Največji slovensld dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto • • .	$6.00
Za pol leta .....	S3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily in' the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers*
TELEFON: CORTLANDT 2873.	Entered ae Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of* Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 10. — ŠTEV. 10.	NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 13, 1925. — TOREK, 13, JANUARJA 1926.	VOLUME XXXIII — LETNIK XXXIII.
PRIPRAVE ZA DOLG BOJ V W. VA.
Premogovna polja v Charleston, W. Va. se pripravljajo na dolgo obleganje, ko so se premogar-ji in delodajalci utrdili v svojih postojankah. — Organizirano delavstvo zasleduje boj, kojega izid bo odločilen.
CHARLESTON, W. Va., 10. januarja. — Tovorni avtomobil, visoko obložen s šotori, kot jih rabi canadska armada, se je ustavil pred distriktnim glavnim stanom United Mine Workers of America, v neposredni bližini tukaj snega poštnega urada. Unij ski organizatorji so ročno čekirali racij ske listke, katere se rabi pri dobavi pomoči za premogarje, ki so bili pregnani iz svojih domov. V uradih Percy Tetlowa, predsednika krajevne premogarske unije, so se sklanjali možje nad velike zemljevide države, na katerih je z raznobarvnimi bucikami zaznamovan napredek treh dolgotrajnih stavk-
Industrijalna vojna, dolga, trpka in intenzivna, ki sega razven-tcga v vsako fazo organiziranega delavskega gibanja, divja danes v premogovnih poljih krog državnega glavnega mesta. Tri premogar' ske stavke, kojih prva traja že skoro tri leta, drže produkcijo v tej drugi največji, premog proizvajajoči državi v stanju zmede, ki je nevarna delodajalcem, premogarjem in tudi konsumentom.
Unijski uradniki izjavljajo povsem pozitivno, da se ne bo nekako 22.000 prcmogarjev v tej državi vrnilo na delo, na temelju mezdne lestvice iz leta 1918, o kateri trdijo, da involvira v številnih slučajih skrčenje plač za celili osem in trideset odstotkov. Neunijski delodajalci pravijo, da lahko dobe zadosti mož, ki so pripravljeni delati za to plačo in da je sedaj več kot 50,000 ljudi zaposlenih v premogovnikih države. Za zunanjimi manevri tega vojevanja se gibajo ekonomske, politične in človečanske sile, ki so sicer nevidne, a skrajno važne pri določen ju zmage ali poraza za premogarja in delodajalca.
Ravno sedaj je najnovejša ter najbolj zaposlena bojna fronta ob Kanawha dolini, v kateri leži to mesto. V razdalji dvajsetih milj od lega lepega mesta s svojimi udobnimi domovi in eestami, ki so obrobljene z drevjem, so vsaki dan metali iz stanovanj unijske premogarje ter jih prepustili njih usodi. Premogar j i imajo na razpolago le zavetišča in racije, katere jim more nuditi unijski glavni stan.
Ol) Cabin Creek, ob Kelly Creek, kjer stoje petrolejski stolpi kot drevje gozda, napravljenega od človeške roke, naletite na šotorske kolonije prcmogarjev in njih družin, katere so vrgli iz kompanijskih hiš pomožni šerifi, oboroženi z velikimi revolverji ter sodnijskimi povelji. Naravnost čudež je, kako morejo ljudje živeti v tej šotorih.
Vsakih štirinajst dni pošlje načelnik pomožnega komiteja kolonije v Charleston svoje raeijske listke in iz tukajšnjega glavnega stana pošljejo naslednjo oficijelno racijo za dva tedna:
4'Dva funta mesa za osebo, dva funta fižola, šest funtov moke za osebo, en funt sladkorja za osebo, en funt masti za osebo, dva funta kave za družino, pol funta peeivnega praška za družino, pet centov vrednosti sode za družino in pet centov vrednosti popra za družino."
Pri teh racijah se računa, da šteje družina štiri ljudi, a ta cenitev sc zdi nizka človeku, ki pozna presenetljivo rodovitnost povprečne družine premogarja.
Obenem s temi racijami skuša dati unija na razpolago zavetišče v obliki armadnih šotorov in barak. Da se pripravlja predsednik Tet low na dolgo obleganje, je razvidno iz dejstva, da kupuje v imenu unije zemljišča v bližini rovov, ki ne bodo še tako hitro izčrpani. X j ego v namen je zgraditi lesene hiše na teh zemljiščih ter eventualno prodati te hiše premogarjem.
Na celi črti skuša Tetlow uvesti biznes metode v vodstvo boja, ki je bilo poverjeno njemu, ko sta preteklega poletja on in nova administracija prevzela zadeve okraja, oboroženi pohod premogar jev proti Logan okraju ter nato sledeče obravnave, ki so se vlekle dve leti, so v veliki meri diskreditirale United Mine Workers med splošnim občinstvom tu naokrog.
Kakorhitro je prevzel Tetlow urad, je opustil teatralične vpri-zoritve ter se lotil težkega in nehvaležnega dela, da napoti kar največ prcmogarjev k vstopu v unijo ali vsaj k obljubi, da bodo vstopili. Ponosen je na dejstvo, da ni bila izvršena niti ena aretacija v zvezi s stavko, odkar je on prevzel vodstvo okraja. Svojim organizatorjem naroča, naj se zavzemajo za miroljubne metode in da naj se ne poslužujejo hujskajočih govorov.
Ta način vojevanja sicer ne ugaja krajevnim listom, željnim senzacij, a je vendar uspešen na gotov mirni način. Preiskušnja Tetlowa bo prišla, ko bo vprizorjen nadaljni poskus, da se organizira neunijska polja proti jugu, z Loganom kot središčem.
- Tetlowo delovanje zasledujejo unijski možje po vsej deželi, ker spoznavajo pomembnost tega novega boja za organizacijo v premogovnih poljih južno od Ohio reke. Na tisoče premogarjev v Illinoisu, Indiani, Ohiju in Pennsylvania, ki predstavljajo centralno kompe-titivno pcHje, je danes brez dela, ker ne morejo delodajalci, ki plačujejo unijske plače $7.50 na dan, tekmovati z neunijskimi ali open shop podjetji, ki plačujejo pod $3.50 ali še manj na dan.
Inžinirji vam bodo povedali, da lahko dobavijo neunijski rovi dve tretini premoga, ki ga potrebuje dežela, če bi ostale transporta-cijske prilike ne poslabšane. Dočim je zadnji dogovor v Jacksonville značil, da bo vladal v unijskih poljih mir vsaj dve leti, so prišli da-lekovidni unijski voditelji kot predsednik tfewis, Frank Farrington in drugi do prepričanja, da je mogoče bodočnost United Mine Workers of America zagotoviti izključno let potom uspešnega organiziranja neunijskih polja.
Raditega si pije tudi narodni glavni stan v west virgin j ski dis-trikt na tisoče in tisoče dolarjev in raditega vozijo veliki tovorni avtomobili, obloženi z vsemi potrebščinami gorindol po Kanawha do-
iiai
NOVE SMERI AMERIŠKE POLITIKE
Evropa pričakuje nove ameriške politike pod režimom Kellogga.—Francoski dolg, razoroževalna konferenca in priznanje sovjetov bo najbrž predmet razprav.	'
Pristaši La Follette brez moči.
Poroča Arno Dosch-Fleurot.
PARIZ, Francija, 1 2. januarja. — Novica, da bo poslanik Kellogg prihodnji ameriški državni tajnik, je jako vplivala na ostale delegate na konferenci zavezniških finančnih ministrov. Delegat je so prepričani, da se bo sedaj n/ogoče razpravljalo o francoskem dolgu, o sklicanju razoroževalne konference in o priznanju so v jetov in da se bo tudi Amerika bolj aktivno vdeleževala evropskih afer.
Glede naslednika Houghtona je precej dvoma. Senatorja MeCor-micka se omenja bolj pogosto kot kateregakoli drugega, a govori se tudi o generalnem solicitorju Beeku in o možnosti, da bo predstavljen Henry P. Fletcher iz Italije v Berlin.
Ta imenovanja pa so stranskega pomena vspričo neprestanih razprav glede resignacije državnega tajnika Ilughesa, imenovanja Kel-logga na njegovo mesto ter imenovanja Charles Beecher Warrena na mesto generalnega pravdnika.
Senat je prav posebno vznemirjen radi izbire Warrena. Obžalujejo, da si ni izbral predsednik moža večje juridične odličnosti. Sloves Warrena je večji na polju politike in diplomacije kot pa v sodnih dvoranah.
Dosti bo tozadevnega mrmranja, vendar pa ni pričakovati, da bi bil vprizorjen kak resen poskus, da se prepreči potrditev Warre-novega imenovanja. Tradicija senata, da ima predsednik pravico Izbrati svoj kabinet, bo najbrž obveljala čeprav bi bili senatorji pripravljeni rizkirati jezo predsednika. To je faktor, katerega se vedno bolj vpošteva izza volitev.
Glede resignacije Ilughesa so mnenja različna. Najbrž ni res, da se hoče vrniti v privatno prakso, da izboljša svoj finančni položaj.
Znabiti da bo skušal dobiti Hughes republikansko nominacijo za mesto predsednika in da hoče med tem časom nabrati zadosti denarja za kampanjo.	•
Štiri leta pristojbin kot jili je vajen Iluglies kolektirati, bo popolnoma zadostovalo, če je to njegov namen.
Vrjetno je, da je kombinacija okoliščin dovedla državnega tajni ka do nenadnega sklepa, da zapusti kabinet. Stvar je bila v resnici nenadna, kajti šele pred štirinajstimi dnevi je prišlo avtoritativno u-gotovilo iz Bele hiše, da ni čut predsednik ničesar o nameravanih re-signacijah.
Namen te objave je bil uničiti različne govorice, ki so krožile ob onem času. Tajnik Hughes ni mogel ravnodušno zreti na možnost, da bo še štiri nadaljna leta vodil zunanje zadeve dežele, dočim bi bil senator Borah, — ki mu nasprotuje skoro v vsaki stvari, tikajoči se politike, — načelnik senatnega komiteja zunanje zadeve.
Resignacija je bila mogoče deloma tudi posledica dejstva, da se predsednik Coolidge zanaša na Boraha. Treba se je spomniti, da je storil Coolidge vse, kar je bilo v njegovi moči, da napoti senatorja Boraha k sprejemu podpredsedniške nominacije na konvencije Clevelandu.	•
V zadnjem času je predsednik večkrat poklical Boraha v Belo
hišo.
Pomemben je bil mogoče tudi nadaljni dogodek. Senator Borah je odločen zagovornik priznanja Rusije. Predno je objavil Coolidge prvo poslanico, je šel Borah v Belo hišo ter obrazložil svoje ideje priznanja. Predsednikova poslanica je bila baje odmev ter Borahovim nazorov.
Če ne drugega, se je vsaj namignilo, da bi sprejel predsednik po gajanja glede tega predmeta. Borali je imel tozadeven govor v senatu, in Čičerin je prišel nato s svojim predlogom za konferenco. Tajnik Hughes je imel pogovor s predsednikom, in sledila je izjava državnega departmenta, ki je napravila konec vsakemu upanju na po-'gajanja.
Velika plenjenja na Kitajskem.
Zmagalci in poraženi so neumorno zaposleni s plenjenjem. — Velikan ski izgredi vojaštva.
ŠANGHAJ, Kitajska, 12 .jan. Ko se je Či Hsi Juan, odstavljen vojaški governer polastil kontrolo nad Šangliajem, so se zmagalci in premagani združili v pravcato orgijo plenjenja.
Vojaki generala Ci, in nasprotne vladne sile iz Pekinga so begali kot divji po mestu in po francoski naselbini.
Vsi kitajski okraji v okolici so bili polni vojakov obeh strank. Oblasti v inozemskih okrajih so izjavile dftnes, da bodo obrambne čete kmalu obvladale položaj in da se
ni treba bati za varnost inozemcev v Šanghaju.
ŠANGHAJ, Kitajska, 12. jan Celo kitajsko ozemlje v okolici Šanghaja in krog mesta ležeče va si so bile oplenjene.
Oddelek dveh tisoč mož, pod po veljstvom generala Fanga, je v pri zoril danes zjutraj presenetilni na pad na Sika ve j okraj. Unel se je oster boj v bližini japonskega ko legija in katoliškega misijona.
Izkrcal se je francoski mornari ški oddelek, da zavaruje inozemce
Pristaši senatorja La Fol letta ne bodo imeli v novem kongresu nikake moči. — Longworth je rekel nadalje, da mora na vsak način izginiti iz kongresa takozvani sistem blokov.
Obisk princa iz Walesa v Argentini.
NEW YORK, 12. januarja. — -Bližajoči se obisk princa iz Walesa v Argentini je pospešil turi-»stovski promet v Argentino. Vsi parnikri. Hal vozijo iz Anglije, t Argentino, so napolnjeni.
Če bodo ti premogarji ustrajali na fronti, kljub izgonom iz kompanijskih hiš in kljub importiranju neunijskih delavcev, potem bo mogoče vprizoriti ofenzivo na Logan okraj.
Od izida te ofenzive bo mogoče tudi odvisna usoda najmočnejše skupine organiziranega dela v tej deželi, United Mine Workers of Amerika, ki ima pol milijona članov.
-rimi »V.-'.
Kongresnik Nicholas Long-worth iz Oliija, republikanski voditelj v poslanski zbornici, je zahteval. naj se spodi iz odborov republikanske stranke .štirinajst ali petnajst republikanskih kongres-nikov. ki so sledili praporom senatorja La Folletta tekom zadnje predsedniške kampanje.
Longworth je stavil to svojo za htevo pred. člani Ohio družbe v New Yorku, ki se je zbrala na. svoj let mi baauket v hotelu Waldorf-Astoria,
Če bo vprizoriila poslanska zbor mica taiko akcijo proti pristašem progresivnega gibanja, bo s tem Sledila vzgledu senata, ki je že iz-bacnsil iz strankihinih svetov uporne člane -sen aiorj o.
Longworth ni izgnal vstašev iz stranke, pač pa je prepustil vso zadevo republikanskemu kauku-su, ki se bo sestal krog 1. marca. Rekel da ne bodo postavili pro-gresivcev na odločilna mesta. To pomenja, da ne bodo postali načelniki komitejev kot bi postali v slučaju, če bi ostali >*erni orto-daksni republikanski stranki.
Eden omili, ki »bodo izginili : važnih mest, če bo predlog spre jet, je kongresni k John Nelson iz Wisconsiaia, ki je upravljal La Fallettovo kampanjo. On je sedaj član važnega komiteja za pravila Dobil je to .mesto, ko je bila orga-nizirana sedanja zbornica.
"Sedanji kongres*', — je dostavil Longworth, — "je nepri ljubljen, ker obstaja iz blokov Pnibližno dvajseit mož je sstvorilo skupino, ki se imenuje "progresivno" in ki se pogosto direktno pogaja z demokratično stranko".
"Sistem blokov", — je rekei Longworth, — "nikakor ne morp poslovati v Združenih državah. Ta položaj je treba odpraviti v nov zbornici, ki se bo sestala marca meseca
Predlog republikanskega vodi ditelja katerega tudi številni oni ki so bili v stiku s prvotno kam panjo za predsednika Hardinga, so z velikim odobravanjem sprejeli
Drugi govornik na banketu je bil kongresnik Burton iz Oliija prejšnji senator.
Burt6n je zahteval vstop Zdra Ženili držav' v svetovno razsodišče kot najboljše sredstvo, "da se uresniči najvišjo aspiracijo celega sveta glede miru. Ta korak". — je rekel, — "je odobril predsed nik Coolidge lin tudi državni taj nik Hughes".
Kongresnik Longworth je objavil. da bo prihodnje zasedanje kongresa, z zanesljivo republikan sko večino v oibeh zbornicah, mo goče najbolj uspešno v zakonodajnem oziru v zgodovini naroda.
Nato je zahteval izbacncnje vstašev iz strankarskih svetov. Od 247 republikancev, lai bodo dne J. marca zavzeli svoje sedeže v zbornici, jih je štirinajst ali petnajst oeitih pristašev- senatorja La FoI'letta in vsi ti so nasprotovali izvolitvi predsednika Coolidga.
"Teh mož", — je izjavil. — "se ne sme in jih ni mogoče klasificirati v prihodnjem kongresu kot republikance. jZapustili so republikansko stranko namenoma ter storila vse, kar je bilo v njih mo-ei, da jo uničijo. Njih voditelji priznavajo, da so od prvega počet-ka napovedali boj republikanske-
KOUGHTON NOVI AMER. POSLANIK
-loughton je bil predlagan kot novi ameriški poslanik v Londonu. — Ime njegovega naslednika v v Berlinu ni še znano. — Za mogoče se smatra, da bo imenovan na berlinsko mesto Fletcher, ki je v Rimu.
Poroča Charles Michelson.
Washington, D. C.t 12. januarja. — Sedaj je skoro ugotovljeno, da bo Alanson B. Houghton, ameriški poslanik v Berlinu, premeščen v London, ka-corhitro bo poslanik Kellogg prevzel mesto državnega tajnika Združenih držav.
Kellogg ni hotel razpravljati o državnih vprašanjih. V tukaj snem ameriškem poslaništvu, kjer je Kellogg gost poslanika Ilcr-ricka, je izjavil danes zjutraj: —
"Visoko cenim čast, katero mi je naklonil predsednik Coolidge ter spoznavam njene odgovornosti. Veseli me, da imam nekaj i/.-kušenj v zunanjih zadevah, posebno ker bom sledil velikemu odvetniku in državniku, tajniku llughesu." Pred tem je pripomnil:
"Veseli me, da vidim poročevalca WorUla med svojimi prvimi obiskovalci. Ko sem šel v London, je priobčil Worhl simpatičen članek glede mene in tega nisem pozabil.
"Vrnil se bom v London, kakorhitro bo ta konferenca končana ter bom v Washington« še pred 4. marcem."'
Poslanik Kellogg ima prvovrstne informacije od finančnega ministra Clementela, ministrskega predsednik Herriota ter številnih francoskih državnikov izven, vlade glede francoskega stališča napram vojnim dolgovom. Poslanik Ilerriek, ki se je pogajal s Francozi cele tedne, mu je istotako dal prvovrstne informacije. Francozi pa niso dosti izvedeli od njega glede ameriškega stališča.
Kot poslanik v Angliji, je Kellogg tudi informiran glede spravljivega stališča Winstona Churchilla, angleškega finančnega ministra.
V strogo vladnih krogih se domneva, da bo njegovo imenovanje izpremenilo ameriško stališče napram sovjetski vladi. Pričakovati je. da bo v tesnejših stikih s senatorjem Borahom, načelnikom senatnega komiteja za zunanje zadeve, kot pa je bil Hughes.
Xa tozadevno vprašanje ni hotel Kellogg ničesar pozitivnega izjaviti, a je rekel, da zelo ceni Boraha kot ameriškega domoljuba. Dostavil je, da sta bila prijatelja že leta in leta.
Slabe novice za moške.
PARIZ, Francija, 12. januarja.
Ženske, ki prežive svoje zime ob Rivijeri. oblečejo sedaj tudi Zj* i-granje tenisa hlače, kar so delale dosedaj le pri igranju golfa. Kazino je bil prisiljen dovoliti ženskam v hlačah vstop.
Pariški krojači so prišli vsled tega do prepričanja, da se bo nošnja hlač med ženskami vedno bolj širila.
mu tiketn. Sedaj pa trdijo, da se je boj šele pričel.
"Ali naj jih priti»nemu na svoje srce ter jih pustimo v notranjih sveftih stranke?'' — je vprašal. — "Če bi storili to bi po mojem mnenjru ignorirali mamdat adnjih volitev, ki je poveril republikanski stranki nalogo ,da izvede defimtiven program in da vztraja pri gotovih osnovnih vladnih priaacipih".
Velika megla v Londonu
LONDON, Anglija, 12. jan. —
(Najhujša megla v zadnjih par letih je ležala včeraj nad Londonom in predmestji. Posledica tega ji- bilo veliko število nesreč in smrtnih poškodb. Promet je bil zjutraj skoro popolnoma prekinjen in pozneje je stalo na cestah na stotine busov, katerim ni bilo mogoče dospeti v
Sedem mrtvih v ognju.
CALDWELL, N. J., 12. jan. — Dve črni ženski in pet otrok je izgubilo življenje tekom požara, ki je izbruhnil v neki hiši med North Caldwell in Verone.
Poslopje je bilo popolnoma uničeno.
•GLAS NARODA", THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM OZEMLJU.
Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA:
1000 Din. — $17.40 2000 Din. —$34.60 5000 Din. — $86.00 Pri mkaiilih, ki znmimjo mmnj kot kot » tUoi dinarjev
15 centov xa poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in Izplačuje "Poštni čekovni
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE.
200 lir .......... $ 9.60 500 lir..........$23.00
300 lir .......... $14.10 1000 lir..........$45.00
kot 2M lir rafemeaa peeebej po U
Pri naroČilih, ki znašajo za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte In izplačuje Ljubljanska kreditna ▼ Trstu.
Za poailjatve, ki presegajo PETTISOC DINARJEV sli pa D VATI S OČ LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust.
! Is tega razloga mam al
pa end tistega dne, ka wmm prlfle peste ni eeaar ▼
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO !f NAJKRAJŠEM ČASU TEB RAČUNAMO £A STROŠKI
Je poslati najbolje po Draft.
Denar nan New York
82 Cortlandt Street,
ali pe
New York, *. T.
Telephone? Cortlandt

-iJS ' AŠsi r .v.
lNAJttJ.UA, Id. OASN. 1VSH.
=s=
GLAS NARODA
(SLOyENE DAILY)
Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakser, president__Louis Benedik, treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: S2 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
GLAS NARODA "Voice of i he People"
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leta velja list za Ameriko Za .Yet*' York za celo leto .... $7.00
in Kanado .......................... $6.00
Za pol leta ............................ $3.00
Za četrt h ta .......................... $1.50
Za pol leta .............................. $3.50
Za inozemstva za celo leto .... $7.00 Za pol leta .............................. $3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
Svetovna politika ob začetku leta.
Po mnenju znanega angleškega diplomata se hočejo narodi posvetiti svojim lastnim poslom. Naj-, več vpliva imajo tiste stranke, kojih namen ni ust vaj-jati nove revolucije. Nevarnost na daljnem vzhodu. Islamsko vprašanje.
Ldoyd George izvaja v svojem j članku po nemških volitvah, da so ta stil i Funga Juhsihanga, prott-pokaizale. kaikor v Zedinjenih Dr- danskega generala. Henry de Ju-žavah. v Veliki Britaniji in na J venel vprašuje, -pišoč o položaju Franioskem, da se hočejo narodi j i:a Klitajskem: Kako naj bi .se ob posvetiti svojim laistnim poslom m takih razmerah boj kitajskih ge-povsodd so dobile prednost «iran- neralov ne smatral za nekako boke.. od katerih ni pričakovati vs- ,renJ° plačanih band tujih naro--tvarjanja novih revolucij. Franco- j -
5fki kanet želi miru, zato je volili Japonska sovraži Zdinjene Dr-radikalno. V Veliki Britaniji je žave ra'di naseljeniškega vpra-socialistiena vlada, dokler se je pi.'sanja. Sedaj pa se razširja med
»5
bala ckoli svojih, lastnih problemov, zadovoljevala široka kroge, ali na. bedast načlin se je pričla vezati na tujo vlado . kateri volilni
Japonci skrajno odporno razpoloženje j)mri ameriškim pomorskim manevrom, tki se bodo vršili pn-liodinijc poletje. Načrt za manevru
G L A S X A K O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
DELO OTROK
možje so skušali v Angliji prov*- obsega ameriško mornarico, kakr-r oči ti upor v vojski in mornarici.; sne se ni bilo na Tihem oceanu, in Dežela pa stremli po mini in redu in zmagala j<e (stranka, od katere ni pričakovati vznemirjenja. Nem* ako ljudstvo se je oprijelo ornih, ki so proti vsakim mlnegšlm lzprc
Zadnji i"as je strahovito naraslo število ameriških otrok, ki morajo za par eentov na dan prodajati svoje slabotne sile po premogovnikih, e ukrenili plantažah, predilnicah in drugih tovarnah.
V	tridesetih izmed štiriintridesetih držav se je to število zvišalo od 20 na 178 odstotkov, v San Francisco se je zvišalo za 84 odstokov, v Birminghamu za G2. v Springfieldu pa kar za 214 odstokov.
Ako poročila ne lažejo, in v tem slučaju prav rada lažejo, je bilo leta 11*20 zaposlenih po ameriških industrijah nad en milijon otrok.
Najhujše razmere vladajo v takozvani domači industriji, kjer je kontrola skoro nemogoča.
Znani so slučaji, ko morajo nedoletni otroci do polnoči skubsti volno ali pa nabirati koralde. <>b petih zjutraj so pa že zopet na delu.
Posebno trpe otrpei pri nabiranju sadja. V mrazu, dežju in blatu se morajo plaziti po tleh ter hitro polniti velike košare. Ob štirih zjutraj se začne to delo in traja do pozne noči.
Otroci spe po prenapoljenih barakah, kjer prenočujejo razen nijh tudi moški in ženske.
Umazanih dobičkov pridelovalcev bombaža se drži kri tisočerih napol doraslih fantov in deklet, ki trpe in garajo po deset ali še več ur na dan.
Umrljivost otrok, zaposlenih v predilnicah, je dvakrat večja kot umrljivost nezaposlenih otrok.
Tri ljudskem štetju leta 1920 se j.« izkazalo, da je najmanj šest tisoč otrok zaposlenih po premogovnikih. Toda ta cenitev je očividno premajhna. V Pennsvlvaniji, kjer so določbe glede dela otrok precej površne, je zaposlenih na stotine fantov po premogovnikih. Dan za dnem morajo stati do gležnjev v vodi, vdihavati strupene pline, in v mnogih slučajih opravljati dela, ki so celo za odraslega človeka prete-žavna.
V	rovih, kjer kopljejo trdi premog, je zaposlenih na tisoče otrok. Tam sortirajo premog.
Premogovni škriljavec je tako oster, da imajo neprestano krvave roke.
Otroci ne poznajo nobenega polja, nobenega travnika — še zelenili dreves niso videli. Kamorkoli jim seže oko, sta samo dim in prah.
V	teh okrajih je umrljivost vsled bronhitisa, jetike in difterije štirikrat. večja kot,drugod po AmerikK
Skrajn ičas je, da se amendment, k iprepoveduje delo otrok, uveljavi. In ko bo uveljavljen, naj oblasti skrbe, da bodo kapitalisti točno izpolnjevali njegove določbe.
raztegnejo se do Avstralije Ln Novo Zelandije. Japonci jih smatrajo za ostro provokaeijo. še toliko bolj. ker se jih udeleži tudi britansko - avstralska mornarica, ■mcimbam. Povsodi zasleduje de-j Oglasila se je tudi že Rusija. O-mokracfija listi cilj, to je mir in red čer in protestira na ves glas proti in brez razlike pomainkira onega, manevrom ameriških ladij v ru-ki bi hotel ovirati korake v to *kih vodah, poselm« ob sibirskem
bregu in grozi z represaPijami. V
smer.
To je preokreit na. desno. Narodi ;>i žele mirnega življnja, ali le še preveč je hujskače v, ki silijo nazaj h krvavim bojetm in zastavljajo 'ljudstvu pot k pomirjen ju. pri-lagodenju razmeram in medsebojnemu zaupanju, ki so temelji za dobro sožtftje med državami. Tudi pri nas v Jugoslaviji so ljudje, "ki so se dvignili k višku, izrabljajoč v svoje svrhe po vojni in njenih strašnih posledicah lahko razburljivo ljudsko dušo, katero zavajajo v meglenost, da si ne more v^
Washington!! so na to grožnjo za-nia/huiili prezirljivo z roko, rusko 'časopis.je pa je odgovorilo, da naj se Američani ne igrajo z ognjem, kaji pripet i se lahko, da nastopijo skupno proti njim Rusija. Japonska in Kitajska.
**;TManmel de Politique Musul-mane"'. knjižica, ki je izšla pred kratkim, premotriva problem islama s splošno evropskega »ta^išen. Devetnajsto stoletje .si je postavilo formulo ^bolnega moža"" za te-
t variti jasnosti, kam ima kreniti,! melj svoje politike nasproti islam-
D opis.
Gilbert, Minn.
Kar se tiče zimske sezone v našem mestu in okolici, spimo pravcato spanje pravičnega. Kaže tako. kakor da nimamo niti črnila v tem lepem mestu.
Tukaj v našem mestu kakor tudi v okolici gre tako slabo z delom. da ne morem tnič drugače re-či kot da smo živii pokopaavi. Dela ni nič. draginja vedno večja. Potem upam. da ne simmo zameriti, ker se ne more roka b a vit i s peresom. Rudniki v tem mestu tako spijo, da je groza. Par jih je kar zalitih z vodo do 'vrha. Kljub suni imamo rudnike mokre.
Jaz bi svetoval, da se ne selite v naše mesto, ker pa je precejšnje število Slovencev tukaj, smo dokaj živahni in si tudi. privoščimo kako dobro zabavo.
So pa tudi <k>brd rojaki izven našega mesta, naprimer, rojak Peter Mali« v Eveletfh-u. On si je napravil najbolj moderno hišo.
V starem kraju je navada, da se hiša blagoslovi potom dohuvnikov. ali dot ioni k je napravil obratno. Povabil nas je precejšnje število iz Gilbert in Eveletha. Tako smo se sekali i« preživeli Silvestrov večer v najjlepši zabavi s plesom in dobrim prigrizkom.
Zahvaljujem se v imenu nas
ss&t -tel: n te
njem. Posebno lepa, lrviala Mrs. ^Mališ. za vsakovrstna jedila. Želimo jima obilo sreče v novi hiši!
Kakor kaže, bo letošnji pred-pust dokaj živahno.
Mr. Anton Goush se je prvi postavil, kajsti skočil je v zakonski Jarem že začetkom januarja. Re^. Bilban so got on-o ponosni, ker ko poročili starega fanta v 48. letu in nevesto vdovo v 37. Letu. Za tovariša je bil Mr. Kukar. Nevesta je iz Crosibv Rtonge. Njen soprog je bil ob katastrofi v rudniku Misli -ford. ko je voda bila zalila ves rudnik.
Po končani poroki se je pričela ženitovanjska pojedina, na Mr. Gaushovefcn domu. Ohcet je bila prav imenitna. Muzikant je bil L. H it ti iz Eveleth-a, kuharica pa Mrs. Kinkela iz Evelth.
Bilo je vselga v izobilici. Imeli smo vsega dosti, jesti in piti, plesa pa še čez vse. Plesali smo v soboto in še v nedeljo, torej dva dni skupaj.
Poročenemu paru želimo vse vse najboljše!
Na društvenem polju smo dobro presikrbljeni. in <tudi veselice se bodo vprizarja!e ta pnedpust. Društvo sv. Jožefa, št. 20 J. S. K. J. je imelo veselico 11. januarja.
KljuS' slabim razmeram in hu-gagni si
da si pribori stalnost in mir. Volitve se bližajo. S strani, ki jii je pri srcu blagor ljudstva in srečna bodočnost države, se dela z vso močjo, da bi ijudj uvideli, da je zadnji čas. da «e prenelia z Radičevi-mi blodnjami in se vse oklene do-iiiovinske mlisli. Xi razdirati m razkosava t i. ampak graditi, utrjevati hočemo svojo državo, da bo dobra in ja.ka! McDonalda je udarilo 'nagnetnje k sovjetu. tudi Radi ča zadene kazen za rovarenje. podpirano iz Moskve. Osvoboditi se mora Jugoslavija Radičeve more, da bi proisto diiliala v svojim domu uneita za mir in red ter blagosrtani'je slehernega!
Pred osmimi stoletji je pisal kitajski filozof Su-Či, da so modrijani starih dni vodili vojno samo
v	obrambo svoje domovine, zgolj \y, grenke potrebe. Tsn-Tsomin?!. moderni Kitajec, doktor filozofije, pripoveduje v svoji brošuri 'La Chime Pacifiqaie\ h kateri je Hei-riot napisal predgovor, da jo Kitajska od Lao-Tseja dalje, to je še stega stoletja preil Kristom. vedno stremiiila po mirovnem. idealu. Dosegla pa ga ni. Kitajska je stalno nemirna, gospodarsko in politično razdrapana. Kitaj-ska je nevarna spojiadom na Daljnem Vzho du. Voditelj Sun-Tat Se?n sanja dame s o koaliciji ruskega boljšev-oma. kitajske anarhije in japoai-
ikega paitriostiznia i wot i belim narodom. Raizsodni Kitajci ga ime-mujejo "iiapirnega tiigra7'. G-laso-
vi	iz sovjeits»ke Rusije trde. da pričenja ameriški imperializem ofenzivo v Severni Kitajski, angleški pa -se je vrgel na južni del. Herri-ottova vlada je poslala svoje uboj-ne ladje v Sangaj. Tako se tvori zveza svetovnega imperializma proti bojem za osvobojenje Kitajske. Američani memlijo, da ako se taikoj m« ukrenejo kaj umestnega in izda.tnga. se bo Japonska okoristila s sedanjim klanjem po kitajskih deželah in taiko se lahko uničijo vsi upi na svobodno trgovino po Daljnem Vzhodu. Japonska po šilja orožje na Kitajsko. Znano pa je tudi. da so ameriški misonarji
marsikaj dobrega, samo da smo veseli!
Pozdrav vsem čitateljem Glas Naroda!
Listu želim .dober napredek v tem letu.
Louis VftBgel.
skim narodom. Do začetka dvajsetega stoletja so bile še štiri več ali manj neodvisne mohamedanske države: Turčija, Perzija. Afganistan in Maroko. Leta 1911. je Tta-Lija anektirala Tripoli.-?, balk ami-ka vojna j>e a-mpntirala evropske deie Turčije, 1912. je Francija proglasila protektorat nad 31 a rokom, Anglija nad Egiptom začetkom svetovne vojsne. Se\~reška konvencija je imela Turčijo rducira'ti na njm najoži edsviški pojem. Angleš-ško-perzijski dogovor iz avgusta 1. 1919. je izročil Angliji kontrolo in organizacijo armade ter finauc. kar ni pravzaprav nič drugega nego protektorat. Afganistan je čakala erna.ka usoda. Nato pa je pod raznimi vplivi, tako WHsoaiovih, i-dej. zlasti pa boljševiške ]propagande ]>retreslo ves islam ogrom-1 no gibanje. Vojaška zmaga Ango-re je prinesla navdušenje. Perzija je odbila angleški imperializem s pomočjo boljševikov. Afganistan si je znal zavarovati svojo neodvi-smorit, Egipt se je otrefcel jerdbstva do nekakega (rs tank a britanske siivrenoisti. Italija ima s svojo Tri-politanijo greriike skušnje. Španija skoro opusti Maroko, izvzemši malo brega. Francija s težavo vzdržuje svojo avtoriteto v severo-afriških kolonijah. To so dogodki, ki velevajo proučevanje islama in racijonalne muslimatiKske politike. Vprašanje je, ali je islam sposoben evolucije in razvoja ali bi prepuščen -sam sebi. povrnil v a-narhijo. s kartero so se odlikovale orijemitalske države toliko stoletij? Nad v.se znaičilma je ugotovitev. da ima boljševizem svoje prste vme»s islamskega gibanja.
Dne 4. marca bo dobila Amerika atovega državnega tajnika.
Sedanji poslanik Kellogg bo zavzel to odgovorno mesto.
Sedanji državni tajnik Hughes se je inaveiliieal težavnega posla.
Hughes we je proslavil s tem, da se je na vse kriplje branil prizna-<i*ja sovjetske vlade.
Rusija se ima v velkki meri njemu zahval'ti, da še seclaj niiso med njo in Zdiruželndmi državami obnovljeni diplomaitični odnosa j i.
Nekatere e\*ropske države imajo boljše diplomate kot jih lima Amerika.
Naprimer Amigbija in Francija. Boljševika sovražita ikot živega vraga, pa vseeno ne toliko, da bi
ne hoteli boljševiškega zlata. ★
Pili novi administraciji bo ime' poglavitno beisedo senaitor Borali.
On ima eno dobro lastni!o>st. katere nima skoraj noben ameriški diplomat. On namreč vidi, kaj se vrni par pedi preti njegovim nosom.
*
Časopisje poroča, da se italijanska duhovščina zgraža nad Mus-solinijem in njegovim delovanjem.
Italijanska duhovščina, enkrat blagoslavlja, enkrat pa prokl»-
j roja. kot pač veter potegne.
*
Kot vso države je tudi Mehika precej zadolžena.
Iz glavnega mesta Mehike poročajo. da je sklenila mehiška vlada v tem letu plačati dvainštiri-deset milijonov dolarjev obresti.
Svet pozna Mehiko kot divjo deželo.
Navzlic temu so pa Mehikanci večji gentleman i kot so naprimer Francozi katerim niti v glavo napade da bi plačali kar so dolžni Združenim državam.
Jugoslavia irredenta.
Promocija.
Na tržaški univerzi gospodarskih in trgovskih ved je premovi-rala za doktorico Dušica Slavik. hčerka odvetnika dr. Slavika v Trstu.
V vodnjak je padla
v Roj an u pri Trstu 14-letna služkinja Albina Bandelj rodom iz Vipave, in utonila.
Drzna roparja
Antona Bratoviča so ustrelili orožniki v okolici Poreča v Istri. Dolgo časa so ga zaman basledovali. sled njič vendar so naleteli nanj in padel je zadet od orožaiiškfega stri-la. Bratovič je bil pravi strah prt-bivalstva.
V Idriji
se je ustanovila Gasilska zveza za idrijski polit,ični okraj. Za predsednika je izvoljen Frank Illad-nik.
V Idttiji sta razpisani službi mestnega tajnika in enega uradnika. Razpis je samo italijanski, kadar se kaj tirja n I ljudi, takrat je dobra tudi slovenščina.
Bratomor.
Pred tržaško poroto se vrši razprava proti bratoma Josipu in Ivami ŠprohaT.iu iz Snhorja pri Košanii. ki sta obtožena, da sta I umorila svojega lastnega brata Rudolfa. Zgodilo se je to lani za-etkom februarja. Mer brati so bili pri i>iri in razvilo se je sovraštvi« radi neke dedščine med Ivanom in Rudolfom. Umor se je izvršil v hlevu Ivana PreJea. kjer je Rudolf Kprohar prenočeval. Tisto noč pa sta spala v hlevu tudi gospodar Ivan Prele iai njegov 12-letni
Bojna napoved avstrijskega
uradništva.
Med avstrijskim uradmišfrvom se je pričela odločna akcija, da se ratzbije avstrijski normalni pro ratčun. Javnosti in vladi je bilo v kraitki spomenici sporočeno, da uradmiištvo ni nikakor in za nobeno ceno voljno še dalje biti jetnik ormalnega proračuna. Toliko časa ne bo miru, dokler se ne reši povoljno uradniško vprašanje.
Odhod kraljevske dvojice v Pariz
V	Londonu uživa velik ugled iuc!ka prerokinja.
Skoro vse, kar je dosedaj prerokovala, s« je uresničilo.
Te dni je prerokovala, da bo i-manj kot v petindvajsetih letih predsedovala Zdiružechm državam žemska.
To je kaj lahko mogoče.
V	senatu in poslaniki zbornici je že sedaj dasti starih bab, ki klepečejo in fklepečejo, pa ne opravijo n/ičesar.
Moški so <eudna bitja. V vseh ozirih se razlikujejo med seboj. Ali ste jih že kedaj študirali, ko se vračajo proti domu.
Nekateri gredo dmov zato, ker je že skrajni čavs, da gredo;
nekaiteri ^ledtega, ker bi bili že railii doma;
dosti je takih, ki gredo domov zato. (ker se žene boije;
nekateri pa gredo zato domov, ker so preveč trudni, da bi šli kam -drugam.
★
Liga narodov je te dni praznovala svoj peti rojstni dam.
Otročiček je slaboten in nerazvit ter posebno hudo boleha na angleška bolezni.
dopis "Z dežele" in se je ugotovilo, da mri. v njem nikakih izpadov na italijanski narod in njegove ustanove. Vsled tega novinarsko druženje stopa iz dosedanje rezerve in opozarja oblast, da naj ne obtežuje pobratenja med obema narodoma na meji.
Od kod naj jemljejo?
V Bari doli na koneu Italije so otvorili univerzo. Italijanski listi gi ulji v o pripovedujejo, kako požrtvovalno hočejo razne občine v deželi podpirati to univerzo s svojimi stalnimi letnimi prispevki. '"Picolo" izjavlja, da bi morala julijska obč na na enak način podpirati trgovsko univei-zo v Trstu. Zelo lepo ali odkr i naj jemljejo tlenar ? Gospodarstvo po deželi je na tli li. davki naravnost duši jo slovenskega kmeta. j>o občinskih uradih komisar; jo dragi tujci, občim- imajo nebroj novih izdatkov, tako da s ne vedlo, kako si pomagati, daj pa naj bi še letno prispevale za italijansko trgovsko univerzo v Trstu! Vsi slovenski žulji naj bi se porabili menda izključno v dvjganje italijan-t va'. Dežela potrebuje predvsem «ro-podarske pnmo<"i, izžemanja .ie že preveč!
O tujskem prometu
so razpravljali v Gorici in postavil; so si tudi odbor, ki naj se p>-; ča s tt>m vprašanjem, katero bi ; utegnilo proriški dež li. j^re lvsem
i pa Gorici, mnotro koristiti. Velika i . .
I Ovira so vizumi, potem pa bi bilo treba skrbeti za ugodne železniške zveze in dobro j r« --kri»o tujcev povsodi. bližini Goriee so velika bojišča, katera --i želi mai>iikdo vidc«t:. ali <»}> -eilanjili razmerah si ljudje premislijo potovati in ostanejo rajši doma. pa
j tudi fašizem je s svojim nasil-sin, ki sta videla, kako je bil Ru-[>tvom škodljiv tujskmu promt.
poidje v Gorici naj premi-
dolf ubit s kopitom puške, j>rislo-njene k zidu.
Poroka.
Stanko Logar v Ajdovščini se je poročil 'z Anico Lutmanovo iz Standreža pri Gorici.
Smrtna kosa.
V	l';:rski Bistrici je umrl vpo-k o j eni sodni nadofiei jal Josip Lo-žalk. Bil je soustanovitelj Trno\» s-ke Čitalnice in dolgo vrsto let njen blagajnik.
V	Kobaridu je umrla vdova Ur-šič. rojena Gruntar.
V	ŠmarHi pri Ajdovščini je umrla Lucija Grutarjeva.
tu. Gf
šljajo take reči in .store potrebm korake, da se omogoči dober tujski prome.t. Gorica bi ga potrebo-vala. Potem pa naj mislijo tndi i na to. da jo Gorica izb orno pr« -' zimovališre. Gorica bi lahko živela in prospevala. ^amo zginiti morajo znati oni. ki imajo njeno usodo v rokah !
Iz Beograda poročajo, da je bilo zadnje -drai ajretLra-uiih na t ?-soče oseb, ne samo Hrvatov, pač pa tudi Ma^džarov in Nemcev, ki prebivajo v JugoesJaviji.
Arest se je vdano izkazal kot ja-
ko slabo vzgojno sredstvo. ★
•Slavni nemški zsdravniik Stei-nah, ki se je dosedaj pečal s pomladitvijo moških ter jim vcepljal opičje žleze, pravi, da je mogoče tudi stare ženske pomladiti in sicer brez operacij e.
Steinachovo pomlajevanje je pa pirecej drag proces. Stane par tisoč zlatih, nemških mark.
S tem me bo Steinach dosti zaslužil. Postarne ženske pozinajo vsa drugačna ceiruejša sredstva za pomladitev: kratko krilo, malo Kralj Aleksander I. čn kralji- moke in malo rdečila. ca Marija stta odpotovala v sprem- j In ko se enkrait dobro namaže, stvu ministra dvora Jankoviča je taka, da te6 Steinachi na svetu in adjutant a M až ur a niča. Stanje* J ne morejo, boljše ustvariti, kneza A rs ena je kritično.	' ■
Italijanski novinarji za svojega slovenskega kolego.
Koledar za leto 1925.
Se nobeno leto nismo Koledarja tako naglo prodajali kot ga letos. Skoraj sleherni, ki ga je naročil, nam sporoči, da je ž njim nadvse zadovoljen. Vsebuje dosti aktualnih člankov, lepih povesti ter nasvetov, ki pridejo prav vsaki gospodinji.
Nadalje vsebuje kratko zgodo-jZnano je, kako oblast preganja | vino priseljevanja v zadnjih petdesetih letih ter natančno besedilo
Goriško Stražo"'. Glede na novi poziv njenega urednika P. Kcm-perleta pred sodni jo je italijanska novinarska organizacija v Gorici sklicala izredni občni zbor. na ka
nove priseljeniške postave.
Globok iu mnogo odkrivajoč je tudi članek "Svet bodočnosti". Kdor hoče imeti Koledar, naj
terem se je prečita! inkriminirani «za takoj naroči.
NAJLEPŠA ZAVEST
za vsakega človeka je, ako ima za slabe čase in svojo starost kaj prihrankov. S trdno in dobro voljo si pa to lahko vsakdo omogoči, ako hrani in če tudi pomalem vlaga svoje prihranke v sigurni zavod, kjer mu "denar dela denar".
Taka prilika nudi se Vam pri nas, kjer sprejemamo vloge na —
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
in jih obrestujemo po
4 %
na
leto.
Svojim rojakom smo tudi glede denarnih pošiljatev v staro domovino, kakor tudi glede potovanja radi na razpolago ter jim vsled naših dologletnih skušenj lahko ceno in dobro postrežemo.
FRANK SAKSER STATE BANK
v
KI
82L Cortlandt Street
New York

GLAS NABORA. 13- JAN. 1925.
Odlomek iz .romana "Razpad carstva"
Pet kenijskih kopit je odmevalo po izsušeni poti. Polje se je rdečilo, zemija pa je kazala globoke raz]>oive, povzročene po pekočih solnčnih žarkih.
Slišal se je šele«* suhe trave, v katero so gromko padale prstene kepe, ki so frčale s konjskih kopit. V lajanje psov, ki so z izteg* njenimi jeziki tekli za bežečo lisr-eo, se je mešal vriskajoči lovski klic jahal cev in jahalk. i^ikozi rjavo ožgano travo obsežne puste je vila bela. prašna občnka ec-sta. Za holmom. ob čegar obronku se je spuščala nizdol v lahkih o-vinkih, se je dvigal vaški, z deščicami kriti zvonik ika.kor prst v n<-bo. Na .njegovi modri ploskvi hc .stal«' kakor nuenc maroge slanina te Strehe vaških hiš in skecbijev. Po cesti nizxlol se. je pomikal žalen sprevod. Spredaj so nosili črn križ, za njim je stopal duhovnik v o m a<tu. štirje možje so nosili na ramah krsto, kateri so s>le<lili žalujoči sorodniki, iprijaitelji 111 znanci. Prav, ko se ju? zožila pet. j«* križala mrtvaški sprevod raz-posajena lovska družba. Divjad je v strahu šinila nizdol po obronku in se zaitekla med ljudi. Za njo je udarila tuleča kopa psov. Nastala je splošna zmeda 'ini nered. Ob robu pota je bilo že slišati grt. zeee brskanje konj. Pogrebe i so v zmedi in strahu razpršili. No-sačr. <0 postavili krsto na. tla in preko nje so v drznem skoku bre?.-obzirno drli. imajoč pred očmi zgolj žival, ki so jo baš zgrabili psi. lovci, njim na čelu mlad, smel jahalec. Lovski rog je zaidonel, lialali lialaJi! Vodja lova je izročil lovcu lisičen rep kot trofejo. Lov je bil končan. . . Smeje so vsi čestitali lovcu, ki je v zahvalo v ra dostnem razpoloženju mahal s svojo čepico. Mlada dama, katere rdeči lovski frak je izrazito risal sijajne črte njenega pre« krasnega telesa, je prihajala t'k k njnniu.
"'Cesarska visokost, kakor vedno, .stc tudi to ]>ot izvojevali zmago! Na vsakem bojišču zmagova. lee!V
Sil in o ne na polju ljubezni, grofica! X tam, kjtr hi me zrna 'ga napravila za najsrečnejšega sužnja!"
Nadvojvodov pogled .se je nglo-bil v bleščeče d amine oči.
Preko njenih jezgrih lic .K' drk-nil lahek usmev.
"Cesarska visokost ste pozabili. da na soprogov povratok hrepeneče ča)ka lepa, pobožna princi-zinja, ker mu hoče položiti v rokf sad svoje ljubeziii*\
Nadvojvoda je udušil nevoljno kreitnjo presenečenja.
"Ne razumem vas grofica. Vaše besede so nekoliko zagonetne. Niseni izvežban v razreševanju ugank!"
(irofica je nategnila vajeti In nalahko pripomnila*.
"Nočem igra*i vedeževalke. Vaša cesarska visokost je bila tako zelo zaposlena • s pripravami za lov. da vam niso mogli vročiti kratke pred odhodom prispele brzojavk.*. Ur zojavka je z Dunaja. Cesarska visokost postali ste papa. fttaro habsburško drevo je po gnalo svero moško brsti;
Izročila ;e nadvojvodi brzojavko. Par vrstic tega telegrama je prečit vil v enem pogled-:. Nr-to se je str.iinno vzravnal v svojem sedlu in zakneai;
"Gosixwla moja znova mi lahko čejstrtatte. Postal sem oče malega nadvojvode!"
"Ni mogoče! Ali je res?*' — je za 11 o sijal eden izmed kavalirjev. "No potem pa čestitam k prestolonasledniku!"
Hotel je nadvojvodi stisniti iztegnjeno desnfieo. V tem trenotku je žvižigaje. priletel od nekod ika-men in zadel njegovega konja d* je prestrašeno vzpel. "Halo! Kaj pa je to?" — je za klical nadvojvoda in okrenil konja. Lovsika družba je v svojem lovskem razpoloženju in v zmedi prizora ki .se je na to odigral, popolnoma pozabila na dogodke pri mitt vaSkem sprevodu. Zazrla je peed sabo divjo razjarjeno množico. Ko se je lovska družba oddaljila, so se ljudje zopet zbrali. Prrftfcipjrm stjabu je sledilo silno
ogorčenje. Brezstiden zločin' na mrtvecu je povzročil silno razjarjen ost v dušah preprostega, a pobožnega in vernega kmetskega prebivalstva. Zopet so dvignili kr-.sto jo očistili od prirti kli so jo nanjo nametali drveči konji s svojimi kopiti ter jo zopelt okraSsili 7. napolpamandranimi venci.
Ko so tatko lizpolnili svojo dolžnost do mrtveca, se je v njih pojavilo čustvo maščevalnosti. Na sko družbo je jelo leteti kamenje, so jeli tuliti konji so se začeli vzpenjati. Psovke in kletve so spremljale napad. Razjarjenost kmetov je nadvojvodo bolj presenetila kakor okrasila Počasi je jahal proti množici.
"Kaj pa lioeete? Ali ste z besne-li" — jih je finahrulil. Razjarjena množica je obmolknila pred zapo-vedujiučo kretnjo. Iz marsikatere že dvignjene pesti je neopazen o padel kamen na tla. Duhovnik, ki je vodil mrtvaški sprevod visoka častitljiva podava je stopil pred 'nadvojvodo. V njegovem lepo doneč oni glasu je trepetala pri-d ušeji a ratzb ur j en os t.
"Gospod ki ste žalili veličanstvo smrti, vi ste kršili božje in človeške zakone! Morali boste da jatii težak odgovor!"
"Ako ne veste, precast iti. kdo sem jaz. se moram pač predstaviti. Jaz sem nadvojvoda Oton: Bolje bi bili istomli. ako bi pora. bili svoj ugled kot dušni pastir \ to da bi zadrževali ljudi pred nu s'ilnostmi Zapomnite da niseni brez vsakega, vpliva niti pri cer k vernih oblast ih!''
Svečenik je sklonil glavo.
"Cesaasiea visokost, vi pač slio-jite nad zakonom ki zahteva kazen za zločin, toda božji kazni p:t vendar ne uidete!"
Nadvojvoda je naguibančil čelo.
'Prečastitli* — je rezko pripomnil, — ''bilo bi pač ume.stneje, da bi izpolnili svojo dušnopastirsko dolžnost in pokopali mrliča, kakor da tu propo ved ujete in rac oštevate. Nekoliko več spoštovanja prod mojim stanom bi vam unij no priporočal!"
"Služim Bogu in me ljudem! Celo najvišji dofitojanstveniki so v svoji slavfi iin v svojem razkošju samo prah in dim pred njegovi, mogočnostjo. Ali naj molčim 1?. st ra h u pred 1 j udm i ?*'
Nadvojvoda je nategnil vajeti.
"Zdi se mi odveč, da bi se z va mi še prerekal".
Hotel je s .svojo lovsko družbo odjahat}i, toda pot mu je zastavil duhovnik. Grozeče in roteče je dvigtmil roko in zaklical z močnim glasom:
"Gorje vam visokost in vašemu rodu! Kakor ste tu onečastili mrliča, tako bo vais zapostavil Bog Un vas ka«znoval i>o besed ali sv. pisma v tretjem 111 četrtem kolenu !
"Proklet in zavržen »bodite pred mjegivim obličjem proklet in zavržen na tem in onem svetu! Proklet ste radi svojih grehov! Vi-dfun kako se izliva čaša božjega gnjeva na vašo glavo.
"Proklet »te "111 vaše gqspodstvo bo strto kakor so te vetacc po-mandrala kopita vaših konj!"
"Blazen far!" je nadvojvoda razjarjeno zarohnel nad njim. Zavihtel je bič, da bi udaril. V tem liipai se je razvmtel zadrževani gnev okoli stoječih kmetov v ne popisno raizjarjenost. ^Množica je prodrla do nadvojvode in ga obkolila. Grofica Sztarav je prestrašeno priskočila in zaklicala.
"Ljudje božjri. kaj vendar h rečete? Tesarska visokost je pri -meni gost. Ali hočete žaliti mojega gosta?"
Spoštovanje ki je uživala gro fica med ljudimi, je zmagalo. Množica se je umaknila in ji napravila prostor. Grofica je brez oklevanja odločila: "Ostanite na moji strani, cesarska visokost.. Ne smemo več dražiti kmetov, sicer gorje nam".
Ne da bi :se obiral a na mrmranje še vedno raizjarjene množice, je z nadvojvodo odjahala na čelu lovske družbe naprej po cesti. Č;m je bala pot. pred njo proste, je z bičem iwlarfila konja iter v divjem diru odjezdila navzdoil. Za ®30 je jaihaio vtag	sprem-
stvo mučen vtLsk še mučne jš eg a doživljaja pa je težil vse njih duše.
Na gradu Almasfohttt na posestvu vdovele grofice Arank Szta-ray se je nadvojvoda s svojim spremstvom pripravljal na odhod. Brzojavka z Dunaja ga klicala domov. Sicer se je izogibal vsakemu koraku, ki bi se ga laliko tolmačilo, da je bil k čr.mur koli prisiljen, to pot pa se je moral ozirati na pozfirv, naj se povrne-, ker bi se sicer silno zameril cesai-ju ,ki ga itask ni posebno rad videl. Spomin na prtizor s svečenik kom je izbrisal iz duše z lahkomiselnostjo. ki je bila značilna zn njegovo bistvo. Nedostajanje srčne izobrazbe se je izražalo v njegovem frivol nem življenjem na-ziranju, ki je najvišje cenilo surovo polteno uživanje. Fredno so došli vozovi, s katerim bi se naj s svojim spremstvom peljal na kolodvor, se je napotil h grofici, da bi se od nje poslovil.
Grofiica ga je sprejela v glasbenem salonu. Skozi široka, do tal segajoča Okna je žarel v solnem luči velik sijajno urejen park. Lovski kostum je zamenjala z belo valujočo čipkasto obleko, ki je spreminjala ikra.siolto njene pojave v naravnost bajeslovno popolnost. Za žensko lepoto izredno sprejemljivi nadvojvoda je obstal kakor očaran.
Grofica Ara ink a se je lahno nasmehnila nad vtiisem, ki ga je napravila na pri 11 čevo srce.
"Cesarsikif visokost, vi se hočete posloviti? Preje vam moram znova izreči svojo zahvalo za izredno čast vašega poseta. Ostal mi bo vedno v najprijetnejšem sponi inu *
"Grofica!"' Nadvojvoda ji je naglo stopil bližje, jo prijel za roko in jo strastno stiskal.
"Tako krasna ste! Tako neiz-rečno krasna, da bi bil blazen, ako bi vas zapustil, predno ste me usli-šala. Ljubim vas, grofica!"
Mirno, a energično je oprostila svojo roko in odvrnila :
"Prosim vas, visokost ne mučite me s takimi izjavami. Vaših želja ne smem uslišati, ako nočem izpostaviti svoje ženlske časti ja\-njemu preziranju. Oženj eni ste in jaz grofica Sztarav stojim vendar previsoko da bi bila igrača vaših nagnenj ..."
Romunska proti boljševikom.
Varnostna policija je zadnje dni na raznih krajih aretirala o-koli 400 komunistov, ki so pripadali tajni teroristični organizaciji, podpirani od ruske sovjetske vlade. Na ministra Vitianija jc bil poskusen atentat. Neona ni atentatorji so vdrli v njegovo vilo. Oskrbnik vile se ji/m je postavil v bran z revolverjem. Atentatorji so oskrbnika ustrelili in nato pobegnili. Trde, da so bili od komunistov najeti ljudje.
D a vidovi Če vi kandidati za Zagreb
Glasilo daviidovičcvcev oziroma politikov "srednje linije" 'Slo-ibodrna Tribuna' objavlja kandidatsko listo DavidovUčeve stranka za mesto Zagreb. Nosilec liste je dr. Živko Petričič, advokat.
- Hudi viharji na Irskem.
V Ulstru na Irskem divja že več dni strahovit vihar. V Belfa-stu je odnesel vozove in izruval drevesa. Več /ladij je pokvarjenih, tudi potopilo se jih je večje število.
Smrtna žetev avtomobilov.
Tekom preteklega leta so v mestu New Yorku avtomobili ubili 1024 oseb.
Položaj v Nemčiji.
BERLIN, Nemčija, 12. januar. Ce se ne bodo stranke kmalu dogovorile glede sporazuma, bo posloval predsednik Ebert neke vrste diktator. Sestavit bo čisto uradni-
t
za januar, — februar, —
7 A CTI^Kf I marc in april. idAu 1 UPI J 5 mešalnih piskrov
50 Labelnov
Star in Magnolia Mleko
Dokler se ne poslužite Star & Magnolia Mleka, ne morete spoznati, koliko ste pogrešali. Prihrani vam čas in denar Lahko se ga uporabi v polhi meri in ničesar ni izgubljenega. Ne pokvari se ter je vedno na razpolago. Ničesar drugega ne potrebujete kot odpirač in kakorhitro otvorite konvo, vas bo presenetil sladki okus mleka, katero lahko uporabite za vsako mogoče stvar. Poslužite se ga v kavi in videli boste razliko.
ZASTONJ
Poleg izvrstnih kakovosti teh vrst kontlenzirmiega mleka, dobite lahko za »0 labelnov pet krasnih mešalnih piskrov kot jih vidife naslikane zgoraj. To je posebna ponudba ter je veljavna samo za kratek ras, da se vam omogoči prihranjevanje labelnov te vrste kondenziranega mleka in da lahko greste v najbližji premljski štor naveden spodaj. To darilo je mogoče dobiti izključno le v naših premij^kih štorih. Ne pošiljamo je po pošti.


Nemški iznajditelj o najnovejši iznajdbi.
Nemški iznajditelj Flettner je v posebnem predavanju pojasnil najnovejši izum — ladjo, katero gonita veter in elektrika. Prve praktične poskuse je delal z malim čolnom.
Poročali smo, da je nemški inženir Fletaier izumil ladjo brez jader oduo-sno vijaka. Na kongresu I inžen i r jev-la d je 1 c ev na chariot ten-' burški politehniki je imel Flett-j ner zanimivo preda vanje o svojem \ izumu. Iz tega predavanja posnemamo glavne misli.
Spočetka je nameraval Flettner znanstveno proučiti navadna jadra. Njegovi poizkusi so pokazali, da jo aerodinamični koefieije.ni pozitivnih funkcij sedanjih jader prav tak kakor je bil vKolumbo-vJih časih, in da v tem oziru ni mogoče ničetsar izboljšaiti. Ali poleg tega je prišel še do naslednjih rezultatov. Dognal je. da pri jadru (prav tako, kakor pri krmilu, pri krilu aeroplana ali mlin na veter) nima glavnega pomena za delovno silo stran pritiska, temveč za delovno plosko jadra ležeča stran sesajočega zračnega vpliva. Nasprotni zračni tok ne deluje na 5adro, temveč nasprotno, se takoj izogne jadru, tako da večjega zračnega pritiska ni mogoče doseči Zato potegne povečana brzina za jadrom zračni tok s seboj, povečana brzina pa ni nič drugega, nego negativni pritisk ali sesajoči vpliv. Teoretično se ra'zlaga ta pojav tako, da je z obeh strain jadra spočetka enaka hitrost zračnega toka, ki se z ene strani (kjer je sesajoči vpliv) smmira s pretjšnjim tokom, z druge (kjer je pritisk) pa gre proti njemu, Flettner js
skušal na umeten način napraviti ta cirkulacijski tok. V svojem rr-feratu je naglašal, da je bil v zna nosti že davno znan fenomen, da povzroči vrteči se cilinder, -lično kakor jadro, gibanje v strani, ali praktično tmso pričakovali od te ugotovitve nobenih važnejših rezultatov. Flettner je prišel prvi na misel, da je mogoče na ta način doseči znatno premikanje naprej. ki je neprimerno večje nt*-go pogon ladje z jadri. Magnus je prvi priobčil znanstveno razpravo o tem, da se krogla iz puške ali topa med poletom pomika tudi a stran.
Prve praktična poizkuse je delal Flettner z majhnim čolnom. Ta cilinder se je vrtel in Flettner je hotel dognati, da li vpliva to na smer plovbe. Poizkusi so trajali pol leta. Rezultat je bil ta. da je plul čoln s papirnatim cilindrom po jezeru desetkrat hitreje, nego če bi ga gonila jadra enake površine kot cilinder. Po zakonih zračnega toka znaša odpor Fleti-nerjevih euiindrov-st olpov samo eno tretjino jamborovega odpora. Poleg tega so poizkusi poka'zalt, da .se mora cilinder vrteti 3—5 •krat hitre.je nego dani veter. <5'e hočemo dobitu največji koeficijent pozitivnega deiovaaija in največje premikanje naprej. To ni odvisno samo od hiittrosti vetra, temveč tudi od razmerja med to hitrostjo in brzino cilindra (na njegovi |>c>-
ZA GOSPODINJE
Piše ISABELLE KAY
Slovenska gospodinja v Ameriki vedno z veseljem sprejema nasvete. s poino<~jo katerih zamore boljše vr.šiti svoje dolžnosti kot gospodinja in mati. Na tem mestu bomo vsak teden objavili
NAVODILA it. 36. Kuharski recepti.	f
Domača sredstva.
Itiha je hrana, katero l»i moral (V popleskate notranjo slran svo zavivati vsakdo. Kiho vseb«>yo : no\ e posode za odpadke jedi, bo vse redil ne elemente, ki so l»otret>ni ste spoznali, da bo posoda dalj za prehrano života. Riba je v spi«-; časa držala in da ne bo zarjavela Snem sezijska jed. a lahko jo je I.aneno olje je zelo dobra politu-kupiti preko celejja leta v kanali.; ra za liuolej. Ne bo napravila tla kot salmon, tuna itd. Poskusite na- drska kot jili napravi kako druge slednji recrpt za svoj obe<l. Videli olje.
boste. «la bo vsakemu ugajal.	' Kadar snažite svojo ikh-. dodajte
»•ajno žlii-o alunia. kadar jo oribate
mleka, in pni
TOX1XA Z OMAKO
1 čaša evaporirane^a razretleenetra v r-a^i vrele v*>de
1 funt tuna ril»e v kani, zdrobljene
- veliki žliei surovega masla ali nadomestila
Na ta lutein bo j>olitura peei daljše trajala ter se bolj svetila.
Ce lioeete omehčati čepki postali trdi. jih položite v
ki so jesill
Nasveti za lepoto.
Pri izbiri č revi je v ]ii se merali
., ... .....	! 1« služiti iste previdnosti kot ta-
- veliki zliei	zdrobljene zele- krat. kadar kupujete drase nred
ne paprike	mot(
čajne žliee	soli | jjj .
:e velike žliee	moke j pOVZročajo tudi p^^nato
l*"»rik4 riZ	»oge. nazaj zakrivljene 11..lite, kur-
apn	j ja očesa itd. »"reviji morajo nuditi
za svoj dom. Neprimerni čev sod njej o zdravju onih. ki jih
Raztopite
. ; \ asi 111
dajte zelene paprike ter- kuhajte e'Ienkih dokler se in
surovo maslo ter kuhi
omehča, — približno
Pft m in nt. Nato dmlajte moko
noirani primerno prosti>st v ter ob istem času tudi e-lastienost oboku. Moiroče je. ]>rese netljivo za vas. a je vendar resnica da bodo neprimerni črevlji povzro-pnnentoes. Kuhajte zelo poeasi za Čili p..l„n, ertega živčnega sistema tri minute in dodajte počasi t>ra-j Kadar boste prvič zojK-t kupili par lK»rirano mleko, razredčeno z vodo	I,J15!it«* to. da ne lunlr
Nato posolite ter dodajte runa ri.| 1>rifisk:,Ii na ^lepe. Ne dopustite 1 -v- .	no-^n^ga drimenja I11 nikdar
bo. Nato prevnte ter kuhajte na boste trpeli vsled slabil, nog vroči vodi za najmanj petnajst mi :
nut. Servirajte s krožnikom kuha-!	Osebno zdravje,
nega riža.
j	j Številnim med nami i»omenja I»e-
i stMla "cereaT liram*, katero se za Kuhnjski nasveti.	1 -- ....	. .
I vziva prizajntreku. Ta beseda pa
Sočivja. ki rastejo nad zemljo I in,a ^osti večji obseg. Slovar vair
je treba kuhati nepokrita o ona I1*' 1M>vo<,al- <Ia J> "eerenl" kateri" i.:	„ !	* 'koli žitni proizvod, katere era se u
ki rastejo pod zemljo, je treba ku-i
bati pokrita.
IMirablja kot hrano.
Novembra meseca zahvaliti-DoIkt način kako uporabiti pre-' jemo za bogate pridelke, ki nam ostanke ribe je pol«,žiti jih v posodo!1""1" '1:,jali brano preko celega le-
s surovim maslom ter jih prepreči ' U\ sU'°r Zli ŽitU°	proizv<Kle' ~
t- . ,.	1	pšenico, koruzo, rž.	oves. riž in
rvo ste vzeli pudinff iz Ofs~i "-i no - -	„. .	.
1	jk^ 1. ^a ne ječmen. Pšenica gre	takoj v mlin
ol.rnite tak.»j. Pustite ga par minut ' ter se izpremeui v moko. kat-ro ra
<la se skrči, nakar ga boste lahke	v sv,,.i> kuhinji. Koruzo zme-
vzeli iz i»osode.	i Uejo v koruzno moko. ki so upo-
Preostalo meso lahko porabite m,ni!?,?.,m vs.e,	naCiuo-
sandwiches s tem. da tra namažetr1 " 1 S<> ,,rido,ntl nava,,°' ,Ul
,	a orr|Zivate kar največ *'eereals'. To vam
pO olH'h straneh z oljem t<>r rlo- i .1,1	- •	---
" r ut> i I»o dalo moc m enerzijo. da opra
daste mustard, sf.l in papriko.	vit,- pravilno sv«,je vsakdanjo delo
vršili i bi naača <lo omenjenega 3 do o krat nega razmerja). Iz tega -dedi. da vihar uia morju ni nevaren Flefctnerjevim ladjam, dočim so mu jadernice navadno izročene na milost in nemilost. Flettaiei-jevi cilindri imajo zgoraj široke zaščitne plošče, da zunanji zrak ne pride v sfero visokega sesa joga delovanja. Tem ploščam jrre največja zasluga, da se je poizkus s konstrukcijo nove ladje ob-nesel.
BLAZNIKOVIH P R A T I K NIMAMO VEČ
Citateljem in naročnikom naznanjamo. da nimamo več BTazni-kovih Pratik v zalogi, zato naj jih nihče ne naroča. Namesto Prati-ke naročite Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1925, katerega imamo še par iztisov na razpolago.
Uprava "Glasa Naroda
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH. PA, edini slovensko govoreči zdravnik
ipecijalist moških solezni. Mej« atroka j« zdravljenje akutnih In kroničnih boleml. Jaz
natf f ,et ter lmam *ku4nJ- v vMh boleznih v
°:iat°	mor#m PoPo'norna r«umet! In .pozna«
i- b? ' da Va* ozdrav,m »" vrnem moč In zdravja. Skozi *3 let pridobil posebno skuinjo pri ozdrav.jenju moikCh bole„l. zlto « mo^S popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa Je. «a vas »oolnom. T^T «lm. Ne odlaiajte. ampak pridite eimpr«Je	«epolnoma ezdr«.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri. mazulje |n lise po telesu, bolezni t orlu t«. SHjjT udTcih^etr-h Vf "T6"' •Ur°	i.v6ne i^L^^'Jt
hurju, Udlcah, jetrah. želodcu, rmenico, revmatizem, katsr.zlato žilo, naduha Itd. ^n:kUr;;,JvP°fedelJ^ "red° ln Petek ^ -opoldne do S. popoMne;
U	*V? K TObota ^ doi>oldn* do i. »večer; v nedtfjabto
praznikih «3 1«. dopoldne do 1. popoldne.	111
Posebna ponudba našim čitateljem!
Prenovljen! pisalni stroj "OLIVER" <j>20°°
B strešico ra slovenske črke, č, i, i-. £25.—
'OlilVKB' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPT&N1.
Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lafi« Ko vsak pite. Hitrost pisanja dobite m vajo«
BLOVENIO PUBTJ8HTNQ COMPAHT
V Cortlandt BtrsM
K«w
». T.

GLAS NARODA, 13. JAN. 1925.
MARGARETA
i- C ii
E
TV 3
j. «-—-«
"i'^1 \ SOMAN. — Spisal H. Eider Haggard. t

Zrn "Glas Naroda" priredil O. P.
zahtevate, — je rekel stari Izrae*. — Jaz sem mož-besetla. Smrt. sramoto in hnuke ali pa tUoe dublonov. Sedaj pozna naše pogoje. Ber-nandez. Zavežite mu oči ter ga odvedite, kajti njegova navzočnost okuža zratk.
(Dalje prihodnjič.)
BREZZIČNI PISALNI SI ROJ.
(Nadaljevanje.)
—	Svetoval hi vam bežati hitro in daleč, — j« rekel Peter. — Inez, kakšen opri jem pa imate .sploh na tega vašega prijatelja? On bo izdal vsakega.
—	Tisoč dublonov. — tisoč -dublonov, — je mrmral irtari Izrael, kot zaspana papiga.
—	Mogoče hoče iztisniti še več kot to iz naših trupelj. Kako bi ga najlažje držali za besedo.'
—	Mislim, da mrtvega, — se je oglasil Bemandez, ki je poznal sv-ojo nevarnost kot družabnik in agent Castella in ki je ibjil nominalni lastnik ladje "Margarete"", s katero naj bi pobegnili. — Vse nam je znano, kar more povedati in če ga izpustimo, nas bo izdal preje ali sleje. Ubijino ga. ter specimo njegovo truplo v pekovi peči.
Henrique* jc padel tedaj na kolena ter pričel prositi milosti, s solza m i v očeh.
—	Zakaj .se tako pritožuješ? — ga je vprašala Inez, ki je zrla pozorno nanj. — Konec bi bil boljši kot ga delite vi pra<vičneži številnim možem in tudi ženskam. Jaz, za svojo osebo, sem prepričana. da jc dal senjor Bemandez dober na svet. Boljše, da umrete vi edini kot da poginemo mi vsa ostali, kajti vedeti morate, da vam ne moremo zaupati. Ima kdo prapravljeno vrv?
Henriques se je .'edaj zvijal pred njo na tleh in Inez ga je sunila z nogo.
— Morala sem poslušati vaša razkladanja ljubezni, ko sva potovala skupaj, a tukaj mi tega m treba in če ne nehate, boste šli živ v peč. Pozabili ste, a jaz moram poravnati z vami še vedik obračun. Biii ste služabnik svetega urada tukaj v Sevilli, predno vas je Mo-rella poklical v Motril ter va.s imenoval -svojim kaplanom. Dobro, imela sem sestro.
Pokleknila je ter zašepetala neko »ime v njegovo uho.
Ilenriques je zahropel.
—	Nobenega opravka nisem imel z aijeno <*mrtjo, — je protestiral. — Nekdo, ki se je jezil nanjo, jo je privedel v sveto hišo ter po krivem pričal proti njej.
—	- Da, to vem. Vi ste bili jezni nanjo, vi lažnjtivi far in vi ste tudi po krivem pričali. Vi ste tudi pred par dnevi prostovoljno pričali proti Castellu z izjavo, da je šel mimo križa v vaši hiši v Mo-rilu. ne da bi pokleknil. Vi ste tudi pozvali svoje v.šje. naj ga mučijo, ker je bogat in ima bogate prijatelje, iz katerih .bi bilo mogoče iztisniti mnogo denarja, od katerega bi <lobili svoj delež. Kaj ne moje informacije sA dobre Na. ušesa Inez pride celo to, kar se vrši v temnicah svete hiše. Ali še vedno mislite, da je pekova peč pre-vrpča za vas.
Tedaj pa je prevzela Henriquesa naravnost groza. Klečal je nr tkh ter zrl neizpro-no žensko, ki je napravila iz njega orodje in ten ca. ki ga je zvabila semkaj in ki ga je sovražila tako trpko in tako upravičeno.
Govoriti je pričel Peter.
-- Boljše bi bilo ne mazati si rok s krvjo tega bitja, _ je rekel.
— Živega lahko zaslede. Jaz za svoj del bi prepru.st.il sodbo Bogu. Ali ne poznale nobene druge poti,Inez?
Inez jc razmišljala nekaj časa, nato sunila Ilenriquesa z nogo ter rekla:
—	Vstani, posvečena tajnik svetega -urada ter se pripravi na pisanje, kar bo palč lahko zate. Tukaj sta pero in črnilo. Jaz bom diktirala.
• — Moja oboževana Inez!
—	Tvoje drago sporočilo je varno prišlo v moje roke v tej pro-kleti sveti hiši, kjer olajšamo krivoverce njih grehov na korist njih duš ter njih blaga na korist naših žepov .
—	Tega ne morem pisati, — je stokal Henriques, — to je očito krivoverstvo.
—	Ne, le resnica, — je odvrnila Inez.
—	Krivoverstvo in resnica. — dobro, pogosto sta ena in ista stvar. Sežgali me bodo na grmadi zato.
—	To bi lwlo prav. Številni krivoverci »o slavno umrli za to, kar so smatrali za resnico in zakaj bi ne umrli vi?
—	Poslušate. — je nadaljevala odločno, — Ali hočete goreti na Quemaderu, kar se ne "bo zgodilo, razven če nas izdaste ali pa hočete goreti bolj privatno, a boljše v pekovi peči in-v teku pol ure? Mislila sem. da se ne boste obotavljali. Nadaljujte s .Svojim pismom, učeni menih. Ali ste zapisali one besede? Da. sedaj nadaljujte:
—	Zaznamoval sem vse, kar si mi povedala glede Obravnave \ Alcazar ju pred veličanstvi. Mislim, da bo ta Angležinja zmagala. Res. krasen trik sem zagodel plemenitemu mark i ju v Granadi. Ničesar boljšega se ni izvršilo dosedaj, nitii v tem krajiv Velik račun sva imela in jaz sem ga plačal v polnem obseg»u. Rad bi videl njegovo vzvišeno lice. ko je zapazil obrežne poteze svoje neveste, služkinje in ko je sipo znal. da je njegova prava nevesta varno odšla z drugim moškim. Nečak kralja, ki hoče sam postati kralj nekega dne. poročen z angleško služkinjo! Dobro, zelo dobro, Inez!
—	Sedaj pa glede Žida, Joliu Oastella. Mislim, da je mogoče stvar izvršiti, seveda, če je dena-r dober, kajti kot veš. ne delam jaz zastonj.
Nato je diktirala Inez vse predloge glede oproščenja Castella, ki bo čitatelju že znani ter zaključila pismo na naslednji način:
—	Ti linkvizitorji so krute zveri, čeprav jim je denar ljubši kot pa kri. Vse njih* govoričenje glede gorečnosti za vero je slepilo. Prav tako malo se brigajo za vero kot se briga gora za veter ali recimo kot se brigam jaz. Hoteli so mučiti ubogega vraga, ker so domnevali, da bo deževalo maravedijev. Dal pa sem migljaj v pravo smer in njih dovtip je bil končan. Carissima, jaz moram tudi nehati. Moja ura za dolžnost je prišla iai upam, da se bova sestala kot dogovorjeno ter preživela vesel večer,
Pozdravi novoporocenega markija, če ga srečaš.
Tvoj Henriques.
P- S- — Ta služba bo komaj tako dobičkanosna kot sem upal in Vhled tega me veseli, da lahko zaslužim nekaj postrani, toliko, da ti lahko kupim darilo, ki te bo gafcovo razveselilo.
—	Tako, — je rekla Isaez nežno. — MnslLm, da je tukaj notri vse, zadosti, da vas trikrat ali štirikrat zapalijo na grmadi. Dajte, da preberem in vidim, če je pravilno pisano in podpisano, kajti v takih stvareh je dosti odvisno od pisave. Sedaj pa poslušajte. Če bi šlo kaj napačno z zadevo, o kaiteri smo govorili tukaj, to se pravi, ce mi ne bil Castell oproščen, ali če bi se kaj izvedelo o tej nasi zaroti, takoj pojde to pismo na primerno mesto in neki tajrtik bo želel, da ni bil bploh nikdar rojen. Človek. — je dostavila,_umirali boste po inčih, kot je moja sestra.
, — Tisoč dublonov, <5e se stvar posreči tier ostanete vi žm, da jih
Kaj pa je to? Pisalni stroj vendar nrma žic. Mislimo, žic v onem pomenu besede, bi se navadno rabi, kakdar hočemo s tem izraziti ra dio. Pa tudi brzajav ni, da bi mogle od past i žice. No, pa je le tako.
Angleškemu inženjerju Donal-du Munravu se je po dolgih Časih posrečilo, konstruirati poseben sistem brezžičnega prenoisa električnega toka za tipkanje na pisalnem stroju na velike daljave. Eto, to je razlaga brezžičnega pisalnega stro ja!
Donald Murray je imel pretekli teden v Institutu for Electrical En geneeers v Londonu predavaaijc. v katerem je razložil poslušalcem svojo iznaijdbo. na kateri je delal že leta. Za podlago pri svojih po-skusiith je vzel brezžični brzojav in prenos električne energije po zraku. Preti par dnevi je neki inže-njer na Nemškem razkazal strokovnjakom. svojo napravo, s katero je mogoče brezžično brzojavki > oddaljene kraje črke. To se pravi, da ni treba za sprejemanje radio-brzojavk več posebnih telegrafistov, ki sede. kakor je to doslej po trebno, pri svojuih aparatih in čakajo , da se oglasi kaka brezžičrfa postaja s svojimi višjimi ali nižjimi električnimi zvoki, ki so krajši ali daljši in izražajo v svoji sestavi posamezne črke. Telegrafisti morijo biiti zelo izvežbarai. da morejo v hitrem oddajanju zvoikov razabrati in zapisati, kar so slišali. Izum nemškega inženjerja gre za tem. da uporabi za brezžično telegraf i jo dosedanje brzojavne stroje, ki jih je več sistemov. Pri na<? je najbolj razširjen Ilughesov. pri katerem pritisneš (na posebni klaviaturi, podobni pisalnemu stroju, na gotovo črko, in električni tok t» sproži, po starem seveda, potoni navadnih telegrafskih žic. na drugi postaji odgovarjajočo črko. ki fe Vtisne na podložen papir.) Tako odpadajo Vedno bolj dosedanji Morsejevi aparati, ki so zelo počasni in zahtevajo znanje posebne a-beccde.
To dvoje si je vzel Murray za podlago svoje iznajdbe. Misjil si je: Zakaj ne bi izrabil brzojavne ga stroja za svojo idejo in zakaj ne bi na mojem pisalnem stroju, ki ga imam pred seboj, pisal kdo daleč proč? Rečeno, storjeno, in aparat je sedaj izgortovljen in funkcionira, kakor pravi iznajditeij, prav dobro.
Brezžični pisalni stroj piše s hitrostjo 80 besed na minuto, torej tako hitro, da ga menda ne dohaja noben strojopisec na svetu. Piše se lahko na 3000 angleških milj (skoraj 5000 kilometrov) daleč, torej na pr. j z Londona v New York. Vključiti pa se da tudi na-prav majhno distanco. recimo 20 metrov, torej iz sobe v sobo v istem poslopju. Na tem aparatu lahko piše vsaka tipkarica brez posebnega znanja, ker se skoraj nič ne razlikuje, vsaj na. zunaj, od navadnega pisalnega stroja. Vsak aparat je pripravljen za oddajanje in sprejemanje. je torej res nekaj idealnega.
Donald Murray je šel še korak dalje in je zadnje čase še bolj izpopolnil svoj aparat. Uporabil je za svoj izum brezžični telefon. Njegov drugi aparat funkcionira še bolje. Na eni strani recimo v Evropi, govoriš pri telefonu seveda posebno konstruiranem, in na drugi strani, tam daleč v Amerika, se nahaja brezžični pisalni stroj, ki sproti beleži z lepo besedo vsako preko Atlantskega oceana izgovoi-jeno besedo.
Ako je res vse tako, kakor je povedal gospod Murray strokovnjakom v Londonu, se odpira predvsem časnikarstvu lepa bodočnost. Odpadle bodo strahovito dragr pristojbine ea telegrafiranje in telefoniranje. Ubogi stenografi bodo rešeni včasih uprav neznosnih muk v zatohlih telefonskih celicah in ne bo jim več treba izpostavljati svojih ušes nevarnosti, da o gluše vsled treekanja in prasketanja, kadar je nevihta na progi.
Sploh, uredniištva se bodo oddahnila. ko prenehajo dosedanje težave/ ki jih imajo povsod.
Če gre tako dalje, se bodo v velikih državah, predvsem a- Ameriki. združila vsa večja časopisna po djetja v enotfmo režijo, ker jim bo to bolj konveniralo. Stavne stroje bodo imeli Je na enem kraju, ki bodo vsako vlito vrsto stavka brezžično prenašali v vse druge svoje tiskarne na tisoče kilometrov dalen\ kjer bodo sit roji v istem hipu postavili brez tipogrjtfov cele strani lista. Potrebni bodo le meter, ste-reotiper in strojnik, da pripravijo list za tisk. — če se tudi to lepega dne ne bo začelo vršitti brezžičnim potom. Morila bodo en k ni (t celo sta vili lifit le v eni sami tiskarni, ali i tem primeru bolje rečeno stavnici!, vse drugo pa bo,od padlo, ker bo i-mel vsakdo ob protovern času pred seboj na steni ali celo v rokah že brezžični časopis. In če gre razvoj se naprej, — ne. nič več dalje, sicer se nam ustavijo možgani, ker jih ne borno več potrebovali, ker bo za nas brezžično misLil samo še en človek na svetu.
KONEC ODMETNIŠTVA V ČRNI GORI.
Hrbtena bol
je predznak obistne neprilike § in nikakor se ne sme zanema- § riti. Vzemite	|
SEVERAS 1 LEDSYL i
ki je izvrsten stimulant za le-dice. Pomaga naravi popraviti obstoječi nered, ter olajša bolečine v hrbtu vsled obistne neprilike.
r^r
Cena 75c in $1.25. Zahtmjt« t lakarnah.
W. P. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
V boju z orožniki so padli te dni v Črnigori zadnji trije nevar-ni črnogorski odmetniiki. S tem 'je v tamkajšnjih krajih rešeno odmetniško vprašanje, ki je delalo državnim oblastem toliko skrbi. Javna varnost je zopet vzpostavljena in prebivalstvo more svobodno dihatii. V noči od 20. na 21. decembra so bili namreč ubiti sledeči odmetniki: Ilija Kivoka-pič, .na. čigar glavo je bila razpisana nagrada 30.0C0 D/hi., Mitar Markoviič. ocenjen na 30.000 Din. in G j 1150 Kriivokapič. ocenjen na 50.000 Din.
Že več kot mesec dni so žan-darmerijski oddelki preganjali to proslulo odmetiško trojico, vendar pa so znali odmetniki previdno umikati in^izogibati se vsakemu -spopadiu V noči od 20. 11a 21. decembra pa je patrulja, obstoječa iz štirih orožnikov, .nenadoma opazila, da se dviga iiz 'neke nizke kolibe na poljani Ravnin iz dimnika dim. Ker ta koliba v zimskem času ni nikdar obljudena, so orožniki takoj suniiili, da s skrivajo v njej odmetniki. Zato so se pričeli
oprezno približevati in so spotoma izdelali načrt za napad. In res so pr šli skoro neopaženo v neposredno bVižino kolibe ter opazili nekega odaneitinika. ki je stražil prod hišo. Ed«wn izmed orožnikov je takoj vrgel bonvbo na kolibo, dočim so ostali pričeli streljati. Bomba je prebila krov in lažje ranila dva odmetnika. Razbojniki so se t;,-ko j zaprli v kolibo in otvorill ogenj na orožnike. Razvil se' je srdit boj. kri je trajal nad dve uri. Rano zjutraj so hoteli razbojniki, očividno se bojcie. da bi orožniki dobili pomoč. zginitti v meirlo in ubežati. Zato otvorili hud ogenj in izvršil/i istočasno naskok. Orožniki pa so v tem'hipu streljali v salvah in pobili vse tri nevarne odmetnike.
Ob priliki boja so izanetali orožniki okoli 30 bomb in izstrelili 40U strelov. Trije izmed njih so bi Hi ranjeni, med. njimi tudi vodja, kaplar Jerk o Marko vič. Čim je vlada doznala za smrt glasov i tih razbojnikov, je takoj priznala junaškim orožnikom razpisano nagrado v skupnem znesku llO.OCO dinarjev.
V Črni gori ni sedaj več niti enega nevarnejšega odmetnika.
Še en raztresenec.
K profesorju L. je prišel prijatelj T5. na obisk. L. je ves čas zamišljeno molčal, hipoma pa se o-, glasi: "Saj res. kaj sem že hotel vas vprašata, ali še živi vaš pokojni oče?"r
Pet svinjskih glav.
Gostje so narolčili v gostilni svinjsko glavo za večerjo, in sicet-vsaik gost. posebej poreijo. zase. Gostilničar, da nobenega gosta ne pozabi, je začel s prsrtoan na vsakega kazoč šteti: "Ena. dve, tri. štiri, pet svinjskih glav".
ANTHONY BIRK
HIŠNI IN SOBNI SLIKAH IN DEKORATOR
Prevzamem vsako v to stroko spadajoče del«.
ROJAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO, VPRASAJTB
MENE ZA CENO.
359 Grove Street	Ridgewood, Brooklyn, N. Y.
Telephone: Evergreen 5506
Kretanje pamikov - Shipping News

14.	Januarja: France. Havra.
15.	januarja: Mongolia, Hamburg.
17. januarja:
Mauretania, Cherbourg; Pres. Roose velt. Cherbourg. Bremen: Veendam. F^Jiilogiie, Rotterdam; Lapland, Cher bo ur g1. ^
20. januarja:
Stuttgart, Cherbourg, Bremen; Pitta-burgh, Cherbourg In Hamburg.
22. januarja: Cleveland, Boulogne in Hamburg.
24. januarja:
La Savole, Havre; Conte Verde, Genevo.
28.	januarja:
Paris, Havre; Orduna. Hamburg: Pres. Harding, Cherbourg In Bremen
29.	januarja:
Mlnnekahda, Cherbourg in Hamburg
31. januarja:
Majestic, Cherbourg; Auaonla. Cherbourg.
3.	februarja:
President Wilson, Trst; Muenchen Cherbourg in Bremen; Colombo. Ce nova.
4.	februarja:
France, Havre.
Cosulich Line
Znižane cene. DO TRSTA—REKE—DUBROVNIKA
Tretji razred tja 595. Tja in nazaj ?1G2 Drugi razred ?135. Tja in nazaj $253 EDIXA ČRTA DO JUGOSLAVIJE PresicJente Wilson 3. feb.; 24. marca Martha Washington 24. feb.; 14. april Udobno potovanje. Kratka pot z že leznico.
PHELPS BROS. & CO., 2 West, N. Y
Ameriške ladje
Poizvejte vse prcnluosti o potovanju ua V. S. vladnih parni-kih. Imajo čiste, ndobne kabine iza 4 ali C oseb. izborua in raznolika brana, udobna postrežba, veliki krovi, .srotll>eni koncerti ter vsakovrstne udobnosti in pripravnosti.
Dogovorite se za dobavo svojcev v Ameriko na V. S. vladnih purnikih United States Lines.
Vprašajte pri lokalnem potniškem agentu ali pri
UNITED STATES LINES
45 Broadway. New York City Managing Operators for UNITED STATES SHIPPING BOARD
Slovensko Amer. Koledar za leto 1925
smo že skoro razprodali. V krat- I kem oasii smo jra prodali vee tisoč, j Kdor gra hoče imeti, naj gra takoj naroči, ker ga je le še par s>to izvodov zalogi. Cena s poštnino vred
40 CENTOV.
Oni naši zastopniki, ki še niso naročili koledarjev, naj se požliri jo, da ne bo prepozno.
SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St.. N. Y. C.
Prav vsakdo—
kdor kaj iiče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —.
HALI OGLASI ▼ "Glas Naroda "
5- februarja:
Albert Baltin, Boulogne in Hamburg 10. februarja:
Arabic, Cherbourg In Hamburg. 14. februarja:
Olympic, Cherbourg; G«orge Washington. Cherbourg In Bremen; Duillo, * Genova.
17.	'ebruarja:
Ohio, Hamburg; Deutschland, Hamburg.
18.	februarja:	J 9 De Grasse, Havre.
19.	februarja:
Mongolia, Cherbourg in Hamburg. 21. februarja:
Acuitania, Cherbourg: Pittsburgh, Cherbourg in Hamburg; Veendam, Rotterdam: President Rocsevelt, Cherbourg.	-	t
24.	februarja:
Martha Washington. Trst; Stuttgart, Cherbourg in Bremen.
25.	februarja:	'i
La Savoie, Havre.
26.	februarja:
Leviathan, Cherbourg; France. Havre; Berengaria, Cherbourg.
Kako se potuje v stari in nazaj v
K«lor je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na tanf-no potieen o potnih listih, prt Ijagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih zamorem-dati vsled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike. ki imajo kabine tudi v III. razredu.
Glasom nove naselniške postave
ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1P24. za morejo tudi nedizci vljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi d?lj ; tozadevna dovoljenja izdaja generalni nacelniski komisar v Wash ington. D. C. Prošnjo za tako do vol jen je se lahko napravi tudi ^ New Yorku pred od potovanjem, tet se pošlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejše odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAKEGA KRAJA
Kdor želi dobiti sorodnika al
svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugosla vije bo pripuščenih "v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
Ameriški državljani pa zamorej dobiti sem žene in otroke do 13. le ta brez, da bi bili šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne štejejo kvoto. Stariši in otroei od 3S. d« 21. leta ameriških državljanov p imajo prednost v kvoti. Pišite z pojasnila.
Prodajamo vozne liste za vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste a njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda", S tem boste vstregli vsem.
Uprava "Glas Naroda'"
Nove pošiljatve knjig.
Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah.
Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zato ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, predno dobimo vaše naročilo.
Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi z money ordrom, ▼ mamkah ali gotov denar v zavarovanem pismu na:
GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York
^ Prečitajte pazno oglas** novih knjigah.
KNJIGARNA "GLAS NARODA'* POUČNE KNJIGE:
Kneippov domači zdravnik....................51.25
Gospodinjstvo...................................
Naša zdravila ...................................50
Nasveti za hišo in dom.......................1.20
Sadje v gospodinjstvu ........................70
Zdravilna zelišča...................................
Zbirka domačih zdravil z opisom človeškega trupla .75
Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami,
obsega 668 strani ........................5 00
Slovensko nemški besednjak, (Wolf-PIetršnik) —
2 trdo vezani knjigi, skupaj 1888 strani .....10.00
Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani____7.00
Jugoslavija, 3. zveski, zemljepisni, Statistični in gospodarski pregled iY—
Zgodovina SHS-, 3. zvezki, zgodovinski podatki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....3.25
Mi plačamo poštnino.