BORIS OREL: Лаб Јгмеб v .оклОЦц, STARI SLOVENSKI LJUDSKI OBIČAJ V LETNIH ČASIH IN V STARI PODOBI* VALVASORJA, J. ŠUSICA IN MVRBACHA Zgodnja pomlad. Zima, ki je v Času od sv. liarbare do svečnice nemoteno gospodarila in šarila, se mora proti koncn februarja ali v začetku marca že počasi umikati s svojega vodilnega mesta in ga prepuščati naslednjemu letnemu čas», pomladi. Zgodnje pomladno sonce pa ima še bridke težave in mnoge hude ure, dokler popolnoma ne uveljavi svoje moči, iter zima je pač velika trdoglavka, ki se ne da ugnati kar tako zlepa in hitro, saj jo še globoko v pomladi s svojim nenadnim mrazom in snegom velikokrat pošteno zagode. A naj se zima otepa poraza, kakor se ji poljubi, red v vesotjstvu je večno tak, da mora ona končno le podleči, naj razsaja prej ali slej, kakor hoče, sonce se v svojem pomladnem poslanstvu ne dä zbegati in nikakor ne odjenja izganjati mraz, tajati sneg in led, posebno pa ogrevati in mehčati zemljo, da bo iz nje čimprej vzklilo novo, zeleno in cvetoče življenje. Ta čas, ko divjajo se velike in hude vojske med vetrovi in ko je vsepovsod čutiti, da gre polagoma, a gotovo na pomlad, stopi slovenski kmet na svoja polja, ki še vsa zapuščena in deloma zasnežena ležijo v megli, ter prične ugibati in računati, kdaj bo mogel s konji in s plugom na polje in zaorati vanj prve brazde. Težko in nestrpno pričakuje slovenski kmet tega pomladanskega dneva, ki mu bo z velikim zvonom oznanil pričetek deia ua polju, tako nepotrpežljivo ga pričakuje, da se pri tem ne vdaja samo v božjo voljo in v zakoniti razvoj prirode, ampak si med drugim celKroniki župnije sv. Marka niže Ptuja« iz lela 1897. (rokopis) opisuje pustne orače tedanji markoväki župnik Matej Slekovec takole: >V torek na vse zgodaj se razlega po vsej okolici ,pokanje tašenka*. Sem terja se prikaže že kak ,vaudrovec' s krošnjo na strani ter gre od hiše do hiše. Ne dolgo za tem pribežijo in prikričijo od enega konca vasi ,orači'. Ti so lepo oblečeni fanti do 20 let. Na hrbtu imajo navzkriž privezane svilnate robce, klobuk pa je ves preprežen s svilnatimi trakovi, kateri po zraku vihrajo. Kakih Sest ali osem tako opravljenih fantov vleče majhen plug. Te spremlja eden, ki je preoblečen v grdega Sepavega dedca s košem na hrbtu, v katerega pobira darove. Cez ramo nosi slednji majhne grabije. Za obrambo oračev spremlja celo čelo po edeu ,kurent' (običajno tudi priganjač z hičem, op. B. 0.). Orači vlečejo plug na vsako dvorišče, beiijo tam z njim nekaterikrati v okrog, pri tem kako pesem kričeč, kurent pa pluži, to je: on drži plug za ročaja ter orje po dvorišču okrogle brazde. V te brazde vseje ,poberaS' repno seme — navadno pesek —, pograblja z grabljami ter leže in pripoveduje gospo-diuji, da ji bo zrastla iz lega semena debela repa, ako bodo zvečer za debelo repo plesali. Za ta posel dobijo orači navadno kako klobaso ali jajca v dar.< Se pred Župnikom Slekovrem pa je .los. Pajek v svojih »Črticah iz duševnega žitka štajerskih Slovencev« (1884) površno zapisal, Ua »tisti leden pred pustom se uekateri našemajo za ,Kurente* in orjejo po snegu od hiše do hiše za debelo repo. Dva sta za konje, eden pluži, eden je za gonjača, eden igra na harmoniko, zadnji pa je za ,babo* in nosi koš, v katerega spravljajo meso in klobase, te jih kaj dobijo. (Sv. Ana ua Krembergu.)< Ti Štajerski pustni orači, kakor sta jih na kratko prikazala Slekovec in Pajek in kakor nam jih je г Dravskega polja verno predstavil v risbi Jurij Šubic, norčavo posnemajo kmečko delo spomladi na polju ter po tem dokončanem pustno-kmeČkem poslu pobirajo darove. Prav to posnemanje kmečkega dela, to je oranja iti sejanja, pa nas opozarja, da v lačen je pluga po vasi svoje dni ni bila nobena pustna norčija ali zabava, ampak nasprotno zelo resen in svečan čarov ni obred, ki je imel svoj poseben smisel in namen. Sploh moramo, kadar koli razpravljamo o pustnih običajih, v prvi vrsti vedeti za dognano narodoslovno resnico, ki nam pravi, da je pust današnji skupni pojem za vse polno starih običajev in obredov, ki so jih naši davni predniki izvajali na pragu pomladi. Oralo ali plug je bil Se od vsega početka njegove iznajdbe sila imenitno poljsko orodje, ki ga je poljedelec visoko cenil predvsem zaradi njegovega delu, ki ga opravlja na polju ia ki ustvarja pogoje in podlago za vse naslednje delo, posredno pa tudi za dobro rast posevka. Spričo tega je kmetovalec pričel gledali na plug kot nu Čarodeju o poljsko orodje ia verovati, da mu to orodje že samo kot tako more prinesti blaginjo. Na svoj način nam to vero prikazuje stari indijski običaj, kjer obesijo na lloli- ali Indra-drevo majhen plug. In če je bil že plug sam čaroven predmet, koliko bolj je potem moralo veljati za čaro-dejno oranje s plugom. Zaradi tega je davni kmet vpeljal oranje s plugom v posebno pomladansko obredje, ki je bilo nekakšen prazničen uvod v prvo delo na polju. S slovesno prirejenim obrednim oranjem kot čarodejnim predhodnikom pravega oranja na polju je kmet v prvi vrsti čaral plodorodnost svojih polj, S časom pa je človek prenesel obredno oranje iz zgodnje pomladi tudi v druRe letne čase, dogodke in prilike. Такб vlečejo v Indiji ob času suše naga dekleta oralo po polju ter prosijo mater zemljo za dež. Tu vidimo, da morajo vleči oralo ludi primerni ljudje, ki utegnejo Earodcjni vpliv orala te še povečati. Taki ljudje so predvsem neporočena dekleta, fantje, poročni par. Dalje najdemo v starogrških ohičajih poročno oranje, ki čara nevestino rodovitnost v bodočem zakonskem življenju. To starogrško poročno oranje predstavlja eno izmed najstarejših obrednih oranj v Evropi. O lemežu, to je delu pluga, ki brazdo izpodreže, je stari kmet veroval, da iztrga zemlji njeno življenjsko silo. To škodljivo dejanje, ki ga je grozil napraviti iemeŽ, pa je kmet skušal preprečiti s čarodejnim obrednim oranjem. S tem pa smo pokazali na drugi smisel tega običaja, Io je na obrambno oranje. Pri tem oranju so zlasti važne in pomembne brazde, ki jih v velikem krogu izorje plug. Te izorane brazde veljajo za svete brazde ter jih zli duhovi nikakor ne morejo prestopiti. 1'ri Rusih najdemo n. pr, »opachivanje* (oboranje) kot sveto obrambno dejanje pred kugo ali kolero. Tedaj izorjejo okrog vasi tri brazde, nosijo pri tem sliko sv. Vlasija ter pojö: »Smrt, smrt, pojdi ven h naše vasi, z vsakega dvorišča...« — In če je nafi davni kmel na zgodnjo spomlad s plugom oboral polja, tedaj so izorane brazde pregnale s polja vse hudobne duhove, ki bi utegnili škodovati bodoči setvi. Po vsem tem uvrščamo štajersko puslno oranje med najstarejše slovenske običaje, ki so indoevropskega izvora. Iz raznih slarejSih opisov, zlasti pa po času izvedbe sklepamo, da so štajerski pustni orači oslalina davnega obrednega čaranja rodovitnosti v začetku pomladi in pred prvim delom na polju. Bržkone Je bilo to oranje še v lG, stoletju resnobno, sveto dejanje, v poznejših sloleljili pa se je njegov prvotni smisel vedno bolj porazgubljal, dokler nI popolnoma utonil v pozabo. To je povzročilo, da se je nekdanje obredno oranje preobrazilo v golo pustno-norčavo vlačenje pluga, ki mu manjka vsak globlji pomen. Plnharji. Pustnemu oranju pa je v marsičem podobno in tudi sorodno vlečenje ploha (t. j. debele težke deske) na pustni torek ali na pepelnično sredo. V Letopisu Matice Slovenske iz leta 1Ш0. poroča slovenski narodopisec Iv. Navratil, ida morajo one dekline (dekleta, de-kliči aH odrasle deklice), kalere se ne vdajo aH ne omože o predpustu, — na pepelnico vlačiti (»vleči«) ploh. Ker bi jim pa bila vendar prevelika sramota, zato opravljajo ta neprijetni posel namesto lakih revic povsod dečaki (nekod preoblečeni v ženske) na šaljiv način.* Med drugim poroča o tem običaju na Štajerskem Jos. Pajek: ?Če se v kaki vasi nobena deklina ni o pustu omožila, se je na pepeinico kteri mladenič kot deklina oblekel in po vasi ploh vlačil. Ce se pa nobeden mladenič ni ožeuil, se je pa ktera poredna deklina možki oblekla in je po vasi v krpljah (košari) slamo vozila,< Ploh so vlačili o pustu pred nedavnim zlasti Gorenjci, ki njihov običaj omenja v svoji znameniti knjigi »The Golden Ilought veliki angleški etnolog J. G. Frazer. Tudi v Metliki v Beli Krajini so Se vsa leta pred vojno vlačili po mestu ploh, na katerega so napisali sledeče verze: »Prišla pepel niča, ostala si samica, oh, oh, še boš vlekla phih.< (Povedala gdč. M. Weissova.) Navadno pa se to vlačenje ploha po vasi konča na ta način, da fantje naslonijo ploh najstarejši devici na hišna vrata. Brez dvoma sodi pustni običaj »vleči ploht, ki o njem poročajo na Kranjskem že leta 1090,, med najstarejše slovenske običaje v Času zgodnje pomladi. Ta običaj ima Se nekaj drugačnih oblik, na priliko »vlečenje korita* na Štajerskem, loda na tem mestu jih ne bomo navajali in opisovali. Vendar moramo, če hočemo ta slovenski pustni običaj razložiti, pokazati na njegovo ziljsko varianto, ki je nad vse značilna. V Ziljski dolini je bila namreč podoba tega pustnega običaja svoje dni takale: Na pustni torek so ziljska dekleta vlekle skozi vas drevesno deblo ali hlod, na katerem je bila z verigami pritrjena ogromna slamnata punca, ki so jo nazadnje vrgli v vaški vodnjak. Ta ziljski običaj na svoj način (zganja zimo in hkrati vpeljava pomlud. Neplodna zima je poosebljena v slamnati lutki, pomlad pa v drevesu, ki ga privlečejo ziljska dekleta v vas. Obenem ta ziljski pustni običaj zelo dobro osvetljuje kranjski pnstni ploh, ki zdaj o njem lahko ugotovimo, da predstavlja prav za prav drevo, ki je s časom in nekje na razvojni poti dobilo svojo končno zmanjšano in rezano obliko, lo je obliko debele drevesne deske. Drevo pa ne pooseblja zgolj pomladi, temveč vse njene Čare, med njimi zlasti Čar rodovitnosti, ki povzroča, da življenje nikoli ne zamre, ampak da se zmerom znova obnavlja. Tam ps. kjer zastane, naj pomaga drevo, simbol vse oživljajoče pomladi in večnega življenja ter hkrati preizkušeno Čarovuo sredstvo za občo rodovitnost. Ploli v kranjskem pustnem običaju je sicer sramotilna deska, ki smeši dekletovo deviStvo, toda če si obnovimo ta pustni običaj v eni izmed starih obrednih podob, tedaj zvemo, da so v preteklih časih neporočena dekleta vlačile ploh-drevo predvsem zategadelj, da bi jim lo drevo pričaralo ženina, z njim pa rodovitnost v zakonu. To dejstvo nam potrjuje zgornjeätajerski običaj, ki so ga stari zapiski ujeli, Še preden je razpadel, v vsej resnični prvolnosti, Ce ni bilo na Zg. Štajerskem celo leto noliene poroke, tedaj je poklical vaški fantovski svet na pomoč drevo, slaro čarodejno sredstvo za rodovitnost. Sli so v gozd, poiskali veliko, lepo raščeno drevo ter ga očistili grobih vej. Nato so ga na obeh krajih ozaljšali z božičnimi drevesci. Med drugim so postavili nanj sodček vina ter ga v slavnostnem sprevodu privlekli v vas, kjer se je okrog njega razvilo pravo ljudsko slavje. — Mimo tega površno opisanega zgornje-Stajerskega običaja pa nam končno potrjuje tudi vera, ki je doma na štajerskem, da ploh-drevo Čara dekletovo poroko. Pravijo namreč: Tisti, ki pomaga vleči ploh, se bo kmalu poročil. Seveda je vlečenje drevesa v prvolnosti pomenilo vpeljevanje pomladi in njene rodovitnosti, pozneje pa se je ta dre- Juri] šuiiic: Pustni orai'i nn Dravskem pni ju v c sni obred zaradi Sa rode j nega svoj siva dotaknil tudi ljudi, raznih drugih dogodkov in časov. V tem pogledu imajo »oračit ia »ploharji« mimo drugih podobnosti in sorodnosti skupno razvojno črto. Ako oba običaja dobro premislimo, tedaj najdemo, da je drevo-ploh prvotncjše od obrednega orala. In trdimo ce!6, da je pomladno vlečenje drevesa vplivalo na nekatere oblike obrednega oranja. Pri lern mislimo zlasti na varianto oračev iz Lancove vesi, kjer vlečejo plug s pritrjeno desko na vrhu, г nekakšnim majhnim lesenim odrom, na katerem stoji med hojo in brezico mlad kmetski par. Dalje ne smemo pozabiti, da naš kmet še dandanes [travi ponekod (n. pr. na Notranjskem) oralu kratkomalo »drevo«. (Primi zn drevo! Kdo bo pa drevo držal?) Oh tem dejstvu se vprašamo: AH ni morda »drevo* najstarejše slovensko ime za oralo ali plug? Kakšno obliko je imel prvotni plug? Tu siao zadeli na prave iuvore orala ali pluga in vprašanje, od kod njegov čarovni pomen, se nam začne prikazovati v novi, a vendar znani luči. O oračih in plo-harjih, ki njih izvori segajo v temno davnino, v slovenskem narodoslovju nedvomno še ni izrečena zadnja beseda. Vsekakor smo v pustnem vlečenju orala in ploha ohranili Slovenci dva zaaČiina in stara obredna prizora, ki sta v histvu oba prinašala pomlad v deželo ter Carala rodovitnost prirode in človeka. Pomlad. Potahkoma prehaja zgodnja pomlad v pravo pomlad. Sonce se dviga vsak dan zmerom više in više ter najde najbolj zapuščeno in osojno njivo. Še malo in ne bo več sledu zimske puščave. Narava je kar Čez noč ozelenela in se razcvetela. Polja so izorana ali pa še čakajo, da jih kmet vsak čas preorje. Delo »a polju teče gladko od rok in zli duhovi ga ne motijo. »Orači« so se torej obnesli. Vse dobro kaže, a vendar je treba še in še mnogo blagoslova: da bo pri dobrem tudi dalje ostalo, da bo vsejano seme lepo rastlo in šlo v klasje. To je čas tja proti koncu aprila ali okrog začetka maja, čas, 5;o zeleni Jurij prihaja v deželo ter slovenskemu kmetu prinaša pravo, čisto pomlad in mu oznanja, da je neplodni zimski duh dokončno pregnan. Zeleni Jurij. Belokrajinskega Zelenega Jurija, ki so ga zapisovali ia razlagali razni naši narodopisci (Kapelle, Tomšič, Navratil, Bar K*, SaSelj, Maro]t), smo dodobra spoznali na mnogih slovenskih folklornih festivalih, ki so se v zadnjih letih vršili v Ljubljani, Črnomlju, Metliki in v Mariboru. Veliko manj pa sta nam znana koroški in štajerski Zeleni Jurij. Koroškega »svetega äent-Jurja« je opisal leta 1R48. v »Novicah f župnik Matija Majar-Zitjski: »Zvečer pred Šentjurjem se zberejo dečki zmrakoma zvunaj vesi s kravjimi zvonci, drugi s kozjimi rogovi in tako žvenketaje iu trobentaje letijo pred vrata perve hiše. Eden izmed njih je s slamo ovit, imenujejo ga sv. Sent-Jurja. Vsi vkup potle pred hišni mi vrati stoječi glasnö govori in zapojö.« (Sledi pesem.) — Na koncu M. Majar-Ziljski pripominja, da Ma navada je v itožeku, na Pečnici, v Ločali, na Hrnieuh, v Podlipi, v Sent-Ili in v Lipi.t Se pred nekaj leti je bil ta koroški pomladni običaj živ v bel jaški okolici (v Brnci in drugod) in tedaj ga je zapisal Lojz Da Iteggi. Iz njegove neobjavljeae rokopisne zbirke koroškega narodnega blaga, ki mi jo je svoj čas podaril, posnemamo: »Na večer pred sv, Jurjem hodijo dečki s kravjimi zvonci v mraku od hiSe do hiše in eden izmed njih vošči nn vsakih hišnih vratih: Svet šenl Jur Potrka na dar, Ma ann hvačo rmana, I>rugo pa zidano, Štumfe brezžokovne, Vsako jutro pr njih котл*. Črivle bra z podpvnl. Da vsaf drek obšvat. Je äete pršov v deiivo, Gu jc ie vse vasivo: Klikov ca na bukovji, I)rnjo tičico v grmorjl. Jurij Šubiv: Šlttjerski Zeleni Jurij Nato dobijo od gospodinjo v dar jajca in zabelo (zasakoj, za kar sc zahvalijo: Bug okvar vaša gospodarju. Vaše svinje, vaše konje, llug obvar vašo gospodinjo, Vale kure, vaše telete! Vašo krave, vaše vole, Z jako povzdignjenim glasom vodijo: Bug obvar vaše te lipe dekicte! Potem končajo: Miš iu podgane Nuj pu zlodej iziunet Ako pa kje nič ne dobijo, kar se jako redko kedaj zgodi, brcne vsaki z nogo v hišna vrata in želi lislej hiši: Naj vam pok repa vsa živina, Voda nuj vam vse lalije! Гшгјејо nuj vam vaše dekicte, Miš in podgano Ogenj nuj vam vse požge, Nnj k vam ilodej Toča naj vam vse pobije, priune!< — Kako so na Štajerskem pred desetletji vodili svetega Jurija, nam poroča kanonik Orožen v svoji zgodovini dekanije Laško: »Slednjič бе hočem omeniti nekega od starih časov na Laškem navadnega običaja, ki se nahaja tudi pri Hrvatih in Srbih, namreč kako slovesno svetega Jurja sprevajajo. Vsako spomlad obvijejo na Jurjevo kojega moža vsega od glave do pete v bukovo zelenje, in ga sprevajajo po Irgu pevujoči sledečo, vsekako pokvarjeno pesem: Svetega Jurja vadimo, Bodi ti naš pomočnik. Ka jajca, špeha prosimo. 0 svetem Jurji maša, Sveti Juri orožnik, Je dobra kravja pušn.« (Pajek, Črtice, 1884, str. 63.) Davorin Trstenjak pa je še mnogo prej v Novicah L 1857, predstavil štajersko jurjevanje v obsežnejši podobi; »Na Jurjevo si izberejo dečki najlepšega izmed sebe, ga lepo s cvetjem opletejo, (ako, da se njegova obleka nič ne vidi. Ta mladenič se veli ,Vesnik' ali »zeleni Juri'. Vodijo g« veselo pevajoČi: Zelenega Jurja vodimo, Jeiibuho zganjamo, Mnslo in jajca prosimo, Mlndoletje trosimo. Poleg .Vesnika' hodi ,Itabolj' v slamo zavit. Na zeleni trati se .zeleni Juri* in ,Rabolj' primeta in mečeta. Zeleni Juri vsikdar premaga, Rabolj ima včasi tudi kožuh na sehi.< — Pomen pastirskih jurjevskih obhodov je tuje in naäe na-rodoslovje do danes več al) manj pojasnilo. V prvi vrsti ti pomladni obhodi s pesmijo oznanjajo prihod pomladi, čarodejno pospešujejo rastje na poljih, travnikih in na vrtovih ter prinašajo človeku ln živini zdravje in srečo, blaginjo hiši. Seveda so ti pastirski jurjevski običaji, kakor jih iz skopih poročil poznamo pri Korošcih in Štajercih in kakor so jih vse do današnjih dni lu in tam ohranili Relokrajinci, zadnji odraz nekdanjih s1večano-obrednih jurjevskih obhodov ob začetku pomladi. TAko sveča no-ob red no jurjevanje, ki so ga obhajali še okrog 1. 1830. Belokranjcl v Črnomlju, nam je natančno opisal J. Kapelle v Carniulii (1839). Kaj značilno je, du v lern starejšem in prvot-nejšem Črnomaljskem obredju nastopa Zeleni Jurij hkrati z drevesom. Po pustnem piohu-drevesu srečamo torej tudi v tem poglavitnem pomladanskem obredju, v jurjevanju, drevo kot vsemogočno božanstvo pomladne rasti in rodovitnosti. Srečamo pa ga v spremstvu Zelenega Jurija. In kaj naj bi Zeleni Jurij drugega bil, Ee ne pomladno drevesno božanstvo samo, ki je v Črnomaljskem obredju predstavljeno dvakrat: po drevesu in po človeku-Zelenem Juriju. Slovenski Zeleni Jurij pooseblja drevesnega duha ali demona, ki je zapustil svoje drevesno bivališče. Davni mitični nazor o drevesnem duhu v človeški podobi se je pri Slovencih razvil v stvarnost, v svojstven ljudski obred, sredi katerega se Je človek sam spričo preobilja svojih čaro-dejnih teženj predstavil svetu kol pomladni drevesni duh s tem, da se je primerno okitit z drevesnim zelenjem. Kar more pričarali bajni drevesni duh, more prav tako njegov namestnik, zeleni mož. Vse čarodej ne site, ki jih je človek pripisoval drevesu iu njegovemu nevidnemu božanstvu ali duhu, so se na ta način prenesle ua to počlovečeno božanstvo, na Zelenega Jurija, ki se je pojavil vsako leto ločno ob začetku pomladi in s svojim svečanim pohodom po vasi, po poljih, travnikih, gozdovih in ob vodah, s svojim pastirskim spremstvom iu s svojo pesmijo čaral rast vsega rastlinstva. Zelenega Jurija pa so vodili slovenski pastirji (oziroma ga Še vodijo ponekod v Beli Krajini) ravno okrog 24. aprila, to je okrog praznika sv. Jurija. Sv. Jurij je velik krščanski svetnik, ki je predkrščansko pogansko dobo povezal z živimi vreli mladega krščaustva v posebno obliko, v legendo o junuku-svetniku, preniagalcu krvoločnega zmaja. Kakor je na eni strani na to krščansko legendo o sv. Juriju in zmaju vplivala stara grška bajka o junaku Perzeju, tako je na drugi strani legenda o sv, Juriju in zmaju posegla v slovenske jurjevske običaje na pragu pomladi. Ali ni tn legendarna zgodba o junaškem svetnik«, o rešeni devici in premaganem zmaju kar najpriklad-nejša podoba smrti zime in prihoda pomladi v deželo? Sveli Jurij reši devico krvoločnega zmaja ali sv, Jurij odreši zemljo od zimskega spanja. Tako je iz koroških in štajerskih jurjevskih ohhodov razvidno, da je na mesto starejšega Zelenega Jurija stopil »sveti Juris v koroškem običaju celö »svet šent Jure, kjer je svetnik % dvojnim, a v bistvu z istim pridevkom dvakrat poudarjen. Tudi na risbi Jurija Subica, ki ponazarja jurjevski prizor verjetno v Laškem pri Celju, vidimo Zelenega Jurija, dn nosi na glavi nekakšno krono ali kapo s križcem, s Čimer je predstavljen svetnik Jurij v zeleni obleki. Nadaljnji štajerski običaj, ki ga je opisal Trstenjak, prikazuje poleg Zelenega Jurija ludi Rabolja. Na trati sta se Zeleni Jurij in Rabolj spoprijela in metala. In Zeleni Jurij je Rabolja zmerom premagal. Nobenega dvoma ni, da predstavlja ta dvoboj med Jurijem in Ha bol jem boj med zimo in pomladjo. Starodavna legenda ,o zmaju in junaku Juriju je tu oživela v dramatičen prizor, v ljudski običaj, v katerem se ohenem skriva ludi kos čarovnega obrednega dejanja. Nikakor ne nameravamo zdaj Še govorili o drugih vprašanjih, ki se nam odkrivajo ob taki povezanosti svetega iu zelenega Jurija, tudi ne, koliko in kaj je Zeleni Jurij podedoval po svoji slari slovanski domovini ali do kod segajo antični vplivi, temveč hočemo zgolj iz vsega, kar smo o Zelenem Juriju povedali, zaključno povzeti in poudarili, da je jurjevsko obredje imelo v davnini svoj globok Čarodejni smisel, da pa je še danes silno jasna in prelepa podoba prihoda sončne in zelene pomladi. Leto. A po stvarnem jurjevskem obhodu kraljevanje Zelenega Jurija, pomladnega božanstva rasti, ne mine, nego traja dalje še celo pomlad, prehaja v leto in, preden zatone, vzplameni ob sončnem obratu na Ivanje v svoj zadnji praznik, v praznik sonca. Zeleni Jurij je z dejanji izpričal, da je velik čarovnik. Sonre prežarja zemljo, da kar poje v bujni rasti. Žito je že v polnem klasju in bo vsak čas zrelo za žetev. Vendar v tem svetem poletnem trenutku, ko sonce in zemlja dosegata svoje viške, ko vse tako lepo in varno dozoreva, se kaj rado preobrne, Zdaj suša preti kmetu požgali vso letino, zdaj težka nevihta prihruje in grozi tik žetve odnesti poljedelcu ves blagoslov, ki mu ga je Jurij priklical ob začetku pomladi. Tedaj je približno o kresu, v času, ko Zelenemu Juriju pripojö na pomoč dobri poletni duhovi, Kresnice, da obvarujejo slovenskega kmeta še zadnje nesreče, ki mu preti v tem letnem času. Kresnice. Krčsnice so helokrajinska dekleta, ki kresujejo in ki po vrnitvi od kresa pojö pred vsako hiäo posebne kresne pesmi, >kresnice« ali >ladanjke< imenovane. Iz raznih bledih ostankov slovenskih kresnih pesmi (a. pr. ziljskib, Štajerskih in kraških) domnevamo, da so Kresnice svoje dni živele po vsej Sloveniji, seveda v več ali manj drugačnih oblikah kot danes v Beli Krajini. Uelokrajinske Kresnice na Vinici je pred dobrima dvema letoma lepo opisala učiteljica Leopoldina Bavdltova (Slov. Narod, 31, VIII. 1910). Iz tega opisa posnemamo: >Krčsnice so pri nas ua Vinici po Štiri v skupini. To so mlada dekleta, ki so ohlečena v preprosto, snažno nedeljsko narodno nošo brez pisanega svilaäa in pisanih trakov, Z njimi hodi mlad faul, z v au vojač, ki spremlja njihovo petje na piščeli. Krćsnice pri svoji pesmi imenujejo najstarejšega sina pri hiši. Besedilo je naslednje: Bog daj, Rog daj dahrn večer hitit £u se preko mara. preko mara, kraj Dunavn, ulovit Ču, moja hit Če. Fala, lala, mita majfca. lepo ste nas darovali, daroval Vas Bog, Marija z lepim žitom in pšenica, S sladkim vincem in rakijo daj nam Bože dobro leto! daj nam Bože dobro leto, (stalni pripev) za jutrom je tralornica, na tratorki posteljica, ua postcljki sinko Ive, stan se gori, sinko Ivo, tvoja rožu drugi trga. Nek ju trga, mila majko. Med kresovanjem pride gospodinja iz hiše in prinese dar, navadno dve jajci ali ve£ pa kak dinar. 7.a darila nosi ena izmed Kresnic košarico. Krčsnice pojö lakö, da sc petje med hišo in hišo nič ue prekine. Kjer pretrgajo, pomeni to, da bodo imeli tam v tistem letu mrliča. Nesrečo pomeni, če se Krčsnice smejejo med seboj. Pogovarjati se med seboj tudi ne smejo. Vse se mora vršiti svečano in pobožno, ker je njih pesem prav za prav molitev in klicanje božjega blagoslova ua domove. Kresnice narnd zelo spoštuje. Leta 1902., ko sem preživela prvi večer ua Vinici, je kre-sovalo sedem ali pa še več skupin Kresnic po viniSkem okolišu. Vso noč so se vrstile kakor roji večernih vil bele postave po štiri in ätiri s svojim vodjo od hiše do hiše in vso noč so valovali po ozračju otožni akordi: ,!Sog daj, Bog daj dobro letol't Bclokrajinske kresne pesmi, ki jih ројб Kresnice, spominjajo v marsičem jurjevskih pomladanskih pesmi. Predvsem so si jurjevske in kresne pesmi podobne, če ne celo enake, po osnovni želji, ki jo razodevajo. V jurjevski pesmi iz beljaSke okolice voščijo pastirji kmetu takole: Hug nbvar vaša gospodarja, Bug ob v ar vašo gospodinjo, Vaše krave, vaše vnlo itd. V helokrajinskih kresnicah pa dekleta pojö: Darov.il vas Bog. Marija г lepim žitom in pšenico Daj nam Bože dobro lelol Ali v kresnicah iz Kosalnic dekleta pozdravijo hišo: Bdg daj, Bog daj dober večer. Za večerom dobro jutro tiospodaru, gospodinjit (Štrekeij, št. 5090.) Jurij Šubfe: Ho [ukrajinski par Podobne so si tudi grozeče besede, ki jih jurjevski pastirji in kresnice zalučajo kmetu v obraz, če ne dobe nobenih darov. Kresnice iz Podzemlja zažugajo: Vaša vrata polna blata. Vaša hiša polna miša. Vaši vrli polni krti. (Strekelj, št. 5123.) Na Vinici: Pred vrati je borov I c«, v vaši hiši sami miši, krepala vas polovica, vaši vrti sami krti, vaša vrata so iz blata, (Zap. I„ Bavdek.) Koroški pastirji pa takole zapretč na Jurjcvo skopi hiši: Kaj vam po k repu vsa imun, Miš in podgane Naj k vam zlodej pržauo. Take in podobne pretnje Kresnic morajo kmeta prav gotovo navdati s strahom, zaradi česar jih redkokdaj pusti od hiše, ne da hi jih prej obdaril. Bclokrajinske Kresnice (fotografija) ■iS* if m кн m. гМШ! ЈжЈШв ip|i| V: :•;>■'• » цјиЛЈПИЈР». , W v Myrbarli: Visoki rej pod lipo pri Ziljaaih Kresnico pa ne oznanjajo kmetu samo dobrin, ki bodo Sele dotekle in ga osrečile, ampak mu tudi čislo določno po-vedč, kaj so Se dobrega storile: Iti snio гкној malo spale. Ker 6ШО polje varovale. (Iz Metlike, Strekelj 5087.) Mi smo nocoj malo spale, Vaš'ga polja varovale. (It Gribelj, štrekeli 5099.) Te vrstice iz belokrajinskih kresnih pesmi nam odkrivajo novo značilno pndobo Kresnic. Ponoči so torej Kresnice varovale kmetova polja, proti jutru pa so se vračale v vas po darila, to je po plačilo za njihovo nočno službo. Sodimo, da so Kresnice nekdaj vso noč varovale polja in vinograde, kar pa se ni dogajalo samo na kresno noč, ampak v vseh bližnjih nočeh pred Kresom in še po njem. O letu ali poletju vemo, da je večinoma čas težkega poljskega dela, ki kmetu ne dovoljuje prevelikih praznikov. Zdaj ko žito lopo kaže in tudi grozdje dobro obeta, ne misli kmet več tako močno kakor pozimi ali spomladi na obrambo zoper mračne in temne sile. Toda Kres, čas sončnega obrata in edini večji poletni praznik, je podobno kot Božič vendarle nevarna doba, o kateri kmet veruje, da se pojavljajo v njej čarovnice in različni hudobni in nečisti duhovi, ki utegnejo poljem in vinogradom občuluo Škodovati. Nekje pri nas so imeli n. pr. vero, da se na kresno noč čarovnice' bojujejo s »krstniki* (Kreenlki). Globoko v svet slovenskega bajeslovja bi zašli, Če M hoteli iskati zvezo med sloveuskint sončnim junakom Kresnikom in belo-krajinskimi Kresnicami (prim. Kelemma, Bajke, str. 3(1), vendar lahko na kratko rečemo, da so Krčsnice dobre varuhinje slovenskega kmeta in da po tem svojem poslanstvu nai i kujejo Kresnikom, o katerih Štajerska sporočila pravijo, da so nekdaj gospodovali slovenski deželi in jo varovali nadlog. Kresnice so hodile kmetu varovat njegova polja in vinograde ravno v kresnem času, ko zadobijo Čarovnice iu zli duhovi svojo posebno čarodejno moč. In Krčsnice so mogle čarovnice in razne Škodljive demone pregnati s polj in vinogradov ie tedaj, če so tudi same bile višja nadčloveška bilja. V tem, kako še danes skrivajo Krčsnice svoj obraz, imamo prepričljiv dokaz, da so Kresnice svoj čas b posebno masko res predstavljale kresne demone. Na Vinici so Kresnice — poroča L, Bavdkova — pokrite z belo peco, katero si potegnejo globoko na oEi, da j i m je del obraza skrit. Ivan Navratil pa pravi, da se Kresnice zavijajo z belimi p a E a m i tudi po obličju tako, da jih ne more spoznali živ krst. Ob tem važnem dejstvu, da so Krčsnice zakrinkane, si obnovimo zdaj na podlagi poročil svečano in pobožno prihajanje Kresnic in njihovo obredno petje. Pomislimo na njihovo prav Čarodejno vsemogočnost, ki jo razodevajo peti pozdravi, želje, zlasti pa hude grožnje, ki skušajo sebičnega kmeta kar uročiti. Vse to so sama značilna dejstva in svojstva, ki nam v zvezi z drugimi potrjujejo, da iz belokrajinskih Kresnic odsevajo davni letni kresni duhovi, dobra vilinska božanstva, ki so o kresu s pesmijo Earala poslednje zorenje polj in vinogradov, zlasti pa odvračala od njih pogubne zle duhove. Ali so ti kresni duhovi nastopali nekdaj v okviru kresnega obredja ali pa so nekoč pripadali jurjevskemu obredju, od katerega so se pozneje odloČili in zašli v kresno dobo, o tem vprašanju bi pa bilo treba posebej razpravljati. Jesen. Sonce pričenja tja proti koncu avgusta gubiti svojo moč. Noči postajajo v naslednjem mesecu vse hladnejše, podnevi pa se mora kmet kar zavrteti, da kratkotrajno in redko sončno prigrevieo kar najbolje Izrabi za košnjo ln sušenje otave. Kar po Malem Šmarnu zrasle trave, jc vsa za pašo; saj pravijo naši pastirji: >Po mal maš, je vse naš.< Po nekaj deževnih dneh je vsepovsod Čutiti odmiranje žarovite sile poletja, a nad vrhovi dreves se ze oglaša veler, ki je jesensko zamolkel. Poljske pridelke je kmet večidel že pospravil. Vendar mnogo dela ga še čaka: krompir in zelje sta še na polju, jesenska setev še ni končana, stelja še ni pograb-Ijena. Za teden, dva ali tri bo treba obirati sadje. Zdaj slovenski kmet, ko je svoje kašče napolnil z raznimi žiti in hleve z živino, svobodneje diha. Zdaj šele se lahko brez skrbi preda veselju, da proslavi dobro letino. V deželo je prišla jesen, z njo pa veselo in pisano žegnanje. Svetli telni ras Ione, nov, temni letni Čas prihaja. Jesen je med obema liki most. Žegnanje. Žegen ali žegnanje, kakor ga poznajo slovenske vasi, (are in podružnice, jo veliko ljudsko slavje, cerkveni praznik, v katerem tiEi spomin na dan, ko so blagoslovili cerkev, ki su si jo postavili vaščani. Ta praznik pa jc večinoma padel na god svetnika, ki je patron ali varuh blagoslovljene vaške cerkve. Tako se je sčasoma la praznik razvil v proslavo cerkvenega patrona. Zapadui Slovenci so kot spomin na nekdanjo več ali manj čisto cerkveno slavje ohranili kaj značilno ime za žegnanje, namreč: opaailo ali opasilnica. Levstik poroča, »da je bil nekdaj običaj, da so o takej priliki cerkev s svečami opasali« (PleterŠ-nik, 1, Sili). Zanimivo je, da Rusi pravijo svojemu poljedelskemu prazniku opaškas (op achi vanje, oboranje). Pred oranjem so bržkone opasali njivo s svetimi brazdami. (Glej sestavek o »oračih«!) Naslednji slov. nciziv za ta cerkveni praznik je >prnšEenjec. Poznajo ga zlasti Belokrajinci. Splošno pa imenujejo Slovenci cerkveno slavje na kratko in preprosto: žegen ali Žegnanje. Nikakor ni zgolj slučaj, da se večina cerkvenih žegnanj vrši ravno jeseni, to je v času, ko je kmet Žito že požel in ga zmlalil ter tudi druge poljske pridelke spravil domov. Znane so nekatere slovenske vasi, ki praznujejo vsako leto kar dve žegnanji, eno spomladi, drugo jeseni. Ce torej vas obhaja pravo cerkveno žegnanje spomladi, tedaj se mora vršiti še eno žegnanje jeseni iu to ima značaj jesenskega slavja. Kajti pravo žeguanje je v resnici veliko jesensko ljudsko slavje, jesenski praznik, ki so ga obhajali že naši davni predniki v poganski dobi. Se dandanes kaže slovensko žegnanje s svojimi običaji, nazivi i. dr. marsikaj, kar nam jasno potrjuje, da je cerkveno žeguanje zamenjalo staro žetveno slavje. Predvsem na] pokažemo Še na eno staro slovensko ime za žegnanje, ki se glasi: >bokova ojseet«. Takö namreč žegnanje označujejo ponekod Korošci, pač zaradi tega, ker so svoj Eas na praznik žetve zaklali kozla, ki jim je bil potem Earoclejna prispodoba ubitega žitnega duha. Seveda so stari Slovenci to »hokovo ohcet-c, praznik končane žetve, obhajali kar najslovesneje: z veliko gostij», na kateri so pojedli speEenega kozla, dalje г raznovrstnimi Igrami, plesi, običaji. In nekaj teh starih običajev in plesov je v okrnjeni podobi prešlo v naš Eas, Ta druga posvetna plat žegnanja kot preostanek nekdanjih jesenskih praznikov žetve pa še danes odločno prevladuje na vseli slovenskih cerkvenih žegnanjih ter se kaže predvsem v res pristnem in pisanem ljudskem življenju, ki tedaj z vso silo oživi. Središče tega ljudskega žegnauskega življenja pa je nedvomno ples, brez katerega si žegnanja sploh ne moremo predstavljati. V ziljski dolini na priliko ne smejo plesati vse od binkoštnih praznikov do žetve, to je v Easu, ko žito zori, zato pa se tem bolj zavrte na žegnauju, ko je prvič po želvi dovoljeno plesati. S tega vidika je ziljski iegnamki ples resniEno jta pervi rejt. Stari žegnanski ples pn je mimo drugih globokih smislov velikokrat označevalo obredno fantovsko snubljenje ali uerbanje. Žegnanski plesi so dalje imeli oz, imajo Ee dandanes svoje posebne šege, svoj red in pravilnik, po katerem se pleše. In kar je končno najpoglavitnejše in najvažnejše: na starih pravili žegnanjih in proščenjih dekleta in fantje niso plesali po skednjih ali gostilnah, marveč na prostem pod vaško lipo, ki je že stoletja rastla sredi vasi. Stara košata lipa, ki je na vse strani metala svojo blagodejno senco, je bila kakor dobri vaški dull, ki je na žegnanje obenem s cerkvenim palronom blagoslavljal svoje radostno rajajoče vašEane. Visoki rej |uul lipo pri Ziljanili. Visoki rej ali kakor pravijo Ziljani >us6Ee rej* je prvi in glavni ples na ziljski žegen ter ga plešejo Ziljani takoj po kon-Ennem »Steh van ju« pod lipo sredi vasi. Prvi poroEa o tem zilj-skeni plesu v svoji narodopisno važni knjigi (1801) B. Haoquet, francoski potnik po naših krajih. Zu njim opisuje znani M, Majar ziljske visoke reje v Novicah I. 1865. Med drugim pravi o njih: зРоји, mu zid raju i raja ju vsakoga leta slovesno pod lipo j zel enoj, kadarkoli se obhadja v ziljskoj doline žegen, som en j, cerkveni shod. Župe ali fare, v kterih su ti visoki raji i druge... slavjanske navade obične, su sledeče: Gorjani, Bistrica, čače, Šent-Juri, Sent-Pavel, Sent-Stefan, Blatčani, Borljaui, MeljviEe i Brda. Te čiistne visoke raje s me ju pod lipoj plesali izključivo samo samični mladeniči i deklice nespeEane; druge slovenska plese, kteri po visokih rajih se muziciraju, smeju plesati pa tudi ostale samične ženske.« V Visokem reju korakajo najprej pari sveEano v krogu pod lipo. Fantje zapojö, dekleta pa molče. SveEana in pomenljiva je začetna kitica, ki je kolikor toliko vsebinsko iu stilno enotna (prim. F, Maroll, Tri obredja iz Zilje, str. 12): Bug nam dej la duöb.ir Eos, da p.irva rej zafćl.i smo. Titr je 7 Hägen Rug je i nin, san Jezaš je Marijan sin. Druge kitice in njih vrstice pa so ostanki nekdanjih enotnejših pesmi ter so |K>rnšene prispele v današnji Visoki rej. — Ko pari odpojö nekaj vrstic, zaigra godba, pari pa zaplešejo poseben ples, ki je moEno podoben polki. Razni plesni momenti in dnigi znaki kažejo, da utegne biti današnji visoki rej osla-lina davnega obrednega plesa. Visoki rej se je namreč od Časa do časa močno izpremtnjal. Stari Ziljani še pomnijo, da je bil Visoki rej v preteklih časih nekakšna buročno-ljudska poskoEnica. Fantje so v krogu plesali iu pri tem visoko poskakovali, dvigali dekleta kvišku 111 druge podobne slvari poCenjati. O teh starih ziljskih poskočnicnh poroEa že Hncquet, za njim pa po podatkih M. Majarja Kuhač: >Pri tom prave niužkarci prave skokove, puste često plesaficu, te ju opet uhvate, bace Sešir u vis, kojega plesaEica uhvati...< — Domnevamo, da se je morda prav tedaj spriEo teh poskočnic oprijelo ziljskega reja ime >usć£a reje. Plcsalci pa niso poskakovali samo zategadelj, ker so bili razigrani ali ker je bila to ravno časovna moda. Te poskoEnice so imele hkrati prastar 4 49 Valvasorjeva delavnica: Ties Gorenjcev pud drevesom v 17. stoletju (izrez) čarodejni smisel. Slari Oblakov oče s Kupljenka mi je o takih visokih plesih, ki so bili nekdaj tudi v njegovi vasi v navadi, dejal: »Citn bolj smo poskakovali, tem višje je drugo leto zrasel lan.t Ziljski Visoki rej pa glede na svoj drugotni In zadnji smisel odkriva podobo obrednega snubljenja ali uerbanja. Ziljani Se danes pravijo plesalcem Visokega reja »uerbarji . To »uer-banje* na plesu pu je urejala posebna fantovska združba »konta*, ki ima Se danes poglavitno besedo na ztljskem žegnu, odločala, kdo sme v rej in kdo ne, skrbela za plesni red ild. Visoki rej plešejo Ziljani v znamenju snubljenja pod lipo. Staro preizkušeno Sarovno sredstvo, ki smo ga o pustu spoznali v plohu-drevesu, se na ziljskem žegnu pojavi v podobi starodavne vaške lipe. Ta stara veličastna lipa, ki jc preživela turške čase, dobre in hude ure vasi in ki je pod njo rajalo že nešteto rodov, naj na žčgeu čarodejno poseže v ljubezenske odnose med fanli in dekleti, med rejevci in rejkami, in iz njih ustvari blagoslovljene zakone. Visoki rej pod lipo pri Ziljanih je po vsem tem resnično ena najlepših globokosežnih podob slovenskega že gnan ja. U starem plesu Gorenjcev, M. Majar zaključi svoj opis ziljskih visokih rejev takole: »Te starodavne navade su bile nekada po celoj Sloveniji razširjene; na h reja r jih plesu tudi po Gorickom, pod lipoj pak imenitno v Kovoride in na več krajih.* Da so tudi Gorenjci v slarih preteklih Časih plesali pod drevesom, nam prepričljivo dokazuje podoba v Valvasorju. Ta podoba oz. bakrorez predstavlja namreč Gorenjce v tedanji ljudski noši, med njimi pa nekam neopazno v ozadju dva gorenjska para, ki plešeta pod drevesom. Zraven njega stojita dva godca in god et a. Eden igra ua violino, drugi na flavto, lin par ta plesni prizor opazuje. Razen tfiga pa sam Valvasor, ko opisuje Šege in navade na Gorenjskem v njegovem Času, dobesedno takole pravi: »Ponekod pa, kakor pri Katzensteinn in lam okrog, plešejo kmečki fantje, t, j. neporočeni vaški mladeniči, vsak praznik po svetem Bešnjem Telesu po pet ali Šest ur pod drevesom ali na podu v krogu, ki ni širši ko šest korakov,* (Rupel, Valvasorjevo berilo, sir. 208.) Valvasor opisuje ludi različiie plese na gorenjskih žegua-njih: »Niso pa to Še vsi plesi, temveč Imajo tudi pri vseh žegnanjih (ali cerkvenih godovih) svoj raj, vendar različno in ne povsod na isti način. Če je na primer v gospostvu Beli peči in tam okoli ali sploh kje ua vusi žegimnjc, najamejo mladi, še samski fantje tiste vasi goslače In druge godce in gredo z njimi po kosilu javno na plesišče po stari šegi, namreč na prikladen prostor, od nekdaj navaden, pod milim nebom. Izberejo dva plesna voditelja, ki imata v rokah škatlo, in tedaj nekoliko kratov zarajajo z dekleti brez vmešavanja fantov iz drugih vasi. Ko so nekaj kratov zaplesali, mora godec na bas vstati in na vse grlo, kar se dri. glasno, poklicati neoženjenc fante najbližje vasi na ples: v prvo, drugo in tretje. Ko so trikrat za-rajali, odstopijo in kakor prej pokličejo spet druge; v tem redu gre kar naprej, do koder koli se razteza jurisdikacija ali sodstvo tistega gospostva... Keoženjeni lanlje ene vasi se ne smejo mešati med druge, niti se vtikati v njih ples, temveč morajo počakati čas in vrsto, izvzemäi plesne vodje.< (Hupet, 209/210.) Dalje poroča Valvasor: >PrI Katzensleinu in še drugod plača soseščina tam, kjer je že gnan je, deželnosodnemn gospodu pristojbino za glavni ples in nato plešejo vsi člani te soseske venomer v Istem krogu. Tik zraven se vrsti druga najbližja soseska v krogu in pleše v svojem posebnem kolobarju; zraven nje spet druga, tako da pleše včasih šest ali sedem sosesk v prav toliko posebnih krogih. Pri tem pa ne sme nihče pritegniti dekleta iz drugega kroga v svojega, ne plesati z njo, Ee noče takoj imeti ali narediti prepir...« Naposled prikazuje Valvasor tudi svojevrstne gorenjske plese s sabljami, ki zaslužijo, da o priliki o njih kaj veE spregovorimo, O oblikah oz. o likih teh plesov, ki so jih v 17, stoletju Gorenjci plesali ua svojih žegnanjih, pa nam Valvasor ne v6 nič podrobnega povedati. Pač pa iz plesa, ki ga upodablja Valvasorjev bakrorez, sklepamo, da so stari Gorenjci z marsikaterimi plesnimi liki posnemali plešočo grajsko gospodo. Ti nekdanji gorenjski plesi na žegnanjih so bili navsezadnje tudi neke poskočnice, ki so jih tvorile slavnostne koračnice in globoki prikloni iz grajskih gosposkih plesov. Take poskočni ce so vse do današnjih dni ohranili Dalmatine! v okolici Dubrovnika (Pridvorje, Konavli). Valvasorjevi opisi žegnauskega rajanja na Gorenjskem pa so v narodopisnem pogledu tehtni in poučni predvsem zaradi tega, ker precej natančno iu mnogo govore o šegah, ki so tedaj vladale na plesih, ker nam dobro osvetljujejo plesni red in njegovo izredno strogost. Zlasti so veljale ostre plesne določbe glede fantov in deklet iz sosedne vasi, (Nekaj teh strogih plesuih šeg poznajo Gorenjci še dandanes.) Vse le stroge plesne predpise in pravilnike pa je mogla izvajati in uveljaviti samo trdna roka, tesna povezanost lantov dotične vasi, katera je obhajala žeguanje. Z eno besedo: ves ta plesni ceremoniel na žegnanju je vodila naravno posebna fantovska združba, podobna ziljski »koitlit. Poleg ziljskega Visokega reja uvrščamo torej tndi stare plese Gorenjcev pod drevesom med svojstvene oblike slovenskega ljudskega življenja, kakor se ja razodevalo v Valvasorjevem času na gorenjskih žegnanjih. Zima. Orni oblaki so prekrili nebo. Svet je potemnel. De/, lije kot za stavo in ga noče biti kraj. Tedaj od poljskih opravkov v pozni jeseni preostane le še maj en je turSČiee. Nekega dne zapade prvi sneg, ki ga jin dež naslednji dan takoj pobere. Kmečko delo se izgublja v razna brkljanja po liiši in hlevu. Potem prične na leta vati nov suh sneg, ki obleži. Za njim pritisne mraz v deželo. Vsi vaški potoki, studenci in ribniki zamrznejo. Zima je zakraljevala. V delavnici slovenskega kmeta je zavladalo pomenljivo zatišje. Zima, čas velikih besed in dejanj, je odprla duri na stežaj in skozi nje je že videli noči, prepolne svetlih in temnih dogodkov. Dobri in zli duhovi priple-šejo in preblisnejo skrivnostne noči s tajnimi Čarovnimi podobami. Zimski koledarski svetniki in z njimi roji ko-lednikov, božičnih pevcev in prosilcev, si drug drugemu podajajo vrata. BuiiC. Najgloblje smo v zimi o božiču. Božič je središče zimske praznične dobe, zaradi česar ni prav nič Čudnega, Ee se je okrog njega od pradavnih Časov nabralo pri vseh narodih vse polno običajev, verovanj, pripovedk, pravljic in pesmi. Pogled slarega kmeta je bil ravno v globoki zimi, ko se sonce obrne, uprt v prihodnje leto, v prihodnjo pomladno rast njegovih travnikov in polj. Zategadelj je bil prvotni slovanski božič v prvi vrsti praznik sonca. V novejšem času pa skušajo nekateri narodoslovei (Schneeweis) dokazati, da stari božič v znamenju češčenja sonca ni toliko značilen za Slovane, kakor praznovanje prve lune, mlaja. Mlajski običaji pa temeljijo v veri, da rast lune na nebu pospešuje rast prlrode, da pojav lune na nočnem nebu močno vpliva na vodo, na razna zelišča (praprot i. dr.), ua drevesne veje in palice (tepežkanje!), zlasti pa na čarodejno moč ognja. Kadar pa govorimo o božičnem ognju, ne smemo prezreti sežiganje badnjaka. Slovani, ki so se v zgodnjem srednjem veku preselili na jug, običaja zažiganja badnjaka niso prinesli s seboj iz svoje stare domovine, nego so ga našli pri ljudstvih v novi deželi in ga od njih prevzeli. Hadnjak si razložimo iz glagola bdjeli, budili. To je sv. noč, ko ljudje bdijo. Zažigaiije badnjaka, to je drevesa, drevesnega hloda ali štora, je danes najbolj udomačeno na jugu. V Dalmaciji zažigajo kar po tri badnjake skupaj, ki pa morajo biti prekrižani, tiadnjak so še okrog 1. 1850. zažigali tudi Slovenci. Tako so zapadni Slovenci na sveti večer dajali na ogenj panj ali čok, ki so ga imenovali ^božičter ga zažigali. Posedli so okrog njega, molili, prepevali ter iu u ponujali vina iu kruha, kakor da bi bil živo bitje. Splošno verujejo južni narodi, da ima zažiganje badnjaka ali panja zdravilno in plodonosno moč. Ponekod namreč pooglenele kose badnjaka (veje) devljejo na rodna polja, v sadne vrtove iu vinograde. Takšen konec je sojen drevesu, Čigar rojstvo in vstajenje je praznoval kmet spomladi. Drevo, ko je svoje delo opravilo, pozimi zažgejo. Na tem zažiganju, na tej poti njegovega ginjenja in umiranja, ga spremljajo in goste kot mrliča v grobu. In še potem verujejo, da ima mrtvo pooglenelo drevo veliko Čarodejno moč, verujejo celö, da bo iz njegovega pepela in iz njegovih ogorkov spomladi zraslo in ozclenelo novo drevo, z njim pa oživel nov Zeleni Jurij. Božični o rak t L Noben praznik v letu pa ni tako prepreden z verovanji vsake vrste kakor ravno božični čas, ki v njegovih zimskih nočeh straši vse polno vsevednih duhov. Obletavajo hiše in hleve ter krožijo ludi nad zasneženimi polji in vinogradi. Kmet se jih zdaj brani ter jih na različne načine odganja, zdaj pa želi zvedeti od njih marsikaj, kar ga ta čas, tako rekoč na pragu novega leta, teži in skrbi. Zlasti je kmet o božiču radoveden, kakšno bo neki vreme prihodnje leto, kako bo rastlo žito, kakšna bo letina. Ali ga bo bolezen priklenila na posteljo, ali bo bela smrt prestopila njegov hišni prag? Dekleta vprašujejo, ali se bodo o p rod pustu oniožile in kdo bo njihov ženin. Med glavna Earovna dejanja, ki se jih poslužujejo o božiču radovedna samska dekleta, prištevamo: prinašanje drv na pare, vlivanje svinca (voska, jajc) v vodo, gledanje v vodno zrcalo itd, Navratil poroča, da »na badnik hodijo dčkle v Metliki in po njeni okolici o mraku na dvorišče po drva za kuhinjo, pa katera prinese v naročaju naglo si naloženih drv (poleu) ,na par', ona se vdft — Še dno leto.« Pajek pa piše v svojih »črticah«, da na sv, noč »vlivajo dekleta raztopljen svinec v vodo; iz podob, ki se delajo, n. pr. sablje, puške, lopate, vidi se, klerega stanu ženin bo vprašajočo nevesto vzel«. Slovenci rabijo nekod namesto svinca tudi jajca, pravi Navratil. >V Mali Pristavi na Valvasorjeva delavnica: Ponesrečen božični orakel Notranjskem zlivajo na sv. večer (preden gredo k polnočnici) jajca v kozarec vode; zjutraj gledajo podobe in prerokujejo iz njih.« V starejših časih pa so se neporočena dekleta v božični noči zatekala k potokom in studencem, da bi v vodni gladini ugledala podobo bodočega ženina. To zvemo predvsem od Valvasorja, ki nam poroča o resničnem takem dogodku v neki vasi med Kamnikom in gradom Volčji potok. Dve dekli sla se namreč dogovorili med seboj, da bosta v božični noči šli k studencu, ki teče v bližnjem gozdu, v upanju, da bosta tedaj v vodi ugledali njuna bodoča ženina. Ta njun domenek pa je prisluškoval mlad hlapec, ki je imel eno izmed dekel rad. V glavo mu je šinila izvrstna misel. Stekel je v božični noči pred njima v gozd k studencu, splezal na drevo ter se z rokami in nogami obesil na drevesno vejo, ki se je raztezala ravno nad studencem. Dekli sta točno o polnoči prišli k studencu in pričeli pazljivo gledali v vodno gladino. Tedaj je hlapec na veji skušal še bolj obrniti glavo in jo priklonili vodni gladini, da bi kar najjasneje zrcalila njegov lastni obraz. V tem hipu pn se je zlomila veja in hlapec je šlrbunknil v vodo. Dekli, misleči, da je sam živ hudič padel v vodo, sla preplašeni zbežali. Kna se je tako ustrašila, da je zbolela in nalo celo umrla. Tega gozda sc je po tem smešno-žaloslnem dogodku oprijelo posebno ime, zaključi Valvasor svoj opis, Slari kranjski koledniki-voščenkarji. Božični praznični Čas, ki traja prav za prav od ad venia do svečnice, zajema v krog svojih mnogollČnih običajev ludi tako imenovano koledovanje. Mladi ljudje se zberö in hodijo od hiše do hiše koledoval: ројб posebne božične, oziroma novoletne pesmi, kolede, za kar jim dadö v dar police, klobase, denar in podobno. Slovenske kolednike proti koncu 19. stoletja opisuje Navratil v Letopisu Matice Slovenske (18SÜ): V Strugah pri Ribnici in po okolici hodijo taki koledniki za cerkev pobirat od hiše do hiše Še pred božičem, pa nič ne pojö, ampak samo pozvoni, kedar pridejo v katero hišo; v Velikih Laščah začenjajo pa taki koledniki koledovati sloprav po božiču ter pojđ (za nove dobe orgla kateri tudi na priročne orglice t. j. na harmoniko), Razun teh (rekel bi ,cerkvenih koleditikov') hodijo pa zdaj v Včlikih Laščah i. d. po novem letu cel 6 do Svečnice še drugi (rekel bi ,posvetni koledniki') t. j, godci z&se koledoval. Tedaj se vrti mlado ljudstvo v vsaki hiši, kamor pridejo; ne pleše se pa ondod, kedar pridejo drugi (cerkveni) koledniki.« Kakšni so bili slovenski koledniki na Štajerskem še v starejši dobi, t. j. okrog srede 19. stoletja, poroča D. Trsteujak (Rteierm. Zeitschrift, 1845): sKoledniki hodijo okolo med božičem in sv. tremi kralji iu celo do svečnice, Dečki hodijo v neravnem Številu od hiše do hiše in popevajo, v dva zbora razdeljeni, Za lo dobivajo neke darove. V teh pesnih se izrazuje želja, naj bi Bog prav obilo vso hišo blagoslovil. Nekdaj so morale le pesni veliko kratkocasne biti, ker se čuje tudi iz Valvasorje!a delavnica: Stari kranjski koledniki z vošScnico ust pri prostega kmeta sodba, da zdaj nI več pravili kolednikov; dopadajo se mu pa tudi sedanje svete pesni, ki slavijo rojstvo božje, muke sv. Štefana in Marijo De vivo. (Iz Pajkovih ,Črlic'.) Pajek med drugim pravi, da .božični prazniki se imenujejo na Štajerskem tudi koleduiški prazniki.'« Eno izmed najstarejših podob nekdanjih slovenskih kolednikov na Kranjskem pa prinaša Valvasor. Iz njegovega dokaj izčrpnega opisa na kratko posnemamo: V dobi od sv. Miklavža do svetnice hodijo iz vsakega cerkvenega okrožja posebej okrog ljudje m poj6. Imenujejo jih ikolednčke«. Med njimi so samski fantje, kakor tudi poročeni možje. Nekateri so oboroženi s sabljami, sekirami in s čakani, t. j. s posebnimi palicami z železnim kladivcem, in z drugim orožjem. V nekaterih krajih pošljejo kolednike naokrog tako imenovani cekmeŠlri (današnji cerkveni ključarji), da bi kaj prikoledovali ta sveče zu njihovo ccrkev. Na dan pred novim letom gredö koledniki skupno s cekmeštri na gradove in v vasi ter poj6. Na novega leta dan pa gredo z godci v farno cerkev in potem okrog oltarja k olrus, To ponovijo na večer pred sv. Tremi kralji in na njihov praznik. Kar pripojo, prihranijo do svečnice, Nekaj dni pred svečnico kupijo rumen vosek ter napravijo iz njega tanke voščenke, podobne običajnim voščenim svitkom. Nato spletejo tri tenke vosčenice v dolgo kito In jo obesijo okrog kakor je videli na bakrorezu. Zgoraj sestavijo z navadnimi in spletenimi venčki košari podobno stvar in postavijo nanjo okrogel stolpič. Tak voščeni svilek okrasijo z zlato peno in s krpami svile, ua vrhu pa ga olepšajo z zastavicami, z zvezdami, s ptiči in z raznim drugim okrasjem, ki ga i z režejo iz kuhanih in posušenih brezovih gob. Vse to pritrdijo na eno dolgo palico ali kol. S tem je voščenka dovršena. Takšne vo-ščenkt) nes<5 koledniki na svečnico v spremstvu godcev v cerkev, da jih blagoslovijo, pollej pa jih oduesd v pristojno ccrkev. Vsaka soseska nese svoje vosčenice v cerkev. Na dan, ko vošče-nice izgotovijo, plešejo ia se zabavajo. To se dogaja malone po vsej deželi, posebno pa na Dolenjskem. Temu svojemu opisu je Valvazor priložil bakrorez, ki prikazuje štiri kolednike /, veliko voščenico pred odhodom v cerkev na svečnico, in sicer, po mestni arhitekturi sodeč, kje v Ljubljani, manj verjetneje pa v kakem drugem mestu ali trgu. Tako nam je ta stari kranjski koledniški običaj iz 17. sloletja hkrati ohranjen v podobi, ki je narodopisno dragocena. Vse te besede kakor: koleda, koledniki, koledovati, izvajamo iz latinske besede >calendae< (calare — izklicali, okli-cali), ki je pomenila prvotno oklicnl dan, kasneje pa pričetek meseca. Posebno znamenite so bile Kalendae Januar i ae, rimski novoletni praznik, ki so ga Rimljani slavili z darili in voščili, zlasti pa /. raznimi obhodi, s petjem in plesom. Iz teh antičnih Kalend poteka tudi božično koledovanje pri slovanskih narodih, ki so pa prevzetim običajem prav golovo nekaj svojih dodali (n. pr. Živalske maske itd.). Razen zimskih Živalskih mask, ki smo jih Slovenci obranili do danes samo še v ziljski Pjerhti, pa je nekaj pristno našega to davno pojmovanje koledovanja. Kakor s kresnicami ln jurjevskimi pesmimi, lako je naš stari človek tudi s petjem božičnih koled, na kratko s koledovanjem — Čaral. (Prim. dr. Kotnik, Osnove ljud. medicine, Čas 1912.) V tem pogledu je zanimiv zapis J, Barlela iz 1, 1898. (Šlrekelj 111, ti, Št. 4740 božičnih praznikih pridejo ŽumberČani — Belikranjci govorč jim Vlahi (unijati) — Garat t. j. popevat k Božiču. Ko pride takov kolednik k hiši, veli: ,Hoču li čarati, donesi mi kruha', potem začne: Duber dan, gospodar, Kakor tisti srebra pas. Bog vam dobre gostje daj! Hodita vam Mnira Na dvori vam zelen bur, Iii (a vinska mladica! Zanj' privezan knnjic vran Na koujifki sčdlice, Stari čako, döuesite vina, Na sedliei sfnek vaš, Stara шајко, komad kruha .Sinek ima srebrn pas. Mlado snaäe, povesancc, Vel vam velja dober glaa, I djivojka, jabučicu!« Razvoj kolednikov in njihovih koled pa je šel naravno tudi svojo drugo pot. Da bi tem bolj povzdignila svetost svojega velikega krščanskega praznika o božiču, rojstvo Jezusa Kristusa, in ga približala ljudstvu, je krščanska cerkev pričela poganske kolednike preganjati. Izpodrivala jih je zlasti s tem, da je sama ustvarjala različne svefe božične igre ler jih razširila med ljudstvo. Ljudstvo pa jih je zopet po svoje preoblikovalo in njih zadnje oslaline vidimo v jasliČarjih, bellehemarjih (na Hrvatskem), dalje v kolednikih-z vezdarjih itd. V krog takih božičnih iger priStevamo tudi znani slovenski božični običaj: »Marijo nosijo;. Kolikor pa cerkev slarih kolednikov in koled ni mogla potlačiti s pobožnimi običaji, jim je skušala udariti krščanski pečat na ta način, da je prvotne čarovno-obredne kolede napolnila s pobožno krščansko vsebino. Kolede so po cerkvenem posredovanju pričele opevati svete božične dogodke, S časom pa jih je seveda kmečko ljudstvo po svoje prekrojilo in ustvarilo v njih tisto prisrčno občutje, ki veje tudi iz ljudskih slik na steklo. V Cerkljah ua Gorenjskem so na priliko lakole koledvali: »Marija in Jožef s(a rajiala — rajiala Ta v strgano Stalicu. Marija je rodila Jezusa — Jezusa, Oblublenga Mesijasn. Marija ui imela plctiičice — pleničke, Svet Joief dav je srajšficu, Marija ni imela pnvojfika — povojfika, Svet Joiet dav jc pintico...« itd, (Strekelj, št. 4763.) Ali pa na Dolenjskem: »Eno je (lete rojeno, V eni priprosti Stalici, Oj notri v mestu Betlehem, V enih oslovskih jaslicih, Oj notri v mestu Itellehem! V enih oslovskih jaslieih. Spoznal ga je osel, volek, De jc to dete pravi Bug, De je to (leto pravi Bog.« itd. (šlrekelj, št. 4852.) Poleg tega pa si jo cerkev vseskozi prizadevala, da koledniki nakoledovanega denarja ne bi zapravljali s popivanjem in plesanjem po krčmah in kmečkih hišah, marveč ga kako koristneje obrnili. Naj bi na primer s leni denarjem cerkvi pomagali. Tako so se v družbi cekmeštrov pojavili cerkveni koledniki, ki so nakoledovani denar uporabili za cerkvene sveče. In v vrsto takih cerkvenih kolednikov, kt so docela prekrili prvotne poganske kolednike in njih kolede, spadajo stari slovenski koledniki-voSČenkarji, ki so v Valvasorjevem času koledovali za vosek po kranjski, zlasti po dolenjski deželi (bržčas ludi na Šlajerskem, prim. Pajek, Črtice, str. '225/26). Rolednic, ki so jih voščenka rji pri tem peti, Valvasor sicer ne navaja, vsekakor pa niso mogli opevali ni£ drugega kakor svete božične dogodke. Njihove koled nice so bile torej podobne ko-ledama iz Cerkelj in z Dolenjske, ki smo ju zgoraj navedli. Voščenkarji, ki so šli v koledo že na sv. Miklavža dun, so svoje koledovanje slavnostno zaključili na svečnico. Na široko so obsegli vso zimsko božično dobo, njihova velika in okrašena voščenica pa je na koncu le dobe, na svečnico, svetila kakor veselo oznanilo novega lelnega Časa, ki ni bil več daleč.