Leto X9 št. 13 Ljubljana, torek 15. januarja 1929 Naročnina слаба mesečno 26 Din, za inozemstvo 40 Din. (JpravniitT*: Ljubljana. Prešernova ulica 54. FelefoD St 3t22. 81A 8124 8125 in 8m faeeratni oddelek: Ljubljana. Prefter oova ulica 4. Telefon St 2492. Podrnftnica Maribor: Aleksandrova sta 18 Telefon St 4Ж Podrutuiea Celje: Kocenova ulica 1 Telefon St 190. Računi pn poŠt. ček и vodih: LjHb-Ijana St. 11.842. Praha čielo 78.1«0; Wie» Mr. 105.24L Uredništvo: Ljubljana, Knaflova ulica 6. Telefon Si 3122. 8128. 8124 8125 In 3126 Maribor: Aleksandrova cesta 18 Telet St 440. Celje; Koeenova ulica t. Telefon iL 190. Bokopigl m ne vračajo, _Oglasi po tarifo._ Beograd, 14 januarja p. Danes je kralj podpisal tri zakone, ki bodo objavljeni v jutrišnjih »Službenih Novinah< S temi zakoni se ukinja 1. dosedanji volilni red za Narodno skup. ščino, 2. zakon o volilnih Imenikih. 3. zakon o volilnem redu za oblastne, sreske in občinske samouprave in 4 uradniška stalnost. Ukinjenje uradniške stalnost! Zakon s katerim se ukinja uradniška stalnost, je sprejet na predlog ministra pravde in po zaslišanji! predsednika ministrskega sveta in se ž njim odreja ter proglaša: Imenovanja, premeščenja, prevedbe * drugo stroko, postavljena na razpoloženje upokojitve In odpuščanje |z državne službe, državnih uslužbencev vseh glavnih skupin, se vrši s kraljevim ukazom na predlog pristojnega ministra v soglasju s predsednikom ministrskega sveta, državnih uslužbencev ostalih skupin pa z rešenjl pristojnih mini- j strov v soglasju s predsednike n ministrske« , ga sveta Razveljavljenje volilnega reda za Narodne skupščino. Zakon s katerim se ukinja dosedanji volilni red za volitve v Narodno skupščino se glasi: Ukinjata se zakon o volitvah narodnih poslancev v Narodno skupščino kraljevine SHS od 3. septembra 1920 z izpremembami in dopolnitvami od 27 junija 1922 in zakon o volilnih imenikih od 30. maja 1922. Ukinjenje volilnih zakonov га oblasti in ' občine. Zakon, s katerim se ukinjalo dosedanji volilni zakoni za oblastne, sreske in občin, ske samouprave se glasi: Ukinjajo se vsi predpisi dosedanjih zakonov, uredb, pravilnikov in statutov, ki s« nanašajo na volitve organov (skupščin, odborov. zastopstev) oblastnih, sresklh in občinskih samouprav. njega ministra dr. Marinkoviča, ki ie Dr. Kosta Kumanudi se je rodil 1. 1875 danes odpotoval V Švico na trimesečni v Beogradu. Po srednješolski maturi je od» dopust. Z istim ukazom je nadalje ime- šel v Pariz, kier je završil svoje pravne novan dr. Želimir Mažuranič, odvetnik študije na Pravni fakulteti v Parizu. Kas« v Zagrebu, za ministra trgovine in in- £еЈ€ je P°«veti' univerejtetski karijeri. SSfcSHГ7 m!nIStr1 b0SÜ? Ш SüZ Ä položila prisego ter prevzela svoje pO- izvoljen v Narodno skupščino. Pri zadnjih s'e« beograjskih občiskih volitvah avgusta 1926 • je zmagal nad svojim radikalskim proti» Novi minister trgovine in industrije dr. kandidatom ter postal beograjski župan. VelimiT Mažuranič se je rodil v Zagrebu Od I. 1921. do 1923. je bil minister financ 1. 1882. Pravne študije je dokončal v Za» in stal kot tak v ospredju veh valutno» grehu in na Dunaju, odvetnik pa je v Za» političnih debat. Kasneje je vodil mesto« grebu od 1. 1909 On je najmlajši sin po» ma resor zunanjega ministrstva, resor pro» kojnega predsednika banskega stola in svete in reor za šume in rudnike. Ugoden izgled za rešitev reparacijskega problema Imenovanje novih velikih županov Dr. Vilko Baltlč postane veliki župan v Beogradu. Beograd, 14. januarja p. Nocoj se je v vladnih krogih trdilo, da bo sedanji veliki župan beograjske oblasti Svetoslav Rajič upokojen. Kot njegov namestnik se imenuje bdvši veliki župan ljubljanske in užnčke oblasti dr. Vilko Baltič. Imenovanje dr. V. Baltiča za velikega župana beograjske oblasti je bilo sprejeto v tukajšnjih upravnih krogih z velikim zadovoljstvom, ker velja dr. Baltič za prvovrstnega upravnega uradnika ter temeljitega poznavalca modernih stremljenj državne uprave. Za velikega župana v Nišu bo imenovan inšpektor ministrstva notranjih del M. Jo-vanovič. Za velikega župana v Prištini pa prihaja v poštev inšpektor ministrstva no» tranjih del Mahič. Zatrjuje se tudi, da bo dosedanji skop. Ijanski veliki župan general Naumovič poklican v službovanje pri ministru Notranjih del generalu Zivkoviču. Avtomobilska nesreča pri Dubrovnika Dubrovnik. 14. Januarja, č. Na potu iz Dubrovnika v Gruž je povozil danes dopoldne neki avtomobil tri delavce tukajšnjega mo-nopoLskega skladišča. Vsi tri.ie »o obležali т mlaki krvi. Šofer se ni zmenil ga povožen« marveč je drvel dalje. Sele drugi avto. ki slučajno privozil po lati poti. j» opaol ranjence, jih vzel na voz in prebijal v oblastno bolnico. Vsi trije povoženi delavci so bili ze brez zavesti. Eiden ima zlomljeno levo roko, ostala dva pa obe nogi. Vsi imajo tudi težje rane na glavi, policija je izsledila neprevidnega in brezvestnega šoferja na neki maškeradi. VtaJmili eo ga takoj v zapor in •e bo moral zagovarjati pred sodiščem. ' Gripa v Zagrebu Zagreb. 14. januarja, n. Predvčerajšnjim je bil mestnemu fizikatu sporočen prvi primer gripe v Zagrebu, danes jih je že 30. Popoldne je mestni fizikat izdal proglas, da gripa za zdaj še ni nevarna in da gre zgolj za nekoliko hujši prehlad in influeneo toda definitivno sedbo bodo izrekli zdravniki šele tedaj ko bodo videli, kako se bodo bolezni razvijale. Kdo bo komisar beograjske občine? Beograd, 14. jan. p. Z imenovanjem dr. Koste Kumanudija za ministra pošte in br» zoiava in za zastopnika ministra zunanjih del je stopilo v ospredje vprašanje imeno» vanie komisarja za beograjsko občino V vladnih krogih se je nocoj govorilo, da prihajata za to mesto v poštev bivši na» čefnik ministrstva notranjih del in sedi» nji odbornik beograjske občine Vasa Laza» revič m bivši minister dr Ilija Sumenko» vič. Kralj na Ava]! Beograd. 14 Ianuaria р. КгаЧ le d^nes v spremstvu maršala dvora napravil izlet na Avalo. Angleška ekskurzija v Jugoslavijo London, 14. ianuaria. oDaily Extrress» poroča. da ie večla skupina angle$k:h trgovinskih in industrijskih predstavnikov odpotovala v Tueoslavijo. kjer bo proučevala splošno gospodarsko in finančno stanje Jugoslavije. Tej ekspertni delegaciji se ]« prikllučil tudi predstavnik angleške vlade, kj bo proučeval novo nastalo politično stanje v Jugoslaviji. Amanulah se je odpovedi prestolu Pešavar, 14. јапиатја. s. Na meji so raz. širjene govorice, da se je krali Amanulal odpovedal prestolu na korist svojegs brati Imanjatulaha in zapustil Kabul z letalom ч smeri proti Kandaharju. Rumunska duhovščina proti gregorijanskemu koledarju Bukarešta. 14. januarja. Za dan 21. t. m je sklican rumunski pravoslavni cerkveni sinod ki bo pretresal uvedbo gregoriianska ea koledarja. Ta uvedba je bila izvršen» pred dvema letoma, naletsla pa je med dif hovščino, zlasti v Besarahiji. na odločen cA por. Letos pade pravoslavna Velika noč j* gregorijanskem koledarju v dneve pred z\ dovskimi prazniki, kar nasprotuje norman pravoslavne cerkve. Besarabski metropoli je zato odredil, da se praznuje Velika na šele 5. maja in ne že 81. marca kakor za hteva gregorijanski koledar. Da prepreü verske zmede, je vlada sklicala sinod, ki tv reševal vprašanje velikonočnih praznikov. Odpust železničarjev v Avstriji Dunai, 14. januarja, (ri.) Avstrijska vladi bo v kratkem odpustila 10.000 železničarje« Prihranke bo porabila za izplačila državni! penzij. Južnoameriški spor še ni popolnoma poravnan Pariz, 14 јапиатја (be) Tukaišnje posla, ništvo Bolivije izjavlja da je Bolivija spre. jela posredovanje panameriške konferenci le v kolikor gre za poravnavo sedanji* mejnih konfliktov s Paragvajem. Boliviji zahteva prej ko slej ozemlje Chaca. ki zt je po velikem delu zaserV* Цега&пУ gi strani rado doprineslo to žrtev, ako bo videlo, da državni nameščenec ni več le kanonenfutter za politične bitke. Do sedaj je bila stalnost na papirju, a nič ni bilo bolj nesigurno, nego eksistenca uradnika. Posebno garancijo za objektivno postopaje napram vestnemu, kvalificiranemu uradničtvu vidimo še v tem, da si je ministrski predsednik pridržal končno besedo za vse personalne spremembe. Ii. Zivkovič je vojak. zanj je merodajno. kaj znaš in kako delaš, in zato smemo upati, da se bo redukciia uradništva izvršila tako, kakor to odgovarja resničnim interesom naroda in države, Fašistično herostratstvo Vsi jugoslovenski listi v Italiji zadušeni. - Kalvarija našega naroda v Primor ju Trst, 13. januarja Ko se je leta 1921. sestal prvič novoizvoljeni italijanski parlament, v katerega so poslali tudi Jugosloveni iz pod-jarmljenega Primorja pet svojih ljudi, je cčvoril zasedanje rimskega parlamenta kralj Vittorio Emanuele s pre-stolnim govorom, v katerem je slovesno obljubil državljanom novih pokrajin vse svoboščine in pravice, ki jih priznava Italija svojim državljanom. Ko je italijanski parlament razpravljal o raipallski pogodbi, sta vstala tedanji ministrski predsednik Giolitti in minister zunanjih stvari grof Sforza ter sta ravno tako slovesno izjavila, da smatra Italija za svojo častno dolžnost, da bo svojim narodnim manjšinam dala enake, odnosno še razsežnejše pravice, kakor jih uživajo narodne manjšine v državah, ki so po mednarodnih pogodbah vezane na varstvo in zaščito fvojih narodnih manjšin . Naš narod na Primorskem pa je kljub tem slovesnim obljubam slutil že tako; v začetku, da bodo vsa italijanska zagotovila le prazna pena in da bodo lepim besedam sledila dejanja, ki bodo v najkrajšem času uničila vse, kar si je tekom dolgih let težke borbe ustvaril svojega s svojimi lastnimi močmi. In res je prišlo tako. Že leti 1920 in 1921 sta pomenili za primorske Jugoslovene pravi pravcati pekel. Zgoreli so naši narodni domovi, vsepovsod sta vladala fašistovska gor-jača in samokres, pokale so bombe, naše ljudi so napajali z ricinovim oljem, par istrskih vasi je popolnoma izginilo: požgali so iih in ljudstvo razgnali ali pa pozaprli. Vrgli so se na naše narodno šolstvo in začeli preganjati naše učitelje in duhovnike. Fašizem je na-Tavnost besnel. Ko pa je v letu 1922 prišel na vlado, se je prejšnje kolikor toliko neurejeno njegovo divjanje proti našemu narodu izpremenilo v sistematično »zakonito asimilacijsko delo«. Gentilejeva šolska reforma je zbrisala brez sledu vse naše narodno šolstvo. Iz vseh uradov se je izrinil naš jezik, nikier ga niso poznali več. Toda to še ni zadostovalo. »Asimilacija« je napredovala prepočasi in fašizem je hotel, da se obmeine pokrajine poitalijančijo v najkrajšem času. v nar letih. Začelo se je z zatiranjem naših narodnih društev. V treh, štirih jesenskih mesecih leta 1927 so bila razpuščena vsa. Naše učitel»e, kolikor se niso oo-polnoma vdali fašizmu, so premestili v stare italijanske pokrajine. Krščanski I) v«vv • v 1 ti f Kazciscenje sumskin afer Na odgovor bodo klicani tudi bivši ministri? Beograd, 14. januarja r. Listi poročajo, da bodo v zvezi s čiščenjem v ministrstvu za šume in rudnike, kjer je bila, kakor že Javljeno cela vrsta komprcmitiranih uradnikov suspendirana in postavljena v disciplinarno preiskavo, klicani na odgovornost tudi oni ministri, pod katerimi so se dogo> dile velike šumske afere, s katerimi je bila država oškodovana za mnogo milijonov. Gre tu za tkzv. valorizacijo in revizijo dolgoročnih eksploa taci jskih pogodb države s privatnimi podjetniki. Te pogodbe so bile sklenjene 1. z društvom »Krivaja« iz leta 1927. glasom ministrskega rešenja št. 4423, 2. z Našiško d. d. o-d 1. avgusta 1926. in od 26. oktobra 1927., 3. z društvom Uga* z dne 2. decembra 1927, 4. z Našičko d. d. v PodgTacu z dne 26. oktobra 1927., 5. z Bosansko d. d. v Banlaluki z dne 2. oktobra 1927. in 26. oktobra 1927. Po izjavah novega ministra za šume in rude bodo mini-etri, ki so po predlogu svojih referentov podpisali te pogodbe obtoženi pred državnim sodiščem v kolikor bi se našlo, da so poleg uradnikov tudi osebno krivi. (V letih 1926. in 1927 so bili ministri za šume in rude z edino izjemo dr. Nikiča deloma radikali, deloma demokrati. Op. ur.) Angleški finančniki v Beogradu Beograd, 14. jan. р. V Beograd so pri» speli predstavniki uglednih finančnih sku» pin m zavodov iz Londona, med njimi tu* di zastopik Rotschildove skupine. Inozem» ski finančniki so tekom današnjega dne obiskali naše glavne denarne zavode. Pri» hod londonskih finančnikov se soravlja v zvezo z namero vlade, da v kratkem času pristopi k pogajanjem za veliko inozen:« pko stabilizacijsko in investicijsko posojilo. Preiskava o roparskem umoru v Požarevcu Beograd, 14. januarja p. Preiskavo zaradi drznega roparskega umora. Id je bil izvršen v soboto ponoči v parnem mlinu v Velikem selu pri Požarevcu, vodi beograjska policija z uspehom. Našli so v mlinu številne odtiske prstov in druge sledi, na podlagi katerih bodo mogli izslediti zločince. Sopro. ga ubitega majorja Mllosavljevlča Je bila težje ranjena, vendar pa je izven življenjske nevarnosti. Tudi ona Je dala policiji dragocene podatke o roparjih. Pomilostitve v vojski Beograd, 14. januarja p Na predlog ministra vojske Je kralj pomilostil večje število obsojenih vojakov. Istotako je podpisan ukaz po katerem je napredovalo večje ševilo oficirjev у xrafkqpiovstvu. nauk, edini predmet, k! se je še poučeval v našem jeziku, se je moral preseliti iz šole v cerkev, kjer pa fašizem razganja deco in duhovnike kot zarotnike. Za narodnimi prosvetnimi društvi so prišle na vrsto narodnogospodarske organizacije, zlasti zadruge. Narodno inteligenco so začeli odpravljati v kon-finacijo. Največji trn v peti pa je bil fašistom naš tisk. Na Primorskem je bilo leta 1927 še lepo število naših listov: dnevnik »Edinost«, tedniki »Novice«, »Mali List«, »Istarska Riječ«, »Pučki Prija^ telj« v Trstu. »Goriška Straža« (dvakrat na teden) v Gorici; poleg teh političnih listov pa nepolitični: »Ženski Svet«, »Naš Glas«, »Vez« v Trstu, »Gospodarski Vestnik«, »Naš čolnič«, »Zbornik svečenikov sv. Pavla«, »Ja-selce« in »Staničev Vestnik« v Gorici. Na podlagi tiskovnega zakona, ki daje prefektu oblast, da po dvakratni rн> svaritvi odstavi odgovornega urednika, so bile že leta 1927 ustavljene »No> vice«. Njim je sledila meseca septembra lanskega leta »Edinost«, nakar se je zdelo, da bodo počasi drug za dru gim prihajali na vrsto vsi ostali listi. Toda fašističnim mogotcem ie bil ta postopek prepočasen in še tembolj, ker so naši listi pisali tako previdno, da niti navideznega zakonitega vzroka za obustavitev ni bilo mogoče najti. Pa so našli nekaj drugega: odgovorni uredniki morajo biti vpisani v poseben seznam pri fašističnem novinarskem sindikatu, ta sind;kat pa je njihov vpis namenoma zavlačeval preko letošnjega novega leta. ko ie ta določba stopila v veljavo. In ker odgovorni ured niki naših listov niso vpisani v oni seznam, njihovi listi ne smejo več izha^ jati. Tako je fašizem z enim mahom zadušil vse naše liste. Danes ne Izhaja več v ItaHn n'tl eden jugoslovenski list, ne političen ln ne nepoMtIčen. da. nes je uničen zadnji znak narodnega živHenia našega naroda pod Itaüjo. Minilo je komaj deset let, kar je nad pol milijona našega naroda bilo podvrženega Italiji. Najslovesneiše oblju be in zagotovila predstavnikov ln voditeljev so mu zajamčevale vse narod ne, državljanske in človeške pravice in svoboščine, a tfanes, po desetih letih je naš naTod v Italiji v zasmeh vsem tem slovesnim obljubam in za gotovilom oropan vseh svojih pravic in svoboščin, uničen, ubit v svojem narodnem življenju! Po kratkem zboljšanju se napoveduje zopet mraz Berlin, 14. jan. s. Vremenske opazovalni» ce napovedujejo zopet mraz. Dočim je včeraj po severni Nemčiji kazal toplomer 3 stopinje nad ničlo in je skoraj povsod deževalo, se je ponoči temperatura zniža-, la na 4 stopinje pod ničlo. Danes je kazal toplomer povprečno eno stopinjo pod nič» lo, dočim napovedujejo za jutri še nižjo temperaturo. Iz Krkonošev poročajo, da so snežni zameti zopet povzročili precej» šnje zastoje v prometu. V Berlinu je v pretekli noči padal leden dež, ki je spremenil vse ceste v gladke plo» skve in povzročil več avtomobilskih ne» zgod in padcev ljudi. Posebno cesta iz Ber» lina v Potsdam je bila tako polzka, da se je v eni uri nakopičilo na položnem delu do 30 avtomobilov, ki se niso mogli nika» mor premakniti. Mnogo jih je zavozilo v drevesa ali v cestni jarek. Preiskava proti dr. Tuki Bratislava, 14. januarja. Sodna preiskava proti Tuki napreduje hitro, toda kljub te» mu bo trajala še nekaj tednov. Danes je preiskovalni sodnik zaslišal celo komuni« stičnega voditelja Korena, ker je bil Tuka često v stikih tudi s komunisti. Do sedaj zaslišane priče niso samo potrdile celo vrsto obtožb proti Tuki, ki jih je dvignil državni pravdnik, temveč so opozorile tu» di na popolnoma nove okolnosti. Zanimiva je vest madžarskega lista v Bratislavi «A Napa», ki poroča iz Budimpešte, da je bilo budimpeštanskim listom s pristojnega me» sta prepovedano objavljati o Tukovi aferi kakršnekoli zasebne vesti Listi smejo pri» našati samo poročila oficijoznega madžar* skega tiskovnega urada. Na smrt obsojeni general — Tokio, 14. januarja. Čaingsuehliang je obsodil na smrt generala Yangvutinga, fcj je poneveril 20 milijonov dolarjev denarja, namenjenega za arzenal. Kakor poročajo »Daily Telegraph« iz Šanghaja, je položaj v Mukdenu zelo resen. Pristaši usmrEenega generala so zbežali na japonsko ozemlje. Trenutno imajo oblast v Mukdenu nankm« ški nacijonalisti. Prvi novinar pred državnim l.v v sodiscem Osljek, 14. Јашатја. Poleg Diniča, ki Je obtožen žpijonaže in korupcije na Škodo države, se bo moral zagovarjat! pred dr. žavnim sodiščem za zaičito države tudi Pavao Sbrikelič, urednik »Srbobrana«, k et Je v zadnji Številki omenjenega Usta vrSil v »Liko srbsko propagando in se s tem pregrešil zoper zakon o zaščiti države in tiskovni zakon, кет je s tem širil plemensko rnržnjo. Strikelič je bil danes aretiran im bo jutri skupno z Diničeoi prepeljan v Beograd kjer se bo moral zagovarjati pred državnim sodiščem. Nova Polncarejeva zmaga Francoski ministrski predsednik je izvojeval v petek o polnoči presenetljivo veliko zmago v Burbonski palači. Njegov kabinet se je imel boriti proti koncentričnemu naskoku cele levice: socijalističnih radikalov, socijalistov in komunistov. Napadalcem se je pridružila tudi «francoska republikansko-so-cijalistična in socijalistična stranka», skupina, ki ima najdaljše ime in najmanj privržencev v poslanski zbornici, natančno 12. Čeprav se je tokrat izkazala opozicija bolj disciplinirano in odločnejšo kot v novembru takoj po imenovanju druge Poncarčjeve vlade, se je vendar njen napor izjalovil. Zaželjena pomoč levičarskih radikalov je izostala, na drugi strani pa se je strnilo okrog vlade vse. kar odklanja krizo v sedanjem važnem trenutku. Sploh se je udeležilo glasovanja nanavadno visoko število poslancev. Abst/nentov je bilo jedva 36. Zato je Poitfcarejeva zmaga tem imenitnejša, tem odločilnejša. Poslanska zbornica, ki je bila izvoljena aprila lanskega leta, šteje 612 poslancev. Od teh jih je za zaupnico Poincareju glasovaio 325, a proti njej 251. Potemtakem je dosegla vlada ne le 74 glasov večine nad opozicijo, marveč celo 19 glasov čez polovico vseh poslancev, kolikor jih šteje zbornica. Zaupanje, ki je bilo izraženo Poincare-jevi vladi, je potemtakem povsem zadostno, da se ta z vso pod.etnostio in odločnostjo loti izvrševanja velikih nalog. ki jo čakajo. Polnočno glasovanje je pokazalo, da uživa Poincare še vedno zaupanje pri parlamentu, kakor veruje vanj velika večina francoskega naroda. Celo dober dej tistih radikalov, ki so zdaj glasovali proti vladi, se je pri aprilskih volitvah skliceval na Poincareja in reči se mora. da so bili izvoljeni prav zato, ker so obljubili iti za Poincarejam. Razumljivo je torej, da so se le težkega ?rca uklonili strankarski disciplini in ukazu načelnika stranke Daladierja. Sicer pa naskok socijalističnih radikalov sploh ni veljal ministrskemu predsedniku, marveč le desnemu krilu njegovega kabineta, republikansko demokratski uniji g. Louisa Marir.s, s katero so Her-riot in tovariši sedeii dve in pol leti skupaj v vladi nacijona'ne sloge in rešitve franka. Priznati je treba, da jim Projekti o novi razdelitvi države Sedem ali dvanajst oblasti - Slovenija združena z delom Hrvatske? - Nobeden od projektov še ni službenega značaja Beograd, 14. januarja, r. Listi prinašajo zadnje dni razne načrte za novo teritorijaino ureditev države. Kakor se v podučenih krogih zatrjuje, so to v glavnem le kombinacije, ki so v toliko aktualne, ker bo ena od glavnih nalog sedanje vlade ta, da izvede čim preje tako administrativno preureditev države. da bo odgovarjala stvarnim potrebam in političnim ozirom in da bo mogla služiti kot osnova za poznejšo defi-nitivno ustanovno ureditev tega vprašanja. V glavnem se med strokovnjaki, ki so informirani o intencijah merodajnih faktorjev, razpravlja o dveh projektih. Po prvem projektu bi se država razdelila na 7 oblasti s sedeži v Beogradu, Skoplju, Dubrovniku, Novem Sadu, Sarajevu, Zagrebu in Ljubljani. Tu je posebno deiikatno vprašanje razdelitve Bosne. Kot najbolj praktično se smatra, da bi se užičko okrožje v Srbiji pripojilo Bosni, bosansko tuzlansko okrožje pa h srbskemu Podrinju; na jugu bi trije hercegovski srezi bili združeni s Črno goro in Sandžakom ter južno Dalmacijo v novo geografsko in gospodarsko zaokroženo pokrajino z Dubrovnikom kot glavnim mestom. Srem bi pripadel Vojvodini. Južna Srbija s Skop'jem kot središčel bi obsegala tudi Niš. Slovenija bi dobila event. tudi ne-kateer obmejne sreze iz primorsko-krajiške in varaždinske županije. Po drugi osnovi, ki jo objavlja «Pravda» bi bila država razdeljena na naslednjih 12 oblasti: 1. beograjska oblast s sedežem v Beogradu, ki bi ji pripadali beograjsko in smederevsko okrožje, Banat in Bačka ter sreza Zemirn in Stara Pazova, 2. sremsfea oblast s sedežem v Sremski Mitrovici, ki bi ji pripadali valjevsko okrožje, del Podrinia ter današnja sremska oblast brez Ze-muna in Stare Pazove; 3. sarajevska oblast s sedežem v Sarajevu, v katero bi spadali užička oblast. Sandžak, del Podrinja in pa sedanja sarajevska oblast, 4. dubrovniška oblast s sedežem v Dubrovniku, v katero bi spadale današnja dubrovniška, zetska in mostar-ska oblast ter del Metobije in dej današnje splitske oblasti. 5. zagrebška oblast s sedežem v Zagrebu; ta oblast bi obsegala zapadni del Hrvatske in severno Dalmacijo. 6. ljubljanska oblast s sedežem v Ljubljani bi obsegala vso Slovenijo, del hrvatskega Primorja in del bivše varaždinske županije. 7. mo-ravska oblast s sedežem v Požarevcu s sedanjo požarevsko m moravsko oblsatjo, 8. niška oblast s sedežem v Nišu. v katero bi spadala timoška oblast ter večji del kruševačke in vranjske oblasti, 9. šumadiiska oblast s sedežem v Kragujevcu v današnjem sestavu z nekaterimi srezi kruševačke, moravske in rudniške oblasti, 10. skopljanska oblast s sedežem v Skopliu in z deli vranrskega. skoplianskega .in topliškega okrožja ter bregalniško oblastjo. U. kosovska oblast s sedežem v Prištini; k njej bi spadla sedanja raška oblast in del sedanje kosovke oblati, 12. bitoli-ska oblast s sedežem v Bi to! ju v današnjem sestavu. Kakor rečeno, so to projekti, s kate» rimi se vlada službeno še ni pečala in se torei ne more reči, da bi imeli ne« posredni aktualni pomen. Razpored uradništva finančne direkcije za Slovenijo V smislu reforme finančne uprave, zdru- I Dvoršak z Maribora. Janez Ružič. Alojzij žene z uvedbo novega davčnega zaKona se izvrši v okolišu finančne direkcije za Slovenijo nov razpored davčnih uradnikov. Finančna direkcija je 13. t. m prejela iz Beograda 211 dekretov, ki se nanašajo na razpored davčnega uradn'Stva odnosno na premestitve posameznih uradnikov. Finan- to sodelovanje z republikansko desni- i čna direkcija obsega po novem zakonu со, v katere republikanizem so vedno dvomili, ni bilo nikoli simpatično in so se mu vdali le pod pritiskom preteče finančne katastrofe in kategorične zahteve javnega mnfcnja. Ziasti levi. k so-cijalistom se nagibajoči del radikalov, ki se je med tem polastil strankinega vodstva, je prežal na prvo priliko, da iztisne Marinovo skupino z oblasti. Ta struja je prodrla na kongresu v Anger-su, Herriot in tovariši so bili prisiljeni s svojo ostavko izzvati vladno krizo. Ta pa se je končala drugače, nego so si želeli novi rad.kalski vodje Daladier, CaWaux in Malvy. Del bivšega levičarskega kartela. Briandovi in Painleveje-vi republikanski socijalisti ter Lou-cheurjeva «radikalna levica» so pustHi socijalistične radikale na cedilu. Poin-сагё je osnoval novo vlado brez njih. Prav tako je sodaj odbil poizkus, da bi iztisnil Marinovo skupino in vzel mesto nje socijalistične radikale v ministrstvo. Le-ti imajo vedno možnost, da se skesajo in vrnejo v vlado nacijonalne sloge, obnovljenemu levičarskemu kar-telu pa Poincare pod nobenim, še tako lepo donečim imenom noče predsedovati, čeprav so znane njegove velike simpatije do Herriota in čeprav bi mnogo raje vladal z radikali nego brez njih. Ta Poincarčjeva odločnost je popolnoma razumljiva. On ve. da stoje izza Marina vse finančne in gospodarske sile dežele. Brez zaupanja francoskega kapitala pa se sanacija gospodarstva ne da izvesti do konca. Kaj se pravi imeti proti sebi «denarne sile», so izkusile vse vlade levičarskega kartela. Poincare te izkušnje noče ponavljati. Njemu lebdi pred očmi v prvi vrsti rešitev dežele. Ta pa še ni popolnoma osigurana. Niti finančna sanacija ni čisto dokončana. Čakajo pa še druge težke naloge kot: ureditev reparacijskega vprašanja, regulacija dolga v Ameriki in Angliji, i7T>raznitev Porenia. Te stvari se ne dado z uspehom izvesti brez sodelovanja francoskih gospodarskih krogov. Šele, ko bo ves ta veliki program realiziran, se bo Francija mogla brez bojazni in z vso vnemo posvetiti notranjim, soci i a ln o -po' i ti čnim, kulturnim vnrašaniem. In takrat morda zopet napoči era levičarskega kartela. Nevarni notranji nemiri v Rusiji Moskva, 14. jan. s. Ogorčeni boji, ki div« jajo med kmeti in komunisti po vsej Rusi« ji, so zahtevali koncem preteklega tedna zopet številne žrtve. Zlasti v Beli Rusiji so spopadi na dnevnem redu. Ubitih je bilo pet vaških uradnikov, med njimi trije čla» ni komunistične stranke. Sedem bogatih kmetov, tokozvanih kulakov, je bilo obso» jenih n« smrt ln umorjenih. Nasprotniki so zažgali hiio sorjetom naklonjenega kmeta, r kateri je zgorela njegova žene in pet otrok. V bližini SmoJenska so zažgali fculaki novo zgrajerto zadružno posestvo. Vsa poslopja so bila vpepeljena. Kulaki so se hoteli s tem činom maščevati za usmr» 27 davčnih uprav. Ukinjenih ie 13 davčnih uradov in sicer Brdo. Cerknica. Lož. Ribnica. Žužemberk. Kostanjevica. Metlika. Rogatec, Sv. Lenart in Gornja Radccma. Razpored uradnikov finančne uprave bo sedai sledeči: Finančna direkcija v Ljubljani. Postavljeni so: višii inšpektor sen. dir. Martin Spindler; šef ode'enia fin. dir. dr. Karel N^votny; viš. insp. cen dir. Ivan Гсграг; šef odelenja fin. d'r Anceio Sav-nik; višji inšpektorji fin. dir.: Matek Ki-slč (prei fnančno okraino ravnate'jstvo), Maks Lašan in dr R. Tomšič, inšpektorji: odelenia Angelo Šavniks Inšpektorji: Konrad ^koflek. Emil Kandare in Franc Zupančič. davčni inšpektor Miroslav Pirkma-jer: glavni sekretar Viktor Jurko: sekretarji: dr Anton Matelič. Fran Mah'ovce Iz Maribora, dr. Aleksander Podobnik iz Maribora. arhivsik1 ur?dniki: arVv?ri: Fran Šetina, Anton Del* Cott, Anton Bazarič, pomočnki arhivarja: Anton Lokar. Janko Bogataj Kato Podboj in Oroslav Ra.kuša iz Maribora. Protnkolisti: Anton Bračko. Rudolf Večerin. Rajntund Kokot in Vekoslav Čeplak, recistratorji: Josip Vedam. Ev-gen Šušteršič, Fran Kovačič. Ivan Zore in Ivan Kramar, arhivska pripravnika: Slavko V"rh. h'-4jiin::k- Franc Starin, dav' arii: J. Piuk, E. Kramaržič. J. Badiura. St. Rib-n'ikar J.' Klemenčič in Matija Kapud. priprav nik Karel Mechtie. premeščen od davčnega urada Ljubljana okolica in končno po-mo?"'k arh'varia Fram Murovec. Davčna uprava Lluhljana-okolica Kontrolorji- Joža Bekš. Ivan Hočevar. Ciril fvančič. Aleksander Golja. Ivan Gr-čar. Karol Šiška. Ivan Stupar in Ivan Me-?ftV Wa"*«ik: Aleksander pri- pravnica Silva Gspan n pomočnik arhivarja Lenard Grllanc Davčna trorava Maribor Vršilec dolžnosti davčne uprave višji inšpektor AvPTjct Sedlar cekretar Ivan Pre-dika, kontrolorji: Josip Masten, Fran Gril, Avgust Ce.ia.n, Ignacii Uzvati:. Fran Do-naj, Anton Vodopivec. Matija Naižar, Ludvik Tutraš, Bogomil Železmk in Fran Fran-сё, blagajnik Ferdo Kocuvan, dav^arji: Josip Sever, Leopold Haller ?n Martin Fe-remčak. arhivar Aloizri Megla in pomočnik arhivaria Miloš Kramar. Davčna uprava Celje Vršilec dolžnosti šefa davčne uprave višji inšpektor dr. Ernest Močnik, kontrolor Anton Cvahte. blagajnik Franc Čuš. dav-karii: Fran Treneli vr, Šoštanja. Franio Jo*h) Močan. Maks Zumer. Karel Grah in in Ivan Vrč. Davčna uprava Radovljica. Vršilec dolžnosti šefa davčne uprave ?n-soektor Anton Leskovec. kontrolor Viljem Kobal. davkaria: Janko Rožai ln Tomo Stangl, protokolist Vnk-n Bezntk. Davčna norava Ptai. Vršilec di1?nost: šefa davčne upravp višji finančni inšpektor Hinko Perne, kontrolorji: Albert Princ Franc Košar. Simon Fiirer. Jakob Arnuš. blagajnik Lad;slav Jerše. davkaril: Ivan Bohak lz Maribora. Marija Križan iz Sv Lem.rta. A'oMl Jagodic lz Sv Lenarta. Anton Ribič. Slavko Devetak in protokolist Avgust Kos. Davčna ипгятэ Murske Sobote. titev kulaka, ki je bil kaznovan zaradi umo i „...„..„ ra sovjetskega uradnika. Na posestvu je j Sel davčne uprave Ferdinand Prefog, zgorel mlad komunist ' blagajnik Anton Dolenc, davkaril; Rito blagajnik Anton Dolenc. Lazar. Josip "Oiegorc, Franc Perkič in Štefan Koltaj. Nadalje so davčne uprave v slovenskih krajih organizirane takole: Krani: Kontrolorji: Vinko Pirnat, Ludvik Košar in Tomo Tavčar, blagajnik Josip Tajnik, davkar Metod Vilfan iz Kozjega in pripravnik Adolf Rohrmann. Kamnik. Vršilec dolžnosti šefa davčne i uprave in blagajnik Ivan Tomec. davkarji: I Stanko Vedlin. Franc Marine in Josip Sta-' гё, finančni Itfonceiptni pripra\nik Egon Bayer. pripravnik Viktor Mlakar. Škofia Loka. Davkaria: Franc Adamič ia Malam Peterlin. Logatec. Vršilec dolžnosti ln blagajnik Viktor Damjan, davkarji: Karol Zabkar iz Cerknice, Anton Vardian iz Loža. Josip Devetak in Josip Eržen. Novo mesto. Vršilec dolžnosti šefa davčne uprave sekretar Ludvik Muha. blagajnik Valentin Novak, davkarji: Josip Jurak iz Ve' kih Lašč. Fran Schweiger. Ignacij Sila, Miroslav Pavlin in Fran Podkrajšek. davčni pripravnik Pavel Pirš iz Zgornje Radgone Kočevle. Pomočnik sekretarja Luka Potočnik (konceptni uradnik). blagajnik kot vršilec dolžnosti šefa davčne uprave Ivan Cirk. kontrolor: Zdravko Stolfa. davlarji: Marti ia Mavrovič, Rudolf Zri nšek in Viktor Kumar, oba iz Ribnice, ter davčni pripravnik Franio Hartman Črnomelj. Davkaria Josip Peršak te Božidar Šetina iz Novega mesta, pripravniki: Slavko Faid'iiga iz Metlike. Aloizij Stular in Jakob Petrovi? iz Ljubljane. Krško. Kontrolorja Štefan Praznik in Fr. Gaia, davkaria Rudolff Falkner in Alojzij Cotič in davčni upravnik Andrei Šober. Brežice. Kontrolor Rudolf Štarkelj. davkar Franc Andreičič in davčna pripravnika: Anton Baškovfc in Srečko Verstovšek. LitMa. Davkarji: Marjan Obersnu. Josip Trtnik. poprej na Brdu. in Lovrenc Novak. Iz Loža ie dodelien za davkarja v Litijo Fran Vošnik, pripravnik Jakob Koselj iz Radovljice. Laško. Blagajnik in kot vršilec dolžnosti šefa davčne uprave Emil Pleskovič, davkar Aloizii Štrekeli. Gornjigrad. Davkarji: Alfonz Ribič, od davčne administracije v Ljuoljanj Ludvik Avšič in Stanislav Pleskovič. Slovenjgradec. Blagajnik rn vrelec dolžnosti šeia davčne uprave Jos in Šprah in davčna pripravniki: Dominik Šmit, Viljem Vovk. Alfonz Debelak. Slovenska Bistrica: kontrolor Vinko Gal, blagajnik in vršilec dolžnosti šefa davčne uprave Josip Pihler. daviv-.r Alojz Ošlna. Koniice. Blagajnik in vršilec dolžnosti šefa davčne uprave Štefan бис. davkarja Franc Lorber in Davorin Blažon. Šmsrie pri Jelšah. Vršilec dolžnosti šefa davčne uprave sekretar Anton Gunde. kontrolor Anton Kunei, Oton Štepic, davkarii: Janko Rozman iz Logatca. Viktor Koritnik iz Ljubljane, Tomo Verzegnasi iz Šoštanja, Viktor Zimič iz Celja in Franc Piriih iz Rogatca. Ljutomer. Blagajnik in vršilec dolžnost! šefa davčne uprave Lovro Kuharič. davkar Mohor Zupančič, pripravnik Viktor Martinjak. protokolist Roman Rek. Kot davkar je prideljen še Rudolf Knaflič iz Zgornje Radgone. Ormož. Davkar Franc Jakopin in protokolist Romnald Hribernik. Dol. Lendava: davkar Dragotin Сер'эк, Rudolf Kump. Franc Cimerman in Vladimir Goeala Iz Kočevja ie premeščen davkar Anton Prudič kot vršilec dolžnosti šefa davčne uprave, davčna pripravnika: Rudolf Brunsteiner iz Žužemberka in Štefan Volir i г Murska Sobote. Prevalje. Davkarij: Ivan Sušeli iz SIo-venjgradca. Franc Ramor in Franc Bole. Davčna uprava v Ormožu Beograd, 14. jan. p. Minister financ je naknadno odobril, da se v Ormožu usta» novi mesto dosedanjega davčnega urad« davčna uprav« za ormoški «rez. Naši h raji in Vremenska izprememba prinaša hripo Nekaj splošnih nasvetov za obvarovanje pred zavratno epidemijo Mraz popušča. Preko vse Evrope gre toplotni val. ki prinaša nenadno iz-premembo v ozračju, kar ima za posledico, da se rapidno množijo obolenja na hripi. Listi vsega sveta prinašajo obširna poročila o tej epidemiji, ki letos posebno v Zedinjenih državah grasira tako močno kakor po koncu svetovne vojne v Evropi Tudi v naši državi razsaja hripa že precej hudo in pričakovati je, žal. da tudi nam v Sloveniji ne bo prizanesla. V naslednjem nekaj tehtnih nasvetov. Znano je, da se hripa pojavlja po prehlajemju m je posebno prepih ob mrzlem vremenu zelo nevaren. Drugi faktor, ki igra silno veliko vlogo pri obolenju na hripi. je utrujenost, ko človeško telo nima več tolike odpornosti, kakor spočito. V Stralsuntu so ugotovili, da je bolezen med šolskimi otroki takoj znatno ponehala, ko so šoe zaprli in so otroci lahko počivali. Učenci obrtnih nadaljevalnih šol so pa kljub temu bolehali, čeprav so zaprli šole. ker pač ves teden težko delajo in se sleherni dan utrudijo. Vsi poskusi specijalistov so pokazali, da ima spočito telo več odpornosti proti boleznim, kakor utrujeno. Vendar pa še nikakor ni dokaz, da bi bila lenoba sigurno varstvo proti hripi. Če začutimo mrzlico, moramo takoj leči v posteljo in se dobro ogreti. Da v bolezni koristi čaj z rumom, kuhano vino in tudi šumaditnski čaj, je resnica. Vendar le zato, ker so te pijače vroče. Prav tako deluje vroč čaj brez ruma. vroča kava, limonada in celo sama vroča voda, ker je pri tem glavno, da se spotimo, kakor pač ob vsakem prehlajenju. Da se obranimo prehlajenja. moramo biti predvsem dobro oblečeni, vendar pa ne preveč zaviti v volno in kožuhe. Tudi preveč kurjeni prostori so škodljivi, ker ravno nagla izprememba temperature najbolj škoduje. Snaga je prvi pogoj uspešne obrambe pred hripo. Ker povzročitelji bolezni pridejo v človeško telo najbrže skozi usta in nos, je priporočljivo, da večkrat na dan grgramo s toplo vodo. ki v njej raztopimo ma'o soli. Preden sedemo k mizi, si skrbno umiimo roke. To pa storimo tudi vedno, kadar si sezuiemo čevlje, ker se na njih nabere največ bakterij in bacilov najrazličnejših bolezni. Prva naša dolžnost, če le začutimo količkaj hujšo mrzlico, pa je ta. da takoj ležemo v posteljo in pokličemo zdravnika. Na ta način se obranimo ne samo bolezni, temveč tudi nevarnih komplikacij, zlasti pa pljučnice, ki nastopa v 20 odst. obolenj na hripi. Dnevno inhaliranje vodne pare deluje ugodno na sluznice ter prepreči m prežene marsikatero prehlajenje. Posebno skrb pa polagajmo na obleko, zlasti tedaj, če se vreme menja. Smotre-na spodnja obleka in predvsem snežne ter nepremočljive galoše ob takih dnevih so neobhodna potreba. Pa tudi zaradi tega ne smemo več izgubljati besed. da naj bodo oboleli obzirni s svojimi bližnjimi. Kdor kašlja in kiha, naj se ne meša med ljudi in nai ne razširja na ta način povzročiteljev bolezni. Pri kihanju im kašljanju torej robec pred usta, obenem oa pazimo, da ne bomo takoj nato stiskali rok svojim znancem. Posebno oprezno morajo biti starejše osebe, slabotni na srcu m bolni na pljučih, ker se jim zaradi hripe njihova bolezen lahko zelo poslabša Zlasti bolni na srcu naj gredo takoj v posteljo, ko začutijo slabosti, bo'ečine v udih, če jih trese mraz. ali če jih boli glava. Kadar nas trese mrzlica, navadno poskoči temperatura prav naglo na 40 stopinj. Vendar pa ne ostane dolgo tako visoko, večinoma le po pet do sedem dni, ko z njo poneha tudi bolezen. Nič manj nevarna, kakor hripa sama, je tudi doba po bolezni, ko telo oočasi prihaja k moči. Navadno se takrat pa-cijent zanese na svoje moči. zapusti posteljo in gre zopet na ul'co iskat ore-hlajenia. Ce vjame bolezen drugič, je nevarnejša, ln takrat naj nikdo ne šte-di denarja, niti nai se ne zanaša na svojo moč. temveč nai takoi pokliče zdravnika, ki bo ukrenil pravo, da ne bo daljše bolezni ali ce'o nesreče v hiši. V Ljubliani je bilo včeraj največ mraza ob 15 stopinj С. V splošnem se že močno občuti toplotnega vala Dan je bil do kai veder, zvečer pa je začel naletavati — sneg. Z naglo izpremem-bo temperature se tudi v Ljubljani množijo obolenja na hriDi. Sinočnji koncert orkestralnega društva Glasbene Matice je bil v zadnjem prelomen na prihodnji ponedeliek in to zaradi obolelosti večjega števila članov Enako se v operi ne vršijo predstave ker je več solistov obole'o na hripi. Računati je, da bodo zaradi hripe tmele tudi prireditve. ki jih ie za letošnji kratki pred-r>ust napovedaino še precej visoko število. Na solncu in snegu Krasna, uprav idealna zimska nedelja, dasi mrzla, pa zato solnčna, ie izvabila izza mestnih zidov na stotine vnetih športnikov ter ljubiteljev pri-rode. Bregovi okrog mesta so bili vsi živi; tam med smrekami in bori je žgolela naša vedra mladca, vmes pa so se oglašali basi očetov in klici skrbnih mater. Okupirani so bili vsi baierji zadaj za Rozn'kom. v Brdu in Kosezah, kjer je vriskalo nebroi mlad:h drsalcev. kj so se poganjali po ledu prožno kakor veverice, vsi rdeči v obraze in iskrečih se oči. B:lo iih je mnogo vmes, ki so imeli drsaiko pripeto le na eni nogi. pa je tudi šlo »Pogobnil« ni nihče. Kako tudi. saj ie led debe! več kakor dec:meter. Ne zmanjka ga. dasi ga dan na dan lomiio in vozijo v unionsko oivovarno. Veliko pa je bilo tu Ji Ljubljančanov, ki se niso zadovoljili samo z izletom v bližnio okolico in so se raje umaknili megli ter odšl; primerno adjustirarvi v gore. Ne na planine: teh. ki jih obiskujejo tudi v zimi. je pač maniši odstotek. Zveste Dri.iatele na ima.io prijazne gore: Katarina. Šmarna gora. celo Krim in Trije kralii nad Vrhniko. Šmar-ietna gora. Sv. Jošt. Vsem. ki so se odločili ■ za eno ali drugo turo. pač ni bilo žal. O. koliko zlatega solnca je bilo na vseh teh vrhovih! Ko so prispeli turisti po razn;h oh-ih, ah-ih in uh-ih na vrh. jih je vse prevzemal občutek, da se kopljejo v pomladanskem zraku. Diven pogled na megleno morje in na snežno planoto je že poolačal ves trud pešačenia. Pridružil pa se je še prijetni občutek sveže sotnčne toplote. Stalni ob;skovalci šmarne gore tokrat kar niso hoteli sedeti v zakurjeni in zakajeni sobi. Prijeli so mize ter jih prenesli ven na teraso, k.ter so uživali prekrasen razgled, vrgli nekajkrat karte in popili nekaj veder čaja. Najbolj vroči med njimi so sedeli v družbi ostalih kar goloroki. Na toplem solnou se ie jel sneg že taliti, pa je pozneje voda seveda zopet zmrznila. Pota so bila zatorej vse bolj gladka in je v do-Гпо grede res marsikdo odletel na pod-hrbtie. Pa nič zato, resnejše nesreče ni bilo nobene. Kakor obiskovalci Šmarne gore, so se greli tudi gostje Sv. Katarine, Sv. Treh kraljev, oni na Krimu in drugod. Kakor pripovedujejo Sokoli - smučarji, ki so naprav:Ii izlet na Sv. Tri kralje, je solnce tam gori na posameznih obronkih sneg že čisto stopilo. Športniki so ostali kakor očarani, kajti iz zelenja jim ie nasproti že kimal popolno- Zmiskosportni praznik na Bledu Zmagovalci prve skupine (olimpijski tekmovalci) pri 18 km smuški vožnji. Od leve prod desni: Jenko Boris (3.mesto), Gnidovec Ante, zastopnik JZSS, ki je imel tehnično vodstvo tekem, norvežan mi. T. Hansseo, trener naših smučarjev, Janša Joško, ki je dosegel prvo mesti :n Refek Boris ('zadi*?). ki te d^nel kot op inoma novo oo PREMIJERA Pooolnoma novo 1)0Д@Ш(Г D Us da m adega idea.bta k je razočaran v svoji ljune/.ni našel zatoiišče v tujski legiji — V glavni vlogi Gustav Fröhlich znani fi'mski u. et.tk iz v Hilmov .Mttrojolis- n .Povra ek" — Кгмпе srne pos.iete v Af iki. - Boit z A-aoci. - Tr »liuij*- legiionarf v. — Beg u legije — Obsojen na smrt. — Povratek v domovina. Predstave ob 4. pol 6., pol 8. In 9 uri Telefon 2124 Elitni kino Mat с a ma razcveteli teloh. Prinesli so ga s seboj v mrzlo dolino cele šopke, ki počivajo sedaj v vazah na mizah njihovih stanovanj. Po vseh vaških klancih kakor tudi v okolici mest so v nedeljo frčale sanke najrazličnejših tip. Objestni smučarji so ponesli in peljali s seboj moderne in dvosedežne sanke, dočim so mnogi de-želani ostali zvesti starim sanem, ki jih drugače porabijo še za drugo delo. A zabavali so se vendar. Ta nedelja je pokazala, da sankanje kljub zelo napredujočemu smučanju, ki je vzelo naiveč članov iz sankarskih krogov, ni zanuščen šport. Zelo živahno je bilo v nedeljo r>o-poldne na stari laneovški cesti pri Radovljici. Bila je zbrana vsa radovljiška mladina, zastopana po večini z modernimi sankami, dočim so tem skušali konkurirati v brzini m v užitku okoličani na takozvanih oglarskih saneh in preprostih krtičah. Vse je bilo veselo in nič se ni dogodijo, kar bi motilo zabavo. Da pa se sankante ne pozabi tudi med pravimi športniki in rekordavsar-fi, so člani »Skale« z Jesenic priredil' sankarsko tekmo na izredno prikladnem terenu na strmi cesti, ki vodi iz Jesenic k sv. Križu. Kakor je bil ugoden teren za sankanje, tako krasna je bila tudi okolica Jeseniških rovtov s svojo kraljico Golico. Tekmovalcev ni bilo mnogo, pač zato ne. ker je bila večina Skalašev na Bledu pri smučarskih prireditvah. Zato pa je bilo zelo mnogo gledalcev in onih sankar.iev, ki so vozili izven konkurence. Proga, ki je pričela na Mlaki, torej na točki, kjer se prične planinska ravnica proti Sv. Križu, in končala na cesti pri Jesenicah, je dolga nekaj nad 3 km. Tekma je pričela ob 10 30 in trajala do 2. popoldne. Nafbol.iš: čas pri enoseaežmh sankah je dosegel Jeseničan Albin Čop in sicer je prevozil progo v 6 minutah 48 sekundah. Z največjo brzino v sp'oš-nem pa je vozil vozač dvosedežnih sank Fran Gaišek iz Kranja. Na cilj ie dospel po 6 minutah 16 sekundah. Izven konkurence takoj zjutraj, ko je bila proga še pomrznena. na ie on dosegel skoraj za polovico boliši čas. Na startu kakor tud1' oo tekmi ie skrbel гл zabavo med turisti dobro znani humorist planinski vodnik Joža Čop. Lepa nedelja je kljub ostremu mrazu prinesla mnoge zabave našim športnikom, ki ne bodo z lepa imeli tako ugodne zime kakor letos. Tragična smrt Janka Smerkolja V noči od nedelje na ponedeljek je v Logatcu lokomotiva usmrtila vestnega prometnega uradnika Kulturni pregled Repertoar Narodnega gledališča 1pedagoga» obenem pa tudi naüh najideai * ® - ncSSuh tlflviralrih infAi-nratr,,. ..к X__;x:i v Ljubljani LJUBLJANSKA DR* MA. Torek, 15. jan.: Lepa Vida. A. Sreda, 16.: Zaprto. Četrtek, 17.: «Ukročena trmoglavka». C. UI BI..IA VSKA OPKRA Torek, 15. jan.: Zaprto. Sreda, 16. jan.: Jonny svira. Gostuje g. Vi-čar iz Zagreba. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Torek, 15. jan.: ob 20. uri: »Divja raca«. Ab. A. Kuponi. Kčenekovo opero »Jonny svira« »vaja ljubljanska opera v sredo, dne 16. t. m., in sicer s tenoristom Vičarjem, članom zagrebške opere kot gostom v vlogi skladatelja Maksa. Ostala zasedba kakor pri premijeri. G. Vičar nastopi mesto g. Banovcä, ki je obolel na težki influenci. Koncert violinistke Marije Mihajlovičeve b Beograda in pianista prof. Janka Ravnika. V petek, dne 18. t m., nastopi na violinskem koncertu v dvorani Filharmonične družbe violinska vituozinja Marija Mihajlovi-6eva iz Beograda. Kot pianist sodeluje na tem koncertu prof. Janko Ravnik. Prof Ravnik je »den nadih najodličnegfih klavirskih nejsih klavirskih interpretov najrazličnejših kompozicij, ki se izvajaip na naših komornih koncertih. Njegovo ime nam vselej jamči, da je koncert v umetniškem pogiedu idealno dovršen. Sijajne kritike, katere je dobila v najrazličnejših mestih E vrane, predvsem pa na Dunaju in Parizu, violinistka gdč. Mihaj-lovičeva. nam zasiguraijo tudi z nj.ene strani velik umetniški užitek. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Koncert v Filharn.onič-ni dvorani. »Krojaček junaček« Drinklerjevo delo ni ne boljše ne slabše nego večina podobnih dramatizacij narodnih pravljičnih snovi. Povprečna reč. ki ne pridobi mnogo niti pod mojstrsko Župančičevo prevajalsko roko in ki ne nudi niti igralcu niti otroški publiki kakšnih posebnih problemov. To zadnje bi mu štel v dobro. S količkaj rutiniramimi igralci ne more propasti in ni. Posamezne figure so bile celo izvrstne. Vendar bi zahtevala stvar v scenerij-skem pogledu več raakoenosti (že zato. ker je namenjena otrokom in- ker se takšne predstave materialno menda najbolje obneseip). režijsko pa skrbnejše izdelav«. Če je režija glavni faiktor, od katerega zavisi uspeh kakšnega dramskega dela na odru, velja to za pravljična deda v dvojni meri. In zdaj, dve resni besedi: G. Ciril Debe-vec je dokazal kot režiser že na oeli vrsti del prav simpatično ambicioznost in veliko sj*>-sobnoet do premikanja v duha stvari. Radi teh dveh lastnosti pa svoje mladosti, ki ,je že sama na seibi zadostujoč razlog, bi zaslužil, da bi mu šli kar najbolj na roko. Toda če mu višja kompetenca v gledališkem ravnateljstvu (g. Gol ja) zadnji dan preti generalko in dva dni pred nastojxwn meni nič tebi nič spremeni nositelje že naštudiranih glavnih ulog, če tnu nakadi še kakšno v tem stilu in mu napravi veliko zmedo, potem je to stvar, kjer se neha njego/a odgovornost in se otvarja diskusija o lojalnosti. Kritika, ki hoče biti pravična, ne more mimo takšnih zadev brez debelega vprašanja. Ne lubim dolgega besedičenj in končujem s tem vprašanjem. Karlo Koejančič. Simfonični koncert Orkestralnega društva se je moral prestaviti na ponedeljek, dne 21 t. m. in to vsled tega, ker je več članov Orkestralnega društva, ki sodelujejo v orkestru, obolelo na influenci. Kupljene vstopnice veljajo '.udi za ponedeljek. 21. t. m. Vse podrobnosti še javimo. Umetnira Marija Mihajlovič violinska vir-luozinia. ki koncertira v Ljubljani v petek, dne 18. t. m., je bila učenka dunajske Glasbene akademije, sedaj pa je učiteljica violine na beograjski Mužički šoli. Dunajski časopisi pišejo o n>jej, da je izredo nadarjena in poetična violinistka. Imenujejo jo naravnost Kubelika in pfihodo Jugoslavije. Njena kaniinela je prekrasna, globoko občutna. Ljubljana, 14. januarja Izredno tragična nesreča se je primerila danes ponoči na postaji v Logatcu. Žrtev vestnega službovanja je postal idealni železniški uradnik — prometnik Janko Smerkolj. Ponoči je bil Janko v službi in je ob 2.10 odpravljal tovorni vlak proti Rakeku. Stal je. kakor je predpisano, pred tovornim vlakom in pazil na odpravo. Ker je vladala gosta megla in obenem silovit mraz. ni Janko Smerkolj takoj zagledal od Rakeka na postaio prihajajočega stroja. Stal je po nakliučiu tako nesrečno na tiru, da ga je lokomotiva z vso silo sunila v stran in je priletel pod kolesje tovornega vlaka, ki je zdrobilo njegovo mlado življenje. V službeni sob! so se ostali uslužbenci zelo čudili, zakaj Janka Smerkolja ni tako dolgo nazaj. Pohitel je neki uslužbenec proti mestu, kjer je stal Janko pri odpravi tovornega vlaka. In tu se mu »e nudil naravnost pretresljiv prizor. Med tirom in drugod so ležali ostanki močno razmesarjenega trupla vestnega železniškega uradnika. Hitro je tekel nazaj v pisarno ter o žalostni nesreči obvestil vse ostale uslužbence. Obvestili so nato o dogodku tudi orožniško postajo. Uslužbenci sami so s pijeteto pobirali zemeljske ostanke Janka Smerkolja ter jih spravili v krsto, ki so jo nato odnesli v logaško mrtvašnico. Ljubljanska železniška direkcija je bila o pretresljivem dogodku obveščena takoj zjutraj. Odposlala je v Logatec železniško komisijo, da ugotovi vse podrobnosti o nesreči. Komisija se je vrnila v Ljubljano šele pozno ponoči. Tragično ponesrečeni Janko Smerkolj je bil star 30 let. Doma je iz Luko-vice. Že kot dijak je bil zelo marljiv in kolegiialem. Pc maturi je pred pri-■■ ...... i i i » tehnična spretnost pa naravnost virtuoma. Na svojem programu ima klasičen in mode ren repertoar. Koncert 18. januarja v Fil-harmonični dvorani, vstopnice v Matični knjigarni. »Romeo in Julija* у zagrebški drami. V sredo. 16. t. m., uprizori zagrebška drama veliko Shakespeareovo žaloigro »Romeo in Julib« v prevodu dr. Milana Bogdanoviča, v režiji Ivan Raiča in v inscenaciji prof. Liu-te Babiča. Naslovni vlogi bosta igrala dva izmed najmlaijših članov zagrebškega gledališča g. Nikša Stefanini in ga. Božena Kraljeva. Gjuro Dimovič: Sv. Ignacij. Zagrebška drama je pred kratkem uprizorila domačega pisatelja Gj. Dimoviča drame »Sv. Ignacij«. Avtor je pred uprizoritvijo predaval o tragediji in pojasnjeval problem zločina, ki je vodilni motiv njegovega d^ela. Glavno žensko vlogo je igrala naša rojakinja ga. Podgorska. Nape šo e n<>t"tpre ugledne osebnosti kakor znamenita francoska igralk* Oilberta. kniiževmik Paul Marguerite in drugi — toda ofciieln. nobeno žensko društvo kakor se ie tu or-votno smatralo. Na rod m' ženski saves tudi doslei še ri oreiel od nooene •J^n-.k- rr-ganizaeiie v Francii ali dnip >d iz inozemstva nobenega apela, da nastopi v zaščito obsoiene Peoce Kureševe. Narodn< ženski savez smatra, da ie težavno braniti žensko, ki ie obsoiena zaradi umora otroka, s ^mer ie drugi ženski, materi umorieneea otroka, prizadela bridko žalost. Tako se torej glasi sklep odbora repra* natančne organizacije jugoslovenskih žen. Domače vesti M Napredovanje v zunanjem ministrstvu. Z t&azorn Nj. Vel. kralja je napredoval za poslaniškega svetnika dr. Ivo De GjuK, tajnik zunanjega ministrstva. D. Kiilmer, po-slaciSki tajnik v Bukarešti, ]e napredova: ea tajnika I. stopnje. • Redna glavna skupščina društva »Pravnik« se bo vršila dne 30. januarja ob 17.30 v ljubljanski sodni palači, soba št. 79. — Dnevni red: 1. Poročilo odbora in preglednikov. 2. Ratzgovor glede proslave društve. ce SHridesetletraice ta Imenovanje častnih Članov. 3. Volitve in slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. * Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt ln Industrijo v Mariboru. Zbornica opozarja interesente iz mariborske oblasti, da se vr б zbornični uradni dan danes, v torek, v prostorih gremija trgovcev, Jurčičeva ulica št. 8/II in ne v sredo 16 januarja. • »Venac« — Književni omladinskl list — Beograd. Izšla je 4. in 5. štev. 14. letnika Z dokaj različnimi, ne predolgimi beletrl-stičnlmi, znanstvenimi in potopisnimi razpravami in opisi. Poleg tega ima še več lepih pesmi. Izhaja mesečno in velja celoletno 60, polletno 30 Din. • Pravilnik o nostrifikacijl dpllom. Ministrstvo prosvete sestavi komisijo, ki bo izdelala poseben pravilnik o nostriffkaciji diplom. Pravilnik, ki bo veljal za vse tri naše univerze, mora biti izgotovljen v treh mesecih. Dotlej pa se bodo take prošnje v vsakem posameznem primeru reševale po sklepanju univerzitetnega sveta z večino glasov. • Učiteljem ta učiteljicam. Uprava UJU sekcija BeogTad, objavlja v beograjskih tistih, da se bo v smislu določbe (»Službene Novine« od 5. t. m.) izplačala polovica razlike v plači od 1. oktobra 1923. do 1. maja 1924. Prijave je treba podati preko šolskih nadzornikov takoj. Upokojenci se prijavljajo neposredno finančnim upravam. Šolski nadzorniki so bili o tem obveščeni brzojavno fe prosvetnega ministrstva. ♦ Davčna uprava v Ormožu. Po odloku finančnega min:s+ra se je sestavila v Ormožu davčna uprava za teritorij dosedanjega davčnega urada v Ormožu. • Zveza za tujski promet v Sloveniji na razstavi v Barceloni. Mednarodne razstave v Barceloni, ki bo od maja do novembra t. 1., se bo udeležila tudi Zveza za tujski promet v Sloveniji z večjim številom slik, ki prikazujejo pokrajinske lepote naše domovine, z diapozitivi in reliefnimi kartami tet obilnim drugim propagandnim materjialom. Država bo zgradila na razstavnem prostoru poseben paviljon, kjer bo dostojno zastopan naš tujski promet. • Direktorji gimnazij prihajalo v Beograd. Te dni prihajajo v Beograd direktorju srednjih šol, da se v ministrstvu prosvete informirajo o nadaljnjem svojem delovanju. * Sprejem v naše državljanstvo. V državljanstvo naše kraljevine so sprejeti: trgovec Anton Sfiligoj v Ljubljani. privatni uradnik Ciril Gorjup v Mariboru in šolska sestra Ivana Jožefa Jurca v Ljubljani. * Natečaj za načrt Ratničkega doma v Beogradu. Udruženje rezervnih oficirjev in bojevnikov je razpisalo natečaj za izdelavo idejne skice Ratničkega doma v Beogradti. Natečaj je splošen in se ga lahko udeleže vsi naši ni tuji arhitekti. Nagrade so: 1. 40.000 Din, И. 30.000 in III. 20.000 Din. Žirija pa lahko odkupi še tri druge najboljše načrte za 20.000 Din. Načrti naj se pošljejo središnji upravi udruženja v Beogradu. Miloša Vel'ikog ulica, najpozneje do 1. aprila. Pri središnji upravi se dobe brezplačno po. goji, gTadbeni program ln sanacijski račri zemljišča. * Nezasedena učiteljska mesta v Južni Srbiji. Кет je v Južni Srbiji še 105 nezasedenih učiteljskih mest. je ministrstvo prosvete zahtevalo, da se v svrho zasedbe ♦eh mest odobri potrebni naknadni kredit. • Filmski oddelek ZKD. Sporočamo vsem včlanjenim drtršvom, da ima ZKD na razpolago dva izredno zanimiva in poučna filma, in sicer »S kino-kamero okoli sveta« ln »Življenje na otokih Fidži«. V prvem filmu so popisani zanimivi kraji po vsem svetu, v drugem življenje, šege In navade pre-bivalcev na najjužnejših otokih Tiihega oceana. Priporočamo društvom, da posežejo Po teh filmih čim prej, ker jih imamo na razpolago le za dobo enega meseca. * Za priklopitev občin Borovnice. Pre-seria ln Rakitne k ljubljanskemu okrajnemu sodišču. Prejeli smo: Dne 13. t. m. je so-glasno sklenil občinski odbor v Borovnici, da stopi v stik z občinskim odborom v Pre-serju in gospodarskim odborom v Rakitni teT ukrene vse potrebno, da bi se te občine priklopile k ljubljanskemu okrajnemu so. dišču. To je tem bolj potrebno, ker se Je s 1. t. m. tudi okrajni davčni urad preselil z Vrhnike v Ljubljano, kjer se itak že nahaja tresko poglavarstvo za te občine. * Priprave za vsesokolski zlet v Beogra-du. Prošlo soboto sta iz Ljubljane prispela v Beograd starosta sokolske zveze g. Gangi ta zvezini načelnik dr. Murnik. Že popoldne sta se ljubljanska delegata s starešinstvom beograjske žuipe podala v spodnje mesto, da sl ogledata teren za sokolsiki zlet, ki ga Je nasvetovala beograjska župa v bližini izliva Save v Dunav. Prostor je zelo priipra. ven. Zgradil se bo stadion za 5000 telovadcev, na galerijah pa bo prostora za 50.000 gledalcev. Na stojiščih bo zletne tekme lahko motrilo približno 100.000 gledalcev. Na večerni konferenci se }e v glavnem določil program vsesokolskega zleta. Povabljeni bodo na zlet Cehoslovald, Poljaki, LužiSki Srbi, Rusi Md. Zlet se bo vršil v letošnjem poletju tako, da bodo glavne atrakcije na Vidov dar. Zlet bo trajal najmanj pet tednov. Pričakuje se ogromno število gostov. * Prevoz naših padlih ta umrlih vojakov Iz Inozemstva. V smislu izprememb ln dodatkov, ki jih }e podpisal kralj 31 decem. bra 1928., se prevoz padlih in umrlih vojakov z bojišč in iz inozemstva ne bo ve2 vršil posamezno, marveč v vsčiih transportih. Kdaj in v katerem redu se bodo vr. šili transporti, o tem bo odločil minister ver. Razpored transportov se bo objavlja? v »Službenih Novinah« in pozvaie se bodo vse rodbine, ki žele, da prepeljoio svoje umrle, oziroma padle člane. Ja s? v določenem roku s pismeno prošnjo prijavijo ministrsvu ver. One rodbine, ki bi >e nt javile v določenem roku, izgube pravico na brezplačen prevoz. * Žalna svečanost za velikim knezom Nikolajem Nlfeolajevlčem. Ljubljanska kolor.ija ruskih emigrantov je počastila spomin pud dnevi umrlega ruskega velikega кпгга In slavnega vojskovodjo Nikolaja Nikolajevi-ča s parastosom. ki se je bral v soboto v pravoslavni kapelici v vojašnici vojvode Mišiča. V nedeljo je bila prirejena v rro-štorih Ruske menze v šentpeterski vojašnici žalna svečanost, ki so se ie udeležili poleg Rusov v glavnem častniki bivše ruske carske armade. Predsednik Zveze ruskih oficirjev general Žoltenko je ob tej prilik! obrazložil prisotnim zaluge. ki si lih je pridobil veliki pokojnik za Rusito in rusko ат-mado: orisal ga Je v prvi vrsti kot vojaka, pa tudi kot plemenitega človeka. Z zborovanja je bila odposlana pokojnikovim svojcem žalna brzojavka. — Prav tako so priredili ruski emigranti v Beogradu v soboto v tamkajšnji ruski cerkvi parastos za pokojnim velikm knezom Nikolajem Nikoli jevi-čem. Pred cerkvijo so bili postavljeni кг. deti fz ruskega donskega ta krimskega korpusa. Spominske svečanosti se je udeležil tudi Njeg. Vel. kralj Aleksander. Ko Je kralj odhajal iz cerkve, so ga ruski kadeti živahno pozdravljali. * Vinska razstava v Konjicah. Podružnica Kmetijske družbe v Konjicah priredi v dneh 19. in 20. t. m. vinsko razstavo v dvorani hranilnice v Konjicah. Ker je letošnja vinska letina izpadla kvantitativno in pri pozni trgatvi tudi kvalitativno prav ugodno, bo ta razstava brez dvoma nudila vsem zani-mancem veliko izbiro dobrega vina po zmernih cenah. Podružnica poziva zlasti gostilničarje, restavraterje in vinske kupce, da ne zamudijo te prilike za poskušnjo m nakup dobro znanih konjiških vin. Vinogradnike konjiškega okraja pa podružnica po-živa, da se v obilni meri udeležijo te razstave ter pošljejo res dobra sortirana vina odličnih kvalitet. Za vsako vrsto vina Je treba poslati 5 buteljk. Otvoritev razstave bo dne 19. t. m. ob pol 11. uri. * Pomoč pasivnim krajem. Minister za socijalno politiko je vsem velikim županom v pasivnih krajih naročil, da nujno pred-lože nasvet o najprimernejšem načinu prehrane in izvršitve javnih del v teh krajih. NaTecfba se tiče 16 oblasti, v prvi vrsti zet-ske, obeh dalmatinskih in primorsko kra;iš-ke oblasti, ker je v teh krajih pomoč najbolj potrebna. »Rdečemu križu« te nakaza, na vsota 500.000 Din, da jo takoj razdeli med pomoči potrebno prebivalstvo. Pozneje se v to svrho nakaže še znesek 2,500.000 dinarjev. * Nov hotel na Hvaru. Naš konzul v Pra. gi g. Roko Bradanovič je kupil od Srpske banke hotel Palače na otoku Hvaru, na po-mlad pa začne graditi na Hvaru nov prvovrstni hotel, ki se bo imenoval hotel Ma. deiTa. * Sedemnajst milijonov ielev pozabil. Какот smo te dni poročali, je rumunskernu uvelirju Nikoli Grupescu med vožnjo iz Bukarešte v Subotioo na zagoneten način izginila kaseta z dragulji v vrednosti sedemnajst milijonov lejev.. Grupescu je obvestil o tem našo in rumunsko policij), ki sta takoj uvedili energično izsledovanje tatu, a doslej brez uspeha. Sedaj pa je Сщг-pescu komisarju železniške policije v Subotici izjavil, da se točno ne ^pominia, 'e-11 kaseto z juveli vzel s seboj v vlak, ali pa jo je morebiti pozabil v svojem stanova, nju v Bukarešti. Crupescu se je vrnil \ Bukarešto, da ugotovi, če se pogrešan! ju-veli nahajajo tamkaj. * V smrt zaradi nesrečne ljubezni. V Beogradu. Zaljubljen je bil v neko Čehi-dija, koje žrtev je postal agronom Raško-vič. Raškovič je študiral v Pragi in je dobil potem službo v agronomskem institutu v Beogradu. aZIjubljen je bil v neko Cehl-njo. Razmerje pa se Je v zadniem času zrahljalo. V nedeljo je Raškovič v uradu napisal več pisem, nato pa je vzel revolver in se ustreli! * Žrtev hudega mraza. Med Sv. Urbanom In Sv. Kriižem v mariborski oblasti Je ob-treina patrulja našla ob poti truplo nezna- nega starejšega mftža, ki Je postal žrtev ostre letošnje zime. Njegova identiteta se doslej še nd mogla ugotoviti. • Močan potres v veliki daljavi. Observatorij prot dr. Belarja pod Triglavom je ob 1. v noči od nedelje na ponedeljek zabeležil močne odmeve velepotresa v veliki daljavi. MtD U N I 0 g 1. febraar,a Ш. Iliriie * Pri bolezni ledvic, mehurja ta velikega črevesa Vam olajša prirodna grenčica »Franz Josef« prebavo in povzroča redno lahko odvajanje prebavljenih snovi Izpriče. vala bolnic potrjujejo, da je grenčica »Franz Josef« priporočljiva mladim in starim ljudem v nadaljno uporabo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Plesne obleke od 240 Din dalje. Ogled istotam neobvezen. P. Magdič, Ljubljana. * Obleke kemičnb čisti, barva, plisira ta lika tovarna JOS. REICH. * Pazite na oglas Kastner ta Oebler na strani 7. * Naročnina za humorlstičnl I4dnevnlk »Skovir« Je znatno znižana, in sicer od 15 na Ю Din četrtletno. Posamezna številka «tane odslej namesto 3 samo 2 Din. Naročite se! 160 Lacromel, sigurno sredstvo pTOti квџ П, IIju, katarju, prehlajenju, influenci, /ironičnemu zapaljenju, branhitidi itd Dobi se v vseh /e» karnah Proizvaja lekarna ARKO, Zagreb, llica št. 12. . Jhäatjeva Ш Iz Ljubljane Vrtnarsko predavanje. Ljubljanska podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva je na svojih poslednjih predavanjih obravnavala pridelovanje vrtne zele. njadi. Zlasti razgovor o vzgoji zelenjadmih specijalitet je zbudil mnogo zanimanja. Danes bo predaval tajnik Kmetiiske družbe g. Fr. Kafol o temi: Sadno drevo na domačem vrtu. Začetek predavanja kot običajno ob 20. uri na dekliški šoli pri Sv. Jakobu. u— Obrtniški ples v Kazini. Kakor že dve pretekli leti je značil obrtniški ples v Kazini tudi letos pravi dogodek za plesa-željne brhke Ljubljančanke in Ljubljančane. V krasno dekorirani dvorani Kazine so se jeli gostje zbirati že kmalu po 20. Cim pa je godba Sokola I. zasvirak prvi ko-maid, so se že zasukali številni pari ta kmalu je prevladovalo v dvorani splošno veselo razpoloženje, ki je trajalo do ranega jutra. Na veselici so se zabavali vsi. mladi какот stari, ki so plesali poskočne polke in pri-tetne valčke. Na zabavi je bila izbrana za kraljico cvetic ga. Vidmarjeva, ki je dobila krasen podstavek za torte, darilo tvrdke Černe. u— Dramski tečaj ZKD. Obveščamo gojence našega dramskega tečaja, da se prihodnja vaja prestavi zaradi zaposlenosti g. pref. Osipa Šesta od torka na sredo 16. t. m ter bo tečaj ta dan v običajnih prostorih ob 20. uri. u— V LJubljani primanjkuje premoga. Prejeli smo: Sredi najhujše zime smo, a v Ljubljani občutno primanjkuje premoga, Id ga ni mogoče t!»biti nikjer. Da ie to ob takem mrazu «kramo neprijetno, je razumljivo. Prizadeti nujno prosimo meroda'na oblastva, da pomagajo Ljirbliani do nujno potrebnega premoga. u— Slovensko zdravniško drnštvo' * Ljubljani vabi na redni občni zbor, ki bo 26. t. m. oto pol 8. zvečer v restavraciji »Zvez. da« z naslednjim dnevnim redom: čitanje zapisnika, letno poročilo odbora in revizor. Jev, volitev predsednika, odbora revizoTjrv ta razsod-šča, določitev časopisov in kn,ig, določitev članarine, zdravniški stanovski red, slučajnosti. aZ primer nesklepčnosti velja določilo poslovnika. u— Policijski drobiž. OJ n'rfel e na ponedeljek so bili prijavljen, policiji naslednji dogodki: 1 tatvina šala. 1 tatvina psa, 1 primer kaljenja nočnega miru. 2 primera prekoračenja policijske ure, 1 prodaja slaščic brez dovoljenja, i prestopek predpisov o zapiranju trgovin ta 12 prestopkov cest-nega policijskega reda. Aretiran ie bil neki France C. zarad' «uma vloma in tatvin» i ♦ -inaDanDaacxiDananDmairjnnnuaüünonDaDr j * 5 Najnovei? ! PREMIJERA №'novejše! veleHm, ki je zdru il v resnično zakonsko življenje in srečo dvoj'co najoriljublj n jših igralcev t Ima Harry-Liedtke-Ja in Chrysto Tordy Ljubnvni roman, po n ves?l a in лЬ ve, zrnsi eg" špor»a. — Krasno scene in slike zimske zabav« v St. Morlt ui Predsiave ob 4, po 6., pol 8. in . url. KINO IDEAL -inr^rH-^nn^r-i^r^rinnni^r-irTririririnnr РХЈШТТГТПТТПГТГ'П! ППГ1ПППГ1ППГ1ПППППГ1ПГ IT lnnflf ~1ГТГТППГ1ГИ~Ц~1ППГЦ 1ПППГ 1ППГ~Ц~Ц"1 Zopet ogen] v stanovanju. V stanovanjski baraki železniškega uslužbenca Iva. na Šloparja ob kamniški progi je včeraj okrog 14.30 nenadoma nastal manjši ogenj. Gospodinja je zaradi mraza zakurila v že-lezni pečici, ki pa se je tako razžarela, da so se vnela ob strani naložena drva. K sreči je bil požar še pravočasno opažen in so ga domači s pomočjo sosedov kmalu pogasili. Zgorelo je le več drv in nekaj cunj tako, da je Skoda minimalna. Obveščenim gasilcem, ki so prišM na lice mesta okrog 14.45, ni bilo potrebno stopiti v akcijo. u— Neznan slepar. Pod tem naslovom so prinesli nedavno vest, da se je potikal po Cerknici in Rakeku neznan slepar, ki da je skušal pobirati milodare. Kakor se nam poroča, ta vest ni točna. Dotični gospod je bil opravičen za nabiranje prispevkov in je imel zadevne listine popolnoma v redu, kar potrjuje tudi ljubljanska policrra. IX. Slovanski večer V soboto 19. I. Kazino. u— Razne tatvine. Trgovec Ivan S. je prijavil, da mu je predsinočnjim ukradel neznan tat v neki kavarni iz žepa suknje 300 Din vreden siv šal. — Dr. Antonu Kc-dretu, stanujočemu v Staničevi ulici št. 3, so včeraj ponoči odpeljali neznani ponočnjaki 1000 Din vrednega psa dobermanske pasme. Ukradeni pes je sive barve ni ima .istrižer« rep. Cuje na ime »Uršo«. — Mariji Hiče-varjevi s Studenca je včeraj nekdo ukrade* z voza na Sv. Petra cesti 300 Din vredno konjsko odejo fe treh sešitih koštrunovih kož. u— Plesni venček družabnega odseka dr. žavnih računskih in blagajniških uradnikov bo v sredo 16. t. m. v zeleni dvorani hotela Uniona. Začetek ob 20., konec pa ob 2. tiri. Obiskovalci plesne šole so vliudno vabljeni S vital bo jaziz-band. u— Plesna vaja družabnega odseka privatnih nameščencev bo drevi ob 20. uri v »Unionu«. 99 u— Reprezentančna plesna vala slušateljev univerze v torek v Kazini. Plesovodja prof. Jenko. Twist. 94 * Zahtevajte povsod pri svojih trgov e: h le Kernove kekse, desertne biskvite, naooli-tanke. ker so najboljši. 77 Ribje olje. sveže, norveško, v dro-sreriji A. KANC sinova, Ljubljana, 2i-dovska ul. 1._15289-a u— Izgubila se ie v soboto med pol 18. ta pol 19. uro na poti po Wolfovi ulici, Sv. Petra, Resljevi, MasaTykovi cesti do postaje in od pošte do opernega gledališča zlata zapestna verižica. Najditelj nai jo Izvoli oddati proti nagradi na policijskem ravnateljstvu aH v oglasnem oddelku »Jutra«. 100 u— Društvo državnih policijskih nameščencev in upokojencev v LJubljani se naj-iskremeje zahvaljuje vsem dobrotnikom prostovoljno darovanih darov, posetnikom veselice ni sploh vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k tako lepo uspeli naši dobrodelni prireditvi v »Unionu«. Veselični odsek. _101 Kož! Mine so narodno premoženje najdražje plačuje zaice povhe, lisice itd. P. Semko, Ljubl ana Miklošičeva cesta. Iz Maribora a— Na državno sodišče za zaščito države, ki je bilo na novo ustanovljeno v Вес-gradu, je mariborsko sodišče odstopilo svojo prvo zadevo. Gre za prenašanje picpo-vedane komunistične literature preko drž. meje pri Marenbergu. a— Nova uprava v mariborski mestni občini. Z odlokom 11. t. m je bik) p »ver; eno dosedanjim občinskim svetnikom maribor« ske mestne občine še nadaljnje vodstvo uprave mesta. a— Pri mariborski Javni borzi dela Je Iskalo pretekli teden delo 113 moških m 15? ženskih brezposelnih delovnih moči Na razpolago je bilo samo 82 službenih mest. 32 delovnih moči Je odpotovalo v službe izven mesta. V evidenci je ostalo 64 brezposelnih. Od začetka leta so pri borzi iskali dela 601 moSki ter 302 ženski. Na razpolago :e pa bilo 155 službenih mest. a— ZastrupIJenje. Po neprevidnosti se je zastrupila z neko tinkturo, ki Jo je imela med drugimi tekoči lami na svoji polici, 71-Ietna žena občinskega delavca Ana Lešni-kova. Morala je v bolnico. a— Satlstlka samomorov. Preteklo leto si je vzelo v Mariboru življenje 24 obt'pan-cev. Poizkusov samomora Je bilo lani nekaj nad 40. Prvi samomor se Je dogodil prav prvo uro prvega dne v novem letu i potem Je bil mir do jeseni. V 'fem letnem času pa so se samomori zopet pomnožili. Letos je bilo že v prvih dneh zabeleženih kar pet samomorov. a— Nesreča pri zimskem športu. V nede. llo se je pri sankanju ponesrečil mehanik Josip Jug ter se precej poškodoval na stegnu. Po prvi zdravniški pomoči so ga oddali v domačo nego. a— Drag pogreb. Župnik od Sv. Jakoba v Slov. goricah je zaračunal za pogreb nekemu gostilničarju 5558 Din. StroSki za pogreb so se zdeli gostilničarju previsoki ta vsote ni plačal. Kmalu je dobil opomin, in ker se tudi za tega nI zmenil, tožbo za omenjeno vsoto in za 6 odstotkov zapadlih obresti. Ker gostilničar tega zneska ni poravnal. Samo če danes Monumenta no filmsko delo: „Ljnbavne noči lep© Helene" Mark Korda — Ricardo Cortez Ob 4, Četrt na 7, po4 8. ki 9. Telefon 2730. Ktao »DVOR«. so ga zarubili. Sedaj je ves proces obnovljen pred sodiščem. a— VandalL Za časa gradbene sezije Je policija dobivala neprestano prijave, da razmi objestnežd m tatovi odnašajo svetilj-ke pri cestah in na zaporah ter tako po-vzročajo nesreče pešcev ponoči. Sedaj pa je policija dobila ovadbo, da so se ti van-daK specializirali na krajo in pobijanje električnih žarnic. Na Radvanjski cesti so bile preeklo noč pobite vse žarnice električne napeljave iz Fale. Iz Cel ja ^ e— Dobrodelna prireditev. V soboto 19. t. m. zvečer bo v spodnjih prostorih Na. rodnega doma v Celju domača veselica v Prid tukajšnji Dijaški kuhinji. Na sporedu bosta ples in prosta zabava. e— Nenadna aretacija. V nedeljo popoldne je Ьй na svojem stanovanju nenadoma areteiran na telefonično zahtevo preiskovalnega sodnika v Celju trgovski potnik Viktor K. in bil takoj nato oddan v tukajšnje sodne zapore. Kaj je bilo vzrok te nenadne aretacije, ni znano. e— Vest o aretacijah komunistov. Pretekla dva dneva so se v Celiu in okolici razširile govorice o nepričakovanih aretacijah nekaterih tukajšnjih izrazitejših pristašev komunizma. Govorilo se le prvotno, da je bilo aretiranih 8 komunistov, tekom včerajšnjega dne pa je število aretirancev naraslo dopoldne na 14. popoldne pa celo na 18. Poli cija o komunistični zadevi doslej še ni izdala nikakega obvestila. PRAVI UŽITEK so pražene kave (fino aromatlčne mešanice) tvrdke ANTON FAZARINC - CELJE e— Junak pred domačo hišo. V noči od nedelje na ponedeljek je bil na Novi cesti v Gaberju aretiran 29-letni Ludovik K., delavec v tovarni Westen in stanujoč nekje na Mariborski cesd, ker je sladko ginjen do mov grede mimo policijske stražnice glasno prepeval in razgrajal. Pri zaslišanju na stražnici se je zagovarjal s tem. da je bil prepričan, da v bližini svoje hiše lahko vedno brez kazni zapoje. e— Drzna tatvina ali neprevidnost v pijanosti? V soboto 12. t. m. je pršel v Celje posestnik Jakob Brečko iz vasi Marija Gradec pri Laškem. S seboj je imel večjo vsoto denarja, ker je pred kratkim prodal svoje posestvo. Posetil je razne celiske gostilne in ko je postal židane volje, si ie poiskal družbo vosebi Franca В., čevljarskega pomočnika iz Brežic, ki mu je vneto pomagal prazniti litre, zlasti ker je pijačo plačeval Brečko. Na svoti mokri turneji sta prišla tudi v neko gostilno na Glavnem trgu, kjer sta se jim pridružila delavca M. iz Trno. velj in Josip J. iz Teharja. Veseljačenje se je v četvorni koaliciji z nezmanjšano silo nadaljevalo. V tem je prišel v lokal dalmatinski krošnjar Матко, od katerega je vinjeni Brečko kupil dve žepni uri. zlato in nifcljasto, za 1000 Din. Pri plačevanju so videli Brečkovi sopivci. da ima dobrosrčni možak precej denarja. Vsa družba je odšla še v neko drugo gostilno, kjer si je privoščila še Izdatno mero jedače. Kmalu nato pa je Brečko neznanokam izginil, še poprej pa je podaril Francu B. maloprej kupljeno nikljasto uro. Na družbo Brečkovih pivskih tovarišev je na Glavnem trgu opozoril stražnika neki opazovalec, nakar je sledila aretacija trojice. Pri Francu B. je našla policija razen baje podarjene ure tudi Breč-kovo listnico z veliko vsoto denarja Fr. B. se je zagovarjal, da mu Je Brečko sam izročil listnico s prošnjo, da zanj plačuje za-pitek in da mu jo do iztreznitve shrani. Preiskava se nadaljuje. Brečko se še do sedaj na policiji m javil in je brez sledu izginil iz mesta. I? I itile i— Svetski potnik v Litiji. Predvoeraj* šnjim je prišel v Litijo Julij Rother iz Nemčije, ki se je zavezal, da bo prepoto» val v 5 letih vso Evropo m Afriko — peš. Zanimivi potnik se preživlja z razpečava« njem spominskih razglednic, ob zaključku posrečenega potovanja pa ga čaka lepa na« grada. G. Julij Rother je bil prav očaran od lepote naših krajev in gostoljubnosti naših ljudi. Sedaj potuje v smeri proti Мал astirii. Vsakdo, ki se približa jami. vrže v brezno kamen, in rad>^edno prisluškuje, bobnenie pri padcu. T" so edina raziskovanja jeloviških brezen Večje brezna so Preiskali samo enkrat :n sicer v tistih letih, ko je bi! gospodar Jeiovice baron Žiga Zois V brezno so spustili po vrvi nekega rudarja, ki oa ie bil. какт nripovedire ljudstvo, le malo časa notri Kmalu ie Pri-6el vleči za vrv in k'icati na pom"č Ko »o ga izvlekli i z brezna, ie bi! popolnoma psivel. Pripovedoval ie strašne reči. kaj vse da je videl v breznu Vse od kače do zmaja ie sreča! v osrčiu skrivnostne Jelovice Odsfhdob ni nihče vel* silil v notranjost gore. marveč se ie vsakdo zadovoljil z opazovanjem od zunal. Konj nadel v brezno Kljub temu. da se Ijudj'j ogibajo brezni In se le redko dogodi, da pade notri kaka žival, ki zaide v nevarne kraje lz sosednjih planin se ie na Silvestrovo dogodil čuden primer da le koni zdrknil v 30 m globoko snežno iamo in ostal kliub silovitemu padcu nepoškodovan. Ko so omenjenega dne v Jelovici spravljali les sinovi posestnika vzlic svojemu nenavadnemu doživljaju še precei časa vrši' vsakdanio službo Tretja tekma beograjske Jugoslavije v Solunu. V nedeljo je beogTajska Jut*oslavi« ja odigrala v Solunu svojo tretjo tekmo, -n sicer proti solunski reprezentanci, ki je bila sestavljena iz najboljših grških igra» čev. Kljub temu. da so bili Beograjčani skoraj skozi vso igro v premoči, zlasti v prvem polčasu, ko so naravnost pregazili nasprotnika, so tekmo izgubili s 3 (0 : 2). Sodnik je zelo oškodoval goste. «Politika» javlja, da v Solunu stavkajo no* gometni sodniki in da so vse tekme Ju» goslavije sodile osebe, ki nimajo pojiha o sojenju in ki so vedno «drukali® za do mačine. Zimski šport v Cerknici Izredno ostra zima nudi tudi cerkniški 'dolini mnogo športnega užitka. Okoliško gorovje ima povsem ugoden teren za smučanje in je pri 30 cm snega izborna smuka Zaradi hudega mraza se je spremenilo Cerkniško jezero v veliko naravno drsališče. Ledovje drži dobro razen v območju struge. Drsalci pridejo na velikem kompleksu vsekakor na svoj račun. Športnikom daje pojasnila na razpolago Športni ki. Slivnica v Cerknici. V Cerknici se dobe podrobneje informacije v gostilni g. Andreja Zgonca, kjer so tudi tdubovi lokali. Sarajevska sekcija ZNS je na svoji iz« redni glavni skupščini izvolila g. Fochta za predsednika, a g. Kappa za tajnika. Koželuh svetovni prvak profesijonalov v tenisu. V petek se je vršil v Beaulieu finale teniškega tekmovanja za Bristolov pokal. Z izredno lahkoto je zmagal Kari Koželuh nad Angležem Burkejem s 6 : 3, 6 : 1, 6 : 0, Češki mojster je tudi v tem tekmovanju dokazal svoje izredno znanje ter v krasnem stilu porazil vse svoje na» sprotnike. George Carpentier, nekdaj najslav« nejši francoski boksač, ki je boksarski šport že obesil na klin, se bo, kakor javlja angleška novinarska agentura, zopet po» vrnil v ring. Svoje jttvo srečanje bo imel z angleškim prvakom težke kategorije Scootom. Tekma Slavi ja : Sparta anulirana. Zad« nja prvenstvena tekma med praško Slavi» jo in Sparto, ki je končala z zmago Sla» vije s 4 : 3, je bila na pritožbo Sparte razveljavljena ter se bo morala ponoviti. Dr. Branko Skakič umrl. V Stari Pa« zovi je umrl sodnik dr. Branko Skakič, eden od naših najboljših organizatorjev lahkoatletskega športa. Dr. Skakič je bil dolgoletni član BLP, na zadnji glavni skup» ščini pa je bil izvoljen za podpredsednika JLAP. Sablanje. SK Ilirija pripravlja tečaj za sablanje, ki ga bo vodil g. major Kopri» vec. Zato vabi vse, ki se za to zanimajo, da se prijavijo po dopisnici na naslov: Ma» jor Koprivec, Ljubljana, kavarna Evropa. Čim se prijavi dovolj interesentov, se bo takoj pričelo s tTeningom, kar bo pravo» časno javljeno v časopisih. Zimski šport v Laškem. Tudi pri nas se je pričelo zelo živahno zimskosportno gibanje. Tukajšnji Športni klub je pričel smučarskim tečajem, katerega obiskuje precejšnje število vztrajnih in marljivih smučarjev. Velike zasluge na zimsko«sport» nem polju in za prireditev tečaja imata go» tovo gg. Bullinger in Rems. Našim vrlim smučarjem v Laškem želimo kar največ изрећа. {^omloel v cvetpu 9. februarja tta TS aber и Gospodarstvo K novim pogajanjem za veliko inozemsko posojilo Nedeljska «Neue Freie Presse» je obiavila na uvednem mestu zanimiv razgovor svojega posebnega poročevalca 9 finančnim ministrom dr. Svrljugo. V tem razgovoru je finančni minister v zvezi z novim inozemskim posojilom omenil, da je bilo spremenjeno stanj* v naši državi po došlih informacijah iz ino zemskih političnih in gospodarskih krogov zlasti pa iz finančnih centrov Newvorka Londona in Pariza, prijazno sprejeto." o čemer nima samo oficijelnih, temveč tudi privatne informacije. Pogajanja za stabilizacij sko in invstici %ko posojjlo je uvedel že prejšnji režim, pričakovati je. da bo ugodno pojmovanje novega položaja dobro vpiiralo na nadaljevanje teh poga:anj. Nag finančni po lozaj je danes po preureditvi absolutno boLši. kakor je bil pred enim mesecem. Zato upa. da bo pri tem ostalo tudi nadalje. Pod temi pogoji bomo v dogiednem času pristopili k stabilizaciji dinarja, ki je itak že nekaj let stabilen. Naravno bo nova "lada vse storila da se ustvari popolna pravna enakost in absolutno loalno razlaganje 7>ko>jov za vsakogar, da bo tuj kapital, katerega dotok radi vidimo in ki more oživeti naše so- (Pogoji so na vpogled pri posameznih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 11. t m. ponudbe glede dobave 17.500 kg moke: do 30. L m. glede bave oeovin kabljev. Direkcij državnega rudnika v Velenju sprejema i.'o 25. L m. ponudbe glede dobave 300 kg sladkorja in 1000 k? masti, do 24. t. m. glede lobave 000 kg bučnega olja. do 25. t. m. glede dobave 2500 k* soli in 1000 kg kave; do 26. t. m. glede dobave 17.)500 kg moke; do 80. t. m. glede oddaje soboslikarskih del; do l. februarja srlfvie dobave 1 tehtnice ter ,?Ые dobave krtač in drgačev za pločevinaste senčnike* do 4. februar^ pa glede dobave 4750 komadov opeke. Vršile se bodo naslednje ofertal-ne licitacije: 4. februarja pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dabove mostne tehtnice: 5 februarja pri iirekciji državnih železnic v Sarajevu elede «iobavn solin-skega stekla za oknda in zakovic. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) — Dne 4 februaria se bo vršila pri direkciji državnih Železnic v Ljubljani licitacija glede oddaje kolodvorske restavracije Zidani most. (Natančnejša pojasnila in potzoji ?e dobe pri omenieni rtirekciii. soba št. 50 aH 54.) Dne 5. februaria se bo vršila v pisarni inženier-skesra oddelka dravske divizijske oblasti ▼ Ljubljani ofertalna licitacija glede raprave spodarstvo. v popolni sigurnosti in v miru I 2 greznic z dovodnimi cevmi ra vojašnico ▼ našel plarement. Na koncu svoiega razgovora škofji Loki. (Pogocii so na vpogled v nišami ip iriavil H и Io »lnH^ —l., „,i----- :„z __u.n„ j_____, • r Г, .. - . . Najboljše, najtrajneiše, zato najcenejše! vremfmsk o Poročilo MptenroloSVl » 14. januarja 1929. Višina. Ьяг1тп«Чгя ЧП8Р m Krai Ca s ■-7 Cu > в imei vetiö j C 1 Barom. Tampei. in brzina SJ opazovanja u тг j m 'n sek 0 0 Ljubila oa Тьл-5 -131 82 mimo U Maribor 764 9 -^о TilrtiO ( Zagreb T C iS 4 -8 80 E 1 10 Beograd Saralevo 764-5 Skoplje Oubrovolk -6.0 90 E 0 2 7 Solit 762 6 3 60 NNE J 0 Padavin Vrsti megla mm do Г ur* Solnce vzhaja ob 7.36, zahaja ob 16.42, lu«na vzhaja ob 10.3, zahaja ob 20.5. ^ ■ • —6.6, najnižja —14.6, v Mariboru najniž« ja —8.0, v Zagrebu najnižja —8.0, v Skop» Dunajska vremenska napoved za torek: V prostih legah bo snežilo. Temperatura bo padla. Oopist BOROVNICA. Notranjska podružnica Slov. plani, društva je priredila v nedeljo jzrt4l.no uspel zabavm večer v dvorani bokol. doma. Obširna dvorana, ki je bila ta večer zelo okusno okrašena z zelenjem ,je privabila številno občinstvo, ki jo je naipuMo do zadnjega kotička. Kot uoeije so sodelovali na zabavnem večeru vrk pevci ш düetonri viške^a Sokola (nad 20 o«ye>b), кл so prispeli s po.poldansKim vlakom v Borovnico. Spored so otvorili točno ob 20. sokolski pevoi, ki so na>m zapeli štiri narodne pesmice ubra/no m čustveno ter želi viharen aplavz od »trama občinstva. Vse priznanj e zasluži pevovodja br. Verbifi star. Drajiiski odsek viiškega Sokola je vprizoril nato dve komični opereti »Kmeisko koncertno skušnjo« ra »Pred posredovalnim sodmkom«. Obe burki sta uspeli izvrstno in sta vzbudili pri gledalcih saive smeha in buren aplavz Po končanem sporedu se je ob veseli godbi kramjske harmonike in vjjolin« razvirla prijetna zabava s plesom, ki Je potekla do odhoda vlaka proti Ljubljani zelo anomirano. Med odmorom je pozdravil zbrano občinstvo predsednik notranjske podružnice Slov plan. društva, se zahvaiiJ za poeet vsem, zlasti pa viškim Sokolom, ki so s svojim sodelovanjem pripomogli do taiko lepe prireditve. Hvala vsem in na svidenje v Borovnici I KAMNIK. Javni nameščenci v Kamniku so 5. januarja 1929 priredili zabavni večer s vsestranskim sporedom (koncert, petje, recitacije, veseloigjra in ples). Udeležba Je bila zelo dobre, zabaiva vrlo animirana, tako d« Je brlo občinstvo dobro razpoloženo in Je prBel vsak na svoj raöMi, igralci pa oa zeleno vejo. Uspeh J« bil r vsakem pogledu prav po voljen 2alibog. da •o fma.net odrekle aaradi visokih stroškov, kajti čiste» dobička. Id Je bil namenjen mestnim revežem, mi bilo, marveč ie defiolt. Društvo se najvljudneje zahvadjuje občinstvu za mnogo-brojni obisk, posebno pa izrekamo Javno zahvalo pevskemu druStvu »Lire« za lepo petje, vsem damam in gospodom, ki so sodelovali ter onim. ki so brvz poziva in breizplaino poslali razno pecivo. — Odbor. je izjavil, da je glede našega gospodarskega stanja navzlic dvema slabima letinama in zastoju v kmetijski produkciji optimist in da ie ta optimizem upravičen, če se ustvari red v vseh panogah državenga živi jen «a. Istočasno poročajo, da ?e prispel v Beograd gosp Robert Porters predstavnik Ion donske bančne skupine ki se je z bivšim finančnim ministrom Markovičem načelno sporazumel glede posojila od 50 milijonov anpi. funtov. Gosp. porters }e prispel v Beograd, da se informira v vseh vprašanjih, ki so v zvezi s stabilizacijskim posojilom. V soboto je posetii guvernerja Narodne banke go?p. Baiiouija, včeraj pa finančnega ministra g. Sviljugo. V zvezi z novimi pogajanji za veliko inozemsko posojilo je zanimivo naziranie londonskih finančnih krogov glede inozemskih posojil srednjeevropskih držav. V zvezi z eventualnim najetjem posojila za stabilizacijo češkoslovaške valute piše vodilni angleški finančni dnevnik «Financial News» od 7. t m., da bo Češkoslovaška, če bo potrebovala tako posojilo, najbrž naprosila Društvo narodov, da prouči finančno stanje države. Se veda pri tem ni govora o kaki kontroli Dni-itva narodov glede uporabe posoiila ker je kredit Češkoslovaške tako dobr, da tak postopek ni potreben, če pa bo češkoslovaška oozvala Društvo narodov, da Izreče svoie mnenje glede valutne reforme in glede splošnega finančnega stanja, potem bo to vsekakor koristilo posojilu in omogočilo češkoslovaški v'adi. da bo dobila boljše pogoje га posojilo. Dosegla bo bol si emisijski lečari, njen kredit v inozemstvu pa se bo o 450 in 448 ter za februar brez kupona ter možnosti dobitka in amortizacije po 418 417 5 in 417. Investicijsko notira nespremenjeno S5.5 _ 86.5. Med bančnimi vrednotami eo bili zaključki v Praštedioin po 920 v Union-banki po 56 5. v Jugobanki po 90.5 in 91 fer v Zemaljski Sarajevo po 140. Industrijske vrednote so bile bolj zanemarjene. Zaključki so bili samo v Slavoniji po 5 in v Oceaniji po 2.45. Drava ie popustila ter se je nudila po 450 brez zaključka. Trboveljska notira 4S0— 485. dočim so Vevče dalje čvrste pri 120 denar. Devize in valute. Lbibiiara. Am«terd?tn o _ 22.845 Berlin 13.52—13.55 (13535). Bruselj 0—7.9122. Bu» dimpešta 0—9 9347, Curih 1094.1—1097.1 (1095 6), Dunaj 7.991—8 026 (8 011), London 275 88—276 68 (276.28), Newvork 56 75— 56 95 (.56.85. Pariz 221.58—223.58 (222.55), Newvork 0—297.90. Zasrreb. Amsterdam 22.815—22.875, Dunaj /.996 — rt.0?6. Berlin 1352 - 1355. Pu.lim-rešta 9.9197 — 9.9497. London 275.«3 — 276.68 Milan 296.8 _ 298.8, N.-w< rk 50 75 — 56.95. Pariz 221.528 — 223.528. Praga 168.15 _ 168.95, Curih 1094.1 — IOO7.I. Dunaj. Beograd 12.47.125 — 12.51125, Berlin I68.76 — 169.26. London 34.46 — 34 56 Milan 37.1550 _ 37.2550. Newvork 710.25 do 712.75. Pariz 27-7350 — 27.8350 Praga 21.02 do 21.10. Curih 136.60 _ 13.10; dinarji 12 4150 - 12.4750. Curih. Zagreb 9.1275 Pariz 20.31. London 25.21125. Milan 27.19. Praga 15.3826. Dunaj 73 04, Budimpešta 90.675 Berlin 123.515, Bruselj 72.19 Amsterdam 208.475, Varšava 58.20. Bukarešta 3.12. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 448 b!.. kasa 448—449, za februar brez kupona ter možnosti dobitka in amortizacije 417—418. za december 0—460 investicijo 85.5 — 855. agrarne 52.5 — 53.5; bančne vrednote: Praštediona 920—925. Union banke 56.5—57, Polio stara em 18 bl-i Јчего 90.5—91, Zemaljska '40—141. Srpska 152 den. Ljubi i. kreditna 125-126. Kreditna 93—0; industrijske vrednote- Nar. šumska 19 den., Gutman 200—2<*>. ^Javeks 102— 105. Slavoniiv 4 5—5 Danica 157 den.. Drava 450 bi., Šrčerana 465—180. Nar. mlinska 20 den. Osješlva ljevaonica 180—19») fsis 25 —28. Vevče 120 den., T-bovIje 480— 48Г Dubrovačka 505 г., Oceanija 249—250. Blagovna tržišča =r Položaj na inozemski!) kmetijskih if ž;š?ih. Na žateškem hmel skem trgu ie bilo pretekli teden prodaaih 450—50) bal. in si-cor na račun domačih in inozemskih tvrdk. Ca do zatiral'^v Nlibče izmed družbe ni nikoli zvedel, kai je imel naš Peter s stražnikom, vendar smo bili vsi ko en mož edini, da je pojava stražnika že sama na seh; i"^-"'» mi^'v-v nih državljanov in da je treba na vsak način izvedeti, »ali ie še kaj pravice na svetu«. Tako ie utemeljil Peter svoje ogorčenje i г ker ie bila ta logika za tako Dozne ure nad vse prepričevalna, smo se napotili iskat pravice. Topotaje smo se vsuli v sobo pred poslujočo oblast. Bila je bleda, neprespana in je krmežljavo gledala skozi motni nanosnik Za trenutek je hvaležno uprla oči v našo skupino, ki je obetala vsa i urico prijetne zabave: a že se je opomnila, kdo je, in brez ovinkov nahrulila našega Petra: »Vi. gospod, se najbrže ne zavedate, kje ste!« »Ako bi ne bil vedel, bi me bii v trenutku poučil vaš strogi ton. Na policiji smo.« ie s krotko in hinavsko ljubeznivostjo odvrnil naš dobri Peter. »Tedai niste v oStariji. odkoder vas je po nepotrebnem zaneslo sem.« je povzela oblast. »Zato ne kadite, tu je urad« »Oprostite, gospod. Mogočni ste. ali meje svoje oblasti ne poznate. Kljub vsej mogočnosti nimate pravice kratiti državljanu elemenfarno doižnost, da placr'e dpvke. Kadim, to se r-svi ko- stimi ram monopolne izdelke in s tem plačujem posredne davke,« se je izprsii Peter. »V zmoti ste. gospod, in vaša pravna interpelacija je vse prej ko točna. Ko ste kupili viržinko, ste plačali posredni davek in tedaj vas nisem oviral. Monopolski upravi ni d rav nič mar. kaj počenjate z viržinko. ako ste io plačali.. Tu pa sem iaz oblast in vas takoj zaprem, ako ne prestanete kaditi.« Malo nas je ohladila ta kruta logika. Peter je naglo utrnil svojo viržinko. mi pa smo mahoma pospravili cigarete, ki smo si jih bili zataknili med zobe iz gole objestne prešernosti, da bi na naj-legalnejši način dražili oblast. Preden smo se opomogli od poraza, je stražnik zgovorno javil oblasti, kaj smo vse zagrešili. Bilo je vmes nekaj krepkih paragrafov in ohlast nas je s strogo hladnostjo povprašala, kdo smo. ali smo take in take vere, ali smo oienjeni in več drugih stvari, ki nimajo z na?o zadevo niti najtranjše zveze, ki pa ravno zaradi svoje neirmestnosti dajejo proceduri nekak poudarek in resnost važnega uradnega dejania. Peter Žlebi r. Nace Štebalar, Matevž Kozamernik je šlo lepo po vrsti in kmalu smo bili vsi zapisani v družbi zlikov-cev, čakajočih sodbe. Solidarnost s Petrom nam je v hipu izpuhtela. Spoznali smo, v kak strahovit mlin smo zašli po neumni objestnosti. Sam sebi sem se zazdel kakor ščurek, ki zaleze v kmečko uro in radovedno otipava kojesa s svojimi dolgimi brki. Stvar ga zabava in lagodno mu je pri srcu. Kar iznena-da pa ga kolesce zgrabi za brke, mu potegne in zgnječi nožico za nožico in ga neu smiljeno zmečka, počasi, z razsodnostjo, toda s točno in zanesljivo neizprosnostjo. Tako se godi človeku, ki se iz objesti loti otipavati državni aparat V sobi ie postalo mahoma toplo. Oblast pa na«* zlobno-veselo gleda, češ: »Prišli ste. prijatelji, v mojo cerkev k maši? V vreči ste. Še zadrgnem jo. pa ste gotovi.« Oblast že odpira usta, da izreče svojo grozno cbsodbo, zdajci pa se zgodi še nekaj groznejšega. Petru so stopile težke potne kaplje na č^lo in potegnil je iz žepa robec, da si ota-re srage. Pri tem mu zarožlja iz žepa velika Iep% srebrna žlica. Otrpnili smo v nemi grozi, oblast pa je zasijala >; ' neizrekljivem veselju: »Ehe, dečki, zdi se mi, da tu ne gre samo za konsum monopolskih izdelkov. Tu je srebrna žlica z monogramoni H. B. Sai ste veseljačili tudi v hotelu Bri-stolu, ne? Iz prakse vem, da gostje po-zabivši in pomotoma vtikajo srebrne žlice v žep. Kako je ta stvar, časti vredni gospod Peter Žlebir? Kaj je s to ukradeno žlico?« Žlica ni ukrädena, poštena žlica je, moja žlica.« »Pa monogram, gospod Peter Žlebir? Ce bi bila vaša, bi se vi morali pisati Hilarij Bizgec, Hubert Butara, Herodež Betlehemski, ali sploh kako monogramu primerno, ne pa Peter Žlebir. Ze vidim, da mi je sreča poslala v rolke nevarne svedrovce.« Stvar je zadišala po katastrofi. Nekako nagonsko srno odstopili od Petra, : ki Je sam stal pred strogim sodnikom, jecljajoč, v zadregi in smrtno užaljen nad težko obtožbo. Lovil je sapo, kakor sulec. ki ga vržeš na suho, in sunkoma govoril: »Poštena žlica, srebrna žlica, moja žlica, kakšen Herodež, Bizgec ali Butara! Kaj čenčate. Hotel Bristol! Mo- I le prvi in edini preparat. ki Je prirejen te dr Wanderovega slaur.cju ovs.r.iKti ш rantiranih 30% ribi«ga olja. a popolnoma je prost odvratnega okusa in vonja po ribjem olju Jemlje se suh ali razstaplien v mleku, а poseduje vrlo ugoden okus. — Deca in odrasli za radi jemljejo, a neobhodno ie potreben za vse one ki imajo slab tek. — Dobiva se v vseh lekarnah v velikih omotih po Din 42.— in v malih omotih oo _Din 25.—._ Policijski stražmojster in „kraljica nočnih lokalov" V Londonu prične te dni senzacijo* nalen proces proti policijskemu straž» mojstru Goddardu, «kraljici nočnih lokalov» neki Meyrickovi, in njenemu agentu Ribussiju. Goddard je služil že 25 let v londonskem policijskem kor* pusu, zaupali so mu popolnoma. V zadnjih letih so mu poverili nalogo, dn bi stikal za nedovoljenimi nočnimi lokali in nezakonitim točenjem alko* holnih pijač. Izvršil je nad 300 racij in prijavil veliko število prestopnikov. Toda od nekih nočnih lokalov se je dal podkupiti. Prejel je 15.000 funtov za molk, večinoma s strani Meyricko* ve, ki je lastnica največjih nočnih lo* kalov, kjer se shaja smetana london* ske družbe na orgije in hazadiranje. Dve hčerki «kraljice nočnih lokalov» sta poročeni z dvema visokima aristo» kratoma. Meyrickova je imela že mnogo opravka s policijo in zapori, pa se je vedno znova vračala na staro pot. Zdaj jo bodo menda temeljito položili, s podkupljenim policijskim uradnikom vred._ Draga predrrastna šala V solnograškem kraju Saalfelden je potegnil neki burkež celo vrsto obrt» nikov in prodajalcev prav nesramno In občutno za nos. Pravil je, da ga pošiMa oskrbnik smučarske koče v Saalbachu, da bi naročil 500 krofov, 30 kg mesa, 600 kg sira in 40 hI piva. Ker je bil dobro oblečen, so mu ver» jeli — toda izkazalo se je, da ni imel oskrbnik niti najmanjše vednosti o stvari. Najobčutnejšo škodo so utrpeli slaščičarji, ki napečenih krofov niso mogli prodati. Storilca pa seveda za» man iščejo. Sprememba radio - programa Ljubljana za torek Mest-o objavi lenega programa bo danes v torek ob 20. ari zvežer koncert ruske glasbe II., И ga izvaja godba Dravske divizije. Sreda. 16. januarja LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 18: Časovna napoved, borzne vesti, repr. glasba. — 13.SO: Stanje vode. — 17: Koncert radio orkestra. — 18.30: pravljice. 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Pomen antike za razvoj evropske kulture, (rof. dr. Bradač.) _ 20: Drama . — Radio - orkester. — 22: Poročila in časovna naipoved. — ZAGREB 13.15: Re- Eroducirana glasba. — 17.30: Popoldanski oncert — 20.35: Komoert moderne glasbe. _ PRAGA 19: Koncert godbe пя pihala. _ 20: Zabaven večer. — 2115: Debussv-Ja sonata za violino in klavir. — BRNO 19.15: Prenos iz nar. gledališča: Smetanova opera »Dalibor«. _ VARŠAVA 17.56: Poljuden koncert orkestra. — 20 30: Krmeart orkestra in solistov. — Lah4a glasba. — DUNAJ 112 Koncert kvarteta. _ 16: Ponol-danski koncert orkestra. — 20.05: Zabaven večer. — 21.05: Dramski vefor in koncert lahke glasbe. — BERLIN. Lahka glasba. 20: Turški večer; turška glasba in poezijfi. _ 21: Koncert orkestra. — FRANKFURT 16.35: Operetna glasba. — 20: Dramski večer. — program iz Stuttgarts _ LANGENBERG 17.45: Klavirski koncert — 20: Večerni koncert orkestra. _ 21.20: Turški večer. — Lahka glasba. _ STUTTGART 16.35: Program iz Frankfurta. — 20.15: Turški večer. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski konoeirt. — 12.20: Klavirski koncert. — 17.40: Koncert vojaške godbe. — 20.30: Turški večer. — Koncert lahke godbe. — LONDON 19.45: Bachovi koralni pre-ludiji — 20.15: Lahka glasba. _ 20.45: pevski koncert. — 21: Orkestralni koooert — 21.14: Romantična igra 3Fanatiki<. — 23.35: Koncert balad. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.-15: prenos opere iz gledališča. — STOCKHOLM 18.30: Koncert lahke glasbe. — 20.15: Tur-«d večer. — 21.40: Koncert turške glasbe. ie žene je ta žlica, gospod. Kot dekle se je pisala Herma Blagaj. Pozimi sem imel žlico v pisarni, ker sem pil že-leznato vino. Eno uro pred obedom sem moral jemati to zdravilo. Zdaj sem končal zdravljenje, pa sem nesel žlico domov. Vi pa govorite o svedrovcih.« »Kaj se razburjaš Peter, zaprli te bomo. ti krokar neugnani! Gospod komisar, kar zamehurite ga,« se je v tej kritični minuti zaslišal glas od vrat sosednje sobe, ki so se bile brez šuma odprle. Besede je govoril naš skupni prijatelj Brezovec, visok činovnik tega opasriega urada. Nekaj besed pojasnila o žlici in krokariji in oblast so planili v gromoglasen krohot na rovaš Petra In njegove žlice. Ko si je prijatelj Brezovec obrisal solze, ki mu jih Je bil zagnal smeh na tolsto lice, nas Je jovi-Jalno pozval: »Zdaj pa z Bogom, prijatelji. nvala vam za veselo zgodbo. Ze čujem topot po stopnicah: Novi kli-jeiti gredo Foidire v božipm imenu to pot, drugič vas pa zaorem. da boste črni nadloga krokarska!« Ni treba omenjati, da smo se Jadr-no izgubili Peter , pa je doma doživel še eno zaslišanje. Baje se ni končalo tako gladko kakor na policiji. Gospa Herma je namreč zelo pametna in odločna ženska Naši onstran granic P— Poslovno gibanje s sladkorno trgovino v Trste je doseglo leta 1924. 400 milijonov. Sedaj je padlo na 130 milijonov in pričakovati Je ie Se padanje. "Tržaški trgovci pravijo, da treba poskrbeti, da bo tržaSki tre neodrvisen od Češkoslovaške, kjer raste tendenca, da se opusti Trst prj prodaji v Levauto io stopijo češkoslovaške tovarne v direkten stik z nakupovala onih dežel. Та neodvisnost se da doseči samo г rafinerijo, ki bi nastala v novi tržaški industrijski coni. Da Ы mogia rafinerije pričeti delate io živeti, bi potrebovala s strani vlade mnogo oSaijšaiv. S tem pa bi prišla vlada v na-v®križae z drugimi pristanišči! Na Trat padajo vedno siloejše težave. Največje mu dete Češko-slovaška, ko ga zapušča. p— Kot Istja bi trave bo Italijanov pod fašistično vlado, ki ho-бе živeta še kdo ve koliko časa. Duce Je rekel, da mora biti 1950. leta 60 tnffijonov ItatSjanov doma. Sedaj Jih Je 41. Fa-šramu se zda, da se rodi v novih primorskih provincah vse premalo otrok. Zato pa Je bil razpisal »Bo po to dli Trieste« premije za nove zfSMl v določenem času in te dni so bili ti darovi ra®del8ene v liktorski dvorani v Trstrn. Premij« so segale do tisoč Нт, po djve sto lir № je bio 75. Mussolini je daroval 10.000 lir. Prijave so tekle z vseh strani cele JuiBs-ke krajine. Fašisti razlagajo ljudstvu: kadar narastem« do ogromnega števila, ki ga narekuje Duce, se razmahnemo po srednji in južni Evropi in preko morja bo šel italijanski val, da bo svet strmel in trepetaj prej italijansko mogočnostjo ... p— »Italla Redenta« ima sedaj v Južni Tirolski te v Primorju 126 aeilov. Samo v bocenSki provinci Jih je 53, v tridentsk» 14. V goriški provinca }e azilov »Italie Redente« 28, v tržaški 8, v reška 10 in v zadrskd 4. »Itailda Redenta« vzdržuje nadalje 5 rikreatonijev, tri potiske institucije, osem Šol za šivanje in dva laboratorija. Družba vodi sedaj tudd 234 trid en tiskih šol s približno 3500 gojenci, ki so ji bile izročene od vlade, češ, da so se nahajale v nezanesljivih rokah. Družba priprvatja večerne šok. Uvedeno je šolsko kosilo v 30' središčih v južni Tirolski in v 15 v Primorju v glavnem za otroke, ki prihajajo v šolo od daleč. V 6 azilih v Soški dolini dobivajo kosilo revnd dečki io deklice. Azile »Italie Redente» ie te dni pregledal njen delegat oonte Tosti, ki sedaj pripoveduje, da Je kar razočaran nad lepim prospevanjem potuJčeva-Mc »Italie Redente«. p— V Idriji ni bito pred vojno skoro nobenega nezaposlenega Človeka. Sedaj pa jih Je vedno več. Dela bi bito sicer dovolj, ali rudniška uprava štedi, da gre toliko več milijonov na leto v Mussolimjevo blagajno. Od rudarjev se zahteva mnogo več nego prejšnje čase. Italijani fe&pavajo rudnik, kakor da bi se bai, da Jiim n« ostane чрег sempre«. Delavce izven rudnika naga•"(• ,,. • "'..H—-.-Г" - * Telefon Int. 43« Popravila vseh pisarniških strojev IVAN LEGAT. Maribor špecijaJist za pisarn iiške stroje Vetrinjska ul. 30. Л T Preminul nam >e danes ob 2. uri zjutraj nenadoma naš nad vse ljubljeni soprog in oče, gospod Janko Smgrkolj uradnik drž. železnice Truplo pokojnika se prepelje iz Logatca v torek, dne 15. januarja ob pol 3. uri v Ljubljano, nato v Lukovico pri Domžalah, od koder se vrši pogreb v sredo dopoldne na pokopališče na Brdu. Dol. Logatec, dne 14. januarja 1929. M'rosiava Smerkolj roj. Berčon, soproga. Silva in Marjanca, hčerki. Zahvala. Za premnoge izraze iskrenega sočutja ob priliki smrti naše srčno ljubljene sestre, tete in svakinje, gospodične Alojzije Battelino zasebnice za poklonjeno cvetje in vence, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa smo dolžni čč. sestram - usmiljenkam, čč. duhovščini, kakor vsem prijateljem in znancem, ki so drago nam pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni posJednji poti. V Ljubljani, dne 15. januarja 1929. ŽALUJOČI OSTALL Hlebe] Zčvacot 27 V krempljih inkvizicije Zgodovinski roman. f mA kako ie ime stolpu samemu?...« »Zlati stolp... Semkaj zapira naš vladar bogastva* ld im do-fiiva iz Afrike.« »Zakladnica ni malina, bogme ne! Za moje bogastvo bi zadoščala skrinjica!« je dejal Pardaillan. »A jaz bi se zadovoljil z najmanjšim mošnjičkom!« se je zasmejal neznanec. »To ste menda že uganili po moji vnanjosti.« »Gospod,« je resno odvrnil Pardaillan, »lepa obleka in polna mošnja nista najvažnejši Po vašem obrazu vidim, da imate nekaj, Česar si vaš kralj za vse svoje zaklade ne more kupiti.« »Vraga!« se je zavzel neznanec. »Kaj pa vidite na meni tako dragocenega?« »Tole in tole,« je odvrnil Pardaillan ter se s prstom zaporedoma dotaknil svojega čela m prs. Neznancu je bilo za malo, da bi igral pretiranega skromneža; to je še potrdilo Pardaillanovo dobro mnenje o njem. »Čudovito! Prav kakor don Ouijote!« je zamrmral. Nato je ustavil konja, odkril se in rekel z veliko slovesnostjo: »Gospod, moje ime je don Miguel de Cervantes de Saavedra, kastfljski plemič; v največjo čast si bom štel, če dovolite, da se proglasim za vašega prijatelja.« _ __ >A jaz, gospod, sem vitez de Pardaillan, francoski plemič; že na prvi pogled sem začutil, da sva ustvarjena za dobro tovarištvo. Evo moje roke, gospod, in bodite uverjeni, da je najino prijateljstvo meni samemu v največjo čast.« Po teh besedah sta se nova prijatelja prisrčno objela. Ko sta prispela do gostilne in skočila s konj, je PardaiHan pokazal na vrata, rekoč: »Gospod de Cervantes, ali se vam ne vidi, da bi morala proslaviti svoje prijateljstvo ob pogrnjeni mizi in polnih kozarcih?« »Docela se strinjam z vami, gospod,« je smeje se odvrnil Cervantes. »Bogme, gospod, kar duša vas Je vesela! Ne morete si misliti, kako dobro de človeku, da časih sreča sebi enakega, ki odkrito kaže svoja čustva in s katerim more govoriti od srca.« »Da,« je zamišljeno rekel Cervantes. »Videti je, da ste malokdaj deležni tega veselja.« »Skoro nikoli ne!« »Človek, ki naj razume in ceni tako preprosto in odkrito nrav, kakor je vaša, mora imeti sam preprosto in odkrito srce. Toda, vitez, v naših dneh hodi človeštvo najrajše po ovinkih, odkritost in prostodušje pa smatra za neodpustljiva zločina. Nesrečnež, ki je tako malo oprezen, da pokaže na sebi madež teh dveh lastnosti, je ljudem kakor očiten grešnik in blagor mu, če ga imajo samo za norca, namestu da bi ga raztrgali... Uverjen sem, da bi prav vi lahko potrdili resničnost mojih besed.« »Bogme da! Do današnjega dne sem srečaval skoro same volkove, ki so mi kazali zobe in so me izkušali raztrgati... A kakor vidite, se ne počutim zato nič slabše.« Ob takem besedovanju sta stopila v gostilno. Njem lastnik, ki je Cervantesa dobro poznal, ju je sprejel z radostno postrežlji- vos t jo in hitel pripravljat pojedino, ki jo je Pardaillan naročil za svojega novega prijatelja in zase. Zala petnajstletna deklica, gostilničarjeva hčerka, jima je znosila jed in pijačo na mizo; oče ji je bil poveril ta posel, da bi pokazal odličnima gostoma svoje spoštovanje. Ob dobri jedi in krepkih požirkih, ki sta si jih nalivala zdaj iz francoskih, zdaj iz španskih steklenic, se je razplel med plemičema dolg pogovor... »Tak tako,« je rekel PardaiHan, bo mu je Cervantes povedal vso svojo zgodbo. »Najprvo ste bili vojnik in ste se hrabro borili v bitki pri Lepantu, iz katere ste vrnili nekaj pohabljeni, če smem soditi po vaši desni roki, ki vam tako nerada služi; in zdaj ste prideljeni zapadnolndijski vladi ter se opajate s sanjami o nesmrtnem delu, ki bi ga radi spisali. Privoščim vam to zadoščenje in uverjen sem, da boste dosegli našega Ronsarda, če ga ne boste celo prekosili.« »Po pravici vam povem, dragi vitez, da so me doslej mučili hudi dvomi. A v tem trenutku se mi vidi, da utegnem res kaj napisati, — ako ne mojstrovine, ki mi jo vi obetate, pa vsaj delo, ki ne bo čisto brez cene.« »Glavo stavim, da ne!... A kaj je tako mahoma pregnalo vaše dvome?« »To, da sem vendar že našel vzor, katerega sem iskal,« je z zagonetnim nasmeškom odvrnil Cervantes. »Tem bolje, na mojo dušo!« tfaroala, iiu vsa, dopis*, tič&fcji, naJHo oglasov, jv poAab лай OgLasniotL-daUk 'Jutrcu'Jjubljan/v, PrtJtrnoua, f. Tau st. z+gi MaU^giasi Ujc pristojbin* jt, uposUu ti, оЬаллт, z n£iročd[mu,sc-саг st, oglasu љ* ргиЉсио-čtkovru, гасил, posbu, Kra. ailnicü СјикЏала.д 11842. I JLaJLL /t* пдьтлпл, obStAsloa,. vsaka- bastuLa, pas-.—Ney-j manjši ZMsak. Din- 5*-. РгЫярЫла, za. Šifro Vin,у-. ГмкЈаж., cUyfM'OtrcuLfa, uv> oglasu hrgousht&a, al*, rxrftlasTuubgjx isuxcajci, : vsaka, butda/Din, r-. — Naj-ntcuijfb zji&stk Vin, toVrurtojhtAa, za, šifro J)ui, 5*- Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2.— kličite telei. štev. 3492, 2492 ter ekspozituro v Šiški tele! štev. 3203. Za naslove чы < Korespondentinjo ▼eatno, hitro in spretno — samostojno moč za nemški In hrvatskoslovenski jezik sprejmem. — Ponudbe na poštni pretinao 179, SuJat Konfecijonerko v pletüni stroki ireestransko izobraženo in popolnoma samostojno sprejme Ciril Vajt, Celje. 1046 Kuharico jerfektno, kakor tudi perfektno hišno с najboljšimi «pričevali, s snanjem nemščine, sprejmem za Abbazio. Nastop »iužbe 1. februar j». Predstaviti vsaki dan dopoldan med 10. in 1. nro pri Dra-Ki MediJ, Trdinova ul. 2/П B 1074 Sobarico VeSčo tudi kuhe, solidno, zanesljivo tn zdravo devoj-ko išče odlična dvočlanska družina Mesto stalno Ponudb« s prepisi spričeval ln zahtevki na naslov: Malka B. Vukičevič, su-pruga gradskog savetnlka, Sombor f3acka),Brače Mi-bajlovič 17. 784 Uradnico tudi začetnico sprejmem takoj v pisarno trgovine z lesom Prednost imajo z znanjem nemščine in la-Ičine. Cenj ponudbe na •pravo «Jutra» pod «Lesko trgovino». 1022 Sobarico perfektno, zanesljivo la polteno, z dolgoletnimi spričevali, iščem za takoj proti dobri plači Ponudbe pod «Perfektna sobarica 400» sa oglasni oddelek «Jutra» 974 Vzgojiteljico t potrebno Šolsko naobraz-bo iščem k štirim otrokom у starosti 5—10 let. Ponudbe z navedbo šolske na-obrazbe itd. se proei pod «Sposobna 22» na oglasni oddelek «Jutra». 1122 Faktorlstinja prvovrstna, t znanjem slovenskega, hrvatskega ia nemškega Jezika, z brezpogojnim obvladanjem slov. in nemške stenografije, sigurna strojepiska s večletno prakso, dobi stalno mesto v Zagrebu pri slov. industrijskem podjetju. Nastop 15 februarja. — Ponudbe pod značko «Prvovrstna moč» na oglasni oddelek «Jutra». 812 Trgovski pomočnik manufaktnrist, starejši, dober prodajale« se sprejme. Dopise pod «Solidnoet» na oglasni oddelek «Jutra». 807 Učenca najraje z dežele, 8 S razred} srednje šole, sprejmem v trgovino mešanega blaga ▼ Ljubljani. Dopise na ogltsui oddelek «Jutra» pod «Učenec». 1094 Dekle za vse potrebuje tričlanska družina Hinterlechner — Velika Kikinda, Strossmayerjeva ulica 2999, Banat. 1121 V kavarniški stroki popolnoma izvežbano gospodično iščem za prvovrstno kavarno, na plačilno mesto. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Zanesljiva 69». 1069 2 zanesljiva potnika za čevlje, dobro vpeljana ni privatnih et.ra.nkah dojita stalno mesto Plača fiksna ali provizijska. Ozira ее samo na zanesljivo moč Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Stalna potnika». 1008 Urar. pomočnika dobrega delavca бргејте takoj Pavel 0 b i d, urar, Krško. 1042 Postrežnlco sprejmem. — Vprašati r Beethovnovi ul. 16, vrata 6 — med 11. ta 12. uro. 1077 Postrežnico mlado in snažno, sprejmem takoj za popoldan. Cesta v Rožno dolino 5. 1100 Mladenič star od 17 let naprej, priden (nezaspan), pošten in zmožen popolnoma italijanščine, dobi meeto prakti-kanta z vso oskrbo. Po končam praksi stalna službi — Primorci iz Tolminskegs imajo prednost. Ponudbe na o f lasa i oddelek «Jutra» pod šifro «Agilen 833». 1091 Korespondentinjo sprejme večje tekstilno pod. jetje za slovenščino, srbohrvaščino in nemščino. — Znanje slovenske in nem-ške stenografije in strojepisja je neobhodno potrebno. Lastnoročno pisane ponudbe je treba osebno oddati med 16. in 18. uro. Nastop takoj. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1090 (j! Th. Rotman: Janko in Stanko 44. Naposled §e Je Stankn zazdelo, d» Je kazni dovolj, in ukazal je konjičku naj pristane. Ubogi Kitajec ne je jadrno pobral — in glej, vsi hrabri Kitajci, ki so prav-fcar še tako junaško vpili »Hi!« in >Hoi4, jn f« razkropili na reo et/ani! To čaromijo Џ bilo še gledati nevarno! D«&a pa sta т tej zmedi neatejema »lez'a na svojega konja in odletela. »Tu mi prav niž ne ugaja!« je rekel Janko. уГако smešnih Kitajce? še nisem Tidel!« Trgjovski potnik ki stalno potuje z avtom in redno obiskuje vse — tudj manjše kraje Slovenije — bi vzel še kak predmet proti proviziji s seboj — najraje specerljske stroke. Ponudbe na ogla«, oddelek «Jutra» pod «B. 517». 1073 Dobrega potnika sprejmem takoj za prodajo dvokoles, motorjev, šivalnih strojev in njih delov. Ponudbe na oglas. oddelek «Jutra» pod «Zanesljiv potnik». 1088 Mesto natakarice najraje na deželi želi začetnica. Naslov pove ogl. oddelek «Jutra». 1039 Kot gospodinja pr) samostojni osebi ali kot strežkinja k dojencu želi službe Slletna inteligentna dama, ki bi lahko imela pri sebi šestletnega otroka Govori perfektno nemško in malo slovensko Gre event brez plače. — SHS državljanka. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifTO «Nujno». 1040 Zobni tehnik (Asistent) vešč operativ«, kaučuk in zlate tehnike — išče «lužbo. Ponudbe ва oglas, o.ldelek «Jutra» pol «It. 9999». 1095 Absolventlnja drž. trgovske šole, vešča slovenščine, srbohrvaščine in delom« nemščine, slovenske stenografije, strojepisja in cirilice, želi name-ičenja. Cenjene ponudbe pod «Začetnica 12» na ogl. oddelek «Jutra». 1120 rš rt <л»шл Brivski pomočnik soliden delavec, ki govori slovensko, želj službe. Nastop po dogovoru. — Ponudbe na naslov: Anto» Mrše, brivski pomočnik — Drniš, Dalmacija. 1036 Brivske obrti bi se rad nadalje učil i»-ven Ljubljane. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1038 Absolvent trgovske akademije, vojaščine prost, išče mesto praktikanta ▼ kakem trgovskem ali tvorniškem podjetju. eventualno tudi v lesni industriji Cenj dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nastopim lahko takoj«. 917 Potnika išče vinska veletrgovina. Pismene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «St. УП». 1096 Zobotehnik s petnajstletno prakso. Bfe v prevzetje atelje, «druži tev ali mesto asistenta — Dopise pod «Dentist» na oglašaj oddelek «Jutra» 828 ГД A .ti' Dober zaslužek s stalnim alj postranskim delom. 2 Din v znamkah za odgovor in prvo pošiljko Je poslati na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Trajno». 1053 Zastopnika za vso Slovenijo, event. tudi za druge kraje, ki bi poleg svojega zastopstva obiskoval za nas lekarne, drogerije, bolnice etc. iščemo proti dobri proviziji. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Družba». 998 Izurjena šivilja gre šivat na dom. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «De'o takoj». 1054 Klavir in nemščino privatno poučuj^ učiteljica Ponudbe na ogla«, oddelek «Jutra» pod značko «Temeljit pouk». 1048 16. jan. otvoritev novih tečajev francoščine, italijanščine, nemščine, an-leščine in zasebne lekcije, ola za jezike po metodi Berlitz, Kralja Petra trg 8. 201 iiiitS'd. «M Službo sluge ali preddelavca v kaki industriji želj mladenič. Položi 5000 Din kavcije. — Cenjene ponudbe prosi na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Agilen »5». 995 Ekonom verziran ▼ vseh strokah kmetijstva, k večletno prakso na veleposestvih, želi spremeniti službo. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Ekonom». 808 Trgovski pomočnik mlajša moč. špecerist in vajen steklarskih del. dobi «lužbo. Ponudbe pod «Poštenost» na oglasni oddelek «Jutra». $06 Blagajničarka zmožna slov. in nemškega jezika, išče primerno mesto. Ponudbe pod značko «Samo Ljubljana» na ogl. oddelek «Jutra». 1072 Mesto trg. učenke išče deklica, kj se je že 1 14 leta učila ▼ trgovini. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Zmožna in zanesljiva». 1062 Deklica se želi izučiti v Svanju, kjer bi imela hrano in stanovanje v hiši. Pismene ponudb© na osrlas. oddelek «Jutra» pod «Izučiti». 1078 Krojaški pomočnik se želi naučiti boljših velikih del, posebno damske-ga krojaštva. Po možnosti s hrano, brez druge plače. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Krojaški pomočnik». 1102 Službo natakarice želi dekle, ki bi obenem bila v pomoč gospodinjstvu Pismene ponudbe na Ekspozituro «Jutra». Ljubljana VII. pod šifro «Natakarica» 1109 Gospa zmožna slov. in nemške trg korespondence ter drn gih pisarniških dej. stara 40 let. želi službo, četudi začasno. Pristopila bi todi kot družabnins in sotrud-nics v kako trgovino aH obrt. z zneskom 30.000 Din Znoina je tudi šivanja im ročnih del Ponudbe pod Mlada dama l»U službo gospodinje pri kakem gospodu вг« todl izven Ljubljane. Ponudbe. . na oglasni oddelek «Jutra» sZasltižek 14» na oglasni pod «Mlada dama» 1011 'oddelek «Jutra». 1118 Strešne opeke 1500 kom. poceni proda Ela Kotnik, Ljubljana, Rimska cesta 5. 999 Telefonske aparate 3 stenske in 1 namiznega prodam. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «Nizka cena». 1043 Koks suh, po 80 Din 100 kg redno t zalogi ▼ mestni plinarni. 861 Puhasto perje razpošiljam po povzet j u najmanj 5 kg po Din 38 kg — Izkoristit* priliko, dokler traja zaloga. — L. Bropovi*. Zagreb. Ilica 82, kemična čistilnica perja 189 Specerij. trgovino oddam takoj radi prezaposlenosti. Potreben kapital za inventar in zalogo od 20—35.000 Din. Naslov r oglasnem oddelku «Jutra». 819 Sanke (rodei) poceni naprodaj na Mestnem trgu St. 13/П. 1061 Za brlvnico prodam -ее inventar. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Brivnica». 1085 Petrolejsfee svetilke za 300 sveč luči. do 1 lit. petroleja, i kozi 15 ur, naprodaj v trgovini NOva JngometaliJa Miklošičeva c. 13 Priporoča se tudi s rvoii-mi drucim' ep«ciia'nlmi izdelki kot naprimer: posode za premog, sedežne banjp, ogrevalk«, ca postelje in vse vrste galanterijske robe. 1115 t r* » rt . i A» i*! jH^M^JL^.^. Mogko zim. suknjo dolgo in kratko prodam po ngodni ceni. Oglasiti s« ie med 2. in 4. uro popoldne. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1067 Žaket dobro ohranjen, z» urednjo postavo, prodam. Na«lor v oglasnem oddelku «Jutrs» 1066 Kdor proda)* «II krpo)« AUTO па] м obrne aa naslov Karol Camernik Ljubljana. Dunajska cesta 36 (Jngo-Auto telefon 2236) tli rpo. Sij» popi» voza. kakršnega žel) prodati all kupiti Pri tem i*** edovanjo s« najbolj varujejo interesi prodajalcu in kupca. 22 Šoferska Sola oblastveno koaeeeijoniraM Canernik. Ljubljana, Dunajske 86. Telefon ИМ. — Permanentni tečaji ta rm. 254 Radio aparat trieevni, t zvočnikom naprodaj po zelo nizki ceni v gostiln; «Koroški dom», Ljubljana, Poljanska e. U 991 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Čer ne — Juvelir Ljubljana, Wolfova nlica 3 Ženini! Kompletna, čedna spalnica, boljše vrste in nekaj kuhinjsko priprave in mizni štedilnik radi selitve naprodaj. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». 1056 Spalnico is hrastovega lesa, politi-rano in lepo izdelano ter spalnico s tridelno omaro, vezano (šperano) proda nasl. Jo. Andlovie, Domobranska 23. 994 Hmeljovk kupim vsako množino. Naslov pov« oglasni oddelek «Jutra». 1037 Ovčjo volno domačo, 20 kg kupim. Ponudbe na naslov: G o 1 j a Franjo, p. Preserje. 1092 Klubsko garnituro asnjato, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Garnitura». ^ 1092 Kavarniške mize majhne, raznovrstne, kupim Ponudbe na poStnl predal št. 233, Ljubljana. 1117 Družabnika z majhnim kapitalom iščem v industrijskem mestu Slovenije, kjer bi bilo primerno za ureditev kinematografa. Ponudbe na naslov Avg. Fidler, Sarajevo — hotel «Central». 727 S 500.000 Din želi pristopiti naobražea trgovec k resnemu dobro-stoječemn podjetju. Po-nudbe pod »Delavnost« na oglasni oddel. »Jutra«. 942 to £ Gostilna «Koroški dom» Ljubljana, Poljanska e. It toči pristna štajerska in dalmatinska vina. Domača hrana po zelo nizki ceni. 992 Za čevljarsko delavnico oddam takoj primeren prostor. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1084 Delavnico ▼ pritličju. 10 m dolgo ta 6—7 m široko, iščem za strojni obrat. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Takojšnja vselitev». 1112 'A Trgovino meš. blaga oziroma lokal z inventarjem na prometnem kraju vzamem v najem. Cenjene ponudbe pod «Trgovina» na oglbani oddelek Jutra. 1051 Gostilno v najem v kak«m večjem kraju na deželi ali v mestu vzame natakarica z osebno pravico. Gre tudi v kako bol.šo fostilno kot plačilna nata-arica Ponudbe pod šifro «Vestna in snažna» na ogl. oddelek «Jutra». 863 Stanovanje 2 sobi s štedilnikom in prazno sobo s štedilnikom takoj oddam. Dopise pod šifro «Lepa lega» na ogl. oddelek «Jutra». 925 Stanovanje 2—4 sob, po možnosti uporabo kopalnice in vrta, iščem i 1 majem — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Trgovec». Solnčno stanovanje 2 velikih parketiranih sob, kopalnice in pritiklin, elektrika, v centru mesta oddam z» 1200 Din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 946 Stanovanje 2 sobi. kuhinja in pritikli-1 febr oddam Dopise na Lepa lega« na oglasni od-ilek " delek »Jutra«. 925 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin išče mirna družina (4 od rasle osebe) v mestu. Rožni dolini. Trnovem ali SUkj Plača event. 1 leto naprej. Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod «Mirna in cel dan odsotna stranka». 883-a m t < Enonadstropno hišo novo, želim kupiti v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Takojšnje odplačilo 2». 105T Enodružinsko hišo в o v o, » vrtom in nekaj zemlje oddam event. takoj t najem r neposredni bližini Celja Prednost imajo tisti ki plačajo za delj časa naprej. — A. MuleJ, Jesenice-FuŽin« 206. 804 Hišo ■a preeetnee kraj«, pripravno za veako obrt — kak«r tudi decimalno tehtnico prodna v Vevčah I tev 87 Stanovanje 1—2 sob. kuhinje in pritiklin iščem ▼ novi ali stari hiši. Vselitev do & febr. Ponudbe ns o rlas oddelek «Jutra» pod kifro «Snažno stanovanje» 883-b Stanovanie s 8 sobami, kuhinjo ter električno razsvetljavo, večjem trgu na Gorenjskem, SO minut od postaj* oddam v najeim. Stranke brez otrok imajo prednost. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1083 Hrastova drva suha, hrastove podnioe 43 in 53 tei hrastove neža-mane ploh» kupim. — Ponudbe z navedbo cene franko Rakek pod «Akreditiv» na oclaeni oddelek «Jutra» 996 Bukovih drv suhih, metrskih kupim večjo množino ca takojšnjo dobavo. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra« pod «Bukova drva». 1021 Drva popolnoma suha, bokov» In premog dostavlja v vsaki množini na dom tvrdka A. Jerančič. KarlovSk» O. 8 Telefon 8457. 153 2 gospoda ali gdč. sprejmem na stanovanje in hrano, event. tudi brez hrane. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 987 Lepo sobo takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 1000 Opremljeno sobo s separiranim vhodom oddam na Poljanski cesti 12. 1055 Lepo prazno sobo park«tir škodnini 300—100 Din. — Ponudbe na ogla«, oddelek «Jutra» pod značko «Elegantna maska». 1012 O. Zaje. Ljubljana, Flori-janska ulici 23 razproda zalogo železnine, kuhinjskih in gospodarskih r>o-trebščin. radi odpovedi lo-kalorv Cene znižanel Izkoristit« to pril ko! 10fl> T Ire jo je Davorin Ravljc. Izdaja za konzorcij «Jutra» Adolf Ribnik. т. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskamarj, Franc lezeršek. Z. mser.tni del je odgovoren Alojzij Novak. V« v Ljubljani