PoStnfnfl plačana v gotovini
Leto xymM št. ios
LfnMfcna, petefč % maja J937
Cena 2 Din
LJpravništvo, LJubljana, Knafljeva ulica 5 — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratnj oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul 6 - TeL 3392, 3492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št 11 — Telefon št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ul. št. 2 Telefon št 190.
Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105 241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon št 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Po japonskih volitvah
Evropa ima toliko opraviti sama s seboj, da more drugim kontinentom posvečati malo pažnje, malo vsaj preko tega, kar ne velja njeni brigi za lastne probleme in interese. Notranje borbe na Japonskem se v Evropi gledajo od daleč, ker tako rekoč ni časa zanje, dasi bi sicer evropskega človeka jako zanimale. Saj se tičejo onih istih političnih problemov, ki pretresajo našo celino, ki so povzročili toliko notranjih napetosti, bojev, spopadov in odprtih vprašanj našim starim maticam civilizacije ter kulture. Vrh tega gre tu za veliko silo, ki si je s svojo žilavostjo, s svojo sposobnostjo in zlasti smislom za organizacijo ter disciplino priborila prav velik, naravnost občudovanja vreden prostor pod soncem. Gre za veliko silo, ki o im^a z njo Fvropa tudi v bodoče nedvomno še marsikaj opraviti.
Na Japonskem so se vršile volitve v covi parlament. Niso bile to navadne volitve, niti po terminu, niti po celotnem pomenu. Bile so marveč prav izredne volitve, ki so pomenile tako rekoč del velike politične borbe, ki pretresa sodobno Japonsko, prav za prav bitko samo. Vendar bitko v prav posebnih pogojih.
Japonska parlamentarna doba znaša štiri leta, toda stari parlament jih ni doživel, marveč je bil razpuščen po komaj poldrugoletnem trajanju. Razpustila ga je sedanja vlada generala Ha-jašija in razpisala nove volitve. Ze s temi navedbami samimi je podan okvir, ki se vanj uvršča volilni akt, katerega rezultat je sedaj pred nami vsaj v poglavitnih obrisih.
Napraviti si jasno sliko o japonskih političnih borbah, ni lahka stvar. Zakaj nasprotstva so tu zelo komplicirana. V velikih obrisih se more reči, da gre danes za veliki razdor med vojaškimi krogi, vojaški faktorji na eni strani ter parlamentarizmom, med političnimi strankami na drugi strani. To je res, tako nekako bi bilo mogoče opredeliti zadevo, toda samo, ako se pri tem zavedamo, da ji povsem do dna s tem še vedno nismo prišli. General Hajaši je predstavitelj vojaških krogov in je zastopnik teženj, da se parlament podredi drugim silam, pred vsem vojski ter njenim stremljenjem, njenim potrebam in ciljem, ki naj jim služi poslušno in brez pridržkov. Vse to prizadevanje se označuje kot nagibanje k diktaturi. Vendar se na dnu skrivajo še druga nasprotstva.
Da bi general Hajaši res želel imeti parlament, ki bi bil poslušno orodje v njegovih rokah, to je pokazal že razpust sam. Enako stremljenje razodeva njegovo postopanje ob pripravah za volitve, katerih rezultati so sedaj pred nami. Hajaši ni morda sestavil svoje stranke, sploh ni ustanovil kako posebno politično formacijo, ki naj bi postala opora njegovemu režimu. Volilne borbe se je udeleževal tako rekoč samo in-direktno, s tem da je podpiral nekatere politike, ki bi bili primerni in pripravljeni, da mu služijo, da podpirajo njegove težnje. V celem so bile volitve potemtakem nekak poskus za omehčanje političnega odpora na splošno, poskus, doseči med politiki različnih strank pristašev in pomočnikov, potrebnih za izvedbo neparlamentarnih ali celo proti-parlamentarnih nagibov.
Volilni izidi so pokazali, da si po tem potu Hajaši ne more obetati uspehov. Zakaj volilci so glasovali zoper kandidate, ki so bili označeni kot simpatični vladi, pa so se po ogromni večini izrekli za odločne opozicionalne stranke. Zlasti je značilno, da so iz volilnega boja prišli močno ojačeni tudi socialisti, in sicer tako v Tokiju kot v drugih velikih mestih. S tem je ljudstvo v svoji celoti na nedvoumen način pokazalo, da stoji v nasprotju do generala Hajaši j a ter do njegovega političnega koncepta, pa da je ostalo zvesto dosedanjemu političnemu redu, političnemu sistemu. Iz krepkega zastopstva socialističnih glasov bi se dalo celo sklepati, da je odpor zoper Hajašijeve načrte zelo energičen. Vendar ne smemo prezreti, da je bila abstinenca pri volitvah jako velika, kar pomeni vsekakor znamenje posebne vrste. Neudeležba pri volitvah ima različne pomene: lahko bi bila protest proti razpustu starega parlamenta, pa potemtakem nezaupnica vladi. Toda, ker so imeli volilci za izjavo svojega protesta druge, bolj učinkovite načine izražanja na razpolago, se vsiljuje sklep, da je bil vzrok za abstinenco drugje ali vsaj tudi drugje. V tem pogledu je najprikladne-je, da počakamo nadaljnjih poročil iz Japonske, kjer so bili, kakor je podoba, samo presenečeni nad toliko neudeležbo.
Prve vesti trdijo, da je hotel general Hajaši ob volilnem izidu podati ostavko. Zelo malo je verjetno, da bi imel zares kak podoben namen. Saj je bila njegova vlada postavljena ob zavestnem nasprotstvu parlamenta in nihče ni mogel resno pričakovati, da se bo narodna zbornica kar tako vdala in zlezla pod vojaško taktirko. Elementi, ki so začeli eksperiment zoper parlament, so morali torej računati, da bo potrebna "lal^otrajna borba « da bo treba zoper*
¥ PODUNAVJU NE VZNEMIRJAJO PARIZA
Francosko zunanje ministrstvo je prejelo od zavezniških držav v srednji in vzhodni Evropi pomirljive izjave o poslednjih zunanje*
političnih dogodkih v tem predelu
Pariz, 6. maja. b. Podunavski problem tvori še vedno predmet izrednega zanimanja v tukajšnjih diplomatskih in političnih krogih, v katerih razpravljajo posebno o izjavah, ki jih je o tem vprašanju podal zunanji minister Delbos pred zunanjepolitičnim odborom parlamenta. O teh izjavah se doznavajo sedaj še nekatere podrobnosti. Neki član zunanjepolitičnega odbora je stavil Delbosu vprašanje, ali so resnične govorice o skupni francosko-angleški izjavi glede srednje Evrope. Ker zunanji minister na to vprašanje ni povsem jasno odgovoril, domnevajo v poučenih krogih, da bi taka izjava Pariza in Londona ne bila nemogoča. V njej bi obe velesili izrazili svojo pripravljenost za zagotovitev obstoječega stanja v vsem podunavskem prostora. V francoskem zunanjem ministrstvu pa po najnovejšem razvoju dogodkov take intervencije ne smatrajo več za potrebne, ker zatrjujejo, da so dogodki sami popolnoma pomirili Pariz. Tako je po teh zatrdilih tudi Jugoslavija sporočila v Pariz, da ne vsebuje italijansko-jugoslovenski sporazum ničesar, kar bi bilo v nasprotju z dosedanjimi jngoslovenskimi obveznostmi napram drugim državam, niti po besedilu niti po duhu beograiskega sporazuma.
Prav tako pomirljive so bile izjave, ki jih je francosko zunanje ministrstvo prejelo te dni iz Bukarešte. Iz njih se da razbrati, da rumunska vlada na sporazum z Italijo niti ne misli. Obenem zatriuiejo, da bivši rumunski zunanji minister Titulescu v tem pogledu ni nikier interveniral, ker je bilo to enostavno nepotrebno.
S tem v zvezi so bile z velikim, veseliem sprejete na znani« tudi pomirljive izjave Varšave, ki prav tako zatrjuje, da na ka-
ko izpremembo svoje zunanje politike v zadnjem času ni mislila.
Razen tega smatrajo v Parizu, da se tudi Avstrija in Madžarska izogibljeta vsaki politiki blokov in pretesni navezanosti na kakršnokoli evropsko »os«, kakor to zgovorno dokazujejo manifestacije medsebojne vzajemnosti, ki so prišle do izraza pri obisku avstrijskega zveznega predsednika Miklasa v Budimpešti.
Po vsem tem bi se dalo soditi, da gledajo Francozi — navzlic znani aktivnosti italijanske in nemške politike v tem evropskem predelu — zelo mirno na razvoj podunavsih dogodkov. K temu je razen že navedenih momentov veliko pripomoglo tudi najnovejše angleško zadržanje napram srednjeevropskim vprašanjem. Francoski zunanji minister Delbos je pred zunanjepolitičnim odborom parlamenta s poudarkom naglasil, da se angleško stališče v presoji srednjeevropskega položaja vedno bolj in bolj približuje francoskemu. Prav gotovo ni ostal brez odmeva tudi govor francoskega vojnega ministra Daladiera v Londonu, ki je brez ovinkov izjavil, da bi Francija na osnovi prevzetih obveznosti takoj nastopila, čim bi kdo ogrožal češkoslovaško republiko. Spričo tesne zveze, ki obstoia sedaj med Parizom in Londonom, je dobila ta izjava seveda čisto drugačen, pomen, kakor bi ga bila pred dobrim letom, ko se ta povezanost še ni tako jasno in odločno manifestirala. Zato je razumljivo, da je angleški interes za češkoslovaško varnost in nedotakljivost v zadnjih mesecih zelo narase:. Isto se lahko reče tudi o francoskem in angleškem zanimanju za usodo avstrijske republike.
Dunaj, 6. maja. b. Zadovoljstvo tukajšnjih političnih krogov nad prijateljskim potekom razgovorov avstrijskega zveznega predsednika Miklasa in kancelarja dr. Schuschnigga z madžarskimi državniki je splošno, časopisje posveča budimpeštanske-mu dogodku neprimerno več prostora kakor ga je na primer proti koncu aprila posvetilo znanim beneškim razgovorom kancelarja dr. Schuschnigga z Mussolini-jem. Vtis, ki ga ta pozornost avstrijskega časopisja napravi na nepristranskega opazovalca je, da želita Avstrija in Madžarska prav v sedanjem trenutku, ko sta se Italija in Nemčija s posebnim elanom vrgli na srednjo Evropo, poudariti medsebojno povezanost interesov, ki naj prepreči preveliko izigravanje od zunaj. Zato je le naravno, ako slave danes na Dunaju razgovore v Budimpešti kot dogodek, ki »izvira iz najčistejših čustvenih virov obeh narodov«, kot »zgodovinsko podano dejstvo« ter »naravno poudarjen ost skupnih čustev in interesov«.
O vsebini razgovorov samih se doznavajo naslednje podrobnosti: Tesno avstrij-sko-madžarsko sodelovanje in prijateljstvo obeh držav sta najbolj zgovorno potrdilo upravičenosti in nadaljevanja politike rimskih protokolov, ki tvorijo »preizkušeno osnovo skupne zunanje politike in medsebojne gospodarske povezanosti obeh držav«. Madžarska smatra, da je italijansko-jugoslovenski sporazum znatno pripomogel k omiljenju srednjeevropske napetosti in da ga je treba zaradi tega vrednotiti kot važno etapo k nadaljnjemu pomirjenju Podunavja. Kakor rimski protokoli, tako
izigravanju
tvori tudi madžarsko prijateljstvo z Nemčijo eno izmed osnov madžarske zunanje politike. Vendar se Madžarska ne želi v to smer ekskluzivno vezati. Minister Kanya je sam že večkrat poudaril, da želi tudi Madžarska ohraniti proste roke v svoji zunanji politiki ter se zato noče odpovedati ohranitvi dobrih odnošajev z obema zapad-nima velesilama, Francijo in Anglijo. Glede ureditve srednjeevropskih problemov sta se Avstrija in Madžarska postavili na pozitivno in realno stališče. Ministrski predsednik Daranyi je pred kratkim izjavil, da je Madžarska pod gotovimi pogoji pripravljena k sodelovanju z vsemi srednjeevropskimi državami brez izjeme. Verjetno je, da sta se v tem pogledu Dunaj in Budimpešta postavila pri zadnjih razgovorih na enako stališče, ki ne zapira vrat sporazumu srednjeevropskih držav.
Miklas spet na Dunaju
Dunaj, 6. maja. AA. Avstrijska zvezni predsednik Miklas se je 6noči z zvezanim kancelarjem Schuechniggom in državnim tajnikom ža zunanje zadeve Schmiidtom vrnili ' po tridnevnem obisku v Budimpešti na Dunaj. Na postaji so ga prisrčno pozdravili vsi člani vlade.
j>Wiener Zejtung« piše. da so razgovori v Budimpešt; pokazali lepe uspehe za bodočnost. »R&ichspost« pravi, da So se od-nošaji med ra-znimi srednjeevropsknim dr-Ižavami zboljšalii ter pristavlja, da eo v Budimpešfc; govorilj med drugim tudi o bližnjem potovanju avstrijskega zunanjega minjstra Sohnuidta v London in Pariz.
Tudi Praga presoja položaj mirno
Praga, 6. maja, b. Dasi je bila v poslednjem času tarča vseh mogočih napadov, središče srednjeevropskih razgovorov in predmet vseh mogočih političnih kombinacij, je češkoslovaška ohranila povsem mirno kri. Podunavske države, tako zatrjujejo tu, presojajo sedanji mednarodni položaj na splošno, položaj v srednji Evropi pa še posebej, neprimerno bolj hladnokrvno, Objektivno in z rezervo kakor bi se to dalo soditi po pisanju evropskega časopisja. Že beneški sestanek sam je dokazal, da je bila resnica po dveh dneh čisto drugačna kakor se je zdela na dan razgovorov samih. Velesile, ki imajo v srednji Evropi že
ima predvojnega in medvojnega časa svoje posebne interese, gledajo na podunavski prostor s svojih ekspanzijskih vidikov. Podunavske države pa so že toliko zrele, da gledajo na vse te dogodke z vidika lastnih nacionalnih in državnih interesov, ki jim narekujejo zvesto čuvanje lastne samostojnosti, neodvisnosti in svobode. Dasi se ta težnja ne pojavlja v vseh srednjeevropskih državah istočasno }n povsod enako močno, razlike v tonu ne morejo izpremeniti položaja. Praška vlada je na podunavski položaj gledala od vsega po-[ četka zelo mirno in se tudi sedaj ne bo pu-i stila zapeljati od nobenih provokacij ln
politike in parlamentarce poslati v akcijo še marsikaj drugega ne samo en razpust in en volilni akt V tem pogledu ima Hajaši pred seboj vzglede iz evropskih držav, kjer so avtoritarni režimi gradili svoje pozicije, ne da bi se jim bilo treba ukloniti ob prvem neuspehu, dokler so uporabljali še bolj »parlamentarne« -oblike protiparlamen-tarne borbe. Ako so krogi, ki so spravili v življenje Hajašijevo vlado, trdno namenjeni, izvajati svojo politiko do kraja, jim izid volitev ne bo kaj prida motil koncepta. Nemara bodo iz razmeroma znatne abstinence sklepali, da se bodo prihodnjič dali doseči tudi drugačni rezultati. Toda namesto ugibanj nam bo nedvomno že bližja bodočnost v tem pogledu pokazala točne j šo sliko.
Ne smemo pa prezreti, da si tudi tako imenovanih vojaških faktorjev ne smemo predstavljati kot povsem enotno formacijo. Ni še pozabljena afera z veli-
kim atentatom zoper vodilne vojaške osebnosti. Tudi one atentate so izvedli vojaški krogi, dasi iz nekoliko drugačnega tabora. Tu je posebno važno, da obstaja na Japonskem močna struja med vojaškimi in civilnimi elementi; ta struja hoče pred vsem večjo odločnost v imperialistični politiki države, hoče brezobzirno bojevitost. Toda, da se narod usposobi za velika podjetja, zahteva primerne socialne reforme in se v tem stremljenju ujema ne z meščansko desnico, marveč bolj z levičarskimi prizadevanji, dasi seveda na svojevrsten način. Ako se bo na Japonskem zares začelo eksperimentiranje z avtoritarnimi režimi, s fašističnimi ali podobnimi oblikami diktature, bi se s tem načel poskus, ki mu je mnogo lažje ugotoviti začetek, nego mu napovedati konec.
Vsekakor se z volilnimi izidi položaj na Japonoskem ni razčistil niti poenostavil, marveč prav krepko kompliciraL
zahrbtnega intrigiranja. Zato v Pragi ne morejo razumeti nervoznosti, ki je dokaz slabosti. Trdno so tudi prepričani, da francoska vlada — navzlic nasprotnim videzom — ni tako slaba, da bi izgubila v sedanjem položaju ravnotežje, ki ga je v nevarnostih vedno pokazala.
Poljsko posredovanje med Pešto In Bukarešto
Bukarešta, 6. maja. o. »Cuventuk piše, da bo obisk predsednika poljske republike Moscickega v Bukarešti izredno velike-
ga političnega pomena, ker se bo ob tej priliki ojačila rumunskospoljska vojaška zvs-za. List ugotavlja, da ni važnejšega mednarodnega problema, glede katerega se obe državi ne bi strinjati. Moscicki bo prišel v Bukarešto v spremstvu šefa poljskega glavnega generalnega štaba. Poljska bo skušala (posredovati med Rumunijo in Madžarsko ter bodo posjski državniki predložili v Bukarešti že konkretne predloge za uredftev prijateljskih odnošajev med obema soseda« ma. Diplonratskoo je tereai za to akcijo že pripravljen.
Sporazum z Italijo In narodna manjšina
Rim, 6. maja. o. Tednik »Meridiano di Roma« je objavil danes daljši komentar o italijansko-jugoslovenskem sporazumu, v katerem nagiaša, da je sporazum omogočil obzirnejše postopanje z narodno manjšino. To bo ena izmed velikih koristnih posledic beograjskega pakta, ki bi morala priti kmalu do vidnega izraza, ker bo od postopanja z manjšinami odvisen nadaljnji razvoj prijateljskih odnošajev med obema narodoma, ki so se tako nenadoma zboljšalL
Zasedanje parlamentarne Male antante
Prisrčen sprejem rumnnske in češkoslovaške delegacije — Poklonitev parlamentarcev Male antante na Oplencu
in Avali
Beograd, 6. maja. p. V Beogradu so se pričele danes velike svečanosti m manifestacije za idejo Mal^ antante. V gosteli nas šega Narodnega predstavništva so zastops niki rumun6kega in češkoslovaškega parlamenta. Oiiema delegacijama je b;l prirejen zelo prisrčen in slovesen sprejev.
Rumunska delegacija je pris^h enoči ob 12.40. Na lepo okrašeni žeiezniSkj postaji Beograd—Dunav eo jo sprejeli predsednik senata dr. Mažuranič, predsednik narodne skupščine Stevan Oirič, večje število naroJ« nih poslancev in senatorjev ter poslanika Češkoslovaške in Rumunije. Iz Rumunije je pripelo 27 parlamentarcev pod vodstvom predsednika poslanske zbornice Saveana in podpredsednika senata Sandulesca. Po sprejemu so 6e gostje odpeljali v hotel, v katerem so nastanjeni.
Tudi češkoslovaške parlamentarce ki so prispeli davj ob 7.10, so sprejeli predsedstvi senata in narodne skupščine, mnogi naši narodni poslanci in senatorji ter poslanika obeh prijateljskih držav. Zastopnike češkoslovaškega parlamenta vodita predsednik poslanske zbornice Malypetr in predsednik senata Soukup.
Po kratkem počitku v hotelu sta se dele« gaciji obeh zavezniških držav odpeljali v maršalat dvora, kjer sta se ob 9.30 vpisali v dvorske knjige Nj. Vel. kralja Petra, Nj.
Vel. kraljice Marije, Nj. Vie kneza Pavla in knegin-e Olge. Nato sta se v spremstvu predsedstva našega senata in narodne skupščine s posebnim vlakom odpeljali v Mlade-novac, od tam pa z avtomobili na Oplearac. Parlamentarce Male antante je v Mlade novcu sprejela izredno velika množica ljud* stva pod vodstvom narodnega poslanca Ba-dijaka. Nato so se z avtomobili odpeljali skozi gost špalir ljudstva na Oplenac. V cerkvi sv. Jurija eo se poklonili na grobovih pokojnih kraljev. Šefa obeh delegacij sta položila na grob kralja Aleksandra Uedi-nitelja dva krasna venca.
Na povratku z Oplenca v Beograd^ so s« gostje ustavili na Avali, kjer so položili dva venca na spomenik Neznanega junaka.
Popoldne so člani predsedstev rumuneke in češkoslovaške poslanske zbornice ter nata uradno obiskali predsednika vlade, predsedstvo senata, predsedstvo narodne skupščine in beograjskega župana. Zvečer jim je bila v narodni skupščini, prirejena švečana večerja, po kateri je bil sijajen sprejem, na katerega je bilo povabljenih zelo mnogo uglednih osebnosti.
Jutrj zvečer bo češkoslovaške in romunske parlamentarce pogostil predsednik via< de. Na večerjo so povabljeni tudi naši senatorji in narodni poslanca. Senator^ in narodni poslanci JNS eo se oprostili.
Baski se utrjujejo
Znatno Zboljšanje položaja republikanskih čet na
biskajski fronti
Bilbao, 6. maja o. Položaj republikanskih čet se je na biskajski fronti v zadnjih dneh znatno popravil. Vse od Bermea do Guernice in celo do Duranga so se Baski močno utrdili na svojih postojankah. Tik pred Durangom jim je celo uspelo zavzeti znova nekaj važnih gorskih postojank, ki jih sedaj z vso naglico utrjujejo. Po re. publikanskih Informacijah je bila po poslednjih spopadih nacionalistična ofenziva pri Guernici docela ustavljena.
Po vesteh iz zanesljivih virov so se med tem pričele v Vitoriji zbirata nemške čete, ki štejejo okrog 10.000 mož. Tudi znana nemfika letalska eskadrilja »Kondor« ki je razdejala Guerndco in druge baskovske kraje, se pripravlja za nove letalske akci-
je. Z nemškimi kontingenti je WSa vojaka generala Molle zelo ojačena, ker so vse nemške čete motorizirane.
Na vseh ostalih frontah so b£H v6eraj in danes le manjši spopatdl.
Toledska elektrarna razstreljena
Madrid, 6. maja. a V odseku JaSno od reke Taje so madridske čete razstrelile jez električne centrale, ki je dobavljala električno razsvetljavo Toledu in okolici, dočim je artiljerija razdejala centralo, tako dat J9 ostalo mesto z vso širšo okolico brez toka.
Iz Laz Rozasa poročajo, da so republikanci s pomočjo tankov in letal potSsnili nacionaliste z nekaterih važnejših postojank. k
Direktorij v Barceloni
Anarhistični upor še ni zatrt — Ustanovitev direirto-rija pod Companysovim vodstvom
Bayonne, 6. maja. o. Položaj v Barceloni še vedno ni jasen. Borbe med republikanci in anarhisti se nadaljujejo. Republikanske čete si prizadevajo, da bi zmanjšale pritisk anarhistov proti središču mesta.
Companys se še vedno pogaja z voditelji anarhistov. Včeraj ponoči je bilo sklenjeno med obema nasprotnikoma le nekako premirje in so se borbe popoldne zopet nadaljevale. Anarhisti se hočejo, kakor vse kaže, za vsako ceno polastiti oblasti v Kataloniji. »Solidaridad Obrero« je objavil poziv anarhistom, naj prenehajo z bratomornim klanjem, ker bi sicer lahko napočila zadnja ura za vso Katalonijo- Tudi valenc. vlada se trudi, da bi odpravila veliko nevarnost, ki grozi ne le Kataloniji, nego vsej republikanski Španiji. Snoči je odredila, naj se vse delavske sile v Kataloniji, ki so bile doslej organizirane v posameznih mi-ličniških oddelkih, združijo v miličniško brigado in je bil za njenega poveljnika imenovan general Fozas.
Po najnovejših vesteh je prišlo v Barceloni do ustanovitve posebnega začasnega direktorija, ki ga sestavlja pet znanih osebnosti: bivši ministrski predsednik Companvs, ki ostane slej ko prej na čelu vlade, Joahim Pou kot minister za delavka vprašanja in javna dela, Valer. Mas kot minister pravde, Carlos Marly kot notranji minister in minister javne varnosti ter Anton Lese kot minister brez portfelja. Minister Pou pripada kmetskim organizacijam, Valerio Mas delavskim sindikataom, Marly katalonski levici, Lese pa anarhistični stranki.
London, 6. maja. a »Daily Telegraph« je objavil daljše poročilo svojega posebnega poročevalca v Barceloni, po katerem so anarhisti gospodarji položaja v mestu in okolici ter se njihov upor naglo širi na vso Katalonijo.
Po barcelonskih ulicah se vidijo same anarhistične patrulje, ki krožijo po mestu peš, v tankih in oklopnih avtomobilih, na katerih imajo težke strojnice, pripravljene za takojšnjo akcijo. Ves promet v Barceloni je prekinjen. Anarhisti so v posameznih delih mesta postreljeli že mnogo desničarjev in zmernih elementov pa tudi večje število socialistov in komunistov, ki jih smatrajo za nevarne nasprotnike. Po ulicah neprestano prasketajo puške in strojnice. Sodijo, da je bilo doslej postreljenih že nad 3.000 ljudi, še večje število pa ranjenih. Vse bolnišnice so prenapolnjene.
100 žrtev eksplozije municijske tvomice
Ankara, 6. maja. AA. V munjcijski tovarni, v predmestju Ankare je zletelo v zrak skladišče z imnncTjo. Najmanj 50 ljudi je bilo ubitih in prav toliko ranjenih. Nesreča se je zgodila zaradi kratkega stika.
Nove poplave Misisipija
Charlton, 6. maja. AA. Ogromno dolino Misisipija zopet ogra-žajo poplave. Na tisoče delavcev gradi v največji naglici na* sipe. 3000 ljudi je že moralo zapustil svoja domom
Šport — temelj bodoče sreče naroda
vmoči je o športu kot velikem nacionalnem gibanju v beograjskem radiju predaval naš
minister za telesno vzgojo dr. Rogič
Beograd, 6. maja. AA. Minister za te_ lesno vzgojo ljudstva dr. Jcsip Rogč je nocoj ob 19.30 v beograjski radijski postaji predaval o športu in državi. Njegovo predavanje se glasi:
Po posebnem dogovoru med ugledno beo. grajsko radijsko postajo in mojim ministr. stvom bo moglo ministrstvo za telesno vzgojo naroda prirediti redna strokovna in informativna predavanja o vseh vprašanjih športa in splošne telesne vzgoje. Obenem se bo tudi jutranja radijska telovadba vršila po navodilih najvišjega jugo. slovanskega športnega foruma. Namen teh predavanj je opozoriti širše občinstvo na cilje in delo ministtstva.
Vzgojni sistem nove dobe
Prava vzgoja je nekje v sredini, v harmoniji med duševnostjo in telesnostjo, v sredini med vsebino in izrazom. Dočim je vzgojni sistem prejšnjih stoletij pozab. Ijal na važest in potre,bo telesne vzgoje, so se v začetku 19. stoletja pojavili v Franciji .Veliki Britaniji in Nemčiji reformatorji, ki so zagovarjali uvedbo telesne vzgoje in športa, človeku 19. sto. letja postaja čedalje jasneje, da je ustvarjen za prirodnejši način življenja, da so njegove mišice ustvarjene za delo, da je pljučam potreben čisti zrak. C m bolj se je človek oddaljeval od prirode, tem močnejša je postaj-ala njegova želja po športni igri in boju. V družabnem življenju prej. šnjega stoletja nastopijo nove organizacije. To so telovadna društva, nogometni, veslaški, lahkoatletski in drugi športni klubi. Polagoma prodira spo-rt tudi v šole. Poleg šolskih poslopij nastajajo telo. vadne dvorane in športna igrišča. V šolskem učnem načrtu se pojavi nov predmet ki se po starogrškem vzoru imenuje telovadba. Na visokih gorah grade planinske koče. čim naprednejša je dežela, tem več je takih planinskih domov na krasnih in včasih težko pristopnih gorskih področjih. Planinske koče, smučarski demovi, plaval, ni bazeni, nogometna igrišča so le znamenja novega gibanja, ki osvaja tisoče in milijone mladine. Vse to se je razvijalo čisto naravno, v nekih deželav hitreje, v drugih počasneje. Malone sto let kasneje kakor v Nemčiji in v Veliki Britaniji se jc športno gibanje razširilo tudi v naši deželi.
Do ustanovitve ministrstva za telesno vzgojo naroda je pripadala telesna telovadba in šport le zasebni pobudi. S telesno vzgojo se je ba>vilo na eni strani sokol, stvo, na diugi strani pa športni klubi. Delo teh športnih klubov ni pomenilo v mnogih primerih koristnega delovanja v duhu zdrave telesne vzgoje. Športnemu gibanju brez enotnega vodstva je grozila, tudi v naši deželi splošna nevarnost, ki jo ima.jo tudi v drug;h deželah in jo je znani public;st Egon Er\vin Kisch karikiral z besedami: »V arenah in na igriščih bodo ostali samo še črnci .profesionalci in drugi pisani kolonijalci, dočLm bedo njihovi teli. gospodarji sedeli na tribunah, jih opa. zovali in ploskali njihovim rekordnim podvigom.« Takšen šport ne more koristiti telesni vzgoji naroda. Vsako športno tismeritev, ki samo hlasta za senzacijami in rekordi, je treba odkleniti. Naj povem svojo m:sel konkretno:
Šport mora gojiti vse
Za državo ni važna moč enega ali drugega kluba, Športni ideal države leži na drugi ravnini, število aktivnih športnikov r.n.j poštene čim večje. Med smučarje, plavale, Sokole, atlete, nogometaše ali pla. ninee mora tudi tako občinstvo, ki sedaj športne prireditve samo gleda.
Glede na športno ideologijo so bila v našem športu pred ustanovitvijo ministrstva za telesno vzgojo naroda huda nesoglasja. Vrh tega je bilo število mladine v sokol-stvu in spertu minimalno in ni presegalo niti enega odstotka našega naroda, dočim so druge države dajale športnemu gibanju odločnih pobud in mu odrejale smer v smislu splošne koristnosti. Tudi naša dr. žava ni mogla ostatj v zadevah sokolstva in športa ravnodušna. čedalje večja je postajala potreba po sodelovanju med državnim vodstvom in spor tem, da bi se šport podprl m pospešil tako, da bi mogel čim koristneje služiti obnovi našega naroda in namenem državne vzgoje. Z ustanovitvijo ministrstva za telesno vzgojo naroda je naš šport postal več ali manj veja na drevesu državmh vzgojnih ciljev. Državni cilj je pri telesni vzgoji naroda mogočo določ:ti takole:
Jugoslovan, ki se «edaj vzgaja, naj p«, stane izobražen, zdrav, bister, odporen, vztrajen in popoln človek. Jugoslovan bodočnosti naj bo sinteza duhovne in telesne vzgoje. V športu naj se naši mlade, niči nauee ceniti zdravje. Šport n3j bo posredovalec higijene, činitelj, ki vodi mladino iz kavarniškega življenja v P™-redo.
Vrh tega pričakuje država od1 športa, da bo vzgojil mladeniče v borbene in zna-čajne može, ki bodo lahko služili dorao. vini v miru in vojni, žensko telesno vzgojo želi država varovati moralne in fizične posebnosti ženske in ustvariti obliko matere, kj bo vzgajala otroke in z vsem svojim bitjem pospeševala razmah rodbine.
Šport in narodna obramba
Ko govorim o nalogah, ki jih je država namenila športu kot nacionalnemu gibanju, ne smem pozabiti vprašanja narodne obrambe. Videl sem že, kako ravnajo otroci z malimi puškami, kako se 12 letni dečki urijo v 3tražni službi, kako disciplinirano in resno korakajo mladeniči, kako streljajo, 'kako se spretno gibljejo na smučkah, motornih kolesih ali letalih, kako znajo ravnati z strojnicami, kako se razumejo na brzojavne aparate in kako se celo vežbajo v' predvojaški vzgoji. V Evropi ni več dežele, kjer bi ne bile najrazličnejše organizacije za telesno vzgojo v tesni zvzi s predvojaškimi vajami. V tej zvezi želim naglasiti staro izkustvo, da so športno okrepljeni ljudje brez dvoma primernejši za obrambo domovine, kakor taki, ki so v športu slabi. Z nacionalnega sta. lišča lahko rečemo: Cenimo smučarstvo, planinstvo, kolesarstvo, boks, plavanje, veslanje, atletiko in druge športe tudi zato, ker pomenijo koristno obliko vojaške vzgojo naroda mora čutiti ves narod kot
lo državne telesnovzgojne pobude skromno, če bi se opiralo le na obstoječe organizacije, ki so žal številčno slabe. Voljo in sadove delovanja ministrstva za telesno vzgojo ljudstva mora čutiti ves narod kot celota. V mislih imam zakon o obvezni telesni vzgoji, ki je izšel v duhu navedenih državnih športnih in vzgojnih ciljev, že. lim, naj bi ta zaken polagoma izvedli tako, da bo vsa jugoslovanska moška mladina podrejena vzgojnemu sistemu, ki sta mu cilj zdravje in morala. Vzgojni cilj zakona o obvezni telesni vzgeji morem označiti na kratko takole:
Jugoslovan bodočnosti naj bo sinteza načrtno vzgojenega človeka. Priznavam. da je izvedba novega zakona zaradi nagih razmer naletela na ovire. MnOge občine še nimajo potrebnih vežbališč, na katerih bi mogli izvajati praktične telesne vaje. Prav tako pa primanjkuje tudi zadostno število spesobnih učiteljev. Mislim, da bo mogoče s primernim obojestranskim razumeva, njem in požrtvovanjem za skupne interese ustvariti oboje.
Tečaji in stadioni
Ministrstvo za telesno vzgojo naroda je uvedlo tečaje, ki bodo mesečno vzgojili 50 do 100 kvalificiranih učiteljev za nedeljske tečaje. Zgraditi vežbališča bo na. loga občin. V tujih deželah nalagajo posebni zakoni občinam, da grade velika igrišča po številu prebivalcev, če so mnoge občine v tujini v interesu mladine podvojile minimum, ki ga je določila drža;, va, upam, da med nami ne bo ljudi, ki ne bi kazali razumevanja za najenostavnejše potrebe telesne in nacionalne vzgoje. Zaradi sedanjih in bodočih potreb smatram
Sparta: čulek, Novosel, Smrkič, Bojič, Gmajnički. Belak, Bruner, Mužar, Pavle-tic. Stankovič. Glavica.
Hermes: Malic; Brodnik, Klančnik; Pri-mar, Pišek, Ice; Kos, Goršič, Svetic V., Mokorel, Ferjan.
Nekaj nogometu podobnega, od daleč podobnega so hoteli uprizoriti tam na Her-mesu, pa se jim ni posrečilo Take mizerije pa že zlepa ni bilo na naših igriščih. Samo kdo je neki uganil hermežansko postavo prvega polčasa? Čudo božje, da je tačas ostalo samo 0:4!
Po odmoru sta vstopila Berglez za branilca in še neki junior za levega krilca. Ice in Brodnik pa v napad. Primar je zamenjal Piska, pa je nekam šlo, bilo je vsaj nekaki igri podobno. Do tedaj pa da se sam Bog usmili!
Skoro ves prvi polčas je potekel tam okoli herrnežanske šestnajstke. Spartanci niso bili od sile nevarni pred golom, marsikatera žoga je šla tudi v prečko ali tik 'mimo; nekaj je tudi Malič pobral; toda vSaj štirikrat so pa le morali realizirati, drugače že ni šlo. Ne da bi gostom kratili njihove zasluge in zmanjševali njihovo znanje.
Igrali so kar čedno,
lepo so povezali svoje vrste, kombinirali po sredi in na krila, primerno startali in dobro pokrivali: sploh nasprotnika so kratko in malo povsem blokirali. Toda tako veliko moštvo pa zopet niso! Dva znanca smo med njimi srečali: nekdaj našega Belaka, ki na svojem mestu še vedno postavi moža, pa Stankoviča, ki je včasih gostoval pri nas v modrem dresu. Razen branilcev in sploh obrambe, ki glede kakovosti n« drži koraka z ostalimi, je moštvo primerno izbalansirano in uglajeno. Napad je do gola prodoren, tam pa preveč okleva. Notranja trojka s preudarnim Pavletičem na čelu je kar lepo kombinirala, od kril je bilo levo žilavejše, desno pa uspešnejiše: pet komadov je zabil Bruner, sicer brez svojih velikih zaslug, saj so mu drugi pripravili vse situacije. Krilci so — krili in dobro podpirali napad. To jim je bila glavna naloga in so jo dobro izvedli. Opaziti je bilo "srednjega krilca z lepim pregledom igre.
Jugoslavija : Admira 2:1 (1 s 1)
Beograd, 6. maja.
Po neuspešni borbi z BSK se dunajska Admira tudi danes ni mogla rehabilitirati. Prvi gol so zabili Dunajčani v 7. min. Djo-kič je izenačil v 40. min. V drugem polčasu je Lazarevič v 20. min. dosegel vodstvo. Publike je bilo 2.000.
Rezerva Ljubljane v Kranju. Rezerva Ljubljane je včeraj gostovala v Kranju proti tamošnjemu športnemu klubu. Domačini, ki so igrali precej ostro, so zrna. gali z 2 : 1 (0:0). Kct sodnik je fungi-ral aktivni igrač Kranja g. žgur. Ali nimamo sodnikov?
Proslava Bate v Borovem. V okviru proslave delovnega dne v Batinih tovarnah v Borovem je včeraj gostoval SK Levski iz Sofije. Bata je goste premagala s 3 : 1 (3 : 1). Pred nogometno tekmo se je vršila hazenska tekma in je Beograd premagal Borovo z rezultatom 11 : 3 (4 : 3).
Reprezentanca Sarajeva je premagala reprezentanco Mostarja z 8 : 1. HAZENA: Concordia : Hašk 4 : 0 (4 : 0)
V	Zagrebu so včeraj z znaino premočjo v obeh polčasih hazenašice Concordije premagale svoje nasprotnice Haška.
Prva mednarodna
tekma
bo v nedeljo med celovško Austrijo in našim ligašem
Zdi se, da je Ljubljana po nekaj izdatnih injekcijah vendarle prebrodila najhujše in se znašla. Kaže, da se tudj fantje po odhodu trenerja počutijo sigurneje. Niso si dali ubiti v glavo defenzivnega sj6tema. z elanom jn prodor,; ter izrazitim napadalnem sstemom si hočejo priboriti obstanek v ligi.
V	času počitnic v ligaškera tekmovanju
se je vodstvo klub«, odločilo za majhen mednaroden spored. Ni se planilo izdatnih stroškov, ker je računalo z razumevanjem
za potrebno opozoriti našo športno javnost na gradbeni zakon iz leta 1931. Po njem naj pri zgradnji naših mest upoštevajo poleg drugih pogojev sodobnega urbanizma tudi primerne prostore za parke in vrtove in kar je za nas važno posebne prostore za otroška in športna igrišča, plavalne bazene in stadione. V smislu tega zakona so občine torej dolžne, preskrbeti primer, na zemljišča za telesno vzgojo naroda.
V tem oziru v naši državi doslej nismo storili vsega in zato primanjkuje v nekih mestih potrebnih prostorov tudi za šolsko telesno vzgojo. Poleg javnih vežbališč za najširše ljudske sloje so nam potrebni tudi reprezentativni stadioni za velike nacionalne in telesno.kulturne manifestacije. Po naših načrtih bomo začeli najprvo graditi velik in modemi stadion v Beogradu. To bo začetek. Sledila bo gradnja stadionov v Zagrebu in v Ljubljani, kjer je zasebna pobuda že pokazala lepe sadove. Moja želja je, da zgradimo moderne športne stadione najprvo v naših kulturnih središčih. Te zgradbe naj postanejo tako lepe in popolne, da bodo navdušile tudi druga naša mesta, kakor Skoplje, Saraje. vo, Subotico. Split in Maribor k podobnemu športnemu delovanju.
Mislim in sem globoko prepričan, da bi pasivnost in nedelavnost na področju državne telesne vzgoje pomenila nevarnost za našo deželo. Pokazati moramo razume, vanje za telesno vzgojo in ne smemo pripustiti, da bi dolgčas mestnega življenja pregnal zdravo mladino z zelenih igrišč. Graditi športna igrišča in stadione, podpirati športna gibanja, pospeševati telesno vzgojo v naši deželi — vse to pomeni po. lagati granitne temelje bodoče sreče našega naroda.
Šiskarji so menda nastopili kar tako
brez pravih priprav.
Skoro se je zdelo, da so se šele v teku igre vigravali in svoje znanie sproti krpali. Saj spočetka je le malokdo znal žogo pošteno suniti! Pa »stari« Pišek na srednjem krilcu. Kot da ga ne bi bilo! Enako velja za Mokorela s to razliko, da je še zraven marsikaj pokvaril. Srednje vrste sploh ni bilo videti, napad je ostal ves čas neokreten in sploh ni držal nobene žoge. V obrambi pa je bilo sploh vse narobe. Kdaj je še bil Brodnik branilec? Ln Klančnik jo je kar prepogosto vsekal mimo. Malič je neverjetno držal in neverjetno spuščal. Tako je prišlo do štirice. V drugi polovici igre se je pregrupacija deloma obnesla. Napad je oživel in pritegnil lep del igre nase. Tudi krilci so se pokazali na terenu, ostali pa sta še dalje dve veliki praznini: Berglez in Mokorel. Igra je bila sedaj sicer odprta, uvodoma je bilo celo nekaj terenske premoči Hermežanov, toda gostje so se spremenjenim prilikam kmalu prilagodili in prišli še do treh zgoditkov.
Iz današnje zgodbe bi sledil ta nauk: da je treba dandanes za javne nastope v nogometu tudi malo resno potrenirati.
Nekaj poteka
Kljub terenski premoči gostje eprva niso mogli nič opraviti. Desnemu krilu se je pojavila prva prilika šele v 22. min. in jo je izkoristil. Isti človek je potem po vrsti povišava! v 39., 40. in 45. min. — Potem so Hermežani zaigrali v novi postavi. Prvi nalet je uspel in v 3. min. je poslal Ice razantno s strani v mrežo. Nekam je že kazalo, da se bo rezultat sčasoma znižal, toda - po preteku četrt ure so šiškarji v svojem pritisku že precej odnehali. V 33. min. je potem Mužar povišal na 5 : 1, v 42. min. Pavletič na 6:1, a Bruner je tik pred poslednjim žvižgom še v sedmič po-tresel mrežo.
Sodil je to reč g. Hobacher, gledalo pa jo je okoli 300 ljudi.
Predteikmo je sodil g. Kos. Mladika je hermežansko drugo garnituro odpravila s 3:1 (1:0).
in podporo športne publike. Za to nedeljo je povabilo v .goste prvaka Koroške — celovško Austrijo, za gostovanje o binko-štih pa je v pogajanjih z odličnimi italijanskimi klubi.
Austria se je obvezala nastopiti v Ljubljani v najmočnejš; postavi, ki bo naišesnu ligašu zelo primeren partner pred odločtf-no borbo z zagrebško Concordijo. Ljubljana nastopi kompletna v postavi ki jo j« določilo vodstvo za preostali dve ligaškj tekmti v Ljubljani.
Igra se ob vsakem vremenu. Predtekmo bosta absolvirali rezerva in moštvo SK Kranja z začetkom ob 14.90.
Razpis
lahkoatletskega mitinga ASK Primorja za povabljene
ASK Primorje v Ljubljani priredi v soboto dne 15. in nedeljo dne 16. t. m. propagandni nacionalni meeting za povabljene. Prireditev bo na igrišču ASK Primorja, Tyrševa cesta, z pričetkom v soboto ob 18., v nedeljo pa ob 15.30.
Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani atleti, razen atletov z zabra-no nastopa zaradi kazni ali prestopa iz kluba v klub) klubov, članov JLAS, ki so povabljeni na prireditev. Prijave je poslati na naslov: Savo Sancin, Tavčarjeva ul. l/m. najpozneje do 8. maja ob 12. z priloženo prijavnino Din 5.— za točke in osebe ter Din 15.— za moštvo. Naknadne prijave kakor tudi prijave brez prijavnine se ne bodo upoštevale.
Nagraide: pri 5 tekmovalcih dve pri-znanici, pri več kot 5 tekmovalcih tri pri-znanice. Enako velja tudi za moštva. Tekmovanje bo na tekališču, ki je pokrito z ugaski, dolgo 420 m in ima 4 nedvignjene zavoje. Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JLAS.
Spored in vrstni red disciplin je naslednji:
I. dan ob 18: skok v višino z zal., seni-
orji, skok v višino z zal., jun. C, met krogle, seniorji, tek 5000 m, troskok, seniorji, troskok, juniorji C, tek 200 m za porab-
ljene atlete, tek 200 m za ostale atlete,
met kopja, seniorji, tek 800 m seniorji.
EL dan ob 15.30: 100 m seniorji, pred-teki, skok ob palici, met diska, seniorji, met diska 1.5 kg, juniorji C, tek 4000 m za povabljene atlete, tek 400 m za ostale atlete, 100 m seniorji, finale, tek 1500 m seniorji, skok v dalj. z zal., seniorji, skok v dalj. z zal., juniorji C, met kladiva, seniorji, švedska štafeta (400 X 300 X 200X100 m).
Službeno iz odbora lahkoatletskih sodnikov
Vsem gg. sodnikom in klubom sporočamo, naj naslavljajo dopise na naslov: dipl. inž. Bradač Franjo, Ljubljana, Gradišče 8b/I. nad.
Dalje sporočamo gg. sodnikom izpre-membo občega pravilnika za tekmovanje.
čl. 25. Neodločna tekmovanja in mrtvi teki. 2. odstavek se izpusti in mesto njega stavi: »če dva ali več tekmovalcev v skakanju v višino z ali brez zaleta ali ob palici doseže enako višino, a) je zmagovalec oni tekmovalec, ki z manjšim številom poskusov preskoči zadnjo višino, pri kateri se je skakalo; b) če se tako ne odloči, postane zmagovalec oni tekmovalec, ki v teku tega tekmovanja napravi najmanj po-grešk; c) če se niti tako ne odloči, postane zmagovalec oni, ki ima v teku vsega tekmovanja najmanj poskusov; č) če zopet ne pride do odločitve in gre za prvo mesto, naj se dovoli še en poskus na nepreskočeni višini, če se še ne odloči, naj se prečka postavi na prej preskočeno višino in dovoli še en skok. Prečka naj se še dalje dviga iij spušča, dokler še ne doseže odločitev, če pa ne gre za prvo mesto, zasedejo tekmovalci isto mesto.
ČL 26. Protesti. Se črta in sledi tole: »Proteste, ki se tičejo pravice do udeležbe posameznikov na tekmovanju, je treba vložiti pred tekmovanjem in se tudi rešujejo pred tekmovanjem. Protesti zaradi dogodkov na tekmovanju samem se vlagajo med tekmovanjem ali v teku dveh ur po zaključku tekmovanja. Protest se vlaga ust-meno, toda posvedočen mora biti pismeno pri vrhovnem sodniku s takso Din 25.— Plačana vsota zapade po odločitvi osebe
Ljubljana, na Vnebohod.
Nihče ne bi mislil, da tako hitro teče čas, v resnici pa je včeraj poteklo natanko štirideset dni od Velike noči. Tako smo lahko praznovali — vnebohod, vnebohod kakor imenuje cerkev pot Jezusa Kristusa, ki je štirideset dni po svojem vstajenju še hodil po deželi Judejski, nato pa se jc na gori Kalvariji med strmenjem svojih apostolov dvignil v nebeške višave.
Bil jc danes praznik, ki nas je v marsičem presenetil. Vsi smo namreč upali, da bo deževno vreme pokvarilo vse lepo pričakovanje sonca. Zvesti pristaši režima štiridesetih mučenikov, ki 'etos niso prinesli našim ljudem drugega kakor sam dež in povodnji, so prerokovali, da pride na vrsto še režim štiridesetih muecnic. In to prerokovanje bi se utegnilo skoraj v neki meri uresničiti, če ne bi bile na delu še druge nebeSke sile. Tako je nebo, ki se jc že nekaj dni kislo držalo, tudi za praznik ohranilo svoj obraz v negotovosti, ali naj izlije na bedno zemljo še nekaj hektolitrov vode, ali naj ostane nevtralno. Zaradi političnih, oziroma vremenskih špekulacij, katerih preprosti zcmljani ne moremo razumeti, je nebo sicer ohranilo svoje mrko obličje, a proti poldnevu se je nekoliko zjasnilo, da se je usula skozi oblake cela kopa solnčnih žarkov, da smo hoteli že kar odložiti suknje in površnike. Kot preizkušeni nejeverni Tomaži smo pa vendarle še vzeli s seboj dežnike. In pomislite, danes popoldne nam ijh ni bilo treba razpenjati...
Praznik je poteke! v najlepšem razpoloženju. Ni bilo niti posebnih karambolov niti političnih presenečenj. Na policiji niso zabeležili nobenih kriminalnih dogodkov. Reševalni avto ni prepeljal do večera v bolnišnico nikakih posebno krvavih žrtev noža in poboja, samo nekega siromaka je vrgla božjast in še nekdo si je izvil nogo. V bolnišnici so uživali običajni praz-niški mir, če vanj vštejemo tudi ono slovesnost, katere so deležni bolniki ob obiskih svojih dragih.
Vnebohod je bil praznik zapoznele pomladi. Svetnik sv. Jurij je že precej godrnjal, ker so ljudje tako malo pozorni nanj. Z njegovim praznoverjem smo se precej zakesnili. Toda, kar ne gre po katoliškem,
Dečji dnevi
Jugoslovanska unija za zaščito dece v Ljubljani je organizirala za letošnje dečje dneve, ki bodo od 9. do 15. maja, ciklus predavanj v okolici Ljubljane in to na Viču, v Mostah, v St. Vidu nad Ljubljano in za Bežigradom. S tem ciklom predavanj hoče Unija pozanimati za aktuelna mla-dinsko-zaščitna in skrbstvena vprašanja najširše sloje, obenem pa dati staršem osnovna navodila in smernice v pogledu zdravstva, vzgoje in splošnega skrbstva. Predavali bodo naši poznani socialni delavci in strokovnjaki m. omenjenih področjih. Vsa predavanja bodf> ob 20. zvečer v omenjenih osnovnih šolfih in to po naslednjem redu:
Vič, 10. maja: dr. L. Bezič:
Infekcije in nalezljive bolezni otroka
11.	maja: ga. Krista Hafner:
Duševni razvoj otroka
12.	maja: Predava Zlata Pirnat: Sodobna zaščita otrok in mladine
Moste, 10. maja: ga. dr. Konvalinka-Tavčar: Značilnosti iz telesnega razvoja otroka
11.	maja: ga. prof. Anica Cernej:
Duševno • razvojne težkoče in značilnosti otroka
12.	maja: gdč. Kristina Vrhovec,
dipl. phil.
Zaščita otrok in mladine pri Sloveacih St. Vid, 13. maja: dr. Arko:
Telesni razvoj in zaščita otroka
14.	maja: g. prof. Venceslav čopič: Kazen na duševni razvoj otroka
15.	maja: gdč. Bežan Milena, dipl. phil. Zaičlta otrok ln mladine drugod in pri nas. Bežigrad, 13. maja: ga. dr. Krlstan-
Lunaček:
Infekcijske in nalezljive bolezni otroka
PO REVMATIZMU OTEKLE ROKE IN NOGE
Ako trpite na revmatizmu z oteklinami v sklepih, poskusite vzeti KRUŠEN sol. Jemlje se po navodilu v čaši tople vode. To sredstvo priporočajo zdravniki.
Dobiva se v lekarnah.
Oglas reg S. br. 16.123 36
odn. pravne osebe, ki odloča o protestu, če je protest zdravstvenega značaja, mora prireditelj skrbeti, da se izvrši zdravniški pregled. Tekmovalec se mora podvreči temu pregledu, kakor tudi pokoriti se odločbi, ki se sklene v zvezi s pregledom.
čl. 29. Posebno za tekmovanje v skokih. L in II. odstavek se zamenjata z naslednjim: Pri skoku v višino z ali brez zaleta ali ob palici mora pričeti tekmovalec skakati pri katerikoli višini, da je le višja od začetne. Trije zaporedni neuspeli poskusi ne glede na višino, izključujejo od nadaljnjega tekmovanja. Podreti prečko med sko kom ali preiti črto med stojaloma znači neuspel poskus«.
čl. 36. Splošno. Zadnjemu odstavku se doda: »Dovoljene so pri metanju kladiva navadne rokavice za zaščito rok«.
čl. 42. Met kladiva. Zadnji odstavek se i^jremeni takole: »Ako se glava kladiva v času pripravljalnega kroženja dotakne tal, se to ne smatra kot napaka. Vendar pa ako tekmovalec potem ko se je dotaknil tal preneha s kroženjem in prične znova, se smatra ta poskus za neuspel.«
Ta izprememba je bila sklenjena na skup ščini Jug. lahkoatletskega saveza.
S. K. Svoh»da. Drevi ob 10 ee»tanek * Delavski zbornici, nato eeia odbora.
Športni klub Sevnica, Straž išče. »Opozarjamo vse člane-nogometaše, da bo za vse obvezni članski sestanek r nedeljo dne 9. t. m. ob 10. pri tov. Tepinetu. Volitev novega nač. nog. sekcije.
A SK Primorje, (Centralni odbor). Kratka izredna odborova seja drevi ob 18.30 v klubski sobi kavarne Union.
Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov. Seja t. o. drevi ob 20. v klubski sobi kavarne Union, ob 20.30 istotam seja upravnega odbora.
se pri nas obnese po pravoslavnem koledarju (ali pa r.arobe). V nedeljo je bilo napovedano na ljubljanskem Gradu jurjevanje, ki pa se je zaradi dežja izjalovilo. Preložili smo ga zatorej na Vnebohod, ki je obenem god pravoslavnega sv. Jurija. In je šlo po sreči. Na Grad so vse popoldne prihajale množice ljudi. Z grajskega stolpa je precej kmalu po kosilu zaigrala godba za uvod v jurjevanje, potem se je razvila veselica. Čisti dobiček gre v korist CMD in nikdar ni dovolj poudarjeno, kako potrebuje naša stara šolska družba denarja, mnogo denarja.
Bratom za mejami, ki nimajo slovenskih knjig in marsikod ne slišijo slovcnsike besede v cerkvi, pomaga v njih zapuščeno-sti naša narodno-obrambna Družba sv. Cirila in Metoda. Družba sv. Cirila in Metoda deluje že nad pol stoletja za obrambo našega rodu in jezika. Do svetovne vojne je v ogroženih krajih postavila 25 slovenskih narodnih šol s 56 razredi in 25 otroških vrtcev. S svojim nesebičnim obrambnim delom jc ohranila desettisoče na^ih mladih rojakov pred potujčenjem. Naloge Družbe po končani svetovni vojni so še večje in šc nujnejše. Zavreti je treba propadanje ob ogroženih narodnostnih mejah, to mora biti naša poglavitna in vsesplošna narodna dolžnost.
Jurjevanje na Gradu je izkazalo v celoti prav lep obisk. Ljudje so dokazali čut dolžnosti do bratov za mejami. Veselje na Gradu, ki je potekalo pozno v večer, je povzdigovala železničarska godba. Neizogibna harmonika pa je dajala vsemu slavju domačnost in tako so se vsi, ki 6o danes obiskali Grad — mnogi morda prvikrat letos — prav dobro počutili. Zrak je bil naravnost imeniten. Največ je k uspehu pripomoglo nebo, ki je blagohotno zadrževalo oblake, da niso kalili prisrčnega razpoloženja.
Djurdjevdanski uranak, ki ga praznuje naša vojska, je bil prvotno določen, da se bo vršil na aerodromu; zaradi slabega vremena pa je bil odpovedan in se je praznoval na skromen način po vojašnicah. Z godbo in kolom so vojaki po vojašnicah proslavili dan patrona bojevnikov za svobodo.
14.	maja: ga_ Lebar Anica: Kako je ravnati z duševno zaostalim
otrokom
15.	maja: ga. prof. Olga Grahort Mladinsko-zaščitne institucije pri nas in
drugje.
Kraljeviča Toanislav
in Andrej v Londonu
London, 6. maja. AA. Snoči ob 19. sta prispela v London Nj. Vis. kraljevič Tomi-slav in kneževič Aleksander v spremstvu majorja Prosena. Kraljevič Tomislav se je takoj odpeljal z avtomobilom v spremstvu majorja Prosena v svoj šolski zavod v Sundroydu, kneževič Aleksander pa se je napotil v bivšo rezidenco pok. jugoslovenskega poslanika Grujiča v Londonu.
Turška delegacija na poti v London
Beograd, 6. maja. p. Nocoi je potovala skoz} Beograd v London, turška delegacije pod vodstvom predsednika vlade Izmeta Inenija, ki bo zastopala turško republiko pr; kronanju angleškega vladarja.
Ritka s tihotapci
Uroševac, 6. maja. p. Organi finance kontrole v Uroševcu po v spopadu z večjo skupino tihotapcev tobaka dva tihotapca ustrelili, sedem pa nevarno rarrfli. Prj tem so zaplenili 500 kg tobaka, 4 konje in več pušk.
Vremenska napoved
Zemunska: Polagoma »e bo razjasnilo po vsej državi, le ponekod kratke plohe. Temperatura bo nekoliko padla.
Zagrebška: Vedno bolj vedro, a hladna vi eutft
Zagrebška Sparta je pogazila siskarje
S 7 :1 (4:0) za goste se je končalo včeraj dolgo obljubljeno srečanje med prvaki I. zagrebškega razreda in ljubljanskim Hermesom
Vnebohod in jurjevanje
Praznik je potekel v najlepšem razpoloženju in brez vsakih burnih dogodkov
»JUTRO« št 105
Ptetct. I T 153t.
16. MAJA - Binkoštno nedeljo vsi v velika
POSTOJNSKO JAMO
rOSEBNI VrLAKI iz Ljubljane, Maribora, Jesenic in vmesnih postaj.
BREZ POTNEGA LISTA Prijave se sprejemajo do 12. maja pri PUTNIKU v Ljubljani, Gajeva ulica 3 — v Izletni pisarni M. OKORN, Ljubljana, Hotel Slon — pri PUTNIKU v Mariboru, Aleksandrova cesta 35.
i t	I gt. m ana m — m m m a a n ■ A • « M ■ | . 1J ■■jlA Ii A I
0ja.s#tifd i r- retfa	BEOGRAD. In, vsi ostaUpot s Hi in prometniv bj roji -
ače vesti
*	Slovenska predavanja v nacionalni ra- * Voda podira hiše v Somboru. Dolgo-dlo uri. Nacionalna ura ima ta mesec na j trajno deževje je napravilo v Somboru in svojem sporedu naslednja slovenska pre-	T J davanja: Drevi bo predaval o spominski knjigi jugoslovenskih vojnih dobrovoljcev iz. Slovenije novinar Tone Gmajner. 15. t. in. bo predaval novinar in pisatelj Ludvik Mrzel o sodobni slovenski dramatiki. 21. t. m. bo predaval Dragotin Cvetko o pomenu glasbe za naš narod, 29. t- m. pa bo imel profesor Vilko Novak predavanje: Slovenska zemlja v leposlovju.
*	Koncert Septeta bratov živkov v Mežici. Jutri 8. t. m. ob 20. bo v Mežici v šolski telovadnici priredil Septet bratov Živkov iz Maribora koncert duhovne, umetne in narodne pesmi. Septet, ki si je pridobil že velik sloves, tvori šest bratov živkov in šolski upravitelj France Logar, umetniško vodstvo pa ima skladatelj prof. Vasilij Mirk. Septet je z velikim uspehom nastopal že v vseh večjih krajih Slovenije, lani 1. decembra pa je odlično sodeloval tudi pri koncertu, ki ga vsako leto prirejajo v Ljubljani slovenski novinarji. Nastop v Mežici bo gotovo ugledni pevski organizaciji pridobil novih lavorik, za Mežica in okoliš pa bo velik dogodek. Narodne pe rni, ki jih bodo peli odlični pevci, so razdeljene na dva dela. Prvi del tvorijo pesmi po zapiskih Stanka Vraza, drugi del pa ostale, harmonizirane od naših naj-odličnejših skladateljev.
*	Beograjski novinarji ustanavljajo novinarsko zadrugo. Beograjska sekcija Ju-gr»slovenskega novinarskega udruženja bo imela 20. t. m. v Novinarskem domu v Beogradu izredni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: Izprememba pravil podpornega fonda beograjskih novinarjev, ustanovitev novinarske zadruge in sprejem njenih pravil, volitve upravnega in nad-zornega odbora razsodišča, delegatov za centralno upravo in za glavno letno skupščino.
Pri neredni stolici, napihnjenostl črevesja
zaradi zagatenja, odvaja naravna »Franz-Josefova« grenčica zaostanke prebave, na-kupičene v črevesju. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« naravna grenčica s popolnim uspehom pri moških, ženah ie takisto pri otrocih.
Ogl. mg. 8. br. tR. 485/S8
+ Počitniške kolonije SPD. Kakor prejšnja leta bo priredilo Slovensko planin. sko društvo v Ljubljani tudi letos počitniško kolonijo za člane svojega mladinskega odseka. Fantje bodo imeli svojo kolonijo pod vodstvom profesorja v času od 3. do 24. julija in sicer en del v Malnarjevi koči, drugi del v šotorih ob Bohinjskem je. zeru; obe skupini se bosta izmenjali po preteku polovične dobe letovanja. Dekliška počitniška kolonija pod učiteljskim vodstvom bo od 25. julija do 15. avgusta na Malnarjevi koči pod črno prstjo. Vsak udeleženec mora biti član akademske skupine SPD. Pred odhodom v počitniško ko. lonijo bo vsak zdravniško pregledan. Prijave sprejema pisarna SPD v Ljubljani, Aieksandrovi cesta 4/1. najkasneje do 31. t. m. Priporočljivo je, da starši že pred tem terminom prijavijo udeležbo na teh tečajih, ker oi moralo SPD poskrbeti za razširjenje počitniške kolonije, ako bi bilo več prijavljencev. Cena za tečajnika znaša 350 Din za ves čas bivanja, v koloniji.
*	Od tobaka ima država 4 milijone di-navrjev dnevno. Generalni direktor uprave monopolov je te dni predaval o državnih monopolih. Dohodki monopolov predstavljajo 27 odstotkov vseh državnih, dohodkov. Od tobaka dobiva država dnevno okrog 4 milijone dinarjev. Državni uslužbenci dobivajo 63 odstotkov svojih prejemkov iz monopolskih dohodkov in bi morali v prvi vrsti pobijati tihotapstvo, ki povzroča državi ogromno škodo. Lani so v vsej državi obravnavali 110.000 primerov kršitev monopolskih predpisov. Iztihotapi-lo se je 3,500.000 kg tobaka ali en vagon dnevno. Država je imela od tega 500 milijonov letne škode ali okrog poldrugi milijon dnevno. Za izvoz tobaka dobimo letno okrog 170 milijonov, delavci v ustanovah monopolske uprave dobivajo 90 milijonov, prodajalci monopolskih proizvodov 250 milijonov za provizijo, sadilci tobaka pa preko 300 milijonov. Lahko se reče, da živi v naši državi vsak deseti človek od monopolskih dohodkov.
*	Pariška mednarodna razstava. Zveza kulturnih društev v Ljubljani bo priredila svojo prvo ekskurzijo na pariško mednarodno razstavo v času od 19. do 30. junija t 1. Rok za prijavo tra-a do 5. niaia. Poudarjamo, da ie ekskurzija primerna posebno za vse one, ki b; težko prenesli vročino in druge neprijetnosti poletne vožnje in bivanja v Parizu. Hitite s prijavami in zagotovite si boljše mesto! Zahtevajte prospekte i® vse dodatne informacije v tajništvu ZKD, Ljubljana. Kari no II.
*	>Jugoslovenska revija« za propagando turizma Jugoslavije, številka za marec in april, je pravkar izšla. Iz pestre vsebine omenjamo prof. Violičevo poročilo o zaključkih turistične konference v Dubrovniku, Dr. Brilejeve >Turistične probleme naše Ljubljane«, Regallvjeve »Ljubljanske akvarele«.,
»Odlomke iz knjige o Zagrebu« jn reportažo >Letala našega Aeroputa so že priprav« 3jena<, Vekaričev sestavek >Na počitnice na morje — toda kam?«, zanimivo inž. H. Hu-sovo »Zgodovino ljubljanskih cerkva«, Ziv5 kov;črv članek >Turistični značaj Šibenika«, Lodsovo razglabljanje o >Problemu naših cest« in naposled Antičevih >Nekaj besed o lepem šilu«. Novo številko, ki jo tiska Narodna tiskarna, krasj izredno veliko natizbras ne.ših fotografij, posnetkov samih priznanih avtorjev Korniča, Krašovca, L Šmuca, Pogačnika in dragih. »Jugoelovensko revijo«, ki jo res vzorno urejuje novinar g. Vladimir Regally in ki je ena naših najlepših perij, toplo priporočamo.
okolici ogromno škodo. Izpod zemlje vro velike količine voda, ki so zalile mnogoštevilne kletne in pritlične prostore. Pod vodo je nad 300 dvorišč in kleti Nekaj hiš se je že porušilo in so se pri tem dogajale tudi hude nesreče. Več stanovalcev p< ru-šenih hiš so morali odpremiti v bolnišnico. Na vse strani kopajo odvodne kanale in gasilci imajo že nekaj dni permanentno službo.
* Novi pravilnik o vžigalnikih je stopil v veljavo 29. aprila. Doslej se je pristojbina plačala enkrat za vselej, in sioer pri nakupu kresilnika ali pa pri uvozu. Pristojbina je bila odvisna od kovine vžigalnikov. Tihotapski vžigalniki so se razlikovali od zakonitih samo po tem, da niso bili žigosani. Po novem pravilniku sc uvede enotna pristojbina ne glede na kovino, prav tako tudi način pobiranja pristojbine. Monopolska pristojbina znaša zdaj za vsak vžigalnik 100 Din in jo je treba plačati vsako leto do konca januarja. Za dokaz, da je pristojbina plačana, bodo služila posebna potrdila (legitimacije) ali pa posebne znamkice. Vsak lastnik vžigalnika mora že letos kupiti to legitimacijo, sicer bo veljal za tihotapca in bo kaznovan po mo-
Fri uporabi TSCHAMBA Pll-jane dobite solndnih opeklin, marveč lepo ru-javo polt. — Drogerija Gregorič dr. a o. a. Ljubljana, Prešernova ul. 6.
Iz Celja
e— Cerkvena slava. Pravoslavna cerkev v Celju bo slavila v ponedeljek 10. t m. svojo hramovsko slavo kot spomin na dan sežiganja relikvij svojega patrona — prvega srbskegaarhiepiskopa in prosvetiterja sv. Save na Vračaru 1. 1594. Na predvečer tega dne, v nedeljo 9. t m. ob 18. bo v pravoslavni oetfcvi bdenije, na dan slave pa bo ob 10. saborna liturgija. Pri liturgi-ji bo odgovarjal cerkveni pevski zbor. Pro-poved bo imel I. član cerkvenega sodišča iz Zagreba, protojerej-stavrofor g. Gedeon Vurdelja. Po liturgiji bo procesija, nato pa rezanje slavskega kolača.
e— Nocoj bo koncertiral v unionski dvorani znameniti franepski violinski virtuoz Robert Soetens, ki ga spremlja komorni orkester ljubljanske Glasbene Matice. Kakor čujemo, je njegov nastop v Mariboru, ki je bil v sredo, imel triumfalen uspeh in prav nič ne dvomimo, da bo tudi pri nas dosegel zasluženi obisk in odobravanje, saj uživa danes Soetens v mednarodnem glasbenem svetu sloves enega najodličnej-ših violinskih virtuozov sodobnosti
e— Slikarska razstava. V nedeljo ob 11. bo v dvorani Celjske mestne hranilnice otvoritev slikarske razstave Franja Goloba in Alojza Šusmelja. slušateljev drž. umetniške akademije v Zagrebu. Nadarjena mlada umetnika bosta razstavila okrog 100 akvarelov, olj in grafik. Razstavo bo otvoril prof. dr. Franjo Šijanec. Pestra, bogata in zanimiva razstava bo odprta do 18. t. m. vsak dan od 9. do 12. in od 13. do 18. Vstopnine ni.
e— Kino Union. Danes ob 16.15 velefilm »Modra luč« z Leni Riefenstahlovo in tednik. Predstavi ob 18.30 in 20.30 odpadeta zaradi koncerta.
KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »SAN FRANCISCO«.
^mmmr>mmLwmwumMm^^ammm Matineja Z. K. D. HARRY PIEL Samo še danes ob 14.15 v kinu Matici
Birod) bm% Bojte
(IZ ARHIVOV POMORSKE POLICIJE)

v svojem napetem in drznem velefilmu
NE ZAMUDITE!
Cene din 3.50 ln 5.50
nopolskem zakonu. Za leto 1937. se bo izterjala na tiste vžigalnike iz navadne kovine, za katere se je pristojbina že prej plačala, samo razlika v znesku 50 din. To so vžigalniki monopolske izdaje in tisti, ki so se uvozili in so dobili žig pri uvozu. Za tiste vžigalnike, ki imajo žig 1928-29, se bo plačala popolna pristojbina 100 din, ker se pri žigosanju teh vžigalnikov ni pobirala nikaka pristojbina. To velja tudi za vžigalnike, montirane na avtomobilih. Lastniki žigosanih srebrnih in posrebrenih vžigalnikov, ki so plačali prejšnjo pristojbino, dobe za letos brezplačno potrdilo, ker je prejšnja pristojbina znašala 100 din. Lastniki žigosanih zlatih in pozlačenih vžigalnikov dobe poleg potrdila zastonj še znamkico za leto 1938, ker je prejšnja pristojbina znašala 200 din. Posebno se opozarjajo lastniki nežigosanih vžigalnikov, da ne bodo obtoženi ne kaznovani, če plačajo predpisano pristojbino 100 din za tekoče leto. Rok za plačilo pristojbine se začne 29. aprila in traja do 29. julija letos. Pristojbina se plača pri najbližjem oddelku finančne kontrole; tam dobe prizadeti tudi vsa podrobna pojasnila Opozarjajo se lastniki vžigalnikov, da si v lastno korist nabavijo legitimacije, ker se bo po preteku omenjenega roka nadzorstvo nad uporabo vžigalnikov poostrilo
Eno srce — ena RADENSKA.
*	Putnik prireja od 29. maja dalje vsako soboto tedenske izlete z železnico na pariško razstavo po zelo ugodnih cenah. Podrobnejše informacije pri vseh biljetarni-cah »Putnika«.
*	Za binkošti dne 16. maja vsi v Postojnsko jamo, kjer bo velika ljudska veselica, koncert itd. Popolna razsvetljava jame. Prijave sprejemajo »Putnik« Ljubljana in »Putnik« Maribor ter izletna pisarna Okorn, Ljubljana.
Iz Ljubljane
u— Za dar.es napovedana plesna prireditev »Otrok in ples« v operi pod vodstvom ge. Katje Delakove je odpovedana in se bo vršila jutri, v soboto popoldne ob 15. uri. Za danes kupljene vstopnice veljajo za jutrišnjo predstavo.
u— Mladi peves in harmonikarji prof. Pavla Ramčigaja, ki so se že proslavili na koncertnem odru jn v radiu, nastopijo v nede« ljo ob pol 11. dopoldne v ljubljanski operi. Izredno pester spored bo izvajalo 180 otrok. Nastopi zbor najmlajših pevcev od 4. do 6. leta, mladinski pevski zbor in dva zbora harmonikarjev. Prireditev bo v okvira društva »Skrb za mladino« o prilik dečjih dni Jugoslovenske unije za zaščito dece in pod častnim predsedstvom Nj. kraljice Marije. Vstopnice se dobe pri dnevni blagajni v operi. Cene od 24 din navzdol.
u— Na koncertu pevskega zbora Ljubljanskega Zvona, ki bo jutri v bežigrajski šoli, bomo slišali poleg umetnih narodne pesmi koroškega rojaka Pavla Kernjaka, dr. Viktorja žganca in Franceta Marolta. Kot solist bo nastopil lconzervatorist, basist g Fric Lupša, ki je eden najboljših gojencev ravnatelje g. Betteta. Zbor in solista bo spremljal na klavirju prof. g. R. Gallatia.
u— Podpornemu društva za gluhonem« mladino v sklad Vite Zupančičeve je darovala družina K. Mah kot a 200 din kot poča* elite v spomina blagopokojnega mojstra Mateja Hubada. Prisrčna hvala!
u— Za binkoštne praznike priredi »Putnik« sledeče izlete: tridnevni izlet Benetke—Padova 585 din s prehrano in prenočiščem, tridnevni izlet Trst 155 din vožnja, dvadnevni izlet Trst 145 din vožnja, tridnevni izlet na Koroško 585 din s prehrano in prenočiščem, tridnevni izlet Su-šak—Crikvenica 485 din s prehrano in prenočiščem. Prijave do najkasneje 10.. maja 1937. Podrobne informacije pri vseh biljetarnicah »Putnik«, Ljubljana. — n— Obleke in klobuke kemično čisti bar-, va, plMra in lika tovarna Jos. Reicb.
e— Sadjarsko zborovanje. Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo bo priredilo v nedeljo 9. t. m. ob pol 9. dopoldne v telovadnici okoliške šole sresko zborovanje za podružnico, člane in sadjarje iz celjskega območja z dnevnim redom, ki je razglašen v 4. številki letošnjega »Sadjarja in vrtnarja«. Ker so na dnevnem redu važne razprave o našem sadjarstvu in vrtnarstvu, so vabljeni vsi sadjarji in vrtnarji k razpravi o teh panogah.
e— Gasilski dan bo priredila v nedeljo 6. junija celjski prostovoljna gasilska četa. Gmotni uspeh tega dne je namenjen za nabavo novega gasilsikega avtomobila, ker so sedanja vozila v teku let postala defekt-na ter ne nudijo več vsestranske pripravljenosti in sigurnosti. Dasi mesto Celje in njegov bližnji okoliš v zadnjih dveh letih nista beležila večjih požarov, zahtevata industrijski razvoj in obseg mesta tehnično vsestransko izvežbano gasilstvo z modernim, za vse prilike razpoložljivim orodjem.
e— Jubilej gabrske gasilske čete. Prosto voljna gasilska četa v Uaberju pri Celju bo letos obhajala 25sletoico svojega človekoljub" nega dela v požarnih nevarnostih in drugih nezgodah. Obenem bodo praznovali nekateri Sani 25-letnico svojega nesebičnega in požrtvovalnega dela v četi, in sicer pred* sednik čete Konrad Gologranc, ki je tudi starešina celjske gasilske župe in podsta-rešina Gasilske zajednice. ter Štefan Boni šek, Ignac Podpečan, Franc Pušnik, Jernej Šarlah in Ivan Špeglič. Možje, ki so v društvu 06iveli, zaslužijo, da se njih kakor lus dj čete, ki ie v teh dolgih letih pomagala vsakomur, hvaležno spomnijo Celjani in okoličan« ter obiščejo njihovo proslavo, ki bo v nedeljo 4. julija. Slavnoat bo združena z velikim župnim zletom v Celju.
e— Celjsko pevsko društvo je priredilo v okviru protituberkuloznega tedna v sredo zvečer koncert pred mestnim poglavarstvom ter je pod vodstvom g. Peca še-gule zapelo vrsto moških in mešanih zborov. Koncertu je prisostvovala velika množica poslušalcev, ki so nagradili zbor po vsaki točki z živahnim aplavzom.
e— Upokojeno učiteljstvo iz Celja ln okolice izleti v soboto 8. t. m. v Žalec k tovarišema Petričku in Vrečerju. Sestanek ob 16. Vlakovne in avtobusne zveze tja in nazaj najugodnejše. Pridite vsi, da bo naš majalis tem lepši in zabavnejši! Na veselo svidenje.
Iz Maribora
a— Sokol I svojemu ustanovitelju pok. bc. dr. L. Plvku. V počastitev spomina blagopokojnega dr. L. P;vka, ustanovitelja sokolskega društva Maribor I. je hila v sredo zvečer v telovadnici inž. podoficir-ske šole iepo uspela paetetna telovadna akademija s slikovirtfm sporedom, pri kar terem so uspešno sodeloval člani, članice in naraščaj Sokoia I. Akademijo je posetjl trudj mestni poveljnik general M. Milenkovjč. Uvodno besedo je spregovoril podstarosta Sokola I br. Mofeorko. ki se je v toplih besedah spomnil velikega pokojnika jn društvenega ustanovitelja dr. L. Pivka. Prsctizno strumno je hi k) izvede^ nih vseh 14 telovadnih točk, vftek akademije ipa je (predstavljala »žfva rijka«. v kateri eo se zastopnik? vseh oddelkov sklonjenih glav poklonili manom svojega ljubljenega staroste. Telovadnem je bdia nabito polna sokolskega jn nadonajnega občinstva.
a— Impozanten pohod vojaštva ]n So-
kolstva na Tezno. Maribor je včeraj ekuip-no z našo hrabro vojsko slovesno obhajal tradicionalni praznik hajdukov in četnikov — Djurdjev dan. Ob 1 se je s Trga svobode razvil impozanten sprevod mariborske garmV/ije in do 1.500 Sokolov z vojaško m železničarsko godbo »Drava«. Sprevod je krenil po Vetrtnjsk; uljoi preko državnega mosta na Tezno. kjer Je po po-st.ro rt v; vojaških in sokotefcih Set v mimohodu mestnega igeneraJa Milenkoviča ter po poJdomitvi državne zastave spregovoril canoeoe besede r—»eddro-
odbon mariborskih aokoidMh
društev br. L. Stnma, k« je povdarjal. da si je t smislu saveznega sklepa izbralo
jugoslovensko Sokolstvo Djurdjev dan za. skupno proslavitev i našo hrabro vojsko v znamenju obnovitve četnjške prisege za našo svobodo in naiše meje. Gromko je odmeval pozdrav zbrane vojaške in sokol-sfce armade prvemu Sokolu Nj. Vel, kralju Petru II ob zaključku govora br. L Strune, nakar je spregovoril tople zahvalne besede za discipliniram in krasen odraiv mariborskega Sokolstva župnj načelnik br. C. Hočevar. Krepko je odmevala preko tezenskih poljan pesem »Hej Slovani« iz tisočerih sokolskih jn vojaških grl. Po kolu je bilo prjetno in bratsko jurjem-nje, ki je poteklo v znamenju najtesnejših vezi. ki družijo vojsko in Sokolstvo.
a— Anton Jagodič 60-letnik. Vestni arhivar Ipavčeve pevske župe in Glasbene Matice v Mariboru, pevec, železniški uradnik v pokoju Anton Jagodič obhaja 60-let-nico. Pa je še prožen kakor mladenič. Pri pevskih vajah je vedno točen in vzor drugim pevcem. Kot prijeten družabnik Je povsod zaželjen in dobrodošel. Doma je v Poljčanah, je sin malega kmetskega posestnika. Par let je hodil v mariborsko gimnazijo. Z 18. letom se je že odpravil k vojakom, nakar je bil 2 leti v odvetniški pisarni v Slovenski Bistrici. Pa tudi tu si ni obetal bodočnosti. Zato je že s 24. letom vstopil v službo pri južni železnici. Kjer je služboval, se je razlegala slovenska pesem. Jagodič tudi v najhujši dobi ni nikdar skrival svojega narodnega ponosa. Našemu vrlemu pevcu in prijetnemu družabniku iz dna srca: Se na mnoga leta!
a/— Uspel večer Jadranske straže. V sredo zvečer je bjla v spodnji kazjnski dvorani prisrčna počastitev 50 ustanovnih članov JS v okviru posebnega večera Jadranske straže, ki ga je organiziral oblastni odbor JS v Mar boru in ki se ga je v le-lepem številu udeležila elita nacionalnega, Maribora. Predsednik oblastnega odbora dr. Lipold je pozdravil zastopnika vojske generala M. Mjlenkoviča, magistiratnega. direktorja RodoMka kot. zastopnika mestnega župana msgr. Umeka. kot zastopnika škofa dr. Tomažiča in bivšega podbana dr. Pirkmajerja, predsedn ica ljubljanskega oblastnega odbora, JS. Tajnik oblastnega, odbora JS g. Prc j imel zamosen govoT o pomenu Jadranske straže ter o vzgojni važnosti domov m morju za našo mladino. Lep uspeh sta žela gdč. Jelka Igličeva in g. Belizar Sancin s solističnim; spevi. Središče sil iko vi tega sporeda je tvorila slavnostna beseda predsednka dr. Lipolda, kj, je s toplim nagovorom izvršil (razdelitev diplom 50 ustanovnim in dohrotvornim članom marjboreke JS. Slavnostni potek večera sta povzdignila s svojim vnetjm sodelovanjem izJjormo rzvežbanj jazz ter odlični pevski oktet mornariške sekcije JS pod vodstvom J. Kovačiča, pri čemer se je zlasti odlikoval s svojim krasnim baritonom g. Šauperl. Večer je izkazal živahno delavnost in uspešno agilnost mariborske JS. Na večeru je spregovoril tudi predsednik ljubljanskega oblastnega odbora g. dr. Pjrkmajer. ku je v okviru svojih pri-znalnih izvajanj na naslov marljive delavnosti mariborske JS sporočil navzočnim razveseljivo vest, da je brila pred tremi dnevj v Starem Kaštelu kupljena paroeJa, na kateri bosta ljubljanski in mariborski odbor zgradila svoj sHctrpnj doni iz zadevnega skupnega s&lada. Navzoč j so sprejeli tx> veselo sporočilo z vidnim zadovoljstvom.
a— Triumfalen uspeh francoskega violinskega virtuoza Roberta Soetensa. Sinoči je koncertiral v dobro zasedeni Kazin-ski dvorani skvni francoski virtuoz Robert Soetens s spremljevanjem komornega orkestra ljubljanske Glasbene Matice. Violinist si je s svojim odličnim nastopom utrdil tudi pri naši publiki sloves, ki ga uživa v vsem svetu, in navdušil mnogoštevilno poslušalstvo, ki je še m še zahtevalo dodatkov. Koncert, ki je vzbudil zanimanje naše glasbene publike, je v vsakem oziru dobro uspel ter so bili deležni vsi nastopajoči, tako solist kot spremljajoči orkester, navdušeno priznanje. Obširnejše poročilo našega glasbenega poročevalca sledi v kratkem.
a— V okvjru protituberkuloznega tedna
je bilo v sredo zvečer v dvorani Ljudske univerze predavanje sanitetnega svetnika dr. Jurečka o borb,- proti tuberkulozi. Predavanje je bilo dobro obiskano in so se ga udeležili predstavnik,' vseh mariborskih človekoljubjih društev. Predavatelj je b}l deležen toplega aplavza^,
a— Po treh letih odmora ln dela za drage nastopi »Jadran« v okvirju protituber-kuloznih prireditev jutri v soboto ob 20. v Unionu z lastnim vokalnim koncertom. Na programu novejše učinkovite skladbe.
a— Nove cene mleku in mlečnim izdelkom. Te dni so se sestali v Mariboru zastopniki obmejnih vjničarjev in kmetovalcev ter sklenili, da se tudi v Mariboru regulirajo cene mleku in mlečnim izdelkom. S 15. t. ms. naj bi v smislu tega sklepa veljale za mleko in mlečnim izdelkom v Mariboru naslednje cene; mleko za dojenčke Din 3, za odjcmalce. postavljeno na dom a&; na trgu Djo 2, za bolnišnice Din 1.75. industrijsko mleko za pitan ie piščancev Din 1.50. sladka smetana Din 15, čajno maslo Din 32. maslo za kuhanje Din 24. Po vaseh ne sme biti nižja cena od Din 1 za liter konzumno mleko pa mora stati Din 1.50. Sklep se utemeljuje z nujno potrebo reguliranja in ni vel (ran ja cen.
a— Veliko propagandno delo v sliki in besedi vrši turistična revija »Jugoslovenski biseri«, že prva številka, obsegajoča 80 strani, vsebuje nad 100 krasnih slik! Priporočamo jo za dom in šolo kot čitanko domo-znanstva, za hotele in gostilne, za zdravilišča in letovišča kot informativno, pouč-no-zabavno in propagandno čtivo, enako za trgovce in obrtnike, za turiste in športnike! Naročnina, plačljiva tudi v obrokih, letno le 60 Din. Uprava Maribor, Kostanjevčeva štev. 22.
Iz Kranfa
r— Proti tuberkulozi! i teden. Po mestu se razvija nabiralna akcija. Delavstvo vseh tovarn je sklenilo, da bo prispevalo gotove zneske. Radio Ljubljana bo oddajal danes ob 19.50 govor primarija dr. Neubauei* ia o protituberkuloznem skrbstvu v dravski banovini in načrtih za bodočnost. Govore bosta v Kranju prenašala dva zvočnika: pred Narodnim domom in pred Staro pošto. Na praznfk je bil cvetlični dan in so se prodajale tudi brošure. Pred Narodnim domom te bil promenadni koncert Kranjske godbe. Protaiuberkuloeni teden bo zaključi* la v nedeljo ob 10.30 Akademija protitu-berkulozne lige v Narodnem domu. Sodelovala bo godba L planinskega pp. iz Škofje Loke. Pozivamo vse meščanstvo, ^ »^^ja
o
Zdravi, krepki zrvel SO neprecenljivo premoženje, s katerim je treba varčno ravnati. Zato foliko zdravnikov svetuj« kavo Hag, ki varuje živce in dopušča globok in krepilen spanec. Poskusile torej ludi Vi enkrat s kavo Hag. Ta najfinejša kofeina prosla zrnata kava )• tako dobra in zdrava, da ji bosfe stalno dajali prednost pred drugimi.

KAVA HA
* . VARUJE VAŠE SRCE
Iz življenja na deželi
ROGAŠKA SLATINA. Kakor običajno, s« ie tudi letos otvorila sezona v tukajšnjem zdravilišču e sv. mašo, ki jo je daroval domači g. nadžupnik ob navzočnosti zdraviliškega osobia z g. ravnateljem na čelu. — Večletni vodja nasianjevalnega urada g. baron Egon Zois je premeščen v zdravili" šče Dobrno. Tukajšnje uraduištvo mu je priredilo poslovilni večer, kj je pokazal, koliko toplih &impatij je g. Zois užival med 6vojimi tovariši. G. ravnatelj Gračnar je orisal vse vrline, ki dičijo g. Zoisa, zahvalil 6e mu je v toplih besedah za vso požrtvovalnost in dobro voljo, e katero je vršil svos jo večkrat dokaj težko službo in mu želel, da bi tudii na novem mestu uspešno deloval v korist zdravilišča in s tem v korist domovine. Zahval ii se je ludj gospej baronici, ki je kot spretna družabnica mnogokrat aktivno sodelovala za procvit zdravilišča. Poslovilni večer ie počastil s svojo navzočnostjo brigadni general gospod Isakovič ^ gospo soprogo in s svojim adjutantom. Oi» lične goste je g. ravnatelj Gračnar iskrenu pozdravil s prošnjo, da se kmalu zopet vt-nejo k nam. Gospod brigadni general se je zahvalil za dobrodošlico in želel prekrasni Rogaški Slatini vsestranskega procvita.
Poslednjič veliki glasbeni film s sodelovanjem najboljših orkestrov in plesalcev
J U A N I T A
▼ glavni vlogi Mireille Perrey In Alfred
Rode
Danes predstava samo ob 16. uri, obe večerni predstavi vsled koncerta odpadeta.
tfnanrzsr HBe33B*MF	3G	I		
Najlepša opereta letošnje sezone ROSE M A RIE Jeanette Mac Donald in Eddy Nelson				
22% UNION				k
Danes poslednjič Veliki ljubavni film po istoimenem gledališkem komadu Oskarja Wildeja
zavržena žena KSthe Dorsch, Gustav Griindgens, Marianne Hoppe
			
IEMŠ^m**}.	n^vTrffl	1	1
HTM PRI ORMOŽU. Pred kratkim je bil tukaj sestanek nek-ianjih učencev humske narodne šole, ki je bil posvečen spominu blagopokojnega nadučitelja g. Antona Porekarja* ki je na tej šoli neumorno deloval v prospeh narodne in gospodarske prosvete 40 let. Osnoval se je priprta/vljatei odbor, ki si je zadal nalogo, da. oskrbi spominsko ploščo, ki bo okusno montirana na pročelje šole. Slavnostno od_ kritje spominske plošče bo dne 13, junija t, L ob S. popoldne. Vsi nekdanji učenci in pa prijatelji blagega pokojnika se vljudno vtabrijo, da se slavnosti udeležijo. Prispevke za pokritje stroškov naj se bla_ govoli pošiljati na Ljudsko hranilnico in posojilnico v Ormožu, št ček. rač. 11062. Morebitni prebitek se bo porabil v korist revnih šolskih, otrok. Natančen spored slavnosti bo pravočasno objavljen v časx pisju.
Naše gledališče
DRAMA Začetek ob 20. uri.
Petek, 7.: Med štirimi stenami. Red Četrtek.
Sobota, 8. maja: Matura. Izven. Znižane
cene od 20 din navzdol. Nedelja, 9. maja: Rivala. Izven. Znižane
cene od 20 din navzdoL Ponedeljek, 10. maja: Zaprto.
Gostovanje g. Dušana Radenkoviča, člana beograjske drame bo v torek 1L t m. v vlogi živote Cvijiča v Nušičevi komediji »Dr«. Gost spada med najodličnejše inter-prete Nušičevih karakternih vlog ter je kot tak znan žirom naše države.
OPERA Začetek ob 20. uri. Sobota, 8. maja: Veseli studenček. c. Nedelja, 9. maja: Ob pol 11. Mladinski koncert. Prireditev društva »Skrb za mladino«. Cene od 24 din navzdol. Ob 20. Navihanka. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ponedeljek, 10. maja: Zaprto.
Rančigajevi malj harmonikarji nastopijo skupno z otroškim pevskim zborom 26 otrok od 4. do 6. leta in z mladinskim pevskim zborom na Mladinskem koncertu društva >Skrb za mladino« v nedeljo ob pol 11. v operi. Skupno nastopi 180 otrok z izbranim koncertnim sporedom. Sodeluje kooeervato-ris* violinis* Sever Marko.
Uprava gledališča prosj p. n. abonenfe da poravnajo do 16. t m. 9. obrok abonma« ja.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob 80.15 Petek 7.: Na Trški gori. Zadnjič. V korist krajevne Protituberkulozne fige Sobota 8.: Kdo je papa. Nedelja 9.: Kdo Je papa.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Z:
Maši kraji in Ifndje
Eno leto boja proti jetiki na Dolenjskem
Lani 2. maja smo začeli borbo proti jetiki tudi pri nas v Novem mestu: ustanovili smo protituberkulozni dispanzer za velik okoliš petero dolenjskih in belokranjskih okrajev. V luči statistike izgleda naša dosedanja borba tako-le:
Vseh pregledanih obiskovalcev dispanzerja je bilo 1.134, med kateremi smo našli 624 bolnikov s pljučno utberkulozo, od-nosno 105 odprtih jetičnikov Poleg tega je bilo izvršenih 1114 rentgenoloških. 623 mikroskopskih, 756 laboratorijskih preiskav ter 383 operativnih posegov (pneumo-oleo toraks, pleuralne punkcije ter operaciie na freoiku). Borbo je vodii šef ljubljanskega dispanzerja g. dr. Josip Prodan s pomočjo vseh treh zdravnikov banovinske ženske bolnišnice. Poslovanje • dispanzerja je bilo omogočeno le na ta način, da je uprava ban. ženske bolnišnice dovolila souporabo svojih rentgenskih, operacijskih ter laboratorijskih prostorov in naprav; v ambula-toriju bolnišnice pa posluje dispanzer in sicer vsako soboto — doslej le popoldne — od 15. maja naprej pa od 10.—12. za stare in zunanje, od 14. do IS. pa za nove in bližnje bolnike.
Kaj pomeni dosedanje delo dispanzerja za naše dolenjske in belokranjske razmere, pa postane še bolj jasno, če upoštevamo izkušnjo, da prilično 4/s od 5/a odprtih jetičnikov predstavlja nevarnost za svojo bližnjo in daljno okolico, ker trosi okoli sebe kali jetike in to bodisi iz nevednosti ali pa zaradi pomanjkanja vseh onih obrambnih sredstev, katerih se mora posluževati pravilno organizirana protituberku-lozna borba. Nevednost in pomanjkanje — dvoje zvestih oprod našega sovražnika — jetike, dvoje velikih zaprek, preko katerih je le težko hitro dospeti do zaželjenega ciljal Vsaka vojska stane denar in prav mnogo denarja; poleg hrabrosti še dobro srce pa zahteva od svojih borcev protitu-berkulozna borba 1 Ravno v naših krajih, še pred kratkim zapuščenih in pozabljenih, je treba nuditi izdatno in popolno pomoč v tem boju — nikakor pa se ne sme zadovoljiti le s polovičnim uspehom. Ko se oziroma ob Zaključku prve obletnice na naše uspehe, moramo tudi priznati nedo-statke opravljenega dela in navesti opravičila. Dvoje velikih nalog še čaka protitu-berkulozno akcijo na Dolenjskem, katerih doslej še nismo utegnili reševati: obči serijski pregled vseh šolarjev, ter smotrno organizirano socialno skrbstvo za naše je-tičnike. V opravičilo bodi dejstvo, da dispanzer še vedno nima svoje stalne zaščitne sestre, brez katere tega ni mogoče načeti. Nadalje obstoji v zdravstveni organizaciji na Dolenjskem vrzel, katero je občutiti v vsaki socialno-higienski akciji, t. j. pomanjkanje naravne centrale — Zdravstvenega doma v Novem mestu! Dispanzer je našel sicer začasno gostoljubno zavetišče v ban. ženski bolnišnici. Pomisliti pa je treba, da je dispanzer v mnogih in sicer prav tehtnih ozirih ovira za nemoteno poslovanje zavoda kot je v ženski bolnišnici. Dispanzersko delo brez sistematične akcije neposredno na terenu je polovičarsko, nezadostno in trajno nemogoče. Protituberkulozna borba brez zveze z dobro opremljenim socialno-higiens/kim centrom. ki ima svojo pročevalsko službo ter svojo udarno mobilno sposobnost — je površna, njen končni efekt pa je bil dvomljiv. Zato se glasi zahteva borcev za protituberkulozne akcijo na Dolenjskem ob priliki zaključka naše prve obletnice: poleg dveh že obstoječih in moderno opremljenih bolnišnic, ki skrbe za kurativno plat javnega zdravstva, je treba Novemu mestu še kompletnega Zdravstvenega doma, ki bo naravno središče vsake socialno-medi-Cinske in preventivne akcije. Sele ta kompletni sistem zdravstvenih ustanov, ki bo posloval lahko zložno in paralelno, bo predstavljal zanesljivo in varno trdnjavsko črto, ki bo omogočila boj v polnem razmahu boj proti sovražniku našega dolenjskega ljudstva š t. 1. To je še vedno jetika.
Dr. Milan Žiga Cervinka.
Jetika je največja morilka našega naroda. Podprimo Proti tuberkulozno ligo psa j z enim dinarjem!
Ptuj gradi Delavski dom
Soglasen sklep na seji mestnega sveta
Ptuj, 6. maja.
Na seji ptujskega mestnega sveta se je župan spominjal preminulega ravnatelja Mateja Hubada. Ministrstvo financ je odobrilo ptujski proračun, znižalo je le občinske doklade na državne davke za 5 odstotkov in trošarino na vino na lansko višino, na 1.50 od litra. Odobrilo je zvišalo uvoznino na obutev in konfekcijo. V Ptuju se otvori prometna pisarna, ki bo poslovala od začetka junija. Ugodeno je prošnji Združenja trgovcev v Ptuju, da lahko mestni svet dovoli posameznim tvrd-kam pavšaliranje občinske uvoznine. Obenem so bile rešene že vložene prošnje. Bata plača 24.000. Milo Senčar 12.000, Kraker 7.500, Reinhardt 2.000 Vindiš 1.000, Bre-zovnik 1.600 din. Soglasno je bil sprejet predlog odseka za raširjenje cestne razsvetljave na cestah, ki so zdaj priključene k mestu.
Posebno važna točka dnevnega reda je bila zgraditev Delavskega doma. Ptuj nima nobene institucije, ki bi skrbela za boljšanje zdravstvenega stanja socialno šibkejših slojev, že pred dvema, letoma je mestna občina apelirala na odločujoče kroge, da se v Ptuju zgradi zdravstveni dom, kjer bi se namestila šolska poliklinika.
posvetovalnica za noseče žene in za dojenčke ter slične ustanove. Mestna občina bo zdaj preskrbela posojilo 500.000 din na dolgoletno odplačevanje. Posojilo je brezobrestno obljubljeno pri Borzi dela. Ptuj bo apeliral na višjo oblast, da se zgradba omogoči s primerno dotacijo. Predlog je bil soglasno sprejet. Poleg raznih manjših stvari je bil na dnevnem redu tudi računski zaključek Mestne hranilnice za preteklo leto. Knjige so vse v redu. Kljub ne-sigurnosti glede likvidnosti in kljub hudemu udarcu z uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov je Mestna hranilnica ohranila razmeroma ugoden položaj nasproti drugim denarnim zavodom v dravski banovini.
Ptujsko gimnazijsko poslopje z inventarjem preide v oskrbo banske uprave. Pogodba navaja: mestna občina brezplačno odstopi banovini v last in posest gimnazijsko poslopje z vsemi pritikllnami in premičninami. Dovoljuje vknjižbo lastninske pravice s pridržkom, da velja odstop kot pogojen in tako dolgo, dokler se bo poslopje z inventarjem vporabljalo za potrebe ptujske gimnazije. V nasprotnem primeru se darilna pogodba spet odpovč in preide poslopje spet v last mestne občine.
razkrinkan
Še štirje v zaporu — Dognanja policije o vlomih
Maribor, 6. maja.
Skrivnost drznih vlomov v zadnjem času v Mariboru je danes pojasnjena. Po večdnevnem temeljitem zasliševanju ter izpraševanju vesti aretiranega Franca Sta. neka so se navzlic vztrajnemu zanikanju vsake krivde od strani aretiran ca nagrmadile številne okoliščine, ki tako obremenjujejo Staneka. da mu vsa njegova zatrjevanja o nekrivdt ne bodo megla pomagati.
Intenzivna poizvedovalna akcija mariborskih policijskih in studenških orožniških organov je prinesla celo vrsto zanimivih ugotovitev in razkritij ki kažejo, da so stale ob Stanekovi strani še druge osebe, pri katerih se je skrival in pri katerih je shranjeval ukradene predmete. V zvezi s tem je policija zaslišala več oseb ter so najzanimivejše izpovedbe neke priče, katere ime se v interesu nadaljnje preiskave drži v najstrožji tajnosti. Ta priča je izpovedala ta-ie podrobnosti, da je že sedaj vlom v Bizjakovo urarno popolnoma raz. jasnjen. Več oseib je bilo aretiranih. Nekatere so že izpustili, 4 pa so še pridržane v zaporih.
V zvezi z razjaanjevanjem številnih vlomov pri belem dnevu v Mariboru so namreč našli pri nekaterih strankah v Studencih, kjer je Stanek stsaioval, znamke, zlatnino in srebrnino. kar vse iz.
vira od vloma v Bizjakovo urarno. V zaporu sta pridržana mesarski mojster G. in njegova žena iz Studencev ter čevljarski mojster G. in njegova žena. takisto iz Studencev.
Tudi se je posrečilo policijskim organom, da so obremenili Staneka z novo ugoto. vitvijo ki je velike važnosti za razjasnitev drugega vlcma, to je v žniderčičevo trafiko na Aleksandrovi cesti. Vlomilec v žniderčičevo trafiko je namreč po vlomu, ko je že zapustil lokal, izgubil denarnico. Našle pa so se priče, ki so izpovedale, da je Stanek identičen z dotičnim moškim, ki je na dan vloma izgubil denarnico na Aleksandrovi cesti Tudi je za nadaljnje razčiščevanje teh vlomov velikega pomena najdba ključa, s katerim se lahko odpre aktovka, ki so jo sedaj našli pri neki ženski, h kateri je Stanek zahajal. Mariborska policija bo Staneka še dsnes popoldne in Jutri zasliševala ter izvršila še nova so_ očenja, nakar ga bo izročila sodišču. V mariborski javnosti je za razkrinkanje Franca Staneka velikansko zanimanje, ki postaja tem večje spričo vsakodnevnih zanikanj glede krivde od strani Staneka. dočim se na policiji iz dneva v dan kopiči tako zanimivo in važno obremenjevalno gradivo, ki bo končno Staneka prisililo k priznanju drznih vlomov, ki so nekaj me. secev vznemirjali ves Maribor.
Dva obupanca v Zagorju
Star rudniški čuvaj se je s srobetom obesil na nekdanjem morišču — Zakaj je šel Alojz Eepič v smrt
Zagorje, 6. maja.
Včeraj okrog 14. ure je našel posestnik Kline iz Vin, ki vozi les k zagorskemu rudniku, blizu ceste obešenca. Kline je šel ravno odsekat kos lesa, da bi z njim privzdignil zadnji del voza iz jarka, pa je ugledal ves presenečen mrliča na hruški, privezanega s srobotom. Poklical je v bližini zaposlene rudniške delavce. Potrudili so se, da bi obešenca rešili, toda vsi poizkusi obujanja k življenju so bili zaman.
V obešencu so spoznali vpokojenega rudniškega čuvaja Martina Stibriča iz Zagorja. Tragična novica se je hitro razširila med prebivalstvom, čudno, da je bilo obupno dejanje storjeno prav v kraju, ki ima starodavno ime »Gavge«, ker so svoj čas tu ljudi obešali. O vzrokih, ki so gnali dobrega moža v smrt. se marsikaj ugiba. Mož je bil videti zadnji čas jako potrt Z ženo sta prebivala v hčerkini novi hiši.
Pokojnik se je rodil leta 1862. v Velikem Obrežu pri Brežicah. Kakor mnogi drugi iz
tistih krajev, je tudi on prišel v rudarski revir za kruhom. Več let je bil zaposlen pri nakladnju premoga in apna pri zagorskem ruaniku. Ko je opešal, je do vpokoji-tve opravljal službo nočnega čuvaja..Zadnje tedne je tožil, da mu ni več do življenja. Včeraj se je še udeležil procesije, ker je bil globoko veren. Pred dvema dnevoma je šel tudi k spovedi in obhajilu. Ko pa je včeraj po procesiij popil par kozarčkov žganja, je mirno povedal, da je to bila rje-gova poslednja pijača v življenju. Potem je mirno odšel v prostovoljno smrt.
G.ede utopljenca, o kateiem je »Jutro« vteraj poročalo je ort.žnifitvo ug*>co .'o da je pokojnik v resnici Alojz Repnik iz Vinj, kakor se je glasil poziv sreskega sodišča ljuo;janskega, ki so ga našli pri njem. Dne ž. aprila je bila v Vinjah. pošta Dol pri Ljubljani, zapuščinska razprava na Repni-kovi domačiji Lojze Repnik je bil dedič za umrlim očetom, že naslednji dan, 9. aprila, ie zapustil dom. žalostila ga je očetova
■uit fet tria ga Je skrb, kako bo lzwi8il
oporoko in izplačila. V obupu je potem šel v smrt. V Zagorje se je včeraj pripeljal pokojnikov stric, ki je uredil vse potrebno, da so obupanca danes dostojno pokopali. Mladenič je bil star šele 23 let.
Živemu so zvonili zadnjo uro
Litija, 5. maja.
Sinoči je zazvonil navček.
»Komu zvoni?« so se vpraševali ljudje.
»Gospoda Dim ca so pripeljali z reševalnim avtom iz ljubljanske bolnišnice, pa je med prevozom umrle, je šla vest med tr-žani.
Vsakdo je dejal: »Skoda prijaznega moža«. In so seveda vedeli takoj povedati o nesreči priljubljenega gospoda. Albert Di-mec je bil uradnik na ljubljanaski železniški direkciji, stanoval pa je v Litiji. Nedavno je zbolel na hripi, nastopile so komplikacije, ki so na videz krepkega moža podrle, da je moral v ljubljansko bolnišnico.
Seveda so še pristavili Litijani v pomilovanju nad njegovo nesrečno usodo, da si je zadnja leta uredil ličen dom na Frtici, kjer je namerjl preživeti pokoj. Zdaj mu je nenadna smrt preprečila vse načrte.
No. davi se je zvedelo drugače Ko so pripeljali sinoči gospoda Dimca v Litijo, je neki njegov prijatelj razumel, da so privedli Alberta že mrtvega. Stopil je takoj do cerkovnika in mu je naročil, naj zvoni prijatelju Dimcu zadnjo uro. Cerkovnik je seveda šel takoj pozvanjat z navčkom.
Zdaj, ko se je pojasnila usodna pomota, smo prepričani, da bo gospod Dimec prestal bolezen in — po starem reku. da dolgo živi, kogar pomotno prištejejo med mrt-vake — še dolgo in zadovoljno užival življenje. ki so mu ga po neljubi pomoti že odzvonili...
Okrog Velikega Kamnika
11 Kamni,ka nam pišejo: V »Slovencu« preteklo soboto smo čitali, da je na vidiku Veliki Kamnik in da bo res velik, ker mu bodo priključene okoliške bivše občine Podgorje. Tunjice, Mekinje, Nevlje in Palovče. To naznanilo nas ni presenetilo, čeprav ie odpor proti taki zadušitvi mesta Kamnika vedno večji tudi pri tistih meščanih, ki so pristaši JRZ. Ta odpor raznih pristašev je že tako močan, da si kamniška organizacija JRZ že umiva roke in pravi, da prepušča odločitev oblasti. Ako bo torej Veliki Kamnik ustvarjen kljub odporu večine kamniške JRZ, se bo manjšina, ki bo izsilila svojo voljo, kar lepo skušala skriti za oblast.
Vest v »Slovencu« je posebno razburila člane kamniške korporacije. To je tudi razumljivo. Borba zoper meščansko korpora-cijo se je zopet pričela in nedavno smo celo črtali nekje, da si morajo kamniški občani priboriti nazaj uzurpirane pravice kor-poracijskih upravičencev. Ako naj se sedaj Kamniku res priključi še 5 bivših okoliških občin, bodo korporacijski upravičenci potisnjeni v tako neznatno manjšino, da ne bodo imeli nobene besede več. Po pravici se zato boje, da bi ustvaritev Velikega Kamnika pomenila konec meščanske korporacije.
dom
v Bakru
Trbovlje, 5. maja.
Že leta in leta so pošiljala trboveljska društva in korporacije deco, pa tudi odrasle v počitniške kolonije na morje, na Gorenjsko in druge kraje, da se telesno in duševno okrepijo, zlasti najpotrebnejši m najrevnejši. Kolonije so letovale po šolskih prostorih in šatorih, kar je bilo združeno z raznimi neprilikami in se zlasti glavnemu principu letovanja ni moglo v polni meri zadostiti, t j. principu higiene. V zadnjem času se je pa odstranil tudi ta nedostatek, ker so Trbovlje dobile po zaslugi g. Mirka Sušnika in ga Ane Lapornikove svoj Trboveljski dom, ki obsega 2 hiši, tako da bodo lahko letovali odrasli zase, deca zase.
Cene v Trboveljskem domu so skrajno nizke in bodo jedva krile dejanske izdatke za prehrano in režijo. Za mladino do 12. leta se plača za tritedensko letovanje Din 300, in je v tem znesku vsebovana tudi četrtinska voznina iz Trbovelj in nazaj. Od 12. do 14. leta je ta prispevek Din 350
Odrasli plačujejo na dan v maj«, jtmij*
in septembru po 25 do 30 Din, v juliju in avgustu po 30 do 35 Din. Iz navedenega je razvidno, da si bodo tudi manj premožni sloji lahko privoščili blagodat počitnic in okrepčila na morju. Hrana bo, kot posnemamo iz prospekta, prvovrstna in obilna. Prijave sprejemata Sušnik Mirko, učitelj v Trbovljah in Ana Lapornik, šol. upravi-teljica v Trbovljah za društva, ki bodo letovala v omenjenem domu. Ker je dom obsežen, pridejo v poštev tudi prijavljen-ci iz drugih krajev, v kolikor bo prostor na razpolago. V maju in juniju pa bo ta dom na razpolago za šolske ekskurzije.
Zimska pomoč med Primorci v Mariboru
Maribor. 8. maja
Zfmstc pomoč je organiziral jn izvedel za to posebno izbranj akcijski odbor za pomoč primorskim rojakom. S podporo drugjh činiteljev, posebno pa še z izdatno podporo naših primorskih rojakov je to svojo nalogo vsestransko zadovoljivo rešil. Kakor druga leta so tudi v tej zimska se-zonj dobi-li vsi naši brezposelni gostoljubno streho od mariborske mestne občine. za kar se čuti odbor dolžnega na tem mestu se najlepše zahvaliti. Tu so naši brezposelni dobivali dnevno zavetišče pred_ mrakom v posebni ogrejevaJnoi. k; jo je odbor oskrbel, razen tega so našlj mnogi teh re-vežev tukaj tudi svoje prenočišče poleg celodnevne 06krbe, kj jo je vodji odbor v lastni režiji.
Zjanska pomoč se je pričela lani oktobra in je trajala do konca aprila, torej polnih sedem mesecev. V tem času je iskalo pomoč; pri akcijskem odboru približno 130 oseb. med njimi več družinskih očetov in mater s številno družino poleg starih, onemoglih in bolehnjih. katerim je odbor po svojih skromnih močeh skušal pomagati. Pravih brezdomcev je odbor preskrboval e popolno prehrano 76 oseb, ali povprečno v sezoni do 50 oseb dnevno. Ti so dobivali od začetka dvakrat dnevno toplo brano, pozneje se je pridružil še zajutrk. Tako je odbor razdelil v tem času 13.286 porcij dobre, zdrave, domače hrane in je te reveže rešil pred gladovanjem. Drugim, podpore vrednim starim in onemoglim je odbor razdelil 105 nakazil za živila v višini nad 3000 Dfn. V organiziranem prenočjšču je našlo zavetišče 40 oseb. ki bi drugače znnirzovale po raznih kozolejh. Prenočnin je zabeleženo v tem času 3204. Odbor je tem rojakom preskrbe! tudi potrebno obleko, peo-jio in čevlje jn izdal zato preko 7000 din ter jim nabavil tudi potrebne osebne izkaznjoe in druge po zakonu zahtevane listine, plačal tu pa tam kake potmi ne za take, ki so kje drugje dobili službo in izdail v te namene okoli 6.500 din. Za vso to oskrbo je odbor potrošil do konca aprila 45.000 <iin. to je vse ono. kar je v tem času skupaj zbral od dobrih src in požrtvovalnih rojakov, ki so se obvezali akcijo gmotno podpirati z denarnim- prispevki. Bodi vsem na tem mestu izrečena, najlepša zahvala, posebej še največjemu dobrotniku g. notarju Jakobu Kogeju. kj je vsakokrat v potrebi priskočil na pomoč poleg drugih činiteljev. k.j so akcijo tudi izdatno podprli
Iz predloženega lahko vsak sklepa, da je bfla akcija potrebna jn da je tudi dosegla svoj namen. Tako lahko rečemo, da je dvema celo bjlo življenje rešeno s tem. da jima je bjla v hudi bolezni priskrbljena zdaavniška pomoč, poleg operacije,_ ki se je v enem primeru pokazala za nujno potrebno.
Vsi ti oskrbovanci, v kolikor so dela zmožni, 90 delo delno že dobili drugi so za to predvideni, ostali b; še v oskrbj akcijskega odbora še oni stari, bolehni in onemogli. za katere je še predvidena pomoč tudj v naprej, v kolikor bodo sredstva to dopuščala.
Akcijski odbor bo Se nadalje zjb:ral sredstva v ta namen pri vseh onih. k; so se za to obvezali f<n prosj vpe tiste, da bi blagovolili še nadalje podpreti odbor s potrebnimi sredstvj. Potrebe so sjcer sedaj manjše. ah" vsak dano vatel j naj da v zavesti, da podpre one stare in onemogle k; niso več zmožni vršiti kako delo jn bi bil; brez podpore prepuščeni največji revščini in beračenju. S tem je odbor podal obračun svojega dela in se vsej naš; javnosti za vsak prspevek al; darilo v svojem kakor tudi v ionenu podprrancev ponovno zahvaljuje.
Pot stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
V javnosti eo se pojavile vesti o novem domačem lutkarskem gledališču na domu mojstra M-lana Klemenčiča, kj pa je dostopno le izbranj prijateljski družbi Nove lutke eo minijaturne, visoke le 10 do 15 cm. Da Bo te vrste lutke še posebno žive. je znana stvar.
Novo gledališče torej n,; namenjeno javnosti. V njem vidimo samo dokaz, kako resničen je pregovor, da se človek vedno vrača k svoji prv; ljubezni, kakor trdi znanj francoski pregovor. - kajti vkljub drugemu bolj »dobiokanosnemu« delu — Milan Klemenčič se je zadnje čase posvetil portretiranju — ga je vendar zopet zvabila v evoj objem muza Marjonetta jn »nis,, mogel kaj«, da ji ne bi bil položil za dar v naročje novo umetniško delo. (Znano je. da je ustvaril tako miniaturno lutkarsko gledališče naš mojster že med vojno n z njim zabaval svoje tovariše in prijatelje v Gradcu).
Prj teh 6pominih in opominih 6i tudi mj »ne moremo kaj«, da se ne bi spomnili na njegovo veliko lutkarsko gledališče ki ga je ustvaril za mesto Ljubljano To je bjlo res njegovo življensko delo na tem popri-šču umetnosti, ki pa mu je prineslo, žal. le bridko razočaranje. Zato pa je odšel »v pokoj« ali bolje po jugoslovansko povedano: »na razpoloženje«. o čemer pričajo vesti o njegovem novem gledališču kajti njegovo delo priča da ne počiva, ampak da je na razpolago vsem prijateljem lutkarske umetnosti.
Nočemo reči. da bo še enkrat začel od kraja. Ne. to bi bilo preveč in skoraj nemogoče. kart*- le oni k? ie videl kako ie rastio itn nastajalo njegovo prvo delo. ve. kaj se pravi ustvarjat, novo, originalno umetniško lutkarsko gledališče. Ta zna potem tudi ceniti trud in uspeh. In vendar to njegovo lepo umetniško izvršeno delo propada nekje v pozabi jenju. Ni čudo. da je obupal in da nekaj let ni bilo čut; o njem. Oe se je sedaj spet lotil dela — čeprav v
---- ' - ea sadi, & s njem Is**
kar, ki se ne da premagati. In to je razveseljivo za nas in zanj. kajt; ta neodoljjva sila je znak in dokaz umetnika jn Ljubljana je imela to srečo, da je dobila od njega v dar njegovo najlepše delo. Ako potem Ljubljana ni zaslovela kot prvo mesto na našem jugu. kj ee more ponašati s takim mladinskim gledališčem, nj njegova krivda — saj je žrtvoval za svoje delo vse. kar je imel — ampak je bjlo temu krivo nerazumevanje in brezbrižnost onih. k.; niso znali ceniti njegovega dela
Pred par meseej je Zagreb slavil 15 letnico svojega lutkarskega gledališča. To gledališče ie nastalo za ljubljanskim. Gosp. Širola je večkrat posetil Milana Klemenčiča prj njegovem delu In Zagreb je vkljub raznim krizam — vzdržal in slavj letos svoj jubilej. Ljubljana ni vzdržala. Po treh sezonah ki so dosegle v repertoarju že veliko popolnost, pri mladin pa popoln uspeh je moralo gledališče zapustiti gostoljubno hišo Mestnega doma in — je bilo — na ulici. Prevzelo ga ie društvo »Atena« ki je poskušalo s predstavam; v mai, dvorani Narodnega doma in v suterenu »Mladike«. Tam je to lepo obstalo in obnemelo. Ko je bi v Ljubljani Rranjsiav Nušjč. ga je hotel Milan Klemenčič opozoriti na svoje delo. k; je bilo tako vredno oodpore. Upal je. da se bo zanj zanima,! naš velik; komedio-gra.f kj ie bil menda t ud; v zvez; z ministrstvom prosvete A e. Nušjč je izjavil, da ga marionete ne zanimajo Morda zato ne. ker so bile naše in ker so nastale v Ljubljani. Kajti pred par leti; je povabilo nemško poslaništvo v Beogradu na gostovanje znano umetniško lutkarsko gledališče iz Monakovega. Priredilo je predstavo na poslaništvu, ki se je je udeležil tudi dvor. vsi so bili za. nemško lutkarsko umetnost, poln,; občudovanja in vodja igralske skupine je prejel visoko odlikovanje Naš mojster pa ni prejel za svoje delo n j kakega priznanja. dasi njegovo gledališče ni v ničemer zaostajalo (za raooakovskjm, razen da m Imelo tako Ntih in pefmernih pnosfaozov.
kakor ga je za to mladinsko zabavišče preskrbela monakovska mestna občina. V tem je b i tudi glavn; vzrok da je Klemen-čjčevo gledališče prenehalo e predstavami. Nastala so pozneje druga sokolska lutkarska gledališča, ki vsa lepo uspevajo, a Kleanenčjčevo gledališče, ki je bilo ponos Ljubljane, je bilo samo eno.
Zdaj ta »ponos« počiva« v suterenu »Mladike«. Kajtj, »telo je iz zemlje, duh pa je od zgoraj vdihnjen«; to se pravj- lutkarsko gledališče more oživit; le dobra igralska skupina. Ljubljana še n; našla za to gledališke primernega prostora. In to gledališče
propada, kakor vse. kar miruje. Rekli so, da bi spadalo v muzej za spomin kot prvo spomjnsko delo te vrste. A za muizej je še čas, naj se prej izživi! In to se more le v primernem prostoru. Ali ne bi na ^k prostor mislili arhitekti pri zgTadbah rasnih palač in hotelov? In prj nas je baje toliko brezposelnih ljudi, ki bj našli poela prj tem tudi nezaposlenem gledališču. Lepote in zabave željne mlade publike je tudi vedno dovolj. Kaj torej še manjka? Mojstra, ki b; vzel delo v roke?... Skoda je, da to lepo gledališče spi, molči- Ali ni nikogar. kj bi ga vzbudil? Dr. Ivan Lah.
ni samo eden • • •
Murska Sobota, aprila
Črnjakovič ni samo eden in ne samo v Tropovcih. Vsaka vas v Prekmurju ima svoje Lazarove in svoje Črnjakovi-če. Videla sem jih brez števila — potikali so se po vaseh, po kolovozih med njivami, iz vasi v vas, s košem za kokoši na hrbtu.
—	Au-auuu!... Kuri za kodaji!
Dolgo, zategnjeno tulijo skozi vasi.
—	Au-auuu!... jih oponašajo otroci za plotovi.
Pri Sebeštjanu je tisoč zelenih- barv in vsaka je drugačna.
Pri Sebeštjanu so njive iz ilovice in setev je slaba.
Položni hribi, ilovnate, ceste navkreber, ob njih hiše, nagnjene v to ali ono
stran.
Desetleten Jožek gre od večernic. Sam, po široki cesti, obut v blatne čevlje iz svinjskega usnja.
—	Falen Jezuš! —
—	Kje si doma, Jožek? —
—	Tam doli, v etoj hiži...
—	Mamo imaš? —
—	Mac, da pa x Franciji* m
—	In ata? —
—	Ajta so tudi tan ... Sto seden krav imajo, mama pa sedemdesetdevet svinj.
—	Kadiš kaj, Jožek? —
—	Perse — seveda, pravi Jožek tiho in sramežljivo gleda v svoje blatne čevlje, v cesto. V čevljih ima strgane trakove, na suknji mu manjkajo gumbi.
—	Gumbe si zaigral, ne? —
—	Perse. — •
—	Ušesa imaš pa umazana, Joško! — Jožek gleda v tla, v čevlje in molči.
Tudi ob je eden izmen Črnjakovičevih. Ob polletju ni mogel vzeti knjižice, ker ni imel dveh dinarjev. Tako ne ve, kakšne rede je imel in kako se piše njihov novi škoJnik.
•
V Tropovcih so se že razcvele črešnje. Ob vseh šestdesetih hišah cvetijo. Tudi ob Lazarovi in ob Črnjakovičevi
Črnjakovič hodi 00 vasi, s košem za kokoši na hrbtu Skozi raztrgan Bafa čevelj se mu vidi ^ola peta.
—	Au-auuu!... Ktiri za kodaji!... Nedelje niso vež dnevi počitka. Ob
ffA^pija^ .Cca|sftnHS hrrtj MHfc
čisti po hiši in krpa fantom srajce. Nekoč so to opravljale ženske — zdaj so pa ženske v Franciji.
Lazarovi materi tečejo iz oči solze, po nogi se ji pa cedi kri. V veži je po tleh razlita voda. V dolgem koritu stoji vedro vode. Iz vedra in iz korita teče voda na ilovnata tla veže.
Šest otrok ob koritu s krompirjem. Če ga pojejo zdaj, ne bo kaj saditi. Kruha ni. Kako to, da kljub štirim oralom zemljej ki je imajo, nikdar ni kruha? Vprašajte koga drugega, Lazarova mati vam tega ne ve povedati. Mala Tre-zina z zarjavelo žlico in krompirjem v rokah je lačna. V zidu kuhinje je okno, ne večje od majhne Trezikine glave. Stene Lazarove hiše so pobeljene, znotraj je pa črno, črno.
V veži, v mlaki stoji Eazarova mati s svojimi šestimi otroki in se joče. Sedmi je v sobi, še v koritu. Včasih pošlje otroke prosit kruha po vaseh. Ali se od tega da živeti? Ali ne vidi, da ji po nogi teče kri? ...
•
Naprej gre cesta proti Tišini, Petanj-cem, Petrovcem, mimo pobeljenih hiš, izkopanih gred, cvetočih črešenj. Mimo borovih šum, s pšenico zasejanih njiv. Mimo cerkva, starih, vlažnih cerkva, v katerih so oltarji okrašeni s cveticami iz modrega in rdečega papirja- a na stenah vise starinske podobe križnega pota: »Kristuša v serdze dregnejo«, »Kri-stuša s križa doli zemejo...«
Sonce se noče pokazati izza oblakov. V mlakah ob cesti pojejo žabe, mlade race in diše vrbe. Po cesti hodijo bose ciganke, s culami na ramenih. Zjutraj v soboto in zvečer nazaj v svoja seMfiča K Cessalascih, Bor^jciK in Pfišaii4
s	^ .	_
rA POLTZER:
22
M a minski napušč
Prigode Patricije Holmove
št /3
»Zdi se mi, John, da vaa bom moral vzeti s seboj!« je zdaj tiho dejal.
»Saj sem ravnal po vaših navodilih, sir,« je osuplo odvrnil Plane.
»Tako? In kaj je pomenilo tisto znamenje z žarnicami?«
»Jaz ga nisem cta.1, gospod nadzornik!« je zatrdil
velikan.
»Kdo pa?« je kratko vprašal Whinstone. »Mene zaman vprašujete, sir!« je John skomignil
z rameni.
»Čujte, John, 6e se mi boste izkušali lagati, ne boste pokadili prihodnja tri leta niti ene smotke, in oba veva, da site jim. strasten prijatelj... John, kdo je prejie klical na pomoč?!«
>Častna beseda, sir, da ne vem! V tej hiši se
zgodi marsikaj___« John Plane je mahoma utihnil.
Nadzornik je storil, kakor da ga ne bi bil slišal. Nejeveren nasmeh se je pokazal na njegovem obrazu.
»Brez zamere, John. A vaša častna beseda se mi vendarle ne zdi dovolj trdlno poroštvo za vaše resnicoljub je.«
»Go«spod nadaannik, res ne vem!«
»John, ali se spominjate plavolase dame, ki je
prišla tiik pred menoj ?«
Velikan je prikimal.
»Ali pogosto prihaja semkaj?«
»Nocoj sem jo drugič videl, sir.«
»Je že zapustila hišo?«
»Tega ne morem vedeti, sir. Jae pazim samo na vhod; iz kluba pa vodijo posebna vrata.«
Nadzornik se je obrnil, da bi odšel.
»John, zapomnite si: ne želim, da bi se v kMbti zvedelo, kdo sem!«
»Sir, molčal bom kakor grob!« je velikan zatrdil.
Pri izhodu je sprejel nadzornika sluga, ki edini ni nosil iivreje. S svetiljko, pritrjeno na dolgi palici, je odvedel Whinstocia čez dvorišče do vrat, skoai katera sta prišla v sosednje poslopje. Whin-stone je že vedel, da je tu vogelna hiša, in zato ni bil presenečen, ko je stal mahoma na Yorški cesti. Med kratko potjo po obeh temnih dvoriščih je bil zvedel Whmstone od sluge nekaj dragocenega.
Stisnil je bil možu novec v roko in rekel:
»Izgubil sem spremljevalko; igra me je preveč zamotila — nemara se spominjate, ali je v zadnji pol uri odšla iz kluba dama, ki...« In Whinstone je natanko opisal tujko, ki jo je imel za Aliso Brad-fordovo.
Sluga je to odločno zanikal.
>Ali bi bila morda utegnila zapustiti poslopje v piravcu na Jermynsko cesto?« je zaradi previdnosti vprašal nadzornik.
»lakfjnčeno, sir! Nihče ne sme oditi iz khjfce skozi vhod. Vratarja bd brez odpovedi odslovili, če bi spustil koga iz hiše ...«
Whinstone je najprej hotel prijeti tako imenovano miss Bradford tisti mah, ko bi zapustila »Oid Man Ckib«. Vendar se je premislil. Ako je bila ženska s plavimi lasmi res Alice Bradfordova, se bo gotovo varovala, odkar ve, da je zbudila nadzorni-kovo pozornost.
Nadzornik Whinstone je pogledal okoli sebe. Bližina javne telefonske govorilnice mu je olajšala nalogo. Dal se je spojiti s Scotlamd Yardom iin čez dve minuti je vedel zasebni naslov tajnice višjega nadzornika. Stanovala je na Yorški terasi št. 74/b. Čudno je bilo, da je imel >01 d Man Club« izhod na Yorško cesto, miss Bradford pa stanovanje na Yorški terasi. Seveda pa Yorška cesta in Yorška terasa nista bili ravno najbližji sosedi. Le-ta je bila pri Regentovem partu, za Marylebonsko cesto.
Med telefoniranjem je Whinstone ves čas opazoval izhod nočnega kluba, ki ga je iz celice dobro videl. Na vogalu Jermynske ceste je ustavil neki taksi. Ko je stopil vanj, plavolaska še ni bila zapustila »kluba,
»Zapeljite me na Yotrško teraso, po Bondski in Wimpolski cesti, kakor hitro le morete! Čeden na-vržek dobite.«
Ta iapodbuda je šoferju zadcst^vala; Whinstone je prišel po najkrajši poti in v najkrajšem času tja, kamor je bil namenjen.
Postavil se je nasproti Mfte it ▼ senco nekega vhoda. Bila je mokra, neprijazna '/Anrtctt noč, a Whinstone je imel trden namen, da ostane na straži do zore, če bo potreba.
Kake četrt ure potem, ko Je bfl nadzornik zaposlil »Okl Man Cluib«, je s&iga vodil elegantno pla-volasko proti izhodu na Yorfiko cesto. Brez težave je spoanal v nji <kuno, ki je bil Whinstone vprašal po nji. Nadeja je se, da si s tem zasluži novo napitnino, je povedal dami, da jo je neki gospod iskal in da je pred četrt ure zapustil hioo. Sluge upanje ni ukanilo; dama mu je poplačate novico v dvema šilingoma. Komaj je bila na cesti, se je previdtoo ozrla na vse strani. Toda opaziti ni mogla nikogar. Krenila je proti St.* James Squaru in prišla na PaH-maEfco. Zdaj je bila prepričana, dfca je nihče ne zasleduje. Vendar ni pozabila na varnostne ukrepe.
Na Trafalgarskem skveru je »topite na avtobus, ki ga je že po nekaj postajah spet zapustila. Nato se je odpenjate 8 taksijem po Tottenhamcourtski cesti. Ko sta pri&la do Eustonske ceste, je roz obstal; Ukazala je šoferju, naj zavije na levo.
Na vogalu Bolsovske ceste je ptečala voanika. Počakala je, da je avto izginil, nato pa s Mferimi koraki krenila proti Regentovemu parku. Pri Park Crescentu se ji je mahoma pridlružila moška postava. Mož jo je ogovoril in se ni hotel odtrgati od nje. Skrivaj ga je opazovala; vse je kazalo, da je samo podjeten krokar ali nedolžen tat narodnih torbic.
(Gospodarstvo
Kmečki dolgovi, ki jih je prevzela PAB
56% prevzetih zadružnih dolgov odpade na Slovenijo, kjer je povprečna višina
dolgov najvišja
»Jutro« je že v številki od srede, 5. t. /n. na kratko poročalo o stanju kmečkih dokov, ki jih je prevzela Privilegirana ag- -na banka in o zneskih, ki so jih doslej plačali kmetje na račun prve anuitete. Stanje dolgov, ki jih je PAB prevzela od bank (hranilnic) in kreditnih zadrug je po dosedanjih ugotovitvah naslednje (v mi;.ionih din):
dolgovi prevzeti od bank zadrug skupaj Centr. Beograd 1030.1 102.3 1132.4 Podr. Zagreb	324.7 198.8 523.5
< Ljubljana 150.0 450.0 600.0 * Sarajevo 233.8 37.5 271.3 kupa j znaša vsota izročenih kmečkih dolgov 2527 milijonov din, od tega odpade na področje dravske banovine (podružnice Ljubljana) 23.6% ali približno ena četrtina. Od skupne vsote kmečkih dolgov, ki jih je PAB prevzela od bank in hranilnic, v lišini 1738.6 miiijona din odpade le manjši del, t. j. le 8.6% na dravsko banovino Od zadrug pa je PAB prevzela 798.5 milijona din kmečkih dolgov in od tega odpade več nego polovica, namreč 56% na dravsko banovino.
Na področju ljnbljanske podružnice je 50 bank in hranilnic ter drugih denarnih xa\ odov, razen kreditnih zadrug, izročilo Priv. agrarni banki 7305 dolžnikov, 446 kreditnih zadrug pa 40.392 dolžnikov. Sku-paj je v vsej državi izročilo 965 bank in hranilnic ter 1833 zadrug 618.747 kmečkih dolžnikov s skupnim zneskom dolgov v višin 2527 milijonov din.
Na enega kmečkega dolžnika odpade torej povprečno 4100 din dolga. Na posameznih področjih centrale in podružnic pa
je povprečna višina prevzetih dolgov prav različna in znaša, kakor sledi:
število povprečni dolžnikov dolg centrala Beograd 271.013 4200 Din 1 podružnica Zagreb 156.220 3350 « podružnica Ljubljana 47.697 12.600 « podružnica Sarajevo 143.817 1880 «
Povprečna višina izročenih dolgov je torej daleč najvišja v dravski banovini, najmanjša pa na področju podružnice v Sarajevu.
Zanimivo je tudi razmerje med višino izročenih dolgov in zneskom, ki so jih kmetje doslej vplačali na račun prve anuitete. To razmerje je naslednje (v milijonih din); v oklepajih odstotno razmerje nasproti višini prevzetih dolgov):
prevzeti dosed. plačila dolgovi za anuiteto Centr. Beograd 1132.4' 38.4 (3.4%) podr. Zagreb	523.5 7.3 (1.4%)
podr. Ljubljana 600.0 5.0 (0.8%) podr. Sarajevo 271.3 1.0 (0.4%) Razmeroma najugodneje pritekajo plačila na račun prve anuitete na področju centrale (plačano je bilo 3.4% dolžnega zneska) kar je razumljivo glede na ugodno žitno letino, ki je prinesla tamošnjim kmetom večje dohodke. Najslabše pa pritekajo plačila na račun anuitete na področju ljubljanske in sarajevske podružnice. Prva anuiteta znaša, kakor znano 10% dolga; v dravski banovini pa je bilo doslej plačanih le 5 milijonov din, to je komaj 0.8% zneska prevzetih dolgov.
Kupujte domače blago!
Trgovinski sporazum z Dansko
Pred tedni je odpotovala v severne evropske države posebna trgovinska delegacija, da s temi državami sklene trgovinske pogodb«1. Prvi rezultat potovanja te delegacije je pravkar sklenjena trgovinska pogodba z Dansko. Iz Kobenhavna poročajo, da so naši delegati pomočnik zunanjega ministra dr. Milivoj Pilja. viceguverner Narodne banke dr. Ivo Belin in naš poslanik na danskem dvoru dr. Milorad Stražnjicky v sredo podpisali novo trgovinsko pogodbo. Naša delegacija je takoj nato odpotovala v Stockholm zradi sklenitve nove trgovinske pogodbe s Švedsko.
Danska je sicer agrarna država, toda ena najnaprednejših, z zelo intenzivno in kvalitetno kmetijsko produkcijo, zato nam nudi možnosti za živahnejšo trgovinsko izmenjavo. Naš izvoz v Dansko se je že lani dvignil na 7.2 milijona Din nasproti 1.5 milijona Din v letu 1925. Lani smo v Dansko izvozili za 3 milijone Din pšenice, za 1 milijon koruze in za 1.1 milijona Din semena od lucerne, le v manjših količinah pa smo izvažali ekstrakte za strojenje, ne-opremljene ženske klobuke itd. Naš uvoz iz Danske pa se je lani zmanjšal na 3.4 milijona Din nasproti 11.1 milijona Din v prejšnjem letu (ko smo iz Danske nabavili več motornih vozov za naše železnice). Seveda pa je dana možnost, da se trgovinski promet med obema državama še precej poglobi. Z novo pogodbo smo si zasigurali posebne kontingente za izvoz suhih češpelj, svežega grozdja, vina itd. Plačila pa se bodo vršil.1, v svobodnih devizah.
IJ
€w IL S1
Najboljši trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks. suha drva
II. Pogačnik
BOHORIČEVA 5. Telet. 20-59
BaMda l D+». ftarek 8 Di» 1» l'fp» aU lajanj« u«l'rr»
6 £>ia NajmanjŠ 17 Din.
Trofazni generator
IBfta?' eventualno s prt-klo-pno napraro in drugim
priborom, kupim. Ponudbe n« A. Hell, Zagreb. Radi-
čfra 1.",.
11334-7
B«e<ia 1 [>.B lavek S Dii ia Sfro al! lajanj« <iai>tov* ' Din Kajmanjln inwk 17 Din.
Štirisobno
in trisobno
komfortno stanovanje — oddam arsrueta v Dvorža-kovi S. Vprašati pri hišnik*, ogled med 10.—IS. uro.
11315-21
u »iiro tajanj« aaciov* 3=«e<ia 1 D!n 1avei 8 Du>. 5 Din. Najmanjit taeeck 17 Din.
Gumbi - plise
entel, ažur. predtisk, meno grame hitro iivTŠi Matek Mikeš, Ljubljana. pole£ hotela Štrukelj.
35-30
i Du> lave« t Din z* (iiro ali lajanj« aa«ior» * Din SajtnanjA' uieeftk 17 Din
Hranilne knjižice
Zadružne avese tn Za družile gospodarske Dan te Kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra Maribor pod »Dinar*.
10538 lfi
AL. PLANINŠEK Ljubljana
Beethovnova al. 14/1. Telefon 35-1«.
i«|jo»iiije nakup iu prodaj«
hranilnih knjižic vseh denarnih
" zavodov takoj v gotovini najbolje
Informacije daje brezplaino
99-16
Bančno kom. zavod Maribor
Aleksarrlrova nI 40.
Vam iivrai prodajo »ii aakap
hranilnih knjižic
rr»t> d«n&rni> oavoaoi
uajboljže s> najvestnejS«-Same pišite aa an» naslov
jo au Vam pošljemo gots »ino po pošt' naprej. Za »djovor prilotito Du» 8 anamk.
181-16
G. Th. Rotman:
Profesor Bizgec gre na potovanje okoli sveta
96
Čez pičle tri minute je bil Mijav-Mav s svojimi tovariši spet na licu mesta. Prišel je ravno v trenutku, ko se je bilo profesorju in njegovima vnukoma posrečilo zlesti iz »Pulexa«. Siromakom pač ni bilo kaj zavidati: čofotati po mrzli vodi z edino izbero, da utoneš ali pa da te pojedo divjaki! Naši junaki so se odločili za drugo možnost, ki jim je obetala vsaj še trohico odloga.
Splavali so torej k bregu, in divjaki so jih za roke potegnili na suho.
KOLESA
za vsakogar!
Najugodneje kupite le pri
»Tehnik« J. Banjai. Ljubljana
Miklošičeva c. 20.
ooouaoooooaooD
Beograjski velesejem dobi znatne podpore iz javnih sredstev
Medteim ko so ljubljanski in zagrebški
vel esejem ustanovili po lastni iniciativi sami gospodarstveniki, ki so v ta namen žrtvovali znatne zneske in je šele pozneje država dala nekaj podpor za posamezne prireditve so v Becgradu po neštetih ne. uspelih akoijah prišli sedaj do denarja za ustanovitev veleseima takorekoč zgolj iz javnih sredstev. Ce<prav so mnogi mnenja, da za našo državo velesejma v Zagrebu in Ljubljani popolnoma zadostujeta, so se merodajni faktorji v Beogradu postavili na stališče, da mora tudti Beograd dobiti svoj velesejem, in če ga ne morejo ustvariti gospodarski krogi sami, morajo v ta namen prispevati javni faktorji. Tako je družba za piireditev beograjskega velesejma, že 18. t. m prejela od države podporo v višini 120.000 Din. Narodna banka, ki je v vseh 17. letih dala ljubljan. skemu velesejmu komaj 25.000 Din podpore in zagrebškemu velesejmu 100.000 Din, je smatrala za potrebno žrtvovati za beograjski velesejem še preden se otvori zne. sek 500.000 Din. Edino kar so žrtvovali gospodarski krogi, je dotacija 25.000 Din, ki jih je dobil beograjski velesejem od Industrijske zbornice. Beograjska mestaa občina je družbi dala v najem za 50 let obsežno zemljišče na levi obali Save nad zemunslcim mostom, odnoano nad zemun-skim cestnim nas;pom v cbsegu 363.000 m2 in je obenem družbi omogočila posojilo v višina 6 milijonov Din.
Prvi beograjski velesejem bo otvorjen letes 9. septembra. Gradbena dela 90 že v teku. Zaenkrat bodo porabili za velese. jem 130.000 m2 in bo3o letos postavili pet velikih paviljonov in restavracijski paviljon ob savski obali, (ki bo obenem kopališče) s posebnim velesejmskjm prista. niščem. Poseben paviljon bodo zgradili za kmetijsko razstavo. Sredi teh paviljonov bodo postavili nekak nebotičnik, po večini iz stekla, za razgled na Beograd in Ze- j mun, toda memda še ne letos. Kakor za. trjujejo prireditelji bosta še letos zgradili posebne paviljone češkoslovaška in Ma<_ džarska, morda tudi Rumunija, Francija., Italija in Nemčija. Gradbeni program pa je še zelo obsežen in se razteza na osem let.
boaooaooaoDaoč
Gospodarske vesti
= Nori klirinški sporazum s Češkoslovaško. Že včeraj kjio poročalj o vsebini novega klirinškejra sporazuma s Češkoslovaško. Ker sta ta sporazum sklenili ol>e novčančnj banki, medtem ko je bj-I dosedanji klirinški sporazum sklenjen med obema vladama, je v »Službenih no vi na h« od 5. t. m. objavilo finančno ministrstvo, da i« dosedanja pogodba o ureditvi plačal i7, blagovnega prometa in po drugjli 0bve7.no-fitih. ki je bila slflenjena med kraljevino Jugoslavijo jn češkoslovaško republiško 8. junja 1932. prenehala veljati 1. maja 1937. Narodna banka kraljevine Jugoslavije in češkoslovaška Narodna banka pa sta pooblaščeni. da sporazumno uredita plačiln- nromet med obemn državama.
= Priprave za trgovinska pogajanja s Švico. Nedavno smo poročali, da se v trgo vinskem ministrstvu vrše priprave za nova trgovinska in plačilna pogajanja s Švico, ki nam je lani odpovedala klirinški spora, znm. Pogajanja, ki so se pozneje vršila, so bila prekinjena. V zvezi z bli±nj:mi novi-mi pogajanji je imel naš generalni konzul
v Ourihu g. Milan Savič v zagrebški Zbornici za TI dobro obiskano konferenca s
predstavniki gospodarstva, na kateri je prišlo do obširne razprave o vprašanjih trgovinskih odnošajev med obema država, ma.. Kakor se čuje, se bodo pogajanja s Švico nadaljevala še ta mesec.
= Banovinska trošarina na trikotažo. Na predstarvke iz vrst tekstilne industrije je finančno ministrstvo izdalo pojasnilo glede pobiranja skupne banovinske trošarine na trikotažo in pletene čevlje, ki pravi: Po določbi § 23. finančnega zakona za tekoče leto se mora plačati skupna banovniska trošarina, na tvorniške obleke. V snvslu te odredbe se mora pobirati skupna banovinska trošarina tudi na ene tvorniške pro:zvode iz pletene volne (na trikotažo), ki se uporabljajo kot obleke ali plašči. Na one tvorniške proizvode iz pletene volne, ki se nosijo saimo poleg obleke (n. pr. svdterji, pulowerji, jumper-ji, pleteno perilo itd.), ki v celoti ne na. domeščajo c-bleke tli plagča, ni treba plačati skupne banovinske trošarine. Na pletene čevlje in copate pa Je treba plačati skupno banovinsko trošarino.
= V hrastniški steklarni je zadnji čas obrat v polnem razmahu. Tvornica si je poleg dosedanjih trgov pridobila še nova tržišča in je zlasti dobila večja naročila iz Anglije. Tako je sedaj zaposlenih v steklarni okrog 1.100 moških in ženskih delovnih moči. Pričakovati je, da bo ugodna konjunktura v tej stroki trajala dalj časa.
= Letos V februarju smo I<nel| v Jugoslaviji več laposlenjh delavcev nego v najugodnejšem letu 1930. Po podatkih Osrednjega urada za zavarovanje delavoev v Zagrebu je znašalo letos v februarju povprečno Število zavarovanih delavcev }m nameščencev 606.786. t.j. za 53.838 več nego lani v istem mesecu ;n za 124.337 več nego v februarju 1933. ko smo zabeležili najnižje stanje zaposlenosti. Pr.; tem je zanimivo, da smo imeli letos v februarju še več zavarovancev .kakor v doslej najugodnejšem fol>ruarju leta 1030, ko je bilo vsega 593.291 zavarovancev. Razvoj pa ni povsod v vsej državi enak, kajtj r dravski banovini smo |meli letos v februarju še za 8675 (ra 9.6 ) manj zavarovancev nego r februarju 1930. medtem ko je bjlo r ostali državi letos število 'zavarovancev že za 18.167 ali za 3.5% večje.
— Neuspeh angleškega oboroževalnega posojila. Pred kratkim je angleška vlada razpisala prvo trnnšo pcsojla za oboroževanje v višinj 100 milijonov funtov (2i milijard dinarjev), in sieer z raznifroma n.j'z-ko obrestno mero 2.5% pr; emisijskem tečaju 99.5%. Ze ob priliki objave emisijsk h pogojev so v londonskih finančnih krosih izrazili dvom glede uspeha posojila ker pogoji niso preveč ugodnj. Poudarjali so zlasti, da notjra 2.5°/« konverzacijsko po-sojlo (z odkaznim rokom 1914—1949) na borzi le 98.1% minimala, dočim se novo oboroževalno posojilo, ki traja le ©no leto manj, nudi z emisijskim tečajem 99.5, kar je za. 1.4% višje. V rešuje,; emisija, nj dala
Ali trpite na tej
bolezni
nog7
Prvi znaki so vedno rdeča koža in občutljivost med prati. Koža med prsti je vlažna razpokana ali luskinasta z neugodno srbečico, ali pa je bela, odebelela in neprijetnega vonja. Premotrite noge takoj zvečer, Ce najdete le enega od teh znakov, ukrenite takoj potrebno. Vodi dodajte Saltrat RodelL Soli izločujejo kisik ter dajo vodi videz neposnetega mleka. Ko pomočite noge v to mlečno kopelj Saltrata, prodre kisik v znojnic^ in naglo uniči parazite gnojnega lišaja, ki so povzročitelji te nevarne bo-bezni. Čudovite £&ltrat kopeli umirijo utrujene noge in pa noge, ki pečejo. Z uporabo Saltrat kopeli se omehčajo vsa trda mesta in žulji, ki jih lahko takoj odstranite s koreninami vred. Saltrat Rodell se prodaja z jamstvom uspeha v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah.
zaželjenega uspeha tn 60 le 30 do 30"/» od
skupne vsote vpisaJi privatn; interesenti, medtem ko so morale ostanek "vpisati iav"-nopravne iifct-a.nove skupaj z emisijskim koir/oroLjem.
Blagovna tržišča
BOMBAŽ
-j- Liverpool, 5. maja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za maj 7.24 (prejSnji dan 7.18), za okt. 7.20 (7.14), za dec 7.15 (7.09).
+ Newyork, 5. maja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za maj 13.12 (13.00), za okt. 12.92 (12.93), za dec. 12.90 (12.80).
V vlakih pozabljeno, zda] prodano
Ljubljana, 6. maja.
Nekaj posebno veselega je bilo včeraj dopoldne na glavnem kolodvoru. Na posebnem uradu je bila licitacija pozabljenih in izgubljenih predmetov. Razni predmeti, ki so jih ljudje iz kakršnegakoli razloga pustili v vlakih, so prišli na dražbo. Pred uradom carinskega skladišča se je žc zgodaj dopoldne nabrala precejšnja množica radovednih ljudi.

f
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naša ljubljena soproga, gospa
PIRC IVANKA
po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, za vedno zapustila.
Pogreb drage pokojnice bo v soboto 8. t. m. ob pol 4. uri pop. iz mrtvaške veže splošne bonlišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Novo mesto, 6. V. 1937.
PIRC IVAN, žalujoči soprog in ostalo sorodstvo.

»VAŠE ZDRAVJE ZAHTEVA«

Pred posebnim oknom, »kozi katero je uradnik podajal dražilcu pozabljene predmete, so se zbirali licitantje v upanju, da morda prav poceni pridejo do potrebnih stvari, ki sicer v trgovini stanejo lepe de-narce. Tako so se tu ustavili železničarji, ki so šli iz službe, stare ženice, kolesarji, ki jih je stvar mimogrede malo pozanimala, opazil pa si tudi ribniškega krošnjarja s suho robo, kateremu se je morala zazdeti ta trgovska zadeva zabavna. In to je v resnici bila, čeprav je dež tu pa tam malo ponagajal. Bil je pravcati tržni dan. Prišli so stalni gostje licitacij, ki so si izbrali za nekakšen stranski poklic, da prihajajo ob takšnih licitacijah kupovat na kolodvor razne stvari, pozabljene stvari, da jih potem naprej prodajo z dobičkom. V resnici pa so prišli na dražbo čisto vsakdanji predmeti, kakor jih pač morejo pozabiti ljudje v svoji raztresenosti na vlakih. Dežniki, ki jih navadno pozabijo, če posije solnce ob njihovem izstopu iz vlaka, so naj-bolj šitcvilni. So to večinoma dežniki, malo natrgani, vendar pa včasih s slonokoščenim ročajem. Redkejši so plašči, aH kakšne aktovke.
Železničar pravkar razpenja dežnik — dež pomalem rosi — dežnik je za pet dinarjev ... Takoj se vname tekma dražil-cev, tako da nazadnje stane dežnik več, kakor če bi ga kupil novega — od tihotapcev ... Aktovko, ki jo je železničar kar tako za šalo ocenil za 10 din, je prodal za 31 din. Kovčeg pa je šel za 40 dinarjev.
Na vrsto so prišle galoše za 5 din, pa so bile nazadnje prodane za 15 din, vendar dobiš nove in lepše pri Bati za 19. Posebno zanimiv pa je bil zajček iz čokolade, zavit v stanjol, ki je bil cenjen na 2 dinarja. nazadnje pa je šel za 6. Damske šoferske rokavice si je pa omislil star upokojeni železničar za 38 din, morda jih pokloni
kaki vrli šoferici.
1
Medtem se je dež že pošteno usul in ni ;>oznaI več šale. Tudi raztrganih, pozablje-| ..ih dežnikov je že zmanjkala^
Plesalke na potovanja
tiaedce nekega ruskega baleta, ki bo sodeloval pri kronanskih svečanostih v Londonu ca krovu prekomornika »Normandie« med vožnjo iz Amerike v Evropo
Vodna pot iz
Prekop ©d Wirzbttrga do Bam&erga — Konstanea isna
veliko bodočnost
Nemška vlada je odredila, naj se nadaljuje gradnja prekopa od Wurzburga do Baanberga in od tam skozi niirnberško industrijsko središče do Donave, ki je deloma že izgrajena kot velika plovna cesta.
Ta prekop so začeli graditi že 1. 1920., a so se dela potem ustavila. Sedaj bodo delo pospešili tako, da bo sredi 1. 1943. pri-vozila že prva velika ladja z Rena v novo pristanišče, ki ga bodo zgradili v Niirn-bergu. Pred vsem bo treba nadaljevati dela ob reki Meni tako, da bo mogla nositi ladje do 1500 ton in v zvezi s tem bodo do poletja prihodnjega leta zgradili novo pristanišče.
Ko bodo vsa dela končana, bo šla, ■ie se upoštevrjo holandske vodne proge, skozi vso celino od Atlantskega oceana do črnega, morja velikanska vodna pot. Treba bo potem pripraviti tudi iztok Dunava v Črno morje tako, da bo sposoben za promet z ladjami zgoraj označene velikosti. Težave so tu v tem, da se dunavski iztok Solina, skozi katerega gre danes glavni ladijski promet, neprestano zasipa in da morajo prav tako neprestano izgrebati na-
Windsorski vojvoda se je pripeljal v to-Tek popoldne ob 13. uri 35 minut na graščino Cande, kamor so ga spremljali uradniki francoskega notranjega ministrstva in detektivi Scotland Yarda. Avtomobilu, ki je peljal bivšega kralja, je sledila cela karavana kinematografskih operatorjev in fo-toreporterjev, ki so zasedli vsa prenočišča v kraju. V Candeju je zdaj zbranih 230 reporterjev. Na cestah stoje povsod avtomobili in motocikli, na katere budno pazijo detektivi.
Pariški listi izražajo prepričanje, da bo poroka vojvode Windsorskega z go. Simp-scm-Warfildovo v Montsu, kjer bo opravil predpisani porooni obred župan dr. Mer-cier. Mož ie baje dobri v ta namen že vse potrebne instrukcije od pariškega justič-oega ministrstva.
Francoske oblasti so zaprosile francoskega konzula v Z^dinjenih državah, naj jim pošlje krstni tist ge. Wallis Warfield-Siiinp-sonove, ki je bik rojena 19, julija 1896 v Montereyu (Pennsylvanija). Konzul je vstregel želji francoskih oblasti.
Medtem se je tudi dosegel sporazum glede bodoče apanaže Windsorskega vojvode. Angleška kraljeva Todbina je dala voj-iFodi na razpolago obresti od glavnice 100-tisoč funtov. Določeno je, da se izplača ta
Pastorki maharadže iz Indije
Med mnogimi eksotičnimi gosti, ki so prispeli zadnje čase v angleško prestolnico, go tudi štirje pastorki jaipurskega maharadže iz Indije. Skupina vzbuja v Londonu mnogo pozornosti
plavljeni pesek. Stvar bodo rešili bržkone tako, da bodo ta izhod na Črno morje sploh opustili in zgradili iz Dunava prekop do Konstanee.
Poedine države, ld ležijo ob Dunavu, se trudijo s stalnimi regulacijskimi deli, da bi ohranili ta veletok ploven za večje ladje tudi ob nizkem vodnem stanju, toda stroški za to so, zlasti v goratih delih, tako veliki in tako naraščajo, da more tu le mednarodno sodelovanje privesti do uspeha.
Na Češkoslovaškem se bavijo že z načrtom, da bi zgradili prekop od Odre do Dunava in spraviti tako del prometa, ki je šel z Dunavom doslej iz južnovzhodne v severno smer od Dunava v severno smer. Tudi na Francoskem imajo v načrtu nove prekope, pred vsem spet tistega, ki bi se začel v Saint Nazairu ob Atlantiku in bi vodil do Strasbourga. V zvezi z drugimi prekopi, ki bi jih gradili v Švici in južni Nemčiji okrog Bodenskega jezera in zgornjega Dunava, bi dobili tako drugo direktno vodno pot iz Atlantskega oceana v Črno morje.
vsota v primeru njegove smrti vojvodovi soprogi. Bivši kralj Edvard bo razpolagal na leto v celem z vsoto 28.000 funtov. Kakor je izvedel »Daily Telegraph«, se Wind-sorski vojvoda tudi pogaja o najemu večjega kompleksa zemljišč ob jezeru Naivaša v angleški koloniji Keniji. Zemljišče bo najel zaenkrat za dobo šestih mesecev in če se bo uveril, da je vredno, ga bo po ustregel želji francoskih oblasti.
Civilna lista angleškega kralja
Kakor poročajo iz Londona, se civilna lista angleške kraljeve družine ne bo spremenila. Znašala bo 410.000 funtov šterlin-gov.
Princesa prestolonaslednica Elizabeta bo dobivala letno 6000 funtov šterlingov do svojega 21. leta, ko doseže polnoletnost pa se ji ta vsota zviša na 15.000 funtov. Zanjo velja v ostalem omejitev, da stopi v veljavo nova ureditev za primer, da bi se rodil nov Waleški princ. Kraljica mati Mary bo dobivala letno 70.000 funtov, vojvoda Gloucesterski pa 35.000 funtov namesto dosedanjih 25.000. Civilne liste vojvode Windsorskega ne omenjajo z nobeno besedo.
Padanje cen v Rusiji
Nova odredba sveta sovjetskih ljudskih poverjenikov je določila znižanje cen v maloprodaji industrijskih predmetov za mno-žestveno rabo.
Dne 1. junija se bodo cene znižale za 5 do 16 odstotkov, in sicer za bombažno, volneno in platneno blago, za čevlje, parfeme, tobačne izdelke, gramofone, športne potrebščine, električne svetilke, vžigalice itd. Dne 1. julija se znižajo cene za • izgotov-Ijene obleke, perilo, galanterijsko blago, pohištvo, glasbila, igrače itd.
Angleži in napadi iz zraka
V britanskem ministrstvu za zračno plovbo se bavijo ta čas z novim načrtom za obrambo proti zračnim napadom. Ta načrt upošteva pred vsem zasebne letalske klube, ki jih je na Angleškem ta čas kakšnih 30. število teh klubov se bo kolikor mogoče povečalo, člani pa se jim bodo potem razdelili v razne skupine, ki bodo v primeru vojne izmenoma vršile stražno in obveščevalno službo s svojimi letali in sicer vzdolž vse obale.
Kobilice v Egiptu
Po sedmih letih odmora je letos Egipt zopet ogrožen od rojev kobilic. S sinaij-skega gorovja so navalili na deželo ogrom no oblaki teh živali. Oblasti pcdvzemajo potrebne ukrepe da bi zaščitile pred uničevalci vsaj bombažne nasade.
Pet rekordov v enem dnevu
Italijanski motoclklist Pietro Taruffi (na sliki), je s svojim vozilom v enem samem dnevu posekal pet svetovnih rekordov Angleža Guthrieja
Vestnik ZKD
Društveni izleti
Delovni programi, ki so si jih postavili društveni voditelji ob začetku sezone v jeseni, se nagibajo že močno h koncu. Hiteti je treba, da izvedemo še ono, kar je namenjeno za izvajanje med štirimi stenami naših društvenih lokalov: akademije, koncerte, predavanja in drugo.
Narava se prebuja in publiko bo le s težka dobiti v dvorano. Toda zato društveno življenje ne sme prenehati.
Okretni društveni voditelji bodo znali najti dovolj primernih in prikladnih prilik, da drže članstvo povezano še nadalje.
Mesec maj je kar najbolj pripraven za izlete v naravo. Izleti bodo povezali dru-štvenike še bolj v prijateljsko družino, kakor prireditve v dvorani. Med pohodom najdejo člani dovolj prilike, da se spoznajo pobližje, porazgovore o svojih dnevnih skrbeh in težnjah, skratka, da si pogledajo v dušo, spoznajo in vzljubijo.
Na končni točki dnevnega pohoda pa naj bo za izletnike pripravljen prostor, kjer se bodo sprostili, poveselili in razigrali. Boste videli: tudi starejši člani, ki jih je sicer sama resnost, se bodo sredi zelenih kulis in med cvetjem razvneli, stopili bodo v kolo ostalih, da se povesele, kakor v mladostnih letih.
Prireditelji izleta morajo za izlet napraviti točen in podroben načrt. Ce se boste poslužili za odhod z doma vlaka ali avtobusa, glejte, da ne bo izlet zvezan s pre-občutnimi stroški.
Društvenega majniškega izleta se bodo udeležili člani: starejši in mlajši. Povejte jim že v naprej, da-li vzamejo lahko s seboj tudi deco. Mnogo je družin, ki nočejo z doma brez otrok. Nič hudega, če je poleg tudi mladina. Zadovoljnost izletnikov bo za prihodnji izlet najboljša reklama in naše vrste se bodo takrat pri odhodu z doma še bolj povečale.
Pot do namembne točke naj ne bo preveč dolga in ne prenaporna. Skupni maj-niški izleti naj ne služijo za trenažo v vztrajni hoji, temveč za prijetno družabno razgibanost.
Ce je v kraju, kamor ste se namenili, postrežljiva in cenena gostilna, povejte to že na vabilu. Danes se ne splača nositi s seboj brašna. Skoro povsod dobiš ceneno zadostno kosilo ali južino po nizki ceni. Marsikatera družina pa si bo ponesla kljub temu prehrano s seboj. V tem ne delajte nikakih obveznosti.
2e med potjo, še bolj pa na cilju, kjer naj bo za vso popotno druščino pripravljen primeren prostor, travnik ali gozdiček, se bodo znašli pevci in pesem bo še bolj povzdignila razpoloženje, ki ga sicer že samega ustvarja majniška narava. Prostor za oddih poiščite že pred izletom. Po-izvejte, čigav je in se dogovorite z lastnikom zaradi morebitne odškodnine. Bolje Je zadevo urediti pred izletom, kakor pa ugiajati nesoglasja po izletu.
Ugled društva lahko na izletu, pri katerem članstvo ni upoštevalo disciplinskih predpisov, prav močno trpi. Voditelji izleta morajo vzdrževati ves čas, ne da bi to članstvo opazilo, red in disciplino. Vzgledno ponašanje voditeljev društva bo seveda služilo ostalim le v posnemanje.
Povratek z Meta nastavite na tako uro, da boste prispeli domov v prvih večernih urah. Previdno vplivajte na morebitne družbice, ld bi se hotele na večer odločiti od ostale večine in še kje posedeti. Sklicujte se na skupen odhod z doma in na skupen povratek. Ce jim razložite, da bi znalo njihovo odtegovanje vzbuditi pri ostalih mrmranje, bodo gotovo vstopili tudi oni v vrsto za skupen povratek.
Glede programa na izletni točki se tu nismo poglobili. To je odvisno od voditeljev izleta in posameznih društev. Sestavite program, kakor ga zmorejo izvajati člani.
Društveni majniški izlet naj bo res dan prijetnega razvedrila. Prvi pogoj pa dobro uspel izlet je seveda ugodno vreme. Poslušajte na predvečer izleta radijsko vremensko napoved, ld vam skoro v večini primerov ugane. Seveda pa v tem pogledu ni sto odstotno zanesljivega vremenarja.
J. G.
Sokol
Gorenjski Sokoli so napra* vili račun velikega dela
V nedeljo je bila v Sokolskem domu v Radovljici glavna skupščina sokolske župe kranjske. Bila je po delegatih lepo obiskana. Starešina br. špicar je poleg delegatov zlasti pozdravil zastopnike oblasti in sa-veznega delegata br. Verija švajgarja. Poslani so bili brzojavni pozdravi kralju Petru, knezu-namestniku in prvemu pod-starešini Ganglu. Poročila so bila natisnjena v lični brošuri. Pričajo o obširnem telesno-vzgojnem in prosvetnem delu na Gorenjskem Omenjeni so zlasti veliki uspehi gorenjskih sokolskih smučarjev pri savez-nih tekmah na Pohorju, dalje pri tekmah za slovansko prvenstvo v CSR, pri župnih smučarskih tekmah v Mojstrani ter pri saveznih in slovanskih smučarskih tekmah v Planici. Dalje omenjajo poročila lepo uspele župne orodne in lahkoatletske tekme v Kranju, velike uspehe naraščaja pri tekmah na pokrajinskem zlastu v Suboti-ci, impozantni župni zlet v škofji Loki, prosvetni dan v Kranju in revijo »K radosti in bratstvu«, ki je bila uprizorjena v Stražišču na prostem. O poročilih se je razvila stvarna debata na zaupnem sestanku, ld je trajal vse dopoldne.
Sklenjeno je bilo, da se bo letošnji župni zlet vseh oddelkov vršil 11. julija na Jesenicah. Župne tekme na orodju in v lahki atletiki bodo 22. avgusta v Kranju. Vsi člani, ki so zaposleni in pol 60 let stari, si morajo najkasneje v treh letih nabaviti slavnostne kroje. Storjeno je bilo vse potrebno, da se sokolsko_ delo na vasi poglobi.
Savezni delegat švajgar je podal sliko sokolskega dela v državi in je bodril navzoče. Savezni upravi je bila poslana v potrditev lista nove župne uprave, na kateri so sami ugledni sokolski bratje s starešino Jakobom špicarjem na čelu. Po zaključnem govoru staroste se je lepo uspela glavna skupščina končala s himno: »Hej Slovani«, ld so jo peli vsi navzočni.
Sokolsko društvo Medvode priredi drevi ob 20. v svojem domu predavanje »Zlata Praga—zibelka Sokolstva« s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. inž. Jože Rus.
Starejši člani Sokola L Tabor vabimo
brate z lzpomjenimj 35 leti k telovadbi sta« rejle vrgle, ker je vstop še vedno mogoč. Zadnjemu po/ivu vaditeljskega zbora se je odzvalo nekaj novih bratov, tako da je zdaj v sredah in petkih od 18.30 do 19.30 na taboru uri telovadbi starejških bratov Drav vedelo in prijetno, žele zdaj smo spoznaL, da smo ga zelo polomili, ko smo po do!«>-letni i-i o\adbj pre > leti prenehaLj z redno tolvsno vzgojo. P'»časi dobivamo 6voje lelo sr>et v oblast, ri.timo poigravanje dotlej ohlapnih mišic in spet se je naselila v nas mladostna razigranost, veselje do življenja jn smeh. Začelj smo celo >flekariti<, kakor nekdaj v mladostnih letih. Sprašujemo se. kaj nas je vendar zaneslo, da smo izostali od telovadbe in se zadovoljni s pohajkovanjem, povešanjem glave in zabavljanjem čez to bedno življenje. Privoščite si vsaj dve uri tedensko zdravo družbo, prijetno raz« vedrjlo, duševno in telesno hrano. Komur sokolstvo ni prazna beseda, kdor ljubi svoje zdravje in ceni odkritosrčne prijatelje, naj pomnoži naše vrste, da bomo za društveno 30 letnico pokazali, da še nismo za staro šaro. Zvesti Taborjani.
Skol Sv. Jurjj ob Južni železnici. Mimflo soboto 'in nedeljo je b la pod okriljem Sokolskega društva telovadna akademija. Skrbno izbran srpored je privabil množico kljub slabemu vremenu, da ne omenjamo še drugih pojavov današnjega časa. k-j često neugodno vplivajo na poset eličnih, čeravno zgolj kulturnih prireditev. Telovadna dvorana v narodni šoli je bila v vsej ob-šjmosti zasedena. Akademija, je vsestransko sijajno uspela. Javnosti nevidno, tiho in požrtvovalno delo sokoleke dece. narašča-ja jn članstva, kj .je v dolgih zimskih mesecih raslo med zidovi telovadnice, je bjlo sedaj sicer v skrčeni, toda dovršen; obliki preneseno na okusno dekoriran sokolski oder ter je od prisojnega občinstva, želo popolno prjtnanje. Ob spremljevanju društvenega salonskega orkestra, ki je izpolnil tudi več samostojnih točk. po bilj brezhibno ftn precizno podan; vsi telovadn,; nastopi. Višek je bil dosežen z rajalnim nastopom »Češke besede«, ki so ga ljubko izvajale naraščajttkve v pestrih slovanskih nošah izpod Krkonošev in Tatre. i<n k; je po svoji slikovitosti, tehnični izvedbi do podrobnosti izoblikovanih kretenj in gibov bj] resnično mojstrsko dovršen. Občinstvo ga je sprejelo z burnim odobravanjem, ki se ni poleglo. dokler se nj slovansko rajanje ponovilo v srplošno zadovoljstvo lepe telovadne umetnost; željne publike. Zato velja vse priznanje aa vzgledno prosvetno delo na telesu; vzgoji naroda, v duhu jdeo-locrije juerosloveniikega sokolstva v prvi vrsti vaditeljem, režiserjem in sodelujočemu učiteljstvu šentjurske narodne šole, kj je vložilo v to prireditev svoj fizjčnj jn du-ševn; trud. V ena.ki merj je deležen zaslužene pohvale glasbeni odsek sokolskega društva, k; je izvajal skladbe večinoma težje vsebine ter izpolnil polovico skoraj tri ure trajajočega programa.. Nastop zborovodje s. Bolke oh spremi ievan ju na klavirju gdč. Vere Kajčeve v »Ukrajinski rapsodj.fl« je vzbudi! oboo pozornost poslušalcev jn je dokazal, da obeta, tudi ta panosa. kj pe zadnja leta intenzivno goji v društvu, zavzeti s svojim«! muzikalno naobraženjmj člani odlično mesto v udejetvovanju šentjurskega Sokola.
Glavna skupščina Saveza SKJ. L^tos bo imelo nape soko'sko osredie. Savez Sokola, ffvojo redno g-lavmo sJcnpščmo v Beogradu 30. maja. Vse dni od 27. do 29. maja bodo zavzela zboroviamia oi^rednjih organov: zbora žuiorf-h načelnikov in prosve+a.rjev. minili d«ru$rih odsekov in seve tudi zibnir delegatov vseh žtiip za savezno skupščino. Vsaka župa pošlje za vsakih 500 članov po enega delegata na. skupščino.
Beograjska sokolska župa bo imela svoj župm; zJet 20. in 21. junija v Beotrradu. Ob tej prriljiki jo bodo obokali v večji množini bolgarski Junaikj in Junakinje iz sofijske Sope in ji vrnili obisk, ki sra ie beograjska župa napravila v marcu v Sofiji in priredila tamkaj 'veliko telovadno akademi jo. Tudi Junaikij bodo v Beogradu priredili telovadni nastop.
Rad
Petek. 7. maja
Ljubljana 11: Šolska ura; Kaj lahko srtofli šolskj otrok v borbi proti jetjiki (dr. Fran-ta Mis). — 12: Zvoki fe naših krajev (plošče). — 12.45: Vreme poročila. — 13: Čas. spored. obvestila. — 13.15: Valček na valček (Radio orkester). _ 14: Vreme, borza. — 18- Socialno vprašanje na va6j Igdč. Kristina 'Hafner). — 18.20: Pablo Casals igra violino (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Čas. vreme, poročila, spored. obvestila. — 19.30: Nac. ura. _ 19.50: Predavanje Protjtub. lige. — 20; Materinski dan — prenos iz Filharmonije (Kolo jug. sester). — 21.30: Zvezde in zvezdnikj (plošče). — 22: Čas vreme, poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče.
Sobota 8. maja
Ljubljana 12: Pestra muzjka 6 plošč.— 12.45; Vreme, poročila.— 13: Čas, spored, obvestila.— 13.15: . Plošče.— 14: Vremenska napoved.— 18: Veselimo se pomlad? (Radio orkester).— 18.40: 0 varovanju in reševamju na ledenikih (g. Janez Kveder jn g. B Breeelj).— 19: čas, vreme, poročila. spored obvestila,— 19.30; Nac ura.— 19.50; Pregled sporeda. — 20: 0 zunanji politiki (Dr A. Kuhar). — 20.30: Janeza Vidmarja prečudne sanje — zvočna igra, izvajajo člani rad. igralske družine.— 21.20: Plošče po željah,— 22: Čas. vreme, poročila. spored.— 22.15; Vesela glasba Radio orkestra.
Beograd 17.20: Narodna glasbo,— 19.50:
Orkestralen in zborovskj koncert__21.40:
Plesni komadi e plošč.— 22.20: Lahka glasba.— Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20.30; Orkestralen in pevski koncert. — 21.30; Tambuiraški zbor.— 22.20: Lahka in plesna muzika.— Praga 19.15: Zabaven
program. _ 20.40: Zvočne slike.— 21.20:
Koncert orkestra,— 22.35; Lahka godba,— Varšava 19.30: Revellerji. havajske kitare in klavir.— 20.50; Violinski koncert: 21.35: Ciganska godba. — 22.20: Ples,— Dunaj 12; Koncert orkestra. — 16.20: Koncert moškega pevskega zbora. — 17: Koncert madžarske glasbe.— 18.35: Pevska ura. — 19.30; Operetni večer.— 21.40: Klavtrrskfl
koncert__ 22.20: Plesna muzika__Berlin
18.15; »Pomlad na deželi« — 19.15: Komorna ela«sba.— 20.10: »Po velfkjh cestah.« 22.30: Plesu; orkester.— 24; Lahka glasba s plošč.— Munchen 18: Koncert orkestra.— 20.10: SuUivanova opereta »Mjkado«. — 22.30; Plesna muzika.— Stutteart 19- Pester glasbeni program. — 20.10: Kako* BerlSn.— 23: Veliki koncert madžarske glasbe.— 24: Beethovnova opera »Fjdelio«.
Naočniki v radijskem študiju
Zaloga naočnikov z najrazličnejšimi stekli
Če moraš predavaitj v radiu in si kratkoviden ali dalnjoviden in si pozabil naočnike doma, imaš neljube težave. Napovedovalec pariške oddajne postaje pa 6i je znal v nekem sličnem primeru dobro poma- j gati.
Postaja je bila z velikim trudom prido- I bila nekega znanega učenjaka za predavanje ' pred mikrofonom. Čas se je bližal, predava- j telj je že dospel, položil je rokopis na pult | in napovedovalec se Je pripravljal za napo- i ved. Tedaj je profesor v zadnjem trenutku ' odkriL, da ie bil kot pravi profesor svoje j naočnike pozabil doma. Manjkala ie samo še ena minuta do oddaje. Da bi predavanje za- ; voljo »tehničnih ovir« odpovedali, se niso mogli odločiti, a tudi poslušalcev niso hote-li varati s tem, da b; napovedovalec namesto profesorja prebral predavanje.
Tedaj je napovedovalec v zadnjem trenutku skočil k nekemu tehničnemu uradni"
Nove težave za priselitev v Ameriko
Ameriški senat je sprejel zakonski načrt, po katerem se bodo že doslej težki pogoji za priselitev v Zedinjene države še poostrili. Ameriške oblasti bodo v bodoče lahko izgnale vsakega inostranca, ki bi se v Zedtn jenih državah poročil samo zato, da bi si pridobil pravico za stalno bivanje v Zedinjenih državah.
Pesnik Glive Brook
Hollywood ima tudi svojo literarno senzacijo. V pravkar zaključenem natečaju za najboljše novele, največjem natečaju te vrste, kar so jih imeli v Ameriki, je dosegel prvo nagrado filmski zvezdnik Clive Brook. Dejanje njegove novele se dogaja v 1. 2214., ko se prebudi neki parlamentarec iz 1.1937.
Vlak se je iztiril
Na železniški progi Palermo.Corleone se je te dni iztiril tovorni vlak. Lokomotiva se je odtrgala od vagonov in padla v glo-bočino, vagoni pa so ostali na tiru. Strojevodja in kurjač sta se ubila pod lokomotivo. Ranjeni so bili tudi trije spremljevalci tovornega vlaka. Nesreča se je primerila na nekem ovinku, kjer so odpovedale zavore.
ku, mu vzel naočnike in profesor je re*> lahko bral, čeprav je bila šrtevilka naočnikov precej drugačna nego tista, ki jo je rabil sam. Toda ta dogodek je imel za posledico, da je vodstvo postaje poskrbelo za podobne primere v bodočnosti. Nabavilo je mnogo naočnikov z različnimi stekli, za katere je odgovoren nek j optik. Čiim se izkaže, da potrebuje kakšen predavatelj naočnike, ga napovedovalec najprvo vpraša, da-li svojih sitekel nj morda doma pozabil. Če jih je res pozabil, fedai je pomoč hitra, kaj-tj optik mu pomaga takoj s stekli iz svoje zaloge. Seveda pa mora predavatelj, ko oprav; svoje delo, naočnike vrnltj, kajti proti pozabljivim naočnikarjem so postali v pariški oddajni postaji zelo previdni.
A N EK D 0 T A
Grammontski vojvoda je nekoč izrazil prijatelju željo, naj bi ga po smrti pokopali oblečenega v meniško kuto. Prijatelj je menil: »To je imeniten domislek, kajti brez kute bi pač težko prišel v nebesa!«
VSAK DAN ENA
»Svetuj mi, kaj naj storim s to preklicano ribo!«
»Najbolje bo, če splezaš do nje in jo za-bodeš do smrti!«
(»Everybodys weekly«)
Priprave za peroko Wind$orskega vojvode
Apanaža Mvšega kralja — Posestvo v Južni Afriki
i o
———"	I	——	mmmmmfmmm i	—mm————
Urejuje Davorin Ravijen, — Izdaja za feoozordj »Jutra« AdoU Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. knt tiskarnarja Fran Jeran. — Za Inaezatni de! je odgomcen Alojg N&ag ffitf s X3oHjai4,