Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽJ
Bil je pripovednik, ki je pripovedoval:
— Nekoč se je Človek vzdignil in šel na potovanje. Hodil je po ravninah in planinah, povsod kjer je le mogla stopati njegova noga. Tako ga je peljala pot tudi preko gorovja. Prišel je v sotesko, kjer je ležala na cesti, vodeči v klanec, težka skala. Ko je Človek prišel do te skale, je videl, da mu zapira pot. Oziral se je, kje^bi se je mogel izogniti, da nadaljuje svoje potovanje, a nikjer ni videl izhoda. Ogromna skala, malone cel hrib, je zapirala cesto in vsak prehod naprej.
Ko je Človek videl, da se ni mogoče izogniti skali, ne na levo, ne na desno, niti je preplezati, je spoznal, da mora skalo odstraniti. In lotil se je z vsemi svojimi močmi, da jo odrine, ali vsaj toliko premakne, da bi se dalo zmuzniti mimo. Trudil se je in delal in se upiral, a zaman. Skala je ležala nepremično in se ni niti zganila pod. napori Človeka.
Utrujen je prenehal popotnik in uvidel, da je zaman njegov trud. Njegove moči so bile preslabe, da bi skalo vsaj zganile, nekoliko premaknile, kaj šele odvalile.
Ko je spoznal svojo nemoč, se je ves utrujen in žalosten vsedel na tla in Polotil se ga je strah.
In je dejal:
»Kaj se bo zgodilo z menoj, ko pride noč in me zasači v osamljenosti? Nimam hrane, nimam prenočišča. Divje zveri se pa bodo pojavljale, iskajoč svoj plen.«
In ko so bili vsi njegovi možgani prepojeni te strašne slike, je prišel nek drug popotnik in hotel mimo. Ko pa je videl, da mu skala zapira pot, je poskusil, da jo odstrani. Mučil se je na vso moč, a skala se ni niti zganila. Njegov napor je bil zaman. Molče se vsede na tla in obupno skloni svojo glavo . . .
Prihajali so drugi popotniki. Eden za drugim so prihajali in hoteli dalje, ali skala na ozki cesti jim je zapirala pot. Vsak se je loteval, da jo odvali, se trudil; a ves utrujen je spoznal, da je njegova moč preslaba, da skalo odmakne. Žalostno so stali pred skalo in polaščal se jih je močan strah.
Pa' je rekel eden. da bi prekinil molk:
»Močne so moje mišice in na mojem potovanju se mi je še vedno posrečilo, da sem premagal ovire. Ali ta ovira, ta skala je ogromna. Moja moč ji ni kos;«
Pa je rekel drugi:
»Poskusil bom še enkrat, da jo premaknem.«
Ko je to izrekel, se je krepko uprl v skalo. Njegove mišice so vzvalovale. Žile so se napele. Prsi so se vzbočile. Noge so postale kakor struje.
Vsi drugi so gledali in v srcu želeli, da se mu posreči odvaliti skalo. Zakaj vsem bi to bilo v korist in vsi bi lahko šli dalje.
Ali skala je ležala nepremično.
Onemogel je povesil Človek roke in žalostno vzdihnil:
»Ni mogoče!«
Za trenutek se je lotil dela drugi. Tudi njegov napor je bil zaman. Noč pa se je bližala in z njo nočne zveri, iskajoč si plen.
Še mnogi od zbranih popotnikov se je loteval, da odvali skalo in želje vseh so ga spremljale. Vendar se ni nobenemu posrečilo odmakniti skale.
Tako se je zbrala že cela množica popotnikov, zakaj vsak hip je prikorakal novi.
In ko je naraščal v njih prsih obup, ko so se nekateri že obračali, da se vrnejo po potu nazaj, od koder so prišli, pripravljeni odreči se svojemu hrepenenju, videti nove kraje, se •je oglasil nekdo iz množice in dejal:
»Sotrpini! Molimo k našemu Bogu, ki prebiva v nebesih in vidi našo bedo. Prosimo svojega Boga, naj se nas usmili radi naše slabosti in naj nam odvali to skalo s ceste, ki nam zapira pot.«
In vsi so pokleknili in vroče molili k Bogu, ki prebiva v nebesih, da se jih usmili in odstrani skalo.
Ali skala je ostala nepremična in ni se zganila.
Pa so gledali vsi in jeza jim je žarela v očeh:
»Bog noče uslišati naše molitve,« so rekli. »Njemu je v zabavo, da gleda, kako se mučimo in kako trpimo.«
Nekdo pa je rekel:
»Gotovo je kdo med nami, ki je velik grešnik. In Bog nas vse kaznuje radi tega grešnika. Naj gre oni izmed nas, ki ima
tak greh, nazaj, da nas bo Bog uslišal!«
Ali nikdo se ni odstranil, ker nikdo ni hotel priznati, da je grešnik. x Izmučeni so stopali ob skali, se je dotikali, jo suvali. Skala pa je ležala'nepremično. In vsak, ki se je je dotaknil, je čutil, da je mrzla; vsak, ki jo je sunil, je spoznal, da je trda, zakaj bolno ga je njen sunek udaril nazaj.
Tedaj pa je vstal nekdo izmed potnikov in zaklical:
»Sotrpini! Kakšni ljudje smo mi. Vsak izmed nas se je trudil, da odvali skalo. Vsak izmed nas je občutil, da je preslab. Kdor se je v njo zaletel, je čutil bolečine, skala pa se ni zganila. K Bogu smo se obračali, proseč ga, naj on skalo odvali. Ali skala je stala nepremaknjena in stoji sedaj še pred nami. Zapira nam pot in nam ne dovoli iti naprej. In ostati bomo morali pred njo vekomaj, ali pa se vrniti nazaj, če je ne odstranimo.
Da bi čakali na kako pomoč, ki nam bi skalo odvalila, je zaman misliti. Nikdo nam tega ne bo storil, ker smo videli, da noče niti Bog skale odvaliti.
Sotrpini! To mi je vzbudilo misel. Vsak od nas ima svojo moč. Združimo to moč posameznika v skupno moč, da vidimo, ali je skala tudi skupni moči kos. Vsi, kar nas je in ki nam gre pot naprej, sc združimo kakor eden, lotimo se skale. Poskusimo, zakaj naša združena moč je mogočna! Mi sami, združeni, moramo biti svoja pomoč!«
In vsi so vstali in vsi so se uprli v skalo z vsemi močmi.
In glejte, skala se je zganila. Še bolj so pritisnili in skala je bila s ceste odvaljena.
Pot je bila svobodna za vsakega potnika in moč skale je skoprnela pred skupno močjo popotnikov.
»Poglejte,« je rekel nekdo od njih. ko so stali na svobodni poti. »Posamezniki je nismo zmogli. Molitev k Bogu je ni odstranila. Ko smo pa naše moči združili in nastopili, pa ni vzdržala. Naša pot je svobodna. Svobodna je z našo združeno močjo. Mi sami, s svojo združeno močjo, smo kovači svoje usode.«
In vsi so bili veseli in pdnosni na to spoznanje ter potovali dalje. —
— Kaj pomeni ta zgodba, — je rekel pripovednik. In je razložil:
— Množica popotnikov, to je proletariat. Cesta, po kateri potujejo, je življenje. Skala, to je beda in trpljenje, izkoriščevalec delovne sile proletariata, ki posamezniku stopa na cesto in mu jo zapira ob vsakem koraku, to je, mu pije kri in moč.
Nikdo ne more premakniti iu odvaliti skale sam. Ali onim, ki potujejo isto pot in so organizirani, ni nobena zapreka močna dovolj, da bi je ne odstranili. Zakaj moč organiziranih, moč organizacije je tako močna, da premaga vsako oviro. —
Oni so odstranili z združeno močjo tisto skalo, ki jim je zapirala cesto. In njih pot je šla kvišku — k svobodi in zmagi.
Naredimo tudi mi tako!
(Po stari francoski pripovedki.)
Položaj radnika u raznim zemljama.
Biro Rada u Ženevi izdao je studiju u kojoj odjno'si pregled položaja radnika u raznim zemljama.
Kao podlogu za izračunavanje uzeo je zarade radnika 1. jula 1914. i kretanje cena životnim namirnicama koje se uobičajeno troše u pojedinim zemljama i čine konzum radnika. Izračunavanje je vršeno na podlozi zlatnog franka (dinara). Tako je iznosila prosečna nedeljna zarada zidarskog radnika u (zlatnim dinarima):
Mesto	1. VII. 1927.	1. VII. 1026.	Povečanje —cu«6	
Brisi	21.70	24.71	14.4	16
Prag	25.20	38.40	52.4	28
Madrid	27.—	55.44	105.3	83
Beč	31.25	49.89	59.6	17
Rim'	32,—	37.90	18.4	28
Amsterdam	32.98	79.91	142.4	46
Varjava	38.52	27.63	28.3	10
Oslo (Norveška)	43.34	94.43	117.9	94
Stokholm	44.67	106.68	138.8	59
Pariz.	45.60	39.86	87.4	88
Kopenhagen	48.59	74.63	50.8	43
Berlin	• 58.01	107.20	84.8	61
London	138.62	249.02	82.0	49
Ako se uzme da se za jednu nadnicu može da kupi jedna određena količina životnih namirnica, a kao podlogu se uzme nadnica i način ishrane u Njemačkoj, i to ravno kao 100, tada se dobiva ova slika o kupovnoj snazi nadnica u pojedinim zemljama:
1.	Berlin 100
2.	Stokholm 105
3.	Amsterdam 114
4.	London 125
5.	Oslo 135
. 6. Sidnej 142
7.	Otava 190
8.	Filadelfija 202
9.	Madrid 79
10.	Pariz 78
11.	Lodz 76
12.	Prag 73
13.	Riga 65
14.	Brisi 65
15.	Varšava 62
16.	Rim 56
U zemljama od 2 do 9, nadnice su dakle više nego nadnice radnika u Nemačkoj. Ali su one znatno niže od nemačkih u zemljama Öd br. 9 do završno 16. Mi nismo na tabeli biroa. Ali po sračunavanjima koja smo mi pravili već pre, nadnice naših radnika zauzele bi položaj ispod najniže označenih na gornjem pregledu.
Od svoje nadnice radnici daju u procentima za:
gde ishranu		stan	ogrev	odeču	razno
Amerika	34.9	10.6	4.1	20.4	10.1
Švedska	40.5	10.2	4.3	14	31
Švajcarska	47.9	12.3	6.7	10.8	22.3
Nemačka	56	14	7	11.9	12
Od. najveće nadnice daje se najmanji prdceriat za ishranu, a to iznosi ipak više nego kad se od malene nadnice odvoji visok procenat. Od visoke nadnice ostaje još uvek pored izdataka za ishranu i za sve druge potrebe u izobilju, dok su te potrebe kod malene nadnice ograničene na najnužniju meru.
Lažna organizacija.
Od kad postoji moderna radnička klasa i moderni radnički pokret, duhovno povezan socijalističkom svijesti i najpunijom odanosti za klasnu proletersku stvar, od tada imamo i razne lažne radničke pokrete, stvorene od same buržoazije i podržavane od nje, čija sva funkcija se sastoji samo u tome, da svako napredovanje socijalističkog radničkog pokreta priječe i u akcijama onemogućuju. Te laži-organizacije
niču pod najraznovrsnijim parolama: negdje kao krščanske i nabožne, negdje kao nacionalne i patriotske, a negdje opet, naročito u novije doba, imamo i tzv. hiper-revolu-cionarne organizacije, čija se sva uloga iscrpljuje u tome, da priječe i onemogućuju konsolidaciju socijalističkog radničkog pokreta. Za dokaz tome Ijepo nam služi najnovije izdajničko postupanje prigodom izbora radničkih povjerenika u zagrebačkoj radionici.
Zaključkom sastanka članova našeg saveza bili su ti tzv. ljevičari pozvani, da u zajednici sa nama istaknu listu kandidata u tim izborima. Raspoloženje radnika za tu zajednicu je bilo vanredno i smatrali smo našom dužnošću, da tom raspoloženju radnika udovoljimo. Dok smo ovako shvatali našu dužnost prema raspoloženju radnika, mi ispred Saveza, oni iz »nezavisne« organizacije odlučili su se za sasma nešto drugo: sve prije nego zajednički iči u izbore. Tu zajednicu oni su onemogućavali svijesno i preračunano. Da bi to postigli, oni kao uslov za zajednicu traže: borba protiv »komercijalizacije željeznica«, borba protiv »reformističkih i sitnoburžoaskih vodja« i »proporc« u podjeli povjerenika. Sto se komercijalizacije željeznica tiče, oni ni sami ne znaju što je to zapravo komercijalizacija. Ističu borbu protiv »reformističkih i sitnoburžoaskih vodja«, a istovremeno pozivaju i hrvatski radnički savez, čisto bur-žoasku organizaciju, da udjelu izbornu zajednicu sa nama. Što se pak »proporca« tiče, ako bi se odbornici trebali odredjevati po snazi pojedine organizacije, onda bi nezavisni mogli računati najviše na 2—3 odbornika, jer je snaga našega saveza daleko ispred njihove. Pa i
u samoj radionici će se odnos snaga u skoro pomeriti u našu korist.
Protivno ovim manevrima nezavisnih mi smo istakli kao uslov za zajednicu: zajednički rad na svima pitanjima obrane klasnih interesa radnika u radionici, paritet u broju kandidata isto tako i u prestavni-štvu užih povjereničkih odbora. Smatrali smo da je zajednica na ovim osnovama jedino moguća i pravedna, jednakomjerna za obje strane, dečim isticanje ma kakovih drugih uslova ne znači ništa drugo doli bježanje od zajednice, a time i izdaja onih općenitih radničkih težnja: proleteri sjedinite se. Osuda proletera nad tom izdajom, uvjereni smo, ne će izostati. Prvi puta ova će osuda doći do izražaja na sam dan izbora, t. j. 31. XII., kada će večina radnika dati svoje povjerenje kandidatima našega Saveza, kandidatima iz svoje sredine, koji su svojim već dugogodišnjim radom svestrano dokazali, da im je radnikovo pravo i borba za potrebe radničke klase prije svega. Naši kandidati su slijedeći drugovi:
Franjo Korene, ljevač, II. odjel, Pečnik Rudolf, kov. tokar, II. a. odj.. Kmet Franjo, pokostar, V. a. odjel, Cvetkovič Ivan, bravar, IV. odjel, Talan Stanko, strojobravar, II. odj., Kerurh Ivan, pom. radnik, II. a. odj., Jagodič V., stolar, V. a. odjel, Vitković Andrija, kotlar, IV. a odj., Gjuričić ^dam, tapetar, V. a. odjel, Kontier Jos., strojobravar, IV. odj., Horvatek Petar, radnik, II. odjel, Dvorščak Antun, bravar, V. odjel, Lanča Ivan, strojobravar, II. odjel, Čučnik Dragutin, limar, V. odjel, Žulj Josip, bravar, II. a. odjel,
Brlić Gjuro, remenar, V. a. odjel.
O ishodu ovih izbora izvjestiti ćemo u narednom broju.
Gospodarska poslovalnica.
Razne intrige in spekulacije to poslovalnico vedno bolj in bolj upropaščajo; veliko razburjenje, ki se je pojavilo na železnici, je pojenjalo ter danes izgleda, da so vsi kričači po prvem neuspehu vrgli puško v koruzo. Tajne na direkciji sp še vedno zakrite: uprava si ne upa s sVojim adutom na dan ter ne ve, kako bi to poslovalnico pretvorila v tako zadrugo, da bi imela prvo in zadnjo besedo v njej direkcija.
Gospodje na direkciji naj se zavedajo, da bo »Savez« stal na straži ob vsakem času, da ni poznal in ne bo poznal kompromisov, ampak da hoče res čisto, od raznih faktorjev popolnoma neodvisno zadrugo, ki naj jo upravljajo oni iz vrst konsumentov, katerim bodo dali svojo zaupnico konsumenti sami.	x
Tozadevno smo poslali direkciji se sledečo vlogo:
Direkcija državnih železnic — Ljubljana.
Opšte odelenje.
V roke g. načelniku dr. Faturju.
Savezu železničarjev Jugoslavije je čast sporočiti direkciji svoje principielno stališče v vprašanju likvidacije gospodarske poslovalnice in nje pretvoritve v zadrugo.
Na članskih sestankih po vseh večjih krajih bivše južne železnice so dosedanji odjemalci skladišča živil soglasno I odobrili stališče Saveza, za katerim stoji
danes absolutna večina dosedanjih odjemalcev.
L Strinjamo se s tem, da se gospodarska poslovalnica pretvori, v čisto zadrugo z omejeno zavezo, v kateri naj imajo vsi zadružniki enake obveznosti, dolžnosti in pravice’. Pravila nove zadruge imajo odgovarjati strogo zadružnemu ali konsumnemu zakonu ter ne smejo vsebovati nikakih preko zakona segajočih omejitev.
2. Skliče naj se ustanovni občni zbor vseh dosedanjih konsumentov, ne oziraje se, ali so podpisali eno ali drugo prijavo. Na ta občni zbor naj pošljejo konsumenti svoje delegate, izvoljene po službenih jedinicah (postaja Ljubljana gl. kol. voli svoje delegate itd.). Na občnem zboru naj sd izvoli iz vrst dosedanjih konsumentov upravni in nadzorni odbor, brez slehernih omejitev na kategorije, ter tudi določi višina deleža in rok, do kdaj se morajo konsumenti definitivno prijaviti kot zadrugarji. Končno naj se definitivno stilizirajo pravila.
Le na ta način je mogoče ustvariti zadrugo strogo nepristransko; vsaka druga rešitev pa bi bila le proti interesom I prizadetega osobja. Vsled tega protesti-I	ramo proti nameri, da se hoče upravni
i	in nadzorni odbor sestaviti tako, da bi
j bila polovica odbornikov iz vrst uradni-I kov I. kategorije — najnižjih grup, med
Avstrijski železničarski kongres.
Gewerkschafts- und Rechtschutz der Eisenbahner Oesterreichs je imel v času od 26. nov, do 1. dec. 1927 na Dunaju svoj redni kongres, na katerega je poslala svoje zastopstvo in sicer 6 sodrugov tudi naša organizacija. Ves potek kongresa, razprave, poročila in sklepi so tudi za nas tolike važnosti, da je potrebno z njimi seznaniti vse železničarje v Jugoslaviji, da pretežna je-čina teh uvidi napačno pot, po kateri hodi in popolnoma zgrešeno taktiko, ki more nas železničarje popolnoma zasužmti. es so politične razmere v Avstriji zelo drugačne od naših in tudi položaj železničarjev je v vseh vprašanjih daleko boljši od našega, tudi železničarska organizacija v Avstriji obsega nad 85°/o vseh zaposlenih železni čarjev, vendar kljub tem velikim razlikan moramo iz tega kongresa črpati nauke in direktive, kako nam se je v bodoče boriti.
Vsi delegati na kongresu, zlasti inozemski, smo dobili vtis, da je avstrijska železničarska organizacija ona sila, ki odločuje o sedanjem položaju železničarjev in ki ima bodočnost pred seboj. Železničarji v Avstriji, organizirani strokovno, politično in gospodarsko, organizirani v močnih kulturnih in močnih obrambnih organizacijah, se zavedajo odločilnosti in moči jednotnega nastopa, sporednega korakanja v isti fronti do zmage, železničar se ne bori samo na strokovnem polju, on ,e istotako vojak v političnih, kulturnih m gospodarskih organizacijah. Železničarju v Avstriji m treba segati po tisku, ki bi njegovo prepričanje
zastrupljal, ni mu treba biti odvisen od privatnih kapitalistov, ki bi ga zasužnili, posveča veliko pažnjo izobrazbi, in zato ker je istočasno vojak sposoben za vse fronte, zmaguje in bo zmagah V podlistkih hočem podati izvlečke iz vseh važnejših referatov in podčrtati velike razlike med nami in njimi. Na nas je, da si dobre nauke usvojimo in po njih delamo.
V veliki z rdečimi zastavami okrašeni dvorani delavskega doma v Ottakringu so se zbrali točno ob 3. uri popoldne delegati avstrijskih železničarjev iz vseh postaj po številu 643. Vzoren red in disciplina je imponirala vsem inozemskim delegatom. Reditelji v rediteljskih uniformah so kontrolirali vstop delegatov, registrirali izkaznice in to ne samo prvi dan, ampak pri vsaki seji. Svoje delegate na kongres so poslale vse avstrijske delavske organizacije iz inozemstva pa so bili zastopani:
Internacionalna transportna federacija Amsterdam ter razredne železničarske organizacije iz Nemčije, Francije, Švice, Jugoslavije, Švedske, Poljske, Češke, Belgije. Po odigranju internacionale so sledili pozdravni govori inozemskih delegatov, zastopnikov avstrijskih strokovnih organizacij.
Tajnik ITF s. Fimmen je drugi dan v svojem govoru izvajal sledeče:
ITF je danes najmočnejša izmed vseh strokovnih internacional, ker šteje 85 organizacij v 33 deželah z 2l/, milijona elanov Prva njena naloga po vojski je bila zopet vzpostaviti med vojsko raztrgane medsebojne vezi in vzbuditi internacionalno misel it solidarnost med transportnimi delavci vseh dežel. To se nam je posrečilo in sedaj smo
prestopili iz faze' propagande v čas študija in v čas na podlagi tega študija določenega internacionalnega organizacijskega dela.
Naša internacionala pa nam služi še za rešitev drugih, važnih nalog. Mi smo stro-kovničarji, vendar mi nočemo pozabiti, da smo tudi socialisti. Kot strokovničarji delamo v sedanjem družabnem redu, da zboljšamo sedanje življenske pogoje delavstva in .ga obvarujemo pred poslabšanjem. Imamo pa še daleko višji cilj. Z našo organizacijo se hočemo boriti proti reakciji, militarizmu in grozečim vojnam. Borimo se proti kapitalizmu, da ga premagamo in da bomo zgradili nov, boljši socialistični družabni red.
To moremo doseči le v internacionalnem boju in naša transportna internacionala je poklicana, da ta boj vodi, za kar pa nam je potrebno najožje sodelovanje in solidarnost vseh.
Avstrijsko železničarsko organizacijo ne morem učiti, ker nam je bila vedno vzgled povsod, kjer je bilo treba podpirati, bodisi materijelno, bodisi z akcijami. Samo eno prošnjo imam na_ Vas:
Ostanite Internacionali tako zvesti, kot ste bili dosedaj. —
Obvarujte in branite enotnost vaše organizacije proti vsakemu napadu, pa naj pride od katere koli strani. Ohranite in gojite čut solidarnosti, ojačajte vašo bojevno pripravljenost in ostanite v Internacionali vsem ostalim organizacijam v tem pogledu vzgled, da si bomo zgradili močno, enotno, strnjeno, cel svet obsegajočo internacionalo, ki bo sposobna voditi internacionalno boj proti internacionalnemu kapitalizmu.
(Dalje prihodnjič.)
tem ko bi bilo delavstvo, ki tvori glavni kader konsumentov, popolnoma izločeno.
Savez hoče gospodarsko osamosvojitev železničarjev in zato se bo boril proti vsaki nameri, najsibo od te ali one strani, da bi se železničarje še nadalje zadrževalo v gospodarskem zasužnjenju.
Finančni zakon in davek na privatne nameščence.
S finančnim zakonom za leto 1927-28 uvaja čl. 79 nov davek za privatne nameščence. Besedilo zakona pravi:
»Privatni nameščenci (med katere spadajo tudi kvalificirani trgovski in obrtniški pomočniki) in samoupravni nameščenci in funkcionarji plačujejo vkljub zakonitim predpisom, ki veljajo v poedinih oblastih, od dne 1. januarja 1927, dokler se ne začne odmerjati davek po novem skupnem davčnem zakonu, kot davek in kot vse državne pribitke, izvzem-ši invalidski davek in komorsko doklado, od skupnih svojih prejemkov, ki jih dobivajo iz službenega razmerja, bodisi v denarju, bodisi v naravi.«
Zakon šteje med privatne nameščence tudi kvalificirane trgovske in obrtniške pomočnike. Davčni uradi so povečini tolmačili pojem »kvalificiranih trgovskih in obrtniških pomočnikov« tako, da mora v to kategorijo spadajoči davčni obvezanec opravljati predvsem duševno delo. Višjo stopnjo strokovne izobrazbe se ne pridobi samo z absolviranjem vajeniške dobe, s položitvijo pomočniške izkušnje ali s pridobitvijo posebne ročne izurjenosti, ampak je zato potrebna višja (strokovna šolska) stopnja izobrazbe. Po lej razlagi zakona bi le malokateri trgovski in obrtniški pomočnik plačeval davek po lestvici za privatne nameščence. Še naprej bi plačevala večina kvalificiranega delavstva davek na ročno delo, ki je precej nižji od davka na prejemke privatnih nameščencev.
Bistveno se je pa spremenil položaj z odlokom Generalne direkcije davkov z dne 19. sept. 1927 štev. 105.071. ki je naslovljen na finančne delegacije in ki se glasi: »Zveza grafičnih nameščencev se je v imenu svojih članov obrnila na direkcijo s predlogom, da se grafični nameščenci izvzamejo iz določil, ki veljajo pri odmeri davka za privatne nameščence in da se njihovi dohodki obdavčijo z davkom za ročne delavce.
Povodom te predstavke je ugotovila direkcija, da so pri davčnih oblastih nasprotujoča si mnenja, koga je smatrati za kvalificiranega delavca, Da se doseže enoten postopek vseh oblasti v primeru odredb čl. 79 točka 6. finančnega zakona za leto 1927-28, izdaja direkcija sledeče pojasnilo:
Kvalificirani trgovski in obrtniški pomočniki so one osebe, katere za stalno plačo in nameščenje vrše take posle, kjer je poleg telesne moči potrebna tudi posebna usposobljenost za izvrševanje posla.
Stalna namestitev je ona, ki je vezana na odpovedni- rok.
Pod usposobljenostjo ne razumemo samo šolske kvalifikacije (obrtna in trgovska nadaljevalna šola), temveč tudi prakso, ki je potrebna za uspešno izvršitev poverjenih poslov.
Obrtnim pomočnikom (torej kvalificiranim delavcem) ni smatrati samo one osebe, ki so v učni dobi ab-sclv rale rokodelsko šolo, ampak vsakogar, ki se je izučil obrti in ce tudi ni nikdar obiskoval obrtne šole, G na-fični nameščenec se smatra kvalificiranim, četudi ni nikdar obiskoval obrtne šole, ker mu je za izvrševanje njegovega poklica potrebna praktična delovna usposobljenost, katero je smatrati za njegovo šolsko izobrazbo.
Za kvalificiranega delavca^ velja torej sleherni privatni nameščenec, ki svojega poklica ne bi mogel izvrševati brez predhodne izobrazbe (rokodelstva in to brez ozira ali je za izvrševanje svoje obrti rabil tudi šolsko izobrazbo).
Zgorajšnje pojasnilo naj vzamejo oblasti na znanje in po njem predpisujejo tudi davke. Generalni direktor Dušan P. Letica, 1, r.«
Generalna direkcija davkov se je torej postavila na stališče, da je kvalificirani trgovski in obrtniški pomočnik vsakdo, ki ima učno spričevalo. Davek za privatne nameščence se je na ta način razširil na vse obrtne in trgovske pomočnike in oni del delavstva v tovarnah, ki ima učna spričevala.
Davek na ročno delo se bo predpisoval samo še za težake in dninarje, kajti vse ostalo delavstvo je kvalificirano in spada po mnenju Generalne direkcije davkov med nameščence.
V duhu finančnega zakona gotovo ni, da razširja Generalna direkcija davek za privatne nameščence na vse delavstvo. Ako je v zakonu rečeno, da spadajo med privatne nameščence tudi kvalificirani trgovski in obrtniški pomočniki, je zakonodajalec le hotel, da plačujejo davek za privatne nameščence oni pomočniki, ki izvršujejo predvsem duševno delo, ne pa vsi trgovski in obrtni pomočniki, ter bi bil v tem slučaju izraz »kvalificiran« odveč. Tolmačenje Generalne direkcije absolutno ne sme obveljati. Davek za privatne nameščence je mnogo višji od davka na ročno delo. Že davek na ročno delo smatra delavstvo za veliko krivico, ker zahteva od gospodarsko najšibkejših pre-
komerno davčno dajatev to je od onih, ki so že z drugimi indirektnimi davčnimi -dajatvami preobremenjeni. Poleg tega so prejemki delavstva tako mizerni, da se morejo utrpeti najmanjšega odtegljaja. Borba delavstva gre za tem, da se davek na ročno delo odpravi. Generalna direkcija davkov pa izdaja sedaj odlok, da se še zviša delavstvu davek na ta način, da se kvalificirani delavci obdavčijo po davčni lestvici za privatne nameščence, ki je, kakor rečeno, znatno višja od davka na ročno delo.
Davku za privatne nameščence so zavezani vsi prejemki iz službenega razmerja kakor plače, mezde, draginjske, rodbiniske in funkcijske doklade, honorarji, nagrade, odškodnine za čezurno delo, vrednost hrane in stanovanj brez kakoršnega odbitka.
Dosedaj je plačevalo delavstvo 3.3°/o le od mezde, zaslužene v 8 urah Čezurno delo se ni obdavčilo. Tud:' invalidski in komorni odstotek doklade je mnogo višji. Iz sledeče tabele je razvidno, koliko znaša nova obremenitev delavstva in bolj zgovorno kot vse besede dokazuje, da delavstvo z ozirom na svoj težki gospodarski položaj ne more plačevati davkov v izmeri kot si je to zamislila Generalna direkcija davkov.
Kdor ima prejemkov preko do		Plača	K temu se še prišteje invalidski	komorska		Skupaj je plačati davka(po novem *	Dosedaj je znašal davek na ročno delo	
Din	Din	7o	Din	davek	doklada		od Din	do Din
6.000 12.000	3.5	420,—	124.—	62.—	606—	188—	396—
12.000 24.000	4	960,—	250.—	125—	1.335—	396—	792—
24.000 26.000	2.5	1620,—	520,—	260,—	2.260—	792—	1188—
36.000 48.000	5	2400,—	840.—	420—	3.660—	1188—	1584—
48.000 60.000	5.5	3300,—	1200.—	600.—	5.100—	1584—	1980—
Davčna	obremenitev zadene vsa-			Že	v zadnji številki smo		opozorili
kega delavca, kajti oproščeni so davka le oni, ki imajo manj kot 500 Din na mesec prejemkov. Več kot še enkrat toliko bo moral odslej plačevati kvalificirani delavec davkov. V nekaterih primerih bo moral delati en mesec samo za davkarijo.
Odlok Generalne direkcije davkov je stvarno neutemeljen ter krivičen in je kategorična zahteva vsega delavstva, da se takoj *rekliče. Delavstvo novih bremen ne prenese in zahteva, da se tudi davek na ročno j delo odpravi.
na nova davčna bremena, ki se delavstvu obetajo, danes smo prinesli daljši članek o tem novem davku, ki grozi vsem profesioriistom, ki je za 100—3000/o večji od današnjega.
Sodrugi, kaj delajo društvo profe-sionistcv in ostale organizacije? Železničarji izpreglejte, kje je res pravo delo za Vas, organizirajte se vsi v »Saveza železničarjev«, da se skupno z ostalimi delavci borimo za odpravo davka na ročno delo.
Komercijalizacija drž. željeznica.
ing. J, Matesa u Zagrebu.
ekvivalenat, koji je za dobro poslovanje kao i društveno namirenje potreban. Primjene svih ovih metoda rada pako, po mišljenju g. Matesa mogu se izvršiti lako i brzo, a da se sa-danje zakonsko ustrojstvo saobraćajno uopće ne mijenja, niti da željez* niče mijenjaju svojeg vlasnika.
Sa gledištem g. Matesa se i mi slažemo, u koliko se ono odnosi na izmjenu i usavršavanje knjigovodstva i poboljšanje položaja željezničke radne snage, nu ne želimo ipak biti toliko naivni i vjerovati, da je ovo drugo moguće postići lih apelacio-nom propagandom, kao što to vjeruje g. Mates. Tu su nužni mnogi i dalekosežni preduslovi, a jedan od prvih i glavnih je koaliciona sloboda, sloboda zbora i dogovora i sloboda štrajka, O tome g. Mate« nije govorio i zato je njegovo predavanje nepotpuno in ne će naići na nužno razumijevanje ni sa koje strane, pa ga uslijed toga bogzna kako visoko ne | možemo cijeniti ni mi, ma da smo na poboljšanju željeznica i položaja željezničara najviše interesirani.
Povodom predavanja g.
G, ing. J. Mates, bivši šef radione u Zagrebu, poduzima jedno smiono djelo predavajuči i propagirajući ideju komercijalizacije željeznica na taj način, što bi se cjelokupno željezničko poslovanje imalo da postavi na sasma naučnu osnovu, odnosno, da se i kod naših željeznica primjeni tzv. naučni sistem organizacija poslovanja i rada. Praktički nam je g. Mates to prikazao na taj način, što bi se u-kupno željezničko poslovanje imalo razdjeliti u tri etape: 1, pokretna i nepokretna imovina; 2. imovina u kretanju, izdatci na održavanje voznog parka, saobraćaja itd. i 3. imovina slivenih prihoda koji opet prelaze u stadijum mirovanja. Pokretna i nepokretna imovina ima se ukama-titi sa 5 posto i prema tom ili kojem drugom ukamaćenju ima se odredji-vati i tarife, naplate radne snage i sve ostalo. Kod održanje radne snage g. Mates zastupa jedno zaista sa-vremeno stanovište: radna snaga ima da bude nagradjena do iznosa kulturnog i fiziološkog maksimuma, jer samo ovako obezbjedjena radna snaga kadra je da pruži onaj produkcioni
Postajne čistilke dobe od 34 do 50
šilingov.«
Pri vsem pa je treba pripomniti, da znaša v Avstriji najnižja mesečna plača enega delavca 170 šilingov ali 1360 Din.
Ne bomo raziskovali, kako je to mogoče v Avstriji, ki spada med premagane države z vojnimi dolgovi, ne bomo ugotavljali, kako je mogoče, da so avstrijske železnice, ako odračunamo »prometni davek« že aktivne, dasi je osobje za 100—200°/o boljše plačano kot pri nas.
Eden izmed vzrokov je gotovo: da je v Avstriji v razredni železničarski organizaciji organiziranih 87.925 sodrugov, ki so vsi vsak čas pripravljeni braniti dosedanje pravice in si izvojevati nove.
Radnički pravilnik.
Radnički Pravilnik, kojim ima da se reguliše položaj radnika i zamijeni Privremeni Pravilnik donesen iza štrajka 1920. god., konačno je potpisan i odobren po ministru saobraćaja i vladi. Ima još da bude objavljen u Službenim Novinama i odmah stupa na snagu.
Pitanje regulisanja položaja radnika potaknuli smo mi još 1923. godine. Već tada smo utvrdili, da posle regulisanja položaja regulisanog osoblja ima to isto da se učini i prema radnicima, buduć je Privremeni Pravilnik u svakom pogledu bio manjkav, što je omogučavalo da se radnike i njihova stečena prava sve više izobličuje i izigrava. Sa tim opravdanjem mi smo još u novembru 1923. god. održali jednu veliku zemaljsku konferenciju radničkog osoblja, koja je u izradi Radničkog Pravilnika pošla toliko daleko, da ga je potpuno u detalje svršila. Taj isti Pravilnik prihvaćen je skoro u. cjelosti i od jedne kasnije konferencije u Beogradu, koju je sazvalo samo ministarstvo saobraćaja.
Koliko je od naših zahtjeva uvaženo u novom Pravilniku još nam nije poznato, jer je konačni Pravilnik o radnicima radjen i donesen jednostrano i bez najmanje naše sa-radnje, a to nam daje povoda i naslućivan ju, da je mnogo naših dobrih i zakonitih predloga onet igno-risano. Naše zle slutnje pojačava još i okolnost, što se sa tim Pravilnikom mnogo hvale žuti, da je on plod njihove »borbe«, a mi znamo iz prijašnjih vremena, da sve ono, čemu su kumovali žuti, lupa željezničare kasnije teško po glavi. Tako je bilo i sa zakonom o saobraćajnom osoblju, pa tako će biti i ovdje.
Čim Pravilnik bude objelodanjen, mi ćemo o njemu opširno progovoriti. Kao protiv svih drugih nevolja tako i protiv onih koje nam donosi novi Radnički Pravilnik jedina je obrana čvrsta i brojna klasna željezničarska organizacija. To nemojmo ni časa metati s uma.
Skupštine, dopisi, občni zbori.
Novemesto.
V petek, dne 6. januarja 1928. na Sv tri kralje, se vrši točno ob 14. uri (2.) po poldne v prostorih gostilne Müller v Bršli 1111 javen železničarski shod z dnevnin redom: 1. Protest proti novemu obdavče nju delavstva. 2. Komercializacija železiih in delo centrale. Takoj po javnem shodi se pa vrši občni zbor novomeške podruž niče. Poleg ostalih poroča na shodu tud s. Stanko, ki je bil ravno vsled neustrašenega dela za pravice železničarjev odpu ščen iz službe. — Železničarji, kdor je z, odpravo davka na ročno delo, za odprave novega dohodninskega davka, ' za zvišanje eksistenčnega minimuma na 30.000 Din, ze delavske zaupnike in osemurni delovnik bo prišel na shod, da protestira proti sedanjemu stanju in energično zahteva povrnitev ugrabljenih pravic. Novomeški železničarji, vsi na shod!
Božično darilo g. ministra in direktorja.
Dan pred Božičem je bila na vseh postajah, kurilnicah in sekcijah nabita sledeča brzojavka:
Vsem službenim edinicam:
Vsem uslužbencem katoliške vere je razglasiti naslednje: Vsem meni podrejenim uslužbencem katoliške vere želim vesele praznike, da izrečem vsem za požrtvovalno delo svoje priznanje in da jih v teh dneh miru in radosti poživljam, da vzdrže pri svojem težkem in odgovornem delu polno dolžnosti in da s podvojeno enegijo posvetijo vse svoje duševne in telesne moči dobremu, zanesljivemu, močnemu in hitremu prometu v dobro države in našega veličanstva .kralja;
Minister saobraćaja: Svetislav Milosavljevič.
Temu voščilu se pridružujem tudi jaz iz dna srca.
Ing. Kneževič.
Koncem leta 1927, v času ko plače delavcev in to tisočih in tisočih znašajo komaj po' Din 500 do 700, ko so gladni otroci med prazniki prezebali v nezakurjenih bolj luknjam kot sobam podobnih stanovanj, ko jim novi delavski pravilnik pripravlja nove u-darce, ko pa istočasno sveta birokracija neovirano zapravlja težke milijone državnega premoženja ter se vse prošnje in pritožbe rešujejo z »nema kredita«, pomenijo ta voščila samo udarec železničarjem v obraz.
Kako pa se glasi božično voščilo v Avstriji:
»Vsi dne 1. dec. 1927 v službi se nahajajoči uradniki, pripravniki in nestalni pomožni uslužbenci dobe dne 21. dec, 1927 enkratni izredni prispevek v znesku 50°/o celokupnih mesečnih prejemkov.
Pogodbeni delavci po draginjskih razredih 70, 65, 60 šilingov (480 do 560 Din).
Ormož.
V nedeljo, dne 8. januarja se vrši v Ormožu redni občni zbor podružnice Saveza železničarjev Jugoslavije, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o bolniški blagajni. 2. Poročilo o skladišču živil. 3. Komercializacija železnic. 4. Uveljavljenje osemurnega delovnika in protest proti per-sekucijam funkcionarjev. 5. Volitev novega odbora. Na občnem zboru se bo poro-čalo tudi o zahtevah glede delavskega pravilnika, novem napadu na delavstvo z zvišanjem davka. Opozarjamo na to vse železničarje v Ormožu in okolici, da se polnoštevilno udeleže in v kolikor še niso člani, takoj pristopijo v edino razredno organizacijo, to je v Savez železničarjev Jugoslavije. Občni zbor se vrši v prostorih gostilne Gaberc in se začne točno ob 8. uri zjutraj.
Zagreb.
Za kolodvor »Sava« sazvana je bila članska skupština u utorak
13. XII. Odazvao se zadovoljavajući broj drugova ma da je jedan dobar dio službom spriječen.
Skupštinu je otvorio drug Kmet i bio joj predsjednik. Kao govornik ispred Centrale bio je referent iz Ljubljane. On je najprije opširno iz-vjestio o stanju skretničarskog i manevarskog osoblja kod Direkcije Ljubljana. Konstatovao je, da je njihovo moralno i materijalno stanje bolje, a to je moguće samo otuda što je to osoblje kod te Direkcije u velikoj većini organizovano u našim redovima. I tom osoblju se namjeravalo oduzeti dopuste, produljiti radno vrijeme i prikratiti materijalno, ali buduć solidarni i orga-nizovani, uspjeli su svoja stečena prava zadržati i očuvati za budućnost. Tako to osoblje još uvijek uživa u velikim stanicama svoje slobodne dane u mjesecu, dobilo je kišne kabanice i bolje se postupa prema njemu nego ovdje u Zagrebu i drugim mjestima. Dok se u Sloveniji službenik dolazeći u službu potpisuje samo u službenu knjigu, dotle ovdje kod Vas primanje službe vrši se po manirima vojničkim i prije nego se služba prima traje pol sata vizita i razne druge šikanacije, koje moraju svakoga svijesnoga službenika vrijedjati ponajdublje. Tamo gdje je organizacija i svijest službenika, tamo svega toga nema. Svatko vrši svoju dužnost i time je svršeno.
Posle referenta govorilo je više drugova skupštinara, koji su se redom tužili na teško i nesnošljivo stanje u službi i na težak život uslijed malih plata i dugog radnog vremena. Jednodušno je riješeno, da se ima živo raditi na dizanju organizacije i gajenju veće sloge medju namještenicima, jer je to jedini put pa da se. i položaj njihov popravi. Nakon što je bio izabran jedan odbor za vodjenje poslova organizacije, bila je skupština zaključena.
Zaprešić.
Nakon dugog vremena održan je željezničarski sastanak i u ovoj stanici u petak 16. XII. Kako je upravo taj dan padao silan snijeg i vladala oštra studen, to posjet sastanka nije bio najbolji. Ipak su došli svi oni drugovi, koji su u potrebu organizacije odlučno uvjereni i koje ni najgore vrijeme ne može od njihove dužnosti prema organizaciji odvojiti. Tako i treba!
Na sastanku su govorili drugovi Kmet i Korene iz Zagreba. Govorili su o teškom željezničarskom životu i nepravdama koje im se čine. Naglasili su, da je sve to posljedica toga, što se željezničari sami za sebe ne brinu, što su neorganizovani i svakom zlu podležni. Svi mi imamo pravo na bolji život od današnjega, ali nam se taj bolji život nikada ne će dati milošću, već si ga moramo izvojevati. Da bi u tome uspjeli, mi moramo biti organizova-ni i boriti se. Bez toga rada nema nam spasenja. Pozvali su drugove, na žilavi i istrajan rad za organizaciju.
Zbor željezničara u Indjiji.
Za 22. XII. sazvala je podružnica u Indjiji javni zbor željezničara u Radnički Dom. Snijeg i silna studen prouzročilo je, da zbor nije bio posjećen kao što su to drugovi u Indjiji inače uvijek činili. Uz elementarne razloge slabijem odazivu ima jedan i u tome, što žuti razvijaju upravo sada djelatnost na sve strane, čineći kod toga najraznovrsnija obećanja i zastrašivanja, čemu je, medjutirn, bijedan i obespravljen željezničar sklon da podlegne. A žuti su za isti dan i sat, sa ciljem da naš zbor oslabe, isto sazvali sličnu skupštinu, a kako su im šefovi i odlučujući činovnici u glavnom predsjednici i tajnici, to je otuda za mnogoga željezničara bilo teško da se odluči za naš ili njihov zbor, pa da se ne zamjeri nikome radje je ostao kod kuće. *
Suprotno svemu mi sa našim zborom možemo ipak biti zadovoljni. U koliko nije uspjeh brojno bio potpun, za to ali moralni je u toliko veći. Na zbor su došli svi svijesni i prekaljeni borci, koji ne će u svo-
jim idejama popuštati ni pod još težim okolnostima. Zborom je rukovodio drug Veselinovič, a referirao je o položaju željezničara, stanju i potrebi organizacije drug Pongra-čič iz Zagreba. Referent bio je od sviju prisutnih sa pažnjom saslušan i buduć je vernim prikazom svagdanjeg života jasno utvrdio mnoge uzroke bijede i nevolje željezničarske, to utisak ovakvog njegovog razlaganja ostao dubok i potpun. Pri kraju ubrao je referent od sviju prisutnih živo odobravanje.
Nakon što je zbor riješio još neka lokalna pitanja i nakon što su se svi učesnici zavjerili, da će u borbi za dobro željezničara i prava čovjeka i nadalje požrtvovno istrajati, zbor je po drugu Milivoju bio nakon 2 sata trajanja zaključen. Mi se sa pouzdanjem nadamo, da će poslije ovog uspjelog zbora naš' utjecaj u Indjiji opet da poraste. Treba samo živo raditi.
Zidanimost.
Podružnica Zidanimost- naznanja všem svojim članom, kakor tudi vsem ostalim somišljenikom in delavcem, da začne takoj po novem letu zopet redno poslovati podružnična knjižnica, ki ima v zalogi precejšnje število najraznovrstnejših knjig. Vse knjige naj nam služijo v poduk, izobrazbo in zabavo. Izobrazba nam je nujno potrebna, zato upamo, da bodo železničarji pridno posegali po knjigah. Tudi pripovedne in zabavne knjige so na razpolago ter nudijo sigurno dobro in pošteno zabavo po najnižji ceni za celo družino. Za izposojevanje knjig so določene sledeče cene: Za člane Saveza: za vsako knjigo za prvih 14 dni 1 Din, za nadaljni teden 50 para. Za nečlane: za vsako knjigo za prvih 14 dni 1.50 Din, za nadaljni teden 1 Din. Odbor podružnice Zidanimost se priporoča vsem sodrugom širom Slovenije, ki imajo kako knjigo, katero lahko pogrešajo, da nam jo odstopijo za našo knjižnico in jo pošljejo na naslov: Špegel Franc, kretnik, čuvajnica 1, p. Zidanimost. — Knjižnica je odprta in se knjige izposojajo vsako nedeljo od 8. do 10. ure dopoldne.
Kurilnica Ljubljana I.
»Jugoslovanskemu železničarju« sporočamo, da smo se zelo zabavali nad člankom »kurilniške delavnice«, kjer se napada s. Trškana kot glavnega kričača in tož-Ijivca, ki mu delo smrdi, ter seveda tudi Savez, da nič ne dela. Gotovo so gospodje okoli »Jugoslovan, železničarja« s svojim »energičnim in taktičnim« nastopom dosegli, da se ukine SOodstotno znižanje premij. Tudi smo videli energično delo njih glavnih funkcionarjev povodom zadnjega mraza, ko v »severni kurilnici« ni bilo vsled dima za izhajati. Gledali smo, kdaj bodo prišli »vsemogočni« od »Zveze« in to uredili. Videli pa smo le našega s. Stanka, ki je energično vodil intervencije in tudi uspel. — Ako se hočete smešiti, Vam je na prosto dano: profesionisti in delavci v kurilnici I. pa vemo, da je edina prava organizacija, ki se res z vsemi silami bori •za pravice železničarjev, naš Savez železničarjev Jugoslavije ter se dobro zavedamo, da bo položaj železničarjev v vseh kurilnicah, ne samo v naši, boljši takrat, ko bo večina osobja organizirana v naši razredni organizaciji ter bo zadnji dosedanji član »Zveze« tej organizaciji obrnil hrbet. V enotni razredni organizaciji je moč in zmaga železničarjev, ne pa v klečeplazenju in v rokah visokih gospodov na generalni direkciji!
Vživajo z naslado.
Namesto stvarnega odgovora na članek v št. 20 »Ujed. železničarja« pod naslovom »Dosegli so rekord«, so me Zve-zarji v svojem »Glasniku« od 8. dec. 1927 po svoje opsovali, kakor pač razumejo in znajo. Strašno slaba jim mora presti, ker so toliko obupani. Netiti prepir in sovraštvo med železničarji je lahek posel: tak posel pač najbolje razume gotova klika. Gospodje, znajte za vedno, da se temeljito motite, če mislite, da se bodo železničarji po tako bridkih izkušnjah in v dobi največje brezpravnosti na vašo komando ter v svojo največjo škodo še pretepali. Nasprotno se bodo tem tesneje oklenili svoje prave zaščitnice, razredno bojevne organizacije: Saveza železničarjev Jugoslavije. , Vsi za enega, eden za vse! — Da bi vsaj | javno ne kazali svojega vživanja nad siromaštvom in bedo železničarjev ter rajši psovali in preganjali one, ki vedno bolj stiskajo verige suženjstva nad ubogo rajo, da se ji ne bi bilo bati vedno za obstanek. Železničarji brez izjeme, katerim ni železniška služba športna naslada, organizirajte se v Savezu, da nam bo sigurnejša pot do gospodarske svobode. — K.
Ptuj.
Dne 16. dec. 1927 se je vršil pri nas redni občni zbor podružnice Ptuj, na ka-terem je s. Stanko v dveumem referatu poročal o komercializaciji železnic, delavskem pravilniku, gospodarski poslovalnici, delu centrale za popravo krivic in za od-pravo davka na ročno delo. Nato so bila sprejeta jiorocila dosedanjega odbora ter je bil soglasno izvoljen novi odbor ter za predsednika s. Kramberger. Pripravili so se tudi vsi koraki za volitve delavskih zaupnikov v naši delavnici. Novi odbor je prevzel nase važno nalogo, da ne samo zbere okoli sebe nekdanje število član-
stva, ampak da privede v organizacijo vse železničarje, v Ptuju in okolici, da Se bomo skupno borili za zboljšanje gmotnega položaja.
Maribor II.
Gotovo je še poznano vsem sodrugom, da je direkcija v znani aferi Rojko-Vokač pri izplačilu konfiscirala vse odtegljaje tako za pogrebna društva kakor tudi za hranilno in posojilno društvo ter je hotela z njimi kriti deficit. Proti tej nakani, da se z delavskim denarjem krije deficit uprave ali kake malverzacije, smo odločno nastopili ter zahtevali, da se pridržani zneski takoj vrnejo ali uslužbencem, ali pa nakažejo“ dotičnim zavodom, za katere so bili odtegnjeni. Ker se je direkcija temu upirala, smo potom našega pravnega zastopnika dr. Lemeža nastopili proti erar-ju sodnijskim potom. Sedaj smo uspeli v toliko, da se bodo vsem - dotičnim, za katere smo vložili tožbo, odtegnjeni zneski vrnili in mora vse stroške nositi uprava. Sedaj se bodo vložile tožbe še v ostalih slučajih ter smo radovedni, ali bo stroške plačal državni erar, ali pa jih bo predpisal dotičnemu uradniku, ki je vse te stroške s svojim odlokom povzročil.
Ormož.
Od raznih strani nam naši člarii sporočajo, da še precej delavcev, oziroma na-stavljencev ni organiziranih, pridno pa segajo po našem »Ujedinjenem železničarju«, tako da ga naročnik dobi šele teden dni pozneje, nego bi ga moral dobiti. Vemo, da je dobrodošel tak list vsakemu, zato naj ne bo nobenega železničarja, ki bi ne imel tega edino strokovnega lista pri rokah. Zato člani Saveza pozivamo vse še neorganizirane železničarje, da se vsi organiziramo, ker delavec brez organizacije je osamljen in brez moči .kakor mlado drevo brez kola. Upajmo torej, da se v tem novem letu v večjem številu združimo, da bo novo leto srečno za vsakega.
Savez je odgovoren za vse zlo.
Tako konštatirajo »zvezarji« v zadnji številki »Jugoslovanskega železničarja« radi kurilnice Ljubljana. Začudil sem se, dasi sem navaden progovni delavec, nad to trditvijo ter sem jo pokazal tudi drugim progovnim delavcem, Ali veste, kaj mi je eden odgovoril: »Zdaj pa vem, zakaj se nam pri sekciji tako slabo godi; bahnmeister je zvezar, partieliihrer je zvezar, dosti delavcev je zvezarjev, zato pa imamo tako slabe plače, da še živeti ne moremo.«
Sedaj vidim, da se bomo tudi ml progovni delavci morali organizirati v Savezu, ki ga preganja visoka gospoda na direkciji do malega načelnika kje na progi, ker dela res za vse železničarje in ne samo za posameznike, da bi prišli naprej. Odpust Stankota nam je odprl oči, saj so ravno njega zvezarji na shodu v Ljubljani napadali, kot da je prikrit zaupnik direkcije, sedaj pa, ko ga je direkcija odpustila iz službe, da se je le on pošteno boril za nas in naše pravice. Prit stopim v Savez, ker so se mi odprle oči, čeprav morda ravno vsled tega ne bom postal progovni čuvaj, delal pa bom na to, da pripeljem še druge delavce v organizacijo. Mi hočemo vsi boljši kos kruha.
Progovni delavec.
Iz okrožnic.
Delavci nimajo pravice na brezplačen prevoz premoga ali drv.
Ministrstvo saobračaja je z odlokom M. S. br. 21938 od 20. XI. 1927 odločilo, da stalni delavci nimajo pravice na brezplačen prevoz kuriva. — (Proti temu odloku smo vložili protest na ministrstvo. Op. ur.)
Dnevničarji nimajo pravice na režijsko vožnjo.
Dnevničarji v pisarnah imajo po odloku Generalne direkcije od 5. nov. 1927 pravico le do letno treh prostih kart za se, listne lične legitimacije pa jim služijo le kot dokaz istovetnosti. Režijskih kart se z njimi ne more kupovati.
Takse (koieki) za prošnje za brezplačne vozovnice, izstavitev ali podaljšanje legitimacij.
Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu in nekatere direkcije so zahtevale kolek po 5 Din za prošnjo za prosto vozovnico: enako se je sedaj v delavnicah zahtevalo od delavcev za izstavitev listnih legitimacij kolek po 5 Din za legitimacijo. Na tozadevne intervencije in tudi službeno vprašanje direkcije je izdala generalna direkcija sledeči odlok: »Ker obstoji pri. oblastnih direkcijah različna praksa povodom zahtevanja brezplačnih kart, legitimacij ali njih podaljšanja ter se ponekod za to pobirajo takse, a drugod ne. si je Generalna direkcija preskrbela tolmačenje Gen. direkcije, davkov br. 142.329 od 10. dec. 1927, ki se glasi: Ker pripada državnim uradnikom in njih družinskim članom pravica do režijske vožnje po pravilniku, ki ga je izdalo ministrstvo, vsled tega tako- za legitimacijo, za prošnje za isto, kakor za podaljšanje od leta do leta za državne uslužbence in njih rodbinske člane ni treba plačati nikukih taks.«
Prevedba kronskih pokojnin.
Okrožnica št. 154-VI-27.
Vsem prejšnjim državnoželezniškim upokojencem in upokojenkam s kronskimi pokojninami.
Z ozirom na določbe »Uredbe o prevedbi na dinarske pokojnine državnih upokojencev in upokojenk s kronskimi pokojninami« Vas pozivamo, da zaprosite za to prevedbo pri direkciji državnih železnic v Ljubljani s posebno vlogo, kateri priložite sledeče listine: L Dekret o odmeri Vaše pokojnine (provizije, miloščine). 2. Domov-
nico. Vdove odnosno varuhi sirot naj predložijo še poročni list ter krstne liste otrok.
Na domovnicah mora biti izrečno navedeno in po županu uradno potrjeno: a) na kaki podlagi je domovinska pravica pridobljena (po rojstvu, z namestitvijo v javni državni službi, po poroki, po določbah uredbe o opciji) in b) od katerega dneva velja ta domovinska pravica.
Listine predloži direkcija z rešenjem o prevedbi glavni kontroli, ki jih ne vrne. Kdor želi torej, da direkcija ne predloži originalnih listin glavni kontroli, naj predloži prošnji razen originala še po en uradno overovljen’ prepis vsake take listine. — Vsem listinam v kakem tujem jeziku je treba priložiti tudi po en uradno overovljen prevod v slovenskem jeziku. Prošnje, vse listine, kakor tudi prepisi in prevodi listin so po čl. 6 točka 9 zakona o taksah in pristojbinah takse prosti. — Bivšim južnoželezniškim kronskim upokojencem se pošlje posebna okrožnica, ko dobi direkcija še nekatera pojasnila.
Direktor: Inž. D. Knežević s. r.
Iz intervencij.
A.	Za vlakospremno (vozno) osobje.
Ker se izdeluje nov pravilnik o sporednih prina^dležnostih smo stavili pri generalni direkciji ponovno zahtevo po uvedbi urnine mesto dosedanje krivične kilometraže.
Za osobje v ljubljanski direkciji smo urgirali:
1.	ureditev turnusa rezervnih skupin v Rakeku;
2.	ureditev ranga; '
3.	podelitev pavšala za nabavo obleke vsem zaviračem, ki so stalno uporabljeni v eksekutivni službi.
B.	Za premikalno in kretniško osobje.
1.	ureditev prostih dni, ki se v večino krajih jemljejo;
2.	preureditev turnusa v Savskem Brestovcu za kretnike;
3.	redna podelitev prostih dni kretni-škopremikalnemu osobju v kurilnicah;
4.	podelitev pavšala za nabavo službene obleke vsem še nenastavljenim kretni-kom in premikačem.
C.	Za profesioniste:
1.	zaračunavanje premij v kurilnicah Zidanimost, Jesenice, skupno z matično kurilnico;
2.	preureditev premij zlasti pri kotlarjih v kurilnicah;
3.	izplačevanje čezurnega dela ob nedeljah in ukinitev sedanjega sistema, da se delavca, ako v nedeljo dela, pošlje med tednom domov.
D.	Za pomožne delavce:
1. redno podelitev prostih dni turnus-delavcem, premogarjem, pepelarjem itd. (postajnim delavcem v Ormožu).
Opozorilo vsem podružnicam in sekcijam.
Radi intervencij v bodočem letu 1928 dajemo sledeče direktive:
Ker je bilo veliko vprašanj tekom leta 1927 nerešenih, naj vse podružnice tekom januarja 1928 ponove vse svoje lokalne zahteve, za katere je treba intervenirati in sicer:
podružnice iz ljubljanske direkcije direktno na centralo;
podružnice iz zagrebške direkcije na sekretarijat v Zagrebu;
podružnice iz Sarajevske direkcije na sekretarijat Sarajevo.
Intervencije naj napišejo ločeno po sledečih skupinah na posamezne liste:
a)	za vlakospremno osobje;
b)	za kretniško, premikalno, skladiščno in ostalo postajno osobje;
c)	za kurilniško osobje (profesioniste, delavce, kurjače itd.);
d)	za sekcijsko osobje (progovni delavci, čuvaji, obhodniki . . .).
Centrala bo potem v drugi polovici januarja vse predložene intervencije izvršila in imela samo te zahteve v evidenci, vse stare dopise pa bomo lahko dajali ad akta in s tem razbremenili naše poslovanje. Vse podružnice opozarjamo, da se te direktive točno drže, kar bo izpolnitev tega v veliko korist osobja.
Opozarjamo še enkrat, da ponovite vse, kar je še za intervenirati, neoziraje se, ali ste že poročali na centralo ali ne.
Centrala SŽJ.
Nastavljene!, ki greste v pokoj, pozor!
Važen uspeh za železničarje, ki gredo v pokoj.
15n/o doklada se vračuna za penzijo tudi če imajo celih 32 let neeksekutivne ali celih 26 let eksekutivne službe Državni svet je z razsodbo razsodil v naši pritožbi, ke- se je nekemu so drugu delala krivica, ki ie imel 29 let efektivne službe, od tega 20 le( eksekutivne, toraj skupno preračunjeno nad 32 let neeksekutivne službe, kot sledi:
»Kada žalioc prema pomenutome odgovoru ima 29 godina efektivne službe, oo kojih 20 godina eksekutivne, onda je trebalo istome u penzijski osnov i 15 /o osnovne plate, jer kada se njegova eksekutivna služba preobrati u neeksekutivno po sraz-meri predvidjeno)» u čl. 42 zakona o drž. saobr. osobju, onda izlazi, da je'imao preko 32 godine neeksekutivne službe.«
Obveščamo o tem uspehu vse sodruge, da lahko gredo v pokoj in bodo dobili i5°/o povišek uračunan tudi v penzijo, ako imajo skupno 32 vračunljivih let, všeteto tu pribitek za eksekutivne službo. Več prihodnjič. Ta uspeh je dokaz, da je tudi za upokojenca edino mesto v Savezu železničarjev Jugoslavije.
Iz centrale.
Reorganizacija v centrali.
Da se bodo v letu 1928 vse intervencije ter strokovna vprašanja čim najhitreje in točno obravnavala, se je s sklepom zadnje centralne seje ustanovilo
eksekutive
za posamezne panoge in sicer za enkrat:
eksekutivo vlakospremnega o-sobja,
eksekutivo pensionistov,
eksekutivo pomožnih delavcev,
eksekutivo postajnega, kretniške-g a in
eksukutivo premikalnega osobja.
Vse intervencije in vprašanja bodo odstopljena eksekutivi, ki bo morala v roku 3 dni dati svoje strokovno mišljenje in predlog, kaj je za narediti, nakar bo centrala dotično zadevo izvedla.
Ako se bo šlo za vprašanje, ki zadevajo več kategorij, bo o teh vprašanjih razpravljala seja predsednikov eksekutiv, da se bo tako vprašanje rešilo zadovoljivo za vse prizadete.
Dolžnost teh eksekutiv bo tudi sklicati v teku prvega četrtletja 1928 konference delegatov iz vseh večjih jedinic, da se na teh konferencah določi načrt energičnega dela za zboljšanje gmotnega položaja in za po-vzdigo organizacije.
Centrala se ne bo vstrašila še tako težavnih nalog, ne bo štedila z denarnimi izdatki, na vseh podružnicah, funkcionarjih in vseh članih pa je, da ves trud ne bo ostal brezuspešen, ampak da bo leto 1928 mejnik v našem pokretu, da si ne bomo pustili ugrabiti nobene pravice, ampak da si bomo priborili nove.
Fond za žrtve. Opozarjamo še enkrat na tozadevno okrožnico. So-drugi posnemajte podružnice Logatec, Zidanimost, Sisak, Zalog, Brezno, ki so se takoj odzvale in redno vplačujejo.
Obračun koledarja. Dolžnost raz-prodajalcev naj bo, da nabrane zneske za koledar obračunajo tekom januarja* 1928.
Sodrug, ali že imaš savezni znak?
Ali te je sram, da si član saveza? Ali se morda bojiš? Gotovo ne, ker si borec, v razredni železničarski armadi. Pokaži tudi javno, da spadaš k veliki proletarski armadi, nosi znak saveza, znaki se dobe pri vseh podružnicah po 10 Din.
Centrala.
Razno.
Zamenjava mesta,
Tranzitor odnosno popisivač kola u Zagrebu želi zamjeniti mesto u Osijeku, Belom Manastiru, Subotici, Veliki Kinkindi, Vel. Bečkereku, Somboru ili Vukovaru.
Obratiti se ustmeno ili pismeno na pomožni ured Zagreb Sava-kolodvor.
Čitalnica Delav. zbornice v Gradišču št. 2 je v zimskem času od pondeljka 19. decembra dalje odprta vsak delavnik od 10,—
12.	-ure dopoldan in od 4.—9. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih pa kakor doslej od 9-—12. ure dopoldan. Za dijake je dovoljen obisk čitalnice samo ob delavnikih dopoldan in popoldan od 4. do pol 6. ure. Izven teh ur je dovoljen obisk čitalnice samo delavcem in nameščencem. To omejitev za dijaštvo smo morali napraviti radi prevelikega prometa. Dijaki itak lahko obiskujejo čitalnico po dnevi in pustijo ob večerih ir praznikih prostor delavcem in nameščencem. Knjižnica pa ho kakor doslej odprta ob delavnikih od 10.—12. ure dopoldan in od pol 6.—9. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 9.-—12. ure dopoldan.
Književnost.
Pavel Dorohov: »Sibirski punt«. Ravnokar je v prevodu Iv. Vuka izšel roman iz ruske revolucije »Sibirski punt«. Roman je eno izmed najlepših del sovjetske literature, ki izrecno popisuje dogodke iz držav Ijanske vojne. Tista velika ruska duša, ki so jo ovekovečili že veliki pisatelji Gogolj, Dostovjevski, Tolstoj i. dr., diha sproščena iz tega dela. Knjige ni mogoče odložiti dokler je ne prebereš. Je skrajno napeto a vendar lepo umetniško pisana. Pisatelj se poslužuje posebne tehnike izražanja, k nam omogoča ponazoriti ogromnost dogodkov državljanske vojne. Predgovor je napi sal mladi književnik Bratko Kreft, ki nakratko poroča o stanju sodobne ruske literature. Knjigo priporočamo vsakomur kot zanimivo in lepo čtivo, ki je ob enem prv; knjiga iz novejše ruske književnosti v slovenskem jeziku. Opremljena je z lepo na slovno sliko. V 24. številki je bil priložen letak in položnice, da se naroči knjiga. Zato sezite po nji. Cena 15 Din za tako zanimivo knjigo ni visoka.
Tiskar Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru. — Lastnik in iadajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«. Predstavnika: Martin Pušnik v Ljubljani in Franc Smazek v Mariboru.