Kernova stavkova analiza in logika.* Dogodek, ki jia navedem spodaj. me sili še enkrat. da izpodbijem Keniovo teorijo. Na str. 135. Ped. Ltp. II. razčiemja g. dr. Bezjak tako-le: »Dober kralj biti je težka naloga«; povedek ,je'. osebkova beseda ,biti', ,kralj' povedni imenovalnik nedoločnika ,biti'. ,naloga' povedni imenovainik povedka .je\ .dober' in .težka' prilastka. Kai ie v tej razčlembi nelosičnet,ra? Da je .kralj' povedni imenovalnik osebkove besedi b.iti! Ako je to. potem mu mora odgovarjati tujdi ekvivalentna osebkova beseda. Toda take besede ni, kajti .biti' — bivanje — ni kralj! Pač pravimo: Peter je —. lev ie —, orel je kralj. Ako bi bila ta razčlemba nravilna. potem se sme stavek na sledeči način pretvoriti: Bivanje dabrega krailja je kar je oči- vidno nestnisel. G. dr. je go-tovo prezrl, da je ,kralj biti' en pojem za se. namreč .kraljevati' ker le tako dobimo pravilni stavek: Dobro kraljevati — kraljevanie — ic težka naloga. A kje je tuka.i nedoloč- * Olej tudi »U. T.« št. 23 in 24! — Ta članek je sicer malo zakasnil radi prostora, vendar ima še svojo aktnalnost. Uredn. nik biti? Izginil je. ker njegove pomoči ne rabimo več, torei pomožni glagol! Zaniniivo je za me, da g. profesor kot obožovalec glagola v gorenjih imenskih stavkih ne rabi glagola. torei tudi njetnu zadostuje rcči: povedek — .ie'! Dalje analizira stavek: »Nisem vreden tvoj sin imenovan biti« kot en stavek dočim je »tvoi sin imenovan biti« kakor tudi gorenji »Dober kralj biti« zavjsnik z nedoločnikom. Tudi v drugem siavku se izpahne ,biti\ ako se pretvori: Niscm vredeh imetta tvojega sina. Pri Sflairolih s konkretno vsebino pa ne moremo tako radikalno postopati. Na pr.: Nisem vreden pogledati — posrleda — v tvoje oči. Kemoveši ne poznaio tudi doslednosti. V stavku: Bog je, povdarja glagol eksistenco osebka, v stavku: drevo ie zeleno. pa eksistenco lastnosti (torei povedka?) ki se pripišuje osebku: bivanje zelenosti na drevesu: kajti v takih stavkih ni treba povdariati eksistence osebka ker si ga moramo itak že predstavljati kot bivajočega, sicer ne moremo ničesar izjaviti o njem. (Dr. Bezjak na str. 115). Pa bodi tako! Toda že na str. 117 trdi. da se v stavku: hiša je na vrtu, povdaria bivanje hiše na vrtu. torei eksistenca osebka! Nl li to čudna zmešnjava? Sicer oa po Kernu n. pr. hiša ni oscbek. ampak osebkova beseda kajti določni glagol vsebuie itak že osebek. čigar eksistenco brezdvomno povdaria. ne oziraje se na druge besede ali imenovalnike! Imenitno ie. kako g. dr. opraviču;e tenniiius »osebkova beseda«. Na str. 131 piše: ». ..Jasno pa je tudi da. kdor priznava osebkove stavke mora tudi priznati osebkovo besedo.« Mi pa priznavamo tudi še predmetne, prislovne. prilastkove in celo povedne stavke. Bomo li. ako smo dosledni, govo<rili tiidi o predmetniih ... besedah? Bi li bila taka komplicirana terminologija za osnovno šolo? Ne bodimo pikolovci! Logika je Kernovcem menda deveta briga. sai pravi g. doktor na str. 118 sam: »Tako modrujeio logiki! Toda pustimo logiko na strani!« No. na svetu itak ni preveč logike, in naj bi še to trohico odpravIjali Dotom kuriozne dlakocepilne Kernove analize! Boso je tudi splošno razširjeno naziranje, da so nastala osebila iz osebnih zaimkov. sledečih neposredno glagolom. Zakaj potem 3. oseba edn. v mnogih jezikih nima osebila? V georgiianskem jeziku ga pa nima 2. oseba! Tak posnetek osebil bi nam moral dandanes poočitovati n. pr. še malo razviti glagol japonščine, toda zaman bi iskali zaželenih sledi pri njem. Ker pa brez tehtne avtoritete pri nas ni mosroče doseči verodostoinosti. navedem tako ki odtehta brezdvomno vse Kernovce. t. j. tudi že Slovencem znani pariški profesor A. Meillet, ki ie proučil nad 40 jezikov in slovi danes kot najkompetentnejši filolosr! L. 1921. bi moral priti A. Meillet v Ljubljano oredavat o zsrodovini slovanskega s^lagola. Ob tei priliki bi Sfotovo tudi govoril o razmerju med osebkom in povedkom in tedai bi morali naši trdovratni Kernovi pristaši slišati iz niesrovih ust. da se nahajajo v zmotah! Izostalo bi poročilo tovarišice srdč. P. na zadnii uradni konferenci ljubli. učitel!stva kakor tudi mo:a pričuioča in pTeišnja razpravica. Slovenskim filoloe:o.m, ki jim ie kai za nove pridobitve lineruistike. pa ipriporočarn Meilletova predavanja iz I. 1910/11 o »Splošni slovnici jezikov« v študij. Ako so našli od Nemcev samih omalovaževano Kernovo teorijo. nai si poiščejo tudi tehtovite Meilletove* na- nke! Jak. Kovačič. * Pripbrtiinjam. da je Meilet tudi prijatelj medn. jezika Ido, kar mi je y posebno zadoŠČenje za vse preziranje v tem oziru med Slovenci. Dočim prinašajo slovenski listi vedno ugodne članke o Esperantu, mi zadnji čas niti jeden ni maral priobčiti iiajskromneiše stvarne notice o sedanjem stanju problema medn. jezika. Pred Idom sploh uganjajd nojevo politiko! Tako sc Slovenci saini zapirajo prečl boljšim spoznanjem dejstev v lastno škodo! Neodrešeaa domovina. KULTURNO DELO NAŠIH ROJAKOV V .IULI.ISKI KRAJINI. —r .Jugoslovanski listi in revlje v Julijski Krajini: 1. »Edinost«. polit. diievaik, izidadaja konzorcii »Edinost« v Trstu. 2. »P u č k i P r i j a t e 1 j«. polit. tednik za Istro. Tiska tiskania »Edinost« v Trstu. 3. »N o v a N a š a S1 o jj a«. polit. tednik. 4. »U č i t e 1 j s k i 1 i s t« strokovni tednik. Izdaja »Zveza učit. društev za Jul. Krajino« v Trstu. 5. »N o v ,i Ro d« mladinski list, mesečnik. Izdaja »Zveza učit. društev za Jul. Ben.« v Trstu. 6. »N a š a N a d a«. rnladinski mesečnik za hrvatsko mladino. Je moral prestati izhaiati. zaradi premalega zanimanja in razširjenja. Izdajala »Zveza učit. dr.« v Trstu. 7. »Istranin«. priloga za mladino »Pučkemu Prijateliu« je nekako nadomcstilo »Naši Nadi«. 8. »V e d e ž« koledar. izdaja knjigarna J. Stoka v Trstu v 15.000 izvodih. 9. »Hišni prijatelji«. izdaja kniigarna J. Stoka v Trstu skupno s »Koledarjem«. 10. »D e 1 o«. tednik. Glasilo komuiiistične stranke. 11. »Prosveta«. glasilo »Zveze kulturnih društev«. Izha.ia v Gorici. 12. »G o r i š k a S t r a ž a«, izhaja dvakrat na teden. Glasilo društva »Kdinost«. ozirorna kršč. socialcev v pol. društvu. 13. »Č u k n a p a 1 i c i«. izhaja polmesečno ie ilustrovan humorističen list. Izhaia v Gorici. 14. »Jadranka«. glasilo ženstva. Izhaja v Trstu. 15. Mladika«. družinski list. Izhaia v Gorici. 16.»S 1 o v e n k a«. ženski list. izdaja skupina goriških Slovencev. —r Tiskovne založbe in kulturna dništva Jugoslovenov v .julijski Krajini: 1. T i s k a r n a »E d i n o s t« v Trstu. 2. K n j i g a r n a J. S t o k a v Trstu, založila že več knjig in drugili publikacij. 3. Založba »Prosvete« (Matica kulturnih društev v Trstu) je izdala dosedaj le eno delo 4. »Tiskovno društvo v Paz i n u« izda,:e Pučk. Prij. 5. »P r o m c t n a Zveza«, zveza katol. društev. 6. »Goriška Matica«, izdaje vsako leto koledar in več publikacii po vzorcu »Mohorjeve družbe« v 20.000 izvodih. 7. »N a š a z a 1 o ž b a« v Gorici. izdaia in zalaea prav izbrana in okusno orjremljena dela. 8. »K a t o 1 i š k o tiskovno d r u š t v o« v Trstu. 9. »N a š a z a 1 o ž b a« v Trstu. 10. »N a r o d n a T i s k a r n a« v Gorici. —r Jugoslovanski koledarji za leto 1923. v Julijski Krajlni: 1. »V e d e ž«, izda knjigarna J. Štoka v Trstu. 2. »F r a n i n a i n J u r i n a«, koledar »Nove Naše Sloge«. 3. »K o 1 e d a r« »Pučkoga Prijatelja«. 5. »J a _ r a n s k i almanah«. kotedar, ki ga izda Naša založba in tiska Narodna Tiskarna v Gorici. Eden najboljših. —i* Ponosnim in zavednim ženam v Jugoslaviji. V najtežjih časih naše zgodovine. ko ;ie bil ,Dregnan naš iezMc in šole in uradov in ko se ie moral mestoma umakniti tudi iz cerkve, je bilo niegovo edino ipribežališče — slovenska mati. Pod njenim varnim okivljem je živel naš jezik, dokler ni prišla tudi zanj ura vstajenja. — To veliko nalogo slovenske matere pa vrši danes slovensko ženstvo v Primorju. Tam je danes naš jezik enako preganjan, ko v najbolj črnih časih avstrijskega iožefinstva. tam ;e slovenska mati edino njegovo zavetje. — V polni meri se zaveda naše zavedno primorsko ženstvo te svoie historične nalage in zato si je osnovalo svoja ženska društva. da mora to nalogo uspešneje vršiti. Tako imamo »Žensko udruženje« v Opatiji. »Zensko dobrodehio udruženje« v Trstu in »Splošno žensko društvo« v Gorici. Vsa ta društva deluiex> marljivo m so naravnost nenadomestljiva podjpora v narodnem dclu. Zlasti velike zasluge so si iztekla ta društva za našo deco katerim so v rcsnici prava mafi. — Da pa ta ženska društva tudi ne zanemarjajo svoiih žensk'li interesov. da so agilna središča vsega dela za dvig slovenske žene, je razumljivo samoposebi. — Delo teh vzomih ženskih društev pa bi bilo veliko boli uspešno čc b" imelo tudi svoje glasilo. ki bi propagiralo njih ideie in po'dtoiralo n.iih Idcalna strcnil.enja. — Da se to zgodi so se sporazumela vsa žen ska društva Primorja, da prično izdajati svoi list. ki bo gotovo tako v vsebinskem kot tudi? v oprernneni oziru v čast slovenskeniu ženstvu. — Zato apeliramo na vse slovcnske žene, ki so ponosne in zavedne, da postanejo marljive pri;ateljice tega lista. — Nai Vam bo v ponos. da ste tudi Vi pripomogli k zmagr dobre stvari. naj Vam bo v zadoščenie. da ie tudi Vaša zavednost dovedla k rešitvi našega vprašan'a v Primorju. — Slovenske žene ponovite s svoio požrtvovalnostio primer slovenske matere —¦ čuvarkc našega iez'ka. Vestnik za učiteljski naraščaj. UČITELJEVA PRIPRAVA NA PODUK. (Konec.) Računanje: Pismeno odštevanje in sicer sledeče težkočne stopnje: I. 463—322 (seve podpisano!), II. 463—245, III. 462—181, IV. 462 manj 2S6 (4 ure). Tudi nekaj »oblečenih« nalog. (V navpični koloni bi se dala snov boljše razvrstiti. Po potrebi se labko napišejo k posamnim težkočnim stopnjatn dotične naloge, ako jih računica ne nudi dovolj.) Prirodoslovje: Toplota in mraz. Stvari, ki so same od sebe tople ali gorke (solnce, ogenj, živo telo . . .) stvari, ki so vedno mrzle ali hladne, končno stvari, ki po okolnostih svojo toplino spreminjajo (zrak, voda, les . . .). V event. drugi uri: Toplomer, čemu je in kako se rabi in kaj vidimo na njem. Iz gradiva se spozna, da je namenieno za srednjo učno stopnjo. Koliko se v vsaki uri ali pol uri — v mislih imam tudi poduk v oddelkih — vzame, ni označeno ter je pri nekaterih lekcijah (obravnava beril!) težko, že popred določiti mero snovi za i-?vestni čas, ker ne moremo predvideti okolščin, ki bi ovirale ali pa tudi pospešile potek uka. Sicer je pa tako natančno fiksiranje snovi za ure in urice brez pomena, ker se mi zdi kot glavna stvar vaja, ki naj nastopl čim prej ko inogoče, kajti marsikako pravilo ali zakon dojmijo učenci šele po mnogobrojnih vajah. Učitelj-novinec bo moral to ali ono pripravo bolj natančno napisati, zabeležujoč tudi cekatere podrobnosti-, kar mu olajšuje pregled bi pamtovanje snovi. Ako se učitelj le nekaj let na opisani način pripravlja na svoje delo v šoli, bo tem potom učno snov kmalu materielno in formalno obvladal. kar je za njegovo uspešno delovanje veliko več vredno nego cela klada letnikov birokratičnih dnevnikov, kakršne imam priliko videti v Sloveniji. Kdor teh dnevnikov ne pozna, mu povem, da so sestavljeni po zgledu urnikov, koder se učna snov prav pisano in nepregledno menjava. Predpisane imajo baje zato, da se katerakoli nadzorujoča oseba preprlčati morc, je li učitelj res v vsaki uri kaj učll. Za Boga: kaj pa naj počne le nekoliko vesten lsčitelj z otroki v šoli kakor da jih uči kolikor mogoče? Ž.e dobra disciplina sama zabteva reden svež in duhabuden pouk. Sicer pa še uspehi ali neuspehi — ob normalnih razmerah seveda — povedo več ko dovolj o marljivosti ali nemarnosci nčitelievi! V prcdpisanih dnevnikih so tudi rubrike tako tnajiine, da ni mogoče, kako važno lckcijo bolj na pndrobno zabeležiti in razpresti. Tudi se pripeti, da kaka ura odpade (vročinskc počitnice ...!) ali se .predmeti zamenjavajo (vcronauk!) in potem je treba dnevnik naknadno popravliati in kakor sem videl, se izvrši taka korektura ¦/. rdečilom! Jc li tako brezplodno pisarjenje birokratizem ali pcdanterija? Vse drngače izgleda naš pripravni zvezek ali zvezki. Tukaj je snov vsakega predmeta pregledna. v zvezi rned seboj ter bolj natančno zabeležena ko v nradni tednici, kar je velike važnosti za ponovitev snovi. Po mojem mnenhi pismena priprava na poduk ne more imeti drugega nnmena, neso da se učitelj temeljito seznani z uenim gradivom in da ga pomalem dobi matcrielnn in formelno v oblast, nato se pa prične emancipaciia od popisanega papirja: učitelj se pripravlja, če treba, porabljajoč pismenu belcžke prejšnjih let, le bolj ustmeno in zapiše le podatke kake nove snovi ter potrebne metodične migljaje (napotke). Da se izkorlstijo stare izkušnje in morebitni doživljaji učiteljevi ali učencev, se razume" Tako sem videl delati dobre učitelje, ki so dosegali lepe učne uspehe, zato menim, da ne bi bilo napačno, posnemati način njihovega dela. Kdor si pa izmisli še kaj boljšega, drago mu, samo nai ne pozabi, povedati to tudi drugim! Končno ne smem pozabiti omeniti, da prepogosto in često nepotrebno menjavanje učnih knjig zelo kvarno vpliva na šolski pouk. Ako kaka ktijiga v nečem ne ugaja, naj se tisio nekaj nadomesti z boljšitn in ustreženo bo, le redkokdaj bo treba knjigo od temelja preustrojiti. Nikjer ni diletantizem bolj škodljiv, kakor v spisovanju vedno novih knjig za osnovno šolstvo. Jak. Kovačič.