Pomagajmo južni postovki!
Verjetno ste že slišali ali videli postovko. ki je lebdela v zraku, sedela na drogu. drevju, kozolcu ali na gospodar-skem poslopju. Vcrjetno pa niste vedeli. da v Sloveniji gnez-dita dve vrsti postovke, ki sta si med seboj tudi zelo podobni. Ena je navadna postovka, ki je pri nas pogosta in tudi številna, druga pa je južna postovka, katere Število je v zad-njih dvajsetih letih strahovito upadlo. Okoli leta 1960 je v Sloveniji gnezdilo nad 1000 parov omenjene vrste, sedaj pa jih gnezdi samo šc okoli 10 parov. To je 100-krat manj kot pred leti! Po do sedaj znanih podatkih gnezdi južna postovka na Ljubljanskem barju in v okolici Horjula in še mogoče na Dolenjskem. Vse tako kaže, da so to zadnji pari v osrednji Evropi, ker najbližja gnezdišča so znana v Spaniji na jugoza-hodu in Grčiji na jugovzhodu. Upadanje te vrste v zadnjih lelih je tako strahoviio, da je Mednarodni svet za ohranitev ptic (ICBP) uvrstil juŽno postovko na seznam vrst, ki ji v svetovnem merilu grozi izumrtje. Vzrokov za tako občuten padcc populacije je več, od hrane, ki je v večini primerov zastrupljena ali pa je ni več, spremembi namembnosti kmetij-skih površin, do klimalskih sprememb. V glavnem se južna postovka prehranjuje z žuželkami (bramorji. murni, kobiiice in razni mali glodavci), vsc te živali pa so podvržene različnim strupom, ki se uporabljajo v kmetijstvu. Ne nazadnje sploh ne vemo, kaj vsc se dogaja z južno postovko na selitvi in prezi-movanju. Južna postovka prezimuje v stepah in savanah zahodne Afrike, kjerpasc ji ne godi ravno najboljše, saj se je v mnogih afriških državah uporaba različnih strupov (insekti-cidov) zelo povečala. V Rdečem seznamu ogroženih ptičev v Sloveniji iz leta 1992 je južna postovka uvrščena v kategorijo »prizadeta vrsta«.
Že od leta 1988, v okviru naše dejavnosti v Prirodoslovnem muzeju Slovcnije spremljamo življenje južne postovke na Ljubljanskem barju in njegovi okolici. Takrat smo postavili 27 umetnih gnezdilnic, v katere se rada naseli ta vrsta. Najraje gnczdi v opuščenih golobnjakih, in različnih luknjah in špranjah starih poslopij. V začetku maja znese 4 do 5 jajc. mladiči pa zapustijo gnezdo v začetku julija. Nekatere mladi-če nam je uspclo v gnezdu zaznamovati z obročki. Tako imajo mladiči na desni nogi aluminijasti obroček s tekočo številko in slovcnsko oznako. Na levi nogi pa je barvni plastični obroček. ki nam pove v katerem kolcdarskem letu je bila postovka obročkana. Letos spomladi pa so lastniki zemljišč iz Drenove-ga grtča - Novi mah in Veliki mah prejeli po pošti dopis, ki ga je pripravilo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovcnije in Prirodoslovni muzej Slovenije v katerem je med drugim tudi vprašalnik za ohranitev južne postovke. V njem Vas sprašujemo, če uporabljate različne strupe za uničevanje inscktov in čc ste jih letos pripravljeni opustiti, da bi na ta način pomagali pri ohranitvi te vrste.
Ravno tako smo po vaseh izobešali plakate, v katerem smo vaščane zaprosili za sodelovanje, da nc bi uporabljali strupov (insekticidov) za uničevanje žuželk.
V kolikor še niste odgovorili na poslani vprašalnik, Vas prosimo, da to storite čimprej. Ravno tako Vas prosimo, da nam sporočite, če pri vas doma gnezdi južna poslovka. V slu-Čaju, da najdete omagano ali kako drugaČe poškodovano in onemoglo postovko, na to sporočite in prišli bomo k vam. Veseli bomo tudi Vaših »starejših« podatkov o tej vrsti. Če bomo imeli srečo, bomo posneli o življenju tc tako ogrožene postovke ludi krajši film.
Tudi Vas prosimo, da nam na ta način in po svojih močeh pomagate pri ohranitvi južne postovke v Sloveniji. Sicer pa je strup ludi slrup za nas, mar ne?
DARE ŠERE
Prirodoslovni muzej Slovcnije I.jubijana