GRADBENI VESTNIK julij 2 0 04 Izdajatelj: Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška 3,1000 Ljubljana, telefon/faks 01 422 4622 v sodelovanju z Matično sekcijo gradbenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije (MSG IZS), ob podpori Ministrstva RS za šolstvo, znanost in šport. Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Zavoda za gradbeništvo Slovenije Izdajateljski svet: ZDGITS: mag. Andrej Kerin izr. prof. dr. Matjaž Mikoš Jakob Presečnik MSG IZS: Gorazd Humar mag. Črtomir Remec doc. dr. Branko Zadnik FGG Ljubljana: doc. dr. Marijan Žura FG Maribor: Milan Kuhta ZAG: prof. dr. Miha Tomaževič Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez Duhovnik Sodelavec pri MSG IZS: Jan Kristjan Juteršek Lektorica: Alenka Raič Blažič Lektorica angleških povzetkov: Darja Okorn Tajnica: Anka Holobar Oblikovalska zasnova: Mateja Goršič Tehnično urejanje, prelom in tisk: Kočevski tisk Naklada: 2800 izvodov Podatki o objavah v reviji so navedeni v bibliografskih bazah COBISS in ICONDA (The Int. Construction Database) ter na httD ://www.zveza-daits.si. Letno izide 12 številk. Letna naročnina za individualne naročnike znaša 5500 SIT' za študente in upokojence 2200 SIT; za družbe, ustanove in samostojne podjetnike 40.687,50 SIT za en izvod revije; za naročnike iz tujine 100 USD. V ceni je vštet DDV. Poslovni račun ZDGITS pri NLB Ljubljana: 02017-0015398955 Gradbeni vestnik • GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE in MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE UDK-UDC 05:625; ISSN 0017-2774 Ljubljana, julij 2004, letnik 53, str. 145-172 Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov • Uredništvo sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pomembne in zanimive za gradbeno stroko. • Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonimen recenzent, ki ga določi glavni in odgovorni urednik. • Besedilo prispevkov mora biti napisano v slovenščini. • Besedilo mora biti izpisano z znaki velikosti 12 pik z dvojnim presledkom med vrsticami. • Prispevki morajo imeti naslov, imena in priimke avtorjev ter besedilo prispevka. • Besedilo člankov mora obvezno imeti: naslov članka v slovenščini(velike črke); naslov članka v angleščini (velike črke); oznako ali je članek strokoven ali znanstven; nazive, imena in priimke avtorjev ter njihove naslove; naslov POVZETEK in povzetek v slovenščini; naslov SUMMARY, in povzetek v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; naslov naslednjega poglavja (velike črke) in besedilo poglavja; naslov razdelka in besedilo razdelka (neobvezno);..., naslov SKLEP in bese­ dilo sklepa; naslov ZAHVALA in besedilo zahvale (neobvezno); naslov LITERATURA in seznam lite­ rature; naslov DODATEK in besedilo dodatka (neobvezno). Če je dodatkov več, so dodatki ozna­ čeni še z A, B, C, itn. • Poglavja in razdelki so lahko oštevilčeni. • Slike, preglednice in fotografije morajo biti omenjene v besedilu prispevka, oštevilčene in oprem­ ljene s podnapisi, ki pojasnjujejo njihovo vsebino. Vse slike in fotografije v elektronski obliki (slike v običajnih vektorskih grafičnih formatih, fotografije v formatih ,tif ali ,jpg visoke ločljivosti) morajo biti v posebnih datotekah, običajne fotografije pa priložene. • Enačbe morajo biti na desnem robu označene z zaporedno številko v okroglem oklepaju. • Kot decimalno ločilo je treba uporabiti vejico. • Uporabljena in citirana dela morajo biti navedena med besedilom prispevka z oznako v obliki: (priimek prvega avtorja, leto objave). V istem letu objavljena dela istega avtorja morajo biti označe­ na še z oznakami a, b, c, itn. • V poglavju LITERATURA so uporabljena in citirana dela opisana z naslednjimi podatki: priimek, ime prvega avtorja (lahko okrajšano), priimki in imena drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. • Način objaveje opisan s podatki: knjige: založba; revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; zborniki: naziv sestanka, organizator, kraj in datum sestanka, strani od do; raziskovalna poročila: vrsta poročila, naročnik, oznaka pogodbe; zadruge vrste virov: kratek opis, npr. v zaseb­ nem pogovoru. • Prispevke je treba poslati glavnemu in odgovornemu uredniku prof. dr. Janezu Duhovniku na naslov: FGG, Jamova 2, 1000 LJUBLJANA oz. janez.duhovnik@fgg.uni-lj.si. V spremnem dopisu mora avtor članka napisati, kakšna je po njegovem mnenju vsebina članka (pretežno znanstvena, pretežno strokovna) oziroma za katero rubriko je po njegovem mnenju prispevek primeren. Pri­ spevke je treba poslati v enem izvodu na papirju in v elektronski obliki v formatu MS WORD in v 8. točki določenih grafičnih formatih. Uredništvo Vsebina • Contents Članki • Papers stran 146 izr. prof. dr. Jakob Likar, univ. dipl. inž. rud. PREDORTROJANE TROJANE TUNNEL stran 155 prof. dr. Mifja Rismal, univ. dipl. inž. grad. SEKVENČNE (SBR) ALI KONTINUIRNE ČISTILNE NAPRAVE ZA ČIŠČENJE KOMUNALNIH ODPADNIH VODA? SEQUENCING BATCH REACTOR OR CONTINUOUS WASTE WATER TREATMENT PLANTS? stran 164 Milan Živanovič, univ. dipl. inž. geofiz., dr. Blaž Dolinšek, univ. dipl. inž. grad. GEORADARSKE MERITVE ZA UGOTAVLJANJE USPEŠNOSTI INJEKTIRANJA V OKVIRU POPOTRESNE OBNOVE OBJEKTOV V POSOČJU GPR MEASURINGS FOR DETERMINATION OF THE SUCCESSFULNESS OF GROUTING WITHIN THE POST-EARTHQUAKE RECONSTRUCTION OF THE BUILDINGS IN THE POSOČJE REGION Seminarji stran 168 PRIPRAVLJALNI SEMINARJI IN IZPITNI ROKI ZA STROKOVNE IZPITE ZA GRADBENO STROKO V LETU 2 0 0 4 EP stran 170 Andrej Košir, dipl. inž. geoteh. in rud. GEOTEHNIČNA SIDRA FREYSSINET Novi diplomanti gradbeništva J. K. Juteršek, univ. dipl. inž. grad. Koledar prireditev J. K. Juteršek, univ. dipl. inž. grad. Slika na naslovnici: Predor Trojane, foto J. Likar PREDOR TROJANE TROJANETUNNEL izr. prof. dr. Jakob Likar, univ. dipl. inž. rud., strokovni članek udk 624195 Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Aškerčeva 12, 1000 Ljubljana P ovzetek | 2900 m dolg dvocevni predor Trojane, umeščen v prostor na avtocest­ nem odseku Ljubljana-Celje, je trenutno še v gradnji. Pričetek gradnje z vzhodne strani se je v obeh ceveh izvajal neprekinjeno do območja, nad katerim je naselje. Predorski cevi imata ekvivalentni premer okrog 11 m, gradnja pa poteka ob upoštevanju principov nove avstrijske metode (NATM). Zahtevne geotehnične razmere, majhna debelina nad- kritja in prisotnost poseljenega območja nad predorskima cevema so najpomembnejša dejstva, ki so vplivala na potek gradnje. Široko zastavljen opazovalni sistem, ki je bil postavljen na vseh ključnih objektih na površini, kot so ceste, stanovanjski in gospodar­ ski objekti, plinovodi, električne napeljave itd., je omogočal kontrolo deformacij, ki so nastale zaradi gradnje predora. Sistema opazovanj v predoru in na površini sta omo­ gočala določitev deformacijskega polja nad predorom. Meljevec, glinavec in peščenjak so prevladujoče hribine, ki gradijo širše območje predora Trojane. Kamnine, ki gradijo območje Trojan, so tektonsko poškodovane in pregnetene, pogosto preprežene s strukturnimi anomalijami ter mehkimi vložki znotraj kamninske osnove. Hitre in pogoste spremembe v kamnini med posameznimi geološkimi sekvenca­ mi so povzročale potencialne zdrse in porušitve ter vplivale na težavne pogoje gradnje. Izkop predora je potekal v štirih napadnih točkah na vsakem portalu na vzhodni in za­ hodni strani. Izveden je bil s pomočjo hidravličnih kladiv in bagrov s sprotnim vgrajeva­ njem primarnih podpornih elementov, kot so jekleni loki, brizgani cementni beton z arma­ turnimi mrežami in hribinska sidra. V naslednjih fazah so bila izvedena ali se še izvajajo druga gradbena dela, kot so betonski temelji, talni obok, drenažni sistem, hidroizolacija, notranja obloga in cestišče. Summary | The 2900 m long twin Trojane tunnels, located on the motorway section AC A10 Ljubijana-Celje, are currently under construction. Starting from the east portal, the construction works advanced in both tunnels to the most demanding section that is just beneath the Trojane village. The tunnels are of about 11 m diameter and are constructed using the principles of the New Austrian Tunnelling Method (NATM). Difficult ground condi­ tions, low overburden and the presence of the urban development above the tunnels con­ gregated at this particular section. A comprehensive monitoring system, including roads, buildings, pipelines, electric cable towers and other communal infrastructure had been set up to enable the control of the displacements caused by the tunnelling. The monitoring data were used to establish the surface and subsurface deformation field above the tunnels. Mudstone, claystone, and sandstone dominate the rock layering of the geological se­ quence relevant to the Trojane tunnel, The ground is tectonically reworked and dama­ ged, it contains structural anomalies and there are some very weak parties within the rock matrix. Sudden and frequent transitions between lithological sequences impose potential instabilities and make the excavation of the tunnel particularly difficult. The construction of the twin tunnel was carried out at four advancing points, one at the end of each tube on both ends of the tunnel. The construction was carried out by the hydraulic hammer and mechanical excavations and the subsequent installation of the primary support, which consisted mainly of the steel ribs, the reinforced shotcrete and the rock bolts. The next phase was the construction of the invert and the foundations, followed by the installation of the drainage and the hydro-insulation. Finally, the construc­ tion of the secondary lining and the road pavement concluded the civil works. 1 • UVOD Trasa avtoceste je na območju Trojan spelja­ na tako, daje prilagojena zahtevanim promet- notehničnim in okoljevarstvenim pogojem, v manjši meri pa upošteva geološko-geoteh- nične razmere v smislu iskanja manj zahtev­ nih pogojev gradnje. Območje, kjer je v prostor umeščen dvocevni dvopasovni predor Tro­ jane, kije dolg okrog 2900 m, je gričevnato in hribovito. V pretežni meri ga gradijo kamnine karbonske in permske starosti. Trasa predora, ki je sestavni del trojanskega odseka, je bila izbrana na podlagi obsežnih prometnoteh- ničnih študij in okoljevarstvenih zahtev, ki so imele bistven vpliv na odločitev o njeni izbiri. Manj je bil upoštevan geotehnični kriterij izbo­ ra, saj so dotedanje izkušnje, pridobljene pri gradnji v podobnih kamninah, nakazovale za­ htevno gradnjo. Vsekakor sodobni tehnično- tehnološki postopki gradnje podzemnih objek­ tov omogočajo izvajanje del tudi v tako zahtevnih geotehničnih pogojih, kot so na ob­ močju Trojan. Zahtevnost gradnje, ki je bila ocenjena pred pričetkom izvajanja del, je ka­ zala na izjemno težke pogoje. Vendar so nekatera dogajanja med gradnjo presegla predhodne ocene, tako da je bilo potrebno dopolniti tehnologijo gradnje, da bi zagotovili primerne stabilnostne razmere v predorskih ceveh ter zmanjšali velikost absolutnih defor­ macij na površini v vplivnem območju predo­ ra. Izkop in vgradnja primarne obloge sta za­ htevala glede na probleme, ki so se pojavljali med gradnjo, intenzivno vključevanje Geoteh- ničnega sveta za predore in drugih uglednih strokovnjakov s področja gradnje podzemnih objektov. Poleg navedenega je bilo potrebno dopolniti projekte, ki se nanašajo na nekatere elemente zagotavljanja varnosti v predoru, skladno z najnovejšimi avstrijskimi smernica­ mi, saj je v vmesnem času od leta 1995, ko so bili izdelani projekti, prišlo do sprememb tudi zaradi nesreč, ki so se zgodile v nekaterih pre­ dorih v Evropi. Na sliki 1 je prikazana situacija območja gradnje predora Trojane. SITUACIJA PREDORA TUNNEL LAYOUT KONČNI PORTAL. 7S.3-14.O0 PORTAL VZHODNI PORTAL CAST PORTAL Slika 1 • Situacija predora Trojane KONČNI PORTAL 82.1-50.00 ZAHODNI PORTAL WEST PORTAL KONČNI PORTAL 82,1*25.00 2 • INŽENIRSKO GEOLOŠKE ZNAČILNOSTI OBMOČJA TROJAN Trojanski hrbet in širše območje v geološkem smislu pripada karbonski in permski starosti. Kamnine so v geološki preteklosti doživele ve- PREOOR TROJANE h 1 1 TROJANE VZHaOlÄM G&ftVSXII * TOO, t* «.J FOTO Slika 2 - Značilna geološka prečna prereza predorske cevi Trojane zahod like mehanske spremembe kot posledico tek­ tonskih dogajanj in drugih sprememb, tako da so v pretežni meri močno tektonsko poško­ dovane z značilnimi vertikalnimi in subver- tikalnimi prelomnimi conami, debelimi od nekaj dm do več 10 m, ki jih zapolnjuje tek­ tonska glina z nizkimi geotehničnimi kara­ kteristikami. Premaknjene plasti se kažejo v različnih prostorskih legah z bolj ali manj izraženimi skrilavimi lastnostmi, ki še posebej vplivajo na pogoje izkopa in primarnega pod­ piranja, saj je v mnogih primerih vpad plasti usmerjen v izkopni prostor. To je značilno zla­ sti za zahodno območje Trojan (slika 2). Preperinski pokrov, ki je v stabilnostnem smislu najbolj problematičen, sega do raz­ ličnih globin, odvisno od globine in inten­ zivnosti preperevanja v preteklih obdobjih. Tako imamo na nekaterih mestih globino preperinskega pokrova tudi do 17 m, medtem ko drugje debelina ne presega 1 m. V geotehničnem smislu so dokaj po­ membne tektonske anomalije, ki se raz­ prostirajo v smeri SZ-JV in vsebujejo v naj­ več primerih tektonsko glino, ki ima sicer določeno kohezijo, je pa precej manj toga, kot so druge kamnine na območju Trojan. Kot je bilo z izkopnimi deli ugotovljeno, so meljevci, glinavci in peščenjaki značilne kamninske plasti, katerih lega se pogosto spreminja, kar je posredno vplivalo na za­ gotavljanje stabilnostnih razmer v času gradnje predora. Prehodi iz enega plastov- nega sistema v drugega so bili mnogokrat nepredvidljivi, še posebej tam, kjer je bilo to povezano z vertikalnimi preskoki, ki jih z ver­ tikalnimi vrtinami ni bilo mogoče predhod­ no ugotoviti. Zato je bila sprotna geološko- geotehnična spremljava, na podlagi katere so bile izdelane sprotne analize, izjemne­ ga pomena za pravočasno in učinkovito ukrepanje. 3 * VHODI V PREDOR TROJANE Na vzhodnem in zahodnem delu so vhodi v predor Trojane locirani inženirsko gledano v dokaj neugodnih kamninah. Dostopi v predor so pod ostrimi koti glede na pobočja in temu primerno so portalna območja sorazmerno dolga, zgrajena v značilnih kamninah, ki jih v pretežni meri sestavljajo tektonsko poško­ dovani glinavci, meljevci in peščenjaki, pogo­ sto zapolnjeni s hribinsko vodo, ki se nekon­ trolirano pretaka po razpokah. Prav ta pojav je dokaj neugoden, saj spremenljivo precejanje vode otežuje učinkovito vgradnjo drenažnega in odvodnjevalnega sistema. Na sliki 3 je pri­ kazano območje zahodnih portalov. Slika 3 • Območje zahodnih portalov 4 «TEHNIČNE POSEBNOSTI GRADNJE Desna cev predora je bila prebita 1.10.2003, leva pa 26. 3. 2004. Fazama gradnje predo­ ra, ki sta zajemali izkop in primarno podpira­ nje na štirih napadnih točkah, sledijo ostale gradbene faze, kot so vgradnja temeljev in talnega oboka, priprava primarne obloge za namestitev zaščitne in hidroizolacijske folije, vgradnja notranje betonske obloge, odvod­ njevalnega sistema za hribinsko vodo, itd. Značilni prečni prerez predorske cevi je prika­ zan na sliki 4. Iz prereza sta razvidni velikost in oblika profila ter konstrukcijski elementi pre­ dora. Gradnja, ki je zajemala izkop in pri­ marno podpiranje, je potekala ob upoštevanju principov nove avstrijske metode gradnje pre­ dorov (NATM) ob sprotnem prilagajanju pod­ pornih ukrepov spremenljivim geotehničnim pogojem gradnje. _ L Geotehnične lastnosti kamnin in zemljin, ugo­ tovljene med izkopom, ki gradijo trojanski hrbet, so dokaj spremenljive in v nekaterih primerih močno tektonsko poškodovane, tako da so večkrat odstopale od značilnega povprečja - predvsem v smislu manjše samonosilnosti. Prav slednje je bilo pomem­ bno pri odločanju o izbiri mehanizacije in druge opreme, ki se je uporabljala pri izkopu in vgradnji podpornih elementov. Pri izkopu predora je uporabljena mehanizacija, oprem­ ljena z odkopnimi hidravličnimi kladivi, omogočala še primerno hitrost napredova­ nja. V primerih, koje bila hribina dovolj meh­ ka, so bili uporabljeni tudi navadni bagri za odkop stopnice in talnega oboka. Pri tem je potrebno pojasniti, da izvajalec del ni upo­ rabljal predorskih bagrov, ki se pogosto upo­ rabljajo za izkop v tovrstnih kamninah. Hitrost izkopa je različna, odvisna od trdote, trdnosti in žilavosti kamnine. Izkop kalote, ki ima preč­ ni prerez okrog 53 m2, traja od dveh do pet ur. Pri tem igra veliko vlogo pravilno odpiranje prostih ploskev v plastovitih kamninah, kar omogoča učinkovit izkop. Lastnosti kamnine zahtevajo takojšnjo vgradnjo podpornih ele­ mentov, kot je prikazano na sliki 5. Slika 6 kaže vgradnjo talnega oboka iz brizganega cementnega betona MB25 debeline 35 cm. Ker so lastnosti nastopajočih kamnin takšne, da imajo izjemno nizko samonosilnost in da uporaba vrtanja in razstreljevanja ni bila potrebna, je bila nujna vgradnja močnejšega podporja oz. kombiniranega podpornega si­ stema, ki prenaša dodatne obtežbe okoliških kamnin. V pretežni meri so bili uporabljeni THEORETICAL EXCAVATION PROFILE TEORETIČNI PROFIL IZKOPA SHOTCRETE______________ BRIZGANI BETON SHOTCRETE BACKING FOR WATERPROOFING MEMBRANE. 3 -5 cm TANKA OBLOGA BRIZGANEGA BETONA ZA ' IZRAVNANO ZA IZOLACIJSKO PLAST, 3 -5 cm WATERPROOFING MEMBRANE____________ IZOLACIJSKA PLAST INNER LINING, di=30 cm NOTRANJA OBLOGA, d i-30 cm CLEARANCE PROFILE SVETLI PROFIL PRECAST SLAB PREFABRICIRANA AB PLOŠČA' CAST ASPHALT, 3 cm LITI ASFALT, 3 cm IZRAVNALNA MALTA PRECAST KERB PREFABRICIRANI ROBNIK POROUS CONCRETE DRENAZNI BETON , /IZRAVNALNA i.lAI 'A/ V / / / / / DRAINAGE, PEHD 0200 DRENAŽA, PEHD 0 200 ABUTMENT TEMELJ EARTHING MORTARTEMPORARY DRAINAGE 0250, IF REQUIRED OZEMLJITVENI TRAK DISTANCE ELEMENT OZEMLJITVENA PALICA Slika 4 • Splošni prečni prerez predora BETONSKO VOZIŠČE, 24 cm BITUDROBIR, 5 cm CEMENTNA STABILIZACIJA, 20 cm - POLNILNI BETON BETON V TALNEM OBOKU, > 50 cm - ZAČASNA DRENAŽA 0250, ČE JE POTREBNO IZRAVNALNA MALTA CONCRETE SLAB, 24 cm LAYER OF BITUMEN AND GRAVEL, 5 cm MIXTURE OF GRAVEL STABILIZED WITH CEMENT, 20 cm LEAN CONCRETE INVERT CONCRETE, > 50 cm Slika 5 • Nameščanje jeklenega loka K24 Slika 6 • Vgradnja talnega oboka iz brizganega cementnega betona MB25 debeline 35 cm standardni podporni elementi, kot so brizgan cementni beton MB25 debeline do 35 cm, hri- binska pasivna sidra (SN, IBO) z nosilnostjo 250 in 350 kN, armaturne mreže Q189 in Q283 ter jekleno ločno podporje (TH21, K24) ter pomožni podporni elementi, kot so jeklene sulice, jekleni cevni ščit (slika 11), začasni talni obok iz brizganega cementnega betona, razšir­ jena peta v kaloti, jekleni mikropiloti (slika 9), ipd. Sistem izkopa in podpiranja je bil prilagojen spremenljivim geotehničnim pogojem gradnje in tehnološkim posebnostim, ki so jih nareko­ vale izjemno zahtevne hribinske razmere. Po­ javi iztiskanja kamnin in časovno odvisnih spre­ memb napetostnih in deformacijskih polj ter posledičnega razvoja pomikov ostenja predor­ skih cevi in okoliških kamnin so bili zelo pogo­ sti. Poleg iztiskanja in diferenčnega posedanja kalote, ki sta pri gradnji predora Trojane dokaj pogosta, se v nastopajočih kamninah pogosto pojavljajo povečane preostale napetosti v kamninskih gmotah, ki povzročajo asimetrične obremenitve podpornega sistema, pospešeno Slika 8 • Vgradnja IBO sider v kamninski steber pred izkopnim čelom Slika 9 • Vgradnja mikropilotov v desni bok predorske cevi Slika 10* Pričetek izkopa povoznega prečnika Slika 11 • Priprava na vgradnjo jeklenega cevnega ščita Slika 12 • Primer večjih diferenčnih pomikov v kaloti Merilo Premikanje 1:12.0 • Merite Napredki 1:4500 posedanje kalote in deformiranje predorske cevi v različnih smereh. Ti vplivi so bili dokaj neugodni za vzdrževanje stabilnih razmer. Kadar so se seštevali, so bili težko obvladljivi ter so predstavljali najne­ ugodnejša stanja v predoru. Ukrepi za ob­ vladovanje težav s stabilnostjo so se morali iz­ vajati pravočasno, hitro in učinkovito. Ti ukrepi ponavadi potegnejo za seboj poleg vgradnje dodatnih podpornih elementov, izmed katerih so najpogosteje uporabljena sidra, tudi manj­ še hitrosti napredovanja izkopa in primarnega podpiranja. Na sliki 12 so prikazane deformacije v mer­ skem profilu. Iz slike se vidi problematika gradnje v anizotropnih pogojih ob velikih absolutnih in diferenčnih pomikih. 5 • SPREMEMBE NAPETOSTNIH IN DEFORMACIJSKIH STANJ V KAMNINAH OKROG IZKOPNEGA ČELA Napredovanje izkopa v nizkonosilnih in tekton­ sko močno poškodovanih kamninah, kot so glinavci, meljevci in tektonske gline, ki gradijo območje Trojan, je bilo povezano z velikimi vplivi oz. spremembami deformacijskih polj pred izkopnim čelom in širšem območju okrog predorske cevi. V močno zaglinjenih in relativno mehkih kamninah oziroma trdih zemljinah je ta vpliv segal tudi tri ali celo štiri premere cevi pred izkopnim čelom. Ta pojav je bil izjemno neugoden, saj je izrazito vplival na absolutni časovni razvoj posedanja na širšem območju. Iz dosedanjih analiz in inženirskih interpretacij sledi, da vsebnost večjih količin glinastih komponent bistveno vpliva na ča­ sovni potek deformacij, kar ima izjemen po­ men za pravilno oceno možnih sprememb v daljšem časovnem obdobju. Zato je gradnja pod poseljenim območjem, kjer je bil uporabljen prilagojen podporni sis­ tem v hribinski kategoriji SCC2, še posebej zahtevna - s lika l3. 5.1 Statične analize napetostnih in deformacijskih polj za potrebe izračuna deformacij na površini Sodobni računski postopki, ki slonijo na nume­ ričnih metodah, omogočajo hitro in kakovostno ugotavljanje sprememb, ki so posledica izkopa in vgradnje podpornih elementov pri gradnji predora. Vendar so v posebnih primerih, kot je npr. predor Trojane, prognoze in rezultati tovrst­ nih izračunov le pogojno uporabni. Vhodni po­ datki, ki jih dobimo na podlagi različnih stan­ dardnih laboratorijskih in "in situ" raziskav, niso vedno povsem realni in ne dajejo pravih vred­ nosti, če primerjamo dejansko dogajanje med izkopom in podpiranjem predora. Te ugotovitve so bile jasno dokazane pri predoru Trojane Slika 13 • Podporni sistem v dopolnjeni hribinski kategoriji SCC2 L O C A T IO N S U R F A C E r _____________________ z z T R O J A N E T E R R A IN R O A D ! T E R R A IN 1 W A S T E iB A C K Y A R D l H O U S E C 2 8 1 7 8 14 15 16 Slika 14 'Shematski prikaz izkopa predora in vplivnih kotov kot posledice napetostnih in deformacijskih sprememb v kamninah in primarni oblogi predvsem v tistih odsekih, kjer je vsebnost gli­ nastih komponent večja v primerjavi z drugimi odseki, ki imajo večjo vsebnost meljaste in peščene komponente. V vseh dosedanjih izračunih, ki so bili narejeni v okviru prognoznih ocen deformacij, so bile izračunane absolutne vrednosti precej manjše od kasneje izmerjenih med samo gradnjo. Izmerjeni diferenčni posed- ki pa so se bolj ujemali z izračunanimi, tako da so bili v večini primerov celo manjši od pro­ gnoziranih. Iskanje vzrokov, ki so bili najpomembnejši, da je prišlo do večjih razlik med prognoziranimi in izmerjenimi deformacijami, nas je pripeljalo do naslednjih ugotovitev: - z dvodimezionalnimi analizami se ne upo­ števa 3D učinka, kar je v tovrstnih kamninah izjemno pomembno; - vhodni parametri - predvsem deformabilnost- ni - ugotovljeni s standardnimi laboratorijskimi in "in situ" raziskavami, ne ustrezajo realnim lastnostim, kijih imajo nastopajoče kamnine. Gradnja v hribinsko zahtevnih in povrh tega še poseljenih območjih je zahtevala stalno mer­ sko preverjanje dogajanj v predoru in na po- Poleg navedenega uporaba dvodimenzional­ nih statičnih analiz za ugotavljanje posedanja oz. deformacijskih sprememb zahteva - če hočemo, da so izračuni kolikor toliko skladni z izmerjenimi vrednostmi - bistveno znižanje vrednosti vhodnih parametrov. Na sliki 14 pri­ kazujemo v shematski obliki vpliv izkopa na površino nad predorom. 5.2 Vpliv togosti podpornega sistema in kamninskega stebra pred izkopnim čelom Neodvisno od navedenega je vpliv togosti podpornega sistema na velikost in časovni razvoj deformacij velikega pomena za ustrez­ no dimenzioniranje tehnološkega procesa gradnje. Povečano togost primarne obloge lahko dosežemo na več načinov, kot npr.: - z vgradnjo podpornega sistema, ki zagotav­ lja hitro prevzemanje dodatnih obtežb, ki so posledica izkopa; - z načinom izkopa in podpiranja po delih, npr. način izkopa s stranskimi rovi, kjer je vršini. Sodobne geometrične metode opa­ zovanj prostorskih pomikov so omogočile hitro in kakovostno izvajanje meritev ter pregledno vzpostavljeno ravnovesje v manjših prečnih prerezih; - z vgradnjo dodatnih nizkodeformabilnih pomožnih podpornih elementov, npr. pove­ čanje togosti kamninskega stebra pred izkop­ nim čelom; - kombinacija nekaterih navedenih. Način izkopa, ki je bil uporabljen na nekaterih odsekih pri gradnji predora Trojane kot kom­ binacija togih podpornih elementov v primarni oblogi in zaščita izkopnega čela z brizganim cementnim betonom debeline 15 cm ter hri- binskimi sidri dolžine do 15 m z nosilnostjo 250 kN, se je izkazal kot primeren v danih geotehničnih pogojih. Izvedena zaščita izkopnega čela s podporni­ mi elementi je bila takšna, da je bilo še omogočeno normalno odvijanje tehnološkega procesa izkopa in podpiranja. To dejstvo je bilo bistveno za normalno izvajanje del s čim manjšimi prekinitvami oz. čimbolj neprekinje­ nim napredovanjem gradnje. predstavitev rezultatov. Tak način dela je sicer zahteval stalno prisotnost projektanta, je pa bil učinkovit in je zagotavljal pravočasno ukrepa­ nje. Prav to je pomembno, saj bi prepozno odzivanje lahko imelo za posledico povečane pomike na površini zaradi česar bi lahko na­ stale potencialno večje poškodbe na objektih. 6 • REZULTATI MERITEV IN OPAZOVANJ Slika 15 • Razpored merskih mest na površini nad predorsko cevjo Opazovalna mreža na vplivnem območju pre­ dora Trojane in v predoru je bila sestavljena iz več sistemov opazovanj: a) na površini - reperne točke v osi predora za opazovanje posedanja in prostorskih pomikov; - prečni merski profili, kijih sestavljajo reperji, ki so postavljeni prečno na os predora za potrebe ugotavljanja širine deformacijskega polja; - vertikalni inklinometri za merjenje horizon­ talnih pomikov po globini; b) v predorskih ceveh - reperji za merjenje prostorskih pomikov; - več točkovnih ekstenzometrov; - merska sidra in - horizontalni inklinometer za merjenje časovnega razvoja in velikosti posedkov pred in za izkopnim čelom. Na sliki 15 je prikazan razpored merskih mest na površini nad predorsko cevjo. Meritve na površini nad predorom in v predoru s horizontalnim inklinometrom so se izvajale dvakrat na dan. Le tako se je natančno ugo­ tovilo, pri katerih fazah izkopa in podpiranja so se razvile največje deformacije pred in ka­ sneje za izkopnim čelom. Iz diagrama, ki pri­ kazuje odvisnost med posedki in napredova­ njem izkopa v kaloti ter fazami izkopa, je razvidno, da so bili pomiki največji od 2 m do 6 m pred izkopnim čelom in so bili posledica: - deformiranja kamninskega stebra pred izko­ pnim čelom, - sproščanja deformacij v smeri izkopanega dela predora v času faznega izkopa. Ocenjeno je, da je bil ta odnos med poseda­ njem in horizontalnimi pomiki enak 40:60. To dejstvo je pomembno tudi zato, da so bile ustrezno določene velikosti izkopnih faz in šte­ vilo hribinskih sider, vgrajenih v kamninski ste­ ber pred izkopnim čelom. Slika 16 • Fazni izkop v kaloti v hribinski kategoriji SCC2 station [m] * • * * T H i f * C * 2 3 7 .2 4 T H I !» < * « » ) . « T H I f * c » «*, 2 » N TMJ tacm a t 2 3 4 .5 5 7 H i f a c * a t » 5 v 4 3 - ♦ « T W « t 2 3 4 .4 0 - * - T H l t » £ * a * . 2 3 7 . * « Slika 17 • Izmerjeni pomiki v hribinskem stebru pred izkopnim čelom v predoru 7 «SKLEP Za gradnjo predora Trojane je bilo značilno zlasti naslednje: - Tehnologija gradnje predora v izrazito ča­ sovno odvisnih kamninah, ki je upoštevala principe NATM, je bila prilagojena izjemno zahtevnim geotehničnim pogojem gradnje. - Največje težave pri gradnji so povzročale pri­ marne - preostale napetosti v kamnini in neu­ godna lega skrilavosti in plastovitosti glede na smer napredovanja. Ti pojavi so se kazali v pogosti nestabilnosti izkopnih čel in povečanih nateznih napetosti v primarni oblogi. - Posebna pozornost in dopolnjen način gradnje je bil namenjen izkopu tistih odsekov predorskih cevi, ki so potekali pod stanovanj­ skimi objekti in drugimi infrastrukturnimi ob­ jekti. - Cilj prilagajanja načina izkopa in pod­ piranja je bil čim večje zmanjšanje pomikov v sistemu hribina-podporje, kar je zahtevalo faz­ ni izkop in povečano togost primarnega pod­ pornega sistema, vključno z vgradnjo pomožnih podpornih elementov. - Kakovostna geološka in geotehnična spremljava je bila trdna oporna točka, ki je omogočala hitro in argumentirano ukrepanje. 8 «LITERATURA Likar, J., PZI PREDOR TROJANE na AC A 10; Načrt gradbenih konstrukcij. Investitor DARS,d.d.; Izvajalec gradbenih del: Grassetto, S.p.A., projektant: IRGO Consulting, d.o.o. Ljubljana, 2000-2004. SEKVENČNE (SBR) ALI KONTINUIRNE ČISTILNE NAPRAVE ZA ČIŠČENJE KOMUNALNIH ODPADNIH VOD? SEQUENCING BATCH REACTOR OR CONTINUOUS WASTE WATER TREATMENT PLANTS? prof. dr. Mitja Rismal, univ. dipl. inž. grad. strokovni članek Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, UDK 628.32 : 628.16 Hajdrihova 28,1000 Ljubljana Povzetek I Prispevek obravnava lastnosti sekvenčnih (SBR) in kontinuirnih čistilnih naprav (v naknadni in kompaktni izvedbi) za aerobno stabilizacijo blata z nitrifikacijo in denitrifikacijo. Relevantni tehnološki parametri obeh naprav so določeni v glavnem po ob­ stoječih ATV navodilih. Kontinuirne naprave z gradbeno samostojnimi naknadnimi usedal­ niki potrebujejo ca. 30 % večje gradbene - funkcionalne površine. Kompaktne kontinuirne naprave in sekvenčne naprave pa se po porabi prostora praktično ne razlikujejo. Zaradi nestacionarnega režima reakcij potekajo biokemijski procesi hitreje v sekvenčnih kot v kontinuirnih napravah, kar pa zaradi časa za izmenično praznitev in polnjenje sekvenčnih reaktorjev ne pomeni tudi prihranka prostornine sekvenčne naprave. Potrebna prostornina sekvenčnih naprav je manjša od kontinuirnih le pri boljši usedljivosti blata SVI = 60 ml/g do 80 ml/g od kontinuirnih naprav z SVI = 125 ml/g. Obe napravi pa izkazujeta zaradi ve­ like njase biološkega blata visoko stopnjo fleksibilnosti. Sekvenčna naprava je v obratoval­ nem pogledu bolj zahtevna od kontinuirne, Prednost sekvenčne naprave je v boljši used­ ljivosti blata (nižji SVI), ki pa jo je pri kontinuirni napravi mogoče kompenzirati z vgradnjo selektorja ali z anaerobnim reaktorjem za biokemijsko defosfatizacijo. Summary | The paper describes the differences between SBR and continuous WWTP, both with aerobic sludge stabilisation, nitrification, denitrification and defosfati- sation. For the parameters of both, the ATV recommendation have been mainly used. The conventional WWTP with separate secondary settlers needs about 30% more space (ground plan area) than SBR. But compact continuous plants do not need more space as SBR do. The difference of steady-state in continuous and the faster no steady - state biochemical processes in SBR biological reactors with consequently somewhat better reduction of BOD and nitrates is described. The total volume of SBR is smaller only if the sludge volume index is (SVI = 60 ml/g - 80 m l/g) is lower (SVI = 125 m l/g) as with the continuous plant. Both plants for nitrificatrion-denitrification and defosfatisation have, because of a big mass of biological sludge, high flexibility and purifying capacity. The SBR plant is more demanding in operation, but the sludge settleability is generally better. With selectors and biological defosfatisation in continuous WWTP, an improve­ ment of sludge setleability (low SVI) could also be expected. 1 «UVOD IN IZHODIŠČA Kot pri drugih inženirskih odločitvah, velja tudi pri načrtovanju čistilnih naprav, da imajo pred­ nost rešitve, ki dosegajo enakovredne rezul­ tate čiščenja pri enostavnejšem obratovanju in nižjih skupnih obratovalnih in investicijskih stroških. Pri izbiri načina čiščenja se upoštevajo pred­ vsem naslednji kriteriji: a. Kakovost čiščenja mora ustrezati pred­ pisanim zahtevam. b. Skupni investicijski in pogonski stroški morajo biti v primerjavi z drugimi rešitvami nižji ali enaki. c. Obratovanje naprave naj bo kolikor mogoče enostavno. d. Naprava naj omogoča čim večjo fleksibil­ nost oziroma prilagodljivost spremembam v količini in onesnaženosti odpadne vode, brez posledic za kakovost očiščene vode. e. Pri visoki ceni ali pri pomanjkanju prostora je pomembna tudi velikost površine, ki jo na­ prava potrebuje. Za enako kakovost čiščenja je v prispevku izvedena primerjala analiza lastnosti kontinuirne in sekvenčne napra­ ve (SBR - Sequencing batch reactor), obe z aerobno stabilizacijo blata. Dimenzije in ostali za primerjavo relevantni parametri obeh naprav so določeni po nasled­ njih osnovnih enačbah (Imhoff, 1999): Za proizvodnjo biološkega blata A W =0,6 / s s „ , — — + 1 ■'BPK 5 0,072.0,6F 1 /0 .+ 0 ,0 8 F (kg S S /d ) ( 1) in za nitrifikacijo potrebno starost biološkega blata: 0 = -1 - v j v „ - (d ) (2) Potrebno razmerje prostornin VD/V,ot reaktor­ jev za denitrifikacijo in skupne prostornine Vt0, = VN + VD za nitrifikacijo in denitrifikacijo je določeno z enačbo (ATV, 1997): y 0 _ 2,9NQ 3 - N b vm 0,8.0,75 Cm s .OC Prostornina sekvenčnega reaktorja pa je določena po enačbah (ATV, 1997): ■ K « * , n X R (4) /J m« A V. avl. +y„. Določitev prostornine sekvenčnega reaktorja v enačbi (4) sloni na predpostavki, da opravi enaka masa aktivnega biološkega blata v nestacionarnem režimu tega reaktorja enako »delo čiščenja« kot v (pretežno) stacionarnem režimu biokemijskih procesov kontinuirne či­ stilne naprave. Na sliki 1 so v enakem merilu prikazane tlorisne sheme obravnavanih čistil­ nih naprav z enako globino bioloških reaktorjev. Prva shema prikazuje kontinuirno napravo z dvema biološkima reaktorjema in krožnima na­ knadnima usedalnikoma. Druga shema pred- Slika 1 • Primerjava tlorisnih površin kontinuirne in sekvenčne naprave za 10.000 PE pri enaki globini reaktorjev in različnih SVI. stavlja kompaktno kontinuirno napravo z na­ knadnima usedalnikoma v istem bloku z bio­ loškimi reaktorji. Zadnja shema prikazuje sek- venčno napravo s tremi reaktorji. Iz slike 1 je razvidno, da potrebujejo konti­ nuirne naprave z ločenimi usedalniki od sekvenčnih za ca. 30 % večjo površino. Kot sledi iz nadaljevanja, pa se po sami prostor­ nini obe vrsti naprav le malo razlikujeta (sliki 1 in 6 ter preglednica 1). Bistveno pa se razliku­ jeta po načinu obratovanja in kinetiki bio­ kemijskih procesov čiščenja. Pri kontinuirnih napravah sledi biokemijska razgradnja one­ snaženja v bioloških reaktorjih in sedimenta­ cija biološkega blata v naknadnih usedalnikih dotoku odpadne vode praktično v stacio­ narnem režimu: Ce ~ konst. Pri sekvenčni napravi pa potekata oba procesa popolnoma diskontinuirno, v izrazito nestacionarnem režimu Ce = f(f). Časovni potek nitrifikacije in denitrifikacije v obeh napravah je prikazan na slikah od 2 do 5. Slika 2 • Funkcionalna shema kontinuirne naprave Slika 3 • Funkcionalna shema sekvenčnega reaktorja (polnitev in odtok iz reaktorja) 2 • PRIMERJAVA KINETIKE PROCESOV ČIŠČENJA OBEH ČISTILNIH NAPRAV Kot rečeno, se v osnovi obe napravi razlikujeta po kontinuirnem in diskontinuirnem dotoku na čistilno napravo. Slika 4 prikazuje ritem delo­ vanja sekvenčne naprave (dimenzije takšne naprave so v nadaljevanju ovrednotene) s tremi reaktorji in tremi cikli polnjenja in praz­ njenja reaktorjev v 24 urah. Iz slike 5 pa je vid­ na razlika v kinetiki biokemijskih procesov čiščenja med obema napravama. Za obe napravi je prikazana odvisnost kako­ vosti efluenta Ceod reakcijskih časov tR(h). Pri kontinuirni napravi je reakcijski čas podan s pretočnim časom tR = VR/Q čiščene vode skozi reaktor. Pri sekvenčni čistilni napravi PO j e tR — tcikia ~ tpolnjenja “ tdefosvaiizacije ~ tsedimentacije — tpraznjenja. V sekvenčnem reaktorju poteka čiščenje zara­ di nestacionarnega režima (C ,* konst.) mno­ go hitreje kot pri stacionarnem režimu pri »konstantni« koncentraciji ( Ce~ konst.) v kon­ tinuirni napravi. Slika 5 prikazuje hitrost razgradnje (biokemijskih reakcij) v kontinu­ irnem in v sekvenčnem reaktorju obravna­ vanih čistilnih naprav za dve različne vredno­ sti KSl oziroma za različni lastnosti odpadne vode. Zaradi nizke koncentracije efluenta Ce = 14,7 m g/l poteka razgradnja BPK5 pri kontinuirnem reaktorju 39 ur, mnogo počas­ neje od 4,4 ure v sekvenčnem reaktorju. Obe­ nem pa je koncentracija BPK5 v efluentu sekvenčnega reaktorja nižja od tiste v konti­ nuirnem reaktorju. Računski podatki o poteku in učinku čiščenja iz slike 5 se dobro ujemajo s podatki meritev, ki so prikazani v preglednici 1 (Kolarski, 1998). V posameznem reaktorju sekvenčne naprave z reakcijskim časom le tR = 4,4 h se onesna­ ženje ene doze odpadne vode AV(m3) najprej razredči (glej enačbo (5)) od 300 m g/l na 121,1 mg/l, nato pa se v procesu biološkega čiščenja zniža na 12,8 mg/l oziroma na 2,83 mg/l. Pri kontinuirni napravi pa pade pri enaki starosti biološkega blata 25 dni in reak­ cijskem času 39 ur na 14,7 BPK5 m g/l oziro­ ma na 9,05 mg BPK5/I. Iz istih razlogov kot za ̂x "" 1 .. 3 x X 2 , - ' ' J 1 x ' 3 2 x / ' 1 .■ ■'' 3 ̂X ' 2 1 1 . ciklus 2 . ciklus 3 . ciklus tc = 8h tc = 8h tc = 8h 24h Slika 4 • Obratovalna shema sekvenčne naprave s tremi reaktorji in tremi obratovalnimi cikli po 8 ur iRtracija efluenta čistilne Kontinuirna naprave Sekvenčna naprava naprave (mg/l) (mg/l) (mg/l) b p k 5 6 - 2 0 3 - 1 0 K P K 1 6 - 3 2 8 - 1 6 N » 1 ,6 -2 ,0 0,8 - i,o Ptot 0,4 - 0,8 0,2 - 04 Preglednica 1 * Primerjava kakovosti efluenta sekvenčnih in kontinuirnih naprav Slika 5 • Primerjava hitrosti razgradnje BPK5 v sekvenčnem in kontinuirnem reaktorju pri različnih Ks odpadne vode BPK5 ima sekvenčna naprava tudi nekoliko boljše učinke pri nitrifikaciji amonija. Kar pa ne velja za denitrifikacijo, ki poteka praktično po kinetiki reakcij nultega reda. Pri treh reaktorjih sekvenčne naprave in treh ciklih pa je skupen reakcijski čas zaradi stacionarnega režima (pri konstantni koncentraciji BPK6 (efluenta) devetkrat večji, 36 ur. Če upoštevamo še čas za polnjenje reaktorjev in za sedimentacijo bi­ ološkega blata pa se skupen reakcijski čas sekvenčne naprave bistveno ne razlikuje od kontinuirne naprave, kot je razvidno tudi iz pre­ računanih prostornin obravnavanih naprav v preglednici 1. Za prikazani potek procesov čiščenja v obeh napravah so bile uporabljene enačbe od (5) do (11). Za sekvenčni reaktor: in pri reaktorju kontinuirne naprave: C > — ^ — \ + k 'X t ( 10) C. K + C , ( H ) Pri enačbah od (5) do (11) so uporabljene naslednje vrednosti: Ci = 300(mgA) Ca = 121,l(mg/l) C,(mg/l) koncentracija onesnaženja v odpadni vodi začetna koncentracija onesnaženja v sekvenčnem reaktorju zaradi razredčenja začetne koncentracije v reaktorju po dozi odpadne vode AV(m3) koncentracije Ci = 300 (mg/) koncentracija onesnaženja med čiščenjem v času tr AV = 591 (m3) enkratna doza v sekvenčni reaktor Vmin - 951(m3) minimalna količina vode v sekvenčnem reakorju po izpustu očiščene vode „ AV.C +V .C (5) Xr (kg/m 3) AV + Vmin C, = Co.e~k,'’x" (6) Ksi = 0,1 (mgA) Ksl = 0,l(mg/l) (7) Ks2 = 10 (mg/l) C Ll = U ------ ------** ” max jy /n K s + C,sr (8) tR (h) p = 0,1(1/h) Y = 0,6 (kgSS/kgBPKs) c, - ‘M) ' (9)'sr 2 C e (mgA) koncentracija biološkega blata v reaktorju uporabljeni Monodovi konstanti reakcijski čas uporabljena hitrost rasti biološkega blata prirast biol. blata v pri eksogeni respiraciji koncentracija efluenta kontinuirne naprave 3 «PRIMERJAVA POTREBNIH PROSTORNIN SEKVENČNE IN KONTINUIRNE NAPRAVE V preglednici 2 in na sliki 6 so po v uvodu navedenih postopkih preračunane prostor­ nine in potrebne tlorisne površine bioloških reaktorjev in naknadnih usedalnikov kontinu­ irne čistilne naprave z aerobno stabilizacijo biološkega blata in nitrifikacijo, denitrifikacijo ter defosfatizacijo efluenta z zmogljivostjo 10.000 PE in adekvatne sekvenčne naprave s tremi reaktorji in s tremi obratovalnimi cikli. Potrebno pa je poudariti, da v preglednici 2 in sliki 6 za sekvenčno napravo navedene pro­ stornine ne vključujejo izravnalnih bazenov za izravnavo sunkovitega iztoka očiščene vode iz te naprave. Če to upoštevamo, je potrebno navedene prostornine ustrezno povečati oziro­ ma uskladiti z lokalnimi pogoji, kijih narekuje pretočnost oziroma sprejemna sposobnost recipienta. Za kontinuirno napravo so upošte­ vani trije primeri. Prva dva primera se nanaša­ ta na izvedbo kompaktne naprave z globinami vertikalnih in horizontalnih naknadnih usedal­ nikov enake globine z biološkimi reaktorji. Tretji primer pa predstavlja skupno prostorni­ no in tlorisno površino reaktorjev, če je globina naknadnega usedalnika 5 m za vse primere enaka, neodvisno od globine reaktorjev. Pri večji globini vode od 5 m v biološkem reak­ torju je smiselna uporaba vertikalnih usedaln­ ikov, ker dovoljujejo večjo hidravlično obre­ menitev 650 f m3 N V’ ~ X . S V I [ m 2h j od horizontalnih usedalnikov 450 f m * > V‘ ~ X.SVI [ m 2h y in s tem manjšo skupno prostornino čistilne naprave. Ker je skupna prostornina naprav odvisna tudi od volumenskega indeksa biološke­ ga blata, je pri dimenzioniranju kontinuirne naprave upoštevan večji volumenski indeks SVI = 125 (m l/g), pri sekvenčni napravi pa al­ ternativno indeksi SVI = 60 ml/g, 80 m l/g in 100 ml/g, hitrost usedanja pa _ 650 m3 V * " X.SVI ~rrš~h \ V sekvenčnem reaktorju je privzeta računska hitrost usedanja blata zaradi boljše umiritve vode večja kot v usedalnikih s kontinuirnim pretokom vode. Izvedena primerjava sekvenčne in kontinuirne naprave omogoča naslednje sklepe: a) Konvencionalne kontinuirne biološke či­ stilne naprave z ločenimi naknadnimi usedal­ niki potrebujejo ca. 30 % večje površine od sekvenčnih (SBR) naprav. b) Kompaktne kontinuirne naprave z vertikal­ nimi usedalniki v istem bloku z biološkimi reaktorji potrebujejo pri volumenskem indeksu H reakto rja kon tin u irn a č . n ap rav a SVI = 1 2 5 m l/g se kven čna (S B R ) č. n ap rava h o rizo n ta ln i used aln ik v e rtika ln i u sed aln ik S V I = 8 0 S V I = 1 0 0 pro sto rn in a površina prosto rn ina površina m l/g m l/g V S V s V S V S (m ) m 3 m 2 m 3 m 2 m 3 m 2 m 3 m 2 4 4492 1123 4184 1046 4283 1071 4793 1198 5 4800 960 4415 883 4444 889 4989 998 6 5108 851 4646 774 4631 772 5214 869 7 5416 774 4877 697 4850 693 5470 781 8 5724 715 5108 638 5107 638 5763 720 Razpredelnica 2 • Primerjava prostornin in površin reaktorjev kontinuirne in sekvenčne č. naprave — O—— V(m3); SVI(125 ml/g) - kont čn. horz. Used. ” “X ^ — V(m3);SVI(125 ml/g) - kont.čn. vert. Used. - -će — V(m3);SVI(80 ml/g) - SBR — O — V(m3);SVI(100 ml/g) - SBR ^ “ ^ ^ “ V(m3); SVI(125 ml/g) - kont. čn.hor. used. 5m V(m3) SVI(60 ml/g) SBR “ O ™S (m2);SVI(125 ml/g) - kont. čn.horz.used. “ ^ ” S(m2);SVI(125 ml/g) - kont.čn. vert.used. - *ćr -S(m 2);SVI(80 ml/g) -SBR - "O* ” S(m2);SVI(100 ml/g) - SBR - -0 - _ S(m2); SVI(60 ml/g), SBR h (m) Globina reaktorjev (in usedalnikov) n S, 00 Slika 6 • Primerjava skupnih prostornin in površin sekvenčne in kontinuirne naprave za različne globine reaktorjev in SVI biološkega blata SVI = 125 m l/g pri globinah od 4 m do 7 m manjšo površino in prostorni­ no od sekvenčnih reaktorjev z SVI = 80 do 100 ml/g. c) Prostornina in površina sekvenčnih reaktor­ jev je manjša od kompaktne naprave z ver­ tikalnimi usedalniki z volumenskim indeksom SVI = 125 m l/g le pri volumenskem indeksu blata SVI = 60 ml/g. d) Kompaktna kontinuirna naprava s horizon­ talnimi usedalniki konstantne globine 5 m in SVI = 125 m l/g zahteva do globine reaktorjev ca 6,5 m večje prostornine od kompaktne kontinuirne naprave z vertikalnimi usedalniki in sekvenčne naprave pri SVI = 60 ml/g. e) Prostornine sekvenčne in kompaktne kon­ tinuirne naprave z vertikalnim usedalnikom (enake globine z biološkim reaktorjem) se z globino biološkega reaktorja večajo, površine pa manjšajo. Naprave z globino 4 m potrebuje­ jo pri enaki obremenitvi in SVI najmanjše pros­ tornine vendar pa največje površine. Pri tem je za kontinuirno napravo upoštevan SVI= 125. f) Pri enaki masi biološkega blata omogoča sekvenčna naprava zaradi nestacionarnega režima (slika 5, preglednica 1) nekoliko boljšo eliminacijo BPKinN. 4 • REGULACIJA DELOVANJA OBRAVNAVANIH ČISTILNIH NAPRAV Pri napravah tretje stopnje čiščenja z nitri- fikacijo, denitrifikacijo in defosfatizacijo je mogoče nadzor nad delovanjem čistilne naprave ločiti na dva funkcionalna sklopa: • Vzdrževanje potrebne starosti oziroma kon­ centracije biološkega blata v biološkem reak­ torju. • Vzdrževanje kemijskih parametrov čišče­ nja, kot so potrebna koncentracija kisika in drugih parametrov, od katerih so poleg kisika odvisni procesi nitrifikacije, denitrifikacije in defosfatizacije (pH, redox, NH3). 4.1 • Regulacija načrtovane starosti, oziroma koncentracije biološkega blata med obratovanjem. Za delovanje vsake biološke čistilne naprave je, poleg dovolj kisika, odločilno zagotovljeno vzdrževanje načrtovane starosti, oziroma koncentracije biološkega blata v biološkem reaktorju. Potrebno koncentracijo blata lahko vzdržujemo (če imajo reaktorji potrebne pro­ stornine) v glavnem na tri načine: 1. Z dnevnim odvzemom odvečnega blata skladno z dnevnimi obremenitvami čistilne naprave 2. Vzdrževanje konstante koncentracije blata v reaktorju neodvisno od obremenitve čistilne naprave. 3. Vzdrževanja načrtovane starosti blata z dnevnim odvzemom enake količine vode AV(m3) iz biološkega reaktorja V(m3): tb = l//z il/(dn i). Ad 1. Odvzem blata po dnevni biokemijski obremenitvi naprave zahteva sprotne meritve dnevne obremenitve, kar pomeni za manjše naprave prevelik strošek, ki ni v razmerju s pridobljenimi koristmi. Postopek zahteva sprotno merjenje sprememb biokemijske ob­ remenitve čistilne naprave, kar je pri manjših čistilnih napravah težje izvedljivo. Ad 2. Zato se pogosteje uporablja enostavnejši način, tako da se z občasnim odvzemom blata v reaktorju vzdržuje v biološkem reaktorju kon­ stantna koncentracija blata. V tem primeru se, odvisno od vsakodnevne obremenitve čistilne naprave, menja obremenitev in starost blata. Ad3. Srednjo pot med postopkoma 1 in 2 predstavlja »hidravlična« ali »volumenska« regulacija starosti in s tem tudi obremenitve blata v biološkem reaktorju, ki odpravlja potrebo po tekočih meritvah biokemijske obremenitve čistilne naprave in sprotnemu dnevnemu spreminjanju odvzetih količin odvečnega blata. Postopek je posebej primeren za obravnavane nizko obreme­ njene kontinuirne in sekvenčne čistilne naprave. Z dnevnim odvzemom enake ko­ ličine vode iz biološkega reaktorja zagotovi­ mo samodejno regulacijo načrtovane sta­ rosti biološkega blata zgolj s tem, da iz reaktorja dnevno odvzemamo konstantno količino vode. Razmerje med prostornino vode v reaktorju V(m3) in dnevno odvzeto količino vode iz reak­ torja je identično starosti biološkega blata. Iz na sliki 7 prikazanega delovanja »samo­ dejne« hidravlične regulacije se vidi, da njena učinkovitost narašča s starostjo biološkega blata. Pri večjih starostih blata (nizko obre­ menjene naprave) je nihanje koncentracije blata v reaktorju manjše. -S ta rosti biol. blata: 5dni -10 dni -15 dni X 20 dni •25 dni — I— 40 dni •Relativna obrem enitev čn. Lt/Lo Slika 7 • Samoregulacijska sposobnost kontinuirne čistilne naprave s simultano nitrifikacijo in denitrifikacijo - P -ttal j Podatki na sliki 7 so izračunani za dX= 0,1 g/i, kar pomeni v efluentu čistilne naprave pri in­ deksu blata SVI = 100 m l/g 10 ml/l. Delovanje takšne samoregulacije je opisano z enačbami: W L X = S - ^ W = - * - ° V Lso (12) A V = — ( m3/ d ) d, Y _ y i Yobs.L r - A V .X nn_n Tn o y (13) ckgSS /m 3) (14) A V = — 9c (15) Y = Y °bs 1 + k d X 'Q F (16) 4.2 • Regulacija procesov nitrifikacije- -denitrifikacije pri sekvenčni napravi Na sliki 8 so prikazane faze polnjenja in deni- trifikacije (defosfatizacija, ki sledi denitrifikaci- ji, je predstavljena na sliki 8, ker poteka v anaerobnih pogojih). Navedene faze čiščenja je mogoče skladno z lastnostmi odpadne vode programirati in avtomatizirati. Poleg šte­ vila izmeničnih faz in trajanja nitrifikacije in denitrifikacije vpliva na kakovost čiščenja tudi način polnjenja reaktorja. Če se reaktor polni med celotnim obratoval­ nim ciklom (primer »d«), sekvenčna naprava zgubi svoje lastnosti. Zaradi neprekinje­ nega doziranja (z izjemo faze sedimentacije in iztoka) dobi lastnosti kontinuirne naprave. V primerjavi s sekvenčno napravo potrebuje pred vtokom manjši izravnalni bazen. Izravnalni bazen na iztoku pa je enak kot pri sekvenčni napravi. Pri sekvenčni napravi potekajo denitrifikacija, defosfatizacija in nitrifikacija zaporedno v enem reaktorju (sliki 8 in 9). Reakcijske čase posameznih faz je mogoče s krmilnim sistemom prilagajati spremembam razmerja N/BPK5 in P/BPK5 v odpadni vodi. S spreminjanjem števila doz »D« odpadne vode (glej sliko 9) v posamezne reaktorje med enim obratovalnim ciklom pa lahko, kot kaže enačba (17) kakovost efluenta dodat­ no izboljšamo oziroma manjšamo koncen­ tracijo N03, NH4: = N I t ^ m ~ J r t ▼ P o ln i te v a V * k/ S " b v v A . ^ G la d in a h, i s e d im e n tii a n e g a b la ta 4--------------- » * ------ ►• - ► tn t K tn tx tp Praznjenje reaktoija ■ črta usedanja blata L D l D l N c S a ; b ; c ; d : m o ž n i n a č i n i p o l n j e n j a r e a k to r j a Sedim entacija blata r * Q m i r i -HAt Polnitev V j - ' _______ ---- ------' ' v V i .a j t hb 1 G la d in a se d im e n tii a n e g a b la ta t N *N t S ^FK Praznjenje reaktoija • č r ta usedanja blata Slika 9 • Obratovalne faze sekvenčne čistilne naprave 4.3 • Regulacija procesov nitrifikacije- denitrifikacije pri kontinuirnl čistilni napravi Kontinuirne naprave z med seboj ločenimi reaktorji tolikšne stopnje regulacije ne omogočajo. Z vračanjem »R« (enačba (18) slika 2) nitri- ficirane vode iz nitrifikacijskega reaktorja v anoksični denitrifikacijski reaktor je sicer mogoče zmanjšati koncentracijo N03 in NH4 v efluentu. Ni pa mogoče spreminjati prostor­ nine fiksnih reaktorjev, od katerih je odvisna kakovost efluenta čistilne naprave v osnovi. čiščenja, enako kot pri sekvenčnem reaktorju, potekajo v enem reaktorju. Enako kot pri sekvenčnem reaktorju prostornine za nitrifikaci- redukcija N O j = — — 100% R + 1 R _ Qr + 10 krožeče vode v reaktorju pa je mogoče koncentracijo f :03, NH4 znižati na minimalnih vrednosti 1 mg/! 5 »SKLEPI Iz vsebine tega prispevka je mogoče povzeti predvsem naslednje sklepe: 1. V primerjavi s kontinuirnimi napravami klasične izvedbe s prostorsko ločenimi na­ knadnimi usedalniki potrebujejo sami reaktor­ ji sekvenčne naprave ca. 30 % manjšo povr­ šino (komunikacijske in druge funkcionalne površine, ki jih vsaka naprava potrebuje v tej primerjavi niso upoštevane. To pa ne velja za kompaktno izvedbo kontinuirnih naprav, pri katerih med obema vrstama naprav praktično ni razlike (slika 6, preglednica 1). 2. Primerjava prostornin obeh vrst čistilnih naprav v tem prispevku je izvedena ob pred­ postavki, daje pri kontinuirni napravi volumen­ ski indeks biološkega blata SVI= 125 ml/g slabši kot pri sekvenčni napravi, za kate­ ro so alternativno upoštevane vrednosti Sl// = 60 m l/g; 80 ml/g in 100 ml/g. 3. Za obravnavane primere je potrebna pros­ tornina sekvenčne čistilne naprave manjša od kontinuirne naprave z volumenskim indeksom blata SVI = 125 m l/g le, če je volumenski in­ deks blata v sekvenčni napravi SVI<60 ml/g, oziroma če je usedljivost blata pri tej napravi bistveno boljša kot pri sekvenčni napravi. Pri višjih vrednostih SVI pa je prostornina sevkenčne naprave večja od kontinuirne naprave (slika 6, preglednica 1). Če pa upo­ števamo tudi bazene za izravnavo iztoka očiščene vode, je skupna prostornina sek- venčnih naprav pri enaki kakovosti čiščenja večja od prostornine kontinuirnih naprav. 4. V primerjavi s konvencionalnimi napravami s konstantno globino usedalnika se prostorni­ na sekvenčnih naprav z globino naprave veča (slika 6). 5. V primerjavi s kontinuirnimi napravami (ki imajo med seboj ločene reaktorje fiksnih pro­ stornin) sekvenčne naprave omogočajo bolj­ šo regulacijo nitrifikacije in denitrifikacije. 6. Enaka stopnja regulacije kot pri sekvenčnih pa je mogoča tudi pri kontinuirnih napravah s simultano nitrifikacijo in denitrifikacijo. 7. Zaradi nestacionarnega režima poteka v sekvenčnih napravah nitrifikacijo in oksidacija organskega ogljika (BPK5) hitreje kot pri kon­ tinuirnih napravah s simultano nitrifikacijo in denitrifikacijo. Procesi denitrifikacije pa zaradi praktično nultega reda reakcije enako hitro. 8. Zato so koncentracije BPK5 in NH4 v efluen­ tu sekvenčne nekoliko nižje (koliko, je odvisno od vsakokratne lastnosti odpadne vode - Ks vrednost itd.) od efluentov kontinuirnih na­ prav. 9. Pri sekvenčnih napravah spreminjamo kontinuirni dotok odpadne vode na napravo v diskontinuirnega, da bi preko dodatnih za­ drževalnih bazenov sunkovit iztok očiščene vode ponovno vrnili v kontinuirnega. 10. Diskontinuirni pogon in vzdr: vanje sekvenčne čistilne naprave sta zahl nejša od enostavnejšega pogona kontinui e na­ prave. 11. Opisana primerjava kaže, da so sek­ venčne naprave primerne predvsem za čiščenje odpadnih voda z diskontinuirnim do­ tokom, največkrat v industriji s šaržnim iz­ puščanjem odpadnih voda. 12. Kontinuirne naprave s simultano stabiliza­ cijo, nitrifikacijo in denitrifikacijo, ki so bile zgrajene v Sloveniji že pred več kot 20 leti (sliki 10 in 11), dokazujejo svojo učinkovitost in enostavnost v obratovanju. Pri pred kratkim dograjenih največjih čistilnih napravah v Celju in Mariboru je uporabljena tehnologija kontinuirnih naprav s simultano nitrifikacijo in denitrifikacijo. RETENZIJ5KI BAZEN ČRPALIŠČE; GRABLJE PESKOLOV DOVODNI KANAL* j “ <050 VENTURIMETER AERACIJSKI BAZEN i j ČRPAUSCt j p r “ 1, L .......................... _ p a « :.W .f 'm L ....20.00... p » ___25.00 _p,0} 30.00 1*51 . J' I O -° LS«- - - - - - - - no- - - - - - - -H- - - - Slik; 11 «Leta 1979 je bila zgrajena l.faza čistilne naprave v Ptuju lil. stopnje za 105.000 PE (končna zmogljivost je 160.000 PE) s simultano kaskadno denitrifikacijo-denitrifikacijo. Napravo so z zmanjšanjem aeracijskega bazena kasneje napačno predelali v II. stopnjo brez denitrifikacije. m --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 6 «POMEN OZNAK Qmax (m dl) maksimalni dotok na čistilno napravo t N ( d ) 1 ) , potrebna starost nitrifikantov A W (kgSS/d) dnevna proizvodnja biološkega blata 'd Vmax (m ) maksimalna doza odpadne vode v enem F= 1,072.10 Arrheniusova konstanta ciklu SS0 (kgSSo/m3) koncentracija netopnih in nerazgradljivih snovi v odpadni vodi V/nin (m ) preostanek vode v sekvenčnem reaktorju po odvzemu očiščene vode Vtot (m3) skupna prostornina kontinuirnega n število reaktorjev sekvenčne naprave biološkega reaktorja Vr (m3) prostornina enega reaktorja sekvenčne VD(m3) prostornina kontinuirnega reakt. za naprave denitriflkacijo XR (kgSS/m) koncentracija blata v reaktorjih sekvenčne C bpks (mgBPKy/l) koncentracija BPK5 v odpadni vodi naprave Xbb (kgSS/m3) koncentracija biološkega blata v kontinuirni čistilni napravi X0 (kgSS/m3) računska koncentracija SS za stacionarni režim OC (kg02/kgBPK5) poraba kisika za oksidacijoBPK5 W(kgSS) količina biološkega blata v reaktorju Odd) starost biološkega blata AV(m3/d) dnevna količina odvzete vode (blata) iz reaktorja k (h) trajanje cikla pri sekvenčni čistilni napravi L„ (kgBPKs/dan) biokemična obremenitev čistilne naprave h (h) reakcijski čas enega cikla sekvenčne Lso (kgBPKs/kgSS) obremenitev biološkega blata čistilne naprave 7 • LITERATURA ATV, Handbuch, Biologische und weitergehende Abwasserreinigung, 4. izdaja, Ernst und Sohn, 1997. Imhoff, Ka. in Kl. R., Taschenbuch der Stadtentwässerung, 29. izdaja, R. Oldenburg Verlag, 1999. Kolarski, R., Cykiar Abwassertechnik, Handbuch des SBR - Verfahrens, 3. izdaja, 1998. GEORADARSKE MERITVE ZA UGOTAVLJANJE USPEŠNOSTI INJEKTIRANJA V OKVIRU POPOTRESNE OBNOVE OBJEKTOV V POSOČJU GPR MEASURINGS FOR DETERMINATION OF THE SUCCESSFULNESS OF GROUTING WITHIN THE POST-EARTHQUAKE RECONSTRUCTION OFTHE BUILDINGS IN THE POSOČJE REGION Milan Živanović, univ. dipl. inž. geofiz., strokovni članek dr. Blaž Dolinšek, univ. dipl. inž. grad., u ° k 624131.55 550 83 699.841 Gradbeni Inštitut ZRMK d.o.o, Dimičeva 12, 1000 Ljubljana Povzetek I Georadar predstavlja preverjeno nedestruktivno mersko tehniko za preiskave naravnih in umetnih medijev debeline od nekaj centimetrov do nekaj deset metrov. Z georadarjem se uspešno prodre v preiskovani medij (npr. kon­ strukcijski elementi objekta), prikažejo se lege in debeline plasti, položaji razpok in praznin v posameznih elementih. Georadarske meritve so učinkovit nedestruk- tivni postopek za izvajanje preiskav stanja konstrukcij ter usmerjanje destruk­ tivnih posegov. Z njimi je možno ugotavljati tudi uspešnost sanacijskih ukrepov. V okviru popotresne obnove v Posočju sm o s pomočjo georadarskih meritev ugo­ tavljali uspešnost injektiranja kamnitih zidov. Na širšem območju Posočja je bilo izvedeno več kot 100 georadarskih meritev objektov z namenom, da se preveri uspešnost injektiranja saniranih kamnitih stavb. V prispevku so predstavljene te­ oretične osnove postopka ter rezultati meritev. Summary | Ground Penetrating Radar (GPR) is a verified non-destructive measuring technique for the examination of natural and artificial mediums with a depth ranging from some centimetres to some ten metres. The GPR successfully penetrates into the examinated medium (for example into constructional ele­ ments of a build ing) to detect and demonstrate the positions of layers, cracks, and voids. GPR is an effective non-destructive method for research of the actual conditions of constructions, and for directing and planning the destructive inter­ ventions. Using the GPR method, one can determine the successfulness of recon­ struction measures. Within the scope of the post-earthquake reconstruction of the Posočje region, the GPR method was used to assess the successfulness of grou­ ting of masonry stone walls. More than one hundred GPR measurement cycles were carried out on buildings in the w ider Posočje area. The paper presents the theoretical basis of the method and the results of the field work. 1 • SPLOŠNO Georadar (Ground Penetrating Radar - GPR) je nedestruktivna geofizikalna metoda za raziskavo naravnih in umetnih struktur. Meto­ da temelji na oddajanju visokofrekvenčnih elektromagnetnih valov in zapisu odbojev le­ teti iz bližnje prostorsko nadzorovane okolice. Georadarske meritve se najpogosteje izvajajo s klasično refleksijsko mersko tehniko, pri kateri je med oddajno in sprejemno anteno oziroma v tem primeru oddajno-sprejemno anteno (GSS, 2001) kratka medsebojna razdalja (ang. com­ mon offset). Zmogljivost antene je tolikšna, da več kot dvestokrat na sekundo odda in sprejme nazaj dbite elektromagnetne valove. Mejo med dv;ma medijema, ki se razlikujeta po raz­ lični hitrosti širjenja elektromagnetnih valov ter po die! ktrični konstanti, je možno ugotoviti s pomočjo zakonov valovne fizike. Ko oddani elektromagnetni signal doseže elektromagnet­ no mejo, se del energije odbije in registrira s sprejemno anteno, del pa nadaljuje širjenje skozi medij do naslednje elektromagnetne meje, kjer se ponovno del energije odbije in re­ gistrira (slika 1). Količina odbite energije je od­ visna od elektromagnetnih lastnosti medijev in posredno številčno predstavlja EM Fresnelov koeficient refleksije (R). Koeficient refleksije (R) in koeficient transmisije (T) je možno izračunati po enačbah (Fisher, 1996): p _ ^ ( la ) r _ S 2- S , S2+ S t ( Ib ) x _ 25, S ,+ 5 2 ( le ) pri tem je: ei in £2 relativna dielektrična konstanta medi­ jev, Si + S2 pa "počasnost" oz. recipročna vred­ nost hitrosti valovanja (v) in je enaka (Annan, 2003), (Fisher, 1996): v = S '1 = ~^= (2) V e Potrebno je poudariti, da se enačba (1) ne­ koliko razlikuje od enačbe za koeficient re­ fleksije v optiki ali akustični fiziki. Enačba je namreč prilagojena georadarski metodi. Dielektrična konstanta za zrak znaša 1, za vodo 81, medtem koje za večino gradbenega materiala (naravni kamen, beton, opeka) dielektrična konstanta v intervalu od 5 do 18. Pri tem je potrebno poudariti, da prisotnost vode zvišuje dielektrično konstanto v istem mediju (npr. suh beton e = 5, vlažen beton e = 12,5). Dielektrična konstanta za vlažno injekcijsko maso znaša približno 25. To prak­ tično pomeni, da je v primeru praznine (zrak) znotraj stene koeficient refleksije R = +0,5, medtem koje v primeru zapolnitve praznine z injekcijsko maso R ~ -3 ,4. Takšna primera sta prikazana na sliki 2. Prazna votlina ali razpoka znotraj stene, zidu ali hribine predstavlja idealen elektromagnetni medij brez dušenja signala (e= 1, v= 0,3 m / nsec) v primerjavi s trdo kamnino (£ = 5 -9 , v ~ 0,13-0,10 m/nsec). Zato se praznina ali razpoka (zrak) znotraj stene, zidu ali hribine izrazito elektromagnetno razlikuje od trde kamnine in predstavlja ostro elektromagnetno anomalijo, kar omogoča zanesljivo ugotovitev njene lege znotraj stene. Z injekcijsko maso zapolnjena votlina predstavlja po drugi strani ostro elektromagnetno anomalijo z močnim dušenjem elektromagnetnih valov in izra­ ženim zmanjšanjem hitrosti širjenja elektro­ magnetnega valovanja (£ = 25, v ~ 0,06 m / nsec). S tehničnega vidika georadarski inštrument sešteje 4, 8 ali 16 zaporednih oddanih ozi­ roma odbitih impulzov in jih zapiše kot en signal, kar povečuje zanesljivost merskih po­ datkov. S spreminjanjem položaja oddajno- sprejemne antene se zgradi zvezni profil s kontrolirano enako gostoto zapisanih signalov vzdolž profila. Delovno frekvenčno območje georadarja je od 25 MHz do 1,5 GHz (25.10® Hz - 1,5.109 Hz). S povečanjem oddajno-spre- jemne frekvence signala se povečuje vertikal­ na ločljivost, s tem pa se zmanjšuje globina dosega elektromagnetnih valov v istem medi­ ju. Vertikalna ločljivost je najmanjša vertikalna oddaljenost, na kateri je možno dva georadar- ska odboja obravnavati kot dve ločeni geora­ darski meji. Merjeni parameter pri georadar- skih meritvah je dvojni čas potovanja vala, izražen v nanosekundah (10~9 s). S poznava­ njem in/ali s postopki obdelave podatkov pri­ dobljenih hitrosti širjenja elektromagnetnega valovanja skozi medij ali medije se časovni merski profili pretvorijo v globinske sekcije. Georadarske raziskave se uporabljajo za re­ ševanje različnih nalog. Značilnosti georadar­ ske metode, ki so pripomogle k njeni uveljavitvi, so: nedestruktivnost, "in situ" meritve, neome­ jen pristop in ponovljivost meritev, primerjava merskih podatkov na istih merskih mestih (opa­ zovanje), zveznost in prostornost zajema po­ datkov in sledenje spreminjanja elektromagnet­ nih (fizikalnih) parametrov v istem mediju. smer meritve 2 • GEORADARSKI REZULTATI NA SANIRANIH OBJEKTIH V POSOČJU V nadaljevanju so predstavljeni nekateri geo- radarski posnetki in razlage ugotovitev. 2.1 • Injektiranje konstrukcijskih elementov - usmerjanje in racionalizacija ter kontrola uspešnosti Injektiranje kamnitih zidovje učinkovit posto­ pek za njihovo utrditev. Z vtiskavanjem injek­ cijske mase zapolnimo prazne prostore v zi­ dovih, zlepimo kamniti agregat med seboj ter s tem povečamo mehanske karakteristike zi- trola uspešnosti injektiranja je bila do sedaj otežena, saj je zahtevala destruktivne posege v zidove. Z georadarjem pa lahko zelo eno­ stavno preverimo zapolnjenost zidov po in- jektiranju. Na sliki 2 so prikazane meritve pred in po injektiranju zida zvonika cerkve sv. Ja­ neza Krstnika v Bohinju. Na georadarskem posnetku se pred injektiranjem jasno vidijo praznine (zrak-rumena lisa) znotraj zidu s pri­ čakovanim pozitivnim koeficientom refleksije signala na meji kamnina-zrak. Po zelo uspeš­ Razdaija (m) Georadarski posnetek F 3 0 7 (pred injektiranjem) Razdalja (m) Georadarski posnetek F 3 3 5 (po injektiranju) Slika 2 • Georadarska posnetka pred in po injektiranju nem injektiranju se na mestih večjih praznin vidijo modre lise, ki potrjujejo zapolnitev praznin z injekcijsko maso z negativnim koefi­ cientom odboja na meji kamnina-injekcijska masa. Horizontalna elektromagnetna meja v globini 1,3 m predstavlja debelino zidu in je jasno vidna na obeh georadarskih posnetkih. Kadar elektromagnetni val prodre skozi celot­ no debelino zidu, doseže namreč ostro elektromagnetno mejo na zunanji strani (zid- zrak) in se na tej meji odbije ter registrira kot močen elektromagnetni odboj. 2 .2 • Ocena stanja konstrukcijskih elementov Z georadarskimi meritvami se hitro in zane­ sljivo presvetlijo konstrukcijski elementi in poda ocena njihovega stanja. Kot zgleda sta na sliki 3 prikazana primer zelo uspešno in- jektirane stene in primer neinjektirane stene. Na zelo uspešno injektirani steni (cerkev M. Device v Kobaridu) elektromagnetnih odbojev skoraj ni, razen jasno vidne horizontalne meje, ki ustreza debelini stene 0 ,8 m (meja notranja stran stene-zrak). Georadarski posnetek, iz­ merjen na neinjektirani steni stavbe muzeja v Tolminu, pa nasprotno kaže na sem in tja (ka­ otično) razporejene elektromagnetne odboje (rumene lise) na celotni merski globini. Od­ boji, ki so plitvejši od debeline stene (1,2 m), predstavljajo praznine znotraj stene. Odboji, ki so navidezno globlji od dane debeline stene, predstavljajo kaotične odboje iz prostora ob­ jekta. Elektromagnetno valovanje namreč dov. Injektiranje je tem bolj uspešno, čim bolj uspemo z injekcijsko maso zapolniti votline znotraj elementa. Pri idealnem injektiranju so vse votline zapolnjene z injekcijsko maso. In- jekitranjeje zahteven sanacijski postopek, ki zahteva precej izkušenj izvajalcev. Prilagajati se je potrebno strukturi zidov in votline čim bolj zapolniti, hkrati pa paziti, da med injektira­ njem ne nastane škoda. Lahko pride namreč do preboja injekcijske mase, zalitja instala­ cijskih in dimniških vodov, kanalizacij, od­ tekanja m ase v zemljino, celo porušitve zidov zaradi prevelikega pritiska in v primeru kul­ turnih spomenikov do poškodb na freskah. Georadar predstavlja idealno orodje, s kate­ rim se že pred posegom ugotovi stanje zapol- njenosti zidov in območja večjih votlin znotraj njih, s čimer se usmerja in racionalizira obseg injektiranja. Prav tako se z georadarjem lahko določijo položaji odprtin (npr. dimnika), ki se jim je pri posegu potrebno izogniti. Tudi kon- C erkev D. M arije v Kobaridu R a z d a l ja (m ) M uzej v Tolminu Slika 3 * Ocena stanja konstrukcijskega elementa nadaljuje širjenje skozi notranje prostore, ka­ dar doseže mejo notranja/zunanja stran stene-zrak. Zato pomenijo vsi odboji, ki so navidezno globlji od te meje, nepomembne motnje. 2.3 * Določitev položaja zazidav in/ali odprtin Z georadarskimi meritvami se lahko hitro, učinkovito in dovolj natančno določijo položaji zazidav in/ali odprtin (dimnik, cev) znotraj stene. Na sliki 4 se jasno vidi lega dimnika znotraj stene ter položaj zazidave (niša z notranje stran stene). Oznaka Ocena Kratek opis Št. obj. Izrač. (%) SI-DUI 2-2.5 Veliko število odbojev na celotnem območju preiskane stene 4 4 DUI 3 Večje število odbojev ali območja uspešnega in neuspešnega injektiranja 8 8 DUI-UI 3.5 Posamezni odboji ali območja različne uspešnosti injektiranja 22 22 Ul 4 Redki posamezni majhni odboji 33 34 UI-ZUI 4.5 Zelo redki, medsebojno nepovezani kratki odboji 17 17 ZUI 5 Odbojev (praznin) praktično ni 14 14 NI - Objekt NI injektiran Dl - Delno injektiran objekt Preglednica 1 • Kriterij ocenjevanja uspešnosti injektiranja in rezultati georadarskih meritev R a z d a lja (m ) Slika 4 • Položaj odprtine in zazidave 2.4 • Ugotovitve na podlagi georadarskih meritev Na podlagi rezultatov obdelave georadarskih meritev, izvedenih na vseh 98 injektiranih ob­ jektih, je bil narejen kriterij ocenjevanja uspeš­ nosti (preglednica 1). Vsi obravnavani objekti so bili razvrščeni v 7 kategorij glede na uspeš­ nost injektiranja od slabo injektiranih (Sl), delno uspešno (DUI), uspešno injektiranih (Ul) do zelo uspešno injektiranih (ZUI). Splošna ugoto­ vitev je, da je velika večina objektov (6 5 %) uspešno injektirana (ZUI, ZUI-UI in Ul). Zelo majhno število objektov (5 %) sodi v kategorijo slabo injektiranih objektov (Sl). Približno 3 0 % objektov sodi v kategorijo delno uspešno injekti- ranje (DUI, UI-DUI). V veliki večini takšnih objek­ tov je slabša zapolnjenost zidov v okolici obsto­ ječih odprtin (dimnik, okno, vrata, cev). Analiza dobljenih rezultatov georadarskih meritev je pokazala, da na uspešnost injekti­ ranja ni vplivala debelina zidu ter lokacija ob­ jekta. Odločilni faktor uspešnosti je bil izvaja­ lec sanacije. Opazen je tudi trend povečanja uspešnosti injektiranja v času (od 1998 do 2 00 2), kar kaže na sčasoma izboljšan posto­ pek injektiranja. Ostala območja uporabe geo- radarja v gradbeništvu so: določitev položaja in vrste podzemne napeljave v prostoru, raziskave voziščnih konstrukcij in intakne pod­ lage na cestah ter raziskave v tunelih (beton­ ske obloge in hribine okoli tunela). 3 -SKLEP Injektiranje objektov po sistemu ZRMK (injekti- ranje pod nizkim pritiskom), ki je bilo im­ plicirano na zidanih kamnitih objektih, seje po rezultatih georadarskih preiskav pokazalo kot uspešen način zapolnitve zidov z injekcijsko maso. Jasno ugotovljene razlike na georadar­ skih posnetkih med uspešno injektiranimi in neinjektiranimi stenami ter meritve vzdolž iste merske črte pred in po injektiranju potrjujejo, da je s pravilnim injektiranjem možno dokaj dobro zapolniti praznine v kamnitih zidovih. 4 • REFERENCE Annan, A. P., Ground Penetrating Radar Principles, Procedures&Applications. Sensor & Software Inc., Mississauga, ON L4W 2X8, Canada, 2 00 3 . Fisher, S„ Steward, R„ Jol, H., Ground Penetreting Radar (GPR) Data Enhancement Using Seicmic Technics, Journal of Enviromental and Engi­ neering Geophysics,. JEEG, letnik 1, št. 2 ,, str. 89-96, 1996. GSS, Geophysical Survey Systems, Inc., SIR System-2000, Operation Manual, North Salem, ZDA, 2001. PRIPRAVLJALNI SEMINARJI IN IZPITNI ROKI ZA STROKOVNE IZPITE ZA GRADBENO STROKO V LETU 2 0 0 4 A. PRIPRAVLJALNI SEMINARJI: Pripravljalne seminarje organizira Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška 3 ,1000 Ljubljana; Telefon/fax: (0 1 )4 2 2 -4 6 -2 2 ; e-naslov: aradb.zveza@siol.net. Seminar vključuje izpitne programe za: 1. odgovorno projektiranje (osnovni in dopolnilni strok, izpit) 2. odgovorno vodenje del (osnovni in dopolnilni strok, izpit) 3. odgovorno vodenje posameznih del 4. tehnike in inženirje, ki so vpisani v posebni imenik odgovornih projektantov pri IZS po lOO.e čl. ZGO - (ZGO-C). (Vsi posamezni programi so dostopni na spletni strani IZS - MSG: http://www.izs.si, v rubriki »Strokovni izpiti«, pod naslovom »Gradiva«!) K seminarju vabimo tudi kandidate drugih inženirskih strok, ki se lahko pridružijo predavanjem iz splošnega dela programa. Cena za udeležence seminarja po izpitnih programih 1., 2. in 3. točke znaša 102 .000 ,00 SIT z DDV, po izpitnem programu 4. točke pa 51.600,00 SIT z DDV. Seminar ni obvezen, zato je izvedba seminarja odvisna od števila prijav (najmanj 20). Udeleženca prijavi k seminarju plačnik (podjetje, družba, ustanova, sam udeleženec...). Prijavo v obliki dopisa je potrebno poslati organizatorju (ZDGITS) najkasneje 15 dni pred pričetkom določenega seminarja in zraven poslati kopijo dokazila o plačilu kotizacije. Prijava mora vsebovati: priimek, ime, poklic (zadnja pridobljena izobrazba), izpitni program (1 . /2 . /3 . /4 . / - Glej zgoraj!), naslov udeleženca ter natančni naslov in davčno številko plačnika. Poslovni račun ZDGITS je 02017 -0015398955; davčna številka 79748767. B. STROKOVNI IZPITI potekajo pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS), Jarška 10-B, 1000 Ljubljana. Informacije je mogoče dobiti na spletni strani IZS http://www.izs.si (kjer se nahajajo vse informacije o stro­ kovnih izpitih, izpitni programi in prijavni obrazec!) in po telefonu (0 1 ) 547-33-15 vsak de­ lavnik od 9 .00 do 13.00 ure. u a b i l o n a 2 6 . s b o r o u a n j e S D G K Slovensko društvo gradbenih konstruktorjev gradbenih honstrrubtrorjeu Sloueni je Bled, Festivalna dvorana 2 8 .-2 9 . oktober 2004 S lo v e n s k o d ru š tv o g ra d b e n ih k o n s tru k to r je v O Prlpraua prispeukou V a b im o vas, da s p o d ro č ja svo je g a d e lovan ja za z b o ro v a ­ n je p r ip ra v ite p r isp e v e k , ki ga b o s te lahko p re d s ta v il i u s tn o ali s p o s te r ji, ki b o d o n a m e š č e n i v p re d d v e r ju d vo ra n e . V p u b lik a c iji b o m o ob jav ili vse s p re je te p isn e p risp e v k e ne g le d e na to ali b odo p re d s ta v lje n i u s tn o a li s p o s te r je m . A v to r je p r is p e v k o v p ro s im o da n a m do 1 5 . avgusta 2 0 0 4 s p o ro č ite nas lov svo jega p rispevka s k ra tk im povze tkom p re d v id e n e v se b in e in na s lo vo m a v to r ja o z iro m a a v to r ­ jev, č e jih je več. P ov z e te k na j ne p re s e g a 1 5 0 besed . O s p re je m u p re d la g a n e g a p risp e v k a b o s te p is n o o b ve š ­ čen i do k o n c a a v g u s ta 2 0 0 4 . H k ra ti b o s te p re je li t u ­ di na vo d ila za p r ip ra v o p rispevkov. P ris p e v ke p o š ljite na nas lov: S lovensko d ru š tv o g ra d b e n ih k o n s tru k to rje v . Jam o va 2 . 1 0 0 0 L jubljana. G Prijaua S vojo u d e le žb o na z b o ro v a n ju p r ija v ite s te m , da n a m p o š ­ lje te izp o ln je n o p rija v o , ki jo o d re ž e te od te g a va b ila in n a k a ž e te p o tre b n o ko tiza c ijo . K o tiz a c ijo n a k a ž ite na te k o č i ra č u n S lo v e n s k e g a d ru š tv a g ra d b e n ih k o n s t ru k to r je v 0 2 0 8 5 - 0 0 1 5 3 1 9 1 8 7 s p r ip is o m za 2 6 . z b o ro v a n je g ra d b e n ih k o n s tru k to r je v . P rijav i p r ilo ž ite p o trd ilo o p la ­ ča n i ko tiza c iji. Za d o d a tn e in fo rm a c ije lahko p o k lič e te F ra n c a S a je ta ali J o ž e ta L o p a tič a po te le fo n u na š t.: 0 1 4 7 6 8 5 0 0 ali p o š ­ lje te e le k tro n s k o p o š to na naslov: jlo p atic0 fg g .u n H j.s i. G Hotlsac!ja K o tiz a c ija za u d e le žb o na z b o ro v a n ju , v k a te r i so z a je ti s t ro š k i o rg a n iz a c ije in pu b lika c ije z b o ro v a n ja , k a k o r tu d i s t ro š k i d ru ž a b n e g a s re č a n ja , z n a ša 3 4 . 0 0 0 S IT na o s e ­ bo v p r im e ru p lač ila do 1 0 .1 0 . 2 0 0 4 , o z iro m a 3 9 .0 0 0 SIT v p r im e ru ka sn e jš e g a p lač ila . Z a u p o k o je n ce in š tu d e n te znaša ko tiza c ija 1 5 .0 0 0 SIT. K o tiza c ija je p re n o s ljiva na d ru g o osebo , ne b o m o pa je v ra č a li. A v to r ji p risp e v k o v p ri ko tizac iji n im a jo p o p u s ta . G ProMooija dejaunostrl N a p o d la g i d o g o v o ra z o rg a n iz a to r je m bo na z b o ro v a n ju m o g o č a tu d i p ro m o c ija vaš ih izde lkov in s to r ite v . P rijav a za 2 6 . zb o ro v a n je g ra d b e n ih k o n s tru k to r je v S loven ije 2 8 . in 2 9 . o k to b ra 2 Ü Q 4 Im e in p r i im e k : _______ P o d je t je oz. u s ta n o v a : N a s lo v : ________________ T e le fo n : _______________ E -m a il: _________________ D a v č n a š te v i lk a : P o d p is : _________ K o t iz a c i ja je b ila n a k a z a n a n a t r a n s a k c i js k i r a č u n S lo v e n s k e g a d r u š t v a g r a d b e n ih k o n s t r u k to r je v , J a m o v a 2 , L ju b lja n a , š t . 0 2 0 8 5 - 0 0 1 5 3 1 9 1 8 7 . P o t r d i lo o p la č a n i k o t iz a c i j i je p r i lo ž e n o . GEOTEHNIČNA SIDRA FREYSSINET Andrej Košir, dipl. inž. geoteh. in rud. PRIMORJE d. d. Primorje je 16. aprila 2 0 0 4 pridobilo Certifikat o skladnosti za trajna prednapeta geotehnič- na sidra Freyssinet. Na podlagi izpolnjenih zahtev ga je izdal neodvisni certifikacijski organ ZAG. Listina je pomembna zlasti zato, ker je meseca marca letos Primorje skupaj s francosko družbo Freyssinet ustanovilo meša­ no podjetje FREYSSINET ADRIA Sl d.o.o. s sedežem v Ajdovščini. Freyssinet je vodilna svetovna družba pri si­ stemih prednapenjanja betonskih konstrukcij stavb in vseh vrst inženirskih objektov ter geo- tehničnih sider. Deluje v 50 državah in ima približno 1400 zaposlenih. Med mnogimi teh­ nikami, ki so se razvile na podlagi ideje pred­ napenjanja, so bila med prvimi v uporabi prav geotehnična sidra. Podjetje Freyssinet SA je že leta 1939 izdelalo in vgradilo prva prednapeta geotehnična sid­ ra za stabiliziranje pregradnega zidu v Beni Bahdelu (Alžirija). S prednapetimi sidri so nato ojačali jez Poses. Vse do danes so razvi­ jali in zahvaljujoč ogromnemu tehničnemu napredku močno razširili uporabo geoteh- ničnih sider. V zadnjem desetletju so si geotehnična sidra v inženirski praksi izborila svoje mesto pred­ vsem v primerih, koje uporaba ostalih geoteh- ničnih ukrepov in rešitev bistveno neugodnej­ ša oziroma dražja. Tako so prednapeta sidra prevzela vlogo ključnih konstrukcijskih ele­ mentov za zagotavljanje stabilnosti pobočij, vzpostavljanje stabilnosti odkopov, kot tudi za sidranje krajnih opornikov mostov. Naj­ pomembnejša so danes prednapeta geoteh­ nična sidra, ki s prameni iz visokovrednega jekla prenašajo sile s konstrukcije v temeljna tla. Takšno sidro predstavlja geostatični ele­ ment, kije sestavni del sklopa - objekt, sidro, tla. Trajna prednapeta geotehnična sidra morajo biti dolgoročno varen konstrukcijski element, katerega življenjska doba mora biti vsaj enaka življenjski dobi sidranega objekta. Predpisi predvidevajo preizkuse, s katerimi se ugotovi, ali predvideni materiali in konstruktivni detajli sider izpolnjujejo predpisane zahteve. V času med drugo polovico decembra 2 0 0 3 in za­ četkom aprila 2 0 0 4 smo zagotovili dve poskusni polji na dveh različnih lokacijah na AC odseku Razdrto - Vipava (Rebrnice) in MMP Gruškovje, kjer smo izvedli praktični pri­ kaz oziroma preiskavo sider. Vsa vgrajena sidra so izpolnjevala zahteve celovite protiko- rozijske zaščite, s čimer smo dokazali, da smo osvojili tehnologijo za vgrajevanje in na­ penjanje sider. Protikorozijska zaščita je ključni parameter v življenjski dobi sidra in sidranega objekta, saj vgrajenih sider praktično ni moč sanirati oziro­ ma zamenjati. Trajnost sider zagotavljamo z uporabo visokovrednih jekel ter s popolno in trajno elektro in hidroizolacijo, ki je preverljiva v vsakem trenutku. Metodo vrtanja vrtin za geotehnična sidra pri­ lagajamo temeljnim tlem na terenu in potreb­ nemu premeru vrtine. Primorje razpolaga z vrtalno garnituro Atlas Copco S52 CBD. Za ščitenje ostenja vrtine med vrtanjem upora­ bljamo obložne cevi premera 146 mm, pre­ meri notranjih kladiv pa so od 105 mm do 140 mm. V primerih, ko material to dopušča (kompaktne hribine brez prisotnosti vode), vrtamo samo z notranjim kladivom, kar po­ veča hitrost vrtanja. Za injektiranje sider s ce­ mentno injekcijsko maso, ki je eden naj­ pomembnejših segmentov za kakovostno vgradnjo sidra, uporabljamo najnovejši tip vi­ sokotlačne injekcijske postaje Atlas Copco Craelius. Cementno maso predhodno pripravi­ mo v mešalni enoti in nato transportiramo z visokotlačno batno črpalko preko tlačnega voda do injekcijskih cevi na geotehničnem sid­ ru. Za injektiranje veznega dela sidra (vmes­ nega prostora med sidrom in ostenjem vrti­ ne), ki prenaša sidrno silo iz sidra v temeljna tla, so sidra Freyssinet na zunanji strani za­ ščitne cevi opremljena z eno ali več injekcijski­ mi cevmi. Za poinjektiranje sider nudi sistem Freyssinet dva tipa injekcijskih cevi - z injek­ cijskimi manšetami in s sistemom povratnega izpiranja. Po preteku določenega časa od injektiranja sidra napenjalno napnemo na predvideno delovno silo. Čas, ki preteče od injektiranja do napenjanja, je odvisen od geomehanskih in geoloških značilnosti hribine v veznem delu sidra, vendar ne sme biti krajši od 7 dni. Sidra napenjamo s posebno hidravlično napenjal- ko, s katero hkrati napenjamo vse pramene, ki so preko zagozd vpeti v sidrno ploščo. Za na­ tančno kontrolo sile napenjanja se uporablja digitalna merilna naprava. NOVI DIPLOMANTI GRADBENIŠTVA UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO DOKTORSKI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA ■s Bojan Čas, Nelinearna analiza kompozitnih nosilcev z upoštevanjem zdrsa med sloji, mentor doc. dr. Igor Pianine VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Luka Schrott, Raziskave z dilafometrom (DMT) in uporaba rezultatov v geomehanskih raziskavah, mentor doc. dr. Janko Logar, somentor mag. Ana - Marija Gaberc Mina Grobelnik, Sodobni način urejanja prometa v mestih, mentor doc. dr. Tomaž Maher Katja Slane, Primerjava EUROCODE 2: slovenskega predstandarda SIST ENV 1992-1-1 (april 1999) in evropskega standarda prEN 1992-1-1 (april 2002), mentor prof. dr. Matej Fischinger Vanja Voglar, Primerjava dimenzioniranja armiranobetoskih konstrukcij po različnih predpisih: PBAB, ENV 1992-1-1:1991 in prEN 1992-1-1:2002, mentor doc. dr. Jože Lopatic Klemen Oblak, Cestne povezave v Borovnici, mentor doc. dr. Alojzij Juvane Janko Jazbinšek, Primer izračuna značilnih armiranobetonskih nosilnih ele­ mentov štirietažnega objekta na potresnem območju s prikazom potrebnih teoretičnih osnov iz standardov EUROCODE, mentor prof. dr. Matej Fischinger Boris Tkalec, Primerjava klasičnega in SBR postopka čiščenja odpadnih vod s praktičnim prikazom na ČN kapacitete 11000 PE, mentor doc. dr. Jože Panjan Dora Rudolf, Projektantski predračun in obračun izvedenih del pri gradnji vodnogospodarskih objektov, mentor prof. dr. Franc Steinman, somentor mag. Leon Gosar UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Milan Caf, Ocenjevanje vrednosti zemljišč po metodi preostanka vrednosti, mentor doc. dr. Igor Pšunder Damjan Karba, Sovprežni cestni most razpona 40 m, mentor izr. prof. dr. Stojan Kravanja, somentor pred. Boris Visočnik Uroš Kostanjšek, Statično dimenzioniranje cevovodnih konstrukcij po nemškem predpisu ATV - A127, mentor izr. prof. dr. Bojan Žlender, somentor dr. Uroš Krajnc Tone Lovšin, Sovprežni cestni most razpona 30 m, mentor izr. prof. dr. Stojan Kravanja, somentor pred. Boris Visočnik Boštjan Mlakar, Kontrola kakovosti v proizvodnji separiranega agregata, mentor pred. Samo Lubej, somentor doc. dr. Andrej Štrukelj Nataša Pevec, Zagotavljanje kakovosti v gradbeništvu - projektiranju, mentor pred. Meta Zajc Pogorelčnik, somentor red. prof. dr. Mirko Pšunder Bojan Sukič, Prometna varnost na območju OŠ Sveti Jurij, mentor izr. prof. dr. Tomaž Tollazzi, somentor mag. Marko Renčelj UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Jurij Pregelj, Načrtovanje sistemov odvodnjavanja površinskih voda s cest, mentor doc. dr. Alojz Juvane Blažo Đurović, Določanje podorne ogroženosti prostora, mentor izr. prof. dr. Matjaž Mikoš Boris Brilly, Železniška proga Ljubljana - Jesenice za hitrost 160 km/h, mentor prof. dr. Bogdan Zgonc Luka Bizjak, Presoja izkoriščenosti akumulacije in upravičenosti dodatne rabe vode, mentor doc. dr. Primož Banovec, somentor mag. Leon Gosar Bor Guzej, Model delovanja modula "iPIS - KALKULACIJE" in njegove integracije v iPIS, mentor doc. dr. Marijan Žura, somentor asist. mag. Aleksander Srdič Mihael Dirnbek, Analiza uporabe in primerjave parametrov pri presoji vplivov na okolje za cesto, mentor doc. dr. Alojzij Juvane, somentor asist. mag. Aleksander Srdič Andrej Praček, Ciklična plastičnost pri dimenzioniranju rezervoarjev, mentor prof.dr. Darko Beg Jure Klopčič, Grafični prikaz in analiza merjenih pomikov v predorogradnji, mentor doc. dr. Janko Logar Bojan Orel, Vzpostavitev digitalne baze podatkov za hidravlični model vodovoda, mentor prof. dr. Franc Steinman, somentor Sašo Šantl Simona Mrgole, Primerjava uspešnosti različnih tipov križišč glede na kriterij čakalnih časov vozil, mentor doc. dr. Tomaž Maher David Perme, Profili vozne hitrosti in prometna varnost, mentor doc. dr. Alojzij Juvane Boris Smodiš, Elektronsko poslovanje v gradbeništvu, mentor prof. dr. Žiga Turk Marko Jelenc, Metodologija za analizo učinkovitosti krožnih križišč s stališča prometne prepustnosti, mentor doc. dr. Tomaž Maher Tomaž Hozjan, Mehansko obnašanje linijskih jeklenih konstrukcij v požaru, mentor izr prof. dr. Stanislav Srpčič, somentor asist. dr. Sebastjan Bratina Uroš Bratina, Primerjava postopkov za določanje vlažnosti zidov, mentor izr. prof, dr. Roko Žarnic, somentor Gašper Vindišar.. MAGISTRSKI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Karmen Poljanšek, Vpliv temeljnih tal na potresno obtežbo in odziv konstrukcije, mentor prof. dr. Peter Fajfar Gašper Vindišar, Primerjalna analiza eksperimentalnih metod za zaznavanje vlage v zidanih zgradbah, mentor izr. prof. dr. Roko Žarnič, somentor dr. Marjana Šijanec-Zavrl ■ UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVAŠpela Arh Marinčič, Idejna zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih voda iz naselja Raka in okoliških naselij, mentor izr. prof. dr. Eugen Petrešin, somentor doc. dr. Renata Ječi Uroš Jarc, Računska analiza razglednega stolpa na Boču, mentor izr. prof. dr. Stojan Kravanja Petra Kralj, Odvodnja in čiščenje odpadnih voda malih naselij za primer občine Metlika, mentor izr. prof. dr. Eugen Petrešin, somentor doc. dr. Renata Ječi Andrej Rajh, Hidroelektrarna Kozjak, mentor izr. prof. dr. Eugen Petrešin, so­ mentor doc. dr. Renata Ječi Tomaž Žula, Viseči jekleni most za pešce razpona 66 m, mentor izr. prof. dr. Stojan Kravanja ■ MAGISTRSKI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVAUroš Klanšek, Optimiranje in primerjava različnih tipov sovprežnih nosilcev, mentor izr. prof. dr. Stojan Kravanja, somentor red. prof. dr. Branko Bedenik Mitja Kovačec, Določitev kritične dolžine sidranja pri ojačitvi armiranobetonskih konstrukcij s trakovi z ogljikovimi vlakni, mentor doc. dr. Andrej Štrukelj, somentor izr. prof. dr. Matjaž Skrinar ■ DOKTORSKI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVAPeter Dobrila, Analitična in eksperimentalna analiza ojačanih panelnih sten, mentor red. prof. dr. Branko Bedenik, somentor izr. prof. dr. Miroslav Premrov Bojana Dolinar, Fizikalne lastnosti zasičenih vezljivih zemljin v odvisnosti od mineralne sestava, mentor red. prof. dr Ludvik Trauner, somentor izr. prof. dr. Darinka Battelino ■ UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GOSPODARSKEGA INŽENIRSTVAMarko Brlič, Karakterizacija vezi med ogljikovimi vlakni in cementno osnovo, mentorja red. prof. dr. Radomir Ilič in izr. prof. dr. Tanja Markovič Hribernik, somentor mag. Andrej Ivanič Aleš Perjet, Lastnosti kompozitov iz ogljikovih in steklenih vlaken v polimerni osnovi, mentorja red. prof. dr. Radomir Ilič in izr. prof. dr. Jožica Knez Riedl, somentor mag. Andrej Ivanič Rubriko ureja »Jan Kristjan Juteršek, univ. dipl. inž. grad. KOLEDAR PRIREDITEV 7.9.2004 ■ ITC@EDU WORKSHOP Istanbul, Turčija http://2004.ecppm.org 8.9.2004 ■ Simpozij o sovprežnih konstrukcijah Gospodarska zbornica Slovenije Ljubljana, Slovenija 8.9. -10.9.2004 ■ ECPPM Conference European Conference on Product and Process Modelling in the AEC Industry Istanbul, Turčija http://2004.ecppm.org 12.9. -16.9.2004 ■ 8th Conference on Asphalt Pavements for Southern Africa wiht the theme Roads- the Arteries of Africa Sun City, Južna Afrika http://asac.csir.co.za/capsa patloots@iafrica.com 19.9. - 24.9.2004 Metropolitan Habitats and Infrastructure IABSE Symposium Shanghai, Kitajska www.iabse.ethz.ch/conferences/Shanghai/ShanghaiJ.htm secretariat@iabse.ethz.ch 20.9. - 22.9.2004 ■ 6th RILEM Symposium on Fibre-Reinforced Concretes BEFIB' 2004 Varenna - Lecco, Italija www.lecco.polimi.it/befib04.htm 29.9. -1.10.2004 Interoute 2004 Congress and Trade Fair Montpellier, Francija www.exposium.fr 14.10.2004 J . : . . > 4. Dan inženirjev in arhitektov Maribor, Slovenija www.izs.si izs@izs.si | § 14.10. - 15.10.2004 ■ B4E Building for European Future Maastricht, Nizozemska www.b4e.org info@b4e.org 19.10. - 22.10.2004 ■ IABMAS Conference Bridge Maintenance, Safety and Management Kyoto, Japonska 20.10. - 22.10.2004 ■ 7. Slovenski kongres o cestah in prometu Portorož, Slovenija DRC, Masarykova 14, Ljubljana 21.10. - 23.10.2004 ■ Durability and Maintenance of Concrete StructuresDubrovnik, Hrvaškasecon@grad.hr 28.10. - 31.10.2004 ■ ISEAT 20044th International Symposium on Asphalt Emulsion Technology Washington DC, ZDA www.aema.org krissoff@aema.org 25.11. - 26.11.2004 9. kolokvij o asfaltih in bitumnih ZAS, Združenje asfalterjev Slovenije Hotel Larix, Kranjska gora, Slovenija www.zdruzenje-zas.si 9.2. -12.2.2005 IABSE Conference Role of Structural Engineers Towards Reduction of Powerty New Delhi, Indija www.iabse.org 8.6. • 13.6.2005 ■HI Conference EUROSTEEL 2005 Research, Eurocodes, Design and Construction of Steel Structures Maastricht, Nizozemska 13.6. -16.6.2005 11th Joint CIB International Advantages for Real Estate and Construction Sector Helsinki, Finska www.ril.fi/cib205 kaisa.venalainen@ril.fi 27.6. - 30.6.2005 ■ ESREL2005European Safety and Reliability Conference Gdynia-Sopot-Gdansk, Poljska esrel2005.am.gdynia.pl esrel2005@am.gdynia.pl 5.7. - 7.7.2005 ■ 6th International Congress Global Construction: Ultimate Concrete Opportunities Dundee, Škotska, VB www.ctucongress.co.uk 19.7. - 21.7.2005 m Conference AESE 2005 Advances in Experimental Structural Engineering Nagoya, Japonska 22.8. - 24.8.2005 ■ Construction Materials (ConMat'05):Performance, Innovations and Structural Implications Vancouver, Kanada www.civil.ubc.ca/conmat05 14.9. -16.9.2005 ■ IABSE Annual Meetings andIABSE Symposium Structures and Extrem Events Lisboa, Portugalska Rubriko ureja «Jan Kristjan Jutersek, ki sprejema predloge za objavo na e-naslov: msg@izs.si SIMFONIJA Vrhunska izvedba ideje MOST MILLENNIUM Podgorica, Črna Gora. M O S T M I L L E N N I U M avtor idejnega projekta in revident projekta prof. dr. MLADEN ULIČEVIĆ, dipl. grad. inž. (Gradbena fakulteta Podgorica, Črna Gora); odgovorni projektant MARJAN PIPENBAHER, univ. dipl. inž. grad. (Ponting d.o.o., Maribor)