Stane: Za celo leto.....K 15'— za pol leta......« 750 za četrt leta .....« 3'80 za 1 mesec......» 1*30 Posamezna številka 30 vin. Uredništvo in upravništvo je v Ptuju, hiša zdravnika dr. Štuheca. Rokopisi se ne vrnejo. Telefon št. 46. Politično •gospodarslci tednik. ¦ ¦ j S potovanja v Beograd, i ¦ ¦ :..........................................................i Živo življenje je najboljša šola. V modernem življenju smo vajeni črpati informacije iz knjig in časopisja. Praktičnemu človeku to ne zadostuje. Ravno Slovenci smo v tem ozira zelo nazadnjaški. Radi te naše brezbrižnosti ne vidimo, kako Židje in Nemci izrabljajo našo nevednost in komodhost. Nimamo še prav razvitega smisla za opazovanje danili razmer, posebno gospodarskega pokreta in političnega šuntanja proti naši državi. Dolžnost vsakega našinca, ki potuje po naši drža\i ali po tujini je, da obelodani v časopisju svoje utiso na potovanju ter na ta način podpira javne organe v informativne svrhe, pred vsem pa zasebnike, ki hočejo potovati, trgoviniti ali sploh zanimati se za naš narodni razvoj Ta namen imajo tudi sledeče vrstice; Odšel sem pred nekaj dnevi "-iz Ptuja v Beograd. Na železnici sem slišal m nogo nemščine. Danes so predpisani za vsakega potovalca potni listi. Videl pa sem, da je kontroli Seli b Zidanega mosta je prišla policijska kontrola. Nekateri — sami Nemci — niso imeli potnih listin. Dotični kontrolni organ jih pa ni dalje nadlegoval; pustil jih je dalje potovati ter se je zadovoljil z različnimi izgovori. Kaj pa nam pomagajo predpisi, če se strogo ne izvajajo? Take ljudi je treba takoj na prihodnji postaji oddati orožništvu, strogo kaznovati, ter z eskorto poslati nazaj, odkoder prihajajo. Še večje nedostatke sem videl na Hrvatskem. Židov povsod polno. Sami na-viljaloi cen. Ali bi že no bil čas, to zalego izgnati iz Jugoslavije? Zakaj se jih ne odžene v Palestino, da ne oropajo Jugoslavije njenega naravnega bogastva? Z i d o v s t v o je poleg n e m š k u t a r j e v za nas s e d a j najvažnejši in najnujnejši problem. Treba bo tu za vsak kraj natančnega imenika teb pijavk ; imeniki se sestavijo v spomenico ter razprodajo med vse jugo slovansko trgovstvo in kmete- Vlado pa je treba pozvati, da izvede izgon teh pijavk. To bo poleg agrarne r e for m e najvažnejši čin in naloga nove vlade. Če ta tega ne stori, pride do pogroma, kakor v Rusiji. Kdo je kriv v prvi vrsti navijanja cen? Naša brezbrižnost za ta dva problema! Potovanje iz Zagreba v Beograd je prava križeva pot. Vlak prenapolnjen. Stati moraš ceio noč na hodniku prvega razreda. Brzovlak vozi samo dvakrat na teden in sicer v pondeljek in četrtek zvečer iz Zagreba, v torek in petek pa iz Beograda nazaj. Potujejo po večini franco ki in naši častniki in navijslci cen. Vidiš p r>rvem razredu tudi slabo šfcietocte ljudi. ., .,-. .judje, k tekom vojske postali milijonarji. Pijavke naroda! Na železnici nastavljajo zadnje čase v prvi vrsti slovenske železničarje. Naša vlada je uvidela, da so ravno Slovenci najbolj disciplinirani in zanesljivi. Ponehava podkupovanje, kontrola potovalcev je strožja in upati je, da bodo naši ljudje napravili red na hrvatskih in srbskih progah, kjer so dozdaj vladali najhujši madžaroni in židje. Vlak vozi samo do Zemuna, ker so Nemci in Madžari pri svojem umikanju razstrelili progo in mostove med Zemunom in Be< gradom. Za kazen za te barbarske lumparije je antenta oziroma naša država posiala na tisoče nemških in madžarskih ujetnikov v Srbijo, da na š t r o š k o Nemčije in Ogrske propravljajo ceste in železnice. Kazen je torej prišla tem barbarom za petami. Iz Zemuna v Beogra d prideš z ladjo, ki vozi po Donavi približno četrt ure* Donava tvori pred Beogradom veliko jezero. Pogled na Beograd od te strani je veličasten. Komaj izstopimo iz ladje, se nam nudi Olika svetovnega mesta: srečavamo ljudi najrazličnejših plemen: Srbe, Slovence, Hrvate, Japonce, Kitajce, Zamorce, Francoze, Angleže; tudi par italijanskih vojakov, ki sami ne vedo kako so prišli tja. Mesto samo še spominja na ravno prestalo dobo krvave vojske: vidijo se luknje na zidovih, povzročene od granat in strojnic. Promet je še v povojih. Vse je svečano resno. Trgovine nimajo blaga, kavarne in sploh javni prostori še niso osnaženi. Manjka tam podjetnikov s kapitalom in delavnih sil. Srbski možje do 60. leta ¦ &e v vojaški suknji. Moja prva pot je bila na ministerstvo in v parlament. Slovenci imajo tam važno besedo — vse drugače kot je bilo v stari Avstriji. Smo sedaj važen državni faktor na svoji zemlji. Precej upliva imajo Francozi. Zdi se, da skušajo uplivati na jugoslovansko politiko in gospodarsko življenje: treba bo imeti odprte oči napram temu zavezniku. Francozki kapitalisti kupujejo velika podjetja v Srbiji in skušajo pridobiti si tam upliv, kakor so ga imeli Nemci pred Iz Rusije, | (Poroča I. H., ki se je pretekli mesec vrnil iz Rusije.) ¦ ¦ ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦•¦¦¦¦¦i ¦¦¦¦•¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦•¦¦¦¦¦¦¦¦•¦• Kako se mi je godilo v Rusiji, me vprašaš, prijatelj ? Odgovor je kratek: slabo. Toda bilo jih je mnogo, ki so bili od doma vajeni boljšega od mene in se jim je tam godilo še slabše. Blagoslovljena bodi ura, ko sem se šel učit rokodelstva ! S poštenim delom svojih rok sem pred vojno preživel sebe in svojo rodbino, in upam da mi bo to mogoče tudi zanaprej. Moje rokodelstvo mi je pomagalo, da sem kot plennij-vjetnik zaslužil sebi in svojim tovarišem marsikak pri-boljšek. Že prej sem bil prepričan, v vojni pa sem še bolj spoznal, da je rokodelstvo zlata vredno. Zato me najbolj veseli, da je moj devetletni sinček že danes navdušen za očetovo rokodelstvo. Onstran Volge. Z drugimi tovariši vred so me odpeljali daleč v Samarsko gubernijo na mejo Azije. Najprej sem delal pri bogatem veleposestniku, ki je imel 2.400 desjatin zemlje. Desjatina je prilično 2 orala. Mož je imel 4 sinove, ki so se šolali; eden je bil še v gimnaziji, trije pa na vseučelišču. Plačeval je mesečno 1500 rabljev za njimi. Tam sem zbolel; prišel sem v bolnico in ko sem okreval, so me pridelili kmetu, pri katerem sem bil nad 2 leti. Kmečko življenje. Zemlja je bila tam carska. Kmetje so žrebali za njo.V kapo so vrgli lističe s številkami in potem je vsakdo potegnil listič iz kape. Katero številko jo potegnil, tisti del je dobil. Navadno so se potem prepirali med seboj, ker nekateri seveda niso bili zadovoljni s svojimi deleži. Za boljšo zemljo so plačevali precej visokonajemnino. Veliko smo trpeli s tem, da so bila ta zemljišča daleč od bivališča. Že ob dveh zjutraj smo se odpeljali; vozili smo se več ur, tako daleč kakor je od Ptuja do Ormoža; potem smo delali cel dan in zvečer ob 9ih ali lOih smo se vračali. Hrana ni bila slaba; toda dobili smo jo le dvakrat: pred odhodom in zvečer po vrnitvi. Sin mojega gospodarja je obdeloval polje, ki je bilo 35 verst (versta je 1 kilometer) oddaljeno. Ostal je cele dni zunaj, dokler ni pospravil vsega pridelka. V zimi pa smo se vozili v gozd oglje žgat. Pri tem sem imel priliko, da sem nekoliko politiziral s svojim gospodarjem. Razlagal sem mu, kako pri nas ljudje živijo, učil sem ga, da se morajo tudi Rusi povzdigniti, da ne ostanejo za drugimi deželami. Moje rokodelstvo se je tudi tu izkazalo blagodejno. Tam so vsi spali na tleh. Slekel je kožuh, na polovici kožuha je ležal, z drugo polovico pa se je pokril; škornje si je dal pod glavo. Jaz sem jim napravil postelje, omare, mizo in drugo pohištvo, da je bila hiša skoro elegantno opremljena. Plugi, vozovi in poljedeljsii stroji so bil1 iz Nemčije ali iz Amerike. Kar je bilo pohištva v kavarnah in pri boljših rodbinah, je bilo z Dunaja. Neštetokrat sem pri popravljanju omar, miz in stolov našel vtisnjena imena dunajskih tvrdek. Dunaj je zaslužil na Ruskem lepe milijone s samim pohištvom. Rodbinske razmere. Moj gospodar je imel dva sina. Eden je bil oženjen in je imel več otrok. Tri deklice so študirale; v kraju je bila osemraz-redna gimnazija. Dve sta nameravali postati učiteljici, mlajša pa je hotela študirati za doktorico. V tem oziru je tam narobe kakor pri nas. Ruski kmet pravi: fantje dobijo po meni živino, pluge, vozove in drugo; ni se jim treba učiti. Dekleta pa se naj učijo, da si bodo služile kruh. Ali pa jih prodajo za žene. Res, prodajo ! Bil sem skrajno ogorčen, ko mi je gospodar povedal, da je prodal hčer za 250 rabljev. Pri nas fanta še da kdo tuintam v šolo, za deklice pa mora zadostovati, kar se naučijo doma. In vendar je izobrazba potrebna obema spoloma in vsem stanovom. Tudi kmet se mora izučiti, tudi on mora natančno ručuniti in pisati svoje računske knjige, kakor trgovec. Marsikatera kmetija bi se ohranila, če bi si posestnik zapisoval vse izdatke in prejemke, da bi vedel, kaj mu več nese, ali njiva ali travnik, ali žito ali živina itd. In tudi kmečke gospodinje bi se morale izobraziti v vsem, kar - 2 - vreme. Plesnoba se rada pojavi v bolj zaprtih legah, v pregostih in bujno rastočih nasadih in posebno pri nekaterih, boljših trsnih vrstah. Peronospori slično napada tudi plesnoba vse zelene trsno dele, vendar a to razliko, da se naseli le na površju, do-čira se peronospora vglobi v notranje dele listja, oziroma mladik in jagod; če opazimo, da se listje ob. robu s'"rkuje nekoliko navzgor in da je na listju, na mladikah in na grozdju neka pepelu podobna prevlaka, tedaj ni dvoma, da imamo v vinogradu trsno plesnobo, ki se, ako nastopi močno, tudi izdaja po plos-njivem duhu. V škodljivi meri nastopa največkrat samo na grozdju. Ker se, kakor rečeno, plesnoba naseli le na površju trsnih delov, jo je lahko ovirati v razvoju tudi še, če se je že tu in tam pojavila, dočim je peronosporo mogoče zabraniti le, če se še zdrav-> trsje poškropi z bakreno galično-apneno raztopino, ki naj prepreči kaljenje poronospornih trosov. Bakrena g&lic*, ki je v zvezi z apnom izborno sredstvo zoper peronosporo, ne prepreči, oziroma ne ugonobi plosnobe ; zoper to je po dosedanjih skušnjah najboljši pripomoček večkratno prašenje s fino zmleto žveplovo moko. Pod vplivom solnčne toplote se tvarja iz žvepla žveplena sokislina, katera zaduši plesnobo, oziroma prepreči razširjatev plesnobnih glivic na sli-čen način, kakor se prepreči plesnenje praznih sodov, če se žveplena sokislina sprani v nje z vžiganjem požvepljanih trakov. Čim fiaejšaježveplovamoka, tem manj je je treba in čim toplejše je ob enem vreme, tem preje se žveplo razžge in tem boljši je uspeh. Z žvi;p!ovo moko je trse fino poprašiti prvič, ko so se pokazali vsi grozdiči, drugič neposredno pred cvetenjem in tretjič, ko dobe jagode nekako debelino drobnega graha. ŽveplA pa se lahko brez škodljivih posledic tudi med evotenjem. ako je to potrebno iz kateregakoli vzroka. Če se še vzlio trikratnemu poprašenju poznoje prikaže na kakem trsu bolezen, ga je enk;.';t poprašiti s sosednjimi vred. Žvepla ha na^i pri lepem vremenu, ko je prenehala jutranja rosa, in sicer tako, da je žveplo fino in enakomerno kakor megla razdeljeno. Dežuje li prej, neg-o je solnce žveplo razžgalo, tedaj je žvepljanje pri lepem vremenu ponoviti. Če je solnce učinkovalo, se čuti močen vonj po vinogradu. Ako bo prilika dobiti žveplo, naj seje posluži vsak vinogradnik, sicer se izpostavlja pri sedanjih visokih vinskih cenah veliki izgubi, če mu plesnoba vsled opustitve žveplanja uniči polovico ali še več trgatve. Žveplo naj bi naročali vinogradniki potom kmetijskih podružnic; zato se nujno priporoča ustanoviti v vsaki župniji eno kmetijsko podružnico naše ,slovenske kmetijske družbe v Ljubljani", ki ima v zalogi razne gospodarske potrebščine, kolikor jih /je pač mogoče dobiti pri sedanjih razmerah. Da bi bilo tako združenje kmetovalcev po župnijah splošno v korist, o tem ni dvoma. Zupane. Garje ali srab. (Piše živinozdravnik dr. Zavrni k.) Bolezen je gotovo nekaj zelo neprijetnega in tem neprijetnejša, čim težje se odpravi ali ozdravi. K tem slednjim pripadajo nalezljive bolezni, ki se preneso od živega bitja na drugo. Nekatere se prenašajo po živalih iste vrste. Svinjska kuga je nevarna le svinjam, istotako rudečica a)i pereči ogenj, druge se oprijemljejo več ali manj vseh domačih živali. Mod slednje spadajo konjske garje. Ljudje še pogosto mislijo in verjamejo, da jih povzroči prehlad, da je to navadna srbečica ali da se z njimi čisti kri. Vsaj toliko so se že pojmi razbistrili, da ni slišiti več, da je to bolezen prineslo vreme ali megla. Vzrok bolezni je majhna živalica, manjša od uši, s prostim očesom komaj vidna; imenuje se srbeč, pršica ali grinja. Imamo jih več vrat ; najbolj nevarna in neprijetna je vrsta Skabies, ki povzroča garje pri konjih, kakor smo je bogati v ptujskem okraju, pa tudi drugod. Ta srbeč se zarije v kožo, si rije rove, se živi od soka. V teh rovih leže samica jajca, iz katerih že v teku 3 do 10 dni izležejo mladiči, ki so v 2 do 3 tednih godni, da se lahko spet množijo. Neki znanstvenik je preračunih da se razvije v ugodnih razmerah iz enega para srbcev v 5 do G tednih pol milijona samcev in milijon samic. To je torej hitra razmnožitev in radi-tega so tudi konji, ki se zanemarjajo, goli, komaj so se prikazali prvi znaki bolezni. Garje ali srab nastane torej le tam, kjer so se zaredili srbci. Prenosljiva pa je bolezen in nevarna radi tega, ker ne moremo nikdar vedeti, kedaj se prenese; ker teh živalic nik- vojsko na Turškem. Slovenski kapitalisti, požurite se, tam je polje za vaše delo. Oglejte si Beograd in sploh južno ozemlje naše nove države, da nas zopet ne prehite tujci: Srbi vas bodo sprejeli z odprtimi rokami. Življenje v Beogradu je silno drago. Soba, če jo človek aploh dobi, stane na d m najmanj 50 kron. Tudi živil primanjkuje vsled pomanjkanja prevoznih sredstev kljub temu, da je v Slavoniji in Banatu neizmerna množina živil. Privatna inieijativa mora poseči vmes, državni aparat ima za sedaj preveč posla z mednarodno politiko. Srbi nas Slovence visoko čislajo. S tem dejstvom moramo računiti in si utrditi svoj upliv v Jugoslaviji v vseh panogah. Gledamo lahko z velikmi nadami v našo jugoslovansko bodočnost. Sedaj pa delo in zopet delo. — a. i..........................................................'. ¦ ¦ Gospodarstvo. Vinogradniki — pozor na trsno plesnobo ali oidij v letu 1919! Izmed mnogoštevilnih rastlinskih zaje-davk, ki napadajo vinsko trto, je poleg peronospore trsna plesnoba ena najbolj nevarnih in pogosto nastopajočih. V vojnem času ;je ta prizadjala vinogradnikom toliko škode, da se je bolj bojijo kot peronospore. Pomanjkanje izdatnejšega protisred-stva — čistega, fino zmletega žvepla, ki smo ga pred vojno dobivali iz Italije, je krivo, da se je ta bolezen tako razpasla. Vsa priporočena nadomestila, kakor so: natrijev sulfat ali salojidin, hipermanganat, sivo žveplo, ap-neni belež, soda, pepel i. dr., niso dosegla niti izdaleka onega učinka, ki ga je možno doseči s pravim, fino zmletim žveplom. Zato je razveseljiva vest, da je „Sloveaska kmetijska družba v Ljubljani" sklenila kupčijo za večjo množino tega blaga, ki nam lahko v tem letu odstrani pretečo nevarnost; kajti glavice, ki povzročajo to bolezen, prezimujejo na trsnem lesu in bati se je, da bo tudi letos plesnoba povzročila mnogo škode posebno, ako bo poletje njenemu razvoju ugodno, to je, če bo prevladovalo vlažnotoplo potrebujejo, da bodo varčno gospodinjile in znale pridelke dobro porabiti ter iz njih napraviti tečno in zdravo hrano. Kako dobre jedi se dajo napraviti iz sočivja, in vendar koliko sadja gre v izgubo ! Carske oblasti. Naselbina, kjer sem služil, je bila vas Borskij. Štela je kakih 2000 hiš in kakih 18.000 prebivalcev. V njej je bila carska volost, pod katero sta spadali še dve manjši občini, ki pa sta tudi šteli vsaka nad 300 hiš. Carski uradnik je bil obenem sodnik, ki je smel kaznovati z ječo do 14 mesecov. Njemu so bili podrejeni orožniki, ki so bili vsemogočni. V bolnici aem se spoznal z inženirjem, ki so ga orožniki pretepli, da so mu kosi kože viseli z glave. Natepli pa so ga zato, ker jim je branil pretepanje vojnih vjetnikov. Ljudstvo je neuko, ne pozna svojih pravic, ne bere častnikov, veruje le, kar mu reče pop. Moj gospodar se ni mogel načuditi, da sem jaz vedel več o Rusiji nego on sam in kar gledal je, ko sem mu pripovedoval, kar sem bral nekdaj v knjigah in časnikih o Nemčiji, Franciji, Angliji, Ameriki in Japonski. Druga instanca je bila ujezda v Busuluku; to bi bilo po priliki naše okrajno glavarstvo v večjem obsegu. Predstojnik je smel kaznovati z ječo do treh let. Tretja instanca je bila gubernija v Samari. Pri Čehoslovakih in kozakih. V času revolucije se je v naše oddaljene kraje izvedelo hitro, da je car odstavljen, druge posledice pa so prihajale lo počasi. Do delitve zemlje sploh ni prišlo, ker so se v teh krajih bili boji med Čehoslovaki in boljševiki. Ko je bil sklenjen mir v Brest Litovskem, bi bili imeli Rusi Nemčiji in"Avstro-Ogrski vrniti vojne vjetnike, tudi Čehe, ki so se borili kot prostovoljci v ruskih vrstah. Ljenin je to tudi hotel storiti in je zahteval, da se češkoslovaška legija v Pensi razoroži. Ti pa se niso dali razorožiti in njim so se pridružili tudi kozaki. Osem mescev so bili Čehi gospodarji ob Volgi in vzhodno od Volge proti Sibiriji. Vzeli so v svoje vrste tudi vse vojne vjetnike, kolikor so jih našli v onih krajih. Tako sem tudi jaz služil tri mesce (septembra, oktobra in novembra 1918) pri kozaški artiljeriji. Toda kozaki so bili slabi vojaki, ki so se umaknili, ko je padel prvi strel. Mene je kozaške službe rešila bolezen in prišel sem v Orenburg ob Uralu v bolnico. V tatarskem taborišču. Ko sem ozdravil, sem prišel v tatarsko taborišče v Orenburgu; to je baraka velikanskega obsega. Ima obliko kvadrata, ki mu vsaka stran meri 450 m. V njej je nešteto majhnih celic, vsaka z železnimi vrati. Ljudstvo pripoveduje, da so Tatari neudaj tu tržili z ženami. Vse je zelo dobro ohranjeno, dasi že kakih 200 let staro. Tu so 21. januarja t. 1. boljševiške čete presenetile kozake. Napadle so jih od treh strani, da so se komaj umaknili na vzhod in niso imeli več časa, da bi še nas vzeli v Sibirijo. Boljševiki so odprli barako in dovolili vsakemu, da gre svojo pot, kamor hoče. Jaz sem se 23. januarja napotil in po težavnem potovanju v najhujši zirni deloma peš, deloma po železnici sem 22. sušca arečno priromal v Ptuj Od 7. do 10. februarja je bila zima, da mi je šla koža z lica in z rok. Prvič sem se dobro počutil v Debrecenu, ko so nas desinficirali in sem po dolgem času izvrstno spal brez raznih neljubih gostov v obleki. Kaj mislim o boljševizmu ? Ne poznam boljševiškega programa. Zna-biti je dober in znabiti Ljenin tudi dobro in pošteno misli.Toda način, kako si neizobraženo ljudstvo razlaga boljševiške ideje in jih izvaja, je pripeljal Rusijo na rob propada. Na Ruskem so kmetje ob izbruhu revolucije spomladi 1917 napadli graščine (kakor to zimo na Hrvatskem in Ogrskem) vzeli so, kar so mogli, drugo so uničili ter si zemljo razdelili. Ko so poželi in pospravili pridelke, pa so prišli boljševiki iz mest in so jim vse vzeli. Vsled tega noče nikdo obdelovati polja več nego rabi za sebe in bati se je, da bo letos na Rusksm lakota pomorila velik del prebivalstva. Velika nevarnost je, da se bodo posamezni ruski boljševiki vtihotapili v druge dežele in razširili svoje pogubonosne ideje. Nezadovoljnežev, ki nočejo delati, pa bi radi dobro jedli in pili, je povsod zadosti. Še večja nevarnost pa so Madžari, ki so v bohševiških vrstah in katerih število se ceni na 250.000. Rus je mehke narave in se zadovolji, če mu daš jesti, Madžari pa so nenasitni roparji in ne poznajo strahu. Če bodo naši ljudje spoznali, da brez dela ni jela, da torej mora vsakdo delati, ne pa živeti od goljufije, ropa in tatvine, da moramo drug drugemu pomagati in vzdržati mir in red, potem imamo upati, da boljševizem ne najde pota v našo Jugoslavijo tembolj, ker je naša država dovolj bogata, da preživi svoje prebivalstvo. To pa le, če vlada red v državi in če vsakdo stori svojo dolžnost. — 3 — dar ne vidimo. Treba je lo s ščetko ali rn-halom, ki smo ju rabili pri obolelem konju, j proti v dotiko z zdravim in bolezen se prenese. To se pa zgodi tudi z drugimi stvarmi, ' z roko, z o iejo in z vprežno opremo. Naleze j se konj bolezni zlasti v hlevu, kjer je stal • bolan konj. Vzrok je ta le: Ko srbci rijejo i po koži, povzroči to hudo srbenje, mogoče j izločajo le ti tudi kako tekočino, ki žge. Radi- j tega se konj drgne ali čoha, ker ga srbi, ob j steno ali jasli in koder se more. Bolani konj odide iz hleva in na njegovo mesto pride zdrav konj, se dotika onih mest, kjer si je srbce izdrgnil garjevi. Če bi se tega takoj izčistilo, predno so se mogli srbci zariti v j kožo, bi se }ih spravilo od telesa in bolezen j bi ne nastala. Našel sem mnogo posestnikov, j ki niso imeli svojih konj v dotiki z bolnimi j in čudili so se, kako so njihovi zboleli. Po [ izpraševanju sem dognal, da je konj bil v tej j ali oni gostilni v hlevu. Konj pokaže sam, ; predno se spozna, če je garjev, z drgnenjem ; j grize se na onem mestu. Če se ga pobrska po koži, se čutijo mozoljčki in konj se k temu . smeji, kakor pravim jaz, to je priostri šobi ' in dreveni ž njima, ker mu dobro de. Srbci rijejo po povrhnici, to je zgornji plasti kože, j koža zboli in ž njo dlačne korenine. Zato ' začne na onih mestih izpadati dlaka. To pa , se zgodi, če so se srbci že močno razmnožili, i Konj je lahko že 4 do 6 tednov bolan, a še j tega ne opazimo. Ko pa jim je začela dlaka \ izpadati in se proti bolezni ničesar ne stori, nastanejo mozoljčki, kraste in koža zateče : in otrdi. Vsak čas in vsak položaj ni ugoden za razvoj te bolezni. Zlasti ugodna ji je to- I plota in nesnaga. Zato se bolj razvije po zimi v toplih hlevih in pri zanemarjenih i konjih. Zato je tudi res, da konji ki so dobro čiščeni, ne zbolijo kmalu. S čiščenjem se i namreč mnogo srbcev, ki se še niso skrili v kožo, odstrani in zabrani razvoj. Nato se je i posebno pozabilo pri Častniških konjih v vojski. Tam je imel en konj enega moža, ki je imel v prostem času vedno ščetko in čohalo v rokah. Večkrat se pa utrujeni vodnik no- ; silčev ni mogel s svojim kopitarjem toliko ukvarjati in srbci so imeli dovolj časa, da so se razmnožili. Kako se garje prenašajo, | evo par slučajev. Posestnica je prevzela v mestu ob času prevrata mulo Ta je kmalu kazala znake te bolezni. Proti temu se ni nič naredilo. Mula ni znala voziti. Sosed je bil dober in jo je dal pripreči svojim konjem. \ To se je zgodilo le enkrat. Okužili so se j konji. Slednič je prevzel mulo drugi posestnik. Postavil jo je v poseben hlev in zabičal j hlapcu, da si roke prej očisti, predno gre h konjem. Dal je tudi za mulo posebno ščetko in čohalo. Vendar se je prenesla bolezen na \ konje ; v tem slučaju se je to najbrž zgodilo po hlapčevi obleki, ali pa po rokah, ker si j jih je najbrž pozabil očediti. V drugem kraju je imel posestnik garjevega konja. Dvema sosedoma ga je posodil. V par tednih sta imela tudi soseda bolane konje in sicer najprej gole na onem mestu, kjer je ležal komat. Bolezen se prime tudi človeka in ta jo lahko prenese na konja. Takšen slučaj sem tudi izsledil. Konj je bil . od meseca listopada lanskega leta torej tri rnesese vedno v hlevu, ni bil naprežen in | ne s tujimi konji skupaj. Končno mi je posestnik povedal, da je imel njegov sin* ki j ima konja v oskrbi, pred tedni srbečico na \ rokah, ki pa je že prestala. Tu je prenesel j človek bolezen na konja. Kaj je torej storiti ; v elučaju, če se opazi ta-le nalezljiva ali sumljiva bolezen ? Kužni zakon — nekaj do- j brega od ranjke Avstrije, — ki je v veljavi, \ veleva v tem slučaju naznanitev bolezni ob- j čini ali pa živinozdravniku. Kdor tega ne ! stori pravočasno, je po zakonu kaznovan, na drugi strani pa ima sam izdatno škodo. [ To ni bolezen, ki bi se dala z domačimi | zdravili odpraviti: razen tega je nalezljiva, j torej nevarna za druge; vendar se da takoj v začetku z majhnimi stroški odpraviti. Uradni živinozdravnik pride na državne stroške | pregledat konje; stanejo le zdravila, ki jih j mora plačati po zakonu posestnik sam. Za-konske določbe merijo vse na to, da se bole- zen ne prenese. Zato se ne smej" oboleli konji prosto rabiti. V krajih, kjer je velik promet, se morajo dejati konji pod zapor o v hlev, kjer tega ni. kakor navadno po naših občinah, se smejo i a biti v do ločenem okolišu, da ni delo moteno. Za svoje delo lahko rabi obolele konje v domači občini, oz. po svoj h posestvih vsakdo. Žalibog so še ljudje, ki trosijo neumne govorice, da se takih konj ne sme več zapreči. To je omejenost. Ko se je dognala bolezen, se mora bolnik takoj zdraviti od živinozdravnika. Mnogi posestniki so se mučili iz strahu pred stroški sami. Zmivali so žival s kako stvarjo vsak dan, mučili so sebe in žival a bolezni vendar niso odpravili. Tako je neki posestnik kopal korenine, zlasti take, ki rastejo pod vodo in jih je kuhal za zmivanje. Porabil je zato pet dni. Vsak dan je zmival dalje nego eno uro. Za razne maže tu pa tam kupljene je izdal že čez 100 K, ko sem prišel k njemu. Skratka vse stroške z delom skupaj je računil sam po malem čez 200 K, pri čemer pa ni zaraču-nil dela, ki bi ga lahko dovršil v omenjenem času. A uspeh je bil ta, da konj še vedno ni bil zdrav; moral je začeti nanovo s pravilnim zdravljenjem ; v 14ih dneh je bil konj dober. če bi bi bil pa bolezen takoj v začetku prijavil, bi bil imel le stroške za poslednje zdravljenje in še ti bi bili najbrž za polovico manjši, ker še bolezen ni bila tako hudo razvita. Poleg tega pa so se od njegovega konja nalezli še tuji. Edino kar senaj naredi je, da se bolnega konja loči od zdravih, da se stojišče očisti ter razkuži. Konja samega pa naj se zmiva z 3% lizolovo ali kreolinovo raztopljino ; s tem se včasi že v začetku odpravi garje brez drugih pripomočkov; sicer se pa vsaj bolezen ne množi. Toda glavna stvar po mojem mnenju ni le zdravljenje, ampak razkuženje okolice, to je hleva. Ta se mora namazati s sveže ugašnjeno apneno raztopljino in sicer tako, da ni videti nikjer več črne lise. Tudi tla se morajo z njo politi. Z lizolovo raztopljino se mora umiti vse, kar je bilo v dotiki s konjem. Sedaj . imamo v našem okraju 168 okuženih dvorcev in 234 garjevih konj. To je ogromno število. Če bi v začetku, ko se je bolezen sploh prikazala bili takoj znani prvi slučaji, katerih je gotovo bilo komaj peti del, bi bilo prihranjenih mnogo stroškov. Če računimo, kar je pa zelo malo, za vsakega bolnega konja izdatkov brez državnega plačila za pota po 50 K je to vsota okrog 12.000 K. Peti del, toliko računim bolnih slučajev, ki so že prišli okuženi iz vojske, bi bil le 2400 K. Torej je po mojem računu šlo malo računano čez 10.000 K v nič le radi malomarnosti onih posestnikov, ki niso prvih slučajev takoj prijavili. Pri tem pa je še nekaj drugega važnega. Ti vojaški konji so še razmeroma po ceni, a dragi so oni domačaga plemena. Vseh konj je v našem sodnem okraju z žrebeti okrog 4120; od teh računim okroglo 600 lahkih oz. vojaških, torej je v nevarnosti okrog 3500 konj domače pasme. Predvsem je torej potrebno v prvi vrsti v nevarnih časih, ko je kuga razširjena, zelo dobro čistiti konje. Ne postavljajte konj v gostilniške hleve in ne spravljajte jih v dotiso s tujimi. Ne izposojujte in ne jemljete na izposodo opremnih zlasti vprežnih stvari od sosedov, če to ni neobhodno potrebno, če kupiš staro, popravljeno uprežno opremo od sedlarja, jo moraš zmiti z lizolovo raztopljino, predno jo položiš na konja. Sosedu, ki ima nesrečo, da so mu konji zboleli na garjah, je treba svetovati in ga podučiti, da to ni prehlad, ne čiščenje krvi, ali kaj podobnega. Sumljivost bolezni je bolje prevečkrat, kakor premalo-krat javiti. Posestniki žrebcev, ki jih spuščajo za plemenjenje, si naj poprej dobro pregledajo prignane kobile, predno jih puste v dotiko z žrebcem. Bolje je, če se ena kobila ne obreji, kakor pa če bi se nalezel žrebec garij in bi bil kontumaciran ter bi pri tem cela vrsta kobil ne mogla biti oplemenjena. Pri nakupu je treba dobro ogledati gola mesta ali mesta z obdrgnjeno dlako. V medsebojnem podpiranju bomo odpravili to bolezen, ki nam gospodarsko jako škoduje. i Krompirjevih olupkov se spomladi, ko so J že cime pognale, ne sme surovih krmiti. Najbolje je i'e se cime sploh odstranijo in če se krompir, oziroma olupki dajejo svi-! njam kuhani. V tem času se razvije v cimah ' mnogo strupa solanina, ki povzroči pri svinjah i zastrupljenje. Pojavi se to tako, da začne j svinja naekrat slabeti v zadnjem delu; sesede i se, bruha in postaja slaba. Pozneje ohromi j po celem telesu. Potrebna je takojšnja živino-zdravniška pomoč. Kot prvo pomoč je dobro dati stolčeno notranjo hrastovo skorjo in i Glauberjeve soli v veliki množini. Klasifikacija konj v ptujskem okraju. V I ptujskem okrajnem glavarstvu se vrši ta in tudi prihodnji mesec klasifikacija vseh konj. Komisija postopa dokaj pravično in se naše ljudstvo v splošnem ne more pritožovati. Da zabavljajo razni konjski tatovi in konjski ; prekupovalci, je pač umevno. Toda na nekaj ' bi tudi mi opozorili komisijo. Naši kmetje so ob prevratu', pridobili muogo konj od ; ogrskega trena, ki seje pomikal z italijanske t fronte čez naše kraje proti ogrski meji. Naši ljudje so bili takrat v dvomu, ali smejo ku-| povati konje, katere so jim ponujali Ogri. Narodni svet v Ptuju se je vsled tega telefo-| nično povprašal pri najvišjem poveljstvu v Ljubljani, ali je nakup ogrskih konj dopuščen. ' In najvišji poveljnik v Ljubljani podpolkovnik Ulmanskv je narodnemu svetu telefonično ' odgovoril popolnoma umestno, da se naj ogrski konji od naših ljudi kupujejo v čim ' največjem številu, saj pridejo sicer črez mejo in so za nas izgubljeni. Narodni tsvet je to ' med ljudstvom razglasil in so ljudje v naj-¦ boljši veri tu ob ogrski meji kupovali ogrske i konje in jih tako pridržali v okraju. Seveda so bili prepričani, da ostanejo konji brez na-daljne odškodnine njihova last. Po našem naziranju mora komisija pri pregledovanju konj to dejstvo v polni meri uvaževati in ' če ni dvoma, da je konj res kupljen od ogrskega trena, potem bi se konj ne smel odvzeti in tudi ne zahtevati plačila kake odškodnine za državo. Vprašanje kruha. Mnogokrat so se od vseh strani ponavljale tožbe, da nam preti prihodnjo jesen glad, ker je obdelanih zelo ! malo zemljišč. No, iz objavljenih statističnih podatkov, ki jih je zbrala sremska županijska oblast, je razvidno, da je v sremski županiji \ posejano letos v primeri z letom 1913/14 j 88% ozimine pšenice in rži ter 87% ječme-: na. Ker je bilo ravno v sremski županiji j oplenjenih največ veleposestev in uničen in-; ventar, da teh veleposestev sploh ni bilo mo-j goče obdelati, se mora ta uspeh smatrati za i zelo povoljen in je na vsak način pričako-j vati, da uspeh pomladne setve ne bo slabši, : nego je bil oni jesenske. Ravnotako pa je 1 pričakovati, da bo uspeh v drudih krajih Ju-I goslavije vsaj tako ugoden, kakor v sremski I županiji, kjer je bilo največ agrarnih nemirov, plenjenja itd. Uvoz kož v Slovenijo dopuščen. Minister 1 za obrt, trgovino in industrijo Ribarac je na ' intevencijo dr. F. Novaka dopustil promet s i kožami med Bosno in Hercegovino, Hr-• vatsko in Slavonijo ter s Slovenijo. S tem ! je povoljno rešena prošnja industrijcev za uvoz kož v naše kraje. Živež iz Amerike na potu. Vlada SHS je nakupila za 14—20 milijonov dinarjev živeža v Ameriki, odkoder so odšle že velike zaloge namenjene naši državi. Zlatonosne rude v Srbiji. Zlatonosne rude se nahajajo v Srbiji v kvačinskem in po-žarevaškem okrožju in to med Neresnico in Majdanekom. Ena koncesija je izdana za kopanje teh rud leta 1903 nekemu rudarskemu sindikatu na prostor 7500 ha, a drugo dovoljenje seje izdalo leta 1902 vtakozvanem kraju „Blagojev kamen" za prostor 410 ha. Poleg tega se nahajajo zlatonosne rude v bližini mesta Ranea ob Donavi, Bele Palanke na področju severne strani Kopaonika, Leli Zovarsa in obrežju Črne reke poleg Timoska. Sekundarni sloji zlatonosnih rud se opažajo na mnogih krajih. Hrvatski veleposestniki spletkarijo. ^Jugoslavija" poroča po dopisu iz Zagreba: Hr- — 4 — vatski veleposestniki so si osnovali organizacijo, ki naj bi branila njih interese proti nameravani agrarni reformi. Ker dobro vedo, da bi ne mogli računati na simpatije javnosti, če bi nastopili z odkritim vezirjem, so se skrili za lirmo „splošne agrarne zveze" in radi lepšega res tudi pritegnili nekaj manjših posestnikov. Ker pa vedo, da kljub temu ne bi hotela nobena politična stranka nastopati v njih interesu, so obenem sklenili, da stopi njih organizacija na politična tla in nastopi že pri prihodnjih volitvah v konstitu-anto kot samostojna politična stranka. Za jugoslovansko Reko in Trst. Belgrajska „Pravda" se bavi s primorskim vprašanjem in razlaga, da Split ne bi mogel nadomestiti izgube Reke in Trsta. A ko vržemo pogled na naša jadranska mesta — pravi belgrajski list — moremo trditi, da razun Reke in Trsta nimamo na celem Jadranu ne ene druge luke, ki bi odgovarjala našim gospodarskim in trgovskim potrebam. Res je: Split se sčasoma spremeni v večjo trgovsko luko, ali da bi Split mogel postati ono, kar sta bili Avstro-Ogrski Reka in Trst, bi tre-balo prej odpraviti eno neodstranljivo tež-kočo: neprimernost splitskega zaledja. Pa tudi v slučaju, da se sčasoma zgrade železniške proge, ki bi Split kot naše trgovsko središče spajale z notranjostjo države SilS, bi Split ne mogel niti od daleč odgovarjati našim gospodarsko-trgovskim potrebam. Da bi za moderno ureditev splitskega pristanišča trebalo najmanj 20—30 tet, kar bi za nas značilo milijarde in miljarde izgube v narodnem gospodarstvu, o tem niti ne govorimo. Dobava blaga iz Angleške. Zastopstvo ene največjih udruženj na Anglešsem javlja trgovski obrtni zbornici v Zagrebu, da morejo njene specijalne tovarne dobaviti na Hrvatsko vsakovrstne potrebščine za gozdne železnice, tramovje, električne industrije, trgovske ladje, knjigotiskarstvo, samo kovinsko orodje vsake Stroke ter avtomobile. Blago bi moglo priti samo za nekoliko mesecev. Koliko kron je bilo žigosanih? Na podlagi uradnih poročil je bilo v naši državi žigosanih kron in sicer: V Srbiji (okroglo) 600 milijonov, v Bosni in Hercegovini 500 milijonov, v Hrvatski in Slavoniji 1500 milijonov, v Sloveniji (izvzemši zasedeno ozemlje) 500 milijonov, v Vujvodini 2500 milijonov, v Dalmaciji 200 milijonov. Poleg tega je bilo žigosanih okrog 60 milijonov bolgarskih levov in 15 milijonov črnogorskih perperov. Vsega je torej v naši državi poleg dinarov skoro 6 milijard papirnatega /denarja. DOPISI. Glasovanje v radgonskem okraju. V februarju seje v radgonskem okraju vršilo nekako ljudsko glasovanje, ki naj bi pokazalo, da prebivalstvo nima izkrenejše želje, nego da se združi z Nemško Avstrijo Glasovanje so kajpada uprozorili Nemci. Kakih pomočkov so se posluževali, da bi se jim posrečilo preslepiti svet in ustvariti videz, kakor da ljudstvo ne mara za Jugoslavijo, ampak hoče pripadati Nemški Avstriji, o tem priča službeno poročilo, ki ga je prejel Ljubljanski dopisni urad in ki navaja med drugim, da sta občinski predstojnik Grafener in neki občinski svetovalec v občini Rožni Grunt podpisovanje glasovnic v prilog Nemški Avstriji izsiljevala s tem, da sta slovenskim občanom grozila z izgonom iz občine, ako ne glasujejo za Nemško Avstrijo. Isto se je godilo v docela slovenski občini Ščavnici. V draženberški občini so Ferdinand in Johann Weinhandl ter Ferdinand Simonitsch hodili od hiše do hiše in žugali, da ne dobi nikdona posodo kotlov za kuhanje žganja in da Simonitschev mlin ne bo lnlel za nikogar, kdor ne zapiše na glasovnico, da hoče biti pripadnik Nemške Avstrije. Izsiljevali pa niso podpisov samo od moških in žensk, celo otroke so primorali podpisovati glasovnice. Tako se je delalo v draženberški občini, kjer razen Meinhandlovih sploh ni nobenega Nemca. Več zavednosti ! Marsikdo je tak Jugoslovan, da ga vsaka najmanjša stvarica, ki mu ne prija, razburi tako, da kolne Jugoslavijo. To so ljudje, ki niso vredni svobodne Jugoslavije. Malodušnost in jadikovanje sedaj ni na mestu. Saj tudi v Nemški Avstriji ne lete lačnim ljudem pečena piščeta v usta. Imejmo vendar malo več potrtpljenja ! Kmetje se pritožujejo, da ne dobijo težakov za poljsko delo, čeravno dajejo po 6 K na dan in hrano. Ljudje božji, tako ne gre! Polje se mora obdelati, drugače vsi skupaj gladu poginemo ; kajti brez dela ni jela. Deška meščanska šola je nujno potrebni v Ptuju. Meščanska šola je za tiste, ki si ho čejo pridobiti več izobrazbe, kakor je nudi ljudska šola, potem pa se posvetiti kmetijstvu, trgovini, obrti in drugim praktičnim poklicem. Za take ni gimnazija, ker ne rabijo latinščine. Tudi bi gimnazija bila prepolna, če bi vsi zahajali vanjo. Sliši se, da se samo iz ptujske okolice 26 učencev pripravlja za gimnazijo. Naše ljudstvo je ukaželjno, vlada mora skrbeti za vse vrste i s šol, da ne bodo vsi silili v eno. Gimnazije in realke naj bodo za tiste, ki hočejo dalje štu-{ dirati; za druge pa so meščanske, kmetijske, i obrtne in trgovske šole. Ptujska gimnazija se polagoma poslove-j njuje. Ob novem letu se je otvoril prvi slo-| venski razred, ki šteje zdaj 06 učencev in 5 l učenk. Koncem sušca so bili definitivno od-j puščeni 4 nemški profesorji : dr. Brauner, dr. ilolfor, Preindl in dr. Zack, ki pašo 1. apri-, la še dobili plačo od naše vlade. Zdaj je v j učiteljskem zboru 9 Slovencev in 6 Nemcev. ¦ Nemški profesorji ostanejo do konca šolskega leta. Prihodnje šolsko leto bo gimnazija čisto slovenska. Koliko razredov bo imela, je odvisno od tega, ali se bo prijavilo zadostno število slovenskih dijakov, zlasti za višje razrede. Središče. Tukajšui občinski zastop je v svoji izredni seji dne 31. marca t. 1. imenoval gospoda Jožefa Sinko, tržana in bivšega župana trga Središče, v hvaležno priznanje njegovih zaslug v političnem kakor tudi v gospodarskem oziru, posebno za časa vojne dobe, za njegovo 21 letno vzorno in požrtvovalno županovanje v prid občanov, častnim tržanom, z naslovom župan starosta. Častitarm*! Zasedanje notarskih mest v Ptuju. Kakor posnamemo iz včerajšnje „Stražet', je gospod Strafella potrjen za notarja v Ptuju. Proti njegovi osebi kot taki nimamo sicer nikakih predsodkov, vendar vprašamo, kako se strinja to poverilo zaupnega mesta, katero zavzema kot notar naše države z dejstvom, da sta se njegova sinova oglasila za Nemško Avstrijo in da v resnici prebivata tam. Kaj delata gori, ne vemo. Mogoče je pa, da se borita v nemških bojnih vrstah proti nam, kakor večina spodnještajerskih Nemcev ali da na kak drug način rujeta proti Jugoslaviji. Zgodi se lahko, da se bosta po sklepu miru vrnila k nam in se potegovala tukaj za službo. Razun teh dveh živi še cela vrsta spodnještajerskih Nemcev v Nemški Avstriji, za katere vemo, da se danes bore proti nam. Opozarjamo merodajne faktorje, da bi bilo potrebno sestaviti seznam vseh takih elementov, da bi se jim v slučaju vrnitve v Jugoslavijo preprečilo zasedanje služb pri nas. Mi teh škodljivcev ne maramo ! Naj ostanejo, kjer so ! Rogatec. V Rogatcu se je ustanovila 16. p. m. Čitalnica, ki ji je pristopilo še prvi dan čez 70 udov in med katerimi se je v čitalnične s vrhe nabralo nad 500 kron. Izvolil se je sledeči odbor: Predsednik: poštar Jože Veli-konja, podpredsednik : Franc Mikuš, tajnik j in knjižičar: Tone Štefanciosa, blagajnik : , straž mojster Ivan Puncer, odborniki: dekan Šalamon, okr. sodnik Potočnik, Jože Senčar, Jakob Prah, naduč. Jurič in ga. Marica Auernik, namestniki: Zv. Korošec in gdč. ; Rozika Gobec. Veselo je plapolala trobojnica in naznanjala, da so Slovenci vstali od mrt-: vih tudi v tem do sedaj najbolj zagrizeno — nemškem trgu. Saj poprej v tem drugače po legi prijaznem trgu Slovenec niti govoriti ni smel svojega materinega jezika, če se ni hotel I izpostaviti nevarnosti, da ga vržejo na ce- | sto. In sedaj vidimo koliko je zavednega slovenskega življa ! Prostori Zupančeve gostilne so bili premajhni in veliko ljudi je moralo oditi. Vprašamo pa, kaj še delajo tukaj razni prejšnji petelini, kakor sloviti dr. Pavliček, kateremu se gotovo razliva žolč ob pogledu na slovensko trobojnico. Prvi korak je storjen in sedaj vsi narodni delavci na krov ! Politične vesti. Minister dr. Korošec je prevzel kot mini-sterski podpredsednik tudi ministerstvo za prehrano. Želimo mu, da spravi čimprej v pravi tir zavoženo prehrano zlasti glede Slovenije. Upamo,