RAZPRAVE O POLLETNIH ZAKLJUČNIH RAČUNIH Nasvet: ustaviti zaposlovanje Sindikalni svet v Celju razpravlja o polletnem gospodarjenju — Namesto 4% že 8,2% na novo zaposlenih — Po učinku nagrajenih le 49% zaposlenih — Osnove za razprave po podjetjih Podoba je, da se letos sindikalne organizacije dosti bolj živo pripravljajo na gospodarsko politične razgovore ob polletnih periodičnih obračunih gospodarskih organizacij kot doslej. Celo počitniško razpoloženje tem pripravam ne dela prevelikih preglavic. Okrajnemu sindikalnemu svetu v Kranju, ki je sprožil razpravo o polletnih periodičnih obračunih, je sledil okrajni sindikalni svet v Celju. Pred dnevi se je sestala njegova komisija za gospodarstvo s predsedniki občinskih sindikalnih svetov s celjskega področja. Najprej so proučili podatke, ki govore o tem, kako izpolnjujejo industrijska podjetja v celjskem okraju plan proizvodnje In kako izkoriščajo razpoložljivi delovni čas. Po družbenem planu je bilo predvideno, da bo fizični ob, seg proizvodnje letos narasel, v primeri z lanskim, na 109°/o- V letošnjem prvem polletju je bil plan dosežen 46“/o, se pravi, da se je proizvodnja, v primeri z lansko povečala za 4% in he, kot je bilo predvideno, za 9°/»; V materialni proizvodnji najbolj zaostajajo gospodarske organizacije električne energije, premoga, črne metalurgije, industrije gradbenega materiala. Predvidevanja družbenega plana pa presegajo podjetja za proizvodnjo papirja, usnja, lesa, barvne metalurgije itd. Komisija za gospodarstvo je izdelala podroben pregled o izpolnjevanju proizvodnega plana v posameznih gospodarskih organizacijah in ga izročila občinskim sindikalnim svatom. Dogovorili so se namreč, da bodo dali občinski sindikalni sveti pobudo za to, da se v občinah čimprej sestanejo zastopniki delovnih kolektivov, zbora proizvajalcev, občinskega komiteja komunistov In občinskega sindikalnega sveta. ja.i dan vzamemo v roko časopis, le redko pa pri tem pomislimo na proizvajalce časopisnega papirja. Dnevni listi terjajo vedno več papirja, p-oizvodnja pa potrebe le stežka dohaja. Zato so se v Vidmu-Krškem obvezali, da bodo letos izdelali 28.000 ton rotacijskega papirja. Se ni dolgo tega, ko so ga na dan izdelali »le« 85 ton, proizvodnja pa je nenehno naraščala in prav prejšnji teden so dosegli rekord: na velikem papirnem stroju so izdelali kar 110 ton časopisnega papirja! Ob tej priliki se bodo pogovorili, kaj povzroča, da posamezni podjetja ne dosegajo družbenega plana. Na temelju teh ugotovitev se oodo dogovorili tudi o tem, kaj kaže ukreniti, da bo druga polovica leta plodnejša. 200«/» PLANA Podatki o izkoriščanju delovnega'časa v gospodarskih orga-nizacijah na celjskem področju prav tako nfso zadovoljivi. Število zaposlenih je v industriji naraslo v prvih šestih mesecih za 1.600 oseb, za 8,2°/o. Po planu je bilo predvideno, da se bo število zaposlenih v celem letu povečalo za 40/0. Zaradi tega so se dogovorili, da bo politični aktiv v občim svetoval delavskim svetom, naj ne zaposlujejo več novih delavcev. O sprejemu novih delavcev pa naj bi za vsak primer sklepal delavski svet, dokler se brezglavo zaposlevanje ne ustavi. Od vseh del v industriji jih je 49®/o opravljenih po normi in so nagrajena po učinku. Se pravi, da je še vedno več kot polovica dela v industriji nagrajevanja po času. In to traja že nekaj let. Iz tega se da povzeti, da v gospodarskih organizacijah premalo skrbe za izpolnjevanje organizacije dela, evidenčne službe itd., kar vse Je potrebno, če hočemo razširiti obseg dela po učinku. Poleg tega pa so ugotovili, da obstaja občutno nesorazmerje med tem; kako zaposleni v podjetjih povprečno izpolnjujejo norme in kako delovni kolektivi dosegajo izpolnjevanje gospodarskega plana podjetja, ki je norma za celoten kolektiv. Posamezne norme v povprečju znatno prekoračujejo, pri izpolnitvi plana pa tega ni opaziti povsod. Vsekakor je za to več vzrokov. Dogovorili so se, da bodo na razgovorih s predstavniki kolektivov v občinah opozorili na ta pojav in predlagali, naj bi ga v vsakem podjetju posebej skrbno proučili. ZA 20«/, VEC PLAČANIH IZOSTANKOV Po podatkih, ki z njimi razpolagajo na okrajnem sindikalnem svetu, se je v industrijskih obratih na področju celjskega okraja zelo občutno zmanjšal odstotek prekinitev in zastojev, in to kar za 60% v primeri z lanskim letom. To dokazuje, da so se v podjetjih resno lotili te zadeve in jo začeli tudi uspešno urejati. Zdi pa se, da je v povprečju še dosti preveč tako imenovanih plačnih izostankov. Od lani ha letos je število takih izostankov naraslo za 20%. Dogovorili so se, da bodo v gospodarskih organizacijah podrobneje proučili, zakaj nastajajo ti Izostanki in zakaj Jih je zmeraj več. Nekateri menijo, da j& eden izmed važnih vzrokov, da ktostanki rastjo v tem, ker različni organi upravljanja, njihovi sveti in komisije, v katerih sodelujejo tudi delavci, vse češče zasedajo v rednem delovnem času. Koliko to drži — kar bodo pokazali podrobnejši pregledi — bo res kazalo priporočiti in se odločneje zavzeti za to, da bodo seje družbenih organov, svetov in komisij v času, ko delavci ne delajo. SKRB ZA KOMUNALNE ZADEVE Na omenjenem posvetovanju so se dogovorili tud; o tem, da se bodo na razgovorih z zastopniki delovnih kolektivov, občinskih komitejev komunistov, občinskega zbora proizva- jalcev ter občinskega sindikalnega sveta zastopniki sindikatov pogovorili rudi o delitvi dohodka, ki so ga gospodarske organizacije dosegle v prvem polletju letošnjega leta. Za stopniki občinskih sindikalnih svetov bodo za xe razgovore zbrali vse podatke o zadevah, na kater^ so med letom opozarjali delavci in kolektivi, da jih je nujno urediti. Na osnovi teh potreb posameznih gospodarskih organizacij in delovnih kolektivov pa bodo skušali razmotriti, kako bi delovni kolektivi najsmotrneje razporejali svoja sredstva. S tem smo obrazložili in jih opozorili na tiste zadeve, od katerih je posredno ali neposredno odvisen položaj prebivalcev določenega področja in katerih ureditev je odvisna od gospodarskih sflooobnosti prebivalcev določenega naselja. Za dogovorjene predloge se bodo potem (pollitičn^ aktivisti zavzemali v posameznih delovnih kolektivih, da bi zanje pridobili delavce in delavske svete. Roman Albreht Končno so se tudi Ljubljančanom in Kranjčanom planine povsem približale: z ugodnimi avtobusnimi zvezami in žičnico na Krvavec je že v eni uri moč prispeti 1700 metrov visoko. Nova žičnica na Krvavec je dolga 2550 metrov in premaga v 17 minutah 885 metrov višinske razlike od vznožja pa do vrha gore. Doslej je prepeljala že blizki 20.000 potnikov, ki so — seveda ob lepem vremenu — med vožnjo lahko občudovali prelep razgled na Kamniške planine, na plečato Kočno in na strmo piramido Grintavca. Ne »sindikalna trgovina pač pa skrb za ceneno ozimnico Oskrbo naj prevzamejo uprave ali začasne komisije v podjetjih — Dogovor na republiški poslovni zvezi — Odkup neposredno pri zadrugi ali veletrgovini Na predsedstvi' republiškega sveta sindikatov je bil preteki; teden, tako kot smo predvideli v naši zadnji številki, sestanek predstavnikov republiške in okrajne trgovinske zbornice, podjetij in sindikatov, na katerem so ponovno razpravljali o organizaciji odkupa oziroma jesenski oskrbi zaposlenih. O tem smo sicer že pisali, toda pisma, ki so prišla na predsedstvo, kažejo, da si stvari marsikje tolmačijo napak. V ponedeljek pa so se zbrali na republiški poslovni zvez; tudi predstavniki teh gospodarskih organizacij, ter med drugim go-vorlili tudi o preskrbi delavcev, zato bomo upoštevali v tem sestavku tudi njihova mnenja in predloge. V preteklih letih so nekatere sindikalne podružnice ustvarjale z neposrednim odkupom od kmetov — roko na srce — precejšen nered. Zato se bomo KDO BO UREDIL GOSPODARSKE TEŽAVE V TAM Družba ali kolektiv? Tovarna avtomobilov v Mariboru sodi v vrsto tistih mladih podjetij, ki so začela obratovati z obilo improvizacijami in za katere ni bilo podrobnih tehnično ekonomskih analiz, kakšne bodo v bodočnosti na primer potrebe domačega trga, kakšna je ekonomičnost vozila, za katero eo se odločili, ali to vozilo tehnično najbolj ustreza našim razmeram itd. Spričo spremenjenih družbenih razmer, ko je vsako podjetje postavljeno na povsem samostojen gospodarski račun ter si kolektiv. sam določa gospodarsko politiko v okviru družbenih planov, je TAM zašla v težave. Nekatere izmed njih so objektivne, so pa, kakopak, tudi subjektivne narave. Sredi lanskega leta je začela prodaja te tovarne šepati tako, da se je ob koncu leta nabralo na zalogi čez 300 neprodanih vozil. Zaloga je do konca junija letos narasla na več kot 500 vozil. Vse to je kolektiv močno Prizadelo, saj so zamrznile velike vsote obratnih sredstev, od katerih so plačevali obresti, mimo tega pa jim je zmanjkovalo denarja za tekočo proizvodnjo in so najemali dodatne kredite. Pomagali so si tudi tako, da niso sproti plačevali dobaviteljev in kooperantov. Verigo odprtih računov pa so potegnili tudi na svoje kupce, ki so jtim prodajali avtomobile na daljše odplačilne roke. Takšen položaj je psihološko vplival tudi na kolektiv, fa se ni več s tolikšno prizadov- V Mariborski tovarni avtomobilov so iz bojazni pred velikimi zalogami znižali plan proizvodnje kamionov »Pionir« za 490 — Še zdaleč se vse krivde za težave ne da pre vreči na skupnost, marveč se kaže zamisliti nad lastnim gospodarjenjem nostjo trudil v proizvodnji, češ zakaj bi se mučil, ko pa nam obresti na zaloge požro naš trud. KAKO? Izhod iz takega položaja bi kazalo najti v dveh smereh. Najti bi ga moralo gospodarsko združenje ob sodelovanju pristojnih gospodarskih organov. Skupno bi bilo treba podrobno proučiti sedanje moiinosti jn sestavit; dolgoročne programe pri graditvi avtomobilske industrije za vso državo. Tako bi imeli kolektivi pred sebpj jasno pot. Zal pa so razprave v združenju vodili doslej le prevečkrat konkurenčni in lokalistični nagibi. Ce stvari tako postavimo, potem ostane le še kolektivu, da štor; svoje in da pomete pred lastnim pragom. Ni ga namreč predpisa, ki bi ustrezal vsem gospodarskim organizacijam enako. Z. gospodarskimi instrumenti uravnava družba razvoj, varuje razmerja med kupnimi in blagovnimi skladi ter zagotavlja, da v gospodarskih organizacijah dosežemo postavljene cilje. Nikakor pa ni moč instrumentov prilagajati potrebam posameznih podjetij. Nedvomno so poleg že omenje- nih še, diruge objektivne okoliščine, ki so vplivale na zaostritev gospodarskega položaja v TAM. V tovarni menijo, da sodi med take v prvi vrsti kreditna poli-tikp. Sredi lanskega leta je bila ukinjena prodaja kamionov na kredit. Kasneje je izšel predpis, po katerem mora vsak kupec imeti vsaj polovico vrednosti vozila svojega denarja, nato je bila lastna udeležba zmanjšana na 30%, dokler ni bila letos spomladi znižana na 20%. To je vsekakor zavrlo prodajo kamionov tipa »Pionir«, no, ostal ni niti en kamion, ki so ga začeli lani izdelovati po Deuteovi licenci. Naslednja stvar, ki je Tamov-ce prizadela, pa je uvoz- kamionov iz Madžarske. Morda to samo po sebi še ne bi bilo tako hudo, če ne bi bili pogoji nakupa dosti ugbdnejši kot na primer za Tamovega Pionirja. Za nakup madžarskega vozila je moral plačati kupec le 5% lastnih sredstev, za ostalo je dobil kredit, ki ga mora plačati v desetih letih. In še obrestna mera je bila za odstotek nižja. Kupci, ki se jim je mudilo, so zaradi teh ugodnosti seveda raje segali po madžarskih kamionih, dasi so vedeli, da bodo imeli težave pri nakupu rezervnih delov. To so v glavnem objektivne težave, na katere je naletela mariborska tovarna avtomobilov. V tovarni so napeli vse sile, da je bila kreditna politika v nekaj mesecih spremenjena njim v prid in da so dosegli enake pogoje kreditiranja za vse vrste kamionov. K temu kaže dodati še to, da so samo v TAM izkoristili precej več kot polovico prvotno dodeljene kvote kreditov za nakup kamionov. IZaradi pritiska velikih zalog je delavski svet sredi leta letos znižal proizvodni plan kamionov Pionir za 490 (od 2450 na 1960). Skupnost pa je svoj »greh«, če lahko tako rečemo, popravila s tem, da je omogočila prodajo kamionov na kredit pod enakimi pogoji, zraven tega pa še odkupila 809 Pionirjev — torej več kot 'je znašala zaloga — in še proizvodnjo tja 'do konca septembra. Kaj pa so storili v kolektivu? Znižali so proizvodni plan in celo zaprli vrata za seboj, ker so odpovedali dobave kooperantom za toliko vozil, za kolikor so znižali proizvodni plan. Nekateri so pristali na znižano na-(Nadaljevanje na tretji strani) morali letos dosledno držati predpisov, ki dovoljujejo neposreden odkup kmetijskih proizvodov le zadrugam oziroma poslovnim zvezam. Prav je, da se sleherna sindikalna podružnica zave, da nima pravice odkupovati pridelkov od kmetov iin d» bodo tržne inšpekcije preganjale take protizakonite odkupe. Torej, če bi se primerilo, da bi inšpekcija zaplenila neprimerno odkupljeno blago, je krivec znan že danes in bo vsak izgovor »nismo vedeli« odveč. Taka »sindikalna trgovina« v preteklost; pa je imela še druge posledice. Marsikje 'je sindikat postal za nekaj , mesecev trgovski pomočnik, saj so njegovi vodilni funkcionarji hodili po podeželju (največkrat v oddaljene kraje, čeprav bi blago lahko kupili v sosednji vasi), kupovali blago, nato vse nakupljeno zvozili v podjetje in zatem še lep čas odtehtavali vsakemu članu zaželeno količino krompirja, sadja, zelja itd. Skupaj s pobiranjem denarja za ozimnico se je stvar vlekla včasih tudi več kot dva meseca. V nekaterih podjetjih pa celo sami sindikalni funkcionarji trdijo, da so imeli s tem kar devetdeset dni dela. Tako je postala politična organizacija, ki ima toliko nalog na vseh gospodarskih, vzgojnih m ostalih področjih, za nekaj mesecev trgovina, v kateri ni bilo časa za druge stvari. Zato je razumljivo, da moramo naperit; ost proti tako imenovani »sindikalni trgovini«. PONUDBE ZA ODKUP S tem, kar smo zapisali, pa še ni rečeno, da se sindikalne podružnice sploh ne bi smele zanimati za to, kako bodo njeni člani preskrbljeni s kmetijskimi pridelki za zimo. Narobe. Sindikalne podružnice naj bi bile pobudnik akcije, ki bo zagotovila članstvu zadovoljivo in predvsem ceneno oskrbo. Vendar pa naj bi bila ta dejavnost organizirana drugače, kot smo bili navajeni doslej. Sindikat naj bi predlagal (in seveda nadziral izvajanje svojih predlogov), da nakupi potrebne količine proizvodov morda delavski svet ali pa uprava, čeprav se zdi, da bi bilo najbolj primerno, če bi izbrali začasno komisijo, v kateri bi bili uslužbenci uprave (nabavni oddelek, komerciala), predstavniki delavskega sveta in končno tudi predstavnik sindikata. Ta komisija in ne sindikat naj se ukvarja z nakupom in prodajo jesenskih pridelkov. Le-ta bi morala zbrati podatke o potrebnih količinah, ki jih žele dobiti proizvajalci. Blago naj bi naročili pri trgovskem podjetju, pri kmetijski zadrugi ali pa pri kateri izmed poslovnih zvez. Komisija ali pa tisti iz uprave oziroma delavskega sveta, ki bodo skrbeli za ozimnico, naj bi kupovali blago pri najugodnejšem ponudniku. Prav gotovo ne bi bilo napak, če bi uprave večjih podjetij javno oglašale, da žele kupiti toliko in toliko takšnih ali drugačnih pridelkov. Ob letošnji obilni letini pač n; bojazni, da takih ponudb ne bi bilo. POSLOVNE ZVEZE — USMERJEVALCI ODKUPA Na omenjenem ponedeljskem sestanku pri republiški poslovni zvezi pa je bil sprejet sklep, naj bi sindikati kupovali pridelke sicer neposredno od kmetijskih zadrug, toda v vsakem primeru naj bi se najprej obrnili na poslovne zveze. Poslovne zveze bodo po zagotovilu tega sestanka poslovale kot nekakšen dispečer, ki bo dajal informacije, kje in kakšno blago ima na razpolago ta ali ona zadruga. Prav bi bilo, če bi se podjetja oziroma komisije, kli bodo kupovale pridelke, ravnale po tem nasvetu, sicer bi se lahko znašlo v eni zadrugi preveč podjetji, kar bi utegnilo vplivati na cene. Se važnejše pa se nam zdi zagotovilo, da bodo poslovne: zveze to dispe-čersko službo opravljale brez zaračunavanja kakršnekoli marže. Sami pa predlagajo, naj bi podjetja preko sindikatov takoj opozarjala republiško poslovno zvezo na težave in na nepravilnosti, na katere bodo morebiti naleteli pri tako organiziranem odkupu in oskrbovanju proizvajalcev. Tudi na republiškem svetu sindikatov menijo, da bi bilo prav, če bi se podjetja oziroma komisije, ki bodo odkupovale pridelke, naslonile na poslovne zveze. Vendar moramo zapisati že danes pomislek, ki ga je izrekel predstavnik Mariborske poslovne zveze na omenjeni seji. Dejal je namreč, naj b; se podjetja obračala na več poslovnih zvez in ne le na njihovo, sicer ne bodo dosegli predvidenega denarnega prometa, če bodo morali posredovati pridelke podjetjem, ne da bi zaračunavali maržo. Skratka, to je javno priznanje, da gre nekaterim vendarle z?. zaračunavanje marž, čeprav blaga niti ne vidijo, in to je edina nevarnost, ki bi utegnila povzročiti, da bi podjetja pričela kupovati mimo poslovnih zvez. KOLIKO JE LETOS JABOLK (V Informacijo naj napišemo, jih čimprej in čimbolj dosledno uporabljamo v gospodarskem življenju. R A Delavcem še vedno ni jasen nov obračun dohodka v brutto zneskih. Zato prihajajo ob izplačilnih dnevih v obratovodstva cele trume' ljudi, kj sprašujejo, kaj pomeni ta odstotek, kaj drugi in tretji, kako to, da tu piše toliko, dobili so pa toliko itd. Gre za dve vrsti nejasnosti; večina jih še ne razume nove delitve dohodka sploh, skoraj vsi se pa pritožujejo, da so Izplačilni listki preveč komplicirani. Rada bi, da bi bili izplačilni listki enostavnejši in da bi bili zraven brutto zneskov zapisani tudi netto zneski. Ker so izplačilni listki uradno predpisani in se v njih ne da veliko spremeniti, je delavski svet sklenil, da morajo biti referenti ob izplačilnih dneh v obratih, da bodo delavcem sproti pojasnjevali postavke na izplačilnih listkih, Glede nadurnega dela je delavski svet sprejel nov pravilnik, ki je vsklajen z Zakonom o delovnih .razmerjih. V pravilniku so določili splošne primere, kdaj se lahko uvede nadurno delo, za posamezne obrate pa so določili delovna mesta in vrsto del, kjer se lahko dovoli nadurno delo. Da bi bil delavski svet sproti obveščen, kako je z nadurnim delom, bo uprava podjetja predložila delavskemu svetu mesečna poročila o izvajanju pravilnika o nadurnem delu. Tako bo delavski svet lahko pravočasno ukrepal in preprečil eventualno nepotrebno nadurno delo. POROČILO DELAVSKEMU SVETU GLEDE PRAKTICIRANJA V INOZEMSTVU Ko se je delavski svet pogovarjal o izvršitvi polletnega plana, je ugotovil, da bo v drugem polletju potrebno storiti vse za izvršitev letnega plana tudi glede kakovosti. Polletni plan je količinsko sicer izpolnjen, kakovost izdelkov pa ni najboljša. To velja zlasti za kotlovsko pločevino, dinamo pločevino in patentirano žico. Člani delavskega sveta so ugotovili, da hi k temu morali prispevati levji delež strokovnjaki, ki so jih poslali na prakso v inozemstvo. Sploh je treba poskrbeti, da bodo ti tovariši pridobljeno znanje posredovali drugim, da se bo v študij vložena investicija tovarni počasi obrestovala. Nikakor se ne hi smelo dogajati, da bi tovaniši, ki so bili deležni inozemske prakse, enostavno odpravljali sodelavce, ki jih vprašajo za to ali ono stvar, češ da je to dolga stvar, da to ni tako enostavno itd. Da bi imel delavski svet pregled nad tem, kakšne koristi ima železarna od teh inozemskih praktikantov, bo na eni prihodnjih sej delavskega sveta poročal direktor o delu teh tovarišev. Tako si bo delavski svet na čistem, kaj od teh -strokovnjakov lahko pričakujejo, iz njihovega dosedanjega dela pa bo lahko povzel koristne zaključke za pošiljanje kadrov v inozemstvo. Na zadnjem zasedanju je delavski svet železarne sprejel tudi nekaj sklepov v zvezi s štipendiranjem na raznih šolah Glede na spremenjeno uredbo o štipendijah, ki ie povišala mejo štipendij, so sklenili, da bodo povišali letošnje štipendije za 546.000 dinarjev. Da bi posamezne štipendiste spodbujali k čimbolj rednemu opravljanju izpitov in k čimboljšemu ufpehu, bo dobil vsak štipendist, ki bo opravil izpit z odličnim in prav dobrim uspehom, 500 dinarjev, z dobrim uspehom pa 300 dinarjev nagrade. S tem pravilnikom so tudi določili, kdaj se otroški dodatek odšteje od štipendije. Doslej so to delali dokaj neenotno. Neka dijakinji, na primer, je železarna dajala 4.000 dinarjev štipendije, dejansko pa je dobivala na roko le 1.000 dinarjev, ker so ji odšteli 3.000 dinarjev otroškega dodatka. Prizadeta tovarišica teh 1.000 dinarjev ni im^la za štipendijo, ampak za pomoč ... Sedaj so določili, da se štipendistom — edincem, ki stanujejo v kraju šolanja in pri starših, celotni otroški dodatek odšteje od štipendije, če pa štipendist' stanuje ločeno od staršev, se pravi, v drugem kraju, pa se odšteje le 50% otroškega dodatka. Ce ima družina dva otroka in živi štipendist v kraju šolanja pri starših, se odšteje 50%, če živi ločeno od staršev, pa 25% otroškega dodatka; če je v družini troje in več otrok, se od štipendije odšteje v prvem primeru 25% otroškega dodatka, v drugem primeru pa ostane dijaku celotna štipendija. Železarna vlaga precej sred- stev v vzgojo kadrov. Na raznih šolah imajo 242 štipendistov, ki prejemajo skupno ca. 10 milijonov štipendij. ZAGOTOVITI SREDSTVA ZA DOKONČNO IZPLAČILO PREMIJ Pri obravnavanju polletnega obračuna je eden izmed članov delavskega sveta vprašal, ali so zagotovljena sredstva za izplačilo 25% obračunanih premij, ki se po uredbi izplačujejo šele po zaključenem letnem obračunu. Opozorilo je bilo umestno. Sredstva so sicer zagotovljena v nerazporejenem skladu, toda enotnega pregleda nad temi premijami doslej niso imeli. Zato je delavski svet sklenil, naj uprava napravi pregled nad vsemi premijami, posebej za izplačane zneske in posebej za tiste, ki jih bodo izplačali po zaključ- nem obračunu. Morda bo takšen pregled dal delavskemu svetu povod, da bo končno temeljito pregledal problem pre-mdranja. Iz razprave in poteka zadnjega zasedanja delavskega sveta v jeseniški železarni torej lahko zaključimo, da delavski svet v celoti pozna problematiko podjetja. Osnovna značilnost v odnosih med delavskim svetom in upravo podjetja je ta, da hoče biti delavski svet o vseh problemih natančno obveščen in tako lahko sprejema konkretne ukrepe. Uprava pa si prizadeva, da bi bila pojasnila delavskemu . svetu čimbolj nazorna In jasna. Zlasti si prizadeva, da bi bil delavski svet o vsem pravilno in pravočasno informiran, zlasti direktor železarne inž. Matevž Hafner. J. Kristan Tri odstotke čez načrt V videmski tovarni celuloze in papirja Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« v Vidmu-Krškem je imela v letošnjem prvem polletju največjo proizvodnjo, od kar obstaja. Podjetje je preseglo svoj proizvodni načrt za 3%. To je toliko pomembneje, ker so šele v maju vnesli v načrt nove obveznosti, za 9% večje, kot jih je predvideval proizvodni načrt ob začetku leta. Ostvarjeria proizvodnja je v primerjavi s prvotnim načrtom dejansko za 10% večja. Preteklo leto je bilo za to podjetje najuspešnejše. Zato letošnji načrt temelji na lanskih uspehih. Ko pa so — zaradi velikih potreb po časopisnem papirju sklenili, da bodo letos delali tudi ob nedeljah in praznikih, so na predlog Izvršnega sveta LRS' lahko sprejeli veliko obveznost, da bodo letos izdelali 28.000 ton rotacijskega papirja. Rezultat ob polletju p? zagotavlja, da bodo tudi ta načrt izpolnili, če ne celo presegli. LOČITEV TRŽNEGA DOBIČKA Polletni zaključni račun je res pomemben za vsako podjetje Morda celo bolj kot letni zaključni račun, kajti analiza dela v prvem polletju lahko opozori na marsikaj, kar se da do konca leta popraviti. Kaže, da so tako menili tudi v tovarni celuloze in papirja v Vidmu-Krškem. Upravni odbor podjetja je naročil vodstvu, naj izdela podrobno polletno analizo. Taiko je pred kratkim vsak član delavskega sveta in upravnega odbora prejel lično, 25 strani obsegajočo knjižico — »Analiza proizvodnje za prvo polletje«. O tem so že in še bodo razpravljali na obratnih sestankih. Ne bomo naštevali proizvxi-ndh uspehov tega podjetja. Ne glede na višje (doslej najvišje) število zaposlenih, je tudi vrednost proizvodnje na enega zaposlenega naj večja. Lahko govori le o maksimumih, v vsem, kar zadeva proizvodnjo. Preden pa bi skušali opisati vzroke teh uspehov, naj še povemo, da je znašal čisti dohodek podjetja v prvem polletju 292,107.786 dinarjev. V poročilu o polletnem obračunu je rečeno, da je pretežni del tega (251,647.259 dinarjev) rezultat velike prizadevnosti celotnega delovnega kolektiva, ostalo, to je 40,460.527 dinarjev, pa je ustvarjeno zaradi tržnih pogojev oziroma Splošnih pogojev poslovanja. V tovarni smo zvedeli, da je računovodstvo ugotavljalo le čisti dobiček, ki so ga ustvarili zaradi novih gospodarskih instrumentov. Ostalo pa so prisodil: naporom celotnega kolektiva. Splošna sodba je, da je to rea- len izračun, ustvarjeni dohodek Pa realni temelj za sicer najbolj priljubljene razprave — k: pa vendarle marsikje zelo razburijo duhove — o delitvi dohodka. Preden je delavski svet izrekel o tem zadnjo besedo, so se pogovarjali o višini dohodka tudi v osnovni partijski organizaciji in na izvršnem odboru sindikalne podružnice. Oba foruma sta menila, da bi naj zaposlenim priznali še eno »plačo«. Edini so si bili v tem, da so jo zaslužili, najbrž še več, vendar naj bi tudi letošnji dohodki ostali v takih mejah kol lani. Predsednik sindikalne po-, druinice je razlagal razna vprašanja v zvezi z razporeditvijo sredstev in med drugim dejal; »Naša tovarna je hrbtenica vsega občinskega gospodarstva. Zaposluje tudi največ ljudi. Zasluge naših ljudi za proizvodni uspeh tovarne morda ne bi pra\j ■ocenili nitij samo s tem, koliko odstotkov na osebne dohodke so še dobili nad tarifnimi postavkami. Vendar ne bi bilo prav, če bi se delavski svet zedinil za višji odstotek. Poleg drugega vemo, da po vsaki delitvi dohodka v tovarni poskočijo cene na trgu, celo v mesnicah in trgovinah. Potem pa so prizadeti ne samo ljudje iz naše tovarne, temveč vsi občani iz Vidma-Krškega.« Delavski svet je sklenil, da razdeli 140% na osebne dohodke nad tarifnim pravilnikom in tako so te dni delavci in uslužbenci tovarne celuloze in papirja prejeli kuverto z večjim dohodkom kot sicer, vendar pa ne s takim, kot ga je marsikateri pričakoval. SE SO »SKRITE REZERVE«! Analiza proizvodnje za prvo polletje praviloma ugotavlja, da so na vseh področjih rezultati boljši od lanskih, da pa so še rezervne zmogljivosti, ki jih bo treba v prihodnje bolje izkoriščati. Taka »neskromnost im nezadovoljstvo« z doseženim uspz-bom je na mestu in je tudi porok' za večje proizvodne uspehe. Po normi je bilo letos opravljenih 524.516 ur, to je 45% vseh opravljenih ur ali 51.5% vseh ur delavcev. Povprečno so norme presegli za 16% (pri strojnih delih za 14.2%, pri fizičnih pa za 17.8%). Ce so norme pri strojnih delih pranapate ali druge neieaine, bodo ugotovili sami; žc pa sc skleni- • li norme postavit, ramo na tehnični osnovi, kar bo vsekako"-bolje. Teda tako kot vsepovsod bi se m uda le dalo ugo avli tudi tu kakšne »skrite« rezerve. Al; so uvedi; norme e; za vsa dela, kjer se io da? P i bežnem obisku i<*v: rre, po rai>. i- vorih, H so ta i.vno omejen; toliko bolj, kolikor bolj se dviga iertvicr vodilnih uslužooncev, ovinar ne. more podati boljše analize ko- p ; nsko-anaVtični oddeleK I rh.\u pa, seveda, o čem podvomi u misli dr-.gače. Predvs m gre ,.a to: posoviea delavce/ dela po normi in le-ti so svojo proizvod e naloge rc-reg’i .oJvp-ečno za 18%, Fr-z-' odni učit pa je podjetie preseglo le za 3%. (Na tem mestu ne bi obravnavali izpolnitve plana vseh izdelkov blagovne proizvodnje in proizvodnje »a lastno uporabo tovarne calulo-ze in papirja, ker so v povprečju načrt presegli.) Kaže, da prav tisti delavci, ki niso delali po- normi, niso bili tako uspešni, saj bi se moralo to pokazati v končnem proizvodnem uspehu podjetja, sicer pa se — toda negativno — to kaže tudi sedaj. Ce bi še del delavcev, k, sedaj ne dela po normi, delal v prihodnje po normi in svoje naloge izpolnjeval tako kot njihovi tovariši, ki že sedaj delajo po normi,, tedaj ne bi mogl; r jči, da norme presegajo za 16%, podjetje pa je preseglo svoj načrt le za 3%. PREMIJE SO VELIKO PRIPOMOGLE Premijski pravilnik v tovarni celuloze in papirja v Vidmu-Krškem pa je dober. Sloni na res realnih temeljih, v njem pa je do pičice določeno, za kaj in koliko premije lahko dobi premijski upravičenec. Premije so pripomogle k letnemu uspehu te tovarne. Med drugim so tudi razni prihranki materiala pripomogli k takemu finančnemu uspehu, Lahko bi jih našteli več, na primer na velikem papirnem stroju so letos proizvedli 12% več papirja kot lani. Toda medtem ko so lani porabili 26 sit, so jah letos porabili 19. Eno sito pa stane 1.200 dolarjev. Ob tem stroju je bilo devet premijskih upravičencev, ki so prejeli skupaj (neto) 34.000 dinarjev premije. To je tudi dokaz, da premije niso neupravičeno visoke.. Tovarno sem obiskal prav tistega dne, ko so na papirnem stroju dosegli rekordno proizvodnjo — 110 ton časopisnega papirja. V obratu »kuhanja«, kjer kuhajo celulozo, pa so prav takrat — dvanajst dni lu pol pred predvidenim rokom — proslavili tisočo kuho, čeprav so letos izboljšali tudi kakovost celuloze. Vse to — in to že ni vse — ie res dokaz, da v tovarni ceiuloze in. papirja Videm-Krško dobro delajo in dobro gospodarijo in da bomo ob koncu leta pisali še o večjih uspehih tega kolektiva. Danilo Domajnfco Logatec: Podpeč: • • premije so nujne! premij ne rabimo! V lesno-predelovalni industriji Podpeč pravijo, da nimajo kaj premirati, medtem ko v Kombinatu lesne industrije (ki je podobno podjetje za lesno galanterijo) v Logatcu sestavljajo nov premijski pravilnik, ki bi ga z dobro voljo lahko uvedli tudi v Podpeči in še marsikje drugod V Kombinatu lesne industrije (KLI) v Logatcu so imeli Vani premijski pravilnik, ki je ime) več premijskih osnov, glavne pa so bile naslednje tri: premije za obseg plana, premije za racionalizacijo in za premije izvoza. Z novim Vetom pa so tudi tu ukinili premirjanje. v Za ukinitev starega premijskega pravilnika navajajo naslednje razloge: Premijski upravičenci, pravzaprav njihova premijska osnova, nabila dobro proučena; knjigovodstvo je dajalo premalo preciznih podatkov z,a pravično izračunavanje premij, posebno ko je šlo za prihranek maiteriaVa; glavna premija — na obseg proizvodnje — je imela največje pomanjkljivosti, ker se je lahko mesečni operativni plan sproti spreminjal in prilagajal premijskim osnovam in kljub temu, da je bilo premi-ranih le 20 odstotkov zaposlenih in da je bila najvišja premijska postavka omejena (najvišja premijska osnova je bila 8000 dinarjev, tako premijo pa je dobil tehnični direktor) je vsako Izplačevanje premij povzročilo veliko nejevolje in upravičenega, pa tudi neupravičenega godrnjanja. Lani je logaški kombinat hudo prizadel požar, zato so vsa razpoložljiva sredstva vložili v obnovo tovartie. Tako tudi ni bilo denarja za izplačevanje premij. Vsekakor je tudi to — poleg vsega zgoraj naštetega — vplivalo na razpoloženje kolektiva, da se je le-to obrnilo proti premijam. Mnenju, da je treba ukiniti premijski isstem, se ljudje niso pridruževali le »za vogali«, ampak so ga odločno zagovarjali tudi na sestankih. Tudi delavski svet ni mogel mimo tega in ko je še upravno vodstvo podjetja predlagalo takšen ukrep, je delavski svet na svojem zasedanju začasno ukinil premijski pravilnik, vendar pa je še takrat (ob novem letu) sklenil sestaviti novega in boljšega. Kmalu se je namreč pokazalo, da le z ukinitvijo premijskega pravilnika niso ničesar pridobili, še več — občutili so prve pomanjkljivosti, ki bi jih, v tem so si edini, odpravili, če bi imeli dober premijski sistem. Beseda je dala besedo in o tem so začel; ponovno razpravljat; na sestankih. V »KLI« imajo namreč redne mesečne sestanke. Posebno važni so tromesečni sestanki, ki na njih člani kolektiva razpravljajo o finančnem poslovanju i.n o gospodarjenju v podjetju (v prihodnjih dneh bodo razpravljali o polletnem zaključnem računu). Prav na teh sestankih so delavci odločno povedali, da bi bilo prav, ko bi pre-miranje ponovno uvedli. Predvsem so sklenili, da bo novi premijski pravilnik temeljil le na treh osnovah, ki naj bi obsegale: premije za obseg proizvodnje, (količino in kakovost izdelkov), premije za zmanjšanje obratnih nezgod in pa premije za zmanjšanje okvar pri strojih. Premirali bodo tudi v prihodnje morebitne racionalizacije, v prvi od, naštetih premijskih osnov pa je hkrati zajeta tudi premija za prihranek materiala. ZAKAJ SO V PODPECI PROTI PREMIJAM? ... Ko so v. Lesno predelovalni industriji (LPI) v Podpeči spoznati, da premijski sistem nima mesta v njihovem kolektivu, so se predvsem opirali na to, da nimajo evidence, ki bi pokazala, na katerem delovnem mestu in koliko česa je bilo prihranjenega. Ce bi hotel; to sproti ugotavljati (tako pravita predsednik delavskega sveta in pomočnik direktorja), bi morali nastaviti nekaj novih uslužbencev, to pa se jim v nobenem primeru ne b; izplačalo. Takoj k temu pa pristavljajo: mi imamo tako dobro preizkušene (»ali smo najboljši v tej stroki ali nismo!«) normative, da tu ni kaj izboljševati. Ce danes izkoriščamo les do zadnjega ostanka vemo, kaj vse se da iz njega izdelati in pridobiti, potem ne more biti govora o kakšnem prihranku materiala; kakovost imamo že tako ali tako odrejeno in jo mora vsak doseči, tako, da za premije enostavno ni ne mesta ne pogojev! Kajti, če bi kdo ob morebitnem premijskem sistemu (ki ga pa nimajo in ga ne nameravajo uvajati!) vendarle dobil premijo, bi to lahko pomenilo, da je vse dotlej »sabotiral«! Edino upravičeno premijo, tako menijo bi lahko dobil le kakšen racionalizator. Premije za prihranek pomožnega materiala, na primer brusilnega papirja, pa prav tako ne bi mogli sprejeti, ker je ta material vselej različne vsekakor upravi- Ne .sindikalna trgovina1 pač pa skrb za ceneno ozimnico (Nada!; 3 ^anje s prve strani) Jabolk, od tega jih bo na prodaj okoli 50.009 ton, v Jugoslaviji pa skupno oikoli 100.000 ton. Tako obilne letine Jabolk kot letos v Sloveniji doslej še ni bilo, zato bomo lahko ob organizirani preskrbi oskrbeli delavce s cenenim sadjem. Morda se bodo cene za industrijsko sadje sukale do največ s dinarjev. Sadje za potrošnjo bi odkupovali po 18 do največ 25 dinarjev (nekaterim se zdi tudi ta cena v'soka in bo verjetno ob večji ponudbi še nižja), izvozno sadje, ki ga pa žal ni veiliko>, pa bodo odkupovali po 25 do 40 dinarjev za kilogram. Poslovne zve. ze se bodo dogovorile, po kakšnih cenah naj bi odkupovale posamezne sorte jabolk. Letos lahko uresničimo tak način odkupovanja in potrošnik bo lahko izbiral med cenejšimi, toda slabšimi, in nekoliko dražjimi, toda boljšimi vrstami. Skratka, vede' bo. kaj kupuje. Tudi krompirja bo letos neprimerno več kot lani. Na omenjenem sestanku so se dogovorili o conah in bodo odkupovali krompir za industrijsko predelavo po 8 dinarjev, slabše vrste krompir za genpodinjstvo ipo 9, boljši pa Po 19 dinarjev. To pomeni, da bodo lahko proizvajalci dobili Krom -pir tudi preko trgovine po največ 13 dinarjev za kilogram (za najboljše sorte). Prav bi bilo. če bi podjetja tudi krompir tako odkupovala knt sadje. Zberejo naj najugodnejše ponudbe in šele nato kuip jo potrebne količine^ SKLEPANJE POGODB Komisijo oziroma uprave ali delavski sveti naj bi na osnovi ponudb sklepali z gospodarskimi organizacijami, z zadrugam; pogodbe, v katerih b; poleg količin določili tudi cene, kakovost in sorto blaga. Zlasti dogovori o sorti se nam zde važni, saj so še lani nestrokovni nakupovalci sindikatov kupovali jabolka, ki so se hitro kvarila, ki niso bila pravilno transportirana, tako da so svojemu članstvu marsikje naredile medvedjo uslugo. V pogodbi naj bi navedli tudi embalažo, dostavo blaga itd. Najvažnejša je seve cena. Prav zaradi cen so sindikati velikokrat trgovali kar sami, saj so hoteli članom zagotoviti čim cenejšo ozimnico. Večina sindikatov je doslej prevažala biago s kamioni svojega podjetja. Na videz je bilo to cenejše, ker je plačala tak prevoz vsa družba. Letos tudi te navidezne cenenosti ne bo, ker bodo morali plačati vse te stroške iz sredstev, ki ostanejo podjetju. Prevoz jabolk s Štajerskega stane, če jih peljemo s kamioni, 6 dinarjev za kilogram, z vlakom le 2 dinarja (krompir 3 dinarje gospodarsko čene. Vsak premiranec — le-te bodo določilii po skrbni proučitvi — bo prejel premijo, če bo moč računsko dokazati njegovo zaslugo. Zato pravilnika o nagradah ne bodo sprejeli, ker sodijo, da je pri nagradah največ nevarnosti za krivično ravnanje. Nova premija pa ne b<* imela vloge nagrade (pri kateri bi se nenagrajeni spraševali, zakaj je oni niso sprejeli), temveč bo le plačilo za opravljeno delo, združeno s posebno prizadevnostjo, ki je obrodila uspeh, in zato takšne premije ne bo mogel premijskemu upravičencu oporekati. Tako bo do premije upravičen tudi komercialist, če bo uspel v najbolj ugodnem in najkrajšem času odpremiti blago v skladišče na Reko in ga takoj vkrcati na ladjo, (ki odpluje na primer vsak teden), pa tudi računovodja, če b0 uspel skrajšati običajni rok plačila tujih kupcev, s čemer bo dosegel, da se hitreje obrnejo sredstva, znižajo stroški za obresti ’in podobno. Saj so se odločili,, da bodo premirali vse, ne glede na njihova delovna mesta, če bo njihove zasluge le moč ugotoviti. Čez poldrugi mesec bo nnvi premijski sistem stopil v veljavo. Če že ne prej, bodo lahko tedaj sledili izkušnjam lesnih proizvajalcev iz Logatca tudi drugi iz iste stroke, vai tisti, ki so danes prepričani, da premijski sistem nima mesta v njihovem podjetju in da premije ne morejo biti tako spodbudne, da bi imelo podjetje od njih koristi. D. Domajnko oziroma 0.55). Zato bi bilo prav, če bi se podjetja posluževala predvsem železniškega prevoza in tako vplivala na znižanje cen. Tovorni. avtomobili posameznih gospodarskih organizacij naj bi vozili blago, če že tako mora biti, le od zadruge do postaje in s postaje v podjetje. pred nakupom naj bi v podjetjih pripravili embalažo. Le-te v zadrugah nimajo, v podjetjih pa je dovolj starih zabojev, ki bi jih lahko predelali tako, da bi bili primerni za prevoz jabolk., (Toda nikar prevažati jabolk v 200 kilogramskih zabojih, kakor lani nakupovalci iz tekstilnih podjetij. Tako stisnjena in obtolčena jabolka pač niso primerna za prezimovanje!) Ce bodo podjetja pripravila primerno embalažo, bo tudi to vplivalo na znižanje cene oziroma na zmanjšanje razlike med nakupno in prodajno ceno. Če pa si bodo podjetja embalažo izposojala, potem je treba s pogodbami zagotoviti, da jo bodo takoj vrnila. Lani so to eniba-lažo v nekaterih podjetjih zadrževali tudi po več mesecev, kar bi ob letošnji obilni letini še bolj otežkočalo odkup in prevoz. Končno bi morale uprave podjetja ali pa.komisije v imenu delav. svetov in uprav podpisati z zadrugo, kjer bodo kupovale blago, tudi pogodbo, v kateri bo določen rok plačila. Nekateri sindikati so lani zelo zavlačevali to stvar. Skratka, s premišljeno organizacijo in brez preštevilnih posrednikov, pa vendar v skladu s predpisi in brez ustvarjanja nereda ter navijanja cen na tržišču je možno proizvajalcu oskrbeti ceneno ozimnico. S tako trgovino, to je treba povedati, bomo oskrbeli proizvajalce s pridelki po enakih cenah, kot če bi blago kupovali neposredno od kmeta. Razlika je le v tem, da se bomo držali dogovorjenih cen in ne bomo kmetu preplačevali blaga. Sindikalne podružnice naj bi torej postale pobudnik cenen« preskrbe proizvajalcev za zime Ne želimo pa, da bi ostale »sindikalne trgovine«. Nakup in prodaja pridelkov, oskrba proizvajalcev naj bo stvar posebnih začasnih komisij ali pa drugih gospodarskih organov. M, Švab kakovosti in je zato razumljivo, da ga enkrat porabijo več, drugič manj ... .... IN ZAKAJ SO V LOGATCU ZA PREMIJE? Povrnimo se v Logatec, v KLI, ki je popolnoma podoben podpeškemu podjetju, kjer pa so vendarle ubrali drugo pot. Ugotovili so, da je bila dosedanja evidenca opravljenega dela pomanjkljiva, zato so nastavili štiri pregledovalke in zapisovalke dela (tudi mezdn; oddelek je dobil dve novi moči), ki pri vsaki fazi pregledajo bodisi opravljeno delo, bodisi polizdelke, ki bodo obdelani v naslednji fazi. Tako so med njimi onemogočili tudi vsako špekulacijo pri zapisovanju delovnega učinka po normi. Da bo jasneje, bi razložili takole: pri izdelovanju obešalnikov pride na primer v neko fazo 100.000 kosov, ki jih obdelujejo na vrsti strojev. Umevno je, da na koncu faze kontrola ne ugotovi več kosov kot prej, temveč manj, kajti izmeček je sproti odpadal. To je še posebej pomembno za kotrolo normiranih del (v normi je zapopadena tudi kakovost), kajti doslej zapisovanje ni bilo vedno najbolj točno. Takšna kontrola je že prinesla prve uspehe. Povedati moramo, da se "je »uradniški kader« povečal le za 4 osebe, ki podjetje mesečno stanejo 60.000 dinarjev. »Poenterke« so namreč nastavili meseca maja, ko je bil v podjetju 701 zaposlen, plače pa so znašale 9 milijonov dinarjev. V juniju je bilo 716 zaposlenih, za plače pa je podjetje izdalo kar dober milijon manj (točneje 7.940.000 dinarjev), vrednost proizvodnje pa se je povečala. Pravijo, da je to zasluga pravilnega zapisovanja učinka, dejansko zasluga »poenterk« ... Najbrž 'je marsikoga takšna kontrola »oškodovala«, vendar je večina ta ukrep pozdravila, še več: v kolektivu razpravljajo o delovni disciplini in pravilno sodijo, da bi ob sedanjih delovnih pogojih prav z večjo delovno disciplino povečali storilnost, s tem pa bi tudi vrednost svoje proizvodnje in večje lastne dohodke. Prihranek materiala je moč računsko dokazati, vendar je sama definicija »premija za prihranek materiala« lahko zelo relativna in ne pove ničesar. V KLI bodo skušali točno določiti, pri kakšnem materialu bo prihranek premdran. Iz dosedanjih izkušenj vedo, da brusilnica porabi v osmih urah povprečno tri komade uvoženega brusilnega papirja »Viteks« ali štiri komade domačega, znamke »Katran«. Torej bo podjetje priznalo porabo treh brusilnih papirjev »Viteks« (ali štirih »Katran«). Vsak prihranek bo premiran, večja poraba pa bo avtomatično vplivala na negativno premijo. Treba je povedati, da zaradi takšnega premiran j a ne bo mogla trpeti kakovost (da bi na primer delavka slabše brusila izdelke in tako skušala prihraniti več brusilnega papirja), ker kontrola ne bo priznala slabih izdelkov in jih ne bo štela v normo. To premijo bodo postavili, če že ne popolnoma izvirno, tako, kot ravnajo doslej le redko kje. Najbrž bodo uvedli posebne bone (nekakšen interni tovarniški »denar«), s katerim bo delavka »kupovala« v skladišču brusilni papir, število prihranjenih bonov, t. j. brusilnega papirja, bodo prekontrolirali vsak mesec in takoj izplačali dogovorjen znesek premije. Isto bo veljalo dober trgovec ponujali TAM 4500, za prihranek čistilnega špirita če bi vedeli, da imate na zalogi in vrsto drugega materiala. Pri- 500 ali 600 Pionirjev?« hranek bo prinesel velike koristi »Nikakor!« podjetju, zato bodo te premije V Tovarni avtomobilov so do- S-1S2' ----- M ' ' : ' »1! TEKMECA V ISTI TOVARNI To sta naš stari znanec »Pionir« (na pokončni sliki) in TAM 4500, ki se je šele pred nedavnim pojavil na naših cestah in ki »starejšega brata« počasi že izpodriva. V Tovarni avtomobilov v Mariboru so sestavili podroben načrt proizvodnje tega novega vozila In predvidevajo, da bodo v treh letih vse dele zanj ali sami napravili, ali pa jib bodo proizvajali v drugih domačih tovarnah. Le nekaj manjših delov bodo uvažali tudi pozneje, ker se jih v majhnih količinah ne izplača proizvajati doma. Danes uvažamo iz Zahodne Nemčije le še toliko delov, kolikor znaša polovica vrednosti izdelanega kamiona. KDO BO UREDIL GOSPODARSKE TEŽAVE V TAM Družba ali kolektiv? .(Nadaljevanje s prve strani) ročilo, dirugi spet ne, in bodo v TAM morali prevzemati blago, kar bo spet povzročilo nenormalno visoke zaloge, vezalo kredite itd. Z-atoga kamionov je prodana in je tako odpadel glavni razlog za znižanje plana, vendar v tovarni ne zaupajo v sposobnost svoje komerciale^, da . bi prodala proizvodnjo zadnjih treh mesecev, in so raje ostali pri znižanem pianu, diasi imajo proste kapacitete. »KOT DOBER TRGOVEC — NIKAKOR« ... Telefonski razgovor s prodajalno podjetja »Slovenija avto« v Ljubljani. »Kakšno je povpraševanje po Tamovih Pionirjih?« »Sedaj, ko je kamionov TAM 4500 malo na trgu, se povpraševanje po Pionirjih dviga. Dosti večje pa je zanimanje za TAM 4500. To vozilo je ekonomičnejše, ima večjo nosilnost, Diesel pogon, zračno hlajenje in porabi le 15 litrov nafte. Pionir pa okoli 30 litrov bencina.« »Kaj je po vašem mnenju bolj vplivalo na zastoj v prodaji Pionirjev: kreditni sistem ali to, da se jt pojavil na trgu eko-nomlčnejši Tamov kamion?« »Oboje. Kreditni sistem je vplival bolj na kupce iz ostalih republik, kjer še niso tako spoznali prednosti novega vozila. »Se eno vpraašnje: Aid bi kot bro vedeli, da bodo s kamionom po Deutzovi licenci postavili na trg vozilo, ki bo konkuriralo njihovemu lastnemu izdelku. Prav tako je bilo očitno, da čez noč ni mogoče preusmeriti proizvodnje ter da bodo določen čas še morali proizvajati in prodajati Pionirje. Po načrtu naj bi se v treh letih preusmeriti na proizvodnjo TAM 4500 in ta čas postopno zmanjševali proizvodnjo Pionirjev. Toda, čim so sestaviti prve kamione po Deutzovi licenci, so jih poslali na razne velesejme v državi, napravili reklamo zanje ter naglasa!! prednosti novega vozila. N; čuda, da je začelo zanimanje za kamion tipa Pionir plahneti, obenem p-a se je z neprodanimi Pionirji polnil travnih ob tovarni. Nedvomno je, da ima tudi Pionir svoje prednosti in da je zlasti uporaben v trgovski mreži, za prevoz na krajše razdalje itd. Nehote se ob tem porodi misel, da so tako zgodaj in za njih v neprimernem času postavili na trg TAM 4500 zato, da bi naglo opravičili tako močan pritisk na družbo za odobritev nakupa Deutzove licence. Smotrn gospodar bi s-i prizadeval, da bi čim-prej usvojil proizvodnjo novega vozila, ponujal pa bi še naprej le Pionirja, saj so že prve izkušnje pokazale, da lahko vozila TAM. 4500 prodajo, kolikor jih le napravijo. V tovarni pravijo, da so morati začeti z reklamo za TAM 4500, ker si je treba zagotoviti trg. V isti sapi pa povedo, da se konkurence sploh ne boje ter da se jo upajo ugnati v kozji rog — Lesno-predelovaina industrija v Podpeči je že star proizvajalec lesne galanterije. Danes izvaža svojo proizvodnjo večidel v tujino, za domači trg pa ostanejo le izdelki z napakami... Tovarno bodo letos obnovili, da bodo lahko proizvodnjo še povečali. Takrat bo morda tudi več dobrih izdelkov za domače kupce. V podjetju imajo v zadnjem času več novih strojev, razveseljivo pa je, da so jih skonstruirali in izdelali večidel doma, v svoji stvojni delavnici. tako s kakovostjo izdelka kot s ceno. PREMALO DELAVCEV IN PREVEC Nujna posledica zmanjšane proizvodnje je sorazmerno znižanje staleža delovne sile, saj nazaj, na prvotni plan zaradi odpovedanih pogodb ne morejo, četudi bi to hoteli. Po izračunih so imeli za izpolnitev prvotnega plana v proizvodnji okoli 250 delavcev premalo. Predsednik sindikalne podružnice pa osebno meni, da jih je bilo tudi v začetku leta dovolj, če ne celo za kakih 200 preveč. Podobnega mnenja so tudi delavci v mehanični delavnici, sekretar podjetja pa je izjavil, da po planu za letos niso predvL deli nič novih delavcev. Ko je delavski svet sklepal o znižanju plana, je ugotovil, da bi potrebovali za prvotni plan 2273 produktivnih delavcev, sredi junija jih je bilo v tovarni 2013, za znižani plan pa bi potrebovali 1970 produktivnih delavcev, torej jih je 43 preveč. Mimogrede povedano je v tovarni danes nekaj čez 3700 zaposlenih. Po njihovih računih jih v nekaterih oddelkih še manjka, največ jih je preveč v kovačnici (34), v mehanični delavnici in karosernici, na katerih leži breme proizvodnje, pa 32 (v teh dveh oddelkih dela okoli tisoč ljudi). Ze na oko je številka 32 vredna pomisleka, k čemur so pritrdili tudi nekateri delavci v orodjarni. Prvega avgusta so odpovedali okoli petdesetim delavcem in delavkam. Vodstvo tovarne meni, da je s tem število zaposlenih v glavnem uravnano s planskimi potrebami. Ce je v nekaterih oddelkih še kaj preveč delavcev, jih bodo razvrstili na druga delovna mesta, plačali pa jih po stari tarifni postavki. Ob tem le en izračun. Lani je bilo 56.74l,/i) vseh produktivnih ur normiranih. Norme so prekoračevati povprečno za 18‘Vff. Razmišljanja o teh podatkih nas privedejo do tegale nekoliko poenostavljenega, vendar tehtnega sklepa: če so v polovici produktivnih ur prekoračiti normo za okoli 20%, bi jo v vseh za 10% In plan za toliko presegli. Toda plan proizvodnje kamionov in šasij Pionirja so izpolnili lani z 97%, avtobusov z 87%, TAM 4500 z 84%, le rezervnih delov so napravili za 22 odst. več. Razmerja so ostala bržčas tudi v prvem letošnjem polletju ista, izpolnili pa so nekaj pod 45«/* letnega plana kljufb ugodnemu energetskemu položaju. To da slutiti, da je težko govoriti o ekonom iv: rani u z delovno silo v tej tovarni, zlasti še, če pomislimo, da odpadeta na eno produktivno uro dve neproduktivni. Ce se že zgledujemo po tujih, tovarnah, potem se raje sponmljpp na to, da proizvedejo v tovariti .Deutz pa tri kamione na leto na enega zaposlenega, v TAM pa niti celega. Seveda so zato delno tudi objektivni razlogi: zastarel strojni park, čigar kapacitete so izkoriščene le do polovice, kar zahteva dosti vzdrževalnih del. Dalje imajo močno orodjarno, ker industrija orodij pri nas še ni dovolj močno razvita itd., vendar je _razmerje 1:2 v prid neproduktivnim uram dosti preveliko. Ne bi kazalo morda ta razmerja močno spremeniti in s tem poceniti proizvodnjo Pionirjev, obenem s tem pa tudi znižati prodajno ceno in tako povečati zanimanje za to vrsto kamionov? S tem*bi tudi zmanjšali povpraševanje po investicijskih kreditih, kar bi pozitivno vplivalo na odnos med blagovnimi in denarnimi skladi. Ubrali pa so najlažjo pot: znižali so plan, s tem pa se je, kakopak, tudi lastna cena zvišala za 164.000 dinarjev pr; vozilu. Za toliko bodo manjša razpoložljiva sredstva podjetja od vsakega kamiona. Mimogrede povedano:' upravni odbor n; bil seznanjen s to posledico znižanja plana. KRATKOVIDNA POLITIKA Težko se je znebiti vtisa, da v tovarni zelo radi prevržejo krivdo za vse težave na družbo in ne izpuste skoraj nobene priložnosti, da ne bi naglasili tistih instrumentov, ki prizadevajo tovarno, da bi morda z njimi opravičili tudi lastne slabosti. Proizvodnja kamionov TAM 4500 zastaja, ker ne dobe deviz; Pionirjev niso mogi prodati zaradi takih in takih kreditnih predpisov; z notranjimi problemi tovarne se ne utegnejo podrobneje ukvarjati, ker se predpisi naglo menjajo in se zato s takimi problemi ukvarjajo le drugorazredni uslužbenci; da nekateri oddelki visoko prekoračujejo planirane stroške, ni njihova krivda, marveč so posledica knjigovodskega obračuna delovnih nalogov itd. Vsak ima seveda pravico 'grajati, Pe misli, da so predpisi napačni ali celo škodljivi. Ostati samo pri tem, na lastne slabosti pa opozoriti le »med vrsticami«, kot so dejali v tovarni, pa je politika, ki se bo prej ali slej hudo maščevala. V vodstvu tovarne vlada prepričanje, da zanima delavce zgolj, kdaj bodo delili dobiček. To pa ne drži. Razgovori z delavci vsaj v orodjarni in mehanični delavnici lahko vsakogar prepričajo, da se močno zanimajo tudi za druga proizvodna in gospodarska vprašanja tovarne, le da jim jih ne raztolmačijo jn si jih potem vsak po svoje razlaga. Delavski svet bo v kratkem razpravljal o polletni bilanci podjetja. Ne bi bilo napak, če bi to priložnost izkoristili za to, da bi opozoriti kolektiv na tiste stvari, ki jih je moč rešiti v samem podjetju, jim pogumno povedati in ga s tem mobilizirati, da se urede. Le taka politika se bo bogato obrestovala. Vlado Jar* Mladi proizvajalci se pripravljajo na razpravo Pred dnevi je bila seja ko-»lisije za delavsko mladino pri CK LMS, kjer so podrobneje razpravljali o nalogah organizacij LM in opozorili na nekatera važnejša vprašanja v zvezi z razpravami o polletnih obračunih v gospodarskih organizacijah. Organizacije LM bi se morale povezati s sindikalno organizacijo, saj so stališča, ki jih je sprejel . republiški svet sindikatov osnova tudi za delo čeprav bi morali upoštevati, da je tako delo zahtevno in politično pomembno in bi mu kazalo dodeliti več časa. V »Avtoolmovi« v Šentjerneju predvidevajo, da bodo o osnovnih vprašanjih razpravljali najprej v klubu mladih proizvajalcev, nato pa bodo skupaj z mladimi člani DS pojasnjevali dosežene uspehe v kolektivu mladim delavcem tn ob tem zbrali njihova mnenja, kako bi razdelili preostala tmančna sredstva, v cementarni Anhovo bodo t0 priložnost izkoristili in bo organizacija LM prvič vzpostavila organizacije LM. V nekaterih kontakt z mladimi člani DS (neka- okrajih so se priprave že pričele. V gordškem okraju bodo imeli teri izmed njih niso člani LM). Občinski komite LMS v Idriji pa bo prav tako sklical skupno sejo s sindikalnim svetom, ki ji bodo skupen razgovor mladinskega prisostovala mladinska vodstva v in sindikalnega vodstva, da bi se podrobneje pomenili, katere probleme bodo v kolektivih postavili v ospredje. Nekateri de- podjetjih im bqdo napravili analizo, kako se izpolnjujejo obveznosti kolektivov za uresničenje nekaterih izboljšav v življenju delavcev. Mladinske organizacije delovnih kolektivov ljubljanskega lovni kolektivi v tem okraju okraja se že dalj časa pripravlja-zatrjujejo, da je za izdelavo Jo na sektorska posvetovanja, kjer polletnih obračunov predviden prekratek čas, tako da je resna bodo obravnavali naloge, ki izhajajo iz družbenih planov občinskih ljudskih odborov, da bi tako ovira za široko politično poja- lažje razumeli, zakaj je treba v in tolmačenje pred ^^te^odMomtl za^rarfične'''komunalne službe, stanovanja tn druge stvari v občini, kar nedvomno mnogo koristi mladim delavcem. v kranjskem okraju bodo člani CK LMS obiskali nekatere delovne kolektive in poleg ostalega pomagali vodstvom LM im klubom mlad'h proizvajalcev, da bodo kar najbolje pričeli z delom. Prak- snjevanje sejo delavskega sveta, ki obračun potrdi. Tako bodo marsikje delavcem in mladini stvari pojasnjevali šele tedaj, ko bodo že sprejete na DS in bo popolnejša analiza le še formalnost. Kratek rok je za nekatere izgovor, »Sindikalna trgovina« Do kdaj še? tična stališča OSS jim bodo mnogo pripomogla h konkretizaciji akcij. Klubi mladih proizvajalcev v »STOL« v Duplici, Železarni Jesenice, Rudniku Idrija. TAM v Mariboru in drugod pripravljajo širše razprave in bodo prosili za pomoč tudi starejše. Ponekod bodo izvedli med mladimi delavci anketo, da bi spoznali njihove želje in potrebe glede bodočega razdeljevanja sredstev. Niso namreč redki primeri, ko prav mladi delavci najbolj čutijo pom&njkljivo skrb za njihove življenjske pogoje v nekaterih delovnih kolektivih. Stanovanje, prehrana, delovna zaščita, možnost različnih kvalitetnih in cenenih uslug in druga vprašanja bodo marsikje ponovno upravičeno na dnevnem redu. Tud\ v kolektivu mladi delavci često najdejo različne probleme, s katerimi se v celoti ne strinjajo. Zato bodo v večini gospodarskih organizacij pripravili posebne proizvodne konference mladih delavcev, da bi povedali svoje misli k sedanjemu tarifnemu pravilniku, da bo to solidnejša osnova za sestavljanje novega, ko bodo s tem v zvezi izšli predpisi. V nekaterih kolektivih bodo nedvomno zahtevali, naj se uvede kar največ dela po normah, ker jih nekje brez potrebe in ob negodovanju delavcev brez posebnega vzroka ukinjajo. vsa druga vprašanja in vsebinsko globlja vprašanja lahko pozablja in dela po starem. Vodstva Ljudske mladine pričakujejo, da bodo upravna vodstva podjetij tudi njim posredovala osnovne podatke in dru-de pokazatelje, tako da bodo lahko, še preden bi gradivo obravnavali na seji DS, dali svoja mnenja, stališča in zahteve. Zaželeno pa bi bilo, da sindikalne organizacije povabijo tudi mladinska vodstva na razgovor, ko bodo govorili k polletnemu obračunu. M. R. Na vratih jeseniške železarne je že silna gneča, ura pa je šele pravkar odbila dve... Za desc^etoico - zmaga Na ljubljanskem hipodromu v Stožicah so bile minulo nedeljo velike konjske dirke z glavno točko — XXXI. jugoslovanskim kasaškim derbyjem. Za prireditev je bilo izredno zanimanje, Derby je navrgel učinkovito ^mago državni kobilarni v Turnišču. Štiriletna Libc a na vajetih Stevana Kučere je namreč zmagala pred vsemi favoriti z izvrstnim kilometrskim čaaom 1:31,8. To je že četrta zmaga kobilarne Turnišče v jugoslovanskih kasaških derbyjih v minulih petih letih in četrti takšen uspeh voznika Stevana Ku-čere. Za tumiške rejce je ta ponovna zmaga lepo priznanje za dosedanje delo. Kobilama v Turnišču praznuje namreč prav zdaj desetletnico in je nedvomno veliko prispevala k razvo;u konjskega športa pri nas. Dragoceni izgubljeni čas V delavnih kolektivih večkrat razpravljajo o proizvodnih uspehih. Pri tem ugotavljajo, da s« kljub prizadevanju vseh članov delovnega kolektiva obseg proizvodnje ni znatno povečal. Ob takih pripravah pozabljajo, da v podjetjih izgubijo veliko, časa, ker delavci prihajajo prepozno na delo in predčasno zapuščajo svoja delovna mesta. V naših gospodarskih organizacijah je še vedno premalo Mariborski »Večer« je pred kratkim zapisal, da v podjetju »Povrtnina« v Manbcfru ne morajo kupovati jabolk in hrušk v večji količini (podatki kažejo, da bo letos dobra letina), ker r.e vedo, kam bi jih prodajali. (V kolikor pa hruške odkupujejo, jih plačujejo po 20 din). Medtem pa so cene nekaterih vrst sadja in zelenjave v Celju in Ljubljani zelo različne. Hruške prodajajo po 40 in cele p i 50 dinarjev. Zakaj so prodajne cene tako visoke? Saj podjetja vendar kupujejo pridelke po razmeroma nizki ceni. Odgovor na to vprašanje iščejo potrošniki že vrsto let Ker trgovina še ni uspela, da bi organizirala odkup tako, da bi prodajala kmetijske pridelke po razmeroma nizkih cenah, si potrošniki poiščejo te prehran-bene predmete tam,- kjer jih bodo kupili najceneje. Podobno je bilo pred kratkim s krompirjem. V Slovenskih Konjicah sc ga prodajali po 40 din, medtem ko so ga v tovarni »Konus* delavci lahko dobili po 25 din in celo po 18 din. Tako imenovane sindikalne trgovine pa seveda ne bomo mogli izko- Nova Goiica Okrajni ljudski odbor v Novi Gorici je na seji sprejel odlok o ustanovitvi zavoda »Administrativni tečaji«. V tem zavodu bodo v dvoletnih splošnih tečajih usposabljali gojence za administrativno delo v zavodih in gospodarskih organizacijah. V tečaje se bodo lahko vpisali absolventi nižjih gimnazij in osemletk. * Na Goriškem bodo proslavili obletnico Goriške fronte s tem, da bodo odkrili troje spomenikov padlim borcem. Na Vogrskem bodo odkrili spomenik padlim domačinom, v anhovski cementarni padlim borcem, ki so nekoč delali v tovarni, na Trnovem pa bodo odkrili spomenik padlim borcem IX. korpusa. Spomenik na Trnovem bo izdelan iz kraškega kamna v obliki štirioglatega stebra. Visok bo 12 metrov. Ob spomeniku bodo uredili grobnico posmrtnih ostankov 200 padlih borcev. rvr-indti toliko časa, dokler bo trgovina pri odkupu in posredovanju kmetijskih pridelkov iskala le dobičkov. Družbene organizacije, sindikati in potro- delovne discipline. S tem smo Mladi člani delavskih svetov, f, celol »problem tako star kakor tovarna in ga ni moč izkoreniti.« Za izgovorom se ponavadi skriva vprašanje, kdo se bo ukvarjal z de- ki so se mudili v Bohinju in na seminarju, so bili mnenja, naj bi ob razpravah o dosedanjem gospodarjenju v kolektivih ne pozabili tudi na vprašanja, o katerih je bilo govora v Pismu IK CK ZKJ. Navajali so namreč vrsto primerov, ki kažejo, da so v nekaterih kolektivih šniški sveti naj bi pomagali smatrali, da je ob predelavi pi- ni3l° tega> tePrav 3® t° njihova občinskim svetom za blagovni promet, da bi nemogoče razlike v cenah čimprej odpravili. sma potrebno le ugotoviti, kako je bilo doslej z avtomobili, reprezentančnim fondom in drugimi vprašanji, potem pa se na varnosti delavcev Železarne Jesenice«. Pravilnik bo kolektivu mesec dni na ogled na vseh oglasnih deskah v obratih, nakar ga bo sprejel delavski svet. VLAKI IMAJO ZAMUDO Zaradi zamud vlaki pogosto prepozno pripeljejo delavce na Jesenike. Vratarji v železarni zapišejo vsako zamudo posebej, tako da je skoraj nemogoče, da bi tudi tisti delavci, ki se niso pripeljali z vlakom, na račun »obveznih« zamudnikov prihajali prepozno na delo. (V železarni so že razmišljali o kontrolnih urah, ki jih pa zdaj ne bodo kupili, ker nimajo sredstev). Takft je torej v Jeseniški železarni. V nekaterih drugih gospodarskih organizacijah pa sploh ne vodijo pregleda, če delavci zamujajo. Tu ne gre, kot nekateri pravijo, za nekakšen policijski režim. Ne gre za to. da hi »zagrenili« življenje zaposlenim delavcem, temveč le za to, da bi povečali dohodek podjetja in s tem pomagali tudi vsakemu članu delovnega kolektiva. POLURNI ODMOR Se preden je zakon o delovnih razmerjih predvidel polurni odmor, so ga nekateri že-lezarji že izkoriščali. Kako? Na Jesenicah so takrat imeli četrt ure odmora. Todia tega se včasih niso držali in so 15 minutni odmor daljšali kar v polurnega. To so bili sicer redki primeri, ško železarno. Hoteli smo se bili pa so vendarle. In kako se- lovno disciplino, ali mojstri in obratovodje ali organizacije podjetij, organi upravljanja ali pa uprava podjetja. Mojstri in obratovodje pa se večkrat bra- službena dolžnost, češ, da nočejo kalita tovarištva v kolektivu. S svojo popustljivostjo ne kažejo ravno, da so dobri tovariši (večkrat je po sredi fa-miiliarnost), Ce bi bili, bi resno opominjali tiste delavce, ki zaradi malomarnosti izgubljajo dragocene ure, medtem ko morajo drugi delavci še krepkeje zagrabiti za delo, da nadomestijo tfiisto, kar so jim drugi zapravili. , To pot smo obiskali jeseni- je, ko vstopiš v jedilnico obrata martiinarne. Delavci se prav gotovo prijetneje počutijo, ko sedijo okoli miz, kakršne lahko najdete res v najmodernejših okrepčevalnicah. Seveda so se železarji v tem obratu sami znašli, sami 50 si na pobudo obratne sindikalne organizacije uredili jedilnico, vodstvo obrata pa jim je pomagalo. Ate so morda delavci konstrukcijskega in drugih obratov ne/ žele prav takšnega počitka v prijetni jedilnici?). Tam so po-malicali, ostali čas pa so porabili za razgovor in počitek. Pet minut pred koncem odmora se' je oglasila sirena in točno ob pol sedmih so se na delovnih mestih spet zasvetili varilni aparati. Ali je povsod tako? Najbrž ne. Saj smo že večkrat slišali, da delavci odhajajo z delovnega mesta preden se začne polurni odmor. V podjetjih mirno gledajo to počet-le. namesto da hi delavce opomnili, da nima nobenega smisla, če umetno podaljšujejo polurni odmor. Ce taka prigovarjanja ne hi zalegla, potem bi le kazalo take nedisciplinirane delavce kaznovati: njim v škodo, delovnemu kolektivu v korist. NA VLAK SE MUDI nja z delovnega mesta. Na Je« senicah so o tem veliko govorili, pa vendar, dosti bolje ni. V metalurških obratih dobi delavec pred koncem osemurnega delovnika izmeno, zato se lahko nekaj minut prej umije ter pred vratarjevo klžo počaka, da sirena naznani konec dela. Zal pa tj zgledi vlečejo tudi delavce v »mrzlih obratih«, ki svojega dela — za razliko od »toplih« obratov — še * niso opravili. Ti problemi so na videz sicer malenkostni, če pa jih do kraja proučimo, vidimo, da so silno pomembni, V nekaterih gospodarskih organizacijah se jih še niso lotili z vso resnostjo. Prav nič ne razmišljajo, kako bi nadomestili s polurnim odmorom izgubljene ure, marveč celo dopuščajo. da se ta izgubljeni časovni sklad še poveča. Potem pa, ko ugotovijo, da niso izpolnili plana, da je realizacija slaba, da ni denarja zja..mesečne prejemke, začnejp zvračati krivdo na predpise in na družbo, namesto da bi o pravem času iskali vzroke znotraj podjet-In naposled, v gospodarskih ja. Zavoljo tega je takšna krši- pfavi polurni Predsednik občinske) sindikalnega sveta v Kamniku Janez Rems je lelavec v podjetju »Kamnik«, v tistih nekaj uricah prostega časa, kj mu še ostane, pa rad dela pri svojem radijskem oddajniku, saj je navdušen radioamater. prepričati, kdaj prihajajo de- daj izkoriščajo lavci na delo, kdaj zapuščajo odmor? delovno mesto in splob kako Polurnega odmora v toplih jo z delovno disciplino. Ze prvi metalurških obratih sploh ni. razgovori z nekaterimi sinddkal- Delavci malicajo, kadar utegnejo. Drugače pa je v »mrzlih« obratih. Obiskali smo obrat konstrukcij in opazovali, kako izkoriščajo polurni delovni odmor. V popoldanski izmeni so delavci ob 6. uri zvečer zapustili svoje delovno mesto in odšli v jedilnico. (V tem obratu je jedilnica sila skromna, skorajda preskromna. Kako vse drugače nimi delavci in tovariši iz uprave so pokazali, da je nediscipliniranost še vedno resen problem jeseniške železarne. V tem delavnem kolektivu je nadzorna služba še vedno pomanjkljiva. V zadnjem času so v železarni izdelali osnutek pravilnika: »O de lovni disciplini in odg o- Premalo neukih delavcev ? Razgovor s predsednikom občinskega sindikalnega sveta v Kamniku Tovariš predsednik, delovni rodnimi delovnimi mesti so kolektivi že nekaj časa razpravljajo o osebnih minimalnih dohodkih in tarifnih sporazumih. Tarifne postavke bodo laže vskladili, ko bodo znani tarifni sporazumi. Kako se malenkostne, o njih ne bi rad govoril — ne bi rad po nepo- pa preveč. Tudi poikvaiifici-raniih delavcev nam večkrat primanjkuje. Res je, v neka- treibnem razburjal ljudi —ker tarifo občinah, kjer imajo rezervno delovno silo, bodo neuki delavci za podjetje precej dragi. Toda če si bodo ga- jih bomo kmalu, odpravili. Podjetja so doslej zaposlovala .precej nekvalificiranih je tudi nekaj negativnih pojavov. V gradbenem podjetju »Graditelj« (ki je zdaj v prisilni upravi) so nekam po svoje kar vsi pridobili kvalifikacijo. To podjetje danes skorajda nima neukih delavcev. na to pripravljate v kamniški delavcev. Ob nizkem minimal- mi prizadevali, bodo lahko Seveda se to pridobivanje občini? Tudi v Kamniku so tarifne postavke v sorodnih podjetjih različne, razlike so pa le ma- nem dohodku, ki ga predvidevamo za ta mesta, to ne bo več tako preprosto. Ker bodo podjetja morala za razliko lenkostne. Delavci so različno med osebnim dohodkom in ta- plačani v posameznih podjetjih, čeprav opravljajo enako delo.. Zaradi tega se večkrat selijo iz podjetja v podjetje. Čim bodo znani tarifni sporazumi, bomo lahko vskladili tarifne postavke in s tem tudi zajezili preseljevanje delavcev. Razlike v tarifnih postavkah med sotnodnilmi pod- rifno postavko plačati družbi davek, bodo ti delavci za podjetje precej dragi. V kamni- pcridobili vse pogoje in postali polkvalificirani. Precej pol-kvalificiranih delavcev v naši občini je Lani pa tudi letos obiskalo veliko tečajev in že opravilo izpite za palkvalitfii-cirane delavce (v podjetju Kamnik in Tovarni upognje- znanja vleče že nekaj let in zavoljo tega ni nič čudnega, organizacijah izgube precej časa zaradi predčasnega odhaja- PRAVNI PLAČEVANJE R. Z. Ravne; Po desetletni neprekinjeni zaposlitvi ste letos pretrgali delovno razmerje. Ko so delili plače iz dobička za leto 1957, vas niso upoštevali in sedaj bi radi vedeli, ali imate pravico do te plače. — Odgovor: Če so vaše trditve točne, imate vsekakor pravico do plače iz dobička za leto 1957, in sicer vam ta plača pripada — ne glede na določbe tarifnega pravilnika — po 69. členu uredbe v plačah delavcev gospodarskih organizacij, ki velja za leto 1957. Ce izpolnjujete pogoje po določilih tega člena — in Iz pisma je razbrati da jih izpolnjujete — potem najprej zahtevajte od podjetja izplačilo pripadajoče plače iz dobička za leto 1957. Če bi zahtevek zavrnili potem ga lahko uveljavite sodnim potom s tožbo na okrajno sodišče in uspeli boste seveda, če res izpolnjujete pogoje, kot Rišete. Pripomniti je, da bi morali do- tev »demokratičnosti« kolektivu le v prid. N. B. Tl ški občini imajo nekatera nega pohištva v Duplici). Ne- podjetja precej nekvalificiranih delavcev. Vprašuje je torej, če se podjetjem izplača kateri nekvalificirani delavci so že ob analitični oceni delovnih mest, posebno pa še ob imeti toliko rezervne delovne razpravah o novem načinu de- sile? Najprej bi povedal to, litve dohodka spoznali, da z da majhno usposobljenostjo ne jetji ali bolje rečeno, med so- imamo premalo delavcev, ne bodo mogli,priti daleč. Seveda Zakaj slab kruh Najbolj pereče razmere v naši občini so nas prisilile, da smo napisali za vaš list ta članek: Veliko negodovanja bi odpadlo, če bi nekateri tovariši v občinskih podjetjih ravnali s potrošniki tako, kot so dolžni. To velja .zlasti za uslužbence občinskega podjetja »Pekarne« v Železnikih. Največ težav imamo namreč v naši občini pri .preskrbi prebivalcev s kruhom. - Na zboru volivcev sm:ia sklenitev premirja neizbežna, vse delo pa zaman. In zadnjič, četrtič, proti sovjetskemu šampionu Talju! Pozicija je mnogo obetala, analize pa tako težke in samo načelne, da je bilo mogoče samo približno nakazati idejo. Celo dvakrat bi lahko prekinila partijo, če ne bi bilo drugače*, ise (pravi, če ne bi Talj slabše nadaljeval. Tudi Puc je že stopil v akcijo, saj je pomočnik državnega prvaka. Štiri kola je počival, potem pa se je presneto potil s pozicijo Panno — Gligorič. Prvo noč je delal štiri ure; vendar odrešilne ideje ni našel. Šla je tudi druga noč, toda ne več zaman. Pol ure pred partijo je bil Puc pri Gligoriču (»Gliga« sam je prav tako nekaj ur pre-čepel za prekinjeno pozicijo!) in Panno je kmalu položil orožje, hitreje, kot je kdorkoli pričakoval. Kaj vse zmore domača »kuhinja«. Vendar pa analiziranje prekinjenih partij ni edina sekundantova naloga. Še druge so. Tako pomaga igralcu pri pripravah za naslednje kolo. Skupno študirata nasprotnika, pregledujeta njegov otvoritven; program, iščeta nove ideje ali tudi samo šibke točke novega partnerja in podobno. Velika naloga, še večja odgovornost in zelo hvaležno delo, če se z igralcem odlično razumeta. In to drži v obeh primerih, Gligorič in Puc ter Matanovič in Rabar, ki so tud; v zasebnem življenju, v Portorožu ali kjerkoli, veliki osebni prijatelji. Zato prežive prenekatero prosto uro skupno, Matanovič in Rabar pa sta se sploh skupno nastanila. In tako igrata ta dva šahovska dueta lepo v dvoje, 'čeprav sede za partijo vselej samo prva violina. Skupaj kovano orožje, skupaj predelane analize, skupno zmagoslavje ali poraz. Če je zasedba dobra, in v jugoslovanskem primeru je. potem največkrat drži prva varianta — zmagoslavje. ribora pa je tako znano, da so najmočnejša ekipa v Sloveniji, čeprav, se letos niso vrnile iz Ljubljane, tako kot lani uz Idrije, s prvim mestom. Kadarkoli hočete, lahko nastopijo na 8 deskah, klubski ženski turnir z 12 ah še več igralkami pa za 2ŠK Maribo-r tudi ni nič več nevsakdanjega. Takoj moram povedati še to, da se domači mojstrski kandidati, kolikor kot študentje nibo izven Maribora, radi dajo videt; v klubskih prostorih in radi sedejo za igramo mizo z nadebudno mladino obeh spolov ter prenašajo nanjo svoje raznotero znanje. Osnovo za klubsko članstvo tvorijo različni železničarski kolektiv, v Mariboru. Največ je seveda mladine. Prostori so premajhni, tako da za vse, ki so hoteli svoj prosti čas posvetiti šahu, kmalu ni bilo več prostora. Zato je sporazumno prišlo do ustanovitve še enega železničarskega šahovskega kluba v Mariboru, in sicer na glavnem kolodvoru. Ime mu je »Krilato kolo«, zajema pa samo delavce in uslužbence na tem delovnem mestu in njihove najožje družinske člane. Seveda sta oba kluba v najboljših odnosih in ob sleherni priložnosti najtesneje sodelujeta. Beseda je dala besedo in tako sem iz ust tov. Mastena izvedel še za klubove velike načrte, predvsem o novih klubskih prostorih za Mariborskim dvorom. Res lepi bodo, kadar bodo sprejeli itied svoje stene prve igralce. Tedaj se bo število članov — če sem si prav zapomnil, jih je že zdaj registriranih pr, republiški šahovski zvezi okoli 200. brez pionirjev seveda — lahko še večje, s tem pa tudi osnova za nadalj- njo kvalitetno rast. Kar rad sem zato verjel željam vseh, s katerimi sem se pogovarjal, da bi hoteli ostati kot ekipa na osmih deskah še nadalje vsaj na četrtem mestu v državi, k; ga zdaj dele z ljubljanskim šahovskim klubom, sicer pa še napredovati ... ŠAH KOMBINIRAJMO! Tokrat dajmo v naših stalnih šahovskih »orehih« prostor dvema težjima nalogama, da bi po zadnjih dveh. ki sta bili lažji, spet vzpostavili ravnotežje. V prvi nalogi Ima sicer beli materialno premoč (dama proti trdnjavi in dvema kmetoma), toda njegova pozicija je povsem sodeč izgubljena. Cmi ima na razpolage razne grožnje, od mata do promocije kmeta. Toda če se boste dobro poglobili v igro, boste vendarle našli za be- lega rešitev, ki vodi v remi. Namig: Cilj vam bodi črni kralj! »Oreh« štev. 11.: BELI: Kdl. Det, Thl, Paz, d5. el, f3 (7) ČRNI: Kh6. Tb8. Tf2. PaS. C3. ct, d«, g«. h5 (S) V drugi nalogi je stvar še težja. Beli ima sicer kmeta več in mnogo boljšo pozicijo, vendar pot do zmage ni očita. Pa vendar z lepo kombinacijo,Lv kateri kajpak ne gre brez žrtev (kar korajžno!), izsili mat v nekaj potezah. Namig: Pomislite, kako 1>1 razbremenili točki e5 in 17. — obe poziciji sta vzeti iz nekega tujega biltena dopisnega šaha. »Oreh« štev. 12: BELI: Kgi. Dg3, Tel, Tfl. Lf4, Sal. Sh6, Pb2 d3. 64, f5, go. h3 (13) ČRNI: Kh8, Db5, Td7, T18 LCS, Le7. Sc«, Pa«. b4. d4. f7. h7 (12) REŠITVE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Štev. s.: — 1. Td5:, TdS: 2. Del. (zredno lahko, kajne? Štev. 10.: — 1. Dg7:+, Kg7: 2. h« 4- z matom. Tudi s to nalogo najbrž ni bilo posebnih težav OHO, sovjetski strelci — prireditelji letošnjega (37 svetovnega prvenstva v streljanju — so pa zares pravi ostrostrelci. Svojim tekmecem, med njimi tudi jugoslovanskim reprezentantom, so jo pošteno zagodli prav v dneh, ko so se na vseh petih celinah pripravljali za moskovski šampionat. Da, zadeli so jih prav tja, -kjer so najbolj občutljivi: kratko malo jim niso dali na voljo svojih vojaških pušk za trening. Z drugimi besedami: prijavljene reprezentance, razen morda tistih nekaj iz vzhodne Evrope, niso dobite pravočasno sovjetskih vojaških pušk. Ali bodo po vsem tem sploh kos sovjetski ekipi? In naši so bili že od nekdaj dobri v tej disciplini, zdaj so jim pa ti računarski gostitelji takole zmešali štrene! AHA, nogometaši se že spet kregajo za zeleno mizo. Na nesrečo — spet ljubljanski Odred. Sicer pravi, da mu ni dosti mar za pritožbo proti trboveljskemu Rudarji^, temveč bi rad prvenstveno zamašil luknje v nepopolnih pravilih te priljubljene igre, predvsem glede poštenja sodnikov. Vse prav in lepo, toda Odred je izbral zares zelo neprimerno priložnost za to hvale vredno dejanje. Da, prav zdaj se je lotil te paragrafarske naloge, ko bi morate samo igre in nič drugega odločati o novih članih druge zvezne lige. OHO, tega~ pa niso pričakovali niti 'največji črno-gledci. Toliko je' bilo namreč hrupa zaradi hipodroma v Stožicah, da se je tresla celo Šmarna gora. Ne potrebujemo takega športnega, objekta, so dejali nekateri. Toda dirkalna sezona je dokazala drugače; tekem, med njimi tudi mednarodnih, je bilo letos na pretek, čeprav hipodrom še ni dograjen. V nedeljo pa je bila na njem še celo največja vsakoletna dirka te športne veje — jugoslovanski kasaški derby! Skratka, zares bi bilo dobro, da bi ta športni objekt na prodnatem in neplodnem desnem bregu Save dobil čimprej dokončno obliko. / Nato ga je Milan zadavil, razpasal in slekel, po nekaj minutah pa sam odšel iz celice v Blentovi orožniški uni-fotrmi, s pištolo v roki. Tiho je šel in zavil proti izhodu. Noč ]e bila temna in vetrovna. Skoz odprto okno stražarske sobe je prihajala svetloba in slišali so se glasovi orožnikov, ki so metali karte. Neopazno je obšel svetli krog in obstal pri odprtih vratih, ki so držala na dvorišče, ograjeno z visokim zidom. Kmallu nato se je napotil pro.ti’glavnim vratom. Tema je skrivala obris stražarja, zrak je dišal po dežju. Stražar je začutil korake in ga je pozval, naj obstane. To usodno napako je stražar plačal z glavo. Po zvoku njegovega glasu je Milan, precenil razdaljo. Strel. Prvi. Drugi. Puškino kopito je udarilo ob tla. Nekje zadaj so odjeknili glasovi. Preplah. Po nekaj skokih se je znašel Milan pri glavnih vratih,, že je odpahnll vrata in planil v mračno ulico. Streli so zarešetali po pločniku okoli njega. Naslednjega dne je prispel neki orožnik čez Hum k partizanom. Tako so pripovedlovali kmetje. Tedaj so se pojavili po stenah in brzojavnih drogovih Pomirja lepaki z Milanovo podobo. Komunističnega bandita in morilca so ocenili na sto tisoč kron. Odtihmal je bila njegova glava v Romiirju toliko vredna ... Poslednje strani Milanovega življenjepisa podrhtevajo v Gjurovi roki, V sobi je postalo že kar pretoplo, zato se mu je srajca lepila od potu. Konj hrza na travniku. Stražar je nekoga ozmerjal. Pri tem je snel kar peščico svetnikov z neba. Tri življenja na nemih, popisanih straneh. Trije člani štaba tretjega bataljona. Trije člani Partije, trije stari tovariši. Gjuro še nikoli v življenju ni bilo tako tesno pri srcu. Brez dokazov — naj prisluškuje glasu srca, krvi, slutnje? Kri mu je spet ledenela po žilah. Zaim, Smajo, Milan. Misli in slutnje, slutnje in misli, vse se je prepletalo in sikalo kakor v brezglavem vrtiljaku in vse to je v slapovih padalo na njegovo glavo. Poguma mu je treba j bolj ko kdaj koli, drzne, nepreklicne pobudnosti. Z vsemi svojimi čustvi je dojemal, da je na pravi poti. To pot ga firče ne bo preslepilo — utripalo mu je pod' grlom, vedno hitreje, vedno močneje. In kakor v sanjah so se s hitrostjo svetlobe vrstili v zavesti grozni prizori, zajeti v trenutku zablode nekoč poprej, a zdaj so dobivali v njegovih duševnih očeh čisto nov, čisto drugačen in prav grozovit pomen. Nekaj vztrajnega in brezumnega mu je kljuvalo v možganih. Zdaj ali nikoli! Vtem je zaslišal korake pred vrati. 34 Mitar je vstopil prvi. Nasršen je bil in prašen, po mrkem raztegnjenem obličju so mu lile srage potu. To vroče, odkrito obličje je izražalo utrujenost po burni, neprespani noči. Komisar Danilo je držal roke v žepih in je zgrbil hrbet, kakor Sicer ni bila njegova navada. Poveljnik je pogledal naokoli in pokimal Gjuru nekako z vprašujo-j čimi očmi. Medtem, je počasi svaljkal cigareto, dolgo je | sukljal papir med prsti. »Ne smemo se več obotavljati. Nemci vlačijo topove j pred Bezdan. Naj slišim, pri čem si zdaj.« . Gjuro se je zavedal moči svojih misli in je hotel to ! moč izpovedati z besedami. »Prav za gotovo vem, da smo zelo blizu cilja. Izbira | ni več velika. Odločiti se je treba samo, kako naj udarimo. I A medtem ...« »Koga si pa vzel na muho?«... — Mitar se je močno I potil. Gjuro je molče umaknil razmetane papirje pred seboj, j napravil malo prostora in razvrstil na njem tri življenjepise. , »Enega izmed tehle treh,« je rekel in mu gledal na-I ravnost v oči. »Zaim ... Milan ... Smajo.« Poveljnik je priprl oči. Globoko je dihal, s stisnjenimi' čeljustmi. Danilo si je bledeč grizljal ustne. 2e sama misel na ' to je bila morilska, neverjetna. Vendar nista ugovarjala. Nekaj časa sta oba molčala, dokler ni Mitar, ki so se mu na obrazu pokazali jasni sledovi strahovitega notranjega omahovanja, skušal še enkrat prepričati samega sebe: * »Morda pa^je še kje kak četrti...« Gjuro je odločno odmahnil z roko. »Četrtega ne vidim, pa tudi ne morem domnevati, da bi lahko bil, čeprav govore podatki o Zaimu, Smaju in Milanu za to. Ampak resnica je katerikrat tam, kjer si ne bi nikoli mislil.« Mitar je izpustil cigareto iz roke. Nato sta se z Danilom spogledala. »Morda, morda,« je rekel Danilo skrajno razburjen, »morda je tako. Ampak, kam pa drži ta pot?« Gjuro je globoko zajel sapo. »Vem, kam meriš. Hudo je, ni dvoma, ampak druge j izbire ni. V tem primeru je nezaupanje naše edino orožje. Žalostno, da se moramo tudi tega učiti.« Skozi odprto okno je vel grenak vonj divjine. Nebo | je bilo svetlosinje ozadje srebrnih vrhov, na katerih je sedelo sonce. Za nekaj trenutkov je Mitru zastal dih, Glavo je imel polno strahotnih slutenj, jasno pa je vedel, da mu ne I preostane nič drugega, kakor da trpi, kot ve in zna. Niti sanjal ni, da bi se moglo Shko končati, čeprav ga je od vsega početka obhajala nejasna slutnja nesreče. Toda ali ima Gjuro prav in ali je treba brez nadaljnjega verjeti njegovim besedam? Tedaj ga je usekalo kladivo po glavi — Zvonik. Danilo mu je že pripovedoval; naj bodo dejstva še tako bridka, sprejeti jih je treba, kakršna so. Zagrenjen L ie iznenada vprašal Gjura: »Kako pa kaniš to izvesti?« » Kakor da je to pričakoval, se je Gjuro prav čudno I nasmehnil in zvito zamižal. Danilo je nehote ostrmel, zazdelo se mu je, da žarčijo Gjurove oči, stisnjene in zagonetne, nekakšen demonski, grozoten lesk. Gjuro se je obrnil k Danilu in rekel: »Predvsem mora Mirjana nazaj v bataljonski štab. Najbolje bo, če ti v tem smislu napišeš Zaimu pismo. Potem pa — mislim, da bi bilo treba Zvonik ponoviti.« »Zvonik?« se je začudil Mitar. »Zakaj bi ponovili Zvonik?« »Ne dobesedno,« je odgovoril Gjuro. »Ampak če že imamo sovražnikovega vohuna v bataljonu, zakaj ga ne l>i izkoristili? Napovedali bomo akcijo, izvedli pa drugo. Zdaj moram za nekaj časa zmesti in preslepiti Matildo. Sicer pa nam bo to tudi drugače koristilo.« — V jarki luči so se mu očesne dupline za trenutek zatemnile. »Potem pa,« je precedil skoz zobe in čvrsto strmel predse, »ali bom Matildo ujel, ali pa mene ne bo več.« To je izgovoril počasi, preprosto. Nato se je živčno vzravnal in pogledal Mitra. Po-I veljnik je stal zamišljen. Pogled je počasi obrnil h Gjuru. »Natanko razumem, kako misliš. Samo nekaj mi noče v glavo. . . Kako naj bi ti ta manever pripomogel, da bi | odkril vohuna?« Gjuro je obrnil glavo. »Saj ga s tem ne bom odkril, samo zmedel ga bom. On pa se bo pozneje sam razodel. Ze slutim, kako bo.« »Kdaj: pozneje?« je začudeno vprašal Mitar. Zdaj je Gjuro vstal. »Ko se bo začela nemška ofenziva. Tisti mah bo Matilda naša. Zato potrebujem Mirjano v štabu.« Mitar je še dvomil, a Danilo je nekako dojel smisel. Rekel je, naglašujoč vsak zlog: »Dobra zamisel. »S tem se bo bojazen, da bi ponovili napako, kar najbolj zmanjšala.« Gjuro je molče prikimal. Kiselkasti, sinji tobačni dim mu je obkrožal glavo v nepravilnih krogih. Kmalu nato so bili vsi trije sklonjeni nad zemljevidom, ki ga je potegnil Mitar iz črne častniške torbice in ga razgrnil po mizi. Iskali so kraj, kamor bodo vnovič vrgli tretji bataljon. S tem bodo Nemce potegnili za nos, vohun pa bo — v strahu, da ne zapravi njihovega zaupanja — zapravil glavo... Mitar je ustavil prst na črti, ki je označevala železniško progo. »Tule. Na progi Romlrje—Selanovo. In mi se bomo v poslednjem trenutku vrgli na progo južno od Pomirja, pri Bezdanu. Tu nas ne bo nihče pričakoval.« »Drevi bom v Gorovem,« je rekel Gjuro. »Sam lahko ponesem povelje v štab. A jutri bo devetindvajseti,« je zamišljeno pristavil.' Nekaj minut ni nihče spregovoril. Kakor da so vsi trije mislili na usodno dirko s časom. Bliža se 1. junij, čas, ko bodo Nemci verjetno prešli v napad. Mitar je naglo dihal. »Vroče je tu notri,« je rekel iznenada. »Grem diktirat povelje.« Nato je odšel v sosednjo sobo. Danilo je stal pri oknu, z rokami na hrbtu. »Čudno,« je rekel, gledaje v svetlo, široko nebo, »letala nas zadnje dni ne obiskujejo.« »Popolnoma razumljivo,« je odgovoril Gjuro. »S tem bi nas radi prepričali, da je bil Ivan vohun. Vohuna ni več, zato tudi ne bombardirajo več!« Danilo se Je obrnil. »Misliš, da so tako naivni?« »V bistvu so Nemci tepci. To pa izhaja iz njihovega umišljanja o svoji vzvišenosti. Prepričani so, da so nas pretentali. Zato pa so odvedli Ivana. In če je Nemec o čem prepričan, je bolj zabit kakor vol.« »Prav, ampak zdaj lahko vedo, da smo našli Ivanovo truplo.« »Nič zato. Mrtva usta ne govore. Razen tega jih je vohun že obvestil, da smo nasedli in končali preiskavo.« Kajti še preden so našli Ivanovo truplo s strelom iz pištole v hrbtu, je bil odnesel kurir iz odredovega štaba v tretji bataljon povelje, naj zaključijo preiskavo. Ni treba več širiti preplaha, ko je povsem gotovo, da je vohunska nevairnost odpravljena, odkar je Ivan izginil. Ce pa bi se pojavil nov dokaz, da je še kak vohun v odredu, je treba takoj, brez povelja iz odredovega štaba, ukreniti vse potrebno zoper osumljence. Vrata so se odprla, da je lahko vstopila Milena s polnim, zardelim obličjem. Stala je na pragu z zavihanimi rokavi, vzravnana, rdeča in mesnata kakor mesarica, z na pol slečenimi volnenimi nogavicami na nogah. »Tovariši — h kosilu!« »Kaj pa imaš dobrega?« je vprašal Danilo. Milena se je togotno izprsila: »Kaviar z maslom, bouillon z jajcem, biftek na žaru, desert...« »Torej spet postan fižol.. .« Gjuro je videl, kako je Milena čvrsteje zavihala rokave. «Ne, tovariš komisar. Danes je pa postna juha z zeljem. Ce bi bil intendant, kakor se spodobi, bi lahko bila celo slana ..,« > »Prav, tovarišica. Pripravi, kar že je.« V sosednji sobi je narekoval Mitar povelje štabu tretjega bataljona. Stara »adlerica«, ki so jo bili zaplenili v zažganem občinskem uradu v Bili, je počasi odtipkavala črke. Po tej zarjaveli topovnjači so se nespretno igrali prsti Smilje Zimičeve, vedno resne, možačaste tovarišice, bivše uradnice Zavoda za socialno skrbstvo v Selanovem. »...Sile tretjega bataljona bodo napadle jutri zvečer sovražno oporišče Kamenico na progi Romirje—Selanovo .. .« Mitar je nekaj trenutkov pomolčal, v mislih je sledil progi. Bataljon bo verjetno izbral za zbor Babiče, od tod pa je do Kamenice prav tako daleč kakor do Bezdana. Sovražnik bo gotovo pohitel in zavaroval levi krak proge ___ »Tej akciji,« je nadaljeval Mitar, »zaradi katere smo pravzaprav odgodili napad na Zvonik, je treba pripisati največji pomen. O uspehu je treba nujno obvestiti štab odreda ...« »Tako,« je rekel sam pri sebi, »to bo hkrati pojasnilo . Stevanu, zakaj smo poslednji trenutek ustavili napad na Zvonik. Pisalni stroj je topo odmeval. Smilja se je še globlje sklonila, z zobmi je zajela spodnjo ustno in se pri tem nagnila na levo stran. Takoj po kosilu Ja Gjuro odrinil v Gornje Gorovo. Čvrst konj je stopal po pobočju. Čeprav je sonce žgalo zemljo, se je na kopita lepilo težko, mastno blato. 35. »Ej, budalo! Glavo pokonci!« Konj je stopil v potok, naglo iztegnil vrat in začel pohlepno srebati hladno planinsko vodo, preden ga je mogel Gjuro udržati. Ves poten je bil, vroč in zasopel. Gjuro je krepko trznil z uzdo, vrgel vojke za vrat, da bi sprostil desnico, in ga je s tanko vrbovo šibo udaril po mokrem, križu. Razdraženi konj je zabredel po potoku navzgor, voda ga je neubranljivo primamljala, pena mu je kapljala po gobcu. Potok se je skalil. Konj se je besno otepal in sklanjal čvrsti vrat. Zdajci je obstal kakor ukopan in nobena sila ga ne bi več premaknila z mesta. Gjura je zabolela roka. Pot mu je lil čez oči. Zaman je konja na vso moč suval s petami v rebra. Žejna žival je čutila vodo, mišičje ji je podrhtevalo in stala je sredi potoka čvrsto in neomajno. Gjuro je razjahal in jo skušal za uzdo povleči iz vode, pa iz vsega ni bilo nič. Nato je počakal, da se je voda zbistrila in pustil konja, da se je napil. Nato je konj mirno odšel iz potoka. Spoznal je ta kraj, pa se je sam napotil po obrasli stezi, ob njivi, posejani s turščico, ki je šele poganjala nizke zelene lističe iznad sočnega plevela. Kmalu je prispel na vaško cesto. Zemlja je dišala po rodovitnosti in pomladi. Trava je pošumevala v srebrnkastl svetlobi sončnega zahoda, razcveteli travniki so trepetali v živih, slikovitih barvah. Cisto ozračje je prevzemalo in opajalo človeka in žival. Sončni zahod je ljubkoval Gjurovo obličje, bil je mehak, topel, nežen. Gjuro ga je čutil v laseh, v očeh, v vsem telesu. Lahkoten je bil, igriv in brezskrben. Nebo je bilo mirno in sinje. Samo na obzorju so pluli lahni, beli oblaki. Neslišen je vel večerni vetrc, drhtljiv in čist kakor sanje. Konj je stopil na tihotno, široko cesto in hitel mimo črnih pogorelih zidov, okoli katerih so se leno plazile mačke. Med ruševinami je zalajal pes. Tedaj je Gjuro ostrmel. Štab tretjega bataljona ni bil več tam kakor prej. Gjuro je krenil dalje, minil zeleni Slivnik in obstal pred podboji, ki so vodile na dvorišče na pol porušene domačije. Dim se je slabotno vil iz dimnika, ki je ostal cel. Pritekel je velik rjav koder in zarenčal na konja. Za njim je pritekla neka žena. »Noter, da bi te kuga!« »Zdravo, gospodinja! Je kdo pri hiši?« jo je ogovoril Gjuro. Bohotna, postavna žena, z gostimi črnimi lasmi, v črnem krilu in raztrgani zeleni jopici, je zaprla široka vrata. »Zdravo, tovariš!« je1 kislo odzdravila in ga ogledovala. Kar prikloniti se je hotel pred njeno veličastno po-javo, ki je tako neustrašno kljubovala vojni, lakoti in revščini. »Ali veš, kje so zdaj naši s štabom?« Skomignila je s čvrstimi rameni. »Niso več pri Skoriču, preselili so se k Milanu Pavloviču. To je tamle nad vasjo. Lahko jo mahneš tudi počez, skoz slivnik.« »Vem, kje je Mikanova domačija.« Tedaj je okrogla veličina stopila naprej jjn sumljivo plemenito ponudila: I »Naj ti prinesem skodelo mleka?« Gjuro je pognal konja. »Hvala, tovarišica. Mudi se mi.« Zena je gledala nekaj časa za njim, nato pa je togotno nahrulila psa: »Noter, morcina garjava!« Gjuro jo je ubral ob živi meji, ki se je raztezala vse tja do gozdiča vrh vasi. Tam je bila domačija Mikana Pavloviča, premožnega Gorovljana, ki je imej dva s.ina pri partizanih. 193. »jpo zdravnika!« je odločil komandant brigade. »Komisarjevo življenje je v nevarnosti, le zdravnik ga lahko reši!« — Brigadni zdravnik je padel, a kje dobiti drugega?« — »Poznam trškega zdravnika!« je dejal Martinček. »Star je že, toda če grem z mulo ponj, bo prišel!« — Mimo toliko sovražnikov ...? i9(i. Zdravnik dr. Strnad se je nemalo začudil, ko je zagleda! kmečkega fanta. Zdravnik je bil žc star, težko je hodil, toda že marsilcatefemu ranjenemu partizanu je rešil življenje. — »Komisar brigade je hudo ranjen,« je dejal Martinček. »Boste šli z menoj?« —- »Se po hiši komaj hodim, a kako bi šel v gore? Saj niseir srna!« 194. Komandant ni dolgo pomišljal, kajti šlo je za življenje. Odredil je močno zaščitnico, ki je ostala pri ranjencih v votlini in stražila v okolici, z ostanki brigade pa se je skpšal prebiti v bližino trga. Martinček je oblekel kmetov jopič, si del na glavo njegov klobuk in odrinil z mulo skozi gozdove proti trgu. Na oko je bil podoben mlademu konjskemu mešetarju. 195. Mulo je privezal v gostem smrečju nad trgom, nato je počakal jutra in kot brezskrben kmečki fantič skočil na cesto in jo mahnil v trg. Nihče se ni zmenil zanj. Nemci, ki jih je bilo v trgu ko listja in trave, ga še pogledali niso. Kaj kmalu je našel hišo, v kateri je stanoval stari zdravnik. Pred hišo je stal tank z nemškimi vojaki, ki so brezskrbno kadili. 197. Ko mu je Martinček pojasnil, da bo jahal na muli, zdravnik ni dolgo pomišljal. Iz omaric je vzel nekaj zdravil, potaknil v žepe nekaj zdravniških instrumentov in dejal: »Veš, pobič, na srečo te poznam. Ti si Kovačev Martinček! Drugače ne bi šel nikamor, kajti domači izdajalci pazijo na vsak moj korak. Kje te naj počakam?« — »Pri križu na razpotju!« 198. Tudi za zdravnika sc niso Nemci zmenili, ker jc bil star in betežen, zato je nemoteno prišel do razpotja. K sreči so se vsi nemški tanki pomaknili ta dan s ceste v trg in tako se je Martinček, ki je hitel k razpotju po drugi poti, kmalu srečno sešel z zdravnikom. Martinček je odhitel po mulo in čez nekaj minut je stari zdravnik že jahal po strmi gozdni poti v goro. OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE, MARIBOR OBVESTILO ’ NOGAVICE Z LASTOVKO. V zvezi s prevedbo pokojnin bo pokojninska služba Zavoda za socialno zavarovanje sprejemala stranke za pokojninske zadeve ob sredah in petkih od 8. do 12. ure ' NYLON. «■) pri linici sobe št. 66/1. Izven tega časa bomo sprejemali le stranke, " V PERLON. : d ki bodo uradno povabljene z vabilom, glasečim se na določen ' ENKALON. CREPPE-NVLOnI dan in uro sprejema. iiiiraniiiM § | Delavski sveti, upravni ff 1 odbori, občinski ljudski p odbori, ustanove, komi- S sije za razpis delovnih jj mest! ! I KO RAZPISUJETE DELOVNA MESTA j | NE POZABITE 1 i | DA PREBIRA NAŠE | GLASILO ( 1 NA TISOČE DELOVNIK LJUDI! 9 | IN PRAV MED NJIMI j ■ BOSTE NAŠLI TISTEGA, B 1 KI GA ŽELITE! >l!ii!illll!lll!lll!lilllll!Jt]!lll!l!lllllll!lllllil!lll|j||j!!lllll[l!lllll!lilllll!il!lilllill!ll!lli[]iiil MINIIIIIIIII!llllllll!lllllllll|l|||l|||||||||IHII||||||||||||||!||||l||||||||||||||H||||||||||!|!l||||]||||II|||||||||inillll||l||||||||||||||||||||||||||||||||!l||||||||i|||i||||]||||||||||| ,!!IIIIIII|]|I!III!II!IIIII!!IIIII!II!II!I!!III[][I!II!II!III RADOVLJIČANI! K PRAZNIKU VAM ČESTITA »ALMIRA« tovarna pletenin in nogavic — RADOVLJICA ČESTITAMO K PRAZNIKU RADOVLJICE! HKRATI PA SPOROČAMO VSEM NASlM POSLOVNIM PRIJATELJE!^, DA SE JE »GORENJSKA TOVARNA ČOKOLADE — LESCE PRI BLEDU« PREIMENOVALA V TOVARNO »GORENJKA« LESCE PRI BLEDU DO GODKI V SVETU OD TEDNA DO TEDNA Važen sporazum Medtem ko si v Združenih narodih pri-tadevajo, da bi dosegli umik angloameriških 8et iz Libanona in Jordanije, pa so v Ženevi predstavniki Francije in Združene arabske republike podpisali sporazum o povračilu Ikode, ki so jo povzročile francoske čete ob napadu na Suez pred dvema letoma. Po več ko enoletnih pogajanjih so se končno zedinili, da bo Francija plačala Egiptu 57,4 milijona dolarjev kot svoj delež odškodnine za povpročeno škodo. Ta sporazum je odstranil glavno prepreko, ki je stala na poti izboljšanja odnošajev med Francijo in Združeno arabsko republiko. Pričakujejo, da bosta obe državi v kratkem začeli pogajanja tudi za vzpostavitev normalnih diplomatskih odnosov. To pa bo nedvomno pripomoglo k splošni pomiritvi na Bližnjem vzhodu. kmbska enotnost Med Združeno arabsko republiko in Saudsko Arabijo so vladali dokaj časa zelo napeti odnosi. Le-ti so se zlasti zaostrili potem, ko so odkrili zaroto proti predsedniku Naserju, katere niti so vodile do vladarja Saudske Arabije. V zadnjem času pa se je stališče Saudske Arabije do Združene arabske republike zelo spremenilo. Dokaz temu je bil obisk ministrskega predsednika Fejsala v Kairu, ki je odpravil zadnje težave na t poti k medsebojnemu zbližanju. Nekateri celo ne izključujejo možnosti, da bo polagoma prišlo do združitve obeh dežel, To bo spet. nov korak k zbliževanju vseh Arabcev na Bližnjem vzhodu. Izdajalci pred sodiščem V Bagdadu, glavnem mestu Iraka, se je začela sodna obravnava proti 108 osebam, ki j jih je nova republikanska oblast obdolžila težkih zločinov izdajstva, zarote in korupcije; Med obtoženci so štirje bivši ministrski predsedniki, 18 ministrov in šest novinarjev ter nekaj generalov. Simboličen umik Ameriška vlada je odpoklicala iz Libano- • na en bataljon svojih vojakov. To je storila ! ravno v trenutku, ko so začeli v New Ycrku < na izrednem zasedanju Združenih narodov ' razpravljati o krizi na Bližnjem vzhodu. S j to svojo odločitvijo je ameriška vlada Očitno ! skušala vplivati na potek razprave. Vendar ni naletela na kdove kakšno odobravanje, ker mnoge delegacije vztrajajo, da ZDA in Velika Britanija umakneta vse čete. V Libanonu je še vedno okrog 13.000 ameriških vojakov. Okoli svsia pod vodo Nedavno je vzbudila po svetu veliko zanimanje ameriška podmornica Nautilus, ki je preplula nad 3.000 km dolgo pot pod morsko gladino in to pod Severnim tečajem. Takoj za njo so poslali na isto pot drugo podmornico Skate, ki je prav tako uspešno opravila svojo nalogo. S temi poskusi so se odprle čisto nove možnosti za podmorsko plovbo atomskih podmornic. Angleži že napovedujejo, da bodo zgradili podmornico na atomski pogon za prevoz nafte. Pravijo tudi, da ni več daieč čas, ko bodo s podmornico lahko obšli svet, ne da bi se ie-ta prikazala na morski površini. Uspeh ameriških podmornic pa skušajo nekateri krogi izkoristiti tudi v nemiroljubne namene. Napovedujejo namreč, katere vse cilje bodo lahko zadeli z atomskimi izstrelki iz takih podmornic. Smrt atomskega znanstvenika V Parizu je umrl svetovno znani atomist Joliot Curie, eden največjih francoskih znanstvenikov. Bil je znan tudi zaradi svojih naprednih idej. Za časa dritge svetovne vojne je sodeloval v odporniškem gibanju. Po vojni je pogosto zastopal Francijo na raznih mednarodnih konferencah atomistov. Nazadnjaški krogi v Francij) so ga zaradi njegovih naprednih idej odrivali. V vsej svoji atomskih dejavnosti in nikoli delal za vojno. Težave Japonske Gospodarsko nazadovanje, ki se je iz ZDA razširilo tudi na druge države po svetu, ni prizaneslo zlasti japonskemu gospodarstvu. Prizadete so predvsem posamezne veje japonske industrije, ki je izgubila razna svoja tržišča. Da bi oživila zunanjo trgovino, je japonska vlada sklenila poslati v razne dele sveta dva potujoča veleposlanika, ki bosta skušala navezati in povečati trgovske stike. Največ uspeha si obetajo v deželah Bližnjega vzhoda, v Sovjetski zvezi in v nekaterih afriških deželah. Procesi Južnoafriška zveza, država, ki se razprostira na južnem koncu Afrike si je po svetu pridobila kaj žalostno slavo zaradi neusmiljenega zatiranja vsega prebivalstva, ki ne pripada beli rasi. Zdaj so začeli velik sodni proces proti 91 osebam, med katerimi pa so tudi nekateri belci. Obtoženi so, da so kovali zaroto proti sedanjemu režimu. Luna bo še brez saSeiita V ameriškem poskusnem raketnem iz-strelišču na Floridi so izstrelili raketo, ki naj bi prišla v bližino meseca in tam izstrelila umetni satelit; ta bi nato. krožU okoli meseca in snemal celotno njegovo površino, vštevši tudi tisto stran, ki je zdaj še popolnoma neznana. Raketa je eksplodirala po 77 sekundah letenja, ko je bila na višini 17.000 metrov. Raketa je bila težka 52 ton in dolga 27 metrov, računali pa so, da bo začrtano pot preletela v dveh dnevih in pol. Ameriški znanstveniki pravijo, da se bodo znova lotili novega poskusa izstrelitve pakete v bližino meseca. To bi se lahko zgodilo že v mesecu septembru, ko bo mesec znova oddaljen le 353.000 km od zemlje. »Maši mir« Nemčijo in Belgijo Celih 14 let je trajal spor med Zahodno Nemčijo in Belgijo zaradi majhnega kosa obmejnega ozemlja. Zdaj sta se obe vladi pogodili tako, da bo Belgija obdržala 1900 ha opornega ozemlja. Zahodni Nemčiji pa bodo rmili 940 ha s 640 prebivalci. Ta sporazum so krstili za »mali mir«. FRANCIJA V PRIPRAVAH NA NOVO USTAVO Islandski sindikati Ze takrat, ko je Prevzel oblast v Franciji, je de Ganile obljubljal pomembne spremembe v notranjem življenju dežele. "Te spremembe naj bi Franciji, po njegovem zatrjevanju, pripomogle, da si znova pridobi stari ugled in mesto v mednarodnem življenju. Zdaj de Ganile hiti te obljube spreminjati v dejstva. Trenutno se vse notranje življenje suče v Pripravah za sprejem nove francoske ustave, kf naj bi pomenila nastanek nove, pete republike. Ustanovili so posebni 39 članski odbor, ki Je že izdelal osnutek bodoče ustave. O tem osnutku vsi francoski časopisi že nekaj časa polnijo svoje strani z raznimi mnenji In oce- Kako je Kdor pozna Bagdad, nikakor n« more trditi, da pozna že Irak. To pa zategadelj, ker je velikanska raizlitoa med deželo samo in njenim glavnim mestom. Nekaj veličastnih palač razmah bank in trije glavni' bulvarji, po katerih drvijo luksuzni ameriški avtomobili,, kaj lahko ustvarijo napačno j podobo današnjega Iraka. »Pojdite nekoliko ven iz mesta, oglejte si njegovo okoli-co, potrudite se v notranjiost dežele, je dejal predsednik vlade Ka-eem novinarjem* pa boste spoznali kako siromašno in bedno živi naše ljudstvo!« In res, dovolj je že majhen sprehod izven glavnih ulic, da človek spozna veliko revščino in pomanjkanje najširših ljudskih plasti. V samem predmestju se vrstijo kolibe, ki so zgrajene iz blata in ilovice, brez oken in vrat. O kakšnih sanitarnih napravah in higienskih ukrepih ni ne duha n® sluha. »Naši predniki pred tisoč leti so živeli dosti bolje kot mi,« je z grenkobo dejal neki siromašni Arabec. Ljudje stanujejo skupaj z živalrhf v istih prostorih. Caj in sladkor sta glavna hrana prebivalcev dežele. Zelo redkokdaj ga nadomesti meso,- medtem ko sta sadje ali zelenjava že nedosegljiv lutksus. Toda, je dejal minister za informacije nove iraške vlade Semišel, tisti, ki živijo v okolici Bagdada so sirečmi. da niso kje na vasi. Kajti tukaj vsaj dihajo svoboden zrak, medtem ko jim je na kmetih na . ramenu poleg revščine še' fevdalni jarem suženjstva.« Težko je določiti razliko med revnim in še bolj revnim. Uradni podatki so zelo suhoparni. Govore o številnih primerih trahoma, malarije in drugih bolezni, ki jim podlega slabo hranjeno in zdravstveno nezaščiteno prebivalstvo. Življenjska doba je tu zelo kratka. Polovica prebivalstva je mladina izpod 20 let. Komaj vsak deseti zna brati in pisati. Povprečni letni dohodek na prebivai-oa. . ki znaša okrog 85 dolarjev, spada med najnižje na svetu. Toda vsega tega ni moč ne spremeniti ne izboljšati, dokler se ne odpravi fevdalni sistem, ki ovira vsak napredek in razvoj. »Dve tretjini kmečkega prebivalstva je brez zemlje, je dejal iraški minister za kmetijstvo, medtem ko ima okrog tisoč bogatih družin raznih princev -i-n šejkov nad dve tretjini vse rodovitne zemlje. So nekateri veleposestniki, ki imajo v svoji lasti -tudi po dve sto hektarov zemlje.« V svoji oblasti drže na tisoče kmetov, ki so v pravem pomenu besede tlačani. Svojemu fevdalnemu gospodarju morajo dajati najmanj polovico vseh letnih pridelkov. Dostikrat pa tudi več. nami. Za 4. september' so napovedali splošno kampanjo za ljudsko glasovanje o ustavi, ki bo 28. septembra. Nova ustava se bo v marsičem razlikovala od dosedanje. Predvsem bodo narodni skupščini odvzeli dosti njenih pravic. Dozdaj je skupščina lahko vsak hip vrgla vlado, odslej bo parlament ime! le nalogo potrjevati proračun in izdajati zakone, pa še to le v določenih primerih, sicer pa bo vlada z ukazi urejevala večino stvari. Dozdaj je parlament zasedal letno skupno najmanj sedem mesecev. Zdaj so ta zasedanja skrčili na pet in pol meseca. Posebna novost ustave pa bo v tem, da bo — za / v Iraku? Tam, kjer so nomafcatoe naprave, sme tlačan obdržati zase le dve petini do ©ne tretjine pridelkov. Kjer pa črpajo vodo za namakanje s črpalkami, in v krajih,’kjer, gojijo sadje, pa ostane kmetu komaj dve do tri sedmine vsega, kar pridela. Tako kmet prav za prav ne doibi na koncu leta ničesar in se mora zadolžiti pri svojem gospodarju. Po posebnem zakonu, ki so'ga zdaj že odpravili, zadolženi 'kmet sploh ni smel zapustiti zemlje, ki jo je obdeloval. Če je gospodar prodal zemljo, je z njo vred lahko prodal tudi kmeta-tlačana. Fevdalci so imeli neomejeno oblast. Ščitili so Jih zakoni in vsi bivši režimi so bili na njihovi strani, če se je pripetilo, dia je gospodar ubil svojega kmeta, mu nihče niti lasu ni skrivil za to. Nič čudnega ni, če je v takih razmerah poljedelstvo zaostalo na isti’ »t-opraji. na kakršni je bilo pred stoletji. Kmetu ni bilo do tega, da bi izboljšal obdelovanje in povečal pridelke, veleposestniku pa tud) ne saj so mu dohodki prihajali brez vsakega truda. Fevdalizem ni samo zaostril socialnih vprašanj, marveč se je pokazal tudi kot najhujša ovira slehernemu gospodarskemu ' razvoju. Zato je bil tudi prva tarča revolucije, potem ko je porušila stari režim in vzpostavila republiko.. Nova vlada je že v začasni ustavi napovedala agrarno reformo, ki Jo ljudstvo pričakuje z nepopisnim navdušenjem. Po uspešni odpravi starega režima bo to vsekakor največje dejanje iraške revolucije in hkrati nov korak k razvoju nove reoubMke Iraka. T. M, razliko od sedanje — dala Pred sedniku republike dosti večjo oblast. Imel bo na primer pravico razpustiti skupščino in tudi razveljaviti vsak njen sklep ter v tem primeru razpisati referendum. Predsednik republike bo torej skoraj neomejen gospodar. Skupščini bo vzel tudi pravico imenovati vlado. Pravica parlamenta, da izglasuje vladi nezaupnico pa bo tako omejena* da se je v praksi skoraj ne bo mogel nikoli poslužiti. Prav ta izredno široka Pooblastila, ki jih bo dala bodoča ustava v roke enemu človeku, predsedniku republike, vzbuja največ bojazni. Lahko se namreč zgodi, da skrajni desničarski elementi dobijo vpliv na predsednika in dosežejo ustanovitev popolnoma fašistične diktature. Zato so nekateri časopisi ob tej priložnosti poudarjali, da bi tako ustavo z veseljem pozdravil tudi Franko, ki je znan kot največji Izvedenec za fašistične diktature Važno vprašanje pomeni tudi odnos do čezmorskih ozemelj, ki so pod francosko oblastjo. V tem pogledu daje ustava več možnosti. Lahko se neka dežela popolnoma združi s Francijo* kar nameravajo storiti z Alžirijo, lahko Pa dobi avtonomijo, ali pa se pridruži kot del francoske federacije. V Afriki pa se je prav v sedanjem času zelo razgibalo gibanje, ki zahteva popolno neodvisnost afriških deiel, ki so zdaj pod francosko oblastjo. Tudi med samimi francoskimi političnimi strankami vlada različno mnenje o ustavi. Vse stranke so osnutek obsodile, ker vidijo v njem Nevarnost fašistične diktatu-re Angleška politika se je zamotala v tako štreno puroblem-crv, da ne kaže, da bi jim mogla zlepa biti kos. V neprestanem prizadevanju, da bi obdržala svojo nekdanjo veličino v krogu »Velikih sil« se srečuje vedno z večjimi težavami. Po zgledu Amerike je poslala svoje padalce v Jordanijo, za kar jo že zdaj glava boh. Po drugi strani se je pa hkrati z jordansko zadevo še bolj zaostril položaj na Cipru, ki Veliko Britanijo že vsa povojna leta tišči kot težko prebavljiv kos Tik pred izkrcanjem v Jordaniji, za kar je služil Ciper kot odskočna deska, so se nemiri na otoku tolikanj razširili, da jih Vojaške oblasti niso mogle niti z na j hujši- Islandija, ta mala, daieč na severu EvroPe ležeča otoška dežela živi nekako v zatišju, daleč od svetovnih dogajanj. Vendar pa je prav zadnje čase nekajkrat opozorila nase, ko je z nenadno odločbo znatno razširila meje teritorialnih voda okrog otoka. S tem ukrepom je bila prizadeta zlasti Velika Britanija, saj je tako izgubila najboljša lovišča rib. Seveda pa Velika Britanija ni marala kaj dosti upoštevati ukrepov male Islandije in je zagrozila, da bo svoje ribiške ladje, ki bodo še vedno odhajale v stara lovišča, spremljala z vojnimi ladjami. Spor med deželama, ki sta obe članici Atlantske zveze, je svoj čas dvighil na zahodu dosti prahu, še dandanes pa ni končan. Pri izdelavi tega sklepa, ki ima namen zaščititi edini vir dohodkov revne dežele, so imeli odločilno besedo tudi islandski sindikati, ki pomenijo s svojimi 30.000 člani in 154 sindikalnimi organizacijami največjo organizirano silo v deželi. Čeprav se sindikalne organizacije še vedno ukvarjajo povečini z gospodarskimi Problemi delavstva, posegajo tudi v politično življenje dežele. Med vidnejše čisto politične akcije, ki so se jih pred leti udeležili sindikati, je šteti ustanovitev Ljudske fronte, Politične organizacije, ki je nastala z združitvijo bivše Komunistične in Socialnodemokratske stranke. To je omogočilo, da je fronta dobila po zadnjih volitvah leta 1955 dva izmed šestih ministrskih mest v islandski vladi. O moči in pomembnosti sindikalne organizacije priča tudi dejstvo, da je včlanjen vanje vsak peti prebivalec. Islandija šteje namreč komaj 160.000 prebivalcev, čeprav je osemkrat večja od Slovenije. Zaradi tega ni pričakovati. mi ukrepi zatreti. Neprestana potuha, ki so jo angleški gospodarji otoka dajali turški manjšini, da bi tako laže krotili uporne Grke, je imela za posledico pravcate Poboje Grkov, kar je spet rodilo še hujše sovraštvo. Da bi razčistili položaj in pomiril duhove, je predsednik vlade Macmillan najprej pozvai Prebivalstvo, naj preneha z nemiri, hkrati pa je skušal pridobiti tudi grško in turško vlado, da bi pomirjevalno vplivali na prebivalstvo otoka. Res je prišlo na obeh straneh do začasnega zatišja. To je Macmillan brž izkoristil, da bi koval železo dokler je vroče ter v naglici prišel v Atene na razgovore. Odtod je skočil še v *«'-»- da bi dežela mogla voditi Posebno aktivno zunanjo politiko, čeprav je prav omenjeni sklep vlade o razširitvi teritorialnih voda dokaz, da zna ščititi svoje koristi. Zato tudi sindikalne organizacije ne morejo razviti posebno aktivnega delovanja v vodstvu zunanje politike. Toliko več pa zaleže njihova beseda pri reševanju notranjih Problemov. Glavna njihova pozornost je posvečena gospodarskim vprašanjem. Svojo enotnost so v preteklem letu dvakrat dokazali, ko je šlo za spor med mornarji in lastniki majhnega, toda za gospodarstvo zelo pomembnega brodov-ja.. S podPoro sindikatov so delavci dvakrat s stavkanjem dosegli, da so izpolnili njihove zahteve. Trenutno je vsa dejavnost islandskih sindikatov osredotočena na reševanje osrednjega gospodarskega problema dežele. To je stalen porast cen, ki slabo vpliva na sicer zadovoljivo življenjsko raven islandskih delavcev. V dobrem letu so se cene kljub raznim ukrepom , vlade, povečale za več kot 13%. CePrav se je dežela do zdaj izognila raznim gospodarskim težavam, ki so prizadele druge zahodne dežele, vzbuja naraščanje cen občutek negotovosti. Sindikalne organizacije iščejo zdaj možnosti, kako bi preprečili dviganje cen v prihodnje in ustalili tržišče. Pri tem so naletele na občutljiv problem, zaradi katerega ima le-to prizadevanje sindikatov tudi politične Posledice. Zahodne sile namreč uporabljajo otok za vojaško bazo. Zategadelj i opravljajo razna utrjevalna dela in zadržujejo na njem več tisoč vojakov. Le-ti s preplačevanjem blaga dvigajo cene. Zato in pa zaradi vključevanja otoka v strateške načrte zahodnih držav je prebivalstvo dokaj nezadovoljno. in ob vrnitvi v London se je ustavil tudi na Cipru. Njegov glavni namen je bil, doseči vsaj začasno pomiritev na otoku in pridobiti obe vladi za nekakšno kompromisno rešitev ciprskega vprašanja. Obljubljal je, da se bodo o dokončni rešitvi posvetovali pozneje, Toda laže je vskladiti rogove v vreči kot pa stališča vseh treh vlad, ki so tolikanj različna. Grčija vztrajno želi samoodločbo prebivalstva, Turčija hoče otok razdeliti, Velika Britanija pa je skušala otok obdržati zase, ostali dve pa zadovoljiti z nekakšnimi triviacT-jem. Maemillanov obisk ni prinesel nobene koristi. Nasprotno, grška vlada je sporočila, da bo ciprsko vprašanje znova predložila Združenim narodom v reševanje. Britanska vlada je nato na hitrico nekoliko spremevila svoj načrt in ga znova ponudila Grčiji in Turčiji v odobritev. Prej so nameravali dati Ciprčanom dvojno državljanstvo, britansko tn grško za Grke ter britansko in turško za Turke. Zdaj so to misel' opustili Prej so nameravali ustanoviti dve skupščini, za vsako narodnost posebej, zdaj bi hoteli uvesti samo dvojne občinske svete. Kakor kaže tudi ti načrti niso naMe’i v Atenah na dober sprejm Tudi nadškof Makarios nasprotuje tem načrtom. Menim, da Angležem manjka politična modrost, je dejal, če Ciprčanom vsiliujejo nekaj, česar leti ne marajo. Se hujše od tega pa • o negativne posledice takega pomanjkanja modro««, je nadapeval voditelj ciprskih Grkov ter znova ooudaril, da hoče svobodo in pravico do samoodločanja. Tako bo to vnrašanie še n»da'je opozarjalo svet na obsjri 'kolonialističnih teženj velikih sil. Preteklo je že mesec dni, odkar so se ameriški mornarji začeli izkrcevati na libanonsko ozemlje. Zdaj potekajo že več kot teden dni v OZN razprave o tem, kako doseči, da bi se ti mornarji zopet vrnili, od koder so prišli, kar bi odstranilo najnovejšo krizo na Bližnjem vzhodu. Ciper zopet v ospredju na $ 'rnmmmmm Ze drugi teden poteka, odkar so se v New Torku zbrali delegati 81 držav, da bi s skupnimi napori našli izhod iz krize na Bližnjem vzhodu, do katere je pripeljala ameriška in britanska vojaška intervencija v Libanonu in Jordaniji. Ves svet vse te dni z nestrpnostjo in hkrati z zaupanjem pričakuje, da bo le zmagala razsodnost nad ozkimi blokovskimi koristmi nekaterih dežel in da se bo človeštvo lahko oddahnilo v zavesti, da je spravljena s sveta velika nevarnost, ki bi lahko podnetila svetovni požar. Razprava v Združenih narodih je pokazala, da vladajo med stališči posameznih držav do vprašanja, kako rešiti ta zamotani vozel, dokajšnje razlike. Zato se je od vsega začetka pojavila najtežja naloga, kako približati in vskladiti nasprotujoča si gledišča in najti tak predlog, da bi bil sprejemljiv za večino in odstranil nevarnost, ki jo je povzročila Intervencija. Stališče ameriške vlade je na zasedanju obrazložil sam predsednik £isenhower. Težišče je postavil na vprašanje gospodarske pomoči deželam Bližnjega vzhoda. Glede umika čet pa je dejal, da jih bodo odpoklicali brž ko bo to zahtevala libanonska vlada. Izkrcanje ameriških mornariških enot v Libanonu je Eisenhower opravičeval s tem, da je le-to zaprosila vlada v Bejrutu. Podobno kakor vsi ameriški in drugi politiki pred njim, se je tudi Eisehovver skliceval na tako-imenovano posredno agresijo, to se pravi propagandno in drugo delovanje od zunaj, ki je imelo namen odpraviti neodvisnost Libanona. Z drugimi besedami, zahodne sile obtožujejo Združeno arabsko republiko, da si hoče s podpihovanjem in podpiranjem, uporov v drugih arabskih deželah le-te podvreči, Da bi zaščitili te dežele, v tem primeru Libanon, pred to nevarnostjo, naj bi Združeni narodi — tako predlaga ameriška vlada — poslali tja svoje čete. To pa bj pomenilo priznati pravilnost in nujnost ameriške in britanske intervencije, kar pa ni- kakor ne drži. Znano je. da ni šlo niti za Libanon niti za Jordanijo, marveč predvsem za Irak, kjer je revolucija odpravila kralja in predsednika vlade, ki sta bila varovanca zahodnih sil. To pa pomeni, da je zahodna politika prišla navzkriž s splošnim razvojem v arabskem svetu. Prebujeno ljudstvo hoče dejansko neodvisnost, noče več služiti tujim koristim, pač pa lastno bogastvo izkoristiti za svoj napredek in blagostanje. Kralji in razni fevdalci so bile tiste cokle, ki so ovirale tak razvoj. In podpori takih preživelih režimov je bila posvečena politika zahodnih dežel. Seveda z Eisenhoiverjevim predlogom niso bile zadovoljne predvsem arabske in vse azijsko afriške dežele. Pa tudi mnoge druge ne, celo tiste, ki pripadajo zahodnemu bloku. Tako naprimer Grčija, Japonska in še druge dežele zahtevajo umik čet iz Bližnjega vzhoda kot glavni pogoj za pomiritev. Umik tujih čet je postavil na prvo mesto svojega predloga tudi sovjetski zunanji minister, ki je govoril takoj za Eisenhowerom. Pozdravil je sicer namero o pomoči arabskim deželam, toda bistvo problema je tuja intervencija in to je treba najprej rešiti. Britanski zunanji minister je kajpada podprl v celoti ameriški predlog. Potek razprave pa je pokazal, da je Velika Britanija v še dosti bolj kočljivem položaju kakor ZDA. V Libanonu je stvar dosti bolj jasna, Nemiri, ki so nastali zaradi odpora proti dosedanjemu predsedniku republike so skoraj popolnoma pojenjali, odkar so izvolili novega predsednika s katerim je, kakor kaže, zadovoljna večina prebivalstva. Poleg tega v Libanonu deluje opazovalna skupina Zdru- ženih narodov in ta je poslala že tri poročila in vselej ngotovila, da ni nobenih dokazov, da bi uporniki dobivali pomoč od zunaj, to se pravi od Združene arabske republike. V Jordaniji pa teh opazovalcev ni in njen predstavnik je nasprotoval sovjetskemu predlogu, da bi jih poslali tja. Britanski padalci pravzaprav ščitijo kralja Huseina pred jordanskim ljudstvom. Se zdaj, ko je toliko tisoč tujih padalcev v deželi, so odkrili oficirsko zaroto proti kralju. Zato so prepričani, da bo sknpno z angleškimi vojaki moral iz dežele tudi kralj, ki nima opore niti pri svojih oficirjih. Pa tudi drugače je ta država bolj umetna tvorba, nesposobna za samostojno življenje. Zdaj gre v Združenih narodih za vprašanje, kako najti tako rešitev, da bo volk sit in koza cela, to se pravi, kako izpolniti zahtevo po umiku čet in po drugi strani ugoditi stališčem obeh dežel, ki sta te čete poslali tja. Pri tem je pokazal dosti prizadevanja sam generalni tajnik Združenih narodov Hammarskjiild, ki je predlagal, naj bi o tem vprašanju razpravljali v ožjem krogu, na sestanku zunanjih ministrov velikih sil in predstavnikov nekaterih arabskih dežel. Pravijo, da bi bilo dobro če bi Generalni tajnik spet osebno odšel na Bližnji vzhod in tudi tam poskušal pomagati k uspešni rešitvi. Ne glede na to, kakšen bo nadaljnji potek in končni uspeh zasedanja, pa je le-to pokazalo, da ni moč v sedanjem obdobju reševati nobenega vprašanja, ki zadeva mir, brez sodelovanja svetovne organizacije. Kljub vsem pomanjkljivostim, ki jih imajo, so se Združeni narodi dozdaj še vedno pokazali kot neizogibno mesto, kjer miroljubne sile lahko najbolj uspešno razvijejo svoje delovanje. Uspešna rešitev sedanje krize na Bližnjem vzhodu bi pomenila važen prispevek k svetovni pomiritvi. Saj je sedaj že tretjič morala ta iflednarodna organizacija priskočiti na pomoč pri reševanju zamotanih problemov tega področja. Kakor vedno, je tudi sedanja kriza posledica zgrešene politike zahodnih sil nasproti arabskim deželam. Kolonializmu je tudi v tem delu sveta odklenkalo enkrat za vselej. Arabski svet se prebuja in po vseh pravicah zahteva, da sam urejuje svoje življenje po lastnih željah in potrebah. Prej ko se bodo velike sile sprijaznile s to stvarnostjo, tem bolje bo zanje in za svetovni mir. Z vojaško silo pa ni moč reševati mednarodnih vprašanj, s tem se le spravlja svet v nevarnost pred novo vojno. Pretekla leta so dala že precej primerov, da ni moč zaustaviti naravnega razvoja osvobajanja in združevanja arabskih dežel. Zato j® treba urediti z njimi sodelovanje na povsem novih temeljih, z upoštevanjem njihove enakopravnosti in neodvisnosti. Čeprav počasi pa ta zavest le prodira med politike nekaterih zahodnih dežel. Dokaj temu je sporazum med Francijo in Združeno arabsko republiko o povračilu škode zaradi napada na Suez. Primer novega gledanja na arabski svet nudijo tudi nekatere zunanje politične poteze dveh evropskih zaveznic Amerike, Italije in Zahodne Nemčije. Nobena izmed njih se nj pridružila napadom na arabske dežele, nasprotno, obe skušata najti pot do njih in urediti z njimi čim boljše odnošaje, kar lahko nudi obojestransko korist. Čimbolj bo prevladovala na zahodu misel o nujnosti, da je treba spremeniti dosedanjo politiko do arabskih dežel in priznati novo stvarnost v teh deželah, tem več je verjetnosti, da bo kriza na Bližnjem vzhoda končno odpravljena. To pa bo velik prispevek k pomiritvi na svetu. Odgovorna naloga OZN