OSMI SLOVENSKI KULTURNI FESTTVAL NA ŠVEDSKEM
Listina o sodelovanju z rojaki v Goteborgu
Odhod In zažvižgal je je vlak skozi mrak.
Z eno (oko sem si otirala solze na obrazu, z drugo sem z robčkom mahala mahajočim robčkom, ki so postajali vse manjši in manjši. Nenadoma jih ni bilo več. Izginili so v daljini.
Skrij, mesec, za oblak se skrij, da je ne vidim, kako beži,                •                 ¦¦-¦¦'¦--¦;:
kako ostaja za mano                                            ,; ..- '    '¦ ¦ .'
domovina.                                                        . ¦¦    •;     . ,- .¦'".".'. •"¦.
Pošastno sopihajoč kol demon vlak gre v noč.
Ta vlak se je končno ustavil v takrat za mene čisto neznanem mestu Goteborg. Sčasoma sem spoznala, da Goteborg leži na zahodni obali Švedske, da je pravzaprav zelo lepo mesto, mesto, katerega se da vzljubiti, samo, če hočeš, da je to mesto, ki ima okoli 500 000 prebivalcev, med njimi 4.000 Jugoslovanov, od teh 500 Slovencev.
Slovenci, kateri smo po eni strani vzljubili Goteborg. pa drugi strani pa so nam misli še vedno uhajali v rodni kraj, smo se najprej začeli shajati pri eni ali drugi družini ter tajco skupaj obujali spomine na pretekla leta v domo-vini kakor tudi na zadnje boleče slovo od sorodnikov in znancev, na nemo misel in tiho željo: Ne beži, ostani pri meni, domovina, tesno me okleni.
To so bile uvodne misli s katerimi je s pomočjo verzov Otona Župančiča, povezovalka programa Nevenka Ušaj pričela 14. maja 1983 osmi slovenski kulturni festival v Goteborgu na Švedskem. To veliko srečanje pevcev. folklornih skupin, recitatorjev, dramskih skupin, glasbe-nikov, pomeni, neke vrste praznik povezanosti naših Ijudi ki živijo na Švedskem, praznik njihovega življenja in tudi dela na tujem, njihove navezanosti na domovino, ki rojakom na tujem običajno pomeni še nekaj več, kot nam doma, to je nekakšen pregled njihovega društvene-ga in drugega dela, to je kovanje načrtov za v bodoče.
Na kultumi prireditvi so nastopili: Slovensko kulturno društvo iz Goteborga, njihovi švedski prijatelji iz zbora Allegro, in slovenska društva iz Olofstroma, Lanskrone, Stockholma, Malmoja, Halstada, Kopinga pa še jugoslo-vansko mladinsko dništvo Goteborg. Svoje so prispevali člani ansambla Ludvika Lesjaka iz Ljubljane s pevko in humoristom Lojzetom Abrožom.
Prešeniovci, domačini in organizatorji 8. slovenskega kulturnega festivala so seveda nastopili prvi, saj so praz-novali 10. obletnico svojega delovanja.
Kultuma prireditev, ki je prikazala delo slovenskih kultumih društev na Švedskerii je imela tudi pomembno politično obeležje, udeležila se jo je delegacija občine Ljubljana Vič-Rudnik pod vodstvom predsednika skup-ščine Maksa Klanška, predstavniki jugoslovanske amba-sade v Stochkolmu z Andrejem Škerlavajem, pa seveda novinarji in poročevalci TV in radio Ljubljana, švedske-ga radia in TV. Sicer hladno ozračje na daljnem severu, kjer se pomlad šele začenja, se je ob vsem tem temeljito ogrelo, ogrela so se tudi srca nastopajodh in drugih udeleženoev.                            ,         •
Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Oanšek in predsednik shvenskega kultumega društva »Franee Prešeren« Goteborg, Stanislav Slak sta podpisah listino o sodelovanju.
Festival seveda pomeni ne samo vezo z oddaljeno domovino, temveč tudi dokaz prijateljstva med švedskim narodom in našimi delavci, ki tam delajo in živijo ter potrditev tradicionalno dobrih odnosov med Švedsko in Jugoslavijo. Na festivalu na kaferem sose zbrali prijatelji, ki sicer živijo tudi po 200, 400, 600 in več kilometrov vsak sebi. Bilo je prav prisrčno tudi zaradi ogromnega truda, ki so ga vložili organizalorji Prešernovci iz Gote-borga, društva, ki se je ob teh naporih tudi ponovno utrdilo.
Dokaz temu je tudi gostoljubnost družin Medica. Slak, Vodušek in Zdolšek pri katerih smo preživeli tri prijetne dneve v Goteborgu.
Prepričani smo, da bo po tem festivalu društvu France Prešeren s katerim bomo sodelovanje še nadalje razvi-jali, kot tudi druga slovenska kultuma društva na Šved-skem, še okrepilo svojo aktivnost in trdnost, kot je poudaril Maks Klanšek, naj se to sodelovanje oz. pove-zava z domovino utrdi, zlasti na področju izobraževanja, občasnih srečanj in gostovanj na Švedskem in v domovi-ni, to pa pomeni nadaljnji razvoj kulture in slovenske nacionalne zavesti k čemur mi lahko v domovini z organi-ziranim delovanjem še kar precej prispevamo.
.¦-.-'    ..               ,           TANJA JELEN