66 Za boljšo prakso Polomi Baloh, Univ. dipl. ped. Doba, Evropsko izobraževalno središče ODRASLI IN E-IZOBRAZEVANJE Motivi odraslih za vključitev v e-izobraževanie POVZETEK V članku so predstavljeni motivi odraslih za vključitev v e-izobraževanje. Raziskava se nanaša na udeležence II. letnika študija na daljavo na Dobi, v Višji strokovni šoli v šolskem letu 2003/2004. Rezultati so bili zbrani na podlagi anketnega vprašalnika. V začetnem delu so opredelitve dopisnega izobraževanja, izobraŽevanja na daljavo in e-izobraževanja. Opisan je model e-izobraževanj a v okviru študija na daljavo na Višji s I ro kovni šoli na Dobi r Mariboru. Večina članka temelji nn rezultatih raziskave, ki kažejo na to, da se je največ udeležencev v e-izobraževanje vključilo zaradi pridobitve višje izobrazbe in novega znanja. Kot največjo prednost so udeleženci navedli samostojnost in časovno fleksibilnost izobraževanja, saj jim je všeč, da lahko sami izbirajo čas izobraževanja in ga prilagajajo svojim sposobnostim in trenutnemu razpoloženju. Ključne besede: e-izobraževanje, odrasli, virtualno učno okolje V Evolucijo e-izobraževanja lahko spremljamo preko dopisnega izobraževanja in izobraževanja na daljavo. Sloveniji so se prizadevanja za širše uveljavljanje e-izobraževanj a pojavila hkrati z razvojem in uveljavljanjem interne t a in iskanjem novih možnosti za izobraževanje v začetku devetdesetih let. Pri nas je razvoj e-izobraževanja šele v začetni fazi. Podjetja in izobraževalne institucije večinoma še niso podrobno seznanjene s prednostmi e-izo-braževanja, eden od razlogov za takšno stanje je tudi pomanjkanje potreb in sredstev za e-izobraževanje. Dopisno izobraževanje, ki se je začelo razvijali v 19, stoletju prejšnjega stoletja in je temeljilo predvsem na izobraŽevanju s pomočjo pisnih virov, je zametek kasnejšega izobraževanja na daljavo in e-izobraževanja. Izobraževanje na daljavo - za razliko od dopisnega izobraževanja - poleg pisnih virov vključuje še druge medije, kot so radio, televizija, kasete, magnetofonski posnetki itd., zato ga opredeljujemo kol širši pojem od e-izobraževanja. Poteka lahko s pomočjo klasičnih oblik komuniciranja ali s pomočjo interne t a, medtem ko je potek e-izobraževanja podprt izključno z internetom {posebej pripravljena gradiva, klepetalnice, testi znanja na Internetu itd.), kar zahteva s strani udeleženca obvladovanje informacijske tehnologije, V Sloveniji e-izobraževanje poteka večinoma na ravni postsekuudarnega izobraževanja, kar je povezano z razvitostjo učnih navad in spretnosti, potrebnih za samostojen študij pisnih virov (Dobnik, 2001. str. 57). Doba, Višja Za boljšo prakso 67 Strokovna Šola Maribor, je pričela izvajati študij na daljavo prek interneta v višješolskem programu poslovni sekretar v Šolskem letu 2000/2001. V šolskem letu 2001/2002 je začela izvajali študij na daljavo tudi v višješolskem programu komercialist. Hkrati je edina ustanova v Sloveniji, ki izvaja e-izobraževanje skozi celoten višješolski študij. MODEL E-IZOBRAŽEVANJA NA DOBI, NA VIŠJI STROKOVNI ŠOLI Na Višji strokovni šoli na Dobi so se odločili za oblikovanje modela e-izobraževanj a, ki temelji na konstruktivistiČm teoriji in sodelovalnem učenju, saj je pri višješolskih programih eden pomembnejših dejavnikov povezovanje teorije s prakso. Konslruktivistični pristop omogoča delovanje v skladu z zmožnostmi novih tehnologij, poudarja usmerjenost k udeležencu e-izobraževan j a in omogoča, da izobraževanje poteka v povezavi s prakso. Na Dobi izvajajo oba višješolska programa tudi v tradicionalni obliki, tako da imajo možnost primerjav med obema oblikama študija. Pomemben element pri oblikovanju modelov e-izobraževanj a je ludi virtualno učno okolje, ki ga izberemo. Na Dobi so si za organizacijsko-le h no loško in tehnično podporo pri e-izobraževanju izbrali virtualno učno okolje, imenovano WebCT, kije na ¡optimalnejše glede na ciljno skupino udeležencev izobraževanja. WcbCT odlikujejo predvsem stabilnost, enostavna uporaba in logična navigacija. Danes na Dobi v obeh višješolskih programih študira skupaj 946 študentov, študij pa se izvaja po celotni Sloveniji s pomočjo študijskih središč. PODATKI O RAZISKAVI V letu 2004 smo na Dobi izvedli raziskavo z, namenom ugotoviti, zakaj se odrasli odločajo za e-izobraževanje. V raziskavi nas je zanimalo: • Kdo so udeleženci e-izobraževanj a - spol, starost, status in kraj bivanja? ■ Zakaj se udeleženci odločajo za obliko e-izobraževanja? ■ Kateri zunanji in notranji dejavniki so vplivali na odločitev udeležencev za e-izo-braževanje? * Katere so prednosti in pomanjkljivosti e-izobraževanja po presoji udeležencev? Vzorec raziskave je zajema! 125 študentov, ki so v šolskem letu 2003/2004 obiskovali 2. letnik višješolskega strokovnega programa poslovni sekretar - Študij na daljavo na Dobi v Mariboru. Anketni vprašalniki so bili študentom študija na daljavo posredovani v elektronski obliki preko virtualnega učnega okolja WebCT. METODOLOGIJA Anketni vprašalnik je vseboval 12 anketnih vprašanj. Vprašanja izbirnega tipa. kjer so anketiranci odgovarjali na vprašanja stopnjeval nega in diotomnega tipa, ter vprašanja odprtega tipa. Vprašanjem izbirnega lipa smo določili absolutne (f) in odstotne (f %) frekvence. Odvisne zveze med spremenljivkami smo preizkusili s ^-preizkusom, Pri zavračanju oziroma sprejemanju hipolez neodvisnosti med spremenljivkami smo se ravnali po ustaljenem kriteriju mak s i m i ranega tveganja 5 odstotkov. Kategorije brez frekvence ali / zelo nizko frekvenco (od 1 do 3) smo pri računanju x2-preizkusa izločili. Vprašanja odprtega tipa smo obdelali s pomočjo kategorizacije. Podobne odgovore smo uvrstili v isto kategorijo. REZULTATI RAZISKAVE V članku so prikazane le najpomembnejše ugotovitve raziskave. 68 Za boljšo prakso STATUS UDELEŽENCEV E-iZOBRAŽEVANJA Rezultati raziskave so pokazali, da se e-izobraževanja udeležujejo bolj ženske kot moški. Poklic poslovnega sekretarja oziroma poslovne sekretarke že sedaj večinoma opravljajo ženske, zato je zastopanost tega spola pri tej vrsti izobraževanja razumljiva. Podatka, da se za e-izobraževanje odločajo pretežno ženske, torej ne moremo posplošiti. Največ udeležencev je bilo v starostni skupini od 25 do 35 let, najmanj anketiranih je bilo starih od 46 do 55 let. Največ udeležencev je bilo poročenih in več kot polovica jih je imela otroke. Večina anketiranih udeležencev biva izven kraja studijskega središča, kar je ena od večjih prednosti e-izobraževanj a, saj se udeležencem ni potrebno udeleževati tradicionalnih predavanj, ampak se udeležujejo le občasnih študijskih srečanj z mentorjem in ostalimi udeleženci. Kar 70 odstotkov udeležencev se v primeru, da ne bi imeli možnosti e-izobraževanja, ne bi vključilo v tradicionalno obliko izobraževanja. ZAKAJ SO SE UDELEŽENCI VKLJUČILI V E-IZOBRAŽEVANJE? Udeleženci so imeli pri razlogih za vključitev v e-izobraževanje možnost izbire med 16 razlogi, ki smo jih kasneje pri obdelavi podatkov razdelili na zunanje in notranje razloge. Slika 1: Struktura udeležencev po spolu 21% — fllk i ' } ta ženski E) moški liSliflf 79% Slika 2: Starostna struktura udeležencev ¡do 24 tet mod 25 do 35 let SI od 36 do 45 tet a od 46 do 55 let ■ nad 56 tet 35 »/•■■I 44% Slika 3: Kraj bivanja udeležencev študija na daljavo 30% F* lm »"S «»!"!■/ HHgggpr 70 % U izven kraja študijskega središča H v kraju študijskega središča Slika 4; Odločitev za vključitev v tradicionalno izobraževanje brez možnosti e-izobraževanja 0,8 0,6 0,4 0,2 0 : I da a ne ne Za boljšo prakso 69 Rezultati kažejo, da se udeleženci največkrat odločajo za e-izobraževanje zaradi notranjih razlogov: - pridobilve višje izobrazbe in - želje po pridobitvi znanju. Šele za tema dvema notranjima razlogoma sledi prvi največkrat izbrani zunanji razlog, to je samostojnost in časovna fleksibilnost. Čeprav sta samostojnost in Časovna fleksibilnost veliki prednosti e-izobraŽevanj a, se udeleženci za to obliko izobraževanja odločajo predvsem zaradi notranjih razlogov. Kot največjo prednost e-izobraževanja udeleženci ocenjujejo večjo časovno fleksibilnost, uporabo računalnika pri izobraževanju in »neobiskovanje« predavanj. Zanimalo nas je, ali bi se udeleženci pri ponovni izbiri enako odločili in se vključili v e-izobraževanje ali bi raje obiskovali tradicionalno obliko izobraževanja. Pri ponovni izbiri med e-izobra zevanjem in tradicionalnim izobraževanjem bi se 96,8 odstotka udeležencev ponovno odločilo za e-izobraže vanje. NAMESTO ZAKLJUČKA Pri načrtovanju in izpelje vanju izobraževalnih programov v Sloveniji Se zmeraj prevladuje uporaba tradicionalnih oblik in načinov izobraževanja. Njihova prožnost i it prehodnost je majhna, prav tako pa so nezadostno razviti tudi pogoji za uveljavljanje sodobnih oblik, metod in tehnik učenja, kot je e-izobraževanje, ter za uvajanje drugih inovacij, ki jih omogoča sodobna telekomunikacijska tehnologija. Na teh področjih so storjeni šele začetni koraki. Raziskave kažejo, da se Slovenija še zmeraj nahaja pod povprečjem uporabe interneta in osebnega računalnika. Največja prednost e-izobraževanja je časovna fleksibilnost. 70 Za boljšo prakso Slika 5: Ponovna izbira med tradicionalnim študijem in študijem na daljavo : študij na daljavo A tradicionalni študij GeJer. M. (2003). Izvajajte Sttklija na daljavo na Dobi, Višji strokovni šoli Maribor - Prve Izkušnje In nadaljnje razvojne lismcrkve. V Zbornik posvetovanja Dnevi slovenske informatike. Portorož, Slovenija. 16,-18. april 2003, str, 555-561, GerliC, t (2003), Pedagoško-didaktični vidiki izobraževanj:! na daljavo. V Zbornik strokovne konference o e-izobraževanju, Maribor: Doba. RIS - raba interne t a v Sloveniji (hup://www.ris.ur<>/, 20, 12. 2003). Vodič za študij na daljavo. (2003). Maribor: Doba, Evropsko poslovno izobraževalno središče. Vseživljenjsko učenje: prispevek izobraževalnih sistemov v drŽavah članicah Evropske unije (2002). Bruselj: Guropean Commission, Eurydice. Zanimiva jc ugotovitev, da odločitev za e-izobraževanje ni toliko povezana z oddaljenostjo od študijskega središča, ampak s fleksibilnostjo e-izobraževanja. E-izobraže-vanje torej potrebujemo zaradi fleksibilnosti le oblike izobraževanja in ne zaradi kilometrov, ki ljudi ločujejo. E-izobraževanje je zaradi svoje fleksibilnosti časa in kraja zelo primerno za določene skupine ljudi, ki jim tradicionalno izobraževanje iz takšnih ali drugačnih razlogov ne ustreza. Ena od teh skupin so invalidi, ki jim e-izobraževanje omogoča pridobitev izobrazbe s pomočjo osebnega računalnika, pri tem pa j i m ni treba misliti na določene prostorske in druge ovire, ki jim onemogočajo tradicionalno izobraževanje. Zaradi svoje fleksibilnosti je primerno tudi za vse skupine ljudi, ki nimajo veliko časa za izobraževanje, pa bi se vendarle radi izpopolnjevali. LITERATURA Balah. P. (2004). Motivi odraslih za e-izobraževanje, diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Dobnik, N. (2001). Pomen izobraževanja na daljavo za gospodarstvo. Andragoška spoznanja, 4, srr. 56-60.