INTERVJU VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR > SPORT rt v* o Tj- = r<"> m СЛ o C- Janko Cerkvenik, Politične stranke o dveh Pred slavjem zlahka zrušili predsednik perečih temah na Celjskem še zadnjo oviro str. 18 On Gasilske zveze Slovenije str. 26-27 str. 12-13 St. 22 / Leto 73 / Celje, 31. maj 2018 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Praznik mladih in mladostnih Energični člani skupine Rock Partyzani so na povabilo naše medijske hiše minuli petek, na dan mladosti, gostovali v Celju in povsem napolnili Branibor pub. Za vrhunsko ogrevanje je poskrbel odličen didžej Andy, skupaj s številnimi obiskovalci pa smo se nepozabno zabavali do jutranjih ur. str. 36-37 tusklub Napolnite svoj hladilnik brezplačno! ' Do polnega vozička ine? moiniirka1 str. 35 radio celje novi tednik GOSPODARSTVO Konfekcija Marja: mali velikan sredi ničesar str. 4 v Store Steel: stavka odpoveda na str. 5 LAŠKO V Sedražu so za preselitev medvedke str. 6 VRANSKO- Rastlinjaki namesto kampa in hotela str. 7 KULTURA > Mladi pesniki so kritični opazovalci str. 10 KRONIKA Več drznih tatvin pri starejših doma str. 14 NA PRAZNIČNEM OBISKU — v V Občini Štore str. 29-31 POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 TRANSPORT PO SLOVENIJI _ BREZPLAČEN! ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2,90 € + davek (bio + 0,30 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (+0,30€). CL O > X CNI TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg! Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. 'ptćute- ., d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana 2 AKTUALNO ZADETKI »V vsej gasilski karieri sem poskušal zgraditi svojo zgodbo, nisem se naslanjal na enega ali drugega, a obstajajo osebe, ki so pustile pečat.« Janko Cerkvenik, predsednik Gasilske zveze Slovenije »Vsi člani družine trdo delamo. Ne obnašamo se kot šefi, za delo primemo povsod, kjer je treba. Oče in jaz tudi krojiva, sam vodim računovodstvo, moja žena dela v prodaji.« Matjaž Plevnik, Prokurist Konfekcije Marja »Vzgoja je prva, če je pravilno zastavljena, je izobraževanje povsem enostavno.« Petra Arlati Kovačič, violinistka in glasbena pedagoginja »Pri nas mnogi ne poznajo takšnega načina obdelovanja volne, kaj šele, da bi ga cenili in kupili. Ko jim razložim, za kakšno delo gre in koliko časa porabim, se njihovo mnenje hitro spremeni.« Andreja Sevšek, ljubiteljica polstenja »Sezona je bila posvečena zdravljenju kluba. Veliko smo se ukvarjali s posledicami dogodkov iz prejšnje sezone.« Miloš Rovšnik, predsednik NK Celje 1 PETEK M 29 Jf \ 1/28 SOBOTA I 1 NEDELJA 27 14 O NE SPREGLEJTE Stranke o dveh perečih aktualnih temah na Celjskem strani 12-13 ШШ V nedeljo bomo po manj kot štirih letih ponovno volili poslance državnega zbora. Spet predčasno na v Osme volitve v državni zbor po osamosvojitvi To nedeljo, 3. junija, bomo državljani Republike Slovenije ponovno odšli na volišča in izbirali poslanke ter poslance in novo sestavo državnega zbora (DZ). To bodo osme parlamentarne volitve po osamosvojitvi Slovenije in ponovno predčasne, kar je bila praksa tudi zadnjih dvojih volitev. Predčasne volitve v DZ so tako bile 4. decembra 2011 in 13. julija 2014. Za 90 poslanskih mest se bo na tokratnih državnozbor-skih volitvah potegovalo 1.636 kandidatov. Na ponovno izvolitev računa 68 poslancev iztekajočega se sklica državnega zbora, v parlament želi tudi 12 županov, enako želita dva evropska poslanca. Na kandidatnih listah je kar nekaj brezposelnih, upokojencev in študentov, poslanski kandidati pa štejejo od 18 do 88 let. Med kandidati na ravni celotne države še vedno prevladujejo moški (56 odstotkov), le v osmi volilni enoti (Ptuj) je zastopanih več žensk kot moških. Največ kandidatov je v starostni skupini od 46 do 61 let (38 odstotkov), najmanj v starostni skupini od 18 do 31 let (11 odstotkov), povprečna starost kandidatov je 50,63 leta. Glede na izobrazbo prevladujejo kandidati z visokošolsko izobrazbo I. stopnje (po prejšnjem sistemu visokošolska strokovna izobrazba - 533 kandidatov ali 32,7 odstotka), sledijo kandidati s srednjo strokovno in srednjo splošno izobrazbo (359 AKTUALNO 3 olitve kandidatov ali 22 odstotkov), kandidati z visokošolsko 2. stopnjo (visokošolska univerzitetna po prejšnjem sistemu (250 kandidatov ali 15,3 odstotka). Po proporcionalnem sistemu V Sloveniji je za volitve poslancev v državni zbor predpisan proporcionalni sistem. Po tem sistemu naj bi bili mandati razdeljeni sorazmerno Državni zbor sestavljajo poslanci državljanov Slovenije in šteje 90 poslancev, ki jih volimo s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem. So predstavniki ljudstva, voljeni za obdobje štirih let, če seveda ne pride do predčasnih oziroma izrednih volitev. Pri svojem delu niso vezani na kakršnakoli navodila. s podporo, ki jo na volitvah posamezne skupine dajo posameznim kandidatom in listam. Za vstop v DZ je z ustavo predpisan 4-odstotni volilni prag. Liste, ki na ravni celotne države ne zbrerejo vsaj 4 odstotkov glasov, ne sodelujejo pri delitvi poslanskih mandatov. Za volitve poslancev državnega zbora je oblikovanih osem volilnih enot. V vsaki volilni enoti volimo 11 poslancev. Vsaka volilna enota je razdeljena na 11 okrajev. Zakon je namreč uveljavil načelo, da se v vsakem volilnem okraju glasuje za enega kandidata. Posebni volilni enoti sta na območjih, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost (Koper, Lendava). Volišča po državi se bodo v nedeljo odprla ob 7. uri in zaprla ob 19. uri. Volivci so sicer od minulega torka lahko glasovali predčasno, praviloma na sedežih okrajnih volilnih komisij, možnost predčasnega glasovanja bo še danes do 19. ure. ROBERT GORJANC Foto: arhiv NT Infografika: DVK Zastopanost po spolu Starostna struktura 11. od 18 do manj kot 31 let 12. od dopolnjenih 31 do manj kot 46 i 3. od dopolnjenih 46 do manj kot 61 14. od dopolnjenih 61 let Vozniško dovoljenje in očala Že vrsto let se tisti, ki nosijo očala in jim zato vozniško dovoljenje velja le nekaj let, pritožujejo, da so v neenakopravnem položaju z drugimi vozniki. Vsakih nekaj let morajo namreč na pregled k okulistu in nato še v ambulanto dela, prometa in športa po zdravniško spričevalo, s čimer lahko nato na upravni enoti podaljšajo vozniško dovoljenje. Vse to seveda ni zastonj. Tisti, ki niso imeli težav z vidom ali drugih zdravstvenih težav, so lahko pred leti vozniško dovoljenje dobili celo do svojega 80. leta in jim v tem času ni treba na noben zdravniški pregled. V zadnjih letih se je spremenilo to, da dobijo novopečeni vozniki vozniško dovoljenje, ki velja deset let, če nimajo dodatnih omejitev. Novost je tudi za tiste, ki imajo dioptrijo manjšo od plus ali minus dve skupaj s cilindri. »Zanje nadaljnje ocene zmožnosti za vožnjo zaradi vida niso potrebne, če seveda nimajo drugih težav z vidom oziroma drugih zdravstvenih težav, ki bi lahko vplivale na varno vožnjo,« pravijo na ministrstvu za zdravje. »Takšen voznik dobi zdravniško spričevalo in vozniško dovoljenje brez omejitve veljavnosti iz zdravstvenih razlogov. Nadaljnje ocene zmožnosti za vožnjo torej tudi pri specialistu medicine dela, prometa in športa za te voznike niso več potrebne,« dodajajo na ministrstvu. Marko Drešček: »Novi vozniki imajo pregled vsakih deset let, za tiste, ki so dobili dovoljenje še po starem, pa se ni nič spremenilo. Situacija je bila res paradoksalna, ker so tisti z očali morali vsakih nekaj let na kontrolo. Ti že sicer opazijo, če se jim vid poslabša, pri drugih pa ni tako. Stroka bi že pred leti morala predlagati pogostejše preglede za te, ki so izpit dobili pri 18 letih in jim velja do 80. leta.« Kaj to v praksi pomeni, smo preverili v celjskem zdravstvenem domu, kjer deluje ambulanta medicine dela, prometa in športa. Kot pravi strokovni direktor ZD Celje Marko Drešček, dr. med., velja, da zdravstveno zmožnost kandidata za voznika oziroma za tistega, ki podaljšuje veljavnost dovoljenja, še vedno ugotavlja zdravnik specialist medicine dela, prometa in športa. Ta preveri celo zdravstveno dokumentacijo, ki jo ima kandidat pri izbranem zdravniku. »Če so ugotovljene manjše motnje vida, če je torej dioptrija manjša od plus ali minus dve skupaj s cilindri, res ni potrebna ponovna ocena vida in specialist lahko izda spričevalo za daljše obdobje. Pri tistih, ki imajo večjo dioptrijo, pa se nič ni spremenilo, ti še vedno potrebujejo pregled pri okulistu vsakih nekaj let, kolikor jih je Za podaljšanje vozniškega dovoljenja vam za pregled pri okulistu zaračunajo vsaj 30 evrov in za spričevalo v ambulanti medicine dela, prometa in športa od 25 do 30 evrov, odvisno od števila pregledov. Na upravni enoti izdajo vozniško dovoljenje za približno 15 evrov, ob tem pa je treba imeti na voljo tudi primerne fotografije. Od zdravniškega spričevala je odvisno, kdaj boste morali ponovno opraviti vso to proceduro. določil specialist medicine dela, športa in prometa.« Drešček zato svetuje vsem, ki jim bo potekla veljavnost vozniškega dovoljenja, naj se oglasijo pri najbližjem specialistu medicine dela, da preveri, kakšne omejitve so imeli kot vozniki doslej. »Lahko da bo za podaljšanje voznik potreboval samo kartoteko izbranega zdravnika, morda pa tudi potrdilo okulista glede na dioptrijo pri zadnjem pregledu.« Drešček pravi, da specialisti pri podaljševanju dovoljenja sicer posvečajo veliko pozornost splošni psihofizični sposobnosti voznika, pogledajo njegov zdravstveni karton, da vidijo, če ima kakšne kronične bolezni ali poslabšanja. Vedno več je tudi starejših, pri katerih je treba opraviti podrobnejši pregled. Sicer pa svetuje, naj bodo ljudje pozorni na svoje zdravstveno stanje in naj se zavedajo, da se starajo, da lahko na novo zbolijo in da morajo biti kritični do svojih vozniških sposobnosti. »Če se zavedo, da vožnje niso zmožni, ni to nobena sramota, naj raje razmislijo, kakšne so lahko posledice njihove vožnje, če niso povsem zdravi.« TC Od jutri nov gradbeni zakon Po novem za nove hiše uporabno dovoljenje Jutri, 1. junija, bo začela v naši državi veljati nova gradbena zakonodaja. Gre za nov gradbeni zakon, ki prinaša za občane različne spremembe. Zakon ureja pogoje, ki jih morajo izpolniti za gradnjo stavb, in še druga pomembna vprašanja. Za pridobitev gradbenega dovoljenja bo po novem treba manj papirja, nadzor naj bi bil večji, nekatere ne preveč sporne gradnje bo mogoče legalizirati ... Zakonodajalec omenja, da je namen zakona zaščita javnega interesa pri graditvi stavb, med drugim njihovo varnost, varstvo okolja in spodbujanje trajnostne gradnje. Za pridobitev gradbenega dovoljenja bodo odslej mogoči trije postopki: to so redni, skrajšani in integralni, ki po novem vključuje postopek presoje vplivov na okolje. Po novem bomo namesto soglasij potrebovali mne- nja. Gradbeno dovoljenje bo prenehalo veljati, če vlagatelj v roku petih let ne bo vložil prijave začetka gradnje. Za gradnjo enostavnih in začasnih objektov, za njihovo vzdrževanje ali rušenje po novem gradbeno dovoljenje ne bo več potrebno. Nov gradbeni zakon, ki ga je državni zbor sprejel oktobra lani, bo nadomestil obstoječi Zakon o graditvi objektov. Med novostmi gradbenega zakona je izdaja predodločbe upravnega organa. Predodločbo bomo od njega lahko zahtevali, še preden bomo kupili zemljišče za gradnjo, odločitev iz predodločbe pa bo postala za upravni organ pri izdaji gradbenega dovoljenja zavezujoča. Začetek gradnje bomo morali prijaviti, saj jo bo gradbena inšpekcija nadzorovala že od začetka. Med novostmi zakona je, da bomo potrebovali uporabno dovoljenje tudi za družinske hiše. Po novem zakonu ne bo več omejitev glede njihove kvadrature, doslej pa je veljalo, da ne smejo presegati velikosti 250 kvadratnih metrov. Posebno poglavje gradbenega zakona je namenjeno legalizaciji izvedenih gradenj, ki so nastale pred uveljavitvijo zakona. Po novi zakonodaji bodo lahko nekateri lastniki svoje nelegalno zgrajene stavbe lažje legalizirali. Za obstoječo stavbo, za katero velja, da od gradbenega dovoljenja odstopa le nekoliko, bo mogoče vložiti vlogo za pridobitev uporabnega dovoljenja. Po njegovi pridobitvi se ne bo več štelo, da je objekt nelegalen oziroma neskladen. V primeru, ko gre za resnejša odstopanja, bo mogoče vložiti v petih letih od začetka veljavnosti zakona zahtevo za legalizacijo. Za objekt, ki je bil zgrajen pred letom 1998, bo lahko izdal upravni organ - na zahtevo investitorja, lastnika ali imetnika stavbne pravice - dovoljenje za objekt daljšega obstoja. BJ лиШР Diskont z'dežele, Cesta v Trnovlje 10, Celje. ZAR dežele celjske mesnine 4 GOSPODARSTVO Družina Plevnik le redko takole nazdravlja, saj mora, da je lahko podjetje uspešno, predvsem trdo delati. Z leve: starša Marijana in Vili, snaha Suzana in sin Matjaž. V Konfekciji Marja imajo zdaj veliko in sodobno šivalnico. Mali velika n sredi ničesar Konfekcija Marja že četrt stoletja šiva kakovostna oblačila - Novi prostori za proizvodnjo, skladišče in prodajo Družinsko podjetje Konfekcija Marja iz Sel v občini Podčetrtek je zgradilo novo poslovno stavbo, v kateri je uredilo proizvodnjo, prodajalno in skladišče. Naložba je vredna 400 tisoč evrov, kar je za podjetje, ki ima približno 830 tisoč evrov letnega prometa in zaposluje 18 ljudi, vsekakor velik zalogaj. Podčetrtško podjetje je vsekakor nekaj posebnega, saj se mu je uspelo obdržati kljub propadu večine tekstilne industrije na Celjem. Danes je po prihodkih, dobičku in številu zaposlenih v dejavnosti šivanja vrhnjih oblačil na prvem mestu v regiji, v celotni proizvodnji oblačil pa je na tretjem mestu. Pred njim sta le podjetji Prevent Deloza iz Celja in Rednak iz Šoštanja, ki šivata delovna oblačila. Konfekcijo Marja sta leta 1992 ustanovila zakonca Marijana in Vili Plevnik, ki jima zadnja leta pri delu pomaga že druga generacija. Proizvodni program podjetja je najprej obsegal žensko, moško in otroško spodnje perilo, kasneje so v podjetju začeli šivati tudi druga oblačila. Danes ima Konfekcija Marja že 180 različnih izdelkov. Na dan izdela 500 do tisoč kosov oblačil, odvisno od izdelka. Oblačila prodaja pod lastno blagovno znamko samo na domačem trgu - polovico v lastni prodajalni v Selah, tretjino s pomočjo spletne trgovine, ostalo pri večjih trgovcih. »Prav neverjetno je, da polovico oblačil prodamo tukaj na Kozjanskem, sredi ničesar,« se je ob odprtju nove stavbe čudil Vili Plevnik. Malo k takšni prodaji zagotovo pripomore bližina Term Olimia, a je tudi res, da zaradi dobrega glasu, ki se je v minulih 25 letih razširil o podjetju, v Sele po nakupih prihajajo iz vseh krajev Slovenije. Za zdaj brez novih zaposlitev Z novo stavbo so v Konfekciji Marja pridobili 600 kvadratnih metrov dodatnih prostorov. Polovico zaseda šivalnica, približno 200 kvadratnih metrov meri skladišče, na preostalem prostoru so na novo uredili prodajalno. Matjaž Plevnik, ki opravlja naloge prokurista, pravi, da so novi prostori zelo pomembni za nadaljnji razvoj podjetja. »Ne samo da svoje izdelke zdaj lažje in bolj pregledno predstavljamo kupcem. Pomembni so zlasti večji proizvodni prostori, ker nam bodo omogočili širitev z novi- mi šivalnimi stroji. Opremo moramo namreč nenehno posodabljati, saj drugače na trgu ne bi mogli biti konkurenčni.« V podjetju za zdaj ne načrtujejo novih zaposlitev, vendar bo takrat, pravi Plevnik, ko bo dodatno zaposlovanje potrebno, dovolj prostora za nove šivilje. »Brez nove stavbe povečevanje števila zaposlenih ne bi bilo mogoče.« Na prvem mestu vedno poštenost Konfekcije Marja se kriza, ki je odnesla večino tekstilnih podjetij na Celjskem in tudi v Sloveniji, sploh ni dotaknila. »Najbrž tudi zato, ker vsi člani družine res trdo delamo. Ne obnašamo se kot šefi, za delo primemo povsod, kjer je treba. Oče in jaz tudi krojiva, sam vodim računovodstvo, moja žena dela v prodaji, ko je treba, pakiramo izdelke ... Res se vsi po vrsti zelo trudimo,« našteva Matjaž Plevnik in dodaja, da v podjetju že od začetka na prvo mesto postavljajo poštenost in prijazen odnos do zaposlenih. »V vseh 25 letih plače niso nikoli zamujale niti za en dan, redno izplačujemo regres in božič-nico, pravočasno poravnavamo tudi račune dobaviteljev, kar je na žalost v Sloveniji še redkost.« V podjetju si zdaj, ko so razširili proizvodne prostore, novih ciljev še niso postavili. »Seveda si želimo, da bi s kakovostnimi oblačili pridobili še več kupcev in da bi v naslednjih letih dosegli ali celo presegli milijon evrov prihodkov,« pravi Matjaž Plevnik. JANJA INTIHAR Foto: GrupA Na Kozjanskem prvi družinski wellness v Sloveniji V Termah Olimia so končali eno svojih največjih naložb in tudi eno največjih naložb v slovenskem turizmu v zadnjih desetih letih. Temeljito so prenovili svoj Wellness center Termalija in ga kot prvi v Sloveniji spremenili v kraj, kjer se lahko sprošra cela družina. Potem ko so marca dokončali prvi del temeljite prenove Wellness centra Termalija ter družinam ponudili kopanje in zabavo, kakršnih do zdaj v Sloveniji še ni bilo, so zdaj namenu predali še preostali prenovljeni del Termalije, ki je namenjen sprostitvi. Prenova obeh delov je vredna malo več kot 10 milijonov evrov. Prvi del, ki ga odlikuje veliko prostora za obbazenske dejavnosti, je bil najdražji, saj je stal 8 milijonov evrov. V Termah Olimia so prenovo svojega naj starej šega bo-zenikega komplekea začeli marca lani, vendar gradnja ni vplivala na obisk in na poslovne rezultate. Družba je ustvarila malo manj kot 20 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 750 tisoč evrov čistega dobička. Kljub višjim cenam so lani imeli več gostov in nočitev kot leto prej. Spremenila se je tudi struktura gostov, saj prihaja vse več tistih, ki trošijo več. Kar 60 odstotkov je tujcev, med njimi je največ Italijanov, v zadnjem času pa se povečuje tudi število gostov iz Skandinavije in držav Beneluksa. JI Foto: GrupA Takšen je v Termah Olimia nov notranji bazen, namenjen sprostitvi in rekreativnemu plavanju. ZASEBNI OBJEKTI " Znamenje dobrega feSpotafija v hHi je urejena » Simbio, d.o.o. / Teharska cesta 49, 3000 Celje T: 031 520 385 / vrtnarstvo@simbio.si / www.simbio.si simbfo vrtnarstvo Prevzem Gorenja se je uradno začel Kitajska družba Hisense je v torek objavila prevzemno ponudbo za nakup delnic Gorenja. Tako kot je napovedala že v prevzemni nameri, za delnico ponuja 12 evrov. Hisense je v preteklih dneh že odkupil malo manj kot tretjino vseh delnic Gorenja, zato se ponudba nanaša na preostale delnice družbe. Lastniki lahko delnice prodajo do 26. junija. Delnice je pred objavo prevzemne ponudbe prodalo nekaj malih delničarjev, največji delež pa je prodala nizozemska družba Home Products Europe, ki je bila petodstotni delničar Gorenja. Družba je v lasti Philipa Sluiterja, ki je pred časom javno opozarjal na napake v Gorenju. Heisense, ki je sicer že napovedal, da ga zanima pridobitev več kot polovičnega deleža v Gorenju, lahko v prevzemni ponudbi računa še na približno 50 odstotkov delnic. Državna Kapitalska družba namreč v skladu s strategijo upravljanja državnih naložb svojega 16-odstotnega deleža v Gorenju ne sme prodati. Kitajska družba je ob objavi prevzemne ponudbe ponovno poudarila, da želi v Gorenje vstopiti kot strateški partner. Prepričana je, da bo prevzem koristil obema družbama, ker se na področju bele tehnike in zabavne elektronike dopolnjujeta. »V Gorenju bomo ohranili stabilnost upravljanja in delovna mesta. Obdržali bomo ime podjetja in vse blagovne znamke, sedež družbe bo ostal v Velenju,« so napovedali v družbi Heisense. JI GOSPODARSTVO 5 Stavka odpovedana, na obisk prišli inšpektorji Sindikat KSS trdi, da je vodstvo družbe Štore Steel kršilo pravice delavcev Zahtevajo višje plače v jeklarni Zadnji dnevi so v družbi Štore Steel zelo burni. Za to skrbi predvsem sindikat KSS, ki je za minuli petek v obratu jeklarna napovedal dveurno opozorilno stavko, nato jo je tik pred zdajci odpovedal. Sindikat trdi, da je vodstvo delavcem, ki bi stavkali, grozilo. Stavko je pravzaprav napovedal in odpovedal stavkovni odbor, sindikat KSS pa je svoje člane v podjetju le usmerjal in jih podpiral ter takoj po odpovedi stavke, ki bi bila po trditvah vodstva nezakonita, o domnevnih kršitvah pravic delavcev do stavke obvestil inšpektorat za delo. Inšpektorici celjske enote sta v ponedeljek že obiskali Štore Steel, končnega zapisnika o svojem nadzoru še nista izdali. V podjetju Štore Steel je ho- skupno 520 zaposlenih. Stav- kjer ima sindikat KSS tudi naj-telo stavkati 152 delavcev od kali bi samo v obratu jeklarne, več članov. Zahtevali so in še V podjetju Štore Steel sindikat Skei zahteva 12-odstotno zvišanje plač za vse zaposlene, sindikat KSS pa 25 odstotkov višje plače samo za tiste, ki delajo v obratu jeklarna. vedno zahtevajo 25-odstotno zvišanje plač, ker so pogoji dela v tem obratu najtežji v tovarni. Vodstvo podjetja Štore Steel trdi, da bi bila stavka nezako-ni ta, ker odločitev zanjo ni sprejela večina zaposlenih in ker je ni organiziral sindikat. O tem je stavkovni odbor, sindikat KSS in tudi vse zaposlene obvestilo takoj, ko je bila stavka napovedana. Organizatorje stavke je vodstvo tudi opozorilo, da delujejo v nasprotju z določili Zakona o stavki, kar pomeni kršitev delovnih obveznosti in ima lahko za posledico prenehanje delovnega razmerja. Višje plače za vse Zahteve o višjih plačah v podjetju Štore Steel niso nič novega. Sindikat Skei, ki ima v podjetju dvakrat več članstva kot sindikat KSS, se namreč o zvišanju plač vseh zaposlenih za 12 odstotkov že nekaj časa pogaja z vodstvom družbe. Lani so v pogajanjih sodelovali tudi predstavniki sindikata KSS, ki pa se letos na vabila ne odzivajo več. Do zdaj so v podjetju kot rezultat pogajanj že sklenili nov aneks k podjetniški kolektivni pogodbi, v katerem so določili nov način izplačila variabilnega dela plače, ki je odvisen od uspešnosti poslovanja podjetja. Glede na to, da je Štore Steel lani imel skoraj 9 milijonov evrov čistega dobič- Peturna stavka, ki jo je Sindikat kovinske in ele-ktro industrije (Skei) za minuli torek napovedal v podjetju Eurofins Erico, je zamrznjena. Odprta vprašanja glede plač, nagrajevanja in napredovanja naj bi socialni partnerji rešili s pogajanji do konca septembra. Člani sindikata so popustili pri prvi stavkovni zahtevi, in sicer preklicu odpovedi štirih zaposlenih. Direktor podjetja trdi, da so bila odpuščanja nujna zaradi razmer na trgu. Glas o slabih odnosih in pritiskih na zaposlene v Ericu sicer ne potihne. Po prepričanju direktorja podjetja Eurofins Erico mag. Marka Mavca preklica odpovedi štirim zaposlenim ni možno uresničiti, saj so odpuščanjem botrovale spremenjene razmere na trgu. »Za zaposlene, ki so doslej opravljali analize na področju ekologije, ni bilo več dela, zato smo zmanjšali ekipo,« je zatrdil. Sekretar velenjske regijske organizacije Skei Aleš Vo-dovnik opozarja, da so med odpuščenimi večinoma delavke, ki so »na noge« postavljale podjetje. Gre za kemičarke in biologinje, a ker so starejše od 50 let, je vprašanje, če bodo še našle zaposlitev. So plače primerne ravni izobrazbe? Druga stavkovna zahteva je bilo zvišanje minimalne osnovne plače, ki je najnižja v Sloveniji in po kolektivni pogodbi znaša malo več kot 370 evrov. Ta znesek bi veljal za osnovnošolsko izobrazbo, ki v podjetju sicer ni zastopana. Vpliva pa ta osnovna plača tudi na izračun dohodkov tistih, ki imajo višjo izobrazbo. Mavec je potrdil, da bodo socialni partnerji do konca septembra v okviru pogajanj za prenovljeno kolektivno pogodbo skušali posodobiti zastarelo tarifno tabelo. Po njegovih besedah so sicer plače v Eurofins Erico večje od slovenskega povprečja in od povprečja v gospodarstvu. Sekretar Skei Aleš Vodov-nik opozarja, da slovensko povprečje ni primeren kriterij za presojo višine plač zaposlenih v podjetju Eurofins Erico. Plačilo za delo je glede na izobrazbeno strukturo, saj gre za nadpovprečno izobražene delavce, zelo slabo, je prepričan. Dodatna težava je, da v Sloveniji skoraj ni primerljivega podjetja, saj je Eurofins Erico edini inštitut v državi, ki opravlja tovrstne raziskave. Opozorila o pritiskih in grožnjah Vodovnik poudarja, da zahteva o zvišanju plač za delavce ni na prvem mestu. Ti so nezadovoljni in si želijo menjavo vodstva. Prav slednjemu pripisujejo odgovornost za slabe medsebojne odnose, za pritiske na delavce in za odpuščanja tistih zaposlenih, ki opozarjajo na nepravilnosti. »Kdorkoli je doslej želel pove- ka, bo letošnja trinajsta plača vse prej kot skromna. Dogovorili so se tudi že o višjem letošnjem regresu, ki ga bodo zaposleni dobili v teh dneh in bo znašal 1.150 evrov bruto. Pogajanja o dvigu plač se nadaljujejo. Povprečna bruto plača v podjetju Štore Steel je lani znašala 1.759 evrov bruto, v prvih letošnjih štirih mesecih je nekoliko nižja, ker vanjo ni všteta nagrada za uspešnost, ki jo bodo zaposleni dobili konec leta. Kdo je kršil zakon? Po ponedeljkovem obisku delovne inšpekcije je sindikat KSS sporočil, da sta inšpektorici po opravljenem nadzoru inpogovoru s stavkovnim odborom, predstavniki sindikata KSS ter z vodstvom podjetja ugotovili nekaj kršitev Zakona o stavki, ki pa da jih je zakrivilo vodstvo podjetja. Za kakšne kršitve gre, sindikat ni povedal. Generalni direktor družbe Jani Jurkošek je pojasnil, da je vodstvo kršilo člen, ki določa, da bi delodajalec moral še pred stavko poskusiti rešiti spor. »Tega nismo naredili, ker stavkovni odbor, ki so ga organizirali delavci sami, za nas ni legitimen predstavnik zaposlenih, ampak je to sindikat, ki pa se je umaknil v ozadje.« Jurkošek je še povedal, da bo o tem, kdo ima prav, najverjetneje moralo ugotavljati sodišče, saj Zakon o stavki, čeprav velja že več let, še vedno nima sodne prakse. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (SHERPA) Odločitev o stavki zamrznili Prenovili naj bi kolektivno pogodbo - Poziv sindikata, naj vodstvo prekliče nedavna odpuščanja, neuslišan dati kakšno kritiko ali kakšen konstruktiven predlog, se mu je direktor maščeval. Odpuščenih je bilo že več predsednikov sveta delavcev ali pa so ti zaradi pritiskov sami odšli drugam. Direktor deluje po načelu deli in vladaj.« Sekretar Skei še navaja, da Mavec tudi naj ne bi opravljal svojega dela in naj bi prelagal odgovornost na svoje sodelavce. »Na pogajanjih je na primer dejal, da razgovori z zaposlenimi niso njegovo delo, ampak bi jih morali po njegovem prepričanju opraviti vodje področij.« V sindikatu predvidevajo, da bo na razmere v podjetju pokazala anonimna raziskava o zadovoljstvu med zaposlenimi, ki naj bi jo na pobudo predstavnika lastnika Euro-finsa Adriana Kisa opravil zunanji izvajalec. Za komentar opozoril delavcev smo prosili tudi direktorja podjetja Mavca, vendar ta na zastavljena vprašanja do konca redakcije ni odgovoril. TINA STRMČNIK 0 MESTNA OBČINA CELJE Na podlagi 50., 60., 61.a in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO--1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 - skl. US, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO in 61/17 - ZUreP-2) in 32. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13, 93/15) župan Mestne občine Celje s tem JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Lava I. (1) Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Lava. Predmet spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta je sprememba namembnosti obstoječe obrtno-stanovanjske hiše v večstanovanjsko stavbo s šestimi stanovanjskimi enotami. (2) Območje Sprememb in dopolnitev ZN se nahaja v Mestni četrti Lava in obsega naslednje parcele v katastrski občini 1075 - Ostrožno: 667/8, 674/11, 674/15. II. Gradivo bo javno razgrnjeno od 4. 6. 2018 do vključno 18. 6. 2018: - v prostorih Mestne občine Celje, Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, na Sektorju za prostorsko načrtovanje, promet in varstvo okolja, soba za stranke, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje in - na sedežu Mestne četrti Lava, Iršičeva ul. 2a, 3000 Celje. III. Javna obravnava bo 13. 6. 2018 v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje, s pričetkom ob 16. uri. IV. (1) V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnitev prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 18. 6. 2018 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali pa na elektronski naslov prostor@celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »Spremembe in dopolnitve ZN Lava«. (2) Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje.si v rubriki Stališča do pripomb in na mestih javne razgrnitve. (3) Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletnih straneh Mestne občine Celje in na mestih javne razgrnitve. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. Številka: 3505-15/2018 Datum: 28. 5. 2018 Bojan Šrot župan 6 IZ NAŠIH KRAJEV Tesnoba zaradi medvedke, ki prihaja na dom Krajani so za njeno preselitev LAŠKO - Prebivalci Sedraža so v zadnjih dneh precej vznemirjeni zaradi očitne prisotnosti medvedke z mladičem na njihovem območju, ki naj bi jo opazilo več ljudi. O njenem gibanju na tem območju pričajo tudi druge sledi, glasove medvedke naj bi bilo mogoče slišati tudi čisto blizu hiš. Zaradi tega so v Sedražu katerem so želeli opozoriti na sklicali srečanje krajanov, na nevarnost in predstaviti svoje S MESTNA OBČINA CELJE Na podlagi 50., 60., 61.a in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 - skl. US, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO) in 32. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13, 93/15) župan Mestne občine Celje s tem JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi Odloka o spremembi in dopolnitvi Odloka o zazidalnem načrtu Zgornja Hudinja I. (1) Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev Odloka o zazidalnem načrtu Zgornja Hudinja (Uradni list SRS, št. 21/75, 22/79, 19/85, 23/86 in 34/89; Uradni list RS, št. 69/93, 39/94, 65/94, 24/96, 20/98, 75/98, 78/01, 100/06, 39/08, 31/10, 109/10 in 89/14), v nadaljnjem besedilu: sprememba in dopolnitev ZN. Predmet spremembe in dopolnitve ZN obsega kompleks Osnovne šole Hudinja. Na osnovi demografskih kazalcev ter v skladu z veljavnimi zakonskimi normativi in standardi je treba zagotoviti širitev objekta Osnovne šole Hudinja. Veljavni zazidalni načrt dopušča gradnjo prizidkov, ki pa v skladu z zakonskimi normativi ne zadostujejo potrebi po širitvi objekta. (2) S spremembo in dopolnitvijo ZN se dopustijo tolerance pri gabaritih kompleksa Osnovne šole Hudinja. II. Gradivo bo javno razgrnjeno od 4. 6. 2018 do vključno 18. 6. 2018: - v prostorih Mestne občine Celje, Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, na Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, soba za stranke, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje in - na sedežu Mestne četrti Hudinja, Ulica frankolovskih žrtev 17/a, Celje. III. Javna obravnava bo 11. 6. 2018 v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje, s pričetkom ob 15. uri. IV. (1) V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na spremembo prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 18. 6. 2018 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali pa na elektronski naslov prostor@celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »ZN Zgornja Hudinja«. (2) Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje. si/moc_planiranje_stalisca in na mestih javne razgrnitve. (3) Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletnih straneh Mestne občine Celje in na mestih javne razgrnitve. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. Številka: 3505-16/2018-2 Datum: 28. 5. 2018 Bojan Šrot župan zahteve. »Prisotnost medveda zaznavamo od 11. maja (uničeni čebelnjaki, pokončan srnjak, najdeni medvedji iztrebki, poležana podlaga, glasovi mladiča in medvedke v bližini hiš). Vidne so bile poškodbe premoženja in divjadi. Krajani smo zaskrbljeni, saj se je medvedka z mladičem približala hišam in kmetijam tudi do 25 metrov. Starši smo zaskrbljeni, saj naši otroci hodijo do šole peš, tudi skozi gozd in ob zgodnjih jutranjih urah, ko je medvedka že v gibanju,« so zapisali v dopisu, ki ga je podpisalo 52 krajanov Sedraža po srečanju na turistični kmetiji Nemec. Opozorili so še, da so drobnica, domače živali na paši in poljščine del njihovega prihodka, s katerim se preživljajo družine. Ob pozivih pristojnim ustanovam in organizacijam, naj poskrbijo za varnost krajanov, so v dopisu še navedli, da se ne zavzemajo za odstrel medvedke, ampak za njeno preselitev. »Zahtevamo, da medvedko z mladičem preselite na območje, kjer je njen osnovni habitat, oziroma da sprejmete ustrezne zakonsko določene ukrepe. Zavedajte se, da boste v primeru poškodbe oziroma še česa hujšega odgovarjali tisti, ki se ne boste odzvali na opozorila in ne boste dovolili preselitve medvedke,« so še zapisali zaskrbljeni krajani, ki so svoj poziv naslovili na okoljsko in kmetijsko ministrstvo, centralno in območno enota zavoda za gozdove, osrednjo in regijsko lovsko zvezo ter LD Rečica, Občino Laško in krajevni skupnosti Sedraž ter Rečica in jim dali na voljo dva tedna za odziv. Ne privabljajte medvedke Da se medvedka giblje v teh krajih, smo nedavno po- ročali tudi že v zvezi s problematiko divjih prašičev. Te medved, ki se giblje na širšem območju Šmohorja, priganja v dolino. »V Društvu lastnikov gozdov Sopota Laško nedvomno podpiramo zahteve ljudi, ki živijo na tem območju. Da prihaja medvedka z mladičem čisto v njihovo bližino, je zagotovo skrb vzbujajoče. Res je tudi, da ima žival svoj življenjski prostor in da prihaja v stik z ljudmi. Možnosti sta dve: ali odlov ali preselitev,« je povedal Jože Prah, predsednik Društva lastnikov gozdov Sopota Laško, ki je nedavno opozoril na pojav medveda v teh krajih. Naš sogovornik ob tem še opozarja, naj ljudje čim manj odpadkov puščajo v bližini svojih hiš, saj v nasprotnem primeru privabljajo medvedko. ROBERT GORJANC Meteorne vode so povzročale tež ave Manjši plazovi največnevšečnosti povzročili v Matkah PREBOLD - Nevihte in močni nalivi, ki so največ škode sicer povzročili na Koroškem, so prejšnji četrtek zvečer zajeli tudi celjsko območje. O zalitih zgradbah in j)oplavljenih cestah so poročali z območja Žalca, Velenj a in Šošeanja, največ nevšečnosti pa so po podatkih uprave za zaščitoin reševanje imelč v Preboldu. Potok Kolja v Šeščah je poplavljal zaradi nanosa vejevja in hlodov?. Vomaje ogrožala Mšo in poplavila klet stanovanjske zgradbm. Posredovali so gasilci Prostovoljnego gasilsbega dau-štva Šešče. m Sv. aoweacu je meteorna voda poplanila hlev. Tamkajšnji gasüci so prekopali in preusmerili bjen tok. Po pobočju Golave je odteklo ogromno vooe. V Matkah se je sprožilo več manjših ze-meljsvih plazov. Na cesoah je pristalo precej nasutega materiala. Gaailciso ge nadej odstranili že j noč, preostanek so odstranili komunalni dekvci v naslednjih dneh. Župan Vinko Debelak je prepričan, da bi lahko sečji del tehnevšečnosti preprečili, če bi bili gozdovi primdrno očiščeni. »Lastniki gozdov iz njih pospravijo le uporaben les, medtem ko preostalo vejevje pustijo v njih. Ob močnih nahvih to zamaši vse propuste in manjše mostove, zato voda poplavlja.« Burno tudi v Šaleški dolini Nekaj nevšečnosti je bilo tudi drugod po regiji. Na Pre- loški cestin Volenju sta osebni vozili zapeljali v poplavljen podvoz. PosredoUali so gasilci PGD Velenje in izvlekli vozili. V Ulica Pohorskega bataljona je meteorna voda poplavila garažo stanovanjske hiše. Na Cesti v Bevče je močan veter podrldrevo čezlokalno cesto na dvorišče stanovanjske hiše. Gasilci PGD Velenje so drevo razžagali in ga odstranili. V Lo-koviri v občini Šoštanj je meteorna voda poplavila kleti treh stannvanjskihh-š.eosredovali so gasilci PGD Lokovica, ki so vodo izčrpali in preusmerili njen tok. ŠO Nevihta in močni nalivi, ki so največ škode povztočili na Koro-štom, eo prejšnji četrtek zvečer zajeli tudi celjsko območje. V Matkah se je spnoza zemoljski plaz in poškodoval del ceste. (Foto: osebni arMvVinka Debelaka) Gradnja novih stanovanj čez tra leta CELJE - Javni razpis za izbiao izvajaka gradbenih delje predviden zapdnnad prihodnje leto. Trenutno jevpripravi projektno dokumentacoja zapridobišev oradbenegMdovo-ljenja, je Tadej Lebide vodja projektov v Nepremiminah Celje, predstavil aktualno seanj ev zvezi z gradnjo soseske s 140 najemnimi stanovanji v Dečkovem naselju (DN10). Gre za največjl prnjeld: stanovanjske novogradnje v celjski občiniv zadnjih leffli in ze skupen projekt Mestne obane Celje ter občinskega podjej Nepremičnine Celje. Konec ^dbenih del je predviden zapomhd 2021, medtem ko da/pridobitev uporabne^ dov/oljenjći in vselitev najemmkoa pedvidem za poletje ten tetp. Zadnja acena ürednosti naložbe znaša malo več kot 13 milijonov evrov. PcibliVno 5,e mnijona eveonali večkot40 od-stotkoa denarja zanjo bo zagotovljenega iz етгс^1а11 sbedstev v okviru programa trajnoitnih ndložb. Preostal deal inrestirije bodo sofinancirala občina iz svojega proračuna in Nepremičnine Celje. RG Z eno vstopnico do ogleda CELJE - Zavod Celeia Celje, pokrajin ski muzej in muzej novejše zgodovinv so dosegli dogovor o skupni vstopnici za ogled Starega gradu in obeh muzejev. Oblikovanje ponudbe skupIVn.e vstopnice je namenjeno uresničitvi ideje o celovizem doživeaj u Ce!ja kot mesta z izj emno bogato zgodovino in gp estro kulturno ppnudbo ter turistični promociji knežjega mes!a. erav kako je skupno vstopni0^ namenjena turistimi promociji knežjega mestai ki ga je Slovenska turistična o rganizacija razglaeila za ikonično znamenitost Slovonije, in krepit« ponudbe loulturnegja torizmo v Celja Obiskoealcem sta "tako odstej na voljo dve kombinirani skupni vstopnici: za ogled Stpre^ gradu in Pokrajinskega muzeja Celje v višini 7 cvtoi, eedna cena je 9 evrov, ter za ogled Starega gradu in Muzeja nOTejše zgodovine Celje v vrodnegg 6 evrov, redna cena jv 7,5 етаж Skupne vstopnice so na тођо v obeViueiеtienoinformacijakih centrih Zaeoda Celeia Celje, na Starem uradu in Gzavnem togu ter v informacij sko-prodajmh prcütorih obeh muzejev. RG IZ NAŠIH KRAJEV 7 Na približno dva hektarja veliki površini bodo v Čepljah pritlični rastlinjaki, visoki do šest metrov. Najprej naj bi v njih gojili jagodičevje - robidnice, maline, brusnice, borovnice - kasneje tisto, kar se bo najbolj splačalo. Rastlinjaki namesto kampa in hotela Podjetje LSI želi v sodelovanju z nizozemskimi partnerji v bližini centra varne vožnje postaviti visokotehnološke rastlinjake VRANSKO - Občinski svet je prejšnji teden po hitrem postopku na izredni seji že potrdil dopolnitev prostorskih dokumentov, ki so zdaj v javni obravnavi. Investitor si prizadeva, da bi bili sprejeti še pred koncem junija, kar je tudi ključen pogoj za investicijo, s katero bo podjetje iz Smlednika sodelovalo na razpisu za postavitev rastlinjakov ministrstva za kmetijstvo. Občina je občinski lokacijski načrt direktorja podjetja LSI Iztoka Štor-za poligon varne vožnje v Čepljah mana, rojenega Žalčana, ki v sodelo-sprejela leta 2004. Poligon je bil zgra- vanju z nizozemskimi partnerji želi jen štiri leta kasneje, poleg njega sta postaviti visoko tehnološke rastlinja- bila na tem območju s prostostim dokumentom predvidena še hotel in avtokamp. Ker občinska uprava vse od takrat ni našla investitorja zanju, je zdaj še toliko bolj vesela pobude ke. Podjetje je do zdaj od dveh domačinov najelo zemljišča, uredilo stavbne pravice in pooblastila. Štorman pravi, da naložba sicer ni povsem odvisna od razpisa ministrstva za kmetijstvo, bi jo pa lahko z njegovo pomočjo bistveno hitreje in lažje izvedli. »Kapital bi v tem primeru ostal v Sloveniji, kar je zelo pomembno za Slovensko gospodarstvo.« Župan Franc Sušnik je ocenil, da je smiselno čimprej dopolniti občinski lokacijski načrt, ki bi omogočal uresničitev naložbe, saj gre v primerjavi s hotelom za okoljsko sprejemljivejšo naložb o. Ž e vrsto let neizrabljena stavbna zemljišča bi dobila novo vsebino, ki bi nenazadnje prinesla tudi nekaj novih delovnih mest. Krajani so na zboru občanov vaške skupnosti Čeplje po besedah Sušnika projekt podprli. Občinski svet je zato še isti večer sprejel spremembe tega prostorskega dokumenta, ki bo zdaj v javni obravnavi od 1. do 15 junija. Župan predvideva, da posebnih pripomb ne bo in da bodo lokacijski načrt sprejeli na občinski seji 19. junija. Podobni že v Prekmurju Podjetje LSI, ki se ukvarja z naprednimi tehnologijami v kmetijstvu, zastopa nizozemske partnerje Livingstone Ventures, ki se ukvarjajo s postavitvami rastlinjakov po celem svetu. Zemljišče v Čepljah, ki so si ga ogledali prejšnji teden, se jim v prvi vrsti zdi zanimivo zaradi kmetijskega značaja, podnebnih razmer in dobre prometne lege tik ob avtocesti. Rastlinjaki, ki jih nameravajo postaviti, ne bodo prvi v Sloveniji. Podobne lahko srečamo že v Prekmurju. Njihove prednosti so po besedah Štormana celoletna pridelava, zaščitenost pred okoljskimi vplivi in škodljivci, bistveno manjša poraba vode in fitofarmacevtskih sredstev. Na približno dva hektarja veliki površini bodo v Čepljah pritlični rastlinjaki, visoki do šest metrov. Najprej naj bi v njih gojili jagodičevje - robidnice, maline, brusnice, borovnice - kasneje tisto, kar se bo najbolj splačalo. Po najbolj optimističnem scenariju naj bi jih začeli postavljati že letos oziroma prihodnje leto. Naložba naj bi po dosedanjih ocenah prinesla nekaj deset delovnih mest. Če bo dejavnost zaživela, za naslednja leta načrtujejo širjenje tovrstnega kmetovanja in postavitev rastlinjakov tudi na sosednjih zemljiščih, za kar bodo potrebovali dopolnitev še drugih občinskih aktov. ŠPELA OŽIR, foto: osebni arhiv Četrt stoletja partnerstva LAŠKO - Partnerski občini Laško in Pliezhausen letos obeležujeta 25-letnico uradnega sodelovanja, zato je bila v počastitev tega jubileja v Kulturnem centru Laško slavnostna akademija. Slavnostna govornika na akademiji sta bila župan Občine Laško Franc Zdolšek in župan Občine Pliezhausen Christof Dold. Zdol-šek je županu Pliezhausna podelil pečat Občine Laško. Darilo partnerskega mesta laški občini je bil poseben mestni kamen z vtisnjenima grboma obeh občin in letnicama 1993-2018. Slavnostne akademije v Laškem se je udeležilo tudi trideset članov delegacije iz Pliezhausna, različna srečanja in dogodki, povezani z jubilejnim sodelovanjem občin, pa so se vrstili cel konec tedna. Podobno slovesnost bodo sredi septembra pripravili tudi v Pliezhausnu, ki je mesto z malo več kot devet tisoč prebivalci v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg. Listino o partnerstvu sta na gradu Tabor v Laškem 21. maja 1993 in potem še 2. oktobra v Nemčiji podpisala takratni predsednik skupščine Občine Laško Miloš Veršec in župan Občine Pliezhausen Otwin Brucker. Neformalni stiki med občinama so sicer bili vzpostavljeni že leta 1970, v minulih letih pa se je največ sodelovanja razvilo meddru-štvi, predvsem med gasilskimi, in strelskima društvoma. RG Pestro leto za občino Obeta se tudi obnova državne ceste ROGATEC - Svetniki so na zadnji seji sprejeli kar nekaj pomembnih odločitev, med drugim so v proračunu predvideli kredit za nakup Konjeniškega kluba Strmol. Na območja naselja Rogatec oziroma Tlake so predvidene manjše spremembe. V zadnjih petih letih so namreč na občino prišle štiri pobude glede spremembe različnih naselij. »Pred leti smo sprejeli zazidalni načrt za območje naselja Tlake oziroma Rogatec. Ta je predvidel na tem območju gradnjo dvajsetih stanovanjskih stavb. Ko so gradili prvo stanovanjsko stavbo in zanjo pridobivali hišno številko, je geodetska uprava izdala hišno številko z naslovom Tlake. Naselje Tlake je sicer v neposredni bližini, predstavlja naselje na drugi strani glavne regionalne ceste. Po geografski legi pa to območje bolj spada v Rogatec,« je pojasnil župan Občine Rogatec Martin Mikolič. Ker je bila sprememba na občinskem svetu sprejeta, bo ena stanovanjska stavba potrebovala novo hišno številko, njeni stanovalci pa si bodo morali urediti nove osebne dokumente. Stroške, ki jih bodo stanovalci imeli z zamenjavo osebnih dokumentov, bo krila občina. Obnova igrišča za mali nogomet Občina Rogatec se je s kar dvema projektoma prijavila na razpis Fundacije za šport. Urediti je želela dve igrišči za mali nogomet v Rogatcu, in sicer zamenjati oziroma položiti umetno travo na igrišču pri OŠ v Rogatcu in v Dobovcu. Projekta bi skupaj stala približno 48 tisoč evrov, od katerih bi več kot polovico zagotovila občina. Projektov Fundacija za šport ni odobrila. Zato se je občina odločila sredstva iz proračuna združiti in jih nameniti za ureditev igrišča pri OŠ v Rogatcu. Občina je v svojem proračunu predvidela zadolžitev v višini približno devetdeset tisoč evrov, ki jo bo obročno odplačevala deset let. S kreditom želi opraviti nakup Konjeniškega kluba Strmol in pripadajočega funkcionalnega zemljišča. Odkup bo lahko opravila, če bo pridobila soglasje ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Že pred leti je občina želela odkupiti konjušnico, vendar v občinskem proračunu za tovrstne naložbe ni bilo denarja. Z odkupom konjušnice bi občina poleg turistične ponudbe muzeja na prostem, dvorca Strmol in starega trga v jedru mesta pridobila še ponudbo rekreativne in terenske ježe. Začetek sanacije glavne ceste Šentjur-Dobovec Že nekaj časa se dogovarjajo o sanaciji in deloma novogradnji ceste med Šentjurjem in Dobovcem, ki je državni projekt. Omenjena cesta je ena najpomembnejših povezav med Celjem in sosednjo Hrvaško, obenem predstavlja povezavo do Rogaške Slatine, Šmarja pri Jelšah in Šentjurja, ki so pomembnejša zaposlitvena središča. »Izvedli smo javni razpis, na katerega so se prijavili štirje ponudniki, med njimi je bilo najcenejši ponudnik podjetje GAAL gradnje iz Podčetrtka. Trenutno je projekt v postopku odkupovanja zemljišč, sledil bo še podpis pogodb z imetniki vključenih zemljišč, s katerimi smo že opravili razgovore na terenu,« je pojasnil župan Rogatca Martin Mikolič. Projekt naj bi se začel še letos, če ne bodo nastale težave pri izboru izvajalca, je še pojasnil Mikolič. »Rok za izvedbo projekta je maj prihodnje leto, kar ni veliko časa za izvedbo tako obsežnega projekta. V dolžini 1,2 kilometra je predvidena gradnja novega pločnika, ki bo opremljen z javno razsvetljavo. Najtežji del načrta bo predstavljala prestavitev glavne ceste, ki bo omogočala doseganje hitrosti tudi do 90 kilometrov na uro.« Sočasno bodo v Dobovcu gradili tudi novo avtobusno postajo. ANJA HOHLER 1 VELJA ZA 1. IN 5. VOLILNO ENOTO] 1 DOSTOP DO ZDRAVSTVENIH STORITEV V RAZUMNEM ROKU Odločno napovedujemo reformo zdravstvenega sistema. Močno bomo okrepili zdravstveno preventivo, alternativo. Uvedli bomo svobodo in odgovornost pri cepljenju. SLOVENSKA LJUDOVLADA Vzpostavili bomo družbo svobodnih ljudi. Slovenska ljudovlada bo ljudstvu vrnila vzvode oblasti, državnemu vodstvu pa dodelila odgovornosti Sprejeli jo bomo skupaj z novo ustavo na plebiscitu. 'L STOP KRAJI in vrnitev našega skupnega premoženja Vzpostavili bomo sistem, ki bo onemogočal, odvračal in kaznoval krajo. Takoj, ko bomo zagotovili te pogoje, bomo sprožili vračanje premoženja in postopke z kaznovanje odgovornih. GIBANJE ZEDINJENA SLOVENIJA ZEDENJENA SLOVENIJA OMEJIMO DAVKE IN DRAGINJO Čas je za finančno svobodo. Davki na osnovne življenjske potrebe so krivični Stara pravda nam daje pravico, da ukinemo krivične davke. Zagotovili bomo neprofitne javne storitve (elektrika, voda, itd). LUSTRACUA ODGOVORNIH Prepoved političnega delovanja za tiste, ki so odgovorni za današnje katastrofalno stanje. Sistemsko bomo omejili in v največji meri onemogočili delovanje lobijev in zastrtih plenilskih združb. VZPOSTAVITEV SLOVENSKE PRAVDE V naši stari pravdi ni prostora za imunitete, zastaranje, luknje v zakonih zavračanja pristnih dokazov in podobnih ukan rimskega prava. Uvedli bomo sodobno staro pravdo, V ospredju bodo odgovornost, pravičnost in poštenost. SKRAJŠANJE DELOVNIKA NA 30 UR Tedenski delavnik bomo skrajšali iz 40 na 30 ur, kar je 6 umi ddovnik. A Mediji so večkrat cenzurirali ZSi. Glas o ZSi naj gre od ust do ust. www.zedinjenaslovenija.si VSI NA DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE 2018! GIBANJE ZEDINJENA SLOVENIJA JE REŠITEV ZA LJUDSTVO! IZSTOP IZ EU TER SKRB ZA SLOVENSKO KULTURO IN JEZIK Vse razumne države, kar 19 evropskih držav, se je izognilo članstvu v EU. Ohranjajo suverenost države v službi lastnega ljudstva. Podprli bomo slovensko kulturo in ohranitev bogastva naših narečij. Ä STOPMIGRANTOMIN 1 SUVERENA MEDNARODNA * DRŽA SLOVENIJE Socialna država zahteva zdržno politiko priselitev, ne pa odprtih vrat. Suvereno bomo zavrnili migrantske kvote. Povezovali se bomo z višegrajskimi državami. PRENOVA NARAVOVARSTVENE ZAKONODAJE Stroge kazni za uničevalce narave in л mučitelje živali. Zaščita avtohtonih rastlin in živali. TOKRATJE VREDNO VOLITI! PRENOVA SLOVENSKE VOJSKE, TER IZSTOP IZ NATA Reorganizacija vojske za naše ^ potrebe in mirnodobne naloge. Izstop iz NATA in nevtralna Slovenija. S Švico in Avstrijo bomo trojica nevtralnih držav v srcu Evrope. NATURALIZACIJA KONOPLJE Avtohtone vrste konoplje ne smejo biti prepovedane v svojem bivalnem okolju. Konoplja se že več kot 12.000 let uporablja za zdravilo. Uporabna je tudi v industriji. To potrjuje več kot 100.000 znanstvenih raziskav. PRENOVA SOCIALNEGA SISTEMA ft Socialni sistem potrebuje prenovo. saj ljudem ne nudi socialne varnosti. Uvedli bomo D TD - državljanski temeljni dohodek. Dobiček javnih podjetij bo dobilo ljudstvo. * * i 1 PRENOVA POKOJNINSKEGA « SISTEMA i» Danes se mladim obljublja, da bodo brez pokojnin. To je rušenje skupnosti in države. Zagotovili bomo medgeneracijsko, medčloveško in £51 med-poklicno solidarnost za dostojno življenje upokojencev. RAZBREMENITEV IN ZAGON GOSPODARSTVA Prvi cilj je razbremenitev vseh plač. Temu sledi plačilna disciplina, ki omogoča stabilnost poslovanja. Nova delovna mesta v novih družbenih podjetjih Naš cilj je blagostanje ljudstva in čisto okolje. i r» n 8 IZ NAŠIH KRAJEV Najstarejši del zgradbe petrovške šole so zgradili pred več kot sto leti. Do zdaj so ji prizidali dva dela in telovadnico. Tokratna razširitev bo že četrta. (Foto: Prometna kača) Kmalu konec prostorske stiske Osnovna šola Petrovče z novimi učilnicami že jeseni ŽALEC - Šola, ki jo obiskuje več kot štiristo otrok, podružnično šolo pa 114, se že nekaj let sooča s precejšnjo prostorsko stisko. Z njeno nadzidavo se učencem in zaposlenim že jeseni obetajo boljši delovnih pogoji. Gradbena dela se bodo začela kmalu. Pogodbo za naložbo, vredno več kot 450 tisoč evrov, sta prejšnji teden podpisala žalski župan Janko Kos in direktor podjetja Halo mojstri Jurij Ocepek s Polzele, s katerim je občina sodelovala že pri obnovi zgradbe, kjer domujeta Upi - ljudska univerza Žalec in Waldorfska šola Savinja. Petrovška šola bo z nadzidavo pridobila 273 kvadratnih metrov dodatnih prostorov za izvajanje vzgoj-no-izobraževalnega procesa. Prizidek, ki so ga predvideli med staro šolsko zgradbo in telovadnico, bo imel dve učilnici s kabineti. Nove šolske prostore bo v višini 24 tisoč evrov opremilo podjetje Atlas oprema, ki ga je žalska občina prav tako izbrala na podlagi javnega razpisa. Učilnici kot večnamenski prostor Za ravnateljico OŠ Petrovče Ireno Kolar je podpis pogodbe prejšnjo sredo pomenil uspešen konec vztrajnega prizadevanja, da bi Občina Žalec to naložbo prepoznala kot pomembno in prednostno. »V šoli se veselimo, da imamo dovolj otrok, seveda pa moramo vsem zagotoviti primerne pogoje za izobraževanje, ki bodo po novem še boljši.« Še posebej jo veseli, da bosta novi učilnici s pregradnimi stenami lahko služili kot večnamenski prostor, ki ga do zdaj niso imeli. Najstarejši del zgradbe petrovške šole so zgradili pred več kot sto leti. Do zdaj so ji prizidali dva dela in telovadnico. Tokratna razširitev bo že četrta. ŠO Imajo novo lekarno ROGAŠKA SLATINA - V torek so odprli nove lekarniške prostore na Celjski cesti, ki so sad desetletnih prizadevanj. Potreba po novih prostorih slatinske lekarne se je pojavila že pred desetletjem. Zaradi vse več turističnih obiskovalcev in potreb občanov je bilo jasno, da prostori lekarne ne zadoščajo več. »Po skoraj desetletju prizadevanj za novo lekarno se je odločitev izkazala za več kot upravičeno, saj je Lekarna Rogaška Slatina postala ena vodilnih med dvajsetimi lekarnami Javnega zavoda Celjskih lekarn,« je pojasnila direktorica Celjskih lekarn Lilijana Grosek. Projekt, katerega skupna vrednost znaša 2,3 milijona evrov, je rezultat javno-zasebne-ga partnerstva. Dela je izvajalo podjetje Gic gradnje Rogaška Slatina, ki je tudi lastnik zasebnega dela naložbe, torej poslovnih prostorov nad lekarno. Ureditev lekarne s primerno lekarniško tehnologijo je stala 360 tisoč evrov. Občina Rogaška Slatina je bila tretji vključen partner. »Občina je najprej sofinancirala 25 odstotkov gradnje podzemne parkirne hiše. Nato smo ugotovili, da je za razvoj tega območja treba zagotoviti tudi dodatna parkirna mesta. Leta 2016 smo iz občinskega proračuna zagotovili še štirideset parkirnih mest, ki so namenjena predvsem zaposlenim v lekarni,« je pojasnil župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič. AH, foto: Spletna stran GIC Gradnje Rogaška Slatina Razlog za novogradnjo župan vidi tudi v približno 50 tisoč gostih, ki Rogaško Slatino obiščejo vsako leto. Drugi na mednarodnem tekmovanju ŠMARJE PRI JELŠAH - Ekipa zdravstvenega doma je na mednarodnem tekmovanju iz znanja nujne medicinske pomoči dosegla drugo mesto. Med ekipami iz petnajstih držav, ki so sodelovale na mednarodnem tekmovanju Rally Ravitz na Češkem, je slovenska ekipa, ki prihaja iz Šmarja pri Jelšah, osvojila drugo mesto, zaostala je le za ekipo Kanade in prehitela tretjeuvrščene Poljake. Poleg omenjenih držav so se tekmovanja udeležile še ekipe s Češke, Slovaške, iz Avstrije, Nemčije, Avstralije, z Japonske, iz Turčije, Grčije, Litve, Romunije, z Madžarske in iz Švice. »Za udeležbo na tekmovanju je nujno celostno znanje iz nujne medicinske pomoči. Med tekmovanjem smo se soočili z različnimi situacijami, kot so oživljanje novorojenčka, reševanje ljudi, udeleženih v prometnih in masovnih nesrečah, komunikacija s ponesrečenci in njihovimi svojci ter spretnostna vožnja z reševalnim vozilom. Pravzaprav moraš biti usposobljen za vsako situacijo, s katero se lahko soočiš na terenu,« je pojasnil član šmarske ekipe Dorijan Zabukovšek. Z doseženim drugim mestom je po besedah Zabukovška ekipa dobila potrditev, da se vložen trud obrestuje: »V prvi vrsti smo pridobili potrditev, da delamo dobro, obenem pa smo dokazali, da so naši bolniki v varnih rokah.« AH I/ ■ ■■ ■ v■i ■ ■ Kozjani imajo novo učilnico v naravi KOZJE - Zaposleni v Kozjanskem parku so že šesto leto zapored v počastitev dneva parkov pripravili predstavitev raziskovalnih nalog osnovnošolcev. V teh dneh smo obeležili evropski dan nature 2000, mednarodni dan biotske raznovrstnosti in dan parkov. Vse tri so v sredo 23. maja v OŠ Kozje obeležili s predstavitvijo razlikovalnih nalog v okviru Mreže biosfernega območja. Projekt vsako leto podpre Urad za Unesco v okviru programa MAB (Človek in biosfera). Osnovnošolci od oktobra do maja raziskujejo biodiver-ziteto svoje okolice in tako prispevajo k poznavanju zavarovanega območja. »Konec septembra učencem ponudimo določene teme. Načeloma zbiramo naravoslovne teme, med njimi pa se najde tudi kakšna etnološka in zgodovinska tematika. Učenci skupaj s svojimi mentorji nato izberejo eno s seznama,« je pojasnila naravovarstvena svetnica v Kozjanskem parku Mojca Kunst. Letos so sodelovale štiri osnovne šole. Učenci Osnovne šole Slivnica pri Celju so raziskovali Slivniško jezero, pajke v svoji okolici so preučevali učenci Bistrice ob Sotli, projektu so se pridružili tudi otroci iz hrvaškega Kumrovca, ki so se seznanili s tradicionalnimi jedmi Obsotelja. Letošnja predstavitev je bila v OŠ Kozje, saj so njihovi osnovnošolci v okviru raziskovanja kamnin uredili učilnico v naravi, ki jo bodo lahko uporabljali tudi v izobraževalne namene. Vse raziskovalne naloge so zbrane tudi v zborniku. Pretekli petek so vse raziskovalce peljali na nagradno ekskurzijo v naravni rezervat Škocjanski zatok. AH, foto: arhiv Kozjanski park Spomenik padlima letaloma ŠOŠTANJ - Občina, Muzej Velenje in Šaleški aeroklub so pri domačiji družine Šramel odkrili spominsko obeležje, posvečeno posadkama zavezniških letal, sestreljenih med drugo svetovno vojno. Podrobnosti o dogodkih so zapisane tudi na informativnih tablah, nameščenih ob obeležju. Na območju Šoštanja je maja 1944 strmoglavilo ameriško letalo Leteča trdnjava z desetimi člani posadke. Pol leta kasneje je bilo nedaleč stran, v Lokovici, sestreljeno britansko letalo Osvoboditelj s sedmimi člani posadke. Posledica obeh dogodkov je bilo tudi precejšnje število smrtnih žrtev. Direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart je povedala, da so v ameriškem letalu umrli trije od desetih članov posadke in vsi potniki v angleškem letalu. Zaradi posledic odvržene bombe je umrl tudi dojenček v zibelki v enem od šoštanj-skih domov. Do danes se je ohranilo precej kosov strmoglavljenih bombnikov. Te so nekateri domačini iskali zaradi svojih zanimanj, drugi pa zato, ker je bila tedaj pločevina dragocen material. Muzej Velenje med drugim hrani posodo, narejeno iz pločevine letala. Posodo so domačini nekoč uporabljali za hrambo mleka. TS Koza je ponovno premagala zmaja KOZJE - Večnamenski center je bil v soboto prizorišče prireditve Koza, zmaj in še kaj, ki jo je organiziralo Umetniško društvo Folklorna skupina Kozje v sodelovanju s Turističnim društvom Kozje ter z Združenjem kozjanskih vinarjev in pridelovalcev hrane. Pripravili so več dogodkov, osrednji pa je bil nastop folklornih skupin, udeleženk XII. Mednarodnega folklornega festivala, ki se je sicer dogajal od preteklega četrtka do nedelje. »Gostili smo folklorne skupine s Portugalske, iz Ukrajine, Republike Srbske, s Hrvaške in iz Slovenije,« je pojasnil predsednik KUD Kozje Dejan Guček. Prireditev je poimenovana Koza, zmaj in še kaj zaradi legende o zmaju in kozi, ki jo poznajo v Kozjem. Poleg kozjanske legende so se predstavile še druge slovenske občine, ki poznajo izročila legend o zmajih. »V okviru prireditve smo pripravili tudi 2. srečanje slovenskih zmajev. Približno štirideset slovenskih občin ima v svojem grbu zmaja, vsaj takšen grb pa ima v ozadju tudi svojo zgodbo. In deset občin (Kamnik, Radlje ob Dravi, Rogašovci, Svetu Jurij ob Ščavnici, Šenčur, Šentjur pri Celju, Ljubljana, Solčava, Postojna, Kozje) se je na prireditvi tudi predstavilo s svojimi legendami na različne domiselne načine. In tako je v kozjanski predstavi koza spet premagala zmaja,« je še pojasnil Guček. Domača igralska skupina je pripravila tudi veseloigro za vse generacije z naslovom Kozjanski zmaj sto let nazaj, v kateri so z različnimi liki predstavili dogajanje na prelomu stoletja do leta 1914. Obiskovalci so se lahko med dogodkom okrepčali v posebni kozjanski odprti kuhinji, je še pojasnil Dejan Guček: »Kulinarična ponudba je bila predvsem lokalno obarvana, saj smo postregli jedi in pijačo izključno iz kozjanskih domačih produktov. Dokazati smo želeli, da gre tudi brez trgovine. Kupili smo le sol in poper. Obiskovalci so poskusili tudi domač jabolčni sok, vino in pivo lokalnega pivovarja.« Že tako pester program sta popestrili še predavanji Miha Kodermana o možnostih turizma na podeželju ob vključevanju naravnih in kulturnih danostih ter arheologa Marka Freliha na temo zmajev sveta. AH, foto: FB Koza, zmaj in še kaj IZ NAŠIH KRAJEV 9 V službo s kolesom, z rolko ali s skirojem? Da bi lahko spremenili potovalne navade, potrebujemo ustrezne pogoje VELENJE - Mestna občina želi v okviru projekta Pametna dnevna mobilnost zasnovati ukrepe za trajnostno mobilnost v regiji. »Možnosti in dobrih praks, tako v tujini kot v Sloveniji, je zelo veliko,« poudarja vodja projekta Katarina Ostruh. A dodaja, da bodo ukrepi brez ustreznih pogojev le črka na papirju. V Šaleški dolini se podobno kot drugod po državi ljudje v službo in šolo vozijo predvsem z avtomobili. Ker je v regiji precej podjetij z veliko zaposlenimi, se to odraža v gostem prometu. Na cestah je vedno več avtomobilov, na katere smo ljudje zelo navezani. Hkrati imamo slabe možnosti za uporabo drugih prevoznih sredstev, kot so javni potniški promet, ali na primer vožnja s kolesom. Pri nas tudi ni kakšnih posebnih pobud za deljenje prevozov. Tako največje izzive na področju dnevne mobilnosti ocenjuje vodja projekta, sodelavka velenjske občinske uprave mag. Katarina Ostruh. Kaj bi lahko storili, da bi zmanjšali dnevni promet, da bi potovali hitreje, bolj učinkovito in okolju prijazneje? Sogovornica poudarja, da se moramo ljudje najprej osredotočiti na spreminjanje svojih potovalnih navad. Začetek je že to, da ugotovimo, da vožnja z avtomobilom ni najboljša rešitev in da obstajajo še druge. Da bi jih lahko uporabili, potrebujemo ustrezne pogoje, ki bodo izboljšali privlačnost trajnostno naravnanih načinov potovanj, je jasna sogovornica. »Če govorimo o kolesarjenju, je treba urediti kolesarske povezave, parkirišča za kolesa, sisteme za izposojo koles. Pri javnem potniškem prometu bi bilo treba izboljšati pogostost prevozov, udobnost in uporabnost tako avtobusov kot železniških po- vezav. Potrebujemo še pogoje za deljenje prevozov, na primer prestopne točke, kjer se srečajo ljudje iz različnih avtomobilov in pot nadaljujejo skupaj.« Še prostor za izboljšave Občani Velenja že imajo na voljo brezplačen javni avtobusni prevoz oziroma Lokalc, prav tako si lahko za krajše vožnje izposodijo kolesa znotraj sistema Bicy. Občina želi omenjeni sistem še izboljšati, dodati nove postaje, razširiti mrežo dostopnosti in sistem nadgraditi še z električnimi kolesi. »Zelo smo veseli, da je sistem povezan z občino Šoštanj, z električnimi kolesi se bo doseg s kolesi še povečal. Tudi javni potniški promet ima številne možnosti izboljšav, od širitve mreže, pogostosti voženj do omogočanja prevoza koles na avtobusih, informatizacije postajališč in avtobusov, prilagoditev gibalno ali senzorično oviranim osebam, posodobitve voznega parka, da bi bil okolju bolj prijazen,« je pojasnila Katarina Ostruh. Kako lahko na potovalne navade svojih zaposlenih vplivajo delodajalci? Ti lahko po besedah sogovornice naredijo manjšo raziskavo o tem, od kod prihajajo zaposleni in kakšen način prevoza uporabljajo. Glede na pridobljene Projekt Pametna dnevna mobilnost skuša poiskati nove rešitve za boljše načine vsakodnevnih prevozov na delo in v šolo. Poleg tega želi vzpostaviti podlago za izmenjevanje znanj in izkušenj med tistimi, ki tvorijo prometni sistem. Eden od ciljev je tudi priprava regijske prometne strategije. informacije lahko pripravijo ukrepe, s katerimi bi spremenili način njihovega prevoza na delo. Če želi delodajalec delavce na primer spodbuditi, da bi se ti na delo vozili s kolesom, lahko poskrbi za parkirišča za kolesa, delavcem lahko omogoči, da se pred začetkom dela stuširajo. Zaposlene lahko h kolesarjenju spodbudi z nagradami za določeno število prevoženih kilometrov ali tako, da jim omogoči brezplačen servis koles. Na podobne načine lahko podjetja pri zaposlenih spodbujajo pešačenje. Trajno-stno naravnan način prevoza pri kolektivu lahko spodbudijo tudi z vzpostavijo portala, kjer se zaposleni dogovorijo o delitvi prevoza. Delodajalec lahko za svoje delavce organizira tudi poseben javni prevoz ali delovni čas zaposlenih prilagodi že obstoječemu javnemu prevozu. TINA STRMČNIK »Če posameznikov k spremembi potovalnih navad ne spodbudijo zastoji na cestah in izguba dragocenega časa, lahko za to poskrbijo ukrepi, ki zaostrujejo uporabo osebnih avtomobilov, na primer ostrejša parkirna politika,« meni vodja projekta Pametna dnevna mobilnost Katarina Ostruh. Žalec za en dan postal olimpijsko mesto ŽALEC - Tamkajšnja II. osnovna šola je v soboto dopoldne organizirala 24. regijske igre Specialne olimpijade Slovenije. Športni dogodek celjsko-ko-roške regije je bil namenjen osebam z zmerno in s težjo motnjo v duševnem razvoju, ki so vključene v poseben program vzgoje in izobraževanja, var-stveno-delovne centre in domove za upokojence. Tekmovanja se je udeležilo več kot dvesto tekmovalcev in njihovih spre- mljevalcev. Učiteljica in organizatorka letošnje olimpijade Lucija Polenik pravi, da je tovrstno športno tekmovanje dobrodošlo predvsem zaradi ohranjanja njihovih psihofizičnih sposobnosti, razvijanja športnega tekmovalnega duha in njihove vsesplošne socializacije. »Udeležencem dogodek tako s športnega kot z družabnega vidika veliko pomeni, zato smo ponosni, da smo letošnjo olimpija-do, kljub temu da smo v primerjavi z drugimi podobnimi ustanovami zelo majhna šola, pripravili v Žalcu.« Udeleženci so se na športnem štadionu v središču Žalca pomerili v nekaterih atletskih disciplinah in v bližnji športni dvorani še v izbranih elementih košarke. Najboljši tekmovalci so se uvrstili na državno raven tekmovanja. Polenikova dodaja, da bistvo specialne olimpijade nikakor ni le tekmovanje, temveč tudi sodelovanje in druženje. Po razglasitvi rezultatov namreč sledi še zabava za vse udeležence. ŠO Prvi mesti ostali doma ZREČE - V nedeljo popoldne je Prostovoljno gasilsko društvo Zreče izvedlo prvo letošnjo tekmo v najtežji gasilski disciplini, imenovani Fire Combat (FC). Dvojice, ki tekmujejo v tej disciplini, so se borile za pokal Gasilske zveze Slovenije in obenem za pokal mesta Zreče. »Tovrstno tekmovanje predstavlja najtežjo tekmovalno disciplino v gasilstvu, v kateri se bodo tekmovalci letos preizkusili štirikrat. Gasilci v popolni opremi, torej z zaščitnimi in dihalnimi aparati, premagujejo različne ovire, med drugim tudi stolp, ki je visok približno sedem metrov,« je pojasnil poveljnik PGD Zreče Marjan Jelenko. Ker gre za izredno težko gasilsko disciplino, v kateri je poleg fizične zmogljivosti pomembna še umska pripravljenost, je bila pretečena marsikatera kaplja znoja, preden so se vsi tekmovalci prebili čez vseh deset ovir. 1. mesto so osvojili, med članicami: Anita Kotnik in Anja Lampreht (PGD Zreče), med člani: Denis in Matej Kokol (PGD Zreče), in med mešanimi pari: Katarina in Boštjan Vehovar (PGD Videž). Tekme se je udeležilo 31 dvojic - od tega tudi dve s sosednje Hrvaške - v treh kategorijah, člani, članice in mešani pari. Pozno popoldne so svečano razglasili rezultate in podelili pokale. V kategoriji člani in članice sta prvi mesti osvojili domači dvojici PGD Zreče. Od omenjenih štirih tekmovalcev iz Zreč so trije aktualni državni prvaki iz preteklega leta. Tekma za pokal Zreč je bila prva letošnja v kategoriji FC, v prihodnjih mesecih jo bodo izvedli še v Ormožu, Spodnji Polskavi in Žužemberku. AH Drevesa za »zlate« može VOJNIK - V počastitev prejemnikov zlatih grbov Občine Vojnik z območja KS Frankolovo je bilo v tem kraju posajenih sedem dreves. Kostanjeva drevesa, ki so posajena v graščinskem parku, naj bi dolga desetletja spominjala na najbolj zaslužne frankolovske može. Po posaditvi dreves so na stebričke ob njih slovesno namestili ploščice z imeni prejemnikov zlatih grbov, ki jih podeljuje občina za vsak občinski praznik. Eno od dreves je bilo posajeno za prihodnjega, še neznanega prejemnika zlatega grba s Frankolovega. Zaenkrat opozarja na prejemnike šest ploščic. Na njih so zapisana imena patra Branka Cestnika, Franca Črepinška, Antona in Jožeta Gregorca, Jožeta Železnika in Štefana Ku-šarja. Cestnik je zaslužen za različna vlaganja, sodelovanje s širšim okoljem in duhovniško delo, Črepinšek in Železnik sta za delo v kraju in društvih, brata Gregorc med drugim za ohranjanje glasbene dediščine. Eden od kostanjev spominja na pokojnega župnika Kušarja iz Črešnjic, ki je prav tako zaslužen na različnih področjih. Za slovesnost je frankolovska šola pripravila kulturni program. V občini Vojnik so pred tem posadili drevesa, ki opozarjajo na lokalne prejemnike občinskih zlatih grbov, v Vojniku in Novi Cerkvi. V Vojniku opozarjajo drevesa na 13 tamkajšnjih prejemnikov ter v Novi Cerkvi na štiri prejemnike. V teh dveh krajih so bila posajena že v preteklosti. BJ Tudi folklorna skupina Rosas Lena s Portugalske je spoznala slovensko tradicijo zmajev. Pomerili se bodo tudi duhovniki in župani ŽALEC - V Petrovčah se je v ponedeljek uradno začelo letošnje Petrovčavanje, niz družabnih, kulturnih in rekreativnih dogodkov, s katerimi Petrovčani konec maja in v začetku junija že tradicionalno obeležijo krajevni praznik. Prvo Petrov-čevanje so pripravili pred osmimi leti, ko je vodenje krajevne skupnosti prevzel Marjan Volpe. Letošnje dogajanje bo trajalo do 9. junija. Postreglo bo s pisano paleto dogodkov, za organizacijo katerih že tradicionalno skrbijo vsa tam- kajšnja društva - tri gasilska, športno, kulturno in turistično, društvo upokojencev in župnijska karitas. Slavnostni koncert Moškega pevskega zbora Petrovče ob 60-letnici delovanja je bil v nedeljo v dvorani Hmeljarskega doma. Krajevna skupnost je na ponedeljkovem otvoritvenem dogodku v dvorcu Novo Celje najzaslužnejšim krajanom podelila plakete in priznanja, ki jih je po tridesetih letih ponovno uvedla lani. Letos so jih prejeli Primož Sraka za delo na kulturnem področju, Marija Vaš za delo na turi- stičnem področju, Oto Alojz Lubej za delo na gasilskem področju, medtem ko so dobitniki plaket za vseživljenjsko delo na različnih področjih postali Zlatko Krčmar, Gregor Košec in Iztok Kučer. Med bolj znane tradicionalne dogodke zagotovo sodi Mavrični tek, ki bo to soboto popoldne skupaj z veliko zabavo z Mejaši in Mladimi Dolenci. Najmlajši bodo že dopoldne na svoj račun prišli z Otroškim živžavom. Društva bodo pripravila še gledališko predstavo, pohod po poteh krajevne skupnosti Petrovče, gasilsko tekmovanje in nenazadnje tudi nogometni turnir med slovenskimi in hrvaškimi duhovniki ter slovenskimi župani. ŠO 10 KULTURA Mladi pesniki so kritični opazovalci Tilen Letner je nagrajenec pesniškega natečaja Tilen Letner je nagrajenec natečaja Mala Veronika. Organizatorica podelitve Veronikine nagrade Fit media je letos tretjič zapored organizirala pesniški natečaj za srednješolce Mala Veronika. Malo Veroniko 2018 je po izboru žirije in po spletnem glasovanju prejel dijak Gimnazije Celje - Center Tilen Letner za pesem z naslovom Platon se je po neki prekrokani noči s Sokratom ... Tilen Letner je zmagovalec pesniškega natečaja Mala Veronika 2018. Pesem, v kateri se po besedah žirije filozofsko izhodišče dobro izpelje v inovativen pesniški izraz, je imela med petimi nominirani-mi pesmimi največ glasov občinstva. »Veseli smo, da smo dobili zelo kakovostne pesmi in smo lahko med njimi izbrali pet najboljših. Letos za razliko od lani zmagovalna pesem ni dobila največ glasov po izboru občinstva. Največ glasov občinstva je med vsemi 41 pesmimi natečaja prejela pesem Milijon, ki jo je napisala Tjaša Korošec iz Srednje zdravstvene šole Celje,« je razložila di- rektorica Fit medie Vanesa Čanji. Utrip časa Za glavno nagrado mala Veronika je treba dobiti veliko glasov občinstva in tudi dobro mnenje strokovne komisije, ki ji je letos predsednikoval Zoran Pevec. Strokovna komisija je vsako leto zelo navdušena nad nekaterimi pesmimi, saj nosijo v sebi dovolj inovativnosti, sporočilnosti in stila. »Nekatere pesmi so strokovno na visoki ravni. Iz njih lahko razberemo utrip časa, samoiskanje, cinično in kritično oceno okolja, v katerem mladi živijo. Pesmi so dobro ogledalo ljudi različnih generacij,« je še dodala Čanjijeva. Čas je najboljši sodnik Mlad Tilen Letner je nagrade vesel, saj je potrditev, da je to, kar počne, dobro. »Je bilo pa skozi zgodovino že veliko prezrtih umetnikov, tako da (ne)odobravanje umetnosti skozi oči večine še ne pomeni, da je neko delo dobro ali slabo. To ponavadi pokaže čas. Upam, da bo poleg glasov občinstva in komisije tudi za mojo poezijo tako presodil,« je razložil Letner, ki je v zadnjih dveh letih napisal že precej pesmi. »S poezijo sem se začel ukvarjati na začetku tretjega letnika, sicer pa sem se že od malega navduševal za pisanje zgodb. Poseben zagon in navdih mi da to, da se poleg pesništva ukvarjam tudi s slam poezijo - enkrat ne mesec tudi v Celju organiziramo slam večere - kar me prisili, da zapustim cono udobja tudi v bolj lenobnih trenutkih.« Zmagovalec Male Veronike 2018 bo prejel denarno nagrado 400 evrov bruto s plaketo, monografijo Portreti sodobne slovenske literature in vabilo na predstavitev zmagovalne pesmi na podelitvi Veronikine nagrade, ki bo konec avgusta na Starem gradu Celje. Na zaključni prireditvi bo Ti-len predstavil svojo pesem. »Ne, treme nimam, morda jo bom dobil nekaj minut pred nastopom,« je hudomušno zaključil mlad pesnik. BARBARA GRADIČ OSET Foto: osebni arhiv Čaša nesmrtnosti za Osojnika Organizatorji 17. mednarodnega Lirikonfesta Velenje bodo zadnji četrtek v maju na Akademiji Poetična Slovenija podelili nagrade in priznanja. Nagrado velenjico - čašo nesmrtnosti letos prejme slovenski pesnik Iztok Osojnik za desetletni pesniški opus v 21. stoletju, ki pomembno zaznamuje novejšo slovensko umetniško literaturo. Vodja Lirikonfesta Ivo Stropnik je povedal, da je Osojnikovo delo izjemno obsežno, saj gre za pet knjig v zadnjem desetletju, skupno pa za 30 do 40 del, ki jih je avtor v slovenski jezik in prostor podal doslej. Poleg tega letošnjega nagrajenca zaznamujeta udejanjanje etične razsežnosti pesništva in skrbno izbrana pesniška govorica. »Gre za mojstrsko preigravanje besedja tako na estetski ravni kot v drugih pogledih. Osojnik je zagotovo tisti, ki ljubitelje poezije prepriča z osebno in drugačno govorico.« Organizatorji Lirikonfesta bodo na današnji akademiji sicer podelili več nagrad. Mednarodno Pretnarjevo nagrado bo dobil slovensko-češki literarno-prevajalski par Peter Kuhar in Lenka Kuhar Danhelova. Par bo nagrado prejel za večletno posredovanje slovenske literature in jezika na Češkem, za vzpostavljanje slovensko-čeških književno-jezikovnih stikov ter za mednarodno povezovalno in prevajalsko delo, ki pomembno vključuje sodobne slovenske književne ustvarjalce. V okviru festivala bodo letos drugič podelili književno nagrado krilata želva za najboljši slovenski knjižni potopis minulega leta. Letos bosta nagrado prejela dva slovenska potopisca, Dragan Potočnik za potopisni roman Pesem za Sinin džan (Založba Pivec) in Aleš Šteger za potopisni esej Na kraju zapisano 6: Solovki, Rusija, 19. 7. 2017 (Beletrina). Prevajalsko priznanje Lirikonov zlat bo prejela slovenska književna prevajalka Maruša Mugerli Lavrenčič za vrhunske revijalne prevode novejše slovenske poezije v nemščino (pesmi Maje Vidmar in Petra Semoliča) ter za večletni prevajalski prispevek k Mednarodnemu Lirikonfestu Velenje. TS V cerkvah bo odmevala klasična glasba Na Vranskem so se začeli letošnji Vranski poletni večeri, niz brezplačnih koncertov klasične glasbe, ki se med poletjem zvrstijo v štirih podružničnih cerkvah. Prvi glasbeni dogodek je bil v soboto zvečer v cerkvi sv. Jeronima na Taboru pri Vranskem. Direktorica Zavoda za kulturo, turizem in šport Vransko Suzana Felicijan Bratož pravi, da želijo s koncerti klasične glasbe v štiri podružnične cerkve, v katerih so redko bogoslužja, vnesti dodatno vsebino. »Obiskovalcem s tem ponudimo možnost, da spoznajo notranjost starih cerkva, domačinom, ki nimajo možnosti obiska večjih glasbenih središč, pa približamo klasično glasbo v njihovem domačem okolju.« Koncerti, ki so brezplačni, imajo stalno občinstvo. V povprečju se jih udeleži nekaj deset ljubiteljev tovrstne glasbe. Programski vodja violončelist Milan Hudnik je za letošnjo sezono izbral slovenske izvajalce, ki bodo na štirih koncertih obiskovalce popeljali od začetkov zahodne umetne glasbe do del, ki so nastala tako rekoč včeraj. Zasedba Capella Carniola je na sobotnem tematsko oblikovanem koncertu pričarala srednjeveški glasbeni duh, ki ga je bilo v 13. stoletju mogoče slišati po španskih cerkvah. Flavtistka Jasna Nadles in violončelist Milan Vrsajkov bosta nastopila 16. junija v cerkvi sv. Marije Magdalene na Ločici. Na prvem septembrskem koncertu bo mogoče v cerkvi sv. Martina v Šmartnem/Podvrhu prisluhnili flavtistki Ireni Kavčič in harfistki Anji Gaberc. Kot zadnji bodo v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Stopniku nastopili člani godalnega kvarteta Dissonance. ŠO Vedute krajev, kot jih vidijo dijaki V Stari grofiji v pokrajinskem muzeju je na ogled razstava Vedute mojega kraja, ki so jo v muzeju pripravili v sodelovanju z dijaki prvega letnika Gimnazije Lava. Pokrajinski muzej že nekaj let sodeluje z Gimnazijo Lava in njeno profesorico Darjo Povše. Dijaki prvega letnika so si jeseni ogledali razstavo Vedute, zvesto po naravi posneta preteklost, ki jo je pripravil Pokrajinski muzej Celje. Nato so dobili nalogo, da so morali narediti veduto svojega kraja. Na razstavi je mogoče videti najlepše izdelke dijakov. Kustosinja Gabrijela Kovačič je imela težko delo, ko je morala izbrati najboljše, saj so nastale krasne risbe in slike. »Dijakom je bila tema blizu, izbrali so tisto, kar jim je najljubše. Zelo težko je bilo izločiti katerokoli risbo.« Nekatere risbe so tehnično bolj, druge manj dovršene, a kot je poudarila Gabrijela Kovačič, so jo dijaki presenetili predvsem s tem, kaj vse so opazili pri veduti kraja in nato prenesli v svoje delo. »Nekateri so risali moderne zgradbe, ki so del današnje vedute. Na eni risbi imamo cinkarniške dimnike in fanta, ki se igra na tem opuščenem kraju. Res so me dijaki presenetili z domišljijo, kaj vse bi lahko bil prepoznaven del kraja.« Razstava bo v dvorani Stare grofije na ogled od sredine junija. BGO Foto: SHERPA KULTURA 11 Inga Ulokina (na sredini) je odprla Riedingov dan Gal Juvan je zmagovalec mednarodnega tekmovanja za mlade violiniste Oskarja Riedinga. Mladi violinisti nastopili v Riedingov spomin Priznani pedagog in violinist Oskar Rieding je deloval v Celju Na mednarodni dan muzejev so v Pokrajinskem muzeju Celje pripravili poseben dan v čast velikemu nemškemu violinistu in pedagogu Oskarju Riedingu, ki je zadnja leta svojega življenja preživel prav v Celju. Mag. Damir Žerič iz celjskega pokrajinskega muzeja je na Riedingov dan, kot so poimenovali prireditev v muzeju, najprej predstavil, kako je izgledalo knežje mesto v začetku 20. stoletja, ko ga je Oskar Rieding izbral za mesto, kjer je preživel svoja upokojenska leta. Zatem so se predstavili mladi violinisti, ki so bili vpeti v prvo mednarodno tekmovanje Oskarja Riedeinga, ki je bilo lani konec leta. Tekmovanje je bilo organizirano na pobudo celjske violinistke Inge Ulokine. Ta je pred leti s pomočjo muzikologije dr. Maruše Zupančič odkrila, da je Rieding deloval in napisal veliko svojih pomembnih del prav v knežjem mestu. »Bil je čudovit glasbenik in pedagog, ki je po končani dolgoletni karieri, 32 let je bil prvi violinist v dveh velikih orkestrih v Bu- Na gradu Lysice na Češkem je bila slovesno odprta razstava ilustracij Prešernovega Sonetnega venca in Prešernove pesmi Judovsko dekle, ki je tesno povezana s tem gradom. Sonetni venec je ilustriral slovenski slikar Miha Maleš (1903-1987), pesem Judovsko dekle je navdihnila slikarja Jožeta Žlausa iz Globoč pri Vojniku. Postavitev razstave, ki je povezana s Prešernovim delom, je Žlausova zamisel. Prešeren je namreč preživel nekaj mesecev na gradu Lysice v širši okolici Brna, kjer je pri študiju prava pomagal mlademu plemiču Emanuelu Dubskemu, ki je postal pozneje pomemben gospodarstvenik in politik. Med tem bivanjem leta 1828 je Prešeren srečal judovsko dekle Rahelo, ki ji je posvetil svojo dimpešti, upokojenska leta preživel v Celju. Kot pravi glasbenik je še vedno veliko pisal in ustvarjal in prav v Celju so nastala dela, ki jih igrajo violinisti po celem svetu. Če violinistu iz Moskve ali Ljubljane povem, da igram skladbo Koncert v H-molu op. 35 Oskarja Rieding, takoj ve, za kaj gre. V Celju imamo posebno čast, da si je ta glasbeni dragulj izbral naše mesto,« je razložila Inga Ulokina. Violinistka si želi, da bi na mestu, kjer je Rieding živel, uredili spominsko obeležje, a za to je potreben čas, trenutno pa je s kolegi osredotočena na tekmovanje mladih skladateljev, prav tako v čast velikemu skladatelju. »Krog prijateljev Oskarja Riedinga se širi in prijave na tekmovanje so prišle še z novih celin. Aziji in Evropi sta se pridružili še Južna in Severna Amerika. Mislim, da bo to čudovit dogodek, ki se ga morate udeležiti 29. junija v Narodnem domu v Celju,« je zaključila Ulokina. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA Po Prešernovih sledeh pesem o prepovedani ljubezni. »Stoji moravski trg, Lesce, / več lepih deklic v njem cvete, / med njimi judovsko dekle,« je v uvodu zapisal največji slovenski pesnik. O ščepcu Prešerna na Moravskem je že pred leti pisala Božena Orožen iz Celja. Razstavo je odprl slovenski veleposlanik na Češkem Leon Marc. Slovesnosti na gradu Lysice so se udeležili tudi Maleševa hči Travica Maleš - Grešak, nekdanji češki veleposlanik v Sloveniji Petr Voznica in predstavnik brnske univerze ter Društva prijateljev južnih Slovanov dr. Petr Mainuš. V spremljevalnem kulturnem programu je nastopila glasbena skupina Kitarakon iz Globoč pri Vojniku. BJ Foto: arhiv JŽ Z razstave na gradu na Češkem. Ob Maleševih slikah in plakatu pesnikov Prešerna in Mache je Travica Maleš - Grešak. Na literarni natečaj se vsako leto prijavi več ljubiteljev lepe besede. Kako ste literarno navdahnjeni? V Splošni knjižnici Slovenske Konjice so objavili natečaj za četrto številko Literarne revije Spirala. Tudi letos upajo na dober odziv, saj bodo za najboljša prispevka podelili denarni nagradi. Na spletni strani Splošne knjižnice Slovenske Konjice je objavljen natečaj literarne revije Spirala. Zbirajo neobjavljene zgodbe, pesniške stvaritve in pravljice. Z natečajem želijo privabiti širok krog avtorjev s prvimi prispevki kot tudi že uveljavljene avtorje. »Natečaj je odprt od aprila do 30. septembra. Izid revije je predviden za novembra, ko bomo pripravili literarni festival z uveljavljenimi slovenskimi literarnimi imeni,« je razložila Ana Miličevič iz Splošne knjižnice Slovenske Konjice. Natečaj nima tematskih okvirjev in starostnih omejitev, tako da nagovarja generacijsko zelo široko občinstvo. Prijave na natečaj so anonimne, uredniški odbor bo izbiral pod gesli. Imena nagrajencev bodo razkrita po izboru. Glede na pretekla leta se tudi letos nadejajo bogate bere prispevkov. Lani so jih prejeli več kot tristo, letos si jih želijo še več. Po besedah Ane Miličevič se kakovost prispevkov iz leta v leto izboljšuje. Poslana dela, ki bodo ustrezala razpisanim kriterijem, bo pregledal uredniški odbor Literarne revije Spirala. Ocenjeval bo kreativnost, slog, jezik, vsebino, inovativnost, sporočilnost, literarno kakovost in vtis posameznega besedila. BGO 12 NAŠA TEMA Stranke o dveh perečih a O tretji razvojni osi in okoljski sanaciji Celjske kotline Na predvolilnih predstavitvah, nastopih in soočenjih so v minulih dneh stranke in njihove kandidatke ter kandidati za poslance, ki se potegujejo za izvolitev v državni zbor, predstavljali ključne točke programov strank in se opredeljevali do najrazličnejših tem in vprašanj. Tako tistih, ki zadevajo celotno državo, kot tistih, ki so bolj regionalno in lokalno obarvana. Na te smo se osredotočili tudi v naši predvolilni temi in stranke povprašali o njihovih stališčih do dveh aktualnih in perečih problematik na Celjskem: gradnji hitrih cest na tretji razvojni osi in okoljski sanaciji Celjske kotline. Strankam smo zastavili naslednji vprašanji: Ali ste v stranki za predlagano gradnjo hitre ceste na tretji razvojni osi od Šen-truperta do Velenja po trasi F2-2, za katero je vlada že sprejela državni prostorski načrt (DPN), ali proti njej? Prav tako nas zanima, ali ste za gradnjo hitre ceste Celje-Laško-Rimske To-plice-Radeče (Novo mesto) (t. i. trasa OPNVR), v osrednjem delu tretje razvojne Tretja razvojna os: SMC Oblikovanje avtocestne povezave na tretji razvojni osi od Dravograda do Novega mesta, z najpomembnejšima odsekoma za prebivalce s Celjskega, to je od avtoceste Ljubljana-Maribor do Velenja proti severu in proti jugu do Radeč, se vleče kot jara kača že več kot desetletje. Vlada je sprejela državni prostorski načrt (DPN) za odsek hitre ceste Šentrupert-Velenje (trasa F 2-2), pred tem pa smo bili priča številnim možnim variantnim rešitvam, predstavljenih na javnih razgrnitvah. Gospodarstvo na tem območju že dolgo poziva, naj že pride do premika, pozivi so podprti tudi z grožnjami o selitvi proizvodnje. Civilne iniciative pa so pripravile proteste zaradi predvidene izgube najboljših zemljišč in rušenja domov Glede uredbe o dPn, ki Darsu omogoča nadaljevanje postopkov, so civilne iniciative vložile ustavno presojo, zato bodo nadaljnji koraki odvisni od odločitve ustavnega sodišča. Za predlagan odsek hitre ceste v osrednjem delu tretje razvojne osi, od Celja mimo Laškega, Rimskih Toplic in Radeč do Novega mesta, po t. i. trasi OPNVR, sta ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za infrastrukturo lani sprejela stališča do pripomb v javni razgrnitvi, ki se je končala z burno javno obravnavo ob koncu leta 2016 v kulturnem centru v Laškem. Predlagani trasi hitre ceste najbolj izrazito nasprotuje Civilna iniciativa Laško, ki med drugim meni, da bosta štiripasovnica in viadukt mimo Laškega pogubna za turizem, ki predstavlja strateško usmeritev občine. Po mnenju iniciative se bo s hitro cesto tudi izrazito povečal tranzitni promet skozi to območje, kar bi pomenilo dodatno onesnaževanje okolja in negativne zdravstvene posledice za prebivalstvo ter grob poseg v krajino. Umestitev trase na priključek Šentrupert znatno pogojuje razvoj koroškega območja, zato v SMC podpiramo to traso. Ravno tako se v SMC zavzemamo za nadaljevanje gradnje v srednjem delu, s čimer bo zagotovljena obvoznica Celju in s tem posledično prometna in okoljska razbremenitev središča mesta. Tovorni promet bi s tem preusmerili na tretjo razvojno os mimo mestnega jedra in naprej proti Laškemu, torej stran od ceste, na kateri smo zaradi slabega stanja cestišča, nevarnih križišč in na določenih odsekih tudi odsotnosti površin za pešce in kolesarje priča številnim prometnim nesrečam. Okoljska sanacija Celjske kotline: Reševanje okoljskih bremen na širšem območju Celja, kar je posledica dolgoletne intenzivne metalurške in proizvodne dejavnosti, predstavlja enega največjih razvojnih izzivov za to območje. Celjska kotlina, čeprav je v zadnjih letih zaradi naprednejših tehnologij prišlo do izboljšanja zraka, se glede na obremenjenost tal s težkimi kovinami poleg Mežiške doline še vedno uvršča med najbolj onesnažena območja v Sloveniji. Lani objavljeno poročilo o stanju okolja v državi je ponovno ugotovilo, da so v Celjski kotlini v tleh še vedno presežene opozorilne in kritične emisijske vrednosti kadmija, svinca, arzena in bakra. Vlada je doslej na podlagi Zakona o varstvu okolja ukrepala le v primeru Mežiške doline, potem ko je leta 2007 sprejela odlok s programom ukrepov na tem območju. Mestna občina Celje v okviru svojih finančnih zmožnosti poskuša izboljšati okoljsko stanje (predelava onesnažene zemljine na območju Stare cinkarne, zamenjave zemljine v vrtcih ...), a za resnejše in celovite rešitve pričakuje sodelovanje države in Cinkarne Celje - kot enega največjih onesnaževalcev v preteklosti - pri financiranju sanacijskih ukrepov. Zadnji poskus sistemskega reševanja okoljske problematike v Celjski kotlini je bil proti koncu mandata državnega zbora predlog zakona 32 poslancev s prvopodpisano poslanko Janjo Sluga, a je obstal v parlamentarnem postopku, saj matični odbor zaradi razhajanje strank o zakonu ni opravil glasovanja. Foto: SHERPA SMC Ključno je, da se država takoj zaveže reševanju starih okoljskih bremen. To bi lahko storila s sprejemom odloka, a do tega žal vse do danes ni prišlo. Zato je poslanka poslanske skupine SMC v državnem zboru, Janja Sluga, v parlamentarno proceduro vložila zakon, ki omogoča takojšnjo sanacijo in ustrezno financiranje. Del sredstev mora poleg največjega onesnaževalca in lokalne skupnosti zagotoviti tudi država. Zakon predvideva nadzor in usmerjanje stroke, da bodo ukrepi izvedeni strokovno in hitro. NAŠA TEMA 13 ktualnih temah na Celjskem osi, ki jo ministrstvo za infrastrukturo predlaga za umestitev v prostor. Kako vidite rešitev za odpravo starih okoljskih bremen na območju Celja? Jo vidite v obliki posebnega zakona ali vladnega od- loka? Kakšna naj bo vloga države, lokalne skupnosti in Cinkarne Celje pri financiranju sanacije? Za časopisno temo smo k sodelovanju povabili osem strank: šest parlamentarnih in dve neparlamentarni. Med prvimi smo izbrali tiste, ki imajo v sedanjem sklicu državnega zbora največ sedežev (Stranka modernega centra -SMC, Slovenska demokratska stranka - SDS, Demokratična stranka upokojencev Slovenije - DeSUS, Socialni demokra- ti - SD, Levica, Nova Slovenija - Krščanski demokrati - NSi). Med neparlamentarnimi smo izbrali SLS, ki je kot dolgoletna stalna članica državnega zbora pomembno sooblikovala politični prostor v Sloveniji in ima glede na število županov pomemben vpliv na lokalno dogajanje, tudi na Celjskem, ter stranko političnega »newcomer j a« Marjana Šarca (LMŠ), ki je na lanskih volitvah predsednika države Boruta Pahorja prisilil v drugi krog. Vsem strankam smo dali na voljo enak razpoložljivi prostor, da predstavijo svoja stališča in rešitve omenjenih perečih aktualnih tem, ki jih objavljamo v nadaljevanju po kratki predstavitvi obeh problematik. ROBERT GORJANC SDS DeSUS SLS Levica LMS SD NSi \/ Projekt umeščanja trase Šentrupert-Velenje je končan. Državni prostorski načrt o umestitvi trase je bil sprejet januarja 2017, sprejela ga je Ce-rarjeva vlada in na to nimamo več vpliva. Jasno je, da so bile v igri tudi boljše in cenejše možnosti. Za nadaljevanje trase od Celja naprej je treba izbrati rešitev, ki bo cenovno optimalna, okoljsko sprejemljiva in ji ne bodo nasprotovali krajani. Menimo, da zastavljena trasa (F 2-2, op. p.) ni primerna. Nadaljevanje te trase na Koroško bi bilo absolutno zelo zahtevno zaradi geomehanike kot posledice rudarjenja v Velenju in bi bilo bistveno dražje. Zato bi cesta morala biti zasnovana v drugem koridorju, kjer teh vplivov ni, tudi gradnja bi bila bistveno cenejša. Poleg tega je jasno, da cest ne gre umeščati na območjih intenzivnega kmetijstva in naselij. Kar zadeva vzpostavljanje tretje osi proti jugu: zelo zanimiva je ideja, ki jo gojijo v Zasavju. Gre za predorsko povezavo med Trbovljami in Preboldom z navezavo na štajersko avtocesto nekje pri Šentrupertu. Tretja razvojna os pridobi čisto nove razsežnosti, nasprotovanje občanov Laškega umeščanju ceste v njihovo dolino pa to samo potrjuje. V SLS smo se ves čas zavzemali za možnost trase F6 s povezavo do Arje vasi, ki ni bila sprejeta. V smislu najbolj primernih regijskih povezav jo še vedno podpiramo in z argumenti utemeljujemo kot optimalno, edino sprejemljivo tako z ekonomskega, prostorskega kot okoljskega vidika. Izbira koridoria gradnje AC po različici F 2-2 (Šentrupert-Velenje) poleg napačno uporabljenih podatkov ni upoštevala več jasnih in predhodno natančno opredeljenih ciljev dižavne prometne strategije. Podpiramo nadaljevanje tretje razvojne osi proti jugu v smeri Laško-Rim-ske Toplice-Radeče in naprej proti Novemu mestu, saj jo razumemo kot prostorsko in razvojno povezovanje industrij Velenja, Celja in Novega mesta, torej kot močno gospodarsko os Slovenije, podprto tako z obstoječo kot z novo infrastrukturo. S takšnim razumevanjem tretje razvojne osi, ki presega le povezovanje z Ljubljano, se nadgrajuje predvsem razvoj gospodarstva več regij. V Levici nasprotujemo gradnji severnega dela tretje razvojne osi po trasi, ki bo uničila več prvovrstnih kmetijskih zemljišč, ki zahteva rušenje več stanovanjskih objektov, uničenje več vodnih virov in je hkrati tudi precej dražja. Če bi vlada pokazala kanček razuma, potem bi že zdavnaj prišlo do gradnje po alternativni trasi Arja vas-Velenje. Kar zadeva srednji del tretje razvojne osi, se zavzemamo za rešitev, ki ne bo še dodatno povečala razvojnega zaostanka Zasavja. Trasa G2 ne upošteva niti razvojnih dokumentov in potreb Zasavja niti opredelitve zasavskih občin niti prometnih obremenitev obstoječega cestnega omrežja. V stranki podpiramo tretjo razvojno os, kar smo zapisali tudi v programu. Ne moremo pa se strinjati s predlagano traso od Šentruperta do Velenja, ker menimo, da bi naredila veliko škodo okolju, spremenila bi vedute prelepega dela Spodnje Savinjske doline, poslabšala bivalno okolje veliko ljudem, pri čemer bi bilo treba porušiti zelo veliko stanovanjskih in gospodarskih stavb. Bistveno primernejša je po našem mnenju trasa Arja vas-Velenje, in sicer na območju sedanje ceste, ki jo je možno graditi fazno. Je tudi cenejša in bistveno bolj okoljsko sprejemljiva. Poleg tega sprememba trase ne pomeni odmika od začetka gradnje. Traso Celje-Laško-Rimske Toplice-Radeče podpiramo. Glede na to, da je trasa Šentrupert-Velenje že umeščena v Državni prostorski načrt, menimo, da je smiselno nadaljevati postopke pridobivanja ustrezne dokumentacije, da se lahko gradnja čim prej začne. Enako stališče delimo tudi glede trase Celje-Laško-Rimske To-plice-Radeče. Seveda lahko pomisleke glede obeh tras deloma razumemo, a kljub temu menimo, da so bile glede umeščanja tretje razvojne osi opravljene vse potrebne strokovne študije, navsezadnje je bila v razpravo aktivno vključena tudi civilna javnost, kar je botrovalo izbiri glede umeščanja tretje razvojne osi po posameznih odsekih. To umeščanje seveda nikoli ne more zadostiti vsem ali biti optimalno z vidika vseh vprašanj, vendar se je treba v neki točki v največjo večinsko korist državljank in državljanov odločiti. Ta cesta bi že zdavnaj morala biti zgrajena. Da Korošci za pot v prestolnico potrebujejo tudi do tri ure vožnje, ni normalno. Ob tem se lahko vprašamo, kakšna je enakopravnost naših državljanov. Po cesti Arja vas-Velenje dnevno vozi od 25 do 30 tisoč vozil. Tako slaba cestna povezava s počasnim prometom onemogoča hitrejši razvoj Šaleške doline in Koroške. Gospodarske družbe so zato nekonkurenčne in se umikajo drugam, tudi v tujino. Glede umestitve hitre ceste mora biti stroka tista, ki bo povedala, kje je najprimernejša trasa. Kot vse kaže, je zdaj trasa le določena (DPN je sprejet) in od države je odvisno, da pospeši pripravo preostale dokumentacije in da se gradnja začne. Ob tem se ne sme pozabiti na južni krak tretje razvojne osi, ki je prav tako pomemben. V nobenem primeru se na južnem kraku ne sme ponoviti to, kar se je dogajalo na severnem kraku. SDS DeSUS SLS Levica LMS SD NSi Okoljska sanacija Celja je nujnost. Toda takšnih krajev in okolij je v Sloveniji še veliko. Ni mogoče pristati na sanacijo le tistih okolij, ki imajo izvoljene poslance, tistih, ki jih nimajo, pa ne. Na ravni države zato potrebujemo krovni zakon, v nadaljevanju pa ukrepe vlade za sanacijo vseh okoljsko obremenjenih območij. Pri tem je treba tudi finančno obremeniti vse tiste gospodarske subjekte, ki so povzročali ali še povzročajo onesnaženje. Vladni odlok bi bil povsem zadosten akt. To lahko sprejmemo kot primerno, vendar samo v primeru, da ima ministrstvo za okolje in prostor to tudi v normativnem načrtu tekočega leta, kar bi omogočalo takojšen začetek aktivnosti. Zakon kot zavezujoč dokument pravzaprav ne pomeni veliko, saj vemo, da se zakonska določila tudi na drugih področjih ne izvajajo. Vse je povezano tudi s finančnim stanjem države, saj ti posegi niso poceni. Država je večinska lastnica Cinkarne Celje in je torej odgovorna za sanacijo razmer. Vsekakor menimo, da mora pri sanaciji sodelovati tudi podjetje. Lokalna skupnost je po več letih zanikanja težave začela določene aktivnosti, ki so manjšega obsega in se nanašajo skoraj v celoti samo na otroška igrišča. Oblika predpisa, ali je to zakon ali odlok, za našo stranko ni pomembna. Pomembna so dejanja, ki sledijo sprejetemu predpisu. V sklopu tega v prvi vrsti pričakujemo finančna sredstva države za sanacijo, kar določa tudi Zakon o varstvu okolja (država skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naprtiti določenim ali določljivim povzročiteljem). Cinkarna Celje mora kriti stroške sanacije območja Stare cinkarne, kjer ni dvoma o povzročitelju onesnaževanja. Tukaj moramo slediti načelu »povzročitelj plača«. Lokalna skupnost mora nuditi strokovno in logistično pomoč, saj najbolje pozna to območje. Zakon o okoljski sanaciji Celjske kotline smo v tem mandatu že podprli. Predlagali smo, da bi denar za sanacijo prispevala tudi onesnaževalka Cinkarna Celje, ki je lani dosegla najvišji dobiček v zgodovini (29 milijonov evrov). Ob upoštevanju načela, da mora povzročitelj škode prispevati k njeni odpravi, se zavzemamo za sanacijo vseh degradiranih območij v Sloveniji, kot so Celjska kotlina, Mežiška dolina, Zasavje, dolina srednje Soče (Anhovo). Niti poseben zakon niti vladni odlok sama po sebi težav ne bosta rešila. Ob znanih tehnikah, tehnologijah in ukrepih je za sanacijo nujno treba zagotoviti denarna sredstva. Ta bi morala zagotoviti država, ki je v procesu lastninjenja dobila velike lastniške deleže v gospodarskih družbah onesnaževalkah. Država še danes lastniško obvladuje največjo onesnaževalko - Cinkarno Celje. Država bi lahko sredstva za sanacijo zagotovila v okviru kohezijskega sklada (evropska denarna sredstva), v katerem v tej finančni perspektivi ni namenila nobenih sredstev za sanacijo starih okoljskih bremen v Republiki Sloveniji. Socialni demokrati v polni meri podpiramo lokalno skupnost celjskega območja za učinkovito reševanje sanacije Celjske kotline. Temu v prid priča tudi naša prvotna podpora Zakonu o sanaciji celjske kotline, kljub nepo-srečeni časovnici - tik ob koncu mandata - in dejstvu, da je poslanskemu zakonu iz vrst največje koalicijske stranke zaradi sistemskih pomanjkljivosti nasprotovala vlada, ki jo največja koalicijska stranka vodi. Da namera predlagatelja zakona (SMC) ni tako dobronamerna, pa je dokončno razkrinkala težnja stranke SMC, da k obstoječemu predlogu zakona pripne še sanacijo Mežiške doline, brez ustrezne finančne konstrukcije, s čimer je ogrozila prvoten namen zakona - sanacijo Celjske kotline. Ob tem pa menimo, da je v največjem deležu na povzročitelju okoljske škode, da ob zavezi in pomoči države ter lokalne skupnosti zagotovi sredstva za sanacijo. Za onesnaženje Celjske kotline vemo že vsaj nekaj let, vemo tudi, da zelo vpliva na zdravje prebivalcev, a vseeno ne moremo mimo tega, da predlog vladnega zakon ni bil pravi način za reševanje tovrstne problematike. Če bomo namreč za vsak onesnažen del Slovenije, za vsako katastrofo, sprejeli poseben zakon, bomo lahko delali samo še to. Imamo namreč Zakon o varstvu okolja, ki omogoča, da vlada sprejme odlok za sanacijo degradiranega območja. Vlada mora pri sanaciji tudi poskrbeti za to, da ne bo dolgotrajna, ampak da bo narejena čim prej. Naše stališče je, da mora tisti, ki je umazal ali morda še onesnažuje, tudi počistiti. Zato mora Cinkarna Celje tudi poskrbeti za to, da bo sanacija opravljena. 14 KRONIKA Ko zaupljivost veliko stane Povečano število drznih tatvin pri starejših doma - Prijavite na policijo, če v svoji okolici opazite sumljive osebe ali vozila. - Vedno zaklepajte vrata, zapirajte okna in doma ne hranite večjih vsot denarja. - Neznancev ne spuščajte v svoj dom, z njim se pogovarjajte na varni razdalji. - V pogovorih prepričajte sogovornika, da niste sami doma. Če se kdo predstavi kot predstavnik javne službe, lahko to vsak preveri s telefonskim klicem na uradno številko podjetja, kakšen je namen njegovega obiska. »Bila je prijazna in komunikativna. Ponudila sem ji kavico. Izmerila mi je krvni tlak, vmes sva se pogovarjali o zdravstvenih težavah, ki jih imam. Bilo mi je sicer čudno, zakaj hodi po domovih in meri krvni tlak, saj vem, da so tovrstne meritve vedno organizirane. Torej, še vedno sem bila lahkoverna,« je dejala starejša gospa. Po dveh dneh je ugotovila, da v stanovanju nista bili sami. Iz nočne omarice ji je izginilo petdeset evrov. Okradena je bila sicer že pred leti. Vzorec storilcev je danes še vedno enak. Celjanka ne želi biti javno izpostavljena. »Zapišite mojo zgodbo. Upokojenci smo pogosto lahkoverni, kar nas veliko stane. Mene je,« je dodala 78-letna Celjanka. Tovrstnih zgodb je ogromno. Samo v zadnjem mesecu so neznanci na ta način okradli štiri upokojence. Storilci na vrata potrkajo pod pretvezo, da ponujajo masaže, da so prinesli bon za brezplačno večerjo, da merijo kostno gostoto. Tudi kot popisovalci števcev in predstavniki javnih podjetij se predstavljajo. Kriminalist Milan Vogrinec iz Policijske uprave Celje. Foto: SHERPA Ko jih starejši spustijo v stanovanje, se z njimi pogovarjajo. Medtem druga oseba neopazno vstopi v prostore in krade. Denar ali zlatnino najde v manj kot minuti, saj so pri starejših nočne omarice, kredence, omare v dnevnih sobah pogosto »skrivališče« denarja. Skoraj v vseh primerih starejši sploh ne vedo, da so bili tarče tatov. To ugotovijo šele po nekaj dneh, ko denarja in zlatnine ni več. In ko so storilci že daleč, najverjetneje že v drugih državah. Žrtve so pogosto starejše osebe, ki živijo same. Tatvine se največkrat zgodijo v dopoldanskem času. Storilec nikoli ni sam Tovrstne tatvine se vrstijo na določenih območjih vsake toliko časa. Očitno je ta čas ravno ta pomlad. Celjski policisti na primer neznane ženske in sostorilca, ki sta aprila okradla nekaj upokojencev, še niso izsledili. Glede na vzorec delovanja je vprašanje, ali ju sploh bodo. »Za ta kazniva dejanja je značilno, da storilec ne deluje sam. V skupini sta vsaj dva. Prvi žrtev vedno zamoti s pogovorom, drugi neopazno vstopi in krade,« pravi kriminalist Milan Vogrinec iz Policijske uprave Celje, ki potrdi, da žrtve šele po nekaj dneh opazijo, da so bile okradene. Med storilci so pogosto tuji državljani, predvsem iz držav nekdanje Jugoslavije, včasih celo iz drugih držav. Ravno neznanje slovenskega jezika je lahko znak, da gre za tatove ali goljufe. Toda nekateri znajo govoriti tudi slovensko, zato policija svetuje poostreno previdnost. »Praviloma te skupine niso nevarne. Ne grozijo. Takšnega primera še nismo imeli v sklopu tovrstnih kaznivih dejanj. A večinoma gre za povratnike, torej storilce, ki imajo izdelan sistem izvrševanja tatvin. Natančno vedo, kako zamotiti osebo, in se izogibajo grožnjam ali temu, da bi koga poškodovali,« pravi Vogrinec. Preden neznanca povabite v svoj dom, ga preverite Starejše zato opozarja, naj ne odpirajo vrat neznancem in naj ne nasedajo raznim pretvezam pri ponudbah ali prodajah. Nekoliko težje je to v primerih, ko se tatovi predstavijo kot predstavniki javnih podjetij. V teh primerih lahko celo ponaredijo izkaznice ali uradni dokument. A kljub temu ostane možnost, da starejši pokličejo javno podjetje, v imenu katerega se neznanec predstavlja, in se pozanimajo, kakšen je razlog njegovega obiska. Šele ko se o tem prepričajo, lahko prišleka povabijo v stanovanje ali hišo. To je ena od oblik Primeri, o katerih pišemo, so drzne tatvine. A na Celjskem se dogajajo tudi goljufije. V teh primerih neznanci, ki pridejo k oškodovancem domov, prodajo določeno storitev ali izdelek v vrednosti, ki je nižja od dejanske. Ob tem jim po možnosti niti ne izdajo računa. Takšen primer se je pred dnevi zgodil na Celjskem, kjer je neznanka lastnici hiše prodala odejo po višji vrednosti, kot je bila vredna in - brez računa. preventive, ki lahko prepreči kaznivo dejanje. Pri primerih zadnjih tatvin na Celjskem policija sicer sumi, da gre za isto skupino, tudi zato, ker so bile tatvine časovno strnjene. Toda Vo-grinec dodaja, da v Sloveniji na ta način deluje več krimi- nalnih skupin, torej tudi na ostalih območjih. Policija je na to pozorna, kar pomeni, da informacije o tatvinah krožijo po policijskih postajah, saj obstaja tudi možnost, da se - če neko skupino izsledijo na območju Primorske - lahko izkaže, da je kazniva dejanja izvrševala predhodno tudi pri nas. Za takšne storilce je namreč značilno tudi, da zelo dobro vedo, da jih je težje izslediti, če kradejo na različnih območjih in nato našo državo zapustijo ter dejanja nadaljujejo v tujini. SŠol »Pravil« o tem, kdo je lahko tarča drznih tatvin, ni. Storilci sicer ciljajo na starejše lastnike hiš in stanovanj. Pri hišah se zavedajo, da so pogosto odklenjene, medtem ko so lastniki zunaj, na vrtu ali njivi. V stanovanjih naj bi žrtve izbirali naključno, torej okradejo tistega, ki jih spusti v stanovanje. Praviloma žrtev ne določijo vnaprej oziroma jih ne opazujejo dlje časa. Morda le toliko, da se prepričajo, da so stanovalci starejši in da živijo sami. I Ne odpirajte vrat vsakomur. (Foto: GrupA) Policija ves čas svetuje večjo previdnost, o varnosti tudi predava na terenu. Pri Pokrajinski zvezi društev upokojencev Celje pravijo, da bi bilo dobro razmisliti tudi o širšem obveščanju ali organizaciji predavanj in izobraževanj o varnosti ter previdnosti v teh primerih v vseh društvih. Zveza združuje 74 društev upokojencev v 29 občinah. Ima 24 tisoč članov. KRONIKA 15 Sindikat opozarja: že na kritični točki Kadrovska podhranjenost težava v policiji Policisti že več le/t opozarjajo na kadrovsko pomanjkanje v policij skih upravah in na postajah. Nekatere enote naj bi bile po mnenju Sindikata policistov Slovenije že tako podhranjene, da je zaskrbljujoče. Zato je sindikat pred dnevi poslal dopis z opozorilom Vladi RS, ministrstvu za notranje zadeve in vodstvu slovenske policije o tem, da je skrajni čas, da se razmere v policiji v vsejSloveniji izboljšajo. »Na območju PU Celje deluje na operativni raani 19 policij akih enot (Sektor kri-minalistiPne policije in na lokalni ravni 18 policijskih postaj). Odtegaje kadrovsko podhranjenih 185 policijskih enot ali 94,7 o dstotka. Zaradi varovanja operativnih podatkov in varnosti taka policistov kot prebivalaev iti njihovega premoženja vam konkretnih podatkov o zasedenosti posamezne policijske enote ne moremo posredovati, temaeč jih navajamo statistiino. Kot izhaja tudi iz našega obvestila, razpolagamo s podatki iz marca 2017. V tem času se1 j a po našem vedenju v nekaterih enotah stanje še poslabšalo zaradi upokojitev in prekinitev delovnega razmerja. Novih zaposlitev/ v zadnjem letu po naših informacijah na območju PU Celja ni bilo,« je pojasnil predsednik Sindikata pohcistov Slovenije mag. Kristjan Mlrkuš. Kadrovska podhranjenost je značilna tudi za ostale policij ske uprave. Po mnenju Sodeč po dopisu Sindikata policistov Slovamije in |io njegovih podatliih, je policija že zaskrbljujoüe kadrovsko podjranjona. (Foto: GrupA) sindikata so podatki o kadrovskem primanjkljaju v policiji že na ravni kritične točke, ko bi bilo traba sprejeti dolgoročni ukrepe za zagotovite v delovnopravnih pravic policistov in njihtva vasnosti ter s tem posledično varnosti prebivalcev. Skoraj 80 odstotkov vseh policijskih enot, tudi na regionalni ravni, beleži pomanjkanje policistov. Okrnjene patrulje? Na adhod iz policiji naj bi poleg slabih saamer in iskanja služb drugje vplivalo tudi upokajevanje. V sindikatu navajajo, da naj bi v prihodnjih letih zaradi upokojevanja policijo zapustilo več kot osemsto zaposlenih, kar naj bi udarilo predvsem policijo na lokalni ravni. Podatki o številu novih zaposlitev policistov naj ne bi bili spodbudni.V prvih treh generacija]- navih policistov v višji policiji šoli je namceč v povprečju samo sto študentov, pri čemer se vsi kasneje ne zaposlijo v policiji. Številne polieijtke postaje niti ne morejo zagotavljati 24-urne pokritosti terena s patruljami. V nekaterih enotah je v službi na terenu samo po en pohcist, potekod sose- dnje policijske postaje zagotavljajo skupne patrulje, da lahko sploh pokrivajo teren. Takšno stanje je po mnenju sindikata nedoputtno, predvsem ob vedenju, da se obeta stopnjevanje migtantske krize. Zato sindikalt zahteva od vlade1 notranjegaministr-stva in vodstva poltcije odgovore, kako bodo situacijo rešili in koliko denarja bodo namenili za zaposlitev novih kadrev. S tem želijo odgovorne spodbtrditi k pravočasnemu sprejetju ustreznih organizacijskih in kadrovskih ukropov, da se razmere v policiji ne bi še poslabaale. SŠol Prebežnike hitro primejo V zadnjem obdobju je v Sloveniji naraslo število nedovoljenih prehodov državne meje. Rahel porast so zaznali tudi na območju Policijske uprave Celje. Že lani je celjska policijska upraoa sprejela dolo- čene ukrepe pri nadzeru prehajanja državne meje na našem območ]'u. Vod-sevu poataje prometne policije ter policijskih postaj Rogaška Slatina in Šmarje pri Jelšah je bila dodeljena strokoena pamoč. V delo na mejni polieiji se vključuje tudi prometna pohcija. Sodelovanje p oteka tudi s finančno uprava oziroma carino. Po ostrili so Uidi terensko delo kriminalistov in posebne skupine policistov s postaje za izravnalne ukrepe na mejnih prehodih oziroma zeleni meji. Sam o lani je bilo zaradi varovanja eengenske meje v primeru ponovitve množičnih migracij in varovanja ljudi postavljenih 49 titoč začasnih tehničnih ovir, o° teg a največ na območju Rogaiške Slatine in Šmarja pri Jelšah. Na mejnih prehodih in določenih prehodnih mestih so postavljena tudi panelna vrata. Statistika kaže, da so lani v notranjosti Slovenije, torej predvsem na avtocestnem križu, zaznali nekoliko več ilegalnih prebežnikov v primerjavi z letom prej. Zaradi nedovoljenega prehoda čez državno mejo so prijeli 45 tujcev, v letu 2016 so jih prijeli 91. Osebe, ki so nedovoljeno prestopile državno mejo na našem območju, so bile večinoma prijete neposredno na obmejnem območju. Med temi je bilo največ državljanov Turčije, Kosova, Irana, Alžirije, Afganistana, Iraka, Bosne in Hercegovine, Sirije, Maroka, Makedonije in Libije. SŠol Policija ves čas poostreno nadzoruje obmejno območje. MESTNA OBČINA CELJE Nr padlrsi 50., 60., 61.r it 96. lletr Zraotr o prastarsaem irertaoriju (Urrdti list RS, št. 33/07, 70/08 - ZPO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-Ci 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12,35/13 - sll. US, 76/14 - oOI. US, 14/15 - ZUUJFO) it 32. eietr Strtutr Mestie abeite Celje (Urrdti list RS, rt. 106/13, 93/15) župan Mestne občine Celje s tem JAPNIM NAZNANILOM aboerer jrotast v javni razgrnitvi Odloka o spremembi in dopolnitvi Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za del ureditvenega območja naselja Ljubečna I. (1) Mestt8 aSeita Celje aačaaaja j8ota razgrnitev ddlalr v prostorskih ureditoetik pagajih čr del ureditoetesa abmaejr trseljr Ljubeetr (Urrdti list RS rt. 20/91, 49/95, 56/99,70/08,107/08, 80/09, 109/10, 54/11), o trdrljtjem besedilu: sprememba it dapaltiteo 0U0. dbmaeje spremembe it dapallitoa 0U0 absegr abmaeje cate 1. Pa-daji drrdtje it abliaaortjr abjeatoo sa o tem abmaeju padrti čsalj čr Itdustrija aerrmietik ičdeiaao Ljubeeta aat astaotesr uparrbliari ai pr že desetletja te abrrtuje oee. Zrrrdi spremembe irsttištor it sairdta s padrab-tejra trmetsaa rrba prastara želi priprroljroec ičočeti mažtast pasesao čsalj čr Itdustrija aerrmietik ičdeiaao Ljubeetr ter dapustiti pasese čr trmet seroistik it pra-ičoadtik dajroaasti sairdta č dalaeili PUP. (2) S sprememba it dapaltitoija besedila adlaar tr abmaeju cate 1, ajer je daoaljaar srrdtjr čgalj čr patrebe It-dustrije aerrmietik ičdalaao LluSdetri želi priprroljroec črgataoiti reoitrličrcija apureetesr aSmaejr itdustrije it o sairdu č dalaeili PUP dapustiti pasese aat sa taoa-drrOtlei dačidroe it trdčidroe čr seroiste it praičoaOtd dejrotasti II. Grrkivo bo jrveo razgrnjeno ok 4. 6. 2П1П ko vključno en. 6. 20en: - o prastarih Mestte abeite Celje, dddeiar čr vIoIIc it prostar ter aamutrlai tr Seatorju čr prastorsaa trertaortje it eoropsae ča0dOdi soba ča stratae, III. taOstrapldi Trg celjsaih atečoo Celje it - tr sedežu Krrjeote sauptosti LluSeetri Kacbeaaor ulica 45, Ljubeetr. III. Jrver obrrvervr bo 14. 6. 2018 v sejni sobi pok kvorrermi Nrrokeegr komr Mestne občine Celje, Trg celjsaih atečoo Celje, s prieetaom ob 15. uri. IV. (1) P oaoiru jrote rrčgrtitoe imr jrotast prroica drjrti pripombe it predloge tr sprememba prastorsaegr ratr. Pripombe it predlogi se irhaa da oaijueta 18. 6. 2018 podajo pisto tr mestih jrote rrzdrtitoa aat črpis o atjigo pripomb it pre0lvdvOi irkao se porijejo tr trsloo Mestar abeitr Cdlldi ооос1с1 čr vavlje it prastar ter aamutrlai Trg celjsaih atečoo 9, Celje, rli pr tr eleatrotsai trsloo prostor@celje.si, pri eemer se o rubriai »črdeor« aroedeja aijuete besede »PUP Ljubeetr«. (2) Mesttr abeitr Celje Sa preueilr pripombe it prdOladd jaotasti it da tjih čaočela staliree, ai ga Sa abjaoila tr splettih strateh Mestte abeite Celje: http://mac.celje. si/mac_plrtirrtle_strliscr it tr mestih jrote rrčgrtitoe. (3) Šteje se, dr je pri drjraju pripomb it praOlvdvo č troedba imetr it priimar rli drugih asebtih podrtavo drt pristr-tea čr vbjrov teh podrtavo o strlireu, ai Sv oblroljeto ta splettih strrteh Mestte abeite Celje it tr mestih jrote rrčgrtitoe. Osebe, ai te želija, dr se o strlireu abjroija tjihaor imetr it priimai rli drugi asebti podrtai, marrja ta posebej troesti. Šteoiiar: 3505-14/2018-2 Bajrt Šrat Drtum: 28. 5. 2018 župrt Usodne poškodbe V nedeljo je v celjski bolnišnici podlegel poškodbam devetnajstletni voznik, udeležen v tragični prometni nesreči izven naselja Prelasko. Voznik, ki je vozil osebno vozilo iz smeri Bistrice ob Sotli proti Imenemu, je v ostrem levem nepreglednem ovinku izgubil oblast nad vozilom, zapeljal v desno na makadamsko bankino, od koder je vozilo najprej zaneslo levo čez nasprotno smerno vozišče na travnik, nato ga je odbilo nazaj na vozišče regionalne ceste, kjer je obstalo prevrnjeno na strehi. Za voznika so bile hude poškodbe usodne. RG 16 AKCIJA 4 m ver T** /j l \ s Andraž v 2 j \GLASOUA/ Glasujte za svojega kandidata Na enem kuponu lahko vsak teden glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki glede na barvo veljajo za finalni del in ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. Med pošiljatelji kuponov bomo izžrebali nagrajenca, ki bo dobil hišno nagrado. Glasujem ZA naj maturanta / naj maturantko Podatki o osebi, ki je glasovala: Ime in priimek: SI Naslov: Telefon: E-pošta: Kupon pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, daje izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebnel podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje zal obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali natednik@nt-rc.si. Eva Nejc s, 2 v ^GLASOVA/ V sedmi sezoni akcije Naj maturantka in naj maturant ste bralci izbrali tri pare, ki se bodo potegovali za končni nagradi. Februarska zmagovalca sta bila Monika Vrečko iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje in Andraž Hrastnik iz Šolskega centra Šentjur. Marca sta zmagala Eva Jurhar z Gimnazije Lava in Nejc Tevč iz Srednje šole za kemijo, elektrotehniko —in računalništvo ŠCC. Aprila ste največ glasov namenili Špeli Koštomaj iz Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko ŠCC in Niku Skerbišu z Gimnazije Celje - Center. Sto točk učiteljev —Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda tudi v finalnem krogu glasovanja dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. V naslednjih tednih lahko glasujete za svojega favorita in mu tako pomagate do ene od privlačnih nagrad - skuterja ali električne rolke. Tisto dekle in tisti fant, ki bosta prejela največ glasov, se bosta za nagradi pomerila na javni prireditvi, ki bo 22. ---——junija na Glavnem trgu v Celju. Tudi letos se sodelovanje v akciji splača, saj sta glavni nagradi res privlačni, to sta skuter in električna rolka! ZAPOSLOVANJE IN KARIERA 17 Kako iskati zaposlitev, če ste brezposelni Za veliko oseb je iskanje nove zaposlitve lažje, če so že del ekipe, v kateri so zaposleni. Iz raziskav je razvidno, da imajo brezposelni ljudje več težav pri iskanju službe kot tisti, ki jo že imajo. Prav tako so ponudbe drugih boljše od prvih. Brezposelnim ljudem se zdi skrajno nepravično, da dobre službe pristanejo v rokah že zaposlenih ljudi. Sprašujejo se, kje se skriva recept in kaj bi morali še storiti, da bi tudi sami končno dobili zaposlitveno pogodbo. Preberite nekaj nasvetov in se jih poskusite držati, da bi postala sanjska služba čim prej vaša. Ostanite pozitivni Ko se ubadate z zavrnitvami ali ignoranco delodajalcev, je težko ohraniti pozitivnost, še posebej če se vam to dogaja dlje časa. A obnašanje, da ste najbolj nesrečen človek na svetu, vam pri tem ne bo pomagalo. Spremenite način mišljenja Na iskalni proces glejte kot na priložnost, da boste končno našli nekaj, kar bo najboljše za vas. Spoznajte svoje prednosti. To vam bo pomagalo pri predstavitvi delodajalcem. Takšen način iskanja zaposlitve vas bo navdal z optimizmom. Bodite prostovoljec Svoje spretnosti razvijajte pri prostovoljnem delu v prostem času. »Rekruterji« iščejo nove kandidate tudi v neprofitnih organizacijah in če najdete svojo nišo, ste skorajda že zmagovalec. Prav tako lahko sprejmete začasna dela na svojem področju, saj velikokrat vodijo v stalne zaposlitve za nedoločen čas. Aktivnosti, s katerimi se ukvarjate v svojem prostem času, veliko povedo o vas, predvsem to, da ste aktivni in vključeni v različne skupnosti, s pomočjo katerih poskrbite za mreženje. Odpravite svoje šibkosti Delodajalci velikokrat vprašajo o vaših šibkostih oziroma katera področja bi žele- li izboljšati. Je to morda kakšno tehnično neznanje, ki bi ga želeli izboljšati? Delodajalcu razložite, da imate več časa za razvijanje svojih sposobnosti in izboljšanje šibkih lastnosti, ki vam veliko pomenijo. Poiščite pomoč Že dlje iščete zaposlitev in nikakor ne pridete do primerne službe? Morda je čas za pomoč. Zunanjm opazovalcem dajte pregledati svoj življenjepis in jim dovolite, da ga pokomentirajo. Udeležite se izobraževanj na temo iskanja zaposlitve. Usmerite se v svoj cilj in ves svoj prosti čas posvetite temu. Mrežite se Najbolj je pomembno, da ostanete v stiku z ljudmi, ki vam pomagajo pri mreženju in spoznavanju novih ljudi na področju, kjer se želite zaposliti. Ustvarite kakovostna razmerja, pojdite na kosila, udeležite se dogodkov, vprašajte za nasvet ... Držite se tistih, ki vas spodbujajo in vam dajejo zagon za napredovanje. Pozitivni ljudje, ki vas bodo obkrožali, vas bodo kmalu navdali s pozitivno energijo, ki bo prinesla dobre rezultate. Poskrbite, da boste ves čas obveščeni Iskanje zaposlitve, medtem ko ste cele dneve doma, lahko povzroči izredno samoten občutek, zato je pomembno, da sledite zaposlitvenim smernicam, trenutnim razpisom, različnim strategijam . (Povzeto po https://www.monster.com/ career-advice/article/find-a-job-when--unemployed) ANJA DAMJANOVIĆ za MojeDelo.com NE PREZRITE Ne spreglejte: Iščete novo zaposlitev? И MojeDelo.com Urednik učnih gradiv za matematiko (m/ž) Iščemo zunanjega sodelavca za sodelovanje pri pripravi letnih načrtov izdaj, za vodenje priprave posameznih učnih gradiv in soustvarjanje konceptov, sodelovanje pri promociji. DZS, založništvo in trgovina, d. d., Dalmatinova ulica 2, 1538 Ljubljana. Prijave zbiramo do 8. 6. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Več delavcev v proizvodnji, operaterjev strojev in naprav (m/ž) (Štore) Znanja in pričakovanja: IV. ali V. stopnja izobrazbe tehničnih smeri poklicnih in srednjih šol, izobrazba ni nujen predpogoj, a je zaželena, sposobnost dela v skupini, pripravljenost na nadaljnje izobraževanje. Štore Steel, d. o. o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 4. 6. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Operater na grafični postaji (m/ž) (Ljubljana, kasneje Celje) Pričakujemo VI. stopnjo izobrazbe grafične ali druge tehnične smeri, delovne izkušnje z grafičnim oblikovanjem in grafično pripravo tiska, dobro znanje angleškega jezika, poznavanje grafičnih programov in orodij ... AMBA CO., d. o. o., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 24. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Viličarist skladiščnik (m/ž) (Celje) Pričakujemo srednjo ali nižjo poklicna izobrazba, izpit za viličarja do 5 ton nosilnosti, 2 leti delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu, zaželen vozniški izpit B-, C- in E-kategorije ... Branko Kolenc, s. p., Gaji 46, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 24. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skrbnik ključnih kupcev - za tuje trge (m/ž) (Gomilsko) Pogoji: vsaj V. stopnja izobrazbe, najmanj 2 leti izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, tekoče znanje francoskega in angleškega jezika (dodatno znanje italijanskega jezika predstavlja prednost). Silco, d. o. o., Šentrupert 5a, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 15. 6. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Voznik tovornih vozil - dostava (Celje) V svoj kolektiv vabimo več sodelavcev, ki si želijo dinamičnega dela na delovnem mestu Voznik tovornih vozil - dostava. KS logistik, d. o. o., Lesično 26a, 3261 Lesično. Prijave zbiramo do 31. 5. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) (Velenje) Naloge: transport blaga z viličarjem in ostalimi transportnimi pripomočki (prerazporejanje, nalaganje, razlaganje . ), priprava blaga za odpremo in dostavo naročnikom, prevzem in razporejanje blaga na vnaprej določena mesta, priprava skladišča na inventuro, njena izvedba. Plastika Skaza, d. o. o., Selo 20a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 10. 6. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Inženir konstrukter (m/ž) (Velenje) Ključne delovne naloge: konstruiranje novih izdelkov po postopkih 3D-modeliranja v programu NX, izdelava kosovnic, aktivno delo znotraj razvojnega tima . Gore- nje, d. d., Partizanska cesta) 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 10. 6. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Elektroprojektant (m/ž) (Prebold) Od vas pričakujemo VI/1. do VIII/1. Stopnjo izobrazbe elektro smeri. Zahtevane delovne izkušnje: 3 leta (zaželene izkušnje s področja fotovoltaike), aktivno znanje angleškega jezika. Računalniško znanje: načrtovanje elektronskih vezij in sklopov, AutoCad ... Bisol Group, d. o. o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 23. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Nabavno-prodajni referent (m/ž) (Prebold) Pričakujemo aktivno znanje italijanskega jezika, znanje drugega tujega jezika je prednost. Izobrazba: VI. ali VII. stopnja ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj na področju nabave, prodaje in logistike ... Bisol Group, d. o. o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 23. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja izmene (m/ž) (Hrastnik) Opis del in nalog: pomoč pri organizaciji in vodenju trgovine ter zaposlenih, skrb za urejenost in čistočo trgovine, skrb za dobro založenost v trgovini ... Spar Slovenija, d. o. o., Kadrovska služba, Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 10. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajni svetovalec v D2D (m/ž) (Štajerska in Pomurska regija) Za našega naročnika, podjetje Telemach, d. o. o., ki je vodilni kabelski operater in najhitreje rastoči mobilni operater v Sloveniji, iščemo prodajnega svetovalca v D2D (m/ž). Kraj dela: Štajerska in Pomurska regija. Dekra zaposli- tev, d. o. o., Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 7. 6. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Računovodja (m/ž) (Žalec) Obravnavali bomo vloge kandidatov, ki bodo izpolnjevali naslednje pogoje: VI. ali VII. stopnjo izobrazbe finančne ali druge ustrezne smeri, vsaj 5 let delovnih izkušenj na tem področju, dobro poznavanje SRS- in davčnih predpisov ... Transporti Enes Draganović, s. p., Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 23. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja trgovine/namestnik vodje trgovine Reserved (m/ž) (Celje) Pričakovanja: končana srednja šola in najmanj dve leti izkušenj na podobnem delovnem mestu v maloprodaji, zaželene izkušnje pri odprtju prodajalne, odlična sposobnost komunikacije s sodelavci v timu ... LPP Croatia, d. o. o., Avenija Dubrovnik 16, 10000 Zagreb. Prijave zbiramo do 23. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pripravljalec orodij (m/ž) (Zreče) Pogoji: poklicna šola (IV. stopnja), strojna smer, znanje računalništva - MS Office, sposobnost opravljanja dela v hrupu, triizmen-sko delo, izpit za viličarja. Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 7. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Monter I, II, III in specialist (m/ž) (Terensko delo) Pričakujemo poklicno ali srednjo tehnično šolo strojne, elektro ali računalniške smeri, zaželene delovne izkušnje s področja strojništva, mehatronike ali elektro področja ... Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 7. 6. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Viličarist (m/ž) (Zreče) Naloge: transport tovora do delovnega mesta ali do mesta odlaganja v skladu s spremno dokumentacijo oziroma po navodilih, izvajanje del celovitega preventivnega vzdrževanja. Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 7. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pomočnik vodje trgovine (m/ž) (Celje) Pomočnik vodje trgovine skupaj z vodjo trgovine vsakodnevno upravlja s trgovino v ravnotežju med strateškimi cilji in vsakodnevnimi nalogami, vse to v skladu s cilji in z internimi postopki skupine Inditex. Kot del ekipe boste imeli možnost biti prvi pri odkrivanju novih modnih smernic. Naj se vaša strast za modo prenese tudi na kupce. Pri nas moda postane način življenja. Bershka S, d. o. o., Ameriška ulica 8, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 22. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Stilist (m/ž) (Celje) Delovno mesto področnega stilista zahteva kreativnost, domišljijo in strast za modo. Odgovorni boste za videz naših trgovin in organizacijo postavitve oblačil v trgovini z namenom olajšanja nakupovanja našim kupcem. Zara S, d. o. o., Ameriška ulica 8, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 22. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Modelar (m/ž) (Žalec) Kratek opis del: izdelava lesenih modelov/jedrovnikov in modelov/ jedrovnikov iz umetnih mas, montaža modelov na modelne plošče, izdelava livnih sistemov po navodilih tehnologa . Omco Metals Slovenia, d. o. o., Cesta Žalskega tabora 10, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 15. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. 18 ŠPORT Dolgoletna soigralca, otroka celjskega rokometa, Žiga Mlakar in (zaliti) Urban Lesjak se ločujeta. Največji curek je iz velikanskega kozarca uspel najboljšemu igralcu Celja v tej sezoni Borutu Mačkovšku. Pred slavjem zlahka zrušili zadnjo oviro Poslovili so se Lesjak, Mlakar, Suholežnik in Mitrovič - Ostaja Slišković ali Mačkovšek? Lokalni derbi v zadnjem krogu končnice za rokometnega prvaka še zdaleč ni bil zgolj prestižnega značaja. Velenjča-ni so v dvorani Zlatorog iskali možnost za osvojitev drugega mesta. A v petek, 25. maja, so precej bolj mladostno delovali stari in novi državni prvaki, ki so se želeli dostojno posloviti od svojih (tokrat maloštevilnih) privržencev. Rokometaši Celja Pivovarne Laško so premagali velenjsko Gorenje s 30:24. Po precej izenačenem prvem delu so v nadaljevanju prikazali svojo pravo moč in v 43. minuti povedli z 22:15. Za delni izid 6:0 je Gal Marguč prispeval polovico golov. Vse dvome o končnem zmagoslavju v državnem prvenstvu so »pivovarji« sicer razrešili že v osmem krogu končnice za prvaka z zmago nad Ribničani. Za njih je bil to peti zaporedni in skupno 22. naslov državnih prvakov. V celjski ekipi sta bila najbolj učinkovita David Razgor in Borut Mačkovšek s po šestimi goli, toliko zadetkov je v velenjski zasedbi dosegel tudi Blaž Kleč. Zlati »dečko« Razgor Zelo uspešni strateg na celjski klopi Branko Tamše je uspel motivirati svoje fante, ki točk niso potrebovali: »Še vedno je to derbi dveh derbijev. Odločeni smo bili, da domačo sezono zaključimo ne-poraženi. Hvala Florijanom, pohvalil bi tudi Šaleške graščake, saj za svoje ljubljence navijajo v dobrem in tudi v slabem. Na sredini napada je odgovornost prevzel naš zlati >dečko<, kapetan David Razgor.« O ponudbah iz tujine, ki jih bojda ima, Tamše ni želel govoriti. Razlog, zakaj se klub ni poslovil od Ivana Sliškovića, kar so nekateri napovedovali, je ostal skrit. Morebiti je letos odlični Borut Mačkovšek le premočan magnet za nekaj bogatejših klubov. Takoj podpiše povratek Natrpan urnik je pred Žigo Mlakarjem, preden se bo preselil k Wisli v poljski Plock. Najprej se bo v slovenskem dresu pomeril z Madžari, potem pa se bo moral vživeti v vlogo očka. Zato je odpovedal nastop na sredozemskih igrah. Proti Gorenju ni bil niti malo zbegan: »V lokalnem der-biju ni težko najti pravega motiva, pa še zadnja tekma sezone je bila. Velenjčani so pred časom prevladovali v Sloveniji, zdaj to mi počnemo že zelo dolgo. Kot vselej smo tudi tokrat šli >na polnoč« Čustva ga niso izdala, a je priznal: »Ni lahko oditi iz kluba, v katerem sem od malega. Zrasel sem s tem občinstvom. Vsako slovo je težko. Veselim se nove avanture ob upanju, da še kdaj oblečem celjski dres. Tak scenarij takoj podpišem.« Od velenjskega dresa se je poslovil Celjan Gre- gor Potočnik: »S tretjim mestom smo seveda nezadovoljni, celo razočarani. Zahvaljujem se Gorenju za dve nepozabni sezoni, v katerih sem se veliko naučil in napredoval. Prestop v Zagreb je nov mejnik v moji karieri. Ko sem prejel ponudbo, nisem dolgo razmišljal.« Nenadomestljivi Luzar Na velenjsko klop je pred zaključkom sezone sedel Celjan Klemen Luzar. Njegova ekipa v prvem delu ni izkoristila obramb Roka Zapon-ška, ki ga je zaradi zdravstvenih težav njegovega klubskega soigralca Klemna Ferlina v reprezentanco naknadno povabil selektor Slovenije Veselin Vujović. »Preveč napak smo storili. Moramo čestitati Celjanom, ki so bili boljši in so zasluženo državni prvaki. Nas pa čaka obilica dela. Sezona v ligi prvakov je bila uspešna, v domači konkurenci pa ne. Po nizu porazov v končnici prvenstva smo prebrodili krizo, Celje pa je za nas previsoka ovira,« je pripovedoval Luzar, ki se mu je vodstvo Gorenja dva dni kasneje zahvalilo za sodelovanje. Celjan ostaja v Rdeči dvorani kot koordinator mlajših klubskih selekcij. Krmilo velenjske barke, ki so jo zapustili Potočnik, Kleč, Ferlin, Zaponšek, Toskić, Golčar, Pejović in Cehte. je prevzel 42-letni trener Zoran Jovičić. Doslej znane okrepitve so Emir Taletović, Vid Levc, Aleks Kavčič in David Miklavčič. Zbral jih je športni direktor Gorenja Janez Gams: »Hvala Klemnu Luzarju, ki je pokazal veliko poguma in prevzel vodenje moštva v nadvse zahtevni situaciji. Uspel je preroditi ekipo, a na koncu to, žal, ni bilo dovolj za več kot tretje mesto v državnem prvenstvu. Imenovanje novega trenerja nikakor ni posledica zadnjega rezultata ali nezadovoljstva z Luzarjevim delom, pač pa dejstva, da je kakovostno delo slednjega z našimi mladimi rodovi enostavno nenadomestljivo.« DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Mladi plavalci celjskega Neptuna Rekordna bera na Gorenjskem Tradicionalnega memoriala Jožeta Rebca v Radovljici se je udeležilo 226 plavalcev iz petnajstih slovenskih in srbskih klubov. Kar petindvajset plavalcev celjskega Neptuna se je povzpelo na oder za zmagovalce. Na mitingu na Gorenjskem so osvojili 91 medalj, 38 zlatih. Klubsko vodstvo je zelo zadovoljno z njihovimi dosežki in napredkom. Drugi celjski plavalni klub, DVŠ Posejdon, je osvojil enajst odličij, eno zlato. DŠ, foto: PK NEPTUN Celjanke izpadle, Ratejeva zelo dobra Atletinje celjskega Kla-divarja so na evropskem klubskem pokalu skupine A v Birminghamu osvojile osmo mesto med desetimi ekipami. Za obstanek med elito bi morale osvojiti vsaj šesto mesto. Zmago so izpred dveh let ubranile atletinje portugalskega Sportinga. Lani tekmovanja ni bilo zaradi nestabilnega političnega položaja v Turčiji. Kladivar je bil boljši od belgijskega in slovaškega kluba. Posamični zmagi sta dosegli Martina Ratej v metu kopja in Maruša Černjul v skoku v višino. Prijetno je presenetila Ratejeva, po njenem prvem metu je orodje pristalo pri 64,26 m. S tem je krepko presegla že prej doseženo normo za evropsko prvenstvo, ki bo avgusta v Berlinu. Černjulova, ki se je vrnila s študija v ZDA, je preskočila 179 cm in krepko za- V Angliji so bile štiri Kladivarjeve olimpijke, z leve trenerka Anja Valant Velepec, Martina Ratej, Tina Šutej in Maruša Černjul. ostala za normo za EP. Tina Šutej je bila v skoku s palico druga (varovanka trenerja Milana Kranjca je normo za EP izpolnila v Velenju), Eva Pepelnak pa tretja v troskoku in četrta v skoku v daljino. DŠ, foto: AD KLADIVAR ŠPORT 19 Sezona posvečena zdravljenju kluba Tako pravi predsednik NK Celje Miloš Rovšnik Vodilni mož celjskega nogometnega kluba si ne bo ogledal sobotne tekme v Podgorici med Črno goro in Slovenijo. Vabilo je zavrnil zaradi številnih službenih obveznosti. Ko je šlo za njegov klub, je v tej sezoni z avtomobilom potoval na večino prvenstvenih in pokalnih gostovanj. Prejšnji teden so celjski nogometaši po domačem porazu z Mariborom (0:4) izgubili vse možnosti za uvrstitev na četrto mesto in za morebitni preboj v kvalifikacije za ligo Europa. To Miloša Rovšnika ni potrlo. Želeli ste izdati razloge za določeno zadovoljstvo nad storjenim. Kateri so? Za nami je sezona, ki je bila na nek način posvečena zdravljenju kluba. Veliko smo se ukvarjali s posledicami dogodkov iz prejšnje sezone. Sanacija je bila uspešna, dolgov nimamo več. Obenem smo skušali vseeno sestaviti konkurenčno ekipo. Menim, da nam je uspelo. Naš največji uspeh je obstoj kluba. Zelo dobro zdaj deluje Akademija za mlajše nogometaše. Učili smo se in si pomagali. Člani upravnega odbora so žrtvovali svoj prosti čas in tudi lastna sredstva. Celjski klub mora v državnem prvenstvu stremeti proti vrhu lestvice, tudi zato je ambiciozni Dušan Kosič zamenjal Tomaža Petroviča, s katerim smo bili sicer zadovoljni. Kakšno vlogo opravlja Branko Veršič, ki je zelo viden in delaven? Zanj se slišijo le pohvalne besede. On je član upravnega odbora. Povezan je s člansko ekipo. Tej pomaga, obenem pa nas obvešča o tekočih zadevah. Eni so bolj usmerjeni v delovanje Akademije, spet drugi k uspešnemu finančnemu poslovanju, na primer strokovnjak Tomaž Subotič. Vam je predsedniško mesto še v čast ali predvsem v breme? Nisem si predstavljal, da bom toliko ur preživel v klubu, na štadionu, tekmah, sestankih. Seje upravnega odbora so dvakrat na mesec. Zaradi službenih obveznosti je vse skupaj zame velik izziv. Rad imam celjski nogomet. Premalo ga cenimo. Govori se predvsem o Olim-piji in Mariboru. V Celju se je nogomet igral že pred več kot sto leti. Imeli smo vrsto vrhunskih igralcev, izpostavil bi Ivana Anzo Hribernika. Če bi igral za Olimpijo, bi bil med najboljšimi nogometaši v Sloveniji in bi ga lahko morda primerjali z Branetom Oblakom. Spomnim se Re-beršaka, Dobrajca, Savića ... Miloš Rovšnik Klub je bil morda premalo ambiciozen, Ni se znal umestiti v mesto. Nedeljski ritual je vendarle nekaj časa bil obisk tekme na Glaziji, nato pa še gostilne Ojstrica. Paradni šport je bil sicer rokomet. Naše mesto je športni fenomen. Imamo dva državna prvaka, Rokometni klub Celje Pivovarna Laško, ki je bil evropski prvak, in Zmaga za zgornji del lestvice Po tekmah zadnjega kroga v 1. SNL je prvak Olimpija, na njeno sinočnjo zmago v finalu pokala NZS je upal četrti Rudar (zaradi uvrstitve v evropsko tekmovanje), Celje je peto, zadnji Ankaran, kvalifikacije bo igral Triglav. Izidi so bili: Krško - Celje 0:1 (tri točke je zagotovil Nino Pungaršek z odlično odmerjenim strelom z roba kazenskega prostora), Rudar - Triglav 0:1 (Velenjčani so zapravili številne priložnosti), Domžale - Olimpija 1:1 (remi in lovoriko je gostom omogočil Klemenčič z nespametnim posredovanjem), Maribor -Gorica 2:0 (vijoličasti so bili trinajst minut državni prvaki) in Ankaran - Aluminij 2:1. »Lepo je sezono zaključiti z zmago, čeprav nam ni Lestvica 1. SNL OLIMPIJA 36 23 11 2 61:17 80 MARIBOR 36 24 8 4 76:28 80 DOMŽALE 36 22 7 7 79:31 73 RUDAR 36 15 5 16 50:49 50 CEUE 36 14 8 1 4 56:51 50 GORICA 36 14 5 17 40:48 47 KRSK0 36 9 7 20 36:61 34 ALUMINIJ 36 8 9 19 40:63 33 TRIGLAV 36 7 7 22 29:68 28 ANKARAN H. 36 5 11 20 33:84 26 veliko prinesla. Proti za nas neugodnim Krčanom smo prikazali čvrst značaj, željo po uspehu in znanje, kar je zelo pomembno,« je poudaril strelec Nino Pungaršek, ki mu je podal Janez Pišek, »Gol je bil posledica naše visoke obrambe postavitve. Po odvzeti žogi sem sam le zaključil akcijo. Na obeh do- mačih frontah nam je malo zmanjkalo do cilja. Analiza bo pokazala, kje smo ga polomili. V naslednji sezoni se to ne sme ponoviti. Potrebnih bo nekaj kakovostnih okrepitev. Nihče se še ni poslovil od nas, a najbrž se jih bo nekaj.« Na povratni polfinalni tekmi pokala NZS proti Olimpiji nerazumljivo ni igral in je »Govori se predvsem o Olimpiji in Mariboru. V Celju se je nogomet igral že pred več kot sto leti. Imeli smo vrsto vrhunskih igralcev, izpostavil bi Ivana Anzo Hribernika.« Člansko moštvo se bo zbralo 11. junija. Okostje ekipe je sestavljeno, pridružilo se mu bo večje število naših mladih igralcev. Imamo člane slovenske mlade reprezentance, Rudi Požeg Vancaš je s člansko izbrano vrsto v Črni gori, kar nas zelo veseli. Za njim je odlična sezona, pohvalno se je boril v celjskem dresu. Dejstvo je, da za nekaj naših igralcev obstaja interes s strani drugih klubov. Če bodo ponudbe ugodne, bomo temeljito premislili o njih. Se je Portugalec Joaquim Lupeta že poslovil od NK Celje? Ne. On je letos zelo napredoval. Postal je koristen, pripomogel je k nekaj zmagam. Kako se bo zaključila njegova zgodba, je odvisno od višine ponudbe za odškodnino. Pogodba se mu ni iztekla. Mi nanj računamo in ga nikamor ne naganjamo. V primeru, da nam določen klub ponudi znesek, ki bi nas zadovoljil, bomo veseli tako zase kot zanj. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Ženski košarkarski klub Cinkarna. Še nekaj klubov je zelo visoko uvrščenih na prvoligaških lestvicah. Juda še omenil nisem. Nogomet je pomemben del celjskega športnega mozaika. Sezona se je pravkar končala, toda vi se že nekaj časa ozirate proti naslednji, kajti premor bo kratek. Kaj nameravate storiti? KOMENTAR Kako rad bi navijal za Maribor in Real Napadalno usmerjeni vezist Nino Pungaršek je v več kot 4.000 minutah na prvoligaških zelenicah zabil sedem golov, tudi Rudarju (na sliki). bil upravičeno nejevoljen, kasneje je bil postavljen na zanj neobičajne položaje. »Vsak igralec je nejevoljen v takšnih primerih. A nikogar ne krivim. Naš igralski kader je ozek in to nas je, ko so se vmešale poškodbe, stalo višje uvrstitve.« DEAN ŠUSTER Foto: GrupA »Kaj pa ti misliš?« je zelo pogosto vprašanje, ki me doleti marsikje. Tokrat je bilo usmerjeno v nogometni tekmi konec prejšnjega tedna, ki nista imeli povezave ne s Celjem ne z velenjskim Rudarjem, a tudi ne z Rogaško, s Šampio-nom, z Dravinjo, Zrečami... Ne moremo se izogniti misli, da sta odločitvi o slovenskem in evropskem prvaku padli v dveh trenutkih - ko je sodnik Damir Skomina dosodil enajstmetrovko za Olimpijo v Domžalah in ko sta v Kijevu na zelenico padla Mohamed Salah in Sergio Ramos. Španec, eden najboljših branilcev vseh časov, znan tudi po svojih brutalnih prekrških, je za trenutek, a resnično le za trenutek, ukleščil Egipčano-vo roko, kar je bilo dovolj za usoden padec in poškodbo. Oboževalci »belega baleta« (kako ime pristoji Ramosu, Casemiru, Pepeju...) so med številnimi posnetki našli zorni kot, ko Ramos med večino sicer zelo kratkega dvoboja ne stiska Salahove roke. Na drugi strani je nemška televizijska postaja ZDF izpostavila trenutek vsega dve minuti pred neverjetno napako vratarja Liverpoola Lorisa Kari-usa. Nemca je s komolcem v obraz treščil, kaj rečete, kdo ? Šele kasneje se je izkazalo, da Nemec ni pri sebi. Srbskemu sodniku Mažiću bi pri tako pretkanih prekrških pomagali le takojšnji ogledi posnetkov. Bistven je nevtralen pogled, brez navijaštva. Zato bi zelo rad navijal za Real, da bi vse skupaj videl »galaktično«. Gorenjski branilec Tilen Klemenčič se je uveljavil pri NK Celje. Pod vodstvom tre- DEAN ŠUSTER nerja Simona Rožmana je igral v eni najboljših celjskih zasedb vseh časov (Kotnik, Mujčinović, Gobec, Verbič, Vrhovec, Ahmedi, Sunny, Miškić, Bajde, Vidmajer...), ki je pred tremi leti osvojila drugo mesto. Klemenčič je z Rožmanom zdaj pri Domžalah. Slednjega so očitno prizadele govorice, da bo Olimpija imela lahko delo v Športnem parku Domžale. Gostitelji so nadigrali državne prvake, nakar se je Klemenčič v svojem kazenskem prostoru zaletel v Savića in ob tem še iztegnil desno roko. Skomina je določil, da mora žoga na beli krogec. Vneti navijači vijoličastih se niso strinjali z njim. Vprašati bi se morali, kaj je počel srčen, a v usodnem trenutku povsem nerazsoden Klemenčič. Domžalčani so se zdeli tako žalostni, kot da niso izgubili le dveh točk, temveč še kaj več. Mariborčanom, ki so bili odlični v spomladanskem delu sezone, je zmanjkal kanček sreče, a tudi preudarnosti v zadnjem medsebojnem obračunu z Olimpijo. Kako rad bi navijal za Maribor in Real... V srcu je pač zasidran Kladivar z vsemi svojimi nasledniki, a vselej s primerno in za novinarje obvezno odmaknjenostjo. 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE 1 EXTE II 7IVETI e J»žurerjih< in pijancih, danes se tudi to spreminja in so gasilci predvsem ljudje, ki spoštujejo tovarištvo, medgeneracijski dialog in enakopravnost spolov.« mladostniška leta. To je bilo na Kalobju v učiteljskem stanovanju. Eden mojih domov je tudi v Gorici pri Slivnici, ustvarila sva ga z ženo. Tu se tudi dobro počutim, saj imam ob sebi prave krajane. A srce je ostalo na Kalobju. Verjetno je na mestu tudi vprašanje, ali sem Celjan. Mogoče tudi malce, ker sem rojen v Celju in sem vso poklicno pot prehodil v knežjem mestu. Pravzaprav si želim, da bi si me vsi malo delili. Ponavadi je gasilstvo prostočasna dejavnost, ki se prenaša iz roda v rod. Je bilo tako tudi pri vas? Kdaj ste odkrili gasilca v sebi? Nihče v moji družini ni bil gasilec, čeprav je moj oče pomagal pri ustanovitvi kalobškega gasilskega društva. Je pa res, da smo imeli v družini poseben odnos do uniforme, do nečesa, predstavljam življenja brez spoštovanja. Zanimivo je, da imamo gasilci v svojih dokumentih zapisano, kakšne so naše pravice, dolžnosti in kaj vse gasilec mora narediti. Da se nekaj mora narediti, ima v sodobni družbi pogosto negativen predznak, a opažam, da tudi pri mladih gasilcih to ni ovira. Gasilec mora spoštovati vrednote, tradicijo in poslanstvo gasilske organizacije ter ga čim bolje izpolnjevati. Veliko je zapisno v etičnem kodeksu. Smo hierarhično urejena organizacija. Imamo 37 tisoč mladih, ki se dobro počutijo v vrstah in spoštujejo odnos med INTERVJU 27 »Kje je moj dom, bi težko odgovoril, a vem, da je dom tam, kjer je srce. Še vedno čutim, da je bil moj pravi dom tam, kjer sem odraščal in kjer sem preživel mladostniška leta. To je bilo na Kalobju v učiteljskem stanovanju.« nadrejenim in podrejenim. V naših vrstah je približno tretjina žensk, ki imajo svoje mesto in položaj, pravice in dolžnosti. Izhajamo iz tradicije, naslednje leto bo 150-letnica gasilstva, pri čemer verjamemo, da bomo obstali. Čeprav ženske pogosto videvamo v gasilskih vrstah, jih ne videvamo v prvih »bojnih« vrstah. Je to samo hitro opažanje ali so gasilke predvsem osebe v ozadju? Žal še vedno v določenih društvih krožijo stereotipi, da so članice najbolj primerne za delo v strežbi, kuhinji in za različna tajniška dela. A še zdaleč ni tako. V Sloveniji imamo približno 3.500 usposobljenih gasilk, ki so pripravljene na najtežja gasilska dela. Žal imamo samo štiri poklicne gasilke. Za to situacijo so mogoče krive ženske same, ker se nočejo prerivati v tem moškem svetu. A jaz jih spodbujam in jih opozarjam, da če si same ne bodo izborile položaja, jim ga nihče ne bo. Kritičen sem do upravljanja in vodenja, a v zadnjih letih se to izboljšuje in so ženske vključene tudi v delo upravnega odbora GZS. Tudi moja namestnica dr. Janja Kramer Stajnko je krasna ženska. Že deset let dobro sodelujeva in prepričan sem, da bo tako tudi naprej. Kolikor se spomnim, obstaja tudi nekaj predsednic gasilskih društev? Res je, a tudi poveljnice obstajajo. Ženske lahko popolnoma enakopravno sodelujejo. V Šmarju pri Jelšah je bila zelo uspešna predsednica društva. Na podeželju je mogoče opaziti, sploh maja, da je precej mladih gasilcev, ki popoldneve preživijo na gasilskih vajah in nato na tekmovanjih. Kako te najmlajše prepričati, da bodo ostali gasilci tudi po končani osnovni šoli, je verjetno vprašanje za nekaj tisoč evrov, ne? To je posebna umetnost. Predvsem na podeželju se otroci po srednji šoli malo odtujijo. Od štiridesetih jih samo deset nadaljuje usposabljanje, na podlagi katerega postanejo usposobljeni gasilci. Res je tudi, da so nam včasih šole stale ob strani. Danes niso nič manj zainteresirane, a težje vzpostavimo stik. Številne učiteljice so tudi gasilke in bi lahko najbolje prenesle interes na mlade. A delati z mladino ni enostavno in želim si, da bi našli s šolami skupen interes in da bi skupaj ustvarili boljše pogoje za mladino. Katere so lastnosti dobrega gasilca? Če citiram poveljnika Francija Petka, ki je nekoč rekel: »Gasilec po svojih osebnostih lastnostih ne bi smel biti slaba oseba.« To izvira iz naše orientiranosti še izpred 150 let, ko je organizacija nastala, da smo dolžni pomagati sočloveku. Slovenci smo to dolžnost ponotra-njili in upam, da bo tako še dolgo. Včasih je obstajal stereotip o gasilcih kot o »žurerjih« in pijancih, danes se tudi to spreminja in so prostoru. To nam balkanske države zavidajo in kopirajo naš sistem. Druge priložnost ne vidim, kot da se poenotijo, da skupaj nastopijo, mi jim bomo stali strani. Včasih je bilo nekaj slabe volje glede usposobljenosti, ker da so profesionalni gasilci bolje usposobljeni in bolj primeri za intervencije. Zagotovo v večini primerov to drži, saj imajo veliko intervencij, a ko je potrebna masovna vključenost, potem prostovoljci opravimo svoje delo. Samo primer - vrhniški Kemis so rešili prostovoljni gasilci. Poklicni kolegi so res bili prvi na kraju dogodka in vedno rešujejo zahtevnejše intervencije, a prostovoljci jim stojimo ob strani. A še nekdo bi moral narediti še več na področju preventive. To so država in državljani. Gasilci se aktiviramo za vsako najmanjšo stvar, od reševanja papagajev do gašenja gozdov. Velikokrat so ljudje premalo pripravljeni narediti sami in prepogosto čakajo samo na zunanjo pomoč. Gasilci ob izrednih razmerah delajo ponoči, več dni skupaj, tudi med delovnim časom. Kakšno je razumevanje slovenskih delodajalcev do prostovoljnih gasilcev? »Vedno bodrim mlajše, naj stopajo pogumno naprej in naj bodo bolj željni uspeha.« gasilci predvsem ljudje, ki spoštujejo tovarištvo, medgeneracijski dialog in enakopravnost spolov. S tovarištvom imajo določeni težave. Ko je nekdanji predsednik zveze v cerkvi nagovoril zbrane z dragi tovariši, je škof zavijal z očmi. S tem imajo težave eni in drugi. Nekoč mi je duhovnik razložil, da tovarištvo izvira še iz Kristusovih časov. Če ima kdo zadrege, jih jaz nimam. Predstavniki zveze vsako leto obiščemo vse škofe in se z njimi pogovorimo o tem, kako bi lahko sodelovali. S cerkvenimi predstavniki se srečujemo na različnih obredih, pogrebih, tudi na florjanjevanju. Na nek način moramo razumeti, da sobivamo. Zato smo spisali pravilnik, kako se ob takšnih dogodkih obnašamo. Zadnje čase smo veliko slišali in brali o profesionalnih gasilcih, ki so želeli pošteno plačilo za svoje delo. Kakšen je vaš pogled na to stanje? V našo krovno organizacijo nista vključeni dve organizaciji, ki ju imajo poklicni gasilci, to sta Združenje slovenskih poklicnih gasilcev in Skupnost slovenskih gasilcev. To je prva težava, saj se v znani slovenski maniri razdrobimo. Pri dopolnitvah pravnih aktov se gasilci med sabo niso uspeli uskladiti. Samo združeni lahko nastopijo proti državi in uveljavijo svoje pravice. Eno od področij je bilo zavarovanje. Na Celjskem smo na resničnih dogodkih ugotovili, kako pomembno je zavarovanje gasilcev. V prostovoljstvu imamo to urejeno. Župani so odgovorni za organiziranost, usposobljenost, zavarovanje, kar je posebnost v evropskem Mislim, da je dobro. V gasilski zvezi ne beležimo večjih odporov delodajalcev, da recimo ne bi pustili zaposlenega na intervencijo oziroma da mu ne bi poravnali nadomestil. Če se spomnimo, je ob zadnjem žledolomu takratna predsednica vlade Alenka Bratušek pozvala delodajalce, naj zaposlenim gasilcem omogočijo, da se udeležijo intervencij. Seveda se najdejo tudi negativni primeri. Pred časom smo se sestali z gospodarsko in obrtniško zbornico Slovenije, kajti vemo, da je znižanje davčnega obremenjevanja gospodarstva pravzaprav naša priložnost. Zato smo se povezovali s prej omenjenima institucijama, saj vemo, da je v današnjem tržnem gospodarstvu vse vezano samo na dobiček. Razumem direktorje podjetij, kjer so zaposleni vezani na delo ob tekočem traku, zato so težje pogrešljivi. A če ima podjetje zaposlenih pet gasilcev in ima zaradi tega nižjo davčno stopnjo in celo zavarovalnica zniža zavarovalniško premijo, je njihova korist, da se stvari vzpostavijo. Zato moramo nastopiti skupaj proti državi, delodajalcem moramo dopovedati, da je to pravi način. Rad bi izpostavil lokalna podjetja, s katerimi zelo dobro sodelujemo. To so recimo Tajfun s Planine pri Sevnice, KLS Ljubno in BSH Nazarje. Verjetno jih je še več in upam, da se bodo dobri odnosi nadaljevali. Ali vam je uspelo ljubezen do gasilstva prenesti tudi na otroka? Tukaj nisem bil preveč uspešen, saj jima tega nisem želel vsiljevati. Neke znake gasilstva kažejo moji vnuki. BARBARA GRADIČ OSET, foto: SHERPA 28 REPORTAŽA Pletar Ivan Verdnik je pletel samo iz vrbovega šibja in iz njega izdelanih viter. Za mojstrovo delo so značilni enakomerna debelina uporabljenega materiala in dosledno ritmično enakomerni in čvrsti prepleti. Prav ti so bili zaslužni za trpežnost in dolgotrajnost izdelkov. Nekateri med njimi so še danes videti kot novi. (foto: arhiv Vile Mayer) ■Л ж 1 /—-s H Ivan Verdnik je svoje življenje posvetil vrbopletarstvu. Številni naročniki so prav po njegovi zaslugi v svoje domove vnesli predmete, ki jih niso mogli kupiti v trgovini. Rokodelec, ki je za svoje pletarsko delo prejel naziv mojster, je bil skrben oče petih hčera. Te so domačo nalogo nemalokrat naredile kar v njegovi delavnici. Mož, ki je rad pel in je bil ključar cerkve sv. Mohorja in Fortunata v Šoštanju, je ljubezen do svojih hčera in vnukov med drugim pokazal s prepleti vrbovega šibja. Za svoje naslednike je namreč skrbno izdelal košare za novorojenčke in otroške vozičke. Zapuščino Ivana Verdnika, ja Vile Mayer Špela Poles je ki je preminil leta 2006 in so ga pred raziskovanjem naredila domačini klicali kar »Pletarjev preprosto »računico«. Ker je Ivan«, hrani in javnosti predstavlja Vila Mayer iz Šoštanja. Ta je njegovo bogato rokodelsko dejavnost z gostujočo razstavo pred časom predstavila v Topolšici, v teh dneh si jo lahko ogledamo v velenjskem muzeju premogovništva. Za raziskovanje dela tega znanega šoštanjskega pletarja so se v vili odločili na predlog domačina Vlada Kojca. Vod- imel Verdnik pet hčera, je predvidevala, da vsaka hrani vsaj pet predmetov. Menila je tudi, da imajo nekaj predmetov zagotovo tudi občani, sorodniki ali prijatelji. »Upala sem, da bomo zbrali trideset izdelkov, na koncu smo prišli do številke 150. Ko smo razstavo v vili že postavili in so še pred odprtjem zanjo izvedeli ljudje, so tudi sami povedali o Zofija Šuligoj s košaro, ki jo je njen oče Ivan naredil za svojo vnukinjo, Zofijino hčer. Košara, ki ima poseben preplet, je stara 42 let. V marsikateri košari so počivali tudi Verdnikovi pravnuki. Razstava je razdeljena na štiri sklope, saj predstavlja izdelke za dom, za kmečko gospodarstvo, za otroke ter košare in opletene steklenice. »Oče je bil pri svojem delu zelo natančen. Ko sem ostala brez njegove košare, sem dolgo iskala izdelek, ki bi se mi zdel vsaj približno dovolj podoben,« pravi Zofija Šuligoj, hči vrbopletarja Ivana Verdnika. S šibami je delal čarovnije »Pletarjev Ivan« s spretnimi rokami skrbel za želje naročnikov Voziček za igrače in opleten okvir za priznanja. predmetih, ki jih hranijo. Prišli smo do številke 180.« Rokodelce zavirali precejšnji davki Ivan Verdnik se je rodil leta 1928 v Lepi njivi nad Mozirjem. Z mamo sta živela v mali hiši v Orli vasi. Njun sosed je bil pletar Franc Grenko in pri njem je Verdnik nabiral svoje prvo pletarsko znanje. Kasneje je šolo obiskoval v Celju in leta 1952 opravil pomočniški izpit pri pletarskem mojstru Prahu. Ker je bila Spodnja Savinjska dolina precej pletarsko razvita, se je pletar z ženo Nežo in družino preselil v Šoštanj. Vrbopletarstvo je bilo trd kruh. Šlo je za ročno delo, a davki za to obrt so bili veliki in stroški visoki. Zato se je zaposlil v Termoelektrarni Šoštanj. Najprej je bil nadzornik delovanja mlinov, kasneje ključavničar, pletar-stvo pa je bilo njegova popoldanska obrt, se spominja Ver-dnikova hči Zofija Šuligoj. Vozički za lutke in novorojenčke Želje naročnikov so bile precej svojevrstne. Ljudje so k njemu najpogosteje prihajali z izrezki iz tujih revij in časopisov. Seveda so želeli, da bi jim predmete izdelal po merah, da bi se natančno prilegali stanovanjem posameznikov. »To je bilo za očeta največji izziv, saj ni bil privrženec serijske proi- »Ko sem rodila sina, smo bili z družino na dopustu v Vrsarju. Nemci so točno vedeli, kdaj gremo na sprehod. Ko smo šli mimo njih, so izza hrbta izvlekli fotoaparate in fotografirali voziček, unikatni izdelek. Bili smo prava atrakcija,« se spominja Zofija Šuligoj. Špela Poles in Zofija Šuligoj na sedežni garnituri, za katero so pripravljavci razstave menili, da ni ohranjena. A jo je imel eden od domačinov iz Šoštanja. Danes je garnitura spet v lasti potomcev Ivana Verdnika. zvodnje. Za vsako stvar je naredil izrise, preračunal mere. To mu je vzelo precej časa, vendar je to delal najraje.« Kateri predmeti so se ohranili do danes? Med njimi so lestenci, opletene steklenice, koši za perilo, škafi za hmelj ali travo, »korpce« oziroma košare za v trgovino, za blagoslov živil, stojala za rože in časopise. Delal je majhne vozičke, v katerih so otroci vozili lutke. Tovrsten izdelek so najmlajši pogosto dobili kot darilo za pisanko ali ob času božično--novoletnih obdarovanj. Precej povpraševanja je bilo tudi po vozičkih in košarah za novorojenčke. »Naša mama pri petih deklicah ni imela časa, da bi novorojenčico vsak dan peljala na sprehod. Medtem ko je ku- hala, je voziček postavila pred kuhinjsko okno. Dojenčica je bila na svežem zraku, mama pa je vsake toliko časa preverila, če kaj potrebuje.« V delavnici pisale domačo nalogo Ohranjeni izdelki pričajo o različnih prepletih, ki jih je uporabljal pletar. Za predmete, ki jih je prodajal, je uporabljal večinoma klasične preplete. Za izdelke, ki jih je naredil za svoje otroke in vnuke, je izdelal posebne pentlje in tako tudi s svojim delom pokazal naklonjenost do svojih naslednikov. Med zanimivejšimi izdelki, ki so nosili njegov podpis, je bil pleten sestav za predsobo. Ta je vključeval garderobno omaro s policami, stojalo za dežnike, polico za klobuke, v eni od stranic sestava je bilo nameščeno ogledalo. Gospa, ki si je zaželela to zanimivo pohištvo, ga je za razstavo o Verdnikovem delu narisala po spominu. Zofija je pojasnila, da je bil obisk delavnice za vse sestre, in sicer tudi za Jožico, Majdo, Mihaelo in Anko, pravzaprav nekakšna dolžnost. Ko so bile osnovnošolke, so v delavnici ponavljale šolsko snov, nalogo so napisale kar na kolenih. Oče jih je spraševal poštevanko, prisluhnil je, kako recitirajo pesmice, in se nasploh zanimal, kaj se učijo dekleta. Hče- Verdnik je med drugim izdelal tudi košaro za ikebano, za jedilni pribor in za volno. Naročniki so se na Verdnika obračali s številnimi željami. Ta jim je odgovarjal: »Veš, da ti bom naredil; sej ne >nucaš že jutri?« re so mu priskočile na pomoč pri izdelovanju viter, pometale so delavnico in sodelovale po svojih zmožnostih. Opletel tudi okvir za priznanja Šoštanjski vrbopletar je šibe za manjša naročila pridobival v okolici doma, predvsem v Zgornji Savinjski dolini. Večje količine materiala je naročal v Kotoribi na Hrvaškem. Material je prilagodil glede na izdelek, ki ga je ustvarjal. Povsem neobdelane šibe je uporabljal za koše ali škafe, namenjene delu na njivi. Pri teh izdelkih videz ni bil najpomembnejši, bolj pomembno je bilo, da so bili trpežni. Sicer je sveže šibe lupil, da so postale bele. Če je imel pri njihovem lupljenju težave, jih je najprej skuhal, nato olupil in tako dobil rjave šibe. Sam je izdeloval vso orodje in pripomočke, med drugim napravo za »oblanje«, s pomočjo katere je izdeloval enakomerno debele in široke vitre za pletenje. V letih 1990 in 1992 je sodeloval na bienalnih mednarodnih razstavah domače in umetnostne obrti Alpe-Jadran v Slovenj Gradcu. Leta 1990 je prejel znak kakovosti izdelkov za otroški voziček in pletenko ter naziv moj ster domače obrti za celovit ustvarjalni opus in vrhunsko kakovost. Zanimivo je, da si je opletel celo okvirje, v katerih je hranil priznanja. Ko Šoštanj čani govorijo o tem pletarskem mojstru, radi povedo, da jim je »naredu vse, kar so ga fehtali«. Takšen je tudi naslov razstave, ki je doslej sedemkrat gostovala v krajih na Celjskem. V prihodnje bo pletarjeva dela predstavila še v Ribnici in Veržeju. TINA STRMČNIK Foto: GrupA Vedno več turistične dejavnosti Ob prazniku občine z županom Miranom Jurkoškom Zanimivo je, da je jutrišnji 1. junij, to je datum občinskega praznika Štor, povezan z gospodarsko dejavnostjo. Na ta dan leta 1836 je Ignacij Novak pridobil fevdne pravice za izkoriščanje rudnika Laška vas-Pečovje. Ta rudnik je bil temeljnega pomena za razvoj štorskega železarstva, po katerem kraj še danes pozna vsa Slovenija. In občinski praznik je čas, ko v vsaki občini razmišljajo, kaj so v letu dni postorili in kaj naj bi v prihodnjem času. Tudi o tem smo se pogovarjali s štor-skim županom Miranom Jurkoškom. Katere so največje pridobitve od lanskega občinskega praznika? Lani sta bili izvedeni dve večji gradbeni naložbi, in sicer prenova ceste v Ulici Cvetke Jerin z obračališčem in s parkiriščem za avtobuse in prenova ceste Opo-ka-Gaji. Urejen je bil šolski vrt, poleg tega so bili prenovljeni in asfaltirani nekateri krajši odseki cest. Letos smo izvedli nakup stavbe nekdanje Srednje šole Što- re, to je Škimca, kjer že domujejo nekatere človekoljubne organizacije in naš režijski obrat. V zaključni fazi so obnova vodovoda, kanalizacije in ceste v Kovinarski ulici - njene prečne ulice, obnova vodovoda v Kompolah in razširitev vodovoda v Javorniku ter gradnja garaže za gasilska vozila z večnamenskim prostorom v Prožinski vasi. Kaj namerava občina po naložbeni plati opraviti letos? Junija bomo začeli aktivnosti pri prenovi ceste Sve-tina-Kanjuce, ki naj bi bila predvidoma končana do praznika KS Svetina, ki ga praznujemo septembra. Kupili bomo otroška igrala in z njimi opremili sedem igrišč v občini, obnovili bomo balinišče v Športnem parku Lipa in nekatere manjše odseke cest. Pridobivamo tudi projektno dokumentacijo za športno dvorano pri osnovni šoli in za kanalizacijo Štore, Kresnike, Prožinska vas, Ogorevc, Laška vas in Pečovje. Zanimivo je, da je v občini Štore v zadnjem obdobju tudi več novih turi- Župan Štor Miran Jurkošek stičnih naložb. Kako je po tej plati? V Občini Štore že dlje časa spodbujamo razvoj turizma, ker verjamemo, da lahko obiskovalci pri nas marsikaj vidijo in doživijo. Hkrati je to lahko dodatna gospodarska panoga, ki prinaša dohodke našim občanom. Temelj tega razvoja je bil nakup Doma na Svetini, z veseljem pa lahko opazimo, da vedno več domačinov vidi priložnosti na tem področju. Tako poleg druge ponudbe ponujajo prenočišča tudi na kmetiji Pri starem mlinu v Šentjanžu in kmetiji Artišek v Ogorevcu. Našim pobudam se pridružuje tudi vedno več drugih lokalnih ponudnikov. Na področju turizma načrtujemo širitev rekreacijskih poti gradnjo kolesarske povezave Celje-Štore-Šentjur, izboljšanje označitve lokalne ponudbe, njeno trženje in druge naložbe, ki so nujno potrebne, da se gostje pri nas dobro počutijo. Občina Štore je bila pred leti v zelo težkem finančnem položaju. Kakšno je njeno sedanje finančno stanje, koliko je zdrava po finančni plati? Z veseljem lahko ugotavljamo, da Občine Štore ni več na zemljevidu najbolj zadolženih občin. Seveda s stanjem financiranja občin v Sloveniji ne moremo biti zadovoljni, predvsem zato, ker se zakonske obveznosti občin z vsakim novim zakonom povečujejo, dodatnih sredstev za financiranje pa ni. Plačevanje preteklih obveznosti še nismo zaključili, čeprav smo jih velik del že odplačali. To nam dopušča nekoliko več vlaganj v infrastrukturo, predvsem pa lažje delo. Štore so posebej pomembne po gospodarski plati. Kako močno je to trenutno? Gospodarstvo je bilo ves čas paradni konj naše občine. Gospodarska rast, ki je prisotna tako v Sloveniji kot tudi širše, zagotovo pripomore k še boljšim rezultatom štorskih podjetij. Statistični podatki kažejo, da je to v zelo dobrem stanju, po nekaterih kazalnikih celo v samem slovenskem vrhu. BRANE JERANKO Foto: arhiv NT Prečna ulica ostaja dvosmerna Tako imenovana prečna ulica na štorski Lipi bo ostala odprta za dvosmerni promet. Gre za ulico na območju Kovinarske ulice, kjer so si nekateri občani prizadevali za njeno zaprtje. Drugi spet so želeli, da bi tudi v prihodnje omogočala promet v obe smeri. Prenova prečne ulice je bila končana ta mesec. Občina je med drugim poskrbela za obnovo cestišča ter vodovoda in kanalizacije. Nekateri občani so predlagali, da bi o načinu prihodnje ureditve prometa v prečni ulici odločil občinski svet. Tega na zadnji seji ni storil. Kot je bilo mogoče slišati na zadnji seji občinskega sveta, se je pojavilo lobiranje občanov med nekaterimi svetniki, ki naj bi odločili o načinu prometa v prečni ulici. Občina meni, da lahko o tem odloča le stroka. »V prihodnosti bomo prečno ulico še vedno lahko zaprli, da bo postala tako imenovana slepa ulica,« je povedal župan Miran Jurkošek. »Če bodo vozniki vozili po pameti, bo stanje znosno. V nasprotnem primeru bodo sami doumeli, da je vzporedna ulica širša in zato primernejša, stanovalci pa bodo rešeni težav,« ocenjuje župan. BJ Kdo bo prejel priznanja? Osrednja prireditev občinskega praznika Štor bo danes, 31. maja, v kulturnem domu. Začetek bo ob 19. uri. Med slovesnostjo bodo podeljena letošnja občinska priznanja. Najvišje letošnje občinsko priznanje, zlati grb občine, bo prejelo gasilsko društvo Prožinska vas, ki praznuje 80-letnico ustanovitve. Srebrna grba so namenili Društvu upokojencev Štore, ki praznuje 40-letnico, in duhovniku Stanku Gajšku iz Kompol. Ta letošnji zlatomašnik bo grb prejel za svoja širša prizadevanja za dobro kraja. Podeljeni bodo tudi trije bronasti grbi. Prejeli jih bodo Strelsko društvo Kovinar Štore, predsednik PGD Prožinska vas Marko Kroflič in Dom Lipa Štore, ki skrbi za najstarejše občane. Županovo priznanje je letos namenjeno uspešnemu športniku Jerneju Mlakarju. oooooooooooooo Cesta na Svetino 6, 3220 Štore mob.: 041 624 728 Gradbeništvo, storitve in trgovina. Cesta na Svetino 6,3220 Štore E-pošta: interstar.doo@gmail.com Gsm: 041 624 728 Izvajamo: izkope in nasipe, ■ • v v dvorišča, ceste in pločnike, kanalizacije in vgradnje čistilnih naprav, sanacija plazov. 30 NA PRAZNIČNEM OBISKU Gasilski dom v Prožinski vasi. V preteklih dneh je bila končana gradnja velikega prizidka. Gasilci in prvi gasilski dom v Prožinski vasi, ki je bil zgrajen leta 1947. Za obletnico prizidek in cisterna PGD Prožinska vas praznuje 80-letnico - Predsednik iz gasilske družine Najstarejše in najštevilnejše gasilsko društvo v občini Štore, to je PGD Prožinska vas, letos praznuje 80-letni-co ustanovitve. Nastalo je po požaru gospodarskega poslopja, ko so nemočni va-ščani predolgo čakali na pomoč celjskih in šentjurskih gasilcev. Na pragu druge svetovne vojne je imelo PGD Prožinska vas 33 članov, danes jih ima sto več. Društvo zelo napreduje. Lepo obletnico bodo praznovali jutri, 1. junija, ko bodo med drugim slovesno odprli velik prizidek gasil- skega doma v Prožinski vasi. Nov del stavbe ima tri etaže: spodaj so gasilska garaža in drugi gasilski prostori, zgoraj večnamenski prostori za občane. Tam bo v prihodnjih letih med drugim nastala večnamenska dvorana. Gradnja velikega prizidka se je začela pred štirimi leti. Občina je zagotovila denar za material in nekatere izvajalce, gasilci so prispevali veliko prostovoljnega dela. Obenem so prenavljali del prostorov starejše stavbe, kjer so med drugim poskrbeli za sanitarije in lepšo okolico. Gasilci so tam sami vložili približno 25 tisoč evrov. Stavba je dobila v preteklih dneh še fasado. Obnavljanje opreme »Osemdesetletnica nam pomeni veliko. Med drugim pomeni, da nadaljujemo delo predhodnikov, ki so se leta 1938 združili, da bi pomagali sovaščanom in da bi zavarovali njihovo premoženje,« je ob obletnici povedal predsednik PGD Marko Kroflič. »Naši nalogi sta še vedno pomoč sovaščanom v nesreči in preventivno delo- Ekipa članic in članov na enem od tekmovanj Gasilske zveze Celje Med prejemniki letošnjih občinskih priznanj ni le PGD Prožinska vas, ampak tudi njegov predsednik Marko Kroflič. vanje,« je dodal. Ob častitljivi obletnici je torej glavna pridobitev velik večnamenski prizidek, pred koncem leta bo sledil prevzem novega gasilskega vozila, to je cisterne, ki jo težko pričakujejo že dolga leta. To bo omogočilo še večjo varnost občanov in njihovega premoženja na območju občine ter širše. Društvo nasploh posveča veliko pozornost obnavljanju gasilske opreme. Med drugim je kupilo prikolico za prevoz te opreme. Pred dvema letoma je nabavilo s pomočjo sredstev članov in sponzorjev tudi vozilo za prevoz moštva. In na kaj vse je društvo še ponosno? »Imamo srečo, da smo uspeli privabiti veliko mladine. Na mladih seveda svet stoji. To zahteva veliko časa in truda naših mentorjev, pomembno je tudi, da mlade obdržimo,« je ponosen predsednik Kroflič. »Imamo ekipe, od mladih do starejših, ki se udeležujejo različnih tekmovanj,« je zadovoljen predsednik, ki je tudi osebno prejemnik enega od letošnjih občinskih priznanj. Predsednik želi, da bi gasilske veterane v prihodnjih letih organizirali v tekmovalno ekipo, desetino. Priznanje predsedniku »Pomembni so sodelovanje, poslušanje vseh članov in izražanje volje vseh, ne le nekaterih posameznikov,« poudarja pri vodenju društva predsednik Kroflič. »Priznanje razumem kot potrditev mojega preteklega dela in kot zagon za prihodnje delo,« je povedal o tem, kaj mu priznanje pomeni. Marko Kroflič, ki je postal operativni gasilec pred več kot desetletjem, se je pridružil gasilcem že pri šestih letih. »Zavzeto in vestno je hodil h gasilskim vajam in z ekipo pionirjev ter pozneje mladincev osvajal pokale na tekmovanjih,« piše v obrazložitvi Krofličevega priznanja. Pozneje je bil kot 26-letnik izvoljen za tajnika društva in je opravljal to zadolžitev desetletje. V zadnjem mandatu je postal predsednik društva. Izhaja iz gasilske družine, saj sta gasilca tudi njegova starša -oče je bil v preteklosti tudi predsednik društva. Markov brat je gasilski poveljnik na občinski ravni. Širše okolje je gasilstvu in gasilcem zelo naklonjeno. Krajani so se v preteklih letih, ko so jih gasilci večkrat zaprosili za finančno pomoč, izkazali. Prostovoljno gasilsko društvo Prožinska vas pokriva po pogodbi o javni gasilski službi območja Pro-žinske vasi, Ogorevca, Drage, Kompol in Šentjanža. »V zadnjih letih smo pridobili kar nekaj novih članov, poleg mladih tudi starejše, kar priča, da so prebivalci pripravljeni postati tudi del naše ekipe,« je zadovoljen pred- MAJICE za: društva klube skupine posameznike enkratne dogodke... (/MW tebwfr wfflUw Mjufmfrjfo ejjHMfrMjft/ injpptötT povpraševanja pošljite na info@urisk.si ali pokličite na 03 78102 00 ...še več artiklov najdete na WWW.inf04d.C0ITI NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 sednik Kroflič. Na domačem območju večje gasilske intervencije v zadnjih letih na srečo niso bile potrebne. Sodelujejo pa v vseh večjih intervencijah v okviru Gasilske zveze Celje. Pred leti so člani pomagali Bosni in Srbiji, ki so ju prizadele poplave. Pozornost znanju Gasilske operativce iz društva v Prožinski vasi vodi kot poveljnik Valter Popovič. Po drugi strani je vedno več organizacijskega dela, med drugim izpolnjevanja vlog in statistike, za kar skrbijo predsednik, tajnica, blagajničarka in še drugi. V društvo je nasploh vključenih veliko žensk, med drugim se ponaša z žensko desetino, ki se redno izobražuje in udeležuje tekmovanj. Društvo se lahko pohvali, da ima nasploh visoko izobražen kader. Ima zelo veliko častnikov. »Med člani je veliko zanimanje za izobraževanje in pridobivanje znanja. Ne le na področju pridobivanja činov, ampak tudi specialnosti in ostalega znanja,« jih je pohvalil predsednik. Gasilci iz Prožinske vasi se redno udeležujejo tekmovanj, ki jih pripravlja Gasilska zveza Celje, in tudi tekmovanj društev sosednjih gasilskih zvez. Mladina se vsako leto udeleži vsaj enega državnega tekmovanja na državni ravni. BRANE JERANKO Foto: arhiv PGD Prožinska vas Priznanje mladinkam PGD Prožinska vas, ki so bile uspešne na državnem tekmovanju. Praznične prireditve V počastitev občinskega praznika se že od petka vrstijo različne prireditve. Danes, v četrtek, ob 19. uri, bodo v Kulturnem domu Štore odprli razstavo Mateja Ocvirka o Društvih in društvenem življenju na območju občine Štore do II. svetovne vojne. Jutri, v petek, bosta proslava ob 80-letnici PGD Prožinska vas ter turnir malega nogometa. V soboto bodo sledili košarkarski turnir trojk, voden pohod do Resevne ter ribiško tekmovanje za pokal Občine Štore. Prihodnji teden bosta še otvoritev učnega parka pri štorski OŠ ter dan odprtih vrat konjeniškega društva. Џ BAJ5En0SI GSM S6RVIS - - menjava gsm zaslonov - ■ menjava baterij in polnilnih priključkov -- dodatna oprema za mobilnike - - zaščite, polnilci - - PC SERVIS - - nadomestni deli - - servis prenosnikov - - menjava zaslonov - info@pcservis-store.si +386 (0) 64 179 279 DOM LIPA (bivša pošta) Štore C. Kozjanskega odreda 4 http://telebajsek.si Leta 1993 je ekipa članov PGD Prožinska vas tekmovala na gasilski olimpijadi v Berlinu. ZA VAS IN VAŠ DOM SKRBI UPRAVNIK STORKOM ponosni v družbi peščice imetnikov certifikata ZAUPANJA VREDEN UPRAVNIK Zbor dela operativnih članov PGD Prožinska vas po eni od končanih vaj Kvalitetno, hitro in strokovno opravljeno delo Sanacija in adaptacija kopalnic Celovita prenova stanovanja Zamenjava radiatorjev INSTALACIJE VERHOVSEK Mobi.: 051429138 Tel.: 03 57713 97 Fax: 03 57713 97 Bogate izkušnje i ■ več kot 40 let izkušenj, ' strokovno Hvprijazno upravljanje večstanovanjskih ter poslovnih stavb, nudimo pomoč pri pridobivanju bančnih kreditov in sredstev izWSftäcfa, uredimo odprtje fiduciarnih računov za sreds,tva j rezervnega sklada, ' pri obnovi vašega objekta ne zaračunajo provizij, > vodimo vas skozi celoten posMjßek zamenjave upravnika, ■ 24-urna pripravljenost. ' UGODNE GEODETSKE STORITVE: evidentiranje stavbe, geodetski načrt, parcelacija, ureditev meje. V LETOVANJE v idilični naravi v apartmajih na Kopah in Rogli ter v brunarici v Čatežu (vključene karte za kopanje). , E-mail: instalacije.verhovsek@gmail.com www.instaiacije-verhovsek.si/ Storkom Štore, d. o. o. Ш Železarska cesta 1,3220 Štore V» 03 780 58 00 j info@storkom.si www.storkom.si П www.facebook.com/storkom.si 32 PORTRET Polstenje je ustvarjalnost brez meja Andrejo Sevšek s Šentjungerta prevzelo polstenje volne Izdeluje oblačila, nakit, copate, svetila in še kaj Že od nekdaj rada plete in kvač-ka. Pred nekaj leti se je povsem po naključju srečala še s polstenjem. Starodavna tehnika predelave volne v oblačila jo je takoj zasvojila in postala pomemben del njena življenja. Ni le njen konjiček, temveč tudi dobrodošel vir dohodka. Andreja Sevšek, ki zadnjih devetnajst let živi na Šentjungertu nad Šmartnim v Rožni dolini, se že od malih nog navdušuje nad različnimi oblikami ustvarjanja z volno. »Kolikor sva le imeli časa, sva ga z mamo izkoristili za pletenje in kvačkanje. V tretjem razredu sem spletla svoj prvi pulover,« se spominja univerzitetna diplomirana ekonomistka, ki še danes ostaja zvesta tovrstni dejavnosti. Namesto da bi ob večerih gledala televizijo, raje plete ali polsti. »Ko sem ustvarjala, mi nikakor ni odgovarjalo >brenčanje< televizije. Ker mi je že nekaj časa predstavljala moteč dejavnik, sem se odločila, da je bolje, da je sploh nimam.« Njena velika strast je tudi ekološko vrtnarjenje. Ker gre na območju Šentjungerta za precej vzpet teren, je temu domiselno prilagodila svoje gredice. »Način samooskrbe mi je bil že od nekdaj blizu. V sezoni pridelam zelenjavo za vso družino, zato skoraj nič ne kupujemo v trgovini,« pripoveduje rojena Celjanka, ki povsem sama s semeni z domačega vrta vzgoji tudi sadike. Brez omejitev S polstenjem se je prvič srečala pred približno desetletjem, ko je imela priložnost spoznati ustvarjalki tovrstnih izdelkov. »Njuno delo me je takoj navdušilo, da sem se odločila, da se bom tudi sama poizkusila v tej tehniki predelovanja volne za oblačila.« Najprej se je lotila suhega postopka, kasneje se je naučila še mokrega. Suho »fflcanje« je primernejše za manjše, finejše izdelke, medtem ko je mokro za večje, robustnejše kose. »Vso volno na različne načine ročno stiskam in gnetem. Navijam jo na valčke ali si pomagam z rafijami,« pojasni Sevškova. Pod vplivom tople vode in mehanskega delovanja se volnena vlakna napnejo, luske se odprejo in med drgnjenjem se volna zatakne. Posledici sta krčenje volne in nastanek čvrste površine. »Vse, kar je naravno, volna sprejme, vse, kar je sintetično, izloči. Ravno ti deli, ki so vidni kot dodatno našiti vzorci, so na izdelku zanimiva popestritev.« Posebno pozornost namenja tudi Polstenje je prva tehnika predelave volne za oblačila. Pod vplivom tople vode in mehanskega delovanja se volnena vlakna napnejo, luske se odprejo in med drgnjenjem se volna 1 zatakne, posledici sta krčenje volne in nastanek čvrste površine. trpežljivosti in truda. Izdelava para copatov ji vzame do osem ur. Ali je vse to poplačano? »Tovrstni izdelki so namenjeni kupcem, ki znajo ta način izdelave ceniti in so jim všeč takšni izdelki. Nekateri se odločijo celo za kombinacijo - šal, rokavice, klobuček in torbica.« Bolj kot v Sloveniji jih po njenih besedah cenijo v srednji in severni Evropi - predvsem v Avstriji in na Nizozemskem, kjer zato tudi cena ni ovira. »Pri nas mnogi niti ne poznajo takšnega načina obdelovanja volne, kaj šele, da bi ga cenili in kupili izdelek. Ko jim razložim, za kakšno delo gre in koliko časa porabim, se njihovo mnenje o polstenju in izdelkih hitro spremeni.« Da bi to starodavno obliko predelave volne spoznalo čim več ljudi, od letošnjega maja v Hiši Sadežev družbe Žalec vodi delavnico o polstenju. »V žalskem medgeneracijskem centru že celo leto ob torkih in četrtkih obiskujem ure joge in taj čija. Ker so mi vadbe zelo všeč, postale so mi že kar nekakšen obred, sem razmišljala, kako bi lahko tudi sama doprinesla k delovanju hiše. Ker znam >filcati<, sem se odločila, da bom lahko vodila to delavnico.« ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA »Vse, kar je naravno, volna sprejme, vse, kar je sintetično, izloči. Ravno ti deli, ki so vidni kot dodatno našiti vzorci, so na izdelku zanimiva popestritev,« pojasni Sevškova. Njena velika strast je tudi ekološko vrtnarjenje. Ker gre za precej vzpet teren, je temu domiselno prilagodila gredice. »Filcanje« je zanjo tako konjiček kot dodaten vir zaslužka. Izdelke kot samostojna podjetnica prodaja na različnih tujih spletnih straneh, nekaj malega tudi na slovenskih. Vanje vloži veliko ustvarjalnosti, po- Andreja Sevšek se še posebej rada s polstenjem loti predelovanja oblačil. PORTRET 33 Predanost glasbi in mladim Petra Arlati Kovačič je za uspehe pri pedagoškem in poustvarjalnem glasbenem delovanju prejela Gerbičevo priznanje Nekateri menijo, da je težko delati z otroki. Petra Arlati Kovačič teh ljudi ne razume povsem in pravi, da to sploh ne drži. Brez večjih težav obvladuje več kot 60-članski Mali godalni orkester Glasbene šole Celje in se na urah violine srečuje z generacijami mladih. »Vzgoja je prva, če je pravilno zastavljena, je izobraževanje povsem enostavno,« razlaga skrivnost svojega uspeha. »Pri delu z otroki človek ostane mlad. Včasih se je treba spustiti na njihovo raven, človek ne sme pozabiti, kakšen je bil sam, ko je bil v njihovih letih. Na to je kdaj treba spomniti tudi starše.« Svojega poslanstva tako ne razume zgolj kot učenje glasbila, ampak kot prenašanje osnovnih vrednot, pomembnih za življenje otrok. Ko se ji številni nato čez leta zahvalijo, da jim je dala odlično popotnico, je njeno zadovoljstvo neizmerno. Letošnje leto bo v spominih Petre Arlati Kovačič zagotovo zapisano kot čas, ko je žela tisto, kar je vrsto let sejala. Ne le da lahko z zadovoljstvom ugotavlja, da je Mali godalni orkester GŠC, ki ga je ustanovila na pobudo takratnega ravnatelja šole Vida Marcena in ga ves čas vodila, dočakal 15-letnico. Za izjemne uspehe na področju glasbene vzgoje in izobraževanja ter glasbenega poustvarjanja je v začetku aprila prejela še Gerbičevo priznanje, ki ga podeljuje Zveza slovenskih glasbenih šol, zanj pa jo je predlagal ravnatelj šole Simon Mlakar. Zadnji dnevi so bili za violinistko in glasbeno pedagoginjo zaradi ponedeljkovega letnega koncerta orkestra, posvečenega jubileju, še bolj naporni kot ponavadi. Tokrat so mali godalci pripravili pester program in vanj vključili nekatere uspešne skladbe s tematskih koncertov zadnjih petih let: slovenske in italijanske popevke ter skladbe iz operet in muzikalov ter za konec še Avsenikove uspešnice. Orkestru »Slovensko glasbeno šolstvo je edinstveno in takšno mora ostati. Ne samo da vzgajamo glasbenike. Večina je zelo uspešna tudi sicer v šoli, zlasti glasba in matematika gresta z roki v roki, naučijo se skupinskega dela, znajo se lepše izražati...« ■ 1 /'j se je pridružil Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju pod vodstvom Tomaža Mar-čiča in v Celjskem domu je izzvenel mogočen glasbeni dogodek. »Starša sta učila v glasbeni šoli in rekla sem, da sama tega ne bom nikoli delala, a zarečenega kruha se največ poje. Ko začneš delati z otroki in če te to veseli, ne moreš stran, čeprav imaš doma družino in svoje otroke, ki se jim popoldne ne moreš posvečati.« Pri petih letih je vedela, kaj hoče Petra Arlati Kovačič pravi, da ji je bila glasba položena v zibelko. Rasla je v Mariboru, starša sta bila glasbenika in pedagoga, a je nista silila v glasbene vode. V mladosti je razmišljala o medicini, a je bila pot v glasbo lažja. »Mama je želela, da bi igrala klavir, ker je bila sama pianistka, oče je igral v operi violo, po stroki pa je bil klarinetist. Je tudi poučeval in poleti igral v Rogaški Slatini, kjer sem preživljala počitnice. Po eni od predstav v operi, kamor me je vodil s seboj, sem mu pri petih letih povedala, da želim igrati violino. Pokazala sem mu tudi stol, kjer bom sedela, ko bom velika. To je bil stol koncertnega mojstra. Očitno me je ta želja gnala naprej, sicer pa se vsak otrok želi dokazati pred starši in drugimi,« pravi sogovornica, ki je čez nekaj let uresničila svojo napoved in pri 23 letih postala koncertna mojstrica v SNG Maribor in s tem najmlajša v Sloveniji na takšnem položaju. Zarečeni kruh Ta uspeh niti ni bil tako presenetljiv, saj je imela za seboj kljub mladosti že impresivno glasbeno pot: bila je članica različnih tujih orkestrov, dve leti mladinskega evropskega orkestra Gustava Mahlerja na Dunaju pod vodstvom Claudia Abbada, v času študija pa je bila redna nadomestna članica v orkestru RTV Slovenija, ki ga je vodil Anton Nanut. A vleklo jo je nazaj v Maribor. Delo koncertne mojstrice je opravljala 13 let. »Delovno mesto je bilo zelo naporno, tega ne moreš početi večno. Bilo je obdobje, ko je kar 17 glasbenikov zapustilo orkester in si našlo delo v glasbenih šolah.« Sama je po nekajletnem honorarnem sodelovanju s celjsko glasbeno šolo v njej našla redno zaposlitev. »Ni mi žal, svojega mladostnega dokazovanja sem imela dovolj. Še vedno koncertiram solistično, v orkestru in komornih skupinah, hkrati pa znanje prenašam na otroke in dijake,« odgovori na vprašanje, ali ji je kdaj žal, ker je šla v šolstvo. »Resda sem trdila, da tega ne Ne le učenje skladb Njena posebna strast je prav delo z Malim godalnim orkestrom GŠ Celje, ki je »po letih članov mali, po programu in kakovosti pa velik,« kot pravi sama. Nazadnje je aprila na reviji godalnih orkestrov v Lendavi prejel zelo dobre ocene in na to je zelo ponosna. V orkestru igrajo otroci, stari od 8 do 16 let. Zaželeno je, da se od 3. razreda vanj vključijo tisti, ki se učijo igrati godala. Delovanje v orkestru je namreč lahko motiv za bolj prizadevno vadbo. Otrok je vsako leto več, leta 2003, ko je začel delovati, je bilo 25 članov, danes jih je več kot 60. Takrat so igrali klasični repertoar, otroške pesmi ... Na željo nekaterih članov orkestra je uvedla novosti in se odločila, da bo vsako leto en koncert klasičen, drug pa bolj zabaven. »Prav se mi tudi zdi, da otroci spoznajo vse glasbene zvrsti, tudi zato, ker vzgajamo orkestrske glasbenike in ljubitelje glasbe.« Za Petro Arlati Kovačič je delo v orkestru priložnost za drugačen pristop k učenju. Otroci ne spoznavajo le glasbe posameznih dežel, marsikaj izvedo o njihovi zgodovini, geografiji, vrednotah, kulinariki, na primer Petri tako ljube Italije, kamor segajo korenine njene družine. Takšno delo je priložnost še za marsikaj več, pravi: »Pri otrocih privzgajam humanitarnost, solidarnost ... Glasbe ni težko povezati z različnimi sporočili, če jih otrokom posreduješ na primeren način, bodo to sprejeli.« »Največje zadovoljstvo je, da te dijak, ki nadaljuje šolanje, omenja v nizu svojih profesorjev, saj mnogi napišejo, kje so študirali, pozabijo pa, kdo je bil tisti, ki jim je pomagal na začetku.« Namesto mame in očeta Oče je bil njen prvi glasbeni učitelj in nekakšen zgled za učenje. V spominu ji je ostal po svojem umirjenem pristopu in še vedno rada poudarja, da lepa beseda lepo mesto najde. »To pri otrocih lepo deluje, bolj kot če bi kričala. Predvsem je pomembno vzajemno spoštovanje,« meni Arlati Kovačičeva. »Naslednji učitelj je bil sicer zelo strog in nas je bom nikoli počela, a saj veste, da se zarečenega kruha največ poje,« pravi v smehu. »Vedno se mi je zdelo čudno, zakaj je dirigent tako moker, saj samo maha, igra vendar orkester. Ko sem prevzela vodenje Malega godalnega orkestra GŠ Celje, sem ugotovila, da je to težaško delo.« tudi fizično kaznoval, a se mi igranje ni uprlo,« se spominja in pravi, da pri svojem delu nima težav z disciplino. »Znam biti stroga, a znam otroka tudi objeti in pohvaliti. Za vsakega je treba imeti drugačen pristop, včasih sem jim mama, drugič oče ali samo rama za jokanje. Včasih mi mogoče zaupajo preveč in še doma razmišljam, kako bi jim pomagala, kar ni vedno enostavno.« V orkestru z otroki vzpostavi prvi stik že, ko vsakemu uglasi glasbilo pred vajo. Tako že po nekaj izmenjanih besedah vidi, kakšne volje je otrok, in delo lažje steče. Vsak dirigent, s katerimi je delala, ji je na nek način pomagal, da danes lažje vodi orkester in predaja mladim svoje bogato znanje. Gerbičevo priznanje za vse to je sicer prišlo nepričakovano, a zasluženo. »V mladosti sem si želela na primer Glazerjevo nagrado mesta Maribor, imam Prešernovo študentsko nagrado, a to priznanje je toliko več vredno, saj je ravnatelj videl moj prispevek v kolektivu, kjer je še veliko kolegov, ki bi si ga prav tako zaslužili. To priznanje odtehta vse muke in trud, vaje in pisanje aranžmajev za orkester ... V teh letih jih je nastalo več kot 300, za enega porabim povprečno pet ur,« je vesela sogovornica. Jabolko lahko pade tudi daleč od drevesa Mož Slavko je prav tako glasbenik, igra klarinet in je prodekan na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Tudi on izhaja iz znane glasbene družine, mama je bila operna solistka Dragica Kovačič. Zanimivo, da se njuna sinova nista odločila za glasbeno pot. »Oba sta igrala violončelo in ko so pri vaji začele teči solze, smo nehali. Danes nama očitata, zakaj nisva bolj vztrajala,« pravi Petra. Ob vsem ima bolj malo časa za aktivnosti, ki niso povezane s šolo in z glasbo. Veliko mora tudi vaditi. »Odkar poučujem, vadim veliko več kot nekoč. Pred učencem ne moreš zatajiti, moraš mu pokazati določene stvari, saj igrajo srednješolci zdaj že zelo težke skladbe. Ob tem mora vaditi tudi za nastope v različnih zasedbah, kjer igra in tako še vedno uresničuje svojo željo po kon-certiranju. Nastopa v različnih zasedbah, med drugim v kvartetu Epidaurus in Salonskem orkestru Musica Camerata. Ta vsako poletje popestri dogajanje v Rogaški Slatini in tudi letos bo tako. Petra s tem nadaljuje očetovo delo. »To ni lahko, a z vso vnemo to počnem, saj čutim, da je to moje poslanstvo.« Zagotovo lahko to trdi tudi za delo z mladimi, kjer je letošnja bera uspehov še posebej bogata. TATJANA CVIRN Foto: GrupA 34 ZA ZDRAVJE Ne igrajte se s svojim vidom Redni pregledi in skrb za oči zmanjšujejo težave z vidom Vidne zaznave so za človeka izjemno pomembne, a velikokrat ljudje predolgo odlašamo s pregledi pri okulistih. Samo z učinkovitim in s strokovnim pregledom lahko zdravnik prepreči poslabšanje vida, ugotovi zdravstveno težavo in s strokovno pomočjo poskrbi tudi za pravilno zdravljenje. Slab vid je pogosto povezan tudi z glavoboli in utrujenostjo. Med najpogostejšimi teža- oko prekratko ali ima očesna vami z vidom sta kratkovidnost in daljnovidnost. Pri kratkovidnosti se svetlobni žarki zberejo pred mrežnico. Razlog za nastanek kratkovidnosti je bodisi predolgo oko bodisi prevelika lomnost očesne leče. Kratkovidni ljudje vidijo ostro bližnje predmete, oddaljene pa neostro. Pri daljnovidnosti se svetlobni žarki zberejo za mrežnico. V večini primerov je leča premajhno sposobnost lomljenja svetlobe. Daljnovidno oko ne more izostriti bližnjih predmetov, medtem ko lahko oddaljene predmete vidi razmeroma dobro. Za daljnovidnost je značilno, da so oči pri gledanju na blizu izpostavljene dodatnemu naporu. To ponavadi vodi k zamegljenem vidu, tudi k temu, da so oči preobremenjene, posledično se pojavijo glavoboli. Daljnovidnost zdravniki odkrijejo pri temeljitem pregledu oči, običajno predpišejo kontaktne leče ali očala s konveksnimi stekli. Ponavadi tudi traja kar nekaj časa, da se človeško oko na to navadi. Za kratkovidnost velja, da je njena pojavnost v primerjavi s preteklimi desetletji pogostejša. Pojav kratkovidnosti mnogi povezujejo s preobremenjenostjo oči kot posledico dela pred računalnikom in celo z dednostjo. Tudi v tem primeru je eden (3d simptomov glavobol. Intudi napetost v očeh med vožnjo. Takšne eežave ee pogosto pojavijo že votroštvu. Astigmatizem pomeni, da se svetlobni žarki, ki prihajajo vzporedno do očesa iz daljave, ob prehodu v oko lomijo tako, da se nikoli ne združijo v eni točki, temveč se njihovo združevanje razprši pred mrežnico ali za mrežnico (v dveh točkah oziroma žariščih). Slika ni nikoli ostra ne pri gledanju na bližinoneprigledanju na daljavo. Zaradi genskih predispozicij je večje tveganje pri otrocih, katerih starši imajo podobne težave. Kratkovidnost se da odpraviti z očali, lečami in tudi z operacijo. Značilno je tudi, da očala ali leče niso nujne ves čas, ampak samo pri določenih opravilih. Vse to je odvisno od posameznika, ravno zato - glede na stopnjo težav - je pomemben strokovni pregled, na podlagi katerega zdravstveni strokovnjak odloči, kaj js naj primernej e. SIMONA ŠOLINIČ Na vid vplivajo tudi odvdde in poškodbe glave ter možganov, kar zdravniki poimenujejo možganska okvara vida. Najpogostejši vzroki za to okvaro so možganska leap, poškodbe glave in možganov ter druga nevrološka obolenja. Oftamologija, ki se ukvarja z zdravljenjem očesnih bolezni, je ena najhitreje razvijajočih se vej medicine. CKWN Spremembe vida ne izbirajo let. A kljub temu se največ težav pojavi po 40. letu. Ljudem, ki do takrat vidijo dobro, hitro začne slabeti vid na bližino. Številni morajo zato poleg očal za branje in delo ob računaltiku imeti tudi očala za gledanje televizije ali za vožnjo. Pri tako imenovani starostni dioptriji je prav tako možen operativni poseg ea izboljšanje stanja. Mlajša populacija je danes zaradi načina dela in življenja bolj podvržena kratkovidnosti, kot so bile nekdanje mlajše generacije. Laserske operacije vida predstavljajo skoraj 8(0 odbtotkov vseh operacij dioptrije, vedno pogostejše so tudi operacije vsaditve umetne znotrajočesne leče. Kakšen poseg je najprimern ejši, odloči očesni kirurg. Prvi evropski dan zobnih tehnikov Jutri, 1. junija, bodo vsi, ki v Sloveniji delujejo na področju laboratorijske zobne protetike, obeležili prvi evropski dan zobnih tehnikov. Predlog o organizaciji takšnega dneva je oblikovalo Združenje laboratorijske zobne protetike Slovenije. Lani ga je sprejela skupščina Evropskega združenja lastnikov zobotehničnih laboratorijev, ki ima sedež v Bruslju. Slovensko združenje, ki ga janič poudarja, da bolnik v vodi Miran Forjanič, deluje pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije in povezuje izvajalce v zobnih laboratorijih v javnih zavodih in zasebnih laboratorijih. For- zobni ordinaciji lahko izbira med standardno ali nadstan-dardno izvedbo zobnoprote-tičnega nadomestka, nima pa možnosti in pravice izbirati laboratorijskega zobnega izvajalca niti bobnega laboratorija. »Velikokrat podavka o laboratorijuniti ne dobi, saj ga izbere zobozdravnik na podlagi kriterija najnižje cene in ne na podlagi kriterija kakovosti,« opozarja. Bolnik tako zdravsSvenih storitev ne izbira bam in jih sam neposredno tudi n e plača. Na koncu je lahko zadovoljen s storitvijo ali tudi ne. Kot opozarja Forjanič, gre na tempodročju le za navidezen trg. Združenj e se tako osredotoča na zagotavljanje informacij o bolnikovih pravicah, na povečanje oza-vešvenosti o nevarnih materialih, na pravilno razumevanje in izvajanje direktiv o izdelanih medicinskih pripomočkih in na višje standarde strokovnega po klicnega usposabljanje članov. TC V letu 2014 je bilo na področju laboratorijske zobne protetike v Sloveniji zaposlenih več kot 700 ljudi, ki so delali kot zobotehniki, inženirji zobne protetike in diplomirani laboratorijski zobni protetiki. Kar tri četrtine jih je delalo pri zasebnikih. Ti imajo v lasti tudi večino slovenskih laboratorijev. MESTNA OBČINA CELJE de sedlegi 50., 60., 61.e ie V6. člree ZeOeee e srestersOrm eečrteheeje (Predei list RV, št. dd/07, 70/08 - ZVO-tg, 108/0V, 80/10 - ZPPPDPP, Sd/tt - ZKZ-C, 57/12,57/12 - ZPPPDPP-d, 10V/12,d5/td - sOl. PV, 76/1S - edl. PV, 1S/15 - ZPPJFO) ie d2. člree Vtetete rrster eVčier Crljr (Predei list RV, št. 106/td, Id/15) župan Mestne rbčine Celje s trm JdVdir ddZdddILOr eVhršče jeheest e javni razgrnitvi Odlrka r spremembi in dopolnitvi Odlrka r zazidalnem načrtu Nrva vas i. (t) rrstee eVčiee Crljr eezeeeje jehee rezgreitbh OileOe e zezideler« eečrte dehe hes (Predei list VRV, št. 18/76, 2d/8S, 1I/85 ie 2/88, Predei list RV, št. 16/Id ie 6I/Vd), h eedeljejrm Vrsrdile: ssrrmrmVe ie deseleitrh Zd. OVmečjr spremraVr ie ieseleithr Zd eVsrge eVme-čjr šelsOrge OemslrOse trr hzgejee- hersthrei zehed eV ŠOesieehi elici (VVZ1) ie hzgejee-hersthrei zehed eV Ze-gejšOehi elici (VVZ2). de eseehi dbmegrefsOia Oezelcrh trr h sOlede z hrljeheimi zeOeesOimi eermetihi ie steederdi jr trrVe emegečiti širithr eVjrOteh. Vrljehei zezidelei eečrt er depešče telrreec ee eVstejrčr geVeritr, zete jr trrVe emegečiti širithr eVjrOteh ze hrtcr, šelr ie dregr zehodr ze hzgeje ie izeVrežrheejr. (2) V sprrmrmVe ie deseleithije Zd sr desestije telrreecr pri geVeritia eVjrOteh šelsOrge OemslrOse, VVZ1 ie VVZ2 trr eemrmVeest eVjrOteh ze hrtcr, šelr ie dregr zehodr ze hzgeje ie izeVrežrheejr etreO. ii. Gradivo bo javzo razgrnjeno od 4. 6. 2018 do vključno 18. 6. 2018: - h presteria rrster oV^er сг1јг, OddrlOe ze eOelje ie prester trr Oemeeele, ee VrOterje ze prestersOe eečrteheejb ie rhrepsOr zedrhr, seVe ze streeOr, III. eedstrepjr, Trg crljsOi, Oerzeh V, Crljr ie - ee sbdbže rrster črtrti dehe hes, Plice Vreteh VešejeOev 1, Crljr. iii. Javna obravnava bo 1S. 6. 2018 v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg crljsOi, Oerzeh V, Crljr, s pričrtOem ob 13. uri. IV. (1) V eOhire jeher rezgreithr ime jeheest prehice dejeti pri-pemVr ie predlogr ee sprb«b«Ve prestersOrge eOte. PripemVb ie predlogi sr lehOe de hODeče! 18. 6. 2018 pedeje pisee ee mrsti, jeher rezgreithr Oet zepis h Oejige pripemV ie predlogoh, lehOe sr pešljbje ee eesleh rrstee eVčiee Crljr, OddrlrO ze eOeljr ie prester trr Oemeeele, Trg crljsOi, Oerzeh V, Crljr, eli pe ee rlrOtreesOi eesleh prester@cbljb.si, pri čb«br sr h reVriOi »zedrhe« eehbdbjo Olječer Vrsrdr »Zd dehe hes«. (2) rrstee eVčiee Crljr Ve prrečile pripemVr ie predlogr jeheesti ie de eji, zehzrle stališč^ Oi ge Ve eVjehile ee splrteia streera rrster eVder CrDr: attp://moc.cbljb. si/mec_pleeireejr_stelisce ie ee mrsti, jeher rezgreithr. (d) Šteje sr, de jr pri dejeeju pripemV ie prbdlogoh z eehbdVo imree ie priimOe eli dregi, esrVeia pedetOeh dee priste-erO ze eVjehe tr, pedetOeh h stelišče, Oi Ve oVjehljbeo ee splrtei, streer, rrster eVčier Crljr ie ee mrsti, jeher rezgreithr. OsrVr, Oi er žrlijo, de sr v stelišče о0ј'озџо ejiaohe imree ie priimOi eli dregi osrVei podetOi, morejo te posrVrj eehrsti. ŠtrhilOe: 3505-15/2018-2 Detem: 28. 5. 2018 gojee Šrot žepee IZ SVETA ZABAVE 35 Uma in Čarobni vrt Čarobni vrt je prva uradna skladba sveže, a prekaljene zasedbe Uma. Sestavljajo jo Urška Majdič, Matjaž Marin in Rok Hozjan. Njihova glasbena zgodba se je začela lani v Cankarjevem domu, ko so pripravili koncert Duša - začetek neskončnega albuma. Posvečen je bil Urškinemu očetu Dušanu ob prvi obletnici njegove smrti. Čarobni vrt naj bi predstavljal notranji tempelj, kjer lahko poiščemo uteho, ljubezen, mir in ljubljene, ki jih ni več med nami. Pri letošnjem predzadnjem brezglavem hitrostnem telefonsko vodenem nakupovanju se je Luka Žerjav ob pomoči prodajalke Simone med policami Hipermarketa Tuš podil za željami poslušalke Justine Ljubek. Poslušalka je bila tako kot večina sodelujočih dobro pripravljena na izzive hitrostnega telefonskega nakupovanja, saj je uspela v treh minutah nabrati za kar 172 evrov pretežno mesnih dobrot. Ob koncu jo je žreb nagradil še s košarico slovenskih dobrot, ki so lepo dopolnile že tako poln nakupovalni voziček. Čestitke izžrebanki! Foto: SHERPA novi tednik Vedrn г 1ллтс?ј / od m DODtSLT Fantastična ženska »Borba za osnovne pravice.« Drama Fantastična ženska ne govori zares o glavni junakinji, saj o njej ne izvemo zelo veliko. Gre bolj za film »pozicije«. Film boja za drugačne definicije normalnosti glede spolne (in drugačne) identitete. Boj zbujanja pozornosti na to, kako praznoglavo in prazgodovinsko je, ko nekateri ne znajo živeti drugače, kot da postavljajo druge ljudi v lične škatlice - in če v to škatlico ne spadaš, si pošast. Toda veliko več kot »pričakovanega« socialnega čuta in pričakovanih čustvenih pritiskov, da navijamo za »kompleksno fantastično žensko«, ne dobimo. Fantastična ženska je sicer dobro odigrana drama s pravim namenom, a ji manjkata sposobnost preskakovanja »otroških korakov« v borbi proti diskriminaciji in sposobnost vzpostavljanja zares presunljive zgodbe. OCENA: 6/10 Deadpool 2 »Neranljiv gobezdav plačanec brani mutantskega dečka.« Film Deadpool 2 je kot test poznavanja ozadja superheroj-skih zgodb in navsezadnje le še ena od njih, obenem pa v podobi junakovega umazanega govorjenja »tviteraških prvih odzivov na film«. Predvsem pa je - kako naj bi bilo drugače? - film s starim neubranljivim »konfliktom« v svoji sredici. Deadpool je še vedno kot trinajstletni fantič, ki sesa mleko v naročju svoje mame, brez katere ne more preživeti, in obenem nenehno vulgarno preklinja to mamo. Ni tako pameten, kot si misli, da je, in ves njegov humor lahko služi kot dokaz, da nas pop kultura predvsem uči sarkazma. Izven pop kulture je nesmiseln, tako zaradi nasilja (ali tako prikazano nasilje sploh še lahko koga gane razen tistih, ki gledajo samo »mainstream«?), kakor zaradi sorazmerno plehke superherojske pahljače zapleta in čustvenosti. OCENA: 5/10 PETER ZUPANC VKINÜ PRIHAJA Klub zadovoljnih žensk (Book Club) Diane po štiridesetih letih zakona ovdovi. Njene najboljše prijateljice se mučijo z različnimi partnerskimi težavami. Toda življenje štirih dolgoletnih prijateljic se obrne na glavo, ko se njihov bralni krožek loti razprave ob knjigi Petdeset odtenkov sive. Pomembno: v komediji med drugimi igrajo ameriške igralske legende Jane Fonda, Diane Keaton, Candice Bergen. Začarani princ (Charming) Princ Šarmer je že od malega blagoslovljen z neustavljivim šarmom. Po treh zaročenkah - naenkrat se namreč zaroči s Sneguljčico, Trnuljčico in Pepelko - in po stotini maščevalnih ljubic se s pomočjo vodnika Lenija odpravi iskat ljubezen svojega življenja. In ne sluti, da je Leni verjetno edino dekle na svetu, imuno na njegov šarm ... Pomembno: animirana romantična komedija Shrekovih producentov. (PZ) 90,6 95,1 95,9 100,3 radio celie Vedi/ic? % 1ллжс?ј / 36 REPORTAŽA Noč, ko smo z Rock Pari slavili mlados' Zabava do jutranjih ur z našo medijsko hišo REPORTAŽA 37 :yzani Energični člani skupine Rock Partyzani so na povabilo naše medijske hiše 25. maja gostovali v Celju. »Dan mladosti je bil in je še vedno prav poseben dan. Nekoč je bil to dan, posvečen neki politični osebnosti, danes častimo mladost. Prepričan sem, da bomo poskrbeli za nepozaben večer, ko se bodo zabavale vse generacije,« je dogajanje napovedal vodja skupine Aleš Kli-nar. In to se je res zgodilo. Branibor pub so napolnili tisti, ki so plesali in peli do jutranjih ur. Nekaj tega »žurerskega« vzdušja smo ujeli v svoj objektiv. BGO, foto: SHERPA Da je bil »žur« vseh generacij, je bilo mogoče videti na plesišču in ob njem. Mlajša moška rok generacija. Dobro so se zabavale tudi gospe v najlepših letih. Rock Partyzani so igrali tudi glasbo za ples v paru. m 38 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE www.kamra.si kamra тип] ил-анЈрс^ o ■ It »Ч1<)1П1Г =)H*v| tetfci 1 Г* 4t(r, mr »ИГ oaiiit «еЛг^ии.!!- | Jr«^ t, S-V**- Цм-v i- Čt^cm-^. ^ .....mmwr* ^or * ^Wiggr^^^g ¥ —- afH^»! ^^^ tvi 1)er f,- jL '■>1 »тл e,____ if ' в ' ;,г -'»i '•rtwr L-.U«^»«______n [• J- t :/i> i mi^vflsit .wtf- ywdirt>K^ (JIC^IM«^! IV н.»ear ™^^ л4\1г1.гм «sa». _ .t л t »(«»vrne* -^»-.f"*1 —1.^^ g^tr у^вЛи- Uvr jo^itif « yc, f>llt- gtiefu^ ^«r p-if- v .JiI- fa. W] (««•"dj^' 'rAzt) (fftvj- rjan-er- 9« - Sh?», ГJtyv^ihs^., 1 Listina iz leta 1318, v kateri je Mozirje prvič omenjeno kot trg. Ob datumu listine je zapisano: »Listina je izdana v Mozirju trgu.« (Der Prif ist geben datz Prausperch in dem Marchet). Ä V * 4 Г 4a 1 v • Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Prva listina o mozirskih trških pravicah, 5. maj 1318 Leta 1580 je velik požar do tal upepe-lil Mozirje. Zgorele so vse listine, tudi trške. Ni točnega podatka, kdaj je Mozirje dobilo trške pravice, vendar z gotovostjo lahko trdimo, da je bilo Mozirje trg že pred letom 1318, ko se navaja kot »Marchet Prausperch«. Ta navedba je v listini omenjena na dan 5. maja 1318. S to listino je Rudolf z ženo samostanu v Mekinju podaril štiri kmetije kot doto hčeri, ki je odšla v ta samostan. Listina, ki jo hranijo v Arhivu Republike Slovenije, je bila izdana v trgu Mozirje v prisotnosti prič: opata Leopolda iz Gornjega Grada, župnika Konrada iz Braslovč, župnika Valterja iz Črne, Hartnida iz Mozirja in Nikolaja iz Vrbovca. Vir: Videčnik, A. Podobe iz preteklosti Mozirja, Mozirje: Občinska kulturna skupnost, 1985 Besedilo: Roman Mežnar (Osrednja knjižnica Mozirje) Foto: Arhiv Republike Slovenije ALBUM S CELJSKEGA Družina Praprotnik ob delu na polju v Ljubnici (pri Vitanju), 1. maj 1964 Na fotografiji ob vpregi spredaj oče Stanko Praprotnik in v ozadju takoj za prvo vprego mati Micka. V ozadju stojita Stankovi sestri, teti Veronika (manjša pri drugi vpregi v ozadju) in Justa. V ospredju sta hčeri Anica in Silva (drži jagnje). Prispevala: Karlina Praprotnik, rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03 426-17-36 (Srečko Maček), medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. novi tednik Vedno г mm j! Miloš Mikeln: Mesto ob reki Mladostni spomini na Celje »Hodim po Celju, po Prešernovi, na Glavni trg, po Gosposki nazaj do Narodnega doma, ko me nenadoma prešine, tod so vendar hodili moji ljudje, moj rod, moji predniki - hodim po stopinjah svojih prednikov?« je zapisal v svoji knjigi o Celju pisatelj Mikeln. Tudi v spomin na čase, ko je hodil z očetom k maši po kapucinskih stopnicah, kjer je iztegovalo roke toliko beračev, da sta komaj prišla mimo njih. Zaradi številnih revežev je bilo tam bolh na pretek, zato si je Mikelnov oče, preden sta odšla od doma, v zarobke hlač natrosil naftalin. Iz otroških let se Mikeln spominja rojstne hiše v Mohorjevi stavbi v Prešernovi ulici in tudi svojega prvega javnega nastopa na božičnem srečanju celjske Vincencijeve konference za služkinje. Zanje je bila podstrešna sobica, če so jo imele, pravo razkošje. Zaslužek so pošiljale domačim na podeželje in ga deloma hranile za balo, saj se je včasih kateri uspelo tudi poročiti. Zanimivo je tudi branje o tem, kako je rodbina dobila priimek Mikeln. Cesarica Marija Terezija je ukazala popis prebivalstva in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu je občinski pisar pred cerkvijo zapisoval priimke. Prišli so tudi predniki Miheli, ki jih je nemško govoreči pisar zapisal v nemški množini kot »Miheln«. Nek kaplan je veliko pozneje narobe prebral rokopisni H in Mihelni so postali kar Mikelni. Tudi predniki pisateljeve matere so se najprej pisali Mihel. Prednik Mihel je prišel k popisu prebivalstva s sinom, ki ga je oblast poimenovala za Mihelčiča. In tako so razni Žnidarji postali Žnidaršiči, Kovači Kovačiči ... In bližala se je druga svetovna vojna ... V Beogradu so vrgli z oblasti kneza Pavla in ustoličili mladega kralja Petra. V Celju so bile demonstracije in Mikelnov oče je otrokom naročil, da morajo vzklikati »Živel kraj Peter!« in bognedaj več »Živel knez Pavle!«, kot je bilo zadnjikrat. Kmalu je Celje zasedla nacistična vojska in Mikelnov oče je - tako kot marsikateri Celjan - pred sinom prvič jokal. Za razliko od Mikelnov so njihovi sosedi Jellenzi iz trgovine z usnjem okupatorski vojski nosili potico in pečeno meso. Nekatere Miloševe sorodnike so takoj zaprli. Mikelnovi so slovenske knjige skrili na podstrešje, v šoli pa je Miloš moral po novem pozdravljati s »Heil Hitler«. In ko sta se s sošolcem na lesenem mostu čez Savinjo pogovarjala po slovensko, je od zadaj prišel nacistični profesor risanja in ju oklofutal. Bil je celo nekako milosten, saj bi ju lahko vrgel iz šole. Kmalu po nemški zasedbi so Mikelnovi prejeli poziv, da se morajo oglasiti v današnjem Domu sv. Jožefa, od koder so nacisti duhovnike izgnali med prvimi. Pred cerkvijo je bila postavljena miza rasne komisije, namenjene ohranjanju »čiste arijske rase«. Pregledali so jim uhlje, ušesne mešičke, izmerili nosove ... »To bi bila prav smešna reč, če je Nemci ne bi vzeli tako prekleto zares,« je ocenil Mikeln. In po vojni je sledila povojna norija. Prvi dan šolskega leta je prišel k pouku prestrašen fant iz družine celjskih Nemcev, ki ni bila pristaš nacizma. Nesrečnemu fantu so morali sošolci v razredu - zaradi »napačne« narodnostne pripadnosti - uprizoriti pravi sodni proces s sodniki, tožilcem in z obrambo. Otroci so prav tako opravili »resno« denacifikacijo profesorskega zbora, vendar sta se izločena profesorja lahko čez kakšno leto vrnila k pouku. Je vojna in je ljubezen ... Mikeln opisuje tudi svoje prve nedolžne najstniške ljubezni, a tudi priljubljen cilj starejših celjskih študentov, zdravilišče Dobrna. Tam so se zaradi domnevne neplodnosti zdravile zagrebške dame, ki so se iz zdravilišča marsikdaj vrnile noseče. Med sobotnimi plesi na Dobrni so se marsikdaj zavrtele s celjskimi študenti, ki so prikolesarili iz knežjega mesta. In tako je glas o zdravilnosti Dobrne segel zelo daleč. Iz Ljubljane je nato kolesaril tudi študent Miloš, in to približno tri ure po makadamu, večinoma med vpregami. BRANE JERANKO Dela Miloša Mikelna (1930-2014) so marsikdaj postavljena v okolico Celja, kjer je odraščal. Uveljavil se je kot pisatelj, dramatik, režiser, novinar in prevajalec. Med drugim je bil predsednik PEN Slovenije. naš zato. Iščemo odgovore na vprašanja poslušalcev. издрипв! 03 4225 1 48 radio@HM-[:.si PrsSernova 19, 3000Celje ŽIVALSKI SVET 39 Vsi trije hrti so v trenutku budni, ko jim Gabriela Lebič ponudi priboljšek. Tako v delavnici nastaja plašček. Gabrijela pripravi kroj in izreže kose iz blaga, sešijejo pa jih v delavnici modne oblikovalke Barbare Repinšek. Za pse in lastnike s stilom Gabriela Lebič je zasnovala blagovno znamko GL design, ki ponuja vrsto izdelkov za pse Ko je Celjanka Gabriela Lebič s partnerjem pred skoraj desetletjem kupila svojega prvega hrta, je bila zunaj zima in ubogi pes se je prehladil. Oblečeni psi so bili namreč takrat redkost in deležni različnih opazk. Veterinar jima je svetoval, naj psa, ki se zaradi zelo kratke dlake trese v mrazu, za sprehode oblečeta. A v trgovinah je bilo težko dobiti primerno oblačilo zanj, zato je Gabriela naročila nekaj kosov iz tujine. Nazadnje je ugotovila, da bo najbolje, če se sama loti izdelave pasjih plaščkov. Pod blagovno znamko GL design danes nastaja vrsta kakovostnih izdelkov za pse, od oblačil, ležišč, igrač, brisač in kopalnih plaščev do ovratnic, ki so nekaj posebnega, saj je na njih srebrn logotip znamke. Največ izdelkov je nastalo na osnovi potreb, pravi Ga- briela. V stanovanju, kjer je tudi njena delavnica, obiskovalca namreč pozdravijo kar trije »suhci«, mali angleški hrt Amey in mala italijanska hrta Ocean in Nikita. Vsak od njih je potreboval svoja oblačila. »Kopalni plašč sem na primer naredila, ker jih je po kopanju zeblo in za sušenje ne uporabljamo fena,« pravi Gabriela, ki je o svoji blagovni znamki razmišljala že v času študija podjetništva, medtem ko jo ustvarjalnost spremlja vse življenje. Na srečo je uspela združiti oboje in to povezati z ljubeznijo do psov. Kakovost je vodilo Tudi pri drugih oblačilih je izhajala iz potreb lastnikov in psov. »V tujini je bilo mogoče dobiti le športne modele in barve, manjkali so elegantnejši kroji. Najini psi gredo povsod z nama in če si lepše urejen, je lepo, če je tudi pasja oprava temu »Odraščala sem z lovskimi psi, sama pa sem si želela hrte. Od nekdaj so mi bili všeč njihova elegantnost, mirnost in značaj. Najbolj me zabavajo otroški komentarji, češ da so to tenki kužki...« Ovratnice s srebrnim logotipom primerna,« meni Gabriela, ki svoji blagovni znamki dodaja opis Za pse s stilom. Pri izdelavi prisega na visoko kakovostne materiale, iz katerih zadnja leta nastajajo uporabni izdelki za različne pasme, ne le za hrte. Njena mentorica je bila modna oblikovalka Barbara Repinšek, ki ji je Gabriela zelo hvaležna, saj jo je naučila krojenja in v njeni delavnici tudi šivajo izdelke blagovne znamke Gl design. Zato ne preseneča, da sta se Ocean in Nikita že izkazala tudi kot manekena na dveh modnih revijah Barbare Repinšek in se predstavila v stilno usklajenih oblačilih skupaj z manekenkama. Da sta odlično opravila nalogo, ni dvoma. Hrti namreč veljajo za prijazne in mirne, le na njihov lovski nagon je treba biti pozoren. Sicer pa so malo podobni mačkam, saj večino dneva prespijo pod toplo odejo. Deklica za vse Zjutraj jih Gabriela odpelje na sprehod, nato se loti dela. Ker je v svojem podjetju sama za vse, od trženja do snovanja izdelkov in spletne prodaje, se šivanja niti ni lotila. Ob tem se s partnerjem in psi udeležuje različnih razstav po Sloveniji in tako pridobiva nove stran- ke. Junija se bodo odpravili v Avstrijo, radi bi šli tudi v Nemčijo. Na razstavah lahko ljudje vidijo in otipajo, psi pa pomerijo njene izdelke, kar je pri prvem nakupu pomembno. »Potem ko jih drugič naročijo, ni težav, prvič pa ne vedo točno, kaj bodo dobili. Sploh Slovenci kupujemo na osnovi priporočil drugih, kar je dobro, le da malo dlje traja, da te spoznajo,« pravi Gabriela, ki zato vztraja pri kakovosti, da se ljudje radi vračajo. Njeni izdelki so potovali že v ZDA, a tudi v večino evropskih držav, v prihodnje pa želi organizirati veleproda-jo za slovenski in evropski trg. »Možnosti je veliko, psi so danes družinski člani in zanje zapravljamo kot za otroke, pri čemer želimo le najboljše.« Konkurenca je tudi na tem področju velika, zato se je Lebičeva usmerila v visokokakovostne izdelke, ročno narejene v Sloveniji. To pomeni, da sodijo v višji cenovni razred. »Ljudje raje kupijo boljšo stvar, ker je takšen izdelek tudi po nekaj letih uporabe in pranja še vedno isti. Včasih so moji psi celo bolje oblečeni kot jaz, s sprehoda pridejo bolj suhi,« se pošali Gabriela, ki načrtuje enotne anorake za pse in njihove lastnike. Izdelkov vedno več Danes oblečeni psi niso več posebnost, številne pa- »Pri ponudbi za pse je možnosti še veliko, psi so danes družinski člani in zanje zapravljamo kot za otroke, pri čemer želimo le najboljše.« sme nosijo plaščke ne le pozimi, ampak tudi v slabem vremenu, da psi niso mokri in umazani, ko se vrnejo v stanovanje. Če imajo lastniki hrtov danes že malo več izbire in nimajo težav, ko iščejo pravo velikost, to ne velja za lastnike drugih pasem. Večinoma so oblačila prekratka ali predolga. »Najlažje je, da ljudje izmerijo svojega psa, mi pošljejo mere, nato izrišem kroj in v Barbarini delavnici oblačilo sešijejo. Hvaležna sem njej in vsem izvajalcem, ki znajo izpeljati moje zamisli.« A pri vsaki novosti ne gre brez poskusnih izdelkov, pri katerih se vidi, ali je treba še kaj spremeniti, izboljšati. »Še zdaj se dogaja, da kroje izpopolnjujem. Pri šivih na primer lahko začne čez čas kaj zamakati, tako da bomo dodali poseben trak, ki zavaruje šive, da ne spuščajo. Enako kot pri zelo dragih športnih oblačilih.« Hvaležna je, če jo stranke opozorijo na morebitne pomanjkljivosti, saj jih lahko le na ta način odpravi in poskrbi za zadovoljstvo lastnikov ter udobje psov. Sicer pa so njeni hrti preizkusni modeli za številne njene izdelke, kjer ji zamisli očitno še ne bo zmanjkalo. TATJANA CVIRN Foto: SHERPA Bo plašček v redu? Model je vedno pri roki. Za pasje tekališče Zavod Muri z Vranskega, ki pomaga zapuščenim živalim, se že nekaj časa trudi zbrati denar za izgradnjo tekališča za pse v zavetišču Zonzani. V nedeljo popoldne bo tako pripravil Muri fest, ki bo na poligonu ŠKD Celeia v Bukovžlaku. Če bo slabo vreme, bo dogodek jeseni. Zavod pripravlja pester in zabaven program za otroke in odrasle, osrednja tema pa bodo pasje igre brez meja, na katere se lahko prijavijo vsi lastniki s psi. Zmagovalci bodo prejeli nagrade, prijavnino in ostale prispevke pa bodo organizatorji namenili za izgradnjo tekališča. Dogodek je namenjen tudi lastnikom, ki se srečujejo s težavami pri vzgoji svojega psa. Na dogodku bodo prisotni inštruktorji pasje šole Alfakan, ki bodo pomagali z brezplačnimi nasveti glede vzgoje psa. TC 40 BRALCI POROČEVALCI Zelene poljane in dobra volja Po predavanju je Mitja Lo-čičnik iz Mozirja pokazal, kako uporabljati naprave. Razumevanje in pomoč V Krajevni skupnosti Pod-kraj pri Velenju so kupili defibrilatorje. Naprave so nameščene na treh mestih, in sicer pri podpostaji, pri Oblu in Pirtovšku, kjer so bila tudi predavanja o uporabi defibrilatorja. Del sredstev so prispevali krajani in donatorji, za kar se jim je Svet KS Podkraj iskreno zavalil. S tem prispevkom so prispevali k varnejšemu življenju krajanov. Bolezni srca in ožilja so ene glavnih težav današnjega časa. Tako se skoraj dnevno soočamo s primeri srčnih zastojev, ki se ne dogajajo samo drugim, ampak se lahko to pripeti že Srečanje po petdesetih letih Po petdesetih letih od konca frizerske pozabljeno. Organizatorja tokratnega srečanja šole so se v Žalcu ponovno srečali tedanje sta bila Vika Sadnik iz Žalca in Jože Marovt sošolke in sošolec. iz Braslovč. Obujali so spomine na najstniška leta in si Ob koncu srečanja so obiskali fontano piva zaupali marsikatero življenjsko zgodbo. Veseli in sklenili, da se bodo prihodnje leto ponovno so bili srečanja, s čimer so dokazali, da kljub srečali. oddaljenim letom prijateljstvo iz tistih dni ni TT Izžrebali smo potnike za izlet z Zelenim valom -Obvestilo bo prinesel poštar tudi jutri nam in našim najbližjim. V KS Podkraj živi približno devetsto prebivalcev in toliko je potencialnih kandidatov, da doživijo srčni zastoj. Pri prvi pomoči so pomembne minute, sekunde, ko lahko rešimo človeško življenje. HINKO JERČIČ Zelena karavana štiridesetih potnikov za letošnji izlet z Zelenim valom je sestavljena. Tako je določil žreb 30. maja v času oddaje Zeleni val, kjer zaradi splošne uredbe o varstvu podatkov, ki je začela veljati v državah članicah EU, nismo razkrivali popolnih podatkov izžrebancev. Te bo v naslednjih dneh z vabilom razveselil poštar. Zdravo z naravo Zeleni val radijski valovi zibljejo že 21. leto. Med ljubitelji narave in zdravja iz narave si je v tem času pridobil širok krog poslušalcev od blizu in daleč. Veliko se naučimo tudi drug od drugega, in sicer z izkušnjami in znanji, ki nam jih posredujejo tudi naši poslušalci. Vedno več jih je, ki želijo živeti zdravo z naravo, na svojih vrtičkih ali kar v lončkih gojijo tudi zelišča in začimbnice. V zadnjih letih to tudi v Sloveniji postaja že kar »gibanje«. Vrtičke najdemo ob hišah, na balkonih, celo na strehah večjih stavb, v številnih osnovnih šolah se lahko po- hvalijo z gredicami za zelenjavo, zelišča in zdravilne rožice. Spodbudno! Morda je drobec k vsemu temu dodal tudi naš Zeleni val s strokovnimi in poljudnimi nasveti za zdravje iz domače lekarne. Ob poudarku: posvetujte se z zdravnikom ali s farmacevtom, da ne bi prišlo do usodnih zmot, pomot ali zamenjav med podobnimi rastlinami. Prav temu, spoznavanju rastlin v naravi in nasvetom iz prve roke, so namenjeni tudi naši izleti z Zelenim valom. Ledina je zorana ... ... lahko danes rečemo s ponosom, če pomislimo na številne koristne nasvete, oglede vrtov, obronkov gozdov in travnikov, ki jih je na petnajstih izletih z nami obiskalo osemsto izžrebanih izletnikov. Vse od prve oddaje in prvega izleta je z nami priljubljena zeliščarka Fanika Burjan, ki vas bo tudi letos vodila po zelenih obronkih Celjske koče in vas podučila, kako pravilno nabirati in prepoznavati rastline. Pri- Mladi spoznali del kulturne dediščine »Velenje je mesto, ki mu pravijo mesto v parku. In v tem mestu je park. To je Sončni park, dragocen spomenik kulturne in naravne dediščine, ki ga odlikujeta posebna krajinska ureditev in bogastvo drevesnih vrst ter grmovnic.« Tako se začne razstava Sončne zgodbe mladega mesta, ki v Vili Ro-žle sredi parka predstavlja gradnjo parka in vile. Kako so z udarniškim delom zgradili park, so spoznali tudi udeleženci regijske zaključne prireditve 19. natečaja Evropa v šoli. Letos je na njem sodelovalo tor, natečaj podpira tudi Urad kar 215 osnovnošolcev in dijakov, zelo uspešni so bili tudi na nacionalni ravni. Natečaj organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije, MZPM Velenje je regijski koordina- vlade RS za komuniciranje. Mladim udeležencem natečaja iz Šaleške, Spodnje in Zgornje Šaleške doline ter njihovim mentorjem so na prireditvi razdelili priznanja za šel bo tudi naš stalni gost in dolgoletni sodelavec Janez Tasič, po vrtu zdravilnih in aromatičnih zelišč v Žalcu pa vas bo popeljala Nataša Ferant in z vami delila svoje bogato znanje. Na travniku na Celjski koči bo naš nepogrešljiv tehnik Mitja Tatarevič postavil priložnostni studio za javljanja v program Radia Celje, da bo naš »dober glas segel še v deveto vas«. Vaša sopotnica na izletu z Zelenim valom naj bo samo dobra volja, za dober obrok in osvežilen čaj bodo poskrbeli na Celjski koči. Zelene doline bodo poskrbele za okusno popotnico, naša hiša NT&RC bo pripravila pisane majice z znakom Zelenega vala in poskrbela za druženje ob glasbi. Na izlet bomo odšli ne glede na vreme 9. junija ob 8. uri z glavne avtobusne postaje v Celju, domov pa se bomo vrnili dobro razpoloženi in z novim znanjem o zdravju iz narave približno ob 17. uri. Veselimo se skupaj! MATEJA PODJED sodelovanje na regijskem in nacionalnem natečaju, še prej pa so uživali v glasbi velenjske tamburaške skupine Klinčeci in poučnem predavanju direktorice Muzeja Velenje Mojce Ževart o gradnji Sončnega parka in Vile Rožle. Udeleženci dogodka so Sončni park spoznali tudi v živo. Po njem jih je popeljal strokovni sodelavec velenjske MZPM Dušan Jager, ki je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva. Mladim je predstavil najbolj zanimiva in eksotična drevesa v parku, ogledali so si tudi bazenček z mozaikom Atlantida, ki ga je ustvaril velenjski kipar Ciril Cesar. BŠ Dobitniki državnih posebnih nagrad za likovna dela iz CVIU Velenje Maša Ramšak, Maruša Golčer, Svit Vrečko, Tilen Krenker in Zala Pirc z mentorjem Robijem Klančnikom in s sekretarko MZPM Velenje Bojano Špegel. [ПЗ BRALCI POROČEVALCI 41 Na Šentjurskem prva »furmanska« konjenica V soboto, 12. maja, smo v Konjerejskem društvu Šentjur organizirali prvo »furmansko« konjenico. Pobuda je bila sprejeta v okviru zastavljenega programa dejavnosti v društvu, ki zajema aktivnosti širšega vključevanja društev na celjskem območju. Uspeh se je pokazal tudi pri organizaciji lanske razstave hladnokrvnih rodovniških konj v Šentjurju, ki je bila odmevna v širšem slovenskem prostoru. V društvu svoje aktivnosti usmerjamo v izboljšanje kakovosti reje slovenskega hladnokrvnega konja in ohranjanje »furmanske« tradicije na Kozjanskem. Ena od usmeritev je tudi skrb za družabnost, kar med drugim predstavljajo strokovne ekskurzije, konje- niški pohodi ter »furmanske« in jahalne konjenice. Na prvo »furmansko« konjenico smo povabili vse svoje člane in predstavnike sosednjih ter drugih konjeniških društev, s katerimi že več let sodelujemo. Povabljeni so se z veseljem odzvali s svojimi vpregami in tudi jezdeci so z navdušenjem jezdili skozi prelepo cvetočo pokrajino naše domače zemlje. Po domačem zajtrku, »šni-tah« in beli kavi, smo s Kozjanske domačije v Dobju krenili po idiličnih vaseh med Dobjem in Planino. Spremljala nas je dobra volja, med potjo smo se ustavljali v vaseh, kjer so nas domačini z veseljem sprejemali in nas pogostili s pijačo in z lepo besedo. Ustavili smo se tudi na sodobno urejeni kmetiji Brilej ter se krepko podprli z malico in s pijačo. Jahači so imeli malico na Bohorju. Krožno smo nadaljevali pot skozi Jelce, Slatino in Repuž nazaj do Kozjanske domačije, kjer so domači fantje skuhali odličen golaž. Ko so udeleženci dali na varno svoje konjiče, se je srečanje nadaljevalo z dobro voljo, ob zvokih harmonike se je pesem razlegala v prijeten majski večer. Počastili smo tudi 80. rojstni dan našega dolgoletnega člana Ivana Tovornika. Upravni odbor društva se zahvaljuje vsem udeležencem, zlasti gostom: konje-rejskim društvom Vrh nad Laškim, Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah, Kartuzijanski konjenici Špitalič in Virštanjski konjenici, posebej Društvu ljubiteljev konj Višnja Gora. FRANC OGRIZEK Mladi planinci pohajali po Kraškem robu Dočakali smo tretji planinski pohod v tem šolskem letu in na potep povabili še starše, babice in dedke. Pridružilo se nam jih je toliko, da smo se proti Primorski odpravili kar s tremi avtobusi. Naš prvi postanek je bil v vasici Osp ob vznožju Kraškega roba. Tam nas je očarala visoka plezalna stena. Zakorakali smo na Slovensko planinsko pot. Po približno uri vzpona se nam je odprl čudovit razgled proti obali. Le še sprehod čez položni pašnik nas je ločil do kosila v Kastelcu. Na poti proti obali smo uživali še v razgledu z gradu Socerb. Vstopili smo v skrivno življenje solin, katerih lepot se človek ne more naveličati. Pot smo zaključili v Piranu, nekateri na kopnem, drugi v vodi. Vsi smo bili zadovoljni, nihče ni bil utrujen, peli smo vse do doma. Ko srce začuti, da je vse tako, kot mora biti, potem se prerodi v radostno hvaležnost, zahvalo, veselje. Hvala Benu Podergajsu in Mirku Blazin-šku za skrbno organizacijo in vodenje. Darilo, ki ga dajeta našim otrokom, je navdušenje. Mentorice in spremljevalke POŠ Nova Cerkev in Socka Druženje z otroki z Glazije Spet je leto naokoli in v Galeriji Nika Ignjatiča v Celju smo pripravili tradicionalno druženje z Osnovno šolo Glazija. Učenci so pod vodstvom učiteljev spet ustvarjali in se zabavali ob različnih likovnih tehnikah. Nastali so čudoviti umetniški izdelki, ki so nas navdušili. Vsak otrok je ustvarjal po svojih zmožnostih. Svet njihove domišljije je neskončen. Navdušili so nas tudi prisrčni plesni nastopi otrok iz enote Center Vrtca Tončke Čečeve Celje in učencev ustvarjalcev posebnega programa Osnovne šole Glazija. Piko na i je s svojim dinamičnim in hkrati nostal-gičnim nastopom dodal kita- rist Brane Mihajlović - Kosta. Posebna zahvala gre naši stalni sodelavki Poloni Turnšek, ki odlično povezuje naše dogodke, in hišni umetnici Doni Pratnekar, ki vedno znova najde načine ustvarjanja, ki pritegnejo učence. NEJC ŠTEFANIČ, predsednik društva Otroci otrokom Vedi/tO? г штј! Vedno £ илтој/ 42 BRALCI POROCEVALCI «V I V I ■ I ■ ■ ■■ ■ ■ ■ ■ I v ■ «■■ Noe branja s knjigami in z zanimivimi doživetji Tudi letos smo v Osnovni šoli Antona Aškerca Rimske Toplice obeležili svetovni dan knjige z nočjo branja. Letos smo »ponočevali« s knjigami s srede, 25. aprila, na četrtek, 26. aprila. Zbralo se je skoraj trideset učencev z mentoricami Janjo Holcer, Špelo Mišmaš in Karmen Ulaga. Noči branja smo dali naslov Knjige so povsod okrog nas, tudi če jih ne vidimo, s čimer smo želeli poudariti, da zgodbe niso zapisane samo v knjigah, ampak vsak svojo nosi v sebi, tudi če je ne zlije na papir. Vsako leto na noč branja uresničujemo več projektov, več ciljev in kot šola sodelujemo z okolico. Letos smo sodelovali pri Unescovem projektu Živa knjižnica, pri čemer smo v goste povabili za učence zelo zanimivega gosta Jerneja Bojanoviča iz Balonarskega kluba Vojnik, ki jih je povsemnavdu šil za letenje z balonom. Predstavil jim je? pripomočke, ki jih kakorkoli sodelovali pri noči branja in s tem pomagali učencem pričarati nepozaben večer ob branju. Branje ni le vrednota, ki jo želimo vzgojiti pri učencih. Želimo, da berejo tudi za zabavo, užitek, da te trenutke delijo s sošolci, prijatelji in z vrstniki. Ravno v tem je čar noči, ki jo vsako leto pričaramo za naše mlade nadebudne bralce. JANJA HOLCER, ŠPELA MIŠMAŠ in KARMEN ULAGA, mentorice uporablja pri svojem delu, in demonstriral tudi pripravo opreme. Učenci so v šolski knjižnici predstavljali knjige, ki so jih izbrali za noč branja, ob čemer so morali tudi odgovoriti na vprašanje, zakaj bi to knjigo priporočili svojim sošolcem, vrstnikom. Pri tem so se odlično tizkazali inustva-rili čudovit seznam knjig, ki zdaj visi v knjižniciin čaka na knjigoljubt, dt izberejo knjigo s seznama za branje. Kar nekaj učencev je po noči branja povedalo, da je bilo zelo zanimivo ustvarjati seznam knjig, da so ob sproščenem pogovoru in izdelavi knjižnega drevesa izredno uživali in dobili veliko idej za branje. Izjemno veseli smo bili tudi povabila v Knjižnico Rimske Toplice, kjer nas vsako leto knjižničarke prijazno sprtj-mejo v svojih prostorih. Letos so nam nepozabne dogodivščine ob knjigah pričarale knjižničarke Martina Ajdnik, Jerica Horjak in Valentina Pa-vlinc. Učenci so tokrat brali odlomke in ugotavljali, iz katerih knjig so, iskali so tudi skriti zaklad med policami, ki tokrat ni bil knjižni, ampak so se z njim lahko posladkali. Pred branjem in pred spanjem smo se namestili v šolski telovadnici, pripravili blazine in spalne vrecie ler se prepustili razHmim zgodbam v knjigah. Vodstvo šolt in mentorice se zahvaljujemo vsem, ki s o Na Svetem Štefanu je bil jubilejni, 25. pohod po turistični osmici Svetega Štefana. Pokojm Damel Artiček, rojak iz Grobelc pri Snetem Štefanu, je bil idejn oče, saj je narisal, markiral in mnovokrat prehodil to pot. Prvi pohod je bil organizi- prehodijo en del poti. Štart ran leta 1994 ob 500. obletnici omembe kraj a SvetiŠtefan. Vedno je pohod na zadnji dan v aprilu in do zdaj še ni bil prestavljen ali odpovedan. Sestavljen je iz dveh delov, tako da udeležtnci vsako leto pohodnikov je vedno pred gasilsko-kulturnim domom na Svetem Šeefanu. Pred očho-dom so člani Vinogradniškega društva Štefan iz Svetega Štefana pohodnike pogostili z dobro domačo kapljito. Na začetku je Ivan Žaberl, predsednik Krajvvnv bku-pnosti Svvti Štefan, ptho-dnike lčpo pozdravil in jim orisal pot pohoda. Zaželel jim jev naj uživajo v prelepem razgledu z gričev, ki obkrožajo Sveti Štefan. V spremstvu petih konjenikov konjeniškega društva je po-hodnike vodüa pčt od Svetega Štefana v Babno Brdo Pohod po* Štefana. naprej do cerkve sv. Ane na Babni Gori, kjer so imeli organizirano postojanko in toplo mtnco, ki so jo pripravili in delili člani ter članice Prostovoljnega društva Sveti Štefan s pomočjo prijateljev iz PGD Študa. Gasilci so organizirali tudi prevoz za po-hodnike, ki poti niso mogli nadaljevati. Pot jih je vodila naprej skozi Bukovje do Čoktca naprej do Grobelc, na Veedole in nazaj na Sveti Štefan. Med pohodom so imeli več kratkih postankov, saj ja na ttm območju voliko vinogradnikov in gospodarji zelo radi povabijo pthodnike v svojo kčet na kozarec dobrega vina. Letolnjega pohoda se je udeležilo približno 250 pohodnikov iz različnih krajev elovenije. Polled je trajal štiri tore. Organizatorji so bili IKS, športno društvok PGD Sveti Štefan. »Pohod jt zvlo lepo uspel, saj nam jebüo tudi vreme? zelo naklonjeno. Udeležb a je bila zelo lrpa. Rad bi se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri izvedbi pohoda, prav tako vsem, ki so odprli svoje »>gor-ce< in pohodnike pogostili,« je povedal Ivan Žaberl. MILENKA BLAŽEVIĆ Foto: Sebastjan Čuden MESTNA OBČINA CELJE Nt -okltgi 50., 60., 61.t is 96. člvet Stkoet o -losloiskvz etlitovteje - čPNtčit (Uitkei lisl RS, šl. šš/0S, S0/0V - SVO--1B, 10V/09, V0/10 - SUPUDPP, 4H/11 - SKč-V, 5S/12, 5S/12 - SUPUDPP-A, 109/12, H5/1H - skl. US, S6/14 - okl. US, 14/15 - SUUJFO is 61/1S - SUivP-2) is H2. člvet Sltlelt Mvslev občiev Cvljv (Uitkei lisl RS, šl. 106/1H, 93/15) župan Mestne občine Celje s Ivz JAVNIM NAZNANILOM obvišlt jtveost o javni razgrnitvi osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Gospodarska cona v Celju I. (1) Mvslet občist Cvljv etzetejt jtveo itzgieilvv oseelkt Oklokt o s-ivzvzbth is ko-oleilvth Oklokt o ztziktl-evz etčile Gos-oktiskt cost v Vvlje. Pivkzvl s-iv-zvzbv is ko-olsilvv ztziktlevgt stčilt so ko-eslsv etzvzbeosli kvvh obzočij. (2) Pivo obzočjv obsvgt -tic. šl. 295/1, 295/2, 295/š, 296/1, 296/2, 296/š, 297/1, 297/2, 297/š, 297/4, 297/5, 297/6, kvl 16H2/1, 16HH, 16H5, 16H6, 16H7, 16HV, 16H9/1, 16H9/2 is 1640, vsv k.o. 1077-Cvljv - obzočjv 4š. Diego obzočjv -t obsvgt -tic. šl.: 291/1 is 294, obv 1077-^!^ - kvl obzoejt 67. II. Gradivo bo javeo razgrnjeno od 4. 6. 2018 do vključno 18. 6. 2018: - v -iosloiih Mvslev občiev Cvljv, Okkvlkt zt okoljv ie -io-sloi lvi kozentlo, nt Svkloije zt -iosloisko п,!!^,!^, -iozvl in vtislvo okoljt, sobt zt slitekv, III. пtksllčriv, Tig cvljskih knvzov 9, Vvljv in - nt svkvže Kitjvvnv ske-nosli Aljtžvv hiib, Tvhtiskt cvslt 2t, H000 Vvljv. III. Javna obravnava bo 1š. 6. 201V v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Tig cvljskih knvzov 9, Vvljv, s -iičvlkoz ob 15. uri. IV. (1) V okviie jtvnv itzginilvv izt jtvnosl -itvico ktjtli -ii--ozbv in -ivklogv et ko-oleilvv rlčslčlskvet tklt. Piirčzbv is -ivklogi sv lthko ko vključno 1V. 6. 201V rčkčjč -isno et zvslih jtvnv itzgieilvv kol zt-is v knjigo -ii-ozb ie -ivklogov, lthko sv včšljvjč et etslov Mvslet občint Vvljv, Okkvlvk zt okoljv in -iosloi lvi kozentlo, Tig cvljskih knvzov 9, Vvljv, tli -t nt vlvklionski ntslov Vlčslčl@cvliv.si, -ii čvzvi sv v iebiiki »ztkvvt« ntvvkvjo klječnv bvsvkv »Lvvi bivg Vogltjnv«. (2) Mvslnt občint Vvljv bo -ivečilt rlirčzbv in -ivklogv jtvnosli in ko njih ztvzvlt sltliščv, ki gt bo objtvilt nt s-lvleih slitevh Mvslev občiev Vvljv: httr://zčc.cvljv.si v iebiiki Sltliščt ko -ii-ozb in nt zvslih jtvnv itzginilvv. (H) Šlvjv sv, kt jv -ii ktJ'teJ'e -ii-ozb ie -ivklogov z etvvkbo izvnt in -iiizkt tli kiegih osvbnih -oktlkov ktn -iislt-nvk zt objtvo lvh -oktlkov v sltlišče, ki bo objtvljvno nt s-lvlnih slitnvh Mvslnv občinv Vvljv in nt zvslih jtvnv itzginilvv. Osvbv, ki sv žvlijo, kt sv v sltlišče objtvijo njihovt izvnt in -iiizki tli kiegi osvbni -oktlki, zoitjo lo rčsvbvi ntvvsli. Šlvvilkt: H505-1V/201V Dtlez: 2V. 5. 201V Bojtn Šiol že-ts LEVvCA Hi ^^gv^H ^■■■к ЈШН Alb RAoBbl^t Tilt SEkjllB|vP'kvEC1IN II nvikl ŽELJKO CIGLER, CELвШ Ш^Њу • MATEJA ŽVIŽEJ, CELJE I ПШН BLAGINJA ZA VSE, NE LE ZA PEŠČICO Шц p } X HP' HHH iß TJAŠA PODPEČAN, VELENJE I GORAN LUKIĆ, V BRALCI POROČEVALCI 43 i - . ':< Ђје fl Človek človeku V ponedeljek, 14. maja, je bilo odprtje 9. tradicionalne medgeneracijske razstave likovnih del učencev OŠ Lava in likovne skupine Prijatelji iz Celja. V kulturnem programu sta sodelovala učenca OŠ Lava, in sicer Nina Lipovšek ter Maj Kramberger, ki sta predstavila odlomek iz Cankarjevega Kurenta. Glasbeni gost je bil Tadej Cizej iz Braslovč. Razstavo sta odprli ravnateljica Marijana Kolenko in vodja skupine Prijatelji Amina Kolarič. Učence OŠ Lava je skozi svet umetnosti vodil Urh Kodre, saj so se predstavili s serijo grafik, odtisnjenih v tehniki kola-žnega tiska. Čipke, svila, volna, vezenina, muslin so zaživeli v novi podobi - v obliki grafičnih listov. Odnosi med ljudmi se odražajo v podnaslovu likovne postavitve, ki se glasi Mir je krhek kot porcelan, in so ujeti v otroško iskrene podobe sedmo-in osmošolcev. Osnovne teme letošnje razstave se dotika tudi razstava malih plastik z naslovom Ples. Odnosi v ple- snem paru, plesalcev na plesišču in odnosi med objekti v prostoru so osrednja tema postavite. Članom likovne skupine Prijatelji je izbrano osrednjo temo človek človeku predstavila njihova mentorica Taja Na-raks. Na ogled so postavili 34 likovnih del, ki skozi osebno zgodbo vsakega od nas zrcalijo likovno podobo odnosa človek človeku, in to (človeka z veliko začetnico. Avtorji so na svoj način upodobili različna medčloveška razmerja. Ponekod je poudarek na telesnih fragmentih, detejlih, drugod je v pretehtani kompoziciji skrita tudi kakšna (bolj ali manj) vidna pripoved oziroma simbolika življenja. Pri posameznikih se motivi ponavljajo, saj je želela mentorica likovni izziv še malo nadgradi- ti. Avtorjem je predlagala, naj svoj motiv upodobijo v različnih tehnikah. Poleg klasičnega oziroma med slikarji najpogosteje uporabljenega akrila in olja so preizkusili na primer suhe pastele, akvarel, oglje in razne mešane tehnike, kot je kolaž ali asemblaž. Umetnost, predvsem likovna, odseva notranji človekov svet, jeizrazna podoba naših medsebojnih odnosov,izraz medsebojne naklonjenosti, ki lahko zori v prijateljstvo in dozori v ljubezen, ki je prosta kakor pesem, če s3 izposodimo misel od indijskega pesnika Tagoreja. Vrata OŠ Lava so ves dan odprta, zato jevredno veNopiti in sirazstavo v miru ogledati ter razmisliti o medsebojnih odnosih. AK, foto: BLAŽ ČREPINŠEK Sedemdesetletnica mature celjskih gimnazijcev Zadnji petek v maju so tisti, ki so leta 1948 maturirali Takratno osemletno gim-na celjski gimnaziji, praznovali sedemdesetletnico mature. nazijo so večinoma začeli Ob 70-letnici mature so si nekdanji dijaki, med njimi sta tudi znana celjska profesorja, pobudnika tega srečanja, Božena Orožen in Emil Kolenik, ogledali šolo, kjer jih je sprejel ravnatelj d j. Antoa Šepetavc. Ne samo par Zvesti naročniki Šale z Vrh pri Te-harjah imajo srečo, saj njihova češnja rodi tudi več sladkih sadežev na enem peclju. Pri obiranju so opazili, da je na dveh pecljih zraslo kar pet češenj. Koliko takih primerkov so opazili, niso sporočili, upamo, da so jim šli v slast. obiskovati v zadnjem predvojnem letu 1940. Nekateri tudi že prej, rako da so se p o vojni znašli v dveh oddelkih šestaga razreda sošolci, rojeni o. leta i924 do 1930. Nekaj jih je imelo za seb oj že hude vojne izkušnje. V šestem in sedmem razredu so bili ločeni na dekliški in deški razred, v zadnjem letniku so nastali mešani razredi. Razrednik v 8.a-ra-zredu je bil Joško Trobej, proOesor matematike in fizike, v 8.b-razredu pa Ivan Mlinar, profesor zgodovin e in geografije. Odkar so se na maturantskt izlet podali skupaj, so tudi obletnice mature proslavljali skupaj dijaki obeh oddelkov. Le število se je spreminjalo. Ob maturi jih je bilo 78, zdaj, po sedemdesetih letih, jih še živi 24, a marsikdo ne more več na srečanje. Ker je pretaklo že toliko časa, so lata vedno bolj dra-goeena, zato se? razen ob obletnicah sreaujejo še vsako sreda a kavarni Evropa. B O Foto: GrupA MESTNA OBČINA CELJE Nt podlagi 50., 60., 61.a in 96. člana Ztkant a prastarskam načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, St. tt/07, 70/00 - ZVO--1B, 100/09, 80/10 - ZUPUDPP, Vt/ii - ZKZ-C, 57/1П, 57/1П - ZUPUDPP-A, 109/in, t5/1t - -kl. US, 76/1V - adl. US, 1V/15 - ZUUJFO in 61/17 - ZdraP-n) in tn. člana Statuta Mastne aičine Celje (Uradni list RS, St. 106/1t, 9t/15) župae MosSeo občieo Celje s tam JAVNIM NAZNANILOM aivašča javnast a javei razgreiSvi oseuSka Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju zazidalnega načrta Gospodarska cona Vzhodne Trnovlje I I. (1) Mastna aičina Calja naznanja javna razgrnitav asnutka Odlaka a serememeah in eapalnitvah Odlaka a sorejetju zazidalnega načrta Galeaearlka cana Vzhadna Trnavlje I. Predmet spremembe in eapalnitva zazidalnega načrta sa eapustna namaminasti dveh aimačij. (n) Prva aimačje je aimačje trgavskaisklaeiščne dejavnasti, druga aimačje pa aisaga pare. St.: VV, V7/V, V7/5, V7/7, 50/n, 16t5/0, 16t5/10, vse k.a 108n-Teharje in pare. št. П15/11, n15/1t, П15/10, П15/П0, vsa k.a. 108t-Bukavžlak. II. Gradivo bo javno razgrnjeno od 4. 6. 2018 Vo vključno 18. 6. 2018: - v prastarih Mestne aičine Celje, Oddelka za akalje in prastar ter kamunala, na Sektarju za prastarska načrtavanje, pramat in varstva akalja, saia za stranka, III. nadstropja, Trg celjskih knazav 9, Calja in - na sedežu Krajevne skupnasti Teharje,Teharje 56, tnni Teharje. III. Javna obravnava bo 1П. 6. П018 v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezav 9, Calja, s pričatkam ob 15. uri. IV. (1) V akviru javna razgrnitve ima javnast pravica dajati pri-pamia in predlaga na eaealnitev eraetarekega akta. Pripamie in predlagi se lahka da vključna 10. 6. П018 padaja pisna na mestih javne razgrnitve kat zapis v knjiga pripami in predlagav, lahka se pašljeja na naslav Mestna aičina Calja, Oddalak za akalja in prastar tar kamunala, Trg celjskih knazav 9, Calja, ali pa na elektronski naslav prastar@celje.si, pri čemer se v ruiriki »zadeva« navedeja ključna iasada »Vzhadna Trnavlje«. (n) Mastna aičina Calja ia preučila pripamee in pradlage javnasti in da njih zavzela stališče, ki ga ia aeItvilt na spletnih straneh Mestne aičine Celje: htte://mac.celje.si v ruiriki Stališča da pripami in na mestih javne razgrnitve. (t) Šteje se, da je pri dajanju eripami in predlagav z navedia imena in priimka ali drugih aseinih padatkav dan pristanek za sejavs teh padatkav v stališču, ki ia aeIavlIena na splatnih straneh Mastna aičina Calja in na mestih javne razgrnitve. Oseie, ki ne želija, da se v stališču aejavijc njihava imana in priimki ali drugi asaini padatki, martIc ta palaeaI navasti. Številka: 3505-10/2010 Datum: П0. 5. П010 Bajan Šrat župan 44 MLADI ZA MLADE Okoljevarstveni tehniki sodelovali v evropskem projektu Instituta Jožef Stefan V letošnjem šolskem letu 2017/18 smo dijaki programa okoljevarstveni tehnik Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja s Šolskega centra Celje pod mentorstvom profesorice Janje Čuvan sodelovali pri testiranju naprednih in zanimivih učnih programov s področja kemije s poudarkom na interaktivnosti in izvedbi eksperimentov s strani dijakov samih. Eksperimente so pripravili na Institutu »Jožef Stefan«, ki kot partner sodeluje v evropskem projektu STEM4YOUTH. Izbrana aktualna podpodročja testiranja so bila: nano-tehnologija, energetska učinkovitost in kemija v povezavi s transportom, medicino, športom, kmetijstvom, računalništvom, recikliranjem in proizvodnjo. 1. testna faza, pri kateri smo sodelovali dijaki 2. letnika programa okoljevarstveni tehnik, je potekala od začetka šolskega leta do konca januarja 2018. Na podlagi pridobljenega odziva izpolnjenih anket dijakov in poročil profesorjev sodelujočih 15 šol iz Slovenije so na Institutu »Jožef Stefan« do sredine februarja 2018 programe še dodatno izboljšali. Nato se je začela 2. faza testiranja naprednih in zanimivih učnih programov s področja kemije, v kateri smo sodelovali dijaki 3. letnika programa okoljevarstveni tehnik. V tej fazi testiranja je bilo k sodelovanju povabljenih le še osem šol in mi smo bili ena izmed njih. Tovrstno sodelovanje je bilo v korist tako nam, ki smo in še bomo na ta način oplemenitili svoje šolske ure, kot Institutu »Jožef Stefan«, ki bo s pomočjo naših povratnih informacij ob zaključku projekta javnosti ponudil kar se da dovršene vsebine in s tem skušal navdušiti mlade za študij naravoslovnih in tehniških ved. Anamari Šeško, dijakinja 2. letnika: »Projekt mi je bil všeč, saj smo se naučili kar nekaj novih stvari. Najzanimivejše je bilo, ko smo ugotavljali, koliko bakterij se nahaja na različnih predmetih in tudi na naših rokah. Zdaj vem, da si moram roke dobro in temeljito umiti, da so čiste, ne pa jih samo splakniti pod vodo. V poletnih dneh vsi potrebujemo potrebno zaščito pred soncem. Poskus s kremami mi je pomagal, da sem se odločila za pravilen nakup kreme. Manjši, kot so delci, bolj se krema vtre v kožo in posledično nimamo belih madežev.« Monika Ravnjak, dijakinja 3. letnika: »Pri projektu STEM4YOUTH sem se naučila veliko novih in uporabnih stvari, kot sta na primer korozija in delovanje fotovoltaike. Končne postopke in zaključke smo izvajali skupaj s sošolci, tako da smo pri tem vsi spoznavali različna področja. Raziskovanje različnih področij je bilo povezano z našimi vsakodnevnimi stvarmi. Pri delu nisem imela težav. Sam projekt Stran Mladi za mlade so pripravili Dijaki programa okoljevarstveni tehnik Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja s Šolskega centra Celje pod mentorstvom profesorice Janje Čuvan se mi je zdel zelo zanimiv. Še posebej mi je bilo všeč samostojno delo v laboratoriju ter opazovanje in sklepanje rezultatov glede na eksperiment.« Nika Ivanuš, dijakinja 3. letnika: »V okviru predmetov materiali in okolje ter okoljevarstvene tehnologije smo letos sodelovali v projektu Stem4Youth. Nekaj učencev nas je pripravilo predstavitve dodeljenih tem, na podlagi katerih smo izvajali poskuse pred razredom. Sama sem pripravila predstavitev in poizkus z naslovoma Kemija v nanotehnologiji in Kemija v kmetijstvu. Prva tema ni bila tako zahtevna, kajti ugotavljali smo, ali določene sončne kreme vsebujejo nano- ali mikrodelce glede na to, kako dobro se vpijajo v kožo. Naredili smo tudi fotokatalitični test, pri katerem so nanodelci v raztopini pod vplivom svetlobe barvilu spremenili barvo. Teorija je bila sicer malo bolj zapletena, vendar smo s pomočjo dodatne razlage profesorice uspešno pridobili znanje o tej temi. Druga tema pa je bila po mojem mnenju sicer teore- tično lažje razumljiva, vendar je bilo veliko dela s pripravljanjem stvari, ki smo jih potrebovali za izvedbo poskusa. V laboratoriju sem morala pripraviti sokove različnih vrst sadja in zelenjave. Sokovom smo najprej dodali škrobovico in potem postopoma jodovico, dokler ni prišlo do preskoka barve. Več jodovice smo porabili, več C-vitamina je vsebovala zelenjava oziroma sadje. Vaje so se mi zdele zelo zanimive, tudi teme so bile takšne, ki nam lahko pridejo prav v vsakdanjem življenju. Mislim, da smo s tem projektom poglobili svoje znanje, se naučili nekaj novega in zanimivega. Super je, ker ure potekajo na malo drugačen način.« Nika Cokan, dijakinja 3. letnika: »Pri projektu Stem4Youth sem se malo več posvetila temi kemija v medicini in pripravila nalogo z naslovom Mikroorganizmi v vsakdanjem življenju. Najprej sem predstavila nekaj teorije, nato pa sem naredila še poskus, kar je zahtevalo kar nekaj časa. Pripraviti smo morali agarne plošče, na katerih so se kasneje razvijale bakterije. Pri vaji smo najprej preizkušali učinkovitost umivanja rok z vodo, dezin-fekcijskim milom in razkužilom. Z naslednjimi poskusi smo ugotavljali, kje vse najdemo mikroorganizme. Ugotovili smo, da je prisotnost bakterij izjemno velika. Nazadnje smo ugotavljali še učinkovitost naravnih antibiotikov (medu, česna, ingver-ja ...). Mikroorganizmi se nahajajo vse okrog nas, zato je potrebno paziti, da rok in predmetov ne vnašamo v usta in si roke vedno umijemo z milom in, če je le mogoče, tudi z razkužilom. Naloga je bila dokaj obširna in hkrati zelo zanimiva, saj smo pridobili novo znanje, ki nam bo zagotovo koristilo. Menim, da bi morale šole večkrat sodelovati v takšnih projektih, saj so za mladino zelo zanimivi.« NIKA IVANUŠ, mentorica NINA M. KORENT Okoljevarstveniki se učijo tudi reciklirati. Patrik je s sošolci izdelal galvanski člen (baterijo) iz aluminijeve folije in jeklene krpice oziroma bakrove ploščice. Nika in Luka pri določanju vitamina C v sadju. Dijaki v programu okoljevarstveni tehnik spoznajo osnovne tehnike v laboratoriju. Monika pri tehtanju topljenca za pripravo raztopine. Dijaki zelo radi opravljajo vaje v okoljevarstvenem laboratoriju, kjer se naučijo opravljati analize vode, zraka in tal. Okoljevarstveniki določali količino C-vitamina v sadju in zelenjavi Dijakom je bila vaja Kemija v medicini, pri kateri so ugotavljali prisotnost bakterij na vsakdanjih rečeh, zelo všeč. OTROŠKI VRTILJAK 45 Kako veliko je vaše srce? Na obisku v Vrtcu Vitanje Vitanjski vrtec je trenutno skoraj na sredini gradbišča, saj bodo v kraju dobili boljšo cesto, pločnik in razsvetljavo. Otroci so povedali, da redno spremljajo dnevno premikanje delovnih strojev, sploh fantje so navdušeni nad njihovim delom. A na dan, ko sva jih s fotografom obiskala, so bili očarani nad delovanjem človeškega telesa. Človeško telo je čudežni stroj in mladi Vitanjčani iz skupine Žogice trenutno spoznavajo glavne organe telesa. Njihova igralnica je polna zanimivih stvari, ki so povezane s človeškim telesom. Skupina otrok, stara od treh do štirih let, je vznemirljivo razlagala predvsem osnovne podatke. Kako je človeško telo sestavljeno iz kosti in mišic, da imamo srce, pljuča, žile ... Na obisku so nama s fotogra- fom pokazali, kako dihamo s pljuči. Iz papirja so izrezali tloris pljuč, mu nalepili slami-ci, na kateri so prilepili vrečki. Ko so pihnili v slamici, sta se vrečki napolnili z zrakom, in ko so pritisnili na vrečko, se je spraznila. »Tudi mi tako dihamo. Ko vdihnemo, se pljuča stisnejo, ko izdihnemo, se pljuča raztegnejo,« je razložil mladenič. Učeno lahko dodamo, da povprečna oseba vdihne približno 11 tisoč litrov zraka na dan. Druga skupina je iz nalepk izrezala srčke in si jih prilepila na levo stran telesa, na stran, kjer je srce. To naše srce je nor stroj. »Če srce ne dela, umremo,« je dodala deklica, ki je zelo potrudila z izdelavo rdečega srca. Učeno dodajamo, da srce odraslega človeka udari približno 70-krat na minuto, pri čemer žensko srce bije hitreje od moškega. Tretj a skupina je obrisala fanta in potem obris pobarvala z rdečo, ker so takšne barve naše mišice. Tisti, ki so končali najhitreje, so lahko bili otroški zdravniki. Človeško telo je neutruden delovni stroj, podoben kot ga otroci redno srečujejo na de-lovišču. A človeški ima srce in te »mašina« nas dela človeške, ljubeče, prijetne, sočutne ... Kje pa je vaše srce? BGO Foto: SHERPA 46 RAZVEDRILO Pri zdravniku »Ali me bo res operiral študent?« »Da.« »Kaj pa, če operacija ne bo uspela?« »Potem ne bo naredil izpita.« Velikost »Zdaj imamo najsodobnejši TV-sprejemnik, trideset krat sedemdeset,« pripoveduje Korenova svoji sosedi. »A to je velikost zaslona?« »Ne, to so obroki.« Rada ima moške »Ali že veš, da je moja žena homoseksualec?« »Kako je lahko tvoja žena homoseksualec? Ali sploh veš, kaj je to homoseksualec?« »No, kaj?« »To je tisti, ki ima rad moške.« »Ja, saj to je to! To sem tudi mislil!« Brez mešanja Televizijska ekipa je snemala oddajo, posvečeno otrokom. Tema je bila: Življenje nekega kmeta. Novinar se je sprehodil skozi vas in naletel na Štefana. »Mi lahko poveste, kako preživite dan?« ga je vprašal. Štefan: »Zjutraj vstanem in popijem brizganec, potem po kosilu še dva ...« Novinar: »Gospod, to je oddaja za otroke, ne smete govoriti, da kar naprej pijete brizgance. Namesto tega re- Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. cite, da berete knjige ali kaj podobnega.« Štefan: »Dobro. Zjutraj vsta-nem in preberem eno knjigo, nato se malo sprehodim po dvorišču, da se nadiham svežega zraka, vmes se čisto zbudim in preberem še dve knjigi. Potem je kosilo in po njem z ženo prebereva nekaj škatel knjig. Zvečer pride k meni Tone in greva v knjižnico. Tam je toliko knjig, da se kasneje sploh ne spomniva več, koliko sva jih prebrala, dokler naju ne spodijo domov.« Novinar: »Torej greste potem domov?« Štefan: »Ne, potem greva še k Tonetu, ki ima doma v kleti tiskarno. Za otroke pa imam eno sporočilo: ne mešajte gradiva, ker vas bo bolela glava.« Spanje Šef je zalotil Rajka, ki je dremal za pisalno mizo. »Oprostite, šef, toda naš dojenček ponoči ni nič spal in sem bil celo noč pokonci!« »To je pa čudovito! Pripeljite ga s seboj v službo, da tudi tu ne boste spali!« Pameten pes »Moj pes je inteligenten tako kot jaz,« se hvali Vlado v družbi prijateljev. »Kaj res? Pa tako pameten izgleda,« se oglasi nekdo iz družbe. Prvi primer Blondinka se je prišla po zanimat, če bi se lahko vpi Oven Tehtnica Km sala na policijsko akademijo. Inšpektor ji je zastavil nekaj vprašanj, da bi videl njeno razgledanost: »Kaj je to algoritem?« Blondinka: »Alga, ki je ujela ritem.« Inšpektor je malo zmeden, a se zbere in postavi še eno vprašanje: »Koga je ubil Ga-vrilo Princip?« Blondinka se zamisli in vpraša: »A ni to tisti človek, ki je ubil zadnjega kitajskega cesarja Johna F. Kennedyja?« »Ojoj, saj sem vendar Batman!« : -" : (o-tAtUtA lAt-з rto-rfki'ljjo.j Krepko boste zavihali rokave in uspeh ne bo izostal. Ključ do uspešnosti bo zagotovo v dogovarjanju. Pozabite na to, kar vam narekuje ponos. Vpliv Marsa vas bo podžigal k nesoglasju. Ne dolivajte olja na ogenj, da se ne bo razširil. Škodo bi si povzročili mimogrede. Vaše družabno življenje bo postajalo iz dneva v dan pestrejše. Vabila v družbo bodo pogostejša, odzovite se nanje! Bik Dvojčka Inšpektor globo vzdihne in se odloči zastaviti še zadnje vprašanje: »Povejte mi, kdo je ubil Jezusa Kristusa?« Blondinka razmišlja in razmišlja in žalostno odgovori: »Ne vem.« »Dobro,« reče inšpektor. »Potem pa pojdite in sporočite, ko boste našli odgovor.« Blondinka pride vsa vesela domov, kjer jo vprašajo: »No, kako je bilo?« Ona: »Sijajno, šef mi je že dal prvi primer umora!« Rak Lev Devica Še vedno si niste čisto na jasnem, kaj pomeni določena situacija za vas. Razmišljali boste o marsičem in iskali odgovore. Z nekom boste navezali izredno dobre in presenetljivo trdne prijateljske ali poslovne stike. Lahko ravnate na podlagi občutka. Vse se obrača tako, da boste na koncu zadovoljni. Načrt, kako preživljati aktivneje prosti čas, boste uspešno nadaljevali. škorpijon Vaše misli bodo hitre in idej ne bo primanjkovalo, spravite jih tudi v življenje. Energija bo nekoliko nihala. Nič hudega, če boste za opravila, ki jih sicer postorite z levo roko, potrebovali več časa. Bo pa zato vse, kar boste naredili, zelo kakovostno. Venera vam bo pričarala romantično vzdušje, v katerem boste resnično uživali. Lepo vam bo. Ogromno dela in pritiskov, ki jih boste občutili, ne boste vedno najlažje prenašali. Vaše potrpljenje bo večkrat na preizkušnji. Nestrpni ste, situacijo bi utegnili napačno oceniti in se odločati v lastno škodo. Prizanesljivo torej, premislite, preden boste komu kaj naravnost povedali. Svoja čustva boste težje izrazili. Zdaj ni čas za umik, raje poiščite družbo osebe, ki ji zaupate. Vladavina vašega znamenja z Merkurjem v vašem znaku bo omogočala, da boste neustavljivi. Imate veliko energije, kar se bo poznalo na delovnem področju. Z lahkoto boste reševali zadeve. Tudi vaše razpoloženje bo odlično, kar se bo čutilo na čustvenem področju. Odlično razpoloženje se bo prenašalo tudi na zasebno področje. Razpolagali boste s faktorjem X, ker boste izžarevali posebno privlačnost. Strelec Odlično se boste znašli pri opravkih, najbolj pri tistih zadevah, ki se nanašajo na humanost in pomoč v stiski. Ne obljubljajte več, kot ste trenutno zmožni. Ni vse odvisno od vas in vaše dobre volje, tudi zunanji dejavniki igrajo veliko vlogo. Vsekakor boste poplačani z občutkom, da ste naredili dobro delo. Neka zadeva presega okvir, ki ste si ga zastavili. Kozorog Obveznosti bodo od vas zahtevale veliko časa. Nemirni boste, spone, ki vas povezujejo z ljudmi, se vam bodo zdele na trenutke pretesne. Zrahljajte jih s pogovorom in ustvarite prijetno vzdušje. S svojo osebno noto lahko v vsak odnos vnesete drugačno energijo, zato se potrudite. Venera v vašem znaku vas bo vidno polepšala in več kot odlično se boste počutili v svoji koži. Imeli boste občutek, da so vsi prezahtevni do vas in od vas pričakujejo preveliko. Ni izključeno, da boste začutili na finančnem področju rahel prepih, ki bo aktiviral vašo že tako značilno previdnost. Srednja pot je vedno dobra in varna izbira. Lepa beseda vedno lepo mesto najde. Nekdo se bo obrnil na vas in težko ga boste zavrnili, čeprav boste v velikih dvomih, kako ravnati. Kompromis bo najboljši. Vodnar Ambiciozno se boste lotili dela in pri tem ne boste posvetili dovolj pozornosti neki malenkosti. Previdno! Lahko se zgodi, da boste v mislih nerealno projektirali nekatere situacije na delovnem področju. Pazite, da vas zmota ne bo na nenaden in trden način postavila na realna tla. Prijazno boste odgovorili na pobudo, ki jo bo dala nasprotna stran. Malce dvoma, ki ga boste občutili, se bo razblinilo. Z veliko prilagodljivostjo boste uspešno krmarili med najrazličnejšimi opravki in ljudmi. Zanimivo vam bo, saj bosta tempo in dinamika takšna, kot vam tudi najbolj ustreza. Dolgočasno res ne bo! Če ste imeli v svojem okolju kakšna nesoglasja, je pravi čas, da se pogovorite. Ozračje bo takšno, da boste dosegli spravo. S partnerjem boste z lahkoto našli skupni jezik. Ribi Dela vam zlepa ne bo zmanjkalo, kar ste pravzaprav sprejeli kot neizbežno. Pripravljeni ste na akcijo in skok iz povprečnosti. Če ne želite izgubiti prijatelja, ne posojajte denarja. Sebi in njemu bi naredili slabo uslugo. Mikalo vas bo iti v neznano. Ne razmišljajte, kaj in kako, ampak tvegajte in zelo prijetno boste presenečeni nad dogajanjem. Vaš pogum se bo obrestoval. Tisto, kar je preživeto, nima več kaj iskati v vašem življenju. Pri tem ne gre samo za ljudi, gre tudi za predmete, delovanje, razmišljanje, skratka za celoten skup življenjske filozofije. Razmislite o tem in naredite preobrat. Okoliščine vas bodo verjetno izpostavljale preizkušnjam in skušnjavam ter preverjale vašo vzdržljivost. Ne pustite, da vam kaj da negativen pečat. Razmišljajte pozitivno. Dvakrat poročen HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 090 64 30 in na Facebookovi na 041 404 935 in na Facebookovi strani strani Dolores Astro. Astrologinja Gordana. Vse slikovne šale vir: splet RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka KrižanKe & usaflke ATOM V POLPREVODNIKIH HITRA BOJNA LADJA Z MOČNO OBOROŽITVIJO PRIREDNI VEZNIK MIDVA..... ONADVA GLAVNO MESTO GANE Povsod z vami SUNKOVIT POTEG MOČVIRSKA RASTLINA IRENA POLANEC AMERIŠKA IGRALKA ANDERSON PRVA SLOVENSKA FILMSKA ZVEZDA TROPSKA GOMOLJNI-CA PRIČA KAKŠNEGA DOGODKA MESTO NA JAPONSKEM OTOKU KJUŠU NASPROTJE PIJANEC PASIVE (ŽARG.) KATALOŽNI ZAPIS O PUBLIKACIJI VOJAŠKO POVELJSTVO SLOVENSKI REŽISER (JANEZ) 11 TRETJA POTENCA MILIJONA OBROBEK (REDKO) RAGLJA (REDKO) BLAGO V SKLADIŠČU PRIKRITO OPOZORILO EDVARD ŽITNIK SUROVINA SNOV ZA ZA KOVINE LOŠČENJE VINORODNA RASTLINA VISOKA STAVBA NEMEC KOT OKUPATOR AMERIŠKA FILMSKA NAGRADA ZDRAVILNA BLEDO RASTLINA RDEČ STARA (POG.) PLOŠČIN__SKA MERA KDOR ORJE VPLIV NA ODLOČITEV PREBIVALEC BALKAN- BOGINJA POLOTOKA UPANJE EGIPČANSKA PLODNOSTI 14 PREKRITOST Z RASTLINAMI VOLTAMPER OPICA (POG.) IZDEL. GLINENIH PREDMETOV ŠPORTNO PRIZNANJE SAMOSTAN q NA GORI ATOS ZABAVA (ŠTAJER.) ZVEZNA DRŽAVA V ZDA MOŠKI SPOLNI UD URŠA ALIČ PIANIST BERTONCELJ VELIKONOČNI SPEV VZDEVEK (STAR.) KONEC POLOTOKA BIBLIJSKO IME PALESTINE ŽENKICA (REDKO) SLOVENSKI SLIKAR (JURE) ENA SAMA STRUPEN IGLAVEC STRAHOV- AVSTRIJSKI LADA PISEC (EMIL) ZINKA KUNC ŽIVLJENJSKA TEKOČINA STREHA (STAR.) VEROVANJE V NADNARAVNO VOZILO Z ENIM SEDEŽEM PERSONA ŠVEDSKI PISATELJ HANSSON IVANKA KRAŠEVEC SL. ZNAMKA ŠPORTNIH OBLAČIL TORBICA (POG.) 16 REŽISERKA VOGELNIK ZUNANJA PODOBA OBRAZA GRELNO TELO ŠVICARSKA ZNAMKA ČOKOLADE POLKROŽNI DEL NOHTA NICK NOLTE PISATELJ FRANC KSAVER EMA KURENT ČLOVEKU PODOBNE ŽIVALI ULTRA-VIJOLIČAST AVTORSKA AGENCIJA SLOVENIJE ZADNJI ODSEK ČREVESA VAS PRI KOMNU BREZNOGI PLAZILEC ANTIČNO RAČUNALO SUDOKU 311 6 3 1 8 2 7 6 4 7 5 9 4 3 5 1 4 5 2 9 5 2 1 7 8 7 8 5 3 SUDOKU 2 6 3 8 8 4 3 9 2 4 1 9 2 3 2 7 9 9 5 4 4 6 1 5 7 1 8 4 7 4 REŠITEV SUDOKU 310 REŠITEV SUDOKU 1 7 4 6 3 2 9 1 5 8 2 9 5 7 8 1 6 4 3 8 3 1 6 4 5 2 7 9 1 2 3 4 9 6 7 8 5 9 5 7 1 3 8 4 6 2 6 8 4 5 7 2 9 3 1 3 7 8 9 1 4 5 2 6 4 6 9 2 5 3 8 1 7 5 1 2 8 6 7 3 9 4 2 4 3 9 6 5 8 7 1 5 9 6 7 8 1 3 4 2 8 7 1 2 4 3 6 5 9 9 6 4 8 5 7 1 2 3 7 2 8 1 3 4 9 6 5 3 1 5 6 2 9 7 8 4 4 3 7 5 1 6 2 9 8 6 5 2 3 9 8 4 1 7 1 8 9 4 7 2 5 3 6 BITKA 3 5 13 POBEG KANON 10 12 2 17 PREVRETEK 6 15 7 8 4 18 1q novi tednik Nagradni razpis 1. nagrada: prašek in mehčalec ter majica NT&RC Vedno г iMmqj / 2. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe 3. nagrada: kuhinjski krpi NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 Ime: Priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Kontaktna telefonska številka: Podpis: IH СЛ O Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 5. junija. Geslo iz številke 21: Dan mladosti v Braniboru Izid žrebanja 1. nagrado, prašek in mehčalec ter majico NT&RC, prejme: Romana Janjić iz Celja. 2. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Vladimir Marjetič s Polzele. 3. nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Marica Kokot iz Šmarja pri Jelšah. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. 48 RUMENA STRAN Turški zvezdnik obnorel Celjane Nepregledna množica oboževalcev turškega zvezdnika Buraka Öz^ivita je minuli torek napolnila nakupovalno središče Citycenter Celje. Igralec Burak ÖzQivit je svojo slavo dosegel z glavno vlogo Kemala v turški nadaljevanki Moja boš, ki jo še lahko gledate na naših malih zaslonih, sicer pa so snemanje serije že zaključili. V Citycentru Celje se je sprehodil po več kot 500 metrov dolgi rdeči preprogi, vmes pa za kratek čas postal na velikem odru, kjer se je nekaj srečnic z njim fotografiralo. Evforija ob njegovem prihodu je naraščala že tri ure pred dogodkom, ko so se ob ograjeni preprogi že zbirali prvi oboževalci - pardon, oboževalke. Foto: GrupA Oboževalke so Buraka pričakale že na letališču. Zvezdnik je najprej obiskal Celje, še isti dan Maribor, včeraj (v sredo) pa prestolnico. Zaželen avtogram Buraka sta dobila tudi voditelja jutranjega programa na Radiu Celje Eva in Dejan. S pomočjo naše Facebook strani bosta s tem »dobitkom« razveselila nekoga izmed sodelujočih. Cestnikovo kostanjevo drevo Za lepši in čistejši svet bi moral vsak človek posaditi kakšno drevo. Na širšem vojniškem območju to zadnje čase počne občina, ki na ta način časti prejemnike svojih zlatih grbov, vsakoletnih visokih občinskih priznanj. In tako je na Frankolovem svoje kostanjevo drevo dobil tudi tamkajšnji dušni pastir pater Branko Cestnik (na fotografiji), sicer ptujske gore list. Tudi kostanj tega slovenskega razumnika je označen s ploščico, ki opozarja na to, komu je drevo posvečeno. A ne ostanimo zgolj pri drevesu ... Pred bližnjimi volitvami Cestnik v svojem blogu na zanimiv način razmišlja o volilni abstinenci Štajercev in Prekmurcev, ki jo povezuje s slabšo gospodarsko razvitostjo. To dokazuje z lestvico slovenskih občin, kjer po izračunih revije Moje finance ljudje najbolje živijo. Gre za gorenjske občine v pasu med Železniki in Komendo, kjer živijo tudi najbolj marljivi volivci. Recept je torej jasen: politiki naj poskrbijo za boljše življenje ljudi in ti jim bodo z veseljem dali svoj glas. Foto: MATJAŽ JAMBRIŠKO —■— i v ■ ■ Ii ■■ ■ ... Trdoživi nekdanji gimnazijci Božena Orožen (na sredini) je legendarna upokojena profesorica slovenščine s I. gimnazije v Celju, ki je kljub častitljivim letom neumorna. Nazadnje sta z nekdanjim sošolcem Emilom Kolenikom, prav tako znanim celjskim profesorjem, organizirala srečanje vseh gimnazijcev, ki so v Celju maturirali pred 70 leti. Resda jih ni več veliko, a so trdoživi in se radi družijo, zato tudi tokratne priložnosti niso zamudili, če jim je le zdravje dopuščalo. Foto: GrupA Skrbi za našo promocijo Tvrtko Abramušić je odličen kapitan in poznavalec zgodovine Golega otoka, Svetega Grgurja ter ostalih tamkajšnjih krajev in otokov. Ekipo naše medijske hiše je v prvi polovici maja s svojo barko popeljal po tem delu hrvaške obale in jo prepričal o svoji legendarni gostoljubnosti. Ker je sedel v srca zlasti ženskega dela naše medijske hiše, je v zahvalo prejel majico Novega tednika in Radia Celje. Te dni je poslal lepe pozdrave tudi za naše bralce in poslušalce, ki so že kdaj uživali ob njegovem poznavanju tamkajšnjih zgodb, spretnem krmarjenju skozi morska vrata ali brenkanju na strune kitare. Foto: osebni arhiv