Metrična mera. Pri 13. letosnji skupščini idrijskih učiteljev govoril J. L. (Konec.) Novi uteži so s sedanjimi v tem razmerji: 1 gram = 0057 (blizo 720) lotov; ' 1 kilogram = 1*785 (blizo l3/4) funtov; 1 metrični cent = 178-567 funtov; 1 tona 17 centov 85-67 funtov; 1 kilogram — 2 colna funta (1 colni funt = 0 89 dun. funtov). 1 dekagram (10 gramov) = 057 (Va) navadnih funlov. Dekagram se po Nemškem imenuje Mnovi lot". Ta bode pri nas spodrinil y2 lota. Naj spregovorim konečno še nekaj besedi o koristi metrične mere! Kdor je pazno premišljeval sestavo novih mer, razvidi, da so vse različne mere dolgostne, kvadratne itd. osnovane na e n i podlagi, namreč na podlagi dekadične številne sisteme. Pri tej razločujemo enote (M, L, G), desetice (DM, DL, DG), stotice (HM, HL, HG), tisočice (KM, KL, KG) itd.; potem desetine (zehntel) (d/M, d/L, d/G); stotine (c/M, c/L, c/G) itd. Kdor tedaj razumeva dekadično številstvo, seznanil se bode ktnali z novo mero. Pri novi merski sistemi so vsi deli v enakem razmerji med seboj; vsak viši del se razdeluje na 10, 100 ali 1000 nižih delov. Pri sedanjih merah pa imaaio števila 6, 12 (dolgostna tnera"), 36, 144 (kvadratna mera), 216, 1728 (kubična mera), 100, 32, 4 (uteži). Vsa ta števila pa si težko zapomnujemo, ter le počasi ž njimi račuaimo. Z novimi meranii se bodo pa zeld veliki načini naglo izverševali. Sedanje mere so bile znajdene le po naključji, ter so jih le samovoljno, brez zdatnega vzroka za edinske mere vpeljali; nove mere pa imajo zanesljivo naturno in znanstveno p odlago. Da je metrična mera velike praktične vrednosti, nam priča tudi to, da jo rabi že blizo 120 niilijonov Ijudi' v zapadni Evropi in v Araeriki. Z novim letom 1872. bodo to mero vpeljali tudi po vseh nemških deržavah. Ako jo tudi Avsfrijansko kmali dobode, bode občevanje z vsemi temi deželami kaj lahko. Do sedaj je bila velika razlika v meri in v vagi med posamnimi deržavami; učenci po šolab, kupci, obertniki in drugi morali so se uriti mnogo raznih raer, ki so bile tii pa tam v navadi. Metrična mera pa tudi pri nas ni čisto nova prikazen. Možje, ki se pečajo z vednostjo, rabijo jo skozi in skozi pri svojih znanstvenih poskusih. Matematikarji, fizikarji, kemikarji, zemljemerci (inženirji) se poslužujejo le metrične mere. V dr. Močnikovih Mštevilskih knjižicah" za Ijudske šole se nahaja mnogo nalog z metričnimi nierami. Kdor jih hoče reševati, mora vsekako poglavitna načela nove mere razumeti; pa sej to učenje ne bode nikomur prizadevalo težav. Naj pervo si uioramo prisvojiii pravi pojem edinske dolgostne mere j,,metej", posodne niere ,,liter", ter utežne mere ,,gram". Zapomniti si nadalje morarao gerške množivne izraze: deka, hekto, kilo, mirija in latinske delivne: deci, centi, mili. Pervi so identični s celotami (die ganzen) , drugi pa z decimali (desetinami) pri dekadičnem številstvu. Začetkoma si bode treba zapomniti in razumeti le tiste naj navadniše niere, ki bodo sedanje kupčijske izpodrinile, p. M, d/M, c/M, DM, HM, KM; ar, sler; L, d/L, HL; G, DG, KG, metr. cent itd. V ljudski šoli bode treba naj prej novo mero razlagati. Moja misel je celd, da bi se berž polagoma pričenjalo. Kakor sem že omenil, bode čez pet let skoro gotovo tudi pri nas metrična mera edino veljavna. Takrat jo bode torej treba praktično rabiti. Med tem časom pa imaoio učitelji priložnost, da mladino v novi rneri do dobrega podučimo. Kaj bi potein mladini poraagalo, ako jo sedaj urimo v stari meri, če pa zapustivši šolo nove mere razumevala ne bode? Vse meri na to, da se novega dela le poprimimo z dobro zavestjo, da s tem pripomoremo veliko k splošnemu napredku!