ZETALSKE NOVICE & a >N Ph "I GLASILO OBCINE ZETALE - DECEMBER 2014 - LETNIK 14 i ■ st.55 Zetalske novice POTOVANJE K SEBI IN OKROG SVETA Teden otroka je za nami in že smo se pričeli intenzivno pripravljati na naš nastop ob občinskem prazniku in kostanjevem pikniku, kjer smo prikazovali stara običaja pranja perila - ples peričic in kolin. Pripravili smo si tudi svoj kostanjev piknik, na katerem so otroci neizmerno uživali, z radovednostjo lupili kostanje in se z njimi sladkali. Nato pa se je pričelo naše potovanje k sebi in okrog sveta. Prvi korak potovanja je bil od mene k tebi. Otroci so ozavestili svoj odnos do drugih otrok, se imeli možnost veseliti drug drugega in skupnosti kot celote. Naslednji korak potovanja nas je popeljal v raziskovanje družine in kraja, kjer živimo, nato pa smo se odpravili spoznavat svojo državo Slovenijo, ki je otroke zelo pritegnila, še posebej slovensko ljudsko izročilo. Od zasidranosti v sebi in domačem okolju smo se pripravili za skok v širni svet. Ustavljali smo se na posameznih celinah in spoznavali njihove značilnosti. Pripravljali smo si tudi kotičke in se vživljali v kulture celin. Bili smo Afričani, Indijanci, itd. Tako kot v vseh vrtcih in šolah po Sloveniji smo imeli tudi mi v petek, 21. novembra, tradicionalni slovenski zajtrk. Namen projekta je izobraževati, obveščati in ozaveščati otroke in širšo javnost o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad ter o pomenu zdravega načina življenja. V vrtcu nas je obiskal lokalni čebelar, g. Silvo Bukšek, ki je otrokom predstavil, kako pridobiva med in pomen čebelarstva. Otroci so si lahko ogledali panj, satovje, preizkusili pa so tudi čebelarski klobuk. Za konec smo si ogledali otroško oddajo z naslovom »Kranjska čebela sivka« in se naučili veliko novega in zanimivega o čebelicah in pridelavi medu. Ker se je že pričel mesec december, smo se pričeli tudi mi pripravljati na prihod dobrih treh mož, ki nas bodo obdarili in smo okrasili vrtec. Otroci pa so že v velikem pričakovanju. Vrtec Žetale 2 Žetalske novice Dober dan TZ Dober dan Lepo pozdravljeni, spoštovani občani in občanke naše Občine Žetale. Je 21. november, zato vam mirno rečem srečen dober dan. Kako naj ne bi bil srečen, saj je naš znani pevec zapel: »Zagotovo danes bo srečen dan...« Je gosto meglen petek, sončni žarki izpodrivajo jesensko kopreno in obeta se že sončen dopoldan. To so trenutki, ko ukradeš jesensko toploto, se malo izpostaviš soncu in je srečen dan. Minili so že dnevi dogodkov ob občinskem prazniku, bilo je slovesno in kulturno, lep glas-beno-besedni program, zaploskali smo diplomantomin dobitnikom občinskih priznanj, ogledali smo si skrbno pripravljene razstave, in že smo v pričakovanju in doživljanju dni pred iztekom leta. Po naravi se je zopet raztekala voda, ogrozila mnogo urejenih domačij in stanovanjskih hiš. V naših Žetalah se odvija mirno življenje, ki ga včasih ogrožajo različni nemiri. Ugašajo življenja, a gremo z optimizmom v prihodnost. Gradimo in zgrajen bo kulturni dom, ki se ga veselimo vsi občani. Dimniki s svojim dimom oznanjajo, da je potrebno ogrevati stanovanja, da nam je prijetno ob gledanju najrazličnejših oddaj; nežnih in toplih utrinkov na TV je manj, mnogo politike, trpljenja in grozot v svetu. Vsakdo živi življenje, ki si ga načrta in usmerja sam. Ko zaslišiš farni ali romarski zvon, se vznemiriš in razmišljaš, komu se je pretrgala nit življenja. Mislimo na čas, ki mu pravimo ADVENT, prižgemo prvo svečko, ki prinaša upanje, druga simbolizira ljubezen, tretja oznanja veselje, četrta dogorela prinaša mir v domove. Vsa ta simbolika naj vas objame v času prazničnih dni. UREDNIŠKI ODBOR V STARI ZASEDBI VAM ŽELI PRIJETNO PRAZNOVANJE IN POLNO BOGATIH ŽELJA. Z DVEMA PETICAMA (55) OBOGATENA ŠTEVILKA ŽETAL-SKIH NOVIC VAM NAJ PRINESE MNOGO DOBRIH NOVIC, KI JIH PREBERITE V VAŠEM BRALNEM KOTIČKU. KO SE BO NALAHNO BOHOTILA POMLAD, VAM BOMO POSTREGLI Z DOBRIMI NOVICAMI. ZDRAVJA IN SREČNO 2015 VAM ŽELIMO UREDNIŠKI ODBOR IN ODGOVORNA UREDNICA M.K. Sprehod po vsebini Vrtec 2 Dober dan 3 Županov uvodnik 4 Novice iz občinske uprave 5 Iz naših krajev 7 - 20 Iz vasi v vas 20 - 24 JAVNO GLASILO "ZETALSKE NOVICE" .. JHp + Izdajatelj: Občina Žetale Naslov uredništva: Žetale 4, 2287 Žetale Odgovorna urednica: Marija Krušič Uredniški odbor: Marija SKOK, Franc PULKO ml., Milenka KOVAČEC, Toni BUTOLEN Lektorica: Mojca Kopše Fotografija na naslovnici: Toni BUTOLEN Računalniški prelom: Adekvat d.o.o. Javno glasilo "ŽETALSKE NOVICE" je na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo RS štev.: 006-24/00 so z dne, 29.03.2001 vpisano v register javnih glasil pod zaporedno številko 1767. Ob Drispi 'edni stvozei 365 dni leta 2015 se nam naj prepleta z zdravjem, s srečo, z veseljem in ljubeznijo ter medsebojnim razumevanjem. To so želje OBČANK in OBČANOV naše OBČINE ŽETALE. Blagoslovljen BOŽIČ in uspešen vstop v leto 2015 Vam želimo ŽUPAN, OBČINSKA UPRAVA, OBČINSKI SVET in Uredniški odbor Žetalskih novic OBČINE ŽETALE. Zupanov uvodnik IGRA ŠTEVILK Spoštovane občanke in občani, opravičujem se, če bo tokratni uvodnik povsem v znamenju številk. Upam, da bo do takrat, ko boste brali te vrstice, situacija vsaj delno boljša, kot so v tem trenutku napovedi. Država mora zmanjšati proračunski primanjkljaj pod 3% BDP. Vsem nam je jasno, da se v nedogled ne moremo zadolževati, predvsem, ker se kot država zadolžujemo za tekočo porabo. Manj je strinjanja, kje se lahko zareže in zmanjšaj o proračunski izdatki ali morda povečajo proračunski prihodki. Zgleda, da smo občine glede zmanjševanja primerne porabe najbolj dojemljive in potrpežljivo sprejmemo vse, kar nam namenijo. V resnici ni ravno tako. Res pa je, da je pogajalska moč občin ze lo majhna, predvsem zaradi izjemno negativnega javnega mnenja. Načrtna gonja proti občinam, ki traja že nekaj let, je obrodila sadove. Javno mnenje je v tem trenutku ob činam, predv sem manj šim, zelo nenaklonjeno, zato smo v pogajanjih z vlado tako nemočni. Ni torej slučaj, da že četrta vlada zapored niža prihodke občin. Najhujša p a je večna negotovost. Ko sm o leta 2010 del ali načrt razvojnih programov občine, ki ga moramo imeti za petletno obdobje, smo upoštevali nap ovedano primerno porabo za leto 2011 in zakonsko opredeljena sredstva za in-vNsticije po 21. členu ZFO. Ker se je primerna poraba do 2010 vsak o leto ve čala vsaj za indek s in flacije, sm o upoštevali, da bodo sredstva do 2015 vsaj na ravni za leto 2011. Na žalost se je zmanjševanj e začelo že v letu 2011 in je vsako leto večje, kar j e razvidno iz tab e le. Iz tabele je razvidn o, da bo občina s amo v p etih letih zgu -bila 666.000 evrov, če ostane sedanji predlog vlade za 2015. Iz tega podatka je razvidno, zakaj nekateri projekti, ki smo jih planirali, niso realizirani. Skoda za občino je seveda še večja. Zaradi zmanjšanih prihodkov se nismo mogli prijavljati na več razpisov, ker nismo imeli denarja za lastni delež. Posebej problematičen je predlog vlade glede povprečnine za prihodnje leto. Naša občina je bila uspešna na razpisu za izgradnjo dvorane in ima sklenjeno pogodbo za 761.000 evrov evropskega in državnega denarja za prihodnje leto, vendar mora sama zagotoviti približno 300.000 evrov. Če obvelja sedanji predlog vlade, je finančna konstrukcija investicije vprašljiva, kaj šele odpiranje kakšnih novih investicij v prihodnjem letu. Tolažba, da nekatere občine napovedujejo, da ne bodo imele niti za tekoče financiranje zakonsko predpisanih nalog, je precej klavrna. Vsi smo verjetno že doumeli, da je potrebno zmanjševati porabo na vseh področjih, vendar je napovedano 20-odstotno zmanjševanje sredstev glede na leto 2011 za našo občino vendarle preveč. Upam torej, da bo vlada pristala na rešitev, ki jo ponujajo občine, to je, da ostanejo sredstva za investicije na ravni leta 2014, povprečnina pa bi se zmanjšala za 11 evrov po osebi, kar bi za našo občino za prihodnj e leto pomenilo približno 20.000 evrov manj sredstev kot letos oziroma za približno 15 odsto tkov glede n a leto 2011. M enim, da se na nobeno drugo po dro čje ni p osegal o tak o drastično in da je predlog občin več kot kompromisen. Žal je zaskrbljen pogled naprej v tem trenutku povsem v pozabo potisnil izjemno letošnje leto, ki je bilo eno najuspešnejših v zgodovini občine. Vse investicije smo uspešno izvedli. Prestali smo vse kontrole in tudi dejansko dobili denar ter vse letošnje investicije tudi plačali. Zahvaljujem se vsem, ki ste pri investicijah kakorkoli sodelovali, pred-v sem občin ski uprav i in o b činskemu svetu. Zahvaljujem se vsem društvom za potrpljenje, ker zaradi zagotavljanja likvidno sti ni bilo možno pravo č as no izplačati dotacij. Na žal ost takšnih let v prihodnje ni več mogoče pričakovati. Na srečo smo uspeli na razpisu za dvorano in to bo za nekaj časa za dnja milij onska investicija. V bodoče se bo potre b no priv a d iti n a skromnejše projekte, kot smo jih b ili vajeni v zadnjih letih. V upanju, da se juha vendarle ne bo pojedla tako vroča, kot se trenutno kuha, vam vsem skupaj želim zdravja, med-sebojneg a sp oštov anja in razumevanja, potrpljenja in optimizma v letu, ki prihaja. Vaš župan Leto Planirana primerna poraba Planirana sredstva po 21. členu ZFO Skupaj planirana sredstva Realizirana primerna poraba Realizirana sredstva po 21. členu ZFO Skupaj realizirana sredstva Zmanjšanje sredstev 2011 1.113.000 192.000 1.305.000 1.113.000 148.000 1.261.000 44.000 2012 1.113.000 192.000 1.305.000 1.095.000 125.000 1.220.000 85.000 2013 1.113.000 192.000 1.305.000 1.075.000 125.000 1.200.000 105.000 2014 1.113.000 192.000 1.305.000 1.075.000 62.000 1.137.000 168.000 2015 1.113.000 192.000 1.305.000 985.000 62.000 1.041.000 264.000 Skupaj 5.565.000 960.000 6.525.000 5.343.000 522.000 5.859.000 666.000 4 Žetalske novice Novice iz Občinske uprave IZGRADNJA VEČNAMENSKE DVORANE ZETALE Naložba v vak? prihodnost Olimp as^aaMsa^. Evraraf, usii* b =iH ra črn n ^-j Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj regij, prednostne usmeritve v okviru javnega poziva za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« Operativnega programa krepitve nacionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2013-2015. Že v prejšnji številki novic smo poročali o tem, da smo prejeli sklep Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, s katerim se nam je odobrilo sofinanciranje operacije »Izgradnja večnamenske dvorane Žetale« v višini do 761.479,83 EUR. Dne 19. 11. 2014 je bila za predmetno investicijo podpisana še pogodba o sofinanciranju. Vse ak- BILA JE PROSVETNA DVORANA tivnosti operacije morajo biti izvedene najkasneje do 30. 09. 2015, ko je tudi rok za predložitev zadnjega zahtevka za izplačilo. Kljub temu, da so se dela pričela pozno (čakali smo namreč na sklep ministrstva), zaenkrat poteka vse po načrtih. Izvajalec je opravil rušitvena dela, saj bo dvorana v celoti nova. Ohranjeni in delno povečani bodo kletni prostori, ki bodo dobili novo namembnost. Trenutno se izvajajo zemeljska dela, ki jim bodo že kmalu sledila betonska. Če nam bo vreme naklonjeno, bo nova dvorana hitro dobila svojo pravo in novo podobo. Ta članek bi hkrati izkoristili še za to, da se zahvalimo občankam in občanom ter drugim uporabnikom Zdravstvenega doma Žetale za strpnost in razumevanje v času gradnje, saj se zavedamo, da so storitve in delo v tem času motene. Seveda gre zahvala tudi osebju Zdravstvenega doma Ptuj, ki dela v naših ambulantah. Občinska uprava Mineval je zadnji teden meseca vinotoka 2014, ga. Milka me je nagovorila, naj napišem nekaj o dvorani, ki je bila v postopku rušenja in napisala sem: »V četrtek, 30. oktobra, so stavbi odvzeli pokrivalo, opeko zložili na kup in nekdo jo je odpeljal. Samo late - rebra strehe so bila še vidna. 3. novembra je streha že skopnela, kadilo se je, ostal je le talni del. Slišalo se je samo še vrtanje in tečejo priprave za novo gradnjo. Zdaj pa spomin na dvorano, ki smo jo dolgo imenovali prosvetna dvorana. Veliko je lepih spominov nanjo. Mnogo političnih. Zbori krajanov, predavanja, izobraževanja, konference, razburljive seje in najlepši spomini na kulturna dogajanja. Mnogo, mnogo proslav, prireditev, podelitev, odrskih prizorov v sklopu OŠ. MNOGO kulturnih dogodkov v okviru Prosvetnega društva. Tudi oddaj: koncert Iz naših krajev, prireditev Iz vasi v vas, drugačnih koncertov in gostovanj. Najlepši čas od novembra do aprila, ko so tekle vaje z gledališko igro, mnogo prezeblih večerov ob urjenju govora, gibanja na odru, generalk za krajevno predstavo. Ob uprizarjanju polna dvorana hvaležnih gledalcev, ko je padla zavesa, proslavljanja uspehov in samo še spomini na preteklost. Mnogo prijetnega, mnogo uspešnih igralcev se je zvrstilo na odru. Ti se bodo gotovo spomnili prijetnih doživetij ob uprizoritvah, tudi tistih, ko bi moral član dramske skupine zaigrati svojo vlogo na odru, pa se je malo pomudil v gostilni Gajser, pridrvel po bregu, skozi okno stopil na oder in odigral svojo vlogo. Po uspeli uprizoritvi je bilo mnogo smeha, pa tudi napotkov za naslednjič. Tudi lep spomin na uspešno igralko, ki se je v zaodiju tako zaklepetala, daje pozabila stopiti na oder, a seje vse dobro končalo. Mnogo zanimivih prigod se je zgodilo na izginulem odru. Koliko plesnih korakov, valet, pevskih nastopov se je dogodilo v prosvetni dvorani, ki smo ji v zadnjih časih rekli kulturna dvorana. Kako bomo imenovali novo stavbo? Novi šoli smo ob rojstvu rekli Kraljica učenosti, tudi nova sodobna dvorana bo lahko Kraljica kulture. Veselo bo, zadovoljni in ponosni bodo lahko tisti, ki bodo na novem prostranem odru razvijali kulturo, urili svoje sposobnosti in jih delili z gledalci.« December 2014 5 Novice iz Občinske uprave Gospo Milko, ki me je spomnila na pokopano stavbo, sem vprašala, kateri dogodek od uprizorjenih dramskih del ji je ostal v najlepšem spominu. Gospa Milka pravi: »Rada se spominjam časov mladosti in druženj v prosvetni dvorani. Najlepše je bilo ob zaključku uprizoritve, ko smo gledalci zapeli pesem Goreči ogenj brez plamena in tisti bučni aplavz me še vedno spomni na neki nedeljski kulturno doživeti večer.« Zdaj pa še to. Kaj bi porušili, če ne bi bila nekoč zgrajena kulturna dvorana? Bilo je v začetku druge svetovne vojne, leta 1941, ko so se v našem kraju nastanili Nemci. Podrli so farovške hleve in zgradili dom za urade in kulturo. Zanimiva je bila streha nad dvorano. Iz strehe je gledal steklen »kukerli« ali opazovalnica, nekateri so ji rekli »Luftschutz«, in je služila Nemcem za opazovanje neba. Živela je prosvetna dvorana svojih 73 let. M.K 1. KONSTITUTIVNA SEJA OBČINSKEGA SVETA V četrtek, 23. oktobra 2014, je v sejni sobi Občine Žetale potekala 1. konstitutivna seja novo izvoljenega Občinskega sveta Občine Žetale, ki so se je udeležili vsi novo izvoljeni svetniki. Poročilo občinske volilne komisije glede izida glasovanja za občinski svet in glede izida glasovanja za župana je podal namestnik predsednika občinske volilne komisije Roman Medved. Povedal je, da volilna komisija na ugotovljene volilne rezultate ni prejela nobenih pritožb in je ugotovila naslednji rezultat glasovanja za občinski svet: izvoljenim članom občinskega sveta potrdijo mandati. Pri pregledu poročila o izidu glasovanja za župana Občine Že-tale je prav tako ugotovila, da ni bilo nobenih pritožb. V nadaljevanju so bili potrjeni mandati vsem članom občinskega sveta in sprejet ugotovitveni sklep, da je bil Anton Butolen izvoljen za župana. Zadnja točka 1. konstitutivne seje Občinskega sveta Občine Žetale je bila imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, v katero so bili za nasled- 1. Nejc Sakelšek 242 glasov nje štiriletno mandatno obdobje imenovani: 2. Franc Kidrič 241 glasov 3. Matjaž Kopše 200 glasov 1. Franc Vogrinc - predsednik 4. Anton Furman 193 glasov 2. Janez Vodušek - član 5. Izidor Štajnberger 192 glasov 3. Anton Furman - član 6. Franc Vogrinc 190 glasov 7. Janez Vodušek 167 glasov Občinska uprava Za župana je bil izvoljen Anton Butolen, ki je prejel 502 glasova. Na poročilo občinske volilne komisije ni bilo pripomb, zato je bila v nadaljevanju imenovana mandatna komisija za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta. V mandatno komisijo so bili imenovani: 1. Franc Vogrinc - predsednik 2. Matjaž Kopše - član 3. Izidor Štajnberger - član Mandatna komisija je pregledala poročilo glasovanja za Občinski svet Občine Žetale in ugotovila, da v pritožbenem roku ni bilo pritožb, zato je predlagala, da se vsem novo Novicam na pot Spet so pred Vami, spoštovane bralke in bralci, Žetalske novice. To je že 55. številka. Žetalske novice so odsev dogajanja v naši občini, z besedo in fotografijo so zabeleženi dogodki, ki so se zgodili v treh mesecih. Predstavljeni so tudi pogovori s starejšimi krajani, pa nasveti policije, zraven je še kakšna modra misel ali uganka in še kakšna zanimivost. Vsako leto izidejo štiri številke. Decembrski in junijski številki so priložene Iskrice- glasilo učencev osnovne šole. Člani Uredniškega odbora zbiramo prispevke, tudi sami kaj napišemo ali fotografiramo, razvrstimo in uredimo članke in fotografije ter jih poskušamo predstaviti (s čim manj napakami)na zanimiv način. Tudi neljube napake se pritihotapijo in to tja, kjer jih najmanj želimo. Uredniški odbor je ostal enak tudi v tem mandatnem obdobju. Delo smo si porazdelili in lepo teče. Krajani, s katerimi se pogovarjamo, pravijo, da so se navadili na naše glasilo, na takšno, kot je. Lahko bi sicer kaj dodali, odvzeli, spremenili, ali pa pustimo takšno kot naše glasilo je... Dobro vemo, da Vi, dragi Žetalanci, nekateri dobro pišete, imate lepe fotografije, se udeležujete zanimivih dogajanj, zato Vas prisrčno vabimo, da nam pošljete prispevke. Veseli jih bomo, veseli jih bodo tudi bralci in bralke. Novice so naše, žetalske, zato Vas vabimo k sodelovanju. M.S. 6 Žetalske novice Novice iz Občinske uprave 1. IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA Prva izredna seja Občinskega sveta Občine Žetale je potekala v četrtek, 27. novembra 2014, v sejni sobi Občine Žetale. Na dnevnem redu so bila imenovanja članov odborov in komisij občinskega sveta. V Odbor za družbene dejavnosti so bili imenovani: 1. Matjaž KOPŠE, Žetale 10 - predsednik 2. Nejc SAKELŠEK, Žetale 67 - član 3. Simona VOGRINC, Čermožiše 44 - članica 4. Silvo POTOČNIK, Žetale 51a - član 5. Franc KIDRIČ, Čermožiše 26 - član V Odbor za gospodarsko infrastrukturo so bili imenovani: 1. Janez VODUŠEK, Čermožiše 45 - predsednik 2. Vincenc ŠIREC, Kočice 55 - član 3. Franc VOGRINC, Nadole 37 - član 4. Matjaž KOPŠE, Žetale 10 - član 5. Anton FURMAN, Dobrina 57a - član V Odbor za zaščito in reševanje so bili imenovani: 1. Nejc SAKELŠEK, Žetale 67 - predsednik 2. Janez VOGRINC, Čermožiše 44 - član 3. Franc VOGRINC, Nadole 37 - član 4. Janez VODUŠEK, Čermožiše 45 - član 5. Irena KRIVEC, Žetale 8/b - članica V Statutarno pravno komisijo so bili imenovani: 1. Matjaž KOPŠE, Žetale 10 - predsednik 2. Nejc SAKELŠEK, Žetale 67 - član 3. Helena KOLAR, Žetale 87 - članica V Vaški odbor Čermožiše so bili imenovani: 1. Franc KIDRIČ, Čermožiše 26 - predsednik 2. Janez VODUŠEK, Čermožiše 45 - član 3. Vesna JARC KODRIČ, Čermožiše 98 - članica 4. Janez VOGRINC, Čermožiše 44 - član 5. Denis ŽERAK, Čermožiše 72a - član 6. Stanko GAJŠEK, Čermožiše 77 - - član 7. Milan RAMPRE, Čermožiše 53 - - član V Vaški odbor Dobrina so bili imenovani: 1. Anton FURMAN, Dobrina 57a - predsednik 2. Suzana MLAKAR, Dobrina 25 - članica 3. Rajko JUS, Dobrina 32 - član 4. Jože BUTOLEN, Dobrina 58 - član 5. Lea SEREDI, Dobrina 7 - članica 6. Vinko KODRIČ, Dobrina 54 - član 7. Janez POLAJŽAR, Dobrina 29 - član V Vaški odbor Kočice so bili imenovani: 1. Franc CEP, Kočice 16 - predsednik 2. Ivan BER, Kočice 38 - član 3. Janez KODRIČ, Kočice 23 - član 4. Andrej HAJŠEK, Kočice 5 - član 5. Anton VUKALIČ, Kočice 43b - član 6. Jurij ŽELEZNIK, Kočice 1 - član 7. Franc GAJŠEK, Kočice 59 - član V Vaški odbor Nadole so bili imenovani: 1. Franc VOGRINC, Nadole 37 - predsednik 2. Leopold PREVOLŠEK, Nadole 9 - član 3. Franc STO JNŠEK, Nadole 12 - član 4. Janez POTOČNIK, Nadole 50 - član 5. Roman ŽELEZNIK, Nadole 5 - član 6. Jožef ŠIREC, Nadole 33 - član 7. Anton HOHNEC, Nadole 16 - član V Vaški odbor Žetale so bili imenovani: 1. Nejc SAKELŠEK, Žetale 67 - predsednik 2. Matjaž KOPŠE, Žetale 10 - član 3. Milko VEK, Žetale 31/a - član 4. Miran SKOK, Žetale 32 - član 5. Silvo KORES, Žetale 48 - član 6. Izidor ŠTAJNBERGER, Žetale 94 - član 7. Anton GAJŠEK, Žetale 59/b - član V Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so bili imenovani: 1. Jožef VOGRINC, Žetale 24/b - predsednik 2. Jožica PREVOLŠEK, Čermožiše 45/d - članica 3. Damjan BRAČIČ, Zabovci 15/a - član 4. Anton STOPNIŠEK, Dobrina 28 - član 5. Lea SEREDI, Dobrina 7 - članica V Uredniški odbor javnega glasila Žetalske novice so bili imenovani: 1. Marija KRUŠIČ, Žetale 17/b - odgovorna urednica 2. Anton BUTOLEN, Žetale 80 - član 3. Marija SKOK, Žetale 49 - članica 4. Milenka KOVAČEC, Žetale 32/a - članica 5. Franc PULKO, Žetale 62 - član Odbor za gospodarstvo bo imenovan na eni od prihodnjih sej občinskega sveta. Na koncu je bil imenovan še Nadzorni odbor Občine Žetale, katerega člani so postali: 1. Marjetka PREVOLŠEK, Žetale 8/a 2. Roman GAJSER, Žetale 11 in 3. Aleš Frlež, Nadole 46. Občinska uprava December 2014 7 Iz vasi v vas Z LOČENIM ZBIRANJEM DO ZMANJŠANJA KOLIČIN ODPADKOV IN PRIJETNEJŠEGA OKOLJA Ste se že kdaj vprašali, ali bi lahko predmete, ki jih več ne potrebujemo, vnovič uporabili oz. jih predelali? Prehrambena industrija nas je zasula s številnimi novimi proizvodi, ki nam omogočajo zadovoljevanje osebnih potreb, po drugi strani pa ostajajo gore odpadnih materialov, v katere so le-ti bili embalirani. Da bi zmanjšali količino odpadkov, je potrebno odpadne snovi zbirati ločeno in jih ločeno predajati registriranim zbiralcem. Samo ločeno zbrane odpadke lahko usmerimo v predelavo in ponovno uporabo. Pri ločenem zbiranju je pomembno, da so pločevinke, plastenke, vrečke, folije ter drugi predmeti, ki so namenjeni za embaliranje tekočin, izpraznjene ter očiščene. Drugo pomembno navodilo je, da se posamezne odpadke odloži v pravilno opremo za zbiranje odpadkov, vrečke oz. zabojnike, saj vsako mešanje odpadkov, ki ni v skladu z našimi navodili, zahteva dodatno ločevanje, kar znova povzroča dodatne stroške. V okviru ločenega zbiranja komunalnih odpadkov družba Čisto mesto Ptuj občanom vaše občine omogoča zbiranje glede na skupine odpadkov, po materialni strukturi. Za lažje rokovanje z nastalimi odpadki podajamo navodila za pravilno razvrščanje posameznih vrst odpadkov. 1.) Zbiranje MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV zagotavljamo v namenskih plastičnih zabojnikih črne (tudi rjave) barve na prevzemnih mestih pri gospodinjstvih 13-krat letno. V te zabojnike ODLOŽITE: plenice, higienske vložke, kozmetične blazinice, iztrebke malih živali - skupaj s peskom, zamaščen/umazan papir ali drugo umazano embalažo, vrečke za sesalce, uničena oblačila in obutev,... V zabojnik za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov NE ODLAGAJTE: plastične embalaže, tetrapakov, pločevink, konzerv, papirja ali kartona, bioloških odpadkov, vročega pepela, kosovnih ali nevarnih odpadkov, stiropora, steklenic in druge steklene embalaže, trde plastike, kovin, ... Opozorilo: Ob upoštevanju navodil za ločevanje mešanih komunalnih odpadkov ne sme biti veliko, s pravilnim ločevanjem boste prihranili in ustvarjali čistejše okolje, v katerem živite. 2.) Zbiranje plastične, kovinske, sestavljene in mešane embalaže zagotavljamo v namenskih plastičnih prozornih vrečkah, na katerih je napis MEŠANA EMBALAŽA, na prevzemnih mestih pri gospodinjstvih 13-krat letno. V te vrečke ODLOŽITE: - plastenke in drugo manjšo embalažo iz plastike (kozarci, posodice in lončki od prehrambenih izdelkov, nosilne vrečke, škatle za slaščice in drugo hrano, krožniki za enkratno uporabo, folije za hrano in druge folije, podloge za pecivo, ovitki, zvitki, cvetlični lončki, ...) - pločevinke in drugo manjšo embalažo iz kovin (kozarci, posodice od prehrambenih izdelkov, hrane za mačke in pse, vložene zelenjave in sadja, aluminijasta živilska folija, ...), - tetrapake od sokov, mleka in drugih pijač ter prehrambenih izdelkov, - embalažni stiropor. V vrečke za mešano embalažo NE ODLAGAJTE : onesnaženih cvetličnih lončkov, v katerih rastline ostanejo celo življenjsko dobo, čajnih filtrov, voščenega ovoja za sir, ovitkov klobas, obešalnikov za obleke, kartuš za tiskalnike, škatel za zgoščenke, zgoščenk in videokaset, vrečk za detergente, jedilnega pribora za enkratno uporabo, avtomobilskih delov, papirnatih modelov za pecivo, težjih in večjih kosov kovin . Opozorilo: Plastenke, pločevinke, posodice in tetrapaki morajo biti izpraznjeni ter čim bolj stisnjeni, tako boste vrečko za odlaganje mešane embalaže najbolje izkoristili. 3.) Zbiranje papirja in kartona ter papirne in kartonske embalaže zagotavljamo v namenskih plastičnih zabojnikih zelene barve z rdečim pokrovom, na katerih je napis PAPIR, na prevzemnih mestih pri gospodinjstvih 13-krat letno. V te zabojnike ODLOŽITE: časopise, revije prospekte, zvezke koledarje, knjige, kata loge, papirnate vrečke kartonske škatle, pisemski in ovojni papir ter druge predmete iz papirja, lepenke in valovite lepenke, ... / 8 Žetalshe novice Predstavljamo Vam V zabojnik za zbiranje papirja in papirne embalaže jajčne lupine, pokvarjene prehrambene izdelke, gnilo NE ODLAGAJTE: embalaže mleka in sokov, mastnega in povoščenega papirja, tapet,folije iz umetnih mas, higienskega papirja, vreč za krmila, vreč za cement, reklamnih panojev, lepilnih trakov, ... Opozorilo: Kartonske škatle morajo biti razrezane / raztrgane na čim manjše kose oz. čim bolj stisnjene. 4.) Zbiranje STEKLA in steklene embalaže zagotavljamo v namenskih plastičnih zabojnikih zelene barve z belim pokrovom na zbiralnicah 17-krat letno. V te zabojnike ODLOŽITE: vse vrste steklenic, stekleno embalažo od začimb, kozarce za vlaganje brez pokrovov, druge manjše predmete iz stekla (cevke, steklene posode, kozarce). V zabojnik za zbiranje steklene embalaže NE ODLAGAJTE : okenskih stekel, ogledal, žičnih stekel, avtomobilskih stekel, stekel žarometov, posode iz porcelana, neonskih svetilk, žarnic, keramike, steklenic z vsebino, Opozorilo:Steklenice morajo biti izpraznjene in brez zamaškov. 5.) Zbiranje BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH ODPADKOV zagotavljamo v namenskih plastičnih zabojnikih rjave barve na prevzemnih mestih pri gospodinjstvih 42-krat letno. V te zabojnike ODLOŽITE: kuhane ostanke hrane, zelenjavne in sadne odpadke, sadje, papirnate robčke, brisače in serviete, filter vrečke, čajne vrečke, kavne usedline, odpadno vejevje -razrezano, travo, listje, odmrle rastline, plevel, ., lase, perje, volno, žagovino in drobne lesne odpadke, .vse odpadke, ki se lahko organsko razgradijo. V zabojnik za zbiranje BIO odpadkov NE ODLAGAJTE: tekočih ostankov hrane - juhe, masti, jedilnih in drugih olj, ostankov živali,. POMEMBNO: Z vsakodnevnim ravnanjem se je potrebno zavedati, da lahko s pravilnim ločenim zbiranjem zmanjšate količino odpadkov za odlaganje in omogočite ponovno uporabo nastalih odpadkov. Vljudno vas naprošamo, da navodila za pravilno ločevanje odpadkov upoštevate, saj bomo izvajali kontrolne preglede vsebine odpadkov, vsako nepravilno odlaganje v nenamensko opremo za zbiranje pa se sankcionira po Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki vaše občine. Navodila za pravilno ločevanje odpadkov lahko najdete tudi na naši spletni strani: http://www.cistomesto.si/kako-locujemo. Za vsa dodatna vprašanja smo vam na voljo po e-pošti: info@cistomesto.si ali na telefonu na 02 780 90 20. Hvala, ker ločujete! Vaš zbiralec odpadkov, Cisto mesto Ptuj. MODRE MISLI vredno svojega imena; zaradi prijetnih, temeljnih stvari, V življenju je najbolj nevarno biti preveč previ- kakršne so ljubezen in dolžnost, den. delo in počitek ter življenje z naravo. Alfred Adler Laura Ingalls Wilder Ko si se rodil, si jokal, drugi pa so se veselili. Kako živijo ribe v morju? Živi tako, da se boš ob smrti veselil, Enako kot ljudje na zemlji: velike jedo majhne. drugi pa bodo jokali. Wiliam Shakespeare Perzijska modrost Veselite se življenja; bolj pozno je že, kot si Prav zaradi preprostih stvari je življenje mislite. Kitajska modrost December 2014 1 7 Iz naših krajev KNJIŽNICA IVANA POTRČA PTUJ Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je izdala faksimile in študijsko izdajo Gratae posteritati (1560) izpod peresa Žige Herbersteina Osrednja prireditev ob predstavitvi projekta in otvoritev razstave sta potekali v Dominikanskem samostanu na Ptuju v četrtek, 23. oktobra 2014 Med knjižne dragocenosti, ki jih hrani Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, sodi tudi knjižna zapuščina rodbine Herberstein, ki je imela do leta 1945 v lasti ptujski grad. V Herbersteinovi knjižnici je zavidljivo število del, katerih avtor je Žiga Herberstein, rojen v Vipavi, in njegova izjemna kariera mu zagotavlja trajno mesto v zgodovini kot enemu najslavnejših diplomatov 16. stoletja. Vojak, diplomat in velik humanist se je s svojim delom Moskovski zapiski zapisal v zgodovino, v poznih letih svojega življenja pa je izdal tudi nekaj, predvsem avtobiografskih del, med katerimi se posebej odlikuje delo Gratae posteritati iz leta 1560. Omenjeni izvod hrani tudi ptujska knjižnica in je eden redkih ohranjenih koloriranih izvodov v svetu. Posebnost mu daje tudi žig Johanna Josefa grofa Herbersteina, ki priča, da je bilo delo sestavni del bogate knjižnice družine Herberstein na Ptuju. Ob kronološkem pregledu pomembnejših mejnikov Herbersteinove bogate kariere, slavilnih pesmih in epigramih, so v delu tudi portreti devetih evropskih vladarjev in Žige, odetega v dragocena dvorna in ceremonialna oblačila. Prav slednje je razlog, da delo uživa veliko zanimanje domačih in tujih strokovnjakov ter je želen eksponat na slovenskih in mednarodnih razstavah. Projekt, ki ga je z zneskom 16.000,00 € sofinanciralo Ministrstvo za kulturo, sta vodila mag. Matjaž Neudauer in višja bibliotekarka in vodja Domoznanskega oddelka Mira Petrovič. Knjižnica je k sodelovanju povabila dr. Mateja Hriberška, klasičnega filologa, ki se je lotil prevoda iz latinščine s spremnim komentarjem, zgodovinarja in arhivista dr. Dejana Zadravca, ki je predstavil družino Herberstein in njenega najznamenitejšega člana Žigo, konservatorko dr. Jedrt Vodopivec Tomažič, ki je predstavila strukturo, material ter poškodbe in restavratorske posege, ter umetnostno zgodovinarko dr. Polono Vidmar, ki je podrobno obdelala likovno podobo knjige. Povzetki znanstvenih člankov so prevedeni v angleški jezik, saj je delo zanimivo tudi za mednarodno strokovno javnost. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, gospod Mitja Bervar, ki je poudaril, da je izdaja faksimila svo- jevrsten poklon izjemnemu intelektualcu svetovnega formata, ki je pomen plemenitih dejanj postavil na sam piedestal smiselnosti življenja. Kajti, kot je Žiga zapisal, »ni dovolj, če se človek rodi v plemiški stan, svojo plemenitost mora vsak dan dokazovati s svojimi dejanji«. Izpostavil je tudi veliko vlogo knjižnic v današnjem času, ki niso zgolj prostor hrambe knjig, temveč družbeno odgovorne ustanove, ki ogromno prispevajo k širjenju pisne kulturne dediščine v širši družbeni prostor, s tem pa širijo zavest o pomenu znanja, raziskovanja in ustvarjalnosti. Sodelavci v projektu Gratae posteritati in častni gostje prireditve na odru Dominikanskega samostana. (Fotografija Foto Langerholc) Dogodek, ki se ga je udeležilo preko 250 obiskovalcev, so s srednjeveško in renesančno glasbo obogatili Vokalni ansambel Pevske šole Musica in Trio Gita. Faksimile in študijska izdaja dela Gratae posteritati (1560) sta izšla v sozaložništvu z Umetniškim kabinetom Primoža Premzla v nakladi 100 izvodov in 20 izvodov za potrebe založnika. Matjaž Neudauer 10 Žetalske novice Iz naših krajev Spomeniki prve svetovne vojne na Ptujskem in Ormoškem Nova digitalna zgodba na portalu Kamra V letu 2014 mineva 100 let od pričetka prve svetovne vojne, ki je zahtevala na milijone življenj po vsej Evropi, tudi v Sloveniji in v naših krajih. O tej veliki tragediji 20. stoletja še danes pričajo spominska obeležja, ki so jih po vojni postavili svojci, preživeli vojaki in lokalne skupnosti v trajen spomin in opomin za bodoče rodove. Ob jubileju se obeležitvi spomina pridružujemo tudi v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, kjer smo na spletnem portalu Kamra pripravili predstavitev spominskih obeležij prve svetovne vojne na Ptujskem in Ormoškem. V digitalni zbirki predstavljamo spomenike, ki so nastali kmalu po koncu prve svetovne vojne ali že med njo, pa tudi novejša spominska obeležja, kjer so pogosto združene spominske plošče z imeni žrtev obeh svetovnih vojn. Med novejšimi spomeniki je tudi nekaj takih, ki so posvečeni Rudolfu Maistru in njegovim borcem. Spomeniki druge svetovne vojne so v predstavitev vključeni samo v primeru, ko so del združenega spominskega obeležja, sicer pa ne, saj bomo ta obeležja predstavili v posebni digitalni zbirki. Na ptujskem območju so spomenike padlim v prvi svetovni vojni postavili v Cirkulanah, Dor-navi, Vintarovcih, Gorišnici, na Ha-jdini, v Juršincih, Lovrencu na Dravskem polju, Kidričevem, na Polenšaku in na Ptuju. Na ormoškem območju so spomenike postavili v Ormožu, pri Svetem Tomažu in v Grabah pri Središču ob Dravi. Spomeniki so praviloma kenotafi, ki ne predstavljajo grobišča, ampak le spominsko obeležje; izjema so vojaška pokopališča v Kidričevem, na Ptuju in na Hajdini. Žal so viharji 20. stoletja tragedijo velike vojne potisnili v pozabo in tudi spominska obeležja so večkrat ostala osamljena in zapuščena; še danes nam pogled na marsikaterega od njih ne more biti v ponos. A v nekaterih lokalnih skupnostih so že dokazali, da je lahko tudi drugače. Marsikje so v zadnjih letih obnovili obstoječa obeležja ali celo na novo uredili spominska obeležja in spominske parke. Tako imamo danes nova spominska obeležja žrtvam vojn na Destrniku, pri Svetem Tomažu in v Žetalah. Na Polenšaku, Kogu in na Ptuju pa so postavili spomenik Rudolfu Maistru in njegovim borcem. Čeprav se nam vojne 20. stoletja morda zdijo oddaljena preteklost, so s svojo rušilno močjo usodno zaznamovale družbene temelje, na katerih danes gradimo svojo lastno prihodnost. Zato je prav, da opazimo tudi spomenike žrtev teh vojn, ki stojijo na naših pokopališčih in po vaseh ter nas zmeraj znova opominjajo: v vojni ni zmagovalcev, temveč le poraženci. Mira Petrovič, višja bibliotekarka, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj ¡ft Sr>oiv??tik?pn? svefopfte vojrtč nfl Ptujskem m Onuaškmf V Wi.l »Ji ■ "I nuUH Jrt^l tel ::fl m lintka ^vTOun h VOji^. i '■ p? " h|eWfllfl n lijfifiii HulJff^J fin irir | Furnpl, hifli u Ucv^iii .n v nailh hi aph. il tfj u^.ik; lugMiji JO. nplBtJa k 'rini-ipriijja spuninsiu odcIh<;. k :J j i I ■ \t; vojr.' i: js-I ;v h :i piLjivd vojjkiinttikjhic iluprtinili v'.i apairininupjr-iii IioiIgEc-rodovi1. tj&i-iivo - uAMfll flot si M ne-Mif mafija fiuota-iii ii(jni||P|iifi lir»; i-VitoV« VOjnE 13 PLuj 5kt±lll ¡M Ul M'U£ i| CirtoilaiK nsiTnii' 7t: pav j C-ciinca H;:r1irii KjCE Lomom; nj; Pmikvrvi sd.U faUnfik Fiuj CiiVi! iiHIl ~Cr.-ilA7 Podnapis k fotografiji: Digitalna zbirka Spomeniki prve svetovne vojne na Ptujskem in Ormoškem je dostopna na portalu www.kamra.si Kamra je spletno mesto, ki združuje digitalizirane vsebine s področja domoznanstva v knjižnicah in drugih lokalnih kulturnih ustanovah. Za njihovo pridobivanje in vnašanje skrbimo v osrednjih slovenskih knjižnicah v sodelovanju z ustanovami in posamezniki v regijah. December 2014 11 J Iz naših krajev Ne meči petard, obdrži vse prste je pok (najpogosteje so to petarde najrazličnejših oblik in moči). •Pirotehničnih izdelkov kategorije 1 ni dovoljeno prodajati mlajšim od 14 let. Gre za ognjemetne izdelke, ki predstavljajo zelo majhno nevarnost, povzročajo zanemarljivo raven hrupa in so namenjeni uporabi v strnjenih naseljih, vključno z ognjemetnimi izdelki, ki so namenjeni uporabi v stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih. Tipični izdelki so bengalske vžigalice, pokajoči vložki za cigarete, pasje bombice, vžigalice s pokom, itd. • Izdelkov kategorije 2 ni dovoljeno prodajati mlajšim od 16 let. Gre za ognjemetne izdelke, ki predstavljajo majhno nevarnost in povzročajo nizko raven hrupa in so namenjeni uporabi na omejenih območjih na prostem. Tipični izdelki so rimske svečke, majhna ognjemetna kolesa, bengalične bakle, baterije in kombinacije, rakete, itd. • Izdelkov kategorije P 1, T 1 in baterij ter kombinacij kategorije 3 do lOOOg neto mase eksplozivnih snovi in fontan kategorije 3 do 750g neto mase eksplozivnih snovi pa ni dovoljeno prodajati osebam, mlajšim od 18 let. Uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le od 26. decembra do 2. januarja, pa tudi takrat teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javna zbiranja. V stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih je dovoljeno uporabljati le ognjemetne izdelke kategorije 1, ki so namenjeni takšni uporabi. Izdelki so v ta namen tudi označeni. Mladoletnikom do 14. oziroma 16. leta starosti je dovoljeno uporabljati pirotehnične izdelke kategorij 1 in 2 le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Prepovedana je predelava, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava ter preprodaja pirotehničnih izdelkov. V policiji ugotavljamo, daje največ poškodb ravno pri takšni prepovedani uporabi izdelkov in uporabi pirotehničnih izdelkov, ki niso bili kupljeni v prodajalnah z dovoljenjem pristojnega organa oz. so bili kupljeni na črnem trgu. Tako kot vsako leto do zdaj vas tudi v letošnji zadnji izdaji občinskega glasila pozivamo, da se v času božično-novo-letnih praznikov v čim večji meri odpoveste metanju petard in uporabi druge nevarne pirotehnike, zato vam svetujemo: Ne meči petard! Če se tej izkušnji ne moreš upreti, pirotehnične izdelke uporabljaj tako, da to drugih ne moti in ne ogroža. Mnogim državljanom je namreč uporaba pirotehničnih izdelkov neprijetna in jim vzbuja strah, nelagodje in občutek nevarnosti! Bodi zvezda tudi letos in ne meči petard! zvez»* ME *ECI STOP Leta 2008 je bil uveljavljen novi Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS 35/2008). Najpomembnejša novost na področju pirotehničnih izdelkov se nanaša na prepoved prodaje, posesti in uporabe ogn-jemetnih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči, itd.), moti živali ter onesnažuje okolje. Policisti bomo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo kršili določbe o uporabi pirotehničnih izdelkov. Za posameznike je predvidena globa od 400 do 1200 evrov. (Vir: intranet policije). Damjan BRAČIČ, VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA 12 Žetalske novice Iz naših krajev Prekomerna telesna teža in preventivni ukrepi Zdravje je naša največja vrednota, zato bi vas želela opomniti, kaj lahko storite sami oziroma v sodelovanju z nami, zdravstvenimi delavci , da bi nekatere bolezni lahko preprečili. Prekomerna telesna teža je zelo pogosta in je dejavnik tveganja za: - bolezni srca in ožilja, - nekatere vrste raka (rak na dojki), - sladkorno bolezen, - žolčne kamne, - težave s kostmi in sklepi. Dejavniki za razvoj prekomerne teže so: - družinska obremenjenost, - nepravilna prehrana, - telesna nedejavnost, - neredno merjenje telesne teže, - posledice drugih bolezni (duševne, endokrine,...). Debelost ne predstavlja le nevarnost za telesno zdravje, ampak povzroča tudi: - depresijo, - socialno osamitev, - anksioznost. Z znižanjem telesne teže za 5 kg se zniža krvni tlak. Vsak, ki je zainteresiran za zdrav način življenja, se lahko vključi v šolo zdravega hujšanja, ki poteka v ZD Ptuj. Tudi sama sem obiskala tak tečaj, pridobila sem veliko koristnih nasvetov, ki jih lahko sedaj delim z vami. Paciente naše ambulante ponovno obveščam, da lahko opravite preventivni pregled, ženske v starosti od 45 do 70, moški od 35 do 65 let. V ambulanti lahko opravite tudi Doppler ožilja. Vsem, ki ste prejeli vabilo preko Svit programa, pa se niste odzvali, svetujem, da to čimprej storite. Za zdravje smo v veliki meri odgovorni sami, zato storimo vse, da ga ohranimo. Ob koncu bi vam v imenu naše ambulante, ambulante dr. Skledar, zaželela blagoslovljene božične praznike, v novem letu pa obilo zadovoljstva, predvsem pa zdravja. Kristina Gajšek, medicinska sestra KORAK NA POTI DO LJUDI Oči imam, da odkrijem druge, ušesa, da jih poslušam, noge, da se napotim k njim, roke, da jih drugim ponudim v pomoč, in srce, da jih ljubim. (Phil Bosmans) Tudi v drugi polovici koledarskega leta nam dela v OORK ni primanjkovalo. Na letošnji stojnici dobrodelnosti ob občinskem prazniku smo zbirali sredstva, ki jih bomo v božično-novoletnem času delili. Bolnim, osamljenim in oskrbovancem domov za starejše bomo z drobnimi pozornostmi in obiski pokazali, da so pomemben del naše skupnosti. V skrbi za zdravje občanov smo organizirali laboratorijski pregled krvi. Od časa do časa se sprašujemo, ali bi to dejavnost še organizirali, pa je dvom odveč. V pogovorih v čakalnici se začuti skrb ljudi za njihovo zdravje, nekateri že sprašujejo, kdaj bo takšna akcija spet organizirana. Naša prostovoljka, mlada zdravnica Mateja, je občanom skrbno merila krvni tlak. Ob interpretaciji izvidov je vsakemu posamezniku namenila svoj čas in prijazen ter strokoven pogovor. V začetku poletja nas je na sestanku naš poverjenik RK za Nadole, gospod Jože Polajžer, seznanil, da je nenadna bolezen zelo načela zdravje Korezovemu Antonu v Nadolah, ki že vrsto let živi sam. Ob skrbnih sosedih, ki so zaznali njegovo stisko in nemoč in mu pomagali, se mu je povrnila vera in upanje za izboljšanje zdravstvenega stanja. Že poleti sta njegova soseda, Polajžerjeva Jožeta - oče in sin - podrla drevesa, da se bo lahko pripravila kurjava za prihajajočo zimo. V novembrskem petkovem popoldnevu so se zbrali Jože, Milan in Jani ter se lotili dela. S traktorjem so debla najprej pripeljali na bolj dostopno mesto, kjer so jih z motornimi žagami razžagali, razcepili in nato nasekali. Gospod Tonček je spretne drvarje opazoval in pomagal zlagati drva v skladovnico. V prihajajočih hladnih dnevih se bo s pripravljenimi drvmi lahko ogrel, tople besede zahvale pa je namenil drvarjem prostovoljcem in gospe Mariji, kije poskrbela za okusno malico. Gospa Marija Jus iz Zetal je 1. decembra dopolnila 92. leto svojega pestrega življenja. Predstavnice RK Zetale smo jo obiskale na dan sv. Miklavža. V sproščenem pogovoru se je spomnila, kako so otroci z nestrpnostjo in strahom čakali na večer pred godom tega svetnika. Najbolj zanesljiv je bil obisk parklja, tako v njenih otroških letih kot v letih, ko so odraščali njeni otroci, in tudi v letih odraščanja njenih vnukinj. Če pa je otroke obiskal Miklavž, je prinesel le jabolka, posušene jabolčne krhlje in orehe. Njena hčerka December 2014 2 / Iz vasi v vas Mimica nam je podarila parklje, ki jih je spekla ob tej priložnosti. Gospa Marija je vzela v roke parklja iz testa, si ga z zanimanjem ogledala in iskrivo in hudomušno pokomentirala njegovo obliko. Dnevi ji hitro minevajo, želi si, da bi bila zdrava, kot je bila do sedaj. Približujejo se pestri dnevi decembrskih praznikov in pričakovanj. Naj božični prazniki v vaše domove prinesejo vsakemu članu družine mnogo notranjega miru, osebnega zadovoljstva, novega upanja. PESEM ŽIVLJENJE » Tak čudno je naše življenje, srečno in hkrati nesrečno, - o pesem nedokončana -in eno samo za večno«. (Kajetan Kovič, 1931-7.11.2014) V današnjem hitrem tempu potrebujemo nekaj, kar nas pomirja, osrečuje, daje novih moči in volje. Ker smo ljudje zelo različni, ni to nekaj, kar bi bilo vsem enako. Prav gotovo pa je V letu 2015 pa vam OO RK Žetale želi: Vse, kar je slabo, z novim letom naj zbledi! Vse, kar je dobro, naj za vekomaj ostane! Vse, kar je lepo, naj raste in cveti! Naj v miru nežno vas objame. (Janez Menart) Irena Vodušek Slovencem zelo pri srcu pesem. Pesem dotakne, le prisluhniti ji je potrebno. kot glasbena oblika, ki jo vsakdo Prisluhniti ,tudi sebi, družini, Pnjatel-razume. Ta je lahko zapeta v različnih jem, družbi in okolju' ,v katerem glasbenih zvrsteh in vsakega se lahko živimo Bogati smo tudi takrat, ko zmoremo prisrunniii nemočnim, ooi- nim in osebam v stiski. Kolikokrat potrebujejo pesem, da jih malo razvedri, večkrat pa se prav s pesmijo in koncerti za njih zbirajo prepotrebna finančna sredstva. Vedno več je prireditev za lačna usta in klice dobrote. S pesmijo sta oba naša zbora sodelovala na letošnjih prireditvah ob občinskem prazniku v naši občini. Lepo smo se počutili med našimi občani. Veselimo se božičnega časa, ko bomo iz srca prepevali pesmi, namenjene prazniku, ki povezuje družine. Z božično-novoletnim koncertom želimo razveseliti naše poslušalce in jih s pesmijo popeljati v predbožični čas. Zborovsko petje med nami plete trdne vezi prijateljstva, ljubezni do glasbe in kakovostno druženje. Da bi le še dolgo bilo tako, so naše novoletne želje. Za Kulturno društvo Žetale, Marta Prevolšek 14 Žetalske novice Iz vasi v vas PGD ŽETALE Spet je pred nami čas, ko se navadno ozremo nazaj in se spominjamo vsega dobrega, kar se nam je zgodilo čez leto, ter si zadamo cilje v prihajajočem letu - prihaja čas božičnih in novoletnih praznikov. Res, da so temperature že čisto zimske, ampak o idiličnem božiču s poigravanjem snežink ne duha ne sluha (morda pa nas je sneg v času od pisanja tega prispevka in izdaje Žetalskih novic že presenetil). Kakor koli, tudi mi se bomo skozi nekaj naslednjih vrstic sprehodili po (skoraj) minulem letu v PGD Žetale, tokrat bolj strokovne narave. Začnimo z mesecem oktobrom - mesecem požarne varnosti, v okviru katerega smo v PGD Žetale izvedli številne aktivnosti. Vsak teden smo se kot ponavadi sestajali v gasilskem domu, kjer smo preverili delovanje opreme in vozil ter preizkusili in obnavljali naše gasilsko znanje. »Da pokažemo, kar znamo«, smo organizirali tudi društveno operativno vajo, na katero smo letos povabili sosednje društvo iz PGD Majšperk. Vaja je bila po besedah vodje vaje, poveljnika PGD Žetale, tovariša Dejana Beleta, uspešna in nam predstavlja pozitivno iztočnico za nadaljnja usposabljanja. V sklopu meseca požarne varnosti in občinskega praznika smo organizirali tudi vajo evakuacije osnovne šole in vrtca. Ugotavljamo, da so zaposleni in učenci dobro seznanjeni s potekom evakuacije ob izrednih dogodkih in upamo, da nam tega ne bo nikoli potrebno izvesti v praksi. Prav tako smo nadaljevali s pregledom in preizkusom hidrantnega omrežja v občini Žetale. Vsem operativnim gasilcem smo uredili zdravstveno zavarovanje v primeru nezgod pri delu na operativnem področju. Po končanem mesecu požarne varnosti smo na sestanku poveljstva in članskem sestanku naredili analizo dogodkov in ugotovili, da smo realizirali večino zastavljenih ciljev. V zadnjem letu smo na področju Žetal kakor tudi v širši okolici zaznali povečano število naravnih nesreč. Narava nam letos ni prizanesla. Že drugič letos so nas prizadele obširnejše poplave, v preteklih tednih ponovno žled in v reliefno razgibanih delih nenačrtovani zdrsi zemeljske površine - plazovi. Ravno teh je bilo letos tudi pri nas kar nekaj. Kako se zaščititi pred drsečo gmoto zemlje? Povedano čisto po domače - praktično nemogoče. Je pa mogoče veliko narediti preventivno, in sicer zagotoviti pravilno odvodnjavanje in tako preprečiti vodi, da bi se zadrževala na določenem mestu, kar bi povzročilo drsenje podlage. Se pravi, da lahko največ storite vi sami. Kaj pa narediti, če je prišlo do nenadnega zdrsa zemlje? V kolikor imate možnost, nemudoma uredite odvodnjavanje, kar v praksi pomeni speljati vodo izza drseče gmote zemlje na prosto. Plaz pokrijte s folijo, da ob novih padavinah ne bi prišlo do ponovnega plazenja. Ob tem pa je seveda potrebno najprej poskrbeti za lastno varnost. V kolikor se počutite ogroženega oz. če plaz ogroža bodisi lastnino, osebe ali infrastrukturo, nemudoma pokličite Center za obveščanje na številko 112. PGD Žetale smo v tem letu zaradi plazov posredovali štirikrat, v nobenem primeru plaz ni resneje ogrožal domov, vendar bi lahko ob nadaljnjem plazenju prišlo tudi to tega. Dovolj o nesrečah, spomnimo se rajši lepših stvari. Za nami je občinski praznik in tradicionalni kostanjev piknik. Člani PGD Žetale smo se udeleževali različnih prireditev in dejavnosti v sklopu občinskega praznika: podirali smo drevesa, igrali nogomet, kuhali Žetalski pisker, streljali na glinaste golobe in še bi lahko naštevali. Morda me, če lahko podam svoje mnenje, skrbi ne tako številčna udeležba na prireditvah s strani občanov. Mar ni to namenjeno nam? Zakaj ne pridemo in izkoristimo dogodkov za druženje s sovaščani in se imamo ob tem lepo ter naredimo nekaj bodisi za telo - bodisi za dušo. Morda bomo pa v prihodnih mesecih naredili kaj več za telo in dušo, ko bo potrebno kidati sneg. Na tem mestu bi vas ponovno opozorili na primerno očiščene dovozne poti. Sedaj je še čas, da na cestah, ki vodijo do vaših domov, očistite vejevje, ki visi na cesto, tako boste omogočili dostop zimskim službam kakor tudi našim intervencijskim vozilom. Če gre skozi osebni avto, še ne pomeni, da bodo prišla tudi naša vozila, vsako odstranjevanje vej na nujni vožnji pa pomeni zakasnjen čas prihoda na mesto nesreče. Kaj imajo skupnega adventni venček, smrekica, jelkica, rakete in druga pirotehnika, pečenje piškotov, kresničke, bakle....? Če gre vse lepo in prav, bi bil pravilen odgovor prednovoletni in božični čas. Če pa gre kaj narobe, pa lahko imajo vse te stvari skupno stvar: so potencialna nevarnost za požar. Zato vas prosimo, da ob uporabi svečk, pirotehnike in lučk poskrbite za požarno varnost. Pod sveče dajte dovolj velike podstavke in pritrdite svečo, da se ne more prevrniti, nad ogenj in sveče ne obešajte stvari, še posebej ne lahko vnetljivih. Preverite nepoškodovanost lučk za smrekico; v kolikor so poškodovani kabli, lučke, adapterji, takšne lučke raje zavrzite. Pri pripravi božičnih jedi in priboljškov ne pozabite na hrano v ali na štedilniku. Mokrih stvari ne sušite na električnih kaloriferjih ali blizu odprtega ognja. Če že morate uporabiti pirotehniko, bodite pri njeni uporabi skrajno previdni. Raket ne usmerjajte v objekte ali gozdove, temveč v zrak. Raznih pirotehničnih sredstev ne odlagajte ali mečite na lahko vnetljive površine. Pomislite na živali, ki niso vajene pokov in jih takšno početje zelo prestraši. Pred uporabo natančno preberite in upoštevajte navodila ter pomislite na morebitne posledice, saj le če poznamo nevarnost, lahko ravnamo primerno. Poskrbimo, da bodo prazniki minili srečno in veselo. Če si v tempu življenja, ki ga živimo, čez celo leto ne vzamemo dovolj časa za sebe in bližnje, imamo v teh dneh idealno priložnost, da smo v družbi tistih, ki nam nekaj pomenijo. Ustavimo čas in jim namenimo nekaj pozornosti. In ne pozabite, včasih sta iskren nasmeh in objem vredna več kot najdražje darilo. So poti, ki vodijo v nove kraje, so poti, na katerih se marsikaj doživi, so poti, ki vodijo v spoznanja in so poti, ki vodijo v srca ljudi. Ravno na tej poti vam v imenu prostovoljnega gasilskega društva Žetale kakor tudi v svojem imenu želim vesele prihajajoče praznike in uspehov polno novo leto 2015. Za PGD Žetale, Nejc Sakelšek December 2014 15 Iz vasi v vas UTRIP TD ZETALE V kratkem času po dogajanju v okviru občinskega praznika smo člani Turističnega društva Zetale že uspeli pripraviti nove aktivnosti. Na Martinov petek smo se zbrali v Vukovi domačiji in v krušni peči pripravili gos in raco ter dobrote, ki sodijo zraven. Vzdušje je bilo odlično, hrana iz krušne peči pa še bolj. Ker pa se dnevi krajšajo in da ne bi samo mljaskali prazničnih dobrot, smo se odločili, da za člane in vse občane organiziramo športne aktivnosti v zimskem času. Vsako soboto ob 17.00 ste vabljeni v telovadnico OS Zetale na začetni tečaj joge pod vodstvom naše prostovoljke Sabine Inti-her, za vse ljubitelje košarke pa bo telovadnica odprta vsako soboto od 18.30 dalje. V društvu že počasi snujemo načrte za leto 2015 in se pripravljamo na motivacijski vikend, ki se ga bomo člani udeležili v začetku novega leta. V svet se je ponovno podala TD ekipa, tokrat v Veliko Britanijo. Štirje člani smo od 18. do 26. novembra sodelovali na treningu v Asha Centru, centru upanja, ki je bil ustanovljen šele pred nekaj leti, obratuje pa že v polnem zagonu in se osredotoča na opolnomočenje mladih, tra-jnostni razvoj, strpnost in verski dialog. Center je skorajda popolnoma samozadosten, sploh kar se tiče hrane, ki jo zaposleni in prostovoljci pridelujejo na velikih vrtovih, pa tudi energije, ki jo proizvajajo s pomočjo solarnih celic. Center je povsem obnovljen in luksuzno opremljen v staroangleškem stilu, z izjemno knjižnico, dovršeno dekoracijo in različnimi religioznimi predmeti, ki imajo vsak svoj poseben pomen. V centru dela približno 10 zaposlenih in še 10 prostovoljcev z različnih koncev Evrope, na leto organizirajo približno 20 mladinskih projektov, poleg tega pa še številne druge aktivnosti, denimo delavnice za otroke s posebnimi potrebami in seminarje na temo biodinamičnega vrtnarjenja. Kar impresivna statistika. Vsak posameznik ima jasno zastavljene naloge in center se lahko pohvali z odličnim menedžementom, jasno vizijo in skrbnim pridobivanjem finančnih sredstev. Trening, ki smo se ga člani TD Že-tale udeležili, je temeljil na preučevanju islama in korana, hkrati pa neizbežno napovedoval tudi diskusije o verskem dialogu in medsebojnem spoštovanju. Po začetnem spoznavanju in prebijanju ledu smo na internacionalnem večeru spoznali kulinariko držav udeleženk: Velike Britanije (oz. Bangladeša, od koder sta bila dva udeleženca), Nemčije, Bolgarije, Romunije, Grčije, Češke, Italije in Slovenije. Sledilo je podrobno spoznavanje začetkov in zgodovine islama, preučevanje islama in njegovih razsežnosti, / 16 Žetalshe novice značilnosti, običajev, dogem, življenjskega sloga, itd. V luči verskega dialoga smo obiskali hindujski center v Birminghamu in imeli priložnost videti obred molitve in pobliže spoznati religijo. Po teoretičnem in metodološkem preučevanju korana smo v sklopu projekta obiskali mošejo v Gloucestru in imeli izčrpno diskusijo z imamom (tj. muslimanskim duhovnikom). Obiskali smo Friendship Caffee, primer dobre prakse dnevnega centra, ki je v osnovi najprej nudil prostočasne aktivnosti za mlade muslimane, danes pa se na delavnicah in športnih aktivnostih srečujejo mladi različnega nacionalnega, verskega in kulturnega ozadja. Dotaknili smo se še ek-stremizma in sufizma, nazadnje pa na osnovi eneagrama, ki izvira iz islama, preučili svoje osebnostne značilnosti. Vtisi s projekta so zelo pozitivni, pridobili smo ogromno znanja, tudi nekaj novih metod za prihodnje projekte, veliko novih kontaktov in nove energije za delo. Imamo ravno dovolj religije, da sovražimo; ne pa dovolj, da bi drug drugega ljubili. (Jonathan Swift) Naj bosta pozitivna energija in medsebojno spoštovanje vaša vsakodnevna spremljevalca. Vse dobro v prihajajočem letu 2015 vam želi Turistično društvo Že- tale! Boštjan Štajnberger, predsednik TD Žetale Nina Jazbec, TD Žetale VELIKA PLANINA Pa je leto okoli, kako hitro mine! Saj še ni dolgo, ko je bilo novo leto. Prišel je december in te fraze imamo priložnost slišati pri pogovoru s prijatelji, sodelavci, znanci. In res je, tako hitro živimo, da se komaj ob koledarskih mejnikih nekako zavemo, koliko časa je minilo. Nekateri menijo, da je v otroštvu tekel čas počasneje - tudi sam imam takšen občutek. Pa vendar temu ni tako, čas teče enako vseskozi, le ljudje v odrasli dobi imamo veliko dela, obveznosti, službo, otroke, družino in od tod po mojem mnenju občutek, da vse mineva tako hitro. Ko je leto naokoli, razmišljamo za nazaj, kaj smo počeli v letu, ki mineva, in ali smo si vzeli dovolj časa zase, ga preživeli sprijatelji in bližnjimi. Menim, da kak izlet v naravo, v hribe, za dan ali dva, ponuja ravno to, da si malo odpočijemo od hitrega tempa življenja, spremenimo okolje in odganjamo stres, kateremu smo izpostavljeni v vsakdanjem življenju. Takšno možnost nam zagotovo ponuja Velika planina, ki smo jo letos obiskali na eni izmed tur našega planinskega društva. Odločil sem se, da bom bralkam in bralcem Žetal-skih novic malo bolje predstavil ta naravni biser v Sloveniji. In sem malo ,,poguglal" na spletu, če uporabim ta vedno bolj priljubljen izraz. Velika planina se razprostira na površini 5.8 km2 in se nahaja v Kamniško-savinjskih Alpah na povprečni višini okrog 1500 m, najvišji vrh je Gradišče s 1666 m. Velika planina, ki obsega Veliko, Malo in Gojško planino ter Dovjo in Veliko gričo, je največja visokogorska pašna planina na Slovenskem. Na njej so pastirji zgradili več naselij s kočami, ki so značilne za Veliko planino in so njen zaščitni znak. Na planoti sta tudi naravni znamenitosti, imenovani Velika in Mala Vetrnica. To sta jami, ki se jima je zaradi preperevanja porušil strop in sta nastali udornici. Danes je Velika planina obdana z redkim smrekovim gozdom ter ruševjem in posejana z značilnimi kraškimi vrtačami. Na zložni planoti se je gozd že pred stoletji umaknil pašnikom. Mehke zelene trate med vrtačami in kotliči so dale idealne pogoje za letno pašo govedi. Pastirji so prišli na planino že v srednjem veku in so postavili te koče,ki se po obliki niso veliko razlikovale od današnjih, vsaj tako pravijo strokovnjaki. Takšne koče, kot jih vidimo sedaj, so bile postavljene po drugi svetovni vojni, kajti nemški okupator in domobranci so koče požgali pozimi 1944/45, vključnos kapelico Marije snežne. Kapelica je bila ponovno postavljena leta 1988. Velika planina ponuja tudi posebno vrsto turizma, imenovanega bajtarstvo. V času, ko na planini ni živine, lahko najamemo kočo in tako dobimo zelo lepo predstavo o življenju na planini. Danes je Velika PREGOVORI Če bo prosinca mokrilo, bo polje in grozdje slabo rodilo. Če na Tri kralje jasen dan bo, za dolgo zimo hrani seno. Če prosinca ni snega, ga mali traven da. V prosincu toplota, svečana mrzlota. Na dan Neže se kuram rit odveže. V prosincu zelena ledina, slabo se bo redila živina. planina zimskošportno središče, opremljena s planinskimi kočami, žičnico in smučiščem, ki pa ne sme biti umetno za-sneževano. Sama tura je potekala v veselem vzdušju. Prevoz smo imeli s kombijem, nekaj pa z avtomobili. Ker je tura lahka in namenjena vsem, ne glede na starost ali kondicijo, je bila tudi udeležba malce večja. Vreme je bilo v redu, dežne kaplje so se pojavile, ko smo bili že nazaj pri kombiju. Ker je Velika planina zelo lepa, nam bo v spominu ostalo mnogo lepih slik s pohoda in verjamem, da bo vendarle kakšna prešla iz digitalne oblike na papir in v okvir. V društvu se trudimo prilagajati program pohodov, na katerega bodo lahko šli vsi člani skozi celo sezono. Tudi v naslednjem letu bomo organizirali lahke in tiste malo težje pohode ločeno, da ugodimo vsem članom glede na sposobnosti. Seveda je vedno navzoče vprašanje, kakšno bo vreme, ki kroji organizacijo in izvedbo pohodov. V letošnjem letu z žalostjo ugotavljam, da je bilo ravno vreme glavni vzrok za nekatere odpovedi pohodov, na drugem mestu pa pomanjkanje časa in obveznosti v službi. Pa vendar življenje teče dalje, v decembru nas čaka še tradicionalni Štefanov pohod na Donačko goro in pogostitev v Rudijevem domu na račun društva. Vabim vse člane, da se ga udeležijo, da zaključimo sezono v veselem vzdušju. V novem letu pa z optimizmom novim zmagam naproti. Na koncu bi kot vedno končal z mislijo in pozivom vsem bralkam in bralcem Žetalskih novic, da si odtrgajo trenutek zase in si privoščijo sprehod ali izlet v naravo, da se bodo znebili občutka, kako nam hitro čas beži. Jože Kamenšek -Jos. Čeje svečnica topla in sončnega vremena, bodo čebele bogate in dobrega plemena. Kadar Matija zmrzuje, še 40 dni mraza prerokuje. Se Polona v soncu odtaja, v mokrem poletju gob preostaja. Kadar slive marca in aprila cveto, ne obrodijo. O Gregorju pravijo: Kmet dolgo njivo orje, klobuk postrani nosi, pa staro ženo kruha prosi. December 2014 1 7 Iz vasi v vas TAKO JE BILO! Mokra jesen se poslavlja in zima že trka na vrata domov, okrašenih z adventnimi venčki, božičnimi drevesi ter okraski, značilnimi za ta letni čas. Tudi ljudje smo umirili svoj korak v pričakovanju prazničnih dni božiča in novega leta. Še ne tako dolgo nazaj pa je bilo v društvu Strojni krožek Žetalanec precej živahno. Takrat smo namreč sodelovali pri izvedbi programa ob 15. občinskem prazniku tu v Žetalah. Kot smo obljubili, smo izpeljali gozdarsko tekmovanje za naslov Žetalska grča in Žetalska grčica ter pripravili razstavo v avli Osnovne šole Žetale. Pa lepo po vrsti... Skupina naših članov je poligon, namenjen zgolj vajam ob pripravah za gozdarsko tekmovanje, preuredila tako, da je od sedaj naprej primeren za izvajanje vseh tekem, ki jih društvo organizira. Zravnal in nasul se je teren, postavila streha, zaščitna ograja ter seveda orodja za vse discipline. Ob želji po čim večji udeležbi na tekmi se je trojica članov (Toni Butolen, Slavko Širec in Izidor Štajn-berger) odrekla nastopa v konkurenci, da je bil končni rezultat manj predvidljiv. Tekme, ki je bila 3. oktobra, se je udeležilo 16 tekmovalk in tekmovalcev. Sodila nam je mešana sodniška ekipa Zavoda za gozdove-OE Ptuj in Sklada kmetijskih zemljišč. S to IcKino smo namenu preaan pongon v »jomcan«, ko! smo ga poimenovali. Vreme je bilo lepo, tekma tudi, najpomembnejše pa je to, da se je končala brez nesreč ali poškodb, kar je dober znak za vse udeležence, da obvladajo varno delo tudi na »ta pravem poligonu«, torej v gozdu. Naslov Žetalska grčica je letos zasluženo osvojila Marjana Podgoršek. Njena prva spremljevalka je postala Kristina Štajnberger. Moški smo dobili vse tri naslove, in sicer: Žetalska grča za leto 2014 je postal Mitja Širec. Njegov prvi spremljevalec sem postal (moja malenkost) Franc Sto-jnšek, drugi spremljevalec pa Avgust Pulko. Vsem dobitnikom smo čestitali ob kozarcu osvežitve in krožniku okusne hrane iz podjetja Gastro ter Vinogradništva Plajnšek. Ob tej priložnosti hvala vsem, ki ste pomagali izpeljati to tekmovanje na takšnem nivoju. Dne 9. oktobra smo se udeležili krvodajalske akcije, ki jo je organiziralo društvo 00 RK Žetale. Dne 19. oktobra, na občinski praznik smo v avli OS odprli razstavo na temo Čebelarstva v teh krajih. Prikazati smo skušali panogo, kije tesno vpeta v kmetijsko dejavnost po svetu na sploh. V preteklosti je imela v Žetalah skoraj vsaka druga ali tretja domačija nekaj panjev čebel. To se je v današnjem času spremenilo, tako da to področje sedaj pokriva nekaj čebelarjev z večjim številom panjev. Razstava je bila lepo obiskana, saj je marsikdo rad segel po vzorcih sladkih medenih dobrot. Material za razstavo so prispevali naši člani in vaščani, ostalo pa dva čebelarja izven Žetal (Čebelarstvo Maroh in Čebelarstvo Pislak ). Njima obema, našemu članu Silvu Bukšek in vsem, ki ste sodelovali: hvala za pomoč. Za konec naj omenim, da so naši člani pomagali postaviti prireditveni šotor in ga na koncu skupaj s člani PGD Žetale tudi pospraviti. Pravkar poteka v našem društvu akcija zbiranja krme za člana, ki mu je pogorelo gospodarsko poslopje. Želimo mu, da čim prej okreva po tej nesreči. Ko to pišem, nas že kliče božično-novoletni čar, kateremu se lahko, drage članice in člani, predate tako, da se nam pridružite na zaključku leta SK Žetalanec v restavraciji Gastro v Ptuju. Povabite še prijatelje, da bo bolj veselo. Vsem občanom Žetal želim obilo zdravja in božičnega miru v letu, ki prihaja. Franc S. 18 Žetalske novice Iz naših krajev JESENSKI TIHI ČAS Pesem nedavno preminulega pesnika Kajetana Kovica, Štajerca, rojenega v Mariboru: Križem svet gredo stopinje, Križem svet gazi po snegu. Bogve, kdo je šel pred mano, Bogve, kdo za mano gre. To je začetek za predstavitev aktivnosti Društva podeželskih žena Občine Žetale. Z razstavo na temo Med in medene sladice smo se uspešno predstavile ob 15. občinskem prazniku. Medeni izdelki so bili domiselni in morda tudi ideja za kulinarično ustvarjanje ob štedilniku v teh meglenih dnevih. Bila je sobota, 25. oktober 2014, članice našega društva smo v potrditev uspešne razstave ob občinskem prazniku odpotovale na nekajurni izlet proti Makolam. Ogledale smo si skulpture FORMA VIVA, ki so jih oblikovali uveljavljeni domači in tuji kiparji. Organizator tega vsakoletnega dogodka je umetniško društvo iz Makol. Umetnine oblikujejo iz lesa, kamna in drugih materialov. Zanimivi so liki: človek, žival, predmeti iz narave, ki so postavljeni v razdalji 15 km in jih je več kot 150. To je zanimiva umetnost, dela so izraz potrpežljivosti in mnogournega dela posameznikov. Tako blizu Žetal je to, a le malokdo ve, kako bogata je ta umetnost. Članice našega društva smo si ogledale to zanimivost, nato smo se odpeljale do gostišča Zelena dolina, kjer smo se veselo družile ob okusnem kosilu. Zanimivo smo doživele god treh naših Darink, ki so tega dne godovale, tudi plesalo seje, in sobotni izlet smo zaključile pozno popoldne. Postorile smo vse potrebno doma in članicam našega društva je minil koristen dan. Zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov bo letos potekalo samoizobraževanje, tudi našivavamo doma. Družimo se v telovadnici OŠ ŽETALE, se nasmejimo in razgibamo z učiteljico Marijo Skokovo. Minili bodo megleni dnevi, poskrbele bomo za praznično vzdušje doma in zopet bo konec ustvarjalnega leta. Zanimivo je minilo srečanje predstavnic vseh društev na Ptujskem. Letošnjega srečanja se je udeležila gospa Kristina Horvat, ki se je zadovoljna vrnila i- ^¡S^J^ iz Zavrča, kjer je letos potekalo srečanje. Završke gospodinje so se izkazale kot zelo gostoljubne, popeljale so jih po Zavrču, ogledale so si cerkev, županov ranč in druge zanimivosti. Ob dobrem kosilu so si izmenjale izkušnje in gospa Kristina se je zadovoljna vrnila domov. Minilo bo koledarsko leto 2014, vsaka gospodinja ima dovolj dela z izpeljavo kulinarično bogatih praznikov. Zdravo in mirno praznujte prihajajoče praznike in srečno stopite v leto 2015. Praznično vas pozdravljamo članice Društva podeželskih žena Občine Žetale. ZA DRUŠTVO M.K. December 2014 1 7 Iz vasi v vas JESEN V DRUŠTVU UPOKOJENCEV Prvič se oglašam kot dopisnik v lokalno glasilo Žetalske novice. Ob tej priložnosti se v imenu vseh upokojencev našega društva večletnemu predsedniku Društva upokojencev Žetale, gospodu Stanku Vogrincu, zahvaljujem za vzorno in požrtvovalno vodenje. Pisana beseda mu je dobro tekla, zato je izčrpno in domiselno predstavljal naše društvo javnosti. Delo v društvu nadaljujemo in že uspešno beležimo predstavitev ob 15. občinskem prazniku. Naše upokojenke so napekle sladic - potic. Obiskovalcem smo ponudili različne zdravilne napitke, sodelovali smo pri kuhanju ŽE-TALSKEGA LONCA. To je dokaz, da smo še vedno aktivni in razgibano delo koristi našemu zdravju. Tradicija v našem društvu je tudi martinovanje, ki smo ga letos preživeli v gostišču Siva caplja v Trnovski vasi, kamor smo se odpeljali z avtobusom in lepo preživeli sobotni popoldan in topel jesenski večer. Člani Upravnega odbora in zaslužni upokojenci, ki so pomagali pripravljati razstavo ob občinskem prazniku, smo se sestali v Dobrinčku in nazdravili prihajajočemu letu, zdravju in sreči v objem. Izvedli smo tudi tradicionalni program - obisk pri starejših, onemoglih in bolnih upokojencih, ki smo jim izročili skromno darilo in nasmeh. Odslej se bo UO sestajal v lokalu Dobrinček, načrtovali bomo in se pogovarjali o izvedbi letnega delovnega načrta. V imenu upravnega odbora želim vsem članom našega društva zdravja, veselja in zadovoljstva v prihajajočem letu 2015. Predsednik upokojencev v Občini Zetale, Filip Rezek POLHARJA_ Na zadnjem srečanju z njimi, polhi, na Rauvah še nas, če se le zazremo nazaj, v preteklost, ima kakšno niso spali. Zadnje priprave na odhod. Svetilke, dobra takšno, ali pa podobno dogodivščino, ki se je z vesel- obutev, topla oblačila in štetje prisotnih. No, zdaj pa jem spominja. Kako dolgi so bili nekoč poletni dnevi lahko odrinemo. Noč se je polagoma spuščala in kmalu in kako temne so bile zimske noči. No in ni lepšega, prekrila hribovita prostranstva Haloz in ostalega sveta. da kanček tega pričaramo našim otrokom. Prav zato Kmalu so med krošnjami dreves zasvetile prve zvezde, ima naša POLHARIJA še toliko večji pomen. ki so migetajoče poplesavale na nebu. Veter je v sunkih Pot je vijugala med stoletnimi debli dreves, nas ustvarjal suito zvokov, ki so na trenutke prav glasno vodila in bogatila z novimi doživetji. Korak za ko- prerezali tišino noči . Pravo doživetje. Mislim, da sem rakom smo bili bližje cilju. Nekajkrat smo ugasnili ba- že govoril o tem, kako redko si vzamemo čas in pris- terijske svetilke in prisluhnili noči, le polhov nismo luhnemo naravi. Njenim zvokom, njeni neizmerni slišali. Videli jih tudi nismo. Pa kaj zato. Bila je umetniški ustvarjalnosti, modrosti. V današnjem času, čudovita noč in bili smo drug z drugim. Le veter je na življenje vse prehitro mineva, prehiteva naraven tok trenutke neusmiljeno bičal vrhove dreves. Škoda, da je dogodkov. Ne znamo se več ustaviti in prisluhniti, opa- bila tako kratka pot, da se je že končala, pomislim. Vonj zovati. Velika krivica, ne le za nas, še večja za otroke, pečenih dobrot se je omamno vil med drevesi in vabil. ki jih bomo na ta način oropali marsikatere izkušnje in V daljavi smo opazili svetlobo, ki se je še sprva marsikaterega doživetja. sramežljivo skrivala nekje daleč v gozdu. Še malo, le Nedolgo nazaj smo se pogovarjali prav o tem. Stare- nekaj korakov in že smo sedeli v krogu okrog ognja. jši se še spominjate, kakšna je bila naša pot v šolo in Za trenutek me je omamil ples senc, ki so jih risali domov. Koliko spominov. Velikokrat se je pripetilo, da razbesneli ognjeni zublji. Prav veselo se vsakič spom- smo pozen prihod iz šole staršem opravičili z manjšimi injam polharij. Vsaka je skoraj enaka, pa tako močno lažmi, nedolžnimi. Pa saj so vedeli... Gospa Marija je drugačna hkrati. Veseli ljudje, pesem, ki po navadi še omenila, kako lepo je bilo videti otroke, kako so se v dolgo v noč odmeva po haloških gozdovih na obronkih poletnih mesecih družili ob limonadi, imeli zelo Maclja. Veliko znanih, prijateljev, znancev, tudi nekaj pomembne pomenke eden z drugim. Tudi vsak izmed takšnih, ki sem jih prvič videl na tej naši polharji. To / 20 Žetalshe novice Iz naših krajev me še posebej veseli. Res hvala vsem, ki se leto za letom trudijo in ohranjajo to starodavno ljudsko izročilo. Malo, premalo se družimo, tkemo odnose, ki so tako pomembni v našem življenju. Človek je socialno bitje, ne zna in ne zmore obstajati sam. No, polhov pa še vedno ni bilo nikjer. , morda pa že spijo. Prekmalu se je zame končala letošnja polharija, škoda. A ni se končala za večino prisotnih, ki so se veselili še pozno v noč, tam nekje. In če kdo vpraša, kje je to? Mu kar povejte, na Rauvah. Zdaj, ta trenutek, ko pišem te besede, pa polhi verjetno res že spijo. Pa lepe praznike vsem skupaj. Morda se srečamo naslednje leto, če ne prej, pa morda prav na polhariji. Franc Pulko ml. ŽUPNIJA ZETALE - ADVENT 2014 Še zadnjič v tem letu se bom sprehodil skozi dogodke, ki so se zgodili v teh jesenskih dneh v naši župniji. Za konec jeseni smo se župljani skupaj podali peš po naši župniji. Tokrat smo izbrali pot k Debeli bukvi. Zbrala se nas je pisana druščina, od najmlajših do starejših, ki smo skupaj spoznavali pot, se ustavljali na kontrolnih točkah in tako preživeli lep jesenski popoldan ob druženju in prijetnem kramljanju. Zadnjo nedeljo v novembru smo v cerkvi in naših domovih postavili adventne venčke, na katerih smo prižgali prvo svečko. Da bi tudi otroci poznali pomen venčka, so se v soboto zbrali v veroučni učilnici in izdelovali venčke ob pomoči g. župnika in katehistinje. Vse venčke je v nedeljo blagoslovil g. župnik, otroci pa so jih odnesli domov, kjer bodo vsako nedeljo prižgali eno dodatno svečko, kar pomeni, da bo kmalu Božič. V teh decembrskih dneh goduje tudi sveti Miklavž, eden izmed dobrih mož, ki se ga otroci zelo razveselijo, saj jih nagradi za njihovo pridnost. Za ta namen so veroučenci šestega razreda ob pomoči katehistinje pripravili lepo igro o angelih, ki pomagajo Miklavžu pakirati darila. Po dramski igri in melodijah, ki jih je iz harmonike izvabil Uroš, je v spremstvu angelov prišel v cerkev Miklavž in obdaroval vse otroke. Vsako nedeljo naši adventni venčki bolj žarijo, na njih je več svetlobe, kar naznanja, da bo kmalu božični večer. Veroučenci bodo v ta namen v cerkvi izdelali jaslice, skupaj se bomo zbrali v naši župnijski cerkvi k polnočnici in tako praznovali Jezusovo rojstvo, njegov prihod med nas. Vsem želim obilje blagoslova v novem letu, obilje zdravja in lepih trenutkov v letu 2015. 5. G. December 2014 2 / Iz vasi v vas Pri gospe BERTI VOGRINČEVI Sredin dopoldan, sonce nekje visoko na nebu, odeto v debele oblake, ki ne dopuščajo žarkom, da nas vsaj pobožajo, ne da bi nas sončna toplota grela ves dan, na ta veseli dan kulture, 3. gruden. A pri Vogrinčevih ali Štjanekovih je bil dopoldan kot sončen dan, saj so se veselili nočnega darila; mlada krava je skotila dvojčke, še ena krava se je veselo ozirala na svojega telička, tako se je v Nadolah 37 čreda povečala za tri mladiče. Veselo in zadovoljno. Pa dober dan, gospa Berta Vogrinčeva in lep dan vam, gospod Štjanek (Sebastjan). Z gospo Berto sediva v topli kuhinji in najin klepet se začne. »Zibelka mi je tekla v Gaju, saj veste, kako lep kraj je to. Sem sedma po vrsti, starši so rekli, da bom fant in mi bo ime Bertl, a se je obrnilo tako, da sem sedaj že 84-letna Berta. Prva je bila polsestra Micika, atek so ji umrli, še preden se je rodila. Mama so se poročili z možem z Završa in družina se je povečala, rodila se je Justa, ki je dočakala 62 let življenja, nato je bila Lojzika, ki je živela kot žena pri Pavrekovih, Anica se je poročila s Štefom, tam so rekli pri Pestičjekovih, ker je bil njegov ata doma s Pestik. Še prej se je rodila Štefka, ki je ostala na domačiji, nato še Poldika, ki je tudi preživela življenje v Gaju. Zadnja sem bila jaz, ki so me krstili za Berto in od 1959. leta živim v Nadolah kot Štjanekova žena in mama trem otrokom: Mi-ciki-Mariji, ki je stara 54 let in živi v Mariboru, 1962. leta se je rodil Franci, ki je gospodar na našem 12 hektarjev velikem posestvu; gospodar, ki predaja kmetijo sinu Boštjanu, zadnja je Berta, rojena 1964. leta in živi z družino v Žetalah. Vsi otroci so marljivi in skrbni, v radost so nama vnuki: Ana, Tomi, Andrej, Nina, Boštjan, Franci in Marko, pa še pravnuk Luka. To je veselo, ko je zbrana vsa družina. Najbolj primerni za to so rojstni dnevi in tudi kmečki praznik-furež. Spominjam se časov, ko smo vse delali ročno, zanimivo je bilo delo, predvsem košnja travnikov, saj sva 12 let vse travnike pokosila sama, seveda z ročno koso. Bilo je lepo, nič naporno, saj sva bila mlada in močna. Jaz sem bila vse svoje življenje gospodinja, Štjanek pa je hodil cimračit, da je zaslužil kak dinar za lažje vsakdanje življenje. Redili smo krave, svinje, kokoši, dovolj je bilo zrnja od pšenice, ovsa, rži, ječmena, koruze, vse smo zmleli z ročnimi žrmljami. Danes je vse drugače, po bregovih brnijo stroji in pašniki so polni lepih krav. Zadovoljna sem z življenjem, živimo v slogi, potrebno je prisluhniti drugim, biti potrpežljiv in popustljiv. Z možem sva še vedno aktivna pri društvu upokojencev, rada sva se družila na skupinskih izletih, piknikih in spominskih srečanjih. Tudi plesala sva in pela. Jaz sem še aktivna pri cerkvenem pevskem zboru, dobila sem dve priznanji za cerkveno petje, tudi pri ljudskih pevkah sem bila aktivna in imam lepe spomine na pevska gostovanja. Petje me pomlajuje že 55 let. Seveda sem odvisna od zdravil, ki mi ohranjajo življenje. Rada kaj preberem, pletem jopice, rokavice, nogavice, še posebej pozimi. Med letom sem rada na vrtu in v naravi. Pečem vsakdanji kruh, tudi sladice, rada spečem orehovo potico. Vsak dan kuham za dva, včasih sva gosta pri »tamladih«. Pa še spomin na mladost in romanje na Svete gore. Skupina mladih smo s kolesi odpotovali na Svete Gore, peljali smo se proti Šmarju in predrlo se mi je kolo, zato sem sedla na kolo, ki ga je vozil Štjanek in tako sva v dvoje poromala na Svete Gore. V naši hiši živi devet članov treh generacij, za vse je dovolj prostora, živeža, tudi dela in lepega življenja.« Tako sva sklenili klepet z gospo Berto Vogrinčevo. Hvala za gostoljubje in prijazen dopoldan in še kdaj nasvidenje. M.K. PRI NADOLSKEM FRANČEKU Takšna megla je danes, da bi lahko zabil špico vanjo in obesil sukno nanjo, je rekel nekoč znanec in se odpravil na grič, od koder bi lahko v jasnem dnevu videl sedem cerkva, a se vidi samo pet metrov v daljavo. Pri dobro razpoloženem Frančeku je drugače. Od doma je odhajal 28 let, 20 let za pokojnino si je zaslužil v Cinkarni, 6 let pri Gozdni upravi in nekaj let pri Gradisu Celje, tako da ima priznanih 28 let delovne dobe in zato tudi zasluženo pokojnino. Hoja do Žetal je bila mnogokrat meglena, čez BORIJE proti grabi in malo navzgor in zopet navzgor do Žetal in že vstop v avtobus ter dober dan Celje. »Rodil sem se kot prvi otrok mami Urški in očetu Frančeku. Mama se je primožila iz Vodul, bila je Pulkova. Leta 1931 sem prispel na Nadolski svet ter doživel v Nadolah že 83 let. Nežika je bila prva hči, nato še Regina, fantje Mihael, Alfonz, Mirko, zadnji pa je Bertl. Mlada leta so bila zelo luštna, ko smo na vasi ob večerih prepevali Brečki Viko, Vodulski Pepi in jaz. Spomladi smo kopali v goricah, jeseni kožuhali, pospravljali poljske pridelke in si služili denar za vsak dan. / 22 Žetalshe novice Iz naših krajev Pri 27 letih sem se poročil, za ženo sem vzel Pokon-sko Pavlo in lepo harmonirava v življenju. Leta 1958 je bila gostija na Pokonu in pri nas v Nadolah, čisto navadna gostija s petjem in plesom. Začelo se je zakonsko življenje, saj nama je v novo življenje igral popularni muzikant Štraus. Osrečujeta naju hčerka Alenka in sin Franci. V največje veselje so nama tri vnukinje: Špela, Gabrijela in Tina. So marljive, vesele, imava jih neizmerno rada. Pravim, da je najlepše praznovanje, če je nenačrtovano in takih je bilo v najinem življenju lepo število. A če se spomnim tistih vojnih časov kot 10-letni fantič, mi je zares hudo. Podnevi Nemci in hajka, ponoči partizani in pohod do Bolfenka. Dobro se spomnim prvega prihoda partizanov, zaklali so debelo svinjo, jo razkosali, odnesli in rekli, da jo imajo za borce OF. To so napisali na papir, prišli drugič, oče jim je pokazal papir in rekel, da je že rizki-ral eno svinjo. Papir so mu vtaknili v usta in ga je moral pojesti. Skuhali so si vina, vse so nam pobrali, očetu so vzeli uro in odšli. Še več spominov imam na vojni čas, a zdajšnji čas je lep, miren. Rad delam in opravim vse potrebno pri kravah, svinjah, tudi kokoši imamo, še muce se sprehajajo po dvorišču. V življenju je najvažnejše zdravje in dobra volja, ne sme nam manjkati potrpežljivosti. Rad spravljam ljudi v dobro voljo, marsikaj vem povedati o življenju, smo različnih značajev in mnogokrat moramo dati veljati drug drugemu.« Hčerka Alenka še doda: »Naš atek ne pozna slabe volje, je optimist in s svojim pozitivnim razpoloženjem vpliva na druge.« Franček se zasmeje in reče: »Vsako leto sva z ženo obiskala slovenske toplice, si odpočila, le v Čatežu še nisva bila. V soboto in nedeljo imam krajši dopust, ker je doma zet Janko, ki tudi rad dela in postori vse okoli hiše. Večja dela opravimo skupaj, pa saj zdaj ni hudo, saj so nam v pomoč različni stroji. S člani društva upokojencev sva se tudi rada družila, kam poromala in bilo je lepo.« Tudi jaz dobro poznam gospoda Frančka, skupaj smo preživeli že kako praznovanje, Franček se rad pridruži pevcem in ljudem navadno reče: »Zdaj pa je Franček med nami in bo veselo.« Nadolski Franček še rad kaj zanimivega prebere, pogleda televizijo, ko je ura 23, se odpravi spat in zjutraj veselo na delo. To je kraj, kjer je živel nekoč ljudski pesnik Tonek, ki smo ga že predstavili v Ž.N. Če pri Nadolskih najdejo kaj zanimivega o tem možakarju, bomo objavili. V družbi s Kodričevimi-Nadolskimi je bilo zabavno in hitro je minil petkov dopoldan. Hvala za gostoljubje, bogate besede, naj vam služi zdravje in še kdaj nasvi-denje v Nadolah. M.K. v IS.praznik Občine Zetale in 24. kostanjev piknik V mesecu septembru in oktobru so v Občini Žetale potekale prireditve v počastitev 15. praznika Občine Žetale in 24. kostanjevega piknika. V ta namen so se zvrstile številne športne, kulturne in druge prireditve, ki so dosegle svoj vrhunec v soboto, 18. oktobra 2014. Tega dne je bila ob 14.00 uri slavnostna seja Občinskega sveta, ki se je pričela s himno, ki jo je zapel Moški pevski zbor KD Žetale. Slavnostni govornik na seji je bil župan Občine Žetale, Anton Butolen. Župan je v svojem govoru navedel aktivnosti Občine v preteklem obdobju, predvsem v zadnjem štiriletnem mandatu, saj so bile 05. oktobra 2014 lokalne volitve. Posebej je izpostavil investicije na področju gospodarske infrastrukture, ki so bile izvedene in tudi tiste, ki so še v teku. Slavnostna seja se je zaključila z zdravico prazniku. Ob 15.00 uri je bila v avli Osnovne šole Žetale otvoritev razstave organizacij in društev. Razstavo so pripravila društva, ki delujejo na območju Občine Žetale, inv sicer Društvo podeželskih žena Žetale, Društvo upokojencev Žetale, OORK Žetale, Strojni krožek Žetale ter učenci Osnovne šole Žetale. Razstava je bila zelo »sladka«, ker so bile tema letošnje razstave čebele in med. Razstavljavci so poskrbeli, da smo obiskovalci ostali odprtih ust ob njihovih mojstrovinah, ki niso bile lepe samo za oko, ampak tudi okusne in dobre. December 2014 2 / Osrednja prireditev letošnjega občinskega praznika je bila proslava, kije tudi letos potekala v telovadnici Osnovne šole Žetale. V kulturnem programu prireditve so nastopili otroci iz vrtca Žetale, učenci Osnovne šole Žetale, Ženski in Moški pevski zbor KD Žetale in drugi. Slavnostni govornik je bil župan Občine Žetale, Anton Butolen. Župan je med drugim povedal, da je bil mandat 2010-2014 eden izmed najuspešnejših. Izvedene so bile številne investicije na občinski gospodarski infrastrukturi, kiprispe-vajo h kvalitetnejšemu življenju občanov. Večina le-teh je bila sofinancirana s strani evropskih skladov. Povedal je tudi, s kakšnimi težavami se občina sooča pri svojem delu. Za izjemno uspešno delo in razvoj občine je zbranim v imenu gostov čestitala tudi majšperška županja, dr. Darinka Fakin. Predstavljeni so bili diplomanti, ki so v preteklem obdobju zaključili študij. Diplomanti so iz rok župana prejeli zbornik in šopek rož. Letošnji diplomanti so bili: Klaudija Polajžar, Simon Potočnik, Denis Škrabl, Barbara Skledar, Jožica Skledar, Špela Polajžar, Mateja Hohnec in Mateja Ilec. Osrednja točka proslave je bila podelitev priznanj Občine Zetale. Priznanja so prejeli: -Zlato plaketo Občine Žetale: Janez Vogrinc, predsednik PGD Žetale za dolgoletno delo na področju gasilstva; -Priznanje Občine Žetale: Kmetija Marjane in Zlatka Podgorška za izjemne uspehe na področju kmetijstva in gozdarstva; -Priznanje Občine Žetale: Branko Gajšt za organizacijo že 14 slikarskih ex temporov -Priznanje Občine Žetale: Matej Erjavec za dosežke na področju aranžiranja; - Županovo priznanje: Darinka Vogrinc za dosežene uspehe na razstavah Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Po končani proslavi se je v prireditvenem šotoru ob Osnovni šoli Žetale začel 24. kostanjev piknik z ansamblom Akordi. Zaključek praznovanj je bil v nedeljo, 18. oktobra 2014. Praznovanje se je pričelo s sveto mašo v župnijski cerkvi in nadaljevalo s srečanjem starejših občanov Občine Žetale. Najprej je bila proslava v telovadnici osnovne šole, potem pa še pogostitev v prireditvenem šotoru. Foto: Langerholc! V nedeljo so se ekipe pomerile v kuhanju »Žetalskega lonca« in tako še dodatno popestrile praznično dogajanje. Letošnji praznik si bomo zagotovo zapomnili tudi po lepem in toplem vremenu, ki nas je spremljalo v soboto in nedeljo, ko je bil vrhunec praznovanja. Občinska uprava