35
Zgodovinske stvari.
Se ena beseda zastran stare trebelnske kapelice.
Akoravno se ne prištevam v vrsto zgodovinarjev in toraj tudi ne preiskujem mnogo starih bukev iz listin, se mi je vendar te dni prilika ponudila,, najti odgovor na gospod Terstenjak-ovo vprašanje v 53. listu lanskih „Novic" , po kterem slavnoznani gospod zvediti želi, kteremu svetniku je bila posvečena stara trebelnska kapelica. Valvazor v svoji VIII. knjigi stran 783 piše med drugim o zgoraj o-mokronoški, sedaj trebelnski fari, rekoč: „Zu der Pfarr-Kirchen, S. Petri des Apostels, gehoren eylff Nebenkirchen, welche heissen, wie folget: „1. S. Michaelis, so zwar nur eine Kapelle ist" itd. — Ker trebelnska, kakor tudi nobena njenih sosednih far nima kake druge, temu svetniku posvečene kapele ali cerkve, je jasno, da je omenjeno svetišče enako jare-ninski kapelici sv. Mihaelu posvečeno bilo. S tem strinjajo se tudi lepo besede, ktere gospod J. V. v 3. listu letošnje „Danice" piše rekoč: „da nekdaj, ko še orgelj ni bilo, je domači stari pevec po dokončani službi Božji vselej še verne opominjal v pesmi, naj se priporoče še sv. Cirilu in Metodu (nekteri pravijo sv. Hermagoru in Fortunatu) in pa sv. Mihaelu." Sploh nam pripovedka o Sončar-ju v omenjenem sostavku verjetno dela, da obiskali so ta kraj svoje dni sveti možje, naj si bode potem že ta ali uni. Znano pa je tudi, da ravnine nekdaj niso bile tako obljudene ko dandanašnje, in da stari plemenitniki bivali so le radi po visočinah; toraj je onim , ki so jih hotli obiskati ali so od njih kako dobroto želeli, bilo treba hoditi pogosto tudi po skritih in odstranjenih krajih. S temi besedami pa vendar ne želim nikomur vsiliti tega ali unega mnenja, Še manj pa trditi kako resnico; toraj tudi prosim, naj mi nihče ne šteje v greh zoper zgodovino, kar s temi vrsticami erhnem.                                                          J. Levičnik.