ANNALES • Ser. hist, socio*. ■ 9 • 1999 2 (18)
Í2vimo znanstveno delo	UDK 94(497.4 lzola)"04/14":711.434
prejeto: 1999-09-10
O BIVANJSKI KULTUR! SREDNJEVEŠKE IZOLE. POSKUS UBIKACIJE NEKATERIH IZOLSKIH "LATR1N"
Darja MIHELIČ
ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Si-1000 Ljubljana, Novi trg 4
IZVLEČEK
Šestdeseti člen tretje knjige izolskih statutov iz i360 nudi zanimiv naslov De netar le androne interdite nel Anno (O letnem čiščenju prepovedanih/odrejenih "andron"). Izraz najverjetneje pomeni daljši tesen prehod med hišami, po katerem so odvajali fekalije, pomije in druge odpadke. Znana dejstva omogočajo približno shematično simulacijo sosedstva andron in lastnikov sosednjih nepremičnin.
Ključne besede: zgodovina, srednjeveška mesta, Izola, urbanizem, androne, odtoki fekalij
LA CULTURA RESIDENZIALE A ¡SOLA NEL MEDIOEVO. ¡POTESI DI LOCAZIONE DI ALCUNE LATRINE
SINTESl
II sessantesimo articoio del terzo libro degli statuti d'lsola del 1360 porta un títolo intercssante De netar le androne Interdite nel Anno (Delia pulizia annuale degli androni interdeltij. In questo caso il termine androne indicava probabilmente lo stretio e tungo passaggio fra una casa e I'aitra per il quale venivano pottati via gli escrementi, la rigovernatura e altri rifiuti. Gli atti s inora conosciuti ci permetteno di ipotizzare il rapporto nei confront/' degli androni da parte dei propriefari degli stabili vicini.
Parole chiave: storia, cittá medievali, Isola, urbanística, androne, fuoriuscita degli escrementi
Rekonstrukcija podobe prostora v preteklosti ne zanima le arheologov in zgodovinarjev, ampak tudi historične geografe, krajinarje in arhitekte, umetnostne zgodovinarje, muzealce in restavratorje. Zanimanje strok je pogojeno z različnimi razlogi in nameni in ni usmerjeno v iste značilnosti prostora, vendar pa se spoznanja strok med seboj prepletajo in dopolnjujejo.
Obseg prostorskega vzorca, ki ga želimo raziskati, navadno izberemo glede na njegove naravne ali politične meje, ki so včasih tudi utrjene in že same po sebi pomenijo značilnost v prostoru (kot npr. langobardski limesj. Navznoter opredeljujejo prostor naravne danosti; konfiguracija in sestav terena, vodovja na njem; značilno podobo in vsebino mu daje stopnja kultiviranosti ter
razprostranjenost in oblika različnih kulturnih površin. Prometnice, ki ga prečkajo, ne povezujejo le njegovih lastnih delov, ampak ga tudi vpenjajo v širše prostorsko okolje. Za preteklost prebivalcev prostora pa so zlasti zgovorni ostanki agrarnih in neagrarnih naselij oz. bivanjskih, kultnih, obrambnih, upravnih zgradb. Tudi posamezna zgradba ali gradbeni kompleks je lahko predmet posebne (mikroprostorske) raziskave.
Tovrstne raziskave narekujejo povezovanje strok, ki imajo opravka s konkretnimi materialnimi ostalinami (palinologija, dendrokronologija, arheologija, restavratorsko, muzeologija) na eni strani s tistimi, ki si dajo opraviti s posrednimi pričevanji o prostoru, na drugi: z nekdanjimi slikarskimi, kartografskimi in katastrskimi
453
ANNALES • Ser. hist, socio!. • 9 1999 • 2 (18)
Darja mIHELSC; o BIVANJSKI KUtTURI srednjeveške IZOLE ..., 453-458
upodobitvami pokrajine in objektov (umetnostna zgodovina, historična geografija, arhitektura). K slednjim, to je k strokam, ki pri raziskavah uporabljajo "neuničevalni" pristop do ohranjenih ostankov preteklosti in preučujejo posredna pričevanja, smemo prišteti tudi zgodovino z razčlenjevanjem klasičnih pisanih zgodovinskih virov, a tudi že omenjenih katastrskih in drugih historičnih kartografskih upodobitev terena.
Poskusov interdisciplinarnih raziskav o prostoru je bilo pri nas že več. Andrej Pleterski je skušal potegniti celovit zgodovinski lok razvoja prostora za Blejski kot od arheoloških ostaiin zgodnjega srednjega veka do franciscejskega katastra 19. stoletja (Pleterski, 1986; Pie-terski, 1989, 157-182). A!ja Brglez seje poskusila skozi zgodovinske zapise, nekdanje likovne in kartografske upodobitve ter stanje terena dokopali do spoznanj o urbanistični podobi Pirana v prvih stoletjih novega veka (Brglez, 1994). Precej raziskav in objav o eminentnejših objektih na Primorskem je bilo opravljenih tudi s strani restavratorjev zlasti iz piranskega Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Sem smem šteti tudi nekaj prispevkov, ki sem jih na osnovi posameznih zgovornih, klasičnih zgodovinskih virov pripravila sama za Piran (Mihelič, 1990, 11-23; Mihelič, 1992,257-266).
Nedvomno drži ugotovitev, da so spoznanja, ki jih omogoča preučevanje klasičnih pisanih zgodovinskih virov (z izjemo katastra), manj konkretna od tistih, ki jih nudijo stvarne materialne ostaline na terenu. Včasih pa ima tudi zgodovinar srečno roko in naleti na zapis, ki je povednejši od ostalih in celo sam po sebi omogoča številne zaključke, ki bogatijo naše vedenje o nekem prostoru. Ta prispevek želi predstaviti enega takih, ki zadeva Izolo v 14. stoletju.
Šestdeseti čfen tretje knjige srednjeveškega zakoni-ka-statuta mesta ¡zoia iz 1360 (Morteani, 1889, 173175) nosi zanimiv naslov De netar le androne Interdite nel Anno1 (o letnem čiščenju prepovedanih/odrejenih "andron"). Klasični latinskoslovenski slovar tolmači besedo andron, -nis s "hodnik". Slovar srednjeveške latinščine na tleh (druge) Jugoslavije (Lexicon I, 1973, 39-40) pa razlaga besedo androna s tremi pomeni:
1.	tesna slepa ulica,
2.	atrij, pokrit, obzidan prostor in
3.	(na jximeru citiranja /tukaj obravnavanega člena/ izolskih statutov ter trogirskih izvirnikov) fatrina oz. (poljsko) stranišče.
Vprašanje je, ali gre v izolskem primeru pri tem izrazu res enoznačno za stranišče; možno aii glede na sobesedilo člena statuta verjetneje je, da je androna pomenila daljši tesen prehod med hišami, nad katerim so bile (tudi) latrine in po katerem so se odvajali fekalije,
pomije in drugi odpadki.2
Omenjeni člen izolskega statuta je ime! za cilj vzdrževanje snage v mestnem okolju. Določal je, da naj lastniki in posestniki nepremičnin ob andronah trikrat letno, to je v mesecu aprilu, avgustu in novembru, čistijo androne ob mestnem trgu ter ob zgornji in spodnji strani izolske komunalne ceste; kazen za nespoštovanje odloka je bila visoka: znašala je 40 soldov (2 libri).
Statutarni odfok opredeljuje 23 andron, ki jih je bilo potrebno čistiti. Statut pri večini od njih opisuje njihovo lokacijo. Opredeljuje jo s sosednjima nepremičninama (redko z večimi), ki predvidoma ležita [ležijo) vzporedno druga ob drugi. Take nepremičnine so hiša (časa), koča (casal) in posest (vrt jortoj, imetje ¡beni/): zapis omenja njihove lastnike oz. uživalce (zadolžene za čiščenje), ali le ime posestnika, katerega nepremičnina ni podrobneje opredeljena. Mestoma srečamo v zapisu tudi nekatere javne komunalne površine (trg ¡Piazzal, glavna /strada di Comun/ in "spodnja" komunalna cesta /strada comuna di sotto/), komunalne zgradbe (obzidje /muri di comun/) in obalo (oz. morje /Mare/). Lokacije andron v okolici trga opredeljujeta predloga "na" (nella) in "poleg" (appreso) trga (Piazza). Ob cesti so lokacije opredeljene kot "pod" (sotto) in "nad" (sopra) cesto. Spodnja stran glavne ceste je - kot je moč razbrati iz besedila - tista, ki poteka na strani proti morju. "Pod" glavno cesto se omenjata tako "spodnja" komunalna cesta kot komunalno obzidje.
Predvidevamo, da se je popisovalec drža! smiselnega zaporedja lokacije andron. Zdi se, da je najprej popisal sedem andron v bližini (?), na in ob trgu, sledi popis 16 andron nad in pod glavno komunalno cesto. Pri trgu gre nedvomno za trg ob cerkvi Marije ASietske blizu mandrača. To je bi! že v srednjem veku pomemben prostor mestne naselbine lzo!a, katere osrednji naselbinski del se je razprostira! jugovzhodno od tod. (Bernik, 1968; Prenova..., 1981; Kramar, 1987)
Lokacija andron, kot jih opisuje statutarni člen, ni le dvo-, ampak večsmiselna. Pri andronah "nad" in "pod" cesto smemo predvidevati, da so speljane pravokotno na cesto, da odvajajo gnojnico proč od nje. Pač pa pri naštevanju več zaporednih andron na isti strani ceste (npr. "pod" njo) ne vemo vselej, ali so locirane v med seboj vzporednih tesnih uličicah, ki se odcepljajo od glavne, ali gre Je za eno samo tesno uličico, ki se od-ceplja od glavne ceste in v katero imajo posestniki ob njej ležečih hiš napeljane odtoke fekalij.
Pri andronah ob trgu je vprašanje bolj zapleteno. Za začetek ne vemo, ali so bile razvrščene okrog in okrog trga ter koliko naj bi jih bilo ob kateri stranici trga. Zahodna stran trga je biia odprta proti mandraču; tam verjetno andron ni bilo. V poštev za razvrstitev andron z
1	Pri citiranju se prispevek drži navedene objave statuta kljub nekaterim morebitnim netočnostim v prepisu, ki jih objava prinaša.
2	Zaradi omenjenih pomenskih pomislekov prispevek uporablja izraz androna.
AN NA LES Ser. hist sociol. • 9 1999 • 2 (18)
Darja MIHEI.IČ: O BIVANJSKI KULTURI SREDNIEVEŠKE IZOLE .... 4S.V4S8
latrinami bi torej prišli obe "vzdolžni" (južna in severna) ter ena "prečna" (vzhodna) stranica trga.
Androne ob "vzdolžnih" stranicah trga bi naj bile po logiki povezane v eno samo tesno uličico, ki bi tekla vzporedno s stranico trga. Pri "prečni" stranici trga so bile androne najbrž (ne pa nujno) speljane prečno nanjo, vendar tako, da so se v smeri proč od trga spuščale, da ga gnojnica ne bi zalivala.
Ker je staro mestno jedro ležalo pretežno jugovzhodno od trga, so bile omenjene "obtržne" androne z latrinami verjetno razporejene predvsem vzdolž južne strani trga, tiste, ki so morda obstajale na severni strani, verjetno niso bile tako moteče, da bi jih bilo potrebno omenjati v statutu.
Celotni spisek andron (s tem pa tudi prvi niz sedmih "obtržnih") uvaja androna, ki je locirana ob komunalni cesti (!}. Pri drugi androni sta navedena le lastnika okoliških nepremičnin, lokacija v mestnem prostoru pa ne. Ne pri prvi ne pri drugi androni se ne omenja bližina trga, na katero pa opozarja ubikacijska opredelitev sledečih štirih v tem nizu sedmih andron. Zanje zapis navaja, da so bodisi "na" (nella) ali "poleg" (appreso) trga. Ta dva predloga dopuščata vsaj dve razlagi. Lega nella - na trgu pomeni lahko tik ob ali sredi trga, lega appreso pa "ob", "poleg" ali tudi le "v bližini" trga. Niz sedmih "obtržnih" andron zaključuje še ena brez navedbe lege ob javnih mestnih površinah.
Glavna komunalna cesta je verjetno dosegla trg blizu njegovega jugovzhodnega kota. Popis "obtržnih" andron najverjetneje začenja ob "spodnji" strani komunalne ceste - kjer bi bila po tem predvidevanju prva v nizu andron ob trgu: tista, za katero zapis omenja lokacijo poleg komunalne ceste. Večji de! (vsaj štiri od) prvih sedmih ("obtržnih") andron je bi! verjetno razmeščen v tesnem prehodu za prvim nizom hiš ob južni strani trga od stičišča komunalne ceste s trgom v smeri proti mandraču.
Tak zaključek potrjuje lastništvo nad sosednjimi zgradbami ob andronah. Zapisovalec se je pri nepremičninah ob prvih štirih andronah držal zaporedja, da je najprej vpisal nepremičnino na eni strani (tik ob trgu /?/ -označimo jo z A), nato na drugi (B). Pri prvih treh andronah bi si tako na strani B trikrat zapored sledila posest družine Civran, pri tretji in četrti pa na strani A dvakrat (ista?) nepremičnina Miklavža Colossi.
Za prvi dve od ostalih treh andron vemo, da sta "na" oz. "ob" trgu, za tretjo pa je tudi ta podatek izostal. Te androne bi mogle nadaljevati niz predhodnih štirih in ležati ob istem prehodu ob južni strani trga. Možno pa je tudi, da so bile razporejene ob trgu "nad" cesto. V
prid tej domnevi govori dejstvo, da se popis "obcestnih" andron začenja z androno, ki je bila "nad" cesto. Lastnik nepremičnine ob zadnji "obtržni" androni je bi! Vercer pokojnega Ivana Colmana, ki je bil tudi lastnik nepremičnine (iste?) ob prvi "nadcestni" androni.
Androne na zgornji in spodnji strani (glavne) komunalne ceste so v zapisu popisane od osrednjega trga v jugovzhodni smeri proti obrobju mesta. Sklepanje, da je popis andron razporejen od središča mesta proti obrobju, potrjujejo nekatere vrste nepremičnin ob andronah: četrta od zadaj je bila med dvema kočama (casal) in ne ob hišah (časa), ki so prevladovale v osrčju naselbine, ob njej je bil vrt (orto). Segala je do mestnega obzidja na robu mesta.
Statutarni odlok omenja 16 andron ob glavni komunalni cesti (če zanemarimo androno, ki je navedena kot prva v nizu "obtržnih" in ki se je tudi nahajala ob komunalni cesti). Več jih je bilo ob spodnji (protimorski) strani ceste ( 10) kot ob zgornji (6).-*
V nizu "obcestnih" andron se najprej omenja androna na zgornji strani ceste, nato dve ob spodnji strani, katerih prva sega do morja, pa spet ena ob zgornji; sledita spet ena "pod" cesto (morda v isti uličici kot prejšnja "podcestna" androna, !e nižje od nje4) in ena "nad" njo, nato dve "pod" cesto (druga sega do morja), spet ena "nad" cesto, nato dve na spodnji strani ceste, katerih druga pa ni povsem ob cesti,5 nato vnovič dve androni "pod" cesto, katerih druga sega do komunalnega obzidja. Sledita še ena androna "nad" in ena "pod" glavno cesto do "spodnje" komunalne ceste ter še ena "nad" glavno komunalno cesto.
Androne, ki so omenjene neposredno druga ob drugi, so med seboj predvidoma bliže kot ostale, četudi niso na isti strani ceste. Konkretne oddaljenosti andron, ki si v opisu neposredno sledijo, niso znane, ker opis ne navaja vseh objektov ob trgu in cesti.
Pri nekaterih objektih ob "obcestnih" andronah, ki naj bi glede na zaporedje njihovih omemb ležale blizu druga drugi, omenja zapis istega lastnika. To izziva k poskusu ugotavljanja, ali gre v (nekaterih) takih primerih za isto ali sklenjeno posest posameznega lastnika. Privzeti pa je potrebno postavko, da je zapisovalec v zapis vnašal lastnike nepremičnin ob andronah v doslednem zaporedju: najprej npr. lastnika nepremičnine na strani proti trgu, nato tistega, na strani proti periferiji (ali obratno). Poskus, tovrstne uskladitve ni obrodil sadov in ni nedvoumno pokazal strnjenih posesti posameznih lastnikov.
Znana dejstva omogočajo približno shematično simulacijo sosedstva andron in lastnikov sosednjih nepre-
J Viikladnejia :ega andron je bila na spodnji strani ceste. Imele so ugodnejšo smer naklona: po njih je gnojnica odtekala proti morju.
4	Lastnik posesti na pivi omenjeni strani je v obeh primerili isti - Tomaž Caiardo.
5	Ta latrina ¡e označena s tremi sosednjimi nepremičninami; na drugi strani tretje od njih (hi5e neznanega lastnika) je bila locirana 5e ena lati i na.
455
ANNA1.ES • Ser. hist, sociol. - 9 1999 • 2 (18)
Darja MIHEL1Č: O BIVANJSKI KUITUR1 SREDNJEVEŠKE le .... 453-458
mičnin. Objekti ob andronah so - ne glede na to, da smo njihovega lastnika v vlogi imetnika nepremičnine že srečali - upoštevani kot nov, še neomenjen objekt.
SHEMA RAZMESTITVE IZOLSKIH ANDRON 1360
Lastništvo nad označenimi andronami (imena lastnikov imetja so poslovenjena):
1.	androna med hišo Aimerika pokojnega Karla Albina in hišo jakomela Civrana ob komunalni cesti
2.	androna med hišo Mavra pokojnega Ivana Pinzana in hišo Miklavžka Civrana
3.	androna na trgu poleg Miklavža imenovanega Colossi pokojnega gospoda Petra de Grimaldo in poleg jakomela Civrana
4.	androna na trgu poleg omenjenega Miklavža Coiossi in poleg hiše, ki je pripadala Miklavžku Co-mandadorju
5.	androna na trgu poleg gospoda Mongolina pokojnega gospoda Odorika de Federigo in poleg hiše, v kateri živi prodajalnarica Katarina
6.	androna poleg trga med hišo gospoda Vidala pokojnega Valtrama in hišo Manidatov
7.	androna poleg Vercerja pokojnega Ivana Colmana in Tomažem de Baiardo (pravilna oblika priimka je Gaiardo)
8.	androna ob zgornji strani komunalne ceste med hišo
duhovnika Miklavžka pokojnega gospoda Novela in Vercerjem pokojnega Ivana Colmana
9.	androna ob spodnji strani komunalne ceste do morja poleg gospoda Papona de Orso iz Kopra in omenjenega duhovnika Miklavžka pokojnega gospoda Novelfa
10.androna	ob spodnji strani komunalne ceste med hišo Tomaža Gaiardo in hišo Bertucija Stariza
11.	androna ob zgornji strani komunalne ceste poleg imetja pokojnega Venierja de Pelegrin in poleg Donata pokojnega Marka de Marco
12.	androna ob spodnji strani komunalne ceste poleg imetja Tomaža Gaiardo in imetja Bertucija pokojnega Darda Pasquala in imetja gospoda Mongolina pokojnega gospoda Odorika de Federigo
13.	androna ob hiši ob zgornji strani komunalne ceste poleg koče Alberika, sina pokojnega Dominika Gue-cila de Paisana in poleg hiše, ki je pripadala Andreju Riti, sedaj pa jo ima Paskvalin Mugisan
14.	androna ob spodnji strani komunalne ceste poleg preproste (/?/ piana} hiše Paskvalina Mugisana in hiše Ivana pokojnega Aimerika Carbogna z drugimi sosedi
15.androna	ob spodnji strani komunalne ceste poleg hiše Andreja pokojnega 8ernarda Paisana in poleg imetja gospoda Michaela pokojnega gospoda Mavra de Varnerio z drugimi sosedi do morja
Izola, Franciscejski kataster (AST). Izola, Austrian Franciscan Cadastre (AST).
456
ANNALES • Ser. hist. soriol. • 9 - 1999 - 2 (18)
D.lfjj MIHEUČ: O BIVANJSKI KULTURI SKtDN|EVEŠK£ IZOLE .... 453.««
16-androna ob zgornji strani komunalne ceste poleg hiše duhovnika Miklavža pokojnega gospoda Novela in poleg Marinela pokojnega Veneranda IZ.androna ob spodnji strani komunalne ceste poleg imetja gospoda Mihaela de Vernerio in poleg Mi-klavžka pokojnega gospoda Marka in poleg hiše, ki je bila last (manjka) in z drugimi sosedi
18.androna	na drugi strani te hiše, ki na obeh straneh meji na dediče gospoda Marka
19.androna	ob spodnji strani komunalne ceste poleg hiše mojstra prodajalnarja Anzola in poleg hiše Ko-landa iz Kopra
20.androna	ob spodnji strani komunalne ceste poleg koče in vrta duhovnika Miklavža pokojnega gospoda Novela in poleg koče gospoda Petra pokojnega Almerika Marana do komunalnega obzidja
21.androna	ob zgornji strani komunalne ceste poleg hiše gospoda Almerika Sulcherija in poleg hiše gospoda Vidala pokojnega gospoda Valtema di Vidali
22.androna	ob spodnji strani komunalne ceste poleg imetja gospoda Bertika pokojnega gospoda Ivana Albeftina in poleg imetja meniha duhovnika Tomaža Piovana in drugih družabnikov do spodnje komunalne ceste
23.androna	ob zgornji strani komunalne ceste poleg hiše Andrejčka de Griffo in poleg hiše, ki jo ima zdaj Lev de Leo
Statutarni člen omenja 35 različnih imen lastnikov nepremičnin (pri enem od objektov se omenjata dva ali več dedičev, kar bi število znanih lastnikov povečalo Še vsaj za enega). Večina med njimi poseduje le eno nepremičnino, posamezniki pa tudi dve, tri ali celo več, kot npr. duhovnik Miklavž(ek) pokojnega gospoda No-vet(la), ki se omenja kot posestnik dveh hiš, koče, vrta, in neopredeljene posesti. Med lastniki oz. posestniki nepremičnin ob andronah je le ena ženska, ki prebiva v hiši ob androni. V dveh primerih sta lastnika nepremičnin ob andronah iz Kopra.
Štirje živi lastniki ter kar osem pokojnikov, katerih potomci so bili v času nastajanja zapisa lastniki nepremičnin, imajo vzdevek gospod (ser). Poklici lastnikov, ki so imeli ali uživali posest ob andronah, niso prav pogosto navedeni. Dva med njimi sta bila duhovnika: Poleg omenjenega duhovnika (prete) Miklavža še menih duhovnik (monaco prete) Tomaž Piovan. En moški in edina ženska med posestniki oz. uživalci nepremičnin ob andronah sta bila mojster prodajalnar (magistro sta-zonaro} oz. prodajalnarica (stazonera. oz. bottegera).
Seznam posestnikov hiš in imetja ob andronah
(imena so izvirna, povzeta po uporabljeni objavi): Alberigo fiol condam Domenego Guecili de Paisana (koča)
Almerico condam Carlo Albin (hiša) Almerigo Sulcherio (hiša) Andrea condam Bernardo Paisan (hiša) Andrea Kita (bivši lastnik) (hiša) Andrioli de Griffo (hiša) magistro Anzolo stazonaro (hiša) Berticho condam ser Zuane Albertin (imetje) Bertuzzi condam Dardo Pasqual (imetje) Bertuzzi Stariza (hiša)
Catterina stazonera o Bottegera (biva v hiši) Colando da Capodistria (hiša) Dona condam Marco de Marco (NN) lacomel (Jacomello) Civran (hiša, NN) Leon de Leo (hiša) Manidati (hiša)
(condam) ser Marco (eredi de -) (2-krat NN)
Marine! condam Venerando (NN)
Mauro condam Zuane Pinzan (hiša)
ser Michiel condam ser Mauro de Varnerio (Michiel de
Vernerio) (2-krat imetje) ser Mongolin condam ser Odorigo (Odorico) de Fede-
rigo (imetje, NN) Nicoleto Civran (hiša) Nicoletto Comandador (hiša) Nicoleto condam ser Marco (NN) prete Nicol(ett)o condam ser Novel(lo) (2 hiši, koča, vrt, NN)
Nicolo ditto Colossi condam ser Piero de Grimaldo (2-
krat/?/6 NN) ser Papo de Orso di Capodistria (NN) PasqLialin Mugisan (v lastništvu nasledil Andrea Rita)
(hiša, preprosta /?/ hiša) Piero condam Almerigo Maran (koča) Toma de Baiardo (Thorria Gaiardo) (hiša, imetje, NN) monaco prete Tboma Piovan (imetje) condam Venier de Pelegrin (imetje) Verzer(i)o condam Zuane Colman (2-krat/?/' NN) ser Vida! condam Valtrame (ser Vidal condam ser Val-
temo di Vidali) (2-krat hiša) Zuane condam Almerigo Carbogno (hiša) Legenda: hi ša= časa
preprosta hiša -časa piana koča=casai vrt -orto imetje=beni
NN=tip nepremičnine ni posebej naveden
6	Zapis omogoča tudi razlago, da gre v tem primeru le za eno večjo nepremičnino, ob kateri sta ieZali dve androni, na drugi strani katerih sta bili dve manjši nepremičnini.
7	Možno je, da gre za eno nepremičnino, ob kateri sla dve androni.
457
ANNALES • Ser. hist, socio*. ■ 9 • 1999 2 (18)
........ ................................................ Dirja MIHELlC: O BIVANJSKI KULTURI SREDNJEVEsKE IZOIE ...,453-45«
ABOUT RESIDENTIAL CULTURE IN THE MEDIAEVAL IZOLA. UBIETY ATTEMPT FOR SOME IZOLA LATRINES
Darja MIHELlC
Scientific and Research Centre of the. Slovenian Academy of Sciences and Arts, Milko Kos Institute of History, St-1000 Ljubljana, Novi trg4
SUMMARY
Article 60 in the third book of the Izola statute from 1360 carries a very interesting title: De netar le androne Interdite nel Anno (about the annual cleaning of prohibited/decreed "andrones"). The expression most probably refers to the longish tight passages between houses, along which faeces, slops and other waste were drawn off. This article of the Izola statute was intended to maintain cleanliness in the town environment. It stipulated that the proprietors and owners of real estates should clean the andrones along the town square as well as along the upper and lower sides of the Izola communal road three times a year, i.e. in April, August and November.
There were 23 andrones that had to be cleaned according to the statutory decree. The statute in most cases depicts their location, together with the adjacent houses (casa), cottages (casal), and estates (garden /orto/, real property /ben//) and states their owners (liable to do the cleaning) or merely mentions the name of the estate owner whose real property is not defined in detail. Here and there we come across some communal public places (square /Piazza/, main road /strada di Comun/, and the "lower" communal road /strada comuna di sotto/}, communal buildings (the walls /muri di comun/) and the coast (sea /Mare/). Along the road the locations are defined as "below" /sotto/and "above"/sopra/ the road. The lower part of the main road is - as we can gather from the text - the one that runs on the side towards the sea. "Below" the main road, the "lower" communal road as well as the city walls are referred to.
We can presume that the person who made the inventory stuck to the logical succession of the andrones' location. First of all he listed the andrones on and along the square, where 7 andrones were located. There follow 16 andrones on the upper and lower sides of the (main) communal road leading from the central square in SE direction towards the skirts of the town. The inference that the list of the andrones was made from the town's centre towards its skirts is confirmed by some real estates: the fourth androne from the back was led along the cottages (casals) and not along the houses (casas); there was a garden (orto) along it. It extended to the town walls. There were more andrones along the lower (coastal) side of the road (10) than along the upper side (6). The andrones that are mentioned are nearer to each other than the others, although they are not on the same side of the road. The distances of the andrones, which in the report directly follow each other, are not known, as the report does not state all the buildings and structures along the square and the road. The known facts enable an approximate schematic simulation of the adjacency of the andrones and the owners of the neighbouring real estates.
Key words: history, mediaeval towns, Izola, town-planning, androne, faeces outflow
VIRI IN LITERATURA
Bernik, S. (1968): Organizem slovenskih obmorskih mest Koper, Izola, Piran. Ljubljana, Piran. Brglez, A. (1994): Vicedomske knjige piranskega arhiva - izbor in komentar. Poskus rekonstrukcije srednjeveške podobe Pirana. Magistrska naloga. Ljubljana. Kramar, J. (1987): Izola - mesto ribičev in delavcev. Koper.
Lexicon I (1973) - Lexicon latinitatis medii aevi lugoslaviae, I. Zagrabiae.
Lexicon li (1978) - Lexicon latinitatis medii aevi lugoslaviae, II. Zagrabiae.
Mihelič, D. (1990): K podobi nekdanjega Pirana. (16/17. stoletje). Vjesnik Hrvatskog arhiva u Rijeci, 32. Rijeka.
Mihelič, D. (1992): Piranska razglednica iz prvih desetletij 17. stoletja. Annales, 2. Koper. Morteani, L. (1888): Isola ed i suoi statuti. Gli statuti d'lsola. AMS1, 4. Parenzo.
Morteanl, L. (1889): Isola ed i suoi statuti. CJi statuti d'lsola. AMSI, 4. Parenzo.
Pleterski, A. (1986): Župa Bled. Nastanek, razvoj in prežitki. Dela SAZU 1/30. Ljubljana. Pleterski, A. (1989): Metode povezave retrogradne analize katastra s pisanimi in arheološkimi viri. (Primer Blejskega kota). Zgodovinski časopis, 43. Ljubljana. Prenova... (1981) - Prenova starega mestnega jedra Izole, 2. Piran, Ljubljana, Izola.
458