Uredništvo: Sehillerjeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI Upravništvo: Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12"50 četrtletno . . . K »>'-; mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Št. 171. Telefonska številka 65. Celje, v soboto, 30. julija 1910. Čekovni račun 48.817. Leto II. Novi koalicijski zakon. Pravosodno ministerstvo predloži jeseni držav, zboru novi koalicijski zakon, ki ima stopiti v veljavo istočasno z novimi kazenskim zakonom. V poja snilih k zakonu se pravi, da se proglaša za kaznivo delodajalca ali delojemalca omejevati v njegovi svobodni odločitvi glede oddaje ozir. sprejetja dela, če je storilec delal z namenom izsiliti pogodbo gotove vsebine, osobito če je hotel delodajalec skleniti pogodbo. ki meri s pomočjo ustavitve dela na znižanje mezde ali sploh na druge neugodne delovne pogoje, ali če je> hotel delojemalec pogodbo, potom katere bi bilo mogoče s skupno ustavitvo dela doseči višjo mezdo ali sploh ugodnejše delov, pogoje. Kaznivost tedaj povzroča namen izsiliti pogodbo nanašajočo se na delovne pogoje. Iz slučajev, ki so se opazovali ne le v Avstriji, ampak tudi v vseh drugih državah, je jasno, da je svoboda delovne pogodbe po teoretičnih uplivih tako omejena, da je remedura nujno potrebna. V nekaterih državah so že nastopili proti takim zlorabam z zakonskimi določbami, v Avstriji doslej nismo prišli dalje ko k predlogom in nasvetom, dasi ni mogoče tajiti aktualnosti tega vprašanja. Nova zakonska predloga je zavrgla načrte, ki merijo na premeno sedanjega značaja ali na grožnje s kaznimi, ker dozdajni zakon v tem oziru popolnoma zadostuje. Predloga koalicijskega zakona pa ni mogla prezreti očividnega nedostatka obstoječega zakona, ki se omejuje na obrambo proti terorističnemu vplivu na mezdno stavko. Ta nedostatek se da historično razlagati tako, da se v času, ko se je zakon izdal, ni mislilo na stavke druge vrste in se pri takratnem položaju tudi misliti ni moglo. Danes tvori izsiljenje ugodnejših delovnih pogojev le del koalicijskih ciljev. Danes se je mezdni stavki pridružila še stavka mas, ki zasleduje popolnoma drugi smoter, n. pr. priznanje organizacije, priznanje zaupnikov, odpuščanje ali omejitev sprejetja delavcev, ki niso člani organizacije, ali delavcev gotove politične smeri, ali onih, ki se stavki ne pridružijo, odpuščenje nepriljubljenega delovodja, zopetni sprejem odpuščenega delavca itd. Predloga ima namen, tako neopravičeno podpiranje stavke kolikor mogoče onemogočiti; nihče ne sme biti prisiljen, da bi se vpisal v organizacijo, katere načel ne odobrava, bodisi da zasleduje gospodarske ali druge cilje. Predloga ima namen varovati pravo svobodne samoodločitve posameznika glede riddaje ali sprejetja dela in proglaša za kaznivo, če se komu s pritiskom omejuje ta svoboda. Nova formulacija § 3. kolicijskega zakona določuje, da je delojemalec kazniv, če 2, grožnjami ali s silo skuša delodajalca prisiliti k odpustu ali sprejetju gotovih delavcev. Delodajalcu ne sme biti odvzeto zakonito pravo samostojno odločevati o sprejetju ali odpustu delav. moči svojega podjetja. V bodoče bode tudi posamezni delodajalec proti svojim poklicnim tovarišem samostojnejši in neodvisnejši, kajti ne le v slučaju koalicije, ampak tudi če koalicija ne ob- stoja, je prepovedano, da bi delodajalec s pritiskom na drugega delodajalca skušal temu omejiti ali onemogočiti pravico, da ponuja delb po svoji volji. Ta določba je tudi v interesu delojemalcev, ki bodo obvarovani pred izgubo dela vsled pritiska na delodajalca. Tako postann zakon splošna norma za obrambo dejovne pogodbe. Kot kazen za prestopek zakona se določa zapoi do treh mesecev ali globa do 1000 K; dozdaj je bilo možno spremeniti zaporno kazen v globo samo v gotovih okolnostih. Politična kronika. ZANIMIVA STATISTIKA. Govor ogerskega domobranskega ministra v ogerskem parlamentu ob priliki razprave o rekrut-nem kontigentu je vzbudil dokaj pozornosti, ker se je prijetno odlikoval od navadnih takih govoranc. Navedemo tu le njegovo statistiko, kolikšen krvni davek plačuje prebivalstvo v različnih državah. L. 1909 sta znašala avstrijski in ogerski proračun skupno 3.405 miljonov kron, kar znaša pri 50 miljonih prebivalstva 74 kron na osebo. Skupni izdatek za c. kr. armado in domobranstvo je znašal 509 miljonov kron ali 13.73% celega proračuna, t. j. 10 kron na osebo. Ako odštejemo 59 miljonov za vojno mornarico, ostane 450 miljonov kron za vzdrževanje 395 tisoč vojakov (0.79% vsega avstrijsko-ogerskega prebivalstva). Od tega števila vojakov je 314 tisoč mož skupne armade, 43 tisoč avstrijskih, 31 tisoč ogerskih domobrancev in 7 tisoč bosansko-hercego-vinske vojske. V Rusiji je sedaj 147 miljonov prebivalcev; državni proračun je znašal 6.600 miljonov K ali 45 kron na osebo. Izdatkov za armado je bilo 1.620 miljonov kron, ali 24.5% proračuna in 11 kron na vsacega Rusa. Armada je štela skupno 1,320.000 kron ali jeden odstotek prebivalstva. Italija ima 34 miljonov prebivalcev. Državni proračun je znašal dve miljardi kron ali 59 kron na osebo. Vojni proračun je znašal 430 miljonov kron ali 21.5% vseh izdatkov in 12.65 kron na osebo. Stoječe vojske je bilo 293 tisoč mož ali 0.81 % prebivalstva. Nemčija ima s 63 miljoni prebivalcev državni proračun 8.200 miljonov kron ali 130 kron na osebo. Stoječe vojske je 600 tisoč mož ali 0.95% prebivalstva. Ta armada stane na leto 1.657 miljonov kron; 20.2% vsega prebivalstva ali 26 kron na osebo. Francija ima z 39 miljoni prebivalstva državni proračun 4 milijard, na osebo 103 krone. Armada 610 tisoč mož stane na leto 1100 milj. kron ali 27.5% vsega prebivalstva in 28 K na vsakega prebivalca. Stoječa vojska znaša 1.56% celega prebivalstva. Na Avstrijsko-Ogerskem je torej vojak vsak 126. človek; jeden vojak stane na leto 1.164 kron; na Ruskem je vojak vsak 111.človek, v Italiji 116, v Nemčiji vsak 105, v Franciji vsak 64, človek. Jeden vojak stane na Ruskem 1.060 K, v Italiji 976, v Nemčiji 2.063, na Francoskem 1.27S kron. DELO V OGERSKEM PARLAMENTU. Obstrukčne grožnje Justhove frakcije se niso izpolnile. Vlada je določila drž. zboru za poletno zasedanje natančno določen program. Želela si je seveda v prvi vrsti, da bi se dovolil začasni proračun in ni bilo na ta način konec ex - lex stanju, ki je v tem oziru vladalo na Ogerskem že od začetka tekočega leta, nadalje, da bi bil dovoljen rekrutni konti-gent, ker se še letos niso vršili na Ogerskem nabori, konečno, da bi se odobrilo 500 miljonsko posojilo in trgovska pogodba z Rumunijo. S tem programom je stopil Khuen pred konferenco klubovih načelnikov, katero je sklical po otvoritvi ogerskega državnega zbora predsednik istega Berzeviczy. Poslanec Justh je tedaj izrazil željo, da se njegova stranka želi držati starodavne navade: predvsem mora namreč drž. zbor s posebno adreso odgovoriti na prestolni govor. Grof Khuen je ustregel Justhovi želji — in pokazalo se je, da je napravil s tem dobro taktično potezo. Adresna debata je sicer trajala celi mesec, a zastopniki vseh strank razun Hrvatov so imeli v njej dovolj prilike podati svoje tožbe in izraziti svojo ne-voljo, katere se je v predvolilnem in volilnem času nabralo več ko dovolj. Adresna debata je služila za strelovod nabrani elektriki — in po adresni burji je nastal v zbornici popolen mir. Začasni proračun je bil odobren po štiridnevnem posvetovanju, rekruti po dvodnevnem, a dovoljena je tudi že trgovinska pogodba z Rumunijo. Gre se sedaj edino še za 500 miljonsko posojilo, katero bode nedvomno tudi dovoljeno in s tem bo imel Khuen svoje državne neob-hodnosti in bode šel s svojo kimovsko večino mirne duše na počitnice. Hrvati se še doslej zaradi nejasnega svojega razmerja do peštanske vlade in bana dr. Tomašiča niso oglasili k besedi. OBISK KRALJA PETRA NA DUNAJU? Cez Berlin se nam poroča, da se bode ministek Milovanovič v Marijinih toplicah na Češkem dogovarjal z grofom Aehrenthalom o podrobnostih obiska kralja Petra na Dunaju. Ta obisk bi se imel vršiti meseca oktobra. Vesti o obisku kralja Petra na Dunaju smo slišali sicer že večkrat, a uresničile se niso nikoli. Letos so bolj podobne resnici, a to vsled tega, ker je bil srbski kralj i v Petrogradu i v Carigradu sijajno sprejet in se je sedaj tudi podpisala trgovinska pogodba. Seveda ne more biti o kakem intim-nejšem razmerju z Dunajem niti govora. ODGOVOR HRVATSKO-SRBSKE KOALICIJE BANU. Včeraj popoldne je bila končana seja hrv.-srbske koalicije in je bil storjen sledeči sklep, ki se je naznanil banu: »Ker je z najvišjim odlokom Njegovega ces. in kr. apost. Veličanstva, s katerim demisija Vaše Prevzvišenosti ni bila sprejeta, pakt med Vašo Prevzvišenostjo in hrv.-srb. koalicijo, sklenjen v Budimpešti 25. jan. 1910., iz veljave, a Vaša Prevzviše-nost želi dogovor za ureditev novega odnošaja, zato hrv.-srb. koalicija — pridržujoč si nasproti Vaši LISTEK. Vanda. « Novela. Spisal Josip Premk. In gospod Cklincklon je pripovedoval o vsem mogočem: o najlepših slikah, ki jih je videl kdaj v svojem življenju, ki pa se je že nagibalo, kakor je pričala njegova pleša, k pusti jeseni, o zabavah in potovanjih, o vsem mogočem, kakor auto-mat, ki zaigra vsak hip kaj novega in mi smo ga poslušali in mislili menda vsak svoje misli, dokler se ni gosp. Schonerjeva naveličala prijazne zabave gospoda Cklincklona in dejala počasi in razločno: »Gospod je morda od vožnje truden — Viktoi pokaži stanovanje! — Do večerje se lahko nekoliko odpočije«, je dodala prijazno, a jaz sem se zahvalil, nakar se je porludil Viktor, da mi do večera razkaže nekoliko okolico gradu, k čemur sem z veseljem pritrdil. Krenila sva med cvetličnimi gredami proti gradu, ki je bil podoben s svojimi belimi stenami in velikimi okni bolj kaki večji mestni hiši kot grajščni, ki je' bila zidana pred bogve koliko leti. S poslednjimi žarki se je upiralo sobice v visoko grajsko streho, da je žarela v čisto rdeči luči. »Vidite, v onem koncu, kjer so na oknu višnjeve gardine — tam sta vaši sobi«, mi je pokazal Viktor. »Zjutraj vas bo prvega pozdravilo solnce in zvečer bo sijalo vam najdalje«. Zadaj za gradom se je vzdigal svet v lahni vzpe-tosti do bližnjega brda. Borovci in smreke so rastle vsekrižem in par klopi sem tudi zagledal med drevjem. »To je ljubljeni kraj moje sestre Vande«, je dejal Viktor in pokazal proti griču. »Na vsezgodaj čepi na kaki klopici in riše, kot da se gre za stavo. Sicer pa tudi meni tukaj bolj ugaja kot doli pod gradom.« Senca gradu je legala po holmu vedno više in više, počasi je jelo temneti nebo in Viktor je opomnil, da bi bilo dobro pogledati, če so spravili moje stvari na pravo mesto. Prikimal sem in sem se počasi napotil, da prestopim na prag njene rojstne hiše. III. Deževen dan je bil, žalosten in pust, umazana megla je Visela čisto nizko nad gradom, da je bilo celo v verandi mračno in za slikanje pretemno. Zato sem popustil čopič in paleto in odšel v svojo sobo. Tiho je bilo v gradu, kot da sem jaz edini prebivalec, nibilo na hodnikih nikogar na dvorišču, tudi govorice nisem slišal od nikoder kot da je vse pospalo ali izumrlo. Ali tega sem bil skoro, že vajen, ker v celih štirinajstih dneh, ki sem jih preživel v Jagodicah, nisem slišal nikoli velikega hrupa ali vrišča, kvečjemu če se je kdaj bolj glasno zadri gospod Schoner s svojim vedno osornim glasomi nad kakim poslom ali če je zavekal kje na dvorišču s svojim neprijetnim glasom stari pav. Vse se je vršilo z neko dolgočasno tišino, malomarno skoro in zaspano, kot da ima sleherni hip prenehati v tem gradu vsako življenje. Tu-patam so se včasih začuli na koridoru počasni, drsajoči koraki gospe Schonerjeve, par polglasnih besed s tem ali onim, potem je zopet mirovalo vse, kot da se vsakdo boji predramiti to pusto tišino z glasno besedo. Še služinčad je menda opravljala svoj posel molče, saj do moje sobe niso nikdar prišli glasni pogovori hlapcev in dekel in tako sem se prilagodil temu mrtvemu življenju tudi jaz in ostajal tudi v prostih urah skoro vedno v svoji sobi. Go$pe Schoner nisem videl Qd tistega dne, ko sem. prišel v Jagodice nikoli več, samo na hodniku sem čul včasih njen polglasen korak, nje tiho govorico, katere nisem hotel nikdar motiti s svojo navzočnostjo, ampa!k nasprotno; ako sem slutil, ,da bi morda koga našel, sem ostal nalašč še nekaj časa na verandi pri svojem delu ali pa,v sobi. In ker se skupnega obeda in večerje itak nisem udeleževal, že takoj prvi dan mi je bilo na razpolago kakor hočem po svoji volji in jaz sem se z veseljem poprijel ugodje Ponu,dbe in izrazil željo, da. se mi donese vse v sobo — nisem prišel skoro z nikomur preveč v dotiko in živel takorekoč skpro vseh štirinajst dni čisto svoje življenje. Z gospodom Schonerjem sem se sezpapilsicer takoj ,drugi dan, spregovoril z njim par besed, a drugače se je zanimal mož zame očividno mnogo manj pego zanj. Iz malenkostnega pogovora z niim sejn spoznal, da sta si s svojo soprogo-popolnoma nasprotnega značaja in da ie podedovala Vanda svojo labkoživost Prevzv. v vsakem oziru proste roke — izjavlja, da Je voljna z vašo Prevzv. stopiti v dogovor, da se najdejo temelji novega sporazuma in jamstva za njegovo izvršitev«. Ta odgovor je popolnoma pravilen v analizi nastale krize in je koalicija postopala ustavno popolnoma korektno. Dopisi. Iz Dravinjske doline. Kakor je poročal r Narodni Dnevnik" že na kratko, je dal naš velemodri skoro iz samih posili-Nemcev obstoječi okrajni zastop konjiški v naši popolnoma slovenski dolini postaviti popolnoma nemške kažipote, dasiravno je moral račuuiti pri tem na to, da bodo imeli ti kažipoti, ki zasmehujejo vse prebivalstvo, le kratek obstoj ter da je torej ves za to pohabljen denar vržen v blato. Kažipoti so se , »edaji.r.es v splošno odobravanje večine treznega ljudstva pomazali in deloma tudi izruvali. Človek bi mislil, da bode okr. zastop. ako je ta res za to izvoljen, da čuva in zastopa koristi svojega okraja, srečala vsaj sedaj pamet iu bode dal postaviti ■ slovenske kažipote, toda pri našem obderitskem okr. zastopu se vsak všteje, ako misli 0 njem logično. Vzdržuje se govorica, da se je izrazil predsednik okr. zastopa ,.znani'1 loški Posek približno takole: ,.In če Slovenci še 60 krat poma-žejo in poderejo table, jih bom dal 60 krat zopet postaviti. Dokler sem jaz „obman" se bode delalo, kakor jaz hočem." Tako torej! Temu ,.velmožu" ne zadostuje njegov pašalik v Ločah, on bi rad valpetoval nad celim okrajem! Človek, ki mu teče prav gladko materni — pardon slovenski — jezik, ko je treba loviti različne nerazsodne kaline na svoje nemškutarske limanice. se drzne slovenski jezik tako zapostavljati ? Od nekdaj so bili v našem okraja če že ne samoslovenski pa vsaj dvojezični kažipoti, sedaj pa pride neki graščak, ki ima za svoje odjemalce opeke skoro izključno le Slovence, ter zakoman^ira nad zaslepljenim ljudstvom, ki ga je izvolilo na to mesto. Ali zasluži še nadaljnega zaupanja človek, ki tako v prah tepta najprimitivnejše pravice našega ljudstva in ki poleg tega meče denar fcar tako samovoljno iz okrajne blagajne?! Slovensko ljudstvo Dravinjske doline, ako je še v tebi nekaj enega zdravega zrna, one moči, s katero so nekdaj tvoji možje, tvoji fantje otepali in premagovali vse tvoje sovrage, najsi so bili Turki, Italijani ali Nemci, zdrami se že enkrat, stopi zopet v boj za tvoje pravice kakor nekdaj, ko se je šlo za staro pravdo! Otresi se gadov, ki te more, ia izreži slične rak-rane iz svojega slovenskega telesa. — Onim pasje - suženjskim dušam in oboževalcem Posekovim pa bi želeli prav od srca, da bi se zanje povrnili zopet oni časi, ko so smeli privan-dranci in ponemčurjeni graščaki bičati svoje pod-ložnike do krvi, ako mu niso dovolj pridno delali roboto! Ako bi se temu ali onemu rezali jermeni iz njegovih suženjskih pleč, bila bi to prav primerna kazen zanj. saj za sužnje so bile to navadne kazni! Slednjič pa opozarjamo one kroge, ki imajo in poiiticis vodilno besedo — mislimo na vse faktorje slovenske kmečke zveze — da storijo že konec tem uevzdržljivim razmeram. — Obrnite svoje bojno orožje proti našim nemšku-tarjera! Idite med ljudstvo ter jih poučite o na- rodnosti (vero lahko pustite, je itak močna), ako vam narodnost ni le fraza, dobra v boju zoper pristaše narodne stranke. Pri nas je treba le narodne izobrazbe, in različne Poseke, Pučnike, Lavriče in dr. take — iče bo odnesel veter, kakor jesensko listje, ko je dozorelo. edino od njega, ki je kazal z vsako kretnjo nek aristokratski ponos, a obenem tisto nepremišljeno drznost, ki je temnela in ginevala tako jasno in izrazito v neki prikriti otožnosti njegovih zamišljenih oči, da sem opazil ob najinem srečanju v njegovem bledika-stem obrazu neko nezadovoljnost, ki ga je delala če.mernega in osornega ... »Torej le potrudite se in napravite po njenem okusu in želji«, mi je priporočil v vsej svoji možati zunanjosti in se mi je zazadel tisti hip neznatna igra ča lastne hčere. Morda bi bilo njemu tisočkrat ljubše, da bi ostala veranda kakor je bila, brez vsake slike, za katero itak ni imel ne pojma ne čuta, a ker je tako hotela Vanda in je Cklincklon suženjski ubogal vsak njen migljaj, se je zato zavzel in navidezno navduševal tudi,on, ki se je v duši čutil gotovo ranjenega, da nima pravice gospodariti niti v lastnem gradu. Toda Vanda je želela tako — ta Vanda, ki ni hotela stopiti pred me, ampak mi je po Matildi izrazila, kaj želi za svojo ljubljeno verando: alejo obžarjeno od večernega solnca, s cvetočimi lipami in tisto mamljivo svetlobo, ki jo bom zamogel pogoditi morda samo jaz. — In zakaj samo jaz? sem se povpraševal večkrat, ko sem premišljeval njeno po Matildi izraženo željo. — In zakaj ravno alejo, obžarjeno od večernega solnca in cvetočimi lipami? — Ali me hoče mar dražiti s spominom na tiste večere in se še sedaj norčevati z menoj? — Še vedno je, kakor je bila: hči prevzetnega aristokrata, ki misli, da moram tudi jaz, ako hočem zaslužiti nekai denarja, ukloniti pred njo svoj plebejski tilnik. In bolj kot kedaj drugače sem začutil, da delam kot hočejo drugi, da jih ubogam brez pomisleka — ali \o odgovarja mojim jeklenim nazorom ali ne — in Štajerske novice. Me^na' občina celjska nam je dala včeraj v onemogli'-^ježi svoji z vidnih mest v javnih lokalih strgati plakate, ki vabijo na sokolsko slavnost. Ako ima pravico k temu, o tem izpregovore višje inštance. Protestiramo pa proti surovemu in žaljivemu postopanju stražnikov tukajšnje mestne občine, obnašanju, katerega je pač zmožen kak hlapec v kakem zakotnem rovtarskem gnezdu, ne pa policaj autonomnega mesta. Ni nam naperjen naš glas samo proti tem individuom, saj so izvr-ševalni organ gotove klike, naperjen je tudi proti onemu predstojniku mestne autonomne občine, ki ima odločevati o pravnih sporih. Dolžnost tega sodnika pravice in predstojnika mestne straže je, zabičati svojim ljudem dostojnost, ki je med poštenimi ljudmi običajna, ne pa da se zadiravajo nad popolnoma nedolžnimi ljudmi. Toda, saj vemo da so naše besede bob ob steno. Saj ga vodi pri vsakem koraku nacijoualni šovinizem in stražnik dobro ve, da stori s svojim obnašanjem temu gospodu kvečjemu uslugo. Opozarjamo naše poslance, da se informirajo o dostojnem obnašanju celjskih policistov in se pritožijo pri tozadevnih instancah. Sokolski zlet v Celju se bliža! Loči nas od te znamenite slavnosti v Celju le še 14 dni! Rodoljubi, slovenske žeue in dekleta po celem Sp. Štajerskem in po celi Sloveniji, pripravljajte se na obisk te slavnosti! Prijave sokolov in čudi že občinstva za udeležbo so tolike, da se je slavnostni odbor odločil za preselitev cele slavnosti pod milo nebo: na velikem Majdičevem travniku se bode' vršila javna telovadba in velikanska ljudska veselica kakor je še Celje in Sp. Štajer nista videla. Obeta se nam velik obisk iz Ljubljane in Zagreba; mislimo, da ne zaostane ta dan tudi Savinska dolina, naše narodno Posavje, Maribor iu solnčne Slovenske gorice! Pridite bratje, sestre, vsi na našo narodno slavlje, pridite v množicah, da bodemo čim slovesnejše obhajali otvoritev prvega „Sokolskega doma" na Štajerskem! Damska seja za Sokolsko slavnost. Vse cenj. dame, ki hočejo sodelovati pri sokolski slavnosti, so vabljene za danes zvečer ob 8J uri k seji v čitalnico v Narodnem domu. Dr. Benkovič o obstrukciji v staj. dežel nem zboru. „81ov. Gosp." priobčnje poročili o shodih, katera sta imela dr. Vrstovšek in dr. Benkovič minulo nedeljo v Solčavi in Lučah. Is poročila o dr. > Vrstovškovem govoru imamo omenjati, da je grozil trem naprednim učiteljem v gornjegrajskem okraju z demuucijami (čast mu!). Dr. Benkovič je pa zatrjeval, da bodo klerikalci na jesen v deželnem zboru dalje obstruiraii . . Ali ni» zanimiv razloček med dr. KoroSčevim in dr. Btenk&vičevim govorom? Jeden se pridno izo giba vsaki izjavi o nadaljnem boju, in tega izjava bo vsekakor merodajna; drugi, začetnik ponesrečene obstrukcije, pa napoveduje boj, ker ve, da njegova izjava itak ničesar ne izda .. Za volilce je pa slednjič dobro! Tako igrajo klerikalni po- da sem grešil zoper svoje prepričanje, ker sem napravil iz umetnosti — dninarski poklic, o katerem lahko razmotriva tudi gospod Cklincklon. Take in enake misli so me nadlegovale često, kadar sem prišel na verando, da nadaljujem započe-to sliko, ki jo bo morda zasmehovala, a si nisem mogel kaj, da bi je ne ustvarjal prav takšne, kaker-šno je želela in kakršno sem nosil v duši vsa tri leta. In vendar se mi je usiljevala misel, da je vse le dogodek čudnega slučaja, katerega je hotela izkoristiti, saj ona ni mogla misliti, da pridem v Jagodice ravno jaz in je moralo biti torej v njeni želji, da se okrasi veranda na tak in na tak način ... vendar nekaj resnega. Morda je imela v mislih prej vse drugo sliko, a ko je začula o mojem prihodu, se ji je zahotelo po maščevanju in odločila se je nalašč za stvar, ki naj me ob vsaki potezi, ob vsaki črti spominja na čas, ko mi je srce krvavelo ljubezni do nje .. Hotela mi je morda s tem dokazati, da ni čutila zame nikoli druzega kot željo, da me muči in trpinči, ker sem se drznih dvigniti pogled do nje, ki čuti v sebi toliko časti in ponosa, da si smatra celo v nečast srečati ali sestati se z menoj, ki nisem drugega, kot uboga ple-bejska para in od njene milosti — plačan delavec. Mriogokrkt se mi je zahotelo, da bi popustil vse skupaj, uničil še tisto, kar sem napravil, da ne bi ostal v njeni oblasti niti najmanjši moj sled, a ob takih tre-notkih sem se spomnil vedno na tisto jutro, ko sem jo videl, ne da bi me ona opazila in se je prikradla v moje srce neka tolažeča zavest, da me ne sovraži in da je morda tudi njej drag spomin na tiste čase ..".. To le bilo tretji dan po mojem prihodu v Jagodice. v i :&«{..,* Dalje prihodnjič. ••h- .lirMž'''. s-h v litiki politično komedijo, ljudstvo pa plačuje, trpi iu vpije klerikalnim poslancem na komando slavo t v Nemškutarske kandidate za občinski odbor v erjjski okolici je priobčil ptujski rŠtajerc" s člankom,katerega je prepisal iz celjske rvahte". V tretjem razredu so sledeči možaki štajerci-janski kandidati: Dirnberger Jože. Ostrožno, Gaj-šek Jakob, krčmar. Sp. Hudinja, Jezernik Martin, Zg.Hudinja. Kodela Martin, Dobrova, OcvirkjAnton. Gaberje, Ocvirk Martin, Košnica, Planinšek Janez, Medlog, Strenčan Janez, Leveč, Velenšek Jože, Ostrožno, Vrečer Matija, Pristava. V drugem razredu: Ban Kail, Babno, Kovač Janez, Babno, Krušič Janez, Lokrovec, Maier Martin, Košnica, Mirnik Jakob, Medlog, Mravlak Janez, Zagrad, Nahbergar Janez, Ložniea. Strenčan Jurij, Lava, Vrečer Martin, Pečovnik, Zagode Miha, Ostrožno. V prvem razredu: dr. Ambroschutz, Celje. Janič Jakob, Celje, Jarmer Jože, Gaberje, Leen Viktor, Lisce, Pfeifer Jože, Gaberje, Rebeuschegg Jože, Celje, Teppei Kari, Celje, Westen Avgust, Celje, Wobner (alias Bobnar) Franc, Sp. Hudinja, ZOchling Adolf. Gaberje. — Značilno je, da so se celjski Nemci vsi spravili v prvi razred, kjer se zanašajo na zmago, kmete so pa potisnili v 2. in 3. razred, kjer gotovo propadejo. V tej listi'čitamo tudi nekatera imena, katera so nemškutarji spravili brez dovoljenja v svojo listo. Kdor je poštenjak, se sramuje biti kandidat propadle in Slovence zaničujoče nemškutarske sodrge! Možje, ki vas psujejo Ambrošičevi listi in prijatelji za ^slovenske pse", ali vas ni sram, da ste posodili največjim sovražnikom svoje domovine in občine svoja imena? Ali hočete, da vas bodo zaničevali lastni bratje? Ali se bodete dali komandirati celjskim privandrancem in nemškim tolovajem ? Naše ljndi ponovno pozivamo, da napno vse moči in pokažejo celjskim vsiljencem pot, od koder so prišli. Z izdajalci in odpadniki pa bodemo že obračunali ravno tako temeljito kakor s kvadrat-doktorjem Ambrožičem. v Denarni vspeh Ciril in Metodove jubilejne slavnosti v Žalcu. V odborovi sej: moške in ženske Ciril in Metodove podružnice za Žalec in okolico dne 28. tm. se je položil račun o dohodkih in izdatkih te slavnosti ter se je izkazalo, da znaša čisti dobiček 1500 K, kateri znesek se je odposlal kot jubilejni dar za Ciril in Metodovo družbo. Čast in priznanje gre vsem onim, ki so se trudili za vspeh te slavnosti, pred vsemi pa gospodu Benjaminu Kaneju in njegovi gospe soprogi. v Okrajni šolski svet celjski je imel dne 28. tm. svojo redno sejo, v kateri so se vzele na znanje razne tekoče zadeve; priporočila se je neka prošnja za starostno doklado; ugodilo se je ugovoru nekega uda krajnega šolskega sveta zoper redno globo, ki mu jo je naložil krajni šolski svet; nekemu krajnemu šolskemu svetu se je dovolilo vporabiti obresti stavbenega zaklada; sklenilo se je ponovno urgirati rešitev zadeve glede šolske stavbe za celjsko okolico ker je mestni urad prepovedal nadaljno vporabo sedanjih prostorov za parflelke; odobrila se je kupna pogodba glede prodajo stare šole v Št. Jurju ob j. ž., ponovno se je urgiralo izvršitev sklepa glede nabave dvojezičnega pečata za okrajni šolski svet; za kraj-nega šolskega ogledo v Petrovčah se je imenoval g. Franc Turnšek, pos. v Gorici namesto dosedanjega šol. oglede g. nadučitelja Petrička, ki je odložil to mesto; pregledovali, oziroma odobrili so se računi krajnih šolskih zakladov; razpravljalo in ukrepalo se je glede spornih zadev med načelni-nikom krajnega šolskega sveta in šolskim voditeljem v Petrovčah; vzelo se je na znanje poročilo nemškega nadzornika o nadzorovanju nemške šole v Vojniku in poročilo slovenskega nadzornika o nadzorovanju šol v Galiciji in Zg. Ponikvi itd. v Zveza slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic daje na znanje da je ckr. deželni šolski svet štajerski na tozadevno vlogo „Zveze" vse okrajne šolske svete na Spodnjem Štajerskem pooblastil, dovoliti potrebni dopust istim učiteljem in učiteljicam, ki se žele vdeležiti skupščine Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev v dnevih 6. do 8. avgusta t. 1. v Novem mestu. v „Celjski Sokol" uraduje vsak delavnik od 6. do 7. ure zvečer in ob nedeljah dopoldne od 9. do 12. ure v svoji pisarni v Sokolskem domu. Ta se dobijo vse informacije za celjski sokolski zlet. v Neverjetno ! Pri Vrazovi slavnosti v Ce-rovcu bi. Ormoža se namerava točiti pivo od -r nemškutarja Skorčiča v Ormožu. »Čebelarje? god" se imenuje igra, katero priredi »Bralno društvo za Breg in okolico" dne 7. avgusta popoldne v »Skalni kleti" pri Celjn. Vsebina je kratko ta: Čebelarjeva žena toži ob-npana svoji prijateljici, ki pride z Dnnaja na poset, o razmerah, katere so nastale pri hiši odkar mož čebelari. Bere samo čebelarske liste in knjige, misli in sanja samo o čebelah itd. Živl.,enje je postalo pri hiši neznosno; ali grejo od hiše čebele, ali pa se loči žena. In potem sledi alegorija: Če-belni panj, matica (kraljica) v svojem ornatu in čebelice še spijo zimsko spanje. Samo tu in tam stegne katera nožico ali perutko. Solnce prisije in pripelje v roki nežno spomlad. Vse oživljajoči solnčni žarki zbudijo tudi čebele. Takoj so vse po koncu in pojejo plešoč (!) čast in slavo prišli spomladi. — Čebelar Vosek, po imenn Jože, se vrne od čebelarske seje prav zamišljen; ko ga čebele zagledajo, ga navdušeno slavijo v pesmi in mu čestitajo za god, ker ]e ravno dan sv. Jožefa, zahvaljujoč se mn, da tako očetovsko skrbi za nje, ker jim je naredil v najlepšem delu svojega vrta lično hišico. — Ko čebelarjeva žena vse to vidi, ji postane tako toplo pri srcn, da konečno izjavi, da se ne bode ločila, da pa tudi čebele ne smejo od hiše, dokler bode živela. — Pri igri sodeluje mnogo otrok kot čebele. Ker se bode vršila popoldan, je tndi ugodno za stariše, kateri hočejo pripeljati sabo svoje otročiče. Igra je idealno sestavljena polna humorja in smo prepričani, da ne bode pri srcu postalo toplo samo čebelarjevi ženi ampak vsakemn, kdor ne bode prilike zamudil in si igro pogledal. — Posebno še tudi opozarjamo na njo čebelarje. — Podrobnosti bodemo še priobčili. Iz davčne službe. Prestavljen je višji davčni upravitelj Emil Straczowsky iz Slovenj gradca v Brežice, davčni upravitelji Friderik Štemberger iz Sevnice v Brežice, Ivan Pernovšek iz Brežic v Slovenjgradec, Jakob Tobias iz Marijinega Celja v Sevnico, na novo imenovani davčni upravitelj Franc Vajda iz Šmarja v Celje in davčni oficijal Oton Stepic iz Celja v Šmarje. v Za Ciril-Metodovo družbo se je nabralo na Karlovškov gramafon v veseli družbi v Narodnem domu v Celju K 2. v Posredovalnico za nameščanje in po nem-čfevanje obrtniških in trg. vajencev je že uredila »Siidmak" in nemški narodni svet na Sp. Štajerskem. Pri nas se seveda v tem oziru navzlic ponovnim opominom ničesar ne stori. v Si quid fecisti, nega! Tega starega, a še danes veljavnega izreka se drže klerikalci tudi glede napada klerikalnih golobradih tolovajev na kmeta Korenta in rajnega čevljarja Cokana v Vrbju pri Žalcu. Kaplan Schreiner seveda še ni nikoli nikogar hujskal, za kar sta gotovo vzorna primera Dobrna in govor v Petrovčah; vrbenski klerikalni fantje, katera je nazvala celo domača kmečka ženica z barabami, so nedolžni kot ovce. Najlepši dokaz za to je lanski umor Janca-Oštirja, Peskov napad na Šusteriča in uboj na Cokanu.. Pa kaj bi se prerekali dalje z ljudmi — Peskove sorte! Obsoja jih vsak pošten človek na Sp. Štajerju in to je dovolj. v Uljudni mariborski škof. Hočki in raz-vanjski nemškutarji so bili že več mescev strasten boj proti hočkemu kaplanu Jos. Kranjcu. Mož je sicer marsikateri krat s svojo klerikalno politiko zavozil — ali naroden in odločen je bil proti nem-škntarjem kakor že dolgo časa nikdo v Hočah. Ti so zahtevali njegovo premestitev — in mariborski škof jih je uslišal. Ali bi kaj dostavili? Koledar »Drnžbe sv. Cirila in Metoda" se pripravlja za tisk. Podružnice CMD, ki še niste imele letos občnega zbora, skličite ga takoj ter javite Družbi nov odbor in število članov, da bomo imeli natančno sliko naše obrambne organizacije. v Šolstvo. Ta teden je nadzoroval nekatere šole v gornjegrajskem okraju deželni šolski- nadzornik g. Končnik. v Izlet v kamniško bistrico. Savinjska podružnica SPD priredi svojim gonjegrajskim članom izlet iz Gornjegagrada čez Černivec v Kamniško Bistrico v nedeljo, dne 31. tm. Izletniki se peljejo z vozovi do Stahovice, potem gredo peš in se vrnejo isti dan. v Zahvala. Vsem p. t. gospem in gospodom ki so prispevali povodom jubilejne slavnosti dr-sv. C. in M. za opremo štajerskega paviljona, bodisi v denarju ali z vinom in jestvinami se prav iskreno zahvaljujemo. V Ljubljani, 28. julija 1910. Za štajersko kolonijo v Ljubljani dr. Bergman, Ana Hudo vernik. v Bedni občni zbor . Slov/tr govskega društva v Celju" se vrši kakor smo že^.ppročali v nedeljo dne 31. jnlija ob pol 4. urij,popoldne. Ker se bode na istem razpravljalo o važnih stvareh opozarjamo člane da se zborovanja polnoštevilno udeleže. f. v Zavoj znamk za CMD nam je »poslal g. Simon Potočnik iz Žetal v odgovor na klerikalne neumnosti. v Iz Žalca. Kakor slišimo, nas ipisli zapustiti upravitelj delniške pivarne g. Benjamin Kunej. — Niso nam znani vzroki, kaj je privedlo g. Kuneja do tega, a dvomimo, če je v interesu podjetja vedno menjavanje nradništva. v Šolska mladina v Gotovljah je naredila dne 26. tm. izlet na goro Oljko. Krasno vreme, vožnja po železnici, slikovit razgled, veselo petje, razne igre itd. vse to ostane otrokom v trajnem spominu. v Iz Laškega trga. Kako se godi Slovencu če slučajno zajde v »nemško" gostilno, kaže sledeči slučaj: V krčmo tukajšnjega župana Webra pride 17. tm. gost Slovenec in zahteva seveda v slovenščini četrt 1 vina. Županova rojenka pa — piše se Paula Žlindra in je doma iz Hrastnika — ki je ravno nadomestovala natakarico, se razko-rači in vpraša: „Warnm verlangen Sie in einem deutschen Gasthause slowenisch, wo Sie doch deutsch kennen!?" Gost je seveda na to odgovoril s tem, da je odšel, ne da bi ugodil drzni zahtevi »pristne" Prusinje. v Kinematograf v Trbovljah. V četrtek 4. avgusta pride v Trbovlje s svojim kinematografom »The American Wunder Bio" g. Alojz Brecelj. Ker ima mnogo lepih in letos tudi novih slik, ga priporočamo v obisk. Ostane tam do 20. avgusta. Glej inserat! V Podsredi se vrši v nedeljo, dne ^l. julija ob treh popoldne ustanovni občni' zbor Ciril-Metodove podružnice. V imenu glavne družbe govori potovalni učitelj gosp. Ivan Prekoršek iz Celja. Prijatelji naše šolske družbe iz sosednjih krajev iz Rajhenburga, Kozjega, Št. Petra obiščite nas ta dan! V v Strela je ubila 24 letno kmečko dekle Gnngl iz Draženberga pri Sv. Ani na Krem-bergu, ko je bežala pred nevihto s polja domov. v Iz Ljutomara. V »Slov. Gosp." se g. Og-njeslav Škamlec tako le poslavlja: » Prišla je ura ločitve. Ni prišla nepričakovano. Vendar vsaka ločitev je bridka. Žalostno bi bilo za Ljutomer in za mene, ako bi z veselim srcem odhajal.— K temu duhovitemu in lapidarno pisanemu slovesu bode gotovo napisal Komarekov Mihalek s Hude lukje v »Nar. listu" primeren komentar .. v Pri občinskih volitvah v Pesniei nad Mariborom so v 2. in 3. razredu zmagali slovenski kandidatje. Vsled tega vlada v občini veliko veselje. Pesnica je bila doslej v nemških rokah. v Šestletnega dečka oropal in vrgel v vodo. Desetletni posestniški sin Henrik kovačič se je sešel 21. tm. v Sp. Hudinji s šestletnim kočljar-jevim sinom Antonom Skalovnikom. Kovačič je opazil, da ima Skalovnik 12 vin; zvabil ga je k Hudinjskem potoku na bolj skrito mesto, tam dečku vzel denar in ga vrgel še povrh v vodo. Isti Kovačič je dan pozneje vrgel neki perici škaf v Hudinjo. Hudobnega fantalina se je naznanilo orožništvu. v Razpisano je pri Sv. Duhu v Halozah, 2 razr. 2. plač. razred, mesto def. nadučitelja, prošnje do 20. avg. in na 4razrednici pri Sv. Urbanu bi. Ptuja, 3. plač. razr., mesto učitelja, ozir. učiteljice Prošnje do 31. avg. na krajni šolski svet. v Za oškodovane vinogradnike. Letos' so oškodovale že v zgodnji spomladi različne ujme spodnještajerske vinorodne kraje. Posebno občntna je ta škoda na triletnih novih nasadih, ki bi morali letos prvikrat roditi. Vsled posredovanja raznih poslancev je dovolilo poljedelsko ministerstvo prizadetim posestnikom po njihovih gmotnih razmerah deloma podpore deloma brezobrestna posojila. Minuli mesec je bilo nakazanih v ta namen od države 32 tisoč kron brezobrestnih posojil in enak znesek tudi od štajerske dežele. Iz rajhenburšklh sokolskih krogov se nam piše: Dne 24. jnlija je priredil vrli senovški župan Senica domačo veselico. To priliko je j. orabil naš Sokol, da napravi takoj svoj prvi pešizlet. Kakor je to sploh navada, obvestil je o svoji nameri sosedna drnštva, a daleko ni mislil, da bode imelo njegovo ponižn« vabilo toliko uspeb#. (Krški Sokol in zagrebški srbski Sokol sta prišla celo korpo-rativno v kroju, prvi gotovo iz ljubezni do svojega deteta, a drugi iz prevelike šarmantnosti. Hotel nas je iznenaditi ter nam vrniti naš poset o priliki njegove petletnice. Privedel je celo s seboj svojo nad 20 mož broječo fanfaro. Čast nam pa je bila tndi pozdraviti mile goste iz Brežic in Sevnice, pa tudi precejšnjo število bratov Hrvatov. Seveda bi jih bilo še več, ako bi ne bilo dopoldan deževalo. Zadnje poročilo, ki pa ni izviralo iz naših vrst, ni torej glede Hrvatov odgovarjalo resnici. — Ob zvokih fanfare in pokanju topičev se je pomikal pestrobojni sprevod po romantični Dovški dolinici. Pri slavoloku nas je pozdravil župan Senica, a deklice so nas obsipale s cvetjem. Odkritih glav smo še zapeli »Hej Slovani", na kar se je množica podala na veselični prostor. Tukaj smo občudovali krasno srbsko godbo, divili se fini telovadbi Krškega in Srbskega Sokola, prepevali milodoneče pfesmi ter poslušali navdušene govore. Presrčna zahvala Srbskemu in Krškemu Sokolu, najtoplejša zahvala Vam, dragi kmetje, ki ste se sešli v tako mnogo-brojaem številu! Iz preprostega pešizleta se je razvilo pravo narodno slavje, čegar moralni uspeh je bil krasen. Nad 400 ljudi se je udeležilo te veselice. Ne malo pa je pripomoglo naše požrtvovalno narodno ženstvo k lepemu uspehu. Gospica Kacjan in gospa Šerbec sta izročili našemu blagajniku lepo število svitlih kronic. O kako vesela je bila njegova prazna mošnja! Imeli sta pa tudi vztrajne pomočnice, izmed katerih nam bodi osobito dovoljeno omeniti sledeče žene in deklice: gg. Krevelj, Strgar, Kralj, Kunej, Pavlič, Presker, Radej, pl. Rainhofen, Resnik in Unschuld. Vsem činiteljem, ki so na ta ali oni način pripomogli h krasno uspeli veselici, bodi izrečena najtoplejša sokolska zahvala. Na zdar! v Iz Pulja. (Zanimivosti od 87. pešpolka); Večkrat že se je slovensko časopisje ba-vilo z raznovrstnimi dogodljaji pri tem polku, ali kolikor se do sedaj vidi, ni to nič druzega povzročilo v prizadetih krogih, kakor da se je napravilo nekaj takozvanih „generalvisit". Nikakor pa niso došla dotična poročila na pristojnem mestu v razpravo. Ker je bilo dosedaj objavljeno »bob v steno", upamo, da bode naša današnja notica vzdramila činitelje. Objaviti imamo namreč slučaj, ki se je dogodil pri 10. stotniji navedenega polka: Pri tej stotniji je poveljnik dobro znani stotnik gospod Markovič; njegov službovodja pa nekdanji hlapec v civiln, sedanji „Feldwebel" Smrečnik. Ta zvesti služabnik, ki ima vedno na jeziku besede: Erlich wahrt am langsten —(pravičnost trpi naj-dalje), si je privoščil pri vsej svoji »pravičnosti" šale, ki gotovo ne odgovarja temu izreku, še manj pa vojaškim predpisom: Deseta stotnija je dobila slamo, s katero se pri vojakih polnijo slamnice. »Feldwebelnu" Smrečniku se je menda dozdevalo malo preneumno, da bi si vojaki izpraznili svoje postelje ter nadomestili staro slamo s svežo, da bi se s tem nekoliko ubranili brezštevilnih živalic, ki jih nazivamo stenice. Šel je torej kratkomalo brez vsega povelja oziroma dovoljenja ter prodal svežo slamo nekemu civilistu, kateri je vso samoumevno ponoči odpeljal (bilo je je 7 stotov). Radovedni smo zdaj na dvoje: 1. Ali plačujejo naši očetje davkoplačevalci davek zato, da se s tem denarjem kupuje slama, katero smejo gg. »feldvebelni" — meni nič, tebi nič — prodajati raznim osebam ? 2. Hoče-li pristojna vojaška oblast, ki je navadno pri vsakem prostakujako stroga in natančna, tudi tukaj natančneje raziskati celo zadevo ter krivca postaviti tja, kamor že dolgo spada, ako sploh hoče le nekoliko vpoštevati vojaške zakone? Pri tej slami, ki bi veljala gotovo več kakor 40 kron, je g. prodajalec tujega blaga feld-vebel Smrečnik imel samo te stroške, da je obljubil dotičnikom, ki so jo na njegovo povelje pomagali spravljati po noči na voz, 2 reci dva litra istri-janca. Da bi bil »kšeft" tako slab, da jih ni mogel plačati, se nam zdi malo neverjetno, ker mislimo da kupčije s tujim blagom niso ravno najslabše. Prišli smo seveda do prepričanja, katerega nam ponovno g. feldvebel Smrečnik citira: »Da bo treba v kratkem domovino braniti", pa po našem mnenju le pred odjemalci tuje lastnine! Hm? Kegljanje »a dobitke priredi moška podružnica CMD v „Skalni kleti" od 22. jun. do 7. avg. Prebitek je namenjen šolski družbi. Keglja se lahko vsak večer od 8. ure naprej, ob nedeljah in praznikih pa dopoldne od 10. do 12. in od 2. do 10. ure zvečer. Druge slov. dežele. Lumparije kranjskih klerikalcev so vedno neznosnejše. Ker so napredni kranjski kmetje lansko leto preprečili, da bi bili klerikalci dobili kmetijsko družbo kranjsko v svojo last, se hočejo klerikalci maščevati tako, da ustanovijo deželni kulturni svet, kmetijsko dražbo pa dajo po vladi, ki jim v vsem gre na roko, razpustiti, in s premoženjem, ki so ga napredni kmetje tekom desetletij v družbi nabrali in ki ga je nad pol miljona kron, bi razpolagali klerikalci po svoji mili volji. Večjih lopovov si človek res že niti misliti ne more! Klerikalno gospodarstvo z ljudskim denarjem. Teden za tednom imamo poročati o novih slučajih klerikalnega ..gospodarstva". Sedaj se poroča iz Kamnika, da je tamkajšnji dekan Lavrenčič od nekega Cerarja z denarjem ,.Hranilnice in posojilnice-', v kateri so na dekanovo povelje zapeljani kmetje naložili svoj denar, kupil neko hišo za 55.000 K, za katero je dal Cerar pred nekaj leti 26.000 K. Očividci pripovedujejo, da je hiša na pol podrtija, in vse se čudi, kako je mogel dekan na tak brezvesten način izvreči toliko denarja. Pa seveda, kmetje bodo prikimali, dokler se ne bo — zasvetilo v njih glavah! Ali res že norijo J Iz Kranjskega se nam poroča, da deželni šolski svet zasleduje oue učitelje, ki uče otroke pozdrav ,.Dober dan", češ da ta pozdrav hudo žali religijozno čustvo otrok in ljudstva. Celovški ..Mir" se je v svoji zadnji številki kar v dveh uvodnih člankih izpsovai zoper l'be-ralce. V enem klobasari neznosni frazer Grafe-nauer o liberalcih, ki trdijo, da ,.niso proti veri", v drugem pa se povzdiguje klerikalno ,,Slov. šolsko društvo" v deveta nebesa zaradi zaslug, ki jih žalibog niti krivo ni in se psuje liberalce, da tajijo te namišljene zasluge. Gospodje dr. Brejc in kompanjoni, smešni postajate in otročji, da bi človek res ne verjel. Ali res nimate nobenega drugega dela več, ko psovati te preklete slovenske brezverce? Seveda, koroško Slovenstvo že plava v samem blagostanju in narodni sreči ter zado-voijnosti, zato pa treba „iztrebiti" tistih par narodnjakov, ki ne odobravajo vseh oslarij, katere zagrešijo danzadnem takozvani „voditelji"! Kaj |e varanje? Z Dolenjskega. Konec. V Št. Jerneju je bil pred leti župnik tudi dekan. Št. Jernej je po vsem Slovenskem znana vas. Slov. reformator Primož Trubar je bil župnik v Št. Jerneju, ki se je po reformaciji v 16. stoletju imenoval: luteranska vas. Blizo Št Jerneja je »Lutersko selo«. To so zgodovinska tla. Tu so bili in so vneti verniki. In zdaj dela Anton Lesjak v tem kraju tako zgago! Ta bi moral biti jeden imenitnejših župnikov; iz št. Jerneja pridejo župniki kot kanoniki v Ljubljano. — Ali naj bo že vse to: nas ne briga ,kako se bodo imeli duhovni bratje z Lesjakom, vprašamo le z našega lajičnega stališča, kakšno je to naše sedanje duhov-ništvo? — Taki, kakor Anton Lesjak, župnik v Št. Jerneju, so vsi, le bolj mirne krvi so drugi; ne izbruhajo tako hitro v jezi, kar jim je na dnu srca. Vsi imajo isto šolo. V srcu mislijo, da to ni nič vse to če-ščenje matere božje, ta božja pota — ubogo ljudstvo pa vodijo po procesijah, po božjih potih in daljni francoski Lurd, kar stane dosti denarja. — Sedanja velika omika druzega evropejsko-ameriškega sveta in posebno naravoslovne, tehnične vede so preobrnile vse nauke, vse svetovno naziranje. V tem nimajo prostora čudeži in ne nadnaravne moči. To omiko je videti povsod; ona prijemlje navadno prosto ljudstvo v vlaku, pri obisku mesta, pri čitanju, bodisi katerega časopisa; vse povsod je, ne pozna deželnih mej, kraljestev, narodov in tudi kat. duhovnik se ji ne more ubraniti. Tisoč je sredstev, s katerimi ta velika omika sedanje dobe upliva na vse ljudi, preobra-zuje vse gospodarsko, duševno, socijalno-družabno življenje in tudi glavne oddelke prejšnje omike narodov: — religijo, pravo, nauke o naravi, nravnost, umetnost. Tudi v duhovnikih živijo Darvinovi nauki, tudi na duhovenstvo vseh veroizpovedanj upliva naravoslovna veda, iz katere je tehnika jemala svoje iznajdbe. Saj je res, da ne bode dolgo in ljudje se bodo sramovali marsikaterega verskega kulta; vsaj ne bodo hoteli biti manj vredni, inferijorni, dasi še ne bodo pojmovali prikazni naše kulture. Prav na tihem deluje ta in razjeda staro poslopje srednjeveške omike, kakor je po večjem že razglodala gospodarstvo istega. Vsa agitacija kat. duhovenstva, ki je vendar najizbornejše, tie more uničiti upliva te kulture. Kakor mora kat. človek rabiti železnico, telegraf, tako mora tudi pojmovati, čustvovati, kakor zahteva novo gospodarstvo, predrugačeno naziranje sveta, naziranje pomena življenja. Naprej v večjo omiko, delavsko spretnost se razvija človek in zakoni, po katerih še vlada tijegovo društvovanje, postajajo drugačni. Kam to gre, kdo to ve! — Velike kulture so že bile v Aziji, v južni Evropi — zginile so; ali razvijanje človeka iz slabšega do boljšega, do spretnej-ših mbči in spretnejšega pridobivanja in lepšega uživanja je ostalo; kar se je v kakem delu sveta razvijalo, je vzlic smrti dotične kulture vplivalo naprej na druga ljudstva. Stari nekateri Azijati, Feničani, Grki, Rimljani, Mauri na Španskem so bili veliki tehniki, manjkalo jim je pa še dosti do spoznanja zdajšnjih naravoslovnih in tehničnih ved. Par tisoč let se je razvijala na podlagi starejših kultur zdajšnja veda in zdaj stvarja ista vse drugačne stavbe, kakor so egiptovske piramide, rimske železnice, vodovodi ali alhambra Maurov na Španskem. Zdajšnjemu človeku že letanje po zraku ne izvablja dosti začudenja. V tem velikanskem razvoju kulture, izobrazbe nekaterih narodov, ki tudi nas Slovence jemlje na svoji poti po vsem svetu seboj, se ta lurška zadeva in omenjeni zastopnik kat. duhovenstva na Slovenskem, župnik Anton Lesjak. vidita kot nekaj prav posebnega. Zaradi tega nam vzbujata večje zanimanje. Pred vsem nam kaže ta lurška zadeva, da je naše slov. ljudstvo v najboljših kmetijskih krajih, kakor je vsa Dolenjska, versko vneto in še celo v rokah kat. duhovnika in da ta duhovnik to pobožnost brezobzirno izrablja v svoje namene. — Antonu Lesjaku so se širila prsa, ko je vodil procesijo 6000 ljudi s podobo lurške matere božje iz Št. Jerneja v Rakovnik. To se pravi: mi smo kralji, mi smo vladarji — voditelji mase ljudstva, mi jih vodimo, kamor hočemo! Duhovnik je bil v prvih razvojih človeštva voditelj vladar, kralji in drugi posvetnjaki-voditelji ie duhovniku podrejeni pomočniki. In tako primitivno je še vladanje mase ljudstva na Slovenskem! Naši duhovniki dobro vedo, da so oni pravzaprav vladarji te mase. Kaj se brigajo isti v svojem nehanju za »oko justice«, ali druzih državnih oblasti. Sedel še nobeden ni obsojen v ječo in maščuje se, ako se političen uradnik zameri kat. duhovniku. A zdajšna naravoslovna veda je uplivala tudi na duhovnika. Naj so le ti nasprotnike novejših naravoslovcev, naravoslov-cev-jezuite ali zgodovinarja \Yeissa in Janssena proučevali, nič ne pomaga, z zrakom so dihali nauke modernih ved, proti katerim se ne da dosti ugovarjati in bogoslovni nauki kakega specijeinega veroiz-povedanja so danes jako težavni, ker so obdani s tisoč dvomi; bogoslovci morajo tudi v verstvih priznati stadije razvojev in morajo nauke svoje vede prilagojati razvojem druzih ved. In tedaj mora vsklikniti marsikateri misleč duhovnik: ah. dve duši ste v meni! Ali stari verski sistem še vlada pri nas maso; spremnjati ga še ne kaže, ako je masa še duhovniku izročena v podučevanje, ki tudi vodi njeno razvese-ljevanje, ko so stare navade še trdne, podedovane od prednikov. Nekemu papežu je rekel nekdo, da hoče pač ljudstvo goljufano biti — in dobil je nazaj: tedaj se ga naj goljufa. — Ali bi bili slov. duhovniki neumni, ako bi se skregali z dobrim kruhom! In ta kruh si služijo tako, kakor so si ga duhovniki v prejšnjih časih, le da ne živijo tako razuzdano kakor so živeli predniki pred luteransko dobo na Slovenskem. Ali naš slučaj kaže, da jim v notranjosti tiči moderna naravoslovna veda in da se ne morejo rešiti upliva novejše velike omike. V jezi, ko župnik ne pregleda posledic kakega nastopa, izjavi, da so burke, kar je v kat. cerkvi češčenje matere božje, da so božja pota varanje ljudi. Ako kat. župnik to zapiše v sodniji namenjenem pismu, potem je vendar hotel izreči, da on sam nima vere v tako češčenje, da ima tako češčenje za varanje, goljufanje vernikov. — V jezi je človek dostikrat resničnejši. Iz tega stališča pogledano, je lurška mati božja v Rakovniku na Dolenjskem bengalično razsvetlila debelo duševno temo v verskem oziru na slovenski kmetiji. Tukaj naivna, odkritosrčna vera v pomoč božje matere Marije, v njene čudeže, tukaj pokornost kadaverja in tam slovesne procesije v prid če-ščenja te matere božje in tik zraven — zasmehovanje te odkritosrčne vere, češčenje bogorodice po istih, ki so vodili procesijo, blagoslavljali studenček! — Kako se je moral ta kat. duhovnik Anton Lesjak po tako slovesno izvršeni procesiji pred 4 leti, ko je prišel v svoj farovž, tudi smejati, ko je pomislil, kako je pomagal ljudstvo varati, katero se je zbralo na njegov klic! »Vulgus vult decipi, sanctissime pater! Ergo decipiatur!« (Ljudstvo hoče biti goljufano, sveti oče: — tedaj naj bo goljufano!) Ali je potreben na Slovenskem kult. boj proti takemu duhovenstvu? Narodni gospodar. Svetovna trgovinska mornarica. Skupna tonska vsebina vseh trgovinskih mornaric sveta je od 18 milj. ton v 1. 1874. narasla na 28 milj. ton, torej ne v taki meri, kakor je bilo to pri ogromnem razvoju pomorskega plovstva pričakovati. A razlagati si je stvar tako, da je v tem času parna mornarica konstantno naraščala od 3'5 milj. na 21 milj. ton, dočim je jadrna mornarica 1. 1876. ■/, 15'6 milj. ton dosegla višek in od tega časa neprestano padala na 6'7 milj. ton v letu 1900. Dalje je pomisliti, da je storilna sposobnost parnih ton 3 do 4 krat večja ko ona jadrnih ton, ker sta nosilnost in hitrost večji. Ako se storilna sposobnost svetovne trgovinske mornarice preračuna v jadrne tone, dobimo za 1. 1909 70 miljonov ton. Skoro polovica vse trgovske mornarice se vozi pod angleško zastavo. Nemčija, ki je še leta 1870. zaostajala za Združenimi Državami Ameriškimi in za Francijo, je dosegla največji razvoj in je sedaj na drugem mestu. Po najnovejši sta- tistiki lista ,.Nauticus" je sestajala svetovna trgovinska mornarica avgusta 1. 1909. v tisočinkah neto — registerton: parnikov jadrnic stor. sposobnost Vel. Britanija 10.616 1474 33.322 Nemčija 2.314 448 7.389 Zdr. Države Sev. Am. 1.232 1.396 5.091 Norveško 894 623 3.154 Francosko 787 495 2.856 Japonsko 697 171 2.263 Avstrija 599 404 2.201 Rusija 492 5S0 2.957 Švedsko 556 214 1.882 Nizozemsko 577 79 1.811 Špansko 427 55 1.338 Ostale dežele 1.867 813 6.413 Skupaj 21.008 6.752 69.777 Dnevna kronika. Vremenska prognoza. Večerna situacija 29. julija kaže na prihod viharjev od zapada, tudi pri nas zelo k nevihtam nagibajočega vremena, poleg tega tudi na izbruh elementarnih izgredov v daljnih najbrže zopet jngozapadnih krajih. Vremenski preobrat se pričenja že 30. julija najbrže pop. Sicer pride v nedeljo do večjih vremenskih izgredov. Iredentisti pred dunajskim sodiščem. Dunaj, 29. julija. Trije italijanski iredentisti so stali danes pred dunajskim kazenskim sodiščem in sicer Podetti, Castelli in Cavalieri, vsi iz Tridenta. Vsi trije so bili obtoženi hudodelstvi razžaljenja Veličanstva. Vsi trije so tudi tovariši obsojenega bančnega tatu Colpija, in so skupno z njim prirejali v Tridentu iredentistične slavnosti, med drugim tudi italijansko slavnost 20. septembra (v spomin osvojitve kraljestva Italije). Pri tej slavnosti so pevajoč italijanske iredentovske pesmi in preklinjajoč Avstrijo zažigali bombe, ki pa so bile seveda brez vseh nevarnih razstrelnih snovi. Peli so med drugim tudi neko iredentovsko pesem po napevu avstrijske'cesarske himne. V tajni obravnavi so bili obsojeni in 'icer Podetti na 5, Castelli na 4 mesece ječe, Cavalieri pa je bil oproščen. Demonstracijski obhod radi predrage stanarine. Budimpešta, 29. julija. V nedeljo se vrši tu velik demonstracijski shod in obhod, ki je naperjen proti neznosnim cenam stanovanj. ..Hrvatski Dom" v Zadru. Da se zasigura v potujčenem Zadra hrvatskim društvom skupno ognjišče, so sklenili tamošnji Hrvati postaviti „Hrvat;-ki dom" in so v ta namen osnovali Zadrugo ..Hrvatski dom" pod predsedstvom Manfreda kneza Borellija in mnogih drugih rodoljubov. Zadružni deleži so po 150 kron in so plačljivi po 10 kron. Vodstvo zadruge prosi tudi premožnejše Slovence za pomoč. Narodno podjetje Slovenci na Koroškem na-napredujemo. počasi sicer, a vendar le. In tak napredek v tužneiii Korotanu je vendar razveseljiv. — Pred par meseci je kupil trrad Gamsenegg pri Guštanju (Gutenstein) z obsežnimi posestvi Slovenec g. Celestin. In ravnokar je kupil neki slovenski konzorcij vrelec kisle vode s posestvom vred na Tolstem vrhu pri Gušuuju ua Koroškem. Tolstovrška slatina, do sedaj „Fettengupfer Sauer-brnnn'' imenovana, je izborna namizna in zdravilna kisla voda. Slovanski socijalistični shod v Sofiji se je vršil 24. t. m. Zastopani so bili Bolgari, Cehi, Srbi, Ukrajinci. Poljakov ni bilo. Misel zbližanja slovanske socijalne demokracije mora vsakdo pozdravljati, mučno pri stvari je le to, da se je ta shod vršil baie kot nekak protest zoper novoslo-vanski shod v Sofiji, ki se ga je slikalo s strani SOCIJ fi lističnih rtferectov kot — carofilski. Malo več pravičnosti bi že tudi od gospodov soc jalistov bilo pričakovati. v Nenavadna nesreča! V Wagramu je sedel hlapec nekega kmeta pri zajutrku iu si je baš rezal kruh. Pri tem mu je nož spodrsnil in sicer naravnost v srce. Hlapec je umrl. Po svetu. v II. avstrijski kmetijsko-zadružni shod se vrši letos 14. in 15. sept. v dvorani nižjeavstrijskega deželnega zbora na Dunaju. Na dnevnem redu so važni zadružni predmeti. Prvi tak shod se je vršil na Dunaju 1. 1906. in je bil jako dobro obiskan. ? * . j ' A - ■ stavbena zlasti tesarska dela. . mt Rafael trgovina z urami in zlatnino v ,,Narodnem domu' v Celju. Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna. Agr o "Merkur v Ljubljani. Uradni prostori: Janez Trdinova ulica št. 8. Podružnica: Trst, ulica Stadion št. 3. Skladišče in kleti v Trstu in Ljubljani. Agro-Merkur Je trgovcem in gostilničarjem itd., zadrugam, društvom itd. najboljši vir za nakupovanje blaga. n^ivAMl Umetna gnojila, galica, žveplo. Krmila, JP«?ZOrS semena stroji in orodja. I7f nI Štajerska, Istrska, dalmatinska, dolenjska, V M.MM.4M. 8 goriška, vipavska, zajamčeno pristna vina. - - « - Sir, maslo, žito, moka, olje itd. - - - - - - Agro-Merkur preskrbi vsako blago. - -Agro-Merkur kupuje vse pridelke in izdelke. 29 29 Cene najugodnejše, postrežba solidna. 29 Zahtevajte pravila, cenike. — — Ponujajte svoje pridelke. Zvezna trgovina v Celju V zalogi ima potrebščine za pisalne stroje vseh sistemov po originalnih cenah, kakor: ogljeni papir v treh kvalitetah: črni, modri in vijolčasti. — Trakove za vse sisteme v vseh barvah. — Sprejema tudi abonoment na trakove. — Radirke in olje za stroj. Edisonove mimeografe za strojepisce. — Edisonove mimeografe za ročno pisavo. — Voščeni papir, barvo črno in modro za mimeograf. — Vsakovrstne papirje za stroj. = Posreduje pri nakupih pisalnih strojev. = 83 48-25 niaas Južnoštajerska hranilnica u Celju Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko In rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. ■ u narodnem domu. T D |osedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kron, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Slovenci, poslužujte se IfifflAŠt&itfSkC tliltltfl pri nala9aniu svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne i» ajj varovance jn zahtevajte pri sodiščih, :MS,,,|2*aI.ft-!#ii lit>9tiff«ttfA da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v juZnOSlilJu?!}! HranlinilO. 43 52—28 I ISBSIISB&SBSSSSSSB&SBI I IISSSIbmbmhhbbhwh.II POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 72.000 kron vplačanih deležev. POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov. Poštne hranilnice ček. št. 9579 V lastni hiši ,Narodni dom' Telefon štev. 22 HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 4'/2"/o- — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%. 5V2°/o in 5°/o obrestovanju. Nad 6 milijonov kron hranilnih vlog S S Nad 332.000 kron rezervn. zaklada 1&A2-96