STS5'/, 2*7,___ Izhaja vsak dan, tudi oj nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. FrančiSka Asiškega št. 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj sc pošili?jo uredništvu lista. Nefranktrana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajstclj In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij list* .Edinost' — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Atiškcga št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Natočni i. iznaša: Za celo leto.......K 24.— In pol leta . . . -.............»J— za tri mesece........ • ......... et nedeljskolzdajor« ccio !eto....... za pol leta................. 2-60 * rrstu, v neaeuo, 15. ^Ktobra 1916. Letnik XII. Posamezne številki „Ed:no?ti" se prodajaj) po G vinarjev^ zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolona Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mnt po 10 vi. v Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........T......mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......i ... . . 2.— Mat og!asi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuji se izključno le upravi .Edinosti' — Plaća in toži se v Trstu. Uprava In inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Asiškega SL 20. — PoštnohranilniČni račun št 841.652. mM ncinsvsiših dototIKcv. Italijanska bojišča. — Konec osme soške bitke. Včerajšnji dan je potekel mimo. — Uspešni naši letalski napadi v Furlamjt. Ruska bojišča. — V Voliniji živahno bojno delovanje. Romunska bojišča. — Južno Hatszega Romuni na mejnem grebenu po prvotnem uspehu odbiti. Očiščevanje vzhodne bea-mograške se uspešno nadaljuje. Ob Donavi in v Dobrudži nič dogodkov. Aibansko-macedonska bojišča. — v Al-oaniji nič pomembnega. — Ob Crni so se izjalovili nadaljni srbski napadi. Položaj neizprenienjen. , Zapadna bojišča. — Na severnem delu fronte živahno angleško poizvedovalno delovanje. Sommska bitka se nadaljuje. Vsi sovražni napadi odbiti. Ponekod manjši nemški uspehi. Pred Verdunom od časa do časa silovit artiljerijski ogenj. Turška bojišča. — Nič pomembnega. Razno. — Nove ententne zahteve proti Grški. _ Z boiilf- Dunaj, 13. oktobra. Bitka na Krasu kaže sorodne poteze z bilko ob Sommi. Vsekakor pa mislimo, da je izključeno, da bi se enako kot na nemški fronti mogla tudi na našem jugozapadu razviti trajna bitka, kajti italijanske moči bi pač ne zadostovale za kaj takega. Podobne ste si pa po dolgi pripravi in premorih med glavnimi bojnimi dnevi. Včeraj je bil četrti dan velike bitke. Potekel je nekoliko mirneje kot prejšnji, čemur se ni čuditi, ker so bile sovražne izgube izredno velike. V današnjem uradnem poročilu omenjeno popolno uničenje 45. italijanske četne divizije je vsekakor le majhen odlomek zgodovine smrti Ao-stove armade. Kakor se zdi, je že po drugem dnevu bitke nastopila potreba, da se čete prednjih črt vsaj deloma nado-meste s svežimi in popolni jo po našem obrambnem ognju nastale vrzeli. Zato premor. Od 200.000 napadalcev jih moremo, da ne imenujemo previsoke številke, nekako četrtino smatrati za izgubljeno. . . , Včeraj si je sovražnik prizadeval razširiti predvčerajšnjim pridobljeni odsek Opatje selo-Novavas. Dočim je prvi in drugi dan bitke v sosednjem južnem odseku zastonj poizkušal dobiti Jamlje, je včeraj osredotočil svoje glavne napore proti našim-postojankam pri Lokvici, lu pa je imel proti sebi zopet alpsko pehoto (naš ~ i_ " ljubljanski domobranski pešpolkf št. 27), ki je vzdržala z zgledno hrabrostjo predidoči peklenski ogenj in nato krvavo zavrnila v mnogoštevilnih valovih naskakujoče sovražne mase. Tudi segedinski pešpolk št. 46 se pohvalno o-menja. Boj pač še ni končan. Vedno zopet pa je treba poudarjati občudovanja vredno delovanje naših vrlih čet, ki v znatni manjšini izvršujejo nadčloveška dejanja. Na romunskem bojišču je Falkenhay-nova armada ponovno začela napadati. Močne sovražne zadnje čete na mejnem pogorju vzhodno in jugovzhodno Brase-vega so mestoma že vržene. Boj je zavzel večji obseg, ker so prihajajoča romunska ojačenja mogla podpirati poražene dele druge armade. Čete levega ar-madnega krila zasledujejo sovražnika skozi Haromšek proti vzhodni meji. V zvezi s tem je južne krilo Arzove armade prekoračilo gornjo Al uto in nadaljevalo prodiranje preko Kezdivasar-helja in Ciškega pogorja. Deli tretje romunske armade, ki so mu stali nasproti, se umikajo pod zaščito močnih zadnjih če' proti potoku Ojtozu, dolini Uza m Gvjmeškeinu prelazu. Ob gorskih prelazih se sovražnik še obupno upira, loda tudi dalje proti severu sedaj hitreje na- P O D L ISTEK. JOS. VANDOT? Begunci. 7. Cilka. IV. (Glej »Edinost« od dne 8. oktobra 1916.) »Cilka, leto dni te ljubim z vsem svojim srcem in hrepenim po tebi«, je govoril fant s pretrganim, vsled strasti tresočim glasom. »Glej, jutri odidem tja, kjer je smrt doma... A ne moreni prej, dokler te nisem objel in okusil sladkosti tvojega telesa... O, ljubim te, Cilka, tako močno te ljubim!« Za trenutek se je vrnila Cilki zavest, in spoznala je, da ta fant ni Valentin, ampak sosedov sin, ki je vedno gledal za njo z zaljubljenim pogledom. Zdrznila se je in se je hotela iztrgati iz njegovih rok, a ni imela več toliko moči. Bila je še vsa omamljena od tistega silnega razkošja, ki jo je navdalo s svojo onemoglostjo, da je slonela brez volje in zavesti v fantovem naročju. Pa niti ni slutila, kaj se je bilo zgodiio z njo. In fant jo je poljuboval in jo je stiskal v svoji razpaljeni strasti k sebi in je govoril brezmisclne besede... Zaječaio je sredi vrta nekaj prikritega in ie zašimielo med gosto trto. Stresnilo prednje naše prodiranje. Levo krilo Arzove armade pričenja vdirati v Qyorg-yojško pogorje. Gyorgyo Szent Miklos je zopet v naših rokah. Armada ruskega generala Lešickega očividno hoče v rešitev Romunske in v dobrouinevanem lastnem interesu v Bukovini ponovno pričeti napadati. Na Balkanu je v okolišu Flor ine, ki so jo Srbi zasedli pred nekaj dnevi, pričakovati povečanega bojnega delovanja. Po malenkostni pridobitvi ozemlja zopet vzplamtela srbska megalomanija potrebuje močne vtesnitve. Tudi Italijani hočejo v bližnjem času v Albaniji razviti večje delovanje. Iz vseh vrst orožja sestavljen ekspedicijski zbor, kake štiri ali pet brigad, se baje prepeljava čez morje. Letni čas pač za podjetja od Santi Ouaranta dalje v notranjost dežele ni posebno ugoden. Da italijansko podjetje narekujejo sebični nameni in da ne gre za korist skupne stvari zaveznikov, je brez dvoma. Zato bo pač razširjenje italijanske okupacije v Epdru glavni namen novega pošiljanja čet. Pomnoženo delovanje italijanskih letalcev ob albanski obali kaže, da se Italijani boje za svoje četne transporte. Ob Sommi je bil včeraj za naše zaveznike zopet dan popolne in neoporečne zmage. Možnost predretja nemških črt je pač popolnoma izginila. Zavest premoči nad sovražnikom kljub njegovemu velikemu številu se ni mogla izražati močneje in učinkoviteje, kot z bojevanjem brani-borske pehote, ki je v gostih masah naskakujoče Angleže sprejela stoje in jih krvavo zavrnila. ItaSiianska bojišča. DUNAJ, 14. (Kor.) Uradno se razglaša: 14. okt. 1916. Italijansko boiišče. — Ker ie tudi včerajšnji dan na primorski fronti potekel mirno se mora osmi veliki italijan-ski napad smatrati za odbit z boji 11. oktobra. Bolj še kot v zadnjih bitkah je sovražnik tokrat zbral svoje moči proti južnemu krilu. Med morjem in gričevjem vzhodno Gorice je bila zastavljena v boj tretja armada in deli druge armade, vsega skupaj kakih šestnajst pehotnih divizij, z zelo mogočno artiljerijo in mnogoštevilnimi mlnovškimi baterijami. Naši pogumni branitelji Krasa so eno noč vztrajali v najtežjem ognju in se potem tri dni upirali neprestanemu naskakovanju številne sovražne premoči, dokler niso izgube prisilile sovražnika, da je ustavil napad. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Degodki na morju« DUNAJ, 14. (Kor.) Uradno se razglaša: V noči od 12. na 13. t. m. je naše brodovje pomorskih letal ponovno uspešno obme-talo z bombami vojaške naprave v Tržiču in San Canzianu. Zvečer 13. t. m. so naša pomorska letala napadla tržiško ladjedelnico in dosegla veliko zadetkov. Sovražni letalci so metali bombe v staro tržaško pristanišče in poleg Miraraarja, ne da bi bili napravili kai škode. Naša pomorska letala so jih zasledovala in je pri tem lini jskoiadijski poročnik Banfield prisilil enega sovražnega letalca, da se zviška spustil na zemljo za sovražnimi črtami. Pri vseh podjetjih so bila naša letala obstreljevana brez uspeha. Povelju ištvo b rodov j a. Ruska bojišča. DUNAJ, 14. (Kor.) Uradno se razglaša: 14. okt. 1916. Rusko bojišče. — V Voliniji je včeraj vladalo zelo živahno bojno delovanje. Namestnik načelnika generalnega štaba.4 pl. Hofer. fml. BEROLIN, 14. (Kot.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 14. okt. 1916. Vzhodno bojišče. — Na več mestih fronte zapadno Lučka živahno bojno delovanje. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. Virtemberški kralj v našem glavnem stanu. DUNAJ, 14. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se.poroča: Nj. Veličanstvo virtemberški kralj Viljem II. se je 13. oktobra na kratkem obisku mudil pri Nj. c. in kr. Visokosti, vrhovnem armadnem poveljniku vojnem maršalu nadvojvodi Frideriku v avstroogrskem glavnem stanu. Romunska bojišča. DUNAJ, 14. (Kot.) Uradno se razglaša: 14. okt. 1916. Romunsko boiišče. — Južno Hatszega (Hotzinga) se le sovražnik polastil dela mejnega grebena. Ponočni sunek ga }e vrgel; za en vrh se bol še vrši. Očiščevanje jugovzhodnih in vzhodnih mejnih okolišev sedmograških napreduje hitro. Romune smo na mnogoštevilnih točkah vrgli čez prelaze. Povsod, zlasti v Gyorgojškem pogorju preganjajo naše čete cele oddelke razkropljencev različnih romunskih krdel. Namestnik načelnika generalnega štabar pl. Hofer, fml. BEROLIN, 14. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 14. okt. 1916. Sedmograško bojišče. — Zasledovanje na vzhodni fronti napreduje dobro. Tudi ob cesti Csik—Szereda—Gy-meški prelaz se je nasprotnik umeknll. Ob mejnih prelazih v »Burzenlandu« so zvezne čete pridobile tal. Romuni so izgubili tu 292 ujetnikov, med njimi osem častnikov, in 6 strojnih pušek. Zapadno Vulkanskega prelaza smo sovražne napade odbili s protisunkom. Na nekem mestu se je sovražnik ustanovil na grebenski črti Balkansko bojišče. — Macken-senova armadna skupina: Nič dogodkov. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. Romunska nezadovoljnost proti Rusiji. KOLIN, 13. (Kor.) »Kolnische Zeitung« javlja iz Stockholma 12. t. m., da so izvajanja »Ruskega Invalida«, po katerih je velike odločilne ruske ofenzive pričakovati prihodnje pomladi, zelo vznevoljila romunsko armadno vodstvo in napravila zelo pobijajoč vtisk. Izvajanja poluradne-ga ruskega vojaškega lista vsebuje za Romune razločne migljaje, da sedaj ni več računati na zavzetje Kovela in Lvova, obeh glavnih ciljev zadnjih obupnih naporov ruskih napadov. Kakor pa je znano, je Bratianu ravno s temi dvemi dejstvi računal že kot z zagotovljenimi uspehi, prav tako kot z odpadom Bolgarske od osrednjih vlasti, ali pa vsaj z revolucionarnim gibanjem v Sofiji. Pričakovanje pomladi leta 1917., ki naj bi končno prinesla odločilno rusko zmago, pa pomenja predvsem, da ostane Romunska na Sed-mograškem v bistvu navezana na svoje lastne sile, katerih je že velik del nesposoben za boj. Kar se tiče velike ofenzive proti Bolgarski, se zdi po izjavah »Ruskega Invalida«, da so jo z ruske strani za sedaj tudi opustili in upi, ki jih je Bratianu stavil v rusko pomoč in ruske uspehe, so se že izjalovili komaj po šestih tednih. Žalosten položai francoskih trgovcev na Romunskem. BERN, 13. (Kor.) Bukareški sotrudnik »Tempsa« piše o žalostnem položaju francoskih trgovcev na Romunskem. Trgovina s francoskim blagom je zastala popolnoma, ker so v tekočem letu šele trije vagoni s francoskimi proizvodi dospeli na Romunsko. se je in je vzdihnilo sem gori od paradiža. Zdelo se je, da je bežalo nekaj skozi noč, bežalo preplašeno in se je skrilo tam doli sredi teme. In tisti glas je ječal sredi paradiža, in vsa noč se je vznemirila, Za-šumel je veter med spečim drevjem, in listje se je streslo z glasnim šumom. Cilka je bežala v hišo. V svoji sobici se je vrgla na tla in se je prijela za glavo. Kajti hipoma se ji je vrnila polna zavest, in groza ji je stisnila srce. Zavedela se je groznega greha; zavedela oskrunjene ljubezni, in kri ji je zastala v žilah. Ležala je tam na tleh in je zdihovala do belega dne. Pulila si je lase, a strašnega, divjega obupa ni bilo konca. Vse dni in vse noči jo je peklo v duši, in hodila je okrog in je ječala venomer. Pisala je Valentinu in mu je povedala svoj greli. A dolge dni je molčal Valentin. Naposled pa ji je odpisal pismo, v katerem ji je odpustil vse in jo je prosil za njeno ljubezen, ki je pač gorela samo za njega. A Cilka si ni odpustila greha, ser se je smatrala za ničvredno pred Bogom in ljudmi. Hodila je okrog s svojo bolestjo in ni govorila z nikomur. Pa tudi Valentinu ni pisala več, dasi jo je rotil v vsakem pismu, da naj pozabi tisti greh in se vrne k ljubezni, ki ni ugasnila niti za trenutek. Pa je prišla groza iz juga. Stotisoč sil-mil ujšasti se ie valilo oreko paradiža s Albansko - maceeSess-sko beiiile. DUNAJ, 14. (Kor.) Uradno se razglaša: 14. okt. 1916. Jugovzhodno bojišče. — Nič pomembnega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN, 14. (Kor.) WoIffov urad poroča: Veliki glavni stan, 14. okt. 1916. Balkansko bojišče. — Mace-donska fronta: V kolenu Črne so se izjalovili ponovni, tudi ponoči nadaljevani srbski napadi. Položai je neizprenienjen. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. Zapadna bojišča. BEROLIN, 14. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 14. okt. 1916. Zapadno bojišče. — Na severnem delu fronte so Angleži, kot prejšnje dni, nadaljevali svoje živahno poizvedovalno delovanje. Sommska bitka se nadaljuje. Ponovitev sovražnih napadov severno Somme v veliki širini, kot 12. oktobra, se ni posrečila v našem zapornem ognju. Med Ancro in Morvalom se je popolnoma razvil samo en močan delni napad pri Gueudecourtu. Iz črte od Mcrvala do južno Bouchavesnesa izvajani napadi so skoraj vsepovsod dovajali do težkih bojev moža proti možu, v katerih je francoska pehota podlegla skoraj povsod. Čete generalov pl. Bohna in Garnierja so v polni posesti svojih postojank. Ob južnem delu gozda St. Pierre Vaast smo zopet iztrgali Francozom v prejšnjih bojih pridobljene uspehe. Sedem častnikov, 227 mož in več strojnih pušek smo zajeli. Posebno odlično so se borili strelski polk št. 36, pešpolk št. 48 in divizija generalnega majorja pl. Dreslerja in Scharfensteina. Južno Somme je boj v Ablaincourtu oživel iznova in nam prinesel uspeh. Deii saksonskih polkov so s krepkim udarcem zopet pridobili vzhodni del Nakovalskega gozda (severno Chaulnesa) ter zajeli tu šest častnikov in 400 mož. V okolišu Moze začasno zelo ojačeno artiljerijsko delovanje. Vzhodno Moze posamezni brezpomembni boji z ročnimi granatami in sla-botnejši brezuspešni sovražni sunki. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. LIoyd George o angleški bojni sili. ROTTERDAM, 13. (Kor.) »Nieuwe Rot-terdamsehe Courant« doznava iz Londona: Lloyd George je izjavil včeraj v dolnji zbornici, da Angleška brez dvoma razpolaga z dovoljnimi rezervami. Zakon o vojaški dolžnosti je dal bojno moč, brez katere bi bilo vladi nemogoče nadaljevanje vojne. Vlada je prepričana, da je število oprostitev vojaške službe veliko preveliko in je zato uvedla preiskavo. Glede takoimenovanih »tankov« (oklopnih avtomobilov) je dejal LIoyd George: Z izkustvi, ki smo jih napravili s tem orožjem, smo zelo zadovoljni. LETALSKI NAPAD NA JUŽNO NEMČIJO. BEROLIN, 13. (Kor.) Wolffov urad javlja: V današnjem vojnem poročilu omenjeni polet sovražnega letalskega bro-dovja preko južne Nemčije je po izpopolnjenih uradnih ugoditvah potekel takole: 12. t. m. med 3 in 5 popoldne je udarilo več sovražnih letalskih brodovij, vseh skupaj kakih 40 do 50 letal, proti našemu južnonemškemu domovinskemu ozemlju. Na Donaueschingen, Allmendshofen, Hii-fingen, Eschvveiler pri Neustadtu. Hate-lach v kinzinški dolini in Rot\veil vržene bombe niso napravile vojaške stvarne škode. Poškodovale so v majhnem obse- svojim blaznim krohotom. Kri je brizgnila iz odprtih ran in je pričela teči v širokih potokih preko smejočih vinogradov in solnčnih gričev. Zemlja se je odpirala in je zevala nenasitno proti nebu. A iz vsakega žrela je brizgala kri in je zalivala širni paradiž. Dim in smrad sta se valila preko božje zemlje in sta razrušila v prah in pepel brezkončni paradiž, domovino izgnancev in brezdomovincev. In bilo ni kletve, ki bi ne bila vpila z obupnim glasom tiste dni preko umorjenega paradiža: in bilo ni srca, ki ni umrlo takrat s svojimi veliki nadami, s svojim silnim hrepenenjem ____ Videla je Cilka grozo in jo je okusila. Siromaštvo je videla do skrajnega konca. Bežali so mimo nje z divjim krikom izgnanci in brezdomovinci. Padali so na oskrunjena tla svojega paradiža in so jih poljubovali in močili s solzami svoje neskončne bolesti. Krik je napolnil ozračje, nasičeno z groznim smradom in divjimi kletvami. A pošasti so drevile preko paradiža in so podile izgnance; do daljnih mej so jih preganjale in so se vrnile potem v umorjeni paradiž. In tonili so izgnanci in brezdomovinci v mrzli tujini. Izginili so v brezkončnosti; samo njihov krik še zveni iz zapuščenih krajev, in njihove solze se Še svetijo, ko se ozre solnce s tujega neba in se nasmeje aa irenutek.,, gu zasebno last in lahko ranile nekoliko civilnih oseb. V Tubingenu je padla ena bomba na rezervno bolnišnico, pri čemer je ubila dva otroka v nekem sosednem vrtu. Poleg teh dveh otrok je napad v Tubingenu in Oberndorfu zahteval kot žrtev še vseh skupaj sedem oseb. Število izgub znaša skupaj 26. Od napadajočih letal jih je bilo devet, med njimi eno angleško, sestreljenih po naših letalcih in obrambnem ognju. Sovražnik jc moral potemtakem pri ponovnem napadu na mirne nemške kraje svoj vojaški brezpomembni uspeh plačati s prav občutno lastno izgubo. _____ Tyrška bolišča9 CARIGRAD, 13. (Agence Tel. Milii.) Glavni stan javlja: Felahijska fronta. — Obojestranski topovski ogenj. — Dve sovražni letali ste na taborišča plemen v okolici Haja, jugozapadno naših postojank pri Fe-lahiji, metali bombe, ki so ubile 8 mož in 8 žena. Na perzijski fronti smo med Saki-zcin in Saučbulakom odbili sovražni konjiški pclk. Kavkaska fronta.- Na desnem krilu praske, tekom katerih smo zajeli plen. Na levem krilu smo odbili sovražne sile, ki so se ponoči poizkušale približati našim postojankam. Na ostali fronti od časa do časa prestajajoč obojestranski topovski ogenj. Z ostaiih front se ne da poročati nič pomembnega. ___ Sovražna uradna DUNAJ, 14. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Rusko uradno poročilo. 12. oktobra. — Zapadna fronta: Pred našimi postojankami ob uexkiUlskcm predinostju (25 km jugovzhodno Rige) so Nemci spuščali plinske valove, z zapornim ognjem granat z zadušljivim plinom obstreljevali prostor za predmostjem in desni breg Dvine ter dva bataljona močni napadli na vsej fronti predinostje. Vsled junaškega napora našega moštva pri strojnih puškah in krepkega ognja naše artiljerije je bil ta napad odbit s težkimi nemškimi izgubami. Po preteku pol ure so Nemci zopet spustili plin in napadli, a srno jih zopet odbili. Proti 6. uri so Nemci zopet pognali proti nam tretji val plina in so zopet poizkusili napad, a brez uspeha. Branitelji uexkiillske postojanke so hrabro vzdržali svojo postojanko. Sovražnik je čez reko Boldurko v okolišu vasi Bjelavec (9 km severno Brodov) zgradil most, ki so ga odkrili naši poizvedovalci in ga je popolnoma razdejala naša artiljerija. — Dobruška fronta: Sovražno letalsko brodovje je metalo bombe na Kon-stanco, zastrupljene bonbone in s koler-nimi bakcili prepojen češenj ter letalske pušice. Romunsko uradno poročilo. 13. oktobra. — Severna in severoza-padna fronta: V gornji dolini Uza smo zapadno meje odbili sovražni napad. Konjica je na prelazu Magherus (?) zapadno Oito-za odbila šest napadov sovražne pehote. Pri davčni hiši Crasna (?) v Burzenski dolini smo krvavo zavrnili sovražni napad. Sovražnik jc bil prisiljen, da se je umeknil. Pri Bratcco (?) in Sousatu (?). zapadno Predeala in pri Predealu smo sovražnika odbili in se je umeknil. Pri ie- V daljnem mestu je zagledala Cilka na ulici Valentina. Opiral se je na palico in je bil bolan. Cilka je zakričala in je hotela hiteti k njemu. A hipoma se je zavedela svojega greha in je zbežala v samotno ulico. Pa je jokala pri belem dnevu skozi mesto. Silno je bilo hrepenenje v njeni duši, in srce ji je hotelo počiti. In jokala je vso pot do samotne vasice, kjer je našla z očetom in materjo pri kmetu varno zavetje. Saj je vedela — nikoli ne bo več skupaj z Valentinom, pa če je ljubezen v njenem srcu še tako velika. Greh je oskrunil tisto lepo, čisto ljubezen, in kamor je posegel greh, tam ni več sreče in ljubezni. Samo solze so, ki padajo iz oči noč in dan, da bi oprale tisti črni greh. A vse solze teko zaman. Kajti greh ostane črn in ljubezen na veke oskrunjena. Paradiž je izgubljen na veke in življenje izgubljeno in brez cilja; in poti ni več, ki bi peljala nazaj, kjer plakajo mladi dnevi v svoji čistosti in nedolžnosti. Človek gleda samo še v tuje nebo in posluša v samotni, mrzli noči, če ne gre že smrt preko šume. Nekaj tihega, prikritega bi vzdihnilo sredi noči; zvezde bi se zgenile za trenutek, in smrt bi odšla s svojimi neslišnimi stopinjami. In človek bi ležal tam v črnem grobu — in ne bilo bi več gorke bolesti. Mir bi šepetal vseokrog in bi se smehljal & svojim svetim smehljajem ni napad. V itulski dolini in pri Oršcvi artiljerijsko delovanje. — Južna ironta: Artiljerijski boji in pehotni streli ob vsej Donavi. V Dobrudži mir. Cilka je končala svojo povest. Zamrle so njene zadnje besede v bolestnem vzdihu, ki se ji ie izvil globoko iz duše. Roke je stisnila k grudim in me je gledala s svojimi solznimi, žalostnimi očmi. Bilo je v njih toliko trpljenja in silnih muk, da se mi je smilila do dna srca. Prijel sem jo za roko in sem ji pričel govoriti besede, polne tolažbe in usmiljenja. »Cilka, vse si mi povedala. Razodela si mi najskrivnejši zdihljaj v svojem srcu, in bilo te ni sram niti za trenutek. Zavedaš se greha, ki si ga bila storila v čudni noči, ki te je zapeljala s svojo silno strastjo. A jaz ti rečem, Cilka — poglej mi naravnost v oči in ne boj se ničesar'.« Dvignila je svoje črne trepalnice in se je ozrla varne. In gledal sem ji v oči, v katerih je bilo polno čudežne toplote in gor-kega hrepenenja. Žalost je spala v njih, in bile so tako krasne sredi svojih solz, da bi jih človek poljubil z vso ljubeznijo svojega srca. Sveža čistost se je smehljala v njih, in greha, tistega nizkega, pohotnega greha ni bilo nikjer. Bile so kakor dve zvezdi daljnega paradiža, ki sta ugasnili že davno daleč tam doli na jugu. »Cilka, rečem ti: vstani in pojdi v mesto k Valentinu!« sem ji dejal in sem še vodno strmel v tiste čudežne oči. »Ko sine jutro, se napravi in pojdi k Valentinu! Caka te tam s svojo veliko ljubeznijo in „EDINOST" štev. 287. V Trstu, dne 15. oktobra 1916. Angleško uradno poročilo. 13. oktobra. — Dojranska fronta: Severno I^oldželija in Hošlija smo nenadno napadli strelske jarke. Po srditem odporu jc sovražnik pobegnil zapustivši 60 mrtvih. Vesti iz Grške. Venizelos v Solunu. ŽENEVA, 13. (Kor.) »Journal« javlja iz Soluna: General Sarrail ter francoski, laški, ruski, angleški, romunski, belgijski in srbski konzul so posetili Venizela. — Fg vesteh Iz zanesljivega vira ustvari provizorična vlada finančno ministrstvo, ki se poveri bivšemu ministru Repulisu. Druga ministrstva se ustvarijo v kratkem. — Solunski list »Neo Logos< javlja, da se v kratkem skliče zbornica. Venizelos je napram zastopniku lista »Echo de Pariš« izrazil svoje zaupanje, da se mu posrečijo njegovi načrti. Položaj kraljev smatra po dogodkih 11. t. m. za nevzdržljiv. LONDON, 13. (Kor.) »Morning Post« javlja iz Aten, da je Venizelos zaprosil pri cntemnih vlastih za priznanje provizorič-ne vlade. SOLUN, 13. (Reuter. — Kor.) Venizelos jc na nekem banketu, ki mu ga je zadnjo noč priredil odbor narodne obrambe, imel govor, v katerem je označal za dolžnost Giške, da prežene dednega sovražnika in izpolni svojo dolžnost napram Srbiji. Nadalje je napovedal sklicanje narodne skupščine po vojni v namen, da sestavi nova poroštva proti kršenju ustave po kralju. Provizorična vlada. ŽENEVA, 14. (Kor.) »Journal« javlja iz Aten: Provizorična vlada v Solunu je sestavljena takole: Venizelos ministrski predsednik, Negropontes finance, Polotos zunanje, ArgyropuIos državni podtajnik zunanjih stvari, Miaulis mornarico, So-phulis notranje, Dingas nauk in Michala-Kopulos trgovino. Spyrossimos je bil imenovan za predsednika zbornice. Kralj se ne vda. LONDON, 14. (Kor.) »Daily Telegraph« javlja iz Aten: Neka diplomatska ličnost, ki jo je sprejel kralj Konstantin v avdijen-ci, je rotila kralja, naj izprerneni svojo politiko. Kralj je odgovoril na to, da rajši izgubi prestol, kot pa da bi Grško spravil v nevarnost. Prepričan da je, da Romunske v kratkem ne bo več. Ce se Grška udeleži vojne, bi Nemci po osvojitvi Romunske poslali svoje čete na Grško, katero bi zadela enaka usoda, kot je zadela Srbijo in bo Romunsko. Diplomatske zveze entente z grško vlado vzpostavljene. ATENE, 13. (Reuter. — Kor.) Angleški poslanik je posetil ministra zunanjih stvari in je tako vzpostavil zvezo s četvero-zavezo in ministrstvom. Nova nota francoskega admirala. ATENE, 13. (Reuter. — Kor.) Admiral Fournet je poslal grški vladi novo noto, v kateri zahteva pravico kontrole nad grško policijo in poleg tega, da se prepove grškim državljanom noša orožja. Nadalje naj se prepove odprava vojnega materijala v Tesalijo in zapleni izvoz pšenice v Tesalijo. Vse zahteve so se sprejele. — Po neki vesti »Morning Poste« iz Aten 13. oktobra je zadnjo noč izkrcan francoski oddelek zasedel postajo lariške železnice v Atenah in preprečil odhod vlaka z mornarji v Lariso. Norveška podvodniška odredba. KRISTlJANiJA, 13. (Kor.) »Norsk Telegram Byran« javlja: Danes izdana kraljeva naredba odreja: Za vojno porabo opremljeni in vojujoči se državi pripadajoči podvodniki se ne smejo kretati ali muditi v švedskih vodah. Če prekršijo to prepoved, so v nevarnosti napada po oboroženi sili. Prepoved ne preprečuje, da bi podvodnik zaradi hude nevihte ali poškodbe ne zavozil v norveško področje, da reši človeško življenje. Ladja mora v takem slučaju v norveškem področju pluti na površju ter imeti zastavo svoje države in mednarodni znak za vzrok svoje navzočnosti. Kakor hitro odpade vzrok njene navzočnosti, mora ladja zapustiti norveško območje. Drugi kot imenovani podvodniki tudi ne smejo pluti po norveških vodah, razun ob belem dnevu, razglednem vremenu, na površju vode in z razvito nacijonalno zastavo. Tuj podvodnik, ki se kreče v norveških vodah, mora zaradi težave razločevanja med različnimi vrsta- mi podvodnikov, sam odgovarjati za nevarnost poškodbe ali svojega uničenja. Naredba stopi v veljavo 20. oktobra 1916. Potopljen municljski parnik. KRISTlJANiJA, 14. (Kor.) Včeraj ponoči je bil parnik »Bistrica (3866 ton), ki je vozil municijo, namenjeno za Romunsko, potopljen po nemškem podvodniku. Moštvo je rešila pozneje ruska jadranica iVardoe«. Ladjin tovor je bil zavarovan za 25 milijonov kron. Avdijence pri cesarju. DUNAJ, 14. (Kor.) Cesar je sprejel v Schonbrunnu v avdijenci ministra zunanjih stvari, barona Buriana, veleposlanika v Berolinu, princa Hohenloheja, in vojnega ministra bar. Krobatina. Zaplemba posestev avstrijskih podanikov v zasedenih krajih. LUG ANO, 13. (Kor.) Italijanski listi javljajo: Generalni sekretarijat za civilne stvari pri vrhovnem armadnem vodstvu je odredil zaplembo mnogoštevilnih, v zasedenih krajih ležečih posestev avstrijskih podanikov. Koncentracija slovenskih strank. »Slovenec« od 18. septembra t. 1. je priobčil kratek uvodni članek o gornjem predmetu. Članek je za koncentracijo in izraža upoštevanja vredne nazore o njeni izvedbi. Naglaša pa, da morata načelni programni točki za slovensko koncentracijo biti: »1.) absolutna zvestoba do habs-burško-lotarinške dinastije in skupni odpor zoper vsako strujo, ki bi se pojavila v nasprotnem smislu, ali ki bi bila v tej točki tudi le nejasna; in 2.) spoštovanje naukov in naprav katoliške cerkve in popolne svobode njenega kretanja.« Če prav razumem, sta te dve programni točki mišljeni kot pogoj koncentraciji slovenskih strank. Člankar pripominja: »V teh dveh točkah mora biti popolna jasnost, potem ni niti najmanjšega zadržka, da se hitro izvede slovensko edin-stvo.« V resnici se pa člankar ne zadovoljuje z jasnostjo v onih dveh točkah, ker, ko bi ta jasnost glede katere stranke v eni ali drugi točki izpadla negativno, potem bi člankar gotovo odklonil koncentracijo vsaj glede te stranke. Dovoljujem si izreči svoje osebno mnenje, da se je v tem slučaju misel, kateri tli mogoče odrekati upravičenosti, izrazila v nepravi zvezi in v nepravi obliki. Pripominjam pa, da članek ni bil podpisan in da se zato nikakor ne more smatrati za oficijelno strankino izjavo. Gre marveč za navaden časopisni članek in zgolj kot takemu so mu te vrstice namenjene v odgovor. Koncentracija političnih strank pome-nja vsekakor tudi kooperacijo, sodelovanje; to pa predpostavlja vsaj nekoliko medsebojnega spoštovanja in zaupanja! Proti tej zahtevi menim, da se je člankar — gotovo proti svojemu sicer dobremu namenu — nekoliko pregrešil. Če se namreč slovenske stranke vkljub vsem nasprotstvom (četudi ob polnem varstvu programatične in organizacijske nezavisnosti) odločijo za koncentracijo, potem so pač bile postavljene pred tako trdo realnost, in so vendar, z izvajanjem nujnih posledic, pokazale tudi toliko ume-vanja te realnosti, da mora biti izključeno, da bi v istem hipu zopet zapustile realna tla in snovale kooperacijo — v oblakih. Ali pa ne bi pomenjaJo zares nekakega političnega »oblakoiastva«, ko bi se slovenska stranka skušala oddaljiti od one podlage, ki je slovenskemu narodu določena po zgodovini, po sili obstoječih razmer, po mogočnih, da, nepremagljivih moralnih in materijalnih činiteljih? In to ravno v času, ko naj se združijo vse moč! v obrambo najvišjih skupnih narodnih interesov?! In ko se je torej treba izogibati vsega, kar bi cepilo moči in sploh onemogočalo njih udejstvovanje? Razumeti ono, kar vsi razumejo, (intelligere id, quod omnes intelligunt), to je merilo najelementarnej-še razumnosti in opreznosti. To s poudarkom in nekako svarilno zahtevati od zastopnikov slovenskih strank, preden se sestanejo k skupnemu delu, v prvi vrsti to ni bilo — kompliment. Pa tudi sicer ni bilo primerno, ravno-tako malo, kakor če bi — dovoljujem si trpi, ker tebe ni k njemu. Bolan je in hrepeni po tebi___« Gledala me je s široko odprtimi očmi, in njena roka se je tresla. »K Valentinu naj grem?«' je odgovorila z začudenim glasom. »Toda moj greh? — Giejte, jaz nisem vredna, da se dotaknem njegove ranjene roke. Kajti prelomila sem besedo in sem oskrunila sveto ljubezen ... O, ne morem, ker ga ljubim preveč! Ne morem ...« Spet je pričela ihteti in je zakrila obraz z rokami. »Ne jokaj, Cilka!« sem ji govoril m sem ji položil roko na glavo. »V ranem vlEnJiS! VSta!a in lx>ićeš v me&t<> iskat Valentina. Cemu govoriš o grehu ? Glei gledal sem ti v oči in sem iskal v njih greh, a ga nisem našel nikjer, čemu govoriš potem o grehu ? — Verjemi mi rn ka, stotisoč grehov se reži po svetu'brež kazm. Ljudje se love za njimi in se na slajaio z njimi pri belem dnevu. Kajti prepričani so, da to niso grehi, ampak samo nedolžne stvarice, ki so potrebne za njihovo življenje ... Čemu govoriš o svojem malem grehu? Zapeljal te je trenutek s svojo inamljivostjo, in niti zavedala se nisi, kaj da si storila. Ju ko je bilo že vse končano, si se domislila, da si grešila grozno pred svojo ljubeznijo. In trpela si in si delala pokoro dolge dni. A edini človek ki iina pravico soditi tvoj greh. ti je že davno odpustil, ker je poznal tvojo ljubezen, ki ni zmožna greha. In ljubil te je kakor takrat in je hrepenel po tebi in hrepeni še danes... Vstani in pojdi k njemu! Gledal sem ti v oči, pa nisem videl v njih greha nikjer. Samo nedolžnost sem videl in čistost, po kateri hrepeni tvoj ženin. Povede te sredi tihega dne v paradiž, in tam bodeta živela kakor takrat, ko so peli še stari slavci svoje glasne pesmi. Prišlo bo življenje, tisto lepo življenje, ki ne pozna temnih senc in žalosti. Vzklilo bo iz večne brezkončnosti in ga ne bo nikoli konca. Objelo bo vaju, in močna bosta, da bosta sezidala spet paradiž, ki ječi zdaj sesut ob plakajočem morju. Verjemi mi, Cilka — paradiž ne pozna greha; paradiž pozna samo odpuščanje vseh tistih neumnih, nezmiselnih grehov, ki so jih bili nekoč zagrešili krivi preroki s svojo hi-navščino in licemerstvom ... Vstani, Cilka, in pojdi k Valentinu! Paradiž te kliče in ti je odpustil že davno tisti mali greh. Gorje tebi, ako ne slediš tistemu klicu! Kajti pregrešila bi se nad paradižem in narodom, ki izteza pred svojo smrtjo roke proti mladim močem, v katerih živi njegovo življenje in sreča. Gorje bo tebi. Cilka, ako zatisneš ušesa in ne poslušaš tistega klica!« Cilka je zdrknila pred mano na kolena postaviti zelo drastičen primer — predsednik internacionalnega zdravniškega kongresa (kje so časi!) zborovalce pozdravil, da so sicer dobrodošli, da so pa žepni tatovi načelno izključeni od sodelovanja. Morda bi se zborovaici začeli ne-zaupno s pogledavati in — zapenjati; skoro gotovo bi pa predsednika vrgli vun, češ, ali je norec, ko nas tako pozdravlja, ali pa nevaren človek, ki nas, Če jutri ta-batijero izgubi, ovadi radi tatvine. In vendar bi bila misel kongresovega predsednika sama na sebi gotovo vsega odobravanja vredna. Čudno je, da člankar, kateremu imam čast odgovarjati, ni zapazil, da njegova formulacija pogojev za slovensko koncentracijo ni primerna, ker vsebuje neko vsaj oddaljeno dopuščanje možnosti, da bi brez takšnega izrecnega pogoja prisedla k zeleni mizi stranka, ki se ne strinja z onima dvema točkama, in da torej takšna stranka morda tudi obstoji. Takšno pisanje je nevarno medsebojnemu zaupanju, — o zaupanju od tretje, zunanje strani tu ne govorim. Radi tega je članek, vkljub dobrim mislim" in dobremu namenu, napravil — kolikor sem mogel spoznati — mučen vtis tudi v širši javnosti. Ako se imajo različne politične stranke v tako važni stvari, kakor je koncentracija v obrambo skupnih narodnih interesov, zaupno posvetovati in zediniti, potem so nerodnosti, ki lahko izpodkop-ljeio medsebojno zaupanje, nedopustne in se morajo, če se pripetijo, odločno zavrniti. Morda bi bilo na mestu, zavrniti Članek tudi radi njegove morebitne škodljivosti na zunaj, namreč zato, ker z neprimerno formulacijo pogojev za slovensko koncentracijo dopušča dvom o državni zvestobi dela našega naroda. Toda proti takšnim dvomom se nič ne opravi z dejanskimi popravki in z zavračanjem nerodnih izjav; v tej smeri je pravo orožje samo prezir. Čas je, da slovenski narod porine na stran nepotrebne branitelje in vsiljive eskonterje svoje državne zvestobe in pogleda obtožitelje naravnost v oči in jih vpraša: Kaj pa je z vašim patrijotizmom? Razumimo se dobro, avstrijskim patrijotizmom? Pregovor, da sit lačnemu ne verjame, velja kakšenkrat tudi narobe, — in morda še bolj. Od lakote do požrtvovalnosti je sicer tudi težek, a žalibog zelo kratek korak. Ali so morda patrijoti tisti, ki snujejo tajne naklepe o premembah ustave, da, ki se drznejo soditi ne samo o narodnih pravicah, nego celo o eksistenčni pravici posameznih avstrijskih narodov? Več koristi državi en slovenski korenjak na fronti kakor sto takšnih široko-ustnih patrijotov v zaledju, ki izdelujejo razne programe in Forderungen zur Neu-ordnung nach dem Kriege. Ne, ne, slovenskemu narodu zares ni treba več odbijati niti obtožeb od one strani, niti nerodnosti iz svoje srede. Gotovo, v času, ko se morajo napenjati vse sile za zmago naše države, je potrebno apelirati na požrtvovalnost in patrijotizem narodov, a kdor je za to odgovoren, naj jx>misli, da so stimu-lantia toliko bolj učinkovita, kolikor bolj oprezno in redko se uporabljajo. Ob vsaki, tudi najneprimernejši priliki govoriti o svojem patrijotizmu in ga nekako siliti v ospredje, ni umestno in ne more koristiti. Upam, da je s tfem diskusija o koncentraciji slovenskih strank zopet spravljena v pravi tir. Tudi najmočnejša slovenska stranka, toliko smemo pisca onega članka smatrati za dobro poučenega, odobrava in želi koncentracijo. Sedaj je čas, da se ono, kar je v članku dobro mišljenega in pametno nasvetovanega, tudi izvrši. Predvsem in čim prej naj se ustvari organ iz zastopnikov vseh strank, ki bo v odločilnih vprašanjih, ki so prišla in še pridejo na dnevni red, lahko nastopal v imenu vsega slovenskega naroda. Dr. Josip W i 1 f a n. Razne politične vesti. Asquith o položaju. Govoreč v dolnji zbornici o raznih bojiščih, je dejal ministrski predsednik Asquith: Danzadnem vidimo s prijateljskim zanimanjem in ponosom velika dejanja, žilavost, hrabrost in strategično zmožnost, s katerimi delujete Rusija in Italija za skupno stvar zaveznikov. Med generalnimi štabi vseh štirih vlasti obstoji popoln sporazum in medsebojno zaupanje, iz česar izhaja_ popolno strinjanje v namenih in stremljenjih. in je zgrabila moje roke. Naslonila je nanje svoj vroči obraz in je zaihtela na glas. Toda samo za trenutek. Kajti že v naslednjem hipu se je dvignila. V njenih očeh m bilo več žalosti; zadnje solze so še visele na drhtečih trepalnicah, in po vsem obrazu se ji je bila razlila neka čudna, velika radost. Grudi so se ji dvigale naglo, m roke so se ji tresle. Pogledala me je s svojimi živimi očmi in se je nasmehnila. »Poidem,« je rekla z odločnim glasom. »Zarano vstanem in pojdem k Valentinu... Povejte mi, kdo ste vi, ki govorite tako resnične, svete besede? Spomnila se bom vas, ko pride tisto življenje, ki ga prerokujete. Spomnila se bom vas m vas bom ljubila...« Kmetje na njivi so jo klicali z glasnim vpitjem. Cilka je zamahnila z roko in se je ozrla doli na polje. »Pojdi, Cilka, ker te pogrešajo. A ne izgubi nikdar vere v ljubezen, ki odpušča vse zaradi našega paradiža, ki so ga oskrunili. In ko bodo prepevali spet slavci onkraj vinogadov in bodo žgoleli škrjanci nad njivami, se spomni za trenutek mene. Okleni se svojega moža v gorki ljubezni sredi paradiža in se spomni mene, ki so me ogo4jufali krivi preroki za vso mladost in za ves paradiž... Pojdi, Cilka, fcgf stovfi 94 tebe je polno Dolžni smo zahvalo ravno tako malim državam, ki so spoznale, da so zahtevale prav tako njihove koristi, kot tudi njihova dolžnost, da imajo s»voj delež v boju. od katerega je odvisna njihova sreča, namreč Belgiji, Srbiji in sedaj Romunski, kjer sta se kralj in narod vkljub tisočerim glasovom, ki so še omahovali in zahtevali sebično nevtralnost, priključila naši stvari, da svojo najboljšo kri prelijeta za ogroženo neodvisnost malih narodov. Želel bi, da bi mogel dostaviti tudi Grško z njenimi neminljivimi spomini hrabrega in zmagovitega odpora proti barbarstvu in tiranstvu, Grško, katere srečo in svobodo krepko varujemo že celo stoletje. Reči hočem le, da more modro vojena in vla-dana Grška tudi še sedaj igrati častno ulogo na oni strani, kamor ji kaže jjot vse, kar je velikega in slavnega v sporočilih njene preteklosti. (Kor.) Romunski kralj Ferdinand o vojni. »Times« javljajo: Stanley Washbuni je imel pogovor z romunskim kraljem Ferdinandom, v katerem je leta dejal med drugim: Romunski niso bili oportunizem ali cinični materijalni vzroki povod za udeležbo v vojni, temveč se je odločila za to iz narodnostnih vzrokov. Ogrska je bila vedno tradicijonalni sovražnik Romunske, ker je tam milijone Romunov živelo v političnem suženjstvu. Romunska zaupa v pravičnost svoje stvari in v zaveznike ter je prepričana, da ne bo tretji mali narod, ki naj bi bil premagan v tej vojni. Vkljub barbarstvu, s katerim napada sovražnik Romunsko, in divjosti, s katero mori nedolžne žene in otroke, bo skušala romunska vlada preprečiti, da bi dejanja Romunov obvladovalo ogorčenje. Vlada ne namerava vračati ujetnikom in neoboroženim nebojevnikom. Romuni vedo, da zavezniki kljub težavnim vprašanjem, ki jih imajo pred seboj, ne bodo zanemarjali stvari Romunske in ne bodo trpeli, da bi Romunsko doletela usoda Belgije in Srbije. (Kor.) Dogodk? na Grškem. Znak najhujše anarhične krize in mučnega položaja v katerem se nahaja vladar Grške, je v vesti, da je kralj Konstantin — odložil sklep o vstopu Grške v vojne do 15. oktobra, ker pričakuje pred potekom tega časa novih zapletljajev na Balkanu. Do 15. oktobra da se pričakujejo v Makedonijo nova nemška ojačenja. Da je ta vest resnična, je pač znak zadrege, iz katere naj reši slučaj, ki utegne nastati. Tako je sedaj kralj Konstantin stisnjen med svoie prepričanje in pritisk iz zagate. V takem položaju je odločitev res nemožna in edino sredstvo za trenotek je — odlašanje. V krizi Grške so — rekli bi — tri struje. Prvo, ki je odločno za ohranitev absolutne nevtralnosti — predstavlja Konstantin. Drugo, ki se nagiblje bolj k ententi prijazni nevtralnosti (kar pomenja, da je že prav blizu ne-nevtralnosti), predstavlja šef sedanje vlade, Lambros. Izjavil je namreč baje, da se odreka vsake samostalne vnarije politike, da hoče ostati nevtralna, ali da bi slušala ententine nasvete. Lastnik tretje in najodločneje struje je — Venizelos s svojo »narodno vlado« v Solunu. Dejstvo, je, ki bi ga zastonj hoteli prikrivati, da je ta mož, oprt na nasilja entente in s svojo demagoško propagando znal velik del naroda pritegniti na svojo stran. Posebno grški izseljenci in emigranti — in med temi je tudi odličnih in vplivnih, po svetu so na njegovi strani. Te dni je zboroval v Parizu »hetensiki kongres«, ki je sprejel dnevni red, ki se ima sporočiti vladam Francije, Anglije in Rusije in v katerem se naprošajo te »zaščitne« (kaka zaščita je to, ki odjemJje Grški vse opore in atribute nje nezavistnost?!) vlasti, naj priznajo vlado, ki so jo sestavili Venizelos, admiral Kon-duriotis in general Danglis, ker da je »edino ta vlada v stanu spričo današnjih razmer ohraniti čast in interese dežele m dati zaveznikom gotova jamstva dobre volje in sigurnosti«. Ta »dnevni red« priča, da smo prav rekli, rekši, da je Venizelova struja najglasneja in najenergičneja, ker razširja svojo propagando tudi v inozemstvo. Sicer pa zveni kot neusmiljena šala, ako kongres prosi entento, naj pri-pozna — Venizelosa. Saj je vendar Venizelos volja entente in nje orodje. Položaj kralja Konstantina je res mučen. Svrha sedanjega mirovnega gibanja. Diskuzija nadaljuje. In to vkljub dejstvu, da se propagatori i mirovne ideje — kakor kažejo tudi zdolaj posneti citati — nimalo žalosti in bridkosti, vstajajoče iz nezace-ljenili ran.« Cilka me je pogedala s svoiimi krasnimi očmi in mi je stisnila roko. Ustnice so se ji tresle, a vendar niso izpregovorile besede. Za trenutek je vstala spet žalost v njenih očeh. Toda Cilka se je nasmehnila in se je okrenila. Stopila je po strmini navzdol. Toda tam ob visokem žitu se je ustavila in mi je mignila trikrat z roko. Potem pa je izginila. In čez nekaj časa se je oglasila izza žita tiha pesem, polna hrepenenja in južne toplote. Zvenela je preko tuje dolinice, ki je strmela sredi ogromne sence proti visokemu nebu, ki se je smehljalo nad njo. In tišina se je razgrinjala vseokrog, in le pesem je šepetala, in srce je hrepenelo in plakalo po izgubljenem paradižu. . In tista ogromna senca se je gostila vedno bolj. Gozd za mano je pričel šumeti s svojim zategnjenim, dolgočasmm glasom. Široke veje nad mano so se stresle, in tam vrh visokega hriba je ugasnilo solncno zlato. Mrak je zaknl dolinico, in be e hišice so zatonile v njem. In po vsej okolici je legel mir, tisti mrzli, neprijazni mir, ki ga je polna brezkončna tujina. Človeka zazebe v dno duše, in bridkost prihaja od vseh strani. Kam greš nocoj na to mrzlo noč, ko se ne ozre niti božja zvezda z ne- ne udajajo nadi, da bi se njihova ideja v bližnjem času mogla uresničiti. Tem značilneje je, da vendar razpravljajo o njej z vso vnemo in od vseh strani, v vseli narodih, kar priča, kako živa je v srcih milijonov. Med najgorečnejimi pacifisti je dIl H. Fried, ki zopet priobčuje v »Neue Ziircher Zeitung« ciklus člankov, ki jim je pa že naslov jako poučen: Das MSrchen vom »ewigen Frieden«. Sam iz- i? i, tore*' da Je misel na »večen mir« bajka, da torej tudi on izključuje možnost večnega miru. Svrho sedanjega pacifističnega gibanja označuje v glavnem ta-ko-le: Pacifistični pojm ne pomenja izkliučenja boja, ali podaljšanja vojnih pavz, marveč le stanje mednarodnega reda, meddržavne organizacije. Mirovno gibanje hoče le predočiti to stanje, ne ga pa umetno konstruirati. Vzbuditi hoče izpoznanje, da bi pospešilo tak razvoj. Metode mednarodnega prometa, izlasti reševanje konfliktov naj se izprerneni! Ali tudi najvišja izpopolnitev meddržavnega reda ne izloči boja iz razmer med državami. Konflikti ne izginejo; ob povečanem življenskem uveljavljanju se celo pomnože, ali izprerneni se njihovo bitstvo, ker ne bodo izhajali več iz anarhije, kakor državni konflikti minolosti in sedanjosti, marveč iz mednarodnega, in postanejo tako manje nevarni. Pacifizeni ne misli na to, da bi vse še obstoječe, iz meddržavne anarhije izvirajoče konflikte mogel rešiti z mirovnimi sredstvi. Noče zdraviti bolezni le z odstranjevanjem nje znakov. Pač pa hoče izpremeniti vzroke in jx)Staviti na njih mesto red. Potem bo pameten sporazum uravnal spore. Tudi v stanju meddržavnega reda ne izgine sila, ali stala bo v ozadju. 2e opozarjanje nanjo bo učinkovalo. Poraba sile v meddržavnem redu ne bo poine-niala še vojne, kakor tudi orožnik ne vodi vojne proti kršiteljem zakona. Razvijanje sile pri pripravah za vojno se v organizaciji skrči na najmanjšo mero. Interes udeležencev na ohranitvi reda bo močan jez proti povratku v anarhijo. Pa tudi u-činek, ki ga bo imela poraba sile po vojni, bo v organizaciji drugačen, nego je po vojni v anarhiji. Ne bo ne zmage, ne pod-jarmljenja. ampak le vzpostava. Tako padejo najhujša označja vojne. Ne bo več potrebe maščevanja, sovraštva. V uporabi sile v redu ne bo več kali za novo uporabo sile. Zmota pristašev vojne je v domnevi, da sta boj in vojna eno in isto. Ne umejo pojma miru, kakor ga hoče pacifistični nauk. Ne misli na »večni mir«, kakor tudi medicinična znanost ne gre za tem, da bi človek večno živel. Cilj pacifistov je, da se izpremene odnošaji med drža* vami, da stopi na mesto anarhije organizacija, namesto bolezni zdravje. Tak mir hoče pacifistično gibanje. Za tak mir treba vzgajati duhove k izpoznanju zmot in zgrešenih naporov sedanjosti. Svrhe pacifističnega gibanja, kakor jih črta dr. Fried, se utegnejo .zdeti fantastične, ali to je gotovo, da so plemenite. To potrjajo strahote sedanje vojne. Bavarski kralj Oton, ki je umrl te dni, je bil po imenu bavarski kralj od 1. 1886., Bil je drugi sin kralja Maksimilijana II. — Rodil se je dne 26. aprila 1848 v Monako-vem. Vstopil je v vojsko m je bil leta 1866. v glavnem stanu bavarskega princa Karla, a 1. 1870—1871 v glavnem stanu kralja Viljema v Versaillesu. Nu že tedaj je vse njegovo vedenje in govorjenje pričalo, da je duševno obolel. Odpravili so ga najprej v grad Nymphenberg, potem v Sle-zijo, a slednjič v grad Fiirstenried. V tem času je imel tudi trenotkov, ko je bil nasilen, če se je spominjal, da je prestolonaslednik oziroma kralj Bavarske. S silo je hotel, naj ga puste, da pojde vršit svojo dolžnost. — Po smrti svojega brata Ludo-vika II. je bil imenovan za kralja- Ali, ker je bil duševno bolan, ni nastopil vladavine, temveč ga je zastopal njegov stric princ Leopold kot princ-regent. 5. novembra 1. 1913. je proglasil princ Ludovik, naslednik princa-regenta Luipolda, konec re-gentstva in je prevzel kot kralj Ludovik 111. vlado dežele. Kralj Oton je zadnja dva dneva trpel za krvave tjem v želodcu. Ker je odklanjal vsako zdravilo, je bilo pričakovati v kratkem smrti, ki je nastopila 11. t. m. proti 9 zvečer. Tako se je končalo tragično življenje kronane glave. ba nate? Stotisoč je potov in steza, a vsi poti in vse steze vodijo nekam daleč, kjer ni ljubezni in paradiža, domovine izgnancev in brezdomovincev. A ljubezen m paradiž sta tako daleč, da ju ne dosežes vec v svojem življenju... Ostal sem in sem se napotil skozi mrak. Luči so se vžigalc druga za drugo v tihem selu Razsvetljena okenca' so strmela v mrak in so sc čudila. In pri okencu je slonela deklica in je preštevala zvezde. Smehljala se je s svojim lepim smehljajem, m v očeh ji je bilo polno radosti. Glej, zvezde se gostijo vedno bolj in se leskečejo. Družijo se v svetlo pot, ki prereže hipoma jasno nebo od severa do juga. In Cilka ve, kam vodi tista pot. Saj so jo napravile božje zvezde samo zanjo in so ji pokazale v blaženem trenutku. Tam doli se konča pot, kjer so zatonile gore v brezkončnosti. Paradiž se smeje tam in prepeva sredi svoje krasne noči. Ljubezen hodi preko njega, večna ljubezen, ki je ne more oskruniti nihče... In Cilka hodi tam in plaka v svoji veliki sreči. Noč hodi z njo in zlate zvezde, ki s. jo pripeljale v izgubljeni paradiž po svojemblestečem, v nebo izklesanem potu ... (Konec.) V Trstu, đnc 15. oktobra 1916. Trgatev v državnih vmooradili v Mltrsvfcl pri lm in Mm leta 1916. Vse kulture na jugu so letos vsled rane prolnije narave na pomlad in suše v po-letiu kakih štirinajst dni pred dozorele kakor v navadnih letih. Tako se je na Primorskem z vinsko trgatvijo temu primerno tudi pred začelo kot navadno. Rast trte letos ni bila bujna, deloma je primanjkovalo vinogradnikom sredstev za pokončevanje peronospore, pomanjkanje žvepla za pokončevanje oidija je bilo v obče veliko, ni bilo dosti v vinogradništvu izurjenih delavcev, vsled česar letos uspeh vinogradništva glede množine pridelka na Primorskem nikakor ni zadovoljiv. Po nekaterih krajih ie tudi toča naredila mnogo škode. Na Goriškem je vinogradništvo dosti trpelo po vojnih operacijah, sosebno v neposredni okolici mesta Gorice ter v področju izliva Vipave. 22. t. m., se izroči proti izkazu z izkaznico za živila ena izkaznica komisije (oranžno-črne barve) za nabavo slanine, in sicer se Popolnega uspeha v vinogradništvu pa ^ m0g|0 dobiti do vštete sobote 28. t. m., -____i______ni . .- . .. i ion nr^^-^mr /n letos na Primorskem tudi tam ni bilo. koder so bili vinogradi v vsakem oziru dobro obdelani in negovani. Nič drugače ni bilo v državnih vinogradih v Mitro-vici pri Žminju in Kanfanaru. Tudi v teh nasadih pridelek giede množine zaostaja za onim drugih let. Toda kvaliteta vina obeta biti jako dobra. Trgatev se je vršila v Mitrovici pri Žminju dne 21. in v Kanfanaru dne 15. septembra 1916. Iz sledečega razpregleda je razvidna množina pridelka v omenjenih državnih vinogradih jx> posamezni trti, množina sladkorja, ki ga vsebuje mošt po Klosterneu-burški moštni tehtnici, in množine kisline glede posameznih vrst grozdja, cepljenih na različne ameriške podloge. Vinograd v Mitrovici pri Žminju se je ubranilo peronospore potom 4kratnega škropljenja edi- v običajnih prodajalnah 120 gramov (12 d kg) slanine mesto 10 dkg po K 9'60 kg. KROMPIR. Tekom tega tedna se izroče odjemalcem tudi izkaznice (lila) za krompir in sicer bo dobila vsaka oseba eno izkaznico s štev. 2. Na eno izkaznico se bosta mogla dobiti 2 kg krompirja po 20 vin. kg, in sicer na že objavljenih osmih trgih.__ ČEŠKO - BUDJEVlSKA RESTAVRACIJA (Bosškova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul!cl delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. _ TRST, uiicc Borriera veecnia 0 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. NaJnISJe konkurenčne cene. anDonnnDDDnDDDaaaDonoonanconnno ____-— . . -----nn Tek. Štev. Vrsta grezdja Ameriška podloga Pride'ek grozdja po trti t'g Množine sladkorja °/o Množina kisline 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 34 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 a) Državni vinograd Mitrovica pri Zininju. Beli Burgundec Rulandec Laška graševina Malvazija Traminec Zeleni Silvanec Bela iiahtnina Muskatna „ Semillon Sauvignon Crni Burgundec Portugalka Cabernet Sauvignon „ Franc. r> » Refoško francoski Modri Burgundec Refošk istrski Portugalka Rudeča žlahlnina Bela Rupestris du Lot . . Berlani & R p. Tel. 8 Berland & Rip. 420 A Ripatja Portalis . . . Berland & Rip. Tel. 5 Rupestris du Lot . . Berland & Rip. Te!. 5 Berland & Rip. 420 A Rupestris du Lot . . Berland & Rip. 420 A Beiland & Rip. 420 B Rupestris du Lot . . Riparja Portalis . . Beiland & Rip. Tel. 8 Rupcs'.ris du Lot . . Rupestris du Lot . . Mourvv. & Rup. 1202 Aramon & Rup. G. 1 Rupestris du Lot . . Riparja Portalis . . . Solonis & Rip. 1616 . Riparja & Rup. 3306 . Riparja & Rup. 3309 . Riparja PorUlis . . . Rupestris du Lot . . Rupestris du Lot . . Rupestris du Lot . . Berland. & Rip. 420 A Berland & Rip. 420 B Rupestris du Lot . . Rupestris d a Lot . . Aramon & Rup. G 1 . Mourvv. & Rup. 1202 . Rupestris du Lot . . 0-32 20 9 017 193 9-9 0'17 20 105 0-50 18-5 9 0-13 20 10-5 0-60 21 10 0-25 21 8 045 193 8 0*79 16*25 10 0-58 15.52 8 0-41 18 7 1-— 20 8 0*66 20 8 1-21 20 9 034 20 10 040 18 8-5 0'08 20 8-3 0-21 19 9 0*57 17 7 0-44 15-25 6 034 15 6 0'34 16 6 0-44 15*1 • 6 034 16 6 044 17 8 0-29 198 8 054 20 7 036 21 8 0-68 21 8-5 0*51 161 7 044 19 7-5 0-21 16 7-5 0'4t> 17 8 s? ni doioui 16 135 m MALI OGLASI s: □□ □□ »e raiunajo po 4 «tot. baiedo. Ž f-rpi Mastno tiskan, besedo se raiu- | ugfj-< najo enkrat — »ajmanj« i p-tr-i : pristojbina «aaia 40 stotiak. :|LJLJ pn □I o 8 D O B D B D B B B DD iram atelje MUK Trst - Corso štev. 39 - Trst 10 dopisnic v platinu, zgotovljene v 48 urah od K 3 naprej, z vsakim vremenom. Za vojake nizke cene. :: Tudi električna razsvetljava. :: □ 3 □ □ □ S □ D □ □ g simsss K&2& - 0 g □ Piazza San Glovannf 1. J □ 7n1iAH kuhinjskih in kletarsk'h potreb- □ ♦ LUlUSU ščin od lesa in pletenin, Škafov. ♦ 2 brent, ćebrov in kad. sodčekov, lopat, re- g i šet, sit in vsakovrstnih košev, jerbasev in + □ metel ter mnogo drugih v to stroko spa- P ♦ dajočih predmetov. - PRIPOROČA svojo g + trgovino s kukinjsko posodo vsake vrste + U bodi od porcelane, zemlje, emalla, kosi- Q £ ta rja ali cinka, nadalje pasamantorje, kletke jj lil Itd Za gostilničarje pipe, kroglje, sesalje ♦ □ in stekleno posodo za vino i. t. d. 1. t. d, □ n UU ----------- ------ ----- --------UW □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□s Kuret, Settetontane J odreske, arhive in kartone kupuje v vsaki množini 688 r.vftJ« mm mlečna krava. Via Istria 98. Čebule P?0ES SE 689 2 mlečni M Ins. odd. Edinosti. z teletom ee proda po Nasl< nizki ceni. N< lov pove 082 Hlade prašite prodaj Franc Guštin v Zgoniku št. 3. ima na G83 fsKlje vsake vrste kupuje zaloga žakljev G. STEBEL, Yia Torrente 36. 669 Zlatarnica G. Pino Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. JOSIP STRUC^ri Trst, vogol Via Maria Teresa-S. Caterina p M Nov prihod volnenega blaga za moške, || g 5 in ženske, zefir, batist in perljiva svila ** s S za jopice. — Svilenina in okraski zadnje % 9 novosti, velik izbor izgotovljenega pe- g S rila in na metre, spodnje srajce moderci. ^ od S Vezenine in drobnarije, preproge za- — Lvese, trliž po izjemno nizkih cenah. || ■lIMnFPff^HliMBIIM ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermik v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice dali a Posta. Izdirsnje zob&v ferez :-: boiedne. s-: Plombiranje. :-: UMETNI ZOB J E. b) Državni vinograd v Kanranaru. Rupestris du Lot Beri. & Rip Tel. Riparja Portalis . Rupestris du Lot Beri. & Rip. Tel. Riparja Portalis . Riparja Portalis . Beri. & Rip. Tel. Rupestris du Lot 0 11 0-40 0*62 1-25 1-25 1-40 I S v / ee I 61 fcO o "O 16 6-2 16-7 6 173 62 14-2 9-5 14-5 92 16 9 126 76 15*3 7*2 14 7-2 t*?«*« *A dva mladeniča, krepka, voja^ine talClU iE prosta, za trgovino ogja. Begunci imajo prednost. — Taučer, Via Zaccana 3. 684 Kostanjeve niellio 451. kvlje in vislice že pripravljene ; za trte se prodajo. Rojan-Ver- 686 m debelo samo za, preprodajalec Nogavice, sukaneo, pipe, milo, gunijere podpet-nike, razni gumbi, denanaice, mazilo za Čavlj«, električna svetiljke, baterije, pieemiki papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rde5«ga križa, krema za brado, ilice, razna rezila, robci, mrežico za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke »Patent Knopfe" in drugo prodaja JAJtOB t-EVI. ulica AL tfieclo «tev. 19 bele čebule in druge vrtne zelenjadi, ________ 100 kosov 70 sto t., dobi se pri Sv. Ivanu, iirandežija št. 94!I — Najboljši Čas za sajenje čebule. ftataAanf Anton Jerkič posluje zopet t stoj e m lOlOSlSi ateljeju v Trstu. Via delle Posta štev. 10. cE2aBaooDDQCDCDaasQoaE3a>2DaBaoaDa §.I. ŠTOKAI D - - D 1 II Trst - Via Stadion 10 - Trst i Odprt od 8'i2 zvefef naprej Cena: I. vrste R Z. II. vrste K1. me no-le s čistini perccidom. Uspeh je bil v tem pogledu popoln. Za napravo 100 1 mošta potrebovalo se je v Mitrovici pri Zininju pri belem bur-gundcu. Malvaziji 148, pri rulandcu, tra-mmcu 135, pri laški graševini, žlahtnim 138 in pri modrem burgundcu, Cabernetu, Portugalki istotako 138 kg grozdja. V Kan-f ar aru je šlo na 100 1 mošta 142 kg grozdja refoška, modrega burgundca. J. ZABAVNIK c. kr. vinarski nadzornik. \ s vrh o priprave za priredbo dohoda-rine za leto 1917. se poživljajo na podlagi § 200 zakona z dne 25. oktobra 1896, drz. zak. št. 220 posestniki hiš oziroma njih namestniki, da sestavijo po stanju dne 1. novembra 1916. izkaz vseh oseb, ki bivajo v hiši; izkaz naj bo urejen po stanovanjih oziroma po obratnih prostorih; pri hišah. ki so oddane v najem, naj navedejo najemnine, najemnike in (morebiti) podna-jemnike po imenu in poklicu oziroma opravilu. Do 30. novembra 1916 morajo posestniki hiš oziroma njih namestniki vložiti te izkaze, sestavliene na tiskovinah, ki se dobe brezplačno pri pristojni c. kr davčni administraciji oziroma pri c. kr. iokrajnemu glavarstvu, pri imenovanih oblastih. Podnaiemodajalci morajo naznaniti svoje podnajemnike in najemnino, katero le-ti plačujejo, družinski glavarji pa vse k njih gospodarstvu spadajoče osebe, katere imajo lastne dohodke. Vsi najemniki, oziroma družinski glavarji, bivajoči v hišah, ki so dane v najem, naj oddajo izkaze, t. j. stanovalske izkaze, katero morajo napraviti, hišnim posestnikom, kateri na podlagi stanovaJ-skih izkazov sestavijo hišne izkaze, ki se oddajo pristojni davčni oblasti. Ako so stanovalski izkazi, kateri se morajo priložiti hišnemu izkazu, prav izpolnjeni, ni treba njih vsebine prepisovati še posebej v hišne izkaze. Teh obveznosti najemodajalcev so oproščeni posestniki hotelov in gostiln glede poi n i kov. ki se pri njih ustavljajo, ako ti i otniki ne bivajo pri njih nepretrgoma vec kot tn mesece. j; 2 <7 zakona z dne 25. oktobra 1890 drž. zak. ste v. 220 vsebuje kazenske določbi za slučaj, da se zahtevani podatki sploh niso podali, ali pa da so se podali vedoma nanačni podatki. Ljubljana, dne 4. oktobra 1916. C. k. finančno ravnateljstvo za Primorsko. KAJ DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od 16. do vštetega 21. t. m. (25. razdelitev) se bodo dobivala naslednja živila aprovizacijske komisije in sicer na eno osebo: J4 kg testenine po K 1*76 kg ali Vi kg jajčne testenine po K 2'12 kg. 150 gramov sirove kave po K 6'40 kg ah 125 gramov žgane kave po K 8T— kg. Kava se bo morala kupovati obenem z drugimi živili, in sicer proti izkazu z izkaznico za živila, ki se preščipne na štev. 25., in proti izročitvi enega odrezka izkaznice za kavo (za vsakih 150 gramov sirove, oziroma 125 gramov žgane kave). SLANINA. Za vsakih 6 (šest) odrezkov oficijelne izkaznice za maščobe, veljavne od 16. do g Trst, ulica Moiin plccolo 19. § i TRGOVINA d s papirjem in vsemi pisarni-niškiml potrebščinami. Ha grobno. S3T Ho debelo. Velika zaloga kanclijskega in koncept-nega papirja, vseh vrst kuvert, velika izbira pisemskega papiija v mapah in kasetah i. t. d. i. t d. Pivniki, črtanci, peresniki, držala, pe- □ resca, črnila in svinčniki vseh vrst, " penkala i. t. d. i. t. d. Trgovske knjige, in papir, črtala, radirke, tintniki, gobe, lepila, pečatni vosek. Vizitke, notezi, albumi, merila, bloki, nahrbtniki, vseh vrst barvanega papirja, papirnati prtički 1. t. d. _ pf Šolske potrebščine "M Velikanska zaloga vseh vrst cigaretnih papirčkov in stročnic, vojne dopisnice □ roza in bele, največja izbera razglednic, S umetniških, pokrajinskih, ljubavnih vo- ščilnih i. t. d. i. t. d. Električne svetiljke in baterije svetovnih g mark, najboljši zemljevidi vseh bojišč. Preskrbuje vsa tiskovna dela, stampilije, vezanje knjig i. t. d. i. t d. Vse vrste igralnih kart, šah in domino. Pismena naročila IzvrSuje točno. J. {TOKA - Trst uika Molin plccolo 19 (tik kavane Huova Ttrk) knjigarna. □ Slovenske in druge leposlovne kajlge. g p Slovnice in besednjaki vseh jezikov, a rt __ ______1___ □ 5gp0PPPP0PPPPPpnn0B0na0nnpĐnnnpa r GAMBR1NUS | vsaki veter | | ob 97, | velita mm predstava. n Mno-fotoMnl atelje Trst. ulica del Rlvo it. 42 M!e) Trst Izvršuje vsako fotografi&no delo kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste plošče za vsakovrst. spomenike. POSEBNOSTI POVEČANJI m VSAKE FOTOaRANJS m Kadi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe in jih izvršuje na domu, ev. tudi zunaj mesta po najzrnemejših canah. Trst ol. del Rlvo štev. 42 Rlunlone Adriatica dl Sicurta u Trstu (Lastna palača) ustanovljena leta 1838. Zavarovanje proti škodi, povzročeni po ognju^ streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plo&Č proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejši kombinacijah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1914 K 190.678.102-63 Stanje zavarovalne glavaice na življenje (31. 12 1914) K 558.907.95'/. Odkar obstoja družba, je bilo v vseh branšah izplačano na škodah K 844.121.187-60. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih In vai-nejših krajih Avštro-Ogrske monarhije. Hotel in restavracija METHOPOLE Trst, ulica S. Nico!6 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne. E3C ir 31= il- ir C3CDCDi3 Pri ZAVAROVALNEM ODDELKU ces. kr. avstrijskega vojaSkega fkiada za vdove in sirote deželna poslovalnica TRST, ulica Lazzaretfto vecchio štev. 3, In pri okrajnih poslovalnicah KOPER, DUJE, PULA, PAZIN, KRK, LOSlNJ In VOLOSKO se sprejemala ^obucS^c vojnih ___zavarovali za slučaj smrti in onemoglosti.--- -i Vstopi K V NA PRODAJ sta pod ugodnimi pogoji v sredini mesta v Krškem V hišah se nahajajo gostilna, kavarna in zaloga piva ter zasebna stanovanja. — Gostilniški prostori so zelo pripravno razdeljeni ; poleg hiše se nahaja velik zaraščen senčnat vrt, zidano kegljišče. V gospodarskem poslopju se nahajajo hlevi za domačo in tujo živino, velika ledenica, skladišče in tri sobe za posle. — Radi njih razsežnosti in po legi pa sta hiši tudi pripravni za izvrševanje pa- karije ali katerosibodi trgovine. Ker lastnik radi bolezni posestva ne more nadzorovati, proda isto po zmerni ceni ! Kupcem daje pojasnila lastnik Valentan Sšagnettl, Ljubljana, Selenburgova ulica št. 6. _ IROUNwRoche Prsne bolezni, oslovski kA&elj. naduha, Anfluen«? a Kdo naj jemlje Sirolin f Vsak. ki trpi n. trajnem | i M^MJSS^T 3 ° lažje |e oovarov.f. s« boie.nun.gohg?^«. | ufinkujeSirefin Se cfubf v vseh tekstna& 9 K.t* — Osebe s kroničnim ko/arom toronkij®v, ki s Sirotinom ozdrave. i ugodnim lom na splošni pocufak. Sfrag IV »EDINOST« štev. 237. V TrStu, dne 15. oktobra 1 K 55.— K 45.— A ■■! _, ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Hranilne vloge sprejema od vsakega tudi če ni ud zadrug« in jih obre-^S 1| 01 večje znetke po do-stuje po |4 |0 govoru. Trgovcem otvarj a čekovne račune z dnevnim obrestovan] em. Rtnlnl dsvek plačuj« sadruga sama. Vlaga se lahko po eno krono. PsStno-hraBiiBS&ii račun 75.(79. HFTMB »MUH nI fF" registrovana zadruga z neomejenim Jamstvom A ulica S. Francesco Stev. 2, I. Easofl a n tfwa a k HBfcMM.. acLvcM a b »BOBaiBE _____ ♦ Posojiia ♦ daje aa osebna kredit in na zazlzv* % a ^ proti plačilu po dogovora. 4 i i - ' ? ♦ Uradne ure: vsak dan za stranke % od 8 predp. do 1 popoldne. Priporoča male hranilne skrinjice, ki so posebno primerne za družine. BBBKVO BBBtBISraBBEaiS ■ B C ne. j | imi naša „Tržaška posojilnica in hranilnic« £ registrovana zacSruga z omejenim poroštvom TRST - Piazza della Caserma si. 2, I. nad. - 783T (v lastni hiši) vhod pa glavnih sbpnjitaii. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 V, •/. na menice po 6f/t na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru ESKOMPTUJE TRGOVSKE MENICE« HRANILNE VLOSE sprejema od r» akega, _če tu Ji ni ud io jih obrestuje po \ — Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru. Rent nT davek plaću je za»od sam. — VLag« se lahko po eno krono. — ODDAJA domaČe nabiralnike) hranilne fušice.) Poštno hraniloićni račun 1(3.004. TELEFON št. '.152 Ima varnostno ceiico (ssfo deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti ulorau in požaru, urejeno po najnovejšem načinu ter je oddaja strankam v najem po najnižjih cs^ah. STANJE VLOG NAD 10 M!LI£OM3V KRON. Uradne ui°: sd 9 da 12 dgp. in od 3 do 5 pop. IzphJuje vs3k dsla/iik g!) araiiu un. i i i ladranska ban il 9IHHBB9KII !£BB9!E39B1I liaSSS^Iiim! Trst, Via Cassa di (Lastno poslopje) Kapital in rezerva K 8,890-009" KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pii.na, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS. PROMESE. _Brzojavi: JADRANSKA,_ MENJALNICA iiHumi VLOGE NA KNJIŽICE 3%% od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje 8TO. OBRBSTOV tekočem in banka VLOG žiro-računu po voru. FILTJALKE: nr.N.u i Tegethofstra&se 7-® DUBROVNIK KOTOR ' LJUBLJANA METKOVIĆ OPATFJA ,SPLIT ŠIBENIK ZADAR AKREDITIVI, 0EKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA Živahna zveza z AMERIKO. REMBOURSNI KREDITL PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERFJE. UM: od 9 do 12 in od 3 do S pop. m immki imaiiEHi »i ESKOMPTUJE : srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI Krediti proti dokumentom ukrca nja. BORZNA NAROČILA. INKASO. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. III 111 ESKOMPT MENIC m sJ