UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . ,	... L 2.500
T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XIII. - Štev. 29 (649)	Gorica	-	četrtek	20.	julija	1961	-	Trst	Posamezna	številka	L	30
Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
Sped. in abbon. post. - I Grupps
Zakon za slovenske šole
Šolski komisiji poslanske zbornice in senata sta na posta voda j ni stopnji odobrili šolski zakon za slovenske šole v Italiji. Ko bo zakon podpisal še predsednik republike in ga bodo objavili v Uradnem listu, bo takoj stopil v veljavo. To se bo zgodilo v kratkem, vsekakor pred začetkom prihodnjega šolskega leta.
O novem šol. zakonu se je zadnje mesece med nami zelo veliko pisalo in razpravi j alo, nekateri so novi zakon silno grajali, drugi so ga zagovarjali in tretji molčali. Ker je sedaj zakon dano dejstvo, oglejmo si ga nekoliko, da vidimo, kaj vsebuje dobrega.
Najprej moramo poudariti, da je to prvi šol. zakon za Slovence v Italiji. Pozno, ali končno je vendarle prišla Italija do spoznanja, da mora tudi slovenski manjšini zagotoviti šole v materinem jeziku.
Odkar so leta 1866 priključili novemu kraljestvu Italije beneške Slovence, je bivala v mejah države večja ali manjša slovenska manjšina. Ta je bila posebno številna v dobi med prvo in drugo svetovno vojno. Ves ta čas, to je sto let, so odgovorne oblasti vedno samo obljubljale Slovencem njih pravice, nikdar pa jih niso dale. Prvič se je torej zgodilo sedaj, da so tudi slovenski manjšini z zakonom zagotovljene vsaj šole v materinem jeziku.
Na žalost pa se ta pravica ne raztega na vse Slovence, živeče v mejah republike. Izvzeti so tisti, ki bivajo v Beneški Sloveniji in pa v Kanalski dolini. Za te kraje novi zakon ne velja. Pač pa zagotavljajo, da je v sejnem zapisniku komisije zapisano, da se ustanovijo slovenske šole tudi v Benečiji, če prebivalstvo zanje zaprosi. Zakaj tako? Krivda je nekoliko na vseh. Na Italiji, ki beneškim Slovencem ni nikoli dala slovenskih šol in je prav zato pri njih narodna zavest skoro izumrla. Krivi pa smo tudi mi sami •n predvsem naši komunisti, ki so med vojno in po njej imeli lepo priložnost, da med beneškimi Slovenci zbudijo narodno zavest, a so med nje prišli najprej kot revolucionarji in zakrivili med prebivalstvom nešteto gorja, ki ga Benečani niso Pozabili. Po vojni in tudi med vojno samo so se prikazali še s srpom in kladivom kot nosilci brezbožnega marksizma. Ljudstvo zato ni v njih videlo nosilcev svobode, temveč nosilce novega gorja in zlasti rušilce vere, ki je beneškim rojakom še posebno sveta. Saj ni med Slovenci bolj vernih ljudi kot so v Benečiji. In med to Verno ljudstvo so prihajali Slovenci z rde-Šo zvezdo, jim obljubljali raj na zemlji, a jemali upanje na nebeško zveličanje. Jasno, da so domačini takim apostolom Pokazali vrata, kakor hitro jim je bilo mogoče. Najugodnejšo priložnost, da bi se približali beneškim rojakom, smo zamudili in zapravili med zadnjo vojno in po njej po zaslugi naših partizanov in komunistov. Ker so ljudje zamrzili komunizem, so z njim vred zamrzili tudi slovenstvo. ^ beneških dolinah so ugasili zadnjo iskro slovenske zavesti ne fašisti, temveč slovenski partizani. To dobro vedo ital. nacionalisti, ki so zaradi tega napeli vse sile, da bi prikazali tamkajšnje ljudstvo kot pristno italijansko in da bi ne dobili šol v slovenskem jeziku. To jim je, na ža-k>st, uspelo.
Ni pa s tem rečeno, da je bitka izgubljena. če se bomo znali beneškemu ljudstvu približati, kot se Je nekdaj približal Slomšek rojakom na Štajerskem, z domačo besedo In krščansko vero, se bo gotovo *udi v njih zopet vžgala iskra ljubezni do •Paterine besede in bodo tudi oni zaprosili za slovenske šole ali vsaj za pouk v htaterlnščinl. Toda slovenski komunisti bi ®e smeli prestopiti bregov Nadiže!
Drugo dejstvo, ki ga moramo pozdraviti, Je to, da je z novim šol. zakonom odpravljena velika krivica, ko jo je nam Sloven-cetn napravil leta 1949 tedanji goriškl Prefekt dr. Palamara. Tedaj so namreč ®a zvit način privlekli na dan trditev, da °Ptantl nimajo pravice pošiljati otrok v slovensko šolo. Doževeli smo takrat naj-
težjo krivico pod demokratično Italijo, da so izgnali naše otroke iz slov. šol kot gar-jeve ovce. Jokali so takrat naši otroci in mi z njimi. Ali nacionalizem je s pomočjo prefekta dr. Palamare in še nekaterih drugih zmagal. Ministrstvo je potrdilo ukrep šol. oblasti in za več kot deset let je obveljala rasna diskriminacija na račun optantov. Novi šol. zakon to stanje odpravlja, saj pravi: »šole (s slov. učnim jezikom) so namenjene pripadnikom slov. jezikovne skupine, ki so ital. državljani ali ki imajo stalno bivališče na področju.« Če bi nič drugega dobrega ne imel novi zakon kot to, da je odpravil krivico storjeno optantom, velja, da ga pozdravimo.
Sedaj so vsi slovenski starši svobodni, da vpišejo otroke v slovenske šole, tudi
optanti in tudi tisti tuji državljani, ki bivajo v obmejnih pokrajinah. Pokažejo naj sedaj, da so še Slovenci in naj otroke vpišejo zopet v šolo, v katero spadajo. Naj se nič ne ozirajo na nune ali na redovnike, ki jih morda vabijo, da pri njih puste otroke, slovenski otrok spada v slovensko šolo!
Na eno pa moramo paziti vsi: Da v naše šole ne bo zašla politika. Preblizu smo državi, kjer je šola državni monopol in kjer se otroci vzgajajo predvsem za komunizem. Budni moramo biti, da ne bo kateri profesor ali učitelj hotel isto delati tudi na slovenskih šolah v Italiji. Imamo svobodno časopisje in svobodo javnega mnenja, da take pojave razgalimo in take šolnike onemogočimo. Slovenska šola naj vzgaja otroke v slovenskem, demokratičnem in krščanskem duhu, v katerem Slovenci živimo že tisoč let in hočemo živeti še nadaljnjih tisoč.
Vlada prejela zaupnico
Zaostritev med Italijo in Avstrijo
Točno mesec dni po izbruhu prvega vala terorističnih napadov na električno omrežje v Južnem Tirolu, so se nemški tirolski skrajneži vrnili na svoj »posel«. V minulem tednu so tako izvedli vrsto dinamičnih napadov ne samo na električne vode visoke napetosti v bocenski pokrajini, ampak tudi in predvsem na železniške proge, ki iz Švice ali Avstrije vodijo v Italijo, kot čez Brenner, Simplon, St. Gothard in Luino. Zaradi poškodb in prekinitve električnega toka je bil promet na omenjenih progah več ur ustavljen.
S temi svojimi podvigi so tirolski skrajneži hoteli vplivati na inozemske turiste, ki skozi Švico prihajajo v Italijo in s tem škoditi italijanskemu turizmu kot takemu. To je pa povzročilo močno zaostritev italijansko-avstrijskih odnosov, kajti znano je, da avstrijska vlada daje preveč potuhe .tirolskim skrajnežem ter jih samo navidez obsoja. Italijansko notranje ministrstvo je izdalo ukrep, po katerem morajo avstrijski državljani, ki hočejo v Italijo, imeti potni list in vizum konzularnih oblasti. Ukrep je stopil v veljavo v sredo ob 18. uri ter je vzbudil močno nezadovoljstvo proti tirolskim skrajnežem v zmernih krogih avstrijskega javnega mnenja. Kakor hitro se je razvedela vest o tem, so se pred italijanskimi konzulati začele pojavljati dolge vrste ljudi. — Dunajska vlada je v zvezi s tem ukrepom italijanskih oblasti napovedala protestno noto italijanski vladi.
Tudi v Južnem Tirolu samem so italijanske oblasti prešle v defenzivo : izgnale so štiri urednike nemškega dnevnika »Dolomiten« iz Bočna, odgovornega urednika samega pa zaradi neke tendenciozne vesti obsodile na 20 dni zapora. — Zadnje dni so izvršili številne aretacije in odkrili velike količine orožja in dinamita. V zvezi s temi odkritji so aretirali tajnika Ljudske stranke za Južni Ti-
rol dr. Staneka.
Dejanj tirolskih skrajnežev ne moremo na noben način odobravati, pa četudi imajo za cilj še tako plemenite cilje za izvojevanje pravic nemške manjšine. — Dopisniki z Dunaja pa poročajo, da skoro vse avstrijsko časopisje javno ali na tiho odobrava to necivilizirano početje, v čemer mnogi vidijo dolgo roko nacistov, ki naj bi vse to od zadaj vodili. Z druge strani pa je zanimiva trditev nemške revije »Der Spiegel« v zvezi z najdenjem orožja na domu časnikarja Pfaundlerja v Innsbrucku, ki pravi, da »če bi zadevo spravili pred sodišče, bi prišlo na dan, da je vsaj polovica avstrijskih ministrov bila na tekočem z namerami skrajnih elementov.«
V	poslanski zbornici se je v četrtek pozno zvečer zaključila razprava o nezaupnici Fanfanijevi vladi, ki jo je predložila Italijanska socialistična stranka (P.S.I.). Njen voditelj Nenni je resolucijo svoje stranke utemeljil s tem, da se je Fanfanijeva vlada, ki je nasledila Tambronijevo po znanih julijskih dogodkih v Genovi in katero so z vzdržanjem tudi socialisti indirektno podprli, preživela in da mora zato nemudoma odstopiti in dati prostor drugi. Kakšna pa naj bi bila ta druga, se je Nenni omejil le na to, da mora biti sredinsko-levičarska, ni ji pa zagotovil svoje dejanske podpore, ampak kvečjemu le vzdržanje.
Med razpravo so se oglasili k besedi tudi Togliatti, Saragat in drugi voditelji strank. Razprava se je zaključila v četrtek zvečer. Pred glasovanjem je na kritiko o-pozicije živahno odgovoril ministrski predsednik Fanfani, ki je dejal, da če je njegova vlada nastala iz nujnih potreb, ni rečeno, da teh potreb sedaj ni, kakor trdijo socialisti. Nasprotno vse stranke sredine so si jasne in odločne v tem, da sodelujejo še naprej s sedanjo vlado.
Glasovanje je dalo naslednji i-zid: za vlado je glasovalo 318 poslancev, proti pa 241. Proti Fanfanijevi vladi so glasovali fašisti, komunisti in socialisti, vsi drugi so glasovali za vlado ali pa so se glasovanja vzdržali, kot na primer trije nemški poslanci iz Južnega Tirola.
Socialistična resolucija o nezaupnici Fanfanijevi vladi je tako propadla, vsaj kar se številčnega
Kaj bo z B
Berlinsko, odnosno nemško vprašanje je še vedno predmet najrazličnejših ugibanj in komentarjev svetovnega časopisja ter državnih ministrstev. Posebno tako zvane svetovne velesile se v eni ali drugi obliki neprestano ukvarjajo s tem vprašanjem. Vse poteze, ki jih napravijo na kateremkoli področju, so na kak način v zvezi z berlinskim vprašanjem, o katerem se danes mnogo govori in piše. Mnogi vidijo težko krizo v zraku in tisti, ki so jo napovedovali za po oktobrskem kongresu sovjetske komunistične partije, jo že napovedujejo pred tem rokom. To svojo domnevo postavljajo v zvezo s poslabšanjem sovjetsko - kitajskih odnosov, katerega znaki naj bi se med drugim kazali v zbližanju Moskve Beogradu po o-bisku jugoslovanskega zunanjega ministra Popoviča v Sovjetski zvezi. Kot znano je kitajski komunizem v ostri konkurenci za vpliv in vodstvo komunističnega sveta s Sovjetsko zvezo, ki si pa ne pu-
Socialna enciklika Janeza XXIII.
V	soboto 15. julija je vatikansko glasilo Osserv. Romano objavilo novo socialno okrožnico papeža Janeza XXIII., ki se začenja z besedami Mater et Magistra. To encikliko je sv. oče napovedal točno pred dvema mesecema, ko je svet obhajal 70 letni jubilej prve papeške socialne okrožnice Rerum novarum. Tedaj je izjavil, da je okrožnica napisana, da pa čakajo z objavo, dokler ne bodo pripravljeni prevodi v različne jezike. Se-
daj je pričakovana okrožnica izšla in Osserv. Romano je poleg latinskega besedila prinesel tudi italijanski prevod. Takoj ob izidu je okrožnica naletela na velik in dobrohoten sprejem ne samo med katoličani, temveč tudi med drugimi. Mnogi so se izrazili, da bo nova okrožnica imela prav tak zgodovinski pomen, kot ga je i-mela Leonova pred 70 leti.
O	tej okrožnici bomo poročali v prihodnjih številkah.
sti vzeti krmila kar tako iz rok. Ker Kitajci zagovarjajo neizprosen boj »zahodnemu imperializmu«, mora Hruščev hočeš-nočeš to upoštevati ter se pred drugimi partijami in samimi Kitajci pokazati nepopustljivega vsaj na zunaj, čeprav se zaveda, da se mora z Zahodom pogajati in živeti v neki koeksistenci. S to svojo politiko bi si rad pridobil naklonjenost številnih komunističnih partij v Aziji in Afriki, kamor silijo Kitajci.
Po tej razlagi položaj Hruščeva ni lahek. Na eni strani mora voditi diplomatsko ofenzivo proti Zahodu, na drugi pa mora paziti, da v tej svoji nevarni igri ne gre predaleč. Berlinska kriza, pravijo zato, se bo odvijala med tema dvema poloma.
Nemški kancler Adenauer, ki se je mudil prejšnje dni v Berlinu, je zaskrbljen nad kritičnim položajem v Vzhodni Nemčiji in se boji, da se ljudstvo dvigne kakor leta 1953 proti komunističnemu režimu, kar bi nemško združitev samo oddaljilo.
Po mnenju ameriškega zunanjega ministra Ruska ima tudi Vzhodni blok svoje težave, na katere mora Sovjetska zveza računati, zlasti »vedno bolj rastoča zahteva po svobodi s strani satelitov ter narodni odpor proti temu modernemu imperializmu.«
Pobegi iz Vzhodne Nemčije na Zapad se vedno bolj množijo. Doslej jih je vsak teden navadno pribežalo po 4 tisoč, zadnji teden pa je število naraslo na 6 tisoč in se je bati, da bo vzporedno s poslabšanjem berlinskega položaja še naraslo.
rezultata tiče. Ne vemo, kaj so hoteli socialisti s to svojo nepričakovano potezo doseči, ker je izid glasovanja bil že vnaprej gotov. Če so hoteli vzbuditi spore med strankami vladne konvergence, so dosegli prav nasproten učinek, kajti vladna koalicija je po četrtkovem glasovanju izšla ojačena. Večina pa je mnenja, da je nezaupnico vladi predložil tajnik Nenni proti svoji volji, samo da je zadostil zahtevam levičarske struje in tako ohranil svoj položaj voditelja socialistične stranke.
V	zvezi s tem nam zopet prihaja na misel naivnost tistih Slovencev, ki si od socialistov in komunistov obetajo uresničenje naših pravic in so v ta namen poslali delegacijo k Fanfaniju v Trstu. Kako je mogoče zahtevati od vlade, da se obveže uresničiti obveze do Slovencev, čez 15 dni pa od nje zahtevati odstop. To so praktično storili socialisti in komunisti, ki so v Trstu od Fanfanija zahtevali, da se obveže izpolniti naše narodne zahteve, v Rimu pa zahtevali njegov u-mik. Recimo, da bi jim v Trstu kaj obljubil, kako naj obljubo izpolni, če ga mečejo z vlade, kakor so pokazali pri glasovanju v četrtek v poslanski zbornici?
Ali je resna in stvarna politika njihovih slovenskih pristašev v Trstu in Gorici? Dogodki so še enkrat dali prav demokratičnim Slovencem.
RAZNO
Prebivalstvo v Sloveniji
Po zadnjem ljudskem šetju, ki so ga pred kratkim izvedli v Jugoslaviji, ima Slovenija 1,534.000 prebivalcev, celotna Jugoslavija pa 18,512.000. Ljubljana, glavno mesto Slovenije, je sedaj na petem mestu in šteje 133.386 prebivalcev. Na prvem mestu je Beograd s 567.000 prebivalcev, sledi Zagreb s 427.000 prebivalcev.
Anglija je toplo sprejela astronavta Gagarina
Prvi astronavt major Gagarin se je pretekli teden mudil na obisku v Angliji. Povsod so ga toplo in navdušeno sprejeli.
V	Manchester je prispel z letalom »Vi-scount«, ki ga je nekaj časa tudi sam vodil. Tu je govoril zbrani množici 23 tisoč delavcev, katerim je izjavil, da pripravlja Sovjetska zveza nove polete v vesolje. Največji sindikat kovinarjev mu je podelil imenovanje častnega člana sindikata ter zlato medaljo. V petek je majorja Gagarina povabila na kosilo sama angleška kraljica Elizabeta.
Tragedija na Mount Blancu
Kakor že neštetokrat v svoji zgodovini, je bil pretekli teden Mount Blanc pozo-rišče strašne, tihe tragedije, ki se je odigrala na njegovih ledenikih. Sedem priznanih planincev, trije Italijani in štirje Francozi, so v nedeljo 9. julija začeli težak vzpon na vrh. Toda presenetil jih je silen snežni vihar in toplomer je padel 20 stopinj pod ničlo. Teden dni je trajala njihova strašna Odiseja in vsi ji niso bili kos. Trije izmed Francozov in en Italijan, Andrea Aggioni, so podlegli nadčloveškim naporom, medtem ko so reševalne skupine spravile s helikopterji na varno Italijana Walterja Bonattija, Roberta Gal-lienija in Francoza Pierra Mazzauda. Vsi trije pa so v zelo resnem stanju zaradi živčnega zloma in zamrznjenja udov.
Silne poplave v Južni Koreji
V	začetku julija so Južno Korejo zajele silne poplave. Zahtevale so smrt 230 oseb.
—	Pretekle dni so bile poplave tudi v Indiji. človeških žrtev je bilo nad 200.
KRŠČANSKI NAUK
Jezus Kristus je naš Gospod
»V Jezusovem imenu naj se pripogne vsako koleno teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo, in vsak jezik naj prizna, da je Jezus Kristus Gospod.« (Fil 2, 10).
Odkar je šel Jezus v nebesa, vlada obenem z Očetom in Sv. Duhom nad nami. Je naš Gospod. Tudi kot človek je deležen moči in slave nebeškega Očeta vsemogočnega.« Tam nadaljuje svoje odrešilno delo, ki ga je začel v svojem zemeljskem življenju.
Po svoji Cerkvi kliče izvoljence, da jih razpošilja oznanjevat svoj nauk. On je naš n a j v i š j i Učitelj.
Daruje se v svoji Cerkvi pri sv. maši. Deluje v sv. zakramentih; prinaša naše molitve in prošnje pred Očeta in nas pred njim zastopa in zagovarja. »Ako pa se je kdo pregrešil, imamo zagovornika pri Očetu, Jezusa Kristusa, Pravičnega.« (I Jan 2,1). Vseh milosti postanemo deležni le po zaslugi njegovega trpljenja in smrti. On je naš veliki Duhovnik.
Vodi nas proti našemu večnemu cilju po naslednikih apostolov in deluje v dušah vseh ljudi po Sv. Duhu. On je naš P a s tir i n Kralj.
Sv. Cerkev ima poseben praznik Kristusa Kralja in njega slavi s procesijami na Oljčno nedeljo in na praznik presvetega Rešnjega Telesa.
Dobri verniki radi nosijo pri sebi križec ali kako svetinjico v znamenje, da hočejo biti Kristusovi; v naših hišah se nahaja križ v znamenje, da je tu krščanska družina, vrh naših zvonikov krasi križ in na naše grobove bodo zasadili večji ali manjši križ v znamenje, da tam počivajo Kristusovi verniki.
Vtisi z letošnjega skupnega romanja
| ŽIVLJENJE GOVORI (
T A I Z E
V	srednji Franciji v kraju Taize je 1. 1940 protestantski duhovnik Roger Shutz priredil neki star grad za poseben namen, namreč upeljati med protestanti samostansko življenje — po katoliškem zgledu.
Zbral je okoli sebe več mlajših moških. Pod njegovim vodstvom je začelo od teh prvih sedem 1. 1949 redovno življenje. Danes jih je že petintrideset. Obvezani so živeti v prostovoljnem uboštvu, čistosti in pokorščini.
Eden med njimi, fr. Max Thurian, je pisatelj, poznan tudi med katoličani po dveh knjigah: »Bog dandanes« in pa »Evharistija, Gospodov spomin«. V tej izpričuje resnično pričujočnost Jezusovo pod podobo kruha in vina in da je evharistija vir milosti.
Ta redovna skupnost ima geslo: »Nobenega razkola med kristjani.«
Ze iz teh vrstic vidimo, kako dobri kristjani, ki niso v edinstvu s katoliško Cerkvijo, hrepenijo po edinosti vseh kristjanov. Nič čudnega. Saj tako zelo spoštujejo Evangelij. Tam je zapisano, da je Jezus pri zadnji večerji molil »Da bi bili vsi eno!« Fr. Max Thurian je lansko leto napisal izjavo, pismo. V njem priznava, kako so mnogi kristjani-nekatoličani sprejeli z veseljem papeža Janeza XXIII. napoved, da skliče vesoljni cerkveni zbor. Nič manj pa ni vesela vest, da je papež imenoval posebnega tajnika za zedinjenje kristjanov. Zakaj so veseli? Ker se bo zedinjenju kristjanov s temi dvemi sredstvi močno približalo uresničenju.
Ali moliš kaj in žrtvuješ za zedinjenje kristjanov? Ali se zavedaš, da je to Jezusu zelo ljubo? Ali si zapisan v Apostolstvo sv. Cirila in Metoda?
življenja
Sv. oče v Castelgandolfu
V	nedeljo 16. julija ob 11.10 je sv. oče Janez XXIII. zapustil Vatikan namenjen v Castelgandolfo, kjer misli preživeti poldrugi mesec poletnih počitnic. Od vatikanske bazilike pa vzdolž vse ppti do Castel-gandolfa so sv. očeta navdušeno pozdravljale številne množice Rimljanov in tujcev. Opoldne se je sv. oče že prikazal na balkonu v Castelgandolfu ter s štirimi tisoči meščanov in številnimi turisti zmolil angelovo češčenje. Sv. oče je nagovoril vernike ter izrazil svoje zadovoljstvo, da bo med njimi zopet preživel svoje počitnice. V nedeljo popoldne je sv. oče prisostvoval blagoslovu v kapeli čenstohovske Matere božjq.
Nova spreobrnjenja na Angleškem
Dve visoki osebnosti sta prestopili v katol. Cerkev na Angleškem, to sta John Walter, solastnik uglednega angleškega dnevnika The Times, in lord Dudley, bivši predsednik angleške zveze za jeklo in železo.
Značilno za gledanje Angležev na sodobno Cerkev je tudi to, kar se je pretekli mesec zgodilo v lordski zbornici. Na sejo je prišel bivši canterburški nadškof dr. Fisher ne več kot nadškof, temveč le kot navaden lord. Viskont D'Arran je ho tel dogodku dati potreben poudarek, zato je predlagal resolucijo: Ta zbornica izreka svoje zadovoljstvo nad nedavnim posvetovanjem med voditelji krščanskih cerkva in izraža' upanje, da bo to služilo večji edinosti med kristjani. Številni lordi so posegli v debato. Ob glasovanju so jo vsi odobrili razen enega, ki je edini obsodil dr. Fisherja, da je šel k sv. očetu, in ta je bil Aleksander de Hilsborough, po veri baptist.
Zahvala hrvaškim zdravnikom in sestram
Avstrijski predsednik republike je podelil visoka odlikovanja zdravnikom in sestram bolnice v Varaždinu v zahvalo za
vse, kar so storili kardinalu Konigu, ko so ga hudo ranjenega prenesli v njih bolnico. To se je zgodilo, ko je kardinal kot zastopnik sv. očeta z avtomobilom potoval na pogreb kardinala Stepinca.
Holandska ni več protestantska država
Od časov Lutrove reforme dalje, je Holandska veljala za protestantsko deželo, ker so v njej imeli ogromno večino protestantje. Katoličanov je ostalo le malo. Sedaj pa so pri letošnjem ljudskem štetju ugotovili, da je v deželi več katoličanov kot protestantov. Teh so našteli 36 %, katoličanov pa 42%. Ostali so se izjavili ali da so brez vere ali pa da pripadajo kaki drugi manjši veroizpovedi.
Kako so se katoličani povzpeli do takega uspeha? S pomočjo katoliških šol in katoliških časopisov. Na Holandskem vodi katol. Cerkev trenutno 6.500 šol, ki po ustavnih določilih prejemajo državno podporo kot nedržavne šole. Država podpira tudi mala in velika semenišča. Tudi časopisje pomaga k rasti katol. Cerkve, saj je znano, da ima vsaka katol. družina vsaj en katol. časopis v hiši. — In pri nas?
Na Poljskem so odpravili pouk krščanskega nauka
Dolgo časa so poljski katoličani branili pouk krščanskega nauka v šolah. Ohranili so ga tudi pod Stalinom. Sedaj pa je Hru-ščev naročil Gomulki, da mora na vsak način odstraniti krščanski nauk iz šole. To se je zgodilo pretekle dni, ko je vlada objavila dekret, da se mora odpraviti poučevanje krščanskega nauka iz vseh šol. Dopušča pa pouk v cerkvah. To se pravi, da so poljski komunisti sedaj izpeljali to, kar so jugoslovanski naredili takoj po vojni: ukinili so pouk krščanskega nauka v šolah, dopuščajo pa, da se isti vrši v cerkvah ali v drugih cerkvenih prostorih, ne sme se pa vršiti v privatnih stanovanjih.
Istočasno so poljski časopisi zagnali o-stro gonjo zoper kardinala Višinskega. Po-
(Nadaljevanje in konec)
RIM
Na postaji so nas čakali avtobusi, ki so nas odpeljali na trg sv. Petra. Stopili smo v mogočno cerkev, ki je največja na svetu. Vstopili smo s pesmijo, tako da so nas lahko vsi poslušali. Zavzeli smo mesto, ki je bilo namenjeno slovenskim romarjem, in čakali na avdienco. Ker je do te manjkala še cela ura, smo ta čas lahko občudovali cerkev.
Mogočno se je dvigala naša pesem. Lahko rečemo, da je bilo naše petje najlepše in je najlepše odmevalo. Neki vatikanski stražnik, ki je bil blizu naše skupine, je rekel: »Non capisco la vostra lingua, ma cantate molto bene.« Kako smo bili ponosni na te besede; ponosni, da smo lahko ljudem, ki so bili tu zbrani iz vseh delov sveta, pokazali naše naj večje bogastvo: prelepo slovensko pesem. Ko bi bilo več moških, bi naše petje še mogočneje zadonelo. A tudi tako je bilo lepo slišati Marijine pesmi, ki smo jih zapeli. Tudi druge skupine so pele; toda s ponosom lahko rečemo, da je bila med njihovim in našim petjem velika razlika.
AVDIENCA
Bližalo se je pol enajstih. Vsi so postajali vedno nestrpnejši, kdaj bodo zagledali svetega očeta. Neko mrzlično pričakovanje se je opažalo med vsemi skupinami. In končno smo ga videli! Nesli so ga mimo vseh nas in on nas je blagoslavljal. V cerkvi se je slišalo burno ploskanje in vsepovsod so se oglašali vzkliki navdušenja. Vsi so glasno pozdravljali svetega očeta, vsak v svojem jeziku. V cerkvi je bilo kakih deset tisoč ljudi.
Nato se je začelo klicanje posameznih skupin: vsaka poklicana skupina se je odzvala s ploskanjem. Ko se je to končalo, je spregovoril sveti oče. Pozdravil je vse prisotne. Od celotnega govora je posvetil največjo pozornost nam Slovencem. Govoril je o svetih bratih Cirilu in Metodu. Svetoval nam je, naj si ogledamo cerkev sv. Klementa, v kateri je kapela slovenskih bratov. Govoril je skoro ves čas samo o nas in so lahko vsi drugi spoznali, da živijo v Trstu in Gorici tudi Slovenci. Zares nam ni mogel sveti oče napraviti večjega veselja, kajti mi smo bili osrednja misel njegovega govora. Hvaležni smo mu bili, da je skoro vso svojo pozornost posvetil nam. Naše navdušenje je bilo nepopisno. Marsikdo je pričakoval, da nas bo pozdravil v našem jeziku. Toda ne smemo zahtevati preveč. Izkazal nam je posebno naklonjenost, ko je govoril skoro samo o nas in so potem njegov govor prevedli v vse uradne jezike v Vatikanu: v nemščino, angleščino, francoščino in španščino.
Ko so ga nesli iz cerkve, je bilo spet slišati burno ploskanje in glasno pozdravljanje. Naše doživetje je bilo zares izredno. Kaj takega se ne more nikdar pozabiti, kajti to so prilike, ki se redkokdaj nudijo človeku.
Po končani avdienci smo si podrobneje ogledali cerkev in občudovali umetnine nekdanjih velikih mojstrov. Nekateri so šli gledat vatikanski zaklad, drugi so se povzpeli na kupolo, od koder se človeku nudi razgled na cel Rim. Zadaj so vatikanski vrtovi, spredaj pa se oko zazre v veliko italijansko prestolnico.
OGLED MESTA
Z avtobusi smo se ob eni uri odpeljali na kosilo v neko okoliško gostilno. Cas je hitro tekel. Imeli smo pred seboj samo še popoldan, nato pa... spet na vlak,
Slovenski romarji z nadškofom Fogarjem pred lateransko baziliko
VTISI
domov! Naša romarska pot se je bližala h koncu. Manjkal nam je še samo ogled mesta. Ta se je prav tako kot v Neaplju vršil z avtobusi. V vsakem avtobusu je bil slovenski vodnik. Naj povemo, da so nam prišli na pomoč nekateri slovenski duhovniki, ki živijo v Rimu. Posebno smo jim hvaležni, ker so opozorili svetega o-četa na našo pisotnost v cerkvi sv. Petra. Pa tudi drugače so nam skušali čim več pomagati in so nam šli rade volje na roko.
Vozili smo se tri ure in smo veliko videli. Videli smo novi del mesta, kjer človek ostrmi pred nepopisno lepoto. Bili smo na olimpijskem stadionu. Ustavili smo se v cerkvi sv. Pavla. Mimogrede smo si po papeževem nasvetu ogledali tudi cerkev sv. Klementa. Stopili smo v cerkev sv. Janeza Lateranskega.
MSGR. FOGAR
Upali smo, da nas bo prišel pozdravit nekdanji tržaški škof msgr. Fogar. In ta naša želja se je zares izpolnila. Dr. Škerl ga je šel poklicat in on se je vabilu ljubeznivo odzval. Stopili smo v kapelo in ga zagledali. Najprej smo zapeli pesem, nato je msgr. Fogar spregovoril. Prisrčno m ljubeznivo nas je pozdravil, ganjen nad našim petjem, nad našim obiskom. Ganljivo je bilo srečanje z možem, ki je moral proč od nas, ker nas je branil, ker se je zavzel za naše pravice, ker je sovražil krivico. Starejši ljudje, ki so ga poznali kot dobrega škofa, kot pravičnega človeka, so ob njegovem govoru jokali. Toda tudi mlajši so bili ganjeni nad njegovimi besedami. Videli so ga prvič in razumeli so, zakaj ga ne morejo naši ljudje po tolikih letih pozabiti. Nemogoče je pozabiti človeka, iz katerega veje samo toplina, sama dobrota, sama ljubeznivost in prisrčnost. Preteklo je že 25 let, odkar je moral proč iz Trsta, toda v mislih je vedno s svojimi goriškimi rojaki, s tržaškimi Slovenci, ki jih je tako ljubil in je moral to svojo ljubezen tako drago plačati. Ko je končal svoj govor, se je zahvalil vsem, ki so mu ostali zvesti, ki so ga branili takrat, ko so mu drugi prizadeli krivico samo zato, ker je branil Slovence, ker ni trpel nasilja. Spet se je iz naših prsi dvignila pesem. Vsi smo bili ganjeni nad tem izrednim srečanjem: starejši, ker so spet videli moža, katerega ne morejo pozabiti; mlajši pa zato, ker so končno spoznali škofa Fogarja, tega čudovitega moža, o katerem so že tolikokrat slišali govoriti.
Bližal se je večer, bližala se je ura odhoda. Odpeljali smo se spet v gostilno na večerjo. Navdušeni smo bili nad tem, kar smo videli in doživeli, navdušeni, da smo bili v Rimu, kjer je sedež katoliške Cerkve, kjer se kaže njena moč in oblast. Od dveh doživetij, ki smo ju v tem mestu imeli — srečanje s svetim očetom in srečanje z msgr. Fogarjem — smo vsi odnesli nepopisne vtise.
Stopili smo na vlak. Zapuščali smo za seboj kraje, zapuščali ljudi, ki smo jih srečali. Vračali smo se proti domu, kjer nas je spet čakalo vsakdanje življenje, velike in male skrbi. Toda koliko smo s tega romanja prinesli s seboj! Koliko smo pridobili v verskem pogledu: obiskali smo dve znameniti Marijini božji poti, videli smo svetega očeta, srečali smo se z nepozabnim msgr. Fogarjem, bili smo v mestu, kjer je središče katoliške Cerkve! Koliko smo si pridobili s turističnega stališča: videli smo prekrasne kraje, bili smo v dveh velikih mestih, ogledali smo si znamenite izkopanine v Pompejih. Bilo je mnogo vsega. Bilo je romanje povezano z izletom in zabavo. Vsakdo je bil zadovoljen: tisti, ki je hotel biti najprej romar, in tisti, ki ga je zanimal predvsem izlet. Vsi smo bili povezani v veliko skupno družino, laiki in duhovniki. Živeli smo pet dni v prijateljskem vzdušju, združeni v eno samo celoto. Zares odlična organizacija duhovnega in tehničnega vodstva je pripomogla k popolnemu uspehu romanja in izleta. Vse je potekalo točno po sporedu. Hvaležni moramo biti msgr. dr. Škerlu, ki se je tako požrtvovalno zavzel, da bi bilo romanje čim lepše. Tudi vsem ostalim gre naša iskrena zahvala, kakor tudi vodstvu CIT-a, ki je oskrbelo, da je šlo vse v naj lepšem redu.
Sedaj je vse to za nami. Kadar se s spomini ozremo nazaj, se nam zdi, kot da smo tistih pet dni živeli v čudovitih sanjah. Toda niso bile sanje, bila je resničnost. Nepopisni vtisi, ki jih je vsakdo prinesel s seboj, nam to potrjujejo. Dalo bi se še veliko povedati o tem romanju in vendar ne bi mogli nikoli popolnoma izraziti vsega, kar smo doživeli. Ob takih prilikah ni zmožen človek reči drugega kot: »Bilo je zelo lepo!«. In to ponovimo tudi mi, ki smo bili na tem romanju in ki smo se vrnili z njega bogatejši v verskem, duhovnem in turističnem pogledu.
Miranda Zafred
Papeževo	pism
sebno hudo ga je napadel list poljskih pisateljev »Nova kultura«. Ta časopis dolži kardinala Višinskega, da hoče ustvarjati na Poljskem mučence in da ne upošteva dejanskih sprememb, ki so nastale na Poljskem. Njegovi govori da so' popolno zanikanje sedanjega političnega sistema.
Kljub temu se poljski katoličani pripravljajo na tisočletnico pokristjanjenja Poljske. Ta jubilej bodo obhajali leta 1966. Nanj se pripravljajo že peto leto s posebno devetdnevnico. Letos je za to devetdnev-nico kardinal Višinski izdal posebno pastirsko pismo pod geslom Obnova družine.
V	tem pismu spominja Poljake na obljube, ki so jih dali M. B. čenstohovski.
Nagrada katol. filozofu
Francoska Akademija je letos podelila nagrado znanemu katoliškemu filozofu Jacquesu Maritainu. Ta je danes morda največji živeči katol. filozof. V mladosti je bil protestant, pozneje se je spreobrnil, ko mu je bilo 24 let. Posebno je vzljubil sv. Tomaža A k vinskega.
Ob 25. obletnici enciklike Pija XI. »Vi-gilanti cura« je papež Janez XXIII. poslal pismo predsedniku papeške komisije za kino, radio in televizijo msgr. 0’Connorju.
V	tem pismu se papež spominja, kako se je njegova skrb že od začetka papeževanja obrnila tudi do velikih socialnih, moralnih in verskih problemov, ki jih tehnični in umetniški napredek modernih sredstev še množi.
»Cerkev,« pravi v pismu, »bogata na tisočletni izkušnji, ne zanika, da prinaša kino mnogo dobrega človeku, ki je po svoji naravi potreben ne samo zabave in počitka, temveč tudi spoznavanja vedno novih stvari. Toda apostolski sedež istočasno tudi spoznava velike nevarnosti, ki jih filmsko platno predstavlja za družbo, za posameznika, zlasti pa za mladino.«
Janez XXIII. se nato spominja raznih dokumentov svojih prednikov o važnem problemu kina in papeške komisije, ki jo je ustanovil Pij XII. za kino, radio in televizijo. Sveti oče omenja, kako se je v zadnjih 25 letih OCIC (Mednarodni katoliški urad za kinematografijo) zavzel za to, da povzdigne filmsko produkcijo na višjo moralno, človeško in kulturno stop-
njo. »Vendar,« poudarja papež, »posebne razmere niso povsod dovolile, da bi se dosegli pozitivni rezultati. Ni nam neznano, da današnja nemirna doba negativno vpliva tudi na filmsko umetnost. Tolaži na« dejstvo, da kino ne prevzema popolnoma mladine, ki se zanima tudi za šport in za druga umetniška udejstvovanja. Kjer se prikazuje film v javni debati, se opaža skrb, da se spremeni umetnost,, ki je polna nevarnosti, v učinkovito sredstvo za kulturo, vzgojo in zdravo zabavo. Zato o-pozarjamo vse, da se potrudijo, kolikor je mogoče, da dajo filmski umetnosti pozitiven doprinos krščanskih vrednot.«
»To je problem velike važnosti,« zaključuje sveti oče v svojem pismu, »treba je namreč vzgajati in oblikovati vest vernikov tako, da s krščanskim kriterijem izbirajo filmske predstave in se držijo mo ralnih ocen, katere izrekajo tisti, ki jih1 je od cerkvene oblasti poverjena ta naloga. Katoličani se morajo resno poglobiti v psihološke iti pedagoške probleme, k1 zadevajo kino zato, da se bodo znali otresti kvarnega vpliva, ki ga izvaja negativen film na človeka, zlasti mladega.«
Mira
Pogled na množico, ki se je zbrala na nedeljskem taboru na Repentabru
Že naslednji dan so na Dunaju izdali 4000 vizumov in dolge vrste ljudi čakajo pred konzulatom, potem ko se je zvedelo, da so jugoslovanska gostišča izčrpala vse razpoložljive prostore. Samo v Celovcu je jugoslovanski konzulat izdal v teh zadnjih dneh nad 5000 vizumov. Iz turističnih krogov se je zvedelo, da je avstrijski turizem v Italijo skoro prenehal. V 14 urah je dne 14. julija potovalo čez Brener samo 6 avstrijskih vozil, v Trbižu pa niso zabeležili nobenega, pač pa se vračajo v Avstrijo številni avstrijski turisti.
Kolosalni rop v muzeju v Saint Tropez
Iz muzeja Annunziata v Saint Tropez na Modri obali so neznanci v noči 15. julija odnesli 57 slik znamenitih umetnikov. Škodo cenijo na približno eno milijardo in dve sto milijonov lir. Ropi znamenitih slik po muzejih Modre obale so postali tako pogosti v zadnjem letu, da vzbujajo že resno zaskrbljenost. Večino slik so pozneje spet našli, pogrešajo še 7 slik iz muzeja v Men-tone. Skupna vrednost vseh pokradenih slik v zadnjem letu znaša 700 milijonov starih frankov.
»Pozabiti Gorico — pozabiti materino govorico!«
S tem naslovom je »Amer. Domovina« (na svoji tedenski kanadski strani) priobčila članek o Katoliškem domu v Gorici. Kot smo že poročali, se je v Kanadi osnoval Kanadski odbor za gradnjo Kat. doma v Gorici. Prav ta odbor sedaj ponovno poziva kanadske Slovence, naj se odzovejo vabilu in naj po svojih močeh
♦    1
l	..t^atoliški glas" v vsako j
:	slovensko družino 1 J
♦	J
pomagajo goriškim Slovencem. »Danes, ko ta svetilnik narodne kulture in sloge dobiva dokončno obliko s prizidanjem dvorane, kjer se bo gojila naša pesem in naša beseda, ne smemo stati ob strani križem rok.« Med drugim navaja besede pok. škofa Rožmana, s katerimi je ta toplo priporočil akcijo za Kat. dom v Gorici. Ob koncu pa prinaša imena prvih darovalcev.
Radio Trst A
Teden od 23. do 29. julija 1961
Nedelja: 9.30 Slovenske narodni motivi.
— 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa.
— 11.30 Oddaja za najmlajše: »Abrakada-bra«. — 12.15 Vera in naš čas. — 14.30 Sedem dni v svetu. — 14.45 Sestanek z »Veselimi planšarji«. — 18.00 Turistični razgledi. — 21.00 Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi: (43) »Kje je moj mili dom«.
Ponedeljek: 18.00 Italijanščina po radiu. Osnovni tečaj. 57* lekcija. — 19.00 Violinist Rok Klopčič. —- 19.30 Znanost in tehnika: »Sodobni insekticidi«. — 21.00 Riccardo Zandonai: »Zlati ptiček«.
Torek: 18.30 Bravničar: Kralj Matjaž; Logar: Arija; Beran: Legende. Orkester Radiotelevizije iz Ljubljane. — 19.00 Glasbena skrinjica, oddaja za mladino. — 21.00 Za kulisami druge svetovne vojne: (9) »Montecassino«. — 21.30 Kitarist Andres Segovia igra skladbe Bacha, Sorsa, Vil-la Lobosa in Rodriga. — 22.00 Poezija starodavnih orientalskih ljudstev.
Sreda: 18.30 Simfonični orkester Italijanske Radiotelevizije iz Rima. — 19.30 Zgodovinski sprehodi po tržaških ulicah in trgih: (3) »Ulica San Sebastiano, Trg Poz-zo del Mare in Trg Squero Vecchio«. —
21.00 »Kri na snegu«, drama v 3 dejanjih. Četrtek: 18.30 Corelli; Concerto grosso
v G-molu, op. 6 štev. 8. - Haendel: Concerto grosso v H-molu op. 6 štev. 12.
19.00 Krekovi samospevi. — 19.30 »Na va-kance!«, beležka študentov na počitnicah.
— 21.00 Simfonični koncert orkestra tržaške filharmonije.
Petek: 18.00 Italijanščina po radiu. O-snovni tečaj. 58“ lekcija. - 19.30 Obletnica tedna: »Od versajskega miru do rojstva tretje francoske republike pred 90 leti«. — 21.15 Koncert operne glasbe. — 22.00 Garibaldinski pisatelji: (3) »Giuseppe Cesare Abba«. — 22.30 O slovenski klavirski glasbi: Janko Grilc (15) »Najmlajša genera-cija«.
Sobota: 14.45 Dana Filipčič in Franc Koren z Avsenikovim kvintetom. — 15.30 Tržaški obiski: (3) »Skedenj«. — 19.10 Operne uverture in medigre. — 19.30 Žena in dom. — 20.40 Zbor »Vinko Vodopivec«.
— 21.00 »Zadnje otroško poletje«.
Po poti križarjev v Sveto deželo
ZA UVOD
Mnogo izpodjedalcev ima slovenski dom ® z njim slovenska družina. Po življenju ®u strežejo tujci, ki se v množicah in po oačrtu naseljujejo na zemlji naših očetov °d Stivana do Miljskih gričev in izrinjajo 2 nje domačine, da morajo s trebuhom 24 kruhom v širni svet. Prav tako mu je s°vražno tudi moderno življenje s tehniko ® napredkom, ki ubiva v novih rodovih ljubezen do domačega ognjišča, do domače zemlje in zlasti še do kmečkega dela, da silijo na vrat na nos v industrijo, v Biesto, v tujino, samo da ne bi ostali do-^a pri delu na domačih njivah in gmajnah, na paštnih in vrtovih. Tako prisostvujemo pogubnemu pojavu, da se na strani praznijo naši domovi, ker v njih n‘ več naraščaja, ki odhaja v svet, na drugi strani pa prehajajo v roke tujcem, ki se hitijo tukaj naseljevati. Ta problem Je zajela letos Slovenska prosveta v Trstu 111 mu posvetila nedeljski tabor. Ideja je š°tovo velika in važna, da moramo biti toaležni tistim, ki so jo sprožili in nas vse na tako neprisiljen način nanjo opozorili. ^Peljali pa so svojo namero dovolj popečeno z Jalnovo igro Dom in pa z nastopom raznih mladih pesnikov in govorčkov, ki so osrednji ideji tabora posvetili Stovno pozornost. Vendar je ideja nedeljskega tabora tako velika in važna, da bi Prireditelji mogli dati še večji poudarek, bi povabili k sodelovanju večje število 0rganizacij s Tržaškega in zlasti s Primorske in Koroške. Škoda zato, da zaradi tako srečno izbrane teme ni bil nedeljski tabor res velika ljudska prireditev, kjer ^ se množično srečali rojaki od morja *to Gospe Svete. Seveda je to lepa in pobožna moja želja, ki me je obhajala v netijo med taborom; toda ta neizpopolnje-na želja nič ne zmanjšuje vrednosti in 2asluženja organizatorjev, ki so v danih Možnostih in z močmi, ki -so jim bile na razPolago posrečeno izpeljali zadano si halogo.
tabor
Tabor se je dejanski začel z blagoslo-'°ni v cerkvi ob 4h. Kar je bilo že navzo-^to ljudi, so šli v cerkev, da z Bogom *ačnejo svoje delo. S tem so prireditelji nakazali, kje moramo začeti, če hoče-1110 rešiti naše domove: pri Bogu moramo *ačeti in z molitvijo, z obnovo verskega ln moralnega življenja.
Po blagoslovu je sledil kulturni del tara. Začelo se je s pozdravi in z načel-®'n*i izjavami, ki jih je prebral akademik ‘"Ijač. Njegove besede so bile tehtne in Premišljene, da velja z njimi seznaniti Vse naše bralce. Po pozdravih je nadaljeval;
POZDRAV SLOVENSKEMU DOMU
dvanajsti tabor naše prosvete posveča->n° slovenskemu domu. Vsemu tistemu, ^ar ie resnično naš dom. Čutimo, da se Moramo okleniti svojega doma z vsem Srcem
in z vso dušo, če hočemo, da nas ^ bo odnesel vihar.
Zato pa: nazaj k domu! Nazaj k zemlji, >lli kateri živimo. Zemlji, ki so jo naši °^ef/e s tako ljubeznijo obdelovali in rah-Zemlji, ki so jo tako ljubosumno ču-V<W, da bi ne prišla v tuje roke. Na tej *e'}tlji stoji naš dom!
Noš dom je materina beseda! Naj zveni ^ša govorica po naših domovih. Samo dolgo, dokler bo pela naša beseda nošem domu, samo tako dolgo bo dom naš.
dom je družina! Skrbimo, da bodo
*Use družine zdrave. Ne ustvarjajmo jih
'eZ premisleka in brez ljubezni. Priprav-
,ai»io se na družinsko življenje, da bo
lraino in da se ne bodo družine rušile c e-
< nekaj let, ko so nastale.
Odrski prizor iz nedeljske igre
skrb slovenskim otrokom. Brez }r°k je družina ohromela in je brez sonca 'n Pogosto brez veselja. Dom lepšajo in >lli dajejo bodočnost otroci. Naša Ijube-'Xfi tedai znova otrokom! Le z otroki in 0,rocih naš dom stoji.
&om je Uuii naša pesem, ki odmeva med Ste>lanii, v mestu in na borjačih, na poljih ** Po paštnih.
dom je slovenska družina, smo mi
vsi, ki tvorimo skupno slovensko družino. Ta dom in ta družina bo lepa in močna, če se bomo radi imeli med seboj, če bomo kdaj drug z drugim potrpeli, drug drugemu odpustili. Če bomo skupaj držali.
In še je naš dom pisana beseda, je naša kultura, naša književnost. Zato danes, ko se ljubeče sklanjamo k domu, stopa pred vas mladi rod, ki v ljubezni do doma piše prve pesmi in mu že zvene v melodiji materine besede. To je rod »Mladike«, naše revije, ki hoče biti sredi našega doma, in vas prosi, da jo sprejmete in priporočate. To je rod mladih Korošcev, ki že izdajajo »Mladje«, svojo revijo, ki tudi med koroškimi Slovenci objema v ljubezni slovenske domove.
Poleg teh dveh pokrajin po/e prelepa Gorica in Brda in Kras. Pojemo vsi v skupni slovenski pesmi.
Vsemu temu posvečamo današnji tabor.
Naj živi slovenski dom!
Naj živi naš narod vseh treh zamejskih pokrajin!
Pozdrav domu in Vam!
POZDRAV S KOROŠKE IN Z GORIŠKE
Po teh načelnih besedah je stopil na oder zastopnik Koroške, da je v imenu svojih rojakov pozdravil tabor. Mlad dijak Erik Prunč je govoril z navdušenjem in prepričanjem, da je izval spontan aplavz. »Majhna je naša zemlja, v enem dnevu bi jo prehodil od severa do juga, od vzhoda do zapada — a tem globlja je naša
Slika iz igre Dom
ljubezen, ki se oklepa vsake pedi bore grude, katero je rahljala in gnojila kmečka roka...
In ta ljubezen je, ki nas kuje v brate in ki nas končno mora skovati v eno občestvo. Dolgo, predolgo smo se napivali vsak ob svojem lončku. Mnogi se hočejo napivati še danes, a čas in razvoj bosta šla in morata iti preko njih. Cas je dozorel, da se zavemo, da nas vse zamejske Slovence druži ista kri očetov in ista ljubezen naših mater. Samo složnost in skupno delo sta porok za obstoj slovenskega življa v zamejstvu, sta porok našega obstoja, čeravno nam že desetletja in desetletja kopljejo grob.
A mi živimo, ker hočemo živeti, in bomo živeli, dokler bomo hoteli živeti, dokler bomo imeli trdno vero v življenje in v svojo bodočnost.«
Nato je pozdravil še zastopnik Katol. prosvete iz Gorice Hadrijan Koršič.
IGRA »DOM«
Po končanih pozdravih se je začela igra Dom. To je ljubka igra, katere glavni motiv je ravno reševanje domačega ognjišča, kateremu grozi polom zaradi brezvestnega soseda in zapravljivosti domačega sina Mirka. Toda trdna volja sina Tineta, hčerke Angele in drugih domačih reši dom pred gotovo polomijo. »Naša Trata ne bo nikoli prišla tujcu v roke!« Ta trdna Valentinova volja, ki jo podpira še stric To-nej, vliva poguma vsem drugim, da ne klonejo.
Veliko lepih misli je v igri in veliko vedre vere v domačijo, ki je nam vsem potrebna ravno v teh časih, ko vse, kar je domačega, izgublja na vrednosti. Igralci so se vsi brez izjeme zelo dobro postavili. Vsak se je vživel v svojo vlogo in mislim, da bi delal krivico, če bi enega pohvalil,
na drugega pa pozabil. Zato naj za kroniko sledi le zasedba vlog: Ana - Stana Oficija; Mirko, njen sin - Ladi Vodopivec; Tine, drugi sin - Drago Štoka; Angela, starejša hči - Mirka Lavrenčič; Tonej, stric na Trati - Jurij Slama; Ivanka - Maja Pertot; Lojze - Edi Košuta; krčmar Miha - Gregor Pertot; prof. Škerjanc -Jože Pirjevec; študent Stanko - Franko Žerjav; študentka Vida - Lučka Peterlin.
Režiser Jože Peterlin je igro posrečeno prenesel iz gorenjsikega okolja na naš Kras, tako da je bilo vse bolj doživeto in domače. Lepo so tudi rešili vprašanje odra brez kulis s tem, da so zgradili kraško hišo na odru.
NASTOP PESNIKOV
Končno moram omeniti še nastop naših pesnikov. Med odmori so namreč prebrali svoje pesmi razni mladi pesniki. Nastopili so: Bruna Pertotova (bral Jože Pirjevec); Griša Mikuž, Danilo Lovrečič, ki je prebral nekaj humorističnih odstavkov; Erik Prunč in Drago Smole s Koroškega ter končno še Stanko Janežič.
Vsi so z vezano ali nevezano besedo poudarjali vrednost slovenske besede, ki zori v slovenskem domu.
ZAKLJUČEK
Na nebu so se začeli zbirati oblaki, ko je bil tabor ob 7h zvečer končan. Ljudje so se pozdravljali kot boljši znanci, saj so ob živi in igrani besedi spoznali, da smo vsi iz istih slovenskih domov in družin, ki jim moramo pa posvetiti več ljubezni in žrtev.	(r	+	r)
Kratke novice
Dva nova satelita krožita okoli Zemlje
Ameriški znanstveniki so dne 12. julija poslali v vesolje dva nova satelita. Prvi, »Midas III«, je namenjen odkrivanju raket in kroži okoli Zemlje v višini 3000 km. Tehta brez goriva 1585 kg in je dolg 10 metrov. Na razdaljo več sto milj lahko zasledi rakete.
Drugi satelit »Tiros III« je namenjen proučevanju orkanov in tajfunov in je opremljen z vsemi potrebnimi televizijskimi aparati.
Na tisoče Korošcev je preplavilo Trbiž
V	sredo 13. julija, zadnji dan svobodnega kretanja čez avstrijsko-italijansko mejo, je na tisoče Korošcev preplavilo Trbiž in dobesedno izpraznilo trgovine. Prišli so z vsemi sredstvi, mnogi celo s kolesi in pred določeno 18. uro je bil cestni promet -tolikšen, da mu policija ni mogla biti kos. Po 18. uri pa je vse izumrlo in čez mejo so se vračali le turisti z rednim potnim distom, povečini Nemci.
V	lepem sirskem mestu Alepu, kjer živijo katoličani tako kot pravoslavni, smo si ogledali zanimivo katoliško cerkev, ki je bila tedaj vsa okrašena s papeškimi zastavami. Napotili smo se naprej in po poti občudovali lepa polja, bogata na žitnih pridelkih, dokler nismo prišli do mesta Hama, ki je glavno mesto južne Sirije in ima 65.000 -prebivalcev, izmed katerih je več kot polovica kristjanov. Mesto leži ob reki Oronto. Pozneje smo dospeli do mesta Homs ob isti reki, ki je zelo važno središče v tej arabski puščavi. Tu gradijo bolgarski tehniki veliko digo. O mestu Homs govore dokumenti že iz leta 218 po Kr. Sedaj šteje približno sto tisoč -ljudi. Zanimivi so tukaj .ljudski običaji. Na hišah so n. pr. napisi v črni in rdeči barvi. Ko se dekle poroči, jo izbrišejo iz domače hiše in njeno ime napišejo v rdeči barvi na soprogovo hišo. Istotako so pa v predmestju stebri z napisi v črni in rdeči barvi. Na eno izmed teh kolon napiše mladenič ime svoje izvoljenke. To lahko naredi v slučaju zavrnitve trikrat; če pa ga tudi tretja noče, ga pošljejo od doma in ga imajo za ničvredneža.
Pot -nas sedaj vodi v Damask. Hitimo preko beduinskih koč; beduini so stalno na poti, selijo se z oslom ali kamelo iz kraja v kraj. Njih koča je zelo borna: štirje drogovi pokriti s temno odejo, okrog pa je vse odprto. Ko smo prišli v Damask, smo videli pravo vzhodno mesto. Prebivalci
hodijo okrog v svojih starih nošah in ženske so vse pokrite. Mesto samo je silno pisano: krasne vile, vrtovi, bazarji, nepre-nehno vrvenje. Posebno lepa je noč v mestu, ko vse zažari kakor v pravljici. Prava podoba čarobnega Orienta!
Damask je glavno mesto Sirije, zelo staro in -sega do 6000 let pr. Kr. Zapustili smo kmalu to lepo mesto in zrli v daljavi na sneženo Libanonsko pogorje. Takoj je že tukaj meja z Jordanijo. Peljali smo se mimo treh blokov, in komaj smo vstopili na tla svete dežele, nas je prijazno pozdravil jordanski funkcionar, in nam zaželel dobrodošlico in srečno bivanje v Jordaniji. Mimo gričevnatih obronkov smo se pripeljali v glavno mesto jordanskega kraljestva Amman, ki šteje 200.000 prebivalcev. Mesto je zelo lepo, ima pa tudi še hiše iz ilovice. Kraljeva palača je vsa zgrajena iz belega kamna in se lepo dviga izza zelenja nad mestom. Kralj Hussein II. spoštuje frančiškane. Pokojni papež Pij XII. mu je podaril verižico s svetinjo in nekateri so mu to zamerili.
Kmalu zatem smo zagledali jordansko dolino in goro Nebo, od koder je Mojzes zrl v obljubljeno deželo. Tam je tudi izdihnil in tam počivajo njegovi telesni o-stanki. Sv. Helena je dala na tem kraju sezidati cerkev v III. stol., sedaj pa so našli le stare mozaike. Tako smo prišli v obljubljeno deželo. Od daleč smo že zagledali Jeruzalem, nato pa še Jeriho. Prav tu sem se spomnila na vse evangeljske prilike, ki tako živo pripovedujejo o teh krajih, in misel se je spoštljivo ustavila ob teh spominih.
Ob tem premišljevanju smo prišli do Mrtvega morja. Ta je ena izmed najnižjih točk na svetu, saj se nahaja 395 m pod morsko gladino, široko je 16 km, dolgo pa 76 km. V tem morju so danes pozabljene Sodoma in Gomora ter druga svetopisemska mesta, ki jih je Bog z ognjem uničil. V tem morju se kopajo v božičnem času, kajti poleti je to nemogoče zaradi žgoče vode, ki je polna mineralnih snovi in je popolnoma gosta. Hotel ob morju pa stane približno šest tisoč lir dnevno.
Prišli smo še v Betanijo, kjer so prebivali Jezusovi prijatelji Marija, Marta in Lazar. Po stezici med drevesi smo prišli tudi do Lazarjevega groba. Pred nami pa je že zablestela glavna točka našega romanja: Jeruzalem.
OBALA SREDOZEMSKEGA MORJA PRI ALEKSANDRATI
Prva seja občinskega sveta
Dr. Luigi Poterzio novi župan - Tehten nastop svetovalcev Slovenske liste
, Po več kot enem mesecu po volitvah se je v petek 14. julija sestal novoizvoljeni goriški občinski svet. Seja se je vršila v občinski dvorani na Korzu in je bila posvečena predvsem izvolitvi župana in odbornikov. Po izvršenih formalnostih in overovitvi novoizvoljenih ter potrditvi dveh svetovalcev, ki sta stopila na mesti odstopajočih odv. Devetaga za PSDI ter Cro-cettija za MSI, so prišle na vrsto glasovalne izjave za sestavo nove večine. Prvi je govoril predstavnik KD dr. Tlipani, ki je obnovil zgodovino demokratične uprave v dvanajstih letih občinske uprave ter podal smernice za sestavo novega odbora, v katerem se je KD odločila povezati s socialnimi demokrati. Za župana je predlagal dosedanjega podžupana dr. Poterzia, ki je dobil na listi KD največje število preferenčnih glasov. Za njim se je oglasil komunist dr. Batello, ki je napovedal nasprotovanje svoje skupine do novega odbora češ da ta ne more uživati zaupanja ljudskih množic in ne odgovarja zahtevam volivcev.
Liberalec dr. Majo je tudi kritiziral za-osnovano sestavo dveh strank in napovedal vzdržanje.
Za njim je prevzel besedo svetovalec Slovenske liste odv. Sfiligoj, ki je pozdravil občinski svet v slovenščini: »Pozdravljam občinski svet in želim lojalnega sodelovanja.« Nato je nadaljeval v italijanščini in napovedal sodelovanje slovenskih svetovalcev z demokratično upravo, kot se je to dogajalo že zadnja štiri leta. Dr. Sfiligoj je nato naštel nekatere probleme, mimo katerih ne sme iti občinska uprava. Tako je omenil problem obmejnega pasu, ki bi ga bilo treba razširiti ter nekatere upravne zadeve. Zavzel se je tudi za izvedbo deželne avtonomije, za katero se SDZ bori že od leta 1947, ki bi morala odpraviti brezposelnost in zaščititi slovensko manjšino. Zahteval je zaščitni zakon za slovensko skupnost, ki naj ga izglasuje parlament in ki. ga predvideva ustava, ter naj bi se potem vnesel v deželni statut. Omenil je tudi uzakonitev' slovenskih šol s strani obeh domov parlamenta in naglasil, naj tudi tukajšnje oblasti zavzamejo enako stališče do Slovencev. Kar se glasovanja tiče, je napovedal vzdržanje treh svetovalcev SL za izvolitev župana — čeprav uživa oseba dr. Poterzia polno zaupanje njegove skupine — ter glasovanje za odbor. Vzdržanje pa ne pomeni opozicije, in je utemeljeno le z izogibanjem sleherne špekulacije.
Govoril je nato še misovec odv. Pascoli, ki je najavil opozicijo, socialni demokrat prof. Zuocali, ki je orisal program novega odbora, Nennijev socialist Zuliami in »neodvisen« komunist čeme.
Sledile so volitve župana. Kandidat večine dr. Luigi Poterzio je prejel 23 glasov od celotnih 40 in bil s tem izvoljen za go-riškega župana. Osem je bilo belih glasov, trije nasprotni, ostali pa razdeljeni. Za odbornike so bili izvoljeni naslednji svetovalci KD: Gallarotti (ki bo podžupan), Lupieri, Martellani, De Simone, ter svetovalci PSDI Milocco in Candussi; za namestnike pa Moise in Lodi, oba od KD. Novi župan dr. Poterzio je imel nato govor, v katerem je orisal načrt za bodočo občinsko upravo. Zavzel se je za javna deda, šolstvo in stanovanjski problem, še posebej je podčrtal potrebo po vključitvi Gorice v državni in mednarodni sistem komunikacijskih in prometnih zvez, ki so bistvene važnosti za naše mesto. Poudaril je tudi pomen iskrenega sodelovanja drugih demokratičnih skupin, ki so izrazile zaupanje njegovi osebi (kot skupina Slovenske liste, op. ur.). Za zaključek je povabili vse svetovalce k odgovornemu delu za splošni blagor.
Podčrtati moramo uspešen nastop svetovalcev Slovenske liste, ki so s svojim konstruktivnim zadrianjem pripomogli k ostvaritvi novega ozračja in pozitivnih odnosov do slovenske manjšine. Prvič se je tudi dogodilo, da je slovenski pozdrav v občinskem svetu naletel na splošen ugoden sprejem brez kakršnegakoli najmanjšega incidenta s strani svetovalcev ali številne publike. Pri tem moramo še poudariti, da so se tako imenovani napredni slov. svetovalci potuhnili in niso pokazali, da predstavljajo volivce slovenskega jezika, ter so raje italijanskemu predstavniku PSI prepustili vlogo »branitelja« manjšin-
skih pravic! Prav zato je bil nastop naših svetovalcev še toliko bolj pomemben in uvaievan.
POKRAJINSKI SVET
Naslednji dan, v soboto, pa se je sestal na svoji prvi seji goriški pokrajinski svet, da izvoli predsednika in odbornike. Tudi tukaj so se izvršile podobne formalnosti ter potrditve nekaterih svetovalcev namesto tistih, ki so optirali za občinski svet. Sledile so glasovalne izjave predstavnikov posameznih skupin. Prvi je govoril Co-cianni (KD), ki je napovedal sestavo dvobarvnega odbora s socialdemokrati, ter v nadaljevanju orisal glavna vprašanja pokrajine, med katerimi je posebno ustanovitev avtonomne dežele Furlani j a-Julij-ska Benečija. Sledil mu je komunist Ber-gomas, ki je v dolgoveznem govoru napadal stališča KD in PSDI. Govorili so še predstavniki liberalcev, misovcev, socialistov in socialnih demokratov. V imenu Slovenske liste je svetovalec prof. Makuc spregovoril v slovenščini: »V imenu volivcev Slovenske liste pozdravljam provincialni svet in mu želim uspeha polno delo v znamenju medsebojnega razumevanja, spoštovanja in pravičnosti.« Nato je še v italijanščini ponovil podobne misli ter napovedal, da se bo vzdržal glasovanja za predsednika, da pa bo glasoval za odbor. — Oglasil se je tudi napredni Slovenec od PSI Marinčič. Med njegovim pozdravom v slovenščini je misovski sve^ tovalec zapustil dvorano.
Pri volitvah je bil za predsednika go-riške pokrajine z glasovi KD in PSDI izvoljen dr. Bruno Chientaroli (KD). Med odborniki je tudi predstavnik PSDI odv. Devetag, ki bo postal pokrajinski podpredsednik.
Seji so med drugimi prisostvovali poslanec Martina in bivši župan Bernardis.
Cestna nesreča pri Ajdovščini
V	petek 14. julija popoldne se je v bližini Ajdovščine pripetila cestna nesreča, ko je neki videmski avto zaletel v tržaški kamion. Na avtu se je peljal trgovec Tommasini iz Vidma in poleg njega je sedela 28 letna Ivanka Kralj iz Rubij, ki mu je služila za tolmača pri nakupu lesa po raznih krajih Jugoslavije. Težko ranjeno Ivanko Kralj so takoj prepeljali v bolnišnico v Št. Peter, a je kmalu po prevozu podlegla poškodbam. Hudo se je ranil tudi trgovec Tommasini, katerega so prepeljali v bolnišnico v Gorico.
Novi kvestor v Gorici
Dosedanji goriški kvestor Carmelengo Ubaldo je bil postavljen na razpolago notranjega ministrstva. Za novega goriškega kvestorja je bil po izjavah ANSE imenovan sedanji kvestor v Asti Pervilli Fer-nando, ki bo nastopil službo s 1. avgustom.
Goriški Zeleni križ v prvih šestih mesecih
Goriški Zeleni križ je izdal poročilo o delu letošnjega prvega polletja. S svojimi šestimi avtoletigami so prepeljali 3.479 bolnikov in prevozili 37.468 km. Za takojšnjo
pomoč se je zateklo v njihovo ambulanto 3.081 ponesrečencev. Oddali so tudi 33.880 litrov kisika. Zeleni križ je opremljen tudi z »jeklenimi pljuči«, ki so mnogim že rešila življenje. Tako sledi goriška dobrodelna ustanova »Zelenega križa« leto za letom življenju Goričanov in jim pomaga v najtežjih trenutkih, ko odpove vsaka druga pomoč.
Sovodnje
Zadnjič smo poročali o izjavi našega gospoda župana glede ukinitve slovenske šole v Gaberjah, danes pa poročamo o svojevoljnem sklepu občinskega odbora v korist poedincu in v škodo skupnih koristi.
Občinski odbor je izdal dovoljenje gostilničarju g. Tomšiču, da zgradi higienične prostore na cesti, ki pelje za njegovo hišo, z navedbo, da je cesta na njegovem zemljišču. Tako bo cesta na enem koncu zaprta. To se nam zdi nepravilno z sledečih razlogov:
1) Cesta je prehodna že kakih 75 let, kakor trdijo stari vaščani.
2) Na cesti ni bilo nikdar nobene označbe, da je zasebna pot.
3) Ob cesti stojita dve hiši, prva od leta 1923, druga je bila zgrajena po drugi svetovni vojni.
4) Ceste se poslužujejo vaščani iz gorenjega in dolenjega konca vasi.
5) Omenjeni gostilničar je lastnik zemljišča tudi na drugem koncu poti, potemtakem tudi lastnik ceste. Z istim dovoljenjem lahko zapre pot na obeh koncih. Tako bodo lastniki teh dveh hiš popolnoma izolirani in ne bodo imeli nobenega izhoda na glavno cesto.
6) V slučaju požara, po kateri cesti bo prišla požarna obramba gasit? Ali je to na mestu, da mora lastnik hiše iskati pravico na sodniji za cesto, ki jo nemoteno uporablja že 48 let? Za vse to bi morala poskrbeti občina kot upravno telo v državi. Danes se ob tako velikem razmahu motoriziranja odpirajo in gradijo nove ceste, le tu v Sovodnjah se neobhodno potrebni prehodi zapirajo! Sploh opažamo nesposobnost odgovornih ljudi pri cestni upravi, ali pa moremo reči, da so le-ti pristranski. Zato se obračamo na višjo pristojno oblast in zahtevamo, da energično posreduje, da ostane omenjena cesta odprta, kar bo nedvomno služilo javni koristi in prineslo pomiritev med sosede.
Števerjan
Preteklo nedeljo smo obhajali praznik sv. Mohorja. Po stari navadi ga praznujemo slovesneje kot god samega farnega zavetnika sv. Florijana. Letos je bila slovesnost še večja. Prišel je sam goriški nadškof, da bi podelil zakrament sv. birme 60 otrokom naše fare. Tem se je pridružilo še 10 otrok iz sosednje Pevme.
Belooblečena birmanka je sprejela g. nadškofa pod slavolokom pred cerkvijo. Sv. mašo je daroval g. nadškof. Birmanci so med sv. mašo zborno molili in vsa cerkev je ubrano prepevala ljudske nabožne pesmi. To je naredilo na g. nadškofa najboljši vtis.
Takoj po sv. maši je sledila sv. birma. Gospod nadškof je s preprostimi in prisrčnimi besedami obrazložil pomen sv. birme in naloge, ki jih ta nalaga kristjanom. Msgr. dr. Klinec je tolmačil v slovenskem jeziku nadpastirjeve besede.
Pri vsej tej lepi slovesnosti ni manjkalo tudi zunanjih izrazov, ki so dali duška notranjemu razpoloženju. Lepe, bele obleke, avti, cvetje, slovesna kosila in darovi, vsak je pač napravil po svojih močeh, a je bilo morda kljub temu le preveč stroškov. Upajmo pa, da te zunanjosti niso ne birmancem ne botrom in ne staršem zameglile duhovnega pomena sv. birme.
Podeljene nagrade na razstavi cerkvene umetnosti
Dne 14. julija je razsodišče, sestavljeno iz najuglednejših italijanskih predstavnikov umetnosti, pregledalo 300 razstavljenih del na zadnji mednarodni razstavi umetnosti in podelilo naslednje nagrade: veliko zlato kolajno razstave za slikarska dela je prejel japonski slikar Leonard Foujita; prvo nagrado za slikarstvo (L 500 tisoč) Italijan Mario Sironi; prvo nagrado za kiparstvo (L 500 tisoč) Francoz Ossip Zadkine; drugo nagrado za slikarstvo (L 250 tisoč) Američan Siegfried Reinhardt; drugo nagrado za kiparstvo (L 250 tisoč) Italijan Angelo Biamchini. Poleg tega so podelili še 7 denarnih nagrad ter zlate in srebrne kolajne, katere je dal na razpolago senat in poslanska zbornica ter razne italijanske občine in tržaške velike tvrdke.
Razstava cerkvene umetnosti je bila od-
prta 45 dni in je med tem časom doživela veliko priznanje, najsibo od strani številnega občinstva, kakor od strani tiska, domačega in tujega.
Nov doktor
Na milanski kat. univerzi Srca Jezusovega je pred tednom z odliko diplomiral za doktorja pedagogike g. Danilo Sedmak iz Sv. Križa pri Trstu, ki je pred dvema letoma diplomiral na ljubljanski univerzi iz iste skupine.
Novemu doktorju, ki je študiral na slovenskih srednjih šolah v Trstu, iskreno čestitamo.
Slovenci in morje
Slovenski mornarji jadrajo, ribarijo in trgujejo po Sredozemlju že od XIV. stoletja. To potrjuje pomorski muzej v Piranu, ki so ga odprli pred kratkim. Iz zbranih dokumentov izhaja neovrgljiva delav-
nost Slovencev v XIV. stoletju na morju. Odkar je leta 1954 velik del bivše cone B prešel pod ljubljansko vlado, se je veliko storilo za povečanje pomorstva. Tako so začeli ustvarjati novo pristanišče v Kopru in ustanovili tudi pomorsko družbo, ki upravlja prekooceansko linijo. — Sestavili so tudi poseben slovar za pomorščake, ki najdejo v njem vse potrebne pomorske izraze v slovenščini.
Rezultati izpitov
na državni Nižji industrijski strokovni šoli v Trstu
Nižji tečajni izpit Drž. nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan) so v poletnem roku 1961 opravili naslednji kandidati:
a) pred izpitno komisijo v TRSTU
Josip Antonič (odlično), Bogdan Bogateč, Vojko Bucavelli, Davorin Ciacchi, Marijan Cuk, Rado Danieli, Edvin Glavina, Silvan Krašovec, Ivan Kocman, Radoslav Nabergoj (odlično), Vojko Pahor, Aleksander Škerlj, Mihael Škerk, Just Škrlj, Edvard Terčič, Gvido Žerjal, Emil Ferfo-glia, Edvin Gregori, Boris Husu, Julij Kravos, Pavel Mahnič, Ivan Mieheli, Vojko Sossi, Edvard Stokelj, Bruno Tomasetig, Franko Volpi.
Sonja Božič, Miranda Brataševec, Emilija Cergolj, Cvetka Cettui, Nadja Coretti, Rožica Giacomini, Nadja Kozina (odlično), Nada Poclen, Darija Poles, Valda Rizzotti, Ana Marija Serli, Modra Stefani, Nadja Trobec, Nadja Žagar, Marija Cetin, Voj-mira Gregori, Silvana Hrvatin, Ana Marija Opara, Nadja Pichel, Lavra Pisani (odlično), Sonja Salvi, Nadja Vodopivec, Cvetka Žerjal, Ana Žnidarčič (odlično), Mirjam Ceodek (privatistka).
b) Pred izpitno komisijo na OPČINAH: Vladimir Calzi, Mirian Carli, Franc Komar (odlično), Danilo Križmančič, Hernik Mulič, Dušan Raseni, Milan Zucchi, Albin Cesar (privatist); Aleksander Cergol (odlično), Sergij Mahnič, Aleksander Kramar, Leopold Skerlavaj, Stojan Sossi I., Stojan Sossi II., Vojko Vičič, Alojzij Vidali (odlično).
Elizabeta Ban (odlično), Ernesta Bre-sciani, Livija Carli, Gracijela Ferluga, Zvonimira Guštin, Boža Križmančič, Marija Lavrenčič, Sonja Hrovatin, Marta Sossi, Aleksandra Stopar, Marta Skerlavaj.
c) Pred izpitno komisijo v NABREŽINI-SV. KRIŽU:
Bogdan Cante, Ladislav Kobal, Ladislav Sardoč, Rudolf Stanissa, Boris Zaccaria, Vojko Sirk.
Marta Busan, Vera Carli (odlično), Katjuša Pernarčič, Majda Cossutta, Sonja Cossutta (odlično).
č) Pred izpitno komisijo v DOLINI: Nevo Corbatti, Vladimir Furlan, Branko Santi (odlično).
Majda Jercog (odlično), Neva Cosina, Slavica Lovriha, Sonja Ota, Ksenija Smo-tlak.
Opasilo v Bazovici: 23. julija
V soboto 22. 7. je praznik sv. Marije Magdalene, naše farne zavetnice. Zato bo v nedeljo pri nas OPASILO ali cerkveno proščenje. V farni kroniki beremo, da so naši predniki že v daljnih časih častili sv. Marijo Magdaleno. Leta 1336 je škof Pace da Vedano posvetil prvo cerkev v čast apostolom Filipu in Jakobu in sv. Mariji Magdaleni. Tej svetnici so ostali Bazovci vedno zvesti in so jo skozi 625 let častili kot svojo glavno zavetnico.
Slovesno sv. mašo ob 11. uri bo letos pel č. g. dr. Janez Zdešar, ki je prišel v Trst iz Zahodne Nemčije, kjer deluje med slovenskimi izseljenci. Ta dan je pri nas tudi celodnevno čaščenje, ki se zaključi ob 4. uri z večernico. Takoj po končani cerkveni slovesnosti bo pri zvoniku KONCERT godbe Bruner iz Trsta, ki nas je lansko leto razveselila in povzdignila naš praznik.
V nedeljo predvaja naša kinodvorana izredno lep film: TIT ANIC, pretresljivo zgodbo o potapljanju najlepšega preko-mornika Titanic v letu 1912.
Pričakujemo, da bodo farani in prijatelji Bazovice v lepem številu obhajali opasilo kot se spodobi za tak praznik. Seno je v glavnem pod streho in — upamo, da ne bo motilo naših ljudi.
Kdor želi imeti dobre j a j č a r i c e , naj si nabavi selekcionirane enodnevne piščance (avgusta - sept.) pri kokošji farmi:
TOMŠIČ PETER (Vinko)
Sovodnje ob Soči, ul. XXVIII Maggio
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 7 M davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
OBVESTILA
RAVNATEJSTVO Industrijskega Strokovnega Tečaja v Dolini javlja, da se vrsi vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 13. ure v tajništvu šole. Za vpis v I. razred je čas samo do 25. julija, dočim je za vpis v II. in III. razred čas do 15. septembra. Ob vpisu mora vsak učenec predložiti zadnje šolsko spričevalo in prijavnico, ki jo dobi v šoli, vse druge listine lahko predloži učenec do 30. septembra.
Učenci, ki imajo popravljalne izpite v septembru se bodo vpisali takoj po °' pravljenih izpitih.
ki
NA DRŽAVNEM znanstvenem liceju slovenskim učnim jezikom v Trstu, ima poleg razredov z znanstvenim učnu11 načrtom tudi popolne razrede s klasični® učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1961-1962 vsaki dan od 10. do & ure v tajništvu zavoda v ulici Lazzaret® vecchio štev. 9 neprekinjeno do 25. sep" tembra 1961.
Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski.
Starši, do 25. julija je čas, da vpišete otroke v prvi razred gimnazije ali strokovnih šol. Pozneje ne več časa. Zato pohitite! šola bo vašim otrokom najboljša dota. Opozarjamo, da za vpis v gimnazijo ni potreben poseben izpit.
SKUPNO ROMANJE NA B A R B A N 0
Letos bo običajno skupno r0" manje vseh naših duhovni j' praznik žalostne Matere bozje dne 15. septembra in bo imel0 spravni značaj: V zadoščenj® Bogu za vse žalitve našega lju^’ stva.
Prva skupna sv. maša z ljudskih petjem bo ob 8. uri, druga pa ob 11- 11 ri. Popoldne bo procesija s kipom M-®' po otoku.
Cč. gg. prosimo, da si do časa gotovijo prevozna sredstva. Naj po možnosti udeležene vse duhov®1!6 štandreškega in devinskega dekana*3'
Duhovniška zve*®
IZLETNIKOM NA DUNAJ. Kakor sm« že sporočili, smo morali odložiti naš _ na kasnejši čas, da bodo mogli vsi dob'11 potna dovoljenja, kakor jih zahteva no^ nastali položaj.
IZLET BO OD 22. DO 25. AVGUSTA
Zdaj imajo priliko, da se prijavijo se tisti, ki se doslej še niso.
Glavni kraji, ki jih borno videli s°' Gospa Sveta, Judenburg, Maria Zeli, Gra« Celovec in predvsem Dunaj: ogledali sl bomo zgodovinski in današnji Dunaj, ^ naj v večernih lučih in v soncu, Prater kraj veselja in Schonbmn — kraj nekda njega bivanja cesarja in cesaričen.
Potovali bomo z avtobusi, preskrbeli 51,10 udobna prenočišča in dobro hrano
Potovanje (vožnja, hrana in prenočiš' vseh pet dni stane 17.200 lir.
Vsi, ki ste se že prijavili, potrdite svoJ0 udeležbo tudi za 22. avgust. Priglasite & tudi novi. Prijave sprejemajo v Trstu tr govina Fortunat, v Gorici pa Katolik j knjigarna.
Pohitite s prijavami, da bomo laže vse preskrbeli.
VODSTVO SLOKADa sporoča, da ima^ razpolago še nekaj mest v koloniji v mosano. Za pojasnila se obrnite na g' Pelan, via del Ronco 14. Tel. 32004.
šče)
DAROVI
Za Slov. sirotišče: dr. Nikolaj To^ namesto cvetja na grob pok. sodnega » nika dr. Nikolaja Dominka 3.000; 8°^ Marija Milost 1.000 lir. — Iskren Bog r vrni!
Za Katoliški dom: K. Č. Tržič 5.000, ^ N. 1.000; svetogorski romarji 19.300;	^
iz Sovodenj 1.000; N. N. 1.000; N. Števerjana 2.000; goriški romarji v °° peje 5,000; družina Susič 1.000; N. N. H , N. N. 1.000; N. N. 500; N. N. 200; N-1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N-N. N. 1.000; družina Štekar 500; I. H- 2-M. K. 1.000; H. K. 1.000; A. L. 1.000; ^ les Fortunat 2.000.
Molimo za naš rod