138
delati;   za  ta  izdelk je posebin odbor postavljen ;  nas poslanec Dr. Kavči c je tega odbora vodja-na mestni k. Slava! — Casarja se ni na Dunaj nazaj, akoravno so Jih ministri  prav   goreče  prosili,   de  naj   pridejo.   29. pretečeniga mesca je celi deržavni zbor Jim pisal, de naj pridejo berž  berž   nazaj,   ker je potreba,   de so zdej Cesar tamkej ,   kjer se zdej postave delajo. 13 poslancov je neslo to pismo Cesarju v Jnšpruk   (na Ti-roljskim), in  celi  svet  zdej  napeto čaka,  kaj de bojo Cesar storili.    Velika zmešnjava bi utegnila biti, ko bi ne prišli. — 30. pretečeniga mesca   so se poslovili nadvojvoda Janez od deržavniga zbora in od Dunajčanov sploh in so odrinili z ženo  in sinam v Frankfort. — Z žalostjo smo slišali (Bog daj, de bi res ne bilo), de razper-tija med Ogri  in Hervati  ni  poravnana in de se bo kmalo  huda  vojska  med  njimi   začela.    Vsaka  kaplica kervi, ki jo bodo junaški Hervatje za svojo pravično reč prelili,  bo  O gram težko na  vest  padla.    Pa  sej tako ljudstvo,  ki  se je nezvesto od našiga cesarstva ločilo, ki nas je v potrebi zapustilo, de se nič za plačanje der-žavnih dolgov  ne   zmeni,   de  noče nič več vojakov na Laško pošiljati, ke'r s puntarji v en rog trobi, sej tako ljudstvo nima vesti. — Pravični Bog bo  pomagal Her-vatam , de bojo na   zadnje  Madžjare  še  v  svoj rojstni dom — v Azijo — nazaj zapodili. — Naša armada na Laškim je bila ta tedin prav srečna, pa je tudi junaška, de ji ni enake.   Neki oficir iz Volte 27. dan preteče-niga mesca piše, de „s tako armado bi se dal, celi svet premagati." 5 dni neprenehama so se bojevali, brez počitka in brez de bi bili kaj kuhali.    Kaj taciga se še nikdar slišalo ni. Pa je tudi veliko junakov smert našlo, posebno še zato,  ker je premalo zdravnikov pri armadi. Na 1200 soldatov pride le 1 zdravnik. Ali se je čuditi, de dostikrat čveterim in peterim kri odteče, pre-din zdravnik le pride!  Torej vse na glas vpije, de naj vladarstvo pošlje zdravnikov na Laško. — Velike zasluge vikšiga  vojsko voda Radeckita,   (ki je že čez 80 let star mož) počastiti, so mu Cesar poslali 27. pretečeniga mesca velki križ reda Marije   Terezije,  kteriga so sami nosili. —  Vojni   duhoven  (Feldpater)   našiga do-morodniga regimenta, gosp. Cibašek, ki je bil veliko mescov v Brešii na Laškim vjet, je te dni prostost za-dobil in se ravno zdej v Inšpruku znajde.    Dr. Per-teljna  so pa   še  poprej  izpustili — le naš dragi Dr. Majer  je   še   zmirej  vjet. — Spet  se je nova vojska vžgala:   Irci   namreč  so   se zoper Angleže na noge postavili in jih v pervim boji premagali. — Vse se čudi nad obnašanjem našiga rojaka, gosp. profesorja Fistra na Dunaji.    Pa kaj pravimo: naš/ga rojaka, ker je v vertincu svobodnosti že davnej R a d o 1 j c o pozabil! Smešno je brati, kaj de je 7. rožnika Pražkim učencam v dvorani  Dunajskiga  vseučeliša govoril:   „Als  Priester (!) kann ich vveniger den Gedanken der Nazionalitaten, vielmehr muss ich den Gedanken der Menschheit auf-fassen (?) und in dicsem Sinne zur Einigkeit und Brii-derlichkeit mahnen." Kako je neki to, de bi gosp. F ister, ki se v mnoge reči  vtikuje in ki je ves goreč za svobodo, ravno za narodnosti clo nič ne porajtal. ko bi mu Frankfortska  burja  prijetniši ne bila kot čista sapa Triglava? —            ___________
Novičar.
Deržavni zbor na Dunaji je začel načert ustave