138 delati; za ta izdelk je posebin odbor postavljen ; nas poslanec Dr. Kavči c je tega odbora vodja-na mestni k. Slava! — Casarja se ni na Dunaj nazaj, akoravno so Jih ministri prav goreče prosili, de naj pridejo. 29. pretečeniga mesca je celi deržavni zbor Jim pisal, de naj pridejo berž berž nazaj, ker je potreba, de so zdej Cesar tamkej , kjer se zdej postave delajo. 13 poslancov je neslo to pismo Cesarju v Jnšpruk (na Ti-roljskim), in celi svet zdej napeto čaka, kaj de bojo Cesar storili. Velika zmešnjava bi utegnila biti, ko bi ne prišli. — 30. pretečeniga mesca so se poslovili nadvojvoda Janez od deržavniga zbora in od Dunajčanov sploh in so odrinili z ženo in sinam v Frankfort. — Z žalostjo smo slišali (Bog daj, de bi res ne bilo), de razper-tija med Ogri in Hervati ni poravnana in de se bo kmalo huda vojska med njimi začela. Vsaka kaplica kervi, ki jo bodo junaški Hervatje za svojo pravično reč prelili, bo O gram težko na vest padla. Pa sej tako ljudstvo, ki se je nezvesto od našiga cesarstva ločilo, ki nas je v potrebi zapustilo, de se nič za plačanje der-žavnih dolgov ne zmeni, de noče nič več vojakov na Laško pošiljati, ke'r s puntarji v en rog trobi, sej tako ljudstvo nima vesti. — Pravični Bog bo pomagal Her-vatam , de bojo na zadnje Madžjare še v svoj rojstni dom — v Azijo — nazaj zapodili. — Naša armada na Laškim je bila ta tedin prav srečna, pa je tudi junaška, de ji ni enake. Neki oficir iz Volte 27. dan preteče-niga mesca piše, de „s tako armado bi se dal, celi svet premagati." 5 dni neprenehama so se bojevali, brez počitka in brez de bi bili kaj kuhali. Kaj taciga se še nikdar slišalo ni. Pa je tudi veliko junakov smert našlo, posebno še zato, ker je premalo zdravnikov pri armadi. Na 1200 soldatov pride le 1 zdravnik. Ali se je čuditi, de dostikrat čveterim in peterim kri odteče, pre-din zdravnik le pride! Torej vse na glas vpije, de naj vladarstvo pošlje zdravnikov na Laško. — Velike zasluge vikšiga vojsko voda Radeckita, (ki je že čez 80 let star mož) počastiti, so mu Cesar poslali 27. pretečeniga mesca velki križ reda Marije Terezije, kteriga so sami nosili. — Vojni duhoven (Feldpater) našiga do-morodniga regimenta, gosp. Cibašek, ki je bil veliko mescov v Brešii na Laškim vjet, je te dni prostost za-dobil in se ravno zdej v Inšpruku znajde. Dr. Per-teljna so pa še poprej izpustili — le naš dragi Dr. Majer je še zmirej vjet. — Spet se je nova vojska vžgala: Irci namreč so se zoper Angleže na noge postavili in jih v pervim boji premagali. — Vse se čudi nad obnašanjem našiga rojaka, gosp. profesorja Fistra na Dunaji. Pa kaj pravimo: naš/ga rojaka, ker je v vertincu svobodnosti že davnej R a d o 1 j c o pozabil! Smešno je brati, kaj de je 7. rožnika Pražkim učencam v dvorani Dunajskiga vseučeliša govoril: „Als Priester (!) kann ich vveniger den Gedanken der Nazionalitaten, vielmehr muss ich den Gedanken der Menschheit auf-fassen (?) und in dicsem Sinne zur Einigkeit und Brii-derlichkeit mahnen." Kako je neki to, de bi gosp. F ister, ki se v mnoge reči vtikuje in ki je ves goreč za svobodo, ravno za narodnosti clo nič ne porajtal. ko bi mu Frankfortska burja prijetniši ne bila kot čista sapa Triglava? — ___________ Novičar. Deržavni zbor na Dunaji je začel načert ustave