PoStnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
ilin 120'-
lzhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 20'—, četrtletno din 60'—, polletno din i*,,—, celoletno din 240'—. Cena posamezne številke: prva pola din 2'—, nadaljnje pole po din 1'50. — Plača in toži se v Ljubljani. — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
21.
kos.
V LJUBLJANI dne 12. marca 1041.
Letnik
XII.
11)0. Navedba o kontroli uvoza biciklov (vclocipedov), motociklov in njih priklopnih voz ter,avtomobilov in njih priklopnih voz.
191. Navedba o ukrepih za odvračanje in zatiranje kužne* bolezni, imenovane »nalezljiva ohromelost svinj; (tešinska bolezen).
V S E B I N A :
192. Devizna tolmačenja.
193. Pojasnilo o taksah na posle preskrbovalnih ustanov. 191. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
190.
Na podstavi člena 1., odst. 2., in člena 2., odsl. 1., uredbe o kontroli zunanje trgovine M. s. št. 1222 z dne 18. septembra 1940. predpisujem po zaslišanju sveta za zunanjo trgovino tole
naredbo*
o kontroli uvoza biciklov (vclocipedov). motociklov in njih priklopnih voz ter avtomobilov in njih priklopnih voz.
Člen 1.
Uvoz biciklov (vclocipedov) iz št. 672, motociklov in njih priklopnih voz iz št. 673 ter avtomobilov in njih priklopnih voz iz št. 075 uvozne carinske tarife po izvoru iz vseh držav, se postavlja pod kontrolo direkcije za zunanjo trgovino.
Člen 2.
Blago iz člena 1. te naredbe smejo uvažati;
L trgovci, predelovalci ali posredniki, ki trgujejo s tem blagom in so registrirani pri direkciji za zunanjo trgovino ali pri organih, ki jih pooblasti direkcija na podstavi uvoznega potrdila, ki ga izdajo direkcija ali po njej za to pooblaščeni organi (izpostave direkcije, oddel za obrt, industrijo in trgovino pri banski oblasti banovine Hrvatske, in drugi uradi);
2.	tisti, ki uvozijo to blago za laslno rabo, ne pa da bi trgovali, če jim na zahtevo direkcija ali od nje pooblaščeni organi izdajo uvozno potrdilo;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
1.	marca 1941., Št. 48/XXIV/203.
3.	tisti, ki želijo uvoziti bicikel kot svojo osebno last in kot prtljago, ga smejo uvoziti brez uvoznega potrdila direkcije'ali od nje pooblaščenih organov.
Člen 3.
Uvozno potrdilo mora obsegati:
1. številko potrdila;
2. številko, pod katero je uvoznik registriran;
3. uvoznikovo ime. ali naziv in njegov sedež;
4. vrsto, količino, vrednost in izvor blaga;
5. carinarnico, pri kateri naj se blago ocarini;
6. način plačila;
7. pogoje, s katerimi se izdaje potrdilo;
8. rok veljavnosti potrdila;
9. opozoritev, v katerih primerih je potrdilo ob veljavo, in
10. navodilo za carinarnico, ki naj blago ocarini.
Uvozno potrdilo ima lahko tudi druge postavke po uredbi o kontroli zunanje trgovine.
Vsakemu potrdilu mora biti priložen kontrolni list, ki ga mora pristojna carinarnica, ko ga izpolni po navodilu, poslati direkciji v 5 dneh po ocarinjenju.
Člen 4.
Uvozna potrdila izdajajo registriranim uvoznikom na zahtevo bodisi direkcija ali po njej pooblaščeni organi, v 'okviru dogovorjenega izmenjalnega načrta.
Carinska oblastva ne opravijo uvoznega carinjenja blaga, navedenega v členu 1. te naredbe, če nima uvoznega potrdila.
Uvozno potrdilo je javna listina, ki se glasi na ime) je neodsvojljivo in se ne more prenesti na drugega. Zloraba uvoznega potrdila se kaznuje po kazenskem zakonu. kar pa ne izključuje kazni po tej naredbi,
Člen 5.
Uvozniki proizvodov, navedenih v točki 1. člena 2., so se dolžni registrirati in morajo predložiti v 20 dneh od dne, ko stopi ta narcdba v veljavo, pri direkciji ali pri organih, ki so od nje pooblaščeni, prošnjo za registracijo.
Uvoznik, ki se je dolžen registrirati, mora priložiti prošnji za registracijo: '
1. overjen kolkovan prepis dovolila ali pooblastila za izvrševanje obrta ali overjen kolkovan prepis potrdila o prijavi obrta, izdanega po § 456. zakona o obrtih;
2. potrdilo pristojne strokovne prisilne združbe (združbe industrijcev ali obrtnikov) o članstvu pri združbi, izdano potem, ko stopi ta naredba v veljavo. Trgovci, ki uvažajo tako blago, morajo predložiti potrdilo o svojem članstvu pri pri'silni združbi, ki ga overi pristojna zbornica;.
3. zadruge, ustanovljene po zakonu o gospodarskih zadrugah, ki uvažajo tako blago, morajo predložiti overjen prepis pravil, registriranih pri pristojnem sodišču;
4. Seznam uvoženih količin blaga v poslednjih dveh letih (1938. in 1939. ali 1939. in 1940.), z navedbo številke in datuma uvoznih deklaracij (količina in vrednost) in carinarnic, pri katerih se je blago uvozilo. Uvozniki morajo priložiti temu seznamu izvirne uvozne carinske deklaracije, ki se jim po primerjavi vrnejo.
Direkcija oziroma organi, ki so od nje pooblaščeni, vpišejo v register uvoznikov zgoraj omenjenega blaga tiste osebe in tvrdke, ki dokažejo, da spolnjujejo prednje pogoje. O opravljeni registraciji mora obvestiti direkcija prosilca z odlokom.
Zoper tako odločbo je dopustna pritožba na ministra za trgovino in industrijo v 15 dneh od dne priobčitve.
Clen 6.
Po opravljeni registraciji mora uvoznik v 15 dneh od dne priobčitve položiti pri direkciji oziroma pri organih, ki so od nje pooblaščeni, varščino v znesku 50.000 dinarjev, zadruge pa v znesku 12.500 dinarjev. Varščina se polaga bodisi v gotovini, v državnih ali banovinskih vrednostnih papirjih ali pa v vložnih knjižicah, ki jih je izdal denarni zavod, za katerega obveznosti jamči država, banovina ali samoupravno telo.
Varščina služi kot jamstvo za natančno uporabo določb te naredbe in pogojev, navedenih na uvoznem potrdilu, in se lastniku, ko preneha registracija, vrne, razen v primeru člena 9, te naredbe.
Ti vrednostni papirji se polagajo po borznem tečaju pa dan položbe, toda ne nad imensko vrednostjo. Ce pade borzna vrednost položenih vrednostnih papirjev za 10% pod borzni tečaj tistega dne, ko je bila varščina položena, mora lastnik varščine le-to takoj dopolniti do popolnega zneska določene vsote.
Ce poskoči borzna vrednost vrednostnih papirjev za 10°/o borznega tečaja tistega dne, ko je bila varščina položena, sme zahtevati lastnik varščine pri pristojnem oblastvu vrnitev tistega dela vrednostnih papirjev, ki presega prvotno vrednost položene varščine.
Dospele obresti oziroma kuponi vrednostnih papirjev se morajo dati na zahtevo položniku varščine na prosto razpolago, če je položil varščino v polnem predpisanem znesku.
Člen 7.
Po vsakem koledarskem letu opravi direkcija po uradni dolžnosti revizijo registracij in izbriše iz registra vse tiste, ki v minulem koledarskem letu niso uvozili blaga iz čl. 1. te naredbe.
Clen 8.
Registracija preneha z izbrisom uvoznika:
1. če ne položi o pravem času varščine;
2. na podstavi njegove pismene izjave, naj se izbriše iz registra uvoznikov;
3. če preneha izvrševati obrt ali če preneha veljati njegova dovolitev ali pooblastitev za izvrševanje obrta; in
4. če nastopi primer iz člena 9. te naredbe.
Clen 9.
Direkcija oziroma organi, ki so od nje pooblaščeni, ustavijo po opravljenem postopku začasno izdajanje uvoznih potrdil uvozniku:
1. Če se ne ravna po pogojih, s katerimi mu je bilo izdano uvozno potrdilo;
2. če ne nabavi določene vrste blaga ali blaga določenega izvora;
3. če ne kupi blaga po določenih cenah;
4. če ne pošlje o pravem času podatkov o zalogah blaga in o cenah, po katerih je blago kupil.
Direkcija oziroma organi, ki so od nje pooblaščeni, ustavijo trajno izdajanje uvoznih potrdil uvoznikom, katerim je bila izdaja uvoznih potrdil v 24 mesecih trikrat začasno ustavljena.
Trajna ustavitev izdajanja uvoznih potrdil ima za posledico izbris iz registra uvoznikov. V takem primeru pripade položena varščina posebnemu proračunu direkcije.
Clen 10.
Ta naredba stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«, določbe členov 2. in 4. pa v 30 dneh potem, ko stopi ta naredba v veljavo.
V Beogradu dne 27. februarja 1941.; št. 14.779.
Minister za trgovino in industrijo And res s. r.
191.
Ker se je pojavila v nekaterih srezih dravske banovine bolezen »nalezljiva ohromelost svinj«, ki se vedno bolj širi in grozi naši svinjereji z veliko škodo, nadalje zaradi velike tendence, da se razširi in zaradi odpornosti proti odvrdčevainim ukrepom, ki ju ta bolezen kaže, predpisujem za uspešnejše, odvračanje te bolezni na podstavi Člena 2., odstavka 2. in člena 113. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni od 14. junija 1928. sledečo
naredbo
o ukrepih za odvračanje in zatiranje kužne bolezni, imenovane »nalezljiva ohromelost svinj« (tešinska bolezen), Meuingo-Kncephalomyelitis cnzootica suuin*
I.	POGLAVJE.
Prijavljanje kužno bolezni.
Clen 1.
(l) Nalezljiva ohromelost svinj se uvršča med liste kužno bolezni, katerih prijavljanje je obvezno po dolo-
Prijave za registracijo se sprejemajo v mesecih ja- * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno nuarju, aprilu, juliju in oktobru vsakega leta.	15.	februarja 1941., št. 3<3/XYIlI/145.
čilih členov 34. do 37. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni. Vpisati se mora v izkaze o stanju živalskih kužnih bolezni, ki jih predlagajo podrejena oblastva ministrstvu za kmetijstvo kakor tudi v izkaz (bilten) o stanju živalskih kužnih bolezni, ki ga izdaja ministrstvo za kmetijstvo.
(*) Banska uprava naroči vsem podrejenim obla-stvoin, naj opozore posestnike svinj na dolžnost, da to bolezen prijavljajo in objavi navodila za spoznavanje te kužne bolezni, kakor so priložena tej naredbi.
(:l) Ce bi se bolezen opazila pri svinjah ob prevozu po železnici ali z ladjo, je po določilih člena 36. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni ravnati tako, kakor je predpisano s členom 11. pravilnika o prevažanju živali in živalskih surovin po železnici ali z ladjo.* Ce pa se pojavijo pri svinjah, ki se ženejo ali prevažajo po cesti, sumljivi znaki za nalezljivo ohromelost svinj, mora lastnik ali oseba, ki ji je zaupano nadzorstvo nad svinjami, to takoj prijaviti pristojnemu organu najbližjega občinskega oblastva, ki odredi takoj, da se peš gonja oziroma prevoz ustavi in da se spravijo svinje do ugotovitve bolezni v primerne hleve, kjer morajo biti ločene od drugih svinj.
(’) Za sumljive, da so bolne za nalezljivo ohromelostjo svinj, je imeti svinje, na katerih se pojavijo znaki obolelosti, opisani v navodilih.
(3) Sumljive, da so okužene z nalezljivo ohromelostjo svinj, so svinje, ki so bile poslednjih 40 dni s svinjami, bolnimi za to kugo, ali s svinjami, ki so sumljive, da so okužene, skupaj v istem hlevu ali na kakem drugem kraju (pašniku, sejmu, na prevozu z istimi vozili ipd.), ali pa so drugače prišle z njimi v posredni ali neposredni dotik.
II.	POGLAVJE.
Predhodni ukrepi in poizvedbe.
Clen 2.
(‘) Občinsko oblastvo oziroma njega pristojni organ mora, brž ko izve za pojav ali že za samo sumnjo nalezljive ohromelosti svinj in ne da bi čakal na odredbe pristojnega občeupravnega oblastva I. stopnje, ukreniti tole:
a) da se bolne in sumljive svinje ne puščajo iz prostora, kamor so bile spravljene in da se ne gonijo na skupno pašo;
b) da se svinje nikamor ne odženejo iz kraja, v katerem se je pojavila bolezen, da se ne postavljajo na sejme in razstave, ne odpravljajo po železnici ali z ladjo, ne gonijo na skupno pašo in da se do odločbe pristojnega veterinarja ne izdajajo živinski potni listi za svinje jz tega kraja;
c) da se trupla poginulih svinj čuvajo s potrebno previdnostjo na ločenem in varnem kraju do prihoda pristojnega veterinarja;
Č) da se svinje, ki bi se mogle okužiti s to kužno boleznijo, varno ločijo od bolnih in sumljivih svinj;
d) da so svinje iz zakuženega dvorca ne odženejo nikamor.
('-') Občinsko oblastvo oziroma njega pristojni organ mora ob odreditvi ukrepov iz odstavka 1. takoj popisati vse svinje v kraju.
C) V občinah, ki imajo svojega veterinarja, mora le-ta hitro poizvedeti, obstoji li nalezljiva ohromelost
TUradni list< št. 101/22 iz 1. 1030,
svinj in v kakšnem obsegu ter mora o uspehu takoj poročati pristojnemu oblastvu.
(*) Prijave o pojavu nalezljive ohromelosti svinj ali o’sumnji na to bolezen se morajo dostaviti pristojnemu občeupravnemu oblastvu I. stopnje po najhitrejši poti.
(5) Brž ko občeupravno oblastvo I. stopnje izve za pojav nalezljive ohromelosti svinj v kakem kraju ali za sumnjo na to kužno bolezen, mora takoj odposlati svojega pristojnega veterinarja radi poizvedb po členu 40. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni,
(°) Ce se ob poizvedbah v kakem kraju ugotovi nalezljiva ohromelost svinj ali sumuja na to bolezen, mora veterinar pregledati vse sumljive svinje v tem kraju in ugotoviti, ali ni bila kužna bolezen morda vnesena iz kakega drugega kraja. Ce je sumnja upravičena, se morajo opraviti poizvedbe in pregled tudi v tem kraju. Pri poizvedbah se mora upoštevati tudi okoliščina, da se ta kužna bolezen često raznaša z mesom svinj, zaklanih v inkubacijski dobi. Poleg tega je ugotoviti, ali niso bile' pred spoznavo bolezni in v kritičnem času bolne ali sumljive svinje odpravljene tudi v druge kraje in če so bile, se morajo opraviti poizvedbe in pregled tudi v teh krajih.
(7) Ce so bile bolne ali sumljive svinje pripeljane iz drugih srezov ali mest ali so bile tja odpravljene ali če je upravičena sumnja, da je bila kužna bolezen prenesena ali da se je mogla prenesti v te kraje, mora veterinar o tem po najkrajšem potu obvestiti pristojno občeupravno oblastvo I. stopnje radi nadaljnjih poizvedb.
(N) Ce so zakuženi dvorci kakega kraja, v katerem je ugotovljena kužna holezen, v neposredni bližini naselbine kakega sosednega kraja, ali če je upravičena sumnja, da se je mogla kužna bolezen na kakršen koli način razširiti tudi v druge sosedne kraje, se morajo opraviti poizvedbe in pregled vseh sumljivih svinj tudi v teh krajih.
(“) Ob priliki poizvedb oziroma pregleda mora občinsko oblastvo ali njega pristojni organ predložiti v dveh izvodih popis svinj zakuženega kraja; en izvod prejme veterinar občeupravnega oblastva I. stopnje, drugega pa občinsko oblastvo. Naknadne spremembe (pogin, prirastek ipd.) mora občinsko oblastvo takoj vpisati v svoj spisek in o tem obvestiti pristojno nadzorno oblastvo.
(10) Ce se ugotovi nalezljiva ohromelost svinj na svinjah, ki so bile v kritičnem času uvožene iz tuje države, je o tem takoj poročati tudi ministrstvu za kmetijstvo.
G1) O prvem ugotovljenem primeru nalezljive ohromelosti svinj v srezu, kjer do takrat te bolezni ni bilo, mora sresko načelstvo brzojavno poročati pristojni banski upravi. Ce se ugotovi v kaki banovini prvi primer te bolezni, mora banska uprava o stvari brzojavno poročati ministrstvu za kmetijstvo.
(ls) Splošne določbe o razglašanju kužnih bolezni so predpisane s členom 45. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni.
111.	POGLAVJE.
Veterinarsko-polioijski ukrepi.
Clen 3.
A.	V zakužonem dvorcu.
C) V dvorcu, v katerem se ugotovi nalezljiva ohromelost svinj, se morajo postaviti vse svinje pod hlevsko zaporo. Ce je mogoče, naj sc ločijo zdrave svinje od bol-
nih. Ce je dvorec dobro ograjen in ločen tako, da vanj nimajo pristopa tuji ljudje in živali, se smejo zdrave svinje puščati, v ograjeni prostor.
(-) Pod zaporo se morajo postaviti tudi dvorci, v katerih so se našle svinje, ki so sumljive da so okužene, kakor tudi dvorci, ki neposredno mejijo na zakuženi dvorec.
(3) V hleve in ograjeni prostor, v katerih so po prednjih odstavkih zaprte bolne ali glede nalezljive ohromelosti sumljive svinje, je prepovedan pristop ljudem in živalim. Take svinje sme krmiti in napajati samo ena za to določena domača oseba (iz zakuženoga dvorca), ki si mora dosledno po vsakem opravku pri svinjah pred-pisno razkužiti obutev in roke.
(') Prepovedano je dovažanje svinj v dvorce, ki so zaradi te bolezni pod zaporo. S svinjami, pripeljanimi v dvorce, ki so pod zaporo, se ravna tako, kakor s svinjami, ki. so že v teh dvorcih.
(■') Osebe, ki so bile zaposlene v zakuženih dvorcih, si morajo pred odhodom očistiti in razkužiti svojo obutev in ne smejo zahajati v druge dvorce.
(“) Osebam, ki se bavijo s trgovino z živino, mesarjem, rezarjem, ciganom kakor vsem tistim, ki se bavijo s krošnjarjenjem, je prepovedano zahajanje v zakužene dvprce.
(7)	Gnoj iz zakuženih ograd (hlevov) se mora odlagali in zbirati na določenem mestu fia enem kraju dvorca, če je mogoče v posebnih zaprtih jamah. Polivati se mora s sveže gašenim apnenim beležem. Odtod se sme odnašati po prestanku bolezni samo na tista polja, kamor svinje ne prihajajo in to šele potem, ko je gnoj že prevrel. Nato se mora takoj poorati.
(*) Trupla poginulih svinj se morajo po opravljenem pregledu s kožo vred po predpisih uničiti, po možnosti ha kraju samem.
(") Iz dvorcev, ki so pod zaporo, se ne sme iznašati sveže svinjsko meso niti deli oziroma odpadki zaklanih svinj. Ravno tako je prepovedano iznašati pomije iz takih dvorišč.
B.	V z a k u ž e n e m kraju in zakužene m okolišu.
Clen 4.
O)	Ce se ugotovi v kakem kraju nalezljiva ohromelost svinj, pa četudi samo v enem dvorcu, se mora odrediti zapora tega kraja oziroma okoliša (kvarta) v velikih mestih. Po topografskih razmerah se lahko postavi samo en del dotičnega kraja pod zaporo, če to dopuščajo naravne meje.
(-•) Po naravi kužne bolezni in po krajevnih razmerah sme pristojno občeupravno oblastvo prve stopnje razširiti zaporo tudi na sosedne ogrožene kraje ali samo na nekatere njihove dele, ne glede kateri občini pripadajo ti kraji; po določilih § 12. zakona o občem upravnem postopku sme prekoračiti tudi meje svojega območja, vendar mora o tem obvestiti tisto oblastvo, v čigai območju je storilo ta ukrep, kakor tudi svoje neposredno nadzorno oblastvo.
C) Ce ogroža nalezljiva ohromelost svinj s svojim širjenjem, več krajev ali občin kakega območja, sme banska uprava (za upravo mesta Beograda ministrstvo za kmetijstvo) proglasiti celo ogroženo območje za zakužen okoliš in v njem omejiti ali povsem ustaviti vsakrsen
promet s svinjami.	_	_	.	• . .
C) V kraju pod zaporo so prepovedani svinjski sejmi, razstave svinj in vsakršna gonja svinjskih čred v trgo-
vinske namene. Na polih — cestah, ki vodijo Skozi zakužene kraje, se smejo svinje prevažati samo v dobro za- -Pitih 'ozilih, vendar je ob takih prilikah prepovedano vsako ustavljanje v teh krajih.
( ) V zakužeuem kraju je prepovedana gonja svinj na skupno pašo.
C') Prepovedano je rezanje svinj v zakužeuem kraju.
(') Prepovedano je dovažanje svinj za nadaljnjo rejo \ zaprte in zakužene kraje. Svinje za zakol se ne smejo dovažati, če se pa pripeljejo, se morajo neodložno zaklati v roku 48 ur, oziroma v večjih krajih spraviti na klavnici v klavnične ograde, odkoder se ne smejo nikamor več odpravljati.
C) Prepovedano je kakršno koli cepljenje svinj v zakuženem in zaprtem kraju brez poprejšnjega dovoljenja banske uprave (za območje uprave mesta Beograda ministrstva za kmetijstvo).
(°) Občinska oblastva morajo oskrbeti pri vhodu v zakužene kraje in zakužene dvorce table z razločnim in \elikim napisom:	lukaj je nalezljiva ohromelost svinj.<
Table se odstranijo, ko prestane kužna bolezen.
IV. POGLAVJE,
Zdravljenje in cepljenje svinj proti tej bolezni.
Člen 5.
C) Svinje, obolele na tej bolezni, sme zdraviti samo pristojni uradni veterinar. Ravno tako sme vobče zdraviti v zakuženih dvorcih samo uradni veterinar.
(•) Ker se ni zanesljive metode zaščitnega cepljenja proti tej bolezni, so taka cepljenja prepovedana. Ministrstvo za kmetijstvo more ob posebej predpisanih pogojih dovolili poskusno cepljenje proti tej .bolezni in č-e bi se tako cepljenje izkazalo kot uspešno, predpisati njegovo nadaljnjo uporabo.
V. POGLAVJE.
Klanje svinj in promet z mesom in svinjami za zakol.
Clen 6.
C) Ker je zelo malo verjetnosti, da bi bolne svinje ozdravele in je bolezen zelo prenosna ter tudi še ni uspešnega cepiva proti tej bolezni niti ni drugega uspešnega zdravljenja, se priporoča lastnikom svinj, bolnih in sumljivih za nalezljivo ohromelostjo svinj, da take svinje radi uporabe mesa pokoljejo. Ce lastniki soglašajo s tem klanjem, se jim da kot odškodnina v mejah razpoložljivih kreditov za bolne svinje 20% njih tržne vrednosti, za zdrave in sumljive svinje pa 30% to vrednosti.
(-) C e se pojavi nalezljiva ohromelost svinj v omejenem številu in na enem kraju oziroma kraju, kjer je do takrat sploh ni bilo, in če je verjetno, da se bo mogla s klanjem bolezen popolnoma zatreti, se sme odrediti prisilni zakol vseh okuženih in sumljivih svinj. O tem odloča ministrstvo za kmetijstvo na predlog banske uprave, odškodnina pa se odreja po predpisih členov 94. do 102. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni s tem, da se ima odrediti s 70% običajne tržne vrednosti, meso pa so mora uničiti, o čemer odloča banska uprava.
(J) Samo z dovoljenjem občeupravnega oblastva prvo stopnje in ob navzočnosti pristojnega veterinarja so smejo bolne in sumljive svinje klati na kraju samem ali na za to določenem kraju. Presojanje mesa glede uporabnosti za človeško hrano se mora ravnati po auatoinsko-pato-
loških spremembah. Zaklane bolne in sumljive svinje, kolikor je njih meso uporabno za Človeško hrano, se smejo ukoriščati samo, če se meso sterilizira na način, kakor je predpisan glede mesa svinj, bolnih za svinjsko kugo, to je, prekuhano v vodi ali vodni pari ali pečeno ali šalamurjeno (presoljeno) in prekajeno po predpisih člena 68. pravilnika za pregledovanje klavnih živali in mesa in veterinarsko nadzorstvo živil živalskega izvora.* Ta postopek se mora izvršiti pod nadzorstvom veterinarja.
(’) Meso za nalezljivo ohromelostjo svinj bolnih ali sumljivih svinj se sme iznašati iz zakuženega dvorca samo v kuhanem, pečenem ali prekajenem stanju.
(■'’) Pri pregledu zaklanih, bolnih in za nalezljivo ohromelostjo sumljivih svinj mora preglednik v vsakem primeru zapleniti možgane in hrbtni mozeg in oboje uničiti, v kolikor ni potrebno da se odpošlje veterinarskemu zavodu na preiskavo.
C) Prodajo in klanje zdravih in nesumljivih svinj v zaprtem kraju za izključno lokalno porabo v zakuže-nom kraju-sme dovoliti pristojno občeupravno obla-stvo prve stopnje s tem, da se na živinskih potnih listih za te svinje zapiše z rdečim klavzula: Za klanje v kraju«. Pristojni preglednik mesa opravi pregled takih svinj s posebno pazljivostjo, po opravljenem zakolu pa je obvezna temeljita razkužitev.
(r) Iz samega zakuženega kraja se ne smejo niti zdrave niti sumljive svinje nikamor odpravljati, pa tudi ne radi neodložnega zakola.
(8)	Iz nezakuženega kraja zaprtega okoliša se smejo odpravljati zdrave pitane svinje radi neodložnega zakola samo z dovoljenjem banske uprave, in to samo v za to določeno javno ali industrijsko klavnico dotičnega kraja, ali najdalje v območju dotične banovine, pri čemer mora biti klavnica pod stalnim veterinarskim nadzorstvom in pri kateri je poslovanje tako urejeno, da je izključeno raznašanje kužnih kali. Take svinje se ne smejo prevažati v klavnice zunaj območja dotične banovine.
V tem primeru se morajo prevažati s sledečimi pogoji:
a) pred odpravo iz dvorca mora pregledati pristojni veterinar svinje na kraju samem in ugotoviti, ali so vse svinje v tem dvorcu kakor tudi svinje, ki se odpravijo, zdrave in nesumljive;
b) v primeru povoljne ugotovitve izda pristojni veterinar prosilcu potrdilo, v katero zapiše ime in priimek lastnika, kraj in hišno številko, število in opis svinj po vrsti, barvi, spolu in starosti, dan in uro opravljenega pregleda ter nesumljivo zdravstveno stanje svinj;
c) potrdila, ki spremljajo take pošiljke svinj, veljajo 24 ur, računajoč od časa pregleda, v katerem roku se morajo svinje odpraviti na klavnico v namembnem kraju;
č) prevoz je dovoljen samo z vozili ali kamioni, ki so za ta namen posebej prirejeni in morajo biti tako napravljeni, da je izključeno izpadanje izločkov. Takim vozilom je prepovedano se spotoma zadržavati. S takimi svinjami se ne smejo na istih vozilih odpravljatf nikake druge živali niti predmeti. Spotoma ni dovoljeno nikako prekladanje niti dokladanje. Ce bi se moralo prekladanje izvršiti iz tehničnih razlogov, se mora opraviti kar najhitreje in prav previdno;
d) takoj i>o razložitvi se mora vozilo predpisno razkužiti v navzočnosti klavničnega veterinarja;
* >Siužbeui liste-št. 470/76 iz 1. 1039.
e) o odpošiljavi svinj mora pristojni veterinar, ki je svinje pregledal in v čigar navzočnosti so se naložile, na račun odpošiljatelja po najkrajši poti obvestiti klavnico, za katero so svinje določene, kakor tudi pristojno občeupravno oblastvo prve stopnje, na čigar območju je klavnica;
f) za take svinje se izdajo po nalogu pristojnega veterinarja živinski potni listi, v katere se mora z. rdečilom vpisati klavzula:	Iz zaprtega okoliša zaradi nalezljive ohromelosti svinj« — za neodložen zakol«;
g) take svinje se morajo takoj, vsekakor pa najkasneje v roku 24 ur po prihodu v klavnico zaklati;
h) uprava klavnice mora po prihodu svinj in o njih zakolu obvestiti občeupravno oblastvo prve stopnje, s čigar okoliša izvirajo svinje, kakor tudi tisto oblastvo, na čigar območju (teritoriju) je klavnica;
i) meso takih svinj se ne sme izvažati v inozemstvo.
(*) Ministrstvo za kmetijstvo sme v izjemnih primerih dovoliti oddajanje zdravih svinj iz nezakuženih dvorcev zakuženega kraja specialnim klavnicam radi neodložnega zakola ob posebnih pogojih varnosti.
VI. POGLAVJE.
Potovanja veterinarja in nadzorstvo nad odrejenimi ukrepi.
Člen 7.
(*) Poleg potovanj radi poizvedb ob nastopu kužne bolezni in radi zaključne revizije se napotujejo veterinarji občeupravnega oblastva, po potrebi pa tudi veterinarji banske uprave in ministrstva za kmetijstvo, v za-kužene in zaprte kraje radi nadzorstva nad izvajanjem odrejenih ukrepov in nad delom pri odvračanju kužne bolezni. Ce se pokažeta potreba in upravičenost, sme banska uprava odposlati v zakuženi okoliš veterinarja za daljšo dobo, da se čim uspešneje izvedejo za odvrnitev kužne bolezni potrebni ukrepi.
(-') Pristojni organi občinskih oblastev morajo stalno nadzorovati izvajanje odrejenih ukrepov in prijavljati vsak prekršek svojemu občinskemu oblastvu, ki postopa dalje po zakonu.
(3) ‘Stroški za službena potovanja veterinarja gredo v breme odprtih proračunskih kreditov in morebitnih drugih razpoložljivih javnih sredstev, izplačujejo se pa po predpisih za službena potovanja' državnih uradnikov.
VII. POGLAVJE, čiščenje, razkuženje in zaključna revizija.
Člen 8,
(l)	Ko vse bolne svinje prebolijo, poginejo ali se zakoljejo, se morajo po navodilih pristojnega veterinarja očistiti in razkužiti zakuženi hlevi in ograde, kakor tudi vsi predmeti, ki so prišli s svinjami v zakuženem dvorcu v dotik. Oboje se mora opraviti v času in v roku, ki ju odredi občeupravno oblastvo prve stopnje. Čiščenje in razkuženje nadzoruje občinski veterinar, če ga občina ima, če ga nima pa kaka-zanesljiva oseba izmed občinskih organov.
(s) Pri čiščenju se mora uporabljati vroč pepelni lug, za razkuženje pa 'S%— o% raztopina lužnega kamna (natrijev hidroksid). Predmeti brez vrednosti se morajo sežgati.
(■') Stroške za čiščenje pred razkuženjem in za delovno moč, potrebno pri razkuženju, nosi lastnik, za na-
bavo razkuževalnih sredstev pa občina (člen 107., odst.
2.,	zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni). Če kdo od lastnikov ne bi opravil čiščenja in razkuženja v danem roku in kakor je odrejeno, izvrši to občina na njegove stroške, proti krivcu pa vloži ovadim višjemu oblastvu.
(*) Banske uprave dajejo občinam po potrebi in v mejah razpoložljivih kreditov na razpolago primerna sredstva za razkuževanje.
(5) O opravljenem razkuženju mora občinsko obla-stvo poročati občeupravnemu oblastvu prve stopnje. Ko prejme občeupravno oblastvo prve stopnje poročilo, da je razkuženje izvršeno, odpošlje; v zaktiženi kraj svojega veterinarja radi zaključne revizije. Le-ta pregleda vse svinje tega kraja in izvršitev razkuženja. Po vrnitvi predloži poročilo.
(I!) Če ugotovi veterinar ob reviziji, da čiščenje in razkuženje ni opravljeno ali da ni popolno, odredi, da se opravi v njegovi navzočnosti ali dopolni na stroške lastnika, proti krivcu pa predloži prijavo pristojnemu oblastvu. Če se dela za popolnitev razkuženja ne bi mogla končati v teku dneva, zadevajo stroški za ponovno veterinarjevo potovanje lastnika oziroma krivca.
vin. poglavji:.
Prcstanek kužne bolezni.
Člen f).
(') Da je kužna bolezen minila, se razglasi štirideseti dan po poginu, zakolu ali ozdravljenju poslednje bolne svinje, ko ni več sumljivih svinj in ko se opravita čiščenje in razkuženje.
(2)	V tem primeru razglasi občeupravno oblastvo prve stopnje po določilih. Čl. 48. zakona o odvračanju In zatiranju živalskih kužnih bolezni kužno bolezen za minulo in ukine vse odrejene ukrepe.
O V zakuženih dvorcih, v katerih je bila nalezljiva ohromelost svinj, lastniki ne smejo imeti v hlevih in ogradah in tudi ne postaviti vanje nove svinje preden pretečejo J meseci od dne, ko je kužna bolezen pre-nehaia.
•
ix. poglavji;.
Kazni.
Člen 10.
(') Prekrški členov 1., 2., 3., 4., 5.. 0., 8. in 0. te na-redbe se kaznujejo po členu 113. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni iz leta 1028.
(-) Denarne kazni in čisti dobiček od prodanih živali, živalskih proizvodov in predmetov, zaplenjenih zaradi prekršitve določb te naredbe, pripadajo v celoti državnemu skladu za odvračanje živalskih kužnih bolezni.
X. POGLAVJE.
Zaključne določbe.
Člen 11.
Ta naredba stopi v veljavo na dan razglasitve v ^Službenih novinalu.
V Beogradu dne <i. februarja 1941.; št. 8040,TV.
Minister za kmetijstvo dr. lir Čubrilovič s. r.
Dodatek k naredbi ministrstva za kmetijstvo 31. 8010/1V od (i. tebr. 1941.
Navodila
za spoznavanje nalezljive ohromelosti svinj in zaščito pred njo.
Nalezljiva ohromelost svinj je zelo nevarna kužna bolezen, ki je bila v naši državi prvič ugotovljena konec minulega leta v nekaterih srezih dravske banovine. Bolezen je nevarna zaradi tega, ker se zelo lahko prenaša, zelo težko zdravi in je v večini primerov neozdravljiva.
To kužno bolezen povzroča posebna kužna kal, ki ni vidna niti z najmočnejšimi pripravami, je pa v vseh izločkih telesa bolne živali, v slini, seču, blatu pa tudi v vseh delih telesa, mesu in organih. Največ jih je v možganih in v hrbtnem mozgu. Ko pridejo kali te bolezni v telo zdrave živali, minejo 3 do 35 dni, dokler se ne pojavijo prvi znaki bolezni. V tem času se navadno ne opažajo nikaki znaki obolenja na okuženih svinjah, svinje so na videz zdrave, so pa vendarle raznašalke bolezni (in to po seču, slinah, blatu in ostalih izločkih).
Za to kužno boleznijo obolevajo vse vrste svinj, mlade kakor tudi stare in posebno še prašički. Bolezen se pojavlja skozi celo leto, najbolj pa spomladi in v jeseni. Odstotek poginov .je velik, vendar ni vedno enak, giblje se med K) do 80%.
Znaki bolezni. Bolezen je lahko nagla (akutna) in traja tedaj 2 do 8 dni, ali pa je kronična in traja lahko nekaj tednov.
Pri akutnem (naglem) obolenju se pojavljajo tile znaki: Prva dva dneva so obolele svinje pobite, imajo zmanjšan tek" do hrane, bruhajo in imajo zapeko. Ni pa potrebno, da se pojavijo vsi ti znaki pri vsaki oboleli živali. Nato se pojavlja razdraženost, ki se kaže v drgetanju posameznih delov telesa, z nepravilnimi, nenaravnimi gibi, svinja se vrti v krogu, se opoteka pri hoji, predvsem pa zanaša zadnji del telesa, ima krče, koža in mišice so ji izredno občutljivi. Pri dotiku ali gibu čuti svinja bolečine in cvili glasno. Če se bolezen razvija naprej, se pojavlja ohromelost nog, svinja šepa, se dviga težko in naposled sploh ne more več stati. Če se ji pri vstajanju nekoliko pomaga, klecne in ostaja dalj časa v klečečem stanju. Ko ne more več vstajati, leži postrani in pregiblje noge kakor pri plavanju. Ves čas bolezni je zavest živali ohranjena, hrano jemlje slabo ali sploh ne, vendar jo požre, če .jo dobi v »gobec. Telesna temperatura jo normalna ali pa samo malo zvišana, neposredno pred poginom pa pade pod normalo.
Pri kroničnem obolenju so znaki v glavnem isti, bolezen pa traja dalj časa, tudi po nekaj tednov. V tem primeru pride, čeprav zelo redko, tudi do ozdravljenja; tedaj popuščajo znaki ohromelosti postopoma, vendar po večini tudi po ozdravljenju ne izginejo popolnoma.
Kako se bolezen prenaša? Bolezen se prenaša tako, da se kužne kali, ki so v bolni svinji in na predmetih, s katerimi je prišla v dotik, na kakršen koli način prenesejo na zdravo svinjo in jo okužijo. To se zgodi po neposrednem dotiku zdravih svinj z bolnimi na živinskih sejmih, pašnikih, pri nakupu iz nepoznanih vzrejališč, to je z mešanjem bolnih svinj med zdrave, s tihotapljenjem svinj iz zakuženih območij (morebiti tudi preko meje) ipd. Bolezen se lahko prenaša tudi s krmo ali vodo, mesom. deli ali organi bolnih svinj in njih izločki, zakuže-nimi s kalmi bolezni. Bolezen more prenašati tudi človek l na svoji obutvi in obleki, čc je bil pri bolnih in prišel
nato k zdravim svinjam, ne da bi si bil poprej obojo razkužil.
Zaščita. Zaščita je v tem, da so prepreči zdravim svinjam, da bi prišle v dotik s kužnimi kalmi. Zato se je treba izogniti vsemu, kar omogoča prenos bolezni, kakor n. pr. gonji svinj v ogroženem okolišu na živinske sejmo in skupne pašnike, kupovanju svinj iz neznanih, sumljivih vzrejališč, uvozu svinj iz zakuženih držav po legalnem potu, zlasti pa tihotapskem prigonu. Tzogniti se je predvsem nabavi s kalmi onesnažene krme kakor tudi mesa, delov in organov bolnih svinj. Preprečiti se mora vsakršno zahajanje v svinjske hleve ljudem, o katerih se sumi, da so bili v dotiku z bolnimi živalmi, kakor so to trgovci, prekupčevalci ipd.
Vsi mogoči primeri zaščite so navedeni v naredbi o odv račanju te bolezni.
Poudariti je treba še to, da dosedaj še ni nikakega uspešnega cepiva proti tej bolezni; za razkuževanje pri tej kužni bolezni pa se priporoča mešanica svežega gašenega apna, razredčenega z 2%nim lužnim kamnom (natrijev hidroksid).
Prijavljanje bolezni. Prav posebno važno je, da vsak, kdor opazi na svojih ali kogar koli svinjah znake nalezljive ohromelosti svinj, kakor so opisani, to takoj prijavi občinskemu oblastvu, le-t6 pa poroča o tem sreskenni načelstvu.
Sresko načelstvo odpošlje nato svojega veterinarja, da takoj ukrene vse potrebno za odvrnitev bolezni. Kdor bolezen utaji, je kriv po zakonu in se kaznuje.
Bolezen je komaj vnesena v našo državo in se da še izkoreniniti, če bo vsakdo zadostil svoji dolžnosti, sicer bodo trpeli zaradi nje posamezniki in vsa država veliko škodo.
192.
Devizna tolmačenja.*
Zaradi nejasnega razumevanja predpisov člena 1. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami** dajem na podstavi člena 21. tega pravilnika tole pojasnilo:
S trgovino (prometom) z inozemskimi plačilnimi sredstvi po prvem odstavku člena t. tega pravilnika se razume sklepanje ali izvrševanje pogodb o nakupu in prodaji, inenji, posodbi, posojilu in prenosu (transferu), ki imajo za predmet inozemska pl3-čilna sredstva.
Z devizami po teh predpisih se razumejo vsa inozemska plačilna sredstva in terjatve v inozemski valuti.
Z inozemskimi plačilnimi sredstvi po gorenjih predpisih se razumejo:
a)	efektivni	inozemski denar (kovan, papirnat, bankovci ipd.), kolikor ni odtegnjen iz	prometa, pa	tudi v
tem primeru, dokler ne preteče rok za njegovo odtegnitev iz obtoka; b) vsi na inozemsko valuto glaseči se plačilni nalogi, akreditivi, kreditna pisma, nakazila, čeki, menice in vrednostni papirji, če so izdani v inozemstvu.
S kovanim zlatom po predpisih sedmega odstavka člena 1. tega pravilnika se razume tudi zlati denar (zlat-
* »Službene	novine kraljevine	Jugoslavije«	z dne
6.	marca 1941.,	št. 52 in z dne 7.	marca 1941.,	št. 53/
/XX VI/22G.
** »Službeni liste (št. 432/03 iz 1. 1031. in) Št. 400,52 iz 1. 1934.
niki, cekini), ki je odtegnjen iz prometa, najsi je preluknjan ali ne.
Bančni in valutni oddelek naj objavi lo tolmačenje in skrbi za njegovo izvrševanje.
V Beogradu dne 1. marca 1941.; št. 12.240/VIII.
Minister za finance dr. J. Šutej s. r.
Zaradi neenakega tolmačenja, kdo je devizni t U z e m e c ali i n o z e m e c, dajem na podstavi člena 21. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami tole tolmačenje:
Devizni tuzemci po deviznO-valutnik predpisih so liste fizične in pravne osebe, ki imajo v državi svoje stanovališče, stalno bivališče, poklic, sedež ali pri podjetjih in obratih kraj uprave, kakor tudi podružnice inozemskih podjetij in obratov v državi, ne glede na to, ali so pravno samostojne ali ne.
Devizni inozemci po istih predpisih so tiste fizične in pravne osebe, ki imajo v inozemstvu /svoje stanovališče, stalno bivališče, sedež ali kraj uprave, kakor tudi podružnice domačih podjetij, obratov in poslovanja v inozemstvu ne glede na to, ali so pravno samostojne ali ne, da le kraj njih uprave ne leži v državi.
V dvomu naj odloči bančni in valutni oddelek, ali naj se oseba šteje za deviznega tuzemca ali deviznega inozemca.
Bančni in valutni oddelek naj skrbi za izvrševanje te odločbe.
V Beogradu dne 1. marca 1941.; št. 12.270/V11I.
Minister za finance dr. J. Šutej s. r.
193.
Takse na posle preskrbovalnih ustanov.*
Na. razna vprašanja o uporabi taksnih predpisov na posle preskrbovalnih ustanov daje oddelek za davke na podstavi člena 43. zakona o taksah tole pojasnilo:
Z uredbo o rezervah hrane z dne 27. julija 1939., M. s. št. 841 (»Službene novine« št. 177/L1X, str. 1005/39), pravilnikom za izvrševanje uredbe o rezervah hrane z dne 27. novembra 1939., št. 3G.800/I (»Službene novinec z dne 12. decembra 1939., št. 285/C, str. 1601/39) in uredbo o preskrbovalnih ustanovah z (jne & novembra 1940., M. s. št. 1481 (»Službene novine« z dne 9. novembra
1940.,	št. 259/XC, str. 1972/40)** je naložila država občinam dolžnost, da nabavijo rezerve hrane in kuriva in s tem pravilno in brez molenj oskrbujejo prebivalstvo.
Ko opravljajo te po državi, predpisane dolžnosti, opravljajo občine dejansko javne posle v imenu države in za državo in so potemtakem pri opravljanju teh. poslov po točki 4. člena 5. zakona o taksah oproščene plačila taks.
Ker je to osebna oprostitev, na katero ne vplivajo člen 8. zakona o taksah in podobni predpisi ostalih pri-
* Službene novine kraljevine Jugoslavije- z dne
4.	marca 1941., št. 50/XXV/213.
** -'Službeni list; št. 04/14 oz. 95/20 oz. 013/91 iz letu 1940.
stojbinskih zakonov, se ta oprostitev praktično uporablja na vloge, ki se pošiljajo v področju teh poslov oblastvom, kakor tudi na poslovanje oblastev po teh vlogah.
Kar se pa tiče taksiranja pravnih poslov, ki se pojavljajo o priliki teh poslov, se pojasnjuje takole:
Ker se godi celokupno preskrbovanje občin z blagom radi prehrane prebivalstva in njegove preskrbe s kurivom na komercialni podlagi in po komercialnih običajih in ker tudi občine same po svojih preskrbovalnih ustanovah opravljajo čisto trgovinske posle, je treba podrediti te posle glede plačila taks določbi drugega odstavka pripombe 3. k tar. post. 12. zakona o taksah, kar pomeni, da je treba za vse listine o teh poslih (naročilo, naročilnica, sklepnira ipd.) plačati samo takso din 1'—.
Ker so te preskrbovalne ustanove po predpisih člena 3., odst. 1., uredbe o preskrbovalnih ustanovah samostojne poslovne ustanove občin in ker opravljajo čisto trgovinske posle, ne velja glede taks za račune in pri-znanice, ki se tem ustanovam predlagajo, predpis pripombe I. k tar. post. 34. zakona o taksah, po katerem je treba za saldiran račun, predložen samoupravnim blagajnam, plačati takso po tar. post. 33. zakona o taksah, marveč velja predpis pripombe 2. k tar. post. 33. zakona o taksah, po katerem prejem vsote v listini, napravljeni o določenem pravnem poslu, ni zavezan taksi. To pomeni, da je treba na račun, predložen tem ustanovam, v katerem se potrjuje tudi prejem v računu navedene vsote, pobrati samo takso iz tar. post. 34. zakona o taksah.
Na račune pa, ki jih izdajajo te ustanove zasebnikom, je treba, če je v njih potrjen prejem v računu navedene vsote, vselej pobrati takso iz tar. post. 34. zakona o taksah po pripombi 2. iz tar. post. 33. tega zakona, ker se v teh primerih vobče ne more uporabiti pripomLa 1. iz tar. post. 34. zakona o taksah.
Ker uživajo te ustanove osebno oprostitev iz točke 4. člena 3. zakona o taksah, zadeva pri teh pravnih poslih dolžnost, plačati, takso, po členu 8. zakona o taksah ne-oproščeno stranko.
Kar se pa tiče pravnih poslov v zvezi z najemanjem posojil iz člena 4., odst. 2., uredbe o preskrbovalnih ustanovah, so ti pravni posli oproščeni plačila takse po predpisih člena 5., odst. 2., te uredbe in na to oprostitev kot stvarno oprostitev nimajo nikakršnega vpliva predpis člena 8. zakona o taksah in podobni predpisi ostalih pri-stojbinskih zakonov.
Ker imajo te ustanove, ki opravljajo samo te posle čisto trgovinske narave, trgovski značaj, torej značaj zasebnika, kar ne nasprotuje predpisu točke 4. člena o. zakona o taksah, ne morejo biti vloge, ki jih pošiljajo zasebniki tem ustanovam, zavezane nikakršni taksi.
■  ----------
11)4.
Razne objave iz »Službenih novin“.
številka 282 z dne 5. decembra 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov 11. št. 4118 ozi-toma 4294 sta napredovala pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani: ing. K u b i a s Julij, višji rudar-
ski pristav VII. položajne skupine, za rudarskega svetnika VI. položajne skupine in ing. Zupančič'Aloj z', rudarski višji pristav VII. položajne skupine za svetnika VI. položajne skupine.
Z odločbo ministra za promet z dne 19. oktobra
1940.	so bili premeščeni: a) po službeni potrebi: Klopčič Blaž, prometnik VIII. položajne skupine postaje Primorski Dolac, v postajo Ljubljana; Rataj Gabrijel, strojevodja VIII. položajne skupine kurilnice Maribor, v kurilnično izpostavo Rogatec; Izlakar Janez, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Trbovlje, v postajo Litija; Tomi če vic Rado s a v, prometni uradnik IX. položajne skupino postaje Slovenj Gradec, v postajo Tezno; S t a n o j 1 o v i o Andri ja, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Verd, v postajo Zidani most; Cetina Frančišek, pomožni prometnik X. položajne skupine postaje Pesnica, v postajo Ruše; Podboj Martin, pomožni vlakovodja X. položajne skupine postaje Tezno, v postajo Pesnica; Roš Ivan, pomožni vlakovodja X. položajne skupine postaje Zidani most, v postajo Rakek; Moljk Karel, pomožni strojevodja X. položajne skupine ku-rilnične izpostave Sevnica, v kurilnico Ljubljana; b) na prošnjo: J o v a novi č Sava, prometni uradnik in šef postaje Rateče-Planica, za šefa postaje Rogatec; Jordan Dragomir, prometni uradnik VIII. položajne skupine postaje Litija, za šefa postaje Rateče-Planica; Rejec Feliks, prometni uradnik VIII. položajne skupine postaje št. lij, v postajo Maribor; V e reti k Ignacij, nadzornik brzojava VIII. položajne skupine v Zidanem mostu, za nadzornika brzojava Ljubljana 2; F u g i n a Vladimir, nadzornik signalov Vlil. položajne skupine v Zidanem mostu, za nadzornika signalov v Ljubljani-Rakovniku.	-
številka 283 z dne 6. decembra 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 21. novembra 1940., št. 109.024, je bil postavljen na prošnjo za sodnika okrožnega sodišča IV. položajne skupine 1. stopnje v Mariboru Juhart Franc, sodnik okrajnega sodišča iste položajne skupine in stopnje v Mariboru.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 21. novembra 1940., št. 109.025, so bili premeščeni na prošnjo: k okrajnemu sodišču v Šoštanju Vičič Oton, sjdnik okrajnega sodišča VI. položajne skupine v Murski Soboti; o okrajnemu sodišču v Mariboru Klavs Stanko, sodnik okrajnega sodišča VIL položajne skupine v Ljutomeru; k okrajnemu sodišču v Ljubljani Pance Vinko, sodnik okrajnega sodišča V. položajne skupine v Litiji; k okrajnemu sodišču v Litiji dr. Umnik Ivo, sodnik okrajnega sodišča VI. položajne skupine v Lendavi; k okrajnemu sodišču v Brežicah dr. Omladič Franc, sodnik okrajnega sodišča VII. položajne skupine v Kozjem; k okrajnemu sodišču v Višnji goii Korber Krnil, sodnik okrajnega sodišča VI. položajne skupine v Ormožu.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. novembra 1940. je napredoval v IV. položajno skupino 2. stopnje Lukman Franc, veroučitelj V. položajne skupine meščanske šole v Celju.
-■ ' —
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Milialek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 21. kosu XII. letnika z dne 12. marca 1941.
Razglasi kraljevske banske uprave
.VI. st. 7425/1.	768
Natečaj.
Zaradi smrti pokojnega g. mr. ph. Frana Kuralta, lekarnarja v Ljubljani, (Gosposvetska cesta 4, ter na osnovi
12.,	18. in 27. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili in čl. 8. pravilnika za izvrševanje tega zakona razpisujem
natečaj
za podelitev novega lekarniškega dovoljenja za voditev in obratovanje javne lekarne pok. mr. ph. Kuralta Frana, Ljubljana, Gosposvetska cesta 4, z že
obstoječim sedanjim rajonom:
Vzhodna stran železniške proge proti Rakeku od Tyrševe ceste do zračne črte podaljšane Gajeve ulice na zahod, odtod sedaj omenjena zračna črta na severni vogal Tomanove in Gajeve ulice, dalje severna stran Gajeve ulice in zahodna stran Tyrševe ceste do železniške proge.
Severna stran Gajeve ulice in zahodna stran Tyrševe ceste od Gajeve do Puharjeve ulice, vogal Bleiweisove in Tyrševe ceste in zahodni del Tyrševe ceste od železnice do Dvorakove ulice, so določeni za nevtralni pas, kamor se ta lekarna ne sme nastaniti.
Imetnik novega dovoljenja imenovane lekarne mora po § 18.,'odst. 2., zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili odkupiti inventar stare lekarne na podstavi njegove trgovske in prometne vrednosti.
Prosilci morajo v roku dveh mesecev po objavi tega natečaja v »Službenih novinah« predložiti tuk. kralj, banski upravi predpisno kolkovano prošnjo s sledečimi prilogami:
1. diplomo magistra ali doktorja farmacije,
2. dokaz o nostrifikaciji, če je izdala diplomo kaka univerza v inozemstvu,
3. državljansko izkaznico,
4. potrdilo o pravici do samostojne voditve lekarne,
5. dokazila o službovanju
(i. potrdilo, da prosilec ni v konkurzu ali v postopku za poravnavo,
7. potrdilo, da prosilec ni 'pod skrbstvom in ni nad njim podaljšana očetovska oblast,
8. potrdilo, da prosilec ni kaznovan in se ne vrši proti njemu kazenski postopek,
9. izpričevalo o zanesljivosti v lekarniškem delu,
10. rojstni in krstni list,
11. nravstveno izpričevalo,
12. potrdilo o izvršeni vojaški obveznosti,
14.	potrdilo o plačanem davku za tekoče leto,
14. potrdilo o plačani članarini lekarniške zbornice oziroma njene sekcije za tek. leto,
15. potrdilo o gospodarskem in družinskem stanju,
16. dokazi o znanstvenem in strokovnem delu v lekarniški stroki.
Prepozno dospele prošnje, kakor tudi prošnje brez navedenih listin, se ne bodo upoštevale.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 1. marca 1941. Namestnik bana pomočnik:
Dr. Majcen s. r.
Vlil. št. 3250/1.	749
Razglas.
Kraljevska banska uprava je odobrila kot reprezentanta oziroma predstavnika Akcijske družbo za kemično industrijo na Dunaju za njeno podružnico v tuzem-stvu poleg Eda Baderja, ravnatelja tovarne za klej v Ljubljani še Rosmana Aleksandra uradnika tovarne za klej v Ljubljani in ing. Froiera Folka, tehn. ravnatelja tovarne za klej v Ljubljani. Kralj, banska uprava dravske banovine.
Ljubljana dne 5. marca 1941.
II.	št. 5584/1-41.	743—3—1
Razglas.
Luckmann Hubert, industrialec iz Maribora, Koroška cesta št. 2, namerava preurediti svojo vodno napravo v Jurov-cih, občina Sv. Vid pri Ptuju, takole:
Obstoječi betonski jez se dvigne za 60 cm. Betonski vodni jarek se preuredi tako, da bo imel prosto pretočno širino 5 m in globočino 1*20 m za maksimalno obratovalno vodo 6 m3/sek; dolg bo 68 m. Ta jarek bo imel pretočno steno z dol-' žino 20 m na koti 14*95, to je 3 cm pod krono zvišanega jezu, in praznotočno zapornico v velikosti 2*50 X 2-05 m. Odvodni zemeljski jarek profila 8-00 X 1*15 metra bo do iztoka v Dravinjo 40 m dolg. Vodno kolo se zamenja z dvema turbinama z vertikalno osjo. Vsaka turbina bo požirala 3 m3/sek vode. Turbini bosta gnali 2 generatorja za proizvajanje električne energije za pogon delavnice za izdelovanje plošč iz lesnih odpadkov. V tem je upoštevana tudi sprememba namena vodne naprave, ki služi sedaj za pogon žage.
Turbini bostu izrabljali:
a) pri nizki vodi 3 m3/sek in pri iz-rabnem padcu 2-37 m bruto silo 95 ks, neto 77 ks;
b) pri 9 mesečni srednji-vodi 6m3/sek in pri izrabnem padcu 2-20 m bruto silo 176 ks, neto 142 ks.
Luckmann Hubert je ob predložitvi ustreznega projekta zaprosil za podelitev yodopravnega dovoljenja za nameravane spremembe.
Na to odreja kraljevska banska uprava na podstavi odredb § 17. zakona o izkoriščanju vodnih sil (Sl. list 333/53/
/1931) v smislu odredb §§ 9., 37. in 38. istega zakonu krajevni ogled in razpravo na mestu samem za 26. in 27. in event. 28. marec 1941. s sestankom komisije dne 26. marca 1941.
ob 17. uri pri sedanji žagi.
Predmetni načrti so na vpogled med uradnimi urami pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Mariboru-levi breg in pri občini Sv. Vid pri Ptuju od dne prvega razglasa v »Službenem ■ listu kr. banske uprave dravske banovine« in od dne razglasa po občini Sv. Vid pri Ptuju do vključno 24. marca 1941.
K tej razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morejo svoja opozorila, predloge in pritožbe glede vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi, uveljaviti ustno na razpravi, ker bi sicer veljalo, da soglašajo z izvršitvijo nameravane zgradbe ter se bo dovoljenje izdalo, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov, oziroma se bo odredilo po veljajočih zakonskih predpisih, kar zahtevajo javne koristi. Prav tako se bodo vzele v pretres pismene pripombe, predložene kraljevski banski upravi, oddelek II. v Ljubljani, do 22. marca 1941. ali vodji razprave do pričetka razprave. Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 5. marca 1941.
*
K V. št. 148/2-1941.	774—3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za rekonstrukcijo drž. ceste št. 50 od km 66-200—67-360 (skozi Žalec)
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 3. aprila 1941. ob 11. uri dop.
v Ljubljani, Gajeva 5, priti., v sobi št. 19 odseka za drž. c. in mostove. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 916.126-59.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deeki tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine,
V Ljubljani dne 10. marca 1941.
*
K’ V-št. 319/14-1941.	717-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuj - za oddajo del za izvr« šitev mizarske opreme pisarniških pro-štorov novega poštnega poslopja t Kranju*
II. javno pismeno ponudbeno licitacija na dan 21. marca 1941. ob 11. uri dop,
v sobi št. 33 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani.
Ponudbe je predložiti izpolnjene tako, da ponudnik vpiše v uradni formu-
tar proračuna enotne cene za vsako postavko, skupni seštevek vpiše s številkami in besedami v formular ponudbe.
Predpisana kavcija znaša 10% ponudbenega zneska za naše oz. £0% z.a tuje državljane, zaokroženo navzgor.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobijo proti povračilu takse po tar post. 260/a taks. zak. med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka banske uprave in sreskih načelstev.
Licitacija se bo vršila z. enakimi pogoji kakor I. licitacija za isti posel. Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 5. marca 1941.
*
K V. štev. 304/5.	681-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo in postavitev parnih kotlov s pripadajočima rešetkama v splošni bolnici v Mariboru
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 24. marca 1941. ob 11. uri dop.
v sobi št. 2 elektrostrojnega odseka v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 4/1. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri elektrostroj-nem odseku.
Pbnudbe je predložiti na uradnih proračunskih obrazcih, ki so priloženi licitacijskim pripomočkom, tako da se v ta obrazec vnesejo ponuddne enotne cene.
Kavcija znaša do ponudbene vsote din 1,000.000'— 10%, za ostanek pa 5%, zaokroženo navzgor na tisočake.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskah tehničnega oddelka v Ljubljani, oddelka za tehnična dela v Zagrebu in tehničnih razdelkov.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 28. februarja 1941.
<-
[V-št. 282/6.	082	3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za električna dvigala v poslopju zavodov za mineralogijo, tehnično raziskovanje in izkoriščevanje mineralov univerze kralja Aleksandra f. v Ljubljani
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 1. aprila 1911. ob 11. uri dop. iv sobi št. 2 elektrostrojnega odseka v Ljubljani, Šelenburgova ul. št. 4/1. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobo proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri elektrostrojnem .odseku.
Ponudbe je predložiti v zapečatenih ovojih, in sicer tako, da ponudniki vpišejo v uradni izvod ponudbenega proračuna obvezne enotne cene ter ustrezajoče zneske kpkor tudi skupno ponudbeno vsoto, za katero se dobave in jdela prevzamejo.
Kavcija znaša 10% od ponudbenega zneska, zaokroženo navzgor na tisočake.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskah tehničnega oddelka in tehničnih razdelkov sreskih načelstev v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju in Novem mestu.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 28. februarja 1941.
y. No. 117/22.	718-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo litoželeznih cevi in fasonov ter armatur za II. etapo vodovoda v Suhi Krajini (cevovod v Višnje in rezervar Višnje)
1.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 5, aprila 1941. ob 11. uri dop.
v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov din 35'— med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša din 138.598'—. Kavcijo din 13.000-— je položiti pri davčni upravi Ljubljana-mesto na dan licitacije najkasneje do
10.	ure.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Poleg ponudbe je do 11. ure predložil dokumente za pripust k licitaciji, in sicer: potrdilo davčne uprave o poravnavi vseh davčnih plačil za tekoče četrtletje, odobren je min. za gradbe za udeležbo pri licitacijah, potrdilo pristojne zbornice za trg., obrt in industrijo o sposobnosti in potrdilo obče-upravnega oblastva o izvajanju obrti. Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 5. marca 1941.
A
K V. štev. 186/19.	*	641-3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za rekonstrukcijo državne ceste št. 2 Krška vas—Celje v Boštanju od km 29'739 do 30023
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 20. marca 1941. ob 11. uri dop.
v sobi št. 19 tehničnega oddelka, odseka za državne ceste in mostove v Ljubljani, Gajeva ul. 5. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na enotne cene odobrenega proračuna, ki znaša din 524.370'46. *
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni- deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
y Ljubljani dne 25. februarja 3941.
K V. Št. 199/2-1941.	655-3-3
Razglas o licitaciji.
Kralj, banska uprava dravsko banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo kamnitega obokanega mostu čez Dravo v Dravogradu na drž. cesti št. 60
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 21. marca 1941. ob 11. uri dop. v sobi St. 19 tehničnega oddelka, odseka za drž. ceste in mostove, Gajeva ul. 5, priti., v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Proračunska vsota znaša 6,505.300 di-na rjev.
Ponudbe je predložiti na uradnih proračunskih obrazcih, ki so priloženi licitacijskim pripomočkom« tako da se v ta obrazec vnesejo ponudene enotne cene. V tekstu uradnih obrazcev se ne sme nič popravljati.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 27. februarja 1941.
*
K V. Št. 244/10.	656-3-3
Razglas o licitaciji.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem težaških, zidarskih, betonskih in železo-betonskih del pri zgradbi okrožnega sodišča v Celju
L javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 21. marca 1941. ob 11. uri dop.
v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gledališka ul. 8/111.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije« in iz razglasa na oglasni deski pri tehničnem oddelku banske uprave.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 27. februarja 1941.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Og 2/41/4	750
Amortizacija.
Na prošnjo Pernuša Ignacija, pos. na Mlaki št. 4, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki so bili prosilcu baje ukradeni, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih po objavi v »Službenem listu« svcj9' pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.	.	.
Oznamenilo vrednostnih papir,ie\.
Hranilno knjižice Posojilnice v Ladov-
Vlli' št. 9.536, noe Pegauš Ignacij, z vlogo din 02.001—,
2. št. 0.650, noe Jerala Marija, a vlogo din 5.001'—,
3. št. 0.640, noe Pernuš Neža, z vlogo din 5.001'—.
Okrožno sodišče v Ljubljani
dne 28. februarja 1041.
jj-
Og 4/41/5	751
Amortizacija.
Na prošnjo Petermana Janeza, Dovje št. 15, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki so prosilcu baje zgoreli, ter se njih imetnik poziv-Ije, da uveljavi v 6 mesecih po objavi v Službenem listu- svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Hranilni knjižici Mestne hranilnice v Radovljici:
1. št. 19.207. noe Peterman Janez, Dovje, z vlogo din 13.036-70,
2. >t. 20.985, noe Peterman Mina, Dovje, z vlogo din 1.427-15.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 28. februarja 1941.
IV Os 161/40.
'70
Objava preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Celju /. dno 17. decembra 1940., pod R 124/40, je bil Koštomaj Martin, posestnik v Ljubečni št. 50, zaradi umobolnosti popolnoma preklican.
Za skrbnika se postavlja njegova žena Koštomaj Ana, posestnica, Ljubečna št. 50.
Okrajno sodišče v Celju, odd. IV.,
dne 30. januarja 1941.
1 Os 163/40-12.	769
Objava preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Celju z dne 28. januarja 1941., pod R 127/40, je bila Šlagaj Marija, žena posestnika. Konjsko št. 5, zaradi zlorabe alkohola in zapravljivosti delno preklicana.
Za pomočnika se postavlja Šlagoj Frane, posestnik, Konjsko št. '5.
Okrajno sodišče v Celju, odd. L. dne 8. marca 1941.
*
S 24/41.	757
Razglasitev preklica.
_ S sklepom okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 8. februarja 1941., opr. št. III R 169/40-5, je bil Jenko Rok, posestnik v Smledniku št. 40, zaradi zapravljivosti in zlorabe alkohola omejeno preklican.
Za pomočnika mu je postavljen Rač-Uik Franc, upokojeni orožnik iz Sv. Valburge Št. 47.
Okrajno sodišče v Kranju, odd. J., dne 7. marca 1941.
*
S 11/41-2.
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 1. februarja 1941., opr. št.
III R 64/41—2 (Os 2/41—7), je bila Oman Neža, posestnika žena, nazadnje stanujoča v Ratečah št. 94, sedaj v zdravilišču za duševne bolezni v Ljubljani, zaradi umobolnosti omejeno preklicana.
Za pomočnika je bil postavljen Oman Janez, posestnik v Ratečah št. 94. Okrajno sodišče v Kranjski gori dne 5. marca 1941.
V S 56/41-2.	771
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Mariboru z dne 23. januarja 1941., opr. št. R 107/41—2, je bila Maček Frančiška, vdova po železniškem nadsprevodniku, stanujoča v Mariboru, Mlinska ul. št. 26, pristojna v. Maribor, sedaj v bolnici za duševne bolezni, zaradi umobolnosti popolnoma preklicana.
Za skrbnika je bil imenovan in postavljen Eilee Jožef, pos. z Okoslav-skega vrha št. 7, pošta Sv. Jurij ob Ščavnici.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. V.,
dne 7. marca 1941.
*
l 1531/40-33.	.	499
Dražbeni oklic.
Dne 16. aprila 1941. o poli deveti h bo pri podpisanem sodišču v sohi St. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kresnice vi. št. 15.
Cenilna vrednost: din 96.282-05. Vrednost priteklin: din 2.242-—. Najmanjši ponudek: din 64.188-04. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX.,
dne 30. januarja 1941.
I 662/40-20.	537
Dražbeni oklic.
Dne 17. aprila 1941. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 30 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Zabreznica vi. št. 66.
Cenilna vrednost: din 128.960-—. Najmanjši ponudek: din 128.960-—. x Varščina: din 12.896-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se no moglo več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici dne 13. februarja 1941.
I 721/40-14.	#	638
Dražbeni oklic.
Dne 17. aprila 1941. ob d e s et i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 30
dražba nepremičnin zemljiška knjiga Lancovo a) vi. št. 96 in b) vi. Št. 318.
Cenilna vrednost : ad a) din 154.470'56, ad b) din 2.097-80.
Vrednost priteklin: din 2.000'—.
Najmanjši ponudek: ad a) 102.980-38 din, ad b) din 1.398-52.
Varščina: din 15.656'85.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati gUde nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici dne 15. februarja 1941.
❖
1 724/40—14.	679
Dražbeni oklic.
Dne 17. aprila 1941. o p o 1 i dvanajsti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 33 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Savica vi. št. 330.
Ceniina vrednost: din 16.336-—,
Najmanjši ponudek: din 10.890-66.
Priteklin ni.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici dne 18. februarja 1941.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firme:
218.
Sedež: Celje (Kralja Petra cesta št. 5).
Dan vpisa: 25. februarja 1941.
Besedilo: Miloš Pšeničnik.
Obratni predmet: Trgovina z manu-fakturniin blagom, konfekcijskim, modnim iu galanterijskim blagom na drobno in debelo.
Imetnik: Pšeničnik Miloš.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, od<L L, dne 25. februarja 1941.
Fi 6/2. - Rg A III 253/2.
219.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 24. februarja 1941.
Besedilo: Bonač in drug.
Obratni predmet: Obratovanje knjigoveznice
Družbena oblika:	Javna trgovska
družba od 1. januarja 1941.
Družbenika: Pothorn Lia roj. Bona', zasebnica v Ljubljani. Knafljeva ulica 2, Bonač Fran, tovarnar v Ljubljani, Blei-\veisova cesta 32.
Za namestovanje. upravičen:	vsak
družbenik samos‘ojno.
Podpis firme: Za družbo podpisuje vsak družbenik samostojno tako. da pod napisano, tiskano ali s štampiljko od-
Usnjeno besedilo Ivrdke pristavi svoj podpis.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III..
dne 22. februarja 1941.
Fi 21/41. — Rg A VIII 15/1.
*
2211.
Sedež: Ljubljana, Miklošičeva cesta 19.
Dan vpisa; 25. februarja 1941.
Besedilo: Bregar-Krek, trgovina z deželnimi pridelki na debelo.
Obratni predmet:' Nakupovanje in prodaja deželnih pridelkov.
Družbena oblika:	Javna trgovska
družba od 1. februarja 1941.
Družbeniki: Bregar Franc. tVgovec, Ljubljana, Tyrševa c. 51. Krek Henrik, trgovec, Ljubljana, Groharjeva ul. 21.
Podpis firme: Družbo zastopata in zanjo podpisujeta samostojno vsak od družbenikov na ta način, da pod napisanim ali s štampiljko odtisnjenim ali tiskanim besedilom tvrdke pristavi ta družbenik svoj lastnoročni podpis.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. lil., dne 25. februarja 1941.
Fi 29/41. — Rg A Vlil 17/1.
❖
221.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 24. februarja 1941.
Besedilo: Gašperšič-Pangre, pleskarstvo in soboslikarstvo.
Obratni predmet:	Izvrševanje ple-
skarske in soboslikarske obrti.
Družbena oblika:	Javna trgovska
d/užba od 18. februarja 1941,
Družbeniki: Gašperšič Josip, pleskar iz Zadvora št. 6,
Pangre Gvidon, pleskar iz Ljubljane VII, Aljaževa cesta št. 5.
Družbo pravnoveljavno zastopa druž-b nik Gašperšič Josip sam ter podpisuje zanjo na ta način, da pod besedilom firme lastnoročno pristavi svoj podpis.	.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. februarja 1941.
Fi 24/41. - Rg A VIII 16/1.
*
222.
Sedež: Maribor, Koroška cesta 14-16.
Dan vpisa: 27. februarja 1941.
Besedilo: Gusel Leopolda nasledniki, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki na drobno in debelo, družba z o. z.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki na drobno in debelo v smislu zakonitih pooblastil.
Družbena pogodba z dne 19. februarja 1911., posl >t. 10.422. Družba je ustanovljena /.a nedoločen čas.
Višina osnovne glavnice. 8.18(i.GOS1— dinarjev:
vnesem* stvarne vloge: 2,980.008’— dinarjev.
Vplačani osnovni vlogi: 200.909,— dinarjev.
Poslovodje: Plečko Ivan. trgovski [>o-močnik, Maribor. Koroška cesta 10,
Ketiš Avgust, trgovski pomočnik, Maribor, Aleksandrova cesta 39.
Za zastopstvo upravičena poslovodji skupno, če se nastavijo prokuristi, zastopajo ti tvrdko skupno z enim poslovodjo.
Podpis firme: Tiskanemu, pisanemu ali kakor koli napravljenemu besedilu tvrdke pristavljata poslovodji kolektivno svoji imeni; če se nastavijo prokuristi. podpisujejo kolektivno vedno z enim poslovodjo.
Objave družbe se izvršujejo z vpisanimi dopisi ali z objavo v »Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine« v Ljubljani.
Družbena pogodba ima sledeča določila glede stvarnih vlog:
Družba prevzame iz zapuščine po pok. Guselu Leopoldu veletrgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki v čisti vrednosti 2.980.008’— dinarjev. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru dne 27. februarja 1941.
Fi 11/41-2 - It g C III 34/1.
Vpis tile so se spremembe in dodatki pri nastopnih firmah ■
223.
"Sedež: Ceršak.
Dan vpisa: 27. februarja 1941. Besedilo:	Ccršaška tovarna lesnih
snovi in lepenke, prej Viljem Fiirth, registrovana družba z omejeno zavezo.
Izbriše se dosedanji poslovodja Fiirlh Jurij, vpiše se pa na novo imenovani poslovodja Bezuk Juraj, industrialec v Zagrebu, Boškovičeva ul. 7.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru dne 27. februarja 1941.
Rg C I 26'32.
*
221.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 1. marca 1940.
Besedilo: Automontaža d. d.
Izbriše se član upravnega sveta Gra-ner Hinko.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., ,
dne 1. marca 1941.
Rg B III 121/9.
*
225.
Sedež: Ljubljana, Lingarjeva ul. 1.
Dan vpisa: 5. marca 1941.
Besedilo: Janko Česnik.
Obratni predmet: Trgovina z manu-fakturnim blagom.
Izbriše se zbog smrti lastnica Češnik Marija, vpiše pa novi lastnik Juvančič Anton, trgovec v Ljubljani, Pražakova št. 11.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. L,
dne 5. marca 1941.
Rg A VI 02/100.
*
22«.
Sedež: Ljubljana, Celovška cesta 49. Dan vpisa: 10. februarja 1941. Besedilo: Jelenc Adolf & Tomažin. Vstopil je javni družbenik Otič Franc, strojni tehnik iz Ljubljane, Milčinskega ulica 20.
Družbo zastopata in zanjo podpisujeta kolektivno po dva družbenika tako, da bosta pod besedilo firme pristavila svoja lastnoročna podpisa.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. februarja 1941.
Kg A VII 285/2.
*
227.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 24. februarja 1941. Besedilo: T. Ivorn in sinovi, družba z
o.	z. v Ljubljani.
Po sklepu izrednega občnega zbora z dne 19. februarja 1941. se je družba razdražila in prešla v likvidacijo.
Likvidator: ing. Kom Herman v Ljubljani, Poljanska cesta 8.
Likvidacijska firma kakor doslej s pristavkom: »v likvidaciji«.
Podpis firme: Likvidator samostojno podpisuje likvidacijsko firmo.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. februarja 1941.
Rg C V 66/2.
❖
228.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 10. februarja 1941. Besedilo: Ant. Krisper Coloniale. Vpiše se prokurist Ehrlich Leon, zas. uradnik v Ljubljani, Frankopanska 24. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. februarja 1941.
Rg A II 109/16.
*
229.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 10. februarja 1941. Resedilo: »Moles«, trgovsko industrijska družba z o. z. v Ljubljani.
Po sklepu izrednega občnega zbora z dne 31. januarja 1941. se je družba razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidator: Ing. Stare Vladimir, industrialec v Ljubljani, Novi trg 0.
Likvidacijska firma: kakor doslej s pristavkom »v likvidaciji«.
Podpis firme: Likvidator samostojno podpisuje likvidacijsko firmo.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. februarja 1941.
Rg C V 53/2.
*
230.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 24. februarja 1941. Besedilo: Salus d. d.
Izbriše se mg. ph. Logarju Josipu podeljeno trgovsko pooblastilo.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. februarja 1941.
Rg B I 145/21.
*
231.
Sedež; Ljubljana.
Dan vpisa: 2. marca 1941.
Besedilo: SUdostropa, trgovačko društvo sa ograničenim jamstvom.
S sklepom občnega zbora z dne 18. februarja 1941. se je spremenilo besedilo firme in se glasi odslej: v srbskohrvatskem besedilu: »Siidost-ropa«, trgovačko društvo sa ograničc-nim jamstvom.
v slovenskem besedilu: »Siiriostropa«, trgovska družba z o. z., v nemškem besedilu: »Stidostropa«, Handelsgesellsrhaft m. b. H.
Osnovna glavnica v znesku 200.000— din, ki jje bila vplačana samo do ene četrtine, je sedaj vplačana polno v gotovini.
Izbriše se poslovodja Tupanjanin Peter, vpiše pa se poslovodja: dr. Svoboda Henrik, profesor v Ljubljani, Emonska cesta 2 Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd III., dne 1. marca 1941.
Rg C V 271/3,4.
*
232.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 27. februarja 1941. Besedilo: Mariborska tiskarna d. d. v Mariboru.
Izbriše se p roku ra podeljena Deteli Stanku.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru
dne 27. februarja 1941.
Rg B I 5/20.
Razglasi raznih uradov in oblastev
IV. št. 383/2.	720
Razsodba.
Novljan Franc, mesar, Dobrunje 45, je bil s pravnomočno razsodbo uprave policije v Ljubljani IV. št. 15308/3 z dne 7. XI. 1940. zaradi prekrška čl. 0. min. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije kaznovan s 300 fli'1 globe oziroma v primeru neizterljivosti globe na nadaljnjih 6 dni zapora in plačilo stroškov razsodbe.
1 prava policije v Ljubljani dne 3. marca 1941.
•Vi. št. 10674/41.	777
Razpis.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani raz-pisuje I. javno pismeno licitacijo za napravo manjših cestnih kanalov v skupni Vs<>ti do din 200.000’— na dan 28. marca 11*11. ob 11. uri dopoldne v tehničnem oddelku mestnega poglavarstva. Nabrežje 20. septembra št. 2/II.
Pogoji in ponudbeni pripomočki se dobijo pri navedenem oddelku v urad-*’'b urah. Varščino v znesku din 10.000-— je založiti v mestni blagajni pozneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani dne 10. marca 1941.
Predsednik: l>r. Juro Adlešič s. r.
T. No. 421/2.	747
Razglas
o prvi javni ustni lieitaeiji za dobavo gramoza za državne ceste v območju tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Novem mestu.
Po nalogu kraljevske banske uprave v Ljubljani V. No. 1514/1 z dne 3. februarja 1941. se razpisuje na podlagi členov 80. do 98. zak. o drž. računo-
vodstvu z dne 6. marca 1921., njegovih sprememb oz. dopolnitev, objavljenih v »Službenih novinah« z dne 16. februarja 1922. in pravilnika, objavljenega v »Službenih novinah« z dne 25. novembra 1921.
I. javna ustna zmanjševalna licitacija
za dobavo gramoza na nastopnih odsekih:
A. Državna cesta št. 2:
		Množina		Izklicna	Proračunska	
Dobavišče	Odsek	v	m3	cena za	vsota za	gramoz
	km	gramoza		gramoz	(pesek)	
		(peska)		(pesek)		
Zg. Ribnica	497,1-503	305	(60)	110 - (IH))	33.500,—	(5.400)
Savski prodec	503 —508	276	(30)	.100,— (80)	27.600,—	(4.000)
Krška vas (gramozna						
jama)	508 —514	200	(72)	75,- (70)	15.000,—	(5.040)
Vel. Mraševo (gramozna						
jama)	514 —519	180	(50)	75,— (70)	13.500,—	(3.500)
Gramozna jama Kalce«	519 —523	226	(70)	75,- (70)	16.950,—	(4.900)
Sludena	523 —526	174	(45)	110,— (80)	19.140,—	(3.600)
Gramoz, jama Prekopa;	526 —530.	280	(70)	85,— (70)	23,800,-	(4.900)
Gram. jama št. Jernej«	530 —539	430	(112)	85,— (70)	36.550,—	(7.840)
Brusnice	539 —543	165	(40)	110,— (70)	18.150,—	(2.800)
Mali Slatnik	543 —547	224	(50)	110,— (80)	24.640,—	(4.000)
Novo mesto	547 -550	246	(21)	100,— (90)	24.600,—	(1.890)
Daljni vrh	550 -556	240	(28)	105,— (92)	25.200,—	(2.576)
Sv. Ana	556 —562,5	279	(26)	105,— (92)	29.295,—	(2.392)
Nemška vas	562,5-567,5	326	(18)	100,— (90)	32.600,—	(1.620)
Breza	567,5-572	245	(15)	100,rr* (90)	24.500,—	(1.350)
Medvedjek	572 —577	168	(12)	105,- (92)	22.575,—	(1.380)
	B. Državna	cesta št.		2S:		
Metlika	779,3—7S4	238	(8)	110,— (100)	26.180,—	(800)
Lok vica	784 —788.5	176 (15)		106,— (95)	18.656,—	(1.425)
Gorjanci	793 —797	122	(12)	98,— (88)	11.956,—	(1.056)
Vinja vas	797 —802	149 (15)		100,— (88)	14.900,—	(1.320)
Vel. Trave	802 —805	93 (9)		112,— (100)	10.410,—	(900)
Težka voda	805 —808.6	150 (11)		100,— (90)	15.000,—	(990)
	C. Državna	cesta št.		11:		
	(Krška vas-Krško-Radeče)					
Gramozna jama	0- 5	180 (35)		56,— (56)	10.080,—	(1.960)
Gramozna jama	5— 9	164 (31)		60,— (60)	9.840,—	(1.860)
Krško	9-14	239 (48)		62,— (60)	14.818,-	(2.880)
Krško	14—21	248	(44)	70,50 (66)	17.484,—	(2.904)
Laški kamnolom	21—30	430 (62)		65,— (62)	27.950,—	(3.844)
Boštanjski kamnolom	30-37	279 (38)		70,— (65)	19.530,-	(2.470)
RadeŠki kamnolom	37-43	271	(36)	80,- (75)	21.680,—	(2.700)
Licitacija se bo vršila v pisarni teli-razdelka v Novem mestu, in
ničnega sicer:
1. v sredo dne 9. (deveti uri) za
ceste št. 2;
2. v četrtek dne
za
16. aprila 1941. ob
vse odseke državne
17. aprila 1941. ob
vse odseke državne
9. (deveti uri)
ceste št. 28 in	*
3. v petek dne IS. aprila 1911. ob HI. (deseti uri) za vse odseke državne ceste št. II Krška vas-Krško-Radeee.
Dražitelji morajo predložiti licitacijski komisiji potrdilo davčne uprave, da so plačani davki za tekoče četrtletje ter potrdilo o kavciji, katero je položiti pri davčni upravi v Novem mestu najkasneje do 9. ure na dan licitacije. Kavcija znaša 10% proračunske vsoto in st' mora položiti v gotovini, državnih oziroma od države garantiranih obveznicah
ali garancijskih pismih denarnih zavodov, izdanih v smislu čl. 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka »B. Pogodbe in nabave«.
Pred pričetkom licitacije morajo dražitelji podpisati izjavo, da poznajo dražbene in dobavne pogoje in da se z njimi v celoti strinjajo.
Dobava gramoza za jesensko posipanji' mora biti brezpogojno izvršena do 15. oktobra 1941., za pomladanski gramoz do 31. januarja 1942. in za poletni gramoz (pesek) do 15. maica 1942.
Vsak dražitelj mora ostati v besedi 60 dni po izvršeni licitaciji.
Državna cestna uprava si pridržuje pravico, oddati dobavo ne glede na višino ponudenih enotnih cen, dobavno množino zvišati, znižati ali dobavo sploh ukiniti, ne da bi to zvišanje ali
znižanje množine vplivalo na izlicitirano oziroma pogodbeno enotno ceno.
Pogoji o dobavi so na vpogled do dneva licitacije med uradnimi urami v pisarni tehničnega razdelka v Novem mestu, kjer se dobe tudi vsa zadevna pojasnila.
Tehnični razdelek pri sreskcm načelstvu v Novem mestu
dne 8. marca 1941.
T. No. 252/4—F.	649a-2-l
Razglas
o [. ustni licitaciji za dobavo in napeljavo gramoza — gramozne zdroblinc za državne ceste st. 2, 51 in 02 v območju tehničnega razdelka sreskega načelstva v Kranju, ki se bo vršila:
a) za progo drž. ceste št. 02 od km 0'0 do 35'805 dne 1. aprila 1911. v pisarni tehničnega razdelka s pričetkom ob 9. uri;
b) za progo drž. ceste št. 2 od km 0B3'5 do 709'909 dne 2. aprila 1941. na občini Jesenice s pričetkom ob 8. uri;
c) za progo drž. ceste št. 51 od km 0'0 do 21'920 dne 3. aprila 1941. na občini v Tržiču s pričetkom ob 8. uri
za prvo progo, ter v četrturnih presledkih za ostale proge v zgoraj navedenem redu.
Vse natančnejše podatke in pogoje glej prilogo k 19. kosu »Službenega lista« z dne 5. marca 1941.
Tehnični razdelek sreskega načelstva v Kranju dne 25. februarja 1941.
St. 185/3.	708-3-2
Razpis.
Uprava umobolnice Ljubljana-Stude-nec razpisuje dobavo mleka za zavod v Ljubljani in na Studencu od 1. aprila do 31. decembra 1941.
Ponudbe, kolkovane z din 10'—, je vložiti pri upravi na Poljanskem nasipu 52 najkasneje do 20. marca 1941. do
12.	ure.
Dobavni pogoji in druga pojasnila so dobe v pisarni zavoda med uradnimi urami.
Bolnica za duševne bolezni Ljubljana-Studenec.
V Ljubljani dne 4. marca 1941.
❖
Št. 72/3.	707-3-2
Razpis.
Uprava umobolnice Ljubljana-Štude-nec v Ljubljani razpisuje prevzem dimnikarskih del v zavednih poslopjih:
a) na Poljanskem nasipu,
b) na Studencu, Fužinah in Razorih, za čas od 1. aprila do 31. decembra 1941.
Ponudbe, kolkovane z din 10-—, je vložiti pri upravi bolnice do 20. marca 1941. do 12. ure.
Pogoji, proračun in druga pojasnila se dobe v pisarni zavoda.
Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubi jana-Studenec.
\ Ljubljani dne 4. marca 1941.
Upr. št. 276/41.	699 3—2
Razpis.
Občna državna bolnica v Ljubljani razpisuje na podstavi odloka ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 21. II. 1941., S. št. 4129, v skrajšanem roku 15 dni od prve objave v »Službenih novinah« štiri (4) mesta zdravni-kov-uradniških pripravnikov za VIII. skupino.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po zakonu o uradnikih.
Prošnje s potrebnimi dokumenti je vložiti neposredno pri ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje, sanitetni oddelek.
Iz upravne pisarne
občne državne bolnice v Ljubljani
dne 3. marca 1941.
❖
Opr. št. 21/5—1935—128.	748
Razpis.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje;
2 mesti pogodbenih zdravnikov specialistov za kirurgijo v uradovem am-bulatoriju v Ljubljani, eno z dvema urama, drugo z 1 'A ure dnevne ordinacije.
Svojeročno pisane in kolkovane prošnje (din 10'—) je treba vložiti po pošti ali osebno pri uradu v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20, soba 209, najkasneje do
2.	aprila 1911. do 12. ure dopoldne.
Službeno razmerje in prejemke pogodbenih zdravnikov ureja kolektivna pogodba. Prosilci morajo imeli po specializaciji najmanj še eno leto bolnične ali privatne prakse.
Navodila, s katerimi. prilogami je opremiti prošnjo, kakor tudi pojasnila glede službenih prejemkov iif dolžnosti dobe prosilci v zdravniško-administra-tivnem oddelku, soba 349/11, oziroma jih urad pošlje po pošti#
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani dne 25. februarja 1941.
Razne objave
751
Posojilnica v Črnomlju,
rcgistrovana zadruga z neomejenim jamstvom.
Vabilo
na
56. redno letno skupščino,
ki jo bo imela v nedeljo dno 23. marca 1941. ob 13. uri v zadružni pisarni Posojilnica v Črnomlju, r. z. z n. j.
z naslednjim dnevnim r e d o m :
1.	Otvoritev in konstituiranje skupščine.
2. Poročilo: a) upravnega odbora,
b) nadzornega odbora.
3. Predlogi in pritožbe.
4. Sklepanje o letnem sklepnem računu, o uporabi poslovnega prebitka b' podelitvi razrešnice Članom upravnega in nadzornega odbora.
5. Volitev: a)	1	člana v upravni	odbor, b) 1 člana	v	nadzorni	odbor.
6. Določitev: a) Vsotes do katere se sme zadruga zadolžiti, b) vsote hranilnih vlog, ki jih sme zadruga, sprejeti,
c) najvišjega zneska kredita, ki ga sme zadruga podeliti posameznemu zadružniku.
Ako skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, bo čez pol ure druga na istem kraju in z istim dnevnim redom, ki. bo v smislu	§	38. zadr.	pravil	veljavno sklepala ne	glede na	število	na-
vzočih' zadružnikov.
Letni sklepni računi so v poslovalnici zadruge med uradnimi urami razgrnjeni na vpogled zadružnikom in bivšim zadružnikom, katerih jamstvo še ni poteklo.
Črnomelj dne 8. marca 1941.
Upravni odbor.
*
739
Vabilo na XXI. redni občni zbor Elektrarne Škofja Loka in okolica d. d.,
ki bo v sredo dne 26. marca 1911. ob
9..	uri dopoldne v družbeni pisarni v Škofji Loki, Kapucinsko predmestje 1(>.
Dnevni red:
1. Poslovno poročilo in predložitev bilance za leto 1940.
2. Sklepanje o podelitvi absolutorija upravnemu svetu in eksekutivi.
3. Izvolitev članov upravnega sveta, eksekutive in preglednikov računov.
4. Slučajnosti.
Vsak. delničar, ki se hoče udeležiti občnega zbora, mora vložiti svoje delnice ali bančna potrdila o deponiranih delnicah v družbeni pisarni v osmih dneh ali vsaj dve uri pred občnim zborom. Na podstavi tega pologa se izda delničarju legitimacija, ki se glasi na ime ter navaja število založenih delnic in glasov, pripadajočih nanje.
Škofja Loka dne 7. marca 1941.
Upravni svet.
Vabilo
na
XLI. redni občni zbor delničarjev Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani,
ki se bo vršil v petek dno 28. marca
1941.	ob 15. uri v bančni dvorani * Ljubljani, Tyrševa cesta št. 1, z nastopnim dnevnim redom:
1. Nagovor predsednika.
2. Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1940. in predložitev bilance
i 11 računa zgubo in dobička k 31. decembru 1940.
3. Poročilo nadzorstvenega sveta.
4. Odobritev bilance in računa zgube in dobička k 31. decembru 1940. in sklepanje o predlogu upravnega sveta glede uporabe čistega dobička.
5. Odobritev proračuna osebnih in stvarnih izdatkov.
0. Nadomestna volitev v upravni svet.
7.	Volitev nadzorstva.
S.	Slučajni predlogi.
Pripomba: Po določilih § 13. pravil se sinejo udeležili občnega zbora tisti delničarji, ki položijo v ta namen pri centrali družbe v Ljubljani oziroma pri njenih podružnicah v Beogradu, Celju, Kranju, Mariboru, Ptuju, Rakeku, Slovenjem Gradcu, Splitu, Šibeniku ali Zagrebu osem dni pred zborovanjem vsaj deset delnic, oziroma tisti, ki prejmejo na svojo zahtevo osem dni pred zborovanjem vstopnico za občni zbor na podlagi svojih delnic, shranjenih pri navedenih poslovalnicah.
V Ljubljani dne 10. marca 1941.
Upravni svet.
❖
735
Vabilo na redni občni zbor
»Ljudske tiskarne d. d.«
v Mariboru,
ki bo v soboto dne 29. marca 1941. s pričetkom ob (L uri zvečer v Mariboru,
Slomškov trg 6 (vhod Rotovški trg), z dnevnim redom:
1. Citanje in sklepanje o zapisniku rednega občnega zbora iz 1. 1940.;
2. poročilo načelstva;
3. predložitev računa zgube in dobička ter bilance za poslovno leto 1940. in predlogov, ki so s tem v zvezi;
4. poročilo nadzorstva in njegovi predlogi v zvezi s t. 3. dnevnega reda;
5. sklepanje o računu zgube in dobička ter bilanci za poslovno leto 1940. in o predlogih načelstva ter nadzorstva, ki so s tem v zvezi;
G. volitev nadzorstva; i 7. samostojni predlogi;
'f 8. laznoterosti.
Izvleček iz pravil: (§ 2G.) Vsaka delnica daje pravico na en glas. Glasovalno pravico izvršuje lahko vsak delničar osebno ali po pooblaščencu. (§ 27.) Glasovalno pravico na občnem zboru imajo oni delničarji, ki so vpisani v delniško knjigo družbe.
Načelstvo,
*
77G
Vabilo
. na
XVIII. redni občni zbor,
ki ga bo imela
»SLAVI J A«, jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani,
'' sredo dne 2. aprila 1941. ob 10. uri dopoldne v svojj sejni dvorani v Ljub;
Ijani, Gajeva ulica.
D n e v n i red:
1. Poročilo upravnega sveta in predložitev računov za XVIII. poslovno leto.
2. Poročilo nadzorstvenega sveta in podelitev absolutorija upravnemu in nadzorstvenemu svetu.
3. Predlog glede čistega dobička.
4. Dopolnilne volitve v upravni svet.
5. Volitev revizorjev in njih namestnikov.
G. Slučajnosti.
Po § 14. pravil se lahko udeleži občnega zbora vsak delničar, ki je upravičen za glasovanje, in sicer osebno ali po zastopniku, ki se mora izkazati s pismenim pooblastilom in biti sam delničar, če je vsaj osem dni pred občnim zborom deponiral najmanj 10 delnic, s še nezapadlimi kuponi vred na mestu, določenem v razglasu. Na vsakih 10 delnic pride na občnem zboru en glas. Delnice se deponirajo pri zavodovi centrali, pri Ljubljanski kreditni banki ali pri vzajemno zavarovalni banki ;Sla-vijk v Pragi.
V Ljubljani dne 12. marca 1941.
Upravni svet.
*
Vabilo na 57. redno skupščino Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani,
zadruge z neomejenim jamstvom, ki bo v četrtek dne 3. aprila 1941. ob 9. uri 30 minut v posvetovalnici v Ljubljani, Dalmatinova idica št. 1/1, s sledečim dnevnim redom:
1. Otvoritev in konstituiranje skupščine.
2. Citanje zapisnika 50. redne skupščine.
3. Poročilo upravnega odbora ter predložitev zaključnega računa in računa zgube in dobička za upravno leto 1940.
4. Poročilo nadzornega odbora.
5. Sklepanje o odobritvi računskega zaključka za upravno leto 1940., o porabi poslovnega prebitka in podelitvi razrešniee članom upravnega in nadzornega odbora.
6. Odobritev proračuna osebnih in stvarnih izdatkov za upravno leto 1941. po čl. 29. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov.
7. Volitev članov upravnega odbora.
8. Volitev članov nadzornega odbora.
9. Določitev: a) vsote, do katere se sme zadruga zadolžiti, b) vsote hranilnih vlog, ki jih sme zadruga sprejeti,
c)	najvišjega zneska kredita, ki ga sme zadruga podeliti posameznemu dolžniku.
10. Predlogi in pritožbo zadružnikov.
11. Slučajnosti.
Ako skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, bo čez pol ure druga na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki bo v smislu § 37. pravil sklepala veljavno ne glede na ševilo navzočih zadružnikov.
Letni sklepni računi so v poslovalnici zadruge med uradnimi urami razgrnjeni na vpogled zadružnikom in bivšim zadružnikom, katerih jamstvo še ni prestalo.
Za upravni odbor: Predsednik:
Ing. Dušan Sernec s. r.
Podpredsednik:
Fran Hrehorif s. r,
*
738
Poziv upnikom.
Tvrdka Peter Majdič »Merkur«, kovinska, industrijska in trgovska družba z o. z. v Celju je prešla v likvidacijo.
V smislu § 91. za k, o družbah z o. z. se pozivajo upniki, da prijavijo likvidatorjem svoje terjatve.
Likvidatorja: Anica vdova Robičeva, Maribor, Kamniška cesta 2 in Ruša Ku-nejeva, Gornja Radgona, . Rušin dvor«.
❖
762—3—1
Poziv upnikom.
Stavbna zadruga Naš dom«, zadruga z o. j. v Mariboru je stopila v likvidacijo. Likvidatorji pozivajo s tem upnike zadruge, naj prijavijo v šestih mesecih svoje terjatve do zadruge.
Likvidatorji.
* •
765—3—1
Poziv upnikom.
Strojna zadruga v Velesovem je prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve likvidatorjema.
Štirn Franc s. r.,- Jereb Jožef s. r.,
likvidatorja.
*
672—2—2
Poziv upnikom.
Strojna zadruga r. z. z o. z. v Boštanju ob Savi se je razdružila in prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve do 31, marca 1941.
Likvidatorji.
*
703—2—2
Likvidacija in poziv upnikom.
Po sklepu občnega zbora se likvidira »Razvoj«, produktivna in prodajna zadruga lesnih in tekstilnih izdelkov in igrač v Dobrčpoljah, zadruga z omejenim jamstvom.
Likvidatorji so dosedanji člani upravnega odbora: 1. Mrkun Anton, župnik, Videm 1, 2. Prijatelj Joahim, posestnik, Kompolje 68, 3. Žnidaršič Anton, posestnik, Podgorica 20.
Upniki se pozivajo, da se zglasijo pri zadrugi oziroma pri likvidatorjih.
Razvoj«
produktivna in prodajna zadruga lesnih in tekstilnih izdelkov in igrač v Dobre-poljali. zadruga z omejenim jamstvom v likvidaciji.
Mrkun Anton s, r. Žnidaršič Anton s. r.
626—3—3
Poziv upnikom.
Tovarna lesnih proizvodov in kemikalij, Ruše, družba z o. z. v Rušah, je prenehala in prešla v likvidacijo. Morebitni upniki družbe se pozivljejo, da prijavijo v zakonitem roku svoje terjatve podpisanemu likvidatorju.
Ruše dne 24. februarja 1941.
(llaser Viktor, veleposestnik in industrialec, Smolnik pri Rušah.
*
7 73
Objava.
Izgubila se je prometna knjižica za bicikel št. 93460 na ime Ajtič Alojzij, rudarski paznik, Kisovec, občina Zagorje.
Proglašam jo za neveljavno.
Ajtič Alojzij,
Kisovec, p. Zagorje ob Savi.
❖
744
Objava.
Izgubil sem evid. tablico št. 161551 za kolo in jo proglašam za neveljavno.
Brodnjnk Ivan- s. r.,
Gruškovec 147, Sv. Barbara v Halozah.
❖
775
Objava.
Izgubil sem duplikat indeksa in legitimacijo medicinske fakultete univerze v Ljubljani in ju proglašam za neveljavna.
Dalgičev Angel s. r.
*
766
ObjaVa.
Izgubila sem železniško legitimacijo na jme: Faganeli Berta iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno.
Faganeli Berta s. r.
*
146
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo št. 5000 in jo proglašam za neveljavno.
Gradišnik Oton s. r., Poštelska ul. 16, Maribor.
❖
760
Objava.
Izgubil sem evid. tablico št. 22691 za kolo in jo proglašam za neveljavno.
Knukler Franc s. r., Pobrežje pri Mariboru.
❖
145
Objava.
Izgubila sem prometno knjižico za žensko kolo z evidenčno št. 26491 in jo proglašam za neveljavno.
Devana Lavrenčič s. r., Maribor, Tyrševa 30.
742
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice 112.684) in jo proglašam za neveljavno.
Leben Ivan s. r.,
Dole, pošta Borovnica.
*
772
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice 144133), ki jo, je izdalo sresko načelstvo v Murski Soboti ter jo proglašam za neveljavno.
Luthar Stefan, posestnik, Križevci št. 254, Prekmurje.
❖
736
Objava.
Izgubila se je prometna knjižica za avtobus z evidenčno številko tablice 2—720 in jo proglašamo za neveljavno.
Mestni avtobusni promet Maribor.
*
761
Objava.
Izgubil sem izkaznico o poklicu na ime Munih Viktor, delavec, izdano od kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani tor jo proglašam za neveljavno.
Munih Viktor s. r.,
Bled.
❖
758
Objava.
Izgubil sem šolsko izpričevalo V L razreda drž. realne gimnazije v Kočevju za šolsko leto 1931 ./32. na ime Petrovec Jože in ga proglašam za neveljavno.
Petrovec Jože.
❖ ,
767
Objava.
Izgubila sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice 208432) in jo proglašam za neveljavno.
Velkavrh Neža s. r., Korena st. 17, obe. Horjul.
*
764
Objava.
Izgubila sem maturitetno izpričevalo zunanje meščanske dekliške šole pri s. Uršulinkah v Ljubljani za 1. 1924./25. 'na ime: Vidrih Milena. Proglašam ga za neveljavno.
Vidrih Milena s. r.,
*
752
Objava.
Izgubila se je prometna knjižica za motorno kolo znamke Rixe in jo proglašam za neveljavno.
Vreznih Alfonz s. r.,
Jugo-Motor, Maribor.
737
Prekmurska banka d. d.
prej
Muraszombati Takarekpenztar Murska Sobota.
Bilanca dne 31. decembra 1949.
Aktiva; Novo poslovanje. Gotovina: din 1,441.294-91; valute: din 2.245'50; menice: din 102.725-—; dolžniki: din 2,304.936-—. Staro poslovanje. Gotovina: din 478.758'50; menice: din 2,096.950-85; vrednostni papirji: din36.579—; dolžniki: 9,083.444*88 din; nepremičnine:	din 1,003.273*25;
podjetja: tiin 550.000—; inventar din 26.180'—; račun razlike iz kmetskih terjatev: din 213.031-50; prehodne postavke: din 241.457-28; dolžniki za inkaso: din 637.514-29. Skupaj: din 18,168.390-96.
Pasiva: Novo poslovanje. Hranilne vloge: din 845.462-42; upniki: din 3,005.738'99. Staro poslovanje. Delniška glavnica: din 1,250.000-—; rezervni fond: din 71.600-—; pokojninski fond: din 50.241*20; hranilne vloge: din 9,412.771-—; upniki: din 2,81 G.764‘91; prehodne postavke: din 55.726-27; upniki za inkaso: din 637.514*29; dobiček: din 22.571-88. Skupaj: din 18,168.390*96.
Račun zgube in dobička.
Zguba: Obresti: din 395.787-16; upravni stroški: din 73.807*84; plače in doklade: din 166.273—; davki in pristojbine: din 94.236-50; odpisi: 159.323-96 din; dobiček: din 22.571-88. Skupaj: din
912.000-34. '
Dobiček: Prenos iz leta 1939.: din 7.713*59; obresti: din 750.322-28; vsota bančnih poslov: din 99.295-50; dohodki nepremičnin: din 40.89075; dohodki podjetij:	din 13.778*22. Skupaj: din
912.000-34.
Upravni svet.
»Saturnus« d. d., Ljubljana-Moste.
Bilanca za leto 1940.
Aktiva: 1. Gotovina din 343.552*73;
2. Vrednostni papirji din 23.200*—;
3. Dolžniki din 4,006.528*99; 4. Zalogu din 7,359.180*—; 5. Stroji, orodje itd-din 3,939.661*25; 6. Nepremičnine dinarjev 6,006.024*14; skupaj din 21,678.147*11.
Pasiva: 1. Glavnica din 3,000.000*—*’
2. Rezerve din 563.077*29; 3. Upniki din 17,316.299*13; 4. Dobiček dinarjev 798.770*69; skupaj din 21,678.147‘lt-
Račun zgube in dobička.
V breme: 1. Plače in mezde dinarjev 7,958.756*12; 2. Stroški 737.861*91';
3. Obresti din 1,339.171*28; 4. Družbeni davek din 278.43675; 5. Odpisi dinarjev 758.589-78; 6. Dobiček din 798.770*6"> skupaj din 11,871.586*53.	.
V dobro: Obratni prebitek dinarji' 11,871.586*53.
Ljubljana 31. decembra 1940.
Upravni svet.
1/dnja kialjevska banska uprava dravska banovina Uradnik: Poluir Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Met kut v Ljubljani, njen predstavnik: 0. Mihalek v Ljubljani.