KRALJEVINA SRBA, HRVATA I SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
RAZRED 12 (5)
INDUSTRISKE SVOJINE
IZDAN 1. OKTOBRA 1927.
PATENTNI SPIS ŠT. 4528.
Societe Fran^aise des Produits Alimentaires Azotes, Pariš.
Postopek za industrijsko izkoriščavanje manj vrednih rastlinskih snovi.
Prijava z dne 19. novembra 1924.	Velja od 1. oktobra 1926.
Zahtevana prvenstvena pravica z dne 20. novembra 1923. (Francija)
Sedaj se pomečejo dnevno znatne množine drožja, zlasti od piva (v velikih pivarskih središčih več ton) v kanale, ker ni zanj uporabe, ki bi se isplačala.
Napravilo se je mnogo poizkusov, v svrho, da bi se to drožje izkoristilo bodisi sveže, bodisi posušeno, bodisi slednjič autolizirano, ali redkeje, da bi se se dobivali iz njih izdelki, slični mesnim izvlečkom; ti poizkusi so se največkrat opustili iz sledečih vzrokov: pre-Šiči slabo prenašajo sveže drožje in salo tako krmljenih živali je slabše kvalitete, pri-gotovljanje posušenega ali autoliziranega drožja pa je težavno in produkcijski stroški takih izdelkov so nemogoči, ako jih primerjamo s stroški drugih industrijskih ostankov.
Izumitelji su prišli na misel:	1.) upora-
biti pivino in distilacijsko drožje, amilomiceje (škrobovine?), rizope, pod pogoji, ki so postavljeni tako, da predstavljajo izdelki, dobljeni v obliki aminovih kislin, celokupnost beljakovin teh rastlin: 2.) uporabiti celulozne ostanke ali trupla teh rastlin; 3.) uporabiti močni antiseptik ki obstoja ali ki nastane tekom autolize pivinega drožja.
Ze samo drugo od navedenih izkoriščanj krije velik del stroškov industrije, sloneča na autolizi teh manj vrednih rastlinskih snovi.
Za primer vzamemo operacijo s pivinim drožjem: Ko pride drožje iz pivarskih kadi, se stisne, posuši na zraku ali centrifugira: iz njega se napravi sodov ali amonijakov alkaličen karbonat s koncentracijo, ki varira med 1 i 5°/oo (pro m.); drožje se nanovo stisne in opere z raztopino klorohidratne kisline pri-
merne koncentracije, ki da celicam koncentracijo v H-ionih, ki je potrebna za najugodnejše delovanje fermentov. Nato se znova stisne: namen teh operacij je, da se ublaži grenkoba pozneje dobljenih izdelkov, ne da bi to motilo ugodni potek autolize.
Tako dobljeno drožje, ki vsebuje 60% vode, se dene v velike termostitične kadi. Kakršni su pač slučaji, dodamo, ali pa ne, sodijevega klorura v množinah, ki morajo doseči do 60 gramov za kilogram drožja. Temperatura kadi naj varira med 36° in 40° in doba autolize med 3 in 20 dnevi, pri čemur so ti pogoji v zvezi z bistvom bolj ali manj degradiranih izdelkov, ki jih hočemo dobiti, in z bistvom vrste rastlinskih snovi, ki se uporablja. Tudi tresenje ali zračenje kadi variira s ciljem, ki ga zasledujemo, in s časom, ki je že potekel od pričetka operacije. Ko se z uporabo prikladnega „testa" smatra autoliza za zadostno, se kadi izpraznijo in njihova vsebina razredči vsaj z eno prostornino vode, da se olajša ločitev tekočih delov od trdnih. Ta ločitev se izvrši s pomočjo običajnih industrijskih aparatov: cen-trifugatorjev, supercentrifugatorjev, sušilcev, filtrov, stiskalnic i t. d.
Autolizatu se odvzame barva s pomočjo enega ali drugega klasičnega postopka: s koščenim ogljem, Floridsko prstjo, učiščenjem (Klaren) i t. d.
Kakršenkoli je namen autolizata in rafi-naža, kateri se ima pozneje še podvreči, iz-hlapevati ga treba pod zmanjšanim pritiskom 20 do 40 mm merkurja in tako, da se ne
Din. IO- —
prekorači temperatura 70°. Izhlapevanje v praznem prostoru vodi k dobivanju testa z 10 do 30°/o vode. To testo se more posušiti ali privesti v obliki prahu, ne da bi se izpremenili izdelki, pod pogojem, da se ne prekorači temperatura 70°.
V	teh glavnih potezah se ta postopek uporablja tudi pri alkoholovem drožju, pri rizopu ali pri amilomiceju. Globoka razlika med temi raznovrstnimi rastlinskimi snovmi obstoji v sledečem dejstvu: autoliza pivinega drožja se izvrši brez dodatka antiseptika pod zgoraj navedenimi pogoji. Autoliza ostalih treh vrst je tudi mogoča brez dodatka antiseptika, ako poskrbimo za to, da se izvrši v taki okolici, kjer se izvrši tedaj, ko ima 5 do 10% alkohola. Kisov alkohol, ki ostane v oko;ici ob koncu operacije, se da kvantitativno zopet pridobiti- Za te tri vrste se seveda ne izvrši odstranitev grenkobe pred autolizo potom pranja v karbonatu.
Dobljeno testo se da v vseh slučajih lahko konservirati. Ima sestavino iz aminiranih kis-slin, kakršne so prikladne tako kod azotova hrana za vzdrževanje kakor tudi za rast ali debelitev človeka ali živali. Za živali namenjeno testo se uživa, ne da bi se po koncentraciji v praznem prostoru še nadalje rafiniralo; dodamo jim, kakor je posamnirn slučajem primerno, vitaminov A. B. C. živalskega ali rastlinskega izvora. Te vrste testa omogočajo, da se za živalsko krmo izkoriščajo industrijske rastline ali ostanki katerih dušik je kvalitativno ali kvantitativno nezadosten in ki ga dopolnjujejo.
V	slučaju, ako gre za prigotavljanje izdelkov, ki so namenjeni za človeško hrano, se testo še dodatno rafinira v svrho, da se odstranijo poslednji sledovi grenkobe. Naredimo na primer klasično obdelavo z oksigenirano vodo. Izdelki pridejo tedaj v promet v obliki dijetnega prepečenca, ali nadomestil mesnih izvlečkov, juh ali kulinaričnih omak. Po potrebi jim lahko dodamo koncentratov iz so' čivnih juh, izvlečkov iz krustacej, molusk it.d.
Do uporabe zgoraj predlaganega postopka se je izkoriščal samo azotovani autolizat; to pojasnjuje neuspehe, ki so jih imele industrije, sloneče edino na prodaji takih izdelkov s tako dragimi produkcijskimi stroški. Izumitelji so se domislili uporabiti celulozne ostanke, ki jih dostavljajo te manj vredne rastlinske snovi, ki se jim je odvzela beljakovina: dro-žje, rizop ali amilomiceje, v čisto originalno svrho.
Ti celulozni ostanki se javljajo v obliki bolj ali manj barvastega testa, kakršne so pač vrste, ki je zelo mastno in vsebuje po izločitvi autolizovane tekočine 86'/» vode, Vsebina tolšč tega testa je zelo slaba, toda ima precejšnjo emulzivno silo napram tekočim, pol-tekočim ali trdnim tolščam ali oljem.
V smislu izuma se je uporabilo to emul-zijsko svojstvo v svrho izdelovanja umetnih maščobnih kock ali strojarskega olja. To olje se pridobiva na sledeči način: v mehaničnih mesilnikih ali koritih se razmesijo celulozni ostanki, segreti na 50° s tolščami, segretimi od 40 do 80° z ozirom na njihovo tekočnost. Razmerje in kakovost tolšč sta odvisna od bistva olja, ki ga hočemo dobiti. Te tolšče morejo biti čisti gliceridi ali zmesi z opredeljenim razmerjem gliceridov, bolj, ali manj oksidiranih maščob, mila ali snovi, ki se ne dajo razmiliti. Delovanje fermentov ali v rastlinskih ostankih še navzočih oksidezov se more ustaviti z naglim razgietjem do 80° pred mešenjem. Da se prepreči gnitje teh sintetičnih olj, jim dodamo kako prikladno antiseptično sredstvo: sodijev fluorur, timol, kloroform i t. d,, ki nimajo nikakega kvarnega vpliva na usnje.
Dobro je pripomniti, da se morejo dobivati celulozni ostanki manj vrednih rastlinskih snovi, ki se jim je odvzel dušik in ki se rabijo za izdelovanje teh olj, tudi z vsakim drugim postopkom, ne samo z autolizo; navedimo na primer izvlečenje beljakovine iz teh rastlinskih snovi s pomočjo potenja potom sodovega karbonata, ki tudi osvobodi celulozne zavoje.
Z druge strani so izumitelji izkoristili dejstvo, da se autoliza pivinega drožja izvrši, ne da bi bilo koristno dodati kak antiseptik, in ne da bi se nahajal v okolici alkohol. To se pravi, da pivino drožje vsebuje ali proizvaja tekom svoje autolize eno ali več antiseptičnih substanc, ki se protivi razmnožitvi gnilobnih bakterij. Izumiteljem se je posrečilo ta antiseptika kvantitativno izolirati. Dobimo ga v veliki množini tekom same distilacije auto-lizata pod zmanjšanim pritiskom v peščeni kopeli, ne da bi prekoračili 70°. Tako dobi-jeni antiseptik v razredčeni vodeni raztopini je prost bežnih mastnih kislin, katere vsebuje pri izvlečenju z etrom ali s petrolejevim etrom, Zgoščene raztopine dobimo potom razdeljene distilacije. In kar je velike industrijske važnosti, te raztopine dopuščajo avtolizo vseh beljakovinestih živalskih ali rastlinskih snovi z izključitvijo uporabe kakršnegakoli drugačnega antiseptika. Industrijske ugodnosti tega antiseptika pa so sledeče:
1.	Produkcijskih stroškov v praksi sploh ni, ker obstoji v fabrikacijskem ostanku in je njegovo pridobivanje avtomatično tekom samega izdelovanja testa iz pivinega drožja.
2,	Lahka upotreba tudi pri slabi koncentraciji, da se omogoči avtoliza velikih množin rastlinskih ali živalskih beljakovin (rib, mesa, ribjih in mesnih odpadkov, manj vrednih rastlin ali drugačnih nego pivino drožje, cerealije, i t. d....), brez ogroževanja s strani mikrobov.
3.	Avloliza zgoraj navedenih snovi z uporabo tega antiseptika daje prav posebno zanimive izdelke, ker jih navzočnost antiseptika tekom avtolize nikakor ne alterira.
Azotovana testa nimajo niti posebnega vonja, niti okusa, tolšče so neoksidirane, koščeni praški intakti.
Primer: Riba se zdrobi s primernimi stiskalnicami, doda se potrebna množina antiseptike (izpremenljiva z ozirom na vrsto), pusti se v potilnici 3 do 20 dni pri temperaturi, ki variira med 30 do 45°. Tako obdelana masa se preseje na situ, ki pridrži prašek. Testo sirupove vsebine se precedi na filtrovo stiskalnico ali se centrifugira ali presuši, potem ko se je dodal potreben volumen vode; tako dobimo tekočino, ki vsebuje ami-nirane kisline in se obdelajo v svrho dobivanje testa in z druge strani imamo še tolšče ribe, primešane nepopolnoma prebavljenim azotovanim ostankom. To pa sestavlja sestavine naravnih, konfektov uporabe, ki je mogoča pri strojenju.
4.	Lahkota pridobivanja tega antiseptika, popolna ločitev od azotovanege testa, nika-kega zastrupljevanja tekom manupulacij.
Patentni zahtevi:
Postopek za industrijsko iskoriščanje manjvrednih rastlinskih snovi, označen s tem, da se pivino drožje izpostavi 3 do 20 dni v termostatični kadi temperaturi med 36° in 44° brez vsakega dodatka antiseptika, in da maso med avtolizo tresemo.
2.	Postopek po zahtevu 1, označen s tem, da se masa razredči z vodo in da se trdni deli ločijo od mase, nakar se celulozni ostanki, ki se nahajajo v tekočem delu, ločijo od tega tekočega dela.
3.	Postopek po zahtevu 1 in 2, označen s tem, da se masi odvzame barva z vsakršnimi prikladnimi razbarvilnimi sredstvi.
4.	Postopek po zahtevu 1 in 2, označen s tem, da se izhlapi tekoči del ki se loči od mase iz celuloznih ostankov pod pritiskom 20 do 40m/m merkurija in pri temperaturi pod 70°C, dokler se tekočina ne spravi v obliko testa, ki vsebuje 10 do 30°/o vode.
5.	Postopek po zahtevih 1, 2 in 4, označen s tem, da se testo posuši in razdeli v elemente, kar gre do oblike v prahu.
6.	Postopek po zahtevu 1, označen s tem, da se drožje pred avtolizo obdelava v svrho, da se iz njega izloči grenkoba.
7.	Postopek po zahtevih 1 in 6, označen s tem, da se drožje pri prihodu iz pivarskih kadi stisne, da se napravi emulzija v alkaličen karbonat, da se emulzijonirano drožje stisne in to opere s hlorhidritovo kislino, da se tako obdelano drožje nanovo stisne in se nato izpostavi avtolizi.
8.	Postopek za industrijsko izkoriščanje manj vrednih rastlinskih snovi, kakor distila-cijskega drožja, rizopa ali amilomicejev, označen s tem, da se uporabljajo te rastlinske snovi v okolici, ki vsebuje 5 do 10°/o alkohola.
9.	Postopek po zahtevu 8, označen s tem, da se po avtolizi manjvrednih rastlinskih snovi alkohol zopet dobiva (zbira).
10.	Postopek po zahtevih 1, 4 in 5, označen s tem, da se dodajo testu vitamini A. B. C.
11.	Postopek po zahtevih 1 in 4, označen s tem, da se testo podvrže dodatni rafinaži, na primer potom oksigenirane vode.
12.	Postopek po zahtevih 1 in 2, označen s tem, da se celulozni ostanki razmesijo z mastnimi telesi, mili ali snovmi, ki se ne dajo razmiliti.
13.	Postopek po zahtevih 1 in 2, označen s tem, da se celulozni ostanki segrejejo na približno 50°C in da se razmesijo s tolščami, ali oljem, segretimi med 40 do 80°C.
14.	Postopek po lastitvi 12. označen s tem, da se zmes celuloznih ostankov in mastnih teles ali mil naglo segreje na 80°C, preden se mešanica razmesi.
15.	Postopek po lastitvi 12, označen s tem, da se doda antiseptik, ki nima nikakega škodljivega vpliva na usnje.
16.	Postopek po lastitvah 1 in 2, označen s tem, da se tekoči del mase destilira v praznem prostoru pri temperaturi pod 70°C in da se zbira (dobiva) antiseptična substanca, ki prehaja pri destilaciji z enim delom vode.
17.	Pospopek po lastitvah 1, 2 in 16, označen s tem, da se izvlečejo bežne mastne kisline s pomočjo raztopilnega sredstva iz vodne zmesi in antiseptičnih substanc, ki prehajajo v destilacijo.
18.	Postopek po lastitvah 1, 2 in 16, označen s tem, da se uporablja razdeljena destilacija zmesi antiseptičnih snovi in vode, ki je prešla v destilacijo, v svrho, da se zbere antiseptična substanca.
19.	Postopek po lastitvah 1 in 16, označen s tem, da se antiseptična snov izvleče in izkoristi za avtolizo vsakršne živalske ali rastlinske beljakovinaste snovi.
■


n i

			
			
			
	■		. •
	i	C	
	••nb! >bd«. ojhit se	.	
			
■ 11' ‘ r.
'
-
vi; -	'' Vn
■ ' r ‘ i '(') >
b. £	■	v
ISO '	Qq	-1
(aiicls) avidob Jaijos ioriodlt ivoijie
i
;
.V:	!: ■	v;;:	- ■
' ■	■	.	'	. i.
■ -■ ; ^ , sn ir	one i	,i*»h! ,.e: ij« m
•
nsScMtte^ iHbvfciriivalri^j-vot; .
en oiajaijgsr ijJaa)®: insolute) ae ab mat =
D®
b'ub !, .} i,U> Liefii ir	,tov; • »
.n»l 9 n-e lenso. .£1 vv)H«S: o« >i3C}Ol 3Q. .b:
ni
■)-; n-5b->iqa;l) Di' v:
• ';i -


' i	■ :	..	!>
i
bi .eon ladi; 'lOtigaaih • {evidobj ..obov ;noi sb mir- s i;' • siiteab bc. ar«
- ■ ■ • b{ e :i .e’
- i..	e	j
■i)
i 1 ,\ ,’mSedue diu jft	.
•oiiodlrtf. vid
;	■ r.q / v '
■ , H
"	1 - i >•; V\K’t. endHgseiinb . ' b »nat
-Ik- . lio	/H ■'iČ’ijiBf v OsilotVfl .« iiš.RO
.ivona ataiifiivojiaiiad sden


.
nac o»H:
iirr, i-Q%yytq ■- ,< -		V	o
	u.'j	; lina;	'	■-
			
			
			
		<	
	.		.
		■o|osi> j	
	ilj.	18,:	.		■' c
			
.			
v rzb ■	0£ vb; f; i'		


:
.