Rusi in Nemci so pripravili ravno za Veliko noč udeležencem genovske konference in celemu svetu veliko presenečenje s sklepom posebne rusko-nemške pogodbe. Konferenca v Genovi se je sklicala, ker so vsi uvideli, da ne gre več, da bi takozvani »zmagovalci« — par držav s svojimi bojevitimi cblastniki poveljevali celemu svetu. Na konferenco so prišli zastopniki vseh držav, »zmagpvalci« so pa misiili, da bodo svojo nadvlado obdržali, da bodo z lepimi besedami svet zapeljali ter vnovič utrdili nove jarme za male in premagane. Francija se Nemčije boji in zato je bil njen glavni cilj, da se Nemčija kolikor mogoče potlači in tudi tJusija kolikor toliko priveže. Novi jarmi so bili dobro pripravljeni, pa vkljub temu sta se našli dve močni državi — Kusija in Nemčiia, napravili križ čez preteklost, odpustili drug drugi vse dolgove ter se predstavili kot močna skupina, ki hoče enotno, složno in enakopravno začeti pravo pbnovitev. Za sovjetsko Rusijo je podpisal pogodbo sovjetski komisar Cičerin, za Nemčijo pa min. dr. Rathenau. Pomen pogodbe. Rusko-nemška pogodba je izpremervila ves današnji 6vetovni politični položaj. Pred vojno so bile sile razdeljene na trozvezo (Avstrija, Nemčija in Italija) in na antanto (Francija, Anglija in carska Rusija). Med tema skupinama je izbruhnila leta J914 vojna, med vojno se je antanti še pridružila Italija, Japonska in Amerika, Ruslja je pa s koncem carstva od nje odpadla. Po miru v Parizu je razdelitev izgledala takoie: na eni strani antanta s priveskom nekaterih malih držav, na drugi Nemčija in premagane države, Amerika pa sama, ker ji je začelo presedati delovanje z antanto. Antantne države druga proti drugi niso ravno zavezniške, dolžne so druga drugi, dolgov ne plačujejo in druga preH na drugo, da bi ji izpodmaknila kake uspehe in koristi. Vse so dolžne Ameriki, vse čakajo na njeno pomoč, Araerika pa pomoč odreka ter vedno tirja slabe dolžnike in ?e slabše plačnike. Pri vsem tem in pri slabih odnošajih je pa antanta vedno skupno nastopala proti premagancatn .in tvorila je ogTomno premoč. — Vsled zveze Rusov z Nemci je pa ta nadvlada in premoč antante nad vsemi evropskimi državami — danes strta in ves pošteni svet v pravi miroljubnosti in smislu za pravo svetovno obnovitev mora pozdravljati odločni in pošteni nastop Rusov in Nemcev proti podjarmljenju in izkoriščevanju. Moč rusko-nemške zveze. Pogodba obsega in veže ogromno ozemlje z več kot 200 milijoni prebivalcev. Ena država bo v polni meri upopolnjevala drugo. Rusija ima silno prirodno bogastvj, Nemčija pa izvrstno razvito industrijo in dovolj izvežbanih moči, da dvignejo prirodno bogastvo iz ruske zemlje ter ga spravijo med svet. Tako je moč, ki jo predstavljata obe državi skupaj, naravnost nepremagljiva. Nemčija je bila dolgo obkoljena od vseh strani, sosedje so pobijali vrednost njenih proizvodov, surovine in vse, kar ji primanjkuje so pičlo dajali in še to po visokih cenah. Rusija je bila tudi še dalje časa oblegana, tuje, podkupljive čete »o |o plenile, manjkalo ji je izvežbanih moči in strojev, da dvigne in obdela svoje prirodno bogastvo, sedaj bo pa ena iz druge krila svoje primanjkljaje in obema je odprt dober trg v Aziji. Posledice pogodbe. so dalekosežne. Kakor rečeno, je antanta ovirala gospodarski razvoj Nemčije in nalagala ji je strašna bremena — odškodnine. Nemčija plačuje ogromne svote v zlatu, kako dolgo jih bo še plačevala, je veliko vprašanje. Antanta ji vedno pravi: zvišajte davke, nemška vlada, ki je liudska-republikanska, pa noče ubijati svojega ljudstva. •— Prancija žvenklja z orožjem, v skrajnem slučaju pa proti združeni sili Nemcev in Rusov ni moči na svetu. Rusi imajo še lažje stališče. Antanta zahteva od njih vojne in predvojne dolgove, ki jih je napravil car nesrečnega in slabega spomina, Rusi pa«pravijo: Če plačamo mi, kar se je car zadolžil, morate tudi vi nam plačati, kar ste bili caru dolžni, kar ste dolžni Rusiji za vojne žrtve v vašo korist in vse to, kar ste nam po vojni z raznovrstno podkupljeno vojsko napravili škode. Izenačenje enega računa z drugim iznese, da ima antanta še Rusiji doplačati okroglih 60 milijard zlatih frankov. Če bo antanta skušala z orožjem poiskati pot iz te zagate, se ogromna masa od 200 milijonov oboroži, organizira in vsak napad na to silo je brezupen. Rusi in Nemci bodo lahko diktirali svoje pogoje celi Evropi in sledila bo revizija mirovnih pogodb, ki bo Evropi dala drugačno politično lice. Rusko-nemška pogodba in država SHS. Pašič in drugi naši oblastniki so bili nekdaj slepo udani ruskemu. carju, na njegovo dvorsko kočijo je bil pripet srbski politični voziček. Ko je carja in njegov dvor ubilo ogorčenje, ki ga je sam nakopičil in zakrivil, so se oblastniki SHŠ brez narodovega odobravanja z isto slepo udanostjo oklenili Francozov. Francozi vodijo danes isto nasilno politiko, kot nekdaj nemški »Kaiser« in naši oblastniki se jih držijo, četudi imajo pri tem slab ugled pred celim ostalim svetom, narod Jugoslavije, ki se nikdar ne vpraša, pa silna bremena in strašne žrtve. Vrhu tega še sa.nja naša vlada, zlasti Pašič, da pride v Rusiji zopet car s svojimi generali, knezi, baroni in dvomimi norci na površje. Zato se v naši državi redijo na narodne stroške \Vranglovci in vsi drugi pustolovci, ki bi se tudi vragu zapisali, samo da dobijo nazaj, kar so s carjevim padcem hgubili, in da zopet zapoje bič nad ruskim kmetom. V Beogradu kujejo ruski pregnani generali vojne naklepe proti sovjetski Rusiji in list »Balkah« spusti vsak dan kako proslavo »belega ru&ega carja« in kako vojno hujskarijo. Za Veliko noč ga je proglasil celo svetnikom in padec te kronane glave, ki sl je izmislila toliko strašnih bremen za svoje ljudsh'0, ki je v napuhu, zlatu in blaznem razkošju odrejala in s satansko naslado gledala strašno smrt in trpljenje tisočerih, ki so vpili po pravici, — si upa bogoldetno primerjati s Kristusovim trpljenjem. Z zastopniki sovjetske Rusije se v Genovi pogaja ves svet, ker ne more brez njih, naši zastopniki se jih pa skrbno ogibljejo. Angleška vlada se zgraža nad spletkarijami naše viade z zloglasnim Wranglom in pozvala je našega zunanjega ministra ruj odgovornost. Minister je vse tajil, kar vsak iahko vidi iff s čemer se beograjski listi celo bahajo. Naši oblastniki seveda ne priznajo današnjs Rusije, nekdaj so jo videli in poznali samo v carju in ker cara ni v.eč, ker so se vciinili Francozom, so za vse, kar je proti Rusiji. Bodočnost lahko tako politiko bridko maščuje. Prej ali slej bodo mirovne pogodbe revidirane ali spremenjene, Avstrija se bo priključila Nemčiji in evo, od ene strani že imamo za soseda nemško-rusko zvezo. Kmalu ga lihko dobimo še od druge strani. Bolgari se razumejo na politiko naslonili se bodo na one, ki nimajo namena jih tlačiti, to so Rusi. S tem si odpro pot tudi v Azijo. Večina Azijatov že danes hodi v sovjetsko Moskvo po nasvete in kmalu bo Rusija s svojimi zavezniki posredovalec in vez dveh svetovnih delov. Tudi Italija, ki je pred leti izdala Avstrijo, lahko vsak čas izda antanto ter se radi večje koristi priključi novi zvezi. Tako nam ostanejo samo še Madžari in Rumuni. To je slaba družba, pa če bi bila tudi dobra, bo lahko stisnjena in stlačena preko mogočnih sosedov čakala na franccsko pomoč baš tako zastonj, kot Francija že danes čaka na pomoč preko morja od Amerike. Radi teh izgledov bodočnosti je potrebna korenita sprememba naše politike na zunaj in na znotraj. Na zunaj se bodo znali i izgledati in postaviti le oni državniki, katere bodo vsi narodi Jugoslavije postavili in odobravali kot svoje vodnike in zastopnike.