PRIMORSKE DNEVNIK Jjjtaina plačana v gotovini vv -,,, ,, *»b. postale i gmppo - Cena 7U lir Leto XXVI. St. 36 (7530) ZADNJI DAN POSVETOVANJ PREDSEDNIKA REPUBLIKE Saragat bo verjetno že danes imenoval Napetost med jordansko vlado Rumor j a za kandidata za se stavo vlade *tt P^asliaddmi gverilci Zanimive izjave so dali načelniki skupin Ingrao (KPI), Malagodi (PLI), Andreotti (KD), Giolitti (PSI), Orlandi (PSU) in Valori (PSIUP) - Odkrita polemika med Andreottijem in Fanfanijem RIM, 11. — Danes so se nadaljevala posvetovanja predsednika Publike za sestavo nove vlade in je Saragat sprejel 15 predstav-Vi h* par'amer,*arn'h skupin, ki so zastopali osem strank. Predstavniki . " strank so dali po razgovoru s predsednikom republike krajše j veiini še dokaj zanimive izjave. Zanimivo je tudi, da je prišlo I® vokaj ostre polemike med demokristjani in to med poslanci (kjer "•* Večino «kartel levice») in med senatorji, odnosno predsednikom "n*'* Fanfanijem. lit °.,v®*ovania se bodo jutri nada-j v*'a, ko bo predsednik republike na sprejel še nekatere načel- d!>Pold J?1*. rnanjših skupin, nato pa v eh"*1' Fanfan'ia> Pertinija in Gron-J*- Predvidevajo, da bo že jutri, tIKa,neje pa v petek, imenoval eoJ*,0r*a za kandidata za sestavo * vlade. Takoj za tem se bo Po '* ° vo'ti jih niso vprašali, če mi-j, kandidaturo sprejeti. čeJ?atani je v odgovoru zelo oster, HifUj y se tudi on skriva za cugled-Rajrna •gi senata* in pravi, da je »ti, zahteva običajne vljudno-»ebe 8 Se 'Traša zainteresirane o-fe *a mnenje, kadar se jih imenu-mesto, ki predvideva spre-To k*0 ,nJib dosedanjih dolžnosti. ?ni 5? se zlasti, ko se govori po (C trani o poslanski zbornici, po Ija. i pa o senatu in ko se ugotavljaj:8 bi v senatu lahko prišlo do jv^embe notranjih odnosov. ^raoTanski del posvetovanj je ttavniu vključil, ko je sprejel pred-•haspa \ I*LI Malagodija in Berga-^•hov' ^^egodi je dejal, da »naša »5j l lna potrebuje red in reforme, 1» s J? samo tako lahko premosti Sila?!0 težko krizo rasti in za boJL* komunistični napad na svo-R°Vorii 'bsbtucije*. Malagodi je še o obnovitvi reda glede fi-»kup’ 0 javnem redu in o evropski Badne„ v okviru svobodnega zale ,n“a sveta. Zanimivo pa je, da tjolitve Kar.ia* predhodne politične ti «V| , kolikor ni mogoče sestavi-RfMK demokratičnega napredka*. Rovjpj | dne politične volitve sta za-v0roJala med popoldanskim razgo-»ilu , * Saragatom tudi predstavna so - i^e Marzio in Nencioni. S^nik Cla''ste sta govorila s pred-itti ik111 republike poslanec Gio-*>ik 3 .senator Pierraccini. Načel-»ki ,j^la'istične skupine v poslan-bjih^bnici Giolitti je povedal, da ta,nSče povsem logično po-rSj ja sklep, ki ga je sprejel CK »Ocj^adi tega so podčrtali, da f„ stl žele, da se pride do začet-bogaianj, ko naj se ugoto-*a s 8oJ? političnega značaja, ki so Gtojjfbste odločilnega pomena. No/', 'e Podčrtal, da gre pred-^litvo °bvezo. da se bodo izvedle bilo to deželne svete, kot je b to i ,t°t!eno z volilnim zakonom loto,-!] s spomladi. Giolitti je nato 0 amnestiji za dogodke, ki so se dogodili med sindikalnimi boji v jeseni, pri čemer gre za pomembno razdobje delavskih bojev in tudi za zahtevo po pomembnih u-krepih in da se utrdijo sindikalni dosežki delavcev. Te zahteve predstavljajo za socialistično stranko temelj pri njenih odločitvah in je njih sodelovanje v vladi možno samo takrat, ko odgovarja točno določenim obveznostim do zahtev delavcev, ki so prišle tako očitno in tako množično do izraza med velikimi in enotnimi bitkami sindikalnega gibanja. Predstavnika PSIUP Vašori in Oeravolo sta se kot vsi ostali načelniki skupin, razgovairjala s predsednikom republike približno eno uro. Valori je nato izjavil, da je položaj težak ne zaradi tega, ker ne bi bilo mogoče v parlamentu ustvariti vladne večine, temveč ker gre za očitno intervencijo konzervativnih in avtoritativnih sil, ki skušajo zavreti socialni napredek. Za socialdemokrate sta se s Sa-ragatom sestala Orlandi in Schie-troma. V imenu obeh je Orlandi izjavil, da se PSU odločno zavzema za obnovitev štiristranske vlade levega centra, češ da bo ta vlada zaradi svojega demokratičnega duha in socialnih karakteristik sposobna reševati vprašanja gospodarskega in finančnega značaja in da bo branila kupno moč, prihranke in pospeševala istočasno produktivni razvoj. Glede zunanje politike pa bo vlada prispevala k odstranjevanju vojnih žarišč, za pomirje-nje in varnost ter bo delala za integracijo Evrope. Zadnji je bil danes sprejet pri predsedniku republike načelnik poslanske skupine monarhistov Co-velli. Jutri bo zadnji dan posvetovanj v Kvirinalu in bo ob 10. uri Sara- poslanoa Taormino, ki načeluje mešani skupini v poslanski zbornici in ob 11.20 senatorja Volgger-ja, ki zastopa nemško etnično skupino. Posvetovanja se bodo zaključila s sprejemom senatorja Cifa. rellija, ki načeluje mešani skupini v senatu. Končno bo predsednik Saragat ponovno sprejel še predsednika senata Fanfanija, predsednika poslanske zbornice Pertinija in ob 13. uri bivšega predsednika republike Gronchija. V zvezi z jutrišnjim razgovorom so se danes sestali poslanci PRI, ki so sklenili, da se strinjajo s štiristransko vlado, glede kandidata za predsednika pa so govorili o Rumorju. Danes sta se sestala De Martino in Bertoldi, ki sta obravnavala nekatera vprašanja v zvezi z vlado in z notranjim življenjem v stranki. CGIL za učinkovito sindikalno enotnost TRST, četrtek, 12. februarja 1970 PO SPREJETJU IZREDNIH VARNOSTNIH UKREPOV Palestinske organizacije pozivajo na boj proti ukrepom, ki «omejujejo njihovo delovanje» RIM, 11. — Zaključilo se je zasedanje generalnega sveta CGIL, na katerem so odobrili poročilo tajnika Novelle o razvoju bojev ter reform in o sindikalni enotnosti. Generalni svet je odobril resolucijo, v kateri je govora, da je treba z enotnim množičnim gibanjem doseči politiko reform, da mora biti gibanje stalno. Med reformami se omenja kot prve cilje vprašanje stanovanj, davčnega pritiska, zdravstva, prometa in šolstva, na1 pa je tudi govora o gospoda: politiki zlasti glede cen, investicij in zaposlitve. ’ Resolucija nato obravnava nov6 razdobje prooesa enotnosti, pri čemer je rečeno, da je treba iti po tej poti brez pomislekov ter da ne gre za seštevek treh sindikalnih or- ganizacij, temveč za gradnjo novega sindikata. Treba je premostiti težave, ki se pojavljajo in ki se bodo nujno pojavljale, z naporom vseh treh organizacij na vseh ravneh in z neposrednim sodelovanjem delavcev. Odobrili so sklep, da se razpustijo struje v sindikalni organizaciji in da se do marca izvedejo sklepi, da noben sindikalni funkcionar ne more imeti istočasno vodilnih dolžnosti v vodstvu stranke in to niti na pokrajinski ravni. Končno predlagajo, da bi se že marca sestali na skupnem zaseda-pju generalni sveti CGIL, CISL in UIL in da bi razpravljali na oclpjt način o organizacijskih vprašanjih, o politiki reform, sindikalni enotnosti ter da bi govorili o skupni proslavi letošnjega prvega maja. AMAN, 11. — Jordanska vlada je sprejela stroge varnostne ukrepe. Te ukrepe so' organizacije palestinskih gverilcev tolmačile kot o-mejitev njihovega delovanja v Jordaniji in njihove borbe proti Izraelu. V Amanu vlada precej napeto stanje. Palestinski gverilci menijo, da jih hoče jordanska oblast podrediti jordanskim oboroženim silam. Zato so se vse palestinske gverilske organizacije uprle vladnim ukrepom. Zahodni opazovalci v Amanu u-gotavljajo, da so ukrepi jordanske vlade v zvezi z razgovori, ki jih je imel kralj Husein na nedavnem «malem arabskem vrhu* v Kairu s predsednikom Naserjem o morebitni politični rešitvi vprašanja Bližnjega vzhoda. V teh krogih poudarjajo, da je kralj Husein, preden je odpotoval v Kairo, dal vedeti, da bo razpravljal z Naserjem o načrtu ameriškega zunanjega ministra Ro gersa za vzpostavitev miru na Bližnjem vzhodu. Zdi se, menijo v o-menjenih krogih, da je Naser pristal na Huseinov predlog, da je zato jordanski kralj začel takoj izvajati svojo oblast nad izraelskimi komandosi. Zahodne agencije poročajo iz A-mana, da je prišlo danes zvečer do streljanja v bližini kraljeve palače, ki pa se je kmalu poleglo. Organizacija «A1 Fatah* je sporočila, da je prišlo v Amanu okrog 20. ure do streljanja med oddelkom jordanske vojske in skupino palestinskih gverilcev, ter da je bilo pri tem nekaj jordanskih vojakov ranjenih. Uradni krogi v Amanu pa so zanikali te vesti in poudarili, da širjenje podobnih vesti služi samo povzročitvi zmede. Predstavnik palestinske organi zadje v Bejrutu je danes izjavil, da bodo gverila tudi s silo preprečili, da se uveljavijo napovedani ukrepi jordanskih oblasti. Povedal je, da so vse palestinske organizacije sestavile enotno poveljstvo, da se uprejo omejitvi svobode gverilcev. Bagdadski radio pa je danes objavil izjavo sveta iraškega revolucionarnega poveljstva, ki poudarja, da je iraška vlada glede tega vprašanja navezala sti- ke z jordansko vlado. «Naše oborožene sile v Jordaniji — je dodal bagdadski radio — bodo branile svobodno delovanje gverilcev*. V Kairu pa je predstavnik egiptovske vlade na tiskovni konferenci izrazil upanje, da bo spor med Jordanijo in palestinskimi gverilci kmalu rešen v korist skupne borbe Arabcev. Medtem pa je radijska postaja palestinske organizacije «A1 Asifa* sporočila, da je tretja oklepna divizija jordanske vojske dobila ukaz, naj se preseli v Aman. Radio je povabil častnike te divizije, naj se pridružijo arabski revoluciji. Pozno ponoči je prišla iz Amana vest, da je kralj Husein sprejel predstavnike treh glavnih palestinskih organizacij, ki delujejo na jordanskem ozemlju. Kralj jim je zagotovil, da sprejeti ukrepi za notranjo vernost ne bodo omejevali delovanja gverilcev, ker so izključno notranjega značaja. Eden od treh palestinskih predstavnikov je po sestanku iriavil, da je bilo srečanje »pozitivno«. »ZELO KORISTNO SREČANJE* V CESARSKI PALAČI V ADIS ABEBI Problem Srednjega vzhoda v ospredju razgovora med Titom in zunanjim ministrom ZDA Rogersom Povabilo Nixonu, naj obišče Jugoslavijo - Nadaljevanje razgovorov med delegacijama Etiopije in SFRJ ski predsednik Tito in ameriški državni sekretar Rogers sta imela danes v cesarski palači v Adis A-bebd napovedani sestanek, ki je trajal uro in petnajst minut,, Rogers je po razgovoru izjavil, da je šlo za «zelo koristno srečanje*. Kot poročajo zahodne tiskovne agencije, sta Tito in Rogers govorila predvsem o Srednjem vzhodu, dotaknila pa sta se tudi drugih mednarodnih problemov. Agencije dalje pišejo, sklicujoč se na ameriške vire, da je razgovor omogočil Jugoslaviji in ZDA, da bolje ra-gat sprejel La Malfo, M načeluje' zumeta stališča druge države o republikanski parlamentarni sku- j Srednjem vzhodu ter da sta sogo-pinl v poslanski zbornici, ob 11. uri I vomika soglašala o nujnosti ome- ADIS ABEBA, 11. — Jugoslovan- jitve dobave orožja vojskujočim se . poldne so se v Adis Abebi nada- stranem. Glede Afrike sta ZDA in SFRJ mnenja, da mora ostati ta kontinent, neuvrščen ter da je treba oolagati največlo pažnjo na njegov gospodarski razvoj. Tito izrazil željo, da bi lahko kmalu sprejel N,-zona v Jugoslaviji. Tudi problemi odnosov med Vzhodom in Zahodom ter pogodba prota Sirjenju jedrskega oboroževanja, ki jo misli Jugoslavija v kratkem ratificirati, so bili predmet današnjega srečanja. Malo pred tem srečanjem je Rogersa sprejel etiopski cesar Haile Selasie. * * * (Od našega dopisnika) ADIS ABEBA, 11. — Danes do- Ijevali včeraj začeti razgovori med jugoslovansko in etiopsko državno delegacijo pod vodstvom Tita in Haileja Selasieja. Pred razgovorom a*je predsednik Tito v svoji reziden- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiimiimiMi milim im n ii im im iiuiiii ii m umil iii umi mi iimiuiii m mi mm min NA RAZGOVORU S TUJIMI ČASNIKARJI Ribičič je pozitivno ocenil gospodarski položaj Jugoslavije Trenutna najvažnejša naloga je stabilizacija tržišča Ribičič bo obiskal Veliko Britanijo, SZ in Romunijo (Od našega dopisnika) | nekaterih surovin, dovolil določeno BEOGRAD, 11. - Predsednik zvišanje cene bakra, jekla in bla- zveznega izvršnega sveta Miibja Ribičič je bil včeraj gost na večerji tujih novinarjev v Beogradu. Pred večerjo je Ribičič odgovoril na številna vprašanja novinarjev, M so se nanašala na gospodarski in družbeni razvoj Jugoslavije in mednarodno sodelovanje. Ribičič je pozitivno ocenil seda nji gospodarski položaj Jugoslavije in poudaril, da je trenutno ena glavnih nalog stabilizacija trga, kar je istočasno tudi pomembni činitelj planiranja srednjeročnega razvoja Jugoslavije. Med posebno pozitivnimi rezultati v preteklem letu ie omenil povečanje proizvodnje, zaposlenosti, izvoza in občutno povečanje turizma. Jugoslavija se je osvobodila potrebe uvoza kmeti i-skih izdelkov. Turizem je prinesel lani okrog 300 milijonov dolarjev deviz. Srednjeročni načrt gospodarskega in družbenega razvoja Jugoslavije mora, je poudaril Ribičič, vskladiti interese vseh republik. V njem morajo prit« do izraza interesi vsakega naroda. Ta načrt mora nadalje zagotoviti hitrejši razvoj zaostalih področij posebno Kosova. Na koncu srednjeročnega načrta, torej 1975. leta, bo nacionalni dohodek na prebivalca znašel tisoč dolarjev. Za to je potrebno od 6 do 8 odst. letnega povečanja narodnega dohodka. V zvezi z določenimi kritikami začrtane gospodarske politike je Ribičič ugotovil, da je ta politika dobila podporo skupščin vseh republik. Za izvajanje te politike, ki ima za glavno nalogo stabilizacijo trgov, se zvezni izvršni svet poslužuje prvenstveno gospodarskih u-krepov. Upravne ukrepe bo zvezni izvršni svet podvzel samo v primerih, ko bodo izčrpana vsa druga sredstva. Ribičič je obvestil novi narje, da je zvezni izvršni svet v skladu z resolucijo zvezne skupščine. ki predvideva spremembe cen govnih železniških tarif. Dejal pa je, da se bo zvezni izvršni sv« odločno zoperstavil vsakemu ne upravičenemu pritisku o povečanju po r,jegouem ,nišljenju prispeval k tezav’ nac.aie z. iazširitv! sodelovanja posebno na ^e področju' Ribičič izjavil, da bo zvezni izvršni ! razT^n^^l^čf6 ^ s"de,?va^e svet spoštoval dogovor o ceni koksa I ™."3 industrijske ko med železarnami in koksarno. Ko-1 r“'£. r“ drug? P°d,r°5® So- Glede povabila na obisk v vjetske -' ezo je Ribičič izjavi!, da sta obe vladi ocenili, da je potrebno izmenjati obiske na stopnji ministrskih predsednikov. Ta obisk bo likor pa do dogovora ne ba prišlo, tedaj bo zvezni izvršni svet uporabil svoja zakonska pooblastila in v primeru potrebe bo celo prepovedal izvoz koksa. V nadaljevanju odgovora na vprašanja novinarjev je Ribičič odgovoril, da imajo podobne gospodarske probleme tudi druge napredne dežele in v zvezi s tem opozoril na nemiren monetarni položaj v Evropi. Dejal je da je Jugoslavija edina socialistična država, ki je članica mednarodnega monetarnega sklada in zato zainteresirana za monetarni položaj in za konvertibilnost ne le svoje temveč tudi tujih valut. Ribičič je poudaril pomen njegovega bodočega obiska Veliki Britaniji. Ta obisk je pomemben iz več razlogov med drugim zaradi obojestranskega zanimanja za povečanje dvostranskih odnosov in posebno sodelovanja na tehnološkem, znanstvenem in raziskovalnem področju. Poleg tega bodo med obiskom izmenjali mišljenja o mednarodnem položaju, glede katerega imata obe državi ne glede na razlike v sistemih, enaka stališča, o potrebi sprejemanja ukrepov za mirno rešitev mednarodnih vprašanj. Potrebne je nadalje, da se Jugoslavija kot evropska država širše zavzame za vprašanje evropske varnosti in nadaljnje evropsko sodelovanje. «Mi sodimo,* je dejal Ribičič, «da je Evropa celota, da se ne morejo ločiti zunanjepolitična vprašanja osrednje Evrope od vpra sanj Sredozemlja*. na poslovne aranžmaje. Poleg tega bo obisk priložnost za obravnavo aktualnih mednarodnih vprašanj, po sebno evropskih. Ribičič je poudaril, da ima Jugoslavija dobre odnose s skoraj vsemi socialističnimi ci sprejel generalnega tajnika organizacije afriške enotnosti Djala Telija in njegove pomočnike in se zadržal z njimi v daljšem prijateljskem razgovoru. Ob tej priložnosti se je Teli zahvalil predsedniku Titu za njegovo zavzemanje za dokončno odpravo kolonializma, vzpostavitev enakopravnih odnosov in zagotovitev miru na svetu. Predstavniki afriške organizacije so istočasno izrazili zadovoljstvo predsedniku Titu, ker je v Dar Es Sa-lamu sprejel predstavnike osvobodilnih gibanj Južne Afrike. Predsednik Tito se je zahvalil za ljubeznive besede in posebno opozoril na nevarnost, ki jo predstavljajo rasistični režimi v Južni Afriki za neodvisnost Afrike in za mir ne le na tej celini, temveč na svetu sploh. Djala Telija je dopoldne sprejel tudi državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac, s katerim je izmenjal poglede o aktualnih vprašanjih Afrike in o drugih mednarodnih vprašanjih. Etiopski cesar je sinoči v svojem dvoru priredil slovesno večerjo v čast predsednika Tita in njegove soproge. Haile Selasie je v svoji zdravici pozdravil predsednika Tita kot pobudnika miru, prijatelja vseh narodov in tvorca moderne Jugoslavije, ene od prvih držav, ki je ugotovila nevarnost obstoja blokov in obdelala načela politike neuvrščenosti. Etiopija je skupno z Jugoslavijo prepričana, da je politika neuvrščenosti ne le v interesu malih in srednjih držav, temveč v interesu stabilnosti miru na svetu Politika neuvrščenosti je po besedah Haileja Selasieja ^odigrala pomembno vlogo v popuščanju mednarodne napetosti. «Danes je ta politika priznana kot mednarodni dejavnik. To ni politika pasivnega opazovanja svetovnih dogajanj, temveč dejavnost, u- državami^ in spomnil novinarje, da j smerjena k odpravi vzrokov med-je v načrtu tudi njegov obisk v narodnih spopadov in k iskanju Romuniji in obisk madžarskega sredstev za njihovo rešitev* je po vladnega predsednika Jugoslaviji. | udaril Haile Selasie. Bodoči se B. BOŽIC * stanek neuvrščenih držav, na ka- no usmeritev. terem bodo voditelji neuvrščenih proučili mednarodni položaj, mora po besedah Haileja Selasieja ponovno potrditi vero vseh držav v mir, neodvisnost in gospodarski razvoj ter uveljaviti interese ma lih držav ,V nadaljevanju svoje zdravice je cesar izrazil priznanje Jugoslaviji za njene napore za re šitev državljanske vojne v Nigeriji in za njeno pomoč narodom Afrike, ki se borijo za svobodo. Haile Selasie je posebno opozoril na nevaren položaj na jugu Afrike, kjer je rasna konfrontacija vedno bolj kritična. Cesar je na koncu zdravice izrazil prepričanje, da se je Tito podal na težavno potovanje v deželi, da se uresniči trajm mir na svetu in zagotovi napredek človeštva. Tito se je v odgovor na zdravico zahvalil za prisrčen in topel sprejem in izrazil zaskrbljenost zaradi nadaljevanja vojne v Vietnamu, položaja na Bližnjem vzhodu, ki je iz dneva v dan vse resnejši, politike rasizma in manjšinskih režimov v Južni Afriki. «Sodiimo, da je dolžnost vseh držav, je poudaril Tito, da spoštujejo načela listine svetovne organizacije, da se zavzemajo za odstranitev nevzd-ržljivega stanja na jugu Afrike«, Predsednik Jugoslavije je izrekel priznanje cesarju za njegovo zavzemanje za prenehanje državljanske vojne v Nigeriji ter se pridružil mišljenju «lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Waldheim o «pafcetu» DUNAJ, 11. — Avstrijski zunanji minister Waldheim je med predavanjem, ki ga je imel na sedežu avstrijskih industrijcev o «avstrijski zunanji politiki med Vzhodom in Zahodom*, med drugim govoril tudi o južnotirolskem vprašanju. Minister je ugotovil, da dosežena rešitev sicer ni idealna, da pa je najboljša možna in da bo na nov način zastavila reševanje vprašanja obstoja in razvoja južnotirolske etnične skupine ter italijansko - avstrijskih odnosov. Minister je izjavil, da je neodvisnost Avstrije pomembna za ravnovesje v Evropi, zaradi tega mora Avstrija še nadalje voditi sedanjo zunanjo politič- Haileja Selasieja o potrebi povečanja delovanja neuvrščenih držav, posebno intenziviranja priprav, da bi čimprej prišlo do sestanka na vrhu. «Mi dajemo poseben pomen pozitivni usmeritvi neuvrščenih držav, da razvijajo in krepijo razne oblike medsebojnega sodelovanja na političnem, gospodarskem in drugih področjih«, je poudaril Tito ter Izrazil prepričanje, da bodo na bodočem sestanku neuvrščenih na vrhu prišla do polnega izraza stremljenja po nadaljnjem razvoju medsebojnega sodelovanja in njihova pripravljenost, da združijo napore in dajo konkretni prispevek k izboljšanju mednarodnega položaja. B. BOŽIC Uspela akcija egiptovske vojske na Sinaju KAIRO, 11. — Egipčani so izvedli v jutranjih urah in opoldne uspelo vojno akcijo, v kateri sta sodelovali pehota in letalstvo. Lovski bombniki ZAR so napadli izraelske položaje v osrednjem in severnem odseku Sueškega prekopa, medtem ko so vojaške enote prešle prekop in prodrle globoko na Sinajski polotok, prestregle izraelsko oklepno kolono in vžale po njej z vsem o-rožjem. Med spopadom so arabski vojaki ujeli dva izraelska vojaka, več pa so jih ubili ali ranili. Uničena sta bila dva oklepna avtomobila. Enote ZAR so se brez izgub vrnile na drugo stran prekopa. Medtem so bombni napadi arabskih letal povzročili Izraelcem precejšnjo materialno škodo. Popoldne pa so izraelska letala poskusila vrniti napad in bombardirala področje pri pristanišču Fu-ad. Egiptovsko protiletalsko topništvo je med napadom sestrelilo eno izraelsko letalo. Pilot se je rešil s padalom. lllllllllIllUlllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHimilllllllllllllllllllllllllllllllllHIIHIIHIIIinilHIIIH IZRAELSKI USTI 0 ATENTATU V MUENCHNU «Udariti je treba po viru zla: Damasku» Objavljena imena treh arabskih atentatorjev BONN, 11. — V zvezi z včerajšnjim atentatom arabskih komandosov na potnike izraelskega letala na letališču v Miinchnu, je miin-chenska policija objavila imena treh aretiranih atentatorjev. Ti so: 24-letni Egipčan Mohamed El Ha-nafi, 22-letni Jordanec Saleh Ab-der Rahman in 28-letni Jordanec Mohamed Hadidi. Kot je sporočila policija, so trije atentatorji prispeli v Miinchen z letalom iz Pariza in se ustavili v tranzitni čakalnici za potnike. Mohamed El Hanafi in Saleh Ab-der Ahmar sta bila med atentatom in spopadom s policijo ranjena in sta sedaj v bolnišnici. Hanafiju so v bolnišnici odrezali desno roko, ki je bila razmesarjena od eksplozije bombe. Sodniške oblasti v Miinchnu so pridržale v zaporu Jordanca Mohameda Hadidija, ki so ga aretirali takoj po atentatu, dokler ne ................mil...... SZ pristala na razgovore o Berlinu WASHINGTON, 11. — V vvashing-tonskih diplomatskih krogih so izjavili, da je SZ pristala na razgovore z ZDA, Francijo in Veliko Britanijo o bodočnosti Berlina. Sovjetski pristanek je izražen v noti, ki so jo izročili včeraj veleposlanikom treh zahodnih držav v sovjetski prestolnici. Razgovori naj bi bili še pred koncem februarja. Z včerajšnjo noto je moskovska vlada odgovorila na zahodni predlog 16. decembra lani, katerega namen je bil zmanjšati napetost o-krog Berlina. Zahodna nota je vsebovala predloge za izboljšanje zvez, poštnih uslug, prometa in dostopov v bivšo nemško prestolnico. V že omenjenih krogih niso nudili večjih podrobnosti o sovjetskem odgovoru, vendar so dali razumeti, da vsebuje ta nekatere postavke, ki bodo za zahodne velesile težko spre- jemljive. Vsekakor se pričakuje, da se bo Bela hiša, preden bi odgovorila na noto, posvetovala z vladami v Londonu in Parizu. Nekaj podrobnosti o sovjetski noti se je izvedelo v Bonnu. V tam-krajših »obveščenih krogih* trdijo, da je Moskva predlagala, naj bi bili razgovori v zahodnem Berlinu na sedežu mestnega zavezniškega sveta ter na ravni veleposlanikov. Moskovska vlada naj bi tudi želela omejiti razpravo zgolj na zahodni Berlin. Agencija DPA pa v dopisu iz Washingtona trdi, da bo treba pred morebitnim začetkom razgovorov točno definirati argumente, ki bodo na dnevnem redu. Po poročilih a-gencije naj bi se ameriška vlada strinjala s predlogom, da bi bili razgovori na ravni veleposlanikov. V krogih ameriškega državnega departmaja niso zadovoljni, kot kaže, z vsebino včerajšnje sovjetske note. Nota namreč ne odgovarja specifičnim predlogom glede izboljšanja položaja v Berlinu, poleg tega pa izključuje možnosti, da bi razgovori, kot zahtevajo zahodni zavezniki, zajeli tudi problem vzhodnega Berlina. Na državnem departmaju menijo, da ni SZ v bistvu nikakor spremenila svojega znanega stališča do berlinskega problema, ki ga med drugim tesno povezuje s splošnim problemom evropske varnosti in sklicanja vseevropske konference o tem vprašanju, čemur pa ZDA, kot je znano, odločno nasprotujejo. V Washingtonu gledajo tudi s precejšnjim skepticizmom na razgovore, ki jih ima v Moskvi s sovjetskimi voditelji predstavnik bonske vlade Egon Bahr. Menijo namreč, da postavlja Moskva pretežke pogoje za normalizacijo odnosov z Zvezno republiko Nemčijo. Neglede na še številne pomisleke in težave pa je nedvomno, da se med Zahodno Nemčijo in vzhodnimi državami nekaj premika, in to v pozitivno smer. Zato je izpadel povsem anahronistično današnji novi napad prvaka demokrščanske desnice Straussa proti Brandtovi »bstpolitik*. Bavarski predstavnik je opozoril nemško ljudstvo pred nekakšno »pastjo* ter pred »tragičnimi zmotami* sedanje vlade. Ostro je tudi napadel zahodnonemškega pogajalca v Moskvi Bahra, ki ga je označil kot »amaterskega diplomata*. Strauss je izrazil bojazen, da bo vlada pasivno sprejela pogoje, ki jih postavljajo Moskva, Varšava in vzhodni Berlin ter »Nemčijo ne samo razprodala, pač pa celo kos za kosom darovala*. bo policija končala preiskavo. Kot poročajo iz Miinchna se zdi, da je Hadidi pri zasliševanju dal samo svoje osebne podatke in da ni hote! ničesar govoriti o napadu. Zato ima policija sedaj v rokah samo imena treh Arabcev in ne razpolaga še z nobeno njihovo izpovedjo, ker ostala dva ranjenca še niso mogli zasliševati. V Miinchnu so danes sporočili, da se je Arie Katzenstein, ki je bil ubit pri eksploziji bombe, vrgel proti napadalcu in s tem preprečil, da bi bomba napravila v avtobusu pravi pokol. Miinchenske oblasti so sestavile komisijo, ki ima nalogo, da prouči, kako je bil izvršen atentat. Danes je policija sporočila, da je bilo pri atentatu 10 ranjenih in da je izraelska filmska igralka Hanna Marron hudo ranjena. Zdravniki tipajo, da jo bodo rešili. Izraelski pravosodni minister je danes v parlamentu izjavil, da izraelska vlada ne bo odgovorila samo z besedami na ta atentat. Izraelski časniki so danes ostro reagirali. Dnevnik »Maariv* zahteva v svojem uvodniku, da mora Izrael udariti »po viru zla: Damasku*. Nato ugotavlja, da so napad na potnike izraelskega letala izvršili teroristi, ki so prispeli z letalom iz Damaska, kar dokazuje, da mora Izrael udariti po Damasku. Poleg tega list ugotavlja, da je bil napad usmerjen proti Izraelcem in Izraelu in da je zato dolžnost Izraela, da strogo kaznuje vse, ki so odgovorni za atentat. Kot smo že zgoraj omenili, pa munchenska policija trdi, da so atentatorji prispeli iz Pariza in ne neposredno iz Damaska. V Amanu pa je glasnik akcijskega gibanja za osvoboditev Palestine danes izjavil, da so imeli komandosi nalogo, da zajamejo izraelsko letalo s potniki, in ga prisilijo, da pristane na kakem arabskem letališču. Predstavnik je poudaril, da bi ne prišlo do streljanja, če bi se potniki ne uprli komandosom. — 2 — 12. februarja !™ I i s ' «n» T / 4 Pogreb pusta v Skednju S «pogreba* v Boljuncu Žalovanje za pustom na Kontovelu Zupan nagrajuje Trebence v Skednju *; * Najlepši par: Franc Jožef s soprogo U 4 Kapelnik škedcnjskc godbe prejema nagrado PO KATASTROFALNEM PLAZU V SAVOJSKEM ZIMSKOŠPORTNEM SREDIŠČU Zaradi snežnega meteža, nevihte in nevarnosti plazov Val dlsere še vedno delno odrezana od sveta Cesta Bourg Saint Maurice- Val cTIsere zaradi plazov prekinjena na petih mestih - Po zadnjih uradnih podatkih 39 mrtvih in nad 60 ranjenih - Polemike o pomanjkljivi obrambi proti plazovom Področje v Val dTsere, kjer se je zrušil plaz. Puščica kaže pot, po kateri je drsela ogromna snežpa gmota VAL D’ISERE, 11. — šidriindvaj-1 njih 24 urah še poslabšanje vrisat ur po katastrofalnem plazu, mena. ki je zdrsnil s pobočja hriba Do-me, v Val d’Iseru, ki je praktično izoliran od sveta, še vedno prevladuje strah. Plaz, ki se je zagozdil v obednico chaleta francoske mladinske organizacije, naj bi zahtevai po uradnih podatkih notranjega ministrstva, ki pa seveda niso točni, ne dokončni, 39 smrtnih žrtev, medtem ko je baje nad 60 ranjenih. Dohod v znano savojsko zimskošportno središče, kjer še vedno obstaja nevarnost, plazov, je bil še danes zjutraj popolnoma nemogoč Celo noč in tudi zjutraj je močno naletavalo, poleg tega pa je nad področjem divjala huda nevihta. Močni plugi urada za javna dela so začeli čistiti edino cesto, ki po vezuje Bourg Saint Maurice z Val d’Isere, vendar delo poteka zelo počasi. Prav zaradi tega se francoski notranji minister Marceliin in minister za mladino in šport Čofniti, ki sta v teku noči s težava prišla do prizorišča katastrofe, ni •ta mogla oddaljiti iz Val dTsera. Čeprav ni nooeno vozilo moglo zapustiti Val d'Isere, še nd rečeno, da bodo skušali z obratne strani poslati pomoč prizadetemu kraju Vse namreč je odvisno od vremenskih prilik in od pluži cev. Iz Bour-ga Saint Maurice bi namreč mora la odpotovati kolona tovornjakov s krstami za žrtve plazu in sorodniki pokojnikov. Tudi turisti, ki so se hoteli včeraj ali danes vrniti na domove, ne morejo nikamor. Položaj na področ ju se je v jutranjih urah še poslabšal : sneži brez prestanka ui plazovi so na raznih mestih prekinili cesto, ki povezuje Val d'Isere z Bourgom Saint Maurice. Zaradi nevarnosti novega plazu so morali začasno prekiniti iskanje pogr.v sani h okoli ciialeta francoske mladinske počitniške organizacije, kjer je ogromna snežna gmota včera„ uničila toliko živ.jenj. Snežni metež, okoli poldneva je bilo že 70 do 80 cm snega, in ne nevihta, zaradi česar je vidljivost zelo slaba (komaj 2 m), sta preprečila odhod kolone tovornjakov s krstami iz Bourga Saint Maurice ki bi morala oditi ob 10.30. Naj huje je, da napovedujejo v prihod- Tudi nevarnost novih plazov je precejšnja. Cesta Val d’Isere — Bourg Saint Maurice je prekinjena na več krajih, ob 11.45 pa je zgrmel s pobočja hriba Gret in se ustavil nedaleč od Bourga Saint Maurice precej velik plaz. ki je zvlekel za seboj številne avtomobile. Žrtev ne bi smelo biti, ker so s področja že sinoči iz previdnosti evakuirali vse prebivalstvo. Da se izognejo novim nesrečam je župan Val d'Isera Noed Machet odredil danes zjutraj pa radiu evakuacijo novih področij in še posebno zgradb v predmestju zimskošportnega središča. Machet je pozval vse k disciplini in je zaprosil turiste, da bi ostali za zidovi, da ne bi ovirali že tako napornega dela reševalcev. Vse prebivalce Val d’Lsera in turiste so danes zbrali v središču mesteca v kino dvorani »Club Val d'Isene», kjer so jim na občinske stroške razdelili toplo hrano. V ministrskih krogih so Sklenili uvesti preiskavo, ki bi morala ne samo ugotoviti vzroke katastrofe, temveč tudi morebitne odgovornosti. Na podlagi teh izsledkov bodo skušali pripraviti načrt za obrambo proti plazovom. Že pred dvajsetimi leti so v Chamberyju ustanovili »Središče za proučevanja snega*, vendar so tega v začetku leta zaprli zaradi »pasivne bilance*. Pomanjkljivost pomoči za ureditev obrambnih del s strani vlade je že včeraj kritiziral okrajni delegat ministrstva za kmetijstvo Boule. Po mnenju svetovalca v savojskem svetu Alexisa Borrela, bi sc. khko izognili katastrofi, če bi še obstajalo »Središče za proučevanje snega*. Osebje tega središča je z raznimi sredstvi nadzorovalo stanje snega in, ko je bila nevarnost, je tudi preprečevalo nastajanje plazov*. Ko so odpravili to središče, so govorili o finančnih težavah. Življenja ljudi niso morda bolj dragocena kot denar?* je Borrel zaključil svojo izjavo. Z druge strani pa uradne osebnosti poudarjajo izrednost dogodka : tako notranji minister Mar- cellin kot glasnik vlade Leo Hamon sita izjavila, da katastrofa, vsaj v takem obsegu, ni bilo moč predvidevati. Še vedno povsod sneži in javljajo, da plazovi grmijo s pobočij hribov v francoskih alpah od Cha-monixa do verige obmorskih alp. Kljub slabemu vremenu se je konvoju tovornjakov z žalostnim tovorom krst za žrtve plazu posrečilo priti v Val dTsere. Val d'Isere je še vedno izolirana, ker je cesta zaradi nevarnosti plazov zaprta za ves promet. Te edine prometne žile z dolino se poslužujejo lahko le posebni konvoji. Z enim od teh so proti večeru odpe- ljali iz prizadetega središča krste z žrtvami plazu. Evakuirali so 200 otrok in tudi francoski zunanji minister in njegov kolega minister za mladino in šport sta lahko zapustila Val dTsere in se vrnila v Bourg Saint Maurice. Kljub izjavam odgovornih organov, ki brez prestanka zatrjujejo, da nesreče ni bilo moč predvidevati, so prebivalci Val d’Isera besni. Trdijo, da je špekulacija pri gradnjah dosegla višek. Odgovorni organi neodgovorno izdajajo gradbena dovoljenja, ker ne upoštevajo možnih smeri plazov. Voditelj francoske počitniške organizacije »Union des centres de piein air* Robin Guide je danes na tiskovni konferenci izjavil, da bo zavarovalna družba organizacije izplačala vso škodo včerajšnje katastrofe, vključno škodo, ki so jo u-trpeli gostje chaleta. Predsednik italijanske zbornice Sandro Pertini je danes brzojavno izrekel sožalje za nesrečo, ki je doletela francoski narod, predsedniku francoske zbornice Aehyllu Pe-rettiju. Sožalje je izrekel tudi italijanski zunanji minister Moro svojemu francoskemu kolegu Schumannu, medtem ko je papež sožalje Vatikana posredoval nadškofu v Chamberyju Beontempsu. * * * ŽENEVA, 11. — Plaz je danes pri vasi Orsieres prekinil cesto, ki vodi do prelaza Veliki sv. Bernard. Ponekod dosega sneg, ki je zdrsnil s pobočja hriba, do 15 m višine. Cestni promet je možen le do predora. medtem ko je železniški popolnoma prekinjen. Z odlokom državnega pravdništva Posadko ladje «Cavtat» izpustili na svobodo PALERMO, 11. — Državno pravd-ništvo v Palermu je privolilo začasno svobodo jugoslovanskim mornarjem z ladje »Cavtat*, ki jih je poveljstvo finančne straže 27. januarja letos obtožilo, da so oddali neapeljskim tihotapcem cigarete tujega izvora. Ukrep je pravdništvo izdalo po obrambni noti odvetnika Paola Seminara, ki ščiti interese ladijske posadke in Atlantske plo-vidbe. Za izpustitev 53-letnega kapitana ladje Petra Morettija in dveh VATIKAN, 11. — Danes je poteklo 41 let odkar sta tedanja fašistična Italija in sveta stolica podpisali lateranske sporazume. Kot je bilo pričakovati je papež Pavel VI. ob tej obletnici konkordata hotel povedati nekaj svojih misli, ki zadevajo predvsem vprašanje »krščanskega zakona*. Svoje misli je papež posredoval na jutranji generalni avdienci. Potem ko je ugotovil z zadovoljstvom, da je bil konkordat ploden za Vatikan in za italijansko državo, je pristavil, da je Vatikan privolil brez oklevanja v bilateralno revizijo sporazumov. Dobesedno pa je izjavil: »Iskreno pa upamo... da bi ne iiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiini, umnim nimiinimnmummmniimiHiHummimiumiimimimnmmmummHmmnuii TRI OBSODBE SODIŠČA SVERDLOVSKEEA RAJONA V MOSKVI častnikov, ki sta bila med zasledovanjem patruljnih čolnov finančne straže na poveljniškem mostu, pa je pravdništvo zahtevalo kavcijo treh milijonov lir. To kavcijo so položili diplomatski predstavniki Jugoslavije, ki so se že takoj po aretaciji pozanimali za usodo mornarjev. Posadko ladje »Cavtat* so v Palermu obtožili poleg tihotapstva tudi, da se ni ustavila na zahtevo finančne straže in da se je upirala vojni ladji. Jugoslovanski generalni konzul v Rimu Slavko Aleksič, ki je bil v prejšnjih dneh v Palermu, kjer je sledil poteku preiskave proti jugoslovanskim mornarjem, je dopisniku agencije Tanjug izjavil, da so italijanske pravosodne oblasti pokazale razumevanje za zaskrbljenost sorodnikov priprte ladijske posadke in da so se preiskovalni organi zelo korektno vedli in da so, vedno v okviru možnosti, ki jo nudijo zakoni, napravili vse, da bi pomorščake »Cavtata* izpustili na začasno svobodo. Italijanske semenjske prireditve V Veroni bodo čez mesec dni odprli 72. mednarodno razstavo kmetijstva in živinoreje, ki jo bosta izpopolnjevala 23. salon kmetijstva strojev in 2. salon novih tehnik. Na tej prireditvi, ki je na sporedu za čas od 15. do 23. marca, bo sodelovalo 30 držav z vsega sveta. Razstavo bodo spremljala številna strokovna srečanja in kongresi. Od 20. do 23. marca si bodo sledili dnevi, namenjeni obisku trgovcev iz Italije in tujine. * # * Italijanski zavod za zunanjo trgovino ICE sporoča, da bo Italija letos uradno sodelovala na štirih mednarodnih sejemskih prireditvah v Jugoslaviji. Gre za naslednje sejme: mednarodni pomladanski sejem v Zagrebu (od 18. do 26. aprila), mednarodni sejem kmetijstva v Novem Sadu (od 8. do 18. maja), tehnični sejem v Beogradu — področje elektrotehnike (od 16. do 24. maja) ter mednarodni jesenski velesejem v Zagrebu (od 10. do 20. septembra). Jugoslavija pa bo sodelovala na milanskem, veronskem, tržaškem in levantskem sejmu v Bariju. * * # Jutri se v Turinu odpre XXX. mednarodni salon oblačil SAMIA, na katerem nastopa 600 italijanskih in tujih modnih kreatorjev. Na razstavi, ki bo trajala štiri dni, to je do vključno 16. t.m., bodo razstavljavci prikazali najnovejšo proizvodnjo tkanin in izdelanih oblačil za moške, ženske in otroke, s posebnim poudarkom na izdelke pret-a-porter. IllliiiiifiiiimiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiifviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiituiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii MNENJE PAPEŽA IN VATIKANSKIH KROGOV «Mala razveza» bi kršila lateranske sporazume Nasprotna stališča večine italijanskih parlamentarcev Po eno leto prisilnega dela Valteniu Tacchiju in Teresi Marinuzzi Na isto kazen je bil obsojen tudi belgijski študent Van Bruntegem MOSKVA, 11. — Davi se je začel in popoldne zaključil ob 16. uri (po srednjeevropskem času) proces proti dvema italijanskima mladeničema, ki sta bila obtožena »huliganstva z obtežilnimi okoliščinami*, ker sta 17. januarja letos uprizorila v veliki moskovski trgovini ZUM (»Centralni universalni magazin*) politično akcijo s tem, da sta se priklenila z lisicami ob neko o-grajo in potem začela razdeljevati med prisotne letake z zahtevo, naj sovjetske oblasti izpustijo iz zaporov, oziroma psihiatričnih bolnic, nekatere sovjetske razumnike. Obravnava se je začela davi ob 8 uri po srednjeevropskem času. Policisti so pripeljali v sodno dvorano okrajnega sodišča sverdlov-skega rajona 24 - letnega Valtenia Tacchija in 23-letno Tereso Marinuzzi. Oba sta bila videti dobro in sta bila na splošno mirna. Sovjetske oblasti so dovolile da obravna- •iiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiii POLICIJA ZBIRA DOKAZE V ESSEXU Sodniki so uradno obtožili brata Hossein umora Muriel McKay Agenti kontrolirajo informacije prebivalstva v zvezi z ugrabitvijo LONDON, 11. — Danes sta prišla pred sodnike v Wimbledonu brata Hossein, ki so ju uradno obtožili u-mora 561etne Muriel McKay. Oba sta izjavila, da sta nedolžna. Obravnavi, ki je trajala približno štiri minute je prisostvovala velika množica, mnogo ljudi pa zaradi prena polnjenosti dvora ni moglo vstopiti Brata so policijski agenti pripeljali na sodišče v posebnem avtomobilu, oba sta si do vstopa v sodno dvorano pokrivala glavi s sivima odejama. Sodniki so obtožili brata umora, čeprav policijski agenti še niso odkrili trupla ugrabljene ženske. To ni prvi primer, da sodniki izrečejo obtožbo umora, ne da bi prej našli truplo umorjenega. Že pred leti, ko je v Londonu umoril nekaj oseb dr. Haigh in trupla uničil v kopalni kadi napolnjeni s kislino in pozneje, ko je neki drugi znan kriminalec razrezal truplo svoje žrtve na kose in jih vrgel skozi okno letala, ki je letelo nad Rokavskim prelivom, so spremenili zakon s tem v zvezi. Morilec, ki je truplo svoje žrtve vrgel z letala, se je zavedal, da mu policija ničesar ne more storiti in je zaradi tega zgod bo svojega umora objavil na časopisu »Nevvs of the World» ter zahteval zanjo visoko plačilo. Pozneje so zaradi takih primerov spremenili zakon o umorih in po novem je mogoče nekoga obtožiti umora, tudi če ni mogoče najti trupla žrtve, le da dokazi brez vsakega dvoma pokažejo, kdo je morilec. V zvezi z umorom Muriel McKav, se je policija odločila, da bo za enkrat prenehala z iskanjem, in Ja se bodo policijske oblasti raje začele ukvarjati s pregledovanjem kupov informacij, ki so jih prebivalci Essexa in Hertfordshira poslali v zvezi z umorom. Poleg tega pregle dujejo vse sledi, ki bi dokazovale, da je bila Muriel McKay v vib' iz 17. stoletja, ki je last starejšega izmed bratov Hossein. 33-letni Arthur Hossein se je priselil v Veliko Britanijo, ko je bil star 21 let: pred tem je živel na Trinidadu, bil je sin muslimanske ga krojača in Vzhodne Indije. Do vršil je vojaško obveznost v Col-chestru, dve leti pozneje pa se je poročil z nemško frizerko Elisabeth Fischer, ki je deset let starejša od njega. Ima dva otroka: Farido, ki je stara 9 let in 7-letnega Ru-deina. Z ženo je najprej živel v Hackneyu, nato v Essexu, končno je kupil »Rook Farm* z namenom, da bi postal poljedelec in živinorejec. Lani novembra meseca je v Veliko Britanijo dospel tudi njegov 21-letni brat Nizamodeen s trinajstletno sestro in se začel ukvarjati z delom na polju. Kar se tiče policijskega poziva, naj se zglasi, kdor bi kaj vedel 0 draguljih, ki so jih ugrabitelji odnesli iz McKayjeve hiše v Wimb-ledonu, ni bilo še nobenega odziva. Vsi britanski dnevniki objavljajo danes sliko teh draguljev, da bi preverili, če se kak draguljar spominja, ali mu je moški s tujim naglasom ponujal dragulje v odkup. vi prisostvujejo tudi časnikarji. Sodišče so sestavljali poklicni sodnik Ščukin in dva porotnika, obtožbo pa je zastopal tožilec Me-ljajev. Tacchija je zastopal odvetnik Derevjačenko, Marinuzzijevo pa odvetnica Giljarevskaja. Na obravnavi je predsednik sodi šča prečital obtožnico in nato zaslišal obtoženca in 10 prič. Med temi so bili policijski agenti, ki so aretirali obtoženca ter nekaj uslužbencev veletrgovine. Obtoženca sta izjavila, da se ne čutita kriva. Na sodnikova vprašanja sta včasih odgovarjala mirno, včasih pa bolj zafrkljivo. Tacchi je izjavil, da je dobil denar za potovanje v ZSSR od predsednika združenja »Europa civilta*, Facchinettija. Javni tožilec je zahteval za oba obtoženca kazen dveh let prisilnega dela. V svojem govoru je Me-ljajev poudaril, da sta obtoženca kršila sovjetske zakone. Sovjetski državljani imajo zagotovljeno pravico do svobodnega izražanja svojega mnenja, toda odnosi med tujci in sovjetskimi državljani morajo potekati preko organizacije »Intu-rist*. Priče so na splošno obsodile dejavnost obeh mladeničev kot provo-katorsko in protisovjetsko. Sodišče je oba spoznalo za kriva ter ju obsodilo na 1 leto prisilnega dela. Prisilno delo je po sovjetskem zakonu štirih stopenj: posebno, težko, strogo in normalno. Tacchiju so prisodili strogo prisilno delo, Marinuzzijevi pa normalno. Italijansko ministrstvo za zunanje zadeve je pooblastilo svoje veleposlaništvo v Moskvi, da protestira pri sovjetski vladi zaradi obsodbe obeh mladeničev. V neki drugi dvorani istega moskovskega sodišča je bila ob isti uri obravnava proti 23-letnemu belgijskemu študentu Viktorju Van Brantegemu, ki je bil obtožen podobnega dejanja v dvorani operetnega gledališča v Moskvi. Sodniki so tudi njega spoznali za krivega ter ga obsodili na 1 leto prisilnega dela. Napad na banko med pustnim sprevodom CREMONA, 11. — V Casalbuttanu, kraju med Cremo in Cremono je med pustnim sprevodom neki mladenič poskusil izvršiti napad na banko. S črno masko na obrazu in pištolo v roki se je mladenič skril med ostale maske. Ko je prišel do banke, je pozvonil pri vratih, odprl mu je ravnatelj 40-letni Carlo Par-migiani, ki ima stanovanje nad banko. Mladenič 22-letni delavec Giovan-ni Cafoni mu je ukazal, naj mu da denar, ker je ravnatelj izjavil, da nima ključa blagajne, mu je ropar ukazal, naj pokliče blagajničarja. Ravnatelj je temu res telefoniral, češ da je opazil, da se je nekoliko zmotil pri računih. Ko je blagajničar prišel v banko, mu je vrata odprl ropar in mu zagrozil s pištolo: izjavil je, da je ravnatelja zvezal. Kljub grožnjam je blagajničar napadel roparja in začel se je pretep. Ko sta bila oba že trudna, je roparju blagajničar svetoval, naj odide, ker v banki ne bo našel denarja. Ropar je ubogal nasvet in hotel oditi, takrat pa ga je blagajničar zopet napadel in ga z močnim udarcem podrl na tla. Pozneje so na kraj prišli karabinjerji, ki so mladeniča priprli. prišlo do nobenega koraka, ki bi z enostranskim sklepom okrnil, kar je bilo sporazumno in slovesno sklenjeno.* «Konkretno mislimo — je pristavil papež — in vi ste to dobro razumeli, na bistveno vprašanje krščanskega zakona, katerega je konkordat podprl s stalnim jamstvom in katerega je naš veliki predhodnik papež Pij XI. smatral za najdragocenejši rezultat dosežene sprave*. Podobne misli so bile danes izražene tudi v posebni oddaji vatikanskega radia. Zaskrbljenost vatikanskih krogov zaradi poteka parlamentarne debate o tako imenovani »mali zakonski razvezi* je popolnoma razumljiva. Kot je znano, je poslanska zbornica že sprejela z večino glasov zakonski osnutek Fortuna - Baslini. Pred dnevi pa je komisija senata za u-stavne zadeve izjavila z večino glasov, da je izglasovanje zakonskega osnutka o «mali razvezi* popolnoma v skladu z italijansko ustavo in da se zato ne more govoriti o enostranski kršitvi lateranskih sporazumov. Kot je razvidno iz zgornjih papeževih besed, pa bi v Vatikanu tolmačili uzakonitev »male razveze* kot kršitev konkordata. * * * DUNAJ, 11. — Delovna »skupnost* prezbitprijskih krožkov dunajske nadškofije je objavila včeraj načelno »solidarnostno izjavo* s holandskimi katoličani, duhovniki in škofi. Dunajski duhovniki se obračajo »do vseh kristjanov, posebno do škofov in sobratov prezbiterijske-ga urada* ter jih prosijo, naj ne prekinjajo medsebojnih vezi in naj so ne ločijo drug od drugega. Apo-diktične, odsekane razsodbe je treba zamenjati s stvarnimi možnostmi razgovora, ker bo mogoče doseči samo na ta način trajne krščanske rešitve v katere bo mogoče verjeti. Popolnoma nasprotno stališče pa so zavzeli belgijski škofi. Kardinal Suenens je izjavil: »Mi sprejemamo v semenišča samo mladeniče, ki so trdno odločeni, da se bodo posvetili celibatu. Mi ne sprejemamo integracije poročenih duhovnikov v duhovniško službo*. štirje dnevi oblačila www JHL samia 13. ■ 16. februarja 1970 ■ Turin V znamenju pusta Portugalska po Salazarju ^J^Ugalska po Salazarju. Na to r®° je bilo postavljenih Pedru članu vodstva Ljudske Wme narodne osvoboditve Portu-tf^-Le’. nekaj vprašanj. Odgovori, Jih je dal, osvetljujejo položaj, !nJe v>i deželi nastal po smrti rotorja Salazarja, ko se je po . u ustvarilo kratkotrajno mne-da bo njegov naslednik Cae Sj30 , ravnal in vladal drugače. sjV®rf so v bistvu ostale iste. Pri-vprašanjem in odgovorom ji^Prašanje: Kakšen je vpliv re-vnv*1 sprememb in bitke okrog itev na razvoj boja damokratič-sil na Portugalskem? Odgovor: Demokratične sile so . azale veliko politično zrelost, ie omogočilo, da so znatno n^sinle svoj vpliv med ljudskimi N»rJf1 da je tesk pogosto še trši kot prej. timia^ano se venomer skuša na M v P?8ajati, želeč nekako dina-Hk ati notranje politično živi je vendar pa se hkrati zateka tf8 k terorju vsakokrat, ko sma-je n 23 P°trebno. Mnogo hrupa stitvi^r- bilo tudi v zvezi t razpu-(Pirii? Oglasne politične policije Di^b). Ustanovljena pa je bila General de Seguranca (Ge-direkcija varnosti), ki je ' Pp^Sji strukturi in kadrih enaka l^Prašanje: Omenili ste spremem-jjShla, toda ali se ta sprememba lu_ da z dejanskimi koristmi por-* skega vladajočega razreda? je ^°vor: Ta »sprememba stila* v j^alpdica zaostritve protislovij in znotraj samega režima. Jo 2«^ monopolisti se zavzema-w*manj trde metode v notranji °stanseveda °b jamstvu, da iti nespremenjene strukture, Ho J’li1 zagotavljajo oblast. Caeta-5kuš l ^bzar, je bolj dinamičen, "tekat •* ce'° vzpostaviti dialog z Pozi ter'rni z^e^ejšimi strujami o-Med najbolj reakcionarno Cementi, ki ostajajo še ved-,LVes,l »čistemu salazarizmu*, i. budil celo nezaupanje. tojdda samo spremembe stila ne Zad°stovati. Portugalska še t, faj pušča na široko odprta vranjih gu in investicijam velikih Pom monopolov. Dejstvo, da je čj falski delavec najslabše pla-liaj v Evropi, pa naj bi predstav-te-am sp°dbudo, ki se je vlada ne dvajvJe ProPagirati v smislu poti^ n-*a tujega kapitala na vlagati)^; ne samo v industriji, temveč ltva 113 drugih področjih gospodarja^ dežele: poljedelstvu, rudniški'. baasportu itd. Pri nas tek-'delavec n pr. dobiva le četrti CojLj ®a, kar prejema njegov fran-tiiio kolega, kovinar pa celo pe-*todr, Ugotovljeno je bilo, da je Po^vna plača delavca nemškega ga J‘tja Grundig enaka znesku, ki fiUlP^jvma portugalski delavec sv t istega podjetja v Lizboni vWa°Je delo enega tedna. Takšna fjosnl kapitalov je vnesla v t“tič 'arstvo dežele velike motnje. CoSIJa arno bili pospešenemu prodni. koncentracije krajevnih in-Pod:'P Vtem ko so najvažnejša bank Ja Pr'žla v roke privatnih iiK, 1 P® je opaziti propad manj-kar povzroča zaostritev brez- vsem še vedno prihajajo velike količine orožja in sredstva za nadaljevanje kolonialne vojne. Po drugi strani so znane tudi portugalske pobude za ustanovitev nekakšnega južnoablantskega zavezništva, ki bi združevalo Brazilijo in vse najbolj reakcionarne režime Latinske Amerike, njegov smoter pa naj bi bil podpreti portugalsko kolonialno vojno, kot je doslej delala Južna Afrika. Ne gre nadalje pozabiti, da Caetano, kot prej Salazar, prav tako zahteva, naj bi čete NATO nastopile tudi v Gvineji, Angoli in Mozambiku, kjer Portugalska »brani zahodno kulturo*. Vprašanje: Kakšne so perspektive in naloge, ki si jih danes postavlja demokratično gibanje Portugalske? Odgovor: Po velikih demokratičnih dneh lanskega oktobra, je vlada še naprej vztrajala na tem, da ohrani svoj monopol nad političnim življenjem, in to na osnovi ene edine dovoljene in obstoječe stranke ter fašistične državne strukture. Demokratične sile se nahajajo v političnem položaju, ki od njih zahteva velike akcijske sposobnosti, okrepitev njih enotnosti in povezave z ljudskimi množicami za dosego temeljnih pogojev demokracije in odprave fašističnega režima. Gibanje demokratične opozicije zdaj nadaljuje svojo bitko za uveljavitev tistih svojih zahtev, ki so bile junija lani sprejete v S. Pedru de Mod. Le-te so: uvdjavitev demokratičnih svoboščin; odprava cenzure; zakonito priznanje obstoja Gibanja demokratične opozicije; osvoboditev vseh političnih pripornikov; dejanska razpustitev politične policije; pravica do stavke in sindikalnih svoboščin; takojšen konec kolonialne vojne in priznanje pravice narodov do lastne neodvisnosti; začetek pogajanj z zakonitimi predstavniki narodov Angole, Gvineje in Mozambika; zunanja politika miru in sodelovanja z vsemi narodi in državami. Portugalska vlada še vedno noče sprejeti teh minimalnih zahtev, spričo tega je portugalski delavski razred, skupaj z ostalimi naprednimi množicami, še zaostril svojo borbo. Stavke, prekinitve dela in ostale oblike odpora proti nevzdržnemu stanju so na dnevnem redu. Mladina v tovarnah, študenti srednjih in visokih šol, intelektualci, ženske, vsi se pridružujejo protifašističnemu demokratičnemu gibanju, ki ne bo prenehalo, dokler ne bo vzpostavljen režim resnične demokracije in svobode na Portugalskem. ^SARAJEVO Crtež, Id ga vidimo na sliki, nam prikazuje načrt avto ceste od Varaždina preko Zagreba do Reke in nato do Trsta. Ustrezni biroji izdelujejo podrobnejše načrte, vendar kaže, da bodo najprej zgradili cesto od Zagreba do Karlovca, nato do Reke za povezavo z morjem. Šele pozneje bi prišla na vrsto ostala dva odseka, kajti za tolikšno delo ni sredstev. FILM 0 KRAGUJEVSKI TRAGEDIJI Zorica - Bila in njena vloga v «Krvavi bajki» Kragujevčani so statirali zastonj, Zorica pa je dobila za svojo glavno vlogo 180.000 dinarjev lUlllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIIIIIIUIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIfllllllllllllllllUHIIIIHIIIIIIIIUlM iiiiiiiiMiiiiiimmiiuiiiimiiiiiMiiiiiiimiujiHiiiiiMiMMiiMiiiiiimuiiiiiiiiimiimiiiiiiiiuiiiiiimiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii in veliko napetost med ^ Kalskirni srednjimi sloji. OjJ^ašanje: Kaj pa na področju bhjrarodne politike, ali se tu opa-aake spremembe? pre: g0v°r: Fašistični režim še na-e sile atlantsko®8 zavez-hlgj®' kakor tudi vse zagovornike fiikj '6 vojne. Portugalski zavez-Caetana, ker jim Cjetii prodor njihovih kapitalov. tfeL ao ne protestira več, kot je Salazar. kadar nieeovi zavez- 0r8_v OZN in drugih mednarodnih v8jtjlz,nih ne zagovarjajo več za ceno portugalske kolonialne e- Stvarno ni bilo ničesar Iktbijj*06*!®: Nemška federalna re-sketv/a 'ntia še vedno na portugal-vJitoli.Pzcmlju, v Beji, svoje naj-'atalako oporišče; ZDA so ^h; pe oporišče na Azorskih oto-tila’ r^togalska ostaja še vedno &0(}t.i0o. redkih dežel, ki odkrito » Vii^o napadalno politiko ZDA b^tnamu. Od 1. 1967 je v Liz-^eLfMjstvo NATO Iberlant, ka-v r;;3 naloga je nadzorovati vhod Oj)r»^“zemlje, kakor tudi deloma V ttATn* funkciie- w lih 3e Prei Y 1U imela, Francija. *t>dar na Portugalsko pred- Prešernova proslava v PD «Vodnik» v Dolini Tudi prosvetno društvo »Valenti n Vodniku v Dolini je letos priredilo Prešernovo proslavo in sicer v četrtek, 5. februarja, s sodelovanjem dijakov dolinske srednje šole «Simon Gregorčič». Društvena dvorana je bila nabito polna občinstva, med katerim je bilo dosti mladine. Predsednik Vojko Kocjančič je pozdravil goste, nato pa se je razvil spored, ki je bil občinstvu zelo všeč. Prvi je nastopil pevski zbor dolinske srednje šole, ki je pod vodstvom prof. Marte Kocjančičeve ubrano zapel «Kmečki hišh, zSonce čez hribček gre», «.Bog je ustvaril zemljico» in «Zdravljico». Nastop mladih pevcev je naiKtušil občinstvo. Dečki in deklice, ki pojo v šolskem pevskem zboru, so iz raznih vasi dolinske občine, vadijo se v šoli, imajo lepe glasove in bi bilo dobro, da ji večkrat nastopili. To bi lahko bil začetek, osnova za mešani mladinski pevski zbor. O Prešernu in pomenu Prešernove poezije za slovenski jezik in slovenski narod je spregovoril Miroslav Košuta, ki je poudaril zlasti njegovo ljubezen do domovine in materinega jezika, kar mora biti za zgled in spodbudo zlasti nam, ki živimo izven meja matične domovine. Nato je Miroslav Košuta recitiral nekaj svojih pesmi iz druge zbirke. Njegove besede o Prešernu in pesmi so odrasli in mladi pozorno poslušali. Sledile so recitacije nekaterih Prešernovih poezij. Recitirali so dijaki in dijakinje srednje šole, in sicer Fulvija Premolin, Robert Žerjal, Rozana Komar, Palmira Samec, Mara Antonini, Silvana Petan«, Mario Žerjal, Klavdij Ota, Henrik Žerjal, Radojka Tul, Silvester Antonini, Ester Pregare in Boža Hrastič, Mauro Žerjal pa je prebral «Spomin na Prešerna*. Zadnji je nastopil moški zbor p.d. «Valentin Vodnik*, ki je pod vodstvom Ignacija Ote zapel »Luna sije*, «Pod rožnato planino*, «Piščalka», »Dobil sem pisemce* in «Zdravljico*, ki jo je, na zahtevo občinstva, moral ponoviti. Dolinski moški pevski zbor lepo napreduje in se izpopolnjuje. V njem so stari pevci, pa tudi precej mladih, ki se pod spretnim vodstvom Ignacija Ote marljivo vadijo. Hvaležno občinstvo je svoje najmlajše in odrasle pevce, govornike in recitatorje, nagradilo z aplavzom. S prireditvijo so bili vsi zadovoljni, neuradni del sporeda s prepevanjem narodnih in partizanskih pesmi pa se je nadaljeval še nekaj ur v društveni gostilni. Ob kozarcu domače kapljice se je razvil tudi pogovor o prosvetnem življenju, o sodelovanju šolnikov in mladine, o možnostih ustanovitve mladinskega pevskega zbora in skupnega pevskega zbora iz Brega. Dobili smo zelo ugoden vtis, da v Dolini in sploh v Bregu kulturno življenje dobro obeta in da je tudi pri mladini vedno večje zanimanje ne samo za šport. A. B. Mladinski pevski zbor Moški pevski zbor «V. Vodnik* FIZIOTERAPIJA V VSEH VEJAH SODOBNE MEDICINE Trije najpogostejši primeri lečenja poškodb Zlomi kosti in problem razgibavanja - Zlom stegnenice ni tako nevaren V fizioterapiji se redkokdaj poslužujemo posameznih metod, največkrat jih kombiniramo. Pogosto se kombinira aktivno razgibavanje s pasivnim. Slednje nam služi bolj za vzdrževanje gibljivosti sklepov. Primeri iz prakse. Najpogostejši so primeri iz prometnih nezgod. Na oddelek za fizikalno medicino smo dobili pacientko, staro 58 let. Pri avtomobilski nesreči si je zdrobila na več mestih lobanjo. Bila je dolgo v komi in končno so jo operirali in z žico pritrdili zlom. Kot posledica je pri poškodbi nastopila hemiplegija. Na našem oddelku naj bi se ji posvetila intenzivna fiizikalna terapija. Ko smo se ji prvi dan približali, ni bilo mogoče vzpostaviti kontakta. Saj je ves čas mahala z zdravo roko. jokala in kričala. Po enem tednu take terapije v kričanju in joku (kljub temu smo ji razgibavali paralizirano stran, ker bi se ji drugače sklepi zatrdili v položaju, ki ga je imela in zaradi tega tudi mišice bi se temu primerno skrčile), je začelo iti na bolje — saj ni več kričala, le od časa do časa je jokala zaradi bolečin. Po treh tednih je zdravnik določil, da jo pričnemo posedati in da jo celo postavimo na noge ter poskusimo s hojo. Ko sva s kolegico to poskusile, se mi je zdel uspeh utopija. Pacientka ni imela ravnotežja niti sede, kaj šele stoje Kaj pa šele hoja — saj je lezla skupaj. Zaradi zdravnikove vztrajnosti in zaradi samega poklica (ker moramo vztrajati tudi, kjer ni upanja na izboljšanje) imamo danes po štirih mesecih dela zadoščenje. Pacientka se lahko drži pokonci in hodi s pomočjo ene osebe na zdravi strani. Popolnoma sama pa se vozi z vozičkom. Sedaj skušamo doseči opravljanje vsakdanje toalete (oblačenje, slačenje, umivanje ipd) ter utrjevati hrbtno muskula-turo, ker je že pred nezgodo imela težave s hrbtenico in se zato drži nekoliko ukrivljeno. Drugi primer avtomobilske nezgode je pacient srednje starosti. Pri nezgodi si je zlomil nadlahtnico in pri tem poškodoval živec (radialis), kateri oživčuje največ mišic roke: nadalje si je zlomil obe pogačici in več zlomov na stegnenici ter ob skočnem sklepu. Kolena je imel popolnoma nepre- Zenska, ki jo vidimo na sliki, je stara 86 let in si je pri padcu zlomila vrat stegnenice. Sedaj, kot vidimo, že spet hodi, pa čeprav ob vozičku. mična, Toda takoj po operacijah (pritrditev stegnenice z žebljem, pogačice z žico in nadlahtnice s kovinsko ploščico in z vijaki) se je pričelo fizikalno zdravljenje, najprej samo napenjanje mišic in elektrostimulacija Kasneje je nadaljeval razgibavanje v bazenu in na suho. Njegova roka. ki je bila v začetku od komolca večji del paralizirana, ima sedaj maksimalno moč. le kolena še ne dosežejo normalne meje gibljivosti (desno 60 stopinj giba in levo 80 stopinj giba). Ker zdravnik ugotavlja, da so nastopile v sklepu zarastline, jih želimo odpraviti s posebno vrsto masaže (Bindegewebs-masage) in s forsiranim pasivnim in aktivnim razgibavanjem. Gospod prihaja sicer le kot zunanji pacient, toda že dalj časa je nastopil službo s 100% delovnim časom. Naj navedem še en primer nezgode. Tokrat gre za padec sta re mamice (86 let) v kuhinji, pri katerem si je zlomila vrat stegnenice. Pri starih ljudeh nastopi tovrstni zlom dokaj pogosto, ker so kosti osteoporotične (krhke). Ko pregledujem nezgode na Tržaškem, se kaj pogosto čudim številu umrlih zaradi poškodbe stegnenice in prognozam ortopedskega oddelka (60 ali 90 dni). To so prognoze zastarelih zdravljenj Najpogosteje taki ljudje umirajo za komplikacijami, če ni takoj kirurškega posega. Najpogostejše komplikacije pa so pljučnice, zaradi ne gibnega mirovanja ali dekubitusi zaradi nepravilne nege (pacient je vedno v istem položaju — vname se mu koža, tako da pride do globokih ran, ki so v največ primerih neozdravljive). Kjer je uvedena moderna ortopedska kirurgija in fizioterapija, se tem komplikacijam izognejo in MiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiulMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiimniitiiiiimii v velikem številu primerov ohranijo stare ljudi pri življenju in jih rehabilitirajo do maksimalne možnosti — hoje. Pri tej mamici so takoj izvedli operacijo — osteosintezo, — s katero so spojili in fiksirali oba zlomljena fragmenta z žebljem in vijaki. Po operaciji ne dajemo mavca, ker je zadostna že notranja fiksacija in ker se operacija izvaja prav zato, da se prepreči zunanja imobilizacija. Vsak tak, čeprav 86-letni bolnik poseda že po tretjem, četrtem dnevu; s hojo z bergljami ali s kakim drugim fizioterapevtskem pripomočkom pa prične po enem tednu. Pacientka GABRIJELA OREL (Nadaljevanje na S. strani) Dogodki iz NOB so v Jugoslaviji že dolgo motiv za filmsko ustvarjalnost. Pred nedavnim smo mo-' gli videti v Trstu enega izmed najbolj uspelih tovrstnih filmov — »Bitka na Neretvi*. Zelo verjetno pa ne bo prišel v Trstu film o kragujevski tragediji iz leta 1941, o tragediji, ki je bila posneta na filmski trak pod naslovom »Kruatia bajka.* Kragujevac je bil in je še vedno sorazmerno najbolj industrijsko mesto v Srbiji, kajti v primerjavi s prebivalstvom šteje sorazmerno izredno veliko proletariata. Tu je med drugim tovarna avtomobilov »Rdeča zastava*, pred vojno pa je isto podjetje proizvajalo orožje in strelivo. Kragujevac pa je bil pred vojno tudi eno najbolj revolucionarnih mest v Jugoslaviji in zato je razumljivo, da ni klonilo, ko so Jugoslavijo zasedli nacisti. V Kragujevcu je bilo veliko napadov na okupatorje in to je v oktobru 1941 privedlo do strahotne tragedije, do morije, kakršnih so bili sposobni edinole nacisti, ki so za sedem mrtvih vojakov dali pobiti 7.000 moških, kolikor so jih pobrali po tovarnah, delavnicah, domovih in — šolah. Celi razredi so skupno s svojimi profesorji morali na morišče. Zgodilo se je to 31. oktobra 1941. leta. Srbski režiser Tori Jankovič je to tragedijo prenesel lani na filmski trak in pred nedavnim je bila v Beogradu premiera. Ne bomo govorili o filmu, pač pa o dekletu, rekli bi še o otroku, ki je s svojo igro spravilo v jok vse občinstvo, ker je tudi sama jokala, ko je glavno vlogo igrala. Mimogrede bomo povedali, da je film o tragediji, ki se je jeseni 1941. leta zgodila v Kragujevcu, stal sorazmerno malo, kajti množico ljudi, ki je v uniformah Nem cev, ter množico ljudi, ki je bila žrtev nacistične krutosti, so igrali prebivalci Kragujevca, po lastni želji — brezplačno. Vrnimo se k 12-letni Zorici Milovanovič, ki je igrala glavno vlogo, vlogo Bile. Režiser Tori Jankovič je pregledal na stotine, celo več kot tisoč deklet iz Kragujevca, da bi med vsemi izbral tisto, ki bi naj igrala glavno vlogo. In ni mu uspelo najti pravega obraza. Šele zadnji dan pred začetkom snemanja, lani v zgodnjem poletju, je še stopil v sedmi razred osnovne šole «21. oktober* v Kragujevcu in pogled se mu pe ustavil na nekoliko pegavem obrazu dekletca globokih sinjih oči. In ker še ni bil povsem prepričan, je poklical na pomoč kakih 50 Km-gujevčanov, 50 domačinov in izbral nekaj najprimernejših deklet, med katerimi tudi Zorico, in vseh teh 50 ljudi je moralo izbirati. Vsi do zadnjega so izbrali za glavno vlogo Zorico. In Zorica je dobila letos tradicionalno nagrado mesta Kragujevca za najboljšo umetniško stvaritev leta, za svojo vlogo »Bile* v filmu «Krvava bajka*. Prav gotovo je to najmlajši dobitnik te nagrade, kajti doslej so nagrado Kragujevca dobivali le pesniki in pisatelj, vsekakor že uveljavljeni ljudje, tokrat pa je bilo nagrajeno dekletce duo najstih let, ki še vedno obiskuje šolo, eno izmed šol, ki so jih obiskovali dijaki, katere so 21. oktobra 1941 Nemci odpeljali na strelišče in jih pobili. Dopisnik beograjskega tednika «Ilustrirana politika* je imel intervju s tem dekletcem v zvezi s tem filmom. Vprašal jo je, kaj ve o tragediji do katere je prišlo že davno preden se je Zorica rodila. Dekletce je odgovorilo, da pozna tragedijo, da jo je poznala še preden so jo izbrali za film, kajti o tem so ji pripovedovali starši, starejši ljudje, pa tudi v šoli. Na vprašanje, kako je mogla jokati za ljudmi, ki jih ni poznala, kajti solze, ki so po Zoričinem licu tekle med snemanjem so bile resnične solze, ne pa razstopjen glicerin, kot se po navadi v filmih dogaja, je Zorica popolnoma iskreno rekla: *Nisem jokala za ljudmi, za tedanjimi ljudmi, pač pa zato, ker mi je stric Tori rekel, da so Piljak, Mala Zorica, ki je v »Krvavi bajkte igrala glavno vlogo. Zoki, Netopir in drugi — mrtvi. Tedaj sem zajokala*. (Piljak, Zoki in ostali so bili pred davno, davno dobo, v letu 1941, majhni dečki kragujevskega predmestja, nekakšni cbezprižarni*, ki so si sll»-žili kruh s čiščenjem čevljev. In ko so jim nacistični vojaki ukazali, naj jim očistijo škornje, so Zoki, Piljak in njuni tovariši odklonili, ker niso hoteli — služiti okupatorju. Zaradi tega so jih nacisti pobili. Tokrat so vloge teh pran tako dodelili malim dečkom in ko je režiser povedal Zorici, kako ks zakaj so Nemci pobili skupino dedkov, je bruhnila v jok. Rekli smo, da so Kragujevčani igrali, kot statisti, brezplačno. Zorica pa ne. Dobila je 180.000 dinarjev honorarja. Ko so jo vprašali, kaj bo s tem zaslužkom storila, je rekla, da ga je vsega izročila staršem. Za sebe ni zadržala niti dinarja. Toda pripadal ji je tudi določen odstotek za predstavi njenega filma v Valjevu in čačku, to se pravi v bližnjih dveh mestecih. Dobila je 18.000 dinarjev in s tem akapitalom* je kupila darilo očetu, materi, staremu očetu, babici in vsaki sestri po en robček. Najsto-rejši sestri pa ni poklonila robčka, pač pa lak za nohte. HOROSKOP Dvorana je bila nabito polna OVEN (od 21.3. do 20.4.) Skušajte popraviti nastalo situacijo, prej ko bo prepozno. Čustva: pomagajte si z drznostjo. BIK (od 21,4 do 20.5.) Spopad z birokrati, ki ga že dalj časa pripravljate. Spomnili se bo6te na nekega daljnega sorodnika in ga obiskali. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Skrbno se pripravite na neko poslovno potovanje. V čustvenem pogledu dokaj pozitiven razvoj. RAK (od 22.6. do 22.7.) Zagotovite si pravico do svobodne izbire ljudi, ki bodo z vami sodelovali. Zaostrilo se bo razmerje med vam) in drago osebo. LEV (od 23.7. do 23.8.) V poslih uporabite vsa sredstva, ki jih imate na razpolago. Razveselili se boste darila, ki vam ga bo poklonil dober prijatelj. DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Povsem slučajno boste odkrili podatek, ki vam bo v dokajšnjo pomoč v nekem raziskovalnem delu. Zado- ščenje z mladino. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Poslabšanje nekega doslej pozitivnega poklicnega stika. Lepo obeta-jote novo poznanstvo. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Pojav nepredvidenega vprašanja, ki vam bo povzročilo nekaj preglavic. Priznajte neko svojo napako. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Danes boste lahko z uspehom dokazali svoje sposobnosti; Prepir s polemičnim prijateljem. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Vabila na neki važen sestanek, ki ga pričakujete, ne boste prejeli. Preizkušena bo vaša razsodnost. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V skupini, ki ji pripadate, boste zaigrali zelo važno vlogo. Čustva: posrečila se vam bo zelo jasna in natančna analiza. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Posli: v nobenem primeru ne dovolite, da bi se nekomu posrečilo vas prestrašiti. Čustva: z omahovanjem ne boste prišli nikamor. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.00 Po društvih in krožkih; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Safred; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Konjovič: »Košta-na»; 19.10 Pisani balončki; 19.40 Motivi, ki vam ugajajo; 20.00 Šport; 20.35 S. B. Spewack: »Naši trije angeli* (komedija); 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 12.45 Tretja stran; 15.10 Rossini: «H conte Ory»; 17.00 Juke box; 17.10 Skladbe domačih avtorjev. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00. 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Glasbeni barok; 9.00 Pripovedovalec; 10.15 Prisluhnimo jim skupaj; 10.45 Plošče Record; 11.00 Orkester Fallabrino; 11.30 Romantične skladbe; 12.00, 12.45 in 15.30 Glasba po željah; 14.05 Popotovanja; 14.15 Lahka glasba; 16.05 Turistične beležke; 16.30 Primorski glasbeniki o sebd; 17.10 Današnji gostje; 17.30 Opeme skladbe; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Orkester Thielesmans; 22.10 Plesna glasba; 22.35 Nočni motivi. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Glasbeni spored; 10.35 G.B. Shaw: »La miliardaria*; 12.10 Kontrapunkt; 12.38 Iz dneva v dan; 13.15 Radijske kronike; 14.16 Popoldanski spored; 16.00 Spored za najmlajše; 16.20 Program za mladino; 18.00 Dialog; 19.05 F. Ferra-rotti: «D mio programma*; 19.30 Luna park; 20.15 Operetna glas- CETRTEK, 12. FEBRUARJA 1970 ba; 21.00 Sindikalna tribuna; 22.00 Brahmsove skladbe; 22.55 Zdravnikovo mnenje. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Kontraltistka K. Ferrier; 10.00 Trezzini: »Fantastični Berlioz*; 10.15 Poje C. Hansen; 10.35 Tele , fonski pogovori; 13.00 Srečanje s Fellinijem; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 15.03 Poljudna enciklope dija; 15.40 Kronike in zanimivosti: 16.00 Pisan popoldanski spored; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbe ni aperitiv; 20.10 Nagradno glasbeno tekmovanje; 21.15 Današnje plošče; 21.30 Folklora v salonu; 22.10 Skladbe za kitaro; 22.43 Ra dijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Mendelssohnov Kvintet štev. 2; 11.45 Klavirske skladbe; 12.20 Flavtist S. Gazzelloni; 14.00 Tenorista F. Marocni in C. Bergonzi; 14.30 Plošče: 15.15 Smetana, dve polki; 15.30 Sopranistka Nieoletta Panni; 16.10 Sodobna ital glas ba; 17.10 Francoščina; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.45 Seviljski brivec; 20.25 Orkester; 21.30 Eaton: »Eracles (opera v treh de janjih). FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Glasba in podoba; 9.10 Orglar F. Germani; 9.40 Sodobna ital. glasba; 10.20 Klavirske skladbe; 11.55 Janaček: Concertino za klavir in dve violini: 12.10 Haendlova opera »Herakleja*. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 7.15 Inform. oddaja; 8.04 Glasbe na matineja; 9.05 Radijska šola: Pristanišče brez Diorja; 9.35 Lahka glasba; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Tartini: Koncert za violino in orkester; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Čez polja in potoke; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 »Pesem iz mladih grl*; 14.25 Plesni orkester RTV; 14.40 Lirika za otroke; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Komorni zbor RTV; 16.00 Vsak dan za vas; 17 05 četrtkovo glasbeno popoldne: 18.00 Aktualnosti; 18.15 »Morda vam bo všeč*; 18.45 KuKumi globus; 19.15 Ansambel J. Kampiča; 20.00 Večer domačih pesmi; 21.00 Večer s pisateljem Petrom Božičem; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Koncert skladb V. Ukmarja; 23.05 Srbske narodne pesmi; 23.15 Vokalni trio Lambert-Hendricks-Ross; 23.40 Zabavna glasba. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 Šola; 12.30 Človek in pode želje: 13.0'" Potrošnja v Italiji; 13.30 Dnevnik; 15.00 Ponovitev šole; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17 45 Program za mladino; 18.45 Sindikalni proble mi; 19.15 Zimski šport: Prenos iz Val Gardene; 19.45 Športne vesti in ital. kronike: 20*30 Dnevnik; 21.00 Sindikalna tribuna; 22.00 TV film: «Za vsako ceno*; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 19.00 Nemščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Ugankarsko tekmovanje; 22.15 Znanost in tehnika. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 22.45 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli: 10.30, 15.40 Nemščina; 11.00 Francoščina: 16.10 Splošna izobrazba; 17.45 Zakaj imajo čuki velike oči; 18.00 Pustni torek; 18.15 Obzornik; 18.30 človek - film; 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 Zabava vas Jerry Lewis; 20.35 F. M. Dostojevski: Bratje Karama-zovi; 21.35 Kulturne diagonale; 22.20 Zgodbe za vas — film. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 9,8, naimžja 4,6, ob 19. uri 6,2 stop., zračni tlak 1001,1 narašča, veter 21 km/h severovzhodnik, sunki burje 48 km/h, vlaga 58 odst., nebo 5/10 pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 8,3 stopinje, dežja je padlo 6,2 mm. r žašk dnevnik Danes, ČETRTEK, 12. februarja DAMIJAN y Sonce vzide ob 7.12 in zato« 17.26 — Dolžina dneva 10.H 'h na vzide ob 9.47 in zatone ob Jutri, PETEK, 13. februarja KATARINA PO POGAJANJIH NA MINISTRSTVU ZA DELO Za Lucky Shoe dosežen sporazum o odložitvi plačila dolga INPS S tem je bila odstranjena nevarnost stečaja in zapora tovarne Stavke uslužbencev elektriške in prevozne stroke Pogajanja med predstavniki podjetja Lucky Shoe in osrednjega vodstva INPS s posredovanjem ministra za delo Dooat-Cattina in podtajnika Torosa na etri ter de-ženega odbornika za industrijo Duloija in vladnega komisarja prefekta CappeUiiruja na drugi strani so se ugodno zaključila, tako da bo tovarna v tržaškem starem pristanišču še nadalje obratovala m bo ohranilo zaposlitev 500 delavk in delavcev. INPS je namreč pristal na odložitev plačila svoje terjatve in s tem na zahtevo po stečaju, do katerega bd bilo moralo priti prav danes. Iz tega torej siedii, da sta odločna borba delavstva in posredovanje Oblasti vendarle zalegla .Podjetju bo omogočeno, da plača svoj dolg 300 mteajoinorv postopno ter da ne prekine proizvodne dejavnosti. Seveda pa je treba obsodite njegovo ravnanje, ker nd redno plačevalo socialnih prispevkov, s čimer nd izpolnjevalo svojih obveznosti niti do zavoda INPS niti do delavstva samega. Z doseženim sporazumom je seznanil predstavnike delavstva tržaški župan Spacdni, ko jih je sprejel na županstvu. Tudi včeraj zjutraj je delavstvo zapustilo delo in odšlo na protestni pohod po mestu. Pogajanja so trajala namreč dva dni in niso predvčerajšnjim rodila še nobenega uspeha, zaradi česar so se morali na ministrstvu ponovno sestati včeraj zjutraj. Odbornik Dulci je izjavil, da je zadovoljen s sporazumom ter poudaril, da upošteva predloge, ki jih je dal skupaj s prefektom Cappellirtijem sporazumno s predstavniki delavstva. Danes se bo delavstvo tovarne sestalo na skupščini in razpravljalo o sporazumu. povračilo za svoj izdatek. Če se spor ne bo rešil, bo CISL predlagala drugim sindikalnim organizacijam skupen nastop, da se ponovno zagotovi neposredna oskrba, do katere imajo vsi pravico. Na pobudo društva tržaških kronistov Zdravstvena predavanja, v časnikarskem krožku V ponedeljek, 16. t. m. ob 18.45 bodo v časnikarskem krožku na Komi Italija predavanja o naslediti itemi: ((Terminalna ledvična in-suficienca: umetne ledvice ali presaditev?« Govorili bodo prof. Dal Palii, dekan tržaške medicinske in kirurške fakultete ter ravnatelj inštituta za medicinsko patologijo, prof. Pietri, poverjeni profesor za kirurško semiatiko na naši univerzi in primarij-kirurg v splošni bolnišnici, ter dr. Legnani, ravnatelj službe za emodializo splošne bolnišnice. Za ta predavanja na visoki znanstveni rami je dalo pobudo in jih organizira društvo tržaških kronistov, ki posveča vedno veliko pozornost za socialna in zdravstvena vprašanja. Solidarnost tajnika KPI z obsojanim Occhettom Tajnik tržaške federacije KPI inž. Antonio Cuffaro je poslal članu vodstva KPI Acchilleju Occhettu, ki je bil, zaradi neke svoje kritike policijskega nastopa ob tragični smrti študenta Paola Rossja v Rimu 1. 1966, obsojen na leto dni zaporne kazni, solidarnostno brzojavko, v imenu tržaških komunistov slovenske in italijanske narodnosti. Podobne brzojavke, v katerih izražajo protest zaradi krivične obsodbe, ki z mladim komunističnim voditeljem obsoja tudi vse italijansko demokratično gibanje, so poslali tudi senator prof. Paolo Šema, poslanec Albin Škerk, bivša poslanka Marija Bernetič in bivši senator Vittorio Vidali. PO DVAJSETIH LETIH POSLOVANJA Ukinjen tržaški «Center za gospodarski razvoj» Vzrok: ukinjena finančna pomoč iz Sklada za Trst - Dejavnost centra v povojnem času Tržaški «Center za gospodarski razvoj«, ki ga vodi dr. C. Padoa, bo v kratkem prenehal poslovati. Odbor, ki upravlja Sklad za Trst pri generalnem vladnem komisariatu je namreč sklenil z letošnjim letom ukiniti finančno podporo temu organizmu. «Center za gospodarski razvoj« je ustanovila pred 20 leti Zavezniška vojaška uprava, in sicer z odlokom štev. 164 z dne 25. avgusta 1950, generalni vladni komisar za Tržaško ozemlje pa je ustanovo potrdil leta 1962 z dekretom št. 34 z dne 28. decembra istega leta. Center za gospodarski razvoj je nastal z namenom, ki je razviden že iz njegovega naslova, da bi namreč prispeval h gospodarskemu preporodu našega področja, to je tržaške pokrajine, ki jo je druga svetovna vojna še posebej prizadela. Center je v svojem 20 let trajajočem življenju opravil to nalogo predvsem kot zbiralno središče za razne podatke in kot trait - d’union med domačini in tujimi poslovnimi ljudmi, ki so se udejstvovali na tem ali onem področju tržaškega gospodarstva, zlasti pa v industriji, trgovini in obrtništvu. Poleg tega je opravljal ankete, sestavljal tehnična in gospodarska poročila, nastopal na gospodarskih prireditvah, i. pd. Center se je v zadnjih letih zavzemal za pritegnitev zlasti novih industrijskih pobud na naše področje, ter je sploh propagiral možnosti za gospodarski uspeh novih pobud v tržaški pokrajini. Pri centru je bilo do konca lanskega leta zaposlenih pet ljudi, poleg ravnatelja, ki ostane na službenem mestu do 31. marca letos, in predsednika dr. C. Padoe, ki bo predstavljal organizacijo do konca leta. IlliiilillliiiiiiiiiimiiiiiiiiiuriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliuiliiiliiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiillllllilliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiuiiin SMRTNA PROMETNA NESREČA V ZAVUAH Danes bodo stavkali dve uri delavci električne stroke, ki bodo ponorih stavko tudi v soboto. Delavci redne izmene bodo stavkali dve uri pred koncem delovnega umika, delavci izredne izmene pa od 18. do 20. ure. • * » Jutri pa bo po vsej državi celodnevna stavka uslužbencev javne mestne prevozne službe. Pri nas bodo stavkah uslužbencu mestnih tramvajskih, avtobusrpii in filobus-ndh prog, openskega tramvaja in podjetja v Miljah. Kljub posredovanju ministra za delo še niso mestna prevozna podjetja pristala na zahteve uslužbencev ter so zvišala svojo ponudbo po zvišanju plače le od 4 do 8,5 odstotka in pristala na izdatke za preureditev socialnega zavarovanja. * # * V ponedeljek 16. februarja pa bo ■tavka uslužbencev zasebnih prevoznih avtobusnih podjetij, kar bo hudo prizadelo zlasti okoliške prebivalce in ljudi v predmestjih, kamor vozijo samo zasebni avtobusi, kot na primer v Rovte, Kolonkovec, v Lonjer itd. Tudi ti uslužbenci že dolgo čakajo na obnovitev delovne pogodbe. Tragična smrt mladega fanta pri padcu z vespo na asfalt Nesrečnemu Karlu Sancinu, ki je bil med škedenjskimi Slovenci zelo priljubljen, je komaj pred dvema tednoma umrl oče Mario - Njegov sopotnik lažje ranjen - Še ena pridržana prognoza Posredovanj« CISL glede okulistične oskrbe INAM Tajništvo pokrajinske sindikalne zveze CISL ter pokrajinsko vodstvo INAS sta odločno posredovala pri svojih osrednjih vodstvih, pri ministrstvu za delo ter pri o-srednjem in krajevnem ravnateljstvu INAM glede resnega položaja, ki je nastal po sklepu tržaškega ravnateljstva INAM, da se za upokojence ter njihove svojce in svojce zavarovancev preide k posredni okulistični oskrbi. To namreč pomeni, da bodo morali vsi, razen zaposlenih delavcev, hoditi na preglede k zasebnim specialistom ter bodo dobivali le delno Mokra in spolzka cesta je ob svitu pepelnične srede terjala mlado življenje 23-letnega slovenskega fanta iz Skednja, medtem ko se žrtev podobnega padca z motorjem, 42-letni moški, bori s smrtjo v tržaški bolnišnici. Smrtno se je ponesrečil Karlo Sancin, doma iz Skednja, kjer stanuje v Ul. Soncini 48. S sosedom, slepim upokojencem Ruggerom Vi-sentinom, se je — kot pravi policija — ob svitu vračal s svojo vespo iz Milj proti domu. Na zadnjem sedežu je sedel Visentin, ki je zaradi eksplozije neke bombe, takoj po vojni, slep in pohabljen. Cesta je bUa spolzka, rosilo je. Sancin se verjetno še sam ni zavedel, kako je na ovinku, malo pred križiščem pri Aquili in avtobusnim postajališčem, začelo spodnašati kolesa. Oba sta izgubila ravnotežje in treščila ob tla. Ker je stiskal zavore na krmilu, Sancinu ni spelo stegniti roke predse in si zavarovati glave, treščil je z obrazom ob asfalt in obležal v mlaki krvi. V glavo se je udaril tudi Visentin, toda uspelo mu je ublažiti u-darec z delom pohabljene roke. Na kraj nesreče je nekaj časa pozneje prihitela reševalna ekipa Rdečega križa, ki jo je voznik nekega mimoidočega avtomobila poklical s pomočjo telefonske številke 113. Ranjenca so bolničarji naložili na avtoambulanto in ju z vso možno naglico odpeljali v bolnišnico. Zdravnik je na prvi pogled ugotovil, da je zaradi močnega u-darca in rane prešel Sancin že v komo. Prenesli so ga na nevrokirurški oddelek, kjer so se zdravniki dolge štiri ure borili proti neizprosni usodi, toda zaman. Izdihnil je ob 8.50, kazalci na zapestni u-ri, ki se je pri padcu razbila, pa so kazali 4.20 Visentin, ki se je le lažje ponesrečil se bo moral zaradi možganskega pretresa in udarca v koleno |||||lllllllllllllllllll|||||l||||||||||||||||||||||||||||||||||||IIIll|||IIIMll|||||||||||||||||ll1|||||||||||||||||||||||l|||ini||| Tržaška helebarda se umika beneškemu levu mm zdraviti teden dni. Agenti cestne policije, ki so prihiteli na kraj nesreče malo pozneje, ko je rešilni avto RK ranjenca že odpeljal v bolnišnico, so se takoj lotili iskanja podatkov o ponesrečencu, pri katerem niso v bolnišnici našli nobenega dokumenta. Iz Visentinovih dokumentov so domnevali, da je tudi umirajoči fant iz Skednja. Res so tu našli v baru nekoga, ki je fanta v bolnišnici prepoznal. Nekateri tudi trde, da je fanta videl v Visentinovi družbi malo pred četrto uro v nekem škedenjskem baru in da sta torej bila oba namenjena v Milje, ne pa domov, česar seveda ni mogoče preveriti, saj na mokri cesti ni bilo sledov zaviranja in se torej smer vožnje težko določi. Karlo Sancin je bil v Skednju zelo priljubljen. Veselo in vedro razpoloženje, ki ga je povsod spremljalo, mu je skalila samo smrt očeta Marija, pred dvema tednoma. Bil je najmlajši izmed treh sinov v družini, obiskoval je slovenske šole in se po dokončani osemletki izučil za radiotehnika, v prostem času pa zahajal v naravo (svoj čas je bil član skavtske organizacije). Bil je tudi pevec v škedenjskem cerkvenem zboru. Vest o njegovi prerani in nepričakovani smrti je globoko pretresla škedenjsko prebivalstvo in vse, ki so ga poznali. Skoraj nemogoče si je bilo predstavljati, da se bo nad nesrečno družino zgrnila v času e-nega meseca še druga, tako strašna tragedija. Ob enih po polnoči so na nevrokirurški oddelek tržaške bolnišnice pripeljali bolničarji RK drugega ranjenca, za katerega so si zdravniki pridržali strogo prognozo. Gre za 42 let starega težaka Livia Mi-chelazzija iz Ul. Mercantini 11, ki se je s svojim motorjem ponesrečil pod Vrdelo, na križišču z Ul. Giulia. Iz neznanih vzrokov je izgubil oblast nad motorjem, morda ga je ogoljufala spolzka cesta, in je treščil ob tla. Pri tem se je hudo u-daril v glavo in si povzročil veliko rano. Kljub obupnemu stanju se zdravniki še vedno borijo za njegovo življenje. drona Marinella pa je ukinil parkirni prostor za 14 avtomobilov zaradi tega, ker je prostor last občine in torej ne gre za javni prostor. Iz izolske bolnišnice Včeraj popoldne so iz izolske bolnišnice pripeljali v tržaško splošno bolnišnico 47-letnega Ljubomira Bravarja iz Ulice Pratello 11. Ponesrečil se je v ponedeljek na cesti med Portorožom in Piranom, kjer je zadel s fiatom 850 v tovornjak. Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku s prognozo 45 dni zaradi izpaha levega kolka. Nadzornik Brumatti v liceju «Petrarca» Nadzornik, ki ga je poslalo v Trst šolsko ministrstvo, da razišče «afero« o zimskih počitnicah dijakov liceja «Petrarca», je prof. Cesare Brumatti Tržaški šolski ambient ga že pozna, ker je bil svoj čas tudi sam ravnatelj neke srednje šole. Sestal se je s člani ravnateljstva omenjenega liceja in zaslišal nekaj dijakov. V primeru, da bo ugotovil nerednosti sme predlagati tudi disciplinske ali sorodne ukrepe. Medtem pa je bila varnostno suspendirana tudi 26-letna profesorica, ki je vodila skupino dijakov na zimskem letovanju. Proti njej ni točnih obtožb in sama trdi, da si nima kaj očitati. Suspenzija je zato le varnostnega značaja, da medtem razišče vlogo, ki jo je imela pri dogodkih, zaradi katerih obtožujejo dijake «nemo-ralnega obnašanja«. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU -------------- KULTURNI DOM ------------------ Četrta premiera sezone 1969 - 70 IGNAZIO SILONE PRIGODA UBOGEGA KRISTJANA Prvič v slovenščini Prevajalec: Mirko Mahnič Soenograf: Sveta Jovanovič Kostumograf: Alenka Bartlova Režiser: ANDREJ HIENG V soboto. 14. februarja ob 21. uri (ABONMA PREMIERSKI) V nedeljo, 15. februarja ob 16. uri (ABONMA RED B — nedeljski popoldanski) v sredo, 18. februarja ob 20. uri (ABONMA MLADINSKI — v sredo) v četrtek, 19. februarja ob 20. uri (ABONMA MLADINSKI — v četrek) v soboto. 21. februarja ob 20.30 (ABONMA RED A) v nedeljo, 22. februarja ob 16. uri (ABONMA OKOLIŠKI) Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure in eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav rezervacije po tel. 734265. Gledališča VERDI r Za prvo predstavo ManninO^ ^ pere «Upanje» (La speranza), ® ^ v soboto za red A v parterju j», žah ter za red C na balkonih ' žah, se danes začenja prodaja .. nic pri gledališki blagajni, G®, prvo absolutno izvedbo, kajb "i doslej še ni bila nikjer predvaJ ^ Dogajanje v operi se nanaša 9 ^ četek druge svetovne vojne ( , in 11. junija 1940), glavni n® njem pa je intimen konflikt, j terem se znajde mladi častni* ^ dovske krvi. Opero bo dirigl®1 jj tor sam — Franco Mannlno v Marca Vlscontija, za scensko P , vitev pa je poskrbe) Alfred 5“ mann. J V glavnih vlogah bodo n_a* £; Gabriella Carturan, Carmen W ^ Aldo Bottion, Giorgio Tadeo * dro Farms. POLITEAMA ROSSETTI V gledališču Rossettl so "3 J redu predstave drame Vica 9«g iz Genove, ki sledi stalnim in Luigija Sauarzine «Pet dni v staniščui) izvedbi Teatra ščem iz Bočna, Catanie in Tur'np okviru izmenjav med stalni®1 j nls> JAKA ŠTOKA MOC UNIFORME burka s petjem v treh dejanjih V torek, 17. februarja ob 20.30 v kinodvorani v Skednju Trčil je v tramvaj Včeraj popoldne se je pri Sv. Andreju ponesrečil 54-letni Andrea Grasso iz Ulice Hermet 2/1, ki je s fiatom 850 trčil v tramvaj št. 9. Pri trčenju se je močno udaril v kolena, ranil se je po obrazu, verjetno si je tudi izpahnil levo ramo. Z avtom RK so ga odpeljali v splošno bolnišnico, kjer se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti približno tri tedne. Zaplenjen «Gerovital» Na sedežu bivšega denarnega zavoda Banca Triestina se je pojavil nov napis «Banea Cattolica del Ve-neto», na pročelju poslopja pa so postavite grb z beneškim levom. Skoraj 60 let star zavod (ustanovljen je bil lete 1911) se je «spojil» z znano banko na delniški osnovi s sedežem v Vicenzi. Banca Triestina je imela na koncu 1. 1968 685 milijonov lir vlog. Banoa Cattolica del Veneto ima seda.) 166 okenc s podružnicami v vseh 10 pokrajinah Benečije in J. krajine. Denarnih vlog tena preko 200 milijard ter, zadnji letni objavljeni dobiček pa je znašal skoraj 800 milijonov lir. Med dvema vojanama se je tej banki zaradi vzdušja in pritiska, ki ga je ustvarjal fašizem, ({priključila« tudi osrednja slovenska hranilnica v Gorici. Izbris še ene bančne postojanke, ki so jo vodite znani tržaški gospodarstveniki, očitno ni znak gospodarske samoniklosti In samobitnosti našega mesta in naše dežele. Prav te dni doživlja podobno u-sodo tudi Banca Popolare Giuiiana. CISL prireja zasedanje o stanovanjskem vprašanju Deželni koordinacijski urad pokrajinskih sindikalnih zvez CISL sporoča, da bo v soboto v Vidmu v Ulici Ciconi 16 zasedanje o stanovanjskem vprašanju, ki se bo pričelo ob 9.30. Zasedanje bo odprl deželni usklajevalec Angelo Ma-rinello. Sledili bosta poročili prof. Lacave o temi: »Stanovanjska politika« in prof. De Pamphilisa o temi: »Akcija sindikata za odločno stanovanjsko politiko«. Popoldne bo razprava o poročilih, nakar bosta sledila odgovora poročevalcev. Ul. Commerciale postala prednostna Ker se po Ul. Commerciale odvija vedno večji promet v obeh smereh, je župan s posebnim odlokom odredil uvedbo obveznega ustavljanja z znaki «STOP» na ulicah Panorama, Sara Davis, Ovidio, ded Giagglali in na Konkonelski rebri pri križiščih z Ul. Commerciale. Prav tako je župan odredil prepoved parkiranja za vsa vozila v Ul. Colleoni na obeh straneh cesti- Pinamčni stražniki, Id službujejo na obmejnem prehodu pri Fernetičih, so v teh dneh zapiendii 538 stekleničk s tabletami znanega «Ge-rovitala«. Poživilo, katerega prodaja v Italiji ni dovoljena, so po skrbni preiskavi našli skrito pod sedeži, za armaturno ploščo in v potovalnih vrečkah pod pokrovom rezervnega kolesa v avtomobilu BO 397655, ko je prihajal iz Jugoslavije Lastnika avtomobila so prijavite zaradi tihotapstva. .............................milim........ ČRN DAN Nfl TRŽAŠKIH CESTAH Sedem oseb ranjenih pri štirih prometnih nesrečah Zaradi zaspanosti z avtom trčil v ustavljene avte - Zakonca trčila v obcestni drog - Vespist in avtomobilist podrla pešca Včeraj malo po polnoči se je v Miramarskem drevoredu pripetila nesreča, pri kateri sta se ranila 24-letni Salvatore Nadrah iz Ulice Zammattio 2 in Gdanna Crivici iz Ulice Timmel 22. Vozila sta se s fiatom 500 proti Miramaru, ko je voznik zaradi zaspanosti za trenutek izgubil oblast nad vozilom in treščil v avtomobile, ki so bili parkirani ob pločniku. Iz bara «Pineta« so telefonirali karabinjerjem, ki so kmalu dospeli na kraj nesreče. Ranjenca so medtem naložili na avto, ki ju je odpeljal v splošno bolnišnico. Oba so sprejete na nevrokirurški oddelek, kjer se bosta morala zdraviti približno 10 dni. Nadrah se je udaril v glavo in se nekoliko ranil po obrazu, dekle pa se je odrgnilo po obrazu in ranilo po levem kolenu. Na istem oddelku so dve uri kasneje sprejete zakonca, ki sta se ponesrečila pri Miljah. 45-letni Lui-gi Mauro Rocchetti iz Ulice Orlan-dini 20/1 se je z ženo Aldo vračal s svojim fiatom 850 domov, ko je nenadoma iz neznanih vzrokov zavil v desno in trčil v obcestni drog. 7, rešilnim avtom RK so jo odpeljali v bolnišnico, kjer se bosta morala zdraviti približno teden in pol. Oba sta se udarila v glavo in se ranila po obrazu. Poleg tega se je mož močno udaril v desno koleno, žena pa si je izpahnila desno ramo. Žrtvi prometnih nesreč v zgodnjih jutranjih urah sta bila tudi dva pešca. 60-letni Metodio Mof-fredin s Proseka št. 234 se je malo po treh zjutraj vračal domov iz Križa. Mimo je privozil z motorjem 18-letni Fulvio Germano iz Križa 19, ki je bil tudi namenjen na Prosek. Moffredina, ki je hodil ob robu ceste, ni pravočasno zagledal in ga je podrl na tla. Prvi so tudi tokrat prihiteli na kraj nesreče karabinjerji, ki so takoj obvestite Rdeči križ. Moffredinija so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurškem oddelku s prognozo 9 dni. Hud udarec je dobil v glavo, ranil se je po obrazu, desni nogi in desni roki. Malo pred šesto uro so pripelja-” bolnišnico 18-letnega dijaka 15/1- Pred plesno dvorano »Paradno« je fant skušal ustaviti avto, ki naj bi ga odpeljsil v mesto. Tedaj je privozil mimo 23-letni Etea-no Carminati s svojim fiatom 850 in oplazil mladeniča, ki je stal tik ob robu ceste. Fant je padel na tla in se pri tem precej močno u-danl v glavo. Dežurni zdravnik je kasneje ugotovil, da je verjetno dobil tudi možganski pretres, če ne bodo nastale komplikacije, bo okreval v enem tednu. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO TABOR — OPČINE PRIREDI PREŠERNOVO PROSLAVO V NEDELJO, 15. T.M. OB 16.30 V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH VABLJENI! GLASBENA MATICA — TRST OBČNI ZBOR GLASBENE MATICE Danes, 12. februarja 1970 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, bo v prostorih Glasbene matice v Ul. R. Manna 29, redni občni zbor Glasbene matice z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev 2. Poročila 3. Diskusija 4. Poročilo nadzornega odbora 5. Volitve 6. Razno Vabimo vas na Prešernovo proslavo ki bo v Trebčah v soboto, 14. t.m. ob 20.30 v Ljudskem domu. Ob tej priliki bo A. Kralj razstavljal svoja slikarska dela. Folklorna skupina Breg čestita učitelju Bertu Baračiču in ženi Tanji ob rojstvu sinčka Roberta. Novorojenčku želi dolgo in srečno življenje. šča in na vsej dolžina. V Ul. An- Andrea Fratnika iz Ulice Bonomo Nesreče na delu V Boljuncu, na gradbišču tovarne «Granda motori« se je včeraj zjutraj pripetila nesreča, zaradi katere bo moral 50-letmi Aldo Trivelte iz Masse Carrare ostati tri mesece v bolnišnici. Z žerjavom so prekladali železne drogove. Trivelli pa je stal pod žerjavom in nadzoroval premikanje, Nenadoma je slabo pritrjen drog začel drseti iz tovora. Delavec se mu je skušal ogniti, vendar mu to ni uspelo in drog mu je padel na nogo. Z rešilnim avtom Rdečega križa so ga odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku. Zdravnik je ugotovil, da ima Trivelte zlomljen spodnji del leve noge. Drog mu je tudi popolnoma zmečkal dva prsta. Na istem oddelku so popoldne sprejeli drugega delavca, ki se je ponesrečil na ladji «Antonietta Uso-dimare«, zasidrani v tržaškem ar. zenalu. 50-letni Antonio Mihelič iz UUoe Marconi 34 se ie po železnih stopničkah vzpenjal iz podpalubja, ko se je močno udaril v desno ra^ mo. Z avtom RK so ga odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral 'zdraviti skoraj tri tedne. Dežurni zdravnik je namreč ugotovil, da si je izpahnil ramo. Laže se je ponesrečila včeraj popoldne tudi mlada delavka, ki Je zaposlena v tovarni vžigalic v Ul. Oaboto 20. 27-letna Laura Rigano por. Celon iz Ulice Catalani 2 Je delala pri stroju, ki vlaga vžigali, ce v škatlice in jih zapdra. Nekoliko neprevidno Je roko preveč približala stroju, ki Ji je pograbdl kazalec. Na njen presunljiv krik so delovne tovarišice priskočile k stroju in ga ustavile. Z avtom so ranjenko odpeljali v bolnišnico kjer bo morala ostati približno dva tedna. Sprejeli so Jo na ortopedskem oddelku. Zlomljen 1n hudo iznakažen ima kazalec leve rake. ‘ Prosvetno društvo (Slavko Škamperle* pni Sv. Ivanu obvešča vse Izletnike na VELIKO PLANINO, da bo avtobus odpeljal v nedeljo, 15. februarja točno ob 6,30 izpred cerkve pri Sv Ivanu. Avtobus se bo pet minut kasneje ustavil še pri Rosset-tijevem spomeniku in pri Portičih. SPDT priredi v nedeljo, 15. t.m. avtobusni izlet v Trbiž ob priliki’ smučarskega tečaja. Cene: 1200 lir člani, 1400 Mr nečlani. Vpisovanje v Ul. Geppa 9, tel. 31-119. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 11. februarja 1970 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa Je 14 oseb. UMRLI SO: 64-letna Maria Cres-sevlch vd. Fumagalli, 76-letna Matica Llzzuil Iurain vd. AubeH, 774etnl Cor-rado Pfelffer, 63-leitml Glulio Ranza-to, 65-letni Giorgio Rusconi, 72-letna Luola Splociarellii por. Simone, 76-letna Sotla Colla vd. Desco, 80-letnl Piet.ro Signoretto, 76-let.ni Gtovannl Stipanolch, 74-letnl Luigi Stagni, 69-letnl Glovannl Berti, 84-letina Glusep-plna Požar vd. Škamperle, 75-letna Maria Zheper vd. Mulec, 55-letna Glusepplna Stefancich. PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE« Sv. Ivan — Trst priredi danes, 12. februarja ob 20.30 predavanje dr. SONJE MAŠEROVE ŠPORT IN ZDRAVJE s sodelovanjem SPDT Na sporedu je tudi predvajanje filmov o smučarskih tečajih SPDT. Vljudno vabljeni člani in prijatelji. Ljudska prosveta Prosvetno društvo France Prešeren v Boljuncu priredi v četrtek, 19. t.m ob 20.30 Prešernovo proslavo v prostorih domače šole. Prosvetno društvo (Ivan Cankar* obvešča, da se bo danes, 12. tm v društvenih prostorih v Ul. Monter chi 6/IV. pričel pošolski pouk za osnovnošolske otroke. Pouk bo od 15. do 16. ure. OOOOOOOOOOOOOOlOOOOOOOOlOOOOOOOOOO .Q S« Ovzašfce -—— FMfifycuwie, dališči. Predstava se začne o& in velja za reden abonma Luigi Squarzina v tem delu -jetrno dramaturg temveč tudi “ pj sceno pa je zasnoval Gianfranc , dovani. Delo oživlja na odrttj veliko stavko v italijanski ki so jo proglasili genovski P«^ ški delavci v decembru 1900 vTj vor na razpust delavske zb0 , /j* ga je odredil takratni prefekt . rije markiz Garroni. Oživitev ® nih dogodkov je uokvirjena J ' ,f jo-debato .ki naj bi jo vod!Lt# kasneje na torinskem P°llte * Luigi Einaudi, ki je pričeval novski stavki z vrsto člankov, re je napisal kot posebni doi* lista «La Stampa«. , t( Predstave bodo na sporedu j® * delje, 22. t.m. V njej nastopal0^;, vllni igralci, med katerimi s® jd gi že znani tržaškemu občinstvi' so nastopali lani v Goldoniju*1-p mediji ((Enega zadnjih pustni" rov«. Razstave V galeriji moderne umetnosti, so* na Korzu Italija 4, se na® fi razstava tržaškega slikarja ‘ Chiesure. Razstava bo odprta 0 februarja. V umetnostni galeriji »Hossoa osebna razstava slikarja Luciana ji rlera. Na razstavi je večje s DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculaplo, Ul. Roma 15. INAM. Al Cammeiio, Drev. XX. Settembre 4. Al-1 a Maddalena, Ul. Istrla 43. Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 1.36) Busollnl, Ul. P. Revoltella 41. Plz-zul.CIgnola, Korzo Italija 14. Prendl-ni, Ul. T. Vecelllo 24. Serravallo, Trg Cavana 1. KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VTSJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST Viale XX TEL. 96-301 Settembre 16/111 4 POSKOČNE NA 2 PLOŠČAH ANSAMBLA BRATOV AVSENIK BLED PREKRASEN Si Otoček sredi jezera Mavrica čez Gorenjsko STOL JE NAJVIŠJI VRH Stol je najvišji vrh Vesele urice COOOOOOOOOOOOOOOOOC »OObOOOOO>000« Darovi in prispevki V počastitev spomina Maria Ca- ri --as Bor. ‘ Namesto cvetja na grob pok. Pina Giorgija darujeta Anica Okretič 1000 lir in družina Srebotnjak 1000 Ur za Slovensko dobrodelno društvo, V počastitev spomina pok. Emilije Pahor Ostrouška darujeta Mimi in Andrej Pertot 5000 lir za Dijaško matico. Nazionale 16.00 »John e Mari*-stin Hoffman, Mia FarroW. ^ Vision. Prepovedano mladi"' 14. letom. |v>|ii' Eden 15.30 «11 gatto con 211 jo Slikanica. Cinemascope. color. a,# Penice 15.30 «11 elan del slcl Alain Delan, Jean Gabim Ventura. Panavlsion. PreP° mladimi pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «Candy»- ‘h S' Brando, Richard Burton, E. lemo. Technicolor. — preP°v mladini pod 18. letom. , fr ExceIsior 15,00 «11 compromeS/Ljf/ Douglas, Faye Dunaway, Kerr. Technicolor. — prep"v mladini pod 14. letom. ItJ. 9 Ritz 16.00 «Cuori solitarl«. grvazzi, Senta Berger, Pre')u no mladini pod 14. letom. Filodrammatico 15.00 »Faccia uf> schiaffi«. Giannt Morandi. Belli, Technicolor. Alabarda 15.00 «Infanzia, v07T0 P e prime esperienze di Giaco" sanova, veneziano«. Senta ° p Colorscope. — Prepovedano pod 14. letom. stK*' Aurora 16.30 «La collina de?1' li». Technicolor. ,fč' Cristallo 16.30 ((James Bond. ^ 007 al servlzlo segreto di sto«. Technicolor. Capitol 16.00 «11 prof. dott. p-Tersilll, prlmario della clin.0n 11 la Celeste, convenzionata ^it0, mutue«. Alberto Sordi. ™ Moderno 16.00 »Bullitt*. Queen, Robert Vaugham. color. Impero 16.00 «Nell’anno del t> Technicolor. h. jP' Vittorio Veneto 16.15 «1 lungn ni deile aauile«. TechnlcoU>r- od Ideale 16.00 «Doppla tmm«*ri lo spazio«. Roy Thinnes. •jri.jor. drl, Lyna Lorlng. Technk ^ Abbazia 16.00 «A Ghentar si faclle«. George Hilton. 1 lor- Astra 16.30 «Roma corne eJF GabrlelJe Ferzettl. — PrU> mladini pod 14. letom. Klili) NA OPČINAH danes ob 18. uri Warner film: LE AMANTI Dl DRA^ zelo zanimiv film KINO «|RIS» PRO^f danes ob 19.30 TechRi00^ dramatičen ffl-lm: UN LUNGO GIORNO PER MORIRE «• Igrajo: D. Fermmings. T- -j oley, T. Bell. — Mladi«1 iiui.J 18. letom vstop preP1« Mali oglasi •iii.fr ITALIJANSKA DRUŽINA V ■” v*; NU nudi dobre pogoje dekle1 ^ v' jenemu dela v gospodinjstvu. | o* bilo na razpolago takoj. pl!?0 naslov: CERO, Plazza Duo"“' Udlne. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremite na P°« našega dragega očeta, deda in tasta EMILA ŠTOKA se to srca zahvaljujemo. Hčere In sinovi z družinami Ktan*°vel. Križ. Nabrežina, Buenos Aires, 12. febr. 1970 J «DEŽ ZA SONCEM MORA PRITI, ZA VESELJEM ŽALOST BITI» Kljub burji in mrzlemu dežju pustni pogrebi v Boljuncu, Skednju in na Rontovelu-Proseku Novost v Boljuncu se zaradi slabega vremena ni obnesla in je odpadla razdelitev pustne dote Vreme, ki je zadnje dni puata fvJMaSalo, je včeraj precej naga-m mnogi pustni prijatelji prav waai tega niso prišli na njegov Dež in mrzel veter nista preprečiti pustnih pogrebov ooijuneu^ v Skednju in na Kom "velu-Proseku. letos so Boljunčani pripravljali 5ia,j novega. že nekaj let so pu-J® spuščali v vesolje, letos pa so ” hoteli priklicati z Lune. da bi V vrnil, kot ameriški astronavti. * Je dobro funkcioniralo, zadnje P*1 50 b“le usodne. Kljub u~*wui vremenu je prišlo včeraj v Boljunec precej gostov trsta in sosednih vasi. Gostilne v polne, natrpane. Drejče in sta povedala nekaj šaljivih. ~ jvvb v vrvictia. ncnoj ocvij i v m, ■jjjt^ftosLovska postaja, ki je prej r»jato ugodna poročila, je umolkni-, ■ Na strmi pečini na «Izlci» se ij^etil velik mesec in na njem hrožicel j. Odlet je bil sicer j^^r, toda kmalu nato ni šlo več £ naprej ne nazaj. Tudi na luni Lhstnreč pihala burja in je deže-Smi ^jtmčani pa se niso vdali. t»iSa 111 Srttona gorska reševalca, ^uoma «vesol.jska» reševalca sta ihtela na kraj nesreče in kmalu k®6®1* pusta na trg. Ubogi revež L fll°hil nekaj klofut, potem pa so j£,. Privezali na balončke in spu-v3 toda trmasta pust tokrat ni v zrak. Obotavljal se je in Po trgu. dokler ga nd vaška napadla in se nad njim to maščevala. Vse kaže da pust v hotel prileteti in nato odleteti. videl cilindra pustnega pred-flfhha. ki se ceremonije ni mo-u' h^teležiti zaradi gripe. Tako je rv°s odpadla tudi razdelitev pust-JllrtOte. Nič hudega, tako bo na-trS£la bo1' bogata, samo da bi ijrhsednik kmalu okreval in da se ne bi lotila še drugih pust-v Prijateljev. v, j . Skednju so dragemu pokojni-jizkazali vse časti. Ni bilo sicer gr® pieče, kot druga leta. vendar oTr-l domačinov in Tržačanov. H??ha je igrala vesele žalostinke Lg?,vodstvom znanega škedenjca v .r1®. krsto s «pustnimi» ostanki sw’ krsti so PeLlali na bikobor jJTh vozu, na vozu in na čelu po-von^toga sprevoda so bili pravi n« »'■,za vozom je stopala od pust tJ, toJostij potrta vesela vdova, na- w, ^°ici in dolga vrsta pokoini-l Slovan je Stalnega gledališča iz Genove v okviru gledaliških izmenjav ffierf ?c.v}.ru izmenjal) med stalnimi fin. 1 .*■* je v torek v Politeama S(i(.SSetJ‘ gostovalo Stalno gledali-tor;-'* Genove z «dramaturško opeči,,: 30:> Faggija in Sguarzine *Pet h pristanišču*. J* lahko rekli o delu, ki po Nici izvirni dramaturški ob- (smo v okviru sodobnih in sodobnih dramaturških strem od političnega gledališča Pi- Ijeiij. *Cain • pomičnega gieauuscu r * kurn,eve smeri do «gledališča do-Pted f '‘n ljudskosti nedvomno Blgjfrftolja pomemben mejnik v l^toi.isfco tako spornih vprašanjih, hied 16 jetrno vprašanje odnosa °Pa>i.občinstvom in odrom? Bežna bij: Ka k temu naj bi bila, da smo Učni ^Včerajšnjim priča nekaki Hq uri, diskusijskemu referatu Ko, gledališki ravni, pri katerem Nico l*?torja seznanjata s prvo veki stavko v italijanski zgodovini, nišu.- to proglasili genovski prista-tozt« 4 lavci leta 1900 v odgovor na ctfred« de'avske zbornice, ki ga je U9w( takratni zloglasni prefekt vladfi z očitno podporo tedanje dalje (kar se nam zdi PomJ1, Posrečeno) oživitev tega toodn •ne°a Izseka iz italijanske hitJ/tone z značilno dramaturško lekcije-debate 23 let po-ttrnh y,orej je v obdobju fašistične tjj/vj-.tode.), ki sta jo na turinskem (le-ta .u vodila huigi Einaudi pisnji le poročal o stavki kot do-hiitif«-- a «Ua Stampa*) in znani Petični založnik in publicist j**. Gobetti. „^da ne moremo naravnost N* ali 0 Gledališkem dokumentar-kot lj ceto o političnem gledališču, \se. to lahko zdelo na prvi po-leko b . oelotno delo je oprto na Jtiw Nofifcor toliko strogo znan-l»o0' totien. ki pa je. kljub jasnim Etične 1'loločke, kulturne in po-k j vsebine, zelo gledališko, ce-Po gledališko, da postane že (frejuj N Prizorih dejanski in nepo-Pega Predmet dialoga in iskre-ifrnj odnosa med g'edalcem in %kuern' Nemara liči v tem tista 'polif^Jeutarnost* in zakaj ne tudi aonost*? Morda. Nam se vse- kakor zdi, da onstran vseh teh gledaliških smernic, na katere sta se avtorja oprla, postane to delo v pravem pomenu besede «gledališče komunikativnosti*, saj je navsezadnje vsa dramaturška obdelava snovi podrejena tem zakonom,! ki naj bi soočili dogajanje na odru občinstvom v dvorani. Kar pa najbolj prizadene v tem *Pet dni v pristanišču* je realnost (ne naturalizem), figurativna zmernost in naravna moč samih interpretacij (med starejšimi igralci naj omenimo Erosa Pagina, Anto-nuttija, Millija, Zanettija, med mlajšimi pa zlasti Claudia Soro), Id pripomorejo k temu, da besede same brez kakršnihkoli scenskih a'i sploh igralskih trikov, kot se temu pravi, sprožijo dejanje, ki postane v takem okviru zelo jasno tn ljudsko. In zato je prav ta rljudskost* tisti bistveni in nepogrešljivi element, ki pripomore k temu, da gledalec ne sprejema pasivno, pač pa da z lastnim kritičnim okusom sodeluje pri samem dogajanju na odru. Delo sicer včasih prekapljava. zlasti v sentimentalnih scenah (idila med tiskarjem Caldo in beneško izseljenko) in nekaterih manjših, obrobnih scenah (ples, pijanec), ki ne morejo najti svojega pravilnega mesta in izraza v teh, tako po interpretaciji (nad 50 igralcev), kot po sami postavitvi, strnjenem a istočasno odločnem in zelo dragocenem besedilu. Režijska postavitev Squazine (ki je s Faggijem soavtor) je bila na izredno visoki umetniški ravni in podrejena vsem zakonitostim sodobnega gledališča dokumenta, z dodatnim okusom na ljudskost dela (genovsko narečje). Na golem ozad ju oziroma na sam scenski prostor je scenograf Gianfranco Padovam vnesel gola znamenja krajev m dogodkov (diapozitive), medtem ko je bila glasba izvedena na osnovi ljudskih motivov s. v. chielti je takoj napel ušesa in ji dejal, da se bo osebno pozanimal pri tvrdki, če bi mu lahko dala posojilo 2C0 tisoč Ur; v zameno pa je zahteval od ženske nekaj «ugod-nih» menic, s katerimi bi lahko prevzel pri tvrdki nekaj blaga, kajti trenutno ni imel gotovine. Obljubil ji je še, da bo menice ob njihovi zapadlosti plačal. Ženska je tako slepo verjela v njegovo poštenost in mu podpisala nekaj menic po 10 tisoč lir. A zgodba, ki je imela svoj prolog leta 1960, je nujno morala imeti še svoje osrednje dejanje in kajpada tudi epilog. «Osred-nje dejanje« se je pričelo teden pozneje, ko se je Vecchietti spet pojavil v likalnici in dejal ženski, da je njegova tvrdka zavrnila prošnjo po posojilu. Pripomnil pa je, da ji je še vedno pripravljen do-magati tako, da ji bo dobavljal razno blago, ona pa bi mu seveda v zameno morala podpisati «običajne» menice. In tako se je «pravljica» o naivni ženski in prebrisanem moškem vlekla kake tri mesece, dokler ni Vecchietti popolnoma izginil, ne da bi seveda plačal menice. A epilog vsej zgodbi je dal že omenjeni Cardile, ki se je pred meseci, prav tako zagonetno kot že prej Vecchietti, pojavil v Diviacchijevi 1'kalnici in se predstavil ženski kot legalni zastopnik tvrdke «De Lorenzi« ter ji pomolil sveženj menic, ki jih je ženska dala Vecchiettiju, le-ta pa jih je prenesel na omenjeno tvrdko v skupnem znesku 400 tisoč lir. Grozil ji je, naj takoj plača menice, kajti v nasprotnem primeru bo napravil potrebne korake za razglasitev njenega bankrota. Naslednji dan je spet prišel in ji dejal, da seštevek menic ne znaša v celoti več 400 tisoč lir, ampak presega milijon in pol lir. Cardile je še večkrat prišel v njeno likal nico, dokler se ni ženska naveličala in ga skupno z Vecchiettijem prijavila sodnim oblastem Na včerajšnji razpravi se je Vecchietti moral zagovarjati pod obtožbo, «da je z več dejanji zavedel v zmoto Diviacchijevo tako, da je prejel od ženske več brezpredmetnih menic, ne da bi jih potem plačal«, Cardile pa, da «si je prisvojil naziv 'legalnega zastopnika'«. Tožilec Nurra je zahteval za Vec-chiettija 1 leto zapora in 50 tisoč Mr denarne kazni, za Cardileja pa 200 tisoč lir denarne kazni. Branilca Graziano in Pierangelini pa sta zahtevala za prvega oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, za drugega pa prav tako oprostitev, ker dejanje ni kaznivo. Okrožni sodnik je Vecchiettija obsodil z olajševalnimi okolnostmi na 5 mesecev zapora in 100 tisoč lir denarne kazni, Cardileja pa oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. sveta bo v ponedeljek, 16. februarja. Na tej seji bodo svetovalci obravnavali vrsto važnih vprašanj, vendar ne bo bodo, po vsej verjetnosti, mogli izčrpati celotnega dnevnega reda, zlasti še ne proračuna za tekoče leto. Zaradi tega je predvideno tako v februarju kot v naslednjem marcu še več sej pokrajinskega sveta, na katerih bodo o-dobrili poleg letošnjega proračuna še vrsto drugih točk. To bodo zadnje seje sedanjega pokrajinskega sveta, kajti v pozni spomladi poteče njegova petletna mandatna doba. Sedanji pokrajinski svet je bil namreč izvoljen 13. junija 1965, novi odbor pa je začel dejansko delovati šele v oktobru, po treh dolgih mesecih pogajanj za sestavo uprave leve sredine. Svetovalci bodo v ponedeljek najprej potrdili vrsto sklepov, ki jih je sprejel pokrajinski odbor v času ko ni bilo sej sveta. Med temi naj omenimo prošnjo za ustanovitev krminskih podružnic tehničnega zavoda «Galiled» in tehničnega zavoda za geometre, imenovanje petih županov v pokrajinsko komisijo za cene, gradnjo nove stavbe za umsko bolne otroke v Gorici. Na dnevnem redu sta še odobritev obračuna za leto 1968 ter predračuna za leto 1970 Svetovalci se bodo nato spoprijeli z vrsto podpor raznim ustanovam. Te podpore daje deželna u-prava. vendar je njih razdelitev decentralizirana in zato je dala popolno avtonomijo pokrajinskim upravam. Podpore bodo dali društvom in ustanovam, ki se ukvarjajo s podpornim delom, šolskim menzam in zavodom, strokovnim šolam, raznim kulturnim inštitucijam. Na dnevnem redu je zaključni račun za pokrajinsko cesto Oslav-je — Števerjan. Prav tako bodo odobrili zaključni račun za cesto Mariano — Fratta — Romans — Villesse. Za eno nadstropje bodo povečali garaže v vojašnici gasilcev v Gorici. V prefektumo komisijo za pritožbe proti občinskim davkom bodo izvolili tri predstavnike pokrajinskega sveta, zaradi “odstopa nek- lija v pokrajinski komisiji za šolske gradnje bodo v to komisijo izvolili drugega župana. Na tajni seji bodo določili posebno nagrado vsem uslužbencem, ki so bili v službi pri pokrajinski u-pravi v letu 1969. To nagrado bodo izplačali na podlagi sporazuma, ki je bil dosežen lani med pokrajinsko upravo in sindikalnimi organizacijami. V začetku seje je na dnevnem redu interpelacija svetovalcev Ma-rizze in Menichina o pomoči v primeru vremenskih neprilik. Stavka v Portorosegi Včeraj zjutraj ob 8. uri se je zaključila v tržiSkem pristanišču stavka, ki so jo proglasili sindikati CISL iz protesta zaradi disciplinskih ukrepov proti nekaterim delavcem, ki so odklonili nadurno delo. O zadevi se bodo posvetovali tudi z drugimi sindikati glede nadaljnjega postopka. «Moč uniforme» v Števerjanu Slovensko gledališče iz Trsta je preteklo soboto prvič nastopilo v števerjanu. številnim domačinom, ki so napolnili župnijsko dvorano na glavnem trgu, so predvajali burko «Moč uniforme«, pri kateri so se vsi dodobra nasmejali. To prvo gostovanje v novi dvorani so po predstavi tudi zalili z domačo kapljico in igralci so obljubili, da se bodo tudi v bodoče radi odzvaM vabilu za nastope v števerjanu. Prof. Apih o okupaciji Julijske krajine V krožku za svobodo kulture v Gorici je prof. Elio Apih govoril o okupaciji Julijske krajine. Nanizal je vrsto zanimivih zgodovinskih dokumentov. ki niso vezani na samo razdobje okupacije, ampak na politiko, ki se začenja že v prvi sve- kako bi z organiziranjem različnih kolaboracionističnih sil. s poudarjanjem folklornih značilnosti furlanskega prebivalstva kakor tudi s širjenjem neresničnih vesti, ki naj oslabijo odporniško in partizansko gibanje, Tretji Reich okrepili in obdržali. V diskusiji je bilo rečeno, da je mitteleuropski mit zatonil leta 1918 in ga niso mogli izkoristiti v prid Tretjega Reicha. SPD iz Gorice ima tudi danes zvečer ob 20.30 srečanje svojih članov in prijateljev v prostorih kluba ((Simon Gregorčič« v Gorici. Vesela pustna skupina v Gabrjah . m,,milim, mimimiiml mmmmmmmmil mimimmmiimmm m NA VPOGLED NA GORIŠKEM ŽUPANSTVU Seznam davčnih zavezancev za plačilo družinskega davka Kot smo že poročali, so na občinskem davčnem uradu v Gorici na vpogled glavni in dodatni seznami za razne občinske davke. Gre predvsem za družinski davek, dokončni ali začasni vpis in za vse druge dajatve, kot so: davek na pse, na napisne table, na obrtni-ce, na smeti, za kanalizacijo itd. Kar se tiče družinskega davka, ki tvori osnovo občinskih davkov, predstavlja v svojem glavnem seznamu nekaj nad 197 milijonov lir davka, skupaj z dodatnimi stroški in dokladami pa znaša dohodek 263,5 milijona lir. Davek za leto 1970 je za tekoče leto in je vpisan začasno. Danes začenjamo z objavo naj večjih davčnih zavezancev (kot so vpisani v davčnem seznamu). Prva številka predstavlja obdavčljivo osnovo, med oklepajema pa znesek, ki ga bo moral plačati davčni zavezanec. Zdravnik dr. Salvatore Bancheri 7 mil. (924.000); industrijec Kurt Brunschvveiler 6 mil. (716.000); industrijec Telemaco Caprara 6 mil (716.000); zdravnik dr. Nicolangelo Carrara 5,2 mil. (566.000); ind. izvedenec Remo Caselgrandi 6,5 mil. (817.000) ; zdravnik Renato Cazzola 10,8 mil. (1.924.000); trgovec Al-fonso Cossi 6,35 mil. (593.00); posestnik Steno Donati 5 mil. (531 tisoč); trgovec Paolo Gratton 5,5 mil. (620.000); trgovec Luigi Krainer 6 mil. (716.000); zdravnik A-driano Lipizer 5,3 mil. (583.000); gradbeno podjetje Giovanni Matfi-roli 8 mil. (1,156.000); zdravnik Paolo Miani 5,26 mil. (575.000); zdravnik Alfredo Milano 5,5 mil (620.000) ; zdravnik Ferruceio Mi-locco 5 mil. (531.000); dr. Giusto Montena 6 mil. (716.000); inž. A-dolfo Perco 5,5 mil. (620.000); zdravnik Alvise Pereson 7,5 mil. (1 mil. 37.000); podjetnik Giuliano Rizzato 6 mil. (716.000); industrijec Luigi Rizzi 8,3 mil. (1.229.000); notar dr. Bruno Staffuzza 6 mil. (716.000); trgovec Aldo Paoli Tacchini 5,5 mil. (620.000); industrijec Mario Tacchini 6,65 mil. (848.000); trgovec Viatori Stefano 7 mil. (924.000); trgovski prokurist Ferruceio Vittor 5,2 mil. (566.000 lir). (Se nadaljuje) Danes predavanje o slovenski glasbi SKAD iz Gorice priredi danes, t četrtek, 12. t. m. ob 20.30 v maM dvorani Katoliškega doma v Goni. cl četrto predavanje o sodobnih problemih slovenske kulture. Tokrat bo tržaški skladatelj Pavle Merku govoril o temi «Slovenska glasba od potrošnega blaga do kulturne dobrine«. Vstop je prost. tnvni vojni Govoril je o poskusih, ■iiitiiiliiiitlllllllllllllitllllllMilillllIllll milim11**1.mmmmmmiimiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiimiimiuiiimmimmmmmmimimimmmm*mmmmmmmmmmm|m,mmmm,l,,,m|i,,|mmm,,,,,,,,,l,,,l,,IIB VESTI IZ DOBERDOBA PREŠERNOVA PROSLAVA DIJAKOV Najboljši so prejeli knjižne in denarne nagrade V Slovenskem dijaškem domu so pri-pravili dijaki lep kulturni program • Listek občinske umetnostne cale-rije St. 525, Je bil 9. t.m. izžreban z.\ risbo slikarja Maria Tudorja. " KflSINO V LJUBLJANI Kazino na evropski ravni » Jugo slovanskem .Milanu, s aedežem v modernem Ivhranem In aredlMnem HOTELU SLON Uve restavraciji, od katerih ena tipična, nočni klub, dva bara dve kavarni. slaMIčama aladoledama snackbai /•JRJUSTTK, BAUJAKA, CHEMIN DE FEK. BLACK JACK Na Lokvah 10 cm snega Včeraj je v Gorici po dolgem času ponovno zadišalo po snegu. O-hladilo se je in v ravnini je pričel padati razmeroma hladen dež. V skladu z vremenskimi napovedmi pa je snežilo v višjih legah nad tisoč metrov. Na Lokvah, na pri mer, je pričelo snežiti včeraj o-poldne in je do večera zapadlo ne kaj nad deset centimetrov snega Tako se po daljšem premoru Lok vam obeta ponovna smuka. Seveda pa so snežne padavine padle v nekoliko večji meri v Kanalski dolini, zlasti v hribih. Ob obletnici Prešernove smrti so, kot običajno, gojenci Dijaškega doma v Gorici pripravili kratek kulturni program. Gojenka E-da Mikluš je na kratko prikazala Prešernovo kulturno in pesniško delovanje. Na vrsti so bile tudi re citacije nekaterih Prešernovih pesmi. Spremljala jih je glasba. Mojca Juretič je poklonila pred Prešernovo sliko šopek rdečih nageljnov. Sledile so recitacije njegovih pesmi: rVrba*, «Slovo od mladosti*, *Elegije svojim rojakom*, Recitirale so: Magda Prinčič, Verena Buz-zi, Anamarija Vižintin, Armand Jarc. Laura Hvalič in Loreta Maraž. Ob tej priložnosti je ravnatelj Doma podelil nekaj knjig dijakom, ki so v prvem trimesečju imeli najboljše učne uspehe. Poleg tega je ravnatelj Doma podelil gojencem: Vereni Buzzi, Elijani Bensa in Karlu Deveti tri bančne knjižice kot priznanje in spodbudo za njihovo šolsko in izvenšolsko delovanje. Zgoraj omenjeni dijaki se nezna- nemu dobrotniku iskreno zahvaljujejo. Ostali gojenci so s ploskanjem izkazali svoje priznanje. S. D. Danes v Pevmi pogreb Marije Vogrič iz Gorice Včeraj zjutraj je umrla v hiralnici v Ul. Diaz v Gorici Marija Vogrič por. Kamic v starosti 76 let. Pred nekaj meseci si je zlomila pri padcu nogo in od takrat nd več vstala. Pogreb bo danes, v četrtek ob 15.30 iz Gorice na pokopališče v Pevmi. Pokojnica Je po rodu iz Steverja-na ter je že zelo zgodaj postala vdova z dvema sinovoma. Pozneje se je poročila z bratom pokojnega moža. Bila je zavedna slovenska Letos so pripravili tudi veselo otroško rajanje «Šeme» so nabrane darove pospravile v go. stilni - V sredo je bil «Lovretov pogreb» Tudi letošnjega pusta so praznovali v Doberdobu šegavo in razposajeno. Že pred poldnem so se zbirale tšeme«, kakor pravijo domačini pustnim maskam, na ekriiadi«. Od tu in tam se je cula pustna himna «jopejnina, jopejna, naš’ga pusta ni doma«. Poleg običajnih vseh vrst odpao-kov so letošnje doberdobske šeme nosile tudii plastične palice, ki so spominjale na policijske «mangane-le», s kaerimi spremlja policija delavske povorke. Še bolj razposajeni so bili otroci in dijaki. Bilo jih je več skupin, ki so s košem kolovratile od hiše do hiše in pob'rale jajca, klobase in ■vino. Ker je ponedeljek običajno rezerviran za fante in dekleta, so se v torek napotili po vasi poročeni možje, ki so kot prejšnji dar mlajši proslavili «svoj dan«. Novost za Doberdob je bilo letos otroško pustno rajanje, ki ga je pripravilo domače prosvetno dru-cJezero« v svoji prosvetna žena in mati ter je v tem duhu štvo vzgojila tudi svoje otroke. Znanci I dvorani. Proti večeru se je v poln prijatelji jo bodo ohranili v na; lepšem spominu. j- j nedeljek v dvoraraci natrpalo otrok, ■ da je bilo živo kot v panju. Ob Z otroškega pustovanja v Prosvetni dvorani zvoku slovenskih valčkov so »mulci« plesali kakor so pač znali in vedeli. Najmiajšim so pomagale mamice, da so vsaj za silo sledili ritmu glasbe. Osrednja točka tega večera pa je bil film iz serije Walt Disne.vjevih risank. Ogledali so si ga tudi starejši pusti in možje, kar je dokaz, da vsi rajši gledajo take filme, kot pa kakšne kriminalke. Pustna pesem je zopet zadonela pozno zvečer, ko so v bližnji gostilni šeme zapele še zadnjič pustno pesem «pust se je oženil«, kot zahvalo za jajca, klobase in vino, ki so jih nabrali po vasi in jih »pospravili« v gostilni. Naslednji dan, na pepelnično sredo, pa je bili na vrsti »Lovretov pogreb« ali pokopavanje pusta, s čiftanjem njegovega testamenta. Družinski davek v Tržiču Na županstvu v Tržiču so na vpogled družinski in drugi občinski davki za leto 1970. Za družinski davek je vseh zavezancev 7037. ki bodo skupno plačali 124,8 milijona lir davka s pritiklinami. Na prvem mestu so: profesor Luigi Belli z davčno osnovo 6.000.000 in 716.496 lir davka; zdravnik En-zo Bianchi za 5,5 milijona In 620.790 ter inženir Sergio Picco, bivši ravnatelj Solvaya s 5,4 milijona ln 602.292 Mr davka. PD «JEZERO» IZ DOBERDOBA priredi v nedeljo, 15. t. m. ob 16. uri v Prosvetni dvorani v Doberdobu Prešernovo proslavo Nastopajo: Moški zbor «Ldar ja» Iz Bene. ške Slovenije Reoltacdja dijakov Mtoškl zbor «Jezero» Iz Doberdoba Vabljemil Izgubljeno-najdeno V uradu mestnih stražnikov v Gorici hranijo naslednje najdene predmete: Eno otroško torbico; tri denami-ndce z nekaj denarja, pet ženskih blcdkljev; ovratno ruto; umetniški nož; dva moška dežnika; štiri moške bicUdJe; dragoceno verižico; par naočnikov za vid tn določeno vsoto denarja. Kdor lahko dokaže, da je lastnik katerega navedenih predmetov, ga I lahko dobi med uradnimi urami ' v omenjenem uradu. Iz guriškega matičnega urada Od 9. do 11. februarja se je v goriški občini rodilo 17 otrok, u-mrle pa so 4 osebe: ROJSTVA: Glonia Vitaie, Fabio Pivan, Massimo Avitabile, Eldsabet-ta Bertogna, Alessia Stabile, Minica Castellani, Isabella Cechat, Mas-simillamo Sanglorgio, Massimiglia-na Cabone (mrtvorojen), Manica Damian, Gluliana Cupi, Gerardo D’Alessio, Luigi Perrazzo, Paolo Basso, Uvio Dl Blas, Massimilia-no CasteUan, Ugo Latella. SMRTI: En dan stara Isabella Cechet; upokojenec 77-letni Umber-to De Vtttori; upokojenec Egiddo Gismano; gospodinja 82-letna Mar-celia Bartoli vd. Skene. CORSO. 17.15—22.00: «1 lungM gior-ni delle aquile», M. Čarne in L. Oliver; angleški trinemaskopski film v barvah. VERDI. 17.00—21.00: «Ben Hur», C. Heston in J. Hawldns; ldnemar skopski film v barvah. MODERN1SSIMO. 17—22: «Hal- lo Ward: e furono vacanze di sangue«, R. Dan ton in P. Tudor; italijanski Mm v barvah. VITTORIA. 17.15: «La bala del de-siderio«, S. Handy in J. Val-mount. Barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15—21.30: ((Intrigo a Cape Town», C. Trevor in J. Bisset; ameriški film v barvah. Tržič AZZURRO. 17.00: «Non tirate 11 diavolo per la coda«, I. Montand in M. Schell. EXCELSIOR. 16.00: «1 mildont che scottano«. Kriminalni film. PRINCIPE. 17.30: «Boon il saccheg-giatore«, S. McQueen in Farrel. Kinemaskop v barvah. MARCELLIANA. 20.30: Za cinefo- rum: «Chd lavora h perduto«, T. Buazzelli. Predstavlja Aldo Can-telli. i\ova Gorivu SOČA (Nova Gorica): «Princu je potrebna devica«, francosko-itali-janski barvni film — ob 18. in 20. DESKLE: «Moji, tvoji, naši otroci«, ameriški barvni film — ob 19.30. RENČE: «Jumaki Gvadalkamala«, a-meriški barvni film — ob 19.30. ŠEMPAS: Prosto. KANAL: Prosto. SVOBODA: «Za ljubezen in svobodo«, angleški barvni film — b 18. In 20. PRVACINA: Prosto. KINO DUTOVLJE: Prosto. POTUJOČI KINO - Prosto. DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna S GIUSTO, Korzo Italija 244. tel 35-38. TRŽIČ Danes ves dan in ponoči Je v Tržiču odprta lekarna dr. Fitz tn Enneri, Trg republike 26, telefon 72341 AVT0PR0MET GORICA - NOVA GORICA vas vabi, da obiščete zimskošportno središč«- uiKVE Dnevno obratujejo vletnloe, ugodna smučišča In tereni za druge zimskošportne dejavostl. Hotel POLDANOVEC s 100 ležišči in restavracijo z domačo hrano, vinom m drugimi oljačamf - Ob sobotah In nedellah ter praznikih nles Informacije tel. 22-911. 21-443. 774)10 SVETOVNO SMUČARSKO PRVENSTVO ALPSKIH DISCIPLIN Švicarka Annerosli Zryd nepričakovano prva v smuku VALGARDENA-GRČDEN ,Z PitMer t"0'«' 29 Un!> (M°sl°vW Francozinja Isabelle Mir se je morala zadovoljiti v smuku z drugim mestom GR5DEN, 11. — Švica je prišla danes do prve zlate kolajne na tem prvenstvu in to precej nepričakovano. Zrydova namreč sploh ni bila med favoritinjami in tudi ni zmagala toliko zaradi svoje spretnosti (med drugim je bila na letošnjo sezono slabo pripravljena, kar je sama priznala), ampak bolj zaradi dokajšnje telesne teže, ki ji je o-mogočila na pomrznjeni progi veliko hitrost (83,655 km na uro). Avstrijke in Francozinje so se lahko potegovale le za častna mesta. Veliko razočaranje pa so doživele A-meričanke, ki so računale na dobre uvrstitve, pa jim to ni uspelo (Na-glova je celo diskvalificirana). Zanimivo je, da je Zrydova na tej progi zmagala že lani, ko so jo odprli. Med Italijankami se je najbolje odrezala mlada južnotirolska Svetovno prvenstvo DANES Četrtek, 12. februarja SPORED Wolkenstein — St. Christine 10.00 — 13.00 moški smuk (trening) Wolkenstein (popoldne) ogled proge ženskega veleslaloma TV 19.15 — 19.45 povzetek dnevnih tekmovanj JUTRI Petek, 13. februarja SPORED Wolkenstein — St. Christine 10.00 — 13.00 moški smuk (trening) St. Ulrich 10.00 ženski slalom TV 09.50 — 13.25 ženski slalom 19.15 — 19.45 povzetek dnevnih tekmovanj tekmovalka Pitscheiderjeva, Jugoslovanka Žurajeva pa je z 29. mestom dosegla za svoje sposobnosti zelo dobro uvrstitev. Lestvica ženskega smuka: 1. Aimeroesli Zryd (Švi.) 1’58”34 2. Isabelle Mir (Fr.) 1’58”84 3. Annemarie Proll (Av.) 2’00”43 4. Judy Crawford (Kan.) 2’00’65 5. Ingrid Gfblner (Av.) 2’01”00 6. Florence Steurer (Fr.) 2’01”25 7. Margaret Hafen (Nem.) 2'01”34 8. Michele Jacot (Fr.) 2’02”17 9. Marilyn Cochran (ZDA) 2'02”47 10. Karianne Christiansen (Nor.) 2’02"47 17. Evi Pitscheider (It.) 2’04”47 Lestvica za svetovni pokal (za vse discipline) 1. Jacot (Fr.) 154 točk 2. Mačehi 143 3. Steurer 116 4. Mir 106 itd. Lestvica za svetovni pokal v smuku: 1. Mir (Fr.) 70 točk 2. Mačehi (Fr.) 42 3. Steurer (Fr.) 41 4. Jacot (Fr.) 33 5. Drexel (Av.) in Famose (Fr.) 31 7. Zryd (Švi.) 27 8. Proll (Av.) 23 9. Gfolner (Av.) 14 10. Pall (Av.) 8 itd. Danes zjutraj so se na progi «Sass-lonchj> začeli tudi uradni treningi za moški smuk, zaključno točko svetovnega prvenstva. Po izjavah tekmovalcev, proga še ni dobro pripravljena in bo treba opraviti nekaj popravkov. KOLAJNE Države Z S B Francija Avstrija Švica ZDA 1 2 0 1 1 1 1 0 1 0 0 1 26. Clotilde Fasolis (It.) 2’06”45 29. Draga Žuraj (Jug.) 2’09”13 Med tistimi, ki so odstopile so Nagel (ZDA), Mačehi (Fr.), Drexel (Av.), Galica (VB), Kreiner (Jug.) in Cizej (Jug.) iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiHiiiiiiiimiiimiiiiiimiiniiiiniiiiiiHimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiim V ČETRTFINALU POKALA PRVAKOV Ignis-CDKA 79:59 vendar ni napredoval VARESE, 11. — Le malo je manj- Ijanska državna hokejska reprezen-kalo, da ni Ignis pripravil eno tunnn n cp hn nHoip^iia v CpIp. največjih presenečenj v letošnjem tekmovanju za pokal evropskih košarkarskih prvakov. V povratni tekmi je namreč premagal peterko sovjetske CDKA z dvajsetimi točkami razlike, za napredovanje v višje kolo pa bi potreboval prednost vsaj 24 točk. Italijani so to prednost že dosegli pet minut pred koncem srečanja, ko so povedli z 69:45. Toda sovjetski košarkarji so ■ taktično igro v zaključnem delu tekme zajezili polet domačinov in ohranili rezultat v takih mejah, da jim je dovolil vstop v višje kolo. Končni izid: IGNIS - CDKA 79:59 (41:29) SMUČANJE Nenning prestopil med profesionalce DUNAJ, 11. — Gerhard Nenning, eden najbolj znanih avstrijskih smučarjev, je sklenil prestopiti med profesionalce. Prvič bo nastopil med poklicnimi smučarji na nekem tekmovanju v Verbiesu v Švici 23. in 24. februarja. Nenninga letos niso izbrali v avstrijsko državno reprezentanco. Na njegovo mesto so raje vključili dva mlada in obetajoča tekmovalca, Rudija Sailerja in Jo-sefa Loidla. HOKEJ NA LEDU Italijanska reprezentanca odpotovala v Romunijo MILAN, 11. — Danes je odpotovala iz Milana v Romunijo itali- tanca, ki se bo udeležila v Gala-tiju svetovnega hokejskega prvenstva C skupine. Prvenstvo bo trajalo od 13. do 22. februarja. Skupno z Italijo bodo nastopale v tej skupini še Madžarska, Danska, Avstrija, Nizozemska in Belgija. Italija bo odigrala prvo tekmo v petek z Dansko, zadnjo pa 22. t. m. proti Avstriji. Za napredovanje v B skupino se bodo v tej skupini potrebovale Avstrija, Italija in Madžarska. Ostale reprezentance so namreč šibkejše. TEDENSKI PREGLED Borovci trdno na 3. mestu Libertas odločil važno tekmo v svojo korist Bor je v soboto v Vercelliju še bolj utrdil svoje tretje mesto na lestvici. Ta prestižna uvrstitev ne more več uiti slovenski ekipi, ki si je s svojimi lepimi in tudi navdušujočimi nastopi povsem zaslužila to mesto. V tekmi z Olimpijo so «plavi» začeli nekoliko bolj ležerno, kar so nasprotniki takoj izkoristili. Upirali so se Boru do zadnje točke in set je bil zelo izenačen. Po tem prvem nizu je Borova igra končno stekla brez zastojev in za domačine ni bilo več pomoči. Borovci so s prikazano igro navdušili in posebno je prišla do izraza njihova gotovost pri izpeljanju raznih akcij. Tudi Libertas je v tem kolu slavil zmago: Tržačani so na domačih tleh s težavo odpravili v neposrednem srečanju za obstoj Alessandrio. Izidi trinajstega kola: Bor — ‘Olimpia 3:0 Libertas TS — Alessandria 3:2 Minelli — *CUS Turin 3:0 LESTVICA Minelli 13 12 1 38 9 24 Petrarca 12 10 2 33 11 20 Bor 13 10 3 34 17 20 Olimpia 13 7 6 26 24 14 Čelana 12 6 6 23 23 12 Libertas TS 13 5 8 22 33 10 Scaiola 11 4 7 16 25 8 CUS Turin 13 4 9 20 32 8 COOP Parma 11 2 9 12 29 4 Alessandria 13 2 11 16 37 4 Prihodnje kolo (21. t. m.) Alessandria — Scaiola Petrarca — CUS Turin Minelli — Olimpia Bor — Libertas TS Čelana — COOP Parma * * * Po enotedenskem premoru je v soboto ponovno steklo prvenstvo moške A lige. Na vrhu lestvice je ostalo vse nespremenjeno. Na zadnjih mestih pa si je nekoliko opo- SPDT sporoča, da letošnje zimske športne igre ne bodo v črnem vrhu, kot je bilo prvotno določeno, ker tega ne dopušča pomanjkanje snega. Zaradi tega bodo zimske športne igre letos v T r-b i ž u, datum pa bodo organizatorji sporočili v prihodnjih dneh. Patrick Russel ima le še v smuku priložnost za zlato medaljo, vendar bo težko uspel, saj je specialist predvsem za slalom in veleslalom mogel Pastore, bivši Termoshell. Triestina je gostovala v Modeni, kjer se je spoprijela z močno šesterico Panini. Domačini so brez težav odpravili goste, ki jim niso ma iz Moskve z lahkoto odpravile skozi vso tekmo nudili pravega od- Italijanke z neoporečnim 3:0. pora. Izida prvenstva: Izidi dvanajstega kola: LESTVICA: Portuali — Esercito 3:0 FINI 11 11 0 33 2 22 Renana — Casadio 3:0 Cogne 12 10 2 31 9 20 Panini - Triestina 3:0 La Torre 11 9 2 30 15 18 Pastore — Pall. Milano 3:1 CUS Parma 12 9 3 29 15 16 Ruini — Baby Brummel 3:0 Presolana 12 6 7 21 27 12 Bumor — Bovoli 3:0 Mediterraneo 12 3 9 16 29 6 CUS Milan 12 3 9 14 30 6 LESTVICA FARI Paler. 12 3 9 15 29 6 Ruini 12 12 0 36 9 24 Confit 12 3 9 16 28 6 Panini 12 11 1 34 5 22 Coma Cabassi 11 2 9 9 30 4 Bumor 12 10 2 31 13 20 f. V Renana 12 9 3 30 12 18 Baby B. Triestina Pastore Bovoli Casadio Milano Esercito Portuali 12 12 12 12 12 12 12 12 1 11 1 11 22 20 19 22 19 18 10 6 26 25 24 28 27 31 33 33 Program ženske A lige je bil v tem kolu nekoliko skrčen. Opravili so le dve srečanji, ker je italijanski prvak FINI odigral v soboto in nedeljo dve tekmi, veljavni za pokal državnih prvakov. V obeh srečanjih so Sovjetske prvakinje Dina- NOCOMET ITALIJANSKI POKAL Inter-Torino 1:0 MILAN, 11. — V četrtfinalnem srečanju tekmovanja za italijanski nogometni pokal je danes Inter premagal Torino z 1:0 (0:0). Edini gol tekme je dosegel Boninsegna v 37. minuti d. p. Stanje v kotih je bilo 5:1 v korist Interja. V MLADINSKEM PRVENSTVU Težka zmaga plavih v dvoboju z Mi var jem Dobra igra Nadliška in Francie pri naraščajnikih Mladinsko prvenstvo BOR - MIVAR 42:39 (14:16) BOR: Pertot 6, Valter Hrvatič 3, Stojan Hrvatič 4, štokelj, Zavadlal, Škerlj, šare, Kralj 7, Starc 22. MIVAR: Luin, Cecchetti 2, Purga 11, Zonta, Slocovich 12, Giardi-na, Cavalaro 7, Giuni 7, Kozman. PROSTI STRELI: Bor 2:10, Mi-var 3:10. Zaradi petih osebnih napak sta morala zapustiti igrišče Stojan Hrvatič (v 16. minuti) in Kralj (v 19). Proti vsem predvidevanjem je bil Mivar trd oreh za Borove mladince. Nihče od «plavih» ni zaigral tako kot je res sposoben. Zato je bila tekma dokaj napeta. Ze v drugi minuti je Mivar vodil s 5:0. Borovcem je bilo precej težko zadeti koš zaradi netočnega streljanja od daleč. Vsekakor pa so sc uveljavili v obrambi. Nasprotniki so ves čas vodili z enim ali dvema košema prednosti, le v 15’ je bil rezultat izenačen. V drugem polčasu so bili borovci (in predvsem Peter Starc) bolj točni v metih in za Mivar je postal liiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil mum TEDENSKI KOMENTAR 2. IN 3. AMATERSKE LIGE Proseško Primorje osvojilo naslov zimskega prvaka Vsaka od treh naših ekip je osvojila v nedeljo v 2. amaterski ligi po eno točko. Brežani bi lahko v Fari iztrgali tudi obe točki, saj so povedli že v deveti minuti in so prednost obdržali do osem minut pred koncem tekme. Glavno besedo pri izidu te tekme pa je gotovo imel sodnik, ki je izključil kar štiri igralce: vsaki ekipi po dva. Poleg tega je izključil tudi trenerja Brega. Predstavniki dolinske občine so bili kljub temu zadovoljni z osvojeno točko, saj so si jo priborili na tujem i-grišču. Tudi tekma med Juventino in Vesno v Štandrežu se je končala z delitvijo točk. Izid pa predstavlja večji uspeh za domačine, ki so po tolikih porazih le prišli do točke. Križani so igrali odlično v prvem polčasu in so tudi zadovoljni z rezultatom, čeprav je le malo manjkalo, da niso prinesli domov celotnega izkupička. Izidi ‘Juventina - Vesna 3:3 ‘Isonzo SP - Fogliano 1:1 Lucinico - ‘Itala 1:0 ‘Libertas - CRDA 3:0 ‘Isonzo Turjak - Rosandra 2:0 ‘Aurisina - S. Canziano 0:0 ‘Pro Farra - Breg 1:1 Lestvica Lucinico 15 9 5 1 21 2 23 Libertas 16 10 3 3 26 12 23 Vesna 16 8 4 4 23 18 20 Rosandra 16 6 7 3 18 13 19 Pro Farra 16 5 9 2 22 20 19 S. Canzian 16 6 7 3 18 17 19 Isonzo Turjak 16 7 3 6 22 17 17 Itala 16 5 5 6 18 19 15 Aurisina 16 5 4 7 17 17 14 Fogliano 16 4 6 6 19 21 14 Isonzo SP 16 4 4 8 20 27 12 CRDA 16 4 4 8 15 25 12 Breg 15 2 5 8 8 22 9 Juventina 16 1 4 11 15 32 6 Prihodnje Vesna — Lucinico kolo Pro Farra — Isonzo SP S. Canzian — Breg Fogliano — Itala CRDA — Juventina Rosandra — Aurisina Isonzo Turjak — Libertas « « • Tudi v 3. amaterski ligi so se naše ekipe dobro odrezale. Primorec je proti CG Opčine zopet prišel do zmage. Trebenci tako nadaljujejo s svojo pozitivno serijo, ki traja že štiri nedelje. Vendar pa je moral Primorec to zmago drago plačati. Vratar Kralj in L. Sosič sta se ponesrečila, rezervnega vratarja Sa-varina pa je sodnik izključil. Upajmo da poškodbe obeh igralcev niso hujšega značaja in bo ekipa že v nedeljo zopet popolna. Primorje prav tako nadaljuje s serijo visokih in prepričljivih zmag. Čeprav so kar 80 minut igrali le v desetih, so Prosečani z lahkoto odpravili Tecnoferramento. S to zmago pa so si tudi zagotovili naslov zimskega prvaka. Devinčani so morali tudi v nedeljo kloniti, čeprav so bili ves prvi polčas tekme v premoči. Prav v tem delu igre so napadalci zapravili več izrednih priložnosti za izenačenje. Prav tedaj, ko je vse kazalo, da bo do izenačenja res prišlo, je Stock povišal na 2:0. Vesna B je nastopila proti Zarji brez svojih «veteranov», a je kljub temu prikazala dober nogomet. Nekaj pomanjkljivosti pa je bilo vendarle videti na sredini igrišča. Ba-zovci so to seveda izkoristili, povedli že v prvem polčasu, v nada ljevanju igre pa so izid še povišali. Pri tem pa jim je nekoliko pomagal tudi sodnik, ki je priznal «gol», katerega dejansko ni bilo, saj žoga sploh ni prekoračila bele črte. Izidi Libertas Opčine - Portuale 1:1 Libertas Prosek - COOP 1:0 Primorec - CG Opčine 2:1 Roianese - Union (bb) 0:2 Tecnoferramenta - Primorje 1:5 Stock - Devin 2:0 Vesna B — Zarja 1:4 Lestvica Primorje 12 11 0 1 55:11 22 Stock 13 9 2 2 29:14 20 Zarja 12 8 3 1 28:5 19 Portuale 12 7 5 0 30:10 19 Union 12 4 5 3 18:20 13 Libertas O. 12 5 3 4 22:13 13 Primorec 11 4 4 3 14:10 12 Tecnoferramenta 12 5 2 5 15:18 12 Libertas P. 12 5 2 5 22:24 12 COOP 12 3 1 8 14:30 7 Vesna B 13 2 2 9 14:32 6 Devin 12 2 1 8 10:33 5 Roianese 10 2 1 7 8:21 3 CG Opčine 11 Prihodnje 0 1 10 5:44 1 kolo COOP — CG Opčine Primorec — Devin Zarja — Primorje Rezultat tekme Roianese — Union, v katerem se Roianese ni predstavil na igrišču, še ni uraden. B. R. OLIMPIADA BERLIN, 11. — Vzhodnonemške oblasti so prepovedale vnašati v Nemško demokratično republiko spominske medalje, ki so jih izdali v Zahodni Nemčiji ob priložnosti prihodnjih olimpijskih iger. Vsi potniki, ki bi ob prihodu v Vzhodno Nemčijo imeli pri sebi te medalje, jih bodo morali na meji oddati carinikom, ki jim jih bodo zopet vrnili, ko bodo zapustili vzhodnonemško o-zemlje. Vzhodni Nemci so zavzeli odklonilno stališče do teh medalj, ker je na njih tako besedilo, iz katerega bi bilo moč razbrati, da predstavlja Zahodna Nemčija, vse nemško ozemlje. ALPINIZEM BUENOS AIRES, 11. - Skupina italijanskih alpinistov je prispela v Mendozo, od koder bo začela vzpon na Aconcaguo, 6.959 metrov visok andski vrh. V italijanski odpravi so trije plezalci. poraz neizogiben. Toda igralci so s® še vedno zagrizeno borili in_ v « so celo povedli (36:35). Končno Pa je prevladala boljša tehnika «Pla' vih», ki so zaključili tekmo s ■> točkami prednosti. V opravičilo *■ gralcev Bora pa pripomnimo, <*a so igrali v neugodnih razmer«**-Igrišče je bilo na odprtem in te«-peratura zelo nizka. Običajno se *■ gralci, ki niso navajeni odprtij igrišča, znajdejo v zadregi pri s«* lih od daleč, ker se ne morejo točno orientirati. Poleg tega so n«£ teri igrali prejšnji večer v L j**" Ijani proti mladincem Olimpije ® so se vrnili pozno v noč. Naraščajniško prvenstvo ... MONTUZZA - BOR 53:24 (2**w' BOR: Kapič B., Francia 4, Ko«-mina 2, Žetko 1, Nadlišek 4, Bara' zutti, Harej, Koren. ... MONTUZZA: Vidoni, Bassi, sich, Cravara, Declich, Pretta, ™ tor, Claud, Codiglia. Kljub porazu so naraščajniki B®' ra zadovoljili. Velika razlika končnem izidu je predvsem sad _n. katerih res začetniških napak. -bolje je tokrat zaigral Mauro * cia. Pohvale vreden je tudi Marj«" Nadlišek, ki se je polastil Prece) odbitih žog v obrambi. _LIV- Trije najpogostejši primer* (Nadaljevanje s 3. strani)^, je izvajala takoj po operaciji tud* vaje z napenjanjem mišic. SeflW hodi s štirinožno pripravo (i*6* vrste stajica) ' „ Ker je danes veliko primero ishijasa, hernie diskusa in lumbagij, naj omenimo pacient«' starega 72 let, ki je prišel zdravljenje ishijasa. Že dalj so ga mučile bolečine, toda P” leti je prišlo do hude krize. ® mogel več hoditi zaradi hude lečine, ki je potekala od križa ko zadnje in zunanje strani nog do stopala. Ob prihodu na oddri« ni mogel hoditi. Njegovo medi«, mentozno in fizikalno zdravljen je trajalo dva meseca. Kot P®" je bilo strogo ležanje na ravne ležišču z blazino pod koleni-smel vstajati, ni smel sedeti. časno pa smo pričeli z izvajanje ekstenzije, za katero se P?5*112,-, jemo posebne aparature, ki n« za hrbtenico in njeno musku**1 ro, da se zmanjša pritisk na ^ (pri herniju diskusa pa, da zmanjša pritisk na diskus). . # Mnogokrat pacient v za j!*, ne prenese natega. Pri oprav*J nju te terapije, moramo bit* lo previdni in ne smemo hrbten*: v nategu takoj spustiti v Pre)s)((£ položaj, ker bi pri tem samo s . dovali in povzročili še večji p ,ritialt' Po ekslenziji ali pred njo ap ramo toploto ali obsevamo predele (odvisno od primera)- ^ bolnik trpi za hudo bolečino v kaliziranem predelu, uporablja1^ diadynamique - posebni tokov*-pripomorejo k ublažitvi ah odvzemu bolečine. Ko so najhuj , bolečine minile, je pacient *?vaL) izometrične vaje (napenja***^, hrbteničnih mišic in izvajanj« bov z glavo ter zgornjimi činami). Zaradi starosti ie p:t cient izvajal tudi dihalne (za preprečitev pljučnice). ,e so bolečine popolnoma izginile. pričel z aktivnimi vajami in s. t po petih tednih ležanja je za (gf postopnim vstajanjem in hojo ^ vajami v bazenu. Po dveh me«« intenzivnega zdravljenja je za voljen odkorakal iz bolnišnice- VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA 54 Doberdob Palir je slekel srajco in začel pobijati uši, dva koraka od njega je isto počel Rainer. Bila sta tako zaverovana v delo, da nista opazila Štefaniča, ki ju je klical izza ovinka. «Kaj pa je?» je skoraj nejevoljno dejal Palir. «Pojdita sem in videla bosta.» Sla sta kar brez srajc, ki sta jih nosila v rokah. «Tu poglejta!« jima je rekel Štefanič ter pokazal z roko v vdrtino vrh nasipa, ki je bila za strelno lino, a se J« preveč usedla ter se spremenila v pravo jarkovo okno. Oba hkrati site se sklonila in pogledala. Videla sta precejšen kos rjave groblje, prerite s kotanjami in prepletene z redkimi zarjavelimi štrenami bodeče žice. To so bili ostanki španskih jezdecev. Velika, rjava groblja je bila pokrita z mrtvimi vojaki, ki so bili križem nametani po njej. Nekateri so ležali na zobeh, drugi vznak, spet drugi so čepeli nataknjeni na žične rogovile. Iz raztrganih in okrvavljenih cap je bledelo golo, izprano človeško meso. Nekaj zabuhlih obrazov z izbuljenimi očmi je bilo uprtih proti jarku... Palir in Rainer sta onemela: «Kako, da tega še nismo opazili...?« VIII. Noč, ki je sledila, je bila razmeroma mirna; na hribu Svetega Mihaela skoraj ni počila puška, nekaj streljanja je bilo slišati sem od juga, a to je moralo biti daleč. Od časa do časa so padale rakete, žarometi so popolnoma mirovali. Vso noč je bilo slišati le nekaj topovskih strelov, kam so pa izstrelki šli, ni bilo mogoče ugotoviti. Brezdeilje po jarkih se je z mrakom končalo. Polagoma so jele ropotati lopate, potem so donašali vedra apna in posipali z njimi tudi prostor pred jarki, kolikor se je dalo. Vojaki so delali z nejevoljo, toliko da je minil čas. Menaža je prišla po polnoči. Bila je izdatna; zadaj so imeli še dovolj rezerv, ker niso mogli poprej redno dostavljati hrane. Zjutraj ob svitu je Berfuss prinesel v rov prvega roja čudno novico. Najprej jo je zaupal Palirju. «Pri sedmem regimentu, kjer imam znanca, sem zvedel, da je pri zadnjem nočnem spopadu, ko so Italijani prodrli v naša jarke, padel stotnik, ki je imel pri sebi bataljonsko blagajno. Bilo je ravno tukaj nekje.« Palir se je hotel že nasmehniti, toda Barfussov glas je hitel dalje: «Ni izključeno, da je bilo ravno tukaj, kjer smo zdaj mi. Nadomestili smo sedme. In pred našim jarkom jih je celo pokopališče. Meni se zdi... Toda zaklinjam te, da nikomur ne črhneš besede, nikomur...« Od Palirja je Barfuss odšel k Holcmanu ter tudi njemu zaupal skrivnostno novico, od Holcmana k Amunu, a od Amuna k Rainerju. Preden je bil dan, je vedel ves roj, razen frajtarja Almerja in Segala. Novica naposled ni bila preabotna in kmalu so se vsi zagrizli vanjo. Komaj so čakali, da se zdani. Prva sta stražila Pekoi in kakor slučajno Barfuss sam. Od trenutka, ko je popilo meglo z zemeljske površine, je Barfuss visel v steni, kjer si je že prej skopal poševno luknjo, da je bil zavarovan tudi pred sovražnikovim iznenadenjem. Pregledal in preštel je vse mrliče, kolikor jih je bilo videti. Že koj skraja je njegov pogled obvisel na precej rejenem, v plašč iz boljšega, svetlejšega blaga oblečenem mrliču, ki je ležal precej na samem, kakih dvajset korakov pred jarkom. Zdelo se mu je, da vidi na ovratniku razpetega plašča zlate našive. Zvezd ni mogel razločiti zaradi poveznjeno brade, čim dlje je gledal mrliča, tem bolj je bil prepričan, da ima pred seboj ubitega stotnika. Naposled je poklical Pekola. «Tisti mahedrač tam, ali ni tisti stotnik?« Pekoi je zijal v ležečega mrliča, toda razločiti ni mogel nii<>' drugega kot nekaj rjavkastega na ovratniku. «Ali ne vidiš rumenkastega traka, slepuh?« se je jezil Barfuss in zagrizeno trdil, da vidi pod brado kos zlatega našiva. Potem so iskale stotnika vse straže. Zlatih našivov sicer res ni bilo mogoče razločiti, toda domneva, da bi ta mrlič utegnil biti dozdevni stotnik, je bila vsekakor verjetna. Oficir je bil na vsak način, to se je poznalo po obleki. Barfuss je Čez dan zginil iz jarka in se je proti večeru vrnil z dodatno novico, da je stotnik imel pri sebi sto tisoč kron, «Sto tisoč kron, to je denar...« Kako bi ne bil denar, sto tisoč kron? Pekoi, Amun, Palir, Demark in Holcman, ki so čepeli na kupu v jarku, so napenjali možgane. Holcman je imel še pomisleke. «Ali ni denar lastnina vojaške uprave?« je menil z dvomljivim glasom. Barfussa Je skoraj zadavilo. Potem je skašjlal: «Seveda vojaške uprave... Denar bo tistega, ki ga bo našel, ki ga bo dobil. Ali misliš, da bo šala plaziti se ponj tja do sovražne linije, kjer leži? Jaz se že ne bom plazil za drugega, ti pa lahko, če si tako neumen.« Potem so se posvetovali, kdo se bo splazil do tja. Kakor je bilo sinoči, včeraj in danes, riziko ni bil prevelik. Toda kdo ve, če bo tako tudi ostalo? Vsaj še to noč. Podnevi ni rIl0^9 iz jarka, že zaradi naših ne. Tisti, ki niso obveščeni, bi Sot° mislili, da namerava kdo pobegniti k sovražniku. «Barfuss naj gre!« je počasi dejal Palir. «Tako je, mi drugi bomo pa pazili.« jf, Barfuss se je nekaj praskal za ušesi, nato pa je P*** rekoč: - «Sicer bi rajši videl, da bi šel kdo drug, če pa mislit*' sem dober za to, pa pojdem.« Vso noč so oprezali na priložnost, kdaj bi se Barfuss *** izmuzniti, vendar brez uspeha. Vedno je kdo ometal po ^ fjt zdaj Almer, potem Kopajnik ali Rode, nato spet Hergott- j tiskali so z delom, od nekje so pričeli vlačiti muniedjo b* jutru, ko se je pričela ulegati megla, so morali Barfuss, ^rLejji Demark in Rainer nekam za jarke po bodečo žico. Pri dr**™ vodu so celo že postavljali nove žične ovire. -jd Prihodnji dan so si posebno natančno ogledali teren P« jarkom. Ako so nameravali kaj storiti, potem je bila noč pač zadnja priložnost, kajti fronta je postajala spot h0rIpo nejša. Rode je govoril, da bodo pospravili mrliče, poten* pa svet pred jarki prepletel z visokimi žičnimi ovirami. bo tako kakor pred ofenzivo. Njihov odsek je bil miren, vso noč ni padel noben ®'’ie, Opolnoči pa je začel prskati Janoda. Izprskal je vse n9'Dl£(jl> Desno od njega je streljal Rainer, levo je začel streljati Vse je šlo v zrak. Almer je pridirjal po rovu: «Kaj pa je?« ^ «Tam spredaj smo nekaj opazili, tu na desni. Kak# se je nekaj plazilo proti nam,« je lagal Janoda. Stvar je bila neprijetna, kajti pravkar je Rode ukaz*1« gTe “ftvorica od prvega roja po španske jezdece. Toda že je bil tudi Rode tu. . j (Nadaljevanje UREDNIŠTVO: TRST - CJL. MONTECCHI 6, n., TELEFON 93-808 in 94-638 - Pofitad predal 659 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA At. 20 - Telefon 37-338. 95-823 - NAROČNINA: mesečno 950 lir - vnaprejšnji letna 2.700 Ur polletna 5.200 Ur, celoletna 9.600 lir, letna naročnina za Inozemstvo 15.500 lir, SFRJ posamezna Številka v tednu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Postni tekoči račun: tržaškega tiska Trst 11-5374 - Ža SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki » Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v ^rini enega st^pca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir - Mali i rSL li-tJOl*! “ Cia Oi. tw■ tu/i a , uuo, ujuuijmm, uuuI v/ *•, wiv*v*i F*• v — ■—• ----- » nnatirn r-j.in . * ' ------——— *“v •- si 50 lir beseda — Oglasi za tržaško in goričko pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Soolet& PubbUdtA Italiana». — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKU — xzaaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst.