SVOBODNA SLOVENIJA

RAZMIŠLJANJA

Na misel mi je prišla tista svetopi¬
semska zgodba o sedmih debelih in sed¬
mih suhih letih. Priklicala mi jo je v
spomin uvodna beseda v Zbomiku-Kole-
darju “Svobodne Slovenije”. Uredniki
so jo naslovili s “Sedmič”. Po pravici
povem: začudil sem se. Kaj je res, da
je že sedmo leto odkar darujejo to svo¬
je kulturno delo slovenski emigrantski
skupnosti v Argentini in po svetu? In
sem pobrskal po spominu, potem pa za¬
radi gotovosti še po svoji knjižnici, in
ugotovil: res je. Že sedmo leto so nam
postregli z največjo slovensko publika¬
cijo v svobodnem zamejstvu.

Sedem debelih let je uživala naša slo¬
venska emigracija kulturno hrano. Nihče
se ne more pritoževati, da v teh sed¬
mih letih ni dobil dovolj originalnega
slovenskega čtiva; slehernemu je bila
dana možnost, tudi s finančne plati vze¬
to, da si je mogel oskrbeti po vrsti v
sedmih letih izišlo našo slovensko lite¬
raturo. Moremo pa se vprašati, koliko
jih je, ki morda niti poskušali niso, da
bi prišli do kakšnega slovenskega časo¬
pisa ali revije, še manj do knjige, ža¬
lostno spričevalo kulturne zavednosti!

Sedem debelih let kulture v emigraci¬
ji smo doživeli, če bo tudi prihodnjih se¬
dem let debelih v tem oziru, je vse od¬
visno od nas samih. Mislim, in sem pre¬
pričan, da sem pravo zadel, če trdim,
da založba “Svobodna Slovenija” ne iz¬
daja Zbornika-Koledarja vsled dobička.
Kdo more sploh misliti na dobiček pri
tako nizki prodajni ceni, kakor so jo na¬
stavili.

Poznam cene tiskarskih stroškov. Sil¬
no so se zvišali v zadnjem letu. Zaradi
zvišanja tiskarskih stroškov so morali
veliki svetovni listi in revije z velikimi
flakladariTT zvišati Cene ih 'omejiti svoje
obsege. Zvišala se je cena tudi papirju.
Vem, da so istočasno bile zvišane cene
tudi klišejem. Kje so pa potem še vsi
drugi izdatki! Če vse te stroške
upoštevam, ki so združeni z nastan¬
kom take knjige in primerjam cene
mnogo manjšim nemškim ali francoskim
pa tudi španskim knjigam v tukajšnjih
knjigarnah, se morem samo čuditi tako
nizki ceni te velike, obširne in vsebin¬
sko tako bogate knjige in s tolikimi sli¬
kami, pa četudi je delo vseh urednikov in
sodelavcev brezplačno. Založba z nasta¬
vitvijo tako nizke cene veliko riskira.

Ker torej dobička ni, je samo dobra
volja urednikov, njihova požrtvovalnost,
njihova iskrena, prijateljska želja, dajati
nam, slovenskim protikomunističnim e-
migrantom, vsaj enkrat letno, dobro
knjigo, tako knjigo, ki je aktualna ko
izide in ki ostane aktualna vsa leta na¬
prej, v bodočnost. Saj ne samo zaradi
nas samih, ki smo odrasli prišli v tujino
in poznamo nedavno minulo zgodovino
našega naroda in še kolikor toliko za¬
sledujemo dogajanja doma tudi sedaj, ne,
še bolj zaradi naših otrok, ki rastejo v
tujini, ta knjiga Zbornik-Koledar Svo¬
bodne Slovenije vsako leto izhaja. Ne
verjamem, da more oče iskreno govori¬
ti sinu o svoji slovenski pripadnosti, o
ljubezni do slovenskega naroda in do¬
movine, o slovenskem značaju in slo¬
venski kulturni, če se tu, v tujini, kjer
prav nobena stvar niti najmanj ne spo¬
minja na slovensko zemljo in slovenske
navade in nima niti rahle sličnosti s
slovensko miselnostjo, z lahkim srcem
odreka tiskani slovenski besedi, tisti be¬
sedi, v kateri mu on sam pripoveduje o
domači zemlji in svoji domačiji in v ka¬
teri ga mati uči prvih zlogov.

Imam vtis, da Zbornika Koledarja
ni videti na mnogih slovenskih mi¬
zah, kjer bi mogel in moral biti. Zdi
se mi, da naši ljudje kažejo vse prema¬
lo zanimanja zanj. Prepričan sem,
da je to nezanimanje v škodo slo¬
venskim družinam, ki tako polagoma
izgubljajo svoj slovenski značaj in
bodo lahko že v prvi generaciji, (če se
ne vrnemo domov) popolnoma utonile v
tujem okolju. Ali se je že kdo resno za¬
mislil v položaj svojega sina ali hčere,
vzemimo čez trideset let, ko nas več ne
bo, kakšno rozočaranje bosta doživlja¬
la v svoji notranjosti, ko se jima bo za¬
hotelo slovenske knjige, pa je ne bosta
našla? Mn

Novi posveti v Parizu

Koncem tedna se bodo v Parizu sešli
ameriški državni tajnik Foster Dulles,
angleški zunanji minister Eden in pred¬
sednik francoske vlade in zunanji mini¬
ster Mendes-France. Kot uvod v te raz¬
govore se razvijajo te dni posveti med
poveljniki zavezniških vojnih sil, ki so
združene v NATO. Oboje pa je pod ve¬
likim vprašanjem negotovosti: ali bo
francoski parlament še do konca tega
leta v prvem glasovanju odobril pariške
dogovore o organizaciji obrambe v Evro¬
pi tako, da bo tudi zahodna Nemčija pri¬
ključena v NATO in tako sposobna so¬
delovati pri utrjevanju zahodnega evrop¬
skega bloka proti sovjetom. V Moskvi
so sprožili nov val intrig proti tem na¬
črtom zahodnega bloka. Francoski vele¬
poslanik v Moskvi Joxe je imel dolg raz¬
govor z Malenkovim in Molotovom in te¬
mu razgovoru je prisostvoval celo gene¬
ralni tajnik partije Kruščev. V Londonu
in v Washingtonu so spet zmajevali z
glavami nad temi posveti med Francijo
in sovjeti — v obeh prestolnicah so na¬
vajali, da se iz teh razgovorov ne more
roditi nič koristnega.

GONJA PROTI MONTGOMERJU
V LONDONU

Maršal Montgomery, zmagovalec pri
El Alameinu, je danes še vedno naj¬
uglednejša vojaška osebnost v Angliji.
V NATO zavzema za generalom Gruen-
therjem najvidnejše mesto. Znan pa je
po tem, da ima zelo samostojne nazore.
Še pred nekaj meseci je ponavljal svoje
prepričanje, da bodo zahodni zavezniki
morali v okviru NATO takoj uporabiti
atomske bombe, ako bi sovjeti sprožili
invazijo proti zahodu. Tega mnenja
Montgomery ni spremenil tudi tedaj, ko
je bilo objavljeno, da bi zadostovale šti¬
ri hidrogenske bombe, pa bi bilo konec
življenja na angleških otokih.

Med tem se je zgodila tista nevšečnost
Churchillu, da je omenil,, kakšen ukaz je
je poslal Montgomeryju ob koncu vojne
1. 1945 v Nemčiji. Naročil bi mu naj bil,
da mora zbirati nemško zaplenjeno orož¬
je, ker ni izključeno, da bo treba hitre
spet oborožiti Nemce, ako bodo sovjeti
pregloboko vdirali v Evropo. V spodnji
zbornici je Churchill nato zanikal, da bi
bil poslal tako brzojavko. Montgomery
pa je kmalu nato izjavil, da sicer pre¬
gleduje svoj arhiv, a brzojavke še ni
mogel naiti.

V spodnji zbornici so sedaj delavski
poslanci razširili svojo gonjo še proti
Montgomeryju, vprašujoč, kako je mo¬
goče, da ima angleški maršal svoj za¬
sebni arhiv in v tem arhivu gradivo, ki
bi ga bil moral ali predati svojemu na¬
sledniku ali pa uničiti, ko je zapustil
svoje mesto. Montgomery pa ima svoj
arhiv — in s tem arhivom mnogo gra¬
diva, ki bi moglo vplivati na razvoj an¬
gleške politike. Toda v Angliji vodijo
politiko politiki, ne pa maršali in gene¬
rali. Poslanci delavski stranke so zato
stavili v spodnji zbornici celo predlog, da
naj bi bil maršal Montgomery postav¬
ljen pred naglo vojaško sodišče zaradi
kršitve važnih vojaških predpisov.

KDO BO DAL ZNAK?

V ozadju za tem pa tiči čisto drug
strah. General Gruenther zastopa v
NATO stališče, da mora imeti samo po¬
veljnik .NATO pravico, da odredi, kdaj
se smejo uporabiti atomske in hidrogen¬
ske bombe. Gruenther meni, da se bo
vojska sprožila tako, da bodo odločilne
prve minute in sekunde vojskovanja.
Ker sta z Montgomeryjem prepričana, da
bo treba uporabljati atomske in hidro¬
genske bombe, ako bi prišlo do vojsko¬
vanja v sedanjih okoliščinah, menita, da
mora imeti poveljstvo vso pravico, da
ono odredi, kdaj in kje se bodo začela
ta najnovejša vojna sredstva uporab¬
ljati.

Toda proti takemu naziranju niso sa¬
mo laboristični, ampak tudi konservativ¬
ni politiki. Churchillova vlada zahteva
zase vso pravico, da bo ona tista, ki bo
dala dovoljenje in ukaz za uporabo atom¬
skih bomb. Toda njena “jurisdikcija”
velja samo za ozemlje Anglije, pravi
gen. Gruenther. Poleg tega so danes v

Angliji že atomske bombe in vse napra¬
ve za njih uporabo in vse to je v —
ameriških rokah. Pa če že pride do mož¬
nosti, da bi londonska vlada mogla pre¬
prečiti, da bi letala iz Anglije ponesla
prve atomske bombe nad napadalca, te¬
daj ima ameriško poveljstvo v Španiji
in severni Afriki oporišča, ki so odvisna
samo od ameriških poveljnikov in ne
more na njih vplivati niti angleško za¬
stopstvo v NATO, vsaj v okviru tistih
dogovorov, ki veljajo sedaj o tem, kak¬
šno je zavezniško razmerje med država¬
mi, ki so članice NATO.

VEČINA MENDES-FRANCEA KOPNI

Razne časnikarske agepcije so v fran¬
coskem parlamentu že izvedle svoje šte¬
tje glasov o tem, koliko glasov bo za
ratifikacijo pariških dogovorov. Pr
dvema tednoma je bil položaj tak, da Br
v parlamentu skoraj vsi glasovali za ra¬
tifikacijo, razen komunistov. Sedaj se je
ta večina znižala na borih 300 glasov
(od 60%), vendar bi to zadostvovalo, ker
bi se zelo mnogo poslancev glasovanja
vzdržalo. Poprej se je računalo, da bo
MRP glasoval v celoti za — sedaj se mi¬
sli vzdržati; glasovali bi degaullovci,' se¬
daj se mislijo, vzdržati, vzdržali bi se ce¬
lo Pinayjevi pristaši, dasi med njimi
zelo agitira Paul Raynaud, ki priporo¬
ča, da naj vsi glasujejo proti ratifika¬
ciji.

Težko bi bilo reči, da je ta preobrat
v razpoloženju francoskega parlamenta
samo uspeh moskovskih intrig. Tudi je
le malo izgledov, da bi nazadnje fran¬
coski politiki upali iti tako daleč, da bi
sedaj povzročili tako krizo zahodnega
bloka, da bi verjetno to pomenilo ko¬
nec velike koalicije*,.,/■veh..USA, Angli¬
ja in  Francija. Verjetneje je, da je tre-
notno čudno trenje v francoskem parla¬
mentu treba vzporediti angleškemu od¬
poru proti stališču poveljstva v NATO,
ki hoče odrejati, kdo bo dal ukaz za upo¬
rabo atomskih bomb za vojskovanje pro¬
ti vzhodu. Izbruh tretje svetovne vojne
si v USA zamišljajo nekako tako, ka¬
kor je bil v drugi vojni udarec Pearl
Harborja, ko so Japonci s tolikšnim pre¬
senečenjem uničili glavnino ameriškega
brodovja.

Sovjeti bodo tretjo vojno začeli prav
tako, ker bodo hoteli takoj v začetku
izločiti ameriški vojni potencial, menijo
v USA. In to morejo opraviti samo z
atomskimi in hidrogenskimi bombami.
Toda po tem prvem udarcu si bodo v
USA še lahko pomagali na noge. Voj¬
skovanje s temi sredstvi v Evropi pa bo
verjetno pomenilo definitivni zaton Ev¬
rope — in ta zaton v Evropi ne sme biti
odvisen od ameriških generalov _ me¬

nijo v Londonu in Parizu.

TITOVE TEŽAVE

Ko so se sovjetski evropski sateliti s
konference v Moskvi razhajali, so preje¬
li nalog, da morajo svoje “sovraštvo” do
Titove Jugoslavije spremeniti v prija¬
teljstvo. Moskovski radio je nehal s svo¬
jimi napadi na Tita in list kominforma
ne sme več objavljati kritik Titovega re¬
žima. V Sofiji je izhajal list proti Titu
v srbščini _ morali so ga ustaviti. V
Sofiji je bila te dni prva nogometna
tekma med bolg. in jug. nogometnim mo¬
štvom. V Beograd sta prišla, sovjetska
šahovska prvaka Bronstein in Petrosjan,
seveda v spremstvu sovjetske policije —’
m turnir je v redu potekel. Uradno gla¬
silo kominforma “Za trajni mir in ljud¬
sko demokracijo” je objavilo uvodnik, v
katerem pravi, da je prišel čas, da’ s e
Jugoslavija vrne v kominform.

^Tito je odšel na vladarski obisk v In¬
dijo in Birmanijo, doma pa vlada spet
pomanjkanje in draginja. Zlasti pri¬
manjkuje moke — slaba žetev žita je le¬
tos prisilila vlado v Beogradu, da zapro¬
si USA, da dovoli izvoz 1.300.000 ton
žita v Jugoslavijo — seveda na kredo.
Toda Tito je dolžan USA že 280 miljo-
noy dolarjev in prav sedaj so v teku po¬
gajanja, da bi plačevanje teh dolgov
Titu odložili.. . Dolgovi pa so veliki še v
Londonu in Parizu — in tudi tja misli

iti Vukmanovič-Tempo, da izprosi nove
roke za plačilo teh obveznosti.

El Dia Nacfoaial del Petroleo

En toda la Republica se celebro el lu-
nes pasado el Dia Nacional del Petro-
leo en conmemoracion del 47? aniversa-
rio del deseubrimiento del petroleo en
Comodoro Rivadavia. Con tal motivo el
Ministerio de Industria de la Nacion ha
organizado diversos aetos conmemorati-
vos en todas las dependencias que posee
Yacimientos Petroliferos Fiscales.

Durante esos aetos se recordo el his-
torico 13 de diciembre de 1907, dia en
que Humberto Beghin hizo el deseubri¬
miento de tanta importancia para la
economia nacional, y se honro a los tra-
bajadores (jue prestaron su aporte a
nuestra industria petrolifera.

En la Capital Federal los aetos con-
emorativos empezaron por la manana.
9, ante los bustos de la senora
2Peron y del general Enrique Mosco-
ni ubicados en el hali central del edšfi-
cio de Yacimientos Petroliferos Fiscales,
personal del Ministerio de Industria, de
la Administracion General de Y. P. F.,
miembros del Sindicato Union Petrole-
ros del Estado y de la Asociacion Ex-
pendedores de Nafta, colocaron sendas

ofrendas florares como iniciacion de los
aetos.

A continuaCion, las autoridades de«Y.
P. F. ocuparon el estrado desde el cual
se entregaron medallas al personal que
cumplio las bodas de plata con la insti-
tucion. Luego de entonarse el Himno
Nacional y la marcha “Los muchachos
peronistas” hizo uso de la palabra el
administrador general de Y. P. F., capi-
tan Luis M. Saez Germain, poniendo de
relieve la significaion del aeto.

A las 10.30 fue tributado un lj omena '
je a Humberto Beghin, fallecido en 1939,
que fue el precursor que dio desde Co-
modero Rivadavia la noticia del deseu¬
brimiento del petroleo, durante las per-
foraciones que realizaba con su equipo
buscando agua. Ante la boveda que
guarda sus restos, delegaciones de agen-
tes de Y. P. F. colocaron una ofrenda
floral como recuerdo del 47? aniversario
de ese deseubrimiento.

Por Radio del Estado, el ministro de
Industria de la Nacion, doetor Santos,
dirigio a las 13,35 un saludo a los tra-
bajadores petroleros del pais en nombre
del general Peron.

Dan posvečen petroleju

Prejšnji ponedeljek so bile po vsej
Argentini spominske proslave ob 47. let¬
nici odkritja prvih petrolejskih vrelcev
v Comodoro Rivadavia. Za ta dan je mi¬
nistrstvo za industrijo organiziralo yeč
prireditev v ustanovah Državne petro¬
lejske družbe. Pri vseh teh prireditvah
so se spominjali zgodovinskega 13. de¬
cembra 1907, ko je Humberto Beghin
prišel do tako važnih odkritij za nacio¬
nalno gospodarstvo. Bila pa je tega dne
tudi počastitev delavcev, ki so slavili
25. letnico neprestane službe v državnih
petrolejskih ustanovah.

V Buenos Airesu so se slavnosti za¬
čele zjutraj s položitvijo vencev pred
kipoma gospe Eve Peron in generala
Enrique Mosconi-ja v glavni palači Y.
P. F. Nato so delavci, ki so prebili v
drž. petrolejskih ustanovah 25 let, do¬

bili spominske medalje. Na prireditvi,
ki se je začela z državno himno in s
koračnico “Los muchachos peronistas”,
je govoril tudi glavni upravnik Y. P. F.
kapetan Luis M. Saez Germain o po¬
membnosti tega dne za argentinsko na¬
cionalno gospodarstvo.

Ob pol enajsti uri je bila spominska
slavnost na pokopališču pred grobnico
Humberta Beghin-a, ki je pred 47 leti
obvestil oblasti iz Comodoro Rivadavia,
da je prišel na sled petroleju, ko je vr¬
tal v zemljo, da bi prišel do pitne vode.
Na njegov grob so položili vence.

Minister za industrijo dr. Santos je ta
dan imel tudi govor na Državni radij¬
ski postaji. Vsemu delavstvu, zaposlene¬
mu v petrolejski industriji, je čestital k
prazniku in mu sporočil tople pozdrave
generala Perona.

IZ TEDNA V TEDEN

USA: Protizakonito zadrževanje ame¬
riških letalcev kot vojnih ujetnikov, ki
so bili obenem obtoženi in obsojeni kot
ameriški vohuni v rdeči Kitajski, je iz¬
zvalo na ameriško pobudo v ZN veliko
ogorčenje ter je 16 držav, ki so se bori¬
le na Koreji proti komunizmu, doseglo,
da bo glavni tajnik ZN Hammarskjoeld
osebno posredoval pri čuenlaju za izpust
pripornikov. Hammarskjoeld je že poslal
brzojav čuenlaju, v katerem zahteva od
njega odgovor na vprašanje, kdaj po bo¬
žičnih praznikih more prileteti v Peking
na tozadevne razgovore. Zahodne države
smatrajo nasilno zadrževanje vojnih u-
jetnikov za kršenje korejskega premirja
s shrani rdeče Kitajske. — Eisenhower
je mnenja, da nevarnost za vojno poje¬
ma, da pa se zmanjšuje zaupanje med
narodi, ki predstavlja resnično podlago
za mir. — Senator McCarthy je ostro
napadel Eisenhovverja, očitajoč mu ne¬
odločnost v borbi proti komunizmu. Me¬
nijo, da je bil ta McCarthyjev napad

Zato je odšel — tako menijo nekateri
— Tito v Indijo in Birmanijo, da bi mu
ne bilo treba dajati izjav v času, ko ga
skuša Moskva “kompromitirati”, in to v
času, ko mora sam prosjačiti na zahodu.

Toda čisto praznih rok se od tam ne
misli vrniti: v New Delhiju in v Ran-
goonu misli predlagati — ali še izvesti,
da bi komunistična Kitajska sklenila u-
vesti redne diplomatske stike z njegovo
Jugoslavijo. Nehru je bil že v Pekingu,
sedaj je tam predsednik birmanske vla¬
de U Nu — oba bosta imela dovolj in¬
formacij o tem, ali je že prišel čas, da
sprejme Maocetung v družbo na svojem
dvoru še Titovega zastopnika. Nehru, pa
tudi U Nu sta večkrat trdila, da bo v
Pekingu Maocetung kmalu skušal uiti
kontroli Moskve, kakor je to storil 1.
1948 Tito.

Toda v Moskvi Titu vrata že spet na
stežaj odpirajo. . .

njegov “labodji spev” pred njegovim od¬
stopom kot predsednik senatnega pre¬
iskovalnega odbora. — Eisenhower je
sklical konferenco vodij republikanske
stranke, da je z njimi razpravljal o ne¬
varnosti razkola v stranki zaradi delo¬
vanja MeCarthyja in stalne opozicije
Eisenhovverjevim načrtom v zunanji po¬
litiki s strani vodje senata Knowlanda.
— V Newport News so spustili v morje
največjo ameriško 59.650 tonsko letalo¬
nosilko “Forrestal”. — Ameriška letal¬
ska sila je objavila, da more izvršiti
atomske zračne napade na sovražnika
“ob vsakem trenutku” z bojnimi letali,
ki so posamič v napadalni sili močnejša,
kakor vsi bombniki skupaj, kar jih je
USA imela v Angliji med vojno.

VATIKAN: Proces za beatifikacijo
papeža Pija IX., ki ga je pred 50 leti
začel že papež Pij X., ki je bil letos pro¬
glašen za svetnika, se bo nadaljeval. Ka¬
kor znano, je bil papež Pij IX. doma iz
Senigalije. — Papež Pij XII. je uspešno
prestal hudo zdravstveno krizo ter se mu
zdravje počasi, toda vztrajno vrača. Se¬
daj pripravlja načrte za sklicanje kon-
sistorija v januarju 1955, ko namerava
imenovati nove kardinale. 8. decembra,
na praznik Brezmadežnega Spočetja Ma¬
rijinega, pa je s krajšim nagovorom po
mikrofonu zaključil Marijansko leto in
podelil vsemu svetu apostolski blago¬
slov.

NORVEŠKA: Norveško časopisje po¬
roča, da je ZSSR zgradila ob baltski
obali vrsto oporišč za izstreljevanje ra¬
ket in pripravila ob finski meji 25 divi¬
zij in 4.000 letal.

JAPONSKA: Dosedanji predsednik

japonske vlade Jošida je podal ostavko
ter je njegovo mesto zasedel Hatojama,
vodja desnega krila demokratske stran¬
ke. Zunanji minister je postal šigemicu,
ki je že med vojno bil na tem položaju
in je bil eden od podpisnikov japonske
predaje gralu. Mac Arthurju.

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 16. XII. 1954

V bistvu Je Amerika
zelo otročja

(Prispevek iz USA)

Gornja trditev ni prvič ne zapisana,
ne prvič izrečena. Spet in spet jo slišiš
iz ust takih, ki so prišli sem na krajši
ali daljši obisk, ali so se pa nedavno,
sem preselili kot “novi Amerikanci”.
Vtis, da je Amerika v bistvu zelo otroč¬
ja, dobiš kaj lahko s sto različnih vidi¬
kov. Opazuj njeno navduševanje za no¬
gometne igre, poslušaj neprestane trgov¬
ske oglase na radio, beri o njeni zuna¬
nji politiki — da notranje sploh ne ome¬
nim. Glede teh in cele vrste nadaljnjih
pojavov med Amerikanci .slišiš spet in
spet: Čudno nedoraslo! Res, dolgo vza¬
me časa nepristranskemu opazovalcu, da
začne svoje sodbe povijati v nekoliko mi¬
lejše besede in pride do zavesti, da mora
najprej Ameriko bolj resno študirati,
potem šele izrekati sodbe. Toda kljub
globokemu študiju bo še zmerom ostalo
veliko takega, čemur ne moreš dati bolj¬
še označbe kot: otročarija!

Ta vnanji okvir ameriškega življenja
ti pride na misel, ko bereš resna raz¬
glabljanja Amerikancev samih. Ni rav¬
no malo takega razglabljanja med njimi.
Najdeš, ga v tisku in v govorjeni bese¬
di na sestankih, zborovanjih, proslavah.
Ne manjka ga nazadnje niti v radiju in
na televiziji. Ostane pa res, da je treba
take reči posebej poiskati, ne ponujajo
se ti na ulici, na stojnicah, v izložbenih
oknih trgovin. Na površju srečuješ vse
kaj drugega in. če ne skušaš prodreti
malo globlje, boš stalno pod vtisom, da
je Amerika otročja, v kolikor ni — zlo¬
činska. . .

Mesečnik INTEGRITY izhaja v New
Yorku in je v rokah Svetnih, laičnih ka¬
toličanov. Urednica je celo ženska. Ta
list se spušča v izredno globoka vpra¬
šanja katoliškega in sploh človeškega
življenja v Ameriki. Vzemimo en pri¬
mer. Novemberska številka razpravlja o
nedeljskih pridigah v katoliških cerkvah
in vsaj indirektno krepko izprašuje vest
pridigarjem, pa tudi - poslušalcem. Med
drugim pravi, da ameriški katoličan ne¬
deljo za nedeljo ne sliši drugega kot:
Veruj, k maši hodi, zakramente preje¬
maj, potrpi, Boga rad imej! Po mnenju
katoličanke, ki dotični članek objavlja,
bi bilo treba obdelovati v pridigah še
marsikaj drugega. Podaja primer:

Neki duhovnik je pri spovedi dajal
nauk in govoril prav lepo o tem, kako je
katoličan tempelj Sv. Duha, kako biva
v njem sama Sv. Trojica, in podobno.
Spovedenka zavzeta posluša, potem pa
vpraša duhovnika:

“Zakaj pa v pridigah nikoli o takih
rečeh ne govorite?”

Duhovnik se zamisli, potem odgovar¬
ja:

“To so globoke resnice naše vere, ki
jih kaže razglabljati le bolj o posebnih
prilikah. Ob nedeljah, ko pridigamo,
imamo premalo časa. Pa še nekaj dru¬
gega je, kar je še bolj važno. Tam v
cerkvi imamo pred seboj zelo mešano
družbo. Od otrok do starčkov, od slabo
poučenih do dobro poučenih. Tam je tre¬
ba meriti s pridigo tako, da zadene pov¬
prečnost. Držati se moramo odkritja
oglaševalcev po radiju. In to odkritje
pravi, da je povprečna mentaliteta ame¬
riškega človeka tako visoka kot jo
ima dvanajstleten šolar, če hočemo ime¬
ti uspeh in ne govoriti preko glav pri
pridigah, se je treba držati dognanj ra-

VEL BORBENOSTI IN DISCIPLINE

Preden je ponovno zbolel, je Sv. Oče

v drugi polovici novembra govoril 40
kardinalom in 205 škofom, rekoč med
drugim: “Cerkev mora biti vodnica...
ne samo na tih način znotraj cerkvenih
ladij in zakristijskih sten, pač pa na od¬
prtem polju... če potrebno, tudi na boj¬
nem polju,'sredi besnenja boja med res¬
nico in zmoto, med krepkostjo in šib¬
kostjo.”

V nagovoru je Sv. Oče grajal tudi pre¬
tirano neodvisnost med nekaterimi pre¬
več gorečimi duhovniki, katere njih po¬
svetno delo zapeljuje predaleč, da tako
ne ohranjajo primerne discipline napram
svojim predpostavljenim. Pri tem je
predvsem mislil na primere francoskih
duhovnikov-delavcev. Grajal je tudi vti¬
kanje laikov v teološko področje misleč
pri tem Italijansko KA, med katero so
nekateri podajali svoja mnenja in raz¬
lage namesto sprejemali navodila duhov¬
nih svetovalcev, ko je šlo za probleme

nezaposlenih in ubogih. Da se take ne-
rednosti odpravijo, je Sv. Oče dejal:

“Duhovniki in laiki se morajo zavesti,
da so Cerkev in škofje pooblaščeni izva¬
jati cerkveno disciplino.”

Zato namerava papež pogosteje kli¬
cati škofe v Rim, da bo tako “s števil¬
nejšimi snidenji prišlo med škofi do raz-
jasnjenja in gotovosti, hkrati po bo Sve¬
ta Stolica hitreje in boljše spoznala pro¬
bleme na posameznih področjih.”

Kar zadeva komunizma, je Sv. Oče
dejal, da se cerkvena jurisdikcija “ne
more omejevati izkjučno na religiozne
zadeve,” ampak da. zajema vsa področja.
Katoliki naj bi zato prešli povsod v ofen¬
zivo proti komunizmu, meni Sv. Oče.

In svetovnoznana in razširjena revija
Time, ki prinaša gornje novice, pripo¬
minja: “Kot novi nadškof Milana, trd¬
njave italijanskega komunizma, bo Mon-
tini močna postavka v novi cerkveni
protikomunistični ofenzivi.”

Razstava sodobne jugoslovanske grafike

Bo že več kot dva meseca, ko je tu¬
kajšnji večernik “Noticias Graficas”
prinesel vest- o kolekciji sodobne jugo¬
slovanske grafike, ki je bila prej raz¬
stavljena v Rio de Janeiru in Sao Pau¬
lu v Braziliji, pa ne najde tukaj v Bue¬
nos Airesu razstavnega prostora, da
bi se predstavila še Argentincem. Pisec
ilustriranega članka je to nerodnost ob¬
žaloval izrecno zato, ker da je ta kolek¬
cija prva te vrste in po kvaliteti na iz¬
redni višini. Ne vemo, komu so v argen¬
tinski prestolnici to kolekcijo zaupali;
vsekakor je imelo poslaništvo dolžnost,
da se pobriga ne samo za razstavne pro¬
store, ampak tudi za dostojno razstav¬
ljanje umetnin. V prvi polovici decem¬
bra so umetnine vendar dobile svoje je-
perge v veliki razstavni sobi Estimula
de bellas artes na voglu Cordobe in Mai-
puja.

Razstave se udeležuje 28 grafičnih u-
metnikov iz vseh jugoslovanskih naro¬
dov, poleg Srbov, Hrvatov in 6 Sloven¬
cev tudi vsaj en Macedonec, en Bosanec
in en Črnogorec. Neslovenskih lumetni
kov namreč po večini še ne poznam,- ker
so med njimi zastopana mnoga za nas
nova imena in jih morem zato krajevno,
nh^Mnostno in plemensko razporediti
samo po imenih (če so značilna), po pod¬
pisu v latinici ali cirilici in po krajev¬
ni, folklorni ali drugačni motiviki. Pri¬
reditelji razstave niso izdali spodobnega
kataloga, ki naj bi razložil narodnostne
tokove jugoslovanske grafike in pred¬
stavil umetnike vsaj z najpotrebnejšimi
življenskimi podatki. Izdali so na veliki
j osmerki le abecedni seznam umetnikov
z navedbo dela in označbe, v kateri gra¬
fični tehniki je delo izvršeno; pri tem
so naslove del v nekaterih primerih pre¬
cej nerodno prevedli v kastiljščino. Za
prijazen pogled dobiš še drug katalog,

prav za prav postanemo po krstu. Na¬
vadno se nam pove gamo to, da nam je
bil pri krstu odvzet izvirni greh. Torej
zgolj nekaj negativnega! Če se poudari
v pozitivnem smislu to, da nam je krst
vlil posvečujočo milost božjo, je to sicer
precej več. Toda kaj redko pride tudi
pouk, kaj prav za prav milost božja je!
Bog nas ima zdaj naenkrat rad. To je
vsekakor velika reč. Ampak zakaj ne iti
naprej in krepko poudariti, da nas ima

Bog potem tako rad, da se naravnost
dijskih oglaševalcev. So dobri psihologi, naseli v naši duši Sama Presv. Trojica
Psihološka odkritja je treba izrabiti, pa i se preseli
naj pridejo od koder koli.” ; pravi, da

Spovedenka to mnenje svojega spoved- življenje
nika krepko kritizira. Zavrača v prvi
vrsti veljavo onega “odkritja” in pra¬
vi, da so radijski oglaševalci v zmoti.

Prvič ni res, vsaj po njenem mnenju ne,
da so ameriški dvanajstletniki dostopni
zgolj taki površni propagandi kot jo
slišiš med oglasi po radiju, še manj je
res, po njenem mnenju, da povprečen
odrasel Amerikanec ni bolj duševno raz¬
vit kot kak bister dvanajstletnik. Naj¬
manj ji je pa všeč mnenje, da bi se kak¬
šno tako površno “odkritje” porabilo
za pridiganje v katoliških cerkvah. Ali
ni že čas, da se skušamo otresti očitkov
otročjosti na raznih drugih poljih, zdaj
naj pa to rec še za svoje cerkve zago¬
varjamo ?

V nadaljnjem razglabljanju daje član-
karica obširna navodila duhovnikom, ka¬
ko primerne bi bile pridige na primer o
Cerkvi in o našem notranjem včlanjanju
vanjo. Kako malo slišimo o nauku, da je
Cerkev skrivnostno Telo Kristusovo in
smo mi kot katoličani udje tega Telesa.

Torej del Kristusa samega! če bi imeli
katoličani to živo zavest, kako drugače
bi se počutili kot če mislimo na Cerkev
samo kot nekako organizacijo, katere
člani smo. Ali pa o globoki resnici, kaj

v nas in tam prebiva! To se
mi zaživimo naravnost božje
in postanemo del božjega bi¬
stva . . .

Člankarica našteva zglede, kako so
razni njeni znanci na široko odprli du¬
hovne oči in se začutili čisto drugačne
kristjane, ko so se dokopali do takih
globokih spoznanj. Dobesedno: “Neka

ženska mi je rekla: Kako malo šem ve¬
dela, kaj v resnici sv. maša je! žalostno!
Leta in leta sem hodila k maši, pa ni¬
sem nikoli slišala, kaj pomeni sv. maša
v zvezi z mističnim Telesom Kristuso¬
vim. še manj pa, da je tam tudi mesto
zame. Ko mi je prišlo v zavest, da sem
jaz del Kristusa, sem skoraj znak padla
od začudenja.”

Zaključimo! Kot rečeno, takih in po¬
dobnih razprav in razglabljanj med
Amerikanci ne manjka. Ampak treba jih
je poiskati. Kako lahko je pa najti raz¬
nih otročarij v ravnanju in tudi v mi¬
šljenju povprečnega Amerikanca, pa do¬
volj pove modrovanje onega spovedni¬
ka. O, da! Otročja površnost “Amerike
na površju” kaj lahko zajame tudi du¬
hovnika in kdaj pa kdaj zadene ob mi¬
šljenje versko živečega laika, ki se je
povzpel nad “povprečno” mentaliteto
dvanajstletnega Amerikanca. . . Oba

ki se od prvega razlikuje le po tem, da
je zganjen čez polovico in so vanj vstav¬
ljene štiri reprodukcije.

Dvorana je pusta, ima zadovoljivo raz¬
svetljavo in je pravokotno lomljena v
dva kraka. Ta okolnost pa prireditelja
kakšne razstave naravnost izziva, da jo
lahko z naj skromnejšimi sredstvi preu¬
redi v mikaven prostor. Tega pa prire¬
ditelj ni storil. Vseh 95 grafik je spravil
v 95 enotnih zanikernih okvirov iste ve¬
likosti; le da so bili nekateri obešeni na¬
vpično, drugi vodoravno, kakršna je bi¬
la pač umetnina. Razobešeni so bili ti
okviri tako nemarno, da je človeka v
največji vročini teh dni zazeblo. In ko
že katalog ni nudil nobenih informacij
o osebnosti, jih je še prireditelj zame¬
šal; tako kot delam jaz doma, kadar
igram pasjans: karte zmešam, potem jih
pa postavim v vrsto, ki ni ravna, ampak
zelo' slučajnostna krivulja. Če si še tako
gruntal, zakaj visi ta grafika tu, ona ne
rajši tam poleg prikladnejše družice,
nisi mogel ugotoviti vzroka in razloga,
ker ga enostavno ni bilo. Kar je bilo pri
roki, to je prireditelj obesil poleg tiste¬
ga, kar je bilo malo prej pri roki. Tako
zanikerne razstavne ureditve še nisem
videl. Pri- tem ne nttšlim na primerjavo
s slovenskimi razstavami zadnjega leta
v Buenos Airesu, ampak na razne obrtne
in šolske razstave doma in v napol raz¬
padlih begunskih barakah.

Teh 28 umetnikov takšne brezbrižno¬
sti ni zaslužilo. Med 95 listi ni bilo enega
slabega; vsak je bil vreden, da ga vidi
mednarodno občinstvo. Bile so tu izbra¬
ne, resnične umetnine, nič na efekt pre¬
računanega, nič ali skoraj nič tendenč¬
nega. Ali prav zato ni bila vredna raz¬
stave večje pozornosti s strani. uradnih
zastopnikov jugoslovanske države? Ali
pa v tej politični reprezentanci ni člo¬
veka, ki bi vedel, kaj ugled njegove dr¬
žave v takšnih primerih zahteva?

Ko si tako — le iz različnih predelov
razstave zbral skupaj dela posameznih
razstavljalcev, si lahko pogodil, da je
hrvaška skupina morda še najbolj nave¬
zana na lepo tradicijo izza desetih, pet¬
najstih let nazaj in da hodi dovolj svo¬
bodno svojo neprisiljeno razvojno pot.
Mnogo bolj raznolika je srbska skupina.
Abstraktne gracije Dragoslava Stojano¬
viča bi bile v Sloveniji zapisane pre¬
kletstvu Ziherlove inkvizicije. Med neslo¬
venskimi razstavljalci bi posebej omenil
na prvem mestu Rešteka, potem Kiner-
ta; manj dognan, čeprav zanimiv je De-
toni. Med signatarji v cirilici so me ta¬
koj zavzeli Celic, Srbinovič in Vujakiija.
S tem imenovanih npčem povzdigovati
nad ostale — razen Rešteka —: to je
vtis prvega obiska razstave.

Slovenci so prišli s svojo staro gardo,
s petdesetletniki mas o menos, z imeni,
ki so dozorela že pred zadnjo vojno.

Štirje med šestimi so profesorji ljubljan¬
ske akademije; ali med skoraj stotimi
absolventi res ni nikokar, ki bi bil spo¬
soben za nastop v tujini? — Debenjak
ima zdaj bolj ostro črto, ki daje dekora¬
tiven vtis. Opustil je — če sta ta dva li¬
sta značilna tudi za ostalo delo njegovih
zadnjih 4 let — opisovanje in se kon¬
centrira na bistvo. Dr. Tine Debeljak, ki
me je spremljal po razstavi, je takoj po-
gruntal, da je pri Debenjaku nekaj, kar
spominja na secesijo pred pičlim pol-
stoletjem, ko je prišla k nam v raznih
vinjetah manj pomembnih slikarjev, pa
bi pri potencah Debenjakovega kova lah¬
ko kaj več pomenila. Ker je bil prav
Debenjak realizmu svoj čas najbližji, je
ta njegov naklon k dekorativnosti zelo
zapazen, čeprav to še ni kakšna abstrakt¬
nost, kot mu jo zdaj menda doma oči¬
tajo. — Jakac je razstavil 7 listov od 1.
1921 do 1951. Prvih 20 let tega razvoja
je splošno znanih in tudi njegov lastni
portret iz 1. 1944 je samo nadaljevanje
tega, kar je Jakac ustvarjal pred revo¬
lucijo. Takrat so mu očitali šablonstvo
in laskanje. Zadnje delo “Istrske solar¬
ne” kažejo bolj pristno nežnost, več
resničnega občutja, kot rutinirane slad¬
kobnosti in nam tega mojstra delajo
spet prikupljivejšega. Teh sedem listov
Jakca zelo dobro ilustrira in ga poka¬
že še v neki veličini: verjeti moramo v
pristnost njegovega razvoja. — Tone
Kralj je prav tako kot Jakac hotel po¬
kazati svoj razvoj, vsaj od L 1934 na¬
prej. Bil je res ves ta čas mojster kom¬
pozicije. Toda nikoli ne bi verjel, da se
bo mogel tako popolnoma odreči tistemu
bistvu svojega “kraljevstva”, ekspresiv¬
ni liniji in obrazni tipiki, kot je to storil
v najnovejšem delu “Krompir”. Saj je to
kolosalna kompozicija, prva je našla
kupca, toda tako prelomiti z najlepšo
mladostjo, to je nerazumljivo. In to isto¬
časno, ko prejšnji realisti težijo dru¬
gam! — Miha Maleš je sam sebi mnogo
zvestejši ,čeprav je tudi njegova risba
postala disciplinirana učenka. Nehote te
spominja ta Maleš zdaj na Plečnikove
risbe. Je res risar, prav nič plastike ni v
njem, nobene sence, sama čista linija.
Še vedno pa je v teh stvareh, vkljub sil¬
ni deskriptivnosti še vsa Maleševa liri¬
ka, ki je njegovo delo vedno, spremljala.

•— Še bolj skoraj kot Debenjak, se od¬
dalji od realizma France Mihelič. Tudi
on izloča vse, kar je nekoč opisovalo
njegove maškare. Majhen je vsebinski
obseg njegovega upodabljanja in nič se
ni kaj spremenil v petnajstih letih.
Okolje, krajina, plastika, vse to je po¬
stalo nepotrebno. Ostal je samo predmet
v dveh strogo ločenih ploskvah, črnih in
belih in tako se je predmet spremenil v
dekoracije, v maske. Včasih se pod te¬
mi maskami še kaj skriva, nekaj resnič¬
nega ali potvorjenega življenja, včasih
pa že ne več. Tihožitje iz 1. 1934 je na¬
povedovalo več predmetne problematike,
kot pa jo je Mihelič pozneje objel. •—
Zadnji po abecedi je Sedej. Interjer in
melanholija so snovno stari Sedeji, toda
v njih ni več nekdanje mehkobe. Na nji¬
hovo mesto je stopila ostrejša črta, vča¬
sih prav tako secesionistična, kot pri
Debenjaku in Miheliču, še bolj pride to
teženje do veljave pri konjih, kjer ne¬
kdanji socialni slikar Sedej res nima nič
takšnega več povedati, kar ga je vča¬
sih privedlo v primerjanje s Kaethe
Kollwitzovo in mladim Tratnikom.

Vse to nam daje misliti. Formalno so
se stari ekspresionisti sicer vdali v rea¬
lizem, toda stari realisti se mu že izvi¬
jajo. Eni kot drugi so pa ostali umetni¬
ki tudi v popuščanju kot v plahem iska¬
nju večje svobode. Če bi jih mogli raz¬
staviti skupaj s slovensko izseljensko
grafiko, bi bili to vendar dve skupini,
kakovostno enakovredni, a razpoloženj¬
sko drugačni. Obe pa slovenski.

Cene umetninam na tej razstavi so
bile približno štirikrat do petkrat višje,
kot na razstavi izseljenske grafike.

M.M.

KOROŠKA

Spričo dogovora o Trstu in ustanovitve
mešane jugoslovansko-italijanske komi¬
sije se celovški Naš tednik-Kronika z
dne 4. nov. t. 1. v svojem uvodniku No¬
va pot bavi znova s položajem sloven¬
ske manjšine na Koroškem. V ustano¬
vitvi dvostranske komisije za reševanje
sporov med Jugoslavijo in Italijo, ki bi
nastali v izvajanju sporazuma o uredit¬
vi tržaškega vprašanja uvodničar celov¬
škega tednika vidi “velik korak naprej
in ne nazaj”, ker bo “narodni manjšini
tako dana možnost neposredne pritožbe
pri imenovani komisiji in ta bo imela
možnost in dolžnost, da na mestu ugo¬
tovi krivice in skrbi za njihove odstrani¬
tve”. Zatem pa preide na presojo polo¬
žaja slovenske narodne manjšine v
Avstriji, t. j. na položaj Slovencev na
Koroškem in nadaljuje takole:

“Ker vemo, da predvideva državna po¬
godba tudi za Avstrijo jasna določila
glede koroških Slovencev, mislimo, da
ni izključeno, da bomo tudi na Koroškem
dobili podobno komisijo, kakor so jo
mednarodni dogovori določili za obe coni
nekdanjega Svobodnega tržaškega ozem¬
lja.

Recimo, da si taka mešana komisija
ogleda pri nas naše šolske prilike. Ugo¬
toviti bi morala pri tem, da cela vrsta
učiteljev na dvojezičnih šolah nima ne
izpita in ne znanja drugega dežel¬
nega jezika, da pa je vrsta usposob¬
ljenih učiteljev nezaposlenih. Komisija
bi morala n. pr. ugotoviti, da niti na dvo¬
jezičnih šolah ni dvojezičnih napisov.
Komisija bi morala ugotoviti, da Sloven¬
ci pri šolski oblasti sploh niso zastopa¬
ni. Komisija bi morala ugotoviti, da

ARGENTINA

Na praznik Brezmadežne so bile v
v Buenos Airesu velike cerkvene slo¬
vesnosti. Dopoldne je bilo po vseh
farnih cerkvah prvo obhajilo otrok.
Zvečer ob sedmi uri so se velike mno¬
žice vernikov zbrale na Majskem tr¬
gu ter so prisostvovale maši, ki je
bila v katedrali. Ob tej priliki je bil
slovesno zaključen II. Marijanski
kongres buenosaireške nadškofije,
izvršena posvetitev te nadškofije
Brezmadežnemu Srcu Marijinemu ter
proslava stoletnice proglasitve dogme
o Marijinem Brezmadežnem spočetju
ob zaključku Marijinega svetega leta.

V Buenos Aires se je vrnil prejšnji
četrtek znani argentinski bokser v
lahki teži Pascual Perez, ki je v To¬
kio premagal dosedanjega svetovnega
prvaka v tej kategoriji in tako sam
postal svetovni prvak. Na letališču
ga je sprejela velika množica šport¬
nikov. Pri sprejemu je bil navzoč tu¬
di predsednik republike general Pe¬
ron.

V Buenos Airesu je bilo v petek, 9.
9. decembra zaključno zborovanje
osrednjega konfederalnega odbora
CGT. Med drugim je bil znova izvo¬
ljen za glavnega tajnika CGT Eduar-
do Vuletich. Na zaključno zborova¬
nje je prišel tudi predsednik general
Peron. Imel je tudi govor, v katerem
je naglašal važnost enotnosti med or¬
ganizacijami, na katerih sloni ves se¬
danji sistem socialne pravičnosti. Po¬
udarjal je, da je ni sile, ki bi mogla
prisiliti revolucionarno gibanje, da bi
se umaknilo tudi samo za en korak.
Napovedal je tudi, da bo vse, ki .de¬
lajo proti narodu sodil narod. Delav¬
ske sloje je opozarjal tudi na bud¬
nost, ker se oligarhija in reakcija zo¬
pet dviga pod novimi oblikami.

Novi angleški veleposlanik v Ar¬
gentini Sir Francis Edward Evans je
izročil poverilne listine svoje vlade
predsedniku republike generalu Pe¬
ronu.

Zunanji minister dr., Jeronimo Re-
mori bo 19. t. m. odpotoval v Italijo.
V Rimu bo izročil predsedniku itali¬
janske republike Einaudiju visoko'od¬
likovanje, s katerim ga je odlikoval
predsednik general Peron. Zunanjega
ministra dra Remorina bodo sprem¬
ljali na njegovem potovanju v Italijo
šef državnega ceremoniala ter prvi
in drugi tajnik zunanjega ministr¬
stva.

Narodni kongres je na svojem se¬
danjem izrednem zasedanju sprejel
že več važnih zakonov. Tako med dru¬
gim zakonski osnutek o unifikaciji
taks, zakonski osnutek o kolonizaci¬
ji ter zakonski osnutek o spremem¬
bah v zakonu o sklepanju civilnega
zakona. Po tem zakonskem osnutku
je zvišana letna doba, po kateri je
mogoče veljavno skleniti zakon pri
dekletih na 14 let, pri fantih pa na
16 let. Pred narodnim kongresom je
v razpravi tudi državni proračun.

Nad Buenos Airesom ter istoimen¬
sko provinco so bile po zadnjih vro¬
čih dnevih v soboto zvečer ter v ne¬
deljo hude nevihte. V provinci Bš.
Aires je na več mestih v nedeljo po¬
poldne padala tudi toča. Povzročila
je precejšnjo škodo. Po teh nevihtah
se je ozračje občutno shladilo.

Gina Lollobrigida, italijanska film¬
ska zvezda, ki se je s svojim možem
dr. Mirkom Škofičem mudila dalj ča¬
sa na obisku v Argentini, je te dni z
letalom odpotovala domov v Rim.

Slovenec na slovensko vlogo ne dobi od¬
govora, da ga niti na nemško vlogo ne
dobi.. Mnenja smo, da bi taka komisija
imela kar dosti opraviti. Smo pa tudi
mnenja, da bi bilo v državnem in dežel¬
nem pogledu in interesu bolj važno, da
bi tako komisijo napravili “brezposelno”,
ker bi vse te stvari lahko medsebojno
uredili vsakemu in vsem v skupno korist.

Pred leti je Narodni svet koroških
Slovencev predložil deželni in zvezni
vladi načrt za ustanovitev Narodnostne
komisije in Narodnostnega urada. Ko¬
misija, tako smo tedaj predlagali, naj
bi bila sestavljena iz zastopnikov Nem¬
cev in Slovencev z nalogo, da pripravi
in določi vse, kar pospešuje sožitje obeh
narodov. Narodnostni urad pa ima na¬
logo, da vse to tudi izvede. Zdi se nam,
da je v bistvu ista misel, kakor je se¬
daj na mednarodni ravni izvedena v Tr¬
stu. Ko smo pokojnemu zveznemu pred¬
sedniku dr. Rennerju tolmačili svoj pred¬
log, tedaj je tudi on bil mnenja, da bi
utegnila ta pot ublažiti marsikatero na¬
sprotje. Naša pismena vloga deželni in
zvezni vladi pa je po Rennerjevi smrti
ostala v “predalu.”

Stran 3.

Buenos Aires, 16. XII. 1954

SVOBODNA SLOVENIJA

ilovice iz

Komuna mora biti osnovna celica no¬
ve družbe v Jugoslaviji. To je bil osnov¬
ni ton referata, ki ga je imel Stane Kav¬
čič na konferenci okrajnega odbora Soc.
zveze delovnega ljudstva in okrajnega
odbora Zveze komunistov za okraj Ljub¬
ljano. V svojih izvajanjih je naglašal,
da mora “socialistična družba v svojem
razvoju, zlasti pa na stopnji, ko so so¬
cialistične sile že tako močne, da lahko
širše množice na širokem področju same
rešujejo družbeno problematiko, razvi¬
jati tisto osnovno družbeno celico, na
kateri pravzaprav sloni in iz katere iz¬
haja celotna družbena, državna in tudi
gospodarska nadstavba”. Govornik je
mnenja, da so bili doslej okraji “taka
družbena celica, tak družbeni organi¬
zem, poslej pa naj bi bila taka osnovna
družbena celica komuna.”

Za to novo družbeno celico je dejal,
da se v njej “predvsem prepletajo in do¬
polnjujejo družbeni interesi, negirajo
se elementi državne oblasti hkrati z
razvojem neposrednega ljudskega samo¬
upravljanja. Način in oblike dela, ki so
značilne za državno oblast v klasičnem
smislu te besede, bo ostal in mora osta¬
ti v višjih organizacijah, komuna pa po¬
staja tisto področje in tisti prostor, kjer
neposredna samouprava ljudi že nado¬
mešča funkcioniranje države.” Po Kav¬
čiču so komune že “tista meja, ob kate¬
ri se nekateri elementi državne oblasti
že kažejo za nepotrebne in celo posta¬
jajo ovira za nadalnji razvoj družbenih
odnosov in družbene zavesti”.

O nalogah komune pravi, da bo komu¬
na “tista ekonomska in socialna skup¬
nost, ki bo vsklajevala, prepletala, pove¬
zovala in reševala interese skupnosti z
interesi proizvajalcev. Spričo tega bo
prevzela glavno iniciativo tudi na eko¬
nomskem področju”. Tako bo komuna
postala “tista osnovna celica, na kateri
bo zgrajena vsa ekonomska in državna
stavba”. Komuna bo prevzela večino
zadev, ki jih sedaj opravlja okraj. Okra¬
ji naj bi bili predvsem politično uprav¬
ni organi v smislu, da bi “bdeli nad po¬
litično upravnimi ukrepi in varovali o-
snovna socialistična načela na temelju
socialistične zakonodaje. Komuna pa bo
predvsem reševala ekonomsko-socialne
probleme seveda s prav tako politično
presojo, Skratka: okrajem bi od dose¬
danjih funkcij ostalo dokaj politično u-
pravnih, zlasti na področju notranje
uprave in tožilstva ter podobnih zadev,
v materialnem pogledu pa skrb ža tiste
objekte, ki po pomenu presegajo okvir
ene komune in morebiti še pomoč za
ostalim komunam. Vso operativo, zlasti
ekonomsko, socialno, kulturno in zdrav¬
stveno pa je treba čimbolj prepustiti ko¬
munam”. Komuna ima vse pravice kot
. osnovna celica družbe, tiste zadeve pa,
ki so v interesu širšega področja, bodisi
okraja, republike ali federacije pa ko¬
muna po Kavčičevem mnenju “prosto¬

voljno prepušča navzgor tako v držav¬
nem kakor ekonomskem in družbenem
smislu”. V podeželju bodo po Kavčiču po
potrebi od komun še nižji organi vaški
odbori oziroma krajevni sveti.

Ob desetletnici smrti največjega pe¬
snika na partizanski strani med II. sve¬
tovno vojno Karla Destovnika-Kajuha
so izdali jubilejno izdajo njegovih pes¬
mi.

Na povabilo norveške delavske stran¬
ke sta se v prvi polovici Oktobra mu¬
dila na Norveškem Edvard Kardelj, ki
v sed. komunistični hierarhiji v množi¬
ci položajev zavzema tudi položaj glav¬
nega tajnika Socialistične zveze delov¬
nega ljudstva (prejšnje OF) in dr. Vla¬
dimir Bakarič, vodilni komunist na Hr-
vatskem in član predsedstva SZDL. V
Belgijo je pa istočasno odšla 5 članska
delegacija SZDL, v kateri je bila med
drugim tudi Lidija išentjurčeva. Kar¬
delj in Bakarič sta se po obisku na Nor¬
veškem ustavila v Belgiji ter sta tam z
ostalini člani vodstva SZDL imela še
nadalnje razgovore z voditelji belgijske¬
ga socializma. Pred odhodom Kardelja
in Bakariča na Norveško, ter v Belgijo
je komunistično časopisje v Jugoslaviji
objavilo članke, v katerih je navede¬
nim obiskom norveškim socialistom pri¬
pisovalo največjo važnost. Tako na enem
mestu pravijo “da politični opazovalci
v Beogradu poudarjajo, da bo jugoslo¬
vanska zamisel glede izgradnje sistema
socialistične demokracije in delavskega
samoupravljanja imela v Edvardu Kar¬
delju in predstavnikih SZDL svoje naj¬
boljše predstavnike”. Glavni namen o-
biska je pa bil, da bi predstavniki jug.
komunizma pri norveških in belgijskih
socialistih dosegli, da bi bili jugoslo¬
vanski komunisti kot “socialisti” spreje¬
ti v mednarodno socialistično centralo,
kar se jim doslej še ni posrečilo. Ta cilj.
Kardeljevega in Bakaričevega potovanja
na Norveško in v Belgijo je komunistič¬
ni propagandist in komentator potrdil
z  besedami: “V Beogradu smatrajo za
naravno, da ima Jugoslavija s sociali¬
stično družbeno ureditvijo v okvirih svo¬
je realne politike na mednarodnem po¬
dročju določen položaj v evropskem so¬

Vse naročnike Svobodne Slovenije, ki
še nimajo plačane naročnine za 1. 1954,
prosimo, da nam jo takoj plačajo. Ne
odlašajte s plačilom na pozneje. S tem
povzročate upravi samo novo delo in
nepotrebne stroške!

cialističnem gibanju. Zato je, kot pou¬
darjajo, razumljiv tudi njen dinamizem
in aktivno zanimanje za zboljšanje med¬
narodnega socialističnega sodelovanja.”
— Kot znano sta prejšnja leta skrbe¬
la za utajevanje zvez Titovih komuni¬
stov s socialističnimi strankami v posa¬
meznih državah Milovan Djilas in avtor
Titove biografije Vladimir Dedijer,. ka¬
tera sta pa potem predvsem Tito in Kar¬
delj obsodila “desviacije” ter da sta se
okužila od vpliva zahodne demokracije
ter bevanizma. Zaradi tega so jima od¬
vzeli vse položaje ter ju degradirali r.a
stopnjo navadnih članov v kom. stranki.
Ker Djilas in Dedijer pred leti nista
mogla doseči, da bi bili jug. komunisti
sprejeti v zbor socialističnih strank v
Zahodni Evropi, se je tega dela sedaj lo¬
til sam Kardelj, glavni steber jug. kom.
diktature.

Gospodarski odbor zveznega izvršnega
sveta je sklenil, da se izdela študija e-
notne elektroenergetske mreže Jugo¬
slavije, da bi bili čim bolj učinkovito re¬
šeni problemi električne energije.

Umrli so. V Ljubljani: Rudolf Jane¬
žič, delavec podjetja “Snaga”, Mimi
Barbarič, dr. Anton Švigelj, odv v p.,
Juro Gorjup, uradnik v. p., Frančiška
Legat, Jože Pečar, upok., Zdenko Poga¬
čar, uradnik podružnice Narodne banke,
Anton Kontelj, žel. upok., Minka Krofta,
Dušan Žigon, častnik v p., Terezija Vel¬
kavrh, roj. Škerl, upok. Tob. tovarne in
Franc Korenčan, pos. v Naklem, Franc
Štarkež, zidar v Dragomerju, Frančiška
Laznik, gospod, na Viču, prof. Lojze
Lavrič, akad. kipar na Viču, Franc Bo¬
kal v Podgori pri Dolu, Jože Lorbek,
uslužbenec Elektrarne Velenje v Celju,
Valentin 'Šolar, tov. mojster v p<, v
Kropi in Anton Pavlovčič, pos. v Draši-
čih.

Na Dobenu nad Rašico so domači
lovci ustrelili 120 kg težko divjo svinjo.

V Zagrebu je v začetku oktobra zbo¬
rovalo okoli 400 matematikov in fizikov
iz vseh republik. Razpravljali so o ak-
tuelnih zadevah iz njihovega strokovne¬
ga področja,

V Trbovljah je bila nedavno seja od¬
bora okrajne komunistične organizaci¬
je. Udeležila sta se je Miha Marinko in
Lidija šentjurčeva. Na sestanku so do¬
ločili, da bo imel trboveljski okraj 4 ko¬
mune in sicer v Trbovljah, Zagorju,
Hrvastniku in Radečah-

Slovenci v Argentini

BUENOS AIRES
Zahvala dr. Kreka

Predsednik Društva Slovencev g. ing.
Mozetič je prejel od predsednika NO za
Slovenijo g. dr. Mihe Kreka za pozdrave
z občnega zbora Društva Slovencev pis¬
meno zahvalo. V pismu g. dr. Krek med
drugim navaja naslednje: Društvo Slo¬
vencev v Buenos Airesu je največje in
najživaknejše središče slovenske proti¬
komunistične emigracije. Njegova de¬
lavnost nima svojih prekoristnih posle¬
dic samo med člani, njegov vpliv sega
blagodejno na vso našo in vso slovensko
emigrantsko skupnost.” Po čestitkah
predsedniku in odboru DS za uspešno
vodstvo Društva Slovencev, g. dr. Krek
zaključuje svoje pismo z besedami: “li¬
pam in želim, da bi vsi naši emigranti
v Vašem okolišu bili in ostali trdni, zve¬

sti in delovni člani. V Argentini je sedaj
naša emigracija tako velika, da bo tako
središče in delovno ognjišče vedno po¬
trebno. Zagotavljam Vas, da z ljubezni¬
jo spremljam društveno delovanje in ga
skušam podpreti pri vsaki primerni pri¬
liki.”

V Severno Ameriko je odpotovala v
soboto 11. dec. t. 1. z letalom ga Anto¬
nija Krajnik iz San Justa. Odšla je na
obisk k svoji hčerki Martini, por. Bez¬
nik v Milwaukee, Wisconsin.

Duhovne vaje za može so bile v sobo¬
to 11. in v nedeljo 12. dec. t. 1. v zavo¬
du San Vicente, Tequendama 3757 v
Bs. Airesu. Vodil jih je g. duh. svetnik
Al. Košmerlj, udeležilo se jih je pa 89
mož. ,

Mladinski odsek Društva Slovencev bo
priredil v nedeljo 19. dec. izlet vseh
otrok, ki so obiskovali slov. tečaje, v

PANORAMA SLOVENSKIH LEPOSLOVNIH USTVARJALCEV
V EMIGRACIJI

Splošno priznanje je žel v Zborniku-
Koledarju Svobodne Slovenije za 1954
pregled vseh umrlih slovenskih leposlov¬
nih ustvarjalcev v domovini in v emi¬
graciji od leta 1945 do 1954, ki ga je
pod naslovom “S spominom med mrtvi¬
mi slovenskimi pisatelji” napisal vodil¬
ni pesnik slovenske politične emigracije
g. dr. Tine Debeljak. Spomnil se jih je
brez razlike na politično pripadnost ter
povdaril, da njihova smrt predstavlja
narodno izgubo. To je povedal odkrito,
pošteno in nepristransko slovenski pes¬
nik in pisatelj dr. Tine Debeljak, ki kot
politični emigrant živi daleč od domovi¬
ne. Toplo besedo je zapisal vsem umr¬
lim slovenskih leposlovcem.

Med komunisti doma pa vlada še na¬
prej nasilje in sovraštvo. Nasilje nad
svobodo duha pri tistih, ki morajo živeti
pod komunističnim režimom in sovra¬
štvo do vseh tistih, ki lahko svobodno
ustvarjajo v velikem svetu in do kate¬
rih krvava komunistična pest ne more
seči. Zato se skušajo nad njimi mašče¬
vati na ta način, da o njihovem delu
molče in ga nikjer ne omenjajo v svo¬
jih komunističnim ciljem prikrojenih in
potvorjenih prikazih slovenske literarne
zgodovine.

Spričo takega stanja stvari je bila na¬
ravnost že nujna 1 - potreba, da Slovenci
dobe pravo podobo o slovenskih lepo¬
slovnih ustvarjalcih v emigraciji. Tega
dela se je na prošnjo založbe Svobodna
Slovenija zopet lotil dr. Tine Debeljak.
Za Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije
za leto 1955 je napisal izredno lepo in
pregledno študijo. Objavil jo je v njem
pod naslovom “Panorama slovenskih le¬
poslovnih ustvarjalcev v emigraciji”. Pi¬
satelj pravi o tem pregledu: “Za deset¬
letnico naše emigracije sem sestavil ta
panoramski pogled na naše besedne
ustvarjalce v emigraciji, ne toliko, da

jih vrednotim, temveč, da jih spoznamo
sploh, kdo so in kje ustvarjajo”.

Nato se pred nami vrstijo že znana
imena slovenskih pesnikov in pisateljev
in imena tistih, ki šele nastajajo v ve¬
likem svetu. Vse je zajel v več odstav¬
kov. Tako v prvem odstavku prikaže slo¬
venske leposlovce, ki delujejo v Trstu,
Italiji in na Koroškem. Obišče nato osta¬
le v še drugih evropskih državah, se po¬
da zatem v Kanado, spusti nato v Sev.
Ameriko in se končno pri slehernem po¬
mudi v Argentini.

V zaključnih besedah sumarično po¬
vzame zbrane ugotovitve in povdari,
“da emigrantska ustvarjalnost še ne
izumira”.

Svoja tehtna izvajanja pa zaključuje
z ugotovitvijo in pozivom na vso sloven¬
sko politično emigracijo: “Na emigraci¬
jo pade dolžnost ohranjevanja sodobne¬
ga ustvarjajočega duha ?a vse sloven¬
stvo, tudi za tisto, ki je doma in ne mo¬
re priti do izraza. Ali se zavedamo teh
dolžnosti, ki jih imata emigracijski pi¬
satelj in emigracija kot celota do naro¬
da? Slovenska kulturna aktivnost se je
preselila na ramena emigracije, in to
moramo nositi in ne je vreči na tla”.

S temi besdami je dr. Tine Debeljak
zaključil svojo aktualno študijo, ki je
pisana tako živo in zanimivo, da je člo¬
vek ne more odložiti, dokler je ne pre¬
bere vse. Posebna odlika te študije so
pa številne slike slovenskih pesnikov in
pisateljev. Jih je toliko, kakor jih do¬
slej še v nobenem slovenskem literarnem
prikazu ni bilo objavljenih.

Zbornik-Koledar lahko naročite na

Victor Martinez 50 in pri vseh zastop¬
nikih, ki so sprejemali prednaročila.
Stane samo $ 50.—. Pri naročilu po po¬
šti S 5.— več za poštnino in ovojnino.

Platanos, eno postajo dalje od Beraza-
tegui-ja proti mestu Eva Peron. Za vse
udeležence izleta bo zjutraj ob osmi uri
maša v cerkvi pri postaji Constitucion.
Odhod vlada je ob 8.50.

Osebne novice

Družinska sreča. V družini g Janka
Zakrajška in njegove žene ge Marije
Škedelj v San Justo se je rodila hčerka,
ki je dobila pri krstu ime Magdalena-
Silvija. Sinček g. Jožeta Repovža in nje¬
gove ge. Majde, roj. Kavčič je pri krstu
4. dec. t. 1. dobil ime Jože Marjan. Sreč¬
nim staršem naše čestitke.

Smrt rojakov. V Ramos Mejia je umrl
v soboto, 11. avgusta t. 1. zadet od kapi
Jože Ravnjak, doma iz Konjic. Pokopali
so ga v nedeljo, 12 decembra zjutraj.
Pok. je prišel v Argentino leta 1948 ter
je v glavnem živel v Ramos Mejia. Naj
mu bo lahka argentinska zemlja, nje¬
govim sorodnikom pa izrekamo naše so¬
žalje. Družino g. Mirka Selana in njego¬
ve žene gospe Pavle, roj. Vreček v
Transradio je v torek, 14 dec. ob enih
popoldne zadel hud udarec. Umrl jima
je sedemletni sin Mirko, ki je trpel za¬
radi razpadanja belih krvnih telesc. Mir¬
ka Selana so znanci in prijatelji spre¬
mili k zadnjemu počitku na pokopališče
v San Justo v sredo, 15. dec. t. 1. Hudo
prizadeti družini naše iskreno sožalje.

OH TA LAHKOVERNOST!

V kraju J. D. Peron (ex Munro), ulica
Mariano Pelliza 4711 sta te dni stali na
pragu domače hiše dve ženski, prva sta¬
ra 61, druga pa 25 let. Tedaj so prišle
mimo tri ciganke, ki so po kratkem
ogovarjanju “ugotovile”, da sta obe žen¬
ski obsedeni od urokov in so se ponu¬
dile, da jih teh urokov rešijo. Za “zdrav¬
ljenje” sta jim ženski morali izročiti
ves denar, kar ga je bilo pri hiši — t. j.
okoli 5000 pesov, robec in kozarec vo¬
de. Ciganke so zavile denar v robec in
ga izročile ženskama z navodilom, naj
robec razvijeta naslednji dan, pa bosta
rešeni. Ženski sta res naslednji dan ro¬
bec razvili, denarja pa seveda ni bilo
več.

Prijatelj! Morda se tudi Tebi ponu¬
jajo “cigani”,, ki Ti hočejo pomagati s
Tvojim lastnim denarjem. Bodi oprezen,
kadar nalagaš svoje prihranke in ne ku¬
puj opeke tistim, ki hočejo sezidati s
Tvojim denarjem gradove v oblake. Po¬
svetuj se raje prej z rojakom strokov¬
njakom!

Brata France in Janez Krištof sta Ti
v tem pogledu na razpolago vsak dan od
9 do 11,30 na Brandsen 658, Ramos Me¬
jia FCNDFS ali pa po telefonu 658-0827
od 19 do 21 ure.

Jugoslovanska gospodarska problematika

V marčni številki “Mednarodne revije
za delo”, ki jo izdaja Mednarodni urad
za delo v Ženevi, je izšel daljši članek
pod naslovom “Delavsko vodstvo podje¬
tij v Jugoslaviji”. Napisal ga bivši pro¬
fesor beograjskega vseučilišča in seda¬
nji jugoslovanski poslanik v Oslu na
Norveškem Radivoj Uvalič. V njem opi¬
suje nove oblike v gospodarski politiki,
ki so bile uvedene po vojni v Jugoslavi¬
ji in razpravlja podrobno o soudeležbi
delavcev pri upravljanju in vodstvu to¬
varn.

V članku daje pregled zakonov, ki so
dovedli do centralizacije narodnega go¬
spodarstva, prikaže težave in neuspehe
te politike in oriše v glavnih obrisih no¬
vo gospodarsko politiko, s katero je re¬
žim začel leta 1950 decentralizirati go¬
spodarstvo s tem, da je izročil vodstvo
podjetij delavcem samim. Nato se usta¬
vi pri odgovornostih, ki jih imajo delav¬
ci v vodstvu tovarn, opiše pogoje v ka¬
terih ti izvršujejo nove naloge in raz¬
glablja o vprašanjih, ki jih mora rešiti
država s to novo upravo podjetij.

Dejstvo, da je bil članek objavljen v
glasilu tako važne in uradne mednarod¬
ne organizacije za delo, v kateri so včla¬
njene skoro vse države sveta in med nji¬
mi tudi Jugoslavija in, da je članek na¬
pisala tako politično izpostavljena oseb¬

nost, kot je prof. Radivoj Uvalič, dobi
posebno važen poudarek po svoji vsebi¬
ni. V članku, ki obsega nad 20 strani,
ni niti enkrat najti hvale režimu. Na¬
sprotno, članek je poln priznanj o ne¬
uspehih, težavah in zablodah jugoslo¬
vanske komunistične gospodarske politi¬
ke. Pisatelj odkrito priznava vse napa¬
ke, ki jih je zakrivil — po njegovem —
centralistični sistem vodstva, katerega
smatra za glavnega krivca vseh neuspe¬
hov v dosedanji jugoslovanski politiki
in izraža upanje, da bo mogla decentra¬
lizirana politika urediti razmere v go¬
spodarstvu.

Poglejmo na kratko ,kaj je zapisal
prof. Uvalič.

Potem, ko je začel svoja izvajanja, da
je komunistični režim v Jugoslaviji za¬
čel že med vojno izvajati centralizacijo
uprave na gospodarskem polju in je isto
še pospešil takoj prva leta po vojni, na¬
števa glavne zakone, s katerimi je bila
centralizacija gospodarstva izvršena (z
zakonom z dne 6. dec. 1946 je režim po¬
državil vsa velika zasebna podjetja, pre¬
voz, denarne zavode in zavarovanja; 29.
aprila 1948 se podržavljenje raztegne
tudi na večji del manjših podjetij, kot
So žage, trgovina na drobno, mlini, ho¬
teli, bolnišnice in slično. Medtem ko je
I agrarna reforma iz leta 1945 omejila

površino posesti na največ 30 do '35
hektarjev zemlje na zasebnika, je novi
zakon iz leta 1953 to površino znižal na
samo 5 do 10 hektarjev) pride do za¬
ključka, da je zaradi teh razlastitev
in podržavitev podjetij in zemlje jugo¬
slovansko gospodarstvo razdeljeno na
tri različne dele: I. “javna last, ki po
svoji važnosti zavzema prvo mesto, ker
obsega vso industrijo, promet, gradbena
podjetja, velik del trgovine, del polje¬
delstva (samo velike kmetije), banke in
zavarovalna podjetja; II. zadružna last
(skupna last vseh članov poljedelskih oz.
rokodelskih zadrug), ki obsega del po¬
ljedelske in rokodelske proizvodnje ka¬
kor tudi menjavo dobrin po vaseh in
III. zasebna lastnina, sestoječa predvsem
iz številnih majhnih kmetij, dela roko¬
delstva in dela trgovine (trgovina na
malo in slično)” Komu izročiti upravo in
vodstvo te podržavljene lastnine, ni de¬
lalo nobene težave, ker se je vprašanje
rešilo enostavno tako, da je država sa¬
ma prevzela v svoje roke gospodarsko
vodstvo javne lastnine. To odločitev za¬
govarja prof. Uvalič češ, da “je vse ka¬
zalo, da je država najboljši zastopnik
koristi skupnosti, ki more v najboljši
meri spraviti v sklad koristi različnih
razredov in narodnih slojev tako v se¬
danjosti kot v prihodnjosti ter razviti
na hitro proizvajalne sile s pomočjo pla-
nifikacije narodne ekonomije.”

Enako kot povsod drugod, kjerkoli je
prevzela državna oblast vodstvo javne
lastnine v svoje roke, tako se je tudi v
Jugoslaviji izkazalo, da je država posta¬
la tudi na gospodarskem polju neodvisna
in nevezana na potrošnike in delavce,
katere bi morala predstavljati ter se je
spremenila iz zashtopnika v edinega go¬
spodarja. Uvalič to tudi priznava, ko
pravi, “kljub poiskušnjam, ki so se na¬
pravile, da bi javno razpravljali o plan¬
skih načrtih v 'sindikalnih in tehničnih
organizacijah, so bili državni organi ti¬
sti, ki so odločali končnoveljavno.”

Kakšne so bile posledice tega sistema,
nam pove odkrito pisatelj naslednje:

“Ne kaže, da so delavci doživeli kak¬
šno spremembo v svojem položaju. Brez
dvoma je država kot predstavnik sploš¬
nih narodnih koristi poslušala bolj kot
poprej zahteve delavcev o plačah, zava¬
rovanju in varnosti dela; vendar so bile
koristi delavstva še vedno v nasprotju
s koristmi upravnih organov, tako, da
se ne more reči, da bi se bil prispevek
delavcev k izboljšanju organizacije pro¬
izvodnje kaj znatno dvignil.” In nada¬
ljuje: “Tako se je pokazalo gotovo na¬
sprotje med podjetji in višjimi uradni¬
mi organi zaradi izvedbe planov. Drža¬
va je skušala naložiti podjetjem čim več¬
jo proizvodnjo, medtem ko so se slednja
branila. V teh pogojih so se nakazane
naloge izvršile dostikrat na škodo kako¬

vosti in različnosti. . . Da se dosežejo
predpisane norme, kot jih je zahteval
plan, podjetja niso mogla imeti v vidiku
važnost proizvodnjih stroškov... Nače¬
lo, po katerem so se ravnali v tej dobi
je bilo doseči maksimum proizvodnje ne
meneč se za stroške.”

Pisec nadaljuje s kritiko in po vrsti
našteva napake in pomanjklivosti, ki so
se pokazale pri državnem centralistič¬
nem upravljanju v jugoslovanskem go¬
spodarstvu. Toži, da “delavci niso kazali
dovolj zanimanja za svoje delo. Izvrše¬
vali so nakazane naloge in prejemali od
države določene plače, ne da bi se za¬
nimali za splošen potek podjetja.”

“Nadzorstvo, katero so izvrševali
državni organi, je bilo počasno in pre¬
okorno . .., birokratsko vodstvo gospo¬
darstva je močno dvigalo stroške izdel¬
kom, ker je zahtevalo veliko upravo, ki
je s svojimi uradi preplavila vso drža¬
vo.”

Tu sem naštel samo nekaj kritik, ker,
če bi hotel napisati vse, bi moral prepi¬
sati skoraj ves članek. Pa upam, da za
“vzorec” to zadostuje!

Ker se ni obnesla centralizacija in
vsled velikih neuspehov v planiranem
centralističnem gospodarstvu, je končno
država poskušala najti drugo pot. Z za¬
konom z dne 2. julija 1950 so prišli do
nove rešitve, s katero so zaupali javno
(Nadaljevanje na 4. strani)

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 16. XII. 1954

SLOVENCI

USA

V bolnišnico se je podal rev. Mrkun
Anton, kateremu želimo skorajšnje o-
kre vanje.

V Bertholdu, Sev. Dakota se je poro¬
čil Jože Cimermančič s Tončko Kraljič,
sestro č. g.  Štefana Kraljiča, ki je iz-
vršiT poročni obred. Pri poročni maši sta
prepevala č. g.g. Stanko Jazbec in Fran¬
ce Vovk. Med povabljenimi svati sta bi¬
la tudi kanonik Koretič in prof. Anžič.

Na razne govorice, češ, da je bil Tito
povabljen na obisk v USA, je, Amer.
dom. pisala zvezni poslanki Mrs. Fran-

P O SVETU

ces Bolton, od katere je prejela nasled¬
nji odgovor: “V odgovor na Vaše vpra¬
šanje me je drž. department obvestil, da
ni bil maršal Tito nikoli povabljen na
obisk v Združene države, niti ni bilo no¬
bene diskusije o možnosti tega povabi¬
la.”

Pri predstavi Nušičevega Navadnega
človeka so nastopili v Clevelandu: Av¬
gust Drogar, Anica Hočevar, Miro Odar,
Helena Nemec, Anton Nemec, Stane
Grdin, Anica Strgarjeva, Ivan Jakomin,
Urši Kosem, Viktor Lamovec. Režiral
Rudi Knez.

LANUS ■

3. redni občni zbor SFZ, odsek
“Jože Mehle” — 12. nov. 1954

Spet so se zbrali fantje od fare, slo¬
venski fantje v Lanusu, da pregledajo
svoje vrste in svoje delo. Odkrito, brez
pretirane hvale in brez neutemeljene
malodušnosti, so podali obračun o svojih
uspehih pa tudi o nedoseženih ciljih. U-
speh lanuškega odseka v preteklem le¬
tu pa je prav gotovo zelo lep. Ljudje
božji, odprite Zbornik-Koledar Svobod¬
ne Slovenije za leto 1955, pa poglejte na
strani 198, kaj so fantje lanuškega odse¬
ka dosegli in ustvarili v preteklosti! Ne
samo zase, delali so za vso slovensko
vas in tudi za vso našo slovensko skup¬
nost. Pa bi takim fantom ne dali pri¬
znanja ?

Nov odbor, ki je bil izvoljen, nam da¬
je trdno prepričanje, da bo SFZ v Lanu¬
su še dalje močno in odločno vršila svo¬
je poslanstvo. Poglejte imena: Šmalc

Ludvik — predsednik, Brule Anton —
podpredsednik, Cernak Jože —, tajnik,
Draksler Tine — blagajnik in Burja To¬
ne -— gospodar.

V nadzornom odboru so: Mehle Stane,
Černak Lojze in Kunc Stane, razso¬
dišče pa sestavljajo: Gerkman Franc,

Papler Franc in Iglič Miha.

Ta imena nam dokazujejo, da je SFZ
tudi v svojih odsekih popolnoma samo¬
stojna in neodvisna organizacija, na¬
menjena vsem fantom, ki mislijo in de¬
lajo v dveh smernicah: katoliško in slo¬
vensko. Vsi drugi predsodki in pomisleki
pa so neutemeljeni in vsak naj točno ve,
da bodo v bodoče samo izgovor tistim,
ki pri vsakem delu tako radi stoje ob
strani in s svojo nedelavnostjo sodijo in
ovirajo delo drugih.

Moja opazovanja ob tem občnem zbo¬
ru pa so ta — le: odsek SFZ v Lanusu

FRIZERSKO VAJENKO

(ayudanta)
sprejme takoj

SALON VENA

Calle Ercilla 6120

Od Liniersa s kolektivom 217,
vožnje 10 min.

— Vprašati pred Novim letom —

ima še neko posebno poslanstvo: vzgo¬
jiti močan rod naraščajnikov, kajti prav
v Lanusu so dani vsi pogoji, da se do-
raščajočo slovensko mladino pritegne v
ustvarjalno in zavedno članstvo sloven¬
ske skupnosti. Pri tem pa morajo izpol¬
niti svojo dolžnost predvsem slovenski
starši, ki naj rade volje puste, da se njih
otroci udejstvujejo v naših organizaei-'
ja. In še nekaj bi bilo v Lanusu potreb¬
no: požrtvovalen slovenski duhovnik, ki
bi pomagal ■ č. g. župniku Janezu
Hladniku pri vsem tistem delu, ki ga
sam komaj še zmaguje. Fantom v Lanu¬
su pa kličem: bodite močni in združeni.
Vsi, ki še stojite ob strani, pridružite
se in pomagajte, da bomo vsi delali za
vse! Š.A.

CORDOBA

Kot že dve leti po vrsti, tako tudi le¬
tos ni šel sv. Miklavž mimo Slovencev
v Cordobi. Le s to razliko, da nas je o-
biskal v malo večjem prostoru kot pona¬
vadi. Pridne roke' so poskrbele, da je bil
njegov prihod čim bolj slovesen.

Najprej so nas mali angelčki razvese¬
lili s svojim rajanjem in petjem. Takoj
nasto sta hudiča s svojim vragolijami
precej ostrašila mlajšo publiko, nakar
je veličastno in mogočno prišel na oder
sv. Miklavž. Pozdravil je vse navzoče
Slovence in domačine. Na rojake je imel
vzpodbuden govor. Pohvalil jih je za
dosedanje delo in trud in jih bodril za
bodočnost. Z razdeljevanjem daril se je
zamudil kar precej časa. Vsakega obda¬
rovanja je po potrebi pohvalil ali pogra¬
jal.

V nedeljo 5. decembra je bil za slo¬
vensko skupnost v Cordobi pomemben
dan. Ta dan je bil določen za ustoli¬
čenje slike brezijanske Matere božje v
tukajšnji dominikanski baziliki v ulici
Velez Sarsfield esq. Dean Funes in obe¬
nem tudi kot slavnost ob zaključku Ma¬
rijinega svetega leta.

ZIMA

Vso severno Ameriko, severni Atlan¬
tik, Anglijo, Francijo, Bavarsko, sever-
, no Italijo, Avstrijo in zahodne predele
Jugoslavije je zajel mrzel val z veliki¬
mi snežnimi meteži in viharji. V Slove¬
niji je za Miklavža namedlo veliko sne-
i ga in je pritisnil hud mraz. Ponekod so
zabeležili do —18 stopinj C.

Slo rensko Oruštvo  *" E O MN 10 S T  ’ *
SILVESTROVANJE S PLESOM

v petek, 31. t. m. od 21. ure dalje pri DEKLEVI, J. Newbery 3568, Capital

SREČOLOV!

Orkester: DRAGO CIMPERŠEK Vstopnina: $ 5.—

(Nadaljevanje s 3. strani)

lastnino v neposredno upravo in vodstvo
“delavnim skupnostim” podjetij. V se¬
danjosti, tako piše prof. Uvalič, je vod¬
stvo podjetja v rokah delavcev, ki si vo¬
lijo izmed sebe upravni svet in tudi
ravnatelja, ki ga sedaj imenuje in od¬
stavlja po svobodni volji Delavski svet,
četudi je bil v začetku, po zakonu z 1950,
imenovan od države.

Na ta način se je posrečilo državi od¬
straniti mnogo težav in po zatrjevanju
prof. Uvaliča je bil prvi rezultat ta, da
so se podjetja takoj v večji meri prila¬
godila gospodarskim potrebam. Pisec
omenja, da “se je v prvih treh letih šte¬
vilo delavcev v tovarnah občutno zmanj¬
šalo po iniciativi delavcev in, da se je v
istem času povečala splošna proizvod¬
nja”. četudi prof. Uvalič pričakuje od te
nove ureditve v vodstvu gospodarstva
vse najboljše, vendar še to ne pomeni,
da bi sedanji sistem deloval brez napak
in sam pisec članka omenja tri težave,
katere ne dovolijo, da bi se sedanje go¬
spodarstvo v Jugoslaviji moglo razviti,
kot to pričakuje režim.

Te težave so: delavska vzgoja; nere¬
šeno vprašanje odgovornosti izvoljenih
delavcev v vodstvu podjetja; in vpraša¬
nje skupne odgovornosti, s katero bo
mogoče ukiniti tista podjetja, katerih
proizvodnja ni dobičkonosna in postaviti

na zatožno klop krivce, da odgovarjajo
za polom.

V 12. zvezku revije za Socialno poli¬
tiko, ki je izšel v Madridu letos poleti,
je napisal profesor Friderik Rodriguez
članek pod naslovom Un alegato contra
las nacionalizaciones: “Yugoeslavia (En
dokaz proti podržavljenju: Jugoslavija),
kot nekak komentar o Uvaličevem član¬
ku. Tudi ta komentar je zanimiv, ker
izvaja svojstvene zaključke na podlagi
Uvaličevih izjav.

Prvi zaključek je ta, da more Hvaliče¬
va nepristranost pomeniti poleg drugih
stvari tudi to, da je poklicna poštenost
prof. Uvaliča na isti stopnji, kot njego¬
vih stanovskih kolegov na zapadu in, da
se sodobni ekonomski in socialni režim
v Jugoslaviji smatra za dovolj trdnega,
da si dovoli take vrste kritike.

Drugi zaključek je bolj doktrinaren
in skuša dokazati na podlagi Engels-ovih
citatov (F. Engels, M. E. Duhring bou-
leverse la Science, zv. III. in F. Engels:
La Question du logement), da je razvoj
kot ga kaže Jugoslavija, v popolnem
smislu čistega marksističnega nauka in
ni nikakor v nasprotju z njo. Ker, po
marksistični teoriji se morajo naloge
države postopoma zmanjševati in kar ti¬
če gospodarstva, morajo biti te naloge
čimprej izročene delavni skupnosti. Po
drugi strani pa marksizem nikakor ni

SOVJETSKE ZDRAVICE
TOVARIŠU TITU

Sovjetski predsednik Georgij Malen-
kov in drugi sovjetski vodje so nazdrav¬
ljali tovarišu Titu, njegovi komunistič¬
ni stranki in jugoslovanskim narodom
na sprejemu, ki ga je'priredilo jugoslo¬
vansko veleposlaništvo v Moskvi ob pri¬
liki jugoslovanskega narodnega prazni¬
ka.

Prvi tajnik sovjetske KP Nikita
Kruščev, zunanji minister Vjačeslav Mo¬
lotov, obrambni minister Bulganin, pod¬
predsednik Saburov, pomočnik obramb¬
nega ministra Žukov in pomočnik zu¬
nanjega ministra Zorin so se udeležili
prireditve.

Komunistični sovjetski vodje so pili
zdravice z jugoslovanskim veleposlani¬
kom M. Vidicem, medtem ko je ves mo¬
skovski diplomatski zbor stal ob stra-

i________

Zjutraj smo imeli slovensko sv. ma¬
šo, popoldne ob šestih pa slovesno usto¬
ličenje slike. Na slovesnost je prišlo pre¬
cej Slovencev, pa tudi donačinov, katere
je na to prireditev opozorilo tuk. časo¬
pisje.

Duhovni vodja je imel najprej kratek
govor, sledila je blagoslovitev slike, na¬
to so bile pete litanije Mate božje z bla¬
goslovom, nakar so sliko Brezjanske
Matere božje obesili na častno mesto v
dominikanski baziliki. Med vso cerkve¬
no slavnostjo je prepeval naš pevski
zbor.

Prireditev je napravila na vse lep
vtis. Domačini niso mogli prehvaliti pet¬
ja naših pevcev. Občudovali so tudi mi¬
lostno podobno brezjanske Matere, božje
ter se zanimali tudi za njeno svetišče,
v Sloveniji. Ob tej priliki je izrekel Slo¬
vencem lepo priznanje tudi prior domi¬
nikanskega reda. Dejal je, da so Slo¬
venci glede verskega življenja lahko za
vzgled domačinom, pa tudi glede požr¬
tvovalnosti. Saj ;se je sam prepričal, ka¬
ko velike stvari lahko izvrši tudi malo
ljudi.

Na praznik Brezmadežne, v sredo 8
decembra je bil naš pevski zbor povab¬
ljen, da je pel pri slovesni sv. maši v
samostanu sester, v katerem imamo Slo¬
venci sv. mašo. Za ubrano petje je zbor
žel toplo pohvalo in priznanje. S.G.

Or. Jože tir mene

Billinghurst 97/I, Dpto D, Capital
Tel. 62-7213

Ordinira vsak torek, četrtek in sobo¬
to od 4. do 6. ure pop. za ženske bo¬
lezni in kirurgijo, druge dneve pa po

predhodnem telefonskem sporazumu.

Počitniški oddih!

Slovenski hotel "Las Vertientes",
postavljen v osrčju cordobskih
gora, v okolici Rio Ceballos,
Vam nudi domačo hrano, sobe s
kopalnico in velik bazen z mine¬
ralno vodo. Rezervirajte si sobe
pravočasno

Jose Woslic

VILLA COLANCHANGA
La Quebrada — Rio Ceballos
CORDOBA

Mnprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. Bs. Aires

proti temu, da bi bila uprava in vodstvo
javne lastnine zaupano skupnosti nepo¬
sredno, edino kar se zahteva je to, da
javna lastnina ne sme postati privatna
last poedinih delavskih skupnosti. Po tej
trditvi, pride Rodriguez takoj na nje do¬
polnilo ter zaključi, da “če ni sodobna
politika podržavljanja v Jugoslaviji pro-
timarksistična, pa je vendar strogo pro-
tidržavna, kot je v resnici protidržaven
v svojem bistvu tudi pravoverni marksi¬
zem. In na polju uresničevanja se ne sme
pozabiti, da je postopno izginjanje drža¬
ve ravno to, kar začenja v marksistični
dogmatiki drugo obdobje socializma. Ali
so že podani v Jugoslaviji taki pogoji,
da So ji dovolili znajti se v teku de¬
setih let v tej drugi stopnji? Pomisli¬
ti je treba, da je še ni dosegla Sovje-
tija, niti kot zatrjujejo uradno, ni blizu
trenotek uvedbe pravega komunizma.”

Vsekakor praktičnejši in bliže stvar¬
nosti so tisti zaključki, kjer Rodriguez
prodre v jedro resničnega vprašanja. Ta¬
kole pravi: “Uvalič v svojem članku ob¬
tožuje državo velikih stvari: da ni dober
zastopnik skupnih koristi. Koga potem
predstavlja jugoslovanska država? Ta
paradoks je še večji, če se vzame na
znanje, da je po definiciji jugoslovansko
ljudstvo ljudstvo delavcev. Tako kaže
potemtakem, da je jugoslovanska drža¬
va zastopnik povsem drugih koristi, kot
pa narodnih, ali pa vsaj, da je nesposo-

ni in opazoval. Prvič od 1. 1948 je toli¬
ko sovjetskih vladnih funkcionarjev pri¬
sostvovalo taki jugoslovanski prireditvi.

Malenkov, Molotov, Kruščev in Bulga¬
nin so se pogovarjali z Vidicem več
kot eno uro. Izgledalo je, da je bil razgo¬
vor od časa do časa živahen in vladni
vodje so se smejali.

Saburov in Žukov sta govorila z vele¬
poslanikovo gospo. Ozračje je bilo iz¬
redno neuradno. Jugoslovanski velepo¬
slanik je pozneje označil razgovor kot
“zelo prijeten.”

Ko so se časnikarji zgrnili, da bi sli¬
šali zdravico namenjeno predsedniku
Titu, je Kruščev ponovil zdravico, da so
jo bolje slišali, Malenkov pa ga je pre¬
kinil, da je omenil, da so pili zdravico
tudi “miru med ljudstvi. Mi smo za mir
in prijateljstvo med narodi.”

Med sprejemom je Kruščev opazil pa¬
tra Georgesa Bissonette-a, katoliškega
duhovnika, dodeljenega ameriškemu ve¬
leposlaništvu na podlagi neke stare po¬
godbe s sovjetsko vlado. Kruščev se mu
je nasmehnil, se rokoval z njim.in dejal:
“Zelo me veseli, da vas vidim.”

Bissonette je čestital Kruščevu za
njegovo nedavno odredbo, v kateri je o-
pozoril partijske člane, da ne smejo žali¬
ti čustev vernikov s svojo protiversko
propagando.

Bissonette je pozneje povedal, da mu
je Kruščev dejal, da je sleherni, ki ne
vidi vrednosti verske svobode, “na na¬
pačni poti.”

Bissonette je dejal Kruščevu, da ka¬
dar ima človek opravka z mnogimi ljud¬
mi, ni prav, vse spravljati v isti koš.
Kruščev je odgovoril, da tudi on tako
misli in dodal, “da bi lahko imeli boljše
odnose z USA, če ne bi bilo več takih
utrudljivih glasov kot je n. pr. McCar-
thyjev.”

Ko so ..zbadljivo vprašali Malenkova,
zakaj ne bo evropske varnostne konfe¬
rence v Parizu, kakor so Sovjeti prvotno
predlagali, je Malenkov dejal: “Nimamo
nič proti Parizu. Je lepo mesto, toda ni
dovolj časa, da bi šli tja.”

Saburov je dejal nekemu ameriškemu
časnikarju: “če nas vi pustite pri miru,
vas bomo tudi mi pustili pri miru. Če
pa nas boste dražili, bo to lahko zelo
nevarno za vas.”

Časnikar je odgovoril: “Ameriški na

rod nima nobenih napadalnih namenov
proti nikomur”, na kar je Saburov de¬
jal: “Tako je prav.” Na. vprašanje, če
sovjetski narod misli ravno tako, je Sa¬
burov odgovoril: “Da, toliko bolj, ker
smo bili napadeni že trikrat.” (Reuter¬
jevo poročilo iz Moskve.)

RDEČA JUŽNOSLOVANSKA
FEDERACIJA?

Poročila iz Sofije vedo povedati, da
izgleda, da sovjeti poskušajo obuditi v
življenje načrt o južnoslovanski ali bal¬
kanski federaciji. Jugoslovanski maršal
Tito in umrli Georgij Dimitrov, takrat¬
ni bolgarski ministrski predsednik, sta
baje že dosegla sporazum 1. 1946 o usta¬
novitvi takega federalnega bloka. Ta¬
krat so sovjeti nasprotovali načrtu, Di¬
mitrov je dobil ukor iz Moskve in je mo¬
ral umakniti svojo podporo načrtu.

Toda sedaj so sovjeti pripravljeni u-
porabiti tak načrt, da bi razbili balkan¬
sko zvezo med Jugoslavijo, Grčijo in
Turčijo in. poskusili odtrgati Tita od za-
pada.

V Sofiji menijo, da bi Tito pristal na
tak načrt, ker se je Jugoslavija vedno
smatrala kot glavni činitelj v taki fe¬
deraciji.

Bolgarija bi sodelovala pri takem na¬
črtu, ker bi morda tako vsaj delno do¬
segla izpolnitev svojih zahtev do Mace-
donije, katere večji del je sedaj vklju¬
čen v Jugoslavijo.

Sovjeti pa so mnenja, da “bi bilo lažje
voditi” Tita, če bi bil zvezan z od sovje-
tov dominiranima Bolgarijo in Albanijo,
kakor pa s Turčijo in Grčijo.

V zadnjem času je dovolj dokazov, da
ZSSR in njeni sateliti posvečajo veliko
pozornost Jugoslaviji. (Reuterjevo po¬
ročilo z Dunaja).

POZIV. Janeza češarka, roj. 2. IX.
1917 v Ribnici, prosimo, da se zglasi
čimprej v tajništvu Društva Slovencev
zardi ureditve neke dediščine.

POIZVEDBA

Ga Globevnik iz Eisdna v Belgiji na¬
proša v Argentini živečo sestrično Viko
in njenega moža Dimitrija Weblerja, da
ji pišeta na naslov: Av. Lois Mercier No
101, Eisden (Limburg), Belgija;

G. Alojzij Janežič prosi v Argentini
naseljene nekdanje domobrance, njegove
soborce, da mu pišejo na naslednji na¬
slov: Wolfsberg 3, (Limburg), Winters-
lag, Belgija.

T o r n e r o
♦

Iščem družabnika, ki ima svoj taller.
Imam popolno strugarsko delavnico
z orodjem in stroji. Ker je moj de¬
lovni prostor premajhen, bi priključil
svojo.

Vprašati:
tel. 740-6240 ali pa 41-2873

"ČASA BOYIJ” — urama in zlatarna

OLAZABAL 2336 Tel. 76 - 9160

pol kvadre od Cabilda 2300

Zapestnice Douglas v pravem jeklu za damske in moške ure 45 .—

moški manšetni gumbi v masivnem • srebru . 45 —

moški manšetni gumbi v masivnem zlatu 18 kit. 250.—

ovratne damske verižice v 12 kit. zlatu. 60.—

ovratne damske verižice v 18 kit. zlatu... . 82.—

uhani v 1.8 zlatu par od . 48.—

KOT IZREDNA PONUDBA:

zlata damska zap. ura Anker s 15 rub. 320.—

Moške zapestne in žepne ure znamke: Zenith, Doxa, Election, Record,
Unver, avtomatične Olma Pacar.

PREDELAVA IN POPRAVILO NAKITA. VESTNO POPRAVILO UR.

Slovenske stranke, ki so med tednom zaposlene, lahko pridejo tudi v soboto
popoldne. Prijavijo se lahko telefonsko.

ben upravnik gospodarske plati teh ko¬
risti.”

Po vsem tem se je znova pokazalo, da
je socialistična država s svojim podržav-
ljenjem nesposobna doseči ideale pravič¬
nosti, ki jih prerokuje socializem. Ni mo¬
gla premostiti nasprotstva: delavec —

kapitalist, kar je popolnoma razumljivo,
ker delavca zelo malo briga, ali je kapi¬
talist privatnik ali pa država. Če so pa
kljub temu prišli do kakšnih ugodnosti,
pa so po drugi strani poplačane z razni¬
mi ekonomskimi nevšečnostmi, ki jih kot
potrošnik mora prenašati jugoslovanski
državljan: slaba izdelava, pomanjkanje
in visoke cene, kot pravi Uvalič sam.

Moti pa se prof. Uvalič v toliko, v ko¬
likor misli, da je bila krivda za vse te
neuspehe samo v centralizaciji vodstva
narodnega gospodarstva. On je tudi
prepričan, da bo režim z novo politiko
decentralizacije uspel popraviti vse na¬
pake, ki so se dosedaj kazale v jugo¬
slovanskem gospodarstvu. Ni dovolj, da
režim prenese vodstvo in upravo gospo¬
darstva iz svojih rok v roke članov de¬
lavne skupnosti in pri tem obdrži vse
dobrine v javni lasti.

Vprašanje osebne odgovornosti de¬
lavca se bo šele takrat povoljno rešilo,
ko bodo delavci ne le kot zastopniki so-
tovarišev upravitelji javne lastnine,
temveč kadar bodo postali nje pravni in
dejanski lastniki. S tem pa bo tudi re¬

šeno drugo vprašanje, ker vsak, ki se
zaveda, da bo sam nosil vse posledice
gospodarskega ravnanja, se bo takoj po¬
trudil, da se bo izšolal in usposobil za
vodstvo svojega podjetja ali pa, da bo
na svoje mesto poiskal sposobnega u-
pravnika, da mu podjetje ne bo delalo
izgube. In na enak način se bo odpravila
sama po sebi tretja težava, ki jo našte¬
va prof. Uvalič, ker nobeden lastnik ne
bo dopuščal, da mu podjetje dela brez
dobička ali celo v deficitu.

' Rodriguez zaključuje svoj članek z na¬
slednjimi besedami: “Kot vidimo iz jugo¬
slovanske izkušnje, so državne naciona¬
lizacije popolnoma neuspešna sredstva
za dosego ciljev, ki se ji z iluzijo za¬
upajo.”

K temu bi le še dodal, da nova jugo¬
slovanska gospodarska politika, tako kot
jo opisuje prof. Uvalič nikakor ni “proti-
državna” četudi popolnoma marksistična
in, da je v toliko zgrešen zaključek
prof. Rodriguez-a, kar je pa razumlji¬
vo, če pomislimo, da v resnici stvar sto¬
ji nekoliko drugače z “novo” gospodar¬
sko politiko kot pa na papirju. Uradno
so res delavci v tovarnah in podjetjih
tisti, ki volijo svobodno vodstvo in u-
pravni svet, a dejansko ima še vedno
država zadnjo besedo, ki jo more izreči
na veliko načinov, onemogočiti sklepe
delavstva, če ji ti ne ugajajo in tudi
spremeniti vodstvo podjetij. Stermol-