Vlil. LETNIK 12. ST. DECEMBER 1967 Cena 30 par ali 30 S din skupil o st C3LASILO SZDL LJUBLJANA MOSTE-POLJE 5 Toplote nismo mogli »ujeti« na fotografski trak. Vendar je tudi glede tega letos v moščanski gimnaziji bistveno drugače. Če so v prejšnjih letih investirali za učilnice in praktikume okrog 30 milijonov S dinarjev, so letos poleti z ok. 20 milijoni S. dinarjev uredili centralno kurjavo. Tako je dijakom in seveda učiteljem omogočeno, da bodo lahko odslej še intenzivneje rabili vse tisto, kar so prejšnja leta urejali po kabinetih, praktikumih, učilnicah ... 6 Kaj je bilo doslej urejenega? Na slikah je mogoče videti preurejene praktikume za kemijo, biologijo, fiziko in tehnični pouk, modernizirana je bila celotna električna napeljava, vse je bilo nanovo prepleskano, v učilnicah je novo pohištvo, čez kak mesec dni bodo na hodnikih že stale nove garderobne omarice, prenovljena je kopalnica pri telovadnici. Torej domala vse — razen podov v učilnicah in hodnikih, modernizacije telovadnice in šolske okolice. Tako ima moščanska gimnazija vse pogoje, da se pridruži drugim ljubljanskim gimnazijam in se usmeri v intenzivni pouk enega izmed predmetov, za katerega ima najboljše pogoje. I-JUBLJANA križanka pregovor na črticah J t 2 3 4 5 1 6 7 8 9 L J 10 L 11 12 1 . 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1, 31 32 33 1 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 1 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 J h 55 n 56 r H 57 — 1 58 r i VODORAVNO: 1. ločina, stranka, 6. postopek pri pripravi kruha, 10. narodni heroj iz naše občine, rojen 1908 v Zadvoru, član partizanske tehnike in ustreljen leta 1942 v Ljubljani), 11. pozitivna elektroda, 13. slovenski narodni heroj, rojen v Vevčah, španski borec in politkomisar 41. prekomorske brigade (Stane), 14. sekretar občinskega komiteja ZK Moste Polje (Bogo), 16. ozek konec polotoka, 17. naprava, 19. strupena kača, 20. umetnost (latinsko), 22. največja reka Afrike, 23. žensko ime, 25. priljubljena igra s kartami, 28. mesto v Bački ob Tisi, 30. kratica za »dmenovalnik«, 31. zasebnica, 34. začetnici prve in doslej edine astronavtke, 36. ameriški violinski virtuoz ruskega rodu (Isaac), 37. ptica temnejšše barve, ki spada med krokarje, 40. žensko ime, 42. cigaretni ogorek, 44. daljša časovna obdobja, veki, 45. mož in menažer pevke Catherine Valente, 46. orodje za sekanje, 49. ploskovna mera, 50. naselje v naši občini1, 53. pripomoček skakalcev iz letala, 55. ime narodnega heroja iz naše občine Zabukovca, 56. del imena kraja v naši občini (Spodnji), 57. angleška reka, ki teče skozi Nort-hampton, 58. poljedelsko orodje. NAVPIČNO: 1. pripadnik najštevilnejšega naroda v naši državi, 2. de- lujoči vulkan na Siciliji, 3. ljudski izraz za rudarja, 4. nasilnik, trinog, 5. začetnici tragične junakinje Tolstojevega romana, 6. del skladbe, 7. najslabša šolska ocena, 8. geometrijski pojem, 9. reka v severni Italiji, ob kateri leži Verona, 10. tovarna trakov, vezalk in elastike v naši občini, 12. letopis, kronika, 13. ožji sorodnik, 14. umetniški plesalec, 15. ime protestantskega pisatelja Bohoriča, 18. majhen risar, 21. orodje žanjic, 23. kontakt, spoj, 24. živalska šapa, 26. mesto v vzhodnem delu SZ ob reki Ural, 27. splet las, 29. oznaka za neznanca, 32. osebni zaimek, 33. pozdrav starih Rimljanov, 34. dingo ime za ptico smr-dokavro, 35. velika kitajska reka, ki izvira pod gorovjem Karakorum, 38. vladarski naslov, 39. celjska tovarna šolskih in pisalniških potrebščin, 41. mlada slovenska filmska igralka (Špela), 43. upodabljajoči umetnik, 46. ljubkovalni naziv za potomca, 47. premogovnik rjavega premoga v vzhodni Istri, 48. britanski protektorat na jugu Arabije, ki bo kmalu neodvisen, 51. vzklik pri bikoborbah, 52. besedica, ki stoji pred holandskimi priimki in pomeni izvor rodu, 54. krilo rimske legije, 56. kratica za »komunalna banka«. REBUS 1. ----------EVIK 2. M-------TETA 3. — O---------R 4. — R---OST 5. --------ANJE 6. G R-----R 7. — LAT-----K 8. ------------R 9. — E-----JA 10. — A — — — A L E C n. p------nik 12. M O — O---N Na vsako črtico vpišite po eno črko tako, da dobite skupaj z že vpisanimi črkami besede naslednjega pomena: 1. član marksistične revolucionarne skupine ruskih socialistov, ki je pod vodstvom Lenina prišla na oblast pred 50 leti, 2. veličanstvo, 3. seznam dnevov, tednov in mesecev, 4. dozorelost, 5. oglašanje, 6. ljubljanski duhovnik, ki je dal idejo in vodil gradnjo prekopa Ljubljanice, del katerega poteka tudi po ozemlju naše občine, 7. zlat kovanec, 8. slovenski jezikoslovec, ki je zavrača’ Prešernove pesmi in mu je ta odgovoril s pesmijo »Apel in čevljar«, (Jernej), 9. jeza, srd, 10. fant, ki na večer prihaja pod okno svoje izvoljenke, 11. razmnoževanju namenjen del cvetlice, 12. kraj v osrednjem delu Istre. Po vrsti brane dodane črke na črticah dajo slovenski pregovor. MENJAVA VOKALOV Obrtnik živilske stroke drug poklic bi rad izbral, če vokala si zamenja, res bo mojster nov postal. POSETNICA NINA KOZLIC MOSTE Nini zaupajo ženske skrb za svojo lepoto. Kaj torej vodi? REŠITEV UGANK IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE KRIŽANKA: Vodoravno: 1. Grilj, 6. Olma, 10. Gradis, 11. Marta, 13. kompot, 14. Pančevo, 16. LL, 17. Ale-man, 19. sik. 20. eis, 22. RUR, 23. rotor, jarki, 28. strup, 30. na, 31. petoliz-nik, 34. OZ, 36. Pariz, 37. oseba, 40. kaval, 42. Mal, 44. Jim, 45. ole, 46. Kanada, 49. VO, 50. poligon, 53. Za-dvor, 55. genij, 56. Vandal, 57. Sana, 58. areal. ZLOGOVNICA: 1. vplačilo, 2. pa- pirnica, 3. praznik, 4. statist, 5. pižama, 6. izbira, 7. nagrada, 8. endivija. PARTIZAN, ČRNI MRAV. POSETNICA: Kino triglav. VSTAVITEV ZLOGA: MA-KA-RONI. REBUS: POHORJE (Po, H orje). CICIBANI SO BILI SPREJETI V PIONIRSKO ORGANIZACIJO Dan republike zelo svečano proslavljamo v SFRJ vsi ljudje, posebno pa še cicibani, saj so na ta dan sprejeti v pionirsko organizacijo. Tako je bilo letos tudi v Polju. Cicibani so se kar najbolje pripravili za sprejem. Predsednik p1 on irskega odreda Darko Zajc je počasi govoril zaob'jubo, cicibani pa so besedilo za njim ponavljali. Tako so bili sprejeti med pionirje, dobili so modro pionirsko kapo z značko, rdečo ruto in izkaznico. S tem dnem so prevzeli tudi vrsto nalog, ki se je zanje letos odločil naš pionirski odbor. Letošnjega dneva republike pa smo se še posebno veselili, saj smo istočasno razvili tudi nov pionirski prapor, ki sta mu botrovala naš starešinski svet in podjetje Emona iz Zaloga. Za proslavo je bil pripravljen tudi kvaliteten kulturni spored. Milena Žabjek 8. a osn. š. Polje millllllMMBVHMIIMaBBBBIiraMIMimi ■■Mamit III ■■■■■MII Ob dnevu republike čestita vsem občanom in delovnim kolektivom Stanovanjsko podjetje Moste — Bežigrad Crtomirova ul. 10 OB 1ETNI KONFERENCI ZVEZE MLADINE Več konkretnega sodelovanja med Zvezo komunistov in mladino Aktivnost zveze mladine v prihodnje naj bo odraz interesov mladih ljudi. To je bila ena glavnih ugotovitev delegatov in gostov na nedavni konferenci občinske organizacije zveze mladine. Da zveza mladine v zadnjih letih dobiva vse večjo družbeno vlogo, jo dokazala živahna razprava, ki je spregovorila o žgočih problemih mlade generacije. V konferenčnem gradivu so obravnavali izvajanje gospodarske reforme, položaj delovnih organizacij v spremenjenih pogojih gospodarjenja, zaposlovanje mladine, mladinsko prestopništvo, sprejemanje mladine v zvezo komunistov, kadrovsko problematiko vodstev ZM in vključevanje mladine v interesne organizacije. Zaradi tako nakazane problematike se je tudi celotna razprava usmerila k obravnavanju teh problemov. Lahko trdimo, da so delegati in gostje zelo aktivno sodelovali v razpravi z željo, da prispevajo svoj del pri oblikovanju takšne organizacije mladih, ki bo svojo vsebino mlade ljudi privabljala, kar doslej ni bilo povsod tako. Precejšen poudarek v razpravi je bil dan sprejemanju mladih v zvezo komunistov. Ugotovili smo, da je v tej organizaciji zelo malo mladih do 25. leta starosti, kljub temu, da jih je zveza mladine vzgojila precej takih, ki imajo vse pogoje za vstop v zvezo komunistov. Tako je npr. predstavnik mestnega komitija ZM Borut MIKLAVČIČ v razpravi povedal, da kljub dobremu delu aktiva ZM VI. gimnazije ni med 500 dijaki niti enega člana zveze komunistov. Za take in podobne pojave pa je bila v veliki meri kriva tudi zveza mladine sama, ki ni znala poiskati prave poti v uresničevanju svojih sklepov. Del razprave se je opredelil na nove programske in vsebinske dokumente ZM, tj. na programska načela in statut ZMJ, ki jih bodo obravnavali na bližnjem — VIII. kongresu ZMJ. Na konferenci so ugotovili, da so ti dokumenti predvsem izhodišča za oblikovanje politične vzgojne in samoupravne organizacije, ki bo veren odraz želja in hotenj mladih. Med razpravo in ob koncu konference so sprejeli vrsto važnih sklepov, ki bodo izhodišče za sestavo delovnega programa mladine v občini. Ivan Kuhar Spored za december 1967 Kino TRIGLAV I. — 3. »FATA MORGANA«, ameriški kriminalni film 4. — 7. »PRVA ZMAGA«, ameriški vojni film v cinemascopu 8. —10. »ZGODBA O JEAN HARLOW», ameriški barvni cs film II. —13. »SEDEM JIH JEZDI V PEKEL«, ameriški barvni cs western 14 _15. »LADJA NORCEV«, ameriški film — drama 16.—18. »VITEZ PARDAILLAN«, francoski barvni cs pustolovski film 19,—20. »TOLPA HULIGANOV«, poljski film — družbena drama 21.—22. »TISOČ KLARINETOV«, češki zabavni cinemascope film 23.-25. »POKOL V ČRNEM GOZDU«, italijansko-jug. barvni cs film 26.-27. »ZGORAJ NEBO — SPODAJ BLATO«, francoski barvni dokumentarni film iz pragozdov Nove Gvineje 28.-31. »PESEM PRERIJE« nemško-jugoslovanski barvni cs western Kino VEVČE X. _ s. »OPERACIJA STRELA«, ameriški barvni cs vojni film 6. _ 7. »BUBOVO DEKLE«, italijanski film 8. —10. »LADJA NORCEV«, ameriški film — drama 13.—14. »AMERIŠKA VESELA PARADA«, ameriška antologija smeha 15.—17. »KOZEL V RAJU«, danska barvna komedija 20.—21. »DAVID IN LIZA«, ameriški film 22.—24. »SPARTAK«, ameriški barvni cinemascope film — zgodovinski 27.-28. »KUPIL SEM OČKA«, sovjetski film 29.—31. »VRNI SE IZ MEHIKE«, mehiško-španski barvni film Kino ZALOG 2. _ 3. »V VRTINCU«, ameriški barvni film 9. —io. »KRIK STRAHU«, ameriški kriminalni film 16—17. »NA SEVER DO ALJASKE«, ameriški barvni cs pustolovski film — komedija 23.—24. »BILLY BUDD« (Peklenska fregata), angleški cinemascope film po romanu Hermana Melvilleja 30.—31. »BREZNO IN NIHALO«, angleška barvna cs grozljivka Kino ZADOBROVA 2. — 3. »KRALJICA CHANTECLERA«, španski barvni film samo 6. »DEVIŠKI VRELEC«, švedska srednjeveška balada 9. _io. »UPOR NA LADJI BOUNTY«, amer. barvni cs pustolovski film samo 13. »KRITIČNA TOČKA«, ameriški voh.-politični film 16,—17. »TRIJE MUŠKETIRJI I. del«, franc, barvni cs film 20.—21. »TRIJE MUŠKETIRJI H. del«, franc, barvni cs film 23.-24. »ČLOVEK IZ HONGKONGA«, franc, barvni cs pustolovski film samo 27. »KRVAVA SRAJCA«, jugoslovanski zgodovinski film o bojih s Turki 30—31. »ZBOR ANGELOV«, ameriški barvni cinemascope film OB DNEVU REPUBLIKE HaDtor je želel spremeniti ime Kljub temu, da smo o posameznih dogodkih iz NOV že mnogo slišali in brali — starejši pa smo bili tudi sami priče tem dogodkom — se vedno radi vračamo v to slavno obdobje naše novejše zgodovine. Posebno so zanimiva pričevanja še živih borcev. Tako smo za praznik dneva republike obiskali JOŽETA KAČARJA, ki je za naše bralce obudil nekatere spomine na zgodovinsko zasedanje zbora odposlancev slovenskega naroda od 1.—3. X. 1943 v Kočevju in na zasedanje SNOS v Črnomlju. NAROD Sl BO PISAL SODBO SAM Jožeta Kačarja v Zalogu — in še daleč naokoli — dobro poznajo. Temu živahnemu možu človek ne bi prisodil sedem križev, kajti ko sva si v njegovi novi hišici sedela nasproti, sem ugotovil, da jih kljub težki življenjski poti z lahkoto prenaša. — Če se strinjate, ne bova začela od kraja, ker bi bilo malce predolgo — sem dejal. Najbolje bo, da začneva kar pri kočevskem zboru. Kako ste potovali tja in kakšni spomini vas vežcio na to zasedanje? — Moram povedati — je brskal po spominih —, da so se začele priprave za kočevski zbor odposlancev slovenskega naroda že leta 1942; toda zaradi velike italijanske ofenzive so se nam priprave zavlekle. Takrat sem bil sekretar podokrožja Smarjeta -Škocijan. Šele po kapitulaciji Italije so bili ustvarjeni pogoji za zbor v Kočevju. Ko smo dobili od novomeškega okorožja vabila na zbor, smo se odpeljali s konjsko vprego do bližine Straže pri Novem mestu, od tam pa s kamionom do Kočevja. Šofiral je italijanski vojak, poleg njega v kabini pa je sedel partizan in ga stražil. Ko smo proti večeru prispeli v Kočevje, smo se najprej odpočili, nato pa takoj v bivši sokolski dom na zasedanje, ki je trajalo zaporedoma 3 noči. Zbor sta odprla in pozdravila navzoče najstarejša delegata, in sicer Sandi Majcen in Franc Becele. Slednjega so skupaj z ženo Nemci in belogardisti kmalu po kočevskem zboru zverinsko pobili. V tej družini so padli tudi trije otroci in je od vseh ostala edinole hčerka Slava( sedaj žena Aleksandra Rankoviča.) — Med zasedanjem ste verjetno prišli v stik z mnogimi znanimi voditelji NOV? — Spomin me je že močno zapustil in se podrobnosti ne spominjam več. Vem, le da sem videl tam skoraj celotno vojaško in politično vodstvo NOV Slovenije in dr. Ivana Ribarja. Najbolj me je pretreslo pričevanje neke ženice, ki je zavita v črnino obtožujoče dvignila glas proti domačim izdajalcem - belogardistom —, zavoljo kate- rih je izgubila kar 5 sinov. Zdelo se mi je, da skozi njena usta govorijo vse naše partizanske matere. Še danes mi zvenijo v ušesih njene besede; »Tovariši, maščujte moje sinove!« Malce je zastal in pogledal skozi okno v sivo, megleno poz- no jesensko jutro. Potem je nadaljeval : — Med zasedanjem mi je oko večkrat obviselo na zidu nad odrom, kjer je bil z velikimi črkami napisan znameniti Cankarjev izrek: »Narod si bo pisal sodbo sam!« In res smo jo pisali — na bojišču in v tej dvorani hkrati. Bilo mi je malo nerodno, ker mi je Boris Kidrič ob odhodu v partizane dal ilegalno partizansko ime Kantor. Vemo pa, da je to negativna osebnost v Cankarjevem Kralju na Betajnovi. Ker pa so me vsi tovariši že poznali kot Kantorja, nisem mogel več spremeniti svojega ilegalnega imena. KIDRIČEV PODPIS ZA STRAŽARJA NE VELJA Jože je potem pripovedoval o tem, da je bil na kočevskem zboru izvolien v plenum izvršnega odbora osvobodilne fronte slovenskega naroda in da so se takoj po zborovanju zbrali komunisti v Livoldu pri Kočevju, kjer sta jim Franc Kimovec — Žiga in Vlado Krivic govorila o prenašanju sklepov kočevskega zbora med ljudstvo. Nato se je Jože v Dvoru pri Žužemberku udeležil partijske konference, potem je pa romal zopet nazaj na Šmarješko podokrožje. Ko se je napotil iz Novega mesta proti Šmarješkim Toplicam, ga je zunaj mesta ustavil stražar in ga ni pustil naprej — kljub temu, da mu je Kačar pokazal dovolilnico s podpisom Petra Kalana, kot je bilo ilegalno ime Borisa Kidriča. — Ker je bilo Novo mesto tik pred tem bombardirano in so Nemci že začeli z ofenzivo so stražarji dobili povelje, da ne sme nihče zapustiti mesta niti ne sme vanj. Stražarji pa so bili le člani vaške straže in so povelje izpolnjevali dobesedno -pravi tov. Kačar. Šele drugi dan sem lahko nadaljeval pot medtem ko sem noč sladko prespal na nekem kozolcu v bližini stražarja. DEKLICA V ČOLNU Kot član plenuma IO OF Slovenije in delegat na kočevskem zboru odooslancev sem se v februarju 1944 udeležil zasedanja SNOS (slovenski narodnoosvobodilni svet) v Črnomlju. Znano je, da je SNOS pozneje prerasel v prvo slovensko vlado. Najtežja in najnevarnejša ovira na poti v Črnomelj je bila reka Krka. Še danes se dobro spominjam, kako se je šestnajstletno dekletce v temni noči z vesli hrabro upirala narasli in deroči reki. Če bi se čoln prevrnil, bi bilo po nas. Toda vse se je srečno končalo. V bližini Semiča pa bi jo kmalu izkupili. Peljali smo se s konjsko vprego proti Črnomlju. Zaradi visokega snega pa na cesti nismo opazili protitankovske ovire in v trenutku smo se znašli v precej globokem jarku. K sreči se ni nihče poškodoval, ker smo popadali v globok sneg. Konja in polomljeni voz smo vrnili, mi pa smo nadaljevali pot do Črnomlja peš. In kako je bilo tiste dni v Črnomlju? S Poldetom Mačkom — starejšim sva sedela v dvorani v drugi vrsti. Tako sva imela odličen pogled na oder, kjer je bilo predsedstvo in kjer so se vrstili govorniki. Ozračje v dvorani je bilo vse tri noči — kolikor je trajalo zasedanje — nadvse svečano. Zopet sem srečal znance s kočevskega zbora in se pogovarjal z njimi. Ffranili smo se v neki restavraciji. Zjutraj so nam servirali mleko — kar na krožnikih, ker ni bilo niti skodelic niti lončkov. Nekoliko nenavadno sem se počutil, ko sem pil mleko s krožnika in prigrizoval kruh. Če bi imel žlico, bi se še nekako znašel, tako pa tudi te ni bilo. Ker je bilo delegatov veliko, je zmanjkalo vsega. Ali vam je med vojno kdaj posebno trda predla? Nekajkrat mi je pa res šlo za nohte. Spominjam se, ko sva se z našim kurirjem-spremljeval-cem nekega meglenega jutra napotila na teren. Ko sva se nič hudega sluteč spuščala po gozdnatem pobočju v dolino, sva nenadoma zagledala kolono kakih 70 belogardistov. Zaradi goste megle smo si bili narazen le kakih 50 korakov ne da bi se videli. Čim sva opazila črne baretke z mrtvarško glavo, sva se urno umaknila. Imela sva srečo, da sva jih prva opazila midva, kajti ko so naju oni zapazili in pričeli streljati, sva bila že za bregom. Drugi tak dogodek se je pripetil 27. aprila 1944 prav na obletnico OF. V bližini Hmeljnika pri Novem mestu smo zvečer zakurili velik kres. Čim pa se je grmada razgorela v mogočen plamen, so začeli iz Novega mesta s topovi streljati na nas. V hipu smo se razbežali, še preden so se granate raztreščile okoli ognja. Na Gorjancih pa so tamkajšnji aktivisti naredili veliki ognjeni črki OF in tudi nanje so streljali ... Potem mi je moj sobesednik pripovedoval o tem, kako je leta 1945 prvič videl Tita na kongresu Ljudske fronte v Beogradu; o tem, kako se je tam srečal z nekim znancem iz Ivanjice pri Medjurečju, kamor so Kačarja poslali leta 1941 v taborišče pod pretvezo, da gre na orožne vaje; pa o tem, da je bil postavljen in pozneje tudi izvoljen za prvega predsednika občine Polje; in še in še ... Čeprav nerad mi je na mojo željo zaupal tudi s katerimi odličji je odlikovan za' svoje požrtvovalno delo. Na mizo je pii-nesel celo vrsto oblazinjenih škatlic, v katerih so se bleščala odlikovanja in druga priznanja: partizanska spomenica iz leta 1941, red bratstva in enotnosti srebrnim vencem, dva reda zaslug za narod druge stopnje, medalja zaslug za narod, medalja za hrabrost, red dela s srebrnim vencem in medal a Ljudske fronte Jugoslavije za politično delo. Edino, kar sem mu ob slovesu iskreno zaželel je bilo, da bi s soprogo še dolgo živel in užival sadove velikega boja, v katerega zmago je vseskozi veroval in zanj tudi sam prispeval svoj delež. Franc Fajdiga Nove knjige v LK Moste oktober — november 1967 Ivo Andrlč: Zgodbe iz otroških let, Adam Bahdaj: Pozori Črna marela, James Blish: Zvezdane spore, Ivan Cankar: Zbrano delo. 3. knjiga, Jože Ciuha: Pogovori s tišino, Anton Pavlovič Čehov: Novele, Vasilij Ivanovič Čujkov: Konec tretjega rajha, J. K. Erben: Lonček kuhaj, France Filipič: Pravljice, Katharine Everett Gil-bert & Helmut Kuhn: Zgodovina estetike, Franc Gornik: Bled v fevdalni dobi, Rudolf Harms: Robespierre - Svetloba in senca, Aldous Huxley: Vrli novi svet, Mimi Malenšek: Pod-lesnice, Karl May: Old Surehand. 1, 2. knjiga, Arthur Calder Marshall: Poročila sva se včeraj, Miloš Mikeln: Jugoslavija za začetnike, Richard Le-vvinsohn — Morus: Historija seksualnosti, Vuko Pavičevič: Osnovi etike, Priročnik za prosvetne delavce, Bo-leslav Prus: Faraon, Herbert Rittlin- ger: Po deročih vodah, Rusi most iz del sodobnih tržaških slovenskih pisateljev, Clifford Simak: Grad, Magda Szabo: Srna, Arkadij in Boris Strugacki: Tahmasib, Jože Toporišič: Slovenski knjižni jezik 3. knjiga, Henri Troyat: Tolstojevo življenje. 1., 2 knjiga, Cecilij Urban: Zgodba o Viku, Matija Valjavec: Pastir, Vercors: Izopačene žitotinje, Harry K. Wells: Neuspeh psihoanaliza, Stefan Zvveig: Graditelji sveta. TOT RA LJUBLJANA Zgornja Hrušica št. 14 Pos*anite tudi Vi natacnik na Našo skupnost Jože Kačar (v sredini) s člani šmarješkega podokrožja v Dolenjskih Toplicah marca 1. 1944 Delovni kolektivi čestitajo za 29. november Izolit • montažno podjetje za izo- • lacijo — Ljubljana, Prole- • terska ulica 4 Toplarna LJUBLJANA v gradnji LJUBLJANA Zaloška cesta 54 Agrokombinat Emona OBRAT PERUTNINA ZALOG tovarna ščetkarskih in žimar-skin izdelkov Ljubljana — Fužine Olma LJUBLJANA Pokopališka ulica št. 5 prometno podjetje Ljubljana — Središka uL 4 Ellux PARTIZANSKA ULICA 27 Žito Ljubljana, Šmartinska c. 154 \nJjŠGt SKUPtlOST 3LASU.O SZDL LUU0t«jANA W»0-iTE-POUlE Ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik Bogdan Šturm. Naslov: Uredništvo in uprava NSK, Ljublj. Ob Ljubljanici 42/11. telcfcon 315-980 Tekoči račun pri NB Ljubljana, občinski odbor SZDL Ljubljana Moste-Polje. Naša skupnost 501-8-205/1. Celoletna naročnina 3,60 N din, polletna 1,80 N dinarjev, posamezna številka 0,30 N dinarjev. Tisk CZP Kočevski tisk, Kočevje. Klišeji CZP Ljudska pravica, Ljubljana. Poštnina plačana v gotovi-vini. Rokopisov ne vračamo. INTERVJU 4 naslovi slovenskih prvakov v enem klubu s športnim funkcionarjem Tokrat smo se pogovarjali s strelcem Dimitrijem Kobilico. Razlog, da smo izbrali prav strelce, je večkrat utemeljen! Se pred leti je bila namreč strelska organizacija najmočnejša v Sloveniji, sedaj pa je v hudi krizi - da ne rečemo kaj hujšega. Dimitrij Kobilica je predsednik tehnične komisije pri občinskem strelskem odboru že dolga leta. Član občinskega odbora je bil že v »dobrih« letih, ostal pa je še sedaj. Iz tistih časov jih ni več dosti. Poleg tega je tudi navdušen smučar v sindikalni smučarski sekciji tovarne Saturnus in zagrizen tekmovalec na vsakoletnih tekmah za starejše člane. • Kdaj ste se začeli ukvarjati s strelstvom? Leta 1949 je bila ustanovljena strelska družina Vide Pregare in Dimitrij Kobilica še danes sem njen sekretar — bil sem eden ustanoviteljev te družine. • Koliko časa porabite za opravljanje organizacijskih del in kakšna priznanja ste že dobili za to svoje delo? Tedensko porabim za delo v strelski družini in občinskem strelskem odboru povprečno 8 ur. Poleg teh dveh organizacij delam tudi v tovarniški strelski sekciji. Za svoje dosedanje delo sem prejel plaketo občinskega strelskega odbora, in sicer predlanskim, lani pa sem dobil plaketo občinske zveze za telesno kulturo. • Pred leti Je bil strelski šport reorganiziran. Od tedaj strelski šport razpada. Kot smo bra'i v tehničnem poročilu občinskega strelskega odbora, je samo letos v naši občini prenehalo delovati 5 strelskih družin! Res je. Potekala pa je vsa stvar takole: Do leta 1965 smo prejemali dotacije od okrajnih strelskih odborov strelske zveze Slovenije in Z izjemo tekme osnovnih šol Vide Pregare in Sostro, ki bo odigrana spomladi, je jesenski del tekmovanja osnovnih šol naše občine zaključen. Presenečenj ni in jih lahko pričakujemo šele v naslednjem šolskem letu. Pozna se namreč, da imajo sedaj že prav vse osnovne šole svoja rokometna igrišča in se je zato kvalitetna raven te športne igre nadvse dvignila. S tem pa počasi izginja premoč igralcev šole Ketteja in Murna, ki so bili zaradi bližine Slovanovega igrišča vedno premočan nasprotnik za vse druge. 2e lani je bilo očitno, da bo prvo mesto med dekleti letos prevzela šola Ketteja in Murna. Profesor VSTK Silvo Kristan je namreč pred dvema letoma začel s sitematičnim delom z dekleti. Dekleta trenirajo po 3-in večkrat tedensko, kar seveda mora dati neke rezultate. Lanske občinske in slovenske prvakinje, dekleta šole Vide Pregare, so že zaključile osnovno šolo, nova generacija pa bo od ObZTK. Vrhunske strelce pa sta ista odbora stimulirala še posebej. Danes pa je situacija drugačna: — okrajni strelski odbor je raz-formiran, — strelska zveza Slovenije nima sredstev niti za svoje delo, — od Ob ZTK dobimo 400 tisoč starih dinarjev letno, — pokrovitelji nas nočejo poznati (razen 2GP, ki nam je dal 70 tisoč starih dinarjev). Stroške za vsa tekmovanja moramo sedaj nositi sami. Poleg tega pa moramo na vsakem tekmovanju še posebej plačati pri avnino za vsakega tekmovalca. Tako med vrhunskimi strelci ni več zanimanja, saj si mora praktično vse plačati vsak sam. Občinski strelski odbor je imel pred 3 leti v evidenci še 3.500 delujočih strelcev, sedaj pa jih je le še kakih 400. Z zvišanjem člana-! rine smo izgubili vse podporne člane in socialno šibke, s tem pa so tudi družine izgubile svoj vir dohodka (članarina je njihov skoraj edini dohodek). To pa se ne dogaja le v naši občini, marveč po vsej Sloveniji. Tako so se naše napovedi uresničile: izginile so namreč terenske družine in ostale so le še strelske družine v podjetjih. Z redkimi izjemami seveda. • Ali družba dovolj pomaga telesni kulturi (oziroma sami sebi na tem področju), posebej strelskemu športu? Del odgovora na to vprašanje je že v prejšnjem odgovoru. Tudi takojšnja pomoč nam danes ne bi pomagala ne v taki ne v drugačni obliki. S sedanjim intenzivnim delom med mladino namreč dosežemo rezultate lahko šele čez nekaj let, toda tedaj bomo potrebovali zopet več'’a sredstva. Ce jih ne bo, bo tako, kot kaže zadnja leta. Kar smo zadnja 3 leta prepustili propadanju, tega ne moremo čez noč popraviti. V zadnjem času smo vključili v strelstvo krožek na šoli Vide Pregare. Morda nam bo uspelo tudi drugod. • Kako je cenjen športni funkcionar v današnji družbi? V strelski organizaciji mora biti funkcionar pravi entuziast, kajti ta šport ne prinaša nobenih pohval ali nagrad. Pomoč družbe pa čutim le v tem, da lahko neovirano opravljam svojo funkcijo v okviru sredstev, ki so namenjena našemu športu. Le upam lahko, da se bo to v prihodnje obrnilo na bolje in bo tudi strelski šport postal bolj cenjen. nared šele čez najmanj leto dni. raje čez dve. Kot že rečeno, so pokazale lep napredek vse druge šole, ki so |be vedno bojevale za (zadnje mesto. Res so se tudi letos, toda s tem, da drugo leto že ne bo več tako. V Sostrem vodi obe ekipi Močnik, v Jaršah pa Art-nak, oba Slovanova igralca. To pa se pozna. Na šoli Polje pa je Zupančeva zopet vzgojila dobro ekipo pionirk. Takšna bi bila jesenska rokometna bera. Manjka le še lestvica: Pionirji: KETTE-MURN 4 4 0 0 59:27 8 POLJE 4 3 0 1 46:34 6 VIDA PREGARC 3 1 0 2 34:46 2 JARŠE 4 1 0 3 32:53 2 SOSTRO 3 0 0 3 22:43 0 Pionirke: KETTE-MURN 4 4 0 0 50: 3 8 POLJE 4 3 0 1 28:13 6 SOSTRO 3 1 0 3 13:23 2 VIDA PREGARC 3 1 0 3 9:20 2 JARŠE 4 0 0 4 1:34 0 Na osnovni šoli v Jaršah trenirata 2 moški in ženski ekipi-na šoli Vide Pregare moška in ženska, na šoli Ketteja in Murna moška in ženska, na šoli Jožeta Potrča prav tako moška in ženska, enako pa še na šolah Toneta Tomšiča in Toneta Čufarja. V evidenci vodijo tudi šolarje iz Sostrega in Polja. Poleg vsega tega pa trenira še posebna pionirska ekipa pri košarkarskem klubu Slovan. Člani košarkarskega kluba Slovan so prvaki v Slovenije za 1. 1967 Članice košarkarskega kluba Slovan so prvakinje Slovenije za 1. 1967. Mladinke košarkarskega kluba Slovan so prvakinje Slovenije za 1. 1967. Pionirji košarkarskega kluba Slovan so prvaki Slovenije za 1. 1967. Le mladinci so drugi v Sloveniji. Ne vem, če je treba naslovu v razlago napisati kaj več, kot so zgornji podatki. Saj je povsem jasno, da mora nastati kvaliteta iz take širine. Saj samo za pionirje in pionirke v KK Slovan skrbi 7 trenerjev, ki so vsi kvalificirani. Ali ni potem več kot zasluženo, da se je letos moška ekipa KK Slovan zopet uvrstila v zvezno ligo. Ce ni zasluženo po kvaliteti, je zasluženo po delu. V tem primeru pa je zasluženo z obeh gledišč in še več. In ker je zasluženo na vse načine, je nujno, da spregovorimo o košarkarjih Slovana tudi v Naši skupnosti. Čeprav so najboljši športni kolektiv v občini, so le malokrat na straneh našega časopisa. To pot se jim bomo malce oddolžili. Pri tem nam bo pomagal sekretar kluba in trener zmagovite vrste članov Janez Wallas. »Ko smo se predlani poslovili od zvezne lige, so vsi menili, da bo to če že ne propad kluba pa vsaj propad moške ekipe. Seveda nismo mislili tako v klubu, posebno še ne naš zaslužni predsednik Ady Vlachy, ki klub vodi že skoraj celo desetlefe. Osvojili smo prvenstvo Slovenlje-kljub temu, da nas je zapustila skoraj cela prva petorka: Samaluk, Zevnik, Peterka in Stražar. Sedaj odhajata iz Ljubljane še donedavna naša nepogrešljiva igralca Rus in 2idanik. Celo sam nisem verjel, da bo mogoče vse to nadomestiti. Pa nam je vseeno uspelo. 2e v prvem kolu v zvezni ligi smo premagali ll-kratnega državnega prvaka Crveno zvezdo, na kar si nismo upali niti pomisliti. Vseeno nam je šlo. Seveda košarkarji še zdaleč ne mislijo, da bodo sedaj zmagovali tudi druge ekipe kar po vrsti. Vedo, da se je le enkrat sreča zasluženo nasmehnila njim. Saj so predlani izpali iz lige samo zato, ker so — zdi se mi — več kot pet tekem, ki so jih sicer imeli že dobljene, izgubili v zadnjih minutah. To pot so prednost obdržali. Sicer pa so le prepričani, da se bodo letos obdržali v ligi. Računajo takole: »Da bi izpadel kak preizkušen ligaš, ni govora. Doslej so še vedno Izpadali novinci. Torej Je izbira taka: Slovan, Borac iz Čačka in Mlada Bosna iz Sarajeva. Slednja nima nobenih upov na obstanek. Borac iz Čačka se je tako lani kot letos obdržal v ligi po že znanih peripetijah. Edino tega se lahko bojimo tudi letos. Sreča pa je drugod. Borac namreč še nima svoje dvorane in mora jesenski del prvenstva igrati v Beogradu ali Zrenjaninu. Tu pa ne bo domačin in to je že pokazal na prvi tekmi, ki jo izgubil s Spli- Mladinke Slovana — prvakinje tom, katerega je v Cačku sicer vedno premagal. Tudi mi igramo z Borcem v Zrenjaninu. Ce nam uspe zmaga, smo na konju.« Tako meni trener Wallas. Bo kar držalo. Edina skrb Slovana so brez dvoma lahko le »športne borbe« beograjskih ekip, kot se je to dogajalo zadnja leta. Ce ni res, da je vmes denar, kot to očitajo Beograjčanom Makedonci (Rabotnički), potem je res, da Beograjčani raje igrajo le ne- kaj desetin kilometrov stran od svojega mesta v Cačku, kot pa da hodijo v Ljubljano ali Skopje. Tako ali tako. Kljub vsemu, kar se lahko dogodi, pa nam bo ostalo prepričanje, da imamo v Mostah kvaliteten športni aktiv, ki dosega s svojim redko tako množičnim delom tudi zaslužene in pošteno dosežene uspehe. Članska ekipa je pravzaprav zares kvalitetni vrh kluba. Privabi tudi največ gledalcev. Pravijo, da Logar lahko prikaže del Bassino-vih vragolij, Vavpetič in Weibl pa sta brez dvoma kos vsem drugim največjim mojstrom v državi. Tako, pravijo, so Slovanove tekme prav tako zanimive in kvalitetne kot tekme Olimpije, morda še bolj; z edino točko: Slovan nima Daneua. Toda Daneu je samo eden in ga nima tudi noben drug klub. Toliko o najboljših. Slovenske prvakinje so tudi Članice. Z njimi Je stvar nekoliko drugačna. 2enski šport ni tako atraktiven kot moški, pa so dekleta kar malce zapostavljena (ne v klubu, pač pa pri publiki). Mimo tega ni mogoče iti, saj Je tudi res, da se ukvarja s košarko prav gotovi najmanj petkrat več moških ekip kot ženskih. To pa pri Slovanu ni primer, saj ima prav toliko pionirskih ekip dekleta kot fantje. Zato so pri mladinkah in pri članicah prve v Sloveniji. Kljub vsemu pa pri dekletih položaj vendarle ni tak kot pri fantih. Prva ekipa, članice, že več let osvajajo slovenske naslove. Ekipa pa se v tem času skorajda ni pomlajevala. Tako sedaj ne kažejo več posebnih ambicij za višje dosežke, kajti ekipa je Slovenije za sezono 1966—67 verjetno v tem sestavu že dosegla svoj vrh. »Tako bomo morali počaki leto ali dve, da se prekalijo sedanje mladinke Savnikova, Tva-nuševa, Pezdirjeva in druge, ki že dobivajo zanesljiva stalna mesta v ekipi članic—« meni dosedanji tehnični referent v KK Slovan Janez Wallas. Z vstopom članov v zvezno ligo pa so si pri Slovanu na novo razdelil delo. Tehnično vodstvo nad delom vsega kluba Je doslej nadvse uspešno vodil Janez Wallas, ki je trener članov. Z igranjem v zvezni ligi pa bo sedaj tak« zaposlen, da so se odločili, naj tehnično vodstvo prevzame Jože Vertelj, ki se je vrnil iz JT.A Prevzel j c zopet treniranje ekipe članic, ki Jih Je treniral do odhoda v JLA in so pod njegovim vodstvom dosegale tudi največje uspehe. Vsakdo mora priznati, da je to res obširno zastavljeno in dobro izpeljano delo. In ko to prizna, se mora vprašati, kakšna sredstva so potrebna za vse to in kdo jih daje. Seveda smo tako takoj sredi danes največjega problema v telesni kulturi. KK Slovan je v proračunsko leto 1967 stopil s 3.4 milijoni starih dinarjev dolgov (ki so ostali od minulega tekmovanja v zvezni ligi, ko so igrali tam člani in članice). Kaže, da bodo kljub tako širokem delovanju in kljub temu, da nimajo svoje dvorane, košarka pa se sedaj igra v dvoranah in morajo zanje plačevati visoke najemnine, da tako torej kljub temu ta dolg v letošnjem letu zmanjšali na 1.5 milijona starih dinarjev. Dobro: toda kolikšno dotacijo jim daje naša občina? 1,4 milijona starih dinarjev letno. S tem podatkom ne namigujemo nikamor, pač pa ga objavljamo kot Ilustracijo ob oceni dela KK Slovan. Na srečo košarke povsod še niso zaprta vrata za šport. Tako se košarkarji zahvaljujejo delovnima kolektivoma moščantkih tovarn Saturnus in Izolirka za razumevajočo pomoč, saj imajo le ob njihovi podpori in podpori ljubljanskega mestnega sveta Se pravico delati. Da se jim ne dogodi, kot se je npr. klubom NK Krim, NK Grafičar, RK Krim, RK Svoboda in košarkarjem Ljubljane. Za zdaj imajo še srečo, da so delovni ljudje v Saturnusu in Izo-lirki razumevajoči. Sicer pa: kako bi mogli prezreti tako velike kvalitetne uspehe kot v delu z mladino, torej v množičnosti-Morda Je le še kje klubski ponos. Občinska šolska rokometna liga