List 52
Laška koruza ali činkvantinka.
dobra pomočnica v nadlogi.
Večkrat je bila v našem listu že priporočana koruza (turšica, debelaca) in je res tudi živega priporočila vredna. Od tiste drobne sorte pa, ki jo pridelujejo v Ameriki pod imenom „tr i mesečne" in na Laškem pod imenom „činkvantinke" Lcinquantino), se je še malo govorilo. In vendar zasluži, dajokme-tovavci naših krajev dobro poznajo, ker je tudi blaga pomočnica gospodarjem takrat, kadar jim toča pred Kresom polje pobije. Kmetovavec si mora v taki nesreči, kar naj bolj more, pomagati, in gotovo prav dobro mu zamore na pomoč biti laška koruza, kakor letos vidimo v nekterih krajih naših sosedov na Štajarskem, kjer so gospodarji radi segli po nji, še Bog da bi jo bili dosti za setev dobili. Činkvantinka ie ravno tak sad, da se v bolj toplih krajih z naj večjim pridom sadi na sterniše kakošne ozimine, če se namreč ta že tako zgodaj požanje, da se konec rožnika (junija) ali koj izzačetka malega serpana (julija) zamore činkvantinka saditi.
Čujmo, kaj piše od nje slavni dr. Burger, ki je obhodil laško deželo, sam vidii in se prepričal, potem pa sledeče pisal:
„Drobna sorta koruze, ki je tudi kakor vsa koruza iz Amerike k nam prišla in jo doma trimesečno imenujejo, se na Laškem veli cinquantino ali pet-desetdnevnica, zato, ker v 50 dnevih dozori.
Koruza ta je nizka in zraste včasih komaj po 3 čevlje visoka, storže dela tikoma tal, zernje je drobno pa dobro.
V gorkih deželah, kjer ozimino žanjejo mesca rožnika, sade konec tega mesca to koruzo nasternišče; v jeseni dozori. NaNemškem žanjejo ozimino prepozno in mesca kimovca je v njih krajih že premalo gorko, da bi jo mogli kot drug pridelk špogati. In le kot drugi pridelk se ta koruza dobro splačuje. Namesto navadne koruze pa činkvantinko saditi, bi nikomur ne svetoval, ker kakor edini in pervi pridelk premalo plenja. Ne splača se gospodarju, da bi samo na njeni pridelk se zanašal". —
Gosp. dr. Hlubek pa priporoča laško turšico takole: „Ker činkvantinka, če se konec mesca rožnika ali izzačetka mesca malega serpana sadi, v deželah srednje in nižje lege še dobro dozori, naj bi se je kmetovavci na spodnjem Štajarskem (tedaj tudi na Krajnskem, kjer ajda zori) prav pridno lotili, ker ajdo gotovo v tem prekosi, da ni tako nevarna.
Mi pa vsemu temu dostavljamo le še to: Naj bi naši gospodarji, saj kadar jih nesreča toče tako zadene, da je treba vnovič polje obdelovati, in je še čas za laško koruzo, nikdar ne pozabili, da ona jim je razun prosa dobra pomočnica v taki nadlogi!