dar zbrala in uredila: ko dar darko darovec & dimitrij rupel ovec & dimitrij r Ob trideseti obletnici slovenske državnosti je znanstvena monografija, ki prinaša pregled razvoja na različnih področjih v zadnjih treh desetletjih na Slovenskem, posebej dobrodošlo delo. Časovni odmik od dogodkov izpred tridesetih let omogoča kritični razmislek in pogled v preteklost, ki pa je obenem uprt tudi v 30 LET prihodnost. up Prispevke je napisalo 34 avtoric in avtorjev, strokovnjakov in poznavalcev razel ličnih vidikov razvoja na Slovenskem: od zgodovinskih prelomnic, političnih, kulturnih in verskih vprašanj, izobraževanja, naravovarstva, kmetijstva, turizma, problematike slovenske manjšine in diaspore ter drugih družbenih tem SLOVENSKE 30 LET SL vse do vprašanja Slovenije in evroatlantskih integracij. Vsebinska zasnova dela je smiselna in logična, čeprav sestavljena iz navidezno heterogenih vsebin so te povezane v tematsko zaključena poglavja, ki se zlivajo v enovito celoto. V posameznih prispevkih (so)avtorji/­ice natančno analizirajo posamezna področ­ DRŽAVE ja ter njihov razvoj, strukturiranje, pa tudi uspehe, neuspehe in morebitne nove izzive. Četudi se na prvi pogled zdi, da je knjiga zastavljena zelo široko, ima svojo notranjo in zunanjo logiko. Notranja je v tem, da je oblikovana po »nače­ OVENSKE D lu lijaka«, kar pomeni, da prehaja od splošnega h konkretnemu; zunanja pa se kaže tako, da poleg obravnave notranjepolitičnih tematik Slovenijo na podlagi primerjalnih analiz obravnava tudi v širšem kontekstu. Monografija tako na slovenski razvoj od osamosvojitve do danes ne gleda zgolj s perspektive hic et nunc, temveč skuša dogodke in razvoj v Sloveniji analizirati tako, da jih umešča v okolje Evropske unije in tudi v širše mednarodno okolje. Knjiga 30 let slovenske države med bralce prihaja v pravem trenutku, je berljiva, bogata s podatki, razmisleki in pogledi na tri desetletja slovenske državnosti, RŽ zato bodo po njej posegali splošna javnost, dijaki in študentje, pa tudi razisko­ A valci in raziskovalke, ki jih obravnavane tematike zanimajo. VE Tanja Žigon Egon Pelikan (iz recenzij) : 40 € 9 789616 732475 Cena 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Zbrala in uredila: Darko Darovec & Dimitrij Rupel Darko Darovec & Dimitrij rupel: 30 let slovenske Države Programski odbor: Matej Avbelj, Darko Darovec, Darko Friš, Stane Granda, Igor Grdina, Peter Jambrek, Marko Novak, Dimitrij Rupel, Polona Tratnik, Ines Vodopivec, Tomaž Zalaznik Glavni urednik: Darko Darovec Odgovorni urednik: Dimitrij Rupel Recenzenta: dr. Egon Pelikan, dr. Tanja Žigon Lektoriranje: Polona Šergon, Urška Lampe Oblikovanje: Darko Darovec Oblikovanje naslovnice: Manca Švara, Studio Alef Založnika: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Koper, Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe kulture in okolja, Marezige, Založba Annales© Soizdajatelji: Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko; Nova univerza, Evropska pravna fakulteta; Nova univerza, Fakulteta za slovenske in mednarodne študije; Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta Elektronska izdaja Finančna podpora: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Knjiga je nastala v okviru raziskovalnega projekta Kultura spominjanja gradnikov slovenskega naroda in države (J6-9354), ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 82132483 ISBN 978-961-6732-48-2 (Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, PDF) 2 Dvorana Generalne skupščine OZN. Wikimedia Commons Vsebina Nagovori: 5 Borut Pahor: O enotnosti 7 Janez Janša: Stali smo in obstali. Še vedno stojimo. In bomo tudi v prihodnje. 9 Darko Darovec & Dimitrij Rupel: Prolegomena Zgodovinski uvod: 11 Igor Grdina: Slovensko samooblikovanje I. 19 Stane Granda: Slovensko samooblikovanje II. 37 Darko Darovec: Slovensko samooblikovanje III. Slovenski izvorni junak Martin Krpan Osebnosti, dosežki, izzivi slovenske države: 53 Peter Jambrek: Trideseta obletnica rojstva slovenske države in ustave 65 Ernest Petrič: Vstop Slovenije v OZN 71 Dimitrij Rupel: 30 let slovenske zunanje politike (1990–2020) 97 Marko Novak: 30 let izvršilne in zakonodajne oblasti države Slovenije 105 Jernej Letnar Černič: Sodstvo 111 Mihael Brejc: 30 let slovenske javne uprave 121 Anton Travner: 30 let slovenske policije 131 Tomaž Kladnik: Slovenska država in njene oborožene sile 145 Matej Avbelj: Slovenska država in izobraževalni sistem 151 Polona Tratnik: Kultura, sestra Pepelka 157 Brane Dobnikar: Zdravstveno varstvo v 30 letih samostojne Slovenije 169 Janez Malačič: Prebivalstvo Slovenije v času samostojne slovenske države 179 Marko Štrovs: Socialna politika Slovenije po osamosvojitvi 197 Anton Stres: Naporna prizadevanja za svobodo vere 205 Matevž Tomšič: Četrta veja oblasti – ena najbolj nevralgičnih točk postkomunistične Slovenije 211 Jure Zupan: Mala inventura Slovenije 217 Tomaž Zalaznik: Gospodarska podoba Slovenije po 30-ih letih 225 Emil Erjavec & Maja Kožar: Politično-ekonomski pogled na 30 let slovenske kmetijske politike: od reform do stagnacije 249 Mitja Kaligarič: Stanje narave in njeno ohranjanje. Pogled rastlinoslovca in ljubitelja narave 257 Jasna Potočnik Topler & Marko Koščak: 30 let slovenskega turizma. Marsikaj se je spremenilo, še vedno pa smo turizem ljudje 267 Darko Friš & David Hazemali: Slovenska diaspora v svetu, 1991–2021 275 Gorazd Bajc: Pregled zgodovine slovenske manjšine v Italiji po letu 1991 283 Karl Hren: 30 let neodvisnosti Slovenije in njenih odnosov do Slovencev v Avstriji 289 Andrej Hozjan: Kratek vpogled v položaj slovenske manjšine v Porabju po letu 1991 297 Barbara Riman: Slovenci na Hrvaškem 301 Marjan Horvat: Slovenija in evroatlantske integracije. Normativna in diskurzivna moč Slovenije kot majhne države 309 Viri in literatura 329 O avtorjih 3 4 O enotnosti Pripadam srečni generaciji, ki je bila priča rojstvu lastne države in lahko trideset let kasneje presodi, koliko so se uresničile sanje o njej. Osebno menim, da smemo biti, ob vsej razumni kritiki, nad dosežki njenega razvoja ponosni. Republika Slovenija je danes kot suverena država, po lastni volji v vseh smislih del zahodnega sveta, od političnega do vojaškega. Slovenski jezik je uradni jezik Evropske unije. To je iz zgodovinske perspektive vendar nekaj neverjetnega. Zdi se, da je v naravi našega narodnega značaja, da precej sramežljivo in zadržano cenimo lastne dosežke. Morda je to dobro. Varuje nas pred vzvišenostjo in ošabnostjo. Namesto tega nas vedno znova navdihuje k doseganju visokih ciljev. Slabo je le v toliko, kolikor nam ta skromnost preprečuje neko potrebno nacionalno samozavest in ponos. Kljub temu, da je bila ustanovitev lastne države najpomembnejši in najslavnejši dogodek v narodni zgodovini, ob njenih jubilejih ni mogoče opaziti posebnih fascinacij javnosti s tem. Tudi to je mogoče pripisati našemu zadržanemu značaju. S tega vidika toliko bolj izstopa splošno razumevanje politične in ljudske enotnosti ob ustanovitvi države, ki ima domala mitske razsežnosti. Ni slehernega dvoma, da je ustanovitev lastne države omogočila prav politična in ljudska enotnost. Toda ta ni padla z neba. Bila je plod močnega voditeljstva dr. Pučnika in Demosa, jasnih in osredotočenih ciljev in pripravljenosti ter sposobnosti za sodelovanje vseh političnih sil. Dobro leto pred ustanovitvijo države so bile namreč razlike glede tega odločilnega vprašanja skoraj nepremostljive. Pritisk domačih in mednarodnih razmer, zgodovinska neizogibnost odločitev ter trmasto sodelovanje vseh političnih sil so v kratkem času zgradili brvi in mostove, ki so te razlike premoščale. Mitska razlaga politične enotnosti to spregleda. Skratka, ni res, da je ustanovitev lastne države uspela zaradi enotnosti zato, ker so vse politične sile glede tega imele od začetka enak cilj, temveč zavoljo njihove sposobnosti, da so glede tega vodile dialog in vse bolj poglobljeno sodelovale, v ključnih trenutkih pa nastopile enotno. Tu mislim zlasti na plebiscit decembra 1990 in sklepne ustavno-pravne dokumente junija 1991. To je navdahnilo enotno vojaško obrambo pred agresorjem po razglasitvi samostojnosti, spričo česar lahko osamosvojitev razumemo kot nacionalno spravo par excellence. Za sedanje in prihodnje generacije je izjemnega pomena, da ohranjajo slaven spomin na politično in ljudsko enotnost. Zlasti sedanji in prihodnji politični voditelji pa morajo mitologizacijo enotnosti prepustiti splošnemu čustvovanju, zase pa morajo dobro razumeti pomen sodelovanja in premoščanja razlik, da je do te enotnosti sploh prišlo. Eden od očetov slovenske države, Ivan Oman, je nekaj let kasneje dobro ovrednotil izjemnost takratne politične in ljudske enotnosti, ko je dejal, da upa, da take enotnosti za uveljavitev naših narodnih interesov ne bo več potrebno. K temu dodajam, da pa je za samostojno in zrelo demokratično družbo in državo vselej koristno politično sodelovanje. Tudi to je lahko bolj ali manj iskreno in poglobljeno, pogubno pa je, če izostane in njen prostor zaseda sovražnost in izključevanje. Razumevanje nastanka politične in ljudske enotnosti, ki je botrovala ustanovitvi samostojne in neodvisne države je eden najpomembnejših in lastnih naukov, dragocenih za to in prihodnje generacije. Srečno, Slovenija. Ljubljana, 3. junija 2021 Borut Pahor Predsednik Republike Slovenije 5 Stali smo in obstali. Še vedno stojimo. In bomo tudi v prihodnje. Evropa in še posebej Evropska unija je danes v veliki meri prostor miru in vsaj relativnega napredka, pa si nekateri narodi, ki brez lastne države živijo v njenem osrčju, kljub temu prizadevajo, da bi postali nacija in samostojen subjekt v mednarodni skupnosti. Tudi širše na planetu Zemlja danes obstaja veliko narodov, ki so veliko večji od slovenskega, pa nimajo lastne države, čeprav si jo z nekaj izjemami praviloma vsi želijo. Slovenci smo si pravico do lastne države izbojevali pred tridesetimi leti. V zgodovini vsakega državotvornega naroda obstaja točno določeni čas, ki je omogočil, da je neki narod postal suveren, sam svoj gospodar. Ta čas, običajno vezan na dogodke, ki so omogočili osamosvojitev in postavitev na svetovni zemljevid oziroma mednarodno priznanje, narodi častijo kot nekaj »svetega«. Ta čas je vrednotno središče naroda. Za nas, Slovence je to čas osamosvajanja. Znotraj tega časa, ki se razteza od leta 1987 do leta 1992, posebej izstopa čas plebiscita za samostojno Slovenijo, na katerem smo si Slovenci edinokrat doslej v zgodovini sodbo dobesedno napisali sami. In ta je bila veličastna. Iz tega časa posebej izstopajo tudi dnevi in tedni na vrhuncu vojne za Slovenijo, ki se je dejansko začela maja 1990, ko so nas razorožili. To so bili tedni, dnevi in ure v juniju in juliju 1991, ko je bilo vse na kocki. Samostojna in evropska prihodnost Slovencev, demokratična ureditev, naša vera in postave, blaginja in naša življenja. To so bili dnevi, ko se je leto prej razoroženi narod znova postavil za svoje pravice, razglasil samostojno Slovenijo in se uprl agresiji jugokomunistične armade. V tistih dneh je nekaj odstotkov Slovencev, ki so ob množični podpori slovenskega narodnega in tudi že državljanskega občestva prijeli za vsako razpoložljivo orožje ter se skupaj s civilno obrambo uprli peti tehnično najmočnejši vojski v Evropi, s svojim pogumom doseglo nemogoče in izpisalo končno dejanje prehoda v narod z lastno državo. Pogum Slovencev je takrat občudoval ves svet. Slovenci po svetu so kot eden stopili na ulice svetovnih prestolnic, zasuli vlade s pismi in pozivi ter podprli boj svoje domovine proti goljatu. Kljub nasprotovanjem osamosvojitvi v delu leve politike je bil narod enoten. Enoten kot še nikoli prej in zelo pogumen. To so bile svete ure, to je bila visoka pesem slovenskega naroda. Vstali smo in obstali. Po 30 letih še vedno stojimo. Ponosni in suvereni. In stali bomo tudi v prihodnje. Ljubljana, 6. junija 2021 Janez Janša Predsednik Vlade Republike Slovenije 7 Prolegomena Če upoštevamo podatke slovenskega statističnega urada, 30 let v življenju posameznega prebivalca Slovenije pomeni danes povprečno 38 % življenjske dobe. Pri tem kaže poudariti, da se je povprečna starost umrlih v Sloveniji v zadnjih 30 letih zvišala kar za devet let (z 69 na 78 let), kar gre pripisati prej izboljšani kakovosti življenja kot pa napredku znanosti in zdravstva, ki sta vsekakor le zelo pomemben del javne blaginje. Primerjave »življenja« posameznih skupnosti z življenjsko dobo posameznikov v mnogih naših predstavah skoroda nezavedno uidejo v večnost. Morda je to celo nujni in sestavni del oblikovanja posameznikove družbene pripadnosti. Vendar če se ozremo v preteklost, lahko spoznamo, kako pravzaprav kratkega veka so bile posamezne skupnosti, jugoslovanska na primer ni dosegla niti današnje povprečne starosti umrlih v Sloveniji. Življenjska doba posameznih (državnih) skupnosti je odvisna od vrste notranjih in zunanjih okoliščin in ne zgolj od njenih članov. Pa vendar velja, je veljalo in bo veljalo, da obstoj posameznih skupnosti temelji v veliki meri na njeni sposobnosti usklajevanja medsebojnih hotenj in vizij med posamezniki in njihovimi interesnimi skupinami. Zato je namen te publikacije, posvečene 30. obletnici slovenske države, poleg ozaveščanja zgodovinskih okoliščin, ki so privedle do (samo)oblikovanja svojstvene slovenske nacije, predvsem kritičen pretres poglavitnih družbenih dejavnikov, ki so sooblikovali slovensko družbo v dobi samostojne države. Želeli smo si knjigo o dosežkih države, kot jih izbrani avtorji vidimo po tridesetih letih njenega obstoja, knjigo, ki bo namenjena širši javnosti, še zlasti mlajši generaciji, ki doslej morda ni imela možnosti pregledati oziroma oceniti pomena in celote dosežkov slovenske državnosti; ki je morda prezrla ali podcenjevala njene pomembne dosežke. Po drugi strani je trideseta obletnica dobra priložnost za celovit, zbran pogled. V tridesetih letih smo se nekoliko odmaknili od čustvenih pogledov, romantičnega zanosa, nesporazumov in predsodkov, ki so spremljali nastanek države. Avtorjem, ki se jim na tem mestu prisrčno zahvaljujeva za ves vloženi trud, smo tako priporočili osredotočenost na glavne dogodke in najbolj pomembne dosežke, na tiste podatke, ki so najbolj značilni in po možnosti nesporno veljavni. Glede osebnosti, strank in politik smo v programskem odboru priporočili zadržanost in pravičnost, zato da bo publikacija zbudila čim širše zanimanje in odobravanje zaradi pretehtanih, po možnosti nepristranskih ocen. Manj kot tisto, kar naj bi bilo, nas je vodilo tisto, kar se je dejansko zgodilo in kar je oblikovalo širše premike v državi in v njenem razmerju do zunanjega sveta. Urednika le upava, da smo se s knjigo 30 let slovenske države v teh prizadevanjih čim bolj približali izraženim pričakovanjem. Maribor – Ljubljana – Čentur, 7. junija 2021 Darko Darovec Dimitrij Rupel glavni urednik odgovorni urednik 9 IGOR GRDINA Slovensko samooblikovanje I. Ponekod človeške skupnosti oblikujejo države, utegne biti raztrgan na razne tvorbe in med seboj do drugod je obratno. Za vse primere veljavnega pravila klanja sprte razrede; gospodarsko in politično je morda ni. Pa tudi skupnosti, ki oblikujejo države, imajo za zraščen v skupne sestave z drugimi narodi; kaj dela, da seboj zelo različne poti: temeljne sredotežne silnice se vendar loči od njih? Kaj spaja Angleža iz Londona z nekaterih izhajajo iz politike, drugih iz jezika, tretjih Angležem iz Nove Zelandije, Francoza iz Normandije iz zgodovinske usode, četrtih iz različnih kombinacij s Francozom na Vražjem otoku, porenskega kmeta z teh – pa tudi drugih – dejavnikov. Čas je z dolgotraj- vojvodinskim Švabom, z nemškim naseljencem v Zdru- nimi procesi, vendar neredko tudi s hipnimi prelomi ženih državah, v Rusiji, v Južni Ameriki? Kaj dela, da usmerjal, prekinjal, povezoval in združeval identitetne smo eno; mi tukaj in oni tam, ob Soči in Zili in Dravi, in pramene, ki so bili zelo različnih ravni. Nikoli se vsi še drugod po svetu, v westfalskih in lorenskih rudnikih, ljudje na določenem prostoru niso opredeljevali samo ob Michiganskem jezeru in v kanadskih gozdovih? Kaj na podlagi ene značilnosti. Tako življenje posamezni- dela, da smo isto, da smo mi: Slovenci, slovenski narod? ka kakor skupnosti je mnogoplastno: ni premica, tem- Marsikaj, poreče kdo. Vendar: kolikorkoli je tega več dinamičen in zdaj bolj ter drugič spet manj odprt marsičesa, vse lahko izpremeni, vse lahko mine in prostor. Ljudi različnih časov v njem druži identitetna izgine, dokler nam ostane naš jezik. Ker smo ga imeli, kontinuiteta, ki jo je mogoče pri pogledu v vzvratno zato smo. Dokler ga bomo imeli, toliko časa bomo. Iz ogledalo razumeti kot razvojno, ne kot petrificiran njegove moči smo živeli in bomo živeli, ne samo v zmi- nabor lastnosti, značilnosti in predstav. slu političnih programov, ki jih čas piše in briše, ampak Pesnik, pisatelj in prevajalec Vladimir Levstik je v v neskončno višjem zmislu duhovnega in nravstvenega januarja 1934 objavljenem antologijskem eseju Po- obstajanja, v najresničnejšem zmislu večne naloge, da slanstvo besede pregnantno povzel slovensko izkušnjo nosimo z ostalim človeštvom vred svoj delež doživljanja narodne skupnosti, ki temelji na jeziku. Slednji pač in spoznavanja, dela in borbe, ustvarjanja, trpljenja in omogoča komunikacijo med ljudmi brez posrednikov zmagoslavja ter z ostalim človeštvom vred osvojimo in in torej najbolj avtentično zagotavlja tako ekspresijo bratsko oddamo svoj delež luči. človekovega imaginarija in idearija kakor tudi njuno razumevanje pri drugih. S tem je omogočena inte- O časnost premagujoči nadgeneracijski kontinuite- rakcija, ki ustvarja skupnost. Ko je Levstik pisal svoj ti, ki zmerom prežema hkrati v inovacijo razprti jezik veliki tekst, je bil čas velike krize zavesti, saj se je – njegov del so tudi stoletja nespremenjena imena v jugoslovanski državi leta 1929 inavguriral oster geografskih realitet –, je Levstik zapisal: unitaristični kurz. Še več: bil je vsiljevan in njegovo nesprejemanje je človeku lahko nakopalo mnoge Beseda, mati dejanja, je delala narode bogate z sitnosti. Poprejšnja skupna nacionalna država Srbov, duhom in zlatom; beseda je trgala spone nevednosti, Hrvatov in Slovencev bi morala v skladu z vizijami lomila jarem zatiranja, gradila barikade, nosila prapor kralja Aleksandra Zedinitelja postati zibelka enega politične, socijalne, verske in duhovne svobode ter – jugoslovanskega – naroda. Levstik pa je takšnemu kazala iz vsake sedanjosti pot v lepšo, pravičnejšo, scenariju kljub jugoslovanskemu patriotizmu, zaradi plemenitejšo prihodnost. Sladka beseda materinih ust katerega je bil med prvo svetovno vojno preganjan, je dramila v življenje vse milijarde ljudi od prvega do nasprotoval. V času, ko je oblast ukazala trgati iz beril današnjega dne, vodila njih otroške korake, jim vce- Cankarjeve misli o raju pod Triglavom, Oton Župančič pljala čednost, vero, ljubezen in voljo do dobrega, in pa je podvomil o usodni navezanosti svojih rojakov na nadaljevala svoje delo v ustih učiteljev in voditeljev in v jezik, je pisatelj o ladji – Noetovi barki – slovenske be- človekovih lastnih ustih, kadar je dorasel nalogi, ki ga je sede demonstrativno dejal: »[N]ikoli, za nobeno ceno, čakala na njegovem življenjskem poprišču. […] nikomur in ničemur na ljubo ne more biti govora o Kakor si ne more nihče izbrati očeta po svojem oku- tem, da bi zgrnila jadra.« Še prej pa je ekspresivistično su, tako si ne more nihče svobodno izbrati jezika; vsak temeljito in komunikacijsko prepričljivo razložil nelo- ga od nekdaj ima, zmerom istega, zakaj jezik njegovega čljivo povezanost med njo in skupnostjo ljudi, ki se je naroda ostane tudi zatajen še njegov. Nasledstvo pred- vkrcala nanjo: nikov utriplje v nas; v vseh svojih telesnih in duševnih osnovah smo produkt bivših rodov, ki so nam obenem z Rasno utegne biti narod zlit iz različnih prvin; ritmom svojih usod, svojega mišljenja in čutenja, svojih njegova zgodovinska pota utegnejo biti posledek tuje nagnjenj in strasti prav gotovo zapustili tudi neke dedne volje, naključja in drugih vplivov, ki niso z njegovim posebnosti v izražanju samega sebe. Okolica jezika, ki najnotranjim bistvom v nobeni nujni zvezi; socialno je pomagal ustvarjati naše očete, kakor so ga tudi ti od 11 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE rodu do rodu ustvarjali in hranili v ustih, nas zajame v dokazov o povezovanju jezika in naroda. Češki kralj samem trenutku našega rojstva in nadaljuje svoje tisoč- Otokar II. Přemysl je leta 1278 s posebnim pismom letno delo tako rekoč na istih, pripravljenih tleh. Njegov pozval Poljake, naj mu pomagajo v boju z rimskim zaklad prehaja v nas iz ust vseh, ki z njimi najprisrčneje kraljem Rudolfom. Slednji se – tako je pojasnil monarh živimo, in se utrjuje ob doživljanju in izkušanju vsakega iz Prage – opira na moč Tevtonov, ki imajo »nenasitna dne; na koncu našega življenja nam je ta jezik kakor žrela« in »izprijene roke«. »Zlati« kralj je svoj poziv živa simfonija osebnih in skupnih usod, osebnega in tudi primerno motiviral: zapisal je, da je po dolgem skupnega gorja in sreče, odraz pokrajin, ki so bile naš preiskovanju ugotovil, da sta mu narod Poljske in dom, okus kruha, ki smo ga jedli, in vina, ki smo ga njegov govor najbližja oziroma najsorodnejša. Nemci pili; njegova prva, odločilna posvetitev je pa skrivnostni so bili leta 1278 za češkega vladarja in njegove rojake zakrament, ki smo ga sprejeli iz materinih žil in prs, ta le zlo prinašajoči tujci. Pa tudi v obratni smeri je bil nezatajljivi blagoslov, ki dela, da je naš jezik po krvi naš občutek nelagodnosti močan. Značilno pričevanje o in da nam ga noben drug jezik ne more nadomestiti, ne tem najdemo v Saškem zrcalu. V omenjenem zakoniku tebi, ki zdaj živiš, ne tvojim potomcem, dokler se ga ne piše, da češki kralj ne more voliti nemškega oziroma napijo iz istega vira, enako težkega od minulosti! rimskega kralja – ker je tujec. Za nacionalna nasprotja v srednjem veku je tudi značilna Dalimilova kronika, ki Zastavlja se vprašanje, v kolikšni meri je bila je nastala na začetku 14. stoletja. V njej stoji zapisano, sugestivna Levstikova razlaga historično točna. Da je da bo »tuj jezik [češki deželi] prinesel pogubo«. Poro- koreninila v zelo starih in civilizacijsko vplivnih ra- čilo o knezu Oldřichu, ki je ena bolj znanih epizod v zumevanjih povezanosti jezika in rodu, je očitno. Že tem odličnem spomeniku srednjeveškega pismenstva, na začetku Biblije je namreč mogoče srečati to misel je ohranilo celo vest, da se je omenjeni velikaš raje oziroma logiko. V Genezi tako beremo: »Njihovi po- poročil s češko kmetico kakor z nemško cesarico. Med tomci so se razdelili kot narodi po otokih in deželah, motivi za to je tudi želja, da bi razumel svoje otroke. vsak s svojim jezikom, po svojih rodbinah in narodih.« Dalimilova kronika postavlja celo generalno pravilo: (1 Mz 10,5) Malo naprej tudi stoji zapisano: »Glej, vsakdo hrepeni po svojem jeziku. Slednji je očitno eno ljudstvo so in vsi imajo en jezik.« (1 Mz 11,6) pojmovan kot skrinja identitetne zaveze. Vzporednost med izrazom in tistimi, ki ga uporabljajo, Dojemanje jezika kot značilnosti naroda je potem- je v Bibliji na več mestih popolna. takem starodavna in izpričana v tekstih različne vrste. Zato ne preseneča, da se v srednjem veku marsikje V imaginariju in ideariju ljudi judovsko-krščanskega srečuje enačenje jezika in ljudi, ki ga govorijo. Žitje civilizacijskega kroga je bila brez dvoma čvrsto zako-Konstantina, ki ga je po vsej verjetnosti napisal še nje- reninjena. Za marsikoga celo samoumevna. gov brat Metodij, imenuje svetega moža za »prъvago Takšno razumevanje je vsebovano tudi v besedni nastavnika i učitelę slověnьsku jazyku«. Mišljeni so zvezi materin(ski) jezik. Značilno je slednja pri seveda njegovi govorci. Tem je mogoče biti učitelj, ne Slovencih izpričana že v 16. stoletju – pri Andreju pa jeziku samemu. In tudi nadaljevanje je v znamenju Savincu, ki je poskrbel za to, da je luč sveta zagledal takega pojmovanja. Ko pride do disputa v Benetkah, Trubarjev prevod Luthrove Hišne postile. In v ba- zagovornikom doktrine o dopustnosti čaščenja Vse- ročni dobi je bilo podobno. Polihistorski duhovnik mogočnega zgolj v hebrejščini, grščini in latinščini Janez Ludvik Schönleben je v svoji izdaji lekcio- Konstantin Filozof nasprotuje z besedami: »Mi pa narja (1672) bralcu – dejansko poklicnemu sobratu mnoge narode [rody] poznamo, ki so vešči v knjigah – pojasnil, da se piše po običaju rodu, govori pa in Bogu namenjajo slavo vsak v svojem jeziku.« po šegi pokrajine. Slovenski knjižni jezik se je tedaj Tudi v poznejših stoletjih najdemo nedvo(u)mna zlasti zaradi raztresenosti župnij Ljubljanske škofije pričevanja o tem, da so ljudje in njihov izraz v imagi- po Kranjskem, Štajerskem in Koroškem uporabljal v nariju prebivalcev srednjega veka neločljivi. O Turkih več deželah, ki so sicer ljubosumno varovale vsaka glagoljaški pop Martinac v drugem Novljanskem svoje tradicije. Posebej pomembno je, da je učeni breviarju, ki je nastal leta 1495, pravi: »I obujmši vsu posvečenec razumel, kako zelo je tudi knjižni jezik Grčiju i Bulgariju, Bosnu i Rabaniju [tj. Albanijo], na- navezan na nadgeneracijsko verigo. Pri govorje- legoše na jazik hrvatski[.]« Osmani so seveda napadli nem, ki se je prenašal od ust do ust, je to seveda govorce slednjega. A jezik je bil metonomija zanje. bilo očitno. Knjižni jezik pa nikoli ni zgolj zapis Predstavni svet poročil historiografskega značaja slišanega. To dokazujejo že zgodnjesrednjeveški se torej marsikje prav nič ne razlikuje od bibličnega. Brižinski spomeniki, v katerih je bil rešen prvi slo-Pa tudi politika je v srednjem veku zapustila dovolj venski pravopisni problem – tj. zabeleženje zvene- 12 IGOR GRDINA: SLOVENSKO SAMOOBLIKOVANJE Vladimir Levstik (1886–1957), avtor slike Viktor Kunc, okoli leta 1910 (Wikimedia Commons). čnostne premene. Avtor je v besedi »detd« markiral pisci napačno pripisujejo odkritje in konceptualizaci- tako imenovalniško zvočno stanje (t) kakor tisto v jo takšnega dojemanja. Johann Gottfried Herder, ki je odvisnih sklonih (d). Zapisana celota je dejansko za najpristnejši izraz človeških skupnosti štel duhovno izrazila paradigmo, ni pa popolnoma odgovarjala kulturo – zlasti ljudsko poezijo – v njenem tipičnem nobeni konkretni izgovorni situaciji. Tu je videti idiomu, je dejansko le prevedel že prej obstoječe razu- zavest, da je knjižni jezik veliko več kakor le zapis mevanje v miselno in besedno gramatiko nove dobe. govora. Takšno razumevanje je mogoče zaznati Res pa je, da sta za človeka jezikovna in narodnostna tudi kot temelj vnovičnega objavljanja Bohoričeve pripadnost med mnogimi identitetnimi prameni tedaj slovnice v 18. stoletju – pri o. Hipolitu Novomeškem postali pomembnejši, kakor sta bili poprej. Pri tem so (1715) in celovških jezuitih (1758). Tradicija se je imeli Herder in drugi (pred)romantični nadgrajevalci tedaj ohranjala ne samo misli »razsvetljevalca v praksi, temveč tudi na razsvetljenstva« Johanna ravni teorije. Georga Hamanna veliko Potemtakem ni nič vlogo. Vendar pa ne gre čudnega, da v 18. stoletju spregledovati niti vpliva pri polihistorju Janezu pojava šole za vse in Žigi Valentinu Popoviču, vsakogar v habsburški mo- ki je kot prvi predavatelj narhiji: pouk je za njenimi nemškega jezika na mejniki moral potekati v dunajski univerzi že stal različnih idiomih, katerih na pragu moderne lingvi- meje se niso pokrivale s stike in njene sistematike, političnimi oziroma uprav- najdemo vzporednost pri nimi. Identitet ob vpeljavi navajanju imena ljudi in državno dirigiranih mo- jezika. O rojakih v svojem dernizacijskih procesov ni najpomembnejšem delu, v bilo mogoče politizirati v Untersuchungen vom Me- skladu s centralizacijskimi ere (1750), značilno pravi: interesi državnega centra. »Meine Landesleute, die Kmalu – v času napole- vierterzillerischen Win- onskih vojn – pa se je razu- den, nennen sich Slowenzi mevanje zvez med jezikom und ihre Muttersprache to in njegovimi govorci radika- Slowensko.« Popovič, ki je liziralo. Vzniknile so razlage, pri svojem naravoslovnem da gre v tem primeru za raziskovanju izhajal iz determinizem. Genetično- pretresa stvarnega stanja, -kavzalno mišljenje je pač je tudi pri tematizaciji skušalo biti konsekventno lingvističnih vprašanj iz- in s tem nuditi oporo pre- hajal iz enakega temelja. bivalcem negotove dobe. Njegovo poročilo je zelo Johann Gottlieb Fichte je pomembno, saj dokazuje, celo prišel do sklepa, da da je moderna samoozna- jezik bolj oblikuje ljudi ka Slovencev obstajala v kakor ti njega. To je bil ljudskem govoru. To pa je bilo le tri leta zatem, ko seveda zelo dosledno izpeljan generalizacijski sklep, je prekmurski protestant Mihael Sever v Rédu zveli- filozofova misel pa je v prvi vrsti opozarjala, da je csánsztva (1747) rojake, ki jim namenja svoje delo, v izraznih instrumentih tudi določen pogled na svet izrecno označil kot »narod« – se pravi z besedo, oziroma njegovo razumevanje. Takšna konceptua- ki opozarja na njihovo genetično povezanost in je lizacija razmerja med jezikom in njegovimi govorci izpričana že v Brižinskih spomenikih. dejansko ni bila čisto nova, saj je bilo že dolgo znano, Dovolj je dokazov, da se povezovanje jezika in na- da prevodi iz enega idioma v drugega ne morejo biti rodnosti na Slovenskem, v slovanskem svetu in drugod povsem adekvatni. Jezikovni posredovalci so bili od najde že v dobi pred (pred)romantiko, ki ji sicer mnogi vsega začetka bolj ali manj pošteni izdajalci. 13 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Janez Nepomuk Primic (1785–1823), Abezeda sa Şlovénze (Wikimedia Commons). Seveda pa Fichtejev način mišljenja ni bil splošno najmanj Kranjsko, Spodnjo Štajersko in Trst. Leta 1557 sprejet: starinoslovec Richard Knabl je, denimo, po- pa Trubar v nemškem posvetilu k prevodu prvega dela skušal študente teologije v Gradcu še v drugi polovici Nove zaveze tudi dovolj natančno opiše obseg jezika, 19. stoletja prepričati, da Slovenci vse do Janeza Nepo- v katerega preliva Božjo besedo. Pravi: muka Primica – se pravi do dobe francoske revolucije in njenega dediča Napoleona – sploh niso obstajali. In Pri tem prevajanju sem se potrudil glede besed za njegovo dogmatično glavo ter trabante, ki so se po- in sloga, da bi ga utegnil z lahkoto razumeti vsak zneje vrteli okoli nje, ni bilo prav nič pomembno, da Slovenec, bodisi Kranjec, Spodnještajerec, Korošec, so imeli učeno kulturo v svojem jeziku že v srednjem Kraševec, Istran, Dolenjec ali Bezjak. veku. Prav tako jim nič ni pomenilo Popovičevo raz- Dve leti prej so v posve- meroma zgodnje poročilo tilu k Trubarjevemu prevo- o usklajenosti identitetnih du Matejevega evangelija oznak v njej in v krogu med govorci slovenščine preprostih ljudi. Brez tega našteti tudi »Krovati«, ven- bi po odpravi cenzure in dar je ta tekst podpisan: uvedbi parlamentarizma v »Vaši služabniki inu bratje habsburški monarhiji pač V. T.« Da prva od obeh ne moglo biti množične kratic pomeni Vergerija, akcije podpisovanja peticij je ob tako postavljenih za oblikovanje Zedinjene besedah jasno, saj je bivši Slovenije v statusu kralje- koprski škof in papeški vine. Ker podpora zanjo ni nuncij zagovarjal misel, bila povezana z zahtevami da je treba v Jugovzhodni po odpravi fevdalizma, je Evropi slediti zgledom iz jasno, da je zares šlo samo Italije in z Iberskega po- za strinjanje z narodnopo- lotoka ter objavljati knjige litično zahtevo. za kar najširši prostor. V Zastavlja se torej vpra- tekstih, ki so prišli zgolj šanje, kdaj se ob mnogih izpod Trubarjevega peresa, drugih identitetnih prame- pa Hrvatje niso navedeni nih pojavi tisti, na katerem med govorci slovenskega temelji skupnost Slovencev jezika. Reformator je 8. – tako v duhovnem kot pro- marca 1560 v pismu voj- storskem smislu. Čisto jasno vodi Krištofu Württember- je ta v obeh conah artiku- škemu celo izrecno zavrnil lirana že v 16. stoletju. V misel o tem, da bi lahko Trubarjevem opusu je mo- njegove spise ocenjeval goče najti pojem »sloven- kak Bezjak, Hrvat, Čeh ali ska dežela«. Ta formulacija Poljak; to lahko stori le je izpričana v reformatorje- kdo iz vrst Kranjcev, Spo- vem drugem katekizmu, ki dnještajercev, Korošcev je izšel leta 1555. Sočasno in Istranov ali človek iz se v njegovih poslanicah (nekdanje) Slovenske pojavlja tudi nemški ustreznik »Windischland«. Ta marke. Kot neustreznega presojevalca reformator oznaka je uporabljena v Trubarjevem pismu tedanjemu tedaj poimensko omenja v Zagrebu rojenega tvor- vodilnemu züriškemu teologu Heinrichu Bullingerju z ca besede enciklopedija Pavla Skalića. To pomeni, dne 13. septembra 1555. Iz reformatorjeve poslanice da Trubar prostora onstran Sotle ni dojemal kot je tudi razvidno, da »Windischland« obsega prostor, matičnega ozemlja jezikovne skupnosti, za katero ki ni zamejen z obstoječimi političnimi mejami. Tru- je pisal in prevajal. bar namreč pravi, da je v njej pridigal 17 let. Pojem Sedaj se moremo vprašati, ali je Slovence kot »slovenska dežela«/»Windischland« potemtakem obsega skupnost, ki jo je Andrej Savinec leta 1595 razu- 14 IGOR GRDINA: SLOVENSKO SAMOOBLIKOVANJE Spomenik Primoža Trubarja (1508–1586), v Ljubljani v Trubarjevem parku (kipar Fran Berneker, beli marmor, 1910) (Wikimedia Commons). mel kot »folk« – to besedo pa je Megiser razložil Na to pa kažejo tudi v srednjem veku oblikovana tudi z latinskim pojmom »natio« –, v življenje pri- geografska imena. Ob potrebi ločevanja z enako po- klicalo reformacijsko gibanje, za katerega je ime- imenovanimi kraji drugih ljudi se je pri njih pojavil lo poseben pomen vodilo svetega Pavla iz pisma pridevnik slovenski oziroma v nemščini »windisch«. Rimljanom Vsak jezik bo slavil Boga (Rim 14,11). To zadaja smrtni udarec misli o tem, da so bile na ju- Pozorno branje virov na tem mestu onemogoča od- govzhodu (Svetega) Rimskega cesarstva izoblikovane govoriti s pritrdilnico. Trubar je namreč ime Slovenci in utrjene identitete različnih slovanskih ljudstev. Ob zapisoval na dva načina, srečevanju z nemškim z j-jevskim elementom svetom je tako na Ko- na mestu jata in brez roškem kakor na Štajer- njega. Če bi si oznako skem in Kranjskem skozi izmislil, bi jo najbrž mnoga stoletja izpričana pisal enotno; seveda bi enotna etnična oznaka. tudi ne moglo biti vpliva To ne bi bilo mogoče, če žive govorice. Varianta bi v različnih ozemelj- z j-jevskim elementom skih enotah (kneževini, pa je gotovo dolenjska. grofiji, vojvodini, deželi) Očitno je bila rabljena obstajalo več ljudstev – kar zaradi imena do oziroma identitet. Še po- 15. stoletja obstoječe sebej zanimiv primer je marke, ki je vsebovalo Slovenj/Slovenski Gra- pridevnik slovenska, ni dec. Mesto ob Mislinji niti malo čudno. Tudi je bilo do 15. stoletja na Trubar je vedel zanjo. Koroškem, njegov nem- Pri tem pa je po- ški »par« pa na Štajer- membno še nekaj: nem- skem. Kljub umeščenosti ška oznaka »windisch« v različni ozemeljski gotovo ni bila ustreznik enoti se označevalna za dandanes rabljeni razlika med krajema ni pridevnik slovanski. Za izpeljevala iz imena voj- Čehe in naselja v njihovi vodine oziroma dežele, dovolj razsežni deželi temveč je bil en Gradec se po času nastanka štet za bavarskega, drugi Psevdofredegarjeve kro- pa za slovenskega. Prav nike (7. stoletje) – kot je to ime je najčvrstejši opozoril že Fran Ramovš žebelj v krsto ideji o – ni rabila (razen v enem več slovanskih ljudstvih primeru, ko je šlo za ko- v vzhodnoalpskem pro- lonizacijo od drugod). storu. Jasno je, da gre To pomeni, da nemški v primeru omenjenih pridevnik »windisch« mest za etnični red ni označeval Slovanov označevanja: Bavarski kar navprek, temveč Gradec (Bayrisch-Grätz) le nekatere od njih. pač ne more izhajati iz Pri njihovi natančni poimenovanja jezika. opredelitvi pa je nespregledljivo pomemben Pomembno pa je še nekaj: Koroška in druge kontekst – kakor v primeru nekdanjih Hazarov v vojvodine na jugovzhodu srednjeveškega (Svetega) današnji Južni Rusiji in tistih, ki dandanes bivajo Rimskega cesarstva niso bile plemenske. Bavarska, v Afganistanu in sosednjih predelih. Kadar se je Frankovska, Švabska in Saška ter na zahodu doda- izraz »windisch« nanašal na ljudi oziroma prostor na Lotaringija pa so bile. Leta 976 v teritorialno na jugovzhodu (Svetega) Rimskega cesarstva, je vojvodino povzdignjene Koroške oziroma njene označeval Slovence. prednice Karantanije pač ni izoblikovalo ali je 15 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Slovenski polihistor Janez Žiga Valentin Popovič (1705–1774), botanik, filolog, univerzitetni profesor (Wikimedia Commons). Anton Tomaž Linhart (1756–1795) v zbirki portretov cesarja Franca I., hrani Slikovni arhiv Avstrijske nacionalne knjižnice na Dunaju (Wikimedia Commons). poseljevalo posebno pleme. Samostojni razvoj in Spodnjo Panonijo. Prebivalci obeh pa se označu- kneževine/grofije/vojvodine/dežele bi v daljšem jejo s skupnim imenom »Sclavi«. Za Karantance je v časovnem razdobju nemara vodil do njega, ven- Konverziji vsekakor nedvo(u)mno sporočeno, da jim dar so bila pota zgodovine drugačna. Do pripadajo. prekinitve etnične povezanosti prostora Iz jeseni srednjega oziroma zore no- v porečju zgornje Drave s širšim vega veka je zelo zanimivo sporočilo, okoljem nikoli ni prišlo. Tako je ki ga je v svoji avtobiografiji zapustil koroški vojvoda tudi v visokem Christoph von Thein, ki je živel v srednjem veku, kakor poroča drugi polovici 15. in v začetku Otokar Štajerski (iz Gaala), 16. stoletja. Za Krško pravi, da ostal »windische herre«, tj. je »in Windischen landt«, ne slovenski gospod. Karantanci pa, denimo, na Kranjskem, če- so bili prebivalci politično prav so Habsburžani slednjo organizirane ozemeljske enote ravno v tistem času močno – kakor tudi Karniolci, ki se poenotili. Thein je razmere enkrat omenjajo v Frankovskih na jugovzhodu Svetega Rim- državnih analih. Za deželo sle- skega cesarstva dobro poznal, dnjih pa je Pavel Diakon jasno saj je bil v njihovi službi. Prav povedal, da je »patria Sclavo- tako je pomenljivo, da upora- rum«. Znameniti langobardski blja pojem »Windisch landt« pisec v svoji Zgodovini potem- na enaki ravni kakor Ogrska in takem omenja Karniolo, vendar Hrvaška. V istem časovnem oknu v njej naseljenih ljudi ne imenuje pa je bila tudi Koroška označena po njej. Po njegovem poročilu v tej za »ain rehts Windisch Landt«. Jakob ozemeljski enoti bivajo Sclavi. Tako Unrest je v eni od svojih kronik celo pa Konverzija Bavarcev in Karantancev poudaril, da je to potrdil zadnji cesar iz imenuje prebivalce prostora severno od Karni- saške dinastije – Henrik (II.) Sveti, ki je vladal v ole – vendar ne vseh. Maravi – tj. Moravci – so od prvi četrtini 11. stoletja. njih jasno ločeni. Seveda pa tudi Bavarci. Oznaka Če k vsemu temu pridamo še dejstvo, da je v po- Sclavi torej v Konverziji ne meri na vse Slovane, znem srednjem veku izpričana tudi Marina Slovenka temveč le za nekatere od njih. iz Dekanov, že v 14. stoletju pa je v Piranu srečati Kar nekaj srednjeveških virov izpri- Jurija, ki se imenuje »Sclauegna« – na kritič- čuje ožjo povezanost prostora na nem mestu je e-jevski refleks za jat, ne jugovzhodu (Svetega) Rimskega zahodnoslovanski a-jevski –, je slika cesarstva tudi pozneje. Med njimi dovolj jasna. Oznaka Slovenci in zavzema posebno mesto notar z njihovim imenom zaznamovan Burkhard, ki je leta 1161 med prostor brez dvoma obstajata drugim zapisal: »Pertransiens že pred Trubarjem. Jasno je Karinthiam, Carniolam, tudi, da se ne nanašata na vse Istriam, duas marchias, alias Slovane in njihovo ozemlje. partes Sclaueniae usque in Thein namreč povsem jasno Ungariam predicans man- razlikuje hrvaško deželo od datum expeditionis militiam slovenske. Podobno pa je tudi simulque pecunie presidium v drugih virih. Ko je ob koncu imperatori collegi.« Poročilo, ki 16. stoletju Matija Trost v latin- je bilo namenjeno opatu Nikolaju skih verzih slavil Trubarja in ga v porenskem Siegburgu, uporablja predstavil kot v vsem primerljivega podobno terminologijo kakor Konver- z Luthrom – le da je drugi zaslužen za zija Bavarcev in Karantancev iz 9. stole- Nemce in njihovo domovino, prvi pa za tja. V tem znamenitem spisu se namreč navaja, Slovence ter prostor, na katerem bivajo –, je le da je bil (pokrajinski) škof Deoderik poveden »in nadaljeval razumevanje, izpričano že v starejši tradi- Sclaviniam«. Slednja je zaobsegala vsaj Karantanijo ciji. In prav tako je v pojmovnem svetu Valvasorjeve 16 IGOR GRDINA: SLOVENSKO SAMOOBLIKOVANJE Ustoličevanje koroških vojvod. Ilustracija v Avstrijski kroniki 95 gospostev Leopolda Stainreutherja (1340–1385) (Wikimedia Commons). Slave samoumevno, da se pri tematizaciji kranjske zgodo- vine poroča tudi o dogaja- njih na Koroškem – vključno s slavnostnim umeščanjem tamkajšnjih vladarjev. Politične meje niso bile ne etnični plotovi ne edini viri teritorialnih oznak. To dokazujejo tudi viri, ki ne izhajajo iz historiografske in (u)pravne sfere. V začetku 16. stoletja je na sliki tedaj zelo čislanega slikarja Bern- harda Strigla zapisano, da so kartuzije Žiče, Jurklošter in Bistra v Sclavoniji. To pome- ni, da je v umetnikovem ima- ginariju, ki se je oblikoval ob pojmovanjih reda, katerega samostane je upodabljal, ob- stajalo skupno ime (najmanj) za del Štajerske in Kranjske. Podobno sliko dajejo tudi nekateri drugi viri, ki so nastali v zvezi z delovanjem menihov, zavezanih nomenklature. V razsvetljenski dobi je bilo to vodilom sv. Bruna. posledica uveljavljanja novih koncepcij, teorij in Nič manj pomenljiva ni Nova pesem o kranj- kategorialnega aparata. skih kmetih iz leta 1515, ki je povsem drugačne – V zvezi z intelektualno revolucijo 18. stoletja je landsknechtovske – provenience. Na letaku z njo prišlo do nove sistematizacije znanja, za katerega so ohranjene najstarejše slovenske tiskane besede, uveljavitev je bil na Slovenskem najbolj zaslužen zaradi česar je pozneje postala znamenita. A za Anton Tomaž Linhart. Svoje rojake je pojmoval kot zgodovino je enako pomembno tudi označevanje del – a poseben, prepoznaven in historiografsko kmetov, ki so napadli stanovsko vojsko pri Celju, opisljiv – Slovanov, o katerih je sicer na splošno kot kranjskih. Ni znano, da bi tedaj na Štajersko največ vedel modri abbé Josef Dobrovský. Slednji prišli uporniki od drugod – če seveda odmislimo pa ni dobro poznal stvarnosti na jugu habsburških zastopnike koroških puntarjev na zborovanju v dežel, zato je bila Linhartova intervencija, ki jo Konjicah. Avtor pesmi pa je očitno opazil nad- je pozneje z jezikoslovnega stališča nadgradila še deželno etnično enotnost ljudi v jugovzhodnih Kopitarjeva poprava na jezikoslovju utemeljenih deželah Svetega rimskega cesarstva, vendar jo je misli velikega češkega učenjaka, zelo pomembna. poimenoval v skladu s svojim pojmovnim svetom. Vendar dejansko stanje s tem ni bilo spremenjeno A to so označevalci delali od nekdaj. Raznolikost – le vključeno je bilo v drugačen pojmovni svet. imen za isto stvarnost oziroma dejanskost izpriču- Linhartovo razumevanje pa je bilo zelo vplivno, je le številnost pogledov nanje. Nemci so npr. za saj je njegova Zgodovina v drugi izdaji izšla leta Francoze in Špance Alemani, za Angleže Germani 1796 pri uglednem nürnberškem založniku Grat- itd. Tako tudi različna poimenovanja za Slovence tenauerju. in njihove neposredne prednike niso znamenje Ostaja še pomembno vprašanje, kako razumeti nejasnosti v identitet(n)i (kontinuiteti) slednjih, oziroma pojmovati kontinuiteto in prelom med an- temveč v različnosti informiranosti, izkušenj, tičnimi in starejšimi obdobji zgodovine slovenskega interesov in zornih kotov opazovalcev. Drži pa, prostora na eni ter poznejšo dobo na drugi strani. da je v nekaterih obdobjih prišlo do večje – v Čisto gotovo so bile spremembe, ki sta jih prinesla 18. stoletju pa celo do generalne – spremembe propad sredozemskega imperija – Rimskega ce- 17 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Starodavni obred ustoličevanja karantanskih knezov je v slovanskem jeziku potekal na knežjem kamnu na Krnskem gradu. Deželni dvorec v Celovcu (Wikimedia Commons). sarstva – in rojstvo Evrope v zgodnjem srednjem so že v času poznega Rimskega imperija prevzela veku velikanske. Zajemale so vse ravni življenja in vojaško sfero življenja v svoje roke, zaradi večinoma mišljenja. Že pokristjanjeni prostor v Vzhodnih Al- arijanske veroizpovedi pa so ostajala razmeroma pah in v pokrajinah do najsevernejših obal Jadrana kompakten naseljenski corpus separatum –, so ga je tedaj postal tako prevladujoče versko drugačen, potrebovali znatno manj. Precej več jih je lahko da je sredi 8. stoletja prišlo do ponovnega misijo- bivalo na ne ravno velikem ozemlju, v enklavah. A te narjenja, ki je imelo tudi politično dimenzijo. Pa so potem v procesu etničnega združevanja oziroma vendar krajevna (Petovio : Ptuj, Celea : Celje) in nivelizacije kopnele in končno izginile. Izgubile so druga imena (Savus : Sava) opozarjajo na določen svoje posebnosti, saj niso imele medsebojnega stika stik in kontinuiteto. Prav tako so se skozi časov sile in prostora za populacijsko ekspanzijo. Čisto gotovo prenesli posamezni elementi duhovne stvarnosti. pa so v nadaljnjem slovenskem razvoju prisotni tudi Morda je bilo izročilo antičnega krščanstva tradicijski prameni starejših prebivalcev. južno od Karantanije (oziroma od začetka 9. stole- O tem pričuje ljudska kultura na vzhodnoalpsko- tja: Drave) tako močno, da tod ni bilo potrebe po -severnojadranskem področju. Slednja je bila v velikopoteznem misijonarjenju, ki je za območje enoten kontinuirano razvijajoči se prostor povezana slednje in za spodnjepanonski z razvojno posebnim – slovenskim prostor izpričano v Konver- – jezikom. Ta je omogočil ziji. Vsekakor pa je bila njeno prenašanje iz roda v ta dediščina mnogo rod skozi srednji in novi šibkejša kakor v ro- vek. Jezik je prav zaradi manskem svetu, kjer sposobnosti ustvarjanja se je obdržala tudi kontinuitete postal naj- jezikovna razvojna čvrstejši identitetni temelj kontinuiteta. Tamkaj slovenske skupnosti, ki jo poprejšnji prebivalci je stabilizirala privezanost tudi niso množično za- ljudi na zemljo v stoletjih puščali celotnih provinc, fevdalnega reda. To seveda ni v katerih so živeli – kar pa izključevalo tudi velikih spre- je z Evgipijevim Življenjem memb in sektorskih prelomov, a svetega Severina za prostor jedro je stalo in obstalo ter omogo- Vzhodnih Alp izpričano. čilo tako prenašanje tradicije kakor Vendar je po drugi strani refleksijo o sedanjosti ter pogovor o tudi res, da Slovani, ki so ob vizijah in poteh v prihodnost. koncu 6. in v začetku 7. stoletja Potemtakem je mogoče reči, politično in versko prevladali v da je Vladimir Levstik v monumen- prostoru od Podonavja na severu do talnem eseju Poslanstvo besede kljub najsevernejših obal Jadrana na jugu, niso bili poetično zanesenemu slovarju povzel njegovi edini, temveč samo najvplivnejši prebivalci. realno sliko slovenske stvarnosti. Edina korist tistih, Način gospodarjenja, ki jim je omogočal preživetje, ki so ji bodisi zaradi neukosti bodisi zaradi želje je na razgibanem in gozdno bogatem terenu terjal po vzbujanju pozornosti nasprotovali – ali jo celo zelo veliko prostora. Romanizirani in kristjanizirani zanikovali –, pa je bila vzpodbuda za nadaljnje prebivalci, ki so bili prizadeti zaradi izselitev in več- raziskovanje in iskanje vedno čvrstejših argumentov desetletne nestabilne oblasti germanskih ljudstev – ta za njeno točnost. 18 STANE GRANDA Slovensko samooblikovanje II. Prva popolna slovenska katoliška izdaja Svetega ji: »Vzdramil se je narod šele pod vplivom sveže pisma Jurija Japlja v letih 1784–1802, ki je bila na- sape, ki je dihala s Francoskega, tudi slovenskemu menjena vsemu slovenskemu jezikovnemu prostoru, narodu se je zableščalo v očeh, ko je vzplamenela je bila kljub naslonitvi na Dalmatinovo Biblijo ura v Parizu luč vélike francoske revolucije […] in resnice za soočenje s stanjem in položajem sloven- Vodnik je navdušen pozdravljal žezlo Napoleo- skega jezika. Pokazale so se tako povezovalne kot novo […] No, ta preporod je bil kakor hipno pre- sredobežne silnice v obliki pokrajinskih različic bujenje, ko se človek strese in se mu zalesketajo jezikovnega razvoja v zadnjih treh stoletjih. Med oči […] Napoleon je šel — in če je bilo ljudstvo najbolj znanimi reakcijami je nastanek Svetour- tepeno z bičem, je bilo tepeno zdaj s škorpijoni.« banske akademije, skupine Ivana Narata, Štefana Znameniti Cankarjev pogled na takratno obdobje Modrinjaka in še nekaterih, ki bi poenotila slovenski je del zgodovinske »resnice«, kar pa v resnici ni, knjižni jezik. Žal je smrtna nesreča prvoimenova- ampak je bolj dokaz protiavstrijskega razpoloženja, nega organizirano skupinsko delovanje ugasnila. ki je ob koncu habsburške monarhije nadomestilo Kljub vsemu je njen nastanek jasen in glasen simbol tradicionalno protinemško. Že ime Ilirskih provinc narodne zavesti in občutka soodvisnosti. pove, da je bilo Napoleonu bližje ilirstvo, karkoli Trditev Richarda Knabla, ki jo navaja Igor Grdina, mu je to že pomenilo, kot slovenstvo. Ne nazadnje ima sodobno paralelo v mnenju, da smo Slovenci je slovensko ozemlje razpolovil. Slovenski Štajerci namišljeni ali izmišljeni narod 19. stoletja. Zastopa- in Korošci so se bali, da bodo v prihodnje Slovenci jo jo predvsem oni, ki ne ločijo pojma nacija med kot vojaki dveh držav streljali drug na drugega. To pripadnostjo državi in narodu v običajni slovenski je v nekaterih svojih pesmih izrazil koroški pesnik rabi, ki loči pripadnike ljudstva, naroda in države. Urban Jarnik. Prav on je v povezavi s Primicem v Slovenci so bili vedno nacija in to jim je avstrijski Gradcu ustvaril kulturnopolitični krog, ki je vedenje »multinacionalni« parlament 1848/49 tudi brez o slovenstvu zelo poglobil v sobivajočem nemškem vsakih zadržkov priznaval. svetu. Z znamenitimi Andeutungen über Kärntens Kljub vsemu pa se ob Knablovem sklicevanju na germanisierung; Ein philologischstatistischer Ver- Janeza Nepomuka Primica, prvega visokošolskega such, prvo sociolingvistično razpravo kakega Slo- profesorja slovenskega jezika in prvega, ki je leta venca, objavljeno v Carinthiji leta 1826, je opozoril 1810 rabil besedo Slovenija v slovenskem jeziku, na stalno germanizacijo Slovencev. Izkazovala se je velja ustaviti. Opozarja nas na dejstvo, da so pri v umikanju severne slovenske etnične meje. Njego- njegovem prilagajanju času in prostoru, tudi v ve pesmi so odmevale tudi v nemških prevodih in širšem mednarodnem smislu, ključno vlogo imeli celo Schubertovi uglasbitvi. Primic, ne edini med jezikoslovci, ki so ga hoteli izenačiti s stanjem in slovenskimi protifrancoskimi prostovoljci, je globlje položajem jezikov drugih narodov. Seveda gre za posegel v protifrancosko politiko. Njegovo kariero ozek krog, toda kdaj je bilo strokovno in znanstveno je zatrla bolezen. Jarnik kot duhovnik pa je deloval jezikoslovje predmet dela in skrbi širokih ljudskih predvsem na kulturnem področju in dosegel, da množic? Jezikoslovje je bilo tudi sicer obsesija je »Slovenec« in »slovensko« začelo nadomeščati humanistov in mnogi so v njem videli edino mo- »Wenden« in »windisch«. Nekaj desetletij je bil žnost znanstvenega uveljavljanja. Širši pomen in eden osrednjih narodno-političnih buditeljev. ugled si si v mednarodnem svetu ustvaril z novim, S koncem Ilirskih provinc je bilo tudi konec fran- to pa je bilo najlažje, če si se ukvarjal z domačim coskih obljub, od katerih je bilo malo uresničenih. okoljem. Jernej Kopitar je dejansko stopil v znan- Slovenstvo v Ljubljani se je leta 1816 okrepilo s stveni svet s prvo znanstveno slovnico slovenskega slovensko katedro na liceju, ki jo je dobil Fran S. jezika (1809). Gorenjec z današnje širše periferije Metelko, katerega pomen in vlogo kot vzgojitelja Ljubljane je bil mednarodno najbolj znan pripadnik najzaslužnejših slovenistov je zasenčila nesrečna kroga, ki ga označujemo kot Zoisovega. Ljubljanski metelčica. Nove čase in razmere oznanja Vodni- »slavisti« niso bili čudaki jugovzhodnoalpskega kova pesem Ilirija zveličana, ki razglaša vstajenje prostora, ampak evropsko razgledani ljudje, vpeti v Slovenije. Čeprav v javnost ni širše prodrla, pa je mednarodni znanstveni in kulturni svet, ki nam jih pri določenih izobražencih z zasebno koresponden- je v naslednjih desetletjih vselej primanjkovalo. co predanost slovenstvu in Sloveniji postajala vse Verjetno je prav evropskost Zoisovega kroga večja. To na primer izkazuje leta 1823 napisana pomagala, da so zasluge za to fazo slovenskega obsežna pesem Jurija Grabrijana Krajnska Slovenija, narodnega preporoda pripisovali Napoleonovi Iliri- kot mašniško geslo Antona Martina Slomška »Živeti 19 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE in umreti za slovenstvo!«. Najboljši dokaz za to pa najvplivnejše in vladarju najbližje uradne osebnosti je dejstvo, da se je France Prešeren kot pesniški na deželni ravni. Druga bolj kulturno-laična plat, genij odločil za slovenski jezik, in to v času, ko ki je slonela zgolj na zasebni pobudi, je imela na je bila konverzacija med izobraženimi Slovenci in skrbi zahtevnejše oblike kulture, ki sta jih nareko- avstrijskimi Slovani nemška brez trohice slabe vesti. vala čas in prostor. Izraža se v literarnih almanahih, Gre za velik prelom, katerega miselno ozadje ču- kot je Kranjska čbelica (prvi 1830) in podobno. Tu dovito ilustrirajo znameniti stihi našega največjega so glavno vlogo imeli Miha Kastelic, Matija Čop in pesnika: France Prešeren ter seveda simpatizerji in pristaši, ki so uvideli žalosten družbeni položaj slovenskega Deutsch sprechen in der Regel hier zu Lande jezika. Ta je bil, kot kažejo gornji nemški stihi, Die Herrinen und Herren, die befehlen, socialni simbol najnižjih vladanih družbenih plasti. slowenisch die, so von der Dienerstande. To je nevarnejše kot njegovo nacionalno zatiranje, ki je že obstajalo s strani tistih, ki so nemško kulturo Po nemško govori pri nas večina in jezik videli kot večvredna. Ne čez noč, pa tudi gospá, gospodov vajenih veleti ne kot posledica večletnega ignoriranja, je postal in po slovensko služna njim družina. družbeni položaj jezika slovensko govorečega pre- bivalstva osrednje kulturnopolitično vprašanje v na- (V prevodu Otona Župančiča) ših deželah. Tudi pod vplivom enakih ali podobnih dogajanj pri drugih nenemških narodih v monarhiji. Leta 1774 je Marija Terezija uvedla obvezno Pri velikem delu slovenskega kmečkega prebivalstva ljudsko šolstvo. Jožef II. uvede nekaj let kasneje je obstajalo prepričanje, da za bližnje izboljšanje nemški jezik kot uradni jezik. Oboje je neposredno gospodarskih in socialnih razmer, družbeni in so- in posredno, skupaj z odporom plemstva proti obla- cialni vzpon, to prebivalstvo nima veliko možnosti stnemu omejevanju vloge dežel in njihovih kultur, in da so narodne pravice v smislu jezikovnih pravic dvigovalo pomen slovenskega jezika. To je prišlo edina čast, ki določa njihov skupni identitetni druž- do izraza v času francoske oblasti v naših krajih, beni položaj. To prepričanje ostane temeljno nasle- ko z avstrijsko tekmujeta na številnih nivojih, kdo dnja desetletja in je edino, ki po koncu 19. stoletja bo izkazal več pozornosti slovenskemu jeziku. pri večini presega tudi ideološke delitve. Mogoče Kakorkoli se neresno sliši, postal je politični faktor, je v tem tudi del mentalne in socialne dediščine način pridobivanja slovensko govorečih. Določila večstoletnega večinskega podložništva in kmečkega Lunevilskega miru 9. februarja 1801 so bila kot statusa, kjer so bile individualne socialne razlike prva mednarodna diplomatska listina prevedena in znotraj kmečkega stanu presežene s skupno govorno objavljena istega leta v slovenskem jeziku. Tu so kulturo, ki sicer ni bila tipična za fevdalno družbo v brambovske pesmi v slovenskem jeziku, slovenska našem prostoru. Jezik je bil ključna identitetna vez slovnica in ne nazadnje graška katedra slovenskega Slovencev, ki jih je socialno in versko (pomislimo jezika kot prva višješolska leta 1811. Dediščina tega samo na spoved, tudi škofijske meje) povezoval in se oblikuje pri povečanem zanimanju za stanje in določal. Zato se za razliko od nemških dežel pri vlogo slovenskega jezika v javnosti. Ima dve plati. nas ni razvila primerljiva deželna zavest. Slovenci Prva je šolsko-cerkvena, povezana z izvajanjem nimamo deželnih noš, kot na primer nemški Štajerci ljudskošolskega pouka, ki je moral vsaj v začetku ali Korošci, ampak regionalne: gorenjska, kraše- biti v slovenščini in je bil po volji države pravno vska, vipavska, belokranjska, dolenjska, žumberska, na plečih Cerkve. Njeni šolski nadzorniki (Slomšek rožanska, prleška … Vendar se, tudi pri ziljski, kot omenja konkretno kasnejšega goriškega nadškofa kažejo obleke za ziljsko »ohcet«, ki jih je Matija Wallanda) so oblastem dopovedali, da brez uporabe Majer daroval za slovansko etnografsko razstavo v slovenskega jezika ne bo rezultatov v njenem pri- Moskvi leta 1867, po barvah ločijo od nemških. zadevanju za dvig splošne izobraženosti prebival- Slovenija kot pokrajina slovensko govorečih ni stva. Na tem področju se je posebno izkazal prvi bila nikoli vprašljiva. Zanimivo pa je, da njenemu tržaško-koprski škof Matevž Ravnikar (1776–1845), poimenovanju lahko stoletja sledimo v latinskem ki je že kot tamkajšnji gubernijski svetnik skrbel in nemškem jeziku (predvsem tuji pisci so to za osnovnošolske učbenike. Nasploh so bili škofje očitno slišali od ljudi in zapisali skladno s svojim v jožefinskem sistemu, ki je pri nas trajal do revo- geografskim in zgodovinskem znanjem), ne pa v lucije 1848, kot knezoškofi najzaupnejše in s tem slovenskem, ker v uradni geografiji, zgodovini in 20 STANE GRANDA: SLOVENSKO SAMOOBLIKOVANJE II. Portret Žige Zoisa (1747–1819) (Josef Lanzedelly) (Wikimedia Commons). upravi Slovenije pač ni bilo. Očitno je imel z njo pridobil tudi že tedaj nesporno največjega živečega težave tudi Prešeren, ki je ni zapisal, čeprav jo je slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Novice so nedvoumno poznal kot deželo slovenskega govora. leta 1844 tudi prve, in to v slavnostnem pesniškem Iz zgodovine poznamo poizkuse, da bi jo enačili s pozdravu Koseskega cesarju Ferdinandu v tiskani Karantanijo, prebivalce pa s Karantanci, ker bi tako obliki, objavile besedo Slovenija. Zgodnejša ruska dobili zgodovinskopravno podlago. Vodnikove be- omemba Jurija Ivanoviča Venelina (1802–1839) sede Stara mat Slovenja govorijo tako o starosti kot zaradi nejasnega datuma posthumno izdane knjige ljudskem poimenovanju. Oblika Slovenija namesto ni zanesljiva. Vsekakor je nek zadržek glede javne Slovenja je posledica rabe beseda Slovenija latinskih zapisov. O ob- moral obstajati. Poslej so čutku vseslovenskega, kar tekmovali, kdo jo bo dežele presegajočega večkrat navedel. Izstopa jezikovno-nacionalno znameniti domnevni po- enotnega prostora so budnik Prešernove Zdra- najtrdnejši dokazi slo- vljice Matija Vertovec varji, na primer Antona (1784–1851), ki jo je v Murka (1809–1871) iz uvodu v Vinorejo (1845) leta 1833, ki je upošte- omenil več kot desetkrat. val tako Beneške Slo- Sprva povsem vence kot Prekmurce. kulturno gibanje za Izjemen dokaz zavesti uveljavljanje javne rabe slovenskega prostora je slovenskega jezika se je tudi nastajanje slovarja, z družbenim razvojem, ki so ga začeli že pod zlasti pomnožitvijo Valentinom Vodnikom, slovenskih študentov na izšel pa je kot v mnogih Dunaju in v Gradcu, v šti- pogledih še danes ne- ridesetih letih 19. stoletja preseženi Cigaletov ali preneslo v ti dve mesti. Wolfov slovar leta 1860. Zlasti tu so, združeni v V obdobju do leta literarno-bralna društva, 1848/49 je v narodno- ki so v svojem imenu pra- političnem pogledu viloma poudarjala svojo pomemben obračun s slovensko naravnanost, poizkusi oblikovanja tudi zaradi vse močnej- pokrajinskih jezikov- šega nemškega naciona- nih različic, iskanja lizma, začeli vse ostreje slovenskemu jeziku zastavljati slovensko najustreznejše pisave nacionalno vprašanje. in ilirizmom. Prve so Primer takih protestov je zatrli Štajerci sami, ker bilo pisanje slovenskih so pri njih nastajale; krajevnih imen na pisma danjčico, metelčico v medsebojnem dopiso- … so sesuli Prešeren, vanju. Za nacionalne Bleiweis, Slomšek in še manifestacije so izra- nekateri. Isti trije so omejili tudi ilirizem, ki ni pomenil bljali celo nove maše. Tako je primicija Davorina odpovedovanja svojemu narodu kot nekaj desetletij Trstenjaka leta 1844 odmevala celo v takrat najbolj kasneje jugoslovenarstvo, ampak bolj nek knjigotržni odmevnem srednjeevropskem nemškem časopisu v skupni prostor. »Največji Slovenec po Cirilu in Me- habsburških deželah, uradno prepovedanem Augs- todu« Anton Martin Slomšek je proti temu postavil burger Zeitungu, in enem pomembnejših praških ča- množične in poceni knjige za svoje rojake. Ostala sopisov. Slovenski študentje na Dunaju so izrabljali je edino gajica, za katero je Bleiweis kot urednik študentske slovanske plese. Tam je po Kopitarjevi leta 1843 začetih Kmetijskih in rokodelskih novic smrti 1844 postal prva slovenska osebnost cesarske 21 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Valentin Vodnik (1758–1819) (naslikal Goldstein) (Wikimedia Commons). prestolnice Fran Miklošič (1813–1891). Leta 1847 šolske narodne vzgoje vse do leta 1945, Dolžnost svoj je prišel tja za univerzitetnega pridigarja ter profe- jezik spoštovati, je slovenski jezik razglasil kot božji sorja verouka in pedagogike na filozofsko fakulteto dar, kar potegne za seboj določene obveznosti. Zato Radovljičan Anton Füster. Aktivno so se vključevali je greh se ga »sramovati, ga zatajiti ali celo pozabiti«, v tamkajšnjo družbo tudi nekateri v državnih uradih »Bog bo en bart terjal ino vsi zaničuvavci svojga ali kot poslovneži živeči Slovenci, na primer trgovec poštenega jezika bojo v vunanjo temo potisnjeni«. Valentin Bleiweis. Ko sredi marca 1848 izbruhne re- Odpoved narodu in jeziku je razglasil za smrtni greh. volucija, najdemo slovenske študente v prvih vrstah Desetletja je veljalo mnenje, da je odpad od vere prvi dunajske študentske akademske legije, Füster pa je korak k odpovedi narodu. Z imenovanjem za lavan- postal eden najbolj prepoznanih njenih osebnosti. tinskega škofa 1846 je postal v takratni družbi najbolj Osnovni družbeni problem je bil še vedno obstoječ izpostavljen tudi politično samodeklarirani Slovenec. podložniški družbeni sistem, ki ni bil enak po vseh Med avstrijskimi škofi, zlasti salzburške province, ki ji slovenskih deželah. Na ozemlju nekdanjih Ilirskih je bil podrejen, je užival visok ugled, ne pa pri dvor- provinc je vse večji po- nih krogih, ki ga v nasprotju men dobivalo okrajno in z drugimi škofi niso nikoli okrožno uradništvo, ki je v »dekorirali«, policija pa ga neposrednem uradovanju je imela za panslavista. Iz uporabljalo slovenski jezik. Jarnikovega kroga je pod Kot potomci kmetov so vplivom vseslovenskih imeli zanje posamezniki razmer izšel takrat najradi- nemalo simpatij in razu- kalnejši Slovenec, Korošec mevanja. Najbolj znan tak Matija Majer Ziljski, ki je primer je Mihael Ambrož 1843 prišel v Celovec za (1808–1864), po letu 1848 stolnega kaplana. prvi slovenski ljubljanski Trenutek izbruha re- župan. Na Štajerskem in volucije 1848/49 (ne pa Koroškem so se med kmeti revolucija sama) je bil uveljavili zlasti številni nepričakovan. Po zače- mlajši duhovniki, ki so po- tnih nastopih socialnega gosto pomagali kmetom pri nezadovoljstva in občutka iskanju pravice. Posebej popolne svobode (napad je slovel radgonski Anton na ižanski grad marca je Kreft. V zavesti štajerskih odmeval po celem cesar- Slovencev, zlasti prebival- stvu) so se razmere začele cev Slovenskih goric, je bilo vsebinsko kmalu urejati. čutiti blagodejne posledice Odprava fevdalizma je bil terezijanskega šolstva, ki njen nesporen cilj. Glede se je tam najbolj »prijelo«. svobode govora, tiska in Praktično vsaka rodbina združevanja, razen v obse- je imela tudi »mešnika«. gu in globini, ni bilo načel- Številni od njih so bili s sorodniki zelo povezani in nih razlik med prebivalstvom. Tudi o nujnosti ustave so jih z naročanjem knjig ali časopisov vključevali v in parlamenta je obstajalo soglasje. Povsem drugače slovenska narodna prizadevanja. pa je bilo glede notranje politike. Niso si bili enotni, Na Štajerskem in Koroškem pa je vse vplivnejša ali naj bo Avstrijsko cesarstvo del vsenemškega v okvi- oseba postajal Anton Martin Slomšek. Celovška in rih Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti ali lavantinska škofija sta imeli v Celovcu skupno seme- naj bo samostojna država pod žezlom Habsburžanov. nišče in tako je kot spiritual sooblikoval prihodnje Večini Slovencev in Slovanov je bil bližje zadnji kon- duhovnike. Že leta 1821 je sogojencem razglašal cept, posameznikom, ki so dajali prednost revoluciji, nujnost enega jezika in skupne hiše za Slovence, kar velikonemški. lahko razumemo kot Združeno Slovenijo. V njegovem Slovenci so kot del avstrijske skupnosti narodov najbolj izstopajočem govoru na praznični maši na revolucijo v celoti sprejemali in so čutili potrebo in binkoštni ponedeljek leta 1838, kanonu slovenske dolžnost, da oblikujejo zgolj svoje slovenske zahteve. 22 STANE GRANDA: SLOVENSKO SAMOOBLIKOVANJE II. Miha Kastelic (1796–1868), slovenski pesnik, urednik in knjižničar (Wikimedia Commons). Te naj bi čim prej predstavili vladarju in jih uresničili der Slovenen in Steier- s pomočjo parlamenta. Po predhodnem usklajevanju mark, Krain, Kärnten, med Koroško, kjer je bil osrednja osebnost Matija Ma- Istrien, im Triester und jer Ziljski, Gradcem, kjer je bila organizacija v rokah Görzgebiete aprila v Prleka Jožefa Muršca, in Dunaja, kjer je bil najbolj Gratzer Zeitungu, ki je operativen Peter Kozler, so se v vsakem tem krogu bila teoretična uteme- neodvisno drug od drugega oblikovali praktično iden- ljitev peticije, in številni tični programi, sprejet pa je bil ta, ki so ga dokončno drugi, kot Oroslav Caf, oblikovali na Dunaju v treh točkah: Davorin Trstenjak, Jožef Krajnc … Ker je nemški 1. Da se politično razkropljeni narod Slovencev na nacionalizem hitro Kranjskem, Štajerskim, Primorskim in Koroškim pokazal odpor do slo- kakor jeden narod v eno kraljestvo z imenom venskih zahtev in pogle- »Slovenija« zedini, in da ima za-se svoj deželni dov, so nato časopisom zbor. vlagali plačane lepake, nekako od začetka julija 2. Da ima slovenski jezik v Sloveniji popolnoma pa so se dotedanjim edinim slovenskim Kmetijskim tiste pravice, ktere ima nemški jezik v nemških in rokodelskim novicam pridružili slovenski časopisi deželah, da bode tedaj naši volji pripušeno, kdaj z ljubljansko Slovenijo na čelu, ki jo je urejal Matej in kako hočemo slovenski jezik v šole in pisarnice Cigale. V Celju in Novem mestu sta slovenske inte- upeljati. rese branila časopisa v nemškem jeziku. Nekateri so 3. Da bode naša Slovenija obstojni del Austrijanske- izrabili tudi odprtost hrvaških. Izjemen vpliv so imela ga ne nemškega cesarstva. Mi nočemo, da bi bila tudi politična društva od Dunaja, Gradca, Gorice, Ma- naša dežela pri nemškem zboru namestovana, le ribora, Celja, Ljubljane, Trsta vse do Novega mesta in tiste postave nas bodo vezale, ktere nam bode Radovljice. Sprva je bilo osrednje dunajsko, od jeseni Cesar z našimi poročniki dal. 1848 ljubljansko. Osrednja politična pozornost je bila namenjena Druga točka je bila stalnica slovenskega narodne- podpisovanju peticije za Združeno Slovenijo in voli- ga gibanja že desetletja, prva je bila oblikovana pod tvam v avstrijski parlament. Volitve v vsenemškega v vidikom odprave upravne razdelitve fevdalizma in začetku maja 1848 so ponekod zavrnili ali pa kmalu nove notranjepolitične ureditve dednih dežel, zato niso »odpoklicali« poslance. Peticija je nastala na podlagi vključeni Beneški in ogrski Slovenci (Prekmurci), tretja Bleiweisu izraženega dvoma s strani nadvojvode Ja- je bila slovenski odgovor na velikonemške koncepte, ki neza v resničnost tovrstnih zahtev in pod vplivom po- bi avstrijske Slovane spremenili zaradi nemške večine pularnosti vlaganja peticij kot množičnega izražanja v nevplivno manjšino. Slovenski narodni program je ljudske volje. Ohranjene so peticije za Štajersko, ne- bil med najbolj radikalnimi v monarhiji. Ni zahteval kaj malega za Koroško in jugovzhodno Dolenjsko ter slovenske države, ampak slovensko državno enoto, kar Gorico, ostale pa so se kljub dokazom o podpisovanju so nekateri že očitali kot separatizem in pripravljanje izgubile. Nekaj tisoč podpisov ni realen pokazatelj osnove za slovensko državo. Zahteval je ukinitev več- podpore. Ni bilo enotno določeno, kdo naj podpisuje. stoletnih deželnih meja in prevlado dotlej podložniške Zbiralci podpisov so ponekod upoštevali izobrazbo slovenščine nad gosposko nemščino. Radikalnost in posest, zato so med njimi tudi izobražene ženske je najbolj čutiti v odnosu pri zapletih s Kozlerjevim in lastnice kmetij, profesorji in dijaki, intelektualni in zemljevidom, ki naj bi geografsko in na podlagi prilo- obrtni poklici drugod družinski poglavarji, moški člani žene statistike utemeljeval pravičnost in utemeljenost družin, ker so se ponekod podpisovali samo pisme- slovenskih teritorialnih zahtev oziroma pravic. Še več ni – zato so vmes tudi ženske, ponekod predstavniki kot desetletje po revoluciji ni smel iziti. občin, družinski poglavarji, moški člani polnoletni Svoboda govora, tiska in združevanja je pri Slo- pripadnik družin in celo vodstva občin v imenu cele vencih najprej predstavljena slovenski in nemški (!) soseske. Predvsem pa se jih kar nekaj, ki so dokazano javnosti preko časopisnih člankov. Z njimi je izstopal obstajale, ljubljanske, gorenjske okoli Kranjske gore, Matija Majar Ziljski, izjemno je odmevala analiza Jo- notranjske in še kje, niso ohranile. Vsekakor je trditev žefa Muršca Theilweise Beleuchtung der drückenden o majhni podpori Združeni Sloveniji, majhni skupini Sprach- und damit verknüpften Lebensverhältnisse izobražencev, zavestno omalovaževanje slovenskega 23 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Matija Čop (1797–1835) (naslikal Matevž Langus) (Wikimedia Commons). narodnega gibanja. Peticije so bile poslane v dunajski zvestoba cesarski rodbini. Najhujše posledice, in to parlament, kjer pa niso bile obravnavane, ker je bil dolgoročne, so bile za koroške Slovence. Kljub temu parlament prej razpuščen. dosežkov ne gre izničevati: Slovenci so bili priznani Volitve v dunajski parlament junija 1848 (obstajale kot enoten narod, kar je bilo potrjeno z izdajanjem so tudi volitve v deželne zbore, volilna pravica je bila šolskih knjig za vse Slovence, izdajali so uradni list odvisna od »samostojnosti« in polnoletnosti, 24 let) so monarhije za vse Slovence z uradno veljavo sloven- bile posredne. Politična izbira je potekala predvsem skega besedila, slovenski jezik kot predmet je bil med kmeti in izobraženci, večinsko pravniki. Najbolj uveden v gimnazije, celo graško, mariborsko okrožje organizirano so nastopili štajerski Slovenci (dežele (dejansko slovenska Štajerska) je imelo svoje severne niso bile ukinjene), ki so v parlament poslali kar tri meje skoraj izenačene z etničnimi. vidne člane graške Slovenije z dr. Franom Miklošičem Razmere v slovenskem etničnem prostoru so na čelu. Graška Slovenija ima več kot nastavke prve vzorčno vplivale na avstrijski zakon o občinah (Istra) politične stranke pri iz 1849 in avstrijski Slovencih. Füster je bil zakon o gozdovih iz leta izvoljen v enem dunaj- 1852 (Notranjska). skih volilnih okrajev. Po zatrtju revolucije Čeprav je bilo izvo- je večina časopisov ljenih kar nekaj kmetov prenehala izhajati, dru- (ti so že poprej izstopali štva prenehala delovati, v svojem okolju, do- izstopajoči pristaši revo- lenjski Jurij Gayer je bil lucije so bili kaznovani skupaj z znamenitim ali policijsko nadzirani. Hansom Kudlichom, Leta 1851 je bila v Ce- predlagateljem zakona lovcu ustanovljena Mo- o odpravi fevdalizma, horjeva družba, in sicer med prvimi poslanici za ves slovenski prostor, – zapisnikarji), je zanje kar je bilo posredno veljalo, da so sloven- priznanje vseslovenskih ski poslanci po svoji prizadevanj. Njeno delo izobrazbi odstopali od je nadgradil slavist An- svojih stanovskih tovari- ton Janežič (1828–1869) šev, pripadnikov drugih z izdajanjem slovenskih narodov. Ne samo, da jezikoslovnih učbenikov, Slovenci poslej nismo literarne revije, kjer so nikoli imeli boljših objavljali mladi z Lev- parlamentarcev, ampak stikom na čelu, ter knji- je tudi dejstvo, da so ževno zbirko Cvetje iz bili naši rojaki zaradi domačih in tujih logov, izobraženosti nesoraz- kjer so izšli tudi prvi merno dobro zastopani slovenski roman Deseti v ključnih parlamentar- brat in nekateri prevodi nih odborih. najpomembnejših del svetovne literature. Celovec Največji dosežek parlamenta je bila odprava fev- oziroma Koroška nista bila samo na čelu slovenske dalizma, ustave pa niso dokončali, ker je bil parlament kulture, ampak sta pokazala kulturno modernost in 4. marca 1849 oziroma 7. marca razpuščen. Decem- odprtost v svet načrtovane Slovenije, ki še ni smela bra 1848 ustoličeni cesar Franc Jožef je izdal vsiljeno zaživeti. Leposlovna prizadevanja je leta 1864 nad- ali oktroirano ustavo. Dežele so ostale. Nobeden od gradila tudi za ves slovenski prostor ustanovljena njenih narodov ni dosegel združitve. Slovenska matica s posebno skrbjo za strokovno in Razočaranje zaradi neuresničene Združene Slove- znanstveno terminologijo. To pot so širili in bogatili nije je bilo strahovito. V prizadetosti so spregledali, tudi slovenski časopisi in revije, Slovenski narod, da noben narod ni dosegel združitve. Avstrijsko ce- liberalni časopis, ki je leta 1868 začel izhajati v sarstvo je ostalo dinastična tvorba, kjer je bila ključna Mariboru, od 1872 v Ljubljani, nato še katoliški Slo- 24 STANE GRANDA: SLOVENSKO SAMOOBLIKOVANJE II. Prva znana upodobitev slovenskega pesnika Franceta Prešerna (1800–1849) in edina, ki je nastala po spominu na dejansko pesnikovo podobo (naslikal Goldenstein) (Wikimedia Commons). venec od leta 1873. S pomočjo domače in prevodov jih radi prikazujejo norčevalci iz slovenstva, ampak tuje literature, izdajanjem leposlovja in strokovne kulturno-politične ustanove s poudarkom na dru- ter znanstvene literature je slovenski jezik brez žabnosti, ki naj utrdijo slovenski jezik kot pogovorni oblastne pomoči in brez nekega skupnega organa na jezik v nekmečkem okolju ter zlomijo socialni položaj podlagi samopomoči in kritičnih pretresov dosegel nemškega jezika kot jezika slovenskega meščanstva in največji dosežek Slovencev v 19. stoletju. Od velike izobraženstva. Nemško naj bi poslej v slovenski druž- nebogljenosti, ki je do izraza prišla zlasti v letu revo- bi govorili predvsem Nemci. Prvi namen prireditev lucije in demokracije 1848/49, da »bode tedaj naši čitalnic zato ni bil manifestirati zahtevnejšo kulturo, volji pripušeno, kdaj in kako hočemo slovenski jezik ampak pripraviti pripadnike nekmečkih slojev, da v šole in pisarnice upeljati«, je postal jezikovno bodo javno govorili in nastopali v slovenskem jeziku. orodje za najzahtev- Ni bilo važno, kaj, am- nejše izražanje, zrelo pak kdo govori in poje. za univerzitetno učno Zaradi položaja sloven- rabo! skega jezika v šolah je Političnemu hladu to postajalo vse lažje, neoabsolutizma do 1860 saj ljudje niso bili več je sledila ustavna doba. odvisni samo od svoje Ta je v svojem prvem domače hišne tradicije delu nekako do 1880 kot pred letom 1848. nadgrajevala politični Nedvomno je k izbolj- program iz leta 1848, v šanju razmer veliko drugem obdobju pa je pomagala tudi uvedba začela preverjati iskanje obveznega osnovnega možnosti njegovega šolstva leta 1869. Ne uresničevanja v okviru glede na to je čitalni- intenzivnejših političnih štvo oblikovalo nekaj povezav južnih Slo- umetnikov, predvsem vanov Avstro-Ogrske. pevcev, ki so se uvelja- Skupna značilnost tega vili po vsej Evropi (Josip več kot polstoletnega Nolli itd.). obdobja je v tem, da Slovenski politiki so slovenska politika ostaja kljub svoji neprofesio- slovenska, da ne najde nalnosti vedeli, da so za ideoloških zavezništev dosego političnih ciljev, v nemško govorečem tudi Združene Slovenije, vsedržavnem okviru predpogoj notranje in kot tudi ne v bratovski predvsem mednarodne slovanski naklonjenosti. politične krize. Tako so Slovenska politika je po desetletju porazov v bila učinkovita, ko je Italiji, ko je bilo Avstrij- vztrajala pri sicer za sko cesarstvo prisiljeno veliko večino sosednjih izvajati reforme, ob narodov nedovzetnem naravnem pravu, in napol uvedbi parlamentarizma znova skušali z nekoliko samomorilska, ko se jim je hotela prilagoditi s prevze- specifično »Schmerlingovo« peticijo leta 1861 znova manjem zgodovinskega sosednjih narodov. pridobiti uresničitev cilja iz 1848. Čeprav ni znana Prvo obdobje označujeta predvsem čitalništvo in nobena politična organizacija, so zbrali 20.000 pod- taborsko gibanje. Oboje je nastalo na podlagi dobrih pisov. tujih, zlasti čeških izkušenj. Čitalnice (prva je bila Leta 1866 so Avstrijci izgubili Beneško Slovenijo 1861 v Trstu, naslednja takoj nato v Mariboru, po v korist Italije. S tem je konec polstoletnega obdobja, mestih, trgih in celo večjih vaseh jih je sledilo še ko so Slovenci po več stoletjih živeli pod enim vladar- nekaj deset) niso bile kulturno-umetniške ustanove jem. Prebivalci, ki so na referendumu lahko izbirali za demonstracijo slovenske umetnosti in kulture, kot med njo in Italijo, so se odločili za slednjo, ker so 25 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Prvi tržaško-koprski škof Matevž Ravnikar (1776–1845) (Wikimedia Commons). Anton Martin Slomšek (1800–1862) (1912) (dLib.si). upali, da jim bo vrnila Nasproti se je postavila narodno napredna, običajno krajevno avtonomijo. imenovana »liberalna«. Obe sta se zavzemali za Ta nesreča je v veliki Združeno Slovenijo, slovenski jezik, ločeval ju ni meri posledica njihove odnos do vere, ampak politične vloge duhovnikov, podreditve videmski tržnega gospodarstva in kapitalizma, proti kateremu nadškofiji po ukinitvi se je pojavilo izjemno uspešno krščansko socialno oglejskega patriarhata gibanje pod vodstvom Janeza Evangelista Kreka. Bolj leta 1751. Posledica so volilne reforme povečevale demokracijo, močnejši vojaškega poraza je so bili. Močno oporo so imeli v ljubljanskih škofih Ja- bila uvedba dualizma kobu Missiji (1838–1902), ki je kot goriški nadškof in oziroma nastanek Av- metropolit leta 1899 postal »prvi« slovenski kardinal, stro-Ogrske. Slovenci so in njegovemu ljubljanskemu nasledniku Antonu Bona- skušali to izkoristiti za venturi Jegliču (1850–1937). V slovensko zgodovino uvedbo Združene Slo- se je zapisal s prvo gimnazijo s slovenskim učnim venije. Zato so, zlasti na narodnem obrobju v letih jezikom, ki je nastala šele leta 1913 v Gorici. 1868–1871, organizirali 18 zborovanj na prostem Leta 1896 je nastala jugoslovanska socialdemokrat- ali taborov. Največji je bil v Vižmarjih leta 1869 in ska stranka kot delavska stranka. Večine koroškega in se ga je udeležilo okoli 30.000 ljudi. Zelo rade so dela štajerskega delavstva ni uspela vključiti in je bilo se jih udeleževale tudi ženske. Zahtevali so, in to z organizirano v avstrijski (nemški) socialdemokraciji. javnimi glasovanji, Združeno Slovenijo, jezikovne Od liberalno-katoliških nasprotij pa so bila za pravice in izpolnitev lokalnih ali širših potreb, kot Slovence usodnejša nemško-slovenska. Valovala so na so na primer mostovi, zavarovanje živine, strokovno daljša časovna obdobja od enih do drugih skrajnosti. šolstvo … Uspeha ni bilo, so pa znova opozorili ljudi na temeljne slovenske politične cilje. Slovenska politika je v drugi polovici 19. stoletja agitacijsko in organizacijsko v veliki meri slonela na duhovnikih. Odprava fevdalizma je Cerkvi še kako koristila. Leta 1855 je Avstrija z Rimom sklenila kon- kordat, ki ji je dal pravice na šolskem področju. Za Slovence je bilo to koristno, saj so župniki odločali o jeziku ljudskih šol. Sredi 60. let je zaradi sklepov prvega vatikanskega koncila prenehal veljati, kar je zlasti na Koroškem povzročilo nepopravljivo škodo. Odločanje glede šolskega jezika je bila domena žu- panov. Ker so bili duhovniki materialno neodvisni in niso imeli nekaterih drugih skrbi, so se številni vključili v slovensko politiko. Bili so uspešni agitatorji, saj so bili večinsko kmečkega porekla in so se poistovetili s te- žavami kmetov. Postali so organizatorji zadružništva, ki jih je v veliki meri rešilo vaških oderuhov in jim s cenenim osebnim kreditom pomagalo omiliti pasti kapitalizma pri modernizaciji podeželja. Do formalne ločitve okoli 1890, dejansko jo izpričujeta že časo- pisa Slovenski narod in Slovenec, so bili duhovniki predvsem »vodonosci« slovenske slogaške politike. Tudi po zaslugi Janeza Bleiweisa, ki je umrl leta 1881 brez pravega političnega naslednika. Pod vplivom evropskih in še zlasti avstrijskih razmer se je Cerkev začela zavedati polarizacije duhov in laizacije ter sekularizacije družbe in vzpostavila ljudsko stranko, za katero je bil običajno v rabi izraz »klerikalna«. 26 STANE GRANDA: SLOVENSKO SAMOOBLIKOVANJE II. Janez Bleiweis Trsteniški (1808–1881) (Wikimedia Commons). Matija Majar - Ziljski (1809–1892) (Wikimedia Commons). Za Slovence, predvsem na Kranjskem, najmanj pa duhovniki in plemstvo, ki je bilo edina klasična polje- na Koroškem, je bilo najugodnejše obdobje Taaffeje delska veleposest na slovenskem etničnem ozemlju. vlade (1879–1893). V Istri in na Tržaškem, kjer je bil Drugod je prevladovala gozdna. Najstarejša slovenska osrednja politična osebnost Ivan Nabergoj, so bolj pisana beseda je iz 16. stoletja. V 18. stoletju se prevladovala liberalna strujanja, na Koroškem začne narodni preporod, Prekmurci se prvi pod vodstvom Andreja Einspielerja pa med Slovenci deklarirajo kot slovenski konzervativna. Goriška in Štajerska sta narod. V 19. stoletju, skoraj vse do prve glede voditeljev bolj nihali, dokler se svetovne vojne, so bili izpostavljeni nazadnje ni uveljavil Anton Korošec izjemni liberalno-nacionalistični (1872–1940). Nasilje nemškega ne- madžarizaciji. Od otrok niso samo avstrijskega nacionalizma se je sto- zahtevali madžarskega govora in pnjevalo. Načrtno so se, podobno pisanja, ampak celo mišljenje. kot Italijani, borili za germaniza- Priključila se jim je celo višja cijo vsake vasi. Schulverein, proti katoliška duhovščina, uprla pa se kateremu so Slovenci ustanovili je nižja pod vodstvom dr. Franca Ciril-Metodovo družbo, je načr- Ivanocyja (1857–1913). Njegovo tno širil nemško osnovno šolstvo delo je nadaljeval in nadgradil in kupoval obmejne slovenske Jožef Klekl (1874–1948). Ne kmetije. To niso bili nedolžni glede na sklep pariške mirovne podalpski prepiri, saj je zaradi konference avgusta 1919 in slovenskih vzporednic na celjski zasluge dr. Matije Slaviča brez gimnaziji padla celo dunajska prizadevanj in dejavnosti samih vlada. Do pravih pouličnih bitk je Prekmurcev ne bi prišlo do zdru- prišlo leta 1908 najprej na Ptuju, žitve z ostalimi Slovenci. Slovenci potem pa v Ljubljani, kjer sta na so bili nasploh do svoje vzhodne in slovenski strani padla Lunder in jugovzhodne meje zelo neodgovor- Adamič. »Socialnemu«, za nekatere ni. Tako so v dvajsetih letih 20. sto- kulturnemu nemštvu je dokončno letja izgubili Medmurje. Širša okolica odzvonilo. Čebra in nekaj vzhodnih istrskih vasi Zgodovina Prekmurja je del vse- je še po drugi svetovni vojni prosilo za slovenske in vedno znova preseneča s priključitev Sloveniji, pa jih je Ivan Maček trdnostjo tukajšnjega slovenstva. Od konca 11. Matija grobo in žaljivo zavrnil, da ima že dovolj stoletja je bila pod Ogrsko kot del njenega upravnega slovenske revščine. in političnega sistema. Razdeljeni so bili v Zalsko in Dograditev železnice Dunaj–Trst leta 1857 je bil Železno županijo. Od leta 1094 do 1777 so cerkveno največji gospodarski dosežek habsburške monarhije spadali pod Zagreb, ki se je označeval kot sloven- na naših tleh. Že tako cvetoči Trst se je razcvetel in ski. Leta 1777 so bili pridruženi sombotelski, kar je postal gospodarska pljuča slovenstva z največjo kon- zmanjšalo nevarnost njihove kroatizacije, kot se je centracijo slovenskega zgodilo Medžimurcem. Dokončno je bilo cerkveno meščanstva. Razpeljava Prekmurje vključeno v Mariborsko škofijo leta 1964. železniškega omrežja Reformacija je po volji zemljiških gospodov po 1560 je dokončno utrdila razdelila tamkajšnje Slovence (vedno so se tako kapitalizem, ki je z one- označevali) na luterane in »papince«. V 17. stoletju mogočanjem domače so prevladali kalvinci, potem pa so se, skladno z vero obrti najbolj prizadel zemljiških gospodov, mnogi vrnili v Katoliško cerkev. podeželje, katerega ve- Zato je potekal dvojni kulturni razvoj: protestanti so lika večina ni mogla ži- bolj vztrajali na regionalnem jezikovnem modelu in veti zgolj od kmetijstva. madžarskem črkopisu, »papinci« na vseslovenskem. V Beneški Sloveniji so V Prekmurju je bilo edino slovensko ozemlje, ki je na primer sami pridelali nekaj časa v 17. stoletju priznavalo turško oblast. le okoli 30 % potrebne Zaradi odsotnosti pravega meščanstva so praktično hrane. Začela so nasta- vse do konca Avstro-Ogrske poglavitno besedo imeli jati tudi velika podjetja, 27 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Peter Kozler (1824–1879) (Wikimedia Commons). na primer KID – Kranjska industrijska družba leta 1869, dovinskem pravu, sklicevanju na njihovo srednjeveško ki je povezala in modernizirala gorenjsko železarstvo, državo, ki je svoje suverene pravice zgolj prenesla na in TPD – Trboveljska premogokopna družba 1873, ki ogrsko krono, ni pa se jim odpovedala. Slovenci naj je povezala zasavske premogovnike. Hitro se je poka- bi imeli sopravico sklicevati se nanje v imenu neka- zalo, da naši ljudje nimajo dovolj mobilnega kapitala kšnega južnoslovanskega čutenja. Od tod izjave celo in podjetji sta prišli v neslovenske roke. Železarstvo v takšnih Slovencev, kot je bil veliki pisatelj in mizerni Mežiški dolini, ki je slovelo po vrhunskih železniških politik Ivan Tavčar, da je planinski Hrvat. Takšnih tirnicah in vagonskih kolesih, so dvignili na svetovno želja večinska hrvaška politika ni niti vzpodbujala niti raven grofje Thurn. Da bi povezali kapital na narodni želela. Še manj posluha so imeli za take nazore voj- podlagi, so ustanovili velikopotezno zavarovalnico vodinski Srbi in bosanski Muslimani. Iskanje možnosti Slovenijo, ki je imela zastopstvo celo v Cari- za uresničevanje Združene Slovenije v novih gradu, vendar je zaradi megalomanstva in subdržavnih okvirih ni pomenilo samo nekompetentnosti tragično propadla odpovedovanja naravnemu pravu kot in vplivala na odklonilni odnos temelju slovenskih narodnih pravic Slovencev do delničarstva. Če so in zahtev, ne samo nevarnosti bili v prvi polovici 19. stoletja odpovedovanja ogroženim glavni vir akumulacije za- ozemeljskim predelom na služki s pošto, so bili v drugi Tržaškem, Štajerskem in polovici zakupi posrednih Koroškem v korist kom- davkov, velikih javnih del promisa s tamkajšnjimi in zavarovalniški posli. Nemci ali Italijani, ampak Najbogatejši Slovenec tudi zanemarjenje prilike je postal Josip Gorup pl. za osamosvojitvene Slavinski (1834–1912), težnje, ki sta jo ponudila ki se je kot Slovenec predvojni in vojni čas. še posebej izkazal z Namesto da bi vsaj bogatimi honorarji poskušali z lastno dr- Simonu Gregorčiču, pa žavo, so vse sile napeli tudi darilom Ljubljani za novo večnarodno. v obliki stavb Mladike, Ne samo to, Hrvatom kjer je sedaj kompleks in vojvodinskim Srbom zunanjega ministrstva. so jugoslovansko idejo Janez (Johan) Puch (1862– vsiljevali in sami sebi v 1912) je bil iznajditelj in prihodnji državni skupnosti poslovnež in se nacionalno zniževali ceno. Tak narod ni opredeljeval, Jožef Štefan je težko razumeti. Med prvo (1835–1893), v mladosti slo- svetovno vojno zaradi Lon- venski pesnik, pa se je posvetil donskega pakta, ki je velik del zgolj fiziki. avstrijskega (slovenskega) ozemlja Politični razvoj je pri Slovencih obljubljal Italiji, za vstop v vojno ni po letu 1880 doživljal korenit prelom. bilo več realnih možnosti. Nasilje nem- Okupacija Bosne leta 1878 je pri nekaterih ških nacionalistov nad Slovenci, zlasti štajer- okrepila južnoslovanske sanje, aneksijska kriza 1908 skimi in koroškimi duhovniki, je upanje v avstrijsko pa jim je dala upanje. Južnoslovanska številčnost v prihodnost Slovencev ovrglo. Jugoslovansko idejo je dvojni monarhiji naj bi utemeljevala pravico do sku- deklaracijsko gibanje podprlo s skoraj 350.000 pod- pinsko boljšega položaja, celo pravico ustanavljanja pisi. Poti nazaj ni bilo več. Čeprav je bila približno poleg avstrijske in ogrske tretje južnoslovanske držav- tretjina slovenskih duhovnikov na Kranjskem proti in ne enote: trializem. Slabost tega načrta je opuščanje čeprav je Cankar leta 1913 opozarjal: »Po krvi smo povezav s Čehi, ki jim niso bili naši predniki sicer nič si bratje, po jeziku vsaj bratranci – po kulturi, ki je dolžni, in vsiljevanje Hrvatom. Pri ilirizmu je šlo bolj sad večstoletne separatne vzgoje, pa smo si med seboj za kulturno povezovanje, pri zamišljeni južnoslovan- veliko bolj tuji, nego je tuj naš gorenjski kmet tirolske- ski enoti pa bi Slovenci vse gradili na hrvaškem zgo- mu, ali pa goriški viničar furlanskemu.« Anton Štebi: 28 STANE GRANDA: SLOVENSKO SAMOOBLIKOVANJE II. Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin. Izdelal Peter Kozler, 1852 (Wikimedia Commons). »[D]a pride po kratkem času skupnega življenja med Slovenci, Hrvati in Srbi do narodno-po- litičnih bojev, mogoče do srditejših, kakor so se kdaj bili n. pr. med nami in Nemci«, je bilo vse zaman. Svojevrsten odpor do ideje so izra- žali tisti, ki so Slovenijo ob koncu vojne hoteli kot republiko. In ni jih bilo tako malo med klerikalci. Združitev je bila po epizodi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s prvo slovensko vlado in nekakšno slo- vensko proto-državo 1. decembra 1918 v stilu: »Vjetar piri, Srbija se širi.« Bolj je bilo čutiti odmev mednarodne na- grade Srbiji za prestano trpljenje v vojni kot pa nastanek nečesa nove- ga, velikega, bratskega, osvobajajočega. Sloven- ce je prevzel občutek neskončne krivice in izgube zaradi dodelitev skoraj tretjine ozemlja Italiji, popolne tragedije po koroškem plebiscitu 10. 10. 1920, ko je bilo Slo- ka ni bila v jugoslovanski vladi. Po uvedbi kraljeve veniji iztrgano njeno srce. Še toliko bolj, ker je velik diktature leta 1929, ki je sovpadala z začetkom hude del krivde za nove razmere, zlasti na Koroškem, ležal mednarodne gospodarske krize, so se zaradi vse večje v novem državnem okviru. Nobena jugoslovanskih politične centralizacije razmere skrajno zaostrile. Slo- ustava ni priznavala Slovenije. Najdlje je »pridrsala« venski prostor je zajelo desetletje večjih ali manjših do Dravske banovine. Kljub vsemu ne gre spregledati, nemirov, ki jih konec leta 1932 sprožijo »Ljubljanske da je bil uradni in učni jezik na vseh stopnjah slo- punktacije« ali »Slovenska deklaracija« pristašev venski, da je bila leta 1919 ustanovljena Univerza v vodilnega politika dr. Antona Korošca. Ugotavljali so, Ljubljani in 1939 Akademija znanosti in umetnosti, ki da ima med štiri države razdeljeni slovenski narod pa se ni smela imenovati slovenska. Že sredi prvega pravice do združitve, ki mu edina zagotovi splošen desetletja obstoja jugoslovanske kraljevine so ugota- napredek; da mora biti na čelu teh prizadevanj do vljali, da ima slovenski narod manj pravic, kot jih je uresničitve tisti del Slovencev, ki živi v Jugoslaviji. imel v Avstro-Ogrski. Vse težji je bil položaj kmetov, Zato mora ta živeti in delovati v pogojih nacionalne ki so izgubili večstoletne trge. Agrarna konkurenca individualnosti, z lastno zastavo, kulturno in politično rodovitnejših predelov Jugoslavije je uničevala slo- svobodo, radikalno socialno zakonodajo, »ki more vensko kmetijstvo. Začel se je boj za avtonomijo, ki je zagotoviti življenjske koristi in harmonično razvijanje bil najbolj srdit, kadar sicer večinska klerikalna stran- vseh potrebnih in produktivnih poklicev, posebno 29 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Ivan Cankar (1876–1918) (Wikimedia Commons). kmečkega in delavskega razreda. Zato je potrebna Zanj kot neomajnega pristaša Združene Slovenije Slovenija kot demokratična in samoupravna enota je bilo to spoznanje katastrofalno. Misli so se Jugoslavije.« Že samo omenjanje Slovenije je bilo za oprijemali tudi nekateri posamezniki. Nekateri so oblast dokaz separatizma, kaj šele demokratizacija in celo domnevali, da bi Slovenci lažje »prišli skozi« avtonomija, ki bi lahko edini to naredili privlačno ro- z lastno malo državo kot pa Jugoslavijo, ki se je je jakom v drugih državah. Prišlo je do ljudske podpore Italija bala. Idejo nujnosti samostojne države pa je v obliki »Šenčurskih dogodkov«, kjer so predvolilne vzpodbujala tudi jugoslovanska realnost krivic in shode v precejšnjem delu Gorenjske izrabljali celo za neenakopravnosti Slovencev. Prvi jo je leta 1927 vzklikanje: »Slovenija republika!« Intervenirala je žan- pismeno izrazil Božo Vodušek, ki je pot do nje ali darmerija, prelita je bila kri. Glavni klerikalni politiki s pa njeno nadgradnjo videl v federaciji, Anton No- Korošcem na čelu so bili internirani, vodilni udeležen- vačan v nekakšni razpuščen konfederaciji … Tudi ci demonstracij so pristali v zloglasnem beograjskem slovenski komunisti (voditelji) so občasno iskali za zaporu Glavnjača in Sremski Mitrovici. Najuglednejši Slovenijo neko svojo rešitev, ki pa je bolj izhajala iz socialni mislec Andrej Gosar je nesprejemanja Jugoslavije kot »odkril« ekonomsko izkori- versajskega »nestvora« kot pa ščanje in socialno uničevanje iz idealne oblike za Slovence. Slovenije. Slovenska matica Najbolj resno obliko samoslo- je izdala Melikovo Geografijo venstva je dobivalo Ehrlichovo Slovenije in Kosovo Zgodovino gibanje, ki ga je od začetka Slovencev. V klerikalnem taboru tridesetih let širil na višarskih je prišlo do preloma z nastan- srečanjih in zlasti med pri- kom »stare SLS«. Počilo je tudi padniki njegove študentske v unitarističnem liberalnem »Straže«. Ni bilo masovno in taboru s knjigo Josipa Vidmarja ni ga sprejemala niti klerikalna (1895–1992) Kulturni problemi stranka, katere del so formalno slovenstva (1932). S takratnimi bili. Kljub vsemu velja biti v razmerami lahko povežemo tem pogledu previden. Akcija tudi nastanek Komunistične par- p. Kazimirja Zakrajška, ki se tije Slovenije leta 1937 in izid je kot ameriški državljan po Kardeljeve (1910–1979) knjige okupaciji Jugoslavije vrnil v Razvoj slovenskega narodnega ZDA in tam z uspehom prvi vprašanja leta 1939. Slovenstvo v mednarodnih krogih precej je bilo vroča tema. Kljub takim uspešno razširjal idejo samo- razmeram je jugoslovanski stojne slovenske države (pri patriotizem še vedno obstajal in tem naj bi ga podpiral celo eden njegovih najbolj tragičnih škof Rožman), kaže, da v tem primerov je samomor enega naj- pogledu še marsičesa ne vemo. uglednejših županov Ljubljane, Vsekakor je bil Lambert Ehrlich liberalnega prvaka Ivana Hri- Slovenec, ki se z razdelitvijo barja (1851–1941), ki je v nastanku Neodvisne države svojega naroda med štiri države ni mogel sprijazni- Hrvaške 11. aprila 1941 videl konec Jugoslavije. ti. Kot duhovni dedič Matije Majarja Ziljskega in V senci prepirov glede razmer v Jugoslaviji se Andreja Einspielerja je vztrajal pri ideji Združene je po koncu Avstro-Ogrske na mirovnih pogaja- Slovenije. Z grozo in obupom je spremljal položaj njih v Parizu ekspertu jugoslovanske delegacije, svojih rojakov na Koroškem in Primorskem, kot se je koroškemu Slovencu dr. Lambertu Ehrlichu, zaradi po prvi svetovni vojni imenovalo slovensko ozemlje popolnega neposluha za slovenske potrebe pojavila pod Italijo, kamor je sedaj sodil tudi njegov rojstni potreba o nujnosti samostojne slovenske države, če kraj. Izseljevanje s Koroške ni bilo tako številno kot hočejo Slovenci kot narod preživeti. Ta ni izhajala s Primorske, kmet ne more vzeti zemlje s seboj, iz antijugoslovanstva, ampak spoznanja, da narodi, oditi pa je moralo okoli 50 duhovnikov in še nekaj ki nimajo mednarodne subjektivitete, za mednaro- sto onih, ki so bili nosilci »političnega« slovenstva. dno politiko ne obstajajo. Zato so Slovence brez Preostali Slovenci so bili izpostavljeni hudemu vsakih zadržkov lahko razdelili med štiri države. pritisku, ki ga po aneksiji nacistične Nemčije leta 30 STANE GRANDA: SLOVENSKO SAMOOBLIKOVANJE II. Oj Doberdob, slovenskih fantov grob. Bitka za Doberdob, 1. svetovna vojna, soška fronta (R.A. Höger) (Wikimedia Commons). Anton Korošec (1872–1940) (Wikimedia Commons). brezobzirni pri doseganju svojih ciljev. Strogo hierar- hična organizacija je najstrožje kaznovala kakršnekoli pomisleke ali zadržke glede ciljev. To je samoumevno vsebovalo tudi odnos do Sovjetske zveze in njenega voditelja, ki sta njihova državna vodstva izjemno velikodušno finančno podpirala. Na podlagi izkušenj internacionalistične pomoči v španski državljanski vojni so imeli v svojih vrstah tudi različne specialiste za gverilsko in vohunsko delovanje. Slovenski komunisti so videnju svetovnega ob- računa z imperializmom aprila 1941 kot nekakšno protiutež Slovenski zavezi 26. aprila ustanovili antiimperialistično fronto. Sestavljali so jo komunisti in nekateri nezadovoljneži parlamentarnih strank ter pristaši različnih političnih gibanj. Na podlagi 1938 mirno označimo z etnocidom. Neprimerno sporazuma Hitler-Stalin so legalno delovali in 1. večje izgube so bile na Primorskem, s katere naj bi maja organizirali v Trbovljah celo skupne proslave. se samo v Jugoslavijo, ne samo Slovenijo, tudi v Ma- Po napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 pa je kedonijo, Kosovo, Vojvodino, izselilo okoli 300.000 bilo sobivanja konec in komunisti so pri posameznih ljudi, okrog 200.000 pa v Italijo, obe Ameriki in celo jugoslovanskih narodih organizirali ljudske vstaje. V Avstralijo. Kot mednarodno priznani strokovnjak za Sloveniji te ni bilo, je pa potekala izgradnja organiza- etnično problematiko je bil Ehrlich seveda zgrožen cije. Monopolizirala je odpor proti okupatorju, zato nad prihodnostjo Slovencev. Videl jo je le v novi je organizirala tudi specialno teroristično enoto VOS, mednarodni povojni ureditvi Evrope (v zmago fašiz- ki je brezobzirno likvidirala nasprotnike, tudi samo ma in nacizma ni nikoli verjel), kjer bo za vedno domnevne ali možne iz vrst idejnih nasprotnikov odstranjena nevarnost germanske prevlade, kjer bo prostor tudi za Združeno Slovenijo kot neodvisno in mednarodno priznano državo. Nagla kapitulacija Jugoslavije za poznavalce do- mačih in mednarodnih razmer ni bila presenečenje. Nastanek Neodvisne države Hrvaške, ne glede na njeno amputiranost in protektorat nad njo, je vzbujala vtis, da je njen zaton dokončen. Znotraj slovenskega ozemlja je brezkonkurenčna SLS med bombardi- ranjem Beograda izgubila Koroščevega naslednika in se znašla brez razmeram dozorelega vodstva. Parlamentarne stranke so se povezale in se po vzoru slovenskega političnega organiziranja ob koncu prve svetovne vojne z nadstrankarsko povezavo aktivno vključevale v čakanje na vnovični prevzem oblasti po koncu okupacije. Inventivnih pogledov in prijemov niso bili sposobni. Bolj kot na aktivno ustvarjanje nove prihodnosti so pazili na ohranitev dotedanjih medstrankarskih in celo znotrajstrankarskih razmerij. Povsem drugače pa je mislil del jugoslovanske gene- ralitete, ki kapitulacije ni priznaval in je s pomočjo častniškega kadra ustvarjal »vojsko kralja Petra« v domovini – četništvo, hotel aktivno poseči v boj proti okupatorju in obnovo monarhije. Proti njim pa so se obrnili tudi komunisti, ki so videli možnost izrabe boja proti okupaciji za prevzem oblasti. Niso bili številčni, zato pa izjemno organizirani, predvsem pa 31 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Spominska plošča Danilu Zelenu v Ljubljani (Wikimedia Commons). Tito in člani Nacionalnega komiteja z dr. Šubašićem po podpisu sporazuma na Visu, 16. junija 1944 (Wikimedia Commons). Stanko Vuk z ženo Dragico (Wikimedia Commons). in organov nekdanje prihodnosti. Zahteval je oblasti. Predvsem je združitev vseh sloven- bila na udaru mlajša skih pokrajin v sloven- duhovščina. Razvil se sko enoto. Njena meja je brezobzirni boj za bi potekala v grobih oblast po koncu vojne, potezah od Trsta preko obramba proti okupa- Vidma in Pontablja na torju je bila predvsem Beljak, Djekše, Špilje, sredstvo za medsebojno Monošter, Varaždin, obračunavanje. Krajšo Sotlo, Kolpo, Reko. Kot so potegnili nasprotniki država bi lahko vstopala komunistov, ki niso bili v različne konfederalne vešči gverilskega voj- povezave – še danes je skovanja pa tudi ne toli- znan Intermarij, kon- kšnega samožrtvovanja. federacija držav med Vojaško so jih v veliki Baltikom, Jadranom in meri obvladovali bivši Egejem. Če pa to ne bi jugoslovanski častniki, bilo izpeljivo, naj bi ki so delovali v soglasju z Dražo Mihailovičem, po- nastala Slovenija kot samostojna država, z mednarodno veljnikom Jugoslovanske vojske v domovini. zajamčeno nevtralnostjo in nedotakljivostjo. Imela bi Jugoslovanska ideja je bila v določenih krogih oma- razvito demokracijo, avtonomijo pokrajin, zdravo tržno jana. Najbolj so jih motili nereševanje socialnih težav svobodo, socialno pravičnost in iz slovenske tradicije in vsakovrstno oviranje slovenstva. Do preloma Hitler- izhajajoče kulturno življenje. To je bilo po njegovem -Stalin so vanjo dvomili tudi komunisti, potem pa jih mnenju njeno bistvo, saj je številna vprašanja prepuščal je od tega odvrnil državni patriotizem kot najpomemb- prihodnosti. Čeprav se je s komunisti ujemal glede nejše sredstvo internacionalistične pomoči Sovjetski negativnega odnosa do versajskega sistema »nasled- zvezi. Kljub Jugoslaviji nenaklonjenim razmeram pa stvenih« držav, kljub komunističnemu poudarjanju ponudba tretje slovenske poti po koncu vojne s strani reševanja slovenskega narodnega vprašanja v smislu Lamberta Ehrlicha ni bila sprejeta ne pri komunistih ne Združene Slovenije ni bilo možnosti za sodelovanje. pri njihovih slovenskih nasprotnikih. Mož, ki je zaradi Krivda je bila obojestransko nepomirljivo sovraštvo. svojih narodnih in verskih čustev lebdel med fantazmo Komunisti so mu očitali predvsem katolištvo in pove- in daljnovidnostjo genija, je bil očitno prepričan, da je zave z Vatikanom. Ehrlich je komunizem odklanjal z močno voljo in nesebičnim delom mogoče uresničiti s krščanskosocialnih stališč, ker uvaja vladavino iz na videz nekaj najbolj nemogočega. Jeseni 1941 je proletarske revolucije izhajajoče oligarhije, ki zavlada napisal v Slovenskem problemu svoje videnje slovenske nad delavstvom in celotnim narodom, očital jim je zlorabljanje narodnega vprašanja za lažjo izvedbo sre- dnjeevropske komunistične revolucije. Tu ni bil daleč od resnice. Komunisti so vse »organe« OF imenovali kot narodne, od osnovnega krajevnega narodnoosvo- bodilnega odbora do vlade, ki se je 5. maja predsta- vila v Ajdovščini. Narod kot kapitalistična tvorba ni v miselnem horizontu proletarske stranke, le delavstvo. Pri oznaki »narod« gre za zavestno rabo srbske besede narod, kar pomeni slovensko ljudstvo, kar se je potr- dilo takoj po vojni, ko so vsi »narodni organi postali ljudski«. Te manipulacije mnogi, zlasti na Primorskem, niso nikoli dojeli. S samoslovenstvom, zavzemanjem za samostojno slovensko državo brez Jugoslavije, je Ehrlich razburil najprej slovenske jugoslovanarske liberalce, ki so že konec leta 1941 dajali pobudo za njegovo likvidacijo. Komunisti so se jim v tem pridružili spomladi 1942, ker so v njegovih pristaših stražarjih 32 STANE GRANDA: SLOVENSKO SAMOOBLIKOVANJE II. Člani Glavnega štaba Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije. Od leve: Boris Kraigher, Jaka Avšič, Franc Rozman, Viktor Avbelj in Dušan Kveder (Wikimedia Commons). videli edino resno nevarnost za svoje or- ganizirano delovanje. Medsebojno so se obtoževali ovajanja Italijanom. Ko pa je Ehrlich 1. aprila 1942 v obsežni spomenici o grozodejstvih vseh oku- patorjev nad Slovenci Italijane obtožil kolaboracije s komunisti pri mučenju Slovencev, uničevanja slovenskega šolstva na vseh stopnjah, fašizacije … in zahteval pravico do slovenske samoobrambe pred komunisti pod italijanskim vojaškim nadzorstvom, vendar brez fašističnega obeležja, je partiji prekipelo in 26. maja 1942 je bil skupaj z dvema študentoma v atentatu ubit. Samoslovenska pot v prihodnost je izgubila vodstvo, ne pa posameznih pristašev. Bili pa so prešibki, da bi nadvladali državljansko vojno. Pristaši Lamberta Ehrlicha bi morali bolj slediti temeljnemu sporočilu svojega ustano- vitelja, tako pa so postali množična žrtev maščevanja po koncu druge svetovne vojne. Grobovi mnogih še za njim. Žal je 30 let slovenske države dokaz, da danes niso znani. Ravno tako številnih antifašistov, ki samoslovenstvo pri mnogih Slovencih še vedno ne komunizma niso bili pripravljeni sprejeti. Tudi znotraj more preseči ideoloških nasprotij. partije oziroma OF ni smelo biti dvomov. Tako je bil z Slovenci so po zaslugi TIGR-a imeli prvi v Evropi zelo verjetno prepustitvijo Toneta Tomšiča (1910–1942) borbene izkušnje v obračunavanju s fašizmom. Prvi in in zagotovo Aleša Stanovnika (1901–1942) italijanskim drugi tržaški proces, pa tudi siceršnje žrtve v boju z okupatorjem ohranjen monopol dvojice Kardelj-Kidrič. njim so pokazali, da brez žrtev ne gre, jih je pa mogoče Dolomitska izjava je tudi naivnežem razbila mit ideo- zmanjšati na minimum. Celotno delovanje Primorcev, loške pluralnosti OF. Možnosti za spravo ni bilo, ker vključno z Zborom svečenikov sv. Pavla, je pokazalo, je revolucija, borba za spremembo družbenega sistema da bi nadgraditev in adaptacija teh izkušenj bili za in novo oblast, pogojevala potrebo kontrarevolucije. Slovence primerni in bi ju upoštevali in vključevali v Bolj se je bližal konec druge svetovne vojne, bolj se svoje načrte tudi vodilni predstavniki antihitlerjevske je krepila vidnost njene jugoslovanske narave in se še koalicije. Ne nazadnje je boj Primorcev rešil pred pred njenim koncem končala z uradno jugoslavizacijo Italijani velik del Slovenije in bi je še več, če ne bi slovenskih partizanskih enot. Sporazum Tito-Šubašič partija, ki je vodila NOB, sledila metodam in ciljem junija 1944 je Jugoslavijo dokončno prepustil komuni- »okupacijske ideologije«, kot v sodobni Rusiji sedaj stom in vse ostalo je potem ostalo samo še vprašanje označujejo nekdanji družbeno-politični sistem. Izbran oblike, ne pa vsebine izvedbe. je bil sistem velikih partizanskih enot, ki je za seboj po- Druga svetovna vojna je napetosti med narodi tegnil ogromne probleme. Od nepotrebnega trpljenja Jugoslavije samo še poglobila. Tito je posebno pazil, borcev zaradi življenja v neurejenih razmerah, pogosto da so povojne poboje nad pripadniki kontrarevolucije v neprijaznem okolju, do težav pri prehranjevanju in (za to je šlo, ne za kolaboracijo) večinsko izvajali pri- siceršnjem opremljanju, kar je terjalo od civilnega padniki lastnih narodov. V Savinjsko dolino, kamor se prebivalstva, zlasti v pasivnih krajih, skrajne materialne je zatekla skupina Albancev, so pripeljali celo skupino žrtve. Prav tu se je začela protirevolucija. Pri njej so albanskih partizanov. To kaže, kako je bilo vse vnaprej bile marsikje še posebno aktivne ženske, ki so morale organizirano. Glavna žrtev so bili pripadniki vaške skrbeti za dnevno preživetje družin. Partija je hotela revščine, ki je Leninu pri vzpostavljanju sovjetske monopol nad odporom proti okupatorju in prvič po- oblasti delala največ težav. »Kolaboracija« je bila ču- sredno obračunala s Tigrovci Zelenom, Kravanjo in dovit izgovor, da se rešijo potencialnih nasprotnikov Majnikom na Mali gori 13. maja 1941, dokončno z revolucije. Usmrtitev večinoma mobiliziranih naspro- onimi, ki se niso uklonili komunizmu, neposredno tnikov so utemeljevali z njeno zaščito. 33 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Nagodetov proces – obtoženci med branjem obtožnice. V prvi vrsti z desne proti levi: Črtomir Nagode, Ljubo Sirc, Leon Kavčnik, Boris Furlan, Zoran Hribar, Angela Vode, Metod Spomenik Stanetu Kavčiču v Ljubljani Kumelj; druga vrsta z desne proti levi: Pavla Hočevar, Svatopluk Zupan, Bogdan Stare, Metod (Foto: Darko Darovec). Pirc, Vid Lajovic, Franjo Sirc, Elizabeta Hribar. To je bil politični proces slovenske oblasti pod vodstvom Komunistične partije Slovenije proti predvojnim simpatizerjem in medvojnim zaveznikom partizanskega gibanja, obračun s predvojno svobodomiselno in demokratično inteligenco (Wikimedia Commons). nja, toda kaj, ko je bil njegov osnovni cilj prikrivanje posledic enopartijske vladavine oziroma ideologije nad znanjem in strokovnostjo. Krizo gospo- darske neučinkovitosti, ki se je kazala kljub nedvoumnemu gospodarskemu in socialnemu napredku, je potrjevalo vedno večje zaostajanje za zahodnimi sosednjimi državami. Dokončno jo je razkril obračun z »liberalizmom in tehnokratizmom«, ki ga je v Sloveniji poosebljala vlada Staneta Kavčiča (1919–1987) v letih 1967 – 1972, katere glavna žrtev so bili tehnična inteligenca in ekonomisti – praktiki. Medvojni, zlasti pa povojni poboji in množična politična emigracija, nekaj nad 6000 v Argentino, so iz Slovenije naredili deželo strahu. Jugoslovanska federacija je s proglasitvijo republik Ostanki, zlasti liberalne opozicije, sopotnikov OF, so nedvomno naredila velik korak, ki pa se je po nekaj dese- bili brezobzirno nevtralizirani. K strahu so nemalo tletjih izkazal kot nezadosten. Slovenci v stari Jugoslaviji prispevali tudi znotrajpartijski obračuni, znani kot niso imeli niti Slovenije, sedaj pa kar republiko Slovenijo Nagodetov proces in Dachauski procesi 1947–1949, z nekimi elementi državnosti. Seveda je bilo vse skupaj in obračun z informbirojevci (1948–1952), katerih podobno kvadraturi kroga: ostro centralizirana partija – krivci še danes niso znani, tako kot ne grobovi likvidi- federalna država. Nadaljnji politični ranih. Enako velja tudi za posledice razvoj je šel v federalizacijo partije. obračunavanja s Katoliško cerkvijo, Vse so poglabljale še gospodarske ki je svoj vrh doseglo v zažigu lju- težave, ki jih je generiral gospo- bljanskega škofa Vovka 20. januarja darsko-politični sistem sam. Velika 1952 v Novem mestu. Bolj kot vsa neumnost je bila tudi zavrnitev Mar- politična emigracija in notranji shallovega načrta. Idejna pripadnost opozicionalci, ki so to bili bolj na taboru okupacijske ideologije je tudi papirju kot v resnici, so državo na- vse do 1954 zadrževala ureditev čeli ekonomski emigranti, še zlasti zahodne slovenske oziroma jugoslo- ko so nekako po letu 1960 lahko to vanske meje. Rešitev tega vprašanja začeli postajati legalno. Bilo naj bi je z naselitvijo ezulov še dodatno jih blizu 100.000. Ne samo da so dotolkla zaradi informbiroja že tako s pošiljanjem denarja sorodnikom razdvojeno manjšino, predvsem pa in vračanjem prihrankov izjemno omajala stoletja trdno narodno mejo. dvignili standard, ampak so izvedli Vodstvo države in partije ni zmo- z mehanizacijo kmetijstva tudi glo več kot toliko prikrivati težav vsesplošno modernizacijo podeže- in jih je skušalo reševati s stalnimi lja. Bolj kot gospodarsko vse bolj upravnimi in ustavnimi reformami, pomemben turizem so s svojo uspe- toda temeljni problem je bil v tem, šnostjo na tujem pomenili najhujšo, da naj bi jih rešili tisti, ki so bili predvsem pa učinkovito kritiko njihov vzrok. Tudi silni angažma v tukajšnjih gospodarskih razmer. Ni mednarodni politiki – Titova politika slučaj, da so bili Ivan Kramberger, neuvrščenosti – ni mogel prikriti France Tomšič in Jože Pučnik sim- notranjih neskladij in stalnih kriz. boli, predvsem pa gonilo slovenske Svet je z zanimanjem opazoval demokratizacije in osamosvojitve, uvajanje delavskega samoupravlja- »gastarbajterji«. 34 STANE GRANDA: SLOVENSKO SAMOOBLIKOVANJE II. Nadškof Alojzij Šuštar (1920–2007) (dLib.si). Naslovnica znamenite 57. številke Nove revije. Slovenska emigracija, Italijo in Jugoslavijo, so bili poglavitni momenti za velik tudi najnovejša argen- obrat Ehrlichovih pogledov na slovensko prihodnost. tinska, je bila politično Medtem ko je on vztrajal na Združeni Sloveniji, so jasno profilirana, ni pa se njegovi »dediči« začeli omejevati na osamosvojitev bila »ekstremna«, kar jugoslovanske republike Slovenije. Te ideje so se pomeni, da ni uporablja- oprijeli tudi številni »začasni delavci na delu v tujini«, la nasilja za svoje cilje. ki se niso mogli sprijazniti s svojem položajem in so Znotraj nje je prišlo do iskali krivce zanj. Ogromno vetra v osamosvojitvena »diferenciacije« med jadra slovenske zavesti je dal obračun s Stanetom staro in novo, ki je bila Kavčičem, bolj znan kot cestna afera. Slovenci, ki so odmev poražene protire- že tako imeli občutek, da jih Jugoslavija izkorišča, volucije. P. Kazimirja Za- med njimi je bil celo sam »nekdaj vsemogočen«, tedaj krajška, ki je v ZDA med pa kandidat za zveznega vladnega predsednika Boris rojaki in v vladnih krogih Kraigher (1914–1967), ki se je ponesrečil v sumljivih populariziral zamisel okoliščinah, so bili poslej prepričani, da jih načrtno samostojne slovenske države, so predstavniki jugoslo- onemogoča v napredku. Stane Kavčič je bil med pr- vanske diplomacije in slovenskih »klerikalcev« grobo vimi in zadnjimi slovenskimi komunističnimi prvaki, onemogočili. Velik del njih, predvsem pa vodstvo, so ki je dojel, da napredek ni v množini in črnini dima skoraj do slovenske osamosvojitve vztrajali na antiko- tovarniških dimnikov, ampak ustvarjeni novi vredno- munizmu in obnovi stare, čeprav Slovencem bolj na- sti, ne v številu s pšenico zasajenih hektarjev, ampak klonjene federalne monarhične Jugoslavije. Ehrlichov njihovem hektarskem donosu. Čeprav se ni nikoli krog je večinoma izginil v vihri druge svetovne vojne, izjavil o samostojni slovenski državi ali demokraciji, v emigraciji pa je živel zelo raztreseno, predvsem pa je postal simbol samoslovenske Slovenije. premalo povezano in organizirano. Njegova osrednja Po obračunu z liberalizmom in tehnokratizmom je osebnost je bil Ciril Žebot (1914–1989), ki se je zgolj skušal neumorni Edvard Kardelj rešiti jugoslovansko slučajno rešil ob uboju dr. Ehrlicha. Kasneje se je pred prihodnost z novo ustavo, ki je samoupravljanje atomi- ubojem po naročilu Edvarda Kardelja in iskanjem Ge- zirala z delegatskim sistemom, ki bi zaradi nestalnih po- stapa kot mnogo drugih Slovencev rešil v Rim. Tu je slancev dejansko okrepil nadskupščinsko vlogo partije. postal celo tajnik Intermarija, organizacije za državno Ta je ostala centralistično vodena pod dosmrtnim pred- povezavo narodov med ruskim in nemškim prostorom. sednikom. Položaj republik se je na papirju okrepil na Leta 1945 je ustanovil akcijski odbor za suvereno in raven konfederativnih enot. Armado, ki se je po obraču- neodvisno Slovenijo. Leta 1947 je nu na brionskem plenumu leta 1966 odšel za univerzitetnega profesorja z zveznim notranjim ministrom in v ZDA. Njegova knjiga Slovenija Titovim verjetnim naslednikom Ale- včeraj, danes in jutri je bila ena ksandrom Rankovičem (1910–1983) najbolj iskanih prepovedanih knjig okrepila na raven samooklicanega v Sloveniji. Pod Kavčičevo vlado edinega branilca federacije, so je smel obiskati Slovenijo. Poleg strašile že »republiške« teritorialne Žebotovega kroga se je uveljavil še obrambe, ki to dejansko niso bile. krog Franca Jeze v Trstu, katerega Videla se je kot edina jugoslovanska najvidnejši sodelavec je bil France inštitucija. Po Kardeljevi smrti leta Dolinar. Med izseljenci, zlasti 1979 so se začele krepiti zahteve po duhovniki v Nemčiji, bi izpostavili reviziji zvezne ustave in spremembi še Janeza Zdešarja, ki je bil med položaja republik in narodov. glavnimi pobudniki in usmerjeval- Vsiljevanje skupnih jeder v šolstvo, ci Svetovišarskega gibanja po drugi dejansko unitarističnih velikosrbskih svetovni vojni. V nasprotju z nji- vsebin, je sredi osemdesetih let v hovo ostrino so potekali Študijski Sloveniji odkril pesnik Janez Menart. dnevi v Dragi, ki so bolj poudarjali Slovenska kulturna in znanstvena pomen odkritega demokratičnega javnost jih je sprejela kot napoved dialoga. Politična realnost, zlasti obračuna s slovensko samobitnostjo. pa Londonski sporazum o meji med Jugoslaviji je zaukala sova. 35 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Jože Pučnik (1932–2003). Od političnega zapornika do očeta slovenske države (Wikimedia Commons). Z imenovanjem dr. Alojzija Šuštarja za ljubljanskega in končno ustavitev. Njihov seznam je dolg, še pomemb- nadškofa leta 1980 se je dokončno pobrala tudi Cerkev nejši pa je seznam avtorjev, med katerimi je tudi Jože kot najbolj preganjan in trpinčen del slovenske narodne Pučnik, ki so ga zaradi pisanja dvakrat zaprli in mu skupnosti. Politikantskih napak preteklosti ni hotela onemogočili mladost v domovini. Avtoriteto oblasti so ponavljati. Z razglašanjem dejstva, da ločitev Cerkve od rušila tudi razna mladinska mirovna in okoljska gibanja, države ne pomeni izločitev iz nje, je postala pomemben tudi svet zabave. Vse skupaj pa je dobilo smisel in dol- subjekt slovenskega osamosvajanja, tako na notra- goročni pomen z ustanovitvijo Nove revije, katere prva njepolitičnem kot mednarodnem področju. Nadškof številka je po dveh letih prizadevanj izšla leta 1982. Za Šuštar je namreč med takratnimi Slovenci imel najboljše njo je stala vrsta intelektualcev, kot so Niko Grafenauer, mednarodne zveze. Svoj znameniti govor v Evropskem Dimitrij Rupel, Tine Hribar, Andrej Inkret in še nekaj parlamentu v Strasbourgu 1988, zaradi katerega so ga deset pogumnih in drznih, ki so se hoteli otresti pre- pripadniki takratnega jugoslovanskega režima proglasili velikega nadzora uradne politike in ozkega prostora za »narodnega izdajalca«, je imel France Bučar tudi svobodnega komuniciranja, skratka, želeli so večji in s pomočjo Šuštarjevih navez. Tako imata Bučar in širši ustvarjalni prostor. Bili so tesno vpeti in pove- Šuštar zasluge za prvi korak k zani z domačimi kot tudi širšimi internacionalizaciji slovenskega mednarodnimi razmerami, kar osamosvojitvenega procesa. jim je dajalo moč in prednost Predmarčno dobo v prvi po- pred takratnimi oblastniki. Še lovici 19. stoletja je zaznamoval predno je poteklo pet let, so Metternichov absolutizem, kate- januarja 1987 izdali znamenito rega glavna žrtev so bili narodi. 57. številko z naslovom Prispevki Predstavitev slovenskega naro- za slovenski nacionalni program, dnega programa so obelodanili ki je bila dinamit dotedanjemu pričakovana reforma habsburške državnemu okviru in njegovi monarhije, vzpostavitev demo- politični ureditvi in hkrati temelj kracije in sprejetje nove ustave. samostojne demokratične drža- Tudi po letu 1945 je bil boj za ve Slovenije. slovenstvo predvsem kulturni in Po svojih močeh je k sloven- pravni. Komunistična oblast se je skim osamosvojitvenim prizade- pomena kulture zelo zavedala. vanjem prispeval tudi velik del Po drugi svetovni vojni so mnogi »zamejskih« Slovencev, zlasti pobegnili in v Argentini vzpo- krog okoli Drage z Alojzom stavili vsega spoštovanja vreden Rebulo in Borisom Pahorjem kot sistem, paralelen tukajšnjemu. najbolj izstopajočima slovenski- Z domačim preostankom so ma kulturnikoma. Kot sinonim različno obračunali. Najhuje za vse ostale zaslužne Slovence jo je odnesla domobranska v svetu naj izpostavimo sloven- godba z dirigentom Florijanom skega Parižana, slikarja Zorana Leskovarjem. Njen član Primož Mušiča. Ramovš se je rešil s pomočjo mile prošnje očeta pred Mnogi so prepričani, da vsako veliko obdobje na- soakademikom Francetom, očetom Borisa Kidriča. rodne zgodovine dobi nadpovprečni umetniški odtis v Pisatelj Narte Velikonja je bil po vojni ustreljen, mnogi neki literarni, glasbeni ali kakšni drugi umetnini. Kot so bili pregnani iz Ljubljane, Alojz Gradnik je bil pred vse kaže, to sodi v opus aktivnega udeleženca sloven- Sodiščem narodne časti obsojen na kulturni molk. skega osamosvajanja Draga Jančarja. V svojih delih se Dorasli in oblikovali so se novi, mladi razumniki ne izogiba obravnavam najbolj tragičnih dogajanj v in umetniki. Kultura je prva načela monopol partije. slovenski zgodovini zadnjih šest desetletij 20. stoletja. Dominik Smole, Marjan Rožanc in številni drugi so kra- Daje osnovo za sklepanje, da je obdobje 1941–1991 tili miren sen oblastnikom. Različne revije, pa naj bodo dejansko celota in da je razglasitev Franceta Bučarja mladostno vročične Perspektive, zahtevni Problemi ali na prvi seji prvega demokratičnega »parlamenta« zrelejši Prostor in čas, so doživljale prepovedi izhajanja konca državljanske vojne globoko utemeljena. 36 DARKO DAROVEC Slovensko samooblikovanje III. Slovenski izvorni junak Martin Krpan Namen tega poglavja je na primeru povesti mit, s katerim se vse od njenega nastanka sredi 19. Frana Levstika, Martin Krpan z Vrha (1858), stoletja slovenski narod identificira. Gre za delo osvetliti avtorjevo politično agendo, njegov čas slovenskega literata Frana Levstika (1831–1887): in literarno izvedbo stvaritve izvornega slo- Martin Krpan z Vrha (Levstik, 1858a).2 Namen tega venskega junaka za potrebe izgradnje naroda.1 prispevka je spodbuditi še kompleksnejšo interpre- Levstik je bil med prvimi in najvidnejšimi pisci tacijo te povesti, ki očitno buri duhove tudi v da- nastajajoče slovenske inteligence v drugi polo- našnjem času, tri desetletja od nastanka slovenske vici 19. stoletja. Vrednost Levstikove povesti je države (1991), katere konstitutivni element je bil v tem, da združuje mitično in literarno pripoved tudi upor. Toda na tem mestu se ne bomo ukvarjali v funkcionalno povezan organizem, saj omogoča s sodobnimi simboli izgradnje države,3 temveč sovpadanje »zgodovinskega« in »nezgodovin- poskušali na konkretnem literarnem delu prikazati, skega« branja, prepletanje simbolnih in realnih kako so v procesu slovenskega samooblikovanja večpomenskosti. Celotno zgradbo za svoj literar- sodelovali slovenski literati v drugi polovici 19. no-politični program in za povest Martin Krpan stoletja. je dejansko črpal iz zgodovinskih dogodkov 15. V slovenski humanistiki in družboslovju je in 16. stoletja, iz gospodarske (prevozništvo), bila že posvečena razmeroma velika pozornost socialne (kmečki upori) in politične zgodovine Levstikovi povesti o Martinu Krpanu, ki zlasti s (obramba pred Turki), ki jih je prepletal z osno- svojo interpretativno močjo in simboliko kot vsa- vami tedanje folklorne in etnično-simbolne kul- ko priznano in uveljavljeno literarno delo omo- turne dediščine. »Zgodovinske resničnosti«, ki so goča vrsto interpretacij in včasih že izključujočih značilne za mite, in »zgodovinske resnice« je v se literarnozgodovinskih in drugih humanističnih svojem literarnem delu spretno zakril s pokriva- interdisciplinarnih razlag.4 lom metaforike in simbolizma ter tako pokazal Fran Levstik namreč spada v generacijo sloven- pot (nacionalnemu) političnemu boju. A »pravi« skih literatov, ki so šele orali ledino za uveljavitev mit, ki ga je hotel ustvariti, je bil jezik. Jezik slovenske proze, potem ko je na področju poezije in z njim povezana kultura sta bila nedvomno močne temelje postavil že France Prešeren (1800– bistvena razločevalna in konstitutivna elementa 1849). Kot je bil Prešeren vpet v tedanje sodobne procesa oblikovanja slovenske države v primer- evropske umetniške tokove, jim je Levstik sledil javi z »Drugim(i)«. v svojem literarnem programu, ki je bil obenem skladen s tedanjim prvim slovenskim političnim I. programom Zedinjene Slovenije (1848), nasta- Prispevek torej želi prikazati, kako so tihotapstvo, lem v duhu s sočasnimi sosednjimi nemškimi in kmečki upori in osmanska nevarnost (»drugega«) v italijanskimi, madžarskimi, južnoslovanskimi ter svojem zgodovinopisnem izročilu vplivali na nasta- pravzaprav vseevropskimi političnimi prizadeva- nek umetne pripovedke, ki je prerasla v nacionalni nji po vzpostavljanju nacionalnih držav.5 1 Prispevek je nastal v okviru raziskovalnih projektov ARRS Družbena vloga pravljic (J6-1807) in Kultura spominjanja gradnikov slovenskega naroda in države (J6-9354) ter raziskovalnega programa Preteklost severovzhodne Slovenije med slovenskimi zgodovinskimi deželami in v interakciji z evropskim sosedstvom (P6-0138 ). 2 Lik in prispodobe Martina Krpana so v zadnjem času na Slovenskem uporabljene tudi v razne marketinške namene (npr.: http://www. martinkrpan.si/default.asp). Prevodi v jezike: angleški: Martin Krpan, 1960 (http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15512) in 2004 (prevod Erica Johnson Debeljak); esperanto: Martin Krpan z Vrha, 1954; hrvaški: Martin Krpan, 1949; italijanski: Martin Krpan, 1983; madžarski: Martin Krpan, 1963; makedonski: Martin Krpan, 1965; nemški: Martín Krpán, 1960; ruski: Martin Krpan : slovenskaja narodnaja povest, 2001; slovaški: Martin Krpan z Vrhcu, 1950; srbski: Martin Krpan, 1939; švedski: Martin Krpan från Vrh, 2004 (cf.: http:// sl.wikipedia.org/wiki/Martin_Krpan_z_Vrha). 3 Prispevki monografije, ki jo je uredil Pål Kolstø (2014), podajajo interdisciplinarne analize simbolne izgradnje države v Albaniji in drugih bivših jugoslovanskih republikah, razen v Sloveniji. 4 Med razmeroma obširno literaturo izpostavljam: Slodnjak, 1931; Orel, 1931, 450–456; Logar & Ocvirk, 1933; Koblar, 1931, 162– 164; Vidmar, 1952; Levstik, 1952; Tomaževič, 1958; Mahnič, 1958, 88; Vilfan, 1962, 129–144; 1963, 1–12; Pogačnik, 1977, 161–171; Paternu, 1978, 233–251; Kocijan, 1979/80, 37–44; Kos, 1982, 241–266; Mitrović, 1982, 537–547; Velikonja, 1996; Ko- šuta, 1996; Pogačnik, 1999 , 262–269; Hladnik, 2002, 227–237; Simoniti, 2003, 77–78, 316; Kmecl, 2004, 140–159; Trobič, 2005; Baskar, 2008, 75–92; Jazbec, 2009. 5 Za temeljito študijo o raznovrstnih oblikah in kolektivnih predstavah, ki so vplivale na izoblikovanje kolektivnih zavesti nacij. Cf. Smith, 1999. Tako na str. 60 ugotavlja: »By 1800 most of Western Europe was caught in the romantic quest for origins; by 1850 it has spread to Eastern Europe, and during the next century was diffused to Asia and Africa.« 37 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Fran Levstik (1831–1887). Foto Franz Lainer, okoli 1865 (Wikimedia Commons). Povest prepleta tako zgodovinska dejstva kot ščanstva, ne uradniškega aparata in ne ustreznih šol,7 mitične in simbolne analogije večplastno sestavljene da je imela majhna mesta, v katerih je prevladovala arhaične ljudske pripovedi, ki se je po avtorjevih nemška kultura, ob skrajnem zahodnem delu pa ro- željah prelevila tako v nacionalno mitsko podobo manska mesta, ki so se s svojim upravnim območjem kot v narodobudni literarno-politični program, ki so raztezala na razmeroma širokem zalednem območju mu sledili najpomembnejši slovenski literati druge slovanske poselitve. Na vzhodu današnje slovensko polovice 19. stoletja (Josip Jurčič, Ivan Tavčar, Janko ozemlje meji z Madžarsko, ki si je še v času habs- Kersnik, Fran Saleški Finžgar, Ivan Cankar) ter tako burške monarhije izbojevala dvovladje (1867), ter s soustvarili temelje slovenske državnosti: slovenski Hrvaško, s katero deli skupne slovanske jezikovne knjižni jezik. korenine, vse te dežele pa so katoliške veroizpovedi. Analiza tega dela dokumentirano prikaže svoj- Bila je dežela z veliko večino kmečkega prebivalstva, stven fenomen: gre za programsko, zavestno željo z redko in razmeroma razpršeno poselitvijo, ki jo po izoblikovanju nacionalnega literarnega je na tem geostrateško pomembnem evrop- lika, ki naj bo podlaga za literarno skem prehodnem območju svojstveno ustvarjanje in politični (nacionalni) sooblikovalo tudi okolje, v družbe- boj. Levstik je namreč istega leta nem (političnem, ekonomskem, (1858), ko je dopolnil 27 let, kulturnem), geostrateškem in v literarni obliki najprej ob- naravnem oziru. javil svoj literarno-politični Slovenci naj bi namreč program (Levstik, 1858b),6 sodili med tiste narode, nato razpravo Napake ki sta jih konstituirala slovenskega pisanja (Le- kultura in jezik, ne pa vstik, 1858c), kot zgled slavna preteklost, kralji za uresničevanje svojih ali drugi pomembni zamisli pa je izdal še vladarji (Hroch, 2000). literarno pripovedko Teritorialni obseg Martin Krpan z Vrha. Ta slovenskega naroda na vsega 20 straneh te- je prvi opisal šele ksta z razigrano vsebino Anton Tomaž Linhart postavi kot osrednjega (1756 – 1795), ki je tako junaka slovenskega kme- kot Prešeren sodil v t. i. ta, ki vladarja (Dunaj) in Zoisov krog. Žiga Zois, z njim celotno cesarstvo sin italijanskega očeta in z dvobojem reši (turške?) slovenske matere, je bil nevarnosti, kar je osrednji najbogatejši človek svoje (junaški!) dogodek povesti. dobe na Slovenskem in me- Pri tem kaže poudariti zlasti cen številnim kulturnikom, ki avtorjevo zavestno izbiro lika ju- jih je spodbujal pisati in razisko- naka, s katerim naj bi se šele obliku- vati o slovenskem narodu. Linhart joči slovenski narod identificiral: kmeta, se je uveljavil kot dramatik (Županova socialnega upornika – tihotapca, (pravičnega) Micka, 1789, in Ta veseli dan ali Matiček se maščevalca in obenem rešitelja skupnosti pred ženi, 1790) in zgodovinar. V zgodovinski razpravi nevarnostjo »drugega«. Vsekakor pa že izbira lika Poskus zgodovine Kranjske in drugih dežel južnih junaka kaže na svojstveno posebnost pri oblikovanju Slovanov Avstrije ( Versuch einer Geschichte von slovenske nacije, za katero je veljalo, da na območju Krain und der übrigen südlichen Slaven Oesterre- svoje etnične skupnosti še sredi 19. stoletja ni imela ichs), napisani v nemščini v letih 1789 in 1791, svojih centrov moči, niti svojega plemstva, ne me- je na vprašanje, »kaj smo mi Kranjci«, odgovoril: 6 V spomin na to Popotovanje se od leta 1958 vsako leto organizira 22 km dolg pohod po Levstikovi poti. Število udeležencev se vsako leto veča, zadnja leta se tako udeležuje pohoda več kot 20.000 pohodnikov (http://sl.wikipedia.org/wiki/Popotovanje_iz_Litije_ do_%C4%8Cate%C5%BEa). Sicer je bila potopisna oblika priljubljena v evropski povesti konec 18. in v prvih desetletjih 19. stoletja. 7 Sredi 19. stoletja je v slovenščini izhajalo le nekaj časopisov z majhno naklado, npr. Slovenski narod, Slovenija, Ljubljanski časnik, Slovenska čebela, Slovenski Glasnik. 38 DARKO DAROVEC: SLOVENSKO SAMOOBLIKOVANJE III. SLOVENSKI IZVORNI JUNAK MARTIN KRPAN Osrednji dogodek povesti: dvoboj med Krpanom in Brdavsom (Levstik, 1954; ilustracije Tone Kralj). »Narod, ki živi v južnem delu avstrijskega okrožja ki se je preseljevalo v mesta, kakor je bil primer tudi med Dravo in Jadranskim morjem, spada k velike- z Levstikom. Zavedati se je treba, da so posamezniki mu značilnemu ljudskemu deblu Slovanov, je pa iz intelektualnih vrst v vseh obdobjih odigrali vidno po svojem jeziku in izviru le ena in ista ljudska vlogo (Anderson, 1991).8 Toda čas 19. stoletja prinaša veja in ga le po naključju, čeprav zgodovinsko ne še večje družbene spremembe, razširjeno pismenost, čisto točno, delijo v Kranjce in Vinde.« Hotel je po- višjo izobraženost, obveščenost in komunikativnost, dati zgodovino tega naroda »v celotni povezanosti izhajati začenjajo številne knjige in časopisi, po vseh njegovih usod in dogodivščin«, ne »le po kosih in deželah zbirajo in zapisujejo ustno slovstvo, pravo in raztreseno v analih dežel, v katerih živi«. Prav s običaje. Družbena realnost je zahtevala spremenjene sklicevanjem na pomen razvoja ljudstva je zavrgel oblike organiziranosti, ki so se udejanjale v nacionalnih prikazovanje slovenske zgodovine po deželah in državah. Jezik je vsekakor imel kot razločevalni faktor je razdelitev Slovencev med dežele presojal le kot velik vpliv na oblikovanje posameznih skupnosti še v plod zgodovinskega razvoja, neposredni sad tega dela pred-nacionalni dobi, toda v dobi nacionalnih držav pa je bilo spoznanje o enotnosti naroda, ki je živelo na postane eden najpomembnejših unifikatornih elementov tem ozemlju. To spoznanje je v mednarodnem svetu utrdil nacionalnih držav.9 Kot napredne ideje se tedaj izobliku- jezikoslovec, profesor na jejo različne nacionalne dunajski univerzi, Jernej mitologije, humanistične Kopitar (1780 – 1844) v svoji vede pa kar tekmujejo, znameniti Slovnici sloven- katera se čuti bolj pokli- skega jezika na Kranjskem, cano za vzpostavljanje Koroškem in Štajerskem nacionalnih simbolov in (1808) (Grafenauer, 1974a, mitologij. 133 – 135). Ne bo odveč Tem vprašanjem so v na tem mestu poudariti, zadnjem času raziskovalci da je prav Kopitar najbolj namenili kar precej pozor- nagovarjal Vuka Stefano- nosti.10 Za naš primer bi vića Karadžića, da se je mdr. izpostavili Smithovo srbsko in hrvaško ljudsko klasifikacijo štirih pogla- slovstvo začelo sistema- vitnih kategorij oprede- tično zbirati in zapisovati litev izvora nacionalnih (Jurančič, 1959, 137). mitov:11 primordialistični Vendar se je sloven- (prvobitni), perenialistični sko izobraženstvo sredi (večnosten), modernistični 19. stoletja šele začelo (kot rezultat procesa vzpostavljati, predvsem modernizacije) ter etnično- z izobraževanjem mla- -simbolni (Smith, 1999, dega kmečkega življa, 1–27), ter Kolstøvo, ki v 8 Andersonova študija nazorno pokaže pomen intelektualcev in njihove vloge pri oblikovanju nacionalizmov v 19. in 20. stoletju v množičnih medijih, časopisih, literaturi (povest, roman) in v novejšem času na radiu in televiziji. 9 Prav Anderson pa s svojo kultno raziskavo pokaže tudi na druge posebnosti oblikovanj nacij v sodobnem času, zlasti primerjalno z Latinsko Ameriko in Azijo, kjer je pomembno vlogo odigrala ogledalna preslikava evropskih razmer. 10 Kot teoretična in metodološka osnova za preučevanje teh fenomenov lahko služijo dela: Smith, 1999; Hosking & Schöpflin, 1997; Kolstø, 2005; slednja nudi poglobljene primerjalne interpretacije zlasti z območjem Jugovzhodne Evrope. Te študije različnih avtorjev obilujejo tudi s tehtnimi primerjalnimi študijami referenčne literature. 11 Družbeno uporabo mitov Kolstø pojasni tako: »When we study the function of myths, we ought not to assume that myths function in any specific way of and by themselves. Myths cannot act, only people can. To ask about how myths function, therefore, is to ask about how myths are used and misused by people. This is to inquire into the political application of myths. It is probably possible to find historical myths that have been narrated throughout the ages without being fuelled by any particular political motive. The opposite phenomenon, however, seems to be much more common: political aspirations are often fuelled by myths and many myth-makers do have a political agenda, myths are regularly produced and propagated in order to bolster specific group claims« (Kolstø, 2005, 30). Pri preučevalcih mitov Kolstø razlikuje med t. i. »razsvetljenci« in »funkcionalisti«. Razsvetljenci verjamejo, da morajo poklicni zgodovinarji zavračati mite, medtem ko funkcionalisti vidijo oblikovanje mitov kot neizogiben, celo kot prijazen in nenevaren element dobro delujoče človeške družbe (Kolstø, 2005, 2–3). Katere pojave lahko definiramo kot mite (cf. Overing, 1997, 1–18). 39 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE uvodniku k zborniku o mitih in mejah v Jugovzhodni Evro- Sam namen in poslanstvo te umetne pripovedke, pi ugotavlja, da so se zaradi obmejnosti tega območja kot si jo je avtor zamislil in teoretično utemeljil, celo morda bolj kot drugje v Evropi uveljavile specifične pa je modernističen, zato je pripovedka tudi nale- oblike nacionalnih mitologij, ki jih uvršča v naslednje tela na plodna tla. štiri kategorije: sui generis, antemurale, martirium in Uspehu povesti je nedvomno botrovalo tudi antiquitas (Kolstø, 2005, 1–34). dejstvo, da je pri njenem snovanju avtor izhajal iz Če sledimo tem klasifikacijam in opisom mentalitete naroda, iz »zgodovinske resničnosti«, pojavnih oblik nacionalnih mitologij v sodobni njegovega kolektivnega spomina, v katerem je znanstveni literaturi, naletimo na težavo, v ka- želel slovenskemu narodu »nastaviti ogledalo«, tero kategorijo ali kategorije uvrstiti ta Levstikov obenem pa biti pri tem prepričljiv, ali z Levstikovi- mit. Osrednji dogodek povesti – dvoboj, bi vodil mi besedami: »Izviren je, kdor to ali ono misel po v razlago, da gre pri tem delu prvenstveno za svoji posebni lastnosti z duhom prav objame ter jo t. i. antemurale 12 mit. Vendar kot je za celotno potem zopet samolastno pa lepo izrazi« (Paternu, Levstikovo delo značilno, da obiluje s prepleti 1978, 245). etno-simbolnega izročila, s svojo mitičnostjo pripovedi, ki pritegne tako predšolskega otroka II. kot vrhunske akademike, pa vzpostavlja »časovno Povest je razmeroma enostavna; v neki vasici nezavezanost, pomensko samostojnost in odpr- v današnji jugozahodni Sloveniji živi silak, po tost« (Paternu, 1978, 234), kar je sicer lastnost imenu Martin Krpan, ki redno tihotapi morsko sol in pogoj vsakega literarnega dela trajnejše in iz obmorskih istrskih mest v notranjost v zameno odpornejše vrste, uspe z metaforiko in simbo- za svoje kmečke pridelke. lizmom svoje povesti vzpostaviti tudi svojstven Tako ga Fran Levstik z besedami pripovedovalca preplet posameznih kategorij nacionalnih mitov: Močilarja opiše: s časovno nevezanostjo ustvari vtis o prvobitno- »V Notranjem stoji vas, Vrh po imenu. V tej sti in večnosti junakove (narodne) gospodarske vasici je živel v starih časih Krpan, močan in silen dejavnosti na izbranem nacionalnem ozemlju, z človek. Bil je neki tolik, da ga ni kmalu takega. dvobojem in njegovim iztekom na dvoru izraža Dela mu ni bilo mar, ampak nosil je od morja na jasne asociacije na predstave o viktimistični vlogi svoji kobilici angleško sol, kar je bilo pa že tistikrat slovenskega naroda v obrambi pred Turki, ki je ostro prepovedano. Pazili so ga mejači, da bi ga bila še živo prisotna v tedanjem kolektivnem kje nehotoma zalezli; poštenega boja z njim so se spominu skupnosti, z izbiro kmečkega sloja kot bali ravno tako kakor pozneje Štempiharja. Krpan nosilca meščanske preobrazbe13 pa napoveduje se je pa vedno umikal in gledal, da mu niso mogli enkratnost oz. izvoljenost ( sui generis)14 ljudstva. do živega.« 12 O mitu antemurale Kolstø pravi: »This myth comes in many different guises and under many different labels: ’antemurale christianitatis’, ’Europé’s last outpost’, ’defenders of the gates’, ’the bearers of true civilisation’, and so on. Typologically, this myth is very different from the myth of being sui generis. Rather than insisting on the uniqueness of the group is now included in some larger and allegedly superior cultural entity that enchances its status vis-à-vis other groups who do not belong« (Kolstø, 2005, 19–20). Mit antemurale, kot ga definira Kolstø, je značilen zlasti za dežele Jugovzhodne Evrope, s tovrstnimi fenomeni pa se srečujejo tudi v drugih deželah, zlasti na Poljskem, Madžarskem, v Španiji, metafora antemurale christianitatis pa naj bi se izoblikovala v 12. stoletju v Franciji (Kolstø, 2005, 24). 13 Čeprav je bil Levstik v svoji ideji povzdignitve slovenskega naroda nasproten nemški kulturi, ki »nam je najprvo vzela, kar smo mi svojega imeli […] naše izvirne običaje, našo zgodovino in zgodovinsko sporočilo, naše narodno sočutje in malo da ne tudi narodni jezik« (Slodnjak, 1931, 30), se je v konstituciji svojih miselnih vzorcev zgledoval poleg srbske epike Vuka Stefanovića Karadžića (1787–1864) tudi po nemški umetnosti. Nanj so mdr. imeli vpliv Gotthold Ephraim Lessing (1729–1781), Johann Gottfried von Herder (1744–1803), Johann Wolfgang von Goethe (1749–1832) in Friedrich Wilhelm Joseph Schelling (1775–1854). Če se veliko nacionalnih mitologij vzpostavlja s pomembnimi (vojaškimi) voditelji, praviloma plemenite krvi, je Lessing vzpostavil nemško slovstvo na socialni podlagi rastočega nemškega meščanstva, kar je Levstiku očitno predstavljalo zgled, da je prav tako na socialni podlagi, toda v njegovem primeru kmečkega prebivalstva, vzpostavil slovensko slovstvo; cf. Slodnjak, 12–13. 14 Tudi v tem pogledu lahko Levstikovega Krpana interpretiramo z več vidikov, ali kot pravi Kolstø (2005, 22): »Skilful myth-makers may succed in explaining that sui generis and antemurale belong to different levels of identity, as it were. Expressed in Arm-strong’s terminology, they may function as myth and counter-myth.« 40 DARKO DAROVEC: SLOVENSKO SAMOOBLIKOVANJE III. SLOVENSKI IZVORNI JUNAK MARTIN KRPAN Krpanovo srečanje s cesarjem (Levstik, 1954). Nekoč na poti s svojim prevoznim sredstvom, dobrin slovenskega prebivalstva med obalnim, sredo- konjem oziroma kobilo,15 sreča kočijo, ki prevaža zemskim, in zalednim, celinskim območjem, temveč cesarja; ta si ga zapomni po lahkotnosti, s katero tudi v mitu, ki se je izoblikoval ob nepremagljivem, premakne svojo kobilo s tovorom (soljo) vred s poti, močnem in prebrisanem trgovcu-tihotapcu ter preka- da tako v sneženi pokrajini omogoči nemoten pre- ljenem vojaku – slovenskem kmetu, ki v povesti z hod slavnostni kočiji. Ko se na Dunaju pojavi (Tu- zmago nad zloglasnim Brdavsom, ki kosi smrt med rek) Brdavs, ki v medsebojnih duelih z dunajskimi dunajskimi »vojščaki in gospôdo«, pooseblja sloven- plemiči (vitezi) vsakokrat zmaga, in preti uničenje ski narod kot zadnji branik krščanskih dežel pred cesarske vojaške elite,16 cesar kot zadnje upanje Osmani: »[P]a smo rekli: če ga živ krst ne zmore, pošlje po Krpana. S svojo kmečko robatostjo, pa Krpan ga bo. Lej, ti si zadnje upanje cesarjevo in vendar pretkanostjo na svoji mali kobili premaga dunajskega mesta.« V ozadju te zgodbe tiči večsto- mogočnega Brdavsa, in to tako, da se Brdavsev letno zgodovinsko dejstvo, da je bilo prav slovensko mogočni (turški) meč zaje v Krpanov robati kij, ki ozemlje branik Svetega rimskega cesarstva (in s tem si ga je sam pripravil iz lipovega drevesa (simbol sodobne Evrope) pred osmansko nevarnostjo, in slovanstva), in ker je lipov les mehak, se meč tako sicer na eni strani zaradi geografske pogojenosti, na zareže v les, da ga Brdavs ne more več izvleči; tako drugi pa na podlagi dejstva, da se je tako finančno ga razoroži in mu nato z lastno izdelano robato kot vojaško t. i. Vojna krajina, ki se je na današnjem kmečko sekiro odseka glavo ter reši Dunaj pred hrvaškem ozemlju oblikovala kot obrambna mreža Turkom. Za nagrado pa si zaželi le cesarsko listino utrdb pred Osmani, napajala prvenstveno s sloven- oziroma privilegij, s katerim mu je dovoljeno nemo- skega ozemlja. teno (svobodno) kmečko trgovanje. V tem pogledu je seveda zanimiv tudi čas, ko Lik pa ni pomemben le zaradi ponazoritve je bila ljudska povest zapisana, in sicer v drugi nekaj stoletnega še srednjeveškega in novoveškega polovici 19. stoletja, to je času formiranja slo- trgovskega delovanja in izmenjavanja vsakovrstnih venske narodne identitete, zlasti potem ko je bil 15 V povesti je imenovana kobilica, verjetno z namenom, da še poudari njeno majhnost, vendar žilavost. Viri iz beneškega obdobja imenujejo tovornike, kot je bil Martin Krpan, Cranzi, po deželi Kranjski, ali pa Mussolati, po mušah, ki v istrskem dialektu pomenijo mule, križance med konji in osli, torej po njihovem prevladujočem prevoznem sredstvu. 16 Med 27. septembrom in 14. oktobrom leta 1529 je osmanska vojska oblegala Dunaj z veliko vojsko 140.000 mož pod povelj-stvom Sulejmana I. Veličastnega. Drugo osmansko obleganje Dunaja pa je bilo leta 1683, ko je poglavitno vlogo pri obrambi odigral slovanski, poljski kralj Jan III. Sobieski. 41 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Krpanov prihod v žalujoči Dunaj (Levstik, 1954). v revolucionarnem letu 1848 objavljen politični Kdo pa je lahko ta uporni kmet? Vsekakor program Zedinjena Slovenija, z za tedaj nekateri- tisti, ki se udeležuje kmečkih uporov. Toda ti so mi značilnimi, pa vendar še vedno vizionarskimi prej ali slej zatrti in kmet je poraženec. Za kon- stališči: »Vsaki naj v svoji deželi doma živi, kakor stitutivno identiteto pa so potrebni zmagovalci! mu je drago in ljubo: Nemec po nemško, Italijan Za zmago je upor pomemben, ni pa nujno tudi po italijansko, Voger po vogersko. Mi Slaveni pa zmagovit. Potrebne so torej tudi določene (vo- tudi tverdno, z vso močjo od vsih terjamo, da jaške) spretnosti, znanje in izkušnje, družbena tudi nas puste doma po našim živeti: Slovence sprejemljivost, pa tudi določena materialna (fi- po slovensko.« Kakor Čehi, Hrvati ali vojvodin- nančna) podlaga in predvsem pretkanost. Kje in ski Srbi tudi Slovenci leta 1848 niso postavljali kako pa si je lahko tedanji kmet nabral tovrstne svojih zahtev proti Avstriji, nasprotno, izrazito kvalitete? so poudarjali, da želijo ostati v avstrijskem Veščino vojskovanja je lahko pridobil v t. i. cesarstvu in da se bojujejo zanj (deloma tudi kmečki vojski ali černidah (Pezzolo, 2007, 67–112), nasproti tedanjim poskusom oblikovanja vse- ki so se izoblikovale na prehodu iz srednjega v novi nemškega cesarstva) ter »da moremo zdaj stopiti vek tako v tedanjih avstrijskih kot beneških deželah, kakor svoboden narod zlasti na podlagi potreb med druge svobodne obrambe pred Turki, saj narode, da tako ime- je vladarje v tako vrsto nitnega časa za vse obrambe ne nazadnje Slovence še ni bilo, silila turška vojaška kar sonce sije«, saj »ne taktika z nenadnimi in smemo zamuditi veli- nepričakovanimi vpa- kega trenutka«. Zaradi di, plenjenji ter izčr- zgodovinske razdro- pavanjem prebivalstva, bljenosti na dežele in kjer redne najemniške odsotnosti političnih vojske praviloma niso in gospodarskih elit so bile uspešne. predvsem kulturniki, Možnost širitve kot denimo Levstikov obzorij in izboljšanje krog, prevzeli pove- materialnih pogojev za zovalno vlogo v pro- preživetje pa je teda- cesu nation-bulding: njemu kmetu omogo- »Odpravite predsodke čala kmečka trgovina, in provincialne spore, ki je bila v obravna- od slovanske obale vanem obdobju na Jadrana do bregov današnjem slovenskem Drave se objemite ozemlju že močno raz- bratsko vsi Slovenci, širjena. Če vzamemo ustvarite si v duhu v obzir še dejstvo, da in v srcih Slovenijo, ki politično še ne obstoji, se je zaradi vedno višjih obdavčitev v tej trgovini predložite najvišjemu prestolu svoje prošnje za izjemno povečevalo tihotapstvo, proti kateremu so politično obmejitev Slovenije« (Gestrin & Melik, bile oblasti kljub raznim ukrepov skoraj brez moči, 1979, 448). dobimo prav v liku kmečkega trgovca-tihotapca Zaradi dejstva, da so bile Slovenske dežele tistega pretkanega, razgledanega, vselej upornega stoletja pod habsburško in beneško oblastjo in niso in v boju s Turki izurjenega kmečkega vojaka, ki razvile gospodarskih in političnih elit, ki so bile pri ga pooseblja ljudska povest o Martinu Krpanu. Lik velikih narodih konstitutivni element pri oblikova- Martina Krpana pa je lik socialnega upornika, ki nju nacionalnih držav, je Levstik za konstitutivni je družbeno sprejemljiv; čeprav je z vidika oblasti mit izbral prav upornega kmeta.17 kriminalec, še naprej živi v okviru vaške skupnosti, 17 Iz Levstikovega literarnega programa (Levstik, 1858b) je jasno razvidno, da je želel z literaturo vzpostaviti like, v katerih se bo slovenski kmet »videl kot v ogledalu«. 42 DARKO DAROVEC: SLOVENSKO SAMOOBLIKOVANJE III. SLOVENSKI IZVORNI JUNAK MARTIN KRPAN Krpan kupuje sol v Kopru (Levstik, 1954). ki ga varuje in mu nudi zatočišče ter ga heroizira; omogočali in vzdrževali prisotnost ilegalnih praks še več, skupnost se z njim identificira in tako tvori in prav to obmejnost in perifernost izkoriščali kot kulturno identiteto. dodatni resurs. Ta fenomen Foucault pojasni s toleriranimi Ko govorimo o ruralni fevdalni družbi na Slo- oz. nekaznovanimi nezakonitostmi, ko »ima vsak venskem, je treba poudariti, da je šlo za obmejno družbeni sloj svoje meje dopustne nezakonitosti: periferno območje, ki je zaradi omejenih resursov neizvajanje pravil, neupoštevanje odredb ali narekovalo ukvarjanje z dopolnilnimi neagrarnimi odlokov je odražalo stanje političnega delovanja aktivnostmi. Pri tem je treba poudariti tudi po- družbe [...] nezakonitost je bila tako zakoreninjena membno dejstvo, da je bilo obravnavano območje in tako nujna za življenje vsakega družbenega slo- v zgodovini izrazito obmejno območje (med ja, ki je imel lastno koherentnost in gospodarstvo« suverenimi državami, različnimi davčnimi sistemi, (Foucault, 1975, 77). civilizacijami, med krščanstvom in islamom) in je Če pozorneje pogledamo slovenski literarni lik v teku stoletij nudilo vrsto strukturnih elementov, tihotapca Martina Krpana, lahko vidimo, da gre za ki so omogočali in vzdrževali prisotnost ilegalnih kontinuiteto in raznolikost tihotapstva kot pomembne praks. Gre za pokrajino, kjer so bili naravni resursi v sestavine življenja številnih posameznikov in sku- veliki meri omejeni in kjer je prebivalstvo sistemsko pnosti (Krpan je sicer posegalo po različnih le delno prestopil mejo neagrarnih in pogosto pokornosti in bil kratek ilegalnih dejavnostih. čas sogovornik z obla- Prestopanje državnih stjo). Levstikova povest meja, meja davčnih je nastala v 19. stoletju, oziroma gospodarskih v obdobju formacije slo- sistemov, upravne venske nacionalne iden- in pravne meje, je titete, tihotapec Krpan pa tukajšnje prebivalstvo je postal nacionalni mit, tako vseskozi izkori- ki ga lahko uvrstimo v ščalo kot dodatni vir skupino nation-building preživetja. Zato kaže mitov »ante murales« predvsem opozoriti na (Kolstø, 2005, 19–26), eni strani na odpor po- tj. branika pred drugo sameznika in skupnosti kulturo (v tem primeru proti državi in oblasti, obramba krščanstva pred na drugi strani pa na islamom). Tu gre torej za prilagajanje in adapti- fenomen mitologizacije ranje prebivalcev. uporništva, ki v procesu Pri tem kaže izpo- oblikovanja narodne za- staviti, da je pri veliko vesti balkanskih narodov18 zasedajo mesto nacionalnega slovenskih kmečkih uporih, zlasti pri dveh najpomemb- mita: tako je Krpan slovenski kmet-tihotapec in zato nejših, vseslovenskem iz leta 1515 in hrvaško-sloven- izobčenec,19 ki reši Dunaj pred Turki oz. krščanski skem iz leta 1573 (Grafenauer, 1962; 1974b), bila prav svet pred islamom, kar pomeni, da je slovenska kmečka trgovina eden bistvenih vzrokov za kmečke nacionalna identiteta utemeljena prav na socialnem upore in so iz vrst tega dela podložnikov izšli mnogi uporništvu, obmejnosti in prestopanju meja.20 uporniški voditelji. Potem ko so se Benečani po drugi polovici 16. III. stoletja zaradi prenosa svetovne trgovine na za- Zaradi obmejnosti in perifernosti območja se hodne obale Evrope in izčrpavajočih vojn s Turki je izoblikovala vrsta strukturnih elementov, ki so ter Habsburžani pogrezali v čedalje hujšo krizo, 18 Na mestu je primerjava s srbsko epiko (npr. Marko Kraljević i Musa ali Kraljević Marko i Arapin) in drugimi deli Vuka Karadžića, po katerem se je Levstik nedvomno zgledoval in prevzemal določene ideje; cf. Slodnjak, 1931, 9–12. 19 V zvezi z likom junaka – izobčenca ( outlaw) prim. Hobsbawm, 1959; Seal, 1996; Agamben, 1995; Povolo & Darovec, 2018. 20 Kot je ugotovil Schöpflin, »through myth, boundaries are established within the community and also in respect to other communities. Those who do not share in the myth are by definition excluded« (Schöpflin, 1997, 20); prim. Pavlaković. 43 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Tovorniki (Valvasor, 1689). pa tudi po vedno večji podpori Habsburžanov nji- trgovine na velike razdalje in posredovalne tr- hovemu jadranskemu mestu Trstu v pritegovanju govine med vzhodnimi in italijanskimi deželami trgovine z zaledjem, je začela dokaj strmo upada- so bili v takratnih slovenskih deželah Ptuj, Lju- ti tudi trgovina z beneškimi istrskimi mesti, ko je bljana, Beljak, Trst in Koper. Blago te trgovine zlasti v Koper, Piran in Milje dnevno prihajalo od je v glavnem bilo podobno blagu takratne med- tristo do tisoč kranjskih kmečkih tovornikov (Ge- narodne trgovine. Povsem pa se je razlikovalo strin 1973a; 1973b). Ker so bili davki na vse proi- blago v prometu v eno smer od blaga v prometu zvode vedno višji in je bila ta trgovina življenjsko v drugo smer trgovine. Na zahod so šli v velikih nadvse pomembna, se je tudi po kopnem razvilo količinah kmetijski pridelki in proizvodi, zlasti tihotapstvo, ki je dobivalo vse širše okvire in so se živina, meso, kože, številne surovine in kovine, z njim v zadnjih stoletjih Beneške republike poleg železni izdelki in posamezni proizvodi obrti. kmetov ukvarjali tudi meščani (Darovec, 2004, Proti vzhodu pa je trgovina posredovala sredo- 175–231). zemske kmetijske proizvode (vino, oljčno olje, Severozahodna Istra na čelu s Koprom, ki se je ribe, sol), številne obrtne izdelke, levantinsko vsaj v drugi polovici 15. stoletja in v 16. stoletju oziroma beneško blago in podobno (Gestrin, razvil v najpomembnejše trgovsko mesto v Istri, 1973b, 207–208). kjer je potekala izredno živahna zlasti kmečka V zvezi s pomenom in vlogo tako orisane trgovina s Kranjsko in drugimi avstrijskimi deže- trgovine so se v stoletju velikih kmečkih uporov lami, od koder so prihajali v glavnem živina in na Slovenskem in Hrvaškem že močneje uveljavili poljski pridelki, sol, olje in vino pa je šlo v na- blagovno-denarni odnosi v zemljiškem gospostvu. sprotno smer, je v času od 13. pa vse do konca 18. Na eni strani se vse to kaže v spreminjanju oblik stoletja poosebljala trgovsko in s tem povezano fevdalne rente in strukture zemljiškega gospostva, gospodarsko dejavnost širšega zalednega, zlasti ki jim moremo slediti vzporedno s prizadevanji današnjega slovenskega ozemlja. fevdalcev, da se izvlečejo iz krize zemljiškega go- Slovenske (in hrvaške) dežele so bile v 16. spostva. Na drugi strani pa se kaže, srednjeveške- stoletju močno gospodarsko povezane in vklju- mu pojmovanju o družbeni delitvi dela navkljub, čene v trgovsko menjavo širšega ozemlja. Tej v vedno večjem uveljavljanju t. i. podeželske trgovski menjavi je dajala posebno pomembnost trgovine, v vključevanju fevdalcev in podložnikov po Jadranu posredovana povezanost s sredo- v trgovino in kupčevanje. Hkrati s tem so vedno zemskim prostorom na eni ter povezanost s bolj rasla nasprotja med mestom in vasjo, naraščal podonavskim prostorom na drugi strani. Pogla- pa je tudi splet nasprotij okoli kmečke trgovine vitna smer trgovine v omenjenih deželah je bila same. Pri tem je imela poleg presežkov kmetijskih v tem času smer vzhod–zahod, ali bolje, smer, proizvodov in izdelkov domače obrti od vsega ki je povezovala zlasti ogrske in hrvaške dežele začetka pomembno vlogo trgovina s soljo, zlasti prek slovenskih dežel oziroma prek Jadranskega z morsko, ki so jo na naših tleh obvladali kmečki morja z Italijo in deli Sredozemlja. Središča te prekupčevalci. 44 DARKO DAROVEC: SLOVENSKO SAMOOBLIKOVANJE III. SLOVENSKI IZVORNI JUNAK MARTIN KRPAN Socialni uporniki uživajo podporo lokalne skupnosti (Levstik, 1954). Vsekakor je podeželska trgovina, zlasti pa ter predvsem oviranje kmečke trgovine s strani kmečka trgovina, odločujoče vplivala na zaostri- fevdalcev in mest (mitnine, predpisane poti itd.). tev razrednih nasprotij in seveda tudi na njihov Iz tega časa se tudi že začnejo vrstiti zgodovinski vrhunec v tem času – na kmečke upore. V tem podatki o bolj ali manj uspešnem organiziranju t. pogledu so se torej kmečki upori na Slovenskem i. kmečke vojske ali černid, najprej za obrambo nekoliko razlikovali od npr. že raznovrstno opisa- pred Turki, vsaj na beneški strani pa so bili že nega odmevnega furlanskega kmečkega upora iz zelo prisotni tudi v omenjeni beneško-habsburški leta 1511.21 vojni. Kmečka trgovina se je sicer morala tako kakor Pri kmetu je naraščal odpor proti vsem tem poklicna, meščanska trgovina, podrejati veljavne- novostim in njihovim nosilcem. Kmečki trgovini mu prometnemu in mitninskemu režimu ter raznim so bile mitnice, fevdalne in deželnoknežje, velika dacem, ki so jih uvajale tako beneške kot avstrij- ovira. Prav zaradi tega in vedno večjega pomena, ske oblasti. Ti so postajali zaradi pritiska fiskalnih ki ga je imela kmečka trgovina kot vir dohodkov politik, pritiska fevdalcev in deželnih stanov na za podložnike, so se ti zlasti v tem obdobju začeli prometne pristojbine in kmečko trgovino, zaradi vedno v večjem obsegu zatekati v tihotapstvo. plačevanja starih, pa Kontrabant je postal tudi povišanih in novo družbeno sprejemljiva uvedenih pristojbin, za- dejavnost, bil je po- radi podrejanja režimu klic, nuja in prežive- prisilnih poti in režimu tje, »modus vivendi«, poslovanja mitninskih ki se je prenašal iz uradov za kmeta vedno roda v rod. Kontrabant bolj neznosni. je postajal ritual z vse- Čeprav turški vpadi mi razsežnostmi svoje in osvajanja v sloven- družbene pogojenosti, skih in hrvaških deželah tihotapce pa lahko na smer trgovine niso kategoriziramo tudi bistveno negativno vpli- kot socialne upornike vali, so imeli nedvomno kot jih je definiral velik vpliv na prve Hobsbawm, ki so bili večje kmečke upore na v svojem okolju do- Slovenskem. Plemstvo jeti kot junaki (Hobs- je tudi za obrambo bawm, 2010; 1959). dežele pred Turki Socialno uporništvo nalagalo vedno večje je po Hobsbawmu dajatve, toda potem posledica konflikta ko so Turki npr. leta med tradicionalno 1473 prvič obiskali in moderno kulturo Koroško, plemstvo ni poskrbelo za obrambo de- ali med domačo in tujo kulturo ali pa posledica žele, nadaljnji vpadi pa so leta 1478 privedli do transformacije načina proizvodnje ali družbene prvega večjega kmečkega upora na Slovenskem, ureditve. ki je zajel skoraj vso slovensko Koroško. Na Tudi v našem primeru so bile oblasti v boju drugi večji, t. i. vseslovenski kmečki upor leta z naraščajočim tihotapstvom skoraj brez moči. 1515, ki je zaobsegel ozemlje 25.000 km² in je Niso pomagale ne številne nove mitnice, ne trajal pet mesecev (v marcu in aprilu leta 1515, sistem bolet, ne novi načini pobiranja mitnin, v maju pa prerasel v napade na gradove) ter je ne strožje nadzorstvo, ne nagrade tistim, ki so na višku sodelovalo okoli 80.000 upornikov, pa tihotapce zajeli ali prijavili, in tudi ne posebni je bolj vplivalo avstrijsko vojskovanje z Benet- oboroženi mitninski hlapci, ki so jih začeli v 16. kami (I. beneško-habsburška vojna 1508–1516) stoletju postavljati na večjih in važnejših mitnin- 21 O kompleksnih razlogih za furlanski kmečki upor leta 1511 prim.: Bianco, 1995; (sedaj tudi v slovenskem prevodu: Bianco, 2011); Muir, 1998; glede tihotapstva prim.: Bianco, 1990. 45 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Krpan opravi z mejači (Levstik, 1917; risba Hinko Smrekar). da so obrezani, da so torej muslimani – Turki, kot so navajali v viru. Ti so bili v službi socerbskega graščaka za nadzorovanje poti do habsburškega Trsta, zlasti v povezavi s kupčevanjem soli, pri tem pa so se že dalj časa zverinsko (in mnogokrat neupravičeno) znašali nad kmečkimi tovorniki, s katerimi so imeli številne spopade. Zato so do- mačini tedaj zajete mejače na licu mesta pobili (Vilfan, 1963, 3–4). S kmečko trgovino in njeno rastjo je naraščala postopoma tudi gospodarska moč vsaj (morda niti ne tako majhnega) dela kmečkega prebivalstva. Ta del pa je imel v kmečkih uporih tega časa že pomembno vlogo. To se je videlo na zboru kme- tov v Konjicah v vseslovenskem kmečkem uporu leta 1515. Leta 1573 pa so v hrvaško-slovenskem uporu iz vrst tega dela podložnikov izšli mnogi uporniški voditelji (Gestrin, 1973c, 3). Lahko bi celo rekli, ob primerih vsesloven- skega kmečkega upora leta 1515 in hrvaško- -slovenskega upora leta 1573, da so upori v obravnavanem obdobju izbruhnili vedno tedaj, ko so dohodki od trgovine in drugih nekmetij- skih dejavnosti upadli in so podložniki zaradi tega težje prenašali fevdalna bremena in pritisk. Okoliščine, ki so privedle do tega, so bile seveda vsakokrat različne. IV. skih postajah za varstvo trgovskemu prometu in za boj proti tihotapstvu. Prav tako niso pomagali Prav te okoliščine, kmečka (legalna in ilegalna) številni vladarjevi ukazi uradom in zemljiškim trgovina, kmečki upori in nenehna turška nevar- gospodom, naj preprečijo komori škodljivo nost, ki je segla vse do Dunaja, saj so ga Turki tihotapsko dejavnost podložnikov. To obliko dvakrat oblegali, leta 1529 in 1683, so močno kupčevanja podložnikov je treba poudariti še zaznamovale slovenski kolektivni spomin, ki mu toliko bolj, ker se je v tihotapstvo zatekajoči se lahko sledimo v slovenskem ljudskem slovstvu kmet izpostavljal nevarnosti, da izgubi tovorjeno (Štrekelj, 1895 – 1923), tako da so predstavljale blago, plača visoke odškodnine oziroma je bil odlično zgodovinsko in literarno podlago za podvržen kazni izgona ali veslanja na galeji. Z pripovedko o Martinu Krpanu. Levstik v svojem li- uvajanjem mitninskih hlapcev pa se je kmet izpo- terarnem programu poudarja, da je med narodom stavljal tudi spopadom z njimi; pri tem je seveda razširjenih »dovolj pravljic o vojaških beguncih, tekla kri, pri spopadih pa so bili tudi mrtvi. Prav ki so se potikali po hribih in šumah. Vsa naša v zvezi s temi dogodki je zgodovinar Vilfan v eni dežela pripoveduje še dandanes, kako so nekdaj od svojih študij na podlagi zgodovinskih virov lovili mlade moške in dajali jih po sili na vojsko. pokazal na možno zgodovinsko interpretacijo, Celo rokovnjači in deseti bratje so narodna lastni- ki je lahko tudi pripomogla k oblikovanju kolek- na, akoravno zlasti prvih nihče ni vesel.« tivne imaginacije lika Martina Krpana. Osrednji V ta zgodovinski okvir sodi tudi čas reforma- opisani dogodek se je zgodil leta 1610 na trgu v cije, ko se je spodbujalo prevode svetopisemskih Postojni. Potem ko so razjarjeni domačini ujeli besedil v narodne jezike. Sredi 16. stoletja so nekaj mejačev, s katerimi so imeli kmečki tovor- tako bile izdane prve knjige v slovenskem jeziku niki na celotnem območju od Trsta do Postojne (Primož Trubar). Tako prav za to obdobje Levstik stalne spopade, so jih do golega slekli in opazili, v svojem literarnem programu poudarja, da so se 46 DARKO DAROVEC: SLOVENSKO SAMOOBLIKOVANJE III. SLOVENSKI IZVORNI JUNAK MARTIN KRPAN Krpan s svojo bolno ženo nakazuje moralne kode junaka izobčenca, kako s pozornostjo ravnati s slabotnimi, ženskami, starci, otroci in revnimi (Levstik, 1954). takrat »obnašali Slo- venci bolj samostojno kakor bodisi kadar koli hoče poprej ali pozneje. Zato so pa tudi naše najlepše narodne pesmi iz one dobe.« K temu še dodaja: »Ali vsa zgodovina teh časov pri nas leži še zdaj v celini. Dela je dosti, a moža ni, da bi se ga lotil [zato je čas], da bi se iz ljudstva zajemalo bolj kakor do zdaj. V narodu je snovi dovolj, zlasti za šaljivo pi- sanje« (Kmecl, 2004, 151–152). Da pa tudi izbira lika osrednjega junaka zgodbe ni bila naključna, kaže Levstikov poudarek, da se za Levstikova pripovedka, polna simbolizma in junaka zgodbe »mora najprej vzeti kak veljaven metaforike, pa ne bi imela kvalitet, ki so jo povzdi- domačin« (Kmecl, 2005, 150–152). gnili na raven nacionalnega mita, če ne bi v svoji V zgodovinski osnovi zgodbe zato lahko v analizi in nato umetniški stvaritvi tako psihološko Martinu Krpanu ugledamo predstavnika sto- pronicljivo zajela duha naroda v tedanjem času, ki letnih osnov starejše slovenske gospodarske se je z zgodbo poistovetil, njegovega kolektivnega zgodovine, ki je pripomogla k čvrstejši gospo- spomina in kolektivne imaginacije. »Zgodovin- darski povezavi pokrajin, »iz katere je pozneje sko« branje tega dela pa nam prej kot zgodovinska rasla slovenska narodna zavest kot podlaga za dejstva razkriva družbeno-politično »vzdušje«, oblikovanje slovenske državnosti. Še več. Koder kolektivno zavest slovenskega (kmečkega) naroda, se je premikal tovornik s soljo, je povezoval ki se ni identificiral s kakim plemičem, pa četudi kraje, v katerih je živela slovenska beseda in odpadnikom (Robin Hood, Kraljević Marko), v politično razbitih pokrajinah je prav on pri- temveč s kmetom,22 ki ima sicer neko nadnaravno speval k medsebojnemu spoznavanju in vsaj k moč, toda to je le fizična moč, ki jo dopolnjuje s zavesti jezikovne skupnosti,« pravi Vilfan in se svojo prebrisanostjo in iznajdljivostjo. Krpanove ob tem sprašuje: »Ali ni po tej poti Martin Krpan dogodivščine in dvor, kmetiški in gosposki svet in predstavnik starejših gospodarskih podlag, ki so njuna nasprotja si je pisatelj zamislil iz kmetiških po svojih učinkih vplivale na oblikovanje slo- predstav in moralnih norm (Tomaževič, 1958, 60). venske narodne celote?« (Vilfan, 1963, 10; Tro- Zato identifikacija s kmetom-tihotapcem, ki je po- bič, 2005, 121). Prevozniki (t. i. furmani) so na zicija upornika proti oblasti/državi per se,23 kaže Slovenskem še v Levstikovem času poosebljali na utrjen običaj med ljudstvom, da je take osebe eno najpomembnejših storitvenih dejavnosti povzdigovalo v lokalne junake, okoli katerih je kmečkega prebivalstva. delovala ljudska domišljija. 22 Levstik v kmetu in v njegovem jeziku vidi temelj slovenskega naroda, saj, kot pravi v svojem Programu, je »zaklad slovenščine zmerom še kmet in ljudstvo zunaj mesta«. Zato je bil tudi njegov glavni nasvet pisateljem, naj se učijo jezika »tam, kjer izvira iz pravega studenca, namreč kmetu iz ust« (Paternu, 1978, 247). 23 Na Tolminskem še danes enačijo kontrabandjerja s puntarjem (prim. prirejene ljudske pesmi v dialektu: Bakalina Žbrejnkl, Čadrg Records, Tolmin, 2013, http://www.macefizelj.si/bakalina/bakalina-zbrejnkl.html). V ljudskem izročilu Tolminčanov je še danes zelo prisoten spomin na tolminski punt iz leta 1713. 47 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Krpan z Brdavsevo glavo na dvoru (Levstik, 1954). domačih ljudskih pripovedi, o Kralju Matjažu, o Petru Klepcu, o hudem Kljukcu (cf. Stanonik, 2009, 293–298), o gorenjskem tihotapcu Štempiharju, re- snični osebi s konca 18. in začetka 19. stoletja, ki so mu naposled na Dunaju sodili,24 idr. Levstik pa je tudi dobro poznal epiko zbirk Vuka Karadžića, zato je prav tako na mestu primerjava s srbsko epiko (npr. Marko Kraljević i Musa Kesedžija ali Kraljević Marko i Arapin), pa tudi s tovrstnimi fenomeni v drugih deželah, kjer so se oblikovali nacionalni junaki v bojih proti (islamskim) zavojevalcem,25 ki jih Krpan pooseblja v dvoboju z Brdavsem ter tako vzpostavlja antemurale 26 mit. Poleg tega se s tem osrednjim dogodkom – dvo- bojem – ne vsiljuje le primerjava s Hobsbawmovim (pravičnim) upornikom – maščevalcem (Hobs- bawm, 2010, 58–69), temveč tudi z zahtevo po enakih pravicah s plemiči, če je že bil pripuščen v (plemiški) dvoboj in je v tem dvoboju zmagal.27 Tudi v izbiri orožja in konja je bil svoboden, po V svojo umetno pravljično pripovedko po pameti, hudomušnosti in ponosu pa se je spretno ljudskem motivnem gradivu, vendar oblikovano kosal z dvorsko vrhuško. Pri posmehovanju dvo- po tedaj sodobnih tematskih, formalnih in tudi zvr- ru, kjer je cesar sicer še dober in pravičen, drugi stnih vidikih, je Levstik namreč uspel razpoznavno pa zgolj zavistni spletkarji, črpa zgled deloma v uvrstiti motivike slovenskih ljudskih pesmi in Andersenovih pravljicah, šaljivo-komičnih pri- pripovedk, od tedaj najbolj znane slovenske ljud- povedkah s satiričnimi elementi, ki se nanašajo ske junaške pesmi Pegam in Lambergar do drugih na aktualno zaznavo družbe,28 deloma pa tudi iz 24 Primerjava s prav tako resničnim francoskim tihotapcem soli Mandrenom iz druge polovice 18. stoletja, ki je prav tako doživela številne interpretacije že v 18. in 19.stoletju, se vsiljuje sama po sebi. Cf. Lusebrink, 1979, 345–364; Fonvieille, 1995. 25 Zanimiv je vpliv oziroma primerjava z narodobudnim delom Kanjoš Macedonović črnogorskega pripovednika Stefana Mitrova Ljubiše (1824–1878). Delo je nastalo leta 1870 in kaže Levstikove motivne sposojenke. Toda Kanjoš Macedonović, legendarni budvanski junak, trgovec nizke rasti, ki se je boril proti velikanu Furlanu, sovražniku beneškega doža, se ne oblikuje kot samostojni simbol naroda, saj se bori za položaj in poveličevanje lokalnega plemstva Paštrovićev, ki naj bi sicer poosebljali narod. Cf. Pogačnik, 1977, 161–171. Primerjava z istrskim delom Veli Jože, ki izkazuje nasprotovanje beneški oblasti, in ruskim Ilija Muromec, kjer je v ozadju boj za obrambo krščanstva, se prav tako lahko vzpostavlja le na podlagi sorodne motivike; prim. Trobič, 2005, 125–127. 26 Splošna značilnost antemurale mita se oblikuje v konstituciji kolektivnega spomina zlasti na podlagi predstav, da »this ’wall’ throughout history has been assailed time and again by the dark forces of the other side, the group has been chosen by divine providence to sacrifice itself in order to save the larger civilization of which it is a part.« Cf. Kolstø, 2005, 20. 27 Tudi v pogledu dvoboja je Levstik zadel »žebljico na glavico«; tradicija dvoboja in dvobojevanja je bila v 19. stoletju na Avstrijskem, vključno z večino današnjega slovenskega ozemlja, še zelo prisotna. Avstrijski ekspert za 19. stoletje Albert Wiesinger ocenjuje, da je bilo v Avstriji med letoma 1800 in 1893 okoli 2500 dvobojev. Kultura dvoboja pa se je zelo razširila zlasti med študenti, ki so bili temelj slovenskega izobraženstva in s tem oblikujočega se slovenskega meščanstva. O dvoboju na Slovenskem cf. Cvirn, 1994, 33–43; Studen, 2000, 305–314; v mednarodnem okviru Billacois, 1990. 28 Kos je v svoji študiji (Kos, 1982) nazorno prikazal vpliv Andersenovih pravljic na Levstikovo povest, zlasti Svinjarja, še posebno pri za-smehovanju dvorjanov, kar tudi kaže na tedanji proces profanacije posvetne oblasti. Na nekatere zanimive primerjave možnih simbolnih interpretacij Levstikove povesti je opozoril v svoji študiji že Orel (1931). Poleg osvetlitve Štempiharjeve anekdote ali umestitve tihotapljenja soli v kontekst grške mitologije in prapočela opozori tudi na Levstikov vnaprejšnji zavestni odmik od stereotipnih pravljičnih koncev. S tem, ko je Krpan posekal lipo, je že vnaprej zavrnil poroko s cesarično, ki so mu jo nato tudi ponujali kot nagrado za rešitev cesarstva. S strani dunajskega dvora je bila prav to poglavitna zamera Krpanu. Lahko na tem mestu Levstiku pripišemo vizionarstvo, tako v gesti slovenskega vidnega politika Korošca, ko je ob koncu 1. svetovne vojne leta 1918 zavrnil povabilo habsburškega cesarja, da bi Slovenci podprli zamisel o trializmu v habsburškem cesarstvu, kot v dejstvu, da se je po tej zavrnitvi slovenski narod v okviru jugoslovanske skupnosti do leta 1991 izoblikoval v skupnost, ki je postala dovolj zrela za samostojno državno organiziranost? Če pa poznamo tedanje mentalitetne predstave, gre tudi v tem primeru za zavestni odmik od srednjeveškega reševanja sporov, ki se po idealno zasnovanem ritual-nem obredju končajo s porokami, kar je bilo v tedanjem miselnem svetu tradicionalno še zelo prisotno, tako da lahko tudi v tem dejanju uzremo zahtevo po sodobni pravni državi z neodvisnim državnim sodstvom (prim. Darovec, 2018). 48 DARKO DAROVEC: SLOVENSKO SAMOOBLIKOVANJE III. SLOVENSKI IZVORNI JUNAK MARTIN KRPAN Pozdrav dvobojevalcev (Levstik, 1954). Krpan zavrne princesino roko (Levstik, 1954). skladali pripovedovavke in pesmi, da se bo govorilo, ko ne bo ne Vas ne mene, kosti ne prsti, če ne bo magister Gregor dal drugače v bukve zapisati.’ Krpanov lik želi podati idealno podobo sloven- skega kmeta, ki je »nenavadno svoboden človek, do kraja in do vseh podrobnosti samozavesten, tak v vsakem trenutku in v vsakem položaju, tudi najbolj kočljivem«, ki se še cesarju čuti enakega, kot »veja ob veji«. Pod njegovo zunanjo kmečko oglatostjo je nenavadno gibljiv duh, je nekaj resnično svobodnega, ponosnega in neugnanega, je »sploh prvi notranje do kraja svoboden junak slovenske literature in bili bi v zadregi, če bi mu v njej morali poiskati enakega« (Paternu, 1978, 239). Krpan je pobožen, je pa tudi individualist, kot pritiče sodobnemu liberalcu, ki pooseblja motiviko spopadanja malega človeka z oblastniško gospodo, obenem pa simbolizira slovenski narod. predstav kmečkih upornikov iz 16. stoletja, ki so Pripovedka se namreč zaključi s Krpanovo edino živeli v veri v dobrega vladarja, kar se kaže tudi v uresničeno željo: pridobitvijo privilegija za svobodno številnih slovenskih ljudskih pripovedkah o Kralju (kmečko) trgovino, torej za možnost ostvaritve lastne Matjažu.29 Prav dogajanja na dunajskem dvoru so specifika in izvirnost Levstikovega dela v primerjavi s slovenskim ali pa tudi srbskim ljudskim slovstvom, pri katerem se je Levstik nedvomno tudi zgledoval. Medtem ko motivu ljudskega junaka, boja z veli- kanom in plačila po zmagi lahko najdemo dovolj primerjav v ljudskem slovstvu, pa tega ni najti za motive z dvora, s katerim se tak junak srečuje v komični, satirični, ironični osvetljavi (Kos, 1982, 259–261). V teh dejanjih zasledimo tedaj sodobna naziranja in prizadevanja za demistifikacijo obla- sti, obenem pa se vzpostavlja sodoben slovenski »dvorni« jezik. V tem delu je zaznati tudi avtorjevo širšo poli- tično vizijo, vključno z enakopravnostjo spolov, ko položi cesarici v usta pozdrav vsem Vrhovščakom, »posebno pa materi županji«, in zahtevo po demi- tologizaciji tedanje uradne zgodovine: Krpan odgovori: ‘Poslušajte me tedaj! Moje otepanje z Brdavsom vem, da je imena vredno. Kaj se zna? Morda bodo postavači še celo 29 Specifika Kralja Matjaža v slovenskem prostoru se kaže po tem, da ta ni imel v zgodovini ne v teritorialnem ne v etničnem smislu svojega vladarja, zato je bilo skupnosti še lažje ustvariti svojega imaginarnega vladarja. Skupna značilnost izročila Kralja Matjaža je izražanje spoštovanja do kralja, poveličevanje njegove dobrote, pravičnosti ter prikazovanje idealizirane podobe fevdalnega vladarja, ki je pripravljen za zaščito podložnikov kaznovati tudi gospodo. V slovenskem ljudskem izročilu vse do 16. stoletja predstavlja Kralj Matjaž glavnega junaka, njegov lik uporabljajo številne pravljice, pripovedke, balade ter pesmi in nekatere med njimi so po strukturi in motiviki v primerjavi z izročilom drugih narodov prav specifične (cf. http://en.wikipedia. org/wiki/King_Matja%C5%BE). 49 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Krpan s privilegijem za svobodno trgovanje (Levstik, 1954). »Lipove pravde še zdaj ni kraja ne konca?« Cesaričina jeza na Krpana zaradi posekane lipe: nadaljevanje spora (Levstik, 1954). izpostavljena zavistna, intrigantska in denuncia- torna vloga njegovih rojakov (Ančike in Andreja) na Dunaju, ki so mu po cesaričinem ukazu sledili, ga uklenili in pripeljali v dunajsko ječo, kjer mu je grozila usmrtitev. Reši se zaradi nesebične pomoči, ki jo je na poti domov nudil nemočnemu pravljičnemu palčjemu kralju. Levstik drugega dela umetne pripovedke o Martinu Krpanu očitno namenoma nikoli ni ob- javil. V rokopisu je ostal vse do leta 1931, ko je izšel v Levstikovih zbranih delih, ki jih je uredil Anton Slodnjak, toda širši slovenski javnosti je v nasprotju s prvim delom ostal neznan.31 Zakaj Levstik ni objavil obeh delov svojega rokopisa o Martinu Krpanu, ostaja še vedno uganka. Tudi ta uganka nudi vrsto interpretacij in re- interpretacij, kar potrjuje avtorjevo genialnost, pa naj je bila ta politična satira zgolj umetniško, družbeno-psihološko izvirno ali načrtno literarno- -politično delo ali pa vse skupaj, kar se kaže kot najverjetneje. To potrjuje tudi dejstvo, da je Lev- podjetnosti in ustvarjalnosti, ki na simbolni ravni stik gledal na mit že docela nemitično, se pravi predstavlja tudi zahtevo po izenačitvi političnih zgodovinsko in znanstveno, izhajajoč iz Schel- pravic oziroma težnjo po pravni državi.30 lingovega zgodovinskega pogleda na mit, zato je Zato je vrednost Levstikove pripovedke tudi v Krpanova zgodba vsebinsko »tako samostojna in tem, da združuje mitično in literarno pripoved v svoje nadpomene bolj nakazuje kot razkriva, jih funkcionalno povezan organizem, saj omogoča bolj sugerira kot definira,« je odprta razmeroma sovpadanje »zgodovinskega« in »nezgodovinske- ga« branja, prepletanje simbolnih in realnih več- pomenskosti, »bralec pa ima možnost, da se enači z mitično domišljijo arhaične ljudske pripovedi ali pa prek simbolnih analogij zaznava pisateljevo aktualistično idejo« (Paternu, 1978, 233). V. Levstik pa je sočasno napisal tudi nadaljevanje oziroma drugi del te povesti, ki ga ni nikoli obja- vil. V njem je sicer tako kot že v prvem delu po- udarjena analogija na večno nehvaležnost dunaj- skega dvora do (mučeništva) slovenskega ljudstva, ki ga je stoletja branil pred turško nevarnostjo. Toda prav posekana lipa je bila osnova spora med dvorom in Krpanom (»Pa tudi, kdo bi mislil, da lipove pravde še zdaj ni kraja ne konca?«), zavr- nitev poroke s cesarično pa ritualizirana osnova za zavrnitev miru ter povod za maščevanje (prim. Petkov, 2003, 93–117). Še bolj pa je v tem delu 30 Mnogi v tem berejo Krpanov poraz, vrnitev na domačo grudo, nezmožnost in nevoljo za prevzem odgovornosti (boja) ipd., tako npr. Simoniti (2003, 316): »Ali ni Levstikov Martin Krpan oblasti poslušen mišičnjak, ki sicer nenehno goljufa državo in je pripravljen ohraniti svojo pasivnost z bojem, vendar le za to, da lahko spet utone v svet anonimnosti in nezahtevnosti?« 31 Pred nekaj leti sta izšla oba dela v posebni izdaji: Levstik, 2009. 50 DARKO DAROVEC: SLOVENSKO SAMOOBLIKOVANJE III. SLOVENSKI IZVORNI JUNAK MARTIN KRPAN Tone Kralj (okoli 1933), ilustrator Martina Krpana iz leta 1954 (Wikimedia Commons). svobodnemu bralčevemu povezovanju predstav v liberalnih krogih, vendar je doživel tudi grenke oziroma »polaganju mostov med mitom in resnič- politične poraze. Imel je številne javne polemike s nostjo« (Paternu, 1978, 244), ki ni nikoli do kraja sodobniki, znal je biti oster, trmoglav in zaničljiv, prevedljiva. praviloma z njemu lastno satirično in marsikdaj ci- Levstik je torej celotno zgradbo za svoj lite- nično noto, toda bil je tudi velik idealist. Gnalo ga rarno-politični program in za pripovedko Martin je prepričanje v slovenski jezik, pri tem pa so mu Krpan dejansko črpal iz zgodovinskih dogodkov sledili najvidnejši predstavniki mlajše slovenske 15. in 16. stoletja, iz gospodarske zgodovine (pre- inteligence, ki so njegov program dejansko ude- vozništvo), socialne (kmečki upori) in politične janjili, med prvimi Josip Jurčič s prvim slovenskim (obramba pred Turki), ki jih je prepletal z osnovami romanom Deseti brat, ki je pravzaprav zrastel z tedanje folklorne in etnično-simbolne kulturne de- veliko Levstikovo pomočjo. Vrh njegove dediščine diščine. »Zgodovinske resničnosti«, ki so značilne pa vsekakor predstavlja najvidnejši slovenski pred- za mite, in »zgodovinske resnice« je v svojem lite- stavnik modernizma, Ivan Cankar (1876–1918). rarnem delu spretno zakril s pokrivalom metaforike Literarne zvrsti, novela, drama oziroma tragedija in simbolizma ter tako pokazal pot (nacionalnemu) ter roman so namreč v porevolucijski meščanski političnemu boju. Evropi veljali za nujni pogoj sleherne naci- Toda »pravi« mit, ki ga je želel onalne literature, Levstiku pa temeljni Levstik ustvariti, ni le Martin Kr- pogoj za slovenski narod. Tudi ka- pan in njegove dogodivščine, ni snejše interpretacije in prezentacije utemeljevanje zgodovinskega Levstika ter njegovega dela vse izvora ali poklicanosti naroda, do današnjih dni kažejo, da sta ni obramba civilizacije, niso njegov program in njegov junak zahteve po političnih pravi- uspela, morda še bolj, kot si je cah, ni mimetična pripovedna sam le misliti mogel, kot je to proza, to je zmožnost ustvar- poudaril že njegov sodobnik janja navidezno resničnega Josip Stritar v pismu iz leta sveta, temveč je jezik. »Jezik 1874 (Paternu, 1978, 235). je edino izrazilo literature, Krpanov uspeh pri Sloven- besedne umetnosti, v njej se cih ni bil takojšen in brez za- daljnosežno razvija, literatura držkov. Popularnost je povest pa je njegova najmočnejša pridobivala počasi ter kot da porojevalka, neprestana ustvar- bi sledila »premišljenem načrtu jalka.« Zato je Levstik napisal slovenske literarne zgodovine in pripovedko o Martinu Krpanu, da kulturnih ustvarjalcev.« (Hladnik, po svojem programu ustvari litera- 2002, 228 – 229). Večjo razpoznav- turo, v kateri se bo jezik izoblikoval nost je Krpan nedvomno doživel, ko je v tisto simbolno orodje, ki bo oblikovalo bil prvič ponatisnjen v učbeniku za višje slovenski narod. Jezik postane bistveno, osre- šole leta 1868 (Levstik, 1868) in od tedaj je del dnje vprašanje slovenske suverenosti, saj, kot je mladinske literature, nato v Levstikovih Zbranih Levstik rad poudarjal, je »jezik narodnost, vzemi spisih, ki jih je uredil Fran Levec leta 1891. Leta narodu jezik in vzel si mu vse« (Kmecl, 2004, 141). 1917 je Krpan izšel v otroški zbirki z ilustracijami V tej obravnavi si vsekakor posebno poglavje Hinka Smrekarja, med obema svetovnima vojna- zasluži Levstik tudi kot oseba, njegov značaj, zla- ma ga je večkrat ponatisnila Mohorjeva družba, sti pa intelektualni krog, ki se je zbral in deloval ponatisi Krpana pa so izhajali tudi v času kul- okoli njega.32 Za zaključek kaže le poudariti, da turnega molka med leti 1941 in 1944. Privlačne je po objavi literarno-političnega programa in ilustracije Toneta Kralja za jubilejno Levstikovo pripovedke Martin Krpan napisal še nekaj del, ki izdajo Krpana iz leta 1954 so nedvomno prispe- sicer niso imela take odmevnosti, vendar je v njih vale k številnim ponatisom slikanice, ki so povest dalje kazal pot literarnemu ustvarjanju ter še bolj tudi z vključevanjem v šolske programe vtisnile v »brusil slovenski jezik«. Politično se je udejstvoval slovenski kolektivni spomin. 32 Tudi tem vprašanjem je bilo posvečenih že nekaj študij, cf. literaturo v op. 4. 51 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE O kolektivnem spominu na kmečko trgovino Družbena vloga mitov je tako vselej identifi- pa je Levstik na primer zapisal kitico že v pesmi kacijska in konstitutivna, pa naj gre za negativne Povsod ni sreče (1854; Slodnjak, 1931, 18): ali pozitivne posledice ravnanj ljudi, ki se z miti identificirajo. O mitih ne moremo govoriti, da niso Ko se očaki sivi resnični, da so izmišljeni in da jih moramo zato za mizo vsedejo, zavreči: miti so, in ker so, so resnični, delujejo, začnejo modrovati, zgodovinarjem pa s poglobljenim interdiscipli- kako prej je bilo; narnim študijem v preučevanju preteklosti in pri kako so sol nosili pojasnjevanju sodobnosti lahko odlično služijo iz daljnih morskih mest, pri raziskovanju kulture spominjanja, kolektivnih i z vinom tovorili, spominov in imaginarijev, mentalitet, predstav in ko bilo ni še cest. družbenih odnosov. 52 PETER JAMBREK Trideseta obletnica rojstva slovenske države in ustave Ne gre le za 30. obletnico razglasitve in obrambe, razponu petih let 1987–1992, tvorijo nede- marveč tudi diplomatskega priznanja in ustavnosti ljivo celoto, ki jo konceptualno označujejo Republike Slovenije. Gre za praznovanje ustanovi- procesi OSAMOSVAJANJA, OSVOBODITVE tve slovenske narodne države, ki ne bi mogla ob- IN USTANOVITVE. stajati brez mednarodnega priznanja in brez ustave. 2. OSAMOSVOJITEV pomeni odcepitev ali Najprej smo – z orožjem in ustvarjanjem primerne- razdružitev Slovenije od bivše Socialistične ga javnega mnenja doma – branili in ščitili svojo federativne republike Jugoslavije, prehod iz odločitev, nato smo morali to odločitev preizkusiti statusa federalne enote neke druge države v mednarodni skupnosti. Brez tega preizkusa države v status nove neodvisne svobodne suverene ne bi bilo. Enako velja za ustavo iz decembra 1991, samostojne mednarodno priznane države. ki se je »pokrila« z mednarodnim priznanjem, to pa s koncem Sovjetske zveze. Vojaški, diplomatski in 3. OSVOBODITEV pomeni dvoje: (a) pridobi- ustavni dosežki so bili enako pomembni za uspeh tev svobode nove države v mednarodnih slovenske države. odnosih svetovne ureditve držav članic Organizacije združenih narodov (OZN) ter Uvodni pojmovni okvir in oris zgoščenega (b) vzpostavitev osebne svobode in dosto- zgodovinskega časa 1987–1992 janstva vsakega državljana kot pogoja za vzpostavitev žive in dejavne ustavne uredi- Ne gre le za letošnjo 30. obletnico razglasitve in tve svobodne demokratične družbe, ki »ob obrambe slovenske države, marveč tudi diplomatske- izključitvi vsakršnega nasilja in samovolje ga priznanja in ustavnosti Republike Slovenije. Ob predstavlja družbeni red pravne države na tej redki priložnosti, po tridesetih letih, poskušam podlagi samoodločbe ljudstva glede na voljo uvodoma dojeti in pojmovno izraziti zgodovinsko večine ter svobodo in enakost«. V kontekstu logiko in bistvo takratnih dogodkov. Najprej podajam zgodovinskih procesov osvoboditve naroda zgoščen uvodni pregled rojstva države, ki upošteva pa je ključna naslednja ustavnosodna razla- hkrati nedeljivost celote procesov osamosvojitve, ga slovenske nacionalne osvoboditve: »[P] osvoboditve in ustanovitve slovenske države ter ridobitve protifašističnega odpora povsod časovno, pogojno tudi vzročno-posledično sosledje po demokratični Evropi [so] pomenile zlom konstitutivnih zgodovinskih dogodkov. totalitarnega sistema in njegovega nasi- Pojmovno razumemo bistvo rojstva Republike Slo- lja nad človekom in začetek svobodnega venije kot enovit zgodovinski proces osamosvojitve, demokratičnega reda, ki je temeljil na evrop- osvoboditve in ustanovitve nove države. ski pravni kulturi in civilizaciji [...] v državah, Ključni trenutek rojstva nove države predstavlja v katerih ti pogoji niso bili izpolnjeni, tudi njena ustavnopravna razglasitev na podlagi TUL in odrešitev od tako strašnega in krivičnega UZITUL 25. junija 1991. režima, kot je bil nemški nacistični režim Vendar so morale biti na poti do tega osrednjega med drugo svetovno vojno, sama po sebi zgodovinskega dogodka izpolnjene tri nujne pred- ni mogla voditi do resnične osvoboditve. postavke – nacionalni program, demokratični preboj V Sloveniji je bila nova oblast pripravljena večstrankarskih volitev ter ljudsko soglasje na plebi-uveljavljati svojo oblast tudi z nasiljem, z scitu. zlorabami prava v kazenskih postopkih in Tudi ustavnopravna razglasitev bi ostala neizvrše- s sistemskostrukturnim grobim kršenjem na deklaracija, če ne bi bili izpolnjeni trije izvedbeni človekovih pravic F...] Do vzpostavitve svo- zgodovinski pogoji – z vojaško zmago pridobljen bodne družbene ureditve je v Sloveniji prišlo učinkovit nadzor nad ustavnim ozemljem države, šele leta 1990 po prvih svobodnih volitvah v ureditev države in pravic državljanov z novo ustavo večstrankarski parlament.« ter mednarodno priznanje nove države. 4. USTANOVITEV pa pomeni proces postopnega pridobivanja vseh za status suverenosti po- I. Rojstvo države kot nedeljiva celota procesov trebnih atributov državnosti, zlasti dejanskega osamosvojitve, osvoboditve in ustanovitve nadzora nad ustavnim ozemljem države, njene inštitucionalne in normativne ureditve 1. Osrednji dogodki takratnega zgodovinskega na podlagi demokratično legitimne ustave ter časa – recimo dveh let 1990 in 1991, v širšem mednarodnega priznanja. 53 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Zgodovinsko sosledje nujnih pogojev za I. Neposredna izhodišča in travaux préparatoires rojstvo nove države pred in po njeni razglasitvi 25. junija 1991 Odlok o razglasitvi Ustave Republike Slovenije je bil sprejet v ponedeljek, 23. decembra leta 1991. 1. PRED RAZGLASITVIJO: PROGRAM, POŠTE- S tem pa ustava ni bila samo razglašena, ampak je NE VOLITVE, LJUDSKO GLASOVANJE: (a) začela tudi veljati in se uporabljati – na podlagi Program ustanovitve Republike Slovenije končnih določb 172. in 173. člena, razen če istega sestavljajo naslednji štirje dokumenti: Pri- dne sprejeti ustavni zakon za njeno izvedbo ni spevki za slovenski nacionalni program (Nova določil drugače. Kako pa je prišlo do tega zaključ- revija št. 57, 1987), Pisateljska ustava (Teze nega in odločilnega dejanja slovenske ustavnosti za ustavo Relublike Slovenje, 1988), Majniška in državotvornosti? deklaracija (1989) in Demosova predvolilna Junija istega leta sta bila sprejeta ključna Deklaracija o samoodločbi (1990). (b) Demo- osamosvojitvena ustavna akta – Temeljna ustavna kratični preboj, dosežen s prvimi poštenimi listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike večstrankarskimi volitvami in konstituiranjem Slovenije (TUL), sprejeta 25. junija 1991, ter istega demokratične sestave parlamenta (april 1990). dne sprejeti Ustavni zakon za izvedbo Temeljne (c) Ljudsko soglasje o ustanovitvi nove države ustavne listine (UZITUL). Pot do omenjenih dveh na plebiscitu (december 1990). ustavnih dokumentov so utrli Deklaracija o neod- visnosti, Zakon o plebiscitu s 6. decembra 1990 in 2. RAZGLASITEV USTANOVITVE REPUBLIKE seveda plebiscitno dejanje samo, katerega rezultati SLOVENIJE: Sprejem Temeljne ustavne listine so bili uradno razglašeni tretjega dne po plebiscitni o samostojnosti in neodvisnosti Republike nedelji, v sredo, 26. decembra 1991. Slovenije ter Ustavnega zakona o izvrševanju Pomembni so bili tudi številni predhodni, TUL (junij 1991). pripravljalni in spremljajoči akti ustavne, zakonske 3. PO RAZGLASITVI: ZMAGA V VOJNI ZA in deklarativne narave, torej celota naslednjih osa- SLOVENIJO, SPREJEM NOVE USTAVE, MED- mosvojitvenih aktov: Ustavni amandmaji k Ustavi NARODNO PRIZNANJE: (a) Z zmago v vojni Socialistične Republike Slovenije (IX do C), sprejeti za Slovenijo proti JLA pridobljen učinkovit v času od 27. septembra 1989 do 24. junija 1990, nadzor nad ustavnim ozemljem države (od- ter vrsta osamosvojitvenih zakonov, kot so bile de- hod enot JLZ z ozemlja Republike Slovenije, klaracije, sklepi, resolucije in stališča slovenskega oktober 1991). (b) Sprejem in uveljavitev zakonodajnega telesa v času osamosvajanja Slove- nove Ustave Republike Slovenije in Ustav- nije, sprejeti pred uveljavitvijo ustave 23. decem- nega zakona za njeno izvrševanje (december bra 1991. Prepletenost in vzajemno učinkovanje 1991). (c) Mednarodno priznanje Republike slovenskih ustavodajnih ter osamosvojitvenih Slovenije ( julij–december 1991, 1992). pravnih aktov in dejanj opozarja, da moramo z današnje zgodovinske perspektive govoriti o celo- A. Porajanje in oblikovanje prvih zamisli o vitem, čeprav notranje strukturiranem procesu. ustavni ureditvi slovenske države Naslednja, manj uradna vrsta dokumentov in gradiv, ki so vsa prispevala k oblikovanju končnega Slovenija kot teritorialno opredeljena gospodar- besedila ustave, so pripravljalna gradiva – travaux ska, politična in kulturna skupnost državljanov spada préparatoires. Zbrana so v publikaciji pod naslo- med ustavne demokracije, ki so nastajale v času za- vom Nastajanje slovenske ustave v treh zvezkih, tona in razpada obeh vzhodnoevropskih mnogonaci- ki v podnaslovu navaja, da gre za izbor gradiv onalnih imperijev – Sovjetske zveze in Jugoslavije. Ta Komisije za ustavna vprašanja tedanje Skupščine skupina držav, obremenjenih z dolgotrajno dediščino Republike Slovenije. Ta v procesu nastajanja ustave komunistične variante totalitarnega režima, je bila z ključna komisija je delovala od 13. junija 1990, ko vidika ustavne in državne graditve krhka in ranljiva je bila imenovana, do sprejema ustave 23. decem- skupina. Edina morebitna prednost tvorcev nove bra istega leta. Publikacijo Nastajanje slovenske slovenske ustavnosti je bila priložnost, ki jo imajo ustave je izdal državni zbor in je izšla decembra vsi zamudniki: sorazmerno večje število ustavnih 2001, ob deseti obletnici sprejema ustave. Vse- izkušenj drugih državnih narodov (nacij), s katerimi buje dve vrsti gradiv: osnutke in predloge ustave se lahko seznanjajo, jih odbirajo in upoštevajo. in ustavnega zakona za njeno izvedbo, njihove 54 PETER JAMBREK: TRIDESETA OBLETNICA ROJSTVA SLOVENSKE DRŽAVE IN USTAVE razlage ter razprave o teh osnutkih in predlogih, ki naj bi se konstituiralo v ustanovah potencialno ki so potekale v Komisiji Skupščine Republike suverenega naroda«. Z vidika nove slovenske Slovenije za ustavna vprašanja leta 1991. V prvem državnosti in ustavnosti je bila določna in tehtna zvezku je objavljen tudi Delovni osnutek Ustave naslednja pobuda dr. Jožeta Pučnika: »Seveda je Republike Slovenije strokovne skupine, ki jo je 24. ustanavljanje in razvijanje takšnih organiziranih junija 1990 imenovala ustavna komisija skupščine. pobud in skupin državljanov zametek nastajanja To besedilo, ki je dobilo naziv Podvinska ustava, političnega pluralizma in verjetno tudi nastajanja je koordinator sedemčlanske strokovne skupine 31. kakršnekoli oblike političnih strank [...] naslednja 8. 1990 izročil tedanjemu predsedniku skupščine stopnja (je) razprava o ustreznih ustavnih spre- dr. Francetu Bučarju. membah.« Druge razprave, na primer Tineta in Z vso potrebno zadržanostjo lahko rečemo, da Spomenke Hribar, Franceta Bučarja in sedanjega je bilo 23. decembra leta 1991 sprejeto besedilo avtorja, so izrecno odpirale vprašanja o novi Ustave Republike Slovenije predvsem delo 33 ureditvi svobode in dostojanstva osebe, pravice oseb – 7 članov strokovne skupine in 26 članov naroda do samoodločbe in varovanja temeljnih ustavne komisije tedanjega ustavodajnega tele- demokratičnih pravic do svobode govora in sa – Skupščine Republike Slovenije. To skupino političnega organiziranja. lahko z vso potrebno previdnostjo štejemo za Takoj po objavi Prispevkov v prvi polovici slovensko ustavodajno konvencijo, ki je pisala februarja 1987 sta stekli dve vzporedni vrsti po- in urejala ustavna besedila skupaj 517 dni – od bud, dejanj in avtorskih besedil. Prva je izvirala 24. junija 1990 do 23. decembra 1991. Seveda neposredno od ustavno pomembnih kritičnih in pa je bilo tega dne treba zagotoviti enotno voljo programskih idej Prispevkov, drugo pa so spodbu- 240-članskega ustavodajnega telesa, sestavljenega dile slovenske kritike tedaj vsiljenih, oktroiranih iz treh zborov in devetih strank. Za dosego tega zveznih ustavnih amandmajev. Oba ustavotvorna srečnega zaključka ni pomagala kakšna čarobna miselna toka sta se vzajemno dopolnjevala, se kre- paličica, ampak leto in pol trdega dela. pila in se kmalu povezala v skupni avtorski projekt nove slovenske ustave, ki je bil v obliki znanih Tez II. Avtorski programski dokumenti 1987–1990 javno predstavljen na zborovanju v Cankarjevem domu aprila 1988. Ta lok ustavotvornih besedil sega od Prispevkov Takoj po izidu Prispevkov je bil sprejet predlog za slovenski nacionalni program, objavljenih v članskega sestanka Društva slovenskih pisateljev, 57. številki Nove revije februarja leta 1987, pre- da se 24. februarja 1987 priredi javna tribuna o ko Gradiva za slovensko ustavo in Tez za Ustavo predlogu jugoslovanskih zveznih ustavnih spre-Republike Slovenije – t. i. Pisateljske ustave, ob-memb. Za ta sestanek je dr. France Bučar napisal javljenih v Časopisu za kritiko znanosti aprila leta kratek prispevek o nekaterih temeljnih značilnostih 1988, do Delovnega osnutka nove slovenske ustave predloga za spremembo ustave. – Demosove ustave, ki je bil objavljen marca leta Avtorizirane razprave s te tribune so bile junija 1990. Vsem je skupno to, da ta besedila niso imela objavljene v publikaciji, ki ji je sledilo posebno formalnopravne veljave, kakršno so imeli osnutki, sporočilo javnosti. Po poletnih počitnicah, 22. predlogi in razlage ustavne komisije in tedanje septembra, je Društvo slovenskih pisateljev obja- skupščine kot stavodajnega telesa. Vendar pa ni vilo izjavo, s katero je zavrnilo osnutek zveznih sporno, da je strokovna skupina ustavne komisije ustavnih amandajev ter zahtevalo uvedbo »nujnih uporabila za svoje temeljno pripravljalno gradivo ustavnih pogojev za razvoj politične in ekonomske delovni osnutek zbora za ustavo – Demosovo demokracije«. V naslednji izjavi z 29. decembra ustavo iz marca 1990. Slednjega pa sta avtorja s istega leta je društvo ocenilo osnutek zveznih sodelavci napisala na podlagi besedila Pisateljske amandmajev za »v celoti nesprejemljivega«. ustave iz aprila 1988. Upravni odbor Slovenskega sociološkega društva Manj znana je kontinuiteta med Prispevki za pa je 14. septembra sprejel pobudo, da se v okviru slovenski nacionalni program, objavljenimi v 57. društva ustanovi ustavna komisija, ki naj »aktivno številki Nove revije februarja 1987, ter eno leto posega v razpravo o ustavnih spremembah«. Usta- pozneje objavljeno Pisateljsko ustavo: Uredništvo novni sestanek te komisije je bil 25. septembra Nove revije je v uvodni besedi zapisalo, da so 1987 in pet dni po objavi pisateljske izjave je Prispevki pobuda »za novo koncepcijo slovenstva, Delovna skupina za ustavni razvoj pri Slovenskem 55 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE sociološkem društvu sprejela, med drugim, tudi naj bi se odložil sprejem zveznih amandmajev, do- stališče, da naj posegi v javno razpravo o ustavnih kler ne bi bile sprejete nove republiške ustave. Na spremembah ne bi bili parcialni, ampak naj bi »čim članskem sestanku Društva slovenskih pisateljev bolj celovito problematizirali posamezna področja, je bil 15. februarja sprejet sklep, da naj »Upravni relevantna za ustavni razvoj«. V zapisu o tej javni odbor pripravi svoj osnutek nove slovenske in razpravi je bilo navedenih enajst takih področij, od jugoslovanske ustave«. Sedmega marca pa sta obe občine do temeljnih pravic in svoboščin. Društvo društvi tudi formalno soglašali, da bosta obe njuni je 10. decembra v Zbornični dvorani Univerze v ustavni skupini usklajevali stališča na skupnih Ljubljani organiziralo javno strokovno razpravo o sejah. Od marca leta 1988 naprej je delovala sku- alternativnih programih ustavnega razvoja Sloveni- pna redakcijska skupina obeh društev do končne je na podlagi že objavljenih ali za razpravo posebej redakcije Tez za Ustavo Republike Slovenije, ki so pripravljenih študij pravnosociološke narave. bile na dan njihove javne predstavitve 24. aprila Od omenjene javne strokovne razprave dalje se 1988 v Cankarjevem domu objavljene v Časopisu je delo sociološke ustavne skupine osredinilo na za kritiko znanosti. pisanje nove slovenske ustave, čeprav ta končni cilj vse do aprilske objave njenega besedila ni bil III. Zgodovinski izvor slovenske ustavnosti nikoli natančneje pojasnjen. Proti koncu januarja je bil poslan poziv vrsti strokovnjakov, da naj do Zgornji kronološki in deloma vsebinski opis 10. februarja pošljejo svoj avtorski prispevek za nastajanja ustavotvornih gradiv in dokumentov od programsko študijo o 19 »osrednjih področjih februarja 1987 ( Prispevki za slovenski nacionalni ustavne ureditve in razvoja«. Prispevki pa naj program) do marca 1990 (delovni osnutek nove bi vsebovali tudi ustrezno »novo smer ali model ustave Republike Slovenije Zbora za ustavo) ter ustavnega razvoja«. Petega februarja je bil v ime- od 31. avgusta 1990, ko je bil oblikovan Delovni nu sociološke delovne skupine petim področnim osnutek Ustave Republike Slovenije ( Podvinska urednikom načrtovane programske ustavne študije ustava) do sprejema ustave 23. decembra 1991, poslan poziv, da prevzamejo posle sistematizacije, razpira osrednje ustavnopravno vprašanje pomena redakcije in povzemanja sklepnih ugotovitev na pripravljalnih gradiv v širšem pomenu besede. enem od petih področij. Tokrat je delovni naslov Slovensko ustavno sodišče je v tem pogledu re- Programska študija o ustavnem razvoju Slovenije striktivno. Če že, se na prava pripravljalna gradiva nadomestil naslov Načrt ustavne ureditve sloven- v smislu travaux préparatoires opirajo sodniki le skega naroda. v ločenih mnenjih. Podobno velja za Evropsko V dopisu z 10. februarja 1988 je sledilo še sodišče za človekove pravice glede navajanja natančnejše vsebinsko navodilo glavnim sestavljal- travaux préparatoire za Evropsko konvencijo za cem tega pravnosociološkega načrta: »Moderne človekove pravice, še posebej zaradi razvojne evropske ustave [...] so razdeljene na dva glavna razlage ECtHR v luči spreminjajočih se dejanskih dela. V prvem delu je opredeljeno področje te- in pravnih okoliščin. meljnih pravic človeka in državljana, v drugem pa So pa vsa druga pripravljalna gradiva v širšem ureditev državne oblasti. Se pravi, da je območje smislu dobrodošel empirični vir za raziskavo in raz- civilne družbe v bistvu prepuščeno samoregulaciji, lago slovenskega ustavotvornega procesa v njego- samoupravljanju državljanov in njihovih skupnosti. vem zgodovinskem, vrednostnem, državotvornem Urejene so le njihove pravice v razmerju do orga- in narodnem pomenu. Ustavnopravna zgodovina nov države in na drugi strani ustrezne pristojnosti in doktrina upošteva in raziskuje glavna vsebin- in omejitve prav teh organov [...] Predlagam, da ska določila ter ustrezne primerjave med petimi pri sestavljanju Načrta ustavne ureditve Slovenije ključnimi ustavodajnimi besedili – med Prispevki, izhajamo od modernega evropskega modela.« V Tezami, Demosovo, Podvinsko in veljavno ustavo. nadaljevanju je bila predlagana razporeditev snovi Teorija pa na primer ugotavlja, včasih z nekaj na štiri dele, na temeljna načela, pravice človeka in nostalgije in kritičnosti do ustavodajnega procesa državljana, samoupravne organizacije in skupnosti v letih 1990–1991, da vsebujejo starejša bese- ter državno ureditev. dila vrsto rešitev, ki presegajo aktualne ustavne Medtem so slovenski pisatelji svoje nasprotova- institute glede na merila pojmovne elegance, nje zveznim ustavnim amandmajem izostrili v zah- primerjalnega ustavnega prava ter učinkovitosti tevo za slovenski referendum, na podlagi katerega državnega sistema. 56 PETER JAMBREK: TRIDESETA OBLETNICA ROJSTVA SLOVENSKE DRŽAVE IN USTAVE Ali če vprašamo določneje: Ali obstaja kakšno • ustava naj bo kratka in jasna, tako da jo lahko zgodovinsko, še sedaj upoštevno razmerje med razume vsak državljan, ko brani svoje zako- zgoraj omenjenimi ustavotvornimi besedili ter nite pravice; jedrom slovenske ustavne identitete? Še več, ali je • ustava omejuje tudi pristojnosti zakonodajne za razlago določb veljavnega ustavnega sistema in izvršilne veje oblasti, ki je vezana na ustav- lahko pomembna tudi razlaga spleta nekaterih zgo- na načela in določila; dovinskih okoliščin in procesov iz časa slovenske • ustava naj ima normativno, ne pa programsko pomladi (1987–1991)? Ali predstavljajo neusahljivi ali ideološko naravo; ustanove civilne družbe vir slovenske državnosti le akti nesporne ustavne naj bodo regulirane čim bolj avtonomno, go- veljave ali posredno tudi dejanja in dokumenti spodarstvo pa na podlagi podjetniške svobode zgoščenega zgodovinskega časa slovenske osa- in tržne konkurence. mosvojitve, osvoboditve in ustanovitve? O tem več v sklepnih razlagah naslednjih dveh poglavij Ves ta čas pa je vplivala na oblikovanje in uve- pričujoče razprave. ljavljanje novih ustavnih načel misel, da naj bo po novi ureditvi dovoljeno vse, kar ni izrecno prepove- B. Temeljna načela in določila slovenske ustave dano. Različnim individualnim in kolektivnim inte- resom naj bi zato ne bilo treba iskati paternalistične I. Ustavodajna izhodišča ustavne podlage za obstoj in razvoj, ker že sami razpolagajo s pravico do samoorganiziranja in S slovensko pomladjo razumemo široko ljudsko delovanja. Ta ustvarjalna svoboda pa naj ne velja in intelektualno gibanje, ki je po eni strani pomeni- le za podjetništvo, pač pa tudi za lokalne, etnične, lo upor proti nedemokratičnemu režimu, po drugi kulturne, športne in številne druge pobude. strani pa strnitev duhovnih in socialnih energij Tudi veljavna ustava je glede na svojo materia za slovesno ustanovitev svobodne demokratične constitutionis ohranila liberalni model, ki je pou- družbe. V tem času je bila v uporu proti nedemo- darjen tudi oblikovno, saj je njeno besedilo kratko kratičnemu režimo izoblikovana večina nosilnih in jasno, skladno že s kakovostjo svojega prvega idej porajajoče se nove slovenske ustavnosti osnutka. Slovenski ustavodajalec je torej uredil le – zamisli o delitvi oblasti, o parlamentarni demo- najnujnejša razmerja in prepustil čim več manevr- kraciji, večstrankarskem sistemu, zaščiti temeljnih skega prostora samoorganizaciji civilne družbe in človekovih pravic in svoboščin, o neodvisnosti gospodarske pobude. Po drugi strani je dal zako- sodstva, o poštenih in neposrednih volitvah, o nodajalcu možnosti pravnega urejanja, ustavnemu samoodločbi naroda, o ustavi brez ideologije in sodišču pa široke meje razlage ustavnega besedila. druge. V dosedanjih tridesetih letih veljave in uporabe se V aprila 1988 objavljenem gradivu in tezah za je slovenska ustava izkazala za trdoživo in prila- novo slovensko ustavo so bili zarisani splošni okvi- godljivo – gotovo tudi zaradi svojega svobodomi- ri, ki so bili preliti najprej v osnutke in predloge in selnega izvirnega koncepta. Doživela je le nekaj nato v samo v ustavodajni skupščini izglasovano sprememb, ki jih je motivirala zlasti evropska besedilo danes veljavne ustave, na primer, da: integracija države. • ustava vsebuje celoto pravil, ki po eni strani II. Splošna ustavna načela in določbe urejajo organizacijo in razmerja najvišjih državnih organov, po drugi strani pa opre- Preambulo slovenske ustave tvori naslednje deljujejo pravice in svoboščine človeka in besedilo: »Izhajajoč iz Temeljne ustavne listine o državljana v razmerju do te oblasti in njenih samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije organov; ter temeljnih človekovih pravic in svoboščin, • naj bo slovenska ustava odraz naravne temeljne in trajne pravice slovenskega naroda do zgradbe, politične in duhovne kulture ter samoodločbe, in iz zgodovinskega dejstva, da smo demokratičnega soglasja slovenskega naroda; Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvo- veljavna ustava naj bo tudi racionalna, funk- boditev izoblikovali svojo narodno samobitnost cionalna in učinkovita, ko varuje temeljne in uveljavili svojo državnost, sprejema Skupščina pravne vrednote, kot so pravna varnost, pred- Republike Slovenije Ustavo Republike Slovenije.« vidljivost in zakonitost; Ta stavek zgoščeno in slovesno navaja dejstva, 57 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE načela, razloge, vrednote in cilje, zaradi katerih je Republiki Sloveniji splošno volilno pravico«, na ustavodajna skupščina slovenske države sprejela to podlagi svoje pravice do samoodločbe svobodno ustavo. Slednje pa natančneje in zavezujoče ureja odloča o temeljnih vprašanjih svoje državnosti in 13 členov prvega poglavja ustave pod naslovom ustavnosti. Vendar normativna zgradba pravice Splošne določbe. do samoodločbe na podlagi temeljnih slovenskih Ustavna ureditev določa, da je Slovenija sa- osamosvojitvenih aktov dovoljuje zgolj razpolaga- mostojna in neodvisna država (Temeljna ustavna nje z izvrševanjem suverenih pravic in dolžnosti listina o samostojnosti in neodvisnosti RS – TUL, Slovenije, ne pa razpolaganje z njimi samimi: ta I.), ki je ozemeljsko enotna in nedeljiva (Ustava slovenska osamosvojitvena doktrina velja tudi za RS, 4. člen), demokratična republika (Ustava RS, 1. primer prenosa suverenosti na mednarodne organi- člen) vseh svojih državljank in državljanov (Ustava zacije po 3.a členu ustave. Tudi to ustavno dopol- RS, 1. odst. 3. člena) ter da je pravna in social- nilo, enako kot vsi slovenski osamosvojitveni akti, na država (Ustava RS, 2. člen). Splošne določbe dovoljuje zgolj prenos izvrševanja dela suverenih varujejo pravice italijanske in madžarske narodne pravic slovenske države – tokrat na mednarodne skupnosti (5. člen), določajo obliko grba, zastavo organizacije. in himno (6. člen), glavno mesto države (10. člen), Osrednje načelo določbe o pravni državi izraža slovenščino kot uradni jezik v Sloveniji (11. člen), zahteva, da mora biti ukrep države, s katerim se državljanstvo (12. člen) ter pravice tujcev (13. omeji konkretna pravica, sorazmeren. To pomeni, člen). Ustava zagotavlja ločenost države in verskih da mora državni organ uporabiti zgolj sredstva ozi- skupnosti (7. člen), lokalno samoupravo (9. člen) roma ukrepe, ki so v sorazmerju s ciljem, ki ga želi ter skladnost zakonov z mednarodnim pravom, ki doseči. Ukrepi morajo doseči pošteno ravnotežje obvezuje Slovenijo (8. člen). med javno koristjo in zasebnimi interesi in torej Med splošnimi določbami so temeljne in osred- ne smejo omejiti pravic državljanov v večjem je tiste, ki urejajo načela demokracije in pravne obsegu, kot je to nujno potrebno. Namen ukrepa države: načelo suverenosti ljudstva pomeni, da ne sme biti uresničljiv z drugimi sredstvi, ki bi bila politična oblast – oblast ljudi nad ljudmi – ni manj omejitvena od izbranega. Prepoved pretirano predpostavljena, ampak potrebuje za svoj obstoj omejujočih sredstev torej zavezuje javne oblasti, in delovanje pravnoveljavno legitimacijo, ki je da uporabijo milejša sredstva, če je le mogoče ne more utemeljiti nobena druga instanca (Bog, glede na legitimni cilj. ideologija, zgodovinski cilji, razredni interesi ipd.), razen ljudstva samega. Ljudstvo ni le izvor III. Človekove pravice in temeljne svoboščine in nosilec javne oblasti, ampak tudi sámo vlada, ter gospodarska in socialna razmerja se pravi, da z oblastjo razpolaga ter jo izvršuje. To bistveno prvino demokracije izraža načelo, da Drugo poglavje slovenske ustave v členih 14–65 oblast državljanke in državljani tudi izvršujejo, in ureja človekove pravice in temeljne svoboščine, sicer neposredno, med drugim z referendumom, tretje pa gospodarska in pravna razmerja (členi ter z volitvami. Demokratična legitimacija mora v 66–79). Ustavodajalec je za področje urejanja vseh primerih zagotoviti učinkovit vpliv ljudstva na delovnih, lastninskih, podjetniških, sindikalnih in izvrševanje državne oblasti. stanovanjskih pravic uporabil izraz gospodarska Izhodišče konkretne žive in dejavne ustavne in socialna razmerja. Med slednje je uvrstil tudi ureditve sta človekova svoboda in dostojanstvo. določbe o javnem dobru in naravnih razmerjih. Ustavno sodišče pa je reklo, da »temeljna načela, Sem je uvrstil določbe o javnem dobru in naravnih ki jih vsebujejo splošne določbe slovenske ustave, bogastvih, o zdravem življenjskem okolju, varo- izhajajo od človeka kot svobodnega posameznika, vanju naravne in kulturne dediščine, soodločanju katerega dostojanstvo, varnost in zasebnost so pose- delavcev in o njihovi pravici do stavke. Gotovo je, bej varovane vrednote«. Ker pa demokracija pomeni da tvorijo navedena razmerja tudi ustrezne pravice, oblikovanje in utrjevanje skupne ureditve, se mora vendar pa so postale slednje pravno varovane šele svoboda avtonomnega posameznika izraziti in uve- v novejših generacijah razvoja ustavnih pravic. To ljaviti najprej v obliki demokratičnega sodelovanja so tudi pretežno pozitivne pravice, ker terjajo od pri upravljanju javnih zadev (44. člen ustave). države, da za njihovo zagotovitev nekaj stori, da Slovenski narod, v skladu z Zakonom o jih torej aktivno spoštuje, ne samo varuje. Ustre- plebiscitu pa tudi vse druge osebe, »ki imajo v zna razmerja so tudi sestavine socialnih, kulturnih 58 PETER JAMBREK: TRIDESETA OBLETNICA ROJSTVA SLOVENSKE DRŽAVE IN USTAVE in gospodarskih programov države in jih je zato o zločincih ali o sporih med posamezniki.« Ali težje uveljavljati pred sodišči kot že zagotovljeno drugače povedano: tisti, ki sprejema zakone, naj pravico. Skratka, poimenovanje tretjega poglavja jih tudi ne izvršuje; in tisti, ki jih sprejema ali slovenske ustave ni niti slučajno niti povsem upra- izvršuje, naj ne razsoja na njihovi podlagi. vičeno. Delitev treh funkcij oblasti je v korist posame- Dejstvo je le, da med gospodarska in socialna znika – državljana ali tujca. Oblast srednjeveškega razmerja ustavodajalec ni uvrstil klasičnih člove- monarha je bila neomejena, torej absolutna in kovih svoboščin v razmerju do države, kakršne so suverena, prav zato, ker je bil hkrati zakonoda- pravice do življenja, prepoved mučenja, osebna jalec, vladar in vrhovni sodnik. Šele ko vlada svoboda, varstvo osebnosti in dostojanstva, izvršuje zakone neodvisno od parlamenta, sodstvo svoboda gibanja, pravica do zasebne lastnine in pa samostojno razsoja o zakonitih pravicah in dedovanja, pravice do svobode izražanja in vesti, svoboščinah vsakogar, dobi posameznik možnost do zbiranja in združevanja ter volilna pravica. neposrednega ali posrednega nadzora nad državno Med klasične pravice prve generacije spadajo tudi oblastjo: ne samo da se tri veje oblasti vzajemno kazenskopravne pravice (na primer odreditev in nadzirajo, tudi posameznik ima možnost, da spod- trajanje pripora, domneva nedolžnosti ali pravica budi ali celo zahteva tak nadzor, kadar misli, da so do rehabilitacije in odškodnine) ter vrsta pravic, prizadete kakšne njegove pravice ali svoboščine. ki pogojujejo pošteno sojenje pred neodvisnim in Naloga sodne veje oblasti je zlasti odločanje nepristranskim sodiščem (na primer javnost soje- o pravicah in dolžnostih vsakogar (23. člen). Pri nja, pravica do pravnega sredstva ali do enakega odločanju pa morajo biti sodišča neodvisna, ne- varstva pravic). V drugo poglavje o človekovih pristranska in učinkovita, tako da odločajo »brez pravicah in temeljnih svoboščinah so uvrščene tudi nepotrebnega odlašanja« (23. in 125. člen ustave). delovnopravne pravice, pravice invalidov, pravica Slovenska ustava ne določa izrecno, kateri organi do socialne varnosti, pravice otrok in družinske predstavljajo sodno vejo državne oblasti, vendar pravice ter pravice do zdravstvenega varstva. pa ni sporno, da so to sodišča (sodstvo: 125. do 134. člen ustave) in ustavno sodišče (160. do 167. IV. Državna ureditev člen). Kakšne so pa pristojnosti ustavnega sodišča? Če Četrto, peto in šesto poglavje ustave urejajo ustavno sodišče ugotovi, da je zakon protiustaven, zgradbo države, njene organe in njhove pristojno- ga v celoti ali delno razveljavi; druge protiustavne sti. Nekako na meji med državo in civilno družbo ali nezakonite predpise ali splošne akte pa lahko sta področji lokalne in druge samouprave. Poglavje tudi odpravi. Ta določba daje sodišču, ki izvršuje o javnih financah pa ureja obe pravkar navedeni funkcijo ustavnega nadzora, prednost pred parla- področji države in samouprave. Med inštitucije mentom. Vendar pa ustavno sodišče le odloča o državne ureditve je ustavodajalec uvrstil državni zakonu in ni vključeno v zakonodajni proces. zbor, državni svet, predsednika republike, vlado, Ustavno sodišče ni pristojno, da samo začne posto- državno upravo, obrambo države, sodstvo, držav- pek za oceno ustavnosti ali zakonitosti predpisa. no tožilstvo ter odvetništvo in notariat – čeprav Šele izkazan pravni interes pobudnika je posebni imata slednja tudi poudarjene prvine avtonomnosti pogoj za začetek ustavnosodnega postopka. in zasebnosti. Nedvoumno vez med (rednimi) sodišči in Slovenska ustava določa, da se oblast izvršuje ustavnim sodiščem pa predstavlja institut ustav- v državi po načelu delitve oblasti na zakonodaj- ne pritožbe zaradi kršitev človekovih pravic in no, izvršilno in sodno (3. člen). V tem pogledu je temeljnih svoboščin s posamičnimi akti. Zaradi tudi slovenska država prevzela dediščino teorije te svoje pristojnosti je ustavno sodišče v resnici o delitvi oblasti, ki predstavlja enega od temeljev najvišji organ sodne oblasti na področju varstva svetovne, zlasti evropske in ameriške pravne civi- človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ustav- lizacije. To teorijo je Montesquieu v svojem zaje- no sodišče namreč praviloma odloča o ustavni tnem delu O duhu zakonov zagovarjal takole: »Vse pritožbi le potem, ko je bilo že izčrpano pravno bi bilo izgubljeno, če bi isti človek ali ista skupina varstvo pred drugimi sodišči – kar pomeni, da je oblastnikov, plemičev ali državljanov izvrševala ustavno sodišče vrh sodne hierarhije, saj lahko v vse tri vrste oblasti: oblast sprejemanja zakonov, tem postopku odpravlja tudi pravnomočne sodne oblast izvrševanja državnih aktov in oblast sojenja odločbe. Ustavna pritožba de facto postavlja 59 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE ustavno sodišče v nadrejen položaj v razmerju do Za funkcijo vrhovnega usmerjanja, sistemskega vsakega sodišča, na področju varstva človekovih združevanja in usklajevanja kompleksnih sistemov pravic in temeljnih svoboščin tudi do vrhovnega se je že davno uveljavil preprostejši izraz politika, sodišča. Morda pa bi lahko rekli, da predstavljata ki usmerja nacionalni sistem oblasti. Slednji pa vrh sodne veje oblasti ustavno in vrhovno sodišče mora biti v sistemih ustavne demokracije diferen- skupaj in je pri tem ustavno sodišče najvišji organ ciran po načelih horizontalne delitve oblasti na sodne oblasti za presojo ustavnosti in zakonitosti zakonodajno, sodno in izvršilno ter po načelih ter varstva človekovih (ustavnih) pravic in temelj- vertikalne delitve oblasti na lokalno in nacionalno nih svoboščin, vrhovno sodišče pa je najvišji organ raven, ob delujočem in neodvisnem informacij- sodne oblasti za vse druge postopke. skem in kritičnem feed-backu. Z ratifikacijo Evropske konvencije o človekovih Po slovenski ustavni ureditvi predsednik pravicah pa je Republika Slovenija de facto pri- predstavlja državo in se osredinja na klasične znala vrhovno jurisdikcijo Evropskega sodišča državniške naloge, ne da bi posegel tudi v zasnovo za človekove pravice, saj je svojim državljanom in izvajanje vladne dejavnosti. V takšnem modelu omogočila pravno varstvo njihovih pravic, ki jih parlamentarnega sistema, kot ga je uvedla sloven- domnevno kršijo državni organi Republike Slo- ska ustava, ima torej predsednik reprezentativno venije, tudi pred mednarodnim tribunalom Sveta funkcijo in le tiste pristojnosti, ki so nujne za ne- Evrope – ki odloča tudi o sodbah slovenskega moteno izvajanje deljene oblasti. ustavnega sodišča. Posebnost slovenske ureditve pa je, da na eni Kakšna pa so v Sloveniji razmerja med parla- strani z neposrednimi volitvami krepi položaj mentom, vlado in šefom države? Posebnost parla- predsednika republike, na drugi strani pa mu ome- mentarnega modela je v tem, da ima vsakokratna juje pristojnosti na izvršilnem in zakonodajnem parlamentarna večina tudi odločilni vpliv na področju. Obveljala je razlaga, da predsednik oblikovanje in delovanje vlade. Vsa zakonodajna republike nima operativnih kadrovskih pristojno- in izvršilna moč je torej osredinjena znotraj istega sti. Predsednik predstavlja republiko in je vrhovni političnega (poslanskega) bloka. Vlada v senci le poveljnik njenih obrambnih sil (102. člen ustave). kritizira in ugovarja vladi in čaka bodisi na nove Ustava posebej navaja pristojnosti predsednika re- volitve bodisi na razpad vladne strankarske koa- publike tako v posebnem členu s takšnim naslovom licije. Večstrankarski parlament ima za posledico (107. člen ustave) kot v drugih členih ustave. nujnost koalicijskih povezav med strankami, od Na podlagi 102. člena ustave, ki določa vsebino katerih nobena ni sposobna sama oblikovati vlade. njegove funkcije in mu nalaga predstavljanje RS, je Se pravi, da so koalicijske vlade v parlamentarnem predsednik republike tudi vrhovni poveljnik njenih sistemu nujna posledica proporcionalnega sistema. obrambnih sil. Zakon o obrambi (Ur. l. 103/04) In spet ni sporno, da so koalicijske vlade, tako kot v zvezi z obrambnimi ukrepi na primer v tretjem njihova koalicijska baza sama, pogosto nestabilne, odst. 25. člena določa, da o mobilizaciji Slovenske šibke in bolj ali manj kratkotrajne ali pa celo ne vojske odloča predsednik republike na predlog morejo vztrajati do konca parlamentarnega man- vlade. data. Predlagalne pristojnosti predsednika republike Sistem državne uprave mora nujno vsebovati določajo posamezni zakoni, ki imajo ustrezno prvini ekspertnosti in političnosti. Srednje in ustavno podlago. Predsednik republike ima po slo- nižje ravni uprave ustrezajo pri opravljanju svoje venski ustavi med drugim pristojnost, da imenuje izvajalske funkcije vzorcu (Max Weber: idealnemu državne funkcionarje, kadar je to določeno z zako- tipu) birokratske organizacije, za katero so značilne nom, in da postavlja in odpoklicuje veleposlanike lastnosti profesionalnosti, strokovne usposoblje- in poslanike republike. Ustava v 111. členu določa, nosti, monokratskega odločanja, podrejenosti in da predsednik republike predlaga DZ-ju kandidata formalne regulacije. Višje ravni vladno-upravnega za predsednika vlade, v 131. členu določa, da sistema pa morajo biti usposobljene za usklajeva- predlaga DZ-ju pet članov sodnega sveta, v 163. nje njegovih horizontalno in vertikalno strukturi- členu pa določa, da predlaga DZ-ju kandidate za ranih sestavnih delov. Najvišja raven, ki sovpada sodnike US-ja. z vlado v ožjem pomenu, pa usklajuje ves sestav Pri obravnavanih pristojnostih predsedni- izvršilne veje državne oblasti z drugimi podsistemi ka republike na izvršilnem področju so med nacionalne državne organizacije. najpomembnejšimi njegova mandatarska poo- 60 PETER JAMBREK: TRIDESETA OBLETNICA ROJSTVA SLOVENSKE DRŽAVE IN USTAVE blastila. Gre za pristojnosti, ki jih ima v zvezi z Individualne pravice in ustrezne pobude ter imenovanjem kandidata za predsednika vlade. V zahteve se ne morejo uspešno uresničiti le na pod- slovenski ureditvi ima predsednik republike pravi- lagi posamične akcije, ampak s posredovanjem in co, da po posvetovanju z vodji poslanskih skupin znotraj socialne mreže, ki se oblikuje in deluje na DZ-ju predloži v izvolitev kandidata za predsedni- načelih socialnega kapitala, solidarnosti, pripra- ka vlade. Na predlog slednjega nato DZ imenuje in vljenosti za sodelovanje, socialnega in medoseb- razrešuje tudi posamezne ministre. nega zaupanja ter norme reciprocitete – družbene menjave. Tako odpiranje in istočasno oblikovanje C. Ustava na papirju in v življenju ljudi socialnega prostora za civilnodružbene pobude in dejavnosti pa ne pomeni zanikanja, ampak Obstaja več poti do žive in dejavne ustave. oživljanje javne odgovornosti že delujočih insti- Prva je seveda demokratično legitimiran ustavo- tucij, kakršne so politične stranke, mediji, cerkve, dajni postopek, zaradi katerega pridobi ustava sindikati, šole in občine. kakovost nacionalnega soglasja o tej temeljni Navdušenje, pričakovanje in upanje Slovencev pogodbi med državljani in njihovo oblastjo. Po ob rojstvu lastne države – upor proti staremu uveljavitvi ustave pa so za njeno uveljavitev v prvi režimu, prve svobodne volitve, zmagovita vojna vrsti poklicana sodišča, tudi Evropsko sodišče za proti Jugoslaviji, ljudsko glasovanje o neodvi- človekove pravice, ki velja za osrednji dejavnik, snosti, mednarodno priznanje neodvisne države, celo ustvarjalca in oblikovalca dejavne in žive sprava, uveljavitev novega ustavnega sistema – so Evropske konvencije za človekove pravice. Prek splahneli, razočaranja so sprožala tudi resignacijo, svojih odločb namreč definira tiste temeljne stan- apatijo, odtujenost, celo nove oblike starega stra- darde ali merila človekovih pravic, ki so najmanjši hu pred režimom. Medtem ko so se v desetletja skupni imenovalec evropskega javnega reda – un dolgem tranzicijskem času finančne, gospodarske droit commun ali l‘ordre public de l‘Europe – na in socialne krize nacionalnega sistema vrstile ena tem področju. Vendar imajo tudi sodišča omejeno za drugo, ko so trajale, se poglabljale in reševale, moč varovanja ljudi pred posegi države v njihove sta se državni in politični sistem vrtela in se vrtita pravice. To velja še posebej v državah, v zgo- v začaranem krogu strankarskega trgovanja in dovinskih razmerah in v kriznih okoliščinah, ko barantanja, prikrite ali vidne politične korupcije, prihaja do hudih, množičnih in sistemskih kršitev norčevanja iz interesov in volje ljudi, negativ- človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Nekaj nega izbiranja ljudi na vodilne državne in javne primerov takih endemičnih situacij, ki pogojujejo položaje. Od tod nezaupanje in prekinitev toka protiustavne posege, je orisanih v nadaljevanju sporazumevanja med volivci in njihovimi izvolje- pričujoče študije. nimi predstavniki. Demokratično gibanje – slovenska pomlad – na V letih ustanavljanja države so bila v ospredju prehodu v devetdeseta leta je bilo uspešno pri javnega zanimanja in politične volje sistemska ustvarjanju neodvisne slovenske države in njenih vprašanja: nova ustava, oblikovanje institucij ustavnih institucij. Po več kot treh desetletjih politične demokracije, lastninsko preoblikovanje tranzicijskega delovanja slovenske formalne de- gospodarskega sistema, odcepitev od jugoslovan- mokracije je slovenski nacionalni sistem ponovno skih političnih in finančnih sistemov, oblikovanje ali še vedno preveč negiben, razkrojen in nezado- novih miselnih vzorcev in mednarodno priznanje stno usposobljen za opredeljevanje in izvajanje nove države. Izkazalo pa se je, da vse te institu- strateških ciljev nacionalnega razvoja in nacio- cije še vedno niso sposobne normalno delovati, nalne varnosti. Krizni zaprti krog bi lahko – kot v predvsem pa niso sposobne delovati v službi pomladnih letih 1987–1991 – prekinile in razprle državljanov, za uresničevanje njihovih življenjskih civilne in podjetniške pobude izven formalizirane- potreb. Po vseh letih samo deloma uspešne tran- ga sistema uradnih institucij. Odprtost socialnega zicije so se torej znašla v ospredju tudi vprašanja in političnega prostora za izražanje, združevanje pravic, svoboščin in kvalitete življenja državljanov in zadovoljevanje individualnih potreb, interesov, kot posameznikov, njihovih družin in lokalnih pravic in volje ljudi za civilne in podjetniške skupnosti. pobude posameznikov, ki naj upravičijo in uza- Prepogosto zanikanje osrednje in ključne indi- konijo svoje temeljne in neodtujljive pravice in vidualne vrednote človekovega dostojanstva je v svoboščine, ostaja enako dobrodošla. logični in naravni povezavi s pogoji za neoviran 61 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE razvoj ustvarjalne in svobodne človekove oseb- Za slovensko pomlad, ko so se porajale sloven- nosti. Poniževalni ali žaljivi odnos do soljudi in ska demokracija, država in ustava, je bila značilna medijske diskvalifikacije pomenijo kot character prav ta vez med pogumom in zaupanjem. Toda ta assassination (umor osebnosti) najhujšo kršitev vez naj ne označuje le zgodovinskih in usodnih osrednje vrednote človekovega duhovnega dosto- trenutkov, ko sta z enako verjetnostjo v zornem janstva. Tudi parlamentarna demokracija je zašla v polju zmaga in tragedija. Pogum državnikov, po- krizo legitimnosti in kredibilnosti, mediji z redkimi slancev in sodnikov, pa tudi navadnih državljanov izjemami zagovorniško agitirajo za tranzicijske je prav tako potreben v nekoliko bolj normalnih režime, sodstvo pa opravlja svojo funkcijo imun- časih, ki jih živimo, in so, upamo, pred nami. skega mehanizma površno in počasi. Slovenija bo prešla v dobo zrele in normalne Če se po treh desetletjih tranzicije vprašamo, demokracije, ko slovenskemu javnemu mnenju ne koliko se je veljavna ustava zasidrala v zavesti ljudi bodo več vsiljevali samo izbora med negativnimi in in v kolikšni meri ureja tudi vsakdanje odnose med pozitivnimi osebnostmi, med ceneno popularnostjo državo in državljani, pa govorimo o ustavnosti, in javno kaznovanim tveganjem, ampak ko bodo o živi in dejavni ustavi, in ne o formalnem bese- slovenski državljani priznali svojim sodnikom, dilu ustave na papirju. Tudi Rimska konvencija o državnikom in poslancem tudi nekaj tiste žlahtne človekovih pravicah (EKČP) v preambuli opozarja in skrivnostne substance, ki ji pravimo karizma in na pristno demokracijo, evropsko sodišče pa na ki označuje pristno vez med državnikom na eni živo in dejavno konvencijo. strani ter območjem osrednjih nacionalnih vrednot Zavezanost živi in dejavni ustavi odpira na drugi. Ko bodo brez zamere priznali, da lahko vprašanje razmerja med demokracijo, državljan- nekdo v določeni situaciji zbere dovolj poguma, da skim pogumom in ustavnostjo Slovenije. Pravni zaplava proti toku strankarskih interesov in javnega in politični pogum sta posebna lastnost, ki je mnenja in za to svoje dejanje prevzame vso osebno značilna za vse, ki imajo kakor koli opraviti z odgovornost. odločanjem o javnih zadevah. Posebna kakovost Vsaka oblast, ki želi imeti monopol nad poguma je v tesni zvezi s tveganjem, prepričanjem političnim odločanjem, si prizadeva preprečiti vpliv in karizmo. John F. Kennedy je zapisal, da od državljanov na javno življenje, po drugi strani pa državnika ne smemo pričakovati, da bi imel raje ustvarjati videz demokratičnosti svoje oblasti. Zato Ijudstvo kot samega sebe. Nasprotno, minister, velja razlikovati med pristnim in manipuliranim poslanec ali sodnik naj bo sposoben tvegati uresničevanjem človekovih pravic. Razpoznavni pogumno dejanje prav zato, ker ima raje sebe, znak režima z invalidno demokratično legitimiteto ker je zanj pomembneje ohraniti spoštovanje do je, da se opira na agitacijo in propagando preko lastne osebnosti in vrednot, kot pa pridobiti si svojih ideoloških aparatov in pogojuje volilne izide popularnost ali javni položaj. Neki drugi znani z glasovanjem na zrežiranih, nepoštenih volitvah. ameriški državnik pa je prostodušno dejal: »Ni- V družbeni in raziskovalni praksi je pogosto težko koli ne vem, kaj misli Južna Karolina o kakšnem razločevati med pristnim in poštenim ter manipu- ukrepu. Nikoli je ne vprašam za nasvet. Delam liranim političnim delovanjem. Zato je svoboda le po svoji najboljši vesti in presoji. Če potem nasprotovanja, kritike in izbora med alternativami Južna Karolina soglaša z mojim ukrepom, prav. prvi pogoj in sestavina človekovih pravic. Če ne soglaša in če želi, da zasede moj položaj Moderna in veljavna slovenska ustava je po kdo drug, sem mu ga vedno pripravljen prepusti- svojem izvoru privilegirana. Njena zasnova se je ti. Tako sva si bot.« namreč najprej oblikovala v kulturnih laboratorijih, Znak zrele demokracije, tudi slovenske, je in ne v državnih ustanovah. Nastajala je med uporom prav v tem, da ljudje ne izvolijo enostavno tistih, proti oblasti in njenemu nasilju. V času snovanja in ki jih bodo sposobno in zvesto predstavljali, am- pisanja njenih prvih osnutkov proti koncu osemde- pak tudi tiste, ki mislijo s svojo glavo in delujejo setih let prejšnjega stoletja sta bila namreč na isti po svoji vesti in poštenju. Demokracija je tudi ljubljanski ulici, le nekaj hiš narazen, sedeža dveh to, da ljudje ne obsojajo tistih, ki zaradi svojega osrednjih in sprtih slovenskih elit. Bliže Titovi cesti prepričanja sprejemajo nepopularne odločitve, in je zasedala partijska elita oblasti, bliže Prešernovi to, da so sposobni nagraditi pogum, spoštovati do- pa intelektualna elita, ki je predstavljala eno od mo- stojanstvo in končno sami prepoznati in priznati, ralnih in simbolnih središč naroda. Ustavne rešitve kaj je prav. so iskale odgovore na vprašanja, ki so presegala 62 PETER JAMBREK: TRIDESETA OBLETNICA ROJSTVA SLOVENSKE DRŽAVE IN USTAVE Sestanek strokovne delovne skupine za izdelavo osnutka ustave Republike Slovenije, ki jo je imenovala komisija parlamenta za ustavna vprašanja, Grad Podvin, avgust 1990 (Fotodokumentacija: Peter Jambrek). vsakdanje bivanje: kaj sem, od kod prihajam in kam Vendar pa je za pravno državo in za ustavno odhajam – kot oseba in kot pripadnik naroda. To demokracijo značilno, da tega ravnotežja ne more is- so bila in so še vedno, trideset let po uveljavitvi kati vsak po svoje, tako da bi si ustavo prosto razlagal današnje ustave, sveta vprašanja, na katera na obči in jo prirejal svojim koristim. Iskanje smisla ustave, in na državljanski ravni odgovarja slovenska ustava njena razlaga in celo ponovno opredeljevanje je kot vrhovni zakon nacije. poslanstvo vseh, ki sodelujejo v ustavodajnem in Na prve ustavne ideje so na prehodu iz osemdesetih ustavnosodnem procesu. Z vidika nadzora ustavnosti v devetdeseta leta vplivale zlasti trpke izkušnje ljudi usoda veljavne ustave s sprejemom in veljavnostjo iz vseh socialističnih svinčenih desetletij in izkušnje ustavnega besedila ni zapečatena, ampak je odprta državljanskega upora proti ustavnemu in vojaškemu knjiga, ki jo vedno znova prebirajo ustavni pritožniki nasilju jugoslovanske in slovenske partijske države. in pobudniki skupaj z ustavnimi sodniki. Kot so bila Izvirne ideje današnje ustave so oblikovala vsa določila slovenske ustave živa in dejavna že precej moralna dejanja upora proti nelegitimni oblasti. Ta let pred njenim sprejemom, se ustavni proces iskanja dejanja pa so bila bližja stvariteljski energiji poezije žive in dejavne ustave ni končal z njeno razglasi- kot razumskemu tehtanju političnih koristi. tvijo, ampak se je z njo šele začel. Pri izvajanju tega Tudi pravna doktri- njenega poslanstva pa na priznava, da ustava vsi, ki imajo za svoje ni običajno pravno ustavne pobude in pravilo, kot so morda pritožbe dejanski in oporoka, pogodba ali pravni interes – skupaj navaden zakon. Ker se s ustavnimi sodniki kot vrhovni zakon na- – potrebujejo precej cije nahaja na samem modrosti in državljan- vrhu pravnega reda, skega poguma. je po svojem izvoru Slovenska ustava in trajnem delovanju vsebuje načelne in v tesnem odnosu z normativne določbe, vrednotami, ki niso le ki jim moramo pravne narave, torej pripisati prilastek ne- z narodovimi običaji, dotakljivosti. To so v izročili in moralnimi preambuli vsebovana pravili. Kolikor ustava načela ter določba izraža in varuje te 3. člena ustave, ki svete simbole nacije, ureja, da je »Slovenija toliko je tudi živa in […] država vseh dejavna, ne samo svojih državljank zapisana. in državljanov, ki Prva moderna slovenska ustava je od vsega temelji na trajni in neodtujljivi pravici sloven- začetka poskušala preseči antično in sodobno skega naroda do samoodločbe«. Ustavno sodišče ter vselej tragično protislovje med posvetno in Republike Slovenije pa šteje določbe Temeljne praktično oblastjo ter moralnim uporom proti nasilju ustavne listine za trajni in neusahljivi vir in temelj države – tudi simbolno protislovje med Kreontom in državnosti Republike Slovenije. Jedro slovenske Antigono, ki je bilo na poudarjen način značilno za ustavne identitete zaokroža katalog naslednjih novejšo slovensko kulturno in politično zgodovino. temeljnih določb: pravica slovenskega naroda do Energije, ki so se sproščale v državotvornem in samoodločbe, enakost pred zakonom in prepoved ustavodajnem času napetosti med uporom v imenu diskriminacije, oblast ljudstva, ki jo državljani ustvarjalnosti in oblastjo države, določajo tudi izvršujejo neposredno in z volitvami po načelu vsebino in obliko današnje slovenske ustavnosti. V delitve oblasti, dostojanstvo in svoboda človekove tem smislu določa slovensko ustavo, glede na njen osebe ter načela demokratične, pravne in socialne izvor in izročilo, raznotežje med osrednjimi tremi države. Tako zgodovinska upravičenost kot tudi načeli – suverenost oblasti, svoboda državljanov in sedanja ustavna veljava dajeta navedenim ustavnim enakost vseh ljudi. vrednotam status trajnosti in nedotakljivosti. 63 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Zanimiva je primerjava med slovensko doktrino pripravljena uveljavljati svojo oblast tudi z nasiljem, jedra slovenske ustavne identitete z nemško zgodo- z zlorabami prava v kazenskih postopkih in s sistem- vinsko argumentacijo o nedotakljivosti in večnosti skostrukturnim grobim kršenjem človekovih pravic nekaterih temeljnih nemških ustavnih določb, ki jo [...] Do vzpostavitve svobodne družbene ureditve je pogojuje izkušnja nacionalsocialističnega režima in v Sloveniji prišlo šele leta 1990 po prvih svobodnih nemška povojna ustavodajna zaveza, da se ta izkušnja volitvah v večstrankarski parlament.« ne sme nikoli več ponoviti – nie mehr, never again. V Utemeljitev in pojasnilo razločitve pristno tem pogledu je slovenska zgodovinska izkušnja več demokratičnega ljudskega upora Slovencev proti razna- kot primerljiva z nemško, ker je slovenska neodvisna rodovalnemu nasilju fašistične in nacionalsocialistične država zrasla na pogoriščih in iz upora proti trem to- diktature v letih 1940–1945 ter nasiljem nove komu- talitarizmom dvajsetega stoletja – proti fašizmu, naci- nistične oblasti po maju 1945 vse do leta 1990 ostaja onalsocializmu in komunizmu. Tudi Ustavno sodišče trajni izziv slovenske narodne sprave. Ustrezno so- Republike Slovenije se je izreklo o naslednjih zgodo- glasje, morda celo ustavne kakovosti, bi na vrednostni vinskih okoliščinah slovenske nacionalne osvoboditve ali celo ustavno normativni ravni določilo pomembno in osamosvojitve: »[P]ridobitve protifašističnega prvino slovenske državotvornosti. Vrednostno odpora povsod po demokratični Evropi [so] pomenile središče naroda bi pridobilo zavezujoče sidro v obliki zlom totalitarnega sistema in njegovega nasilja nad določljivega jedra slovenske ustavne identitete, ki bi človekom in začetek svobodnega demokratičnega se napajalo iz obeh temeljev slovenske državnosti. reda, ki je temeljil na evropski pravni kulturi in civili- Stiske krhke slovenske demokracije, ranljiva socialna zaciji [...] v državah, v katerih ti pogoji niso bili izpol- mreža njene civilne družbe, negotovost evropske njeni, tudi odrešitev od tako strašnega in krivičnega kohezivnosti in ne nazadnje socialna, zdravstvena in režima, kot je bil nemški nacistični režim med drugo gospodarska tveganja aktualne pandemije so zadostni svetovno vojno, sama po sebi ni mogla voditi do razlogi za utrditev takega sidra kot zadnjega poroka resnične osvoboditve. V Sloveniji je bila nova oblast slovenske demokracije in suverenosti. 64 ERNEST PETRIČ Vstop Slovenije v OZN 1. V mednarodnem redu, kakršen je nastal po drugi članice sploh lahko odloča, sprejme Varnostni svet v svetovni vojni, je središčna mednarodna inštitucija OZN. skladu s 27. čl. Ustanovne listine z večino najmanj 9 To je bilo sprva obdobje bipolarnega ravnotežja moči in glasov (od 15), pri čemer ne sme nobena stalna čla- obdobje hladne vojne. Središčna institucija sodobnega nica Varnostnega sveta glasovati proti, torej ne sme mednarodnega reda ostaja OZN tudi še potem, ko je uporabiti pravice veta. Nesoglasje le ene stalne članice po spremembah v svetu, v Evropi jih simbolizira padec Varnostnega sveta je tako rekoč nepremostljiva ovira za Berlinskega zidu, mednarodni red vse bolj utemeljen na včlanitev nove države v OZN. multipolarnem ravnotežju moči. 5. Za včlanitev Republike Slovenije v OZN, potem 2. Za vsako novo državo, potem ko se dejansko ko je ta izrazila namen za včlanitev v OZN, je bilo udejanji kot suverena, vrhovna in neodvisna oblast nad potrebnih dovolj priznanj držav in s tem dovolj glasov prebivalstvom na ozemlju pod njeno suverenostjo in ne držav članic OZN v Varnostnem svetu, za pridobitev glede na to, kako je nastala, z dekolonizacijo, razpadom potrebnega priporočila Generalni skupščini pa večino neke bivše države, odcepitvijo, združitvijo ali s sklepom devetih od 15 članic, ne da bi katera od stalnih članic mednarodne organizacije, je prav včlanitev v OZN med glasovala proti. Ker je jasno, da država, ki jo druga prvimi in najpomembnejšimi cilji in nalogami njene država (še) ne priznava, ne more računati na njen zunanje politike. Prav članstvo v OZN je dokončno glas za njeno včlanitev v OZN, je bil prvi in glavni potrdilo suverenosti države, dokaz, da je suverena in problem zagotoviti priznanja večine držav članic OZN enakopravna in kot taka vključena v mednarodno sku- in še posebej priznanja vseh stalnih članic Varnostnega pnost. Četudi članstvo neke države v OZN ni pogoj za sveta. Katerakoli od teh bi z glasovanjem proti lahko to, da je po mednarodnem pravu država, pa je brez član- preprečila sprejem Republike Slovenije ali katerekoli stva v OZN država okrnjena, četudi po mednarodnem druge naslednice bivše SFRJ v OZN. pravu nedvomno je država. Položaj Kosova, Palestine, 6. Pogoji za sprejem Republike Slovenije, Republike Tajvana in še nekaj drugih političnih entitet, ki se skušajo Hrvaške in Republike Bosne in Hercegovine so dejansko uveljaviti kot države, to potrjuje. nastali šele aprila 1992, potem ko so ZDA in EU dose- 3. To je veljalo tudi za novo, pred tridesetimi leti gle dogovor, da bo EU (oziroma njene članice) poleg nastalo Republiko Slovenijo. Njen sprejem v OZN je bil Slovenije in Hrvaške, ki so ju članice EU priznale že v med izpostavljenimi cilji osamosvojitve. Ko je bil 22. januarju, 6. aprila 1992 priznala še Bosno in Hercego- maja 1992 ta cilj uresničen, je Slovenija oz. slovenski vino. ZDA pa so dan za tem priznale tako rekoč hkrati narod dokončno in v polnem obsegu uveljavil svojo tri kandidatke za članstvo v OZN: Slovenijo, Hrvaško pravico do samoodločbe, Republika Slovenija pa je ter Bosno in Hercegovino. V maju 1992 so jim bila tako kot suverena in enakopravna država postala članica vrata v OZN odprta. Makedonija je bila zaradi problema mednarodne skupnosti suverenih držav. Namen sestavka z imenom sprejeta v OZN šele jeseni 1992 z imenom o Sloveniji v OZN v jubilejni publikaciji ob 30-letnici »Bivša jugoslovanska republika Makedonija« (FYROM). njenega rojstva, osamosvojitve, je obuditi spomine na Takratna Zvezna republika Jugoslavija, t. i. Miloševićeva takratni proces včlanjevanja Republike Slovenije v OZN. Jugoslavija, ki sta jo tvorili Srbija in Črna Gora, pa je 4. Vstop oz. včlanitev države v OZN ureja 4. člen vztrajala, da ji pripada mednarodnopravna kontinuiteta Ustanovne listine OZN. OZN sodi med t. i. »odprte« s prejšnjo državo in zato za vstop v OZN, in kot nova mednarodne organizacije in Ustanovna listina, na ka- država ni hotela zaprositi oziroma dati zahteve. teri OZN temelji, je »odprta« mednarodna pogodba. To 7. Gotovo eden od najpomembnejših dni v moji pomeni, da k Ustanovni listini in s tem v članstvo OZN diplomatski karieri je tako bil 22. maj 1992. Stoletja lahko pristopi vsaka država, ki izpolnjuje v 4. členu je trajalo, da je bila država mojega naroda dokončno Ustanovne listine navedene pogoje: da je miroljubna uresničena. Več stoletij je trajalo dozorevanje Slovencev država, ki sprejema obveznosti, vsebovane v Ustanovni od slovanske plemenske skupnosti v skupnost z lastnim listini, in je po presoji OZN sposobna in pripravljena slovenskim jezikom in kulturo, v skupnost s političnim te obveznosti spoštovati in izvajati. Seveda je za vstop programom in narodno zavestjo, v narod – nacijo z la- države v OZN potreben sklep Generalne skupščine stno suvereno državo. Na ta dan, z včlanitvijo Republike OZN, ki ga ta izglasuje po priporočilu Varnostnega Slovenije v Organizacijo združenih narodov, torej v sveta ZN. Odločitev Generalne skupščine o sprejemu svetovno skupnost suverenih enakopravnih držav, se je nove članice sodi med »pomembne zadeve«, o katerih simbolno zaključilo stoletno ohranjevanje, dozorevanje, ta odloča z dvotretjinsko večino glasov prisotnih in rast slovenskega naroda v nacijo z lastno suvereno dr- glasujočih držav članic. Priporočilo Varnostnega sveta, žavo. Zaključil se je proces osamosvajanja Slovencev v ki je pogoj, da Generalna skupščina o sprejemu nove palači OZN v New Yorku. 65 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE 8. Šele po priznanjih ZDA aprila 1992 so stekli sprejet z aklamacijo. Vsekakor ni bilo nobenega ugovora postopki za včlanitev Republike Slovenije, Republike ali vprašanja. Potem so uslužbenci protokola OZN Hrvaške in Republike Bosne in Hercegovine v OZN. To prinesli na našo mizo napis »Slovenia«. Ta je sedaj tam pomlad so bile te tri nove države že priznane od večine vedno, kadar Generalna skupščina zaseda, in bo, dokler članic OZN in tudi od vseh stalnih članic Varnostnega bo država Republika Slovenija in dokler bo OZN. Upam, sveta. Takrat, pred sprejemom v OZN, Slovenija kakšne da še dolgo, oboje! Nato je predsednik Kučan nagovoril misije ali predstavništva pri OZN v New Yorku ni imela, Generalno skupščino. Ta nagovor predsednika Kučana je saj še ni bila njena članica. Neformalno je na sedežu bil prvi nagovor kakega predstavnika Slovenije v OZN. OZN sicer deloval izkušen diplomat Ignac Golob, ki Enako je postopek sprejema potekal za Hrvaško, njihovo je bil že prej, kot jugoslovanski diplomat, akreditiran delegacijo je vodil predsednik Franjo Tuđman, ter Bosno pri OZN. Dobro je poznal delovanje te središčne med- in Hercegovino s predsednikom Alijo Izetbegovićem. narodne organizacije, bil pa je tudi poznan in ugleden Ko se je odločalo o Hrvaški in se je njihovo delegacijo v njenih krogih. Seveda pa je pred včlanitvijo lahko pozvalo, da sede za njim določeno mizo, je Tudžman, deloval le neformalno, akreditiran je bil kot novinar, stari general, imel solzne oči. dopisnik enega slovenskih medijev. To mu je omogo- 11. Naj omenim, da je med to svečanostjo v dvorani čalo vstop v večino prostorov na sedežu OZN v New Generalne skupščine OZN bila tudi miza z napisom »Yu- Yorku in s tem možnost neformalnih stikov z diplomati goslavia«. Za mizo ni sedel nihče, saj to predstavnikom držav članic in s funkcionarji OZN. Miloševićeve »Jugoslavije« ni bilo dovoljeno v skladu z 9. V postopek včlanjevanja je bilo – zlasti kolikor resolucijami Varnostnega sveta in Generalne skupščine, je šlo za razne dejavnosti, ki jih je bilo treba opraviti v ki so temeljile na edinstvenem, svojevrstnem pravnem New Yorku – vključeno naše, že od jeseni 1991 delujoče mnenju Carla-Augusta Fleischhauerja, takratnega prav- »predstavništvo« (Representative Office of Republic of nega svetovalca generalnega sekretarja OZN. Položaj, ki Slovenia) v Washingtonu in tudi jaz osebno, kot vodja so ga ustvarile te »kompromisne« resolucije glede bivše tega predstavništva. Tiste dni ob sprejemu naše države v SFRJ, je bil v OZN brez primera in je več let prispeval k OZN sem seveda bil v New Yorku in sem to dogajanje nejasnostim glede pravnega nasledstva po bivši državi. podrobneje opisal v knjigi »Spomini in spoznanja«. Zato Bistvo tega kompromisa je bilo, da je »Yugoslavia« sicer se tu omejujem le na povzetek že zapisanega. Bil je formalno še bila članica OZN in naj bi tudi plačevala poseben in povrhu še lep sončen majski dan, ko je naša članski prispevek, njeno stalno predstavništvo pa ni sme- trobojnica zaplapolala med zastavami držav članic pred lo nastopati ne v Generalni skupščini in ne v Varnostnem palačo OZN. Naša plebiscitna odločitev za neodvisno svetu. In tudi ne sedeti za mizo, označeno z »Yugosla- državo decembra 1990 je bila na ta dan dokončno via«. Pred palačo OZN pa je še plapolala stara zastava potrjena tudi na mednarodni ravni. In imel sem čast biti SFRJ z rdečo zvezdo, ki ni bila več zastava nikogar, tudi prisoten pri tem dogajanju v palači OZN. Miloševićeve Jugoslavije ne. To čudno »kompromisno« 10. V slovenski delegaciji so bili poleg mene naš stanje je trajalo do 1. 11. 2000. Takrat je bila, enako kot takratni predsednik Milan Kučan s prevajalko, zunanji osem let prej Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina minister dr. Dimitrij Rupel, »dopisnik« Ignac Golob in in oktobra 1992 še Makedonija z imenom FYROM diplomat Igor Kerševan. Na galeriji v dvorani Generalne (Former Yugoslav Republic of Macedonia), končno tudi skupščine pa je dogodek spremljalo tudi nekaj deset »Yugoslavia« z imenom »Srbija in Črna gora« kot nova newyorških Slovencev, izseljencev in Slovencev, ki so v država članica sprejeta v OZN. New Yorku takrat začasno delali in živeli. Verjetno se 12. Po svečanosti 22. maja 1992 v Generalni zaradi takratne vznemirjenosti in po že skoraj treh dese- skupščini je sledilo izobešanje zastave naše države na tletij, ki so od takrat pretekla, protokola, po katerem so drog v vrsti zastav držav članic pred palačo OZN. Od tisto dopoldne potekala dogajanja v palači OZN, spomi- tistega dne naša trobojnica ponosno naznanja, da je med njam le približno. Delegacije treh držav, ki naj bi ta dan 193 državami članicami OZN tudi Republika Slovenija. postale nove članice OZN, so bile pozvane, da sedejo Sprejem v OZN je Sloveniji odprl vrata v tako rekoč vse (po pet članov) k njim pripadajočim mizam v dvorani univerzalne mednarodne organizacije v okviru sistema Generalne skupščine. Na mizah še ni bilo napisov držav. OZN, v t. i. specializirane in druge agencije. Tudi sicer Potem je v skladu z dnevnim redom predsednik Gene- je članstvo v OZN formalni ali neformalni pogoj za ralne skupščine prebral predlog sklepa, ki je temeljil na članstvo v mnogih drugih mednarodnih organizacijah. priporočilu Varnostnega sveta o sprejemu Republike 13. Včlanjenje v OZN je zahtevalo čimprejšnjo Slovenije v članstvo OZN. Razprave ni bilo, sledilo je vzpostavitev stalne misije Republike Slovenije pri sede- glasovanje, sklep je bil, kolikor se spominjam, soglasen, žih OZN v New Yorku, pa tudi v Ženevi in na Dunaju. 66 ERNEST PETRIČ: VSTOP SLOVENIJE V OZN Dvorana Generalne skupščine OZN (Wikimedia Commons). Vzpostavitev misije prav v New Yorku se je smatralo za Ta arbitražna komisija je jasno povedala, da pri razpadu prioriteto, saj je takrat na ministrstvu v Ljubljani veljalo, SFRJ ni šlo za »odcepitev« (secession) novih držav od da se mora naša država ambiciozno vključiti v dejavnosti bivše države, pač pa za njeno »razdružitev« (disolution) OZN, v multilateralno mednarodno dogajanje in še po- oziroma razpad, in da nobena naslednica SFRJ ni ohra- sebej v številne dejavnosti in programe OZN. Veliko tega nila mednarodnopravne kontinuitete po prejšnji državi. je bilo v preteklih treh desetletjih in Slovenija je gotovo 15. To zapleteno in občutljivo mednarodnopravno razpoznavna kot aktivna članica OZN in dosledna pod- vprašanje ni vzbujalo velike pozornosti v slovenski pornica multilateralizma pri soočanju s problemi sodob- javnosti in tudi v politiki ne dovolj. Bilo pa je izjemno nega sveta. Središče multilateralnosti pa je prav OZN. V pomembno za urejanje bodočih odnosov med nasledni- tem jubilejnem zapisu ne bomo naštevali vseh dejavnosti cami SFRJ, še posebej vprašanj nasledstva po bivši državi. in angažiranj naše države v dejavnostih OZN. Omeniti Torej nasledstva glede članstva v mednarodnih organiza- pa velja le dvoje, kar je pomenilo večletno angažiranje cijah, nasledstva v mednarodnih pogodbah, nasledstva diplomacije nove članice, Republike Slovenije v OZN. glede delitve državnega premoženja, pa tudi dolgov 14. Najprej vprašanje, ki je dobro desetletje, tja do poprejšnje države in jamstev za dolgove, delitve njenih konca leta 2000, bilo stalna naloga slovenske diplo- deviznih in zlatih rezerv, pa tudi problemov državljan- macije, še posebej stalnega predstavništva pri OZN v stva, arhivov itd. Pri svojem stališču je diplomacija Milo- New Yorku. Spominjam se, da je to vprašanje – problem ševićeve »Jugoslavije« uveljavljala mednarodnopravno statusa »Jugoslavije« »kontinuiteto« s v OZN (kakorkoli Kraljevino Srbijo, pri- se je ta že nekajkrat znano kot suvereno v tistem obdobju državo na berlinskem preimenovala) – kot kongresu 1878, mojo glavno nalogo Kraljevino SHS oz. izpostavil takratni Kraljevino Jugoslavi- predsednik vlade dr. jo po letu 1918 ter s Janez Drnovšek ob povojno socialistično mojem odhodu v »Titovo« Jugoslavijo, New York spomladi nazadnje z imenom leta 2000 na mesto SFRJ. Miloševićeva stalnega predstavnika Jugoslavija, dejansko (ambasadorja) Re- sicer le preostanek publike Slovenije pri bivše SFRJ, naj bi bila OZN. S tem vpraša- isti subjekt medna- njem se je po Drnov- rodnega prava, torej škovem mnenju naša mednarodnopravno diplomacija do takrat premalo ukvarjala. Šlo je v bistvu ista država, s Kraljevino Srbijo in njenimi naslednica- za to, ali bo »Jugoslavija« v OZN preprosto »ostala« kot mi, nazadnje SFRJ, čeprav ozemeljsko zmanjšana po nadaljevanje, kot mednarodnopravna kontinuiteta bivše »odcepitvah« nekaterih njenih delov. Svoje stališče je države SFRJ, ali pa bo v OZN morala vstopiti enako kot Miloševićeva, v bistvu srbska diplomacija opirala poleg ostale naslednice bivše SFRJ, kot nova država. Torej kot povedanega na že omejeno »kompromisno« Fleisch- nova članica. Po stališču, ki ga je zagovarjala beograjska hauerjevo pravno mnenje, ki je vneslo več zmede kot diplomacija, je bila Miloševićeva »Jugoslavija« nadalje- jasnosti v obravnavo te problematike. Sklicevala pa se je vanje bivše države, kontinuiteta istega mednarodnega tudi na primer »razdružitve« Sovjetske zveze, ki je pote- subjekta, bivše SFRJ. Torej mednarodnopravno gledano kala v približno istem obdobju. Pri razdružitvi Sovjetske isti subjekt mednarodnega prava, kot je bila bivša SFRJ. zveze je Ruska federacija ohranila mednarodno pravno Od te pa so se »odcepile« nove države, Republika Slo- kontinuiteto po bivši državi, Sovjetski zvezi. Vendar venija, Republika Hrvaška, Republika Bosna in Hercego- na temelju dogovora med njenimi naslednicami. Med vina ter Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija naslednicami SFRJ pa ni bilo nobenega takega dogovora. (FYROM). S tem stališčem je Miloševićeva »Jugoslavija« 16. Naj ponovim, kar sem nekajkrat že zapisal, da oporekala med drugim tudi zaključkom t. i. »Badinter- bi se Miloševićevi »Jugoslaviji« (z imenom bodisi »Zve- jeve arbitražne komisije«, ki jo je za presojo mednaro- zna republika Jugoslavija«, nato »Srbija in Črna gora« dnopravnih vidikov razpada bivše SFRJ vzpostavila EU. in kasneje samo »Republika Srbija«), če bi uveljavila 67 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Na dan sprejema Republike Slovenije v OZN. Delegacija Slovenije pri svečanem dvigu slovenske zastave na drog pred palačo OZN v New Yorku; v sredini predsednik Milan Kučan, na sliki levo od njega zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in dr. Ernest Petrič, veleposlanik v ZDA, desno pa prevajalka in državni sekretar v MZZ Ignac Golob (Fotodokumentacija: osebni arhiv Ernest Petrič). mednarodnopravno kontinuiteto po bivši SFRJ, ohranila nasledstvena vprašanja niso bila najbolj v ospredju. Še mednarodnopravni status prejšnje države in prednost zlasti ne na prvi, a zmoten pogled, da gre bolj za teore- pri urejanju nasledstvenih vprašanj. Ne da bi se v tem tično kot praktično, dejansko pomembnost tega spora o jubilejnem zapisu spuščal v zapletena nasledstvena mednarodnopravni kontinuiteti po bivši državi. V OZN vprašanja, ki jih je slovenska zunanja politika takrat so naša stališča podpirale nekatere evropske države, marsikdaj jemala premalo resno, naj zapišem le, da so zlasti Nemčija, Avstrija, skandinavske države ter vseka- to bila zahtevana vprašanja in zato glavna naloga naše kor ZDA in številne z njimi povezane države. Pa tudi misije pri OZN takrat, ko sem dobri dve leti (med 2000 in večina muslimanskih držav – zaradi tragedije v Bosni in 2002) predstavljal našo državo in zastopal njene interese Hercegovini. Beograjska stališča pa so podpirali Rusija, pri OZN v New Yorku. Naj omenim, da sem imel takrat Kitajska in številni »neuvrščeni« prijatelji »Titove« Jugo- kar pogosto občutek, da so se ta vprašanja – pri katerih slavije. Tudi nekatere evropske države, tradicionalne pri- je potrebno veliko resnega in poglobljenega dela, ni pa jateljice Srbije iz starih časov, so bile glede teh vprašanj veliko slikanja, čemur je žal marsikateri slovenski politik bližje Beogradu kot Ljubljani. Še danes ne vem, kako bi dajal prednost – jemala premalo resno. se npr. razpletlo glasovanje v Generalni skupščini OZN 17. Kakorkoli že, v teh jubilejnih dneh naj zapišem, o kaki resoluciji o obnovitvi oziroma polnem članstvu da smo diplomatsko bitko glede kontinuitete po bivši 'Jugoslavije', vključno s pravico nastopanja in glasova- državi dobili. Če bi je ne, bi se znašli v marsikaterem nja. Do take pobude ni prišlo. In po zaslugi prizadevanj vprašanju nasledstva v slovenske diplomacije tudi podrejenem položaju. Po ne do kake take pobude slabih izkušnjah, ki se jih »neuvrščenih«. Kakorkoli spominjam, če sem takrat že, ta zgodba, bolje rečeno načenjal ta vprašanja, ki več let trajajoča diplomat- so marsikaterega našega ska bitka, se je končala z politika prej iritirala kot zmago Slovenije in njene zanimala, bralce tega diplomacije. jubilejnega zapisa ne bom 19. Uspeli smo pre- utrujal z njimi. Opozorim prečiti, da bi diplomacija naj le primeroma na par Miloševićeve »Jugoslavije« absurdnosti, do katerih uveljavila mednarodno- bi lahko prišlo, če bi pravno kontinuiteto z bivšo Miloševićevi »Jugoslaviji« SFRJ. Po padcu Miloševiće- uspelo uveljaviti njeno vega režima v »Jugoslaviji« stališče. Tako bi se npr. ta se je nova oblast v Beogra- »Jugoslavija« pogajala s du odločila, da kot ena od tujimi upniki o dolgovih enakopravnih novih držav, prejšnje države in nato ona z ostalimi »odcepljenimi« naslednic bivše SFRJ, zaprosi za članstvo v OZN. Tako naslednicami o razdelitvi dolga med njimi. »Jugosla- je, takrat z imenom »Srbija in Črna gora«, postala čla- vija« bi podedovala in nadaljevala formalno članstvo nica OZN 1. 11. 2000. Je torej osem let mlajša članica bivše države v avstrijski državni pogodbi, v Osimskih OZN kot Slovenija. V mednarodnih odnosih pa so for- sporazumih, seveda tudi članstvo v OZN in vseh tistih malnosti pomembne in zgovorne, saj se iz njih pogosto mednarodnih institucijah in pogodbah, v katerih je bila sklepa na pravno pomembna dejstva. članica SFRJ. Ona, Miloševićeva »Jugoslavija«, bi torej 20. Vedel sem, da je bila že zaradi zmede, ki jo je soodločala o sprejemu ostalih naslednic, novih držav, ustvarilo že omenjeno Fleischhauerjevo pravno mnenje, tudi Slovenije v mednarodne organizacije, v katerih je potrebna pozornost tudi ob sprejemu »Srbije in Črne bila prej članica SFRJ. gore« v OZN leta 2000. Tudi zato, ker so v protokolu 18. To diplomatsko bitko v OZN in izven nje glede OZN že nekajkrat prej kazali posebno naklonjenost »Ju- nasledstva po bivši SFRJ in zoper aktivnost beograjske goslaviji«. Ko sem tisto jutro, ko se je v OZN sprejemalo diplomacije, zagotoviti »Jugoslaviji« mednarodno prav- »Srbijo in Črno goro«, prišel v palačo OZN, sem takoj no kontinuiteto, je vodila slovenska diplomacija. V veliki opazil, da pred njo še vedno visi stara jugoslovanska za- meri brez aktivne podpore ostalih naslednic. Te so bile stava z rdečo zvezdo, čeprav bi drog moral biti prazen. do Daytona vpletene v vojne, kasneje pa tudi v urejanje Še bolj pa sem bil presenečen in tudi nejevoljen, ker je dvostranskih zadev z Miloševićevo »Jugoslavijo«. Zanje na mizi, pripravljeni za delegacijo nove bodoče članice, 68 ERNEST PETRIČ: VSTOP SLOVENIJE V OZN Delegacije Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine v dvorani Generalne skupščine v New Yorku tik pred sprejemom v OZN; na sliki v prvi vrsti delegacija Hrvaške s predsednikom Tuđmanom, v srednji vrsti delegacija Bosne in Hercegovine s predsednikom Izetbegovičem, v tretji vrsti pa delegacija Slovenije, na sliki od desne predsednik Milan Kučan, zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, veleposlanik dr. Ernest Petrič in diplomat Igor Kerševan (Fotodokumentacija: osebni arhiv Ernest Petrič). stal napis »Yugoslavia«, čeprav bi morala biti miza do je znala in zmogla prepričati večino držav, vključno z izglasovanja sprejema nove članice brez napisa. Na vsemi petimi stalnimi članicami Varnostnega sveta, da je oboje sem opozoril Ukrajinca, namestnika šefa protoko- primerna in sposobna opravljati to izjemno pomembno la, ki pa se je sprenevedal. Ostro sem mu povedal, da funkcijo, biti članica Varnostnega sveta OZN, torej ena če formalnosti ne bodo take, kot morajo biti, bom pred od petnajstih držav s posebno skrbjo, odgovornostjo in glasovanjem o sprejemu v Generalni skupščini zaprosil pooblastili za mednarodni mir in varnost. za besedo, zahteval pojasnilo in ustrezno ureditev. Iz iz- 22. Naj dodam, da je eden od razlogov, s katerimi kušenj sem vedel, da praviloma uradnike mednarodnih me je prepričeval in nazadnje tudi prepričal takratni organizacij najbolj skrbi, da se ne bi zapletli v spor s kako predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, naj ostanem po državo članico. In nisem se zmotil. Uredili so zadevo, da vrnitvi iz Washingtona novembra leta 1997 v slovenski je tudi »Srbija in Črna gora« bila glede vseh formalnosti diplomaciji, bilo ravno naše članstvo v Varnostnem sve- jasno sprejeta v OZN 1. 11. 2000 kot nova članica. Da tu. Torej ta prva velika priložnost in izziv, da naša država je bila pozornost potrebna, se je pokazalo tudi spomladi igra vidno vlogo na mednarodni ravni. To je bil eden od naslednje leto. Vsako leto izide knjiga članic OZN in pri razlogov, da sem ostal na Ministrstvu za zunanje zadeve njej akreditiranih diplomatov držav članic. V njej je bilo kot državni sekretar prvenstveno odgovoren za multilate- navedeno, da je »Srbija in Črna gora« članica OZN od ralo in še posebej za posebno skupino za Varnostni svet, 24. 10. 1945, torej ustanovna članica, kar je res bila Ju- ki smo jo ustanovili. Okrepili smo tudi predstavništvo v goslavija, ki pa je ni več. New Yorku, ki ga je vodil Na našo intervencijo so veleposlanik dr. Danilo morali popraviti tudi to Türk. Ko danes gledam napako. na ta čas, ga lahko oce- 21. Drugo pomemb- nim kot eno velikih ob- no vprašanje, ki ga dobij slovenske zunanje velja posebej omeniti v politike in diplomacije. zvezi z našim članstvom Če se je namreč z vsto- v OZN, je bila naša pom v OZN Republika presenetljivo zgodnja iz- Slovenija v formalnem volitev za eno od desetih smislu potrdila kot ena- nestalnih članic najpo- kopravna članica med- membnejšega organa narodne skupnosti, se je OZN, Varnostnega sve- z uspešnim članstvom v ta, že v letih 1998–2000. Varnostnem svetu potr- Torej le dobrih šest let dila kot sposobna opra- po tem, ko je Slovenija vljati najpomembnejše postala članica OZN in funkcije v mednarodni ko še niti ni bila ne članica EU in ne Nata. To tako hitro skupnosti. Za to gre velika zasluga naši takratni stalni pridobljeno članstvo v Varnostnem svetu, ki je Slovenijo misiji v New Yorku in skupini na ministrstvu, ki sta sku- in njeno diplomacijo postavilo v položaj soodločanja o paj vsebinsko, zlasti glede glasovanj v Varnostnem svetu, najpomembnejših vprašanjih miru in varnosti v svetu, je sprejemali odločitve. za novo državo, vsaj po moji vednosti, v zgodovini OZN 23. Seveda pa je članstvo v Varnostnem svetu nekaj izjemnega. Slovenija je komaj postala članica prineslo tudi obveznosti in težave. Najprej izjemno OZN in gotovo ni bila »pomembna« država po moči, obremenitev naše diplomacije, kar pa je bila tudi vlogi v svetu itd., a je že bila članica Varnostnega sveta. izjemna izkušnja, prava velika šola za vrsto mladih Brez pretiravanja lahko torej zapišem, da je ta izvolitev diplomatov in diplomatk. Vsaj zame pa je bilo po- v Varnostni svet dokaz ugleda, ki ga je iz vrste razlogov membno spoznanje, da je težko biti med tnalom in takrat uživala, čeprav mlada in relativno nepomembna, nakovalom nasprotujočih si interesov velikih sil, stal- država Republika Slovenija. Nekajkrat sem že takrat nih članic Varnostnega sveta. S tem smo imeli veliko ugotovil, da je naše vztrajanje pri osamosvojitvi po opravka v Ljubljani, kjer so nas tako rekoč pred vsako ustavni legalni poti prispevalo k ugledu naše države. Je sejo Varnostnega sveta obletavali veleposlaniki stal- pa izvolitev v Varnostni svet bil tudi dokaz njene spre- nih članic, zlasti ameriški in ruski. Ne toliko, da bi tne diplomacije, ki je uspela pravočasno ugotoviti, da se seznanili z našimi pogledi o zadevah na dnevnem je pravi trenutek za izpostavitev lastne kandidature, in redu seje Varnostnega sveta, pač pa da bi dobili naš 69 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Izobešene zastave Združenih narodov. Urad Združenih narodov v Ženevi (Švica) je po sedežu Združenih narodov v New Yorku drugi največji center ZN (Wikimedia Commons). glas. Posebej je bilo včasih težko, ker se takrat še svet tudi neumestna. Kandidaturo v Varnostni svet po le nismo mogli opreti na kako »skupno stališče« EU ali enem desetletju si lahko privoščijo države, kot so Nem- Nata, saj nismo bili njuna članica. Vendar Slovenija čija, Japonska, Indija, Brazilija, Mehika in podobne. Zato z znanjem, modrostjo in načelnostjo v Varnostnem je bilo vnaprej jasno, da je ta kandidatura obsojena na svetu ni bila neopažena. Bila je videna kot država neuspeh. Tako je tudi bilo, kljub izjemnim naporom naše z lastnimi stališči in presojo o najpomembnejših diplomacije za njen uspeh. mednarodnih problemih. Upam si trditi, da je naše 25. Opaznost Slovenije in njene diplomacije v OZN uspešno članstvo v Varnostnem svetu bilo med ra- je vodila tudi k temu, da so slovenski diplomati kasneje zlogi za to, da je Republiki Sloveniji, kot eni prvih opravljali pomembne funkcije v organih OZN, pa tudi novih članic EU, bilo dodeljeno predsedovanje EU v drugih mednarodnih organizacijah. Tako je slovenski že leta 2006, le tri leta po vstopu v Evropsko unijo. diplomat dr. Danilo Türk bil med pomočniki generalnega Tudi to je priznanje. Še toliko bolj, ker smo takratno sekretarja OZN in tudi resen, viden kandidat za funkcijo predsedovanje EU dobro opravili. generalnega sekretarja. Slovenski kandidat je bil brez težav 24. Slovenija je ponovno, le dobro desetletje po prvem trikrat zapored izvoljen v pomembno in ugledno Komisijo članstvu v Varnostnem svetu, znova kandidirala za nestal- OZN za mednarodno pravo, za člana in predsednika no članico. Ta kandidatura je bila nepotrebna. Nismo več, Sveta guvernerjev IAEA in še bi lahko našteval. Skratka, kot pri oni prvi, potrebovali tega izpostavljenega položaja zgodba, ki se je začela z včlanitvijo Republike Slovenije v za našo afirmacijo OZN, je bila zgod- v mednarodni sku- ba o uspehu, ki je pnosti in še posebej posredno vodila v OZN. Bili smo že tudi do zgodnjega članica EU, članica članstva v EU in Nata in nihče nas NATO. To pa sodi v ni več zamenjeval s jedro našega nacio- Slovaško. Članstvo nalnega interesa, v v Varnostnem svetu zagotavljanje naše bi našo diplomacijo varnosti in blago- znova izjemno stanja. obremenilo in jo od- 26. Ob 30. vračalo od za našo obletnici naše državo pomembnih osamosvojitve je vprašanj, urejanja brez dvoma moč odnosov s sosedi, še ugotoviti, da je posebej s Hrvaško, država Republika ter od naše vloge Slovenija skupaj s v EU. Za našo državo so bila že v ospredju vprašanja slovenskim narodom upoštevan dejavnik v mednarodnih gospodarske diplomacije in naša vloga v EU. Članstvo v odnosih na svetovni in evropski ravni ter vidna, aktivna in Varnostnem svetu bi nas v marsikaterem pogledu znova pomembna članica OZN. Članstvo v OZN, v EU in Natu postavilo med tnalo in nakovalo interesov njegovih pa so trije stebri, na katerih sloni in bo slonel mednarodni stalnih članic. Bila pa je ta nova kandidatura v Varnostni položaj Republike Slovenije v multipolarnem svetu. 70 DIMITRIJ RUPEL 30 let slovenske zunanje politike (1990–2020) Uvod 1 nija približuje Evropski uniji in Natu (1997–1999), zapletov s Hrvaško pa ne zmanjka. Sloveniji se na Pisec tega poglavja ima pri nepristranskem vrhu v Madridu (1997) ne uspe uvrstiti v prvo sku- poročanju o slovenski zunanji politiki nekaj (sicer pino novih članic Nata, kar preusmeri del slovenske premostljivih) težav, ker je bil deset let (1990–1993, politike v iskanje alternativ. Na pobudo Danila Tür- 2000–2008) osebno povezan z njenim usmerjanjem, ka se Slovenija včlani v »New Agenda Coalition«, tri leta (1997–2000) pa z njenim diplomatskim ure- vendar jo po posredovanju Janeza Drnovška hitro sničevanjem. Brez težav pa lahko razporedi njena tri (1998) zapusti. desetletja v naslednja obdobja: Leta 2001 se v Sloveniji sestaneta ameriški in ruski predsednik, podpisan je dunajski sporazum 1. obdobje prizadevanja za mednarodno prizna- o nasledstvu, Hrvaška pa nepričakovano zavrne nje in veljavo (1990–1993), že parafirani sporazum o državni meji (»Sporazum 2. obdobje premagovanja ovir pri vključevanju v Drnovšek-Račan«). Na ves svet in tudi na Slovenijo EU in Nato (1994–1999), vpliva udar Al Kaide na ZDA 11. septembra 2001. 3. obdobje utrjevanja mednarodnega položaja in Naslednje leto se – ob sodelovanju Slovenije – zač- stabilnosti (2000–2008), ne Konvencija o prihodnosti EU, ki pripravi predlog 4. obdobje strateškega omahovanja (Rusija – »Pogodbe o ustavi za Evropo«. V Ljubljani odlično ZDA), zapletov (Hrvaška) in ideoloških pred- uspe Referendum o EU in Natu, kar pri nasprotnikih sodkov (2009–2019). evroatlantske politike povzroči razočaranje, nato sledi afera z diplomatsko akademijo (2003), ki grozi Začetek slovenske zunanje politike spada v zunanjemu ministru z zaporom. Sodišče prepozna kontekst konca hladne vojne, tj. pariške konference politično vnemo nasprotnikov, naslednje leto pa KVSE (1990), razpada Jugoslavije in Sovjetske zveze Slovenija postane članica EU in Nata (2004). Po- (1991). Pobudo za samostojno zunanjepolitično seben izziv za slovensko diplomacijo predstavlja delovanje najdemo npr. 13. januarja 1990 v članku predsedovanje Ovseju (2005), pomemben dogodek poznejšega zunanjega ministra »V Evropo prek pa je tudi ustanovitev Strateškega foruma Bled Beograda ali Ljubljane?«. Jugoslovani in velik del (2006). Leta 2007 Slovenija prevzame evro in se evropskega političnega establišmenta, posebej pridruži schengenskemu sporazumu. Slovenija oz. socialisti, so odklanjali prizadevanja za slovensko vlada Janeza Janše (2004–2008) je povabljena k narodno državo, še posebej pa slovensko zunanjo predsedovanju Evropskemu svetu, v ozadju pa se politiko in diplomacijo. Slovenski profesor mednaro- dogajajo incidenti, kot npr. washingtonska depeša dnega prava in poznejši predsednik republike Danilo in »peticija 571«, ki poskušata oblatiti slovensko Türk je bil v članku »O legitimnosti in efektivnosti vlado. Slovensko predsedovanje – kljub »prijatelj- državne oblasti« (3. decembra 1990) zadržan celo skemu ognju« – dobro uspe in prispeva k verodo- do napovedanega plebiscita. Zavračanje osamosvo- stojnosti slovenske politike. jitve je postalo dramatično med desetdnevno vojno Leta 2009 neučakana nova vlada sklene pomanj- na sestankih z evropsko »trojko«2 v Zagrebu in na kljiv arbitražni sporazum s Hrvaško (»Sporazum Brionih, ugasnilo pa je konec leta 1991. Leta 1992 so Pahor-Kosor«), ki tudi po krivdi slovenskih arbitrov se nakopičila mednarodna priznanja in Slovenija je ne prinese dokončne rešitve mejnega vprašanja. postala opazno dejavna na mednarodnem prizorišču, Hrvaška – potem ko je izkoristila slovensko podporo saj je dobila vabilo v Belo hišo. Nove ovire so se po- pri vključevanju v EU, tj. zanjo koristni del pogodbe javile pri pogovorih o meji s Hrvaško in z italijanskim – preprosto zavrača razsodbo haaškega arbitražnega vetom na pridruženo članstvo leta 1994. sodišča. Politično dogajanje v Sloveniji popestrijo: Leta 1996 se po zaslugi ameriškega predsednika za Slovenijo neugodna sodba Evropskega sodišča za rešijo zapleti z Italijo, povrhu pa Slovenijo obišče človekove pravice o t. i. »izbrisanih«, kratkotrajna papež Janez Pavel II. V naslednjih letih se Slove- Janševa vlada, gospodarska kriza, mariborska vstaja 1 Ernest Petrič je avtor drugega prispevka na temo slovenske zunanje politike oz. njenega delovanja v mednarodnih organizacijah (OZN, OVSE, OECD, Nato …). Takole je napovedal 23. aprila 2020: »Spoštovana Dimitrij in dr. Darovec, Za knjigo Slovenija vsekakor nekaj napišem, kot sem predlagal. Obema se zahvaljujem za pojasnila in vabilo. Računam, da bom predstavil Slovenijo v mednarodnih organizacijah, vključno z Natom. Še vedno pa mislim, da bi položaj Slovenije v EU zahteval posebno obdelavo. Bom pa položaj Slovenije v mednarodnih organizacijah povezal s problematiko samoodločbe, kot sugerira Dimitrij. Pozdrav, Ernest Petrič.« 2 »Trojke« so bile sestavljene iz treh zunanjih ministrov: trenutno predsedujoče, prejšnje predsedujoče in naslednje predsedujoče države. 71 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE (2012) in odhod Janše v zapor (2014). Slovenska Večina držav je tudi članic Organizacije združenih zunanja politika, ki jo vodi Karl Erjavec, ima zaradi narodov. Slovenija je postala članica 22. maja 1991, zbližanja z Rusijo težave pri reagiranju na ukrajin- in ne pred tem. sko krizo in na Putinov prevzem Krima. Začne se Slovenska zunanja politika in slovenska diploma- migrantska kriza. Putin obišče Rusko kapelico, v cija sta lastnosti slovenske državnosti. Pred njenim ZDA postane predsednik Donald Trump (2016), ki je začetkom so na področju zunanje politike oz. diplo- priljubljena tarča omalovaževanja s strani slovenskih macije seveda delovali slovenski politiki in diplomati, medijev in ljubljanske vladajoče politike. vendar so – ne glede na morebitno osebno prepri- Predsednik republike Pahor blagoslovi akademski čanje, da koristijo slovenskemu narodu – v glavnem projekt Ljubljanska pobuda (2017), ki vsebuje koncept služili državnim oblastem in prestolnicam, kot sta bili nove evropske ustavne pogodbe spod peresa Petra Dunaj in Beograd. To velja npr. za Jožefa Schwegla Jambreka. Predsednik EK Juncker objavi Belo knjigo (1836–1914) in Ivana K. Švegla (1875–1962), za Izi- o prihodnosti EU, končno (2017) prispe še sodba ha- dorja Cankarja, Ivana Hribarja, Leonida Pitamica, pa aškega arbitražnega sodišča, ki je Hrvaška noče upo- za jugoslovanske veleposlanike, kot so bili npr. Aleš števati. Pahor gosti vrh Pobude Tri morja, Ursula von Bebler, Jože Brilej, Rudi Čačinovič, Ernest Petrič in der Leyen postane predsednica EK, Josep Borrell novi Joža Vilfan. Jugoslovansko diplomacijo je med letoma evropski zunanji minister, Janez Lenarčič komisar za 1948 in 1953 vodil zunanji minister Edvard Kardelj. krizno upravljanje (2019). Slovenija – pod vodstvom Slovenska zunanja politika je povezana s prelo- medijev in t. i. civilne družbe – sodeluje pri ustvar- mnim dogajanjem ob koncu hladne vojne, ob razpadu janju črnih oblakov nad Madžarsko in Poljsko zaradi Jugoslavije, ob pripravah na ustanovitev in pri uve- njunih domnevnih prekrškov zoper pravno državo; pri ljavljanju slovenske države. Okvir/kontekst nastajanja izraelsko-palestinskih odnosih se je vlada postavljala slovenske zunanje politike je bil razburljiv. Potem ko na palestinsko, pri iransko-ameriških (tako rekoč) je 16. oktobra 1978 papež postal Poljak Karol Józef na iransko stran. Bala se je zameriti venezuelskemu Wojtyła, se je v osemdesetih letih z Wałęsovo Solidar- diktatorju Maduru. Prizanesljivo in gostoljubno je bila nostjo začela krušiti trdnjava vzhodnoevropskega ko- razpoložena do migrantov. munizma. Prvi znaki krize režima so se pokazali tudi Ne glede na vse zastoje in predsodke bo Slovenija v Sloveniji, kjer je februarja 1987 izšla 57. številka še naprej – v skladu s plebiscitom 1990 in referendu- Nove revije, naslednje leto pa sta se zgodila pisateljska mom 2003 – srednjeevropska in sredozemska država, ustava in proces proti Janši, Borštnerju, Tasiću in Zavr- članica Evropske unije in Organizacije severnoatlant- lu (JBTZ) na ljubljanskem vojaškem sodišču. To dvoje ske pogodbe (Nato). je pospešilo gibanje slovenske pomladi: ustanavljanje političnih strank, deklaracije in nacionalne programe Konec hladne vojne, » v Evropo prek (kot je bila npr. Majniška deklaracija 1989), demokra- Beograda ali Ljubljane? « tične volitve, prvo demokratično vlado in plebiscit konec leta 1990. Tu pa tam slišimo (ali beremo, celo v ustavi iz leta Gorbačov in Reagan sta 8. decembra 1987 podpi- 1974),3 da je bila Slovenija država že pred letom 1991, sala sporazum o omejevanju jedrskega orožja INF ( In- recimo v času jugoslovanskega socializma. Glavna termediate-Range Nuclear Forces Treaty). 9. novembra pogoja državnosti sta državna vojska in državna di-1989 so vzhodni Nemci s pomočjo zahodnih in ob plomacija, ki ju Slovenija pred letom 1990 ni imela. aplavdiranju vsega demokratičnega sveta porušili ber- 3 Na začetku Ustave socialistične republike Slovenije piše, da »je slovenski narod v svojem narodnoosvobodilnem boju in socialistični revoluciji, neločljivo povezani z drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije, z zmago nad silami fašistične agresije in notranje reakcije prvič v zgodovini po tisočletnem zatiranju ustvaril svojo lastno državo, ki temelji na njegovi suverenosti in na oblasti ter samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in ki je v sestavi zvezne države Socialistične federativne republike Jugoslavije kot državne skupnosti prostovoljno združenih narodov in narodnosti«. Uvodni del oz. temeljna načela se začenjajo z ugotovitvijo, da se je slovenski narod, »izhajajoč iz pravice vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve […] združil z drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije v zvezno republiko svobodnih in enakopravnih narodov in narodnosti in ustvaril socialistično zvezno skupnost delovnih ljudi«. V X. oddelku uvodnega dela piše, da je »Zveza komunistov […] postala organizirana vodilna idejna in politična sila […] pri graditvi socializma in pri uresničevanju […] bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije«. XI. oddelek pa omenja »razvoj […] družbenih odnosov, v katerih se bo uresničevalo načelo komunizma ‚vsak po svojih sposobnostih – vsakemu po njegovih potrebah‘«. V prvem delu ustave piše, da je »Socialistična republika Slovenija [...] država, ki temelji na suverenosti slovenskega naroda in ljudstva Slovenije […] (in) je v sestavi Socialistične federativne republike Jugoslavije« (Ur. l. SRS, 1974, 44/74, 9, 11, 29–30, 33, 35). 72 DIMITRIJ RUPEL: 30 LET SLOVENSKE ZUNANJE POLITIKE (1990–2020) Dimitrij Rupel in Hans-Dietrich Genscher na slavnostnem zasedanju Državnega zbora RS ob 10. obletnici osamosvojitve, 25.06.2001 (Foto: F.A. BOBO d.o.o. Fotodokumentacija: Dimitrij Rupel). linski zid; nato je železno zaveso dokončno pretrga- la češkoslovaška žametna revolucija (17. november – 29. december 1989). Žamet je premagal žele- zo. Leto pozneje je pri- šlo do združitve Nemčij in do znamenite pariške konference KVSE (21. novembra 1990), na kateri so sprejeli Pariško listino. Ob njenem robu je slovenski zunanji minister (sicer član ju- goslovanske delegacije pod vodstvom Borisava Jovića) novinarjem delil »Memorandum o stanju jugoslovanske krize in o namerah Republike Slovenije«. Pariški se- stanek, ki ga štejejo kot mejnik hladne vojne, je bil zadnji sestanek te vrste. nezaupanje slovenskih komunistov (in Kučana) do Na njem je tik pred padcem sodelovala Margaret slovenskih »separatističnih teženj«, vendar je do- Thatcher, tu so stikali glave Mihail Gorbačov, George pustil, da bi Jugoslavija postala povezava suverenih Bush starejši, François Mitterand, Helmut Kohl, Vaclav držav, kot je Beneluks povezava Belgije, Nizozemske Havel, Edvard Ševardnadze, James Baker in Hans- in Luksemburga. Menil je, da Beograd in Srbija ne -Dietrich Genscher. V letu po pariškem sestanku se je moreta primerno zastopati slovenskih nacionalnih zgodilo tako rekoč vse, po čemer merimo in sodimo interesov. Z drugimi besedami: Slovenija bo v Evropi zgodovinske prelomnice. Razpadli sta Sovjetska Zve- govorila slovensko, ne srbohrvaško. za in Jugoslavija, izginila je železna zavesa, končala Ustanovitev samostojne in neodvisne države je se je hladna vojna. za Slovence in za vse narode, ki so se kdajkoli osa- Eden prvih pojavov slovenske zunanje politike je mosvojili, predstavljala spremembo in prelomnico v bil članek poznejšega zunanjega ministra »V Evropo njihovem pogledu na svet oz. na odnose z drugimi prek Beograda ali Ljubljane?«, ki je izšel v ljubljan- državami. Nove države so se praviloma otresle svojih skem Delu 13. januarja 1990.4 Avtor je komentiral prejšnjih gospodarjev in njihovih zunanjih politik. režimski »preobrat« k »evropski kakovosti življenja Američani in Indijci so zavrnili angleško, baltske drža- s samoupravljanjem, socializmom in Jugoslavijo«, ki ve sovjetsko, Slovenija jugoslovansko t. i. neuvrščeno se je izražal z geslom Evropa zdaj. Prehod v Evropo zunanjo politiko, tj. povezovanje z državami Afrike, z neevropsko Jugoslavijo pod vodstvom komunistov Azije in Južne Amerike. Glavni tok neuvrščene politike se poznejšemu ministru ni zdel mogoč. Slovenska so (morda z izjemo Indije) usmerjali revolucionarni, opozicija ne vidi protislovja med članstvom v ES in vojaški, komunistični ali vsaj levičarski voditelji kot suverenostjo, je napisal. V primeru, da bi vstopala Castro, Gadafi, Naser, Nkrumah, Sukarno, Tito itn. v Evropo v jugoslovanskem »paketu«, bi se njen Slovenska zunanja politika se je v začetku – po položaj – v primerjavi z obstoječim položajem – zni- zaslugi osebnih povezav Demosovih politikov, pa žal v položaj evropske manjšine. To je opazil tudi tudi posameznikov iz vrst opozicije – naslonila na srbski avtor Kosta Čavoški, ki je poudaril, da imajo evropske države, kot so Avstrija, Italija in Nemčija, Slovenci več besede v Jugoslaviji, kot bi je imeli v ki so pokazale razumevanje za slovenske osamo- Evropi. Poznejši slovenski zunanji minister je zavrnil svojitvene načrte. Posebna pozornost Ljubljane je 4 Gre za Dimitrija Rupla, ki je tudi avtor teh vrstic. 73 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Dimitrij Rupel na uradnem obisku v Zvezni republiki Jugoslaviji, srečanje z Zoranom Đinđićem, 2001 (Foto: P. Koštrun/BOBO. Fotodokumentacija: Dimitrij Rupel). da bo mednarodna skupnost pomagala pri jugoslovanski po- litični in gospodarski preobrazbi, vendar ne bo trpela nobene uporabe sile. Bakerja je v Berlinu poleg alarmantnih informacij iz Jugoslavije skrbelo tudi zaupno sporočilo, da se pripravlja vojaški udar proti Gorbačovu. Na neki način se je ju- goslovanska kriza odvi- jala v ozadju sovjetske krize. V Beogradu je Baker govoril s sloven- skim predsednikom in zunanjim ministrom, ki jima je – enako kot drugim predstavnikom republik – dopovedo- val, da so za rešitev bila – glede na politično usmeritev Demosove vlade potrebna pogajanja, da je treba spore reševati mirno, – namenjena Svetemu sedežu in njunima vodite- da je meje mogoče spreminjati samo s soglasjem, da ljema, papežu Janezu Pavlu II. in kardinalu Angelu je treba varovati človekove pravice in pravice manjšin. Sodanu. Poleg avstrijskega zunanjega ministra Alo- Baker poroča takole: isa Mocka, nemškega kanclerja Helmuta Kohla in zunanjega ministra Hansa Dietricha Genscherja so Milan Kučan, slovenski predsednik, je bil skoraj Slovenijo podpirali italijanski krščanski demokrati metafizičen: » Gospod sekretar, videli boste, da v (Giulio Andreotti), na koncu tudi socialist Gianni de Jugoslaviji nihče nima monopola na resnico, « je Michelis. začel, ko je odgovarjal na mojo predstavitev. » V Evropski socialisti (recimo De Michelis, Mitterand Sloveniji je 86 odstotkov prebivalstva za neodvi- ali Vranitzky) so imeli sprva nekaj težav z razumeva- snost. Vprašanje ni, ali naj se ta odločitev izvrši, njem slovenskih zunanjepolitičnih ambicij, saj so bili ampak kako naj se izvrši. Rekli ste, da bi naše povezani z voditelji socialistične Jugoslavije, osamo- ravnanje lahko sprožilo nasilje, toda duhovno in svojitev pa so povezovali z nacionalizmom; poleg fizično nasilje že obstaja. Mi bi ga radi končali. tega so bili obzirni do Sovjetske zveze in njenega Nasilje se pojavlja kot nacionalizem in nacionalni voditelja Gorbačova. Zadržani so bili tudi Američa- spori. To je anahronizem: Jugoslavija je uteme- ni. V razkroju Jugoslavije so videli model kaotičnega ljena na ideologiji in zato spada v preteklost« razkroja Sovjetske zveze, ki je bila jedrska sila; po (Baker, 1995, 481). drugi strani so se (upravičeno) bali obračunov med balkanskimi narodi in verskimi skupnostmi. Bakerju pripisujejo popustljivost do predsednika jugoslovanske vlade Anteja Markovića, češ da mu Nasprotovanje slovenski samostojnosti/neodvisnosti je dal »zeleno luč« za napad na Slovenijo. Baker to v knjigi zanika, v intervjuju Manici Janežič Am- Ameriški državni sekretar James Baker v svojih brožič za slovensko TV pa je leta 2012 izjavil, da spominih opisuje jugoslovanski obisk štiri dni pred se je veliko držav »skrivaj pogovarjalo z nekaterimi slovensko razglasitvijo neodvisnosti, tj. 21. junija republikami«; da sta Velika Britanija in Francija 1991 (Baker, 1995, 478–483). V Beograd je prišel po podpirali Srbijo, Nemčija in Italija pa Slovenijo in ministrskem sestanku KVSE v Berlinu s sporočilom, Hrvaško; in da »nam tega nihče ni povedal«. 74 DIMITRIJ RUPEL: 30 LET SLOVENSKE ZUNANJE POLITIKE (1990–2020) Ponekod so slovensko osamosvajanje videli Stiki so se nadaljevali tudi po volitvah, ki so bile na kot nevarno izzivanje balkanske, evropske in celo Hrvaškem dva tedna pozneje kot v Sloveniji (22. aprila svetovne ureditve, tu pa tam so ga imeli za zanimiv 1990). Tuđman je pogosto menjaval predsednike vlade eksperiment, marsikje pa so mu nasprotovali zaradi (Josip Manolić, Franjo Gregurić, Hrvoje Šarinić, Nikica lastnih investicij v »bratstvo in enotnost«. To velja za Valentić, Zlatko Mateša) in predvsem zunanje ministre. voditelje in institucije jugoslovanskega komunistične- Zdravku Mršiću je sledil Frane Golem (november 1990 ga sistema, tudi za slovenske organizacije, kot sta bili – maj 1991), njemu Davorin Rudolf (maj–julij 1991), ZKS in SZDL. Mladi socialisti (ZSMS), med katerimi Zvonimir Šeparović (julij 1991 – maj 1992), Zdenko so bili tudi številni liberalci, so bili osamosvajanju, Škrabalo in Mate Granić. Slovenski ministri za zunanje predvsem pa političnim reformam bolj naklonjeni, o zadeve7 so bili v začetku Dimitrij Rupel (1990–1993), čemer priča njihovo sodelovanje v Zboru za ustavo Lojze Peterle (1993–1995), Zoran Thaler (1995–1996), (1989). Najbolj besno so se v slovensko politiko pred Davorin Kračun (1996–1997), Zoran Thaler (1997), volitvami in po njih zaganjali beograjski novinarji in Boris Frlec (1997–2000). srbski voditelji. Vodje nasprotovanja so bili poleg Slo- Nekaj dni pred slovensko razglasitvijo neodvisnosti bodana Miloševića generali JLA; slovenskemu »nacio- je prišlo do sestanka slovenske in hrvaške vlade v Za- nalizmu« pa so nasprotovali tudi srbski demokrati, kot grebu, na katerem je bila izrečena napoved, da bo na sta bila Kosta Čavoški in Vojislav Koštunica, ob njima hrvaški strani prišlo do razglasitve neodvisnosti istega tudi avtorji, ki niso marali Miloševića. Ob tem je treba dne kot v Ljubljani. Pri tem je treba vedeti, da je imela omeniti obisk predsednika slovenske skupščine in Hrvaška poleg »slovenskega« še rezervni scenarij: slovenskega zunanjega ministra pri Dobrici Ćosiću v ko bi se slovenska osamosvojitev posrečila, bi enako Beogradu 14. avgusta 1991. Sestanek je bil namenjen ravnala Hrvaška, ko pa bi se Ljubljani ponesrečilo, bi boljšemu razumevanju med Srbi in Slovenci oz. – kot lahko Zagreb dobro branil svoje interese v Beogradu, pove naslov zapisnika – principom ureditve odnosov v saj so bili Hrvati predsednik predsedstva SFRJ (Mesić), Jugoslaviji oz. med Srbijo in Slovenijo. Srbija in Slove- predsednik jugoslovanske vlade (Marković) in zuna- nija, tako piše v zapisniku, želita medsebojne odnose nji minister (Lončar). V zvezi s slovensko-hrvaškimi urejati brez posredovanja federacije.5 Pri Ćosiću je bil odnosi je bilo značilno ravnanje zunanjega ministra v bistvu potrjen brionski dogovor Drnovška in Jovića Golema, s katerim se je slovenski minister dogovoril, oz. sklep predsedstva SFRJ (18. julija 1991) o umiku da bosta na beograjskem sestanku skupaj zahtevala Jugoslavije oz. JLA iz Slovenije.6 To se je končno zgo- konfederativno vodenje jugoslovanske zunanje politi- dilo 25. oktobra 1991. ke. V kritičnem trenutku je Hrvaška molčala, Slovenija Na Hrvaškem je bilo razpoloženje do slovenske je ostala sama, jugoslovanski minister Lončar, ki je bil osamosvojitve bolj raznoliko in zapleteno. Hrvaško Hrvat, pa je užival. osamosvajanje je bilo za spoznanje počasnejše in Slovenska javnost je bila začudena, ko je ob poznejše od slovenskega, tako da sta naslednji dan po razglasitvi neodvisnosti hrvaška policija zaustavila in ustanovitvi Slovenske demokratične zveze (januarja odgnala slovenske kolege, ki so nameravali označiti 1989) v Ljubljano pripotovala znana liberalna politika mejo (postaviti provizorično mejno kontrolo) na vrhu Slavko Goldstein in Vlado Gotovac, ki sta predlagala, hriba oz. na križišču, kjer se cesta Sečovlje–Buje križa da bi se »najmanj dvajset« Hrvatov pridružilo novi slo- s cestama za Savudrijo in Kaštel. Hrvaška je potem ob venski stranki. Po nasvetu ljubljanskih prijateljev je bila vznožju hriba postavila svojo »kontrolno točko«, ki se nato maja 1989 ustanovljena hrvaška Socialno-liberalna je razrasla v pravi mejni prehod. Slovenski politiki so stranka; brez nasveta in v velikem slogu pa junija 1989 Tuđmanu zamerili, da prvi dan vojne kljub drugačne- Tuđmanova Hrvatska demokratska zajednica HDZ. mu dogovoru ni preprečil mobilizacije na Hrvaškem Tuđmanova stranka je sodelovala s SDZ in Demosom, razporejenih enot JLA proti Sloveniji. V resnici je njihovi voditelji so se sestajali na Otočcu in v Zagrebu. napad na Slovenijo prihajal s hrvaškega ozemlja. 5 14. avgusta 1991 sta Ćosića v Beogradu obiskala France Bučar in Dimitrij Rupel. V eno stran dolgem zapisniku pogovora je opisan koncept slovensko-srbskih odnosov: Srbi ne bodo ovirali slovenskih, Slovenci pa ne srbskih nacionalnih interesov; še več, med seboj se bodo podpirali. Rupel je zapisnik napisal v treh izvodih, od katerih je enega dobil Milan Kučan, ki je pozneje zanikal, da bi ga dobil ali da bi vedel za beograjski sestanek. 6 O dramatični seji predsedstva, ki je minila v znamenju slovensko-srbskega dogovora, ki so mu nasprotovali Hrvati (Mesić, Marković), poroča Janez Drnovšek v knjigi Moja resnica (1996, 258–260). 7 Pred osamosvojitvijo so za vodjo resorja uporabljali dva naslova: predsednik Republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje in Republiški sekretar za mednarodno sodelovanje. 75 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Tuji državniki in predstavniki so sprva brez pri- mogla dati, ker je zadnjo besedo imel parlament. pomb sprejemali Demosov program demokratizacije, Sledila je korespondenca o »nepovratnosti odločitve o zelo zadržani pa so bili do njegove državotvorne neodvisnosti«. Tanjug in EU sta bila nejasna, Beograd komponente, ki so jo razumeli kot nacionalizem. si je lahko oddahnil. Minister je Poosu napisal pismo, Ustanovitev države je bila vojaški in diplomatski do- da je Slovenija pripravljena počakati z uresničevanjem godek. Sovražnosti med JLA in Slovenijo so prenehale neodvisnosti, če se JLA umakne v vojašnice ali zapusti po diplomatski intervenciji Evropske skupnosti. naše ozemlje. V soboto, 29. junija, je bila večerna seja parlamenta, Zagreb in Brioni, razpad Jugoslavije in Sovjetske zveze na kateri je zunanji minister govoril, da ne smemo nare- diti nobenega koraka nazaj. V nedeljo, 30. junija, se je Eden prvih diplomatskih nastopov samostojne sprožil alarm zaradi zračnega napada (s katerim je grozil Slovenije na mednarodnem prizorišču se je zgodil Kadijević), vlada in predsedstvo sta zasedala v kleti Can- med vojno za Slovenijo v Zagrebu. V petek, 28. junija karjevega doma. Tistega dne sta prišla v Ljubljano grozit 1991, pravzaprav v noči med petkom in soboto sta se Marković in Brovet. predsednik in zunanji minister sestala s trojko Poos- V nedeljo zvečer se je slovenska delegacija (sesta- -Van den Broek-De Michelis, ki je prišla iz Beograda vljali so jo Milan Kučan, Dimitrij Rupel in Jelko Kacin) (s sestanka z Markovićem in Miloševićem). Glavno be- spet peljala v Zagreb na sestanek s trojko, sestanek pa sedo je imel – ne glede na to, da je v Zagrebu vladalo se je začel v ponedeljek, 1. julija, ob pol štirih zjutraj. počitniško, ne vojno razpoloženje – Tuđman. Van den Van den Broek se je pritoževal, da nadaljujemo z osa- Broek je v Beogradu (Markoviću in Miloševiću), nato mosvajanjem, zato on ne more prepričati Beograda, pa še v Zagrebu (Sloveniji in Hrvaški) predlagal: naj neha. Beograjski načrt premirja je bil, da Slovenija vzpostavi stanje, kot je bilo pred 25. junijem. De Mi- 1. prekinitev ognja/umik vojske v vojašnice (ne chelis je tisto jutro (1. julija) rekel: Moratorij bo trajal razveljavitev plebiscita), tri mesece, potem lahko storite, kar hočete, nihče ne 2. trimesečni moratorij pri uresničevanju deklara- dvomi, da bo Slovenija samostojna država. cije o samostojnosti, 2. julija je sledil sestanek z Genscherjem, ki ga je 3. Mesićev prihod v Beograd. Tuđman prvotno hotel privabiti v Zagreb, Slovenci pa s(m)o ga hoteli prepeljati z vlakom v Ljubljano. Marković naj bi bil obljubil, da bo zaustavil operaci- Priletel je v Celovec, sledil je sestanek v Beljaku. V jo JLA, če Slovenija prekine uveljavljanje neodvisnosti. pol ure avtomobilske vožnje od letališča do železni- Odgovoril je Kučan. Pokazal je načrt »Bedem« (okop), ške postaje je slovenski minister nemškemu kolegu ki je EU (skupaj s Slovenijo in Hrvaško) obravnaval kot razložil celotno situacijo, na železniški postaji pa sovražnika. Rekel je, da Slovenija ni nikogar napadla je prišlo do vznemirjenja in spremembe. Namesto in da nima česa prekinjati. V Sloveniji se ne bomo potovanja v Ljubljano je – ker so tako sklenili pogovarjali o ohranjanju Jugoslavije, ampak o posto- nemški varnostniki – sledil sestanek v letoviškem pnem prevzemanju državnih funkcij. Poos je odgovoril, hotelu. Genscherju se je mudilo, ker je nameraval da ravnamo v nasprotju s helsinško in pariško listino čim prej govoriti s kolegi v EU, ki jih je bilo takrat (KVSE). Rekel je, da Hrvaška ne more spremeniti prete- vseh skupaj 12. klosti in da je treba začeti pogajanja. Istega dne sta prišla v Ljubljano Mesić, ki je bil Slovenski zunanji minister je imel vtis, da hoče predsednik predsedstva, in Tupurkovski, ki sta slo- trojka ustaviti vojno, rešiti Markovića in Jugoslavijo. vensko vodstvo prepričevala, naj se vda, češ da so se Za nas, je rekel, je zgodba z Markovićem končana, generali odločili, da bodo zmleli Slovenijo. 4. julija je JLA se mora vrniti v vojašnice, hočemo mir. Kučan je iz Beograda prišel ultimat, naj se Slovenija razoroži in rekel, da bo o predlogih odločal parlament. Za nas mejne prehode prepusti JLA. Mesićeva vrnitev ni problem, smo za pogajanja. Slo- Sestanek slovenskega vodstva z evropsko »trojko« venski naborniki so zapuščali JLA. in predstavniki SFRJ 7. julija 1991 na otoku Brioni Zataknilo se je pri nadaljnjih korakih pri uresniče- (kjer je nekoč pogosto bival, sprejemal tuje goste in vanju deklaracije o neodvisnosti oz. temeljne ustavne obračunaval z neposlušnimi funkcionarji predsednik listine. Šlo je za vprašanje, ali gre za premor ali za Tito) je sledil napadu JLA na Slovenijo, dvema sestan-vrnitev na začetek. Predsednik in zunanji minister sta koma v Zagrebu (28. junija in 1. julija) in srečanju vztrajala pri premoru (moratorij). Minister je rekel: slovenskih zastopnikov (Kučan, Rupel) s Hansom Die- Ne bomo šli nazaj! Sicer definitivnega odgovora nista trichom Genscherjem, nemškim zunanjim ministrom, 76 DIMITRIJ RUPEL: 30 LET SLOVENSKE ZUNANJE POLITIKE (1990–2020) Milan Kučan, Janez Drnovšek in Dimitrij Rupel, v ozadju Rado Bohinc, na sprejemu predsednika države in predsednika vlade za diplomatski zbor, Brdo pri Kranju, 17.01.2001 (Fotodokumentacija: Dimitrij Rupel). ki je takrat predsedoval KVSE (2. julija 1991). 7. julija, praktično sredi vojnega meteža, je na Brione odšla delegacija v sestavi Kučan, Bučar, Peterle, Rupel, vendar se ji je na licu mesta pridružil še Drnovšek. Na Brionih so imeli štiri sestanke. Prvi sestanek je bil med Slovenijo in EU. Na tem sestanku je bilo sprože- no vprašanje civilnega nadzorstva nad JLA; predsednik Evropskega sveta Hans van den Bro- ek pa je napadal, češ da je Slovenija naredila kup enostranskih korakov, da je treba režim na meji vrniti v prejšnje stanje itn. Luksemburžan Poos je prodrl z nekaterimi izvirnimi carin bi predlagali evropsko kontrolo, glede stanja na idejami: naslednje tri mesece naj bodo na mejah tri mejah pa evropski režim: v EU meje varuje policija, zastave (EU, jugoslovanska in slovenska), carine pa naj ne vojska. Van den Broek je v bistvu sprejel sloven- se stekajo na poseben račun, po koncu pogajanj pa bi ske predloge: carine naj bodo pod tujo kontrolo, na si denar razdelili. Glavno vprašanje je bilo nadzorstvo mejah pa ostane JLA samo tri mesece. Na koncu je mejnih prehodov. nastala Brionska deklaracija, ki je imela zapleten na-Drugi sestanek je bil med Slovenijo in Jugoslavijo, slov: Nadaljnje oblike in načini uresničevanja poga- ki so jo predstavljali člani predsedstva in Ante Mar- jalskih priprav. Bistvena sta dva sklepa: »Vzpostaviti ković. Drnovšek je sedel na dveh stolih, vendar je je treba stanje, ki je veljalo pred 25. junijem 1991. izrabil situacijo za strateški pogovor z Jovićem. Črno- V času suspenza (tri mesece) opraviti pogajanja, da gorski predstavnik je izjavil, da Slovenije nima smisla bi omogočili regularen prenos vseh pristojnosti JLA zadrževati v Jugoslaviji, sicer je prevladoval splošen na tem področju. Na mejah bo ostal režim, ki je prepir. Rupel je parafraziral Poosa in predlagal na utemeljen na evropskih merilih.« Za prekinitev ognja mejah »evropski režim«, torej varovanje s policijo, ki so bistveni še: »deblokada vseh enot in objektov JLA, je bila slovenska. brezpogojen umik enot JLA v vojašnice, odstranitev Na sestanku slovenske peterice je bilo veliko pri- vseh barikad na cestah, vrnitev vseh sredstev in opre- tožb proti Evropski uniji, nato je Broekova asistentka me JLA, deaktiviranje enot TO in njihova vrnitev na Henrietta van Notton slovenski delegaciji izročila izhodiščne točke«. listek s komentarjem: Vzemite ali pustite! Listek je V času poletnega moratorija je prihajalo do bolj imel štiri točke: ali manj veselih stikov med slovenskimi voditelji in opazovalci Evropske unije, ki so jih – zaradi belih 1. na mejah je treba vzpostaviti stanje kot pred 25. oblek – imenovali sladoledarji. Slovenija je bila po junijem; besedah disciplinirana, v resnici pa nagajiva stranka, 2. carine so zvezna pristojnost; ki je tudi kršila brionske zapovedi. Poletje 1991 je bilo 3. slovenska vojska neha blokirati vojašnice; poletje razkroja Sovjetske zveze. Trimesečni odlog se je 4. vojska se vrne v vojašnice. pravzaprav ujemal s slovesom komunističnih režimov povsod v Vzhodni Evropi – razen v Jugoslaviji. Sovjet- Bučar in Kučan sta bila obupana, Rupel pa je ska zveza je dokončno razpadla 26. decembra 1991, listek razumel kot izhodišče za pogajanja. Glede ruski voditelj je postal Boris Jelcin. 77 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Mednarodno priznanje, srednjeevropska in Zapleti z Italijo in Avstrijo, obisk Janeza Pavla II. sredozemska Slovenija, Bela hiša Prvi slovensko-italijanski zaplet je tik pred itali- Po priznanju neodvisnosti s strani Evropske unije, janskim priznanjem slovenske neodvisnosti povzročil ki ga je konec leta 1991 najbolj energično zagovar- De Michelisov predlog tristranskega sporazuma med jala in režirala Nemčija; po nemškem priznanju 19. Italijo, Slovenijo in Hrvaško, ki naj bi omogočil članom decembra, po ruskem priznanju 14. februarja, po italijanske manjšine na Hrvaškem neomejen prehod ameriškem priznanju 7. aprila in po vstopu v OZN preko Slovenije v Italijo. Slovenska skupščina je pre- (22. maja 1992), je bil glavni cilj slovenske zunanje dlog zavrnila. politike vrnitev Slovenije v Evropo, pri čemer je šlo v Leta 1994 sta Italija in njen predsednik vlade Ber- prvi vrsti za povezovanje s Srednjo Evropo, nato pa lusconi z vetom zaustavila sklenitev pridružitvenega za vključitev v Evropsko unijo. Nekateri komentatorji sporazuma oz. približevanje Slovenije Evropski uniji. tedanjega preusmerjanja trdijo, da je bila v začetku Oktobra tega leta sta se o italijanskih nepremičninah na voljo, vendar zanemarjena povezava Slovenije z v Sloveniji oz. o odškodnini zanje v Ogleju pogajala višegrajsko »četverico« (Češka, Madžarska, Poljska, zunanja ministra Slovenije in Italije Peterle in Mar- Slovaška). Največ simpatij je bilo med Prago in tino. Drnovšek je njun pogajalski izkupiček zavrnil, Ljubljano, med Havlom in Kučanom, medtem ko Peterle je odstopil, nastala je kriza koalicije, nastopil je Havlov zunanji minister Jiři Dienstbier navijal za je Zoran Thaler, ki si je vse leto 1995 prizadeval ohranitev Jugoslavije. Morda je bilo nekaj nezaupa-rešiti problem in se pogoditi z Martinovo nasledni- nja med poljskim (Walesa) in slovenskim vodstvom co Agnellijevo. Kljub temu je julija 1996 doživel (Kučan), toda višegrajska skupina (t. i. V4) je bila interpelacijo. V ozadju so komunisti – sklicujoč se po vsem videzu prezaposlena z urejanjem svojih na ustavo, ki je tujcem prepovedovala lastništvo računov z Varšavskim paktom, da bi si naprtila še nepremičnin – obtoževali vlado, da hoče razprodati račune z Jugoslavijo. Po drugi strani so bili nekdanji Slovenijo, Borut Pahor pa se je med drugim proslavil sovjetski sateliti enodušni glede svoje prihodnosti v z izjavo, da »Italijanom ne damo niti opeke«. Po drugi krogu držav Nata, glede tega vprašanja pa je v slo- strani se je Drnovšek o rešitvi posvetoval s španskim venski politiki tekla podtalna polemika. Vsekakor je zunanjim ministrom Solano. Konec leta 1995, ko je dejstvo, da med članicami Višegrajske skupine ni bilo dosegel »španski kompromis«, še ni bilo gotovo, da soglasja o priključitvi pete članice, zelo pogosto pa mu bo uspelo spremeniti ustavo. Vmes je prišlo do smo tudi slišali razlago, da V4 ni prava organizacija, spremembe italijanske vlade in do dobrohotne inter- ampak bolj ali manj simbolična oznaka za države, ki vencije ameriškega predsednika, naj Italija vendar so se sestale v Višegradu zaradi aktualnih praktičnih popusti. V sodelovanju med vlado, parlamentom in ukrepov. ustavnim sodiščem so slovensko ustavo spremenili Junija 2001 so Avstrijci ustanovili Regionalno par- leto po volitvah, torej leta 1997. Spremenili so 68. tnerstvo, v katero so poleg V4 povabili tudi Slovenijo. člen: »Tujci lahko pridobijo lastninsko pravico na To partnerstvo je med drugim pripravljalo sestanke nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon, ali balkanskih voditeljev, tu pa tam je skušalo koordinirati če tako določa mednarodna pogodba, ki jo ratificira stališča šesterice v EU, vendar spričo nesimetričnih situ- Državni zbor ob pogoju vzajemnosti. Zakon in med- acij (Avstrija ni članica Nata, Poljska pa je zaradi svoje narodno pogodbo iz prejšnjega odstavka sprejme velikosti povezavo podcenjevala) ni doživelo pravega Državni zbor z dvotretjinsko večino vseh poslancev.« razcveta. Maja 2003 je češki zunanji minister Svoboda Italijanska politika se je spremenila, ko je vodjo avtorju teh vrstic predlagal, naj bi se skupina sestajala stranke Naprej Italija! (Silvia Berlusconija) zame- brez Avstrije oz. »v krogu višegrajske četverice, ki naj njal šef Oljke (Romano Prodi). Avgusta 2003 je pri bi medse sprejela tudi Slovenijo«. Rizzoliju izšla knjiga Piera Fassina z naslovom Per Slovenija je bila od začetka dejavna v naslednici passione (Iz predanosti). V njej italijanski levičarski nekdanje Pentagonale – Srednjeevropski pobudi. politik piše, da je ameriški predsednik Bill Clinton po Slovenski zunanji minister je konec leta 1992 kot italijanskih volitvah naročil Prodiju, »naj Slovenijo član delegacije, v kateri so bili avstrijski, madžarski in sprejmejo v Evropsko unijo« in »naj takoj reši vse poljski zunanji minister, obiskal Belo hišo in informiral spore s Slovenijo«. predsednika Busha starejšega o krizi v Jugoslaviji in še Slovensko-italijanski odnosi so zapleteni zaradi posebej o srbskem bombardiranju oz. obstreljevanju zgodovine. Na italijanski strani – posebej takrat, nemočnega Sarajeva. kadar so na oblasti konservativne stranke – obtožu- 78 DIMITRIJ RUPEL: 30 LET SLOVENSKE ZUNANJE POLITIKE (1990–2020) jejo Slovenijo oz. Jugoslavijo, da sta ob koncu vojne za državo in v državi, ne pa z državami. Eno takšnih botrovali likvidacijam političnih nasprotnikov in ne- »internih« zavezništev – ki se je spremenilo v diktat, dolžnih italijanskih državljanov, ki naj bi bili odvrženi ta pa se je končal s katastrofalnim neuspehom – se je v kraške jame (fojbe); po Londonski spomenici (1954) imenovalo Jugoslavija. Zavezništva, ki jih je sklepala pa množičnemu begu Italijanov ( esuli, optanti) izpod Jugoslavija, so se večinoma usmerjala k slovanskemu jugoslovanskega komunizma. Jugoslavija je obtožbe svetu in k balkanskim državam. Po drugi svetovni zavračala z nasprotnimi obtožbami o fašističnem vojni je bila Jugoslavija in z njo Slovenija zaveznica nasilju, leta 1975 pa je končno prišlo do Osimskih Sovjetske zveze oz. komunističnega bloka. To zave- sporazumov, ki so se nadaljevali z Rimsko pogodbo zništvo se je zamajalo ob koncu štiridesetih let, ob (1983). Ta je urejala odškodnine za nacionalizirano koncu petdesetih pa so Jugoslovani stopili na čelo italijansko premoženje. Slovenski diplomaciji je neuvrščenega gibanja, v katerem so sodelovale države uspelo prevzeti nasledstvo Osimskih sporazumov, t. i. tretjega sveta oz. države v razvoju. Slovenija je zgodovinske travme pa (vsaj za silo) razčistiti s po- bila tako potisnjena v zavezniški okvir, ki je bil v ročilom slovensko-italijanske kulturno-zgodovinske marsikaterem pogledu slabši od prejšnjih okvirov, celo komisije (Kacin-Wohinz, 2001). Eden najtežjih pro- slabši od sovjetskega, čeprav je gibanje neuvrščenih blemov slovensko-italijanskih odnosov je t. i. tržaško praviloma uživalo podporo Sovjetske zveze, njegovi vprašanje. Po drugi svetovni vojni se je slovenska voditelji pa so dosledno izjavljali, da neuvrščenost ne obala premaknila proti jugu, da vsebuje mesta Koper, pomeni nevtralnosti. Izola in Piran, s čimer se je dodatno zapletlo vprašanje Jugoslavija se je večinoma odločala za jugovzho- slovensko-hrvaške meje in slovenskega teritorialnega dne povezave, kar je v takšno smer potegnilo tudi dostopa do mednarodnih voda. O Trstu je odlično Slovenijo. Sledove takšne usmeritve je bilo mogoče knjigo napisal Bogdan C. Novak (Novak, 1970). občutiti v pogostih pozivih k »odločnejši politiki« do Slovensko-avstrijski odnosi imajo še daljšo, vendar Italije in Avstrije; v zapoznelih in ideoloških zahtevah ne vedno negativno zgodovino. Avstrija, predvsem do Nemčije v zvezi z izplačevanjem odškodnin; v njena ljudska stranka (ÖVP) in zunanji minister Alois radikalnih kritikah ameriške politike, ki naj bi nare- Mock, so podpirali slovensko osamosvojitev. Ob kovala slovensko politiko in poniževala Slovenijo. Ju- tem so se pojavili strahovi, da utegne Avstrija svojo gonostalgija je navsezadnje delovala tudi v kampanji, pomoč »zaračunati«. V resnici se je zapletalo pri t. i. naj Slovenija »vrne« denar hrvaškim varčevalcem pri avnojskih sklepih, ki so bili med vojno razlastili osebe nekdanji LB; naj bi v sporu okrog Kosova stopila na avstrijskega/nemškega porekla in zaradi katerih naj srbsko stran itn. bi bila sporna (»diskriminatorna«) denacionalizacija Pri članicah Evropske unije, ki jim je nekoč po osamosvojitvi. Glavno vprašanje med Slovenijo in ukazovala Sovjetska zveza, obstajajo strahovi, ki jih Avstrijo je bilo povezano s položajem slovenske manj- povečujejo nekatere odločne poteze nove politike šine na Koroškem in z najbolj opaznimi znaki njene Ruske federacije v zvezi z energetiko, v zvezi z za- navzočnosti – dvojezičnimi napisi. Položaj so obreme- mrznjenimi konflikti v sosednih državah; predvsem njevali spori s koroškim glavarjem Haiderjem. Znosen pa v zvezi z ukrajinsko krizo in s priključitvijo Krima kompromis je predlagala Schüsslova vlada leta 2006, Rusiji. Zaradi nove sugestivnosti ruske politike, pa tudi vendar je končna rešitev (164 krajevnih napisov) prišla zaradi omahovanja v EU – ali naj postane »vse tesnejša šele julija 2011 z odločitvijo avstrijskega parlamenta. unija« – ponekod sklepajo, da se lahko zanesejo le na 17. maja 1996 je Slovenijo obiskal in navdušil Američane. Znotraj EU nastajajo skupine, ki razvijajo papež Janez Pavel II. Na množičnem zborovanju je posebne odnose z državami zunaj EU. izrekel znameniti stavek: »Papež ‘ma vas rad.« Po Slovenija je mejna država schengenskega obmo- pričevanjih predstavnikov slovenske Cerkve je bil čja z zaledjem na zahodu (Italija), severu (Avstrija) papež zagovornik slovenske samostojnosti, k čemur in severovzhodu (Madžarska); medtem ko Hrvaška so prispevala tudi pisma oz. sporočila ljubljanskega predstavlja evroatlantsko kulturno in gospodarsko nadškofa Alojzija Šuštarja na naslov Svetega sedeža. varnostno cono, onkraj katere se začne območje zahodnobalkanskih držav, med katerimi so nekatere Slovenske zveze in zaveze (Albanija, Črna Gora in Severna Makedonija) v Natu, nekatere se mu približujejo, vse pa so kandidatke za Vojne in vojske – pa tudi mirovne konference – članstvo v Evropski uniji. Slovenija je po brexitu po- spodbujajo povezave med državami. V preddržavnem vezana s 26 članicami Evropske unije in 29 članicami obdobju so Slovenci večinoma sklepali zavezništva Nata. Na splošno velja prepričanje, da se bosta EU in 79 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Janez Drnovšek in Dimitrij Rupel v spremstvu veleposlanika Jožefa Kuniča na uradnem obisku pri predsedniku Francije Jacquesu Chiracu, 2001 (Foto: BOBO. Fotodokumentacija: Dimitrij Rupel). Zgodovina Evropske unije, ki je do neke mere ekskluziven klub, dobro ilustrira sloven- ske dileme. Nekdanja domovina Avstrija je postala članica EU de- setletje prej kot Slove- nija, medtem ko Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška, Kosovo, Makedonija in Srbija bolj ali manj zaostajajo za Slovenijo. Hrvaška seveda najmanj. Prese- nečajo uspehi nekda- njih članic Varšavskega pakta, posebej Višegraj- ske četverice, za katere smo nekoč verjeli, da bistveno zaostajajo za Slovenijo in Hrvaško. Pri vključevanju v Nato je Slovenija zaostala za Nato dopolnila z državami Zahodnega Balkana, na- Čehi, Madžari in Poljaki in se je uvrstila v drugo sku- kar bo praktično vsa Evropa »svobodna in povezana« pino skupaj z baltskimi državami, z Bolgari, Romuni ( whole and free), poleg tega pa tudi gospodarsko in in Slovaki. Pri Natu je bila Hrvaška v skupini z Al- kulturno trdna, vplivna in uspešna. Navzven je EU banijo, pri EU sta jo prehiteli Bolgarija in Romunija. povezana z ZDA in Kanado, v novejšem času vse bolj Z nekega višjega stališča so te razlike seveda tudi z Rusko federacijo. Med povezavami so razlike, nepomembne, po drugi strani pa različne kritike in pri čemer nekatere (npr. nove) članice EU bolj pou- nasprotovanja vključitvi Slovenije v EU in posebej v darjajo vlogo ZDA, druge (npr. Francija, tudi ZRN) Nato niso bile naključne. Prihajale so iz ideoloških pa pomen Rusije. Zveza z ZDA je v vsakem primeru predsodkov in zaradi realnih interesov. tesnejša, čeprav novejše politične kombinacije v Slovenija je bila (v okviru EU) doslej aktivna v ZDA (predsednik Donald Trump), pa tudi v Franciji več regionalnih skupinah: npr. v srednjeevropskem (Emmanuel Macron), v tem pogledu zbujajo dvome Strateškem partnerstvu, ki je bilo ustanovljeno na in skrbi. pobudo Avstrije in vsebuje sedem članic EU (Avstri- Kakšne možnosti za povezovanje v EU ima ja, Češka, Hrvaška, Madžarska, Poljska, Slovaška, Slovenija? Glavna slovenska zunanjepolitična vpra- Slovenija), in v sredozemski Oljčni skupini (Ciper, šanja so povezana s sosednimi državami, predvsem Francija, Grčija, Italija, Malta, Portugalska, Slove- z državami Zahodnega Balkana, glavna evropska nija, Španija + Bolgarija in Romunija). Slovenija je, vprašanja pa so povezana s tremi smermi njenega kot pravimo, najbolj srednjeevropska v skupini sre- delovanja: z zahodno » atlantsko« , vzhodno-evrop-dozemskih držav in najbolj sredozemska v skupini sko (Rusija, Ukrajina) in sredozemsko (severna srednjeevropskih držav. Slovenija deluje/tekmuje v Afrika, Bližnji vzhod …). srednjeevropski in v sredozemski skupini držav EU! Iz slovenske zgodovine ni težko ugotoviti dveh O teh koristnih povezavah pa je vendar treba reči, glavnih smeri razmišljanja o smotrnih povezavah da gre za neformalne in v bistvu neobvezne poveza- – čeprav Slovenci največkrat niso imeli izbire. ve. Še bolj neformalne, vendar po svoje vplivne so Slovence so po eni strani privlačili Nemci, po drugi bile povezave, bolje koalicije, kot je bila Odkrita za-strani slovanski narodi oz. Rusi/Sovjeti. Nekateri so rota (Open Conspiracy) manjših in srednjih članic si želeli spodbud iz višje razvitega okolja, drugi so (kot so Avstrija, baltske države, Češka, Finska, Irska, imeli koristi od prvenstva v slabšem okolju. Madžarska, Slovenija, Švedska, …), ki jih je na 80 DIMITRIJ RUPEL: 30 LET SLOVENSKE ZUNANJE POLITIKE (1990–2020) koncu podprla tudi Nemčija in so leta 2003 dosegle nost) takšnih povezav je, da ima Slovenija z njimi dobre rešitve v ustavni pogodbi. Pogosto se znotraj – sicer v drugačnem okviru – bogate izkušnje, pa Sveta EU oblikujejo bolj ali manj načelne koalicije, tudi v možnih, tu pa tam tudi opaznih ambicijah med katerimi je dokaj naravna in znana koalicija treh večjih zahodnobalkanskih narodov, Hrvatov, dvanajsterice novih članic. Onstran slovenskega Srbov in Albancev, po regionalnem prevladovanju dosega – razen v času njenega predsedovanja – so nad sosednimi narodi. bile povezave velikih: Francije, Nemčije in (pred brexitom) Velike Britanije, h katerim so bile včasih Zapleti in razpleti v EU in NATU vabljene Italija, Poljska in Španija. Najzanimivejša od vseh je (seveda neformalna) Leta 1989 so svobodomiselni Evropejci s pomo- »atlantistična« koalicija, ki poudarja bližino z ZDA čjo Američanov podrli zid oz. raztrgali »železno in Natom. Poleg te se tu pa tam sprožita »protiru- zaveso« med Vzhodom in Zahodom. Meja Zahoda ska« koalicija (ki npr. podpira krepitev odnosov z se je začela premikati proti Vzhodu. Leta 2004 je Ukrajino in Gruzijo) in »balkanska« koalicija, ki se bilo evropsko združevanje praktično končano. zavzema za hitro nadaljevanje širitve na Zahodni V petnajstih letih med letoma 1989 in 2004 se je Balkan. Sicer sta – kot rečeno – za EU bistveni še končno zacelila delitev na zahodni kapitalistični vzhodna in južna/sredozemska razsežnost. Za večji in vzhodni komunistični del Evrope. Povečanje EU pomen, morda celo za članstvo držav, kot so Ukra- in Nata seveda še ne pomeni konca vseh evropskih jina, Moldova in Gruzija, se trenutno zavzemata razlik in delitev. Širjenje teh uspešnih sistemov so Švedska in Poljska. Sredozemsko politiko vodijo spremljale občasne napetosti med Američani in Francija, Španija, Italija in druge sredozemske dr- Evropejci, predvsem Francozi. Nekaj vznemirjenja žave, ki so najbolj prizadete zaradi priseljevanja iz in nasprotovanja je bilo zaradi ameriške politike severne Afrike. v Iraku, pozneje npr. v Siriji in sploh na Bližnjem Po uveljavitvi Lizbonske pogodbe naj bi bila EU vzhodu. Nekatere države so želele s tem, ko so bolje pripravljena za mednarodne izzive. Vodenje podpirale ameriško politiko, podpreti širitev Nata in evropske zunanje politike naj bi bilo poenostavlje- splošni boj zoper terorizem. no in poenoteno. EU je tako rekoč dobila zunanjega Prelomne odločitve, ki so Slovenijo preusmerile ministra (Mogherinijeva, Borrell) in evropsko diplo- na Zahod, so bile sprejete leta 1991. Sprejel jih je macijo oz. dvotirno zunanjo službo. Bolje organi- Demos. Te odločitve niso pomenile le bistvenega zirana in enotnejša evropska politika, ki je nujna preobrata glede na prejšnje družbene razmere, zaradi vloge, ki jo mora EU odigrati na globalnem ampak so bile tudi podlaga za neodvisno slovensko prizorišču, seveda pomeni relativno omejen vpliv zunanjo politiko. Češkoslovaška, Madžarska in posameznih držav, v skrajni posledici predvsem Poljska so podpisale pridružitveni sporazum z EU manjših. že leta 1991; pred Slovenijo je bila npr. Bolgarija, Doslej ni manjkalo primerov blokad in vetov, ki ki je sporazum podpisala leta 1993; celo baltske so jih izvajale posamezne države članice, do česar republike so sporazum podpisale leta 1995. Zaradi imajo seveda vso pravico. Takšni primeri so pov- italijanskega veta je Slovenija s težavo dohitevala zročili različne reakcije: voditelji EU rabijo vedno druge vzhodnoevropske države, nekaj težav je bilo več energije in časa za prepričevanje posameznih tudi z domnevo, da bi bilo mogoče nekdanje ju- »trmastih« članic, konstruktivne države članice pa goslovanske republike obravnavati v paketu, morda so vse glasnejše pri zahtevi, naj se soglasje nadome- celo kot najnovejšo obliko Jugoslavije. sti s preglasovanjem in večjo centralizacijo. Poleg Med čakanjem na evropski pridružitveni spora- takšnih se krepijo tudi mnenja, da bi EU organizirali zum med letoma 1993 in 1996 smo imeli v Sloveniji v več skupin, ki bi delovale z različnimi hitrostmi. koalicije pod vodstvom LDS in dr. Janeza Drnovška. Manjše države članice so se že nekoč povezo- V zunanjepolitičnem pogledu so bila to utrudljiva, vale v skupine, kot so npr. Beneluks, baltsko-skan- vendar manj produktivna leta. V tem času so si dinavski klub ali Višegrajska četverica. Pri slednji relativno hitro sledili zunanji ministri Lojze Peterle Slovenija ni dokončno definirala svojega odnosa. (1993–94), Zoran Thaler (1995–96), Davorin Kračun Nova in manj opazna je Pobuda Tri morja. Glede (1996–97) in Boris Frlec (1997–99). Štirje ministri v na predvidene smeri širitve se ponujajo povezave šestih letih. Ko je Slovenija junija 1996 podpisala z državami Zahodnega Balkana, najprej s Hrvaško, pridružitveni sporazum, ki seveda ni jamčil takoj- nato tudi z drugimi. Problem (morda pa tudi pred- šnjega članstva v EU, se je odprlo tudi vprašanje 81 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE članstva v Natu. Del slovenske politike je menil: članstvo v EU. Marca 1998 so se na priporočilo Slovenija naj postane članica EU, vendar ne tudi Evropske komisije začela pristopna pogajanja s šesti- članica Nata. mi državami, ki se jim je februarja 2000 pridružilo še Med te pobude ali vsaj omahovanja sodi npr. šest držav t. i. helsinške skupine – Bolgarija, Latvija, sestanek Milana Kučana z nemškim kanclerjem Litva, Malta, Romunija in Slovaška. Luksemburška Helmutom Kohlom v Haagu 28. maja 1997. Na kan- skupina je imela dve leti prednosti pred helsinško clerjevo vprašanje, kam bi rada Slovenija, v EU ali v in si je prizadevala ohraniti to prednost v »regatnem Nato, je Kučan odgovoril, da v EU. Julija 1997 je bil sistemu«. Helsinška šesterica je upala, da bo vstopila v Madridu vrh Nata in takrat bi Kohl nemara lahko leta 2001. Nemški komisar Verheugen je miril naj- vplival na odločitev o vključitvi Slovenije v prvo bolj prizadevne (Estonijo, Madžarsko in Slovenijo), skupino novih članic (Češka, Madžarska, Poljska). češ da jim ne bo treba čakati na počasnejše; vendar Drugi primer je povezan z vključitvijo v protijedr- je izražal upanje v uspeh deseterice (12 minus sko, protinatovsko, v bistvu neuvrščeno »koalicijo Bolgarija in Romunija). Estonija pa je razlagala, da nove agende« ( New Agenda Coalition),8 ki jo je bi morebitno izločanje posameznih baltskih držav zagovarjal veleposlanik pri OZN Danilo Türk. ogrozilo sodelovanje med njimi. Baltske države so Leta 1997 Slovenija ni dobila vabila v Nato, kot upale na hitro vključitev v EU, češ da je vključitev so ga dobile Češka, Madžarska in Poljska. To je bil v Nato bolj oddaljena. Ta ocena se je izkazala kot za nekatere uspeh, za druge pa velik šok. Menda je napačna. Čeprav je Poljska imela težave s skupno bil presunjen sam predsednik vlade Drnovšek, ki je kmetijsko politiko, Ciper pa z razdeljenostjo otoka, julija 1997 potoval v Madrid v veri, da bo Slovenija so v luksemburški skupini kmalu začeli razmišljati povabljena. Pred Madridom so veliko govorili, da o EMU in o nevarnosti morebitnih referendumov v bodo povabili štiri države, pri čemer ni bilo jasno, evropskih državah. Leta 2000 so imeli v helsinški ali je bila mišljena Slovenija ali Slovaška. Menda skupini še vedno veliko problemov in dvomov. je četrto kandidatko spodnesla Romunija, ki jo je Do izstopa iz »koalicije nove agende« je prišlo hotela v Nato spraviti Francija, Američani pa so po zaslugi Janeza Drnovška. V začetku novembra menili, da bi bila v tem primeru širitev preobsežna. 1998, tik pred sestankom s Clintonom v Beli hiši, V ZDA so piscu teh vrstic takrat razlagali, da so je prišlo do ostrega pogovora med Drnovškom in Slovenijo pustili zunaj, da Romunija pri naslednji Türkom. Newyorški veleposlanik je trmasto vztra- širitvi ne bi bila sama. Nekateri so menili, da bi jal, da sta osmerica in njena resolucija proti jedrski članstvo Slovenije predstavljalo premajhno dodano oborožitvi dobra stvar. Čeprav je bil formalni pobu- vrednost, nekateri drugi pa so opozarjali na težave dnik slovenske včlanitve v New Agenda Coalition v slovenski vojski. Tu pa tam je bilo slišati namige, Boris Frlec, je bil njen glavni zagovornik Danilo da se slovenska politika ni dovolj angažirala, pa Türk. To je mogoče razbrati iz depeš. Zanimivo, tudi, da so nekateri iz Slovenije delovali proti. Pred- da – resda precej previdna – oktobrska opozorila sednik Drnovšek je nekoč špekuliral, da nas bodo po pogovorih predstavnikov MZZ z ameriškimi, prej povabili, če bomo dajali vtis, da se za članstvo angleškimi in francoskimi diplomati v Ljubljani sploh ne zanimamo. Skratka, po začetnem uspe- niso zalegla. Drnovšek se je moral resno spreti s šnem prvem koraku z EU (1996–98) se je Slovenija Türkom, da je odnehal. Zadeva z našo udeležbo spotaknila pri Natu. pri tem protijedrskem in protiameriškem projektu Del slovenske politike, ki je želel zadržati čim je bila predmet slovenskih pogovorov v ZDA, več pridobitev socializma in starih zunanjepolitič- predvsem v Pentagonu. Zadeva z našim članstvom nih usmeritev, se je angažiral proti slovenskemu v osmerici in z našim izstopom iz nje, ki je bil članstvu v Natu. To angažiranje je bilo »večplastno«: odločen v Washingtonu, je bila glavna tema vseh po eni strani so agitirali proti Natu in predvsem medijskih komentarjev Drnovškovega obiska v Beli zasramovali ameriško politiko, po drugi strani pa so hiši. Ne glede na opustitev te »koalicije« sta neuvr- iskali »krivce« za slab odziv. ščenost oz. nevtralnost oživeli v zvezi s kampanjo Slovenija se je decembra 1997 (skupaj s Ciprom, proti vstopu Slovenije v Nato leta 2003. Češko, Estonijo, Madžarsko in Poljsko) uvrstila v V času članstva Slovenije v VS OZN (1998–1999), prvo (luksemburško) skupino kandidatk za polno po krvavem srbsko-kosovskem obračunavanju, po 8 New Agenda Coalition so v začetku sestavljale: Brazilija, Egipt, Irska, Južna Afrika, Mehika, Nova Zelandija, Slovenija in Švedska. Zadnji dve sta iz povezave izstopili. 82 DIMITRIJ RUPEL: 30 LET SLOVENSKE ZUNANJE POLITIKE (1990–2020) Dimitrij Rupel je sprejel njegovo svetost Dalaj Lamo, Ljubljana 06.07.2002 (Foto: Arsen Perič/BOBO. Fotodokumentacija: Dimitrij Rupel). konferenci v Rambo- uilletu v začetku leta 1999, po bombardiranju Jugoslavije s strani Nata (24. 3. – 11. 4.) in pred Clintonovim obiskom v Ljubljani (21. 4. 1999) je prišlo do pobude predse- dnika republike Milana Kučana, da bi v Sloveniji sklicali Evropsko konfe- renco o Balkanu. Avtor je kot povod navedel Kosovo, kot motiv pa iskanje »novega sožitja Albancev in Srbov na Kosovu«. Slovenska zunanja politika je doživela nove pospeške po letu 2000. Decembra 2000 smo bili – med francoskim predsedovanjem – v Nici navzoči pri inavguraciji »niške pogodbe«. Leta 2001 je sta glasovali dve tretjini volivcev, za EU pa še več. prišel čas za dunajski sporazum o nasledstvu SFRJ, Zanimiva dogodka iz začetka leta 2003 sta Pismo za kulturni sporazum z Avstrijo, za vatikanski spo- osmih voditeljev (Češke, Danske, Italije, Madžarske, razum in za sporazum o državni meji med Slovenijo Poljske, Portugalske, Španije in Velike Britanije) in in Hrvaško (Drnovšek-Račan), ki ga je Hrvaška po- Vilenska izjava, ki so jo podpisali zunanji ministri zneje odpovedala. deseterice kandidatk za Nato (Albanija, Bolgarija, Nova runda prizadevanj za Nato se je začela, Estonija, Hrvaška, Latvija, Litva, Makedonija, Ro- ko se je v okviru Ameriškega odbora za Nato izo- munija, Slovaška, Slovenija). Ameriški obrambni blikovala pobuda, da bi se zavezništvo razširilo z minister Rumsfeld je takrat Evropo lahkomiselno »velikim treskom«, torej s sedmimi državami: Bolga- razdelil na staro in novo. Če je delitev v resnici rijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Romunijo, Slovaško in obstajala, jo je bilo mogoče opustiti vsaj po sloven- Slovenijo. To se je zgodilo okrog leta 2001 in je bilo skem predsedovanju leta 2008. povezano z »11. septembrom«. Čeprav je dojemala Slovenija je vstopila v EU in v Nato skupaj z dru- vključitev bivših sovjetskih republik oz. baltskih gimi nekdanjimi socialističnimi državami leta 2004. držav kot kršitev nekdanjih dogovorov, Rusija ni Odličnosti teh članstev so se nekateri komentatorji reagirala. Da z nezaupanjem gleda na širitev Nata, (iz vrst tranzicijske levice) posmehovali, češ da so pove ironična opazka ruskega zunanjega ministra nas pri Natu prehitele Češka, Madžarska in Poljska, Lavrova slovenskemu kolegu ob njegovem obisku v obe povezavi pa naj bi vstopili v družbi z manj v Moskvi: »Res hočete stati v vrsti in salutirati?« pomembnimi državami. Pri Natu je šlo za »veliki Slovenska protinatovska kampanja pa se je ponovno tresk« ( big bang) z Bolgarijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, razgrela v letu 2002. V ognju diskreditacij naspro-Romunijo, Slovaško in Slovenijo; pri EU za helsin- tniki niso izbirali sredstev. Proizvedli so na stotine ško deseterico oz. dvanajsterico (Bolgarija, Ciper, protinatovskih in protiimperialističnih člankov, or- Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, ganizirali demonstracije in javne tribune proti Natu. Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija). Januarja 2002 sta Janez Janša in zunanji minister Leta 2004 je Slovenija vstopila v Nato in v EU, ustanovila Slovenski odbor za Nato. Novembra 2002 leta 2005 je predsedovala OVSE. Posredovali smo v je Slovenija v Pragi dobila vabilo za vstop v Nato, političnih sporih v Vzhodni Evropi, na Kavkazu in v marca 2003 pa smo zunanjo politiko Slovenije pre- Srednji Aziji (Ukrajina, Kirgizija). Posredovali smo v skusili na referendumu: za članstvo v zavezništvu administrativnih sporih med ZDA in Rusijo. V EU se 83 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Šimon Peres in Dimitrij Rupel, ko je bil na diplomatskem obisku Bližnjega Vzhoda, 2007 (Foto: Srdjan Živulović/ BOBO. Fotodokumentacija: Dimitrij Rupel). protiameriški in celo prosrbski posamezniki iz MZZ skušali preusmeriti slovensko in evropsko politiko podpore neod- visnosti Kosovega. Slo- venija je škodo zaradi washingtonske depeše uspešno popravila z dosežki med predsedo- vanjem Evropskemu svetu. Na prvi pogled je slovenska zunanja po- litika videti kot vztrajno vzpenjanje in utrjevanje v družbi evropskih držav in v naročju zahodne civilizacije. Dogodka iz leta 1998 in iz leta 2008, predvsem pa ime- na (Frlec, Kučan, Türk, Žbogar), ki so povezana z njima, kažejo na no- tranje težave v slovenski je Slovenija povezala z Avstrijo, Češko, Madžarsko, zunanji politiki. Pri aferi v zvezi s t. i. washingtonsko Poljsko in Slovaško v srednjeevropsko Regionalno depešo so »pravoverni« diplomati oz. novinarji partnerstvo. Slovenija je delovala še v sredozemski »dokazovali«, da je slovenska oz. evropska politika Oljčni skupini (Bolgarija, Ciper, Francija, Grčija, do Kosova dirigirana iz ZDA. Ta afera je imela enak Italija, Malta, Portugalska, Romunija, Slovenija, izvor kot razpihovanje Vilenske izjave pred referen- Španija) . S Hrvaško smo leta 2005 na Brionih pod- dumom o vključitvi v NATO (marec 2003) . pisali sporazum o izogibanju incidentom, na Bledu Dejstvo seveda je, da v EU – pri članicah, ki pa sklenili, da bomo problem celotne državne meje jim je nekoč ukazovala Sovjetska zveza – obstajajo prepustili v reševanje »tretjemu«: arbitraži ali med- strahovi, ki jih povečujejo nekatere odločne poteze narodnemu sodišču. Z Italijo smo se dogovorili za nove politike Ruske federacije v zvezi z energetiko, skupni ministrski odbor (za reševanje energetskih, v zvezi z zamrznjenimi konflikti v sosednih državah; cestnih, kulturnih, okoljskih in drugih vprašanj), predvsem pa v zvezi z ukrajinsko krizo in s priklju- ki ga vodita zunanja ministra. Z Madžarsko smo čitvijo Krima Rusiji. Zaradi nove sugestivnosti ruske imeli skupno sejo vlad. Reševali smo »izgubljene« politike, pa tudi zaradi omahovanja v EU – ali naj Slovence v pakistanskih gorah (Humar) in v sudan- postane »vse tesnejša unija« – ponekod sklepajo, skih zaporih (Darfur – Križnar). Sprejeli smo nov da se lahko zanesejo le na Američane. Znotraj EU zakon o zunanjih zadevah, ki uvaja strogo karierno nastajajo skupine, ki razvijajo posebne odnose z diplomacijo. Slovenija je postala članica »evrske državami zunaj EU. skupine« in »schengenskega sistema«. Leta 2008 je Slovenija vodila Evropsko unijo. Spoprijeli smo se s Slovensko-hrvaški spori problemom priznanja neodvisnega Kosova. Uspelo nam je potrditi evropsko prihodnost Zahodnega Po razpadu Jugoslavije sta Slovenija in Hrvaška Balkana, začeli smo z vizumsko liberalizacijo za te sprejeli odločitve in listine, ki so načelno rešile države; uspelo nam je zbližati EU in Rusijo. tudi vprašanje njune nekdanje republiške oz. nove Med slovenskim predsedovanjem Evropskemu državne meje. Ta naj bi potekala natanko tam, kjer svetu je v začetku leta 2008 precej težav povzro- je na dan osamosvojitve (25. junij 1991) potekala čila objava t. i. washingtonske depeše v nekaterih nekdanja republiška meja. V Jugoslaviji ni bilo slovenskih in srbskih medijih. Takrat so nekateri republiških meja na morju, kar pomeni, da bi mo- 84 DIMITRIJ RUPEL: 30 LET SLOVENSKE ZUNANJE POLITIKE (1990–2020) rali te meje določiti na novo. V Sloveniji smo bili nje mejnih in drugih vprašanj upoštevamo stanje na potrpežljivi v upanju, da bo še naprej tako, kot je dan 25. junija 1991. bilo, kar je pomenilo, da bosta državi spoštovali Drugi formalni predlog je bil izoblikovan na obstoječe stanje; da bosta imeli (kar zadeva npr. Otočcu novembra 2006. Takrat smo predlagali t. meje) še naprej takšne možnosti, pravice, dolžnosti i. paketno reševanje, ki bi poleg rešitve mejnega kot prej. Slovenija je na primer dosegla, da so imeli vprašanja vsebovalo še druge rešitve. Tudi s tem potniki iz Hrvaške proti Italiji in Avstriji pri preha- predlogom nismo bili uspešni. janju meja enake ugodnosti, kot so jih bili vajeni iz Tretji predlog (2007) je vseboval rešitev s pomo- jugoslovanskih časov, čeprav je te meje zdaj nad- čjo arbitražnega sodišča OVSE, ki ga vodi Robert zirala Slovenija in čeprav je po novem naša država Badinter. Ta predlog je bil s hrvaške strani zavrnjen, ločevala Hrvaško od Italije in Avstrije. Med običaje nakar je Hrvaška dala protipredlog, da bi ločili in pravice, ki naj bi jih ohranili iz jugoslovanskih vprašanje kopnega od vprašanja morja in da bi za- časov, je spadal tudi t. i. pomorski značaj Slovenije devo prepustili sodišču v Hamburgu. Ta predlog je oz. teritorialni dostop do mednarodnih voda. Slo- bil iz tehničnih razlogov nesmiseln. Hrvaška je ves venska plovila so 25. junija plula do mednarodnih čas izražala interes, da o meji odloči pravosodno voda po svojem morju. Kasneje se je izkazalo, da telo, s čimer smo se strinjali. Razpravljali smo tudi so ta vprašanja bolj zapletena, kot je bilo videti v o Mednarodnem sodišču v Haagu. začetku. V začetku – ko je bil v Sloveniji mir in Slovenija je bila pripravljena sprejeti takšno pot ko je bila Hrvaška še sredi vojne – smo bili strpni, (in to je bil četrti predlog) pod tremi pogoji: če je potrpežljivi in popustljivi. Nato smo predlagali izhodišče 25. junij, če sta predmet presoje tako ko- rešitve. Slovenija je dala najmanj štiri predloge, ki penska kot tudi morska meja in če bi sodišče odlo- so bili vsi zavrnjeni s strani Hrvaške. čalo v skladu z načelom ex aequo et bono. Na Bledu Prva sistematična rešitev je bila sprejeta z obeh (avgusta 2007) o tem nismo dosegli sporazuma, pač strani leta 2001 in se je imenovala Sporazum pa smo postavili komisije strokovnjakov, ki naj bi Drnovšek-Račan (SDR). Ta sporazum je vseboval pripravili okvirna vprašanja za morebitno arbitražo. ravnotežje med rešitvami na kopnem in rešitvijo Kot dokazujejo najmanj štirje predlogi rešitev, je na morju, zato je seveda nemogoče reči, kot smo bila Slovenija glede reševanja mejnega vprašanja s tudi slišali, naj velja kopenski del SDR in da bi se Hrvaško izredno konstruktivna. Pred volitvami 2008 pogovarjali samo še o morju. Kot je znano, je Hr- sta se izoblikovali dve »šoli« nadaljnjega ravnanja. vaška SDR zavrnila potem, ko ga je že bila sprejela Prva šola, ki jo je zagovarjala vlada v odhajanju, je na vladni ravni. Ta sporazum so potem, ko je bil učila, da bi bilo treba mejno vprašanje rešiti pred in čeprav je bil odpovedan, v EU šteli kot dokaz vstopom Hrvaške v EU. Ta šola je bila podprta z pripravljenosti in sposobnosti Slovenije, da reši – re- nekaterimi zapleti pri pogajanjih Hrvaške z EU, ko lativno drobna – mejna vprašanja s sosedno državo, se je v tem procesu izkazalo, da Hrvaška v nekaterih pri čemer EU ni imela nobenega odprtega vprašanja listinah poskuša prejudicirati rešitve glede državne pri svojih mejah s Slovenijo. (Torej ne drži, kar meje. Druga šola, ki jo je zagovarjala opozicija pravijo Hrvati, da je Hrvaška danes na istem, kot je oz. Pahorjeva vlada, je učila, da je mogoče in celo bila nekoč Slovenija. Slovenija je imela rešene vse potrebno ločiti mejna vprašanja od pogajanj in da mejne probleme z državami EU.) Naj ponovim, kar Hrvaška lahko postane članica EU, ne da bi rešila nekateri kar naprej pozabljajo: Slovenija je članica mejno vprašanje z EU oz. s Slovenijo. Takšno je bilo EU, Hrvaška pa ni članica EU. Spomladi leta 2004 ideološko oz. politično stanje po volitvah. sem ob neki priložnosti izrekel misel, da bo – če 4. novembra 2009 sta predsednika vlad Slove- se Hrvaška in Slovenija ne bosta mogli sporazumeti nije in Hrvaške Borut Pahor in Jadranka Kosor v med seboj, in kazalo je, da je za to malo možnosti – navzočnosti švedskega premiera Fredrika Reinfeldta potrebna arbitraža. Zaradi te misli so me kritizirali, podpisala arbitražni sporazum, ki je vseboval nekaj kmalu potem pa sem tudi zapustil Ropovo vlado. V ranljivih mest oz. nejasnosti. Slovenska (zunanja) času Janševe vlade sem junija 2005 s hrvaško mi- politika9 je po vsem videzu sklenila, da bo po nistrico podpisal t. i. Brionsko izjavo (o izogibanju vseh zapletih s preteklimi poskusi končno rešila incidentom), ki vsebuje važno načelo: da za reševa- vprašanje državne meje med Slovenijo in Hrvaško, 9 Zunanji minister Pahorjeve vlade (2009–2012) je bil Samuel Žbogar, ki je sprva napovedoval slovensko blokado hrvaškega članstva v EU, nato pa – domnevno pod pritiskom ZDA – silovito podpiral arbitražni sporazum. 85 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE predvsem vprašanje meje na morju. Arbitražni spo- Kukovec pove, da »pravo EU ni podvrženo razum je haaškemu sodišču naročil, naj kopensko mednarodnemu pravu ter zavzelo strog dualističen mejo določi v skladu z mednarodnim pravom, pri pristop […] Sodišče EU je dalo jasno sporočilo, da določitvi slovenskega »stika« (angleško junction) je pravo EU avtonomen pravni red, ločen od med- z mednarodnimi vodami pa naj upošteva tudi narodnega prava. To je v pristojnosti držav članic, zgodovinske okoliščine in pravičnost. Sodišče je ne Evropske unije.« Kukovec tudi ugotavlja, da bi določilo »stično območje«, ki ostane del hrvaškega evropsko sodišče, če bi pritrdilo Sloveniji, kritizirali, teritorialnega morja. Čeprav je težava te rešitve v češ da neupravičeno posega v življenja državljanov. tem, da ne pomeni teritorialnega stika/izhoda med »Ne pozabimo,« piše Kukovec, »da je bil eden od slovenskimi in mednarodnimi vodami, je Hrvaško pomembnih razlogov za brexit domnevna vseobse- zmotila rešitev, ki je dodelila Sloveniji največji del gajoča pristojnost Sodišča EU«. (4/5) Piranskega zaliva. Sporazum Pahor-Kosor se od Hrvaška politika je ostra, do neke mere kon- sporazuma Drnovšek-Račan razlikuje predvsem v fliktna, vendar tudi spretna in uspešna. V zvezi z tem, da je opustil teritorialno povezavo slovenskega arbitražnim sporazumom se zdi, da je komaj ča- in mednarodnega morja s pomočjo t. i. »dimnika«. kala na priložnost za izstop iz njega, Slovenija pa Hrvaška je že pred sodbo izstopila iz sporazuma je naredila nadvse neprijetno napako, s katero je Pahor-Kosor – predvsem zaradi prekrška slovenskih ustregla Hrvaški. Hrvaška spretnost je v tem, da je predstavnikov Drenikove in Sekolca, ki ni omajal iz sporazuma potegnila, kar ji je koristilo (članstvo haaških sodnikov: v EU). Zdaj je na varnem, kar zadeva EU, pri meji pa računa na svojo premoč in na izvršena dejstva Hrvaška je po prisluškovalni aferi ocenila, da (školjčišče, pozidava Kanegre, policijsko križarje- je proces nepovratno kompromitiran in iz nje- nje po Piranskem zalivu, slovensko hrepenenje po ga enostransko izstopila leta 2015. Pri tem je počitnicah na hrvaški, ne slovenski obali). vztrajala tudi po odločitvi arbitražnega sodišča, Bistvene so nekatere iluzije in strahovi, ki jih da slovenske kršitve postopka z nedovoljenimi imajo slovenski politiki v zvezi s Hrvaško in izvi- pogovori med slovensko agentko in arbitrom, rajo iz zgodovine. Pahor je nekoč razlagal, da nam Simono Drenik in Jernejem Sekolcem, niso bile je leta 2009 tako rekoč grozila vojna in da je bilo tako hude, da ne bi moglo izdati končne razsod- treba nekaj storiti. Na večkrat ponovljeno izjavo be. Konec junija 2017 je sodišče razsodbo tudi hrvaških oblasti in tudi Kolinde Grabar Kitaroviće- izdalo. ve, da je Hrvaška izstopila iz arbitraže, je Pahor Slovenija je tako 30. decembra 2017 začela junija 2017 na Brdu izrekel nekaj nenavadnega: uresničevati arbitražno razsodbo, s katero sta da glede veljavnosti sporazuma ne more biti kom- državi prvič dobili mejo na morju, Hrvaška pa je promisa, da pa je mogoč kompromis glede načina ne priznava in se zavzema za nove dvostranske uveljavitve. pogovore. Slovenija pogovore zavrača in se je Tu pa tam se pojavlja razmišljanje, da bi Slove- pripravljena pogovarjati le o implementaciji sod- nija lahko vsilila Hrvaški nekatere rešitve v zvezi be (MMC RTV, 2019). z mejo, če bi jih povezala s podporo pri vstopanju v schengenski sistem. Vendar vključitev v schengen Slovenija je poskušala prisiliti Hrvaško k spošto- ni le hrvaški, ampak – če pomislimo na migrantske vanju arbitražnega sporazuma oz. haaške razsodbe valove – tudi slovenski interes. Če je tako, bi se z s tem, da je zoper njo vložila tožbo na Evropskem izsiljevanjem ustrelili v lastno koleno? Bi Hrvaška sodišču. To se je razglasilo kot nepristojno. Po morda raje videla, da Slovenijo izženejo iz schen- takšnem izidu so se na slovensko vlado (Marjana gena in da zunanjo mejo sistema varuje Avstrija? Šarca in Mira Cerarja) vsule kritike, npr. komentar Problem sta slaba pripravljenost in slaba informi- Damjana Kukovca. Njegovo stališče je povzeto v ranost slovenske diplomacije, medtem ko hrvaška podnaslovu članka »Zakaj Slovenija pred Sodiščem diplomacija deluje odlično. EU nikakor ni mogla zmagati?«: Pred osamosvojitvijo so marsikje po svetu misli- li, da sta Slovenija in Hrvaška siamska dvojčka, kar Če bi akt o pristopu Hrvaške vseboval člen, da se smo Slovenci do neke mere podpirali, misleč, da so Hrvaška (in Slovenija) nepreklicno zavezuje(ta) Srbi naš skupni problem, čeprav so bili predvsem izvršiti arbitražno odločbo, bi bila situacija po- hrvaški problem (Hrvati pa srbski). Res je leta 1986 polnoma drugačna. Pa ga ni. (Kukovec, 2020). prišlo do polemik med srbskimi in slovenskimi 86 DIMITRIJ RUPEL: 30 LET SLOVENSKE ZUNANJE POLITIKE (1990–2020) Dimitrij Rupel na srečanju z Robertom Badinterjem v hiši, kjer je ustvarjal Vincent van Gogh, 2007 (Foto: Srdjan Živulović/BOBO. Fotodokumentacija: Dimitrij Rupel). pisatelji in beograjski novinarji so proizva- jali članke z mastnimi naslovi in provokativ- nim vprašanjem: Kdo neti spor med Srbi in Slovenci? Res je tudi, da sem se – pisec teh vrstic – dejavno ude- leževal teh polemik in javnih pogovorov v obeh prestolnicah. Imeli pa smo med Srbi tudi veliko prijateljev, med katerimi je bil Do- brica Ćosić, ki je postal srbski predsednik in del Miloševićeve ekipe. Ko sem ga poleti 1992 srečal v Londonu, se nisva rokovala. Najbolj vnet za prijateljstvo s Srbi je bil moj prijatelj Taras Kermauner. policij. V začetku so bili moji odnosi s Tuđmanom V kritičnem času je bil slovenski problem seveda prijateljski. Večkrat sem mu telefoniral, ob neki jugoslovanski Beograd, v katerem so poleg Miloše- priložnosti naju je z Bučarjem sprejel v svojem vića in generalov vladali trije Hrvati: Ante Marko- zagrebškem stanovanju. vić, Stipe Mesić in Budimir Lončar. Stvari smo poleti Tuđman je pogosto menjaval zunanje ministre. 1991 postavili na svoje mesto s slovensko-srbskimi Na tem položaju so se v mojem prvem polčasu pogovori. Drnovšek se je na Brionih dogovarjal z (1990–1993) zvrstili: Zdravko Mršić, Frane Golem, Jovićem, midva z Bučarjem in Dobrica Ćosić smo Davorin Rudolf (ki je na pol Slovenec), Zvonimir avgusta 1991 sklenili nekakšen pakt v Beogradu. Šeparović in Zdenko Škrabalo. V drugem polčasu Seveda je Mesić kot član predsedstva nasprotoval (2000–2008) sem imel naslednje kolege: Tonina umiku JLA iz Slovenije. Piculo, Miomira Žužula, Kolindo Grabar Kitarović Konservativnejši/tradicionalni del slovenske po- in Gorana Jandrokovića. Čeprav je bil najresnejši litike je bil navezan na Hrvate zaradi vere, navadni od vseh – morda pa prav zato – sem imel naj- slovenski državljani pa zaradi Jadrana, kjer so si več težav z Davorinom Rudolfom, s katerim sva mnogi – ob zaničevanju slovenske obale – posta- začela pogovore o državni meji med Slovenijo vili počitniške hiše. Po slovenskih volitvah (1990) in Hrvaško. Za Rudolfa ni bilo sprejemljivo, da smo se pogosto družili bodisi v vladnem bodisi v bi v vseh primerih rabili ista merila, npr. katastr- strankarskem formatu (SDZ-HDZ). Udeležil sem sko mejo. Kadar je bilo koristno za Hrvaško, je se veličastnega ustanovnega zborovanja HDZ v veljalo načelo naravne meje (npr. sredina reke), zagrebški dvorani Vatroslav Lisinski, kjer sem tudi sicer pa naj bi veljal kataster. Od začetka mi je govoril in požel aplavz; po hrvaški zmagi pa sva bilo jasno, da bo imela Slovenija po običajnem bila z Bučarjem gosta na bučni proslavi, ki jo je mednarodnem pravu – pa čeprav bi k njej spadal Tuđman pripravil ob jezeru Jarun blizu Zagreba. cel Piranski zaliv – težavo z dostopom do med- Kadar smo se sestajali, je bil na hrvaški strani vedno narodnih voda. Veliko smo se ukvarjali z zaselki Tuđman, na naši strani pa sva bila pogosto Bučar Bužini, Mlini in Škodelin, vendar mi je po posve- in jaz, včasih je bil tudi Kučan. Janša in Bavčar tih s strokovnjaki kmalu postalo jasno, da jih je sta sklenila prijateljstvo s hrvaškima kolegoma zapravila ena prvih povojnih slovenskih vlad. Ar- Špegljem in Boljkovcem in celo sestavila pogodbo bitražno sodišče je junija 2017 problem meje na o sodelovanju slovenskih in hrvaških vojska oz. Dragonji oz. zaselkov Mlini, Bužini in Škodelin 87 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Javier Solana in Dimitrij Rupel na sestanku trojke EU-Rusija, ki je potekal na Brdu pri Kranju, 13.02.2008 (Foto: Srdjan Živulović/BOBO. Fotodokumentacija: Dimitrij Rupel). V zvezi s prvimi (1992), pa tudi nekate- rimi novejšimi (2001) slovensko-hrvaškimi pogajanji o meji na morju se spominjam, da je hrvaška stran več- krat ponujala »kolikor je mogoče liberalen režim« ( najliberalniji mogući režim) plovbe, seveda po hrvaškem morju. Tako je mogoče reči, da je Hrvaška – ob vsem najnovejšem hrupu zoper arbitražni sporazum in celo zo- per Evropsko komisijo – dosegla, kar je žele- la. Režim v »stičnem območju«, ki ostaja hrvaško ozemeljsko morje, je liberalen, rešilo s sklicevanjem na dogovor med slovenskim vendar Slovenija ni dobila teritorialnega stika med in hrvaškim izvršnim svetom: posebna Komisija za svojimi ozemeljskimi in mednarodnimi vodami. mejo, ki jo je bil pred dvainšestdesetimi leti, 17. junija 1955, ustanovil Izvršni svet Socialistične Slovensko-nemški odnosi republike Slovenije – pod predsedstvom Borisa Kraigherja – je predlagala mejo na Dragonji, torej Tretjega decembra 1991 sta predsednik Kučan »v skladu z dejanskim položajem«. Ta predlog in pisec teh vrstic v Bonnu obiskala nemškega kan- sta sprejela slovenski in hrvaški izvršni svet. Ta clerja. Kohl je povedal približno tole: »Vi ste sedaj dokument smo na ministrstvu za zunanje zadeve gotovo zadovoljni s situacijo, v kateri je Slovenija, v mojem času skrivali. saj se je vse končalo na način, kot ste si želeli. Moja Po neuspelem načrtu z Williamom Perryjem ocena glede priznanja Slovenije in vprašanj, ki vas (ki sva ga za posredovanje nagovorila s hrvaškim posebej zanimajo, se ni spremenila. Vi ste že dalj kolegom Žužulom), po Tuđmanovi smrti in po moji časa zunaj konfliktov in vaš položaj ni sporen. Še vrnitvi iz Washingtona leta 2000 je bil moj prvi pred božičem bomo sprejeli potrebne odločitve. Če sogovornik o zadevi z mejo hrvaški predsednik ne bi bili zdaj pred sestankom v Maastrichtu, potem Stipe Mesić, ki sem ga spremljal na neko prireditev bi vas priznali že zdaj. Toda imamo dobre razloge v Planici. Mesić je takrat izrekel preprosto formulo, zoper to, da bi o tej temi govorili pred Maastrichtom ki se ji je, če prav vem, pozneje odrekel: »Slovenija ali da bi priznanje Slovenije in Hrvaške postalo potrebuje mejo z odprtim morjem, Hrvaška pa mejo sporna tema na tem sestanku. Težko bo dobiti za z Italijo, ker želi mejiti na državo, ki je članica priznanje enotno odločitev ES, ker vse države še EU in NATO.« Ta formula se je pozneje utelesila v niso pripravljene zanj. Grki že ne bodo podprli sporazumu Drnovšek-Račan: severno od »dimnika« priznanja, nekateri drugi se skrivajo za njihovim je nastala trikotna eksklava hrvaškega morja, ki je hrbtom. Toda treba je upoštevati, da je Micotakis v mejila na Italijo. Po vsem videzu se je z Mesićem posebnem položaju.« v tem pogledu bolj kot hrvaška strinjala slovenska »Za Nemce,« je rekel Kohl, »sta bili ves čas politika. Drnovškova in moja domneva, da bodo po- pomembni dve nevarnosti, ki smo se jima poskušali govori s Hrvati po prihodu Račanove vlade (2000) izogniti. Prvič, nevarnost, da bi šli v priznanje sami, lažji kot pred njim, se je navsezadnje izkazala kot in drugič, da bi se znašli v kombinaciji, ki bi spo- iluzorna. minjala na leto 1941 (Italija, Madžarska, Avstrija, 88 DIMITRIJ RUPEL: 30 LET SLOVENSKE ZUNANJE POLITIKE (1990–2020) Bolgarija ...). Nekateri so si želeli, da bi storili prav Helmut Kohl je bil eden glavnih strategov, to. Računamo, da bo v ES za takojšnje priznanje združena Nemčija in samostojna Slovenija pa sta sedem do osem držav; nekaj držav pa bo tudi zunaj bili dva pomembna rezultata konca hladne vojne. ES. Pravkar sem govoril s predsednikom švedske Avgusta 2001 je pisec teh vrstic srečal Kohla v av- vlade in nameravam z njim še govoriti. Za priznanje strijskem Alpbachu, kjer avstrijska ljudska stranka bo najbrž tudi Beneluks.« (ÖVP) vsako leto organizira politične simpozije in Kancler je povedal, da ima še isti večer (v torek, pogovore. Tisto leto je bil naslov Evropa – vizija in 3. decembra) neformalno srečanje s predsednikom realnost. Pri kosilu sem bivšega kanclerja vprašal, Mitterandom in da ga bo skušal prepričati. Kučan je ali naslednje leto računajo z volilnim uspehom povedal, da je nama že rekel, da Francozi ne bodo konservativnega kandidata Stoiberja, ki je prišel iz nasprotovali priznanju. Nato je kancler rekel, da je bavarske CSU. Kohl je za volitve 2002 napovedal ob vsem važna tudi materialna pomoč. Britanskega njegov poraz, nakar mi je razložil načrt za uspeh na predsednika vlade Majorja je vprašal, koliko bo naslednjih volitvah. Stranko in Nemčijo bo vodila stalo sistematično uničevanje Hrvaške. Kancler je Angela Merkel, je bil prepričan Kohl. imel ob tem pikro pripombo: zanima ga, kako bodo 29. maja 2003 je pisec teh vrstic na Brdu pri porazdeljene evropske simpatije in solidarnost, Kranju sprejel nekdanjega nemškega zunanjega mi- ko bo šlo za materialna vprašanja. Nemčija vam nistra Hansa-Dietricha Genscherja, ki je predstavil bo pomagala, je rekel kancler. »Pomembno ni le svoje poglede na problem odnosov med majhnimi priznanje, ampak je pomemben dan po priznanju! in velikimi državami ter na nujnost potrpežljivosti Ni naš interes, da se v vašem delu Evrope ustvari velikih, kadar želijo doseči uspehe na multilateral- cona siromaštva. Ameriški kongres je zganjal velik nem področju. Genscher ima v slovensko-nemških hrup okrog baltskih držav, nato pa so odobrili 19 odnosih posebno mesto in zasluži posebno pozor- milijonov dolarjev pomoči.« Kohlu smo predlagali, nost. da bi naša vlada predložila nekatere gospodarske načrte, nato bi oblikovali nekakšno gospodarsko Slovensko-ameriški odnosi komisijo, ki bi to pregledala. Okrog teh predlogov se je pozneje zapletlo pri Peterletu, saj tega, kar je Ko je konec leta 1992 v okviru Srednjeevropske obljubil Kučan, vlada ni izpeljala. Najbrž so bile pobude – na predlog slovenskega zunanjega mini- vmes strankarske ljubosumnosti, ki so se pozneje, stra – prišlo do dogovora, da je treba o jugoslovanski ob padcu vlade, še zaostrile. Do takšne mere, da je krizi in o obleganju Sarajeva poročati ameriškemu menda Peterle svojim prijateljem v Nemčiji sveto- predsedniku, je bila sestavljena delegacija, v kateri val, naj s pomočjo počakajo, dokler ne pride spet na je bil tudi slovenski zunanji minister, ni pa bilo v oblast krščanska demokracija. njej predstavnika Hrvaške, kar je bilo zanjo šokan- Kohl je rekel, da je zanj slovenski problem rešen tno. Po napovedi obiska in ko smo dobili termin, so in da mu je žal, da tega ne more reči za Hrvaško. se – seveda po zaslugi Hrvaške – začeli pojavljati Tuđman ni poslušal nemških nasvetov. Kučan je problemi v zvezi s slovensko udeležbo. Hrvati so citiral Carringtonovo televizijsko izjavo, da morajo hoteli biti zraven, če pa to ne bi šlo, bi izrinili Slo- biti pozornejši do Srbije, ker je »primadona« v jugo- venijo, češ da je – enako kot Hrvaška – sestavni del slovanski krizi. Kohl je rekel, da se lahko primadone krize. Stališče slovenske vlade je bilo, da smo bili ohranjajo v svojih vlogah toliko časa, dokler jih kdo Jugoslavijo in njeno krizo zapustili eno leto nazaj financira, Srbija pa nima nikogar, ki bi jo financiral. in da je naš položaj podoben položajem drugih Za slovo nam je Kohl rekel, naj se pripravimo na srednjeevropskih držav. Navsezadnje je Alois Mock veselo božično praznovanje: »Priznanje seveda ni hotel salomonsko rešiti zaplet: da v delegaciji ne darilo, ampak rezultat vaše vztrajnosti in pametne bi bilo niti Slovenije niti Hrvaške. Po pogovoru s politike. Če bi enako modro kot vi ravnali tudi drugi, kolegi v vladi se je zunanji minister odločil, da bo ne bi zdaj bili v slepi ulici.« Kohl je veliko govoril o poklical Eagleburgerja. Po dnevih negotovosti mu je prijateljstvu do Slovenije, sprejel je vabilo za obisk, Eagleburger dan pred sestankom v Beli hiši telefoni- na koncu pa je komentiral razne škandalozne pri- ral: »Kupi si karto in prileti v Washington!« pombe o novi nemški dominaciji v Evropi. Rekel je Po uspehu v Sloveniji je Evropski uniji zmanj- tudi, da se mora Nemčija zaradi svoje moči paziti, kalo moči za urejanje jugoslovanske krize. Štafeto da ne bi zbujala strahu; zato hoče biti trdno zasidra- so prevzele ZDA. Združene države so bile v zvezi na v evropskih ustanovah, kot je recimo Nato. z jugoslovansko krizo sprva zadržane. Razlog za- 89 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE držanosti je bil v relativno slabi informiranosti in v katerega smo se umaknili z osamosvojitvijo (Türk, pozornosti, ki je bila usmerjena k drugim žariščem, 2001, 587–589). predvsem pa v zaskrbljenosti, kako bi jugoslovanska Konec aprila 1999 se je Drnovšek v Washingtonu kriza vplivala na Sovjetsko zvezo, glede katere poleti udeležil vrhunskega sestanka oz. 50. obletnice Nata, 1991 še niso bili gotovi, da bo zares razpadla. ZDA kjer se je zbralo 44 voditeljev članic in partnerskih so pri slovenski argumentaciji neodvisnosti cenile držav. Tu so prvič sodelovale nove članice Češka, predvsem argument demokracije (in kritiko Miloše- Madžarska in Poljska. Na washingtonskem vrhu so vića), manj jih je zanimalo nacionalno vprašanje. sprejeli izjavo, ki je obsojala Miloševića in pod- Slovenija je po začetnem zapletu leta 1991 vzposta- pirala Kosovo, posebno sporočilo pa je omenjalo vila stabilne odnose z ZDA. Slovenski predstavniki tudi slovenske priprave na članstvo.10 Po svečanem s(m)o bili na obiskih v Beli hiši leta 1992, leta 1998, dogodku, na katerem je nastopila tudi znamenita 2002 in 2006, vmes pa sta Ljubljano obiskala Bill operna pevka Renee Fleming, sta Drnovšek in Clinton in George Bush. slovenski veleposlanik (pisec teh vrstic) v Austinu Potem ko so se odpovedale dobronamerni, obiskala teksaškega guvernerja Georgea W. Busha, vendar zmotni ideji o ohranjanju Jugoslavije ki se je že pojavljal kot kandidat za Clintonovega (kar se je zgodilo 7. aprila 1992), so Združene naslednika. Veleposlaniku se je zdel najverjetnejši države Amerike pozorno prisluhnile sporočilom kandidat na predsedniških volitvah novembra nove slovenske države. Pisec teh vrstic je štirikrat 2000. 21. junija 1999 je Clinton obiskal Ljubljano. obiskal Ovalno sobo Bele hiše: prvič ga je skupaj Pozneje je večkrat povedal, da svojega nastopa na s kompletnim vrhom ameriške administracije (pred Kongresnem trgu – zaradi naliva in tisoče razpetih božičem 1992 v delegaciji Srednjeevropske pobu- dežnikov – ne bo nikoli pozabil. de, ki je vsebovala še avstrijskega, madžarskega 16. junija 2001 je bilo Brdo prizorišče pomemb- in poljskega, ne pa tudi hrvaškega kolega) sprejel nega mednarodnega srečanja: prišla sta novi ameri- George Bush starejši. Bushu sem poročal o svojem ški predsednik George W. Bush in ruski predsednik obisku v obleganem, koncentracijskemu taborišču Vladimir Putin. Drnovšek je Bushu vrnil obisk 17. podobnem Sarajevu. Ameriški predsednik je po maja 2002. pozornem poslušanju izjavil, da bi bilo treba nekaj Med tokratnim (zadnjim) in prejšnjimi sestanki storiti. Ob tej priložnosti je James Baker popravil Drnovška (kot predsednika slovenske vlade) v Beli vtis, ki ga je bil napravil ob obisku Beograda junija hiši se je svet precej spremenil. Nato je bombardiral 1991: piscu teh vrstic je med drugim rekel, da smo Beograd in Slobodan Milošević je bil v haaškem storili prav, ko smo priznali Makedonijo z njenim zaporu; s tem, ko smo podpisali dunajski sporazum pravim imenom (namesto FYROM). Z obiskom v o nasledstvu, je bila jugoslovanska kriza praktično Beli hiši leta 1992 se je Slovenija uveljavila kot končana. 11. septembra (2001) se je zgodil terori- poznavalka balkanskega položaja, kot zagovornica stični napad Al Kaide na Svetovni trgovinski center napadenih držav, predvsem pa kot enakopravna v New Yorku in na Pentagon. Slovenija je prodrla članica skupine srednjeevropskih držav. do vrat Evropske unije in Nata, gostila je zanimivo Novembra 1998 se je velik del pogovora med srečanje ameriškega in ruskega predsednika, ki naj Drnovškom in Clintonom v Beli hiši dotikal jugo- bi omogočilo »nove odnose med ZDA in Rusijo«; slovanske krize, predvsem srbsko-ruskih odnosov v Bruslju se je konec leta 2001 začela obetavna in Kosovega. Slovenija je dobila obljubo, da se bo Konvencija o prihodnosti Evropske unije, ki naj bi drugi krog širitve začel ravno z njo. Takšno napo- oblikovala evropsko ustavo. Zgodila se je tudi Dr- ved je februarja 1999 v Washingtonu ponovil bivši novškova bolezen, ki je prispevala k odločitvi, da obrambni minister William Perry, Danilo Türk pa neha voditi vlado in kandidira za predsednika repu- je – v času, ko je bil v New Yorku slovenski velepo- blike. Iz zgodovinske razdalje je mogoče reči, da se slanik – slovensko prizadevanje za članstvo v Natu je Slovenija med letoma 1998 in 2002 dobro uvelja- še vedno ocenjeval negativno, menil je celo, da nas vila na svetovnem prizorišču. K uspehom je mogoče včlanitev vrača v kontekst jugovzhodne Evrope, iz šteti tudi avstrijsko-slovenski kulturni sporazum, 10 »Today we recognise and welcome the continuing efforts and progress in both Romania and Slovenia. We also recognise and welcome continuing efforts and progress in Estonia, Latvia and Lithuania. Since the Madrid Summit, we note and welcome positive developments in Bulgaria. We also note and welcome recent positive developments in Slovakia. We are grateful for the co-operation of the former Yugoslav Republic of Macedonia with NATO in the present crisis and welcome its progress on reforms. We welcome Albania’s co-operation with the Alliance in the present crisis and encourage its reform efforts […]« 90 DIMITRIJ RUPEL: 30 LET SLOVENSKE ZUNANJE POLITIKE (1990–2020) Ameriški predsednik Bill Clinton v Sloveniji 21. junija 1999. Sprejela sta ga predsednik države Milan Kučan in premier Janez Drnovšek (Fotodokumentacija: Dimitrij Rupel). vatikanski sporazum in parafirani sporazum o slovensko-hrvaški meji, ki je dobil ime »Spora- zum Drnovšek-Račan«. Sledili sta dve leti manj uspešne vlade pod vodstvom Antona Ropa, Drnovšek pa se je umaknil v severoza- hodni del predsedniške palače. Tik pred kon- cem vladnega mandata je Drnovšek doživel napoved članstva (za- četek pristopnih pogo- vorov) Slovenije v Nato (Praga, 21. november 2002)11 in širitve EU (Kopenhagen, 12. de- cember 2002). Leto 2003 je bilo zapleteno predvsem zaradi referenduma o EU in Natu (23. marca 2003), natu. O tem sem podrobno poročal v knjigi Železo ki je sovpadal z vojno v Iraku. Poleg tega sem se in žamet (Rupel, 2017) . februarja tega leta – zaradi t. i. vilenske deklaracije Dogodki na Bližnjem vzhodu in nesoglasja – zapletel v pisemsko polemiko z Drnovškom, ki je med zavezniki glede tega dogajanja so bili precej bil zaradi svojih afirmativnih stališč do slovenske- navzkriž z našo, tudi Drnovškovo politiko, ki naj ga članstva v Natu očitno pod velikim pritiskom s bi se potrdila z referendumom. Del LDS in privr- strani levičarske politične sfere (LDS, SD, Kučan ženci poznega socializma so v referendumu videli …). 5. februarja sem telefoniral Drnovšku z Brda, priložnost za preobrat k manj zahodni politiki, kjer smo imeli redni letni diplomatski posvet. zato sem bil – skupaj z Drnovškom in prijatelji v Obvestil sem ga o pobudi Brucea Jacksona, da naj tujini, recimo z nemškim zunanjim ministrom Fi- bi kandidatke (vilenska skupina)12 s posebno (»vi- scherjem – precej na trnih glede referenduma, ki bi lensko«) izjavo podprle stališče Colina Powella o se zgodil v začetku ameriško-iraške vojne. Fischer Iraku; in o pritrdilnem mnenju skupine slovenskih mi je rekel: Ne bodi nor! Prestavite referendum. veleposlanikov, ki so se tisti dan zbrali na Brdu. Drnovšek je bil takoj za to in je bil pripravljen na- Drnovšku izjava ni dišala, posebej alergičen pa je stopiti v parlamentu, da bi o neprimernosti datuma bil na Jacksona, ki nas je izsiljeval z informacijo, prepričal poslance. V parlamentu sem nagovoril da so izjavo podpisale vse vilenske države razen vodjo poslanske skupine LDS Toneta Anderliča, ki Slovenije in da bi se nam negativno stališče lahko o Drnovškovem nastopu ni hotel niti slišati. Rekel maščevalo pri ratifikaciji pogodbe v ameriškem se- je, da je zdaj konec Drnovškovih kraljevskih navad. 11 »Today, we have decided to invite Bulgaria, Estonia, Latvia, Lithuania, Romania, Slovakia and Slovenia to begin accession talks to join our Alliance. We congratulate them on this historic occasion, which so fittingly takes place in Prague. The accession of these new members will strengthen security for all in the Euro-Atlantic area, and help achieve our common goal of a Europe whole and free, united in peace and by common values. NATO’s door will remain open to European democracies willing and able to assume the responsibilities and obligations of membership, in accordance with Article 10 of the Washington Treaty.« 12 Vilensko skupino kandidatk za Nato so leta 2000 ustanovile Albanija, Bolgarija, Estonija, Hrvaška, Latvija, Litva, Makedonija, Romunija, Slovaška in Slovenija. Zunanji ministri deseterice so na pobudo B. Jacksona s t. i. vilensko izjavo (6. februarja 2003) podprli politiko ZDA in Velike Britanije do Iraka. Pred tem so podobno izjavo objavili predsedniki Češke, Danske, Italije, Ma-džarske, Poljske, Portugalske, Španije in Velike Britanije. Francoski predsednik Chirac je dogajanje komentiral z znano izjavo: Zamudili so priložnost, da bi molčali. 91 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Anderlič je referendum videl kot priložnost, da se V tem kontekstu je želela napredovati v EU in Slovenija umakne iz zgodbe o Natu. Na srečo se Nato, vendar je začela kazati tudi znake negotovo- je motil, rezultat referenduma pa je bil osupljivo sti, kar je začutila in izkoristila Italija. Zaplet je bilo dober (EU 90, NATO 66 %). S tem referendumom mogoče rešiti le s posegom ZDA oz. Clintona pri se je končala pomembna etapa slovenske zunanje Prodiju, vendar je bila Slovenija prepozna za prvi politike, ki jo je v veliki meri oblikoval Janez (višegrajski) krog širitve Nata (1997). Potem (1998) Drnovšek. V nasprotju z nekaterimi drugimi poli- se je v OZN zgodila protinatovska pobuda New tiki je videl prihodnost Slovenije v evro-atlantski Agenda Coalition. skupnosti. Sestanek z Bushem leta 2002 je potekal v senci Osmega maja 2003 – torej po napornem, vendar terorističnih groženj po 11. septembru 2001. Proces uspešnem referendumu – sem bil skupaj s kolegi iz zahodne integracije Slovenije (kljub pozitivnim vilenske skupine kandidatk za Nato, tj. z zunanjimi obetom: Praga, Kopenhagen) še ni bil zaključen. V ministri Bolgarije, Estonije, Latvije, Litve, Romunije ozadju je naraščala napetost s Hrvaško (Drnovšek- in Slovaške, v senatu ZDA navzoč pri sklepnem -Račan, Dunajski sporazum o nasledstvu). Hrvaška delu postopka ratifikacije pristopnih protokolov. je igrala brezobzirno dvojno igro. Drnovšek je v Beli Popoldne je bilo kosilo pri Colinu Powellu, temu hiši – zavedajoč se problemov z bližajočima se re- je sledil sprejem pri predsedniku Bushu. Ob kosilu ferendumoma o EU in Natu – potrdil pripravljenost v State Departmentu oz. v pogovoru z ameriškim Slovenije za zahodno integracijo in protiteroristično ministrom sem poudaril pomen čimprejšnje rešitve koalicijo. bližnjevzhodnega vprašanja. V zvezi s položajem Leta 2006 je bila Slovenija zunanjepolitično v Iraku sem predstavil slovensko-avstrijsko pobudo konsolidirana država, zaveznica ZDA, članica EU za pomoč travmatiziranim otrokom ter možnosti za in Nata. Predsedovala je OVSE, pričakovala evro in morebitno sodelovanje Mednarodnega sklada za schengen, leta 2008 je predsedovala EU. razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF) pri demini- ranju v Iraku. V okviru pogovora predsednika Busha Slovensko-ruski odnosi z delegacijo sedmih ministrov sem opisal položaj v jugovzhodni Evropi, pri čemer sem omenil zasluge Kdor se spominja sovjetskih časov, tj. realnega in odgovornost ZDA. socializma, in kdor danes ugotavlja, kako ruska Četrti obisk Ovalne sobe se je zgodil poleti leta politika spominja na nekdanjo sovjetsko; kako je 2006. Med letoma 2002 in 2006 se je Slovenija brezobzirna in kako gospodovalno se vede njen zapletla v nove težave s Hrvaško, vstopila v EU in voditelj Vladimir Putin, bo pozitivno presenečen Nato in predsedovala OVSE. George Bush je Slove- ob nekaterih dogodkih in dejstvih, ki zadevajo nijo ocenil kot akterja evropske zgodovinske preo- slovensko-ruske odnose v začetku devetdesetih brazbe, pripomnil je tudi, da dolgoročna politika ni let. Slovenska vlada je obiskala ruskega voditelja vedno popularna. Borisa Jelcina 14. maja 1991. V moskovski »beli Po drugi svetovni vojni se je evropska zgodba hiši« nas je sprejel kot predsednik vrhovnega sov- začela s spravo med Nemci in Francozi, po hladni jeta Ruske federacije. Srečanje je minilo v prijatelj- vojni pa se je nadaljevala s spravo med Vzhodom in skem, celo zaupnem razpoloženju. Vsa Jelcinova Zahodom, torej s širitvijo Zahoda (EU in Nato) proti sporočila nam niso mogla biti všeč. Pritoževal se Vzhodu, ki pa ni bila mogoča brez podpore ZDA. Te- je zaradi »parade« neodvisnosti v Sovjetski zvezi žave v zvezi s spravo so se pokazale v jugoslovanski in v Rusiji (ki je bila velika federacija znotraj še krizi. Po Brionih (Dayton, 1995; Rambouillet, 1999) večje federacije). Eno od sporočil pa nas je narav- je bila ključna vloga ZDA in Nata. Prva odločitev nost navdušilo. Jelcin je povedal, da bo Sovjetska Slovenije je bila: V EU ne preko Beograda, ampak zveza razpadla in da bodo države, ki bodo nastale neposredno iz Ljubljane. To je pomenilo neodvi- na njenem ozemlju, obdržale zelo malo skupnih snost, vendar v kontekstu velike evropske zgodbe ustanov. Zapomnil sem si nuklearno oborožitev in tudi neodvisnost od Hrvaške. Sledili so strateški železnico. Kmalu sta sledila jugoslovanska vojna pogovori s predstavniki Srbije. in državni udar zoper Gorbačova, vendar se v Ru- Slovenija se je (1992) povezala s srednjeevropskimi siji – morda zaradi lastnih težav – nihče ni posta- državami (Avstrija, Madžarska, Poljska) in se dokazala vljal na stran Miloševića. Z Jelcinovim sporočilom kot prizadeta stranka v procesu jugoslovanske krize. V je bil razveljavljen očitek, ki smo ga poslušali s ZDA je nastopila v srednjeevropskem formatu. strani zahodnih držav, predvsem Američanov: da 92 DIMITRIJ RUPEL: 30 LET SLOVENSKE ZUNANJE POLITIKE (1990–2020) Dimitrij Rupel na začetku slovenskega predsedovanja EU, 08.01.2008 na Brdu pri Kranju (Foto: BOBO. Fotodokumentacija: Dimitrij Rupel). Jugoslavija ne sme propasti, kajti v tem primeru bo Moram vam predstaviti spremembe v splošni propadla tudi Sovjetska zveza, temu pa bi lahko usmeritvi ruske zunanje politike. Rad bi vas na sledila popolna zmešnjava, orožje bi lahko prišlo kratko obvestil o njih, kolikor zadevajo proble- v roke avanturistov itn. Državni udar so prenašali me KVSE. po televiziji. Po tem udaru ni bilo nič več tako, kot je bilo prej. Čeprav se je Gorbačov po Jelcino- Prvič: Medtem ko se popolnoma držimo politike vi zaslugi vrnil iz ujetništva na Krimu, je bil – kot naše vključitve v Evropo, jasno ugotavljamo, zagovornik Sovjetske zveze – politično mrtev. Po da naše izročilo v mnogih pogledih, če že ne v televiziji smo videli, temelju, izhaja iz Azije, kako mu je Jelcin to pa postavlja omejitve vzel besedo. Tako pri našem zbliževanju kot Marković, Lončar z Zahodno Evropo. in jugoslovanski ge- Vidimo, da strategije nerali so brez države Nata in ZEU, ki načrtu- ostali tudi sovjetski jejo okrepitev vojaške generali, Gorbačov in navzočnosti na Baltiku Ševardnadze. Slednji se in v drugih območjih je sicer povzpel na pred- ozemlja nekdanje sedniško mesto Gruzije, Sovjetske zveze, tudi vendar ga je leta 2003 posredovanje v Bosni odnesla vrtnična revo- in v notranjih zadevah lucija. Še prej (1999) je Jugoslavije, kljub dolo- moral oditi demokratični čenemu razvoju, osta- in romantični predse- jajo nespremenjene. dnik Jelcin, ki je prekinil Jasno je, da je ta politi- tradicijo konfliktnih ka narekovala sankcije odnosov z Ameriko. proti FRJ. Zahtevamo Slovenija bi morala biti njihovo prenehanje, če Jelcinu hvaležna, saj pa se to ne bo zgodilo, je bil gluh za prošnje si pridržujemo pravico srbskih generalov, ki so do nujnih enostranskih z gotovostjo računali na ukrepov za obrambo Rusijo. naših interesov, še Jelcinov zunanji posebej zato, ker nam minister je postal Andrej sankcije povzročajo Kozirev, ki je prišel na gospodarsko škodo. uradni obisk v Ljubljano Sedanja vlada Srbije v 24. maja 1992. Šef svojem boju lahko ra- slovenskega protokola čuna na podporo velike Dimitrij Ivanov je bil Rusije. poln idej, kako bi po- častili imenitnega gosta. Drugič: Prostora bivše Peljal ga je k Ruskemu Sovjetske zveze ni carju, kjer je gostilni- mogoče razumeti kot čarka ruskemu ministru cone popolne uporabe povedala neko pikantno zgodbo. Kozireva je dogodek meril KVSE. V bistvu je to postimperialni prostor, očitno zelo zabaval, vendar ni hotel govoriti o njem. v katerem mora Rusija braniti svoje interese z Kozirev je bil neke vrste oporečnik. Pripovedoval mi uporabo vseh dosegljivih sredstev, vključno z vo- je o starših, ki so se kar naprej bali, da bo pristal v jaškimi in gospodarskimi. Močno bomo vztrajali, zaporu ali še kaj hujšega. Najbolj zanimiv pa je bil da se bivše republike ZSSR brez odlašanja pri- nastop Kozireva na stockholmski konferenci OVSE ključijo novi federaciji ali konfederaciji, o čemer konec 14. decembra 1992: bodo tekli trdi pogovori. 93 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Tretjič: Vsi, ki mislijo, da lahko zanemarijo te sedel sredi parterja za francosko delegacijo in posebnosti in interese – da bo šla Rusija po poti opazoval rahlo razburjenje Chiracove soproge, češ Sovjetske zveze – ne bi smeli pozabiti, da govo- da veleposlanik predsedniku ni priskrbel primerno rimo o državi, ki se je sposobna postaviti zase uglednega sedeža. Rekla je, da bi De Gaulle takšne- in za svoje prijatelje. Seveda smo pripravljeni ga veleposlanika takoj odpustil. Senzacija je bila igrati konstruktivno vlogo pri delu sveta KVSE, jantarna soba v palači Katarine Velike, kjer je bilo bomo pa zelo previdni pri svojem približevanju tudi kosilo. Na koncu je bil na vrsti ogled muzeja idejam, ki vodijo k vmešavanju v notranje zadeve Eremitaž. Praznovanje se je začelo na reki Nevi, (Kozirev, 1992). končalo pa v veliki carski palači Petrodvorca, kjer je ruski predsednik Vladimir Putin v prestolni dvorani Stockholmska konferenca je potekala po pri- priredil slavnostno večerjo. pravljenem načrtu in protokolu. Kozirevu je sledil V Sankt Peterburgu so se svetovni voditelji nemški zunanji minister Kinkel, ki je prebral svoj dobesedno gnetli. Tako je pisec teh vrstic v nekem referat, v katerem seveda ni bilo nobenega stika z trenutku na grajskem stopnišču dobesedno trčil v referatom Kozireva. V dvorani je bilo čutiti nemir, predsednika Busha, ki ga je – na njegovo veselo Eagleburger pa mi je pozneje rekel, da je ravno presenečenje – prepoznal in ga pozdravil: Hi, hotel poslati nujno depešo v Washington: o pre- Ambassador! Spomnil se ga je še iz časa, ko je obratu v ruski politiki. Po Kinklu je bila na vrsti (leta 1999) kot veleposlanik spremljal Drnovška švedska ministrica Ugglasova, ki je seveda prosila v teksaško prestolnico Austin in ko je bil Bush še Kozireva za pojasnilo. Ta je potem prebral »pravi predsedniški kandidat. referat«, ki se je začel z razlago, da bi Rusija – ob nerazumevanju Zahoda in pod vplivom svojih re- Poslabšanje slovensko-evropskih, slovensko-ameri- akcionarjev – dejansko lahko spremenila politiko, ških in evropsko-ameriških odnosov vendar sta onadva z Jelcinom poroštvo, da se to ne bo zgodilo. Če pomislimo, da je leta 1999 prišel v Ljubljano Ne glede na stockholmsko tolažbo je Kozireva ameriški predsednik Clinton; da sta se v Sloveniji leta 1996 zamenjal Primakov, ki je leta 1998 postal prvič srečala Bush in Putin in da so bile slovenske ministrski predsednik, novi zunanji minister pa je delegacije vsaj štirikrat na pogovorih v Ovalni sobi postal Igor Ivanov, ki mu je leta 2004 sledil Sergej Bele hiše; če pomislimo, da je Bill Clinton ukinil Lavrov. Z najbolj trdoživim zunanjim ministrom po vize za obiskovalce iz Slovenije, Bush pa podprl Gromiku sem se srečal večkrat, posebej leta 2005, slovensko članstvo v Natu; moramo reči, da smo ko sem bil predsedujoči OVSE, in leta 2008, ko sem imeli z ZDA odlične odnose. Posebej si je zanje predsedoval Svetu za splošne in zunanje zadeve (in za vstop v Nato) prizadeval Janez Drnovšek, Evropske unije. Lavrov je ljubitelj cigaret in viskija. ki je Clintonu predlagal »verodostojno« ameriško Včasih je – kar sem videl na lastne oči – na uradnih angažiranje zoper Miloševića. V kampanji za refe- večerjah kadil in pil celo med jedjo, celo med juho. rendum o članstvu v EU in Natu (2003) so se spet Glavna ruska osebnost po Jelcinu je seveda pojavile negativne ideološke ocene oz. nezaupanje Vladimir Putin, ki sem ga – ko sem bil ljubljanski do zahodnega zavezništva, ki pa kljub vsemu ni župan – prvič srečal v Sankt Peterburgu, kjer je bil uspelo pokvariti slovensko-ameriških odnosov. Leta Sobčakov podžupan. Pozneje sem ga srečeval ob 2004 je pozitivno politiko nadaljeval Janez Janša, obiskih Moskve in seveda na Brdu, kjer se je srečal z po njem pa beležimo drastične negativne spremem- ameriškim predsednikom Bushem. V KGB-ju, kjer je be. Z levičarskimi vladami (Pahor, Bratušek, Cerar, služboval veliko let, se je Putin navadil previdnosti Šarec) so slovensko-ameriški odnosi presahnili, po in zadržanosti. Pogovori z njim – največkrat sem bil zmagi Donalda Trumpa pa se je – ne glede na to, navzoč pri Drnovškovih pogovorih – so bili običaj- da je poročen s Slovenko – protiameriška histerija no suhoparni. samo še stopnjevala. Konec maja 2003 sta se predsednik republike Za slovensko amerikanofobijo in za vzporedno Drnovšek in zunanji minister Rupel udeležila rusofilijo je značilna izjava zunanjega ministra Ce- slavnosti ob tristoti obletnici Sankt Peterburga. Bila rarja februarja 2019 v zvezi s priznavanjem alterna- sta na gala prireditvi v Mariinskem gledališču (kjer tivnega voditelja Venezuele Guaidoja. Potem ko ga sta nastopila dirigent Gergijev in pevka Netrebko- je kot legitimnega voditelja priznalo veliko število va) in na svečani večerji. Minister je v gledališču zahodnih držav z ZDA na čelu, je Cerar izjavil: 94 DIMITRIJ RUPEL: 30 LET SLOVENSKE ZUNANJE POLITIKE (1990–2020) Dimitrij Rupel in Ban Ki-moon, generalni sekretar OZN med uradnim obiskom v RS, 25. – 26.01.2008 (Foto: BOBO. Fotodokumentacija: Dimitrij Rupel). Slovenija je » prepo- znala« vodjo vene- zuelske opozicije in predsednika par- lamenta Juana Gua- idoja za začasnega predsednika Vene- zuele, in to z izključ- nim z namenom, da razpiše predčasne volitve. Slovenija se je s tem pridružila 23 članicam EU, ki so to že storile. Uporaba besede »prepoznala« je olepša- va, ki jo je slovenska politika uporabila, da ne bi razočarala koalicijske zunajvladne zaveznice Levice, ki se je v prete- klosti navduševala nad predsednikom Madurom. Venezuelska zgodba na neki državnega sveta in člana SDS Bogomirja Vnučca, način spominja na parlamentarno »dramo« v zvezi ki je dejal, da ocenjuje, da priznanje ta trenutek s priznanjem Palestine. Slovenija je sedela »na dveh ni v interesu Slovenije. Seja se je sicer začela s stolih«. 29. januarja 2018 je STA objavila naslednje 35-minutnim uvodnim nagovorom predsednika poročilo: odbora, ki je obnovil nesojeno pot slovenskega priznanja Palestine. Matej T. Vatovec iz Levice, ki Zunanji minister Karl Erjavec je danes v Ljubljani je priznanje Palestine predlagal prvič novembra sprejel izraelskega veleposlanika Ejala Selo. Vele- 2014, je dejal, da ostaja pred poslanci naloga, poslaniku je natančno predstavil, kako v Sloveniji da naredijo, kar je prav in pravično. » Vztrajamo, teče postopek glede priznanja Palestine, in ga da ima državni zbor polno pristojnost, da prizna tudi seznanil s svojo oceno, da bo glede na stanje Palestino. Možnost obstaja. Gre za vprašanje v koaliciji verjetno prišlo do priznanja Palestine. politične volje. « Kristina Božič pa je 4. aprila 2018 v Večeru Najbolj znamenito oznako evropsko-ameriških napisala: odnosov je leta 2003 formuliral Robert Kagan v knji- gi Of Paradise and Power - America and Europe in Predsednik odbora (OZP, op. D. R.) se je oprl na the New World Order (O raju in moči – Amerika in mnenje zakonodajne službe državnega zbora, Evropa v novem svetovnem redu). 5. marca 2003 je da so vse do zdaj priznanja drugih držav pre- The New York Times povzel Kaganovo sporočilo: da dlagale slovenske vlade in ne državni zbor – in so Američani z Marsa, Evropejci pa z Venere. Domi- da ne najdejo zakonske podlage, da bi zakono- slica cilja na pogosto ponovljeno ameriško pritožbo, dajno telo lahko na lastno pobudo sprejelo tak da evropski člani zavezništva bistveno zaostajajo za sklep. Zato je ugotovil, da ne morejo nadaljevati Ameriko, kar zadeva izdatke za obrambo. Evropejci seje o nečem, kar bi bilo po njegovi presoji ne- naj bi gojili »mehko moč« in se glede »trde moči« zakonito. Pred tem je dobil besedo svetovalec zanašali na ZDA. predsednika države Ernest Petrič. » Predsednik Po drugi svetovni vojni so ZDA opustile zave- vztraja pri svoji zadržanosti, « je ponovil stališče zništvo z Rusijo in Vzhodno Evropo in se povezale Boruta Pahorja do priznanja države Palestine. S z Zahodno Evropo, vključno z nekdanjimi dikta- tem je tako rekoč le potrdil stališče predstavnika turami in celo s »silami Osi«: z Nemčijo, Italijo, 95 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Španijo, Portugalsko … Ko govorimo o povojnem bolj navezane na ZDA kot stare članice – z izjemo ameriško-evropskem zavezništvu, govorimo o Velike Britanije. Nove članice, ki mejijo na Rusijo, »transatlantskem« ameriško- zahodno evropskem bolj kot na evropsko računajo na ameriško podpo- zavezništvu, ki ga vse do konca hladne vojne bolj ro. Vprašanje je, kako se bo ta delitev odrazila v ali manj uteleša povezava med ZDA in Evropsko trdnosti EU in Nata. Kot smo videli 1. julija 2019, unijo. Po koncu hladne vojne nastopi vrsta zadreg so si vodilne položaje v EU razdelile stare članice in nesporazumov. Američani so si v začetku – po Belgija, Francija, Italija, Nemčija in Španija. vsem videzu – predstavljali minimalno širitev O evropskem »osamosvajanju« in o trdnosti Nata s Češko, Madžarsko in Poljsko (1997–1999); Nata je v zadnjem času veliko povedal ameriški še previdnejša pa je bila Evropska unija, ki je s predsednik Trump. Njegove izolacionistične izjave širitvijo odlašala še dlje. V EU je razen pri Nemcih, so popravljali demokrati, vendar so napetosti med ki so dočakali vsenemško združitev, glede širitve Natom in EU evidentne. O tem sta nedavno pisala v začetku prevladovalo nelagodje, ki ga ilustrira Alina Polyakova in Benjamin Haddad. znani Schäublejev in Lamersov papir o jedru in Avtorja povesta, da očitki na račun bogatih periferiji (1994), na neki način pa tudi Konvencija evropskih držav, ki ne dosegajo dogovorjenih meril o prihodnosti EU oz. Pogodba o ustavi za Evropo, oz. odstotkov, niso zrasli na Trumpovem zeljniku, ki je propadla leta 2005. Konec hladne vojne ampak izvirajo iz »nesimetričnosti moči Evrope in je potemtakem sprožil veliko vprašanj, njegovi Amerike«. Evropa naj bi po eni strani (zaenkrat na rezultati pa so pravzaprav postali vidni šele prav papirju) načrtovala »strateško avtonomijo«, kar bi na koncu starega in v začetku novega tisočletja. pomenilo konkurenco ZDA; po drugi strani pa naj Najprej sta razpadli Sovjetska zveza in Jugoslavija, bi bila še vedno navezana na Američane. 11. septembra 2001 pa se je začel čas terorizma, Poseben komentar bi si v tem kontekstu zaslužila muslimanskega radikalizma in migracij. Namesto jugoslovanska kriza, saj se nekatere države, ki so stare delitve na Zahodno in Vzhodno Evropo je – z nastale po njenem razpadu, bolj kot na Nato in EU besedami ameriškega obrambnega sekretarja Do- naslanjajo na Rusijo. Pri tem omenjajo rusko-srbsko nalda Rumsfelda (2001–2006) – prišlo do delitve na prijateljstvo in rusko nezadovoljstvo z včlanjeva- »staro« in »novo« Evropo. Poleg novih članic Nata njem Črne Gore in Severne Makedonije v Nato. Vse so ameriški obračun s teroristi, ki se je ponesreče- bolj nejasna je tudi politika slovenskih politikov, no utelesil v iraški vojni, podprle Češka, Danska, kot sta Cerar in Erjavec, ki sta povsem zanemarila Italija, Madžarska, Poljska, Portugalska, Španija in odnose z ZDA in ki sta odgovorna za poslabšanje Velika Britanija, ne pa tudi Francija in Nemčija. obrambne pripravljenosti oz. za naraščajoče neza- Nove članice Nata – seveda z izjemo Slovenije – so upanje do Nata. 96 MARKO NOVAK 30 let izvršilne in zakonodajne oblasti države Slovenije Uvod četrti predsednik. Prvi predsednik je bil Milan Kučan, nasledil ga je Janez Drnovšek, zatem je Prihodnji junij bo slovenska država praznovala predsedoval Danilo Türk, svoj drugi mandat pred- svoj 30. rojstni dan, decembra istega leta pa enako sednika Slovenije pa izvršuje Borut Pahor. starost Ustava Republike Slovenije, »družbena Najdlje, 11 let, je predsedoval prvi predsednik, pogodba«, s katero smo se Slovenci odločili na Milan Kučan. Kučan je po poklicu pravnik, vendar novo urediti svoja temeljna razmerja. Ustava je je vso kariero deloval kot poklicni politik, v bivši seveda najvišji dokument neke državne politične socialistični državi kot visok funkcionar komuni- in pravne skupnosti. stične partije, ki je bil aktiven v Sloveniji in tudi na Po 30 letih obstoja se lahko vprašamo, kako zveznem nivoju. Leta 1990 je bil na neposrednih uspešno smo tedaj zastavili temeljno ureditev na volitvah izvoljen za dveletni mandat predsedni- področju izvršilne in zakonodajne veje oblasti, s ka Predsedstva Republike Slovenije. Funkcijo je katerima se ukvarja pričujoči prispevek. Smo pra- opravljal med slovensko osamosvojitveno vojno. vilno začrtali temeljne institucije, ki naj bi omo- Najprej je bil predsednik Predsedstva Republike gočale kakovostno sobivanje v državni skupnosti? Slovenije v okviru Jugoslavije, in sicer od izvolitve To ugotovimo tako, da pregledamo temeljne izzive, na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 do 25. ki so se pojavili v odraščanju slovenske države, junija 1991, ko je Slovenija razglasila neodvisnost. kot tudi to, kako smo uspeli odgovoriti nanje. Pri Nato se je s sprejetjem Ustave Republike Sloveni- tem je treba tudi razpravljati o popotnici, s katero je funkcija preimenovala v predsednika Republike zaključujemo prvih trideset let, in tudi o tem, kaj Slovenije, pri čemer je ustava uvedla tudi petletni je treba še storiti za bolj kakovostno delovanje teh mandat. Ob koncu dveletnega mandata je bil 6. vej oblasti v prihodnosti. decembra 1992 ponovno izvoljen za predsednika na prvih volitvah v samostojni Sloveniji. Leta 1997 Štirje šefi države je bil izvoljen še za drugi petletni mandat, ki se mu je iztekel 1. decembra 2002. Tako kot v drugih modernih državah je tudi v Decembra 2002 ga je na mestu predsednika Republiki Sloveniji predsednik republike ustavna republike nasledil dr. Janez Drnovšek. Drnov- kategorija.1 Spada v izvršilno vejo oblasti.2 Kot šek, ki je preminul leta 2008, je bil ekonomist šef države v parlamentarni republiki ima bolj in je del svoje kariere preživel v gospodarstvu reprezentativne3 ali protokolarne pristojnosti.4 Iz- na različnih vodilnih funkcijah. Leta 1986 se je stopa funkcija predstavljanja Republike Slovenije posvetil politiki in postal slovenski delegat Zbora iz 102. člena Ustave RS. Za razliko od nekaterih republik in pokrajin SFRJ, do leta 1989, ko je bil parlamentarnih republik v Evropi, denimo Nemčije izvoljen za člana predsedstva SFRJ. Nato je celo in Italije, katerih predsedniki republike so voljeni postal predsednik Predsedstva SFRJ, in sicer za v parlamentu, je naš predsednik republike nepo- eno leto, do 15. maja 1990. Kasneje se je posvetil sredno voljen, kar mu daje večjo demokratično slovenski politiki in leta 1992 postal predsednik legitimnost. stranke LDS, kar je ostal do leta 2003. Vodil je Od tu predstavljenih ustavnih organov je pred- tudi več vlad Republike Slovenije in je pravzaprav sednik republike edini enoosebni, zato omenjamo tam pustil svoj največji politični pečat, saj je do dosedanje predsednike tudi poimensko. V treh zdaj predsednik vlade z najdaljšim stažem, vodil desetletjih obstoja naši državi trenutno predseduje pa je štiri različne vlade. Leta 2002 je bil izvoljen 1 Ustavna ureditev te institucije, ki od leta 1991 do sedaj ni bila v ničemer spremenjena, obsega člene 102 do 109. Njeno funkcijo pa urejajo tudi zakoni, kot so na primer Zakon o volitvah predsednika republike, Zakon o obrambi, Zakon o zunanjih zadevah, Zakon o Ustavnem sodišču RS, Zakon o varuhu človekovih pravic, Zakon o Računskem sodišču. 2 Tako tudi Ustavno sodišče RS, ki je ugotovilo, da predsednik republike »sicer sodi v izvršilno vejo oblasti, vendar ima […] v razmerju do Državnega zbora določen neodvisen položaj« (U-I-57/06, tč. 29). Kaučič pa meni, da ker mora delovati predvsem kot nevtralna oblast, ga lahko iz klasične tridelne oblike oblasti celo izvzamemo (Kaučič, 2019, 182). 3 Po mnenju Ribariča je predsednik republike »prvi reprezentant« države, ki predstavlja državo navzven in navznoter, za kar ne potrebuje dodatnega pooblastila (Ribarič, 2002, 825). Po protokolu je pred vsemi drugimi ustavnimi organi, kar pa moramo razlikovati od njegovih pristojnosti (Ribarič, 2002, 827). 4 Pristojnosti našega predsednika republike lahko delimo v klasične, tiste, ki so povezane z zakonodajo, z izvršilno oblastjo ter izredne pristojnosti (Grad & Kaučič, 2011). 97 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Milan Kučan, obdobje predsednikovanja: 1991–2002 (Wikimedia Janez Drnovšek, obdobje predsednikovanja: 2002–2007 (Wikimedia Commons). Commons). Kakšen profil slovenskega predsednika se je oblikoval v 30 letih samostojne države? Do zdaj so bili vsi moški, četudi je za predsednico Slovenije kandidiralo nekaj ženskih kandidatk (le leta 2002 je v drugi krog prišla Barbara Brezigar (Žužek, 2017), sicer so se v vseh dosedanjih volilnih »finalih« spo- padli moški).5 Politično je levo opredeljen, saj so do zdaj bili vsi iz levega političnega spektra, od tega trije s predhodno daljšo politično kariero na levici. Slovenski predsednik je ob nastopu mandata star približno 50 let, četudi je pogoj za pasivno volilno pravico zgolj polnoletnost.6 Tako v splošni kot strokovni javnosti se zdi, da bi bilo glede na to, da je naš predsednik republike neposredno voljen, treba okrepiti njegove pristoj- nosti. To se izpostavlja ob vsakih novih volitvah. Najmanj, kar bi bilo treba, bi bilo predsedniku za predsednika Republike Slovenije in bil na tem republike omogočiti vložitev zahteve za presojo položaju en mandat do konca leta 2007. V tem ustavnosti zakona, ki ga mora podpisati (oziroma času je zbolel za rakom in kmalu po prenehanju razglasiti), na ustavno sodišče. Lahko pride do ab- predsedniškega mandata v začetku leta 2008 tudi surdne situacije, ko predsednik v vsakem primeru umrl. mora razglasiti zakon, četudi ima o njem tehtne Tretji slovenski predsednik republike je bil prof. ustavne pomisleke. dr. Danilo Türk – edini predsednik do zdaj, ki na Glede dosedanjih predsednikov republike bi to funkcijo ni prišel iz strankarske politike oziroma lahko naredili tudi kratko analizo glede njihovih se pred mandatom predsednika republike ni aktivno dobrih in slabih lastnosti. Kučanova vrlina je bila ukvarjal s politiko. Je namreč profesor mednarodne- njegova dolga politična kilometrina, kar je vpli- ga javnega prava, pri čemer je poleg predavateljske valo na njegovo profesionalnost pri izvrševanju funkcije na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani funkcije. Negativna značilnost pa bi bila njegova dober del svoje kariere deloval tudi kot diplomat vendarle precej leva politična usmerjenost z pri Organizaciji združenih narodov v New Yorku. Predsednik republike je bil en mandat, od konca leta 2007 do konca leta 2012, ko ga je na volitvah v boju za drugi mandat premagal aktualni predsednik Borut Pahor. Borut Pahor, rojen leta 1963, je po poklicu politolog in je celotno kariero deloval kot poklic- ni politik. Podobno kot Kučan je tudi Pahor že v mladih letih postal partijski funkcionar, ki je deloval predvsem na republiškem nivoju. V samostojni Sloveniji je vodil Združeno listo socialnih demo- kratov (bivše komuniste, ki se danes imenujejo Socialni demokrati). Pahor je pustil pečat tudi v parlamentarnem delovanju kot dolgoletni poslanec in predsednik državnega zbora. Izvoljen je bil tudi v Evropski parlament ter je med letoma 2008 in 2012 vodil slovensko vlado. 5 Po Zakonu o volitvah predsednika republike so volitve dvokrožne. Že v prvem krogu zmaga kandidat, ki prejme absolutno večino, v drugem krogu, v katerega se uvrstita kandidata, če ni v prvem krogu absolutne večine, pa se odloča o zmagovalcu z relativno večino. Od vseh predsednikov je le Kučan dvakrat zmagal že v prvem krogu. 6 Prim. z italijansko ureditvijo, kjer je pogoj za kandidiranje za predsednika republike 50 let starosti; v Avstriji 35, v Nemčiji pa 40 (Grad & Kaučič, 2011). 98 MARKO NOVAK: 30 LET IZVRŠILNE IN ZAKONODAJNE OBLASTI DRŽAVE SLOVENIJE Danilo Türk, obdobje predsednikovanja: 2007–2012 (Wikimedia Borut Pahor, obdobje predsednikovanja: 2012– (Fotodokumentacija: Commons). Urad Predsednika RS). Štirinajst slovenskih vlad Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju vlada) je kot najbolj operativen del izvršilne veje oblasti7 umeščena v politični sistem parlamentarne republike. To pomeni, da je vlada vseskozi odvisna od zaupanja8 večine v parlamentu.9 V parlamentarnem sistemu je temeljni in dejanski nosilec izvršilne oblasti (za razliko od »šefa« države – predsednika republike, ki je bolj nominalni nosilec te oblasti). Vlada je tako v dvojni funkciji: je hkrati vrh izvršilne funkcije in najvišji vrh državne uprave (Pogorelec, 2019, 215), ki jo predstavljajo ministrstva glede na različne resorje (tudi vrh ministrstev je političen, njihovo jedro pa predstavljajo uradniki kot karierni strokovnjaki). Po vsakokratnih parlamentarnih volitvah predse- dnik republike predlaga mandatarja za sestavo vla- močnimi političnimi koreninami v komunističnem de, ki ga nato izvoli državni zbor (URS, 111). Man- sistemu bivše Jugoslavije, ki je za Slovenijo po- datar sestavi vlado na podlagi koalicijske pogodbe, menila težak tranzicijski nahrbtnik, četudi se je ki jo podpišejo politične stranke, ki sodelujejo v Kučan v določenem obdobju osamosvajanja Slo- vladi. Na tej podlagi mandatar predlaga ministre, ki venije zoperstavil beograjskim oblastem. Drnov- izhajajo iz koalicijskih strank po ključu uspešnosti škova odlika je bila tudi profesionalno izvajanje na volitvah, ki jih nato v ministrsko funkcijo izvoli predsedniške funkcije, pri čemer je s svojo široko državni zbor (URS, 112). razgledanostjo in znanjem tujih jezikov pustil določen pečat tudi na mednarodnem področju. Njegova slabost pa bi bila predhodna dolgoletna premierska funkcija, kjer bi kot vodilni liberalni demokrat lahko nosil »objektivno« politično odgovornost za številne neuspele tranzicijske zgodbe na področju gospodarstva. Tudi Türk je kot profesor prava in dolgoletni diplomat opravljal svojo funkcijo profesionalno, pri čemer ga odlikujejo nekateri predlogi kadrovskih imenovanj. Vendar je bil njegov bistven manko v premajhnem zavedanju integracijske funkcije glede povezovanja v slovenski politiki, saj je preveč silil na levo. Za Pahorja pa se zdi, da je njegov antipod: ravno integracijska funkcija se zdi njegova najmoč- nejša lastnost, pri kadrovski funkciji pa se opaža premajhna osebna zavzetost. Sicer pa bi mu kot šibko točko lahko šteli tudi delno razvrednotenje predsedniške funkcije v smislu populizma in izrec- nega odklanjanja moralne avtoritete. 7 V Ustavi RS jo urejajo členi 100 do 119, pomemben pravni vidik njene ureditve pa dopolnjuje Zakon o Vladi Republike Slovenije. 8 Po 117. členu Ustave RS lahko sama vlada postavi vprašanje zaupnice državnemu zboru, po 118. členu Ustave RS pa se po sistemu tako imenovane konstruktivne nezaupnice nezaupnica vladi izglasuje le z imenovanjem novega predsednika vlade. 9 Po 110. členu Ustave RS so vlada in posamezni ministri (vključno s predsednikom vlade) odgovorni državnemu zboru. Ne gre za popolno neodvisnost izvršilne veje oblasti od zakonodajne, kot je to tipično za predsedniški politični sistem (denimo v ZDA). 99 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Vhod v predsedniško palačo (Foto: Darko Darovec). Od štirinajstih dosedanjih slovenskih vlad so V strokovni javnosti obstajajo tudi nekateri drugi le pet vlad sestavili politiki desnega političnega predlogi glede reforme ustavne ureditve vlade. Orga- spektra, med katerimi vsekakor izstopa Janez Janša, niziranost vlade bi bilo treba nekako stabilizirati, saj dolgoletni prvak Slovenske demokratske stranke, ki to, da vsaka vlada na novo določa število ministrstev, je sestavil že tretjo vlado. Devet prejšnjih vlad je povzroča zastoje pri delu in vprašanja glede pristoj- bilo levih, kjer še vedno prednjači dr. Janez Drnov- nosti. Ne preveč niti premalo ministrstev ni primerna šek, sicer predsednik štirih vlad. Iz tega bi lahko na izbira, treba je najti neko relativno optimalno število splošno ugotovili, da je slovensko aktivno politično ministrstev in vztrajati pri njem ne glede na spre- telo vsaj do sedaj bilo pretežno levo usmerjeno. membo vlade, kar bi gotovo prispevalo k stabilnosti Do zdaj smo imeli le in manj motenem delu eno predsednico vlade vlade. Tudi vlogo in (Alenko Bratušek), ki je pomen ministrov brez vladala približno leto in listnice bi bilo treba pol, vsi drugi predsedniki doreči, saj se v praksi vlad so bili moški. Poln štejejo za »manj vredne«, štiriletni mandat sta imajo nižjo avtoriteto, dočakali le dve vladi kar otežuje njihovo delo (Drnovškova in Janševa), doma in v tujini. Problem povprečno trajanje je tudi nizek ugled pred- slovenske vlade je nekaj stavnikov izvršilne veje več kot dve leti, zato jo oblasti v javnosti, pred- težko štejemo za stabilen vsem kar zadeva vlado politični organ. To dejstvo in ministre, k čemur pri- uvršča Slovenijo med spevajo tudi prepogosta demokratične države z medijska posploševanja, manj stabilno vlado in kar bi se dalo popraviti s tem z manj stabilnim z dvigom plač funkcio- političnim sistemom. Ker narjev, predvsem zato, si politične stabilnosti želi da bi v politiko privabili vsaka družba, je to gotovo najsposobnejše kadre v treba upoštevati pri vseh državi in bi s tem pri- nadaljnjih idejah, kako ustavno ureditev vlade re- spevali k večji meritokratičnosti (Valentinčič, 2018, formirati. 30–38). Kot jara kača se v našem ustavnem sistemu že Sicer pa se do zdaj niso spreminjale določbe vrsto let vleče predlog reforme oblikovanja vlade, Ustave RS, ki se nanašajo na vlado. saj v drugih parlamentarnih sistemih ministre voli predsednik republike na predlog v parlamentu izvo- Osem sklicev državnega zbora RS ljenega predsednika vlade, in ne parlament, kot je to pri nas po 112. členu Ustave RS (Grad, 2019, 237), Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljeva- ali pa jih imenuje sam predsednik vlade. Trenutna nju državni zbor) trenutno deluje v osmem sklicu ureditev naj bi bila posledica vpliva prejšnjega od leta 1992, ko smo dobili slovenski parlament skupščinskega sistema in morebitnega strahu, da po novi Ustavi RS. Med letoma 1990 in 1992 je predsednik republike ne bi sledil predlogu predse- naš najvišji predstavniški in zakonodajni organ dnika vlade (Grad, 2019, 220). V igri so tako tudi deloval kot Skupščina Republike Slovenije z dr. ideje, da bi ne le imenoval, temveč tudi razreševal Francetom Bučarjem na čelu. Po njem se je na ministre sam predsednik vlade (Valentinčič, 2018, čelu parlamenta izmenjalo 20 predsednikov ali 32), kar bi gotovo prispevalo k njenemu učinkovitej- vršilcev dolžnosti predsednika državnega zbora šemu oblikovanju in delovanju. Parlamentarni nad- iz najrazličnejših političnih strank. Najdaljši zor glede imenovanja in razreševanja predsednika mandat, polna štiri leta, je bil na čelu državnega vlade pa bi tako ali tako ostal v državnem zboru, saj zbora France Cukjati (SDS), nekaj manj od tega s predsednikom vlade deli usodo celotna vlada kot pa še Janez Podobnik (SLS), Borut Pahor (SD) in kolektivno telo. Milan Brglez (SMC). 100 MARKO NOVAK: 30 LET IZVRŠILNE IN ZAKONODAJNE OBLASTI DRŽAVE SLOVENIJE Janez Janša in Janez Drnovšek, najdaljša premierska »kilometrina« (Delo). Sedež Vlade Republike Slovenije na Gregorčičevi 22 v Ljubljani (Foto: Darko Darovec). Poseben izziv našega parlamenta v prvih tride- setih letih je bil v smeri razvoja parlamentarizma po načelu delitve oblasti namesto delovanja po načelu enotnosti oblasti, kar je bilo značilno za socialistično skupščino. Zdi se, da zavoljo te dediščine naš parlament še vedno ohranja soraz- merno več pristojnosti kot denimo drugi primer- ljivi parlamenti okoli nas. Že zgoraj smo omenili način imenovanja vlade, ki se v celoti imenuje v parlamentu. Slovenska specifika je tudi imenova- nje sodnikov rednih sodišč v parlamentu, kar je posebnost v Evropi (Novak, 2018, 17–20). Glede obeh tipov imenovanj obstaja v stroki konsenz, da se umakne iz parlamenta, a za to se še ni našla potrebna politična volja. ki je dobil četrtino vseh glasov (25 %), pa ostane v Do zdaj smo bili priča dvema spremembama opoziciji, četudi je »dobil« volitve. Na drugi strani Ustave RS10 glede zakonodajne veje oblasti, saj sta obstaja nekakšen strah v družbi, da bi ob uvedbi večin- se deloma spremenila skega volilnega sistema, 80. in 90. člen ustave. ko zmagovalec »pobere Leta 1998 smo spre- vse«, ta oblast zlorabil, menili peti odstavek 80. kajti menda naša politična člena ustave kot rezultat kultura še ni dovolj razvita parlamentarne reakcije za takšne podvige (Novak, na odločbo ustavnega 2018, 22–23; Valentinčič, sodišča (Ustavno sodišče 2018, 33). RS, 1998), s katero je to Največ predlogov gre razglasilo zmagoslavje ve- torej v smeri nekakšnega činskega volilnega sistema kombiniranega volilnega na referendumu. Z novo sistema, pri čemer bi vzeli ustavno ureditvijo je bilo dobre lastnosti bodisi ve- tudi formalno, v ustavi, do- činskega bodisi proporcio- ločeno sorazmerno pred- nalnega sistema ter skušali stavništvo in štiriodstoten nevtralizirati slabe v teh prag za vstop v parlament. sistemih. Nadalje je tudi že Zadnje podredje tega stav- več let znana ideja o do- ka še vsebuje naslednji za- polnitvi proporcionalnega pis: »[…] pri čemer imajo sistema s t. i. preferenčnim volivci odločilen vpliv na glasom. Skratka, iščejo dodelitev mandatov kandi- se možnosti, da se vsaj datom.« Sicer pa (čisti) pro- delno nevtralizira med porcionalni sistem hromi volivci nepriljubljen pojem učinkovito delovanje vlade »strankokracije« s tem, s številnimi koalicijskimi da se bolj poudari pomen partnerji, pa tudi povolilna posameznih poslancev in kupčkanja se ne zdijo manj strankarskih list, kjer ravno pogodu volivcem, vrstni red kandidatov na ko lahko po povsem veljavnih pravilih dobi man- volitvah določajo vrhovi političnih strank. Najbrž dat za sestavo vlade predsednik stranke, ki je na bi bilo smiselno tudi dvigniti volilni prag za vstop volitvah prejela dobrih 10 % vseh glasov, nekdo, v parlament, kar bi onemogočalo politično dro- 10 Ustava sicer ureja delovanje državnega zbora v členih 80–95, pomembni pravni podlagi pa sta tudi Zakon o volitvah v državni zbor in Poslovnik državnega zbora. 101 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Prvi sklic Skupščine Republike Slovenije, 1990 (Foto: Tone Stojko. Arhiv MNZ). France Bučar (1923–2015). Prvi predsednik Državnega zbora Republike Slovenije (Delo). Že pred časom je bila odprta razprava o tem, ali naj se spremi- nja določbe o poslanski imuniteti (Novak, 2005a, 10–11). Ta je bila v zgodovini uvedena, ker je monarh z absolutističnimi tendencami skušal preprečiti sklepčnost parlamenta, ki ga je vse bolj omejeval, zato je po- slance zapiral na podlagi takšnih ali drugačnih obtožb. Danes so razmere povsem drugačne in zato se zastavlja vprašanje, ali je takšna imuniteta, predvsem njena nepoklicna varianta, sploh še smiselna. Tudi v praksi se je izkazalo, da se poslanci, četudi se zoper njih pričenja kazenski pregon, zato da ohranijo videz nedolžnosti, sploh ne sklicujejo na imuniteto. Pa četudi bi se kakšen skliceval, mu je bljenje in bi omogočalo stabilnejši parlament in s parlament prav gotovo ne bi priznal. Zato se takšna tem tudi stabilnejšo vlado (Novak, 2018, 22–23; določba o njihovi nepoklicni imuniteti ne zdi več Valentinčič, 2018, 33). smiselna v ustavi. Bolj smiselno se mi zdi vpra- Leta 2013 pa se je spremenila ustavna določba, ki šanje, da bi poslansko poklicno (t. i. materialno) ureja (naknadni) zakonodajni referendum. Določilo imuniteto razširili še na civilne primere, razen ko se je, da lahko takšen referendum predlaga le t. i. gre za razžalitve. Svoboda političnega govora mora ljudska iniciativa (tj. 40.000 volivcev) in ne več tudi biti absolutno zavarovana, zato bi morali poslanci, tretjina poslancev in državni svet, saj je bil v pre- tu mislim še posebej na poslance opozicije, imeti teklosti tovrstni referendum prevečkrat le sredstvo možnost govoriti praktično o vsem, in ne biti v boja med političnimi strahu, da jih bo nekdo strankami. Hkrati se je morebiti odškodninsko določilo tudi primere, preganjal. Meja bi bila v katerih referenduma morda le tam, kjer gre ni dopustno razpisati: za nedostojnost govora nujni ukrepi na podro- (t. i. low value speech), čju obrambe, varnosti, zato bi se po nemškem odprave naravnih ne- zgledu ta omejitev mo- sreč; glede zakonov o rala nanašati na žaljiv, davkih, carinah, drugih obscen in vulgaren go- dajatvah in proračunu; vor (Novak, 2018, 21). o zakonih o ratifikaciji Dobro znane so mednarodnih pogodb torej tudi težave, ki ter o zakonih, ki od- jih povzroča 130. člen pravljajo kršitve člove- URS, ki določa, da so- kovih pravic. Določila dnike voli državni zbor se je tudi večina, ki je na podlagi predloga so- potrebna za veljavnost dnega sveta. Dokler je referendumske odločitve. Tudi tu je bilo treba do- državni zbor izvajal to funkcijo zadržano, bolj v smi- ločiti vprašanja, ki niso primerna za referendumsko slu neke nadzorne funkcije za res posebne primere, odločanje, saj teh omejitev prej ni bilo. ko bi sodni svet očitno prekoračil svoje tozadevne V nadaljevanju pa predstavljamo še nekaj idej, ki pristojnosti oziroma ravnal povsem nestrokovno in so se pojavljale v strokovni javnosti glede morebi- arbitrarno, v praksi »imenovanja« (ne »volitev« so- tnih sprememb ustave na tem področju. dnikov, saj sodni svet za eno sodniško mesto predla- 102 MARKO NOVAK: 30 LET IZVRŠILNE IN ZAKONODAJNE OBLASTI DRŽAVE SLOVENIJE Vhod v Državni zbor in Državni svet Republike Slovenije na Šubičevi 4 v Ljubljani (Foto: Darko Darovec). ga le enega kandidata) ni bilo kakšnih težav. Toda v mandatu sodnega sveta 2012–2018 je prišlo vsaj dvakrat do primera, ko je državni zbor zavrnil kandidata, ki ju je predlagal sodni svet (za mesto višje sodnice in vrhovnega sodnika), pri tem pa uporabil svojo politično diskrecijo, ne da bi poslanci obrazlo- žili svoje odločitve. Do podobnega »incidenta« je prišlo tudi letos. S tem ustavnim členom Slove- nija ostaja edina država v Evropi, kjer sodnike imenuje parlament, kar se zdi tveganje za velja- vo načela neodvisnosti sodnikov iz 125. člena ustave, saj sicer v redkih prime- nasprotno, porodni krči ob njenem rojstvu se še rih, a vseeno, omogoča politični vpliv na končno izbiro vedno kažejo v različnih mnenjih stroke glede njene sodnikov v sodniško funkcijo (Novak, 2018, 19–20). reforme: po eni strani bi jo nekateri ukinili, češ da je Glede ustavne določbe o imenovanju sodnikov za majhno državo, kot je Slovenija, enodomni par- se je veliko bolj zanimiv zdel 127. člen (imenovanje lament povsem dovolj, po drugi strani pa jo drugi sodnikov) osnutka t. i. Podvinske ustave: »Sodnike vidijo kot dobrodošlo oplemenitev parlamentarnega imenuje predsednik republike na predlog sodnega sistema in bi jo samo še okrepili. sveta. Predsednik republike lahko vrne predlog Torej z našim t. i. nepopolnim drugim domom sodnemu svetu v ponovno obravnavo. Predlog, ki parlamenta ni nihče ravno zadovoljen. Zato so se že ga je svet sprejel pri ponovnem odločanju s kvalifi- večkrat pojavili predlogi za njegovo ukinitev (eden cirano večino, določeno z zakonom, je predsednik najresnejših je bil pred leti s strani bivšega ministra dolžan sprejeti in kandidata imenovati« (Jambrek, za javno upravo, Gregorja Viranta), češ da je ne- 2014, 393). Iz delovnih gradiv pri sprejemanju potreben strošek, pri čemer ne prispeva k dodani ustave izhaja, da se je v državnem zboru glede vrednosti našega ustavnega pravnega in političnega na predlog, da bi sodnike imenoval sodni svet ter sistema. Sicer je bil že v t. i. Pisateljski ustavi pred- potrjeval predsednik republike, pojavil dvom veči- viden nekakšen senat, deloma podoben današnjemu ne razpravljajočih v sposobnost sodnega sveta za državnemu svetu, v Demosovi ustavi je že tudi dobil takšno »dokončno« imenovanje ter odločitev, da to sedanje ime (Državni svet), v Podvinski ustavi pa je raje zaupajo parlamentu (Cerar & Perenič, 2001, izginil iz predlaganega ustavnega besedila (Jambrek, 132, 1019–1027). Vendar je ta odločitev že kmalu 2014, 345, 360–361). doživela kritike in predloge za spremembo (Cerar, Obstajali so tudi predlogi za njegovo preobliko- Novak & Vrišer, 2004). vanje. Eden najzanimivejših je bil glede oblikovanja zbora pokrajin, ki bi imel kot nekakšen nepopoln Državni svet v šestih mandatih drugi dom enakovredne pristojnosti z državnim zborom predvsem glede odločanja o zakonodaji Ustavno poglavje o državnem svetu (členi 96– v zvezi z lokalno samoupravo. To se ne zdi slaba 101)11 se do zdaj ni spreminjalo, kar pa ne pomeni, rešitev, saj je že sedaj več kot polovica državnih da smo z institucijo povsem zadovoljni. Ravno svetnikov (tj. 22 od 40) predstavnikov lokalnih 11 Pomemben pa je tudi Zakon o državnem svetu. 103 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE skupnosti, z nekakšnim zborom pokrajin pa bi pričakovali naši predniki, in gotovo bistveno več, realizirali še mrtvo črko na ustavnem papirju – tj. kot so pričakovali slovenski pravni zgodovinarji, pokrajine, ki so predvidene v ustavi že od samega ki so se od ustanovitve prve slovenske univerze začetka, pa še niso zaživele, ker se v Sloveniji ne leta 1919 pričeli tudi doma organizirano znan- moremo zediniti, katere naj bi to postale.12 V raz- stveno ukvarjati z državami in pravi, pod katerimi merah izrazitega slovenskega centralizma bi to bila so živeli Slovenci in ki so jih do neke mere tudi dobrodošla reforma, ki bi povečala pomen lokalnih soustvarjali. skupnosti in zmanjšala njihov razkorak s centrom in Ozemlje Evropske unije je s svojimi skoraj 500 državo (Novak, 2005b, 12–13).13 milijoni prebivalcev in 4.324.782 km2 bistveno Eden od predlogov za spremembo delovanja večje, kot je bil kateri koli veliki imperij, pod ka- državnega sveta je šel tudi v smer uvedbe t. i. četrte terim so naši predniki živeli, od frankovske države faze zakonodajnega postopka, ko bi na podlagi veta Karla Velikega, Svetega rimskega cesarstva nemške državnega sveta državni zbor ne le glasoval ponovno narodnosti ali avstro-ogrske monarhije. In v tej uniji o zakonu, temveč bi ga lahko tudi spremenil v smislu najrazvitejših evropskih držav je dve milijonska amandmajske spremembe spornega zakona v postopku Slovenija formalno povsem enakopravna država na ponovnega odločanja o zakonu (Kavčič, 2010, 59–68). primer največji Nemčiji z 80 milijoni prebivalcev, pri čemer je slovenščina, ki je še manj kot 200 let Zaključek nazaj bila na današnjem slovenskem ozemlju celo prepovedana v javnem življenju, zdaj eden izmed V začetku 21. stoletja je že povsem jasno, da je 24 uradnih jezikov Evropske unije. slovenski narod s svojo nacionalno državo napo- Vsekakor je treba skleniti, da odločitev za sled izsanjal svoj zgodovinski sen. Ne le, da je 25. samostojno Slovenijo ni bila »napaka«. Ravno na- junija 1991 Slovenija postala samostojna država sprotno – slovenskemu narodu je omogočila ne le in 1. maja 2004 vstopila v Evropsko unijo, najbolj politično preživetje, temveč tudi njegovo zorenje. razvito skupino držav na starem kontinentu, tem- Tudi Ustava RS, ki smo jo tu obravnavali, se zdi so- več je celo od 1. januarja 2008 do 30. junija 2008 liden dokument, ki ga pretirano nismo spreminjali. bila na vrhu oziroma predsedovala Evropski uniji. Res pa je nekaj odprtih zadev, o katerih se moramo To se zdi bistveno več, kot so kdaj koli upali in pogovarjati in poiskati boljše rešitve. 12 Seveda se pri tem nekakšnemu zgodovinskemu ključu glede historičnih dežel nikakor ne bomo mogli izogniti, saj je globoko zasidran v naši (pod)zavesti. Glej Vilfan, 1991, predvsem strani 72–73, kjer govori o nastanku dežel na Slovenskem v obdobju poznega srednjega veka. 13 Drugače pa denimo Bučar, ki je menil, da smo se borili za enotno državo, in ne deljeno v smislu pretiranega poudarjanja pokrajin z oblastnimi funkcijami, kar bi lahko vodilo k nekakšnemu federalizmu (Bučar, 1998). 104 JERNEJ LETNAR ČERNIČ Sodstvo Neodvisno, nepristransko in pošteno sodstvo za pre- mu. Do očiščenja oziroma lustracije je prišlo le v nekaj bivalstvo slovenske države ni nekaj samoumevnega. Do- primerih. Naslednja desetletja so pokazala, da so ljudje, stop vsakogar do poštenega sodstva je bil na današnjem ki so nosili sodniške halje še v prejšnjem totalitarnem ozemlju slovenske države v preteklosti prej izjema kot sistemu, v marsičem vplivali na slabo delovanje sloven- pravilo. Pošteno sodstvo je kot voda na mlin za delovanje skega sodstva in so povzročali težave pri uresničevanju vsakokratne demokratične in pravne države na podlagi pravice do poštenega sojenja pred slovenskimi sodišči. vladavine prava (Letnar Černič, 2020). Brez uresničevanja Delovanje sodstva od nastanka slovenske države naprej pravice do poštenega sojenja težko govorimo o vladavini razčlenimo na tri poglavitna desetletja. prava. Prebivalci današnjega slovenska ozemlja so prejeli dostop do neodvisnega, neprestanega in poštenega sodne- Prvo desetletje (1991–2001) ga varstva šele z nastankom slovenske države. Prebivalstvo slovenske države desetletja pred tem ni imelo dostopa do Slovensko sodstvo je moralo v prvem desetletju poštenega in enakega sodnega varstva. Predhodnice slo- svojega obstoja prekiniti s samovoljnimi praksami venske države ne le da niso uresničevale vladavine prava, prejšnjega totalitarnega sistema. V slovenski pravni red temveč so, kot je kasneje ugotovilo Ustavno sodišče RS so bile prenešene dobre normativne prakse iz razvitih (v nadaljevanju ustavno sodišče), sistematično kršile člo- evropskih ustavnih demokracij. Večina posameznikov, ki vekove pravice in temeljne svoboščine (Jambrek, 2014). so v prvem desetletju slovenske države opravljali sodni- Zlorabe v pravosodju so posebej očitne v nekdanjem ko- ško funkcijo, je prišla iz jugoslovanskega totalitarnega munističnem režimu, kjer so takratne oblasti uporabljale sistema, kjer sodniki niso sodili pošteno, neodvisno in sodstvo za obračun s političnimi nasprotniki. Sodniki in nepristransko. Še pomembnejše je, da jih univerze in sodnice v takratnem režimu niso bili zavezani uresniče- sodstvo niso izobraževali v smeri uresničevanja vlada- vanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Bili so vine prava in vrednot, kot so človekovo dostojanstvo, podrejeni politični volji takratnega totalitarnega režima. svoboda, enakost in solidarnost (Letnar Černič, 2018c). Veljaki komunistične partije so se neposredno vmešavali v Prvo desetletje je za številne sodnice in sodnike pome- konkretne sodne postopke in sodnikom naročali oziroma nilo težak izziv, saj so morali čez noč začeti uporabljati jim celo ukazovali, kako morajo soditi. Sodni postopki pravo s ciljem omejevanja moči državnih oblasti in ga torej niso bili pošteni, neodvisni in nepristranski. Sloven- prenehati uporabljati kot sredstvo za opravičevanje sa- sko sodstvo v času jugoslovanske države ni delovalo na movoljnih odločitev takratne slovenske in jugoslovanske podlagi prava in ni uresničevalo načela pravne države in komunistične partije (Šturm, 1998). vladavine prava. Sodstvo je v totalitarnem obdobju upo- Takoj po sprejemu in uveljavitvi ustave je začelo rabljalo pravo kot sredstvo za opravičevanje samovoljnih delovati slovensko ustavno sodišče kot vrhovni varuh in političnih odločitev komunističnih oblasti. Teoretično ustavnosti, zakonitosti in človekovih pravic v slovenskem je šele Ustava RS (v nadaljevanju ustava) konec decembra pravnem redu. Sodniki prvega mandata ustavnega sodišča 1991 vzpostavila vsebinske in postopkovne predpostavke so v naslednjih devetih letih opravili pionirsko delo. Jasno za uresničevanje in spoštovanje pravice do poštenega so- so zapisali, da je ustavni red novonastale slovenske države jenja. Ustava je ustvarila pravico do enakega in poštenega pravno kakovostnejši od totalitarnega pravnega reda ju- sodnega varstva kot tudi določila in razmejila pristojnosti goslovanske države, ki je sistematično in vsesplošno kršil sodne veje oblasti v sistemu državne oblasti. Pristojnosti človekove pravice in temeljne svoboščine. Prvi mandat je sodne veje oblasti so v slovenski pravni in demokratični ugotovil številne kršitve načela pravne države v preteklem državi omejene s pristojnostmi izvršilne in zakonodajne sistemu in vzpostavil pravne standarde sodobne evropske veje oblasti. Državni zbor Republike Slovenije voli tako ustavne demokracije. V tej smeri je razveljavil številne sodnike rednega sodstva kot Ustavnega sodišča Republike sodbe kengurujskih sodišč, ki jih je nekdanja komuni- Slovenije. stična oblast uporabljala za obračunavanje s političnimi Ustava je vzpostavila sodstvo kot eno izmed treh vej nasprotniki. Ustavno sodišče je denimo zapisalo, da je državne oblasti, ki se morajo medsebojno nadzirati in pri jugoslovanski državi »šlo za državo, katere tedanja omejevati s ciljem preprečevanja zlorabe in uzurpacije oblast je po končani vojni izvedla množične poboje bi- moči (Letnar Černič, 2018a; Letnar Černič, 2018b). Po vših vojaških in takratnih političnih nasprotnikov, pravno uveljavitvi ustavnega reda demokratične in pravne dr- nesprejemljive kazenske procese s smrtnimi kaznimi, žave je marsikaj ostalo enako kot prej. Iz novega demo- nezakonite zaplembe premoženja, onemogočanje in kratičnega sistema, ki naj bi spoštoval vladavino prava likvidacijo političnih strank v nasprotju z lastnim pravnim in človekove pravice ter temeljne svoboščine, niso bili redom« (Ustavno sodišče, 1992). V prvem mandatu izločeni ljudje, ki so sodili v prejšnjem totalitarnem reži- so funkcijo ustavnih sodnikov opravljali posamezniki 105 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Trg Republike v Ljubljani, kjer je bila 25. junija 1991 razglašena samostojna in neodvisna slovenska država (Foto: Jernej Letnar Černič). lahko postale predmet presoje pred Evropskim sodiščem za človekovo pravice (ESČP). Nanj se lahko obrnejo prebivalci sedeminštiridesetih dr- žav članic Sveta Evrope, vključno s slovensko državo, če menijo, da je država pogodbenica kršila katero izmed nji- hovih človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz EKČP. Slovensko prebivalstvo je v nasle- dnjem desetletju ESČP vzelo za svoje, saj so na njegov sedež na aveniji za človekove pravice poslali na tisoče pritožb. ESČP pa je v tej luči do sedaj slovensko državo obsodilo kršitve pravice do poštenega sojenja v več kot 250 primerih (Letnar Černič, 2018a). Po nekaterih njegovih različnih ideologij, a najgloblji pečat so na ustavnem sodbah je v slovenskem pravnem redu prišlo do pozi- sodišču pustili predvsem sodniki Jambrek, Šturm, Jerovšek tivnih normativnih reform vladavine prava, ki so proti in Krivic. Po drugi strani se je redno sodstvo soočalo z koncu tretjega desetletja privedli k nižjemu številu sodb izzivi, kako se prilagoditi novemu demokratičnemu prav- zoper slovensko državo. nemu redu, ki temelji na vladavini prava. Težave so bile Prvo desetletje je bilo tako za slovensko sodstvo rela- še posebej vidne v denacionalizacijskih postopkih, ki se tivno uspešno, kot je pač lahko uspešno v post tranzicij- po več letih ali celo desetletjih še vedno niso končali. skem okolju slovenske države. Postavljen je bil pravni red Prilagajanje je bilo morda lažje v pravdnih postopkih kot demokratične in pravne države na temelju normativnih v kazenskih zadevah, v katerih se je neupravičeno uničilo okvirov razvitih evropskih demokracij. Prvi mandat ustav- življenja in družine. Vrhovno sodišče RS (v nadaljevanju nih sodnikov je izoblikoval ustavno sodišče kot močno vrhovno sodišče) je v prvem desetletju na podlagi zah- institucijo, ki varuje ustavnost, zakonitost in človekove teve za varstvo zakonitosti pričelo razveljavljati številne pravice. Vzpostavil je normativne standarde, primerljive sodbe, ki so kršile pravico do poštenega sojenja. A redno z veliko starejšimi ustavnimi demokracijami. Hkrati je slo- sodstvo niti v prvem desetletju ni izvedlo niti uspešno vensko sodstvo zamudilo nekaj priložnosti, da preseka s končalo z ugotovitvijo individualne kazenske odgovor- samovoljnimi praksami nekdanjega totalitarnega režima. nosti niti enega kazenskega postopka zoper osumljence Prvo desetletje je pokazalo, da bo slovensko sodstvo v komunističnih hudodelstev zoper človečnost in kršitev naslednjih dveh desetletjih trpelo zaradi pomanjkljivega človekovih pravic. Drugače je bilo denimo v Romuniji, ponotranjenja ustavnih načel in vrednot. Kasneje se je kjer je sodstvo nekatere storilce obsodilo hudodelstev v izkazalo, da so mentaliteta, slabe prakse in korupcija času komunističnega režima (Grosecu, 2017). ogrozile tudi normativne temelje slovenskega sodstva. Slovenska država je v prvem desetletju svojega obstoja pristopila tudi k Evropski konvenciji o varstvu človekovih Drugo desetletje (2001–2011) pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), ki je postala del slovenskega pravnega reda. Pristop je dodobra posegal Drugo desetletje slovenskega sodstva je na prvi pogled v delovanje slovenskega sodstva, saj so njegove sodbe minilo brez posebnih dogodkov. Slovensko sodstvo naj 106 JERNEJ LETNAR ČERNIČ: SODSTVO Ostanki nekdanjega totalitarnega režima, Spomenik revolucije, Trg Republike, Ljubljana (Foto: Darko Darovec). bi v drugem desetletju ponotranjilo standarde vladavine prava, delitve oblasti in varstva člove- kovih pravic. Sodstvo je bilo še naprej ujeto v ostanke socialističnega sodstva, ki so se kazali v čezmernem forma- lizmu, pozitivizmu in avtoritativnem sojenju. Slovensko sodstvo je pri- mer postsocialističnega sodnega sistema (Uzelac, 2010; Zobec & Letnar Černič, 2015). Še vedno so se sprejemale različne odločitve v podobnih primerih. V tem obdobju je slovenska država vsto- pila v Evropsko unijo, s čimer so slovenska so- dišča postala podvržena evropskemu pravnemu redu in sodiščem Evrop- ske unije. Slovensko sodstvo je v drugem desetletju začelo trpeti za posledicami odsotnosti reform sodišče je proti koncu drugega desetletja slovenskega iz preteklosti. ESČP je v tem obdobju ugotovilo, da so sodstva sprejelo morda najpomembnejšo odločitev v slovenska sodišča v številnih primerih kršila pravico do svoji zgodovini. Sodniki so v zadevi Titova cesta odločili, poštenega sojenja, predvsem do sojenja v razumnem roku da je Mestni svet Mestne občine Ljubljana z Odlokom o in pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Ugotovilo poimenovanju nove avenije po jugoslovanskem generalu je sistemske težave slovenske države pri odpravi sodnih Titu neposredno kršil človekovo dostojanstvo tako prito- zaostankov, v številnih drugih zadevah pa, da je slovensko žnikov kot celotne slovenske družbe, saj je jugoslovanski sodstvo kršilo tudi še nekatere ostale določbe Evropske totalitarni režim sistematično kršil človekove pravice in konvencije o varstvu človekovih pravic. Ministrstvo za temeljne svoboščine (Ustavno sodišče RS, 2011). Vrhov- pravosodje je zato oblikovalo projekt Lukenda, ki naj no sodišče je razveljavilo nekaj nepravičnih sodb rednih bi pripomogel h krajšanju sodnih postopkov. Država je sodišč iz prejšnjega sistema. V tej luči je še posebej zaposlila na desetine novih sodnic in sodnikov, zaradi odmevala zadeva Uhernik, kjer je vrhovno sodišče po česar se je uvrstila prav na vrh lestvic po številu sodnikov dvaintridesetih letih razveljavilo sodbo komunističnih na milijon prebivalcev. Hkrati je državni zbor sprejel sodišč, ki so po krivem obsodile Martina Uhernika na Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega več let zapora. Proti koncu drugega desetletja delovanja odlašanja. Reforma slovenskega sodstva pa ni takoj slovenskega sodstva so se prvič začeli pojavljati kritični pokazala rezultatov. V tranzicijskem sodstvu je najlažje glasovi, ki so opozarjali na pomanjkljivosti pri njegovem izpeljati normativne sistemske reforme, malce težje pa je delovanju. Zaupanje javnosti v delovanje slovenskega spremeniti mentaliteto zaposlenih v pravosodju. sodstva se je začelo zniževati. Ustavno sodišče je v svojem drugem mandatu začelo vse bolj uporabljati primerjalno in mednarodnopravno Tretje desetletje (2011–2021) sodno prakso. Vse več pravnih subjektov se je pričelo obračati na ustavno sodišče, kar je povzročilo njegovo Tretje desetletje je zaznamovalo zelo nizko zaupa- preobremenjenost in posledično omejitev dostopa do nje slovenske javnosti v delovanje slovenskega sod- njega, še posebej pravice do ustavne pritožbe. Ustavno stva. Delovanje slovenskega sodstva so zaznamovale 107 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Sedež Ustavnega sodišča Republike Slovenije, Ljubljana (Foto: Darko Darovec). številne afere, od namerno pozabljenih oporok do za- ki so tako neposredno kršili pravico do neodvisnega deve Patria in zadeve Nović. Številne kršitve pravice sodišča, še vedno ostali vrhovni sodniki. Nekateri do poštenega sojenja so oslabile njegovo delovanje. izmed njih so celo zasedli vodstvene položaje na V javnosti se je ustvaril vtis, da slovensko sodstvo vrhovnem sodišču. ni zmožno uspešno zaključiti niti enega sodnega V javnosti je postalo jasno, da se sodna veja oblasti postopka zoper organizirane hudodelske združbe. sooča z notranjimi izzivi, kako zagotoviti ne le zunanjo, Nezadovoljstvo javnosti nad delovanjem sloven- temveč tudi notranjo neodvisnost slovenskega sodstva. skega sodstva se je večalo iz leta v leto. Delovanje Nekateri sodniki žvižgači, na primer sodnika Radonjić slovenskega sodstva je iz območja tabu teme prešlo in Zobec, so začeli javno poročati o pritiskih, ki naj v osrčje javne debate. V tretjem desetletju delovanja bi jih nanje izvrševali predsedniki sodišč in sodniki z slovenskega sodstva smo lahko tako prebirali kritične višjih ravni sodne veje oblasti. Sodna veja oblasti je, in ostre debate o položaju in odgovornosti sodne veje namesto da bi se odprla javnosti in začela javno raz- oblasti pri pomanjkljivem delovanju slovenske pravne iskovati obtožbe, začela javno zagovarjati teze, da bi in demokratične države. Notranji in zunanji opazovalci morali nove sodnice in sodnike samoupravno izbirati so začeli objavljati kri- v sodni veji oblasti. Žvi- tične prispevke o delo- žgači so v slovenskem vanju posameznih delov pravosodju še vedno slovenskega sodstva. šikanirani in izobčeni. Raziskovalci so začeli Sodna samouprava, ki prispevke o slovenskem bi morala zavarovati sodstvu objavljati tudi njihovo dostojanstvo in pri uglednih mednaro- integriteto, jih namesto dnih založbah. Evropsko tega šikanira. Slovensko sodišče za človekove sodstvo se v tretjem pravice je nadaljevalo desetletju nastanka z ugotavljanjem kršitev slovenskega države še pravice do poštenega so- vedno ni odprlo nav- jenja v slovenski državi. zven. Sodna veja obla- Zadeva Patria je sti še vedno ne objavlja še posebej razburkala sodb rednih sodišč 1. slovensko javnost in iz- in 2. stopnje. Vrhovno postavila prisotnost sta- sodišče še vedno sodi rih praks, korupcije in na zaprtih sejah. Zaprte umazane povezanosti so tudi njihove obče med nekaterimi sodniki seje. Po drugi strani in zunanjimi politični pa vrhovi sodniške akterji. Posamezni samouprave zahtevajo sodniki vrhovnega so- večjo samostojnost in dišča so v zadevi Patria težijo k izključenosti neposredno kršili pravico do neodvisnega sodnika iz nadzora drugih dveh vej oblasti. V javnosti se kot dela pravice do poštenega sojenja. Zadeva je ustvarja vtis ideološke prepletenosti najvišjih vrhov odmevala tudi zato, ker je slovensko sodstvo tik slovenskega rednega sodstva s političnimi stranka- pred državnozborskimi volitvami poslalo opozi- mi, ki so neposredne ali vsaj ideološke naslednice cijskega politika v zapor, kar je zagotovo vplivalo nekdanje komunistične partije. Ob koncu leta 2018 na državnozborske volitve leta 2014, na splošno si je vrhovno sodišče vzelo pravico do praznova- na delovanje slovenske ustavne demokracije in na nja »100 let vrhovnega sodstva na Slovenskem« izbiro mandatov. Ni naključje, da je na takratnih (Vrhovno sodišče RS, 2018), čeprav je vrhovno državnozborskih volitvah relativna zmagovalka vo- sodstvo več kot štiri desetletja in pol delovalo v litev prejela največje število poslanskih mandatov totalitarnem režimu. Vrhovno sodišče se je v tretjem v zgodovini slovenske parlamentarne demokracije. desetletju bolj kot z vsebinskim dvigom kakovosti Sodbo vrhovnega sodišča je kasneje razveljavilo sojenja ukvarjalo z odnosi z javnostjo, pri čemer ni šele ustavno sodišče, medtem pa so vrhovni sodniki, investiralo v boljši dostop do podatkovnih baz in 108 JERNEJ LETNAR ČERNIČ: SODSTVO Sedež Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Ljubljana (Foto: Jernej Letnar Černič). boljšo tehnično opremljenost sodnikov, ki bi lahko 2018). Redno sodstvo in ustavno sodišče je treba refor- izboljšala njihovo delo ter posledično ugled sodstva mirati. Odpreti ju je treba javnosti in podvreči nadzoru v javnosti. zakonodajne in izvršilne veje oblasti ter civilne družbe. Ustavno sodišče se je v tretjem desetletju soočalo V največji meri je prihodnost sodstva pogojena s pripra- s številnimi pomanjkljivostmi. Počasi se je omejevalo vljenostjo ljudi, ki nosijo sodniške halje, da v svojem dostop do njega z instituti ustavnih pritožb. Do preloma vsakdanjem delu ponotranjijo ustavne vrednote in načelo pri delovanju ustavnega sodišča je prišlo ob menjavi vladavine prava, ustavne demokracije in delitve oblasti tretjega s četrtim mandatom. Večino sodnic in sodnikov (Avbelj & Letnar Černič, 2020; Letnar Černič & Avbelj, četrtega mandata ustavnega sodišča je izvolil Državni 2018). Slovensko sodstvo še vedno trpi zaradi avtoritar- zbor RS po državnozborskih volitvah leta 2014, zaradi ne mentalitete, starih vzorcev in miselnosti, ki izvirajo česar so se ob volitvah začeli pojavljati očitki o vprašljivi iz prejšnjega režima. Vse prevečkrat lahko opazujemo legitimnosti in legalnosti. Četrti mandat ustavnega sodi- formalizme, avtoritarnost in odsotnost diskurzivne pre- šča je v številnih svojih odločbah nastopil avtoritarno in soje argumentov. Slovensko sodstvo se, namesto da se v nekaterih celo posegel v temeljna načela slovenskega korporativno bori zoper nadzor različnih deležnikov, ustavnega reda, kot so mora odpreti javnosti, pravna država, delitve saj bo le tako zvišalo oblasti in ustavna demo- zaupanje običajnih ljudi kracija (Letnar Černič, v njegovo delovanje. 2019). Ustavno sodišče Pošteno, neodvisno, je v februarju 2021 nepristransko, javno, sprejelo problematično profesionalno in meri- odločitev (Ustavno torno delovanje sodne sodišče RS, 2021), kjer veje oblasti in njene sa- je zakonodajni veji mouprave je ključno za oblasti odreklo ustavno delovanje vsakokratne pristojnost nadzora s ustavne demokracije in parlamentarno preiska- pravne države. V tej luči vo nad domnevnimi ima pomembno vlogo zlorabami v sloven- sodna samouprava, ki skem sodstvu. Med se mora odpreti nadzoru četrtim mandatom so javnosti. Sodna samo- na ustavno sodišče pri- upravna lahko izjemno hajale številne kritike vpliva na delovanje sod- glede domnevne kršitve stva v demokratični in prepovedi dejanskih in pravni državi. V večini navideznih interesov, evropskih držav sodelu- saj večina iz odločanja je v postopkih izvolitve v nekaterih primerih oziroma imenovanja ni izločila domnevno sodnikov, odloča o na- s konflikti interesov »okuženih« sodnikov. Po treh predovanjih, vodi postopke v disciplinskih in etičnih desetletjih delovanja slovenskega sodstva je zato bolj zadevah ter odloča o suspenzih oziroma prenehanju so- kot kdaj koli prej aktualno vprašanje, kdo bo nadzo- dne funkcije. Ker odloča o tako pomembnih vprašanjih roval tiste, ki sodijo v rednem sodstvu in odločajo na za delovanje demokratične in pravne države, jo morajo ustavnem sodišču. sestavljati ljudje, ki so ponotranjili njene vrednote in ki jih odlikujejo profesionalnost, meritornost in transpa- Prihodnost slovenskega sodstva? rentnost. Sodna veja oblasti lahko le s transparentnim in poštenim delovanjem svoje samouprave uresničuje Kakšna je torej prihodnost slovenskega sodstva? postulate enakega in poštenega sodnega varstva. Šte- Nedvoumno so potrebne obsežne in sistematične re- vilne evropske države se kljub tem teoretičnim ciljem forme, ki bodo zavarovale vsakogar pred prisotnostjo vsakodnevno srečujejo s številnimi izzivi pri delovanju dejanskih in navideznih konfliktov interesov v rednem sodne samouprave, od zagotavljanja transparentnega sodstvu in na ustavnem sodišču (Letnar Černič et al., delovanja do njenega poštenega odločanja. Srednje- 109 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Kipa ob vhodu v predsedniško palačo, ki poosebljata Moč in Zakon (Foto: Darko Darovec). in vzhodnoevropske države trpijo zaradi pogosto če jih je slovenska ustavna demokracija v trenutnem domnevno odvisnega in netransparentnega odločanja. stanju sposobna izvesti. Slovensko sodstvo mora zato v Sodna samouprava v slovenski državi še ni ponotranjila naslednjih letih in desetletjih znova pridobiti zaupanje vrednot ustavne demokracije in pravne države. Po treh prebivalstva z odprtim in bolj poštenim delom ter pri- desetletjih delovanja slovenskega sodstva se zdi, da so pravljenostjo, da se izpostavi nadzoru ostalih dveh vej nujne sistematične in strukturne reforme. Vprašanje je, oblasti in civilne družbe. 110 MIHAEL BREJC 30 let slovenske javne uprave Uvod hovom niso upali prikazati poraznega dejanskega stanja, ker bi za slabe rezultate in razmere padla Javna uprava je področje, na katerem smo v 30 odgovornost nanje. In prav ti vrhovi javne uprave letih naredili velik napredek. Je področje, kjer ne za- so bili tudi poslušni izvajalci partijskih direktiv, ostajamo za razvitimi državami, ampak jih v marsika- čeprav so vedeli, da so nerealne. terem delu celo presegamo. To sicer velja predvsem Jugoslovanska oblast je takoj po koncu druge za tisti del javne uprave, ki je namenjen državljanom, svetovne vojne v vsem posnemala sovjetsko oblast in precej manj za tisti del, ki služi oblasti. in spoznavala, da tudi pri nas reforme ne uspevajo. Javna uprava ima v vsaki družbi, totalitarni ali V partijskih vrhovih niso imeli pravih podatkov o demokratični, pomembno vlogo, čeravno ji prav v dejanskem stanju in ko ena reforma ni uspela, so nobeni tega ne priznavajo. Javna uprava so namreč kmalu začeli z novo. V 45 letih jugoslovanskega organi in organizacije, ki opravljajo javne zadeve. eksperimenta so bile sprejete štiri ustave, veliko Sem sodijo državna uprava, lokalna samouprava in število zakonov in ogromno število podzakonskih nosilci javnih pooblastil. Javna uprava pripravlja aktov, vse to pa je zahtevalo ustrezne spremembe v strokovne podlage za pripravo javnih politik in jih federalnih enotah in vseh organizacijah. Političnim izvršuje ter s tem prispeva k družbenemu razvoju. direktivam so sledile številne reforme na skoraj Je servis državljanom in oblasti. Je torej eden te- vseh področjih, le v javni upravi ni bilo v 45 letih meljnih družbenih podsistemov. nobene reforme. Bili pa so posamezni poskusi, Najprej bom prikazal nekatere značilnosti in da bi tudi javna uprava delovala bolj učinkovito. dejavnike spreminjanja slovenske javne uprave. Skoraj vsako desetletje je vzniknila ideja o podrob- Nato bom strnjeno predstavil ključne dosežke nem opisu opravljenega dela za vsak delovni dan, slovenske javne uprave v obdobju 1990–2020, v bili so poskusi merjenja upravnega dela itd., vse zaključku pa razmišljal o nekaterih nujnih korakih, brez pravih učinkov. V bitki za preživetje so se ki bi jih morali narediti v bližnji prihodnosti. javni uslužbenci prilagajali vsemu, kar je ukazala politika, s tem da je morda prav njihova splošno Spreminjanje slovenske javne uprave znana počasnost nekaj prispevala k temu, da je velika vnema ob začetku sprememb kmalu zamrla. Javna uprava je družbeni podsistem, kjer se Politika je imela, tako kot povsod, tudi v javni spremembe uvajajo postoma. Noben poskus re- upravi ključno vlogo. Od javnih uslužbencev se je volucionarnih sprememb ni prinesel pričakovanih pričakovalo, da »ustvarjalno« prispevajo k uresni- rezultatov. Naj tu omenim V. I. Lenina, ki je po čevanju idej partijskih vrhov, skratka, javna uprava zmagi v oktobrski revoluciji najprej govoril o tem, je bila podaljšana roka politike. In približno taka je da bo komunistična družba odpravila uradništvo, bila slovenska javna uprava okrog leta 1990. saj po njem ne bo več nobene potrebe, ker bodo Spremembe v slovenski javni upravi so se vse njegove naloge opravili delavci ob svojem začele z izvolitvijo prve demokratične vlade 16. delu. Seveda se to ni zgodilo. Boljševistična oblast maja 1990, ki se je tedaj imenovala še po starem, je sicer kmalu spoznala pomen javne uprave in torej Izvršni svet, in imela 27 članov. Ministri, odločno posegla v njeno kadrovsko strukturo. Po vključno s predsednikom te vlade, do tedaj niso Leninovem navodilu so iz javne uprave, še posebej imeli izkušenj z vodenjem resorjev in so bili bolj z vodilnih mest, nemudoma odstranili vse, ki so ali manj odvisni od izkušenih državnih uradnikov, bili proti novi oblasti, in tiste, ki niso sodelovali v ki so obdržali svoje položaje. Ostal je tudi gene- revoluciji, obdržali pa le lojalne uslužbence. Na ralni sekretar prejšnje vlade (izvršnega sveta) in vsa vodilna in vodstvena mesta so lahko prišli le ker je postal predsednik države zadnji predsednik preverjeni revolucionarni kadri. Ko je ob neki pri- zveze komunistov, je kazalo, da niti v javni upra- liki eden od kandidatov omenil, da nima pojma o vi niti v družbi pravzaprav ni prišlo do velikih področju, ki naj bi ga vodil, je sledil oster odgovor: sprememb. Tisti, ki so imeli prej politično moč, »Če si pravi komunist, boš že vedel, kako ravnati.« so jo v dobršnem delu tudi obdržali, ekonomska Posledice političnih nastavitev so bile katastro- moč pa je ostala v rokah »rdečih direktorjev«. In falne. Ko je bilo jasno, da družbene reforme ne v tako neugodnih razmerah je morala Demosova uspevajo, je bilo treba poiskati krivca in to vlogo vlada poskrbeti za postopno prevzemanje zveznih je dobila javna uprava. Po svoje tudi upravičeno, nalog in ustvariti pogoje, da bo Slovenija iz fede- kajti vodilni ljudje v javni upravi si partijskim vr- ralne enote postala država. Pospešek tem proce- 111 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE som je dal plebiscit (23. 12. 1990) z določbo, da podalo kriterije za presojo, kaj spada v pristojnosti je treba v šestih mesecih pripraviti vse pravne in občin, in sicer: da gre za po naravi lokalne zadeve, organizacijske ukrepe za delovanje nove države. da jih lahko občina samostojno ureja in da zadeva- Šlo je za zelo obsežen kompleks zakonodaje, saj jo le prebivalce občine. je morala nova država prevzeti nekatere zvezne Kmalu po ustanovitvi občin se je pokazalo, da pristojnosti, ki jih kot republika ni imela, nova de- le manjše število občin izvaja vse svoje pristojno- mokratična ureditev pa je zahtevala tudi temeljito sti, ima ustrezno kadrovsko strukturo in zadostna prenovo obstoječe zakonodaje. Prejšnji republiški sredstva za svoje delovanje. Večina novo nastalih sekretariati in komiteji so se preimenovali v mini- občin je bilo premajhnih, da bi lahko samostojno strstva, nastalo je novo ministrstvo za zunanje za- izvajale zakonsko določene pristojnosti, večina deve, pa tudi novi državni organi, kot na primer: tudi ni imela ustrezno usposobljenih uslužbencev Republiška carinska uprava, Republiški devizni in dovolj sredstev za svoje delovanje. Prišlo je tudi inšpektorat, Uprava za telekomunikacije, Uprava do številnih kršitev zakonodaje s področja investi- za zračno plovbo itd. Pripraviti je bilo treba tudi cij ter finančne in delovne zakonodaje. Temeljno ustavno listino in zakon za njeno izved- Nejasne določbe ustave so bile nato z ustavnim bo. Do konca oktobra 1991 je slovenska državna zakonom o spremembi 121., 140. in 143. člena uprava imela vse potrebne pravne podlage za ustave v glavnem odpravljene, glavni vzrok kasnej- svoje delovanje oziroma izvajanje nalog države. ših težav pa je ravnanje politike, ki pri ustanavljanju Z novo ustavo (23. 12. 1991) je dobila republika občin ni spoštovala zakonodaje, ki jo je sama spre- Slovenija drugačno pravno ureditev, podobno kot jela. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-183/94, druge demokratične države. V jugoslovanskih s katero je presojalo 2. in 3. člen Zakona o ustavnih dokumentih državna uprava ni bila ome-ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij njena, v novi slovenski ustavi pa je državni upravi (Ur. l. RS, št. 60/94-ZUODNO), ugotovilo, da je namenjeno posebno poglavje, razen tega pa je državni zbor pri ustanavljanju občin v letu 1994 vrsta določb povezanih z državno upravo (načelo ravnal arbitrarno oziroma da je različno obravnaval pravne države, pravica do pritožbe ali drugega objektivno enake položaje ter da je ustanovil občine pravnega sredstva, lokalna samouprava, načelo tudi na območjih, ki niso izpolnjevala z zakonom zakonitosti, načelo enakosti, pravica do sodnega določenih kriterijev. varstva ...). Po 142. členu ustave mora država občinam, ki V letu 1994 so bili sprejeti zakon o upravi, zaradi slabše razvitosti ne morejo v celoti izvajati zakon o organizaciji in delovnem področju mini- svojih pristojnosti, zagotoviti dodatna sredstva. strstev, zakon o lokalni samoupravi, zakon o usta- Tako so občine, ki ob ustanovitvi niso izpolnjevale novitvi občin ter določitvi njihovih območij, zakon zakonskih pogojev, pravzaprav nagrajene. V letu o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 2010 je bilo v Republiki Sloveniji 210 občin, v letu 1994 opravljali organi občin, itd. Tako obsežen 2020 pa 212 občin, od tega je imelo 110 občin korpus zakonodaje je povzročil velike spremembe manj kot 5.000 prebivalcev, kar je po Zakonu o v slovenski družbi. Največja sprememba je bilo lokalni samoupravi vseskozi kriterij za ustanovitev uvajanje lokalne samouprave. Socialistična občina občine. Glede na število prebivalcev so sicer te je bila namreč nekakšna dvoživka, saj je izvajala občine lahko bile ustanovljene kot izjeme, vendar funkcije države in lokalne samouprave. Z novo pa stanje v letu 2010 kaže, da so izjeme dejansko zakonodajo pa je nastala množica novih občin, ki postale pravilo. Pri tem pa kriteriji za upoštevanje so prevzele naloge lokalne samouprave, hkrati pa izjem nikoli niso bili podrobneje opredeljeni. V so na območjih starih občin nastale upravne enote, letu 1998 sta bili ustanovljeni tudi dve občini, ki so prevzele izvajanje državnih funkcij. Težave katerih večina prebivalcev se je na referendumu so povzročale nejasnosti o razmejitvi pristojnosti izrekla proti ustanovitvi nove občine (Računsko med upravnimi enotami in občinami, dokler ni sodišče, 2012). ustavno sodišče marca 1995 odločilo, da morajo Občine se financirajo iz lastnih virov, sred- biti državne funkcije in s tem tudi pristojnosti in stev države in zadolžitev, pri tem pa največji del upravne naloge državnih organov jasno oprede- predstavljajo sredstva dohodnine. Obseg sredstev ljene. Upravna enota je tako postala teritorialna dohodnine, namenjene občinam, se je povečal z izpostava države, ki izvaja določen del državnih začetnih 30 odstotkov v letu 1994 na 54 odstotkov funkcij na lokalni ravni. Ustavno sodišče je tudi v letu 2008. Po merilih, ki jih je računsko sodišče 112 MIHAEL BREJC: 30 LET SLOVENSKE JAVNE UPRAVE uporabilo v reviziji, je bilo v letu 2010 finančno Številni projekti iz programov PHARE, MASTER, samostojnih 48 občin. Pri tem finančna samostoj- TAIEX idr. so bili osnova za široko usposabljanje nost pomeni, da so sredstva dohodnine prebivalcev javnih uslužbencev in podlaga za reformo sistema teh občin zadostna za financiranje obveznih nalog javnih uslužbencev ter za organizacijsko reformo občin. V letu 2010 je bilo 162 občin prejemnic slovenske javne uprave. Pomembni zakoni v tem presežne solidarnostne izravnave. času so bili sistemski zakon o državni upravi, Upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne zakon o javnih uslužbencih, zakon o inšpekcij- naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih skem nadzoru itd. V glavnem ni šlo za strukturne služb iz občinske pristojnosti opravljajo občinske spremembe, pač pa za prenovo javne uprave, uprave, občine pa so vključene tudi v skupne kakršno potrebuje moderna evropska država. V občinske uprave. Skupne občinske uprave ima 186 tem pogledu velja omeniti nekatere ključne ele- občin, pri tem pa so nekatere občine vključene v mente profesionalizacije javne uprave, kot so na več skupnih občinskih uprav (Računsko sodišče, primer: javni razpis za izbiro javnih uslužbencev, 2012). transparentnost postopka izbire kandidatov, kjer Računsko sodišče meni, da se je sistem ure- je v ospredju izbira na podlagi usposobljenosti in ditve občin prilagajal dejanskemu stanju tudi zagotovljeno enakopravno obravnavanje kandi- zato, ker ni bilo strategije, ki bi določala jasne datov ter njihovo pravno varstvo. Pomembna je cilje na področju občin. Na to kažejo tudi pogoste tudi delitev javnih uslužbencev na uradnike, ki spremembe zakonodaje, ki ureja področje občin. imajo pooblastila v upravnih postopkih, in javne Zakon o lokalni samoupravi se je spremenil več uslužbence, ki delujejo v podpornih dejavno- kot petindvajsetkrat, zakon o financiranju občin pa stih. Posebna pozornost je namenjena najvišjim več kot petnajstkrat. Nobeni vladi doslej ni uspelo vodstvenim položajem, kjer zakon zasleduje dva sprejeti strategije razvoja občin in tudi aktualna cilja: visoko raven kompetentnosti in zaupanje vlada doslej ni v tej smeri storila ničesar. V tride- političnega vrha izvršilne oblasti, ki mu ti uradni- setih letih tudi ni uspel noben poskus oblikovanja ki neposredno odgovarjajo. Po odločbi ustavnega pokrajin. sodišča (U-I-90/05) je mogoče za to kategorijo V času osamosvojitve je uprava delovala v pre- uporabiti izraz »politični uradniki«. Podobno cej turbulentnem in negotovem okolju, saj je zve- ureditev imajo v Nemčiji (politische Beamte). zna zakonodaja prenehala veljati, novi državi pa še Gre za naslednje položaje: generalni sekretar ni uspelo pravno urediti vseh področij. V obdobju ministrstva, generalni direktor v ministrstvu, prilagajanja slovenske zakonodaje pravnemu redu predstojnik vladne službe ali organa v sestavi, EU (1995–2004) pa so ob spodbudah institucij EU načelnik upravne enote, direktor oz. tajnik ob- nastali temelji pravne ureditve na področju javne činske uprave. Izbira političnih uradnikov teče uprave. po posebnem postopku, izvaja pa jo komisija, ki Pravo EU sicer ne vsebuje pravil o tem, kako jo za vsak primer posebej imenuje uradniški svet. naj bi deloval sistem javne uprave v državah čla- Komisija po opravljenem postopku izda sklep o nicah, je pa Evropski svet leta 1993 v Copenhagnu tem, kateri kandidati so primerni za ta položaj, med pogoji za članstvo določil tudi »upravno in in seznam predloži pristojnemu funkcionarju, ta institucionalno sposobnost efektivno izvajati pa izbere tistega izmed predlaganih kandidatov, acquis communautaire in sposobnost prevzeti ki se mu zdi najprimernejši. Tako zasnovan sis- obveznosti, ki jih prinaša članstvo«. Pripravlje- tem naj bi preprečeval imenovanja, pri katerih bi nost javne uprave je poleg demokracije, pravne bila politična primernost pred kompetentnostjo. države in svobodnega tržnega gospodarstva eden Uradniški svet, ki je začel z delom leta 2003, je od temeljnih pogojev za včlanitev v EU. Natanč- pravi korak v smeri zagotavljanja večjega pomena ne opredelitve tega pogoja v času slovenskega kompetentnosti kandidatov in spet je od politike pridruževanja EU žal še ni bilo, nastala je šele odvisno, v kolikšni meri bo spoštovala pravila, ki kasneje v obliki t. i. Principov javne uprave, ki jih je sama določila. jih je razvila SIGMA, skupni program OECD in Slovenska javna uprava je bila ves čas socializ- EU (2014). Principi danes predstavljajo politični ma pod močnim vplivom politike, zato ni presene- in ocenjevalni okvir in vsebujejo veliko število tljivo, da se še vedno pojavljajo stari vzorci ravna- kazalnikov, na podlagi katerih se ocenjuje pripra- nja, in to ne le v javni upravi, ampak predvsem v vljenost javnih uprav držav kandidatk. politiki. Z vsako vlado se namreč ponavljajo enake 113 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE težave pri razrešitvah in imenovanjih političnih pred volitvami napovedal, ker mu je vrh uradniške uradnikov. Za novega ministra je lahko dotedanji elite to onemogočil. Težave zaradi neskladnega de- politični uradnik povsem sprejemljiv, a kaj ko lovanja vlade in uradniške elite je možno ublažiti ni član niti simpatizer njegove stranke oziroma prav s prej opisanimi postopki za izbiro političnih strank vladne koalicije. Minister se namreč takoj uradnikov, seveda če politika spoštuje pravila, ki po volitvah sooča s pritiski za zaposlitev stranki- jih je sama sprejela. V ZDA pa to težavo rešujejo nih funkcionarjev, ki »upravičeno« pričakujejo s skoraj popolno zamenjavo uradništva po zmagi primeren položaj za svoj trud, pri tem pa je manj kandidata z druge strani. pomembna njihova zmožnost za opravljanje tako Med novostmi reforme iz leta 2002 so tudi zahtevnih upravnih nalog. Mislili smo, da bomo javne agencije. To naj bi bile neodvisne upravne v nekaj mandatih prevetrili uradniško elito in jo institucije, ki niso del državne uprave, ampak nekako uravnotežili, vendar to ni bilo mogoče, samostojno opravljajo javne zadeve, izvzete iz ker je v tridesetih letih desna sredina imela le en pristojnosti države in njenih organov z namenom popoln mandat (2004–2008) in tri krajša obdobja učinkovitejšega izvajanja tistega sklopa upravnih (1990–1992, 2000 in 2012). Levica je vladala 75 zadev, kjer se srečujeta javni in zasebni interes. odstotkov časa, desna sredina pa le 25 odstotkov. Nastanek javnih agencij v Sloveniji je povezan s Dobršen del sedanje uradniške elite je torej nastal v procesom pridruževanja EU. Pravo EU namreč na času levih vlad in tudi utrdil svoje položaje. Vsaka nekaterih področjih (telekomunikacije, energeti- desna vlada se zato srečuje s precejšnjim odporom ka, finančni trgi, prometna infrastruktura) zahteva pri menjavah političnih uradnikov, saj se vsakega obstoj t. i. neodvisnih regulatorjev, na katerih novinca v uradniški eliti poskuša že na samem za- delovanje vlada ne sme vplivati. Čeprav je smisel četku diskvalificirati. Žal k temu pripomorejo prav javnih agencij predmet diskusij, na teh področjih člani nove vlade, ki na zahtevna mesta imenujejo Slovenija pravzaprav ni imela druge izbire, kot ljudi s skromnimi zmožnostmi, včasih celo brez da jih ustanovi. V nekaterih primerih pa so javne ustrezne formalne izobrazbe in delovnih izkušenj. agencije nastale tudi na področjih, ki bi lahko Taka kadrovska politika najbolj škoduje prav desni mirno ostala v okviru ministrstev ali organov v sredini, saj se v javnosti utrjuje prepričanje, da njihovi sestavi (Slovenski filmski center, Javna desna politika daje prednost politični pripadnosti, agencija za knjigo, Javna agencija za promocijo in ne strokovnosti. Zadeva je res paradoksna, saj turizma …). V Sloveniji trenutno deluje osemnajst je ravno socialistična oblast kadrovala ljudi po javnih agencij, s tem da jih sedanja vlada name- načelu »naš človek« in tako tudi ves čas ravna le- rava združiti v dve agenciji. Tako združevanje bo vica, vendar pa so njeni kadrovski posegi v javnosti prineslo nekaj finančnega prihranka, še bolj pa predstavljeni kot nujnost, saj je desnica kadrovala se bo okrepil nadzor nad izvajanjem dejavnosti nestrokovne posameznike. agencij, s tem pa se pojavlja vprašanje smiselnosti Politika ima politično moč, ki jo dobi na vo- njihovega obstoja. litvah, ima ekonomsko moč, ki izvira iz kapitala, Primerjava slovenske javne uprave pred in po in informacijsko moč, ki izhaja iz javne uprave. osamosvojitvi pokaže, da se, na žalost, zgodovina Vse to velja za leve vlade, pri desnih vladah pa ponavlja. Socialistična javna uprava je sproduci- so se doslej pojavljale težave, ker uradniška elita rala enormno količino zakonov in neobvladljiv težko sprejema desno vlado. To je bilo posebej obseg podzakonskih aktov. V Jugoslaviji je veljalo izrazito v času Bajukove vlade (2000), do katere je prepričanje, da je vzrok za slabo stanje na dolo- bila upravna elita zelo zadržana, če že ne odkrito čenem področju slaba zakonodaja. Iluzija, da se nekooperativna. Znan je primer direktorja davčne bo stanje s spremembo zakona bistveno izboljšalo, uprave, ki vladi ni izročil seznama največjih se ni uresničila, torej je bilo treba spet poseči davčnih dolžnikov, čeprav je to od njega zahteval po spreminjanju zakonodaje. Od tod hipertrofija predsednik vlade. Ali pa primeri visokih državnih predpisov. Tudi slovenska javna uprava se duši v uradnikov, ki so zadrževali informacije pri sebi in množici predpisov, tudi danes smo priča hiper- jih niso pravočasno posredovali ministru, in tako trofiji predpisov in neprestanemu ponavljanju naprej. Tudi v razvitih državah se srečujejo s takimi politikov, da je vzrok za deviacije na različnih pojavi, zlasti če ena politična opcija vlada daljše področjih slaba zakonodaja. V politiki, javni upra- obdobje. Znano je, da britanski predsednik vlade vi in v javnosti opažamo nerazumno zahtevo po Tony Blair ni mogel začeti z reformami, ki jih je normiranju vsega, kar je mogoče pravno urediti, 114 MIHAEL BREJC: 30 LET SLOVENSKE JAVNE UPRAVE češ če bi imeli s predpisom nekaj urejeno, ne bi dobro ve, da je zakonska rešitev neživljenjska prišlo do težav. Kakšna iluzija. Prav ničesar ne mo- in, namesto da bi sprožil ustrezne postopke za remo spremeniti s prepodrobno zakonodajo, če na spremembe in zadevo odložil, ravna birokratsko. drugi strani nismo razvili etičnega ravnanja. Ključ Danes izda odločbo o rušenju objekta, ki je tam do učinkovitega pravnega reda nista hipertrofija stal nekaj desetletij, po rušenju se pa zakonodaja predpisov in represija, ampak vzgoja od malih nog, spremeni in takega objekta ne bi bilo treba rušiti. ki bo utrdila etično ravnanje ljudi. Veliko neživljenjskega ravnanja državnih organov Vzrok za hipertrofijo predpisov je tudi njihova je tudi pri izvršbah in še kje. slaba kakovost. Kakovost predpisov se zagotavlja Tako kot v jugoslovanski ima tudi v novi slo- predvsem z ažurnimi podatki, oblikovanjem venski državi pomembno mesto organizacijski ide- javnih politik na podlagi dejstev in dokazov, alizem. Nekoč in v preteklih treh desetletjih smo celovito analizo stanja in problemov, jasno defi- bili priča pričakovanjem politike, da se bo z reor- nicijo ciljev, metodološko pravilno oceno učin- ganizacijo javne uprave, s premeščanjem resorjev kov, medresorsko koordinacijo in vključevanjem iz enega v drugo ministrstvo in z ustanavljanjem zainteresirane javnosti (gospodarskih in drugih novih državnih organov zagotovila racionalna in združenj, sindikatov itd.) v proces priprave in učinkovita uprava. Nič od tega se ni uresničilo. sprejemanja. V Sloveniji se priprava predpisov Povečalo pa se je število organizacijskih enot, ki tradicionalno šteje za domeno pravnikov, čeprav so imele podobno področje dela in seveda svojo sta pravna usklajenost in nomotehnična korek- pravno podlago, kar je neizogibno vodilo v kom- tnost le delček v mozaiku kakovosti predpisa. petenčne spore, podvajanje dela, povečevanje Pri pristopu do kakovostnega oblikovanja javnih stroškov, za uporabnike storitev javne uprave pa politik in predpisov je Slovenija žal v spodnjem nepregledno in počasno reševanje zadev. delu držav članic EU (24. mesto glede kakovosti Tretja značilnost, ki jo najdemo prej, sedaj pa le predpisov, 25. mesto glede upoštevanja dejstev deloma, je informacijski idealizem. V Jugoslaviji je in dokazov, 17. mesto glede sodelovanja javnosti prevladovalo prepričanje, da bo nova informacij- in 18. mesto glede medresorskega usklajevanja) ska tehnologija rešila vse težave, pa jih seveda ni. (European Commission, 2017, 82). V treh desetletjih se je slovenska javna uprava do- Državna uprava ima pomembno vlogo v zako- bro opremila s sodobno informacijsko tehnologijo nodajnem procesu, ne le kot pripravljavec osnutka in ima na tem področju dobre rezultate. Še vedno predpisa, ampak tudi v samem zakonodajnem pa obstajajo informacijske rešitve, ki bolj kot ne procesu, ko strokovno vrednoti spremembe, ki jih otežujejo izvajanje upravnih in drugih delovnih predlaga politika. Tako pridemo do paradoksne procesov. V javnosti je veliko nezadovoljstvo nad situacije, ko vlada in državna uprava soobliku- informacijskim sistemom socialnega varstva, precej jeta predpise, ki jih sprejme parlament, s tem, težav pa je tudi z zdravstvenimi informacijskimi da politično odgovornost za sprejetje predpisa sistemi. Namesto da bi informacijska tehnologija nosita parlament in vlada, uslužbenci uprave pa olajšala delo zdravnikov in zdravstvenega osebja, za morebitne strokovne napake lahko odgovarjajo socialnih delavcev in seveda strank, se prevečkrat v delovnopravnem smislu; od leta 2005 velja, da pokaže kot težava, in ne kot rešitev. Po drugi strani je mogoče zaposlenega v javni upravi odpustiti iz pa je na tem področju treba pohvaliti izjemen na- enakih razlogov in na enak način kot zaposlenega predek državne uprave. v zasebnem sektorju. Še nekaj besed o številčnosti javne uprave. Odgovornost za odločitve uprave je pravzaprav Politika in javnost imata enako mnenje: uradništva nejasna. Uradnik izda odločbo po presoji vseh je preveč. Celo dva predsednika vlad, eden iz leve, razpoložljivih podatkov oz. dokumentov na osnovi drugi iz desne vlade, sta izjavila, da je v javni zakona in s tem nič ne tvega niti ne nosi dejanske upravi približno polovico uslužbencev odveč. odgovornosti za svoje odločitve. Teoretično sicer Takšne nepremišljene in neutemeljene populistič- uradnik odškodninsko odgovarja, če naklepno ali ne izjave škodijo javni upravi in tudi državi kot iz hude malomarnosti povzroči škodo stranki, a celoti. Slovenska javna uprava se je v primerjavi takih primerov v praksi naših sodišč ni. Žal praksa s socialistično upravo morala povečati, saj smo opozarja na številne zakonite, vendar nerazumne, postali država in s tem ustanovili državne organe, morda celo nečloveške odločitve državnih orga- ki jih kot federalna enota nismo imeli. Slovenija se nov. Ko pride do takšne situacije, državni uradnik je vključila v številne mednarodne organizacije, od 115 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE političnih, gospodarskih, strokovnih do športnih. Ministrstvo za javno upravo je takoj po ustano- Članstvo v EU in Natu je tudi bistveno povečalo vitvi začelo z aktivnostmi za odpravljanje admini- obseg javne uprave. Ne gre drugače, tudi številčno strativnih ovir in s tem v zvezi namenilo posebno majhna država mora imeti vse tiste institucije, kot pozornost izboljšanju kakovosti predpisov in jih imajo velike države. Kljub težavnosti primerjav upravnih storitev, začelo pa je tudi s pripravami pa lahko rečemo, da je slovenska javna uprava po za oblikovanje novega plačnega sistema. Ustano- deležu proračunskih sredstev, ki jih potrebuje za vljeno je bilo v pravem trenutku, saj so po uspešno svoje delovanje, boljša od marsikatere razvite de- izvedeni reformi javne uprave in sprejetju nove mokratične države. Slovenska javna uprava je med zakonodaje dozoreli pogoji za uresničevanje tudi manjšimi v EU v razmerju do aktivne populacije drugih ciljev. (European Commission, 2017, 12). Od leta 2005 Čeprav so se pravi rezultati modernizacije se je število zaposlenih zmanjšalo za približno javne uprave pokazali v mandatu 2004–2008, petino. Seveda pa to ne pomeni, da ne bi mogli pa segajo njeni začetki v leto 1999, ko je vlada števila javnih uslužbencev še zmanjšati. Dejstvo imenovala odbor za kakovost, dve leti kasneje je namreč, da prav politika povzroča nepotrebne pa sprejela Program odprave administrativnih zaposlitve v javni upravi, zlasti ko odhaja z obla- ovir in imenovala projektno skupino ministrov, sti. Številčnost javne uprave zagotovo ni temeljni ki so posebno pozornost namenili izboljšanju problem slovenske javne uprave. internega poslovanja uprave ter s tem v zvezi Je pa zmanjšanje števila zaposlenih mogoče položaja državljanov in zasebnega sektorja v doseči z dobrim pregledom nad obsegom dela, odnosih z upravo. V tem obdobju se je vse več jasnimi prioritetami in spremljanjem učinkovitosti upravnih organov odločilo za uvajanje kakovosti dela. Marsikatero nalogo je mogoče opustiti ali jo s pomočjo standardov ISO 9001:2000. Leta 2002 opravljati v manjšem obsegu, zmožnosti marsikate- je nekaj deset slovenskih upravnih organov upo- rega uslužbenca pa bolje izkoristiti. Do leta 2005 rabilo Skupni ocenjevalni okvir za organizacije se je število zaposlenih v upravi stalno povečevalo v javnem sektorju (CAF). Do leta 2005 je vlada – deloma iz objektivnih razlogov (osamosvojitev, sprejela še Uredbo o načinu poslovanja organov EU), v veliki meri pa zaradi nestrateškega pristopa. javne uprave s strankami in prenovila Uredbo o Za opravljanje novih nalog, ki so se nedvomno res upravnem poslovanju. Bistvene novosti te uredbe pojavljale, so se dodajala nova delovna mesta, ni- so izboljšana dostopnost do splošnih informacij, koli pa niso vodilni razmišljali o tem, da so kakšne obveščanje strank o poteku postopkov, ugotavlja- naloge nepotrebne ali pa vsaj manj prioritetne. Šele nje zadovoljstva strank in podobno. Glede ravna- kadrovski načrt za leto 2005 je prvič prinesel cilj nja z dokumentarnim gradivom ni bilo bistvenih zmanjšanja števila zaposlenih (sicer v simbolnem sprememb. Raziskovalci javne uprave smo v tem obsegu enega odstotka), kar je ministre in upravno času zaznali občutne spremembe tudi v stanju elito prisililo k drugačnemu razmišljanju. duha. Javni uslužbenci so namreč prvič sploh imeli občutek, da je njihovo delo pomembno Nekaj dosežkov slovenske javne uprave in se niso upirali spremembam, ampak so bili v v prvih treh desetletjih številnih primerih tudi sami pobudniki sprememb. K temu so gotovo prispevale konference »Dobre Nekako smo se navadili, da veliko govorimo o prakse«, ki so potekale od leta 2001 dalje. dosežkih na področju gospodarstva, znanosti in Leta 1999 je bil sprejet nov zakon o upravnem predvsem športa, če pa javna uprava naredi kaj postopku, ki sicer ostaja v osnovi na svojih teme- dobrega, se pa to razume kot njena dolžnost in se ljih iz let 1956 in 1986, kar ni nujno slabo, saj ji ne namenja ustrezne pozornosti. V socializmu gre za temeljne procesne korake uprave, ki naj je bila javna uprava označena za parazita družbe, zagotovijo strankam pravno varnost. V strokovni nekaj, kar je v prehodnem obdobju še dopustno, javnosti pa je ta zakon doživel kar nekaj pripomb, vendar manj pomembno, sodobna demokratična zlasti zaradi svoje obsežnosti (več kot 300 členov) država pa vidi javno upravo kot pomemben podsi- in dejstva, da so premalo upoštevane družbene stem družbenega razvoja. Tako zavedanje je počasi spremembe in razvoj informacijske tehnologije. prodrlo tudi v slovenski politiki in kot vrhunec tega Leta 2002 je bilo z novelo ZUP-a določeno, da zavedanja lahko štejemo ustanovitev ministrstva za morajo upravni organi v upravnih postopkih, ne javno upravo (2004). glede na določbe drugih, področnih predpisov, 116 MIHAEL BREJC: 30 LET SLOVENSKE JAVNE UPRAVE sami pridobivati podatke iz uradnih evidenc in od Ministrstvo za javno upravo vsako leto pri- strank ne smejo zahtevati nikakršnih potrdil oz. pravi program za odpravo administrativnih ovir, dokazil. Za javno upravo je bila ta določba »re- sprejme pa ga vlada (Virant, 2011, 251). volucionarna«, javnost pa jo je z odobravanjem Leta 2005 je vlada sprejela novelo svojega po- sprejela. Tako imenovano načelo »samo enkrat« slovnika, s katero vzpostavlja sistem za presojo se je uveljavljalo postopoma in je doseglo želene učinkov predpisov. Vsak predlagatelj predpisa učinke šele z vzpostavitvijo interoperabilnosti je moral v gradivu podati izjavo o tem, kakšne med registri in dostopnostjo podatkov iz registrov nove administrativne zahteve se postavljajo do za potrebe upravnih postopkov. Potreba po iz- strank. V letu 2008 je MJU pregledalo več kot dajanju izpiskov iz matičnega registra, potrdil o 900 predpisov, od tega 51 zakonov, in v več kot prebivališču in podobnih potrdil se je drastično 30 odstotkih od teh dalo pripombe v smeri poe- zmanjšala, kar je prineslo časovne in finančne nostavitve, naslednje leto je bilo takih predpisov prihranke državljanom in državi. 20 odstotkov (Virant, 2011, 252). Med številnimi predpisi, ki so bili sprejeti v Za državljane in organizacije so bolj zani- tem obdobju, naj omenim še Zakon o dostopu mive tiste odprave administrativnih ovir, ki jim do informacij javnega značaja (2003), ki je zelo olajšajo poslovanje z javno upravo in znižajo pomemben korak k večji transparentnosti in stroške. Tu velja omeniti sistem VEM (vse na odprtosti javne uprave. Dostop državljanov do enem mestu), pocenitev overitev, odpravo informacij javnega značaja je bil do tedaj otežen, krajevne pristojnosti v postopkih pridobivanja saj ta pravica ni bila samoumevna niti pravno osebnih dokumentov, registraciji vozil ipd. ustrezno urejena. Ta zakon omogoča državljanom Pomembni so tudi ukrepi za odpravo upravnih dejanski dostop do informacij javnega značaja, zaostankov, ukinjena je bila obveznost registra- kar prispeva k boljšemu delu javne uprave, saj je cije obratovalnega časa trgovin, odpravljeno je tudi na ta način državljanom omogočen nadzor bilo večkratno posredovanje istih podatkov s nad njenim delom. strani gospodarskih subjektov. Z novelo zakona Slovenija je po osamosvojitvi na področju o javnem naročanju je bilo določeno, da mora informacijske tehnologije precej uspešno lovila naročnik storitev sam pridobiti podatke iz ura- zaostanek za razvitimi državami. S projektom dnih evidenc in tega ni bilo treba več početi eUprava se je povzpela v sam vrh držav, ki so ponudnikom storitev. Zadostovala je le izjava modernizirale svojo javno upravo. Po sprejetju za- o dejstvih. Posebej je treba omeniti odpravo kona o elektronskem poslovanju in elektronskem dohodninske napovedi, s katero je davčna upra- podpisu (2000) je nastal akcijski načrt e-uprave, va zelo razbremenila zavezance. Vsak davčni v katerem velja omeniti informatizacijo sej vlade, zavezanec namreč prejme od davčne uprave in- vzpostavitev e-portala upravnih enot z naborom formativni izračun dohodnine. Če se zavezanec upravnih postopkov z osnovnimi informacijami in z njim strinja, mu ni treba storiti ničesar, zgolj obrazci, informatizacijo in povezovanje uradnih počakati na odločbo o odmeri dohodnine. evidenc, odpravo upravnih kolekov in plačevanje Odprava administrativnih ovir in drugi ome- upravnih taks s plačilnimi in kreditnimi karticami njeni postopki so imeli tudi znatne finančne itd. Slovenija je po zadnjem indeksu razvoja e- učinke. V MJU-ju marca 2020 ocenjujejo, da -uprave na visokem 23. mestu v svetovnem merilu znašajo prihranki na letni ravni okrog 420 mio (United Nations, 2020). EUR. Odprava administrativnih ovir se je po letu V okviru podpornih storitev države za poslov- 2004 razvila v proces stalnih izboljšav, ki poteka ne subjekte je nastal nov nacionalni sistem SPOT, na dva načina: Slovenska poslovna točka, ki poslovnim subjek- tom, podjetnikom in potencialnim podjetnikom • s sistematičnim pregledovanjem predpisov v nudi nove in izboljšane elektronske storitve, sto- postopku sprejemanja z vidika odpravljanja ritve podjetniškega svetovanja, informiranja in administrativnih ovir, podjetniškega usposabljanja ter obogaten nabor • z zbiranjem predlogov za poenostavitev storitev s področja internacionalizacije in tujih postopkov s strani državljanov, organizacij investicij (MJU, 2020b). Pod okrilje Slovenske in skupnosti in seveda zaposlenih v javni poslovne točke je postopoma prešel tudi doseda- upravi. nji sistem VEM. 117 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Leta 2016 je bil vzpostavljen MSP test – presoja vanje javne uprave, med drugim je vztrajala na učinkov predpisov na gospodarstvo. Izvedena so zahtevi po zmanjšanju števila javnih uslužbencev, bila prva usposabljanja javnih uslužbencev za čeprav so se prav v času krize potrebe po storitvah uporabo MSP testa, realizirani prihranki pa so javne uprave močno povečale. znašali 365 mio EUR (MJU, 2020a). V zadnjem desetletju ni bilo več velikih projek- Plačni sistem, ki ga je vlada po dolgotrajnih tov, je pa dobro, da se osnovne ideje in projekti pogajanjih s socialnimi partnerji implementirala nadaljujejo in nadgrajujejo. Tak primer je Enotna avgusta 2008, je vnesel več reda in boljšo pre- zbirka ukrepov za boljše zakonodajno in poslov- glednost v plače javnih uslužbencev. Kljub temu no okolje, ki v letu 2020 ugotavlja: »Primerjava pa so se kmalu pojavile pripombe glede uvrstitve napredka glede na predhodna poročanja o stanju posamezne poklicne skupine v plačilne razrede, realizacije ukrepov kaže, da je le-ta viden in pa tudi zahteve nekaterih poklicnih skupin, da vzpodbuden, saj se Enotna zbirka ukrepov redno bi jih iz tega sistema izvzeli. Leta 2011 je OECD dopolnjuje z novimi ukrepi, obenem pa se povečuje opravil pregled reforme plačnega sistema in oce- realizacija začrtanih ukrepov« (MJU, 2020c). Zelo nil, da je prinesla pozitivne učinke za urejenost uporaben je tudi portal odprtih podatkov Slovenije in preglednost (v nasprotju s prejšnjim, dokaj – OPSI, ki ima dvojno funkcijo (MJU, 2020d): kaotičnim sistemom) ter za obvladovanje plačne 1) predstavlja centralni katalog evidenc in zbirk mase. Študija je opozorila tudi na nujne popravke podatkov v državi, torej centralni popis metapo- sistema v smeri večje managerske avtonomije in datkov o vseh evidencah in podatkovnih zbirkah, odgovornosti ter zmanjšanja vpliva sindikatov. ki jih vodijo državni organi, občine in drugi organi Potrebne spremembe so bile pripravljene, vendar javnega sektorja; jih nobena vlada ni zmogla uveljaviti. Leve vlade 2) predstavlja enotno spletno mesto tudi za ob- so trčile na odpor sindikatov, ki imajo podporo v javo podatkov iz zbirk v odprtih in strojno berljivih strankah levega pola, desnosredinske vlade pa niso formatih. Kolikor je določena zbirka v odprtih imele priložnosti. Bilo pa bi zelo škodljivo, če bi formatih že objavljena na drugem spletnem mestu, vlada iz sistema vzela del javnega sektorja, saj bi s je na portalu OPSI navedena spletna povezava na tem odprla vrata njegovi razgradnji. takšno spletno mesto. V tem strnjenem prikazu dosežkov javne uprave Strnjen prikaz dosežkov slovenske javne uprave je razviden ogromen preskok v kakovosti delovanja seveda ni popoln, vendar omogoča sklep, da je javne uprave, ki pa ga niso zaznali le državljani slovenska javna uprava na pravi poti. in organizacije, ampak so ti dosežki odmevali tudi v tujini. Projekt VEM je leta 2008 dobil priznanje Pogled naprej OZN kot najboljši projekt v kategoriji »Izboljša- nje zagotavljanja storitev v javnem sektorju«, na Slovenska javna uprava je v tridesetih letih lestvici razvitosti e-storitev za državljane, ki jo dosegla velik napredek, kar kažejo ankete zado- za Evropsko komisijo izvaja svetovalna družba voljstva uporabnikov ter številna mednarodna pri- Capgemini, pa je Slovenija leta 2007 v kategoriji znanja in ne nazadnje zaznavajo tudi strokovnjaki »online sophistication maturity« zasedla drugo upravnega področja v svojih raziskavah. Seveda mesto (Kovač & Virant, 2011, 43). Projekt infor- pa je še veliko možnosti za izboljšave. Največ macijske podpore postopkov priprave predpisov lahko pri tem prispeva politika s tem, da še naprej (IPP) je junija 2012 osvojil nagrado za drugo mesto podpira razvoj javne uprave in se sama vzdrži v konkurenci držav Severne Amerike in Evrope, v nestrokovnih in pravno spornih intervencij v javni kategoriji »Izboljševanje participacije na področju upravi. Javna uprava se je v teh letih navadila na odločanja z uporabo novih mehanizmov«. Portal spremembe, kar je dobro, saj ob vsaki spremembi Stop birokraciji in aplikacija MSP test sta bila s stra- ni več toliko nasprotovanj kot prej. Zlasti v tistem ni OPSI OECD izbrana med 10 najbolj inovativnih delu, kjer je uprava samostojna, to pa so upravni praks v javnem sektorju (MJU, 2020a). postopki in upravno poslovanje, obstaja nevarnost Dokaz uspešnega razvoja slovenske javne nastanka novih administrativnih ovir. Izkustveno uprave je tudi njeno zelo dobro opravljeno delo v ugotavljamo, da se lahko posamezna racionaliza- času predsedovanja EU v letu 2008. cija sčasoma spet »odebeli« z novimi obrazci in V času finančne krize je vlada v marsikaterem drugimi zahtevami in kasneje nihče ne ve, kako se pogledu oslabila prizadevanja za učinkovito poslo- je to lahko zgodilo. Zato je tako pomembno stalno 118 MIHAEL BREJC: 30 LET SLOVENSKE JAVNE UPRAVE spremljanje delovanja javne uprave s strani poli- pa se ponekod odziva, ponekod pa ne. Še posebej tike, javnosti in stroke in predvsem same uprave. neodgovorna od uprave je njena neodzivnost v kri- Na delo javne uprave močno vpliva politika. znih razmerah (COVID-19). Tak primer je neodziv- Javna uprava mora politiki zagotoviti objektivne nost ministrstva za zdravje, ki na urgentno pobudo informacije o stanju na določenem področju in zdravniške zbornice glede akutnega pomanjkanja pripraviti predloge izboljšav, politika pa mora zdravnikov nekaj mesecev sploh ni odgovorilo in dati upravi zadostne in pravočasne informacije tako še poslabšalo možnosti za zaposlitev zdravni- o svojih namerah oz. ciljih. Ključna sta medse- kov iz tujine. bojno spoštovanje in sodelovanje. Velika težava Na področju človeških virov je slovenska mladih demokracij je pomanjkanje demokratične uprava napredovala. Veliko se vlaga v različne politične kulture. Eno temeljnih načel delovanja oblike izobraževanja in usposabljanja, premalo uprave je zakonitost dela. Kadar zahteve politike pa se spremljajo učinki teh vložkov. Javni upravi niso skladne s tem načelom, kadar gre za očitno daje pečat pravo in tisoči pravnikov so pomembna izigravanje predpisov ali celo njihovo ignoranco, kakovost javne uprave. Toda, zakaj je javna uprava ni mogoče pričakovati, da bo uprava kooperativna. toliko predpisov naročala pri zunanjih institucijah, Po drugi strani pa se mora uprava zavedati, da ima zakaj naročajo pravna mnenja pri znanih pravnikih v demokratični družbi vlada demokratično legi- in odvetniških pisarnah? Je to znak šibkega pravne- timnost, pravico in dolžnost, da upravo usmerja ga znanja? In če je, zakaj nihče ne spremeni tega in nadzira. Uprava mora usmeritve upoštevati in stanja? zagotavljati učinkovito podporo, ne glede na to, Slovenska uprava je z veliko zamudo, šele leta ali se posamezni uradniki z vlado in njeno politiko 2019, sprejela kompetenčni model, ki je temelj strinjajo. Uprava ne sme zlorabljati moči, ki ji jo razvoja človeških virov. Uvajanje tega modela po- dajejo njena strokovnost, informacije, s katerimi teka, treba pa bo zagotoviti njegovo permanentno razpolaga, in stabilnost služb, da bi spodkopavala vrednotenje v vseh upravnih okoljih. demokratično imenovano vlado. Strokovna znanja v upravi so temeljnega pome- Vsaka vladna garnitura spreminja zakonodajo na, vendar je nerazumljivo, da je tako malo pozor- praviloma v naglici, zato ni mogoče pričakovati, nosti namenjeno etiki in demokratični politični in da bodo vse rešitve strokovno utemeljene. Javne upravni kulturi. Etični kodeksi niso dovolj, komisija razprave o predpisih se navadno razvlečejo, nasta- za boj proti korupciji je zgolj še en državni organ. ne množica predlogov sprememb in če je le del Kje pa je stalno sistematično razvijanje etičnega teh predlogov všeč politiki, jih bo sprejela, čeprav ravnanja in demokratične upravne kulture? bodo v nasprotju s strokovnimi rešitvami. Pričako- Ker je v novi državi politika podprla razvoj jav- vali bi, da se bo v takem primeru odločno oglasila ne uprave, se je s tem izboljšala možnost za razvoj stroka, pa se večinoma ne. Češ, naša dolžnost je upravnih znanosti. Osrednjo vlogo na tem podro- pripraviti strokovno utemeljene zakonske rešitve, čju igra fakulteta za upravo, pomembne pa so tudi od tu naprej pa je odgovornost politike. Predvsem posamezne študijske smeri z upravnega področja pa se premalo časa in pozornosti posveča analizi v okviru drugih fakultet. Veliko je koncentriranega učinkov predpisov in razpravi z zainteresiranimi znanja, premalo pa je sodelovanja med upravno deležniki. znanostjo in prakso. Odzivnost uprave je ena ključnih kvalitet in Opisani dosežki slovenske javne uprave kažejo, področje, kjer je veliko možnosti za izboljšave. da je večina reform na tem področju uspela in da Odzivnost državnih organov v razmerjih do orga- obstaja pripravljenost zaposlenih v javni upravi, nov EU, gospodarstva, javnosti in posameznikov ni da se ti procesi nadaljujejo. Reforma lokalne sa- na primerni ravni. Izkustveno ugotavljamo, da je mouprave pa ni uspela. Imamo množico občin, ki odzivnost na nižjih ravneh uprave (upravne enote) ne izpolnjujejo zakonskih pogojev, kljub temu pa bistveno boljša kot pa je odzivnost ministrstev. od države zahtevajo in dobijo finančna sredstva. Poročila o zaostankih pri reševanju upravnih za- Nujna je nova reforma lokalne samouprave, nova dev, zamujanje rokov ali neodzivnost na pobude definicija občine kot lokalne skupnosti in novi strank oz. javnosti kažejo, da gre za resno težavo. pogoji za ustanovitev občine, vse to v povezavi z Že samo bežen pregled spletnih strani državnih ustanavljanjem pokrajin in reformo teritorialne or- organov, kjer vabijo stranke k pošiljanju predlogov ganiziranosti državne uprave. Gre za kompleksen in pobud, kažejo, da državljani sodelujejo, uprava in politično občutljiv projekt, ki ne bo uspel, če 119 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE ne bomo upoštevali medsebojne odvisnosti vseh na oblasti pogosto vpleteni v netransparentne deležnikov, ki na lokalni ravni nastopajo. postopke javnih naročil in, kar je še huje, pogosto Med upravnimi področji, ki so pri nas slabo ovirajo organe nadzora in pregona, da bi take pri- urejena, je tudi sistem javnega naročanja. Veliko mere raziskali. Ni čudno, da je Slovenija vse bolj napora je bilo doslej vloženega v oblikovanje pri vrhu seznama držav, kjer cveti korupcija. pravnih podlag, a vsakič znova ugotavljamo, da Javna uprava je pomemben usmerjevalec ne ustrezajo. Vzrok za to je v velikem vplivu de- družbenega razvoja, ki ima dobre in slabe plati. javnikov izven javne uprave na tiste ravni v javni Pomembno je, da v današnji javni upravi obstaja upravi, ki so pristojne za javna naročila. Obstaja množica dobrih ravnanj in da se zavedamo šibkih množica primerov neracionalne porabe javnih točk sistema. Če se danes ozremo na preteklih 30 sredstev za različne investicije, vzdrževalna dela let, lahko ugotovimo, da je javna uprava danes ali nabave materialnih sredstev, še posebej na mnogo boljša, kot je bila v preteklosti, in da si jav- področju zdravstva. Nobena vlada doslej ni storila ni uslužbenci, ki so jo v teh desetletjih soustvarjali, odločnih korakov proti korupciji, žal so ravno tisti zaslužijo javno priznanje. 120 ANTON TRAVNER 30 let slovenske policije Uvod bilo prostih pet mest na postaji milice (PM) v Celju, pet mest na PM v Titovem Velenju in pet v Mariboru. De gustibus non est dispuntandum. (O okusih se K sreči je Titovo Velenje bilo na slabem glasu in se ne da razpravljati.) Moj pogled na razvoj policije nas je za to postajo prijavilo samo pet, medtem ko je v zadnjih skoraj 40 letih je subjektiven, začinjen z bilo za ostala delovna mesta na »pravi« strani Trojan dobrimi in slabimi izkušnjami, mojim dojemanjem ogromno prijav. Po naključju sem dobil prvo delovno sveta in okolice, osebnim razvojem in rastjo. Na mesto na PM v Titovem Velenju, blizu svojega doma. moj pogled nazaj vpliva karierni razvoj in ogromne Večina mojih sošolcev je šla na Primorsko, Goriško, razlike med delovnimi mesti, nanizanimi v moji ka- Notranjsko in v Osrednjo Slovenijo, saj možnosti rieri. Če preštejem na hitro, sem v 36 letih zamenjal izbire niso imeli. V enotah, kamor so šli, so dobili več kot 20 različnih delovnih mest. V policiji sem samske sobe. Da bi se kdo vozil z enega konca Slo- prehodil pot od policista do generalnega direktorja venije na drugega, kot se dogaja danes, takrat ni bilo policije, bil sem šef kabineta ministra na takratnem niti najmanjše možnosti. Vzemi ali pusti. ministrstvu za promet in več kot 12 let delal v med- V štirih letih kadetske šole za miličnike (KŠM) narodnem okolju. Malo pred upokojitvijo me je pot so nas dobro indoktrinirali. Večina kadetov je bila zanesla še v gospodarstvo. Glede na moje vertikalne v Zvezo komunistov (ZK) včlanjena že v tretjem in horizontalne premike ter temu primerne razlike letniku, preostali pa v četrtem. Tu in tam se je našel v širini zornega kota od mene ni moč pričakovati kdo, ki ni bil včlanjen v ZK, je pa zato bil »nagrajen« objektivnega pogleda na razvoj policije/milice od s statusom črne ovce. Ob prvem prihodu na postajo leta 1985 do danes. Se bom pa potrudil, da morebi- milice nas je sprejel komandir postaje. V tistem tnim bralcem tega zapisa pojasnim, zakaj na posa- času je bil to izjemno pomemben družbenopolitični mezno obdobje gledam na način, kot ga opisujem, položaj. Postaja milice je pokrivala območje ene in s katere perspektive sem ga takrat gledal. občine, komandirja in namestnika pa je brez javnega Moja poklicna pot se je začela oblikovati, ko sem razpisa imenovala ali razrešila občinska skupščina kot mlad fantič, star 14 let, po vpisu v Kadetsko šolo po predhodnem soglasju republiškega sekretarja (41. za miličnike prišel na predhodno testiranje v Tacen. člen Zakona o notranjih zadevah). Verjetno ni treba Naj poudarim, da sem doma odraščal v materialno poudarjati, kako močan vpliv na delovanje milice sta skromnih, vendar čustveno bogatih okoliščinah, in imeli lokalna skupnost in ZK. Prva stvar, ki nas je da mi je najstništvo v strogem internatskem okolju čakala ob prihodu na delovno mesto, je bil »druž- in neprestani zavisti mojim sovrstnikom iz domače benopolitičen uvod«, ki ga je odpredaval komandir. vasi, ki so lahko uživali svobodo, zagotovo pustilo Tam smo slišali vse, kar se nanaša na lik policista neizbrisne sledi. in lik komunista, kakšne so naše dolžnosti, česa ne Prispevek se bo morda bralcem zdel shizofren smemo in česa niti pod razno ne smemo početi. ali nepovezan, saj obravnava zelo različne teme. Najprej lahko omenim, da so bila potovanja v Glede na dejstvo, da se je v tridesetih letih v po- tujino nezaželena. Če je že kdo hotel do Pliberka liciji spremenilo zelo veliko, je vse to v članku ali Labota (naselja v Avstriji, tik ob meji) po bana- nemogoče celovito, kaj šele poglobljeno prikazati. ne, kavo ali pralni prašek, je bilo to treba vnaprej Skozi posamezne nanizane teme želim bralcu delno najaviti, počakati soglasje, pri komandirju pustiti prikazati ozadje dogajanj in navzven vidno kuliso. orožje in službeno izkaznico, po povratku pa spisati Izpostavljam samo tista področja, za katera osebno poročilo. Zaželeno je bilo, da si v poročilo napisal, menim, da so doživela največje spremembe. koga si tam čez mejo videl, če si imel stik s kakšnim zdomcem in kaj je ta imel povedati, če si imel stik Milica v osemdesetih letih 20. stoletja s tujo varnostno službo in podobno. Ta poročila je potem dobil vodja izpostave Službe državne varno- O razvoju izobraževalnega sistema v policiji sti, ki je imel svojo pisarno na postaji milice. Vodja kasneje sledi nekaj stavkov, za mlajše generacije izpostave SDV je bil vpet v vsakodnevno delo milice. pa bom v tem poglavju poskušal opisati, kako je Zgodilo se je, da je SDV-jevec posameznemu milič- izgledala milica v osemdesetih letih. niku neposredno naročal, kaj naj zanj oziroma za XV. generacijo kadetske šole nas je leta 1985 SDV stori, in podrobnega opisa ni bilo treba vpisati zaključilo nekaj več kot 180 mladih miličnikov. Za- v poročilo o delu, ki smo ga pisali za vsako službo. gotovo je bilo več kot polovica Štajercev, Korošcev Dovolj je bila le zaznamba, da si nekaj opravil po in Prekmurcev, na (za nas) »pravi« strani Trojan pa je naročilu vodje pod-centra SDV. 121 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Nadalje smo v tistem času imeli vrsto registrov, čisto drugače, vse podatke pa je zbirala in obdelo- in sicer: register ukradenih vozil, tiralični register, vala SDV, ki je mimogrede snemala/poslušala tudi register zveznih nadzirancev, register republiških pogovore telefonskih priključkov na postaji milice in nadzirancev, register določenih tujih državljanov, po potrebi na postaji milice nastavila prisluškovalne register določenih domačih državljanov (slednja dva naprave.1 za SDV). Tiralični register se je obdržal do današnjih Med dejavnosti, ki za miličnike niso bile zažele- dni. Resda v povsem drugačni (zdaj elektronski) ne, je spadalo obiskovanje verskih obredov. Če se je obliki, pa vendarle z istim namenom – prijeti tiste, še tolerirala navzočnost pri sveti maši ob kakšnem ki jih zaradi takšnega ali drugačnega kriminalnega pogrebu, sta bila cerkvena poroka ali krst lastnega dejanja išče naša ali tuje policije. Povsem drugemu otroka zelo resen greh, prestopek, dejanje, ki ni bilo namenu pa so služili preostali registri. Med zvezne združljivo z likom miličnika/komunista. Eden od in republiške nadzirance so se praviloma nominirali mojih sodelavcev in moj prijatelj se je (mislim da povratniki kaznivih dejanj, tatovi, vlomilci, nasilne- leta 1987) na skrivaj cerkveno poročil. Ko je glas o ži. Če se navežem na uvodne besede, lahko povem, njegovi poroki dosegel nadrejene, so nanj intenzivno da se takrat s svoje perspektive sploh nisem ukvarjal pritiskali in od njega zahtevali, da nemudoma da z vprašanjem, kako in zakaj je bil nekdo uvrščen odpoved. Med levim in desnim palcem na nogah je med nadzirance. Tam je bil in mi smo delali to, kar imel dovolj, da pritiskom ni podlegel in je vztrajal pri nam je bilo naloženo. Danes bi lahko rekli, da so bili disciplinskem postopku, ki ga kasneje ni bilo, kakor drugorazredni državljani, saj so bili ob vsaki priliki zanj ni bilo napredovanj, dopusta v času, ko je to deležni legitimiranj, pregledov vozil in prtljage. Kako želel, ali posluha pri delovnem razporedu. Danes bi je bilo, ko so prečkali mejo, raje niti ne ugibam. Niti rekli, da je bil žrtev mobinga. tega ne vem, po kakšnih kriterijih se je posameznik Poleg zgoraj omenjenih dokumentov in zbirk znašel na takšnem seznamu. V register določenih dokumentov, ki so se dotikali operativnih zadev domačih državljanov in v register določenih tujih (kriminal, javni red in mir, promet …), so vodstva državljanov so bili vneseni tisti, ki so predstavljali na postajah milice (verjetno pa tudi na regionalni in resno grožnjo varnosti in zaščiti socialistične samo-takrat republiški ravni) vodila tudi personalne mape, upravne družbe. Če smo pri svojem delu naleteli na v katerih so se nahajale vse mogoče informacije, osebo, ki je bila vpisana v enega izmed teh dveh ocene in tudi natolcevanja o posameznih zaposle- registrov, je bilo treba nemudoma obvestiti dežur- nih. Na žalost dokumentov o teh rabotah vodstev nega policista, ki je sporočilo podal naprej. Registri milice ni, saj so tik pred ali takoj po osamosvojitvi so se »posodabljali in ažurirali« dnevno. Vsak dan vodstveni kadri kurili kresove. Vsi »grehi« in pro- je prišla depeša z novimi imeni, ki jih je bilo treba tisocialistično obnašanje tisočih so se dobesedno pretipkati in nalepiti v registre. Kako so se določena »razdimili«. imena dodajala in odvzemala v registru nam ni bilo Iz zapisanega se jasno vidi, da je bila milica še znano. Iz prenočitvenih objektov so dnevno nosili v osemdesetih podaljšana roka komunistične partije prijavnice gostov in vsakodnevno je bilo treba vse in tehnična podpora SDV. Ne glede na mnoga spre- goste preveriti po vseh registrih. nevedanja in selektivni spomin vrste javnih oseb Obveznost nujnega poročanja je bila tudi v pri- je bila takratna milica tudi politična policija. Tiste, meru, da smo kjerkoli opazili vozilo z diplomatskimi ki boste oporekali temu, vabim, da si preberete tablicami ali prepoznali tujega diplomata. Pred in statut Zveze komunistov Jugoslavije in Statut zveze med prazniki (akcija »Vrnitev«) smo intenzivno opra- komunistov Slovenije (Statut ZKJ, tč. 1, 12, 39, 46; vljali razgovore z zdomci, ki so bili na delu v tujini, Statut ZKS, čl. 2, 3). Res pa je tudi, da večina milič- in jih spraševali vse mogoče. Danes bi rekli, da smo nikov vsaj v drugi polovici osemdesetih let ni bila jih nadlegovali. Če je kdo vedel povedati kaj več o »družbenopolitično« aktivna, morda celo obratno. kakšnih pomembnih energetskih objektih v tujini, o Predvsem mladi policisti so bili na sporočila druž- tuji policiji, delovanju izseljenskih združenj in po- benopolitičnih pridig precej odporni. Po izbruhu JB- dobno, je SDV takoj prevzela razgovore. Pred prvim TZ-revolucije se je v zraku pojavljal vonj po demo- novembrom so vodje varnostnih okolišev morali zbi- kraciji in prebujala se je nacionalna zavest. Takrat rati podatke o tem, kdo se je pojavil na »domnevnih« so se prodajale kovinske priponke v obliki lipovega grobiščih povojnih pobojev, čemur se je takrat reklo lista in z napisom Slovenija, ki so bile med miličniki 1 Avtor tega zapiska je seznanjen s konkretnim primerom. 122 ANTON TRAVNER: 30 LET SLOVENSKE POLICIJE Postrojenje slovenskih policistov (policija.si). izjemno priljubljene (tudi na uniformah). Mislim, da je bilo v za- četku leta 1989, ko se je večina kolektiva na PM Titovo Velenje odločila, da izstopi iz ZK. To se je skoraj sinhrono zgodilo v Žalcu, Velenju in Ce- lju (za druge enote ne vem natančno, ampak zdi se mi, da malenkost kasneje). Komandir je (verjamem, da ne po svoji volji) na prvi delov- ni sestanek po množični oddaji izstopnih izjav povabil predsednika občinskega komiteja ZK, ki je s sklonjeno glavo zapustil postajo milice, saj se je celoten kolektiv uprl njegovi pri- modra kravata. Imeli smo samo en model uniforme, sotnosti. Drzno bi bilo trditi, da se je takrat pričela le blago je bilo različno glede na letni čas, v poletnih depolitizacija v milici oziroma kasneje policiji, je mesecih pa smo nosili samo svetlo modre srajce. pa pričela Zveza komunistov izgubljati svoj vpliv na Kasneje so se pojavili vetrni jopiči, težke zimske pla- milico, kar se je kasneje, predvsem pri zahtevah za šče (šinjele) pa so zamenjale temno modre bunde. razorožitev, izkazalo za ključni dejavnik. Oboroženi smo bili s pištolami znamke zastava M70 O vplivu politike in politikov na delo polici- (kaliber 7,65x17), na postaji ali v vozilih pa smo s je kasneje, pred tem pa še nekaj vrstic o milici v sabo vozili avtomatske puške M70 (jugoslovanska osemdesetih letih. Že v takrat je bila milica tehnično verzija AK47 – kalašnikov). Neprebojni jopiči so precej napredna in razvita. V tem času je bil razvit se na policijskih postajah zares pojavili šele konec hrbtenični IT-sistem in nekatere osnovne evidence osemdesetih let. ter dostop do evidenc preko terminalov ali teleprin- Delo v lokalni skupnosti je bilo v osemdesetih terja. Prvi PC-ji (286) so se po postajah milice začeli letih dobro organizirano. Razlogov za to je več, pojavljati približno od 1987 dalje, v glavnem kot osnovni razlog je zagotovo bil v družbenopolitični donacije gospodarskih družb. Sprva le kot nadome- organiziranosti, kar je imelo pozitiven vpliv tudi na stilo za pisalne stroje in hitro tudi kot dostopna točka stanje varnosti. Za vsako krajevno skupnost je bil do centralnega računalniškega sistema. Vozni park zadolžen vodja varnostnega okraja (VVO) (ZNZ, presenetljivo ni bil refleksija voznega parka v druž- 1980, čl. 39). Primarna naloga vodje varnostnega bi. V milici je bilo takrat precej VW golfov prve in okraja je bila, da je sodeloval s predstavniki krajevnih druge generacije, tu in tam kakšna VW jetta, veliko skupnosti, lokalnim prebivalstvom in gospodarskimi citroenov C25 za »marico« ter seveda kaka zastava družbami ter vedel za vse, kar se je v tej skupnosti yugo in 101. Uniforme so bile iz togega kamgarna, dogajalo. Večino kaznivih dejanj, ki so se dogajale sive barve z rjavim opasačem in obveznim oprtačem v varnostnih okrajih, je reševal VVO. V tistih časih (to je usnjeni pašček, ki čez ramo povezuje opasač na postajah milice ni bilo lokalnih kriminalistov. na sprednji in zadnji strani – naramnik), na rokavu Na upravah za notranje zadeve so bili organizirani smo nosili emblem z grbom Slovenije in napisom Oddelki za zatiranje kriminalitete.2 Kriminalisti so MILICA, na kapi (šapki) rdečo zvezdo, okrašeno z prevzeli le oglede in preiskave najhujših kaznivih zlatimi žarki. K svetlo modri srajci je obvezno sodila dejanj (umori, težji ropi, serijski vlomi …). 2 Kriminalistična služba je na regionalni ravni večkrat spreminjala imena (Oddelek za zatiranje kriminalitete (OZK), Urad kriminalistične službe (UKS), Sektor kriminalistične policije (SKP)). 123 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Policijski čoln v piranskem pristanišču (Wikimedia Commons). državne varnosti, Uprava milice, Uprava za zatiranje kriminalitete, Uprava za upravnopravne zadeve, Uprava za or- ganizacijo in kadre, Uprava za analitiko, Uprava za informatiko, Izobraževalni center ONZ, Uprava skupnih služb). Na regionalni ravni so bile uprave za notranje zadeve, ki so imele nekatere osnovne notranje organizacijske enote (Inšpektorat milice, znotraj katerega je bila tudi služba stalnega dežurstva, Od- delek za zatiranje kriminalitete in Odde- lek skupnih služb). Na lokalni ravni so bile postaje milice s splošnim delovnim področjem in posebnim delovnim področjem (promet, meja, pomorstvo …). Na strukturni ravni sedanja policija ostaja navzven podobno organizirana. Posebne enote milice Osamosvojitev Slovenije Zaradi razlogov varovanja ustavne ureditve in izva- Pisati o vlogi slovenske milice ob osamosvojitvi Slo- janja določenih nalog je bila z Zakonom o organih za venije ni namen tega prispevka, saj je dostopne literature notranje zadeve leta 1956 ustanovljena predhodnica Po- na to temo veliko. Številni avtorji, ki opisujejo dogajanje sebne enote milice (PEM), kot smo jo poznali v osemde- pred, med in takoj po vojni za Slovenijo, pripisujejo slo- setih letih in v katero so bili imenovani miličniki s postaj venskim miličnicam in miličnikom izjemen prispevek. milice in rezervisti. Enota je bila organizirana na sklic ter Trideset let kasneje sem ponosen, da sem bil del tega namenjena res izjemnim dogodkom. V osemdesetih letih procesa, čeprav kot mlad miličnik pri snovanju aktivno- smo imeli vsako leto kakšno vajo, izjemno pomembno sti in načrtovanju nisem imel nobene vidne vloge. Kot vlogo pa je ta sestav milice imel že ob akciji Sever3 in velika večina mojih sodelavcev sem bil za novo domo- še pomembnejšo v osamosvojitveni vojni. Osnovni vino pripravljen storiti vse, kar je bilo in bi bilo potrebno. koncept takratne PEM in sedanje PPE se je obdržal do Čeprav v neposredne spopade nisem bil vključen, sem današnjih dni, ko je aktiviranje posebnih policijskih enot bil v času vojne kot vodnik službenega psa vključen v povsem samoumevno ob večjih zbiranjih ali protestih varovanje ujetnikov na Dolu nad Hrastnikom. ter ob za javni red in mir tveganih športnih dogodkih. Policisti, vključeni v PPE, se redno (najmanj enkrat me- Obdobje sprememb sečno) usposabljajo, imajo vrhunsko opremo in, kot iz posnetkov raznih demonstracij shodov ali nemirov lahko Prve spremembe so bile za miličnice in miličnike vidimo, tudi jeklene živce in neizmerno samodisciplino. že med vojno, ko smo rdečo zvezdo na pokrivalih Če bi danes v varovanje varnostno tveganih dogodkov zamenjali z novim simbolom, kontrolne točke na meji postavili takratne miličnike, bi posnetki bili globalna z Republiko Hrvaško, ki so se kasneje preimenovale v medijska atrakcija. mejne prehode, so postale stalnica, zavarovati pa je bilo treba tudi zeleno mejo. Po odhodu vojske je bilo treba Trinivojska organiziranost notranjih zadev vzpostaviti nadzor tudi na zeleni meji z Avstrijo in Italijo. Leta 1992 sta bili ukinjeni Uprava za notranje zadeve Podobno kot danes je bilo področje notranjih zadev Trbovlje in UNZ Ljubljana okolica. Leta 1993 se je iz pred osamosvojitvijo organizirano v treh nivojih, pri čemer MNZ izločila obveščevalna služba, saj se je ustanovila je treba poudariti, da je podobnost zgolj in samo oblikovna Varnostno-informativna služba, danes Slovenska obve- – bistvene razlike so v vsebini. Na republiški ravni je bil ščevalno-varnostna agencija (SOVA). Skratka, pričele so leta 1984 Sekretariat za NZ, ki je imel devet uprav (Uprava se strukturne spremembe. 3 Preprečitev »mitinga resnice«, 1. 12. 1989. 124 ANTON TRAVNER: 30 LET SLOVENSKE POLICIJE Organigram policijske uprave (policija.si). Škoda Octavia III, najpogostejše vozilo slovenske policije (Wikimedia Commons). Spremembe na lokalni ravni POLICIJSKA UPRAVA V tridesetih letih se je na lokalni ravni spremenilo DIREKTOR POLICIJSKE UPRAVE Oddelek za organizacijo in kadrovske zadeve precej, pa vendar so spremembe na tej ravni manj Oddelek za SLUŽBA DIREKTORJA notranje preiskave POLICIJSKE UPRAVE opazne ali drastične v primerjavi s spremembami na Oddelek za notranje preiskave in nadzor regionalni ali nacionalni ravni, če izvzamemo dejstvo, SEKTOR UNIFORMIRANE SEKTOR KRIMINALISTIČNE OPERATIVNO- SLUŽBA ZA OPERATIVNO POLICIJSKE POSTAJE da policija danes ne zbira podatkov o ljudeh, kot jih je POLICIJE POLICIJE KOMUNIKACIJSKI CENTER PODPORO Oddelek za splošne Oddelek za splošno Oddelek za informatiko policijske naloge kriminaliteto Oddelek za operativo in telekomunikacije Policijska postaja nekoč. Policisti se na policijskih postajah srečujejo s Enota vodnikov Skupina za premoženjsko službenih psov kriminaliteto Oddelek za varovanje Oddelek za f inančne zadeve Postaja prometne policije podobnimi ali enakimi izzivi kot pred 30 leti. Pojavne Oddelek za cestni promet Skupina za krvne in Oddelek za materialno- Postaja mejne policije seksualne delikte tehnične zadeve oblike družinskega nasilja, kriminala, kršitev javnega Oddelek za državno Skupina za mladoletniško mejo in tujce kriminaliteto Postaja letališke policije Skupina za tiralice reda in miru in zagotavljanja prometne varnosti se in nadzor Postaja pomorske policije Skupina za preiskovanje Policijska postaja niso bistveno spremenile. Delno se je spremenila tatvin vozil za izravnalne ukrepe Oddelek za Postaja konjeniške policije gospodarsko kriminaliteto vloga policije. Komandirja in njegovega namestnika Skupina za kriminaliteto Policijska postaja vodnikov javnega sektorja službenih psov in konjenikov ne imenuje več lokalna politika niti ne postavlja Skupina za poslovno Policijska postaja vodnikov kriminaliteto službenih psov ultimativnih zahtev ali usmerja in nadzoruje dela Skupina za f inančno kriminaliteto Skupina za korupcijo policijskih postaj. Na drugi strani pa se od policistov Skupina za zatajitve f inančnih obveznosti pričakuje več znanja, več ukrepanja in predvsem višja Oddelek za organizirano kriminaliteto stopnja strokovnosti. Bistveno več je regionalnega in Skupina za prepovedane droge mednarodnega sodelovanja, kazniva dejanja so bolj Skupina za ekstremno nasilje Skupina za kriminalne kompleksna, vzvodov za varovanje pravic posamezni- združbe Mobilni kriminalistični ka je sedaj bistveno več, predvsem pa je javnost do oddelek Oddelek za kriminalistično tehniko dela policije bistveno bolj kritična. Verjamem, da je Skupina za daktiloskopijo in identifikacije napak policistov manj, kot jih je bilo pred 30 leti, so pa Skupina za materialne sledi tudi najbolj drobni spodrsljaji policistov atraktivni za Oddelek za računalniško preiskovanje Oddelek za kriminalistično objave na družbenih omrežjih in v medijih. Policisti, ORGANIGRAM POLICIJSKE UPRAVE obveščevalno dejavnost 1. 1. 2021 ki so bili izpostavljeni kritičnim situacijam, dobijo psi- hosocialno pomoč in sindikati krčevito branijo njihove pravice, česar pred 30 leti ni bilo. Po policijskih posta- Spremembe na regionalni ravni jah je bistveno več specializacije. Na vseh postajah so policisti kriminalisti zadolženi za preiskovanje kazni- Na regionalni ravni so organizacijske spremembe po vih dejanj, bistveno več je pomočnikov komandirjev, moji oceni intenzivnejše kot na policijskih postajah. Vlo- ki policistom nudijo strokovno pomoč po posameznih ga uprave v primerjavi s postajo se je spremenila tako, da področjih, oborožitev, uniforme, zaščitna oprema ter uprava prevzema več zahtevnejših nalog. Najbolj očitno vozni park so bistveno boljši kot pred 30 leti. IT-podpora osnovnemu policijskemu delu se nenehno izboljšuje, tako da je sedaj že povsem običajno, da policist na kraju samem s pomočjo tablice ali prenosnika opravi vse tisto, za kar smo včasih porabili ure in ure za pisalnimi stroji. Ničesar od tega pred 30 leti ni bilo, pa vseeno verja- mem, da je včasih bilo lažje opravljati poklic miličnika kot sedaj policista. 125 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Organigram Generalne policijske uprave (policija.si). P O L I C I J A stojnosti in neodvisnosti GENERALNI DIREKTOR POLICIJE policije nekoliko kasneje. Oddelek za operativno delovanje Organigram Generalne Sektor za razvoj in sistemske naloge GENERALNA POLICIJSKA UPRAVA Oddelek za operativno podporo Oddelek za načrtovanje in analitiko SPECIALNA ENOTA Oddelek za protibombno zaščito policijske uprave (GPU) je Sektor za policijska pooblastila in preventivo Oddelek za osebno varovanje Sektor za notranje preiskave in integriteto ob pisanju tega prispevka Oddelek za varovanje objektov SLUŽBA GENERALNEGA DIREKTORJA Sektor za odnose z javnostmi POLICIJE CENTER ZA VAROVANJE IN ZAŠČITO Referat za notranje varovanje objektov Sektor za mednarodne policijske operacije izjemno razvejan. Referat za zunanje varovanje objektov Policijski orkester Oddelek za preventivno-operativno varovanje in dežurstvo Policijo vodi gene- Oddelek za operativno podporo ralni direktor policije, ki UPRAVA UNIFORMIRANE UPRAVA KRIMINALISTIČNE NACIONALNI FORENZIČNI UPRAVA ZA POLICIJSKE POLICIJSKE UPRAVE POLICIJE POLICIJE LABORATORIJ SPECIALNOSTI POLICIJSKA AKADEMIJA URAD ZA INFORMATIKO IN TELEKOMUNIKACIJE UPRAVA AVTOCESTNE POLICIJE (8) Sektor splošne policije Sektor za organizirano kriminaliteto Oddelek za f izikalne preiskave Operativno-komunikacijski center Višja policijska šola Sektor za razvoj aplikacij Oddelek za operativo CELJE mora pred imenovanjem Oddelek za javni red in mir Oddelek za prepovedane droge Oddelek za kemijske preiskave Oddelek za operativo Center za raziskovanje in socialne veščine Sektor za ITK infrastrukturo Oddelek za upravljanje prometa in meritve s samodejnimi merilnimi sistemi KOPER Oddelek za splošno varnost in varnostno načrtovanje Oddelek za terorizem in ekstremno nasilje Oddelek za biološke preiskave Oddelek za varovanje Center za izpopolnjevanje in usposabljanje Oddelek za strežniške sisteme Specializirana enota avtocestne policije Celje* na to delovno mesto Sektor prometne policije Oddelek za kriminalne združbe Oddelek za daktiloskopijo Letalska policijska enota Vadbeni center Gotenica Oddelek za distribuirane informacijske Specializirana enota avtocestne policije Koper* KRANJ sisteme Oddelek za preiskave Specializirana enota za nadzor prometa Sektor za splošno kriminaliteto dokumentov NAC/CNAC Oddelek pilotov Oddelek za šolanje službenih psov Oddelek za omrežja Specializirana enota avtocestne policije Ljubljana imeti najmanj 12 let LJUBLJANA Oddelek za kakovost Sektor mejne policije Oddelek za premoženjsko kriminaliteto in razvoj NFL Letalsko-tehnični oddelek Oddelek vrhunskih športnikov Oddelek za telefonske storitve Specializirana enota avtocestne policije Maribor* MARIBOR Oddelek za operativo Oddelek za krvne in seksualne delikte Sektor za varovanje in podporo Sektor za ITK podporo Specializirana enota avtocestne policije Novo mesto* izkušenj v policiji in vsaj Specializirana enota za nadzor *Pričetek delovanja je predviden do 1. 5. 2022 MURSKA SOBOTA državne meje I Oddelek za mladoletniško kriminaliteto Sektor za operativno-tehnične sisteme Specializirana enota za nadzor pet let izkušenj na vod- državne meje II Sektor za gospodarsko kriminaliteto Oddelek za radijske komunikacije NOVA GORICA Oddelek za upravljanje meja Oddelek za finančno kriminaliteto in pranje denarja Oddelek za tehnično varovanje NOVO MESTO stvenih delovnih mestih Center za tujce Oddelek za poslovni in javni sektor Sektor za zaščito ITK sistemov in podatkov Specializirana enota za varovanje, Sektor za elektronske naprave spremstva in vračanje tujcev Oddelek za korupcijo in laboratorij merilnikov v javnem sektorju. Po- Center za prekrškovne zadeve Sektor za posebne naloge Sektor za organizacijo in razvoj uniformirane policije Oddelek za tajno delovanje licijo torej vodi karierni Oddelek za tajno opazovanje I Oddelek za tajno opazovanje II policist, kar je bistvena Oddelek za specialno tehniko Oddelek za zaščito prič razlika glede na stanje Sektor za mednarodno policijsko sodelovanje Oddelek Sirene pred osamosvojitvijo. Oddelek za mednarodno operativo Oddelek za ocenjevanje varnostnih tveganj Pretežen obseg del in in operativno podporo Oddelek za ciljno iskanje oseb nalog GPU je strateške Center za kriminalistično obveščevalno dejavnost ORGANIGRAM POLICIJE Oddelek za delo z informatorji in viri 12. 3. 2021 in razvojne narave, so Center za računalniško preiskovanje Nacionalni preiskovalni urad pa nekatere notranje organizacijske enote na- menjene neposrednemu je to na področju preiskovanja kaznivih dejanj, kjer so se delovanju na terenu. Gre za ozko specializirane enote, sektorji kriminalistične policije skozi čas organizacijsko kot so specialna enota, letalska enota, specializirana in kadrovsko močno okrepili. Ne glede na dejstvo, da enota za nadzor državne meje, specializirana enota za večino kaznivih dejanj še vedno obravnavajo policij- nadzor prometa, nacionalni preiskovalni urad in od 1. 4. ske postaje, naj bi vse zahtevnejše preiskave po vseh 2021 dalje tudi avtocestna policija. Opisovanje pristoj- področjih prevzemali kriminalisti iz policijskih uprav. nosti, nalog in metod dela GPU bi bilo onkraj namena Podobno je pri večjih dogodkih, kjer koordinacijo in vo- tega prispevka, zato bom nekaj besed namenil zgolj dve- denje večjih operativnih operacij prevzamejo policijske ma, medijsko izpostavljenima projektoma. Pomembnih uprave. projektov je bilo v policiji veliko. Za primer naj navedem le nekaj največjih: projekt prilagajanja pravnemu redu Spremembe na nacionalni ravni EU, spremembe varovanja in nadzora državne meje zaradi vključitve v schengenski prostor, projekt Libra, s Največ sprememb je zagotovo na nacionalni ravni. Z katerim sta se na podlagi matematično natančnih analiz osamosvojitvijo se je močno povečal obseg nalog in ob- izvedli reorganizacija na regionalni ravni in ukinitev veznosti na tej ravni. Poleg področja mej in tujcev se je policijskih uprav Krško, Slovenj Gradec in Postojna, in povečal obseg varovanja objektov in oseb, mednarodno še bi lahko našteval. Naj omenim, da so vsi večji projekti sodelovanje, ustanovljen je bil operativno-komunikacij- terjali najmanj večino v državnem zboru. Za malenkost ski center in še vrsta drugih področij. Zakon o notranjih podrobnejši pogled sem izbral dva projekta, ki sta plod zadevah, ki je bil sprejet leta 1980, je bil po osamo- politične iniciative. Prvi po mojem mnenju neposrečen svojitvi večkrat spremenjen in dopolnjen, prenehal pa in drugi kot njegovo nasprotje. je veljati s sprejetjem Zakona o policiji šele leta 1998. Prinesel je korenite spremembe, saj je bila vzpostavljena NPU policija kot organ v sestavi ministrstva za notranje zade- ve. Policija je s tem zakonom pridobila precej višjo stopnjo Dne 14. 11. 2009 je bil na iniciativo takratne mini- samostojnosti in neodvisnosti. Ministrstvo je zadržalo strice za notranje zadeve Katarine Kresal (LDS) ustano- možnost usmerjanja in nadzora nad policijo, policija pa sa- vljen Nacionalni preiskovalni urad, ki je s svojim delom mostojnost na kadrovskem in finančnem področju. O samo- pričel 1. 1. 2010. Novoustanovljena organizacijska 126 ANTON TRAVNER: 30 LET SLOVENSKE POLICIJE Policijski motoristi (policija.si). enota je bila zamišljena kot vrhunska (elitna) preiskovalna enota, ki bo reševala najtežja ka- zniva dejanja, predvsem finančno kriminaliteto in korupcijo. V sporočilu za javnost je MNZ ob ustanovitvi zapisalo: »Cilji ustanovitve NPU so (gledano statistično) s proaktivnimi oblika- mi dela odkriti za 20 odstotkov več kaznivih dejanj in vložiti za 80 odstotkov več obtožnic brez dopolnitve v obdo- bju dveh let ter zaseči 30 odstotkov več protiprav- no pridobljene premoženjske koristi.« (MNZ, 2010). Ob pogodbe je zapisano: »Če se bosta pogodbeni stranki ustanovitvi NPU-ja se je strokovna javnost polarizirala. dogovorili o oblikovanju posebne avtocestne policije Eni so goreče zagovarjali koncept NPU-ja, drugi so bili za potrebe zagotavljanja povečanega obsega urejanja mnenja, da je potreba po proaktivnem in multidiscipli- prometa in nadzora nad varnim odvijanjem prometa, narnem pristopu k reševanju finančne kriminalitete in se nujni prostori za avtocestno policijo zagotovijo v najtežjih oblik korupcije nujna, vendar je to moč doseči objektih avtocestnih baz ali cestninskih postaj. Koncesi- na bistveno bolj enostaven način (po vzoru nekaterih onar bo kril del stroškov za storitve avtocestne policije, tujih policij s formiranjem t. i. »task force« oziroma ki bodo presegale običajen obseg urejanja prometa in začasnih delovnih skupin po posameznih primerih). nadzora nad varnim odvijanjem prometa, za katere bo Podobno kot so bila mnenja deljena ob ustanovitvi, so presodil, da so za potrebe nemotenega in kakovostnega deljena tudi po dobrih enajstih letih delovanja. Mit o su- odvijanja prometa po avtocestah potrebne in koristne. per učinkovitosti in povečanju odkritih primerov najtež- Te storitve bo avtocestna policija izvajala po predhodni jih kaznivih dejanj se razblini ob pogledu na statistiko. odobritvi koncedenta.« NPU, kjer je zaposlenih okoli 80 preiskovalcev, je v letu Čeprav je bilo v 16 letih pobud, idej, političnih 2019 podal nekaj več kot 60 ovadb za različna kazniva obljub in domnevnih botrov za ustanovitev avtocestne dejanja, eno največjih korupcijskih zadev (TEŠ 6) pa policije mnogo, so resne diskusije med Ministrstvom so preiskovali policisti in kriminalisti Policijske uprave za notranje zadeve (Aleš Hojs – SDS), Ministrstvom za Celje. Ne želim biti kritičen do preiskovalk in preiskoval- infrastrukturo (Jernej Vrtovec, NSI), Policijo in DARS-om cev na NPU-ju, saj sem prepričan, da jih velika večina stekle šele v drugi polovici prejšnjega leta (pod vlado svoje delo opravlja strokovno, dobro in požrtvovalno, Janeza Janše, SDS). Konec lanskega leta so predstavniki vendar menim, da NPU kot organizacijska enota GPU ni prej navedenih subjektov podpisali sporazum o ustano- dosegla rezultatov, ki so bili ob ustanovitvi pričakovani, vitvi avtocestne policije, ki je bila dejansko ustanovljena in ne upravičuje svojega obstoja. Projekt je inicirala in s 1. 4. 2021. Uprava avtocestne policije ima sedež v Po- na hitro izvedla ena politična opcija. stojni, specializirane enote avtocestne policije pa bodo delovale na območju Ljubljane (pričetek delovanja 1. 6. Avtocestna policija 2021), Celja, Kopra, Novega Mesta in Maribora (pričetek delovanja zadnjih štirih je predviden 1. 5. 2022). Enote V aprilu 2004 so takratni minister za promet dr. bodo imele sedeže v prostorih DARS-a, ki delno sofinan- Marko Pavliha (LDS, vlado je vodil mag. Tone Rop, LDS) cira tudi vozila in opremo avtocestne policije. Skupno v imenu Republike Slovenije ter mag. Janez Božič in bo avtocestna policija štela več kot 250 policistov. V Jožef Zimšek kot predstavnika uprave DARS d. d. podpi- slovenskem prostoru gre za prvi tak primer partnerstva sali koncesijsko pogodbo za upravljanje in vzdrževanje in simbioze. Podobno ureditev avtocestne policije (in avtocest v Republiki Sloveniji. V točki 4.6 koncesijske predvsem sofinanciranja) ima tudi vrsta evropskih držav 127 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE (Nemčija, Italija, Španija, Nizozemska …). V nasprotju čiščenja sob. Vsak četrtek po učnih urah je bil termin za s projektom ustanovitve NPU-ja so pozitivni makro in generalno čiščenje sob. V sobah so bivali po štirje in tisti, mikro učinki matematično izračunani in daleč presegajo ki so poskrbeli, da se je njihova soba najbolj svetila, ki so vrednost investicij in stroškov delovanja. Podobno kot imeli postelje postlane »na vrvico«, tla kot ogledalo …, NPU je tudi ACP nastal kot politična iniciativa, le da je so za nagrado dobili dodaten vikend za odhod domov. projekt ACP zorel (pre)dolgo in ima očitno bistveno dalj- Skratka, kadeti so se naučili matematike, fizike, vojaških šo politično zgodovino in – če špekuliram, da obstaja veščin, miličniškega dela, pa tudi košnje trave, grabljenja politični spomin – tudi širšo politično podporo. listja, kidanja snega in čiščenja toaletnih prostorov …). Fantom, starim med 14 in 18 let, je sistem odvzel lastno Izobraževanje in usposabljanje identiteto in jim dal novo. Kadetska šola za miličnike je bila ustanovljena leta V osemdesetih letih je delovala Kadetska šola za 1967. V 35 letih delovanja je šola doživela več spre- miličnike. Štiriletni izobraževalni program je v republi- memb. Prvih sedem generacij je opravilo triletni strokov- škem šolskem sistemu zagotavljal V. stopnjo izobrazbe ni program, leta 1974 pa je izobraževanje potekalo po in odpiral vrata tudi za študij na takrat višjih šolah ali novem štiriletnem strokovnem programu. Leta 1984 so fakultetah. Naj poudarim, da je v tistem času obstajal šolo in dom vpisali v razvid izvajalcev javnoveljavnih tudi sistem, ki je policistom (po predhodnih testiranjih programov, leta 1991 pa se je 25. generacija začela in glede na rezultate le-teh) omogočal nadaljnji študij izobraževati po prenovljenem vzgojno-izobraževalnem na takratni Višji šoli za notranje zadeve ali na drugih programu Policist, ki je omogočal končati šolanje z ma- fakultetah. Nadaljnji študij je bil del kariernega sistema turo in/ali zaključnim izpitom. Po tem programu so se in mladi miličniki so (smo) dobili možnost brezplačnega izobraževali dijaki do vključno 31. generacije. Zadnja, študija izven dela ali ob delu. Naj se vrnem na kadetsko 32. generacija se je izobraževala po programu Policist šolo. Na kratko lahko povem, da je bil izobraževalni s podaljšano veljavnostjo in končala šolanje s poklicno sistem dualen. Na eni strani klasičen srednješolski sistem maturo. Od ustanovitve šole do njene ukinitve 2002 je z vsemi obveznimi predmeti (tuj jezik, matematika, fizi- bilo vanjo sprejetih 6111 učencev. Izobraževanje pa je ka, slovenščina, zgodovina, kemija …), na drugi strani uspešno končalo 5205 dijakov in dijakinj (MNZ, 2002). pa popolna priprava na poklic miličnika. V to so bili Na področju osnovnega izobraževanja za poklic polici- vključeni predmeti po učnem načrtu (vojaška vzgoja in sta je slovenska policija 4. januarja 1999 uvedla nov pro- taktika, streljanje, oborožitev, miličniška taktika, poobla- gram izpopolnjevanja za poklic policista, ki je vključno stila, kazensko in prekrškovno pravo, samoobramba …) s šestmesečno prakso trajal 18 mesecev, vanj pa so se ter navajanje na relativno strog režim in indoktrinacija. lahko vpisali kandidati z že zaključenim izobraževanjem Vsi kadeti, tudi tisti, ki so stanovali v neposredni bližini, najmanj V. stopnje. Ta program je veljal do leta 2012, so obvezno bivali v internatu. Vsako jutro je bila jutranja ko je bila sprejeta Odredba o sprejemu višješolskega telovadba, potem postroj (zbor po razredih) za zajtrk, pa študijskega programa Policist. Od takrat dalje je osnovno zbor vseh kadetov za dvigovanje zastave, pouk, zbor za izobraževanje za poklic policista študij po višješolskem kosilo, od 15. do 18. ure obvezne učne ure v sobah ali programu. Po končanem študiju dobijo kandidati poklic razredu (odvisno od kolektivne uspešnosti razreda), zbor policist/policistka in priznano višješolsko izobrazbo. za prebiranje dnevnega povelja in spuščanje zastave Študij zajema pridobitev devetih različnih praktičnih ter zbor za večerjo. Individualnost je bila nezaželena. znanj in 25 teoretičnih predmetov (MNZ, 2012). Čeprav Zaradi napake enega je bil pogosto kaznovan cel razred, policija študentom ponuja brezplačno bivanje, uniformo nekajkrat pa celo cela generacija ali celo vse štiri gene- in plačo v času študija, je to daleč od kadetske šole. Sam racije, ki so bile naenkrat v šoli. Popoldanski izhod je bil sem v nasprotju z mnogimi starejšimi policisti in velikim dovoljen samo z dovolilnico, ki je bila pogojena z učnim delom vodstvenega kadra v policiji trdno prepričan, da uspehom. Zagotovljen je bil en prosti vikend na mesec, je bila ukinitev kadetske šole ena boljših in najbolj pre- da smo lahko šli domov, v praksi pa je v letih 1981–85 udarnih odločitev vodstva policije vseh časov. Samo en bilo teh prostih vikendov več (dva ali trije). Okoli šole namig. Kako je lahko pošteno in mogoče pričakovati od so bila postavljena stražarska mesta, na katerih so obo- fantiča, starega 13 ali 14 let, da se razumno in preudarno roženi s starimi puškami in manevrskim strelivom 24/7 odloči za nekaj, kar mu za vedno spremeni življenje? stražili kadeti tretjega in četrtega letnika. Povsem samo- Poklic policista je lep, vendar izjemno zahteven in v umevno je bilo, da so bivalne prostore, skupne prostore nasprotju s prepričanjem velikega dela prebivalstva terja in vso okolico čistili in vzdrževali kadeti sami (tudi za popolno predanost, poklicno etiko in ogromno znanja iz to je bil vzpostavljen sistem). Vzpostavljen je bil sitem zelo širokega spektra družbenega življenja. 128 ANTON TRAVNER: 30 LET SLOVENSKE POLICIJE Policijski avto Toyota Land Cruiser pred policijsko postajo v Bohinjski Bistrici (Wikimedia Commons). Čezmejno policijsko sodelovanje Samostojnost in neodvisnost Slovenije je prinesla tudi možnosti in potrebe za čezmejno policijsko sodelovanje. Sodobnega policijskega dela si brez čezmejnega sodelovanja enostavno ni moč zamišljati. Po osamosvojitvi je bilo treba reorganizirati policijo zaradi včlanitve v Interpol. Temu je sledila vključitev v Europol, dobrih deset let je bila slovenska policija članica SECI, zdaj SELEC-centra (Southeast European Law Enforcement Center). Decembra 2000 je bil pod- pisan prvi protokol o vzpostavitvi mešanih patrulj med Slovenijo in Italijo (prvi v Evropi, sedaj pa je to zelo široko sprejeta praksa v EU in na Zahodnem Balkanu), leta 2005 je pričel delovati prvi skupni policijsko- -carinski center med Avstrijo, Italijo in Slovenijo v člena ustave ni dovoljeno biti član političnih strank. kraju Vrata - Megvarje (Avstrija). Zdaj je delujoč še en Torej je policija apolitičen in samostojen organ, neod- tak center v Dolgi vasi, kjer so predstavniki Avstrije, visen od politike. Ta trditev je mit! Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Z vstopom v EU se Za to sta dva razloga. Prvi je zagotovo odvisnost je mednarodno policijsko sodelovanje še povečalo. policije od vsakokratne vlade in ministrstva za notranje Dne 8. 8. 2007 je v Sloveniji pričela veljati Pruemska zadeve. Leta 1998 je bil sprejet Zakon o policiji, ki je pogodba, konec leta 2007 pa je Slovenija vstopila formalno policijo osamosvojil in delno ločil od ministr- v schengenski prostor. Policijsko sodelovanje je za stva za notranje zadeve. Ministru za notranje zadeve je Slovenijo znotraj EU postalo tako rekoč neomejeno takratni zakon dajal naslednja pooblastila (ZPol, 1998): (od izmenjave podatkov, avtomatiziranega preverjanja DNA-profilov, skupnih operacij, analitike, sodelova- • določa razvojne, organizacijske, kadrovske in nja na področju usposabljanja …). Naj omenim samo druge temeljne usmeritve za delo policije; instrument neposrednega zasledovanja, ki omogoča • pripravlja letne finančne načrte nabav policije, državam, da neposredno zasledujejo vozilo, plovilo nadzira njihovo izvrševanje in izvaja finančno ali osebo, tudi ko ta prečka državno mejo in zasledo- poslovanje policije; vanje nadaljuje, dokler državni organi države, v kateri • izvaja naloge investicijske dejavnosti in inve- se pregon odvija, ne prevzame takšnega pregona (kar sticijskega vzdrževanja nepremičnin v uporabi bi bil v času socializma nezaslišan mednarodni in- policije ter izvaja načrt nabav; cident). Decembra 2012 je Slovenija ratificirala tudi • koordinira in usklajuje projektiranje, gradnjo Pogodbo o čezmejnem policijskem sodelovanju v in vzdrževanje informacijskega in telekomuni- Jugovzhodni Evropi, s katero so instrumenti policijske- kacijskega sistema policije ter skrbi za njegovo ga sodelovanja, kot jih poznamo v EU, možni tudi z skladnost s sistemi drugih državnih organov; državami, ki niso članice EU (BiH, Srbija, Črna Gora, • usmerja in nadzoruje izvajanje nalog policije in Albanija, Makedonija, Moldavija). Skratka, delovanje • opravlja druge naloge v skladu z zakonom. policije, ki bi bilo v osemdesetih letih čista znanstvena fantastika ali celo hud mednarodni incident in škandal Po sprejetju zakona je policija res postala organ v brez primere, je danes nekaj povsem vsakdanjega. sestavi ministrstva za notranje zadeve, vendar je vsako- kratni minister pristojen za najbolj elementarne funkcije, Depolitizacija in politizacija ter samostojnost vključno z usmerjanjem in nadzorovanjem dela policije. in neodvisnost policije Vse vlade in opozicijske stranke do sedaj so zgornje točke razlagale po potrebi, dejstvo pa je, da policija NI Kot je bilo omenjeno zgoraj, je po mojem mnenju samostojen organ. Mit o neodvisnosti in samostojnosti se milica v osemdesetih letih bila tudi politična policija je po mojem mnenju dokončno razblinil v času, ko je in podaljšana roka SDV. Po demokratizaciji Slovenije bila ministrica za notranje zadeve gospa Katarina Kresal. se je slika povsem spremenila. Formalno je slovenska Takrat so namreč s policije na ministrstvo prešle celotna policija apolitična, samostojna in neodvisna. Poklicnim logistika, finance in kadrovske zadeve. Vsi generalni di- pripadnikom policije v skladu s četrtim odstavkom 42. rektorji od takrat dalje so bolj v vlogi tehničnega direk- 129 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE torja (če primerjamo z gospodarstvom) z zelo omejenimi je Slovenija majhna država in da vsak pozna nekoga, ali pa celo brez pooblastil (predvsem finance). Trenutno ki pozna nekoga, ni pričakovati, da bi se v bližnji pri- veljavni Zakon o organiziranosti in delu v policiji (ZOD- hodnosti, še posebej zaradi bipolarizacije družbe na Pol, 2020) nekoliko spreminja in dopolnjuje razmerja tem področju kaj spremenilo. Morda bi v prid transpa- ministra do policije in gre še nekaj korakov dalje. Tako je rentnosti veljalo ukiniti četrti odstavek 42. člena ustave. v skladu z 12. členom generalni direktor policije dolžan V večini evropskih držav ni problem, če je posamezni takoj obvestiti ministra o dogodkih, ki so pomembni za policist ali policistka tudi član politične stranke, in tudi varnost države ali varovanih oseb in objektov, o dogod- v Sloveniji to ne bi smel biti problem, če bi le integriteta kih, v katerih je več oseb izgubilo življenje ali je nastala posameznikov v sistemu bila dovolj visoka. Tu se zdi, večja materialna škoda, o dogodkih, v katerih je zaradi da se nekaterih navad izpred obdobja samostojnosti še opravljanja nalog policije ena ali več oseb izgubila nismo znebili. življenje, in o drugih dogodkih z delovnega področja policije, ki imajo oziroma bi lahko imeli večji odziv v Moderna policija, mednarodno primerljiva javnosti. Na podlagi 13. člena pa lahko minister zahteva z ugledom v regiji in EU poročila, podatke in druge dokumente v zvezi z opra- vljanjem dela policije. Generalni direktor policije mora Za zaključek je pomembno poudariti, da je v 30 letih ministru redno in na njegovo zahtevo poročati o delu slovenska policija naredila kvantni preskok naprej. Če policije in o vseh pomembnejših vprašanjih z delovnega slepo sledimo medijem in vrsti objav, ki niso v prid policiji področja policije. ali njenim zaposlenim, lahko dobimo povsem drugačen Vik in krik, škripanje z zobmi in besno cepetanje na občutek. Slovenci smo pač takšni, da nam nikoli ni vse podlagi »strokovnih« razlag (pogosto »užaljenih nevest«) prav in po navadi iščemo dlako v jajcu ali napako tam, o poseganju v neodvisnost in samostojnost policije po- kjer je ni. Za trditev, da je slovenska policija moderna, samezne politične opcije so praviloma poskusi destabi- napredna, učinkovita in tehnološko razvita, je treba po- lizacije, pasje bombice in dimne zavese. Če bi se držali gledati čez plot. Moja profesionalna pot me je v letih od reka, naj prvi vrže kamen tisti, ki je brez greha, kakršnih 2008 do 2020 odpeljala v mednarodno okolje, kjer sem koli očitkov ne more biti. se ukvarjal z reformami varnostnega sektorja globalno Drugi razlog, zakaj policija ni povsem apolitični in pri tem imel možnost do podrobnosti spoznati skoraj organ, kot vrag tiči v podrobnostih. Ustava res pre- vse evropske policije in tudi širše – tja do Indonezije. poveduje poklicnim pripadnikom policije članstvo V angleščini obstaja rek, da je največji prostor na svetu v političnih strankah, kar pa še zdaleč ne pomeni, da prostor za napredek. To drži tudi za slovensko policijo, nekateri policijski uradniki ne simpatizirajo s to ali vendar se le-ta konstantno in dinamično razvija in je ne drugo politično opcijo ali stranko. Ne nazadnje imajo glede na zgoraj opisane zagate ena boljših evropskih vsi volilno pravico in povsem naravno je, da na volišču policij in v mednarodni skupnosti uživa precej visok podprejo tiste kandidate, ki so jim bližje oziroma so jih ugled. Slovenske policistke in policisti, ki so vključeni bolj prepričali. Praviloma bi se morala politična aktiv- v mirovne misije ali v različne mednarodne projekte, nost poklicnih pripadnikov policije končati po oddaji so v tujini vedno zelo zaželeni in dobrodošli, policija glasu v volilno skrinjico, vendar v praksi ni čisto tako. kot takšna pa je primer, po katerem se zgleduje večina Na lokalni ali regionalni ravni je simpatiziranja z eno policij na Zahodnem Balkanu. Dokaz za to je, da je velik ali drugo politično opcijo izjemno malo ali skoraj nič, del naše ureditve multipliciran v vrsti drugih držav. Pri kar pa ne velja za generalno policijsko upravo. Iz medij- vsem tem pa je pomembno še eno dejstvo. Zakonov, skih zapisov je jasno razvidno, da je lojalnost politični uredb in drugih aktov, ki se nanašajo na delo policije, opciji (ali pa morda to lahko imenujemo oportunizem) praviloma niso pisali za visoke finančne nagrade najeti posameznih zaposlenih rangirana višje kot pa lojalnost zunanji strokovnjaki, kot je praksa po večini drugih policiji ali profesionalizem. Generalna policijska uprava resorjev. Policijo so takšno, kot je danes, v največji se konstantno sooča z odtekanjem občutljivih podatkov meri zgradili zaposleni sami, zato je zahvala in pohvala bodisi medijem bodisi posameznikom, ki so del ali pa vsem, ki so sodelovali pri razvoju policije v vseh letih od blizu političnemu establišmentu. Glede na dejstvo, da osamosvojitve dalje, več kot na mestu. 130 TOMAŽ KLADNIK Slovenska država in njene oborožene sile Nastajanje oboroženih sil nove demokratične narodne zaščite. S tem je bila ustanovljena poseb- države in vojna za obrambo suverenosti na oborožena organizacija, ki je bila sposobna manj kot tri mesece po razorožitvi slovenske TO, Demokratičnim procesom, ki so se začeli konec ob tesni naslonitvi na specialno enoto in posebne osemdesetih let prejšnjega stoletja v nedemokra- enote slovenske milice, zavarovati Slovenijo pred tični Socialistični Republiki Sloveniji, so ob par- kakršnim koli oboroženim presenečenjem. Nasta- tijskem vrhu najbolj nasprotovali v vojaškem vrhu jala je z dobro pripravljeno skrivno akcijo, ki jo oboroženih sil Socialistične federativne republike je vodil Tone Krkovič. Organizirali so jo v vseh Jugoslavije. Tvorile so jih Jugoslovanska ljudska trinajstih pokrajinah TO v Sloveniji in zagotavljala armada kot zvezna vojska ter teritorialne obrambe je, da so prek nje republiški organi dejansko vodili posameznih republik, katerih nalogi v obrambi in poveljevali enotam. Temeljni obrambni načrt je države sta bili predvsem varovanje zaledja glavnih bil preprost in logičen. Ob morebitnem oborože- front ter delovanje na začasno zasedenem ozemlju. nem posegu armade bi zavarovala ključne objekte, Formalni vrhovni poveljnik oboroženih sil je bilo hkrati pa s hitrimi napadi na skladišča orožja in Predsedstvo SFRJ, dejansko pa jih je obvladovalo vojaške opreme zagotovila možnost za vpoklic konservativno in demokratičnim spremembam popolnih formacij. Izdelali so podrobne načrte za nenaklonjeno vodstvo Zveznega sekretariata za posamezna skladišča in druge pomembne objek- ljudsko obrambo ter generalštaba oboroženih sil. te. Po pokrajinah in občinah so sestavili udarne V Sloveniji se je Teritorialna obramba RS (TO) od skupine in jurišne odrede, katerih formacije so ustanovitve leta 1968 sicer razvijala drugače kot v bile prilagojene orožju in opremi, ki so jih imeli drugih republikah zvezne države. Tako so številni na voljo. Mobilizacijske dokumente so v najve- izmed njenih maloštevilnih poklicnih pripadnikov čji tajnosti izdelali za sklic novih enot, ki so jih in še bolj njen večinski rezervni sestav v njej vi- mobilizirali po načelu samopoziva. Vzpostavili so deli neke vrste vnovično obuditev ideje slovenske tudi številna skrivna skladišča za orožje in vojaško vojske. Vendar se je, tako kot že velikokrat prej opremo. Že poleti 1990 so začeli zbirati informa- v zgodovini slovenskega naroda, izkazalo, »da cije o armadi, na podlagi katerih so izdelali ocene prihodnost pripada pogumnim« oziroma tistim ogroženosti, formacije enot in načrte delovanja. pripadnikom TO, ki so brez pomisleka podprli Manevrsko strukturo je treba torej obravnavati demokratične spremembe v svoji domovini. Med v funkciji priprav na obrambo slovenskega pro- temi zagotovo ni bilo vodstva Republiškega štaba stora ter nove samostojne in neodvisne države. za teritorialno obrambo (RŠTO), ki je že 14. janu- To je bila enkratna organizacija, ki je morala v arja 1990 z ukazom podrejeni m občinskim štabom obdobju ukinitve partijske teritorialne obrambe in zahtevalo, da izdelajo in mu pošljejo natančen ustanavljanja oboroženih sil nove demokratične pregled orožja, streliva in minskoeksplozivnih Slovenije delovati kot oborožena sila Slovencev v sredstev, ki so jih v posameznem občinskem štabu pripravah na osamosvojitveno vojno. Tako je bil hranili zunaj skladišč armade. Namen tega ukaza, koncept delovanja in vodenje slovenskim oboro- ki je dejansko pomenil začetek razoroževanja ženim silam postavljen popolnoma na novo (Janša, enot in poveljstev TO, je bil viden prav na dan 2013; Mikulič, 2005; Kladnik, 2011). primopredaje dolžnosti članov prve demokratično S sprejetjem svežnja ustavnih dopolnil, s izvoljene vlade v naši zgodovini, saj je 15. maja katerimi je slovenska skupščina odpravila veljav- 1990 RŠTO izdal ukaz o predaji hranjenja orožja, nost zveznih dokumentov, ki so bili v nasprotju streliva in minskoeksplozivnih sredstev, ki so zunaj z republiško ustavo, med drugimi tudi, da sta objektov armade, v le-te. Novo republiško vodstvo služenje vojaškega roka in slovenska TO v iz- se je takoj odzvalo na ta ukaz in novi sekretar za ključni pristojnosti republike, so bili izpolnjeni ljudsko obrambo Janez Janša je občinskim uprav- tudi formalnopravni pogoji za vnovični prevzem nim organom za ljudsko obrambo poslal brzojavko, poveljevanja nad celotno Teritorialno obrambo s katero je prepovedal oddajanje orožja v objekte Republike Slovenije, na čelu katere je bil kot v. armade (Kladnik, 2011, 7–9). d. načelnika imenovan Janez Slapar. Armada je z Z namenom vojaškega zavarovanja ukrepov na- zasedbo sedeža republiškega štaba jasno pokazala, stajajoče slovenske države so bila sprva ustanovlje- da ne bo spoštovala odločitev slovenskih oblasti in na jedra vojaškega odpora, nato vojska Slovenije, tako sta v Sloveniji delovala dva republiška štaba ki je dobila dokončno obliko v Manevrski strukturi za TO, vendar je bil štab, ki ga je zasedla armada, 131 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE poveljstvo brez vojske ter samemu sebi namen, saj 15. maja 1991 in še to samo dveh manjših enot v so bile od oktobra prekinjene vse zveze med njim učnih centrih Ig in Pekre, ki je nato že 23. 5. 1991 ter podrejenimi enotami in štabi TO. Kljub vsem postal prvi poskusni cilj agresije JA na Slovenijo. pritiskom in grožnjam pa so se priprave na neizo- TO je neposredno pred vojno zagotavljala: pripra- giben oboroženi spopad nadaljevale. Tako so 17. vljenost na vseh ravneh poveljevanja in aktiviranja decembra 1990 v Kočevski Reki organizirali prvi štabov ter intervencijskih enot v času do dveh ur; javni postroj enote oboroženih sil novo nastajajoče operativno pripravljenost vseh štabov, 85 skupin države, iz katere se je pozneje izoblikovala prva za oviranje, 92 protioklepnih skupin, 59 oddelkov, specialna brigada MORiS kot prva popolnoma 240 vodov, 142 čet, 33 odredov vodne sestave, 11 poklicna enota vojske. S postrojem te enote so bile odredov četne sestave in šest bataljonov. Skupno slovenski javnosti in morebitnim nasprotnikom pri- je bilo to enakovredno 378 četam ali 94 bataljo- kazane priprave in pripravljenost na obrambo sa- nom. Za 35.000 pripadnikov so imeli zagotovljeno mostojnosti ter – kot je dejal predsednik Izvršnega orožje in pehotno strelivo, 1024 protioklepnih sveta RS Lojze Peterle – »zadišalo je po slovenski orožij in še dodatnih 1106 protioklepnih orožij za vojski« ter ob 25-letnici v svojem govoru poudaril enkratno uporabo, 203 kose orožja za podporo, (Mikulič, 2005; Kladnik, 2011): 99 protiletalskih orožij, 42 protiletalskih raket ter 33.000 kg razstreliva. Pomemben vir oborožitve Tako prvi postroj, v katerem so bili pretežno pred bojnimi spopadi so bili izvzemi orožja iz prostovoljci, ni bil zadeva trenutka, predrznosti, sa- vojašnic JA ter nabava orožja v tujini. Tako je v movolje ali neodgovornosti. Bil je izraz odgovorne Kočevsko Reko 21. junija, manj kot teden dni pred volje slovenske vlade, njene obrambne strategije, napovedano osamosvojitvijo, prispelo težko priča- tesnega sodelovanja ministrstev za notranje zadeve kovano orožje po načrtu Bor (5000 avtomatskih in za obrambo ter poguma posameznikov. Tu niso pušk, 5 milijonov kosov streliva, več kot 1000 stali zaščitniki privilegiranega vrha nedemokra- protioklepnih sredstev, nekaj raketnih lanserjev tičnega režima, ampak možje in fantje, ki so bili fagot za srednje dolge razdalje in nekaj deset pro- pripravljeni dati vse za svobodo samostojne in tiletalskih raket strela M2), v času vojne pa orožje, demokratične Slovenije. Z zvezdami na kapah. ki je bilo zaplenjeno v bojnih spopadih oziroma Zvezda pa ni bila ne izhodišče, ne cilj, niti simbol pridobljeno z zavzetjem večjih skladišč orožja JA, poslanstva, bila je le taktično pokritje. Marsikaj kot sta bili na primer Ložnica in Borovnica (Janša, je bilo navzven starega, samo namen je bil drugi. 2014, 7; Kladnik, 2011, 12). Namen je bil posvečen domovini. Slovenski vojak Po besedah ministra Janše so bili odločilni se je takrat vrnil k svojemu osnovnemu poslanstvu. dejavniki uspešnega odpora proti agresiji sledeči: pripravljenost obrambnega in zaščitnega sistema je Obrambni sistem ter njegovi vodje, predvsem izhajala iz pravočasno sprejetih zakonskih in ustav- ministra Janša in Bavčar, pa tudi predsednik vlade nih usmeritev na tem področju; relativno logično je Peterle, so se znašli pred težkim odločitvami. Če- bila izpeljana reorganizacija in na njej temelječa prav je realno grozila vojna, so bila obrambnemu razdelitev Slovenije na pokrajine in območja, kar resorju namenjena pičla sredstva, ki so jih morali je omogočalo uspešno vodenje in poveljevanje; skoraj v celoti nameniti nabavi orožja. Zaradi samoiniciativnost, ki se je odražala v dokaj velikih nepodpore in tudi odkritega odpora večine članov pooblastilih, ki so jih imeli poveljniki na območnih vrhovnega poveljstva oziroma predsedstva Repu- in pokrajinskih ravneh in ki so lahko zaradi tega blike Slovenije do krepitve obrambne moči drža- manevrskega prostora izvedli akcije tam, kjer so po ve, štirje med njimi so februarja 1991 podpisali njihovi lastni oceni ugotovili, da so te akcije lahko deklaracijo, v kateri se je zagovarjala Slovenija uspešne; natančni podatki o agresorju, predvsem o brez vojske, ter zavlačevanja in nasprotovanja moralnem stanju v enotah, o oborožitvi in o načrtih; opozicije sprejetju obrambnega proračuna, so v politična enotnost vseh političnih subjektov v Slo- obrambnem sistemu že tako pičla sredstva prejeli veniji in celotnega prebivalstva RS, kar je bil najbrž šele tik pred pričetkom vojaške agresije JA, kar pa prvi pogoj za to, da je bil odpor uspešen do take mere je že resno ogrozilo nabavo skromnih, a prepotreb- in da je bilo pri njem zmerno majhno število žrtev; nih količin protioklepnih sredstev in pehotnega usklajeno delovanje organov za notranje zadeve, orožja za delovanje operativnih enot vojske, uspo- TO in vseh ostalih komponent civilne obrambe. V sabljanje rednih enot pa se je lahko pričelo šele odporu je bilo uporabljenih 20 % civilnoobrambnih 132 TOMAŽ KLADNIK: SLOVENSKA DRŽAVA IN NJENE OBOROŽENE SILE Znak Slovenske vojske. Stiliziran reliefni model znaka, ki je nastajal od oktobra leta 1990 pod idejnim vodstvom Janeza J. Švajncerja in oblikovalca Marjana Ojsterška v celjskem podjetju Aurea. V aprilu leta 1991 so odkovali prvo količino kokard TO za kapo vojaka (Vir: Kladnik, 2007, 52). sestavin in zgolj 10 % klasičnih vojaških ukrepov, naborniško vojsko s profesionalnim jedrom. Pred- »kajti eden od prvih ciljev je bil ohraniti živo silo sedstvo RS je 3. februarja 1992 sprejelo Splošni in doseči zastavljene cilje brez žrtev«. Napake načrt organizacije, opremljanja in oboroževanja pri obrambi pa so izhajale iz tega, da poveljniški ter usposabljanja TO, na osnovi katerega je RŠTO kader ponekod ni bil ustrezno usposobljen ter da izdelal projekt organizacije TO. Predlagana struk- je bila reorganizacija, ki se je izvajala v TO, šele v tura TO je temeljila na izkušnjah organiziranosti osrednji fazi ravno v času, ko se je začela agresija, TO, izkušnjah, pridobljenih v vojni, upoštevala je kar je bila posledica prepozno sprejetih zakonskih značilnosti oboroženih sil sodobnih armad ter je podlag zanjo. Načelnik RŠTO-ja, general Janez v smislu priprav na oborožen spopad izhajala iz Slapar, pa je o vojnem dogajanju povedal, da (po- ocene, da bi bil v morebitnem napadu na državo tem ko je Predsedstvo RS sprejelo odločitev, da v Slovenijo napad voden po načelih zračno-kopen- primeru, če TO z nenasilnimi sredstvi ne bo mogla ske bitke. Razmerje med manevrskim in prostor- zagotoviti izvedbe nalog, dovoljuje začetek izvaja- skim delom je bilo opredeljeno za 1 : 2, TO pa naj nja bojnih nalog in uporabo orožja) je TO orožje bi štela okrog 45.000 mož (Kladnik, 2008, 52–65). uporabila šele po prvem strelu JA na Medvedjeku. Sekretar za Ljudsko obrambo RS Janez Janša je V začetku je bil problem predvsem pripravljenost v intervjuju v reviji Obramba pod naslovom Su- na protiletalsko obrambo, zlasti zaradi tega, ker verena Slovenija si bo sama urejala tudi obrambo niso razpolagali z oborožitvijo za boj na srednjih izpostavil, da bo Slovenija pri izgradnji koncepta višinah, pa tudi sicer obrambe izhajala iz je del protiletalske takega, ki ustreza oborožitve pred letom majhnim državam, saj zasegla armada. Do- množičnost ne more bro so bili pripravljeni nadomestiti kako- na protioklepni boj, vosti, pri tem pa bo zlasti za boj iz bližine, vzpostavila popolno ne pa dovolj za boj na suverenost Slovenije večje razdalje. Pripra- nad svojimi oborože- vljenost pripadnikov nimi silami, pri čemer TO za udeležbo pa bodo korenito spre- je bila na zelo visoki menili status vojaka ravni. TO je v prvi fazi in starešin. V članku delovala na začasno Leto dni pozneje pa zasedenem ozemlju je bilo ob analizi ure- in proti silam, ki so sničevanja načrtov na prišle tudi z območja obrambnem področju Hrvaške. Že v času bojnih delovanj so izvajali tudi v preteklem letu rečeno, da so realizirali program mobilizacijo, saj so imeli dotlej aktiviran le del DEMOS-a iz decembra 1989 na področju obrambe, strukture, postopno pa so mobilizirali še tisti del in sicer: vodenje obrambne politike in nadzor nad TO, za katerega so ocenili, da ga nujno potrebujejo obrambnimi institucijami naj bodo v pristojnosti za izvedbo naloge. Enote TO niso imele naloge demokratično izvoljenih organov oblasti Slovenije, uničiti živo silo, marveč preprečiti silam armade, ki naj odločajo tudi o zasnovi obrambnega sistema da bi dosegla svoje cilje. Vseskozi so si prizade- in njegovem financiranju; politična nevtralnost vale prepričati starešine in vojake armade, naj ne oboroženih sil (OS), ki se ne smejo vmešavati v uporabijo orožja in naj prestopijo na stran TO. S politično odločanje in ne smejo služiti interesom tem so enote armade enostavno sesuli (Kladnik, ene stranke ali ideologije; služenje vojaškega roka 2008, 60). prebivalcev Slovenije v Sloveniji; poveljevanje v vseh OS v Sloveniji v slovenskem jeziku; ukinitev Nastajanje mirnodobne strukture vojske vojaških sodišč; uveljavitev pravice do ugovora ve- sti in civilnega služenja vojaškega roka. V nadalje- Z odhodom zadnjega okupatorskega vojaka z vanju je zapisano, da je ta prizadevanja podpirala ozemlja Slovenije se je pričelo preoblikovanje TO ogromna večina ljudi ter da so pri realizaciji le-teh iz vojnega v mirnodobno stanje ter iz rezervne v vzdržali hude pritiske, vendar je odločilni korak še 133 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Odločba o imenovanju Toneta Krkoviča za načelnika (Manevrske strukture) Narodne zaščite, nove slovenske vojske (Vir: Vojaški muzej Slovenske vojske. Fond: Vojna 1991). Julija leta 1991 so Združene države Amerike in Evropska skupnost vpeljale embargo na izvoz in uvoz orožja v Jugoslavijo. Le-temu se je s spreje- tjem resolucije 713, 25. 9. 1991, pridružila tudi Organizacija združenih narodov ter z njo poskušala umiriti napetosti med akterji oboroženih spopadov. Embargo Slovenije ni zadeval, saj se je oboroženi konflikt na njenem ozemlju precej hitro končal, poleg tega so enote JA Slovenijo zapustile 25. 10. 1991. Ob oceni ogroženosti državne suverenosti Slovenije, da se oboroženi konflikt iz Hrvaške ter Bosne in Hercegovine lahko ponovno kar hitro pre- nese nazaj na slovensko ozemlje, se je Slovenija tudi po koncu vojne intenzivno oboroževala. Leta 1993 je bil sprejet zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju, ki je v osmem členu določil, da se izvoz in uvoz orožja lahko opravljata na podlagi dovoljenj, hkrati pa se orožje, ki so ga slovenske oborožene sile izločile iz uporabe, lahko prodaja tudi ostalim republikam nekdanje Jugoslavije, v prvi vrsti Hrvaški ter Bosni in Hercegovini, saj je bilo to v strateškem obrambnem interesu države in ministrstvo za obrambo je v tem smislu tudi dovo- ljevalo prevoz orožja preko državne meje (Kladnik, 2008, 54; Zore, 2012, 19). S sprejetjem Zakona o zagotavljanju sredstev temeljnih razvojnih programov obrambnih sil za opremljanje SV v obdobju od leta 1994 do leta 2003 se je pričelo pospešeno posodabljanje opreme in oborožitve na področjih letalstva, zračne obrambe, artilerije, oklepno-mehaniziranih enot, inženirstva, vedno pred nami. Za temeljno opredelitev obram- zvez, obalne obrambe, logistike, pehote ter RKBO- be države se je izpostavila možnost vojaškega po- -zaščite. Leta 2001 je Vlada RS sprejela predlog vezovanja v obrambnih pripravah in načrtovanju sprememb in dopolnitev Zakona o zagotavljanju skupne obrambe, predvsem pa v skupnem vodenju sredstev temeljnih razvojnih programov obramb- obrambne vojne v primeru agresije na Slovenijo. nih sil, ki ga je leta 1994 za opremljanje SV v Ob tem so se v državi kresala različna stališča, obdobju od leta 1994 do leta 2003 sprejel državni da vojaško oziroma obrambno povezovanje RS ni zbor. Po novem konceptu preoblikovanja SV se je potrebno, saj se z razglasitvijo oborožene nevtral- želelo, glede na ocene ogroženosti države, doseči nosti zagotavlja spoštovanje ozemeljske celovitosti učinkovitejšo strukturo in realnejši obseg vojske. države ter da se s primernim angažiranjem vseh Tako je bila vojna sestava SV zmanjšana s 46.000 možnih lastnih sil in s podporo mednarodnega na 26.000 pripadnikov. S spremembo zakona so javnega mnenja ter OZN lahko uspešno vodi dol- do leta 2007 zagotovili sredstva za dokončanje gotrajna obrambna vojna kljub popolni zasedbi opremljanja 10. motoriziranega bataljona, 17. ba- celotnega ozemlja. Vendar je prevladalo mnenje, taljona vojaške policije, vzpostavitev 20. motorizi- da je uspešna in učinkovita obramba države možna ranega bataljona, dopolnitev sistema poveljevanja samo s tesnim povezovanjem s trenutno najmoč- in kontrole, logistike in zračne obrambe. Postopno nejšo obrambno zvezo – Nato ter da naj bo vojaško so se ob učnih centrih, kjer so se usposabljali na- povezovanje in usklajevanje obrambnih načrtov borniki na služenju vojaškega roka, oblikovale tudi podrejeno gospodarskemu in političnemu vklju- posamezne mirnodobne bojne enote TO, in sicer čevanju države v sodobne integracijske procese pehotne: 22. pehotna brigada Novo mesto, 32. (Kladnik, 2008, 54). gorska brigada Bohinjska Bela, 42. pehotna briga- 134 TOMAŽ KLADNIK: SLOVENSKA DRŽAVA IN NJENE OBOROŽENE SILE Slovesnost ob razglasitvi slovenske samostojnosti, Ljubljana, 26. 6. 1991 (Vir: arhiv Revije Obramba). da Ilirska Bistrica, 52. pehotna brigada Ljubljana, ve – profesionalci, pripadniki rezervne sestave in 62. pehotna brigada Vipava, 72. pehotna brigada vojaki na služenju vojaškega roka. Pri načrtovanju Maribor, 82. pehotna brigada Celje ter RŠTO-ju in izvedbi vaje je bilo izpostavljenih nekaj temelj- podrejene: 1. specialna brigada Moris, 106. častna nih načel bojevanja, ki so se po izvajanju in vlogi v četa, 107. četa vojaške policije; oklepne enote: 24. boju bistveno razlikovali od prakse nekdanje TO in oklepno-mehanizirani bataljon Cerklje ob Krki, 44. JLA: bojna razporeditev v obrambi, katere temeljna oklepno-mehanizirani bataljon Pivka, 54. oklepno- enota je bil okrepljeni pehotni bataljon in katerega -mehanizirani bataljon Vrhnika in 74. oklepno- obrambno območje je bilo široko 6–7 km in dolgo -mehanizirani bataljon 8–9 km, površina pa Maribor; letalstvo: 50–60 km2, oviranje, 15. brigada vojaškega sestavine bojne razpo- letalstva; pomorstvo: reditve, napadalnost v 430. mornariški odred; obrambi, bojevanje v artilerija: 46. topniški napadalčevem zaledju, divizion Postojna in ognjeno delovanje ter 760. artilerijski bata- vztrajnost v obrambnem ljon Slovenska Bistrica; boju. V tem času pa je, zračna obramba: 9. že od vojne, kot edina raketna brigada zračne popolnoma vojaška obrambe in 16. bataljon profesionalna enota de- za nadzor zračnega lovala specialna brigada prostora; inženirstvo: MORiS. Formirana je 105. inženirska četa; bila tako, da je bilo mo- RKBO: 18. bataljon žno oblikovati, glede na RKBO ter zveze: 104. nalogo, manjše ali večje četa za telekomuni- bojne skupine, tako da je kacije (ZZSR, 1994; bilo število pripadnikov 2001; MORS, 2009; v enotah različno. Vo- Kladnik, 2008, 52–65). jaki so bili usposobljeni Prvo večjo skupno v več specialnostih in bojno vajo TO po so imeli temu primerno obrambni vojni, na ka- oborožitev, udarna pest teri so prikazali novosti pa je bila enota za hitre v obrambnem bojeva- intervencije, ki je zago- nju slovenske vojske, tavljala hitro in učin- so organizirali konec kovito bojno delovanje novembra leta 1992 na območju celotne pod imenom Odpor države. Po vstopu v 92. Na njej so sodelo- enoto, katere sedež je vale s svojimi nižjimi bil v Kočevski Reki, so enotami vse enote TO, imeli vojaki enoteden- uporabljeno je bilo tudi sko prilagajanje, ki mu vse orožje, s katerim so je sledilo osemmesečno enote bile oborožene, v temeljno šolanje, nato vajo pa sta bili vključeni obe sestavi TO – manevr- pa še specialistično: diverzant voda – zrak – zemlja, ska in prostorska struktura ter vsi rodovi: pehota, izvidnik, vojaški policist, protidiverzant, vodnik mehanizirane enote, protiletalska obramba, inže- službenega psa, oklepnik itd. Pristop Slovenije k nirstvo, enote za zveze, enote RKBO ter vse službe: programu Nata Partnerstvo za mir, 30. 3. 1994, je vojaška policija, tehnična, intendantska, prometna odprl vrata sodelovanju slovenskih vojaških enot in sanitetna. Poleg tega so na vaji sodelovali tudi tudi v mednarodnem okviru. Kot prvi se je vod, načrtovalci in izvajalci iz civilne obrambe. V boju ki so ga sestavljali pripadniki specialne brigade so enakovredno sodelovali pripadniki stalne sesta- MORiS, udeležil mednarodne vaje Cooperative 135 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Organizacijska struktura slovenske Teritorialne obrambe pred, med in po vojni za obrambo državne suverenosti (Kladnik, 2007, 27). odločitve, državni zbor pa je ratificiral Severnoatlantsko pogodbo. S pristopom k Severnoatlantski pogodbi je Republika Slovenija doda- tno okrepila in utrdila svoj obrambno-varnostni položaj, hkrati pa se je zavezala, da bomo vprašanja obrambe in varnosti reševali skupaj in v korist celotnega zavezništva, katerega del je postala drža- va. Odločenost pogodbenic združiti svoja prizadevanja za kolektivno obrambo ter ohranitev miru in varnosti izhaja že iz uvodnih določb Severnoatlantske pogodbe. Tako njen 3. člen določa obveznost pogodbenic, da bodo z nenehno in učinko- vito samopomočjo ter vzaje- mno pomočjo vsaka zase in Nugget 95 v Louisiani, ZDA. Naloga iz scenarija skupaj vzdrževale in razvijale svojo individualno vaje je bila, da kombinirana enota nadzira uresni- in kolektivno sposobnost upreti se oboroženemu čevanje mirovnega sporazuma med namišljenima napadu. 5. člen Severnoatlantske pogodbe pa te- državama ter zaščiti humanitarne in varnostne melji na konceptu kolektivne obrambe. Kot bistve- operacije. Tako so se sile za vzpostavljanje miru ni element koncepta kolektivne obrambe, ki deluje v tamponski coni znašle pred vrsto dejavnikov: na po načelu recipročnosti, je zagotovo tudi prispevek območju so delovale sile OZN, tam so bile sile, vsake članice Nata k njeni izgradnji; tudi v prime- ki so nasprotovale obstoječemu stanju, teroristi in rih, ko takšna obramba ni neposredno in nujno ostrostrelci; red in mir so vzdrževale enote civilne potrebna za njeno lastno (nacionalno) obrambo. policije OZN, prav tako so bile tam številne ne- Obrambne ambicije Republike Slovenije izhajajo vladne agencije, civilno prebivalstvo, odpadniki iz nacionalnih političnih usmeritev in strategij ter in banditi, begunci, predstavniki medijev …. Raz- sprejetih političnih usmeritev in strategij v Natu mejitveno območje je bilo delno minirano, med ter Evropski uniji, ki jih enakopravno sooblikujejo ozemljem namišljenih držav pa nadzorne postaje. vse države članice. Zavezništvo pa dopolnjuje Slovenski vod je bil sestavni del čete E, skupaj s obrambne zmogljivosti Republike Slovenije v delu, pripadniki oboroženih sil Madžarske, Velike Bri- ki jih Republika Slovenija ne razvija, ker presegajo tanije in Združenih držav Amerike (Kladnik, 2007, nacionalne zmožnosti. Raven ambicij pri vzposta- 40–51; Kladnik 2008, 52–65). vitvi obrambnih zmogljivosti je suverena odločitev vsake države, vendar mora vsaka članica zavezni- Enakopravni partner zavezništev štva vzpostaviti take lastne obrambne zmogljivosti, da lahko z njimi zagotavlja: odvračanje napada na Novembra 2002 je Slovenija dobila povabilo državo in obrambo neodvisnosti, nedotakljivosti in za članstvo v severnoatlantskem zavezništvu. Od- celovitosti države do aktiviranja sistema kolektivne ločitev za vstop v Nato in s tem za sodelovanje v obrambe; sprejem zavezniških vojaških zmoglji- sistemu kolektivne obrambe je temeljila na politič- vosti na lastnem ozemlju in skupnega delovanja; ni odločitvi, dodatno podprti tudi na referendumu prevzemanje pravičnega dela bremen in tveganj v o vstopu Republike Slovenije v Nato (za vstop je kriznem odzivanju in kolektivni obrambi zunaj na- glasovalo 66,08 % volivcev, ki so se udeležili refe- cionalnega ozemlja ter neodvisnost, nedotakljivost renduma), kar je prispevalo k legitimnosti politične in celovitost države ter kontinuiteto nacionalne 136 TOMAŽ KLADNIK: SLOVENSKA DRŽAVA IN NJENE OBOROŽENE SILE Patruljna ladja Triglav (Vir: arhiv Revije Obramba). Postroj vojaške specialne enote leta 1998 (Vir: arhiv Revije Obramba). oblasti po odhodu zavezniških vojaških zmogljivosti z lastnega ozemlja. Republika Slovenija svoje zmo- gljivosti tako oblikuje samostojno kot tudi v okviru zavezniškega procesa obrambnega planiranja. Ta proces države članice usmerja k izboljšanju in zagota- vljanju zmogljivosti, ki so potrebne za izvaja- nje nalog zavezništva oziroma za doseganje dogovorjene ravni am- bicij. Cilji zmogljivosti Nata so ključni element celovitega procesa obrambnega planiranja Nata, na podlagi ka- terega države članice načrtujejo sile in zmogljivosti, s katerimi zavezni- v procese obrambnega planiranja Nata in razvoj štvo lahko uspešno izvede svoje poslanstvo. Cilji ciljev zmogljivosti vključena od samega vstopa v zmogljivosti za Republiko Slovenijo so v največji zavezništvo oziroma je že kot država kandidatka možni meri usklajeni z nacionalnimi potrebami, za članstvo v dogovoru z Natom oblikovala in raz- kot izhajajo iz nacionalnih razvojno-usmerjeval- vijala svoje partnerske cilje, ki so s polnopravnim nih dokumentov. Republika Slovenija pa je bila članstvom postali cilji sil oz. cilji zmogljivosti Nata za Republiko Slovenijo in so odraz nacionalnih strateških dokumentov (Kladnik, 2007; MORS, 2019; Furlan, 2020). V ta namen so se oblikovale tudi zmo- gljivosti, ki jih s svojo pripravljenostjo za obrambo zagotavlja SV in se izkazujejo skozi: izvajanje voja- ške obrambe države in sposobnost sode- lovanja pri obrambi zavezništva; sodelo- vanje v mednarodnih operacijah in misijah ter v odzivnih silah Nata in EU v okviru realnih zmožnostih in ob upoštevanju zahtev 137 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Vaja 10. motoriziranega bataljona leta 2002 (Vir: arhiv Revije Obramba). vesticije v TRP 27,6 % sred- stev. V obdobju odločitve za profesionalizacijo vojske oziroma takrat, ko se je za- čelo razmišljati o ukinjanju naborniškega sistema, pa so se zelo intenzivno ukvarjali tudi z vprašanjem, kakšna naj bo slovenska profesio- nalna vojska. Temeljito pa so morali načrtovati tudi, kako brez nabornikov prevzeti naloge in hkrati zagotoviti nacionalno obrambo. Pri tem so bile ugodne tudi medna- rodne okoliščine, saj večje neposredne vojaške ogrože- nosti takrat ni bilo, povabilo za polnopravno včlanitev v Nato pa je omogočalo tudi izvedbo zelo radikalnih ko- rakov za zmanjšanje števila rezervne sestave, zmanjša- izboljšanja pripravljenosti SV; zaščito sil in objektov nje obsega njihovega usposabljanja ter postopno posebnega pomena za obrambo ter ukrepanje ob prevzemanje nalog, ki so zagotavljale varnost izrednih dogodkih; odzivanje po načrtih zaščite in ljudi in premoženja. Temu ustrezno pa je bilo tre- reševanja in skladno s potrebami okrepiti policijo ba izvesti spremembo zakonodaje na obrambnem pri varovanju državne meje. V začetku reorgani- področju, izdelati vse programe usposabljanja, v zacije vojske, na prelomu stoletja, je bila največja delovanje vojske uvesti standarde, ki so veljali (in pozornost pri vojaškem delovanju namenjena veljajo) v zavezništvu, dokončno odpraviti kadro- silam za hitro posredovanje, ki so se oblikovale v vska neskladja ter tako zagotoviti, da bo celoten okviru 10. bataljona za mednarodno sodelovanje, podsistem obrambnega sistema deloval tako, kot bi nato je sledil 10. motorizirani bataljon, ki je štel moral. Pri tem pa je bilo s strani vrha vojske pou- 500 pripadnikov ter je bil opremljen z dvanajstimi darjeno, da je poklic vojaka zelo zahteven in če se oklepnimi šestkolesniki (»valuki«), ki so jih v ba- država odloči, da bo vojake pošiljala na različne taljonu potrebovali za nemoteno izvajanje nalog. vojaške operacije v tujini, jim mora zagotoviti tudi Po načrtih iz leta 2001 naj bi se vojska zmanjšala s čim boljše pogoje za delo (Kladnik, 2007, 54–74; 74.000 na 47.000 pripadnikov ter nato do števila, Kladnik, 2008, 58). opredeljenega v Splošnem dolgoročnem programu Za sodelovanje v mirovnih operacijah je Slo- razvoja in opremljanja Slovenske vojske, to je bilo venija, na uradno povabilo generalnega sekretarja 26.000 pripadnikov, s poklicno sestavo 7000 do zveze Nato za sodelovanje v operaciji SFOR v 8000. Prva brigada, v kateri so bile združene sile za BiH, zavezništvu ponudila uporabo letališča posredovanje, je postala profesionalna enota s 17. Cerklje ob Krki, prevoz pomembnih osebnosti in bataljonom vojaške policije in 10. motoriziranim funkcionarjev ter častnikov Nata z letališča Cerklje bataljonom, kar je omogočalo povečanje sloven- v BiH s helikopterji SV in letalom let-410, uspo- skega deleža v operacijah za podporo miru. Vojska sabljanje pripadnikov SFOR-a pri odstranjevanju se je nato razvijala v smeri profesionalne vojske, protipehotnih in protioklepnih min v centru na Igu, vendar je bilo v začetku tega procesa še nerešeno dva častnika za koordinacijo v poveljstvih Nata v vprašanje, kako, v kakšnem obdobju in na kakšen Monsu in Landcentu ter 100 bolniških postelj za način priti do nje. Finančna sredstva v vojaškem pripadnike SFOR-a v Sloveniji. Prav tako pa je bila, proračunu so bila razdeljena v naslednjem razmer- kot že omenjeno, ustanovljena posebna enota SV ju: za plače 50,5 %, za dejavnost 21,8 % ter za in- za sodelovanje v mednarodnih operacijah, in sicer 138 TOMAŽ KLADNIK: SLOVENSKA DRŽAVA IN NJENE OBOROŽENE SILE Puška F 2000 S je leta 2006 postala osnovno orožje častnikov, podčastnikov in vojakov Slovenske vojske (Vir: arhiv Revije Obramba). 10. bataljon za mednarodno sodelovanje v Logat- Slovenije je pomenilo tudi vključevanje slovenskih cu, ki se je gradil postopno in katerega predvidena obrambnih sil v Natove sile za hitro posredovanje naloga je bilo sodelovanje v nevojnih vojaških – NRF. Sile so bile osredotočene na hitro posre- operacijah in mirovnih operacijah. Bila je povsem dovanje v začetnih fazah morebitne krize, zaradi profesionalna enota, katere usposabljanje je bilo česar so morale biti sposobne izvajati nekatere generalno, specialno in posebno pred odhodom na samostojne operacije (evakuacija civilistov, pomoč samo operacijo v tujini. Leta 2002 je bilo tako v v primeru humanitarnih kriz, mirovne operacije, tujini 16 častnikov, 30 podčastnikov in 26 vojakov. protiteroristične operacije, izvajanje embarga), V BiH v Sarajevu sta vzpostaviti mostišče v bila dva voda v SFOR- sovražnem okolju -u in častnik v OHR, ter omogočiti prihod v Prištini dva častnika glavnine sil ter biti v v KFOR ter častniki v podporo diplomatskim UNTSO Izrael, Sirija, naporom članic Nata Libanon, v ZDA v Koali- in po potrebi tudi sile cijsko-koordinacijskem demonstrativno hitro centru in v Vidmu dva premestiti na območje častnika v poveljstvu operacij. Slovenija se MLF. Večnacionalne je zavezala, da bo od kopenske sile Italije, januarja 2005 v NRF Madžarske in Slovenije prispevala lahki vod – MLF, ustanovljene leta za dekontaminacijo, 1998 z nalogo izvajati tehnološko vrhunsko operativne naloge na opremljeno enoto, ki bo enem od kriznih žarišč, sposobna posredovati v pa so kot svojo prvo 5 do 20 dneh ter bo v operacijo za podporo sestavi Natovega bata- miru prevzele delova- ljona za radio-biološko- nje v operaciji Joint kemično obrambo, kjer Guardian na Kosovu. V je bila kot vodilna sila okviru MLF se izvajajo predvidena Nemčija tudi vsakoletne vojaške (MORS, 2009; Kladnik, vaje pod nazivom Zvita 2007, 126–137; Kla- podlasica, ki je bila leta dnik, 2008, 58). 2005 v Sloveniji. V za- Največja vojaška četku leta 2004 je odšlo vaja zavezništva pri nas na mirovno operacijo pa je bila vaja CAE 98, ISAF v Afganistan 18 na kateri je sodelovalo pripadnikov iz Odreda osem držav članic Nata za specialno delovanje in 10 članic PzM-ja. 1. brigade SV. Ker enote Cilj vaje je bil uspo- SV nikoli doslej niso sabljanje poveljstev delovale tako daleč in enot, preverjanje od domovine, v tako zmogljivosti slovenske nevarnih in zahtevnih okoliščinah, so bile priprave države, spodbujanja PzM-ja in povezljivosti v na področju logistike med najobsežnejšimi in izvajanju mirovnih operacij s sanitetno podporo najzahtevnejšimi do tedaj. Logistična podpora ter seznanjanje partnerskih držav s štabnimi slovenskega kontingenta v Afganistanu je v okviru postopki zveze Nato. Poleg tega je bil s sloven- koncepta logistične podpore obsegala logistične ske strani namen vaje tudi preizkusiti sistem priprave, premik na območje delovanja ter logistič- za podporo oboroženih sil in civilno podporo no podporo v času delovanja. Sodelovanje SV kot vojaški obrambi. Enote so bile razmeščene v oko- temelj v bodočnost usmerjenih obrambnih potreb lici Cerkelj, Novega mesta, Mokronoga, Sevnice, 139 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Pripadniki 20. motoriziranega bataljona v operaciji ISAF, Afganistan, leta 2011 (Vir: arhiv Revije Obramba). Za intenzivnejšo vključi- tev v povezave je bilo treba sprejeti in uveljaviti tudi novo vojaško strategijo ter v skladu s tem izvesti reorgani- zacijo SV, ki so jo sestavljale sile za hitro posredovanje, glavne obrambne sile in pomožne obrambne sile. Generalštabu sta bili tako podrejeni dve operativni poveljstvi kopenske vojske, operativno poveljstvo zrač- nih sil in enote samostojnih enot ter zavodi (na področju logistične oskrbe, vojaških šol in kot vadbeni centri), vezani na generalštab. V tem času se je načelo tudi vprašanje postopne profesi- onalizacije vojske. Z nabavo moderne oborožitve je po- trebovala SV znatno večje poveljstvo sil za hitro posredovanje pa je bilo v število profesionalcev in v splošnem dolgoroč- gradu Brestanica (Rajhenburg). Skupne vaje pa so nem programu je bilo zapisano, da se bo vsako s tujimi vojskami izvajale tudi rodovske in speci- leto v SV zaposlilo 300 novih profesionalcev, kar alistične enote SV, predvsem mornariške, gorske, pa bi bilo možno ob ustreznih sredstvih in ob oklepne in letalske enote. Ena večjih v Sloveniji sprejetju v Nato pospešiti. V letu 2004 pa se, v pa je bila vaja Adriatic Rescue 2004, ki so jo kot skladu z (predlogom) novo doktrino in delovanju skupno vajo SV in letalskih sil ZDA izvedli kot v zavezništvu, na operativni ravni ustanovita usposabljanje in preverjanje postopkov bojnega dve poveljstvi, in sicer Poveljstva sil SV (PSSV) iskanja in reševanja pripadnikov oboroženih sil. in Poveljstva za doktrino, razvoj, izobraževanje Članstvo v zavezništvu pa je omogočilo tudi in usposabljanje (PDRIU). Ob tem pa je ostalo izvajanje vojaškega usposabljanja pripadnikov odprto vprašanje nabornikov oziroma civilnega SV na vadiščih v tujini, ki zaradi objektivnih služenja vojaškega roka. Načrt, kako učinkovito okoliščin doma ni bilo možno. Tako so na primer prestopiti iz naborniškega in obveznega načina na raketnem poligonu zračne obrambe na Kreti popolnjevanja v popolnjevanje s poklicno vojsko, – Namfi sredi septembra 1999 enote 9. raketne dopolnjeno s prostovoljno rezervo, je predvide- brigade zračne obrambe uspešno izvedle taktič- val projekt profesionalizacije SV – PROVOJ, ki je no bojno streljanje na daljinsko vodljive tarče z zajemal naslednje segmente profesionalizacije: lahkimi prenosnimi raketnimi sistemi strela S-2M pridobitev kadra na trgu delovne sile (31. 12. je in igla-1, lahkimi samovoznimi raketnimi sistemi bilo v SV 5621 pripadnikov, od tega 768 na novo strela S-1M in protiletalskimi topovi BOV-3 20 zaposlenih vojakov), zadrževanje v službi, skrb mm. Na vadišču madžarske vojske Valparlota za dobro počutje in blaginjo pripadnikov SV, izvajata taktična urjenja z bojnim streljanjem odhod iz službe, izobraževanje in usposabljanje, oklepno mehanizirana bataljona. Na tem vadišču opremljanje z oborožitvijo in vojaško opremo, pa sta bila oktobra 2006 izvedena tudi nacional- nadaljnja prilagoditev zakonodaje, prilagoditev no ugotavljanje pripravljenosti in afirmacija 10. infrastrukture, financiranje profesionalizacije MOTB-ja pred njegovo napotitvijo na šestme- in ekonomika projekta, formalnopravna uvelja- sečno mirovno nalogo na misijo Nata na Kosovo vitev vojaških poklicev, sodelovanje z drugimi (MORS, 2009; Kladnik, 2007, 126–137; Kladnik, ministrstvi, redefiniranje odnosa s civilnim 2008, 58). okoljem in vojaško organizacijo ter voditeljstvo. 140 TOMAŽ KLADNIK: SLOVENSKA DRŽAVA IN NJENE OBOROŽENE SILE Pilatusi (Vir: arhiv Revije Obramba). Oktobra 2003 so se s slovesnostjo in govori predsednika države, obrambnega ministra in načelnika GŠSV-ja v nekdanjem 710. UC v Pekrah pri Mariboru dokončno poslovili od zadnje generacije voja- kov, »ki so še videli in izkusili, kaj sta nabor in obvezno služenje vojaškega roka«, v vo- jašnici Janka Premrla Vojka v Vipavi pa se je v Centru za uspo- sabljanje SV pričelo usposabljanje prve generacije (25) kandi- datov in kandidatk za poklicne vojake, ki je trajalo 13 tednov (Kla- dnik, 2007, 60–71). Ob vstopu v zavezništvo je tako vojsko na niško-štabna šola). Generalštab in Poveljstvo sil strateški ravni vodil Generalštab Slovenske voj- opravljata navedene naloge še danes. PDRIU pa ske (GŠSV), ki je bil organ v sestavi Ministrstva se je preoblikoval v Center vojaških šol s prven- za obrambo in bil najvišji strokovni organ za po- stveno nalogo izvajanja vojaškega izobraževanja veljevanje z vojsko. Namenjen je bil opravljanju in usposabljanja, naloge na področju doktrin vojaško-strokovnih nalog, ki so se nanašale na in razvoja pa so se prenesle na GŠSV (Kladnik, razvijanje, načrtovanje, organiziranje, usposa- 2007, 62). bljanje in delovanje vojske. Na operativni ravni Delovanje vojske in njeno uspešno izpolnje- sta mu bili podrejeni dve poveljstvi: Poveljstvo vanje nalog pa je bilo odvisno od zagotovljenih sil Slovenske vojske (PSSV), ki je bilo združeno sredstev za njeno delovanje. Financiranje in poveljstvo za delovanje na operativni in taktič- uresničevanje najpomembnejših projektov opre- ni ravni. Odgovorno je bilo za pripravljenost, mljanja vojske je bilo v obdobju od leta 1994 do dopolnjenost in usposobljenost podrejenih po- leta 2015 sistemsko urejeno z dvema posebnima veljstev in enot. Poveljstvo je vodilo delovanje zakonoma, in sicer Zakonom o zagotavljanju SV v tujini, načrtovalo in vodilo operacije v sredstev za realizacijo temeljnih razvojnih slovenskem prostoru v miru ter jih usklajevalo z programov obrambnih sil Republike Slovenije v zavezništvom. Podrejeni sta mu bili dve brigadi, obdobju 1994 do 2007 in Zakonom o izvajanju samostojni bataljoni ter poveljstvo za podporo. temeljnih razvojnih programov Slovenske vojske Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje v letih 2008 do 2015. V prvem sta bila načrtni ra- in usposabljanje (PDRIU) je izvajalo selekcijo zvoj in zagotavljanje pomembnih oborožitvenih in usposabljanje vojakov ter izobraževanje in oziroma bojnih sistemov, potrebnih za učinkovito usposabljanje vojaškega osebja na vseh ravneh. izvajanje vojaške obrambe, določena kot najpo- Razvijalo in preizkušalo je doktrine in pravila, membnejša cilja uresničevanja temeljnih razvoj- določalo standarde bojne usposobljenosti ter nih programov razvoja in opremljanja vojske. V sodelovalo pri evalvacijah enot in poveljstev. okviru njegovega izvajanja se je predvidevala V njegovi sestavi so bili centri (za doktrino in zagotovitev proračunskih sredstev v obdobju do razvoj, usposabljanje in bojno usposabljanje) in leta 2003 do skupne višine največ 76.600 mili- vojaške šole (za podčastnike in častnike, letalska jonov tolarjev (319.646,136 evra) ter v obdobju šola, gorska šola, šola za tuje jezike in povelj- do leta 2007 do skupne višine 65.000 milijonov 141 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Mednarodna vojaška vaja Adriatic Strike 2015 - posnetek iz cabine cougarja Slovenske vojske (Vir: arhiv Revije Obramba). padli z 1,61 % BDP-ja na 0,93 % v letu 2015. Delež investicijskih sredstev, na- menjen opremljanju in mo- dernizaciji SV, se je po letu 2010 bistveno zniževal in dosegel dno leta 2014, ko je bilo za investicije name- njenih le 1,34 % finančne- ga načrta SV. V naslednjih letih se je delež investicij začel počasi povečevati in je leta 2019 znašal 9,56 % finančnega načrta SV (ZZSR, 1994; ZITRPSV, 2006; MORS, 2019). V Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti Republi- ke Slovenije kot temeljnem r a z v o j n o - u s m e r j e v a l n e m dokumentu na področju na- cionalne varnosti je podana ocena ogroženosti države tolarjev (271.240,194 evra). Leta 2006 pa je dr- tako, »da se po desetletjih popuščanja napetosti v žavni zbor sprejel Zakon o izvajanju temeljnih mednarodnem varnostnem okolju te v njem znova razvojnih programov Slovenske vojske v letih povečujejo«. Sodobno mednarodno varnostno 2008 do 2015, katerega cilj je bil zagotavljanje okolje je zaradi negativnih posledic procesov kontinuitete nabave zahtevnih bojnih sistemov, ki globalizacije in odzivov nanje postalo vse bolj se vzpostavljajo več let in ki so jih določali Reso- povezano, kompleksno in negotovo. Ključni de- lucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja javniki te so multipolarnost, širok nabor groženj in in opremljanja Slovenske vojske in srednjeročni akterjev ogrožanja z okrepljeno vlogo nedržavnih obrambni programi (Ur. l. RS, 2004; 2010). V akterjev, nestabilnost neposredne soseščine, na letne načrte izvajanja temeljnih razvojnih progra- globalni ravni erozija demokratičnih vrednot in mov so bili vključeni projekti, s katerimi so bile človekovih pravic, mednarodne pravne ureditve zagotovljene pomembne operativne zmogljivosti in multilateralizma, uveljavljanje enostranskih SV v daljšem časovnem obdobju, zlasti tiste, ki interesov ter omejena sposobnost odzivanja s so bile dogovorjene v okviru zavezništva kot ob- strani mednarodne globalne skupnosti. S tem se veznost države. Z navedenim zakonom je bil do- otežuje tudi doseganje kompromisov in naslavlja- ločen obseg sredstev v višini 710 milijonov evrov nje globalnih tveganj. V tako močno soodvisnem za obdobje osmih let, čeprav je bila na koncu sodobnem mednarodnem varnostnem okolju no- realizacija bistveno nižja, in sicer je znašala le bena država svoje (nacionalne) varnosti ne more 121.843.600,96 evra. Ministrstvo za obrambo leta več zagotavljati povsem samostojno. Tako tudi na 2015 ni predlagalo podaljšanja veljavnosti Za- nacionalno varnost Republike Slovenije vplivajo kona o izvajanju temeljnih razvojnih programov nekatere sodobne grožnje, tudi če se te ne poja- Slovenske vojske v letih 2008 do 2015 predvsem vljajo neposredno na ozemlju Republike Slovenije zato, ker so bile v času finančne krize ustavljene ali v njeni neposredni okoliščini. Okrepljeno vse investicije v opremljanje in posodobitev SV, vojaško ogrožanje pa se kaže predvsem s krepi- prednostno pa je bilo treba zagotavljati sredstva tvijo napetosti na kriznih žariščih do oboroženih za njeno redno delovanje. Tako je obrambni spopadov, s pospeševanjem oboroževalne tekme resor, in z njim predvsem vojska, nesorazmerno med pomembnimi regionalnimi tekmeci ter posle- delil usodo stabilizacije javnih financ v Republiki dično z demonstracijo moči, globalnim prerazpo- Sloveniji, saj so obrambni izdatki po letu 2010 rejanjem moči za obvladovanje virov in možnosti 142 TOMAŽ KLADNIK: SLOVENSKA DRŽAVA IN NJENE OBOROŽENE SILE Slovenski vojaški kontigent v mirovni misiji OZN UNIFIL leta 2017 (Vir: arhiv Revije Obramba). oskrbe, z delovanjem za zaščito pripadnikov nacionalnih skupin v drugih državah z obo- roženo silo, geostrate- škim prerazporejanjem vpliva pomembnih akterjev v mednarodni skupnosti ter z gro- žnjami, ki nastajajo zaradi odstopanja od sporazumov o obsegu konvencionalnih sil in zmanjševanju jedrske- ga oboroževanja. Na obrambnem področju spremenjeno varnostno okolje zahteva večjo pripravljenost in odziv- nost celotnega sistema nacionalne varnosti, in sicer predvsem prek hitrejšega sprejemanja odločitev in odzivanja na krize, pa tudi prilagodljivost liko večino potrdili državljani RS, ter odločnostjo vojaških zmogljivosti, ki morajo biti sposobne odzi- slovenskega političnega vodstva in pripadnikov vanja tako na klasične vojaške oblike ogrožanja TO je ta ob pripravah in zmagi v obrambni vojni kot tudi na nekonvencionalne oblike ogrožanja. za Slovenijo prerasla v sodobno oboroženo silo. V ta namen je nakup novih sredstev in opreme Obrambne sile Slovenije sta med vojno tvorili TO naložba v razvoj in povečanje pripravljenosti SV in policija, ki sta ob podpori civilne obrambe in za zmožnost opravljanja njenih nalog, pa tudi prebivalstva in po organizirani in temeljiti pripravi, mirnodobnemu sodelovanju SV z drugimi držav- ki se je pričela dobro leto prej, v desetih dneh vojne nimi organi s tem, da nabava nove opreme in v 72 spopadih in po treh sporazumih o prekinitvi oborožitvenih sistemov vključuje tudi investicije sovražnosti dosegli zmago. v komunikacijski in informacijski sistem ter kiber- Po vojni so se oborožene sile, sprva poimeno- netsko obrambo in infrastrukturo (MORS, 2019; vane še Teritorialna obramba in nato Slovenska Vlada RS, 2020). vojska, preoblikovale v mirnodobno oboroženo strukturo, ki je s profesionalnim jedrom ter na- Zaključek borniki in rezervno sestavo zagotavljala svoje osnovno poslanstvo, to je obrambo domovine. Slovenci smo si svojo državnost in demokratično Njeno preoblikovanje v profesionalno vojsko je ureditev v dolgi narodni zgodovini izborili šele z sovpadalo z odločitvijo državljanov Slovenije, da letom 1991. Leta 1991 sta k osamosvojitvi Sloveni- bo za skupno varnost države in državljanov naj- je pripomogla splet ugodnih zunanjih okoliščin in bolje poskrbljeno z vključitvijo v severnoatlantsko dozorelost splošnega prepričanja v Sloveniji, da je zavezništvo in v Evropsko unijo. Z delovanjem v treba izkoristiti zgodovinsko priložnost in se osa- zavezništvih pa je povezan tudi nadaljnji kako- mosvojiti, ter enotnost delovanja vodilnih akterjev vostni razvoj slovenskih oboroženih sil. Zaradi osamosvojitve, ki so v bojih z JLA znali vzpostaviti spremenjenih varnostnih razmer v neposredni vojaško ravnotežje in v trdih pogajanjih z evropsko bližini Nata so se vse države članice na vrhu Nata skupnostjo zmogli doseči mir, ne da bi se pri tem leta 2014 z Valižansko zavezo zavezale, da bodo odpovedali temeljnemu cilju. Pri tem je odločilno zaustavile trend padanja obrambnih izdatkov, stre- vojaško vlogo odigrala TO RS. S predanostjo ideji mele k realnemu povečanju obrambnih izdatkov z samostojne države, ki so jo na referendumu z ve- rastjo BDP-ja, stremele k temu, da se pomaknejo 143 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Utrinek iz obdobja osamosvojitvene vojne (1990). V ospredju obrambni minister Janez Janša in notranji minister Igor Bavčar (Arhiv MNZ). k smernici 2 % BDP-ja za obrambo v naslednjih vseh dodeljenih ciljev in nalog ter vzpostaviti vseh desetih letih ter od teh sredstev namenile 20 % nujnih obrambnih zmogljivosti države. Na drugi za razvoj obrambnih sil. Odsotnost potrebnih strani pa država, kot del zavezništev, potrebuje razvojnih sredstev za posodobitev se v Sloveniji SV, ki bo sposobna obraniti državo, sodelovati kaže v stanju SV, ki je od leta 2013 ocenjena z pri zagotavljanju varnosti države in državljanov nezadostno oceno za delovanje v krizi ali vojni. ter pri zagotavljanju ali vzpostavljanju miru v Strateški pregled obrambe 2016 je izpostavil svetu. Zatorej so investicije v razvoj SV nujne zastoj v razvoju obrambnega sistema Republike za vzpostavitev ključnih vojaških zmogljivosti, Slovenije, ki ne dosega potrebne ravni sposobno- opredeljenih v dolgoročnih razvojnih programih sti za spoprijemanje s prihodnjimi grožnjami in SV in sprejetih obveznostih Republike Slovenije v tveganji nacionalne varnosti, ne zmore uresničiti okviru zavezništva. 144 MATEJ AVBELJ Slovenska država in izobraževalni sistem Uvod je nevednega lažje nadzorovati, je že Marija Terezija ugo- tovila, da je potencialni celokupni uspeh države mnogo Leta 2013 je v souredništvu Mateja Avblja, Gašperja večji, ko je njeno prebivalstvo izobraženo. Izobraženi Dovžana, Jerneja Letnarja Černiča ter Mihe Movrina izšel ljudje so tisti, ki so lahko dejanski avtorji svojih življenj, znanstveni zbornik z naslovom Evropska Slovenija (Avbelj iz česar izhaja, da je svoboda izobraževanja instrument et al., 2013). Pri njem je sodelovalo devetnajst avtorjev, ki za uresničevanje človekovega dostojanstva. Vse dokler so vsak s svojega strokovnega področja razvijali idejo oz. bo človekovo dostojanstvo vrhovna vrednota slovenske ideal evropske Slovenije. Šlo nam je za Slovenijo, politične skupnosti in bo Slovenija ustavna demokracija (USRS, Odločba U-I-109/10, 26.9.2020), bo tudi ideja ki bi bila vsestransko odprta, svetovljanska, obrnjena kakovostnega in pluralnega izobraževalnega prostora na zahod in na tej osnovi utemeljena na vsebinskem libe- aktualna, zares ustavno zapovedana. ralizmu, katerega predpostavka in cilj je enako človekovo Vprašanje, ki potemtakem ostaja neodgovorjeno, dostojanstvo vsakega posameznika in iz njega izvirajoča je vprašanje obsega realizacije te pravice v Sloveniji od pravica do samouresničenja (Avbelj et al., 2013, xiii). osamosvojitve naprej. Nanj bomo odgovorili na podlagi pregleda ustavnosodne prakse v zvezi z zgoraj citirani- Predpostavljali smo, da je taka Slovenija mogoča le, mi členi ustave, upoštevaje tudi to, ali in kako so bile ko se bodo na Slovenskem končno pojavili in uveljavili zadevne odločbe ustavnega sodišča sprejete v slovenski svobodni, pokončni posamezniki, odgovorni in ustvarjal- javnosti, ter še posebej, ali so bile uresničene ali ne. Jedro ni, ki bodo znali odgovornost zase in za svojo skupnost naše razprave bo tako razdeljeno na dva dela. V prvem vzeti v svoje roke, namesto da bi se predajali svetobolju delu se bomo osredotočili na ustavnosodno dogajanje na in zgolj čakali, kaj bodo zanje in z njimi naredili drugi področju osnovnega šolstva. V drugem pa se bomo po- (Avbelj et al., 2013, 106). Sam sem vztrajal, da je v ta svetili uresničevanju svobode izobraževanja in znanosti namen treba samo še identificirati točko nič (Avbelj et al., na univerzitetni ravni. 2013, 106), iz katere bi bilo mogoče začeti ta slovenski preporod. Trdil sem, da je ta točka nič slovenski izobra- Uresničevanje 57. člena ustave ževalni sistem, rekoč, da slovenska država s socializacijo še lahko zagotovi predpostavke za svoj demokratični in 57. člen ustave, ki zagotavlja pravico do izobrazbe pravni obstoj. V ta namen pa mora vzpostaviti: in šolanja, je sestavljen iz treh določb, ki tvorijo celoto in jih je zato treba obravnavati skupaj. Ustava najprej kakovosten in pluralen izobraževalni prostor, ki bo določa, da je izobraževanje svobodno (URS, 57. člen, 1. odprt za čim širši krog epistemoloških skupnosti, domačih odstavek). Temu takoj v drugem odstavku doda izjemo, in tujih, kot ustvarjalcev in prejemnikov prvovrstnega v skladu s katero je osnovnošolsko izobraževanje obve- znanja, podčrtanega z vrednotami svobode in enakega zno in se financira iz javnih sredstev (URS, 57. člen, 2. človekovega dostojanstva (Avbelj et al., 2013, 106). odstavek). Tretji odstavek pa se glasi, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno To je bilo pred osmimi leti. Ali je ta ideja sploh še izobrazbo (URS, 57. člen, 3. odstavek). Kot izhaja tudi aktualna in v kolikšni meri smo jo v zadnjem desetletju v iz novega Komentarja ustave Republike Slovenije izpod Sloveniji uspeli realizirati? odličnega peresa vrhovnega sodnika Jana Zobca (Zobec, V tem prispevku bomo odgovora na ti dve vprašanji 2019), je pravica do svobode izobraževanja pravica nega- iskali izključno na ustavnopravni ravni. Prav zato je tivnega in pozitivnega statusa. Na eni strani država ne sme odgovor na prvo vprašanje znan že vnaprej. Ideja kakovo- posegati v pravico posameznikov, da si pridobijo ustrezno stnega in pluralnega izobraževalnega prostora je še kako izobrazbo. Po drugi strani pa mora država istočasno za- aktualna, saj temelji na pravici do svobode izobraževanja gotoviti, da si posamezniki to isto ustrezno izobrazbo res in znanosti. Ta pravica je v slovenski ustavi izražena skozi pridobijo. Presek negativne in pozitivne dolžnosti države tri člene. 57. člen zagotavlja pravico do izobrazbe in šola- tako v konkretnih primerih lahko privede do konfliktov, nja, 58. člen ščiti avtonomnost univerze in drugih visokih ko, na primer, uveljavljanje pozitivnih ukrepov poseže v šol, 59. člen pa varuje pravico do svobode znanosti in dolžnost vzdržati se posegov in obratno. Posledično to umetnosti. Pravica do svobode izobraževanja in znanosti pomeni, da mora država na področju svobode izobra- v najširšem smislu je tako konstitutivna pravica sloven- ževanja nenehno iskati ustrezno ravnotežje med obema ske demokratične in pravne države. Njen konstitutivni dimenzijama te ustavne pravice. značaj se kaže v tem, da brez nje v Sloveniji niti obstoj Pri tem ji, seveda, lahko pomaga tudi sodna praksa demokracije niti pravne države ne bi bil mogoč. Čeprav Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je 145 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE v minimalnih standardih, ki jih postavlja, za Slovenijo Ta vrednostni prelom se mora odražati tudi na podro- sicer obvezna. Drugi odstavek prvega protokola Evropske čju izobraževanja. Drugače kot v Jugoslaviji, ki je bila konvencije za varovanje človekovih pravic in temeljnih totalitarna država,2 v sodobni Sloveniji ni posameznik svoboščin (EKČP) tako določa negativno obveznost držav, zaradi države, temveč je država zaradi posameznika v skladu s katero nikomur ne sme biti odvzeta pravica do (Avbelj et al., 2019, 485). V skladu s tem mora tudi izo- izobraževanja (EKČP, 1. protokol, 2. odstavek). Pri tem braževalni sistem služiti samouresničitvi posameznika, in pa drugi odstavek, podobno kot slovenska ustava v 54. ne ideološkemu, usmerjenemu izobraževanju, kot je bilo členu, določa, da mora država pri izvajanju nalog, ki so to značilno za socialistično Slovenijo. To pomeni, da je v zvezi z vzgojo in izobraževanjem, spoštovati pravico celokupen šolski sistem, vključno z učitelji in ravnatelji, staršev, da zagotovijo svojim otrokom takšno vzgojo v službi uresničevanja ustavnih pravic učencev ter njiho- in izobraževanje, ki sta v skladu z njihovim verskim in vih staršev, in ne obratno. V Sloveniji tako ne more več filozofskim prepričanjem (EKČP, 1. protokol, 2. odstavek). obstajati monopolno državno šolstvo, v okviru katerega Ne nepomembne so tudi določbe Listine Evropske unije bi država po svoji ideološki podobi ustvarjala državljanke o temeljnih pravicah (Listina EU), vsebovane v 14. členu.1 in državljane. Slovenska ustava zahteva obstoj pluralnega Kot poudarja Zobec, Listina EU zagotavlja še širše varstvo izobraževalnega sistema, v katerem država mora organizi- te pravice kot EKČP (Avbelj et al., 2019, 485), vendar pa rati najmanj osnovnošolsko izobraževanje, hkrati pa mora je bolj omejena v svojem jurisprudenčnem dometu, kajti zagotavljati pogoje za neposredno organizacijo izobraže- za države članice je zavezujoča samo, kadar v najširšem vanja tudi s strani zasebnikov. Za zagotovitev pluralnosti smislu izvajajo pravo Evropske unije (SEU, 2013). na področju izobraževanja morajo v Sloveniji obstajati Ko naslavljajmo vprašanje svobode izobraževanja javne (osnovne) šole, hkrati pa morajo biti vzpostavljeni na področju osnovnega šolstva v Sloveniji, ne moremo tudi pogoji za nastanek ter obstoj zasebnih (osnovnih) šol. mimo dejstva, da je ustava iz leta 1991 na tem področju Slednje izhaja tako iz sodne prakse ESČP kakor tudi iz na normativni ravni prinesla velik kvalitativni premik. sodne prakse ustavnega sodišča. Prvo je zapisalo, da pravi- Kot je zapisalo ustavno sodišče v zadevi Titova cesta, s ca staršev do izobraževanja otrok v skladu z njihovim pre- slovensko osamosvojitvijo »ni prišlo samo do prekinitve pričanjem vsebuje praktični imperativ, da je ustanovljenih državnopravne povezave med Republiko Slovenijo in in deluje vsaj nekaj zasebnih šol (Avbelj et al., 2019, 487). SFRJ, temveč je šlo za prelom s temeljnim vrednostnim Drugo pa je v zadevi U-I-68/98 dodalo, da je država dolžna konceptom ustavne ureditve« (USRS, Odločba U-I- ustvariti pravni okvir za ustanovitev in delovanje zasebnih 109/10, 26. 9. 2011, tč. 7). šol in da prizna javno veljavnost izobrazbe, pridobljene v zasebnih šolah (USRS, Odločba U-I-68/98, 22. 11. 2001, Drugače kot nekdanja SFRJ je Republika Slovenija tč. 21), pri čemer mora v zasledovanju načela pluralnosti pravna država, katere ustavna ureditev že na podlagi osnovnošolskega izobraževanja zagotoviti tudi finančne temeljnih ustavnih dokumentov izhaja iz načela spošto- možnosti za obstoj zasebnega šolstva (USRS, Odločba U-I- vanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Iz TUL, 68/98, 22. 11. 2001, tč. 21). Z drugimi besedami: ustava preambule Ustave in iz številnih ustavnih določb izhaja, državi ne nalaga polnega financiranja celotnega sistema da je človekovo dostojanstvo temeljna vrednota, ki pre- zasebnega šolstva, pač pa je država dolžna financirati žema ves pravni red in ima zato tudi objektivni pomen zasebno šolstvo do te mere, da zagotovi njegov dejanski pri delovanju oblasti tako v konkretnih postopkih kot tudi obstoj (USRS, Odločba U-I-68/98, 22. 11. 2001, tč. 21). Ta pri sprejemanju predpisov. Po vsebini gre pri človekovem obveznost države se nanaša na šolstvo kot celoto, na vse dostojanstvu za predpostavko, da ima vsak človek enako oblike in stopnje izobraževanja (Avbelj et al., 2019, 487), in absolutno notranjo vrednost, ki mu pripada prav zato, vendar se zaostri v primeru osnovnega šolstva, ki je obve- ker je človek. Spoštovanje človekovega dostojanstva zato zno in s tem posega v svobodo izobraževanja posameznika pomeni varstvo osebne vrednosti posameznika pred neu- tako, da izključuje njegovo svobodo pred izobraževanjem pravičenimi posegi in zahtevami države in družbe (USRS, (Avbelj et al., 2019, 487). V zameno, kot korelat obve- Odločba U-I-109/10, 26. 9. 2011, tč. 8). znega osnovnega šolstva, mora država v skladu z ustavo 1 Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, 14. člen: 1. Vsakdo ima pravico do izobraževanja in dostopa do poklicnega in nadaljnjega usposabljanja. 2. Ta pravica vključuje možnost brezplačnega obveznega šolanja. 3. Svoboda ustanavljanja izobraževalnih zavodov ob spoštovanju demokratičnih načel in pravica staršev, da svojim otrokom zagotovijo vzgojo in izobraževanje v skladu s svojimi verskimi, svetovnonazorskimi in pedagoškimi prepričanji, se spoštujeta v skladu z nacionalnimi zakoni, ki urejajo njuno uresničevanje. 2 Ustavno sodišče je v svojih odločbah večkrat odločilo, da je bil jugoslovanski komunistični režim vrednostno zavržen in totalitaren. Glej USRS, Odločba U-I-69/92, 10. 12. 1992; USRS, Odločba U-I-158/94, 9. 3. 1995; USRS, Odločba Up-301/96, 5. 11. 1998; USRS, Odločba U-I-248/96, 30. 9. 1998. 146 MATEJ AVBELJ: SLOVENSKA DRŽAVA IN IZOBRAŽEVALNI SISTEM Sedež Univerze v Ljubljani, Kongresni trg (Wikimedia Commons). osnovnošolsko izobraževanje financirati iz javnih sredstev. obvezni del javnoveljavnega programa, medtem ko tega ni V svoji odločbi U-I-269/12 je ustavno sodišče odločilo, da dolžna početi za razširjeni del obveznega programa, glede iz te obveznosti države izhaja pravica posameznika, torej katerega država ohranja politično diskrecijo in ga lahko, kot otrok in njihovih staršev, do brezplačnega obiskovanja je predlagala ena od ustavnih sodnic, sploh ne financira.4 obveznega javnoveljavnega programa osnovnošolskega Tak predlog zakonodajalca in vlade je bil v očitnem na- izobraževanja, ne glede na to, ali ga izvaja javnopravni ali sprotju z besedilom kakor tudi namenom in ciljem odločbe zasebnopravni subjekt (USRS, Odločba U-I-269/12, 4. 12. ustavnega sodišča, za izvršitev katere so se pobudniki sploh 2014, tč. 20). Toda ta odločba ustavnega sodišča vse do da- ponovno obrnili nanj. V primeru potrditve tega predloga bi nes, torej že več kot pet let, ni uresničena. Še več, potem ko bili pobudniki namreč še na slabšem, kot so bili pred izdajo jo je zakonodajalec želel izigrati kar s spremembo ustave, prvotne odločbe ustavnega sodišča. Po tedaj veljavni zako- za kar je zmanjkal en sam glas, je njene temelje slednjič nodaji so bili starši otrok, ki se šolajo v zasebnih šolah, upra- spodkopalo ustavno sodišče samo. vičeni do 85-odstotnega financiranja vseh obveznih vsebin: Ker zakonodajalec odločbe torej ni želel uresničiti in obveznih in razširjenih, kar je predstavljalo več denarja kot so prizadeti starši na zasebnih šolah šolajočih se otrok v primeru, ko razširjeni del sploh ne bi bil financiran s strani še naprej doplačevali stroške šolanja, so na ustavno države. Skratka, če bi ustavno sodišče podprlo predlog sodišče vložili novo pobudo, da bi samo določilo način zakonodajalca in vlade, bi pobudnike postavilo v slabši izvršitve svoje odločbe. Čeprav je ustavno sodišče v pravni in ekonomski položaj, kot je bil pred sprožitvijo po- zadevi odločalo absolutno stopka na ustavnem sodišču, kar prednostno, je za izdajo nove bi pomenilo kršitev prepovedi odločbe potrebovalo skoraj spremembe njihovega pravnega štiri leta. Po štirih letih pa so položaja na slabše (prepoved pobudniki doživeli hladen tuš reformatio in peius). Vendar pa je še na ustavnem sodišču. To je ustavno sodišče storilo prav to in namreč sledilo argumentom s tem vzpostavilo ustavnopravno zakonodajalca ter vlade, ki sta neznosen pravni rezultat. trdila, da se odločba ustavnega Pobudniki so se obrnili na sodišča v zvezi z izenačenjem ustavno sodišče, da to vendarle financiranja javnoveljavnih po petih letih z izvršitvijo svoje osnovnošolskih programov na- odločbe zavaruje njihove pra- naša samo na tisti del izobra- vice, to pa jih je zavrnilo in jim ževalnega programa, ki je za z novo odločbo dalo še manj otroke obvezen in ga morajo pravic, kot jih je zagotavljala obiskovati, ne pa tudi za druge prvotna odločba. Za kazen! vsebine (kot na primer: jutranje Kako je to mogoče? Kot smo in popoldansko varstvo, doda- podrobneje že razložili na dru- tni in dopolnilni pouk), ki so obvezne zato, da šola lahko gem mestu (Avbelj, 2020b), so večino ustavnih sodnikov izvaja javnoveljavni osnovnošolski program, otroci pa se v tem primeru vodili politični, in ne pravni argumenti. lahko odločijo, ali bodo te vsebine obiskovali ali ne. Njihovo ideološko, svetovnonazorsko nasprotovanje Ali še drugače: zakonodajalec in vlada sta domet ustavne odločbi ustavnega sodišča U-I-269/12 je bilo tako zelo odločbe o izenačenju financiranja obveznega javnoveljav- močno, da niti niso naslovili pravega ustavnopravnega nega osnovnošolskega izobraževanja želela zožiti tako, da vprašanja,5 da so javno celo razglabljali, da kar sami, kot sta obvezni program umetno razdelila na obvezno obvezni ustavno sodišče, ne bi sledili lastni odločbi, k izvršitvi del ter razširjeni obvezni del.3 V skladu s to razdelitvijo katere so bili poklicani;6 ter da so se prepustili povsem naj bi po novem odločba ustavnega sodišča U-I-269/12 ideološkim deklaracijam, kot je na primer ta, da naj bi pomenila, da mora država v celoti financirati samo obvezno razrast zasebnih šol, ki bi ogrozile javne, pomenil »ne 3 Glej stališča Državnega zbora in vlade v USRS, Odločba U-I-110/16, 12. 3. 2020. 4 Glej pritrdilno ločeno mnenje sodnice Špelce Mežnar v USRS, Odločba U-I-110/16, 12. 3. 2020. 5 Kot povsem pravilno zapiše Pavčnik, sta bili v tej zadevi ključni vprašanji ustavnoskladno spoštovanje sodnih odločb v pravni državi in razumevanje 2. odst. 57. člena ustave. Večina pa se je opredeljevala do zasebnega in javnega na področju izobraževanja in še širše, celo na področju zdravstva. Glej odklonilno ločeno mnenje sodnika Marijana Pavčnika v USRS, Odločba U-I-110/16, 12. 3. 2020. 6 Glej pritrdilno ločeno mnenje sodnice Špelce Mežnar, sodnice Katje Šugman Stubbs ter sodnika Roka Čeferina v USRS, Odločba U-I-110/16, 12. 3. 2020. 147 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Univerza v Maribor, sedež univerze na Slomškovem trgu (Wikimedia Commons). ki nalagajo spodbujanje pluralnosti na področju osnov- nošolskega izobraževanja, glede tega v Sloveniji še naprej ostajajo huda politična in ideološka nasprotovanja. Ta so se odkrito pokazala celo na ustavnem sodišču. Posledično odločba ustavnega sodišča U-I-269/12 še naprej ostaja neuresničena, med otroki pa se ohranja diskriminacija na področju financiranja obveznega osnovnošolskega izobra- ževanja glede na to, ali obiskujejo osnovno šolo, ki jo je ustanovil javnopravni ali zasebnopravni subjekt. Uresničevanje 58. člena ustave Podobne ustavnopravne zaplete, kot smo jih opisali v zvezi s 57. členom ustave, pa lahko zasledimo tudi pri ure- sničevanju 58. člena ustave. Tudi v zvezi s slednjim obstaja odločba ustavnega sodišča U-I-156/08, ki ostaja neuresni- le konec socialne države, [ampak] tudi resno grožnjo čena že polnih devet let. Problem pa je podoben tistemu svobodni in demokratični družbi«.7 pri osnovnih šolah, saj se prav tako nanaša na vprašanje Takšni ideološki izlivi pričajo o tem, da nekateri sodniki financiranja, le da tokrat univerz. Iz državnega proračuna na slovenskem ustavnem sodišču očitno ne razumejo, da naj bi se namreč financirale tiste aktivnosti univerz, ki sodijo naše temeljne ustavne vrednote: socialna država, svobodna na področje opravljanja t. i. javne službe. Ker pa pojem in demokratična družba, niso same sebi namen, temveč javne službe v zakonu ni bil opredeljen niti ni tega želelo služijo ljudem. Dejanski obstoj zasebnega šolstva, ki storiti ustavno sodišče samo, prav tako pa vse od leta 2011 zagotavlja pluralnost na področju izobraževanja, nikoli tega tudi ni storil zakonodajalec, ostaja vprašanje financi- ne more pomeniti ogrožanja svobodne in demokratične ranja univerz ustavnopravno neurejeno. Tudi v ozadju tega družbe. Nasprotno, prav to, da zasebno šolstvo obstaja, problema se skriva politično in ideološko vprašanje plural- pomeni, da je neka družba svobodna in demokratična. S nosti izobraževanja, k zagotovitvi ali zatrtju katere odločilno tem ko ustavno sodišče spodje svojo lastno sodbo, ne ravna vpliva prav financiranje. Problem pa se je, resnici na ljubo, samo v neskladju z zahtevami vladavine prava, temveč z pojavil šele, ko so se v Sloveniji poleg obstoječih državnih omejevanjem financiranja zasebnega šolstva krni pluralnost in ene javne univerze razvile tudi zasebne univerze. Te so izobraževanja, s tem pa dejansko zavira razvoj svobodne in omogočile študentom, ki jim po ustavi pripada pravica do demokratične družbe. Da vse to počne v imenu ohranjanja svobode izobraževanja, izbiro med različnimi ponudniki socialne države, pa je še toliko večji logični paradoks in univerzitetnih programov, državnih in zasebnih, kar je, se-zares vrednostno zavržno ravnanje. Kot je v svojem od- veda, za seboj nujno potegnilo tudi vprašanje financiranja, klonilnem ločenem mnenju izpostavil tudi ustavni sodnik ki je bilo poprej namenjeno izključno državnim univerzam, Pavčnik: »Pritlehno (in v grobem nasprotju s človekovim saj so pač obstajale le one same. dostojanstvom) bi bilo, če bi, recimo, iz obveznega javnega Več desetletij trajajoč monopol ene same slovenske financiranja izključevali dopolnilni pouk.«8 Zgodilo pa se univerze je pustil trajne posledice v smislu nepluralnosti je prav to. Ustavno sodišče je ravnalo avtoritarno in neso- slovenskega visokošolskega izobraževalnega prostora, ki se cialno. Postavilo se je proti otrokom iz peščice zasebnih kažejo tudi v razumevanju ustavne podlage za delovanje šol v bran samovoljni oblasti, tudi ko ta krši ustavo; ter je univerz na Slovenskem. Ta je, kot že rečeno, zagotovljena hkrati izrazito manjšino otrok v zasebnih osnovnih šolah z v 58. členu ustave, ki v prvem odstavku govori o tem, da so javnoveljavnim programom zabetoniralo v neenakopraven državne univerze in državne visoke šole avtonomne, ter v položaj v primerjavi z velikansko večino otrok, ki obiskujejo drugem odstavku dodaja, da način njihovega financiranja javne šole (Avbelj, 2020b). ureja zakon. V zvezi z dikcijo, ki naslavlja samo državne Na podlagi zgornje predstavitve uresničevanja 57. člena univerze in ki je res že na prvi pogled nenavadna ter pred- ustave v Republiki Sloveniji lahko zaključimo, da kljub stavlja izjemo v primerjalnem ustavnem pravu (Avbelj et al., jasnim nacionalnim in evropskim pravnim standardom, 2019, 494), so se tako že pojavila stališča, da, ker ustava 7 Glej pritrdilno ločeno mnenje sodnice Špelce Mežnar, sodnice Katje Šugman Stubbs ter sodnika Roka Čeferina v USRS, Odločba U-I-110/16, 12. 3. 2020. 8 Glej odklonilno ločeno mnenje sodnika Marijana Pavčnika, USRS, Odločba U-I-110/16, 12. 3. 2020. 148 MATEJ AVBELJ: SLOVENSKA DRŽAVA IN IZOBRAŽEVALNI SISTEM omenja samo državne univerze, zasebnih sploh ni dopustno akreditirane univerze, ki v skladu z izrecnim zakonskim be- ustanavljati. Ta stališča so seveda ustavnopravno povsem sedilom za obravnavanje in usklajevanje vprašanj skupnega zmotna. Država je zaradi uresničevanja pravic posamezni- pomena oblikujejo rektorsko konferenco (ZVis, 29. člen). kov iz 57. in 59. člena ustave dolžna ustanavljati državne Rektorska konferenca je tako po področnem zakonu in univerze, zasebne pa lahko nastanejo brez izrecnega ustav- številnih drugih predpisih nosilka javnih pooblastil, ki jih v nega pooblastila, pri čemer, kot je odločilo ustavno sodišče imenu svojih univerzitetnih skupnosti in na podlagi zakona v zadevi U-I-34/94 (USRS, Odločba U-I-34/94, 20. 1. 1998, izvršuje v odnosu do institucij slovenske države. Slovenska tč. 39), država posameznikom ustanavljanja in upravljanja država šteje Rektorsko konferenco v zakonodajnih postop- zasebnih univerz ne sme preprečiti (Avbelj et al., 2019, 494). kih za reprezentativno organizacijo vseh slovenskih univerz, V skladu s slovensko ustavo so nosilke pravice do avtono- javnih in zasebnih. Le na ta način lahko študentje, profesorji mnosti univerz tako javne kot zasebne univerze. To, da usta- in raziskovalci poskrbijo, da se na institucionaliziran način v va v zvezi z avtonomijo omenja samo državne univerze, ne skladu z 58. in 44. členom ustave v demokratičnem postop- pomeni, da zasebne univerze avtonomije nimajo, temveč ku sliši tudi njihov glas (Avbelj, 2020a, 39). pomeni, da je v primeru državnih univerz, pri katerih država Kljub jasni pravni podlagi pa Rektorska konferenca, ne nastopa samo kot oblast, temveč tudi kot ustanovitelj, ki sama sebe šteje za neformalno združenje rektorjev treh njihovo avtonomijo treba še posebej varovati (Avbelj et al., državnih in ene javne univerze, k zakonitemu članstvu že 2019, 496). Obseg avtonomije obeh vrst univerz, javnih in več kot leto dni ne želi pridružiti dveh zasebnih univerz zasebnih, pa je prav tako enak, ker avtonomija pripada in je ter s tem na nezakonit način iz z zakonom predpisanega v funkciji uresničevanja že omenjenih pravic posameznikov sodelovanja pri upravljanju javnih zadev izključuje več kot iz 57. in 59. člena ustave ter ni, saj ne more biti, odvisna tisoč študentov ter več deset profesorjev in raziskovalcev od javnopravnega ali zasebnopravnega statusa ustanovitelja (Avbelj, 2020a, 39). Seveda je samo po sebi razumljivo, da univerze (Avbelj et al., 2019, 496). delovanje in odločanje nezakonito sestavljene Rektorske Enak zaključek pa bi se moral razširiti tudi na vprašanje konference ni več samo pravno nepravilno, ampak je po- financiranja univerz. Čeprav, kot smo videli zgoraj, ustava stalo tudi pravno neupoštevno (nično) in tako ne more imeti govori o tem, da se z zakonom uredi samo način financi- javnoveljavnih učinkov, ki in kot jih ureja zakon. Rektorska ranja državnih univerz, mora biti to financiranje urejeno v konferenca se je s svojim arbitrarnim in diskriminatornim skladu s 14. členom ustave (Avbelj et al., 2019, 497). Ta ravnanjem sama postavila izven zakona in postala to, za zahteva, da se subjekte, ki so si v bistvenem podobni, obrav- kar se v svojem pravilniku tudi sama razglaša: neformalna nava enako, in tiste, ki so si v bistvenem različni, različno. združba nekaterih rektorjev, ki si samovoljno prilaščajo Državne in zasebne univerze se razlikujejo samo v svojem javna pooblastila (Avbelj, 2020a, 39). Kot smo še zapisali ustanovitelju, ki je glede na ustavno poslanstvo univerz, ki je v javnem pismu, ki ga je slovenski medijski prostor žal v funkciji uresničevanja pravic iz 57. in 59. člena, nebistve- večinoma prezrl, je tako protiustavno in nezakonito rav- na okoliščina. Ker so si državne in tiste zasebne univerze, ki nanje brez precedensa v demokratičnih državah Evropske izvajajo javno veljavne, s strani države akreditirane progra- unije. Nikjer v civiliziranem zahodnem svetu namreč ne me, v bistvenem podobne, bi morale biti tudi financirane na boste naleteli na primer, v katerem bi univerze iz zakonsko enak način (Avbelj et al., 2019, 497). Pri tem bi bilo treba predpisanega sodelovalnega okvira izključevale neko drugo tudi opustiti pravno anahronističen pojem javne službe kot povsem zakonito ustanovljeno in akreditirano univerzo. V podlago za financiranje univerz. Pravno prepričljivo bi ga samo naravo univerzitetnega poslanstva je namreč vsajeno bilo treba nadomestiti s sistemom javno priznanih, s strani pridobivanje, izpraševanje in ustvarjanje novega znanja države akreditiranih univerzitetnih in visokošolskih progra- na vključevalen, zares univerzalen način. Za univerze naj mov, ki bi jih država, ko bi jih akreditirala, morala, če tako bi bila značilna svobodomiselnost, intelektualna odprtost, počne z javnoveljavnimi programi na državnih univerzah, strpnost, sprejemanje drugačnosti, ne pa diskriminacija, tudi financirati v enaki meri (Avbelj et al., 2019, 497). izključevanje in šikaniranje, ki ima vse znake neustavnega Pluralizacija slovenskega visokošolskega prostora, ki je in protizakonitega ravnanja. nastopila v zadnjih dveh desetletjih in ki v skladu z ustavo terja tudi zgoraj predstavljene spremembe na področju Zaključek organizacije in financiranja slovenskega visokega šolstva, pa je naletela na nasprotovanje ne samo pri delu slovenske V kolikšni meri se je torej v zadnjih treh desetletjih v politike, temveč kar pri samih državnih univerzah. Najbolj Sloveniji izoblikoval kakovosten in pluralen izobraževalni odkrit pokazatelj tega je ravnanje Rektorske konference RS. prostor, ki je odprt za čim širši krog epistemoloških sku-Rektorsko konferenco ustanavlja Zakon o visokem šolstvu, pnosti, domačih in tujih, kot ustvarjalcev in prejemnikov ki v svojem 29. členu določa, da jo sestavljajo vse v Sloveniji prvovrstnega znanja, podčrtanega z vrednotami svobode in 149 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Vhodna avla na sedežu Nove univerze v Ljubljani, Mestni trg. na drugi strani kot varno pribežališče po neuspešnih izletih posameznikov v državno politiko. Na ta način državne univerze s številnimi primeri potrjujejo odsotnost razmejitve med univerzo in politiko. Namesto da bi bile univerze avtonomni, intelektualno neodvisni gradnik civilne družbe v Sloveniji, so prepogosto kadrovsko in neposredno vplivno interesno vpete v visoko politiko. Na nek način paradoksalno si v Sloveniji politiki sploh ni treba prizadevati, da bi vplivala na univerze, ker so univerze vir in pribežališče politike in politikov. Ta politična »zlizanost« izobraževal- nega sistema s politiko in stremljenje po političnem in ekonomskem ohranjanju enakega človekovega dostojanstva? Odgovor ni enoznačen. monopolov znanja na izobraževalnem področju pa sta Čeprav je bil dosežen precejšen napredek, še naprej ostajajo mogoča tudi zaradi mentalitete slovenskega človeka. Ta v številni izzivi. Ti so na eni strani povezani s podedovanimi svoji postkomunistični izkušnji še vedno podzavestno ve, da razmerji družbene in politične moči, na drugi pa z zasidrano je državno in torej javno menda a priori dobro, zasebno pa mentaliteto v družbi. V zvezi s prvim si ni treba več zatiskati slabo. Prav tako pa v tej svoji socializacijski danosti velika oči pred dejstvom, da slovenski izobraževalni prostor v večina slovenskih ljudi pravzaprav niti noče svobode, si veliki meri še naprej obvladuje postkomunistična levica. ne želi izbire, ko gre za izobraževanje. V skladu z našo To je dejstvo, ki je razumljivo, saj je komunistična oblast v skozi desetletja privzgojeno avtoritarno in zato neliberalno prejšnjem totalitarnem sistemu, da bi le-tega privzgojila svo- mentaliteto je mnogo bolj udobno, mnogo bolj priročno, da jim državljankam in državljanom, aktivno bdela nad izbiro, obstaja en sam tip šol, ena sama univerza in izobraževalne predvsem pa organizacijo ter vodenjem učiteljskega kadra. vsebine, ki jih predpiše ena sama šolska ter univerzitetna Prosveta je bila, povsem drugače, kot to velja v sodobnih oblast. S tem je namreč povprečen državljan odrešen skrbi. ustavnih demokracijah, orodje komunistične partije, ki je Izbira, ki jo diktira svoboda izobraževanja, namreč nujno za doseganje svojih ciljev potrebovala moralno-politično zahteva tudi sprejemanje odgovornosti za opravljeni izbor. primerne ljudi. Sistem, ki ga je partija vzpostavljala več kot Kvalitetni izbor pa terja trud, znanje, skratka intelektualni štiri desetletja, se je sicer zrušil čez noč, a ostali so ljudje, napor ob vseskozi prisotnem tveganju, da bo naša odlo- pogosto tudi na vodilnih položajih, z enako mentaliteto, čitev morda vseeno napačna. Vsemu temu se želi tipični vzorci delovanja, ki so jih skozi socializacijski proces postkomunistični državljan izogniti in zato ne samo, da prenašali, včasih hote drugič spet ne, na svoje naslednike. pluralizacije izobraževalnega prostora izrecno in množič- Danes se podedovane vsebine iz prejšnjega sistema najbolj no ne zahteva, temveč mu je ta morebiti celo v breme in očitno kažejo v sindikatu vzgoje in izobraževanja, katerega napoto. Ko pa opazi, da je izobraževalni sistem, tako kot vodstvo je odkrito v političnih rokah stranke ekstremnega pri nas, tesno vpet v politiko, potem je to še dodaten razlog levega roba, vendar to njegovih članov, slovenskih učiteljev več, da se tipični državljan pokori šolskemu sistemu, da z in učiteljic, prav nič ne moti. njim in njegovimi otroci počne, kar t. i. šolniki že desetletja Za tovrstno politizacijo in očitno ideološko nagnjenost vedo, da je za otroke najbolje. Tako se država spet postavi v prid postkomunistične levice pa niso imune niti državne pred posameznika, ki, ko na to pristane, s svojo pasivnostjo univerze. Nasprotno. Med letoma 1998 in 2017 so največjo pomaga vzdrževati status quo. Čeprav je ta v nasprotju s slo- in najstarejšo univerzo v Ljubljani vodili rektorji, katerih vensko ustavo, kot smo pokazali zgoraj, opisana sociološka politična pripadnost postkomunistični levici je bila odkrito razmerja v družbi poskrbijo, da ni nikakršen problem, če izražena bodisi skozi njihovo civilnodružbeno bodisi skozi realnost ne sledi ustavi. Ko bo tipični državljan začel razmi- njihovo neposredno politično udejstvovanje na oblasti. šljati in ravnati drugače, ko bo torej terjal tiste pravice, ki mu Poleg tega so se državne univerze v zadnjih treh desetletjih jih ustava že zagotavlja, bomo lahko priča tudi drugačnemu izkazale na eni strani kot vir kadrov politične oblasti ter dejanskemu razvoju dogodkov. Prej pa, žal, ne. 150 POLONA TRATNIK Kultura, sestra Pepelka Ko sta brata Grimm zapisala pravljico1 o Pe- vzgoji in izobraževanju, saj gre za konstitutivne elemente pelki, sta za deklico uporabila nem. izraz Aschen- nacionalnosti. Zatorej se lahko vprašamo, kako smo v tem puttel, ki je izvorno označeval nižjo gospodinjsko oziru uredili skrb za slovenski jezik in poznavanje lastne pomočnico, služkinjo, ki je morala skrbeti za kulture, denimo dosežkov na področju književnosti, v pepel pri ognjišču. Predpona pepel (Aschen) se je tridesetih letih obstoja lastne države? uporabljala tudi v povezavi s sestro ali bratom, ki Leta 1990 je Andrijan Lah analiziral književnost v je degradiral oziroma je bil prisiljen v podrejeno osnovnošolskih berilih, ki so bila v rabi v letih 1989/1990. vlogo (Tatar, 2012, 119).2 V berilih je naštel skupaj 874 enot književnosti v osmih Pepel ima simbolno vrednost tistega, kar letih izobraževanja, od tega 691 slovenskih enot (Lah, ostane – po gorenju, ko ogenj ugasne. Eshatološko 1990, 145). Leta 2012 je Mojca Vidmajer preučevala zato pepel simbolizira ničevost (Chavalier & Ghe- slovensko književnost v osnovni šoli in ugotovila, da vse- erbrant, 2006, 442). bujejo berila za obdobje od petega do devetega razreda osnovne šole založbe Rokus Klett, ki so bila v rabi v letih V zvezi s položajem kulture v sodobni slovenski družbi 2011/2012, pri katerih so večinoma sodelovali isti avtorji,3 se ozrimo najprej na to, kakšne kulturne vsebine danes skupaj 200 enot književnosti, od tega 116 slovenskih enot posredujemo generacijam, ki bodo v prihodnosti upra- (Vidmajer, 2012, 90–111). Andrijan Lah je leta 1990 v vljale z našo državo. V Socialistični federativni republiki berilih za peti do osmi razred naštel skupaj 344 vseh enot, Jugoslaviji se je jezikovna in narodna problematika leta od teh 237 slovenskih. Ti podatki pokažejo, da se je med 1983 zaostrila s predlogom reforme pouka književnosti letoma 1990, ko Slovenija še ni bila samostojna država, in po vsej Jugoslaviji, ki ga je podalo jugoslovansko poli- 2012, ko so v rabi berila, ki jih je analizirala Vidmajer (pri tično vodstvo po zasnovi Dobrice Čosić. S predlaganimi čemer so bila vsa obravnavana berila založbe Rokus Klett skupnimi programskimi jedri bi bili slovenski otroci, izdana leta 2007), v drugem kvartalu osnovne šole število kot so izračunali, deležni 70 % jugoslovanskih in le 30 vseh enot zmanjšalo za 144 enot, to je za 42 %, od teh % slovenskih vsebin (Repe & Kerec, 2017, 56). Društvo slovenskih enot za 121, kar je za 51 %.4 Še bolj alarmantni slovenskih pisateljev je tedaj podalo protestno izjavo, so primerjalni podatki za posamezne razredne stopnje – v kajti v predlagani šolski reformi so slovenski kulturniki berilih za peti razred se je število enot zmanjšalo s 106 na prepoznali poskus jugoslovanske uniformizacije vzgoje in 45 enot (v berilu Svet iz besed 5 iz leta 2007), kar je za izobraževanja, kakršna bi dolgoročno ogrozila ohranjanje 58 %, od tega slovenskih z 68 na 24 enot, kar je za 65 %. specifičnosti slovenskega naroda in s tem narod. Ta pro- Skupno število enot za peti razred je bilo tako leta 1990 blematika, ki je med drugim botrovala h krepitvi slovenske 2,36-krat večje, število slovenskih enot pa 2,83-krat večje narodne zavesti in k zamišljanju slovenskega naroda na kot leta 2012. Primerjavi beril za šesti razred pokažeta, da svojem ozemlju, kar je naposled rezultiralo v vzpostavitvi se je skupno število enot v tem času zmanjšalo z 88 na 41 lastne države, ni bila zgolj problematika s področja vzgoje (v berilu Svet iz besed 6 iz leta 2007), od tega slovenskih in izobraževanja, temveč je tvorno prispevala k ohranitvi enot z 59 na zgolj 16! Slovenske enote v berilu za šesti ra- slovenske kulture. Za samostojno državo je bistveno, da zred Svet iz besed 6 iz leta 2007 predstavljajo 39 % delež, se ohranjajo jezik in vsebine o slovenski kulturi, zlasti v medtem ko so leta 1990 predstavljale 67 % delež.5 Berila 1 Prispevek je nastal v okviru raziskovalnih projektov ARRS Družbena vloga pravljic (J6-1807) in Kultura spominjanja gradnikov slovenskega naroda in države (J6-9354). 2 Pepelka bratov Grimm ni smela leči v posteljo, temveč je morala zraven ognjišča leči v pepel. Tudi Pepelka Charlesa Perraulta se je, ko je opravila svoja gospodinjska dela, zatekla v kot ob dimnik in se usedla ob pepel. 3 Milena Blažič, Jakob J. Kenda in Peter Svetina so sodelovali pri pripravi vseh petih analiziranih beril, pri berilih za peti in šesti razred so sodelovali še Drago Meglič, Mateja Seliškar Kenda in Neža Cigut. Pri berilih za šesti, sedmi in osmi razred je sodelovala še Marica Žveglič, pri berilih za osmi in deveti razred pa Blanka Bošnjak. 4 Res je sicer, da je bilo v berilo za deveti razred (Svet iz besed 9 iz leta 2007), ki ga prej ni bilo, vključenih še 49 enot, od teh 34 slovenskih, toda v skupnem seštevku se je število vseh enot za razrede od petega naprej zmanjšalo s 344 za peti do osmi razred na 249 za peti do deveti razred oziroma število slovenskih enot z 237 za peti do osmi razred na 150 za peti do deveti razred. Primerjava z berili za nižje razrede od prvega do četrtega razreda ni bila opravljena. 5 Vidmajer je še ugotovila, da berilo za osmi razred Svet iz besed 8 iz leta 2007 upošteva 77 % besedil, predlaganih v učnem načrtu, medtem ko je ta odstotek pri ostalih berilih dosti nižji (Vidmajer, 2012, 125). Vidmajer je še ugotovila, da so v učnih načrtih, preno-vljenih v letih 2011/2012, umanjkala besedila, ki so bila sicer označena kot obvezna za sedmi razred: to so ljudska pesem Pegam in Lambergar, Pesem Toneta Pavčka in Martin Krpan Frana Levstika; izpuščena pa je bila tudi pesem Soči Simona Gregorčiča (Vidmajer, 2012, 70, 73). Učni načrt iz leta 2018, ki je danes veljaven, ne vključuje več seznamov literature, so pa Pegam in Lamberger, Pesem in Martin Krpan navedene kot obvezna literatura, vse te enote in Soči pa so vključene tudi v berila omenjenega založnika. 151 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE založbe Rokus Klett, ki se danes uporabljajo, izdana med inherentnega razmerja s prebivalstvom države, je nacija letoma 2010 in 2016, vključujejo nekoliko več enot, kot (angl. nation) politični koncept, ki se nanaša na »celotno so jih leta 2007,6 a berili za peti in šesti razred še vedno populacijo države«.9 Slovanski izraz narod pa je, drugače, vsebujeta zgolj približno polovično število enot glede na kulturni in politični koncept in označuje »kulturno skupi- leto 1990. Število slovenskih enot v zdaj veljavnih berilih no, ki poseduje politično identiteto v povezavi z državo, za višje razrede je sicer nekoliko višje kot leta 2007,7 a še a ni identična s celotnim prebivalstvom tiste države« vedno današnja berila obravnavanega založnika vsebu- (Kolstø, 2014, 3). Takšen je primer bivše Jugoslavije kot jejo manj kot polovico enot za peti in šesti razred, kot so večnarodne države, pri čemer Kolstø dodaja, da kadar so jih v berilih, veljavnih leta 1990. Aktualni berili za peti in jezikovne razlike nezadovoljive, da bi ločevale narodne šesti razred (Novi svet iz besed 5 iz leta 2012 in Novi svet identitete, potem to funkcijo prevzame religija. iz besed 6 iz leta 2016) sta poleg tega še urejeni na način, Kolstøja in kolege zanimajo procesi »izgradnje nacij«,10 da slovenska in tuja besedila niso ločena in na tej osnovi pri čemer jih zanimajo » strategije izgradnje identitet, ki razporejena v berilu; slovenski avtorji in slovenske ljudske jih je sprožila država« (Kolstø, 2014, 3).11 Ker se Kolstø pesmi pa v večini tudi sploh niso predstavljeni s podatki, s pojmom nation building nanaša na procese izgradnje niti posrednimi, da gre za slovenske avtorje in slovensko identitet, ki jih proži država, to pomeni, da ga zanimajo gradivo. procesi izgradnje nacije, in sicer po tem, ko je država že Poznavanje kulturnih dosežkov naših prednikov in so-ustanovljena. »Izgradnja nacije« pomeni »mehke« vidike, dobnikov ima velik pomen za grajenje nacije. Angleški iz- ki potekajo vzporedno s »trdimi« vidiki formiranja drža- raz nation-building, ki je v slovenski jezik težko prevedljiv, ve. S tega vidika v ta okvir ne sodijo procesi prebujanja se je v preteklosti in danes še vedno v političnem kontekstu slovenskega naroda znotraj jugoslovanske države, in sicer uveljavil za nanašanje na procese izgradnje države.8 v smeri formiranja nacije, ki končno pomeni ustanovitev Sodobni raziskovalci v nedavnih študijah razlikujejo pro- lastne države. Čeprav se Kolstø v okviru svoje raziskave cesa »izgradnje države« (angl. state-building) in »izgradnje temu ne posveča in tudi ne identificira procesov »izgra-nacije« (angl. nation-building). Pål Kolstø z raziskovalnimi dnje nacij« v primeru obstoja jugoslovanske države, pa bi kolegi tako uporablja izraz »izgradnja nacije« (angl. na-vendar takšno pojmovanje lahko aplicirali na SFRJ, saj je tion-building) za » strategije konsolidacije identitet znotraj kot država z veliko prizadevnostjo uporabljala strategije držav« (Kolstø, 2014, 3), medtem ko se izraz »izgradnja izgradnje jugoslovanske nacije s konsolidacijo jugoslo- države« (angl. state-building) nanaša na administrativno, vanske identitete in enotnosti s pomočjo filmov, glasbe in ekonomsko in vojaško temeljno delo funkcionalnih držav državnih praznovanj, torej s pomočjo kulturnih aktivnosti, oz. pomeni »trde« vidike konstruiranja države. »Izgradnja ki jih je prožila ali spodbujala. nacije« pomeni »mehke« vidike konsolidacije države, kot Pri procesu izgradnje nacije ima izreden pomen obli- sta »konstrukcija skupne identitete in občutka enotnosti kovanje kolektivnega političnega spomina. V diskurzu o med populacijo« (Kolstø, 2014, 3). Kolstø opozarja na po- spominu, kjer se premišljuje razlike med zgodovinopisjem menljivo razliko med pojmoma angl. nation in narod. Na-in spominjanjem ter o načinih kolektivnega spominjanja, rod je termin, ki se uporablja v prostorih bivše Jugoslavije je pomembno razlikovanje, ki ga podaja Aleida Assmann, in Sovjetske zveze. Če je na zahodu etnična skupina brez sodobna avtoriteta v diskurzu o spominu, med individual- 6 Skupaj 236 enot za obdobje od petega do osmega razreda, do devetega razreda pa 292 enot, kar je za 36 (do osmega razreda) oziroma za 43 (do devetega razreda) več kot leta 2007. 7 Za obdobje od petega do osmega razreda je število slovenskih enot 153, do vključno devetega razreda pa 197 enot, kar je za 37 (do osmega razreda) in za 47 (do devetega razreda) več kot leta 2007. Podatki, ki se nanašajo na berila za nižje razrede (do četrtega), niso bili analizirani. 8 V šestdesetih letih dvajsetega stoletja se je izraz uveljavil za nanašanje na procese izgradnje države (Kolstø, 2014, 2; Connor, 1978, 383). Prav tako se je v kontekstu ameriške izkušnje konstruiranja novega političnega reda v na novo naseljeni deželi izraz nation- -building nanašal na »izgradnjo države« (angl. state-building), saj se narod v smislu »skupnosti z deljenimi vrednotami, tradicijami in zgodovinskim spominom« v tem primeru nikoli ne zgradi, je izpostavil Francis Fukuyama (Fukuyama, 2006, 3). Evropska unija izraz nation-building v svojih dokumentih še danes razume in v slovenščino prevaja kot oblikovanje države ali izgradnja države. 9 Kadar se angl. izraz nation razume v tem smislu, ga prevajam kot nacija. Izraz nacija torej uporabljam kot politični koncept in v navezavi na državo. 10 Kolstø opredeli tri valove procesov »izgradnje nacij« – prvi se nanaša na oblikovanje starih nacij-držav ali nacionalnih držav zahodne Evrope, drugi na dekolonizacijo šestdesetih let, tretji pa na procese »izgradnje nacij« v primerih novonastalih držav po razpadu dveh večetničnih komunističnih držav Evrope oz. Evrazije, Jugoslavije in Sovjetske zveze. S svojo raziskovalno skupino se osredotoči na procese »izgradnje nacij« v navezavi na zahodni Balkan (Slovenija ni posebej obravnavana). 11 Poudarek je moj. 152 POLONA TRATNIK: KULTURA, SESTRA PEPELKA nim in družbenim spominom na eni strani ter političnim spevajo k izgradnji slovenske nacionalnosti, saj oblikujejo ter kulturnim spominom na drugi strani. Individualni in politični spomin in nacionalno zavest ter so zato drža- družbeni spomin sta utelešena. Če je individualni spomin votvorna. Kakšen je torej prispevek slovenskih pisateljev, spomin posameznika, pa je oče diskurza o spominu, kot naj bi jih predstavljalo to društvo (če sledimo imenu), Maurice Halbwachs (1925), poudaril družbeni aspekt k izgradnji nacionalnosti, k mehkim vidikom izgradnje spominjanja, zato je s pojmom kolektivni spomin meril države in k zaščiti in predstavljanju kulturnih dosežkov s na to, da je spomin zgrajen, razvit in vzdrževan skozi področja književnosti, slovenskih, pa tudi mednarodnih, interakcije, izmenjave med ljudmi (Halbwachs, 1992). sodobnikom in generacijam, ki prihajajo, po treh dese- Assmann imenuje takšne vrste spomin družbeni spomin in tletjih samostojnosti? Akademik prof. dr. Janko Kos, ki je kot primer navaja generacijski spomin, ko si skupnosti so- prispeval številne preglede, primerjave in analize sloven- dobnikov delijo spomine na iste dogodke (Assmann, 2006, ske in svetovne književnosti, je zaradi omenjene najave iz 213–215). Politični in kulturni spomin pa nista utelešena društva izstopil. in ne predstavljata spomina, ki bi bil grajen od spodaj Sicer pa je trideset let samostojne države v veliki meri navzgor. Politični spomin je eksplicitno homogeniziran zaznamoval zlasti prehod v globalizirani večnacionalni in institucionaliziran spomin od zgoraj navzdol. Države kapitalizem. Na področju kulture se ta kaže na več nivojih. nimajo spomina, temveč si politični spomin ustvarijo zase, Globalizirani vidik trženja vdira v rabo jezika na javnih in sicer s pomočjo spominskih znakov, kot so simboli, mestih, tako da vse bolj beremo in poslušamo oglase in besedila, podobe, obredi, slovesnosti, mesta in spomeniki. imena organizacij v angleškem jeziku ter izgubljamo jezi- Politični spomin je zato nujno s pomočjo različnih medi- kovno avtonomijo.12 Skrb za kulturno dediščino v praksi ni jev posredovani spomin – nahaja se v materialnih medijih, usmerjena k ohranitvi slovenske kulturne dediščine, tem- simbolih in praksah. Na primeru holokavsta Assmann ugo- več v osredotočanje na birokratske ali druge ovire, zaradi tavlja, da je pri drugi ali tretji generaciji preživelih politični katerih se odločevalci raje usmerjajo k rušenju objektov spomin na holokavst bolj homogen, saj je rekonstruiran kot pa k iskanju načinov ohranitve. Rušitve odprejo poti prek zgodovinjenja, predstavljen je v javnih naracijah, drugim, vse pogosteje tržnim interesom. Vrhunskega podobah in filmih. Tu pa se zgodi še ena pomembna arhitekturnega dosežka na področju opečne gradnje, transformacija – namreč zgodovine v spomin, s tem ko znamenite zgradbe Kolizej v Ljubljani, nismo restavrirali se zgodovina preoblikuje v oblike deljene vednosti, sku- ali rekonstruirali, kot bi jo lahko. Podrli smo jo in dopustili, pinske identifikacije in soudeležbe. Spominjanje temelji da danes na tem mestu gradijo stanovanjsko naselje z ura- na imaginativni in čustveni identifikaciji s podobami, dnim imenom, ki bo soustvarjal podobo mesta v bodoče, vlogami, vrednotami, naracijami in različnimi oblikami »Palais & Villa Schellenburg«. dejanj, kot so praznovanja, procesije in demonstracije. V Če se še enkrat vrnem k berilom, lahko opazimo več tem primeru se zgodovina na splošno spremeni v čustveno potrošniških vodil. Berila, ki jih aktivi šolskih učiteljev nabito verzijo »naše zgodovine«, ki jo absorbira kot del izberejo, so učencem brezplačno dana na izposojo. kolektivne identitete (Assmann, 2006, 216). Kot primer Država je na ta način družine razbremenila stroškov, kar političnega spomina Assmann obravnava nacionalni je pohvalno. Toda to obenem pomeni, da berila ne osta- spomin. Skozi spominske konstrukcije nacionalne države nejo v družinski knjižnici, kot smo ohranjali berila pred gradijo pozitivno samopodobo in podpirajo določene cilje tremi desetletji. Prav tako danes berila razen izjemoma za prihodnost. niso dosegljiva v knjižnicah in v knjigarnah. Populacija, Društvo slovenskih pisateljev v času samostojne države ki se trenutno ne šola, zato nima dostopa do vsebin, ki ne prepoznava težav v znatnem znižanju kulturnih in se posredujejo v šolah in ki bi morale biti pojmovane kot slovenskih vsebin v izobraževanju, kot se je to društvo v javno dobro. Državljan pa tudi ne more imeti pregleda osemdesetih letih pomembno zavzelo za narodno stvar. nad temi vsebinami.13 Spodaj ležeči princip je pravzaprav Je pa Društvo slovenskih pisateljev namesto tega letos v jedru potrošniški. Posredovano je naslednje sporočilo: ob slovenskem kulturnem prazniku sporočilo, da ne bo državljani, po rabi za specifične šolske namene teh vsebin sodelovalo na dogodkih, organiziranih ob tridesetletnici ne boste nikoli več potrebovali. Toda – ali niso literarni slovenske države. S to gesto društvo zavrača praznovanje dosežki nekaj, po čemer naj bi znova in znova posegali? konstitutivnega dogodka osamosvojitve države in ne ravna Kar naj bi prispevalo k državotvornosti, se sproti briše v državotvorno. Praznovanja te obletnice pomembno pri- pozabo. 12 Npr. v motih, kot je: »Škoda, simply clever«; v sporočilih, kot je: »Volvo Car financiranje«; v imenih programov, kot je: »Volvo Selekt«; v imenih podjetij, kot je »MM Styling«. 13 Za namen priprave tega prispevka smo uredili medinstitucionalno pogodbo za namenski raziskovalni vpogled v vsebine osnovnošolskih učbenikov. Za dostop se zahvaljujem založbi Rokus Klett. 153 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Kdo mi bo ugovarjal, češ da so zdaj literarna dela na učne načrte sploh ne seznanijo pri nobenem predmetu vendar bolj dostopna kot nekoč, saj jih lahko kupimo v devetletki. že v veleblagovnicah ob živilih po nizkih cenah. Toda Prehod v kapitalizem se kaže v potrošniški logiki, ki umetniška in, če hočete, moralna kvaliteta nizkocenovnih narekuje vsakdanja življenja in vpliva na razmerje družbe izdaj pravljic ali podobnih globaliziranih knjižnih izdaj do kulturnih proizvodov. Pozna se v padcu kvalitete s je zelo nizka in celo škodljiva.14 Takšne izdaje praviloma poplavo ponudbe nizkocenovnih izdelkov brez estetske vsebujejo ilustracije brez estetske kvalitete. Še vedno velja, kvalitete, ki spodrivajo kvalitetno blago in delo domačih kot sta opazila Max Horkheimer in Theodor W. Adorno: ustvarjalcev – ne samo književnikov in ilustratorjev, pač pa »Za potrošnika ni nič več drago. Hkrati pa vendarle slutijo, tudi drugih likovnih in drugih umetnikov ter ustvarjalnih da jim je nekaj podarjeno toliko manj, kolikor manj stane.« obrtnikov. Zato je še toliko pomembneje, da država skrbi (Horkheimer & Adorno, 2002, 173). Toda pomembno za domače ustvarjalce in podpira njih in njihovo delo. je, da kot družba prepoznavamo kvalitetne dosežke Princip, ki spremlja prehod v kapitalizem in ki je za- ilustratorjev in da poznamo delo slovenskih ustvarjalcev. znamoval kulturo v zadnjih treh desetletjih, je populizem. Toda precej dražje kvalitetne izdaje pravljic z odličnimi Oziranje na to, kako najenostavneje doseči odjemalca in ilustracijami pri potrošniku, ki se ozira najprej na ceno, kako jih pridobiti čim več, ni prisotno le pri ustvarjanju ne morejo konkurirati. Na ta način nekvalitetne izdaje šolskih gradiv, temveč tudi v nacionalnih medijih. Če so zasedejo tisti interesni in fizični prostor, ki bi lahko bil na- nacionalni in mednarodni dosežki športnikov postavljeni v menjen kvalitetnemu kulturnemu dosežku, saj odjemalec ospredje informativnih oddaj, je kultura ravno nasprotno, najverjetneje po nakupu »instant literature« ne bo posegel porinjena je čisto v ozadje. Zdi se, da je namenjena zgolj po drugi, dražji izdaji istega dela, niti nima več potrebe, tistim, ki se z njo poklicno ukvarjajo, tistim, ki naslednji da bi odšel po to gradivo v knjižnico. Še več, šolarji v prej dan nimajo službe, in tistim, ki jih muči nespečnost. Kultu- obravnavanih danes veljavnih berilih sploh ne spoznavajo ra je deležna zelo malo pozornosti v osrednjih programih dragocenih dosežkov naših ilustratorjev. Celotna berila od nacionalnih medijev. O kulturnih dogodkih in dosežkih se šestega do deveta razreda prej obravnavanega založnika je ne poroča ob tekočih dnevnih dogodkih, kot se o športu ilustriral isti avtor, ki poleg tega sploh ni ilustrator, temveč ali kot o kulturnem dogajanju pri njih poročajo v sosednjih stripar, Zoran Smiljanić. Zdi se, da izdajatelji želijo dana- državah. Redno poročanje o dosežkih naših ustvarjalcev, šnja berila narediti predvsem »zabavna«, četudi na račun pomembnih delih, dogodkih, mednarodnih udeležbah znanja in vzgoje kritičnega subjekta. Avtorji frankfurtske dviga povezanost širše družbe z delovanjem na področju šole so bili kritični do zlitja kulture in razvedrila. V tem kulture. Šport poznamo kot tisto družbeno dejavnost, ki procesu so prepoznali deprivacijo kulture, pa tudi težnjo reprezentira državo, nacijo. Ljudje se s športniki poisto- proč od kritičnega mišljenja: »Osvoboditev, ki jo obljublja vetimo. Športniki zmagujejo »za nas«. Toda redko kdo se zabava, je osvoboditev od misli kot negacije.« (Horkhei- zaveda, da našo državo in nas, državljane, predstavljajo mer & Adorno, 2002, 157). tudi kulturni dosežki naših ustvarjalcev. To zavest smo v V okviru književnosti so torej povezane vizualne času samostojne države preprosto izgubili. Od kulture in vsebine zanemarjene. A še bolj alarmantno je, da veljavni umetnosti se je širša družba odtujila. Če mediji in šolstvo učni načrt za likovno vzgojo ne vsebuje prav nobenih v veliki meri skozi socializacijo oblikujejo odnos družbe usmeritev, ki bi vodile k spoznavanju dosežkov likovne kot celote do kulture, potem v tem smislu nosijo zelo umetnosti, torej pomembnih del in opusov slovenskih veliko odgovornost. Obveščajo, a tudi oblikujejo estetski in mednarodnih umetnikov. Prav tako se z dosežki na čut širše populacije. Če v tej smeri ni vložka, potem je področju vizualne ali večmedijske umetnosti učenci glede kulturna zavest pač nizka, kot je danes v naši državi pri 14 Na primer izdaja pravljice Janko in Metka založbe Grahovac (2014, prevod španske izdaje Suseata Ediciones), ki je danes na prodaj v veleblagovnicah, vsebuje naslednje besedilo, ob katerem avtor sploh ni naveden, s čimer je pravljica predstavljena kot splošen, univerzalen narativ, kar nikakor ni: »Oče Janka in Metke je bil tako reven, da ju ni mogel več prehraniti. Nekega dne mu ni preostalo drugega in je pustil otroka v gozdu.« Pravljica v nadaljevanju vsebuje še šest povedi, nato pa se konča takole: »Čarovnica je hotela pojesti Janka, a Metka jo je porinila v lonec in otroka sta zbežala. Našla sta skrinjico, polno denarja, in se vrnila domov. Zdaj ne bosta več lačna.« Sporočila pravljice otrokom so naslednja: če bodo starši revni, vas ne bodo mogli prehraniti in vas bodo zato zapustili. Tudi sami lahko rešite to težavo tako, da na hitro obogatite, na primer prek uboja in kraje, nato vas bodo starši spet sprejeli. Bistveno je torej za vsako ceno zagotoviti materialne pogoje obstoja. Inačica eminentnega slovenskega pisca otroškega leposlovja Franceta Bevka (Mladinska knjiga, 1966), ki je danes ne moremo več kupiti v ponatisu (!), govori o revnem drvarju, ki gara, da bi prehranil otroka, in odide prodat drva. Ker se ne vrne kmalu, otrokoma pa zmanjka hrane, ga odideta iskat. Ko se otroka vrneta, je oče že doma. Prodal je bil drva. Pravljica se konča: »Drvar je poskočil. Ves nor od veselja jima je stekel naproti. Prisrčno so se objeli. Zopet so bili skupaj. Ker so se imeli radi, so bili srečni in jim je bilo lepo na svetu.« Vrednote, ki so poudarjene v slovenski pravljici, so torej povsem druge – namesto materializma sta izpostavljeni ljubezen in skrb za sočloveka. 154 POLONA TRATNIK: KULTURA, SESTRA PEPELKA splošni populaciji. Zato nas ne more presenetiti, da je tudi video, radio in fotografija; informacijske tehnologije (IT), obiskanost muzejev in galerij slaba v primerjavi z drugimi programski in računalniški servis; objavljanje; muzeji, državami. Poleg možnosti za izboljšanje splošne kulturne galerije in knjižnice; glasba, uprizoritvene in vizualne vzgoje obstajajo tudi izzivi za naša okolja, ki nas večinoma umetnosti. Če med poklice kreativnih industrij s področja še čakajo in s katerimi so se nekatere bogatejše države že oglaševanja in marketinga na primer sodijo odnosi z jav- zelo uspešno spopadle in na ta način uspele zelo popu- nostjo in komunikacijske aktivnosti, oglaševalske agencije larizirati kulturne ustanove. Ti izzivi so predvsem v tem, in medijske reprezentacije, pa kreativna ekonomija kot kako implementirati nove tehnologije v muzejska okolja. S širši pojem poleg naštetih na tem področju zajema tudi tega vidika momenta zabave in populizma lahko pozitivno še oglaševalske in prodajne direktorje ter z marketingom prispevata k dvigu kulturne ravni. povezane strokovnjake. V slovenski knjižici so predstavili Ministrstvo za kulturo RS je leta 2011 izdalo knjižico podatke AJPES-a o tem, da je bilo leta 2009 na področju z naslovom Kulturne in kreativne industrije po slovensko, kulturnih in kreativnih industrij evidentiranih 376 pravnih ki, kot piše, »predstavlja ukrepe Ministrstva za kulturo za oseb zasebnega prava, ki niso gospodarske družbe, 270 spodbujanje kulturnih in ustvarjalnih industrij v letu 2011« pravnih oseb javnega prava in 614 društev. V kolikor (Stepančič, 2011). Zvenelo je obetavno, prineslo naj bi sektor kreativne ekonomije zajema vse ustvarjalne pokli- nove oblike povezovanja ustvarjalnosti in gospodarstva. ce, tudi umetniške, s tem pokriva področje ustvarjalnosti Kakšen je bil izid, kakšne so pasti in kakšni so izzivi za nasploh. Umetnost se s tega vidika ne razlaga kot bistveno prihodnost? Naprej pa, kaj sploh so kulturne in kreativne drugačna družbena praksa od tistih ustvarjalnih praks, ki industrije? Leta 2010 je Evropska komisija podala delovno so v službi kapitala. Skozi modernost pa se je umetnost definicijo kulturnih in kreativnih industrij v Zeleni knjigi vzpostavila kot specifična družbena praksa, ki ni v službi – Izkoriščanje potenciala kulturnih in kreativnih industrij: drugih interesov in ki je neodvisna od drugih družbenih »‘Kulturne industrije‘ so tiste industrije, ki proizvajajo in sfer. Sodobne interpretacije kreativne ekonomije (UNE-distribuirajo dobrine ali storitve, ki imajo takrat, ko se SCO, Evropska komisija, Caves, Howkins) vsebujejo razvijejo, posebni atribut, uporabo in namen, ki uteleša ali sorodnosti z definicijami umetnosti. Ali torej usmerjanje posreduje kulturno izražanje, ne glede na komercialno vre- ustvarjalnosti v koristnost in dobičkonosnost, ki ustrezata dnost, ki jo lahko imajo. Poleg tradicionalnih umetnostnih kulturnim in kreativnim industrijam, ne pomeni zapiranja področij (scenske umetnosti, likovne umetnosti, kulturna umetniške ustvarjalnosti, ki naposled pomeni zaporo dediščina – z javnim sektorjem vred) zajemajo tudi film, kritičnega mišljenja? DVD in video, televizijo in radio, videoigre, nove medije, Avtorji frankfurtske šole so v štiridesetih letih dvajsete- glasbo, knjige in tisk. Ta koncept je definiran v odnosu do ga stoletja kritično analizirali razmah kulturne industrije kulturnih izražanj iz Konvencije o varstvu in spodbujanju in jo razumeli kot industrijo, ki veča kapital najbogatej- raznolikosti kulturnih izražanj UNESCA iz leta 2005. ‚Kre- šemu sloju družbe in ki v družbi deluje kot sredstvo, s ativne industrije‘ so tiste industrije, ki uporabljajo kulturo katerim otopeva kritična misel. Danes vladajoče politike kot vložek in imajo kulturno razsežnost, čeprav so njihovi spodbujajo razvoj kulturnih in kreativnih industrij, ki rezultati po večini funkcionalni. Te industrije zajemajo ar- jih razlagajo kot tiste, ki posredujejo kulturni izraz, ne hitekturo in oblikovanje, ki kreativne elemente vključujeta glede na komercialno in uporabno vrednost, ki jo imajo. v širše procese, in podsektorje, kot so grafično in modno Horkheimer in Adorno sta opazila, kako v medijih, ki oblikovanje ali oglaševanje.« (Evropska komisija, 2010, 5). jih je moč množično distribuirati, prihaja do brezsra- Velika Britanija je v času Margaret Thatcher silovito mne usmeritve v industrijsko proizvajanje »kulturnih« pospešila razvoj kulturnih in kreativnih industrij. Pokazala proizvodov, ki potrošnikom namesto kvalitetnih vsebin, je na njihovo izjemno moč s tem, ko so pomagale spre- umetnosti, dostavljajo šund: »Filmom in radiu se ni treba jeti nekatere široki populaciji neljube politične ukrepe za več izdajati za umetnost. Resnico, da niso nič drugega okrepitev gospodarstva. Britanska vlada razlaga kreativno kot posel, uporabljajo kot ideologijo, s katero legitimirajo ekonomijo kot pojem, ki obsega tako kreativne industrije šund, ki ga namerno izdelujejo. Sebe imenujejo industrija kot tudi druge ustvarjalne poklice onstran kreativnih in objavljene številke dohodkov njihovih generalnih di- industrij (Ministrstvo za kulturo, medije in šport VB, 2014, rektorjev pobijajo vsak dvom o družbeni nujnosti končnih 5). Kreativna ekonomija je pomemben gospodarski sektor izdelkov.« (Horkheimer & Adorno, 2002, 134). sodobne družbe. Statistika kaže, da je bilo v Veliki Britaniji Združeni narodi sledijo izrazu kulturna industrija po v tem sektorju leta 2012 zaposlenih 8,5 % prebivalstva. frankfurtski šoli, kjer so prikazani pesimistični vidiki od- Kreativna ekonomija pokriva poklice na področjih: nosov med kulturo in kapitalističnimi podjetji, pri katerih oglaševanje in marketing; arhitektura; obrti; oblikovanje: še danes nekateri vztrajajo, zlasti v kontekstu debate o produktno, grafično in modno oblikovanje; film, televizija, grožnji globalne kulturne homogenizacije. Vendar pa 155 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE so v šestdesetih letih dvajsetega stoletja številni anali- in gospodarstva. V tem oziru velja omeniti vzpostavljanje tiki pričeli prepoznavati, da proces poblagovljenja ne Mreže centrov raziskovalnih umetnosti in kulture v izvedbi vodi vedno in nujno v degeneracijo kulturnega izraza, dveh konzorcijev – enega iz vzhodne in drugega iz zaho- navajajo Združeni narodi. Tako so v osemdesetih letih dne regije Slovenije –, za kar je bilo leta 2019 namenjenih številni akademiki in politiki pripoznali kulturno indu- devet milijonov evrov sredstev za kohezijsko politiko. strijo kot pozitivno označbo, ki se nanaša na kulturno Podpora je namenjena povezovanju področij znanosti, proizvodnjo in potrošnjo, ki ima v svojem jedru simbolni umetnosti, tehnologije in gospodarstva, s posebnim ozi- oziroma izrazni element (UNESCO, UNDP, 2013, 20). V rom na izboljšanje mednarodne konkurenčnosti. osemdesetih letih je kulturno industrijo globalno promo- V nekaterih državah, na primer na Nizozemskem, so viral tudi UNESCO ter s terminom zaobjel široko paleto zelo uspešni glede spodbujanja kulturnih in kreativnih polj, kot so glasba, vizualna umetnost, tiskovine, filmske industrij, ki pomagajo gospodarstvu. Evropska komisija in televizijska proizvodnja. Pri tem območje delovanja nagrajuje inovacije v tehnologiji, industriji in družbi, ki jih ni omejeno le na tehnološko intenzivno proizvodnjo, spodbuja umetnost (nagrada STARTS). Nadalje so skoraj temveč zajema tudi obrti, saj ima velik del kulturne še povsem neizkoriščene sistemske možnosti povezovanja proizvodnje v razvijajočih se deželah takšen značaj. umetnosti in znanosti. Tako na nivoju evropskih razpisov Tako lahko kulturne industrije pomenijo tudi investiranje kot še zlasti v Sloveniji, kjer sta sistemsko umetnost in raz- v tradicionalne podeželske obrti, s čimer lahko lokalni iskovanje pojmovana kot dve različni in ločeni družbeni proizvajalci kulturnih proizvodov ustvarijo družinski dejavnosti, za kateri se pojmuje, da ne moreta praktično prihodek, še zlasti če so druge prihodkovne možnosti sodelovati – čeprav številni primeri povezovanj umetnosti omejene. Takšni proizvodi imajo pomembno ekonom- in znanosti v slovenskem prostoru kažejo, da temu ni tako sko, pa tudi družbeno in kulturno vrednost (UNESCO, –, obstaja še velik potencial v možnostih za strukturne spo- UNDP, 2013, 20). Pri UNESCU se kot kulturne industrije je umetniškega delovanja z znanstvenim raziskovanjem. pojmuje tiste industrije, ki »kombinirajo ustvarjanje, Toda pri mišljenju kulture se ne smemo opreti zgolj na proizvodnjo in komercializacijo vsebin, ki so neotipljive gospodarske interese, pa tudi umetnosti ne moremo misliti in kulturne po svoji naravi« (UNDP, 2010, 5). Za UNE- kot podrejene znanosti oziroma interesom, ki jim sledi SCO je pomemben aspekt kulturnih industrij še ta, da znanstveno raziskovanje. so osrednje pri promoviranju in ohranjanju kulturne Kulturni dosežki za državo lahko predstavljajo sim- raznolikosti in zagotavljanju demokratičnega dostopa bolni kapital. Pomembno je, da se kot družba zavedamo do kulture. V tej zvezi se lahko vprašamo, kako uspešni pomena kulturnih dosežkov. Kulturni dosežki konsolidira- smo kot družba pri uveljavljanju človekove pravice do jo družbo in so državotvorni. Zakaj cenimo Prešerna, če kulturne dediščine. Razmislimo o tem, kako ponuditi več ne zato, ker je uspel pokazati, da s slovenskim jezikom možnosti za dostop do kulturnih dogodkov in razstav lahko ustvarjamo visoke leposlovne dosežke. V času ter kakšne so še neizkoriščene možnosti glede vpeljave rojstva narodov, ko so narodi pregledovali svoja družbena izvirnih ustvarjalnih pristopov, tudi v povezavi z novimi telesa in ocenjevali, ali si lahko zamišljajo lastno državo, ali izvirnimi tehnologijami za promocijo umetnosti, ni bilo pomembno le, kako močni so v gospodarskem in kulturne dediščine in ustvarjalnih obrti. političnem smislu, temveč tudi, kako bogato kulturo imajo. Kako dobro smo izkoristili potencial kulturnih in kre- Narod brez romana se ni pojmoval kot skupnost, ki bi bila ativnih industrij v kulturnih politikah glede na posebnosti vredna lastne države. Kulturniki in kulturni dosežki repre- v strukturiranju kreativnosti v našem prostoru, je najavila zentirajo našo družbo, jo zastopajo in predstavljajo – tako knjižica Kulturne in kreativne industrije po slovensko. Če-za tukajšnje sodobnike kot za zanamce, pa tudi navzven, v prav sodobne definicije kulturnih in kreativnih industrij v mednarodnih razmerjih. Kulturniki so ambasadorji države. ta okvir uvrščajo kar vse umetniške dejavnosti, Ministrstvo Onstran pohvalnih prizadevanj posameznih diplomatskih za kulturo RS temu ni sledilo, temveč pušča umetnostim predstavnikov pri promociji nastopov naših ustvarjalcev avtonomijo, posebej pa financira projekte s področja v tujini bi za bolj organizirano predstavljanje države kulturnih in kreativnih industrij. Med letoma 2012 in 2019 skozi kulturo v mednarodnem prostoru veljalo razmisliti o je Ministrstvo za kulturo RS razdelilo slab milijon evrov institutu kulturnega atašeja. Pa tudi zaščiti programov slo- sredstev za kulturne in kreativne industrije.15 Veliko je še venskih študijev. Zlasti če bi želeli storiti več za promocijo možnosti za uspešnejše povezovanje ustvarjalnih praks in ohranitev slovenske države. 15 Od tega jih je izrazito največji delež prejel Muzej za arhitekturo in oblikovanje (373.640 EUR), nato pa še Moderna galerija (129.000 EUR) in časopis Delo (100.000 EUR za izdajanje kulturnega štirinajstdnevnika), nespecificiranih je 339.909 EUR iz let 2012 in 2013. A kljub vloženim sredstvom spletno brskanje danes ne obrodi nobenih rezultatov o izročkih realiziranih projektov na temo kulturnih in kreativnih industrij v povezavi s tremi omenjenimi institucijami. 156 BRANE DOBNIKAR Zdravstveno varstvo v 30 letih samostojne Slovenije Prispevek ima namen osvetliti bistvene prvine področju izkazovalo dobre prakse in organi- razvoja zdravstvenega varstva v samostojni državi, zacijske prijeme, ki pa se do danes žal niso več uspehe in neuspehe, pri čemer pa naj mi bo zaradi pomembno posodabljali. Infrastruktura primarnega omejenosti prostora dovoljeno izpustiti marsikaj, zdravstva, načela javnega zdravja, promocija higi- kar bi dalo še popolnejšo sliko tako uspehov kot enskih ukrepov, visoka precepljenost med otroki, tudi neuspehov zdravstva in deležnikov, ki so bili zobozdravstvo otrok, perinatalno varstvo, zdravi- v tem času (so)odgovorni za njegovo kreiranje in liško zdravljenje in rehabilitacija, medicina dela izvajanje. in varstvo bolnika z delovnopravnega vidika itd. so ob hkratnem sledenju medicinske stroke v svetu Zdravstveno varstvo v Sloveniji vsekakor dosežki. pred osamosvojitvijo Razpoloženje v družbi se je v sedemdesetih in osemdesetih letih, ob številnih negativnih pojavih, Avgusta 2019 je minilo 130 let od uvedbe naglo spreminjalo v smeri nezadovoljstva s politič- zdravstvenega zavarovanja po Bismarckovem nim sistemom. Zaradi netransparentnega zbiranja/ modelu socialnega zavarovanja, ko je bila z zako- trošenja zdravstvu namenjenih sredstev v proračunu nom ustanovljena prva Okrajna bolniška blagajna so državljani s samoprispevki vzdrževali investicije v Ljubljani, kasneje tudi po vseh večjih mestih. S in preživetje zdravstvenega sistema. tem je bil po načelu solidarnosti omogočen razvoj zdravstvene oskrbe zaposlenim in njihovim druži- Osamosvojitev in sprememba nam, kasneje vsemu prebivalstvu. Tako je bilo pri zdravstvene zakonodaje 1992 nas med prvimi v takratni Evropi, takoj za Nemčijo, uvedeno obvezno zdravstveno zavarovanje, ki je Nova, demokratično izvoljena vlada leta 1990, postalo zgled družbeno pravične skrbi za zdravje ki je bila zaradi procesa osamosvojitve sestavljena vseh. V kraljevini SHS, leta 1922, je bil z zakonom iz politikov z različnim pogledom na organiziranje o zavarovanju delavcev uveden evropski model, ki zdravstva, je svojo pozornost posvetila drža- je ločeno urejal nezgodno zavarovanje. Dravska ba- votvornim temam. Zdravstvo vsekakor ni bilo v novina dobi Okrožni urad za zavarovanje delavcev prvem planu. Zaradi grozečega finančnega zloma (OUZD) v Ljubljani, ki je ob zavarovanju za bolezni zdravstva je bilo treba štirikrat povečevati prispev- in poškodbe skrbel tudi za nadomestila v primeru no stopnjo. Istočasno se je začela, pod vodstvom brezposelnosti (Zupanič Slavec, 2019). dr. Bohove, prve ministrice za zdravstvo v novih Po drugi svetovni vojni je bil ustanovljen Za- razmerah, pripravljati nova zakonodaja, pri čemer varovalni zavod Slovenije. Ohranjen je bil sicer je bilo še posebej vroče v razpravah o ponovni Bismarckov način zbiranja denarja, žal pa se denar uvedbi pravice do zasebnega dela v zdravstvu in ni zbiral v skladih, pač pa je prehajal v državni pri ponovnem vzpostavljanju Zdravniške zbornice proračun. Država je prevzela sovjetski Semaškov Slovenije (ZZS), ki je bila po drugi svetovni vojni model administrativnega socialističnega zdravstva. nasilno ukinjena. Zdravstveno zavarovanje je v šestdesetih letih zaje- Že tedaj se je začelo ustvarjati, skladno z interesi malo velik del prebivalstva, razen kmetov, obrtnikov predstavnikov prejšnje socialistične politike, ki jim in svobodnih poklicev. Družinski člani, umetniki in ni bilo do bistvenih sprememb, javno mnenje o obrtniki so bili vključeni z zakonodajo leta 1962, odličnem zdravstvu v Sloveniji v času avtoritarnega kmetje pa po referendumu leta 1972 (Zupanič Sla- režima. Teza odličnega zdravstva v nekdanji državi vec, 2019). Zdravstvo je bilo v teh letih financirano je bila in je še vedno v samostojni državi pogosto iz integralnega proračuna vse do uveljavitve t. i. zlorabljeno orodje v rokah določenega dela politike družbene lastnine oz. samoupravnega socializma, za naklonjenost javnosti. Ta ocena ne temelji na ko so bile uveljavljene samoupravne skupnosti za kazalcih kakovosti in na argumentiranih primerjal- zdravstvo (Zupanič Slavec, 2017). To (in po letu nih študijah. Na veliko preizkušnjo verodostojnosti 1976 uveden odprt storitveni sistem ob omejenih jo postavljajo primerjalni podatki o financiranju in sredstvih) je botrovalo trajnim izgubam v zdravstvu. pomanjkanju zdravstvenega kadra, pomanjkljivem Novo demokratično vlado so tako leta 1989 priča- nadzoru, odsotnosti zdravniške avtonomije ter izo- kale velike izgube. stanku merjenja kakovosti, izobraževalnih procesih Navkljub številnim pomanjkljivostim je zdra- zdravnikov, podatki o številnih privilegijih političnih vstvo v obdobju pred letom 1990 na marsikaterem funkcionarjev do zdravstvene oskrbe (Ministrstvo 157 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE za pravosodje, 2008), nenormalnih delovnih raz- vsebini (prenormiranost države, nesmiselna in merah zaposlenih v zdravstvu, zakrivanju posledic nelogična upravljavska struktura, skrivanje odgo- onesnaževanja okolja za zdravje ljudi tudi s strani vornosti zaradi neučinkovitega upravljanja poslo- zdravstvenih institucij itd. vodstva in nadzornih organov, izostanek strategije, često stihijski (ne)razvoj, neuvedba mehanizmov Zdravstvo v devetdesetih kakovosti in varnosti, posledično tudi poslovne izgube in številne afere). Ti problemi večinoma še Takoj po nastopu mandata je morala nova vlada danes niso rešeni na sistemskem nivoju. Načini t. reševati katastrofalno finančno stanje v zdravstvu i. dogovarjanja partnerjev v Splošnem dogovoru o s poviševanjem prispevne stopnje in tako vsaj za obsegu in financiranju zdravstvenih storitev so ne- nekaj časa stabilizirati finančno stanje. Nova zdra- logični, administrativno zamudni in neučinkoviti, vstvena zakonodaja je bila sprejeta po zahtevnem preohlapno definiranje zdravstvenih pravic v pod- političnem kupčkanju in pod grozečim finančnim zakonskih aktih ZZZS-ja pa sporno in neživljenjsko zlomom zdravstvenega sistema. Vsi trije krovni za- glede na zelo hiter razvoj medicine. Povsem očitno koni, Zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju postaja, da obvezno zdravstveno zavarovanje (50 (ZZvZZ), Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) % delodajalec : 50 % delojemalec) v višini 13,6 % in Zakon o lekarništvu, so bili sprejeti 21. februarja ne more pokriti potreb prebivalstva glede na razvoj 1992. Ponovno je bila vzpostavljena Zdravniška medicine in podpornih tehnologij, staranje in osve- zbornica Slovenije (ZZS), dopustilo se je izvajanje ščenost prebivalstva. Število storitev oz. obiskov zasebne zdravniške dejavnosti s koncesijo ali raste, s tem pa tudi potreba po povečanju sredstev brez, zdravstvena dejavnost je bila opredeljena za zdravstvo. Čakalne dobe se na dolgi rok le kot javna služba, ki jo izvajajo javni zavodi ali povečujejo, do današnjega nevzdržnega stanja, ki zasebni zdravstveni delavci. Ustanovljen je bil Za- že škoduje zdravju in celo življenju. Ni še mogoče vod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) oceniti obseg škode na zdravju zaradi nedostopnosti kot edini nosilec zbiranja denarja in plačevanja do zdravstvenih storitev in tudi število izgubljenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, življenj zaradi virusa Covid-19, ki je in bo še pri- vendar je še do danes pod močnim nadzorom ljudi zadelo prebivalstvo. Bo pa ta davek zagotovo zelo starih struktur (t. i. »državnih sindikatov – Zveze velik. Do danes je umanjkala mreža izvajalcev na svobodnih sindikatov Slovenije« itd.). Na podlagi primarnem, sekundarnem in terciarnem nivoju oz. teh zakonov se leta 1993 uvede prostovoljno do- se je razvijala inertno ter po želji (zgolj) ZZZS-ja polnilno zdravstveno zavarovanje (PZZ), s katerim in delno ministrstva za zdravje (MZ), glede na to, se na podlagi vzajemnosti plačevanja premij na- kaj sta želela financirati. V tem obdobju se je že domesti doplačila k večini zdravstvenih storitev v zaznal sporen vpliv lokalne politike na sekundarni določenem odstotku cene storitev. S tem se prvič nivo zdravstvene dejavnosti, ki je izključno v pri- uvede konkurenčnost med zavarovalnicami na stojnosti vlade. Vpliv nekaterih vodilnih zdravnikov področju PZZ-ja, ki pa je v resnici le navidezna. in poslovodij prvega in nižjih rangov na nabavo V devetdesetih letih sicer odigra vlogo prevelikega medicinske opreme je v naslednjih letih tudi pripe- individualnega doplačila, ki se ga boji večina pre- ljal do odmevnih korupcijskih afer. bivalstva (skoraj vsi so zavarovani), kasneje v svoji V nadaljevanju se je s pomočjo t. i. zdravstvene- vsebini postane nesmisel. ga tolarja posodabljalo infrastrukturo in še posebej Nova zakonodaja je prelomna za tisti čas, po- zahtevno medicinsko opremo bolnišnic, ki so v de- novno uvede Bismarckov model in se v nekaterih vetdesetih letih še večinoma poslovale brez večjih ključnih elementih približuje organiziranosti izgub. zdravstvenih sistemov v evropskih državah. S tem Na simbolni ravni demokratičnih vrednosti so so nakazane več kot dobre podlage za nadgradnjo se v bolnišnicah vzpostavili prostori za bogoslužje. postavljenega sistema, ki bi se moral dogajati nekje Ustanovljena sta bila Agencija za zdravila in Zdra- od konca devetdesetih let dalje, ampak do nje ne vstveni svet, sprejeti Zakon o zdravilih, protikadilska pride več. zakonodaja in leta 1999 Zakon o zdravniški službi. V tem svežnju reformne zakonodaje so se v Za to prvo obdobje so bili značilni stabilni mandati naslednjih letih pokazale tudi mnoge pomanjklji- tako ministrov (dr. Voljč, dr. Jereb) za zdravje kakor vosti. Statusna oblika javnih zdravstvenih zavodov tudi direktorjev večjih bolnišnic (prof. Rode, prim. je kmalu pokazala na slabosti v njihovi obliki in Pivec). Sodelovanje med vlado in MZ-jem, vodstvi 158 BRANE DOBNIKAR: ZDRAVSTVENO VARSTVO V 30 LETIH SAMOSTOJNE SLOVENIJE Načrti za posodobitev Splošne bolnišnice Celje (RisbaArhiv SBC/Komunaprojekt). bolnišnic in zdravstve- nih domov je bilo so- lidno, prav tako je bilo dobro sodelovanje med ZZS in MZ-jem. Nič manj pomemb- na dejavnost zdravstve- ne nege in oskrbe ima tudi nekaj mejnikov v času pred drugo svetovno vojno in po njej. Dne 27. 12. 1927 je bil ustanovni občni zbor Organizacije ab- solventk šol za sestre, v nadaljnjih letih je bilo še veliko mejnikov, vse do leta 2008, ko je bila ustanovljena Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev me- dicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, s podobno vlogo, stojnost pri upravljanju s svojimi viri, skladno kot jo ima za zdravnike ZZS. z načeli pravičnega in učinkovitega izvajanja Lekarniška zbornica je bila ustanovljena leta zdravstvenega varstva. 6.3.4 Zagotavljanje ne- 1992 in leta 1993 je Društvo fizioterapevtov ustano- nehnega razvoja kakovosti zdravstvenega var- vilo Zbornico fizioterapevtov Slovenije, z nalogami stva zahteva informacijske sisteme, temelječe razvoja strokovnega dela. na izbranih kazalnikih kakovosti, ki izhajajo iz Pomembno je omeniti sprejem Ljubljanske rednega dela in lahko služijo kot povratna in- listine o reformi zdravstvenega varstva (1996) pod formacija posameznim zdravnikom, sestram in vodstvom gostitelja, ministra za zdravje dr. Voljča, drugim izvajalcem zdravstvenih storitev. 6.4.3 in v okviru Regionalnega urada za Evropo Svetovne Potrebno je uvesti spodbude za večje zaveda- zdravstvene organizacije. Dokument, sprejet na rav- nje zdravstvenih delavcev o kakovosti, stroških ni evropskih ministrov za zdravje, je za vse nadaljnje in rezultatih zdravljenja, strokovna združenja nosilce zdravstvene politike pravočasen opomnik in in zavarovalnice bi morale aktivno sodelovati dobra popotnica za ukrepe in usmeritve pri prenovi z zdravstvenimi organi za spodbujanje takega zdravstvenega sistema. Ne govori le o dobro znanih razvoja. osnovnih načelih sodobnega zdravstva, kot so so- lidarnost, pravičnost, dostopnost, kakovost storitev Enemu od sporočil Ljubljanske listine je ZZS in univerzalnost zdravstvenih zavarovanj, pač pa v posvetila še posebej veliko pozornost in je tako svojih podpoglavjih nakazuje tudi jasna izhodišča leta 1998 ustanovila komisijo za kakovost. Projekt za reformne procese. Poudariti velja vsaj nekatere, kakovosti je v startu zaživel z obilico vneme in ki so bile v nadaljevanju neuspešnih poskusov refor- entuziazma med zdravništvom, v začetku tudi me pri nas (ne)hote preslišane in v javnih razpravah v MZ-ju. Pričakovanja, da se z leti v večji meri tudi demonizirane: profesionalizira v sklopu neodvisne Agencije za kakovost, se iz do zdaj neznanih razlogov niso 6.1.3 Kadar koli so tržni mehanizmi primerni, uresničila. Ni razumnih razlag, da se dobro za- morajo dati prednost ustvarjanju konkurenčne- stavljeno petnajstletno delo in izkazani rezultati ga okolja pri zagotavljanju kakovosti in izrabi na tem projektu, navkljub številnim prošnjam in omejenih virov. 6.5.2 Posamezne zdravstvene pobudam ZZS, niso umestili na primerljivo raven ustanove morajo imeti največjo možno samo- najrazvitejših držav EU. Edina kolikor toliko mo- 159 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE goča razlaga je v nestrinjanju oz. bojazni politike samomorilnost, debelost, kajenje in alkoholizem, so pred realno sliko slovenskega zdravstva in edino v Sloveniji visoki. Po podatkih Eurostata (SILC 2015) morebitno upanje je, da se je Agencija za kakovost dve tretjini Slovencev menita, da je njihovo zdravje našla v koalicijskem programu ene od zadnjih vlad. dobro, manj revni pa se manj pogosto počutijo zdra- Odsotnost sistemskega nadzora oz. spremljanja ve (Evropska komisija, 2017). kakovosti zdravstva v državi je ena največjih napak Zdravstvo ostaja, tako kot v večini evropskih zdravstvene politike v samostojni Sloveniji. držav, danes pretežno financirano iz javnih sredstev na solidaren način. Ta delež se je zaradi zadnje Zdravstvo po letu 2000 gospodarske krize zmanjšal na 71,1 % v letu 2015 in je manjši od deleža v povprečju EU-28 za dobrih Vse ključne oz. prelomne novosti reforme iz leta sedem odstotnih točk (EU 78,7). Za državljane je 1992 se je v zadnjih 20 letih skozi političnoideolo- pomemben znesek doplačil iz žepa, ki je pri nas ške diskurze problematiziralo do te mere, da se v majhen (14 %) in nas uvršča v skupino držav z naj- organizaciji zdravstva danes, po 30 letih samostojne boljšimi zdravstvenimi sistemi (Evropska komisija, države, stopica na mestu, brez sodobnih, učinkovi- 2017). Preskrbljenost z zdravniki je v zadnjih 10 tih in prepotrebnih rešitev – nadgradenj in celo po- letih začela naraščati, nadoknaden je bil velikanski trebnih nekaterih strukturnih posegov v zdravstveno zaostanek izpred 20 let, ko je bila Slovenija na zakonodajo. predzadnjem mestu v EU (sedaj SLO = 3,1 : EU = Primerjave zdravstva danes s tistim v nekdanji 3,6 na 1000 preb.). Žal se trend odhajanja mladih državi so praktično nemogoče. Z demokratičnimi zdravnikov in tudi medicinskih sester v tujino še ve- procesi pri nas, sočasno pa tudi v svetu, so se znatno dno nadaljuje. Izrazito je pomanjkanje zdravnikov povečala pričakovanja državljanov zaradi skokovi- družinske medicine, zaskrbljujoče je pomanjkanje tega razvoja medicine, prisotna so nova, učinkovita interesa med mladimi zdravniki za to ključno po- in draga zdravila, demografski trendi v EU in še dročje zdravstvenega varstva. Zelo spodbudno je posebej pri nas so z vidika izpolnitve nudenja nizko število zasebnih zdravnikov izven javnega najboljše možne oskrbe prebivalcem zaskrbljujoči. zdravstva (2,3 %), kar potrjuje tezo o izrazito Vse to znatno draži zdravstveni sistem in postavlja javnem zdravstvu. V večini članic EU so zdravniki na preizkušnjo finančno vzdržnost in solidarnost javnega zdravstva v primarni dejavnosti samozapo- ne samo pri nas, ampak po vsem svetu. Približna sleni (v povprečju v EU preko 80 %, na Danskem, ocena stroškov za zdravstvo na državljana Slovenije Norveškem, v Avstriji, Nemčiji in Nizozemski 100 pred 30 leti, preračunano po kupni moči, je znašala %, Švedski 40 %, v večini osrednje Evrope od 90 1000 EUR/leto, danes ti v Sloveniji znašajo 2200 do 100 %). V Sloveniji je samozaposlenih le 16 % EUR, povprečje EU-28 pa je okoli 2900 EUR/leto zdravnikov in delujejo preverljivo kakovostno v jav- (Eurostat, 2015). V obdobju samostojne države se nem zdravstvu kot koncesionarji, z njihovim delom je starost državljanov povečala skoraj za deset let, so državljani (preverjeno v več anketah) zadovoljni. samo v letih 2000–2015 za pet let (na 80,9 leta) in Število zasebnih postelj v Sloveniji je zanemarljivo je nad povprečjem EU (Evropska komisija, 2017). (1 %), je najmanjše v EU in tudi te delujejo skoraj Če upoštevamo še približno 30-odstotno rast zapo- izključno v okviru javnega zdravstva. slenosti v tem času, so v veliki meri pojasnjeni tudi Kje se torej nahaja slovensko zdravstvo danes znatno višji stroški za zdravstvo skozi to obdobje v mednarodnem merilu? Po EHCI-ju (EuroHealth tranzicije. Consumer Index) se na temelju številnih kazalnikov Zaradi številnih slabih organizacijskih prijemov uvrščamo med 15. in 21. mesto in z leti postopoma v zdravstvu, npr. slabe povezanosti specialističnih nazadujemo. V nekaterih segmentih medicine in dejavnosti, obremenitev družinskih zdravnikov, organizacije zdravstvenega varstva smo nadpov- velikih zaostankov informatizacije pri izvajalcih, prečni (preskrba z zdravili, izidi zdravljenj) in zgled organizacijske zaostalosti (hoja pacientov od vrat do drugim, drugje večinoma povprečni, v dostopnosti vrat in podobno), sta začeli celostna obravnava in (čakalne vrste) slabi. Vendar je dostopnost do zdra- kakovost življenja kroničnih poliorgansko prizadetih vil, tudi zelo dragih za zdravljenje raka in redkih starostnikov zaostajati za najrazvitejšimi. Vsaj pet- bolezni, v Sloveniji zelo dobra, če ne odlična in je indvajsetletni zaostanek pri sistemski in dolgotrajni v svetovnem vrhu. So tudi področja, kjer imamo ve- oskrbi starostnikov (Nemčija že od leta 1994) je pri- like težave, kot se to dogaja v zadnjih letih z dosto- nesel svoje. Dejavniki tveganja, kot so visok pritisk, pnostjo oz. vse daljšimi čakalnimi dobami (Evropska 160 BRANE DOBNIKAR: ZDRAVSTVENO VARSTVO V 30 LETIH SAMOSTOJNE SLOVENIJE Bolniška postelja v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor (UKC Maribor). komisija, 2017). Po ocenah OECD, Evrop- ske komisije in Evrop- skega observatorija o zdravstvenih sistemih in politikah, je sloven- sko zdravstvo v zadnjih letih v učinkovitosti in kakovosti napredovalo (izidi zdravljenj, nizka stopnja preprečljive umrljivosti (Evropska komisija, 2017)). Ugle- dni Lancet (The Lancet, 2020) je v letu 2019 meril efektivno po- krivanje (zdravljenje) zdravstvenih stanj (diagnoz) v 204 drža- vah s 23 indikatorji po petih starostnih skupi- nah, vključno z izidi zdravljenja ter pod pogojem, da jih prebivalci prejmejo brez posebnih S procesom demokratične prenove so postali zdrav- večjih dodatnih plačil. Upoštevani so promocija, niki in zobozdravniki vse glasnejši z zahtevami po preventiva, zdravljenje, rehabilitacija in paliativa. prenovi zdravstva in hkrati tudi ureditvi njihovega Po kriteriju učinkovitosti in izidov zdravljenja si statusa v novem družbenem redu. glede na vložena sredstva Slovenija z nekaterimi Kot prvi je bil 1. 4. 1991 v Metliki ustanovljen drugimi državami deli 10. mesto najuspešnejših v zdravniški sindikat Dolenjske in na njegovih te- svetu, visoko pri vrhu smo pri zdravljenju najpogo- meljih istega leta registriran sindikat zdravnikov in stejših oblik raka, razen raka dojk in raka črevesja, zobozdravnikov Slovenije FIDES. Kasneje leta 1994 nekoliko zaostajamo pri zdravljenju srčnega infark- sklene z vlado prvo poklicno kolektivno pogodbo ta, diabetesa in epilepsije (med 15. in 20. mestom za zdravnike in zobozdravnike in postavi podlage na svetu). V samem svetovnem vrhu so Japonska, za nadaljnje aktivnosti. Proces deregulacije zdrav- Islandija, Norveška, Singapur, Švica, Slovenija pa ob niškega poklica s strani politike se je nadaljeval in boku držav, kot so Švedska, Kanada, Južna Koreja, v parlamentarni razpravi je nova zakonodaja nav- Nizozemska, Finska, Irska, Francija, Luxemburg, ne- kljub močnemu nasprotovanju vendarle omogočila koliko za nami pa presenetljivo celo ZDA, Avstrija, možnost povezovanja zdravstvenih delavcev tudi v Nemčija in Združeno kraljestvo. zbornico. Ne glede na sorazmerno velike težave ni mogoče Tako je bila leta 1992 ponovno vzpostavljena trditi, da je slovensko zdravstvo sesuto oz. katastro- ZZS, pravna oseba zasebnega prava, kot nasle- falno. Takšne ocene so ob vsakokratnih političnih dnica Zdravniške zbornice za Dravsko banovino. in nazorskih prerivanjih rezultat neznanja, torej Skladno z zakonom je postopoma pridobila javna večinoma politično interesno motivirane. pooblastila vodenja zdravniškega registra, podelje- vanja zdravniških licenc, izvajanja podiplomskega Zdravnik kot temeljni nosilec zdravstvene dejavnosti izobraževanja za zdravnike in zobozdravnike ter in okrnjena avtonomija medicinske stroke strokovnega nadzora s svetovanjem. Članstvo v njej je bilo za zdravnike in zobozdravnike obvezno, Zdravniški poklic je bil v avtoritarnem režimu do- čemur je nasprotoval del zdravnikov. bro nadzorovan s strani politike, njegova strokovna Pri zastopanju zdravništva so se kaj kmalu v avtonomija je bila omejena, status zdravnika močno navzkrižju interesov in same politike znašle vse ujet v uravnilovko, zasebna dejavnost prepovedana. štiri zdravniške organizacije, poleg Slovenske- 161 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE ga zdravniškega društva še tri nove: ZZS, Fides pri pripravi planskih aktov s področja zdravstva, in Strokovno združenje zasebnih zdravnikov. opredelila naj bi se zdravniška delovna mesta, Odnosi med organizacijami v tem času niso bili tarifni del zakona in še posebej določil način, vse- zgledni, zato so se zdravniške organizacije leta bine in pristojnosti izobraževanja na področju pri- 1997 s ciljem boljšega sodelovanja in učinkovi- pravništva, sekundariata in specializacij. Razen v tejšega zastopanja zdravniških interesov povezale tem zadnjem delu na področju izobraževanj ZZdrS v Koordinacijo zdravniških organizacij (KZO). Ta ni imel omembe vrednega vpliva na izboljšanje akt o sodelovanju so poimenovale Domus medica razmer v zdravstvu. Eno pomembnih določil za- in pod tem imenom leta 2011 zgradile osrednjo kona, t. i. partnersko sodelovanje ZZS pri pripravi hišo slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov, ki planskih dokumentov MZ-ja, je bilo v nadaljevanju vsebuje tudi izobraževalni center. in z le redkimi izjemami vse do danes sistematično ZZS se je v prvih letih delovanja v veliki meri prezrto s strani politike. posvečala težavam in odporom pri umeščanju Poudarek ZZdrS izobraževalnim procesom zasebne dejavnosti v javni zdravstveni sistem zdravnikov v času približevanja EU se lahko zane- in prevzemanju zahtevnih javnih pooblastil. Še sljivo uvrsti med dosežke tega obdobja. V to nas je posebej je ZZS promovirala prevladujočo vlogo prisilila pridružitev EU, saj je bilo treba zagotoviti svobodnih zdravnikov v osnovnem zdravstvu, če- minimalne standarde izobraževanja in usposablja- mur so nasprotovali zlasti direktorji zdravstvenih nja zdravnikov, skladno z direktivami EU. Nove domov, pogosto v navezavi z župani. Po letu 2000 izobraževalne vsebine, nadzor kakovosti dela se je dotedanja rast števila zasebnih zdravnikov mentorjev, vzpostavljanje pogojev za kakovostno koncesionarjev praktično ustavila, zakonodaja je izobraževanje mladih zdravnikov, transparentno (bila) na tem področju zelo pomanjkljiva. Danes, vodenje javnih razpisov specializacij in ustanovitev ob velikem pomanjkanju družinskih zdravnikov Medicinske fakultete v Mariboru leta 2003 omogoči, kot enem največjih problemov slovenskega zdra- da se v zdravstveni sistem postopoma od leta 2010 vstva, se potrjuje pravilnost takratnih usmeritev pridobi vse več novih mladih in dobro izobraženih ZZS v smeri svobodnega dela zlasti na primarnem zdravnikov. nivoju. Na drugi strani Fides vse bolj prevzema Najvišji strokovni organi posameznih me- skrb za delovnopravni status zaposlenih zdravni- dicinskih področij so bili v nekdanji državi kov v javnih zavodih in teh je kar 85 %. Razmere Republiški strokovni kolegiji pri MZ-ju. Vpliv za delo zdravnikov in drugih zaposlenih v zdra- politike na njihovo delo ni bil zanemarljiv, vstvu v javnih zdravstvenih zavodih niso dobre, večinoma so opravljali svoje naloge s pričako- pomanjkanje zdravnikov in njihova starostna vanji same oblasti, diskurzi s politiko so bili struktura zaskrbljujoča, oprema pomanjkljiva in razumljivo redki. Z novo državo in v novem iztrošena. Tudi bilance bolnišnic so vse slabše, sistemu je njihova vloga večinoma usihala, tudi prav tako tudi status in nagrajevanje zdravnikov. preimenovanje v Razširjene strokovne kolegije Vse to je že marca 1996 pripeljalo do tritedenske v okviru MZ-ja ni obudilo njihove aktivne vloge stavke zdravnikov, katere rezultat je bil podpis pri kreiranju zdravstvene politike. Zdravniške sporazuma med Vlado RS in Fidesom in ki je do- organizacije so zahtevale njihovo popolno avto- ločil dinamiko nagrajevanja zdravnikov na raven nomijo in neodvisnost od aktualne politike, kar sodnikov. se je le deloma uresničilo v novem Pravilniku Politika v nadaljevanju na pobudo zdravniških o delovanju RSK (Ur. l. RS, št. 30/02, 34/02 organizacij sicer leta 1999 še sprejme Zakon o – popr., 94/02 – popr., 82/04, 38/06, 51/06 – zdravniški službi (ZZdrS) kot enega zadnjih dosež- popr., 52/11 in 44/17), po katerem so člane kov na poti prenove zdravstva, za zahtevnejše po- predlagale ZZS, Slovensko zdravniško društvo pravke in strukturne spremembe krovne zakonodaje in Medicinska fakulteta, organizacijsko pa je pa ni več politične pripravljenosti. bila stroka še vedno pod okriljem politike. Vse ZZdrS uvaja zdravnika kot temeljnega nosilca do danes, navkljub številnim pozivom MZ-ju, zdravstvene dejavnosti, ki je neodvisen in mora najvišji strokovni medicinski organi še niso v ravnati na podlagi spoznanj znanosti, strokovno celoti neodvisni in ločeni od politike. Odvisnost preverjenih metod in skladno z medicinsko etiko in medicinske stroke od politike ostaja tudi danes, deontologijo. Zdravnik naj bi soodločal pri obliko- po 30 letih samostojne države, ena od večjih vanju zdravstvenih ekip, ZZS naj postane partner pomanjkljivosti zdravstvenega sistema. 162 BRANE DOBNIKAR: ZDRAVSTVENO VARSTVO V 30 LETIH SAMOSTOJNE SLOVENIJE Prvi neuspeli poskus prenove zdravstva To so osrednje teme neuspelih reformnih po- izkusov, ki stalno in vedno znova zamegljujejo Po desetletju prve zdravstvene zakonodaje prave dileme, kot so definiranje pravic zdra- se težave v zdravstvu poglabljajo zaradi po- vstvenega zavarovanja in njihovega doslednega manjkanja zdravnikov ter negovalnega kadra v zagotavljanja pacientom, standardi kakovosti, domovih in zahtevnih bolnišničnih oddelkih, vse status javnih zdravstvenih zavodov, podfinanci- večjih čakalnih vrst in ponavljajočih se izgub v rano zdravstvo, neambiciozno uvajanje novih in poslovanju javnih zdravstvenih ustanov, še po- izboljšanih plačilnih modelov, vse daljše čakalne sebej bolnišnic. Medicina napreduje, pojavljajo dobe, monopoli in odsotnost konkurence, odso- se nove in drage tehnologije, vse več je novih ten nadzor nad kakovostjo izvajalcev storitev itd. učinkovitih zdravil, znatno se povečuje število Vse ključne dileme ostajajo nerešene tudi danes obiskov in posegov v zdravstvu, zdravstvena po 15 in več letih prizadevanj za posodobitev osveščenost in pričakovanja državljanov postaja- zdravstva. jo vse večja. Medicina postaja vse dražja, krepi Za to kaotično obdobje po letu 2000, polno se defenzivna medicina, za kar so v svetu razlogi konfliktov in diskurzov med politikami in dele- poznani, sistem je finančno nevzdržen in zahteve žniki zdravstva, sta dovolj povedni izjavi enega po reformi zdravstva so pred vrati. od zunanjih sodelavcev reforme zdravstva Dona Vlada je julija 2003 pripravila predlog zdra- Hindla (Delo, 2003), ki je od blizu spremljal vstvene reforme, imenovane Bela knjiga (MZ, prepirljivo slovensko zdravstveno sceno: »Imate 2003), ki v svoji zasnovi temelji na ohranjanju odlično zdravstvo, toda bojim se, da ga boste in krepitvi pravičnosti, solidarnosti, dostopnosti izgubili.« Hkrati se pojavi izjava nekdanjega in kakovosti. Zaradi izgubljenega zaupanja in finančnega ministra Tajnikarja (Finance, 2003): slabe komunikacije med deležniki si reformo »Zdravstvo ima danes, ko je tranzicija v gospo- vsak predstavlja po svoje. Politika je pričakovala darstvu večinoma končana, še vedno podobo iz finančno stabilizacijo zdravstva, zaposleni v konca osemdesetih let, ko smo globoko tičali v zdravstvu boljše pogoje za delo in ustrezno na- samoupravnem socializmu.« Tako nasprotujoče grajevanje, državljani hitro dostopnost do kako- si izjave poznavalcev dajo slutiti, da se prenovi vostne oskrbe. Števec preprost in skromen, ime- slovenskega zdravstva ne obeta nič dobrega. novalec številen in heterogen, račun se ne izide. Tudi zaradi tega ostaja zdravstvena zako- Stalno se pojavljajo nesoglasja med ministrstvom nodaja s poskusi prenove večinoma v predalih za zdravje in ministrstvom za finance, predse- MZ-ja, saj se v koalicijskih vladah zatakne že dniki vlad pa delujejo neodločno in neskladno pri osnovnih izhodiščih, kaj šele v izvedbi. Prvi z ljubljansko listino. Reforma zdravstva postaja poskus posodabljanja zdravstva je padel ne le osrednja tema medijev in političnega obraču- znotraj koalicije, ampak znotraj same vodilne navanja. V ospredju so demagoško zlorabljena (zdaj že pokojne) stranke na ravni nestrinjanja prizadevanja za javno zdravstvo, in to v državi, zdravstvenega in finančnega resorja. Želja mini- kjer praktično ni nikogar, ki bi temu nasprotoval stra za zdravje po bolj pravičnem (solidarnem) oziroma bi želel njegovo zmanjševanje ali celo prispevku prostovoljnih zavarovanj ni prepričala ukinitev. Na drugi strani so nelogična nasproto- finančnega ministra pri skrbi za stabilnost že tako vanja kakovostnemu delu maloštevilnih zasebnih skromnega obsega sredstev za zdravstvo. Takrat zdravnikov koncesionarjev. Regulirano umešča- se prvič odkrito pokaže smiselnost obstoječega nje zasebne medicine v javnem zdravstvu je za- dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Drugi stalo in iskanje nujno potrebnih novih finančnih in verjetneje poglavitni razlog za ohranjanje virov za zdravstvo je na stranskem tiru. V tretji obstoječe organizacije zdravstva leži v interesni vrsti so zahteve za preoblikovanje dotedanjega sferi tistih, ki jim trenutno stanje odgovarja, in prostovoljnega zavarovanja, danes v obsegu 470 to so zlasti zdravstveni management (ki mora mio EUR. Pomembno je, da predlagatelji od ta- le pustiti, da vse teče po ustaljenem redu z krat do danes še niso pokazali na ustrezno visok diktati posameznih vplivnih zdravniških skupin alternativni vir financ in morda drugačen model z izgubami vred), okorele birokratske strukture plačevanja zdravstvenih storitev, kaj šele na po- zdravstva na vseh nivojih (ki jim je dovolj, da trebna dodatna sredstva iz naslova prepotrebne je vse urejeno na papirju, brez natančnega nad- uvedbe dolgotrajne nege in oskrbe. zora), večina sindikatov s področja zdravstva (ki 163 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE se pogosto vtikajo v stvari, ki se jih ne tičejo, obravnavi, proste izbire zdravnika in izvajalca in ob kakršnihkoli poskusih sprememb rožljajo zdravstvene dejavnosti, primerne, kakovostne s stavkovnim orožjem) in še posebej dobavitelji in varne zdravstvene obravnave, spoštovanja medicinske opreme in političnih strank, ki stoje pacientovega časa, obveščenosti in sodelovanja, za njimi. Kot coklo v smislu nadzora je treba samostojnega odločanja o zdravljenju, upošte- omeniti tudi zakonodajo, ki svetom zavodov ne vanja vnaprej izražene volje, preprečevanja in nalaga otipljive in resne odgovornosti. Združenje lajšanja trpljenja, drugega mnenja, seznanitve z zdravstvenih zavodov z zelo različnimi člani, zdravstveno dokumentacijo, varstva zasebnosti interesi in težavami je eden ključnih sodelavcev in varstva osebnih podatkov, obravnave kršitev oz. svetovalcev MZ-ja skozi obdobje tranzicije, pacientovih pravic in do brezplačne pomoči pri s ciljem zastopanja predvsem managerskih inte- uresničevanju pacientovih pravic. Kot pri mnogih resov, zdravniške organizacije na čelu z ZZS pa drugih področjih, kjer so obstajale vsaj solidne so po pravilu na nasprotnem bregu pogledov na zakonske podlage, je tudi na tem področju prihodnost zdravstva in zagotavljanje kakovo- nastal problem pri realizaciji številnih določil. stnih zdravstvenih storitev pacientom. V letih 2004–2008 so bili poleg Zakona o paci- Navkljub neuspeli reformi je treba v tem ob- entovih pravicah sprejeti še: Zakon o duševnem dobju omeniti tudi pozitivna prizadevanja MZ-ja zdravju, Zakon o zdravilstvu in Resolucija o naci- na nekaterih področjih, zlasti na področju uve- onalnem planu zdravstvenega varstva 2008–2013. ljavljanja preventivnih programov ZORA, SVIT Ob tem velja omeniti nasprotovanje psihiatrične in DORA. Slednja je leta 2016 končno začela stroke pri sprejemanju Zakona o duševnem zdrav- uspešno delovati na področju celotne Sloveni- ju. Po zahtevnem usklajevanju je stroka pristala je. Preprečevanje rakov na materničnem vratu, na nadzor nad psihiatrično obravnavo, ki je v dojkah in debelem črevesu z izkazanimi rezultati življenje uporabnikov služb duševnega zdravja lahko uvrščamo med večje dosežke na področju prinesel več pozitivnih sprememb. zdravstva v samostojni državi. Med dosežke Podobno se je dogajalo tudi z Zakonom o lahko štejemo tudi protikadilsko in protialkohol- zdravilstvu, kjer se je želelo pod enotno streho no zakonodajo, torej preprečevanje tveganega in predvsem pod nadzor pripeljati področje življenjskega stila državljanov, ki je v Sloveniji alternativne medicine oz. predvsem dopolnilnih močno prisotno. V tem času (2003) je bil s pomo- zdravilskih metod. Kljub zelo različnim stališčem čjo mednarodnih svetovalcev spremenjen način predstavnikov kiropraktike, akupunkture, raznih financiranja bolnišnic po skupinah primerljivih bioloških in drugih metod zdravljenja, reflekso- primerov (SPP), skrajševala se je ležalna doba, terapije, šamanov itd. je bil zakon v parlamentu promoviralo in nagrajevalo ambulantne posege sprejet, ob zamenjavi vlade pa takoj predan v in dnevno kliniko, kar se lahko oceni kot prave ‚predal‘ kjer je na žalost še danes. Poskus preno- reformne usmeritve zdravstva. ve pred nekaj leti ni uspel. Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) je Nekaj podobnega se je zgodilo tudi z Resolu- ugledal luč sveta v svoji prvi izdaji leta 2008, cijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva spremembe so bile sprejete leta 2017. Prinesel je 2016–2025, pri kateri pa je treba izpostaviti, da jasnejše definiranje splošnih pravic, ko pacient so bili v njej zapisani pogoji za mrežo, tako na vstopa v zdravstveni sistem, ne pa tudi določitev primarnem kot sekundarnem področju! vrste in obsega pravic do samih storitev, ki so še V obdobju 2004–2008 so bila pridobljena danes določene v podzakonskem aktu. To pa je sredstva EU za gradnjo urgentnih centrov, ki ustavno sodišče označilo kot neustrezno, s pripi- so bili ob lastni finančni soudeležbi zgrajeni v som, da je to zakonska materija. V vsakem pri- naslednjih letih. Dokončanje mreže urgentnih meru v zakonu manjka določitev vrste, obsega in centrov v Sloveniji lahko vsekakor uvrščamo med standarda pravic. Z zakonom so formalno solidno dosežke sodobnega zdravstva v državi. urejena nekatera področja, kot so npr. postopki uveljavljanja pravic, kadar so te kršene. Tako Ministri za zdravje na prepihu, predsedniki zakon določa tudi seznam pacientovih pravic, kot vlad o rešitvah v zdravstvu molčijo so pravice do dostopa do zdravstvene obravnave in zagotavljanja preventivnih storitev, enako- V naslednjem obdobju po letu 2008 s poja- pravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni vom svetovne gospodarske krize nastopi obdo- 164 BRANE DOBNIKAR: ZDRAVSTVENO VARSTVO V 30 LETIH SAMOSTOJNE SLOVENIJE bje nestabilnih vlad in hitrih menjav ministrov razkrivajo neekonomično in slabo gradnjo z za zdravje, ki postajajo ob pasivnosti predse- elementi sistemske korupcije. V nadaljevanju dnikov vlad glede zdravstvene problematike civilna iniciativa oznani za okoli 500 mio EUR strelovod neusklajenega in neambicioznega, izgub v zdravstvu zaradi slabe organizacije tudi politikantskega koalicijskega pristopa do zdravstva in koruptivnih nečednosti. Več kot ključnih dilem v zdravstvenem sistemu. Te so desetletna ofenziva medijev in številni dokazi, toliko zahtevnejše od predhodnih že zaradi vse tja do afere s t. i. žilnimi opornicami in svetovne gospodarske recesije, ki zdravstvo parlamentarno preiskavo (Državni zbor, 2016), izdatno osiromaši. Ko npr. minister za finance ne dajejo nikakršnih rezultatov. Kljub slabemu (Čufer, 2014) izjavi: denarja je v zdravstvu stanju na področju naročanja, oviram, s kateri- dovolj, samo zanj dobimo premalo, se čez čas mi se srečujejo vodstva zdravstvenih zavodov, oglasi ministrica za zdravje, da je zdravstvo neracionalnosti zaradi razdrobljenosti storitev podhranjeno za nekaj sto milijonov. Te in in s tem slabši varnosti bolnikov ter slabi iz- številne druge nasprotujoče si izjave vodilnih koriščenosti opreme in prostorov politika ne upravljavcev države in zdravstva skozi daljše spremeni statusa javnih zdravstvenih zavodov, obdobje nakazujejo nesposobnost oblasti za kar bi v svojem samem jedru preprečevalo ve- prenovo zdravstva. čino teh anomalij. Vse jasneje postaja, da mora Zaradi integracijskih procesov držav članic obstoječa organizacija zdravstva z več kot 100 EU in s tem povezanim lažjim, tudi hitrejšim javnimi zavodi ostati nedotaknjena in omogo- koriščenjem zdravstvenih pravic, je bila v letu čati tudi v nadaljevanju nepredstavljivo velike 2011 sprejeta direktiva, ki je med drugim omo- zaslužke dobaviteljem in gradbincem. Ne civil- gočila pacientom tudi koriščenje zdravstvenih ne iniciative ne pobude zdravniških organizacij storitev v drugi državi članici, v omejenem in številnih skupin neodvisnih poznavalcev obsegu in pod določenimi pogoji. V naši državi zdravstva po ustrezni reformi zdravstva in zaje- je bila direktiva umeščena zelo neprimerno in zitvi korupcije ne prepričajo aktualne politike v diskriminatorno do domačih ponudnikov zdra- odločno ukrepanje. vstvenih storitev, odliv zdravstvenega denarja v Zdravstvo je, v zadnjem desetletju še pose- tujino pa je bil spodbujen z ravnanjem ZZZS- bej, pogosto na naslovnicah v negativni podobi -ja, ki ni uspel zagotoviti nudenja zdravstvenih zaradi številnih dramatičnih in dolgotrajnih afer. storitev v dovolj kratkem času v domači državi. Obračunavanje z napakami oz. kultura obtože- Z zdravstvom ni zadovoljen pravzaprav nih- vanja, bodisi medijsko ali v lokalnem okolju, če več in rešitev ni na vidiku. Kaotično obdobje je ena večjih slabosti v slovenskem zdravstvu. se nadaljuje in poglabljajo se nasprotujoči si Značilno za napake je, da niso povzročene pogledi na prihodnost zdravstva. Komunicira- namenoma. Pri tem ne govorimo o zlonamernih nje deležnikov, s politiko na čelu, je na meji kršitvah, kršenju pravil ali neprofesionalnemu dostojanstva in praviloma nekonstruktivno. Za vedenju. Kultura obtoževanja v veliki meri to obdobje je značilno, da premieri o zdravstvu pripomore k opustitvi analiziranja napak v najraje molčijo, za ministrsko delo na področju zdravstvu in preprečevanju ponovitev, spodbuja zdravstva pa ni omembe vrednega zanimanja. dolgotrajne odškodninske tožbe, v našem sis- Delo na ljudem najpomembnejšem notranjepoli- temu pa tudi kazenske ovadbe, saj se napake tičnem podsistemu države postaja eno najtežjih obravnavajo kot zločin. Iščejo se gnila jabolka in najbolj nehvaležnih delovišč politične scene ali grešni kozli, ne gleda pa se globokih lukenj v vse do danes. zdravstvenem ali pravosodnem sistemu. Končna posledica je razvoj drage defenzivne medicine, Afere v zdravstvu in korupcija na naslovnicah tudi s prikritimi nevarnostmi za bolnike, in pri- krivanje napak v zdravstvu, na osnovi katerih Hkrati z razpravami o jalovi reformi zdra- se z analizami odklonov preprečuje ponavljanje vstva se vse bolj pojavljajo na naslovnicah (Robida, 2021). Prizadevanja ZZS za spremembe tudi korupcijske in druge afere v zdravstvu. V zakonodaje na tem področju in pobude za uve- ospredje stopijo zgodbe o nakupu operacijskih ljavitev t. i. nekrivdnega priznavanja odškodnin miz, drugih dragih aparatur in t. i. aneksi pri bolnikom so naletela na gluha ušesa MZ-ja in gradnjah večjih zdravstvenih objektov, ki pravosodja vse od leta 2004 dalje. 165 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Cepljenje proti Covid-19 (Foto: Zdravstveni dom Tolmin). Dokončni odmik od temeljnih pridobitev tudi sanacijske ekipe. Za levosredinsko vlado je zdravstvene reforme 1992 to dosežek, za vse druge pa ponovno zatiskanje oči pred sistemskimi anomalijami slovenskega V zadnjih nekaj letih je bilo v krsto slovenske zdravstva. zdravstvene scene zabitih še tistih nekaj manj- Jalova prizadevanja vlade na področju re- kajočih žebljev, ki so kot neuporabljeni še dajali forme slovenskega zdravstva skušajo prekiniti upanje na preboj. Novih finančnih virov name- zdravniške organizacije, ki v letu 2013 pripravijo sto dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja strateška izhodišča za izhod slovenskega zdra- politika ne uspe zagotoviti zaradi tradicionalne vstva iz krize in jih predstavijo v Domus medici. neusklajenosti koalicijske politike, zato pa za Sproži se obsežna javna polemika, kmalu se pri- grešnega kozla vseh težav ponovno določi zlasti družijo še druge pobude v okviru ZZZS-ja, Eko- zdravnike zasebnike v javni službi. Z delnimi nomske fakultete Univerze v Ljubljani, skupine spremembami zakonodaje jih diskriminatorno neodvisnih poznavalcev zdravstva pod okriljem podreja javnim zdravstvenim zavodom in pri tem ZZS, kasneje tudi pod okriljem zavarovalniških zavestno molči o dobrem prakticiranju koncesio- krogov. Tudi predsednik države Borut Pahor pre- narjev in tudi o zelo uspešnih poslovnih praksah pozna in podpre prizadevanja pri iskanju rešitev zasebnih zdravnikov izven javne službe, ki jih za t. i. strukturno reformo slovenskega zdravstva. ne more ukiniti. Temu Za vse civilne skupine bi lahko rekli, da se ne- je značilna mobiliza- konkurenčnost javnih cija vsega razpoložlji- zdravstvenih zavodov vega medicinskega, skuša omiliti z zavira- zavarovalniškega, eko- njem konkurence, in ne nomskega in pravnega ravno obratno, kar bi znanja v državi, usmer- bilo mogoče narediti z jenega v iskanje izhoda mnogokrat predlagano iz slepe ulice, in veliko spremembo pravnega prizadevanj pri iskanju statusa in zakonskega širokega soglasja. Žal okvira delovanja javnih je na drugi strani vse zdravstvenih zavodov. bolj prisotna samoza- Z osnutkom zakona o dostnost neučinkovite zdravstvenih delavcih vladajoče koalicijske se država poigra še z strankarske politike, ki zadnjo pridobitvijo po zaključku mandata prve zakonodaje iz leta vedno najde izgovor v 1992, t. i. samoregulacijo zdravniškega poklica oz. svojem koalicijskem partnerju, ki da je nasprotoval statusom ZZS in s tem njeno posredno ukinitvijo. spremembam in tako ne prevzame nikakršne od- Te namere z veliko večino glasov zavrne Skup- govornosti, ki ne zmore zagotoviti novih javnih ščina ZZS v letu 2016 in do realizacije namer virov za zdravstvo, a hkrati vztrajno zavrača politike vendarle ne pride. pobude civilnih iniciativ k sodelovanju ključnih Ob pomanjkanju volje, znanja in idej za po- deležnikov slovenskega zdravstva. stavitev zdravstva na nove temelje in ob pretečih izgubah v bolnišnicah vlada na čelu z ministrico S staro košaro bremen pred nove za zdravje še uspe sprejeti interventni zakon, s globalne zdravstvene izzive katerim s 136 mio EUR ter enako kot pred leti pokrije izgube v javnih zdravstvenih zavodih, Pandemija Covida-19 postavi zdravstvo »silom ki jih v veliki meri povzroča ZZZS/MZ z zniže- prilike« kot prioriteto delovanja sedanje vlade. vanjem cen storitvam v teku pogodbenega leta! S hitro in obsežno reorganizacijo zdravstvenega Pred odhodom še zadnjič zadovolji in rešuje sistema in smiselnimi ukrepi se Slovenija dokaj dobavitelje slovenskega zdravstva z nesramno uspešno izogne apokaliptičnim scenarijem prvega visokimi cenami zdravstvenega potrošnega ma- vala epidemije, ki so se dogodili v Bergamu. Jeseni teriala in zahtevne medicinske opreme. Uvede leta 2020 se država znajde v izjemno obsežnem 166 BRANE DOBNIKAR: ZDRAVSTVENO VARSTVO V 30 LETIH SAMOSTOJNE SLOVENIJE drugem valu epidemije, vendar zdravstveni sistem da ustaviti s političnim dekretom. Evropske države s skrajnimi napori zdrži in uspe zdraviti covid-19 so zaradi vsega naštetega že pred 20 leti pristopile paciente. Kakšen bo na koncu izstavljen račun za- k resnim zdravstvenim reformam zdravstva, ki ga radi dlje časa trajajočih premajhnih zdravstvenih sproti nadgrajujejo. kapacitet (materialnih in predvsem kadrovskih) za zdravljenje vseh drugih pacientov, bodo pokazala Zaključki in pogled v prihodnost prihodnja leta. Po daljšem času se politika zanese na zdrav- Politiki niso edini, so pa zanesljivo največji nike v okviru svetovalne skupine, ki vladi omo- krivci za razmere v zdravstvu. Zdravstvo bo gočajo optimalne rešitve v zahtevnih razmerah zaradi neznanja politikov in ideoloških bremen ob številnih neznankah v zvezi s covidom-19. zelo težko učinkovito in pravočasno reformirati, Začasno se sicer pokaže, da je zdravstveni sistem če zdravstvena tematika ne bo izvzeta iz dometa dokaj robusten in hkrati prilagodljiv na urgen- strankarskega obstreljevanja. Politika naj v večji tne spremembe. Opozorila svetovalne skupine meri išče rešitve skupaj s strokovno javnostjo in državljanom k doslednemu spoštovanju ukrepov ostalimi deležniki, še posebej verodostojnimi se s strani osrednjih medijev minimizirajo in predstavniki pacientov. V sodelovanju z medicin- celo politično relativizirajo na nivo domnevno sko, pravno, ekonomsko in zavarovalniško stroko slabega komuniciranja vlade, kar pripelje Slove- naj končno določi zdravstvene pravice in njihovo nijo do ponovne razglasitve epidemije drugega, uresničljivost glede na ekonomsko moč države tokrat precej usodnejšega vala. Ob podobnih in prebivalstva, ki jo s svojimi (ne)ukrepi določa ukrepih v državah EU ter nedisciplini ljudi se je prav ona. Politika konfrontacij in vztrajanja na znašla v težavah celotna Evropa. Znano načelo v okopih strankarske politike in vseh deležnikov medicini, da je zdravljenje mimo volje pacienta v zdravstvu mora postati preteklost, z vztrajnim praviloma neuspešno, je v tem primeru povedno iskanjem rešitev v čim bližnji prihodnosti. samo po sebi. Brez sodelovanja celotne politike Dobro regulirana javna zdravstvena služba na in volje vseh državljanov epidemije ne moreš temeljih solidarnosti naj tudi v prihodnje ostaja obvladati, podobno velja za dolgoletno neuspelo temelj zdravstvenega sistema. To je bistvena reformiranje zdravstva. razlika od trenutnega državnega zdravstva, ki se Medicinska in farmacevtska znanost bosta preko političnih vzvodov (ne)posredno vtika v čez čas zanesljivo odkrila tudi učinkovito cepi- kadrovanje in mikroprocese v zdravstvu. Država vo in/ali zdravilo za ta virus. Toda ob nenadni naj svojo skrb za javno zdravstvo izkaže skozi pandemiji covida-19 je pred nami tudi nov val urejeno zakonodajo, prožnimi modeli vsem izva- tehnološkega, medicinskega in farmacevtskega jalcem za izvajanje zdravstvene dejavnosti, tudi napredka. Številna nova in učinkovita zdravila povečano proračunsko financiranje preventivnih so na pragu registracije. programov, raziskovalno in razvojno medicino, V zadnjih letih vse bolj trka na vrata tudi zahtevno kompleksno medicino, izobraževanje, ‚personificirana‘ medicina. Silovit znanstveni specializacije, financiranje urgentnih centrov in napredek bo s posledično draginjo še močneje končno po 50 letih tudi zgradi nov univerzitetni narekoval spremembe v organizaciji zdravstva. klinični center. Razkorak med t. i. univerzalnimi pravicami na Veliko je zamujenega, toda hkrati trenutna kri- papirju in realno dostopnostjo do novih zdravil za kaže, da so temelji zdravstva še vedno dokaj oz. medicinskih postopkov se bo samo še povečal. solidni in presenetljivo robustni. Slovensko zdra- Večja ko je teža bremena neuspele zdravstvene vstvo je izrazito državno, z anomalijami slabega reforme oz. rigidne organizacije zdravstvenega gospodarjenja in posledično ter postopoma vse sistema, težje dostopni bodo dosežki inovativne manj dostopno. Zasebnega zdravstva izven mre- medicine po visokih standardih solidarnosti. Ta že praktično nimamo in privatizacije zdravstva v enačba pa je veliko težje rešljiva od tiste bolj pre- Sloveniji ni bilo niti v času divje privatizacije v proste, ki jo slovenska politika neuspešno rešuje družbi nasploh, še toliko manj je prisotna danes. zadnjih dvajset let. Če poenostavimo, problemi v Enakovredno vključevanje neznatne četice za- zdravstvu, ki jih neuspešno rešujemo že desetletja, sebnih zdravnikov v izvajanju programov, finan- so neznatni v primerjavi s tistimi, ki so pred vrati. ciranih iz javnih sredstev, je eden pomembnih Razvoja in izsledkov globalne znanosti se pač ne pogojev za dobro javno zdravstveno službo. Skrb 167 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE za javno zdravstvo naj država izkaže raje s smi- Administriranje v osnovnem zdravstvu je treba selnimi ukrepi, da se bo zmanjšal previsok delež temeljito poenostaviti, nujno je tudi takoj do kon- zasebnih sredstev državljanov iz dopolnilnih ca digitalizirati poslovanje ter pospešeno uvajati zavarovanj oz. samoplačništva, ki znašata skupaj telemedicino, kjer je ta možna. Napotovanje na že 1 mrd EUR letno in sta nadpovprečno visoka v specialistični nivo in v bolnišnice je treba prila- primerjavi z EU-27. goditi novim razmeram. Država sicer že pričenja Nadgradnja zdravstva naj temelji na dejstvu, interventno skrajševati nedopustno dolge čakalne da je v Sloveniji še vedno podpovprečno število dobe, in to z vsemi razpoložljivimi kadrovskimi in zdravnikov (tudi medicinskih sester) in da so finančnimi viri, kar je dobra popotnica za v bodo- prisotni trendi emigracije v bolj stimulativna če. Finančna vzdržnost zdravstva (optimalna oz. okolja. Verjetnost, da bomo v naslednjih letih bistveno boljša dostopnost in merjena kakovost nadomestili pomanjkanje, je zanemarljiva, storitev) pa bo mogoča le s celovito zdravstveno zato velja zdravstveni sistem prilagoditi eko- reformo. nomsko uspešnim državam z dobro delujočim Žal je domnevati, da se zaradi politično nesta- zdravstvenim sistemom in primerljivo nizkim bilnih razmer to ne bo prav kmalu zgodilo, čeprav številom zdravnikov (npr. Kanada, Nizozemska, ima država dober potencial, da bi se zdravstvo Japonska). Predpisi o plačilu uslužbencev so utrdilo na samem evropskem in svetovnem vrhu za zaposlene v zdravstvu velika ovira v smeri odličnosti, tako po solidarnosti in univerzalnem optimalne izkoriščenosti kadra, preprečevanja zavarovanju državljanov kot po dostopnosti in korupcije in gospodarnega vedenja javnih zdra- kakovosti zdravstvenih storitev, izidih zdravljenja vstvenih zavodov. Večja avtonomija le-teh in ter s tem čim daljšem in kakovostnem življenju v njihova večja konkurenčnost sta ključni nalogi starosti. reforme zdravstva. In še apel odločevalcem: Le zdravi otroci in Družinska medicina, ki bi morala biti steber odrasli bodo zmožni delati in ustvarjati, zato zdravstva, je izrazito kadrovsko podhranjena in mora država takoj angažirati prav ves materialni praktično na kolenih. Zdravniki družinske medi- in zlasti kadrovski potencial, da po zdravstvenih cine naj po zgledu držav EU postanejo pretežno prioriteah najkasneje v letu in pol (po)zdravi vse, svobodni zdravniki, spodbude s strani države in ki storitve potrebujejo in s tem pripelje čakalne občin so del akutne in dolgoročne rešitve iskanja vrste na minimum, ki ne škodi zdravju in ne pov- nekaj sto novih zdravnikov družinske medicine. zroča dodatne finančne in druge škode. 168 JANEZ MALAČIČ Prebivalstvo Slovenije v času samostojne slovenske države Uvod sti. Tipičen primer je preračun števila prebivalstva in nekaterih drugih demografskih kazalcev na današnje Ozemlje današnje slovenske države se je izo- ozemlje Slovenije, ki sega vse do leta 1921 ali še dalj blikovalo po 2. svetovni vojni ali natančneje šele po v preteklost (SL, 2013, 75). priključitvi cone B Svobodnega tržaškega ozemlja V tem besedilu ne bomo podrobneje obravnavali takratni Jugoslaviji. Ta priključitev je dejansko potekala preteklega demografskega razvoja geografskega obmo- postopoma, formalno pa se je končala s podpisom čja, na katerem živijo Slovenci, niti ne demografskega Londonskega sporazuma leta 1954 in Osimskimi spo- razvoja slovenskega naroda. Za namene tega besedila razumi z Italijo leta 1975. V Republiko Slovenijo je bil to tudi ni potrebno, saj je bil ta demografski razvoj po- vključen okraj Koper cone B, okraj Buje pa je pripadel doben demografskemu razvoju sosednjih regij in držav. Hrvaški. Po razpadu druge Jugoslavije v začetku devet- Imel pa je tudi nekaj posebnosti z izrazito dolgoročnimi desetih let se meje praktično niso spremenile, čeprav posledicami. Ravno te pa je v besedilu treba izpostaviti, vprašanje meje s Hrvaško kljub zaključeni mednarodni saj so imele usodne posledice za sodobno demografsko arbitraži še ni dokončno urejeno. Površina slovenske sliko slovenske države in ozemelj, na katerih živijo države meri 20.273 km2 (SL, 2013, 75). Slovenci avtohtono. Hkrati pa je treba dodati, da so Zaokroženo ozemlje in državnost sta zelo pomemb- današnje demografske razmere v Sloveniji posledica na za obravnavo prebivalstva in njegovega demograf- vsega tistega, kar se je na demografskem področju skega razvoja, kar je predmet tega besedila. To velja dogajalo v preteklih sto do dvesto letih, kakor tudi, da še posebej za moderne države, ki v času statistične ere bodo sedanje demografske razmere vplivale na demo- zbirajo, obdelujejo in analizirajo številne demografske grafsko podobo v državi in širše v regiji v prihodnjih in druge statistične podatke, s pomočjo katerih lahko desetletjih in stoletjih. zelo natančno spoznamo značilnosti prebivalstva in Zaradi pravkar omenjene demografske inercije sam demografski razvoj. V Sloveniji imamo kakovostne, bomo v nadaljevanju najprej v strnjeni obliki obrav- raznolike in bogate statistične podatke na voljo šele od navali najpomembnejše značilnosti preteklega demo- konca petdesetih in začetka šestdesetih let 20. stoletja grafskega razvoja slovenskega prebivalstva. Nato pa se naprej. Treba pa je dodati, da se vsa področja statistike bomo osredotočili na prebivalstvo slovenske države v še naprej razvijajo, kar prinaša nove izzive analitikom zadnjih 30 letih. V posameznih točkah bomo obrav- in drugim uporabnikom podatkov. V času samostojne navali pomembnejše strukture prebivalstva, osnovne slovenske države je največji izziv postopna preobrazba demografske procese, rast in obnavljanje prebivalstva statističnega sistema socialistične Jugoslavije v moderni ter okvirno predvidevanje prihodnjega demografskega evropeizirani statistični sistem Slovenije kot članice razvoja za okrog 30 do 50 let. Zaradi narave, namena EU. To preobrazbo je treba upoštevati, ker je vplivala in priložnosti nastanka tega besedila se bomo morali na spremembe statističnih definicij posameznih demo- omejiti na najnujnejše navajanje literature in virov ter grafskih in drugih kategorij, vendar se podrobneje z njo na uporabo statističnih podatkov in analitičnih tehnik, tukaj ne moremo ukvarjati. ki jih dovoljuje omejen obseg besedila. Za obdobje pred zaokrožitvijo slovenskega držav- nega ozemlja je veliko težje kakovostno obravnavati Kratek pogled na pretekli demografski razvoj Slovenije demografski razvoj ozemelj, na katerih avtohtono ži- vijo Slovenci. Ta ozemlja so v različnih zgodovinskih Prebivalstvo Slovenije, ki ga lahko tukaj razumemo obdobjih pripadala različnim državam in upravnim bodisi kot prebivalstvo na ozemlju današnje slovenske ureditvam. Zato je treba že sicer skromne podatke države ali pa kot prebivalstvo območja, na katerem pogosto iskati na Dunaju, v Budimpešti ali v Rimu. živijo Slovenci avtohtono, spada v skupino modernih Takratne države so imele pogosto do Slovencev neu- prebivalstev, ki so končala demografski prehod pred godne politike, ki so lahko segale celo do zanikanja približno 50 do 80 leti. V to skupino spadajo vsa slovenske narodnosti. Kot primer lahko navedemo evropska prebivalstva z izjemo albanskega in rom- teorijo o Vendih, ki je imela v Avstriji na Koroškem in skega. V času demografskega prehoda se je v teh na Madžarskem veliko vlogo ter je ponekod preživela prebivalstvih temeljito spremenil način obnavljanja celo do 21. stoletja. Velik problem so tudi vojne, ki prebivalstva (Malačič, 1985, 41–47). Pred demograf- največkrat naredijo velike luknje v daljših časovnih skim prehodom sta bili rodnost in smrtnost visoki, po vrstah podatkov. Po drugi strani pa imamo tudi ne- prehodu pa sta se spustili na nizko raven. Uveljavilo kaj pozitivnih statističnih dosežkov, ki nam olajšajo se je zavestno odločanje o rojstvih otrok in z njim obravnavo razvoja prebivalstva Slovenije v preteklo- nizke reproduktivne norme. Demografski prehod je bil 169 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE rezultat vsesplošne modernizacije in emancipacije. V šnje ozemlje slovenske države. Za obdobje pred prvo Sloveniji je potekal od konca 18. stoletja do konca svetovno vojno navedimo ocene za leta 1754, 1780, petdesetih let 20. stoletja. 1818, 1857, 1890 in 1910, ki so zaporedoma v tisočih V razvitih državah se je v času demografskega pre- 830, 893, 838, 1072, 1234 in 1321 (Vogelnik, 1965, hoda število prebivalstva povečalo za dva- do štirikrat. 70). Zadnji trije podatki so ocenjeni že na osnovi popi- To je bil rezultat najprej spusta smrtnosti z visoke na sov prebivalstva. Za obdobje prve in druge Jugoslavije nizko raven, ki mu je z zamikom (v večini držav) sledil pa znašajo podatki za leta 1921, 1953, 1971 in 1991 spust rodnosti. V vmesnem času je bil visok naravni zaporedoma prav tako v tisočih 1305, 1504, 1727 in prirastek, ki je povečal število prebivalstva. Žal pa se v 1913 (SL, 2013, 75). Sloveniji ta osnovna značilnost demografskega preho- da ni uresničila. Rodnost je tudi pri nas začela padati Strukture prebivalstva okrog sto let za smrtnostjo, vendar je hitrejša rast prebi- valstva zaradi spleta okoliščin izostala. Pri tem sta bili V tem besedilu nas posebej zanimajo demografske najpomembnejši gospodarska in družbena kriza, ki so strukture prebivalstva, pri čemer bomo podrobneje ju sprožili gradnja železnice Dunaj–Trst, propad prevo- obravnavali strukturo po starosti in spolu. Ta struktura zništva in gospodarske težave skoraj vseh gospodarskih je rezultat delovanja osnovnih demografskih procesov dejavnosti zaradi vdora cenenih kmetijskih pridelkov v dolgem preteklem obdobju, ki v našem primeru sega in industrijskih izdelkov. Posledica tega je bila gospo- še v 19. stoletje. Nekatere ekonomske in družbene darska stagnacija v drugi polovici 19. stoletja in velika strukture prebivalstva Slovenije bomo le bežno omeni- emigracija najprej v evropske države, po letu 1890 pa li, ker tukaj ni dovolj prostora za navajanje podrobnih v Severno Ameriko. V obdobju 1850–1940 je Slovenija statističnih podatkov. spadala med evropske države z največjo emigracijo. Struktura prebivalstva po starosti in spolu je v Vrh te emigracije je bil v letih 1890–1910 (Malačič, Sloveniji podobna kot v sosednjih in drugih evropskih 1993, 190), njen rezultat pa manjša rast prebivalstva. državah, kjer prevladuje moderni režim obnavljanja Prebivalstvo Slovenije se je v času demografskega prebivalstva. Za starostno strukturo je že od začetka prehoda (okvirno 1780–1961) povečalo le za okrog 80 demografskega prehoda naprej značilno, da se zmanj- % (Vogelnik, 1965, 70, 80). K temu lahko dodamo, da šujejo deleži mlajših in povečujejo deleži starejših je bila pred prvo svetovno vojno rodnost med vsemi starostnih razredov v prebivalstvu. Ta proces staranja avstrijskimi deželami, v katerih so živeli Slovenci, prebivalstva je v Sloveniji zelo napredoval in se še najnižja na Koroškem (Šircelj, 2006, 61–62). Ravno ta nadaljuje. Po svojem ekonomskem in družbenem dežela pa je bila pod največjim pritiskom priseljevanja pomenu je eden od najpomembnejših demografskih nemškega prebivalstva in germanizacije. pojavov, saj vpliva praktično na vse vidike življenja Velik vpliv na demografski razvoj Slovenije sta imeli posameznika in družbe. Struktura po spolu kaže v tudi obe svetovni vojni v prvi polovici 20. stoletja. razvitih državah več žensk kot moških, kar pa se lahko Vplivali sta na vse vidike demografskega razvoja. Prva izjemoma tudi spremeni. svetovna vojna je še dodatno zarezala v prebivalstvo Zaradi narave tega besedila bomo obravnavali sta- s soško fronto na zelo občutljivem zahodnem robu rostno strukturo prebivalstva Slovenije na osnovi treh slovenskega narodnega ozemlja. Še večji pomen pa velikih kontingentov prebivalstva. Ti so kontingent so imele politične kupčije velikih evropskih sil, ki so otrok (0–14), delovni kontingent (15–64) in kontingent po vojni premaknile takratno državno mejo daleč proti starih (65+). Podatke bomo navedli še po spolu in Ljubljani in proizvedle koroški plebiscit, na katerega za leti 1991 in 2020 ter jih prikazali v tabeli 1. Pri slovenska stran ni bila dobro pripravljena. Razkosa- obravnavi prihodnjega razvoja prebivalstva pa bomo vanje slovenskega ozemlja se je nadaljevalo tudi med prikazali še starostni piramidi prebivalstva Slovenije drugo svetovno vojno in s tem ogrožalo sam obstoj slo- za leti 2019 in 2060. venskega naroda. Vendar je bil epilog po koncu vojne Po dveh zadnjih klasičnih popisih prebivalstva le nekoliko ugodnejši za Slovenijo. Ožji demografski in na začetku leta 2020 je bilo med prebivalstvom vpliv vojn, ki ga tukaj ne moremo obravnavati, je Slovenije zaporedoma 48,5, 48,8 in 50,1 % moških. najbolj viden v prepletenih vplivih med demografskimi Prva dva podatka nas ne presenečata, ker sta v skladu procesi in demografskimi strukturami. Traja pa lahko z razmerami v razvitem svetu. Presenetljiv pa je zadnji vsaj sto do dvesto let. podatek, saj je običajno več moških kot žensk le v Za konec te točke navedimo še nekaj izbranih ocen najbolj nerazvitih državah sveta. V našem primeru je števila prebivalstva Slovenije, preračunanih na dana- treba razlog za večji delež moških od deleža žensk 170 JANEZ MALAČIČ: PREBIVALSTVO SLOVENIJE V ČASU SAMOSTOJNE SLOVENSKE DRŽAVE Tabela 1: Struktura prebivalstva Slovenije po starosti in spolu 31. 3. 1991 (popis) in 1. 1. 2020 (register) v % in v številu za predzadnjo vrstico (RS, SiStat, 2020). Moški Ženske Skupaj Spol Starost 1991 2020 1991 2020 1991 2020 1 2 3 4 5 6 7 0–14 21,8 15,5 19,4 14,7 20,6 15,1 15–64 70,4 67,2 66,7 62,2 68,5 64,7 65+ 7,8 17,3 13,8 23,2 10,9 20,2 952.611 1.051.066 1.013.375 1.044.795 1.965.986 2.095.861 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 iskati v zunanjih migracijah. Kot bomo kasneje videli, (SL, 2013, 230). Zadnji še uporaben podatek o deležu je takšna struktura po spolu v letu 2020 rezultat selek- kmetijskega prebivalstva v Sloveniji je iz leta 1991, ko tivnosti zunanjih migracij po spolu in predvsem veliko je po popisu znašal 7,6 %. Kasneje je ta delež še pa- večjega priseljevanja moških kot žensk v Slovenijo v del, vendar naša statistika ne zajema več tega podatka. zadnjem desetletju. Struktura prebivalstva po dejavnosti se je v zadnjih Prebivalstvo Slovenije spada že vsaj od sredine 20. desetletjih izrazito spremenila v korist storitvenih de- stoletja med stara prebivalstva. Razvojno fazo mlade- javnosti. Po podatkih ankete o delovni sili je bil delež ga prebivalstva, kjer je delež 65 in več let starih pod zaposlenih v storitvenih dejavnostih v Sloveniji leta 5 %, je zapustilo že okrog leta 1870 (Malačič, 2006, 2005 55,7 % in leta 2014 62,4 % (ESDE, 2016, 255). 21). Ta delež je bil po popisih leta 1991 10,9 % in leta Naraščanje deleža zaposlenih v storitvenih dejavno- 2002 14,7 %, na začetku leta 2020 pa 20,2 %. Stara- stih je posledica deagrarizacije in deindustrializacije. nje prebivalstva je hitrejše pri ženskah kot pri moških. Kljub ugodnemu trendu pa Slovenija še ni dosegla To se lepo vidi v tabeli 1, saj je delež otrok pri moških dvotretjinske do tričetrtinske zaposlenosti v storitvenih višji, delež starih pa nižji kot pri ženskah v obeh letih, dejavnostih, ki je značilna za najrazvitejše države. vključenih v tabelo. Še lepše nam to pokaže indeks Za Slovenijo je značilno zaostajanje v procesu ur- staranja, ki kaže število 65 in več let starih na 100 banizacije. Če navedemo podatke o stopnji urbanizi- 0–14 let starih. Leta 1991 je bil ta indeks za moške ranosti po popisih 1931, 1961, 1981 in 2002, vidimo, 35,7, za ženske 71,3 in za celotno prebivalstvo 53,1. da so ti znašali zaporedoma 22,5, 36,1, 48,9 in 50,8 % Za leto 2020 so ti indeksi zaporedoma 111,8, 158,2 (Malačič, 2006, 31). Slovenija je slabo urbanizirana in in 134,3. Osnovni dejavnik staranja prebivalstva je zelo zaostaja za urbaniziranostjo najrazvitejših držav. prenizka rodnost, ki ne zagotavlja enostavnega obna- Razlogov za to je več, med pomembnejšimi pa je dej- vljanja prebivalstva, drugi dejavniki pa so še starostno stvo, da so del centralnih funkcij za naše prebivalstvo in spolno specifične razlike v smrtnosti in migracijah. opravljala mesta zunaj Slovenije. Veliko razliko med moškimi in ženskami lahko v veliki Ena od najpomembnejših struktur prebivalstva je meri pojasnimo z dejstvom, da je povprečno žensko gotovo struktura po izobrazbi. Po popisih leta 1991 in življenje za okrog 10 % daljše od povprečnega mo- 2002 je imelo 25–64 let staro prebivalstvo Slovenije v škega življenja. povprečju 9,9 in 11,3 leta šolanja (Malačič, 2006, 33). Med ekonomskimi in družbenimi strukturami Podatki za leto 2019 pa kažejo, da ima med moškimi prebivalstva Slovenije bomo na kratko omenili le 18,7 % osnovno šolo ali manj, 61,0 % srednjo šolo nekatere izstopajoče značilnosti. Pri ekonomski in 20,3 % višjo ali visoko šolo. Pri ženskah so znašali aktivnosti je v Sloveniji izstopajoča visoka aktivnost ti odstotki zaporedoma 27,3, 44,7 in 28,0 (RS, SiStat, žensk, saj so starostno specifične stopnje aktivnosti 2020). Pri moških prevladuje srednješolska izobrazba, žensk v Sloveniji veliko bolj podobne tistim za moške, pri ženskah pa sta opazno višja deleža najslabše in kot pa je to značilno za države v zahodni Evropi. Leta najbolje izobraženih. To je posledica zaostajanja v 2012 je bila stopnja aktivnosti v Sloveniji v starostnem izobraževanju žensk v preteklosti, kar je še prisotno razredu 25–49 let za moške 93,5 in za ženske 90,2 % v izobrazbi starejših žensk, in dejstva, da so v mo- 171 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE dernem času ženske uspešnejše pri univerzitetnem baze RS, SiStat, česar v izogib ponavljanju ne bomo izobraževanju. posebej navajali v besedilu. Povprečno letno število Na koncu te točke navedimo še podatke o strukturi živorojenih je bilo v Sloveniji še v petletnem obdobju po narodnosti in veroizpovedi. Te podatke lahko dobi- 1975–1979 30.197, od začetka osemdesetih let naprej mo samo s klasičnimi popisi prebivalstva. V Sloveniji pa je število živorojenih na leto začelo padati. Za leto pa imamo od leta 2011 naprej registrske popise. Leta 1991 je bil podatek 21.583, leta 2003, ko je bil najnižji 1953 je bilo med prebivalstvom Slovenije 96,5 % do sedaj, 17.321 in leta 2019 19.328. Preračunano na Slovencev. Do leta 1991 se je ta odstotek znižal na 1000 prebivalcev je bilo to v letih 1991, 2003 in 2019 87,8, po popisu leta 2002 pa je znašal 83,1 %. Vendar zaporedoma 10,8, 8,7 in 9,3. Ta stopnja natalitete pa zadnji podatek ni čisto primerljiv s prejšnjimi, saj je zelo grob kazalec, ki je v razmerah, ko je v Sloveniji veliko ljudi ni želelo odgovoriti na popisno vprašanje, leta 2019 več moških kot žensk, še posebej pristranski. velik delež pa ima tudi razred »neznano«. Leta 1991 je Zato natančnejši kazalci rodnosti upoštevajo razmerje bilo v Sloveniji 2,8 % Hrvatov, 2,4 % Srbov ter 0,43 % med živorojenimi in ženskim rodnim kontingentom v Madžarov in 0,16 % Italijanov (Malačič, 2006, 34). celoti ali razčlenjeno po starostnih razredih. Ženski Vprašanje o veroizpovedi je v popisih redkeje priso- rodni kontingent opredelimo s starostjo 15–49 let, tno. Po drugi svetovni vojni je bilo pri nas prisotno v čeprav se izjemoma rodi kakšen otrok tudi pred 15. in popisih leta 1953, 1991 in 2002. Navedimo podatke po 49. letu starosti matere. le za leto 1991, saj tisti za leto 2002 niso dovolj dobri, Splošna stopnja rodnosti, ki prikazuje število ker kar 15,7 % vprašanih ni želelo odgovoriti, kar živorojenih na 1000 žensk rodne starosti, je bila v Slo- 7,1 % pa je v razredu »neznano«. Leta 1991 je bilo v veniji v letih 1991, 2003 in 2019 zaporedoma 42,1, Sloveniji 71,4 % katolikov, 1,0 % protestantov, 2,4 % 34,1 in 45,1. Če za ta tri leta navedemo podatke še za pravoslavnih, 1,5 % muslimanov, 4,3 % neverujočih, stopnjo celotne rodnosti in neto stopnjo obnavljanja, 4,2 % ni želelo odgovoriti, 15,0 % vprašanih pa se ni so ti podatki za prvo zaporedoma 1,42, 1,20 in 1,61, opredelilo (Malačič, 2006, 35). za drugo pa 0,68, 0,57 in 0,78. Prva od teh dveh nam pove povprečno število otrok na žensko v rodni staro- Demografski procesi sti pod predpostavko, da je doživela 49. leto starosti, druga pa kaže povprečno število deklic, ki jih rodi Osnovni demografski procesi, ki v odprtem prebi- ena žena v rodni starosti. Ti dve stopnji nam v resnici valstvu določajo njegov razvoj, so rodnost, smrtnost kažeta obnavljanje modelskega prebivalstva. Če ena in migracije. Na vse te tri procese vplivata tudi poro- žena rodi povprečno 2,1 otroka ali 1 deklico, je v čenost in pogostost razvez, ki pa vplivata na gibanje modelu zagotovljeno enostavno obnavljanje prebival- prebivalstva posredno preko osnovnih treh procesov. stva. Številke kažejo, da v Sloveniji takšno obnavljanje V tem besedilu bomo podrobneje obravnavali le tri v zadnjih 40 letih ni zagotovljeno. osnovne demografske procese, ostalih dveh pa se V zadnjih 30 letih je prišlo v Sloveniji do prelaga- bomo le bežno dotaknili. nja rojstev iz mlajših starostnih razredov v starejše. To nam lepo kaže povečanje povprečne starosti matere Rodnost ob rojstvu prvega otroka. Ta je bila leta 1991 še 24 let, do leta 2019 pa se je dvignila na 29,6 leta. Še bolj Osnovna značilnost rodnosti v Sloveniji po kon- podrobno pa lahko prikažemo ta proces s primerjavo čanem demografskem prehodu je njena nizka raven. petletnih starostno specifičnih stopenj rodnosti za ti Ta je posledica zavestnega odločanja o rojstvih, ki je dve leti. Sedem petletnih starostno specifičnih stopenj postalo način življenja velike večine prebivalstva in rodnosti od razreda 15–19 do razreda 45–49 let sta- uveljavitve reproduktivne norme enega do dveh otrok rosti je bilo v Sloveniji v letu 1991 zaporedoma 21,0, na družino. Ob tako nizki reproduktivni normi je 112,2, 95,0, 39,8, 13,5 3,1 in 0,1, leta 2019 pa 4,6, rodnost prenizka in dolgoročno ne zagotavlja nemo- 42,2, 108,3, 107,0, 50,0, 10,1 in 0,5. Podatki so v tenega obnavljanja prebivalstva. Zato bi bilo treba v številu živorojenih v starostnem razredu na 1000 žen- Sloveniji s pomočjo prebivalstvene, ekonomske, soci- sk danega starostnega razreda. Primerjava podatkov alne in nekaterih drugih politik povečati prevladujočo med izbranima letoma nam kaže izrazit premik rojstev reproduktivno normo na dva do tri otroke. v starejše starostne razrede, ki sega vse do najvišjih V nadaljnji obravnavi rodnosti in kasneje tudi starostnih razredov. smrtnosti, migracij ter rasti in obnavljanja prebivalstva Uveljavitev nizkih reproduktivnih norm v Slove- bomo navajali podatke iz statističnih letopisov in niji lahko prikažemo tudi s podatki o deležu prvih, 172 JANEZ MALAČIČ: PREBIVALSTVO SLOVENIJE V ČASU SAMOSTOJNE SLOVENSKE DRŽAVE Demografija (Foto: Darko Darovec, 2019). drugih in tretjih redov rojstev med vsemi živoro- nizkega števila umrlih v teh razredih in slučajnih jenimi v letih 1991 in 2019. Leta 1991 so bili ti dejavnikov. Podrobnejših podatkov po starosti ne deleži zaporedoma 47,3, 39,4 in 10,1, leta 2019 pa moremo navajati, lahko pa povemo, da v največjem 46,0, 38,5 in 11,7. V obeh letih je bil delež četrtih delu življenjskega cikla starostno specifične stopnje in višjih redov rojstev pod 4 %. Na koncu dodajmo smrtnosti žensk dosežejo določeno raven smrtnosti še eno izrazito značilnost rodnosti v Sloveniji. V za- moških pri 10 let starejših ženskah. dnjih skoraj 30 letih je prišlo do velikega povečanja Navedene značilnosti smrtnosti v Sloveniji pa deleža rojenih zunaj zakonske zveze. Ta delež se je lahko najlepše prikažemo z gibanjem življenjskega povečal od 26,4 % leta 1991 na 56,8 % leta 2011 pričakovanja ob rojstvu iz modela tablic smrtnosti, ki in še naprej na 57,7 % leta 2019. Že dalj časa se ga izračunamo posebej za moške in ženske. Kazalec večina otrok v Sloveniji rodi zunaj zakonske zveze, pove, koliko let življenja lahko v povprečju pričakuje vendar imamo večinoma opravka s partnerskimi živorojeni deček ali deklica pod predpostavko, da skupnostmi, ki so po naši zakonodaji pravno prak- bo raven smrtnosti po starosti ostala takšna, kot je tično izenačene z zakonskimi zvezami. bila v letu rojstva otroka. V Sloveniji se je vrednost tega kazalca v obdobju 1958/59–2019 povečala pri Smrtnost moških za 12,94 in pri ženskah za 13,54 leta, kar je tako za moške kot za Osnovni trend giba- ženske več kot dve leti nja smrtnosti v Sloveniji v na desetletje. Konkretni zadnjih 30 letih je njeno podatki za Slovenijo za zniževanje in s tem na- leta 1989/90 in 2019 daljevanje dolgoročnega za moške in ženske trenda zniževanja od so zaporedoma 69,43 začetkov demografskega in 77,28 ter 78,50 in prehoda naprej. Tega 84,22. Povečanje za trenda ne kažeta število tri desetletja je tako pri umrlih ali splošna stopnja moških kar 9,07 in pri mortalitete, pri katerih je ženskah 6,94 leta, kar velika odvisnost od sta- bi v povprečju za oba rostne strukture prebival- spola znašalo nekaj več stva, zelo lepo pa trend kot 6 ur na dan oziroma pokažejo bolj podrobni 2,5 leta na desetletje. in analitični kazalci. K temu dodajmo še Število umrlih v Slo- pogled na slovenske veniji je bilo leta 1991 statistične regije leta 19.324, leta 2006, ko je 2019. Življenjsko priča- bilo najnižje v zadnjih 30 letih, 18.180 in leta 2019 kovanje ob rojstvu je bilo višje od vrednosti za celotno 20.588. Splošne stopnje mortalitete na 1000 prebival- državo pri moških v goriški, obalno-kraški, gorenjski cev so bile za navedena leta zaporedoma 9,7, 9,1 in in osrednjeslovenski regiji, pri ženskah v osrednje- 9,9. Število umrlih je od leta 2017 višje od 20.000, kar slovenski, obalno-kraški in zasavski regiji, gorenjska je posledica vse starejše starostne strukture prebival- regija je imela enako vrednost kot Slovenija, ostale stva. Slednja skupaj z zniževanjem smrtnosti povečuje regije pa so imele vrednosti pod državnim povprečjem povprečno starost umrlih. Ta je bila leta 1991 za mo- za posamezni spol. Na splošno je smrtnost v vzhodni ške 65,4 in za ženske 75,0 let, leta 2019 pa za moške polovici Slovenije višja od tiste v zahodni polovici. 73,9 in za ženske 82,1 leta. Najnižje življenjsko pričakovanje ob rojstvu pa je pri Število umrlih dojenčkov na 1000 živorojenih se obeh spolih v pomurski statistični regiji. je v Sloveniji od leta 1991 do leta 2019 znižalo z 8,2 Razlik v smrtnosti po številnih drugih znakih tukaj na 2,1 in je na ravni najrazvitejših držav. Smrtnost ne moremo obravnavati. Lahko pa povemo, da so v po starosti in spolu pa kaže višjo smrtnost pri moških Sloveniji zelo velike socialne razlike v smrtnosti, ki so praktično v vseh starostnih razredih, od najnižjih do posledica socialno ekonomskih razlik na splošno in še najvišjih. Občasno lahko pride pri otrocih do 14. leta posebej kajenja, alkoholizma, uživanja mamil, pa tudi starosti tudi do izjem, vendar so te posledica zelo revščine, vendar imamo o teh razlikah malo podatkov. 173 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Družba bi morala temu posvetiti več pozornosti in Osnovne podatke o meddržavnih migracijah zbrati več podatkov. Slovenije v obdobju 1990–2019 prikazuje tabela 2. V Slovenska statistika pa zbira tudi podrobne po- tabelo smo vključili povprečne letne vrednosti za šest datke o vzrokih smrti, ki so objavljeni na najvišji petletnih obdobij za število imigrantov, emigrantov in ravni za 19 skupin Mednarodne klasifikacije bole- neto migracij, ki so še posebej razčlenjene na drža- zni, vendar je to za naše potrebe preveč podrobno. vljane Slovenije in tuje državljane. Razen tega pa sta Tukaj bomo na kratko obravnavali le vzroke smrti, vključeni tudi stopnji imigracij in emigracij na 1000 razdeljene v pet velikih skupin za leto 2019 in po- prebivalcev. sebej za moške in ženske. Te skupine so neoplazme, Petletna povprečja v precejšnji meri zakrijejo velika bolezni obtočil, bolezni dihal, bolezni prebavil ter nihanja med posameznimi leti. Zakrijejo pa tudi, da so poškodbe, zastrupitve in druge posledice zunanjih bile neto zunanje migracije Slovenije v letih 1991, 1992, vzrokov. Stopnje na 100.000 prebivalcev po teh 1998, 2010 in 2014 negativne. Zaporedoma so bile te skupinah so bile pri moških zaporedoma 340, 300, negativne vrednosti -3073, -387, -2105, -521 in -490. 50, 40 in 70, pri ženskah pa 270, 450, 60, 40 in 60. Negativni saldo v letih 1991 in 1992 je bil povezan z Najpomembnejši sta prvi dve skupini, pri katerih se razpadom druge Jugoslavije, ostale tri vrednosti pa pred- pokažejo velike razlike po spolu. Slovenski moški vsem z nihanji gospodarske aktivnosti. Ne glede na te najpogosteje umirajo za rakom, ženske pa za srčno- posamezne negativne vrednosti pa lahko sklenemo, da -žilnimi boleznimi. je bila Slovenija v preteklih 30 letih država s pozitivnimi neto zunanjimi migracijami. To potrjujejo tudi podatki v Migracije tabeli 2 in še posebej šesti stolpec te tabele. Tabela 2 pa nam kaže še tri pomembne značilnosti Tukaj se bomo omejili na obravnavo zunanjih slovenskih zunanjih migracij. Prva značilnost je ve- (meddržavnih) migracij, medtem ko notranjih in liko nihanje podatkov, ki ga niti petletna povprečja dnevnih migracij ne bomo obravnavali, saj so za ne zakrijejo. Osnovni razlog je nihanje gospodarske splošno demografsko sliko države manj pomembne. aktivnosti in dejstvo, da so med dejavniki migracij Z nastankom samostojne slovenske države je dobila najpomembnejši ekonomski dejavniki. Druga zna- Slovenija prvič v svoji zgodovini škarje in platno za čilnost je naraščanje mobilnosti, ki se kaže v veliko vodenje lastnim potrebam prilagojene migracijske večjem številu imigrantov in emigrantov v obdobju politike. Pred tem v drugi Jugoslaviji te možnosti ni 2005–2019 v primerjavi z obdobjem 1990–2004. To bilo ali pa je bila zelo omejena in posredna. Bolj naraščanje je verjetno tudi posledica vstopa Slovenije ali manj neomejene medrepubliške migracije je v EU. Tretja značilnost pa je negativni saldo neto zu- omogočala zvezna ustava, na emigracije v razvitejše nanjih migracij slovenskih državljanov po letu 2000. evropske in druge države pa v režimu odprtih meja Očitno je, da je Slovenija država z neto pozitivnimi ni mogoče znatneje vplivati. Povsem drugo vprašanje zunanjimi migracijami zaradi dejstva, da pozitivni pa je, ali je Slovenija v zadnjih 30 letih zares vodila saldo pri tujih državljanih presega negativni saldo pri učinkovito migracijsko politiko. Z odgovorom bomo državljanih Slovenije. še počakali in si najprej podrobneje ogledali statistič- Statistični podatki, ki jih tukaj zaradi pomanjka- ne podatke o slovenskih zunanjih migracijah. nja prostora ne moremo navajati, kažejo, da je bilo Registrsko usmerjena slovenska statistika nam v Sloveniji v obdobju 1990–2019 v vseh letih razen nudi bogate podatke o migracijah, večja težava pa 1993 in 1994 tako med imigranti kot med emigranti je, da se je v obravnavanih 30 letih dvakrat spreme- več moških kot žensk. Razlike po spolu so večje pri nila definicija prebivalstva, s tem pa se je spremenila imigrantih kot pri emigrantih in še posebej izrazite v tudi definicija migracij. Evropeizacija naše statistike letih ekonomske konjunkture. Slovensko gospodarstvo je sredi devetdesetih let prinesla prehod od prebi- očitno potrebuje več moške kot ženske delovne sile. valstva in migracij, definiranih s stalnim bivališčem, Migracijski saldo po spolu kaže, da je bil ta pri moških na tisto z običajnim bivališčem. Vendar je Slovenija negativen v tistih letih, ko je bil negativen celotni sal- ohranila trimesečno referenčno obdobje iz prejšnjih do, to je v letih 1991, 1992, 1998, 2010 in 2014. Pri let vse do leta 2009, ko je sprejela mednarodno ženskah pa je bil saldo negativen v letih 1991, 1992, standardizirano definicijo z enoletnim referenčnim 2013, 2014, 2016 in 2017. obdobjem. Te spremembe imajo svoj vpliv, ki ga ni Zunanje migracije so že po naravi izrazito se- mogoče povsem izločiti, ne vplivajo pa bistveno na lektivne po starosti. Če navedemo podatke samo osnovne značilnosti naših migracij. za leto 2019, vidimo, da je bila povprečna starost 174 JANEZ MALAČIČ: PREBIVALSTVO SLOVENIJE V ČASU SAMOSTOJNE SLOVENSKE DRŽAVE Tabela 2: Povprečno letno število imigrantov (I), emigrantov (E) in neto migracij (I - E), razčlenjenih na državljane Slovenije in tuje državljane ter stopnji imigracij (i) in emigracij (e) v ‰ (SL, 2001, 103; RS, SiStat, 2020). Državljani Obdobje I i E e I-E Slovenije Tuji 1 2 3 4 5 6 7 8 1990–94 4238 2,1 4038 2,0 200 - - 1995–99 6561 3,3 4224 2,1 2338 590 1748 2000–04 8514 4,3 5957 2,3 2557 -708 3265 2005–09 25.048 12,5 13.639 6,8 11.409 -1141 12.550 2010–14 14.448 7,0 14.012 6,8 436 -3828 4263 2015–19 22.125 10,7 15.335 7,4 6790 -4704 11.494 priseljenih v Slovenijo 32,2, odseljenih pa 36,2 leta. posebej državljanov Slovenije, pa je usmerjeno v Priseljeni in odseljeni državljani Slovenije so bili Avstrijo, Nemčijo, Italijo, Hrvaško in Veliko Britani- povprečno stari 39,2 in 34,6 leta, tuji državljani pa jo. Čim višjo izobrazbo imajo odseljeni, tem bolj se 31,2 in 37,4 leta. Delež starostnega razreda 20–44 let odseljujejo v države EU. je bil leta 2019 pri moških za priseljene 70,7 % in za odseljene 57,9 %, pri ženskah pa tako za priseljene Rast, obnavljanje in izgledi prihodnjega kot za odseljene 58,9 %. Tudi ti podatki so izrazito razvoja prebivalstva ekonomsko pogojeni. Podatki o izobrazbi migrantov kažejo, da je tako Ko obravnavamo spremembe števila prebivalstva pri imigrantih kot pri emigrantih v Sloveniji v obdo- med posameznimi časovnimi obdobji, izhajamo iz bju 2011–2018 največ takih s srednjo izobrazbo. Pri identitete P = P + (N - M) + (I - E). Če je obdobje 1 0 slabše izobraženih je pri odseljenih prisoten trend eno leto, enačba pravi, da je število prebivalstva na zniževanja števila, pri priseljenih pa zniževanja ni. koncu leta enako številu prebivalstva na začetku Število višje in visokošolsko izobraženih migrantov leta plus naravni in migracijski prirast. Slovenska v državi v zadnjem desetletju narašča tako pri prise- uradna statistika tega testa kakovosti do druge po- ljenih kot pri odseljenih, vendar je bil saldo v letih lovice prvega desetletja 21. stoletja ne izpolnjuje. 2012–2017 negativen. Iz Slovenije se je odselilo Dokler smo še imeli klasične popise prebivalstva, več višje in visoko izobraženih, kot se jih je vanjo zadnja dva sta bila leta 1991 in 2002, se popisni priselilo. Na ta način se tudi v zadnjem desetletju v podatki niso ujemali z registrskimi podatki. Tukaj se Sloveniji pri izobrazbi migrantov nadaljuje stanje iz ne moremo podrobneje ukvarjati s temi vprašanji. preteklih desetletij, ko se k nam priseljuje več slabše Povejmo le, da so bile težave povezane predvsem izobraženih in odseljuje več višje in visoko izobra- s spremembami definicije prebivalstva in s tem tudi ženih. Slovenija očitno izgublja človeški kapital. migracij. V tem besedilu bomo obravnavali rast Migracijska politika pa bi morala ne le odpraviti to prebivalstva Slovenije na osnovi uradno objavljenih izgubo, ampak doseči, da bi postala država mnogo registrskih podatkov. bolj privlačna za univerzitetno izobražene, saj lahko Prebivalstvo Slovenije se je od 1. 1. 1991 do samo tako spremeni negativen predznak pri teh mi- 1. 1. 2020 povečalo od 1.999.945 na 2.095.861. gracijah v pozitivnega. Vendar rast ni bila v vseh letih pozitivna. Če ne upo- Če na koncu te točke zelo na kratko pogledamo, števamo posameznih letnih vrednosti, nam podatki od kod se imigranti najpogosteje priseljujejo v Slo- pokažejo, da je bilo število prebivalstva Slovenije venijo in kam se emigranti najpogosteje odseljujejo, v teh 30 letih najnižje leta 1999 (1.978.334). Po vidimo, da pri imigracijah največ priseljencev priha- tem letu je rast vseskozi pozitivna do leta 2020. ja k nam iz držav nekdanje Jugoslavije. Še posebej Povprečna letna stopnja rasti v obdobju 1999–2020 izstopa Bosna in Hercegovina, sledijo pa Kosovo, je bila 2,6 ‰, kar je za eno točko promila več, kot Srbija, Hrvaška in Makedonija. Odseljevanje, še je bila povprečna rast v 30 letih. 175 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Razčlenitev prirastka na naravni in migracijski pri- je stopnja izražena v %, dobimo rezultat tako, da 70 rastek v obdobju 1990–2019 pokaže, da je bil v tem delimo s konkretno vrednostjo stopnje. Naš izračun obdobju v Sloveniji presežek živorojenih nad umrlimi stopenj za izbrana štiri leta in uporaba navedenega 18.573, presežek imigrantov nad emigranti pa je bil obrazca pokažeta, da bi se modelsko prebivalstvo 118.650. Tudi pri teh podatkih se naša identitetna s slovensko rodnostjo leta 1991 razpolovilo v 54,7 enačba ne izide. Ne glede na to pa lahko sklenemo, leta, leta 2001 v 38,7 leta, leta 2011 v 76,9 leta in da je rast prebivalstva Slovenije predvsem rezultat leta 2019 v 84,3 leta. Ti izračuni nam še dodatno po- priseljevanja. Letni podatki o naravnem in migracij- kažejo, kako pomembne so pozitivne neto migracije skem prirastku, ki jih ne moremo podrobneje navajati, za prebivalstvo Slovenije. kažejo v Sloveniji v tem obdobju, da je bil naravni Obravnava rasti in obnavljanja prebivalstva nas prirastek negativen v trinajstih, migracijski prirastek privede do vprašanja, kakšen bo razvoj prebivalstva pa negativen v petih letih. Skupni prirastek je bil nega- Slovenije v prihodnosti. Odgovor na to vprašanje tiven le v dveh letih, leta 1991 in 1998, pri čemer sta dobimo s pomočjo projekcij prebivalstva, ki jih v bila leta 1998 negativna tako naravni kot migracijski sodobnem času rutinsko izdelujejo številni demo- prirastek. Če pa razdelimo obdobje 1990–2019 na grafi. Največkrat so projekcije perspektive, ki po- petletne razrede, nam podatki kažejo, da je bil naravni kažejo, kakšen bi bil prihodnji razvoj prebivalstva, prirastek v treh razredih pozitiven in v treh negativen, če bi se uresničile hipoteze o smrtnosti, rodnosti in migracijski prirastek pa je bil v vseh šestih razredih migracijah v projekcijskem obdobju. Avtorji jih iz- pozitiven. Povprečne letne stopnje naravnega prirast- delajo v nizki, srednji in visoki varianti, ki jim lahko ka v petletnih razredih od razreda 1990–94 do razreda dodajo še konstantno varianto. Pri slednji izračun 2015–19 so bile 0,7, -0,4, -0,5, 0,8, 1,3 in -0,09 ‰, pokaže, kakšen bi bil rezultat projekcij, če bi se de- povprečne letne stopnje migracijskega prirastka pa mografski procesi iz izhodiščnega leta nadaljevali so bile za te razrede zaporedoma 0,1, 1,2, 2,0, 5,7, tudi v prihodnje. Pri ostalih treh variantah pa že ime 0,2 in 3,3 ‰. Kot smo že omenili, so vsi podatki iz pokaže naravo hipotez. Če pa avtor izdela napoved, statističnih letopisov in baze RS, SiStat (Demografsko je varianta le ena sama, in sicer tista, za katero avtor in socialno področje, Prebivalstvo) Statističnega urada predvideva, da se bo po njegovem mnenju najver- Republike Slovenije. jetneje uresničila. Demografi so zaradi demografske Za demografsko analizo pa je razen rasti prebival- inercije uspešnejši pri predvidevanju prihodnosti stva pomembno še obnavljanje prebivalstva. Najpo- na svojem področju kot ekonomisti in drugi druž- gosteje uporabljana kazalca obnavljanja prebivalstva boslovci. Večina ljudi, ki živi danes, bo živela tudi sta stopnja celotne rodnosti (T ) in neto stopnja čez npr. 20 let. Če k temu dodamo togost procesov f obnavljanja (R ), ki smo ju na kratko omenili že pri naravnega obnavljanja prebivalstva, nam ostanejo 0 obravnavi rodnosti, saj v osnovi kažeta tudi rodnost. le migracije, ki se v času najbolj spreminjajo. Te pa Tukaj nas bolj zanima obnavljanje prebivalstva v velikih prebivalstvih nimajo večje vloge, zato so oziroma to, kako kohorta otrok nadomesti kohorto projekcije prebivalstva za prihodnjih 20 ali 25 let staršev. Za celotno obdobje 1991–2019 so bile letne običajno precej dobre. vrednosti T in R pod mejo, ki zagotavlja enostavno Treba pa je povedati, da za manjša prebivalstva, f 0 obnavljanje. Teh vrednosti tukaj ne moremo navajati, kot je slovensko, osnovna predpostavka o veljavnosti poglejmo pa si vrednosti R za leta 1991, 2001, 2011 zakona o velikih številih ne velja povsem. Zato je 0 in 2019, ki so bile zaporedoma 0,68, 0,58, 0,76 in pomen slučajnih dejavnikov veliko večji, pa tudi 0,78, in s pomočjo Lotkine notranje stopnje rasti migracije imajo večji vpliv kot pri velikih prebival- modelskega prebivalstva prikažimo rast modelskega stvih. Posledica tega je nekoliko manjša zanesljivost prebivalstva z dano smrtnostjo in brez migracij. Mo- projekcij. Ne glede na to pa si bomo ogledali, kaj delsko prebivalstvo z navedenimi vrednostmi R bi predvidevajo projekcije za prihodnost slovenskega 0 upadalo z naslednjimi zaporednimi stopnjami rasti prebivalstva. na leto: -1,28, -1,80, -0,91 in -0,83 v odstotkih. Pri Obsežnost modela analitičnih projekcij prepreču- tem smo predpostavili, da je med rodom staršev in je izdelavo lastnih projekcij in narekuje obravnavo rodom otrok v povprečju 30 let razlike. Da bi lažje nekaterih od že izdelanih projekcij. V Sloveniji v razumeli pomen teh negativnih stopenj, si poma- zadnjih 30 letih ni noben inštitut ali druga institucija gajmo z obrazcem, ki nam pokaže, v koliko letih se rutinsko izdelovala projekcij. Nekaj projekcij smo prebivalstvo z dano stopnjo rasti podvoji (ob pozi- za različne namene izdelali posamezni avtorji. Po tivni stopnji) ali razpolovi (ob negativni stopnji). Če vstopu v EU pa se je uveljavila praksa, da pri nas 176 JANEZ MALAČIČ: PREBIVALSTVO SLOVENIJE V ČASU SAMOSTOJNE SLOVENSKE DRŽAVE Slika 1: Starostni piramidi prebivalstva Slovenije za leti 2019 in 2060 v projekciji EUROPOP2019 (Eurostat, 2020). največkrat za uradne in druge namene uporabljamo 2060 doseglo približno tisto raven, kot ga življenj- projekcije Eurostata, ki so znane po kratici EURO- sko pričakovanje ob rojstvu za ženske že dosega v POP. Za članice EU jih za Eurostat običajno izdela letu 2019. Leta 2060 naj bi se razlika med spoloma eden od večjih evropskih demografskih inštitutov. znižala na okrog pet let. Hipoteza o rodnosti predvi- Veliko manj znane in uporabljane pa so v Sloveniji deva povečanje stopnje celotne rodnosti z 1,55 leta projekcije demografskega oddelka OZN, čeprav tudi 2019 na 1,67 leta 2060. Pri neto zunanjih migraci- ta izdeluje projekcije za vse države sveta in s tem jah so imeli avtorji projekcij največje težave, saj sta tudi za Slovenijo. Obe instituciji obnavljata svoje bili vrednosti teh migracij v letih 2018 in 2019 ne projekcije običajno vsaki dve leti. samo izredno visoki, ampak praktično neprimerljivo Za namene tega besedila si bomo zelo okvirno visoki za celotno preteklo tridesetletno obdobje. ogledali pričakovani prihodnji razvoj prebivalstva Ti vrednosti sta bili 14.928 in 16.213. Postavljena Slovenije na podlagi osnovne variante projekcije hipoteza je zato kar precej presenetljiva, saj pred- EUROPOP2019. Te najnovejše projekcije je Eurostat postavlja znižanje neto zunanjih migracij na 4000 objavil spomladi leta 2020, le eno leto po objavi na leto leta 2024, čemur sledi rahlo naraščanje tega EUROPOP2018 (Eurostat, 2020). Zaradi omejenega števila do letne vrednosti 5000 neto priseljenih leta prostora ne moremo navajati podrobnejših številk, 2060. Pri taki hipotezi je največja slabost enako- zato si bomo pomagali s starostnima piramidama mernost rasti letnih vrednosti neto migracij, saj prebivalstva Slovenije na osnovi preteklih 2019 in 2060, ki se izkušenj vemo, da je na sliki 1 prekrivata in takšno enakomerno na zelo nazoren način gibanje malo verje- prikazujeta prihodnjo tno. smer razvoja prebival- E U R O P O P 2 0 1 9 stva Slovenije. Preden predvideva, da se bo pa si bomo ogledali prebivalstvo Slovenije sliko 1 in obravnavali povečalo v letih 2019– osnovne značilnosti 2025 z 2.080.908 pričakovanega razvoja na 2.114.603. Od te prebivalstva Slovenije največje vrednosti v do leta 2060, si mora- projekcijskem obdobju mo na kratko ogledati pa se bo nato zmanjše- hipoteze o smrtnosti, valo na 1.989.404 leta rodnosti in migracijah, 2060. Takšno gibanje je ki so jih avtorji po- podobno kot za celotno stavili za prebivalstvo prebivalstvo EU, ki naj Slovenije v projekcijah. bi tudi doseglo maksi- Hipoteze o predvidenem prihodnjem gibanju mum leta 2025 in se nato zniževalo do leta 2060. Same posameznih demografskih procesov običajno posta- projekcije sicer segajo do leta 2100, predvidevajo pa vljamo na osnovi vrednosti demografskih kazalcev v nadaljevanje zniževanja števila prebivalstva v Sloveniji nekem preteklem obdobju in v samem izhodiščnem in EU tudi po letu 2060. Samo kot zanimivost navedi- letu. V obsežnem modelu projekcij uporabljamo mo, da naj bi prebivalstvo Slovenije leta 2100 po tej pri hipotezah več različnih kazalcev, ki so pogosto projekciji štelo 1.888.364 oseb. razčlenjeni po starosti in spolu. Vseh teh podrobnosti Slika 1 nam podrobneje prikaže, kaj se bo po tukaj ne moremo navajati. Namesto tega bomo posa- predvidevanjih projekcij dogajalo s starostno in mezne hipoteze, ki so postavljene v EUROPOP2019, spolno strukturo prebivalstva Slovenije do leta 2060. prikazali z agregatnimi kazalci. V primeru smrtnosti Najbolj se bo spremenila sama oblika starostne pira- sta to e in e , pri rodnosti je to T in pri migracijah mide, saj leta 2060 sploh ne bo več piramida, razen 0,m 0,f f število neto zunanjih migracij na leto. za najvišje starostne razrede od okrog 80. leta naprej. Osnovna varianta EUROPOP2019 predvideva, Poimenovanje oblike leta 2060 prepuščamo domišljiji da se bo v Sloveniji v letih 2019–2060 e povečal z bralca, lahko pa zatrdimo, da takšna oblika nikakor ne 0,m 78,7 na 84,6, e pa s 84,5 na 89,4 leta. Življenjsko kaže prebivalstva z nemotenim režimom obnavljanja. 0,f pričakovanje ob rojstvu za moške bi naj tako v letu Hkrati leta 2060 na »piramidi« ne bo več udorin, ki 177 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE sta jih povzročili dve svetovni vojni v prvi polovici stva z nizko rodnostjo in smrtnostjo, ki se je uveljavil 20. stoletja. Najbolj dominanten demografski proces v po končanem demografskem prehodu. Rodnost se je naslednjih štiridesetih letih bo v Sloveniji proces stara- v Evropi v zadnjih 40–50 letih spustila pod raven, ki nja prebivalstva. Če se bodo predvidevanja uresničila, še zagotavlja nemoteno obnavljanje prebivalstva, smr- bo leta 2060 praktično vsak tretji prebivalec Slovenije tnost pa je nadaljevala dolgoročni trend zniževanja. starejši od 65 let, še naprej pa bodo v povprečju Na ta način so demografski razlogi skupaj z visoko ženske starejše od moških, saj projekcije predvidevajo ekonomsko razvitostjo v Evropi ustvarili razmere, ohranjanje višjega življenjskega pričakovanja ob roj- v katerih poteka intenzivno priseljevanje iz ostalih, stvu za ženske kot za moške. Ekonomske, politične, predvsem manj razvitih delov sveta. kulturne in številne druge posledice tako zelo starega Slovenija je na začetku devetdesetih let dosegla prebivalstva v Sloveniji bodo številne. Zato se postavlja uveljavitev več stoletnih sanj in postala samostojna vprašanje, kako bi bilo mogoče omiliti neugodne de- država. To ji je omogočilo, da prvič v svoji zgodovini mografske trende. Iz osnovne demografske identitetne na zaokroženem ozemlju v zelo pomembnem delu enačbe izhaja, da je to možno s povečanjem rodnosti Evrope vodi samostojne in lastnim interesom prilago- ali s povečanjem neto priseljevanja. Za slednje je v jene politike. To velja tudi za demografsko oziroma demografiji že več desetletij znano, da bi se morale širšo prebivalstveno politiko. Vendar nam preteklih neto migracije v razvitih državah na letni vrednosti trideset let kaže, da v Sloveniji nismo imeli celovite zelo povečati, če bi hoteli z njimi kompenzirati pre- in konsistentne prebivalstvene politike. Kljub temu nizko rodnost. To potrjujejo tudi izračuni za Slovenijo pa je bil naš demografski razvoj sorazmerno ugoden. (Sambt & Istenič, 2020, 26). Po drugi strani pa tudi Smrtnost moških in žensk se je izrazito znižala in dvig rodnosti na povprečno dva do tri otroke na žen- je na ravni razvitih evropskih držav. Tudi stopnja sko zaradi uveljavljenih nizkih reproduktivnih norm celotne rodnosti je na ravni evropskega povprečja. ni zelo verjeten. Zato se bo morala slovenska družba Pri zunanjih migracijah ima Slovenija pri svojih po svojih najboljših močeh prilagoditi neugodnim de- državljanih in pri bolj izobraženih negativen saldo, mografskim razmeram v prihodnjih desetletjih. Hkrati vendar je celotni saldo ne le pozitiven, ampak tak, pa bi bilo zanjo zelo dobro, če bi zavestno sprejemala da omogoča zmerno rast prebivalstva. Manj ugoden ukrepe za povečevanje rodnosti in za priseljevanje je pričakovani prihodnji razvoj prebivalstva. Ta bo mladih izobraženih ljudi. pod dominantnim vplivom zelo izrazitega staranja prebivalstva, ki naj bi se po letu 2025 tudi zmanj- Sklep ševalo. Nadaljnje slabšanje demografskih razmer bo imelo številne posledice, za katere ne bo enostavnih Razvoj prebivalstva Slovenije v času samostojne rešitev. Demografske raziskave kažejo, da se jim bo slovenske države, to je v zadnjih tridesetih letih, je morala slovenska družba po svojih najboljših močeh bil podoben kot v sosednjih državah in širše v Evropi. prilagajati, saj bodo njene možnosti spreminjanja Zanj je značilen moderni režim obnavljanja prebival- razmer v pozitivni smeri omejene. 178 MARKO ŠTROVS Socialna politika Slovenije po osamosvojitvi V Sloveniji so socialna politika, socialna pra- bivše jugoslovanske vojske, ki se niso hoteli vrniti v vičnost in solidarnost pomembne že od nekdaj. Ni domovino, pripadnikov protikomunističnih vojaških treba omenjati le stare pravde in politike predvojne formacij in drugih oseb, ki so po vojni pobegnile v Slovenske ljudske stranke ter močnega krščansko-so- inozemstvo. Zaplenjeno je bilo tudi vse premoženje cialnega gibanja, saj je tudi komunistična oblast pred oseb, ki so jih komunisti pobili med vojno ali po njej. osamosvojitvijo Slovenije socialo zelo resno upošte- V drugi fazi komunisti zaplemb niso več opravičevali vala in pazila, da ne bi bile preveč vidne razlike med s krivdo razlaščencev, temveč so kar vsem trdnim privilegiranimi sloji in večino. kmetom, lastnikom škofij in samostanov ter velikih Socialna politika v najširšem pomenu je sistem kmečkim posestev z agrarno reformo zaplenili ukrepov in politik, s katerimi oblast prerazporeja ce- zemljišča in gozdove nad določeno mejo. Na oba lotni dohodek države. Bolj kapitalistično usmerjene načina je prišlo v državni zemljiški sklad 266.500 države več prepustijo proizvajalcem, torej lastnikom ha zemljišč; od tega jih je 86 % obdržala država, kapitala in delavcem, socialisti pa raje z davki in nekaj pa je razdelila malim kmetom. Še več je bilo prispevki poberejo čim večji delež in ga potem po nacionaliziranih gozdov. Nacionalizacija podjetij in svoji presoji delijo med ljudi. obratovalnic se je začela z zaplembo gospodarskih Ko je ob koncu osemdesetih let začel propadati podjetij leta 1946, nadaljevala s podržavljenjem evropski komunizem in so se po vrsti začele de- javnih in drugih podjetij splošnega pomena, končala mokratizirati prej komunistične države od Baltika pa šele leta 1963 z nacionalizacijo najemniških do Jadrana, se je to odrazilo tudi v Jugoslaviji. Na poslovnih zgradb in gradbenih zemljišč v mestih in prvih svobodnih volitvah leta 1990 je bila v Sloveniji naseljih mestnega značaja. izvoljena nekomunistična oblast pod vodstvom koali- Demosova koalicija je zakon o denacionalizaciji cije Demos, ki je med drugim skušala spremeniti tudi uspela spraviti skozi postopek do konca leta 1991, prejšnjo socialistično socialno politiko izenačevanja ko v njej še niso prevladale stranke kontinuitete s v revščini. Z državnimi ukrepi naj bi čim večjemu prejšnjim režimom, zato je bila denacionalizacija delu prebivalstva omogočili preživljanje z lastnimi zastavljena tako, da so jo morale izvesti tudi na- dohodki iz dela oziroma lastnine, država pa naj bi z slednje vlade, ki ji niso bile naklonjene. Osnovni ukrepi socialne politike nastopala le subsidiarno, če način denacionalizacije je bila vrnitev premoženja si posameznik sam ali s pomočjo svoje družine ne bi v naravi, le v primerih, ko to ni bilo mogoče, so mogel zagotoviti dostojnega preživetja. Predlagani so upravičenci dobili odškodnino. Za vračanje zemljišč bili trije ukrepi, s katerimi naj bi prejšnje družbeno v naravi je bil ustanovljen državni sklad kmetijskih premoženje razdelili med ljudi: denacionalizacija, zemljišč in gozdov, za izplačevanje odškodnin pa privatizacija družbenih podjetij in privatizacija druž- državni odškodninski sklad, ki so mu namenili 10 % benih stanovanj. S tem naj bi velik del prebivalstva privatiziranega premoženja družbenih podjetij. rešili popolne odvisnosti od mesečnih plač oziroma Po podatkih ministrstva za pravosodje je bilo do različnih socialnih prejemkov. 30. septembra 2019 pravnomočno rešenih 39.580 zahtev za denacionalizacijo, po katerih so upra- Denacionalizacija vičenci dobili nazaj 53.808 hektarjev kmetijskih zemljišč, 94.848 hektarjev gozdnih zemljišč, 19 Demosova vlada je že pred osamosvojitvijo pri- hektarjev pozidanih zemljišč, štiri hektarje vodnih pravila zakon o denacionalizaciji, da bi prejšnjim zemljišč in 14.856 hektarjev neplodnih zemljišč. lastnikom ali njihovim naslednikom popravila krivi- V državnem skladu kmetijskih zemljišč, kjer so bila ce, ki jim jih je komunistična oblast storila z ropom knjižena vsa državna kmetijska in gozdna zemljišča, njihove lastnine. Z vrnitvijo tega premoženja pravim zbrana z nacionalizacijo, je tudi po denacionalizaci- lastnikom je napravila prvi korak k privatizaciji, s ka- ji ostalo 89.377 ha kmetijskih in 217.512 ha gozdnih tero naj bi velik del državljanov vključila v lastništvo zemljišč, za katere ni nihče vložil zahtevka, bodisi podjetij in stanovanj. zato, ker so bili ob nacionalizaciji pobiti vsi člani Predmet denacionalizacije je bilo premoženje, ki lastnikove družine, bodisi zato, ker so lastniki padli so ga komunisti odvzeli lastnikom v obdobju, ko so v katero od kategorij, ki niso bile upravičene do bili na oblasti. Začeli so z zaplembo vsega premože- denacionalizacije. nja oseb nemške narodnosti ne glede na državljan- Kadar vrnitev nepremičnine v naravi ni mogoča, stvo, državljanov, ki so jih obsodili vojnih zločinov, zakon določa dodelitev nadomestne nepremičnine ter njihovih sodelavcev, oficirjev in podoficirjev ali izplačilo odškodnine. Slovenski državni holding 179 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE (SDH), ki je prevzel obveznosti odškodninskega skla- z lastnimi delnicami. Še v začetku leta 1990 je bilo da, je do 30. novembra 2019 iz tega naslova izročil na ta način privatiziranih veliko število podjetij, 17.449.403 obveznic, zanje pa skupno izplačal 1,72 potem pa se je začel proces razpada Jugoslavije in milijarde evrov. maja 1990 so zvezni organi za urejanje in nadzor privatizacije praktično nehali delovati. Potem je Privatizacija družbenih podjetij povsod po Jugoslaviji Markovičev način privatizaci- je nadomestilo divje prodajanje družbenih podjetij Bistveni pogoj za kakršnokoli prerazporejanje za drobiž oziroma tajkunska privatizacija. je zadosten ustvarjen prihodek, torej močno go- Slovenija se je ob osamosvojitvi sredi leta 1991 spodarstvo. To je bil temeljni vzrok za propad ko- znašla sredi divjega lastninjenja po jugoslovanskih munizma v Jugoslaviji, saj proti koncu osemdesetih predpisih. Komunistom je to ustrezalo, saj so lahko let prejšnjega stoletja komunisti niso več zmogli v času, ko je bila Demosova vlada polno zaposlena vzdrževati komunističnega gospodarskega sistema, z obrambo države in osamosvajanjem, na tiho pre- ki ni zmogel pridelati zadosti sredstev za plačevanje vzemali prejšnja družbena podjetja in svojo prejšnjo naraščajočih stroškov za vzdrževanje JLA, zvezne politično moč spreminjali v kapital. birokracije in nerazvitih republik. Kapital, ki so ga Peterletova vlada je po nasvetih ameriškega ukradli prejšnjim lastnikom z različnimi oblikami profesorja Sachsa, ki se je že izkazal pri tranziciji nacionalizacije, so že zapravili; ob porabljeni Poljske in Slovaške, takoj po slovenski osamo- kreditni sposobnosti pa si denarja niso več mogli svojitvi hotela urediti privatizacijo skladno s cilji izposojati v tujini niti ga niso mogli več dobiti z svoje socialne politike, tako da bi vse državljane višanjem davkov in prispevkov. Ko so izpad realnih spremenili v delničarje olastninjenih podjetij. V ta prihodkov nadomeščali s tiskanjem novega denarja namen bi jim razdelili certifikate za nakup delnic, (s primarno emisijo), so povzročili hiperinflacijo, ki bi bili skupaj vredni toliko kot vse za lastninjenje ki je v letu 1989 že presegla 1500 %. Gospodar- namenjeno premoženje. Družbena podjetja bi svoj ske težave so se v Jugoslaviji kot ječi narodov kapital razdelila na delnice, ki bi jih potem drža- poglabljale še hitreje kot v drugih srednjeevropskih vljani sami neposredno kupovali s temi certifikati komunističnih državah, ker so spodbudile že prej ali pa bi s certifikati kupili delnice investicijskih latentna nasprotja med narodi in različno razvitimi skladov, ki bi jim potem zagotovili dobre dividende republikami. iz portfeljev delnic, kupljenih s temi certifikati. Se- Komunisti so spoznali, da se komunizem v go- veda bi privatizacija potekala pod strogim državnim spodarstvu ne obnese, zato so z ustavnimi amand- nadzorom. maji leta 1988 omilili prejšnjo komunistično dikta- S tem predlogom zakona pa so trčili ob interese turo, 1989 pa so takratnemu premierju Markoviću komunistov, ki so hoteli svojo prejšnjo politično moč dopustili izvedbo korenitih gospodarskih reform, s privatizacijo spremeniti v moč kapitala tako, da bi ki so praktično pomenile prevzem kapitalističnega si sami prilastili podjetja, kamor jih je prej nastavila sistema. V ta namen je bilo treba najprej določiti ka- partija. V tej smeri se je najbolj izpostavil minister pital in postaviti kapitaliste. Za ustvarjanje kapitala v Demosovi vladi Mencinger, ki je predlagal, da bi po marksističnih teorijah o akumulaciji presežnega v Sloveniji nadaljevali lastninjenje po Markovićevem dela ni bilo časa, zato naj bi kot ta kapital prevzeli zakonu, po katerem bi komunistični direktorji prak- kar družbeno lastnino v tedanjih družbenih podje- tično zastonj ali pa z velikimi popusti dobili pet do tjih, za kapitaliste pa bi določili njihove dotedanje deset odstotkov delnic, preostale pa naj bi v nasle- direktorje. Te postopke so poimenovali privatizacija dnjih desetih do petnajstih letih kupili iz dobičkov oziroma lastninjenje družbenih podjetij. tega podjetja. V skupščini so potem poslanci opozi- S to »Markovićevo« privatizacijo je bilo dolo- cijskih strank, nastalih iz prejšnje Zveze komunistov čeno, da lahko družbena podjetja pod nadzorom in njenega podmladka, pa tudi nekateri iz Demosa, državnih organov razprodajo svoj kapital drugim toliko časa blokirali vladni predlog, da je Peterletova podjetjem, lastnim direktorjem oziroma delavcem vlada padla. Naslednjo vlado so sestavljale predvsem ali drugim posameznikom. Opuščeno je bilo prejšnje stranke, ki so izhajale iz prejšnje Zveze komunistov in samoupravljanje in potlej naj bi podjetja upravljali so zakon priredile tako, da je večina državljanov po lastniki ali od njih postavljene uprave. Privatizacija koncu lastninjenja ostala praznih rok, lastniki večine ni bila obvezna, spodbujala pa jo je določba, da podjetij pa so postali prejšnji direktorji ali drugi posa- lahko podjetje svojim zaposlenim izplačuje del plač mezniki z dobrimi zvezami. 180 MARKO ŠTROVS: SOCIALNA POLITIKA SLOVENIJE PO OSAMOSVOJITVI Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij ki so dopustila javno prodajo, je bilo za zaposlene je Skupščina Republike Slovenije sprejela šele 11. rezerviranih kar 60 % tega premoženja: 20 % za novembra 1992 z obstrukcijo Demosa. Prejšnja druž- interno razdelitev s certifikati, 40 % pa za notranji bena podjetja so bila najprej podržavljena oziroma odkup; polega tega pa so lahko kupovali delnice po dodeljena državnim skladom: kapitalskemu skladu polovični ceni. Podjetja so po zakonu sama izbrala 10 %, odškodninskemu skladu 10 %, ostalih 80 % način privatizacije in seveda so se vsa, razen redkih pa Skladu za razvoj, ki pa je od tega moral 20 % izjem, odločila za lastninjenje z interno porazdelitvijo rezervirati za prodajo pooblaščenim investicijskim certifikatov in notranji odkup. Metodo interne razdeli- družbam, 20 % za interno razdelitev delnic zaposle- tve je uporabilo 96,57 % podjetij, metodo notranjega nim in upokojencem v podjetjih, preostalih 40 % pa odkupa pa 91,39 % podjetij. za prodajo zaposlenim v podjetju oziroma drugim, če Medtem ko so z interno razdelitvijo s pomočjo se je podjetje odločilo za javno prodajo. certifikatov zaposleni delavci in upokojenci vsaj Tovariši so delno upoštevali tudi Sachsov predlog v začetku dobili enake deleže in jih je zakon celo ljudskega lastninjenja s pomočjo certifikatov. Vsem zavezoval, da tako dobljenih delnic ne smejo prodati državljanom so zastonj podelili lastniške certifikate prej kot po treh letih, je bil notranji odkup preostalih v skupni vrednosti 40 % ocenjenega premoženja 40 % delnic podjetij prilagojen direktorjem in drugim družbenih podjetij. Državljani so dobili certifikate vodilnim. Takoj ob odobritvi notranjega odkupa je glede na svojo starost; v zneskih od 100.000 SIT za moralo podjetje od sklada odkupiti 20 % za odkup najmlajše do 400.000 SIT za najstarejše. Razdelili so predvidenih delnic, v naslednjih štirih letih pa je 2.000.900 certifikatov v skupni vrednosti 67 milijard moralo po enakih letnih obrokih odkupiti še ostale SIT (danes bi to zneslo 1,09 milijarde evrov). Ob pre- delnice. Delnice so v notranjem odkupu kupovali po jemu certifikatov so bili vsi državljani enakopravni, polovični ceni. Pri odkupu je morala sodelovati več pri njihovi uporabi pa se je pokazal Mencingerjev kot tretjina zaposlenih v podjetju, delnice pa so lahko koncept direktorske privatizacije, saj so jih lahko le plačevali z denarjem, s certifikati, ki so jim ostali po zaposleni neposredno uporabili pri interni razdelitvi interni prerazdelitvi, pa tudi iz dela dobička, ki jim 20 % delnic podjetja, z ostankom pa sodelovali je pripadal, in iz dela plač, ki jim niso bile izplača- pri notranjem odkupu preostalih delnic; preostalih ne. Bogat meni načinov plačil za notranji odkup je 1.160.000 državljanov pa je lahko s svojimi certifi- udeležencem puščal veliko prostora za kreativnost. kati kupilo le delnice PID-ov, ki so bili že od začetka Direktorji so navadno za prvi obrok plačila za no- obsojeni na propad. To se je dejansko zgodilo v nasle- tranje lastninjenje najeli kredit pri bankah, naslednje dnjih letih. Po številnih preureditvah, preimenovanjih štiri obroke pa naj bi plačali iz pričakovanih dobičkov in združitvah PID-ov je v njihovi sedanji obliki, torej olastninjenega podjetja. Takšni računi se praviloma v finančnih holdingih, doslej ostalo manj kot 100.000 niso dobro končali, saj olastninjena podjetja niso delničarjev, ki so svoje certifikate vložili v kak PID, mogla ustvariti toliko dobička, da bi zadoščal za preostali milijon certifikatov pa se je razblinil in plačevanje privatizacijskih obrokov, za povrh pa še lastniki so se počutili ogoljufane. Sachs je leta 2019, anuitet za odplačevanje teh kreditov. Zato da bi ban- ko je sodeloval na Blejskem strateškem forumu, to ko- ke usposobili za ta posel, jih tovariši niso privatizirali mentiral z besedami: »Pri slovenski privatizaciji sem kot ostala družbena podjetja, temveč so jih skozi celo sodeloval kot gost in se trudil po najboljših močeh, obdobje privatizacije sanirali z državnimi pomočmi, a na koncu nisem imel odločevalske vloge. Najbolj ki so do konca leta 1997 dosegle skoraj eno milijardo me grize, ko vidim, da se predlaga in resno razmišlja evrov, nevrnjena privatizacijska posojila pa so bila o nečem, kar je popolna zabloda, ali ko vidim, da zametek naslednje bančne krize po letu 2013. je nekdo povsem skorumpiran, njegov predlog pa je Privatizacija je bila z vidika socialne politike do- namenjen ustvarjanju zmede ali zagotavljanju lastne bro zamišljena, saj naj bi vsak državljan dobil nekaj koristi.« premoženja in bi bil rešen absolutne revščine, vendar Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij je so si klike prejšnjih komunistov uspele prilastiti večino izrazito ščitil zaposlene v podjetjih, predvsem direk- premoženja družbenih podjetij. Zadeva je izpadla še torje. Medtem ko je 1.160.000 državljanov, ki niso slabše, ker novi lastniki v številnih primerih niso znali bili zaposleni v lastninjenih podjetjih, lahko svoje voditi olastninjenih podjetij in so jih prodali tujcem, certifikate preneslo le na PID-e, ki so imeli rezervi- kupnine pa skrili v davčne oaze. Ob množici različnih ranih 20 % celotnega premoženja, določenega za inštitutov je zanimivo, da še nihče ni sistematično zbral lastninjenje, in odkupilo delnice nekaterih podjetij, podatkov o rezultatih privatizacije, zlasti o tem, koliko 181 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE delavcev oziroma državljanov še ima delnice olastni- Iz privatizacije so bila izločena stanovanja, ki njenih podjetij. Rezultati analiz na manjših vzorcih jih je upravljal stanovanjski sklad pokojninskega podjetij pa kažejo, da so si večino podjetij prilastili zavoda. prejšnji direktorji oziroma funkcionarji levih strank, Do zapletov je prišlo v zvezi s privatizacijo naje- ki se zdaj predstavljajo kot slovenski kapitalisti, ostali mniških stanovanj v zasebnih stavbah, saj je zakon državljani pa čutijo, da so bili okradeni in ogoljufani. nalagal določene obveznosti tudi najemodajalcem, ki so stanovanja, ki so jih oddajali najemnikom, Privatizacija stanovanj pridobili iz denacionalizacije. V Sloveniji je bilo po drugi svetovni vojni nacionaliziranih in zaplenjenih Slovenija je imela na začetku devetdesetih okoli približno 13.000 stanovanj, od katerih je bila večina 690.000 stanovanjskih enot, dve tretjini v indivi- z nacionalizacijo vrnjena okrog 9.000 upravičen- dualnih hišah. Od približno 260.000 stanovanj jih cem, od tega jih je imelo okoli 5.000 v stanovanjih je bilo okoli 230.000 v družbeni lasti. V prejšnjem najemnike. To diskriminacijo v primerjavi z ostalimi obdobju je država spodbujala gradnjo stanovanj z lastniki je kasneje večinoma odpravilo ustavno obveznim prispevkom za stanovanjsko gradnjo v vi- sodišče. šini 6 % na izplačane plače. S tem sta se zelo razvila V dveletnem obdobju, ki ga je za odkup določil gradnja družbenih stanovanj in kreditiranje gradnje zakon, je bila prodana večina za prodajo razpolo- v zasebni režiji. Ljudje so se prilagodili visoki in- žljivih družbenih stanovanj, za takojšnje plačilo ku- flaciji, saj so takoj ob odobritvi porabili kredite za pnine (in 60-% popust) pa sta se odločili skoraj dve nakup materiala, potem pa so se obroki iz meseca tretjini kupcev. Skupno je bilo po določilih zakona v mesec realno manjšali. Na splošno je veljalo, da prodanih več kot 160.000 družbenih stanovanj. so zaposleni v državni upravi, vojski, policiji in S privatizacijo stanovanj so sorazmerno največ drugje v javnem sektorju ter priseljenci iz drugih pridobili v prejšnjem režimu privilegirani sloji, ki so republik dobivali družbena stanovanja v mestih, na zasedali najboljša stanovanja, zlasti borci NOV in podeželju pa so si Slovenci s krediti in medsebojno njihovi nasledniki ter oficirji in podoficirji JLA. Pri pomočjo večinoma gradili samostojne hiše. slednjih se je nekoliko zapletlo, saj so lahko stano- Čeprav je bilo predvideno, da bo privatizacija vanja privatizirali le tisti, ki so stanovanjsko pravico družbenih stanovanj sprejeta nazadnje, je bil stano- pridobili do konca leta 1990, ne pa tudi tisti, ki vanjski zakon, s katerim je bila uvedena, sprejet kot so jim organi enot JLA, ki so še ostale v Sloveniji, prvi od privatizacijskih zakonov, saj mu opozicijske vojaška stanovanja dodelili v času od 1. januarja stranke niso tako ostro nasprotovale kot drugim. Uvi- do oktobra 1991. Slovenija je namreč že januarja dele so, da bodo s to privatizacijo največ pridobili 1991 prevzela v lastnino vse premoženje SFRJ, ki njihovi tipični volivci, borci, oficirji nekdanje JLA, se je nahajalo na območju Slovenije, vključno z sodelavci UDV, miličniki in državni uradniki. vojaškimi stanovanji. Najemniki teh stanovanj so se Po stanovanjskem zakonu, sprejetem oktobra potem še celo desetletje pritoževali na vse možne 1991, so država, občine in druge pravne osebe, ki so instance, dokler tudi ESČP ni razsodilo, da so slo- imele prej pravico do uporabe družbenih stanovanj venske oblasti ravnale prav. 1.642 praznih oziroma in hiš, postale njihove lastnice. To darilo pa ni bilo izpraznjenih stanovanj bivše JLA je potem prešlo v brezpogojno, saj so morale vsa tako pridobljena upravljanje ministrstvu za obrambo, ki jih namenja stanovanja ponuditi v odkup imetnikom stanovanjske pripadnikom Slovenske vojske. pravice oziroma najemnikom po zelo nizki ceni in s V začetku leta 1992 so najemniki družbenih popusti, določenimi s tem zakonom. Če se je naje- stanovanj posegli po vseh svojih prihrankih in po- mnik odločil za obročni odkup, po katerem je moral čistili svoje zaloge deviz, ki so jih hranili doma ali ob odkupu plačati 10 % cene, ostalo pa z mesečnimi v tujih bankah. Na devizni trg je takrat prišlo okoli obroki v naslednjih 20 letih, se mu je na ceno stano- 300 milijonov nemških mark, kar je ustvarilo takrat vanja priznalo 30 % popusta. Večina najemnikov se nujne devizne rezerve in nekoliko zmanjšalo rast je raje odločila za plačilo v treh mesecih po sklenitvi deviznih tečajev, kar je pocenilo uvoz in zmanjša- pogodbe, kjer se jim je priznalo 60 % popusta. Ker se lo inflacijo. cene niso določale po tržni vrednosti, temveč admini- Čeprav so bila nekdanja družbena stanovanja strativno po zelo skromnem točkovanju, na to pa je bil privatizirana po povprečni ceni okoli 220.000 SIT priznan še 60-% popust, je najemnik praviloma dobil oziroma za 10 takratnih povprečnih neto plač, je stanovanje za ceno slabega avtomobila. to pri 160.000 prodanih stanovanjih predstavljalo 182 MARKO ŠTROVS: SOCIALNA POLITIKA SLOVENIJE PO OSAMOSVOJITVI zajeten znesek, ki bi bil danes vreden okoli 1 mili-Pomen socialne politike je poudarjen že v 2. členu jarde evrov, v takratni splošni revščini pa je pomenil Ustave RS, po katerem je Slovenija pravna in socialna še bistveno več. država. To je razdelano v 50. členu, ki državljanom Po zakonu je šlo 10 % denarja od kupnin za zagotavlja splošno pravico do socialne varnosti: privatizirana stanovanja v odškodninski sklad, 20 % » Država ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, v takrat ustanovljen Stanovanjski sklad RS, ostalo pa invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za so obdržale občine, državni organi ali podjetja, ki njihovo delovanje.« so jih prodala. Denar od kupnin naj bi bil namensko Socialno zavarovanje, ki si ga plačuje vsak zava- porabljen za gradnjo ali nakupe drugih najemnih rovanec skupaj z delodajalcem, pokriva pravice do stanovanj, vendar tega ni nihče nadziral in se je dajatev in storitev od nastopa določenih socialnih večina tega denarja izgubila s stanovanjskega po- primerov, ki so povezani z izgubo dohodka ali s dročja. povečanjem stroškov (bolezen, nosečnost in porod, Izrazita slovenska posebnost je, da večina ljudi invalidnost, starost, nesreče pri delu in poklicne živi v lastnih stanovanjih. V letu 1991 je bilo v bolezni, brezposelnost, materinstvo, starševstvo, smrt zasebni lasti 69 % stanovanj, po odkupu družbenih osebe, ki je skrbela za preživljanje družine). Gre stanovanj po tako imenovanem Jazbinškovem zako- za odplačno zavarovanje, torej za nekakšno obliko nu, izvedenem zlasti v letih 1991–1993, pa se je obveznega varčevanja s tveganjem, saj je plačevanje delež stanovanj v zasebni lasti do leta 2002 zvišal prispevkov obvezno, pravice pa zavarovanec dobi le, na 92 %. če ga zadene kateri od vnaprej navedenih zavarova- nih primerov. Socialno zavarovanje Socialna varnost je širša, saj ne glede na vplačane prispevke posamezniku zagotavlja tudi socialno Z ukrepi socialne politike v ožjem smislu, oziroma zaščito za primere socialne ogroženosti, pomanjka- s sistemom socialne varnosti, oblast prerazporeja nja ali revščine, ko sam nima zadostnih sredstev za sredstva, zbrana iz davkov, za socialne pomoči lju- preživetje in dostojno življenje. V to kategorijo sodijo dem brez lastnih prihodkov ali zagotavlja obvezno zlasti pravice invalidov, varstvo družine, materinstva, zavarovanje, s katerim si mora posameznik v času očetovstva, otrok in mladine, mladih družin, mladole- pridobivanja dohodkov s plačevanjem prispevkov tnikov brez staršev, v bistvu tudi zagotavljanje možno- sam zagotoviti dohodke za primer bolezni, starosti, sti za vzgojo, šolanje in izobraževanje. Te pravice se invalidnosti in za druga obdobja brez zadostnih pri- zagotavljajo iz davkov. Pomembno področje socialne hodkov. politike se nanaša tudi na zagotavljanje stanovanj. Ukrepi državne socialne politike so približno kom- Nikakor ne smemo pozabiti na drugo plat, plementarni z gospodarsko rastjo oziroma stopnjo za- na zaposlene na področju socialne varnosti. Po poslenosti prebivalstva. Najbolj nujni so v obdobjih uradnih statističnih podatkih se je njihovo število gospodarske krize, ko si ljudje ne morejo zagotoviti povečalo s 55.000 v letu 2008 na 70.000 leta dostojnega življenja s svojim delom ali kapitalom. 2019. To področje se vse bolj feminizira, saj se je v Slovenija je prvo krizo preživela že ob osamosvojitvi, tem obdobju povečalo število žensk, zaposlenih v saj se je njen BDP v 1991 realno zmanjšal za 8,9 %, zdravstvu in socialnem varstvu za 13.000, moških v 1992 pa še za 5,5 %. Po mirnem obdobju rasti je pa za 2.000. Posebej na področju sociale se na leta 2008 udarila svetovna gospodarska kriza in v skoraj vsako skupino ljudi, ki se znajdejo v težavah letu 2009 se je slovenski BDP zmanjšal za 7,8 %. Po (starejše, invalide, zasvojence, Rome, brezposelne, okrepitvi v letih 2010 in 2011 je v letih 2012 in 2013 žrtve nasilja ipd.), naveže cela vrsta strokovnjakinj, znova sledil padec, nato pa je slovenski BDP rasel po ki zanje izposlujejo proračunski denar in ga potem 3 do 5 % letno do izbruha pandemije covid-19 leta večinoma porabijo za svoje plače in stroške. 2020. Nihanje BDP-ja se je odražalo na odstotku ude- Zdravstveno zavarovanje ležbe izdatkov za socialno varnost v BDP-ju, ki je od relativno visoke ravni takoj po osamosvojitvi potem Po uradni definiciji je zdravje stanje telesnega, obstala na približno 22 % do leta 2002, ko je porasla duševnega in socialnega blagostanja, vsakdo pa sam na 24 %, in po letu 2006 padla na 21 %, kjer je vztra- ve, kdaj je zbolel ali se tako hudo poškodoval, da jala do leta 2011 in 2013, ko je porasla do 24,7 %, potrebuje zdravniško pomoč. Država mu je takrat v naslednjih letih pa spet padla in obstala na 22 %. dolžna čim prej zagotoviti ustrezno zdravniško po- 183 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE moč. V ta namen mora zagotoviti zdravstveno mrežo, zavarovanje je bilo vključeno praktično celotno pre- od urgentnih in običajnih ambulant do splošnih in bivalstvo in pričakovalo zelo širok obseg pravic, ki specializiranih bolnišnic za zdravljenje vseh bolezni pa jih zdravstveni sistem ni bil sposoben izvesti. Vse in poškodb, ki lahko prizadenejo ljudi. daljše čakalne vrste so potem skrajšali z določitvijo Zdravljenje je drago, saj se pojavljajo vedno nova lastne udeležbe za plačilo zdravstvenih storitev in in dražja zdravila, zdravstvena oprema in pripomoč- zdravil. Te participacije so pokrivale zelo majhen ki, najdražje pa je visoko strokovno delo, za katero del cene, vendar so delovale poučno in so zdravstvo izvajalci pričakujejo dobro plačilo, običajno več, kot razbremenile pritiska zavarovank in zavarovancev z pacient zmore plačati iz svojih tekočih dohodkov ali nenujnimi težavami. prihrankov. V preteklosti so bolniku pomagali plače- Ob propadanju Jugoslavije so se težave s finan- vati račune člani njegove družine oziroma sorodstvo, ciranjem zdravstva tako povečale, da so ukinili siromakom pa tudi dobrodelne organizacije, potem samoupravljavsko leporečje. Leta 1990 je skrb in pa se je razvilo zavarovanje za primer bolezni ali financiranje zdravstvenega sistema prevzela Repu- poškodb. Ker zdravje ni povsem zasebna stvar drža- bliška uprava za zdravstveno varstvo kot organ v vljanov, posebej v primerih kužnih bolezni ali drugih sestavi Ministrstva za zdravje. Tudi ta reorganizacija zdravstvenih težav, ki lahko prizadenejo družbo, je ni prinesla zadosti denarja, zato so uradniki še naprej zdravstveno zavarovanje obvezno. delali analize in pisali nove in nove predpise. Pri tem Slovenija je ob osamosvojitvi leta 1991 pre- delu jih ni zmotila osamosvojitev Slovenije, zato so vzela sorazmerno dobro usposobljen in opremljen nadaljevali ter spisali nov paket zakonov na področju zdravstveni sistem, ki je z ambulantami osnovnega zdravstva: o zdravstvenem zavarovanju, o zdravstve- zdravstva pokrival celo ozemlje, sistem bolnišnic pa ni dejavnosti in o zdravilih. Brez velikega odpora so je bil tudi zadosti gost, da so državljani sorazmerno bili že marca 1992 potrjeni v Skupščini SRS. Z malo hitro prišli do bolnišnične oskrbe. Vrh zdravstvenega prevajanja glede na spreminjanje uradnega jezika in sistema je bil ljubljanski klinični center, ki je bil prej nekaj redakcijskimi ter lepotnimi popravki ta ureditev v vrhu jugoslovanskega zdravstva. V Mariboru so po velja še zdaj. letu 1976, tudi s pomočjo samoprispevkov, pospešeno S proračunskega financiranja smo prešli na sistem gradili sodoben klinični center, kar se je nadaljevalo socialnega zavarovanja s prispevki zavarovancev in še po slovenski osamosvojitvi. V naslednjih letih se delodajalcev in Zavodom za zdravstveno zavarovanje ta osnovna mreža javnega zdravstva ni opazno po- (ZZZS) kot nosilcem. ZZZS je bil postavljen kot javni večala, se je pa organizacijsko razdrobila, tako da zavod, zadolžen za zbiranje in izterjavo prispevkov, imamo zdaj več kot 300 različnih javnih zavodov na kar sicer v imenu zavoda opravljajo davčni organi, za področju zdravstva in farmacije, vzporedno pa se je sklepanje pogodb z izvajalci zdravstvenih storitev in razvila še zasebna zdravstvena mreža. za nadziranje porabe sredstev. Tako razvit zdravstveni sistem je drag, zato so V za pripravljavce dobri tradiciji socialističnega oblasti pogosto spreminjale sistem financiranja »družbenega planiranja« ZZZS z Ministrstvom za in upravljanja. Po vrsti poskusov smo v Sloveniji zdravje, Zdravniško zbornico, Združenjem zdra- preverili celo paleto metod financiranja, od katerih vstvenih zavodov, Lekarniško zbornico, Skupnostjo pa nobena ni rešila osnovnega vprašanja, kje dobiti slovenskih naravnih zdravilišč, Skupnostjo socialnih zadosti denarja za vse potrebe zdravstva oziroma zavodov in Skupnostjo organizacij za usposablja- bolnikov. Sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja nje Slovenije vsako leto sklene splošni dogovor o je bilo opuščeno prejšnje zdravstveno zavarovanje programu zdravstvenih storitev in izhodiščih za s plačevanjem prispevkov in zavarovancev posebni njegovo izvajanje ter oblikovanje cen. Gre za nekaj samoupravni skupnosti zdravstvenega zavarovanja, sto strani dolgo besedilo z nekaj tisoči postavk, s ki je s tem denarjem potem financirala izvajalce. katerim je za vsakega od 313 zavodov, ki se v Slo- Namesto tega so uvedli »nacionalno zdravstveno veniji ukvarjajo z zdravstvom, zobozdravstvom in varstvo«, financirano iz državnega proračuna, torej farmacijo, določeno, koliko zdravstvenih storitev in z davki. Skladno s takratno modo »samoupravljanja« minut drugega dela mu bo ZZZS plačal v tem letu. naj bi v zakonskem okviru podrobnosti v zvezi z Za vsako storitev je do centa natančno določena uresničevanjem pravic do zdravstvenega varstva cena, pa tudi, kdo jo sme opraviti in za kakšno pla- določale posebne »skupnosti zdravstvenega zavaro- čo. Trideset let po koncu socializma je vse skupaj vanja« delavcev, kmetov ter samostojnih poklicev, kar žalostno videti, posebno tistemu, ki zboli proti oseb, ki so opravljale samostojno delo. V obvezno koncu leta, ko je planirani izvajalec zdravljenja že 184 MARKO ŠTROVS: SOCIALNA POLITIKA SLOVENIJE PO OSAMOSVOJITVI porabil planirano kvoto in ga ne sme več obravna-družinskimi člani. Vsak zavarovanec mora plačevati vati. Takšno birokratsko planiranje je v popolnem prispevke; če jih ne zmore, pa to namesto njega pla- nasprotju z bistvom zavarovalstva, ki bi moralo tudi ča občina oziroma država. Zbirna prispevna stopnja v socialnem zavarovanju operirati s tveganji, ne pa za obvezno zdravstveno zavarovanje je 13,45 % z vnaprej do centa določenimi dejstvi. bruto mesečne plače, zavarovanci pri tem prispe- Tudi upravljanje ZZZS je urejeno na socialistični vajo 6,36 %, delodajalci 7,09 %, za upokojence način, saj ga ne vodi uprava, ki bi jo imenovala pa prispevke v višini 5,96 % plača ZPIZ. Čeprav se lastnica, torej država oziroma vlada, ki jo zastopa, plače zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja temveč dvostransko sestavljena skupščina, v kateri skupaj z drugimi stroški zdravstva večajo hitreje od imajo predstavniki uporabnikov (sindikati, društva porasta plač in zavarovalnih osnov, od katerih se upokojencev in invalidov) 25 članov, predstavniki obračunavajo prispevki, navedene stopnje prispev- delodajalcev iz zasebnega in javnega sektorja 20, kov že desetletja ostajajo nespremenjene. Razliko vlada kot ustanoviteljica pa nič. Zadeva je bistveno pokrivajo plačila iz skladov dopolnilnega in doda- slabša, kot je bila v prejšnjem režimu, ko so samo- tnega zdravstvenega zavarovanja, pa tudi plačila upravne interesne skupnosti tudi vodile prav tako zavarovancev z več denarja in manj potrpljenja, sestavljene skupščine, vendar so bili vsi njeni člani, ki se naveličajo čakanja na zastonjske zdravstvene ne glede na to, koga so zastopali, odgovorni partiji, storitve v javnih zavodih in si sami plačajo zdra- ki je kot »deus ex machina« imela zadnjo besedo. vljenje pri zasebnikih. Tudi zdaj imajo pri odločanju večino pripadniki z Obvezno zdravstveno zavarovanje zavarovancem leve strani politike, predvsem predstavnice nasle- plača zdravstvene storitve, pripomočke in zdravila, dnic nekdanje Zveze sindikatov Slovenije, ki je bila izplačuje denarna nadomestila plače za čas bolniške, po ustavi prejšnje države poleg partije in borcev pogrebnine, posmrtnine ter potne stroške v zvezi z glavni steber komunističnega režima. zdravljenjem. Pravice iz obveznega zdravstvenega Kvaliteto zdravstvene oskrbe prebivalstva v drža- zavarovanja lahko zavarovanci uveljavljajo pri vseh vi je mogoče najbolje oceniti s številom zdravnikov, zdravnikih v okviru mreže javne zdravstvene službe ki jo zagotavlja. V Sloveniji je bilo leta 1980 le 2.824 in pri zasebnikih s koncesijo. zdravnikov, leta 1990 dober tisoč več, leta 2002 že Če bolniki sami plačajo polno ceno, se lahko zdra- 4.335, do leta 2010 je število naraslo na 6.555, v vijo tudi pri zasebnikih brez koncesije. V ta namen se zadnjem desetletju pa je raslo počasneje, do 6.644 lahko dodatno zavarujejo pri kateri od zavarovalnic in v letu 2020. Predvsem v osnovnem zdravstvenem pozabijo na obvezne prispevke državnemu zavodu, ki varstvu so se javni zavodi po letu 2000 soočili z so jih morali plačati kot davke. odhajanjem zdravnikov med zasebnike, kamor jih V zakonu je določeno, da zdravstveno zavarova- je do leta 2013 odšlo 17,3 % od vseh zaposlenih, nje le izjemoma pokrije vse stroške za zdravstvene potem pa se je to umirilo in je delež zasebnikov storitve in zdravila, praviloma pa plača le od 10 % med vsemi zdravniki padel na dobrih 16 %. do 90 % cene teh storitev, zdravil in zdravstvenih Za zdravstvo se že od osamosvojitve Slovenije pripomočkov. Razliko do polne cene mora plačati namenja od 7 % do 9 % BDP-ja. Delež niha pred- zavarovanec sam. Ker bi lastna udeležba v večini vsem zaradi različne rasti BDP-ja po posameznih primerov, ko bi zavarovanci potrebovali zahtevno letih ob dokaj enakomerni rasti stroškov za zdra- oziroma dolgotrajno zdravljenje, presegla njihova vstvo. Od tega gre malo več od polovice za pla- sredstva, se praktično vsi dopolnilno zavarujejo pri čevanje storitev kurativnega zdravljenja, malo manj kateri od treh specializiranih zavarovalnic. od četrtine za zdravila, zdravstvene pripomočke Zakon je že leta 1992 zavarovancem obveznega in opremo, okoli 10 % je namenjeno za storitve zdravstvenega zavarovanja omogočil dopolnilno za- dolgotrajne zdravstvene oskrbe, 5 % pa za pre- varovanje za plačilo lastne udeležbe, pa tudi dodatno ventivo in rehabilitacijo. Ostanek gre za pomožne zavarovanje za nadstandardne storitve. V prvih letih storitve in administracijo. Sredstva za zdravstvo se je ta zavarovanja izvajal kar sam ZZZS, leta 2005 pa zagotavljajo predvsem z obveznim, dopolnilnim in je ustanovil posebno zavarovalnico za dopolnilna in dodatnim zavarovanjem, pa tudi z neposrednimi dodatna zdravstvena zavarovanja in jo poimenoval plačili bolnikov oziroma poškodovancev. V obve- Vzajemna. Po naslednji noveli zakona se je Vzajemna zno zdravstveno zavarovanje so vključene vse ose- osamosvojila od zavoda in dobila še dve konkurenčni be s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki opravljajo zavarovalnici, Triglav in Adriatic. Te tri zavarovalnice katerokoli pridobitno dejavnost, skupaj s svojimi delujejo še zdaj. 185 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Dopolnilno zavarovanje se uvede s pogodbo med Kot blažilec socialnih stisk prebivalstva je nasto- zavarovancem in zavarovalnico, ki ne sme nikogar pal sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja zavrniti zaradi slabega zdravja, starosti ali drugih s predčasnim upokojevanjem delavcev, ki bi sicer razlogov. Največ razprav in predlogov za spremembe izgubili zaposlitev. Ob zmanjšanju števila zaposlenih je doživelo določanje zavarovalnih premij v enakih delavcev oziroma stagnaciji vseh zavarovancev se zneskih ne glede na dohodkovne zmožnosti zavaro- je število upokojencev od leta 1983, ko jih je bilo vanca. Levičarji so ves čas zahtevali, naj se tudi za 249.400, do konca aprila 1991 povečalo na 386.862. dopolnilno zavarovanje določa prispevke v odstotkih Poslabšanje razmerja med zavarovanci in upokojenci njihove plače ali drugih dohodkov. V obveznem za- se je odrazilo na povečanju obremenitev zavarovan- varovanju tak način pelje do nenavadnega stanja, saj cev s prispevki. V letu 1983 je na vsakih 100 dinarjev obseg pričakovanih zdravstvenih storitev ni odvisen delavčeve čiste plače prišlo 20 dinarjev prispevkov za od plačil. Običajno je ravno obratno, saj največ pla- pokojninsko in invalidsko zavarovanje; v letu 1991 čajo najbolj zdravi zavarovanci, največ zdravstvenih pa je na vsakih 100 dinarjev čiste plače za povrh storitev in zdravil pa dobijo najbolj bolehni, ki plača- padlo že 46 dinarjev prispevkov za pokojninsko in jo najmanj. invalidsko zavarovanje. Delež BDP-ja za zdravstvo, upoštevaje javne Rasti števila upokojencev, ki je prehitevala rast izdatke za zdravstvo in sredstva prostovoljnega števila zavarovancev, so sledili prispevki za pokoj- zdravstvenega zavarovanja, je dokaj stabilen in zna- ninsko in invalidsko zavarovanje. Tako se je skupna ša med 7,7 % in 9 %. Znotraj celotnih sredstev za prispevna stopnja za pokojninsko in invalidsko zdravstvo se od leta 1992 manjša delež obveznega zavarovanje z 22,72 % bruto plače v letu 1990 ob zavarovanja, ki je v zadnjih letih padel na približno osamosvojitvi Slovenije dvignila na 28,8 %, leta 1994 dve tretjini, ostalo pa pokrivajo dopolnilna in doda- pa na 31 %. Ta obremenitev velja še zdaj, s tem da tna zavarovanja ter neposredna plačila pacientov. je leta 1996 nadomeščanje dobre petine sredstev iz Po uradnih statističnih podatkih je ZZZS v letu 2017 teh prispevkov prevzel državni proračun, torej se pokril 68,8 % stroškov zdravstvenega zavarovanja, financirajo iz davkov. medtem ko so zavarovalnice krile 14,3 %, plačila iz Med razlogi za sorazmerno dober gmotni polo- žepa oziroma viri iz gospodinjstev 12,3 % tekočih žaj upokojencev v primerjavi s plačami zaposlenih izdatkov za zdravstveno varstvo, ostanek pa je pla- je verjetno najpomembnejši interes politično naj- čala država. močnejše partizanske generacije, ki je takrat do- polnjevala pogoje za upokojitev. Ugodni pogoji za Pokojninsko in invalidsko zavarovanje upokojitev in ugodno razmerje med višino pokojnin in plač so spodbudili upokojevanje delavcev, ki so Slovenija je ob osamosvojitvi podedovala zelo sicer že dopolnili minimalne pogoje za upokojitev, neuravnotežen sistem pokojninskega in invalidske- vendar bi v normalnih razmerah še ostali zaposleni. ga zavarovanja, ki je bil zelo na splošno urejen v To je veljalo zlasti za delavce iz podjetij s slabimi zveznem, nekoliko podrobneje, a brez operativnih plačami, ki se jim je gmotni položaj z upokojitvijo določb v republiškem zakonu, medtem ko je bila celo izboljšal zaradi učinkovitih socialno-varstvenih glavnina materialnih določb zapisana v statutu Sku- ukrepov v sistemu pokojninskega in invalidskega pnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot zavarovanja. K povečanju števila upokojencev je izvajalke zavarovanja. neposredno prispevala tudi uvedba pravice do pred- V zadnjem desetletju obstoja Jugoslavije je časne upokojitve, ki jo je do leta 1989 uveljavilo gospodarstvo vse hitreje propadalo, kar se je 18.094 zavarovancev, samo v letu 1990 pa kar 9839 odražalo na področju zaposlovanja. Tako je bilo zavarovancev oziroma četrtina od vseh zavarovan- leta 1983 v pokojninsko in invalidsko zavarovanje cev, ki so se upokojili v tem letu. vključenih 790.878 delavcev v družbenem sektor- Večje število zavarovancev je dopolnilo pogoje ju, v februarju 1991 pa jih je bilo le še 736.351. za upokojitev z dokupljeno zavarovalno dobo. Od Katastrofalno sliko zaposlenosti so sicer polepšali leta 1984, ko je bila uvedena pravica do naknadnega z vključevanjem samozaposlenih in kmetov, ki pa plačila prispevkov za vštetje določenega obdobja v so plačevali bistveno nižje prispevke kot delavci zavarovalno dobo, jo je uveljavilo kar 47.151 zava- in zato niso bistveno pripomogli k reševanju fi- rovancev, od tega 44.777 zavarovancev opravljanja nančnih nesorazmerij v sistemu pokojninskega in kmetijske dejavnosti. Do tolikšnega pritiska na dokup invalidskega zavarovanja. zavarovalne dobe je prišlo predvsem zaradi izredno 186 MARKO ŠTROVS: SOCIALNA POLITIKA SLOVENIJE PO OSAMOSVOJITVI ugodnih pogojev. Prispevek za dokup zavarovalne posebnim zakonom, in sicer po stopnji 15,5 % bruto dobe se je namreč določal glede na povprečni osebni plače za zavarovanca; delodajalec pa je moral pri- dohodek v preteklem koledarskem letu pred letom, spevek v višini 15,5 % zavarovančeve plače pokriti v katerem je bil vložen zahtevek, zavarovanec pa ga iz svojega dohodka. je moral plačati v 12 mesecih po rešitvi zahtevka. Po osamosvojitvi Slovenije se gospodarske razme- Ker prispevek ni bil valoriziran niti obrestovan, je v re niso takoj izboljšale, temveč so se zaradi izgube času hiperinflacije njegova realna vrednost ob plačilu trgov v drugih delih bivše Jugoslavije celo zaostrile. predstavljala le majhen del realne vrednosti ob vložitvi Zato je zakon določal prehodno obdobje, v katerem zahtevka. V letu 1990 je bila možnost dokupa zava- se je bilo še možno upokojiti po prejšnjih pogojih, rovalne dobe razširjena na delavce, katerih delo je vključno z dokupovanjem zavarovalne dobe. Tudi postalo nepotrebno zaradi posledic gospodarske krize. predčasno upokojevanje se je v tem prehodnem obdo- Zaradi bistvene podražitve pa se je število zahtevkov bju še naprej uporabljalo kot močno orodje socialne za dokup zmanjšalo v primerjavi s prejšnjimi leti. politike za zagotavljanje socialne varnosti ljudem, ki Takoj po osamosvojitvi Slovenije je bil pripravljen so izgubili zaposlitev, oziroma za pomoč podjetjem nov zakon, s katerim je bil urejen celotni sistem s presežnimi delavci. To možnost je izkoristilo veliko pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je bil število zavarovancev oziroma njihovih delodajalcev. prej pokrit z zveznim zakonom o temeljnih pravicah, Število upokojencev se je s 393.200 v letu 1990 do republiškim zakonom in statutom samoupravne leta 1993 povečalo na 437.748. Potem se je rast šte- interesne skupnosti. Zaradi nekaterih zapletov je bil vila upokojencev umirila, ob manjšanju inflacije pa se sprejet šele aprila 1992. je zmanjšalo zaostajanje realne vrednosti pokojnin za Pri zlaganju prejšnjih predpisov v enoten zakon za- plačami, kar je skupaj s hitrejšo rastjo števila upoko- konodajalec ni upošteval sprememb družbene ureditve jencev od rasti števila zavarovancev sistem pripeljalo v samostojni Sloveniji in je pri urejanju statusa in or- v finančne težave. Leta 1996 je bil zato opuščen prej- ganizacije Zavoda za pokojninsko invalidsko zavaro- šnji sistem pokrivanja vseh odhodkov pokojninskega vanje spremenil samo ime, dejansko pa je ohranil vse in invalidskega zavarovanja s prispevki zavarovancev značilnosti prejšnje samoupravne interesne skupnosti. in delodajalcev. Prispevna stopnja delodajalcev v V prehodni določbi je zakon to celo izrecno potrdil višini 15,5 % je bila zmanjšana na 8,85 %, razliko do z besedilom: »Zavod pokojninskega in invalidskega zneska za pokritje vseh odhodkov pokojninskega in zavarovanja je pravni naslednik prejšnje Skupnosti invalidskega zavarovanja pa od takrat dalje pokriva pokojninskega in invalidskega zavarovanja in njene državni proračun. S tem so državnemu proračunu strokovne službe in v celoti prevzema njune pravice naložili tudi funkcijo rezerv. in obveznosti.« Zanimivo, da te pravne praznine niso Za veliko pridobitev pokojninskega sistema je popravili v nobeni od številnih kasnejših različic za- veljal kapitalski sklad. Po predpisih o lastninskem kona in še bolj številnih novel, sprejetih v naslednjih preoblikovanju podjetij je moralo vsako podjetje letih, in je zavod še zdaj sirota brez ustanovitelja in v družbeni lasti na kapitalski sklad prenesti 10 % brez lastnika. Gre za očitno neskladje z zakonom o svojega premoženja. V ta sklad so morala podjetja zavodih, po katerem bi moralo biti v aktih o ustanovi- prenesti tudi delnice v vrednosti neplačanih prispev- tvi javnega zavoda izrecno določeno, da je lastnica in kov. Tretji vir pa je bilo denacionalizirano premože- ustanoviteljica javnega zavoda država. nje predvojnih nosilcev pokojninskega zavarovanja. V naslednjih letih so zakon sproti prilagajali glede Kapitalski sklad je bil v naslednjih letih deležen na gospodarska in finančna gibanja v državi in glede številnih preimenovanj in statusnih sprememb, na menjave vladnih koalicij. naložene pa so mu bile tudi nove pristojnosti in Z zakonom iz leta 1992 so bili za naprej odpra- funkcije. Kljub velikim pričakovanjem pa kapitalski vljeni bistveni razlogi finančnih težav sistema, zlasti sklad sorazmerno malo pomaga pri financiranju upokojevanje sorazmerno mladih zavarovancev in pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj zavarovank. Omejeno je bilo predčasno upokojeva- pokriva le 0,9 % njegovih letnih odhodkov. nje, starostne meje za pridobitev pravice do starostne Po osamosvojitvi Slovenije je država ZPIZ-u na- pokojnine, ki je bila prej 55 let za moške in 50 let za ložila izplačevanje dajatev velikim skupinam oseb, ženske s 40 oziroma 35 leti pokojninske dobe oziro- ki prej niso bile vključene v slovensko zavarovanje ma višje za upokojitev s krajšo dobo, so se povišale oziroma z njim niso dopolnile splošnih pogojev za za tri leta. Prispevki, ki jih je prej določala kar SPIZ priznanje pokojnin. Sredstva za izplačevanje teh kot nosilka zavarovanja, so bili poslej določeni s dajatev je zagotovil državni proračun. 187 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Po razpadu Jugoslavije so morale države naslednice Še ugodnejše pogoje so si določili poslanci prvega prevzeti svoj del obveznosti za izplačevanje pokojnin sklica, ki so lahko po prenehanju mandata dobili vojaških oseb, ki jih je prej zagotavljala federacija. pokojnino ne glede na starost, če so dopolnili vsaj Pri tem ni bilo mogoče čakati na razplet pogajanj o 25 let oziroma 20 let pokojninske dobe. Pokojnina delitvi pravic in obveznosti nekdanje skupne države se jim je odmerila po ugodnejši lestvici, kot je veljala med njene naslednice, zato je slovenska vlada že v za ostale. Enake ugodnosti so imeli tudi odpisani oktobru 1991, takoj po dokončanem odhodu JLA, z funkcionarji slovenske vlade, pa tudi delegati in odlokom naložila ZPIZ-u, naj prevzame izplačevanje funkcionarji zvezne skupščine, vlade, ministrstev in akontacij vojaških pokojnin za upravičence, ki so po zveznih organov, ki so izgubili zaposlitve ob propadu 25. juniju 1991 za svoje stalno prebivališče izbrali Jugoslavije. Slovenijo. Akontacije so bile določene v znesku voja- Da ugodnejše upokojevanje ni bilo priznano samo ške pokojnine, kot jim je pripadla za september 1991, udeležencem v politični agresiji, temveč tudi v okolj- nato pa so se usklajevale tako kot slovenske pokojni- ski, je bilo dokazano z dodelitvijo polnih pokojnin de- ne. Ureditev v tem vladnem odloku je bila leta 1998 lavcem v proizvodnji in prometu azbestnih izdelkov. povzeta v zakon, ki je prevzem vojaških pokojnin Glede na spol in trajanje sodelovanja v proizvodnji in uredil še za tiste, ki jim zvezni nosilec zavarovanja do prometu teh za okolje in zdravje ljudi izredno škodlji- septembra 1991 ni izplačal nobene pokojnine. Tem vih izdelkov so dobili polne pokojnine že pri starosti so višino pokojnin določili glede na staž in njihov od 40 do 53 let. Če so zboleli za poklicno boleznijo vojaški čin v bivši JLA. zaradi izpostavljenosti azbestu, so se lahko upokojili Oktobra 1991, ko je bil ob denarni osamosvo- ne glede na starost, ko so ženske dopolnile 20, moški jitvi Slovenije prekinjen plačilni promet s Srbijo in pa 23 let pokojninske dobe. nekaterimi drugimi državami na ozemlju nekdanje Pri izvajanju pokojninskega invalidskega SFRJ, je vlada z odlokom določila, naj ZPIZ izpla- zavarovanja so se po letu 1992 kazala vse večja čuje akontacije pokojnin slovenskim državljanom nesorazmerja, zato je bil zakon leta 1999 predelan s stalnim prebivališčem v domovini, ki so prej in razširjen. Starostne meje za upokojitev so se prejemali pokojnine od nosilcev zavarovanja v teh povišale na 58 let za moške s 40 leti in ženske z 38 državah. Akontacije so se določile v višini pokojni- leti pokojninske dobe. Z 20 leti pokojninske dobe ne, ki bi upokojencu pripadla za september 1991, so se moški upokojili pri starosti 63 let, ženske pa potem pa so se usklajevale tako kot slovenske 61 let, s 15 leti pa pri 65 oziroma 63 letih. Na po- pokojnine. dročjih invalidskega zavarovanja in zavarovanja za Slabo je šlo tudi slovenskim državljanom, ki so primer smrti zavarovanca so bile opravljene številne sicer še prejemali pokojnine iz katere od drugih držav izboljšave. Po načelu, da je treba enako obravnavati na območju nekdanje Jugoslavije, saj so se tam slabše enako, neenako pa neenako, so bile v zakonu dolo- usklajevale z inflacijo. Tem je moral ZPIZ izplačevati čene številne izjeme za posamezne manjše skupine dodatek v višini razlike med njihovo v SIT izraženo upravičencev. pokojnino za september 1991, kakršna bi bila, če bi Največ razprav je bilo okoli uvajanja naložbe- bila usklajena po slovenskih predpisih, in dejansko nega stebra zavarovanja. Na prvi pogled je varče- izplačano pokojnino iz tujine, izraženo v tolarski vanje za pokojnino, kjer zavarovancu jamstvo za protivrednosti. pokojnino v starosti predstavlja z vsakim mesečnim Po osamosvojitvi so nekateri kadri prejšnjega re- prispevkom večji znesek na njegovem računu, res presivnega sistema postali moteči, zato so jih umaknili bolj vabljivo kot naš sistem, kjer se vsi vplačani pri- v zgodnejšo upokojitev. Predvsem nekdanji uslužben- spevki takoj porabijo za izplačilo že uveljavljenih ci UDV so po prehodnih določbah zakona o policiji pokojnin. Če bolje premislimo, pa vidimo, da se lahko šli v pokoj že pri starosti 45 let, uslužbenke razlikuje le način prikazovanja osnovnega razmerja pa pri 40 letih, če so dopolnili 30 let oziroma 25 let med maso vplačanih prispevkov in maso pričako- pokojninske dobe. Pokojnina jim je bila odmerjena vanih pokojnin ali rent. V dokladnem sistemu, kot po ugodnejši lestvici, kot je veljala za ostale. je uveljavljen pri nas, se pokojnina odmeri glede Tudi sodniki, ki so v prejšnjem režimu sodelovali v na obdobje plačevanja prispevkov in plače oziroma agresiji zoper politične nasprotnike in jim zato ni bil osnove, iz katere so se zavarovancu obračunavali dodeljen trajni mandat, so se lahko upokojili s polno prispevki. V naložbenem sistemu je račun obraten. pokojnino že pri starosti 58 oziroma 53 let in s 35 Tam se glede na privarčevani kapital izračuna me- oziroma 30 leti pokojninske dobe. sečna renta. 188 MARKO ŠTROVS: SOCIALNA POLITIKA SLOVENIJE PO OSAMOSVOJITVI Če bi se tudi pri nas kdo ob upokojitvi rad počutil je ministrstvo lotilo sprememb na zelo nesocialen bogatega kot kolega v naložbenem sistemu, si lahko način, zastrašilo zavarovance in upokojence z izračuna maso pričakovanih pokojnin tako, da ob izhodišči reforme in v predlogu zakona pretirano upokojitvi pomnoži mesečni znesek odmerjene po- zaostrilo pogoje za pridobitev pravic ter s prispevki kojnine s pričakovanim številom mesecev, ki jih bo obremenilo številne skupine revežev, ki se s prilo- prejel po zavarovalniških tablicah. Pri 65 letih lahko žnostnimi deli prebijajo skozi življenje. To je odbilo slovenski moški računa še na 200 obrokov pokojnine, celo najbolj trdne zaveznike levih vlad, sindikate in ženska pa na 240. Vsekakor da tak račun dokaj lep Desus. Vladna koalicija je zakon kljub nasprotovanju znesek pričakovanih pokojnin, ki ne zaostaja za večine naroda uspela sprejeti in ga po vetu državnega kapitalom, ki bi ga ob upokojitvi imel na računu v sveta še enkrat izglasovati, vendar je bila uveljavitev naložbenem sistemu. potem ustavljena z referendumom 5. junija 2011. Odgovor na vprašanje, ali je privarčevani ka- Zakon je potem padel, z njim pa tudi Pahorjeva pital res najboljše jamstvo za bodoče izplačevanje vlada. Zanimivo, da je naslednja vlada, ki jo je vodil pokojnin, nam daje polpretekla zgodovina velikih Janez Janša, vsebinsko skoraj enak zakon z majhnimi kraj prihrankov, nacionalizacije, inflacije, propada popravki brez velikega pompa in praktično brez gla- lastninskih certifikatov, pidov, medtem ko je naš po snega nasprotovanja že v nekaj mesecih po nastopu dokladnem sistemu financiran pokojninski sistem do- mandata spravila skozi zakonodajni postopek in ga s bro zdržal vse te komunistične revolucije in reforme. 1. 1. 2013 uveljavila kot ZPIZ-2. Predlog za zamenjavo dokladnega sistema z na- Dodatne omejitve, predvsem črtanje privilegijev ložbenim pa je dokončno pokopalo dejstvo, da mora pripadnikov prejšnje elite, so bile uvedene še z Za- država vsak mesec zagotoviti denar za več kot pol konom o uravnoteženju javnih financ. Dva meseca milijona pokojnin. Zdaj se v ta namen porabijo v is- kasneje, 27. februarja 2013, je vlada padla, njene tem mesecu vplačani prispevki; s čim pa naj bi država reforme pa so državi pomagale prebroditi hudo go- izplačala pokojnine, če bi uvedli naložbeni sistem in spodarsko krizo, ki je trajala do leta 2015. bi s prispevki zavarovancev kupčevali na borzi? V naslednjih letih so si vzporedno s krepitvijo Naložbeni sistem je bil potem uveden poleg gospodarstva sledile novele zakona, označene kot sistema obveznega pokojninskega in invalidskega za- ZPIZ-2 – B do G, s katerimi so postopoma zboljšali varovanja po dokladnem načinu financiranja v dveh gmotni položaj upokojencev. Žal so bile novele slabo oblikah, kot poklicno zavarovanje in kot prostovoljno pripravljene in bodo ob daljši uporabi povzročile ve- dodatno zavarovanje. čje nesorazmerje med upokojenci, ki bi se upokojili V poklicno dodatno zavarovanje pri posebnem v različnih obdobjih, predvsem pa bodo stroški za skladu pod upravo Kapitalske družbe so bili na podlagi izplačevanje pokojnin presegli finančne zmožnosti zakona vključeni vsi zavarovanci na delovnih mestih, države. Zato se obetajo nove reforme. na katerih se je po prejšnjih predpisih zavarovalna doba štela s povečanjem. Delodajalci morajo zanje Zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti plačevati prispevke po približno enakih stopnjah, kot so jih plačevali v prejšnjem sistemu. Zavarovanec Cilj vsake države je čim boljša zaposlenost vseh lahko pridobi pravico do poklicne pokojnine toliko delovno sposobnih ljudi, ki ne študirajo niti niso upo- mesecev pred dnem, ko bi dopolnil pogoje za upoko- kojeni. V Sloveniji z okrog dvema milijonoma ljudi, pol jitev po splošnih predpisih, kolikor znaša ena četrtina milijona upokojencev in 150.000 dijaki in študenti je obdobja, v katerem je bil poklicno zavarovan. Od- torej potencial delovno sposobnih okrog 1,35 milijona meri se glede na višino zbranih sredstev na osebnem ljudi. Statistika ne operira s tem številom, temveč meri računu zavarovanca, in sicer najmanj v višini polne le na tiste, ki so z dejansko zaposlitvijo ali s prijavo starostne pokojnine. V izjemnih primerih lahko na zavod za zaposlovanje izkazali voljo do dela. Kot zavarovanec namesto poklicne pokojnine zahteva problem socialne politike veljajo predvsem slednji, izplačilo sredstev, zbranih na njegovem računu. torej brezposelni iskalci zaposlitve. Precej radodaren sistem pokojninskega in invalid- Propadanje jugoslovanskega gospodarstva od leta skega zavarovanja je motil državne financerje, zato 1987 naprej se je v Sloveniji odrazilo v hitrem padanju je takratna leva vlada Boruta Pahorja, ki je nasledila zaposlenosti in rasti števila brezposelnih. Število vsega zelo uspešen mandat Janeza Janše, zadolžila mini- delovno aktivnega prebivalstva, torej zaposlenih v stra za delo dr. Svetlika, naj pripravi novo reformo. družbenih podjetjih in pri zasebnikih, samozaposlenih Izkazalo se je, da tega ni sposoben narediti, saj se in kmetov, je z 938.161 leta 1987 do leta 1991 padlo 189 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE na 816.932. Po osamosvojitvi Slovenije se gospodarsko občinah pa so kot linijske enote delovali uradi za delo. stanje ni takoj popravilo, saj je bilo prizadeto zaradi Zavod je upravljal tripartitni upravni odbor, sestavljen izgube jugoslovanskega trga in prekinitve povezav s iz predstavnikov Gospodarske zbornice in drugih zdru- tamkajšnjimi podjetji. S tem povezano padanje števila ženj delodajalcev, sindikatov in predstavnikov vlade aktivnega prebivalstva in komplementarna rast števila Republike Slovenije. brezposelnih se je zato nadaljevala vse do leta 1998, Šele leta 1998 so ugotovili, da Slovenija ni več ena ko je bilo vsega delovno aktivnega prebivalstva le od jugoslovanskih republik, temveč država, in so iz še 745.169; število uradno brezposelnih pa se je s naziva črtali oznako »republiški«. V upravni odbor so 102.593 v letu 1992 dvignilo na 126.080 leta 1998. dodali enega predstavnika zaposlenih v zavodu. Dejansko stanje je bilo še hujše od te statistike, saj se S spremembami zakona v letu 2006 so v zavodu veliko število ljudi, ki so izgubili zaposlitev, ni prijavilo okrepili moč vlade kot predstavnice lastnice, saj so v uradne evidence brezposelnih. Potem se je stanje prejšnji upravni odbor, ki so ga sestavljali po štirje pred- počasi izboljševalo do leta 2008, ko smo imeli 879.257 stavniki delodajalcev, sindikatov in vlade, zamenjali s zaposlenih in 63.216 brezposelnih. Nato je spet udarila svetom, v katerem je šest predstavnikov vlade in po trije kriza in zbila zaposlenost na 800.000 delovno aktivnih predstavniki delodajalcev ter sindikata; večinski glas ter več kot 120.000 brezposelnih. Potem je šlo spet pa daje predstavnik zaposlenih. navzgor do konca leta 2019, ko smo med prebivalci V trojici javnih zavodov na področju socialne var- Slovenije imeli le 41.000 brezposelnih in 980.000 nosti je ZRSZ po finančnem obsegu najmanjši, saj na delovno aktivnih. leto obrne okoli 266 milijonov evrov, medtem ko ima Velike oscilacije v zaposlovanju in s tem povezane ZPIZ na leto več kot 5.500 milijonov evrov prometa, težave gospodarstva ter ljudi država rešuje z organizi- ZZZS pa 3.310 milijonov evrov. Podobno razmerje rano službo za zaposlovanje in zagotavljanje socialne velja tudi pri prispevkih. Vendar je ZRSZ najmočnejši varnosti brezposelnih. V času gospodarskega razcveta je po svoji posadki, saj zaposluje okoli 900 uslužbenk in več potreb v zvezi z usposabljanjem iskalcev zaposlitve 100 uslužbencev, od tega jih je redno zaposlenih okoli in posredovanjem kandidatov delodajalcem, med krizo 820, ostali pa za določen čas. Poleg tega ima ZRSZ še pa je več dela in stroškov z zagotavljanjem socialne register 377 zavodov in zasebnikov, ki jih kot zunanje varnosti brezposelnim. Za opravljanje teh nalog država izvajalce angažira za posamezne projekte. Druga dva plačuje od 800 do 900 redno zaposlenih uslužbencev zavoda zaposlujeta po okoli 850 uslužbenk in usluž- na Zavodu za zaposlovanje (ZRSZ), ki deluje v centrali bencev. Očitno je ZRSZ zelo uspešen pri zaposlovanju v Ljubljani in v številnih območnih enotah ter uradih za svojih uslužbencev. delo po vsej državi. Polega tega običajno zaposlujejo Zavod za zaposlovanje je zadolžen, da brezpo- od 160 do 200 honorarnih delavcev. Poleg državnih selnim in za delo sposobnim ljudem najde ustrezno posrednikov zaposlitev se je razvil precej močan za- zaposlitev, če tega ne zmore storiti, pa jim je dolžan sebni sektor, saj v državi deluje že okoli 130 zasebnih izplačevati denarna nadomestila. agencij za zaposlovanje. Položaj, naloge in pristojnosti, financiranje ter dru- Posredovanje zaposlitev ga vprašanja v zvezi z organizacijo in delom te brigade uslužbencev urejajo zakoni in množica podzakonskih Vsi delodajalci morajo javno objaviti vsako predpisov. prosto delovno mesto. To lahko brezplačno storijo V letu 1990 so bile prejšnje »samoupravne interesne prek sporočila na najbližjem uradu za delo ali enoti skupnosti za zaposlovanje« preimenovane v enoten zavoda za zaposlovanje, kjer navedejo svoje zahteve Republiški zavod za zaposlovanje, ki je s prejšnjimi na- in pričakovanja v zvezi z zaposlitvijo. Zavod nato iz logami in osebjem postal organ v sestavi Republiškega svojih evidenc izbere kandidate, ki najbolj ustrezajo komiteja za delo. tem zahtevam, hkrati pa te kandidate z napotnico V februarju 1991 je stopil v veljavo spremenjeni obvesti o prostem delovnem mestu. Brezposelni se Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brez- mora na napotnico odzvati in se javiti delodajalcu poselnosti, na podlagi katerega je Zavod za zaposlo- pod sankcijo izbrisa iz evidence brezposelnih in s tem vanje pričel delovati zunaj ministrstva kot samostojen povezano izgubo denarnega nadomestila ali pomoči, javni zavod, imenovan Republiški zavod za socialno če jo prejema. zavarovanje. Organiziran je bil za območje cele Zavod ima veliko prednost pred drugimi posredniki Slovenije tako, da so bile v Ljubljani štabne enote, po zaposlitev in iskalci zaposlitev, ker lahko delodajalcu, državi je bilo razporejenih še 10 območnih enot, v vseh ki zaposli kandidata, ki je vpisan v evidenco brezposel- 190 MARKO ŠTROVS: SOCIALNA POLITIKA SLOVENIJE PO OSAMOSVOJITVI nih, nudi različne subvencije ali oprostitve prispevkov. pregleda, ki ga brezposelni opravi pred vključitvijo v Zavodu se to splača, saj mu za tako zaposlenega ni javno delo. Sredstva za plače in ostale stroške zago- treba več plačevati denarnih nadomestil, pa še statistiko tavljata zavod in naročnik oziroma izvajalec javnega si izboljša. Po drugi strani bi to lahko ocenili kot nelo- dela. V javna dela se lahko vključijo le dolgotrajno jalno konkurenco, saj delodajalec pri izbiri ne upošteva brezposelne osebe, in sicer za največ eno leto. le sposobnosti kandidatov, temveč zaposli tistega, ki Že od leta 1993 zavod vsako leto pošlje na javna mu ga ponudi zavod. dela povprečno po 4 do 6 tisoč brezposelnih – največ Zavod pomaga iskalcem zaposlitve in delodajalcem jih je poslal v letu 1998, ko so začeli javna dela šteti z javnimi objavami prostih delovnih mest na oglasnih kot zaposlitev in so zato udeležencem ukinili denarne deskah in na spletu. To lahko koristi tudi iskalcem za- pomoči in je zavod poslal na javna dela več kot 10.000 poslitev, ki niso v evidencah zavoda. brezposelnih. Tako povečan obseg je potem trajal še Največ časa in sredstev zavod namenja ukrepom nekaj let, potem pa zopet padel na povprečje. za spodbujanje zaposlovanja, ki jih imenuje aktivna Očitno so javna dela v sedanji obliki dokaj nepri- politika zaposlovanja. Pri tem brezposelne učijo iskati vlačna tako za udeležence kot za najemnike. To bi zaposlitev, pisanja ustreznega življenjepisa, nastopa lahko bistveno spremenili, če bi zavod sledil zasebnim na zaposlitvenih razgovorih in drugih veščin iskalca zaposlitvenim agencijam, ki same zaposlijo delavce in zaposlitve. V te ukrepe letno vključijo od 20 do 25 jih potem posredujejo drugim podjetjem, da pri njih de- tisoč brezposelnih, zlasti prejemnikov denarnega na- lajo, dokler jih potrebujejo. Na ta način si podjetje ozi- domestila za brezposelnost ter prejemnikov denarne roma naročnik zagotovi zadosti delavcev takrat, ko jih socialne pomoči. Številnim brezposelnim je takšno res potrebuje, brez tveganja, da jih ne bo smel odpustiti učenje osnovne olike pod častjo, vendar se morajo po- potem, ko jih ne bo več potreboval. Agenciji plača le drediti, saj jih sicer zavod izbriše iz evidenc. Zavod za delo, ki ga opravijo njeni delavci, in ne tvega dodatnih zaposlovanje brezposelnim pomaga pridobiti stopnjo stroškov za bolniške odsotnosti, dopuste, odpravnine in formalne izobrazbe oziroma kvalifikacije in jim ponuja druge obveznosti po predpisih o delovnih razmerjih. različne tečaje in usposabljanja. Agencija delavcem odmeri plače iz naročnikovega V preteklih tridesetih letih je zavod poskusil že izplačila, plača prispevke za socialno zavarovanje in velik nabor različnih spodbud za zaposlovanje, ki naj druge obremenitve plač, del plačil hrani kot rezervo za bi delodajalce pripravile do tega, da bi zaposlili tiste primere bolniških in drugih odsotnosti, ostanek pa je kandidate, ki jim jih ponudi. Z različnimi subvencijami njen dobiček. Napoteni delavci pri naročniku delajo po oziroma oprostitvami prispevkov so brezposelnim njegovih navodilih in nadzoru, kot če bi bili zaposleni lajšali vključevanje med samozaposlene. pri njem. Zavod za zaposlovanje v nekaterih primerih tudi Zavod za zaposlovanje bi lahko takšno obliko raz- sam razširi možnosti za zaposlovanje s programi javnih porejanja delavcev opravljal mnogo bolje tako z vidika del. Po uradnih razlagah brezposelni s tem razvijajo delodajalcev kot delavcev, saj bi imeli brezposelni delovne navade in sposobnosti ter pridobijo občutek delavci, ki bi jih posredoval naročniku, po koncu te koristnosti, samospoštovanja in samozavesti. Zavod pa zaposlitve zagotovljen status in prejemke pri zavodu. se na ta način reši tudi prejemnikov denarnih nadome- Zavod bi imel konkurenčno prednost pred agencijami stil ali pomoči, ki niso pripravljeni delati na navadno tudi zato, ker razpolaga z evidenco vseh kvalifikacij zelo neprivlačnih mestih, saj je odklonitev ponujenega in referenc množice brezposelnih, po katerih bi lahko javnega dela razlog za izbris iz evidenc in pravic iz delodajalcu posredoval točno takšne profile, kot jih zavarovanja za primer brezposelnosti. Od leta 1990 so potrebuje. imeli udeleženci pravico do plačila v višini denarne po- Prav tako kot pri omenjeni storitvi »posredovanja moči in do pokojninskega in invalidskega zavarovanja, delovne sile«, agencije posredujejo svojemu naročniku od leta 1998 dalje pa so zaposleni pri delodajalcu, ki ustrezne kandidate. Bistvena razlika pa je v tem, da jim lahko izplačuje nižjo plačo in daje manj ugodnosti gre tukaj za profesionalno selekcijo kadrov za prosto kot redno zaposlenim. delovno mesto, ki ga objavi oziroma razpiše podjetje Zdaj imajo udeleženci javnih del poleg plače še oziroma naročnik, izbrani kandidat pa se nato zaposli pravico do povračila stroškov prevoza na delo in z nje- neposredno pri naročniku in ne opravlja svojega dela ga, stroškov prehrane med delom, pravico do regresa preko agencije. za letni dopust in do odpravnine ob upokojitvi. Zavod Po registru, ki ga vodi ministrstvo za delo, zdaj v poleg dela stroškov plače in ostalih navedenih stroškov Sloveniji deluje kar 136 pravnih in fizičnih oseb za povrne izvajalcu javnega dela še stroške zdravniškega zagotavljanje dela uporabniku. 191 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Zasebne agencije za posredovanje zaposlitev zavarovana za primer brezposelnosti ter zanjo ni bilo na voljo ustrezne zaposlitve. Natančno so določeni Že Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer primeri, ko zavarovanec ne more uveljaviti pravice do brezposelnosti (ZZZPB) leta 1991 je ukinil monopol denarnega nadomestila. Tu gre predvsem za primere, zavoda za zaposlovanje in dovolil ustanavljanje za- ko mu je delovno razmerje prenehalo po njegovi volji sebnih agencij za zaposlovanje. Za ta posel so morale ali krivdi, in za tiste primere, ko je bila zavarovancu dobiti koncesijo, posredovati pa so smele zaposlitve zagotovljena socialna varnost na neki drugi osnovi (npr. le za določene skupine delavcev s področja menedž- izpolnitev pogojev za starostno upokojitev). menta, umetnosti, računalništva, kemije, družboslovja, Od leta 1991 je bila osnova za odmero denarnega jezikoslovja, športa, pa tudi »delovno angažiranje brez nadomestila povprečna mesečna plača zavarovanca, ki sklenitve delovnega razmerja« in študentsko delo. jo je prejemal zadnje tri mesece pred nastankom brez- Z novelo zakona so leta 1998 agencijam dovolili poselnosti. Po spremembah Zakona o zaposlovanju in posredovanje zaposlitev za vse skupine delavcev. zavarovanju za primer brezposelnosti iz leta 1998 so Poleg tega so jim dali tudi pravico »posredovanja in določili, da je osnova za odmero povprečje mesečnih zagotavljanja delovne sile«. Nato je Zakon o delovnih plač v zadnjih 12 mesecih. razmerjih (ZDR) leta 2002 določil še osnovne pogoje Višina denarnega nadomestila je bila prvotno dolo- za zaposlovanje agencijskih delavcev. Ti ne smejo čena na 70 % osnove za prve tri mesece prejemanja, delati kot stavkokazi ali nadomestiti večje skupine de- kasneje pa 60 % osnove za odmero. lavcev, ki jih je naročnik odpustil v zadnjem letu, ali na V letu 2020 se denarno nadomestilo prve tri mesece nevarnih delovnih mestih, kjer je zaposlitev po ukrepih izplačuje v višini 80 % od osnove, v nadaljnjih devetih varstva pri delu časovno omejena. Število napotenih mesecih v višini 60 % od osnove, po izteku tega obdo- delavcev pri uporabniku ne sme presegati 25 % števila bja pa se izplačuje v višini 50 % od osnove. zaposlenih delavcev pri uporabniku. Od leta 1991 denarno nadomestilo ni smelo biti S pravnega vidika gre pri takšnih agencijskih nižje od 80 % zajamčenega osebnega dohodka po napotitvah delavcev za tristranska razmerja, kjer po- zakonu in ne višje od petkratnika tako določenega godbo za delo na določenih delovnih mestih skleneta najnižjega nadomestila. Leta 1993 so to z novelo delodajalec kot naročnik in agencija, ki potem pri njej zakona spremenili tako, da denarno nadomestilo ni zaposlene delavce napoti na delo k temu naročniku. smelo biti nižje od 80 % zajamčene plače in ne višje Delodajalci, ki sprejmejo tako napotene delavce, se s od štirikratnika tako določenega najnižjega nadome- tem rešijo vseh delovnopravnih obveznosti, agencije stila. Leta 1998 so spet omejili zneska najnižjega in pa ustvarjajo dobiček iz razlike med plačilom, ki ga najvišjega denarnega nadomestila na način, kot je dobijo od naročnika, in plačami ter drugimi stroški bil določen leta 1991. V letu 2020 znesek denarnega za napotene delavce. nadomestila ne sme biti nižji od 530,19 evra, najvišji Že konec leta 2017 je bilo s pomočjo agencij zapo- pa ne sme biti višji od 892,50 evra. slenih 23.662 ljudi, torej približno 3 % vseh zaposlenih V zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer v Sloveniji. Med njimi je večina gradbenih delavcev, brezposelnosti je bilo že leta 1991 določeno, da je čas ki jih iz drugih držav nekdanje Jugoslavije uvažajo prejemanja denarnega nadomestila odvisen od obdobja specializirane agencije. S tem se spreminja sestava zavarovanja in traja najmanj tri mesece ter največ dve slovenskega prebivalstva. Tako se je v obdobju od 2011 leti oziroma tri leta, če se prejemnik lahko potem upo- do 2019 število staroselcev zmanjšalo skoraj za 5.000 koji. V obdobju do leta 1998 je lahko brezposelni dobil oseb na skupno 1.816.654 oseb, število priseljencev iz denarno nadomestilo kar v enkratnem znesku, če je z drugih držav nekdanje Jugoslavije pa se je povečalo za njim sam rešil problem svoje zaposlitve. 21.500 oseb, torej na 170.571 oseb. Z novelo zakona leta 1998 se je bistveno skraj- šal čas prejemanja nadomestila, in sicer se je osebi Denarna nadomestila in pomoči priznalo nadomestilo za tri mesece, če je imela od enega do pet let predhodne zaposlitve; za šest Že leta 1991 so bile brezposelnim osebam priznane mesecev, če je imela od pet do 15 let zaposlitve; pravice do denarnega nadomestila, ki se je nadaljevalo za devet mesecev, če je imela od 15 do 25 let dela; v denarno pomoč. V tem času so bili zdravstveno in in za 12 mesecev, če je bila zaposlena več kot 25 pokojninsko zavarovani na strošek zavoda. let. Daljše prejemanje nadomestila so takrat priznali Pravico do denarnega nadomestila brezposelna ose- osebi, ki je bila starejša od 50 let in je imela več kot ba pridobi, če je bila pred nastankom brezposelnosti 25 let zavarovalne dobe, in sicer za 18 mesecev, za 192 MARKO ŠTROVS: SOCIALNA POLITIKA SLOVENIJE PO OSAMOSVOJITVI 24 mesecev pa osebi, ki je bila starejša od 55 let in Do velikega zmanjšanja števila prejemnikov de- je imela nad 25 let zavarovalne dobe. narnega nadomestila in denarne pomoči je prišlo po Ukinili pa so pravico do podaljšanja nadomestila letu 1998, ko so osebam, vključenim v javna dela, do upokojitve. Če je po izteku nadomestila osebi priznali status zaposlene osebe in so s tem izgubile manjkalo do upokojitve največ tri leta, ji je zavod pravico do vseh oblik nadomestil ali denarnih pomo- v tem času še plačeval prispevek za pokojninsko in či. Takrat so z novelo zakona hudo posegli v pravice invalidsko zavarovanje. Brezposelni je lahko dobil brezposelnih oseb. denarno pomoči za brezposelnost, če je izpolnjeval Na začetku se je potencialno preveliko naraščanje premoženjske pogoje, sicer pa je zakon leta 1998 brezposelnosti kontroliralo s pasivno politiko zaposlo- omejil denarno pomoč na 80 % zajamčene plače in vanja, predvsem izhodi v upokojitev. na največ 12 mesecev prejemanja. Zaradi kršitev različnih obveznosti ZRSZ iz evi- Zakon je ukinil tudi izplačilo denarnega nadome- dence brezposelnih oseb vsako leto izbriše več kot stila v enkratnem znesku in prinesel novo spodbudo 10.000 oseb. Leta 2012 jih je izbrisal kar 19.000. za zaposlovanje – povračilo prispevkov delodajalcem, Velika večina si je ukrep zavoda prislužila, ker niso ki za nedoločen čas ali za najmanj dve leti zaposlijo aktivno iskali zaposlitve, kar pomeni, da na primer brezposelno osebo. niso hodili na razgovore ali se niso prijavljali na Pravico do denarne pomoči za brezposelnost razpisana delovna mesta. so takrat omejili na 12 mesecev in na največ 80 % zajamčenega osebnega dohodka po zakonu. Socialno varstvo Po zdaj veljavnem zakonu brezposelni prejema denarno nadomestilo najdlje tri mesece za zavarovanje Področje socialnega varstva v Sloveniji obsega od enega do pet let, šest mesecev za zavarovanje od pet socialnovarstvene dajatve za osebe brez sredstev za do 15 let, devet mesecev za zavarovanje od 15 do 25 življenje, ki zaradi starosti ali nezmožnosti za delo niso let, 12 mesecev za zavarovanje nad 25 let, 18 mesecev sposobne ustvarjati dohodkov oziroma zaradi objektiv- za zavarovance, starejše od 50 let, in za zavarovanje nih razlogov nimajo zagotovljenih minimalnih sredstev nad 25 let ali 24 mesecev za zavarovance, starejše od za preživljanje sebe in svojih družinskih članov. 55 let, in za zavarovanje nad 25 let. Še pred razpadom prejšnje države in spremembe režima, ob koncu leta 1989, sta prenehali delovati Denarna pomoč prejšnji samoupravni interesni skupnosti socialnega skrbstva in otroškega varstva. Njuno normativno pri- Do leta 1998 je zavarovanec po izteku pravice stojnost so začasno prevzele republiška in občinske do denarnega nadomestila in z ubožnostnim spriče- skupščine, strokovno delo pa so nadaljevali centri za valom pridobil pravico do denarne pomoči v višini socialno delo, ki so ga opravljali že prej v okviru SIS. 80 % zajamčenega osebnega dohodka, ki se je iz- Upravičenci so pri centrih še naprej uveljavljali in uži- plačevala še največ tri leta, potem pa se je obdobje vali pravice do otroških dodatkov in prejemkov v zvezi prejemanja skrajšalo na 15 mesecev razen upravi- z rojstvom in starševstvom, denarne pomoči po zakonu čencem, ki so se upokojili v treh letih od začetka o socialnem skrbstvu, pravice po zakonu o družbenem prejemanja pomoči. Denarna pomoč je znašala varstvu duševno in telesno prizadetih oseb ter nadome- manj od petine povprečne plače in upravičencem stila stanarin. Za nadzor in urejanje tega področja je bil ni zadoščala za preživljanje. Zato med upravičenci pristojen Republiški komite za zdravstvo. v letu 2010, ko je bila pravica brezposelnih do de- Pravno praznino, ki je nastala po ukinitvi prejšnjih narne pomoči prestavljena med socialnovarstvene samoupravnih interesnih skupnosti socialnega skrbstva pravice, ni bilo nobenega odpora. in otroškega varstva, sta po obdobju, ki so ga urejali začasni predpisi, uredila Zakon o socialnem varstvu, Število prejemnikov denarnega nadomestila sprejet leta 1992, in Zakon o zakonski zvezi in družin- skih razmerjih iz leta 1993. V letu 1991 je denarno nadomestilo uživalo Medtem ko so naloge drugih samoupravnih skupno- 31.818 brezposelnih, denarno pomoč pa 14.110. sti na področju socialne varnosti prevzeli javni zavodi, Število prejemnikov denarnega nadomestila se je do ZPIZ, ZZZS in RZZ, organizirani za področje cele leta 2001 zmanjšalo praktično za polovico, število države s štabnimi enotami v Ljubljani in z območnimi prejemnikov denarne pomoči pa se je zmanjševalo enotami ter izpostavami po regijah in občinah, za ce- že po letu 1994. lovito organizacijo teh dveh področij nihče ni pokazal 193 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE interesa. Namesto tega je bilo v Zakonu o socialnem skupnem gospodinjstvu z osebo, ki potrebuje varstvo varstvu določeno, da so izvajalci socialnega varstva in pomoč, delodajalec, sindikat in druge organizacije. centri za socialno delo, Inštitut za socialno varstvo in Pod ministri iz vrst SD se je v centrih za socialno Socialna zbornica. Ministrstvo za zdravstvo, ki je bilo delo pojavila izrazita »protimoška« in »protiočetovska« do 1993 pristojno za področje družine in socialnega klima. Nesrečniki, ki so se znašli v tem mehanizmu, varstva, je zakon pooblastil, da lahko podeljuje konce- zlasti možje in očetje v razveznih postopkih, ki so sije tudi zasebnikom. jim partnerke z lažnimi ovadbami družinskega nasilja Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo je ob asistenci CSD-ja uspele preprečiti stike z otroki in leta 1996 ustanovila Republika Slovenija, v njenem jim pobrati premoženje, zelo odobravajo spremembe imenu pa ustanoviteljske pravice in obveznosti izvršuje zakona, po katerih so ključna pooblastila v zvezi s Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake starševskimi pravicami prevzela sodišča. možnosti (MDDSZ). Raziskovalnemu oddelku se je leta Centri so pooblaščeni tudi za ukrepanje predvsem 2004 pridružila še Otroška opazovalnica. Inštitut skrbi na področjih varstva mladoletnikov in otrok, družin, za oblikovanje in vzdrževanje baz podatkov za soci- starih ljudi, zasvojencev ipd. Nudijo prvo socialno alnovarstvene storitve in programe, spremlja izvajanje pomoč, osebno pomoč, pomoč družini, institucionalno različnih zakonov in strateških dokumentov in skrbi varstvo, vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebni- tudi za njihovo informacijsko podporo. Pripravlja tudi mi pogoji, pomagajo delavcem v podjetjih, zavodih in strokovne podlage za vladne ukrepe in svetuje pristoj- drugih delodajalcih. nemu ministru. Centri so zadolženi za vodenje postopkov za pri- Socialna zbornica, ki »skrbi za povezanost, razvoj znanje in odmero socialnovarstvenih prejemkov. Gre in strokovni dvig socialnovarstvene dejavnosti Sloveni- za obsežno delo, saj je število prejemnikov že preseglo ji«, je bila ustanovljena 7. junija 1993. Ob ustanovitvi 60.000, država pa zanje nameni skoraj 300 milijonov je bilo članstvo obvezno za vse strokovne delavce, ki so evrov na leto. opravljali dejavnost socialnega varstva v javnih in dru- Denarna socialna pomoč je namenjena stalnim gih socialnovarstvenih zavodih, dobrodelnih organiza- prebivalcem Slovenije, ki na mesec nimajo niti 402 cijah, invalidskih organizacijah, zavodih s koncesijo in evrov dohodkov in so brez družinskih članov, ki so jih pri zasebnikih. Od leta 1997 članstvo ni več obvezno, dolžni preživljati, ter so brez premoženja, razen ban- uvedeno pa je bilo še kolektivno članstvo, v katerega se čnih prihrankov do 1206 evrov (upokojenec do 2500 je vključilo že 109 organizacij in društev. evrov), hiše ali stanovanja, kjer stalno prebivajo in je Temeljni nosilci socialnega varstva so centri za vredno do 120 tisoč evrov, in do 11.261 evrov vrednega socialno delo, ki kot javni zavodi opravljajo naloge, avtomobila. Vsako drugo premoženje pomeni izgubo ki so jim poverjene kot javna pooblastila, ter naloge, pravice do socialne pomoči. Če imajo hišo, center za ki jih nalagajo drugi predpisi. Do 2018 so bili centri socialno delo nanjo vpiše hipoteko za primer dedova- nameščeni v vseh 62 upravnih enotah, po takratni nja po njihovi smrti. reorganizaciji pa so bili združeni v okviru 16 regijskih Po nekaj spremembah in povišanjih so kot merilo za centrov. Namesto da bi s tem racionalizirali štabne odmero denarne socialne pomoči določili minimalni enote, so napravili ravno obratno, saj so prejšnjih 62 dohodek, ki od konca leta 2019 znaša 402 evra na centrov le preimenovali v enote regijskih centrov, poleg mesec. Če se prejemnik odzove na pozive za javno njih pa ustanovili še 16 novih centrov za zaposlovanje delo ali kakšno drugo aktivnost, se mu znesek denarne socialnih delavk in porabo proračunskega denarja. pomoči zviša. Za kritje izrednih stroškov, ki jih upravi- Centri imajo na podlagi Zakona o zakonski zvezi in čenec ne more sam pokriti, lahko zaprosi za izredno družinskih razmerjih, Zakona o tujcih in nekaterih dru- denarno pomoč, ki se mu dodeli za obdobje od treh do gih zakonih javna pooblastila za ukrepanje na področju šestih mesecev. razmerij med zakonci, med starši in otroki, odločajo Rast števila prejemnikov denarnih socialnih pomoči o ukrepih za varstvo otrok, o posvojitvah, rejništvu in je precej konstantna in skoraj neobčutljiva na siceršnje skrbništvu, o varstvu oseb s posebnimi potrebami in gospodarsko stanje države in stopnjo brezposelnosti. opravljajo druga javna pooblastila. Postopek začnejo Višja rast od leta 2014 je bolj posledica olajšav za na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zasto- pridobitev pravice do denarne pomoči, ki so bile do- pnika ali po uradni dolžnosti, če izvejo za okoliščine, iz ločene s takrat uveljavljenimi spremembami zakona. katerih izhaja utemeljen razlog za zagotovitev storitev Med prejemniki prevladujejo samci, družin pa je le določeni osebi. Pobudo za začetek postopka po uradni okoli 20 %. Iz leta v leto se veča število dolgotrajnih dolžnosti dajo lahko zakonec, otroci, osebe, ki živijo v prejemnikov, ki je že preseglo 40 %. 194 MARKO ŠTROVS: SOCIALNA POLITIKA SLOVENIJE PO OSAMOSVOJITVI Tabela: Gibanje števila prejemnikov denarne pomoči (DP) in izredne denarne pomoči (IDP). DP in IDP skupaj DP prejemniki IDP prejemniki DP in IDP skupaj izplačilo Leto prejemniki povprečno povprečno mesečno povprečno mesečno na letni ravni (€) mesečno 2012 44.418 3463 47.880 140.146.201 2013 46.304 4344 50.648 153.942.434 2014 50.506 5514 56.020 174.028.708 2015 53.694 5806 59.500 192.141.279 2016 54.494 5743 60.237 202.574.801 2017 52.349 5660 58.009 198.626.614 2018 52.823 5464 58.287 227.488.815 2019 57.811 5308 63.118 293.157.245 Dodatki za otroke in družine službo zaradi njegovega varstva in oskrbe ali začne delati s krajšim delovnim časom, dobi pravico delnega Po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih plačila za izgubljeni dohodek. prejemkih centri za socialno delo vodijo postopke za Do otroškega dodatka je upravičen eden od staršev pridobitev starševskega dodatka, pomoči ob rojstvu oziroma druga oseba za otroka, ki zakonito prebiva otroka, otroških dodatkov, dodatka za veliko družino, v Republiki Sloveniji. Pravico do otroškega dodatka dodatka za nego otroka ter delnega plačila za izgublje- lahko uveljavlja tudi otrok sam, če je starejši od 18 ni dohodek. Država za te pravice daje vsako leto več let, je brez staršev ali z njimi upravičeno ne živi v denarja, leta 1996 le 322 milijonov evrov, leta 2018 skupnem gospodinjstvu. pa že 830 milijonov evrov. Zato je čudno, da kljub Za slabo demografsko stanje in upadanje družinske- tem sorazmerno radodarnim državnim spodbudam ni ga življenja v Sloveniji vsekakor ne moremo kriviti sis- uspehov, temveč smo priča upadanju zanimanja za tema denarnih spodbud, ki daje višjo raven pravic kot družino in otroke med mladimi. večina drugih evropskih držav. Kaj pa je pravi razlog? V Pravice iz starševskega varstva so starševski dopust, Sloveniji se od osamosvojitve dalje izvaja sistematična starševsko nadomestilo in krajši delovni čas. kampanja zoper zakonsko zvezo, ki je po uradnih Porodniško nadomestilo pri nas znaša 100 % statističnih podatkih zelo uspešna. Leta 1991 se je od povprečne mesečne plače oziroma osnove za zadnjih skupno 21.583 takrat rojenih otrok zunaj zakonske 12 mesecev, porodniški dopust skupaj z dopustom za zveze rodilo 5702 otrok ali malo več od četrtine; leta nego in varstvo otroka traja celo leto. 2019 pa se jih je od skupno 19.328 otrok kar 11.146 Oče ima do šestega meseca otrokove starosti pra- rodilo zunaj zakonske zveze. Še slabše razmerje je pri vico do najmanj 15 dni očetovskega dopusta v obliki rojstvih prvorojencev. Leta 1991 je prvega otroka po polne odsotnosti, nadaljnjih 75 dni očetovskega sklenitvi zakona rodilo 4.274 žensk, zunaj zakona pa dopusta pa lahko izkoristi do tretjega leta otrokove 4.689; lani pa je med trajanjem zakonske zveze rodilo starosti. Za prvih 15 dni dobi 100-% nadomestilo, prvorojenca 2.942 mamic, zunaj zakona pa kar 5.953. preostali dopust pa ni plačan. Leta 1991 se je poročilo 8.173 parov, v letu 2019 pa Dopust za nego in varstvo otroka traja 260 dni s le 6.672 parov. Medtem ko se je leta 1991 največ nevest 100-% nadomestilom. poročilo pred svojim 25. letom pri povprečni starosti Slovenija ima v primerjavi z drugimi državami 24,1 leta, ženini pa pred 30. letom starosti, so se lani članicami EU številne in visoke družinske prejemke, ki ženke v povprečju poročile pri 30. letu starosti, moški obsegajo pravice ob rojstvu otroka, otroške dodatke in pa še pet let starejši. Rodnost v Sloveniji tako rešujejo dodatek za veliko družino. Za nego prizadetega otroka predvsem priseljenke iz držav na območju nekdanje se enemu od staršev prizna poseben dodatek; če pusti Jugoslavije, ki še spoštujejo tradicionalne vrednote. 195 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Namestitev v socialne zavode tvijo že 9.181 zaposlenih, leta 2019 pa že 14.597. Med zaposlenimi v socialnih zavodih najhitreje raste Na področju socialnega skrbstva in otroškega število vodilnega in drugega pisarniškega osebja ter varstva še iz prejšnjih časov deluje vrsta socialnih socialnih delavk, medtem ko stagnira število osebja zavodov, ki so jim sicer večkrat spremenili imena pri neposredni negi oskrbovancev. Med zaposlenimi v duhu politične korektnosti, njihovo poslanstvo in je število moških padlo pod 10 %. vsebina dela pa se nista bistveno spremenila. Ob koncu leta 2019 je bilo v Sloveniji na voljo Domovi za starejše so namenjeni starejšim lju- 21.150 mest v 59 javnih zavodih in 43 izvajalcih s dem, ki ne zmorejo ali nočejo več živeti v družini koncesijo. Od tega je v javnih domovih za starejše ali samostojno, in jim nudijo stanovanje, prehrano 13.258 mest, v zasebnih domovih za starejše 5.406 in posebno nego. Zelo pomembna je zdravstvena mest in v posebnih zavodih za odrasle 2.486 mest. oskrba, saj glede na strukturo oskrbovancev večina Vsa mesta so bila zasedena, na sprejem pa je čakalo domov starejših praktično deluje kot negovalna bol- še več tisoč ljudi. Od leta 2020, ko je epidemija co- nišnica oziroma hospic. vid-19 najhuje kosila po domovih za starejše, se bo Posebni socialnovarstveni zavodi za odrasle so v prihodnje verjetno več starejših odločilo za druge namenjeni odraslim duševno in telesno prizadetim oblike varstva in oskrbe. osebam, ki sicer ne potrebujejo namestitve v bolni- Čeprav se v Sloveniji še ni razvil sistem social- šnico, vendar potrebujejo posebno varstvo in skrb. nega zavarovanja za primer potrebe za dolgotrajno V varstveno-delovnih centrih vodijo, varujejo oskrbo, so se že oblikovali različni načini pomoči in organizirajo zaposlitev pod posebnimi pogoji za in postrežbe starejših ljudi, ki ne morejo več sami duševno in telesno prizadete odrasle osebe. Lahko zadovoljevati svojih osnovnih življenjskih potreb. jim dajejo tudi stalno namestitev s popolno oskrbo Med okoli 65 tisoč starimi ljudmi, ki potrebujejo in varstvom. dolgotrajno oskrbo, jih že zdaj le tretjina najde pro- Za namestitev s popolno oskrbo in varstvom otrok sto mesto v katerem od domov za starejše, tretjina in mladoletnikov, prikrajšanih za normalno družin- jih prejema različne oblike pomoči na domu ali v sko življenje, skrbijo socialni domovi za otroke, če dnevnem varstvu, tretjina pa jih prejema denarne imajo zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem dodatke za pomoč in postrežbo. razvoju, pa jih namestijo v socialnovarstvene zavode Država v ta namen zagotavlja precej velika sred- za usposabljanje. stva, katerih obseg se hitro povečuje. Od leta 2003, V javni mreži je večina socialnovarstvenih za- ko je za ta namen zagotovila približno 1 % BDP-ja vodov državnih, pod enakimi pogoji, standardi in oziroma 254 milijonov evrov, je poraba za ta namen normativi pa lahko iste naloge opravljajo tudi zaseb- do leta 2017 porasla že na 521 milijonov evrov ozi- ne pravne osebe ali zasebniki, ki na javnih razpisih roma na 1,21 % BDP-ja. pridobijo koncesijo. Že več desetletij trajajo prizadevanja, da bi vse Socialni zavodi so pomembni za ljudi, saj jim za- oblike dolgotrajne oskrbe starih ljudi uredili v enoten gotavljajo popolno socialno in zdravstveno varnost, sistem socialnega zavarovanja za primer dolgotrajne ravno tako pa tudi za čedalje večjo skupino ljudi, ki oskrbe. Kot kaže, bo to končno kronano z zakonom, ki tam dobijo razmeroma varno zaposlitev. Iz uradnih naj bi bil sprejet leta 2021. Ljudi, ki bi potrebovali tujo statističnih podatkov je razvidno, da se število zapo- pomoč in oskrbo, naj bi pregledale posebne komisije in slenih v socialnih zavodih hitro povečuje. Leta 1990, jih glede na ugotovljene potrebe uvrstile v katero od ka- še v bivšem režimu, je za 12.747 oskrbovancev v tegorij, glede na katere bi bili upravičeni do namestitve socialnih zavodih skrbelo 4.825 zaposlenih oseb, od v dom ali do kakšne druge oblike dolgotrajne oskrbe. tega 2803 zdravstveni delavci. V samostojni Sloveniji Stroške za zdravstveni del oskrbe naj bi pokrili z zava- se je število zaposlenih v socialnih zavodih večalo rovanjem, socialni del naj bi pokrila država, hotelski hitreje od števila oskrbovancev. Tako je leta 1999 za del in nadstandard pa naj bi si vsak plačal sam. Začelo 16.575 oskrbovancev v socialnih zavodih skrbelo se je dobro, potem pa je epidemija razkrila slabosti 6.452 zaposlenih, od tega 3.621 zdravstvenih delav- vseh oblik institucionalnega varstva starejših ljudi in cev. Leta 2008 je bilo v socialnem varstvu z nastani- verjetno bo spet treba začeti znova. 196 ANTON STRES Naporna prizadevanja za svobodo vere Glede na to, da se Republika Slovenija s svojo V nekaterih državah je pogoj za registracijo neke ustavo opredeljuje kot demokratična in pravna država, verske skupnosti zahtevnejši, kar je povezano z dej- bi po treh desetletjih njenega obstoja bilo pričakovati, stvom, da uživajo verske skupnosti tudi številne ugo- da odnos med njo in verskimi skupnostmi, ki delujejo dnosti, saj izpolnjujejo splošno koristno vlogo v družbi. v njej, ne vsebuje kakšnih posebnih težav. A razprave Navadno se za priznanje statusa verske skupnosti poleg v državnem zboru, pisanja po javnih glasilih, ki jih znatnejše številčnosti zahtevajo širša prostorska razpro- nadzoruje vodilna politična elita – označujejo jo tudi z stranjenost, daljša časovna navzočnost in delovanje, s metaforama »globoka država« in »strici iz ozadja« – ter čimer se preverja ustaljenost in trdnost skupnosti, ter z druge strani izjave predstavnikov Katoliške cerkve kot resnično religiozna in ne kaka druga narava delovanja, daleč najštevilčnejše med verskimi skupnostmi dajejo kar se navadno dokazuje z obstoječim naukom in vedeti, da ni čisto tako. Stanje je za evropsko povprečje obredjem. Slednji kriterij je težje jasno določiti, saj tudi nenormalno in je slabše od stanja v drugih nekdanjih teoretske definicije religije niso enoznačne. Vsekakor jugoslovanskih republikah, ki so kmalu za Slovenijo pa gre za to, da se verske skupnosti razmejijo od raznih postale samostojne države. filozofskih, antropozofskih in teozofskih nazorov in gibanj, kar pa ni vedno enostavno. Katoliška cerkev v družbi sebi enakopravnih Po slovenski ustavi so vse verske skupnosti ena- verskih skupnosti kopravne, kar pa ne pomeni, da so enake glede na zgodovinski pomen, kulturni vpliv in pomembnost Slovenija je katoliška dežela v tistem smislu, kakor svoje navzočnosti. V tem pogledu ima poseben pomen lahko to rečemo za sosednjo Avstrijo, Bavarsko, Italijo katolištvo, v pogledu jezika in z njim povezane kulture ali Hrvaško. V podobnem smislu rečemo, da so Srbija, se mu pridružuje tudi protestantizem. Katoliška cerkev Grčija ali Rusija pravoslavne, skandinavske države pa je daleč največji lastnik slovenske nepremične kulturne protestantske. To pomeni, da so zaznamovane s temi dediščine (nad 2900 cerkva) in že samo to dejstvo ji na- veroizpovedmi na različnih ravneh življenja, predvsem laga odgovornost, ki je druge ne poznajo. Na področju kulturnem. Če je Slovenec veren, je najbolj verjetno vzgoje in izobraževanja pa je njen delež zelo skromen katoličan, razen v vzhodnem Prekmurju, kjer živi okrog in daleč pod tistim, ki ga ima Katoliška cerkev v drugih, 16.000 evangeličanskih vernikov, kar predstavlja okrog primerljivih državah. 0,9 % slovenskega prebivalstva. Leta 2002 je bilo v Edinstvena posebnost Katoliške cerkve je njena Sloveniji zadnje ljudsko štetje, kjer se je ugotavljala nadnacionalna struktura in s tem povezano dejstvo, da tudi verska pripadnost, a je odgovor na vprašanje o je edina, ki je subjekt mednarodnega prava in kot taka verski pripadnosti izostal pri skoraj vsakem četrtem vzdržuje diplomatske odnose z večino držav na svetu, vprašanem. Zato so podatki zelo približni. Računa se, ne glede na to, koliko katoličanov štejejo. Zato je tudi da je katoličanov med 60 % in 70 % prebivalstva (leta edina, ki lahko sklepa mednarodne dogovore in s tem 1991 71,6 % prebivalstva), ateistov pa 10 % (leta 1991 zagotavlja večjo pravno varnost in stalnost ureditve 4,4 %). Pripadniki drugih pomembnejših veroizpovedi med državami in lokalnimi cerkvami. To dejstvo ni na so bodisi pravoslavni (2,3 %) ali muslimani (2,4 %) in škodo drugih verskih skupnosti, vsaj pri nas ne, saj v so večinoma priseljenci iz drugih republik nekdanje moči ustavnega načela enakopravnosti vseh cerkva in Jugoslavije ali njihovi potomci. verskih skupnosti to lahko koristi tudi drugim, kolikor Sicer pa je v Sloveniji trenutno (10. januarja jih določena problematika zadeva. Tako so se npr. tudi 2021) registriranih 55 verskih skupnosti. To pomeni, evangeličani vključili v duhovno oskrbo v vojski, potem da so nekatere med njimi lahko tudi maloštevilne, ko je Katoliška cerkev v Sloveniji (Slovenska škofovska saj Zakon o verski svobodi (ZVS, 2007), ki ureja tudi konferenca) leta 2000 sklenila z vlado RS sporazum registracijo cerkva in verskih skupnosti, zahteva za o tej oskrbi vojaških oseb. Če torej v nadaljevanju to, da je neka skupnost lahko registrirana kot verska, govorim pretežno o odnosu med državo in Katoliško da »ima najmanj deset polnoletnih članov, ki so cerkvijo, velja to mutatis mutandis tudi za vse druge državljani Republike Slovenije ali tujci, ki imajo na verske skupnosti v državi. njenem ozemlju prijavljeno stalno prebivališče« (13. člen). Ta pogoj je sorazmerno lahko izpolniti, zato je Razsežnosti verske svobode tudi število registriranih verskih skupnosti glede na siceršnjo velikost prebivalstva v Republiki Sloveniji Verska svoboda ni postranska stvar, saj velja celovi- visoko in razlika med posameznimi cerkvami in ver- to spoštovanje le-te za »lakmusov papir« siceršnje svo- skimi skupnostmi je prav tako pomembna. bode in spoštovanja človekovih pravic v neki državi. 197 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Thomas Jefferson pa versko svobodo imenuje »najbolj Komunistična ustava je Cerkvi izrecno prepovedo- neodtujljiva in sveta od vseh človekovih pravic, glede vala vsako delovanje na ravni civilne družbe, se pravi v katere so ljudje in oblasti te države (namreč ZDA, op. obliki dobrodelnosti in sociale, vzgoje in izobraževanja avtorja), posamično in javno, vedno kazali najbolj ter kulturnega delovanja. Vse tako imenovane »para- budno ljubosumje« (Jefferson, 1904, 416). Kakšno lelne strukture«, se pravi pluralizem združenj in ne- je torej stanje pravne države v Sloveniji, kakršnega vladnih organizacij, so bile onemogočene. Delovanje nakazuje stanje spoštovanja verske svobode? Stanje je Cerkve je bilo omejeno na bogočastje in poučevanje nedosledno in razkriva splošno stanje svobodoljubne, verouka v okviru cerkvenih ustanov in zgradb. Vse to je ustavne demokracije in pravne države v slovenski pokrival omenjeni 174. člen ustave s svojim določilom politični skupnosti. Slovenija je demokratična država, o ločitvi države in verskih skupnosti, dopolnjen z zelo če demokracija pomeni politični pluralizem, svobodne omejevalnim načelom, da je verovanje »zasebna stvar« volitve in oblast, ki temelji na načelu parlamentarne državljanov, kar je bilo ustavna utemeljitev njihove iz- večine. S tem pa še nikakor ni rečeno, da je tudi svo- ključenosti iz javnosti, tudi iz področja civilne družbe, bodoljubna (liberalna v smislu odsotnosti avtoritarnosti ki tudi sicer v komunističnem totalitarnem sistemu ni zaradi polnega spoštovanja ustavnih svoboščin in pra- obstajala. Organizacije, kakršne praviloma sodijo v vic), posebno še, če se parlamentarna večina obnaša področje civilne družbe (npr. Rdeči križ, lovsko dru- avtoritarno, diktatorsko, izključevalno ter krši ustavo in štvo, prosvetna društva, sindikati in podobna) so bila odločbe ustavnega sodišča, ki ima edino pristojnost, da pod budnim nadzorom partije, pod njeno neposredno jo avtentično razlaga.1 Ravno to zadnje se je zgodilo kontrolo in strogo monopolna. Komunistična ustava v razvpitem primeru večletnega zavestnega ignoriranja pa je Cerkvi še posebej prepovedovala izobraževalno odločbe US glede financiranja zasebnih osnovnih šol. dejavnost. Sicer je že Lenin zahteval, da morata biti Zdi se, da velika večina javnih glasil in parlamentar- vzgoja in izobraževanje daleč proč od religije. »Popol- cev nima potrebne pravnopolitične kulture, da bi se na ločitev cerkve od države – to je zahteva, ki jo po- zavedali absolutne nesprejemljivosti, ki jo taka praksa stavlja socialistični proletariat nasproti sodobni državi predstavlja za državo, ki se ponaša s tem, da je pravna, in sodobni cerkvi. […] Ali mislite odkritosrčno – tedaj demokratična in svobodoljubna. morate biti za popolno ločitev cerkve od države in šole Na ravni negativnih svoboščin – negativnih v smislu od cerkve, tedaj morate brez pridržka in brezpogojno odsotnosti administrativnih in direktnih prepovedi – priznati religijo za zasebno zadevo« (Lenin, 1963, nihče nikomur ne brani, da zasebno verjame in veruje, 8–9). Tudi on je že povezoval načelo ločitve cerkve in kar hoče. To smo podedovali še iz zadnjega, malo bolj države z načelom stroge zasebnosti verovanja. Izreka liberalnega obdobja samoupravnega socializma, ko je »ločitev države in verskih skupnosti« je torej usodno na primer politik, ki se je veliko ukvarjal z »verskimi kontaminirana z omejevanjem religioznega verovanja vprašanji«, Franc Šetinc izjavljal, da je »verska intima« na zasebnost. ali »verska intimnost« do neke mere še sprejemljiva Ob prehodu Slovenije v liberalno demokratično pri ljudeh, ki so v javnih službah, npr. učitelji (prim. državo je položaj verskih skupnosti načelno določila Šetinc, 1979, 20; Šetinc, 1984, 17). Dejansko je nova demokratična ustava, sprejeta 23. decembra táko versko svobodo opredeljevala tudi Ustava SFRJ: 1991. Njen 7. člen določa: »Država in verske skupnosti »Izpovedovanje vere je svobodno in je človekova so ločene. Verske skupnosti so enakopravne; njihovo zasebna stvar. Verske skupnosti so ločene od države in delovanje je svobodno.« so svobodne pri opravljanju verskih zadev in verskih Ob nastajanju nove države in pisanju nove ustave obredov. […] Družbena skupnost lahko materialno predstavniki Katoliške cerkve niso bili zadovoljni s pre- podpira verske skupnosti.« (Ustava SFRJ, 1974, 174. vzemom izreke o ločitvi verskih skupnosti in države, ker člen) Svoboda verovanja je bila izrecno omejena na so se upravičeno bali, da bo to potegnilo za seboj tudi področje zasebnega življenja, »intime«. Določilo staro komunistično razlago tega člena. Ostalo jim je ločitve verskih skupnosti in države je torej pomenilo samo upanje, da bo nova pravna doktrina preprečevala izključitev iz javnosti in potiskanje v zasebnost. Ko je razumevanje tega 7. člena nove ustave demokratične leta 1986 takratni predsednik SZDL Slovenije J. Smole Slovenije v duhu komunistične totalitarne politične voščil za božične praznike, je završalo po vsej Jugosla- ureditve, ki je bila do Cerkve izrazito sovražna, in ga viji, hkrati pa je naznanilo nove čase. razlagala v okviru načel sodobne pravne države, ki 1 To razliko med demokracijo kot vladavino na osnovi parlamentarne večine in liberalno ali svobodoljubno demokracijo poudarja Fareed (Fareed, 1997). Demokracija je liberalna ali svobodoljubna, ko parlamentarna večina dosledno spoštuje ustavo in odločbe ustavnega sodišča kot njenega avtentičnega razlagalca. 198 ANTON STRES: NAPORNA PRIZADEVANJA ZA SVOBODO VERE Stolnica Marijinega Vnebovzetja, Koper (Wikimedia Commons). hoče celovito spoštovati človekove pravice. Nova usta- ureditve in spoštovanjem načel verske svobode. Jasno va Republike Slovenije prepoveduje samó kakršno koli pa je bilo, da bo treba sprejeti nov zakon, ki bo v celoti državno cerkev in konfesionalno državo. Slovenska upošteval človekovo pravico do verske svobode, a na ta država je nazorsko nevtralna. Nevtralnost države nujno zakon je bilo treba čakati do leta 2008. vsebuje tudi nazorsko pluralnost državljanov, hkrati pa cerkvam in verskim skupnostim priznava popolno svo- Leta prepričevanj in pogajanj bodo delovanja. Zato slovenska ustava takoj dodaja, da je delovanje verskih skupnosti svobodno (7. člen), v 41. Za urejanje in dogovarjanje v zvezi s številnimi členu pa zagotavlja tudi svobodo izpovedovanja vere v odprtimi vprašanji je bila leta 1992 ustanovljena (po javnem življenju. volitvah marca 1993 obnovljena) Mešana krovna Verska svoboda velja za eno temeljnih človekovih komisija Rimskokatoliške cerkve in Vlade Republike svoboščin in pravic. Teorija ji prisoja štiri dimenzije: Slovenije, ki je delovala do leta 1997.2 Komisija se individualno in kolektivno, zasebno in javno. Ravno je sestajala vedno bolj neredno, ker kakšne večje za- kolektivni vidik, ki se nanaša na gretosti za reševanje vprašanj s cerkve in verske skupnosti ter strani vlade, ki jo je takrat že na navzočnost v javni sferi po- vodila Liberalna demokracija sameznikov in njihovih verskih Slovenije, ni bilo. Vendar pa se skupnosti, je vedno kočljiv. Za je hitro pokazala potreba, da to je potrebna jasna razmejitev se sama komisija poenoti glede civilne družbe in države, kakr- razlage 7. člena ustave in nje- šno pozna sodobna liberalna nega določila o »ločitvi« drža- demokracija. Tolikokrat ome- ve in verskih skupnosti. Zato je njeno »ločitev cerkve in države« komisija 23. junija 1994 spre- je samo po sebi pravzaprav ne- jela interni dokument o tem, potrebno ponavljati in poudar- kako si bo razlagala ta člen jati, če je tudi sicer razlika med kot osnovo za nadaljnje delo. civilno družbo in državo jasna. V njem odklanja negativno in Zato začetni osnutek ustave »sovražno« razlago ločenosti Republike Slovenije in še prej države in verskih skupnosti tako imenovana »pisateljska in predpostavlja, da pomeni ustava« ali Gradivo za ustavo pozitivno dejstvo medsebojne Republike Slovenije iz leta 1988 neodvisnosti in samostojnosti, tega relikta socialistične ustave, ki bo osnova za sporazume- ki ga predstavlja izreka ločitve, vanje in sodelovanje v državi. nista vsebovala (prim. Društvo »Navedena dikcija o ‚ločitvi slovenskih pisateljev in Delov- verskih skupnosti in države‘ na skupina za ustavni razvoj je zgodovinsko sicer obre- pri slovenskem sociološkem menjena, ker je bilo načelo društvu, 1988, 85–94). Bila je ‚ločitve cerkve in države‘ v šele naknadno vstavljena na zahtevo levih strank. Na naši preteklosti razumljeno predvsem v negativnem to so krščanski demokrati pristali pod pogojem, da se smislu izločitve cerkve iz javnega življenja. To doda še določilo, da je »delovanje verskih skupnosti negativno pojmovanje je bilo ideološko pogojeno z svobodno«, s čimer so verjetno nameravali preprečiti negativnim odnosom do religije kot take. Glede na oženje svobode njihovega delovanja na zasebnost. to, da je demokratična Republika Slovenija ideološko S samo ustavo pa položaj verskih skupnosti še ni bil nevtralna, se Mešana krovna komisija Rimskokatoli- urejen v skladu z novimi demokratičnimi načeli. V ve- ške cerkve in Vlade Republike Slovenije opredeljuje ljavi je bil še vedno Zakon o pravnem položaju verskih za pozitivno pojmovanje načela ‚ločenosti države in skupnosti iz leta 1976, iz katerega je zakonodajalec po verskih skupnosti‘ v smislu temelja enakopravnosti vzpostavitvi demokratične oblasti leta 1991 črtal dolo- in svobodnega delovanja vseh verskih skupnosti, v čila, ki so bila najbolj neskladna z načeli demokratične skladu z njihovo lastno pravno ureditvijo. Ločenost 2 Septembra 1997 je na njeno mesto stopila Komisija Vlade RS za reševanje odprtih vprašanj Rimskokatoliške cerkve. 199 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana (Wikimedia Commons). države in verskih skupnosti pomeni, da država ni verskih skupnosti in države. Ker tako razumevanje še vezana na nobeno versko skupnost, nobene tudi ne ni prodrlo v miselnost tranzicijske levice, ki že dese- privilegira ali diskriminira, verske skupnosti pa so na tletja kroji javno mnenje in odloča o vsem, se to še svojem področju samostojne in avtonomne.« vedno zastavlja kot odprto vprašanje. »Ločitev« države in verskih skupnosti je danes Na mednarodnem posvetu Država in cerkev, ki ga je v Evropi bolj ali manj politična norma, povezana z leta 2001 organizirala SAZU, je bilo jasno ugotovljeno, načelom verske svobode. Vendar ne vodi v nobeno da glede načela ločitve države in verskih skupnosti posebno izključitev cerkva iz javnega življenja, izklju- slovenska ustava »vsebuje običajno formulacijo tega čuje samo, da bi kaka verska skupnost participirala načela«. Če prihaja v Sloveniji do »močneje izražene pri izvrševanju državnih oblastnih pristojnosti: zako- ločenosti države in cerkve«, to ni zato, ker bi to na- nodajni, izvršilni in sodni. Ločitev države in verskih rekovala ustava, temveč pripisujejo to »zakonski in skupnosti ne pomeni drugega kot ločitev državnih podzakonski izpeljavi tega ustavnega načela, zlasti pa pristojnosti od cerkvenih. V državi, ločeni od cerkve, vplivu prejšnjega političnega sistema« (Kaučič, 2002, verske skupnosti načelno ne opravljajo nobenih javno 81). Upravičevanje izključevanja Cerkve in vere iz priznanih upravnih, sodnih javne sfere z ustavo in njenim ali drugih državnih nalog, po 7. členom je potemtakem ne- drugi strani pa jim država tudi utemeljeno. Slovenska ustava ne postavlja omejitev, ampak ne terja nobenega »višjega jim omogoča samostojnost zidu«3 med državo in Cerkvijo, glede njihove organiziranosti kakor je to običajno v nam in popolno svobodo delovanja. primerljivih evropskih državah. Država aktivno zagotavlja Ta zid pa je pri nas višji in jarek izvrševanje pravice svobode globlji, a sezidale in izkopale veroizpovedi, zato se verska so ju ideološko obremenjene dejavnost lahko opravlja tudi v in do Katoliške cerkve sovražne ustanovah, kot so šole, bolni- politične sile, ki so v preteklih šnice, zapori, policija in vojska, desetletjih pretežno vladale v ne da bi to veljalo za dejavnost Sloveniji in si učvrstile močne države same in torej ne more ideološke monopole v šolstvu biti kršitev načela ločitve cer- in v javnih glasilih. Sklicevanje kve in države. Načeloma torej na ustavo pa zaradi tega ni nič ne more biti vprašljivo, če se bolj utemeljeno, čeprav so na opravi blagoslov ali drug verski omenjenem posvetu bili glede obred v prostorih državnih or- možnosti pozitivnega razvoja ganov in ustanov. Pred časom bolj pesimistični. »Očitno je, da je bilo veliko zgražanja zaradi se različnemu razumevanju in blagoslova prizidka neke šole. razlagi ustavnega načela ločitve A taka blagoslovitev na željo države in verskih skupnosti pri uporabnikov (staršev šolarjev) nas še nekaj časa ne bo mogoče nima nobenih pravnih posledic in še manj posega v izogniti. Slednje je mogoče pripisati tudi pomanjkanju pristojnosti države – ki ničesar ne blagoslavlja – zato demokratične tradicije, pravne teorije in ustavosodne ne more veljati za kršitev ustavnega načela ločitve judikature na tem področju« (Kaučič, 2002, 82). 3 Izraz »zid ločitve« ( a wall of separation) je uporabil Th. Jefferson v svojem odgovoru baptistom v Danburyju 1. januarja 1802. Kot je razvidno, ločitev tukaj ne pomeni, kakor pri Leninu, da se lahko sedaj neovirano napada vero in Cerkev, pač pa da se zagotovi polna svoboda verskega življenja in enakopravnost vseh veroizpovedi. Baptistom v Danburyju (Connecticut), ki so se pritoževali, ker je pri njih bila še vedno anglikanska cerkev uradna in s tem privilegirana, je Jefferson v potrditev njihovega protesta napisal: »Z vami verjamem tudi jaz, da je religija stvar, ki poteka izključno med človekom in njegovim Bogom; da človeku ni treba nikomur opravičevati svoje vere ali svojega bogočastja; da se zakonite pristojnosti oblasti nanašajo samo na dejanja in ne na prepričanja; z najvišjim spoštovanjem gledam na dejanje celotnega ameriškega ljudstva, ki je izjavilo, da njegov zakonodajalec ‚ne sme sprejeti nobenega zakona, ki bi se nanašal na ustanavljanje kake religije ali prepovedoval njeno svobodno udejstvovanje,‘ s čimer je torej zgradilo zid ločitve med Cerkvijo in državo ( thus building a wall of separation between Church & State)« (Jefferson, 1802). 200 ANTON STRES: NAPORNA PRIZADEVANJA ZA SVOBODO VERE Visoki »Zid ločitve« kev terja dosledno uveljavitev verske svobode, kakor je to praksa v najbolj liberalno demokratičnih evropskih Tako sámo določilo 7. člena sedanje ustave, da so državah, katerim bi radi postali primerljivi, ideološke »država in verske skupnosti ločene«, samo po sebi niti in politične elite pa vztrajajo pri izključenosti Cerkve ni sporno. Prej bi rekli, da je odveč, razen če želi kdo iz določenih področij. Kričeče zgovoren vzorec drže, v tem določilu videti neko »dodano vrednost« v smislu ki jo prakticira nova slovenska država do Cerkve, je izključevanja vernosti in verskih skupnosti, kakor je to bil incident na sami razglasitvi samostojne Slovenije bilo pravilo v komunizmu, kjer se je poudarjalo, da je 25. junija 1991, ko je ob nastopu nadškofa Šuštarja verovanje zasebna stvar, s katero se državne oblasti ne ozvočenje naenkrat onemelo. Ni šlo za neljubo tehnič- smejo obremenjevati in jo pozitivno omogočati.4 Zara- no okvaro, ampak za namerno utišanje in izključitev di tega je izraz »ločitev« neprimeren, ker je dvoumen. Cerkve iz javne sfere. Ta sabotaža je bila pravcata »pre- Ko se zakonca ločita, ločitev zelo redko poteka v pri- rokba«, simbolna napoved tega, kako si na dan same jaznem in sodelovalnem ozračju, pač pa s spori, ki se razglasitve postkomunistična levica predstavlja položaj pogosto končajo na sodišču. Domovina ločitve Cerkve Cerkve v novi državi. in države v Evropi je Francija z zadevnim zakonom iz S strani Katoliške cerkve kot daleč najštevilčnejše leta 1905. Tam so v tistih časih potekali med republiko verske skupnosti v Sloveniji je bilo potrebno veliko in Cerkvijo hudi politični spori in pravcata preganjanja naporov, da z dodatnimi zakonskimi določili presega verskih ustanov (zaradi katerih so kartuzijani ponovno ostanke starih navad v odnosu države do Cerkve. Druge prišli v Pleterje in trapisti v Rajhenburg – Brestanico). verske skupnosti temu sledijo. Francoski zakon o ločitvi Cerkve in države je bil krona V času, ko se je Slovenija približevala zahodnim teh dogodkov. Lenin je še istega leta 1905 v spisu Socia- političnim in vojaškim povezavam (EU in NATO), je lizem in religija enako zahteval »popolno ločitev cerkve bilo pomembno, da tudi v vprašanjih verske svobode od države« in s tem tudi, da se »mora religija proglasiti postane primerljiva z državami, s katerimi je želela te- za zasebno zadevo« (Lenin, 1963, 8–9). Obe stvari – sneje sodelovati. Visoki »zid ločitve«, ki ga je Slovenija ločitev cerkve in države ter razglašanje, da je vera kot podedovala iz časa, ko je bila še socialistična republika zgolj zasebna stvar brez pravice javnosti – gresta skupaj, v sklopu jugoslovanske federacije in je še naprej obsta- obe sta izključevalni in dejansko se ta izključevalnost jal v glavah ljudi bolj kakor v črki zakona, je bilo treba še naprej drži te izreke. Čeprav bi z demokratizacijo znižati na evropsko primerljivo raven. Tako se je začelo pred tridesetimi leti omejitev verovanja na področje za- kmalu zastavljati vprašanje verske in duhovne oskrbe sebnosti morala odpasti in je to na ravni pravne teorije članov Slovenske vojske in policije, ki sta bistvena atri- in uradnih razlag postalo jasno, v prepričanju mnogih buta vsake države. Podobno se je zastavljalo vprašanje ljudi in celo mnenjskih voditeljev ni tako. Omejitev je duhovne oskrbe v zaporih. Prav tako ni bila sistemsko odpadla na ravni črke zakona, ni pa odpadla v glavah urejena verska oskrba v zdravstvenih in varstvenih usta- ljudi, ki jih je oprala nekdaj marksistična ideologija, novah, ker se je v času socializma predpostavljalo, da danes pa laicistična in anarhistična, ki zavzema mesto to nikogar ne zanima in je bilo tudi v teh okoljih versko neuradne, a vodilne ideologije v javnem mnenju in življenje kvečjemu zaseben – in nezaželen – hobi, ne celo kulturi. pa temeljna pravica, za uresničevanje katere mora V sklopu te miselnosti, ki pri nas prevladuje vsa tri zavod vsaj toliko poskrbeti, kakor poskrbi za frizerja. desetletja samostojnosti in prejkone »programirane« Posebno na področju duhovne oskrbe vojakov so bili družbene svobode in demokracije, ustavno določilo zgledi članic NATA nedvoumni. Dve najbolj vzorčni ločitve ni ustvarilo prostora sproščenosti za delovanje državi in celo domovini ločitve cerkve in države sta Cerkve, ampak povzroča nenehne nesporazume. Cer- ZDA in Francija. A v obeh obstajata vojaški škofiji s 4 Zgolj negativna svoboda v smislu odsotnosti administrativnih prepovedi še zdaleč ni dovolj. Potrebna je pozitivna svoboda kot omogočanje, da se pravice uživajo. Nič ne pomaga, če nihče ne prepoveduje, da se hodi v cerkev, če pa cerkve sploh ni ali so jo celo porušili, v prostorskem načrtu pa tudi ni zanjo nikjer nič predvideno. Nič ne pomaga pravica do izobraževanja, če šolarji ne morejo v šolo, ker je bodisi predaleč, za večino finančno nedostopna ali pa je sploh ni. Konkretna svoboda je pozitivno in konkretno dana realna možnost izbire, drugo so abstraktne teoretične in načelne možnosti, s katerimi si človek ne more pomagati. Zato tudi Ustavno sodišče RS poudarja, da nevtralnost ne pomeni brezbrižnosti. »Nevtralnost prav tako državi ne zapoveduje brezbrižnosti do verskih potreb ljudi. Vera sicer ni državna stvar. Vendar že iz 41. člena Ustave izhaja dolžnost države, da v določeni meri upošteva tudi verske probleme posameznikov in verskih skupnosti, česar se mora lotevati na nev-tralen in enakopraven način. Čeprav se torej država ne ukvarja z verskimi vprašanji, mora kljub temu priznati pomen vere za posameznike in aktivno ustvarjati pogoje za uresničevanje te človekove pravice« (Ustavno sodišče RS, 2010, t. 104). 201 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE stotinami zaposlenih na račun države. Tam nikomur ne Dva koraka naprej pade na pamet, da bi temu oporekal v imenu ločitve cerkve in države, čeprav ravno to ti dve državi najbolj Po letu 2000 sta sledila dva pravna dokumenta, ki ljubosumno spoštujeta. Tako je bila duhovna oskrba pa sta za svojo uveljavitev morala premagati veliko postopoma vpeljana tudi v Slovensko vojsko (spo- nasprotovanj. Prvi je bil mednarodni dogovor med Sve- razum leta 2000), policijo, zapore ter zdravstvene in tim sedežem (vodstvom Katoliške cerkve) in Republiko socialnovarstvene ustanove. Ni pa šlo brez odporov in Slovenijo o pravnih vprašanjih, ki je bil podpisan 14. veliko je bilo odvisno od osebnih okoliščin. V primeru decembra 2001, ratificiran v parlamentu pa šele 28. vojske je to zahtevala primerljivost z drugimi vojskami, januarja 2004. Brez velike zavzetosti tedanjega predse- v primeru bolnišnic in socialnovarstvenih ustanov pa dnika Janeza Drnovška to ne bi uspelo. Zaradi različnih je bilo največ odvisno od tega, kdo je vodil pristojno nasprotovanj in prizadevanj za izvotlitev sporazuma je ministrstvo. Tako ima večina bolnišnic v Sloveniji ka- bil ta v državnem zboru ratificiran šele dobri dve leti po pele, nimajo pa jih vsi domovi za starejše občane, saj podpisu, ker so nasprotniki poslali v presojo njegovo so dolga leta pristojno ministrstvo vodili člani stranke, skladnost z ustavo ustavnemu sodišču (prim. Ustavno naslednice nekdanje ZKS. sodišče RS, 2003). Mnenje le-tega je bilo soglasno Posebno poglavje je področje vzgoje in izobraže- pozitivno. vanja. Tukaj je »zid ločitve« zgrajen skoraj do neba in Čeprav so vsi hiteli poudarjati, da ne prinaša vse- je tej višini kot sprejemljivi za slovensko ustavo pritr- binsko nič novega, to ni čisto res. Najprej prinaša novo dilo tudi ustavno sodišče, ne glede na to, da povsem izreko »ločitve«. Za Sveti sedež je izreka o »ločitvi« odstopa od prevladujoče prakse ne samo v evropskih nesprejemljiva, zato stoji v besedilu sporazuma, da državah z dolgo demokratično tradicijo, ampak tudi od »Republika Slovenija in Sveti sedež potrjujeta načelo, večine drugih republik nekdanje Jugoslavije. Medtem da sta država in Katoliška cerkev, vsaka v svoji ureditvi, ko so nekdaj v Franciji, evropski domovini ločitve neodvisni in samostojni, in se zavezujeta k polnemu cerkve in države, za omogočanje verouka v župnijah spoštovanju tega načela v svojih medsebojnih odnosih otroke oprostili pouka v državnih šolah en dan v in k sodelovanju pri napredku človekove osebe in sku- tednu, v srednjih šolah pa obstajajo tako imenovane pnega dobrega«. Ta izreka jasno napotuje na prijatelj- »aumôneries«,5 so slovenske leve stranke preprečile, sko in kooperativno razmerje ob polnem upoštevanju da bi novi Zakon o verski svobodi vseboval določilo, neodvisnosti in samostojnosti vsake od podpisnic. naj šola in župnija uskladita urnike pouka, da bo lah- Drugi člen, ki je na prvi pogled popolnoma nedol- ko verouk na župnijah potekal nemoteno, ker gre za žen, v resnici pa je bil za pogajalce trd oreh, zaključuje ustavno pravico šolarjev in njihovih staršev. Slovenska sporazum. Zadnji, 14. člen se namreč glasi: »Republika ustava je jasna: »Starši imajo pravico, da v skladu s svo- Slovenija in Sveti sedež si bosta nadalje prizadevala jim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko obravnavati vsa odprta vprašanja, ki niso predmet tega in moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in sporazuma, z namenom njihove sporazumne rešitve.« moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo V primerjavi s tisto, ki jo je predlagal Sveti sedež, je ta in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge izreka precej okleščena, za tem pa se skriva razlika v opredelitve ali prepričanja« (41. člen). S tem je prepo- namerah. Sveti sedež je gledal na sporazum o pravnih vedano vsako ideološko nasilje nad šolarji, seveda tudi vprašanjih kot na prvega v vrsti naslednjih sporazumov, vsiljevanje ateizma, tako imenovane »teorije spola« ali slovenska politika pa se k nadaljnjemu sporazumevanju drugih (ne)verskih in moralnih nazorov (npr. o evtana- ni hotela zavezati, ker je katoliško skupnost v Sloveniji ziji). Nedavna zgodba o ignoriranju odločbe ustavnega v celoti jemala kot podrejeno svoji politični volji in za- sodišča v zvezi s 100-odstotnim financiranjem javnih konodajni pristojnosti. Zato se postkomunistična levica programov, ki jih izvajajo zasebne osnovne šole, lepo ves čas otepa, da bi z novimi mednarodnimi sporazumi ponazarja izjavo levega politika duhovniku, ko je ta uredila še ostala vprašanja s področja financiranja ver- onemu dokazoval, da je zasebno šolstvo za državo skih skupnosti, njihove udeležbe pri izvajanju vzgoje cenejše: »Gospod, saj nama ne gre za denar; nama gre in izobraževanja, varstva kulturne dediščine ob dejstvu, za duše.« Seveda je tako pojmovanje šole svetlobna da je Katoliška cerkev njen zdaleč največji lastnik, leta daleč od nazorske in ideološke nevtralnosti, ki bi jo ter pastoralnih dejavnosti v specialnih življenjskih morala izpričevati slovenska država in šola pod njeno okoliščinah, kot so varnostno-obrambne sile, zapori, avtoriteto. bolnišnice, domovi za starejše in podobno. 5 Pastoralni centri (od aumône – »miloščina«, aumônier –»duhovnik miloščinar, kurat«). 202 ANTON STRES: NAPORNA PRIZADEVANJA ZA SVOBODO VERE Stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor (Wikimedia Commons). Katoliška cerkev si za ureditev teh vprašanj z mednarodnimi sporazumi prizadeva zato, ker bi to dalo njej in s tem vsem drugim verskim skupnostim malo več pravne varnosti. V treh de- setletjih je namreč vsako vprašanje v zvezi z ureditvijo teh področij takoj po- stalo močno spolitizirano. Tako je bila Cerkev vedno znova žrtev preigravanj in medijskih črnjenj v politične name- ne. Vsako nerešeno vprašanje škodi Cerkvi, gre pa v prid strankam, ki obvla- dujejo javno mnenje in pri določenih državljanih kujejo politične dobičke z nasprotovanjem verskim skupnostim, posebej Katoliški cerkvi. To seveda ne prispeva k ozračju medsebojnega spoštovanja in sodelovanja, ki ju vsaka politična skupnost nujno potrebuje. Kratek predah od oblastne monotonije postkomuni- pnosti v svobodoljubni demokratični Sloveniji. Podalo stičnih levih strank v letih 2004–2008 pa je kljub temu je pozitivno oceno njihove vloge, pa tudi avtentično omogočil, da je bila uresničena še ena pravna podlaga razlago načela ločenosti. »Iz navedenih stališč je za normalizacijo položaja verskih skupnosti. To je bil mogoče povzeti, da ima načelo o ločenosti države in Zakon o verski svobodi (ZVS, 2007). Tudi njegov »po- verskih skupnosti iz prvega odstavka 7. člena Ustave rod« so spremljale običajne muke, podobno kot leta v širšem smislu tri prvine: (1) versko oziroma nazorsko poprej sestavljanje tako imenovanega »vatikanskega nevtralnost države, (2) avtonomnost verskih skupnosti sporazuma«. V obeh primerih so nasprotniki na koncu na lastnem področju in (3) enakopraven odnos države segli po najvišjem presojevalcu ustavnosti – ustavnem do verskih skupnosti« (Ustavno sodišče RS, 2010, t. 99). sodišču. Tudi tokrat so pritožniki imeli težave z razu- Ustavno sodišče tudi pripominja, »da načelo o ločeno- mevanjem ustavnega določila o ločenosti države in sti države in verskih skupnosti ne pomeni izključitve verskih skupnosti. To, da je nova demokratična ustava vsakršne podpore in pomoči, seveda pod pogojem ohranila izreko iz stare komunistične ustave, je torej zagotovitve enakopravnosti vseh verskih skupnosti« očitno bila napaka, saj zadreg ne rešuje, ampak jih (Ustavno sodišče RS, 2010, t. 98). povzroča, ko navaja k povsem napačnemu sklepu, da Med pomembnimi ugotovitvami, ki jih vsebuje se skupaj z izreko lahko nadaljuje tudi stara razlaga ZVS in pravzaprav samo povzema dve poprejšnji ločitve kot izključevanja vere in Cerkve iz družbe. ugotovitvi ustavnega sodišča, je določba o splošni Na koncu zakonodajnega postopka je bil Zakon o koristnosti verskih skupnosti. Pobudniki ustavne verski svobodi leta 2007 sprejet. Zaradi ideološkega presoje ZVS so temu očitali nejasnost in neustavnost, nasprotovanja koalicijske partnerice DeSUS je bil tudi ker bi naj bilo tako izrekanje o veri v nasprotju z okleščen. Radikalni levičarji so mu takoj napovedali dolžno nazorsko nevtralnostjo. Ustavno sodišče pa je smrt z razveljavitvijo pred ustavnim sodiščem. Kljub ponovilo, da »se štejejo cerkve ali verske skupnosti za temu se je do danes obdržal, predvsem zaradi tega, splošnokoristne organizacije«. To pa ne samo zaradi ker je ustavno sodišče 15. 4. 2010 nedvoumno ugoto- njihovih sekularnih in neverskih, socialnih, moralno vilo, da zakon – razen v par nebistvenih točkah – ni v vzgojnih ali kulturno varstvenih dejavnosti, temveč nasprotju z ustavo in zato ni ustavnopravnih razlogov tudi zaradi osmišljanja življenja, ki ga vernost kot taka za to, da bi ga sodišče v celoti razveljavilo, kakor je predstavlja za vernika. Tako je ZVS uspešno prestal predlagal pobudnik ustavne presoje. Ideološki razlogi ustavno presojo. Odslej se pri oporekanju njegovim pa v nazorsko nevtralni in ustavni demokraciji, uteme- določilom ne bo mogoče sklicevati na ločitev države ljeni na človekovih pravicah, nimajo teže. in verskih skupnosti, s čimer se bo v odnosu do vere Ob tej priložnosti je ustavno sodišče izdelalo in Cerkve bolj jasno pokazalo, kdaj gre za ustavno- izjemno pomembno in poglobljeno strokovno mnenje pravno načelnost, kdaj pa za čisto navadne ideološke o tem, kakšen naj bo položaj religije in verskih sku- predsodke in politikantsko računico. 203 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Ideološka obremenjenost čevanje katolištva iz sedanje in prihodnje slovenske kulture. Sicer je že klasični marksizem vseboval močne Ta kratek prikaz nekaterih najpomembnejših mej- anarhistične vsebine, ki najbolj jasno izstopajo v teoriji nikov v ustavni in zakonski ureditvi položaja Katoliške o odmiranju države. Anarhizem, ki se že od srede 19. cerkve in posledično vseh drugih cerkva in verskih stoletja in še posebej od leta 1893 skriva pod nalepko skupnosti v državi jasno kaže na počasnost urejanja libertarizem, sovraži in odklanja vsako avtoriteto: in zadržanost strank postkomunistične levice in nji- religijsko, politično, družbeno, kulturno (narodna iden- hovega neformalnega ozadja, ki de facto vodijo dr- titeta) in družinsko. Prednostna tarča njegove kritike žavo v duhu neliberalne demokracije in pod močnim in odklanjanja so inštitucije cerkve, države, naroda in vplivom neomarksistične in libertarne (anarhistične) družine. Vse pobude, ki jih je postkomunistična levica ideologije. Ta tudi ne skriva svojega neliberalnega uspela izpeljati, vsa njena agenda je povzeta v tovrstnih značaja, ki se najlepše dokumentira s preziranjem ideoloških podvigih. Medtem ko je pozni komunistični ustavnih določil in odločb ustavnega sodišča, kadar režim pod pritiskom stvarnosti postajal vedno bolj le-te niso v duhu njihove ideologije. Ta ideologija pragmatičen in zato ideološko nedosleden, izžarevajo tudi določa njihova praktična, praviloma odklonilna anarhistični »mladci« enak radikalizem, kakršen je zna- stališča do religije, predvsem katoliške. Namesto da čilen za sodobne fanatizme. Ta ideologija je radikalno bi država in stranke, ki prevzamejo oblast, ravnale izključevalna in diktatorska, pronica pa danes preko po zahtevah sodobnih ustavnih demokratičnih na- izobraževanja, ki ga te politične sile trdo držijo v rokah čel, kakor jih narekujeta teorija in črka človekovih že tri desetletja, in preko najvplivnejših javnih glasil, ki pravic, so za leve, ideološko obremenjene stranke so enako čuvan monopol te ideologije, v miselnost in ideologija in stari predsodki bolj odločilni. Drugače kulturo državljanov Slovenije. si ni mogoče razlagati njihovega početja. Ta ideologija seveda ni več stari, klasični marksi- Sklep: Svoboda ni darilo stični dialektični in zgodovinski materializem. Ateizma le-tega ni narekovala samo njegova materialistična Ko smo si prizadevali za samostojno in demokra- »metafizika«, podobna materializmu 18. stoletja. Te tično Slovenijo, smo naivno menili, da nam bo z njo razsvetljenske materialiste so marksisti sicer zmerjali tudi verska svoboda v vseh svojih razsežnostih sama od z »vulgarnimi materialisti«, so pa kljub temu radi širili sebe padla v naročje. V resnici pa je v to, kar smo kljub njihove spise, kar je priporočal tudi Lenin (prim. Lenin, vsemu dosegli, prevladujoča postkomunistična levica 1963, 27). Bolj pomembno je, kar ugotavlja L. Kola- nekako privolila »skozi zobe«. Svojim dominantnim kowski na koncu svojega monumentalnega dela Glavni medijem je naročila, da posebej Katoliško cerkev pri- tokovi marksizma: »Človeško razglašanje samega sebe kazujejo kot nepotrebno vsiljivko in nergačko, ki hoče za božanstvo ( the self-deification of mankind), kateremu več, kakor ji pripada znotraj visokih »zidov ločitve«. je dal marksizem filozofski izraz, se je končalo na enak Seveda tudi tu velja: »Svobode ne podarijo, svobodo si način kot vsi taki posamični ali kolektivni poskusi: raz- moraš vzeti.« Namesto da bi se Slovenija hitreje razvi- kril se je kot farsični vidik človeškega hlapčevanja ( as jala v smeri pluralizma, medsebojnega spoštovanja in the farcical aspect of human bondage)« (Kolakowski, enakopravnega sodelovanja, njen politični in kulturni 1978, 530). S to farso človeškega samopoboženja pa razvoj hromijo ideološki predsodki določenih političnih nadaljuje tudi anarhistično-libertarna ideologija, ki se strank, pred katerimi verske skupnosti brani predvsem je s postkomunistično levico dokopala do slovenske ustavno sodišče. Katoliški cerkvi se seveda v tej državi vodilne ideologije in se celo preko državnega izobra- ne more goditi bolje kot kateri koli drugi ustanovi, ki ne ževalnega sistema nedemokratično vsiljuje mladini sodi v koncept anarhistične ideologije. Po drugi strani in kulturi. To je tudi generator apriornega ateizma in pa ji je s tem zopet pripadla čast »notranjega idejne- sovraštva do religije, še posebej do katolištva. Zlorablja ga sovražnika št. 1«, pa tudi naloga, da čvrsto stoji v liberalno demokratično teorijo o ločenosti cerkve in obrambi vrednot svobode, medsebojnega spoštovanja države, da utemeljuje in izvaja monopolistično izklju- in sodelovanja, ki so nas ohranile do danes. 204 MATEVŽ TOMŠIČ Četrta veja oblasti – ena najbolj nevralgičnih točk postkomunistične Slovenije Mediji kot institucionalno ogrodje javne sfere ogrodje. Predstavljajo mehanizem družbene komu- nikacije med akterji z različnih družbenih področij, Brez medijev si komuniciranja v sodobni družbi pri čemer je še posebej pomembna njihova vloga ni mogoče predstavljati. Zato se okoli njih vrtijo šte- mediatorja med državljani oz. civilno družbo na eni vilne diskusije in polemike glede njihovega mesta v strani in oblastno-političnimi strukturami in njihovi- ustroju sodobne družbe in vloge, ki jo imajo v tem mi nosilci na drugi strani. Poleg funkcije izmenjave kontekstu. Običajno se z mediji povezuje opravlja- informacij, katere namen je izobraževanje tako nje funkcij, kot so obveščanje javnosti, tj. poročanje državljanov kot tudi nosilcev oblasti, je, kot rečeno, o dogodkih, pa tudi druge, banalnejše, kot so za- posebej pomembna njihova funkcija nadzora nad bava, razvedrilo itd. Tudi v povezavi s političnim oblastno elito. Pri tem služijo po eni strani kot sred- življenjem se pogosto poudarja njihov pomen. Od stvo prezentacije stališč, idej, kritik in predlogov, tod označevanje medijev kot »četrte veje oblasti«, v oblikovanih v sferi civilne družbe; po drugi pa le-te kateri nastopajo od oblasti neodvisni medijski akter- sami producirajo, s čimer nastopajo v vlogi krea- ji, ki predstavljajo javno mnenje, kar jim omogoča, torjev javnega mnenja. Tako medijske institucije da nadzorujejo ostale veje oblasti. Seveda v tem pri- – časopisi, radijske in televizijske hiše, spletni por- meru ne gre za oblast v smislu formalnih pooblastil tali – posredno, a pogosto zelo pomembno vplivajo (tako kot jih imajo izvršna, zakonodajna in sodna na potek in rezultate političnega procesa, s čimer veja), ampak za vpliv, ki ga imajo mediji s tem, nastopajo kot element političnega prostora. Članek ko državljanom posredujejo informacije o stanju v ali oddaja, kjer so razkrite nepravilnosti ali celo politiki, gospodarstvu in na ostalih področjih doma nezakonitosti v delovanju določenega državnega in v tujini. Pri tem niso mišljene informacije zgolj organa, lahko denimo sproži postopek ugotavljanja v faktografskem smislu., tj. kot navajanje dejstev, odgovornosti in posledično sankcioniranja odgovor- ampak tudi ali še posebej v smislu interpretacije teh nih. dejstev. V zvezi s tem se na eni stani navaja pozi- tivne vidike njihovega delovanja, predvsem nadzor Medijski prostor in medijski protagonisti nad oblastniki in s tem omejevanje njihove samovo- lje. Na to se navezuje sintagma o medijih kot »psih Da lahko mediji upravljajo to funkcijo, morajo čuvajih demokracije«. Na drugi strani ne moremo biti izpolnjeni določeni pogoji oz. morajo biti mimo njihovih negativnih vidikov. Sem nedvomno realizirane določene karakteristike glede njihove sodi poseganje v zasebnost posameznikov v funkciji strukture in delovanja. Medije je namreč mogoče pridobivanja dobičkov preko zadovoljevanja sen- razumeti tako v smislu institucionalizirane strukture zacionalističnih hotenj ljudi. Še bolj problematična sistema (medijski prostor) kot v smislu akterjev pa je instrumentalizacija medijev v smislu njihove delovanja tega sistema (medijski protagonisti). Insti- zlorabe za razne partikularistične cilje. tucionalni elementi, kot so zakonodaja, ki ureja me- Ta dvojna narava medijev izhaja iz njihove dijsko področje (pa tudi druga področja), lastniška sistemske umeščenosti. Medije je mogoče razumeti struktura medijskih organizacij, njihova morebitna kot posredniški podsistem družbe. V tem smislu je povezanost z drugimi družbenimi podsistemi itd. so njihova funkcija posredovanje informacij o različ- dejavniki, ki nedvomno determinirajo delo novinar- nih relevantnih družbenih pojavih in procesih. Pri jev in ostalih medijskih ustvarjalcev. Vendar pa so tem gre tako za »suhe« informacije, tj. poročanje slednji vendarle tisti, ki ustvarjajo medijske vsebine, o dejstvih, kot tudi za interpretacije teh dejstev. V zato je od njihovih konkretnih ravnanj v končni fazi razvojnem smislu, tj. v smislu krepitve razvojnih odvisna vsebina sporočil, ki so plasirane v javnost. performanc družbe, se rezultat te funkcije izraža Ta ravnanja so poleg z omenjenimi sistemskimi de- predvsem v, prvič, krepitvi kompetenc državlja- javniki povezana z njihovimi vrednotami, etičnimi nov (njihovega znanja in sposobnosti, da delujejo standardi, ideološkimi orientacijami in političnimi kot aktivni državljani) in, drugič, v vzdrževanju afiliacijami. normativnega konsenza v družbi (soglasja o tistih Seveda se močno razlikuje »teža« posameznih temeljnih vrednotah in načelih, ki predstavljajo medijskih ustvarjalcev v smislu njihovega vpliva »vrednotno jedro družbe«). na delovanje njihovih organizacij, na vsebine, ki Delovanja javne sfere v sodobni družbi si ni jih ponujajo, in s tem vpliva na stanje v javnem mogoče predstavljati brez množičnih medijev. mnenju. Tu igrajo odločilno vlogo uredniki, osrednji Medije lahko razumemo kot njeno institucionalno komentatorji in kolumnisti. Ti tvorijo medijsko elito, 205 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE ki bi jo lahko šteli za sestavni del kulturne elite in pristranskih v svojem obravnavanju dogajanja v določene družbe. Sodijo namreč med najpomemb- politiki in družbi, vendar pa je bil medijski prostor nejše mnenjske voditelje, ki jih državljani pogosto nedvomno precej pluralen. Ta pluralnost je bila z smatrajo za intelektualne in moralne avtoritete, zato vzpostavitvijo komunističnega režima radikalno imajo veliko vpliv na to, kako le-ti dojemajo svet in odpravljena. dogajanje v njem. Vendar pozitivni učinki medijske Za imenovanje ljudi na osrednje pozicije v elite na demokracijo niso nekaj samoumevnega. medijskih hišah je bil ključni kriterij »moralno- Rečemo lahko, da medijska elita lahko svojo demo- -politična primernost«, se pravi privrženost komuni- kratično funkcijo opravlja le, če, prvič, izraža ustre- stični partiji (kasneje zvezi komunistov) in njenemu zno stopnjo neodvisnosti (tako nasproti politični kot nauku. Mesta direktorjev in urednikov na RTV Lju- nasproti gospodarski eliti), drugič, sledi standardom bljana (predhodnici RTV Slovenija) in v osrednjih profesionalizma in, tretjič, dosega zadostno stopnjo časopisnih hišah so zasedli izključni partijski kadri. notranje pluralnosti. Bistveno je, da ustvarjalce Velika večina novinarjev je pristajala na omenjeno medijskih vsebin, ne glede na njihovo politično vlogo družbeno-političnih delavcev. Tisti redki med in nazorsko usmerjenost, vodi resnicoljubnost, kar njimi, ki so delovali na nekonformističen ali celo pomeni, da se izogibajo aktivizmu, manipulacijam, do režima kritičen način, so bili iz novinarskih vrst zavajanju in širjenju lažnih novic, in da so sposobni odstranjeni, nekateri pa celo obsojeni na zaporne kritične distance tudi do tiste politične opcije, ki jim kazni, kot se je to zgodilo denimo Viktorju Blažiču je blizu. ali Dragu Jančarju. Resda se je v zadnjem obdobju bivšega režima Mediji kot ideološki aparat v bivšem režimu (tj. v osemdesetih letih), ko je prišlo do njegovega postopnega mehčanja, pojavila niša za nekonformi- Za nedemokratične režime vseh vrst in ideoloških stično delovanje tudi na medijskem področju. Pred- barv velja, da so v njih mediji podrejeni vladajoči vsem t. i. »mladinski« mediji, v prvi vrsti Mladina (ki eliti, ki ji služijo kot sredstvo za ohranjanje njene je bila uradno sicer glasilo Zveze socialistične mla- oblasti. Obsežnejši kot je nadzor te vladajoče elite dine Slovenije), pa tudi študentska časopisa Tribuna nad družbo, trdneje so mediji vpeti v pogon režima. in Katedra med tiskanimi mediji ter Radio Študent Njihova glavna funkcija je propagiranje režima med elektronskimi mediji, so v javni prostor prina- in njegove ideologije, z namenom indoktrinacije šali tematike, ki so bile s strani režimskih struktur državljanov in njihove mobilizacije za podporo nezaželene, ter prispevke, ki so kritično reflektirali oblastnikom. takratno stanje v družbi in katerih kritična ost je Takšna je bila vloga medijev v komunističnih bila uperjena celo v tedaj »nedotakljive« institucije, režimih. Bili so del tega, kar je Louis Althusser kakršna je bila jugoslovanska vojska. Ti mediji so, poimenoval »ideološki aparat države« (on je sicer skupaj z nekaterimi kulturnimi revijami, med ka-o ideološki instrumentalizaciji področij, kot so terimi je še posebej izstopala Nova revija, odigrali mediji, šolstvo, znanost, govoril v kontekstu kapi- zelo pomembno vlogo v procesih demokratizacije. talističnih družb, vendar pa je to v bistveno večji Vendar je šlo pri tem za izjeme. T. i. osrednji mediji meri veljalo za komunistične). To je seveda veljalo so ves čas služili za oporo vladajoči nomenklaturi, tudi za slovenske medije v času komunistične ki se je sicer – vsaj navzven – na koncu reformirala Jugoslavije. Ti so bili ves čas podrejeni direktivam (sicer pod velikih pritiskom splošnega nezadovolj- državno-partijske nomenklature. Vse medijske hiše stva ljudi s stanjem v državi). so bile v državni oz. t. i. družbeni lasti. Novinarji in ostali medijski ustvarjalci so bili obravnavani Monopoli, kontinuitete, hegemonija kot »družbeno-politični delavci«. To pomeni, da so pri svojem delu morali slediti uradni ideologiji t. Principi, ki so bili v veljavi v bivšemu komuni- i. socialističnega samoupravljanja z vsemi njenimi stičnem režimu, so se v pretežnem delu slovenskega dogmami (kot je bila denimo tista o »bratstvu in medijskega prostora ohranili tudi po formalnem enotnosti« jugoslovanskih narodov). V tem smislu prehodu v demokracijo. Govorimo lahko o visoki je šlo za izrazito regresijo v primerjavi s časom prve stopnji medijske reprodukcije. Mediji, ki so obstajali Jugoslavije, ko je bil medijski prostor sicer izrazito že v bivšem režimu, so se večinoma uspeli ohraniti polariziran na katoliški in liberalni del in kjer je na prizorišču. Vsaj na določenih segmentih so bile bila večina medijev izrazito politično opredeljenih spremembe po letu 1990 relativno majhne. To še 206 MATEVŽ TOMŠIČ: ČETRTA VEJA OBLASTI – ENA NAJBOLJ NEVRALGIČNIH TOČK POSTKOMUNISTIČNE SLOVENIJE posebej velja za tiskane medije. Tako se v poosa- beno resničnost. Na ta način se vzpostavi stanje, ko mosvojitvenem obdobju ni uspel uveljaviti niti en določene ideje in vrednote dobijo status naravnosti sam resen splošen dnevni časopis. Spomnimo se po- ali kar samoumevnosti, zato nanje pristajajo celo skusov s Slovencem, pa Republiko ter kratkotrajne tisti, katerim ne prinašajo nikakršnih koristi. Končni epizode z Jutranjikom. Obstala sta le dva tabloida, namen hegemonije pa je ohranjanje statusa quo in s Slovenske novice in novejši Svet 24, ter specializi-tem privilegijev vladajoče elite. rani poslovni časnik Finance. Uredniki in novinarji, V našem primeru hegemonija levice pomeni, da ki so opravljali to delo v bivšem režimu, so v veliki so vrednote, ideje in rešitve, ki jih razglašajo njeni meri ohranili svoje pozicije tudi v »novih časih«. protagonisti, deležne veliko več javne pozornosti in Nekateri mediji so sicer v določenih obdobjih podpore mnenjskih voditeljev ter imajo s tem veliko vzdrževali nekakšno notranjo pluralnost. To je de- večjo »težo« javnosti kot tiste, ki jih zagovarjajo nji- nimo veljalo za nekdaj »osrednji« dnevni časopis hovi nasprotniki z »desnice«. Prve se predstavljajo Delo v prvi polovici devetdesetih let, do odhoda kot nekaj »običajnega« ali celo »splošno sprejemlji- skupine novinarjev pod vodstvom Danila Slivnika, vega«, slednje pa kot nekaj »nenavadnega«, »pro- in potem še v sredini naslednjega desetletja, ko je blematičnega« ali celo direktno »nezaželenega«. taisti Slivnik postal predsednik uprave, Peter Jančič Za takšno stanje imajo zelo velike zasluge prav pa odgovorni urednik. Podobno je bilo z Večerom. množični mediji, katerih večina, kot rečeno, bolj Vendar sta oba na koncu prešla v objem t. i. »starih ali manj odkrito favorizira »levico«. Mediji namreč sil«. pomembno oblikujejo dojemanje družbene in po- Če bi morali izpostaviti glavno značilnost me- litične realnosti s strani državljanov, s tem pa tudi dijskega prostora v postkomunistični Sloveniji, je njihovo ocenjevanje političnih in drugih družbenih to šibko razvit pluralizem. Gre za močno nerav- akterjev. Pomanjkanje medijskega pluralizma lahko novesje, ker večina medijev bolj ali manj odkrito tako povzroči popačeno in pristransko dojemanje daje prednost tistemu delu slovenske politike, ki javnosti. In prav temu smo priča v Sloveniji. Tu me- se ga označuje za levico. To so pokazale tudi sicer diji preko svojih mnenjskih voditeljev sistematično maloštevilne do sedaj opravljene raziskave na temo promovirajo vse tisto, kar sodi v ideološki repertoar medijskega pluralizma ( Stanje medijskega pluraliz- levice, in stigmatizirajo vse tisto, kar velja za desni- ma v Sloveniji iz l. 2006, Študija medijske svobode čarsko. in avtonomije medijskega prostora v Republiki Izpostavimo naj samo dva eklatantna primera Sloveniji v letu 2007, Medijska svoboda v Sloveniji – odnos do istospolnih in vprašanje migracij. Pri 2008, Raziskava medijske krajine 2020). Skupna vprašanju istospolnih je še posebej kontroverzno ugotovitev je bila, da mediji v splošnem bistveno vprašanje možnosti tovrstno usmerjenih parov, da bolj naklonjeno obravnavajo leve politične akterje posvojijo otroka. Glede tega večinski mediji ves kot pa njihove tekmece z desnice. Poleg tega v me- čas razlagajo, kako da je to njihova neodtuljiva dijskih vsebinah prevladujejo vrednote in stališča, pravica, zato bi to moralo biti nujno uzakonjeno. ki jih v nazorskem smislu lahko označimo za levo Tiste, ki nasprotujejo tej možnosti, pa označujejo za orientirana – gre seveda za opredelitev »levice« in »nazadnjake«, »homofobe« ali še kaj hujšega. Gre »desnice« v slovenskem kontekstu, ki v določenih za očitno ideološko pristranost, ki ignorira dejstvo, elementih ni skladna se tem, kar predstavljata ti dve da je to vprašanje v državah Evropske unije (če se kategoriji v etabliranih demokracijah (tako je za že omejimo na ta okvir) zelo različno urejeno, saj razliko od situacije na Zahodu v Sloveniji »levica« je to stvar odločitve posamezne nacionalne države. kapitalsko bistveno bolje založena kot desnica). Podobna ideološka pristranost osrednjih medijev V postkomunistični Sloveniji lahko govorimo je očitna pri obravnavi migracij, predvsem tistih iz o obstoju kulturne hegemonije tranzicijske levice. večinsko muslimanskih dežel. Glede tega vztrajno Gre za hegemonijo, kot jo je opredelil Antonio pridigajo multikulturalistično agendo, po kateri bi Gramsci, v smislu ideološke dominacije, s katero morala Slovenija in z njo ves zahodni svet izvajati oblast pridobi soglasje za svojo vladavino od tistih, politiko »odprtih meja«, ki v praksi pomeni neo- ki si jih je podredila. To se izvaja s pomočjo sim- mejeno priseljevanje ljudi iz Tretjega sveta. Tudi v bolnih sistemov, ki dolgoročno vplivajo na to, kako tem primeru so tisti, ki temu nasprotujejo, deležni posamezniki doživljajo določene dogodke, preko diskvalifikacij in etiketiranja z »nestrpneži«, »kse- oblikovanja kognitivnih in afektivnih struktur, s nofobi«, »islamofobi« ali celo »rasisti«. V svojem katerimi posamezniki zaznavajo in vrednotijo druž- kulturnem relativizmu multikulturalisti in njim na- 207 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE klonjeni mediji stalno zanikujejo možnost, da ljudje jih ni niti najmanj oviralo dejstvo, da se je zaradi iz določenih kulturnih okolij negujejo vrednote in epidemije koronavirusa država znašla v najhujši prakticirajo navade, ki so preprosto nekompatibilne zdravstveni krizi v vsej svoji zgodovini. Malodane s standardi zahodnih družb. Predvsem to velja za vsak ukrep vlade je bil pričakan »na nož«. Ves čas ljudi iz muslimanskega sveta. Ta nekompatibilnost se medijsko promovira »kolesarske« in podobne je lahko podlaga za nesporazume, konflikte ali celo protestnike, ki se rekrutirajo iz vrst t. i. kulturnikov, nasilje. Vendar dominantni mediji varnostna tvega- nevladnikov in vseh ostalih, katerih (ne)delo je nja praviloma ignorirajo. Tako so tiste, ki so nanje levica dolga leta financirala z davkoplačevalskim opozarjali ob velikem migrantskem valu leta 2015, denarjem (in so se sedaj ustrašili, da se bo »pipi- odpravljali z zgoraj omenjenimi etiketami, čeprav ca zaprla«). Ti mediji se obnašajo, kot da so del se je izkazalo, da so imeli prav, saj je množičnemu levičarske politične opozicije. Kot takšni aktivno prihodu muslimanskih migrantov sledil razmah sodelujejo v oblikovanju t. i. alternative aktualni nasilja in terorizma. vladi. Tako so botrovali nastanku koalicije zavaja- Množični mediji sistematično zagovarjajo agen- jočega imena KUL, kar naj bi pomenilo »koalicijo do leve politike, tudi če je ta v nasprotju z voljo ustavnega loka«, čeprav jo sestavljajo stranke, ki se večine državljanov, kar velja v omenjenih dveh požvižgajo na ustavo, saj sistematično ignorirajo primerih. Možnost posvojitve otrok s strani istospol- odločbe ustavnega sodišča. Najprej so javnomnenj- nih parov je bila zavrnjena na dveh referendumih sko »pumpali« konvertitskega ekonomista Jožeta (o Družinskem zakoniku in o Zakonu o družinski Damijana brez resnih operativnih izkušenj kot zvezi in družinskih razmerjih). To, da večina ljudi »kandidata za mandatarja«; ko se je izkazalo, da nasprotuje bolj množičnim migracijam iz Tretjega nima nobenih možnosti, da zbere potrebno večino, sveta, predvsem iz muslimanskih držav, so pokazale so začeli propagirati političnega povratnika Karla tako rekoč vse do sedaj opravljene javnomnenjske Erjavca, čeprav gre za človeka, ki mu je na zadnjih raziskave. Tu gre za očitno težnjo po socialnem volitvah uspelo prepoloviti podporo stranki DeSUS, inženiringu, se pravi po načrtnem preoblikovanju njemu samemu pa se sploh ni uspelo izvoliti v par- mentalitete ljudi v skladu z načrti določenih poli- lament. Očitno je zanje dober dobesedno kdorkoli, tičnih krogov. samo da zamenja Janeza Janšo in s tem omogoči nadaljnjo vladavino postkomunističnih omrežij. Se Medijsko konstruirana politična realnost mar lahko ob takšni negativni selekciji potemtakem čudimo nižanju političnih standardov? Pogosto lahko poslušamo o tem, kako nizki Slovenski dominantni mediji dejansko delujejo standardi da vladajo v slovenskem političnem pro- kot »kartel« medsebojno povezanih subjektov. storu in kako nizka da je raven politične kulture na Pogosto se zdi, kot da bi bilo njihovo delovanje Slovenskem. S tem se je vsaj do neke mere mogoče usmerjeno iz enega centra. Kot da bi se pri širjenju strinjati. Vendar nosijo za takšno stanje velik del svojih zgodb in interpretacij usklajevali med seboj. odgovornosti prav množični mediji. Ti s svojo pri- Enaka sporočila, pogosto celo enak slog poročanja. stranskostjo, ki pogosto prerašča v odkrito politično In seveda, politična usmerjenost je vselej enaka. navijaštvo, obilno pripomorejo k ideološki polari- Vselej velja princip: levo dobro, desno slabo! In kot zaciji in radikalizaciji slovenske politike in družbe. takšni dejansko umetno konstruirajo javno mnenje, Večina slovenskih medijev načrtno in sistema- ki je po meri njihove politične agende. tično sodeluje pri vzdrževanju dominacije tranzi- Ko govorimo o odgovornosti za opisano stanje, cijske levice. Le-ta je na oblasti skoraj tri četrtine nikakor ne moremo mimo obnašanja nacionalne časa obstoja samostojne Slovenije. Kadar pa pride radiotelevizije. Pri zasebnih medijih sta politična do oblikovanja vlade, v kateri igrajo prevladujočo opredeljenost in pristranskost še nekako razumljivi, vlogo desne stranke, se nemudoma aktivira ves pod- saj sta ne nazadnje odvisni od volje lastnikov. Za porni sistem levice z namenom zrušitve le-te. In v javno medijsko hišo, ki ima za svoje poslanstvo ne- tem podpornem sistemu imajo ključno vlogo mediji, pristranskost in uravnoteženost pri svojem poročanju tako tiskani kot elektronski. Tako so se marca 2020, in ki smo jo povrhu vsega primorani financirati vsi ko je nastopila mandat tretja Janševa vlada, nemu- odjemalci električne energije, pa to nikakor ne more doma začeli sistematični medijski napadi nanjo, v veljati. Vendar je pristranskosti v zadnjem času vse katerih sta sodelovali obe največji televiziji, skoraj več. Nekateri novinarji, uredniki in voditelji svojega vsi dnevni časopisi in kopica ostalih glasil. Pri tem aktivizma sploh ne skrivajo. Očitna je pristranskost 208 MATEVŽ TOMŠIČ: ČETRTA VEJA OBLASTI – ENA NAJBOLJ NEVRALGIČNIH TOČK POSTKOMUNISTIČNE SLOVENIJE Studio 1. programa Radia Slovenija (Wikimedia Commons). pri izbiri gostov, saj izrazito prevladujejo tisti, ki podpirajo levo politično opcijo. Da ne govorimo o tem, da obstajajo določene oddaje, ki so namenjene eksplicitnemu širjenju levičarske ideologije. Najbolj tipičen primer propagiranja najbolj ra- dikalnih levičarskih idej je oddaja Studio City, ki je za povrh predvajana ob najbolj gledanem televizijskem terminu. A ta oddaja nikakor ni izjema. Tako v smislu politične nevtralnosti in ideološke uravnoteženo- sti »nacionalka« nikakor ne izstopa v primerjavi z ostalimi mediji, čeprav bi glede na svoje poslanstvo morala. Njeno favoriziranje političnih akterjev iz vrst levice bodočih novinarjev in ostalih medijskih ustvarjalcev. in promoviranje idej, ki veljajo za levičarske, ni Na tem področju še vedno obstaja dejanski monopol, nič manj intenzivno, kot to velja za ostale osrednje saj je možno brezplačno študirati novinarstvo zgolj na medije. eni ustanovi v državi. In to močno zaznamuje stanje duha v novinarski srenji. Tako se dogaja, da se celoten Kako do pluralnega in profesionalnega oddelek za novinarstvo na ljubljanski univerzi javno medijskega prostora? »družbeno-politično« opredeli, kot se je to zgodilo ob aktualnih debatah o stanju v medijskem prostoru. Rečemo lahko, da je medijski prostor ena od Nekaj podobnega se je zgodilo ob referendumu o najšibkejših točk slovenske postkomunistične tran- Zakonu o RTV leta 2005. To priča o njegovi izraziti zicije. S svojo enostranskostjo in politično instru- spolitiziranosti, ki ne bi smela imeti mesta v akadem- mentaliziranostjo predstavlja oviro za vzpostavitev skem prostoru. Glede na to težko pričakujemo kaj resnično pluralistične demokracije, utemeljene drugega od indoktrinacije bodočih novinarjev. Zato na razpršenosti moči in kontinuiranih menjavah je treba spodbujati pluralizem tudi na izobraževalnem političnih elit na oblasti. področju, tako da bi pod enakimi pogoji omogočili Resnici na ljubo smo priča tudi pojavom, ki izobraževanje ustvarjalcev medijskih vsebin na različ- rahljajo obstoječe medijske monopole. Sem sodi nih akademskih ustanovah. predvsem razmah družbenih omrežij, kar omogo- Treba bi bilo tudi dosledno udejanjati zakono- ča širjenje tudi tistih informacij, ki jih etablirani dajo o preprečevanju medijskih koncentracij. Tem mediji prikrivajo, saj bi lahko škodovale njihovim pojavom smo že nekaj časa priča, čeprav je to v političnim botrom. Zato si slednji na vsak način nasprotju s pravili. Podobno velja za izsiljevanje prizadevajo za to, da bi pod krinko boja zoper posebnega položaja v shemah kabelskih operater- »dezinformacije« in »sovražni govor« uvedli neka- jev ali vzpostavljanje monopolov pri oglaševanju v kšno obliko spletne cenzure. medijih. Vse to počne predvsem največja komerci- Ko govorimo o sistemskih ukrepih, usmerjenih v alna televizija. Čas je, da pristojni regulatorji, pa krepitev medijskega pluralizma, ob hkratnem višanju tudi pravosodje, začnejo učinkovito izvajati svoje poklicnega nivoja, bi bilo treba začeti pri izobraževanju naloge. 209 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE In končno, potreben bo resen razmislek o vpra- Javna radiotelevizija, ki namesto resnicoljubnosti šanju javnega financiranja medijskih vsebin. To postavlja na prvo mesto politične, ideološke ali ka- je povezano predvsem s položajem in vlogo javne kšne drugačne partikularistične interese, zagotovo ne radiotelevizije. Seveda obstaja potreba po medijski opravlja dela tako, kot bi ga morala. Zato je rešitev obravnavi določenih tematik, ki niso tržno zanimive. bodisi v načrtni pluralizaciji javne radiotelevizije Zato je obstoj kakovostnih javnih medijev nekaj, kar (denimo v smislu oddaj, ki obravnavajo družbena je nedvomno zaželeno. Vendar v Sloveniji velika vprašanja z različnih politično-nazorskih zornih ko- vloga države, ki se izraža na eni strani skozi usta- tov) bodisi v odpiranju prostora za javno financiranje noviteljstvo nacionalne radiotelevizije in nekaterih vsebin, ki so v splošnem interesu, ki bi jih lahko drugih medijev, na drugi strani pa skozi javno finan- pripravljali različni medijski akterji. V sedanjem sta- ciranje medijev, nikakor ne prispeva k depolitizaciji nju namreč javna radiotelevizija preprosto ne služi in krepitvi konkurence v medijskem prostoru, ampak svojemu poslanstvu. prej k utrjevanju obstoječih monopolov. 210 JURE ZUPAN Mala inventura Slovenije »Najslabša stvar komunizma je tisto, kar pride po njem.« pri celotni višegrajski skupini z nižjim začetnim izhodiščem Adam Michnik, poljski novinar in urednik v primerjavi s Slovenijo, mora upoštevati tudi, da je večina višegrajskih držav dosegla slovenski BDP iz leta 1990 v Pisati o dosežkih države po tridesetih letih njenega desetih letih, države pa so se tudi potem razvijale hitreje obstoja bi morala biti razmeroma lahka naloga. Vendar so kot Slovenija. Številke so neusmiljene. Slovenija zaostaja. se v tem času zgodile globalizacija, informatizacija družbe Izgubljenih je trideset (!) let tranzicije. To so dejstva. in klimatske spremembe, tako da so politični, ekonomski Če želimo vsaj načelno analizirati to porazno stanje in in socialni vplivi pustili posledice v vseh porah družbe in razbliniti fantazijo slovenskega uspeha, se zdi smiselno po- na vsakem posamezniku. Zato spremembe v državah težko gledati napredek v treh časovnih obdobjih: a) obdobju ustvar- ocenimo z absolutnimi številkami in jih raje postavimo v janja države in podlage za vstop v EU in Nato, b) obdobju primerjavo z drugimi. Napredek Slovenije npr. lahko primer- gospodarske rasti, vstopa v EU, Nato in prevzema evra ter c) jamo s stanjem v državah bivše Jugoslavije, z napredkom obdobju padca in stagnacije celotnega socialno-ekonomske- celotne Evropske Unije, njenim povprečjem ali samo z ga sistema Slovenije po nastopu krize 2008 do danes. njenim delom, npr. višegrajsko četverico. V prvem obdobju (1990–2004) so v Evropi prevlado- Primerjava z državami zahodne Evrope, ki so že pred tem vale obetajoče politično-ekonomske razmere in stabilnost. skoraj petdestet let uživale ugodnosti Marshalovega načrta in Večina postkomunističnih držav je vsaj formalno prevzela utečene demokracije, se ne zdi najustreznejša. Tudi uspehe demokratične vrednote in demokratične inštitucije, ki jih je držav bivše Jugoslovije je težko meriti z istimi vatli. Večina se v pozitivnih razmerah ob čakanju na sprejem v EU in Nato je najprej mučila z veliko večjo inflacijo kot Slovenija, nato razvijala v upanju na hitro izboljšanje življenjskih razmer. z daljšimi vojnami in na koncu z njihovmi posledicami. Vse V tem obdobju je imela Slovenija dodatne naloge zaradi omenjeno je še poslabšalo že tako slabo dediščino jugoslo- ustanavljanja lastne države. To sta sicer morali storiti tudi vanskega solidarnostno-samoupravnega gospodarstva. Zato Češka in Slovaška, vendar v manjšem obsegu. Kljub temu so bi bila taka primerjava povsem neustrezna. višegrajske države s hitro privatizacijo in omogočanjem do- Zdi se, da bi bila primerjava slovenskega tridesetletnega stopa tujega kapitala na svoj trg v prvem obdobju dosegale obdobja z višegrajskimi državami še najprimernejša. Vse vsaj 50-, medtem ko je Slovenija zmogla le 10-odstotno rast. države so izhajale iz totalitarnih režimov, vendar pa je Ker so bili cilji prestrukturiranja vsaj na deklarativni ravni bila Slovenija po mnenju mnogih ob začetku tranzicije pri vseh državah približno enaki, je bil toliko bolj pomemben gospodarsko močnejša in socialno bolje stoječa, torej v način, ki ga je trenutna vlada ubirala na poti proti njemu. prednosti pred višegrajsko četverico. Da bi razumeli vzroke, Na Češkem je prva nekomunistična vlada Vaclava Klausa zakaj je Slovenija v tridesetih letih to prednost zapravila, si trajala šest let (1992–1997), zato je imela dovolj časa, da je treba ogledatati nekaj številk. Spodnja preglednica kaže je lahko uredila vsaj najnujnejše demokratične spremembe tridesetletno rast bruto družbenega proizvoda (BDP v 1000 in osnovne lustracijske ukrepe. V nasprotju s Čehi smo v $ na prebivalca) Avstrije, Nemčije, višegrajske četverice, Sloveniji prvo nekomunistično vlado Lojzeta Peterleta zame- Slovenije in Hrvaške, hkrati pa tudi relativni dvig BDP-ja za njali že dve leti po polovici prvega mandata (1990–1992). vsako državo glede na stanje leta 1990. V prikazu niso toliko V času, ko je bilo treba na novo vzpostaviti vse institucije zanimive absolutne številke BDP-ja, čeprav se iz njih dobro mlade države, so bile nujne tranzicijske politične spre- kaže prednost Sloveije v primerjavi z višegrajsko skupino. membe potisnjene v ozadje. Zato je večina sprememb na Pomembnejše so relativne številke in seveda tridesetletni zakonodajnem področju in s tem tudi v političnem sistemu trend, ki ga ne gre zanikati z zamahom roke. Ta pokaže, da prešla k nalogam naslednjih vlad, ki so jih potem dvanajst ima slovenska družba kot celota izrazite sistemske težave. let (1992–2004) vodili pripadniki in/ali simpatizerji bivšega Rast BDP-ja v Sloveniji v tridesetletnem obdobju je sistema. Razumljivo je, da je bila zato vsaka resna spremem- skoraj enaka rasti (2,4 %) v razvitih državah z dobro utečeno ba na sistemski ravni če že ne povsem onemogočena, pa ekonomijo. Vendar imajo te več kot dvakrat višjo absolutno vsaj odrinjena na kasnejši čas. Levosredinske vlade so v tem vrednost. Če bi se Slovenija želela približevati povprečju času poskrbele za ustrezne pravne varovalke za ohanitev Evrope, Avstriji ali Nemčiji, bi morala povečati trend rasti koristi v vseh institucijah in gospodarskih organizacijah, ki BDP-ja; zdi pa se, da se ta celo za malenkost znižuje. Jasno so jih vodili predstavniki bivšega sistema. Administrativni pa se vidi, kako višegrajske države in tudi Hrvaška (ki je sistem je teh dvanajst let deloval nespremenjeno, narejeni prebrodila težje posledice vojne kot Slovenija) napredujejo so bili le »kozmetični« popravki. V treh mandatih je bil s precej hitreje. Naj opozorim na Češko. Ta je v tridesetih letih kadri leve provenience izpopolnjen vsak segment »novou- povečala BDP skoraj za faktor šest, da ne govorimo o Poljski, stanovljenega« dela oblasti (imenovanja sodnikov, članov državi z 38 milijoni prebivalcev, ki je v istem obdobju po- nadzornih svetov državnih družb in finančnega, medijskega večala BDP devetkrat! Če kdo opravičuje večje faktorje rasti ter izobraževalno-raziskovalnega sistema itd.). 211 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Tabela 1: Tridesetletna absolutna in relativna rast BDP-ja (1000 $/prebivalca) osmih držav (Vir: data.worldbank.org). Avstrija Nemčija Madžarska Poljska Češka Slovaška Slovenija Hrvaška 1000 $ Leto Rel./ 1000 $/ Rel./ 1000 $/ Rel./ 1000 $/ Rel./ 1000 $/ Rel./ 1000 $/ Rel./ 1000 $/ Rel./ 1000 $/ Rel./ na 1990 preb. 1990 preb. 1990 preb. 1990 preb. 1990 preb. 1990 preb. 1990 preb. 1990 preb. 1990 21.56 1.0 22.29 1.0 3.35 1.0 1.73 1.0 3.93 1.0 2.40 1.0 10.10 1.0 3.79 1.0 1995 30.51 1.4 31.70 1.4 4.50 1.4 3.68 2.1 5.81 1.5 4.78 2.0 10.65 1.1 4.87 1.3 2000 24.63 1.1 23.60 1.1 4.63 1.4 4.49 2.6 5.98 1.5 5.41 2.3 10.15 1.0 4.82 1.3 2005 38.54 1.8 34.55 1.2 11.19 3.3 8.01 4.6 13.36 3.4 11.63 4.9 18.10 1.8 10.56 2.8 2010 47.23 2.2 41.56 1.9 13.11 3.9 12.63 7.3 19.76 5.0 16.70 7.0 22.90 2.3 13.91 3.7 2015 44.42 2.1 41.13 1.8 12.70 3.8 12.57 7.3 17.79 4.5 16.39 6.8 20.52 2.1 11.79 3.1 2020 51.12 2.4 54.81 2.5 16.43 4.9 15.62 9.0 23.04 5.9 19.16 8.0 24.41 2.4 14.73 3.9 V prvem obdobju (1990–2004) je, po mnenju večine kom, sistemsko oviranje prihoda neželjenega tujega kapita- ekonomistov, imela Slovenija pred ostalimi višegrajskmi la, administrativne ovire pri zelenih investicijah in zadržki državami še določeno prednost. Slabosti so sicer bile v pri sofinanciranju večjih deležov v podjetjih s strani tujih sistemsko nedodelanih in podedovaih »samoupravnih« vlagateljev. Tretja raven pa je bila podpora ustanovitvam zakonih in postopkih, v razpuščenih, razdrobljenih in samim podružnic razvejanih levo usmerjenih sindikatov, hkrati z sebi prepuščenih javnih službah ter javnih dejavnostih. Vse njimi pa množici civilnih organizacij, iniciativ in gibanj. sistemske slabosti so v veliki meri ustrezale stari eliti, ki jih je Dodatno je k upočasnitvi razvoja pripomogel julija pokrivala in varovala s partijsko/medijsko disciplino. Bivša 2000 sprejet Ustavni zakon, ki je s parlamentarno ve- nomenklatura je v veliki meri prevzemala glavne vzvode čino LDS in kupčkanjem v parlamentu preglasoval na oblasti, hkrati z njo pa nadaljevala ekonomsko uravnilovko referendumu izraženo voljo volivcev za večinski sistem. z ostanki t. i. »dogovorne« ekonomije. Te slabosti naj bi nova Novembra 1996 je namreč na referendumu o volilnem leva nomenklatura formalo sicer odpravljala, vendar jih je s sistemu med tremi možnimi predlogi dobil največ glasov formalnimi zakonskimi popravki in prenosom »javnega« v (44,5 %) večinski volilni sistem, (proporcionalni sistem »državno« premoženje zgolj okrepila in formalizirala. S tem 26,2 %, mešani pa le 14,6 %). Večinski sistem je predlagala je dejansko izročila vso finančno moč v roke tistemu delu SDS. Velik del politikov in ekonomistov se danes strinja, da managementa, ki je bil pod njenim vplivom že v bivšem sis- je ena glavnih cokel pri uvajanju sprememb za izboljšanje temu, ker je s podreditvijo sindikalnega gibanja, ki je bil že ekonomskega sistema prav proporcionalni volilni sistem, ki po svoji provenienci ves čas na levi strani, samo še ojačila. daje prednosti zelo raznorodnim koalicijam. Velika prednost višegrajske četverice je bila prav v tem, da je Popravljen proporcionalni volilni sistem je pripomogel v prejšnjem sistemu imela državno lastnino, ki je bila dobro k temu, da so bile vse vlade v Sloveniji, tako leve kot tudi definirana in jo je lahko po spremembah takoj privatizirala. sredinske, glede koordinacije in operativnosti koalicijsko V nasprotju z njo pa je imela Slovenija lastnino razpršeno na zelo šibke, kar ni pomagalo spreminjati starih vzorcev »samoupravne subjekte« z nedoločenim lastništvom. Zato v nastajajoči državi. Posebej prav je tako stanje prišlo so lahko v začetku tranzicije večino lastnine »polastninili« s levim vladam, saj tem v izhodišču ni bilo do dejanskih pokupljenimi certifikati, ki so jih s pomočjo bančnih kredi- sprememb dirigiranega politično-gospodarskega sistema. tov (dostopnih samo nekaterim izbranim) prelili v lastnino Borile so se le za delitev nadzora nad javnimi sredstvi in »tajkunskih podjetij« ali pa pod upravo institucij »javnega organizacijami v javni lasti. dobra«. Značilnost, ki razlikuje tranzicijo višegrajske skupine od Prvo raven »prilagajanja novim razmeram«, zame- tranzicije v Sloveniji, je pogostost izmenjavanja starih in no- njavo kadrov, so leve vlade opravljale sproti. Drugo raven vih struktur po volitvah. Na Češkem so bile desnosredinske sprememb so predstavljale prilagoditve predpisov na vseh (skupaj z neodvisnimi) in levosredinske (skupaj z neodvisni- področjih. Zelo povedne so bile: direktiva za upočasnitev mi) stranke v celotnem obdobju na oblasti skoraj natanko denacionalizacijskih postopkov organizacijam in privatni- enako dolgo, kar je omogočilo precej uravnoteženo zasedbo 212 JURE ZUPAN: MALA INVENTURA SLOVENIJE tudi v nižjih plasteh vladnih organizacij in drugih vzvodov 2004 do 2008, v celotnem obdobju prve Janševe vlade. oblasti. Podobno je z Madžarsko, da o Poljski niti ne govo- Najznačilnejše dogodke medijske vojne levice proti urav- rimo. Tudi Slovaška je pričela bistveno hitreje napredovati, noteženju in demokratizaciji medijev lahko ponazorimo s ko so na oblasti zamenjali Mečiarja in njegove prenovljene štirimi dogodki. Prvi je bil že na sam dan volitev, 3. oktobra komuniste. Ker so za napredek države odgovorne vlade, 2004, ko so novinarji pod taktirko levih sindikatov (Iztok lahko enega od vzrokov za zaostanek Slovenije najdemo Jurančič) napovedali stavko in bojkot prenosa dogodkov v tem, da so v Sloveniji v prvem tranzicijskem obdobju z volišč. Povod za stavko naj bi bilo nesoglasje sindikata (1990–2004) imele vajeti v rokah izključno levo usmerjene novinarjev Slovenije in Združenja za tisk in medije pri GZS. stranke (razen dvoletne prve Peterletove vlade). Razmerje je V resnici pa je šlo le za prazen izgovor, da novinarji med tako 12 proti 2 leti. zmagoslavjem SDS niso poročali z volišč. Drugi val medij- V prvem obdobju je Slovenija s počasnimi in previdnimi skega pritiska je bila reakcija na sprejetje Zakona o RTV, spremembami, ki še niso kazale usmeritve v kasnejšo de- ki naj bi vsaj deloma uravnotežil medijsko neravnovesje. strukcijo celotnega družbenega sistema, pričela precenjevati Mediji in njihovi sindikati so proti zakonu takoj organizirali svoj gradualistični pristop. S tem se je tako v vladajoči eliti referendum. Ta je bil septembra 2005 zavrnjen in Zakon kot tudi v precejšnjem delu Slovenk in Slovencev utrdilo je bil uveljavljen. Z majhnim popravki je veljal skoraj 15 prepričanje, da je obstoječi počasni način sprememb pod let. Medijska kampanja se je nato ves čas stopnjevala do ekonomskim geslom državne srebrnine in socialnim geslom junija 2006, ko je vlada potrdila izbor Rotisa za nabavo družbene enakosti boljši od hitrih in temljitejših družbenih osemkolesnikov (odločitev in razpis za nakup je sprejela sprememb. Gradualizem so hvalili tudi vsi glavni ekonomisti že Ropova vlada). Insinuacije z lažiranimi informacijami in mediji, ki so vsi prešli v roke bodisi tranzicijske levice na več področjih so se vrstile od septembra 2006 do konca bodisi posredno v roke sodelavcev bivše SDV. Na podlagi 2008. Eden od vrhov je bila obtožba finskega novinarja, da medijske kampanje, da lastniški certifikati niso vredni nič je predsednik Janša oz. stranka SDS prejela podkupnino. (Mencinger, RTV, tisk), je prišla večina slovenskih podjetij v Septembra 2008 je bila seja DZ, ki se je končala s sklepom, privatno last bivše elite. Treba je povedati, da je med novimi da je Ministrstvo za obrambo ravnalo pravilno, da pa je lastniki tudi veliko sposobnih managerjev, ki še danes dobro treba preiskati sum korupcije. Medtem so, septembra 2007, vodijo in z inovativnimi idejami širijo svoja podjetja. Žal je medijski napadi dosegli nov vrh s peticijo 571 novinarjev to le manjšina. Večina je v prvem obdobju z lahkim dosto- (pobudnika Blaž Zgaga: Večer, in Matej Šurc: Radio Slove- pom do bančnega denarja (banke so bile v državni lasti pod nija), ki so se v tujino pritožili nad domnevnimi političnimi vodstvom stare nomenklature) in po preživelih ekonomskih pritiski in kratenjem njihove svobode, kar naj bi izvajala načelih s starimi političnimi zvezami podjetja izčrpavala na Janševa vlada – dokaza niso podali nobenega. V sredini vr- najrazličnejše načine. To se je dogajalo bodisi s finančnimi tinca vseh omenjenih medijskih kampanj je Janševa vlada obvodi v druga podjetja, z novimi investicijskimi projekti, ki kot prva nova članica odlično izpeljala predsednikovanje niso bili rentabilni, velikokrat tudi z napačnim in nesposob- EU. Ne glede na vsa nasprotovanja opozicije in medijske nim vodenjem ali celo s krajo. napade je Janševa vlada v letih od 2004 do 2008 dosegla V začetku drugega obdobja (2005), v času političnega največje zvišanje BDP-ja v vsem tridesetletnem obdobju miru v Evropi in ob vstopu v Evropsko zvezo (1. 5. 2004), obstoja Slovenije tako v absolutnih številkah kot tudi v v Sloveniji prevzem vseh važnejših podsistemov (mediji, odstotkih (s 34,4 na 55,5 milijarde US$). sodstvo, sociala, izobraževanje, bančništvo …) s strani Z uvedbo evra (2006) v obdobju gospodarske rasti (do starih sil v širši javnosti ni bil zaznan. Do nastopa Janševe 2008) so se slovenskim bankam in podjetjem odprle večje vlade januarja 2005 odsotnost gospodarskih ukrepov (ze- možnosti financiranja in najemanja kreditov. V tem času lene investicije, prevzem podjetij s svežim denarjem, večji Narodna banka Slovenije (NBS) ni pravočasno zaznala investicijski priliv tujega kapitala) ni bila problematizirana. (ali ni hotela zaznati) nevarnosti slabih kreditov in zato ni Občasno pa se je že omenjalo, da nas nekatere države že ukrepala proti pretiranemu zadolževanju, predvsem podjetij dohitevajo in da je razlika drugih postsocialističnih držav v v državni ali javni lasti in tistih s slabimi kreditnimi izkazi. primerjavi z nami vedno manjša. Za kakšne namene je bila večina kreditov v resnici najetih Pomenljivo je, da so se v drugem obdobju mediji in kam pelje gradualistična ekonomska praksa v socializmu vključili v politični boj takoj, ko so ankete zaznale možnost izšolanih managerjev, se je začelo kazati že v prvem letu go- prevzema vlade s strani SDS. Bivši predsednik Kučan je za spodarske krize. Vsa podjetja, ki so bila pretežno namenjena discipliniranje in poenotenje svoje ekonomske baze takoj izčrpavanju, preusmerjanju finančnih tokov in financiranju ustanovil Forum 21 (jeseni 2004), ki je poleg direktorjev ekonomsko slabo pripravljenih projektov, so zelo hitro zašla večjih podjetij vseboval tudi precej medijsko vplivih lju- v težave in niso bila več sposobna odplačevati v obdobju di. Napadi medijev so se okrepili in stopnjevali od leta konjunkture najetih kreditov. 213 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Zaradi krize in opisanih medijskih napadov ter namišlje- Ko je Janez Janša 10. februarja 2012 sestavil svojo drugo nih afer je na začetku finančne krize (2008) leva opozicija vlado, je bila Slovenija na robu finančnega zloma. Obresti ponovno prevzela vlado. Nova vlada, ki je nastopila jeseni za zadolževanje so bile blizu 10 %. Druga Janševa vlada je 2008 bodisi zaradi neznanja bodisi zaradi očitne grožnje bila prisiljena s hitrimi in zato nepriljubljenimi sanacijskimi, stečajev velikega števila podjetij, v katerih so imeli kapital- protikriznimi posegi in zakoni (zloglasni ZUJF) izvesti celo ske interese njeni podporniki, ni bila sposobna identificirati vrsto ukrepov (ustanovitev slabe banke), s čimer je dejansko narave in obsežnosti krize. Da bi ohranili paradržavna ali rešila Slovenijo pred finančnim zlomom in posledično polastninjena (tajkunska) podjetja in institucije, v katerih so prevzemom nadzora nad našimi financami s strani evropske imeli predstavniki leve opcije večino v upravnh odborih, je trojke. Kot vedno v kriznih časih, so tudi tokrat leve stranke s pomočjo slovenskega bančnega sistema sprožila obsežno pokazale izjemno nekooperativnost, destruktivno delovanje najemanje kreditov za zadolževanje bank (!), s katerimi je v škodo celotni situaciji. Napovedano zmanjšanje plač in refinancirala privatno najete kredite izbranih podjetij (beri števila zaposlenih so opozicijske stranke izkoristile za podž- direktorjev Foruma 21 in njihovih somišljenikov). S tem so iganje vala stavk v javnem sektorju (vojska, policija, šolstvo, bili privatni, ekonomsko nevzdržni krediti in dolgovi prene- zdravstvo). Novembra 2012 so zaradi malenkosti (neza- šeni na državo in v javni dolg. Istočasno so banke pognale dovoljstvo z županom F. Kanglerjem) izbruhnili protesti v v stečaje podjetja, katerih lastniki politično niso bili po volji Mariboru in se takoj nato prenesli v Ljubljano. Protestniki so levi opciji (primer Zvonovi, T2 …). se imenovali »vstajniki« in so, kot je to značilno za revolu- Zaradi počasnega reagiranja leve vlade, ki je v treh cionarne izbruhe (vdirali so v stanovanja mestnih svetnikov, letih izmenjala dvanajst ministrov, ni bila izpeljana niti na mariborskem mostu so obešali lutke z imeni ...), imeli ena strukturna reforma. Zaradi tega je finančna kriza v eno samo zahtevo – sestop vlade. Te zahteve so se zaostrile Sloveniji trajala dvakrat dlje kot drugod v Evropi. Pose- po objavi poročila Komisije za preprečevanje korupcije, bej je treba izpostaviti nesposobnost finančnega ministra da so v dejanjih vlade zaznali (!) »korupcijska tveganja«. dr. Križaniča, ki ni doumel dejanskega stanja in globine Posledično je bila zaradi izstopa Državljanske liste (Virant) finančnih težav, v katere je zabredla Slovenija. Sloven- iz vladne koalicije in ob podpori SLS 27. februarja 2013 ski javni dolg je v obdobju od leta 2009 do 2012 narastel izglasovana nezaupnica Janševi vladi, čeprav je ta dejansko z 22 na 54 % BDP-ja. V Sloveniji je javni dolg naraščal preprečila finačni zlom Slovenije. še do leta 2015 (do 83 % BDP-ja), medtem ko se je V nadaljnjem obdobju 2013–2020 so se ponovno izme- npr. na Slovaškem, ki se je zadolžila manj kot Slovenija, njevale nestabilne in neoperativne leve vlade (Bratuškova: naraščanje ustavilo že leta 2013 in je obstalo na 52 % 2013–2014, Cerar: 2014–2018, Šarec: 2018–2020), katerih BDP-ja. V Sloveniji je naraščanje dolga države trajalo edini moto in lepilo je bilo »ne-Janša«. sedem let (2009–2015), na Slovaškem pa pet. V kratkem obdobju vlade Alenke Bratušek je Slovenija Tu je treba opozoriti na medijsko manipulacijo o zadol- nadaljevala z zadolževanjem, in to bistveno dražje, kot ževanju slovenske države pod vlado Janeza Janše. Resnica bi se lahko pri Evropski centralni banki. Levica namreč je prav nasprotna. V času Janeza Janše so bila zadolžena ni hotela dopustiti evropskega nadzora nad finančnim podjetja in posamezniki, država pa ne! Privatni lastniki so upravljanjem države. Cena za to je bilo precej dražje za-za svoje kredite jamčili s hipotekami – ki so bile pač takšne, dolževanje v ZDA. Istočasno je vlada Bratuškove diame- kot so jih državne banke zahtevale in preverjale. Država tralno spremenila usmeritve slabe banke. Z njo je namreč pri teh kreditih ni bila udeležena! V času krize pa je vlada, začela s svojevoljno prekategorizacijo podjetij (»B« v »C« namesto da bi nesolventna in slabo vodena podjetja preko in obratno) in s tem vstopanje v nadzor nad reševanjem in upnikov (svojih bank) likvidirala ali jih s pomočjo slabe prestrukturiranjem »svojih« podjetij, hkrati pa v stečaje in banke prodala in/ali prisilila v sanacijo in strukturne reforme, prisilne poravnave pošiljala podjetja, katerih lastništvo ni raje najemala dražje kredite v tujini in na lastna, državna bilo v krogu bivše nomenklature. (! ) pleča prevzemala jamstva za privatne dolgove podjetij. Istočasno je levica skonstruirala tudi sodni proces proti Preprosto povedano: država (njene banke) je prevzela in Janezu Janši v zvezi z nakupom osemkolesnikov. S tem je jamčila za stare kredite, hkrati pa še razpisovala nove obve- preusmerjala pozornost ljudi od manipulacij pri reševanju znice, da so državne banke lahko ponovno dajale nove kre- »svojih« direktorjev in podjetij (demonstracije pred sodi- dite podjetjem s slabimi naložbami in s tem reševale kapital ščem), po drugi strani pa je onemogočila izvolitev Janše lastnikov podjetij v izrazito levi politični sferi (Forum 21). na volitvah 2014. S sodbo, ki jo je kasneje razveljavilo Zaradi finačnega nerazumevanja globine in vzrokov krize Ustavno sodišče, je bil prvak opozicije mimo vseh pravnih se je finančno stanje države hitro slabšalo. Splošno nezado- standardov tri tedne pred volitvami poslan v zapor (20. voljstvo koalicijskih partnerjev je povzročilo, da je bila 20. junija 2014). Po tako prirejenih oz. nepoštenih volitvah je septembra 2011 Pahorjevi vladi izglasovana nezaupnica. vlado prevzel Miro Cerar. 214 JURE ZUPAN: MALA INVENTURA SLOVENIJE Za Cerarjevo vlado (2014–2018) je značilno, da po v državah višegrajske četverice totalitarni sistem vsiljen, v recesiji, kljub razmeroma ugodni gospodarski rasti v EU in Sloveniji pa je bil samonikel. Več kot polovica slovenskega v svetu, v štirih letih ni naredila nobene strukturne reforme. prebivlastva je ideologijo in njenega nosilca Josipa Broza Vzrok so bili neambicioznost premiera, njegova rigidnost, vzela za svoja in ponotranjila Broza kot pozitivno osebo. To pa tudi splošno pomanjkanje poznavanja tehnologije vlada- je glavna podstat slovenskega omahovanja pri zavzemanju nja njegove celotne ekipe, čeprav se je premier (zmotno!) za potrebne spremembe na vseh nivojih družbe. Vse slabosti hvalil, da ima najbolj izobraženo ministrsko ekipo (šest ljudi prejšnjega režima (med- in povojni poboji), kršitve medna- z doktoratom). Edina večja opazna sprememba je bil premik rodnega prava (koncentracijska taborišča na Jadranu), kraje v zunanji politiki v smeri proti Rusiji in v splošnem k iskanju in korupcija (nacionalizacija privatnih podjetij in potem še poti k »neuvrščenosti« (Palestina, Iran, Rusija, zanemarjanje nemških reparacij), zavoženo gospodarstvo (druga največja EU in ZDA). Pokazatelj neuspešnosti Cerarjeve vlade je inflacija na svetu) in končno mednacionalna vojna (milijon ponovno primerjava rasti BDP-ja na prebivalca v obdobju razseljenih, etična čiščenja), vse to ni v dobri polovici slo- od 2010 do 2020 med Slovenijo in ostalimi višegrajskimi venske javnosti vzbudilo nekega vsaj približno obžalujočega državami. Medtem ko so višegrajske države v zadnjem ali odklonilnega občutka. destletju (2010–2020) dvignile svoj BDP na prebivalca za Rezultat referenduma za neodvisnost je bil nedvomno več kot eno odstotno točko (Madžarska s 3,8 na 4,9 = 1,1 povsem legitimen in reprezentativen. Od skoraj milijona odstotne točke v primerjavi s 1990; Poljska za 2,7; Češka za in pol registriranih volivcev (1.499.294) je volilo kar 90,8 0,9 in Slovaška za 1,0 odstotno točko), je Slovenija v istem % vseh volivcev, toda rezultat nas ne sme zavesti. Ne gre obdobju dvignila svoj BDP destkrat manj: le za 0,1 odstotne spregledati, da je 210.000 ljudi bodisi bilo proti, oddalo točke, tj. s faktorja 2,3 na faktor 2,4 v primerjavi z letom neveljaven listek, ali pa se referenduma ni udeležilo. Dej-1990. Številke zgovorno kažejo ne na zamujeno desetletje, stvo je, da se je proti osamosvojitvi jasno opredelilo več kot ampak na zamujenih trideset let! 50.000 prebivalcev Slovenije. Samo ugibamo lahko, kakšni O zadnjem obdobju, ko je glavna tema pandemija, in o nagibi bi mogli stati za temi glasovi. Nedvomno je bil močan vladi Janeza Janše po prevzemu vlade od Marjana Šarca, ki razlog tudi nostalgija po bivšem sistemu in bivši državi. Ko je iz neznanega vzroka skočil v bazen brez vode, ne bom sedaj opažamo podobna naziranja pri več kot polovici drža- govoril. Edino, kar lahko rečemo o vlogi t. i. »progresivnih vljanov, lahko vsaj teoretično domnevamo, da so veliko teh sil«, ki so v tem obdobju v opoziciji, je to, da natanko 50.000 glasov oddali državljani, ki so bili v prejšnjem režimu ponavljajo vzorce delovanja svojih prednikov iz let 1941, na pomembnih in/ali odločujočih položajih v gospodarstvu, 1945, 1990 in 2012: ko smo bili Slovenci v najhujši krizi, sodstvu, medijih in vzgojno-izobraževalnem sistemu. so pričeli napadati vse tiste, ki so skušali rešiti, kar se je rešiti Vse spremembe so vedno v rokah ljudi. Menim, da dalo. Pri tem niso izbirali nobenih sredstev. Ravnanje leve Slovenija v tem trenutku nima zadostne kritične mase opozicije med pandemijo je povedna sama zase; gre po državljanov, ki bi bila pripravljena na dolgotrajne spre- starem revolucionarnem načelu: čim slabše za narod, tem membe. Govorim o kritčni masi, ker nekaj zanesenjakov boljše za nas in za revolucijo. za resnične spremembe ni dovoj. S peščico ljudi se lahko Zaključek te kratke inventure je enostaven. Slovenija dela le revolucije ali pa kriminal. Za vzpostavitev mo- v preteklih tridesetih letih samostojnosti politično in derne države je potrebno veliko več: znanje, integriteta, ekonomsko stagnira. S tem za svojimi gospodarskimi pogum in smisel za skupnost ne samo v socialnem, ampak tekmicami (Poljsko, Češko, Slovaško in Madžarsko) tudi tudi državotvornem smislu. V bistvu je treba delovati v vedno bolj zaostaja. Vse te države so v devetdesetih letih skladu z vsebino 2. člena Ustave Republike Slovenije, ki prejšnjega stoletja doživele politične preobrazbe, čeprav se glasi: » Slovenija je pravna in socialna država.« Vrstni so bile po ekonomskih kazalcih daleč za Slovenijo. Dared navedbe je pomemben in ni nastal slučajno. Najprej nes se te države po nacionalnem dohodku vse po vrsti mora biti država pravna in šele ko je zgotovljeno pravno približujejo Sloveniji. Češka jo je že ujela, v marsikaterem varstvo vseh in vsakogar, mora biti država tudi socialna v pogledu celo prehitela. Pričakovati je, da bomo ob ena- najširšem smislu. Prioriteta je pravna varnost. kem nadaljevanju čez nekaj desetletij ostali gospodarsko, Treba se je zavedati, da sta miselnost šolskega sistema politično in socialno blizu dna Evropske unije, če se prej in tudi celotna potrošniška miselnost v Evropi in svetu, ne bomo morda celo samoizolirali. da mora država najprej pomagati povsod in vsem in se Vzrokov za neželeni tridesetletni zaostanek je kar nekaj. šele potem vprašati, od kod denar, v tridesetih letih tako Najbolj očitna razlika je v tem, da so bile v višegrajskih tek- preobrazili mentaliteto mlade in srednje generacije, da micah desnosredinske vlade v primerjavi z levosredinskimi ta preprosto ni pripravljena zamenjati levo usmerjenih na oblasti precej dlje časa kot v Sloveniji. To samo na sebi vlad z desnimi. Država kot skrbnik človeka od zibelke do ne bi bilo odločujoče, če ne bi bilo tudi dejstva, da je bil groba postaja zopet aktualna in privlačna. 215 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Podobno kot je v prvem desetletju sintagma o »dr- polomije, ki smo si jo sami nakopali, ne moremo priča- žavni sebrnini« zavrla prihod tujega kapitala v Slovenijo, kovati niti od tako imenovane pomladne strani. Politični sedanja različica »javno dobro« zavira prestrukturiranje in doseg SDS je omejen, ostalih strank pa minimalen. Razen modernizacijo vsega javnega področja. To obsega poleg stranke SDS, ki ima v glavnem konsistenten zunanjepoliti- najvidnejših segmentov, kot so »javno« zdravstvo, »javno« čen, gospodarsko-ekonomski in socialni program, so ostale šolstvo in »javni« mediji, še celo vrsto pomembnih področij, stranke, ki jih lahko uvrstimo med dediče pomladnih strank od sociale do civilnih gibanj. Danes nekateri zagovarjajo in Demosa, v smislu razvoja stranke kot državno pomemb- »javno« zdravstvo na slovenski način, ki ni nič drugega kot ne entitete in razvoja lastne politično-ekonomsko-socialne samoupravno državno zdravstvo bivše SFRJ. Isto se dogaja z mreže zatavale v divergentne smeri s sicer nekaj kratko- »javnim« šolstvom, ki je povsem regulirano in nadzorovano s ročnimi cilji, toda brez resnega daljnoročnega skupnega strani države, od vrtcev do univerze, kar s svobodnim javnim imenovalca. Še več manjših sredinskih ali desnosredinskih šolstvom nima veliko skupnega. Spomnimo na odpor proti strank bi bil popoln polom. Za klasično konservativno financiranju zasebnih šol. Lahko vidimo, kako so slovenske stranko nimamo ne plemestva ne starih industrialskih in/ univerze (in to vse!) do nespoznavnosti uničile bolonjsko ali posestniških elit. Klasične liberalne stranke v Genscher- reformo s spremembami, ki so šle v popolnoma nasprotno jevem smislu ni več niti v Evropi, v Sloveniji se je njen smer od bolonjskih smernic, ki zahtvajo zmanjšanje števila samohvaljeni začetek razblinil v proletarskem parvenijstvu, programov, možnost kombinacij predmetov, transparentnost okrašenem z drobnjakarskimi egotripi. kreditnih točk, prosta prehodnost med istovrstnimi programi Edina možna pot je vztrajno in neprestano »grajenje« na različnih univerzah, kompatibilnost z evropskimi pro- osebnosti v smislu zbliževanja programov nekaterih strank grami itd. Pri nas so šle vse spremembe v točno nasprotni v dva približno enako močna bloka. Se pravi izbira, vzgoja smeri – in to ne slučajno! Vselej dobimo potrditev, kako in spremljanje obetajočih voditeljskih osebnosti, ki so je šolstvo trdno v rokah bivše nomenklature. Ta seveda sposobne to idejo uresničevati. Tu ne gre samo za pripravo ne želi modernega izobraževanja, ki bi bilo primerljivo z ljudi za najvišje položaje, ampak za pripravo kadrov na zahodnim. Naš šolski sistem ne ustvarja pokončnih strokov- vseh vodstvenih nivojih, od šolskih razredov do delavnic, njakov, razumnikov – intelektualcev. Poudariti velja še, da laboratorijev, ambulant, uradov, športnih klubov, upravnih ne generira le pokornih novinarjev, javnih uslužbencev in odborov, svetov itd. Za to je potrebna široka strankarska levo usmerjenih družboslovcev (politikov), ampak tudi druž- mreža spremljanja in preizkušanja kadrov po vsej Slove- boslovno nezainteresirane, pasivne in neme naravoslovce, niji. Več kot dve taki mreži so preveč še za ZDA, kaj šele vase obrnjene zdravnike, tehnike in še vse druge poklice, ki za Slovenijo. Pri tem izhodišči obeh blokov ne smeta biti sodijo v najrazličnejše podporne dejavnosti. Ves šolski sis- toliko različni, da bi bili izključujoči. Vrhunski voditelji tem je usmerjen v dresuro, da je glavni namen izobraževanja razumejo in sodelujejo z vsemi relevantnimi sogovorniki spoznanje, »da se moramo imeti v šoli fajn« – o dolžnostih, in tak način mora prevladovati na vseh nižjih nivojih. o razumu, o razmisleku, o tehtanju možnosti, o odločanju, Zato mora biti kadrovska politika stranke profesionalno o ocenjevanju naš šolski sistem ne govori in ne pove ničesar. vodena – neodvisno od moči in položaja posameznika. Maksime na temo, » da se je treba po vsej sili imeti fajn«, so Tudi izbire za posamezna mesta morajo biti izbor iz sku-daleč pod nivojem judaistično-helenistične, da ne govorim pine predlaganih, ustreznih kandidatov. Pri vsem tem ne o protestantski, pa tudi vzhodnjaški etiki, ki gradi na relaciji smemo pozabiti, da so pri taki nalogi pomembni predvsem delo–trud–nagrada, pa tudi na njeni alternativi nedelo–la-ljudje s sposobnostjo širšega pogleda na družbo kot samo godje–kazen. z vidika stranke. Iskati in vzgajti ter predvsem postavljati Zaradi tega je vzdrževanje rigidnosti sodnih, vzgojno- na prava mesta je treba ljudi, ki probleme vidijo širše od -izobraževalnih in medijskih podsistemov ena najpomemb- lastne perspektive, se pravi v kontekstu države. To zveni kot nejših nalog, ki jih stare elite lahko opravljajo samo takrat, obrabljena fraza, toda dejstvo je, da je v Sloveniji občutek ko so na oblasti. To je tudi razlog za povsem nepojmljivo za skupno dobro zelo skrit, a ga moramo med ljudmi najti surove in ostre napade na vlado v tistih obdobjih, ko je bil na in vzpodbuditi. Zato potrebujemo predvsem kvalitetne in oblasti Janez Janša, čeprav orkestriranih medijskih napadov raznolike šole celotnega spektra, od vrtcev do univerz. na vlado Lojzeta Perleta, na volilno kampanjo dr. Jožeta Puč- Ljudje so ključ. Želim si, da se bodo v prihodnosti v vrho- nika in na atentat na predstavnika revnejših slojev g. Ivana vih strank našli taki politiki, ki bodo razumeli potrebe časa in Krambergerja ne smemo pozabiti. Slovenije. Pred nekaj dnevi se je razpustil Forum 21 – morda Za konec bi bilo treba reči nekaj o možnih rešitvah. je ta dogodek naravno odmiranje nečesa odvečnega, možno Mislim, da lahkih ali hitrih rešitev ni. Zamujenih desetletij pa bi bilo tudi, da je svareč odmev mota Adama Michnika z ni mogoče nadomestiti. Žal rešitev ali smernic za izhod iz začetka tega sestavka. 216 TOMAŽ ZALAZNIK Gospodarska podoba Slovenije po 30-ih letih Pogled na 30-letni gospodarsko-ekonomski ra- zaradi anomalij privatizacije, neposrednega vpliva zvoj Republike Slovenije kaže, da je njena današnja oblastnih politik na gospodarstvo in bančno-finančni podoba bistveno spremenjena, drugačna, kot je sektor, na slabo pripravo ustrezne zakonodaje in bila ob njeni ustanovitvi, ko se je z razpadom bivše posledično slabo delovanje pravosodja, zaradi togih države končalo obdobje plansko socialističnega birokratskih predpisov in postopkov ter neizvedenih gospodarstva pod vodstvom in nadzorom Komuni- strukturnih reform na področju zaposlovanja in upo- stične partije, v katerem je bila osebna podjetniška kojevanja, napredovali počasneje, kot bi lahko. pobuda nezaželjena. Posledica tega je bilo slabo upravljanje držav- V prvem četrtletju 2021 je bilo v Sloveniji nih podjetij in bank, kapitalska slabljenja podjetij 928.000 delovno aktivnih ljudi, zaposlenih, ki de- v državni lasti v korist novih lastnikov, ki so ta pod- lujejo v 205.139 podjetjih (podjetje je registrirana jetja lastninili, omejevanje svobodne gospodarske pravna ali fizična oseba, ki je med letom opazova- pobude, tržnega gospodarstva in konkurence ter nja izkazala prihodek ali zaposlene osebe oziroma razrast korupcije in klientelizma. osebe, ki delajo), od tega števila je 48 % le-teh izvozno usmerjenih. Znotraj tega celotnega spektra Vse to pa je bilo politično nadgrajeno podjetij je v vsem tem 30-letnem obdobju postal z » nacionalnim interesom« delež državnega lastništva minimalen, še vedno pomemben, a ne več e ključen za gospodarsko- Vsi ti pojavi, tudi najtežji gospodarski kriminal- -ekonomski razvoj države. ni delikti, niso bili nikoli sankcionirani. Ne glede na vse navedene in nenavedene ovire, se svobodne Zasebna iniciativa je postala glavno podjetniške miselnosti ni dalo ustaviti in to je bilo gonilo razvoja države ključno za uspešnost Slovenije v tem obdobju. Oblastne politike, ki so slonele na tranzicijskih S kapitalom, ki je ostal v lasti Republike Slo- vzorcih preteklega državnega sistema, so bile več venije, upravlja Slovenski državni holding (SDH) s ali manj bolj zaviralne sile kot pa spodbuda. portfeljem, ki znaša 9,9 mrd EUR po knjigovodski Zato so imele posledice gospodarsko-ekonom- vrednosti deležev kapitalskih naložb Republike ske krize po letu 2008 v Sloveniji daljši učinek kot Slovenije in SDH, na dan 31. december 2020. npr. na Slovaškem, v Češki republiki in Avstriji. Čeprav so torej uspehi državnega razvoja očitni, Nominalno gledano, se je razkorak med Avstrijo se kljub temu ob obletnici postavljajo naslednja in Slovenijo še povečal, če primerjamo BDP-ja Av- vprašanja: strije in Slovenije v letih 1991 in 2021. Hkrati pa lahko vidimo, da je Češka republika napredovala z • Ali smo kot država dosegli cilje, ki bi jih lahko? indeksom 860 na leto 1991, Slovaška pa z indeksom • Smo pripravljeni na novo obdobje? 809 na leto 1993. Danes nas ti dve državi na nekate- • Ali nas bodo še naprej v doseganju teh ciljev spre- rih področjih dosegajo ali celo presegajo. mljali isti vzorci mišljenja in delovanja, ki so nas Še danes se ne ve, koliko kapitala nekdanjih spremljali med tranzicijo in ovirali pri razvoju? državnih podjetij po letu 1991 je preko omenjenih anomalij izpuhtelo na zasebne račune, predvsem Glede na politični in gospodarsko-ekonomski v tujino, v različne davčne oaze, kot se tudi ne ve, razvoj v tem obdobju se še vedno premalo zave- koliko kapitala je Komunistična partija s svojo tajno damo, da so samo gospodarsko-ekonomska moč službo in njenimi oligarhijami do leta 1991 izvozila in uspešnost ter konkurenčnost podjetij tista per- iz Jugoslavije ter tudi iz Slovenije in za katerim so spektiva, ki nam bo omogočila s svojim uspešnim se izgubile vse sledi. Po nekaterih ocenah znaša poslovanjem in višjo dodano vrednostjo (davki in višina tega izvoženega kapitala 2,5 milijarde USD. prispevki, plače zaposlenih) delovanje in razvoj Nepreverjena ostaja tudi ocena koliko tega kapitala vseh sistemov in subsistemov države. se vrača v Slovenijo preko tujih finančnih skladov, Pogled na razvoj Slovenije, če primerjamo bruto saj njihovi lastniki niso znani. družbeni proizvod (BDP) na prebivalca v letu 1991 Obeh ropanj kapitala nismo nikoli preverjali, (5000 EUR) in v letu 2020 (23.300 EUR), kaže na saj je bila za to potrebna politična odločitev, ki indeks 442, na pozitiven trend. je nismo premogli. Iz navedenega sledi, da so se Ko pa to sliko razvoja pogledamo v primerjavi v tem obdobju oblikovali tudi glavni nosilci teh s sosednjimi državami, lahko ugotovimo, da smo anomalij, ki jih najdemo v spregi oblastne politike 217 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Seznam neposrednih naložb RS in SDH (SDH, 2021). Seznam neposrednih naložb RS in SDH na dan 18. 5. 2021 Naziv Sektor % RS* % SDH % SKUPAJ* A.L.P. PECA D.O.O. Turizem 9,09 9,09 ADRIA, TURISTIČNO PODJETJE D.O.O., ANKARAN Turizem 11,7 11,74 BODOČNOST MARIBOR, D.O.O. Invalidska podjetja 77,5 77,52 CASINO BLED, D.D., BLED Igralništvo 33,8 33,75 CASINO PORTOROŽ, D.D., PORTOROŽ Igralništvo 9,46 9,46 CETIS, D.D., CELJE Splošni gospodarski sektor 7,47 7,47 CINKARNA CELJE, D.D., CELJE Proizvodni sektor 11,5 11,5 CSS, D.O.O. Invalidska podjetja 98 97,96 D.S.U., D.O.O., LJUBLJANA Finančni holdingi 100 100 ELEKTRO CELJE, D.D. Energetika 79,5 79,5 ELEKTRO GORENJSKA, D.D., KRANJ Energetika 79,5 0,31 79,79 ELEKTRO LJUBLJANA D.D. Energetika 79,5 0,3 79,8 ELEKTRO MARIBOR, D.D. Energetika 79,9 79,86 ELEKTRO PRIMORSKA, D.D. Energetika 79,7 79,68 ELEKTROGOSPODARSTVO SLOVENIJE - RAZVOJ IN INŽENIRING, D.O.O. Energetika 100 100 ELEKTROOPTIKA, D.D. Splošni gospodarski sektor 0,01 70,5 70,49 GEN ENERGIJA, D.O.O. Energetika 100 100 GEOPLIN, D.O.O. Energetika 25 25,01 HIT, D.D., NOVA GORICA Igralništvo 20 20 HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE, D.O.O. Energetika 100 100 INFRA, IZVAJANJE INVESTICIJSKE DEJAVNOSTI, D.O.O. Energetika 100 100 INTEREUROPA, D.D., KOPER Promet 1,73 1,73 JAVNO PODJETJE URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE, D.O.O. Gospodarske javne službe 100 100 KONTROLA ZRAČNEGA PROMETA, D.O.O. Promet 100 100 KOPP D.O.O. Promet 100 100 KOTO D.O.O. Proizvodni sektor 66,2 66,23 KRKA, D.D., NOVO MESTO Proizvodni sektor 7,21 9 16,21 LOTERIJA SLOVENIJE, D.D., LJUBLJANA Igralništvo 15 15 LUKA KOPER, D.D., KOPER Promet 51 11,1 62,13 M1, D.D., LJUBLJANA Finančni holdingi 0 0 NAFTA LENDAVA, PROIZVODNJA NAFTNIH DERIVATOV, D.O.O. Proizvodni sektor 100 100 NLB, D.D. Bančništvo 25 25 PETROL, D.D., LJUBLJANA Energetika 10,8 12,7 23,5 PLINHOLD D.O.O. Energetika 60,1 0,05 60,15 POMGRAD - VODNOGOSPODARSKO PODJETJE, D.D. Gospodarske javne službe 25 25,01 POŠTA SLOVENIJE, D.O.O. Pošta in telekomunikacije 100 100 POZAVAROVALNICA SAVA, D.D., LJUBLJANA Zavarovalništvo 13,9 17,7 31,57 PS ZA AVTO, D.O.O., LJUBLJANA Splošni gospodarski sektor 90 90 RŽV, JAVNO PODJETJE ZA ZAPIRANJE RUDNIKA URANA, D.O.O. Proizvodni sektor 100 100 SAVA, D.D. Finančni holdingi 18,7 18,69 SAVAPROJEKT, D.D. Splošni gospodarski sektor 3,47 3,47 SID - SLOVENSKA IZVOZNA IN RAZVOJNA BANKA, D.D., LJUBLJANA Bančništvo 99,4 99,41 SIJ - SLOVENSKA INDUSTRIJA JEKLA, D.D. Proizvodni sektor 25 25 SLOVENSKE ŽELEZNICE, D.O.O. Promet 100 100 STUDENTENHEIM KOROTAN GMBH Turizem 100 100 TELEKOM SLOVENIJE, D.D., LJUBLJANA Pošta in telekomunikacije 62,5 4,25 66,79 TERME OLIMIA, D.D., PODČETRTEK Turizem 41,5 24,88 UNIOR, D.D., ZREČE Proizvodni sektor 39,4 39,43 VARNOST SISTEMI, D.O.O. Splošni gospodarski sektor 9,74 9,74 VODNOGOSPODARSKO PODJETJE DRAVA, D.O.O., PTUJ Gospodarske javne službe 25 25 VODNOGOSPODARSKO PODJETJE NOVO MESTO, D.D. Gospodarske javne službe 25 25 VODNOGOSPODARSKO PODJETJE, D.D., KRANJ Gospodarske javne službe 25 25 **ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D., LJUBLJANA Zavarovalništvo 34,5 28,1 62,57 * Lastniški deleži so zaokroženi na dve decimalki – delež 0,00 % pomeni, da ima RS/KAD v družbi lastniški delež, vendar je ta manjši kot 0,005 %. ** V lasti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 218 TOMAŽ ZALAZNIK: GOSPODARSKA PODOBA SLOVENIJE PO 30-IH LETIH Seznam neposrednih naložb RS, ki so bile prenesene na SDH v sklopu zakona ZIPRS1819-A***, na dan 18. 5. 2021 (SDH, 2021). Seznam neposrednih naložb RS in SDH na dan 18. 5. 2021, ki so v stečaju ali likvidaciji (SDH, 2021). Po skoraj 50- letni prekinitvi je bila 26. decembra 1989 ustanovljena Ljubljanska borza (Foto: Tomaž Zalaznik). Seznam neposrednih naložb RS, ki so bile prenesene na Seznam neposrednih naložb RS in SDH na dan 18. 5. 2021, SDH v sklopu zakona ZIPRS1819-A***, na dan 18. 5. 2021 ki so v stečaju ali likvidaciji Naziv Sektor % RS* % % Naziv Sektor % RS* SDH SKUPAJ* AGIS TECHNOLOGIES D.D. 5037603 0 AERO, D.D. - V STEČAJU Proizvodni sektor 1,44 1,44 DEKORUS, D.O.O. 3822036 100 DRUŽBA ZA SPODBUJANJE Turizem 51,1 51,05 RAZVOJA TNP, D.D. - V STEČAJU IBT TRBOVLJE, D. D. 5075602 0,04 DTK MURKA, DRUŽBA TVEGANEGA KAPITALA, Družbe tveganega 49 49 IBI KRANJ, D.D. - V LIKVIDACIJI 5036640 0 kapitala D.O.O. - V LIKVIDACIJI KOMPAS RAC D. D. LJUBLJANA – GIO, D.O.O, LJUBLJANA - Splošni gospodarski 5004551 0,01 71,3 71,27 V LIKVIDACIJI V LIKVIDACIJI sektor GRADIS SKUPINA G, D.D. - KD GROUP D. D. 1585126 0 Proizvodni sektor 1,36 1,36 V STEČAJU INKOS, D.O.O., KRMELJ - KS NALOŽBE D. D. 2225727 0 Proizvodni sektor 2,54 2,54 V STEČAJU MAKSIMA INVEST, D.D. - MERCATOR D. D. 5300231 0 Proizvodni sektor 0 0 V STEČAJU NTU D.D. 5035058 0,03 MURA, D.D. - V STEČAJU Proizvodni sektor 12,2 12,23 POMORSKA DRUŽBA D. D., NOVOLES, D.D. - V STEČAJU Proizvodni sektor 16,7 16,69 5939836 0,09 PORTOROŽ PEKO, D.D., TRŽIČ - V STEČAJU Proizvodni sektor 61,2 61,16 VELTA PLAST, D.O.O 2210576 100 POLZELA, D.O.O. - V STEČAJU Proizvodni sektor 71,4 28,6 100 VIPA HOLDING D. D. 1868918 0 PRVI SKLAD, DRUŽBA Družbe tveganega *** Kapitalske naložbe so prešle v upravljanje SDH dne 26.12.2018, kot TVEGANEGA KAPITALA, 48,9 48,9 kapitala posledica Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proD.O.O. – V LIKVIDACIJI računov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 – ZIPRS1819-A (Uradni RRA REGIONALNA RAZVOJNA list RS, št. 83/18 z dne 24. 12. 2018) in so pridobljene iz naslova dedovanja. AGENCIJA CELJE, D.O.O. - RRA (predviden 5,89 5,89 Lastniški deleži so zaokroženi na dve decimalki – delež 0,00 % pomeni, da prenos na SRRS) V STEČAJU ima RS v družbi lastniški delež, vendar je ta manjši kot 0,005 %. RTH, RUDNIK TRBOVLJE- HRASTNIK, D.O.O. - Proizvodni sektor 100 100 V LIKVIDACIJI in nekdanjih partijsko gospodarskih oligarhij, ki so RUDNIK KANIŽARICA imeli vpliv na politične in s tem tudi na zakonske V ZAPIRANJU, D.O.O., Proizvodni sektor 100 100 ter pravosodne odločitve. ČRNOMELJ - V LIKVIDACIJI Potrebovali smo dolgih 30 let, da se je skozi RUDNIK SENOVO V ZAPIRANJU, Proizvodni sektor 100 100 vse te anomalije izčistila lastniška struktura pod- D.O.O. - V STEČAJU STH VENTURES, D.O.O. - Družbe tveganega jetij in s tem tudi lastniška odgovornost, ki pa za 49 49 V LIKVIDACIJI kapitala nove lastnike, ki so prišli do nekdanjega državnega TAM MARIBOR D.D. - Proizvodni sektor 10,9 10,85 premoženja preko procesov privatizacije, ni ve- V STEČAJU dno nosila željenih učinkov. Če kje, se je prav tu VEGRAD, D.D. - V STEČAJU Proizvodni sektor 29 29 pokazala zrelost odnosa do lastnine, ki zahteva znanja in sposobnosti ter odgovornost, da se z njo upravlja. S prodajo NLB v letu 2019, v kateri je država obdržala 25 % delež, se je končalo obdobje »nacionalne- ga« interesa v državnih bankah, ki so bile ves čas tranzicije ključen del privatizacijsko ka- pitalnih anomalij. 219 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE BDP na prebivalca v 1000 EUR (Evropska komisija, 2021a). BDP na prebivalca v 1000 EUR 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 E2021 Czech Republic Croatia Italy Hungary Austria Slovenia Slovakia V prvo sanacijo bank po razpadu nekdanje skupne s katerimi je bila ustanovljena »slaba banka«, Družba države, katere postopki so se začeli oktobra 1991 in za upravljanje bank, d. d. (DUBT). Ustanovljena je bila končali leta 1994 z ustanovitvijo NLB in NKBM, smo leta 2013 zaradi neustreznih bančnih presoj pri dodelje- državljani investirali 1,6 milijarde Mark. Po tem obdobju vanju kreditov, ki so potekale vzporedno z anomalijami in vse do danes, se je ob vseh prodajah in nakupih dele- privatizacije in kapitalizacije lastniških deležev. Na njo žev državnih bank s strani tujih vlagateljev, investiralo v se je preneslo 4,9 milijarde EUR bruto premoženja po državni bančni sektor še približno 7,256 milijarde EUR. prenosni vrednosti 1,5695 milijarde EUR. Na dan 31. V tem znesku so upoštevane neposredne dokapita- december 2020 je DUTB upravljala še s 615,0 milijona lizacije države, pretvorbe državnih kreditov v deleže EUR sredstev, merjeno po pošteni vrednosti. bank, državna poroštva (Probanka – 490 miljonov EUR, Šele končna bilanca poslovanja bank v državni lasti, Factor banka – 540 milijonov EUR), deleži pravnih oseb od leta 1991 do 2022 (konec delovanja slabe banke), v državni in zasebni lasti, deleži fizičnih oseb in sredstva ki bi vključevala vse postavke, tudi dobičke bank, ki jih 220 TOMAŽ ZALAZNIK: GOSPODARSKA PODOBA SLOVENIJE PO 30-IH LETIH Stolpnica Nove Ljubljanske banke, ki s sosednjo stolpnico simbolno dominira nad nekdanjim Trgom revolucije, sedaj Trgom republike (Foto: Darko Darovec). Število stečajev (AJPES, 2020). je prejela država in sredstva, ki jih bo vrnila DUBT, bo lahko razkrila pravo podobo poslovanja državnih bank. Ko bo ta bilanca narejena, če bo, bomo lahko ocenili, koliko je bančni sektor realno sodeloval pri razvoju slovenskega gospodarstva in koliko je bil bankomat za potrebe politično-gospodarskih oligarhij. Za obdobje po letu 2008, po gospodarsko-ekonom- ski krizi, je značilno tudi večje število stečajev podjetij. Stečaji in ustanavljanje novih podjetij je v vseh gospo- darstvih običajen pojav, a slika Slovenije po letu 2008 kaže na izredno povečan obseg stečajev, na drugi strani pa opozarja na dolgotrajnost postopkov stečajev. Razlog temu je v prvi vrsti politična volja in posledično toga zakonodaja, ki ne upošteva dobrih praks iz tujine. Potreba po nujnih reformah delovne zakonodaje, upokojevanja, birokratskih postopkov in uveljavljanja sodobne gospodarske zakonodaje že v devetdesetih, ki jih še do danes nismo izpeljali, je razvidna iz grafi- konov, ki kažejo: • na stopnjo nezaposlenosti v Sloveniji, Euro- -območju in Evropski uniji od leta 1995 do 2021; • kako v Sloveniji narašča delež starejših od 65 let ter število prejemnikov pokojnin; • na stopnjo zadolževanja države; Število stečajev 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 število začetih stečajev Izbris iz registra zaradi stečaja 221 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Nezaposlenost (% aktivne populacije) (Evropska komisija, 2021). Stari nad 65 let in prejemniki pokojnin od leta 2007 naprej (Evropska komisija, 2021c. Vir: Ameco podatkovna baza in ZPIZ, 21.5.2021, https://www.zpiz.si/wps/portal/cognos/msp/upokojenci/prejemniki_pokojnin_po_letih). njal »nacionalni interes«. Preko Nezaposlenost (% aktivne populacije) njega se je omejevala konkurenč- 14,0 nost in razvoj gospodarskih okolij in s tem posledično vpliv na doda- 12,0 no vrednost, na prihodke iz naslo- va davkov in prispevkov ter na beg 10,0 možganov mladih izobraženih generacij, ki v Sloveniji niso videli 8,0 svoje prihodnosti. Šele, ko smo bili po letu 2013 zaradi pomanjkanja 6,0 finančnih sredstev za investicije in zaradi kolapsa državnih bank prisiljeni v spremembo mišljenja, 4,0 se je »nacionalni interes« izkazal kot ena od glavnih ovir za razvoj 2,0 Slovenije. Vstopu tujega kapitala so se bolj na široko odprla vrata. 0,0 Pri tem ima pomembno vlogo tudi 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 E2021 DUBT, ki prodaja premoženje Europska unija Euro območje Slovenija mimo nadzora politike, brez vplivov »nacionalnega interesa«. Obstaja pa domneva, da je v teh • na stopnjo tujih naložb in naložbe iz Slovenije; odkupih deloma udeležen tudi pred letom 1991 izvožen • na priseljevanje in izseljevanje, meddržavne kapital iz Slovenije s strani prejšnjih oblastnikov. selitve. Napake v devetdesetih, neizvedene reforme in kapita- lizacija »nacionalnega interesa« s finančno-gospodarsko S prehitrim upokojevanjem in različnimi ukrepi, ki krizo po letu 2008, se danes, leta 2021, izkazujejo kot so zniževali stopnjo brezposelnosti (npr. čakanje na delo proračunski stroški države na letni ravni v višini dobrih dve leti pred upokojitvijo), smo sicer reševali trenutno 2,128 milijard EUR (pokojninsko varstvo – 1337, servisi- stanje, podobo Slovenije, ki pa se nam danes vrača z dodajanjem državnih sredstev za izplačilo Stari nad 65 let in prejemniki pokojnin od leta 2007 naprej pokojnin. 700 Z zadolževanjem države smo ohranjali status quo, reševali 600 socialno varnost, socialni mir in politično preživetje političnih strank, ki so izšle iz prejšnjega 500 sistema. Te so v obdobju 30-ih let 24 let vodile državo z vre- 400 dnotami iz prejšnjega sistema, ki so jih navidezno prikrojile novi 300 demokratični ureditvi pod krinko »nacionalnega interesa«. 200 V grafikonu, ki prikazuje delež nezaposlenih tudi niso evidentirani »navidezni« študen- 100 tje, saj le-ti niso nastopali kot brezposelni in iskalci zaposlitev 0 na trgu dela. Z omejevanjem in odporom do tujih naložb, se je politično ohra- Stari 65 let in več Povprečno št. uživalcev pokojnin po letih 222 TOMAŽ ZALAZNIK: GOSPODARSKA PODOBA SLOVENIJE PO 30-IH LETIH Stanje tujih naložb v Slovenijo in naložbe v tujini v mio EUR (Banka Slovenije, 2018). Zadolženost v % BDP (Evropska komisija, 2021d). so se večkrat preimenovali, danes Stanje tujih naložb v Slovenijo in naložbe v tujini v mio EUR Socialdemokrati in nasledniki 16000 Zveze socialistične mladine, ki danes predstavljajo politični blok 14000 socialno liberalnih strank, v tem obdobju niso premogle odgovorne 12000 državotvorne zavesti. Politika, ki so jo udejanjale, je temeljila na preži- 10000 vetih vzorcih delovanja države, ki so se že v prejšnji državi izkazali za 8000 neustrezne. Odgovornost za uve- 6000 ljavljanje demokratičnih vrednot v sistemih in subsistemih države 4000 so podredile svojim političnim in osebnim interesom. 2000 Gospodarstvo Slovenije je danes vpeto v globalne tokove v katerih 0 je konkurenčnost edini kriterij za uspeh. Za dvig konkurenčnosti in za uspeh ter obstoj na trgu ni več Stanje tujih neposrednih naložb v Slovenijo v mio EUR Stanje neposrednih naložb v tujini v mio EUR zadostna nizka cena delovne sile, geografska lega Slovenije, ampak ranje javnega dolga – 791), kar znaša 13,5 % državnega inovativnost in tehnološki razvoj. Dolžnost politike ni, proračuna. Del teh sredstev, s katerimi danes odplačuje- da obvladuje gospodarstvo, temveč, da mu omogoča mo napake preteklosti, bi lahko smotrno investirali npr. v delovanje s katerim bo le-to lahko polnilo državni prora- znanstveno-raziskovalno dejavnost in tehnološki razvoj, čun. Tu se bo izkazala odgovornost politike za prihodnji ki dokazano dolgoročno nosita multiplikativne učinke razvoj, da bo sposobna pravočasno sprejeti in uveljaviti na razvoj držav. Primer za to je Avstrija, ki za ta namen strukturne reforme s katerimi se odlaša že 30 let. Te so investira štirikrat več sredstev kot Slovenija. Njihov BDP pomembne za gospodarstvo na področju delovne zako- je še vedno skoraj dvakrat večji kot slovenski (i=188). Če pod tem kratkim pov- Zadolženost v % BDP zetkom 30-letne gospodarsko- 120 -ekonomske podobe Slovenije potegnemo črto, se izkaže, da 100 je bila Republika Slovenija v tem obdobju kljub uspešnemu razvoju hkrati tudi plen poli- 80 tično-gospodarskih oligarhij, ki so državo s korupcijo in 60 klientelizmom ropale v svojo korist, na račun uspešnosti gospodarstva. 40 Na vprašanje, zakaj se temu nismo bili sposobni 20 upreti, je več odgovorov. Naj- pomembnejši pa je vsekakor ta, da oblastne politike, ki so v tem obdobju večinsko obvladovale politični prostor (24 let), to so nasledniki nek- Evropska unija % GDP (current prices) Euro območje % GDP (current prices) danje Komunistične partije, ki Slovenija % GDP (current prices) 223 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Meddržavne selitve po: SELITVE, LETO (SURS, 2019). Bik kiparja Janeza Boljke, simbol borznoposredniške družbe Ilirika, d.d. Ljubljana (Foto: Tomaž Zalaznik). nodaje, upokojevanja in birokratskih opravil. Ob tem pa leto 2021 se napoveduje 4,9 % gospodarsko rast, za leto se ne sme spregledati tudi pomena vpetosti znanstvene- 2022 pa 5,1 %, kar kaže na večjo rast, kot jo bo beležila ga in tehnološkega razvoja v razvoj gospodarstva, ki še Evropska unija v letu 2021 (4,2 %) in v letu 2022 (4,4%). vedno ostaja domena podedovanih sistemov, ki vse pre- Slovenija je na dobri poti, gospodarstvo je globalno večkrat obstajajo kot samozadostni sistemi, odtujeni od čedalje bolj konkurenčno, 48 % podjetij je izvozno realnih potreb gospodarstva. Pravosodni sistem pa mora usmerjenih. Zaviralne sile nacionalnega interesa so izgu- zagotoviti stabilno delovanje pravne države, omejevanje bile svoj vpliv v gospodarstvu in sprostila se je zasebna monopolov in zaščito zasebne lastnine pred interesno- iniciativa. Če bo država v prihodnosti sposobna tudi -političnimi vplivi, kar bo omogočilo varnost domačih racionalno in razvojno vzpostavljati delovanje svojih in tujih investicij. ostalih sistemov in subsistemov, ki so proračunski upo- V obdobju epidemije COVID-19, ki je celoten svet rabniki in ki tudi niso bili deležni strukturnih reform na pahnila v soočanje s kriznimi razmerami, je država področju zdravstva, javne uprave, državne infrastrukture, gospodarstvo v Sloveniji sodstva, visokošolske in zaščitila s PKP ukrepi, raziskovalne dejavnosti, ki se izkazujejo kot bo Slovenija lahko v pri- dober način za ohranitev hodnosti dežela v kateri vitalnosti gospodarstva. bomo državljani videli Napovedi Evropske ko- svojo prihodnost. Danes misije kažejo, da bo Slo- mladi, ki šele vstopajo v venija nadomestila padec svet odraslih, tega še ne gospodarske rasti v letu vidijo. 2020 že v letu 2021. Za 224 EMIL ERJAVEC & MAJA KOŽAR Politično-ekonomski pogled na 30 let slovenske kmetijske politike: od reform do stagnacije 1. UVOD nju ekonomskega položaja in uveljavitvi primerljivejših razmer s kmetijstvi razvitejšega dela Evrope. So bila ta Politična ureditev Jugoslavije je zasebno pričakovanja uresničena? Kako uspešna je bila transfor- kmetijstvo obravnavala izrazito ideološko in dis- macija slovenskega kmetijstva v tržnem gospodarstvu? kriminatorno (Zagožen, 1990). Zemljiške reforme Kako je bila oblikovana in strateško naravnana nova po letu 1945 so odvzele zemljo Cerkvi in večjim kmetijska politika, kakšni so bili njeni učinki in temeljne kmetom, nato pa so omejile posedovanje kmetij- spremembe v zadnjih 30 letih? Kako je potekalo odloča- skih zemljišč na 10 ha na kmečko gospodarstvo nje o temeljnih vprašanjih, kdo so bili igralci v politični (»zemljiški maksimum«), kar je ohranilo drobnopo- areni in kakšen je bil njihov vpliv na politiko? sestno velikostno strukturo kmetijstva (Gliha et al., Vse to so vprašanja, na katera bomo poskušali 1988). Oblast je podpirala »socialistično kmetijstvo najti odgovore v tem prispevku, ki smo ga pripravili družbenih posestev«, nastalih na nacionaliziranih s pomočjo virov, ob tem pa prvi avtor kot aktivni zemljiščih, in je vse do sedemdesetih let omejevala udeleženec procesa nastajanja in spreminjanja kme- razvoj družinskih kmetij. Zaradi rastočih potreb po tijske politike vključujem tudi osebni arhiv in lastne hrani in v procesu delne politične liberalizacije je ocene procesov in rezultatov (Erjavec, 2021). Če slovenska oblast postopoma zmanjševala ideološke upoštevamo vsebino, sredstva in vrsto mehanizmov, predsodke do zasebnega kmetijstva. Tako je po letu lahko prvih trideset let državne kmetijske politike 1970 pričela intenzivneje spodbujati tehnološki razdelimo na tri obdobja: razvoj in vlagati tudi v zasebno kmetijstvo. Obseg proizvodnje se je povečal, močna rast pa se je I. 1991–1997: nastajanje kmetijske politike; nadaljevala tudi v osemdesetih letih, za katera sta II. 1998–2007: prilagajanje in prevzem evropske bila značilna integracija zasebnega in družbenega kmetijske politike; kmetijstva in razvoj živilske industrije in trgovine III. 2008–2021: stabiliziranje in stagnacija koncepta v večje agroživilske koncerne, ki so prispevali k politike. posodobitvi in razvoju prehranske oskrbne verige (Erjavec, 1993a). 2. NASTAJANJE SLOVENSKE KMETIJSKE Kmečko prebivalstvo se je v preteklem političnem POLITIKE (1991–1997) in gospodarskem sistemu počutilo močno zaposta- vljeno in je želelo politične spremembe in boljši Pred osamosvojitvijo Slovenije je, kot rečeno, o ekonomski položaj zase. Na pobudo profesorja in kmetijski politiki odločala predvsem zvezna jugoslo- kmeta dr. Franca Zagožna je bila na javni tribuni 12. vanska vlada. Cene številnih kmetijskih proizvodov maja 1988 ustanovljena Slovenska kmečka zveza so bile administrativno določene, agroživilski kon- (SKZ). Njene programske točke so bile predvsem cerni pa so prejemali tudi znatne podpore zniževanja ukinitev zemljiškega maksimuma, enakopravna vhodnih stroškov, in to predvsem v obliki ugodnih obravnava družinskih kmetij in evropsko primerljiva posojil in nepovratnih sredstev za naložbe (Kranjec, kmetijska politika (Primc, 2008). S tem programom 1989). Zunanja trgovina je bila v precejšnji meri nad- je SKZ v okviru koalicije Demos nastopila na voli- zorovana in v rokah agroživilskih koncernov ter repu- tvah leta 1990, zaradi široke podpore predvsem bliških zavodov za blagovne rezerve (Kranjec, 1988). podeželskega prebivalstva pridobila najboljši volilni Slovenija je bila samostojna pri strukturnih ukrepih rezultat znotraj koalicije in prevzela kmetijski resor z organiziranjem posebnih skladov (»Samoupravne (takrat Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo interesne skupnosti«, SIS), ki so s pridobljenimi in prehrano) (Pesek, 2007). sredstvi iz prodaje kmetijskih surovin precej vlagali Kmetijska politika v Jugoslaviji je bila v pristojnosti nazaj v kmetijstvo, tudi v zasebno. Zaradi neugodnih zvezne vlade, zato je bilo treba po osamosvojitvi in naravnih razmer so se v osemdesetih letih razvile spremembi politične ureditve postaviti temelje državne tudi posebne podpore za v Sloveniji prevladujoče kmetijske politike, kar vključuje opredelitev ciljev, izbiro hribovsko kmetijstvo. ukrepov in določitev proračuna za gospodarsko pano- Zaradi pomanjkanja izkušenj pri vodenju celovite go, za katero so bile značilne razdrobljenost zemljišč, državne politike na področju kmetijstva je bil ob nizka intenzivnost, kvazi tržni sistem in težje naravne osamosvojitvi ohranjen velik del ukrepov, značilnih razmere za pridelavo v primerjavi s kmetijstvom takratne za predtranzicijsko obdobje. Pristojnosti za izvajanje Evropske skupnosti. Ob osamosvojitvi so bila na strani kmetijske politike so se vse do pristopa k EU delile kmetov in kmetijstva precejšnja pričakovanja o izboljša- med Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj ter 225 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Strme travnate lege v delu Slovenije otežujejo kmetovanje - Stara Oselica (Foto: Janko Verbič). RS (DZ) ohranila precej sindikalnega naboja. Junija 1993 je prišlo do obširnih protestov kmetov. Zaprli so mednarodne prehode in zahtevali z u n a n j e t r g o v i n s k o zaščito po zgledu ta- kratne Evropske unije, ki bi dala kmetom »pravične cene in primeren dohodek«. V pogajanja se je moral vključiti predsednik vlade Janez Drnovšek in konec julija 1993 so bile v Uradnem listu objavljene posebne uvozne dajatve za ključne kmetijske in živilske proizvode, ki so zaustavile padec Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano cen in obnovile sorazmerno visoko cenovno raven, (Erjavec et al., 2010). Prvo je bilo pristojno za tržno- postale pa so tudi ključni ukrep kmetijske politike -cenovno politiko, o kateri pa je predloge lahko poda- (Erjavec et al., 2010). Uvedena je bila politika viso- jalo tudi kmetijsko ministrstvo, ki je urejalo vsa druga kih cenovnih podpor po zgledu EU (Volk, 2004) in področja, povezana s kmetijstvom. lahko rečemo, da je bila s tem rojena tudi slovenska Deljene pristojnosti so vodile v konflikte glede kmetijska politika. primernosti ukrepov in v počasne spremembe. Oktobra 1994, ob podpisu Splošnega sporazuma Vlada Republike Slovenije (RS) je tako ohranila o carinah in trgovini (GATT, v istem letu preobli- administrativne cene za nekatere osnovne agroži- kovan v Svetovno trgovinsko organizacijo – WTO, vilske proizvode, državni monopol nad trgovino s katere ustanovna članica je tudi Slovenija), je bilo pšenico in sladkorjem ter s proračunskimi podpo- treba to visoko cenovno zaščito tudi uveljaviti. Ker rami zniževala stroške v kmetijstvu. Radikalno pa Slovenija v referenčnem obdobju 1986–1988 ni se je spremenil fokus kmetijske politike, ki se je imela samostojne politike, je v določila GATT uspela osredotočila na kmetije. Že pred osamosvojitvijo je prenesti višino in sistem posebnih uvoznih dajatev bil odpravljen zemljiški maksimum, Vlada RS pa je po zgledu EU (Erjavec, 2021). To je bil nedvomno razširila programe pomoči hribovskim območjem in politični dosežek, ki je omogočil stabilne razmere v naložbam na kmetijskih gospodarstvih, ob tem pa po kmetijstvu, pa tudi pomemben korak k približevanju zgledu sosednjih držav pričela uvajati nekatere nove sistemu kmetijske politike Evropske unije. ukrepe razvoja podeželja (Rednak et al., 2003b). Po Cenovne podpore je kmalu pričelo ogrožati ukinitvi pridobivanja sredstev za kmetijsko politiko sklepanje zunanjetrgovinskih sporazumov z drugimi z obremenitvijo prodaje kmetijskih surovin je imela državami, katerih bistvo je vzajemno nižanje ali sorazmerno majhen proračun za kmetijstvo (slika celo odprava uvoznih dajatev. Slovenija je sklenila 1), s katerim je lahko izvajala zelo omejen obseg več sporazumov na področju kmetijstva, med dru- ukrepov. gim leta 1995 sporazum CEFTA z državami Srednje Odprava omejitev pri zunanji trgovini je bila Evrope, različne dvostranske sporazume, posebej pomemben korak pri uvedbi tržnega gospodarstva, pomembno pa je bilo približevanje EU. Najprej je vendar je odprtje vodilo v izrazit padec cen kme- bil podpisan sporazum o sodelovanju leta 1993, sle- tijskih surovin. To je sprožilo močno negodovanje dila sta prošnja za pridružitev leta 1996 in začasni kmetov in SKZ, ki je kot stranka v Državnem zboru trgovinski sporazum leta 1997 (Erjavec et al., 2010). 226 EMIL ERJAVEC & MAJA KOŽAR: POLITIČNO-EKONOMSKI POGLED NA 30 LET SLOVENSKE KMETIJSKE ... Prekmurje, žitnica Slovenije (Foto: Janko Verbič). Sklepanje trgovinskih sporazumov je vodilo v manj- ponovno uveljavil temeljna načela zadružništva in šo zaščito kmetijstva ter potrebo po spremembi in podelil lastništvo nad delom živilskopredelovalne nadgradnji kmetijske politike. industrije zadrugam (Avsec, 2018). Preobrazba v klasično zadružništvo je le deloma uspela, šibkejše Državotvorna strategija, tranzicijski zakoni zadruge so se reševale tudi s prodajo svojih deležev in odločevalci v živilskopredelovalni industriji. Praktično celotno obdobje po osamosvojitvi je Zadružno zvezo Slove- Ob uvajanju cenovnih podpor je pomemben nije (ZZS) vodil Peter Vrisk, ki je bil tudi dolgoletni korak k nastanku samostojne kmetijske politike državni svetnik in izrazit interesni predstavnik kme- predstavljala priprava dokumenta Strategija razvoja tijstva. Ocenjujemo, da je pod njegovim vodstvom slovenskega kmetijstva, sprejetega v državnem in izrazitim vplivom nekaterih direktorjev zadrug zboru junija 1993 (MKGP, 1992). Ta dokument je zadružništvo obstalo, a ni naredilo potrebnega utemeljeval večnamensko kmetijstvo po avstrijsko- kakovostnega preskoka. -švicarskem modelu, posebej pa je poudaril vlogo Zakon o gozdovih (Ur. l. RS, 2016) je uveljavil kmetijske politike pri zagotavljanju prehranske var- pravice desettisočev lastnikov gozdov do izrabe goz- nosti Slovenije in primernega dohodka kmetijskim dnih, predvsem lesnih virov, poskušal pa je ohraniti gospodarstvom (Erjavec, 1993b). Določal je kmetij- tudi gozdnogospodarsko načrtovanje in podporo sko politiko vse do pristopa Slovenije k Evropski uniji večnamenskosti gozda (Kadunc, 2015). Omenjamo (EU), kmetijstvu priznal ga zaradi pomena, ki ga status posebne go- ima gozd na ekonomski spodarske panoge in položaj pomembnega obenem uveljavil zašči- dela slovenskih kmetij. tniško naravo kmetijske O dometu in učinkih politike. tega zakona so med Izvajanje ukrepov lastniki gozdov in kmetijske politike se je gozdarsko strokovno uveljavljalo predvsem z javnostjo mnenja precej uredbami Vlade RS. Med deljena, za prve je zakon tranzicijskimi zakoni, z določanjem odseka ki so imeli pomemben in nadzorom preveč vpliv na kmetijstvo, so omejujoč, za druge pa bili Zakon o gozdovih prepušča celo preveč (Ur. l. RS, 2016), Zakon individualne svobode o zadrugah (Ur .l. RS, pri gospodarjenju. 2009) in Zakon o dena- V obdobju nastaja- cionalizaciji (Ur. l. RS, 2005). Slednji je določil, da se nja kmetijske politike je bil praktično vse obdobje nacionalizirano zemljo vrne nekdanjim lastnikom kmetijski minister dr. Jože Osterc (1990–1992, oziroma njihovim dedičem. Ustanovljen je bil 1993–1997; MKGP, 2021a), le krajše obdobje je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG), ki naj bil minister mag. Jože Protner (1992–1993; MKGP, bi gospodaril z državnimi kmetijskimi zemljišči in 2021a). Čeprav je deloval pro-kmečko in zadru- gozdovi ter jih vračal. Z nekdanjimi družbenimi po- žniško, minister dr. Osterc ni bil pristaš radikalnih sestvi, ki so se registrirala kot gospodarske družbe, rešitev, zato se mu je SKZ odrekla, sam pa je potem so bile sklenjene dolgoletne zakupne pogodbe (Erja- stopil pod okrilje krščanskih demokratov. Ključni vec et al., 2010). Vračanje nacionaliziranih zemljišč del kmetijske politike, to je uravnavanje trgov in in sklepanje zakupnih pogodb s kmetijskimi podjetji dohodkovno politiko, so imeli vseskozi v rokah sta bila med najobčutljivejšimi političnimi vprašanji ministri za ekonomske odnose. Kot profesor za go- tranzicije kmetijstva. vedorejo pa je dr. Osterc leta 1996 osebno uveljavil V politično nenaklonjenih časih po letu 1945 se evropske kriterije za mikrobiološko kakovost mleka. je slovensko kmetijsko zadružništvo sicer ohranilo, Sicer tehnični ukrep, ki pa je pomembno vplival vendar se je odmaknilo od kmetov ter organizi- na strukturne spremembe in prilagajanje prireje ralo v obliki lokalnih in splošnih zadrug s šibko mleka zahtevam trga in standardom Evropske unije finančno močjo. Zakon o zadrugah iz leta 1992 je (Osterc, 2014). 227 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Vinogradniško podeželje v Sloveniji - način življenja (Foto: Marjan Papež). Na odločanje je pomembno vplival Odbor DZ za kmetije so lahko pričele povečevati obseg zemljišč. kmetijstvo in gozdarstvo, v katerem so se sprejemali Odločitev za evolutivne spremembe, nekaj med za kmetijstvo pomembni zakoni. V njem so bile tudi reformami in revolucijo, je bila verjetno modra. politično in strokovno močne osebnosti, med dru- Morda bi bile potrebnejše izrazitejše spremembe gim pomemben igralec v kmetijskopolitični areni, pri institucijah, predvsem na področju tržnega dr. Franc Zagožen, vodja poslanskega kluba Demos organiziranja in na področju znanja. Večina verti- in soustvarjalec omenjenih tranzicijskih zakonov kalno povezanih agroživilskih verig je razpadla na (Pesek, 2007). V tem obdobju se je gradilo resorno posamezna podjetja, ki so tekmovala med seboj in ministrstvo; zaposlovali so se mlajši kadri, ki so z drugimi členi v verigi, kar ni prispevalo k razvoju imeli ob zunanjih strokovnjakih pomemben vpliv na tehnološkem in ekonomsko-organizacijskem na oblikovanje predpisov in politiko. področju. Privatizacija je bila pomembnejši motiv kot razvoj, podobno se je dogajalo pri institucijah Dosežek: ohranitev kmetijske pridelave znanja (svetovalna služba, raziskovalni inštituti, in nerevolucionarna tranzicija srednje kmetijske šole, univerze), ki so ostale raz- drobljene, se niso povezovale in skupaj usmerjale Proces tranzicije je kmetijstvo v Sloveniji priza- razvoj (European Commission, 1995; 1998; OECD, del precej manj kot v veliki večini drugih državah 2001; Erjavec et al., 2010). Srednje in Vzhodne Evrope. Večino bremena prila- goditev je RS občutila v prvih letih po osamosvojitvi. 3. NAČRTNO IN USPEŠNO PRILAGAJANJE Upad proizvodnje v tem obdobju je bil deloma po- SKP (1998–2007) sledica izgube jugoslovanskih trgov in spremembe kmetijske politike, veliko pa so prispevale tudi vre- Pristop k EU je bil ključna politična usmeritev Slo- menske razmere (hude suše na začetku devetdesetih venije po osamosvojitvi, ki je pomembno določila tudi let) (Erjavec et al., 2010). Po precejšnjem porastu oblikovanje in razvoj njene kmetijske politike. Skupna pridelave leta 1994, ki je bila rezultat ugodne le- kmetijska politika (SKP) je ena redkih proračunsko tine, učinkov zunanjetrgovinske zaščite in konso- zahtevnih javnih politik v EU, ki jo določa sistem ob- lidacije po izgubi nekdanjih jugoslovanskih trgov, širne zakonodaje (Avsec & Erjavec, 2005), razvejanih, se je pridelava ustalila na ravni izpred devetdesetih protekcionistično naravnanih ukrepov in poseben na- let. Slovenija je ostala neto uvoznica agroživilskih čin odločanja v ustanovah EU. Prevzem SKP in vklju- proizvodov, ključne kmetijske panoge pa so (tudi zaradi prevla- dujočega travinja in velikostne strukture kmetijstva) vezane na živinorejo (prireja mleka, pitanje govedi, prašičev in piščancev). V primerjavi z drugimi evropskimi državami je višji tudi delež trajnih nasadov (sad- jarstvo, vinogradništvo in hmeljarstvo). Tako kot v preo- stalem gospodarstvu, Slovenija tudi na področju kmetijstva ni izvedla radikalnih sprememb. Družbena posestva so postala kmetijska podjetja in 228 EMIL ERJAVEC & MAJA KOŽAR: POLITIČNO-EKONOMSKI POGLED NA 30 LET SLOVENSKE KMETIJSKE ... Podnebne spremembe in posledični vremenski pojavi po letu 2000 močno bremenijo slovensko kmetijstvo (Foto: Marjan Papež). čitev v skupni trg je od Slovenije zahteval spremembo Program reforme kmetijske politike 1999–2002 odnosa do kmetijstva, radikalne spremembe politike (MKGP, 1998) in na njegovi podlagi sprejeti Pro- in institucionalne organiziranosti kmetijstva, pa tudi gram razvoja kmetijstva, živilstva, gozdarstva in soočenje z zelo konkurenčnimi razmerami skupnega ribištva 2000– 2002 (MKGP, 1999). Slovenska vlada trga (Potočnik et al., 2007; Erjavec et al., 2015). se je na priporočilo omenjene posebne študije o Zelo zgodnje ocene posebne pristopne študije za učinkih morebitnega članstva Slovenije v EU na kmetijstvo (Erjavec et al., 1997; 1998) so pokazale, da področju kmetijstva (Erjavec et al., 1997) odločila, bi brez prilagoditve politike prišlo že do pristopa in še da ne bo čakala do pristopa, temveč bo pričela s posebej po pristopu do korenito reformo kmetij- izrazitega poslabšanja ske politike. ekonomskega položaja Temeljni elementi kmetij zaradi padca od- reforme so bili postopno kupnih cen v slovenskem prevzemanje vseh za drža- kmetijstvu. Do pristopa vo racionalnih elementov bi upad cen bil posledica SKP pred pristopom, libe- podpisovanja številnih ralizacija cen in izrazito več- in dvostranskih povečanje proračuna za trgovinskih sporazumov, kmetijstvo. To naj bi pod- ki so vodili v odpira- prlo pristopna pogajanja, nje trga s kmetijskimi posodobilo kmetijstvo proizvodi in omejili zu- in izgradilo evropsko nanjetrgovinsko zaščito primerljivo kmetijsko (Erjavec et al., 2010). Po politiko (MKGP, 1998). pristopu pa bi prišlo do Temeljni strateški cilji znižanja odkupnih cen kmetijske politike se z zaradi razlike v ravneh reformo niso spremenili cen med Slovenijo in – poudarki so ostali na EU. Slednja je z reformo večnamenskem kmetij- SKP leta 1992 pričela stvu in prehranski var- zniževati cenovne nosti. Korenito pa sta se podpore in nadomeščati spremenili oblika in vse- izgubo dohodkov s pro- bina mehanizmov kme- računskimi podporami, tijske politike. Reforma Slovenija pa je kljub od- je sledila spremembam piranju trga do pristopa na ravni EU in izgubo ohranjala višjo cenovno cenovne podpore nado- raven od EU (Volk, meščala s proračunskimi 2004). Če Vlada RS ni podporami, s čimer je želela tvegati posledic breme podpor kmetij- pričakovane ekonomske stvu prešlo s potrošnikov krize v kmetijstvu in se na davkoplačevalce je želela dobro pripraviti (Rednak et al., 2003a; na pristop k EU, je bila Rednak et al., 2003b). potrebna korenita refor- Reforma je bila ma kmetijske politike. sprejeta že v času pristopnih pogajanj, ki so se začela leta 1998 in se zaključila konec leta 2002. Strateško prilagajanje SKP in ugodni RS je zaradi začetega reformnega procesa lažje izidi pristopnih pogajanj zaključevala pogajanja in je bila že leta 2000 pri- pravljena na njihovo sklenitev (Erjavec et al., 2015). Reformni procesi slovenske kmetijske politike Prve pogajalske ponudbe Evropske komisije iz so potekali od sredine devetdesetih let, formalno začetka leta 2002 so bile za RS precej neugodne na pa je nove usmeritve v kmetijski politiki opredelil vseh treh ključnih področjih, ki so tvorila finančni 229 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Slovensko kmetijstvo označuje drobna posest in razgiban teren - Planinsko polje (Foto: Janko Verbič). gala, da bi celotno raz- liko do 100 % plačala iz svojih sredstev, kar pa je Evropska komisija zavračala, da Slovenija ne bi imela prednosti pred drugimi kandidat- kami. Šele tehnični raz- govori in diplomatska prepričevanja so pripe- ljali do ustrezne rešitve, s katero je RS stoodsto- tno raven neposrednih plačil na račun svojih sredstev dosegla že v letu 2007 (Erjavec et al., 2015). Prav zaradi te odločitve pristop ni imel negativnega učinka na ekonomski položaj kmetov (slika 6), ki bi sicer sledil padcu odkupnih cen po sveženj za kmetijstvo: kvote in referenčne količine, pristopu (Volk et al., 2007). neposredna plačila ter sredstva za razvoj podeželja Med vsemi pogajalskimi izidi pa izstopa določi- (Erjavec et al., 2002). tev sredstev za razvoj podeželja. RS je za te namene Kvote in referenčne količine naj bi preprečevale za obdobje 2004–2006 pridobila evropska sredstva rast presežkov v proizvodnji in navzgor omejevale v višini okoli 250 milijonov evrov (Potočnik et al., proračunske podpore posameznemu kmetijskemu 2007; Volk et al., 2007; Erjavec et al., 2015). To ji je sektorju. Evropska komisija je v prvem krogu poga- prineslo drugo najvišjo (poleg Malte) raven podpor janj predlagala zelo nizke številke – nižje od do- na hektar kmetijskih površin iz tega naslova, kar sežene ravni proizvodnje, predvsem pa nižje glede je omogočilo solidno osnovo za razvoj in plačilo na potenciale držav kandidatk (Erjavec et al., 2015). okoljskih storitev kmetijstva v prihodnje (slika 1). Vztrajno in strokovno delo pogajalcev in uradnikov resornega ministrstva je prineslo sprejemljive rezul- Naraščajoči nacionalni proračun za kmetijstvo tate in kvote, ki niso omejile nadaljnjega razvoja in vrste ukrepov skozi obdobje kmetijstva, dvignil pa se je tudi obseg sredstev za neposredna plačila na raven, ki si jo je Vlada RS za- Reforma kmetijske politike in strategija pristo- stavila pred pristopnimi pogajanji. Pri neposrednih pnih pogajanj sta zahtevali pomembno zvišanje plačilih je Evropska komisija predlagala postopno proračuna za ukrepe kmetijske politike. V obdobju dvigovanje višine neposrednih plačil s 25-% ravni med letoma 1998 in 2007 so se odhodki proračuna neposrednih plačil starih članic EU (EU15) za drža- za ukrepe kmetijske politike povečali za več kot vo kandidatko v letu 2004 na 100-% v letu 2013. trikrat, s 94 na 314 mio EUR (tekoči tečaj, podatki Država kandidatka je lahko dopolnjevala plačila s MKGP in ARSKTRP, preračuni KIS). svojimi sredstvi samo do ravni, kot jo je imela leta V strukturi proračuna so prevladovali izdatki za 2001, kar je v slovenskem primeru pomenilo do ukrepe tržno-cenovne politike, med njimi pa zlasti 40-% ravni nacionalne ovojnice. Ker je Slovenija »pomoč za pripravo blaga za zunanji trg«, ki je imela višje odkupne cene in že precej primerljivo tudi največ prispevala k rasti proračuna. Izvoznih kmetijsko politiko v zadnjih letih pred pristopom, bi podpor Slovenija po določilih pristopa k sporazumu taka odločitev pomenila poslabšanje ekonomskega GATT ni smela imeti, intenzivno pa jih je izvajala položaja slovenskega kmetijstva (Kavčič & Erjavec, predvsem v zadnjih letih do pristopa, in sicer 2001; Rednak et al., 2003b). Vlada RS je zato predla- predvsem na trgih nekdanje Jugoslavije (Volk et al., 230 EMIL ERJAVEC & MAJA KOŽAR: POLITIČNO-EKONOMSKI POGLED NA 30 LET SLOVENSKE KMETIJSKE ... Izrazita mozaična krajina, mejice in razdrobljenost parcel označujejo slovensko kmetijstvo (Foto: Marjan Papež). 2007). Po pristopu so izvozne podpore praktično za območja s težjimi razmerami za kmetijsko dejav- izginile iz arzenala ukrepov. Vzporedno z rastjo nost (OMD). Ti so se postopno spreminjali iz plačil na proračuna so se postopoma povečevala neposredna glavo živali v bolj nevtralna plačila na površino. S pri- plačila, ki so do leta 2007 postala najpomembnejša stopom se je spreminjala tudi klasifikacija območij, ki skupina ukrepov. S tem je postala struktura proraču- so bila deležna različnih višin podpor; najvišjih plačil na za kmetijstvo v tržno-cenovnem delu primerljiva so deležna gorska območja. Kmetijsko-okoljski ukrepi strukturi proračuna EU. in podpore za ekološko kmetijstvo so dosegli večji Reforma politike in pristop k EU sta korenito obseg šele s pristopom, ko so skupaj z izravnalnimi spremenila kmetijsko politiko. Ukinjene so bile admi- plačili za OMD obsegali že več kot polovico sredstev nistrativne cene in dodatki k cenam (leta 1998 in 1999 v tej skupini ukrepov (podatki MKGP in ARSKTRP, je bil ta mehanizem opuščen za pšenico in sladkor ter preračuni KIS). Tudi naložbene podpore so večji obseg leta 2001 za mleko). Opuščene ali omejene so bile sredstev dosegle šele po pristopu. Pred tem so se pod- podpore na strani zniževanja vhodnih stroškov, ki so pore dodeljevale predvsem v obliki subvencionirane jih postopno nadomeščala neposredna plačila. V letu obrestne mere za dolgoročna posojila, po pristopu pa 1995 so bila najprej uvedena neposredna plačila na v obliki nepovratnih sredstev. Po vsebini je prevlado- glavo v živinoreji (krave dojilje), v letu 1998 neposre- vala podpora nakupu mehanizacije. Že vse od začetka dna plačila na površino za sladkorno peso in hmelj, v devetdesetih je bil manjši del proračunskih sredstev letih 1999 in 2000 pa že namenjen tudi progra- (skladno s SKP in njeno mom celostnega razvoja reformo) plačila na po- podeželja, s posebnim vršino za poljščine. Leta poudarkom na diver- 2002 so bile vse oblike zifikaciji dejavnosti na neposrednih plačil že podeželju (npr. podpore skladne z zahtevami EU naložbam v kmečke (Erjavec et al., 2010; Ko- turizme), razvoju infra- žar et al., 2014; Erjavec strukture ter obnovi vasi et al., 2015). (Erjavec et al., 2010). Kmetijska politika Slovenija je imela že po sprejetju prostotr- pred osamosvojitvijo v govinskih sporazumov primerjavi z nekaterimi v sredini devetdesetih drugimi državi, ki so do pristopa v EU ni vstopale v EU, dobro pomembno spreminjala razvit raziskovalni, izo- zunanjetrgovinske zašči- braževalni in svetovalni te. Do pristopa je ta ob sistem ter vzpostavljeno naraščanju proračunskih sredstev ostala tudi pomemben infrastrukturo za različne storitve za kmetijstvo (npr. del zaščite kmetijstva (Rednak et al., 2003b; Volk, 2004). selekcija, testiranje, kontrola proizvodnje, fitosanitar- Z dnevom pristopa je Slovenija prevzela zunanjetrgovin- ni in veterinarski nadzor; Erjavec et al., 2010). Tudi sko zaščito EU, na notranjem trgu EU pa so odpadle vse tukaj beležimo porast sredstev po pristopu, predvsem ovire pri trgovanju, kar je v celoti spremenilo ekonomska na račun novih nalog, povezanih s področjem varne razmerja in slovensko agroživilstvo soočilo z evropsko hrane (slika 1). konkurenco. Spremembe v višini in strukturi proračunskih Usposobitev in krepitev države na področju kmetijstva podpor za razvoj podeželja in kmetijsko strukturno politiko so bile do pristopa bistveno manjše v pri- V obdobju 1998–2000 je bilo v politiki, zakono- merjavi s tržno-cenovno politiko. Ta del proračunskih daji in institucijah kmetijstva sprejetih daleč največ transferjev je začel znatno rasti šele po letu 2004 (slika sistemskih sprememb v tridesetih letih od osamosvo- 1). S pristopom je doživel močan preskok in obe vrsti jitve. Glavni dejavnik sprememb je bil seveda pristop politike sta se po obsegu sredstev približno izenačili. Slovenije k EU, odločilni sta bili politična zaveza Postopno sta se širila tudi nabor in skladnost ukrepov in koordinacija procesa na vladni ravni, pa tudi pri- z zahtevami EU (Erjavec et al., 2015). Med najpo- pravljenost in sposobnost uradništva za spremembe membnejše ukrepe lahko štejemo izravnalna plačila (Potočnik et al., 2007). 231 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Natura 2000 območja zaznamujejo kmetijsko krajino in kmetijstvo - Ljubljansko barje (Foto: Janko Verbič). Reformo kmetijske politike je spremljala tudi et al., 2015). Oblikovala in izgradila se je za kme- sprememba zakonodaje (Avsec & Erjavec, 2005). tijstvo pomembna institucija, ki pomembno določa Leta 2000 je bil v državnem zboru sprejet Zakon o tudi kakovost izvedbe kmetijske politike. Cilj kmetijstvu (Ur. l. RS, 2006), ki je povzel temeljno razdeljevanja evropskih sredstev je hitro dosegla, pravno urejanje s SKP skladne kmetijske politike še danes pa ima to razdeljevanje žal prednost pred in omogočil prilagajanje in izvedbo ukrepov ter uresničevanjem vsebinskih ciljev in učinkovitostjo institucionalno podporo kmetijski politiki. Poleg porabe javnih sredstev. Za spremljanje in analizo omenjene reforme in izgradnje potrebnih institucij učinkov kmetijske politike je bilo pomembno tudi je bil to ključen sistemski korak na poti k sklenitvi prilagajanje državne kmetijske statistike, ki je pristopnih pogajanj in uspešnemu pristopu Sloveni- doživelo korenite spremembe in je tudi omogočilo je na področju kmetijstva (Erjavec et al., 2015). učinkovito izvedbo pristopnih pogajanj. V obdobju do pristopa se je izgradil z evropskimi V tem obdobju so bili kmetijski ministri Ciril standardi in načinom upravljanja skladen pravni Smrkolj (1997–2000) mag. Franc But (2000––2004), in institucionalni sistem na področju veterinarskih dr. Milan Pogačnik (2004) in Marija Lukačič (2004– zadev, fitosanitarnega varstva, semenarstva, politike 2007) (MKGP, 2021a). Zgodovinsko sled sta pustila kakovosti in živilskega prava. Sprejetih je bilo več predvsem prva dva. Minister Ciril Smrkolj je premo- kot deset sistemskih zakonov in nepregleden niz gel precejšen političen instinkt, s pomočjo katerega podzakonskih aktov, ki so v celoti spremenili ure- je brez velikih težav uveljavil ključne reforme, ki janje za družbo pomembnih področij varne hrane so sicer nastajale v krogu pristojnih uradnikov ob (Republika Slovenija Ožja …, 1999). Na kmetijstvo intenzivni pomoči zunanjih strokovnjakov in ožje je pomembno vplivala tudi sprememba okoljske pogajalske skupine (Erjavec, 2021). V tem krogu zakonodaje (Rac & Strmšek, 2019). V večini prime- se je oblikoval tudi mag. Franc But, sprva državni rov so se okrepile družbene zahteve in standardi sekretar, pogajalec z EU, prvi direktor ARSKTRP in delovanja države, zgradil se je tudi sodobnejši naposled minister, ki se je osebno precej angažiral sistem nadzora. Potrebne so bile investicije v kadre pri uveljavitvi in promociji reform. in institucije, ki so zahtevale precejšnja dodatna Ključne odločitve o kmetijski politiki so šle tudi v proračunska sredstva. seznanitev in odločanje v državnem zboru, ki je ves Tretji element predpristopnega prilagajanja pristopni proces legitimiral vladne predloge in po- zahtevam EU je bil izgradnja primernih institucij. gajalski proces (Potočnik et al., 2007). Vse do konca Odločevalci so jo razumeli kot podeljevanje nove tega obdobja je imela odločilen vpliv na kmetijsko vloge kmetijskemu ministrstvu, ki je prevzelo tudi politiko predvsem Slovenska ljudska stranka (SLS; dotedanje naloge drugih ministrstev. Prevzem pri- Erjavec et al., 2010). Ta je sicer spreminjala svoje stojnosti ni šel brez napetosti med resornimi ministr- ime in strateške povezave, vendar se je bila sposob- stvi, ki pa so bile zaradi nujnosti enotnega nastopa na izkazati kot politično močen nosilec odločanja v Bruslju in močne koordinacijske vloge predsedni- v kmetijstvu. Izrasla je iz kmečkega stanovskega ka vlade ter ožje pogajalske skupine pravočasno združenja Slovenske kmečke zveze, kar ji je pri ustavljene; tako je RS s pristopom dobila z evropskimi praksami primerljivo vladno strukturo (Erjavec et al., 2015). Obenem je Vlada RS leta 1999 ustanovila Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja (AR- SKTRP), katere ključna naloga je bila izvedba evropsko primerljivih ukrepov do pristopa in kasneje prevzemanje ukrepov SKP (Erjavec 232 EMIL ERJAVEC & MAJA KOŽAR: POLITIČNO-EKONOMSKI POGLED NA 30 LET SLOVENSKE KMETIJSKE ... Ostanki slame po žetvi pšenice - Osrednja Slovenija (Foto: Janko Verbič). delovanju omogočalo prepletanje sindikalističnih in (potrojitev med letoma 1998 in 2007; slika 1, po- strankarskih elementov. Njen vpliv je bil največji od datki MKGP in ARSKTRP, preračuni KIS). Cenovni vstopa v vlado leta 1997 do pristopa Slovenije v EU in drugi konkurenčni pritiski so na ravni kmetijstva (Erjavec, 2021). večinoma odtehtali pozitivni učinek povečanja pro- V času reform in pristopnih pogajanj se je inten- računskih sredstev. Ekonomski položaj kmetov se zivno krepilo tudi sodelovanje kmetijskih interesnih tako ni bistveno izboljšal, vendar se tudi ni izrazito organizacij. Zadružni zvezi Slovenije kot predstav- poslabšal (slika 6). nici gospodarskih interesov kmetov ter Gospodarski Koncept, da je treba ekonomske pogoje za kmetij- zbornici Slovenije kot predstavnici kmetijskih podje- stvo izenačiti s tistimi v EU (Erjavec et al., 2015), se tij in živilskopredelovalne industrije sta se pridruži- je izkazal za dovolj učinkovito in primerno strategijo la Kmečki sindikat Slovenije in Kmetijsko-gozdarska tudi za bodoče pristopnice. Investiranje v kmetij- zbornica Slovenije. Slednja je bila ustanovljena leta stvo, dvig proračunskih podpor in predvsem lastno 1999 (Erjavec et al., 2010) in je postala osrednja financiranje evropsko primerljive kmetijske politike predstavniška organizacija kmetijstva, ki je prevzela je bilo pogumno dejanje, ki je prineslo miren prehod tudi pomemben del strokovnih služb. Moč ji dajeta v novo ekonomsko okolje in nove razvojne možno- obvezno članstvo po avstrijskem zgledu in pravica sti. Zaradi tega so bila pristopna pogajanja uspešna sodelovanja v vseh zakonodajnih postopkih, ki se – vodilna revija za evropsko agrarno politiko Agra- tičejo kmetijstva. -Europe je Slovenijo Vpliv in moč inte- poimenovala »golden resnih organizacij na boys of accession« odločanje v kmetijski (zlati fantje pristopa; politiki sta bila precej- Erjavec, 2021). Sam šok šnja in sta z leti samo pristopa in soočenja s še naraščala, k čemur je konkurenčnim skupnim prispevala tudi občasna trgom je bil tako manj- demonstracija moči na ši, absorpcija sredstev cesti in značilno visoka SKP, ki je postopoma stopnja politične eno- postala glavni financer tnosti. V samem proce- kmetijske politike, pa su reform in pristopnih višja. pogajanj so kmetijski Niso pa rastoče interesni predstavniki podpore in uspešno večinoma podpirali od- prilagajanje zahtevam ločitve Vlade RS, kar je EU posebno vplivale sovpadalo z vključitvijo na obseg pridelave v SLS v vladno koalicijo in seveda naraščajočimi pod- opazovanem predpristopnem obdobju. V bistvu porami za kmetijstvo. Za sodobne države neobičajno je bil dosežek to, da ni bilo posebnega šoka s pomemben vpliv na odločanje in s tem na krojenje pristopom in da so bili proizvodni viri ohranjeni javnega mnenja so imeli tudi predstavniki strokovne (Volk et al., 2007; Kožar et al., 2014). Prihajalo javnosti, predvsem agrarni ekonomisti (Miroslav je do porasta intenzivnosti pridelave (višji pridelki) Rednak in Tina Volk), ter mediji, kjer je izstopalo in notranjega prestrukturiranja kmetijstva, ki se je nekaj za kmetijstvo specializiranih novinarjev (Mar- odrazilo v pričetku procesa koncentracije zemljišč jeta Šoštarič, Tatjana Pihlar in drugi). in tudi zagonu novega investicijskega ciklusa pri manjšem delu razvojno najbolj sposobnih kmetij- Mešani učinki pristopa za agroživilstvo skih gospodarstev. Do precejšnjih sprememb pa je po pristopu prišlo na Napovedi o gibanju cen in nujnosti dviga pro- področju zunanje trgovine z agroživilskimi proizvodi računskih podpor za uspešno zgodbo o pristopu (slika 5). Uvoz se je v zelo kratkem času med letoma kmetijstva so se v veliki meri uresničile. Odkupne 2003 in 2007 vrednostno skoraj podvojil, izvoz pa po- cene kmetijskih pridelkov so med letoma 2000 in večal za tri petine (podatki SURS, preračuni KIS), kar je 2005 izrazito padle (slika 2; glej tudi Kožar et al., vodilo v povečanje zunanjetrgovinskega primanjklja- 2014), kar je spremljal dvig proračunskih podpor ja. Pri izvozu so nove trge našle predvsem surovine (in 233 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Govedoreja je najpomembnejša kmetijska panoga v Sloveniji, ki rabi pomoč (Foto: Marjan Papež). neposrednih plačil, iz- peljali so liberalizacijo tržnih ukrepov in širili politiko razvoja po- deželja z novimi pou- darki in ukrepi (OECD, 2017; Erjavec & Lovec, 2017). Uvedena je bila shema enotnega pla- čila, ki je temeljila na skupnem obsegu vre- dnosti plačil za državo članico. Za pridobitev sheme enotnega plači- la morajo upravičenci za neposredna plačila vzdrževati zemljišča v dobrem kmetijskem in okoljskem stanju in upoštevati standarde navzkrižne skladnosti z okoljskimi in sani- tarnimi direktivami. Ukinjene so bile proi- zvodne kvote za mleko in sladkor, ki so jamčile ne proizvodi z višjo dodano vrednostjo), kot je kravje višje odkupne cene, temeljile pa na visoki uvozni mleko (Italija) in različne kategorije goveda (Avstrija zaščiti in izvoznih podporah, ki so bile v večini in Italija). Živilsko industrijo je odpiranje trgov našlo primerov odpravljene. slabše pripravljeno (Kuhar & Erjavec, 2007). Pretresali Spremembe kmetijske politike za obdobje po so jo tudi lastniški prevzemi in pritiski na cene zaradi letu 2015 niso bile tako izrazite, začetne reformne koncentracije trgovine, kar je posredno prispevalo ambicije s krepitvijo okoljske note pa so se osla- tudi k manj ugodnemu cenovnemu položaju v kmetij- bile v procesu sprejemanja odločitev v Svetu EU stvu. Večina odkupnih cen je po pristopu pričakovano in prvič tudi v Evropskem parlamentu. Zahteve po padla zaradi zaostritve konkurenčnih razmer za vso »ozelenitvi kmetijske politike« so bile odraz rasto- agroživilsko verigo in vstopa novih ponudnikov. čih družbenih potreb in pritiskov po spremembi kmetijstva in njegove vloge na področju varstva 4. STABILNOST IN STAGNACIJA (2008–2021) okolja in narave, hrane in zdravja ter podeželja (Swinnen, 2015). Neposredna plačila in njihove Po prvih treh uvajalnih letih po pristopu sta kme- različne komponente so se ohranili kot finančno in tijsko politiko EU med letoma 2008 in 2021 določala politično najpomembnejši del SKP. Osnovno plačilo dva večletna finančna okvira in pripadajoče reforme so države članice lahko različno opredelile – lahko SKP (Baldwin & Wyplosz, 2015). Prva reforma, so ohranile del zgodovinskih dodatkov, zmeraj več poimenovana Fischlerjeva po takratnem evropskem jih je posegalo po enotnem znesku, imelo različne komisarju za kmetijstvo, je bila sprejeta leta 2003, dodatke za manjše kmetije, mlajše kmete in za (Swinnen, 2008), Slovenija pa jo je tako kot večina območja z naravnimi omejitvami. Na osnovno članic pričela uresničevati po letu 2007. Fischler- plačilo je prišel še dodatek, imenovan zeleno pla- jeva reforma je imela namen utrditi večnamenski čilo, nominalno pogojevano z različnimi okoljskimi značaj kmetijstva, ohraniti SKP kot proračunsko zahtevami, kjer pa je bilo toliko izjem, da je bil močno politiko, obenem pa jo prilagoditi zahtevam okoljski učinek sporen (ECA, 2017; 2018). Države takrat pričetim, a nikoli dokončanim pogajanjem članice so lahko dajale tudi proizvodno vezana WTO (Swinnen, 2008). Spremenila se je politika plačila za kmetijske sektorje v težavah in omeje- 234 EMIL ERJAVEC & MAJA KOŽAR: POLITIČNO-EKONOMSKI POGLED NA 30 LET SLOVENSKE KMETIJSKE ... Dobrote slovenskih kmetij so pomemben del kulture in gastronomije (Foto: Marjan Papež). vale plačila gospodarstvom z najvišjimi prejemki. Konservativnost kmetijske politike odražajo tudi Na področju tržnih ukrepov posebnih sprememb ni cilji in ukrepi kmetijske politike. Sprejet je bil nov bilo, kmetijska politika se je v veliki meri umaknila Zakon o kmetijstvu (Ur. l. RS, 2018), ki je prinesel iz upravljanja trgov. Politika razvoja podeželja se je temeljne cilje slovenske kmetijske politike, ki pa ne ob ohranitvi vseh prioritet in ukrepov predhodnih odstopajo znatno od ciljev, uveljavljenih s Strategijo obdobij širila na ukrepe za izboljševanje prenosa razvoja slovenskega kmetijstva iz leta 1992. S po- znanja, sodelovanja in socialne vključenosti (Swin- udarjanjem prehranske varnosti in večnamenskosti nen, 2015). kmetijstva sta se ohranjala izrazita zaščitna usmer- jenost kmetijske politike in poudarjanje ogroženosti Konec velikih korakov in železni oklep izbora ukrepov kot načina legitimacije nacionalne politike (Erjavec et al., 2018). Zakonski cilji so bili nato nekoliko Nosilci odločanja slovenske kmetijske politike so modificirani in podrobneje opredeljeni v Resolu- se na spremembe kmetijske politike odzvali sorazmer- ciji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega no konservativno. To je pomenilo, da so želeli ohraniti kmetijstva in živilstva do leta 2020 »Zagotovimo. čim več v pristopnem obdobju sprejetih odločitev o si hrano za jutri« (Ur. l. RS, 2011). Oba dokumenta izbiri ukrepov in razdelitvi sredstev. Pri neposrednih skupaj sta tvorila strateški okvir sprejemanja politike po plačilih je to pomenilo, letu 2015 in prispevala da je Slovenija vseskozi k ohranitveni in preraz- izbirala največji še mo- delitveni logiki izbire žni obseg proizvodno ukrepov. Zastavljene vezanih plačil, ohranja- cilje je Vlada RS uresni- la najvišji možen obseg čevala z nizom ukrepov. zgodovinskih plačil in Ukrepi so se v skladu pri okoljskih pogojih z obema reformama izbirala rešitve, ki so SKP in programskimi najmanj obremenjevale dokumenti države v kmetijsko pridelavo. obdobju 2008–2020 Pri razvoju podeželja tudi spreminjali, a ve- je ohranjala strukturo čina pomembnejših je ukrepov, kjer največji ohranila svoje temeljne delež zavzemajo značilnosti. izravnalna plačila za Steber Tržni ukrepi območja z omejenimi in neposredne pod- dejavniki za kmetova- pore proizvajalcem nje (gorska, hribovska, zavzema v obrav- kraška in druga obmo- navanem obdobju čja) – OMD, kmetijsko-okoljski ukrepi in naložbene (2008–2020) z okoli 46 % največji delež izplača- podpore (skupaj 88 % vseh sredstev razvoja podeželja, nih proračunskih sredstev za podporo kmetijstvu. podatki MKGP in ARSKTRP, preračuni KIS). V tej skupini so finančno daleč najpomembnejše Proračun za kmetijstvo ostaja med letoma 2007 različne oblike neposrednih plačil, ki jih delimo in 2020 na približno enakem obsegu in strukturi na proizvodno nevezana in vezana plačila. Proi- (slika 1). Skupaj Slovenija za kmetijsko politiko zvodno nevezana plačila so plačila na površino, namenja med 320 in 400 mio EUR, s tem da so v različno sestavljena za vsako gospodarstvo; po- obdobju po letu 2015 sredstva za razvoj podeželja memben delež predstavljajo zgodovinski dodatki, nekoliko upadla. Od tega proračuna prihaja po letu ki so nastali ob preteklih ukinjanjih proizvodno 2007 v povprečju obdobja okoli 70 % vseh sredstev vezanih plačil in skupaj zavzemajo v povprečju za kmetijsko politiko iz proračuna EU. V primerjavi 72 % vseh podpor te skupine v obravnavanem ob- s povprečjem EU ima Slovenija izrazito visok delež dobju. To je najpomembnejša postavka slovenske sredstev za razvoj podeželja in je ne glede na posto- kmetijske politike, ki na letni ravni v tem obdobju pno zniževanje proračuna za SKP na ravni EU med dosega v povprečju 121 mio EUR s trendom pada- tistimi članicami, ki za te namene dobiva najvišje nja. Zneski za posamezno kmetijsko gospodarstvo zneske. na hektar plačilnih pravic so lahko zelo različ- 235 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Kmetovanje v gorskem svetu je izrazito zahtevno - Črni vrh (Foto: Janko Verbič). ni, od 100 do 500 EUR/ha. Proizvodno vezana Gre za različne oblike plačil na površino ali v plačila so plačila za pridelavo določene kulture nekaterih primerih na živali, ki pokrivajo stroške (npr. strna žita, zelenjadnice, stročnice) oziroma ali izgubljene prihodke, povezane z upošteva- prirejo določene vrste živali (npr. krave dojilje, njem okolju prijaznejših predpisanih postopkov goveji pitanci, drobnica). V obravnavanem obdo- pridelave. Podpore ekološkemu kmetijstvu so v bju predstavljajo v povprečju 10 % vseh podpor v Sloveniji sorazmerno stabilne, kmetijsko-okoljski prvi skupini ukrepov (podatki MKGP in ARSKTRP, ukrepi pa so se po reformi SKP 2013 v Sloveniji preračuni KIS). Vrste podpor in višine med leti precej spremenili. Do reforme je imela Slovenija zelo nihajo. Pomemben ukrep v tej skupini so še večje število celovitejših ukrepov, po reformi je plačila vhodnih stroškov, kjer gre predvsem za to nadomestila z možnostjo kombiniranja različ- vračilo trošarine za gorivo. Tržni ukrepi so zelo nih praks za posamezne »operacije«. Okoljski, občasni. podnebni in naravovarstveni učinki tega obse- Neposredne podpore predstavljajo pomemben žnega paketa podpor so omejeni, kar potrjujejo delež dohodka kmetijskih proizvajalcev (slika 6). evropski in nacionalni viri (ECA, 2017; 2018; Odvisnost od podpor je izrazita in pogosto tudi Šumrada et al., 2020; 2021), zato pričakujemo pomemben razlog za kmetovanje. So pa podpore po letu 2023 spremembe na tem področju in precej neenakomerno porazdeljene, saj favorizira- sledenje družbenim zahtevam. jo večja gospodarstva in le določene proizvodne usmeritve. Vpliv neposrednih podpor na razvoj slovenskega kmetijstva ni bil nikoli natančno opre- deljen. Ocenjujemo, da imajo pomemben vpliv na ohranitev proizvodnih virov, na rast in povečanje najbolj produktivnega dela kmetijstva, manj pa na dolgoročno perspektivnost manjših kmetij in vital- nost odročnejših podeželskih območij. Drugi steber Politika razvoja podeželja in kme- tijska strukturna politika zajema različne ukrepe, ki so namenjeni krepitvi konkurenčnosti v kmetij- skem in živilskem sektorju, zagotavljanju okoljskih in drugih družbenih koristi kmetijstva ter podpori podeželskemu gospodarstvu in prebivalstvu (Bedrač et al., 2020). Skupaj ta skupina ukrepov letno zavzema v obdobju 2008–2020 okoli 43 % proračunskih sredstev kmetijske politike. Večina ukrepov se izvaja s pomočjo Programa razvoja podeželja (PRP) (MKGP, 2017), ki se financira iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in državnega proračuna. Finančno najmočnejši ukrep v drugem stebru so, kot omenjeno, OMD plačila, ki predstavljajo v povprečju obdobja slabo tretjino sredstev, name- njenih tej skupini ukrepov. Plačila imajo izrazito dohodkovni značaj, saj razen ohranitve kmeto- vanja nimajo drugih pogojev. Učinek ukrepa na ohranjanje proizvodnih virov je prepoznaven, vprašanje pa je, kako vpliva na okoljske cilje, ki so pogosto deklarirani kot eden od ciljev teh plačil, in koliko na dolgi rok uspe zadržati nezaželene strukturne spremembe. Obseg sredstev za kme- tijsko-okoljske in podnebne ukrepe (KOPOP) in podpora ekološkemu kmetijstvu skupaj nekoliko zaostajata za obsegom sredstev za OMD plačila. 236 EMIL ERJAVEC & MAJA KOŽAR: POLITIČNO-EKONOMSKI POGLED NA 30 LET SLOVENSKE KMETIJSKE ... Po obsegu tretjo skupino ukrepov politike pozornostjo, posvečeno tem področjem, kar še razvoja podeželja predstavljajo različne oblike posebej velja za ustvarjanje in prenos znanja kot naložbenih podpor, ki zaradi načina financiranja, ključnega razvojnega dejavnika v kmetijstvu. vezanega na ciklus razpisov in priprave projektov, v posameznem letu lahko presežejo plačila za Prehod politike v pragmatizem in simbolne spremembe OMD in KOPOP. Prevladujejo naložbene podpore v kmetijsko pridelavo na kmetijskih gospodarstvih Reformni proces kmetijske politike, ki je trajal in posebne podpore za mlade kmete. Sistem vse od osamosvojitve in v katerem se je sledilo razpisov je precej nesodoben, razpisi niso stalno predvsem obsegu in strukturi kmetijske politike odprti, večinoma gre za nakupe mehanizacije, EU, se je s pričetkom tega obdobja zaključil. Od ocenjevanje projektov temelji predvsem na pod- leta 2007 naprej se je politika stabilizirala, postala lagi pridobitve točk za posamezne kriterije in pa je rigidna, interesno odvisna, osredotočena ne na podlagi ekonomskih in strateških vidikov na ohranitev pridobljenih pravic upravičencev in projektnih idej. Podpore praviloma končajo v manj usmerjena v doseganje ciljev. rokah ozkega kroga najuspešnejših in na razpise Po vstopu v EU je bilo tudi konec sprejemanja prilagojenih gospodarstev, postopki pa so močno sistemske zakonodaje s področja kmetijstva. Kot administrativno obremenjeni. O dejanskem vpli- smo omenili zgoraj, je bil leta 2008 sprejet nov vu naložbenih podpor lahko samo domnevamo. Zakon o kmetijstvu (Ur. l. RS, 2018), ki je bil potem Temeljni kazalci slovenskega kmetijstva ne kažejo občasno dopolnjen z novimi vprašanji kmetijske izrazitejših razvojnih sprememb, ocenjujemo pa, politike, izvirajočimi iz sprememb evropskega da so te oblike podpor pomagale oblikovati manj- pravnega reda ali odpiranja novih domačih vpra- ši sloj evropsko primerljivih kmetijskih gospodar- šanj (npr. pravični odnosi v agroživilski verigi). stev, nezanemarljiva pri tem pa je tudi podpora Podoben pristop je bil ubran tudi pri področni pri generacijski prenovi kmetij. zakonodaji o varni hrani. Kako težko je sprejemati Vsi ostali ukrepi dosegajo manjši obseg sredstev nova sistemska pravila v kmetijstvu, kaže nekajle- in s tem verjetno tudi manjši vpliv. Kot pomemb- tna razprava o temeljitejših spremembah zemljiške nejše bi lahko izpostavili še naložbene podpore v zakonodaje. Drobnoposestna in neugodna veliko- gozdarstvu, podpore organiziranju, predelavi in stna struktura slovenskega kmetijstva ostaja eden promociji agroživilstva, krepitev lokalnih razvoj- od ključnih razvojnih problemov, ki ga kmetijska nih pobud (LEADER) in plačila za dobrobit živali. politika zaradi konfliktnosti in zahtevnosti vse od Večina podpor drugega stebra je namenjena le osamosvojitve ne uspe razrešiti. posameznim kmetijskim gospodarstvom, ne pa Razpravo o kmetijski politiki tako celotno tretje tudi za razvoj in povezovanje agroživilskih verig, obdobje po osamosvojitvi označujejo manjše spre- od katerih sta odvisna ekonomski položaj in razvoj membe zakonodaje in sprejemanje odločitev, po- kmetijskih gospodarstev. Razvoj podeželja je ra- vezanih z reformami SKP. Gre za tri- do štiriletno zumljen predvsem kot razvoj kmetijstva. Seveda obdobje razprav, mnenj, programskih dokumentov praznjenje in izguba vitalnosti odmaknjenih pode- in odločanja, ki polnijo politično areno. Temu želskih območij nista odgovornost zgolj kmetijske- vedno sledi tudi priprava razpisov za posamezne ga resorja, a to ne zanika potrebe po celovitejši ukrepe, sodelovanje v procesih odločanja EU in obravnavi podeželja s strani Vlade RS in drugih ukvarjanje z izjemnimi razmerami, ki so stalnica deležnikov. kmetijstva (pozebe, suše, toče, bolezni in prehran- Tretji steber ukrepov – Splošne storitve v pod- ski škandali). Medtem ko za resne politične teme poro razvoju kmetijstva – v obravnavanem obdobju ostaja le malo časa, se kmetijska politika zadnjega skupaj zavzema okoli 11 % proračunskih sredstev obdobja problemov loteva predvsem simbolno za ukrepe kmetijske politike in je sorazmerno in manj z namenom dejanske razrešitve ključnih stabilen. Vključuje podpore za različna področja razvojnih vprašanj. Primer tega je oblikovanje s zagotavljanja varne hrane in prenosa znanja. Ukre- precejšnjim medijskim pompom pospremljene pi se praviloma v celoti financirajo iz državnega označbe »izbrana kakovost«, vprašanje zaščite proračuna. Slovenija ima delujoče institucije in terana, opredelitev svetovnega dneva čebel, ki zakonske okvire za delovanje na tem širokem po- naj bi pripomogla k prepoznavnosti v Sloveniji dročju splošnih storitev za kmetijstvo, kljub temu pridelane hrane, akcije, katere dejanski učinki pa pa je mogoče zaznati kritike v zvezi s premajhno so lahko tudi vprašljivi. 237 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Peter Vrisk in Ciril Smrkolj sta zaznamovala slovensko kmetijsko politiko. Menjava na vrhu kmetijske zbornice KGZS, 2008 (Foto: Marjan Papež). tijskih deležnikov. Ocenjujemo, da je to iskanje soglasja za vsako ceno, zaradi različnih, pogosto tudi zelo partikularnih interesov, pomembno prispevalo k rigidnosti in zmeraj bolj tudi interesni naravnanosti politike. Politiko reševanja realnih problemov je nadomestila simbolna politika, ki je sicer imela promocij- ske učinke (npr. že omenjene akcije na področju kakovosti hrane, čebe- larstva), vendar pa je bila premalo podprta s resnimi institucionalnimi in vsebinskimi reformami. Ujetost v interesno odločanje in zgolj simbolnost politike poja- snjujeta rigidnost kmetijske politike v Sloveniji. Ocenjujemo, da so dodatno k temu prispevale razmere, v katerih je delovalo in se razvijalo uradništvo na kmetijskem ministr- stvu. Profesionalizacija in razvoj kadrov sta zastala, odliv osebja je precejšen, predvsem pa ne uspeva širitev kadrovskega potenciala, ki Po letu 2007 so bili ministri za kmetijstvo Iztok bi prevzemal ključne položaje. Preveč sta prisotni Jarc (2007–2008), dr. Milan Pogačnik (2008–2010), neizkušenost ter slabša strokovna in upravljavska dr. Henrik Gjerkeš (2010), mag. Dejan Židan usposobljenost. Menimo, da sta šibka koordinacija (2010–2012, 2013–2018), Franc Bogovič (2012– in strokovno vodenje državne uprave, ob spolitizi- 2013), dr. Aleksandra Pivec (2018–2020) in dr. ranosti in interesnemu korporativizmu, ključna ra- Jože Podgoršek (2020–) (MKGP, 2021a). Iztok Jarc zloga za stagnacijo države na področju kmetijstva. je kot izkušen diplomat in eden od treh pristopnih Način interesnega odločanja se manifestira pogajalcev prevzel resor v sili razmer zaradi prvega s posebnim posvetovalnim telesom kmetijskega predsedovanja Slovenije EU in težav svoje predho- ministrstva, Sveta za kmetijstvo in podeželje dnice z delovanjem na bruseljskem parketu. Samo Republike Slovenije, v katerem so zastopani pred- predsedovanje je bil uspeh za RS, kar je veljalo stavniki vseh ključnih kmetijskih institucij (MKGP, tudi za področje kmetijstva. Ob pomoči ustanov 2021b). Ne gre za formalne postopke, kaže pa na EU je Slovenija izpolnila zastavljene naloge in se način dela in razmišljanja ministrstva, ki za vsako izkazala kot dober in organiziran partner pri vode- ceno poskuša usklajevati odločitve in prenašati nju Sveta za kmetijstvo. Ocenjujemo, da je bil to odgovornost na deležniško strukturo kmetijstva. vrh delovanja slovenske države na področju kme- Pri tem struktura Sveta ne vključuje drugih druž- tijstva, ki mu žal nista sledila nadaljnja krepitev in benih sfer, ki bi imele interes za kmetijstvo, kot razvoj politične in uradniške strukture. so na primer predstavniki okoljskih organizacij, Od ostalih ministrov je samo eden pustil moč- potrošnikov in drugi. Menimo tudi, da pri iskanju no sled pri upravljanju javnih zadev v povezavi rešitev kmetijske politike deležniška usklajevanja s kmetijstvom. To je bil mag. Dejan Židan, ki je ne morejo nadomestiti priprave kvalitetnih stro- bil skupaj v treh mandatih minister več kot 7 let. kovnih predlogov. Minister Židan, brez političnih, a z vodstvenimi iz- Vzpostavljene strukture odločanja in prenos kušnjami v gospodarstvu, je ambiciozno in veliko- kmetijske politike na evropske ustanove so ob splo- potezno vodil kmetijsko ministrstvo, odpiral nove šni stagnaciji parlamentarizma v Sloveniji prispe- teme in poskušal dosegati soglasje pri odločitvah s vale k temu, da državni zbor praktično nima več predstavniki ključnih in vse bolj uveljavljenih kme- nobene izrazitejše vloge pri odločanju v kmetijski 238 EMIL ERJAVEC & MAJA KOŽAR: POLITIČNO-EKONOMSKI POGLED NA 30 LET SLOVENSKE KMETIJSKE ... Slika 1: Proračunska izplačila za kmetijstvo (mio EUR, koledarsko leto, tekoči tečaj); 1992–2020 (Vir: MKGP, ARSKTRP, preračuni KIS; Opomba: 2020 – začasni podatki). Slika 1: Proračunska izplačila za kmetijstvo (mio EUR, koledarsko leto, tekoči tečaj); 1992–2020 (Vir: MKGP, ARSKTRP, preračuni KIS; Opomba: 2020 – začasni podatki) 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Kmetijstvo skupaj 66,7 57,3 52,0 62,0 65,5 85,2 94,2 119,7 144,3 171,7 171,9 189,8 228,3 264,9 308,7 313,9 397,5 404,1 355,5 349,4 384,1 375,2 350,4 342,5 312,7 324,0 372,3 376,7 391,4 SLO n.a. n.a. n.a. 62,0 65,4 85,1 94,2 119,1 142,2 169,8 170,8 183,8 185,8 135,2 158,2 171,1 183,1 172,0 151,8 134,2 120,7 108,5 96,9 92,1 84,3 93,3 114,5 106,8 124,8 450 EU n.a. n.a. n.a. 0,0 0,1 0,1 0,0 0,6 2,1 1,9 1,0 6,0 42,5 129,7 150,5 142,8 214,4 232,1 203,7 215,1 263,5 266,7 253,5 250,5 228,4 230,7 257,9 269,8 266,6 kontrola n.a. n.a. n.a. 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 400 Tržni ukrepi in neposredne podpore 36,2 24,7 17,6 21,6 21,2 29,0 33,2 56,2 72,2 98,7 94,5 101,0 109,1 111,0 132,6 97,3 183,0 178,8 162,9 161,9 163,2 169,2 164,0 155,4 163,9 166,9 175,0 161,5 178,6 Splošne storitve za Razvoj podeželja in strukturna politika 17,4 16,2 17,2 20,5 23,4 28,6 32,8 33,8 37,1 41,0 41,1 48,8 77,9 114,3 133,0 175,4 170,9 181,5 149,8 143,4 182,5 169,0 149,5 149,5 112,1 117,1 156,8 172,4 168,9 350 kmetijstvo Splošne storitve za kmetijstvo 13,1 16,4 17,2 20,0 20,9 27,6 28,2 29,7 35,0 32,0 36,3 39,9 41,3 39,7 43,0 41,2 43,6 43,8 42,9 44,1 38,4 37,0 36,9 37,6 36,7 40,1 40,5 42,7 43,9 300 250 Struktura Razvoj podeželja in Tržni ukrepi in neposredne podpore 54,3 43,1 33,8 34,8 32,3 34,0 35,3 47,0 50,1 57,5 55,0 53,2 47,8 41,9 43,0 31,0 46,0 44,2 45,8 46,3 42,5 45,1 46,8 45,4 52,4 51,5 47,0 42,9 45,6 200 strukturna politika Razvoj podeželja in strukturna politika 26,0 28,3 33,1 33,0 35,7 33,6 34,9 28,2 25,7 23,9 23,9 25,7 34,1 43,1 43,1 55,9 43,0 44,9 42,1 41,1 47,5 45,0 42,7 43,6 35,9 36,1 42,1 45,8 43,1 Splošne storitve za kmetijstvo 19,7 28,6 33,1 32,2 32,0 32,4 29,9 24,8 24,3 18,6 21,1 21,0 18,1 15,0 13,9 13,1 11,0 10,8 12,1 12,6 10,0 9,9 10,5 11,0 11,7 12,4 10,9 11,3 11,2 150 100 Tržni ukrepi in 50 neposredne podpore 0 2 3 4 5 6 7 8 9 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 199 199 199 199 199 199 199 199 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 201 201 201 201 201 201 201 201 201 201 202 politiki. Ocenjujemo, da je le-ta prepogosto zgolj V kmetijski politiki na pomenu pridobiva prostor za splošne, precej spolitizirane in nestro- vprašanje okolja, socialnih razmer na pode- kovne razprave, kar dodatno prispeva k šibkemu želju in hrane v povezavi z zdravjem. Na teh demokratičnemu nadzoru. področjih se statistika šele razvija, kaže pa na izboljševanje razmer pri uporabi fitofarmacevt- Spremenljive razmere in notranje skih sredstev in kakovosti voda ter slabšanja prestrukturiranje kmetijstva kazalcev biotske pestrosti (Erjavec et al., 2018). Socialne degradacije podeželja in revščine na Ne glede na zgoraj opisani stabilen in obsežen podeželju obstoječi podatki ne pokrivajo do- proračun za kmetijstvo, ki se je ohranjal vse ob- volj, predvidevamo pa lahko, da se povečuje dobje po letu 2007, pa je bil ekonomski položaj razkorak med odročnejšimi deli podeželja in kmetijstva predvsem zelo spremenljiv. Podatki o urbano Slovenijo. cenah (slika 2) in proizvodnji (slika 3) kažejo na precejšnja nihanja, ki so bila rezultat vremenskih 5. 30 LET KMETIJSKE POLITIKE: POSKUS pojavov in razmerij na svetovnem trgu, ki so po- VREDNOTENJA sebej prizadela posamezne kmetijske dejavnosti. Cene so bile med letoma 2009 in 2016 izrazito Slovensko kmetijstvo je pred tridesetimi leti neugodne za živinorejo (posebej prireja mleka in vstopilo v tranzicijo in oblikovanje demokratičnih prašičev). Rast cen rastlinskih pridelkov je bila institucij države na tem področju. Predstavili praviloma le odraz neugodnih pridelovalnih raz- smo tri obdobja dozorevanja kmetijske politike, mer, predvsem pozeb v sadjarstvu in vinogradni- od otroških let naivnih predstav, a pogumnih »re- štvu ter suš v pridelavi žit, ki so vplivale na padce formlucijskih« (reforma in evolucija) sprememb, obsega pridelave in s tem tudi na poslabšanje najstniškega, a sistematičnega prevzemanja dohodkovnega položaja v posameznih panogah evropskih praks in konceptov do odraslega stabi- ali posameznih pridelovalcev. Če poskušamo izlo- liziranja politike, ki je zapadla v rigidnost in se čiti vpliv slabih letin, pa se kaže dolgoročni trend preobrazila v talca interesov. V sklepnem delu izboljševanja dohodkov v kmetijstvu na agregatni tega prispevka poskušamo ovrednotiti procese ravni, tudi zaradi stabilizacijskega učinka prora- tega tridesetletnega obdobja z ogledom ključnih čunskih podpor. dosežkov in omejitev. 239 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Slika 2: Indeksi cen kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih, cen inputov ter cenovno-stroškovna pariteta (realno; 2015 = 100); 1995–2020 (Vir: SURS, preračuni KIS; Opomba: 2020 – začasni podatki). Slika 3: Indeksi proizvodnje kmetijskih proizvodov (2015 = 100); 1995–2020 (Vir: SURS, Eurostat, preračuni KIS; Opomba: 2020 – začasni podatki). Slika 2: 2 :Indeksis cen kmet m ijsk s ih pri pr delk del ov v pri pr pri pr delo del val v c al ih, cen e inputov v ter er ceno e vno v -s - t s ro r šk š ovna v pari par teta (r(eal r no; ; Neverjetna javna naložba v kmetijstvo in njeni učinki plačil. Resnejša razvojna sredstva so začela priha- Slika 2: 2 :Indeksis cen kmet m ijsk s ih pri pr delk del ov v pri pr pri pr delo 2015= del 2015= val v c 100) al 100) i; ; jati šele s vstopom Slovenije v EU. h, ce 199 n 5– e5 input 2020 inputov v ter er ceno e vno v -s - t s ro r šk š ovna v pari par teta (r(eal r no eal ; ; Spremembe proračuna (Vi ( r Vi : : za SU kmetijstvo RS, pre r ra r č v un 30 i KI K letih S; ;O pomb Podatki a: :2020 – – MKGP začas ni ni in po ARSKTRP datki) ) (preračuni KIS) 2015=100); ;1995– 5 2 – 020 so skoraj neverjetne (slika 1). Proračun je narasel kažejo, da je bilo v kmetijstvo po letu 1992 inve- s 57 mio EUR leta 1993 (Vi ( r Vi : : na SU skoraj RS, pre r r 400 aču mio ni KI K EUR S; ;O po stiranih mba: : okoli 2020 – – 7,1 zač mrd asni as ni EUR po (tekoči datki) ) tečaj), od tega Pro Pr izv z odn d j n a a kme k t me ijskih h pr p o r izv z o v do d v o na n a agre ag gat g ni n rav r ni n kaž k e až rah ra lo h lo po p ziztiv ti en en tren tr d en d (slsika 3) 3 . Rast t leta 2008 (tekoči tečaj) in potem ohranjal to raven 5,9 mrd EUR (tekoči tečaj) po pristopu Slovenije Pro Pr iz pripv z o oi v d zv skladu noj n a d nj an ke k z d dinamiko met o me ijs p ki ris ht op h koriščenja pr a p oS r ilzv oz o ve vv dnoij d sredstev ve k nEa n U j a za ag e ag razvoj re š g la at p g n rein d k rvsEU. av e n m n Gre i k na n za aže až rač največjo ra un u h ž ra lo iv h in lo javno po op z reijztie iti naložbo ven in in le en tr de trd v enlo en slovensko d m d (s a a lsika rasta 3) lin3 lin .s k Re Reast t pr p ird podeželja. elav a e. Pop V rirs15 to letih pn p o n (1994–2008) na n za a d za o d van a j n ese žižje v proračun ino in re r je ( p kmetijstvo redv d sem e z v zgodovini aradi arad praš p in iče ič moramo reje) je se vprašati, vodi d lo v skako tag pr p o r izvo zv dn d j n e do d pris p to t pa p Sl S ove v nij n e k EU je šla pre p dv d se s m na n račun u n živ ž ino in reje in in le de d lom o a a ras n t aclin ijo s lin k s e e tako povečal nominalno za okoli osemkrat. Tako je s temi sredstvi slovensko kmetijstvo uresničilo pr p irdk i e d la met e ijske jsk pr p o r izvo zv dn d j n e. Z iz Z j iz emo m izraz iz it raz o slabih lab ih letin eti n zar za a r d a i d vre r me m ns n kih h po p jav a o v v pa p a se po p letu u 20 2 1 0 5 obs b e s g la g izrazite ve. Po podpore pr p irst s op v no n RS n verjetno aza a d za o d v ni an a dobil je žiž noben vino in re r drug je ( p zastavljene redv d sem e z cilje aradi arad in p v raškolikšni iče ič reje meri ) je je voddosegalo ilo v st s agn ag ac n ijo pro p iz o izgospodarski vo v dn d j n e dv d sektor igu ig j u e . n Rastel a rač ra u č n u je p predvsem ono n v o ne n na ras ra t račun i žižv ino in družbena rej re e (pre p d pričakovanja. vsem e dv d iga ig Pri mleč le tem no n s o tne i v v gre p zgolj rireji m za le kmet e ijske jsk pr p o r izvo zv dn d j n e. Z iz Z j iz emo m izraz iz it raz o slabih lab ih letin eti n zar za a r d a i d vre r me m ns n kih h po p jav a o v v pa p a se po p letu u 20 2 1k 0 5 a)o bins besg rast g t dviga lins lin ke izvoznih prid p e rid lave lav podpor zarad z i arad in po p uvajanja več e anj an a hneposrednih ek e tarsk ars ih ih do d pričakovanja no n s o ov. slovenske države, ampak tudi za pro p izv iz o v dn d j n e dv d igu ig j u e na n rač ra u č n u n po p no n v o ne n ras ra ti žižvino in rej re e (pre p dv d sem e dv d iga ig mleč le no n s o ti v v prire p ji mleka) a) in in rastlins lin ke prid p e rid lave lav zarad z i arad p i o p več e anj an a he h k e tarsk ars ih ih do d no n s o ov. Slika 3: 3: Indeksis pro r izvo v dnje km k etijsk s ih pro r izvo v dov v (2015 ( = = 100) (Vi ( r Vi : :SURS U , Euro ur st s at, prer pr ač er uni uni KI K S; ;Op O omba: :2020 – – začasni as ni podatki) ) 240 Izraz z it raz a pro p račun u s n k S a li v ka 3: laga lag n 3: I j nd a e v k s s is p lo r v o e riz n v s o k v d o n k je m k e m tij k e s t t ij v sk o s ih s o p r t o o riz r v ej o v d o oč v it v (2015 no n im (2015 = e =100) la bo 100) b lj ko k mpe p nz n ac z ijski in in ohran h it ran ve v ni n uč u in ( e Vi k ( k r Vi : ko : ko S t U RS ra r z URS a , v E o ur jn o e ur st g s at a, a at, k pr ara er pr ač pr p i erač r uni ka K zuj zu IKS e ; ;O tu p d O o i m p b r a e : d :2020 stav a it 2020 – e –z v ač st ač s as o ni pe as p ni po nj n podat sa k m i o ) osksrbre b za za ključ u ne n ) e kmet e ijske k pr p o r izvo zv de d (slik s a a 4). St S opn p j n a a sam a o m os o krb r e b , izrač iz un u an n a an kot de d lež do d m o ač a e č pr p irde d lav a e v do d m o ač a i Izraz z p it o raz a tro a r pro šn p ji ro šn rač , je , račutn u s d n ki a k v az lag aln al a ik lag nu a j n a res a vn s ič lo ev e v lo e annjs a n kdoe k k km k et e ij lariran s e tgv t o a vt a eso m e tljonre ergj a ocči ilj tan sol n o ivme ens en la ke la bko b lj m e k tij ti o s k m k p e eo p nz lit n ac izk ij e, s tkoi in in ohran hje it p ran ve rev re n h i n u rans ran čk u in e ev n k k ko arno ko arn ts tir.a r z V a V v zroj asnte n g lin a sg , ka i kpar a ridr rid p e r la p irk v a i zu b a e b lj zu e e ž t i u iz d r u i d az p it ro p e r ds ras d ta v sat s itoepvn e j set s o s p a e m p n o j n osskam rb a e m rb o o e o s d k s r in b or o ek b oza ru z za kl a ju z č a u ne n e kmet zre ijnsk e,e k kpi rj p o e r o e izv s s o s zv d pr p e d (s m lik esmab a 4 a ). mi Sct S o e p n n ni p jna t a seahm n a o o ml o o s gi o kjreb r e p b ,o siztrač a izlaa rač a utn u an d n i d a t anr k žnot d bl b ea d lež go. dNoa d m za o adč a e očv p a r npj n ird e e e d l n a v a e p ovd rdooč d jm u o m u ač a i po p trpo r šn rid o e rid ji šn , ji je lav, lave tu krdo u i d k m az p al irj az n a, al a, ik s n u ad re jua re a sn in ič n zev e an lenj n j an a av a d e a ee d k p lariran a je e tu e d lariran g i a rge r tz a eum lt e at m lj n iz e n ga razgit raz ce a ilj g a a aslo po v vo en eča sn en kj s e a a k e m zun zu eatin e j ti s je kte rg k p o e o v p lit ins lit in ik k e ih , to o je ptre o p h ko k ran v h , ksi ran kje k e v s arn ledil d o arn s o tpi.o V p V ras risrt ris o as t tlin pu p u sS lin ki lo p v rid epnij n e rid la k v la i E b U U e( b lsež lik i a ž iz 5 r) iz,)az r it in az in o n eras mo m tč ras s i tosop rg n p j ann an eiz esam iran a j iran o a os o s k k us rb p k n p e rb e ga d in n da n os in t o k o o p k ru a a t ze ru a rz r za z zrn zr j n e, las tkni j ih ih ep e s res re sdp e r p e lov r lo m e e aln m m ih m ih ba in bin m lo a ig c is etn ič nn in ih iih s n te ist t hen h o mn loov.lgi j gi e e po p st s a t l a a a tud u i d tržn r o žn o bl b ago a . Na N za a d za o d van a j n e e na n a po p dr d o r čju u prid p e rid lave e kro r mpirj p a, a, sadj ad a a in in ze z lenj n av a e e pa p je e tud u i d re r z e u z lt u at izraz iz it raz ega g pove v čan a j n a a zun zu a n n a je n trgo rg v o ins in kih ih toko k v o , ki je e sledil d o il po p pris p t ris o t pu p u Slo S v lo enij n e ij k k EU U (slik s a lik 5),) in in ne n m e o m či organ rg iz an iran iz j iran a sk s up u n p e n ga ga na n s a to t pa p a te t r r lastnih n ih pre p de d lov lo alnih aln ih in in logis g tičnih n ih sistem e o m v. 2 2 2 2 EMIL ERJAVEC & MAJA KOŽAR: POLITIČNO-EKONOMSKI POGLED NA 30 LET SLOVENSKE KMETIJSKE ... Slika 4: Stopnje samooskrbe s ključnimi kmetijskimi proizvodi (Vir: SURS, preračuni KIS). Slika 5: Izvoz in uvoz ter zunanjetrgovinska bilanca agroživilskih proizvodov (mio EUR); 1996–2020 (Vir: SURS, preračuni KIS; Opombe: 1.) Agroživilski proizvodi zajemajo poglavja 01 do 24 kombinirane nomenklature carinske tarife, 2.) 2020 – začasni podatki). Slika 4: Stopnje samooskrbe s ključnimi kmetijskimi proizvodi (Vir: SURS, preračuni KIS) Preglednica: Stopnje samooskrbe s kmetijskimi proizvodi (%); 1992, 2000, 2010, 2019 1992 2000 2010 2019 Samooskrba z rastlinskimi pridelki (%) Samooskrba z osnovnimi živalskimi proizvodi (%) Pšenica 43 63 49 47 Koruza za zrn 28 48 61 96 120 Slika 4: Stopnje samooskrbe s ključ 180 160 nimi kmetijskimi proizvodi Krompir 87 83 63 47 Zelenjava 69 47 30 43 100 (Vir: SURS, prera 140 čuni KIS) Sadje na 66 47 30 80 120 V živinoreji so 60razmere bolj stabilne. Razen omenjene 100 ga upada prašičereje beležimo rast na področju Meso govedi 101 96 106 103 prireje mleka, k 80 40 i je gospodarsko najpomembnejša slov 60 enska kmetijska dejavnost (okoli 15 % vrednosti Meso prašiče 79 77 52 40 Perutninsko m 156 110 112 111 kmetijske proizv 20 odnje v opazovanem obdobju). Perutn 40 20 inarska prireja si je po znatnem padcu po izgubi Mleko 118 113 116 127 Jajca 115 95 93 95 nekdanjih jugo0slov na 0 P a šeni n ca skih Kor tr uza g za ov h Kr i om tr pir o o Zep l o enja m va ogla Sadj ein je v zad Mes n o g jem ovedi o Mb e d so ob P j eru ut tu ninsk d o i v p Mlek o o rastu Jaj ter ca po pomenu Med 102 112 74 44 takoj za govedorejo. zrnje prašičev meso 1992 2000 2010 2019 1992 2000 2010 2019 Vedno večjo vpetost v mednarodne tokove trgovine s hrano in posledice pristopa kaže slika 5. Slovenija uresničevanje ciljev EU. Slovenija izvaja prioritete zaščitila z uvedbo cenovnih podpor. Ko se je je tradicionalna neto uvoznica hrane. Od pristopa v EU se je uvoz vrednostno potrojil, izvoz pa skoraj in mehanizme SKP, prav tako večino sredstev (62 izkazalo, da bi zaradi odpiranja trgov in pristopa početveril. % Zu za na obdobje njetrgo 2004–2020) vinska b za ilanckmetijsko a z agropolitiko živils ki k m EU i p tak roiz model vodi politike se je sl vodil abša v laresne vse ekonomske do leta 2011, nato pa prispeva proračun EU. pretrese, je pričela prevzemati in dvigovati pro- stabilizirala. Po pristopu je prišlo do pomembnih strukturnih sprememb zunanjetrgovinskih tokov; Dodana vrednost vsake gospodarske dejavno-računske podpore, skladne s politiko EU. Zgoraj sti je prvenstveno odvisna od prodajnih cen in smo pojasnili, da je tudi na ta način pridobila izrazito se je povečal izvoz surovin oziroma nepredelanih agroživilskih proizvodov (npr. surovo mleko, cen inputov (vmesna potrošnja). Slika 2 prikazuje občutna proračunska sredstva, ki so omogočila živo govedo gibanje ), hkraproizvajalčevih ti pa se je p cen ove kmetijskih čal uvoz pridelkov predela ni evropsko h proizvprimerljivo odov. To in sorazmerno zagotovo n ugodno i naro eko dn -ogospodarsko in cen inputov v pridelavo in kaže, da je bila za- nomsko okolje. zaželeno, saj pomemben del kmetijskih surovin ni izkoriščen za dodajanje vrednosti proizvodom radi padanja cen kmetijskih pridelkov in rasti cen Zniževanje tržno-cenovne zaščite v EU je po vmesne potrošnje večina rasti proračuna zgolj letu 2008 vodilo tudi v večja nihanja cen in s domačega gospodarstva in s tem ne ustvarja dodatnih delovnih mest. Tudi to govori o ne najbolj nadomestitev za te neugodne cenovne trende. tem v dodatna tveganja za slovensko kmetijstvo. učinkovite Slovenska m delov vlada anju je agr po oživosamosvojitvi ilskih verig.kmetijstvo Če to povežemo še z izrazitejšimi proizvodnimi 2.600 Izvoz Uvoz 2.100 Trgovinska bilanca 1.600 1.100 600 100 -400 -900 -1.400 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 19 19 19 19 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 Slika 5: Izvoz in uvoz ter zunanjetrgovinska bilanca agroživilskih proizvodov (mio EUR); 1996–2020 (Vir: SURS, preračuni KIS; Opombe: 1.) Agroživils 241 ki proizvodi zajemajo poglavja 01 do 24 kombinirane nomenklature carinske tarife, 2.) 2020 – začasni podatki) 3 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Slika 6: Osnovni kazalniki ekonomskih računov za kmetijstvo (realno, stalne cene 2015, tekoči tečaj); 1995–2020 (Vir: SURS, Eurostat, preračuni KIS; Opomba: 2020: začasni podatki). Ivan Oman - slovenski politik, kmečki tribun in kmet (Foto: Marjan Papež). Slika 6: Osnovni kazalniki ekonomskih računov za kmetijstvo (realno, stalne cene 2015, tekoči tečaj); 1995–2020 (Vir: SURS, Eurostat, preračuni KIS; Opomba: 2020: začasni podatki) 40 GRAF EAA 30 Obseg proizvodnje 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 20 Proizvajalčeve cene 25,2 29,7 24,0 14,2 7,4 8,9 9,5 1,4 -0,8 -6,3 -9,4 -6,0 0,4 2,3 -11,0 -6,3 2,8 7,8 9,0 3,1 0,0 -2,5 1,3 -8,4 -6,1 -13,7 10 Cene vmesne potrošnje -1,8 11,1 2,9 -9,0 -12,3 -4,5 -1,5 -9,5 -10,4 -6,3 -11,3 -10,5 -4,1 -0,4 -10,9 -4,0 8,4 14,8 15,4 6,8 0,0 0,0 -1,2 0,8 0,6 -3,9 0 % -10 Proizvajalčeve cene Obseg proizvodnje -12,0 -12,0 -9,0 -8,0 -9,5 -8,7 -12,8 -1,4 -14,2 1,7 0,7 -6,5 -3,0 -4,8 -4,6 -4,0 -3,3 -13,8 -15,4 -6,0 0,0 -3,2 -12,5 12,5 3,7 12,9 -20 -30 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 -40 NDV (proizv. cene) 361,5 317,8 382,4 362,9 317,7 285,3 219,4 327,3 152,4 244,0 219,4 167,6 203,8 152,7 131,7 156,9 224,9 139,6 152,6 211,6 265,8 208,2 164,1 336,7 271,8 301,1 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Cene vmesne potrošnje Subv. minus davki na proizvod 10,2 11,5 14,6 17,8 27,2 38,7 48,4 55,9 79,9 91,1 98,3 117,1 12,0 12,0 11,3 11,3 11,6 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 19 19 19 19 19 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 Subv. minus davki na proizvodnjo 23,1 19,9 19,3 13,4 15,0 44,9 57,2 57,8 68,3 108,5 133,9 150,0 240,6 230,3 227,8 245,4 241,1 253,9 252,5 241,8 232,7 240,6 247,8 230,7 225,9 221,2 Faktorski dohodek 394,8 349,2 416,2 394,0 359,9 368,9 325,0 441,1 300,7 443,7 451,6 434,6 456,4 395,0 370,7 413,6 477,7 393,7 405,1 453,3 498,5 448,8 412,1 567,4 497,7 522,2 BDV (osnovne cene) 632,3 589,8 646,9 622,6 576,1 566,4 506,6 618,6 468,7 572,6 562,3 533,2 467,0 418,7 397,4 420,9 488,5 392,9 406,8 470,7 523,9 465,9 420,1 592,1 523,5 551,4 600 Subv. minus davki na NDV (osnovne cene) 371,6 329,3 396,9 380,7 344,9 324,0 267,8 383,2 232,3 335,2 317,7 284,6 215,8 164,7 143,0 168,2 236,5 139,6 152,6 211,6 265,8 208,2 164,1 336,7 271,8 301,1 proizvodnjo 015 500 400 Subv. minus davki na proizvod Oznaka osi y na grafu! 300 mio EUR; realno, cene 2015 NDV (proizv. cene) 200 UR; realno, cene 2 io E 100 NDV (osnovne cene) m 0 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Faktorski dohodek 19 19 19 19 19 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 tveganji zaradi posledic podnebnih sprememb, pnja samooskrbe, izračunana kot delež domače vidimo, da postaja upravljanje s tveganji eden od pridelave v domači potrošnji, je tudi kazalnik temeljnih izzivov slovenske kmetijske politike. uresničevanja deklariranega temeljnega cilja Rešitev je treba iskati v močnejših pogodbenih slovenske kmetijske politike, to je prehranske odnosih znotraj agroživilske verige in organizi- varnosti. V rastlinski pridelavi beleži izrazito rani samopomoči z raznimi skladi za upravljanje s tveganji, podprtimi tudi z državnimi sredstvi, kar pa ostaja izziv za slovensko agroživilstvo in kmetijsko politiko. Proizvodnja kmetijskih proizvodov na agre- gatni ravni kaže rahlo pozitiven trend (slika 3). Rast proizvodnje do pristopa Slovenije k EU je šla predvsem na račun živinoreje in le deloma rastlinske pridelave. Popristopno nazadovanje živinoreje (predvsem zaradi prašičereje) je vodi- lo v stagnacijo kmetijske proizvodnje. Z izjemo izrazito slabih letin zaradi vremenskih pojavov pa se po letu 2015 obseg proizvodnje dviguje na račun ponovne rasti živinoreje (predvsem dviga mlečnosti v prireji mleka) in rastlinske pridelave zaradi povečanja hektarskih donosov. Izrazita proračunska vlaganja v slovensko kmetijstvo so torej očitno imela bolj kompenza- cijski in ohranitveni učinek kot razvojnega, kar prikazuje tudi predstavitev stopenj samooskrbe za ključne kmetijske proizvode (slika 4). Sto- 242 EMIL ERJAVEC & MAJA KOŽAR: POLITIČNO-EKONOMSKI POGLED NA 30 LET SLOVENSKE KMETIJSKE ... Preglednica 1: Ključni strukturni podatki slovenskega kmetijstva; 1991–2020. 19911 19971 2000 2003 2005 2007 2010 2013 2016 20204 Število kmetijskih gospodarstev, 112.140 90.831 86.467 77.149 77.175 75.340 74.646 72.377 69.902 67.927 skupaj Kmetijska zemljišča v uporabi 2 , 504.222 466.589 485.879 486.473 485.432 488.774 474.432 477.023 479.589 474.196 KZU (ha), skupaj Glave velike živine (GVŽ), skupaj 3 n.a. 445.613 470.498 456.167 421.587 433.382 421.553 399.349 418.684 408.683 Polnovredne delovne moči n.a. n.a. 107.809 95.605 95.263 83.950 77.012 82.746 79.967 n.a. (PDM), skupaj Povprečna površina KZU na kmetijsko gospodarstvo (ha KZU/ 4,5 5,1 5,6 6,3 6,3 6,5 6,4 6,6 6,9 7,0 kmet. gosp.) Povprečno število GVŽ na kmetijsko gospodarstvo (GVŽ/ n.a. 5,9 6,1 6,6 6,3 6,8 7,2 6,9 7,5 9,1 kmet. gosp. 5 ) PDM/kmetijsko gospodarstvo n.a. n.a. 1,25 1,24 1,23 1,11 1,03 1,14 1,14 n.a. PDM/100 ha KZU n.a. n.a. 22,2 19,7 19,6 17,2 16,2 17,3 16,7 n.a. 1 1991, 1997: Podatki za ti dve leti niso neposredno primerljivi s podatki za druga leta. 2 KZU: Skupni travniki in pašniki niso vključeni. 3 Podatek o skupnem številu GVŽ za leto 1997 se nanaša le na družinske kmetije z živino. 4 2020: Začasni podatki Popisa kmetijskih gospodarstev, Slovenija 2020 (http://www.stat.si/StatWeb/prikazi-novico?id=9459; 29. 3. 2021) 5 Vključena le kmetijska gospodarstva z živino (1997: podatek se nanaša le na družinske kmetije z živino). Vir: SURS, Kovačič (1996), preračuni KIS rast stopnje samooskrbe edino koruza za zrnje, ka 5. Slovenija je tradicionalna neto uvoznica ki je s spremembami cen in tehnologije postala hrane. Od pristopa v EU se je uvoz vrednostno tudi tržno blago. Nazadovanje na področju potrojil, izvoz pa skoraj početveril. Zunanjetrgo- pridelave krompirja, sadja in zelenjave pa je vinska bilanca z agroživilskimi proizvodi se je tudi rezultat izrazitega povečanja zunanjetrgo- slabšala vse do leta 2011, nato pa stabilizirala. vinskih tokov, ki je sledilo po pristopu Slovenije Po pristopu je prišlo do pomembnih strukturnih k EU (slika 5), in nemoči organiziranja skupnega sprememb zunanjetrgovinskih tokov; izrazito se nastopa ter lastnih predelovalnih in logističnih je povečal izvoz surovin oziroma nepredelanih sistemov. agroživilskih proizvodov (npr. surovo mleko, živo V živinoreji so razmere bolj stabilne. Razen govedo), hkrati pa se je povečal uvoz predelanih omenjenega upada prašičereje beležimo rast proizvodov (Kožar et al., 2014). To zagotovo ni na področju prireje mleka, ki je gospodarsko narodnogospodarsko zaželeno, saj pomemben najpomembnejša slovenska kmetijska dejavnost del kmetijskih surovin ni izkoriščen za dodajanje (okoli 15 % vrednosti kmetijske proizvodnje v vrednosti proizvodom domačega gospodarstva in opazovanem obdobju). Perutninarska prireja si s tem ne ustvarja dodatnih delovnih mest. Tudi je po znatnem padcu po izgubi nekdanjih jugo- to govori o ne najbolj učinkovitem delovanju slovanskih trgov hitro opomogla in je v zadnjem agroživilskih verig. obdobju tudi v porastu ter po pomenu takoj za Dohodkovni položaj kmetijstva bomo pred- govedorejo. stavili s pomočjo najpomembnejšega agrega- Vedno večjo vpetost v mednarodne tokove tnega dohodkovnega kazalnika v kmetijstvu, trgovine s hrano in posledice pristopa kaže sli- faktorskega dohodka, ki se izračunava s pomo- 243 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Slovensko kmetijstvo je oblikovalo tudi kulturno krajino in naravne ekosisteme. Posebna krajinska prvina so suhozidne terase v Istri (Foto: Darko Darovec). rezultate kmetijskega sektorja. Strukturne spre- membe v slovenskem kmetijstvu potekajo počasi. Prikaz ključ- nih sprememb po letu 1991 kaže na zmanjševanje števila kmetijskih gospodar- stev. V letu 2020 je bilo v Sloveniji za dve petini oziroma 44,2 tisoč manj kmetijskih gospodarstev kot v letu 1991, povprečna velikost kmetijskega gospodarstva pa se je ob bolj ali manj ohra- njeni rabi kmetijskih zemljišč povečala s 4,6 ha na 7,0 ha kmetijskih zemljišč v uporabi. Trend upa- danja živinoreje, mer- jeno z glavami velike živine, se je po letu čjo ekonomskih računov za kmetijstvo (slika 6). 2013 zaustavil. Po letu 2010 se je zaustavil tudi Faktorski dohodek razumemo kot razliko med trend upadanja kmetijske delovne sile, merjeno s prihodki in stroški (upoštevaje tudi podpore in polnovrednimi delovnimi močmi, kar je rezultat obdavčitev kmetijstva), ki ostane vsem kmetij- desetletne gospodarske krize, po drugi strani pa je skim gospodarstvom za poplačilo proizvodnih ta ustavitev zaskrbljujoča, saj se ohranja nizka pro- dejavnikov (delo, zemlja, kapital). Podatki duktivnost dela. Ti grobi strukturni podatki seveda kažejo na pomen obsega pridelave, gibanja ne povedo vsega o strukturnih spremembah, ki se (proizvajalčevih) cen in cen vmesne potrošnje dogajajo znotraj kmetijstva. Raste namreč delež na faktorski dohodek slovenskega kmetijstva, kmetijskih površin pri večjih gospodarstvih, prav predvsem pa veliko odvisnost kmetijstva od tako se povečuje število živali na gospodarstvo. proračunskih podpor. Odvisnost od podpor je Vzpostavlja se torej bipolarna struktura kmetij- izrazita v nekaterih letih s slabšimi pridelo- stva, ki jo tvorijo kmetijska podjetja in večje dru- valnimi razmerami, ko celo presega polovico žinske kmetije na eni strani in manjša ter srednja faktorskega dohodka. gospodarstva na drugi. Slednja, ki so v večini, so V zadnjih dvajsetih letih po zaslugi povečanih zelo heterogena skupina manjših, prostočasnih proračunskih transferjev, v zadnjem obdobju pa in ostarelih, pa tudi rastočih, pogosto na dopol- tudi povečane pridelave, prihaja do rasti faktor- nilnih dejavnostih temelječih kmetij. skega dohodka, ki je okoli 360 mio EUR leta 1999 Učinek kmetijske politike na strukturne zrasel na okoli 520 mio EUR leta 2020 (realno, spremembe kmetijstva in podeželja je težko stalne cene 2015, tekoči tečaj), kar je pozitiven opredeliti. Ni zanemarljiv, zagotovo pa ni edi- rezultat, h kateremu nedvomno prispeva tudi ni odločilen. Nedvomno je kmetijska politika kmetijska politika s svojim obsegom neposrednih prispevala k ohranitvi proizvodnih virov in tudi in razvojnih podpor. Vprašanje je seveda, ali bi s k rasti manjšega, a vitalnega dela kmetijstva. temi sredstvi ob bolj načrtni in rezultatsko narav- Zagotovo pa bi lahko bila bolj uspešna pri po- nani politiki lahko dosegli še boljše ekonomske vezovanju kmetijskih proizvajalcev, oblikovanju 244 EMIL ERJAVEC & MAJA KOŽAR: POLITIČNO-EKONOMSKI POGLED NA 30 LET SLOVENSKE KMETIJSKE ... Kmečki protesti so stalnica slovenske kmetijske politike. Ljubljana, september 2002 (Foto: Marjan Papež). učinkovitih agroživilskih verig, pa tudi na podro- ska kmetijska politika učinkovito prevzela mehanizme čju varstva okolja. Za trajnostni razvoj je ključen in pristope SKP, je z rastjo proračunskih sredstev in človeški dejavnik – znanje, podjetnost, vrednote krepitvijo kmetijskih interesnih organizacij prevzela tudi in organiziranje kmetijstva, h katerim pa bi kme- njeno interesno pogojenost in prerazdelitveno logiko. tijska politika lahko več prispevala. Simbolno cilje slovenske kmetijske politike najbolj odslikava zahteva po nacionalni pre- Prehranska varnost in interesno zaščitništvo hranski varnosti. Zahteva je legitimna, predvsem za države, ki imajo pomanjkljivo oskrbo z neo- Kmetijsko politiko samostojne države je porečno hrano. Dvom pa o njeni upravičenosti začrtala njena prva razvojna strategija (MKGP, nastopi, če jo gledamo s perspektive evropskega 1992), pristopni proces pa reforma kmetijske skupnega trga, za katerega so značilni presežki politike (MKGP, 1998; 1999). Vsi naslednji stra- hrane, visoki standardi varnosti hrane in večji teški dokumenti so bili ali izvedbeni akti evrop- izzivi kmetijske politike, kot so vpliv na okolje, ske kmetijske politike, kot so programi razvoja naravo, poseljenost podeželja in zdravje ljudi. podeželja, ali pa so politiko zgolj legitimirali, Vsi ti elementi SKP so tudi del nabora ciljev ne pa tudi spreminjali. Po letu 2017 je resorno slovenske kmetijske politike, a jim domača poli- ministrstvo vodilo tudi intenzivne priprave za tična arena, predvsem če gledamo obseg sredstev kmetijsko politiko po letu 2021. Ključna spre- za posamezne ukrepe in način njihove izvedbe, memba SKP bo uvedba celovitega strateškega ne sledi v tako izraziti meri. Kmetijska politika načrtovanja držav članic. V podporo temu je ostaja predvsem politika za kmete in proizvodnjo nastal tudi nov nacionalni strateški dokument hrane. Ob tem se je tudi v Sloveniji povečal »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta družbeni interes za varstvo voda, narave, zdravje 2021« (Ur. l. RS, 2020), ki pa na izvedbo politike v povezavi s hrano in vitalno podeželje, kar se do 2021 ne bo imel vpliva, kaže pa na potrebe le deloma odraža v dejanski kmetijski politiki in po spremembah in novih poudarkih kmetijske njenih učinkih. politike v prihodnje. V 30 letih so se korenito spremenili tudi me- Ciljni koncept slovenske kmetijske politike hanizmi kmetijske politike. S tranzicijo so bile je ostal praktično enak vseh 30 let. Favoriziral je razvoj večnamenske- ga kmetijstva, hkrati pa je izpostavil prehransko varnost in pridelavo hrane kot najpomembnejši smo- ter kmetijske politike. Če je v začetku to delovalo spodbudno za krepitev države na področju kme- tijstva in prevzemanje SKP, se je vztrajanje odločevalcev na tej poti kasneje izkazalo kot ključ- ni argument in neke vrste interesni pritisk za ohrani- tev obstoječe porazdelitve podpor in omejevanje razvoja kmetijske politike v smeri zagotavljanja okoljskih, prehranskih in podeželskih funkcij kme- tijstva. Tako kot je sloven- 245 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE postopno opuščene administrativne odkupne področju kmetijske politike sta v prvih dveh cene in subvencioniranje vmesne potrošnje obdobjih razvoja slovenske kmetijske politike ter uvedene cenovne podpore v obliki visoke obstajali splošna pripravljenost in jasna politična zunanjetrgovinske zaščite in izvoznih podpor, ki zaveza, v delo so se vključevali vsi nacionalni so dvignile cene ključnih kmetijskih surovin celo potenciali, politika je imela pred seboj jasen cilj nad raven povprečnih cen v EU. Temu je sledilo in sposobnost spreminjanja stanja; strokovnost zniževanje zaščite in uvajanje proračunskih in primerljivost z drugimi je bila osnova iskanja podpor po zgledu EU. Temeljilo je na proizvodno rešitev. Te so se pripravljale v krogu državnih vezanih neposrednih plačilih in nadgrajevanju struktur, tudi z izrazito zunanjo podporo stro- politike razvoja podeželja v smislu skladnosti z ke, potem pa so bile rešitve legitimirane skozi EU in višanja obsega sredstev. Tako se je izgra- politično vertikalo do najvišjih krogov vlade in dila močna in zaščitniška, proizvodno usmerjena državnega zbora. kmetijska politika, ki je prinesla koristi določe- Večina teh elementov odločanja je po pristopu nemu sloju večjih kmetijskih gospodarstev. Ta v EU postopoma usahnila. Ni bilo več velikega koncept in razdelitev sredstev so nosilci odlo- cilja vstopa v EU, uvedene demokratične struk- čanja poskušali zadržati tudi v reformah SKP po ture odločanja so zahtevale usklajevanje z dele- pristopu v EU. žniki, ki so čez noč začeli dobivati pomemben Politika razvoja podeželja je v RS s pristopom del svojih prihodkov s pomočjo javnih sredstev. doživela močan razmah v obsegu sredstev in Odgovornost za kmetijsko politiko je prešla na paleti ukrepov. Ker je bilo treba sredstva tudi po- bruseljske organe, kar je lahko postal prepričljiv črpati, so prednost dobivali ukrepi in kriteriji, ki izgovor. Odločanje nacionalnih predstavnikov se so omogočali lažjo razdelitev sredstev. Razvojna je zožilo v rutino sodelovanja v EU organih in kmetijska sredstva so tako v veliki meri šla za domačega interesnega usklajevanja. V politično nakupe mehanizacije, kmetijsko-okoljski ukrepi in uradniško strukturo ministrstva so vstopali pa so imeli izrazito dohodkovno naravo. Do teh novi obrazi, pogosto premalo usposobljeni za ukrepov so imeli dostop večji in kapitalno spo- vsebinsko koordinacijo zahtevnih procesov. sobnejši pridelovalci. Dohodkovna politika tako Dnevna politika in iskanje političnih točk na deluje nesocialno – največje koristi od ukrepov javnem in političnem parketu sta dobila prednost imajo tisti, ki so tudi dohodkovno najmočnejši. pred izpolnjevanjem potreb družbe, zakonitim Gre za evropsko prakso, ki je deležna mnogih in reformnim delovanjem. Kmetijska politika je strokovnih kritik (Matthews, 2016) in se je tudi tako (p)ostala izrazito interesna – šov za javnost, v Sloveniji dobro prijela. Tehtnega premisleka o v katerem simboli pogosto nadomeščajo reševa- tem ni bilo nikoli, ker vsaka sprememba naleti nje realnih izzivov kmetijstva. Poudarimo, da na močan odpor predstavnikov kmetijskih orga- to ni zgolj problem slovenskega kmetijstva ali nizacij, v katerih imajo prav ti, ki imajo največje slovenskih odločevalcev, temveč značilnost od- koristi od SKP, izrazito močno vlogo tako na ločanja v razvitih demokracijah, ki pa imajo eno ravni EU kot tudi na nacionalni ravni. Ukrepi prednost – to je, da ima uradništvo dolgoročno kmetijske politike so tako namenjeni predvsem več avtonomije in stabilnejšo kadrovsko politiko. razdelitvi sredstev in manj uresničevanju ciljev. Logika uresničevanja ciljev je šibka in doseganje Epilog: nujnost preloma in premika rezultatov ni najpomembnejši motiv slovenske v kmetijski politiki kmetijske politike (Erjavec et al., 2018). Zakaj je po letu 2008 prišlo do zastoja ra- Za končno oceno kmetijstva in kmetijske poli- zvoja slovenske kmetijske politike, ki se odraža tike v prvih 30 letih slovenske države bo verjetno v rigidnosti, nedomišljenosti in družbeno nizki potrebne še nekaj časovne in osebne distance, relevanci politike? Ni enostavnih odgovorov na velja pa poskusiti opredeliti ključne dosežke in to vprašanje, a poskušajmo nanizati nekaj po- izgubljene priložnosti tega obdobja. tencialnih razlag. Prva bi lahko bila, da je bilo Ključni dosežek je zagotovo, da je Slovenija v razmerah neizgrajenih državnih institucij in precej uspešno izgradila institucije in oblikovala procesov odločanja lažje učinkovito posnemati lastno, po evropskih vzorih oblikovano kmetijsko sisteme in prakse iz tujine ter graditi institucije politiko, kar je omogočilo tudi mehak pristanek in politiko. Za oblikovanje institucij države na kmetijstva v EU. Skoraj iz nič se je izgradilo 246 EMIL ERJAVEC & MAJA KOŽAR: POLITIČNO-EKONOMSKI POGLED NA 30 LET SLOVENSKE KMETIJSKE ... kmetijsko ministrstvo in njegovi podsistemi, ki so dodano vrednost večini kmetijskih gospodarstev omogočili izvajanje politike, ki je oblikovana za ali pa vsaj ohranja javno pozornost za koristi in velike države z dolgoletno tradicijo upravljanja stroške za okolje in družbo (ekosistemske stori- s kmetijstvom. Po osamosvojitvi se je na novo tve) kmetijstva, ki za ohranitev in uravnavanje opredelila vloga kmetijstva, kmetij in podeželja, zahtevajo zadosten obseg intervencij. primerljivo z vzorci razvitejšega dela Evrope. Verjetno bi bilo manj izgubljenih priložnosti, Pomemben dosežek je tudi ta, da nova država če bi slovenska vlada in ključne kmetijske insti- ni delala posebnih eksperimentov z razdelitvijo tucije dale večjo pozornost znanju in kadrovski kmetijske zemlje in kapitala, kar je značilno za politiki. Slabenje uradniških struktur, slaba ka- nekatere druge države Srednje in Vzhodne Evro- drovska politika za ključne koordinatorske polo- pe. Tudi zaradi tega so se ohranili proizvodni žaje, politizacija vseh procesov in postopkov ter viri in se je kmetijska proizvodnja ohranila na rastoči populizem in simbolna politika so uspeli predtranzicijski ravni. Dosežek, obenem pa mor- precej razgraditi državno ukrepanje in prispevali da tudi Ahilova peta, je dobro črpanje evropskih k temu, da se politika ne spreminja in da so njeni sredstev, s pomočjo katerih se plačuje večino učinki slabši, kot bi lahko bili. ukrepov kmetijske politike. Morda smo z nizanjem šibkosti naredili krivi- V zadnjem desetletju pa so se širile tudi šib- co tistim mnogim posameznikom in področjem, kosti in izgubljene priložnosti. Kmetijska politika ki v danih razmerah delujejo skladno s profe- se je ujela v past ohranjanja pridobljenih pravic sionalnimi kriteriji in reformno naravnano. Ob in porazdelitve sredstev dobro organiziranim, tridesetletnici države lahko obsedimo na lovori- predvsem večjim pridelovalcem. Tako iz vloženih kah, lahko pa poskusimo trezno premisliti, kaj javnih sredstev ni uspela potegniti več trajnostnih smo dosegli in kako naprej. Sklenimo prispevek in družbeno relevantnejših rešitev. Prepozno je z mislijo, da so v prihodnje potrebne naslednje odkrila vlogo znanja za razvoj in nujnost vla- spremembe pri institucionalnem in vsebinskem ganja v različne oblike podpor oblikovanju in okviru kmetijske politike: prenosu znanja za končne uporabnike. Premalo pozornosti je posvetila vlogi agroživilskih verig, I. striktneje uvesti ciklus politike, ki temelji torej tesnemu povezovanju njenih členov pri na dejstvih in podatkih slonečem odločanju doseganju višje dodane vrednosti. Ta, kot tudi o kmetijski politiki ter oblikovanju široke- večina drugih izgubljenih priložnosti, ni zgolj re- ga, sistematičnega in multidisciplinarnega zultat delovanja ključnih odločevalcev. Pri večini pristopa k analizi učinkov, spremljanju in izzivov gre za vzajemen vpliv vseh akterjev v po- vrednotenju kmetijske politike (glej npr. litični areni kot tudi vrednot in pripravljenosti za Volk et al., 2017); sodelovanje vseh deležnikov. Posamezniki in or- II. načrtno graditi kadrovski izbor za delo ganizacije čakajo na to, da nekdo drug, predvsem na ključnih pozicijah v državni upravi in pa država, prevzame pobudo in najde rešitve. interesnih organizacijah z oblikovanjem do- Individualizacija družbe in posebej kmetijstva, datnega usposabljanja in šolanja za delo na ki je v preteklosti imelo značilne kolektivne pri- različnih področjih kmetijske politike; pred- stope za samopomoč in samoorganiziranje, pušča pisati je treba zahtevano znanje in izkušnje negativne sledove v nekaterih ključnih segmentih za prevzemanje ključnih pozicij v državni delovanja. Tudi zaradi tega so ekonomski učinki upravi na področju kmetijske politike; pridelave in predelave hrane šibkejši, verige pa III. opustiti prakso vztrajanja pri razdelitvi ranljivejše v časih krize. sredstev dosedanjim upravičencem brez Izgubljena priložnost je zagotovo počasno tehtanja, kako so javna sredstva prispevala dojemanje, da ima družba posebne zahteve do k uresničevanju družbenih ciljev in učin- kmetijstva, tj. do postopkov pridelave in njenih kovitosti javnih podpor; vplivov na okolje, naravo, zdravje in podeželje. IV. uveljaviti vključujoč proces odločanja, ki Rigidnost odločevalcev in politične arene se bo enakopravno vključil vse deležnike na kaže v vztrajanju na posebnosti kmetijstva, ki da širokem področju kmetijstva in podeželja potrebuje svojo ozko sektorsko politiko, neza- in ki ne bo nadomeščal, temveč bo legi- vedajoč se, da so priložnosti predvsem v novem timiral predhodno opravljeno strokovno družbenem razumevanju kmetijstva, ki lahko daje delo pripravljavcev predlogov; 247 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE V. digitalizirati izvajanje kmetijske politike in z uporabo znanja, digitalizacije in načel imeti odprte razpise; ocenjevati projektne krožnega gospodarstva; vloge tudi po vsebinski plati in povečati VIII. prevetriti in nadgraditi politiko z vidika fleksibilnost in inovativnost izvajanja okoljske, podnebne in naravovarstvene sprejetih projektov; licencirati ocenjevalce učinkovitosti z uvedbo pilotnih in novih projektov; uvesti bolj poglobljena in prak- rezultatsko naravnanih ukrepov, prilagoje- tična usposabljanja o kmetijski politiki za nih specifičnim območjem; upravičence; v izvajanje ukrepov pripeljati IX. opredeliti novo vlogo kmetijstva na po- tudi strokovna združenja, ki lahko prinese- deželju in oblikovati bolj sistematičen in jo dodatna znanja; koheziven način načrtovanja in izvajanja VI. krepiti podjetniško pobudo, finančno vzdr- različnih politik; dati poseben poudarek na žnost in logiko upravljanja s tveganji; krožno in biogospodarstvo; VII. razviti nacionalne agroživilske verige z X. generirati in prenašati novo znanje na različ- dvigom dodane vrednosti, s posebnim nih področjih trajnosti, podpore panožnim poudarkom na »šampionih«, verigah, ki krožkom, projektom sodelovanja, demon- bodo generirale nove vrhunske proizvode stracijskim centrom in centrom odličnosti. 248 MITJA KALIGARIČ Stanje narave in njeno ohranjanje. Pogled rastlinoslovca in ljubitelja narave Ali se zavedamo, kaj imamo? da je v Sloveniji med 13.000 in 15.000 živalskih vrst, od tega 4000 endemičnih (takih, ki živijo na Slovenija je znana kot »zelena dežela«, »zelena omejenem geografskem območju), med njimi je ve- destinacija«, prostor na Zemlji, kjer je »kvaliteta liko podzemeljskih (jamskih) vrst. Med rastlinami življenja visoka« prav zaradi naravnih danosti, ki to je endemičnih 60 vrst in podvrst, od tega 22 takih, omogočajo. Ljudje, ki so živeli v tujini ali veliko ki živijo skoraj izključno na ozemlju Slovenije. Naj potovali, vedo povedati, da opaziš in ceniš stvari, med njimi omenim hladnikovko ( Hladnikia pasti- ki so ti bile vsakdanje, šele ko jih začneš v tujini nacifolia) iz Trnovskega gozda, rodovni endemit pogrešati ... pogledi na gore, na zelene hribe in (rod le z eno vrsto, ki uspeva samo na majhnem griče, razgledi v dolino, na ravnico, na divje reke, območju), ki je na današnjem rastišču preživela jezera in morje; zelenilo gozda, belo skalovje, tr- zadnjo ledeno dobo in ima najbližje sorodnike v stičevja, travnike, sadovnjake, močvirja in obrežja, ameriških Apalačih in na Korejskem polotoku – da o prebivalcih – rastlinah in živalih – ne govorim. tako izolirana je v naravi (na Trnovskem gozdu) in Kar je nam vsakdanje, je drugod cenjena vrednota. v rastlinskem sistemu. Poglejmo na primer gozd: skoraj dve tretjini Slo- Za stanje biotske pestrosti je odgovornih več venije prekriva gozd, v katerem so bili v preteklosti dejavnikov. Biotska pestrost (biodiverziteta) se lahko upoštevani visoki standardi trajnostnega gospodar- izraža z vrstno pestrostjo (število različnih vrst na jenja, praviloma brez golosekov. Če pogledamo prostorsko enoto), ki jo imenujemo alfa diverziteta, gozdove dežel, ki ležijo severneje od nas, iz zraka, beta diverziteto, ki pomeni pestrost različnih habi- vidimo nenavadno geometrijo – like pravilnih oblik, tatov, in gama diverziteto, ki jo poznamo tudi kot ki nam kažejo razvojne stadije gozda od zadnjega krajinsko pestrost. K alfa diverziteti pripomorejo goloseka; drevesne plantaže in lastniško strukturo. v prvi vrsti biogeografski dejavniki, to je vzorec Pri nas se gozdni plašč razliva iz ene oblike v drugo razširjenosti neke skupine vrst (roda ali družine) kot tako, da sledi talnim in podnebnim dejavnikom. Za posledica evolucije, nastanka vrst. Tako govorimo, sprehod v gozd pri nas ne potrebujemo dovoljenja da so nekatera območja »razvojni centri« rodov ali lastnika, brez dovoljenja tudi lahko nabiramo gobe družin, poznamo tudi »centre razširjenosti« in »cen- in borovnice; gozd je dostopen peš skoraj iz vsa- tre endemizma« – vse to lahko kumulativno prispeva kega slovenskega mesta ali vasi. Vse to je za druge k temu, da imamo na Zemlji t. i. »vroče točke biodi- države nekaj nepojmljivega. V Sloveniji je vsak verzite«, kot so na primer Dinaridi oziroma celoten kratek izlet že lahko vzpon na višji ali manjši vrh zahodni Balkan, Mediteran in Alpe. Slovenija leži z lepim razgledom, nekaj ur vožnje nas pripelje do prav na preseku teh treh biogeografskih sistemov, morja, do Alp, do dinarskih gozdov ali do murske od katerih vsak prispeva znaten delež »svojih« vrst v ali dravske ravnice. fond slovenske flore in favne. Slovenija je znana tudi po tem, da so pri nas stal- Od kod bogastvo življenja? ne in viabilne (vitalne) populacije karizmatičnih vrst velikih zveri: rjavega medveda ( Ursus arctos), volka S tem smo že nekoliko namignili, da je narava ( Canis lupus) in evropskega risa ( Lynx lynx). Risa je v Sloveniji nekaj izjemnega, tako po svojem bo-konec 19. stoletja iztrebil človek, vendar pa pri nas gastvu kot tudi po pestrosti. O tem govori podatek ponovno živi. Trenutno poteka drugi »val« njegove Narcisa Mršića in leta 1997 (»Biotska raznovr- naselitve s Karpatov, ki kaže na uspeh. Volk prav tako stnostv Sloveniji«), da - čeprav Sloveniji pripada spet pridobiva na številčnosti, čeprav njihovo število le 0,014 % kopnega - tu živi več kot 2 % celinskih v vsej Sloveniji ne dosega 100. Najbolje kaže medve- (kopenskih in sladkovodnih) vrst (Mršić, 1997). du, ki se je v zadnjih desetih letih znatno namnožil in Če se osredotočimo le na rastline (praprotnice in marsikdo pozna Slovenijo prav po stalni prisotnosti semenke), ima Slovenija okrog 3200 divje rastočih medveda. vrst (in podvrst) praprotnic in semenk, na primer Velika Britanija z otoki pa le okrog 1700. Seveda Neživi dejavniki imata npr. Španija in Italija blizu 6000 vrst, vendar je treba upoštevati njuno velikost in geografsko Vsaj za rastline lahko rečemo, da je Slovenija širino. V splošnem namreč velja, da od ekvatorja na stičnih območjih treh večjih fitogeografskih proti poloma biotska pestrost upada. Ocenjujejo sistemov: Alp, Mediterana (submediteransko-ilirski (podatki Agencije Republike Slovenije za okolje), vpliv) in dinarskega sveta (severnobalkanski vpliv). 249 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Večji del Slovenije prekriva mehka gričevnata ali hribovita pokrajina, prepredena z dolinami rek in potokov, kombinacija naravne gozdnate krajine in polnaravnega kulturnega mozaika – pravo razmerje za vzdrževanje visoke alfa in beta biodiverzitete. Obilje sibirske perunike v vrtačah slovenskega dela Čičarije – na dnu vrtač se ustvarijo razmere ki omogočajo uspevanje tej peruniki, sicer značilni za mokrotne zakisane travnike. živalstvo, zaradi izolacije polno endemitov dinarskega krasa, med katerimi je paradni primer človeška ribica. Speleologija (raziskovanje jam) in biospeleologija (raziskova- nje jamskega življenja) imata prav na slovenskih tleh svoje pionirske začetke, raziskovalci pa so še danes v svetovnem vrhu. Podnebje omo- goča rast od fragmentov mediteran- ske makije, hrastovih in bukovih gozdov do smrekovij in ruševja vse do alpskih trat in ledenikov. Relief pa je podlaga tudi za pestrost vodo- tokov, od slapov in alpskih potokov, srednjih tokov skozi doline pa tja do murskih ravnic z mrtvicami. Da ne omenjam sotesk, prodišč, me- Prevladujejo vrste, za katere je značilna srednje- androv, stranskih rokavov, akumulacij in naravnih evropska, evropska in širša evrazijska razširjenost jezer. Vse to prispeva k raznolikosti habitatov, ki zmernega pasu. Kaj pa panonski vpliv? Morda je jih zato poseljujejo in tvorijo raznolike rastlinske in vpliv opazen v kulinariki, kulturi in arhitekturi, živalske vrste. v flori pa je le malenkosten. Toda s tem še nismo analizirali vseh dejavnikov, ki vplivajo na raznoli- Pestrost habitatov in krajine kost – pomembna je pestrost geološke podlage in prsti, reliefa in razpon nadmorskih višin, hidrologije Pri tem pa moramo seveda ločevati med t. i. in podnebja – padavinski in temperaturni režim sta naravnimi habitati in polnaravnimi ali sekundarnimi tu najpomembnejša. Tudi tu je Slovenija zelo pestra, habitati, ki jih je ustvaril človek in ki jih človek delno saj imamo prav vse, od starih silikatnih kamnin do tudi vzdržuje. Nekateri habitati so celo popolnoma eocenskih in miocenskih sedimentov, predvsem antropogeni. V Evropi je popolnoma naravnih pa imamo veliko kraškega sveta, apnenca. Ker je habitatov malo. To so gozdovi, na katere pa, razen veliko rastlin bazifilnih, to pomeni, da uspevajo na pragozdov, tudi vpliva človek. Pravih pragozdov je bazični podlagi, kar ustreza apnencu, je npr. flora malo in so omejeni na težko dostopne in odmaknjene bogata tudi zaradi tega, ker imamo veliko apnenca. predele. Naravni habitati so tudi visokogorje – ru- Apnenec omogoča tudi podzemni svet; jame in ševje, alpske trate, skalovje, melišča ipd., skalovje v intersticialne prostore, kjer se je razvilo posebno sredogorju, pa še rečne struge in prodišča, soteske, močvirja, barja, slanišča ob morju – to je pa tudi vse. Kaj pa pisani travniki po ravninah, dolinah in gričih? Kraške gmajne, pohorske frate, gole kraške planote? To je kulturna krajina, ki jo je s svojo poselitvijo in dejavnostjo ustvaril človek in jo še vedno vzdržuje s košnjo, pašo, pobiranjem kamenja, kmetijstvom, lovom, ribolovom ... Poleg tega, da ima Slovenija srečo s svojo geografsko lego, podnebnimi razmera- mi in reliefom, ima tudi marljive ljudi, ki so ustvarili kulturno krajino, ki je biotsko pestra in bogata. »Naši predniki so imeli za lepoto pokrajine izredno tanek, vitalen posluh. Tako je dobila vsaka naša pokrajina svoj poseben, samo njej lasten izraz, ki je produkt naravnih danosti, načina življenja, družbenih raz- mer, stavbnega gradiva … izoblikoval se je – končno – stil cele pokrajine. To se ni zgodilo čez noč, ampak 250 MITJA KALIGARIČ: STANJE NARAVE IN NJENO OHRANJANJE. POGLED RASTLINOSLOVCA IN LJUBITELJA NARAVE Bela štorklja (Ciconia ciconia) je v Zahodni Evropi globalno ogrožena vrsta zaradi izgube habitatov in uporabe pesticidov, v Sloveniji pa se zdi da je njena populacija stabilna. Postala je simbol Prekmurja. Štorklja na sliki je pravkar ujela svoj plen. Obširna travišča Čičarije (v ozadju Koprski zaliv) so ostanek srednjeveške ekstenzivne rabe tal, tudi nomadske paše (horizontalne transhumance), ki je pri nas verjetno za vedno izginila prav ob vzpostavitvi meja pred 30 leti. Pred tem so pastirji gnali črede ovac iz Bosne vse do Čičarije, Vremščice, na Pivško, v 19. stoletju vse do Furlanije...paša je ohranjala vrstno bogata travišča, ovce so prenašale semena rastlin, »mešala gene« in ohranjale populacije rastlinskih vrst vzdolž Dinaridov. je posledica stoletnega razvoja [...]« Tako je zapisal vrli polihistor Emilijan Cevc v članku »Obraz Domovine« v daljnem letu 1950. Pestre naravne danosti narekujejo tudi raznoliko rabo tal, kar prispeva k pestrosti in mozaičnosti celotne kra- jine. Krajina je namreč »sistem sistemov«, ki vsebuje praviloma več ekosistemov (agrarni, gozdni, sladkovodni, travniški) in znotraj njih več habitatov, »domovanj« rastlin in živali. Slovenija pride košnja, ni je nikjer — zvenela je — a spomladi se ima torej pestre ne le habitate, ampak tudi krajine. zopet šopiri na tistem mestu.« Govorimo o navadni Dovolj je le, če si zamislimo npr. istrsko krajino kukavici, orhideji, ki danes sodi med naše z zakonom z oljčniki in vinogradi, kraško krajino s skalnato zavarovane (zaščitene) rastline. Da, tako močno se gmajno, vrtačami in kamnitimi hišami, gorenjsko je stanje spremenilo v dobrih sto letih! Rastline, ki krajino, kjer je izkoriščena vsaka ped plodne zemlje, so bile nekoč pogoste, so danes redke, nekatere so prekmursko nižinsko krajino s svojo geometrijo polj, lokalno tudi izumrle. Tudi živali – v srednjem veku travnikov, mejic in tako naprej. tur, v 18. stoletju bober, v 19. stoletju ris – so za ve- dno ali za dalj časa izginile iz naših krajev. Po drugi Ali naravo izgubljamo? strani sta bila istega leta na Kranjskem in Koroškem z zakonom zavarovana planika in Blagajev volčin. Na Leta 1898 je Martin Cilenšek v svoji knjižici Goriškem je bila planika zavarovana že leta 1896! Rastline škodljive travnikom in pašnikom zapisal: Kaj se je torej v dobrih sto letih zgodilo? Zavest o »Navadna kúkavica, dišeča mošnjica ali kúkovec potrebi varovanja rastlin se je rodila v gorah, ljudje začne svoje cvetke odpirati spomladi, kedar se so od tam prinašali šope cvetlic kot nekakšne trofe- vračajo krilati pevci iz toplejših krajev, ali pa kmalu je. V tistem času so bile ravnice, doline in gričevja potem. Otovre so naši travniki kaj lepi, zakaj zelenje še v ekstenzivni kmetijski rabi, pisani travniki so je kakor potreseno z rudečimi barvami. To so raznovr- bili pravilo, mokrišča so še »dihala« s spremenlji- stni cepteci (= kukavice, orhideje), izmed kterih je dišeča vim vodnim režimom, reke in potoki še niso bili mošnjica najnavadnejša. Ako pomislimo, da je je po nekterih senožetih na stotine, da celó na tisoče; ako nadalje pre- udarimo, da bi na nje- nem mestu moglo stati morebiti 5 bilk, in če bi tudi samo jedna bila, postane nam škoda ta- koj očitna. Pa ne samo, da je na takem travniku manj dobrih rastlin, kúkavica škoduje tudi s tem, da jemlje živež tra- vam in jih topi. Kedar pa 251 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Ilirski meček (Gladiolus illyricus) in francoski lan (Linum narbonense) najdemo na travnatih predgorjih Snežni-ka. Prvi je divji sorodnik okrasnih gladijol, drugi pa divji sorodnik lana, starodavne uporabne rastline. Kraška planota in Visoki kras v ozadju: tako kraški travniki kot kamniti kraški pašniki se vztrajno zaraščajo. V 250 letih se je na klasičnem Krasu gozd zarasel iz 17 % na 80 %, travišča (brez tistih v zaraščanju) pa so se skrčila iz osupljivih 82 % na le 12 % (lastne raziskave). Toda še danes imamo v naši percepciji Kras kot »kamnito puščavo brez vode«, kot jo opisuje Valvasor. »ukročeni« (regulirani), zato se je Kmetijska revolucija varovanje rastlin nekako omejilo le na visokogorje. In marsikdo Toda zdi se, da je k upadu še danes šteje to kot edino po- in pestrosti kopenskih vrst in trebno, čeprav so tam rastline v habitatov še bolj kot indu- resnici najmanj ogrožene, saj je strijska revolucija prispevala to območje najmanj moteno in t. i. kmetijska revolucija, ki najmanj dostopno za človekove se je na naših tleh dogajala v posege in tudi ne potrebuje člo- prvi polovici 20. stoletja ali vekovega gospodarjenja. še malo čez, tja do šestdesetih V Sloveniji se je v sto letih let. Kmetijska revolucija je v kulturni krajini pod gozdno prinesla najprej osuševanje mejo spremenilo praktično vse. mokrišč; najbolj na udaru pa Večinoma avtorji pripisujejo so bili travniki: nekoč pogoste največje negativne spremembe v sibirske perunike (Iris sibirica), naravi industrijski revoluciji, ki divje gladiole ( Gladiolus palu- je dosegla vrh na našem ozemlju stris, G. illyricus), močvirski svi- v drugi polovici 19. stoletja in šči ( Gentiana pneumonanthe), kasneje: onesnaževanje zraka in močvirski tulipani ali logarice vode, krčenje gozdov, pozidave ( Fritillaria meleagris) ipd. so in vse, kar prinese večanje števi- začeli izginjati in se poslovili la prebivalstva. Zemljiška odve- od nekaterih slovenskih krajin, za sredi 19. stoletja je pomenila z njimi pa seveda žuželke, saj na primer korenit poseg v goz- so izginjale njihove gostitelj- dove, ki so imeli takrat bistveno ske rastline. Drobna struktu- manjšo površino kot danes, kar riranost parcel, prepredenih z je imelo, skupaj z odstrelom, za ozarami, mejicami in naravni- posledico tudi kritično zmanj- mi obraščenimi vodotoki, ek- šanje števila velikih zveri (med- stenzivna, v veliki meri ročna ved, volk). Sredi 20. stoletja naj obdelava (npr. košnja) – vse to bi v Sloveniji po oceni Zavoda je podpiralo veliko pestrost in za gozdove Slovenije živelo le bogastvo življenja. Za mokrišči okrog 30–40 medvedov, danes so sledili suhi travniki in vsi nji- pa jih je preko 1000. hovi nageljčki, orhideje, kosma- tinci, metulji, hrošči, kobilice in travniške ptice, saj so se travniki zarasli ali intenzivirali. Vmesno obdobje naci- onalizacije in kolektivi- zacije, pospremljeno z nadaljnjimi izsuševanji, komasacijami in in- tenzifikacijo, naravi ni prineslo nič dobrega. Proces pravzaprav še traja, čeprav se v 21. stoletju problema zavedajo vsi deležniki in ga tudi poskušajo konstruktivno reševati v dobro narave in kmeta. 252 MITJA KALIGARIČ: STANJE NARAVE IN NJENO OHRANJANJE. POGLED RASTLINOSLOVCA IN LJUBITELJA NARAVE Slovenska flišna obala je redek primer naravne krajine pod gozdno mejo: stalno delovanje erozije, morja, dinamika zaraščanja in spet spodjedanja daje življenjski prostor številnim vrstam rastlin. Zoisova zvončica (Campanula zoisii) je (skoraj) slovenski endemit, saj uspeva le še na obmejnih predelih Avstrije in Italije. Od drugih zvončic jo loči to, da ima v nasprotju z drugimi zvončicami zaprt venec, kar vodi v samoopraševanje. Imenuje so po Karlu Zoisu, amaterskem botaniku, bratu mnogo bolj znanega kranjskega mecena Žige Zoisa. Toda vsaka stvar ime dve plati. Poglejmo na primer stanje gozdov. ARSO povzema: »Povr- šina gozdov v Sloveniji se kot posledica opušča- nja za kmetijstvo manj primernih zemljišč in zmanjševanja poselje- nosti podeželja pove- čuje že dobrih 120 let. Delež gozda je tako s 36 % leta 1875 oziroma 48 % leta 1961 narasel na 56 % leta 2000.« Hitrost sprememb se je povečala v drugi polovici 20. stoletja: Zavod za gozdove Slovenije poroča, da se je »v obdobju po letu 1947 Med rastlinami so na seznamu tiste, ki so […] površina gozdov povečala za 43 %«. Trenutno je bile takrat »na udaru« zaradi nabiranja, torej gozdnatost po podatkih ZGS-ja že preko 58 %. Lahko alpske vrste, pa tudi volčini ( Daphne blagayana, torej zaključimo, da se je gozdnatost z dobre tretjine D. striatum, D. cneorum) in navadna bodika (Ilex ozemlja Slovenije v 150 letih povečala na skoraj dve aquifolium). Znana dikcija iz Spomenice, »pre- tretjini državnega ozemlja. Povečalo se je tudi stanje povedano bodi pod strogo kaznijo te vrste trgati, populacije velikih zveri. ruvati, prodajati«, se je vlekla tudi v vse povojne zakonske akte, skoraj do konca 20. stoletja, ko Ohranjanje narave rastline še zdaleč niso izginjale zaradi »trganja in ruvanja«, temveč v največji meri zaradi izginjanja Kot že omenjeno, so bile posamezne rastlinske vrste pri ali spreminjanja njihovih habitatov. Nihče ni nas zavarovane že v 19. stoletju, vendar za uradni začetek trgal močvirske logarice, vendar je nekaznovano varstva narave štejemo Spomenico Odseka za varstvo pri- bila lokalno iztrebljena iz številnih območij po rode in prirodnih spomenikov iz leta 1920. Osnove zanjo Sloveniji; prav tako močvirski meček, močvirski so bile postavljene že poprej, v času Avstro-Ogrske s strani svišč, sibirska perunika itd. – zaradi izsuševanja, Albina Belarja, vendar je čas dozorel s Kraljevino Jugosla- preoravanja ali gnojenja. vijo. Za zavarovanje so predlagali več pragozdov (na Kočevskem, na Po- horju), dolino Triglavskih jezer, del Ljubljanskega barja ter tudi posamezne rastlinske in živalske vrste, na primer želvo močvirsko sklednico ( Emys orbicularis), hro- šča alpskega kozlička ( Rosalia alpina), nekatere ptičje vrste, predvsem ujede (velika uharica, sokol selec, ribji orel, belorepec, itd.) in čaplje (siva, rjava, čapljica). 253 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE »Encijan« ali bratinski svišč (Gentiana lutea subsp. symphyandra) je tradicionalna zdravilna rastlina. Ker se uporabljajo njene korenike, je zaradi izkopavanja ogrožena. Ogroža pa jo tudi zaraščanje visokokraških travišč. Izsek iz slike »Panorama s Šmarne gore« slikarja realista Markusa Pernharta (Narodna Galerija Ljubljana) verodostojno upodablja naravo 19. stoletja v Sloveniji: kombinacija naravne krajine – neukročena Sava s prodišči, suhimi travišči na fosilnih prodih; nekaj obrečne loke, predvsem pa mozaična, drobno parcelirana kulturna krajina, v kateri prevladujejo travniki, vmes so posejani številni kozolci. potopitev celih nase- lij) reke Soče, kar se nam danes zdi skoraj neverjetno. Uradna politika se je odločila tudi za hidrocentrale na Muri, naši najlepši nižinski reki z obšir- nim pasom poplavne loke in mrtvicami, vendar je bila civil- na družba takrat (v osemdesetih letih) že tako razvita in glasna, da je glas stroke in naravovarstveno za- vednih posameznikov tudi to preprečil. Toda prave novosti v ohranjanju narave so prišle šele v samostojni Sloveniji in še bolj iz- razito v času pridruži- Varstvo habitatov je bilo v Jugoslaviji omejeno na tve Slovenije Evropski uniji, ko smo morali za vstop zavarovana območja, načelno pa jih je varovala le izpolniti pogoje tudi na področju varstva narave in Bernska konvencija o varstvu prostoživečega ra- določiti območja omrežja Natura 2000. stlinstva in živalstva, ki je »pokrivala« tudi njihove življenjske prostore. V Sloveniji je bil razglašen le en nacionalni park (Tri- glavski narodni park) ter vrsta krajinskih parkov, ki pa prav- zaprav niso zaživeli in so ostali bolj ali manj le na papirju. Najbolj so se »obne- sli« nekateri naravni spomeniki (slapovi, jame, soteske, je- zera). Slabše se je godilo mokriščem, habitati kulturne kra- jine pa večinoma (še) niso bili dojemani kot pomembni za ohra- njanje narave. Gospo- darski razvoj je bil na prvem mestu. Grozila je celo zajezitev (in 254 MITJA KALIGARIČ: STANJE NARAVE IN NJENO OHRANJANJE. POGLED RASTLINOSLOVCA IN LJUBITELJA NARAVE Začetna stran »Spomenice« - v lanskem letu smo obeležili njeno 100-letnico – ki pomeni prelomnico tudi v formalnem smislu za slovensko varstvo narave. Travniki z visoko pahovko (Arrhenatherum elatior) so v Sloveniji še vedno eden od najpogostejših travniških habitatnih tipov, vendar sodijo med kvalifikacijske habitatne tipe za opredeljevanje območij N2000, saj so v večjem delu Evrope v strmem upadanju in ogroženi. Vendar v Sloveniji le zaradi takih travnikov posebej nismo opredeljevali območjih N2000, ampak le če so bili na predlaganem območju tudi drugi kvalifikacijski habitatni tipi ali vrste. Omrežje Natura 2000 Ideja o omrežju Natura 2000 (N2000) v EU je nastala zaradi slabšanja stanja narave in upadanja biotske raznovrstnosti v Evropi. Da bi pripomogli k ohranitvi najbolj ogroženih in redkih vrst živali, ra- stlin in habitatnih tipov, je EU sprejela dve direktivi in določila vzpostavitev ekološkega omrežja, mrežo ob- močij Natura 2000. Direktivi sta »Direktiva o pticah«, za določitev Območij Natura 2000, ki jih je z Uredbo katere cilj je varovanje prostoživečih ptic in njihovih določila vlada Republike Slovenije. Tudi pri ohranjanju habitatov, ter »Direktiva o habitatih«, ki določa kriteri- narave velja, da je članstvo v EU paket pravic in dol- je za varovanje redkih, ogroženih ali endemičnih vrst žnosti držav članic, med katere sodijo tudi zaveze o rastlin, živali ter habitatnih tipov, njihovih življenjskih varovanju okolja in narave kot integralnega del okolja. prostorov. V EU na osnovi teh dveh direktiv varujemo Upravljanje tako obsežnega in raznolikega območja, okrog 1000 rastlinskih in živalskih vrst ter okrog 200 kot je N2000, je seveda težka naloga. Slovenija se je, kot habitatnih tipov ter območij, namenjenih njihovemu posebnost v EU, odločila za t. i. sektorsko upravljanje. ohranjanju. V Sloveniji imamo po podatkih Agencije To pomeni, da se upravljanje izvaja znotraj posameznih Republike Slovenije za okolje, evropsko pomembnih sektorjev – npr. upravljanje gozdov v N2000 v okviru 114 rastlinskih in živalskih vrst in 60 habitatnih tipov gozdarskih načrtov upravljanja, voda v N2000 v okviru (določenih po Habitatni direktivi) ter nadaljnjih 119 načrtov upravljanja z vodami. Pri tem pa v kmetijstvu ptičjih vrst (določenih po Direktivi o pticah). nimamo upravljalskih načrtov, ampak se poskuša dose- Kot že povedano, smo v Sloveniji, tudi zaradi gati cilje območij Natura 2000, travnikov in pašnikov, v specifičnih danosti (geografska lega, podnebje, relief, okviru kmetijske politike. Po skoraj 20 letih takšne prakse kamnine, poselitev in trajnostna kmetijska raba), uspeli se postavljajo nove dileme in razmišljanja o tem, ali bi ohraniti zdravo in pestro okolje, katerega integralni bilo mogoče tak način izboljšati, spremeniti ali nadgra- del je tudi pestra in biotsko bogata narava. Zaradi diti, tudi ob upoštevanju dejstva, da za območja N2000 zahtev skupne evropske politike smo na podlagi jasnih kriterijev za opredeljevanje območij Natura 2000, poznava- nja stanja in konkretnih podatkov, strokovnjaki pod vodstvom re- sornega ministrstva pred vstopom v EU predlagali območja za ohranjanje in vzdrževa- nje t. i. ugodnega stanja evropsko pomembnih vrst in habitatov. To so bili strokovni predlogi, utemeljeni s podatki in študijami, ki pa so takrat doživeli tudi družbeni konsenz. Opredeljeva- nje območij je bilo nato, z manjšimi popravki, usklajeno vse od lokalnega do držav- nega nivoja. Strokovni predlogi so bili podlaga 255 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Krajinski park Goričko je bil ustanovljen ob vstopu Slovenije v EU. Njegova prednost je tradicionalna mozaična kulturna krajina, ki podpira visoko biodiverziteto habitatov in vrst, med njimi posebej še metuljev, ptičev in rastlin. Odlikuje ga tudi odsotnost industrije, virov onesnaževanja, avtocest. Skupaj z obmejnima parkoma Oerszeg na Madžarskem in Raab v Avstriji tvori Trideželni Park, ki je odlična blagovna znamka za razvoj turizma na podeželju, pa tudi ekološkega kmetijstva in naravoslovnega turizma. zacije, da bo naprimer košnja ali paša pote- kala tako kot do sedaj, izpad dohodka ali več dela pa bo primerno finančno ovrednoteno in nagrajeno. Dejstvo je, da se ne moremo več vrniti v kmetijsko krajino sredine 20. stoletja; nekatere ptice, metulji, hrošči, morda kobilice in pa seveda rastline so se iz nekaterih območij in celih regij verjetno za vedno poslovile. Vendar moramo poiz- kušati ohraniti vsaj del nekdanje mozaičnosti pri nas ni posebnih finančnih sredstev (sofinanciranje in biotske pestrosti … na eni strani v primarnih projektov LIFE je npr. redek pozitiven primer). Tako je habitatih, neodvisnih od delovanja človeka, pred- kljub dejstvu, da je prav ohranjanje narave dolgoročna vsem slovenskem biseru, kraškem svetu; na primer naložba v okolje, turizem, trajnostno kmetijstvo, zdravo v obsežnih skelnjenih gozdovih dinarskega sveta, bivanjsko okolje in ne nazadnje v okolje, ki omogoča vi- alpskem visokogorju, naravnih in sonaravno ohra- soko kvaliteto življenja. Zato seveda ohranjanje omrežja njenjih rekah, na drugi stani pa v sekundarnih habi- N2000 ni nekakšen »strel v koleno«, ampak je naložba tatih – travnikih, pašnikih, sadovnjakih, vinogradih, in priložnost za naslednje generacije. agrarnih habitatih in celo urbani krajini. To ima mul- tiplikativen učinek na zdravo življenje, ohranjenost Konflikt med naravo in človekom? poselitve na podeželju in tudi na turizem: turizma na podeželju in ekoloških kmetij ni mogoče razvijati Konfliktov z gospodarskim ali kmetijskim razvo- na intenzivnih monokulturah ali med monotonimi jem je v resnici manj, kot se da razumeti iz dnevnega pognojenimi travnikih brez cvetja, adrenalinskega tiska ali drugih medijev. Kar 70 % območij N2000 pri turizma ne brez ohranjene divjine in naravoslovnega nas predstavljajo gozdovi, še nadaljnjih okrog 20 % turizma ne brez karizmatičnih živalskih in rastlinskih pa je visokogorja, skalovja, poplavnih območij in po- vrst, ki jih lahko opazujemo v naravi. dobnih, za človekove gospodarske dejavnosti manj In najbolj aktualno ta hip – ali je res korektno primernih območij. Le dobrih 10 % N2000 območij postaviti naravo in razvoj na nasprotna bregova? Ali predstavlja kulturna krajina, kjer se srečuje interes je res napredek, če je za nek »projekt« treba okolje ohranjanja narave in okolja z interesom po intenzi- in naravo uničiti? Problem dojemanja degradacije viranju rabe. Številne vrste rastlin in živali, predvsem narave in izgube biotske pestrosti je namreč v tem, pa habitati so odvisni od človekove ekstenzivne da se tega zavemo šele, ko ju izgubimo. Degradacija kmetijske rabe – tipičen primer so travišča: travniki narave pa je, zaradi zapletenosti bioloških procesov in pašniki. Tam se mora stopiti naproti lastnikom in ekoloških zakonitosti, v večini primerov nepovra- ali upravljalcem zemljišč, ki imajo visoko biotsko ten proces. Ali še z drugimi besedami: to je tako kot pestrost ali jih pokrivajo redki in ogroženi habitati, in s človekovim zdravjem: ko ga imaš, se tega sploh ne jim omogočiti ciljane in učinkovite finančne kompen- zavedaš; ko pa ga izgubiš, ti naenkrat pomeni vse … 256 JASNA POTOČNIK TOPLER & MARKO KOŠČAK 30 let slovenskega turizma. Marsikaj se je spremnilo, še vedno pa smo turizem ljudje Uvod Slovenije kot destinacije na svetovni turistični ze- mljevid, po drugi strani pa je na določenih trgih še Uvodoma velja pojasniti, da v času, ko obeležu- vedno neznana ali manj znana destinacija, ob kateri se jemo trideset let samostojnosti Republike Slovenije, strokovno občinstvo, ko se mu predstavi nivo razvitosti v središče prispevka postavljamo turizem v zadnjih turizma v Sloveniji, preprosto čudi. Danes za promoci- dobrih tridesetih letih, čeprav je zgodovina slovenskega jo slovenskega turizma skrbi Javna agencija Republike turizma precej daljša. Sega namreč v obdobje antike, Slovenije za trženje in promocijo turizma pri Slovenski ko sicer še ne moremo govoriti o modernem organizira- turistični organizaciji in svoje delo opravlja skladno s nem turizmu, ki ga umeščamo na začetek 19. stoletja, cilji, zapisanimi v Strategiji trajnostne rasti slovenskega vsekakor pa so slovenski kras, romarska središča in turizma 2017–2021. Slovenska turistična organizacija izvire mineralne vode posamezni popotniki obiskovali je nastala leta 1999, vendar se je takrat imenovala in odkrivali že mnogo pred tem (Cigale & Gosar, 2014), Slovenska nacionalna turistična organizacija. Pridevnik o čemer je pisal Janez Vajkard Valvasor v svoji Slavi »nacionalna« je bil pozneje z uredbo črtan iz imena. Vojvodine Kranjske (razvojkrasa.si). Prav tako velja Tudi pred tem je za promocijo slovenskega turizma poudariti, da prispevek ne more in ne želi celostno skrbel poseben center, in sicer Center za promocijo ovrednotiti področja slovenskega turizma, saj gre za turizma Slovenije, ki je bil ustanovljen leta 1995 (Bre- interdisciplinarno in heterogeno področje, na katerem zovec & Pak, 2011). Med strokovnimi turističnimi orga- se prepletajo številne stroke in znanstvene discipline, ki nizacijami naj omenimo še Turistično zvezo Slovenije, so pomembno prispevale k njegovemu razvoju. Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč in Turistično Naj začnemo tridesetletno zgodbo o uspehu sloven- gostinsko zbornico. skega turizma z zgodbo o televizijskem oglasu »Slove- Dejstvo je, da se je turizem od leta 1991, ko nija, moja dežela«, h kateremu se Slovenija – v sicer je Slovenija postala samostojna država, razvil v restavrirani obliki – vrača leta 2020. Oglas, ki je bil leta eno pomembnejših gospodarskih panog, saj pred- 1990 vsekakor več kot oglas za turistično destinacijo, stavlja okrog 13 % slovenskega bruto družbenega saj je nagovarjal domoljubna čustva in je na simbolni proizvoda (BDP). Številke ne povedo vsega, so ravni povezal Slovenke in Slovence, je tudi leta 2020 pa zgovorne. Letno poročilo Slovenske turistične navdih za to, da Slovenci dopustujejo doma. Aktualna organizacije za leto 2019 (STO, 2000a) navaja, kampanja Slovenske turistične organizacije z naslovom da je Slovenija v tem letu zabeležila 6.229.573 »Zdaj je čas zate, moja Slovenija«, v okviru katere turističnih prihodov. To predstavlja 5 % več kot je nastal novi videospot o destinaciji Slovenija, želi leto poprej. Od tega je bilo 1.527.695 domačih prepričati Slovenke in Slovence, da svoj dopust preži- in 4.701.878 tujih turistov. Nočitveni obrati so vijo v Sloveniji in tako – tudi z vnovčenjem turističnih zabeležili preko 15 milijonov nočitev turistov, bonov v vrednosti 200 evrov za vsakega polnoletnega kar je pol odstotka več kot leta 2018; med temi je državljana in 50 evri za državljane do 18 let, ki naj bi bilo največ nemških (13,39 %), italijanskih (11,24 prvotno veljali med 19. 6. in 31. 12. 2020, sledilo pa je %), avstrijskih (8,90 %), nizozemskih (5,13 %), podaljšanje veljavnosti – pomagajo slovenskemu turiz- hrvaških (4,73 %), čeških (4,50 %), madžarskih mu, ki je zaradi koronavirusne bolezni covid-19 utrpel (4,36 %), britanskih (3,91 %), srbskih (3,34 %) in velik udarec in hude izgube. Z zgodovinskim oglasom francoskih (3,26 %) turistov (STO, 2020b). Leto »Slovenija, moja dežela« prispevka ne začenjamo po 2019 je bilo za slovenski turizem šesto zaporedno naključju. Komuniciranje, kaj in kako sporočamo o rekordno leto (STO, 2020b). Seveda pa množični Sloveniji, je tudi v turizmu izjemno pomembno, saj turizem, čeprav se nekatere slovenske turistične tudi skozi jezik in govor znamčimo Slovenijo kot de- destinacije v času sezonskih viškov soočajo celo s stinacijo in oblikujemo njeno identiteto (Mikolič, 2015; prekomernim obiskom turistov, ni cilj slovenskega Potočnik Topler, 2018). In v našem prispevku bomo turizma. Strategija trajnostne rasti slovenskega izpostavili prav to temo – komuniciranje in delovanje turizma (2017–2021) predvideva, da bo Slovenija slovenskega turizma v zadnjih tridesetih letih. postala »zelena butična globalna destinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in ak- Slovenski turizem v številkah tivna doživetja, mir in osebne koristi. Destinacija petzvezdičnih doživetij« (MGRT, 2017). Mikolič Ko govorimo o slovenskem turizmu v zadnjih tride- (2020, 74) govori o »retoriki trajnostnega razvoja«, setih letih, smo po eni strani zagotovo in upravičeno ki je značilna za vse razvite družbe, pri čemer pa lahko ponosni na njegove dosežke in na umeščanje »se zdi Slovenija zaradi neokrnjene narave, ki se 257 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE kaže predvsem v obsegu gozdov in pitnih vodnih turistične študije Turistica. Napredek je viden tudi virov, do nje še bolj upravičena«. Edina smiselna v turistični stroki in turističnih študijah, kar je mer- usmeritev za Slovenijo je celovit trajnostni razvoj. ljivo v številnih objavah strokovnih in znanstvenih člankov, monografij, leksikonov in čeprav je veliko Napredek objav v angleškem jeziku, velja izpostaviti, da je v Sloveniji leta 2012 izšel Leksikon turizma (2012) Čeprav Strategija trajnostnega razvoja slo- v slovenskem jeziku (slovensko izdajo je uredila venskega turizma 2017–2021 turizem obravnava dr. Sonja Sibila Lebe, uredniki izvirnika so dr. predvsem kot gospodarsko panogo, je pomembno Wolfgang Fuchs, dr. Jörn W. Mundt in Hans-Dieter »poleg gospodarskih upoštevati tudi neekonomske Zollondz), leta 2015 pa je dr. Vesna Mikolič izdala razsežnosti turizma, za kar pa sta potrebna pove- monografijo z naslovom Govor turizma, v kateri zovanje in sinergija različnih disciplin, politike izpostavlja interdisciplinarno, komunikacijsko in in izvajalcev« (Mikolič, 2020, 73). Mikoličeva (med)kulturno naravo turizma, saj ugotavlja, da (2020, 73) ugotavlja, da v preteklosti turizem ni bil turistična terminologija vključuje termine s kar razumljen zgolj kot gospodarsko področje, ampak 81 področij (Mikolič, 2015, 113), in med drugim tudi kot oblika samospoznavanja, spoznavanja ne- piše, da »sodobni koncepti turizma temeljijo na znanih okolij in sveta, povezovanja, sodelovanja turizmu kot večpodročni sestavljeni dejavnosti, ki in ohranjanja miru, ter pravi, da imamo v Sloveniji jo proučujejo številne discipline samostojno ali v »do turizma večplasten, pogosto kontradiktoren, okviru turističnih študijev kot transdisciplinarne celo podcenjevalen odnos«, da se po eni strani vede« (Mikolič, 2015, 78). Mikolič (2015) termine »zavedamo, da ima Slovenija že od nekdaj velik prvega izbora terminov v Turističnem slovarju – turistični potencial in da od slovenske osamosvo- TURS na spletnem portalu Termania razvršča v jitve dalje postaja vse bolj prepoznavna turistična naslednjih več kot 40 vrst turizma: adrenalinski, destinacija, zaradi česar je prav turizem lahko avtodomni, eko, festivalski, gorski, igralniški, najučinkovitejša pot do družbenega preboja na izletni, izobraževalni, jamski, kulinarični, kultur- različnih področjih«. V zadnjih tridesetih letih se ni, lovski, luksuzni, mladinski, morski, naravni, je kakovost storitev slovenskega turizma dvignila, navtični, obmorski, planinski/gorniški, počitniški, o čemer poleg statističnih podatkov pričajo različ- podeželski, podzemni, poslovni, potovalni, prire- ne analize (STO, 2020c), raziskave in projekti (npr. ditveni, pustolovski, rečni, rekreacijski, religiozni, mednarodna raziskava Komuniciranje v turizmu, iz- romarski, sejemski, seksualni, socialni, športni, vedena v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji, projekt velneški, na kmetiji, za osebe s posebnimi potre- Identifikacija kompetenc zaposlenih, potrebnih za bami, urbani, vinski, zabaviščni, zdraviliški, zdra- dolgoročno konkurenčnost slovenskega turizma in vstveni, zimski, alternativni, aktivni, trajnostni, oblikovanje predlogov posodobitve izobraževalnih postmoderni. Danes govorimo še o dostopnem, programov, ki sta ga izvedli UP FTŠ Turistica in UM, zelenem, vesoljskem itd. turizmu, kar spet kaže na Fakulteta za turizem, itd.). K vsesplošnemu razvoju razvoj turizma in aktualne trende. Med vodilnimi turizma je zagotovo prispevalo tudi izobraževanje trendi slovenskega turizma je v zadnjem obdobju na področju turizma, ki skrbi za izobraževanje in gotovo kulinarični turizem in Slovenija se zelo vzgojo ustreznega kadra. Danes imamo tako v Slo- uspešno promovira kot kulinarična destinacija, ki veniji več srednjih šol, ki izobražujejo za turizem, je bila izbrana za evropsko gastronomsko regijo obstaja več strokovnih, univerzitetnih, magistrskih leta 2021, 16. 6. 2020 se je na uradni razglasitvi in doktorskih programov. Za turizem izobražujejo na Ljubljanskem gradu uvrstila na Michelinov Visoka šola za gostinstvo in turizem Maribor, Višja zemljevid, saj je Michelinov vodnik podelil dve strokovna šola za gostinstvo, velnes in turizem Michelinovi zvezdici Hiši Franko iz Kobarida in Bled, Gea College – Fakulteta za podjetništvo, chefinji Ani Roš, po eno Michelinovo zvezdico Univerza v Novi Gorici – Visoka šola za vinogra- pa so prejeli Hiša Denk iz Kungote in chef Gregor dništvo in vinarstvo, B2 Visoka šola za poslovne Vračko (Pri Lojzetu) iz Vipave in chef Tomaž Kav- vede, Visoka šola za upravljanje podeželja Grm čič (Vila Podvin) iz Radovljice, chef Uroš Štefelin Novo mesto, Univerza v Ljubljani – Ekonomska fa- (Dam) iz Nove Gorice, chef Uroš Fakuč (Atelje) iz kulteta, Univerza v Mariboru – Ekonomsko-poslov- Ljubljane in chef Jorg Zupan. Priznanje za trajnost na fakulteta, Univerza v Mariboru – Fakulteta za v kulinariki je dobilo šest slovenskih restavracij, turizem in Univerza na Primorskem – Fakulteta za priznanje »Michelin plate« za posebno kakovost 258 JASNA POTOČNIK TOPLER & MARKO KOŠČAK: 30 LET SLOVENSKEGA TURIZMA Središče Ljubljane s Prešernovim trgom, ki je ena od najbolj priljubljenih turističnih točk (Wikimedia Commons). hrane 37 restavracij in priznanje »Bib Gourmand« obeskih itd. Iz tega časa pa je tudi reklo »Turizem za izjemno razmerje med ceno in kakovostjo devet smo ljudje«, ki v slovenskem turizmu – najbrž slovenskih restavracij. zaradi svoje večne aktualnosti – vztraja še danes. Učinkovit slogan, ki pa naj ne bi naletel na odo- Znamčenje destinacije bravanje v sosednji Italiji (Nelson, 2014), je bil »Na sončni strani Alp«. V letih od 1995 do 2004 V procesu oblikovanja podobe destinacije sta sta se uporabljala še slogana »Imejmo se fajn« in ključni prepoznavnost in razlikovanje od drugih za potrebe predstavitve na tujih trgih »Slovenia – destinacij (Potočnik Topler & Zekanović-Korona, the Green Piece of Europe«. V letih od 2004 do 2018), ki se oblikujeta skozi turistični diskurz. Mi- 2006 je Slovenija uporabljala slogan »Slovenija količ (2020, 75) govori o turističnooglaševalskem poživlja« oziroma v angleškem jeziku »Slovenia diskurzu, prek katerega »postane turizem pravza- invigorates« (STO, 2020d), ki je poudarjal sloven- prav le zunanja podoba neke skupnosti«, zato so sko raznolikost in Slovenijo želel prikazati kot znamke pomembne kot sredstvo komuniciranja, destinacijo, ki ima in lahko turistu ponudi vse. identificiranja in razlikovanja (Freire, 2005), pri Pogosto menjavanje sloganov za destinacijo Slo- čemer je treba znamke oblikovati in analizirati s venijo ni bilo sprejeto z naklonjenostjo (Konečnik perspektive ponudbe in povpraševanja (Konečnik Ruzzier, 2012), prav tako se je ustvaril vtis, da po Ruzzier & Go, 2008). V preteklih tridesetih letih sloganih »Slovenija, moja dežela«, »Turizem smo je Slovenija pogosto poudarjala, da ima tako rekoč ljudje« in »Na sončni strani Alp« drugi slogani ne vse in da lahko zadovolji veliko različnih interesov delujejo uspešno. Leta 2006 se je tako Slovenija turistov. Glede na geografsko in etnološko raznoli- lotila novega projekta znamčenja, rezultat kate- kost slovenskih pokrajin je aktualni strateški doku- rega je tudi slogan »Čutim Slovenijo« oziroma ment ponudbo Slovenije podrobneje strukturiral in »I feel Slovenia« (STO, 2020d), za izstopajočo tako je destinacija Slovenija v Strategiji trajnostne in poudarjeno barvo Slovenije pa je bila izbrana rasti slovenskega turizma 2017–2021 (MGRT, 2017, zelena, ki poudarja slovensko neokrnjeno nara- 37) razdeljena na štiri tako imenovane makro de- vo, gozdove in trajnost (Nelson, 2014; Mikolič, stinacije, ki so Alpska Slovenija, Mediteranska Slo- 2020), kar se je tudi z Zeleno shemo slovenskega venija, Termalna Panonska Slovenija in Osrednja turizma, ki je orodje za uvajanje trajnostnih mo- Slovenija z Ljubljano. Nelson (2014) ugotavlja, delov v slovenski turizem na ravni destinacij in da je imela Slovenija pri vzpostavljanju lastne turističnih ponudnikov (STO, 2020e), v zadnjem turistične identitete in oblikovanju sloganov kar nekaj izzivov, saj je pogosto menjala slogane, s katerimi se je predstavljala. Ob primerjavi tistih, ki jih je destinacija Slovenija uporabljala v zadnjih tridesetih letih, je izstopajoči zagotovo že omenjeni »Slovenija, moja de- žela«, ki jo je ustvaril ljubljanski marketin- ški Studio Marketing ČGP Delo. Hkrati s to akcijo se je pojavil simbol lipovega lista kot simbol slovenstva, ki je bil natisnjen na plakatih, na majicah, 259 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Črno jezero na Pohorju je del neokrnjene narave, ki predstavlja enega od pomembnih motivov za obisk Slovenije (Wikimedia Commons). območju bivše skupne države zaradi njene razdružitve in razpada. Že v letu slovenske osamosvojitve se je število turistov zmanj- šalo za 40 %, pri čemer je bil upad tujih gostov kar 74-odstoten. Upad števila tujih turistov se je nadaljeval tudi leta 1992, ko je v Slovenijo prišlo še 20 % manj turistov. Leta 1993 je število gostov iz tujine začelo počasi narašča- ti, a je bilo ob koncu desetletja tujih gostov v Sloveniji še vedno za desetletju uveljavilo kot dober in uspešen koncept, tretjino manj kot v letu pred osamosvojitvijo. Zelo po katerem je Slovenija postala prepoznavna turi- hitro je upadlo tudi število turistov iz nekdanje stična destinacija. skupne države. Leta 1990 je Slovenijo obiskalo 0,8 milijona gostov iz drugih republik skupne države, Repozicioniranje in izgradnja nove podobe že po treh letih (1993) pa je bilo teh gostov le še Slovenskega turizma po osamosvojitvi 50.000 (Brezovec & Pak, 2011). Vse to je bilo po- sledica vojnega dogajanja v bivši skupni državi in V prvih letih po osamosvojitvi sta bili repozici- kaže na to, kako ranljiva je ta gospodarska panoga. oniranje na turističnem trgu in izgradnja podobe To smo lahko izkusili tudi v letu 2020, seveda za- Slovenije kot turistične destinacije relativno zah- radi popolnoma drugačnih razlogov, tokrat pande- tevni nalogi. Slovenski turistični kraji, predvsem mije, pa vendarle je učinek na turizem dramatičen Bled, Bohinj, Kranjska Gora, Portorož, Postojnska in zelo boleč. jama in drugi, so bili na tujih trgih v časih množič- Po kriznih devetdesetih letih se je hitrejši nega turizma namreč poznani kot jugoslovanske vzpon turističnega povpraševanja začel po letu destinacije. Zaradi vojnega dogajanja na območju 2000, predvsem s strani tujih turistov, ki so v nekdanje Jugoslavije pa je vse, kar je bilo »ju- začetku 21. stoletja, prvič po letu 1991, ustvarili goslovanskega«, dobilo negativen prizvok. To več prenočitev kot domači gostje. Delež tujskega je dodatno oteževalo uveljavljanje Slovenije na turizma se je nato do konca desetletja stalno po- mednarodnem turističnem trgu. Vendar izguba večeval in tako je delež tujih nočitev narasel na mednarodnega tržnega deleža ni bila edini izziv, 56 %. Trend naraščanja števila tujih gostov se je s katerim se je slovenski turizem spopadal po letu v zadnjih desetletjih podvojil in stalno rastel do 1991. V treh desetletjih po osamosvojitvi se je leta 2019, medtem ko se število domačih gostov spremenila tudi struktura gostov in njihove potre- v tem obdobju ni bistveno spremenilo. Drastič- be, zgodili sta se privatizacija in prestrukturiranje ne spremembe tega stanja pa so zaznane v letu turističnih podjetij, prav tako pa je bilo nekaj 2020, ko se je zaradi znanih razlogov pandemije korenitih sprememb v organizaciji turizma, tako popolnoma spremenila struktura gostov, turizem na nacionalnem kot na lokalnem nivoju (Brezovec pa je bil pahnjen na področje nepredvidljivega. & Pak, 2011). Vse to je dalo pečat današnji podobi Slovenski turizem je tudi tokrat – kot na začetku turizma v Sloveniji. devetdesetih let – vsaj deloma rešil domači trg z Odziv turističnega trga na politično dogajanje domačim gostom. In prav na strateško pomemb- v Sloveniji in kasneje na Hrvaškem ter v ostalih nost domačega trga, ki je osnova vsakega turistič- delih bivše skupne države je bil zelo hiter in boleč. nega gospodarstva, se tudi v slovenskem turizmu Razlog so bile poslabšane varnostne razmere na prepogosto pozablja. 260 JASNA POTOČNIK TOPLER & MARKO KOŠČAK: 30 LET SLOVENSKEGA TURIZMA Stara trta v Mariboru - modra kavčina ali žametna črnina - je najstarejša vinska trta na svetu (Wikimedia Commons). Koncept zelenega in trajnostnega nonim za participativno vključevanje in načrtovanje interdisciplinarnega in trajnostnega razvoja skupaj z Ko govorimo o zelenem in trajnostnem, ne gre lokalnim prebivalstvom oziroma lokalnimi deležniki. zgolj za retoriko, ampak sta oba koncepta podprta s Ravno načrtovanje »od spodaj navzgor« oziroma t. i. konkretnimi ukrepi in rezultati. Sicer moramo takoj »participativno načrtovanje« pa predstavlja abecedo poudariti, da je bilo iskanje zelenega in trajnostnega pristopa k načrtovanju trajnostnega turizma. koncepta v prvih letih po osamosvojitvi nekako stihij- Druga pomembna vsebina za razvoj današnje turi- sko in dokaj nesistematično. Tako je trajalo kar nekaj stične ponudbe v Sloveniji je tudi projekt Vinske ceste časa, da so bila sporočila o tem, da Slovenija ponuja Slovenije, ki ga je v letu 1993 na pobudo Turistične tudi tovrstne turistične vsebine in produkte, posredo-zveze Slovenije izdelalo Ministrstvo za kmetijstvo, vana in zaznana na turističnih tržiščih. To ne nazadnje gozdarstvo in prehrano RS. Cilj tega projekta je bil potrjujejo tudi iskanja ustrezne blagovne znamke izpostaviti in predstaviti Slovenijo kot enološko (glejte naslov: Znamčenje destinacije), ki so vse po in gastronomsko destinacijo ter predvsem tudi kot vrsti sicer želele sporočati zeleno in trajnostno usmer- raznoliko deželo z bogato in pestro kulturno krajino jenost, po drugi plati pa jim to dejansko ni uspevalo z vsemi njenimi posebnostmi. To je bilo nedvomno najbolje. Pa vendarle so bili vse bolj in bolj prisotni pomembno za razvoj in ponudbo današnjega ku- indici in spoznanja, linaričnega turizma v da mora slovenski tu- Sloveniji, ki prav gotovo rizem graditi na svojih predstavlja enega od naravnih potencialih, ključnih atrakcij doži- geografski legi in njeni vljajskega turizma in je raznolikosti, to pa so tako pomemben pro- predvsem čista, kako- dukt za razvoj visoko- vostna in neokrnjena kakovostnega turizma, narava ter ne nazadnje ne nazadnje v ponudbi tudi varnost destinacije. Slovenije kot gastro- Turizem na nek način nomske regije Evrope za predstavlja multipli- leto 2021. V sklopu tega kativne učinke tudi na projekta je bilo razvitih rast drugih sektorjev 20 vinskoturističnih cest in obratno, torej na v Sloveniji, ki so bolj ali zaposlovanje, izbolj- manj uspešno delovale šanje infrastrukture, in mnoge delujejo ustreznejšo regionalno oziroma sooblikujejo razvitost, višjo kakovost turistično ponudbo še življenja, seveda ob danes. predpostavki trajnostnega razvoja. V želji po sledenju V smeri razvoja trajnostnega in odgovornega tem trendom ni nepomembno omeniti tudi nekaterih turizma je pomembno omeniti še eno iniciativo, pomembnih iniciativ in projektov, ki so jih v Sloveniji in sicer projekt Razvoj ekoturizma v Sloveniji, ki po osamosvojitvi izvajali drugi deležniki in vladne ter ga je v okviru mednarodnega leta ekoturizma, raz- nevladne institucije oziroma sektorji, ne samo turi- glašenega s strani Združenih narodov (UN), in pod stični. V mislih imamo najprej iniciativo Ministrstva pokroviteljstvom Programa Združenih narodov za za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, ki je leta okolje (UNEP) in Svetovne turistične organizacije 1991 zastavilo projekt Celostni razvoj podeželja in (WTO) v letu 2002 vodila Turistična zveza Slove- obnova vasi – CRPOV (Pelc et al., 1999). V sklopu nije kot krovna nevladna institucija na področju te iniciative je veliko število lokalno osredinjenih in razvoja turizma v Sloveniji (TZS, 2003). Tistega celostno razvojno naravnanih projektov postavilo leta je bila sprejeta tudi t. i. Quebeška deklaracija temelje za razvoj številnih turističnih vsebin, ki še o ekoturizmu, ki je postavila temelje za razvoj tega danes kakor gobe po dežju rastejo na slovenskem segmenta trajnostnega in odgovornega turizma podeželju. Ta iniciativa, torej CRPOV, je bila tudi kot njenega sestavnega dela. Če ne prej, je takrat temelj za razvoj današnje t. i. LEADER oziroma CLLD postalo mnogim deležnikom, ki so sodelovali pri iniciative EU (Servillo & de Bruijn, 2018), ki sta si-razvoju trajnostnega turizma, pomembno spozna- 261 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Slika 1: Cilj organiziranosti slovenskega turizma v partnerski model (Http://www.slovenia.info/si/Strategije-slovenskega-turizma.htm?ppg_strategija_slovenskega_turizma=0&lng=1). je turizem v Sloveniji v preteklih tridesetih letih relativno dobro in uspešno razvijal. Razlogi za te pozi- tivne rezultate ležijo prav gotovo v intenzivni in sistematični promo- ciji, jasni viziji zelene in trajnostno usmerjene destinacije, kreiranju novih produktov v skla- du z vizijo butične in doživljajske destinacije, zadovoljstvu gostov z varnostjo in gostoljub- nostjo, ohranjeni naravi in kulturni krajini ter kulturni dediščini itd. K dobrim rezultatom je ne nazadnje pripomogla tudi ugodna gospodar- ska rast na ključnih nje, da je turizem ključen dejavnik ekonomskega, trgih, ki jih je Slovenija nagovarjala. To so bile socialnega in okolijskega razvoja, ki pa žal niso predvsem vse sosednje države in nekatere države vedno samo pozitivni. Predvsem narava, kultura v zahodni Evropi. Treba je vsekakor priznati tudi in dediščina so bili izpostavljeni kot pomembni to, da je Slovenija relativno uspešno izkoristila potenciali za razvoj produktov trajnostnega turiz- aktualne trende, ko turisti iščejo nove, privlačne, ma. Po drugi strani pa je bilo izpostavljeno, da je avtentične in do okolja odgovorne destinacije. pri umeščanju tovrstnih potencialov v turistično Prepoznavnost Slovenije je grajena na trajnostnih ponudbo pomembna presoja t. i. nosilne spreje- načelih petzvezdičnih doživetij, pri čemer to ne mljivosti okolja (angl. carrying capacity), kar je pomeni nujno samo ekskluzivnega in dragega bila za veliko načrtovalcev takratnih turističnih doživetja v klasičnem smislu razumevanja luksu- produktov seveda novost, ki marsikje tudi danes za – prej butično in edinstveno, navdihujoče in še ni v celoti upoštevana in uveljavljena. Za navdušujoče, zaradi izredne raznolikosti narave doseganje tako celovitih in interdisciplinarno in doživetij, ki jih Slovenija lahko ponudi na zasnovanih ciljev je bilo nujno tudi oblikovanje majhnem prostoru. Petzvezdično doživetje je torej oziroma vzpostavitev t. i. razvojnih partnerstev, v tisto, ki prijetno vznemiri oziroma preseneti, ki ima katerih bi morali sodelovati predstavniki javnega, lokalno noto, ki vzbuja topla občutja in ki podpira zasebnega in nevladnega sektorja. To je bil in zgodbo Slovenije kot zelene, aktivne in zdrave ostaja eden od velikih izzivov za razvoj uspešne- destinacije. ga destinacijskega menedžmenta, čemur se bomo Ko je pred približno dvema desetletjema na glo- podrobneje posvetili v nadaljevanju. balni ravni začela nastajati paradigma o trajnostnem Tako so vse bolj sistematičen pristop k razvoju razvoju, ki so ji sledile resnejše politike trajnostnega trajnostnega koncepta turizma v Sloveniji, njegovo razvoja, se je tudi Slovenija s svojimi deležniki v uspešno trženje, obnova turistične infrastrukture turizmu zavezala k temu, da bo turizem v priho- in razvoj nekaterih, danes paradnih proizvodov dnje razvijan po načelih trajnostnega razvoja. V slovenskega turizma, kot so zdraviliški, kongresni ta namen je bila podpisana tudi t. i. Deklaracija o turizem, oblikovanje turističnih produktov na partnerstvu za trajnostni razvoj (2011), ki jo je leta podeželju, spodbujanje sistemskega pristopa k 2014 pod okriljem STO nadgradil nacionalni model organiziranju in vodenju turizma ter naraščajoč po- pospeševanja trajnostnega turizma, t. i. Zelena she- zitiven turistični promet, podali temelj za to, da se ma slovenskega turizma (STO, 2020e). Ta temelji 262 JASNA POTOČNIK TOPLER & MARKO KOŠČAK: 30 LET SLOVENSKEGA TURIZMA Kamniško-Savinjske Alpe zaradi čudovitih razgledov privabijo veliko domačih in tujih turistov (Wikimedia Commons). na globalnih kriterijih, ki so bili razviti s stani UNWTO-ja in Evropske komisije ter na standar- du Green destination (https://greendestinati- ons.org/). Shema daje dobre in konkretne rezultate ter temelji na ocenjevanju ponudnikov in destinacij na podlagi številnih kriterijev. Na koncu pa akterji dobijo t. i. Zeleni znak Slovenia Green. Na nek način je torej turizem v vlogi promotorja trajnostnega razvoja ter s tem vpliva na gospodarsko in družbeno stabilnost. Vsi ti napori in prizade- vanja za »Slovenijo kot zeleno destinacijo« so bili opaženi in tudi nagrajeni s strani mednarodne (LTO). Čeprav so pripravljavci zakona imeli v skupnosti in njenih institucij. mislih predvsem potrebo po lokalnem (pri čemer niso imeli v mislih administrativnih občinskih Izzivi na področju trajnostnega in meja) povezovanju deležnikov javnega, zasebne- odgovornega turizma ga in nevladnega sektorja, ki delujejo na lokalnem območju, so deležniki na terenu to razumeli Kljub vsem pozitivnim rezultatom na področju preveč dobesedno in to poistovetili s političnimi trajnostnega razvoja turizma pa se je turizem so- oziroma administrativnimi območji. Kot posledica očal in se še vedno sooča tudi s številnimi izzivi. tega je nastalo kar nekaj občinskih turističnih Eden od največjih izzivov v slovenskem turizmu, organizacij, kar pa se je za uspešno in trajnostno pomembnem predvsem za njegovo celovito in in- delovanje in upravljanje turizma pravzaprav terdisciplinarno upravljanje, so bili nekateri (bilo izkazalo kot »strel v koleno«. Občinsko pove- jih je kar nekaj, večinoma bolj ali manj uspešnih) zovanje je, seveda glede na velikost slovenskih poizkusi za uvedbo t. i. destinacijskega menedž- občin, enostavno premajhno geografsko območje, menta na lokalni oziroma regionalni ravni. Pojem s premalo kritično maso ključnih deležnikov, ki »destination management« oziroma destinacijski morajo s svojim delovanjem in participativnostjo, menedžment je skoval Phil Lee, ustanovitelj tako v materialnem kot ostalih ozirih, zagotavljati »Californie Leisure Consultants« leta 1972. Upo- trajnost in posledično dolgoročen in uspešen me- rabil ga je za opis široke vloge in pomembnosti nedžment turistične destinacije. lokalnih strokovnjakov, ki skrbijo za učinkovite Temu neuspešnemu poskusu za povezovanje na logistične rešitve, ki se nanašajo na pridobivanje, področju turizma je leta 2003 sledil nov poskus vzdrževanje in transport materiala, opreme in oz. je bil v ta namen sprejet Zakon o spodbujanju ljudi. Tako zagotavljajo medsebojno povezanost, razvoja turizma (ZRST, 2003). V njem je zapisano, sodelovanje in formiranje skupine, ki nudi celo- da turistična destinacija predstavlja geografski pro- sten destinacijski proizvod oziroma storitev (Alič stor, v katerem se nahajajo posamezne turistične & Botonjić, 2004). zanimivosti, ki so cilj turističnih potovanj, hkrati Leta 1989 je bil sprejet Zakon o pospeševanju pa vsebujejo tudi vse, kar turist potrebuje za bi- turizma (ZPT, 1998), ki je v svojem 3. členu pred- vanje. V 4. členu je definiral turistično destinacijo pisal uvedbo t. i. Lokalne turistične organizacije na območju Slovenije kot »turistično območje«. 263 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Tartinijev trg v Piranu, Slovenija (Wikimedia Commons). stva in zagotavljanje njegove materialne in ostale trajnosti. Večkrat je neuspehu botroval tudi človeški faktor in nezadostno poznavanje pravil, načel in zahtev sodobnega destinacij- skega menedžmenta. Tudi zadnja strategi- ja, sprejeta 5. oktobra 2017, za obdobje 2017–2021, ki je uvedla t. i. makro destinacije, tega problema upravlja- nja ni rešila. Z njo so bili definirani le tržno zani- mivi turistični produktni skupki (ang. clusters), ki so geografsko zaokrože- ni in imajo potencial biti prepoznavni na globalni ravni. Koliko je bilo to uspešno, bo pokazala prihodnost, dejstvo pa je, da izzivi učin- kovitega in uspešnega destinacijskega mene- Opredeljuje ga kot »geografsko zaokroženo ob- džmenta ostajajo. Tako imamo namesto robustnih močje ene ali več občin, ki ponuja določen splet DMO-jev poplavo občinskih (redkeje medobčin- turističnih storitev oziroma integralni turistični skih) zavodov, ki so kadrovsko in strokovno ter proizvod (od storitev prenočevanja, prehrane, za- finančno podhranjeni za operativno izvedbo tega, bave, rekreacije do drugih storitev za prosti čas in čemur rečemo uspešen destinacijski menedžment. drugih storitev), zaradi katerega ga turist oziroma Rezultat tega so tudi številne občinske razvojne turistka lahko izbere za svoj potovalni cilj«. To strategije na področju turizma, ki pa imajo zaradi usmeritev je nadgradil dokument Razvojni načrt že navedenih razlogov in premajhne kritične in usmeritve slovenskega turizma 2007–2011 mase sodelujočih deležnikov težave z uspešno (RNUST 2007–2011), ki je kot novo organizacij- operativno izvedbo. Zavedati se je namreč treba, sko obliko predvidel 14 regionalnih destinacijskih da lahko uspešen destinacijski menedžment vo- organizacij (RDO), ki pa so bile geografsko ve- dimo le z nujnim in potrebnim sodelovanjem ter zane na statistične regije v Sloveniji (glej sliko 1 povezovanjem na lokalni, regionalni in nacional- spodaj). To dejstvo je bilo vsaj po našem mnenju ni ravni. ena od ključnih zadreg, saj je bilo dejansko vsako- Zakaj je vse to pomembno? Zaradi tega, ker dnevno operativno povezovanje med deležniki v lahko na ta način povečamo število privlačnih geografskem prostoru večkrat popolnoma drugač- proizvodov, in to ne samo v nekaterih destinaci- no, kot so bile zasnovane in administrativno dolo- jah, kot so npr. Ljubljana, Bled, Bohinj, Postojnska čene statistične regije. Tukaj se je seveda vmešala jama, Obala in še nekatere, ki so se v zadnjem tudi politika in posamezni ozki lokalni interesi, normalnem turističnem letu pred 2020 pravzaprav kar je rezultiralo v to, da večina teh RDO-jev v že ukvarjale s problemom prekomernega turizma resnici ni nikoli zaživela v praksi, kljub sprejetim oz. »overtourisma«. Torej gre za potrebo po pove- razvojnim strategijam in dobri volji. Spet pa je čanju rasti turizma zunaj glavne sezone in v manj bil ključ (ne)delovanje javno-zasebnega partner- obiskanih turističnih destinacijah. 264 JASNA POTOČNIK TOPLER & MARKO KOŠČAK: 30 LET SLOVENSKEGA TURIZMA Zadnji izziv, ki ga želimo izpostaviti in je tudi opremljen in dobro ohranjen kakor tudi vir različ- povezan z nedelovanjem destinacijskega menedž- nih, za turizem zanimivih potencialov, kot so zdra- menta, je izvajanje permanentnega monitoringa vo okolje, gore, pohodništvo, kulinarika, pridelava izvedenih ukrepov in aktivnosti za merjenje zdrave hrane itd., lahko ponudi nove vsebine in trajnostni in odgovornosti deležnikov v turističnih tudi deloma razprši pritisk na nekatere destinacije, destinacijah v Sloveniji. Velja namreč nepisano ki so bile v preteklih letih že na robu svojih zmo- načelo, da česar ne merimo, tega ne moremo niti gljivosti. Ta prostor je strateško pomemben tudi upravljati. Magistrska naloga Merjenje stopnje traj- zaradi pospeševanja lastne kmetijske proizvodnje, nosti v turističnih destinacijah v RC, izdelana na visokokakovostne in avtentične kulinarike, različ- Fakulteti za turizem v Brežicah (Ogorelc, 2019), je nih in inovativnih oblik nastanitvenih zmogljivosti, namreč pokazala, da je treba zelo pozorno izbrati številnih doživetij, ki jih ponuja naravno okolje, in indikatorje za merjenje. Inštitut za turizem Zagreb žive dediščine, torej tistega, kar se skriva v ljudeh, je v sodelovanju z UNWTO izhajal iz ETIS-indi- njihovi kulturi in ne nazadnje v njihovem vsakda- katorjev (Evropska komisija, 2016) in pripravil njem življenju. To pa pomeni tudi dober temelj za nabor osmih indikatorjev (izmed 27 osnovnih in nadaljnji trajnostni razvoj. 40 izbirnih oziroma prostovoljnih), ki so bili nato Pri tem pa ne smemo zasledovati zgolj in preverjeni v praksi v šestih hrvaških obalnih de- samo ekonomske trajnosti. Indici v nekaj zadnjih stinacijah. Poimenovali so jih CROSTO-indikatorji letih oziroma po sprejetju razvojne strategije (CROSTO, 2016). V omenjeni magistrski nalogi 2017–2021 so namreč kazali, da so nekateri, tako smo kot pilotno območje pri nas izbrali slovensko turistični deležniki v javnem in zasebnem sektorju obalo in štiri občine: Koper, Piran, Izolo in Anka- kot tudi turistični raziskovalci, zagovarjali tezo, ran. Rezultati raziskave so pokazali, da dveh indi- da mora Slovenija v prihodnje staviti predvsem na katorjev ni možno izmeriti, ker zanje ni dostopnih ekonomsko-tržni model razvoja, vse drugo, torej podatkov oziroma se le-ti ne zajemajo. Ostali pa vezano na elemente trajnosti, pa je oziroma ostaja se ne merijo, ker tega pač nihče ne počne. Seveda tako, kot je. Če prevedemo v bolj konkreten jezik, gre za najrazvitejše slovensko turistično območje je v tem obdobju obstajala želja po privatizaciji, (ki pa mu, oziroma deležnikom v njem, nikoli ni konsolidaciji in izboljšanju učinkovitosti hotelske- uspelo sestaviti DMO-ja) oziroma destinacije in ga sektorja in povečanju njegovih nastanitvenih posledično lahko zaključimo, kako je s spremlja- zmogljivosti. Še v letu 2019 se je za Ljubljano njem tega v preostalih destinacijah v Sloveniji. načrtovalo gradnjo dodatnih 50 % novih hotelskih Vse to je namreč konkretna naloga, ki jo izvajajo kapacitet. DMO-ji, ki pa jih žal, vsaj učinkovito delujočih, v Streznitev v letu 2020 je bila najbrž dovolj večini primerov pri nas ni. močna, če pa ni bila, obstaja verjetnost, da bo do- datna prišla že v nekaj naslednjih mesecih in letih, Kako na področju trajnostnega razvoja torej zelo hitro. Izkušnje leta 2020 namreč kažejo, turizma v prihodnje? da so krizo uspešno preživele tiste destinacije, ki so zagotavljaje individualno varnost in distanco, Pogled v prihodnost daje nov zagon in nove iz- kakovostno naravno okolje, odmaknjenost od mno- zive. Nova strategija razvoja in trženja slovenskega žic itd. Če so bile tako pred letom 2020 ključne turizma 2017–2021 seveda ni mogla predvideti besede za razvoj trajnostnega turizma, globalno vsega, kar se je na področju turizma zgodilo in gledano in tudi v Sloveniji, povezane z (Koščak & se dogaja v letu 2020 in se bo očitno dogajalo O‘Rourke, 2020): še nekaj časa. V mislih imamo seveda situacijo v povezavi s covidom-19. Omenjena strategija je • odgovornim upravljanjem, temeljila predvsem na intenzivnem trženju, dvigu • iskanjem dodane vrednosti lokalnim proizvo- kakovosti storitev in razvoju inovativnih turističnih dom in uslugam, produktov, s ciljem povečati konkurenčnost in • varnostjo in družbeno odgovornostjo, turistični promet ter spodbujati trajnostni razvoj • dostopnostjo za vse, turizma, ki bo prijazen do ljudi in narave. V ta • presojo nosilne sprejemljivosti okolja, namen je pozornost dobilo tudi področje razvoja • prekomernim turizmom oz. »overtourismom«, podeželja, kar je dobra novica. Ravno ta prostor, • participativnim načrtovanjem in ki je kakovosten, infrastrukturno relativno dobro • partnerskim pristopom, 265 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Prizor iz odmevne medijske kampanje konec 80. "Turizem smo ljudje" (Pinterest). lahko verjamemo, da vse to ostaja pomembo Zaključek tudi za prihodnji razvoj trajnostnega turizma. Ven- dar pa bodo, predvsem z vidika dogodkov v letu V treh desetletjih je slovenski turizem naredil 2020, ki jim še ni videti konca, pomembni tudi pomembne razvojne korake in se s svojimi atrakci- naslednji novi trendi in izvajanje ukrepov, ki bodo jami uvrstil med izstopajoče, kakovostne, zelene in v turističnih destinacijah zagotavljali predvsem – glede na statistične podatke – tudi zaželene de- naslednje: stinacije. Seveda pa izzivov ni konec in leto 2020 je tudi zaradi pandemije koronavirusa prineslo • doživetja in nove izkušnje, novo prelomnico, ki predstavlja zahtevno nalogo • varnost, za vse načrtovalce, upravljavce in ostale deležnike • splošno in osebno higieno, v slovenskem turizmu. Kako naprej? Kakovosten, • socialno distanco, izobražen in zavzet kader na vseh nivojih turistič- • »zeleno«, od množičnega obiska odmaknjeno nega sektorja je temelj in ključ do uspeha, saj kljub in ohranjeno okolje, veliko spremembam, ki jih je doživel slovenski • pogoje za dobro psiho-fizično počutje gostov, turizem v tridesetih letih od leta 1991, še vedno • nagovarjanje bližnjih trgov. drži, da smo turizem ljudje – pa naj gre za prikaz gostoljubnosti, ustvarjanje turističnih proizvodov Menimo, da Slovenija lahko ponudi in zagoto- ali načrtovanje podobe turistične destinacije in vi vse od zgoraj navedenega. Seveda to za sabo njeno upravljanje. Kakovostni kadri bodo namreč potegne tudi preoblikovanje strategije in iskanje slovenski turizem znali usmerjati k trajnostnemu novih razvojnih paradigem, ki pa nikakor ne mo- in odgovornemu, kar se bo dolgoročno odražalo rejo več obiti načel trajnostnega in odgovornega v številnih njegovih multiplikativnih učinkih, ki turizma oziroma se ne smejo oddaljiti od njih, tudi vodijo ne zgolj k ekonomski uspešnosti države, v povezavi z vsem, kar je v letu 2020 zaznamovalo ampak k višji kakovosti življenja in blaginji njenih slovenski in svetovni turizem. prebivalcev. 266 DARKO FRIŠ & DAVID HAZEMALI Slovenska diaspora v svetu, 1991–2021 Uvod večje civilnodružbene organizacije, katerih skupen na- men je povezovanje Slovencev po svetu in oseb sloven- Slovenci po svetu in njihovi potomci so pred tridese- skega rodu z matično domovino: Rafaelova družba (med timi leti, v času, ko je »šlo zares«, odigrali eno ključnih 1903 in 1945 Družba sv. Rafaela), Slovenska izseljenska vlog najprej pri osamosvajanju, nato pri mednarodnem matica (1951–), ki letos praznuje 70 let delovanja (SIM, priznanju mlade slovenske države. Podobno kot njihovi Združenje SIM), Svetovni slovenski kongres, ki letos prav rojaki iz zamejstva so se združeni v nevladne organi- tako kot slovenska država obeležuje 30-letnico obstoja, zacije, društva in zveze, pa tudi posamično, podali na ter Izseljensko društvo Slovenija v svetu (1992–). Urad ulice ter demonstrirali pred ključnimi ustanovami držav, in naštete civilnodružbene organizacije hranijo izjemno v katerih so živeli. Napisali so tisoče pisem podpore Re- pomembne vire za slovensko diasporo v svetu. Repozito- publiki Sloveniji, ki so jih naslovili na pomembne diplo- riji podatkov v lasti tujih držav so pogosto geoblokirani, mate in druge politične veljake, na vse tiste, katerih glas kar v praksi pomeni, da do njih ni mogoče dostopati, je nekaj veljal. Kot je januarja letos zapisala ministrica če nimaš spletne geolokacije specifične države. Takšno za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch, je npr. spletišče Ameriškega urada za štetje prebivalstva » bili so naša najboljša diplomacija, takšna, kot smo si jo ( United States Census Bureau) (US Census). lahko le želeli« (Jaklitsch, 2021). V letu, ko praznujemo 30-letnico samostojne Slovenije, je zato pomembno, da Meddržavna selitvena dinamika v se ozremo tudi na različne konce sveta, na kontinente in Republiki Sloveniji po letu 1991 v države, kjer prebivajo slovenske izseljenske skupnosti in osebe slovenskega rodu, ki se s tem še vedno identifi- Po podatkih SiStat je med letoma 1991 in 2019 cirajo (Urad Slovenci, SLO zunaj RS).1 Republiko Slovenijo zapustilo 281.111 statistično V prvem delu pričujočega prispevka avtorja pred- evidentiranih prebivalcev (RS, SiStat, Selitve; RS, SiStat, staviva analizo tridesetletne meddržavne (iz)selitvene Občine) – izseljencev (Grafikon 1). dinamike v Republiki Sloveniji. Grafično predstavljene Med evidentiranimi izseljenci je 162.329 tujih dr- in statistično interpretirane demografske podatke in žavljanov ter 105.874 državljanov Republike Slovenije kazalnike sva pridobila in/ali jih izračunala na podlagi (Grafikon 2). objavljenih statističnih letopisov Statističnega urada Re- V istem obdobju smo zabeležili 397.595 priseljen- publike Slovenije (RS, SiStat). Na tem mestu je potrebno cev, kar pomeni, da je bil selitveni prirast s tujino ob opozoriti na pomembna razhajanja pri definicijah poj-upoštevanju manjka specifičnih prebivalstvenih kategorij mov prebivalec (Malačič, 2011, 95) in migracije, ki so v zgodnjih devetdesetih 116.484 oseb. Vse do leta 1993 med letoma 1995 in 2009 nastala zaradi implementacije se je število prebivalcev v Sloveniji povečevalo pred- mednarodnih statističnih standardov na področju med- vsem zaradi pozitivnega naravnega prirasta, v obdobju narodnih migracij, ki vsekakor imajo svoj vpliv (Malačič, samostojne države, še zlasti pa v zadnjih 15 letih, pa se 2011, 95). V drugem delu avtorja strnjeno predstaviva povečuje zaradi selitvenega prirasta s tujino (Grafikon 3). položaj in številčnost Slovencev po svetu in njihovih Pozitivna selitvena bilanca Slovenije ne preseneča, potomcev danes. Poudarki so na (nekdanjih) slovenskih saj na podlagi izračunov demografov vemo, da je temu skupnostih v državah z največjim številom slovenskih tako že vsaj petdeset let (RS, SiStat, Občine; Klemenčič priseljencev in/ali njihovih potomcev. V informacijski & Maver, 2017, 189). Kot je to razvidno iz predstavlje- dobi je pridobivanje prebivalstvenih podatkov vezano nih demografskih podatkov, so bile izjeme leta 1991, primarno na poznavanje spletišč in digitalnih repozito- 1992, 1998, 2010 in 2014 (Grafikon 3). rijev, ki se nahajajo v svetovnem spletu, ter rokovanje z Osamosvojitev Slovenije predstavlja prvo večjo prelo- njimi. Poleg Urada Vlade Republike Slovenije za Sloven- mnico v selitveni dinamiki danega prostora in časa. Notra- ce v zamejstvu in po svetu na Slovenskem delujejo štiri nji priseljenci iz različnih republik SFRJ so malodane čez 1 V preteklosti so strokovnjaki vse tiste, ki so se iz slovenskega etničnega prostora izseljevali na tuje, v grobem delili na zdomce in izseljence/emigrante. Pri prvih je šlo za posameznice in posameznike, ki naj bi se bili nameravali vrniti v svojo izvorno domovino. Izseljenci te želje niso imeli. V pravnem pogledu so zdomci praviloma ohranili stalno prebivališče v matični domovini, izseljenci pa ne. »Ker pa se«, kot so strnili pri Uradu Vlade Republike Slovenije, za Slovence v zamejstvu in po svetu, »življenjske odločitve in slogi spreminjajo in se zdomstvo pogosto sčasoma spremeni v izseljenstvo, poleg tega pa sta oba pojma netočna za drugo in nadaljnje generacije, torej potomce zdomcev in izseljencev, se v novejšem času najpogosteje uporablja enoten pojem Slovenci po svetu«. Janez Malačič spominja, da smo v Republiki Sloveniji med letoma 1995 in 2008 uporabljali trimesečno referenčno obdobje običajnega bivališča in šele z letom 2009 prešli na mednarodno standardno definicijo migracij in s tem na enoletno dolžino referenčnega obdobja (RS, SiStat, Preb.). 267 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Grafikon 1: Meddržavne selitve – odseljeni v tujino [Republika Slovenija] po letih – skupaj. Avtorsko delo. (Vir demografskih podatkov: RS, SiStat). Grafikon 2: Meddržavne selitve – odseljeni v tujino [Republika Slovenija] po državljanstvu – skupaj. (Vir demografskih podatkov: RS, SiStat). sti pa med raziskovalkami Meddržavne selitve - odseljeni v tujino [Republika Slovenija] po letih - in raziskovalci selitvenih skupaj študij, pojavila razha- 2019 15106 janja v rabi pojmov, ki 2018 13527 2017 17555 pravzaprav pomenijo isto 2016 15572 2015 14913 ali podobno, npr.: »imi- 2014 14336 granti, priseljenci, prisilni 2013 13384 2012 14378 priseljenci, begunci, 2011 12024 2010 15937 razseljene osebe, azilanti, 2009 18788 2008 12109 prosilci za azil, začasno 2007 14943 zatočišče, prebežniki, 2006 13749 2005 8605 pribežniki itd.« (Lukšič LETO 2004 8269 2003 5867 Hacin, 2018, 66). Ta 2002 7269 razhajanja so na različnih 2001 4811 2000 3570 področjih vsakdanjika, 1999 2606 1998 6708 še zlasti pa v akademski 1997 5447 1996 sferi, prisotna še danes. 2985 1995 3372 Drugo večjo prelo- 1994 983 1993 1390 mnico v selitveni dinami- 1992 3848 1991 9060 ki slovenskega prostora 0 2000 4000 6000 8000 10000 12000 14000 16000 18000 20000 zadnjih treh desetletij ŠTEVILO predstavlja vključitev Re- publike Slovenije v zve- zo NATO in Evropsko noč postali državljani tujih držav ter kot taki dobili oznako unijo. Statistično evidentirane meddržavne selitve so od zunanjih priseljencev (Lukšič Hacin, 2018, 65). Sočasno je leta 2004 pa vse do 2009, ko so tudi Slovenijo zajele ozemlje Republike Slovenije zapustilo vojaško osebje ter posledice svetovne gospodarske krize, naraščale. Delež uslužbenci (nekdanje) carinske uprave in njihove družine, slovenskih državljank in državljanov. je v primerjavi s pa tudi nekateri posamezniki in posameznice, ki niso bili tujimi – podobno kot v devetdesetih letih – ostajal nizek. pripadniki JLA ali drugih zveznih služb (Klemenčič in Ma- Meddržavne selitve so z implementacijo evra ter s pri- ver, 2017, 195). V nekdanji skupni državi se je razplamtela stopom Slovenije k skupnemu schengenskemu območju krvava vojna, ki je zajela Hrvaško in Bosno in Hercegovino januarja in decembra 2007 še pridobile na intenziteti. (1991–1995), leta 1998 pa še Kosovo. Ta je imela za Kljub temu da je v letih pred zlomom takrat četrte posledico tudi več deset tisoč beguncev, ki so zatočišče po- največje ameriške banke Lehman Brothers (2008) Slo- iskali v Sloveniji. Teh je bilo v času najhujših spopadov (leta venijo zapuščalo več kot deset tisoč prebivalcev letno, 1992) po podatkih Romane Dobnikar Šeruga kar 70.000 povečini tujih državljanov, je bil letni selitveni prirast s (Delo, 6. 8. 1992, 5). Znano je, da se je večina beguncev tujino v danem obdobju največji (RS, SiStat). po vojni vrnila domov, tisti, ki so ostali, pa so Meddržavne selitve – odseljeni v tujino [Republika Slovenija] po državljanstvu – skupaj zaprosili za stalno pre-20000 bivališče v Sloveniji in 18000 se vključili (nekateri bolj 16000 uspešno, drugi manj) v 14000 običajno življenje ter s 12000 LO tem za nekaj odstotkov 10000 ŠTEVI 8000 spremenili nacionalno 6000 strukturo mlade slovenske 4000 države (Komac & Medve- 2000 šek, 2005). Marina Lukšič 0 19911992199319941995199619971998199920002001200220032004200520062007200820092010201120122013201420152016201720182019 Hacin opozarja, da so se LETO v nemirnih devetdesetih v politiki in medijih, še zla- Državljani Republike Slovenije - SKUPAJ Tuji državljani - SKUPAJ 268 DARKO FRIŠ & DAVID HAZEMALI: SLOVENSKA DIASPORA V SVETU, 1991–2021 Grafikon 3: Meddržavne selitve – selitveni prirast s tujino [Republika Slovenija] po letih – skupaj. Avtorsko delo (Vir demografskih podatkov: RS, SiStat). Grafikon 4: Meddržavne selitve - odseljeni državljani RS v tujino po kontinentu prihodnjega prebivališča v zadnjem desetletju - skupaj. Avtorsko delo (Vir demografskih podatkov: RS, SiStat). konceptu »kroženja Meddržavne selitve - selitveni prirast s tujino [Republika Slovenija] - skupaj možganov« – vračanje 20000 državljanov Republike 18584 Slovenije v domovino, ki 16213 ima za podstat odlično 14928 15000 14250 sodelovanje s slovensko diasporo v svetu. Leta 11508 2014 sta se ločeno od migracijske politike 10000 slovenskih vlad formirali 6510 6436 Društvo v tujini izobra- 6267 ŠTEVILO ženih Slovencev (VTIS) 5000 3412 ter Ameriško-slovenska 2507 2442 2335 2615 2992 1865 1902 2059 izobraževalna fundacija 1355 936 644 1051 1253 487 507 (ASEF), ki veljata za 0 19911992199319941995199619971998199920002001200220032004200520062007200820092010201120122013201420152016201720182019 vodilni organizaciji za -387 -521 -490 kroženje znanja med -2105 -3071 svetom in Slovenijo. -5000 LETO Tovrstno kroženje prebi- valstva je bolj kot kadar- koli v preteklosti mogoče Svetovna gospodarska kriza je pomenila tretjo večjo zaradi razvoja na področju tehnologij, dinamičnega trga, prelomnico v gibanju prebivalstva na naših tleh. Bolj ki zahteva hiter odziv, spremenjenih življenjskih slogov kot prvi dve prelomnici je imela za posledico vsakole- in posledično občutnega zmanjšana pomena razdalj. tno izseljevanje na tisoče mladih, med katerimi je bilo največ takih s srednješolsko izobrazbo, občutno pa se Meddržavne selitve - odseljeni je povečalo tudi število visoko izobraženih izseljencev, državljanov Republike Slovenije. Ti so se zaradi propada državljani RS v tujino [Republika številnih domačih in tujih podjetij, ki so operirala na tleh Slovenija] po kontinentu prihodnjega Republike Slovenije, množičnega odpuščanja, težav na prebivališča v zadnjem desetletju - nepremičninskem trgu ter splošne recesije, ki je sledila, 9000 skupaj odpravili v države z ugodnejšimi ekonomskimi razmera- 8000 mi, zlasti v Nemčijo in Avstrijo (Vižintin, 2016). Podatki kažejo (Grafikon 4), da je med letoma 2012 in 2019 7000 VILO Slovenijo zapustilo med pet in osem tisoč državljank in ŠTE 6000 državljanov Republike Slovenije letno. Če so dotlej med 5000 izseljenimi državljani z naskokom prednjačili moški izseljenci, je v zadnjem desetletju opazna občutna rast 4000 števila izseljenk (RS, SiStat). V istem obdobju se je izra- 3000 zito povečalo tudi število napotitev delavcev v druge dr- 2000 žave članice EU, a te praviloma pojmujemo kot delovno 1000 mobilnost in prost pretok storitev (Lukšič Hacin, 2018, 66). Z izjemo leta 2014 je bil selitveni prirast v danem 0 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 intervalu vselej pozitiven, kar pomeni, da Slovenija ne LETO glede na občutnejše izseljevanje, še zlasti mladih, ostaja AVSTRALIJA IN OCEANIJA zanimiva za tuje državljane. JUŽNA AMERIKA Sodobni »beg možganov« (odhajanje izobraženega SEVERNA IN SREDNJA AMERIKA kadra na delo v tujino) močno spominja na tistega iz AZIJA sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja AFRIKA (Lukšič Hacin, 2018, 66). Slovenska vlada je v svoji - Druge evropske države - SKUPAJ strategiji na področju migracij (Vlada RS, Migracijska - Države EU - SKUPAJ strategija, 21–25) leta 2019 zapisala, da vidi rešitev v - Države nastale na območju nekdanje Jugoslavije - SKUPAJ 269 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Grafikon 5: Slovenska diaspora v svetu leta 2020 glede na državo prebivališča - skupaj. Avtorsko delo (Vir demografskih podatkov: RS, SiStat). Ti monumentalni premiki v tehnologiji so redefinirali AFRIKA IN ARAB. POL. do 600 tudi izseljeniško izkušnjo kot tako. Specializirane spletne ARGENTINA 30.000 strani in forumi ter socialna omrežja s ciljno vzpostavljeni- AVSTRALIJA 20.000 - 25.000 mi interesnimi skupinami nadomeščajo prisotnost tradici- BELGIJA 3.500 onalnih temeljev organiziranosti neke priseljenske etnične BIH 5.000 skupnosti v novi državi (že priseljeni družinski člani ali prijatelji, etnične župnije, bratske podporne organizacije, BRAZILIJA do 1.500 narodni domovi), ki so bili nekoč predpogoj za priselitev. CIPER 100 Domala vse kritično pomembne informacije so postale ČEŠKA 380 dosegljive s preprostim klikom na miškin gumb ali potegom ČILE 300 s prstom po ekranu telefona. Akulturacija je hitrejša, za pri- ČRNA GORA 100 seljence manj boleča. Jernej Zupančič v tem oziru dodaja, da globalizacija »pospešuje kroženje ljudi v mednarodnem DANSKA 500 prostoru in obenem njihovo poenotenje, medtem ko jim ESTONIJA 50 tehnologija, še zlasti internet, omogoča zanimivo novo di- FINSKA 200 hotomijo: bolj kot se jim tehnično in vsebinsko prilagodijo, FRANCIJA 20.000 večje so možnosti, da bodo prek ustvarjanja na daljavo po- GRČIJA 150 vezanih interesnih skupin zadržali znake in vsebino lastne narodne pripadnosti« (Zupančič, 2001, 297; podrobneje: IRSKA 300 Mikola & Gombač, 2008; Gombač, 2010). ISLANDIJA 50 Seveda pa ne smemo pozabiti na diametralno naspro- JAPONSKA 80 tne negativne učinke hipersocializirane družbe. Mnogi KANADA 40.000 izseljenci zaradi konkurence in specifičnosti dela trgajo KOLUMBIJA 150 vezi z domovino. Bliskovito vživljanje v novo okolje praviloma pospeši tudi asimilacijo v klasičnem pomenu LUKSEMBURG 700 te besede. Premožnejši kot »državljani sveta« prebivajo MALTA 100 na različnih lokacijah po svetu, medtem ko so manj MEHIKA 80 premožni izseljenci pogosto prisiljeni zamenjati okolje, NEMČIJA 50.000 državo, celino. V globalnem svetu, kjer odločilno vlogo NIZOZEMSKA 1.500 pridobivata ekonomske razmere ter konkurenčnost, » po- stajajo naši koncepti prebivalstva in migracij zelo relativni« NORVEŠKA 700 (Malačič, 2011, 95). NOVA ZELANDIJA 500 PERU 50 Slovenska diaspora v svetu (grafikon 5) POLJSKA 150 Slovenci v Evropi ROMUNIJA 50 Slovence in njihove potomce lahko danes najdemo RUSKA FEDERACIJA 150 v vseh koncih Evrope. Iz grafikona 5 je razvidno, da MK 800 najštevilčnejša slovenska izseljenska skupnost v Evropi SINGAPUR 100 živi v Nemčiji, sledijo Francija, Švica, Srbija, Švedska itn. SLOVAŠKA 140 Skupne značilnosti slovenskega izseljenstva v evropskih SRBIJA 10.000 državah so dvojna državljanstva, številni mešani zakoni, urbana okolja priselitve ter sorazmerno pogosti stiki z ŠPANIJA 2.000 domovino. Še zlasti tisti, ki so razpeti med zdomstvom ŠVEDSKA 5.000 (7.000) in izseljenstvom, imajo v Sloveniji pogosto nepremičnino, ŠVICA IN FL 15.000 nekateri slovensko državljanstvo. Druga in tretja gene- UKRAJINA 60 racija povojnih izseljencev je integrirana v družbeno, URUGVAJ do 2.000 gospodarsko, politično in kulturno življenje države, v katero so se bili preselili njihovi starši oz. stari starši. V VB 5.000 luči prostorskih omejitev v tem podpoglavju predstavljava VENEZUELA do 1.000 organiziranost in utrip najštevilčnejše slovenske izseljen- ZDA 200.000 - 300.000 ske skupnosti v Evropi: nemške. 270 DARKO FRIŠ & DAVID HAZEMALI: SLOVENSKA DIASPORA V SVETU, 1991–2021 Impozantno pročelje cerkve Svetega Vida v Clevelandu (Ohio). Istoimenska župnija velja za najstarejšo slovensko župnijo v ameriški zvezni državi Ohio (Foto: David Hazemali). Z naskokom največ Slovencev in njihovih potomcev usvajanju slovenščine se udeleženci učijo slovenske živi danes v Nemčiji, kar je primarno dediščina obdo- zgodovine in zemljepisa ter zgodovine in zemljepisa bja slovenskih gastarbajterjev – delavcev na začasnem slovenskega etničnega prostora, spoznavajo tukajšnje delu in bivanju v takratni Zvezni Republiki Nemčiji. sociološke, etnografske in etnološke prvine itn. (Urad Po neuradnih podatkih živi danes v Nemčiji približno Slovenci, Evropa). petdeset tisoč Slovencev. Živijo predvsem na področju Slovenska skupnost v Nemčiji ima močno digitalno Baden-Württemberga (predvsem v Stuttgartu), na juž- prisotnost na socialnih omrežjih. Neformalno krovna nem (München, Augsburg in Ingolstadt) in severnem Facebook skupina »SLOVENCI V NEMČIJI« šteje Bavarskem, v mestih severnorenskega in vestfalskega več kot 8400 članov (FB, SLOVENCI V NEMČIJI; FB, področja (Düsseldorf, Duisburg in Essen), v Berlinu in Slovenci.si). Demografski podatki SiStat SURS pričajo drugih večjih nemških mestih, sicer pa so razseljeni po o tem, da je Nemčija poleg Avstrije v zadnjih desetih vsej Nemčiji (Šela & Hazemali, 2020, 894). letih postala še zlasti zanimiva za mlade izseljence, Po podatkih Urada Vlade Republike Slovenije za Slo- državljane Republike Slovenije (RS, SiStat). vence v zamejstvu in po svetu je danes v Nemčiji aktivnih 23 slovenskih oz. slovensko-nemških društev, ki predsta- Severna Amerika vljajo hrbtenico sistematizirano organiziranega druženja Združene Države Amerike tamkaj živeče slovenske skupnosti (Vižintin, 2016, 163). Da naštejeva zgolj nekatere: Slovensko kulturno in športno Slovenska skupnost v ZDA je z naskokom najšte- društvo Maribor – Hilden; Slovensko kulturno umetniško vilčnejši del slovenske diaspore v svetu. Na podlagi društvo Triglav Reutlingen; Društvo Geris e. V. b Nürnbergu; ameriškega ljudskega štetja iz leta 1910 je znano, da je Slovenski zvon Krefeld; Sloven- že v letih pred izbruhom prve sko kulturno in športno društvo svetovne vojne na ameriških Drava v Augsburgu; Slovensko tleh prebivalo 183.431 ljudi, kulturno društvo Lipa Mün- ki so za materin jezik navedli chen; Kulturno društvo Slove- slovenščino (DCL, BC, 1913). nija Stuttgart e.V.; Slovensko Osemdeset let kasneje, na kulturno in prosvetno društvo popisu leta 1990, se je 124.437 Sava e.V. Frankfurt/M; Sloven- oseb opredelilo, da so slo- sko kulturno športno društvo venskega porekla. Od tega je Planinka Ravensburg; Sloven- 87.500 (70,3 %) slovenski izvor ska katoliška skupnost Berlin; navedlo kot edini ali prvi (štetje Slovensko kulturno umetniško je dovoljevalo opredelitev društvo Triglav Stuttgart; ter Ko- za enega ali več izvorov). Po ordinacijski odbor slovenskih podatkih za leto 2000 se je za društev in organizacij za Južno slovensko poreklo opredelilo Nemčijo Urad Slovenci, ZRN). 175.099 oseb, kar kaže na (po- Drugi steber Slovenstva v zitiven) premik v samopodobi Nemčiji so slovenske katoliške oziroma dojemanju slovenske misije, čigar namen – ob du- identitete. Danes bi naj po po- šnopastirski dejavnosti – je bila datkih Urada Vlade Republike in ostaja skrb za slovenski jezik Slovenije za Slovence v zamej- in kulturo. Trenutno je aktivnih stvu in po svetu v ZDA živelo sedem stalnih katoliških misij, okoli 300.000 oseb slovenske- in sicer: Berlin, Mannheim, ga rodu (Urad Slovenci, ZDA). Frankfurt, Stuttgart, Augsburg, Programska direktorica Global München ter Ulm. Tretji steber Cleveland Elizabeth Cusma, ki predstavlja učenje slovenskega je sodelovala pri ameriškem po- jezika. Dopolnilni pouk za pisu prebivalstva leta 2020, je otroke in odrasle, ki ga financira izrazila prepričanje, da velja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, poteka slovensko-ameriška skupnost za eno najbolj asimiliranih v zveznih deželah Baden-Württemberg, na Bavarskem, priseljenskih skupnosti (Cusma & Hazemali, 2021), ki pa v Severnem Porenju – Vestfaliji, Hessnu in Berlinu. Ob aktivno skrbi za spomin na prvine slovenskosti. 271 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Cleveland se spominja svoje slovenske skupnosti. Cleveland (Ohio). Maj 2018 (Foto: David Hazemali). Velika večina (okrog tri četrtine) slovensko-ameriške di- že omenjeno fundacijo American Slovenian Educational aspore živi v šestih ameriških zveznih državah: Ohiu (med Fundation (ASEF), ki podpira gostovanje potomcev sloven- 50.000 in 80.000), Pennsylvaniji (do 15.000), Illinoisu skih izseljencev v Sloveniji in po drugi strani slovenskih (do 12.000), Minnesoti (do 7000), Wisconsinu (do 6500) raziskovalcev in študentov pri mentorjih slovenskega rodu in Kaliforniji (popis iz leta 2000: 9489, neuradna ocena v ZDA in drugod po svetu, Slovensko pristavo, Pevski zbor 20.000) (Urad Slovenci, S. Amerika). Korotan, Slovensko šoli pri Mariji Vnebovzeti in pri sv. Vidu Kot mesto z najbolj »slovenskim« pečatom v ZDA velja (oboje Cleveland (Ohio)), župniji sv. Vid in Marija Vnebov- Cleveland (Ohio). Tam danes živijo predvsem slovenski zeta itn. (Urad Slovenci, ZDA). Američani tretje in četrte generacije. Čeprav večina teh Čeprav slovenski Američani četrte in pete generacije več ne govori niti razume slovensko, še naprej čutijo po- ne razumejo več slovensko, niti nimajo stikov z daljnimi vezanost s slovenskim etničnim prostorom – z domovino sorodniki iz matične domovine, čeprav je zaznati, da se svojih prednikov. Ocenjuje se, da bi naj v Clevelandu s prihodom svetovnega spleta ta trend počasi obrača, in širši okolici živelo med 50.000 in 80.000 slovenskih zavzeto ohranjajo kulturno izročilo, zbirajo gradivo o Američanov. V mestu je aktivnih več kot 100 slovensko- svojem delovanju, imajo radijske oddaje, časopise, glasila, -ameriških organizacij, šest narodnih domov, dve župniji, rekreacijska središča in domove za ostarele, pevske zbore, ki imata sobotni šoli, in številna druga povezovalna telesa. folklorne skupine. Najdemo jih v vseh družbenih slojih in v Med najaktivnejše slovensko-ameriške centre v ZDA vseh sferah ameriškega življenja, od najvišjih politikov (se- gotovo sodi Slovenski katoliški center v Lemontu (Illinois) v natorka, kongresniki) in vojaških poveljnikov, do vrhunskih neposredni bližini Chicaga. Na okoli 40 hektarjih se naha- znanstvenikov, podjetnikov, glasbenikov, športnikov itn. jajo društveni prostori, dvorana, prostor za slovensko šolo ter drugi prostori za najrazličnejše športne in družbene Kanada aktivnosti. Lemont velja tudi za versko središče slovenskih Američanov; tam se nahaja samostan, ki so ga dali zgraditi Slovensko-kanadska skupnost velja za mlado priseljen- slovenski frančiškani. sko skupnost. Ocenjuje se, da naj bi v letu 2020 v Kanadi Kot večje slovenske naselbine v živelo med 40.000 in 50.000 Slo- ZDA, kjer je še živo tudi slovensko- vencev in njihovih potomcev, ki se, -ameriško družbeno življenje, je po- kot ugotavlja Urška Strle, podobno trebno omeniti vsaj še Joliet (Illinois), kot njihovi južni sosedje radi » po- Milwaukee (Wisconsin), Betleheem dajajo v raziskovanje korenin svojih in Pittsburg (Pennsylvania), Ely, Chi- staršev«, ter ki povečini skrbijo za sholm, Minneapolis, St. Paul in Do- ohranjanje narodne identitete, luth (Minnesota), Pueblo, Leadvile in kulturnega izročila in slovenskega Denver (Kolorado), New York (New jezika (Strle, 2007, 140). York), San Francisco (Kalifornija), Se- Na kanadskem popisu prebi- attle (Washington), Miami (Florida) valstva leta 1991 se je za Slovenca in Detroit (Michigan). oz. Slovenko po narodnosti opre- Za z naskokom največji sloven- delilo 8050 oseb. Do leta 2006 se sko-ameriški zvezni organizaciji je število teh povečalo na 35.935. veljata Kranjska slovenska katoli- Iz popisa iz leta 2006 je moč ška jednota (KSKJ Life, American razbrati, da največ Slovencev Slovenan Catholic Union) (Friš oz. slovenskih Kanadčanov živi v et al., 1997) s sedežem v Jolietu provinci Ontario (okoli 24.340), (ustanovljena 1894) ter Slovenska sledi Britanska Kolumbija (okoli narodna podporna jednota (SNPJ, 4625), Alberta (3055), Quebec Slovene National Benefit Society) s (2250), Manitoba (876) oziroma sedežem v Imperial (Pensilvanija). v mestih Toronto (okoli 12.400), Nekoč bratski podporni organiza- sledijo Hamilton (2875), Van- ciji, danes obe delujeta hkrati kot couver (2480), Montreal (1980), zavarovalnici na eni ter kulturni, Calgary (1265), Edmonton (1205), povezovalni ustanovi na drugi strani. Ob teh velja omeniti St. Catherines (1065), Ottawa (1015), Kitchener (985), še American Slovenian Mutual Life Association iz Ohia, London (980), Winnipeg (785) in Kelowna (okoli 400) Slovensko zvezo Amerike (nekoč Slovenska ženska zveza), (Urad Slovenci, S. Amerika). 272 DARKO FRIŠ & DAVID HAZEMALI: SLOVENSKA DIASPORA V SVETU, 1991–2021 Slovenski katoliški (tudi kulturni) center v Lemontu v ameriški zvezni državi Illinois. Center bo letos novembra praznoval 25 let obstoja (Foto: David Hazemali). Velika plesna dvorana Slovenskega katoliškega centra v Lemontu v ameriški zvezni državi Illinois (Foto: David Hazemali). cev in njihovih potomcev (RS, SiStat). Daleč največ jih je doma v Argentini. V luči prostorskih omejitev v nadaljevanju na kratko opisujeva organiziranost argentinskega dela sloven- ske diaspore v svetu. Največ Slovencev in dobro asimiliranih slo- venskih Argentincev živi v Buenos Airesu in okolici, v Barilochah in Mendozi, v Rosariu, Cordobi in Chacu. Potomci najstarej- še generacije slovenskih Po podatkih Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence priseljencev živijo v provinci Entre Rios. Podobno kot drugi v zamejstvu in po svetu je v Kanadi registriranih več kot 50 slo- deli slovenske diaspore v svetu se tudi člani argentinske vensko-kanadskih društev, organizacij in ustanov, deluje slo- družijo v številnih društvih in klubih, kot sta npr. društvo venska banka, dva slovenska starostna domova v Hamiltonu Bernal, ki združuje priseljence iz Prekmurja, ter klub in Torontu, več slovenskih sobotnih šol, veliko število urejenih Triglav, ki združuje tiste s Primorja. Pri slednjih gre za pri- slovenskih letovišč, pet slovenskih župnij, izhaja tudi več glasil seljence t. i. srednje generacije, ki je v Argentino prispela in oddaja se več radijskih oddaj (Urad Slovenci, S. Amerika). skoraj v celoti v obdobju med obema vojnama. Še zlasti Slovenci in slovenski Kanadčani iz Ontaria (Toronto, Številčno šibkejša, a organizacijsko z naskokom naj- Hamilton in Kitchener z okolicami) se družijo tudi kot člani močnejša »mlajša« slovenska priseljenska skupnost, ki je v počitniških letovišč, kot je npr. Slovensko letovišče – Baragov Argentino prispela med letoma 1947 in 1949 ter 1954 in dom (Slovenian Summer Camp) v Boltonu. Ta letovišča 1955, je zaslužna za slovenske šole, pevske zbore, gledali- pogosto sodelujejo z drugimi društvi in slovensko-kanadskimi ške skupine, umetniške skupine, srednješolski tečaj, športna verskimi središči (SIM, Baragov dom). Slovensko-kanadska igrišča in sakralne objekte, ter za plodovito sodelovanje z društva so koordinacijsko povezana na čelu z Vseslovenskim Republiko Slovenijo na najrazličnejših nivojih. Ta je nase- kulturnim odborom (VSKO) in Slovenskim koordinacijskim ljena v Buenos Airesu ter v Barilochah in Mendozi. odborom Niagara (Urad Slovenci, S. Amerika). Osrednja kulturna ustanova Slovenska kulturna akci- Za slovensko skupnost v Kanadi je značilna tudi raz- ja izdaja številne knjige in druge tiskane publikacije ter vejana slovenska dušnopastirska dejavnost. Slovenci in prireja najrazličnejše kulturne dogodke. Krovna organi- njihovi potomci v Montrealu obiskujejo pomembno versko zacija, ki združuje Slovence in Argentince slovenskih središče Župnija Svetega Vladimirja, v okviru katerega je korenin, se imenuje Zedinjena Slovenija. Ta je prek aktivno Slovensko društvo »Baraga«. V Hamiiltonu deluje Medorganizacijskega odbora sinhronizirana s krajev- Župnija Sv. Gregorja Velikega. V Torontu sta operativni župniji Marija pomagaj in Marija Čudodelna. Pod okriljem slednje že več kot petdeset let deluje Slovenska šola Marije Brezmadežne. V provinci Manitoba v mestu Winnipeg deluje peta slovenska župnija s stalnim duhovnikom – Župnija Matere Božje (Urad Slovenci, S. Amerika). Južna Amerika Argentina Po ocenah Urada Vlade Republike Slo- venije za Slovence v zamejstvu in po svetu živi v Južni Ameriki več kot 30.000 Sloven- 273 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Frančiškanski samostan Sv. Marije s Slovenskim Verskim Središčem v Lemontu v ameriški zvezni državi Illinois (Foto: David Hazemali). njuje se, da je realna števil- ka Slovencev v Avstraliji in slovenskih Avstralcev vsaj 20.000 (Urad Slovenci, Avstralija). Gledano po številu Slovencev in njihovih po- tomcev je na prvem mestu zvezna država Victoria, sledijo Novi Južni Wales, Queensland in Južna Avstralija. Po mestih jih je največ v Melbournu, sledi- jo Sydney in Adelaide. Slovenci v Avstraliji in njihovi potomci so organi- zirani v precejšnje število kulturnih in športnih dru- štev, pa tudi okrog verskih središč. Po podatkih Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v nimi organizacijami in domovi. Na svojem sedežu v zamejstvu in po svetu je danes v Avstraliji aktivnih 11 Slovenski hiši v argentinski prestolnici izdajajo časopis slovensko-avstralskih društev, in sicer pet v Victoriji, Svobodna Slovenija in številne druge občasne publika- po tri v Novem Južnem Walesu in Queenslandu, ter cije. Izjemnega kulturnega in informativnega značaja je po eno v Južni Avstraliji in Zahodni Avstraliji. Poleg tedenska radijska oddaja Okence v Slovenijo, ki je za- teh so aktivna tudi tri verska središča oz. slovenski čela delovati leta 1987, takrat pod imenom »Slovenski frančiškanski misijoni, in sicer v Melbournu, Sydne- Kotiček v Argentini«. Ustanovitelj oddaje Albert Čuk jo yju in Adelaidu. Obstaja tudi slovenska cerkev Vseh je vodil vse do svoje smrti leta 1993 (OVS). svetnikov v Wollongongu, ki je v lasti tamkajšnjega V Argentini je še vrsta manjših skupin in posamezni- slovenskega društva Planica (Glas SLO). Podobno kot v kov, ki bolj ali manj uspevajo ohranjati svoje slovenstvo ZDA tudi tukaj slovenski priseljenci in njihovi potomci (Miramar, San Martin de los Andes, Tucuman, San Luis, sami skrbijo za svoja društva in verske objekte. Šole Patagonija). slovenskega jezika delujejo v Melbournu, Geelongu in Nikakor pa ne gre pozabiti potomcev beneških Brisbanu. Slovensko-avstralska skupnost premore tudi Slovencev, ki so se bili zaradi specifičnosti narečja in redno tedensko radijsko oddajo na nacionalni postaji vezanosti na italijansko državo organizirali ločeno od Radio SBS. Ob tej oddaja tudi nekaj drugih, sicer preostalih slovenskih priseljenskih valov. Po znanih lokalnih slovensko-avstralskih radijskih postaj (Urad podatkih deluje v Argentini pet njihovih društev (Urad Slovenci, Avstralija). Slovenci, J. Amerika). V zadnjem desetletju je v Sloveniji opazen trend izseljevanja v večja avstralska mesta. V Avstralijo se Avstralija selijo primarno iz ekonomskih razlogov, nekateri pa tudi iz osebnih (RS, SiStat). Ti »novi« priseljenci se Na popisu prebivalstva leta 2016 se je za Slovence povezujejo še zlasti v okviru Slovenian Australian opredelilo 17.863 oseb s prebivališčem v Avstraliji. Med Academic Association (SAAA), pa tudi Slovensko-av- slednjimi je bilo 5.556 takih, ki so bili rojeni v Sloveniji. Oce- stralske gospodarske zbornice s sedežem v Sydneyju. 274 GORAZD BAJC Pregled zgodovine slovenske manjšine v Italiji po letu 1991 Uvod Julijske krajine (FJK), in sicer Tržaško, Goriško ter vzhodni del Videmske, se pravi Kanalsko dolino, Zgodovina slovenske manjšine v Italiji je zelo Rezijo in Beneško Slovenijo, slednja pa se deli na razgibana, pisana in nadvse kompleksna.1 Če imamo Nadiško ter Tersko dolino. po eni strani na razpolago nekaj zelo dobrih študij V italijanski državi živi 15 uradno priznanih jezi- o posameznih segmentih, po drugi neke celovitejše kovnih manjšin. Po podatkih notranjega ministrstva obravnave ni, kar velja toliko bolj za obdobje zadnjih (Šušmelj, 2003, 57–58; Šušmelj, 2009, 305–306) je treh desetletij. Pregled vseh najpomembnejših vidikov Slovencev 70 tisoč, čeprav je isto ministrstvo od do konca osemdesetih let ponuja interdisciplinarno konca druge svetovne vojne dalje navajalo tudi viš- delo Pavla Stranja (1992), za naslednje obdobje, je (75.700) ali nižje številke (61.000), sama vlada je do leta 2016, pa monografija več avtorjev, ki sta jo enkrat navedla 72.323, drugič pa 60.200. Ocen je uredili Norina Bogatec in Zaira Vidau (2017). Edina bilo še več in najvišjo je v prvem povojnem obdo- zgodovinska sinteza, in sicer do novega tisočletja, bju navedel Lavo Čermelj (125.000), najnižja pa je je predstavljena v knjigi izpod peresa Milice Kacin iz leta 1996, ko se je pojavila številka 46.822 (cfr. Wohinz in Jožeta Pirjevca (2000). Temeljne pravno- Čermelj, 1965, 348; Renko, 1971, 23, 27; Stranj, -zgodovinske vidike in nekatere povezane vsebine 1992, 41–46; Kavrečič, 2008, 237; Jagodic, 2017, do prvih let novega tisočletja dobimo v monografski 44–45). Eden izmed najbolj kompetentnih pozna- številki znanstvene revije Acta Histriae (11, 2, 2003) valcev tematike, Stranj, je zapisal, da so italijanski in v obširni monografiji (Bajc, 2004). Nadaljevanju uradni in poluradni viri največkrat navajali število te tematike, zlasti pa kot analiza razvojnih dilem in približno 52.000, medtem ko je raziskava inštituta perspektiv manjšine po vstopu Slovenije v Evropsko SLORI iz leta 1985 ocenila število Slovencev v Ita- unijo (EU) in schengensko območje, je posvečena liji na 96.000 (Stranj, 1992, 43, 45–46). Podobna interdisciplinarna študija več avtorjev (Bajc et al., je ocena Milana Bufona leta 2002 (2002, 139), ki 2008). Pomembni so tudi številni prispevki priznane- je dve leti kasneje zapisal, da gre za »okoli 90.000 ga družbenega geografa Milana Bufona. Poglobljene oseb, ki se tesneje oziroma trajnejše povezujejo s analize posameznih vprašanj manjšinske preteklosti slovenskim jezikom, in to število lahko pojmuje- in stvarnosti dobimo v številnih publikacijah, ki jih je mo kot širši obseg slovenske etnične skupnosti v izdal ali soizdal Slovenski raziskovalni inštitut (SLO- Italiji«, dodal pa je, da se je število uporabnikov RI), še najbolj ravno po letu 1991, in v tem smislu je slovenskega jezika povečalo, in sicer ne le zaradi plodna tudi založniška dejavnost zamejskih založb. »objektivnega« slovenskega prebivalstva (Bufon, K vedenju o manjšini prispevajo tudi mediji in pod- 2004, 133). Z drugimi besedami, zanimanje za črtati velja, da niso le kronika sprotnega dogajanja, slovenščino se je v FJK v zadnjem obdobju, zlasti saj ga praviloma razlagajo v kompleksnejši luči. po vstopu Slovenije v EU, povečalo. Od začetka Podobno velja za letne koledarje ter drugi periodični devetdesetih let dalje so se na primer v deželi jezi- ali revialni tisk. kovni tečaji slovenskega jezika pomnožili, čeprav Avtor pričujočega zapisa, zgodovinar, ki se ostaja za veliko večino italijansko govorečega je rodil in živi v Trstu ter raziskuje in poučuje v prebivalstva poznavanje jezika »drugega« nepre- Mariboru, je v pričujočem zapisu skušal – tudi na mostljiva ovira. podlagi osebnih izkušenj s skoraj vsakodnevnim Ne glede na neenotna mnenja o številu pripa- soočenjem z »mikrokozmosom« manjšine – strniti dnikov manjšine je pri obravnavi etnične slike treba njene najbolj relevantne značilnosti v zadnjih treh upoštevati več drugih elementov. Zelo poenosta- desetletjih. Prikaz še zdaleč ni popoln, želi pa vsaj vljeno: po eni strani splošni demografski padec in opozoriti na ključne mejnike. izseljevanja; po drugi strani pa vprašanje identitete otrok t. i. mešanih družin ali pa tistih, ki so v za- Demografska slika dnjih desetletjih ponovno »odkrili svoje slovenske korenine«, saj na območju slovensko-italijanskega Zgodovinsko Slovenci v Italiji poseljujejo stika ni več tiste nacionalistične napetosti, ki je bila vzhodni del današnje Avtonomne dežele Furlanije v prejšnjih obdobjih tako značilna in je nedvomno 1 Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega projekta Kultura spominjanja gradnikov slovenskega naroda in države št. J6-9354 in raziskovalnega programa Slovenska identiteta in kulturna zavest v jezikovno in etnično stičnih prostorih v preteklosti in sedanjosti št. P6-0372, ki ju financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. 275 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE vplivala na to, da je določen del prebivalstva internazionali) in drugih oblik t. i. družbenega ali svoje slovenstvo ali pa vsaj slovenske korenine nezasebnega gospodarstva se je del manjšine sa- »zatajil«. Postopna normalizacija torej, ki pa obenem mostojno financiral. 2. Vsaj delu manjšine se je tak teče vzporedno z realnostjo sodobne družbe, saj je sistem obrestoval, z njim pa so lahko delovale tudi le-ta neizbežno vedno bolj »mešana« in torej vedno nekatere življenjsko pomembne manjšinske ustano- manj homogena. Glede tega je slovenska narodna ve, kot na primer Narodna in študijska knjižnica, skupnost v Italiji, ravno tako kot druge jezikovne/ Slovensko stalno gledališče (SSG), časopis Primorski narodne/nacionalne skupnosti, pred velikimi izzi- dnevnik, Glasbena matica idr. Epohalne spremembe vi. Ker je manjšina in ker so bile njene zgodovinske po t. i. padcu Berlinskega zidu z začetkom razpada izkušnje z večinskim narodom večkrat travmatične, jugoslovanske države so sistem porušile. Gospodar- je bil strah pred izgubo identitete vedno močno ske težave, ki so se sicer začele še pred slovensko prisoten. Ne moremo reči, da nima sposobnosti osamosvojitvijo in se kopičile po letu 1991, so leta učinkovitega odziva na neizbežne izzive sodobne 1995 privedle do komisarske uprave KB, jeseni družbe, vprašanje pa je, ali so oz. bodo rešitve 1996 pa je sledil polom – ukinitev TKB. Močno se je pravočasno izpeljane in torej dovolj učinkovite, da zmanjšala ekonomsko-finančno-gospodarska moč preide trend od asimilacije oz. upada slovenskega slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki je postala prebivalstva (na tržaškem podeželju se je npr. v še bolj odvisna od vsakokratne in večkrat zamudne zadnjih sto letih zmanjšalo za 58 %, v Trstu je bilo finančne pomoči Italije; Slovenija poskrbi za manjši 1910. leta 48.000 Slovencev, danes jih je okrog del podpore. 13.000 – PD, 18. 4. 2021, 2–3; Bufon, 2020) v V okviru manjšine je z dolgo tradicijo na lo- deasimilacijo. kalni ravni delovalo nekaj manjših bank. Uspelo jim je prebroditi krizne gospodarske čase manjšine Ključne značilnosti po slovenski osamosvojitvi, saj so delovale na drugačnih osnovah kot TKB. Najuspešnejša je bila Kot skupnost je slovenska manjšina v Italiji Hranilnica in posojilnica na Opčinah, ki se je leta od prelomne slovenske osamosvojitve leta 1991 1994 združila z nabrežinsko in se preimenovala doživela nekatere velike spremembe, ki so jo v v Zadružno kraško banko (ZKB). Leta 1999 sta se dokajšnji meri spremenile. Hkrati so se ohranile Zadružna kreditna banka Doberdob in Zadružna nekatere ključne značilnosti, predvsem dejstvo, da kreditna banka Sovodnje ob Soči združili v Zadru- je bil zgodovinsko formalnopravni status Slovencev žno banko Doberdob in Sovodnje. Naposled se je na Tržaškem in Goriškem bistveno boljši od tistega tudi slednja leta 2017 pridružila omenjeni ZKB. na Videmskem. Razdeljenost strankarsko-političnega udejstvo- Še največ sprememb je v obdobju po letu 1991 vanja v okviru slovenske manjšine v Italiji se je slovenska manjšina doživela na gospodarskem nadaljevala tudi po letu 1991. Razvila se je ključ- področju. Pred slovensko osamosvojitvijo se je na razlika glede samostojnega ali nesamostojnega namreč oblikoval poseben sistem, ki je vseboval strankarsko-političnega nastopanja: na eni strani, naslednjo ključno predpostavko: Jugoslavija je in med temi tudi krovna organizacija – Slovenska manjšino gmotno podpirala in pri tem privilegirala kulturno-gospodarska zveza (SKGZ), zagovorniki tiste, ki so sprejemali ali pa niso glasno naspro- vključevanja zamejcev v italijanske vsedržavne tovali notranji enopartijski ureditvi. Izoblikoval leve ali levosredinske stranke; na drugi pa zago- se je sistem, ki je – poenostavljeno – temeljil na vorniki samostojnega političnega nastopa, ki se naslednjih značilnostih: 1. Italija Slovencem prave prepoznavajo v stranki Slovenska skupnost (SSk) formalnopravne zaščite ni nudila, dovolila pa jim in drugi krovni organizaciji, Svetu slovenskih je določeno gospodarsko/finančno rast, saj se je organizacij (SSO). Zlasti po letu 1991 se je nekaj zavezala, da bo kot delno nadomestilo za v času posameznikov pridružilo italijanskim desnim ali fašizma nasilno odvzete slovenske denarne zavode desnosredinskim strankam, tako da lahko rečemo, dovolila ustanovitev slovenske banke v Trstu. Leta da skorajda ni stranke v Italiji, ki se ji manjšinci 1957 je bila tako ustanovljena Tržaška kreditna ban- ne bi vsaj približali. Kakorkoli že, od leta 1963 ka (TKB), ki je začela poslovati oktobra 1959 in v dalje je številčno najmočnejši Komunistični partiji kar se je Jugoslavija aktivno vključila. Prek te banke, Italije ali njenim naslednicam uspelo, da je bil kot tudi Kmečke banke (KB) v Gorici, finančne druž- do sedaj slovenski predstavnik na njenih listah be Safti (Società anonima finanziaria per i traffici izvoljen v italijanski parlament. Zaradi neizbe- 276 GORAZD BAJC: PREGLED ZGODOVINE SLOVENSKE MANJŠINE V ITALIJI PO LETU 1991 Primorski dnevnik in Primorske novice sta dva dni pred 100-obletnico požiga Narodnega doma skupno objavili obširno prilogo (https://www.primorski.eu/binrepository/priloga-nd-low_190898_20200714163340.pdf). žnih institucionalnih sprememb v italijanski republiki, ko se bo prej ali slej število izvolje- nih zmanjšalo, bo ob pomanjkanju normi- ranih olajšav izvolitev povsem nemogoča. Na lokalni ravni je zlasti po letu 1991 med slo- venskimi predstavniki različnih strank večkrat prišlo do sodelovanja, ni pa manjkalo polemik ali celo hudih razprtij. Na splošno pa je čas naredil svoje in prisilil krovni organizaciji k plodnejšemu sodelova- nju. Zmogli sta preseči pretekle razlike (morda tudi zamere) in složno nastopili predvidoma zaključila leta 2023. Tudi v prihodnje v korist manjšine. Primerov skupnega sodelovanja bo na izvajanje zelo verjetno še zmerom vplivala je bilo namreč po letu 1991 več kot nasprotovanj. »dnevna« in nepredvidljiva politika. Lahko bi rekli, da sta pred dobrimi desetimi leti Po slovenski osamosvojitvi 1991 je prišlo do začeli vedno bolj prevzemati nase vlogo »uradne- nekaterih večjih sprememb v manjšinskih medijih. ga« zastopnika manjšine, bodisi v Italiji (na ravni Najpomembnješe novosti so bile na področju tržaške dežele FJK sta bili leta 2007 uradno priznani kot postaje vsedržavne radiotelevizije Radiotelevisione referenčni organizaciji manjšine – Zakon 2007/26, italiana (RAI), saj so tu leta 1995 slovenski infor- čl. 23) bodisi v Sloveniji. mativni sporedi in slovenski programski oddelek V obdobju po slovenski osamosvojitvi je slo- dobili polno avtonomijo, obenem pa so se začele venska manjšina kot v prejšnjih obdobjih veliko televijske oddaje v slovenščini; prvi TV-dnevnik je svoje energije namenila iskanju poti, da bi se v bil na sporedu 1. maja. Glasnik krogov, ki so bili državi uzakonila enotna ali globalna zaščita. Ko je blizu prejšnjemu režimu v Jugoslaviji, Primorski bil naposled t. i. zaščitni zakon 14. februarja 2001 dnevnik, se je 10. novembra 1992 z novo vsebinsko sprejet, se je začela dolga pot do izvajanja pravnih in grafično obliko predstavil skupaj z ljubljanskim norm. Tedaj je bilo najpomembnejše priznanje Slo- »dvojčkom«, Republiko. Časopis je začel izhajati v vencev na Videmskem in njihova dvojezična šola ločenih izdajah – Primorski dnevnik je bil še zmerom v Špetru je takoj postala državna (Zakon 2001/38, namenjen manjšini, Republika pa Sloveniji, Koroški čl. 12). Z leti so se nekatere druge zadeve »pre- in Porabju – z namenom, da bi pokrival celoten maknile v pravo smer« (16. novembra 2007 je FJK slovenski prostor in s tem manjšine tesneje povezal z zakonom sprejela vsebine zaščitnega zakona – z državo matičnega naroda. Krogi v zamejstvu, ki so Zakon 2007/26), ne pa vse (najsodobnejši pregled bili pred osamosvojitvijo nasprotni ali pa vsaj skep- izpolnjenih oz. neizpolnjenih zadev v PD, 14. 2. tični do nedemokratičnega jugoslovanskega sistema, 2021, 1–5). Kar se tiče narodnih domov, so se raz- so bili do novega časopisnega projekta zelo kritični. mere bistveno izboljšale po 19 letih, ko se je julija Ambiciozen projekt je po štirih letih, ko je prišlo 2020 glede osrednjega tržaškega Narodnega doma do omenjenega potresa v zamejskem gospodarstvu, začel postopek vračanja. Medtem bodo Slovenci propadel. Tedaj je v velike težave zašel tudi Pri- uporabniki prostorov v goriškem Trgovskem domu, morski dnevnik. Rešitev zanj je bilo preoblikovanje kjer so 16. aprila 2021 uradno odprli prenovljeno lastništva v zadrugo. Usmeritev druge strani, SSO Feiglovo knjižnico (PD, 16. 4. 2021, 12), in v Na- in stranke SSk, se je v prvem postosamosvojitvenem rodnem domu pri Sv. Ivanu, tržaškem obmestju; tu obdobju še nekaj let odražala v dveh tednikih, Ka- so se januarja začela obnovitvena dela, ki se bodo toliškem glasu in Novem listu. Konec leta 1995 sta 277 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Oskrunitev obeležja v gozdu Salcer pri Padričah, ki je bilo postavljeno decembra 1999, in sicer v spomin na tajni sestanek predstavnikov protifašističnega odpora organizacij Tigr in Borba 3. novembra 1929. Mazaška akcija ni bila prva, saj velja podobno za vrsto drugih spomenikov oz. obeležij (Foto: Gorazd Bajc, avgust 2020). nato oba lista bralce obvestila, da je nastopil čas ne. Leta 2007 je bila naposled tu ustanovljena še združitve obeh časopisov, ki se sklicujeta na »ideale dvojezična srednja šola prve stopnje. krščanstva, svobode, demokracije, političnega plu- Tudi po letu 1991 so Slovenci v Italiji imeli ralizma in narodne obrambe« (KG, 7. 12. 1995, 1; na razpolago zelo pestro ponudbo gledaliških NL, 14. 12. 1995, 2). 11. januarja 1996 je tako začel predstav, koncertov, umetniških razstav in drugih izhajati skupni Novi glas. Ohranil je omenjeno, se dogodkov kot tudi izobraževalno, vzgojno in rekre- pravi dotedanjo usmeritev obeh predhodnikov. ativno dejavnost. Dosežkov na kulturnem področju Na območju tržaške in goriške pokrajine se je ni bilo malo. Med njimi so bili tudi taki, ki so po drugi svetovni vojni udejanjila razvejana mreža presegli »ozke« zamejske kroge in vseslovenska kul- državnih šol s sloven- turna obzorja, saj so se skim učnim jezikom za posamezniki uveljavili celoten izobraževalni v evropskem ali celo šir- cikel: vrtci ter osnovne, šem krogu. Najizrazitejši srednje in višje šole. V je velik uspeh pisatelja zadnjih treh desetletjih Borisa Pahorja. Njega in se razmere s formalne- obenem pisatelja Alojza ga vidika niso bistveno Rebulo ter zgodovinarja spremenile, spremenil Jožeta Pirjevca je 21. se je kontekst, in sicer maja 2009 Slovenska v jezikovni in narodno- akademija znanosti in stni strukturi šolajoče umetnosti (SAZU) iz- se populacije. V slo- volila za svoje redne venske šole, zlasti v člane. Med temeljne mestnih središčih, so se kulturne dosežke uvr- namreč začeli številč- ščamo tudi dokončanje neje vpisovati otroci iz Primorskega slovenskega neslovenskih družin in biografskega leksikona tak trend se je v zadnjih (PSBL), ki ga je Goriška letih povečal. Čeprav Mohorjeva družba za- se zaradi tega število čela izdajati leta 1974, slovenskih šol skorajda zadnji, dvajseti snopič ni zmanjšalo (četudi so pa je izšel konec 1994. do konca devetdesetih Predvsem po zaslugi let zaradi prenizkega Martina Jevnikarja je števila otrok nekatere bil eden izmed redkih šole zaprli), sta se primerov »ekumenske« avtomatično zmanjšala obravnave primorske nivo znanja slovenskega zgodovine – še zmerom jezika in nekdaj značil- je referenčno delo. na narodnostna vzgoja. V številnih župnijah N a j p o m e m b n e j š a v FJK potekajo obredi, inštitucija pri ohranjanju verouk in pastoralno slovenstva se je torej delovanje v slovenskem zelo spremenila in se bo verjetno v prihodnje še bolj. jeziku. Ena izmed osnovnih značilnosti v cerkvenem Razvoj šolstva za Slovence na Videmskem je bil življenju, ki je v zadnjih desetletjih prišla še toliko povsem drugačen. Tu Slovenci niso imeli možnosti bolj do izraza, je skromno število »avtohtonih« izobraževanja v svojem jeziku. Prva zelo pomemb- slovenskih duhovnikov. na sprememba in velik uspeh je bila ustanovitev V zadnjih tridesetih letih je manjšina dosegla zasebnega dvojezičnega vrtca leta 1984 v Špetru nekaj vrhunskih uspehov v športu, najpomembnej- Slovenov. Tu je dve leti pozneje nastala tudi zaseb- še v individualnih športih. Ne moremo mimo sve- na dvojezična osnovna šola, ki je nato, kot rečeno, tovnih in drugih odličij v umetnostnem kotalkanju leta 2001 z zaščitnim zakonom dobila status držav- od srede osemdesetih do začetka devetdesetih let, 278 GORAZD BAJC: PREGLED ZGODOVINE SLOVENSKE MANJŠINE V ITALIJI PO LETU 1991 Doprsni kip Srečku Kosovelu. Slovenska kultura in z njo slovenska avtohtonost v Italiji je leta 1996 doživela pomemben preboj – v osrednjem tržaškem vrtu, Ljudskem vrtu (Giardino pubblico), so pesniku postavili doprsni kip. Ni bil povsem sprejet, saj so ga aprila 2002 »običajni neznanci« oskrunili. Mazaških akcij proti Slovencem je bilo v celotnem povojnem obdobju veliko in kaže, da je zadnja leta taka »praksa« ponovno v modi (Foto: Gorazd Bajc, januar 2021). ki jih je dosegel Samo Kokorovec in nato v prvem že manj oz. podpora Ljubljani je postala večinska. desetletju novega tisočletja Tanja Romano; ravno Krivično bi bilo trditi, da se zamejci niso bogvekaj tako v rolkanju Mateja Bogatec. Poleg državnih in navezali na slovensko državo. Simpatiziranje se je svetovnih prvenstev sta na olimpijskih igrah na- v treh desetletjih še posebej razživelo ob njenih stopili jadralka Arianna Bogatec in metalka kopja športnih uspehih, po rojstvu slovenske države so se Claudia Coslovich. Ob uspehih s svojim klubom nekateri tudi zaposlili čez mejo ali celo preselili v je Matej Černic leta 2004 z italijansko odbojkar- Slovenijo. Po drugi strani je neizbežno, da je bil in sko reprezentanco na olimpijskih igrah v Atenah je še zmerom zelo močen vpliv italijanščine – jezik osvojil srebro, poleg tega je bil dvakrat evropski okolja – kot tudi italijanske kulture. prvak. Za italijansko Težko bi rekli, da so odbojkarsko reprezen- italijanski in slovenski tanco sta nastopila tudi prebivalci v FJK po Loris Manià in Sandra slovenski osamosvojitvi Vitez. Italijanski državni povsem sprejeli zgo- dres sta večkrat oblekla dovino, čeprav v za- Lisa Ridolfi v namiznem dnjem obdobju nekega tenisu in nomogetaš na večjega nasprotovanja mivki Michele Leghissa. slovenski prisotnosti v V ekipnih športih je središčih dežele očitno ekipa namiznotenisačic ni več toliko. Najno- Amaterskega športnega vejša študija o stoletni krožka Kras dvakrat dose- zgodovini osrednjega gla drugo mesto v najvišji Narodnega doma med italijanski ligi. Predvsem drugim dokazuje, kako v zadnjih desetletjih se je bil cilj italijanskih je manjšina tudi na špor- nacionalističnih krogov tnem področju začela za vsako ceno prepreči- soočati z vprašanjem ti konkretno prisotnost o (ne)rabi slovenskega Slovencev v središču jezika. V okviru Združe- »najbolj italijanskega nja slovenskih športnih mesta«, Trsta (Klabjan društev v Italiji so za- & Bajc, 2021). Teža radi tega objavili žepni zgodovinskega spo- slovensko-italijanski in mina torej, ki je bila v italijansko-slovenski zadnjih treh desetletij slovar s športnimi izrazi na stičnem prostoru (Prinčič, 2007); nimamo zelo pogosto v ospred- podatkov, v kolikšni meri ju zaradi polemične ga uporabljajo. obravnave preteklosti. Pripadniki sloven- Če so po eni strani ske narodne skupnosti akademski in znan- v Italiji so pozorno s t v e n o - r a z i s k o v a l n i sledili razpadu jugo- krogi Slovenije in Italije slovanske države in rojevanju slovenske. Težnje uspeli plodno sodelovati in so kot najbolj otipljiv najsevernejše jugoslovanske republike so bile rezultat sestavili poročilo mešane slovensko-ita- deležne nekaterih nasprotovanj, in sicer zaradi lijanske kulturno-zgodovinske komisije, ki je bila klasične in večkrat nekritične navezanosti na ustanovljena leta 1993 in svoje delo zaključila leta jugoslovansko državo kot tako, ne glede na njeno 2000, se je na drugi umestila neke vrste mitologija notranjo ureditev, kajti le močna Jugoslavija lahko o italijanskih žrtvah na »vzhodnih mejah« ob kon- izvaja učinkovit pritisk na Italijo, da se razmere v cu druge svetovne vojne, in to samo in izključno manjšini izboljšajo ali pa vsaj ne poslabšajo. Na- zaradi tega, ker so bili Italijani. Vprašanje aretacij, sprotovanj ob vojaški agresiji junija 1991 je bilo deportacij ter izvensodnih usmrtitev, kar se preveč 279 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Primer dvojezičnega jumbo plakata, v tržaškem obmestju Sv. Ivan, ki vabi k vpisu v slovenske šole. Na pobudo Sindikata slovenske šole ter obeh krovnih organizacij, SKGS in SSO, so se taki oglasni panoji pojavili po številnih ulicah na Tržaškem, Goriškem in Videmskem (Foto: Gorazd Bajc, februar 2021). četku aprila 2001 (PD, 4. 4. 2001, 3–6; Il Piccolo, 4. 4. 2001: Dossier Italia- -Slovenia). Kompletna, knjižna verzija z angle- škim prevodom je istega leta izšla v Ljubljani (Kacin Wohinz & Troha, 2001), nato na spletu (https://www.kozina. com/premik/index_po- rocilo.htm); poročilo je bilo v naslednjih letih še večkrat objavljeno (med najnovejšimi PD, 12. 6. 2020, I–VIII, in na spletu časopisa). Na drugi strani pa je velik poudarek ali celo nadpovprečen odmev spomina na zgodovinsko dogajanje po koncu druge vojne, kjer pa je interpretacija poenostavljeno zreducira na pojem »fojbe«, in in selekcionirana izbira faktov bolj pristranska kot pa ne- odhoda italijanskega prebivalstva iz Istre in dela pristranska. Z zornega kota zgodovinopisja, pa tudi Dalmacije, za kar se je preveč poenostavljeno politične želje po umirjeni obravnavi skupne prete- uveljavil pojem »eksodus«, je postala tematika klosti za skupno boljšo prihodnost, je to pravzaprav vsedržavnega interesa, predvsem medijskega. Vsaj paradoks. Vse to je vzbudilo veliko negodovanj, od polovice devetdesetih let, še toliko bolj pa od celo diplomatski spor – in sicer bolj med Italijo in leta 2004 dalje, ko je bil 30. marca z zakonom št. Hrvaško leta 2007 kot s Slovenijo – predigra vsemu 92 določen dan, ki je posvečen spominu na žrtve temu v devetdesetih letih je bil očitno tudi pritisk fojb in t. i. eksodus, smo bili in smo še zmerom pri- na mlado slovensko državo pred njenim vstopom v ča banalizaciji zgodovine. Čeprav je v zakonu na EU. »Žrtev« polemik je bila večkrat manjšina, saj začetku zapisano, da je treba ohraniti in obnavljati se je povečalo pogojevanje glede njene zaščite. spomin tudi na bolj zapletene razmere območja Kljub vsemu se je nekaj premaknilo, saj »koles- (Zakon 2004/92, čl. 1), se pravi »tragedijo«, bi je«, ki je iskalo in še išče kompromisne niše, skozi bilo treba vključiti v kompleksni kontekst. Niti ni katere postaviti dobrososedske odnose na pravi tir pretirano reči, da se je nekako oblikovala uradna – z namenom, da bomo v prihodnosti bolj in bolje verzija preteklosti. Kdor se z njo ne strinja, čeprav sodelovali – je pripeljalo do pomembnih simbolnih svoje poglede utemeljuje na ugotovitvah, ki so gest. Na tem mestu lahko omenimo le dve. Ob plod resnih raziskav (najbolj odmeven je bil primer devetdeseti obletnici požiga Narodnega doma v Tr- monografije več avtorjev o »fojbah« – Pirjevec, stu, 13. julija 2010, so Giorgio Napolitano, Danilo 2009), postane zlahka tarča napadov, v nekaterih Türk in Ivo Josipović, predsedniki Italije, Slovenije primerih celo medijskega šikaniranja. in Hrvaške, položili spominski venec na pročelje Na eni strani stoji poročilo komisije, ki ne more stavbe in k spomeniku pred tržaško železniško dobiti tiste prave veljave in torej teže: slovenska postajo, ki je posvečen odhodu iz Istre in dela Dal- stran ga je predstavila, italijanska pa »potisnila v macije. Isti večer so na osrednjem mestnem trgu predal«. Po svoje je to skopa sinteza sinteze, ki pa sedeli v prvi vrsti med velikim koncertom prija- vendarle daje nekaj pomembnih pik na i-je skupni teljstva pod taktirko priznanega dirigenta Riccarda slovensko-italijanski zgodovini in so jo podpisali Mutija. Lani, prav tako 13. julija, ob 100. obletnici vsi člani, slovenski in italijanski. V slovenščini in požiga, sta predsednika Italije in Slovenije, Sergio italijanščini je bila uradna verzija prvič objavljena na za- Mattarella in Borut Pahor, slavnostno prisostvovala 280 GORAZD BAJC: PREGLED ZGODOVINE SLOVENSKE MANJŠINE V ITALIJI PO LETU 1991 Množica pred slovenskim Narodnim domom v Trstu, 13.07. 2020, ko se je začel postopek vračanja osrednjega simbola slovenske prisotnosti v mestu (Fotodokumentacija: Gorazd Bajc). začetku formalne vrnitve Narodnega doma. Na isti dan sta tudi odlikovala pisa- telja Borisa Pahorja, pred tem pa sta se v Bazovici v jutranjem delu poklonila na »fojbi«, kjer stoji spomenik obračunom ob zaključku druge svetovne vojne, in nato na »gmajni«, kjer so bili leta 1930 ustre- ljeni štirje slovenski in hrvaški antifašisti. Ne glede na to, da so na ta dan in naslednji razen zelo redkih iz- jem italijanski mediji zdaleč največ pozornosti posvetili bazoviški »foj- preoblikoval celoten stični prostor vzdolž sloven- bi« in ponovili običajna pretiravanja (cfr. Klabjan sko-italijanske meje. Kljub vsemu je slovenska & Bajc, 2021), se je po sto letih postopek vračanja narodna skupnost tudi po letu 1991 ena izmed Narodnega doma vendarle začel. Da se bo tudi najbolje organiziranih manjšin v Evropi. Bistvene zaključil, bo treba imeti dodatno mero potrpljenja nosilke te organiziranosti so naslednje inštitu- – napoveduje se vsaj deset let. cije: državne šole s slovenskim učnim jezikom Ni pretirano reči, da zamejstvo živi z zgodovi- na Tržaškem in Goriškem, na Videmskem pa se no oziroma zgodovina ga neprenehoma spremlja. je slovenščina lahko uveljavila le na dvojezični Naj bodo to spominska srečanja ali komemoracije Špetrski šoli; Primorski dnevnik, periodični tisk in ob spomenikih in drugih obeležjih ali pa sprotno druge oblike tiskane besede; slovenske radijske obujanje preteklosti v obliki objav in drugih oblik in televizijske informativne ter druge oddaje v spominjanja, pa obenem polemik, ki so vezane okviru vsedržavne ustanove RAI; knjižnice; stalna na nelahko zgodovino. Zgodovinsko pogojena gledališka zasedba SSG; stanovske organizacije; nasprotja v sami manjšini niso bila povsem prese- finančna struktura, ki je prebrodila »cunami« iz žena in po vsej verjetnosti bo to tudi v prihodnosti začetka devetdesetih; številne kulturne, mladin- nemogoče, kar ne nazadnje kažejo precej različni ske in športne organizacije z ne vedno sodobnimi odzivi na izjavo o spravi, ki jo je 15. marca letos infrastrukturami. Pravni položaj se je normativno objavila SAZU: SSO jo je navdušeno sprejel (PD, izboljšal, težave so se pojavile ali pa ponavljale 26. 3. 2021, 18; NG, 1. 4. 2021, 2), SKGZ je bila zaradi zamudne in nepopolne aplikacije. Krovni precej rezervirana in je svarila pred uravnilovko organizaciji sta poosebljali bipolarnost slovenske zgodovine (Odziv SKGZ), nekateri posamezniki manjšine v Italiji, z leti pa so ideološke razlike iz- pa so bili še bolj kritični (PD, 23. 3. 2021, 18), gubile svojo moč in prevladal je dialog. Še najbolj podobno kot v Sloveniji (PD, 25. 3. 2021, 15). se je ohranila diametralno različna vizija glede politične participacije: na eni strani zagovorniki Zaključek vključevanja v italijanske vsedržavne stranke, na drugi zagovorniki samostojnega političnega V zadnjih treh desetletjih, ko je prišlo do nastopanja. nepredstavljivih premikov na ravni Evrope in na Skupnost je torej pred novimi izzivi in toliko ravni nekdanje jugoslovanske države, je sloven- bolj zaradi »prepustnosti« meje po pristopu Slo- ska manjšina v Italiji doživela nekatere velike venije v Schengen ne smejo ostati le na nivoju spremembe, ki so v dokajšnji meri spremenile manjšine same. Izbire morajo zaobjeti vse akterje, njen videz skupnosti kot se je sicer na splošno torej tudi večino, slovensko državo in evropske 281 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Mejna oznaka v spomin na vstop Slovenije v EU (1. maja 2004), na skupnem Trgu Evrope (italijansko Piazza della Transalpina) v Novi Gorici in italijanski Gorici (Wikimedia Commons). inštitucije. Pri tem mora biti manjšina pripravlje- (npr. Klabjan, 2008), tudi danes manjšina ni eno- na na prilagoditve oz. najbolje bi bilo, če jih kar vita in monolitna, za njeno razumevanje je treba sama – in predvsem enotno – predlaga. Le tako upoštevati tudi lokalne dejavnike, generacijske bo v »toku s časom«, le tako bo preprečila, da razlike in okolje, iz katerega izhajajo posamezni ne »zdrkne« na nivo folklore, čeprav bi nekaterim manjšinski akterji, ključni pa morajo biti skupni to celo ustrezalo (ne nazadnje zaradi atraktivnosti cilji – če jih manjšina niti v zadnjem obdobju v turizmu). Predpogoj vsemu je globinsko po- ni povsem opredelila (vsaj v javnosti tega nismo znavanje samega sebe, v prvi vrsti samokritična zasledili), ne bo odveč svetovati, da bi za to bil refleksija. Kot je veljalo pred dobrim desetletjem že skrajni čas. 282 KARL HREN 30 let neodvisnosti Slovenije in njenih odnosov do Slovencev v Avstriji Etnične manjšine prav dobro označuje slika bila sprejeta 25. junija 1991: »Republika Slovenija »graditelja mostov, ki sedi med dvema stoloma«. Na […] pričakuje od sosednjih držav, da bodo upošte- eni strani je država, v kateri živiš in si v njej doma, vale in poglabljale z mednarodnimi konvencijami vendar pa imata tvoj jezik in kultura manjšinski in bilateralnimi pogodbami doseženo raven zaščite status in sta ogrožena v svojem obstoju. Na drugi slovenske manjšine« (Ur. l. RS, 1991a). Tudi v slo- strani je država, v kateri ne živiš, vendar pa v njej venski ustavi je na vidnem mestu (v 5. členu) trdno večina govori tvoj jezik in ta jezik je prevladujoč. zasidrana zaščita manjšin: »Država […] skrbi za Jasno je, da se iz tega poraja razmerje napetosti, ki avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih je v zgodovini že večkrat prineslo škodo jezikovnim državah, za slovenske izseljence in zdomce, ter po- manjšinam. Evropski integracijski proces je poskušal spešuje njihove stike z domovino. […] Slovenci brez omiliti te napetosti in za številne jezikovne manjšine slovenskega državljanstva lahko uživajo v Sloveniji so se ravno zaradi njihove posebne identitete ponu- posebne pravice in ugodnosti« (Ur. l. RS, 1991b). dile nove možnosti. Temu razvoju lahko zelo dobro V prvi demokratično izvoljeni vladi Republike Slo- sledimo tudi v avstrijsko-slovenskih odnosih oz. v venije je bil s slavistom Janezom Dularjem določen odnosih Republike Slovenije do slovenske narodne tudi minister, pristojen za Slovence v tujini in za skupnosti na Koroškem v zadnjih tridesetih letih. narodne skupnosti v Sloveniji. Toda minister razen ene sodelavke in tajnice ni imel nobenega operativ- Splošni zgodovinski in pravni okvir nega aparata. Na slovenskem zunanjem ministrstvu pa je, nasprotno, obstajal oddelek za Slovence po Proces narodovanja se je pri Slovencih izoblikoval svetu. Ta je bil s tem podrejen zunanjemu ministru in pozno. Slovensko jezikovno ozemlje je bilo razdelje- zaradi številnih zamenjav zaposlenih naloge v zvezi no med različne države in je bilo zemljepisno močno s slovenskimi narodnimi skupnostmi niso mogle biti razčlenjeno. Sosednji narodi so bili zgodovinsko uresničene v zadovoljivi meri. Končno je bil na po- gledano na boljšem in bili so številčnejši. Začel se budo njegovega kasnejšega dolgoletnega sodelavca je proces jezikovne asimilacije in povsod se je do- Rudija Merljaka 26. oktobra 1994 ustanovljen Urad gajalo, da se je oseba, ki je sicer govorila slovensko Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in narečje, priznavala za pripadnico dominantne tuje po svetu – v nadaljnjem besedilu »Urad« (Merljak, kulture: koroški vindišar, ki po lastni opredelitvi go- 2019). Ta je bil sicer še naprej podrejen zunanjemu vori slovansko narečje, se ima za Nemca in podobno ministrstvu, vendar je mogel v glavnem samostojno razglaša madžaron svojo pripadnost vodilni madžar- delovati. »Uradu« je načeloval Peter Vencelj, ki je ski kulturi. Temu asimilacijskemu procesu so se Slo- bil s tem zdaj državni sekretar za slovenske narodne venci lahko postavili po robu samo zaradi nekaterih skupnosti. Osnovna ideja pri delovanju tega urada je srečnih zgodovinskih naključij in lastne vztrajnosti. bila, da znotraj uprave postane povezovalna točka za Razvoju slovenske zgodovine je torej vtisnilo pečat slovenske narodne skupnosti v tujini. zavzemanje za obstoj lastnega ogroženega jezika. Leta 2004 je bil »Urad« povsem izločen iz Kot vrhunec tega razvoja velja dosega lastne držav- zunanjega ministrstva in od leta 2008 ga spet vodi nosti junija leta 1991 (Prunk, 1992). O tej državnosti minister. S tem so bile in so narodnostne zadeve so – to se vedno znova poudarja – sanjali številni samostojni del slovenske uprave ter po ministru, rodovi Slovenk in Slovencev. Za samorazumevanje pristojnem za to področje, upoštevane pri delu vla- Slovencev je v marsičem značilno, da se ravno zaradi de. Odnos do zunanjega ministrstva oz. razmejitev te naporne poti čutijo povezane s tistimi slovensko kompetenc lahko pri tem postane tudi napeta. Hkrati govorečimi rojaki, ki so zaradi različnih zgodovinskih s tem je ta samostojnost jamčila za jasno profiliranje dogodkov ostali zunaj meja lastne države. Še več: »Urada«, odnos do drugih resorjev, ki se dotikajo počutijo se dolžne, da podpirajo slovenske manjšine vprašanja narodne skupnosti (zlasti do kulture in v tujini, posebej zato, ker je bil dolgo časa ogrožen izobraževanja), pa je postal enakovreden. Najpo- njihov lastni jezikovni položaj. membnejša naloga »Urada« je urejanje monetarnih V skladu s tem temeljnim razpoloženjem se je podpor za narodne skupnosti, pri čemer se projekti omemba položaja slovenskih manjšin v tujini znašla posebej razpisujejo za slovenske narodne skupnosti že v prvih dokumentih neodvisne Slovenije. Tako so v sosednjih državah in posebej za Slovence po te omenjene že v Deklaraciji ob neodvisnosti, ki je svetu.1 S tem povezana nujna birokracija in obstoj 1 Več o tem na: https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/. 283 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE več različnih nacionalnih določil pri čezmejnih pro- Znotraj državnega zbora – prve zbornice sloven- jektih sta vedno znova izzvala kritiko zastopnikov skega parlamenta – je razvoj potekal podobno kakor narodnih skupnosti in tudi sodelavcev »Urada«, saj pri »Uradu« na področju uprave (Zelnik, 2013). Leta je za druga vsebinska težišča ostalo premalo časa 1997 so se manjšinske zadeve osamosvojile, kajti in sredstev. ustanovljena je bila Komisija za odnose s Slovenci v Kot kritično je treba označiti pogosto menjava- zamejstvu in po svetu Državnega zbora Republike Slo- nje vodstva »Urada«, kajti od ustanovitve leta 1994 venije. Ustanovitev je temeljila na obsežni resoluciji o je »Urad« vodilo že 16 direktorjev in državnih se- Slovencih v sosednjih državah, ki jo je leto pred tem kretarjev oz. ministrov.2 Z osamosvojitvijo »Urada« slovenski parlament sprejel soglasno in s ploskanjem. pa se je deloma posrečilo, da so se med sodelavci Resolucija je vredna pozornosti tudi zato, ker gre pri izkristalizirale jasne kompetence, zaradi česar lah- njej za sprejem prvih obsežnejših parlamentarnih ko »Urad« neodvisno od menjav na njegovem vrhu sklepov po slovenski osamosvojitvi in se dotika šte- označimo kot osišče in križišče slovenske politike v vilnih področij zaščite narodnih skupnosti oz. govori zvezi z narodnimi skupnostmi. o stikih Slovenije z narodnimi skupnostmi v tujini (Ur. Druga pomembna operativna struktura za odnose l. RS, 1996). Republike Slovenije s slovensko narodno skupno- Vendar pa je najobsežnejši in najpomembnejši stjo na Koroškem je slovenski generalni konzulat zakonodajni akt Republike Slovenije o slovenskih v Celovcu. Takoj po pridobitvi samostojnosti se je narodnih skupnostih v tujini Zakon o odnosih Repu- Slovenija trudila, da bi že v času Jugoslavije urejeno blike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (Ur. l. diplomatsko predstavništvo na novo vzpostavila in RS, 2006a). Zakon, ki ga je v času vlade premierja je novembra 1992 v Celovcu odprla slovenski gene- Janeza Janše sprejel slovenski parlament leta 2006, ralni konzulat. Vodenje je prevzel Jože Jeraj, ki je v ureja v 99 (!) členih odnose Republike Slovenije Celovcu ostal generalni konzul do leta 2000.3 Med tako do slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih njegove prve naloge je spadal prevzem stavbe gene- državah kakor tudi odnose do slovenskih zdomcev. ralnega konzulata ob celovški Cesti Radetzkega, ki V zakonu so ponovno obdelana tematska področja je bila v delitveni masi jugoslovanskih diplomatskih resolucije iz leta 1996 in ukrepi sodelovanja so kon- predstavništev. Po napornih pogajanjih se je lahko kretizirani. Tako je recimo na področju kulturnega leta 1996 Slovenija vselila v nekdanji jugoslovanski sodelovanja določeno, da je naloga javnopravne konzulat. V njegovi mandatni, po diplomatskih me- radijske/televizijske postaje poročati o narodnih rilih dolgi dobi se je Jeraju med drugim posrečilo, da skupnostih. Nadaljnja določila govorijo o možnostih je bila odprta cesta čez Pavličevo sedlo na slovenski sodelovanja na področju gospodarstva, izobraževa- in v dobršnem delu na avstrijski strani. Z obstojem nja, znanosti in športa. Pomembna so tudi zakonska diplomatskih predstavništev v Celovcu, Trstu in določila o podpiranju narodnih skupnosti, saj imajo madžarskem Monoštru pripisuje Republika Slovenija s tem podpore jasno zakonsko podlago. Pomembna poseben pomen naselitvenim področjem slovenske novost zakona je ustanovitev sistema sosvetov, in narodne skupnosti oz. sosednjim regijam. Ni dvoma, sicer Sveta za slovenske narodne skupnosti v sose- da ta predstavništva pospešujejo pretok informacij in dnjih državah in Sveta za slovenske zdomce. Koroške sodelovanje Slovenije bodisi s posamezno narodno Slovence zastopajo v Svetu štirje člani. Člane Sveta skupnostjo bodisi s celotnimi sosednjimi regijami. imenuje predsednik slovenske vlade na predlog Zaradi samostojnosti »Urada« pa omenjeni generalni reprezentativnih organizacij narodnih skupnosti. konzulati vzpostavljajo tudi povezavo med manj- Premier tudi vodi seje in naloga Svetov je, da svetuje šinskimi zadevami in veleposlaništvi oz. slovenskim vladi glede ukrepov, ki posebej zadevajo narodne zunanjim ministrstvom. skupnosti, ter pripravlja ustrezne predloge. V zakonu 2 Predstojniki »Urada«: Dr. Helena Jaklitsch (od marca 2020); Peter Jožef Česnik (september 2018–marec 2020); Gorazd Žmavc (februar 2014–september 2018); Tina Komel (marec 2013–februar 2014); Ljudmila Novak (februar 2012–marec 2013); dr. Boštjan Žekš (november 2008–februar 2012); Zorko Pelikan (december 2005–november 2008); Franc Pukšič (december 2004– november 2005); Jadranka Šturm Kocjan (december 2003–december 2004); Metoda Mikuž (september 2003–december 2003); Črtomir Špacapan (januar 2003–september 2003); dr. Iztok Simoniti (marec 2002–januar 2003); Magdalena Tovornik (december 2000–marec 2002); Zorko Pelikan (junij 2000–december 2000); Mihaela Logar (junij 1997–junij 2000); Uroš Mahkovec (marec 1997–junij 1997); dr. Peter Vencelj (januar 1993–marec 1997). 3 O slovensko-avstrijskih odnosih oz. o odnosih s slovensko narodno skupnostjo v devetdesetih letih 20. stoletja veliko povedo njegovi spomini oz. njegov dnevnik: Jeraj, 2002. 284 KARL HREN: 30 LET NEODVISNOSTI SLOVENIJE IN NJENIH ODNOSOV DO SLOVENCEV V AVSTRIJI Generalni konzulat Republike Slovenije v Celovcu (Foto: Karl Hren). je tudi konkretiziran položaj Slovencev brez sloven- društev preko športnih in gospodarskih zvez kakor skega državljanstva, omenjen že v 5. členu slovenske tudi izobraževalnih in vzgojnih ustanov do znan- ustave, vendar tam omenjene ugodnosti prinašajo stvenih institucij in različnih strešnih organizacij. državljanom EU le malo dodatnih. Gosto organizacijsko omrežje se je spletlo v mnogih Od mednarodnopravnih sporazumov, ki jih je desetletjih in v povojnih letih so se zaradi vpliva sklenila Republika Slovenija, je treba posebej omeniti komunistične Jugoslavije nekatere strukture deloma kulturni sporazum z Republiko Avstrijo iz leta 2002, tudi podvojile – to zadeva recimo kulturne in politič- ki zadeva zaščito narodnih skupnosti. Poleg tega ne strešne organizacije. obstajajo večletni delovni programi (trenutni zadeva Dobra organizacijska mreža je bila zelo pomemb- čas 2017–2021), v katerih so omenjena različna, tudi na za obstoj slovenske narodne skupnosti, kajti zaradi za slovensko narodno skupnost v Avstriji zanimiva do narodne skupnosti sovražnih okvirnih pogojev na področja.4 Vse do danes pa se sosednji državi še Koroškem ni bilo enakopravnega upoštevanja sloven- nista mogli dogovoriti glede vprašanja, ali je v Av- skega jezika in kulture v »prevladujočih strukturah« strijski državni pogodbi Slovenija pravna naslednica dežele. Slovenija je podpirala te strukture narodne Jugoslavije. Medtem ko Slovenija izhaja iz tovrstnega skupnosti in identiteta narodne skupnosti se je lahko pravnega nasledstva, Avstrija temu oporeka. Konkretni ohranila na različnih področjih življenja. Zgolj z koraki v tej smeri (notifikacija Državne pogodbe) so v avstrijskimi podporami za narodne skupnosti ne bi Sloveniji vedno znova bilo mogoče ohranjati predmet vročih notra- tako raznolike organi- njepolitičnih razprav zacijske strukture. Pri (prim. Kosmač, 2017). tem je treba upoštevati Navsezadnje pa je za slo- še to, da podpore za vensko narodno skupnost narodne skupnosti, ki osrednjega pomena, da jih daje urad zveznega je z vstopom Avstrije kanclerja, ne zajemajo (1995) in Slovenije v nekaterih področij (na EU (2004) ter s tem s primer investicijskih prevzemom evropskega ukrepov) in od srede pravnega reda (Acquis devetdesetih let niso communautaire) nastala bile valorizirane, kar je povsem nova pravna medtem pripeljalo že podlaga. K temu seveda do 50-odstotnega real- spadajo bistvene olajšave nega razvrednotenja.5 pri širokem razponu čez- Leta 2019 je Repu- mejnih stikov in možnosti blika Slovenija podprla sodelovanja (skupni trg, Schengen, pospeševalni programi slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah s EU, kot je Interreg, itd.), kar je posebnega pomena zlasti približno 7,5 milijona evrov vsega skupaj.6 Od tega za slovensko narodno skupnost zaradi jezikovne so- je približno tretjina sredstev šla v Avstrijo. Bistveni del rodnosti, kulturne bližine s sosednjo državo in zaradi prispeva »Urad« – recimo za Koroško leta 2019 znesek naselitvenega področja neposredno ob državni meji. v višini 1,9 milijona evrov. Pri tem se sredstva razdelijo na podlagi vsako leto razpisanih projektov. Predloge Monetarne in nemonetarne oblike podpore glede razdelitve lahko prispevajo tri zastopniške orga- nizacije slovenske narodne skupnosti na Koroškem, na Slovenska narodna skupnost na Koroškem raz- koncu pa na podlagi strokovne presoje odloči »Urad«. polaga z močno razvejeno organizacijsko mrežo. Ta Ukvarjanje z letnimi razpisi projektov je seveda kom- sega od praviloma že več kot sto let starih kulturnih plicirano tako za prosilce kakor tudi za »Urad«.7 4 Več o tem na: https://www.bmkoes.gv.at/Kunst-und-Kultur/europa-und-internationales/bilaterale-kulturkooperationen-und-vereinba-rungen-.html. 5 Za leto 2021 so se sredstva za slovensko manjšino bistveno povečala! 6 Več o tem v poročilu o podporah v letu 2019: https://www.gov.si/drzavni-organi/vlada/seje-vlade/gradiva-v-obravnavi/show/5429. 7 Več o tem na: https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/javne-objave-urada- -vlade-republike-slovenije-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/. 285 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Postavitev dvojezične table v Žitari vasi, 2011 (Foto: Karl Hren). nalnih redukcij). Skoraj vsa podporna sredstva se tako pretakajo v eta- blirane strukture oz. se te strukture ne bi mogle ohraniti brez te podpore. Tako ostane za nove pobude in projekte prav malo manevrskega pro- stora oz. ga sploh ni, kar pa zaradi spreminjajočih se razmer in novih okvir- nih pogojev pomeni isto kot stagnacija narodne skupnosti. Monetarni angažma drugih resorjev se je približno pred desetimi leti znatno zmanjšal ob hkratni povečani kon- centraciji pospeševalnih sredstev v »Uradu«. Pri tem naj bi prišlo do enostavnejših postopkov Vendar pa zaradi strokovno-vsebinske bližine tudi ti predvsem na dveh področjih: a) pri manjših kultur- resorji vedno znova poskrbijo za monetarne in nemo- nih društvih, podprtih z manjšimi vsotami, bi bilo netarne podpore.9 Tako recimo slovensko ministrstvo vredno razmisliti o pavšalni finančni pomoči, kajti za šolstvo in znanost ponuja možnosti nadaljnjega upravni stroški so zdaj nesorazmerno visoki; b) pri izobraževanja in mreženja učnemu osebju na podro- tistih strukturah, ki so strateškega pomena in imajo čju manjšinskega šolstva in te ukrepe podpira tudi s redno zaposleno osebje, naj bi – kakor je načeloma štipendijami. Ministrstvo za kulturo podpira posame- predvideno v slovenskem zakonu – močneje podprli zne kulturne projekte in pomaga Slovenski študijski večletne projekte.8 To bi zmanjšalo upravne stroške knjižnici v Celovcu z nakupom knjig (4.000 naslovov ter bi zadevnim strukturam omogočilo več varnosti in vsako leto). Gospodarsko ministrstvo preko agencije možnosti načrtovanja. »SPIRIT Slovenija« podpira gospodarske klube, dejav- Zaradi sproščenih personalnih kapacitet bi poe- ne na področju čezmejnega gospodarskega sodelova- nostavitev birokratskih poti dala »Uradu« tudi več nja. Končno pa obstaja tudi intenzivno sodelovanje manevrskega prostora za nemonetarne oblike podpor. različnih kmetijskih izobraževalnih ustanov (takšna je Te so ta čas možne le omejeno. »Urad« organizira na Koroškem Kmečka izobraževalna skupnost – KIS), ta čas različna mrežna srečanja, sam ali skupaj z ki sodelujejo v čezmejnem omrežju in jih podpira drugimi resorji pripravlja različna stališča, strategije slovensko kmetijsko ministrstvo. in dokumente o zaščiti narodnih skupnosti, pode- ljuje nagrade za diplomske in doktorske naloge, ki Zunanjepolitična dejavnost zadevajo narodno skupnost, sodeluje pri odločanju o čezmejnih projektih (Interreg) ter s svojimi političnimi Republika Slovenija pa ne vpliva na položaj zastopniki seveda sodeluje v političnem diskurzu o slovenske narodne skupnosti samo z monetarnimi in zaščiti narodnih skupnosti. Kritično je treba oceniti, nemonetarnimi podporami, ampak tudi s svojo zuna- da tudi Republika Slovenija v zadnjih letih ni povišala njepolitično dejavnostjo. Medtem ko lahko v okviru podpornih sredstev za narodne skupnosti, kar je pripe- narodnih in mednarodnih določil Republika Slovenija ljalo v realno znižanje (deloma je prišlo celo do nomi- po lastni presoji izvaja monetarne in nemonetarne pod- 8 V zvezi s tem primerjaj člen 52 (2) Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (Ur. l. RS, št. 43/06). 9 Več o tem na: https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/javne-objave-urada- -vlade-republike-slovenije-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/. 286 KARL HREN: 30 LET NEODVISNOSTI SLOVENIJE IN NJENIH ODNOSOV DO SLOVENCEV V AVSTRIJI Protest slovenskih študentov v Koroškem deželnem zboru ob sprejemanju nove deželne ustave 2017 (Foto: Karl Hren). porne ukrepe, pa z zuna- njepolitično dejavnostjo vpliva posredno. Pri tem poskuša z različnimi diplomatskimi in politič- nimi sredstvi vplivati na avstrijsko politiko do na- rodnih manjšin, da bi tako dosegla izboljšanje polo- žaja slovenske narodne skupnosti. Naslovljenec zunanjepolitičnih dejav- nosti so najrazličnejše državne in nedržavne strukture Avstrije. Mednje spadajo tudi same zastopniške struk- ture narodne skupnosti. Tako je Republika Slove- nija vedno znova posku- šala posredovalno vplivati na deloma zelo različna stališča predstavnikov narodne skupnosti. Vedno zno- S tem predstavniki Republike Slovenije poudarjajo va je tudi prihajalo – zlasti v prvi polovici devetdesetih politični pomen, ki ga pripisujejo vprašanju narodne let – do poskusov poenotenja zastopniških organizacij skupnosti. Pri političnih stikih je bila v zadnjih 30 letih (prim. Jeraj, 2002). Medtem ko je en del narodne na mizi široka pahljača najrazličnejših za narodno sku- skupnosti podpiral in zahteval tovrstno podporo za pnost specifičnih tem. Gotovo je bilo najpomembnejše skupno predstavništvo, je drugi del, ki se je v svojem vprašanje uresničitev razsodb avstrijskega ustavnega organizacijskem partikularizmu čutil ogroženega, sodišča glede dvojezičnih krajevnih napisov. To vpra- zavračal tovrstno »prigovarjanje« kot nelegitimno šanje je vrsto let zaposlovalo tudi slovensko zunanjo vmešavanje. Slovenija je to vprašanje zato vedno bolj politiko in reševanje tega vprašanja so natančno spre- izključevala iz svojega zunanjepolitičnega prizadeva- mljala slovenska sredstva javnega obveščanja. Ob tem nja in namesto tega je govorila o narodni skupnosti kot primeru se zelo dobro vidi, da so lahko slovenska zu- »subjektu« oz. ni postavljala pod vprašaj obstoja in nanjepolitična prizadevanja zelo različno motivirana. tudi legitimnosti narodnih predstavnikov. Zato se v 30 Seveda je Slovenija motivirana, da pomaga slovenski letih od slovenske Deklaracije ob neodvisnosti nista narodni skupnosti v Avstriji. Ob tem pa obstaja tudi posrečila ne poenotenje zastopniških organizacij in notranjepolitični motiv. Slovenska javnost vsekakor ne izboljšanje njihove učinkovitosti. Prav nasprotno: občutljivo zaznava dogajanje v zvezi z narodnimi ohranila se je v prvih letih po koncu druge svetovne skupnostmi. Javna razprava je vedno znova posvečena vojne prav zaradi takratnega jugoslovanskega vpliva različnim vprašanjem slovenskih narodnih skupnosti v nastala delitev na »levi« tabor, naslonjen na jugo- tujini. Pri zavzemanju za pravice narodne skupnosti slovanski režim, in »desni«, krščanskosocialni tabor, gre torej vedno tudi za notranjepolitični diskurz oziro- ki je bil na Koroškem tradicionalno močnejši (prim. ma, na kratko, tudi v Sloveniji se lahko z vprašanjem Valentinčič, 2020, 97–130).Kar zadeva vprašanja v narodne skupnosti dobijo ali izgubijo volilni glasovi. zvezi z narodno skupnostjo, sta brez dvoma najpo- Na mnogo političnih dejavnosti različnih slovenskih membnejša naslovljenca slovenske zunanje politike politikov je torej treba gledati predvsem v tej notranje- avstrijska zvezna in avstrijska deželna raven. Pri tem politični luči. Učinek za slovensko narodno skupnost obstajajo različni formati dvostranskega sodelovanja s v njenem okolju v Avstriji je zato največkrat prav Slovenijo. To sega od različnih bilateralnih operativnih majhen ali celo nikakršen … A to ni nobena slovenska sej na uradniški ravni do političnih stikov. V pripravah posebnost: marsikje v Evropi se imajo ljudje doma za na bilateralna politična srečanja so po svojem mnenju močne zagovornike narodne skupnosti v tujini, da bi s pogosto vprašani tudi zastopniki narodne skupnosti. tem povečali število svojih volivcev. 287 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Resen in dolgotrajen zunanjepolitični vpliv na za- prizadevanj lahko gotovo vidimo Slovensko glasbeno deve narodne skupnosti se zato v glavnem izvaja tiho; šolo na Koroškem in postavitev dodatnih dvojezičnih takšno vplivanje ne stavi na grožnje in javna stališča, topografskih oznak leta 2020.10 ampak opravlja delo prepričevanja in posreduje med V prihodnosti naj bi še naprej stopali po tej poti, in različnimi akterji. Skupna pripadnost Evropski uniji sicer še bolj odločno in še bolj vztrajno kakor doslej. in prijateljski odnos med Avstrijo in Slovenijo – so- Ob vseh pozitivnih spremembah v okvirnih pogojih sednjima državama, ki sta bili v okviru Habsburške moramo namreč tudi ugotoviti, da so konkretni koraki, monarhije tako tesno povezani kot le malokateri drugi ki vodijo v izboljšanje položaja narodne skupnosti, – sta zelo dobro izhodišče za zaupne in stalne medse- zelo počasni. Avstrijski politični zastopniki pa menijo, bojne stike (prim. Nečak et al., 2004). Ta sprememba da »mora čas dozoreti« za nadaljnje dvojezične na- paradigem v zunanji politiki na področju narodnih pise in ofenzivnejše ukrepe za obstoj jezika narodne skupnosti – namesto notranjepolitično motiviranega skupnosti.11 Žal pa slovenska narodna skupnost na Ko- zagovarjanja pravic narodne skupnosti raje iskreno roškem tega časa nima več. Število slovensko govore- skupno zavzemanje za nadaljnji obstoj slovenske čih Korošcev je namreč danes tako nizko kot še nikoli narodne skupnosti – je sad postopnega razvoja v prej v zgodovini! Potrebni so torej odločni in pogumni zadnjih desetletjih in letih. Kot dobra primera teh koraki za ohranitev jezika narodne skupnosti! 10 Sklepi občinskih svetov v Šentjakobu v Rožu in Žitari vasi o dodatnih dvojezičnih krajevnih napisih. 11 V tem smislu je govoril tudi žitrajski župan in podpredsednik koroškega deželnega zbora v intervjuju pod: https://volksgruppen.orf.at/ slovenci/stories/3059564/. 288 ANDREJ HOZJAN Kratek vpogled v položaj slovenske manjšine v Porabju po letu 1991 Uvod narodnih manjšin v državi. Med obema vojna- ma tako ni bilo govora o kaki zaščiti slovenske Prispevek oriše nastanek in razvojno pot ter da- narodnostne skupnosti. Slovenski jezik sta v našnje stanje slovenske narodnostne skupnosti v Po- porabskih vaseh ohranjali le Cerkev in družina. rabju/Slovenskem Porabju na Madžarskem. 1 Nastala Druga svetovna vojna je tu prišla do zaključ- je kot rezultat mirovne konference v Versaillesu leta nih dni s prihodom sovjetskih vojakov v poznem 1919 in Trianonske mirovne pogodbe leta 1920. Za- marcu 1945. Iz Porabja so po vojni prišle jasne količena nova državna meja je grobo razločila tamkaj zahteve in apeli za priključitev območja k ma- živeče Slovence na levem bregu Mure, ki odtlej živijo tični domovini Jugoslaviji na vodstvi obeh držav. v dveh sosednjih državah. Največji del tukajšnjega Čeprav je na pariški mirovni konferenci z za- slovenskega prebivalstva se je nato v okviru Jugosla- ključno fazo leta 1947 obstajala realna možnost vije praktično brez večjih posledic prilagodil življe- za spremembe trianonskih mej Madžarske, pa je nju v državni skupnosti Slovencev. Njegov majhen vodja Sovjetske zveze v skladu s sklepi srečanj del pod reko Rabo pa je doživljal vse možne vrste treh »velikih« že takoj po koncu vojne katego- pritiskov, ki so pustili hude posledice. Danes je ta rično odklonil kakršne koli mejne spremembe v etnična manjšina pred dejstvom, da le še njeni starejši državah, ki jih je osvobodila Rdeča armada. Tega in najstarejši pripadniki znajo govoriti porabsko-slo- so se nato držali vsi odločujoči: porabske vasi so vensko narečje. Mlajše in najmlajše generacije pa so, še naprej ostale na Madžarskem. ob načrtnem zanemarjanju skrbi za manjšino, pa tudi Povojna leta so s sprejemom resolucije In- zavoljo napak jezikovne in izobraževalne politike v formbiroja prinesla nekajletno najhujše obdobje zadnjega pol stoletja, v bistvu jezikovno izgubljene. državnih pritiskov na manjšino. Znašla se je ob- Najseverovzhodnejši delček slovenskega etnične- krožena z »železno zaveso« na tromeji (bodeča ga prostora je bil in ostaja še naprej Slovensko Pora- žica, minska polja, redno preoran pas zemljine). bje. Slovenski živelj je v trenutku velike zgodovinske Rákosijev režim je v tukajšnjih Slovencih, kot prelomnice pred dobrim stoletjem živel na levem tudi v vseh ostalih južnih Slovanih v državi, bregu Mure vse do reke Rabe oziroma v tamkajšnjih videl skupino državljanov, nevarno oblastem. devetih vaseh do predmestja največjega kraja ob Rabi To se je pokazalo v številnih postopkih, ki so Monoštra/Szentgotthárda. Njegov narečni govor je jih sprožili proti ljudem zaradi sumov »vohunje- najbližji goričkemu poddialektu prekmurskega nare- nja«, »tihotapljenja ljudi«, izvajali so policijski čja. S podpisom Trianonske mirovne pogodbe junija nadzor in teror nad prebivalstvom. Prišlo je celo 1920 med takratnima Kraljevino Srbov, Hrvatov in do izgona več stotin Porabcev v »delovno-pre- Slovencev in Kraljevino Madžarsko je v veliki večini vzgojna« taborišča v pusti notranjosti države. strnjeno živeče slovensko prebivalstvo teh krajev – le O številnih skrivnostnih »izginotjih«, osebnih Dolnji Senik je imel nemškojezično večino − nena- stiskah, pobegih čez mejo in podobnem lahko le doma, v bistvu čez noč, postalo etnična manjšina, ugibamo. Vse to je izjemno vplivalo na tukajšnji ločeno od dotedanje enovite Slovenske krajine (danes živelj, saj se je njegovo število krepko znižalo. Prekmurje). Stisnjeno v sam kot novoustvarjenega tro- Prebivalstvo je pričelo intenzivneje migrirati iz mejnega področja Avstrije, Jugoslavije in Madžarske pokrajine v mesta v notranjosti države, v sose- se je znašlo v položaju, ki mu, kakor koli gledano, ni dnje ali celo prekooceanske države. Stanje se obetal nič dobrega. Migracije v druge dele države ali je lahko normaliziralo šele čez leta. Razvojni kar v tujino so bile tedaj že vsakdanje. načrti Madžarske v preteklosti pa so zaobšli vsa obmejna območja na zahodni meji. Porabje Izrazito slaba dediščina obdobij po nastanku zaradi skromnih naravnih razmer ni bilo vklju- nove državne meje leta 1920 čeno v državne projekte, temveč ga je država pustila kot gozdno območje (neke vrste gozdni Sledila so dolga desetletja težkih preizkušenj. rezervat), kar se danes kaže kot prednost. Tudi Madžarske oblasti so takoj po podpisu mirovne zavoljo povsem hladnih odnosov med državama pogodbe »pozabile« na določila o varovanju je ostala politika oblasti do območja nespreme- 1 Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega projekta ARRS Kultura spominjanja gradnikov slovenskega naroda in države (J6-9354) ter raziskovalnega programa Preteklost severovzhodne Slovenije med slovenskimi zgodovinskimi deželami in v interakciji z evropskim sosedstvom (P6-0138). 289 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE njena – »hladna«, kar pa je bilo do neke mere mestnih jedrih (Sombotel, Mosonmagyaróvár, tamkajšnjim ljudem celo v korist. Manj kot mu/ Székesfehérvár, Budimpešta). Dotlej že povsem jim je namreč posvečala pozornosti, manj je bilo neagilno organizacijo južnoslovanskih manjšin zanje škodljivih sprememb. Medtem pa ukrepov v državi, Demokratično zvezo južnih Slovanov za izboljševanje položaja manjšine, predvsem na Madžarskem, ki se je zelo hitro po uvedbi gospodarsko afirmativnih, ni bilo. Iz desetletja sprememb samoukinila, je zamenjala novou- v desetletje je sicer neopazno, pa vendarle iz- stanovljena Zveza Slovencev na Madžarskem. ginjala, se notranje razkrajala na vseh nivojih, Mladi porabski izobraženci so jo skupaj z nekaj začenši z jezikovnim slabljenjem. starejšimi aktivisti že oktobra 1990 ustanovili kot civilno družbeno organizacijo s sedežem v Mo- Bistvene premembe položaja v letih 1989−2000 noštru. Jože Hirnök jo je vodil vse od ustanovitve do lani. Veter demokratičnih sprememb na Madžar- V Gornjem Seniku – kjer je njen sedež še skem je po letu 1989 preoblikoval tudi madžarsko danes − so leta 1995 ustanovili organizacijo Dr- družbeno življenje in ustvaril novo državnost. žavne slovenske samouprave (Országos Szlovén Zakonodajna plat demokratizacije, predvsem Önkormányzat), ki zdaj že utečeno deluje kot sprejetje nove ustave leta 1989, je ustvarila nove, temeljni manjšinski organ v tukajšnjih krajih. V pozitivne spremembe in temeljne okvire na po- Sombotelu pa je bilo kmalu ustanovljeno še Slo- dročju pravne zaščite varstva narodnih manjšin vensko kulturno društvo Avgust Pavel. Kot svo- v državi. Izboljšave so bile zelo bistvene, zato jevrstno krono organiziranja pomoči slovenski jih je treba vsaj na kratko predstaviti (Munda manjšini v Porabju je Republika Slovenija leta Hirnök, 1998, 51; Munda Hirnök, 1999, 61−75; 1998 ustanovila Generalni konzulat Republike Munda Hirnök, 2000, 235−239). Slovenije, spadajoč pod okrilje Veleposlaništva Novi državi Republika Madžarska in Republika Republike Slovenije na Madžarskem v Budim- Slovenija sta ustvarili neprimerljivo pozitivnejše pešti. Domovina matica je sofinancirala tudi medsebojne odnose kot dotlej. S hitro dogovorje- izgradnjo novega Slovenskega kulturnega in nim meddržavnim sporazumom o zagotavljanju informativnega centra Lipa v Monoštru, kjer je posebnih pravic slovenske narodne manjšine konzulat dobil svoj prvi sedež. Zato je na mestu v Republiki Madžarski in madžarske narodne ugotovitev, da sta demokratizacija obeh držav in skupnosti v Republiki Sloveniji (1992) kakor tudi še posebej osamosvojitev Slovenije porabskim z Resolucijo o položaju avtohtonih slovenskih Slovencem in območju nasploh prinesli nov za- manjšin v sosednjih državah in s tem poveza- gon, saj so se odprle meje in začelo sodelovanje. nimi nalogami državnih in drugih dejavnikov Oboje je namreč omogočalo lažje, enostavnejše Republike Slovenije (1996) so se izoblikovale vzdrževanje medsebojnih vezi na obeh straneh meddržavne in posebej slovenske zasnove no- meje, ki so bile desetletja zelo otežkočene in vega položaja obeh omenjenih skupnosti. Hkrati prejkone onemogočane. je sosednja država z izboljšavami svoje ustave Tudi na več drugih za manjšino vitalnih podro- od 1989 naprej, sploh pa s sprejetjem novega čjih se je v tem desetletju marsikaj premaknilo. Zakona o pravicah narodnih in etničnih manjšin Nesmiselno je vse naštevati, saj sledi obširnejši (1993), začela pri reševanju manjšinskih vprašanj pregled dejavnosti v zadnjih dveh desetletjih. dosledneje upoštevati določbe mednarodnega Omeniti pa se morajo že takrat vzpostavljeno prava in ostalih mednarodnih dokumentov o manjšinsko šolstvo, negovanje slovenske kultu- zaščiti manjšin. Slovenci za Madžarskem so zdaj re in slovenskega jezika − porabskega narečja, zakonsko priznana narodnost. kulturni stiki Slovencev v Porabju in drugje na Vse to je v začetku devetdesetih let 20. sto- Madžarskem z matično domovino Slovenijo ter z letja prispevalo k novi, do takrat neobstoječi v izseljenstvu živečimi Slovenci. V ta sklop dela politični in kulturni organiziranosti Slovencev v je šel tudi napredek na polju množičnih medijev: Porabju in tudi v več mestih. Po sprejetju novega začetek izdajanja tednika Porabje (od 1991) v manjšinskega zakona so se pričeli organizirati slovenskem knjižnem jeziku in delno tudi v nare- prav tam, pa tudi v drugih krajih zunaj obmo- čju; od 1992 deluje televizijska oddaja Slovenski čja avtohtone poselitve, kamor so v preteklih utrinki. Hkrati so z odprtjem meja zaživeli tudi desetletjih močneje migrirali, predvsem v večjih znanstveni stiki z domovino matico: Slovensko 290 ANDREJ HOZJAN: KRATEK VPOGLED V POLOŽAJ SLOVENSKE MANJŠINE V PORABJU PO LETU 1991 Slovenske porabske vasi v okolici Monoštra/Szentgotthárda (Wikimedia Commons). Porabje je postalo hvaležna tema predvsem razvoja. Ob osnovnih nalogah usmerjanja krajev- družboslovnih in humanističnih raziskav sloven- nega razvoja v posamičnem kraju je upravljavka skih ustanov. Raziskovalni projekti o tukajšnji Dvojezične osnovne šole Jožefa Košiča Gorenji manjšini ali širše zasnovani projekti, ki odslej Senik in Dvojezične osnovne šole Števanovci. vključujejo to območje, se kar vrstijo. Obe sta zdaj opredeljeni kot narodnostni, torej dvojezični, k njima pa spadajo tudi vrtci na Gor- Vtisi o položaju in dejanskem stanju manjšine njem Seniku, Števanovcih, Sakalovcih in Mono- po letu 2000 štru – v slednjem le ena skupina. Predmetni pouk slovenščine je zagotovljen tudi na osnovni šoli Danes je Porabje oziroma Slovensko Porabje v Monoštru z možnostjo učenja slovenščine kot še naprej eno najmanj razvitih območij Madžar- predmeta. Fakultativni pouk slovenskega jezika ske, kar ob odmaknjenosti spodbuja izseljevanje (kot drugega tujega jezika) poteka na tamkajšnji in šibljenje življenjske moči tukajšnjih Sloven- gimnaziji in na Srednji strokovni šoli za gostin- cev. Avtohtona slovenska poselitev obsega sedem stvo. vasi južno od Monoštra in reke Rabe. Celotna Tudi Zveza Slovencev na Madžarskem je slovenska narodna skupnost na Madžarskem po usmerjena k razvoju za slovensko identiteto ocenah šteje okoli 5.000 pripadnikov. Tako se pomembnih dejavnosti. Bogato ljudsko kulturo lahko prebere na uradni spletni strani slovenske- ohranjajo številne dejavnosti: pevski zbori, ga veleposlaništva v Budimpešti. V naši kolektivni gledališče in kulturne skupine, ki delujejo pod njenim zavesti moramo torej – okriljem. Zveza je od vsaj v številčnih vredno- samega začetka izha- stih (!) − ločevati med janja izdajatelj časo- tema pojmoma, torej pisa Porabje. Kaže, da že stoletja dolgo živečo skupni programi obeh avtohtono slovensko krovnih organizacij, de- skupnostjo v Porabju in lujočih druga ob drugi, celoto slovenske narodne prisotnost manjšinskih skupnosti na Madžar- medijev ter stiki (formal- skem. Položaj narodnosti ni in neformalni) s po- na Madžarskem je na selitvenim območjem, novo uredil ustavni s Slovenci drugod na (kardinalni) zakon o Madžarskem kakor tudi pravicah narodnosti, ki s Slovenci v Sloveniji ga je madžarski parla- pozitivno prispevajo k ment sprejel konec ohranjanju in razvijanju leta 2011. Sledi najprej etničnih značilnosti. pregled današnjega Njuno programsko delo stanja ustanov, organizacij in društev porabskih je že zdavnaj prešlo na nivo organizacije raznovr- Slovencev in Slovencev drugod na Madžarskem stnih rednih vsakoletnih prireditev, od proslav ob ter kot najnovejše tudi njihovo neposredno par- najpomembnejših slovenskih državnih praznikih lamentarno zastopstvo. do internih srečanj organizacij. Kot najpomembnejša oblika organiziranosti Medijsko je manjšina zdaj javno prisotna, kot se je nedvomno zasidrala krajevna samouprava. še ni bila nikdar. V Porabju redno izhaja edini Oktobra 2019 je bilo izvoljenih deset slovenskih slovenski časopis na Madžarskem – Porabje, ki občin Državne slovenske samouprave, ki so jih porabske Slovence v maternem jeziku informira ustanovili izključno člani slovenske skupnosti v o dogajanju v njihovi pokrajini in tudi širše. Andovcih, Monoštru, obeh Senikih, Števanovcih, Tako ima ob informiranju pomembno vlogo pri Sakalovcih, Sombotelu, Verici-Ritkarovcih, v ohranjanju narodnostne identitete ter maternega XI. mestnem okrožju v Budimpešti in Mosonma- jezika porabskih Slovencev. Kar nekaj časa je ča- gyaróváru. Njena dejavnost je sedaj že kar ob- sopis izhajal vsak drugi teden; leta 2005 je postal sežna, saj posega na vsa področja manjšinskega tednik, ki je najprej izhajal še vedno na osmih življenja, od izobraževanja do gospodarskega straneh, od leta 2017 pa jih ima dvanajst. Štiri 291 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE ure dnevno v slovenščini od leta 2000 oddaja je tudi povprečna starost v primerjavi z ostalimi Radio Monošter, prva samostojna slovenska ra- narodnimi in etničnimi skupnostmi in z večino dijska postaja na Madžarskem. Oba medija imata (Munda Hirnök, 2016, 11–12). sedež v omenjenem centru Lipa. Tedensko pa se pripravlja tudi 25-minutna televizijska oddaja Število (porabskih) Slovencev po letu 2000 glede Slovenski utrinki. na popisni kategoriji: materni jezik in narodna pri- Odgovornost za slovensko manjšino se izraža padnost (Munda Hirnök, 2016, 12). tako v vsakdanjem delu in njenih rednih obiskih predstavnikov Republike Slovenije na Madžar- leto materni narodna skem in iz matične domovine kot v dialogu s popisa jezik pripadnost predstavniki madžarske države. Slovensko naro- dnostno skupnost v madžarskem parlamentu pa 2001 3.187 3040 − po novi manjšinski zakonodaji − od leta 2014 predstavlja njena na narodnostni listi izvoljena 2011 1.723 2.820 zagovornica Slovencev na Madžarskem/Szlo- vén Nemzetiségi szószóló. Ta novi udeleženec parlamentarnega dela zastopa svojo narodnost v državnem zboru, če njegova lista ni dobila Podatkov iz letošnjega popisa – če bo glede poslanca na volitvah. Je eden/ena od trinajstih na trenutne razmere sploh izveden – seveda izvoljenih zagovornikov narodnostnih manjšin še ni. Vendar je očitno, da število slovenskega v državi, pravzaprav njihovih predstavnikov v porabskega prebivalstva nezadržno upada (Josi- 199-članskem parlamentu. povič, 2016, 15–26). Še očitnejši, kompleksnejši in zato hud pro- Jezik manjšine in njegova (še?) konstitucionalna/ blem te skupnosti, izpostavljen v novejših razi- sporazumevalna vloga skavah, pa je njena jezikovna disfunkcionalnost. Prvi jasni podatki o jezikovnih razmerah Doslej zapisano je osnova za sklep o vitalnosti v Porabju so na voljo vsaj od sredine 80. let in ustrezni preživetveni energiji Slovencev v Pora- prejšnjega stoletja. Zato ne bo odveč najnovejše bju. Pa je tudi dejansko tako? Dejstva o današnji mnenje Munda Hirnökove o razvoju jezikovnih porabski slovenski skupnosti so naslednja. razmerij v problem: Precej odgovorov o njej, ne le o nosilni temi, temveč tudi bistveno širše, daje najnovejša Državna meja je [od 1920, op. A. H.] pretrgala študija raziskovalke, sicer porabske domačinke stike med prebivalci na obeh straneh meje. Po Katalin Munda Hirnök (Munda Hirnök, 2016). drugi svetovni vojni je zaradi zaostritve poli- Porabski Slovenci predstavljajo številčno naj- tičnih odnosov med Madžarsko in Jugoslavijo manjšo etnično skupnost na Madžarskem (tudi prišlo do postavitve t. i. železne zavese, ki je v primerjavi s Slovenci v t. i. »zamejstvu«). Šte- za več desetletij otežila oziroma onemogoča- vilčno stanje skupnosti se lahko spremlja bodisi la stike prebivalcev Porabja z bližnjim prek- po »ocenah« ali pa po rezultatih uradnih štetij. murskim jezikovnim prostorom, zato je razvoj Vsaj za podatke po štetjih ni oziroma ne sme biti porabskega narečja potekal nekoliko drugače nikakršnega dvoma o njihovi morebitni neustre- in je danes podnarečje prekmurščine. Izolira- znosti ali neresničnosti. Zadnji popis prebivalstva nost Porabja je omogočala rabo in ohranjanje leta 2011 kaže, da se je v primerjavi s popisom porabščine po vaseh vse do konca 60. let 20. leta 2001 drastično zmanjšalo število oseb, ki so stoletja, ko se je območje začelo postopoma za materni jezik navedle slovenščino; prav tako odpirati (zaposlovanje v Monoštru, sezonsko se je manj oseb odločilo za slovensko narodnost zaposlovanje v notranjosti države ipd.). Ti (gl. spodaj). Med glavnimi vzroki za upad števila procesi pa so načeli v glavnem enojezično slovenskega prebivalstva je treba izpostaviti skupnost: madžarščina je vedno bolj prodira- dvoje − negativni prirastek in staranje. Slabih 70 la v vaško okolje; popolnoma madžarsko pa odstotkov tega prebivalstva je starejšega od 40 let je bilo zunanje okolje, kamor so ljudje od- (983 oseb je bilo uvrščenih v kategorijo od 40 do hajali na delo. Zaradi pomanjkljivega znanja 59 let, 965 pa v kategorijo nad 60 let). Zvišala se madžarščine so se porabski Slovenci soočali 292 ANDREJ HOZJAN: KRATEK VPOGLED V POLOŽAJ SLOVENSKE MANJŠINE V PORABJU PO LETU 1991 Zgoraj: sedež Državne slovenske samouprave na Gornjem Seniku s kipom Avgusta Pavla. Spodaj: Slovenski kulturno−informativni center v Monoštru, sedež Zveze Slovencev na Madžarskem, kjer se nahajajo še: uredništvi časopisa Porabje in Radia Monošter, restavracija in hotel Lipa s konferenčno dvorano (Foto: Marija Kozar). s težavami; zato so se pospešeno učili ma- džarsko. Da bi svoje otroke obvarovali težav, ki so jih sami doživljali, so se začeli zavestno pogovarjati z njimi v madžarskem jeziku. Omenjeni procesi so pripeljali do pešanja vitalnosti slovenskega jezika, kar potrjujejo izsledki raziskav, ki so bile izvedene na Inšti- tutu za narodnostna vprašanja, in druge. Tako so na primer že izsledki sociološke raziskave Madžari in Slovenci (1984) opozorili na zelo nizko kompetenco znanja slovenskega jezika in madžarskega knjižnega jezika pri osnovno- šolski populaciji na Gornjem Seniku ter po- časen premik iz enojezičnosti v dvojezičnost, nadalje, da slovensko materinščino ohranjajo zgolj cerkev in babice. Podatki raziskave Medetnični odnosi in narodna identiteta v mestu Monošter (1993) so nakazali, da je slovenska skupnost na poti opuščanja sloven- skega jezika, kar ne velja le za pomanjkljivo poznavanje slovenskega jezika, temveč tudi za domače narečje, ki ga velik delež ljudi slovenskega porekla ne govori več, in zlasti je indikativen generacijski premik, ki kaže, da najmlajši ne govorijo več domačega narečja. Tudi novejše raziskave (npr. Slovenski jezik v Porabju – vloga družine pri razvoju dvojezič- nega otroka ) kakor tudi terenske izkušnje ka- žejo, da je prenos domačega jezika s staršev na otroke marsikje načet, ponekod že povsem jezikoslovci, etnologi, pedagogi in drugi. Nova pretrgan, trgajo pa se tudi jezikovne vezi med demokratična oblast v Republiki Sloveniji se starimi starši in vnuki. Madžarščina vse bolj je te problematike, v dogovoru z madžarskimi pridobiva funkcijo sporazumevalnega jezika oblastmi, lotila podobno, kot so se po letu 1920 v družini. Če si je starejša generacija priza- takratne oblasti lotevale obstoječih jezikovnih devala, da se nauči madžarščino zato, da bi razmer v pravkar priključenem Prekmurju. Te postala enakovredna z večinsko populacijo so skušale čim prej in na vse možne načine oziroma da bi se obvarovala frustracij zaradi »zatreti« takrat v pokrajini edini govorjeni prek- pomanjkljivega znanja madžarščine, dana- mursko-slovenski dialektni govor, ki je že dolgo šnja mladina vidi ekonomsko perspektivo v bil hkrati tudi knjižni jezik, in ga nadomestiti učenju madžarščine in drugih tujih jezikov z uporabo izključno le knjižne slovenščine. To (zlasti nemščine in angleščine) (Munda Hir- jim je delno oziroma doslej že v večji meri tudi nök, 2016, 4–5). uspelo. Taka »politika« pa je med strokovnjaki pozneje doživljala hude kritike. Na jezikovno problematiko so torej znan- O madžarskih jezikovnih usmeritvah v Po- stveniki, na podlagi skorajda obupanih zapisov rabju pred letom 1989 ni smiselno izgubljati in pozivov redkih izobraženih domačinov, besed. Zelo podobno kot v Prekmurju pa se je pričeli opozarjati oblasti obeh držav pred več zgodilo po letu 1991 v Porabju z jezikovno- kot 45 leti (Munda Hirnök, 2006, 83–84). Odtlej -šolskim naprezanjem slovenskih oblasti, ki so si so se bolj ali manj alarmantna dejstva o njej naložile nalogo spodbuditi tamkajšnjo izumira- kar vrstila, predvsem v slovenskih znanstvenih jočo slovenščino. Početje pa je bilo po mnenju objavah in tudi v množičnih medijih. Po letu Albine Nećak Lük »nedomišljeno« in predvsem 1991 so nanjo postali pozorni tudi slovenski brez ozira na možne posledice, saj ni upoštevalo 293 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE vloge narečja kot prvobitne materinščine. V več uničujočega trenda niso spremenile. Ob vseh temeljnih razpravah je omenjena raziskovalka drugih pritiskih je tako narečje izgubilo svojo sociolingvistka to podrobno razdelala, nazadnje vrednost in začelo se je zavestno opuščanje prav pred kratkim: »V Porabju na Madžarskem prenosa narečja na mlajše generacije. S tem je mnogi presojajo današnje stanje slovenščine kot bila tlakovana pot k izgubi lastnega jezika. Da- kritično.« nes zaznavamo prizadevanja po revitalizaciji slovenščine oz. njene narečne zvrsti in upati Marsikdaj gre z roko v roki z usihanjem spo- je, da se bo ob močnejši organiziranosti same razumevalnega potenciala jezika, zmanjševa- porabske skupnosti in odprti meji, ki omogoča njem števila njegovih govorcev in njegovih živahnejši stik z govorci na slovenski strani funkcij tudi zmanjševanje vitalnosti skupnosti, meje, predvsem pa ob strokovno podprtem in ki ga govori. Določen čas se jezik v tej zo- načrtnem delu šole trend opuščanja porabske- ženi funkciji za domačo rabo sicer ohranja, z ga narečja zaobrnil (Nećak Lük, 2019, 300). njim pa se ohranja tudi manjšinska skupnost. Vendar lahko spremenjene družbene raz- Mnenje Nećak Lükove o fundamentalnih mere hitro privedejo do asimilacije. Takšen napakah jezikovnega razvoja v okviru manjšine je primer slovenske skupnosti v Porabju na z madžarske kot tudi slovenske strani ni novo. Madžarskem, kjer se je prav zaradi železne Izoblikovala ga je že pred desetletji in ga večkrat zavese dolgo ohranilo porabsko narečje. Ko ustrezno predstavila.2 pa se je pokrajina odprla in so se ljudje začeli Jezikovna problematika v Porabju torej sega v zaposlovati najprej v Monoštru, potem pa tudi vse pore tamkajšnjega družbenega in zasebnega, drugod, je madžarščina vdrla tudi v slovenske tudi duhovnega življenja. Kako je z jezikom v vasi in v zasebno sporazumevanje. Ker javna tamkajšnjih cerkvah? raba slovenščine v svoji narečni zvrsti ni Sistematično duhovno oskrbo v slovenskem bila dovolj podprta, slovenskega knjižnega jeziku so porabski verniki kljub pritiskom imeli jezika oziroma zborne izreke pa v Porabju do vseskozi do poznih 80. let prejšnjega stoletja, ko takrat niso poznali, je nastopilo pospešeno je umrl znameniti slovenski župnik na Gornjem opuščanje narečja. Posledice nesmotrne jezi- Seniku Janoš Kühar (u. 1987). Kühar je skoraj kovne politike Madžarske in šibkega oziroma pol stoletja ohranjal slovensko narodno zavest prepoznega in marsikdaj neustreznega odziva v Porabju, posebej po drugi svetovni vojni, države matičnega naroda, predvsem njene ko je bilo porabsko narečje dovoljeno samo v šolske politike, so očitne še danes, ko je prav cerkvah. Gradiščanski Hrvat Lajos Markovics, porabsko narečje eno najbolj ogroženih. župnik v Števanovcih (u. 1981) je bil Küharjev pomočnik pri ohranitvi slovenskega jezika in na- Pri tem mislim v prvi vrsti na nedomišljeno rodne identitete v Porabju. Po Markovicsevi smrti ravnanje do domačega porabskega narečja. je prenehalo slovensko bogoslužje v tamkajšnji Kakor na drugih s Slovenci poseljenih obmo- župniji. Bolje je še do pred dobrim desetletjem čjih sosednjih držav tamkajšnja šola (tudi pod kazalo v župniji na Dolnjem Seniku, kamor je bil svetovalnim nadzorom svetovalcev iz Sloveni- leta 2001 za župnika nameščen porabski doma- je) dolgo časa ni znala izkoristiti znanja do- čin Ferenc/Franc Merkli, ki je redno imel obrede mačega narečja za postopno usvajanje knjižne v narečju. Odkar pa ga je sombotelska škofija slovenščine, temveč je s trdo držo, tako rekoč leta 2010 premestila v župnijo v notranjosti, je z izganjanjem narečja in vsiljevanjem izključ- tudi tam slovenska cerkvena beseda usahnila. no pravorečne norme, ki je otroci ob vstopu v Med tukajšnje vernike zdaj enkrat mesečno šolo niti niso razumeli, dosegla prav nasprotni prihaja duhovnik iz Slovenije, kar pa je daleč učinek od načrtovanega. Ljudje so dobili vtis, od njihovih pričakovanj. V novejšem obdobju da ne znajo slovensko. Niti spremenjene raz- je slovenščina v porabskem verskem življenju mere po prelomnih dogodkih na Madžarskem torej navzoča v zelo omejenem obsegu. Samo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja tega slovenski duhovnik, vešč domačega narečja, 2 Prim.: Nećak Lük, 1994−1995, 5−23; Nećak Lük, 1996, 233−258; Nećak Lük, 1997, 117−132 − posebej konkretno glede problematike glej 130−131. 294 ANDREJ HOZJAN: KRATEK VPOGLED V POLOŽAJ SLOVENSKE MANJŠINE V PORABJU PO LETU 1991 bi v vsakodnevni komunikaciji z verniki lahko S tem sestavkom o položaju porabskih Sloven- ponovno obudil in utrdil pomembno vlogo Cer- cev po letu 1991 se je skušalo vsaj v temeljnih kve pri ohranjanju slovenskega jezika (Munda črtah orisati problemske sklope te skupnosti v Hirnök & Medvešek, 2017, 717, 723–726). zadnjem stoletju. Slovenska narodnostna skupnost v Porabju/Slovenskem Porabju na Madžarskem Mnenja porabskih slovencev ob stoletnici priklju- je nastala kot rezultat diplomatske odločitve na čitve Prekmurja matičnemu narodu mirovni konferenci po prvi svetovni vojni v Ver- saillesu leta 1919 in Trianonske mirovne pogodbe Da stanja v krajšem času ni mogoče izboljšati leto zatem. Junija 1920 zakoličena nova državna kar tako, je jasno. Nasprotno, vse večkrat se v meja je grobo razločila tamkaj živeče Slovence na matični domovini pojavljajo vprašanja o nadaljnji levem bregu Mure, ki odtlej živijo v dveh sosednjih usodi in možnostih obstoja jezika sploh, npr.: »Za državah. Največji del tukajšnjega slovenskega pre- Porabje ugotavljamo, da velik delež slovenskega bivalstva se je nato v okviru Jugoslavije praktično prebivalstva ne govori več porabskega narečja brez večjih posledic prilagodil življenju v državni in da v zelo šibki meri (če sploh) prihaja do skupnosti Slovencev. Njegov majhen del pod reko medgeneracijskega prenosa slovenskega jezika.«3 Rabo pa je doživljal vse možne vrste pritiskov, ki Najvidnejši predstavniki manjšine pa to zaskr- so pustili hude posledice. Madžarska država je bljenost izražajo tudi v novejših javnih nastopih, kljub legitimnim pravicam vseskozi permanentno npr. zagovornica Slovencev v madžarskem parla- načrtno zanemarjala skrb za vseh trinajst tamkaj- mentu Erika Köleš Kiss in dolgoletna raziskovalka šnjih narodnostnih manjšin. Porabski Slovenci porabske preteklosti ter etnološke svojskosti so bili že ob vzpostavljeni meji številčno daleč Marija Mukič Kozar.4 Še posebej pa je bila leta najmanjša med njimi. To so ostali še naprej, saj 2019 deležna medijske pozornosti slovenskih so pričeli migrirati v večja mesta v notranjosti množičnih medijev Andrea Kovács, od 2019 nova države ali v prekoceansko tujino. Bili so tudi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem.5 brez možnosti naslonitve na matično domovino, Isto leto je slovenska medijska krajina malone se pravi brez njene vsestranske podpore. Danes zasula slovensko javnost z desetinami raznih pri- je ta etnična manjšina pred dejstvom, da znajo spevkov ob stoti obletnici priključitve Prekmurja porabsko-slovensko narečje govoriti le še nekateri Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nekateri njeni starejši in najstarejši pripadniki. Mlajše in članki so kar zaskrbljeno in dvomeče spregovorili najmlajše generacije pa so, tudi zavoljo napak izključno o porabski slovenski manjšini (Delo, jezikovne in izobraževalne politike v zadnjega pol 13. 10. 2019). stoletja, v bistvu jezikovno izgubljene. Vsiljevalo 3 https://www.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/priloznosti-in-moznosti-za-ohranjanje-oziroma-revitalizacijo-slovenscine- -med-slovensko-manjsinsko-skupnostjo-v sosednjih-drzavah, CRP: Priložnosti in možnosti za ohranjanje oziroma revitalizacijo slovenščine med slovensko manjšinsko skupnostjo v sosednjih državah, ZRC SAZU, 1. oktober 2016 – 31. januar 2018, Opis. 4 Pri porabskih Slovencih ni »etno biznisa«. Intervju z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss, Porabje, 3. april 2019, in Radio Slovenija, oddaja Sotočja 6. 4. 2019; Manjšina v Porabju je v kritičnem stanju. Ob dodelitvi meda-lje za zasluge družini Mukič – intervju z Marijo Mukič Kozar, Delo, 7. 5. 2019 (elektr. izdaja), https://www.delo.si › kultura › razno ›: …. »Res je, da se družine v Porabju vedno težje odločijo, da bodo naučile otroke slovensko. Večina Porabcev ne zna knjižno slovensko, zato otrok ne morejo naučiti standardnega maternega jezika. Otroci, ki se naučijo knjižno slovensko, pa se ne morejo pogovarjati s starši in starimi starši, ker ti ne razumejo knjižne slovenščine.« Zakaj vedno manj Porabcev govori porabsko ali slovensko? »Porabsko narečje tako odstopa od knjižne slovenščine, da se lahko v njem mladi sporazumevajo samo s starši in starimi starši, med sabo in z vrstniki v Sloveniji pa ne. Porabsko narečje večinoma govorita srednja in starejša generacija. Če je tema zahtevnejša, so se prisiljeni pogovarjati madžarsko, ker starinsko porabsko slovensko narečje ni dovolj prilagojeno za sporazumevanje v 21. stoletju. Prehod iz narečja v knjižno slovenščino bi moral biti postopen, kot v Prekmurju po priključitvi SHS leta 1919. V Porabju tega prehoda ni bilo, ker nas je leta 1920 postavljena državna meja ločila od prek-murskih bratov. Nismo imeli možnosti, da bi postopno prevzeli sodobne izraze iz knjižnega jezika v porabsko narečje. Iste probleme imajo tudi druge manjšine.« 5 »Priključitev ne more biti praznik«. Nova predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovač je ob bližajoči se obletnici priključitve Prekmurja v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo (STA) dejala, da Prekmurcem privoščijo življenje v matični državi, za porabske Slovence pa to ne more biti praznik, saj so pred 100 leti ostali odrezani od slovenskega zaledja in pozabljeni od madžarske države. Volksgruppen, Intervju, 19. 7. 2019; Primorski dnevnik, 1. avgust 2019, elektr. izdaja; Radio Slovenija, 14. 8. 2019. 295 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE se jim je npr. učenje slovenskega knjižnega jezika, eksistenčnih možnosti obračajo k večinskemu ki ga na svoji starostni stopnji nikakor niso mogli madžarskemu jeziku in k drugim tujim svetovnim doumeti, saj dotlej tudi narečja niso zmogli obvla- jezikom. Z močnim množično medijskim, lokalno- dati v zadostni meri za osnovno sporazumevanje. -samoupravnim in društveno-kulturnim delovanjem V desetletjih po letu 1991 tako število manjšini kot tudi z okrepljeno pomočjo Republike Slovenije pripadajočih ljudi nezadržno upada. Procesi asimi- skušajo manjšinski voditelji popraviti in izboljšati, lacije so nezadržni. Mlade generacije se v iskanju kar se popraviti oziroma izboljšati sploh še da. 296 BARBARA RIMAN Slovenci na Hrvaškem Slovenci na Hrvaškem obstajajo že stoletja in so tam po tridesetih letih obstoja se začenjajo aktivno uresniče- kontinuirano prisotni.1 S svojim delovanjem so »Kranj- vati pravice, ki jih Republika Hrvaška ponuja. ci«, »Štajerci«, »Gorenjci« in drugi posamezniki pustili močno sled v hrvaški zgodovini (Kržišnik-Bukić, 1995; Kdo so Slovenci na Hrvaškem danes? Kržišnik-Bukić, 2006a; Kržišnik-Bukić, 2006b; Riman et al., 2019). Položaj pripadnikov slovenske skupnosti na Hrva- Slovenci so pred letom 1991 bili konstitutiven narod škem se je spremenil decembra 1990, ko je bil sprejet v nekdanji Socialistični federativni republiki Jugoslaviji Božični Ustav (22. 12. 1990). V njem je opredeljen tudi (SFRJ), kar je vplivalo na način kulturnega življenja in položaj pripadnikov slovenske skupnosti na Hrvaškem, vzdrževanja identitete med pripadniki slovenske skup- ki so od tedaj ena od dvaindvajsetih ustavno priznanih nosti na Hrvaškem. To je vplivalo na organizacijsko she- narodnih manjšin na Hrvaškem. S to spremembo je mo Slovencev na Hrvaškem in trenutne oblike (samo) prišlo do drugačnega odnosa Republike Slovenije do organizacije (Zupančič, 2008, 527) ter na ohranjanje Slovencev, ki so ostali na Hrvaškem. Obenem se je slovenskega jezika in kulture kot tudi na različne druge porajalo tudi večje zanimanje Republike Slovenije za izzive, s katerimi se pripadniki slovenske skupnosti na položaj pripadnikov slovenske narodne manjšine na Hrvaškem srečujejo danes. Hrvaškem. V času nekdanje SFRJ na Hrvaškem sta kontinuirano Odnos Republike Hrvaške do vseh manjšin in delovali dve slovenski društvi: Kulturno-prosvetno tako tudi do slovenske manjšine je drugačen kot društvo Slovenski dom Zagreb (Jerman & Todorovski, odnos Republike Slovenije do Slovencev na Hrva-1999) in Slovenski dom KPD Bazovica (Riman & Riman, škem. Na Hrvaškem imajo namreč pripadniki vseh 2012), ki sta še vedno aktivna. Nekaj časa je delovalo manjšin skoraj enake pravice. Republika Slovenija pa tudi Slovensko kulturno društvo Triglav v Karlovcu obravnava Slovence na Hrvaškem različno. Tiste, ki (1951–1976) ter Slovensko društvo Stane Sever v Osije- živijo v obmejnem pasu (Resolucija, 1996) oziroma v ku (1971–1976) (Riman, 2019a, 56).2 obmejnih županijah, ki mejijo z Republiko Slovenijo, Čeprav je bila slovenščina eden od jezikov nekdanje in na območju mesta Zagreb (Ur. l. RS, 2006a), se SFRJ, se je slovenski otroci na Hrvaškem niso mogli učiti obravnava kot avtohtono manjšino. Slovence, ki živijo institucionalno. Edini dve osnovni šoli na Hrvaškem, ki na drugih območjih Hrvaške, pa se obravnava kot iz- sta ponujali možnost pouka v slovenščini v obdobju seljensko skupnost. To močno vpliva tudi na življenje po drugi svetovni vojni, sta bili v Labinu in na Reki. En in delovanje Slovencev na Hrvaškem, ki se tretirajo oddelek je bil organiziran v današnji Osnovni šoli (OŠ) kot izseljenci. Ivo Lola Ribar v Labinu leta 1947/1948, vendar je deloval Slovenci na Hrvaškem so danes najstarejša manj- samo eno šolsko leto. Drugi primer je bil v OŠ Matteoti šina na Hrvaškem, njihova povprečna starost je 59,7 na Reki med letoma 1950 in 1953 (Riman, 2013, 372). leta. Povprečna starost prebivalcev Hrvaške je 41,7 Čeprav se je poskusilo organizirati slovensko šolo v leta. Še ena zanimivost je neenaka spolna struktura, povojnem času tudi v Zagrebu, tega Slovenci v Zagrebu pri čemer je po zadnjem popisu iz leta 2011 zabe- niso dosegli (Josipovič & Škiljan, 2017, 73–74). leženih 7.171 Slovenk in 3.346 Slovencev. Številčna Skromna organizacija pripadnikov slovenske skup- prevlada žensk nad moškimi v popisnih podatkih nosti v času SFRJ pa je vplivala tudi na današnji položaj. je sicer značilnost razvitih držav, kljub temu pa je V prispevku je prikazan razvoj slovenske skupnosti razkorak med Slovenci na Hrvaškem tako velik, da od trenutka, ko je postala manjšina na Hrvaškem, do ga ni mogoče razložiti zgolj z družbenoekonomsko danes. Želimo prikazati proces ozaveščanja in razvoj razvitostjo države (Medvešek & Riman, 2017, 186). (samo)organizacije ter poskus uveljavljanja pravic, ki so Ta neenakost je zabeležena že v preteklosti (Pajnič, določene v zakonih Republike Hrvaške za pripadnike 2018; Szabo, 1995). vseh manjšin, posledično pa tudi pripadnike slovenske Poselitev Slovencev je prisotna vzdolž slovensko-hr- skupnosti. S prispevkom opozarjamo na obstoj in delo- vaške meje in je izredno razpršena. To vpliva na določe- vanje Slovencev na Hrvaškem nasploh ne pravice, ki jim zaradi majhnega števila ne pripadajo. Razvoj slovenske skupnosti na Hrvaškem od trenut- Pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem so prisotni ka, ko je postala manjšina, je relativno počasen in šele praktično v vseh večjih mestih in regionalnih središčih 1 Prispevek je nastal kot rezultat dela na raziskovalnem programu »Razsežnosti slovenstva med lokalnim in globalnim v začetku tretjega tisočletja«. 2 Takoj po drugi svetovni vojni so delovala še nekaj let v povojnem času društva v Slavonskem Brodu, Vinkovcih in Vukovarju (Riman, 2019a, 56; Riman, 2019b). 297 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Število prebivalcev Hrvaške, ki so se ob popisih prebivalstva opredelili za slovensko narodno pripadnost (Kržišnik-Bukić, 2006a; Medvešek & Novak Lukanović, 2016). Izlet na Gorjance pri sv. Miklavžu, 16.07.1933, s člani Slovenskega kulturnega društva Slovenski dom Zagreb (njihova fotodokumentacija). je bil Vinko Žibert. Kmalu se je Zvezi pridružilo tudi % od celotnega Leto popisa Število Slovensko kulturno društvo Triglav iz Splita, usta- prebivalstva Hrvaške novljeno maja 1992. Štiri leta pozneje se je Zveza 1991 23.802 0,5 preimenovala v Zvezo slovenskih kulturnih društev 2001 13.173 0,1 na Hrvaškem. Sedež se je takrat preselil v Zagreb, novi predsednik pa je postal Darko Šonc, obenem 2011 10.517 0,25 tudi predsednik Kulturno-prosvetnega društva Slo- venski dom iz Zagreba. Maja 2018 se je spremenil (Zagreb, Reka, Pulj, Split) (Zupančič, 2008, 527), o če- sedež Zveze, ki je danes na Reki (Riman, 2019b, mer pričajo tudi slovenska društva, ki so danes aktivna 65). na Hrvaškem. V devetdesetih letih so takratna redka slo- Število Slovencev na Hrvaškem iz različnih objek- venska društva začela oživljati svoje dejavnosti, tivnih razlogov upada. Najizraziteje se je zmanjševalo kar je pomenilo oživljanje slovenskega jezika in od leta 1991 do danes (prikaz je v tabeli 1). organizirano skrb za njegovo ohranjanje ne le pri Na zmanjševanje pripadnikov slovenske skupnosti starejših generacijah, temveč tudi med mladimi na Hrvaškem je med drugimi vplivala tudi osamosvojitev (Lokar, 2013, 142). Slovenije in Hrvaške. Procesi, ki so se dogajali v prvih Prvo slovensko društvo, ki je začelo s poukom letih nastanka nove države, še niso do konca raziskani slovenščine na Hrvaškem, je bilo Slovensko kul- in nekateri se šele opažajo. Veliko število posameznikov, turno društvo Triglav v Splitu. Kmalu pa so temu ki so delali v krajih nekdanje Jugoslavije zunaj Sloveni- primeru sledila tudi druga slovenska društva na je, se je vrnilo v Slovenijo. Nekateri so imeli določene Hrvaškem. Razen razširitve dejavnosti v obstoječih težave s pridobivanjem hrvaškega državljanstva, tako društvih na Hrvaškem je zabeležen tudi proces hi- da so se tudi v teh prvih mesecih osamosvojitve morali trega ustanavljanja slovenskih društev. Tudi danes odpovedati slovenskemu državljanstvu in obdržati hr- je pomen slovenskih kulturnih društev izjemno vaškega, kar ne pomeni, da niso pripadniki slovenske velik, saj so jedro slovenstva na Hrvaškem. Kot manjšine na Hrvaškem. slabost je treba poudariti, da pripadniki slovenske S spremembo statusa Slovencev na Hrvaškem je pri- skupnosti na Hrvaškem nimajo svojih dnevnih ali šlo tudi do določenih sprememb v videnju samih sebe tedenskih novic, radijske ali televizijske oddaje. in iskanju odgovorov, kako ohraniti slovenski jezik in Pravzaprav se soočajo s številnimi izzivi, o katerih kulturo na Hrvaškem. Glavno vlogo so v tem procesu imeli poročajo slovenski aktivisti na Hrvaškem. in še vedno imajo aktivni člani slovenskih društev, ki so med prvimi pre- poznali in občutili spre- membe v družbi. Prišlo je do hitrega uveljavljanja nekaterih pravic, ki so pripadnikom slovenske skupnosti s spremembo statusa pripadale. Zaradi različnih doga- janj v devetdesetih letih 20. stoletja se je pojavila potreba po medsebojnem povezovanju in nastala je Zveza slovenskih društev v Republiki Hrvaški. Osnovana je bila 30. januarja leta 1992. Prvi sedež je bil v Slovenskem domu KPD Bazovica, katerega prvi predsednik 298 BARBARA RIMAN: SLOVENCI NA HRVAŠKEM Pevski zbor Slovenskega kulturnega društva Triglav iz Splita (njihova fotodokumentacija). Stavba na Masarykovi 13 v kateri se od leta 1949 nahaja Slovenski dom Zagreb (njihova fotodokumentacija). V različnih virih naj- demo različne podatke o številu članov posa- meznega kulturnega društva (Medvešek & Riman, 2018, 185–227), vendar društva evidenco vodijo na različne načine, tako da je težko natančno določiti šte- vilo članov. Prisotni so predvsem starejši člani. Poleg tradicionalnih aktivnosti društva izda- jajo tudi svoje biltene in glasila (Riman, 2019b). Pripadniki slo- venske skupnosti na Hrvaškem imajo tudi možnost politične Ustanavljanje večine slovenskih društev kot participacije, in sicer na način aktivnega oblikovanja tudi nekatere druge pobude so se začele pojavljati politike na lokalni ravni prek svetov in predstavnikov po letu 2000. Tedaj je zaradi spremembe politične slovenske manjšine na ravni mesta/občine/županije. oblasti na Hrvaškem prišlo do hitrejše demokratske tranzicije, ki je vplivala tudi na manjšine in im- plementacijo zakona, ki regulira pravice narodnih manjšin. To se nanaša predvsem na Ustavni zakon o pravima nacionalnih manjina, ki je bil sprejet leta 2002 (Tatalović & Lacović, 2011, 376). Slovenska društva so zabeležena predvsem v večjih mestih, kjer številčna prisotnost Slovencev omogoča združevanje slovenskih kulturnih društev, ki poleg običajnih tradicionalnih aktivnosti v društvu (zbor, folklorne in dramske skupine) ponujajo tudi možnost učenja slovenskega jezika. Poleg že obstoje- čih treh so po letu 2000 nastala še: Slovensko kultur- no društvo Lipa (Dubrovnik, od leta 2001), Slovensko kulturno društvo Istra (Pulj, od leta 2001), Slovensko kulturno društvo Lipa (Zadar, od leta 2004), Slovensko kulturno društvo Snežnik (Lovran, od leta 2005), Kulturno društvo Slovenski dom Karlovec (Karlovec, od leta 2006), Društvo Slovencev Labin (Labin, od leta 2006), Slovensko kulturno društvo Stanko Vraz (Osijek, od leta 2006), Slovensko kulturno društvo Ta možnost je odvisna od predpisanega števila Lipa (Buzet, od leta 2007), Slovensko kulturno dru-pripadnikov, ki živijo na določenem geografskem štvo Oljka (Poreč, od leta 2007), Slovensko kulturno območju. Sveti in predstavniki imajo lahko samo sve- društvo Gorski Kotar (Tršće, od leta 2007), Slovensko tovalno funkcijo (Riman & Zver, 2020, 79). Pripadniki kulturno društvo Nagelj (Varaždin, od leta 2008) slovenske skupnosti na Hrvaškem so zelo apolitični in Slovensko kulturno društvo Ajda (Umag, od leta in bi teoretično s svojo aktivnostjo v svetih ali kot 2011) (Riman, 2016, 277).3 predstavniki slovenske manjšine lahko vplivali na 3 Pomembno je omeniti, da je leta 1997 nastalo Kulturno društvo Slovencev Dr. France Prešeren v Šibeniku, ki se je zaprlo decembra 2018. 299 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Stavba Slovenskega doma KPD Bazovica na Reki (njihova fotodokumentacija). vse sfere življenja na lokalni ravni (Petričušić, 2012, Uvedba slovenskega jezika v hrvaške institucije 95). Kot je že omenjeno, ni prevelikega interesa za je pomembna zato, ker je na ta način slovenski jezik aktivnost v takih oblikah organizacij, kar kažejo tudi prisoten v hrvaški javnosti. Slovenskega jezika na Hrva- podatki iz leta 2019. Maja leta 2019 so bile volitve škem še vedno ni mogoče uporabljati (in ga verjetno še za svete in predstavnike slovenske manjšine in od nekaj časa ne bo) zunaj slovenskih društev in družine, razpisanih 40 volitvenih mest volitve niso potekale tako da je to eden od pozitivnih korakov v smer ponov- kar na 18 voliščih, ker ni bilo zadostnega števila ne revitalizacije slovenskega jezika na Hrvaškem. Tako kandidatov. Tudi šte- se od leta 2009 v OŠ vilo volivcev je bilo Pećine4 na Reki sloven- izjemno majhno, npr. ščina uči po modelu C v Primorsko-goranski (Mirković, 2009, 136).5 županiji je na volišča Danes pouk poteka v prišlo samo 3,1 % naslednjih šolah: OŠ Dr. volivcev v tej županiji Andrija Mohorovičić, (Riman & Zver, 2020, Matulji in Podružnična 82–83). OŠ Jušići; OŠ Kozala, Politična nezaintere- Reka; OŠ Vazmoslava siranost pa vpliva tudi na Grželja, Buzet; OŠ volitve parlamentarnega Marije in Line, Umag; poslanca za pripadnike Druga gimnazija, slovenske skupnosti. Pri- Varaždin; Srednja šola padniki slovenske skup- za uporabno umetnost nosti svojega poslanca in oblikovanje, Pulj; volijo skupaj s pripadniki Srednja šola Čakovec štirih drugih narodnih (Riman et al., 2019, manjšin (albanske, črno- 15–16). Pouk sloven- gorske, makedonske in bošnjaške). Svoja kandidata ščine poteka tudi v slovenskih društvih kot Dopolnili so imeli na volitvah leta 2003 in 2015, oba pa sta pouk slovenskega jezika in kulture, ter se poučuje tudi pridobila relativno malo glasov (Riman & Zver, 2020, v posebnem projektu Učenje slovenskega jezika in 87). V slovenski javnosti je nekako prisotna ideja, da kulture v Varaždinski županiji. imajo pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem svojega poslanca, to pa pravzaprav ne drži. Trenutno Zaključek Slovence na Hrvaškem predstavlja Ermina Lejak Prl- jaskaj (Riman & Zver, 2020, 88). Slovenci so na Hrvaškem kontinuirano prisotni Še en zelo pomemben element, ki se pojavlja v v različnih sferah javnega življenja. Zaradi politič- zadnjem času in ki vpliva na ohranjanje slovenskega no-zgodovinskih dogajanj sta bila razvoj in ohranjanje jezika in kulture, je uvajanje slovenskega jezika v slovenskega jezika in kulture na Hrvaškem na določen hrvaške osnovne in srednje šole. Viden je namreč močen način omejena. Situacija se je spremenila, ko so pripad- upad števila govorcev slovenskega kot maternega niki slovenske skupnosti postali manjšina, ampak se še jezika, poleg tega so raziskave pokazale, da je prenos vedno v veliki večini ne zavedajo svojih pravic. Pri tem slovenskega jezika okrnjen (Medvešek & Riman, 2019, bo vsekakor potrebna pomoč tako Republike Hrvaške 267). Ko gre za slovenski jezik kot materni jezik, je kot tudi Republike Slovenije, saj so izzivi, s katerimi bilo tako leta 1991 zabeleženih 19.341 govorcev se trenutno soočajo, pravzaprav šele začetek njihovega slovenščine, leta 2001 11.872 in leta 2011 še 9.220 intenzivnega dela, da bi ostanke slovenske skupnosti na govorcev (Medvešek & Riman, 2019, 260). Hrvaškem uspešno ohranili. 4 To ni bila prva šola, prva je bila v Štrigovi v drugem polletju šolskega leta 2008/2009. 5 Oblika poučevanja jezika narodne manjšine kot izbirni predmet. Učni jezik učencev v šoli je hrvaščina, manjšinski jezik pa se poučuje od 2 do 5 šolskih ur na teden. To vključuje tudi spoznavanje matične kulture nasploh, književnosti, zemljepisa in zgodovine ter glas-bene in likovne umetnosti. Po tem modelu se izobražujejo pripadniki albanske, avstrijske, češke, madžarske, makedonske, nemške, poljske, ruske, rusinske, slovaške, slovenske, srbske, ukrajinske in judovske narodne manjšine. 300 MARJAN HORVAT Slovenija in evroatlantske integracije. Normativna in diskurzivna moč Slovenije kot majhne države Uvod podob »izginjajočih posrednikov«, ki z vsebovanjem sestavin obeh svetov, torej tistega, ki izginja, in tistega, V prispevku1 na osnovi dveh konceptualnih podob ki se poraja, v različnih zgodovinskih obdobjih omogo- »izginjajočega posrednika«, ki zadevata pasivno in čajo procese družbenih sprememb (Jameson, 1973, 76). aktivno načelo v procesih družbenih sprememb (F. Na osnovi njegovega koncepta so vlogo izginjajočih Jameson in E. Balibar), analiziramo dosedanjo in poten- posrednikov, zlasti z analizami nalog in vloge intelek- cialno vlogo Slovenije v evroatlantskih integracijah. Na tualcev v družbenih spremembah, proučevali tudi drugi osnovi teh izhodišč preverjamo dve tezi o Sloveniji kot družbeni teoretiki (glej v Kahambing, 2019). Za konci- »izginjajočem posredniku«: 1) v kontekstu pasivizacije piranje naše teze je zanimiva še uporaba tega koncepta njene izvorne in izvirne misli po vstopu v Evropsko unijo v eseju Etienna Balibarja o normativni moči Evrope. V in 2) z analizo njene vloge kot aktivne »prevajalke« njem izginjajočega posrednika opredeli kot »podobo diskurzivnih, identitetnih in epistemoloških sestavin, ki (zavedajoč se spekulativnosti te opredelitve) prehodne opredeljujejo zahodnobalkansko, srednjeevropsko in institucije, sile, skupnosti, ali duhovne formacije, ki zahodnoevropsko regijo, v katere je Slovenija historično, oblikuje pogoje za novo družbo ali nove civilizacijske duhovnozgodovinsko in kulturno vpeta. Tezi preverjamo vzorce – čeprav na obzorjih in v besednjaku starega – s z analizo procesov »udomačevanja« evropskega integra- preurejanjem sestavin, ki jih je podedovala prav od tistih tivnega diskurza v slovenski znanstveni in javni sferi v institucij, ki naj bi jih presegla« (Balibar, 2003, 334). Po treh obdobjih: ob vstopanju Slovenije v Evropsko unijo njegovem nobena tranzicija od stare k novi družbi ni in v zvezo Nato, v obdobju finančne in ekonomske kri- mogoča brez tovrstnega posredništva. V svojem razmi- ze, krize, povezane s tragedijo beguncev, ter v zadnjem šljanju poveže »izginjajočega posrednika« z dilemami obdobju, zaznamovanem s t. i. suverenizmom in politi- o evropski kulturni in politični identiteti ter o »mehki kami nacionalnega refleksa. moči« evropske (zunanje) politike, ki so zaznamovale Na osnovi naših analiz v sklepnih poglavjih oprede- razmisleke o evropskem združevanju v prvem desetletju limo posebnosti v formiranju identitetnih in diskurzivnih 21. stoletja. Na osnovi omejenih (z)možnosti Evropske vzorcev slovenstva, specifičnih v tem, da so v njih inte- unije v razreševanju svetovnih konfliktov sugerira takšen gralno reflektirane tudi izkušnje, ki so jih imeli Slovenci pogled na Evropo, ki vključuje spoznanje, da je treba s članstvi v večnacionalnih integracijah, dognanja pa raziskati njene »lastne ranljivosti in nedoločenosti – v povežemo z različnimi strategijami, ki jih t. i. majhne nekem smislu njen ‚prehodni‘ značaj – kot učinkovito države uporabljajo s ciljem utrjevanja svojega položaja mediacijo v procesu oblikovanja nove politične kulture, v mednarodni skupnosti. Raziščemo zlasti (neizkorišče- novega vzorca politike per se v kontekstu pereče nacio- ne) potenciale v afirmaciji »normativne moči«, ki jih ima nalne in mednarodne krize« (Balibar, 2003, 334). Slovenija v regijah, katerih del je, in v širšem mednaro- V ti dve različni videnji izginjajočega posrednika – s dnem prostoru, pri čemer izhajamo iz specifik njenega poudarkom, da gre v naši uporabi tega termina le za družbeno-integrativnega diskurza in poudarka, da je idealno-tipski podobi, ki zadevata razumevanje pasivne predpogoj za udejanjanje »normativne moči« majhnih in aktivne razsežnosti procesov in akterjev družbenih držav v mednarodnem prostoru – kot je vidno iz analiz v sprememb (in nič več) – konceptualno vpenjamo priču- prispevku navedenih uspešnih primerov – razumevanje, joč prispevek, katerega namen je opredeliti (historično in da to prvenstveno ni (zunanje)politično, temveč družbe- potencialno) vlogo Slovenije v evroatlantskih integraci- norazvojno vprašanje. jah. Prva teza je, da je Slovenija leta 2004, torej ob vsto- Ni naključje, da je britanski filozof Fridrick Jameson pu v Evropsko unijo (in v zvezo Nato), bila potisnjena v v eseju o Maxu Webru izpostavil nenavadno vlogo vlogo »izginjajočega posrednika« v smislu Jamesonove kalvinizma, ki jo ima ta doktrina v Webrovi razčlembi opredelitve tega koncepta. V primerjavi z vzhodno- in protestantske etike in duha kapitalizma. Prav kalvini- srednjeevropskimi državami, ki so – največkrat ob na- stična etika dvojne predestinacije (med »izbrani« in svetih z Zahoda, zlasti ekonomistov iz Svetovne banke in »neizbranimi«) je po Webru namreč tlakovala pot k Mednarodnega denarnega sklada – v procesih tranzicije sekularni kapitalistični etiki, omogočila torej to nemo- svoje ekonomije podvrgle »šok terapiji«, se je Slovenija gočo izmenjavo energij med religiozno in posvetno zaradi drugačnih socio-ekonomskih izhodišč, zlasti že etiko (Weber, 1988). Jameson je zato kalvinizem, ki je v prejšnjem sistemu uvedenih nekaterih prvin tržnega po opravljeni »nalogi« kot akter prehoda pravzaprav sistema, a tudi drugačne politične zgodovine in zagoto- »zapustil« prizorišče zgodovine, opredelil kot eno izmed vo tudi zaradi na Zahodu pridobljenega (bolj kritičnega) 1 Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega projekta ARRS Kultura spominjanja gradnikov slovenskega naroda in države (J6-9354). 301 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE razumevanja postulatov, na katerih temeljijo zahodne skusih udejanjanja nekakšne »balkanske Švice« (Nonne, ekonomije, odločila za »mehkejšo«, gradualistično 2018) ali »druge Švice« (Bojinović Fenko & Svetličič, tranzicijo (Mencinger, 2004), svojo »izjemnost« v obliki 2017), na videz onemogočajo možnosti in neizkoriščeni neo-korporativističnega modela (Lindstrom, 2015, 12) potenciali Slovenije v afirmiranju »avtonomističnih« pa je ohranila tudi ob vstopu v evroatlantske integracije politik na ekonomskem, socialnem in kulturnem podro- (Guardiancich, 2012). Ni namreč naključje, da je Slove- čju, ki izhajajo iz specifičnega razvoja in ustroja njene nija, ki je na ravni socio-ekonomskih dejavnikov in tudi družbene pogodbe. S sklicevanjem na slednje, tudi s družbenih antagonizmov utelešala svet, ki naj bi izginjal primerjavami s socialnimi, demokratičnimi, naprednimi in se porajal, bila maja 2004, kot nekakšen emblem in inovativnimi družbami, kot so denimo skandinavske, »big banga«, kar zadeva uspehe pri vstopanju manjših velja, seveda, tudi obratno. Rezultat te oscilacije, ki je vzhodno- oz. srednjeevropskih držav v Unijo, v fokusu utemeljena v dveh različnih razvojnih paradigmah, evropske pozornosti. To izpričuje tudi izbira Slovenije ki se v razvoju »slovenstva« perpetuirata zadnjih 150 kot organizatorke »osrednje evropske svečanosti«, ki je let, niso le premalo izkoriščeni potenciali Slovenije na bila na trgu med Novo Gorico in Gorico, in udeležba zunanjepolitičnem in širše družbenem področju, temveč tedanjega predsednika Evropske komisije na njej. očitno dejstvo, da se je skupnost, ki je bila v dolgem 20. Hkrati pa je – kar zadeva prvo tezo – prav njena dokon- stoletju del treh različnih večnacionalnih integracij in je čana »posredniška« vloga v teh spremembah petrificirala izkusila, v dobrem in slabem, dva družbeno-ekonomska tiste mehanizme, ki (lahko) na osnovi »izjemnosti« oz. sistema, (samo)izolirala. Po (ne)uspešnem drvenju z Za- samosvojosti slovenske izkušnje prikličejo v razmislek o hodnega Balkana v devetdesetih letih prejšnjega stoletja evropskih integracijah drugačna razumevanja v urejanju v naročje Zahodne Evrope je zamudila niz priložnosti za ekonomskih in družbenih vprašanj, ki bi bila v novih čla- utrjevanje vezi z državami in družbami, ki tvorijo njeno nicah Unije utemeljena na re-afirmaciji njihovih druž- historično in duhovnozgodovinsko »naravno« okolje. benozgodovinskih, kulturnih in identitetnih sestavin, v Vidno namreč je, da države Zahodnega Balkana danes primeru Slovenije pa morda tudi na izkoriščanju njene Slovenije več ne percipirajo kot enega izmed členov geostrateške/geokulturne vloge v (zahodnobalkanski, »regije«, srednjeevropske države, članice Višegrajske srednjeevropski ali zahodnoevropski) regiji, kamor drža- skupine (V4), je ne priznavajo kot svoj del, medtem ko je va sega (glej Vodopivec, 2003; Darovec, 2017; Bufon, vpliv Slovenije v EU, v primerjavi z njeno vlogo v prej- 2006). Zdi se, da je po opravljeni »zgodovinski« vlogi šnjih, zlasti v jugoslovanskih integracijah, po nekateri slovenska družbeno-zgodovinsko, politično-filozofsko, kazalcih neznaten, politični ali družbeni profil Slovenije (morda tudi) z avtonomizmom (Toplak, 2019) pogojena pa neprepoznaven oz. nerazpoznaven. Vztrajanje pri misel v odnosu do reflektiranja nove integracije »opusti- »izjemnosti« Slovenije se kaže tudi v – blago rečeno – la« evropsko zgodovinsko prizorišče. Kar nas pripelje k krčevitem snovanju njenih dolgoročnih razvojnih vizij drugi tezi, ki zadeva opredelitev Slovenije kot »izginja- (glej npr. Darovec, 2017), saj te niso utemeljene na upo- jočega posrednika« v smislu Balibarjeve idealno-tipske števanju specifičnih družbenozgodovinskih okoliščin definicije tega pojma; torej kot aktivnega interpreta/ in geografskih danosti in drugih dejavnikih, na katerih posrednika družbeno-zgodovinskih, političnih, kulturnih gradijo zrele družbe, ki se učijo iz svojih in napak drugih in identitetnih silnic, ki lahko s svojo normativno močjo, ter s pogledom, uprtim v prihodnost. France Bučar je utemeljeno na znanju, izkušnjah, idejah in ne nazadnje zato upravičeno opozarjal na razliko med dejanskim sta- na modrosti v razumevanju dinamike družbenih spre- njem današnjega sveta in dojemanjem tega sveta v naši memb in ustroja večnacionalnih združb, pomembno zavesti: »Naše odločanje in ravnanje bo toliko bolj v vpliva na vzpostavitev drugačnih razmerij v regiji in skladu z objektivnimi potrebami našega bitja, kolikor bo njeni soseščini. To je – kot bomo videli – ena izmed manjša ta razlika – čeprav bo tudi odgovor, kaj so naše pogostih strategij, ki se jih »majhne države« poslužujejo objektivne potrebe, moral čez prag našega subjektivnega v utrjevanju svoje vloge v mednarodnem prostoru. dojemanja« (Bučar, 2009, 1). Opredelitev (potencialne) vloge Slovenije v evro- Krčevitost razvojnih vizij atlantskih integracijah, kar je namen tega prispevka, torej zahteva sočasno naslovitev obeh razsežnosti Ta čas je vidno, da Slovenija, tako država kot družba, »izginjajočega posrednika«, ki (nad)določata Slovenijo pravzaprav oscilira med obema podobama »izginja- v mednarodnem, zlasti evropskem političnem in druž- jočega posrednika«. Njeno pot k t. i. »normalnosti« benem okolju. Nadaljevali bomo v dveh »prestavah«: zahodnoevropskih držav, a percipirani kot izhod iz najprej bomo na osnovi analize gradiva o vlogi Slovenije teleološkosti, v katero se je del slovenske misli ujel v po- v evropskih integracijah, ki je izšlo v letih pred njenim 302 MARJAN HORVAT: SLOVENIJA IN EVROATLANTSKE INTEGRACIJE Slovenija na svetovnem globusu (Wikimedia Commons). članstvom v EU, opredelili specifičnosti slovenskega ze (potencialne) normativne/diskurzivne moči Slovenije prisvajanja evropskega integracijskega diskurza, saj je ta kot »majhne države«. proces zaznamoval, a tudi pasiviziral ne le slovensko, temveč celotno srednje- in vzhodnoevropsko izvorno Annus fantasticus in »izgubljeno desetletje« misel kar zadeva iskanje rešitev za dileme v oblikovanju skupnega evropskega doma. Nato bomo, na osnovi teh Slovenija v Evropsko unijo (in v zvezo NATO) ni vsto- dognanj, analizirali procese re-artikulacije slovenstva pila nepripravljena, še manj naivno, temveč na osnovi znotraj novih delitev in ločnic v Evropi, ki jih nekateri temeljitega premisleka o prednostih in slabostih, ki jih teoretiki, izhajajoč iz analiz procesov formiranja Evrope prinaša članstvo. Iz gradiva, objavljenega pred vstopom »več hitrosti« in »grupiranja« povzemajo s sintagmama Slovenije v EU v letu 2004, je vidno, da je bila poglavitna »diverzificirana« oz. »segmentirana« oblika evropske skrb namenjena ohranitvi slovenske kulturne identitete integracije (Eriksen, 2019; Fabbrini, 2019). in slišnosti slovenskega glasu v novi večnacionalni poli- V kontekstu razmerij v post-krizni Evropi, v katerih tični skupnosti. Pomemben, zgodovinsko inherentni del teh popušča centripetalna sila Bruslja, se namreč premislekov je bilo tudi vprašanje, v kolikšni ponujajo nove priložnosti tudi za meri lahko članstvo v EU slovenstvo ob- manjše države članice EU. Tudi za varuje pred italijanskimi in nemškimi Slovenijo, če se bo afirmirala v (ozemeljskimi) apetiti (Vodopi- (zunanje)političnem prostoru vec, 2006). S temi poudarki tako, kot od nje – pravzaprav razprave o(b) članstvu mlade – pričakuje mednarodna države v EU pravzaprav skupnost; torej z okre- niso bistveno odstopale pitvijo »posredniške« od premislekov sloven- vloge med regijami, v skega izobraženstva, ki katere kot (ob)mejna, so v minulih sto letih »vmesna« država zagovarjali članstvo v sodi/sega. Ta pričako- različnih večnacional- vanja so utemeljena nih integracijah, da bi na pobudah Evropske v danih političnih in unije, izraženih zlasti družbeno-zgodovin- v prvih letih po vstopu skih okoliščinah zago- Slovenije, a tudi članic tovili obstoj slovenstva, Višegrajske skupine čeprav s to pomembno (Orosz, 2015; Visvizi, razliko, da so prebivalci 2015), na simbolični ravni Slovenije leta 2004 vsto- tudi ZDA (glej Bufon, 2003, pili tokrat v večnacionalno 125; Benedejčič, 2016). Seveda »pogodbeno skupnost« in kot to »posredništvo« ne vključuje državljani suverene nacije. le največkrat izpostavljene pomoči Poudariti je treba, da je v primerjavi državam Zahodnega Balkana na poti v z vzhodno- in srednjeevropskimi državami, evroatlantske integracije, temveč tudi »prevaja- kjer so v odnosu do EU in Nata večinoma prevzeli nje« kulturnih, političnih in družbenih diskurzov v širšem nekritični »instrumentalistični pristop, zavedajoč se, da regionalnem prostoru. Obenem pa – kar je bistveno – to (članstvo) lahko koristi njihovim nacionalnim interesom« »posredništvo« vključuje tudi iskanja zglednih rešitev (González Enríquez, 2002), v Sloveniji pred vključitvijo za pereče probleme, ki se zaradi neustreznih politik v Evropsko unijo potekala intenzivna, tudi zelo kritična »jedrne« Evrope v odnosu do novih članic perpetuirajo razprava pro et contra članstvu. Ta je zadevala omenjen tudi v slovenskem političnem in družbenem prostoru. To družbenozgodovinsko in identitetno pogojen odnos slo- tezo, ki zadeva sočasno naslovitev obeh podob Slove- venstva do večnacionalnih integracij, njen pomemben nije kot »izginjajočega posrednika«, saj se medsebojno del pa je bil tudi doprinos k temeljitejšemu seznanjanju pogojujeta (vendar ne nujno tudi izključujeta), bomo javnosti z ustrojem, cilji, smotri, a tudi hibami integracije, naslovili v sklepnem poglavju z družbeno-konstrukti- v katero je Slovenija vstopala. Seveda je, razumljivo, tudi vistično analizo »izjemnosti« slovenstva kot specifično Slovenijo zlasti v zadnjih letih pred formalnim vstopom formirane etno-nacionalne skupnosti in na osnovi anali- v EU zajelo prekomerno navdušenje, ki so ga teoretiki 303 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Zemljevid prikazuje države članice in tiste, ki so se pridružile EU leta 2004 (Wikimedia Commons). imenovali »neverjetno enoumje«, celo »evroza« (Veliko- Nemški filozof Jürgen Habermas (2001) je tedaj progre- nja, 2005), pomemben del teh razprav pa je obsegal tudi sivno povezal politično in kulturno raznolikost Evrope v premisleke o alternativah članstvu (glej Kovačič Peršin, konceptu »ustavnega patriotizma«. Svojo tezo je utemeljil 1999). A vendar so se naklonjena, manj naklonjena in do na misli, da se nacionalne države same ne morejo upreti članstva tudi kritična mnenja stikala bodisi v pragmatični dezintegrirajočim posledicam ekonomske globalizacije ugotovitvi, da Slovenija nima druge oz. boljše izbire, kot in kulturne amerikanizacije, kar vse izpodjeda evropski je članstvo v EU, bodisi v razumevanju pridruževanja EU »način življenja« in erodira družbene konsenze/pogodbe, kot logične dopolnitve procesa, pričetega v annus mira- temveč se lahko Evropejci tem procesom uprejo le z moč- bilis, v letu 1989 torej (glej npr. Brnič & Mastnak, 1999). nejšo Evropsko unijo, če bi ta utrdila svoj socialno-de- Značilnosti evropskega integracijskega diskurza mokratski profil. Za te drastične spremembe v ustroju EU v prvem desetletju novega tisočletja, ko je Slovenija pa bi potrebovali družbeni konsenz na ravni vseh držav vstopila v EU, so bistveno zaznamovale slovensko »udo- članic, katerega predpogoj je oblikovanje evropskega de- mačevanje« skupnega evropskega doma, v dobršni meri mosa. Habermas je, ne nazadnje tudi z avtoriteto avtorja pa so tedanji premisleki teorije javne sfere, menil, botrovali tudi kasnej- da se lahko evropske šem odnosu slovenske politične identitete razvi- družbe do EU. V tistem jejo tudi brez etničnega, obdobju so se, spomni- kulturnega substrata, mo, v »jedrni« Evropi če bo spodbujan razvoj intenzivirale razprave o evropske javne sfere. novi evropski ustavi, ki Omenjene ideje in jo je utelešala Konvenci- premisleke, tudi v obliki ja o prihodnosti Evrope. kritičnega odnosa do EU A vprašanje snovanja so bile v času pridruževa- evropske ustave je bilo nja članstvu EU vsekakor le hrbtna stran prevla- navzoče v slovenskem dujočega kulturalizma v javnem prostoru. Sociolo- integrativnem diskurzu, gi in filozofi so reflektirali ki je bil tudi v tistem ob- te tematike s proučeva- dobju še navzoč v obliki njem razmerij med na- recidivov miselnosti, da cionalnimi/narodnimi in je mogoče Evropejce transnacionalnimi identi- povezati z afirmiranjem tetami (Debeljak, 2004), skupne evropske kul- v kontekstu vprašanj o turne identitete (Stråth, avtonomnosti subjekta 2002), s poudarjanjem evro-slovenstva (Hribar, evropskih vrednot (Sho- 2004), z analizami »evro- re, 2006) ali s povezova- peizacije« slovenske njem evropske kulture, javne sfere, izstopale so zlasti nacionalnih avdiovizualnih sektorjev (Schlesinger, kritične analize evropske civilizacije v odnosu do formira- 2001). Da je v tistem obdobju prevladoval diskurz inte- nja evropske politične zavesti in v razmerju do Drugega gracije, utemeljen na (skupni) evropski kulturi, izpričuje- (Mastnak, 1998) in (vse)splošna skrb zaradi prevelikega jo tudi spremembe v vsebinah evropskega državljanstva. poudarka na ekonomskih smotrih združevanja (Kovačič Iz analiz je vidno, da so bile v osemdesetih letih, v času Peršin, 1999). Pomembno mesto so imela vprašanja, ki za- prodora neoliberalnih praks, odpravljene vse socialne devajo demokratični/legitimnostni deficit EU in vprašanja razsežnosti evropskega državljanstva in zanemarjene institucionalnega ustroja EU, kjer je slovenska sociološka vse poprejšnje pobude za oblikovanje transnacionalne in politološka znanost bila v stiku z najnovejšimi teorijami državne blaginje, ključna prizadevanja pa so bila usmer- evropske transnacionalne demokracije (glej Haček & Zajc, jena v razvoj esencialistično etnokulturnega diskurza 2005). Sicer pa so že tedaj mnogi teoretiki opozarjali, da državljanstva, ki naj bi zagotovil kohezivnost Evrope povečevanje socialnih in dohodkovnih neenakosti, razvoj- onkraj neoliberalistične atomizacije (Hansen, 2000; na nesorazmerja med posameznimi regijami Evrope in ne Hansen & Hager, 2012). nazadnje ignoriranje lastnih pravil pri sprejemanju držav v 304 MARJAN HORVAT: SLOVENIJA IN EVROATLANTSKE INTEGRACIJE Reliefni zemljevid Slovenije (Wikimedia Commons). Evropsko monetarno unijo vodijo v razrast ksenofobičnih, »nobena izmed kandidatk ne zmore evropskega načina nestrpnih dejanj in k obujanju nacionalizma, ter se zato mišljenja in oblikovanja predlogov o Evropi kot celoti« zavzeli za uveljavitev »social-demokratskega modela« ali (González Enriquez, 2002), zmožne, celo dolžne pa so le »socialno tržnega modela« v razvoju EU. Izpostavljen je bil »posnemati« Zahod (Krastev & Holmes, 2018), je bistveno tudi pomen Evropske unije v afirmaciji »socialno-tržnega zaznamovala razmerja v novi, združeni Evropi, čeprav naj gospodarstva«, ki je sposobno regulirati tako svetovne kot bi ta po letu 1989, kot se je izrazil Janez Pavel II., zadihala regionalne gospodarske aktivnosti na način, ki povezuje z »obema pljučnima kriloma«. V naslednjem desetletju, gospodarsko rast s socialno pravičnostjo (glej npr. Ribičič, zaznamovanem s finančno in gospodarsko krizo in njenimi 2003). Tlelo je upanje, da se lahko prenovljena, kozmopo- posledicami tudi v obliki razraščanja suverenistične misel- litska Evropska unija sčasoma utemelji na transnacionalni nosti, dokončnim razpadom t. i. permisivnega konsenza in družbeni pogodbi, ki bi bila nadgradnja in odraz nacional- poglabljanjem demokratičnega/legitimnostnega deficita EU, nih družbenih pogodb, percipiranih kot ključne razvojne so se, zlasti zaradi (raz)reševanja posledic krize z »nujnim pridobitve (Calhoun, 2007). avtoritarizmom« (Giannone, 2015), razkrila socio-ekonom- Obsežno gradivo, pri čemer je treba izpostaviti še ska neskladja med različnimi geografskimi regijami Evrope. tematsko razvejane, vsebinsko bogate, predvsem pa plu- ralistično in inkluzivno zasnovane Pogovore o prihodnosti Decade Horribilis države, ki so v letih 2003–2005 potekali pri predsedniku dr- žave Janezu Drnovšku, potrjuje, da so slovenski intelektualci Z vidika razvoja in utemeljevanja evropskega in- in intelektualke ustrezno opredeljevali prednosti in slabosti tegracijskega diskurza je ena izmed ključnih posledic slovenskega vključevanja finančne in gospodarske tako z vidika nacionalnih krize in posledično interesov kot tudi z nacionalnih refleksov razumevanjem ustroja razkritje krhkosti tran- in smotrov EU, kamor snacionalnih modelov, sodi tudi upoštevanje, da s katerimi so družbeni »spričevalo« Evrope zaje- teoretiki opisovali ma tudi njene manj lepe Evropsko unijo kot sui plati, kot so kolonializem, generis entiteto. Pove- rasizem, diskriminacija, dno je, da se je nemški kulturna dominacija, sociolog Ulrich Beck v nacionalizem (Bučar, Nemški Evropi (2012), 1999, 16–18). Treba pa je svojem zadnjem delu, poudariti, gledano retro- odpovedal konceptu t. gradno, da je desetletje, ki i. kozmopolitske Evrope je utemeljevalo evropski (Beck, Grande & Cronin, integracijski, tedaj tudi 2007) in namesto njega ustavodajni diskurz na uporabil svoj starejši prepletu normativnih potencialov v razvoju javne sfere in koncept »družbe tveganja« za osmislitev evropskega poskusih esencializiranja kulturalističnih sestavin Evrope, odgovora na nove izzive in razmerja v (post)krizni EU. zaznamoval »zgrešen trud« (Vidmar Horvat, 2014, 96), kajti Na tej osnovi se je zavzel za oblikovanje nove evropske razmere in razmerja v (post)krizni Evropi so razkrila krhke družbene pogodbe, ki bi odražala solidarnost in bila osnove v oblikovanju evropskega »federalizma« na teh »pravičnejša in kredibilnejša v očeh posameznikov« temeljih. (Beck, 2012, 72). Tudi Jürgen Habermas je v prispevkih Resda je Slovenija v tem »izgubljenem desetletju« uve- iz tistega časa apeliral zlasti na Nemčijo in druge (boga- ljavila in utrdila vlogo vzorne članice evropske integracije, tejše) države, da se morajo »sprijazniti s kratkoročno in vendar je hkrati opustila ne le konstruktivno, temveč vsakr- srednjeročno neugodnimi posledicami drugačne poraz- šno držo v smislu prispevanja k razvoju evropskega integra- delitve, saj bi jim bilo to dolgoročno v prid« (Habermas, cijskega diskurza. Vsem novim članicam, tudi Sloveniji, je 2013). Oba so skrbele zlasti posledice erozije demo- kmalu po vstopu postalo jasno, da je ta oblikovan in voden kratičnega odločanja, saj se je demokratični deficit, ki iz jedrnih držav EU, »karolinškega centra«, medtem ko je kronično pesti EU, v času krize še poglobil. Tudi zato intelektualni misli novih članic, tudi slovenski, bila odrejena sta omenjena intelektualca, podobnih nazorov je bil le pasivna vloga njegovega interpretiranja. Percepcija, da denimo tudi Etienne Balibar in še mnogi drugi, vztrajala 305 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE pri gradnji Evrope »od spodaj navzgor«, se sklicevala & Holmes, 2018, 118). Njuna ključna misel je, da so si na »Evropo državljanov« in zagovarjala različne oblike ljudje v Vzhodni Evropi po koncu sovjetskega režima solidarnosti, saj sta premišljevala, kako »nevtralizirati« upravičeno želeli »normalnega življenja«, a so posne- moč nacionalnega, ki je v času krize zlasti v perifernih mali le zahodne vzorce, neupoštevajoč, da so ti – zlasti državah Evrope znova vstopalo v ospredje političnega in na področju človekovih pravic – že evolvirali. Zato po javnega diskurza. njunem v Vzhodni Evropi odprta družba ne pomeni več Podrobnejši opis razlogov za razraščanje suverenistič- obljube svobode, temveč ljudje povezujejo svobodo z nega, na »postmodernih« podobah naroda zasnovanega nevarnostmi: invazijo imigrantov, depopulacijo in izgubo političnega diskurza po izteku globalne finančne krize in nacionalne suverenosti. Zahod je po mnenju Vzhodnoe- krize evro-območja presega obseg pričujočega prispevka. vropejcev – zlasti v odnosu do migrantov – izgubil glavo, Zagotovo pa lahko pritrdimo tezi oxfordskega profesorja medtem ko se Vzhodna Evropa percipira kot »zadnja Jana Zielonke, da je za pojav iliberalne »kontrarevolu- utrdba avtentičnih evropskih vrednot« (Krastev & Holmes, cije«, kakor imenuje odklone od liberalne demokracije, 2018, 122). Ti procesi, utemeljeni na kulturalistični in ne- odgovoren tudi politični establishment Evropske unije, oliberalni evropski paradigmi, so v teh okoljih spodbudili ki je konec sedemdesetih opustil »social-demokratsko« procese vračanja k preteklosti, tudi v obliki zgodovinskih paradigmo v razvoju EU (Zielonka, 2018), kot tudi tistim revizionizmov, evropska zgradba pa je iz fantazije o raziskovalcem, ki opozarjajo, da so k vzponu populizma lokomotivi globalnega razvoja zdrsnila v ksenofobično, v srednjeevropskih državah prispevali šibkost institucij etnicizirano retropijo, iz »prihodnostne v komemorativno (Bugarič, 2015) in »zunanji šoki«, povezani z recidivi pripoved« (Vidmar Horvat, 2018, 11). ekonomske krize in tragedijo migrantov, vse to nezado- Vsekakor nove razmere in razmerja v post-krizni Evropi voljstvo ljudi pa populistični politiki »kanalizirajo« v svoj terjajo od vsake države tudi na regionalni ravni kalibracijo prid (Lovec, 2019). Po mnenju Bârgăoanu, Buturoiu in tistih dediščin, ki jih povezujemo z (evropskimi in nacio-Durach (2019) sta begunska kriza in tudi brexit utrdili nalnimi/ narodnostnimi) sestavinami identifikacijskih točk. ločnico med Vzhodno in Zahodno Evropo, ki pa po letu Sociološko gledano je v tem smislu pravzaprav pozitivno, 1989 nikoli ni bila zares odpravljena. Na osnovi analize da se Vzhodna Evropa na nek način »osamosvaja« izpod podatkov Eurostata, Svetovne banke in Združenih narodov – kot trdijo teoretiki – kolonialističnega diskurza »jedrne avtorice dokazujejo, da je vzhodno- in srednjeevropskim Evrope«. Nedvomno pa drži, da zdajšnji procesi – kot je državam članstvo v EU v dobršni meri omogočilo nado- razvidno tudi iz dognanj omenjenih prispevkov – ljudem knaditi zamujeno v rasti BDP-ja, vendar močno zaostajajo ne zagotavljajo tistega življenja, še manj svoboščin, h na področju zagotavljanja socialnih pravic, ki zadevajo katerim so stremeli pred vstopom v Evropsko unijo. minimalno plačo, izdatke za socialno varnost, globoka neravnovesja med obema deloma Evrope pa se kažejo Slovenija kot »izginjajoči posrednik« tudi v raziskavah, ki »merijo« zadovoljstvo ljudi s svojimi življenji, zlasti pa v porastu revščine, dohodkovni nee- V marsičem se lahko v zgornjem grobem, zelo kritič- nakosti, višjemu odstotku brezposelnih in višji smrtnosti. nem orisu težav, ki tarejo vzhodno- in srednjeevropske Prav te razlike so gonilo za razvoj populizmov. »Zdajšnja države ter tudi države Zahodnega Balkana, prepozna politična ločnica v Evropi (liberalno in iliberalno) ali tudi Slovenija, vendar se je mnogim pastem tranzicije civilizacijska ločnica (kulturno nazadnjaštvo Vzhoda in izognila. Snovalci slovenske tranzicije so doumeli, da bi moralna superiornost Zahoda) se v resnici ogne temeljne- se, če bi vzeli »ameriške« ali »zahodnoevropske sanje« mu vzroku« (Bârgăoanu, Buturoiu & Durach, 2019, 116). preveč zares in ne bi upoštevali denimo opozoril ame- Krastev in Holmes (2018) po drugi strani menita, riškega ekonomista Paula Krugmana »Ne poslušajte nas, da razlogov za iliberalno revolucijo v vzhodno- in sre- kaj vam svetujemo, ampak raje glejte, kako delamo« dnjeevropskih državah ni treba iskati v ekonomskih ali (Nederveen Pieterse, 2003, 71), ujeli v past, čeprav se ideoloških dejavnikih, temveč so ti posledica specifičnih je tudi Slovenija po dogajanju v ekonomski krizi, ki je reformnih procesov, ki so sledili padcu Berlinskega zidu. bilo v Sloveniji sicer podobno dogajanjem na južnem Pišeta, da po tem dogodku Evropa ni bila več razdeljena obrobju EU, »politično z odnosom do begunske krize med komuniste in demokrate, temveč na posnemovalce in vsesplošno preganjavico približala vzhodni periferiji in posnemovane. »Medtem ko se posnemovalci zgleduje- EU« (Mencinger, 2017, 97). jo po svojih vzorih, slednji nanje gledajo zviška. Ni torej Toda razlike med Slovenijo in današnjo podobo članic povsem nenavadno, zakaj je ‚posnemanje Zahoda‘, za Višegrajske skupine (V4) so utemeljene v ideološki podsta- katero so se odločili Vzhodni Evropejci pred tridesetimi ti. Medtem ko so se po padcu Berlinskega zidu vzhodnoe- leti, na koncu rezultiralo v političnem refleksu« (Krastev vropske države, čeprav z različno intenzivnostjo, v strahu 306 MARJAN HORVAT: SLOVENIJA IN EVROATLANTSKE INTEGRACIJE pred »ruskim medvedom« zatekle pod dežnik ZDA, zlasti Čeprav se tudi v Sloveniji pojavljajo »vagonske pobu- seveda zavezništva zveze NATO, je Slovenija – sicer zara- de«, ki zadevajo »derivatno moč«, najbolj nazorno s di »neprijetnega zastoja« ob vstopanju v NATO (glej Bene- »priključitvijo« na nemško-francoski vlak, zaznati je tudi dejčič, 2016) – zavezništvo z Rusijo v tem času okrepila in premisleke o okrepitvi »kolektivne moči« s tesnejšim v naslednjih letih izboljševala. Pragmatično dobre odnose povezovanjem z denimo Višegrajsko skupino, je iz do- so vse slovenske vlade negovale tudi z ZDA, čeprav je sedanjega njenega ravnanja vidno, da se skuša uveljaviti vidno, da so Slovenci bolj naklonjeni zmernejši politiki zlasti z uveljavljanjem svojih geostrateških in geokul- Bele hiše, ki zagovarja multilateralizem v razreševanju turnih »specifik«, ki zadevajo tudi »normativno moč«. globalnih konfliktov. To je bilo vidno tudi iz množičnih Slednja v teoriji mednarodnih odnosov izhaja iz teorije protestov v slovenskih mestih proti vojaškemu posegu družbenega konstruktivizma, pri čemer naj bi norme, »koalicije voljnih« v Iraku leta 2003, saj je treba »priznati, diskurzi in ideje določene države oblikovali nove vre- da je tudi Slovenija vilensko izjavo podpisala ne iz prepri- dnotne koordinate v mednarodnem prostoru. Strokovna čanja, temveč pod pritiskom« (Vodopivec, 2003, 100). S literatura kot primer navaja zlasti skandinavske države, Srednjo Evropo nas danes povezujejo zlasti kulturne vezi, ki uveljavljajo svojo moč s promocijo norm, ki zadevajo ki zadevajo so-bivanje v nekdanji avstro-ogrski monarhiji. razreševanje konfliktov, mediacijo, tudi s pobudami na Te so bile izpostavljene zlasti v obdobju po osamosvojitvi področju okoljevarstva (Stokke, 2010). Za ta pristop je Slovenije, a s poudarkom, da Srednja Evropa tvori le značilno, da se majhne države ne fokusirajo na eno samo duhovno-zgodovinski del slovenske identitete in nič več državo, temveč skušajo spremeniti mednarodno okolje (Vodopivec, 1991). Tudi slovenski politologi menijo, da bi tako, da ustreza njihovim interesom (Long, 2016, 8). V bilo s slovenske perspektive bolje, da bi država stremela tem oziru ta tip moči presega običajno razumevanje, da k razširitvi koncepta Srednje Evrope tako, da bi ta zajel nekdo ‚prispeva k dobremu‘. »Država, ki želi projicirati vse članice nekdanjega »habsburškega zgodovinskega in svojo normativno moč v mednarodnem prostoru, mora kulturnega kroga«. Takšna opredelitev, ki se osredinja na posedovati tudi moralno avtoriteto, politični kapital in kulturne kriterije, bi Sloveniji omogočila »samo-ovredno- zmožnost oblikovanja norm« (Luša & Mijić, 2012, 53), tenje njene pozicije« v regiji brez kakršnikoli konotacij pri čemer je idealno, če so norme prenesene iz doma- na ideološko navlako (Brglez, Arbeiter & Udovič, 2015, čega konteksta na mednarodno raven, kjer so uspešno 29–30). Po drugi strani pa je očitno, da članice Višegrajske institucionalizirane in sprejete s strani drugih članic. skupine Slovenija zanima le v perspektivi širitve njihovih Ta »vez« med posebnostmi družbeno integra- ekonomskih interesov (Visvizi, 2015). Vidno torej je, da tivnega diskurza in zunanjepolitično strategijo je slovenska politika in družba že od osamosvojitve države pravzaprav ključna v afirmaciji »normativne moči«, sledita duhu in izvornim načelom EU v oblikovanju sku- če si želi država na ta način zagotoviti pripoznanje pnega evropskega doma, ki »bo temeljil na demokratičnih širše mednarodne skupnosti. A ta vidik, ki zahteva vrednotah evropske duhovne civilizacije in politične tudi konsistentnost in načelno držo, umanjka v ude- tradicije, na enakopravnosti, pluralnosti, spoštovanju janjanju »normativne moči« Slovenije v odnosu do človekovega dostojanstva in pravic, priznavanju razlik držav Zahodnega Balkana. Rok Zupančič denimo v in toleranci,« je tedaj poudaril predsednik Milan Kučan svoji analizi tega sklopa tematik izpostavlja uspešna (1996, 12). prizadevanja slovenske diplomacije v internaciona- Slovenija bi, upoštevajoč to paradigmo, v utrjevanju lizaciji ključnih norm, ki zadevajo pravno državo in svojega položaja v mednarodnem prostoru lahko upo- človekove pravice v »regiji«, a opozori tudi na erozijo rabila vzvode, ki se jih v ta namen poslužujejo države normativne moči Slovenije zaradi nedoslednega pri- podobnih velikosti. Literatura o tej tematiki je komple- stopa v razreševanju slovensko-hrvaškega obmejnega ksna in obsežna (Keohane, 1969; Petrič, 1996 itd.). Tom spora, saj se je v evropski skupnosti ustvaril vtis, da Long (2016) izpostavlja tri vrste moči, s katerimi lahko je Slovenija »izsiljevala« Hrvaško s članstvom v EU. t. i. majhne države okrepijo svojo moč v mednarodnem Sklene, da je Slovenija prispevala pobude v miritvi prostoru. Prva je »derivatna moč«, kjer se v udejanja- napetosti v regiji, vendar ji je Evropska unija obenem nju svojih ciljev zanašajo na podporo/moč ene izmed poslala jasno sporočilo, da je bolj kot »soliranje« svetovnih velesil; druga, »kolektivna moč«, zadeva zaželena koordinacija njenih aktivnosti z EU in vpliv- oblikovanje največkrat institucionaliziranih zavezništev nimi državami članicami. Ključna ugotovitev je, da z drugimi, primerljivimi državami; »specifična moč« pa mora biti majhna država konsistentna v svojih zuna- je utemeljena na uporabi specifičnih zmogljivostih in njepolitičnih usmeritvah, koordinirati svoje delovanje vsebinah določene države oziroma družbe, projiciranih z drugimi akterji v mednarodnem prostoru, predvsem v zunanjo politiko oz. diplomacijo (Long, 2016, 1). pa mora biti njena zunanjepolitična usmeritev izraz 307 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE dolgoročne strategije, v katero mora biti vpeto delo oblikovanje najboljših pogojev vsebovalo tudi univer- političnih institucij, raziskovalnih inštitutov, univerz zalistične, s humanističnimi aspekti podprte zahteve za in »think tankov« (Zupančič, 2011, 70–75). transnacionalno demokracijo, spoštovanje človekovih pravic, zagotavljanje miru in družbenega blagostanja. Slovenija in njena »diskurzivna moč« Navedeno torej ne zadeva (le) normativnih in etičnih zavez, temveč je zaradi specifičnega formiranja njene Na osnovi omenjenih dognanj lahko sklenemo, identitete vpeto v način obstajanja slovenstva. Obenem da so možnosti majhnih držav, kar zadeva njihovo pa slovenska nacionalna identiteta, ravno zato, ker ni uveljavljanje z normativno močjo v mednarodnem bila nikoli esencializirana in centralizirana, vsebuje v prostoru, določene z vsebinami nacionalnega diskurza. svoji zasnovi tudi partikularne sledi formiranja identitet Prepričljiva zunanja politika je premišljeno zasnovani njenih sosed in regij, kamor sodijo tudi diskurzivne odraz prepleta teh vsebin. Kaj je značilno za slovenski in »identitetne« podstati večnacionalnih skupnosti, nacionalni diskurz? S sociološke perspektive izstopata, vključno z evropsko. poleg že omenjenih značilnosti, zlasti specifičen razvoj Refleksija teh diskurzov in identitetnih premen na in ustroj slovenske identitete. Slovenija je v sociologiji sinhroni in diahroni ravni tvorijo korpus izvirne in iz- naroda umeščena med t. i. »vzhodne« narode, ki so se vorne slovenske misli. Zato nas mika, da bi s parafrazo prvenstveno formirali na kulturi, vendar se tudi v študijah – uvodoma predstavljenega – Balibarjevega koncepta naroda premalo izpostavlja, da je večina srednjeevrop- »izginjajočega posrednika« predlagali, da bi tudi v skih in zahodnobalkanskih narodov proces formiranja primeru Slovenije raziskali njene zgodovinske in socio- nacije v 19. stoletju lahko utemeljila tudi na spominu na -kulturne »ranljivosti in nedoločenosti«, reflektirane (izgubljeno) državotvornost v preteklih stoletjih, medtem v njenem družbenem, znanstvenem in leposlovnem ko sta v slovenskem primeru spomin na Karantanijo in korpusu, ki vsebujejo »prevode« različnih diskurzov, v »ustoličevanje deželnih vojvod« bolj oddaljeni in zato katere je (bilo) slovenstvo vpeto, na osnovi teh premi- šibkejši, manj otipljivi državotvorni referenci. Druga slekov pa sugerirali potenciale v afirmiranju normativne specifika, pomembnejša, je ta, da slovenska kulturna moči Slovenije. Vprašanje namreč je, kako in v kolikšni identiteta ni bila nikoli povsem a priori »esencializirana«, meri je mogoče ta specifična znanja in izkušnje poveza- temveč je svojo »esenco« gradila v interakciji z drugimi ti, jih epistemološko nadgraditi in institucionalizirati na narodi in kulturami. Tudi zato predstava o slovenstvu vertikalni ter horizontalni ravni, z njihovim vpenjanjem nikoli ni bila centralizirana, temveč je bila oblikovana v v mednarodno okolje pa utrditi (zunanje)politični profil nenehni interakciji z regionalnimi okolji (Kmecl, 1996). Slovenije. Tudi danes, v obdobju po ustanovitvi države, so recidivi Uvodoma smo izpostavili še, da »posredništvo« ne različnih pojmovanj slovenstva prisotni v posameznih vključuje le »prevajanja« in interpretiranja kulturnih, regionalnih okoljih. političnih, socialnih ter družbenih diskurzov v širšem Če strnemo s klasikom etnonacionalističnih študij, regionalnem prostoru, temveč tudi premisleke za udeja- Ernstom Renanom; v nezmožnosti udejanjanja (poli- njanje zglednih rešitev za pereče probleme, ki se, v mar- tične) »volje naroda« je oblikovanje slovenske identi- sičem zaradi tudi neustreznih politik »jedrne« Evrope v tete zaznamoval »vsakodnevni plebiscit« kot nenehno odnosu do novih članic, perpetuirajo tudi v slovenskem potrjevanje (kulturne) pripadnosti članov skupnosti. V političnem in družbenem prostoru. Sociologi upravičeno tem smislu se še posebej v slovenskem primeru potrjuje opozarjajo na potrebo po »dekolonizaciji« vzhodne in misel, da narod ni dana družbena kategorija, ki je bila srednje Evrope in obnovitev njihovih zgodovin, kar v izumljena »nekje« in »nekoč« v zgodovini, temveč slovenskem primeru pomeni nasloviti zlasti razvojne dinamična, nenehno spreminjajoča se sila, katere dileme ob vstopanju v evroatlantske integracije. ključni cilj je obvarovati tisto, kar je v določenem zgo- A zaključimo s poudarkom, da je predpogoj za dovinskem trenutku razumljeno kot njegova »vsebina«. udejanjanje »normativne moči« manjših držav v med- Na formiranje slovenske identitete torej niso vplivali le narodnem prostoru – kot je vidno iz analiz omenjenih premisleki o najbolj optimalnih pogojih za ohranjanje uspešnih primerov – razumevanje, da to prvenstveno ni slovenstva v večnacionalnih skupnostih, temveč je to (zunanje)politično, temveč družbenorazvojno vprašanje. 308 VIRI IN LITERATURA Viri in literatura Acta Histriae, 11, 2, 2003 – Prispevki z mednarodnega znanstvenega sestanka Pravni položaj Slovencev v Italiji, 1866–2002. Agamben, Giorgio (1995): Homo sacer. Il potere sovrano e la nuda vita. Torino, Giulio Einaudi editore. AJPES (2020): Objave v postopkih zaradi insolventnosti. Poročila. Https://www.ajpes.si/Uradne_objave/ eObjave_v_postopkih_zaradi_insolventnosti/Porocila#b259 (27. 5. 2021). Alič, Andreja & A. Botonjić (2004): Modeli za strateško razvojne dokumente. Interno gradivo za pripravo vsebine razvojno tržnih turističnih projektov. Ljubljana, Hosting d. o. o. Anderson, Benedict (1991): Imagined Communities. Reflections on the Origin and Spread of Nationalism. Revised and extended ed. London, Verso. Assmann, Aleida (2006): Memory, Individual and Collective. V: Goodin, Robert E. & Charles Tilly (ur.): The Oxford Handbook of Contextual Political Analysis. Oxford, Oxford University Press, 210–224. Avbelj, Matej & Jernej Letnar Černič (2020): Impact of European Institutions on the Rule of Law and Democracy: Slovenia and Beyond. Oxford, Hart (Bloomsbury). Avbelj, Matej (2020a): Spoštovani prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru! : odprto pismo predsedniku Rektorske konference Republike Slovenije. Pravna praksa, PP. 39, 8/9, 39. Avbelj, Matej (2020b): Politični teater na ustavnem sodišču. V: Finance. Https://www.finance.si/8960419/ Politicni-teater-na-ustavnem-sodiscu (29. 10. 2020). Avbelj, Matej, Dovžan, Gašper, Letnar Černič, Jernej & Miha Movrin (2013): Evropska Slovenija. Ljubljana, Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko. Avbelj, Matej et al. (2019): Komentar Ustave Republike Slovenije. Nova Gorica, Nova univerza, Evropska pravna fakulteta. Avsec, Franci & Emil Erjavec (2005): Evropsko kmetijsko pravo. 1. natis. Ljubljana, GV založba. Avsec, Franci (2018): Zadruge na Slovenskem: kratek zgodovinski oris. Časopis za kritiko znanosti, 46, 271, 104–116. Bajc, Gorazd (ur.) (2004): Na oni strani meje. Slovenska manjšina v Italiji in njen pravni položaj: zgodovinski in pravni pregled 1866–2004. Koper, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko. Bajc, Gorazd, Jagodic, Devan, Klabjan, Borut, Mezgec, Maja & Zaira Vidali [Vidau] (ur.) (2008): Pre-misliti manjšino. Zv. 1: Pogledi reprezentativnih predstavnikov Slovencev v Italiji in pravno-politični okvir. Koper, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales, Trst, Slovenski raziskovalni inštitut. Baker, James A. III (1995): The Politics of Diplomacy - Revolution, War and Peace, 1989–1992. New York, Putnam, 478–483. Baldwin, Richard E. & Charles Wyplosz (2015): The Economics of European Integration. 5th Ed. London, Mcgraw-Hill Education. Balibar, Étienne (2003): Europe: Vanishing Mediator. Constellations, 10, 3, 312–338. Banka Slovenije (2019): Statistična poročila. Neposredne naložbe. Https://www.bsi.si/publikacije/statisticna- -porocila/neposredne-nalozbe (21.5.2021). Baskar, Bojan (2008): Martin Krpan ali habsburški mit kot sodobni slovenski mit. Etnolog, 18, 75–92. Beck, Urlich (2012): German Europe. Cambridge, Polity Press. Beck, Urlich, Grande, Edgar & Ciaran Cronin (2007): Cosmopolitan Europe. Cambridge, Polity. Bedrač, Matej, Bele, Sara, Brečko, Jure, Hiti, Ana, Kožar, Maja, Moljk, Ben, Travnikar, Tanja (ur.) & Barbara Zagorc (2020): Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva 2019. Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Https://www.kis.si/f/docs/Porocila_o_stanju_v_ kmetijstvu_OEK/ZP_2019_splosno__priloge_net.pdf (19. 4. 2021). Benedejčič, Andrej (2016): Slovenia and its Relations with Russia in the Euro-atlantic Context. Teorija in praksa, 53, 5, 1143–1171. Bianco, Furio (1990): Contadini, sbirri e contrabbandieri nel Friuli del Settecento: la comunità di villaggio tra conservazione e rivolta (Valcellina e Valcolvera). Pordenone, Edizioni Biblioteca dell‘immagine. Bianco, Furio (1995): 1511, la »crudel zobia grassa«: rivolte contadine e faide nobiliari in Friuli tra ‚400 e ‚500. Pordenone, Edizioni Biblioteca dell‘immagine. 309 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Bianco, Furio (2011): Krvavi pust 1511. Kmečki upori in plemiške fajde v Furlaniji med 15. in 16. stoletjem. Koper, Univerzitetna založba Annales. Billacois, François (1990): The Duel. Its Rise and Fall In Early Modern France. New Haven and London, Yale University Press. Bobbitt, Philip (2003): The Shield of Achilles - War, Peace, and the Course of History . New York, Anchor Books. Bogatec, Norina & Zaira Vidau (ur.) (2017): Skupnost v središču Evrope. Slovenci v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja. Trst, ZTT, Slori. Bojinović Fenko, Ana & Marjan Svetličič (2017): Slovenia and the European Union. Oxford Research Encyclope-dia of Politics. Brezovec, Tomi & Maja Pak (2011): 20 let slovenskega turizma. Http://www.dvajset.si/prvih-20/pregled/prej-in- -zdaj/20-let/ (11. 6. 2020). Brglez, Milan, Arbeiter, Jana & Boštjan Udovič (2015): Is Slovenia a Central European Country? Journal on European Perspectives of the Western Balkans, 7, 2, 13–37. Brnič, Mirko & Tomaž Mastnak (ur.) (1999): Suverenost Slovenije? Ljubljana, Nova revija. Bufon, Milan (2002): Confini, identità ed integrazione. Nuove prospettive per l’Alto Adriatico. Trieste, SLORI. Bufon, Milan (2003): The Geopolitical Location of Slovenia in the Perspective of European Integration Processes. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani, Dela 19, 123–139. Bufon, Milan (2004): Med teritorialnostjo in globalnostjo. Sodobni problemi območij družbenega in kulturnega stika. Koper, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko. Bufon, Milan (2006): Jugovzhodna Evropa: Evropski laboratorij družbene in prostorske integracije in dezintegra-cije. Annales, Series Historia et Sociologia, 16, 2, 275–284. Bufon, Milan (2020): Ethnos in topos. Družbene spremembe in narodnostna podoba slovenskih krajev na Tržaškem od leta 1910 do leta 2015. Ljubljana, Koper, Slovenska matica, Znanstveno-raziskovalno središče, Annales ZRS. Bugarič, Bojan (2015): A Crisis of Constitutional Democracy in Post-Communist Europe: “Lands in-between” Democracy and Authoritarianism. International Journal of Constitutional Law, 13, 1, 219–245. Bučar, France (1998): Demokracija in kriza naših institucij. Ljubljana, Nova revija. Bučar, France (1999): Slovensko panevropsko gibanje. V: Kovačič Peršin, Peter (ur.): Prihodnost Slovenije v evroatlantskih integracijah. Revija 2000, 121, 16–18. Bučar, France (2009): Predgovor. V: Rahten, Andrej: Od habsburške monarhije do panevropske unije. Ljubljana, Inštitut za civilizacijo in kulturo, 7–10. Bârgăoanu, Alina, Buturoiu, Raluca & Flavia Durach (2019): The East-West Divide in the European Union: A Development Divide Reframed as a Political One. In: Dobrescu, Paul (ur.): Development in Turbulent Times. Switzerland, Springer, 105–118. Calhoun, Craig (2007): Nations Matter: Culture, History, and the Cosmopolitan Dream. New York, Routledge. Cankar, Izidor (1985): Londonski dnevnik 1944–45. Ljubljana, Lipa. Caves, Richard E. (2000): Creative Industries. Contracts between Art and Commerce. Harvard, Harvard University Press. Cerar, Miro & Gorazd Perenič (ur.) (2001): Nastajanje slovenske ustave: izbor gradiv Komisije za ustavna vpra- šanja 1990–1991. I. in III. Zvezek. Ljubljana, Državni zbor Republike Slovenije. Cerar, Miro, Novak, Aleš & Boris Vrišer (ur.) (2004): Ustavne razprave. Izbor gradiv DZ 2001–2003. III. Knjiga, I. in II. Zvezek. Ljubljana, Državni zbor Republike Slovenije. Chavalier, Jean & Alain Gheerbrant (2006): Slovar simbolov: miti, sanje, liki, običaji, barve, števila. Ljubljana, Mladinska knjiga. Cigale, Dejan & Anton Gosar (2014): Značilnosti in težnje razvoja turizma v Sloveniji. V: Cigale, Dejan, Lampič, Barbara, Potočnik Slavič, Irma & Blaž Repe (ur): GeograFF 15: Geografsko raziskovanje turizma in rekreacije v Sloveniji. Ljubljana, UL, FF, Oddelek za geografijo. Clark, Christopher (2012): The Sleepwalkers - How Europe Went to War in 1914. London, Allen Lane. Connor, Walker (1978): A nation is a nation, is a state, is an ethnic group is a …. V: Ethnic and Racial Studies, 1, 4, 377–400. 310 VIRI IN LITERATURA Cooper, Duff (2001 [1932]): Talleyrand. London, Grove Press. CROSTO (2016): ETIS pokazatelji. Institut za turizam. Http://www.crosto.hr/hr/korisni-dokumenti/etis-pokazatelji/ (22. 10. 2020). Cvirn, Janez (1994): »Sapralot! To bo pa močan strel«. K zgodovini dvoboja na Slovenskem. Zgodovina za vse, 1, 33–43. Cusma, Elizabeth & David Hazemali (2021): Pogovor z Elizabeth Cusma, programsko direktorico Global Cleveland. 20. maj 2021. Čermelj, Lavo (1965): Slovenci in Hrvatje pod Italijo med obema vojnama. Ljubljana, Slovenska matica. Čufer, Uroš (2014): Javna izjava ministra za finance. Ljubljana, 2014. Darovec, Darko (2004): Davki nam pijejo kri. Gospodarstvo severozahodne Istre v novem veku v luči beneške davčne politike. Koper, Založba Annales. Darovec, Darko (2017): Geostrateška vloga slovenskega prostora v zgodovini in danes. V: Hribar, Tine (ur.): Prenova Evrope: Prispevki za slovenski nacionalni program II. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 100–118. Darovec, Darko (2018): Vendetta in Koper 1686. Koper, Založba Annales. DCL, BC (1913): Department of Commerce and Labor, Bureau of the Census (1910): 13th U.S. Census of Population 1910, Vol. 2, Poglavje 9: Mother Tongue of the Foreign White Stock. Washington D. C. Debeljak, Aleš (2004): Evropa brez Evropejcev. Ljubljana, Sophia. Deklaracija o partnerstvu za trajnostni razvoj slovenskega turizma (2011): Https://www.yumpu.com/xx/document/ view/296540/deklaracija-za-trajnostni-razvoj-slovenskega-turizma-slovenia (22. 10. 2020). Delo. Ljubljana, Delo d.o.o., 1959–. Delo. Slovenska manjšina, ki izginja? Tako kot njihovi sonarodnjaki v matični domovini tudi porabski Slovenci iščejo službe v Avstriji. Delo, elektr. Izdaja, 13.10.2019. Https://www.delo.si/novice/svet/slovenska-manjsina-ki-izginja/ (20.02.2021). Drnovšek, Janez (1991): Moja resnica. Ljubljana, Mladinska knjiga, 258–260. Društvo slovenskih pisateljev in Delovna skupina za ustavni razvoj pri slovenskem sociološkem društvu (1988): Gradivo za slovensko ustavo. V: Časopis za kritiko znanosti, 108/april 1988. Ljubljana, Univerzitetna konferenca ZSMS. Državna slovenska samouprava. Https://www.slovenci.hu/ (20.02.2021). Državni zbor (2016): Akt o odreditvi parlamentarne preiskave z dne 30. 3. 2016. Državni zbor. ECA (2017): Greening: a more complex income support scheme, not yet environmentally effective. Special report, No. 21. Luxemburg, European Court of Auditors. Https://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/SR17_21/ SR_GREENING_EN.pdf (19. 4. 2021). ECA (2018): Future of the CAP. Briefing paper. Luxemburg, European Court of Auditors. Https://www.eca.europa. eu/Lists/ECADocuments/Briefing_paper_CAP/Briefing_paper_CAP_EN.pdf (19. 4. 2021). EKČP – Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic spremenjena in dopolnjena s Protokoloma št. 11 in 14; s Protokoli št. 1, 4, 6, 7, 12, 13 in 16. Https://www.echr.coe.int/Documents/Convention_SLV.pdf. Erika Köles Kiss. Zagovornica Slovencev na Madžarskem. Https://www.szlovenszoszolo.hu/sl (20.02.2021). Eriksen, Erik O. (2019): Contesting Political Differentiation. European Division and the Problem of Dominance. Switzerland, Palgrave Macmillan. Erjavec, Emil & Marko Lovec (2017): Research of European Unionʹs Common Agricultural Policy: disciplinary boundaries and beyond. European Review of Agricultural Economics, 44, 4, 732–754. Erjavec, Emil (1993a): Agrarpolitik und bäuerliche Betriebsgrößenstrukturen: Bestimmungsgründe und Möglichkeiten der agrarpolitischen Steuerung des Betriebsgrößenwandels am Beispiel der bäuerlichen Betriebe in der Landwirtschaft Sloweniens. Inaugural - Dissertation. Wien, Universität für Bodenkultur Wien, Institut für Wirtschaft, Politik und Recht. Erjavec, Emil (1993b): Prispevek k razpravi o ukrepih »ekosocialnega« koncepta kmetijske politike v Sloveniji. V: Filipič, Majda & Vlado Schlamberger (ur.): Uresničevanje ekosocialnega razvoja slovenskega kmetijstva. Ljubljana, Republiška uprava za pospeševanje kmetijstva, 39–57. Erjavec, Emil (2021): Lastne ocene procesov in rezultatov. Dunaj, Ljubljana. (osebni vir, 1988–2021). Erjavec, Emil (ur.), Šumrada, Tanja (ur.), Juvančič, Luka (ur.), Rac, Ilona, Cunder, Tomaž, Bedrač, Matej & Marko Lovec (2018): Vrednotenje slovenske kmetijske politike v obdobju 2015–2020. Raziskovalna podpora za strateško načrtovanje po letu 2020. Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije. 311 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Erjavec, Emil, Kožar, Maja, Pintar, Marjeta & Tina Volk (2015): Common Agricultural Policy: the Case of Slovenia. V: Lajh, Damjan & Zdravko Petak (ur.): EU Public Policies Seen from a National Perspective: Slovenia and Croatia in the European Union. Book Series Javne Politike, 7. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede, 117–139. Erjavec, Emil, Rednak, Miroslav & Tina Volk (2010): Landwirtschaftspolitik. V: Polzer, Miroslav, Brandt, Neven & Mirjam Polzer-Srienz (ur.): Das politische System der Republik Slowenien in der Zeit vor dem EU-Beitritt: Stand der Beiträge: 2004. ASO Ljubljana Forschungsdokumentation, Bd. 1. Celovec, Ljubljana, Dunaj, Mohorjeva (Hermagoras), 421–449. Erjavec, Emil, Rednak, Miroslav & Tina Volk (ur.) (1997): Slovensko kmetijstvo in Evropska unija. Ljubljana, ČZD Kmečki glas. Erjavec, Emil, Rednak, Miroslav & Tina Volk (1998): The European Union enlargement - the case of agriculture in Slovenia. Food Policy, 23, 5, 395–409. Erjavec, Emil , Volk, Tina, Kavčič, Stane, Rednak, Miroslav & Luka Juvančič (2002): Ocena pogajalskih izhodišč Evropske unije na področju skupne kmetijske politike: razprava na podlagi osnutka skupnih stališč EU (DCP), april 2002. Raziskave in študije, 76. Domžale, Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije. ESDE (2016): Employment and Social Developments in Europe 2016. Brussels, European Commission. European Commission (1995): Agricultural Situation and Prospects in the Central and Eastern European Countries: Slovenia. Working Document VI/1113/95. Luxembourg, Office for Official Publications of the European Communities. European Commission (1998): Agricultural Situation and Prospects in the Central and Eastern European Countries: Summary report. Working Document, June 1998. Luxembourg, Office for Official Publications of the European Communities. European Commission (2017): A Comparative Overview of Public Administrations Characteristics and Performance in EU 28. Luxembourg, Office for Official Publications of the European Communities. Eurostat (2015): Eurosat. OECD. Eurostat (2020): Population projections EUROPOP2019. Https://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show. do?dataset=proj_19np&lang=en (26. 10. 2020). Eurostat – Ekonomski rezultati kmetijstva, indeksi proizvodnje kmetijskih proizvodov: podatki iz podpo-dročja: Agriculture/Economic accounts for agriculture. Luxembourg, European Statistical Office. Evropska komisija (2010): Green Paper. Unlocking the Potencial of Cultural and Creative Industries. Bruselj, Evropska komisija. Evropska komisija (2016): European Tourism Indicators System for sustainable destination management. Https://ec.europa.eu/growth/sectors/tourism/offer/sustainable/indicators_en (22. 10. 2020). Evropska komisija (2017): State of Health in the EU. Slovenia. Zdravstveni profil leta 2017. OECD, European Observatory on Health Systems and Policies. Evropska komisija (2021a): BDP na prebivalca v 1000 EUR. Ameco podatkovna baza. (21.5.2021). Evropska komisija (2021b): Nezaposlenost (% aktivne populacije). Ameco podatkovna baza. (21.5.2021). Evropska komisija (2021c): Stari na 65 let in prejemniki pokojnin od leta 2007 naprej. Ameco podatkovna baza. (21.5.2021). Evropska komisija (2021d): Zadolženost v % BDP. Ameco podatkovna baza. (21.5.2021). Fabbrini, Sergio (2019): Europe‘s Future: Decoupling and Reforming. Cambridge, Cambridge University Press. Fareed, Zakaria (1997): The Rise of Illiberal Democracy. V: Foreign Affairs, 76 (6 November/December 1997), 22–43. Finance. Ljubljana, Časnik Finance d.o.o., 1992–. Fonvieille, René (1995): Mandrin d‘après de nombreux documents inédits. Paris, Office d‘édition du livre d‘histoire. Foucault, Michel (1975): Surveiller et punir. Paris, Gallimard. Freire, Joao R. (2005): Geo-branding, are we talking nonsense? A theoretical reflection on brands applied to places. Place Branding, 1, 4, 347–362. Friš, Darko, Kolar, Bogdan & Andrej Vovko (ur.) (1997): Prvih sto let Kranjsko slovenske katoliške jednote. Pregled zgodovine KSKJ 1894–1994. Izseljensko društvo Slovenija v svetu. Ljubljana, Založba Ilex. 312 VIRI IN LITERATURA Fukuyama, Francis (ur.) (2006): Nation-Building Beyond Afganistan and Iraq. Baltimore, The Johns Hopkins University Press. Furlan, Branimir (2020): Nacionalna (varnostna) strategija. Ljubljana, Center vojaških šol. FB, Slovenci.si – Slovenci.si. Facebook. https://www.facebook.com/Slovenci2016 (26. 5. 2021). FB, SLOVENCI V NEMČIJI – SLOVENCI V NEMČIJI. Facebook. Dostopno na: https://www.facebook.com/ groups/143738328985266 (26. 5. 2021). Genscher, Hans-Dietrich (1995): Erinnerungen . Berlin, Siedler. Gestrin, Ferdo & Vasilij Melik (1979): Zedinjena Slovenija. V: Zgodovina Slovencev. Ljubljana, Cankarjeva založba, 448–451. Gestrin, Ferdo (1973a): Kmečka trgovina kot ozadje kmečkih uporov. Situla, 13, 45–67. Gestrin, Ferdo (1973b): Trgovina in kmečki upori na Slovenskem in Hrvatskem v XVI. stoletju. Zgodovinski časopis, 26, 3–4, 207–218. Gestrin, Ferdo (1973c): Kmečka trgovina in upori. Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 21, 1–4. Giannone, Diego (2015): Suspending Democracy? The Governance of the EU’s Political and Economic Crisis as a Process of Neoliberal Restructuring. V: Demetriou, Kyriakos N. (ur.): The European Union in Crisis: Exploration in Representation and Democratic Legitimacy. Switzerland, Springer International Publishing, 101–122. Gliha, Slavko, Avsec, Franci, Rednak, Miroslav, Kranjec, Marko, Mencinger, Jože, Vadnal, Katja, Zago- žen, Franc, Gosar, Lojze, Hribernik, Franc, Četina, Alojz & Metka Rečnik (ur.) (1988): Zemljiški maksimum. Raziskave in študije, 69. Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije. Gombač, Jure (2010): Transnational Dynamics Among the Children of Slovene Emigrants on the Internet. Dve domovini / Two Homelands, 32, 67–80. González Enríquez, Carmen (2002): EU Enlargement as Seen from Eastern Europe. Expectations, Experi-ences, Disappointments and Euro-enthusiasm. Real Instituto Elcano, WP 15. Http://www.realinstitutoelcano. org/wps/portal/rielcano_en/contenido?WCM_GLOBAL_CONTEXT=/elcano/elcano_in/zonas_in/dt15-2002 (1. 12. 2020). Grad, Franci & Igor Kaučič (2011): Ustavna ureditev Slovenije. Ljubljana, GV Založba. Grad, Franci (ur.) (2019): Komentar 111. in 115. člena Ustave RS. V: Avbelj, Matej (ur.): Komentar Ustave Republike Slovenije. Ljubljana, Nova univerza, Evropska pravna fakulteta, 219–223, 232–237. Grafenauer, Bogo (1962): Kmečki upori na Slovenskem. Ljubljana, Državna založba Slovenije. Grafenauer, Bogo (1974a): Zgodovina slovenskega naroda V. Ljubljana, Državna založba Slovenije. Grafenauer, Bogo (1974b): Boj za staro pravdo v 15. in 16. stoletju na Slovenskem: slovenski kmečki upor 1515 in hrvaško-slovenski kmečki upor 1572/73. Ljubljana, Državna založba Slovenije. Grosecu, Raluca (2017): Judging communist crimes in Romania: Transnational and global influences. International Journal of Transitional Justice, 11, 3, 505–524. Guardiancich, Igor (2012): The Uncertain Future of Slovenian Exceptionalism. East European Politics & Societies, 26, 2, 380–399. Glas SLO – Uredništvo Glasa Slovenije (2021): Rojaki v Wollongongu, obisk patra Staneta Rozmana. Glasslovenije.com.au. http://www.glasslovenije.com.au/drustva_index/planica-wollongong.htm. Habermas, Jurgen (2001): Why Europe Needs a Constitution. New Left Review, 11, 5–26. Habermas, Jurgen (2013): Kako do prave Evrope? Demokracija, solidarnost in evropska kriza. Http:// www.mladina.si/145819/kako-do-prave-evrope/ (30. 11. 2020). Halbwachs, Maurice (1992): On Collective Memory. Chicago, London, The University of Chicago Press. Hansen, Peo & Sandy Hager (2012): The Politics of European Citizenship. New York in Oxford, Berghahn Books. Hansen, Peo (2000): ‚European Citizenship‘, or where Neoliberalism Meets Ethno-Culturalism. European Societies, 2, 2, 139–165. Haček, Miro & Drago Zajc (2005) (ur.): Slovenija v EU: Zmožnosti in priložnosti, Ljubljana, Fakulteta za družbene vede. Hladnik, Miran (2002): Pa začnimo pri Krpanu. Sodobnost, 66, 227–237. 313 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Hobsbawm, Eric (1959): Social Bandits and Primitive Rebels: Studies in Archaic Forms of Social Move-ment in the Nineteenth and Twentieth Centuries.. Manchester, Manchester University Press. Hobsbawm, Eric (2010 [1969]): Bandits. London, Orion. Horkheimer, Max & Theodor W. Adorno (2002): Kulturna industrija. Dialektika razsvetljenstva: filozofski fragmenti. Ljubljana, Studia humanitatis, 133–179. Hosking, Geoffrey & George Schöpflin (1997): Myths and Nationhood. New York, Routledge. Howkins, John (2001): The Creative Economy: How People Make Money From Ideas. London, Penguin. Hribar, Tine (2004): Evroslovenstvo. Ljubljana, Slovenska matica. Hroch, Miroslav (2000): Social preconditions of national revival in Europe. A Comparative Analysis of the Social Composition of Patriotic Groups among the Smaller European Nations. New York, Chichester, West Sussex. https://www.kozina.com/premik/index_porocilo.htm (17. 7. 2020). Il Piccolo. Trieste. Jagodic, Devan (2017): Slovenci v Italiji: poselitveni prostor in demografsko gibanje. V: Bogatec, Norina & Zaira Vidau (ur.): Skupnost v središču Evrope. Slovenci v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja. Trst, ZTT, Slori, 40–49. Jaklitsch, Helena (2021): Rojaki za samostojno Slovenijo. Slovenci.si. https://slovenci.si/rojaki-za-samostojno-slovenijo/ (20. 5. 2021). Jambrek, Peter (2014): Theory of Rights and Fundamental Freedoms – Behavioral, Social and Normative Approaches. Nova Gorica, Nova univerza. Jambrek, Peter (2014): Ustava in svoboda. Ustavna ureditev Slovenije: izvori, temelji in razvoj. Nova Gorica, Evropska pravna fakulteta in Fakulteta za državne in evropske študije. Jameson, Fredric (1973): The Vanishing Mediator: Narrative Structure in Max Weber. New German Critique, 1, 52–89. Janša, Janez (2013): Premiki: nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992. Ljubljana, Mladinska knjiga. Janša, Janez (2014): Spremna beseda. V: Hojs, Aleš (ur.): Vojna za Slovenijo. Ljubljana, Nova obzorja. Jazbec, Milan (2009): Martin Krpan. Diplomat in vojščak. Studeno, Zavod Martin Krpan. Jefferson, Thomas (1802): Letters between Thomas Jefferson and the Danbury Baptists, Bill of Rights Institute. Https://billofrightsinstitute.org/founding-documents/primary-source-documents/danburybaptists (30. 11. 2020). Jefferson, Thomas (1904): The Writings of Thomas Jefferson, Vol. 19, (ur. Albert E. Bergh). Washington, The Thomas Jefferson Memorial Association. Jeraj, Jožef (2002): Prek Karavank. Ljubljana, samozaložba. Jerman, Silvin & Ilinka Todorovski (1999): Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom (Zagreb). Zagreb, Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom. Josipovič, Damir & Filip Škiljan (2017): Nekatere novejše dileme razvoja slovenske manjšine na Hr-vaškem s poudarkom na območju ob meji s Slovenijo. Razprave in gradivo: revija za narodnostna vprašanja, 73, 29–47. Josipovič, Damir (2016): Porabski Prekmurci in meje Prekmurja. Anali PAZU HD, 2, 1, 15‒26. Jurančič, Janko (1959): Srbska in hrvatska ljudska epika. Ljubljana, Mladinska knjiga. Kacin-Wohinz, Milica (2001): Slovensko-italijanski odnosi 1880–1956 = I raporti [sic] italo-sloveni 1880–1956 = Slovene-Italian relations 1880–1956 : poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije = relazione della commissione storico-culturale italo-slovena = report of the Slovene-Italian historical and cultural commission : Koper - Capodistria, 14. julij - luglio - July 2000. Ljubljana, Nova revija. Kacin Wohinz, Milica & Jože Pirjevec (2000): Zgodovina Slovencev v Italiji 1866–2000. Ljubljana, Nova revija. Kacin Wohinz, Milica & Nevenka Troha (ur.) (2001): Slovensko-italijanski odnosi 1880–1956 / I raporti italo-sloveni 1880–1956 / Slovene-Italian relations 1880–1956. Ljubljana, Nova revija. Kadunc, Aleš (ur.) (2015): Zakonodaja o gozdovih: odprta vprašanja in predlogi rešitev. XXXII. gozdarski študijski dnevi. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Http:// web.bf.uni-lj.si/go/gsd2015/material/Zbornik%20Zakonodaja%20o%20gozdovih%202015.pdf (19. 4. 2021). 314 VIRI IN LITERATURA Kahambing, Jan G. (2019): Developing the Vanishing Mediator as Theoretical Framework: Synthesis and Application. Journal of International Social Research, 12, 64, 470–479. Kardelj, Edvard (1970): Razvoj slovenskega narodnega vprašanja. Ljubljana, Zgodovinsko društvo za Slovenijo. Kardelj, Edvard (1980): Spomini – boj za priznanje in neodvisnost nove Jugoslavije. Ljubljana, Državna založba Slovenije. Kaučič, Igor (2002): Načela ustavne ureditve razmerja med državo in cerkvijo v Sloveniji. V: Šelih, Alenka & Janko Pleterski (ur.): Država in cerkev: izbrani zgodovinski in pravni vidiki: mednarodni posvet, 21. in 22. junija 2001. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 77–87. Kaučič, Igor (2019): Komentar 102. člena Ustave RS. V: Avbelj, Matej (ur.): Komentar Ustave Republike Slovenije. Ljubljana, Nova univerza, Evropska pravna fakulteta, 181–185. Kavrečič, Petra (2008): Italijanska narodna skupnost v Republiki Sloveniji in primerjava nekaterih aspektov pravne zaščite in pravic s slovensko manjšino v Italiji. V: Bajc, Gorazd, Jagodic, Devan, Klabjan, Borut, Mezgec, Maja & Zaira Vidau [Vidau] (ur.): Pre-misliti manjšino. Zv. 1: Pogledi reprezentativnih predstavnikov Slovencev v Italiji in pravno-politični okvir. Koper, Trst, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales, Slovenski raziskovalni inštitut, 221–245. Kavčič, Blaž (2010): Vloga Državnega sveta v slovenskem parlamentarnem sistemu. V: Krašovec, Tatjana (ur): Prihodnost parlamentarne demokracije: zbornik strokovnega srečanja ob 20. obletnici prvih večstrankarskih volitev. Ljubljana, Državni zbor Republike Slovenije, 59–68. Kavčič, Stane & Emil Erjavec (2001): Učinki pristopa Slovenije k Evropski uniji za slovensko kmetijstvo. V: Erjavec, Emil & Luka Juvančič (ur): 1. konferenca DAES: Učinki reforme slovenske kmetijske politike. Ljubljana, Društvo agrarnih ekonomistov Slovenije – DAES: 69–82. Keohane, Robert O. (1969): Lilliputians‘ Dilemmas: Small States in International Politics. International Organization, 23, 2, 291–310. KG – Katoliški glas. Gorica. Kissinger, Henry (1994): Diplomacy. New York, Simon & Schuster. Kissinger, Henry (2014): World Order. New York, Penguin Books. Klabjan, Borut & Gorazd Bajc (2021): Ogenj, ki je zajel Evropo. Narodni dom v Trstu 1920–2020. Ljubljana, Cankarjeva založba. Klabjan, Borut (2008): »Politična neenotnost je zelo huda, številčno upadamo, pravic nimamo, ugleda še manj, ker noben hudič nas ne mara, ne?«. Analiza političnega stanja slovenske manjšine v Italiji. V: Bajc, Gorazd, Jagodic, Devan, Klabjan, Borut, Mezgec, Maja & Zaira Vidau [Vidau] (ur.): Pre-misliti manj- šino. Zv. 1: Pogledi reprezentativnih predstavnikov Slovencev v Italiji in pravno-politični okvir. Koper, Trst, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales, Slovenski raziskovalni inštitut, 49–70. Kladnik, Tomaž (2007): Slovenska vojska v službi domovine. Ljubljana, Defensor. Kladnik, Tomaž (2008): 40 let ustanovitve TO Slovenije: skozi 40 let izhajanja revije Obramba. Ljubljana, Defensor. Kladnik, Tomaž (2011): Teritorialna obramba v obrambi suverenosti Republike Slovenije. V: Kladnik, Tomaž (ur.): Vojaška obramba Slovenije 1990/1991. Ljubljana, Defensor, 7–21. Klemenčič, Matjaž & Aleš Maver (2017): Izbrana poglavja iz zgodovine selitev od začetkov do danes. Maribor, Bielsko-BiaŁa, Budimpešta, Kansas, Praga, 2017, Založba Zora. Kmecl, Matjaž (1996): Regionalizem in slovenska literatura z vidika slovenske narodne identitete. V: Nećak, Dušan (ur.): Avstrija. Jugoslavija. Slovenija. Slovenska narodna identiteta skozi čas. Ljubljana, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 111–117. Kmecl, Matjaž (2004): Tisoč let slovenske literature. Drugačni pogledi na slovensko literarno in slo-vstveno preteklost. Ljubljana, Cankarjeva založba, 140–159. Koblar, France (1933): Frana Levstika Zbrano delo; III. zvezek, 1931. IV. zvezek, 1932. Dom in svet, 46, 162–164. Kocijan, Gregor (1979/80): Levstikov literarni program in mladi Jurčič. Jezik in slovstvo, 25, 37–44. Kolakowski, Leszek (1978): Main Currents of Marxism, Vol. III. Oxford, Clarendon Press. Kolstø, Pål (2005): Myths and Boundaries in South Eastern Europe. London, Hurst & Company. 315 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Kolstø, Pål (2014): Strategies of Symbolic Nation-building in South Eastern Europe. London, Ashgate Publishing. Komac, Miran & Mojca Medvešek (ur.) (2005): Percepcije slovenske integracijske politike. Ljubljana, Inštitut za narodnostna vprašanja. Konečnik Ruzzier, Maja & Frank Go (2008): Tourism destination brand Identity: The case of Slovenia. Journal of Brand Management, 15, 3, 177–189. Konečnik Ruzzier, Maja (2012): Developing brand identity for Slovenia with opinion leaders. Baltic Journal of Management, 7, 2, 124–142. Kos, Janko (1982): Levstik in Andersen. Slavistična revija, 30, 241–266. Kosmač, Gorazd (2017): Avstrijska državna pogodba: „Cincanje slovenske politike je najslabša možna rešitev“. MMC RTV SLO. Https://www.rtvslo.si/slovenija/avstrijska-drzavna-pogodba-cincanje-slovenske- -politike-je-najslabsa-mozna-resitev/422698 (). Kovačič Peršin, Peter (ur.) (1999): Prihodnost Slovenije v evroatlantskih integracijah. Revija 2000, 121. Kozirev, Andrej (1992): Just Kidding, Russian Says After Cold War Blast Stuns Europeans. The Los Angeles Times, 15. december 1992. Košuta, Miran (1996): Krpanova sol. Ljubljana, Cankarjeva založba. Koščak, Marko & Tony O’Rourke (ur.) (2020): Ethical and Responsible Tourism – managing sustainability in local tourism destinations. Abingdon, Oxon, New York, Routledge. Kožar, Maja, Pintar, Marjeta & Tina Volk (2014): Slovenian agri-food sector: a decade after the EU accession. V: AgEcon search: research in agricultural & applied economics. http://ageconsearch.umn.edu/ bitstream/187278/2/Slovenian%20agro-food%20sector%20-%20a%20decade%20after%20EU%20accession-30092014.pdf (19. 4. 2021). Kranjec, Marko (1988): Politika intervencij v slovenskem kmetijstvu. Ljubljana, Inštitut za ekonomska raziskovanja. Kranjec, Marko (1989): Omejitveni dejavniki jugoslovanskega (slovenskega) kmetijstva. Ekonomska revija, 40, 3/4, 207–226. Krastev, Ivan & Stephen Holmes (2018): Imitation and Its Discontents. Journal of Democracy, 29, 3, 117–128. Kržišnik-Bukić, Vera (ur.) (1995): Slovenci v Hrvaški: zbornik skupine avtorjev. Ljubljana, Inštitut za narodnostna vprašanja. Kržišnik-Bukić, Vera (2006a): O Slovencih in slovenstvu na Hrvaškem od nekdaj do danes. V: Munda Hirnök, Katalin & Mojca Ravnik (ur.): Slovenci na Hrvaškem : dediščina in sedanjost: [zbornik referatov s posveta „Etnološka dediščina in kulturna podoba Slovencev na Hrvaškem“]. Ljubljana, Slovensko etnološko društvo, 15–87. Kržišnik-Bukić, Vera (2006b): Znameniti Slovenci na Hrvaškem skozi zgodovino. Migracijske i etničke teme, 22, 4, 421–445. Kuhar, Aleš & Emil Erjavec (2007): Implications of Slovenia‘s EU accession for the agri-food sectors. Economic and Business Review, 9, 2, 147–164. Kukovec, Damjan (2020): Zakaj Slovenija pred Sodiščem EU nikakor ni mogla zmagati? Delo, 15. februarja 2020. Https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/zakaj-slovenija-pred-sodiscem-eu-nikakor-ni- -mogla-zmagati/. Kučan, Milan (1996): Nagovor. V: Nećak, Dušan (ur.): Avstrija. Jugoslavija. Slovenija. Slovenska narodna identiteta skozi čas. Ljubljana, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 11–13. Lah, Andrijan (1990): Književnost v osnovnošolskih berilih. Jezik in slovstvo, 35, 6, 144–149. Lenin, V.I. (1963): Socializem in religija. Ljubljana, Cankarjeva založba. Letnar Černič, Jernej & Matej Avbelj (2018): Introduction to the Special Issue on the Crisis of Constitutional Democracy in Central and Eastern Europe. Hague Journal on the Rule of Law, 10, 1, 1–3. Letnar Černič, Jernej (2018a): Impact of the European Court of Human Rights on the Rule of Law in Central and Eastern Europe. Hague Journal on the Rule of Law, 10, 1, 111–137. Letnar Černič, Jernej (2018b): The European Court of Human Rights in the States of the Former Yugoslavia. East European Yearbook on Human Rights, 1, 1, 32–54. 316 VIRI IN LITERATURA Letnar Černič, Jernej (2018c): Slovenija na razpotju: geneza varstva človekovih pravic v slovenski družbi. Kranj, Nova univerza, Fakulteta za državne in evropske študije. Letnar Černič, Jernej (2019): Ustavno sodišče v iskanju identitete? IUS-INFO. Https://www.iusinfo.si/ medijsko-sredisce/kolumne/239110 (25.02.2021). Letnar Černič, Jernej (2020): Militant Constitutionalism: Safeguarding Constitutional Democracy in the Case-Law of the European Court of Human Rights. Hong Kong Journal of Law and Public Affairs, 2, 94–112. Letnar Černič, Jernej, Avbelj, Matej, Novak, Marko & Dejan Valentinčič (2018): Reforma demokratične in pravne države v Sloveniji. 1. natis. Kranj, Nova univerza, Fakulteta za državne in evropske študije. Levstik, Fran (1858a): Martin Krpan z Vrha. Slovenski glasnik, 1–6, 25–31. Levstik, Fran (1858b): Popotovanje od Litije do Čateža. Slovenski glasnik, 14–16, 46–52, 81–84, 113–118, 136–141. Levstik, Fran (1858c): Napake slovenskega pisanja. Kmetijske in rokodelske novice, 16, 3, 12–13, 19, 26–27, 44–45, 58–59, 66–67, 74–75, 91–92, 98–99, 114–115, 131, 139–140, 178–179, 186–187, 204, 211–212, 218–219. Levstik, Fran (1868): Martin Krpan z Vrha. V: Cvetnik slovenske slovesnosti. Berilo za višje gimnazije in realke. Sestavil Anton Janežič, c. kr. profesor na viši realki v Celovcu. Prvi snopič. Celovec, Natisnil J. Blaznik v Ljubljani, 208–217. Levstik, Fran (1917): Martin Krpan z Vrha. Naslikal Hinko Smrekar. Ljubljana, Nova Založba. Levstik, Fran (1952): Martin Krpan. Adattamento [nonché compilazione e] note al testo [a cura di] Boris Paternu. Ljubljana, Državna založba Slovenije. Levstik, Fran (1954): Martin Krpan. Naslikal Tone Kralj. Ljubljana, Mladinska knjiga. Levstik, Fran (2009): Martin Krpan z Vrha, I. in II. del. Ljubljana, Prešernova družba. Lindstrom, Nicole (2015): The Politics of Europeanization and Post-Socialist Transformations. London, Palgrave Macmillan. Logar, Janez & Anton Ocvirk (ur.) (1933): Levstikov zbornik. Ljubljana, Slavistični klub na Univerzi. Lokar, Metka (2013): Zelen kot Slovenija in rdeč kot ljubezen: slovenski jezik med Slovenci v prostoru nekdanje Jugoslavije. Dve domovini: razprave o izseljenstvu, 38, 141–151. Long, Tom (2016): Small States, Great Power? Gaining Influence Through Intrinsic, Derivative, and Collective Power. International Studies Review (Advance Access), 0, 1-21. Https://www.researchgate. net/publication/311765016_Small_States_Great_Power_Gaining_Influence_Through_Intrinsic_Derivati-ve_and_Collective_Power (23.12. 2020). Lovec, Marko (ur.) (2019): Populism and Attitudes towards the EU in Central Europe. Ljubljana, FDV. Lukšič Hacin, Marina (2018): Selitvena dinamika slovenskega prostora v zgodovinski perspektivi. Dve domovini / Two Homelands, 48, 55–72. Lusebrink, Hans-Jurgen (1979): Images et représentations de la criminalité au XVIII siècle: l‘exemple de Mandrin. Revue d‘histoire moderne et contemporaine, 26, 345–364. Luša, Đana & Petra Mijić (2012): Vanjska politika malih država–normativna moć kao faktor utjecaja u međunarodnim odnosima. Političke perspektive, 2, 3, 39–65. Mahnič, Joža (1958): K stvarnemu ozadju v Levstikovem Krpanu. Jezik in slovstvo, 4, 3, 88. Malačič, Janez (1985): Sodobno obnavljanje prebivalstva in delovne sile. Ljubljana, Državna založba Slovenije. Malačič, Janez (1993): Demographic Transition, Emigration and Long-Term Economic Development: Countries with the highest emigration in Europe. Dve domovini/Two Homelands 4. Ljubljana, Inštitut za slovensko izseljenstvo, ZRC SAZU. Malačič, Janez (2006): Demografija. Teorija, analiza, metode in modeli. 6. izdaja. Ljubljana, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. Malačič, Janez (2011): Imigracije in delo tujcev v Sloveniji = The labour of foreigners and immigration in Slovenia. Anali PAZU, 1, 1, 94–99. Mastnak, Tomaž (1998): Evropa med evolucijo in evtanazijo. Ljubljana, Studia humanitatis. Mastnak, Tomaž (1999): Priključevanje Slovenije Evropski zvezi in eksekucija slovenske državnosti. V: Brnič, Mirko & Tomaž Mastnak (ur.): Suverenost Slovenije? Ljubljana, Nova revija, 27–35. 317 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Matthews, Alan (2016): Focus on the distribution of direct payments. CAP Reform blog. Http://capreform.eu/focus-on-the-distribution-of-direct-payments/ (19. 4. 2021). Medvešek, Mojca & Barbara Riman (2017): Splošni položaj mladih v slovenskem zamejstvu na Hr-vaškem. V: Kržišnik-Bukić, Vera (ur.): Splošni položaj mladih v slovenskem zamejstvu. Ljubljana, Inštitut za narodnostna vprašanja; v Celovcu: Slovenski znanstveni inštitut, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik; v Trstu: Slovenski raziskovalni inštitut, 183–226. Medvešek, Mojca & Barbara Riman (2018): Družbena participacija mladih v slovenskem zamejstvu na Hrvaškem. V: Jagodic, Devan (ur.): Družbena participacija mladih v slovenskem zamejstvu. Ljubljana, Inštitut za narodnostna vprašanja; v Celovcu: Slovenski znanstveni inštitut, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik; v Trstu: Slovenski raziskovalni inštitut, 185–227. Medvešek, Mojca & Barbara Riman (2019): Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu na Hrvaškem. V: Novak Lukanović, Sonja (ur.): Jezikovni profil mladih v slovenskem zamejstvu. Ljubljana, Inštitut za narodnostna vprašanja; v Celovcu: Slovenski znanstveni inštitut, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik; v Trstu: Slovenski raziskovalni inštitut, 245–294. Medvešek, Mojca & Sonja Novak Lukanović (2016): Analiza vitalnosti slovenskega jezika v Varaždinski in Medžimurski županiji na Hrvaškem: delovni sklop 4 [Elektronski vir]. Ljubljana, Inštitut za narodnostna vprašanja. Mencinger, Jože (2004): Transition to a National and a Market Economy: A Gradualist Approach. V: Mrak, Mojmir, Rojec, Matija & Carlos Silva-Jáuregui (ur.): Slovenia: From Yugoslavia to the European union. Washington D.C., The World Bank, 67–83. Mencinger, Jože (2017): Zakaj je »manj« Evrope bolje kot »več« Evrope? V: Hribar, Tine (ur.): Prenova Evrope: Prispevki za slovenski nacionalni program II. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 90–100. Merljak, Rudi (2019): Ustanovitev Urada je bila velika pridobitev za Slovence in Slovenijo. Moja Slovenija, december 2019. MGRT (2017): Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021. Ljubljana, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Mikola, Maša & Jure Gombač (2008): Internet kot medij ohranjanja narodne in kulturne dediščine med Slovenci po svetu. Stare dileme novih rešitev. Dve domovini / Two Homelands, 28, 39–56. Mikolič, Vesna (2015): Govor turizma. Koper, Univerzitetna založba Annales. Mikolič, Vesna (2020): Komuniciranje v turizmu kot samospoznavanje in povezovanje. Teorija in praksa, 57, posebna številka, 71–88. Mikulič, Albin (2005): Uporniki z razlogom. Ljubljana, Vojaški muzej Slovenske vojske. Ministrstvo za kulturo, medije in šport VB (2014): Creative Industries Economic Estimates January 2014. Statistical Release. London, UK Department for Culture, Media and Sport. Ministrstvo za pravosodje (2008): Dokumenti o privilegijih političnih in državnih funkcionarjev v Sloveniji v obdobju socializma. Zbornik. Ljubljana, Ministrstvo za pravosodje RS. Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Veleposlaništvo Republike Slovenije v Budimpešti. http://www.bu-dimpesta.veleposlanistvo.si/index.php?id=1801 (20.02.2021). Mirković, Marjana (2009): Slovenci na Hrvaškem: o nekaterih prizadevanjih za ohranitev kulturne dediščine in jezika. Glasnik SED, 49, 136–137. Mitrović, Marija (1982): Martin Krpan između usmenih modela i modernog pripovedanja. Književna istorija, 14, 537–547. MJU (2020a): STOP birokraciji. Ljubljana, Ministrstvo za javno upravo RS. Stop birokraciji/gov.si. MJU (2020b): Slovenska poslovna točka. Ljubljana, Ministrstvo za javno upravo RS. evem/gov.si. MJU (2020c): 12. Poročilo o realizaciji ukrepov iz enotne zbirke ukrepov za boljše zakonodajno in poslovno okolje in dvig konkurenčnosti. Ljubljana, Ministrstvo za javno upravo RS. MJU (2020d): Odprti podatki Slovenije. Ljubljana, Ministrstvo za javno upravo RS. podatki/gov.si. MKGP (1992): Strategija razvoja slovenskega kmetijstva. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. MKGP (1998): Program reforme kmetijske politike 1999–2002. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 318 VIRI IN LITERATURA MKGP (1999): Program razvoja kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva 2000–2002. Sektorski razvojni načrt. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. MKGP (2017): Program razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020 (CCI 2014SI06RDNP001). Različi-ca 5.1. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. MKGP (2021a): Seznam vodilnih od leta 1990. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-kmetijstvo-gozdarstvo-in-prehrano/o- -ministrstvu/seznam-vodilnih/ (19. 4. 2021). MKGP (2021b): Svet za kmetijstvo in podeželje Republike Slovenije. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/svet-za-kmetijstvo-in-podezelje/ (19. 4. 2021). MKGP, ARSKTRP – Proračunska izplačila za kmetijstvo: specifikacija proračuna po proračunskih postav-kah in namenih (interni, neobjavljeni podatki). Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP). MMC RTV (2019): Deset let je minilo od podpisa arbitražnega sporazuma. Stockholm, Ljubljana 4. novembra 2019. Https://www.rtvslo.si/slovenija/deset-let-je-minilo-od-podpisa-arbitraznega-sporazuma/503910. MNZ (2002): Zaključek šolanja 32. generacije dijakov Srednje policijske šole. Sporočilo za javnost. Ljubljana, Ministrstvo za notranje zadeve. Https://www.policija.si/index.php/novinarsko-sredie/5035- -sporo336?tmpl=component (06.04.2021). MNZ (2010): Predstavitev NPU. Nacionalni preiskovalni urad. Sporočilo za javnost. Ljubljana, Ministrstvo za notranje zadeve. Https://www.policija.si/images/stories/NovinarskoSredisce/SporocilaZaJav-nost/2010/januar/29-npu_vabilo/Predstavitev_NPU.pdf (06.04.2021). MNZ (2012): Višješolski študijski program: POLICIST. Ljubljana, Ministrstvo za notranje zadeve. https:// www.policija.si/images/stories/GPUPA/VSP_Policist.pdf (06.04.2021). MORS (2009): Letno poročilo Ministrstva za obrambo za leto 2008. Ljubljana, Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije. MORS (2019): Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije. Ljubljana, Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije. Muir, Ed (1998): Mad blood stirring: vendetta in Renaissance Italy. Baltimore, Maryland, Johns Hopkins University Press. Munda Hirnök, Katalin & Mojca Medvešek (2017): Vloga Katoliške cerkve pri ohranjanju slovenskega jezika v Porabju v preteklosti in danes. Bogoslovni vestnik, 77, 3/4, 717–728. Munda Hirnök, Katalin (1998): O nekaterih aktualnih vprašanjih Slovencev na Madžarskem: ekspertiza. Ekspertize, 163. Ljubljana, Inštitut za narodnostna vprašanja, 51. Munda Hirnök, Katalin (1999): Slovenci na Madžarskem ob koncu 90-tih let. Razprave in gradivo, 35, 61−75. Munda Hirnök, Katalin (2000): Položaj Slovencev na Madžarskem po letu 1990. Vizije in možnosti na pragu 3. tisočletja. Traditiones, 29, 1, 235−239. Munda Hirnök, Katalin (2006): Raziskovanje etničnosti in manjšin na Madžarskem – na primeru institu-cionalizacije. Razprave in gradivo, 50/51, 78–86. Munda Hirnök, Katalin (2016): Analiza položaja slovenskega jezika v Porabju na Madžarskem, Revita-lizacija slovenskega jezika / A szlovén nyelv revitalizációja. Ljubljana, Inštitut za narodnostna vprašanja. Munda Hirnök, Katalin (2017): Stališča staršev v Porabju do slovenskega jezika. Slovenščina 2.0, 2, 33–63. MZ (2003): Bela knjiga. Ljubljana, Ministrstvo za zdravje RS. Nederveen Pieterse, Jan (2003): Hyperpower Exceptionalism: Globalization the American Way. V: Beck, Urlich, Sznaider, Natan & Rainer Winter R (ur.): Global America. Liverpool, Liverpool University Press, 67–95. Nelson, V. (2014): Representations of a destination brand in online tourism information sources: The case of Slovenia. Tourism, Culture & Communication , 14, 41–52. Nećak Lük, Albina (1994–1995): Jezik in etnična pripadnost v Porabju. Razprave in gradivo, 29−30, 5−23. 319 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Nećak Lük, Albina (1996): Slovenski jezik v Porabju / A szlovén nyelv Rábavidéken. V: Vugrinec, Jože & Takács Miklós (ur.): Sodelovanje ob meji / Együttműködés a határ mentén. Murska Sobota, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota; Szombathely, Berzsenyi Dániel Megyei Könyvtár Szombathely, 233−258. Nećak Lük, Albina (1997): Jezikovna identiteta in jezikovno načrtovanje pri Slovencih. V: Dušan Nećak (ur.): Avstrija. Jugoslavija. Slovenija. Slovenska narodna identiteta skozi čas. Ljubljana, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 117−132. Nećak Lük, Albina (2019): Za grajncami vsikdar nekak ostane, naj ž njin o(b)stane tüdi gezik. Razmi- šljanje o čezmejni slovenski jezikovni politiki. Vanekovo stoletje. Senčur Peček, Darja (ur.): Ob stoletnici rojstva dr. Vaneka Šiftarja. Maribor, Univerzitetna založba Univerze v Mariboru; Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta; Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija; Inštitut za narodnostna vprašanja, 289−304. Nečak, Dušan, Jesih, Boris, Repe, Božo, Škrilec, Ksenija & Peter Vodopivec (ur.): Slowenisch-österrei-chische Beziehungen im 20. Jahrhundert. Ljubljana, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete. NG – Novi glas. Gorica. NL – Novi list. Trst. Nonne, Charles (2018): A Rebirth of European Federalism in Slovenia? The New Federalist. Https:// www.thenewfederalist.eu/a-rebirth-of-european-federalism-in-slovenia?lang=fr (1. 12. 2020). Novak, Bogdan C. (1970): Trieste 1941–1954, The Ethnic, Political, and Ideological Struggle. Chicago, University of Chicago Press. Novak, Marko (2005a): O ustavnih razsežnostih poslanske imunitete. Pravna praksa, 24, 2, 10–11. Novak, Marko (2005b): Državni svet na prelomnici. Ampak : mesečnik za kulturo, politiko in gospodarstvo, 6, 11, 12–13. Novak, Marko (2018): Reforma zakonodajne veje oblasti v Sloveniji. V: Letnar Černič, Jernej et al.: Reforma demokratične in pravne države v Sloveniji. Kranj, Nova univerza, Fakulteta za državne in evropske študije, 17–26. Odločbe in sklepi Ustavnega sodišča RS (1998). VII. letnik, 2. knjiga. Odziv SKGZ – Novice: NOB je temelj slovenske državnosti! SKGZ svari pred uravnilovko SAZU-ja, 30. 3. 2021. http://www.skgz.org/sl/novice/nob-je-temelj-slovenske-državnosti-skgz-svari-pred-uravnilovko- -sazu-ja (2. 5. 2021). OECD (2001): OECD Review of Agricultural Policies: Slovenia 2001. Paris, OECD Publishing. OECD (2017): Evaluation of Agricultural Policy Reforms in the European Union: The Common Agricultural Policy 2014–20. Paris, OECD Publishing. OECD-SIGMA (2017): The Principles of Public Administration. http://www.sigmaweb.org/publications/ Principles-of-Public-Administration-2017-edition-ENG.pdf (19.12.2020). Ogorelc, Marko (2019): Merjenje stopnje trajnosti v turističnih destinacijah Republike Slovenije. Magistrsko delo. Fakulteta za turizem Brežice, Univerza v Mariboru, 99 strani. Orel, Boris (1931): O Levstikovem Martinu Krpanu. Dom in svet , 44, 10, 450–456. Orosz, Anna (2015): Relation of Slovenia and the V4 from Perspective of Changing Foreign Policy of Slovenia. Journal on European Perspectives of the Western Balkans, 7, 2, 37–53. Osterc, Jože (2014): Leta mojega ministrovanja. Ljubljana, v samozaložbi. Overing, Joanna (1997): The role of Myth. An Antropological Perspective, or: ‚The Reality of the Really made-up‘. V: Hosking, Geoffrey & George Schöpflin (ur.): Myths and Nationhood. New York, Routledge, 1–18. OVS – Uredništvo Okenca v Slovenijo (2021): Kdo smo. Okenceslo.com.ar. http://www.okenceslo.com. ar/kdo-smo#si (29. 5. 2021). Pajnič, Katarina (2018): Ekonomski položaj in demografska struktura Slovencev na Hrvaškem: včeraj, danes, jutri. Razprave in gradivo: revija za narodnostna vprašanja, 80, 65–88. Paternu, Boris (1978): Levstikov Martin Krpan med mitom in resničnostjo. Slavistična revija, 26, 233–251. Pavlaković, Vjeran: Myths and Symbols in Interwar Croatia: The Case of Matija Gubec. https://www.aca-demia.edu/855531/Myths_and_Symbols_in_Interwar_Croatia_The_Case_of_Matija_Gubec (25.03.2021). PD – Primorski dnevnik, Trst. Pelc, S., Hazler, V., Koščak, M., Makarovič, M., Kokolj, J. (1999): Navodila za izvedbo programa uvajanja CRPOV in izdelavo razvojnega projekta CRPOV. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Sektor za podeželje, 112 strani. 320 VIRI IN LITERATURA Pesek, Rosvita (2007): Osamosvojitev Slovenije. Ljubljana, Nova revija. Petkov, Kiril (2003): The Kiss of Peace, Ritual, Self, and Society in the High and Late Medieval West. Leiden-Boston, Brill. Petrič, Ernest (1996): Zunanja politika majhnih držav. Teorija in praksa, 33, 6, 876–897. Petrič, Ernest (2010): Zunanja politika. Ljubljana, ZRC SAZU. Petričušić, Antonija (2012): Vijeća nacionalnih manjina. Institucija upitnog legitimiteta i uglavnom neostvarene nadležnosti. Revus, 17, 91–104. Pezzolo, Luciano (2007): Stato, guerra e finanza nella Repubblica di Venezia fra medioevo e prima metà moderna. V: Cancila, Rosella (ur.): Mediterraneo in armi (secc. XV–XVIII). Palermo, Mediterranea, 67–112. Pirjevec, Jože, Bajc Gorazd, Dukovski, Darko, Franzinetti, Guido & Nevenka Troha (2009): Foibe. Una storia d’Italia. Torino, Einaudi. Pirnat, R. (2011): Pogled na razvoj slovenske državne uprave. V: Razvoj slovenske javne uprave 1991–2011. Ljubljana, Uradni list RS. Pogačnik, Jože (1977): Martin Krpan in Kanjoš Macedonović. Jezik in slovstvo, 22, 6, 161–171. Pogačnik, Jože (1999): Med Lepo Vido in Martinom Krpanom. Sodobnost, 47, 262–269. Pogorelec, Janez (2019): Komentar 110. člena Ustave RS. V: Avbelj, Matej (ur.): Komentar Ustave Republike Slovenije. Ljubljana, Nova univerza, Evropska pravna fakulteta, 213–219. Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku Republike Slovenije (2003–2005). Pogovori so v video in pisni obliki arhivirani na tej povezavi: http://www.prihodnost-slovenije.si/up-rs/ps.nsf (zadnji pristop: 2. 12. 2020). Potočnik, Janez, Černe, Fedor, Erjavec, Emil & Mojmir Mrak (2007): The accession of Slovenia to the EU. V: Vasileiou, Giorgos (ur.): The Accession Story: The EU from 15 to 25 Countries. Oxford, New York, Oxford University Press, 343–369. Potočnik Topler, Jasna & Ljiljana Zekanović-Korona (2018): Digital media, perception and the selection of the 2016 Best European Destination: The Case of Zadar. Annales, Series Historia et Sociologia, 28, 2, 343–354. Potočnik Topler, Jasna (2018): Turning travelogue readers into tourists: representations of tourism destinations through linguistic features. Cuadernos de turismo, 42, 447–464. Povolo, Claudio & Darko Darovec (2018): Vendetta and Banishment. V: Miladinović Zalaznik, Mira (ur.), et al.: Freiheit und Gerechtigkeit als Herausforderung der Humanwissenschaften = Freedom and Justice as a Challenge of the Humanities. Bern [etc.], P. Lang. cop., 227–253. Primc, Aleš (2008): Slovenska kmečka zveza, ob 20. obletnici. Ljubljana, Inštitut za gospodarske in družbene študije. Primorski dnevnik. Porabski Slovenci odrezani od Slovenije in pozabljeni od Madžarske. Nova predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Primorski dnevnik, 1. avgust 2019, elektr. izdaja: https://www.primorski.eu/se/porabski-slovenci-odrezani-od-slovenije-in-pozabljeni-od-madzarske- -KJ308873 (20.02.2021). Prinčič, Vili (ur.) (2007): Mali slovar športnih izrazov. Slovensko-italijanski / Piccolo dizionario dei termini sportivi. Italiano-sloveno. [S. l.], ZSŠDI. Prunk, Janez (1992): Slovenski narodni vzpon. Ljubljana, DZS. PSBL – Primorski slovenski biografski leksikon. Jevnikar, Martin et al. (ur.): Gorica, Goriška Mohorjeva držba, 1974–1994. Rac, Ilona & Strmšek, Klavdija (2019): Pregled pravnega in programskega okvira za interveniranje kmetijske politike na okoljskem področju. Ciljni raziskovalni projekt (V4-1814) Analitične podpore za večjo učinkovitost in ciljnost kmetijske politike do okolja in narave v Sloveniji. Ljubljana, Biotehniška fakulteta. Radio Slovenija. Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs o življenju porabskih rojakov nekoč in danes. Intervju, 14.8.2019. Https://radioprvi.rtvslo.si/2019/07/intervju-200/ (20.02.2021). Razvojkrasa.si (2008): Zgodovina jamskega turizma. Http://www.razvojkrasa.si/si/turizem/96/article. html (15. 6. 2020). Računsko sodišče (2012): Urejanje občin. Revizijsko poročilo. Rednak, Miroslav, Kavčič, Stane, Volk, Tina & Emil Erjavec (2003a): Complementary CAP Direct Payments from the National Budget and Farm Income Issue in Slovenia. Eastern European Economics, 41, 6, 26–42. 321 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Rednak, Miroslav, Volk, Tina & Emil Erjavec (2003b): Der Transformationsprozess und die EU-Beitrittsan-passungen in der slowenischen Landwirtschaft. Berichte über Landwirtschaft: Zeitschrift für Agrarpolitik und Landwirtschaft, 81, 4, 614–636. Renko, Stanislav (1971): Kje prebivamo in koliko nas je Slovencev v Italiji. Dopolnjeni in popravljeni ponatis iz Primorskega dnevnika. Trst, Založništvo tržaškega tiska. Repe, Božo & Darja Kerec (2017): Slovenija, moja dežela. Družbena revolucija v osemdesetih letih. Ljubljana, Cankarjeva založba. Republika Slovenija. Predstavništva Slovenije. Generalni konzulat Monošter. https://www.gov.si/predstav-nistva/generalni-konzulat-monoster/ (20.02.2021). Republika Slovenija Ožja pogajalska skupina za pristop RS k EU (1999): Pogajalsko izhodišče Republike Slovenije za področje 7 - Kmetijstvo. Ljubljana, Služba Vlade Republike Slovenije za evropske zadeve. Resolucija (1996): Resolucija o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov (1996). Uradni list RS, št. 35–2280/1996. Ribarič, Miha (2002): Komentar 102. člena Ustave RS. V: Šturm, Lovro (ur.): Komentar Ustave Republike Slovenije. Ljubljana, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, 824–827. Ribičič, Ciril (2002): Državni svet in zbor pokrajin. Dnevi slovenske uprave (zbornik referatov), št. 9, Visoka upravna šola, 377–397. Ribičič, Ciril (2003): Dvodomnost. V: Hvala, Ivan (ur.): Sodobna država: kaj mora in kaj zmore. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede, 159–176. Ribičič, Ciril (ur.) (2003): Izkušnje (slovenske) preteklosti in pogled v (evropsko) prihodnost. Revus – Revija za ustavno teorijo in filozofijo prava, 1, 15–43. Ribičič, Ciril (2010): Regionalizacija Slovenije – zgodba o številnih zamujenih priložnostih. V: Hvala, Ivan: Demokratične vrednote in aktivno državljanstvo: pokrajine, participacija, meje in odnosi s sosedi: trije posveti. Ljubljana, Društvo Občanski forum, 83–87. Riman, Barbara & Kristina Riman (2012): Slovenski dom Kulturno prosvetno društvo Bazovica: (1947– 2007). Rijeka, Solutio: Slovenski dom Kulturno prosvetno društvo Bazovica. Riman, Barbara & Sofija Zver (2020): Aktualna politična situacija med pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem. Razprave in gradivo: revija za narodnostna vprašanja, 84, 73–95. Riman, Barbara (2013): Riječka Slovenka Zora Ausec i Slovenci u Rijeci nakon 1945. godine: „bratski narod“ ili nacionalna manjina. V: Roksandić, Drago & Ivana Cvijović Javorina: Intelektualci i rat 1939.–1947.: zbornik radova s međunarodnog skupa Desničini susreti 2012. Zagreb, FF press - Filozofski fakultet, 363–378. Riman, Barbara (2016): 130 let slovenskega združevanja na Hrvaškem. V: Grafenauer, Danijel & Katalin Munda Hirnök (ur.): Raznolikost v raziskovanju etničnosti: izbrani pogledi. Ljubljana, Inštitut za narodnostna vprašanja, 266–285. Riman, Barbara (2019a): Slovenska društva u Hrvatskoj od 1886. do 1991. godine. Rijeka, Vijeće slovenske nacionalne manjine Primorsko-goranske županije = Svet slovenske nacionalne manjšine Primorsko-goranske županije. Ljubljana, Inštitut za narodnostna vprašanja. Riman, Barbara (2019b): Sosedje Slovenci: Slovenci na Hrvaškem = Susjedi Slovenci: Slovenci u Hrvatskoj. Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica, Inštitut za narodnostna vprašanja. Riman, Barbara, Novak-Lukanovič Sonja, Fon Jager, Pia & Ana Malnar (2019): Narodnostna vprašanja - koordinacija in evalvacija projektnih aktivnosti (Slovenci na Hrvaškem). Ljubljana, Inštitut za narodnostna vprašanja. Robida, Andrej (2012): Kriminalizacija človeških napak v zdravstvu. ISIS, XXI, 12, 17–23. RS, SiStat (2020): Demografsko in socialno področje, Prebivalstvo. Ljubljana, SURS (dostop v oktobru 2020). RS, SiStat, Preb. – Republika Slovenija, Statistični urad (2021): Spremenjena statistična definicija prebivalstva. Stat.si. https://www.stat.si/obcine/sl/Theme/Index/PrebivalstvoDefinicija (25. 5. 2021). RS, SiStat, Selitve – Republika Slovenija, Statistični urad (2017): Metodološko pojasnilo: Selitve. Stat.si. https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/9518 (21. 5. 2021). RS, SiStat – Republika Slovenija, Statistični urad. https://pxweb.stat.si/SiStat/sl (24. 5. 2021). Rupel, Dimitrij (1992): Skrivnost države. Ljubljana, Delo. Rupel, Dimitrij (2009a): Stabilnost ali svoboda – Mednarodni položaj in zunanja politika. Kranj, Nova Gorica. 322 VIRI IN LITERATURA Rupel, Dimitrij (2009b): Slovensko predsedovanje v ognju lastnih sil. Ljubljana. Rupel, Dimitrij (2011): Slovenija na svetovnem prizorišču . Ljubljana, Slovenska matica. Rupel, Dimitrij (2013): Negotovo življenje 176. članice OZN. Ljubljana, Nova obzorja. Rupel, Dimitrij (2017): Železo in žamet ali od kulture do države. Ljubljana, Slovenska matica. Rupel, Dimitrij (2018): Bomo Prusi ali Rusi? Ljubljana, Nova univerza. Rupel, Dimitrij (2019): Se je slovenska država po(ne)srečila? Ljubljana, Nova obzorja. RS, SiStat, Občine – Republika Slovenija, Statistični urad (2019): Približno v četrtini občin število odseljenih višje od števila priseljenih. Stat.si. https://www.stat.si/obcine/sl/Theme/Index/PrebivalstvoSelitveni (25. 5. 2021). Sambt, Jože & Tanja Istenič (2020): Lahko migracije zaustavijo pritisk staranja prebivalstva Slovenije na ekonomsko vzdržnost? V: Malačič, Janez, Ogrin, Tomaž & Matjaž Gams (ur.): Zbornik 23. mednarodne multi-konference Informacijska družba IS 2020, Zvezek F, Ljudje in okolje. Ljubljana, Inštitut Jožef Stefan. Http://is.ijs.si (7. 10. 2020). Schlesinger, Philip (2001): From Cultural Protection to Political Culture? Media Policy and the European Union. V: Cederman, Lars-Erik in Lynne Rienner (ur.): Constructing Europe‘s Identity: The External Dimension. London, Boulder, 91–115. Schöpflin, George (1997): The Functions of Myth and a Taxonomy of Myths. V: Hosking, Geoffrey & George Schöpflin (ur.): Myths and Nationhood. New York, Routledge. SDH (2021): Slovenski državni holding, d. d. Seznam neposrednih naložb RS in SDH. https://www.sdh.si/ sl-si/upravljanje-nalozb/seznam-nalozb (18.05.2021). Seal, Graham (1996): The Outlaw Legend: A Cultural Tradition in Britain, America, and Australia. Cambridge, Cambridge University Press. Senčar, Igor (2019): Solidarnost kot temelj in sredstvo evropskega integracijskega procesa. Disertacija. Ljubljana, Nova univerza. Servillo, Loris & Martijn De Bruijn (2018): From LEADER to CLLD From LEADER to CLLD: The Adoption of the New Fund Opportunities and of Their Local Development Options. Www.researchgate.net/publication/328102967 (20. 10. 2020). SEU (2013): Åklagaren v Hans Åkerberg Fransson, C617/10, Sodišče Evropske unije, 26. 2. 2013. ECLI: ECLI:EU:C:2013:105. Shore, Cris (2006): In uno Plures. EU Cultural Policy and the Governance of Europe. Cultural Analysis, 5, 7–26. Simoniti, Vasko (2003): Fanfare nasilja. Ljubljana, Slovenska matica. Slodnjak, Anton (ur.) (1931): Frana Levstika zbrano delo, III. Pripovedni spisi. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna. SL – Statistični letopis, 1993–2013. Ljubljana, SURS. Smith, Anthony D. (1999): Myths and Memories of the Nation. New York, Oxford University Press. Stanonik, Marija (2009): Zgodovina slovenske slovstvene folklore: od srednjega veka do sodobnosti. Ljubljana, Slovenska matica. Statut ZKJ (1980): Statut Zveze komunistov Jugoslavije. Ljubljana, Komunist. Statut ZKS (1980): Statut Zveze komunistov Slovenije. Ljubljana, Komunist. Stepančič, Lilijana (ur.) (2011): Kulturne in kreativne industrije po slovensko. Ljubljana, Ministrstvo za kulturo RS. STO (2020a): Https://www.slovenia.info/sl/poslovne-strani/raziskave-in-analize/turizem-v-stevilkah (11. 6. 2020). STO (2020b): Https://www.slovenia.info/uploads/dokumenti/tvs/2019/turizem_v_stevilkah_2019.pdf (11. 6. 2020). STO (2020c): Https://www.slovenia.info/sl/poslovne-strani/raziskave-in-analize (15. 6. 2020). STO (2020d): Https://www.slovenia.info/sl/poslovne-strani/o-sto/25-let-turizma (17. 9. 2020). STO (2020e): Https://www.slovenia.info/uploads/dokumenti/zelena-shema/sto_slovenia_green_zsst_brosu-ra_jun2017_slo_web.pdf (17. 9. 2020). Stokke, Kristian (2010): The Soft Power of a Small State. Discursive Constructions and Institutional Practi-ces of Norway’s Peace Engagement. PCD Journal, 2, 1, 137–173. 323 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Stranj, Pavel (1992): La comunità sommersa. Gli Sloveni in Italia dalla A alla Ž. Trieste, Editoriale Stampa Triestina. Strle, Urška (2007): Odnos slovenskih izseljencev v Kanadi do matične domovine po drugi svetovni vojni. Dve domovini / Two Homelands, 26, 117–141. Stråth, Bo (2002): A European Identity. To the Historical Limits of the Concept. European Journal od Social Theory, 5, 4, 387–401. Studen, Andrej (2000): Kodeks časti na Slovenskem pred prvo svetovno vojno. Acta Histriae, 1, 305–314. SURS – Ekonomski rezultati kmetijstva, indeksi proizvodnje kmetijskih proizvodov: podatki nacionalnih in ekonomskih računov za kmetijstvo (ERK): podatki iz podatkovnega portala SI-Stat in iz področnih objav SURS-a. Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije. SURS – Ostali podatki: osnovni podatki po naročilu o odkupu kmetijskih pridelkov po skupinah in vrstah; o koli- činah in vrednostih prodanih pridelkov in proizvodov na živilskih trgih; o industrijski proizvodnji, zalogah, porabi in prodaji; ostale objave SURS-a s področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva (rastlinska pridelava, živinoreja, mleko in mlečni izdelki). Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije. SURS – Strukturni podatki o kmetijstvu: podatki popisa prebivalstva (1991), popolnih popisov kmetijskih gospodarstev (2000, 2010, 2020: začasni podatki) in vzorčnih raziskovanj kmetijskih gospodarstev (1997, 2003, 2005, 2007, 2013, 2016) iz podatkovnega portala SI-Stat ali področnih objav SURS-a. Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije. SURS – Zunanja trgovina agroživilskih proizvodov: osnovni podatki po naročilu o uvozu in izvozu agroživilskih proizvodov po državah (poglavja 01–24 kombinirane nomenklature carinske tarife (KN); 8-mestna): osnovni podatki po naročilu ter podatkovnega portala SI-Stat. Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije. Swinnen, Johan F. M. (ur.) (2008): The Perfect Storm: The Political Economy of the Fischler Reforms of Common Agricultural Policy. Brussels, Centre for European Policy Studies. Swinnen, Johan F. M. (ur.) (2015): The political economy of the 2014-2020 Common Agricultural Policy. An Imperfect Storm. Brussels, Centre for European policy studies; London, Rowman and Littlefield International. Szabo, Agneza (1995): Socijalna struktura Slovenaca u Kraljevini Hrvatskoj i Slavonijii zmeđu 1880. i 1910. godine. V: Kržišnik-Bukić, Vera (ur.): Slovenci v Hrvaški. Ljubljana, Inštitut za narodnostna vprašanja, 85−105. SIM, Baragov dom – Uredništvo Združenja SIM (2021): Slovensko letovišče – Baragov dom. Zdruzenje-sim.si. https://www.zdruzenje-sim.si/seznam_drustev/86/2009042809034992/ (27. 5. 2021). SIM, Združenje SIM – Uredništvo SIM (2021): Zanimivosti iz arhiva Združenja SIM. Zdruzenje-sim.si. https:// www.zdruzenje-sim.si/novice-in-projekti-sim/2021052410404547/zanimivosti_iz_arhiva_zdruzenja_sim/. (26. 5. 2021). Šela, Ana & David Hazemali (2020): Spremljanje slovenskih delavcev na začasnem delu in bivanju v Zvezni republiki Nemčiji v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja: prispevek k poznavanju zgodovine slovenske Službe državne varnosti. Studia Historica Slovenica, 20, 3, 879–920. Šetinc, Franc (1979): Religija ne more biti ideologija ali celo protisocialistična politika. V: Delo, Sobotna priloga, 14. julij 1979, 20. Šetinc, Franc (1984): Jasni odnosi med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi. V: Delo, Sobotna priloga, 31. marec 1984, 16–17. Šircelj, Milivoja (2006): Rodnost v Sloveniji od 18. do 21. stoletja. Ljubljana, SURS. Štrekelj, Karol (1895–1923): Slovenske narodne pesmi, I–IV. Ljubljana, Slovenska matica. Šturm, Lovro (1998): Omejitev oblasti: ustavna izhodišča javnega prava. Ljubljana, Nova Revija. Šumrada, Tanja, Kmecl, Primož & Emil Erjavec (2021): Do the EUʼs Common agricultural policy funds negatively affect the diversity of farmland birds? Evidence from Slovenia. Agriculture, Ecosystems & Environment, 306, art. no. 107200, 1–14. Šumrada, Tanja, Lovec, Marko, Juvančič, Luka, Rac, Ilona & Emil Erjavec (2020): Fit for the task? Integration of biodiversity policy into the post-2020 Common Agricultural Policy: Illustration on the case of Slovenia. Journal for Nature Conservation, 54, art. no. 125804, 1–11. Šušmelj, Jože (2003): Zgodba o zakonu. Sprejemanje zakona za zaščito slovenske manjšine v italijanskem parlamentu. Trst, ZTT – EST, Mladika. 324 VIRI IN LITERATURA Šušmelj, Jože (2009): Trpko sosedstvo. Nekateri vidiki odnosov med sosednjima državama v obdobju 1946–2001. Trst, ZTT – EST, SKGZ. Tatalović, Siniša & Tomislav Lacović (2011): Prava manjinskih zajednica. Migracijske i etničke teme, 27, 3, 375–391. Tatar, Maria (2012): The Annotated Brothers Grimm. New York, W. W. Norton & Company, Inc. The Lancet (2020): The Lancet, Vol 396 October 17. Global Health Metrics. Www.thelancet.com. Tomaževič, Blaž (ur.) (1958): Fran Levstik, Martin Krpan z Vrha, Popotovanje od Litije do Čateža. Ljubljana, Mladinska knjiga. Toplak, Cirila (2019): Avtonomizem in egalitarizem po slovensko: med (pred)moderno in (post)kolonialnostjo. Teorija in praksa, 56, 1, 269–287. Trobič, Milan (2005): Po Krpanovih sledeh. Logatec, Amata. TZS (2003): Razvoj ekoturizma v Sloveniji: prispevki posvetovanja /organizatorji posvetovanja. Ljubljana, Turistična zveza Slovenije, Urad nacionalne komisije za UNESCO, Javni zavod Park Škocjanske jame (Zbirka Turistična misel, 13). Türk, Danilo (2001): Slovenija in Pakt stabilnosti JVE. V: Rupel, Dimitrij: Srečanja in razhajanja. Ljubljana, Nova revija, 587–589. UNDP (2010): Creative Economy Report 2010. UNDP. UNESCO, UNDP (2013): Creative Economy Report 2013 Special Edition. Widening Local Development Path-ways. UNESCO, UNDP. United Nations (2020): United Nations 2020 E-government Survey. Ur. l. EU (C 83/391): Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, Uradni list Evropske unije, št. C 83/391. Ur. l. RS (1991a): Deklaracija ob neodvisnosti. Uradni list RS, št. 1/1991. Ur. l. RS (1991b): Ustava Republike Slovenije. Uradni list RS, št. 33/1991. Ur. l. RS (35/1996): Resolucija o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov Republike Slovenije. Uradni list RS, št. 35/1996. Ur. l. RS (2004): Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske. Uradni list Republike Slovenije (89/04). Ur. l. RS (2005): Zakon o denacionalizaciji. Uradni list RS, št. 27/91-I, 56/92 – odl. US, 13/93 – odl. US, 31/93, 24/95 – odl. US, 20/97 – odl. US, 23/97 – odl. US, 65/98, 76/98 – odl. US, 66/00, 66/00 – ORZDen27, 11/01 – odl. US, 54/04 – ZDoh-1 in 18/05 – odl. US. Ur. l. RS (2006): Zakon o kmetijstvu. Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1, 45/04 – ZdZPKG, 20/06 in 51/06 – uradno prečiščeno besedilo. Ur. l. RS (2006a): Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Uradni list RS, št. 43/2006 in 76/2010. Ur. l. RS (2009): Zakon o zadrugah. Uradni list RS, št. 13/92, 7/93, NPB1, 13/93 – ZP-G, 22/94, 35/96 – ORSPZ-Zad, 41/07, NPB2, 62/07 – UPB1, NPB3, 87/09, NPB4, 97/09 – UPB2 in NPB5. Ur. l. RS (2010): Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske. Uradni list Republike Slovenije (99/10). Ur. l. RS (2011): Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo.si hrano za jutri«. Uradni list RS, št. 25/11. Ur. l. RS (2016): Zakon o gozdovih. Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16. Ur. l. RS (2018): Zakon o kmetijstvu. UL RS št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17 in 22/18. Ur. l. RS (2020): Resolucija o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021«. Uradni list RS, št. 8/2020: 675–687. Ur. l. SRS (1974): Ustava socialistične republike Slovenije. Uradni list SRS, št. 7-44/74 z dne 28. 2. 1974. Urad Slovenci, SLO zunaj RS – Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (2020): Slovenci zunaj Slovenije. Slovenci.si. https://slovenci.si/slovenci-po-svetu/ (26. 5. 2021). URS (2003): Mnenje o skladnosti nekaterih določb Sporazuma med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih z Ustavo. Uradni list RS, št. 118/2003 z dne 3. 12. 2003. URS – Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in 75/16 – UZ70a. 325 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE US Census – Ameriški urad za štetje prebivalstva. Census.gov. https://www.census.gov/ (25. 5. 2021). USRS, Odločba U-I-109/10. Ustavno sodišče Republike Slovenije, 26. 9. 2011. ECLI:SI:USRS:2011:U.I.109.10. USRS, Odločba U-I-110/16. Ustavno sodišče Republike Slovenije, 12. 3. 2020. ECLI:SI:USRS:2020:U.I.110.16. USRS, Odločba U-I-158/94. Ustavno sodišče Republike Slovenije, 9. 3. 1995. ECLI:SI:USRS:1995:U.I.158.94. USRS, Odločba U-I-248/96. Ustavno sodišče Republike Slovenije, 30. 9. 1998, ECLI:SI:USRS:1998:U.I.248.96. USRS, Odločba U-I-269/12. Ustavno sodišče Republike Slovenije, 4. 12. 2014. ECLI:SI:USRS:2014:U.I.269.12. USRS, Odločba U-I-34/94. Ustavno sodišče Republike Slovenije, 22. 1. 1998. ECLI:SI:USRS:1998:U.I.34.94. USRS, Odločba U-I-68/98. Ustavno sodišče Republike Slovenije, 22. 11. 2001, ECLI:SI:USRS:2001:U.I.68.98. USRS, Odločba U-I-69/92. Ustavno sodišče Republike Slovenije, 10. 12. 1992. ECLI:SI:USRS:1992:U.I.69.92. USRS, Odločba Up-301/96. Ustavno sodišče Republike Slovenije, 15. 1. 1998. ECLI:SI:USRS:1998:Up.301.96. Ustava Republike Slovenije (1993): Ustava Republike Slovenije. Ljubljana, Uradni list Republike Slovenije. Ustava SFRJ (1974): Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije. Beograd, Uradni list SFRJ. Ustavno sodišče (1992): Ustavno sodišče, U-I-69/92, 10. 12. 1992, 8. odstavek. Ustavno sodišče (1994): Odločba v zadevi U-I-183/94. Ustavno sodišče (2005): Odločba v zadevi U-I-90/05. Ustavno sodišče RS (1998): Zadeva št. U-I-12/97. Odločbe in sklepi Ustavnega sodišča RS, VII. letnik, 2. knjiga, 374–411. Ustavno sodišče RS (2010): Odločba št. U-I-92/07-23. Uradni list RS št. 46/2010 z dne 8. 6. 2010. Ustavno sodišče RS (2011): Ustavno sodišče RS, U-I-109/10, 26. 9. 2011. Ustavno sodišče RS (2021): Ustavno sodišče RS, U-I-246/19-41, 7. 1. 2021. Uzelac, Alan (2010): Survival of the Third Legal Tradition? Supreme Court Law Review, 49 S.C.L.R. (2d), 377–396. Urad Slovenci, Avstralija – Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (2020): Slovenci v Avstraliji. Gov.si. https://www.gov.si/teme/slovenci-v-avstraliji/ (29. 5. 2021). Urad Slovenci, Evropa – Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (2020): Slovenci v Evropi: Nemčija. Gov.si. https://www.gov.si/teme/slovenci-v-evropi/ (27. 5. 2021). Urad Slovenci, J. Amerika – Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (2020): Slovenci v Južni Ameriki. Gov.si. https://www.gov.si/teme/slovenci-v-juzni-ameriki/ (29. 5. 2021). Urad Slovenci, ZDA – Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (2020): Združene države Amerike. Slovenci.si. https://slovenci.si/zdruzene-drzave-amerike/ (27. 5. 2021). Urad Slovenci, ZRN – Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (2020): Nemčija. Slovenci.si. https://slovenci.si/drzave/nemcija/ (27. 5. 2021). Urad Slovenci, S. Amerika – Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (2020): Slovenci v Severni Ameriki. Gov.si. https://www.gov.si/teme/slovenci-v-severni-ameriki/ (27. 5. 2021). Valentinčič, Dejan (2018): Reforma izvršilne veje oblasti v Sloveniji. V: Letnar Černič, Jernej et al.: Reforma demokratične in pravne države v Sloveniji. Kranj, Nova univerza, Fakulteta za državne in evropske študije, 27–42. Valentinčič, Dejan (2020): Nekaj dilem glede koncepta krovnosti pri slovenskih zamejskih organizacijah. V: Razprave in gradivo. Revija za narodnostna vprašanja, 84, 97–130. Valvasor, Janez Vajkard (1689): Slava Vojvodine Kranjske [Die Ehre dess Hertzogthums Crain]. Nürmberg, Wolfgang Moritz Endter. Velikonja, Mitja (1996): Masade duha – razpotja sodobnih mitologij. Ljubljana, ZPS. Velikonja, Mitja (2005): Evroza: Kritika novega evrocentrizma. Ljubljana, Mirovni inštitut. Vestnik. https://vestnik.si/ (20.02.2021). Vidmajer, Mojca (2012): Slovenska književnost v osnovni šoli: diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta. Vidmar, Josip (1932): Kulturni problem slovenstva. Ljubljana, Tiskovna zadruga. Vidmar, Josip (1961): Literarne kritike. Ljubljana, Državna založba Slovenije. Vidmar Horvat, Ksenija (2014): Rebordering the Perspective on the EU: a View from the Slovenian Periphery. Javnost, 21, 3, 93–108. Vidmar Horvat, Ksenija (2018): Periferna Evropa: tranzitologija in postkrizni diskurzi v jugovzhodni Evropi. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete. Vilfan, Sergej (1991): Uvod v pravno zgodovino. Ljubljana, Uradni list RS. Vilfan, Sergij (1963): K zgodovini kmečkega kupčevanja s soljo. Gospodarsko-pravne podlage povesti o Martinu Krpanu. Kronika, 10, 1962, 129–144; 11, 1963, 1–12. 326 VIRI IN LITERATURA Virant, Gregor (2011): Odprava administrativnih ovir in izboljševanje kakovosti upravnih storitev. V: Razvoj slovenske javne uprave 1991–2011. Ljubljana, Uradni list RS. Visvizi, Anna (2015): Slovenia’s Role in the Visegrad Group: a view from Poland. Journal on European Perspectives of the Western Balkans, 7, 2, 173–185. Vižintin, Marijanca Ajša (2016): Slovenski izseljenci in njihovi potomci v Nemčiji: Dvajset let povezovanja slovenskih organizacij na posvetih. Dve domovini / Two Homelands, 43, 157–167. Vlada RS (2020): Predlog zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026. Vlada Republike Slovenije. Vodopivec, Peter (ur.) (1991): Srednja Evropa. Ljubljana, Založba Mladinska knjiga. Vodopivec, Peter (1996): Nekaj opozoril na vzporednice in razlike v narodnem oblikovanju Slovencev in Breton-cev. V: Nećak, Dušan (ur.): Avstrija. Jugoslavija. Slovenija. Slovenska narodna identiteta skozi čas. Ljubljana, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 62–74. Vodopivec, Peter (2003): Zunanja politika kot zgodovinska izkušnja prostora in ljudi. V: Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku Republike Slovenije. V svetu dejavna in prepoznavna Slovenija: prednostne naloge slovenske zunanje politike. Ljubljana, Urad predsednika republike, 98–102. Vodopivec, Peter (2006): Od Pohlinove slovnice so samostojne države: slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja. Ljubljana, Modrijan. Vogelnik Dolfe (1965): Razvoj prebivalstva Slovenije zadnjih dvesto let z jugoslovanske in evropske perspektive. Ekonomski zbornik, VII. letnik, 5. snopič. Ljubljana, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. Volk, Tina (2004): Uticaj agrarne politike na razvoj poljoprivrede Slovenije u periodu tranzicije i uključenja u Evropsku uniju. Doktorska disertacija. Beograd, Univerzitet u Beogradu, Poljoprivredni fakultet. Volk, Tina, Brečko, Jure, Erjavec, Emil, Jerič, Damjan, Kavčič, Stane, Kožar, Maja, Moljk, Ben, Rednak, Miroslav, Zagorc, Barbara & Jaka Žgajnar (2017): Razvoj celovitega modela kmetijskih gospodarstev in povezanih podatkovnih zbirk za podporo pri odločanju v slovenskem kmetijstvu (CRP V4-1423). Zaključno poročilo. Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije. Https://www.kis.si/f/docs/Predstavitev_OEK/CRP-V4-1423-SKUPNO_CO-BISS.pdf (19. 4. 2021). Volk, Tina, Rednak, Miroslav & Emil Erjavec (2007): The agri-food sector in Slovenia after European Union accession. V: Czartoryski, Witold (ur.): Changes in the food sector after the enlargement of the EU. Conference 2007, Warsaw. The Economics and Social Conditions of the Development of the Polish Food Economy Following Poland‘s Accession to the European Union, no 57.1. Warsaw, Institute of Agricultural and Food Economics National Research Institute, 244–266. Volksgruppen. Intervju, 19. 7. 2019. Https://volksgruppen.orf.at/slovenci/stories/3005108/ (20.02.2021). Vrhovno sodišče RS (2018): Slovesno obeležili 100. obletnico vrhovnega sodstva na Slovenskem, 14. 11. 2018. Http://www.sodisce.si/sodni_postopki/objave/2018111413380890/ (25.02.2021). Vlada RS, Migracijska strategija – Vlada Republike Slovenije (2019): Strategija Vlade RS na področju migracij. Ljubljana. Weber, Max (1988): Protestantska etika in duh kapitalizma. Ljubljana, Studia Humanitatis. Zagožen, Franc (1990): Kmetijska politika osamosvojene Slovenije. Nova revija: mesečnik za kulturo, 9, 95, 522–532. Zakon 2001/38 – Legge 23 febbraio 2001, n. 38: Norme a tutela della minoranza linguistica slovena della regione Friuli-Venezia Giulia. Gazzetta Ufficiale della Repubblica Italiana, n. 56, 8. 3. 2001, 5–23. Zakon 2004/92 – Istituzione del «Giorno del ricordo» in memoria delle vittime delle foibe, dell’esodo giulia-no-dalmata, delle vicende del confine orientale e concessione di un riconoscimento ai congiunti degli infoibati. Gazzetta Ufficiale della Repubblica Italiana, n. 86, 13. 4. 2004, 4–7. Zakon 2007/26 – Legge regionale 16 novembre 2007, n. 26: Norme regionale per la tutela della minoranza linguistica slovena. Bollettino ufficiale della Regione autonoma Friuli-Venezia Giulia, n. 47, 21. 11. 2007, 12–29. Zelnik, Damijana (2013): Slovenski parlament in narodnomanjšinska problematika – primer slovenskih manjšin v sosednjih državah. Magistrsko delo. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Zielonka, Jan (2018): Counter-Revolution: Liberal Europe in Retreat. UK, London University Press. ZITRPSV (2006): Zakon o izvajanju temeljnih razvojnih programov Slovenske vojske v letih 2008 do 2015. Uradni list Republike Slovenije (114/06). 327 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Zobec, Jan & Jernej Letnar Černič (2015): The Remains of the Authoritarian Mentality within the Slovene Judici-ary. V: Bobek, Michal (ur.): Central European Judges under the European Influence : the Transformative Power of the EU Revisited. (EU Law in the Member States, vol. 2). Oxford, Portland, Hart, 125–148. Zobec, Jan (2019): Komentar 57. člena. V: Avbelj, Matej (ur.): Komentar ustave Republike Slovenije. Nova Gorica, Nova univerza, Evropska pravna fakulteta. ZODPol (2020): Zakon o organiziranosti in delu v policiji. Uradni list RS, št. 15/13, 11/14, 86/15, 77/16, 77/17, 36/19, 66/19 – ZDZ, 200/20. Zore, Miran (2012): Embargo ZN na izvoz in uvoz orožja v Jugoslavijo med letoma 1991 in 1996. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede. ZPIZ – Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. https://www.zpiz.si/wps/portal/cognos/msp/ upokojenci/prejemniki_pokojnin_po_letih (21.5.2021). ZPol (1998): Zakon o Policiji. Uradni list RS, št. 49/1998. ZPT (1998): Zakon o pospeševanju turizma. Http://www2.gov.si/zak/Zak_vel.nsf/0/c12563a400338836c125665 1004eaf57?OpenDocument (20. 10. 2020). ZRC SAZU – Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Program in projekti. Https://www.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/priloznosti-in-moznosti-za-ohranjanje-oziroma-revitalizacijo-slovenscine-med-slovensko-manjsinsko-skupnostjo-v-sosednjih-drzavah (20.02.2021). ZSRT (2003): Zakon o spodbujanju razvoja turizma. Http://www.uradnilist.si/1/objava.jsp?urlid=20042&stevilka=73 (20. 10. 2020). Zupanič Slavec, Zvonka (2017): Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem, medicina skozi čas, javno zdravstvo, farmacija. Ljubljana, Slovenska matica: znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije. Zupanič Slavec, Zvonka (2019): Razvoj zdravstvenega zavarovanja pri Slovencih 1889–2019. Zloženka 130 let zdravstvenega zavarovanja. ZZZS. Zupančič, Jernej (2008): K vprašanju avtohtonosti Slovencev na Hrvaškem. Rast: revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, 19, 6, 568–579. Zupančič, Rok (2011): Normative Power as a Means of a Small State in International Relations: The Role of Slovenia within ‘the EU Concert’ of Normative Power in the Western Balkans. Romanian Journal of European Affairs, 11, 4, 56–76. Zveza Slovencev na Madžarskem. Predstavitev. Porabje. Https://www.zveza.hu/sl/predstavitev/ (20.02.2021). ZVis – Zakon o visokem šolstvu. Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ in 65/17. ZVS (2007): – Zakon o verski svobodi. Uradni list RS 14/2007 z dne 16. 2. 2007. ZZSR (1994): Zakon o zagotavljanju sredstev za realizacijo temeljnih razvojnih programov obrambnih sil Republike Slovenije v obdobju 1994–2007. Uradni list Republike Slovenije (13/94). ZZSR (2001): Zakon o zagotavljanju sredstev za realizacijo temeljnih razvojnih programov obrambnih sil Republike Slovenije v obdobju 1994–2007. Uradni list Republike Slovenije (4297/01). ZNZ (1980): Zakon o notranjih zadevah. Ur. l. SRS 28/80. Zupančič, Jernej (2001): Slovensko izseljenstvo v Evropi po drugi svetovni vojni. V: Trebše-Štolfa, Milica & Matjaž Klemenčič (ur.): Slovensko izseljenstvo. Zbornik ob 50-letnici Slovenske izseljenske matice. Ljubljana, Slovenska izseljenska matica, 291–299. Žužek, Aleš (2017): Zakaj Slovenija še nikoli ni imela desnega predsednika. Https://siol.net/novice/slovenija/ zakaj-slovenija-se-nikoli-ni-imela-desnega-predsednika-449064 (31. 10. 2020). 328 O avtorjih Matej Avbelj, red. prof. dr., rektor, Nova univerza, Evropska pravna fakulteta; Nova univerza, Fakulteta za državne in evropske študije Gorazd Bajc, izr. prof. dr., Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino Mihael Brejc, red. prof. dr., zaslužni profesor, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, v pokoju Darko Darovec, red. prof. dr., Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino; Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja; Nova univerza, Fakulteta za slovenske in mednarodne študije; Nova univerza, Evropska pravna fakulteta; Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko; Univerza Ca’ Foscari Benetke, Oddelek za humanistične študije Brane Dobnikar, univ. dipl. pravnik, samostojni mednarodni svetovalec s področja zdravstvenih sistemov, pravne ureditve zdravstva, organizacije zdravstva in medicinske etike Emil Erjavec, red. prof. dr., dekan, Univerza v Ljubljani, Biotehnična fakulteta Darko Friš, red. prof. dr., dekan, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino Stane Granda, red. prof. dr., znanstveni svetnik Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, v pokoju Igor Grdina, red. prof. ddr., znanstveni svetnik Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti David Hazemali, dr., Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino Karl Hren, dr., direktor, Mohorjeva-Hermagoras, Celovec Marjan Horvat, dr., Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe kulture in okolja Andrej Hozjan, izr. prof. dr., Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino Peter Jambrek, red. prof. dr., Nova univerza, Evropska pravna fakulteta; Nova univerza, Fakulteta za državne in evropske študije, v pokoju Janez Janša, predsednik Vlade Republike Slovenije Mitja Kaligarič, red. prof. dr., Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko Tomaž Kladnik, izr. prof. dr., polkovnik, Slovenska vojska, Kadetnica; Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino Marko Koščak, izr. prof. dr., Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem Maja Kožar, doc. dr., Univerza v Ljubljani, Biotehnična fakulteta; Kmetijski inštitut Slovenije Jernej Letnar Černič, red. prof. dr., dekan, Nova univerza, Evropska pravna fakulteta Janez Malačič, red. prof. dr., zaslužni profesor, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta 329 Marko Novak, red. prof. dr., prorektor, Nova univerza, Evropska pravna fakulteta; Nova univerza, Fakulteta za državne in evropske študije Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije Ernest Petrič, red. prof. dr., Nova univerza, Evropska pravna fakulteta; Nova univerza, Fakulteta za državne in evropske študije; svetovalec predsednika Republike Slovenije, v pokoju Jasna Potočnik Topler, izr. prof. dr., Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem Barbara Riman, doc. dr., inštitut za narodnostna vprašanja, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Dimitrij Rupel, red. prof. dr., Univerza v Ljubljani, Fakulteta ta družbene vede; zaslužni prof., Nova univerza, Evropska pravna fakulteta; Nova univerza, Fakulteta za državne in evropske študije; Nova univerza, Fakulteta za slovenske in mednarodne študije Anton Stres, zaslužni prof. ddr., rektor, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani; Katoliški inštitut, Fakulteta za pravo in poslovne vede; predsednik Komisije Pravičnost in mir pri SŠK. Marko Štrovs, univ. dipl. pravnik, politik, v pokoju Polona Tratnik, red. prof. dr., dekanja, Nova univerza, Fakulteta za slovenske in mednarodne študije; Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe kulture in okolja Anton Travner, mag., svetovalec, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d. d. Matevž Tomšič, red. prof. dr., Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici, Fakulteta za medije, Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu, Študijski center za narodno spravo Tomaž Zalaznik, direktor, Inštitut Nove revije - zavod za humanistiko Jure Zupan, red. prof. dr., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo: zaslužni raziskovalec, Kemijski inštitut, v pokoju 330 30 LET SLOVENSKE DRŽAVE Zbrala in uredila: Darko Darovec & Dimitrij Rupel Darko Darovec & Dimitrij rupel: 30 let slovenske Države Programski odbor: Matej Avbelj, Darko Darovec, Darko Friš, Stane Granda, Igor Grdina, Peter Jambrek, Marko Novak, Dimitrij Rupel, Polona Tratnik, Ines Vodopivec, Tomaž Zalaznik Glavni urednik: Darko Darovec Odgovorni urednik: Dimitrij Rupel Recenzenta: dr. Egon Pelikan, dr. Tanja Žigon Lektoriranje: Polona Šergon, Urška Lampe Oblikovanje: Darko Darovec Oblikovanje naslovnice: Manca Švara, Studio Alef Založnika: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Koper, Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe kulture in okolja, Marezige, Založba Annales© Soizdajatelji: Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko; Nova univerza, Evropska pravna fakulteta; Nova univerza, Fakulteta za slovenske in mednarodne študije; Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta Elektronska izdaja Finančna podpora: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Knjiga je nastala v okviru raziskovalnega projekta Kultura spominjanja gradnikov slovenskega naroda in države (J6-9354), ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 82132483 ISBN 978-961-6732-48-2 (Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, PDF) 2 Dvorana Generalne skupščine OZN. Wikimedia Commons Vsebina Nagovori: 5 Borut Pahor: O enotnosti 7 Janez Janša: Stali smo in obstali. Še vedno stojimo. In bomo tudi v prihodnje. 9 Darko Darovec & Dimitrij Rupel: Prolegomena Zgodovinski uvod: 11 Igor Grdina: Slovensko samooblikovanje I. 19 Stane Granda: Slovensko samooblikovanje II. 37 Darko Darovec: Slovensko samooblikovanje III. Slovenski izvorni junak Martin Krpan Osebnosti, dosežki, izzivi slovenske države: 53 Peter Jambrek: Trideseta obletnica rojstva slovenske države in ustave 65 Ernest Petrič: Vstop Slovenije v OZN 71 Dimitrij Rupel: 30 let slovenske zunanje politike (1990–2020) 97 Marko Novak: 30 let izvršilne in zakonodajne oblasti države Slovenije 105 Jernej Letnar Černič: Sodstvo 111 Mihael Brejc: 30 let slovenske javne uprave 121 Anton Travner: 30 let slovenske policije 131 Tomaž Kladnik: Slovenska država in njene oborožene sile 145 Matej Avbelj: Slovenska država in izobraževalni sistem 151 Polona Tratnik: Kultura, sestra Pepelka 157 Brane Dobnikar: Zdravstveno varstvo v 30 letih samostojne Slovenije 169 Janez Malačič: Prebivalstvo Slovenije v času samostojne slovenske države 179 Marko Štrovs: Socialna politika Slovenije po osamosvojitvi 197 Anton Stres: Naporna prizadevanja za svobodo vere 205 Matevž Tomšič: Četrta veja oblasti – ena najbolj nevralgičnih točk postkomunistične Slovenije 211 Jure Zupan: Mala inventura Slovenije 217 Tomaž Zalaznik: Gospodarska podoba Slovenije po 30-ih letih 225 Emil Erjavec & Maja Kožar: Politično-ekonomski pogled na 30 let slovenske kmetijske politike: od reform do stagnacije 249 Mitja Kaligarič: Stanje narave in njeno ohranjanje. Pogled rastlinoslovca in ljubitelja narave 257 Jasna Potočnik Topler & Marko Koščak: 30 let slovenskega turizma. Marsikaj se je spremenilo, še vedno pa smo turizem ljudje 267 Darko Friš & David Hazemali: Slovenska diaspora v svetu, 1991–2021 275 Gorazd Bajc: Pregled zgodovine slovenske manjšine v Italiji po letu 1991 283 Karl Hren: 30 let neodvisnosti Slovenije in njenih odnosov do Slovencev v Avstriji 289 Andrej Hozjan: Kratek vpogled v položaj slovenske manjšine v Porabju po letu 1991 297 Barbara Riman: Slovenci na Hrvaškem 301 Marjan Horvat: Slovenija in evroatlantske integracije. Normativna in diskurzivna moč Slovenije kot majhne države 309 Viri in literatura 329 O avtorjih 3 4