plačana goCovtaf*
Leto LXXm., št. 176
Ljublj
i i k
Cena Din i.—
fcja  «Mk dan popoldne vrat k Din X do 100 vrst & Din 2.50. od 100 do 800 Trat * Din X. večji Vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« lelja mesečno t Jugoslaviji Din 12.—, sa inozemstvo Din 20,—„ Rokopisi se ne
uHca 1, tdsfiuu
— JTCSENTCE: Ob kolodvoru 10&. hranilnic« t Ljubljeni it.
Rumunija zavlačuje pogajanja
Sklicujoč se na notranje težave skuša Rumunija zavleči pogajanja do konca ^»jne — Novo nemško posredovanje?
London, 3. avg. e. (Reuter). Budimpeštanski radio je objavil, da bo romunska vlada že v začetku prihodnjega tedna izročila madžarski vladi konkretne predloge za ureditev vseh spornih vprašanj med obema državama. V teh predlogih bodo navedene podrobno vse teritorialne odstopitve, na katere je Rumunija pripravljena pristati.
Bukarešta, 3. avg. e. (Rador). Glede na vesti o bližnjih pogajanjih za ureditev teritorialnih spornih vprašanj poudarjajo v merodajnih krogih, da ne more biti govora o predložitvi konkretnih predlogov Madžarski in Bolgariji. S tem se deman-tirajo vesti, da bo rtimunska vlada predložila Madžarski in bolgarski vladi svoje predloge glede odstopitve rumunskega ozemlja. Tudi vesti o krajih, kjer naj bt se pričela pogajanja, so samovoljne kombinacije. Ni verjetno, da se bodo pogajanja vodila na spornem ozemlju. V rumun-skih političnih krogih so vsi mnenja, da je rumunsko-bolgarski problem mnogo eno-rtavnrjši kot rumunsko-madžarski problem kajti Bolgarska zahteva samo dvoje okrožij v Dobrudži, in sicer okrožje Kalnakru in okrožje Durostor.
Bukarešta, 3. avg. e. (Rador>. V dobro obveščenih krogih pravijo, da so preuranjene vesti o skorajšnjem prieetkn pogajanj med Madžarski), Rumunijo in Bolgarijo. Pogajanja za odstopitev spornega ozemlja za sedaj ne morejo priti v poštev. kor bi bfla taka pogajanja v sedanjem položaju neorimerna in bi mogla bolj škoditi kot koristiti pomirjenjn razburkanega ozračja. Pogajanja za likvidacijo spornih vprašanj se bodo BSdSjls voditi šele po sedanji vojni, ko bo za take akcije ozračje mnogo bolj ugodno.
Demantira se tudi vest o skoraišnjem piičetku pogajanj v Aradu z Madžarsko. Storjeni so sicer nekateri diplomatski koraki, da se prouči položaj, toda do pogajanj sedaj še ne bo prišlo. Prej se lahko pričakuje pričetek pogajanj med Rumunijo in Bolgarijo.
Bukarešta, 3. avg. e. f Rador). V zvezi s sklepi v Solnogradu je kralj Karol včeraj sprejel predstavnike Rumunov iz Er-delja.
Bolgarija zahteva takojšnja pogajanja
Sofija. 3. avg. e. (BTA). Bolgarski tisk je objavil že konkretnejše zahteve elede na bližnja pogajanja za rešitev soornih vprašani z Rumunijo. Bolgarija zahteva južno Dobrudžo z mejami iz leta 1913, to je z mejo od Finistrije do Dunava kakor je tekla stara bolgarska meja in od tod v premi črti do Črnega morja. Obenem listi poudarjajo, da bi bil sporazum z Rumunijo na tei podlagi najboliša not za dosego pravičnega miru na Balkanu.
SofUa. 3. avg. e. (BTA). Včerajšnji dan je minil v znamenju neke nervozncstL ker so v političnih krogih zvedeli, da je Komunija prosila, naj Se pogajanja o od-stopitvi Dobrudže odložijo, dokler se ne razjasni notranji položaj in položaj vlade v Romuniji. Bolgarska vlada je odgovorila, da vprašanje Dobrudže nima nobene zveze s morebitno spremembo v rtimunskem zunanjem ministrstvu in je zahtevala, naj »e določi takoj dan za pogajanja. Rumunski poslanik v Sofiji Filoti je obiskal včeraj bolgarskega zunanjega ministra Popova. Po tem obisku je rumunski poslanik izjavil, da ni imel možnosO* da bi se z bolgarskim zunanjim ministrom pošteno razso-voril.
Incidenti na meji
Bukarešta, 3. avg. j. (DNB). V Bukarešti se pojaviia vse večja bojazen, da bi utegnilo postopanje Madžarske v zadnjih dneh izvajati neugoden vpliv na pripravljenost Rumunije, da se na miroljuben način urede vsa sporna vprašanja med obema državama. Zadnji čas so se namreč ponovno ponovili napadi madžarskih teroristov na rumunsko ozemlje. Teroristi so prekoračili mejo. preoblečeni v uniforme runrunskih graničariev, vodili pa so iih deloma celo aktivni madžarski častniki. Ponekod je prišlo do neljubih spopadov, v katerih se je uporabljalo tudi orožie. V enem izmed teroristov, ki ie bil od Rumunov ujet. so odkrili v vojaško uniformo preoblečenega Člana madžarske teroristične organizacije, ki je bila že lani odkrita na rumunskem ozemlju in katere vodie so bili izgnani preko madžarske meje.
Papen posreduje?
Beograd. 3. avgusta e Včeraj popoldne ob 15. sta prišla s posebnim letalom v Beograd nemški veleposlanik v Ankari von Papen in nemški poslanik v Sofiji von Richthofen. Von Papen je na nekatera vprašanja novinarjev izjavil:
Moje potovanje je diplomatsko potovanje, o katerem je že dosti znanega Jaz in von Richthofen se sedaj vračava na svoja mesta. Na vprašanje o sedanjem položaju v Evropi je von Papen odgovoril: Mislim, da je položaj jasen.
Ob 16 uri sta nemška poslanika odpotovala naprej v Sofijo.
Sofija, 3. avgusta e. Včeraj popoldne sta
prispela v Sofijo nemški veleposlanik v Ankari von Papen in sofijski poslanik von Richthofen. Von Papen bo ostal v Sofiji danes kot gost poslanika von Richthofena, nakar bo odpotoval naprej v Carigrad. Dopisniku »Utra« je von Papen izjavil, da je bil v Solnogradu kjer je poročal kancelar-ju Hitlerju o položaju na Bližnjem vzhodu. Zadržal se bo v Sofiji samo toliko, da
dobi zvezo s Carigradom, nakar se vrne v Ankaro z absolutnim upanjem, da je odslej mir in red v jugovzhodni Evropi se bolj utrjen.
Ta odgovor in istočasni prihod nemškega veleposlanika von Papena v Sofijo je povzročil razne komentarje. Sofijski nemški poslanik von Richthofen je priredil večerjo, na katero sta bila povabljena tudi ministrski predsednik Filov in zunanji minister Popov. Tako sta oba imela priliko za razgovore s von Papenom.
Tudi ministrski svet je imel včeraj sejo, toda službenega komunikeja o seji nI bilo. Na službenem mestu so samo Izjavili, da nI treba pričakovati službenega komunikeja ln da so preuranjene vesti o odhodu bolgarske delegacije na pogajanja v Rumunijo. Vse kaze, da je nadaljnji razvoj pričete akcije za likvidacijo vprašanja Dobrudže odvisen od snočnjih razgovor ob Dobrudže odvisen od snočnjih razgovorov ob navzočnosti von Papena.
Dalekosežni japonski nacrti
Po predhodnem sporazumu totalitarnega trlkota naj bi se nato pričela pogajanja med vzhodnoazijski m, panevropskim, panameriSkim in sovjetskim blokom za novo razdelitev kolonij in prirodnega bogastva na svetu
Tokio, 3. avg. i. (A. R.) V japonskih diplomatskih krogih se že nekaj dni govori o odločnih korakih japonske vlade v smeri preusmeritve japonske zunanje politike na pot najtesnejšega sodelovanja z osjo Berlin-Rim. List »Tokio Niči Niči« objavlja v današnji sobotni izdaji prve informacije iz dobro informiranih japonskih krogov, po katerih želi jap^n^a vlada pričeti direktna pogajanja v Berlinu »n Rimu s ciljem ustvariti močno politično antunto z državama osi. V Tokiu se bavijo z načrtom, poslati samega zunanjega ministra Matsnoka v Berlin in Rim, kjer naj bi stopil v direktne stike z nemško odnosno italijansko vlado.
Kakor znano, sta v svoji nedavni iziavi predsednik japonske vlade Konoie in zu-
nanji minister Matsuoka naglasila, da bo cilj nove vlade, sodelovati s silami, ki hočejo zgraditi na svetu nov red. Kot prv: korak na poti k temu cilju namerava torei japonska vlada očitno najprvo pričeti razgovore z državama osi, ki zasledujejo iste cilje. Na teh razgovorih naj se razčistijo vsa vprašanja vzajemnega dela Japonske, Nemčije in Italije.
Po mneiJu japonskega lista, ki objavlja te informacije, je verjetno, da Se bodo v Eerlinu in Rimu vršila pogajanja o osnovanju ter o utrditvi miru med »vzhodnoazijskim blokom«, »panevropskim blokom«, »panameriškim blokom* in »sovjetskim blokom«. Ob tei nržliki se bo postavil tudi načrt o rešitvi kolonialnega vprašanja, dalje se bodo določile smernice o novi raz-
delitvi prirodnih bogastev kakor tudi problem novega denarnega sistema.
Japonska bo skušala uveljaviti svoje prizadevanje po ustvaritvi močne politične antante z evropskima državama osi — seveda po ureditvi jar>onsko-ruskih odnoša-jev ter skupno s tem po osnovanju velikega vzhodnoazijskega bloka, — tudi v primeru, da bi prišla s tem v konflikt z Ze-dinjenimi državami.
»Niči Niči« zaključuje, da ie japonska vlada celo razpravljala že tudi o datumu, kdaj nai se pogajanja v Berlinu in Rimu prično. Dejstvo, da ie za zastopnika japonske vlade pri razgovorih določen sam zunanji minister, naj kar najbolj podčrta epohalno varnost, ki io pripisuje Japonska tem razgovorom.
Vatikan demantira
Vatikan, 3. avg. e. (United Press). Glede na vesti o novi mirovni akciji lz Vatikana, so službeno včeraj izdali kategoričen demanti o obstoju take akcije. Demantirana je bila radi vest, da je angleški veleposlanik pri Vatikanu Osborne odpotoval V London.
Spremembe v angleški vladi
V vojni kabinet je vstopil tudi minister za letalsko produkcijo, ki bo zamenjal Chamberlaina — Napovedujejo Se nadaljnje važne spremembe
General de Gaulle
o svoji smrtni obsodbi
London 3. avgusta e (Reuter) Ko so no-vinarji vprašali generala de Gaulla, kaj meni o obsodbi, ki je bila izrečena nad njim, je de Gaulle izjavil: Smatram smrtno obsodbo vlade v Vichvju za ničevo. Prišlo bo do obračuna po zmagi.
Razpust tajnih društev v Franciji
Vichy. 3. avgusta e (United Prcs-s) Francoski ministrski svet je imel snoči sejo pod predsedstvom maršal Petaiaa, Na seji so razpravljali o mednarodnem položaju in o incidentih v Kamerunu. Madagaskarju in a blokadi francoskega ozemlja. Pravosodni minister je dobil ukaz, naj pripravi načrt uredbe o razpustu prostozidarskih in drugih tajnih društev v Franciji.
Proces proti „vojnim krivcem" v Franciji bo 8. avgusta
Vichy, 3. avgusta c (Havas) Bivši člani vlade in druge osebe, ki so obtožene, da so spravile Francijo v vojne in zakrivile njen poraz, bodo prišle pred ko!e«»ium vrhovnega sodišča v Rio.nu dne 8. avgusta. Kakor jc znano so glavni obtoženci Dala-dicr, Gamelin, Mandcl m Rcvnaud.
Nov japonski poslanik v Hoiandski Indiji
Tokio, 2. avgusta, j. (Domej). Predsednik japonske vlade Konoje je imenoval dosedanjega ministra za kolonije generala Koiso za izrednega poslanika Japonske v Holandski Indiji.
London, 3. avg. j. (Reuter). Ministrski predsednik Churchill je povabil sedanjega ministra asa letalsko produKcijo Beaver-brooka, naj vstopi v angleški vojni kabinet. Lord Beaverbrook je Churchiliovo ponudim sprejel. Angleški vojni kabinet, k| je doslej štel samo 5 rlan°v, se je na ta način izpopolnil in ojačil.
Vest o vstopu ministra za letalsko pro-duKcijo Beaverbrooka v vojni kabinet je vzbudil v angleških političnih krogih izredno pozornos1. Spl°sna sodba je, da pomeni v«top BeS-verbrooka uvod v nadaljnje preosnove angleške vlade, ki pa so zaenkrat Se povsem tajne.
Službeno obvestilo angleške vlade, ki je bilo izdano o priliki vstopa Beaverbrooka v vojni kabinet, naglasa, da ostane Beaverbrook »začasno« tudi še nadalje minister za letalsko proizvodnjo, kar znači, da bo v kratkem odložil sedanji resor, da se bo mogel v polni meri posvetiti svoji novi neprimerno važnejši funkciji, ki mu je odrejena v okviru vojnega kabineta.
Vojni kabinet Šteje sedaj šestero članov. Pred Beaverbrookom so vojni kabinet tvorili: Churchill. Chamberlain, Attlee, lord Halifax in Greenwood. Vojni kabinet se sestaja vsak dan ter je direktno odgovoren za vodstvo vojne. Zaradi tega njegovi člani z izjemo zunanjega ministra lorda
Halifaxa niso obremenjeni z nikakimi posebnimi administrativnimi posli. Povsem jasno je, da tudi Beaverbrook ne bo mogel hkrati še nadalje voditi poslov ministrstva za letalsko proizvodnjo. Lord Beaverbrook uživa v angleški javnosti izreden ugled zaradi velike energije, s katero je letalsko proizvodnjo Velike Britanije v kratkem dvignil na nenavadno visoko stopnjo produkcijske kapacitete.
Današnji londonski listi podčrtava jo, da je zelo verjetno, da se bo v bližnji bodočnosti umaknil iz kabineta Chamberlain, ki zaradi bolezni ne more več v polni meri vršiti svojih poslov. Ako se Chamberlain ne bo povsem umaknil iz političnega življenja, bo vsaj igral mnogo manj vidno vlogo kakor doslej.
Lista »Daily Herald« in ^Nevvs Chroni-ele« napovedujeta v kratkem velike spremembe v angleški vladi. V prvi vrsti računata, da bo iz vlade izstopil minister za propagando Duff Cooper, ki je bil zadnji čas predmet izredno ostre kritike tako v spodnji zbornici kakor tudi v angleškem ča sopisju. Po mnenju teh listov bo Duff Cooper zamenjan s posebnim ekspertom za propagando, ki bo dobival navodila neposredno od ministra Beaverbrooka, ki je že vršil posle propagandnega ministra v letih 1914 do 1915 minule svetovne vojne.
Angleži so dosedaj bombardirali že nad 100 nemških mest
Poročilo angleškega letalskega ministrstva
Anglija v pričakovanju nemškega napada
Vsak dan odlaganja napada je v korist Anglije
London, 3. avg. e. (Reuter). Z angleške jugovzhodne obale so opazili, da je nemška vojska postavila dalekosežne topove na vseh važnih strateških točkah francoske, belgijske in nizozemske obale. Vojaški strokovnjaki pravijo, da bodo Nemci lahko obstreljevali s tega mesta angleško obalo in je možno, da' bodo granate prodrle tudi v notranjost dežele, toda izključeno je, da bi tako obstreljevanje na daljavo bilo uspešno.
London, 3. avg. j. (Reuter). Razpravljajoč o pripravljajoči se nemški ofenzivi na britansko otočje, poudarja »Times« posebno vlogo, ki jo bo v tej ofenzivi igralo letalstvo. Bolj pa, ko se ofenziva zavlačuje; naglasa »Times«, bolj postaja položaj ugodnejši za Veliko Britanijo, ker zanjo dela čas. Z vsakim dnem angleška letalska industrija bolj zmanjšuje številčno inferiornost angleškega letalstva napram nemškemu. Kot dokaz navaja »Times« nekaj dejstev, ki morajo — kakor pravi list — vliti Angliji novega poguma. V prvi vrsti je treba upoštevati, da so samo v juliju Nemci 1. izgubili 600 pilotov; 2. odstotek izgub je v nemških letalskih akci-
jah zelo visok in je bilo na primer v letalski bitki pri Dovru sestreljenih ena četrtina sodelujočih nemških letal; 3. v zračnih spopadih nad britanskim teritorijem se ne do: ^ja več, da bi bilo angleško letalstvo številčno slabše od nemškega; 4. uspehi angleškega letalstva nad nemškim teritorijem so očitno večji od uspehov nemškega letalstva nad britanskim ozemljem.
Kar se tiče postavljanja nemških dalekosežnih topov na francoski obali Rokavske-ga preliva, ki naj bi podpirali nemško ofenzivo, ne vlada na angleški strani prav nobena bojazen. Po mnenju vodstva angleške obrambe je to topništvo zelo ranljivo, pomanjkljivo v točnosti streljanja in predvsem imajo granate teh topov mnogo premajhno eksplozivno moč, da bi mogle razdejati angleške utrdbe na drugI strani Kanala. Najbrže so namenjeni ti topovi za direktno obstreljevanje angleških vojnih ladij v Kanalu, toda še v tem primeru se njih učinkovitost lahko smatra za negotovo. Nedvomno je, da so te dalekostrelne nemške baterije namenjene le bolj v pomoč nemškemu letalstvu* razen tega pa naj dosežejo tudi nekakšen moralen efekt.
London, 3. avgusta, j. (Reuter) Letalsko ministrstvo objavlja, da so v minili noči angleška letala izvršila več napadov na razne industrijske m prometne objekte ter depoje petroleja v Nemčiji. Z velikim uspehom so bili bombardirani petrolejski rezervoarji zlasti v Hamburgu, Gelsenkir-chenu, Hammu in Mannheimu. Ponovno so angeška letala metala tudi bombe na holandska, nemška in tudi francoska letališča. Posebno uspešen je bil angleški napad na letališče v bivši francoski vojni lu-ki Cherbourgu, kjer so angleška letala navzlic siloviti sovražnikovi protiletalski obrambi s polnim uspehom odvrgla večje število bomb. Na letališču so bili razbiti hangarji, razdejane startne proge ter uničena številna letala, ki so se nahajala na letališču.
Nadalje je bilo bombardirano letališče v Hamstedtu, kjer je bilo uničenih več na tleh se nahajajočih nemških letal tipa Mes-serschmitt. V večji formaciji so angleška letala včeraj izvršila tudi napad na razne vojaško važne točke na Norveškem. Med drugim je bila tamkaj od angleških bomb razdejana neka radijska postaja. Angleška letala so vrgla bombe tudi na neki nemški oskrbovalni nam i k ter ga težko poškodovala. Z vseh akcij so se angleška letala vrnila polnoštevilno in nepoškodovana
V teku dosedanjih angleških zračnih napadov na Nemčijo ie bilo skupno bombardiranih že nad sto nemških mest. Posebno so trpele*luke ob zapadni nemški obali, v prvi vrsti Hamburg in Bremen. Zlasti Hamburg je na nekaterih mestih že domala ▼ razvalinah. V Bremenu so razbite odnosno vsaj do nerabnosti poškodovane vse pristaniške naprave. V Leipzigu je bila bombardirana električna centrala itd. Posebno učinkovit! so bili napadi na važna nemška industrijska podjetja v Pore«ju. Angleška letala so razdejala vrsto tovarn v Diissel-
dorfu, Essenu. Hammu itd. Pristanišča na Renu so bila v tolikšni men poškodovana, da so nerabna za normalen promet.
Nemški odgovor
Berlin, 3. avg AA. (D.NB). Poročilo prejšnjega tedna je v znamenju britanskega letalskega napada na centrum mesta Hannovra, ki je bilo nekaj časa kopenska rezidenca britanskih kraljev. Nemška državna in vojaška uprava je v tej vojni bolj kakor kdajkoli prej pokazala, kako zna biti strpna v takšnih razmerah. T°da nihče ne »me dvomili, da bi H^nover in v«a podobna sovražnikova grozodejstva ostala brez krepkega maščevanja.
Ko je 25. julija na evropski celini prenehalo rožljanje orožja, se vojna proti Angliji ni več resno pojmovala, toda ta vojna nikakor ni popustila niti za eno uro Ln se bo o pravem času nadaljevala z uporabo potrebnih sredstev. Kljub novim idejam in metodam in toliko bogatih izkušenj v zadnjih 10 mesecih nameni nemškega vojnega vodstva še niso znani. Ni treba, da je zmerom v boju vse orožje in vsa vojna sredstva, da se pokaže vojna volja. Ostane še vojna proti Angliji, proti edinemu sovražniku, ki je še ostal na bojišču.
Mnenje moskovskih vojaških krogov
Moskva, 3. avgusta AA. (Tass) *Krasna-ja zvezda«, glasilo rdeče armade, prinaša članek o letalski vojni in pravi, da prehaja po francoski kapitulaciji vojna v zahodni Evropi v novo fazo. Zavezniki so tako zelo razdejali Dunkeraue in Calais, da Nemca teh luk ne morejo izkoriščati. Toda po drugi strani tudi Anglija ne more preiti v ofenzivo. Nedvomno je, da je Nemčija v letalstvu močnejša, toda če bo Amerika zares dobavljala Angliji po 3 tisoč letal na mesec, bo morala Nemčija to upoštevati.
Roosevelt odločno za uvedbo vojaške obveznosti v Ameriki
Današnji 2as zahteva totalno obrambo
Wsshington, 3. avg. e. (Reuter). Novinarji so prosili prezidenta Rooaevelta, naj pove svoje mnenje o uvedbi splošne vojaške obveznosti v Ameriki. Prezident Roosevelt je Izjavil:
Jaa
pouk izbranega moštva. Roosevelt Je novinar jem ie rekel, da smejo te njegove besede doslovno napisati Znano je, da slpše Roosevelt ne dovoljuje, da hI se njegove izjave doslovno pri občevale.
V nadaljnjem razgovoru Je Roosevelt laja**, *
totalno obrambo. Države, ki nimajo Izvez-bane vojske, se nahajajo v slabem položaju. Amerika Je leta 1917 postavila vojsko 4 milijonov ljudi, toda ameriške čete so šele po IS mesecih in pol lahko stopile ▼ borbo. Igra slučaja je bila, da tedaj nI padel niti en strel na Ameriko. Sedaj pa obstojajo drugačne možnosti. Važno je tudi, da se ne preliva po nepotrebnem kri državljanov. To Je pa mogoče doseči samo z dobro pripravljeno obrambo. Zaradi tega Je nujno potrebna strokovna In popolna lzvežbanost vseh rodov vojske.
Molotova
Po asgleikecn In
sika torija stva
London, 3. avg. e. (Reuter). Iz posameznih izjav Molotova sklepa angleški tisk na držanje Rusije v bodočnosti. Tisk poudarja, da hoće Rusija se nadaljevati politiko nevtralnosti ter ohraniti dobre odnoaaje z Nemčijo ter tudi zboljšati odnosa je z Italijo. Ta dejstva se lahko smatrajo za osnovna načela, po katerih se bo nadaljevala akcija sovjetske diplomacije. Tisk opozarja na to, da je vsadnjem času prišlo do novih pogajanj med Nemčijo ln Rusijo in da so se pogajanja zaključila z novim spo-.razumorn glede jugovzhodne Evrope. >Dai-ly News« trdi, da brez dvoma obstoja nov sporazum med Nemčijo in Rusijo o jugovzhodni Evropi, kar se vidi ne samo po izjavah Molotova, temveč tudi po zadnjih izjavah kancelarja Hitlerja. Jugovzhodna Evropa je definitivno razdeljena v interes-xie sfere Nemčije in Italije. Tudi zboljšanje odnošajev med Rusijo in Japonsko kaže »a to, da želi Rusija ohraniti prijateljstvo z Nemčijo. Glede odnošajev do Anglije se je pričakovalo takšnih izjav, kakršne je podal Molotov. Te izjave niso v Angliji nikogar presenetile, čeprav je angleška javnost imela nekaj upanja, da se bodo od-nošaji   Anglije   z  Rusijo  zbcljSali,   ko je v Moskvo odpotoval poslanik Cripps.
New Vork, 3. avg. e. (Ass. Press). Ameriški tisk je posvetil izredno pozornost iz-
javam komisarja Molotova. Lasti ne prikrivajo v komentarjih raaoearanja glede Izjav o odnosajih do Amerika. Angliji naklonjeni tlak je opozoril na negativno stališče Rusije do Anglijo ta na pozitivno zadržanje do Nemčije in Italije. Listi ugotavljajo, da je s tem govorom Rusija odklonila poskus Anglije aa zblilanje z Mo-! skvo. »New York Times« piae celo, da se 'more po Molotovem govoru smatrati, da se je Rusija diplomatsko priključila politiki osi Rim—Berlin.
Berlin, 3. avg. e. (Trancon. Press). Predstavnikom tujega tiska so z merodajnih mest izjavili glede govora Molotova, da je Molotov jasno in nedvomno označil odno-šaje med Nemčijo in Rusijo in onemogočil nadaljnje motnje teh odnošajev s sovražno propagando. Besede Molotova kažejo, da je tudi Sovjetska Rusija zainteresirana na konsolidaciji vzhodne Evrope na podlagi nove ureditve v Evropi. Odnosa ji Nemčije in Italije z Rusijo bodo šli v smeri naravnega razvoja.
Sorzna poročila
Curih, 3. avg. Beograd 10. Pariz 9.70, London 17.50, New York 440. Milan 22.20, Madrid 40, Berlin 175.75.
Kolonialnega blaga je začelo primanjkovati
NaJobčutnejSe fe pomanjkanje kave, rila in čaja, ki ga pozimi najbrž sploh ne bo mogoče dobiti
Ljubi is na 3. avgusta Preskrba prebivalstva p k<*iuma,fiim blagom zadeva na vedno večje težkoče. Čuti se zlasti poman jkanic kave, rtZS in čaja. pa tudi sladkoria Dovoz kave neposredno Iz Brazilije in Srrdr.je Amerike je povsem ustavljen. Čaja iz Amsterdama in Londona sploh ne dobivamo več. Podoben je tudi položaj s kakaom, potrebnim za izdelovanje čokolade, dišav skoraj sploh ni več. Kar se pa tiče riža, bo treba počakati, kako bo z uvozom iz Ita1;je in Bolgarije.
Že pred dvema mesecema b' morali dobiti 200 vagonov bolgarskega riža, pa je to vprašanje naenkrat zaspalo. Riž se dobiva zdaj samo v majhnih količinah. Vse bo odvisno kot rečeno od uvoza riža iz B« Igu rije, Makedonije m Italije. Seveda je pa ne samo pri rižu, temveč pri vsem kolonialnem blagu glavno vprašanje, koliko da Narodna banka na razpolago deviz. Ge ni deviz, tudi ni kolonialnega blaga. A Narodna banka mora pri devizah štediti in biti zelo previdna, ker gre tu za važno vprašanje naše nacionalne "valute.
Pred vojno smo dobivali kavo *z Brazilije, nekaj pa tudi iz Srednje Amerike s par-niki preko Sušaka. Pred dobrima dvema tednoma so dobili veletrgovc' ponudbe kave iz Nemčije in so je precej uvozili, čeprav je bila dražja od one, ki smo jo uvažali neposredno. Za redni obračunski tečaj notira namreč nemška marka 14.96 din, za kavo jc pa določen tečai 17.50. Zadnja dva tedna pa ni več ponudb iz Nemčije in tako kave sploh ne uvažamo več. Navzlic temu pa so veletrgovc' optimisti in pravijo, da bo trajalo to samo nekaj časa, potem bomo pa zopet lahko dobivali kavo
iz Nemčije. Zaloge kave bodo zadostovale Še za 2 do 3 mesece. Ni se pa treba bati. da bi se kava podražila.
Caj smo uvažali iz Londona in Amsterdama, a zdaj je ta uvoz povsem zastal. Nekaj s a je še v zalogi, toda kmalu poide tudi ta. Ker ni nobenega izgleda, da bi mogli v doslednem času uvoziti potrebne količine čaja, je zelo verjetno, da bomo že v jeseni in pozimi morali piti samo lipov čaj.
Glede riža je položaj tudi vedno težji. Prizad je dobil monopol za uvoz riža, ki ga dobimo iz Italije m Bolgarije. Prizad ga bo dajal luščilnicam v predelavo, ni pa znano, kako ga bo razdeljeval. Morda ga bo prodal luščilnicam in ga bodo te prodajale dalje veletrgovcem odnosno trgovcem, ali ga bo razdeljeval sam. Novega nža pa zdaj sploh ne dobivamo več. Stare zaloge bodo zadostovale se do septembra, ko se prične v Italiji nova kampanja riža. Kako bo z uvozom riža iz Italije v bodoče, zaenkrat še ni znano.
Sladkorja rudi še vedno primanjkuje. Ni ga niti toliko na razpolago kakor prejšnja leta, ko smo ga morali uvažati, ker domačega nismo imeli dovolj. Tudi olja je zelo malo. Že od začetka vojne je ustavljen vsak uvoz dišav v našo državo, zlasti popra, ki ga ni več v zalogi. Veletrgovine so večinoma izčrpale vse zaloge dišav, trgovci detajlisti jih imajo Ie še malo. Ker ni izgledov na uvoz, bodo ostali v kratkem ' povsem brez dišav. Tudi surovine za izde-| lovanje čokolade bodo kmalu pošle. Novih > pa ni mogoče dobaviti. Zato kaže, da bo j zmanjkalo tudi čokolade.
Tekstilni industriji groti kriza
Zaradi pomanjkanja sir o vin je skrčeno obratovanje in tisočem delavcev grozi nezaposlenost
Kranj. 3. avgusta
Vsa širna okolica s Kranjem živi danes pod silnim pritiskom krize, ki grozi tekstilnemu delavstvu z odpustom, a vsem drugim slojem, navezanim na nase delavstvo s skrajnim skrčenjem zaslužka, a zaradi istočasne podražitve nujnih živil tudi s pomanjkanjem hrane. Kljub vsem po-skusem se do danes ni posrečilo tekstilni industriji preskrbeti novih zalog- sirovin. Že od vsega začetka je z nastepom vojne kot prva občutila pomanjkanje sirovin tekstilna industrija, ki si ji je končno le posrečilo dobiti vsaj toliko bombaža, da Je teklo delo naprekLnjeno naprej, toda vse te zaloge so sedaj izčrpane in naša Industrija je tik pred ustavitvijo dela. V zadnjem času.stoje pred vprašanjem ustavitve dela že tudi ona podjetja, ki so imela največje zaloge in ki so obratovala normalno.
Vse tvornice v Kranju so pričele z omejevanjem delavnega časa. z delnimi ustavitvami strojev, z odpustom odvisnega delavstva itd. 2e s temi prvimi ukrepi je prizadeto več sto delavcev oziroma delavk. Vsi ti so se znašli na cesti in izgledov za zaposlitev je malo. Do sedaj so nekatere tovarne izplačevale mezde tudi v času praznovanja, a ker novih nabav sirovin ni, so prenehala z izplačevanjem. Kriza, ki se je razširila hitro po vsem centru, ni prizanesla tudi podjetjem v Mariboru in Ljub-
ljani, ostali Gorenjski in drugje. Samo v Kranju grozi brezposelnost skoro 5 tisoč tekstilcem, po vsej Sloveniji pa bo zaradi pomanjkanja sirovin prizadetih nad 14000
delavcev in dalevk.
Pereče vprašanje nase tekstilne industrije potrebuje hitre rešitve. Kakor smo zvedeli, so merodajne gospodarske organizacije ukrenile vse potrebno na odgovornih mestih, da se prepreči najhujše in da se ne bo naše delavstvo znašlo v pretresu-joči krizi obenem z našo tekstilno industrijo. V kratkem moremo tudi pričakovati, da prispe večja dobava bombaža iz Italije, kjer so bile zadržane velike količine za vso državo, obenem pa pričakuje, da bosta začeli tudi Turčija in Rusija kmalu redno dobavljati sirovine za tekstilno industrijo, ki bo lahko nemoteno nadaljevala delo čim bo uspelo po dogovorih redno dobavljanje dovoljnih količin sirovin, ki jih potrebuje naša industrija.
V zvezi s težkim položajem nase tekstilne industrije je banska uprava dovolila naslednjim podjetjem povišanje cen: Ihtex, Tekstillndus v Stražišču. Franja 8irc T Stražišču, Adolf Prah v Kranju, Brumen Thaler v škof ji Loki, čebojug ▼ Ljubljani, Lojze Kristan v Zapužah, tekstilnim tvornicam Erlich, Marko Rosner in Tekstilni družbi v Kosakih pri Mariboru, t Celju pa »Elkic, >Metkic in Bergman in drug.
Lepote gorenjske pokrajine pod Triglavom
Mođ gorenjskimi planinami te letonrliklmi
stojankami je najbolj zaslovela Pokljuka
Mrzli studenec, 1. avgusta Naša divna Gorenjska se ponaša z lepim številom letovišč, katerim se obeta se lepa bodočnost. V zadnjih letih je zelo zaslovela ponosna Komna, zelena Pokljuka, sončna Plan in a-Sv Križ in mirni Gozd-Martuljek, od koder je krasen razgled na veličastno Martuljkovo velegorsko skupino. Vsaka od navedenih planinskih letoviSčar-skih postojank se ponaša s svojimi posebnostmi in izrednimi planinskimi lepotami, ki, privabljajo letoviščarje in prijatelje narave od blizu in daleč.
Komna se ponaša z veJlikim planinskim hotelom, ki je viden po vsej bohinjski ko-
tlini. Pokljuka je bogata na prostranih smrekovih gozdovih, skritih dolinicah m cvetočih travnikih ki pašnikih. Planina-Sv. Križ ima milo gorsko podnebje, nove planinske hotele, zasebne hišice m vrtove. Gozd Martuljek pa moderne hotelske naprave, kopališče ter lepo urejena sprehajališča, po katerih veje prijeten hlad in
mir.
Izmed vseh omenjenih planinskih postojank pa izkazuje največji napredek in sloves širna Pokljuka, ki ima vse predpogoje, da se v bližnji bodočnosti razvije v planinsko letovišče prvega reda. Na Pokljuko vodi lepa planinska
ki se ▼ neštetih vijugah vzpenja proti Mrzlemu studencu, kjer se odpre širna gorska ravan, am njo pa ena najlepših velegorskib pa mm mm na vsem slovanskem jugu.
Na Mrzlem studencu se križajo pota v razne smeri Triglavskega predgorja Glavna cesta pa vodi skoraj v ravni črt? na levi do Sport-botela te na desno do Rudnega poij*-
Na planini Gorel jek ie v zadnjih letih zraslo lepo planinsko naselje. V tihi in od gozdOT obkroženi dolinic4 stoji ponosen planinski hotel, ki je last Sm kluba »Ljubljana«. Onstran malega griča pa stoji pen zion Pokljuka, vse naokoli pc obronkih velikega planinskega travnika pa leži okoli 25 novih planinskih hišic in vil ki še bolj poudarjajo planinski znaća i te divne gorske pokrajine.
V tem planinskem okolju lež* velika planinska pastirska vas, ki šteje okoli 80 lesenih pastirskih stanov in staj za živino. V zadnjih letih so gospodarji teh pastirskih stanov preuredili skoraj vse stanove v prijetne hišice, ki nudijo pastirjem in ma-j eri ca m in tudi planincem ter smučarjem prav prijetno bivališče.
Pokljuka se ponaša z neskončnimi in lepo negovanimi smrekovimi gozdovi, ki segajo daleč gori v osrčje velegorja. Po teh širnih gozdovih veje btagode?en mir in prijeten vonj po smo^i. Med gozdovi pa se skrivajo tihe dolinice, zelene jase in livade, ki vabijo vse prijatelje miru in prirode.
Pokljuka je raj za ljudi, ki tu iščejo miru, počitka in utehe pa tud' za zaljubljence, saj v kapelici na Pokljrk kraljuje sv. Anton, vseh zaljubljencev patron. Zelo lepo je na Pokljuki zjutra; k sonce ožarja veličastne gorske vrhove, da se bleste v škrlatno rdeči jutranji zarji. Prijeten je sprehod po rosnih travnikih m gozdnih stezicah, kjer srečuješ nepregledne vrste krav in telet, ki jih pastirji gonijo na pašo na više ležeče planine Se lepše pa je proti večeru, ko se z vseh strani zgrinja živina, ko skoraj neprestano zvone kravji zvonci, ko s kapelice zazvoni Zdrave Marijo in ko na tiho gorsko pokrajino lega večerni mrak.
Gorski vrhovi po sončnem zatonu dobivajo vedno bolj višnjevkasto barvo in pokrajina se pogreza v tiho poletno noć, ki jo moti le smeh majeric in vrisk pastirjev, ki nosijo namolženo mleko v mlekarne.
e\nica
KOLEDAR
DANES: Sobota, 3. avgusta: Najdenje Sv.
Štefana, Lidija JUTRI: Nedelja, 4. avgusta: Dominik
DANAŠNJE PRIREDITVE
KINO MATICA: zaprto
KINO  SLOGA: Upor na Pacifiku
KINO UNION: Prvi film o dogodkih rz
vojne 1939/40 KINO MOSTE:   Chlcago v plamenih in
Katarina Velika KINO ŠIŠKA: Samo enkrat si mlad
PRIREDITVE   V NEDELJO
KINEMATOGRAFI NESPREMENJENO
DEŽURNE LEKARNE
DANES IN JUTRI: Mr. SuSnik, Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 4 ln Bohinec ded., Rimska cesta 31
MESTNO DE2URNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdravnik dr. Marjan A h č i n. Koryt-kova ulica 18, telefon št. 36-24
KAKO SO PORAZDELJENE MILIJARDE NOVEGA DRŽAVNEGA PRORAČUNA
Zmanjšali so se samo proračunski izdatki za vrhovno državno upravo, v vseh drugih resorih pa so se proračuni zvišali,
Ljubljana, 3 avgusta. Objavili smo ekspoze finančnega ministra dr. Juraja šute ja, in to v glavnih obrisih. Izmed podrobnejših podatkov iz ekspoze ja bo javnost zanimalo predvsem, kako so milijarde novega proračuna porazdeljene na posamezna ministrstva, odnosno za koliko se je proračun v teh povečal ali zmanjšal v primeri a prejšnjim državnim proračunom.
ZA VRHOVNO DRŽAVNO TJPRAVO
je določenih 145,678.663 din. Proračunska vsota se nI povečala, temveč zmanjšala za 33,188.809 din, ker so odpadli izdatki za narodno skupščino.
ZA POKOJNINE IN INVALIDSKE PODPORE
je določenih 1.312,605.693 din. Povečanje je znatno in znaša 262,605.693 din ali 25 n. o glede na stanje v proračunskem L 1939/40. Povečanje za pokojnine je nastalo zaradi zvišanja pokojninskih pripadnosti, ki so urejena z novo uredbo o pokojninah. Razen tega se je povečalo število upokojencev in znaša skupno povečanje za pokojnine 115,605.693 din.
Invalidske podpore so se povečale že v prvih štirih dvanajstinah za 50,000 000 din, a zdaj so se povečale še za 97,000.000 din, skupno torej za 147,000.000 din, in to zaradi tega, ker se je končno začelo reševati vprašanje invalidov, ki jih je okoli 200.000 v državi. Vse kaže, da bodo potrebne še večje vsote za te podpora.
ZA DRŽAVNE DOLGOVE
je določenih 1.533,739.936 din. Tudi tukaj se pokaže znatno povečanje, in sicer za 389,166.000 din ali za 34 •/*. Povečanje je nastalo zaradi ureditve starih državnih obvez. Plačani so bili zaostanki za obresti za predvojne srbske dolgove in dolgovi bivših avstro-ogrskih pokrajin v znesku 77,900.000 din, kjer je vračunana tudi anuiteta v znesku 20,000.000 din. Zaostanki in obveznice v nemških rokah bodo plačane do leta 1943., zato je povečanje za 385,000.000 din samo začasno in bo trajalo samo dve leti. Stvarno in stalno povečanje za plačevanje državnih dolgov je treba ceniti na 280,000.000 din.
ZA MINISTRSTVO PRAVDE
je določenih 398,151.463 din. Povečanje proračuna znaša 32,641.164 din aH 8.9*/«. Povečanje je bilo potrebno zaradi večjega števila sodnikov ln sodnega osebja, ki je bilo nastavljeno že v dobi prvih štirih proračunskih dvanajstin,
ZA PROSVETNO MINISTRSTVO
je določenih 839,381.698 din. Skupno povečanje v tem resoru znaša 96,340 707 din ali 12.97 •/*. Tudi tukaj izvira večina po-viška iz dobe prvih štirih dvanajstin, ko je bilo odobrenih okoli 150 novih suplent-sklh mest in okoli 150 profesorskih mest na meščanskih šolah. V novi proračunski dobi je odobrenih še nadaljnjih 300 novih učiteljskih mest.
ZA ZUNANJE MINISTRSTVO je določenih 175,499.393 din. Povečanje proračuna znaša 21,168.229 din ali 13.72'/* zaradi ustanovitve novih poslaništev v Moskvi in Alžiru in zaradi ureditve prejemkov v tem resoru v tujini.
ZA NOTRANJE MINISTRSTVO
je določenih 564,042 000 din. Povečanje je neznatno in znaša samo 3,173.222 din ali 0.57*/* in izhaja iz povečanih materialnih izdatkov zaradi povečanih cen materiala.
ZA FINANČNO MINISTRSTVO
je določenih 953,065.320 din. Povečanje za 99,288.808 din ali za 11 63 •/• je nastalo zaradi uvedbe intenzivnejšega in boljšega plačevanja državnih dajatev in deloma zaradi večjih stroškov v državnem gospodarstvu, ki so posledica draginje in povečanja delavskih mezd.
ZA MINISTRSTVO ZA VOJNO IN MORNARICO
je Močenih 3.871,326.999 din. Povečanje v tem resoru znaša 943,161.042 din ali 32.21 f* ter se nanaša na izredne potrebe nase vojske.
ZA GRADBENO MINISTRSTVO je določenih 256.929.022 din. Povečanje znaša 43,428.851 din ali 20.34%. Nanaša se v glavnem na stroške za vzdrževanje državnih cest in je v zvezi z draginjo mater j al o In dražjo delovno silo. Doslej se je potrosilo za 1 km ceste okoli 11.000. din, a po novem predlogu so. ti stroški določeni na okoli 13.500 din. Razen tega so v predlogu za novih osem dvanajstin predvideni krediti sa gradnjo nekaterih novih cest, povečani pa so tudi osebni prejemki v zveni s razširjenjem cestne mreže.
ZA PROMETNO MINISTRSTVO je določenih 3.380,898.630 din. V tem resoru je povečanje znatno ln znaša 382 mil. 964.382 din ali 12.77% zaradi gradbe novih in dovršitve začetih prog ter zaradi dražjega pogonskega materijala ter dražje delom Ide, Nosu stroški se bodo pokrili «
večjimi dohodki v prometu. Ne glede na povišane železniške tarife dohodki od železnic naraščajo.
ZA MINISTRSTVO ZA POŠTE, TELEGRAF IN TELEFON je določenih 557,008.036 din. Povečanje znaša 89,783.119 din ali 19.22% ter je v zvezi z ureditvijo novih objektov, nabavo prevoznih sredstev in povečano subvencijo paroplovnim družbam. Tako stanje je nastalo že v dobi prvih štirih dvanajstin in so nadaljna zvišanja samo avtomatično zvišanje teh stroškov. Tudi ti stroški se pokrijejo z povečanimi dohodki v telefonski, telegrafski in telefonski službi ter so brez posebnega značaja za celotni proračun.
ZA POLJEDELSKO MINISTRSTVO je določenih 137,090.016 din. Zvišanje znaša 23,694.259 din ali 20.89%. Zvišanje se nanaša na novi zavod veterinarskih cepiv in zdravil v Zemunu ter na ustanovitev Zavoda za poljedelska raziskovanja v Kru-ševcu. Ostanek je potreben za stroške za inspekcijo svilarstva ter za anuiteto posojila za ustanovitev zavoda za proizvajanje seruma.
Glede na to, da je naša država izrazito agrarna država, so krediti tega resora minimalni. Z zvišanjem proračuna ni bila ustvarjena boljša ali druga situacija, a tega sedaj tudi ni bilo mogoče storiti, ker je bilo težko okrniti druge državne potrebe v korist tega resora pri sedanji konstrukciji proračuna. Posebna naloga finančnega ministrstva in vlade bo, da se uredi
ob priliki novega proračuna to vprašanje in se odpravi ta anomalija.
ZA MINISTRSTVO ZA INDUSTRIJO IN TRGOVINO je določenih 46,240.492 din. Neznatno zvišanje v tem resoru v znesku 4,693.892 din ali 11.30% se nanaša na ustanovitev novih zavodov v zvezi s pospeševanjem zunanje trgovine.
ZA MINISTRSTVO ZA GOZDOVE IN RUDNIKE je določenih 257.516.330 din. Tudi tukaj je povečanje neznatno in znaša 3,793.778 dfn ali 1.49%. Povečanje je bilo potrebno zaradi večjega števila nameščencev v gozdarski stroki. Že v prvih štirih dvanajstinah je bila odobrena zaposlitev okoli 120 mladih gozdarskih inženjerjev ln okoli 40 gozdarjev in logarjev.
ZA MINISTRSTVO ZA NARODNO ZDRAVJE IN SOCIALNO POLITIKO je določenih 210,100.S01 din. Povišanje znaša 7.880.251 din ali 3.89% ter se nanaša na anuitetno  službo ter  na avtomatična zvišanja plač (periodične povišice).
ZA MINISTRSTVO ZA TELESNO VZGOJO NARODA je določenih 28.798.194 din. Povišanje proračuna za ta resor znaša 9.769.449 din ali 51.34% ter predstavlja avtomatična povečanja zaradi stanja v dobi prvih štirih dvanajstin proračuna. Povečanje je bilo potrebno za organizacijske stroške in za stroške propagande v zvezi z telesno vzgojo naroda.
Zaplenjeno ukradeno blago
Ljubljana, 3. avgusta Na kriminalnem oddelku na policijski upravi imajo spet grmado zaplenjenega ukradenega blaga, ki so ga skrivali vlomilci v nekem stanovanju na Tržaški cesti. To pot sta bila na delu neki Herman M. po poklicu pleskarski pomočnik brez posla, star 36 let in brezposelni delavec Albert L Prvi je stanoval v Dragi pod Kosezami, drugi pa se je nedavno naselil na Tržaški cesti 229, kjer je imel sobo in kamor sta oba spravljala ukradeno robo. Podnevi sta se klatila po mestu in se razgledovala, ponoči pa sta šla na delo, kjer se jima je zdela prilika najbolj ugodna. Vlamljala sta tudi po okolici mesta in imata najbrž zunaj še kako skrivališče nakradenega blaga.
V mestu sta nedavno vlomila v neko trgovino na Novem trgu, kjer sta nakradia veliko najrazličnejšega blaga in ga še isto noč odnesla domov na Tržaško cesto, to pa nazbrž ne kar po cesti, marveč po ovinkih čez Mirje in ob GradašČici. čez nekaj dni sta ponoči vdrla v drugo trgovino v Frančiškanski ulici, kjer sta spet nabrala veliko plena. Ko se jima je posrečilo tudi to blago spraviti na varno, sta skušala, ker se jima je nabrala že prevelika zaloga tatinskega plena, spraviti ga v denar. Raznim ljudem sta ponujala v nakup  ukradeno  obleko,  steklenice likerja,
špecerijsko blago in druge predmete in sta nekaj blaga res tudi že spravila v denar. Za njune posle pa so se pričeli zanimati in je o tem zvedel tudi eden izmed kriminalnih organov. Detektiv je jel oba nepridiprava opazovati in ju zasledovati na njunih potih; slednjič pa. ko je zbral že dovolj obtežilnega materiala, je napravil v stanovanju na Tržaški cesti hišno preiskavo. Tam je na svoje začudenje našel zalogo za celo majhno trgovino, in sicer v najrazličnejšem blagu. Vse blago je policija zaplenila in tudi oba zlikovca aretirala. Hermana M. in pa Alberta I. na policiji Še vedno zaslišuje je, ker so prepričani, da imata na vesti še veliko drugih grehov, saj sta se oba preživljala brez vsakega rednega zaslužka Že več mesecev.
jah, bodo morali nastopiti v najboljši postavi. Pričakujemo, da bodo ti prireditev posetili vsi prijatelji nogometa iz vsega revirja, ki bodo krepko bodrili domačo enajstorico v hudi borbi z žilavimi Herme-žani.
— Prijave za Šport, igre Kil) in kulturni festival so v polnem teku. Vsa društva, ki bodo sodelovala, se z veliko vnemo pripravljajo za to veliko kulturno in športno prireditev. Po društvenih domovih se večer za večerom vrše pevske in godbene vaje ter izkušnje za uprizoritev narodnega igrokaza »Plavž« in za kmečko ohcet, ki jih je spisal in priredil pisatelj g. France Klinar z Jesenic. Zelo marljivo se za nastop pripravljajo najboljši sokolski telovadci in telovadci fantovskega odseka, ki vežbajo skupno in ki bodo tvorili pri nastopih na glavnih orodjih vrsto, kakršne še ni bilo na Jesenicah. Pridno vežbajo tudi lahko-atleti v vseh panogah, dalje nogometaši in boksarji, tako da bodo pri teh športnih igrah zastopane skoraj vse panoge sodobne telesne vzgoje.
Z Jesenic
— Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob pol 9. zvečer (v nedeljo ob 3. popoldne samo ob slabem vremenu) nemški velefilm »V imenu zakona«. Med dodatki domač kulturni film in vojni zvočni tednik. — Sledi »Džim iz džungle«.
— Bratstvo : Hermes, v nedeljo 4. t. m. ob 10.30 se bosta na igrišču Bratstva v prijateljski tekmi pomerila zgoraj imenovana nasprotnika. Hermežani so danes gotovo eno izmed najboljših ljubljanskih moštev ter so v zadnjem času se posebno v dobri formi. Kakor znano, so pred krat. kim celo Kranjčane v Kranju odpravili s 3:1. Zaradi svoje tehnične sposobnosti so vsakemu še tako močnemu nasprotniku zelo trd oreh. Jeseničani bodo morali vložiti vse sile, da bodo na svojem Igrišču rešili čast svojega kluba. Hermežani so na Jesenicah vedno dobrodošli gostje, ker vedno nudijo lepo igro. Da bo domačinom
goste zadrževati pil njborth aton-
Nesreče
Ljubljana, 3. avgusta.
Davi so pripeljali v bolnico dveletnega sinčka posestnika in uslužbenca tobačne tovarne Franca Lenarčiča iz Podgore pri št. Vidu. Otrok se je igral okrog prLslonjene gramozne truge, ki je padla nanj in ga pokopala pod seboj. Malega Francka so potegnili izpod truge nezavestnega. V bolnici so ugotovili, da ima hude notranje poškodbe, razen teh pa težko poškodbo na glavi. Otrokovo stanje je zelo resno. — V Guncljah pri št- Vidu so se včeraj igrali otroci, ki so se obmetavali tudi z živim apnom. Med njimi je bil 121etni železničarjev sin Danijel Andremak, ki je dobil plju-sek v glavo in na roke. Močno opečenega in z razjedeno kožo so Andremaka morali nemudoma spraviti v bolnico.
Na Trebeljevem so si otroci razkazovali nabito flobertovko, s katero pa niso znali prav ravnati. Flobertovka se je nekemu fantiču v roki sprožila in zadela 91etnega sina služkinje Pavla Brunčka v brado. — štiriletni posestnikov sinček Ciril Gačnik iz št. Jurija pri Grosupljem je včeraj tekel Čez travnik, seveda bos. Na travniku pa se je nenadoma spotaknil ob koso, ki mu je prerezala kite na desni nogi. — Brivski vajenec Jože Bonča, zaposlen v Stožicah, se je včeraj peljal s kolesom domov v Vižmarje. Na Tyrševi cesti pa ga je nenadoma podrl neznan avtomobilist. Bonča je obležal s hudimi poškodbami na glavi ln po životu.
Med delom je včeraj padel z visoke lestve elektromonter Rudolf Berdajs, zaposlen pri mestni elektrarni. Poškodoval se je na nogi in po životu. — V bolnico so pripeljali tudi občinskega tajnika Rudolfa Ostermana iz Vidma pri Dobrepoljah, ki se je včeraj peljal a kolesom po službenih opravkih. Osterman je na klancu padel s kolesa in se hudo poškodoval na bradi ter po obeh rokah.
V RESTAVRACIJI
Natakar prinesite mi pečeno kokoš. Cim mlajša bo. temboli bom zadovoljen. Ali bi ne mogli naročiti kar jajca, go-
NAROD«, sobota, S. avgusta 1540.
Strah 3
Za izboljšanje železniških prometnih zvez
Predlogi za novi vozni red v L 1940-41 — Vsaj vlake
Ljubljana, 3. avgusta Kratko smo poročali o anketi o novem voznem redu. Potrebno je navesti nekaj konkretnih predlogov za izboljšanje železniških prometnih zvez; naslednji predlogi so bili predloženi železniški direkciji pismeno. N'a včerajšnji anketi se je 'zkazalo, da je ljubljanska železniška direkcija sicer naklonjena nekaterm zahtevam naših gospodarskih in tujskoprometnih ustanov, a sama ne more nič ukreniti, ker o uvedbi novih vlakov odloča generalna direkcija državnih železnic v Beogradu ici v sedanjih razmerah ne dovoli nobenega novega vlaka. Povsem jasno pa je. da je zahteva po uvedbi vsaj nekaterih vlakov, ki so vozili pred redukcijo, v Sloveniji neobhodno potrebna. Zastopnik Zbornice za TOI je na anketi ugotovil, da je bilo področje ljubljanske železniške direkcije z redukcijami vlakov relativno najbolj prizadeto Naš notranji železniški promet bo treba preusmeriti glede na velike težave, ker so železnice zelo obremenjene zaradi velikih blagovnih transportov, predvsem zaradi prevažanja premoga iz Nemčije v Italijo. Težko je napovedati, kdaj se bodo razmere normalizirale in najbrž bi bilo predolgo čakati, da bi šele tedaj uvedli zopet redu crrane vlake Stremeti moramo, da bodo vsaj postopno uvedeni reducirani vlaki, kar je v interesu Slovenije in železniške uprave same.
ZA BOLJŠE ZVEZE MED
LJUBLJANO IN MARIBOROM
Tehtne predloge je predložila Tujsko prometna zveza s Putnikom v Mariboru. Predvsem se zavzema za izboljšanje železniških zvez med Mariborom in Ljubljano. Na tej progi je potrebno uvesti pospešene vlake. Najbolj primerno bi bilo, da bi pospešeni vlak vozil iz Maribora ob 5.30 do 6 s prihodom v Ljubljano okrog 8. V nasprotni smeri bi naj vozni vlak med 20. ra
21. iz Ljubljane in s prihodom v Maribor med 23. in 24. S tema vlakoma bi bilo ljudem zelo ustreženo in hkrati bi bila znatno razbremenjena jutranji vlak št. 515 iz Maribora in večerni št. 625 iz Ljubljane. Zdaj sta skoraj vedno prenapolnjena. Vpra sanje ugodnejših železniških zvez med Mariborom in Ljubljano bi pa lahko idealno rešili z uvedbo motornih vlakov, ki so za tujski promet v Sloveniji neobhodno potrebni
Zaradi ukinitve priključnih brzovlakcrr v prometu z Italijo je železniška uprava nedavno reducirala par nočnega brzo vlaka št. 501-602 na progi Ljubljana—Maribor 8 priključkom brzovilaka št. 1102-1 na progi med Pragerskrm in Kot ori bo. Ta redukcija je zelo prizadela, številne potnike in zarad«! nje se neprestano množe pritožbe. Prav poleti so se teh vlakov posluževali številni potniki, tudi oni, ki so potovali proti Zagrebu in Beogradu in v nasprotni smeri. Hkrati z redukcijo nočnega brzovla-ka je bil odpravljen rudi vlak št. 513. ki je vozrl iz Celja ob 5.14 in je imel na Zidanem mostu zvezo z vlakom št. 614 proti Ljubljani. Potniki iz Celja in njegovega zaledja poslej ne morejo več opraviti potovanja proti Ljubljani v enem dnevu in ne napraviti izletov na Gorenjsko.
SLABE ZVEZE NA
LOKALNIH PROGAH
Na progi Celje—Dravograd bi bilo treba zopet uvesti vlak št. 618, ki je vozil iz Ce lja ob 12.35 s prihodom ob 15.10 v Dravograd, in v nasprotni smeri vlak št. 9117. Ce nc 2re drugače, bi lahko združili vlaka št. 9153 in 619. Potniki pogrešajo vlak pred-\sem zaradi zveze v Celju proti Mariboru in Ljubljani. Frekvenca je zadostna in zato sta samo dva vlaka na dan na tej progi prc:nalo.
Brzovlaka št. 505 in 605 naj bi se zopet usT.iv'jala v Grobelnem, kar je potrebno predvsem zaradi tujskega prometa m prestiža na-ega največjega zdravilišča, ki je last banovine. Vlak št. 2118 naj bi vozil iz Rogaške Slatine toliko prej, da bi imel zvezo z brzovlakoma št. 505 in 605 proti Mariboru in Ljubljani. Interesenti iz Rogaške Slatine žele, naj bi odhajal vlak štev. 2136 iz Celja uro pozneje, okrog 20.50. Zelo priporočljivo bi bilo tudi uvesti nedeljski izletniški vlak, ki bi odhajal iz Rogaške Slatine med 20.30 in 21.. tako, da bi imel v Grobclncm priključek na vlak št. 527 proti Celju in po možnosti tudi na vlak št. 625 proti Mariboru. Največjo pozornost bi morali p< svet ti tudi zimskemu voznemu redu na pro^i Gmbclno—Rogaška Slatina, zlasti še. ker je zdravilišče uvedlo zdaj tudi zimsko sezono: to se pravi, da bi moral ostati poletni vozni red tudi čez zimo nespremenjen — Zelo slaba je tudi zveza med Mariborom in Rogaško Slatino ter neugodna za enodnevne izlete. Najbolj primeren vlak za p<,to\anja iz Maribora v Rogaško Slatino bi bil št 515. ki odhaja ob 5.05 in prihaja v Grooelno >b 6.27, ko bi ne bilo treba čakati na zvezo z vlakom št. 2113. ki odhaja iz Grobelnega šele ob 8.02. Tudi pri povratku mora potnik čakati dve uri (na vlak št 526) — Številne spremembe bi bile potrebne še na drugih štajerskih lokalnih progah.
NAJVEČJO POZORNOST
PROMETU NA ShVLRNI MEJI!
Pomanjkljivost: zaradi jesenskih redukcij vlakov si bile pozne:e precej ublažene, vendar je ostalo področje mariborske Tujsko prometne zveze zeto prizadeto Splošna želja je. da bi uvedi, vs° reducirane vlake. Železniška uprava b; morala posvečati naši severn meji na i večjo pozornost. Ker je dandanes zimska turistična sezona v Sloveniji skoraj enako pomembna kakor poletna, je zveza prc»> !a. naj bi ostal zimski vozni red v glavnem nespremenjen.
DIREKTNI VAGONI
NAJ OSTANEJO
Sedanji direktni vagoni naj ostanejo tu- j di v bodoče  v  prometu   kar velja pred- ; •sem za  turistična  vr»/ne  direktne zveze Ljubljana—Slatina Radenci  Beograd—Slati- ! na Radenci  m za  mednarodno direktno zvezo v sezoni med Budimpešto in Rogaško Slatino, pa tudi na progi Beograd—Roga- j ška Slatina.
Promet med Mariborom in Zagrebom ter Beogradom je izredno velik a promet z direktnimi vagoni je tu pomanjkljiv Potrebno bi bilo, da bi imeli vsi vlaki, ki imajo iz
Maribora zvezo proti Zagrebu direktne vagone do Zagreba. Neugodna je tudi redukcija direktnega vagona med Mariborom m Beogradom. Nujno potrebno bi biilo da bi pri vlaku št 525. ki odhaja iz Maribora ob 17.55. uvedli direktni vagon II. in III. razreda do Beograda V poletm sezoni bi ta direktni vagon lahko priključili tudi vlaku št. 527. ki odhaja iz Maribora ob 22.55 in ima na Zidanem mostu zvezo na sezonski brzovlak. Direktni vagon v smeri Beograd—Maribor pa naj bi bil priključen vlaku št. 518, ki pripelje v Maribor ob 11.43. Ravnateljstvo zdravilišča v Slatini Radencih ponavlja prošnjo, naj bi podaljšali vsaj postanek tistih vlako\ v Radencih, ki imajo priključene direktne vagone. Zdaj direktne vagone vozijo v Radgono, ne da bi jih odklapljali v Radencih/ kar bi bilo umestne je. — Izrazili so tudi željo, naj bi železniška uprava nudila za promet v naša zdravilišča in za direktne vagone novejši vozni park.
PREDLOGI SLOVENSKEGA
PLANINSKEGA DRUŠTVA
Tudi SPD je predložilo številne predloge pismeno. V splošnem predlaga naj bi osebni vlaki proti Gorenjski vozili z večjo hi-
je treba uvesti ukinjene
trostjo, češ iz Ljubljane do Rateč je le 93 km daleč, vožnja pa traja tri ure. Vsaj nekateri vlaki na tej progi bi morali biti pospešeni in bi se naj ne ustavljali na vsaki postaji. Pozimi bi naj bi1 i vagoni dovolj zgodaj ogreti, ne tako kakor v pretekli zimi. Uvesti je treba posebne vagone za smučarje.
Na progi Ljubljana—Rateče, odnosno Boa. Bistrica bi naj vozil od 20. decembra do 1. maja redno smučarski vlak št. 920 z odhodom iz Ljubljane ob 5.56 kot pospešeni vlak, kakor je vozil predlanskim. — Ob sobotah in dnevi pred prazniki naj bi vozil tudi pozimi redno osebni vlak št. 934 iz Ljubljane ob 14.36 s priključki na Jesenicah proti Bohinjsk: Bistric* ir Ratečam Prav tako naj vozi pozimi od 20. decembra in vsaj do 1. aprila vlak št. 928 z odhodom ob 7 05. — Predlagane so bile spremembe še na nekaterih lokalnih progah. Med drugim so predlagali, naj bi vozili na progi Sevnica—5t. Janž tudi pozimi vlaki št. 9422, 9414. 9411 in 9419, ker to zahtevajo krajevne potrebe in Ker ustrezajo planincem za izlete na zasavsko hribovje. Razen tega so predlagali še nekater - manjše spremembe, ki bi bile v interesu planincev.
Nov mejnik v razvoju Kamnika
Kamniški Sokol je kupil pack, kopališče Neptun in nekdaj bolnici namenjeno dvonadstropno kišo
Ljubljana, 3. avgusta Tudi v našem listu smo že pogosto poročali o zastoju, ki je nastopil v Kamniku v tujskoprometnem in olepševalnem pogledu. Včasih eno najbolj slovečih letovišč na bivšem Kranjskem, znan po vsej bivši Avstriji ln daleč izven njenih meja, je Kamnik v zadnjih letih zaspal neko spanje, ki ga iz njega nihče ni mogel zdramiti. Tujskoprometna delavnost Kamnika, ki je bila pred leti v Sloveniji na enem izmed prvih mest, je popolnoma zastala, mesto ni delalo zase nobene propagande več, poslednji izvodi propagandnih prospektov za obisk Kamnika so bili že zdavnaj razdani, in Kamnik je prav skromno še životaril .samo še od stare tradicije in svojega starega, res zasluženega slovesa
Velika ovira za naglejši tujskoprometni razvoj Kamnika je bil in je še zmeraj neurejeni park med Bistrico in Nevljico, ki je bil včasih nenavadno skrbno urejen in ves cvetoč, zdaj pa je samo še razvalina nekdanje lepote. V tem parku ob Nevljici je zdaj lepo urejeno kopališče Neptun, kazi pa to lepo kamniško izprehajališče nedozidana dvonadstropna stavba, ki so jo pred več kakor desetimi leti začeli graditi usmiljeni bratje, da bi tam uredili bolnico, pa jim je zmanjkalo denarja in je park s kopališčem in to stavbo prišel v druge roke. Več kakor deset let je bila ta dvonadstropna stavba nedovršena Namesto da bi izpolnjevala svoj namen, je propadala in kazila vso svojo okolico.
Te dni je bil v razvoju našega tako lepega Kamnika postavljen nov mejnik. Po kratkih pogajanjih je kamniško Sokolsko društvo, v zadnjih dveh, treh letih znano kot eno najagilnejših, najvzornejših in najbolj iniciativnih, od dosedanjega lastnika, ljubljanskega advokata g. dr. Benkoviča, za prav zmerno ceno kupilo ves park, kopališče Neptun, ki bo odslej sokolsko kopališče, in nedovršeno stavbo. Notarska pogodba je bila podpisana in šele tedaj je Kamnik zvedel, kdo je novi lastnik parka, kopališča in nedograjenega poslopja. Priznati moramo, da so bili Kamničani te posestne izpremembe Iskreno veseli, saj uživa kamniško Sokolsko društvo na čelu s starostom Antonom Knezom in bivšim bratom Adolfom Vadnjalom, zdaj sreskim podnačelnikom v Novem mestu, v vseh slojih Kamnika neomejeno zaupanje.
To zaupanje se je pokazalo zlasti zdaj, ko so zaslužnemu starosti bratu Knezu meščani Kamnika brez ozira na politično prepričanje čestitali k tej kupčiji in mu izražali prepričanje, da pomeni prevzem tega obširnega zemljišča s strani kam-uiškega Sokolskega društva upravičeno vero v boljšo družabno in tujskoprometno bodočnost Kamnika
Zemljišče, ki je zdaj postalo last kamniškega Sokolskega društva, meri nad 10-000 kv. metrov. V glavnem ga sestavlja zapuščeni park, urejeno kopališče in že omenjena nedovršena stavba, pred desetletjem namenjena bolnici. Kdor pozna nenavadno delavnost in žilavost kamniških Sokolov, lahko verjame, da bodo to posestvo v vsakem pogledu povzdignili, uredili park, še bolj obnovili zdaj svoje lastno Sokolsko kopališče in v nedovršeno stavbo investiran vse potrebno, da bo prej ali slej postala ne samo dom naših vrlih Sokolov, ampak tudi moderen hotelski obrat, kino Kamniku dal novo življenje in nove smeri v tujskoprometnem pogledu. _
Kamniškemu Sokolskemu društvu, ki je v zadnjih dveh letih v moralnem in gmotnem pogledu več kakor zadovoljivo napredovalo, moramo ob nakupu omenjenega posestva izreči javno priznanje, hkrati pa v njegovem imenu zahvalo vsem tistim, ki so zaupali starosti Knezu in upravi društva pa mu pomagali po svojih močeh bodisi materialno, bodisi moralno. Med njimi zasluti zlasti priznanje ugledni kam-
niški odvetnik g. dr. France Trampuš, ki je tudi sam zvest član strnjenih, idealnih sokolskih vrst.
Ze v kratkem se bo v Kamniku sestala komisija, ki bo zlasti nedovršeno stavbo vsestransko pregledala in potem poskrbela za potrebne načrte, kako bi bilo to zdaj zapuščeno poslopje čim lepše obnovljeno in osposobljeno za sprejemanje gostov, skratka, kako bi bilo izpremenjeno v moderen gostinski obrat. Poudariti moramo, da je sedanja stavba, po svojih, oblikah za svojo okolico neprimerna in bi jo bilo z balkoni in terasami, zlasti z lesenimi okraski, potrebno preurediti tako, da ne bo med njo in med njeno okolico nobenih nasprotstev. Razumljivo je, da bo ta stavba dosegla svoj namen le, če bo tudi po svoji zunanjosti harmonirala. z okolico in jo dopolnjevala, kakor jo je pred desetletji dopolnjeval tedanji Zdraviliški dom.
1. septembra bo na svojem novem zemljišču kamniški Sokol že prvič nastopil.
O tej, za Kamnik in zlasti njegov tujskoprometni razvoj nenavadno važni posestni izpremembi bomo v kratkem poročali obširneje in tedaj že lahko vsaj v grobih obrisih poročali o tem, kar bo kamniški Sokol z lastnimi sredstvi, s pomočjo Sokolskega saveza in s pomočjo samih Kamničanov storil, da bi bil park z nedovršeno stavbo in kopališčem čimprej urejen in da bi čimprej lahko za tujca predstavljal prikupno izprehajališče, udoben dom in prijeten prostor za oddih.
Križanka
Vodoravno: 1. ptica, 4. rimska boginja,
8. osebni zaimek, 10. mesto v banovini Hrvatski, 11. oziral ni zaimek, 12. predlog, 14. osebni zaimek, 15. časovni prislov, 16. kvarta, 18. valuta azijske države, 19. kem. znak za prvino, 20. nepošten jak 22. primitivna oprema staroveškui bojevnikov, 23. Odisejev sin, 24. kvarta, 25. slovenski pisatelj, 27. kem. znak za prvino, 28. slovenski slikar, 30. pog jni voznik, 31. otok v Egejskem morju, 32. levi pritok Kame, 34. stara dolžinska mera, 35. elektrotehnična merska enota, 36. stran sveta, 38. števnik, 39. grški slikar, 40. grški vojskovodja pred Trojo.
Navpično: i, grsTd filozof, 2. osebni zaimek, 3. osebni zaimek, 5. mrčes, 6. šivalna potrebščina, 7. grški junak pred Trojo,
9. prebivalec stare grške dežele, 12. aXri-
DOGODKI IZ VOJNE 1939/194«
Film, ki prikazuje vojne dogodke is vojne na Poljskem, zavzetje Danske, Norveške, Nizozemske in Belgije do premirja v Compiegneu.
Predstave ob 16., 19. in 21. uri! Blagajna odprta od 11.—12. in od 15. ure dalje!
KINO UNION — Tel. 22-21.
V nedeljo predstave ob 15., 17., 19. In ti. Blagajna odprta od 11.—12. in od 14. dalje
VIKTOR MC LAGLKN, veliki karakterni Igralec v sijajni drami peklenskih
tSmSTSŠ?' UPOR NA PACIFIKU
Mojstrsko delo o sužnjih morja. KINO SLOGA — Tel. 27-30
Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri v nedeljo ob 15., 17., 19. In 21. uri
KINO MOSTE i
Danes ob 20.30 uri, jutri v nedeljo ob 14.30, 17.30 in 20.30 uri dva izbrana velefilma:
Monumentalno delo veličastnih scen največjega požara v zgodovini človeštva:
Chicago v plamenih
Tvrone Power - Alice Fay - Don Ameche
Življenje na ruskem carskem dvoru, intrige ln ljubezen največje carice:
Katerina Velika
Conradt Veld
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V S1SK1, telefon 41-79
Oe hočete videti samega sebe v dnevih mladosti, si morate ogledati film
Samo enkrat si mlad
V glavni vlogi: Mickev Rooney
Predstave: danes ob *&9. uri, jutri ob 5., 7. in 9. uri, v ponedeljek ob ^9. uri
Prihodnji spored (v torek 6. VTH..):
Dunajski zvoki
ški ptič, 13. ruska reka, 17. grško božanstvo nižje vrste, 19. mesto v Bosni, 21. športna disciplina, 22. kraška luža, 24. grška svećenica v Delfin, ki je dajala tajne odgovore boga Apolona v stihih, 26. grški bog (božanski glasnik), 28. podoba, 29. posoda, 33. dragocen vrč, kot priznavalno darilo, 35. števnik, 37. kem. znak za prvino, 33. vzklik.
Rešitev križanke, objavljene danes teden
Vodoravno: l. Božidar, 8. hudir, 10. Ob, 12. Pad, 13. me, 14. soba, 16. Obir, 18. aga, 20. Ala, 21. Okroglo, 22. ime, 23. era, 25. Ura, 27. Utah, 28. ol, 29. rum, 31. da, 32. Radom, 34. Mak arij.
Navpično: 1. oh, 3. župa, i. Ida, 5. Di-do, 6. ar, 7. kosa, 9. Jera, 11. Bogomil, 13. Milorad, 15. baker, 17. balet, 19. moj, 22. Bok, 24 ahat, 26. arak, 27. umor, 30. Uda, 32. Ra, 33. mL
Živilski trg
Ljubljana, 3. avgusta.
Na trgu ne moremo pričakovati nobenih posebnih sprememb. Cene so se skoraj povsem ustalile, razen pri sadju, ki ga pač še ni toliko kakor jeseni. Kulminacija po količini blaga na našem trgu je navadno dosežena avgusta. Čeprav je zdaj že hud naval na trgu, vendar še ni takšen, kakršen je bil lani osorej. Pozna se, da letos vse bolj počasi zori in zato še ni toliko jesenskih ali poznih letnih pridelkov, kakor bi jih bilo sicer.
Izkaz o tržnih cenah, Id je bil sestavljen včeraj, ne izkazuje nobenih večjih sprememb. Cene mesa se ne morejo spreminjati. V splošnem so zdaj ustaljene tudi cene zaklane perutnine. Povpraševanja po perutnini je precej, vendar ob sobotah ne več toliko kakor prejšnje čase. Zdaj gospodinje kupujejo perutnino mnogo bolj med tednom ob brezmesnih dneh. Zaklani piščanci so po 28 do 32 din kilogram, kokoši po 25 do 28, race po 24 in gosi po 20 do 22 din. Nekoliko preseneča, da so gosi pri nas cenejše kakor kokoši. Prodajalci perutnine razlagajo to s tem, da je pri nas zelo malo povpraševanja po goseh. Naše gospodinje rajši kupujejo kokoši, čeprav je meso š   tako žilavo, zaradi juhe.
Pri špecerijskem blagu kažejo cene še vedno tendenco k podražitvi. Neustaljene so cene olja. Nekaj edinstvenega je podražitev namiznega olja; cene se gibljejo od 24 do celo 40 din liter. Navadno jedilno olje je po 24 din, bučno olje pa po 26 din. Nekoliko so se podražile tudi začimbe. Poper, cel in zmlet, je bil doslej po 68 din kilogram, zdaj je pa po 75 din.
Najbolj občutimo podražitev drv. Kmetje prodajajo drva po 150 din kub. meter, toda ne najboljših, medtem ko so pri trgovcih lepša drva že po 155 do 165 din.
Danes je bilo na živilskem trgu vsega na izbiro, le gob je bilo malo in jagod znatno manj kakor prejšnje tržne dni. Deževje je uničilo mnogo malto, zato jih zdaj prodajajo -po 7 din liter. Tudi borovnice so se podražile na 3 do 4 din liter.
40 let Vzajemne zavarovalnice
Ljubljana, 3. avgusta Te dni je praznovala Vzajemna zavarovalnica, eden izmed naših v resnici slovenskih zavodov, svojo 401etnico. Njen ustanovni občni zbor je bil L 1900 in zavod je začel poslovati 1. avgusta istega leta v Medi jatovi hiši na Dunajski cesti štev. 17.
Prizadevanja po osamosvojitvi slovenskega zavarovalstva segajo že v prejšnje stoletje. Toda tedanji kranjski deželni zbor je odklonil 1. 1896 predlog po ustanovitvi deželne zavarovalnice. Začetki sedanjega mogočnega zavoda so bili skromni Priprave za ustanovitev je vodil državni poslanec dr. I. Vencajz ob sodelovanju kanonikov I. Sušnika in J. Šiške, veleposestnika J. Jarca ln industrijca K. Pollaka. Ugledni zastopniki slovenskega javnega življenja so zbrali ustanovni sklad v znesku 100.000 din. Med ustanovitelji je bil tudi škof. dr. A. Jeglič.
VZ je kmalu razširila svoje področje m do svetovne vojne je imela svoje zavaro-vanee že skoraj v sleherni slovenski vazi a njeno delovanje je segalo tu tn tam daleč čez mejo slovenskih dežel, na Zfc.ita-
jersko in Solnograško. Z mirovnimi pogodbami Je bilo znatno utesnjeno staro področje zavoda, toda nudilo se je tem večje novo področje na teritoriju Jugoslavije. Organizacija Vzajemne zavarovalnice se je kmalu razpredla po vsej državi, tako da zdaj ni skoraj nobenega večjega kraja v državi, kjer bi zavod ne imel svojih zavarovancev. VZ se je pa med tem časom razvila tudi notranje; uvedla je skoraj vse elementarne panoge zavarovanja. Uvedla je življenjsko zavarovanje v vseh kombinacijah, ki so bile preizkušene na zavarovalniškem trgu.
VZ ima skoraj 150.000 zavarovalnih pogodb. Bilanca za lani izkazuje okrog 13 milijonov din čiste premije elementarnih zavarovanj, v življenjskih oddelkih pa skoraj 15.5 milViona din. Vzajemna zavarovalnica je v panogi življenjskega zavarovanja na drugem mestu med domačimi zavarovalnicami; zavarovalna vsota življenjskih zavarovanj znaša 318 milijonov din, V elementarnih panogah Je na 4. mestu v državi. V Sloveniji je pa vsekakor na prvem mestu.
Premijske rezerve in poslovni skladi so demo naloženi v denarnih zavodih, hipo-tekarnih in drugih posojilih ln investirani V Številnih poslopjih V Ljubljani in Za~ grebu.
VZ je praznovala svojo 401etnico v četrtek dopoldne v svoji palači na oglu Ma-sarvkove in Miklošičeve ceste. Proslave so se udeležili številni zastopniki raznih ustanov in izrekli zastopnikom zavarovalnice čestitke k jubileju.
SPORT
Kolesarsko prvenstvo dravske banovine
Slovenska kolesarska zveza priredi svoje prvo banovinsko cestno kolesarsko prvenstvo v nedeljo, 11. t. m. dopoldne. Prvotno je bila sicer določena proga Maribor—Ljubljana, na kateri bi vozili dirkači A-kategorije, proga Celje—Ljubljana pa za B-kategorijo. Ker pa so medtem nastopile razne nevšečnosti tako tehničnega kakor finančnega značaja, je upravni odbor zveze bil primoran rešiti se iz te zagate tako, da je obe progi spremenil in določil za A-kategorijo progo Ljubljana— Celje—Ljufoljana (148 km), za B-kategorijo pa Ljubljana—Trojane—Ljubljana (78 km). Start za prvo skupino bo ob 6. uri zjutraj na Tvrševi cesti pred Kačičevo gostilno; start druge skupine istotam ob 7. uri. Cilj junior je v bo okrog pol desetih dalje, cilj glavne skupine pa okrog pol enajstih. Takoj po izvršenih dirkah bo razdelitev nagrad. Ker se bo torej naslednjo nedeljo vozilo državno cestno prvenstvo A-kategorije iz Ljubljane v Zagreb, bo to banovinsko prvenstvo brez dvoma dobra priprava za slovenske dirkače, ki se bodo udeležili državnega prvenstva, sa-j sta progi obeh prvenstev skoraj enako dolgi.
SK Ja vornik : SK Ljubljana
V nedeljo 4. t. m. bodo imeli naši vrli Notranje! velik športni praznik. V gosteh bodo imeli našega Ugaša, kateremu gre vse priznanje, da s svojimi nastopi po deželi propagira najlepšo ponogo športa — nogomet. — SK Javornik se nam bo predstavil to sezono v povsem novi luči in nas je presenečal v zadnjem času z naravnost sijajnimi rezultati proti renomiranim ljubljanskim klubom. V svojih vrstah šteje precej prvovrstnih novih moči, ki so ta naš agilni notranjski klub pomladile in mu bodo sigurno pripomogle do mesta, ki mu v naši slovenski športni družini po vsej pravici gre. — Zato pohitimo vsi v nedeljo na Rakek, da s svojo udeležbo damo poudarka, da budno pazimo in se veselimo uspehov in dela našega agilnega notranjskega športnega predstavnika SK Javornlka.
Tekma se prične ob 15.45 popoldne na igrišču SK Javornika na Rakeku.
— Prvenstvo poedincev Slovenske atle*-**^e »veze se bo vršilo danes ob 16. in nadaljevalo jutri ob 15 na Stadionu. Vstopnina za vse 3 din.
— Odbor slov. atletskih sodnikov v Ljubljani. Za prvenstvo poedincev Slovenske atletske zveze so odrejeni naslednji sodniki: D. Sancin, Trtnik, Letnar, ščuka!, Vindisch, Fine, dr. Bradač, Cimper-man, Cuderman, Dobovšek, Grunfeld, Ku-helj, Megušar, Pevalek, Premeri, Stepiš-nik Mirko, Stropnik, Kalan, Vidic. Imenovani sodniki naj bodo pol ure pred začetkom tekmovanja na Stadionu. Prvenstvo Slovenije za poedince se začne v soboto ob 16., v nedeljo pa ob 15. uri. Predsednik.
— Slovenska atletska zveza — službeno. Vsem zunanjim atletom na znanje: Pravico nastopa na prvenstvu zveze imajo vsi verificirani atleti, ki niso pod zabrano zaradi prehoda iz kluba v klub, in vsi atleti, ki niso pod kaznijo!
— Hude skrbi za drva tarejo tudi ljubljansk e gospodinje. Predvsem matere revnih družin iščejo na vseh straneh potov in prosijo za posredovanje, da bi se cene kurivu znižale Pravkar so dospela na magistrat navodila nadrejenih oblasti glede določanja cen drvom. Po teh navodilih bo mestno poglavarstvo lahko določilo cene drvom in te cene predložilo kakor zahteva uredba, kr. banski upravi.
DNEVNE VESTI
— Akademija znanosti in umetnosti v ljubijani razpisuje na podstavi § 18. poslovnika mesto kontraktuainega pisarni-ftkega ravnatelja. Prosilec mora izpolnjevati splošne pogoje za sprejem v državno službo po § 3 Zakona o uradnikih, naj ima fakultetno izobrazbo in bodi po možnosti diplomiran pravnik ter vešč svetovnih jezikov. Razen tega se zahteva, da je prosilec z uspehom absolviral trgovski tečaj ali da ima prakso v knjigovodstvu in računovodstvu ter da je spreten daktilograf. Začetna letna placa znaša 24.000 din. Svojeročno pisane m pravilno kolkovane prošnje, opremljene z zadostno kolkova-nimi prilogami v smislu §§ 3 in 5 zakona o uradnikih, je vložiti na naslov Akademije najkasneje do 31. avgusta 1940. Na prošnje, ki jim niso priložene vse potrebne priloge, se Akademija ne bo ozirala. Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani.
—Trgovinska pogodba z Nemčijo sklenjena. Včeraj je bila v Berlinu sklenjena med Jugoslavijo in Nemčijo pogodba o nadaljnjem pospeševanju blagovnega prometa med obema državama. Pogodba obsega tudi trgovinske odnose med Jugoslavijo in Holandsko.
— DOvPijen uvoz bloKiranega bombaža is I*alije. Italija je dovolila uvoz bombaža .namen j enega v našo državo in doslej zadržanega v italijanskih pristaniščih. Tako bomo lahko uvozili okrog 3100 bal sirovega bombaža, ki tehtajo po 280 do 345 Mlogramov. Ta bombaž bodo prejele tekstilne tovarne v Sloveniji, v Tržiču, Kranju m Mariboru.
— Pred revizijo zakona o državnem računovodstvu. Na pristojnih mestih proučujejo revizijo zakona o državnem računovodstvu. Revizija zakona je pereča že več let ter potrebna v interesu države ter gospodarstva. Zdaj zagotavljajo na pristojnih mestih, da bo v resnici prišlo do revizije ter da je ne bodo več odlagali,
— Konference med delega*! trgovinskega zastopstva SSSR v Beograd« in direkcijo za zunanjo trgovino nI bilo. Skoraj vsi Usti v državi so poročali, da je bila sklicana ta konferenca 31. julija, v resnici je pa ni bilo, ker delegati sovjetskeg-a trgovinskega zastopstva niso prispeli v Beograd dovolj zgodaj. Konferenca bo sklicana kmalu, a datum še ni določen.
— 1.200 vagonov tobaka pridelano v banovini Hrvatski. j>ja področju banovine Hrvatske bodo letos pridelali rekordno količino tobaka. Zasajeno je bilo okrog 300 milijonov sadik, ki bodo dale po sedanjih računih okrog- 1.200 vagonov tobaka. Tobak je že delno obran, in sicer okrog 500 "vagonov, v začetku oktobra pa bo že posušen ves letošnji pridelek.
— Radirki postaji po 120 kw v Zagrebu in Beogradu. V uredbi o novih računskih dvanajstinah za mesce od avgusta 1940 do marca 1941 so tudi nekatere finančne določbe. Ena teh določa: Pooblašča se poštni minister, da lahko zgradi' v Beogradu in Zagrebu radijski postaji po 120 kw. Potrebna denarna sredstva za zemljišče, poslopja in opremo teh radijskih postaj bo dal na razpolago finančni minister v enakih zneskih za obe postaji. Druga važna določba pravi; Advokatskim pripravnikom pripada za eno leto pripravniške službe pri rednem sodišču, če so delali poprej najmanj dve leti pri advokatu, mesečna nagrada v znesku 1000 din.
— Trgovinska in plačilna pogodba 9 Slovaško, Trgovinska pogajanja s Slovaško teko zelo povoljno. Končana so že pogajanja glede pogodbe o plačilnem prometu in turizmu. Tudi ostali del pogajanj je zaključen in zdaj gre samo še za kontingente. V poučenih krogih se zatrjuje, da bo trgovinski promet s Slovaško znaten. Prva trgovinska plačilna pogodba s Slovaško je bila podpisana danes v Beogradu.
— Usnjeni izdelki na duirajskem jesenskem vde«ejmu 1940. Razstava usnjenih izdelkov, ki bo prirejena v okviru Duna,j-skega jesenskega velesejma od 1. do 8. septembra, je predstavljala že od nekdaj poleg splošne modne razstave in razstave dunajskega okusa temelj Dunajskega velesejma in bo tudi te jeseni pritegnila na Dunaj znatno število kupcev in interesentov iz tuzemstva in inozemstva. Med tem ko se je prejšnja leta razstava usnjenih izdelkov dunajskega velesejma opirala skoro izključno na domačo obrt, je razširjena sedaj ta razstavna skupina tudi na sodelovanje pomembnih podjetij iz stare Nemčije ter proži veliko ponudbo nemške obrti usnjenih izdelkov in nemške usnjarske industrije. Sloves dunajskih usnjarskih obrtnikov in dunajske usnjarske industrije temelji na velikem sodelovanju obrtne sposobnosti v produkciji omenjenih izdelkov, kakor tudi na prefinjenem okusu samih proizvajalcev. Prijave za obisk Dunajskega jesenskega velesejma 1940 naj se pošljejo takoj na naslov: Častni zastopnik Dunajskega velesejma za dravsko banovino in banovino Hrvatsko, dir. Josip Kulhanek, Zagreb, Hica 9, tel. 24-307.
-— Popravilo ceste »PešČenik—Polževo« hitro napreduje in je upati, da bodo z delom kmalu gotovi. Predvsem gre pohvala in priznanje občinski upravi v Višnji gori, I ki se je za stvar tako hitro zavzela ter j 8 tem preprečila propast tako važne turi- • stične ceste na Dolenjskem. Da pa gre delo f tako hitro in spretno ter strokovnjaško od rok, zasluži vso pohvalo tudi delovodja ceste, znani posestnik iz Za vrtač g. Peter Zavirsek, ki je že znan po svoji sposobnosti in je želeti, da bi mu občinska uprava v Višnji gori tudi v naprej stalno poverila v redno oskrbovanje imenovane ceste, tako, da bodo s tem odpravljene vse neprilike, ki so se pojavljale do sedaj.
— Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovinec št. 62. z dne 3. t. m. objavlja: uredbo o prometu s pšenico in državni intervenciji na pšeničnem trgu v gospodarskem letu 1940-41; pravlnik o hmeljarskih društvih, razglas mestne občine celjske glede pobiranja kanalščine v proračunskem letu 1940-41. in razne objave iz > Službenih novin«.
— Odvetniška vest. izvrševanje advokature za dobo 6 mesecev, in sicer od 1. avgusta 1940 do 31. januarja 1941 je ustavljeno advokatu v Ljubljani dr. Lojzetu Campi. Prevzemnik njegove pisarne je advokat v Ljubljani dr. Miron Bleiweiss-Trsteniškl.
— IzprememJbe v poštnem prometu. Od
včeraj do preklica se bodo dostavljale postne pošiljke pri pošti Maribor I, Celje, Ptuj, Murska Sobota in Kranj samo dopoldne.
— likvidacija našega pasivnega salda s bivšo Poljsko. Naš klirinški dolg bivši Poljaki znaša okrog 18.9 milijonov dinarjev. Ta saldo se že deset mescev ni nič tspremenil.  Naši izvozniki nikakor niso
mogli priti do svojih terjatev za blago, prodano na Poljsko. Devizna direkcija Narodne banke je storila odločne ukrepe, da se ta saldo likvidira in da pridejo naši izvozniki do svojih terjatev. Ta saldo bo najbrž likvidiran se v tekočem mescu.
— Pred maksimiranjem cen premoga. Urad za kontrolo cen namerava v kratkem maksimirati cene premoga. Določene bodo franko rudnik. V ta namen pošlje urad svoje strokovnjake, ki bodo na mestu na temelju knjig in lanskih cen določili stroške pridobivanja premoga in ti bodo služili za podlago pri določitvi najvišjih cen.
— Znatno nazadovanje prometa v nadih pristaniščih. Po podatkih splitske trgovske zbornice je bil v juniju promet v ra-«^h pristaniščih tako po številu ladij kakor po tonaži manjši kakor lani v juniju. Znatno manjši je bil tudi v maju. V juniju je od-plulo iz naših pristanišč 7483 ladij z 1,031.641 tonami, lani v juniju pa 9477 ladij z 2,052.866 tonami. Po tonah je promet letos nazadoval za 1,121.225 ali za 49.74 •/#. Tu se najbolje vidi, kako težke so posledice vojne. Glede prometa je bilo na prvem mestu pristanišče Split-Vranjic s 670 ladjami in 95.000 tonami, na drugem mestu Dubrovnik s 392 ladjami in 84.000 tonami, na tretjem Šibenik s 382 ladjami in 48.00O tonami, na četrtem pa Sušak z 279 ladjami in 40.000 tonami.
— Planince opozarjamo, da so državne meje na naših planinah zaprte. Vsak prehod preko meje je strogo zabranjen. Kdor mejo prekorači, pa naj bi bilo to le nekaj korakov, je v življenjski nevarnosti, ker imajo obmejne straže z naše in z one strani najstrožja navodila, ki bi mogla Imeti za planince pri prestopu meje prav lahko usodne posledice.
— Pektasol, Frutapekt in Drogesan, vse za vkuhavanje sadja, se zopet dobi v drogeriji Gregodič, Ljubljana, Prešernova ulica 5.
— Ljubljana,—Bloke—Nova vas—Prezid —Parg čabar, Gerovo—Sušak redna avtobusna zveza. Odhod iz Ljubljane, postajališče Krekov trg, dnevno ob 5.40, prihod na SuSak ob 11.35. Odhod s Sušaka ob 13.00, prihod v Ljubljano ob 18.45. Avtopodjetje Pečnikar, telefon 49-28. 289/n
— zegnanje v Beričevem. Avtobus vozi v nedeljo in ponedeljek iz Ljubljane ob 15.30, 17.00, 18.30 in 20 00; iz Beričevega pa ob 18.00, 19.30, 22.00 in 23.30. 289/n
— Nov grob. Včeraj je umrla v Dobru-njah ga. Antom ja A n ž i č, roj. Bončar, žena posestnika, mesarja in gostilničarja. Pokojnica je bila splošno znana in priljubljena. Pogreb bo v nedeljo ob 17. izpred hiše žalosti v Dobrunjah št- 57 na pokopališče k Sv. Duhu. Pokojnici blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno jasno in toplejše vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Zagrebu, Beogradu in Kumboru. Najvišja temperatura je znašala v Splitu in Kumboru 26, v Dubrovniku 25, na Rabu 24, v Ljubljani 23.5, V Zagrebu, Sarajevu in Visu 21, v Beogradu 20, v Mariboru 18.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 768.2, temperatura je znašala 10.8.
— Ukradena kolesa. Kolesa pridno kradejo tudi po deželi. V Bruni vasi pri Krrae-lju je tat odpeljal 1000 din vredno kolo, znamke »Alfa« Ferdinandu Setrajčiču. Ukradeno kolo je rdeče pleskano, kromirano in ima tov. št. 861.000. Na Otiškem vrhu je bilo ukradeno 1800 din vredno, črno pleskano kolo, znamke »Vesta« Francu Sirniku. Na mestu je tat — bil je menda prav mlad neznanec — pustil črno pleskano, staro kolo brez znamke in brez evidenčne številke. — V Gorišnici pa so orožniki zaplenili nekemu Vajdi črno pleskano kolo, znamke »Alfa«, ki je bilo tudi nekje ukradeno.
— Dva zasledovanca. V Trnavi pri Go-
milskem je bil pri nekem posestniku dva dni zaposlen kot dninar 361etni Anton Lu-bei. doma iz okolice Celja, baje izučen mehanik. Lubej je že znan nepridiprav, ki ie tudi z Trna ve rx>begnil že po neka i dnevih ter ukradel hlapcu Josipu Ribiču črno moško obleko, neka i perila in nar čevljev, svojo staro obleko pa pustil v hlevu, V isti noči, ko je pobegnil, ie ukradel tudi žensko kolo znamke »Sprinter« na Polzeli, z nekega drugega kolesa pa dinamo svetilko. — Orožniki iz Rajhenbmrga pa zasledujejo 45letnega bivšega rudarja Dominika Gluhaka, ki je v Armeškem ukradel neki posestni ci več oblek in par čevljev, nato pa pobegniL
— Tatvina kolesa v Tomačevetn. Pred
dnevi smo poročali, da ie bilo dijaku Marjanu Gantarju ukradeno 800 din vredno kolo. v kopališču na Tornačevem. Vest popra vi j amo v toliko, da Gantarju ni bilo ukradeno kolo iz Jerkovega kopališča v Tornačevem ob bregu Save. kjer vodijo strogo kontrolo in kjer še ni bilo nobene tatvine, marveč na prostem, na obrežju Save.
— Truplo v potoka. Delavci žz tovarne »Jub« v Dobu ob Savi so v petek našli v potoku Mlinščici na vodnih grabljah truplo okrog 401etnega moškega. Kasneje so zagledali v travi ob potoku tudi plašč, čepico in neka i drugih predmetov. V žepu so našli dopisnico, iz katere je razvidno, da gre za 441etnega Mihaela Mihelčica, ki je stanoval v Celju, doma pa je bil od Sv. Križa pri Dolskem, Mihelčič je prišel nedavno na dopust v Celje, kjer je njegova žena zaposlena kot hišnica v Gosposki ulici.
— Pogrešana mladenka.   Od doma na
Malem Kumu v občim Sv. Jurij pod Kumom, je pred dobrim mesecem neznano kam izginila 16-letna Viktorija Lenart. Pogrešana deklica je srednje velike postave, dobro razvita, zagorelega obraza, kostanjevih, v kite spletenih las, rjavih oči In je Imela na sebi črtasto krilo in nizke čevlje.
— TOletni vdovec pobegnfl % lSIetno lepotico. V baranjskem Petrovem Selu imajo veliko senzacijo. 70ietni vdovec Jura Petri čič je pobegnil z 181etno vaško lepotico Pavo Alašinčevo. Hotel se je oženiti pa ni Imel sreče. Nobena vdova ga ni hotela vzeti. Končno se je jel sukati okrog lepe Pave, ki je najlepše dekle v vasi Lahko si mislimo presenečenje vaJcanov, ko je
nekega dne vaška lepotica Obenem s starim vdovcem izginila
— Strašna smrt lStetnCga dečk*. V vasi Rogoznici blizu Šibenika se je pripetila v četrtek težka nesreča, 131etni Ante Lovrič je našel staro avstrijsko granato, ki so jo otroci potegnili is morja, V četrtek so se igrali s njo in rastajali po nji. Kar je granata eksplodirala m malega Lovriča je vsega razmesarilo, tako da je obležal mrtev.
— V smrt, ker se set ni vrnil fes tujine. V veai Krču na Hrvatskem si je premožni kmet Anton Gjukmanec končal življenje, ker se njegov zet Josip Kišak ni vrnil iz inozemstva Mudi se že pol leta v Nemčiji na sezonskem delu. Stari je svojo hčerko prisilil, da se je omožila s Kišakom. Zdaj ga je tako bolelo, da zeta ni nazaj, da se je obesil.
— Brat ubil brata zaradi zemlje, v vasi Botcu ob glavni turistični cesti Banjaluka —Jajce je bil v četrtek ponoči v spanju ubit premožni kmet Mladen Vrebac. Spal je na trati pred hišo, kjer je bilo vroče. Ubil ga je njegov brat Jovan, ki mu je s kamnom razbil glavo. Bila sta že dolgo sprta zaradi koščka zemlje in w»** 1 it sta se t"di tožarila. *
Iz Ljubljane
—Ij Zaradi nagrad, ki jih je tudi letos mestna občina ljubljanska razdelila najboljšim učencem ljudskih šol, je bilo tudi nekaj razoračanj, ker so starši in učenci pač pričakovali, da bodo obdarovani najboljši učenci vseh razredov in vseh šol. Poleg tega pa nekateri tudi izraza »najboljši« niso popolnoma prav razumeli, ker so ga raztegnili precej na široko na vse odlične učence in tudi na dobre učence, saj starši svoje otroke kaj radi cenijo za najboljše. Toda mestne nagrade so bile določene samo za res najboljše učence vseh najvišjih razredov ljubljanskih ljudskih, meščanskih in srednjih šoL V posameznem razredu je pa najboljši samo en učenec. Vse nagrade so bile razdeljene po predlogih šolskih vodstev ter je dobilo lepe knjige blizu 100 učencev najvišjih razredov. č"e bi bili nagradili najboljše učence vseh razredov ljubljanskih šol, bi postale nagrade prav revne, ker bi za tako množico zmanjkalo denarja. Zato naj pa sedaj razočarani starši svoj pridni naraščaj še nadalje spodbujajo k pridnosti, da bodo Z najboljšimi absolventi najvišjih razredov delili veselje redkega odlikovanja.
—Ij Umrli v Ljubljani od 27. julija od 2. avgusta: Vidmar Katarina, 83 let, bivša služkinja; Blažič Peter, 1 mesec, sin šivilje Ane; Jankovič Marija, roj. Petkov-šek, 26 let; Modic Adolf, 2 meseca, sin mehanika; Prele Franc, 5 mesecev, sin šoferja; Knez Marija, 73 let, kuharica; Todorović Pavle, 51 let, odvetnik, Beograd. V ljubljanski bolnici so umrli: Honn Ivan, 33 let, naredjuk-godbenik, Suha, obč. Stara Loka; Potrpin Ivan, 27 let, mizarski pomočnik, Sv. Jurij pod Kumom; Zagore Matevž, 74 let, uradnik drž. žel. v pok.; Vidergar Marija, 58 let, postrežnica; Pegan Marija, roj. Merger, 31 let, delavka; Jug Jože, 63 let, delavec drž. žel.; K racman Janez, 3 leta, sin delavca, Ma-her Miroslav, 13 let, dijak; Bezek Neža, 71 let, vpokojenka tob. tov.; Pašen Janez, 47 let, delavec, Kamna gorica, srez Radovljica, Medmeš Marija, 76 let, žena delavca, Nevlje, obč, Kamnik.
n— JNA D »Jugoslavija«. Vsemu članstvu javljamo, da smo v svojem delovnem načrtu narodnoobrambnega dela doslej izvedli pet naJ^dnoobrambnih taborov v tekočih semestralnih počitnicah. Tabori so se vršili v Križevcih (Prekmurje), pri Sv. Lovrencu na Pohorju, pri Sv. Marjeti ob Pesnici, pri Sv. Jerneju in na Remšniku na Kobanskem, Drugega dela delovnega načrta, ki naj bi se izvedel v avgustu, pa ni mogoče uresničiti zaradi nepričakovanih ovir, ki so nastale tik pred izvedbo. Vse že skoraj dovršene priprave s tem prekUcujerno. — Načelnik narodnoobramb-■nfk sekcije.
—Ij Deška kolonija jadranske »trate se vrne iz Bakra v nedeljo 4. t. m, z vlakom ob 9.03 uri na glavni kolodvor v Ljubljano. V primeru, da bi v Zagrebu ne dobili več zveze, pridejo dečki v Ljubljano s popoldanskim vlakom ob 13.23 uri. Starše in sorodnike na to opozarjamo.
Namesto venca na grob pokojnega Matije Wrinskeleta, davčnega upravitelja v pokoju je zbralo uradjuštvo državnega higienskega zavoda v Ljubljani 273 din za podporni sklad v zavod za slepo deco v Kočevju- Vsem darovalcem iskrena hvala!
—Ij Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov javlja, da se je preselilo iz Krakovske ulice v Gosposko ul. štev. 12. Uradne ure so do 22. avgusta vsak dan od pol 1L—12. v poslopju realne gimnazije v Vegovi ulici, potem pa v društvenem lokalu.
—tj Vlom v stanovanje. V stanovanje Kristine Bergant v Florjanski ulici 19 se je te dni vtihotapil tat, ki ji je ukradel pozlačeno uro budilko a rimskimi številkami, uro budilko z arabskimi številkami, naočniki s črnim steklom, par ženskih snežk, dva ročna kovčega, črne in rjave barve ter steklenico žganja. V isto stanovanje je prišel tat tuđi pred prilično 14 dnevi in odnesel zlato, zapestno uro na črnem traku, par uhanov s safirjem bele barve in zlat prstan z modrim safirjem. Bergantova je oškodovana za okrog 2300 din.
—Ij Vlom v pekarno. Oni dan je bilo vlomljeno v pekarno Jožeta Megušarja na GaljevicL Vlomilec je vlomil v pekarno v zgodnjih jutranjih urah in ukradel iz predala 5000 din. Razen denarja je odnesel tudi nekaj peciva in nekaj drugih predmetov. Oškodovani mojster je vlom takoj prijavil policiji, ki je vlomilcu že na sledu.
—Ij fie o razbi jalcu šip. Pod tem naslovom v našem listu z dne 26. julija priob-čeno notico popravljamo na prošnjo svojcev učitelja M. ter poročamo, da dogodek pred »Tiskovno zadrugo« ni v nikakl zvezi z razbitjem in rezanjem izložbenih šip z demantom (vlomi?!) tudi pri drugih ljubljanskih tvrdkah.
Drobtine
Ljudje so kakor celofan, tudi tako prozorni. In enako težko se Jth odkrižamo, če se z njimi zapletemo.
V Ameriki se tako boje številke trinajst, da je v nekaterih hotelih 13. nadstropje označeno s številko 12 a.
American raje posodi svoj avto, kakor nalivno pera
Iz lesa izrezani svetniki so storili več nego živi — je dejal Lichtenberg.
Neki ravnatelj kaznilnice trdi, da so po njegovih Izkušnjah zaradi dvozenatva obsojeni kaznjenci, najboljši vrtnarji.
Pokopališče, pokopališče o j ti vrt zeleni, je nape v mehiške narodne pesmi »La Patoma«, ki so jo igrali ko so ustrelili v Queretaru cesarja Maksimilijana.
Na Kitajskem so tri važne stvari: vljudnost, rodbina in jed.
Ljudje, ki sami sprejemajo napitnino, ae sramujejo dati beraako napitnino.
Iz ameriške šolske naloge: Julius Cezar se je proslavil z brzojavko: Prišel sem,
videl sem, zmagal sem.
Knjiga pregovorov pravi: Nič ni novega, razen tega, kar je bilo že pozabljeno.
Maline so zrele
Dol. Toplice, 1. avgusta.
Maline so že zrele. Prve maline so se že pojavile na trgu in po njih so kaj radi segali kopališki gostje. Bile so iz nižjih leg, medtem ko so maline v višjih legah še dozorevale. Sedaj so tudi te že dozorele in pričelo se je nabiranje, ki obeta zlasti revnim ljudem prav lep dohodek. Letošnje maline so zelo sočne in precej debele, kar kaže boljšo kakovost. Kupci za maline so že na mestu, da organizirajo čim uspešnejše nabiranje in hitro polnjenje sodov. Tudi nabiralci so že v gozdovih za potrebnim zaslužkom. Prihodnji teden pa se bo ze-Čelo prav živahno življenje sicer po tako tihih in prostranih gozdovih obširnega ko-čevrkega gričevja, kjer rasto najbolj sočne in najbolj zaželene maline.
Večina nabranega blaga pojde v inozemstvo. Ker so tu pač največ le izvozne tvrd-ke tako iz Beograda, kakor tudi iz Zagreba. Seveda tudi naše domače slovenske
tvrdke so tu, da nabero potrebno količino tega okusnega in v sedanjih časih tako
potrebnega blaga.
Za sedaj je cena za kilogram lepo nabranega in povsem čistega blaga 3 din, vendar se bo med nabiranjem cena še znatno zvišala, ker prihaja čimdalje več interesentov, ki bodo prisiljeni plačevati maline dražje. Konkurenca je v tem pogledu v prid le nabiralcem, ki bodo s povišanimi cenami dosegli mnogo večji zaslužek.
Nabiralci malin ostajajo kar po cele tedne v gozdovih, kjer si urede prenočišča in si tudi sami oskrbujejo potrebno hrano, ki je precej pomanjkljiva, a za zaslužek je treba, vse pretrpeti. Najugodnejše imajo nabiralci v Rogu, kjer stoje se stavbe opuščene Žage in so še vedno v prav dobrem stanju. Tu imajo kupovale! kakor tudi nabiralci, ki jim ni treba predaleč nositi nabranih malin, ki se običajno ob večernih urah tehtajo in plačujejo, vse ugodnosti. Nabiranje po drugih predelih obširnih gozdov je združeno z neprilikami in težavami, toda za zaslužek se vse premaga.
Tako so in bodo še v večji meri zaposleni ljudje v obližju kočevskih gozdov, ki jim bo izdaten zaslužek v teh hudih časih zelo dobrodošel.
Komu naj služijo rezerve
hrane?
Javnost ni dovolj poučena, kaj je z oljem, ki ga je kupila
ljubljanska občina
Ljubljana, 3. avgusta
Lani je bila izdana uredba o zbiranju rezerv živil v večjih krajih. Ta uredba doslej se ni imela praktičnega pomena vsaj pri nas. Naši večji kraji si niso mogli ustvariti večjih rezerv živeža, Če so se te naloge sploh lotili. Zaloge živil bi imele velik pomen že zaradi tega, da bi občine kot upraviteljice teh zalog lahko nastopale kot regulator cen, ko bi posameznih živil začelo primanjkovati. Toda občine bi potrebovale predvsem velike kredite, če bi hotele zbrati dovolj vsaj najpotrebnejših živil. Znano je, da ljubljanska občina v ta namen ni mogla dobiti dovolj kredita. Ostalo je le pri polovičarskih ukrepih, kar se je izkazalo zadnje čase, ko so se začeli konsumenti zatekati na magistrat, naj bi jim prehranjevalni odsek zaščitnega urada razdelil rezerve jedilnega olja.
Javnost ni poučena dovolj, kaj je prav za prav s tem oljem. Zvedeli smo samo. da ga je bilo vagon m da so razdelili med zdravstvene in socialne zavode. Ni rečeno, kateri zavodi so ti: bolnica, javne kuhinje, i internati?  Skratka, ljudje ki niso mogii j dobiti olja v trgovinah, ga niso dobili tudi na magistratu. Zvedeli so le, da olja ni. J Pravijo, da olja niso mogli razdeliti med ; trgovce, ker jih je preveč ter bi bilo praktično nemogoče razdeliti olje med vse. Gospodinje pa s temi pojasnili niso zadovoljne. Pravijo, če so olje lahko razdelili med zdravstvene in socialne zavode, ki ga potre bujejo pač največ, zakaj bi ga ne mogli vsaj med nekatere trgovce, če bi že ne mogli sami urediti prodaje. Mislijo, da bi vagon olja vendar zalegel za več kakor nič.
Lahko bi tudi načeli načelno vprašanje, komu naj služijo takšne občinske zaloge živil. Zdravstvenim in socialnim zavodom ali predvsem konzumentom? Zdravstveni zavodi imajo navadno sami večje zaloge živil za več mesecev, saj jih tudi morajo imeti, da ne pride do poloma, in kdo naj zahteva od mestne občine, da naj n. pr. zalaga državne in banovinske bolnice z živili, odnosno da igra za nje nekakšno vlogo kupčijskega posredniKa? Skoraj ne moremo verjeti, da bi vagon olja lahko rešil zdravstvene zavode in 5e socialne povrhu, Če že nimajo svojih zalog olja. Poraba olja v ljubljanski bolnici je nedvomno tako velika, da vagon olja ne pomeni mnogo. Sicer pa. kakor rečeno, zavodi niso imenovani točno, temveč le splošno ter ne vemo, kdo je olje dobil. Gospodinje bi bile torej zelo hvaležne prehranjevalnemu odseku, če bi podal vsaj splošen pregled razdeljevanja rezervne hrane.
Vprašanje je tudi, ali je bila res že tako huda stiska, da so morali že razdeliti olje. Kakor rečeno, zavodi bi se ne smeli zanašati na občinske rezerve. Gospodinje bi pričakovale, da bodo skušali olja še čim več nakupiti, kajti produkcija olja iz si-rovin letošnjega pridelka se bo začela šele sredi septembra, a ne da so ga razde* lili že. ko so začeli konzumenti povpraševati po njem.
Po toči zvoniti je seveda prepozno, vendar je umestno, da se vprašamo, komu naj služijo občinske zaloge živil in ob kakšnih prilikah. Potrebno bi bilo, da javnost o tem informirajo, že zato, da se konzumenti ne bodo zanašali na prehranjevalni odsek ter da ne bo nepotrebnih potov na magistrat.
Iz Celja
—c Ogromna škoda po toči v celjskem okraju. Celokupna škoda, ki jo je povzročila katastrofalna toča v torek 16. julija v Celju in celjskem okraju, znaša po uradnih cenitvah 22,500.000 din. V tej vsoti pa ni všteta škoda na stavbah, ostrešju, šipah, sadnem drevju in travnikih, ki jih je zelo poškodovala delno toča, delno pa vihar. V predelu med Levcem in Butejevim mostom na Ložnici in dalje proti Ostrož-nem in Zg. Hudinji je polovica njiv uničenih do 100 odstotkov, ostanek pa do 80 odstotkov. Posebno   prizadeto je Babno, kjer je bil uničen ves hmelj. Na Ostrož-nem je oškodovanih 144 posestnikov in 8 najemnikov, v Medlogu 69 posestnikov in 7 najemnikov, na Sp. Hudinji pa 36 posestnikov in 2 najemnika. Nekateri posestniki niso hoteli prijaviti Škode, češ da se jim   to zaradi   malenkostnega odpisa zemljiškega davka ne izplača, škodo na Ostrožnem so ocenili na 1,800.000 din, v Medlogu na 1,632.000 din, na Sp. Hudinji na 300.000 din, v Liscah na 89 tisoč din. Mnogim posestnikom na Babnem in Ostrožnem grozi prodaja posestev, ker ne bodo mogli poravnati svojih obveznosti pri Privilegirani agrarni banki. Po uradnih cenitvah je napravila toča v občini št. Pavlu pri Preboldu 497.650 din škode, v Gri-žah 4,400.000 din  v Petrovčah 9,440.900 din, v Št. Juriju ob Taboru 700 tisoč, v škofji vasi 1,500.000 din, v Vojniku-oko-lici 486 tisoč, v Dramijah 1,740.000 din. V občini škofji vasi so najbolj prizadeti kraji Zadobrova, Pristava, Razbor, Bovše in Gradiše, v vojniški okolici pa Brezovica, Gabrovec ta Hrastnik. V Drami j ah je uničenih 130 ha posevkov in 70 ha vinogradov. V občini Grižah so najbolj prizadeti kraji Migojnice, Britno selo, Podkamenik in Zabukovca. Strahovito so prizadeti kraji Petrovce, Drešinja vas in tudi Leveč, močno oškodovani pa so kraji Sv. Jurij ob Taboru, Sv. Miklavž, Sv. Lenart, Loke, št. Pavel in Marija Reka. Banska uprava je dala za pomoč prebivalstvu na razpolago 85 tisoč din. S tem denarjem bodo naročili pšenico in koruzo. Podpora bo razdeljena takole: št. Pavel pri Preboldu 8.000, Vojnik-okolica 8 tisoč, št. Jurij ob Taboru 10 tisoč, Petrovce 19 tisoč. Griže 16 tisoč, škofja vas 12 tisoč in Dramlje 12 tisoč din. Mestna občina bo kupila pšenico In koruzo in jo razdelila med prizadete posestnike. Vse te podpore pa niso dovolj izdatne. Zato bo treba preskrbeti mnogo večje podpore, da si bo strahovito prizadeto in obupano prebivalstvo vsaj nekoliko opomoglo.
—C Prihodnji §ofers*i izpiH za kandidate iz celjskega, gornjegrajskega, šmarske-
ga in konjiškega sreza bodo v drugi polovici tega meseca na sreskem načeistvu v Celju. Kandidati naj vložijo zadevne prošnje čimprej na sreskem načeistvu v Celju.
O— F—urim na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela se je od 21. do 31. Julija na novo prijavilo 72 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 22 oseb, posredovanj je bilo 14, odpotovalo Je 36, odpadlo pa Je 14 oseb. Sne 1. t. m. Je ostalo v evidenci 259 brezposelnih (157 moških in 122 žensk) nasproti 251 (134 moškim in 117 ženskam) dne 20. julija. Delo dobijo po 3 hlapci m poljski delavci, 4 čevljarski po-
močniki, po 1 mizarski, mlinarski m pekovski pomočnik, 10 kmečkih deke], 9 kuharic, 4 služkinje ter po 1 natakarica in sobarica.
—c Stranke, ki imajo otroke v srednjih
šolah in stanujejo v celjski občini, vabi davčna uprava v Celju, da vložijo do 15. avgusta prošnje za potrdilo o višini davčnega predpisa na obrazcih, ki jih dobijo pri davčni upravi v Celju. Ker je število osebja davčne uprave vsled bolezni in vpoklica na orožne vaje zelo skrčeno, ne bo davčna uprava izdajala potrdil takoj ob vložitvi prošenj, temveč šele ob roku, ki bo vsakemu prosilcu sporočen. Nihče naj ne odlaga s prošnjo do dneva vpisovanja v šolo.
—c Upoštevajte odpiralni in zapiralni ča«! Odsek brivcev in frizerjev v Celju vljudno prosi cenj. stranke, da se ozirajo na odpiralni in zapiralni čas, ker je bila večina brivcev in frizerjev zaradi prekoračenja delovnega časa kaznovana z denarno globo.
_c v celjski banici je umrl v četrtek
491etni dninar Jože Trnovšek iz Trnovelj pri Novi cerkvi.
_C Dve mereči. V četrtek je neki deček v Aškerčevi ulici v Celju pri igranju z otroško puško z izstrelkom po nesreči zadel v isti ulici uslužbeno 511etno kuharico Marijo Tofantovo in jo poškodoval pod očesom. V Razgorju pri škofji vasi si je llletna posestnikova hčerka Pavla Ar-zenškova pri padcu na travniku nalomila v desnem ramenu kost. Obe ponesrečenki se zdravita v celjski bolnici.
—C Krajevna Organizacija Legije koroških b°rcev v Celju obvešča svoje čin ne. da bo v nedeljo 4. t. m. ob 9 .dopoldne pri poveljstvu vojaškega okrožja v Celju prisega član o v-prič. Vsak član mora imeti zapri sesro dveh prič, če hoče dobiti spominsko kolajno na rdečem traku. Zato vabimo k prisegi vse Člane, ki prisege dveh prič še nimajo, četudi so svoj Čas že priložili razne prepise dokumentov prijavi za spominsko kolajno, člani naj drug drugega o tem obvestijo.
—c ZdravniS«o dežurno službo za člane OTJZD bo imel v nedeljo 4. t. m. zdravnik dr. Josip Cer in v Prešernovi ulici.
ŠAH
— Nacionalni amaterski Šahovski turnir v Celju. Jugoslovenska šahovska zveza je določila za XVII. nacionalni amaterski šahovski turnir v Celju naslednje igralce: Vasilije Medan, Voja Popovič in Brana Pavlovič (Beograjski ŠK), Gjorgje Berner (ruski ŠK čngorin, Beograd), Ljubica Maj-
storović (čača). Leopold Kon (Zemun),
Ivo Popovič (Split), Franjo Džuk (Sisak), Milan Drašić (GšK Zagreb), Ivo Jerman in Vladimir Gottlieb (AŠK Zagreb), Marijan Mlinar in Ivan Marek (Ljubljanski SK),
Josip Sorli in Josip Šiška (Centralni ŠK Ljubljana), Andrija Mišura (ŠK Vidmar, Maribor), Josip Grašer in Viktor šmigovc (Celjski ŠK). Za rezervo so določeni Branko Savič (Zagreb), Stojan Puc in Stjepan Levačić (Ljubljana). Turnir bo od 10. do 23. t. m, 25. t. m. bo v Celju kongres JugoSlovenske šahovske zveze. Prometno ministrstvo je bilo naprošeno, da dovoli za obe prireditvi polovično voznino
» SLOVErTSKT r? A ROD«, »Mi, 8. avgusta 1*40.
BtfSB 0
Preureditev jeseniške postaje
Ta postaja je trajno potrebna adaptacij, pa tudi
Ljubljana, 3. avgusta Poleg ljubljanske glavne postale ima ob nedeljah največji potniški promet jeseniška, ki je do svojem položaju tudi sicer ena najvažnejših slovenskih železniških postaj. Pred leti so jeseniško postajo, kjer se stekata železniški progi iz Bohinia in iz Gornje savske doline, temeljito preuredili in do posameznih tirov napravili dostope pod zemljo. S tem so v veliki meri preprečili možnost nesreč, ki je na postajah, kakor je jeseniška, velika, saj so Jesenice izhodna točka za tri naša najlepša področja: bohinjski kot. Gornjo savsko dolino in podnožje Golice. Prav ta področja obiskujejo Ljubljančani vsako nedeljo v nenavadno velikem številu, kar dokazuieio nabito polni potniški in izletniški vlaki proti Jesenicam in z Jesenic, na tudi neprestane, več kakor opravičene pritožbe, da vozni park. ki ga daje železniška direkcija za te vlake v promet ne zmore ogromnega navala izletnikov.
Ko so jeseniško postajo modernizirali s pcHizemnimi dostopi do posameznih tirov, je naša javnost upravičeno pričakovala, da bo ta postaja tudi sicer v vsakem pogledu modernizirana. Toda to se ni zgodilo. Jeseniška posrtaja še danes nima zvočnikov, ki bi do njih prometni uradnik napovedoval odhode Dosameznih vlakov, tire, kjer ti vlaki stoje, in zamude, ki nanie potniki morajo računati. Vse to ie zda i označeno na zakotnih tablah, zgodilo pa
se je že celo. da 1e bil na teh tablah napačno označen tir. na katerem naj bi stal vlak proti Ljubljani Kai pomeni takšna netočnost za potnike, si lahko mislimo. Železniški nameščenec, ki od čakalnice do čakalnice in restavracije napoveduje odhode vlakov, je že večkrat odpovedal, kar pa ni niti čudno, če pomislimo, kolikšen promet mora zlasti ob nedeljah in praznikih zvečer obvladati jeseniška postaja. Ce bi bili tam montirani zvočniki, bi vse to odpadlo: ljudje bi bili pravočasno in zanesljivo obveščeni o vsem potrebnem, odpadlo bi beganje sem in tia. nepotrebno povpraševanje, pa tudi zamude vlakov, ki so logična posledica tako pomanjkljive postajne informativne službe.
Prepričani smo. da bo naša železniška direkcija, ki sicer kaže dovoli razumevanja za vsa naša prometna vprašanja ta nedo-statek na jeseniški postaji čim prej odpravila in poskrbela, da bo ta naša velika in važna, ne samo obmejna, ampak tudi turistična postaja oorernljena s potrebnimi zvočniki za obveščanje potnikov o odhodih vlakov in o tirih, kier stoje, na tudi o morebitnih zamudah. Naša železniška direkcija ne bo s tem napravila velike usluge samo sama sebi. ker bo v veliki meri odpravila zaradi neobveščenosti potnikov tako pogoste zamude, ampak bo ustregla tudi potujočemu občinstvu, ki do njega zlasti na tako prometnih postajah mora imeti največjo obzirnost.
Ob tej priliki nai se dotaknem še drugega vprašanja ki je za jeseniško posta i o
prav tako važno. Odstraniti namreč hočejo javno stranišče ob restavraciji in z nekakšnimi adaptacijami tam napraviti štiri
pisarniške prostore. Mislimo, da je odveč spuščati se v debato o potrebah javnih stranišč na tako važnih postajah, kakor ie jeseniška. Ce bi ga ne bilo tam. kjer že ie. bi ga bilo treba zgraditi, ne Pa odstraniti že obstoječega. Železniška direkcija mora pri tem upoštevati, da ie jeseniška postala zelo obsežna, da pri velikem nedeljskem navalu eno samo javno stranišče ne more zadoščati in da ie v vsaki sodobni restavraciji, pa menda tudi jeseniški, nujno potrebno stranišče. Temu ne more nihče oporekati in smo prepričani, da bo tudi naša železniška direkcija to uvidela in odstopila od nameravane adaptacije javnega stranišča za pisarniške prostore, posebno, ker ima na isti strani jeseniške železniške postaje še dovolj prostora, da dozida lokale za pisarne.
Naposled naj omenimo še več kakor nemogoče prometne zveze Gorenjske z Dolenjsko in Belo Krajino. Kdor odpotuje z Jesenic s prvim jutrniirn vlakom Št. 911 ob 5.40. prispe v Ljubljano ob 7.22. ima dalje zvezo proti Novem mestu ob 7.50 in
prispe v Novo mesto ob 1007. V Novem mestu mera na zvezo proti Beli Krajini čakati pome tri ure do 12.55 prispe v Črnomelj ob 13.58 in ima zvezo dalie proti Metliki spet šele po več kakor enournem čakanju ob 15.01. Od Jesenic do Metlike potrebuje torej nič manj kakor deset ur ali toliko, kolikor potrebuje brzi vlak od Ljubljane do Beograda. Z malo dobre volje bi se te zveze dale izboljšati, tako da bi odpadlo neprijetno triurno čakanie v Novem mestu in en urno čakanie v Črnomlju. Upoštevati namreč moramo, da imata Gorenjska in Dolenjska med seboj precej kupčije in poslovnih zvez. namen železnice pa je, da poslovenim krogom čim bolj ustreže.
Iz Kranja
— Selitev cestnega odbora v lastno poslopje. Okrajni cestni odbor prične z dnem 8. avgusta t. L poslovati v novem uradnem poslopju ob Cesti na Golnik št. 3 na križišču Jezerske in Golniške ceste. Radi selitve v sredo 7. avgusta t. 1. ne bo uradnih ur. — Lepo posloDJe cestnega odbora, ki je v strnjeni vrsti med Zupančičevo vilo in Majdičevo hišo. ni samo na zunaj lepo urejeno temveč je tudi notranjščina lepa
in kar je važnejše ustreza vsem potrebam
takega urada. Poslopje, ki je enonadstroo-no z visokim pritličjem, obsega: 3 pisarne.
1 risalnico in soba za arhiv; stanovanja, ki so namenjena uslužbenstvu bodo eno trisobno in dve dvosobni. Skozi obok pod hišo ie dohod na dvorišče, kjer bo dovoli mesta za predvidene garaže, skladišča za orodje in drvarnice.
— Znana tatica v rokah pravice. P. A.. ki je znana v policijskih zapisnikih, je pri neki dnižini zopet poskušala srečo in res je odnesla nekaj damskega perila, toda nesreča ie hotela, da so jo prav ori delu prijeli. Frtzneje se ie izkazalo, da ie pri sličnih pohodih po Stražišču odnesla Še većim kake malenkosti, ki k> jih tudi pri njej našli in ki jih bodo lastniki sedaj lahko dobili. Dolgoprsto A. pa bodo še pridržali v zaporu.
— Starokatoliška služba božja bo v nedeljo 4. avgusta v »Narodnem domu« ob 11. uri. do prihodu brzovlaka. Dr. Povše Tinko.___
SREČNA NEVESTA
— Ah, dragec moj, kako sem srečna, da sem končno postala tvoja nevesta.
— Da, dušica, prisegam ti, da ostaneš moja nevesta do smrti.
HALO! HALO!
Ce hočeš dobre čevapčiče, ražnjiče, pečene ali ocvrte piščance
dobiti, moraš
v restavracijo »Rožna dolina«
priti! Točijo se res priznana sortirana vina Lep senčnat vrt, dve balinišči. Sprejmejo se abonenti na dobro domačo hrano! V nedeljo ob 9. uri balincarska tekma med skupinama Marn in Jeločnik.
Za cenjeni obisk se priporoča
SLAVKO GAČNIK restavracija »Rožna dolina«, Marn
RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE!
Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa, šivalni stro% prevozni tricikli, pnevmatike. — Ceniki franko!
TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovska 4
MARIBOR — ALEKSANDROVA C.   T. a *
—mm
Vsa naša narodna Javnost ie pred 3 dnevi z zadoščenjem sodelovala pri proslavi
40 letnice prve in edine domače
•aa*aaaaaaaaa***a*aaaaaaa******
VZAJEMNE ZAVAROVALNICE
V LJUBLJANI
V novo desetletje stopa ta zavod v polni moči vsestransko razvijajočega se  podjetja. Ponosni smo lahko, da imamo svojo zavarovalnico, Id v polni meri zadošča vsaki potrebi po modernem zavarovanju.
Vzajemna zavarovalnica v Liubliani v svojem ELEMENTARNEM oddelku zavaruje proti POŽARU in STRELI, proti NEZGODAM, proti VLOMU. ZAKONITO DOLŽNOST JAMSTVA.
proti RAZBITJU STEKLA, proti RAZPOKI ZVONOV itd.
V ŽIVLJENJSKEM oddelka goji vsa življenjska zavarovanja po najmodernejših načinih, tako za slučaj smrti, za slučaj smrti in doživetja, za slučaj doživetja, a terme fixe, mešana in druga zavarovanja.
V oddelku KARITAS je doslej organizirala blizu 40.000 zavarovancev z zavarovanjem posmrtnine, otroške dote in starostne preskrbe.
Vsak zavarovanec Vzajemne zavarovalnice prejema mesečnik »NAŠO MOČ«,  ki izhaja v 115.500 izvodih in je zaradi velike naklade najuspešnejše sredstvo za oglaševanje.
Jamstvena sredstva VZAJEMNE ZAVAROVALNICE znašajo do
110 milijonov dinarjev
Krinka i— ljubezni
156
— Dobro bom pazila.
— Saj polaga svoje stare roke na tvoje mlado čelo. Torej hočeš zavreči starkin blagoslov?
Lahen smehljaj zaničevanja je zaigral na Miche-lininih ustih.
— Ne smej se — ne smej se! — je vzkliknil njen oče in ji stisnil roko.
— Naj bo, oče, — je dejala. — Ne morem vas razumeti. Saj ste ves iz sebe zaradi stare klepetave dojilje in nekoliko prismuknjene kmetice, še nikoli vas nisem videla takega, vas, ki ste vedno tako čudovito mirni. Niti v najtežjih trenutkih vade strašne borbe, niti ob smrtni postelji moje matere. Obdržite torej zase svojo tajno. Svojo obljubo izpolnim.
Zapustila ga je z nekakšnim pretiranim dostojanstvom — z mešanico ženskega ponosa in otroške trme. Namigavanja in Frangoisin molk, združen s čudnim vedenjem njenega očeta, to jo je slednjič privedlo do tega, da je verjela, da daje njen oče
povod za misel, da ima ljubavno razmerje z lepo Bertrando. Ta misel je spravila Michelino v obup. Vse se je upiralo v nji, ko je pomislila na to. Njena deviška sramežljivost, njeno spoštovanje materinega spomina, njena otroška ljubosumnost in njen ponos. Kaj? Ljudje so govorili, da se markiz de Valcor živo zanima za ljubico svojega opravljivca, tega Gilberta de Villingena, ki si je na vse načine prizadeval oblatiti njegovo čast. Brez nepremagljive občutljivosti, ki je zatiskala Michelini usta, in brez njenega strahu, da bi kruto ranila svojega očeta, bi mu postavila drugačne argumente in drugačen odpor.
Naj bo že kakorkoli, prevzela je nase obveznost. To je torej obžalovala' dober teden pozneje, ko je zopet srečala Bertrando, o kateri je bila obljubila, da ne bo osorno govorila z njo..
Bilo je zopet ob njenem obisku na pokopališču. Michelina drugam skoraj ni hodila. Francoise je hotela menda znova počastiti spomin žene, ki jo je smatrala za svojo žrtev, uboge nežne markize Lav-rencije, ki je bila umrla v molku in ljubezni, kakor je živela. Francoise pa ni mislila na srečanje s svojo sestrično, ker ni vedela, da prihaja še dva meseca po pogrebu vsak dan na grob svoje matere, kamor nosi sveže cvetje.
Bertrandi je bilo to vseeno. Vedela je, kaj mora storiti. Nalašč se je skrila na pokopališču Pere La-chaise blizu križišča, kjer bi morala Michelina mimo. Sneg je pokrival pokopališče. Malega Claudia je bila Bertranda izročila sosedi. Zdaj, ko ni več stanovala v okraju Saint Honore, temveč v tesni sobici zelo sjJMBSjsslab hiše v delavskem okraju, se je bT.a se-
znanila z revščino. V svoji Bretagni ni vedela v splošnem, kaj je to. Kmet, ribič je zaprt vase, navezan sam nase. Če ne odkloni svoje pomoči, je tudi ne ponuja.
Noben stan na svetu ne kaže toliko odkrite in dobrohotne vzajemnosti, kakor francoski delavec v predmestjih velikih mest. Odkar se je bila zatekla v to toplo gnezdo, Bertranda ni čutila manj svoje zapuščenosti in nesreče. V okraju Saint Honore je težko prenašala zaničljive poglede kokot, ki jih je srečavala na ulici, ali kislih nasmehov meščank. Zdaj se je počutila bolje sredi siromašnih, a dobrih ljudi.
Gredoč na pokopališče ni vzela s seboj svojega otroka, ki ga je sicer redko zapustila. Bila ji je namreč neznosna misel, da bi se pojavila z njim pred grajsko gospodično. Tako je torej stala na pokopališču še siromašneje oblečena kakor sicer. Nje-
| ne premražene roke so počivale na njeni oguljeni
j črni obleki.
Ko je slednjič zagledala Michelino, je vstala. Michelina se je bližala sama s šopkom vijolic v roki. šla je mimo nje, ne da bi se ozrla na Bertrando. Le-ta jo je ustavila.
— Gospodična Michelina! .
Bogata dedinja je bolj zaslutila nego spoznala svojo bivšo družico z bretonske obale. Bila je tako presenečena, da prvi hip ni mogla spraviti iz sebe nobene besede. Kljub temu, kar ji je bil povedal njen oče o ponosni prostovoljni revščini zapeljane in zapuščene ljubice, ni pomislila na nič takega, kar
je zdaj videla, V tej mladi neizkušeni glavi je bila misel padca ženske združena s predstavo razkošja, kričečega razkošja. In pa kako bi mogla slutiti, da je prišel Bertrandin zapel ji vec, princ Gilbert, njen elegantni plesalec — na boben? Koketno grešnico si je mislila vso v svili in nakitu. Naenkrat je pa zagledala pred seboj ubogo dekle, mnogo manj privlačno nego je bila nekdaj dražestna kmetica, zlasti ko je nosila na glavi belo, s čipkami obrobljeno čepico. To je bila ona! To je bila Bertranda, pustolovska junakinja, to je bila knežja ljubica!
— Ne zamerite mi moje drznosti, gospodična, — je dejalo ubogo dekle ponižno. Nimam pravice ogovarjati vas. Vem to. Oprostite mi. Toda storim lahko veliko uslugo vašemu očetu, a zelo resni razlogi mi branijo, obrniti se naravnost nanj.
Tako kakor je nadaljevala svoje skromne besede, je Bertranda izgubljala bojazen. Ni je motil leden ponos, začrtan na lepem Michelininem obrazu. Kako izpremenjena se ji je zdela Michelina iz njunih otroških let.
— Kaj morete imeti vi skupnega z markizom de Valcorom? Ali niste v zvezi z njegovim sovražnikom? In v kakšni zvezi! — je pripomnila Michelina z izrazom neizrečenega zaničevanja.
Bertranda se je vzravnala in oči so se ji zasvetile.
— Gospodična, — je dejala, — sama sem označila razdaljo, ki naju loči. Ne sprejmem pa... — Obvladala se je. Razburjenje je zadušilo njen glas. — Prosim vas, — je nadaljevala proseče, — ne žalite me vi, gospodična Michelina. Ne storite tega, sicer se zgodi nesreča.
Pariz v dneh zapuščenosti in žalosti
Vtisi češkega novinarja, ki se je mudil ▼ sklenitvi premirja med Nemčijo in Francijo
j
po
Češki novinar Vaclav Fiala se je mudil zadnje dni v Parizu in takole opisuje svoje vtise:
Bivanje v Parizu je za tujca vedno zanimivo. Toda priti tja v tako izrednem trenutku, kakor je bilo v dneh 29. in 30. junija, ko so se mudili tam češki udeleženci potovanja na zapadno bojišče, prispeti v glavno mesto Francije četrtega dne po ustavitvi sovražnosti, prebivati tam v času, ko se je mudilo blizu tri milijone Pariža-nov in še daleč na francoskem podeželju, to je nepozabno poglavje življenja, še 7. julija, teden dni po našem odhodu, čeprav se je bil velik del prebivalstva že vrnil, je manjkalo po francoskih podatkih v Parizu blizu 2,000.000 prebivalcev.
Obhajali so me posebni občutki, ko sem krenil v soboto 29. junija zjutraj na trg k pariški operi, da bi iz stare ljubezni kot prvi pariški posnetek fotografiral za album vojnega Pariza krasno Carpeauocovo skupino >La Danse« (Ples). Drugače oživljajo trg pred Opero avtobusi in avtomobili, pešci hite po ulicah ali se spuščajo k postajališču podzemne železnice. Danes pa vlada tu popolna malone zlovešča tišina. Nobenega voza, nobenega pešca nI nikjer, tako da se lahko spustim neposredno v podzemno železnico ali fotografiram opero, od koder se mi zahoče.
Po kratkem izprehodu po praznih ulicah sem se vrnil v hotel in počakal na svoje prijatelje, misleč, da se bo Pariz šele čez nekaj časa prebudil. Toda okrog 10. pridemo h Caffee de la Paix na vogalu Boule-varde des Capuclnes in vidimo, da so mizice pred kavarno pripravljene za več sto
Znamenita cerkev Notre Dame
nemu uničenju. Zapuščina preteklih stoletij je ostala nedotaknjena.
Slika praznote se ti nudi popoldne tudi
v tem delu mesta. V parku pri Eifflovem stolpu sedi nekaj starih dam z otroki, sicer pa srečujem samo nemške vojake, ki se neumorno vzpenjajo na stolp. Dvigalo ne deluje in razgledna nadstropja so dostopna samo vojakom. Pri Novem Troca-deru se medsebojno fotografijo skupine nemških častnikov in vojakov, in pri tem skrbno pazijo, da imajo v ozadju Eifflov stolp. Kdo izmed fotografirajočih tujcev
Pogled na pročelje pariške opere
gostov. Toda pri njih ne sedi niti en gost.
Rue de Paix sloveča ulica svetovne mode, je kakor izumrl. Noben avto ne vozi po nji, ljudi ni nikjer, trgovine so zaprte. Na Place Vendome stoji nekaj zapuščenih vozov, najbrž služečih vojaškim svrham, toda prostrani trg je prazen. Isto sem videl tudi neposredno pred pariškim magistratom, kjer sem za spomin fotografiral redarja, govorečega s pismonošo, kot edina dva francoska meščana, oživljajoča prav opoldne ta sicer tako živahni trg.
Gredoč čez Seino pri Notre Dame sem opazil, da stopam čez tri mostove, ki sem si jih hotel ogledati čisto sam. Nabrežja so povsem prazna, kramarije so zaprte. Tam doli ob Seini ni nobenih ribičev, tam ne počivajo delavci, tudi nobenih peric ni videti. Po ovinkih pridem s prijatelji do Cluny. Med obedom gledamo na muzejski vrt, na ostanke antičnih poslopij v Parizu, potem pa krenem zopet sam po ovinkih k Eifflovem stolpu. Ulice so puste, toda tembolj lahko človek ogleduje stavbno in kulturno bogastvo, ki ga je v tem mestu na-kupičila zgodovina. Od rimskih kopeli v Cluny, ki nam jih je zapustila Lutetia Parisiorum iz davno minulih časov v nepovratne vokove do Exposition TJniversell, za katere je Eiffel iz 7,000.000 kg železa zgradil novodoben dokument tehničnega stoletja, kako dolga je ta pot, kako dramatična preteklost, kako čudovita raznolikost dob, slogov, idej in ljudi! Hvala vsaj za to, da odločujoči francoski politiki tolikim prejšnjim napakam niso priključili še ene, da niso izpremenill tega prekrasnega mesta v bojišče in ga s tem izpostavili strašnemu opustošenju ali neizpros-
Guy de Maupassant:
Šala
Nekoč na jesen sem šel na lov s prijatelji na grad v Pikardiji Moji prija" teJji so bili splošno znani šaljivci.
Ko sem prišel tja, so mi pripravili kraljevski sprejem, ki se mi ie takoj za-zdel i>umijiv.nStrcljali so s puškami, me objemali in se mi doDrikaii, kakor da bi pričakovali od mene šalo Pomislil sem: Pazi se, stari lisjak, nekaj ti pripravljajo.
Pri večerji je vladalo živahno veselje, še preveč se je družba smejala in zabavala. Pomislil sem: Pozor, zabavati se hočejo na tvoj račun. Pazi, da ti je ne zagodejo.
Zvečer so  bili  vsi  kakor ponoreli Neprestano so se smejali  Vohal sem v zraku šalo. tako kakor pes voha leva. Toda, kakšna šala? Bil sem v dvomih, v negotovosti   Nobene besedice nisem preslišal, nobene kretnje prezrl Vse se mi je zdelo sumljivo, celo obra zi slug.
Prišel je čas počitka. Vsi so vstali in sne v sprevodu odvedli v mojo sobo.
v Parizu prezre to sliko? Ob grobu neznanega vojaka pod slavolokom stoji gruča ljudi: Francozi resni zamišljeni, nemški vojaki pa salu tir a jo. Ko se ozrem od tod
Place de la Concorde
na široko cesto Elisejskih polj, vidim pusto cesto po vsej njeni dolžini tja do Place de la Concorde.
Na nadaljnjem izprehodu v to smer sem
srečal en sam voz po čudnem naključju prav berlinski avtobus, s katerim smo se pripeljali in s katerim so se peljali moji sopotniki v radijski studio Post Parisien navijat plošče o svojih vtisih za rojake v domovini. Na kraju, kjer se odpira na i Clemenceaujevem trgu pogled proti Domu ! Invalidov, zopet fotografiram prospekt, ki j se bo komaj komu kdaj posrečilo upodobiti ' ga s tolikim mirom. Edini ostanek nekda-i njega živahnega prometa je zdaj prometni redar, ki stoji tu na hrbtu prekrižanih rok tn od dolgega časa ne ve kaj početi. Place de la Concorde je tudi prazen. Z nabrežja gledam čez Seino na mirno fasado Bour-bonske palače, poslopje parlamenta. Na levi strani je na zunaj skromno poslopje zunanjega ministrstva na Quai d* Orsay.
Krenem na Touillerijske vrtove, kjer je tudi prazno. Ob velikem vrtnem bazenu, kjer je sicer na vodni gladini kar mrgolelo belih jaderc in kjer je bilo vse polno otrok, stoji danes samo en deček in melanholično spušča na vodo svojo ladjico, ozirajoč se —S— po mladem prijatelju. Na velikem prostranstvu med obema kriloma Louvra je prazno, fltirje nemški vojaki ogledujejo Gambettov spomenik.
Nekoliko živahnejše je bilo v soboto 29. junija v pariških predmestjih, kjer je vendar ostal del pariškega prebivalstva, čeprav smo tudi tam našli mnoga stanovanja, ki so jasno kazala, da njihovih stanovalcev že dolgo ni doma. Ce bi ne bilo tega prebivalstva v predmestjih, bi se nam zdel Pariz 29. junija mrtev.
Rele ko se vračam znova v središče mesta in pridem na Rue de 1'Opera, vidim tistega dne prvič zares veliko množico ljudi, večinoma žensk. Stopim bliže in na hiši številka 13 čitam napis: «L.' side au Soldat*. Tu dobivajo sorodniki informacije o vojnih ujetnikih. Množica pritiska v neko trgovino, a 8 sprehoda prihajajo počasi Skozi špalir zdaj izmučene, zdaj zopet vesele ženske, očividno po tem, kaj so jim tam povedali, ze proti večeru sem stopil v cerkev Marije Magdalene. Od zgoraj pada motna svetloba, rdečkasta zarja ugašajočega dne. Glavni oltar s slovečim Vnebovzetjem iz belega marmorja zakrivajo mnoge vreče in zaboji in nadomestuje ga navaden lesen križ. Pogledam v kapelico na desni strani. Toda zaman iščem »Svatbo Marije device«. Vidim samo s peskom napolnjene vreče, segajoče visoko, pregra-jo iz neostruženih brun in pred njim preprost marianski kip s plapolajočimi svečami okrog.
To je čudna, otožna slika v tem stavb in -sko in barvno razkošnem interieru, da se že hočemo obrniti na duhovnega upravitelja, ki stoji slučajno v bližini z vprašanjem, da-li bi mi dovolil fotografirati to scenerijo, ki se gotovo ne bo nikoli več ponovila in ki prikazuje težke dneve Pa-* riza. Tedaj pa začnem oklevati, kajti k zastrtemu oltarju so psavkar stopile tri črno oblečene žene. Dve sta pokleknili in globoko sklonih glave, tretja je pa zaplakala, in proseče iztegnila drhteče roke proti Tisti, ki jo poznamo kot predstavnico največjega trpljenja, kar si ga moremo mi-j sliti. In h kateri se obračamo z molitvijo I kot največji tolažnici trpečih človeških src. j Sprožiti v tem trenutku fotoaparat bi po-i menilo  bogokletstvo.  Odhajam  v peristil : in šele v tej antično vzvišeni in neomajno mirni sceneriji se zavem vse globine in svetosti človeškega gorja.
Ko sem se zvečer vračal v hotel so mi rojili po glavi spomini na pravkar minuli dan. Ville lumiere, mesto luči, kakor je bilo nazvano že v 16. stoletju, se mi je zdelo kakor zapuščene kulise gledališke igre, ki je bila pravkar doigrana ali pa se še pričela ni. V tem primeru velja oboje. V preteklosti je znalo to mesto premagati vse krize. Bili so Časi, ko je dajalo j ton v politiki, literaturi in upodabljajoči J umetnosti. Eno je najbrž po izkušnjah te I vojne nedvomno: Nekdanjega političnega pomena Pariz ne bo več imel. Za Pariz prihodnjih let bo gotovo velik problem kako Izmotati se iz kriz, ki čakajo Francijo v organi zat ornem in socialnem pomenu. Na mesto luči padajo težke sence.
Detektivski žarki
So žarki, ki najdejo in pokažejo, česar Človeško oko ne vidi, ali kar mu je hotel nekdo namenoma prikriti. To so ultra vijoličasti žarki. Ti nastanejo v obločnicah in I zivosrebrnih žarnicah iz kremenčastega stekla, ki te žaike prepušča. Razne s temi žarki obsevane snovi, človeškemu očesu nevidne se svetlikajo. Po barvi, odtenku ali moči svetlikanja lahko sodimo o sestavi in spremembi snovi. Poznamo nešteto primerov, ko so ultra vijoličasti žarki pomagali človeku. Zato bi jih lahko po pr<i vici nazi'ali detektivski žarki.
S pomočjo teh žarkov lahko ugotovimo, katera je in kako je b-la potvorjena. Ugotovimo lahko, da li so vrednosti papir ji ali bankovci ponarejeni. Fotografski posnetek predmetov in likov ali česarkoli, narejen pri ultravijoličasti luči je čisto drugačen cd navadne fotografije, narejene pri navadni razsvetljavi Ultra vijoličasti žar-
ki točno usjotov e, aH je stara listina zares stara in pristna. Z njihovo pomočjo spoznamo, kje je bilo kaj zamazano ali pripisano na čekih, legitimacijah, potnih lithi in drugih dokumentih. Filatelistom povedo, katera znamka je ponarejena, sta-rtnarjem povedo o starih slikah, ali so pristne ali pa samo kopije. Pa tudi drugače pomagajo človeku. Površna iz kosti izrezljanega zelo starega kipca je čisto drugačna pri fotografiranju z ultra vijoličastimi žarki, kakor novejša potvorba, pa naj
Ce se vprašamo, kdaj se je prav za prav pričelo poljubljanje roke kot izraz posebnega spoštovanja, moramo poseči daleč nazaj k azijskim kulturnim narodom. Svoj izvor ima poljubljanje roke v čisto verskih obredih. Stari Indi so na primer častili vzhod sonca, lune ali zvezd na ta način, da so pred svojimi hišami pogrinjali podse posebne z resami obrobljene preproge, na katerih so klečali, dvigali pobožno roke k ustom in si jih poljubljali.
Tudi pri Grkih naletimo na poljubljanje rok. Kadar koli je smatral Grk za potrebno, pobotati se z razjarjenim bogom ali pa si izprositi od njega posebno uslugo odnosno milost, je označil svojo molitev s poljubljanjem lastne roke. Od Grkov so prevzeli to navado tudi stari Rimljani. V prvih časih rimske republike je bila dolžnost samo sužnjev, poljubljati roke. Rimljani sami so si izkazovali spoštovanje in prijateljstvo samo z objemom. Toda prišli so časi ko so smatrali v Rimu vsakogar, kdor je Sel v Rimu mimo kipa tega ali onega boga, ne da bi mu poljubil roko, za
Po vsem svetu slovi lepota Gruzink. Izmed vseh g nizinskih žen so pa najlepše one v mestu Gori, stoječem ob cesti, ki vodi v Tiflis. To ima svoj poseben vzrok c katerem pripoveduje stara gruzinska pravljica:
»Allahu se je nekoč zahotelo razmnožiti nebeški harem z najlepšo prebivalko zemlje in zato je naročil enemu izmed svojih svetnikov (imamov) Mehdi Aliju po imenu, o katerem je bil znano, da se dobro razume na ženske, naj se spusti na zemljo in mu pripelje devetkrat devet najlepših deklet. Svetnik je prav rad kreni) na zemljo. Odšel je najprej v Grčijo, kjei je izbral devet najlepših deklet. Potem je kremi v Italijo in tudi tam je izbral za Allaha devet najbolj slovečih lepotic. Isto je storil v Španiji in Franciji. V Angliji je zagledal med drugimi tudi kraljevo hčerko. Bila je sloka kakor steblo lotosa, lase je imela ebenovinaste barve, njene oči so bile zelenkaste in globoke kakor gorsko jezero, ustne rdeče kakor granatno jabolko, a njena polt je bila tako nežna in svetla kakor beli cvet rože.
Ker mu je taka leptica še manjkala in ker je mislil, da bo z njo posebno ustregel Allahu. ki mu bo za to uslugo hvaležen, je princeso ugrabil. Angleški kralj je pa kmalu opazil ugrabitev in jel je Alla-hovega svetnika preganjati z močnim bro-dovjem. Toda Allah je poslal na morje tako hudo nevihto, da so pljuskali valovi tako visoko, da niso Angleži ničesar videli Tako ie mogel AHahov odposlanec odnesti svoi plen in pobegniti z njim v Nemčijo.
Tam si ie zopet Izbral devet lepotic m krenil z njimi na Oeško. potem na dalje v   Avstrijo,   na  Madžarsko   in Hrvatsko.
Iz solnčne mehanična energija
Zadnje čase pogosto čitamo o poskusih ravnatelja astrofizikalnega zavoda v Wa-shingtonu Charlosa Abbota o izpremembi energije solnčnega izžarevanja neposredno V mehanično energijo. Solnčni žarki se osredotočijo na sistem cevk, po katerih kroži olje. Olje se segreje do 200 stopinj. Pri tej temperaturi se voda izpremeni v hlape, ki gonijo majhen parni stroj. Abbot dela svoje poskuse že dolga leta. To prizadevanje ima že tudi svojo dolgo zgodovino, že v preteklem stoletju je več učenjakov sestavljalo take solnčne motorje. Njihov glavni nedostatek je bil v tem, da pridobljena energija v celoti ni odgovarjala znatnim investicijskim stroškom. Uspeh so imeli ti poskusi samo v troplčnih krajih, kjer je bila v mehanično izpremenjena solnčna energija zaradi pomanjkanja pogonskih snovi in vodnih sil velikega pomena.
Vprašanje je da-li bo Abbot s svojo idejo prodrl. To ni nič drugega, nego preureditev parnega stroja, pri katerem bi se kurjava s premogom zamenjala s toplotno
bo ie tako sijajno ponarejena, %n čapcsjr
naše oko ne vida nobene razlike na nji. Pravijo, da fotografija   ne laze. Toda
to drži le deloma. Film zelo pogosto uporablja različne trike. Navadna leča bežnega fotoaparata prestreže v Sptasnem samo to, kar vidijo naše oči. Toda fotografija z ultravijoličastimi žarki prodira pod površino. Ultravijoličasti žarki so pravo bistro oko iz mederne delavnice vede. Zato so strah in trepet sleparjev. To je pravi detektiv med žarki.
bogokletneža ali javnega grešnika. Pozneje so bile določene celo stroge kazni za to bogokletno preziranje kipov rimskih bogov.
Med vladarji v srednjem veku je bilo poljubljanje roke že v najstarejših časih važen izraz spoštovanja. Preden je podložnik smel vladarju poljubiti roko, je moral poklekniti predenj ali pa poljubiti mu rob plašča. S krščanstvom je prešla ta navada tudi na škofe v dokaz njihove svetosti in dostojanstva. Zanimivo je, da je naletel na obred poljubljanja rok že Ferdinand Kortez. ko je prispel leta 1510. na svojih vožnjah na ameriška tla. Ondotni poglavarji domačinov so ga pozdravili tako, da so se s prsti dotikali zemlje, potem so jih pa dolgo poljubljali.
Na tem običaju je pozneje delal čas. čeprav vidimo, da je bil prvotni pomen poljubljanja mnogo večji, kakor je zdaj. Ljudje so sčasoma prikrojili ta običaj po svoje. Zdaj je poljubljanje rok vsakdanja in skoraj brezpomembna navada, ki jo trezni ljudje vedno bolj odklaniajo. ker se jim zdi poniževalna.
Povsod si je izbral devet najlepših deklet. Slednjič je ves ta Allahu namenjeni harem natovoril v Gruziniji na ladjo. Tu je našel Allahov odposlanec za svojih devetkrat devet najlepših deklet zavetišče v mestu Gori, ležeče cb reki Kuri ob cesti, ki vodi v Tiflis. Ker so pa bile lepotice od dolgega potovanja utrujene, jim je privoščil Mehdi-Ali nekaj dni počitka, cia bi stopile pred Allaha sveže in cvetoče Lepota je pač lepota, toda lepša in slajša od nje je vsemu vladajoča ljubezen. Zgodilo se je, da se je Mehdi-Ali med počivanjem zaljubil v devetkrat devet deklet, namenjenih Allahu. kajti bile so očarljivo lepe, razen tega pa še po njegovem okusu, saj jih je bil sam izbral.
V mestu Gori je najel Allahov odposlanec veliko hišo in tla ženskih sob je pokril z dragocenimi preprogami in blazinicami. Ker si pa ni mogel zapomniti devetkrat devet tujih imen, je klical vsako lepotico Bibi Džamen, kar pomeni srček. Vedno se je trikrat globoko sklonil proti vzhodu in zaklical Inš-Allah! Inš-Allah! inš- Allah! kar pomeni kakor je Allahu po volji.
To pa Allahu seveda ni bilo po volji. Videč devetkrat devet sebi namenjenih veselih lepotic, kako sede na preprogah, med njimi pa stoje steklenice žganja, sklede svinjine, trdo kuhana jajca, kumare, melone in s sladkorjem potreseni rožni listi, sredi njih pa v oblakih dima nasmejanega in razigranega svetnika — ne, tega Allah ni hotel več gledati. Zato je seštel dneve življenja Mehdi Alija na zemlji. Devetkrat devet lepotic je pa ostalo v mestu Gori, ležečem ob cesti ki vodi v Tiflis Tn postale so pramatere najlepših žensk na svetu.
energijo solnčnih žarkov. Moderna tehnika  si  prizadeva  izpremeniti  v pogonskih
snoveh zapopadeno energijo neposredno v mehanično. Zato so prišli po parnih strojih in turbinah eksplozivni, sežigalni motorji. Za to delajo učenjaki poskuse, da bi porabili premogovni prah neposredno za pogon sežigalnih motorjev. Od tod tudi prizadevanje tehnikov izpremeniti v kurivo v premogu zapopadeno energijo neposredno v električno. Znanstveni svet pozna že posrečene poskuse, da se izpremeni energija solnčnih žarkov neposredno v električno energijo, Ti poskusi imajo bodočnost, čeprav je tako pridobljena energija še neznatna in se meri samo na mikro-vate.
300 let računskega stroja
Računski stroj je izumil francoski matematik in filozof Blaise Pascal, ko mu je bilo 18 let. Pascalov oče je bil davčni eksekutor v Clermontu. Sin je moral očetu pomagati pri davčnih poslih. To ga pa ni zanimalo in jel se je ukvarjati z mislijo, kako bi izumil stroj, ki bi namesto njega sešteval, odšteval in množil. Za svojo idejo je pridobil tudi očeta, ki je bil pripravljen dati mu na razpolago denar, potreben za konstrukcijo računskega stroja.
Temeljni problem je bil rešen, čim je Pascal zvedel, da morajo biti številke razporejene na koleščkih, izmed katerih nižji zavrti višjega, čim se doseže številka 10. Ta princip se uporablja še zdaj na taho-metrih. V treh letih je bil stroj Izdelan. Pascal je napravil 50 kovinastlh, slonokoščenih in ebenovinastih modelov. Svojih načrtov in uspehov pa ni prikrival. Neki rouenski urar se je brž navdušil za njegovo idejo ln sam je izdelal računski stroj, s katerim je stopil pred javnost malo prej. Kancelar Segnier, ki mu je Pascalov oče pojasnil izum. je podelil Blaisu Pascalu privilegij za gospodarsko izkoriščanje novega stroja. Toda gospodarske koristi izumitelj od svojega izuma ni imel. Stroj je bil predrag, saj je veljal 100 funtov, ftele čez 250 let si je utrl pot v banke in pisarne. Sedanji računski stroj je izdelan na istem principu, po katerem je Blaise Pascal pred 300 leti izdelal svoj mnogo primitivnejil računski stroj.
V RESTAVRACIJI
— Cujte natakar, v tej vaši možganski juhi ni bilo možganov niti ?a naprstek.
— Gospod ali ste že kdaj našli v »ciganski pečenki« cigana.
Zakaj to? Voščili so mi lahko noč. Vstopil sem v sobo in zaklenil vrata za seboj. Obstal sem nepremično s svečo v rokah.
Slišal sem na hodniku smeh in šepetanje. Nedvomno so čakali, kai bom storil. Pregledal sem stene, pohištvo, strop, tapete in tla. Opazil nisem nič sumljivega. Slišal sem korake za vrati. V glavo mi je šinila misel: Moja luč lahko naenkrat ugasne in ostal bi v temi. Zato sem prižgal vse luči na kaminu. Ozrl sem se okroc*. toda nobene skrivnosti nisem odkril. Počasnih korakov sem stopal okrog sobe. Nič. Pregledal sem vse stvari po vrsti. Stopil sem tudi k oknu Velike masivne lesene oknice so bile odprte Skrbno sem jih zaprl, potem sem pa spustil rolete. Velike velurne rolete K vratom sem postavil stol. da bi se mi ne bilo treba od zunaj ničesar bati.
Ko sem se tako zavaroval, sem previdno sedel Naslanjač ie bii močan Nisem se upal leči k počitku A čas je hitel. Snoznal sem. da postajam smešen Če bi me kdo opazoval, kako sem ugibai in pričakoval posledice priprav-
ljene šale, bi se moral od srca smejati mojemu početju.
Sklenil sem torej leči k počitku Toda postelja se mi je zdela «e posebno sumljiva. Potegnil sem za tapete, zdelo se je, da dobrr drže Kljub temu je bila tu nevarnost Najbrž bi moral dobiti ledeno prho izpod baldahina moje postelje ali pa se s posteljo vred po grezniti. Spomnil sem se šal. ki smo jih navadno zbijali in nodi' sem proč misel, da bi mi jo zagod'i moj* prijatelji.
Kar sem pomislil na opreznost, ki sem jo smatral za nujno in potrebno, če sem se hotel zavarovati Rahlo sem prijel za rob zimnice in jo potegnil na tla. Sledila je rjuha in odeja, vse sem notegnil v sredo sobe nasproti vratom. Tako sem si pripravil posteljo kakor sem pač vedel in znal. daleč od sumljive postelje in sumljive stene Potem sem pa legel k počitku
Dobro uro nisem mogel zaspati. Ob najmanjšem ropotu sem zadrhtel. Luči sem bil ugasnil in v temi sem moral tipati, da sem našel na tleh pripravljeno ležišče. Toda ▼ gradu je bilo vse
tiho. Slednjič sem zaspal. Moral sem dolgo in trdno spati Kar me je naglo zbudilo težko telo, ki se je bilo zavalilo name. Obenem sem začutil na obrazu in na prsih vročo tekočino, da sem kar za vriskal od bolečin. Zaslišal sem žvenket, kakor da se razbija posoda. Dušil sem se pod težo, ki je bila padla name in ki se ni ganila. Iztegnil sem roke, da bi spoznal, kaj je to. otipal sem obraz, nos in zalisce. Stisnil sem roko in na vso moč sem udaril s pestjo po obrazu.
Toda takoj so jele padati po meni zaušnice, da sem planil z mokre poste-
I Ije in se rešil v sami srajci na hodnik.
j O kolika sramota! Bil je že beli dan.
! Z veselim krikom so prihiteli prijatelji in našli na moji postelji iztegnjenega prestrašenega slugo, ki mi je nosil za zajtrk čaj. pa se ie bil spodtaknil ob mojo improvizirano posteljo, padel name in mi razlil po obrazu ves zajtrk. Ukrep, ki sem ga bil storil s tem. da sem zaprl oknice in legel sredi sobe, je bil sam vzrok šale, ki sem se je bal.
, Tn tistega dne so se vsi od srca na-
I smejali
Zakaj so Gruzink e najlepše
O tem nam lepo pripoveduje stara gruzinska pravljica
O poljubljanju rok
To je že zelo stara navada, ki pa vedno bolj izgublja svoj pomen
Ste*. 170
»8LOTEK8K! NAROD«,
BtranT i
Po čem bodo drva v nadrobni prodaji?
Kmetje prodajajo drva po 150 din m3 Skoraj popoln zastoj na trgu aa drva v Ljubljani
Ljubljana, 3. avgusta Maksimalne cene drv so določene: toda te cene. ki so bile predpisane 25. i uli i a na podlagi uredbe o kontroli cen, veliaio le na nakladalnih postajah, v pristaniščih in na železnici. Cene na razkladalnih postajah določajo do navodilih urada za kontrolo cen upravna obiastva Drve stopnje. Uprava Beograda je že določila maksimalne cene drv na razkladalnih postaiah in pri trgovcih s kurivom. Pri nas banska uprava doslej še ni predpisala maksimalnih ceru ki bi veljale za konzumente. Ljudje, ki so včeraj čitali v beograjskih listih, koliko znaša i o maksimirane cene za konzumente, so se upravičeno prestrašili: nacepliena bukova drva bodo v Beogradu po 178.25 do 201 din mM K temu je še treba prišteti stroške za žagan ie in ceplienie. Po vsem tem bodo posle i drva celo dražja od na i bolj šega premoga, kaiti premog ie do 40 do 41 par kg. drva pa bodo oribližno Po 45 par!
Po čem bodo torei drva v Ljubljani? Aii bodo vsaj nekoliko cenejša kakor v Beogradu? To ie vprašanje, ki ie za marsikoga skoraj življenjskega pomena. Kurivo je prav tako potrebna življenjska potrebščina kakor hrana, ne le za kurjavo, temveč predvsem zaradi kuhan i a hrane, Iz-da _ki za kurivo so že doslej najbolj obremenjevali gospodinjske proračune revnejših meščanov, že tedaj, ko so bila drva še 100% cenejša. Naglasiti ie treba, da so bila drva pri nas še pred dvema letoma na trgu do 60 do 65 din m3, med tem ko so zdaj po 150 din! Drva so se torei podražila za 138%. Ali je to podražitev mogoče upravičiti?
Ljudje so se maksimiranja cen zelo razveselili; toda kaj si naj obetamo od njega'' Najboljša bukova drva smeio biti do 110 din m3, najslabša oa po 92.5 din. in sicer na nakladalnih postaiah. Na mnogih nakladalnih postajah so bila doslej cenejša Zdi se, da so bila najdražja na dobrepolj-ski postaji, od koder izvažajo pri na> največ drv. Zdaj jih trgovci in prekupčevalci kupujejo po 23 oar kg. Vedeti morate, da ms bukovih, sorazmerno suhih drv tehta okrog 450 kg. Drva so bila torej doslei. čeprav so se zadnje čase neprestano dražila.
po 103 do 105 din m* na postajah, kjer so bila najdražja. To se Dravi, da so hkm cenejša od najvišjih predpisanih cen. Maksimirane cene so takoj vplivale na trzne razmere. S tem si tudi lahko razlagamo, zakaj je zadnje dni tako malo drv na trou s kurivom v Ljubljani. Ne smemo misliti, da kmet ne zna računati. Kmetje so sprevideli, da bodo poslej, ko so maksimirane cene. še lažje dražje prodajali drva kakor i doslej. To se pravi, če smejo biti drva na nakladalni postaji po 92.5 do 110 din m3, bodo smele biti v Ljubljani sorazmerno dražje, kajti kmet si bo lahko zaračunal vožnjo. Cim daljša bo vožnja, tem dražja bodo lahko drva. Sicer pa kmetom tudi ne bo treba ponujati drv v mestu, ko jih bodo lahko prodajali tako drago, kakor še nikdar, na mnogo bližjih nakladalnih postajah Med tem ko so prejšnje čase morali kmetje ponujati drva od hiše do hiše. zda i prihajajo kupci h kmetom in poizvedujejo do drvah od hiše do hiše. Kmetje, ki imajo drva in ki niso posebno v stiski za denar, zdaj tudi neradi prodajajo zaloge drv. ker Dričakujejo. da jih bodo lažje dražje prodali pred zimo. Sicer smo Da že poročali, da ie silno malo drv. ker so bila po večini razprodana zaradi večie porabe v pretekli zimi in silno naraslega izvoza, a razen tega ie sekanje zelo zastalo zaradi pomanjkanja delovnih moči.
Po čem bodo torei v Ljubljani drva v nadrobni prodaji? Zdi se. da bodo konzumenti predvsem navezani na trgovce s kurivom, ker ne bodo mogli toliko kupovati neposredno od kmetov kakor prejšnja leta. Mnogo cenejša drva ne bodo tudi v Ljubljani kakor v Beogradu, čeprav bo pri nas prevoz cenejši. Računati je treba približno 25 din za prevoz m3 drv. To se pravi, da bi morala biti cela bukova drva I. vrste na razkladalni postaii ali na trgu s kurivom približno po 135 din. Po tem sprevidi mo. da kmetje zahtevajo za drva na trgu več kakor bi bili upravičeni Na voz nalože po 4 do 6 m drv. Če računajo za prevoz v Ljubljano iz okolice Grosuplja ali Polhovega Gradca, to se pravi 15 do 25 km daleč po 25 din za m*, zaslužilo 100 do 150 din na dan. kar ie menda dovolj Ce pa že prodajajo drva na trgu po 150 din
m* bi moralo biti blago vsaj izvrstno. Najvišja cena na nakladalni postaji znaša 110 din. in sicer za ravna in suha bukova polena, ne trhla in ne grčasta. Na našem trgu pa ni navadno izvrstnih drv. Kmetje nalagajo med nekoliko lepša polena — najraje tako, da slabše blago skrijejo med boljše — tudi oblikovce. hrastova, gabrova in brestova polena (Mimogrede naj omenimo, da se okrogla drva imenuieio po slovensko oblikovci; ta izraz najdete tudi v PleterŠniku. Okrogli ca. kakor so krstili prevajalci srbske oblice, je pa no Pieter-šniku neke vrste hruška, dalje okolica, okroglina, nekaj oblastega v splošnem, pa tudi krog ljudi. Beseda oblikovec ie živa v več slovenskih narečjih.)
V nadrobni prodaji bi dobra, cepljena bukova drva ne smela biti dražia kakor po 160 do 170 din. Slabše vrste bi Da morale biti seveda sorazmerno cenejše Drva do 30 par kg bi bila nedvomno dovoli draga. Od konzumentov je res težko zahtevati še več. Namen maksimiranja cen je bil pač. da bi onemogočili nadaljno oodrazevanje drv in spekulacije z drv mi. Toda temu namenu ne bo moglo služiti, če bodo upravne oblasti prve stopnje določile tako visoke cene za konzumente kakor so bie določene v Beogradu Opozorili smo že na nekatere nevarnosti maksimiranja cen, ker si mnogi radi razlagajo maksimirane cene kot minimalne. Sicer pa tudi posamezniki ne morejo prodaiati ceneje, če že vsi drugi prodajajo dražje, kakor jim je dovoljeno po predpisanih mrkim ranih cenah. Na Štajerskem so bila drva doslej marsikje cenejša kakor na DQ1enis'-em. Maksrnrrahje cen bo vplivalo, da se bodo drva znatno oodražlla le tam. kier so bila doslej cenejša Na nekaterih staj rskih na-kladalnih postaiah so bila doslei lena bukova drva po 60 do so din m\ poslej pa bodo najmanj po 100 din.
Ponovno ie treba naglasiti, da bo samo maksimiranje cen brez pomena, če ne bodo domača tržišča dobro založena z drvmi. Še nuinejši ukrep kakor maksimiranje drv ie omejitev izvoza. Izvoz bi moral biti omejen vsaj tak^ dol^a. dok1er ne bo zopet Dovečana prcdukciia.
V Ljubljani je 350 gostiln
Vsaj po številu gostinskih obratov je Ljubljana
letoviško mesto
Ljubljana, 3. avgusta Težko bi bilo trditi, da Ljubljana živi od tajskega prometa. Sicer si nekatere ustanove prizadevajo, da bi se razvil tujski promet tudi v mestu: temu namenu so prejšnja leta tudi vsaj delno služile nekatere večje prireditve v Ljubljani, festivali, velesejem, zleti, kongresi. Vendar doslej Ljubljana še ni živela od tujskega prometa. Živele so lle gostilne od njega, a predvsem od domačih gostov. Ce pa lahko v Ljubljani in njenih predmestjih, torej na področju mestne občine, obratuje okrog 350 gostiln, moramo tudi pri nas računati s tujskim prometom, ki bi ga morali imenovati »domaćinski promet«. Nekateri očitajo Ljubljančanom, da niso družabni; težko je reči, ali je prav zaradi tega pri nas toliko gostiln, da odpade 256 prebivalcev Da eno gostilno, ker meščani drug drugemu obračajo hrbet in mora sleherni imeti svoje stalno omizje, ali so pa meščani tako družabni, da raje prežive prosti čas v gostiln: kakor doma.
Tega zdaj ne bomo mogli dognati; zanimaj* na le seznami davčnih osnov, ki so zdaj razgrnjeni na magistratu tudi za gostilničarje. Samo trgovcev jc najbrž še več, sic je pa gostinska stroka najbolj razvita in seznam gostilničarjev izredno obširen. Brc/ vinotočev je 349 zaporednih številk, a upoštevati je treba, da je v Ljubljani še 15 kavarn, kjer tudi ni treba nikomur trpeti žeje. Večina gostinskih obratov jc seveda manjših. Mnogo jih je na periferiji mesta, v priključenih občinah. V teh gostilnah meščani podpirajo »tujski promet« i ob nedeljah. Zanimivo jc, da so kljub tolikim gostilnam v Ljubljani Ljubljančani včasih še celo v zadregi, kam bi povaoili svoje goste. Sami sicer najraje zahajajo v zakotne lokale, kakršnih je pri nas toliko, s nekoliko večjih, moderno urejenih obratov, kjer domačina ni sram tudi pred najbolj razvajenim gostom, pri nas ni posebno mnogo.
Zdi se, da nnši gostilničarji malo zaslužijo, kakor bi človek sodil po davčnih seznamih. Sicer bi bilo res čudno, če bi vsi debro zaslužili, ko vemo, da odpade na gostilno približno po 250 prebivalcev. Vsi prebivalci pa ne pTihajaio v poštev kot
gostinski goste, tako da je sploh nerazumljivo, kako more obratovati toliko gostinskih obratov. Najvišje ocenitve čistega zaslužka pri posameznih gostilnah v Ljubljani so naslednje: 92.000, 72.000, 43.000, 35.000 30.000 in 26.000 din. Čisti dohodki drugih gostiln so ocenjeni znatno niže. Večina gostiln nima višjih dohodkov kakor od 1600 do 22.000 din na leto.
Dohodki modernih kavam v Ljubljani so znatno višji V Ljubiiani imamo 15 kavarn, a nekatere zastarele že skoraj ne zaslužijo več svojega imena. Vendar se zdi, da jc kljub temu precej prometa tudi v najmanjših in najbolj zastarelih kavarnah, saj so najnižji dohodki ocenjen' na 6000 din. Kavama, ki ima največ prometa v Ljubljani in ki je najnovejša, ima po davčnem seznamu 120 000 din čist:h dohodkov, sledi ji pa nekoliko starejša kavarna s 100 tisoč din dohodkov.
Delikatesnih trgovin, kjer tudi točijo alkoholne pijače, je v Ljubljani sorazmerno malo, le 12. Njihovi dohodki se gibljejo od 4500 do 22.000 din na leto.
Hkrati so razstavljeni davčni seznami za branjarije. Čeprav je tudi braniarij v Ljubljani precej, jih je vendar manj kakor gostiln: naštetih je 205 V nekdanjih časih je imela baje tudi branjarija kakor obrt zlato dno. Nekateri branjevci se postali bogati trgovci Toda to je bilo treba bolj pripisovati njihovi marljivosti in podjetnosti kakor dobremu zaslužku pri prodaji sadja in sočivja. Vendar so zaslužki nekaterih branjcvk ocenjeni precej visoko. Najvišja ocenitev znaša 26.000 din. najnižja pa 600. ' Ni pa navedene nobene branjarije. ki bi ne imela čistih dohodkov. Največ branjarij je ocenjenih, da imajo po 1500 do 5400 din čistega zaslužka na leto.
Zelo zanimiv pridobitni poklic je stari-narski. V Ljubljani je 21 star'narjev. Nekateri jih »dolže«, da zeio dobro zaslužijo. Po številkah v davčnem seznamu tega ne moremo soditi. Naivišji čisti zasiužck znaša 20.000. na i nižji pa 1200 din na ieto. Vedeti morate, da starinarjem v Ljubljani zelo konkurira- zastaviljalnica; večina ljudi raje zastavlja svoje s'romaštvo kakor pa prodaja pri stannarj.h.
Izgred obrtnega sodišča
ODPFST DELAVSKEGA ZAUPNIKA
Po $ 119. zakona o zaščiti delavcev se delavskemu zaupniku ne more služba odpovedati, dokler traja njegova funkcijska doba, ki se končava vobče s koledarskim letom. Pač pa je delavski zaupnik lahko odpuščen iz službe, če so podani razlogi § 239. obrtnega zakona In ki velja za vse delojemalce.
Kako je pa presoditi primer* če je bil delavec sprejet na dek> le na poskušnjo za en mesec in če je bil. v tej poskusni dobi izvoljen za delavskega zaupnika. V taki zadevi je nedavno apdjlo pbrtno sodlSče. Ivan je bil sprejet na delo v-industrijskem podjetju. Teden dni po vstopu na delo je bil izvoljen za delavskega zaupnika in tudi potrjen ter je se istega dne začel izvrševati svojo funkcijo, zlasti je skrbel za to. da so se določbe kolektivne pogodbe pravilno izvajale, posebno pa se je potegoval za to, da bi se tudi v tem podjetju uvedla angleška sobota, četrti dan po izvolitvi je podjetje Ivana izplačalo in ga odpustilo iz službe.
Ivan je nato tožil na ugotovitev, da delavsko razmerje še traja ter zahteval plačilo mezde za enkrat od dneva odpusta do dneva vložene tožbe, t. j. za 30 delovnih dni, v znesku 1012.50 din in je utemeljeval tožbo s tem, da delavski zaupnik po § 119. zakona o zaščiti delavcev pred potekom funkcijske dobe ne sme biti odpuščen brez zakonitega razloga, da se mu služba niti odpovedati ne more. Pri razpravi se je podjetje branilo plačati iz-toževano vsoto in trdilo, da Ivan sploh ni bil veljavno izvoljen za delavskega zaupnika, dalje pa, da je bil na delo sprejet samo na enomesečno poskušnjo, da je bilo podjetje tedaj upravičeno k odpustu v teku tega mesca, priznalo po je. da bi bil Ivan v resnici toliko zaslužil, kolikor je iztoževal* če bi bil nadalje delal.
Uradne poizvedbe so dognale, da je bil Ivan pravilno izvoljen in potrjen za delavskega zaupnika, vendar pa je tožbo izgubil. Razlogi: Dokazovanje je pokazalo, da je bil Ivan sprejet samo na poskušnjo, v takem primeru sme biti delavec v teku prvega mesca odpuščen brez odpovedi. Okolnost, da je bil Ivan izvoljen za delavskega zaupnika, ne vpliva prav nič na poskusno dobo odnosno na službeno razmerje; taka izvolitev ne more poskusnega službenega razmerja spremeniti v stalno. Kljub določbam  § 119 zakona o
zaščiti delavcev more službodajalec odpustiti delavca, ki je bil ta čas izvoljen za zaupnika, brez razloga in vsak čas v teku enomesečne poskusne dobe. Stvar delavcev je, da izvolijo za zaupnika stalnega delavca. Ce bi obveljalo Ivanovo naziranje, potem bi moral podjetnik obdržati v službi delavca, ki mu je bila služba odpovedana že pred izvolitvijo, ali delavca, ki je bil sprejet v službo za točno določen čas in bi bil pred potekom službene dobe izvoljen za delavskega zaupnika. Iz teh dveh primerov se vidi. da ščiti § 119 zakona o zaščiti delavcev samo tiste delavske zaupnike, pri katerih ni že vnaprej po službeni pogodbi določeno, da jih sme podjetnik vsak čas odpustiti iz službe.
Iz ŠkoSje Loke
— Jedilnica za kraljevsko naselje Andrejevo. Mizarski mojster Pavel Okorn v Fužinskem predmestju je izdelal jedilnico za kraljevsko naselje Andrejevo. Jedilnica je izdelana iz javorjevega lesa, lamberja in strop pa iz mecesna. in sicer v domačem slogu, kakršnega vidimo v Gornji savski dolini med Kranjsko goro In Mojstrano. Načrte za jedilnico Je izdelal prof. Grebene iz Ljubljane. Jedilnica obstoja iz stoječe ure, buffeta, dveh foteljev, vitrine, treh miz, 12 navadnih stolov. 3 lestencev, klopi in lesene obloge za strop in stene. Prevladujejo modra, rdeča, rumena in bela barva. Na vsakem kosu pohištva je kraljevska krona. Samo lesena obloga za strop tehta nad 1.000 kg. Ena miza je dolga nad 3 m.
— Tatvina. Trgovki Tereziji Kosem je bilo v njeni odsotnosti ukradenih iz trgovine 1.200 din. Tatvine je osumljena neka domačinka.
Iz Metlike
— Tatovi v sadovnjaku. V soboto so se popolncčni uri prikradli v sadovnjak g. Ivanetiča v Metliki tatovi. Zadišala so jim dozorevajoča jabolka, ki jih je prav to leto zelo malo. Družba je morala biti večja, ker je do pol tretje ure, ko jo je prepodil posestnik- obrala dobršen del jablan. Pri begu so tatovi pod jablano pustili pisano žensko krilo, ki ga je dobiti pri posestniku brez nagrade!
— Tekma v odbojki. V torek 30. julija so v kopališču tujske-prometnega društva odigrali zanimivo tekmo dijaki srednješolci in akademiki. Obe igri sta z rezultatoma 15:11 in 15:9 izpadli v korist rutinira-nejšim akademikom. Lepa igra. v kateri so srednješolci pokazali izreden odpor, je ugajala vsem kopališkim gostom. Le krepko naprej!
— Taborjenje na Gorjancih. Metliška mladina že od preteklega ponedeljka tabori na planini pod Trdinovim vrhom v Gorjancih, kjer ji tako ugaja, da ne misli na povratek. Vsakodnevno prireja izlete v v okolico Sv. Miklavža, h Gospodični in na druge vrhove, s katerih je prekrasen razgled na pokrajino to in onstran Gorjancev. V šotoru :>Mrtvega Napoleona«, kakor so ga po posebni zaslugi enega od tabornikov krstili, vlada vojaška disciplina in red. Upamo, da bo taborjenje mladini vsestransko koristilo. V bližini tabore tudi novomeški naraščajniki.
Iz Zagorfa
— Dva pogreba. V torek popoldne so spremili k večnemu počitku pokojnega Martina Finka, rudniškega nameščenca v pokoju. Dolg žalni sprevod je pričal, kako je bil pokojnik priljubljen, saj je bil vedno in z vsakomur tako prijazen, da ga je morali vsakdo vzljubiti. Stanovska organizacija rudniških nameščencev, katere član je bil, je bila na pogrebu častno zastopana, prav tako pa je prišlo mnogo njegovih prijateljev od blizu in daleč, ki so ga spremili na poslednji poti in ga obsuli s cvetjem. Poslednjič se mu je nagnila rudarska zastava v slovo in ko so izzveneli zadnji zvoki žalostinke, ki jo je igrala rudarska godba, so se pogrebci polagoma razšli z eno mislijo v srcu, da prijetnega Martina Finka ni več med nami. Naj mu bo lahka gruda v kraju, kjer je živel in delal polnih 42 let. — Eno uro kasneje so na božjo njivo prinesli počivat železničarja Turo Jeriča, ki se je ponesrečil v nedeljo zjutraj na zagorski železniški postaji. Krsto in cvetje so nosili njegovi stanovski tovariši, ki so v velikem številu prihiteli, da izkažejo zadnjo čast njemu, ki je žrtvoval svoje življenje v izvrševanju naporne železničarske službe. )Vl*l pogTeb je bil dokaz, kako naše prebivalstvo sočustvuje s težko prizadeto pokojnikovo družino, Ze-lezničarska godba iz Trbovelj je igrala žalostinke, poslovil pa se je od njega njegov predstojnik in delegat UJNŽB. Naj mu bo khka zemlja v Zagorju, kjer je služboval šele eno leto.
— Rudarske žene se za\'zemajo za boj proti draginji. V ponedeljek se je zbrala pred občino skupina rudarskih žena. ki so zahtevale, da se store odločnejši ukrepi proti vedno naraščajoči draginji, posebno
ZeSar.čevo ljubavno
pfsnso
Kleni izrazi vzeti iz nekega lovsko -ribiškega slovarja
Miha Trepetlika se je zaljubil, prav zares in pošteno, spodobno mlademu zelencu. Srčne težave in sladkosti so ga kaj kmalu zavedle v sanjarjenje o domačem ognjišču in toplem zakonskem gnezdecu Pa saj to je opravičljivo za zelenca, ko bo starejši in po volji sv. Huberta še član zelene bratovščine, bo že bolj previden, le ne bo prepozno Iglarji so pač previdni. In njegov ideal? Hčerka bradatega gozdarja je, tam iz kočevskih host. Nič kaj ni podobna svojemu očetu, ki smrdi po kna-stru, je okocinjenega obraza, samotar in čmerikava brunda, ki doma samo še preklinja in čaka na upokojitev. Liza pa je duh-teča cvetka v polnem brstju, prepeva kot škrjanček, si že maze rdeča gladka lička z mažami in pričakuje, da ji nasu je življenje p^lno naročje sreče V zgodnji pomladi sta se spoznala Miha Trepetlika in Liza _ hn vzljubila. Sneg je še pokrival brda, krivec je še strupeno bril preko kraških pečin in zato sestanki kljub vroči ljubezni na prostem niso bili nič kaj prijazni. Zelena narava ima že svoje čare. Če pa je se pobeljena, pa ni za ljubezen priprtivna. No, in ker je šlo po mnenju obeh zaljubljencev, zares, zfikaj bi ga Liza ne predstavila svojemu očetu, stan brundir* Zakaj ne, se
je vprašal  tudi  Miha Trepetlika, staremu N bom  tudi  gotovo všeč. saj  sem  lovec in nekaj lovskih doživljajev imam tudi že za
seboj.
Tako se je zgodilo Mih? Trepetlika je skočil v svoj zelen' lovski kroj m planil na kočevarja, k* ga je v pičhb treh urah premaknil za 60 km v Kočevje Se debelo uto boda. in že se je svetlika'* med zelenimi smrekami prijazna gozdarska hiša, bivališče ljube Lize Mha Trepetlka je po Stisnjenem lovskem pozdravu zatrepetal kaT dvakrat, enkrat za svojo draeo Lizo in enkrat pred svojim bodočirr. tastom. Stari ni zbujal poosebljeno prijaznost. No, Miha se je vendar ojunaeil. beseda je dala oesedo in kmalu se ie s starim 'ogarjem zapletel v živ pomene« o čem neki kot o lovu. Toda » strahom je opazil, da postaja stari vedno bolj srsena^t obrvi so se mu naježile kot jazbecu dlaka nič več mu ni bilo obstanka na stolu in začel je blačati po belem smrekovem prdu. Miha si je mislil, se bo že unesei, m nadaljeval s svojimi čudovitimi prigodami na '.anski braka -di. ko je ubil kar dve srni ki so" mu jih pripodili psi in trajbarji. Tako je bil vesel, da je vsakemu finfarju stisni! kar po dva kovača. Šeile pozneje ie videl, da je bil od dveh srn en srnjak, saj je hnel še rogove, da prav zares, dober gabler je bil. Sicer pa mora priznat), da »c ga postavili na dober štant. saj je prav tik njega tekel veksel, kakor mu je zatrjeval jafer Cene, ki je
I imel puško kar na tri laufe Nadaljeval bi najbrž Miha še, da ni začel' grmeti za ru-
i men i mi logarjevimi zobmi in vsaka njego-
va kocina na obrazu stkati bliske. Opomogel si je logar, globoko zajet sapo in rekel: Miha Trepetlika, vi niste lovec, ampak lovska uš, Z mojo Lizo zaenkrat ne bo nič. Za zeta si želim pravega lovca, ne pa takega kot ste vi. Naučite se lova kupite knjige in rabite besede iz domaćega lovskega besednega zaklada. Sedaj pa marš! Liza je milo zajokala, Miha Trepetlika je pa frčal.
Minuli so trije meseci. Miha si je medtem kupil skrivnostne bukvice Slovenske in nemške, pa še slovarček za nameček, in ob večerih je buljil v knjige kakor maturant. Ničesar mu ni bilo mar še Lizi se ni oglasil. Neke lepe nedelje dopoldne, sosedov ;>.ace se je baš vrnil s petelinom, ki je kot vztrajen trubadur pel kar do konca majnika, je vzel Miha Trepetlika polo papirja in napisal svoji Liziki prvo lovsko ljubavno pismo. Po naključju so prisili ti srčni izlivi in vzdihljaji v moje reke. Izročil sem jih gospodu uredniku, da jih ove-koveči v pouk. zgled in ravnanje.
Pismo pa se je glasilo takole:
Moja ljuba srnica! Dolgo ti že nisem zala jaf, da bi me čula. Zaril sem se na svoj lož, premišljeval, kalo me je zadnjič od-podil tvoj stari šklepeta ioč* samohodec radi mojih fin farjev. gablarjev in drugega več. Zaril sem se, pravim ti m se začel tudi učiti vsega, kar je potrebno pravemu lovca, da postane vreden član zelene bratovščine in dopadeč sv. Hubertu.
Srnica moja! Lepi, prelepi spomini me vežejo na tebe. Brezmejno vzdihujem za teboj in pričakujem tesnega srca trenutka,
ko boš res moja. In tedaj — niti misliti ne smem na to — si bova oskrbela bogato sipališče in pobrigal se bom, da boš lahko večkrat in po zadnji modi zarusela in prebarvala in, o sreča, nadgnezdila se boš, saj sem prepričan, da nisi jalovka. Kako se veselim, da me rešiS mojega ose-beništva, da bom lahko po mili volji poslušal tvoje ubrano pivkanje, zt! v tvoje globoke kresnice, božal tvoje male Žličarke in poljubljal tvojo ljubko njuško. Rukal bom divje in vsem oznanjal, da sem bodač, kateremu ni dobro priti preblizu.
Da me je pognal stan samohodec, ko sem zadnjič zaprosil za tvojo šapico, mu še ne zamerim. In vem, da me prihodnjič ne bo več odpodil, saj sem se tri mesece trudil, da zadostim njegovim zahtevam; hudo mi pa je, da je ravnal z menoj, kot da bi bil kak krnjec kržljavec, lovska uš ali celo kusorep. In ti veš, draga Liza, da nisem. Prišel bo že čas, k mu pokadim za vse to in kadar se vzameva, tedaj dobi grebe-nico, da mu njegova trdoslišnost odzvoni.
Zvezdica moja, rad bi te že videl! Prosim te, pridi pojutrišnj em ob sončnem zahodu po poznani ti steč ini. Čakal te bom pri najinem čohaflniku, ki je priča najine velike ljubezni Tedaj, ko se mi zasmejiš in pokažeš vrsto prelestnih gtodačev tedaj boš spet vsa moja in tvoj o\>ebenrk bo srečen. Previdnosti volje pa malo posmrčkuj, da naju stari ne zaleže. Do takrat pa, moja mlada srnica, pasi na svoje zdravje, da si ne pokvariš mlinčka, obiskuj pridno blatnico, ki ti dobro de in kaj k.nalu zači-rikaj tvojemu ljubečemu Mihi Trepetliki.
za živila. Prečitana jc brla tudi resolucija, v kateri zahtevajo, da se zboljšajo glede na današnji čas tudi socialne razmere našega delavstva in upokojencev.
— Nogometna tekma med športnim klubom Svobodo in uslužbenci tukajšnje električne centrale, ki je bila napovedana za preteklo nedeljo, je bila preložena na prihodnjo nedeljo. Za tekmo viada precejšnje zanimanje, posebno ker sodelujejo pri »centrali« nekateri starejši igralci, ki so nekoč igrali pri SK. Zagorju.
Nedelja, 4. avgusta
8: Jutra ji pozdrav. — 8.15: DvospevL Sodelujejo ga. Marija Tutta in g. Drago Burger, pri klavirju g. prof. Marjan Li-povšek. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Cajkovskij: Uvertura 1812 (plošče) (vel. simf. orkester). — 9.30: Prenos cerkvenih slovesnosti iz stolne cerkve sv. Nikolaja (lOletnica škofovanja g. dr. Gregorija Rozmana). — 11: Obisk pri Fr. Schubertu (plošče). —11.45: Akademski pevski kvintet. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Jožek in Ježek; vines radijski orkester — oddaja prekinjena od 14.30 do 16.30 —. 16.30: Ubranost duha in telesa v mladini ZFO (g. dr. Franc Blatnik). — 17: Gospodarska in tržna poročila. — 17.30: Koncert radijskega orkestra; vmes poje g. Drago Žagar pri klavirju g. prof. Marjan Lipovšek. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Prvo srbsko* vojno posojilo in davek za oboroževanje leta 1804 (prof. Mil. Ristič). — 19.40: Objave. — 20: Za kratek Čas (plošče). — 20.30: šramel 2>štirje fantje«, vmes poje g. Mirko Premelč. — 21.30: Balalajke igrajo (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Koncert radijskega or-
IfiOflCEfli
Ponedeljek, 5. avgusta
7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Pisan drobiž (plošče). — 12.30: Poročila, objave.— 13: Napovedi. — 13.02: Koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 19: Napovedi, poročila, — 19.20: Nac. ura: Sužnja Hanibala Licića in glasbencndramska igra v Pagu (g. Antun Dobronič). — 19.40: Objave. — 20: Izseljenski kotiček (g. Milko Pirih). — 20.10: Ljudsko zdravje v Sloveniji in jetika (g. dr. Ivo Pire). — 20.30: Komorni tiio: Gdč. Ornik Francka, g. prof. Čenda Šedlbauer in g. prof. Marjan Lipovšek. — 21.15: Za oddih (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Koncert radijski orkestra.
Torek. 6. avgusta
7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila.— 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Plesni zvoki (plošče).
— 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Naše planine v bajki, v pripovedkah in pesmih (recitacije in petje; ing. Salih Omanovič).
— 19.40: Objave. — 20: Gospodarski pregled (g. Drago Potočnik). — 20.10: Voditelj in masa (g. prof. Emil Hrovat). — 20.30: Koncert ladijskega orkestra, vmes poje narodne pesmi g. Tone Petrovčič.—■ 22: Napovedi, poročila. — 22.15: šramli in citre (plošče).
Sreda, 7. avgusta
7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Orkestralni reproduciran koncert (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. —13.02: Same okrogle, same vesele (plošče). — 14: Poročila. — 18.30: Mladinska ura: Slov. literarni zemljevid VTII. (g. prof. Fr. Vodnik). — 18.45: Pesmice lz operete »Pri naši kočici« (plošče). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Civilna mobilizacija vasi (Stojadin Stamenkovič).— 19.40: Objave. — 20.10: Tunis (g. Viktor Pirnat). — 20.30: Samospevi. Poje gdč. Ksenija Kušej, pri klavirju g. prof. Marjan Lipovšek. — 21.15: Citraški trio »Vesna«. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Koncert za klarinet solo, g. Franc Urba-nec, pri klavirju g. Marjan Lipovšek. Četrtek, 8. avgusta
7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Godalni kvintet Squire (plošče). — 12.30: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 19. Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Ideje Stjepana Radića o sedanjosti (g. Krešimir Dovčič). — 19.40: Deset minut zabave. — 20.10: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). — 20.30: Kmečki trio. — 22.15: Reproduciran koncert simfonične glasbe (češka Filharm., clirigent Vaclav Talich). — 22: Napovedi, poročila.
— 22.15: Operetna glasba (radijski orkester).
Petek, 9. avgusta
7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45; — 12: Iz slovenskih krajev (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 14.10: Turistični pregled. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Predavanje ministrstva za telesno vzgojo naroda. — 19.40: Objave. — 20: Za planince. — 20.10: ženska ura: Preskrba s hrano (ga. Helena Kelhar). — 20.30: Koncert radijskega orkestra, vmes poje samospeve g-č. Franja Senegačnik, pri klavirju g. prof. Marjan Lipovšek. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Kitaro igra g. Stanko Prek.
S°bota, 10. avgusta.
7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Plošča za ploščo, ta pesem je stara pa vendar priljubljena taka je šara. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Plošča za ploščo, ta pesem je stara pa vendar priljubljena taka je šara. — 14: Poročila.
— 17: Otroška ura (ga. Milena Boltar-Ukmarjeva). — 17.30: Otroški svet (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Predavanje štaba pokrajinske zračne obrambe. — 19.40: Objave. — 20: Zunanjepolitični pregled (g. dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Za smeh in krajši čas! Pisana vrsta prizorov, ki jih izvajajo člani rad. igr. družine. Vmes nekaj plošč. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna Igra radijski orkester. — Konec ob 23. url._
V PARKU
— Križ božji, kaj ne vidite, da je bila ta klop pravkar zeleno pobarvana.
— To nič ne de, jriz rad sedim v zele-1 »ju.
nizali smo cene
POLETNEMU OBUVALU HOČEMO DELATI — HOČEMO TUDI DANES POCENI POSTREČI
PRIDITE - PREPRIČAJTE SE
PRVA SKUPINA
10 RAZLIČNIH VRSI
DIN
29
DRUGA SKUPINA
5 RAZLIČNIH VRST
59
39
TRETJA SKUPIN*
6 RAZLIČNIH VRST
69
49
Četrta skupina
6 RAZLIČNIH VRST
PETA SKUPINA
9 RAZLIČNIH VRST
Din
19
ŠESTA SKITPTNA
5 RAZLIČNIH VRST
v
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda din 1*—
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
Za vveekend
KUPITE NAJCENEJŠE ZLOŽLJIVE VRTNE FOTELJE, ROŽASTE KRETON IN KLOT ODEJE, PRIMERNE ZAVESE V RAZNIH VZORCIH PRI SEVER — MARIJIN TRO 2 V POPRAVILO VZAMEMO TUDI STARE ODEJE !
laiii
um
RAzno
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
"~ PRVOVRSTNA VINA ter pristno žganje si nabavi e po sledečih Konkurenčnih cenah Namizno belo liter din 8.— srbski prokupac ^ 9 9.— rizling s    >    9.—
dolenjski cviček > > 10.— jabolčnik >    >    5.—
muškatni silvanec > » 12.— dingač •        ss   12.—
2 g s n J a :
troptnovec liter din 28.—
slivovka > > 28.—
orinjevec > > 36.—
rum > > 36.—
boro vnl čar > » 36.—
Mrzla jedila! Se priporoča »Buffet« J. Jeraj,
oasl. Minka Videnič, Ljubljana. Sv Petra c. 38 9. L.
■•••«■■■•■■••■■■■■■•
• m ■
Poslažite se
malih oglasov
v
»Slov, Narodu«
ki so najcenejši!
• a ■ ■ ■ ■
■ ■■■■•••■■■flBtflBB««*
SRAJCE
spodnje hlače, kravate, noga-vice — Se vedno najceneje pri I. TOMŠIČ!
Sv. Petra c. 38. 1845
FOTO-AMATERJEM
rmzvija, kopira povečava foto-atelje Manclnl, Ljubljana-Vič.
1765
IGK.VOK
PRODAM
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
SVEŽA JAJCA zaboj 720 komadov din 590.—. fivj *live, nruske, jabolka — m(F 12 k&. din 60.— franko vofeiuiia razpošilja G. Drechsler — Tuzla. 1842
PRED NAKUPOM OBUTVE
sl oglejte našo nedeljsko razstavo. Brajkovic žlvko, diplomirano čevljarstvo, Ljubljana, Igriška 3 (pri Drami). Sprejme se učenec in učenka. 1839
ZA WEEKBND EgfOtt ZakrajSek
ležalne stole, otomane in drugo praktično opremo najceneje pri tapetništvu LJUBLJANA Miklošičeva 34 — Telefon 48-70
50 PAR ENTLANJE
ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gnmbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din. •Julijama«, Gosposvetska c. 12 ln Frančiškanska ul. 3.   4. L.
ZA VSAKO PRILIKO
najboljša ln najcenejša oblačila • i nabavite pri
PBESKES Sv.  Petra cesta 14
MEDIJSKE TOPLICE pri Zagorja
termalno kopališče in letovišče 28° C topla akrato-terma, bazeni na prostem, dobra in cenena oskrba, krasni izleti, penzija din 50.— do 55.—. 83. I*
KLIŠEJE
JUGOGBAFIKA
iVPtlfcANAM
MLIN
prodam ali dam v najem. 2 para kamnov, valjček, motorni pogon. Slak Alojz, Dobrniče pri Trebnjem. 1850
MEDICA
barva ustne in lica!
Dobite Jo v
MED AR NI
LJubljana, Židovska ulica 6
KUPIM
Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8.— din
AVTOMOBIL
rabljen, dobro ohranjen, kupimo. »Otadžbina«:, opšte trgovačko društvo, Beograd, Poan-kareova nI. br. 24-1. 1849
BIVALNI STROJ kolo ali otroški voziček najbolje kupite, prodate ali zamenjate v trgovini J. UrMc, Celje, Narodni dom. 36 L.
SOFE
Poseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8.— din
SONČNO SOBO s strogo separiranim vhodom oddam takoj. Jegličeva 3 pritličje. Ogled dopoldne. 1848
DOPISI
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
IZOBRAŽENA GOSPA
išče situiranega gospoda, da bi jo podprl z manjšo vsoto ter ji tako omogočil eksistenco. Po želji skupno gospodinjstvo. Ponudbe na upravo »Naroda« pod »Jesen«. 1847
SLUŽBE
GOSPODIČNA z malo maturo in trgovsko Solo — že izurjena v pisarniškem delu ln pri blagajni — išče službo v pisarni ali kot bla-gajničarka. Nastop po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod »Vpeljana«. 1500
Oglata?
Slovenski Narod ■ t jeeaejil!
izključuje sončne opekline S
Sonce lahko uživate, dokler se Vam ljubi. Zakaj ULTRA OLJE-NIVEA vsrkava opekline povzročujoce sončne žarke in propuSČa le tiste, ki povzročajo por javi te v. Razen tega porjavite hitro in lepo enakomerno.
Ultra-olje-Nivea deluje tako
kratkovalovne i opekline povzročujoce) sončne žarke zadržuje dolgovalovne (porjavltev povzročujoce) sončne žarke pa propuSČa.
Potrtega srca javljamo tužno vest, da nas je v petek 2. avgusta naša nadvse ljubljena soproga, dobra in skrbna mati, stara mamica, gospa
Anžic Antonija
roj* Bončar
iona posestnika, mesarja in gostilničarja
po kratki in mučni bolezni, previđena s tolažili svete vere, za vedno zapustila.
Nepozabno pokojnico spremimo na njeni zadnji poti v nedeljo 4. avgusta ob 5. uri popoldne izpred niže žalosti v Dobrunjah 57 na pokopališče k Sv. I>* -
V DOBRUNJAH, dno S. avgusta 1940.
MUftcinF
Globoko žalujoče rodbine: Anfiia, Habičeva, Arfcova in Vrhovčeva
Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inaeratni dal lista Oton Ghristof J J Vsi v Ljubljani
Za izboljšanje železniških prometnih zvez
Predlogi za novi vozni red v L 1440-41 — Vsaj postopno je treba uvesti ukinjene vlake
Ljubljana, 3. avgusta Kratko smo poročali u anketi o novem voznem redu.    Potrebno je navesti nekaj
konkretnih predlogov za izboljšanje železniških prometnih zvez; naslednji predlogi so bili predloženi železniški direkciji pismeno. Na včerajšnji anketi se je Ukazalo, da je ljubljanska železniška direkcija sicer naklonjena nekat^r:m zahtevam naših gospodarskih   i n   tu jskoprometnih ustanov.
a sama ne more nič ukreniti, ker o uvedbi novih vlakov odloča generalna direkcija državnih železnic v bV;gradu a v sedanjih razmerah ne dovoli nobenega novega vlaka. Povsem jasno pa je. da je zahteva po uvedbi vsaj nekaterih vlakov, ki so vozili pred redukcijo, v Sloveniji neobhodno potrebna Zastopnik Zbornice za TOI je na anketi ugotovi! da je bilo področje ljubljanske železniške direkcije z redukcijami vlakov relativno najbolj prizadeto. Naš notranji železniški promet bo treba preusmeriti glede na velike težave, ker so železnice zelo obremenjene zaradi velikih blagovnih transportov, predvsem zaradi prevažanja premoga iz Nemčije v Italijo. Težko je napovedati, kdaj se bodo razmere normalizirale in najbrž bi bilo predolgo čakati, da bi šele tedaj uvedli zopet reducirane vlake Stremeti moramo, da bodo vsaj postopno uvedeni reducirani vlaki, kar je v interesu Slovenije in železniške uprave same.
ZA BOLJŠE ZVEZE MED
LJUBLJANO IN MARIBOROM
Tehtne predloge je predložila Tujsko prometna zveza s Putnikom v Mariboru. Predvsem se zavzema za izboljšanje železniških zvez med Mariborom in Ljubljano. Na tej progi je potrebno uvesti pospešene vlake. Najbolj primerno bi bilo, da bi pospešeni vlak vozil iz Maribora ob 5.30 do 6 s prihodom v Ljubljano okrog 8. V nasprotni smeri bi naj vozil vlak med 20. in 21. iz Ljubljane in s prihodom v Maribor med 23. in 24. S tema vlakoma bi bilo ljudem zelo ustreženo in hkrati bi biila znatno razbremenjena jutranji vlak št. 515 iz Maribora in večerni št. 625 iz Ljubljane. Zdaj sta skoraj vedno prenapolnjena. Vpra sanje ugodnejših železniških zvez med Mariborom in Ljubljano bi pa lahko idealno rešili z uvedbo motornih vlakov, ki so za tujski promet v Sloveniji neobhodno potrebni.
Zaradi ukinitve priključnih brzovlakov v prometu z Italijo je železniška uprava nedavno reducirala par nočnega brzovflaka št. 501-602 na progi Ljubljana—Maribor s priključkom brzovlaka št. 1102-1 na progi med Pragerskim in Kotoribo. Ta redukcija je zelo prizadela številne potnike in zaradi nje se neprestano " množe pritožbe. Prav poleti so se teh vlakov posluževali številni potniki, tudi oni, ki so potovali proti ZagTebu in Beogradu in v nasprotni smeri. Hkrati z redukcijo nočnega brzovlaka je bil odpravljen tudi vlak št. 513, ki je vozil iz Celja ob 5.14 m je imel na Zidanem mostu zvezo z vlakom št. 614 proti Ljubljani. Potniki iz Celja in njegovega zaledja poslej ne morejo več opraviti potovanja proti Ljubljani v enem dnevu in ne napraviti izletov na Gorenjsko.
SLABE ZVEZE NA
LOKALNIH PROGAH
Na pro*?i Celje—Dravograd bi bilo treba zopet uvesti vlak št 618, ki je vozil iz Ce lja ob 12.35 s prihodom ob 15.10 v Dravograd, in v nasprotni smeri vlak št. 9117. Če ne gre drugače, bi lahko združili vlaka št. 9133 in 61^. Potniki pogrešajo vlak predvsem zaradi zveze v Celju proti Mariboru in Ljubljani. Frekvenca je zadostna in zato sta samo dva vlaka na dan na tej progi premalo.
Brzovlaka št. 505 in 605 naj bi se zopet ustavljala v Grobelnem, kar je potrebno predvsem zaradi tujskega prometa in prestiža na;ega največjega zdravilišča, ki je last banovine. Vlak št. 2118 naj bi vozil iz Rogaške Slatine toliko prej, da bi imel zvezo z brzovlakoma št 505 in 605 proti Mariboru in Ljubljani. Interesenti iz Rogaške Slatine žele, naj bi odhajal vlak štev. 2136 iz Celja uro pozneje, okrog 20.50. Zelo priporočljivo bi bilo tudi uvesti nedeljski izletniški vlak, ki bi odhajal iz Rogaške Slatine med 20.30 in 21., tako, da bi imel v Grobelnem priključek na vlak št. 527 proti Celju in po možnosti tu«* na v? ' -št. 625 proti Mariboru. Največjo pOTOTf F bi morali posvetiti tudi zimskemu vozneTna redu na progi Grobelno—Rogaška Slatina, zlasti še, ker je zdravilišče uvedlo zdaj tudi zimsko sezono; to se pravi, da bi mora! ostati poletni vozni red tudi čez zimo nespremenjen. — Zelo slaba je tudi zveza med Mariborom in Rogaško Slatino ter neugodna za enodnevne izlete Najbolj primeren vlak za potovanja iz Maribora v Rogaško Slatino bi bil št 515, ki odhaja ob 5.05 in prihaja v Gror>elno >b 6.27. ko bi ne bilo treba čakati na zvezo z vlakom št. 2113. ki odhaja iz Grobelnega *ele ob 8.02. Tudi pri povratka mora potnik čakati dve uri (na vlak št 526) — Številne spremembe bi bile potrebne še na drugih štajerskih lcka'nih progah.
NA rVEČJO POZORNOST
PROMETU NA SEVERNI MEJI!
Pomanjkljivosti zaradi iesenskih reduk cij vlakov m< bile pszne;e precej ub'ažene vendar je ostalo področje mariborske Tuj sk° pr metne zveze ze>o prizadeto Splošna želja je. da bi uvedli vs° reducirane vlake Železniška uprava b- morala posvečati na"i severn rr.eii nsivečjo pozornost Ker je dandanes zimskfc turistična sezona v ] Sloveniji Skoraj enako pomembna kakor I poVtna, ie zveza pr<-s 'a. na; bi -stal zimski vozit red v glavnem nespremenjen.
DIREKTNI VAGONI
NA I OSTANEJO
Sedanji direktni vasoni naj ostanejo tudi v bodoče v prometu kar velja predvsem za turistična varne direktne zveze Ljubljana—Slatina Radenci Beograd—Slatina Radenci in za mednarodno direktno zvezo v sezoni med Budimpešto in Rogaško Satmo. pa tudi na prog- Beograd—Rogaška S'atina
Promet med Mariborom in Zagrebom ter Beogradom je izredm velik a promet z direktnimi vagoni je tu pomanjkljiv Potrebno bi bilo, da bi imeli vsi vlaki, ki imajo iz i
Maribora zvezo proti Zagrebu direktne vagone do Zagreba. Neugodna je tudi redukcija direktnega vagona mcu Mariborom rn Beogradom. Nujno potrebno bi bilo, da bi pri vlaku št 525. ki odhaja iz Maribora ob 17.55. uvedli direktni vagon II. in III. razreda do Beograda V poletm sezuni bi ta direkrni vagon lahko priključili tudi vlaku št. 527, ki odhaja iz Maribora ob 22.55 m ima na Zidanem mostu zvezo na Sezonski brzovlak. Direktni vagon v smeri Beograd—Maribor pa na i bi bil priključen vlaku št. 518. ki pripelje v Maribor ob 11.43. Ravnateljstvo zdravili-ča v Slatini Radencih ponavlja pro:njo. naj bi podali-ali vsaj postanek tstih viftko* v Radencih, ki imajo priključene direktne vagone. Zdaj direktne vag. nc vnz'jo v Radgono, ne da bi jih odklapljali v Radencih. kar bi bilo umestneje. — Izrazili «sc tudi žel]o naj bi železniška uprava nudila za promet v na-a zdravilišča in za direktne vagone novejši vozni park.
PREDLOGI SLOVENSKEGA
PLANINSKEGA DRTŠTVA
Tudi SPD je predložilo številne predloge pismeno. V splošnem predlaga naj bi osebni vlaki proti Gorenjski vozili z večjo hi-
trostjo, češ iz Ljubljane do Rateč je le 93 km daleč, vožnja pa traja tri ure. Vsaj nekateri vlaki na tej progi bt morali biti pospešeni in bi se naj ne ustavljali na vsaki r< staji. Pozimi bi naj bi'i vagoni dovolj Bg laj ogreti, ne tako kakor v pretekli zimi. Uvesti je treba posebne vagone za smučarje.
Na progi Ljubljana—Rateče, odnosno Bon. Bistrica bi naj vozil od 20. decembra do 1. maia redno smučarski vlak št. 920 z odhodom i/ Ljubljane ob 5.56 kot pospešeni vlak. kakor je vozil predlanskim. — Ob sobotah in dnevi pred prazniki naj bi vozil tudi pozimi redno osebni vlak št. 934 iz Ljubljane ob 14.36 s priključki na Jesenicah proti Bobinjsk5 Bistric: in Ratečam. Prav tako naj voz; pozimi od 20. decembra in vsaj do 1. aprila vlak št. °28 z odhodom ob 7 05 — Predlagane so bile spremembe še na nekaterih lokalnih progah. Med drugim so predlagali, naj bi vozfli na progi Sevnica—£t. Janž tudi pozimi vlaki št. 9422. 9414 9411 in ^419, ker to zahtevajo krajevne potrebe in Ker ustrezaio planincem za izlete na zasavsko hribc/\jc. Razen tega so predlagali še n-.kater ! manjše spremembe, ki b, bile v in'ercsu planincev.
Nov mejnik v razvoju Kamnika
Kamniški Sokol je kupil in nekdaj
kopališče Neptun dvonadstropno nišo
Ljubljana, 3. avgusta Tudi v našem listu smo že pogosto poročali o zastoju, ki je nastopil v Kamniku v tujskoprometnem in olepševalnem pogledu. Včasih eno najbolj slovečih letovišč na bivšem Kranjskem, znan po vsej bivši Avstriji in daleč izven njenih meja, je Kamnik v zadnjih letih zaspal neko spanje, ki ga iz njega nihče ni mogel zdramiti. Tujskoprometna delavnost Kamnika, ki je bila pred leti v Sloveniji na enem izmed prvih mest, je popolnoma zastala, mesto ni delalo zase nobene propagande več, poslednji izvodi propagandnih prospektov za obisk Kamnika so bili že zdavnaj razdani, in Kamnik je prav skromno še životaril samo še od stare tradicije in svojega starega, res zasluženega slovesa.
Velika ovira za naglejši tujskoprometni razvoj Kamnika je bil in je še zmeraj neurejeni park med Bistrico in Nevljico, ki je bil včasih nenavadno skrbno urejen in ves cvetoč, zdaj pa je samo še razvalina nekdanje lepote. V tem parku ob Nevljici je zdaj lepo urejeno kopališče Neptun, kazi pa to lepo kamniško izprehajališče nedozidana dvonadstropna stavba, ki so jo preJ več kakor desetimi leti začeli graditi usmiljeni bratje, da bi tam uiedili bolnico, pa jim je zmanjkalo denarja in j je park s kopališčem in to stavbo prišel j v druge roke. Več kakor deset let je bila J ta dvonadstropna stavca nedovršena. Namesto da bi izpolnjevala svoj namen, je propadala in kazila vso svojo okoiico.
Te dni je bil v razvoju našega tako lepega Kamnika postavljen nov mejnik. Po kratkih pogajanjih je kamniško Sokolsko društvo, v zadnjih dveh. treh letih znano kot eno najagilnejših, najvzornejših in naj-
Dlj t* 'tivnih, od dosedanjega lastnika, 'i^ublj. »^jnej3 advokata g. dr. Benkoviča, za pr \ od-'10 ceno kupilo ves park. kopališče N' ulj, ki bo odslej sokolsko kopališče, iti nedovršeno stavbo. Notarska pogodba je bila podpisana in š^le tedaj je Kamnik zvedel, kdo je novi lastnik 'p ' ka, kopališča in nedograjenega poslopja, Priznati moramo, da so t:li Kamhičani te posestne izpremembe iskreno veseli, saj uživa kamniško Sokolsko društvo na čelu s starostom Antonom Knezom in bivšim bratom Adolfom Vadnjalom, zdaj sreskim por" načel ni kom v Novem mestu, v vseh slojih Kamnika neomejeno zaupanje.
To zaupanje se je pokazalo zlasti zdaj, ko SO zaslužnemu starosti bratu Knezu meščani Kamnika brez ozira na politično prepričanje čestitali k tej kupčiji in mu izražali prepričanje, da pomeni prevzem tega obširnega zemljišča s strani kamniškega Sokolskega društva upravičeno vero v boljšo družabno in tujskoprometno bodočnost Kamnika.
Zemliisče. ki je zdaj postalo last kamniškega Sokolskega društva, meri nad 10000 kv. metrov. V glavnem ga sestavlja zapuščeni park. urejeno kopališče in že omenjena nedovršena stavba, pred desetletjem namenjena bolnici. Kdor pozna nenavadno delavnost in žilavost kamniških Sokolov, lahko verjame, da bodo to posestvo v vsakem pogledu povzdignili, uredili park, še bolj obnovili zdaj svoje lastno Sokolsko kopališče in v nedovršeno stavbo investirali vse potrebno, da bo prej ali slej postala ne samo dom naših vrlih Sokolov, ampak tudi moderen hotelski obrat, ki bo Kamniku dal novo življenje in nove smeri v tujskoprometnem pogledu.
Kamniškemu Sokolskemu društvu, ki je v zadnjih dveh letih v moralnem in gmotnem pogledu več kakor zadovoljivo napredovalo, moramo ob nakupu omenjenega posestva izreči javno priznanje, hkrati pa v njegovem imenu zahvalo vsem tistim ki so Taupali starosti Knezu in upravi društva, pa mu pomagali po svojih močeh bodisi  materialno,   bodisi  moralno. Med
njimi zlasti priznanje ugledni kam-
niški odvetnik g. dr. France Trampuš, ki je tudi sam zvest član strnjenih, idealnih sokolskih vrst.
že v kratkem se bo v Kamniku sestala komisija, ki bo zlasti nedovršeno stavbo vsestransko pregledala in potem poskrbela za potrebne načrte, kako bi bilo to zdaj zapuščeno poslopje čim lepše obnovljeno in osposobljeno za sprejemanje gostov, skratka, kako bi bilo izpremenjeno v moderen gostinski obrat. Poudariti moramo, da je sedanja stavba po svojih oblikah za svojo okolico neprimerna in bi jo bilo z balkoni in terasami, zlasti z lesenimi okraski, potrebno preurediti tako, da ne bo med njo in med njeno okolico nobenih nasprotstev. Razumljivo je. da bo ta stavba dosegla svoj namen le. Če bo tudi po svoji zunanjosti harmonirala z okolico in jo dopolnjevala, kakor jo je pred desetletji  dopolnjeval  tedanji  Zdraviliški dom.
1. septembra bo na svojem novem zemljišču  kamniški  Sokol že prvič nastopil.
O tej, za Kamnik in zlasti njegov tujskoprometni razvoj nenavadno važni posestni izpremembi bomo v kratkem poročali obširneje in tefaj že lahko vsaj v grobih obrisih poročali o tem, kar bo kamniški Sokol z lastnimi sredstvi, s pomočjo Sokolskega saveza in s pomočjo samih
Kamničanov storil, da bi bil park z nedovršeno stavbo in kopališčem čimprej urejen in da bi čimprej lahko za tujca predstavljal prikupno izprehajališče, udoben dom in prijeten prostor za oddih.
Križanka
Pomen besed
Vodoravno: 1. ptica, 4. rimska boginja,
8. osebni zaimek. 10. mesto v banovini Hrvatski, 11. oziralni zaimek, 12. predlog, 14. osebni zaimek, 15. časovni prislov, 16. kvarta, 18. valuta azijske države, 19. kem. znak za prvino, 20. nepoštenjak. 22. primitivna oprema staro veš kih bojevnikov, 23. Odisejev sin. 24. kvarta, 25. slovenski pisatelj, 27. kem. znak za prvino, 28. slovenski slikar, 30. pogojni veznik, 31. otok v Egejskem morju, 32. levi pritok Kame, 34. stara dolžinska mera. 35. elektrotehnična merska enota, 36. stran sveta, 38. števnik, 39. grški slikar. 40. grški vojskovodja pred Trojo.
Navpično; 1. grški filozof, 2. osebni zaimek, 3. osebni zaimek, 5. mrčes, 6. šivalna potrebščina, 7. grški junak pred Trojo,
9. prebivalec stare grške dežele, 12. afri-
DOGODKI IZ ^
1939/1940
Film, ki prikazuje vojne dogodke iz vojne na Poljskem, zavzetje Danske, Norveške, Nizozemske in Belgije do premirja v Compiegneu.
Predstave ob 16., 19. in 21. uri! Blagajna odprta od 11.—12. in od 15. ure dalje!
KINO UNION — Tel. 22-21.
V nedeljo predstave ob 15., 17-, 19. In 21. Blagajna odprta od 11.—12. ln od 14. dalje
VIKTOR MC LAGLEN, veliki karakterni igralec v sijajni drami peklenskih
"S£££a££r UPOR NA PACIFIKU
Mojstrsko delo o sužnjih morja. KINO SLOGA — Tel. 27-30
Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21. uri
KINO MOSTEi
Danes ob 20.30 uri, jutri v nedeljo ob 14.30, 17.30 in 20.30 uri dva izbrana velefilma:
Monumentalno delo veličastnih scen največjega požara v zgodovini človeštva:
Chicago v platnenih
Tvrone Power - Aiice Fay - Don Ameche
Življenje na ruskem carskem dvoru, intrige in ljubezen največje carice:
Katerina Velika
Conradt Veld
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DON V SlžKl, telefon 41-79
Ce hočete videti samega sebe v dnevih mladosti, si morate ogledati film
Samo enkrat si mlad
V glavni vlogi: Mickey Rooney
Predstave: danes ob %9. uri, jutri ob 5., 7. in 9. uri, v ponedeljek ob i«0- uri
Prihodnji spored (v torek 6. VHI.):
;i zvoki
ški ptič, 13. ruska reka, 17. grško božanstvo nižje vrste, 19. mesto v Bosni, 21. športna disciplina, 22. kraška luža, 24. grška svećenica v Delfin, ki je dajala tajne odgovore boga Apolona v stihih, 26. grški bog (božanski glasnik), 28. podoba, 29. posoda 33. dragocen vrč, kot priznavalno darilo, 35. števnik, 37. kem. znak za prvino, 38. vzklik.
Rešitev križanke, objavljene danes teden
Vodoravno: l. Božidar, 8. hudir, 10. Ob, 12. Pad, 13. me, 14. soba, 16. Obir, 18. aga, 20. Ala, 21. Okroglo, 22. ime, 23. era, 25. lira, 27. TJtah, 28. ol, 29. rum, 31. da, 32. Radom, 34. M a ka rij.
Navpično: 1. oh, 3. župa, 4. Ida, 5. Di-do, 6. ar, 7. kosa, 9. Jera, 11. Bogomil, 13. Milorad, 15. baker, 17. balet, 19. moj, 22. Ilok, 24. ahat, 26. arak, 27. umor, 30.Udaf 32. Ra, 33. mi.
Živilski trg
Ljubljana, 3. avgusta.
Na trgu ne moremo pričakovati nobenih posebnih sprememb. Cene so se skoraj povsem ustalile, razen pri sadju, ki ga pač še ni toliko kakor jeseni. Kulminacija po količini blaga na našem trgu je navadno dosežena avgusta, čeprav je zdaj že hud naval na trgu, vendar še ni takšen, kakršen je bil lani osorej. Pozna se, da letos vse bolj počasi zori in zato še ni toliko jesenskih ali poznih letnih pridelkov, kakor bi jih bilo sicer.
Izkaz o tržnih cenah, ki je bil sestavljen včeraj, ne izkazuje nobenih večjih sprememb. Cene mesa se ne morejo spreminjati. V splošnem so zdaj ustaljene tudi cene zaklane perutnine. Povpraševanja po perutnini je precej, vendar ob sobotah ne več toliko kakor prejšnje čase. Zdaj gospodinje kupujejo perutnino mnogo bolj med tednom ob brezmesnih dneh. Zaklani piščanci so po 28 do 32 din kilogram, kokoši po 25 do 28. race po 24 in gosi po 20 do 22 din. Nekoliko preseneča, da so gosi pri nas cenejše kakor kokoši. Prodajalci perutnine razlagajo to s tem, da je pri nas zelo malo povpraševanja po goseh. Naše gospodinj raiši kupujejo kokoši, čeprav je meso š   tako žilavo, zaradi juhe.
Pri špecerijske.n blagu kažejo cene še vedno tendenco k podražitvi. Neustaljene so cene olja. Nekaj edinstvenega je podražitev namiznega olja; cene se gibljejo od 24 do celo 40 din liter. Navadno jedilno olje je po 24 din, bučno olje pa po 26 din. Nekoliko so se podražile tudi začimbe. Poper, cel in zmlet, je bil doslej po 68 ri<n kilogram, zdaj je pa po 75 din-
Najbolj občutimo podražitev drv. Kmetje proda;"ajo drva po 150 din kub. meter, toda ne najboljših, medtem ko so pri trgovcih lepša drva že po 155 do 165 din.
Danes je bilo na živilskem trgu vsega na izbiro, le gob je bilo malo in jagod znatno manj kakor prejšnje tržne dni. Deževje je uničilo mnogo malin, zato jih zdaj prodajajo po 7 din liter. Tudi borovnice so se podražile na 3 do 4 din liter.
40 let Vzafemne zavarovalnice
Ljubljana, 3. avgusta Te dni je praznovala Vzajemna zavarovalnica, eden izmed naših v resnici slovenskih zavodov svojo 401etnico. Njen ustanovni or»čni zbor je bil 1. 1900 in zavod je zpčel poslovati 1. avgusta istega leta v Medijatovi hiši na Dunajski cesti štev. 17.
Prizadevanja po osamosvojitvi slovenskega zavarovalstva segalo že v prejšnje stoletie. Toda tedanji kranjski deželni zbor ie odklonil 1. 1896 predlog po ustanovitvi dežele zavarovalnice. Začetki sedanjega mogočnega zavoda so bili skromni. Priprave za ustanovitev je vodil državni poslanec dr. I. Vencajz ob sodelovanju kanonikov I. Sušnika in J. Siske, veleposestnika J. Jarca in industrijca K. Pollaka. Ugledni zastopniki slovenskega javnega življenia so zbraH ustanovni sklad v znesku 100.000 din. Med ustanovitelji je bil tudi škof. dr. A. Jeglič.
VZ je kmalu razširila svoje področje in do svetovne vojne je imela svoje zavarovance že skoraj v sleherni slovenski vasi a njeno delovanje je segalo tu m tam daleč čez mejo slovenskih detel, na Zg.
jersko in Solnograsko. z mirovnimi pogodbami je bilo znatno utesnjeno staro področje zavoda, toda nudilo se je tem večje novo področje na teritoriju Jugoslavije. Organizacija Vzajemne zavarovalnice se je kmalu razpredla po vsej državi, tako da zdaj ni skoraj nobenega večjega kraja v državi, kjer bi zavod ne imel svojih zavarovancev. VZ se je pa mei tem časom razvila tudi notranje; uvedla je skoraj vse elementarne panoge zavarovanja. Uvedla je življenjsko zavarovanje v vseh kombinacijah, ki so bile preizkušene na zavarovalniškem trgu.
VZ ima skoraj 150.000 zavarovalnih pogodb. Bilanca za lam izkazuje okrog 13 milijonov din čiste premije elementarnih zavarovanj, v življenjskih oddelkih pa skoraj 15.5 milijona din. Vzajemna zavarovalnica je v panogi življenjskega zavarovanja na drugem mestu med domačimi zavarovalnicami; zavarovalna vsota življenjskih zavarovanj znaša 318 milijonov din. V elementarnih panogah Je na 4. mestu v državi. V Sloveniji je pa vsekakor na prvem mestu.
Premi,jske rezerve in poslovni skladi so demo naloženi v denarnih zavodih, hipo-tekarnih in drugih posojilih ln investirani v številnih poslopjih v Ljubljani in Zagrebu.
VZ je praznovala svojo 401etnico v četrtek dopoldne v svoji palači na oglu Ma-sarvkove in Miklošičeve ceste. Proslave so se udeležili številni zastopniki raznih ustanov in izrekli zastopnikom zavarovalnice čestitke k jubileju.
SPORT
Kolesarsko prvenstvo dravske banovine
Slovenska kolesarska zveza priredi svoje prvo banovinsko cestno kolesarsko prvenstvo v nedeljo, 11. t. m. dopoldne. Prvotno je bila sicer določena proga Maribor—Ljubljana, na kateri bi vozili dirkači A-kategorije, proga Celje—Ljubljana pa za B-kategorijo. Ker pa so medtem nastopile razne nevšečnosti tako tehničnega kakor finančnega značaja, je upravni odbor zveze bil primoran rešiti se iz te zagate tako, da je obe progi spremenil in določil za A-kategorijo progo Ljubljana— Celje—Ljubljana (148 km), za B-kategorijo pa Ljubljana—Trojane—Ljubljana (73 km). Start za prvo skupino bo ob 6. uri zjutraj na Tvrsevi cesti pred Kačičevo gostilno; start druge skupine iste tam ob 7. uri. Cilj juniorjev bo okrog pol desetih dalje, cilj glavne skupine pa okrog pol enajstih. Takoj po izvršenih dirkah bo razdelitev nagrad. Ker se bo torej naslednjo nedeljo vozilo državno cestno prvenstvo A-kategorije iz Ljubljane v Zagreb, bo to banovinsko prvenstvo brez dvoma dobra priprava za slovenske dirkače, ki se
bodo udeležili državnega prvenstva, saj sta progi obeh prvenstev skorai enako do1 eri.
SK Javornik : SK Ljubljana
V nedeljo 4. t. m. bodo imeli naši vrli Notranje! velik športni praznik. V gosteh bodo imeli našega Ugaša, kateremu gre vse priznanje, da s svojimi nastopi po deželi propagira najlepšo ponogo športa — nogomet. — SK Javornik se nam bo predstavil to sezono v povsem novi luči in nas je presenečal v zadnjem času z naravnost sijajnimi rezultati proti renomiranim ljubljanskim klubom. V svojih vrstah šteje precej prvovrstnih novih moči, ki so ta naš agilni notranjski klub pomladile in mu bodo sigurno pripomogle do mesta, ki mu v naši slovenski športni družini po vsej pravici gre. — Zato pohitimo vsi v nedeljo na Rakek, da s svojo udeležbo damo poudarka, da budno pazimo in se veselimo uspehov in dela našega agilnega notranjskega športnega predstavnika SK Javornika.
Tekma se prične ob 15.45 popoldne na igrišču SK Javornika na Rakeku.
— Prvenstvo poedincev Slovenske atle*-s«e zveze se bo vršilo danes ob 16. in nadaljevalo jutri ob 15 na Stadionu. Vstopnina za vse 3 drin.
— Odbor slov. atletskih sodnikov v Ljubljani. Za prvenstvo pcedincev Slovenske atletske zveze so odrejeni naslednji sodniki: D. Sancin, Trtnik, Letnar. &ou-kal, Vindisch. Fine, dr. Bradač, Cimper-man, Cuderman, Dobovšek, Grtinfeld, Ku-helj, Megušar, Pevalek, Premeri, Stepiš-nik Mirko. Stropnik, Kalan, Vidic. Imenovani sodniki naj bodo pol ure pred začetkom tekmovanja na Stadionu. Prvenstvo Slovenije za poedince se začne v soboto ob 16., v nedeljo pa ob 15. uri. Predsednik.
— Slovenska atletska zveza — službeno. Vsem zunanjim atletom na znanje: Pravico nastopa na prvenstvu zveze imajo vsi verificirani atleti, ki niso pod zabrano zaradi prehoda iz kluba v klub, in vsi atleti, Id niso pod kaznijo!
— Hude skrbi sa drva tarejo tudi ljubljansk e gospodinje. Predvsem matere revnih družin iščejo na vseh straneh potov in prosijo za posredovanje, da bi se cene kurivu znižale. Pravkar so dospela na magistrat navodila nadrejenih oblasti glede določanja cen drvom. Po teh navodilih bo mestno poglavarstvo lahko določilo cene drvom in te cene predložilo kakor kr. banski upravi.
Maribor v velikih dneh pred 20 leti
Nekaj spominov na važne dogodke leta 1990
Maribor, 2. avgusta Odkar je osvoboditelj Maribora Se kot avstrijski oficir med vojno prišel s pripravami za prevrat in je tako rekoč pred očmi avstrijskega vojaštva in vendar zelo previdno organiziral tajno zarotništvo pod streho Narodnega doma, je Maribor pričel novo dobo svoje jugoslovenske zgodovine. Pričeli so se zanj veliki zgodovinski dnevi. Veliko se je že pisalo o povojnem Mariboru. Toda večina te zgodovine Je obtičala pri dobi neposredno ob prevratu 4n po njem, dočim se leto 1920 pričenja Šteti v dobo normalizacije razmer. To pa je velika napaka, kajti v resnici baš še v letu 1920 dozori ali pa šele dozoreva vsa politična setev prehodne dobe ob prevratu in po njem in sicer najdemo šele v tem letu mnogo takih dozoritev, ki so uprav sedaj v vseodločujoči dobi novega lica sveta postala zrela za dokončno rešitev. In na tem sta Maribor in Ljubljana skoro enako važno zainteresirana. Da ni prišla baš v odločilnem času premestitev naše Študijske knjižnice, bi bilo za skupen pregled važnejših dogodkov nameravano delo že končano in na njegovi osnovi pripravljeno vse, kar bo zlasti nam obmejnim Slovencem (mišljeni so tudi oni na jugu) potrebno *  * 1
Po teh splošnih opazkah si za danes oglejmo le nekatere važnejše dogodke iz poletja 1920.
Pred vsem mora ostati trajno v spominu prvi obisk našega blagopokojnega kralja Aleksandra, tedaj še kot regenta, ki je bil po veličastnem sprejemu v Ljubljani nepozabni gost našega Narodnega' doma. že bežen pregled tedanjega letnika >Sloven. Naroda« nas opozarja na tesno zvezo tega obiska in na točno en mesec pozneje sledeči orlovski tabor, katerega so se udeležili tudi gostje iz raznih držav. Niso to mrtve črke, ki beležijo vesti o veliki razliki sprejema v enem kot drugem primeru. Te črke živijo z nami, ki smo to razliko doživeli in nam je ostal v živem spominu tudi namen tabora ob zaključku julija in začetkom avgusta (po dnevih je bila to jutrišnja sobota in nji sledeča nedelja s hudo popoldansko ploho baš ob začetku telovadbe). Ob tej priliki, na katero je bila opozorjena vsa svetovna javnost, je v Mariboru viselo 63 zastav, vštevši tudi tiste ki so se s slavoloki prevzele od regentovega sprejema, že glede na vnanje goste zlasti pa na Cehe in Francoze se je ostali Maribor ves čas dostojno vedel. Naš Sokol je prevzel celo orlovske tribune na Teznem, ki jih je uporabil za svoj veličastni zlet zopet točno en mesec pozneje.
V dobo teh slavij spada cela vrsta za nas kot narod silno žalostnih, deloma celo obupnih dogodkov. V tem času smo morali zapustiti Radgono in se umakniti celo iz spilja ter od tu preseliti obmejni komisarijat prav v Maribor (glavni kolodvor). Ob tem času se je pričelo naše narodno in politično romanje tja gori daleč ob deroči, v klešče našega Pohorja in Kozjaka vtesnjeni Dravi.
11. avgusta smo dobili natančno razmejitveno (dehmitacijsko) komisijo s sedežem v Mariboru  (hotel > Me ran«).
Se pred tem se je v Mariboru vršila znamenita železniška konferenca z nalogo, da uredi mednarodni prometni prehod.
Slična konferenca je zborovala tudi v Radgoni.
Med to oblačje za danes vsaj en boli vesel spomin. V tem času je (med tem že pokojni) prof. Voglar kot poslanec po hudem boju vendar le dosegel povišanje državne subvencije za tedaj še nazvano Slovensko mestno gledališče« v znesku 480.000 kron, namesto od druge strani predlaga« nih le 70.000 kron.
Zdaj, ko je študijska knjižnica zopet odprta, se nudi zopet možnost za nadaljevanje teh zgodovinskih spominov.
Najtežji socialni problem Maribora
Kam z našim tekstilnim delavstvom v primeru nezaposlenosti?
Maribor, 2. avgusta. Maribor je izrazito delavsko, nameščen-, ako mesto. V tesnem centru je usidrano meščanstvo, ob veliki, obsežni periferiji pa so naseljeni nižji sloji, pripadajoči pretežno delavskemu stanu. V kategoriji delavstva so najmočneje zastopani železničarski in tekstilni delavci. Maribor je doživel v povojni dobi precej udarcev, ki so globoko pretresli njegovo gospodarsko in socialno strukturo. Ukinitev velikega županstva, odselitev državne kontrole železniških dohodkov, ukinitev oblastne samouprave itd., vse to je precej zavrlo razvoj našega mesta Ravno tedaj, ko se je zdel položaj prav obupen in kc smo mislili, da bo Maribor deležen usode, ki jo je doživljal že v predvojni dobi. ko je bil dejansko predmestje Gradca, pa se je Mariboru nasmehnila sreča: razvila se je do nepričakovanega obsega in razmaha tekstilna industrija. Socialni pomen razvoja tekstilne industrije je v tem, da so našli delovni sloji Maribora in okolice novo torišče zaslužka. Ob periferiji Maribora in bližnji okolici je na tisoče delavskih družin, k; žive od tekstilne industrije, ki ima svoje središčev Melju. V trenutku, ko je postni Maribor jugoslovenski Manchester. je bilo na tisoče delavskih, malokmečkih in vini-čarskih sinov iz mariborskega področ fa vsaj za silo preskrbljenih. Zaslužek sicer ni bog ve kako sijajen in bi bil lahko boljši, toda nazadnje je vendarle boljši majhen zaslužek kakor pa bridka usoda brezposelnih.
V teku let se je vzgojila v Mariboru armada proletariata.  ki  je  zaposlena v
tekstilni industriji, katerega število se privije okoli 10.000. Iz dneva v dan pa je položaj tekstilnega delavstva težji. Vsak dan visi nad njimi Damoktejev meč. ki pomeni brezposelnost. Kam bo šla ta ar-
mada  tekstilnega  proletariata,  ko bodo
mariborske tekstilne tvornice primorane ustaviti delo? To je najaktualnejši socialni problem, s katerim bi se morali baviti pristojni činitelji. V primeru brezposelnosti, ki groz. velikemu delu našega tekstiLiega delavstva zaradi pomanjkanja surovin v posameznih tekstilnih tvornicah, bodo ti reveži preko noči brez sredstev na cesti. Borza dela nima sredstev, da bi podpirala brezposelne, pa tudi sredstva mestne občine maiiborske so zelo skromna
Tekstilna industrija ki je z žulji tekstilnega delavstva zaslužila milijone in milijone, ni doprinesla za svoje delavstvo nobenih žrtev. Pač pa je zaposlila in še danes zaposluje veliko število tujcev, ki niso rase krvi in ki so nrjbolj mastno p1 ačani. Te »nenadomestljive« moči so si lahko prihranile lepe vsote, toda naš ubo^i delavec si tega ni mogel, ker komaj toliko zasluM, da se lahko prav skromno preživlja. Danes je v Mariboru že dognana stvar, da je lista pesem o nenadomestljivosti ter strokovni usposobljenosti tujih mojstrov in nastnv-ljeneev kakor lepa bajka, ki naj premami mariborsko javnost, da bi odvrnila pogled drugam. Medtem ko se ta igra nadaljuje, pa propada naš inteligenčni naraščaj in delavstvo, telesno in duševno, ko vidi. da zanj ri v rodni zemlji niti koščka črnega kruha, če že ne more biti belega in z maslom obloženega.
Naš obmejni Maribor stoji pred težavno rešitvijo socialnega problema našega tekstilnega delavstva, ki se mora čimprej rečici s pomočjo vseh pristojnih čini.eljev in pri kateri rešitvi mora sodelovati tudi tekstilna industrija sama. ki je ULgoJPa tisoče in tisoče tekstilnih delavcev in ki jih sedaj v usodnem trenutku ne sme in ne more prepustiti svo;i usodi.
Radvanfski Sskol marljivo deluje
Sokolska mladina sama gradi letno telovadišče Uspešna uprizoritev spevoigre „Svojeglavček"
Ljubljana. 3. avgusta Marljiva sokolska četa v Ftadvanju je zopet začela z urejanjem letnega telovadi-šča, ki ga je prevzela pred letom dni. Tako je telovadišče, ki je bilo prej zelo valovito in neravno, zaraščeno s travo, sedaj že popolnoma zravnano in iztrebijeno. Obenem pa se popravlja in čisti tudi tisti del potoka, ki teče mimo telovadišča. Tako se bo postavilo potrebno telovadno orodje, ki je deloma že nabavljeno, deloma pa podarjeno po dobrotnikih, katerim gre najiskre-nejša hvala! Zavedajo se, da pač s tem pomagajo četi v gmotnem, posebno pa v vzgojnem pogledu, ker se bo radvanjska deca in doraščajoOa mladina odgajala duševno in telesno v zdrav in krepak rod. spoznavajoča načela sokolstva: ljubezen do kralja in domovine. Saj je sokolsko telovadišče v tej obširni občini edini prostor, kjer se otroci lahko po mili volji na-skačejo in poigrajo v poletnem času.
Pri tej priliki je treba pohvaliti veliko marljivost sokolske mladine, ki sama po načrtu ureja telovadišče. ker zadržuje starejše članstvo celodnevna služba. Zato bo pa tudi radvanjska sokolska mladež s tem večjim veseljem pozneje telovadila in se krepila na telovadišču. ki ga je z lastnim trudom uredila. Občani pa z razumevanjem gledajo to delo. saj je v Radvanju. ležečem ob severni meji naše lepe domovine. Sokol društvo, delujoče na vzgojno-prosvetnem in športnem področju.
Dramski odsek radvanjskega Sokola je pa zopet pokazal svojo marljivost in z njo svoje zmožnosti z uprizoritvijo K. Sibrove spevoigre »SvojeglavČek«. ki je z njo dosegel uspeh, kakršnega še ni dosegel nikoli. Odigrali so jo to pot skupno s starejšimi igralci tudi nekateri novinci, ki jih gledališka umetnost veseli in za-
nima in ki se tako uvajajo v to lepo panogo umetnosti, da bodo pozneje lahko nadomestili starejše igralce. Občinstvo je igri prisostvovalo v tolikem številu, da je priman j kovalo prostora, in je s tem pokazalo na najlepši način zanimanje za delovanje radvanjske sokolske čete. Prizore so prekinjali neprestani aplavzi navdušenih gledalcev, kar je bilo igralcem največje zadoščenje za ves trud. Jež Matjaž je kot ničemern zid Kohn odlično podal svojo vlogo, ker se je popolnoma vživel v življenje velemestnega, bogatega trgovca, ki pride na deželo na oddih, a popolnoma nepoučen o navadah in običajih kmetskega življenja. Bil je deležen obilo smeha poleg hlapca Jožeta (F. V ), ki je povsem naravno podajal vlogo počasi mislečega nerodneža, ob trmasti svojeglavi Polonci (Marice Krajn-čeve). ki je res dovršeno prikazala ljubosumne in trmaste muhe hribovskega dekleta in je pri tem pravo nasprotje svojega očeta gostilničarja Potokarja (Spendla Draga), trdnega slovenskega kmeta, ki pa mu muhe in čudne želje gosposkega škrica ter trmoglavost hčere Polonice nikakor niso šle v glavo. Saj ji je vendar skušal ustreči s tem. da ji je izbral ženina, zalega gorskega vodnika Toneta (Milka Ježa), ki je nastopal zelo simpatično in samostojno. No, pa tudi dekla Cila je kot novinka svojo vlogo prav dobro odigrala. Maske so bile odlično napravljene pod spretno roko režiserja Milka Ježa. in mu moramo k temu njegovemu uspehu čestitati. Pa tudi petje je bilo pod vodstvom br. DeMcota zelo dobro, saj pa je imel pri tem zelo dosti dela in truda, to pa posebno zaradi pomanjkanja pevskih moči
Upamo, da nas bo dramski odsek kmalu zopet »"azveselil s prav takšno izborno in zabavno veseloigro.
Mariborske in okoliške novice
— Pomožno  radio oddajno   postajo so
pričeli te dni graditi na Teznem pri Mariboru. Končno se je torej sedaj to pereče vprašanje pričelo reševati in bodo tako morda prihodnje leto lahko tudi mariborski radio lastniki poslušali ljubljansko oddajno postajo, kar sedaj ni bilo mogoče. Povojna leta se je ob vsaki priliki poudarjalo, da je treba polagati veliko pažnjo obmejnim krajem, zlasti pa Mariboru, ostalo pa je večinoma vse pri starem. Neštetokrat so časopisi opozarjali, da je tre-fca nuditi mariborskemu gledališču primer-
no podporo, prav tako se je tudi često nagi a šal o, kako nujno potrebna bi bila pomožna radio oddajna postaja, ker so radio poslušalci bili navezani domala samo na bližnje inozemske postaje. Upamo, da se bodo dela pri gradnji pomožne radio oddajne postaje vršila nepretrgoma in da ne bo nastal kakšen zastoj. Mem tem časom pa bi priporočali, da nemudoma pošljejo pristojne oblasti v Maribor strokovnjake, ki bodo pregledali, če Imajo vsi stroji, ki lahko povzročijo radijske motnje, potrebne zaščitne naprave in izsledijo motilce, kt
Često popolnoma onemogočajo poslušanje ladijskih oddaj. (Del. pol.)
— S kropom se je polila 19-letna posestniška hči Marija Jurin iz Brebrovnika. Pri tem je dobila hude opekline po vsem telesu. Zdravi se v bolnici.
— Samo enkratna dostava pošte v Mariboru. Kakor v drugih mestih je poštno ministrstvo odredilo tudi za Maribor samo
enkratno dnevno dostavo poštnih pošiljk po pismonoših, le ob sobotah bo dostava pošte dvakrat kakor doslej. Novi red dostave poštnih pošiljk je že stopil v veljavo.
— Čigava je aktovka? Pred glavnim kolodvorom se je našla aktovka z dragocenimi listinami. Lastnik jo dobi pri inž. Mišku Judežu v Strossmajerjevi ulici 10.
— Častno pokroviteljstvo nad kasaškimi dirkami in >concours hippique-om«, ki bodo v dneh 15. in 18. avgusta na tezenskem dirkališču, je prevzel mestni župan g. dr. A. J u van. V okviru kasaških dirk bo tudi borba za jugoslovanski kasaški derbv, za kar je prispevala država nagrado 20.000 din.
— Mariborski   lahkoatleti v Ljubljani.
V okviru atletskega prvenstva poedincev, ki bo danes in jutri v Ljubljani, starta j o tudi najboljši mariborski atleti, ki bodo zastopali slovensko atletiko na troboju mest Ljubljana-Zagreb-Beograd.
— Samomor s solno kislino. Poročali smo že, da je na Pobrežju v samomorilnem namenu izpil večjo količino solne kisline 32 letni tkalec Josip Propst, ki so ga prepeljali v mariborsko splošno bolnico. Dva dni je Propst prenašal strašne bolečine, dokler ni v noči na petek umrl. Kaj je gnalo Propsta v tako žalostno smrt, ni točno znano.
— Nočno lekarniško službo imata od danes naprej Remsova lekarna na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32. ter Minafikova mestna lekarna pri Orlu na Glavnem trgu 12, tel. 25-85.
— 1S71 turistov je obiskalo Maribor v mesecu juliju. Skupno so imeli turisti 2775 nočnin. Največ je bilo meseca julija t. 1. v Mariboru naših državljanov, in sicer 1233 z 2309 nočninami, nadalje 102 Nemca s 350 nočninami, 7 Cehov s 36 nočninami,
4 Švicarji (5), 3 Bolgari (12), 8 Italijanov (22 nočnin). 2. Rumuna (7), 2 Američana (3), 3 Madžari (8) ter po 1 Anglež (5), Šved (2). Turk (3) in Poljak (6 nočnin).
— Diplomirala sta na tehnični visoki šoli v Pragi Jože Mešiček iz Maribora ter Mirko Doberšek iz Prevalj, in sicer za elektrotehničnega, oz. strojnega inženjerja. Mešiček in Doberšek sta bila člana in odbornika Slovenske dijaške zadruge v Pragi. Čestitamo!
— Svečana otvoritev poštne in telefonske postaje »Pohorje« bo jutri v nedeljo 4. avgusta pri Poštarskem domu na Petkovem sedlu na Pohorju. Nova pošta je izredno velikega pomena, saj so bile pohorske postojanke doslej od rednih poštnih postaj zelo oddaljene.
— O tem in onem. Na župnijskem poslopju v Kamnici je izbruhnil požar, ki so ga pa še pravočasno opazili in ugasili. Ogenj je uničil le del strehe. — V stanovanje posestnika Josipa Maistra v Selnici ob Dravi so se vtihotapili še neznani zlikovci, ki so odnesli perilo, obleke, čevlje in druge predmete v skupni vrednosti okoli 3000 din. — Drevi bo v mestnem parku večer vesele glasbe. Vojaška godba bo pod vodstvom kapelnika kapetana J. Jiranka izvajala celo vrsto priljubljenih komadov iz aktualnih operet in zvočnih filmov. — širša seja mariborske podružnice Zveze strojnikov bo jutri v nedeljo 4. t. m. ob 9.30 v prostorih Delavske zbornice. Poročal bo med drugim tudi delegat iz Ljubljane. — Na stadionu SK železničarja ob Tržaški cesti bo jutri dopoldne s pričetkom ob 9. nogometna tekma med uslužbenci tvrdke Doctor & drug in Mariborske tekstilne tvornice.
— Naplavi jeno truplo. V bližini petanj-skega mostu je Mura naplavila moško truplo, ki je ležalo v vodi najmanj 14 dni. Neznanec je star okoli 45 let, je dobro razvit in oblečen v modro obleko. Ker ni imel pri sebi nobenih dokumentov, domnevajo, da gre za samomorilca, ki ga je Mura do-plavila iz Nemčije.
— 50 letrov vina ukradli, 500 litrov pa pokvarili. Posestnik Viktor Petkovič, ki ima svojo posestvo v Visolah pri Slovenski Bistrici je prijavil orožnikom, da so mu tatovi ukradli iz velikega soda 50 litrov vina. Ostalo vino, in sicer okoli 500 litrov so zlikovci pokvarili na ta način, da so vlili v sod neko smrdljivo tekočino. Petkovič je zaradi tega oškodovan za preko 5000 din. Razen tega so Petkoviču, ko je bil odsoten, ukradli iz k urnika 7 najlepših kokoši. Tatvine so osumljeni neki viničarji, ki so jih orožniki medtem zaslišali, ki pa tajijo vsako krivdo.
— S strihninom »e Je zastrupil neki okori 30 let stari moški, ki so ga našli mrtvega v nekem gozdu v Križevcih. Identitete samomorilca doslej se niso mogli ugotoviti.
nomnih mest, in sicer Maribora, Ljubljane, Celja in Ptuja. Razpravljali so o aktualnih vprašanjih slovenskih mest, in sicer o zaščiti pred napadi iz zraka, vprašanju rezervne prehrane ter o vprašanjih, ki so nastala v zvezi z izrednimi razmerami (podpora vojaškim obvezancem, zvišanje plač in mezd, oprostitev osebja itd.), nadalje i stališču slovenskih mest v Zvezi mest cialjevine Jugoslavije, o podpiranju brezposelnih in pobijanju delomrznosti, o ukrepih mest proti beračenju, o otroških vzga-jališčih, o emisiji komunalnih posojil ter o sestavi mestnih proračunov za leto 1941/42. Seje so se udeležili tudi zastopniki civilnih in vojaških oblasti. O rezultatih sestanka je bil izdan za javnost poseben komunike, ki ga bomo objavili v ponedeljkovi številki našega lista. Popoldne so si udeleženci posvetovanja ogledali mariborski grad, Študijsko knjižnico, naprave na Mariborskem otoku in novo avtomobilsko cesto na Pohorje.
— Mariborski gimnazijski maturanti leta 1920 proslave dvajsetletnico mature v septembru v Mariboru. Vsi tovariši naj se javijo zaradi nadaljnih navodil na naslov: prof. Jan šedivy, klas. gimnazija, Maribor.
— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih pri-
merih in v odstotnosti pristojnega zdravnika v nedeljo dne 4. avgusta 1940 gospod dr. T u r i n Ivan, Maribor, Linhartova ulica Štev 12.
— Uspehi prorituberkuloznega tedna-nadaljevanje. V dopolnitev predhodnih poročil se p. n. javnost obvešča, da so podprli zbirko PTL tedna še sledeči darovalci: Uradništvo tovarne Avgust E h r 1 i c h-a v Mariboru din 322.—, delavstvo iste tovarne pa din 734.—, gasilska četa v Gor. Bistrici din 50.—, občina Selnica ob Dravi din 200.—, Narodna šola v Crešnjevcu din 10.—, v Zitečki vasi pa din 11.50, Tovarna bakra Zugmaier & Gruber v Gor. Bistrici din 1000.— in župni urad Stude-nice din 30.—. Vsem prav iskrena hvala! Ponovno se prosi vse gasilske čete, Fantovske odseke in edinice društva »Sokole, ki še niso vrnili nabiralne listke, da store to čimpreje, sicer ni mogoče zbirko zaključiti in podati javnosti poročilo o celotnem uspehu.
_ Vreme. Tezenska vremenska postaja
napoveduje za mariborski okoliš nekoliko oblačno in stanovitno vreme. Včerajšnja najnižja temperatura je bila 21.2 C, danes pa 9.4 C. Ob 9. uri je kazal toplomer 19.4.
— Tombola Sokola Pobrežjo v nedeljo 4. avgusta. 40-M.
Komu naj služijo rezerve
hrane?
Javnost ni dovolj poučena, kaj je z oljem, ki ga je kupila
ljubljanska občina
Ljubljana, 3. avgusta
Lani je bila izdana uredba o zbiranju rezerv živil v večjih krajih. Ta uredba doslej še ni imela praktičnega pomena vsaj pri nas. Naši večji kraji si niso mogli ustvariti večjih rezerv živeža, če so se te naloge sploh lotili. Zaloge živil bi imele velik pomen že zaradi tega, da bi občine kot upraviteljice teh zalog lahko nastopale kot regulator cen, ko bi posameznih živil začelo primanjkovati. Toda občine bi potrebovale predvsem velike kredite, če bi hotele zbrati dovolj vsaj najpotrebnejših živil. Znano je, da ljubljanska občina v ta namen ni mogla dobiti dovolj kredita. Ostalo je le pri polovičarskih ukrepih, kar se je izkazalo zadnje čase, ko so se začeli konsumenti zatekati na magistrat, naj bi jim prehranjevalni odsek zaščitnega urada razdelil rezerve jedilnega olja.
Javnost ni poučena dovolj, kaj je prav za prav s tem oljem. Zvedeli smo samo, da ga je bilo vagon in da so razdelili med zdravstvene in socialne zavode. Ni rečeno, kateri zavodi so ti: bolnica, javne ktihinje, j internati?   Skratka, ljudje  ki  niso  mogii ; dobiti olja v trgovinah, ga niso dobili tudi j na magistratu. Zvedeli so le. da olja ni. j Pravijo, da olja niso mogli razdeliti med i trgovce, ker jih je preveč ter bi bilo prau- j tično nemogoče razdeliti olje med vse. Go- ; spodinje pa s temi pojasnili niso za dovolj- i ne. Pravijo, če so olje lahko razdelili med ! zdravstvene in socialne zavode, ki ga potre : bujejo pač največ, zakaj bi ga ne mogli vsaj med nekatere trgovce, če bi že ne mogli sami urediti prodaje. Mislijo, da bi vagon olja vendar zalegel za več kakor nič.
Lahko bi tudi načeli načelno vprašanje, komu naj služijo takšne občinske zaloge živil. Zdravstvenim in socialnim zavodom ali predvsem konzumentom? Zdravstveni zavodi imajo navadno sami večje zaloge živil za več mesecev, saj jih tudi morajo imeti, da ne pride do polom n. In kdo naj zahteva od mestne občine, da naj n. pr. zalaga državne in banovinske bolnice z živili, odnosno da igra za njo nekak no vlogo kupcijskega posrednika? Skoraj ne moremo verjeti, da bi vagon olja lahko rešil zdravstvene zavode in Se socialne povrhu, če Se nimajo svojih zalog olja. Poraba olja v ljubljanski bolnici je nedvomno tako velika, da vagon olja ne pomeni mnogo. Sicer pa. kakor rečeno, zavodi niso imenovani točno, temveč le splošno ter ne vemo, kdo je olje dobil. Gospodinje bi bile torej zelo hvaležne prehranjevalnemu odseku, če bi podal vsaj splošen pregled razdeljevanja rezervne hrane.
Vprašanje je tudi. ali je bila res že tako huda stiska, da so morali že razdeliti olje. Kakor rečeno, zavodi bi se ne smeli zanašati na občinske rezerve. Gospodinje bi pričakovale, da bodo skušali olja še čim več nakupiti, kajti produkcija olja iz si-rovin letošnjega pridelka se bo začela šele sredi septembra, a ne da so ga razdelili že. ko so začeli konzumenti povpraševati po njem.
Po toči zvoniti je seveda prepozno, vendar je umestno, da se vprašamo, komu naj služijo občinske zaloge živil In ob kakšnih prilikah. Potrebno bi bilo. da javnost o tem informirajo, že zato. da se konzumenti ne bodo zanašali na prehranjevalni odsek ter da ne bo nepotrebnih potov na magistrat.
Iz Celja
sku avtonomnih mest. Danes dopoldne ob 10. uri se je pričela v mestni posvetovalnici seja predstavnike* slovenskih avto-
—C Ogromna škoda po toči v celjske™ okraju. Celokupna škoda, ki jo je povzročila katastrofalna toča v terek 16. julija v Celju in celjskem okraju, znaša po uradnih cenitvah 22,500.000 din. V tej vsoti pa ni všteta škoda na stavbah, ostrešju, šipah, sadnem drevju in travnikih, ki jih je zelo poškodovala de^no toča. delno pa vihar. V predelu med Lovcem in Butejevim mostom na Ložnici in dalje proti Ostrož-nem in Zg. Hudinji je polovica njiv uničenih do 100 odstotkov, ostanek pa do 80 odstotkov. Posebno prizadeto je Babno, kjer je bil uničen ves hmelj. Na Ostrož-nem je oškodovanih 144 posestnikov in S najemnikov, v Medlogu 69 posestnikov in 7 najemnikov, na Sp. Hudinji pa 36 posestnikov in 2 najemnika Nekateri posestniki niso hoteli prijaviti škode, češ da se jim to zaradi malenkostnega odpisa zemljiškega davka ne izplača, škodo na Ostrožnem so ocenili na 1,800 000 din, v Medlogu na 1,632.000 din, na Sp. Hudinji na 300.000 din, v Lise ah na 89 tisoč din. Mnogim posestnikom na Babnem in Ostrožnem grozi prodaja posestev, ker ne bodo mogli poravnati svojih obveznosti pri Privilegirani agrarni banki. Po " lih cenitvah je napravila toča v ob„. St. Pavlu pri Preboldu 497.650 din šk. i. v Gri-žah 4,400.000 din v Petrovčah 9.440.900 din. v Št. Juriju ob Talx>ru 700 tisoč, v škofji vasi 1.500.000 din. v Vojmku-oko-lici 486 tisoč, v Dra.nljah 1.740.000 din. V občini Škofji vas: so najbolj prizadeti kraji Zadobrova, Pristava. Razbor, Bo vse in Gradiše, v vojnišk: okolici pa Brezovica. Gabrovec in Hrastnik. V Dramljah je uničenih 130 ha posevkov in 70 ha vinogradov. V občini Grižah so najbolj prizadeti kraji Migojnice. Britno selo, Podkamonik in Zabukovca. Strahovito so prizadeti kraji Petrovce, Drešinja vas in tudi Leveč, mečno oškodovani pa so kraji Sv. Jurij ob Taboru. Sv. M klavž. Sv. Lenart, Lcke. št. Pavel in Marija Reka. Banska uprava je dala za pomoč prebivalstvu na razpolago S5 tisoč din. S tem denarjem bodo naročili pšenico in koruzo. Podpora bo razdeljena takole: Št. Pavel pri Preboldu S.000, Vojnik-okolica 8 tisoč. št. Jurij ob Taboru 10 tisoč, Petrovce 19 tisoč. Griže 16 tisoč, škofja vas 12 tisoč in Drami je 12 tisoč din. Mestna občina bo kupila pšenico in koruzo in jo razdelila med prizadete posestnike. Vse te podpore pa niso dovolj izdatne. Zato bo treba preskrbeti mnogo večje podpore, da si bo strahovito prizadeto in obupano prebivalstvo vsaj nekoliko opomogrlo.
—c Prihodnji gofersKi izpf*i za kandidate iz celjskega, gomjegrajskega, šmarske-ga in konjiškega sreza bodo v drugi polovici tega meseca na sreskem načelstvu v Celju. Kandidati naj vložijo zadevne pro-finje čimprej na sreskem načelstvu v Celju.
o— Razmere na dei°vnem trgu. Pri celjski borzi dela se je od 21. do 31. julija na novo prijavilo 72 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 22 oseb. posredovanj je bilo 14, odpotovalo je 36, odpadlo pa je 14 oseb. Dne 1. t, m. je ostalo v evidenci 259 brezposelnih (137 moških in 122 žensk) nasproti 251 (134 moškim in 117 ženskam) dne 20. julija. Delo dobijo po 3 hlapci m poljski delavci, 4 čevljarski po-
močniki, po 1 mizarski, mlinarski in pekovski pomočnik, 10 kmečkih deke!, 9 kn> haric, 4 služkinje ter po 1 natakarica in scihaiica.
—c Stranke, ki imajo otroke v srednjih šolah in stanujejo v celjski obč ni, vabi davčna uprava v Celju, da vložijo do 15. avgusta prošnje za potrdilo o višini davčnega pre ipisa na obrazcih, ki jih dobijo pri davčni upravi v Celju. Ker je število osebja davčne uprave vsle I b lezni in vpoklica na orožne vaje zoln bm no, ne bo davčna uprava izdajnla potrdil takoj ob vložitvi prošenj, temveč šole ob roku, ki bo vsakemu prosilcu s en. Nihče naj ne odlaga s prešnjo do dneva vpisovanja v šolo.
_c Vpošievnjte odpiralni  »n zapiralni
čas* Odsek brivcev in frizerjev v Celju vljudno prosi cen j. stranke, da se ozirajo na odpiralni in zapiralni čas, ker je bila več'na brivcev in frizerjev zaradi prekoračenja delovnega časa kajznovana z denarno erlobo.
_c v celjski bolnici je umrl v četrtek
491etni <3runar Jože Trnovšek iz Trnoveij pil Novi cerkvi.
_c Dve n« •»re*1!. V Četrtek je neki deček v Aškerčevi ulici v Celju pri Igranju z otroško puško z izstrelkom no nesreči zadel v isti ulici usluz.be.no 511ctno kuharico Marijo Tof.mtovo in jo poškodoval pod očesom. V Raztrorju pri škofii vas: si je llletna posc?tnikova hčerka Pavla Ar-zen^kova pri padcu na travniku nalomila v desnem ramenu ko<;t. Obe poncsrečenkl se zdravita v eeljpki bolnici.
—c Krajevna orf^nimcijn I/Hio koroških b°rcrv v 0*1*11 obvešči svoje čl^ne, da ^° v nedeljo 4. t. m. Hb 9 .dorolHne pri poveljstvu vojpJkega okrožia v Colju nri-se.£-a članov-prič. Vsak član mora imeti zaprisego dveh r>rič. če hoče dobiti spominsko kolaino na rdečem trpku. Zato vabimo k prisegi vse člane, ki prisege dv*oh prič še nimajo, četudi so svoj Čas že priložili rame pren'se d-kum en tov prijavi za spominsko kolaino. člani naj drug drugega o tem obvestiio.
—C ZdravnRKo dežurno službo za člane OUZD bo imel v nede1^ 4. t. m. zdravnik dr. Josip čerin v Prešernovi ul-ci.
ŠAH
— Nacionalni amaterski Šahovski turnir v Celju. Jugoslovenska šahovska zveza je določila za XVII. nacionalni amaterski šahovski turnir v Celju naslednje igralce: Vasilije Medan, Voja Popovič in Brana Pavlovič (Beograjski ŠK), Gjorgje Berner (ruski šk Cigorin, Beograd). Ljubica Maj-storovič (čača), Leopold Kon (Zemun), Ivo Popovič (Split), Franjo Džuk (Sisak), Milan Drašić (GŽK Zagreb), Ivo Jerman in Vladimir Gottlieb (AŠK Zagreb), Marijan Mlinar in Ivan Marek (Ljubljanski SK), Josip Sorli in Josip Šiška (Centralni ŠK Ljubljana). Andrija Mišura (ŠK Vidmar, Maribor), Josip Grašer in Viktor Smigovc (Celjski SK). Za rezervo so določeni Branko Savič (Zagreb), Stojan Puc in Stjepan Levačič (Ljubljana). Turnir bo od 10. do 23. t. m, 25. t. m. bo v Celju kongres Jugoslovenske šahovske zveze. Prometno ministrstvo je bilo naprošeno, da dovoli za obe prireditvi polovično voznlno