GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana, s. junija 1956 LETO III., ŠTEV. 42 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR 6. SEJA MESTNEGA SVETA (Izvleček iz zapisnika) Dne 11. maja t. 1. je bila 6. sela Mestnega sveta. Sprejet je bil naslednji dnevni red: 1- Poročilo ln razprava o družben h skladih na območju mesta glede na predpis točke 2-5 XXV. pogl. Zveznega družbenega plana za leto 1956. 2. Poročilo komisije o pregledu Šolskih prostorov, ki sluzjo sedaj drugim namenom, a bi mogli služiti v šolske namene. 3. Poročilo komis je o pregledu poslovanja »Kreditnega •klada za zidanje stanovanjcih hiš na območju Ljubljane« in »Sklada za stanovanjsko komunalno graditev v Ljubljani«. 4 Razprava o priporočilu občinskim ljudskim odborom *a sprejem Odloka o odškod-n ni za gradnjo komunalnih 6aPrav. Ker je bila medtem seja ^krajnega ljudskega odbora m •mo objavljali gradivo za to *ejo, zato objavljamo Izvleček 7 zapisnika C. seje Mestnega •veta šele danes. benega plana za leto 1956, ki določa, da so vsi ti skladi enotni za vse mesto. Zato je predlagal, da bj se za vse te enotne sklade na o-bmcčju mesta imenoval poseben upravni odbor, ki bi s posameznimi sikladi upravljal In v katerega naj bi se imenoval po en zastopnik vsake občine na območju mesta, po en zastopnik zbornice (trgovinske, gostinske, obrtne) in zastopnik Mestnega sveta. V razpravi je bilo podano mnenje, da predstavlja XXV. poglavje Zveznega družbenega plana oviro za razvoj občin na območju mesta. Predpis XXV. poglavja Zveznega družbenega plana, k| je postavi načeto enotnih družbenih skladov na območju mesta je prav gotovo posledica določenega strahu, da bi prt Izvajanju deeetraliza-cije v mestu lahko prišlo do lokalističnih tendenc, ki bi lahko škodovale celotnemu razvoju mesta. Takšne lokalistične tendence so se na območju našega mesta že pojavile v občini Moste. Take In podobne tendence b( dejansko lahko vplivale na to, da se enotna Poročilo o družbenih skladih politika na območju mesta ne območjiu mesta je podal ng. bi mogla razvijati tako kot bi ^ 0 Klemenčič, predsednik se morala. Zato J« bilo tudi v 'veta za gospodarstvo OLO. Zveznem družbenem planu po-° Je obrazložil sedanjo ure- stavljeno, da naj se na ob-^itev skladov je predlagal, da močju mesta, ki Je razdeljeno i s® sklad za pobijanje aMco- na občine, ustanovijo skupni j^urma. k! je bil v letu 1955 skladi. območiubiv- Ne glede na prednje ugoto-ter Ljubljana In v ka- v tve pa je pravilno, da občine 5»,f,a 50 50 stekala sredstva prevzamejo upravljanje kreditni, P,ometnega davka na pro- nega sklada za zidanje stano-u1 alkoholnimi pijačam-, vanjsklh hiš, kakor tudi osta-obi'n0V ' en°ten sklad za pj, skladov. Edino občine lahko Vm"1? na območju mesta. — izvajajo maksimalno pozor-erJi S,tn° bi b‘to' da bl $la U 11051 nad zbiranjem sredstev za iin v-u*1 V eno*en a*c*ad Po ob- kidanje stanovanjskih hiš. — ju Proračunih na območ- i Mestni svet pa je poki can, da v 'llBsta, pri čemer naj bi šlo i odloča o osnovni politiki sta-tem letu v ta sklad vseh 10 B stolkov sredstev na račun , , °uietnega davka »d prometa * stV0J $ »lkoholn mi pijačami in ne /"ho 5 %. To pa iz razloga, ker 2 % teh sredstev ne r.ado- kritje Izgube pri za ‘bleku, *1estnl svet je na temelju y *ai obširne razprave o tem pj/^anju končno sprejel pri-'**«o občinskim ljudskim ^ °rom naj Izdajo odlok e ^VaJanju 10% prometnega davili) ^ Prometa z alkoholn mi Mv am| ln da se v*8 sredstva w aJ*io v mestni družbeni !n-ta 'irijeki sklad a tem, da se ^•rodstva uporabijo namenih *a kritje Izgube pri mleku Br 7'a usposabljanje etranake V^vodnj« »ljubljanskih mle- ostalih skladov (obč)n-Ha** Investicijskega, cestnega. *V, je tov. '*ržela*’ da h| *• treba pri-predpisa Zveznega druž- in Ing gozdnega .Klemenčič novanjske Izgradnje v mestu, da je na ta način podano jamra pravilni ekonomski razvoj mesta kot celote. Ako Je Zvezni družbeni plan postavil enotne sklade v mestih, ki #o razdeljena na »bč ne, je to pač postavil zato, da se osigu-ra enotna politika vodstva Izgradnje mesta kot celote. V našem mestu je večina občin že formirala svoje sklade, s katerimi tudi upravljajo In so občine že tudi Imenovale svoje upravne odbore. Glede na določbo XXV. poglavja Zveznega družbenega plana pa je treba sedaj najt' formulo, s katero bomo dali občinam, kljub temu, da so določeni enotni skladi na območju mesta, materialno osnovo za njihov nadaljnji obstoj, kakor tudi pogoje za vodstvo enotne politike, ki je potrebna za razvoj mesta kot takega. Sedaj gre za to: Ali se postavimo na stališče formalne 'z- vedbe določila XXV. poglavja Zveznega družbenega plana za leto 1956, s čimer bi bilo avtomatično likvidirano vse tisto, kar je bilo doslej že napravljeno, ali pa ostanejo občinski sklad;, ki so bili že ustanovljeni, še nadalje pri občinah. Na podlagi obširne razprave, v kateri je bilo ugotovljeno, da pomeni uvediba enotnega investicijskega sklada v mestu neko degradacijo mesto h obč n, je Mestni svet sprejel priporočilo, da ostanejo družbeni skladi, ki so jih občine že ustanovile, še nadalje pri občinah, da pa za enotno vodstvo politike na območju mestn h občin formira koordinacijski odbor, Iz zastopnikov občin to članov Mestnega sveta. Na ta način bi Mestni svet po koordinacijskem odboru dejansko lahko vodil enotno gospodarsko polR ko na območju mesta v pogledu teh delkov, tako kot jih zna danes, skladov, kar Je Imel v vidu Na razpolago ima 12 učilnic. Zvezni družbeni plan, ko je | Osnovna šola Vrtača ima v postavil načelo enotnih druž- ; letošnjem letu 30 oddelkov, v benih skladov. V koordinacij- j novem šolskem letu jih bo ski odbor se Izvolijo predaed- j imela 32. Število učencev se bo vršeno vpisovanje v prve razrede osnovnih šol. Vpisovanje se je izvršilo zato, da bi se lahko predvidele potrebe Po šolskih prostorih v šolskem letu 1956-57. V občini Center Je v osnovni šoli »Ledina« v letošnjem šolskem letu 20 oddelkov. V novem šolskem letu jih bo 23. — Število otrok je naraslo za 102. Sola ima na razpolago deset učilnic. Osnovna šola Frana Levst ka je imela v letošnjem letu 19 oddelkov, v novem šolskem letu pa jih bo imela 21. Število učencev bo naraslo za 75. Na šo-li je 17 učilnic. Osnovna šola pa uporablja le 12 učilnic, medtem ko trna dve učilnici zasedeni Pedagošk: center, dve učilnici Višja pedagogika Sola in eno učilnico pa ravnateljica II, gimnazije kot stanovanjski prostor. Osnovna šola Prule bo imela novem šolskem letu 19 od- nild upravn h odborov občinskih družbenih skladov in zastopnik Mestnega sveta, ki bo vodil koordinacijski odbor kot predsednik odbora. Poročilo komisije o pregledu Solsikh prostorov je podal ljudski odbornik tov. Leopold Krese. Tov. Krese Je med drugim izvajal: Komisija je pri pregledu ugotovila, da je stanje na Ijub-Ijairu-kih šolah sicer težko, vendar pa položaj ni tako kritičen, da bi se dal rešit samo 3 investicijami za nove šolske prostore. Z dosledno uporabo šolskih prostorov samo 'za šolske prostore In s smotrno razporeditvijo učencev ter g korekturo šolskih okolišev bl se položaj dal v precejšnji mer zadovoljivo rešiti. Komisija se- I veda smatra, da bi zdravstvenih razlogov nepravilno, če bi se dva turnusa kot jih Imamo sedaj, postavila kot s s tem. Vendar pa seveda ni mogoče vpvailanja v sedanj* razmerah popolnoma zadovoljivo rešiti. Komisija pa je prepričana, da bo vprašanje šolskih prostorov na območju mesta postopoma v bodočnosti le rešeno na takšen način, ki bo zagotovil zdravstvene pogoje učencem. Komisija je tudi ugo-tov la, da Je vsako nadaljnje razpravljanje o vrnitvi bivših šolskih prostorov v nekdanji osnovni šoli Graben In v bivšem Liceju ter Mladiki neutemeljeno. Obe stavbi sta v svoji notranjosti povsem predelani in kot taki ne ustrezata več za tole. V mesecu aprilu je bilo Iz- povečalo za 95. Sola Ima na razpolago 15 učilnic. Osnovna šola Toneta Tomšiča ima v letošnjem letu 11 oddelkov, v novem šolskem letu jih bo imela 14. Število otrok bo poraslo za .100. Sola razpolaga trenutno v Domu Anice Cernejeve z 6 učilnicami, od katerih je ena telovadnica, druga pa šolska delavnica. Vadnica na Učiteljišču je imela letos 11 oddelkov, v novem šolskem letu pa jih bo imela 12. Število učencev se bo zvišalo za 39. Sola ima na razpolago 5 učilnic in je zato moral že letos 1 oddelek gostovati v šoli Toneta Tomšiča. V občini Re6 grad ima osnovna Sela Bežigrad v letošnjem letu 27 odellkov, z novim šolskim letom pa j h bo imela 29. Število učencev bo poraslo za j 108. Sola ima na razpolago 21 učilnic. Od teh učilnic jih upo-hiJ* “"j" ] rablja osnovna šola le 14, ostalih 11 7 učiln c pa uporablja Srednja vzgojiteljska šola. Osnovna šola Ježica ima v letošnem letu 8 oddelkov v 4 učilnicah. V novem šolskem let.u ni predvideno zvišanje oddelkov ln tudi prirast učencev bo malenkosten. V občini Moste ima osnovna šola v Mostah v letošnjem letu 18 oddelkov, z novim letom pa jih bo imela 21. Število otrok se bo povečalo za 70. Ker ima šola samo 9 učilnic, je že v letošnjem letu uporabljala en prostor na Kodeljevem v bivši Rajonsk. zgradbi kot pomožno učilnico. Osnovna šola Jarše ima letos 9 oddelkov, v novem šolskem letu jih je predvidenih 10. Število otrok se bo povečalo za 43.' Sola ima na razpolago 5 učil- nic (telovadnica je tudi prirejena za učilnico. V obč.ni Vič ima osnovna šola Vič v letošnjem letu 24 oddelkov, v novem letu pa jo predvidenih 26 odelkov. Število učencev se bo povečalo za 88. Sola ima na razpolago 11 učilnic. Zaradi pomanjkanja učilnic je bila že v letošnjem letu zbornica prirejena v učilnico. Sola :ma 2 oddelka otroškega vrtca v dvorani Gasilnega doma. V občini Šiška tma osnovna šola Spodnja Šiška v letošnjem letu 26 oddelkov, v novem šolskem letu pa jih bo imela 29. Število učencev se bo povečalo za 122. Sola ima 17 učilnic, od katerih uporablja dve učiln d Avtomehanična Sola. Osnovna šola Zgornja Šiška ima 22 oddelkov, v novem šolskem letu pa je predvidenih 25 oddelkov. Prirast otrok je izreden in bo znašal okoli 150 otrok. V šoli je na razpolago 16 učilnic, od katerih j h uporablja nižja gimnazija 6. V ob tli ni Rudnik ima osnovna šola Rudnik 2 oddelka. V novem šolskem letu niso predvideni nov oddelki. Sola ima 2 učilnici, od katerih je ena spremenjena v telovadnico. Osnovna šola na Barju ima v letošnjem letu 4 oddelke in v novem šolskem letu niso predvideni novi oddelki. Sola ma 3 učilnice. Pri pregledu šolskih zgradb je komisija ugotovila naslednje: L V šolskih poslopjih (šolah in internatih) stanuje nad 65 strank, ki nimajo s šolo nikake zveze ali pa so to nekdanji uslužbenci teh zavodov, ki se zaradi stanovanjske stiske rt’uo mogli za sedaj še izseVti iz teh poslopij, Z njihovo izselitvijo bj se dalo pridobiti v nekaterih zavodih še nekaj uč 1-nic ali ostale pomožne šolske pro« tore. 2. Sola na Rudniku ima 1 učilnico ves dan prosto. Zaradi majhnega števila otrok je šola organizirana po nižjem tipu in je iz tega razloga dvooddelčna. Osnovna šola Prule bo imela z novim šolskim letom popoldne proste še tri učilnice. I Prav tako bo imela osnovna šola Frana Levstika v primeru, ako se zselijo stranke (Pedagoški center. Višja pedagoška šola, ravnateljica II. gimnazije), prostih popoldne 11 oddelT kov. Na osnovni šoli Vrtača primanjkuje za dvojno izmeno en šolski prostor, na Ledini dva prostora, v osflovn: šoli Toneta Tomšiča en prostor in na Vadnici en prostor Osnovna Ma 1W1 bo potrebovala v prihodnjem šolskem lebu tri nove učilnice. Zaradi velikega števila otrok se bori s težavam: osnovna šole Moste, ki bo v novem šolskem letu potrebovala dve novi učilnici. Sedanja učilnica na Kodeljevem zaradi oddaljenost; ni primerna. V osnovni Soli Jarše bi bilo dovolj 5 učilnic za 10 oddelkov. Ta Sola pa nima potreb- GLASNIK nih pomožnih prostorov (telovadnica, kabineti, zbornica), V osnovni Soli Ježica ustrezajo prostori za vpisano šte-v lo učencev. V slabem stanju pa so sanitarne naprave. Osnovna Sola Bežigrad je bila zidana v letu 1936. Ta Sola zaseda samo del prostorov, ki 60 namenjeni Soli. V novem šolskem letu bo šola potrebovala za dvojno izmeno še eno učilnico. Zarad: novih blokov v Savski koloniji se bo povečalo štev lo otrok v vseh bližnjih šolah (Moste, Jarše, Bežigrad) in je treba dati osnovni šoli Bežigrad na razpolago vse učilnice. V osnovni šoli Spodnja Šiška ee zaenkrat problem šolskih prostorov ne postavlja. V primeru potrebe bi se lahko zse-lila Avtomehanična šola. Težje pa je stanje v Zgornji Šiški, kjer se nahajata v isti zgradbi osnovna šola in nižja gimnazija. V bližini šole se namreč z -dajo številne stanovanjske zgradbe in je zaradi tega pričakovati, da se bo zvišalo število šoloobveznih otrok. V domu Ivana Cankarja je kapaciteta doma premalo izkoriščena. Kljub pomanjkanju šolskih prostorov je Svet za prosveto odstopil Pedagoškemu centru del poslopja za njegove potrebe. Na podlagi teh ugotovitev predlaga komisija naslednje: 1. šolski okoliši naj se spremene tako, da bodo vse šole, kjer je to možno, enakomerno zasedene; pri šolah na Rudniku, Prulah in Barju naj se šolski okoliš spremeni tako, da bo osnovna šola Rudnik polno zasedena. Ta šola naj se 'zpre-meni Iz nižje organizirane šole v normalno štiriletno šolo. — Osnovna šola na Prulah pa naj prevzame del učencev, ki spadajo sedaj v šolski okoliš šole Frana Levstika. 2. V zgradbo VI. gimnazije v Šubičevi ulici naj se preseli osnovna šola Frana Levstika. Na ta način bi bilo rešeno zaenkrat pereče stanje osnovnega šolstva v ožjem centru Ljubljane. Ta šola naj bi zajela del otrok iz šolskih okolišev Ledina in Vrtača. S tem bo razbremenjena osnovna šola Vrtača, ki bo lahko zajela del otrok, ki posečajo šolo na Viču. IV. g mnazija naj se preseli v prostore osnovne šole Frana Levstika In hkrati z njo vse strokovne šole, ki Imajo pouk v popoldanskem času. 3. Za osnovno šolo Vič naj se Izpraznijo prostori v nekdanji šoli, ki jih sedaj zaseda ambulanta in LM. Za Izselitev teh strank sta potrebni dve enosobni stanovanji in 5 poslovnih prostorov za LM. Prav tako je potrebno izseliti dve stranki iz zgradbe na Erjavčevi cesti, da bi se prostori mogli adaptirati za učilnico. 4. Ker za potrebne preselitve ni na razpolago praznih stanovanj, predlaga komisija, da naj OLO zagotovi potrebna finančna sredstva za odkup stanovanj. Istočasno naj OLO preskrbi sredstva za potrebno preureditev prostorov, ki jih zasedajo sedaj stranke, za šolske namene. Izselitev strank je treba Izvesti takoj, ker v nasprotnem slučaju ne bodo mogli biti prostori pravočasno, t. j. do pričetka šolskega leta, urejeni za šolske namene. 5. V izogib tretji izmeni naj dobi osnovna šola v Mostah dve učilnici v Domu Titove mladine, ki jih sedaj uporablja šola, ki Je bila preseljena iz Podsmreke v Ljubljano. Tej šoli pa naj se da na razpolago učilnica v Domu na Kodeljevem odnosno prostori v Domu Ivana Cankarja. Učenke šole iz Podsmreke so že odrasle In za njih ne predstavlja oddaljenost zapreko . 6. V osnovni šola Bežigrad naj se v letošnjem letu utesni Srednja vzgojiteljska šola za tol.ko prostorov, kolikor jih potrebuje osnovna šola. Zato naj se uvede tudi na Srednji vzgojiteljski šoli redni popoldanski pouk. V prihodnjem šolskem letu pa naj se Srednja vzgojiteljska šola preseli v sedanje prostore Toneta Tomšiča, če se bo ta šola preselila v nove prostore. 7. Iz osnovne šole Spodnja Šiška naj se po dograditvi gimnazije v Šentvidu preseli Avtome-hanska šola v osnovno šolo Šentvid, kjer imajo učenci tudi svoj internat. Del otrok, ki so doslej pose-čali osnovno šolo v Zgornji Šiški in ki gravitirajo v Šentvid, pa naj se preseli v osnovno šolo Šentvid. Komisija predlaga, da naj bi se formirala posebna komisija, ki bi ugotovila dejansko stanje v Domu Ivana Cankarja in še enkrat presodila, ali so potreb? Pedagoškega centra upravičene v takem obsegu. Treba je imeti namreč v vidu, da okraj Ljubljana z odstopanjem svojih šolskih prostorov za Pedagoški center, rešuje vprašanje obstoja Pedagoškega centra na škodo svojih nujnih potreb. 8. Komisija predlaga, da se začete gradnje šol nadaljujejo. 9. Pri pregledu šolskih poslopij je komisija ugotovila, da e nahajajo šole v zelo različnem stanju. Nekatere od teh šol so tako neurejene, da vzpodbujajo učence na nemarnost in jih ne vzgajajo v higiensko-zdravstve-nem niti v estetskem pogledu. Zato predlaga komisija, da bi šolski odbori posvetili temu vprašanju več pažnje, prav tako pa tudi Tajništvo za šolstvo okraja. Pri pregledovanju prostorov v internatih je komisija tudi ugotovila, da se nahajajo v nekaterih domovih dijaki iz krajev, kjer imajo šole istih stopenj kot v Ljubljani. Glede na pomanjkanje prostorov v internatih predlaga komisija, da naj se v bodočem šolskem letu sprejmejo v internat dijaki samo iz tistih krajev, kjer takih šol ni. Komisija je končno predlagala, da naj se višina vzdrževalnine v internatih diferencira tako, da se pospeši dotok delavskih otrok. Zato bi bilo treba višino plačevanja oskrbnine v Internatih urediti glede na imovinsko stanje staršev. O poročilu so razpravljali odborniki Lešnjak Peter, Camer-nik Franc, Zdešar Henrik, Rožanc Ivan, Štolfa Rafael, Tuma Ostoj, Rakušček Zdravko, Jenko Marjan. Poročilo komisije in razprava o poročilu je pokazala, da j treba Svet za prosveto opozoriti, da bolj točno preiskuje probleme, da v bodoče lahko informira ljudski odbor o dejanskem stanju. Po razpravi je predsednik Mestnega sveta dr. Dermastja Marijan predlagal, da komisija, k: je pregledala osnovnošolske prostore, še nadalje posluje !n pregleda tudi prostore srednjih In strokovnih šol. V tem pogledu je treba sistematičnega dela, da bo dobil ljudski odbor Jasno sliko In solidne podatke. Mestni svet je nato odobril poročilo komisije In sprejel priporočilo komisije ter predloge, ki so bili izneseni v razpravi. Mestni svet je sprejel tudi predlog, da ista komisija, ki je Izvršila pregled osnovnošolskih prostorov, pregleda tudi Dom Ivana Cankarja, da ne bi bilo potrebno za ta pregled izvoliti posebne komisije. III. Poročilo komisije o pregledu poslovanja s stanovanjskim kreditnim skladom v mestu Ljubljani je podal tov. Janko DEKLEVA. predsednik komisije. Tov. Dekleva je Uvajal: Na zadnji seji Mestnega sveta je bila postavljena Komisija za pregled poslovanja »Kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš na območju Ljubljane« in »Sklada za stanovanjsko komunalno graditev v Ljubljani«. Sodim, da je Mestni svet sklenil to zato, ker je bil izražen dvom, da sta bilanci sestavljeni knjigovodsko tehnično v smislu predpisov. Komisija za pregled zato uvodoma ugotavlja, da obstoje predpisi za sestavo zaključnih računov tako za gospodarske organizacije kakor za finančno samostojne zavode, da pa za sklade ni odgovarjajočih predpisov. Vendar pa je pregled pokazal, da je vodeno knjigovodstvo tako in da sta bilanci sestavljeni tako, da je bila omogočena popolna kontrola i.n preglednost. Komisija je s pomočjo Okrajne finančne inšpekcije in bančnega organa pregledala obe bilanci in ni ugotovila nikakih nepravilnosti im smatra, da je bito poslovanje z obema skladoma v redu. Ob tej priliki pa predlaga komisija sledeče: 1. da izda Tajništvo za gospodarstvo navodila za sestavo zaključnega računa vseh skladov, ki naj bi bili odslej tudi redno pregledani in potrjeni, kar doslej odividno ni bilo v praksi. 2. Da se odredi prenos »Sklada za stanovanjsko in komunalno graditev v Ljubljani« iz Narodne banke v Komunalno banko. Mestni svet je nato soglasno odobril poročilo komisije, ki je pregledala poslovanje obeh skladov ter sprejela oba predloga komisije. IV. Predlog priporočila občinskim ljudskim odborom za sprejem odloka o o d »kodnim za gradnjo komunalnih naprav )e obrazložil Ostoj TUMA, predsednik Sveta za komunalne in gradbene zadeve OLO. Tov. Tuma je izvajal: V današnjem Glasniku je bilo objavljeno priporočilo odloka, ki naj bi ga sprejele občine. Svet za komunalne zadeve smatra, da bi bilo dobro, da bi odlok o odškodnini za gradnjo komunalnih naprav sprejele tudi občine izven mesta Ljubljane. Razlogi za predlog odloka so sledeči: komunalne naprave vseh vrst (ceste, kanali, vodovodi, javna razsvetljava itd.) se gradijo sedaj izključno iz sredstev, določenih v ta namen z družbenim planom okraja in občine. Ta sredstva pa ne zadoščajo za graditev mreže komunalnih naprav, v vseh onih predelih mesta, kjer teh naprav sploh še ni, ali pa so pomanjkljive. Potrebe po izgradnji komunalnih naprav so iz dneva v dan večje, to pa zato. ker se je gradnja stanovanjskih hiš in ostalih zgradb dopuščala tudi na onih zemljiščih, kjer te komunalne naprave niso bile urejene in jih tudi v bližnji bodočnosti ne bo možno zgraditi, ker ni na razpolago potrebnih sredstev. Z ukrepi, ki jih je lansko leto podvzel Okrajni ljudski odbor, je bila omejena takozvana divja gradnja in so bila določena območja odnosno okoliši, ki so primerni za zidanje hiš. Občinski ljudski odbori pripravljajo odgovarjajoče predpise, ki bodo uredili pravilno in načrtno zazidavo naseljenih krajev. Po analizi, ki jo je Izdelal Zavod za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana, znašajo pribicž-ni stroški za gradnjo komunalnih naprav (kanalizacija, vodovod, elektrika, ceste, zelenice itd.) od 2 Vo do 9°/o vrednosti stanovanja pri bločnt gradnji v strnjenem stotemu, 8 Vo do 15 "/o pri bločra' gradnji v razprtem sistemu, od 15 % do 25 'Vo pri gradnji manjših hiš v vrstnem sistemu ter 30 Vo do 60 % pri gradnji individualnih malih hiš. Iz navedenega je razvidno, da znašajo stroški za izgradnjo komunalnih naprav pri individualni gradnji skoraj polovico gradbenih stroškov, ki jih vloži ma- logiaditelj v gradnjo ter bi jih morala družba, kolikor ne najdemo načina, ki bi omejil gradnjo individualnih hiš in s katerim hi se vpeljai prispevek s strani investitorja. Vsled tega je pravilna tendenca Okrajnega ljudskega odbora in njegovih organov, da se podvzamejo ukrepi, da se omeji individualna gradnja in da se vsi napori usmerijo v gradnjo večstanovanjskih in večetažnih zgradb. Dosedanji način pa je tudi neprimeren iz urbanističnega in sa-nitarno-higienskega stališča. Po eni strani se ustvarjajo urbanistično nemogoča naselja, po drugi strani pa pomanjkljive sanitarne naprave ogrožajo zdravje prebivalcev, ker ni urejena oskrba z vodo, odvajanje fekalnih in odpadnih voda itd. Navedena dejstva so vodila občino Center in Bežigrad, da sta izdelali predlog odloka, ki naj bi uredil vprašanje obveznega prispevka h gradnji komunalnih naprav. Na iniciativo o-beh ooč.inskih ljudskih odborov je Svet za gradbene in komunalne zadeve proučil oba predloga ter sprejel na VIII. redni seji predlog, da se predloga predložita Mestnemu svetu v obravnavo. S sprejetjem odloka o odškodnini za gradnjo komunailnih naprav bo zavrta stihijska izgradnja mesta in naseljenih krajev. Po predloženem odloku morajo biti vse zgradbe, ki potrebujejo vodo, kanalizacijo in druge komunalne naprave, priključene na mestno ali krajevno vodovodno, kanalsko, cestno in drugo omrežje. Vsi investitorji, ne glede na sektor lastništva pa so obvezani povrniti občini dejanske stroške, ki nastanejo z gradnjo komunalnih naprav. Da ne bi investitorji izigravali odloka, ima občina pravico, da odbije izdajo lokacije, če se investitor ni obvezal s posebno pogodbo, da bo nosil oni del stroškov za gradnjo komunalnih naprav, ki odpade na njega. Predlog odloka je bil objavljen v 36. številki Glasnika. Mestni svet je sprejel nato priporočilo občinam, da sprejmejo takšen odlok. Seja je bila nato zaključen*- OEČIKSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA LITIJA VABILO na 13. redno sejo ObLO Na podlagi 38 člena Statuta obč nskega ljudskega odbora Litija z dine 13. avgusta 1955 sklicujem 13. redno sejo Občinskega ljudskega odbora Litija v sredo, 6. junija 1956 ob 16. ur| v sejni šotni Občinskega ljudskega odbora Litija. Predlagan je naslednji dnevni red: 1. razprava in siprejem družbenega plana občine za leto 1956 2. razprava in siprejem prora- čuna občine za leto 1956 3. razprava im določitev statusa prevzetim zavodom s samostojnim finansiranjem — Glasbena šola Litija in Otroški vrtec IAtija 4. razprava in sprejem odloka o turistični taksi 5. razno Vsak ljudfkj odbornik ima pravico predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda. Morebitno odsotnost prijavite tajništvu ObLO Litija. Predsednik: Berčič Miha s. r. OBČINA LJUBLJANA-BEŽIGRAD VABILO na 11. redno sejo ObLO Na podlagi 39. člena statuta Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Bežifcrad, v zvezi z 21. členom splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ, št. 26—269 55) ter 7. člena zakona o pristojnosti občinskih In okrajnih ljudskih od- borov (Uradni list LRS, št. 26— 130'55). sklicujem 11. redno sejo Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Bežigrad, ki bo v torek, dne 5. Junija 1956. ob 17 url v dvorani Politične Sole v Ljubljani, Parmova ulica št. 37 — II. trakt. Predlagam naslednji dnevni rud; 1. Razprava o predlogu družbenega plana ln proračuna, 2. Predlog odloka o ustanovitv* sklada za stanovanjsko-komunal' no graditev. 3. Odlok o ustanovitvi občinskega investicijskega sklada, 5. Odlok o ustanovitvi sklad8 za pobiranje alkoholizma, 6. Odlok o oprostitvah in ow' šavah samoplačnikov za zdravstvene storitve, 7. Odlok o uvedbi občinski doklad na dohodnino od kmet-J' siva, od samostojnih poklicev * od zasebnopravnih oseb v let !956. 8. Odobritev pravil stanovanj ske zadruge »Mali dom«, , 9. Razlastitev zemljišča P0*1 Franje, 10. Dodelitev zemlje kmet. P° sestvu Jesenkovo. ^ Vsak ljudski odbornik b„ pravico predlagati spremen’ ali dopolnitev dnevnega red8’^ Morebitne odsotnosti J11 v.a(ž tajništvu ObLO Lj,—BežiČ1' (telefon 32-994). Predsednik Občinskega ljudskega odb‘,r Franc Drobež 1. r- OBČINA LJUBLJANA-VIČ VABILO nu 10. redno sejo ObLO Na podlagi 38. člena statuta 0'očine Ljubljana-Vič z dne 18 a 'glista 1955., 21. člena splošnega ?aKona o ureditvi občin in okra-:0ev (Uradni list FLRJ, št. 26— -69 55), 7. člena zakona o prisojnosti občinskih in »krajnih ludskih odborov (Uradni list LRS, št. 26—130'55). sklicujem 10. redno sejo Občinskega ljudskega odbora Mubljana-Vič, ki bo v petek, fln® 8. junija 1956 ob 16. uri v atjn; dvorani Tržaška c. 31 v Ljubljani s predlaganim dnevnim redom: *• Razprava in sklepanje o družbenem planu Občine Ljub-‘Jana-Vič za leto 1956 2. Razprava in sklepanju o od-joku o občinskem proračunu za leto 1956. 9 Razprava in sklepanje o •Premembah statuta Občine Ljubljana-Vič. VABILO na 11. redno sejo ObLO Na podlagi 2. odst. 37. čl. sta-uta Ljubljana-Siška z dne 20. Rovarja 1956, 21. čl. Splošnega ^"‘kona o ureditvi občin in “krajev (Ur. 1. FLRJ št. 26-205/ Z5' in 71. čl. Zakona o pristoj-°stih občinskih in okrajnih ludskih odborov (Ur. list LRS 6‘- 26-130/55) sklicujem 11. redno sejo t>Lo Ljubljana-Siška, ki bo v Petek 8. junija 1956 ob 16. uri 4 Gospodarske zadeve: a) ustanovitev gostišča — Buffet »Pod hribom«. b) ustanovitev gost:šča — Gostilna »Ob Ljubljanici«. 5. Razprava :n sklepanje o dokončni pritrditvi k zaključnim računom gospodarskih organizacij za leto 1955 6. Razprava «n sklepanje o pravilih Kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš. 7 Razprava in sklepanje o pravilniku o plačah osebja »Lekarne Vič«. 8. Razprava ln sklepanje o najetju posojila Iz kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš Občine Ljubljana-Vič. 9. Personalne zadeve. Vsak ljudski odbornik lahko pismeno predlaga spremembo ali dopolnitev dnevnega reda. Morebitno odsotnost prijavite tajništvu ObLO Ljubljana-Vič, telefon 22-455 Predsednik Stefan dr. Soba 1. r. 30 miiaiut v prostorih ObLO Ljubljana-Siška, Zupančičeva 8, soba 26-11. Dnevni red: 1. Razprava in sklepanje o predlogu odloka o zagotovitvi povračila Investicijskih stroškov za komunalne naprave. 2. Razprava in sklepanje o predlogu odloka o ustanovitvi sklada za stanovanjsko komunalno graditev. 3. Razprava in sklepanje o predlogu odloka o ustanovitvi občinskega cestnega sklada. 4. Razprava in sklepanje o uvedbi občinske doklade zavezancev dohodnine iz kmetijstva, od samostojnih poklicev in od zasebnih pravnih oseb v letu 1956. 5. Razprava in sklepanje o predlogu odloka o ustanovitvi občinskega investicijskega sklada. 6. Razprava in sklepanje o predlogu odloka o ustanovitvi sklada za pobijanje alkoholizma. 7. Razprava in sklepanje o predlogu odloka o ustanovitvi sklada za štipendije. 8. Razprava in poročilo o zborih volivcev. 9. Razprava in sklepanje o družbenem planu za leto.1956. 10. Razprava in sklepanje o predlogu odloka o proračunu ObLO Ljubljana-Siška za leto 1956. 11. Razprava ln sklepanje o predlogih komisije za prodajo hiš iz splošnega ljudskega premoženja. 12. Razprava in sklepanje o predlogu za spremembe in dopolnitve statuta občine Ljubljana-Šiška. 13. Izvolitve ln razrešitve članov svetov. 14. Imenovanje komisij. 15. Personalne zadeve. 16. Razprave in sklepanje o potrditvi zaključnih računov gospodarskih organizacij za leto 1965. Vsak ljudski odbornik lahko predlaga spremembo ali dopolnitev dnevnega reda. Morebitne odsotnosti prijavijo ljudski odborniki skupščinski pisarni (tel. 21-349). Predsednik: Jenko Marjan, 1. r. kolektiva se lahko izvaja, ko ga potrdi oddelek za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora. c) bifeji ob delavnikih do 21. ure, ob nedeljah in drugih dela prostih dnevih do 14. ure, č) kavarne pozimi do 1. ure, poleti pa do 2. ure, ob sobotah, nedeljah ter ob dnevih pred prazniki pa do 2. ure, ne glede na zimski oziroma poalovalni čas. Restavracije, gostilne, bifeji in kavarne ne smejo začeti poslovanja pred 5. uro, morajo pa začeti poslovati najkasneje do 7. ure. d) slaščičarne gostinske narave ob delavniki! od 8. do 13. ure ter od 14. do 20. ure. Ti obrati so lahko odprti ob dela prostih dneh. Poslovalni čas določi v takem primeru na predlog obrata oddelek za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora. Na predlog obrata lahko dovoli oddelek za gospodarstvo nepretrgano poslovanje od 8. do 20. ure. Kot slaščičarne gostinske narave se štejejo vse vrste slaščičarskih obratov, ki strežejo gostom pri m:zi, e) mlečne restavracije tu zajtrkovalnice pozimi od 5. do 18. ure. poleti od 5. do 19. ure brez prekinitve, f) bari In drugi nočni lokali od 22. do 5. ure, g) menze, delavske restavracije in ostala gostišča zaprtega tipa poslujejo le v času, ko se izdajajo redni obroki hrane. Ta čas določijo gostišča sama v času od 12. do 21. ure, obrati, ki dajejo zajtrk, pa še v času od 5. do 8. ure zjutraj. Restavracije, gostilne ln kavarne smejo biti odprte na dan 30. aprila, 1. maja in 21. Julija, 28. in 29. novembra. 31. decembra In na dan občinskega praznika do 5. ure naslednjega dne 7. člen Gostinski obrati ne smejo pol ure pred časom, k: je določen za zapiranje, več izdajati alkoholnih pijač. Restravracije, ki so združene s hotelom, smejo v izjemnih primerih goste, ki so prispeli po zaključku predpisanega poslo-valnega časa. postreči s hrano ;n pijačo, v času pol ure po prihodu teh gostov. Ob takih primerih pa restravraclja ne sme streči drugim gostom. 8. člen Dovoljene igre (balinanje, ke-glanje in pod.) se smejo na prostem igrati, ako se z Igranjem moti mir v okolici, le do 22. ure. Ako se mir v okolici z igranjem ne moti in pa v zaprtih prostorih, se mora Igranje zaključiti pol ure pred koncem posloval-nega časa, ki velja za vrsto gostinskega obrata. 9. člen Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora lahko dovoli na predlog delovnega kolektiva po predhodnem zaslišanju Gostinske zbornice okraja Ljubljana posameznim gostilnam ln bifejem, da Izmenoma en dan v tednu ne poslujejo zaradi čiščenja poslovnih prostorov ln od-počitka zaposlenega osebja. V primeru, da r a področju občine več gostinskih obratov enkrat tedensko ne posluje, določi razpored obratov po posameznih dnevih v tednu Gostinska zbornica okraja Ljubljana, tako, da dva sosedna obrata ne moreta biti zaprta isti dan v tednu. Ugodnost po prvem odstavku tega člena velja samo za tiste gostinske obrate, kjer glede na obseg in značaj poslovanja '.r število zaposlenega osebja ni mogoče urediti tako, da bi zaposleno osebje lahko redno t e-lo pripadajoči tedenski prosti dan in kjer taka prekinitev r.e prizadene krajevnih turističnih potreb. 10. člen Gostinsko podjetje, gostišče ali Imetnik zasebnega gostišča se zaradi prekrška kaznuje z denarno kaznijo: 1. do 2000 din, če nima v gostinskem obratu vidno objavljenega poslovalnega časa; 2. do 3000 din, če Ima obrat odprt tudi po času, ki je določen kot najdaljši poslovalni čas oziroma, če ga zapre pred določenim časom. Z denarno kaznijo do 2000 din st kaznuje za prekršek po 2 točki prednjega odstavka tudi tdgo-orni uslužbenec gostinskega podjetja ali gostišča, ki je pristal na samovoljno prekoračenje poslovalnega časa oziroma pristal, da -e je gostinski obrat zaprl pred določi n! i časom. 11. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem glasilu OLO. S tem dnem prenehajo veljati na območju občine Ljubljana-Beiigrad določbe, ki se nanašajo na gostinske obrate iz: Odloka biv. MLO Ljubljana z dne 28. maja 1954 (Uradni Ust LRS, št. 35 54). Predsednik Občinskega ljudskega odbora Franc Drobež 1. r. Na temelju 24. člena statuta v zvezi s 141-11 členom Temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46-428 51) ter 1., 3. In 6. člena zakona o spre- membah ln dopolnitvam Temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 58—633 55) ja Občinski ljudski odbor Ljublja-na-Bežigrad na 8 redni seji dne 24. aprila 1P6C »prejel naslednji odtok o tržnen- reda I. Krajevna veljavnost 1. člen Ta odlok velja za vse stalne in nestalne tržne prostore v občini Ljubljana-Bežigrad. III. Tržni prostor 2. člen Stalni tržni prostor v občini Ljubljana-Bežigrad. ki ga vzdržuje, upravlja in nadzoruje Uprava tržišč v Ljubljani, se nahaja na prostoru, ki leži ob Titovi cesti in ulici Bežigrad. Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora Ljutlja-na-Bežigrad lahko v sporazumu s Svetom za komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Bežigrad dovoli tudi druge tržne prostore za posebne primere in pri tem določi za te prostore tudi vrste blaga, čas prodaje i-n pogoje za prodajalce. Kot poseben tržni prostor velja za to določeni prostor pred pokopališčem na Zalah. 3. člen Blago je dovoljeno prodajati samo na tržnem prostoru. Sveže meso se sme prodajati samo v mesnicah. Vodne živali, in meso vodnih živali se smejo prodajati samo tako, kakor določajo sanitarni predpisi. Živa perutnina, golobi, kunci In podobne male živali se prodajajo na stalnem trgu, druge živali pa na sejmišču, ki je skupno za vse mesto Ljubljana. III. Blago, prodajalci in kupci 4. člen Ua stalnem tržne prostoru je dovoljeno prodajati vse vrste nepredelanih ali predelanih kmetijskih pridelkov, cvetlice, drva, podnetila (trske), zdravilna zelišča, gozdne sadeže in divjačino, naravno vino, žganje in izdelke domače obrti. Naravno vino ln žganje je dovoljeno prodajati samo za uporabo izven tržnega prostora. Na trgu „e prepovedano kakorkoli izpostavlja1 in prodajati blago Iz krajev, ki so uradno razglašeni za okužene. Na posebnem tržnem prostoru ob pokopališču na Zalah je dovoljeno prodajati cvetje, vence, sveče |n druge stvari, ki služijo za krašenje grobov razen posl-palnega peska. 5 člen Prodajati smejo: 1. kmetijski proizvai ci svoje kmetljsk" pridelke, 2. nabiralci ln gojitelji cvetlic, zdravilnih zelišč In gozdnih sadežev, če so blago sami nabrali ali pridelali. 3. lovske ln ribiške zadruge, drv*'ne in društva divjačino in ribe, ki so jih sama nalovila. 4. izdelovalci predmetov krajevne udomačene obrti svoje izdelke ‘e vrste. 5. podjetja i zasebniki, ki imajo prav‘co trgovati s predmeti, navedenimi v točkah 1 do 4 tega člena. Zasebni proizvajalci °tUelij in gostišč na območju Ljubljana-Bežigrad 1. člen ® tem odlokom se predpisuje pslovalnl čas gostinskim podrtjem in gostiščem (v nadalj-lem besedilu gostinski obrati) jT Področju občine Ljubljana-L**|grad za poslovanje s Stranami. ^ predpisanem času morajo ,, 1 .gostinski obrati odprti za trjihke. i^Promembe ali prestavitve s elrtl odlokom predpisanega polnega časa lahko dovolijo sa- *l5ku<>r8anl’ določenl v tem od" - 2. člen ^"ddalek za gospodarstvo ob-v s*ega ljudskega odbora sme V 'temnih primerih zaradi in-e' adaPtacUe in podobnih ^'«*0v, če je to nujno potrebni' dovoliti, da se gostinski zapre med poslovnim ča- ^ddelek za splošne zadeve oblega ljudskega odbora lahko Jdemnih primerih dovoli po-6*nim gostinskim obratom aljšanje poslovalnega časa Plačilu takse. 3. člen Ob posebnih množičnih prireditvah, proslavah, festivalih In podobno, določi poslovalni čas za gostinske obrate oddelek za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora. Ce zajema prireditev območja dveh ali več občin, določi poslovalni čas oddelek za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora na predlog prireditelja in Gostinske zbornice okraja Ljubljana. Predlog mora biti predložen najmanj tri dni pred začetkom prireditve. 4. člen Poslovalni čas mora bit! vidno objavljen v gostinskem obratu. Ce je gostinski obrat zaprt zaradi izjemnega dovoljenja, izdanega na podlagi 2. člena tega odloka, morajo biti na vidnem mestu objavljeni podatki o tem, koliko časa bo obrat zaprt, kdo je izdal dovoljenje ter številka in datum dovoljenja. 5. člen Kjer je za posamezne vrste obratov določen zimski ln letni poslovalni čas, velja zimski poslovalni čas od 1. oktobra do 30. aprila, letni pa od 1. maja do 30. septembra. 6. člen Gostinski obrati smejo biti za stranke odprt! ob delavnikih, ob nedeljah ter dela prostih dnevih takole: a) hoteli in prenočišča nepretrgoma podnevi in ponoči, b) restavracije in gostilne do 24. ure Delovni kolektivi restavracij ln gostiln lahko določijo, da se za določeno obdobje, na primer pozimi ob določenih dnevih zapirajo obrati prej, vendar ne pred 22. uro. Sklep delovnega OBČINA LJUBLJANA-ŠIŠKA 7. člen Na stalnih tržnih prostorih morajo kupovati samo posamezniki za svoje potrebe ln za potrebe svoje družine. Vsako prekupčevanje je prepovedano. Uprava tržišč sme dovoliti iz utemeljenih razlogov nakupovanja tudi drugim kupcem, na primer gostilnam, menzam, zavodom in drugim. IV. Tržni čas 8. člen Tržni čas se prične vsak dan z ranim jutrom in traja do 15. ure, ob nedeljah !n praznikih pa do 11. ure dopoldne. Za stalne prodajalce na trgu velja obratovalni čas, kot je določen za prodajalce te vrste zunaj tržnega prostora. Uprava tržišč dovoljuje v utemeljenih primerih izjeme od veljavnega tržnega časa. V. Prodajna mesta 9. člen Vsak prodajalec ima pravico samo do enega prodajnega mesta. V utemtjenih primerih lahko Izjemoma dovoli Uprava tržišč prodajalcu več prodajnih mest. Ce stalni prodajalec uporablja določeno prodajno mesto, zlasti tržne lope ali tržno mesnico, mora Uprava skleniti z njim najemno pogodbo. Stalni prodajalci lahko z dovoljenjem Uprave tržišč postavijo na določenih mestih svoje prodajne klopi in lope. Obliko ln velikost teh lop oziroma klopi odobri UprSva tržišč. Prostorov, ki jih imajo prodajalci v najemu od Uprave tržišč, ne smejo brez dovoljenja te uprave odstopiti drugim niti v celoti niti deloma. Blago se prodaja na prodajnih klopeh ali z vozil. Na tleh se blago ne sme prodajati razen v primerih nujne potrebe in če to dovoli Uprava tržišč. V vsakem primeru pa morajo prodajalci vse na trg prineseno blago Imeti razloženo na prodaj .a vidnem mestu. Za uporabo p-lajnega nr»sta plača prodajalec posebno pristojbino: stojnino. Stojnina se ne plača, če je sklenjena najemna pogodba; v tem primeru se plačuje najemnina, ' atere višina se določi v najemni pogodbi po veljavnih predpisih o najemninah za poslovne prostore. Ko prodajalec blago proda, mora zapustiti prodajno mesto. VI. Označevanje cen 10. člen „ Vsi stalni prodajalci morajo vsako blago vidno označiti s cenami. Uprava tržišč lahko dovoli v utemeljenih primerih objavljati cene s cenikom na vidnem mestu. VII. Mere 11. člen Blago, ki se ne prodaja na kose, temveč se meri, je dovoljeno prodajati le na kilograme. Utre in metre, oziroma nižje enote teh mer. Uprava tržišč določi, katero blago se sme prodajati na kose ali na votle mere. Uporabljati se smejo samo po veljavnih predpisih uradno preizkušene in potrjene merilne naprave. Uprava tržišč poskrbi za potrebno število kontrolnih javnih meril In priprav, to je tehtnic, uteži, votlih in dolžinskih mer, ki jih imajo kupci pravico uporabljati brezplačno. Na kupčevo zahtevo je prodajalec dolžan blago zmeriti s predpisanimi merili. VIII. Varstvo, zdravje ln čistoča 12. člen V.s< obiskovalci trga morajo skrbeti za anago in ravnati z ži- vili tako, da ni ogroženo zdravje ljudi. Za snago v stalnih prodajnih lokalih in na prostoru ped vhodom v ae lokale, morajo najemniki lokalov sami skrbeti. Pse ni dovoljeno voditi na tržni prostor. Vinjenim in nalezljivo bolnim osebam dostop na tržni prostor ni dovoljen. 13. člen Osebe, ki prodajajo živila, morajo biti čiste in snažno oblečene. Živila morajo biti pristna, zdrava, ne pokvarjena in čista. Živila morajo biti v takih posodah, da so varna pred pone-snaženjem. Živil ni dovoljeno otipavati. Pokvarjeno blago se ne sme zadrževati na trgu, temveč r; mora s trga takoj odstraniti. 14. člen Mleko tn mlečni izdelki morajo ’ "i zavarovani pred soncem, padavinami in pral. >m. Mlečni izdelki se smejo polagati samo na oprane prte ali bel ,-a-pi.r. Prodajalci, ki stalno prodajajo meso, mleko in mlečne izdelke, morajo imeti pokrite lase ln morajo biti oblečeni v beio haljo i.ii pa Imeti bele predpasnike in bele dokomolčnike. 15. člen Povrtnina mora biti očiščena prsti in ne sme biti mokra. Sadje mora biti zrelo in ne sme biti gnilo ali črvivo. Nagnito In črvivo sadje ter sadje za kuho mora biti posebej označeno. 16. člen Živali iz četrtega odstavka S. člena se smejo prodajati na stalnem tržnem prostoru le v kletkah ali v košarah. Klanje živali na trgu ni cj-voljeno. 17. člen Uprava tržišč je upravičena v vseh primerih, kjer bi prodajalci ne upoštevali določb 13. do vključno 16. člena 'ega odloka, prodajo blaga začasno prepovedati ter o tem nemudoma obvestiti pristojno sanitarno inšpekcijo. IX. Promet 18. člen V tržnem času je prepovedano po tržnem prostoru voziti z vozili kakršnekol1 vrste. Dovoljena je vožnja z otroškimi vozički in .'ozičkl hromih oseb. Izjeme dovoljuje v utemeljenih primerih Upr va tržišč. Vozila puščajo obiskovalci na prostoru, ki ga določi in vidno označi Uprava tržišč ter plačajo za shrambo vozila posebno pristojbino. Po poteku tržnega časa morajo obiskovalci vozila odpeljati. X. Nadzorstvo tržnih prostorov 19. " en Poleg org. nov Uprave tržišč Izvajajo na trgu v skladu z ustreznimi posebnimi zakonitim! predpisi nadzorstvo pristojne inšpekcije. XI. Prekrški in kazni 20. člen Kršitve predpisov tega odloka v 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9.. 10.. 11.. 12., 13., 14., 15.. 16. in 18 členu se kaznujejo z denarno kaznijo do 3.000 dinarjev. 21 člen Organi Uprave tržišč, ki so določeni za trtno nadzorstvo, smejo brez zaslišanja In brez odločbe o kaznovanju Izterjat! denarno kazen do 500 din od tistih, ki jih zalotijo pri storitvah lažjih prekrškov določenih s tem odlokom. Trži nadzorniki morajo za izrekanje in Izterjavanje teh denarnih kazni imeti posebno pooblastilo oddelka za gospo- darstvo ObLO. O plačani kazni se izda potrdilo. Zoper Izterjane denarne kazni ni pritožbe. Pravico do kaznovanja na mestu iz prejšnjega odstavka imajo tudi organi, tržne inšpekcije ObLO Ljubljana-Bežigrad. Za lažje prekrške, ki se kaznujejo po 1. in 2. odstavku tega člena, veljajo tiste prekršitve predpisov tega odloka, zaradi katerih ni bilo škodljivih posledic ali pa so bile posledice neznatne. Med te prekrške štejejo zlasti: a) prodaja ali kupovanje na javnem prostoru zunaj tržnega prostora oziroma določenega prodajnega mesta na trgu, b) vožnja z motornimi ali vprežnimi vozili o prepovedanem času, c) prikrivanje blaga za prodajo, d) prodaja blaga izven tržnega časa, e) vodenje psov na trg, f) vožnja s kolesi ali ročnimi v"": o prepovedanem času, g) puščanje vozil na nedovoljenem prostoru. XII. Tržne pristojbine a) stojnina 22. člen Za uporabo tržnega prostora in naprav plačajo prodajalci Upravi tržišč tele pristojbine: 1. od klopi po 60 dinarjev, 2. od ročnega vozila po 50 dinarjev, 3. od voza po 100 dinarjev. 4. za prostor, na katerem prodajalec postavi leseno stojnico po 100 dinarjev. Ce se pokaže potreba po delitvi pokritih in drugih posebnih prodajnih mest bodisi po predlogih prodajalcev bodisi, da se primerno porazdeli prodaja posameznih vrst blaga, bo Uprava tržišč tudi določila stojnino, ki bo ustrezala vzdrževalnim stroškom prodajnih naprav. Stojnino mora prodajalec plačati takoj, ko zasede prostor. Za uporabo prostorov na trgih se ne plača občinska taksa za uporabo pločnika pred poslovnim prostorom. b) Uporaba merilnih naprav 23. člen Za posojilo tehtnic se plača za vsak *.rinl dan po 300 dinarjev. XIII. Cas veljavnosti 24. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku« OLO Ljubljana. S tem odlokom se razveljavi odlok o tržnem in sejemskem redu, bivšega MLO Ljubljana z dne 22. decembra 1955. (Uradn: Ust LRS. St. 1 51). Predsednik Občinskega ljudskega odbora Franc Drobei 1. r. LJUBLJANA^MOSTE Na podlag! 133. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni Ust FLRJ, št. 13'126-56) izdaja Občinski ljudski odbor Ljub-liana-Moste po sklepu 8. seje Občinskega ljudskega odbora dne 4. maja 1956. odtok o začasnem finansiranju proračunskih Izdatkov Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Mo-ste v mesecu aprilu In maju 1956. 1. člen Potrebe Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Moste v aprilu in maju 1956 se finansirajo tako: 1 da se sredstva za osebne izdatke zagotovijo za tiste uslužbence, k! so bili na plačilnih seznamih za mesec december 1955, 2. da se za materialne Izdatke občinskih ustanov In zavodov ter za dotacije zagotovi največ to- liko sredstev, kolikor so znašali dejanski materialni Izdatki za april in maj 1955. Določbe odloka zvezne ljudske skupščine o začasnem finansiranju federacije, ljudskih republik, avtonomnih enot in ljudskih odborov v p: . em tromesečju 1956 (Uradni list FLRJ, št. 5755) veljajo tudi za finansiranje občinskih ustanov ln zavodov v aprilu in maju 1956. 2. člen Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Moste za leto 1956. 3. člen Ta odlok velja od dneva, ko ga potrdi Občinski ljudski odbor Ljubljana-Moste, uporablja pa se od 1. aprila 1956. Predsednik ObLO: Fain Ciril 1. r. OBČINA LJUBLJANA-VIČ Na pbdlagi 52. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih ln trgovinah (Ur. 1. FLRJ št. 37-430'55), 24. in 47. člena statuta občine z dne 18. avgusta 1935, po predlogu Sveta za gospodarstvo z dne 15. februarja 1956 in na podlagi sklepa 8. redne seje Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vič z dne 4. maja 1956 izdajamo odločbo o ustanovitvi svetov potrošnikov na območju občine Ljubljana-Vič 1. Ustanovijo se sveti potrošnikov za vse trgovine v sestavu trgovskih podjetij in samostojne trgovine na območju občine Ljubljana-Vič, ki se pečajo s prodajo prehrambenega ali mešanega blaga na drobno. 2. Sveti potrošnikov se organizirajo in poslujejo po obstoječih pravnih predpisih Ul po navodilih o organizaciji in poslovanju svetov potrošnikov na območju občine Ljubljana-Vič, ki jih izda svet za gospodarstvo ObLO Ljubljana-Vič. 3. Prvi sveti potrošnikov se morajo izvoliti v roku 1 meseca potem. ko prejmejo trgovine v sestavi trgovskih podjetij na drobno in samostojne trgovine odločbo o ustanovitvi svetov potrošnikov ln navodila o organizaciji in poslovanju teh svetov. Predsednik ObLO: dr. Stefan Soba 1 r. Na podlagi L. 2., 3. In 9. člena splošnega Zakona o ureditvi občin In okrajev (Uradni list FLRJ št. 26-269 55). v zveži s 1., 3. in 8. členom splošnega zakona o preprečevanju In zatiranju nalezljivih bolezni (Uradni last FLRJ št. 37-277148), 22. točke 24. člena statuta občine z dne 18. avgusta 1951 v sporazumu s Centralnim higienskim zavodom v Ljubljani ter na predlog Sveta za zdravstvo je občinski ljudski odbor Ljubljana-Vič na 8. redni seji dne 4. laja 1956 sprejel odlok o cepljenja otrok roper oslovski kašelj na območju občine Ljubljana-Vič 1. Zaradi večje infekcijske možnosti v strnjenem območju mesta In ker so dani pogoj! za uspešno preprečevanje nalezljivega oslovskega kašlja, se za območje Občine Ljubljana-Vič odreja cepljenje otrok z.oper oslovski kašelj (pertussis). 2. Cepljenje zajema otroke od izpolnjenega 4. do 24. meseca starosti, ki prebivajo na območju Občine Ljubljana-Vič. 3. Cepljenje se izvede v mese* cih april, maj, junij 1956 in sestoji iz treh injekcij zaščitnega cepiva zoper oslovski kašelj (pertussis vakcina), ki jih prejmejo otroci v štiritedenskih presledkih. Pred cepljenjem bodo otroke pregledali zdravniki, speciall' stl za otroške bolezni. 4. Cepljenje Izvaja Centralni higienski zavod v sodelovanju * higiensko postajo okraja Ljubljana in Zdravstvenim domom Ljubljana-Vič, ki vodi potrebno evidenco, razpored poslov, kontrolne patronažne službe in iz' vaja ukrepe zaradi popolne izvedbe akcije. 5. Cepljenje finansira Centrak ni higienski zavod v Ljubljani- 6. Glede na izvajanje akcij8 zoper oslovski kašelj se letošnja redno cepljenje zoper koze pomakne na jesenski termin, obvezno cepljenje zoper davlco P* prav tako na poznejši termin- 7. Ta odlok začne veljati, 80 ga sprejme občinski ljudski odbor. Predsednik ObLO: dr. Soba Stefan 1- f' OBČINA LJUBLJANA-ŠIšKA Na podlagi 2. in 7. člena splošnega zakona o ureditvi občin i* okrajev (Uradni list FLRJ, 26—269 55) v zvezi s L, 3. in 8 členom splošnega zakona o Pre' | prečevanju in zatiranju nalezljivih bolezni (Uradni list FLR-' št. 37'48) je občinski ljudski odbor Ljubljana-Siška na 9. sej* | dne 26. aprila 1956 sprejel na' slednji odlok o cepljenju otrok zoper oslovst* kašelj na območju občine Ljubljana-Siška 1. člen Odreja se cepljenje otrok z°' per oslovski kašelj (pertussis) b* območju občine Ljubljana-SiS**' da se odvrne nevarnost obolevanja In širjenja nalezljive#1 oslovskega kašlja. 2. člen Cepijo ae otroci od izpolnjenega 4. do 24. meseca starosti, * prebivajo na območju obči*’* Ljubljana-Siška. 3. člen Cepljenje se Izvrši v met®8*? april, maj, junij 1956 ln sestoji^ treh injekcij zaščitnega ceP*8 (pertussis —vakcine), ki jih pfe.l mejo otroci v štiri teden*8 presledkih. , Pred cepljenjem bodo otf®L pregledani po zdravnlkili sP8^ »listih za otroške bolezni. bi- 4. člen Cepljenje opravi Centralni gienskl zavod v Ljubljani v 5 9 delovanju * Higiensko Post''-/ okraja Ljubljana in Zdravstvj/ nim domom občine Ljubli3^, Šiška. Zdravstveni dom vodi P trebno evidenco, razpored FJ, slov, kontrolno patronažno s1 ^ bo tn ukrene vse potrebno, se cepljenje izvrši. 5. člen Ta odlok velja takoj. Predsednik 1. r' i Jenko Marjan Izdaja založništvo dnevnik« — glavni In odRV L? urednik Ivo Tavčar. — Tl*** * Jetja »Slovenski poročev*18