ANNALES 12/'98 OCEN!: IN POROČILA/ RKENSIONI E RHA710NI / REVIEWS ANO Rf.PORTS, 203•2 l 4 nove avtoceste, je sedaj brez funkcije in zanemarjeno. Zato to področje namenimo rekreativnim in špo1tnim dejavnostim, predvsem tistim, ki potrebujejo večje objek1e. lokacija je primerna zaradi sanacije razv1·ed- notenega območja, bližine mesta in motnosti parki- ranja. Kopališču Žusterna se spremeni namembnost: iz bazenov, ki so ograjeni, tako da obala ni dostopna vsem, se uredi v mandrač s spremljajočim programom, vezanim na mmje (čolnarna, sposojevalnica čolnov in kopališki objekt). Prisotnost morja v urbanem okolju se izkoristi za novo rabo morja, Le urbanizirano področje pa zgosti tako, da se poveča stik prebivalcev z morjem in s tem zviša kvaliteta bivanja. Poleg Žusterne so po- moli in arhipelag plavajočih ploščadi namenjeni ko- palcem, ki so zaradi rastišča pozejdonke pomaknjeni globlje v morje. Bližina Kopra in urbanizirano pobočje Žusterne narekujeta gostoto pomolov in ploščadi. V soteski pri rtu Rex je predviden akvarij s po- tapljaškim centrom in restavracijo. Soteska je ozka in zapita proti morju, zato je zaradi svoje bližine in hkrati vizualne oddaljenosti od obale primerna za vraščanje novih elementov. Center je zaradi svoje dejavnosti aktiven in zanimiv tudi zunaj sezone in ima lahko tudi izobraževalno vlogo. Objekti v soteski niso vidni z morja, čeprav so tik ob obali. Center je povezan z izolsko bolnico z gondolo. Na rtu Rex je v morju razgledišče z restavracijo, od koder je v obe smeri razgled po slovenski obali. Ruda je s svojim zapuščenim peskokopom in industrijskimi obrati obsežna siva cona neposredno na obali, zato je smotrno te dejavnosti umakniti, sanirati peskokop in vnesti nove vsebine, ki so vezane na morje in obalo_ Na neurejeno pobočje zapuščenega pesko- kopa so lamelno po strmini postavljene stanovanjske stavbe. Ostalo območje Rude, ki je bil včasih klif, sedaj prekrivajo vodne površine in paviljoni. Vmesni prostori med poli so namenjeni različnim oblikam kopanja, ureditve obale so oblikovane glede na naravne danosti. Božo Rozman VODNI PARK BONIF!KA - UREDITEV OBALNEGA PASU MED KOPROM IN SEMEDELSKIM KANALOM Obalni pas med Koprom in Semedelskim kanalom je de! koprske Bonifike, ki bi ga lahko uvrstili med za- nemarjene de!e obalnega pasu. Pomen mu daje le peš pot po bivši Semedelski cesti, ki pa zaradi neprimerne opreme, prometnega režima, poletne vročine in občas­ nega poplavljanja ne ustreza značaju mestne obmorske promenade. Območje obdelave sestavlja ozek pas močvirnatega terena, zaraslega s trstičjem in drugo samodejno vegeta- Maketa ureditve vodnega parka na semedelski Bonifiki. Scale model of the Water Park's arrangement at Se~ medela Bonifika. cijo na še nepozidanem delu Bonifike. Meje območja tvorijo na severu mestna tržnica, na jugu semedelski kanal, na vzhodu Ljubljanska cesta in na zahodu stara Semedelska cesta. Zaradi stalnega nasipavanja, s kate- rim se stihijsko rešuje pomanjkanje parkirnih površin v zaledju starega mesta, se postopoma spreminja sicer nekultivirana, vendar značilna mestna krajina v ko- munalno površino. S tem se spreminja identiteta od- prtega prostora, ki nam še edini ohranja pogled na mestni obris in priča o otoškem izvoru Kopra. Načrtovalska metoda temelji na urbani in krajinski analizi ožjega območja in stičnih območij ter varovanju naravne dediščine in renaturalizaciji razvrednotenih po- vršin. z ovrednotenjem še ohranjenih in virtue)nih kulturnih plasti, sedimentiranih na območju, so bila postavljena izhodišča za preurejanje. Namen naloge je z vodnim parkom in obmorsko mestno promenado zaustaviti neprimerne posege in problemc1tizirati ni!daljnje nc1sipavanje Bonifike. Danes zapuščeni in razvrednoteni odprti prostor naj bi s preureditvijo postal aktiven del glavnega mestnega pro- stora in privlačna peš povezava med danes raz!očenimi predeli mesta. Nova ureditev temelji na zamisli o vodnem parku, kjer bi bili poustvarjeni značilni zgodovinski nanosi V obliki časovnega sosledja, po katerem se je izoblikovala Bonifika: to so morje, soline, poljedelska kultura, moč­ virje in končno obmorska mestna promenada kot hrb- tenica novega mestnega parka. Oblikovani so številni elementi vodneg3 parka. Vode: obstoječi odvodni kanali in njihova geometrija so preurejeni v plitve bazene po sistemu solin. Bazeni programirano spreminjajo svojo podobo in s tem vtis na opazovalca z različnimi odsevi in zemeljskimi vzorci. Rastlinje: ohranjena je avtohtona trstika kot prevla- dujočc1 rastlinska vrsta v kombinaciji z drugimi ha!o~ ,, fitnimi sestoji. 204 ANNALES 12/'98 OCENE IN POROČILA/ RECtNSIONI E RHAZIONI / REVl[WS AND REPORTS, 203-214 Lahke in nestabilne strukture: senčila in pergole iz posušene trstike nadomeščajo drevesno zasaditev. Raz- poreditev razglednih in vodnih stolpičev ter postajališč tvori omrežje točkovnih generatorjev v parku. Nomadske ploščadi: akvarij, potujoča raziskovalna šola, manjši lokali, izoblikujejo dopolnilno omreLje programskih točk vzdolž promenade. Osvetlitev: je točkovna, linijska, ploskovna, 30, ognjemet, program nočnih svetlobnih učinkov, .. daje možnost za nočno podo2.ivljanje stoječega in dina- mičnega vodnega elementa vzdol2. promenade in njeno nočno življenje. Promet: kolesarski in peš promet bi bil speljan vzporedno po promenadi, tako da bi ponudili možnost tesnejšega stika z morjem, vodnih bazenov in trstičevja na drugi strani. Poti preko površin vodnega parka so speljane v vzdolžni in prečni smeri po dvignjenih brveh, s katerimi bi omogočili ambientalno drugačen in bolj zanimiv prehod obalnega pasu. Dvig brvi nad površino bi zagotovila večjo preglednost celotnega parka. Kole- sarskemu in peš prometu, ki poteka po podhodu pod magistrc1!no cesto do naselja Žusterna in Semedala, bi ponudili alternativne motnosti z dodatnim podhodom in nadhodom. Vodni promet in spremljajoči komunalni privezi bi bili urejeni v podaljških prečnih poti parka na lesenih pomolih promenade. Polona Filipič In Jana Kocbek REVIT AUZACIJA lN REURBAN!ZAC!JA OBALNEGA PASU MESTA KOPER Mesto Koper, ki je bilo za časa Beneške republike vrh !stre, je bilo prvotno otok. S kopnim so ga povezali tako, da so nasipavali najprej cesto, potem pa vedno več okolice otoka, tako da je danes Koper le še mesto na obali. Sredozemsko morje sega s Koprskim zalivom najseverneje v Evropo. luka je že v 18. stoletju prevzela dominantno vlogo na obali. Danes je razvidno, da je Luka mesto fizično zavzela in vizuelno razvrednotila. Del mesta, ki meji na Luko, je programsko in fizično ločen od starega mestnega jedra. Rešitev tega problema ponuja mestna morfologija. Tangencialno na otok poteka ena izmed mestnih vpad- nic, njena os, kot pomol podaljšana v morje, pa reši dva izmed koprskih prostorskih problemov, Luko in Škocjan- ski zatok_ Luko prestavi ob nov odmaknjen pomol, mestu pa vrne del nekdanje obale, kjer ostanejo kakovostni objekti današnjih skladišč, ki naj jih naseli novi program. Nov, tangencialni pomol je ločen na dva dela, luški in mestni. Mestni de! služi za priveze barkam in je preko stopnišč povezan z morjem. Valobran varuje mandrač pred vplivi odpitega morja. Vzdolž pomola je speljan kanal do Škocjanskega zatoka. Tudi t3 ločuje dva programa. Kjer so nekoč stale ograje in grobo 205 zarezale v pms:tor, je kanal širok in tako neprehoden, kjer pa se otok - mesto s svojo bližnjo okolico vizuelno povezuje, je kanal ožji. Poti, ki so bile sicer prekinjene, stečejo preko kanala, a z zaznavno spremembo v strukturi poti. Razmejitev oskrbuje Škocjanski zatok s svežo vodo in ga tctko ohranja pri življenju. Mestna obala je podaljšana z mandručem, ki dopušča možnost približati se mestu s čolnom ali barko. Valobran jih varuje pred odprtim morjem. Stare karte mesta Koper, ko je še ležalo na otoku, prikazujejo, da je tu mandrač nekoč Le bil. Obstoječa skeletna arhitektura in smiselna urbanistična postavitev ponujata programsko fleksibil- nost. Programska in funkcionalna delitev, ki je izpeljana iz mestne zasnove, otoku vrne njegovo morje in mu omogoči, da znova postane enotno mesto. Klančine po- vezujejo nivojsko ločeno mesto in prej na.silno pre- kinjene poti stečejo do morja. Z odprtjem tega dela "otoka" promet steče po njegovem obodu. Ob morju je hitrost prometa omejena s smiselnimi urbanističnimi, krajinskimi in arhitekturnimi posegi. Višinska razlika tal ponuja možnost za parkiranje v brežini. Z odprtjem spodnjega dela daljše hiše prej nasilno prekinjeni trg steče do vode in jo vsaj mentalno poveže z mestnim robom. Tako velika modrina, sonce, čolni in ribe ne bodo le sanje otrok na drugi strani betonskega zidu, Obe hiSi sta na delih, ki bi sicer zapirali poglede z roba mesta proti morju, odprti. Veliki bazen s slano vodo daje obali značaj urbanega kopališča, Različna nivoja obale in otoka sta povezana na dva načina. Staro mestno jedro se širi do vode po klančinah in preko trgov. Vse povezave so speljane v smeri voda - mesto. Hiše potekajo pravokotno na to smer vzdolž obale. Orientiranost in razgled na odprto morje dajeta tem hišam kvaliteto bivanja v enkratnem ambientu. Tlako- vani trgi na mestnem delu obale so zasajeni z visokim drevjem po vsej svoji površini. Prikaz predlaganih prostorskih posegov na severni obali mesta Koper. Scheme of the proposed land.use intervention on the northern coast of Koper.