Tadeusz Nowak
LJUBEZENSKI PSALM
Pri tebi sem Za reko konj vzdihuje s travnikov zornic siplje se seno in vrt namesto žolča ptičev podaja nebu s kopjem jabolko
Pri tebi sem kot Kajn pri Kajnu Ker Abel je že umorjen in spaljen na tvojem vratu in na mojem vratu njegov pepel je v medaljonu spravljen
Pri tebi sem ostrina ob ostrini med nama je usoda bilka trave vse drugo: svet nebo je kot igrača ki starim bo ljudem za vir zabave
KONEC LJUBEZNI...
Konec ljubezni, žalost se naznanja in name čaka sedem visočin, sedem marjetic, v polju posejanih.
755
IZ  POLJSKE  LJUBEZENSKE  LIRIKE
Rozka  Štefanova________________________________________________________756
Kdo jih utrga, s smehom pogosti oči zaupne, sladkosnedna usta?
Še mami me preprostost sramežljiva podane roke, glava vstran zazrta, vrata za lahkonoč napol odprta, kjer šepetaje se skrivnost razkriva.
Minilo zdaj deževje je brez kraja in odletela dlaka spenjenih megla, čeprav lahko bi, pa še ne odhajam v zame sešito vrečo iz temnega neba.