čin/ Domžale, 17. III. 1989, letnik XXVIII, št. 5 orocevoiec Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Domžale Potrebna in pomembna skrb Svet za vprašanje družbenoekonomskega in Političnega položaja žensk pri OK SZDL Domžale se ie tokrat lotil zdravstvene teme. Na posvetu so sodelovali tudi delavci Zdravstvenega doma Domžale ... Običaj je že, da v sklopu aktivnosti sveta vsako 'eto v občinski frontni organizaciji pripravijo posvet, vsakič na drugo tematiko. Zdravstvena je izredno pomembna, četudi se je pokazalo, da problem zdravstvene skrbi za ženske in otroke vendarle ni tako ve-''*•> kot se je sprva zdelo. Udeleženci posveta, predvsem pa zdravstveni delavci, so dodobra ocrtali sta-"je te specifične, vendar za našo občino pomembne oblike zdravstvenega dela. 54 odstotkov od vseh zaposlenih je namreč žensk! Ocenili so, da je zdravstvena osveščenost med ženskami vse boljša, prav nič manjša pa ni tudi med kmečkimi ženskami. Preventiva se vse bolj uveljavlja. Predstavnik kmečke zveze je poudaril, da je velik oel kmečke populacije brez rednih zdravniških pregledov (nekateri celo 15 let), zagotoviti pa je ob tem treba tudi kontinuirano skrb pri zagotavljanju zdravstvenih pregledov kmečkih žensk. Položaj v domžalskem zdravstvu nasploh ni la-nak, bremenijo ga 3 milijardne terjatve Univerzitetne-9a kliničnega centra, iztrošenost naprav in podobno. Oprema za različne ginekološke preiskave je iztroše-na: nov aparat za ultrazvok stane kar 50.000 dolarjev, nakup pa bo treba zagotoviti. Ob podatkih o zdravstvu je bilo na posvetu predočeno tudi precej podatkov o socialnih razmerah v naši gbčini. Nekateri primeri so prav pereči, center za socialno delo se po mnenju zdravstvenih delavcev preveč usmerja v administrativna opravila in pisanje različnih poročil, na te-renu pa se dela malo. Kljub vsem na posvetu nakazanim vprašanjem pa anko ugotovimo, da zdravstvena skrb za zdravje žene In otroka, ki so ga vzeli pod drobnogled ni slaba, a pa je vendarle osnovna naloga, da zagotovimo vsaj a naprej boljše pogoje za to obliko zdravstvenega varstva. tudi mnogi zdravstveni delavci, saj je bila tema posveta zdravstvena skrb za ženo in otroka. ZA zdravstvo po meri ljudi; ZA življenje po meri človeka; ZA šolstvo po meri otrok ZA zdravstvo po mert**! po merjčloveka^ ZA šolstvo po meri otro* aktualno Smo proti mitingom Predsedstvo OK SZDL Domžale v imenu delovnih ljudi in občanov občine Domžale podpira stališča Republiške konference SZDL in mestne konference Ljubljana, da mitingi le zaostrujejo mednacionalne odnose in zato vse poskuse njihovega organiziranja zavračamo. Obsojamo tudi prekinitve ekonomskih odnosov, ki temelje na političnih opredelitvah. Zavzemamo se za sodelovanje in sožitje med narodi na enakopravnih osnovah. OK SZDL Domžale OBČINSKA KONFERENCA ZSMS DOMŽALE DELAVSKO KULTURNOUMETNIŠKO DRUŠTVO SVOBODA MENGEŠ VABITA NA MEDNARODNO FOLKLORNO PRIREDITEV NA KATERI SE BOSTA PREDSTAVILI FOLKLORNA SKUPINA »BERI BALOG ADAM« IZ MADŽARSKEGA MESTA KOR M EN D IN FOLKLORNA SKUPINA DKD SVOBODA MENGEŠ PRIREDITEV BO: PETEK, 31. marca 1989 ob 20. uri V DELAVSKEM DOMU NA VIRU SOBOTA, 1. april 1989 Ob 20. uri V KULTURNEM DOMU V MENGŠU Vstopnice so v pred prodaj i: Vir: Emona Market Domžale: prodajalna »Tobak« pri občini, OK ZSMS Domžale, Ljubljanska 70/11. Mengeš: Trgovina Škrnicelj »Tobak« Mengeš in uro pred pričetkom predstav! domžalske združene moči samoprispevek 2.4.89 Letošnje praznovanje 8. marca — dneva žensk: Praznik na Limbarski Nedelja, 5. marca je bila sončna. Ne toliko v dolini, kolikor je bilo več sonca nekoliko više. Tudi na Limbarski gori, ki so jo organizatorji letošnjega praznovanja dneva žensk — 8. marca določili za mesto srečanja. Na pobudo Krašenjskih športnih delavcev ter ob pomoči in soorganizatorjih prireditve (OK SZDL Domžale, Občinski svet ZSS, moravska krajevna skupnost in društva) je bila na vrhu Limbarske gore pripravljena imenitna javna prireditev. Glasbeno dobrodošlico udeleženkam (in tudi udeležencem), ki so se zgrinjali na Lim-barsko goro iz krašenjske in moravske strani, so zaigrali člani godbe na pihala iz Moravč, uvodne pozdravne besede pa je izrekel Maks Jeran, predsednik OK SZDL Domžale, nato pa so prireditev vzeli v roke mladi glasbeniki (ansambla Mladi Kovinarji in Moravski kvintet), recitatorji ter Boris Kopitar, ki je z improvizirano sproščeno besedo prispeval svoj delež k lepi kulturno-družabni prireditvi. Vsi udeleženci (bilo jih je več kot 1000) so mnenja, da prireditev mora ostati, saj je ne le lepa obogatitev praznovanja dneva žensk, temveč tudi priložnost za pričetek telesnih rekreacijskih aktivnosti na vratih pomladi. Svoj delež k uspešni prireditvi so pridale tudi prijazne Moravčanke iz bližnje gostilne, koder so po res zmernih cenah poskrbeli za ti- Spremembe slovenske ustave: Prvič dobrodošlica ob 8. marcu na vrhu Limbarske gore. Nagelj za voščilo in šilce močnega za zdravje. sto plat, ki je ob takih prireditvah tudi potrebna. Med udeleženkami smo poiskali nekaj tistih, ki so bile o prireditvi pripravljene kaj povedati: Jožica Hribar, delavka: Tu na gori je prečudovito. Ko smo šli zjutraj iz Domžal na pot je bilo megleno vreme, pa so se že proti Dobu megle razkadile in tako smo nagrajene poleg nageljna še s tako čudovitim dnevom. Čestitke organizatorjem in pobudnikom za misel. Jerneja Založnik, uslužbenka: Sprva nisem hotela nikamor, ko pa sem se na prigovarjanje moža odločila, mi ni bilo več žal. Vesela sem cvetja, prijaznih ljudi in lepega dogodka tu gori na vrhu naše občine. Z veseljem se bom tudi prihodnje leto udeležila prireditve, pa še sodelavkam v tovarni bom svetovala naj pridejo ... vera simonišek, ekonomski tehnik: Pa je res, da smo doslej praznovali dan žensk — 8. marec samo s popivanjem, veseljačenjem v zaprtih, zakajenih prostorih, vse drugače je na svežem zraku, tu gori na vrhu hriba prejeti nageljček. Vesela in srečna sem. Pa toliko pomladanskega cvetja na poti sem gor sem videla — teloha, žafrana in drugih rožic. Po preživeti zimi je to zame pravi navdih. Praznik na Limbarski se je izšel v prijetno planinsko praznovanje z glasbo dveh ansamblov, imenitnim razpoloženjem številnih udeležencev ter z obljubo: Drugo leto spet! Branka Mulec, specialni pedagog: Resnično sem prijetno presenečena nad odzivnostjo te prve prireditve ob dnevu žensk. Vesela sem, da sem se odločila, da ta nedeljski dan prebijem v tem lepem naravnem okolju. Mislim, da je taka oblika praznovanja tisto pravo, kar bi morali najti tudi pri organiziranju drugih stvari... Limbarska gora je prav idealno mesto za pouk o naši občini. Vidi se na vse strani: kot na dlani je Moravska dolina, Črni graben, ravnina proti Ljubljani, v daljavi pogled obstane na Triglavu. Le zakaj se ljudje ne odločijo v večji meri za izlet sem gor? Simona Dolenc, trgovka: Tu blizu sem doma, pa me je na to praznovanje prignala, skupaj s fantom, samo radovednost. Žal mi ni, saj vidim same vesele obraze. Boris Kopitar je zelo dobro razpoložen, to svojo dobro voljo pa je prenesel tudi na nas. Imam samo eno pripombo: zakaj niste prej poskrbeli za obveščanje, saj sem tudi sama zvedela za to prireditev šele v soboto ... Francka Urankar, gostilničarka na Limbarski gori: 21 let sem že gostilničarka tu gori. Odprto imam ob sobotah in nedeljah, pa med prazniki. Hrano, pijačo naredim po nizkih cenah in se trudim, da bi bil obisk kaj večji. Gostom, ki jih je kako soboto le 5 ali 6 ponudim govejo juho, obaro, ajdove žgance, pečenice, vse leto imam suhe klobase s hrenom. Lepo je tu gori, ko bi bilo le obiska kaj več. Kaže, da se ljudje raje zadržujejo v dolini, ker je to bolj »komot«. Hočemo racionalne, učinkovite in čiste rešitve Počasi, pa vendar nezadržno prihaja do pomembnih družbenih sprememb. Z usmeritvami novega mandatarja ZIS postajajo obrisi gospodarske reforme vse jasnejši, vrsta novih predpisov pa že pomeni prve korake k sodobnejše organiziranemu gospodarstvu. Politični sistem se stresa pod pritiski raznobarvnih konceptov političnih reform, ki jih ponujajo, pa tudi vsiljujejo politične organizacije, nova gibanja in zveze. Rekli bi lahko, da iščemo nov projekt socializma, saj se nekatere dosedanje temeljne ideološke predpostavke in sistemske rešitve v praksi niso potrdile. Razlika v pogledih na prihodnost v posameznih delih Jugoslavije in mednacionalne napetosti nam ta iskanja samo otežujejo. Kaj v tem tavanju po poti k cilju, ki načeloma ni sporen, pomenijo predložene spremembe slovenske ustave? Komisija skupščine SRS za ustavna vprašanja je namreč pripravila delovni osnutek dopolnil k slovenski ustavi. Pri tem je upoštevala ustavno načelo, da rešitve ne smejo biti v nasprotju z jugoslovansko ustavno ureditvijo in temeljnimi načeli ustave SRS, ki se v tej fazi ustavnih sprememb ne spreminjajo. Jasno je, da zato ni bilo mogoče upoštevati vseh pripomb iz javne razprave o amandmajih k zvezni ustavi. Ljudje so takrat jasno in glasno povedali, da hočejo novo, moderno in kratko ustavo, ki bo omogočila prehod SFRJ v družbo 21. stoletja. Ta zahteva zaenkrat ostaja neizpolnjena, čimprej pa se je treba naloge lotiti. Kljub temu pa je očitno, da je slovenska ustavna komisija, ob tem pa je seveda večji del dopolnil prepisala iz zveznih amandmajev, iskala tudi nekatere izvirne rešitve. Kaj naprimer storiti s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki že kar nekaj časa težko za-gotove kvorum in ki, tako menimo mnogi, praktično o ničemer ne odločajo več. Zvezna ustava še predvideva obvezno ustanavljanje SIS (za najpomembnejša področja družbenih dejavnosti), slovenska pa prepušča obveznost ustanavljanja SIS tako na področju družbenih dejavnosti kot na področju materialne proizvodnje zakonom. Poleg tega pa dopolnila dajejo skupščinam DPS možnost, da zagotove obvezno javno financiranje ustavno in zakonsko zagotovljenih pravic in skupnih družbenih potreb (npr. šolstvo, zdravstvo . . .). Saj je že dolgo jasno, da je nesmiselno ohranjati ta-koimenovano »svobodno menjavo« med izvajalci in uporabniki, če morajo biti določene pravice osnovne socialne varnosti, zdravstva, šolsva itd. zagotovljene vsem ljudem v Sloveniji. Zato je nesmiselno obvezno ustanavljanje SIS na teh področjih. Če nas morda ideološka nostalgija veže nanje in jih zato nočemo vreči iz sistema, jih ohranimo le tam, kjer se bodo uporabniki in izvajalci res lahko svobodno dogovarjali o obsegu dejavnosti (npr. telesna kultura, kultura itd .. .). Za racionalnejše, učinkovite in čiste rešitve se moramo zavzeti tudi na področju volilnega sistema. Predvideni sta dve varianti: po prvi se delegati volijo neposredno na tajnih volit- vah, po drugi pa ohranjamo ves sedanji sistem delegacij in konferenc delegacij. Gotovo niso sprejemljive kombinacije delegacij in stalnega delegata izvoljenega neposredno s tajnim glasovanjem. Eno ali dru-~ go, če bi imeli oboje, bo odgovornost še težje definirati. Prepričan sem, da ljudje hočejo sami izvoliti svojega predstavnika v skupščini občine, pa mu recimo delegat, odbornik ali poslanec, takega ki ga poznajo, mu zaupajo in ga bodo lahko klicali tudi na odgovornost (individualno, ne pa kolektivno), če ne bo deloval v skladu z njihovimi interesi! Če bomo na neposrednih tajnih volitvah, med več kandidati volili delegate (poslance?!) za zbor občin in zbor združenega dela skupščine SRS, zakaj torej ne bi ljudje na isti način izvolili tudi svojih delegatov (odbornikov?!) v zbor KS in zbor združenega dela občinske skupščine. Ustavna dopolnila ohranjajo tudi družbenopolitične zbore, čeprav leti nanje mnogo očitkov, češ da pomenijo nezaupnico delegatom temeljnih skupnosti in da njihovo poseganje v skupščinsko odločanje za zaščito samoupravnega družbenopolitičnega sistema ni več potreb. Tudi v naši občini smo v razpravi o amandmajih k zvezni ustavi menili tako, saj morajo družbenopolitične organizacije delovati pred- vsem v temeljnih okoljih. Med izvirne rešitve v dopolnilih sodijo tudi odprava skoraj vseh omejitev za zasebno delo, možnost uvedbe javnega posojila, odprava smrtne kazni za kazniva dejanja po republiškem kazenskem zakonu in črtanje ustavnega določila, da je vera »zasebna« stvar, kar pomeni, da jo človek lahko izpoveduje tudi javno. Ne vem, če bi za izvirne šteli predloge, ki prenašajo pristojnosti z občine na republiko (npr. na področju urejanja prostora), saj močno spominjajo na težnje po krepitvi federacije ob sprejemanju zveznih amandamajev, sploh pa postaja položaj in sloga občine, pa tudi krajevne skupnosti v sii mu vse bolj nejasen. Prav I vprašanj se moramo v razpf v občini lotiti najbolj resno. Ob prebiranju veljavne us ve (tako zvezne in slovensl človek dobi občutek, da je sana za pretekli čas, saj jo formni gospodarski in pol čni procesi krepko prehiteva To brez dvoma velja tudi za meljna načela ustave, ki po^ jajo ovira za radikalnejše sp membe! Zato ne presene# predlogi, da naj bi posegli ti v temeljna ustavna natf (npr. črtali naj bi vodilno v go ZK v SZDL saj sicer ni i> goče govoriti o preti* SZDL). M. Jerat Vse člane društva nekadilcev ter tiste, ki jim ni vseeno kakšen zrak dihajo, vljudno vabimo na OBČNI ZBOR DRUŠTVA NEKADILCEV DOMŽALE, ki bo 22. 3. 1989 ob 18. uri v konferenčni sobi Sob Domžale. Vljudno vabljeni! Korak k neposrednim volitvam Po volji ljudi... 2. aprila bomo na referendumu odločali o kandidatu za člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije. V občini Domžale bo v nedeljo, 2. aprila na voliščih kot kaže kar živahno. Glasovali bomo na referendumu o občinskem samoprispevku, o krajevnih samoprispevkih v vseh KS (razen KS Lukovice) in izbirali kandidata za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije predvidoma izmed treh, ki še ostajajo v volilnem »boju«. To so Marko Bule, Janez Drnovšek in Gojko Stanič. V razpravah o tej novi rešitvi, ki se približuje ne-" posrednim volitvam je bilo veliko različnih, celo nasprotujočih si mnenj, od povsem odklonilnih češ da je ta poskus demokratizacije volilnih postopkov nesmi-selen in neracionalen, do takšnih, ki so prepričani, da je treba na ta način ljudem omogočiti neposredno odločanje b svojih najvišjih predstavnikih. Gotovo je nekaj pomislekov na mestu, saj že kandidacijski postopki tistim, ki to želijo, zagotavljajo možnost, da povedo svoje mnenje o kandidatih na temeljnih kandidacijskih konferencah. Žal pa so bile tudi v naši občini kandidacijske konference v krajevnih skupnostih sla- bo obiskane, saj udeležba praviloma ne obsega 20 odstotkov volilcev. Odgovoriti na vprašanje zakaj je tako, ni lahko, dejstvo pa je, da ljudje s potekom in rezultati niso bili zadovoljni. Mnogi so še vedno prepričani, da ob zadnjih volitvah člana predsedstva SRS ni bil izbran za kandidata tisti, ki je dobil med ljudmi največ podpore. Nenazadnje pa vsesplošna družbena kriza še kako vpliva na razpoloženje ljudi-in na odklonilen odnos do »grde politike« in mnogih pogosto neplodnih sestankov. Zato mislim, da je treba opraviti tudi ta poskus pred uvedbo neposrednih tajnih volitev, ki so edina prava čista rešitev, ni pa mogoča, dokler veljavna ustava določa, da člana predsedstva voli republiška skupščina. Kandidate smo spoznali, predstavili so svoje programe in poglede na našo prihodnost, tako da se najbrž ne bo težko odločiti za pravega. Nesporno gre za pomembno odločitev, saj bo član predsedstva iz Slovenije (zamenjal bo Dolanca) takoj postal tudi predsednik predsedstva SFRJ. V napetih mednacionalnih odnosih pa ni vseeno, kako smo našega predstavnika v vodstvu države izbrali. Predvsem za to ne, ker dobivamo iz nekaterih drugih jugoslovanskih okolij očitke o neligitimnosti slovenskega vodstva, ki jih grade na trditvah, da je slovenski narod dober, vodstvo pa slabo in da med ljudmi nima podpore. Torej pri referendumskem odločanju o kandidatu za člana predsedstva SFRJ iz SRS ne gre le za izbiro človeka, ampak tudi za ustvarjanje legitimnosti in trdne pozicije ter moči novega predstavnika na čelu federacije. Gre torej posredno tudi za podporo slovenski politiki, ki jo lahko plebiscitarno izrazimo z udeležbo na referendumu 2. aprila. m. jeran 45-let od tragedije na Okleni Na tej spominski prireditvi je spregovoril eden od preživelih udeležencev bitke na Oklem Franc Zupančič-Marjan. S pretresljivo pripovedjo o tragičnih okoliščinah tragedije je obudil spomin na žrtve okelskega poboja partizanov. Ob 45-letnici tragedije na Oklem se je na tem mestu zbralo mnogo občanov in mladine, ki so počastili spomin na 72 padlih. To število je hkrati največje število padlih na enem mestu v domžalski občini. Zaradi žrtev, spomina nanje in vrednot, za katere so padli, bodo tradicije NOB med nami vedno žive. Na spominski svečanosti, za katero so ihanski šolarji pripravili kulturni spored, so k spomeniku položili venec. Pfedjog novega izvršnega sveta V novi Izvršni svet SOB Domžale so predlagani naslednji * kandidati: •vica GOGNJAVEC, za Podpredsednico Izvršnega sveta^ (neprofesionalno) — zadolžena za področje gospodarstva Branko HEFERLE, za Podpredsednika Izvršnega sveta — zadolžen za področje negospodarstva in občinsko upravo ter za sekretarja Sekretariata za oboo upravo (profesionalno) pranc ARNUŠ, za člana 'zvršnega sveta in sekretarja Sekretariata za ljudsko obrambo . Vito HABJAN, za neprofesionalnega člana Izvršnega sveta — zadolžen za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo Janez KOVAČ, za člana prsnega sveta in predsed-n'ka Komiteja za urbanizem, 9radbeništvo, komunalne zadeve ter varstvo okolja . Janez KRALJ, za neprofesionalnega člana Izvršnega sveta — zadolžen za gospodarske zadeve in avto-matsko obdelavo podatkov Andrej POČIVAVŠEK, za neprofesionalnega člana Izvršnega sveta — zadolžen 2a Področje drobnega gospodarstva . Marko ROUS, za neprofe-S|onalnega člana Izvršnega sveta — zadolžen za gospodarske zadeve Alojz ŠTEPEC, za nepro-esionalnega člana Izvršnega sveta — zadolžen za pobočje kmetijstva Leon ŠTIFTAR, za nepro-esionalnega člana Izvršnega sveta — zadolžen za pobočje družbenih dejavnosti .Vera VOJSKA, za profe-Sl°nalnega člana Izvršnega sveta — zadolžena za kraje-Vne skupnosti Bogdan ZUPAN, za člana 2vršnega sveta in sekretar-'a Sekretariata za notranje Zadeve . 'van ZUPAN, za neprofe-Sl°nalnega člana Izvršnega sveta — zadolžen za finance zadeve • Janja ZUPAN, za članico ^vršnega sveta in predsed-lQo Komiteja za družbeno Paniranje in družbenoekonomski razvoj ■ koordinacijski odbor za adrovska vprašanja pri Obeski konferenci SZDL 0rnžale je na svoji seji dne 9.3 1989 podal k predlaga- li' sestavi Izvršnega sveta p°zitivno mnenje. Kaj pravijo občani v Zaborštu? Občani, živeči v Zaborštu so glede na predvideno pozidavo imeli v februarju dva sestanka in sicer v prostorih KS Slavka Šlandra. Uvodoma so na prvem od obeh sestankov podprli program V. samoprispevka, središče razprave pa se je brž obrnilo v aktualnosti v zvezi s predvidenimi gradnjami v Zaborštu. Na podano informacijo predstavnika Razvojnega zavoda Petra Pengala so občani podali precej pripomb, mnenj in zahtev. Le-te so povzete v alinejah: ki Profili cest naj bi bili preveli- — Zakaj niso bile upoštevane pripombe Zbora občanov In TO Zaboršt (v predlaganem osnutku so bile upoštevane samo malenkosti). — načrtovalci niso upoštevali gradnje hiš na parcelah, ki so v lasti prebivalcev Zaboršta — upoštevajo naj se parcelne meje in obstoječe poti — predlagani osnutek ZN Zaboršt je nezakonit — upošteva naj prednostna pravica pozidave lastniških zemljišč — ZN Zaboršt naj bi obravnaval samo ureditev cestne mreže s Prejeli smo: Skupščini občini Domžale Del spornega zemljišča v Zaborštu, ki ga nameravajo v bližnji prihodnosti pozidati. Zadeva »pozidali bomo Zaborš« je dvignila med občani mnogo prahu. V današnji številki prinašamo nekaj njihovih mnenj, ki so jih izrazili na dveh zborih občanov. pozidavo plomb v obstoječem naselju — zemljišča, na katerih naj bi stali novi stanovanjski objekti, naj se valorizirajo — s tem osnutkom ZN Zaboršt se posega v prvo cono kmetijskih zemljišč — sprejem zazidalnega načrta Zaboršt pomeni odvzem lastniške pravice, ker pozneje lahko povzroči spore in težave, ker lastniki zemljišč predvidevajo gradnjo objektov svojih potomcev. Po daljši in burni razpravi so občani sprejeli sklep, s katerim predlagajo, da izvršni svet umakne sklep o javni razgrnitvi osnutka ZN Zaboršt, ke dolgoročni plan občine Domžale ni usklajen z obveznimi republiškimi izhodišči. V Občinskem poročevalcu št. 3 z dne 17. 2. 1989 je bila objavljena vsebina odgovora na delegatsko vprašanje, ki so ga postavili v Krajevni skupnosti Dob o reševanju kadrovske problematike in o sredstvih, ki so bila za razreševanje te problematike namenjena in uporabljena. Iz vsebine'odgovora (iz njega ni razvidno, kdo ga je pripravil) izhaja, da so se v obdobju 1968—1972 sredstva vlagala v tako imenovani kreditni sklad pri Kreditno hranilni službi Domžale. Iz tega naslova so bili dodeljeni krediti za individualno gradnjo in nakup individualnih stanovanj. Iz pregledane dokumentacije ni razvidno, kateri krediti so bili kadrovski: ločimo jih lahko le po imenih ljudi, ki so v tem obdobju opravljali določene funkcije (Remic Bogdan, Zaje Ivanka, Modrijan Milojka, Povž Ludvik). Vsebina odgovora, ki se nanaša na kredit, ki ga omenjeni odgovor opredeljuje kot kadrovskega, glede na imena ljudi, ki so v tem odbobju opravljali določene funkcije (Milojka Modrijan), ni točna. V tem obdobju nisem dobila nobenega kredita in tudi nisem opravljala nobene funkcije v občini Domžale. V letu 1970 sem se prijavila na razpis za mesto referenta za premoženjsko pravne zadeve v upravi Skupščine občine Domžale. V razpisu je bilo za to delovno mesto ponujeno tudi družinsko stanovanje. Po takrat veljavnem zakonu sem morala opravljati pripravniški staž oziroma sem prejemala osebne dohodke pripravnika dve leti, to je do oktobra 1972. V letu 1971 sem dobila enosobno stanovanje v skladu s pravilnikom delovne skupnosti občinske uprave. Stanovanje sem v letu 1978 vrnila. V občinski upravi pa nisem dobi/a nikakršnega stanovanjskega kredita. Zahtevam, da te podatke preverite in vaš odgovor na delegatsko vprašanje popravite in ta popravek objavite tudi v prvi naslednji številki občinskega poročevalca. Milojka MODRIJAN Šubljeva 13, Domžale Kare C-15 Domžale Center buri občane Načrtovana gradnja v centru mesta, ki so jo delovno poimenovali C-15 buri občane. Da bi razgrnili vse relevantne informacije, so v krajevni skupnosti Slavka Šlandra pripravili dvoje informativnih sestankov, na katera so povabili člane skoraj tisoč gospodinjstev. Sestankov so se udeležili tako projektanti, delavci upravnega organa, Razvojnega zavoda, predstavniki DPO v krajevni skupnosti in drugi. Gotovo je, da predvidena gradnja buri občane. Že na prvem sestanku občanov ob koncu januarja (26. 1. 1989) so občani na predvideno novogradnjo podali nekaj pripomb: — za obstoječe stolpiče je zagotovoljeno premalo parkirnih mest — ker se ne ve kdaj bo za to sosesko zgrajen nov vrtec, občani predlagajo, da se obstoječemu vrtcu zagotovi potrebne zelenice in da bo zgrajeno otroško igrišče; — prouči naj se ukinitev ali sprememba predlaganega vhoda v nove podzemne garaže PM. S tem ti ugodili tudi stanovalcev stolpiča Kamniška 11, ki jih že sedaj moti prevelik promet. — komu so stanovanja namenjena? Domžalčanom ali priseljencem, kaj je z otroškimi vrtci, kaj je s šolami, kaj je z zdravstvom, preskrbo občanov in ali to pomeni že tudi nov samoprispevek Domžalčanov za izgradnjo teh objektov? — pri gradnji Postaje milice je bil po informaciji občanov blok Kamniška 11 oškodovan za 287 m2 zelenice. Upravni organ naj to preuči in poda ustrezno rešitev. Predvidena gradnja vsekaor pomeni temeljit poseg v center mesta, zato ljudem, ki v njem živijo ni vseeno, kako z gradnjo bo. Da bi občanom pomagali, so naročili izdelavo makete, ki bo omogočila pogled na novo zazidalno območje. Projektant ing. Popovič je natančno obrazložil osnutek C-15, sledila pa je razprava občanov. Le-ti so posredovali precej pripomb: — ob Kamniški cesti, novem izvoznem pasu je potrebno narediti zvočni zid; — zakaj je objekt toliko odmaknjen od cestišča Ljubljanske ceste in s preveliko zelenico pred blokom ob Ljubljanski cesti; zgradba naj bo čim bližje ceste, zelenica pa naj ostane za novim blokom SPB-3 in obstoječim rdečim blokom, kjer bo ostala čistejša in nezaprašena; — obvezno je potrebno v načrt soseske C-15 vrisati otroško igrišče, saj bo dosedanje igrišče odvzeto, mogoče planirati večnamensko asfaltno ploščad; — obvezno je potrebno zagotoviti dovolj parkirišč za sosesko v Kamniški ulici, še posebno glede na novo PM, ki nima parkirišč niti za službena vozila ali vozila zaposlenih miličnikov, istočasno pa zagoto- viti dovolj parkirišč tudi za stanovalce v 4 stolpičih v Kamniški ulici; — zahtevajo, da se dokončno spremeni načrt glede uvoza v garaže pod novimi objekti in obstoječe Kamniške ulice; — ali je gradnja SPB 3 spet namenjena za prodajo za trg in ali to pomeni novo obremenitev sedanjih živečih občanov ..u ,^in uomocju (/L), vrtci, šole, itd.). — Občani predlagajo, da se območje DOMŽALE CENTER C-15 razširi še na cono Helios, Ljubljanska 114, ker že več let ni rešen problem parkiranja osebnih avtomobilov. Delavci, poslovne stranke in tovorna vozila, ki prihajajo v DO Helios v dopoldanskem času zasedejo vsa parkirišča, ki so last in namenjena za potrebe stanovalcev v obstoječih blokih. Iz navedenega razloga občani zahtevajo, da se ta problem čimprej reši in prisili DO Helios, da uredi parkiranje za svoje potrebe. — Ulico Nikola Tesla je potrebno vključiti v investicijski program v primeru gradnje spb 3 vključno z javno razsvetljavo. — Občani zahtevajo, da se predlagana varianta izgradnje spb 3 — višina zniža za 1 do 2 etaži. — Občani predlagajo, da se za potrebe občanov, ki bodo prihajali v poslovne prostore spb 3 žrtvuje del bogate zelenice za dve vrsti parkirnih mest ob Ljubljanski cesti. Vprašanja ... — Občani so se zanimali in postavljajo vprašanja poročevalcem predstavnikom Sob Domžale, kdaj se bo pričelo z gradnjo SPB 3; kakšna je dinamika gradnje; kaj je z odkupom stanovanjskih hiš in parcel v lasti občanov, ki so predvidene za rušenje; kje so te nadomestne parcele? — Kdaj se bo pričelo z izgradnjo deteljice in ali je z osnutkom ZN Domžale CENTER C-15 kjer je vrisana deteljica to tudi dokončna lokacija te ceste. — Kje bodo zaklonišča in koliko jih bo? — Kako bodo financirane, koliko je je do sedaj zgrajenih in kako je bil porabljen denar za izgradnjo zaklonišč? — Kdaj in kje bodo končno zgrajene javne sanitarije z WC? DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE: Inštruktorji, oglasite se! Za redno in honorarno delo v AVTO ŠOLI vabimo k sodelovanju več inštruktorjev. Vloge z dokazili oddajte do 25.3.1989 na naslov: Delavska univerza Domžale, Kolodvorska 6. Bi želeli postati inštruktor v Avto-šoli Ste preudarni, dinamični in hitrih refleksov? Bi radi postali inštruktor v Avto šoli? Rabimo vas, zato smo vam pripravljeni povrniti stroške šolanja. Oglasite se na Delavski univerzi Kolodvorska 6, Domžale. Pisma bralcev: Še enkrat o pozidavanju Zaboršta..._ V zadnjem Občinskem poročevalcu je izšel članek z naslovom: Kako bomo pozidavali Zaboršt? Upam, da veste kaj se v Zaborštu dogaja po razgrnitvi zazidalnega načrta za zaboršt in še se bo dogajalo. Zato mislim, da bi bilo prav, da bi izšel še en članek, ki bo opisal občanom vso resnico o nastalem sporu med občino in krajani Zaboršta. Vedite, da so se krajani Zaboršta s svojimi podpisi množično uprli zazidalnemu načrtu. Mi smo za sodelovanje in za pametne rešitve, odločno pa smo proti izsiljevanju in usiljevanju, ki ga prinaša zazidalni načrt za Zaboršt. Vem, da bodo na občini rekli, da to ni izsiljevanje in vsiljevanje, zato vas vprašam, kaj bi vi rekli meni, če bi po nekem načrtu prišel na vaš vrt in tam začel zidati?? Zakaj se vedno odloča mimo prizadetih občanov? Že dva načrta sta bila izdelana (tudi če gre samo za osnutek) je to stalo veliko denarja. Te osnutke smo zavrnili in tako vrgli veliko denarja v smeti, torej stran. Naj odgovorni nikakor ne mislijo, da mi ne vemo, kdo je to plačal. Prizadeti krajan Alojz U mek 0OS &UDIX£ Stran je pripravila komisija za informiranje in propagando OK ZSMS Domžale. Ureja: Vanja KOMAZEC »Akcija 25 poslancev« še vedno aktualna O »akciji 25 poslancev« ste v tem glasilu verjetno že brali. Seveda ni naključno, da ravno mladi v Domžalah temu poskusu pred zatonom »prve slovenske pomladi«, posvečamo toliko pozornosti. Ravno Domžale so bile v začetku 70-ih let tisto izvršilno telo, ki je najostreje obsodilo omenjeno akcijo. Seveda vse tedanje obsodbe niso zrasle v njenih glavah. Bile so praktično le končni izvršitelj sodbe, ki jo je narekoval slovenski politični vrh. Ali je bil poskus res vreden obsodbe? Cene Matičič, tedanji poslanec Republiškega zbora Skupščine SR Slovenije iz Domžal, je v imenu 25 poslancev vložil kandidaturo dr. Ernesta Petriča za člana predsedstva SFRJ. Predlog skupine 25 poslancev je torej pomenil kandidiranje še enega člana, ob že znanih dveh — Markom Bulcem in Mitjo Ribičičem, ki ju je predlagala Republiška konferenca SZDL. Njihov postopek je bil povsem v skladu s 1. členom zakona o volitvah članov predsedstva SFRJ v SR Sloveniji, namen pa nadaljevanje procesa demokratizacije, uvajanje principa odprtih list (možnost izbiranja med večimi kandidati). Obsodbe tega postopka so si sledile kot valovi v razburkanem morju: politična diverzija, udar proti politiki ZK, neupoštevanje »splošno priznanih poti preko SZDL«, akcija proti samoupravljanju, grebaštvo in še in še . . . Najbolj je prišel do izraza očitek, da niso upoštevali poti preko SZDL. Kako je potekalo evidentiranje v SZDL? Glavna kandidata sta bila praktično že znana še preden se je začel postopek evidentiranja, tako so" bili vsi nadaljnji eventuelni kandidati že predhodno postavljeni v drugorazredni položaj. V Sloveniji je v tem postopku sodelovalo le okoli 2000 ljudi, kandidata so verificirali v ozkih organih SZDL (na sejah OK SZDL, sejah IO ŠZDL in še ožjih izvršilnih organih). Iz dokumentov je evidentno, da občinske organizacije sploh niso evidentirale niti enega kandidata, pet možnih kandidatov (Marka Bulca, Ivana Dolničarja, Staneta Dolanca, Staneta Kavčiča, Mitjo Ribičiča) so evidentirala vodstva DPO v republiki. Izmed teh je predsedstvo Republiške konference SZDL na seji 28. 5.1971 izbralo Marka Bulca in Mitjo Ribičiča. Sredi prejšnjega meseca, točneje 16. februarja, smo domžalski mladinci na odprt razgovor povabili Ceneta Matičiča in Toneta Remca (glavna, še živeča, akterja »akcije 25 poslancev«) z namenom, naj bi sedanja javnost izvedela resnico o zgodnjih bitkah za demokracijo. Že odziv na ta razgovor je pokazal, da javnost res želi izvedeti resnico o »akciji 25 poslancev«, pa tudi o ostalih dogodkih »prve slovenske pomladi«. Cene Matičič ne išče posamičnih krivcev, noče nobenega revanšizma, zahteva le poslansko rehabilitacijo, izbris madežev, ki so omadeževali njegovo do pred 17 let in pol trajajočo bogato družbeno-politično preteklost. To zahtevo pa lahko reši le domžalska skupščina, ki mu je leta 1971 izrekla nezaupnico, kar je seveda imelo za posledico izgubo poslanskega mandata. OK ZSMS Domžale je Matičiču izrekla polno podporo, to stališče pa tudi posredovala Skupščini občine Domžale. Kaj so, ali kaj mislijo ostali bo bržkone razvidno iz ugodne ali neugodne rešitve Matičičeve zahteve. Upamo le, da bo o tem soodločala tudi širša javnost in smo prvič začeli uporabljati pojem inflacija. To je bilo nekaj povsem neznanega v naši družbi, skoraj prepovedana tema. Poslanci smo se vključevali v razpravo o gospodarskih teorijah, tako da je bil parlament šola, v kateri se je o teh stvareh prvič resno govorilo. Čeprav je bila tedaj inflacija le okoli deset odstotkov, smo dokazovali, da gremo po poti, ki nas bo čez toliko in toliko časa pripeljala do sto in dvesto odstotkov.« Šlo je tudi za vprašanja financiranja nerazvitih (kot danes), za financiranje federacije (kot danes), finančno disciplino (tudi kot danes). Cene Matičič s pravico tistega, ki mu je razvoj dal prav, lahko prepričljivo trdi, »če bi nadaljevali začeto, bi bili danes na boljšem«. Toda, kaj ko pa niso nadaljevali začeto, ker to nikomur ni bilo všeč. Namesto neodvisnega poslanca, ki se prepira z izvršno oblastjo, zahteva odgovore, ima »prosti« mandat (ni nujno vezan na bazo pri sleher- nem koraku), je bilo treba vzpostaviti delegatski sistem občasnih predstavnikov, nujno bolj odvisnih od strokovnih služb izvršnih teles in nujno manj avtonomnih pri hitrem odločanju. Tone Remc, ki so ga v skupščino kandidirali študentje, je dejal, da je šlo poleg zaostritve ekonomskih vprašanj tudi za pomlad političnih institucij. Takrat se je zaostrilo vprašanje, ali bo ZK še naprej ostala monopolna politična sila, ali bo morala spremeniti svojo vodilno vlogo. Skratka šlo je za projekt prenove slovenskega družbenega življenja. Porajale so se težnje po preseganjih ozkih kadrovskih kuhinj, ter želje v postopke kandidiranja vpeljati skupščino, odprte sezname in več kandidatov. (Zadnji naslov Kaj sta povedala Cene Matičič in Tone Remc povzemamo po članku Mojce Drčar Murko, ki je bil objavljen v 7. številki Telexa). Milan Pirman Pogovora s Cenetom Matiči-čem in Tonetom Remcem, ki ga je organizirala OK ZSMS Domžale se je udeležilo okrog 100 poslušalcev, ki so z zanimanjem prisluhnili obema gostoma. ne le ozke strukture najvišjih organov, v katerih so še vedno ljudje, ki so imeli v rokah žago, s katero so žagali vejo, na kateri so sedeli pobudniki »akcije 25 poslancev«. Fundamentalistični socializem, ki je v 70-ih letih izbojeval zmago nad liberalci, tehnokrati in vsemi tedanjimi nepridipravi, kakor so jih imenovali, je v teh naslednjih letih pokazal vse svoje sposobnosti, katerih rezultati in dosežki se kar sami ponujajo: visoka inflacija, zadolženost, splošna demoralizacija, brezperspektivnost mladega rodu, zaskrbljujoče nizek življenjski standard, prava revščina itd. Tako pač ni mogoče več naprej, kar kažejo tudi zahteve demokratične javnosti, ki zahteva radikalnejše spremembe, pluralizacijo (ne le v smislu Kardeljevega pluralizma samoupravnih interesov), ampak pluralizma strank (za katerega tudi mladi vemo, da teoretično seveda ni najboljša rešitev, praktično pa je pokazal svoje dobre strani). Vse družbene ureditve, sistemi in režimi, vzpostavljeni v duhu socializma, najsibo z bolj ali manj neposredno sovjetsko pomočjo, ali pa po lastni poti, danes doživljajo globok zastoj in krizo. Zavedajmo se, da danes ne stojimo več pred vprašanjem svobode ali nesvobode, suverenosti in politične neodvisnosti (vsaj v pravnem smislu), temveč pred vprašanji razvoja ali nerazvoja — v ekonomskem in tehnološkem smislu. Kaj sta povedala Cene Matičič in Tone Remc? »Dvojno srečo sem imel,« je rekel Cene Matičič, zdaj upokojenec, »da sem se učil parlamentarizma tedaj, ko je bil predsednik skupščine dr. Jože Vilfan, in je bil predsednik vlade Stane Kavčič (boljšega predsednika Slovenije doslej ni imela).« Prenehali so z avtomatičnim dvigovanjem rok in sklepanjem po vnaprej predvidenem načrtu. »Repubiiški zbor je bil pestro sestavljen, v njem pa precejšnje število ljudi z visoko in višjo izobrazbo, kar je pomenilo, da so znali misliti s svojo glavo. Nekaj je bilo tudi starih mačkov, nekaj prišlekov kot jaz. Kmalu smo se zavedeli, da obstaja skupina poslancev, ki deluje po starem, in druga, ki je želela posegati v sodobnejše tokove. V teh letih smo šele postali parlament, ki je večkrat zavrnil kakšno vnaprej postavljeno opredelitev. Primer: tedaj Z volilne seje občinske konference ZSMS Domžale Na volilni konferenci OK ZSMS Domžale, ki je bila 6. februarja 1989 v sejni sobi Skupščine občine Domžale, so bili za nove člane predsedstva Občinske konference ZSMS Domžale z večino glasov izvoljeni: Roberta Comboc, Boris Grabrijan, Sandi Jerman, Edo Je-šelnik, Jurij Kobal, Vanja Komazec, Tomaž Korošec, Jure Rifelj in Robert Spendl. Po glasovanju za člane predsedstva so delegati iz osnovnih organizacij ZSMS sprejeli še finančni plan Občinske konference ZSMS Domžale za leto 1989. Bolj pomemben za nadaljnje delovanje mladinske organizacije v naši občini pa je bil sklep konference s katerim so delegati sprejeli novo organiziranost, oziroma sestavo Občinske konference ZSMS Domžale, po kateri so poleg predstavnikov iz osnovnih organizacij ZSMS, svoja delegatska mesta dobili tudi mladi iz vrst Zveze kmečke mladine, Zveze prijateljev mladine, študentov, gibanj in mladi iz verskih skupnosti. Menimo, da je bil s tem storjen prvi korak v spremembah organiziranosti mladinske organizacije, ki naj bi v bodoče večji pomen dajala interesnemu združevanju mladih in ne samo delovanju mladine v osnovnih organizacijah, kot je bila to praksa do sedaj. Sicer pa bo na mnoga vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi s obstojem mladinske organizacije v taki obliki kot je le ta danes, odgovoril kongres ZSMS, ki bo sklican jeseni 1989. OK ZSMS Domžale Sekretar: Martin Grošelj Ko se bliža konec V minulih dneh smo bili priča svojevrstnemu paradoksu, ki dokazuje, da je na tem Balkanu možno prav vse. Medtem, ko so gladovno stavko rudarjev v Starem Trgu označili kot ofenzivo albanskih iredentistov, separatistov, nacinali-stov itd., lahko skoraj milijon ljudi v Beogradu odkrito ruši ustavne temelje iz 1974 ter odkrito spodbuja k nacionalnim nestrpnostim. V teh trenutkih pa so slovenski voditelji, ki so nastopili v javnosti, z izjemo Milana Kučana, nastopili v stari, preizkušeni maniri slovenske politike. To je preplašeno in boječe namesto, da bi se za svoja prej izrečena stališča postavili v bran. Kajti, če politika in politična javnost česa ne prenašata, je to nenačelnost lastnih politikov. Strahopetno spodvijanje repa, kot sta nam ga demonstrirala J. Stanovnik in J. Smole, postavlja pod resen dvom kako uspešno in do katere točke se bo Republika Slovenija znotraj jugoslovanske federacije borila za svoj koncept redefinicije pojmovanja socializma. V razmerah kot pa se kažejo sedaj, ni več pomembna samo redefinicija pojmovanja socializma, temveč tudi redefinicija celotne idejne zasnove jugoslovanske federacije kot skupnosti več narodov in kultur. Ša najbolje so s tem v zvezi zapisali v zagrebški reviji »Danas«, kjer so jasno povedali, da je vzpostavljanje večnacionalne države na osnovi etnične sorodnosti ena od največjih možnih bedarij, ki lahko obstajajo na tem širnem svetu. Dosti pomembnejše je v okviru kakšnih kultur so se narodi zgodovinsko socializirali in kakšni so sploh dejanski interesi, ki jih povezujejo. Zelo zanimiv je primer Švice, kjer trije narodi in ena narodnostna manjšina živijo skupaj že lep čas, pa imajo popolnoma drugače razvite oblike medsebojnega komuniciranja, kot je to v navadi v gorati deželi na Balkanu. To je predvsem posledica dejstva, da vsi pripadajo istemu kulturnocivilizacijskemu okolju in jih poleg tega povezujejo še stvarni interesi skupne eksistence, od katerih je najpomembnejši pretok in obračanje kapitala. Vse to pa je potem tista integrativna sila, ki združuje Švico. V Jugoslaviji pa je edina omembe vredna integrativna sila, pa naj zveni še tako cinično, JLA, kar utemeljeno povzroča močan dvom o sposobnosti te države, da preživi. Kajti, če ni dejanskega skupnega eksistenčnega interesa, kot je pretok in obračanje kapitala, ki ga očitno ni, kot potrjujejo sedanje odpovedi ekonomskega sodelovanja iz Srbije, potem so jezikovne sorodnosti daleč premalo, da bi odigrale vlogo integrativnega dejavnika znotraj jugobalkanske federacije. Ob koncu bi rad opozoril na besede M. Kučana, ki je v povojni Jugoslaviji edini politik iz republike Slovenije v profesionalnem pomenu besede, da Slovenci smo za Jugoslavijo. Toda vsekakor ne za tako, kjer ti z grožnjami fizičnega ustrahovanja in ekonomske blokade omejujejo duhovno in materialno eksistenco. JURE RIFELJ Cenzura? Cenzura! Kaj menite, obstoja pri nas cenzura tiska? Izkušnje iz ne tako davne preteklosti nam govorijo, da za neodvisnost tiska ne bi bilo pametno dati roke v ogenj. Prelahko je dvigniti slušalko in prijateljsko svetovati odgovornemu uredniku. Ali pa morda tudi užaljeno protestirati, vroče novice pa se tako ali tako hitro širijo, ima odgovorni urednik pravico prepovedati objavo članka? Brez dvoma. Na glavo mu lahko nakoplje tožbo in če so v članku laži, podtikanja, obrekovanja, upravičeno ukrepa. Kaj pa če ni laži, podtikanj in obrekovanj? To je jasno, odvisno od urednika. Pa tudi od telefona, preko katerega nekateri izražajo svoj gnus. Vznemirjanje ljudi? Dajte no! Danes smo že vsi dokončno vznemirjeni. Pa tudi vsaka stvar, ki jo potlačimo, slej ko prej privre na dan z novo silo. Stvari se ne da popraviti tako, da preprosto ukineš vednost o njih. Dejstva so materialno vsak dan prisotna, ne glede na to ali se odtisnejo na papir ali ne. Kako se torej izogniti cenzuri, ki je ni? Enostavno! Vklopiš avtocenzuro. Vedno si na liniji, če izvohaš kakšno packa-rijo, se ji elegantno izogneš in problemov ni. Morda pa obstoja tudi druga možnost?! Omisliš si svoj časopis. Se bo zgodba ponovila? Sedaj je na tebi, ki si ne daš upogniti hrbtenice. Dokler pa niso vse naše hrbtenice neupogljive, bomo pač poskušali brati med vrsticami. Da nam le ne bi bilo treba brati med stranmi. Sandi Jerman Kocinice iz drugega nadstropja kletnih prostorov (malo za šalo, malo za res) i. Mladinski kandidat za predsednika IS Domžale ni imel nobenih možnosti. Zaslovel je z vsem dobro znanim geslom: »Rad imam mleko«. Ko so to izvedeli domžalski gostinci so takoj formirali stavkovni odbor (vodil ga je NISSAN BB) in zagrozil z zaprtjem vseh oštarij. Konec: — mladinski kandidat ni šel skoz. (Smo preveč žejni!). 2. V Domžalah se je ustanovila sekcija mladih popotnikov z eno samo željo, da nas popelje v lepšo prihodnost — Hej, pojdite z nami! (pogoj, potrjen pasoš in bencina do Celovca ali Trsta). 3. Pogovarjata se neidentif cira-ni sekretar partije v eni od slovenskih občin in kandidat za predsednika predsedstva gospod Diareja in glej ga, sekretar partije pravi: Poglej kakšne no-rije počenjajo na zahodu. Ubogi reveži sploh ne vedo, da je gnili kapitalizem obsojen na propad in izginotje (po kapitalizmu v fevdalizem). 4. v Domžalah nam gre dobro. Da pa bi to pokazali vesoljni slo-veiji smo za mandatarja izbrali »ORENK« desca, čeprav ga krajevne skupnosti ne dajo. Med njimi je zelo priljubljen, saj je vedno vse »zrihtal« za njih. Pravilno, kaj pa veš kdo pride na njegovo mesto. Ljudje razmišljajo ... (tudi o smetiščih). 5. v Domžalah bo V. samoprispevek uspel 100 %. Ne verjamete? Preberite si ankete na straneh občinskega poročevalca številka 3 in 4. Pa naj bo še kdo proti, če je večinsko mnenje pozitivno. Za samoprispevek po meri pač! (Tudi otročički smo ZA). 6. Ena kratka iz Mladine! Odcepitev! Neki revež je imel sifilis v zadnjem stadiju. Zdravnik mu je svetoval amputacijo. Zato se je odpravil k drugemu doktorju. Toda tudi ta in vsi nasledjni so trdili isto. Da ga je treba odrezati. Iskal je toliko časa da je naletel na zdravnika, ki mu je zatrdil, da rezanje ni potrebno. Na vprašanje, kako to, da je diagnoza sedaj drugačna, mu je povedal, da rezanje ni potrebno, ker mu bo SAM odpadel. Zgodba nas uči kako kratkovidni so tisti, ki trdijo, da je nujno da se Slovenija odcepi od ostale Jugoslavije. 7. Pa še to! Slaba je tista država, ko še Cigani bežijo iz nje in še slabša tista država, kjer podpirajo javne umore in večerjajo z naročevalci smrti. (Homeini in Dizdarevič ne marata šnicljev!) 8. Potem, ko je pomembni domžalski funkcionar izrazil gnus nad aktivnostjo predsednika mladine, je le-ta jadrno odvihral na posvet k šefu Solidarnosti VValensi in nadškofu Glempu, ter si privoščil še 14 dni aktivnega gnusenja po Poljski — moji deželi presenečenj, (gnus po meri funkcionarjev) 9. Ko se je na stavbi DPO-jev pojavilo nekaj nezaželjenih plakatov je bilo v trenutku prepovedano plakatiranje na vratih. Ponovno se je izkazala zdravstvena skupnost Domžale in napisala obvestilo o prepovedi z naštetimi napakami. Po posredovanju anonimnega slovničarja so v pičle pol ure umaknili stari napačni napis in izdelali ličen nov napis o prepovedi lepljenja nezaželjenih plakatov (vsak plakat ima svoj konec.) 10. Ko je na nekem uličnem sestanku v KS Slavko Šlander prišlo od verbalnega do fizičnega obračuna jih nekateri niso dobro odnesli, oziroma so jih dobro odnesli. (Tudi funkcionarje fronte tepejo, mar ne?) »MLADINSKI« SRŠEN NADALJUJEMO Z AKCIJO »NAJBOLJ PRILJUBLJEN DOMŽALSKI OBČAN«. Izpolnjene kupone še naprej pošiljajte na naslov: OK ZSMS Domžale Ljubljanska 70, p.p. 16, 61230 Domžale. KUPON »NAJ« DOMŽALSKI OBČAN Ime in priimek pošiljatelja: ................ Naslov: .............................................................. GLASUJEM ZA: .............................................. VARSTVO OKOLJA Za zaupanje je treba nekaj več! Se bo občinsko smetišče selilo iz Doba - v Dob Nekatere pobude Krajevne skupnosti Dob so vendarle naletele na odmev, so ugotavljali delovni ljudje in občani na zadnjem zboru, ob tem pa kljub predlogu Programa sanacije odlagališča odpadkov v Dobu, ki ga bodo obravnavali vsi trije zbori Skupščine občine Domžale, krajani ne vidijo zagotovila, da bo odlagališče 30.6. 1989 (oz. jeseni!?) zaprto. Odprto pa ostaja tudi vprašanje dokončne sanacije, ki naj bi odpravila vse negativne posledice odlagališča na bližnjo in daljnjo okolico. Na kratko pa bi lahko obrav-na-vano problematiko strnili: Ja-Sn° je, da je popolnoma nejasno, kdaj bo sanacija zaključe-na in kakšni bodo, zanesljivo Pa bodo, negativni vplivi odlagališča v prihodnje. Nihče pa ,udi ne ve, kdaj bo dosežena °'a 325 in kdaj bo izvedena za*ljučna plast v vzponu 1 % Proti sredini. Glede na podatek, 9a Pa bo predhodno izdelana se posebna študija vegetacije, Kl bo podrobno določila razporeditev visokega in nizkega rastlinja ter drugo izrabo prodora, se ni bati, da ne bi pro-D|ema odlagališča poznali tudi naslednji rodovi. Krajani niso mogli mimo Predlaganih lokacij za bodoče od|agališče, od katerih je lokacija »Cemšeniška in Prevojska Sjajna« delno v krajevni skupnosti Dob. Krajani soglašajo, aa je pred sprejemom odločitve (erja izmed lokacij bo v srednjeročnem prostorskem planu °Predeljena kot odlagališče, ki Se naj bi uporabljalo predvido-™a od 1.1.1990) opravili še dodatne geološke, hidrološke ln druge raziskave ter pridobili mnenja drugih institucij, ob tem pa izražajo naslednje pomisleke: — sedanji način odlaganja odpadkov je nesprejemljiv, predstavlja zelo kratkoročno rešitev, zato predlagamo, da se skuša problem rešiti s kompo-starno oz. z dogovarjanjem z Ljubljano, — blizu predvidene lokacije je locirana tudi bodoča industrijska cona, ki sama po sebi predstavlja precejšnjo mero onesnaženosti, zato najbrž ne bi bilo primerno locirati tudi odlagališča, — predvidena lokacija zahteva prevoz odpadkov po magistralni cesti M-10, ki je že do--slej preobremenjena in neureja-na. To bi pomenilo bistveno povečanje prometne nevarnosti in tudi precejšnja finančna sred-stva.za ureditev primernih prometnih poti, — v tem delu občine se je oz. se izvaja postopek regulacije, hidromelioracije in komasacije, lokacija pa po mnenju zlasti kmetovalcev, kljub izpeljavi odcednih vod, ne zagotavlja, da se le-te ne bodo izlivale po na OBČINA DOMŽALE Sekretariat za notranje zadeve Razglas Obveščamo delovne ljudi in občane, da so na sedežih krajevnih skupnosti ter na sedežu te-9a sekretariata razgrnjeni splošni volilni imeniki za glasovanje na referendumu za uvedbo občinskega samoprispevka ter za izvedbo neposrednega izjavljanja o možnih kandidatih *a člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije. Na podlagi 17. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Ur. list SR Slovenije št. 7/74) >ma vsak delovni človek in občan pravico pregledati volilne imenike in zahtevati popravek, če meni, da: — on ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik volišča, na katerem ima pravico uveljavljati volilno pravico — da je vpisan v volilni imenik kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju te občine oz. konkretnega volišča, ali kdo, ki je umrl, — da je nepravilno vpisano njegovo ime oz. drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega. Popravek volilnega imenika se lahko zahteva ustno ali pismeno najpozneje do 29.3. 1989 v pisarnah krajevnih skupnosti ali neposredno pri Sekretariatu za notranje zadeve. Posebno pozivamo vse tiste delovne ljudi in občane, ki so v zadnjih letih spremenili stalno prebivališče, se za stalno naselili v občini ali se odselili iz občine, pa teh sprememb niso prijavili v pisarni prijavno odjavne službe Sekretariata za notranje zadeve občine Domžale, da se v navedenem roku prepričajo, če je sprememba prebivališča v imenikih upoštevana. Občina Domžale Sekretariat za notranje zadeve novo pridobljenih kmetijskih površinah in negativno vplivale na kakovost kmetijskih pridelkov, — na osnovi poznavanja lokacije večina meni, da se bo večji del onesnaženih voda prelival skozi KS Dob, ki je že zaradi obstoječega odlagališča zelo onesnažena, — v tem delu naše občine je še nekaj bistrih studencev, ki bodo v primeru odlagališča postali onesnaženi in neuporabni, — iz čisto človeškega vidika je po mnenju krajanov popolnoma neumestno ponovno v KS Dob, kjer pričakujejo vsaj še nekajletne probleme s sanacijo obstoječega smetišča, ponovno locirati odlagališče, — krajani oporekajo tudi trditvam, da naj bi stroka in edi-^ nole stroka bila tista, na kateri" bi gradili sprejem odločitve. Praktične izkušnje namreč kažejo, da to niso vedno najboljše rešitve, da so si včasih tudi v nasprotju in tudi v interesu politike. Izražena je bila bojazen, da se tudi tokrat argumentirana mnenja krajanov s posameznih območij ne bodo upoštevam oz. se bodo podcenjevala nasproti ugotovitvam stroke. Zlasti v KS Dob pa je zelo prisotno nezaupanje, ki je posledica do- Informacija o porabi zbrane članarine na občinskem svetu ZSS Polaganje računov Na sejah Občinskega sveta ZSS in nekaterih letnih sejah osnovnih organizacij ZSS so bile podane pobude za proučitev razmerja pri delitvi sindikalne članarine. Predlogi so za takšno razporeditev, po kateri bi večji delež ostal osnovnim sindikalnim organizacijam. Zato sem na podlagi zaključnega računa Občinskega sveta ZSS pripravila informacijo o porabi sindikalne članarine na občinskem svetu ZSS v letu 1988. Konkretno pa višina zbrane članarine in njena poraba izgleda takole: I. Članarina zbrana na zbirnem računu OS ZSS 372.892.220 Od tega je bilo namenjeno: 1. za skupne potrebe ZS (RS ZSS in ZSJ) 155.373.745 2. za potrebe OS ZSS 217.518.475 II. Stroški rednega poslovanja OS ZSS in sredstva za OD znašajo 137.632.192 1. materialni, proizv. in neproizv. storitve, reprezentanca, amortizacija, stroški služb, potovanj in drugi materialni stroški 40.779.295 2. Sredstva za OD — bruto — voljeni profes. funkcionarji (1) 29.515.647 — delavci delovne skupnosti (2) 39.297.385 — volonterji (3) 12.010.676 — sofinanc. fin. delavca in snažilke 7.938.836 3. Prispevki, davki iz dohodka 8.090.353 III. Stroški dejavnosti ZSS 61.452.082 — sredstva za družbenopolitično usposab., posveti, seminarji 8.847.331 — tekmovanja — proizvodna 992.064 — pomemb. proslave sploš. značaja 1.302.000 — kulturno prosvet. dejavnost 238.500 — športna tekmovanja 3.221.100 — pomoč, OO ZSS za ures. programa 15.007.556 — sofinanciranje MS ZSS lj. regije 1.097.280 — pomoči društvom 4.406.336 — financiranje KSU 4.600.000 — preventivno okrevanje delavcev 15.275.338 — sofinan. počitniške skupnosti pri OS ZSS 6.464.577 V skladu s statutom ZSS je sindikalna članarina namenjena za kritje odhodkov, ki jih imajo organizacije in organi ZS pri uresničevanju svoje vloge in nalog. Prihodki, zbrani s članarino, so družbena in skupna sredstva ZSS in ZSJ in se delijo porabnikom v skladu z mestom in vlogo organizacije in nalogami organov ZS in sindikatov z določili pravilnika o financiranju in finančno-materialnem poslovanju v ZSS. V statutu so opredeljena temeljna načela o financiranju dela organizacij in organov ZSS, to je, da se organizacija in dejavnost ZSS financirata iz članarine in drugih prihodkov, da je višina članarine enotna v SFRJ in znaša 0,6% od neto osebnega dohodka. Podrobnejša določila o načinu plačevanja članarine članov ZSS, o njeni porabi, o delitvenem razmerju (60:40), o skladih organizacij in organov ZSS, o upravljanju s premičninami in nepremičninami in drugo pa določa Pravilnik o financiranju in finančnomaterial-nem poslovanju v ZSS sprejet februarja 1984. Občinski svet ZSS pa je za dodeljevanje finančnih pomoči, ki se oblikujejo v okviru finančnega načrta OS ZSS sprejel leta 1986 poseben Pravilnik. Poleg tega pa imamo v Občinskem svetu ZSS od leta 1984 tudi pravilnik o financiranju preventivnega okrevanja delavcev. Podatki o gibanju in porabi sindikalne članarine kažejo, daje bilo za OO ZSS poleg pripadajočih 40 % po primarni delitvi vrnjeno 28 % sredstev po sekundarni delitvi za financiranje različnih dejavnosti, ki jih je za članstvo opravljal Občinski svet ZSS. Iz informacij o porabi članarine na občinskem svetu ZSS je torej razvidno, da je bilo osnovnim organizacijam ZSS za financiranje naštetih dejavnosti vrnjeno 61.452.082 din. V razpravi o teh podatkih in pa predlogih za spremembo razmerja pri delitvi sindikalne članarine bi se bilo treba tudi vprašati ali bomo s spremembo obstoječega delitvenega razmerja sposobni sfinancirati vse naštete dejavnosti za potrebe članstva ZSS, ali bomo lahko uveljavljali načelo vzajemnosti in solidarnosti ter zagotavljali socialne pomoči članom zveze sindikatov. Ne nazadnje bi se bilo treba vprašati, kako je mogoče brez argumentiranih razmislekov zahtevati drugačno delitveno razmerje članarine, saj smo ob pregledu finančnih poročil osnovnih organizacij ZSS ugotovili ostanek sredstev zbrane sindikalne članarine. Justi Arnuš sedanjega ravnanja z odlagališčem in neuresničevanja dogovorjenega. Tega nezaupanja ni in ne bo moč odpraviti čez noč, niti s preglasovanjem, temveč bo zaupanje možno ustvarjati le na osnovi vzajemnega zaupanja, poštenosti, obojestranske pripravljenosti za sodelovanje, zlasti pa z uresničevanjem dogovorjenih akcij. Zato ne glede na končno odločitev glede prihodnjega odlagališča, krajani pričakujejo, da bodo ustrezni organi z aktivnostmi TAKOJ dokazali, da tokrat mislijo resno, kajti le na tej osnovi lahko pričakujejo primerno sodelovanje tudi s strani organov in krajanov KS Dob, ki so v ta namen imenovali tudi posebno komisijo, ki bo sodelovala pri določanju nove lokacije. »Zavedamo se, da je glede na trenutno situacijo odlagališče nujno urediti »znotraj« občine, da je to skupna potreba in dolžnost, predlagatelj lokacije pa mora vedeti, da tako odlagališče pomeni ogrožanje tako bližnje kot daljne okolice, da to pomeni ne le nekajletno, temveč nekaj desetletno prisotnost znanih in neznanih (dokazanih in nedokazanih) nevarnosti, ki so in ostajajo v posamezni KS. Zato bi morali z vso strokovno odgovornostjo in človeško občutljivostjo voditi vse postopke tako, da bo doseženo soglasje in da bodo v vsem času prisotnosti odlagališča na posameznem območju strogo spoštovani in uresničeni vsi obojestranski dogovori v korist varovanja okolja tudi za prihodnost.« 'Vera Vojska, Marjan Bolhar Odprta zahteva predsedstvu CK ZKS in predsedstvu RK SZDLS Predsedstvo Občinske konference ZSMS Domžale se je na svoji izredni seji odločilo zgoraj navedenima organoma in slovenski javnosti posredovati naslednjo zahtevo: ZAHTEVAMO, da predsedstvo C K ZKS na dnevni red naslednje seje Centralnega komiteja ZKS uvrsti pregled stališč in sklepov 29. seje CK ZKS z dne 5. novembra 1972 in s stališča sedanjega družbenega razvoja poda celovito oceno te seje. Enako zahtevo pa postavljamo tudi predsedstvu Republiške konference SZDL Slovenije. Menimo namreč, da je bila 29. seja C K ZKS tista, ki je slovenski narod pripeljala v položaj vsesplošne družbene letargije, iz katere se z ogromnimi mukami poskuša prebijati danes. Na tej seji so politično neusmiljeno obračunali z vsemi zagovorniki »liberalizma« in »tehnokratizma«, ljudmi, ki so se že takrat zavedali stvarnih družbenih problemov, tistih, ki so se danes razbohotili do te mere, da dobesedno strežejo po eksistenci slovenskega in tudi vseh ostalih jugoslovanskih narodov. Zahtevamo, da se ta seja obravnava tudi na predsedstvu RK SZDL Slovenije, ker je to najširša politična organizacija državljanov SR Slovenije. Tako pomemben političen dogodek kot je bila 29. seja CK ZKS, ki je za nekaj desetletij usodno zaznamoval družbeni in še posebno gospodarski razvoj SR Slovenije, pa mora dobiti jasno definirano oceno tudi znotraj SZDL. Ne glede na vse morebitne ugovore, daje to notranjepartijska zadeva, je treba vedeti, da je taista partija desetletja krojila usodo državljanov SR Slovenije. Utemeljeno pa pričakujemo, da bo slovenska SZDL zmogla dovolj moči ter podala oceno te seje neodvisno od CK ZKS. Hkrati s tem pa zahtevamo, da se brez kakršnihkoli zadržkov JAVNO imenuje nosilce teh retrogradnih procesov tako v SR Sloveniji kot federaciji. Označi naj se tudi obseg njihove politične, moralne in zgodovinske krivde za sedanji položaj slovenskega in tudi jugoslovanskih narodov. Vendar pa v zvezi s tem že vnaprej odločno odklanjamo kakršnokoli zamisel o revanšizmu, ki po našem mnenju ne predstavlja poti v svobodnejšo in tolerantnejšo družbo, o čemer je tudi Mahatma Gandhi nekoč dejal naslednje: »Zob za zob, oko za oko, dokler na koncu nismo vsi slepi.« Toda istočasno zahtevamo, da se vse tiste osebe, za katere se bo utemeljeno ugotovilo, da so bile po krivici izključene iz javnega in političnega življenja slovenske družbe, TAKOJ politično, moralno in zgodovinsko rehabilitira. Močno upamo, da bosta omenjena organa našo zahtevo sprejela resno, kajti tovariši, dokler ne preže-nete duhov socialističnega srednjega veka iz lastnih ideoloških kamric, si niti sami ne boste mogli verjeti, kaj šele, da bi vam verjeli drugi. OKZSMS Materam — kadilkam v premislek: Kako je moja mama prenehala kaditi Jaz zelo sovražim kajenje. Saj tisti dim tako smrdi. Ko bom velika, ne bom kadila. Tisti, ki kadijo zastrupljajo sebe in druge. Pri nas doma kadi samo oče. Vendar kadi samo takrat, kadar je sam. Pred letom dni je kadila tudi moja mama. Vendar sem jo prepričala, da je kajenje škodljivo. Poskusite tudi vi. Zgodilo se je namreč takole. Ko sem vsa utrujena prišla iz šole, sem nekaj pojedla in odšla počivat. Ko sem nekaj časa gledala TV, je prišla moja mama v sobo. Vsedla se je in prižgala ob meni odurno in smrdečo cigareto. Zdaj je bila zakajena že vsa soba. Prosila sem jo: »Mami, daj ugasni!«. Rekla mi je samo, naj grem ven, če mi ni všeč. Potem sem ji začela razlagati: »Mami, kajenje je škodljivo. To si gotovo že slišala. Vem, da me imaš rada, zato ne kadi. V šoli sem kar zaspana. Doma mi je slabo, ker vdihavam ta umazan zrak. Ponoči pa kašljam. Dim tudi vpliva na mojo rast, pa tudi na zdravje vseh nas. Matere in očetje mojih sošolk ne kadijo, kadar so oni blizu. Pro- sim, tudi ti ne kadi, kadar smo otroci prisotni. Drugače pa kar kadi.« Ugasnila je tisto smrdečo cigareto in rekla: »Vidim, da imaš prav. Zdaj ne bom več kadila.« »Res ne?« sem jo vprašala. »Ne, nikoli več«, mi je rekla. Zelo sem bila vesela, da sem jo prepričala. Potem smo odšli k mami v Mengeš. Ko ji je tam stric ponudil cigareto, jo je odklonila. Vsi so bili začudeni in hkrati veseli, da je mama prenehala kaditi. Tako sem na lahek način prepričala mamo, naj ne kadi. Poskusite tudi vi. Saj je kajenje zelo škodljivo. Upam, da bodo prepovedali cigarete v vseh javnih prostorih. Ne vem, kaj kadilci vidijo v njih. Kadijo, da pozabljajo, kadijo, da se pomirijo ... Tod? jaz zatrdno vem, da ne bom kadila, ko bom velika. Katja Mušič, osnovna šola Edvarda Kardelja, Trzin Aktualno za varstvo naših gozdov: Beljenje lesa Na zahtevo kmetov lastnikov gozdov in tehničnega kadra naše temeljne organizacije želim spregovoriti o beljenju lesa. Predpis, ki je bil objavljen v Ur. listu št. 31 o »Uredbi o urejanju posameznih razmerij iz Zakona o gozdovih« v svojem 12. členu predvideva — določa naslednje: »Neobeljene gozdne lesne sortimente iglavcev ni dovoljeno sravljati, prevažati, skladiščiti in predelovati (žagati, tesati ali drugače obdelovati) oziroma neposredno uporabljati. Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za gozdne lesne sortimente iglavcev, ki se impregnirajo v lubju. Organizacija, ki prevaža, sprejema ali uskladišči tak les, mora imeti o tem ustrezno dokumentacijo. Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena sta dovoljena spravilo in prevoz neobeljenih gozdnih lesnih sor-timentov iglavcev do skladišč in skladiščenja takšnih sorti-mentov na teh skladiščih zaradi strojnega lupljenja, če je zagotovljeno, da bodo ti sortimenti obeljeni v roku. Občani lahko prevažajo gozdne lesne sortimente v lubju na skladišče zaradi strojnega lupljenja le na podlagi potrdila, ki jim ga izda gozdno-gospodarska organizacija«. Dvanajsti člen te odredbe, ki govori o beljenju lesa v svojem nadaljevanju še precizira, kako se skladiščeni les zaščiti in rok do kdaj je prehodno obdobje, da se beljenje prične izvajati z vsem napadlim lesom, bodisi ročno ali strojno. Predpis se je pričel izvajati takoj po nastopu veljavnosti, čeprav za zimsko obdobje ni najbolj življen-ski, ker faza dela beljenja v zimskem času predstavlja 40—50 odstotkov vsega potrebnega časa pri poseku in izdelavi iglavcev. Ta predpis pa je prišel kot posledica vse slabšega stanja na uspostavljanju gozdnega reda bodisi v gozdu, bodisi na skladiščih. Les je v lubju na posameznih skladiščih in v gozdu ostajal neobeljen tudi čez celo leto in je bil dodatni vir razvoja škodljivih zalubnikov, poleg že večletnih stalnih močnih ujm, ki so se vrstile od žledolo-mov, snegolomov in poletnih ve-trolomov. Sam predpis naj bi ustvaril izboljševanje stanja tam, kjer to lahko izvedemo: lastniki gozdov in gozdno-gospodarske organizacije, pri onesnaževanju zraka, ki je primarni povzročitelj vse večjin ekoloških katastrof, pa brez pomoči širše družbene skupnosti stanja ne moremo izboljšati. Iz vsega navedenega ob upoštevanju dejstev, ki jih vsi »manj ali več« poznamo, verjetno ne bomo imeli »predpis« o beljenju lesa za »birokratski faktor«, pač pa kot ukrep, ki želi stanje v gozdu izbolj- šati, zato bomo razumeli tudi našega delavca, ki bo od vas zahteval, da les obelite, ker s tem izpolniuie zakonska določila. Gozdno gospodarstvo Ljubljana TOK DOMŽALE ing. Ljubo Pavlovič Ko bom velik, ne bom kadil Kajenje je zelo nezdrava razvada današnjega časa. Že ob samem podatku, da na svetu kadi na milijone ljudi, se lahko pošteno zamislimo. Kaj bo, če se bo ta razvada še bolj širila? Tako vprašanje si vse pogosteje zastavljamo. Kadijo starejši, mladi, najmlajši. Starejši kadijo zato, ker jim kajenje predstavlja kar nekakšno tradicijo, v bistvu pa je to že prekomerna zasvojenost z nikotinom, ki ga dim vsebuje. Mladi kadijo zaradi preobremenjenosti, razvade, živčnosti... Najmlajši pa se s kajenjem postavljajo pred drugimi, hočejo biti že odrasli, ne vedo pa, da kajenje trajno vpliva na zdravje. Posledice kajenja so: rak na dihalih, zožene žile, zasvojenost, infarkt in nenazadnje tudi smrt! Dandanes se že mnogo ljudi zaveda škodljivosti kajenja. Ti se povezujejo v različna društva nekadilcev. Tudi zdravniki se množično borijo proti kajenju. Imajo posebne sestanke, po šolah prirejajo razna predavanja... V naši družini nihče ne kadi in tudi najbrž nihče ne bo. Zase lahko zatrdno prisežem, da ne doti kadil, ker mi že sam dim vzbuja neprijeten občutek. Proti kajenju pa se borim tako, da vneto prepričujem svojega strica, naj neha kaditi. Lahko mi verjamete — KO BOM VELIK, NE BOM KADIL! Matija Savnik, 7. b id pc Ol ra do bi; dr .O OBVESTILO PSIHOTRONIKOM Obveščamo, da bo tečaj mentalne dinamike v Domžalah v naslednjih terminih: — sobota dne 8. 4. 1989 — nedelja dne 9. 4. 1989 — sobota dne 15. 4. 1989 — nedelja dne 16. 4. 1989 Tečaj bo v prostorih stare knjižnice v Domžalah, Kolodvorska ulica 8. Zaradi izrednega interesa za omenjeni tečaj prosimo interesente, da predhodno prijavijo svojo udeležbo na telefonsko številko (061) 722-909 in si s tem zagotovijo mesto na tečaju. Društvo psihotronikov Domžale m I Ob letošnji krvodajalski akciji: Dokažimo človečnost z dejanjem V občinski organizaciji RK so se tudi letos lotili že tradicionalne krvodajalske akcije, ki jo v naši občini uresničimo navadno v marcu oz. aprilu. Organizatorji pozivajo vse osnovne organizacije sindikata, organe samoupravljanja in aktivisti RK, da pričnejo s pravočasno propagando in zbiranjem prijav krvodajalcev. Odvzem krvi bodo tudi letos opravljali na Zavodu za transfuzijo krvi. Sezname prijavljenih krvodajalcev pričakujemo do 15. marca 1989, vse informacije pa lahko prejmete tudi po telefonu: 721-246 ali 721-350. Sicer pa danes že objavljamo plan krvodajalstva za letošnje leto. PLAN KRVODAJALSTVA ZA LETO 1989 Naziv OZD, ustanove zavoda Plan Število Ura Zbirno mesto 1 3 4 5 Ponedeljek: 20. 3.1989 1. Lek Mengeš 80 6.00 2. Induplati obrat Peče 5 6.30 pred obratom 3. KO RK Peče 15 6.30 pred obratom 4. KO RK Moravče 20 7.00 Avtobus, postaja 5. Termit Moravče 30 7.00 Avtobus, postaja 6. Rašica Moravče 30 Avtobus, postaja 7. Mizarska delavnica Moravče 5 7.00 Avtobus, postaja 8. OŠ Moravče 10 7.00 Avtobus, postaja 9. OORKVrhpolje 10 7.00 cerkev Vrhpolje 10. 00 RK Krtina 5 7.15 OŠ Krtina 11. 00 RKRafolče 20 9.00 Pred Martinčkom 12. 00 RK Prevoje 20 9.00 pred gost. Škarja Torek: 21.3.1989 1. Papirnica Količevo 2. Melodija Mengeš 3. Trak Mengeš 4. Filc Mengeš 5. Tamiz Mengeš 6. SCTTOZD 7. induplati Mengeš 8. OO RK Trzin 9. OŠ Trzin 10. OO RK Mengeš 11. Semesadike Mengeš 12. Kovinotehna Mengeš 13. Dom upokojencev Mengeš 14. KPCjable 15. ETA obrat Mengeš 16. Pivovarna Union Mengeš 17. Emona obrat Mengeš 18. Obrtnik Mengeš 19. Hidrometal Mengeš 20. EDIGS — Mengeš 21. Center invalid, mladine 22. Varnost Mengeš 23. OŠ Mengeš 24. Zora Mengeš 25. Poklicna kov. šola Domžale 26. OO RK KRAŠNjA 70 6.00 pred delovno organ. 40 6.00 pred delovno organ. 40 6.00 pred delovno organ. 20 6.00 pred delovno organ. 20 6.00 pred delovno organ. 10 7.00 pred delovno organ. 20 7.00 pred delovno organ. 5 7.00 avtobus, postaja Trzin 10 7.00 pred šolo 20 7.00 pred Trakom Mengeš 15 7.00 pred Trakom Mengeš 5 7.00 pred Trakom Mengeš 5 7.00 pred Trakom Mengeš 10 7.00 pred obratom 5 9.00 pred Trakom Mengeš 9 9.00 pred Trakom Mengeš 5 9.00 pred Trakom Mengeš : - 5 9.00 pred Trakom Mengeš 25 9.00 pred Trakom Mengeš 5 9.00 pred Trakom Mengeš 5- 9.00 pred Trakom Mengeš 20 9.00 pred Trakom Mengeš 10 9.00 pred Trakom Mengeš 10 9.00 pred Trakom Mengeš 40 9.00 Pred šolo, Ljublj. 5 30 8.00 Avtobus, post. Krašnja sreda, 22. 3.1989 1. Helios Količevo, Domžale 50 6.00 pred OZD 2. Helios Oljarna 20 6.00 pred OZD Vir 3. Zdravstveni dom Domžale 30 7.00 pred ZD Domžale 4. Avtoservis Domžale 30 7.00 pred OZD 5. Toko Domžale — TOZD Galanter. 60 8.00 pred obr. Studa 8.00 pred OZD Domžale 7. TOKO — TOZD Potovalni in Maloprodaja 10 8.00 pred OZD Domžale 8. TERMIT — uprava Domžale 10 8.00 pred upravo 9. Emona — Prašičjer. Ihan 20 8.30 pred obratom Četrtek, 23.3.1989 1. induplati Jarše 50 6.00 2. Mlinostroj Domžale 40 6.00 pred delovno org. 3. Termit Ihan ILPOS 15 6.00 pred delovno org. 4. Emona — Prašičereje Ihan 5. KO RK Ihan 6. samostan Mala Loka 7. Emona — obrat Pšata 8. Komun, podjetje Domžale 9. Ljubljanska banka Domžale 10. Dom upokojencev Domžale - 11. Delavska univerza Domžale 12. SDK Domžale 13. Postaja milice Domžale 14. Alko — OBRAT JARŠE 15. Zavod za glasb, izobražev. 16. PTT Domžale 17. Biro 71 Domžale 18. INEA Domžale 19. Vzgojnovar. zavod 20. Skupna strokovna služ. SIS Domžale 21. Metalka Domžale 22. občinsko sodišče Domžale 23. Občina Domžale 24. Kinopodjetje Domžale 25. Izobražev. center IMP Domž. 26. OO RK Domžale 27. OŠ Šlandrove brigade Domž. 28. Josip Broz-Tito 29. Venclja Perkg 30. Beton Zagorje 31. Center za soc. delo Domž. 32. Skupnost osnovnih šol 33. Sodnik za prekrške 34. OŠ Olge Avbelj Domžale 35. Agroemona DSS 36. Kmetijska zadruga Emona 37. ZAVAROVALNICA Domžale Petek, 24. 3.1989 20 6.00 pred delovno org. 10 6.00 pred trg. Ihan 5 6.30 pred Samostanom 15 6.30 obrat Pšata 30 7.00 pred upravo Domžale 10 8.00 pred občino 5 8.00 pred občino 5 8.00 pred občino 3 8.00 pred občino 5 8.00 pred občino 5 8.00 pred občino 3 8.00 pred občino 15 8.00 pred občino 5 8.00 pred občino 8.00 pred občino 5 8.00 pred občino 10 8.00 pred občino 3 9.00 pred občino 3 9.00 pred občino 20 9.00 pred občino 3 9.00 pred občino 10 9.00 pred občino 30 9.00 pred občino 10 9.00 pred občino 10 9.00 pred občino 10 9.00 pred občino 20 9.00 pred občino 3 9.00 pred občino 3 9.00 pred občino 3 9.00 pred občino 3 9.00 pred občino 10 9.00 pred občino 20 9.00 pred občino 10 9.00 pred občino pred DO pred DO pred DO Gostilna Repanšek Avtobusna post. Rodic Avtobusna post. Rodic pred šolo pred občino v Obršah pred občino pred delov, organiz. pred delov, organiz. pred delov, organiz. pred delov, organiz. pred delov, organiz. pred delov, organiz. pred delov.organiz. pred gost. Sporen pred gost. Sporen pred delov, organiz. avtobus, postaja avtobus, postaja avtobus, postaja avtobus, postaja avtobus, postaja avtobus, postaja pred delov, organiz. avtobus, postaja pred delov, organiz. avtobus, postaja Blagovica pred delov, organiz. Zadruž. dom Lukovica Zadruž. dom Lukovica pred obratom pred združenjem pred delov. org. Prosimo, da se držite planiranih dnevov in ur. V nasprotnem primeru pride do čakalnih dob na Zavodu za transfuzijo krvi Ljubljana. OBČINSKA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA DOMŽALE 1. Halios Količevo, Domžale 50 600 2. Papirnica Količevo 70 6.00 3. Univerzale Domžale 50 6.30 4. OO RK Homec 10 7.30 5. OO RKjarše-Rodica 10 8.00 6. Biotehn. fakulteta 10 8.00 7. Galant. usnj. šola 40 8.30 8. Napredek Domžale 70 9.00 9. KO RK Zlato polje 20 9.30 10. Agroemona Polj.-govedor. 20 9.00 Ponedeljek, 27.3.1989 1. Tosama Domžale 60 6.00 2. Induplati Jarše 60 6.00 3. Žito Vir 15 6.00 4. KO RK Vir 24 6.00 5. Slovenijales Radomlje 50 7.00 6. Gozdno gospodarstvo Radomlje 5 7.00 7. induplati obrat Radomlje 30 7.00 8. KO RK Radomlje 30 7.00 9. OŠ Radomlje 10 7.00 10. POZD Plastenka Rova 10 7.00 11. KO RK Dob 10 8.00 12. Osnovna šola Dob 10 8.00 13. Elektro podjetje Podrečje 10 8.00 14. KO RK Dragomelj 10 9.00 15. OŠ Dragomelj 2 9,00 16. Ribogojnica Dragomelj 2 9.00 Torek, 28. 3.1989 1. Tosama Domžale 60 6.00 2. KO RK Trojane 10 6.00 3. Gostišče Konjšek 16 6.00 4. KO RK Blagovica 30 6.30 5. Češnjice KS 5 6.15 6. KO RK Lukovica 15 7.00 7. OŠ Brdo 10 7.00 8. Mojca Lukovica 30 7.00 9. Obrtno združenje 20 9.00 10. Toko DSS 20 9.00 OPOZORILO: Rc |ko i m« lizji jmi fer iste jspi k laj /no jss icei Mi mi sle |9 Zr sta čk kd ko pri je H; ne m; lo (str ka Pe Jtis 5v 31" : 1 Zanimiv izziv kupcem V zadnjem času smo Mengšani opazili, da se je z bivšo trgovino "'Onir v Mengšu nekaj dogajalo. Prostori so bili najprej nabito pol-nii nato pa kar nekaj mesecev povsem prazni. Zdaj pa je začela v Prostorih nekdanjega Pionirja delovati nova Napredkova trgovina — Posrednik, trgovina, kakršne v Mengšu še nismo imeli. Prav zato je *a Mengšane in okoličane še posebej vabljiva. Obiskala sem prijazna, mladega prodajalca JOŽETA HOČEVARJA, ki mi je o novi trgovini povedal nekaj podrobnosti. J^Predek je tovrstno trgovino Pn v Mengšu zato, ker takšne Ponudbe še nismo bili deležni. biti takšna trgovina še posebej , . Dr° založena z raznovrstnim agom in to s takšnim, ki se ga Jrugie ne da dobiti. Hkrati pa mo- °h dnevu žena v Mengšu rajo biti tudi cene blaga takšne, ki bodo sedaj, v kriznih gospodarskih časih, še posebej vabljive. Gre vsekakor za velik izziv vsem, ki ne vedo,, kako bi se koristno znebili raznih predmetov, oziroma ga ustrezno prodali ali kupili po nizkih cenah. »Žena skrbi, dela in ustvarja« H Društvo prijateljev mladine Mengeš je na predvečer Praznika, posvečenega ženam, pripravilo prijetno večdimenzionalno prireditev v avli Kulturnega doma, kjer so se ex •„ Podstavile kot ustvarjalke. Gre za nekoliko dru-gačnejšo prireditev, ki se je lepo vpletala tako v praznik K°t v kulturni utrip Mengša. p-jp^ajprej je spregovorila Štefka Mlakar, predsednica "M Domžale. Povabila je žene k dobremu razpoloženju; Poudarila, da svet ni tako črn, kot se nam zdi, in pokazala a.vsestranskost matere, ki skrbi za svoje otroke in druge najbližje, ob vsem tem pa najde čas tudi za ustvarjanje na raznih področjih. RrX ?lj večera novinar Niko kn ms JC naJPrej predstavil slikar-L,„ aJ? ZaJc, ki je obogatila avlo |mengeskega Kulturnega doma z 'mi i°l kvalitetnimi monotipija-2 r: ks am'> ki živijo na prehodu Istr. V 8rank°. na njih močno iz-L°pa sporočilo simbolike, ideja ^Poročila pa vedno močneje nad-f oruje obliko, oziroma se ji veliko-l„,, ze Podreja. Tako kvalitetne /'•ustave v Mengšu do sedaj verjetno se ni bilo. k sv!?-0 se Je Predstavila kar sama !cer pesmimi Danica Blejc, si-Men pr„edsednica skupščine KS j '„ng?s-. Pesniti je začela že pred Nei le v'Jeti' obJavlJala Pa Je d0-Dlati' KonoPIanu, glasilu Indu- i 1960 i kjer Je zaP°slena od Zrcal a' SvoJe pesmi je naslovila ista r e in res odsevajo vsa ti- rčlovVu polozenJa> ki so v vsakem kdo ' Vendar J'h zna le mal°-'kot iih°irdati tak0 Poglobljeno, Pred v x-°na na P™ predstavitvi !ie „„ ,lm občinstvom. Pesmi ji Hafnma8al brati tudi znani Janez inetlEf' vsestranski igralec. Preseda izrerPn^ dajihje aVt0rica Sa" 5lo x, * leP° interpretirala, ze- stranskn6110, P°g'oblJeno in vse- ikater' - POln°- tako da so Prene- r Pesni Zer^ski st°Pile solze v oči. 1'sti orLr J 'Ca je tak0 prest°Pila jv eni lšlne. kot ga opeva sama j izmed pesmi, »ki namesto j|------------ J: 5 / ! / 5 I • V i /: i > i : i i • i • t • i s i i ' 5 • t 5 i "• J i ! t • i -t * t ' t • r : ! 51 n *5 / ! t pogovora pušča le rane.« Doslej sploh nismo vedeli, kaj se skriva v tej naši predsednici skupščine KS! Navdušen odziv ji bo zagotovo lepa spodbuda pri nadaljnjem snovanju. Na citrah se je vmes predstavila Minka Habe, žena Staneta Habe-ta, oziroma mati znanega zborovodja in dirigenta Komornega orkestra Domžale-Kamnik Tomaža Habeta. Robavs nam je povedal, da se Minka Habe že od malih nog naprej ukvarja z glasbo, da igra poleg citer tudi na harmoniko ter da je prav ona kot mati ves čas vodila vsak gib pri nadarjenem Tomažu, seveda pa je h končnemu oblikovanju veliko prispeval tudi vsestranski glasbenik — njen mož Stane. Tako so se v slabi uri predstavile kar tri umetnice, slikarka Maja Zaje, pesnica Danica Blejc in ci-trarka Minka Habe. Vsem ženam je zaželel veliko lepega v imenu KS Mengeš in K K SZDL tudi Slavko Pišek. Predvečer ženskega praznika so ženske ob klepetu potegnile v prijeten podaljšek, kulturni spored pa je pokazal, da se da z dobro voljo pripraviti prijeten domač večer in pokazati tudi domače ustvarjalke v drugačni luči. Takšnih prisrčnih proslav si zagotovo ženske in tudi drugi še želi- mo! I. Sivec IgAVEL AGENCY 1Q TURISTIČNA AGENCIJA Nova zasebna turistična 5§fencija v Domžalah ... V Domžalah je bila pred kratkim ustanovlje-a nova zasebna turistična agencija s sedežem na Ljubljanski 76 (SPB). n S hitro, kvalitetno in cenovno dostopno po- Udb0 želijo prodreti na območju naše občine ter asim gostom približati spomenike in znamenito-k1 tz naše in tuje kulturne ter naravne dediščine, so sicer mogoče manj znani, vendar nič manj *rumivi in jih v programih velikih turističnih sencij ni zaslediti, i V svojem dosedanjem skoraj desetletnem de-j v turizmu so si že pridobili izkušnje, ki jih bo- ~ s pridom uporabili v novi agenciji. Ponujajo £°grame, ki vsebinsko, kakovostno in cenovno ^dovoljujejo določeno vrsto gostov, to pa zahteva dodelan pristop tržišču. Nova agencija je tudi ^Prta za vse tiste, ki bi si želeli le nasvet ali tat loge §lede Počitnic ali potovanj. Vedno so — a^o trdijo — na voljo tudi njim. Trgovina je že sedaj na začetku dobro založena, pa tudi povpraševanje kupcev je kar precejšnje. Jože Hočevar mi je povedal, da je največ poudarka na tehničnem blagu, po katerem kupci tudi najbolj sprašujejo. Pogoj pri vsem prinesenem blagu je le ta, da mora biti blago uporabno. Trgovina potem določi, sporazumno s kupcem, ceno blaga. Večji del denarja od prodanega blaga dobi kupec, seveda šele potem, ko je blago prodano. Del denarja, provizijo, pa dobi trgovina in sicer pri vrednosti blaga: do 20 milijonov din — 26 % od 20—50 milijonov din — 20% od 50-100 milijonov din — 15 % nad 100 milijonov din — 10%. Omeniti je treba tudi to, da oblačil in obutve trgovina ne sprejema in ne prodaja, razen športne opreme (npr. planinski čevlji). Napredkova trgovina pa nam nudi tudi nove izdelke,- popolnoma nerabljene, in to po zelo ugodnih cenah, tudi do 40 % nižjih. Tako za dokaj majhen denar lahko kupimo avto radijske sprejemnike, zvočnike, HI-FI stolpe itd. Delovni čas trgovine je ob navadnih dneh od 8.00—19.00, ob sobotah pa od 8.00—12.00. Na koncu še priporočilo! Če imate doma blago, ki ga ne potrebujete več, ga prinesite v novo mengeško trgovino Posrednik. Praznih polic, ki še čakajo, je zaenkrat še dovolj, prodajalci pa vas bodo prav tako zagotovo veseli. Vesna Sivec Okolica gradu Jable - nezaslišano Nezaslišano umazano je okolje okrog gradu Jablje. Mimoidoči, ki jih je mnogo na poti na Dobeno in na Rašico izražajo bojazen, da se bo zaradi katastrofalnega okolja, smeti, vonjav začela širiti bolezen... Nezaslišano je tudi to, da se nihče ne zgane: ne KS Trzin, ne KS Mengeš, ne Komunalna skupnost, ne Komunalno podjetje, ne upravni organ - NIHČE. Sramota ob jabelskem gradu živi dalje. (S ' «» •» S o* ■", \ s s s i *» »» »« »i «* j! *» •m «» «» «« S S Dragi moji! Verjeli ali ne, vendar letošnji 8. marec me je dokončno utrdil v prepričanju, da niti slučajno nimate nobenih možnosti, da bi bili ženskam kadarkoli enakopravni, če ste emancipirani — veste najboje sami! Za vas namreč ta država ali pa to ljudstvo, kakor vam je dražje, ni nikoli naredilo toliko, kot je za vaš nežnejši, lepši spol ob letošnjem 8. marcu. Toliko milih, v srce segajočih, vam ženskam in ostalim trpečim namenjenih prireditev, pa še ne. in če kdaj, potem sem se ob letošnjem PRAZNIKU ŽENSK zavedla, koliko pravzaprav pomenim, saj so se vsi trudili, da bi me presenetili, se mi prikupili, zahvalili, mi iz žepov »izpulili« zadnji dinarček — seveda vse s popustom in pozornostjo, ki naj me spremlja tudi preostalih 360 in nekaj dni... Naj začnem kar pri vrsti izletov, ekskurzij ipd. Na žalost bi vam z malo zamude priporočila izlet (enodnevni letalski!) v Munchen {vabljen nežnejši spol), če že ne zaradi drugega, pa zato, ker ste ga lahko plačale v 2 obrokih in se tako še pri preštevanju dinarčkov v aprilu spominjale enkratnega znižanega in sploh ugodnega izleta. Če je zaradi tega zmanjkako za kruh, nič hudega, 8. marec je vendarle le enkrat v letu. To, da skoraj vsa naša turistična podjetja v veliki ljubezni do nežnejšega spola in skrbi, da bi Živel 8. marec! (ona — sebi, on -— njej!) ženske po prazniku prišle kar najboljše volje v službo, prirejajo raznorazne izlete, ni nič novega. Če ste izpustile to enkratno priložnost, upam, da ste izkoristile eno izmed ostalih sto in si ob tej priložnosti »naročile« vsaj en vikend paket, že se že niste odločile kar za obiska Firenc, Dunaja, Poljske aH pa Rima (sem ne štejem tistih, ki so bile tiste dni v »Rimu«, njim le iskrene čestitke!), izredno ugodno pa so se imele nekatere tudi v Bratislavi ali pa v Benetkah. Kakšno bi najbrž našli tudi na Sej-šelih, ali pa na poti okoli sveta, vendar je to že druga zgodba... Prepričana sem, da se je marsikatera tem veličastvenim možnostim odrekla in se mimo specializirane ponudbe odločila kar za obisk bližnje trgovine, kjer je ob novih cenah kruha in mleka in nji- NOVO V NAPREDKU, NOVO V NAPREDKU, 24. 2.1989 smo odprli novo komisijsko trgovino POSREDNIK v Mengšu, Blejčeva 9. Pridite k nam, če imate izdelek, ki ga želite prodati. Pridite tudi, da ugotovite, če imamo v prodaji, kar že dalj časa iščete. Prodajalna je odprta vsak dan od 8 do 19. ure, v soboto do 14. ure. Telefonska številka 737-013. Morda še ne veste, da smo zopet odprli restavracijo SLAMNIK. Restravracija ima 150 sedežev, odprta je vsak dan razen nedelje od 9. do 22. ure, v soboto do 1. ure zjutraj. hovi primerjavi z za 10% povečanim OD videla kar zvezde... S tem pa ponudba še ni bili zaključena, tahko smo dobile cvetje A, B in C vrste, menda kar poceni, lahko so nas presenetili že v zgodnjih jutranjih urah, saj so bile nekatera cvetličarne posebej za to priložnost odprte prej in so tako naši moški imeti priliko, da kar na poti v službo ob obvezni domislici kupijo obvezen nageljček. Da posebej ne naštevam cele vrste delovnih organizacij — zlasti trgovskih, ki so pod različnimi parolami (samo spomnite se tiste iz naslova) nudile ženskam in moškim in 8. marcu kar precejšen popust. Tako smo (so) po znižani ceni lahko kupile vsakovrstno žensko perilo, nedrčke, steznike, elastične hlačke in korzete in pri tem prihraniti od 20 do 30 %, to pa je tudi nekaj! Če ste kakšno podobno darili dobile, darovalca le zaslišite, boste vsaj vedele, koliko % manj veljate v njegovih očeh! Sicer pa sama sreča, da je 8. marec za nami, v strahu in upanju bomo zopet čakale naslednjega in si morda ob vsej ponudbi želele le, da bi se tistega dne malo odpočile, tako kot moja soseda, ki jo je mož presenetil z naslednjo ponudbo: »Kosilo naj bo ob treh, popoldne sem zmenjen s prijatelji, da malo po-praznujemo. Ti pa lezi in se spočij, da ne boš rekla, da sem pozabil, da je danes 8. marec!« OSA Občni zbor Mengeške godbe: Vse moči za godbeni - gasilski dom Ob občnem zboru Mengške godbe, ki je bil letos tudi volilni, sem se pogovarjal s predsednikom Marjanom Trobcem, ki je ob svojem poročilu poudaril tudi nekaj drugih aktualnih problemov, ki ne zadevajo samo godbenikov, ampak so z njimi povezani tudi drugi krajani, ki močno živijo in sodelujejo z godbo. Mengeška godba ima zdaj 45 aktivnih članov, kar je sicer manj kot pred letom, vendar so vsi ti resnično aktivni, veliko tudi po zaslugi novega kapelnika Lojzeta Velkavrha, ki je ponovno uvedel v godbo red in disciplino, kar se odraža tudi na kvaliteti igranja. V preteklem letu je imela godba 36 nastopov in 65 vaj. Obisk se je v jesenskem delu bistveno povečal. Upravni odbor je imel 11 sej, tudi vse odlično obiskane. Z izkupičkom 4. prireditve Pod mengeško marelo je godba nabavila deset klarinetov, ZKO Domžale pa je godbi pomagala pri nakupu šestih novih uniform. Obleke so nasploh težava, saj jih mladi hitro preraščajo, nekateri neaktivni člani pa jih nočejo vračati. Razveseljivo pa je, da je godba pridobila v preteklem letu tri nove flavtistke in trobenta-čico, reaktivirali pa so eno flavtistko in pridobili še enega klarinetista. Čeprav tako ZKO kot KS stojita godbi ob strani, so sredstva za pomoč vse manjša, kajti godba mora sama financirati del šolnine svojega kadra, kar pa je zagotovo neustrezna rešitev. Marjan Trobec se je javno tudi vprašal, zakaj 5. prireditev Pod mengeško marelo ni bila vnesena v kulturni koledar ob Prešernovem dnevu, čeprav je to verjetno ena izmed redkih, če ne kar edina prireditev, ki jo posname Radio Ljubljana za svoj 1. program. V bodoče bi bilo treba to vsekakor popraviti. V razpravi je bilo opaziti, da krajani in tudi krajevni organi mo- čno živijo z godbeniki. Predstavnik krajevne skupnosti (Janežič) je menil, da bi se morali godbeniki močno vključiti ob propagiranju za samoprispevek, tako z igranjem kot s prisotnostjo na voliščih, tako da bi se krajani zavedali, da bomo s samoprispevkom gradili res dom za svoje ljudi. Vse moči je treba usmeriti predvsem tam, kjer še niso tako močno povezani s krajem — v blokih. S predsednikom ZKO (Pišek) so se domenili, da bo ta organ našel boljšo rešitev za šolanje godbenikov. Godbeniki res ne morejo iz sredstev za osnovno dejavnost še šolati svojih učencev, gre pa za društvo, ki nujno potrebuje šolan kader. Tov. Savnik, ravnatelj Glasbene šole Domžale, je pohvalil prireditev Pod mengeško marelo in dejal, da je bil najboljši ansambel — godba sama. Kapelnik Lojze Velkavrh je napovedal še več discipline, tudi z začetkom občnega zbora. Mengeška godba se bo letos udeležila tekmovanja pihalnih orkestrov, ki bo v naši občini, verjetno del tudi v Mengšu. Tov. Pišek je predlagal, da bi združil' troje: tekmovanje, 105. obletnico godbe in krajevni praznik. Kapelnik je predlagal, da mora godba naštudirati tudi zahtevnejši program in se z njim predstaviti v vsaj dveh turističnih krajih čez poletje. Ob 105-ti obletnici naj godba pripravi tudi družabno srečanje (Kompare), izkupiček pa naj namenijo novemu godbenemu domu, za katerega se bodo dela takoj začela, če bo samoprispevek uspel. Tov. Blejc je predlagal sodelovanje z gasilci tudi pri propagiranju za samoprispevek, dom pa bodo morali godbeniki in gasilci tako in tako družno graditi, veliko tudi prostovoljno in udarniško. Občni zbor je bil tudi volilnega značaja. Izvolil je nov upravni odbor, nadzorni odbor in disciplinsko komisijo, prav tako pa je nekaj sprememb med »funkcionarji« godbe. Pedsednik še naprej ostaja Marjan Trobec, podpredsednik je Slavko Pišek, tajnik Vido Vrhovnik, blagajničarka pa je Joži Kova-čič. Vsi mengeški godbeniki srčno upajo, da jim bo skupaj z gasilci uspelo pri novem domu in da bo vsaj 110. obletnica praznovana z največjim delovnim uspehom — z novim domom! Ivan Sivec domžalske združene moči samoprispevek 2.4.89 ANKETA MED OBČANI: »Ljudski glas« o samoprispevku Najbolj demokratična oblika vsakega odločanja je, če ljudje, ki jih odločitev zadeva, sami povedo svoje mnenje in edinole oni vplivajo na odločitev. Dvom pri ljudeh, danes ni redkost, pa vendar vedno znova pridemo do zaključka, da potrebujemo sredstva, ki bi jih zbrali s samoprispevkom. V Domžalah, Mengšu in Radomljah smo poprosili za njihova mnenja nekaj občanov, ki so nam rade volje odgovorili na vprašanja. prihodnost našim naslednikom zagotovljena. Upam, da se denar, ki ga damo, res porabi v pravi namen. Slavko zabret, vratar v Hidrometalu, Mengeš: Menim, da je samoprispevek nujno potreben, ker je denar, ki ga bomo zbrali, namenjen za obnovo in napredek. Všeč mi je organizacija in program samoprispevka. Predvsem sta obnove potrebna šola in gasilski dom. Igor Kovač, pomočnik direktorja TOZD Lek, Mengeš: Moja globalna ocena je, da je samoprispevek potreben, saj drugih načinov, da bi do denarja prišli, ni. Človek ima občutek, da se mu na vseh koncih »trga« od osebnega dohodka. Bojan Roje, elektrikar v Hidrometalu, Mengeš: Želim si, da bi šel, denar v prave namene, tja kjer je to res potrebno. Mogoče bi se našel tudi kje drugje in ne samo iz osebnih dohodkov. Ko se pogovarjam z ljudmi, vedno znova opazim, da ljudje dvomijo, da gre denar res tja, kjer je to potrebno. Mogoče bi lahko nekaj denarja zbrali od prodaje alkohola, cigaret, bencina ... Ivan Pire, vratar v Lek, Mengeš: Zbrani denar naj bi se bolj pametno porabil. Tudi sam imam otroke in skrbi me za njihovo prihodnost, zato mi je samoprispevek všeč. Vedno sem za razvoj in želim si, da bi bila »Potem pa še za samoprispevek!« Ne bi rekel, da je to jemanje denarja od ljudi. Nekoč ljudem ni bilo pojasnjeno, kam gre njihov denar, ki so jim ga trgali od osebnih dohodkov. Danes pa to vedo in zato je to veliko bolj demokratična pot. Magda jereb, obrtnica, Mengeš: S samoprispevkom se strinjam. Menim, da so stare hiše (npr. bivša kinodvorana v Domžalah) nujno potrebne obnove. Tudi šolstvo potrebuje denar. Samoprispevek je potreben, saj kako drugače ne bi mogli zbrati dovolj denarja. Sicer pa denarja nikoli ni dovolj, mar ne? Predvsem ga zmanjka za ekologijo. Ekološki problemi pa se mi zdijo najhujši in menim, da bi morala ekologija biti na prvem mestu, ko se bo zbrani denar delil. Irena Pustotnik, Elektrotehna, Domžale: Ljudje imamo veliko potreb. Menim, da so viri za zbiranje denarja tudi drugi, ne samo naši osebni dohodki. Že tako je veliko dajatev. Strinjam pa se, da je samoprispevek potreben, ker drugače ne bomo prišli do novih šol, ... Vse kaže, da druge poti ni... Jurij Kobal, dijak iz Radomelj: Vprašanje je, zakaj bo ta denar res porabljen. Če bo za tisto, za kar se zbira, potem sem za samoprispevek. Mitja Balantič, zaposlen v Lek, Mengeš: Zdi se mi, da je samoprispevek malce za lase privlečen denar. Ljudje institucij ne poznamo dovolj dobro, da bi jim lahko popolnoma zaupali. Javnost nad njimi nima pregleda, kontrole. Ljudje niso prepričani, da gre njihov denar res v take namene, o katerih nam pravijo. Ne poznamo mehanizma, po katerem odloča. se samoprispevek Prav je, da se bo končno spet nekaj obrnilo. V drugih krajih se je že. V Domžalah me moti, da je vse več betona in vse manj zelenic in drevja. Kaj pa se je zgodilo s hotelom? Ne rečem, da si ga želim, toda zapuščen prostor, posut s peskom, ki je sedaj namenjen parkiranju, daje žalostno podobo centru Domžal. Lojze Logar, upokojenec iz Domžal: jure Berlot, občan iz Domžal: Program samoprispevka je dober, vendar menim, da bi ga morali predstaviti na širšem zboru ljudi. Prav se mi zdi, da se ta denar zbira za šolstvo, ekologijo, zdravstvo ... Vanja Komazec Mladi odgovarjajo na vprašanje Kaj bi zgradil -če bi imel denar... Poziv mladim, naj odgovorijo na zgornje vprašanje — kaj naj bi v svojem mestu, svoji krajevni skupnosti zgradili — če bi imeli denar ni ostal brez odziva. Množično so se odzvali predvsem na osnovnih šolah in uredništvo dobesedno zasuli s svojimi prispevki. Žal lahko objavimo samo nekatere med njimi. Smo najbogatejša KS od preteklega tedna. Dobili smo neznatno veliko vsoto denarja, zato smo se odločili, da bomo preuredili Moravče in vso širšo okolico. Začeli bomo pri cestah. Prevle-kli z asfaltom in razširili bomo ceste, ki so bile do sedaj za silo asfaltirane. Pločnik bo od ceste ločen z ograjo. Prav tako se bodo asfaltirale in razširile dosedanje makedam-ske ceste in poti. Ob teh cestah bo en pločnik. Te cestne povezave bodo imele zaščitno ograjo na nevarnih zavojih in strmih pobočjih ter javno razsvetljavo, poleg tega pa pokrite avtobusne postaje. Organizirali bomo, da bodo avtobusi večkrat peljali in tako omogočili boljšo prometno zvezo z vsemi kraji. Naslednje kar bi uredili, bi bila šola. Staro šolo bi podrli, pustili bi le telovadnico. Zgradili bi novo in večjo šolo. Kupili novo opremo zanjo in učne pripomočke, ki jih nikoli ni preveč. Za Moravsko dolino bo telefonska centrala in telefonsko omrežje. Prenovili bi tudi Partizanski dom in zgradili novo pošto ter banko. V Moravčah bi uredili zelenice, podrli še ostale stare hiše in zgradili nove. Zgradili bi tudi tri nove stolpnice, staro pa podrli. Obnovili bi vse zgodovinske objekte. Na noge bi spravili gostilne, jih prenovili in povečali. Gostilne bi imele pestro ponudbo hrane in pijače, pa še prenočišče ne bi manjkalo. Prenočišč bi bilo okoli sedemsto. Povečali bi Raši- co, s leni bi dobili več delovnih mest. Rašici in Termitu bi dogradili boljšo, novo in večjo čistilno napravo. To bi pripomoglo, da bi bila Drtijščiča čista in polna rib. Na Rači pa bi obnovili mline kor turistično zanimivost in za uporabo. Očistili bi vso okolico vseh odpadkov in drugih stvari, ki kvarijo kraj. Zgradili bi tudi smučišče z žičnicami in tekaško progo, kupili snežne topove v primeru mile zime in povezali gostilne, da bi imele tudi v zimskem času zaslužek. V poletnem času bi imeli kmečki turizem. Kmetom bi pomagali, da . bi ostali na kmetijah, jih povečali ter prenovili, dokupili bi jim tudi stroje. Zgradili bi majhne hišice za turiste. S tem bi lahko kmetje služili denar in ostali na kmetijah. Tako bi pripomogli k ponovni oživitvi kmetijstva. V Moravčah bi zgradili dva velika bazena. V enem bi bila ogrevana voda, v drugem pa ne. Eden od bazenov bi bil pokrit, vendar se ga bo lahko v poletnem času odkrilo. Bazena bosta za turiste, domače in za športne prireditve. Potrebna bo tudi obnovitev športnih objektov. Stalno vzdrževanje nogometnega igrišča ter zgraditev tribun okoli igrišča. Zgradili bi tudi teniška igrišča. Poleg tega bi bile tudi kolesarske steze čez travnike in gozd. To vse bomo naredili v štirih letih in še kaj drugega. Mislim, da nam bo šlo. Z deli in preurejanjem bomo začeli čez dva tedna. Finančnih sredstev nam ne Po manjkalo. Morebiti bo premalo delavcev, za- to bi prosil ljudi, da bi vsi pol Bači li z delom in preurejanjem stajic in manj zanimivega kraja v npili ristično zanimiv in razvit kraj Mol Primož Bizilj, 8 a vozi OŠ Jurij Vega, Morav^ Domžale — moje mesto Vsakdo si želi, da bi bilo '[;, m bi h r 'Jud tSOi govem mestu vse naj naj. Ni |i krat to ostanejo le želje. Se f j„ v ni rodil nekdo, ki bi zmogel^ ničiti vse te želje. Kaj si jaž želim? HM .. • Vsako jutro grem v šolo p" kjer je prepovedan prehod progo. Ko bodo zgradili že obljubljen pohod, bodo tam no hodili že moji otroci. k. Hodim v glasbeno šolo. ! n ure potekajo v podstrešni luff eJ se ji komajda reče soba. Poz'*j, zakurjena, tapete odstopajo- k škripljejo .. . Prijetno okolj uživanje ob glasbi. : < Stanujem v ulici Ljube c ja. Na mestu, kjer je bil KoV c so zdaj zgradili visok blok. #k ' gledam skozi okno, ne vidimo; gozda in travnikov, ampak l\ _ • ke in hiše in cesto ... Če si hočem kupiti solidn«!'S1 r\ alt L- acf»tr» mnrn m naifli^, neRle' ščo ali kaseto, moram najn* Ljubljano, kajti Domžale morejo kulturne trgovine s p|5?.r Nekoč sem orla „.sti ( mi in kasetami, la Kulturno skupnost. StavN ne izgleda preveč »kulturno«, ' Kaj si torej želim? ■. f Da bi v šolo hodila po poteh, da bi lahko obiskoval« V Domžalah smo iz ski/° sanitarije, garderobe, oko^ letnega kopališča. Mengeška vzgojnovarstv^1 je gotovo velika obogati« Pogled na osnovno šol°ij sodobno tudi na videz p,r jrfgačno glasbeno šolo, da bi v moji stolici namesto ceste in bloka zgra-fJjjlli park, da bi lahko stopila pred ■aj *>lok, ne da bi se bala, da bi me po-v°zil motor, da bi se lahko otroci vfrjJ"rno igrali in se jim ne bi bilo treba žogati na parkirišču, da bi bila J^aj ena javna zelenica, na katero P1 lahko peljala psa, da opravi svo-Potrebo, ne da bi me vsaj nekaj ^JJUdi podilo stran, da ne bi bilo sto jj'soč lokalov, gostiln in boutiquov >ltn Vsaj ena trgovina s ploščami, kartami ali celo z glasbili. Tina Roškar, OŠ Venclja Perka, Domžale Ob občnem zboru mengeških planincev: igre. V naši KS bi postavila več zabojnikov za odpadke in organizirala nekaj dni v letu, da bi na ta dan vsi krajani, ne samo šolarji imeli družbeno koristno delo in bi počistili naše okolje. Postavila bi tudi več luči za javno razsvetljavo, da bi tudi ponoči bilo varnejše za vse krajane. Do tega pa bi lahko prišli, če bi bili krajani bolj zainteresirani za družbeno koristne dejavnosti, kar bi nam vsem dalo zdravo in mirno življenje in s tem tudi več upanja za varnejšo in lepšo prihodnost nas in naših naslednikov. Vesna Grošelj, 7.b OŠ Jurij Vega, Moravče ZA šolstvo po meri otrok; Živim v KS Vrhpolje — Zalog. , !V naši KS so dosedaj še kar dobro ([(Mrejali potrebe krajanov. Vendar ziiPa me moti, ker je zelo malo hiš ^oskrbljenih s PTT omrežjem. Zadaje čase je tudi zelo onesnaženo, jato mislim, da bi bilo bolje, če bi Jiljmeli več zabojnikov za odpadke (J? dali več poudarka na čisto oko-"§fe k' bila jaz tisti, ki oskrbuje np-S s potrebnimi oskrbami, bi naj-1 ~eJ rešila problem z neurejenimi tami — za varno pot. K vsaki noP'ši bi napeljala PTT omrežje — flF'efon, potem pa bi reševala pro-nePieme, ki niso tako potrebni, ven-p|P?r jih vseeno potrebujemo. Ure-°t\ .}* prostor, v katerem bi se vbrružili ljudje, da bi jim minil proti«?11 čas. Skozi našo KS bi laho vozil tudi večkrat na dan avtobus, vi Pred OŠ Vrhpolje bi dala asfaltna"0 ploščo in ograjo za varnejše (specializirane učilnice, otroška igrišča ...) Pomemben del tako občinskega kot nekaterih krajevnih samoprispevkov naj bi namenili opremi specializiranih učilnic v nekaterih naših šolah, nekatere krajevne skupnosti pa so v svoje programe vključile tudi otroška igrišča. Zato smo ravnateljico OŠ Josip Broz Tito tov. Andrejo Jarc zaprosili, da pove nekaj besed o pomenu specializiranih učilnic in otroških igrišč. kufr°grama Domžal lani uredili kflise ostalo v zvezi s potrebami Novi učni načrti, predmetnik, program življenja in dela osnovne šole so šoli kot vzgojno izobraževalni ustanovi naložili še kulturno, športno, rekreacijsko in družbeno vlogo v njenem okolju. So še kakšne novosti? Seveda, saj šola sedanjosti usmerja učni proces k obvladovanju temeljnih znanj trajne vrednosti, k vsestranskemu razvoju sposobnosti, spretnosti in navad. Ni bistvena količina znanja, bistvene so kakovost, vsestranskost, notranja povezanost in trdnost temeljne splošne izobrazbe. v novi šoli je pouk skupno ustvarjalno delo učencev in učiteljev, ki ob novi izobraževalni tehnologiji in taki organizaciji dela, da so različni viri znanja bolj dostopni, dosegajo uspehe. Pri tem pa so osnova specializirane učilnice. Najbolj pomembne so specializirane učilnice za pouk na-• ravoslovja, saj je taka učilnica hkrati laboratorij za pouk in eksperimentalne vaje, je tudi kabinet, v katerem se učitelj tu- tv<^va Kurirček se imenitno uklaplja v bližnje na ravno okolje in tihega standarda v Mengšu. 0IOj|lis,te čete v Preserjah govori dovolj zgovorno. Gre za lepo, di primerno pripravi za pouk. Pouk omogoča: opazovanje naravnih pojavov preko demonstracijskih poizkusov, lastno preizkušanje in delo, teoretična razmišljanja ob pomoči modelov. V taki učilnici učenci bistveno lažje in poglobljeno pridobivajo znanja iz fizike, kemije in biologije. Drugo skupino specializiranih učilnic predstavljajo učilnice — delavnice, v katerih poteka pouk tehnične vzgoje in gospodinjstva. V njih najdemo stroje in orodje, s katerimi se učenci naučijo ravnati in ga uporabljati v praksi. Zlasti rada imam učilnico gospodinjstva, iz katere ne le da vedno prijetno diši, temveč ker je med vsemi specializiranimi učilnicami najbolj potrebna in izkoriščena. Tu se odvijajo tečaji gospodinjstva (kuhanje, urejanje, vzdrževanje stanovanja), tečaji šivanja, pletenja, vezenja in še kaj bi se našlo. V njej najdemo prav vse pripomočke, ki jih sodobno gospodinjstvo uporablja. Otroška igrišča so za otrokov zdrav razvoj enako pomembna kot dom, vzgojno varstveni zavod in šola. Menite tudi vi tako? Otroška igrišča so nujno potrebna, saj niso le prostor za igro, temveč so prostor za življenje. Igrišče otroku pomeni učni, delovni in raziskovalni prostor, kjer navezuje prve stike z vrstniki, se srečuje z odraslimi in ne nazadnje je to tudi prostor, kjer se razgiblja, pridobiva spretnosti in se naigra. Igrišč v našem mestu ni, tudi v širši občini bolj malo, kaže pa, da bomo z delom samoprispevka poskušali rešiti tudi ta problem. To je zelo pohvalno, saj ugotavljamo, da je tudi zdravje naših otrok vse bolj ogroženo (okvare hrbtenice, gibal), da so naši otroci pogosto nervozni, zelo hitro fizično in psihično utrujeni. Zato morajo biti naša igrišča taka, da bodo dala otroku dovolj možnosti za svobodno gibanje, za razvijanje njegove delavnosti, ustvarjalnosti in domišljije, da bo na njih lahko pridobival izkušnje in spoznanja, da bo imel možnosti za naraven stik z vrstniki, za oblikovanje vzorov v srečevanju s starejšimi otroki in odraslimi. O tem, kako pomembna so urejena otroška igrišča za pravilno preživljanje prostega časa, ne bi posebej govorila. Pred glasovanjem o samoprispevku smo. Kaj menite o njem? S pridobitvami dosedanjih samoprispevkov smo lahko zadovoljni. Malokje v Sloveniji imajo tako urejene prostorske zmogljivosti šol kot pri nas in tudi mi bi tega brez prispevka občanov ne zmogli. Le nekaj šol še potrebuje prostore in opremo za sodobno delo. Menim, da je program V. samoprispevka premišljeno pripravlja, saj večinoma ne vsebuje objektov, ki bi v naslednjih letih terjali dodatna sredstva za izvajanje dejavnosti, kar je v današnjih razmerah vsekakor pomembno. Vera Vojska -i i -vir, -n.....nm-i.J-r.......■* i .m..' -rl,«J Vse več ljubiteljev planin Mengeško planinsko društvo Janez Trdina šteje trenutno že 618 članov, kar jasno govori, da se število planincev ponovno povečuje. Padlo je namreč že na 400 članov, zdaj pa se iz leta v leto število vidno dviga in se bo morda z leti spet povzpelo do nekdanjega števila — tisoč. Ob nedavnem občnem zboru, ki se je odvijal v jurčku na Gobavici, so poleg rednega dela obravnavali in sklenili tudi nekatere stvari, ki so zanimive za vse planince in tudi druge pohodnike, ki niso včlanjeni v društvu. Članarino so mengeški planinci v glavnem že pobrali. Za odrasle stane 10.000, za mladince 5000, za pionirje pa 3000, tako da se stroški povrnejo že z enim noćenjem v planinski koči. Pod mengeško PD spadajo tudi šolski odseki iz Mengša, Radomelj, mengeškega vrtca in domžalske šole Olge Avbelj, kjer so še posebej aktivni, veliko tudi po zaslugi odlične mentorice Dragice Langerholz. PD Janez Trdina je lani skoraj v celoti uresničil zastavljeni program izletov, pohodov in drugih aktivnosti, odpadlo je le tisto, kar ni bilo izvedljivo zaradi slabega vremena ali pomanjkanja snega. Tudi letos je program zelo pester, od pohodov v zimsko-pomladanskem času na nižje točke do Triglava, Grintavca, Storžiča, Kuma, Boh.orja in Stola v poletnem času, skupaj več kot dvajset zanimivih izletov. Vodili jih bodo priznani domači vodniki, ki imajo dovolj izkušenj na planinskih stezah, iščejo pa še nove mladinske vodnike, oziroma bi jih radi izšolali. Tradicionalno taborjenje za pionirje bo letos potekalo od 24. 6.-2. 7. na Jezerskem in planinci pričakujejo spet velik odziv kot vedno. Tako poceni počitnic pač ni nikjer drugje. Izredno aktiven bo tudi alpinistični odsek, kateremu pa bo treba kdaj drugič posvetiti posebej nekaj pozornosti. Med domačimi tažavami je treba omeniti še nekaj o Mengeški koči, o kateri se je govorilo, da jo bo dru- štvo prodalo. Resnica je nekoliko drugačna. Zakupnik. Jože Leben je pač vložil prošnjo, da bi to rad storil in zato so planinci prošnjo tudi obravnavali in — zavrnili. Koča mora še naprej ostati last planincev, seveda pa bi jo bilo treba čimprej obnoviti in. vsaj bolje zaščititi in prebarvati. Peter Kosec jim je že obljubil, da bo zamenjal bruna — les že ima — prav tako pa pripravljajo centralno ogrevanje tako za kočo kot za jurčka ob njej. Nabavili so peč in nekaj drugega materiala, veliko sredstev pa pač ni. Najemnina za kočo se planincem ne zdi visoka, res pa je, da bi bilo treba še kako drugače privabiti nizkogorske planince na Mengeško kočo, bolj paziti na okolje in se nasploh skupno potruditi za večji odziv. Gosti so s postrežbo drugače zelo zadovoljni, škoda je le, ker najemnik v njej ne stanuje in tako ni vsak trenutek na voljo. Žal je že tako, da so tudi planinci, posebno v nizkogorju, zelo neučakani. PD Janez Trdina je dobilo ponovno svojega gospodarja — spet je Matija Slokan — tako da bo gospodarska plat lepše stekla, kajti celo leto so bili brez njega, predsedniške niti pa ima v rokah še naprej Gena Kržan, s katero sem se tudi pogovarjal o teh podrobnostih. Predsednica tudi meni, da se bo moralo planinsko društvo bolj vklopiti v delo, če se bo res na Gobavici postavil prihodnjo zimo kakšen snežni top, praznovanje 1. maja pa bo tudi letos v rokah zakupnika Jo- Tudi plakate trgajo, mar ne. Zgornji plakat (na sliki) so nam »neznani aktivisti« strgali kar trikrat, ker je ta plakat zelo iskana »roba«, prosimo poštenega najditelja, da ga v primeru najdbe dostavi na OK ZSMS Domžale, II. nadstropje. žeta Lebna, kateremu sicer popolnoma zaupajo. Vsi planinci so zavzeli tudi enotno stališče proti smetišču v Mengšu, kar je ponovno predlog uradnih služb. Svojo pomoč je obljubil tudi predsednik medruštvenega odbora planincev Peter Lavrič. Ob koncu pa samo še to: Če imate radi naravo in hribe, pridružite se mengeškim planincem, radi vas bodo sprejeli medse. Ivan Sivec Popravek V zadnji, 4. številki Občinskega poročevalca smo na 12. strani objavili seznam zasebnikov — obrtnikov, ki naj bi prejeli kredite, odobrene na izvršnem svetu. Zgodila se nam je neljuba pomota. Objavili smo PREDLOG spiska prejemnikov kreditov, ki pa ne pomeni hkrati tudi resničnih prejemnikov oz. vsaj v celoti ne; informacija pa tudi ni ustrezna kar zadeva zneske. Tako kredita naprimer sploh ni dobil Matjaž Kova-čič, Kajuhova 16, zato se mu zaradi objave še posebej opravičujemo. Vsem, ki so bili z objavo kakorkoli prizadeti, se uredništvo opravičuje. UREDNIŠTVO SEVALEC O delu skupine delegatov Številna aktualna družbena vprašanja gospodarjenja in razvoja ter naloge pri uresničevanju treh reform neposredno vplivajo tudi na pogoje za delo in odločanje delegatov v delegatskih skupščinah. Te razmere še otežujejo splošne družbene, gospodarske in politične razmere v Jugoslaviji, ki pa hkrati povečujejo našo odgovornost za delovanje legalnih institucij sistema, katerega najpomembnejši del so delegatske skupščine. O delu teh skupin delegatov ?a delegiranje delegata v republiško skupščino smo se v občini pogovarjali s predsednikom zbora občin Skupščine SR Slovenije tov. Vladom Beznikom ter sodelavci, v pogovoru pa so poleg delegatov v zbor republik in pokrajin Skupščine SFRJ tov. Silve Bau-man in tov. Toneta Ferenca sodelovali tudi delegati iz občin Litija in Kamnik. Razprava se je dotaknila vseh področij dela skupin delegatov, največkrat pa smo se zaustavili pri velikem številu gradiva z oznako »STROGO ZAUPNO«, pri vsebini odločanja republiške skupščine, kjer predlagamo večjo delitev pristojnosti med posameznimi zbori, pri obsežnem gradivu, ki ga v celoti preberejo lahko le »profesionalci«, pa odgovorov na delegatska vprašanja, ki so preveč formalna in navadno ne zadovoljijo delegatov. Zanimivo je bilo poslušati razmišljanja o izgubljanju vloge občine kot družbenopolitične skupnosti, o čedalje manjšem interesu delegatov, da se udeležujejo različnih sej, pa zahteve po radikalnih spremembah, ki so nujno potrebne, sicer se nam bo, kot je dejal eden izmed razpravljalcev sistem »zrušil«. Premalo je neposrednih povezav med občinskimi in republiško skupščino, saj prve preredko obravnavajo gradiva, o katerih se odloča v republiki, vse to pa še toliko bolj velja za zvezno skupščino; o njenem delu in poskusih usklajevanja sta poročala oba zvezna delegata. O neposredni zvezi delegatske baze z vsemi temi skupščinami bi težko govorili, zato bo potrebno v prihodnje delegatskemu sistemu nameniti več skrbi. Za to pa je priložnost že pred nami, saj imamo osnutek sprememb in dopolnitev Ustave SR Slovenije, ki za nekatera področja predlaga kar precej radikalnih sprememb. Njihova (ne)uveljavitev bo v mnogo-čem vplivala na delo skupin delegatov in povezavo med delegatsko bazo in republiško (zvezno) skupščino v prihodnjih mandatih. Vera Vojska STRAN 9 Na Šenturški gori je o biospeleologu Simonu Robiču spregovoril Stane Stražar. Ob 100-ti obletnici jamarstva: Spomin na velikega biospeleologa S. Robiča Letos praznujejo slovenski jamarji stoto obletnico organiziranega jamarstva na Slovenskem. Seveda je jamarstvo veliko starejše, toda pred stotimi leti se je v Postojni pojavilo prvo tovrstno društvo Antron, prispevek naše občine pa je izredno močan zaradi znamenitega jamarja, ki je bival na Dobu od leta 1856 do 1858, zadnjih 23 let pa na Šenturški gori, kjer je tudi pokopan. Velikega prirodoslovca župnika Simona Robiča so se prvo nedeljo v marcu spomnili tudi domžalski jamarji, oz. člani Društva za raziskovanje jam in številni planinci. Slovesnost je pričela z mašo v šenturški cerkvi, ki jo je tunjiški župnik posvetil prav temu našemu svetovno znanemu biospeleologu. Še v cerkvi je znano Gallusovo pesem zapel oktet bratov Pirnat, kulturni spored pa se je nadaljeval tudi zunaj, pred zadnjim počivališčem Simona Robiča. Poleg Pirnatov so nastopili tudi Rok Lap, Janez Majcenovič in Tomaž Plahutnik. Vse pesmi so bile ubrane na slovensko-planinsko tematiko. Nato je spregovoril predsednik domžalskega jamarskega društva Stane Stražar, ki je precej obširno orisal Robičevo življenjsko pot ter njegov pomen pri raziskovanju jam, tako na domžalskem območju, kot drugod. Posebej je poudaril velikanski Robičev prispevek pri odkrivanju jamarskega živalskega sveta in kamenin, s poudarkom na hrošču, ki je imenovan kar po velikem biospeleologu. Robič je bil na zunaj skorajda čudak, hodil je v ponošeni obliki; iz luskin smrekovih storžev si je na primer naredil nepremočljiv klobuk, hkrati pa je zbral toliko bogatega gradiva, da so ga cenili tako na dunajskih kot na ameriških univerzah in inštitutih. Zadnjih 23 let je preživel kot župnik na Šenturški gori, seveda pa je imel ves čas stik z jamarji in drugimi prirodoslovci iz vse Slovenije in tudi iz vsega sveta. In še ta posebnost: njegov spomenik je obrnjen tako, da gleda proti Triglavu, kar tudi po svoje poudarja veliko slovenskost znanega jamarja. Ob Robičevem grobu se je nabralo okoli tristo jamarjev in planincev iz vse Slovenije, katere sta pozdravila tudi tajnik KS Šentur-ška gora Rado Čarman in tajnik Društva za raziskovanje jam Domžale Edo Špendl. I. Sivec Sladkorna bolezen je do sedaj prizadela samo v Ljubljani že 24 000 ljudi. Obolelost za sladkorno boleznijo pa narašča. Tisti, ki zbolijo v zgodnji mladosti, so najbolj ranljivi, vendar lahko diabetes prizadene kogarkoli v kateremkoli življenjskem obdobju. To sem doživela tudi sama. Toda z dobrim, neprekinjenim zdravljenjem lahko živite dokaj normalno življenje, kakor ga živim sama. Imam hujšo obliko te bolezni in moram zelo paziti na ritem prehranjevanja, moje telo je odvisno od zdravljenja z insulinom. Če bi bolezen zanemari- la, bi postala uničujoča, lahko bi me ubila. Sladkorna bolezen pa je tudi eden od najbolj pogostih povzročiteljev bolezni ledvic in srca, povzroča slepoto in v zrelih letih zaradi gangrene povzroči lahko tudi izgubo prstov na nogi ali celo izgubo noge. Toda to je najhujše, kar se mi lahko še pripeti! Spodbudne novice pa so z vključevanjem sladkornih bolnikov v društva za joj proti sladkorni bolezni. Ljudi učimo, kako nai živijo s sladkorno boleznijo, kako lahko kljub njej živijo polno, neodvisno življenje. Naše društvo prireja predavanja za diabetike in njihove družinske člane, izlete, degustacije visoko kvalitetne zdrave dietne prehrane, testiranje na UKC, brezplačno zdravljenje. Na žalost bolezen lahko prizadene prav vsakogar. Prizadela je mene, lahko tudi vas, ali katerega od članov vaše družine. Delo Društva za boj proti sladkorni bolezni Ljubljana je torej življenjsko važno čeprav je odvisno izključno od prostovoljnih prispevkov in članarine. Prosim, pomagajte nam premagati diabetes tudi s svojimi prispevki že danes in omogočiti normalno delo društva. Hvalež- ni bomo za vsako finančno pomoč, tako delovnih organizacij kot posameznikov, saj bo humanitarno delo našega društva učinkovitejše tudi z vašo pomoč- Ž. r. 50101-678-70167 Društvo za boj proti sladkorni bolezni, Ljubljana, Zarnikova 3 Veselimo se vsakega novega sodelavca, z roko v roki nam bo življenje lažje in lepše. Sama sladkorna bolezen ne boli, ko zaboli je prepozno ..., zato lažje je preprečevati sladkorno bolezen kot zdraviti. Predsednica društva: Rozi Marolt Zakaj mladi v Blagovici ne delajo? Pa smo vprašali osmošolce iz Blagovice, kaj počnejo starejši mladinci v vasi. Odgovarjali so skoraj vsi podobno: nič, zelo malo, ti so pa res pravi za delo ... Rekli so, da se poleg predsednika le še trije zanimajo za delo. Ostali pa raje zavijejo v gostilno, kot, da bi se lotili kakega dela v okviru mladinske organizacije. Beseda ples je za blagovske mladince tujka. Pod tem predsedstvom je bila ena sama veselica. Koše postavljajo že leto dni, pa še zmeraj niso postavljeni. Kam bo vse to pripeljalo? Osmošolci pravijo, da bi gotovo kaj organizirali, če bi jim starejši mladinci dali možnosti. Tako pa jih smatrajo še za nedorasle in ne kos njihovim »akcijam«. Mislijo (osmošolci namreč), da bi bilo treba stopiti skupaj in kakšno pametno reči o delu mladinske organizacije. Na osnovni šoli Janko Kersnik, kjer se te-isti osnovnošolci šolajo sploh ni nobenih zapletov okoli OO ZSMS. Vse skupaj »šiba super«. V KS pa taki zapleti. S tem dopisom nočejo osnovnošolci jeziti OOZSMS; samo želijo, da bi jih resno jemali, da bi se skupaj dobili in če nič drugega začeli skupaj pribijati koše. Mladinci z OŠ Janko Kersnik BRDO Poročilo s kviza v Moravčah: Mladi v kmetijstvu... Občinska konferenca ZSMS Domžale in Aktiv mladih zadružnikov Moravče sta v soboto, 25. februarja 1989 v Partizanskem domu v Moravčah organizirala občinski kviz »Mladi in kmetijstvo«. Na kvizu so se na področju poznavanja problematike v kmetijstvu pomerile tri ekipe in sicer ekipa Aktiva mladih zadružnikov Domžale, ki so jo sestavljali: Mija Slovnik, Metod Sonc, Janez Mivšek, ekipa Aktiva mladih zadružnikov Moravče: Andreja Štefan, Jože Korošec, Tone Kopač in ekipa Aktiva mladih zadružnikov Lukovica v sestavi Sašo Kašnik, Roman Klopčič in Jelka Poznič. Potek kviza je budno spremljala strokovna komisija, ki so je sestavljali študentje Biotehnične fakultete: Nuška Cerar, Melita Miš, Janez Jeretina in Marjeta Žabnikar. Najboljša je bila ekipa AMZ Lukovica, ki bo tako zastopala našo občino na regijskem tekmovanju »Mladi in kmetijstvo«. Za dobro razpoloženje tekmovalcev in gledalcev med kvizom, so poskrbele Moravske mažoretke in kant avtor Filip Kranjc. Ob razglasitvi rezultatov so tekmovalci prejeli praktične nagrade, ki sta jih podelila predsednica AMZ Moravče, Marta Štefan in sekretar OK ZSMS Domžale, Martin Grošelj. Nagrade so prispevali: Kmetijska zadruga Domžale (ZE Lukovi- ca, ZE Moravče), Helios TOZD Oljarna Domžale, Slovenijales Radomlje, Tosama Domžale in Rašica Moravče, za kar se jim organizatorji lepo zahvaljujemo. Po kvizu pa so mladi zadružniki iz Moravč pripravili še družabni večer z »Moravskim kvintetom«, ki je trajal pozno v noč. OK ZSMS Domžale Predlog novega ovrednotenja naročenih objav v Občinskem poročevalcu, glasilu Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Domžale Na zadnji seji uredniškega odbora Občinskega poročevalca z dne 3. marca 1989 smo sprejeli tudi nov cenik za različne zvrsti objav. Po novem tako znašajo posamezne objave: objavljenega teksta: 6.800 din Nove cene — preračunano za 1 cm — razpis za DO za zasebnike 8.000 din — reklama 5.200 din —- obvestilo 4.460 din — obvestilo posebnega družbenega pomena 3.150 din — objava zaščitnega znaka (glave) 16.800 din — mali oglasi do 10 besed 13.650 din vsaka nadaljna beseda 1.050 din — zahvala 210.000 din slika 63.000 din verz 26.250 din — v spomin 315.000 din slika 94.500 din verz 39.370 din Nove cene so pričele veljati takoj. UREDNIŠTVO V spomin na 100-letnico jamarske dejavnosti v Sloveniji so na Gorjuši posadili spominsko lipo, ob tej priložnosti pa je zapel tudi oktet bratov Pirnat. Spominska lipa na Gorjuši Po spominski svečanosti na Šenturški gori se je pri Jamarskem domu na Gorjuši zbralo veliko ljudi, ki so prišli od blizu in daleč. Med gosti so bili tudi domačini s Šenturške gore s predstavniki tamkajšnje krajevne skupnosti, predsednikom Ludvikom Pavlinom in tajnikom Radom Čarmanom. Udeleženci so si najprej pozorno ogledali jamarsko zbirko in se najdlje zadržali v Robičevi sobi. Nato so odšli v Železno jamo, ki že dolgo ni imela naenkrat toliko obiskovalcev, bila je polna do zadnjega kotička. Po ogledu Železne jame, ki je bil posebej namenjen gostom s Šenturške gore, so se udeleženci zbrali na sončni strani Jamarskega doma. Tu so v spomin na stoletni jubilej slovenskega jamarstva in prve jamarske organizacije na Slovenskem svečano zasadili lipo. Najbrž ni odveč pripomniti, da je lipo poklonil Arboretum iz Volčjega potoka. Lipo je zasadil najstarejši jamar in član Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale Avgust Orehek, svečanost je vodil tajnik društva Edo Špendelj. Oktet bratov Pirnat pa je zapel dve, za to priložnost primerni pesmi. Drugi del koncerta se je nadaljeval v dvorani jamarskega doma. Zvrstili so se pevci oktet bratov Pirnat, Janez Majcenovič in Rok Lap ter citrar Tomaž Plahutnik. Že tako prijetno nedeljsko popoldne z bogatim kulturnim programom je zabavni ansambel Nagelj iz Stranj samo še popestril. Po koncertu so si gostje, nastopajoči in jamarji ogledali še novo društveno dvorano v nadstropju, ki so jo v glavnem s prostovoljnim delom dokončali prav za to jubilejno slovesnost. V večernem času se je jamarjem v nadvse prijetni dvoranici pridružil tudi predsednik občine Peter Primožič s soprogo, ki je v nagovoru med drugim dejal nekako takole: Danes sem ža na tretjem takem srečanju, a je najbolj prijetno tu, na obeh prejšnjih so me spraševali, kaj bomo dali in kaj bodo dobili, no tu je pa že vse narejeno. Stane Stražar Iz šolske knjižnice: Andrej hodi v drugi razred. Nekaj bi mi rad povedal. Ko ostaneva sama, pohiti: »Tovari-šica, drugič bom vzel knjigo Lu-kec dobi sestrico. Pa veste zakaj? Damjana je noseča.« »Kdo je Damjana?« »Z njo se bo moj bratec poročil. Pa naj si malo prečita in se kaj nauči.« V knjižnico priteče Marko. Malo je zadihan in ne najde prave besede. Potem vpraša: »Imate knjigo, dež pada, pa papir imaš...« Ponudim mu »Knjigo za deževne dni«. Zbrano začne listati. Ko najde, se zadovoljno nasmeje. »Tole bom poskusil narediti,« mi pokaže in steče k sošolcem. Bil je deževen oktobrski večer. Ivan se je vrnil iz šole. Teta Ana je takoj opazila, da je spet polomil dežnik, manjkal mu je ročaj. Teta se je jezila, jedikova-la in spraševala, kako je to mogoče. Ivan pa je čisto tiho sedel na divan in tete se ni upal niti pogledati. Ko sva ostala sama, sem ga vprašala, kaj je z dežnikom počel. Razložil mi je. »Fantje smo hoteli premakniti avto.« »Kako?« »Za blatnik smo zataknili ročaje dežnikov. Ročaji so se odlomili, avto pa je obstal na mestu.« »Koliko dežnikov ste polomili?« »Štiri.« Utrinki ob dnevu žena Čajanka. Mamica, pa tudi kakšen očka vmes, sedimo na majhnih stolčkih. Gledamo in poslušamo svoje malčke, ki Se ob pomoči tovarišic trudijo, da bi pokazali, da so že pravi, pravcati mali igralci. Skromno darilce, rožica iz koruznih zrn in bučnih pešk, nalepljena na škatlici od sira, stisk rok in nerodne besede malih nadobudnežev: »Čestitam mamica... Za kaj že, tovarišica?« V marsikaterem očesu solza, v vseh srcih pa veliko toplote in sreče. Nato klepet, piškotki, ki jih ponujajo hčerkice in sinovi, pa slovo ... Nepozabno srečanje, ki nas bo grelo še nekaj časa! Droben dogodek, ki sem ga opisala, je iz vrtca Čebelica, verjetno pa tudi v drugih vrtcih ni bi bilo dosti drugače. Zato hvala vam, tovarišiče! Dan žena. V košarico nabiram vsakodnevne potrebščine, se postavim v vrsto in čakam. Blagajničarka izračuna, plačam in hočem oditi. »Iskrene čestitke za 8. marec!« mi pravi in mi stisne v dlan bonbon. Presenečena komaj izdihnem: »Hvala!« in med vrati trgovine Emona Vir me prešine — kljub gneči, kljub zaradi celodnevnega dela vidni utrujenosti, kljub naglici — so še nekateri, ki ti z nekaj besedami polepšajo tvoj praznik. Hvala, dekleta, in srečno! V. V. Ob izidu Stiplovškove knjige Še o predstavitvi knjige dr. Miroslava Stiplovška. Že v zadnji številki našega časopisa smo poročali o predstavitvi nove Stiplovškove knjige, danes pa vam objavljamo še dvoje fotografij. Med drugimi je o avtorju, našem občanu spregovoril tudi predsednik Sob. Domžale Peter Primožič. Misli o dr. Stiplovšku kot o avtorju in človeku pa je izrekel tudi njegov stanovski kolega dr. Nace Šumi. Prejeli smo: Zanimiva priložnost Pred tremi leti, ko so odprli znamenito Plečnikovo razstavo v Parizu, se je v Domžalah porodila misel, da bi ta veliki Slovenec našel svoje končno domovanje v slikovitem gradu Krumperk pri Domžalah. Krumperk kot pomembni spomenik arhitekturne umetnosti je prav gotovo pravo kakovostno mesto za takšno razstavo, še posebej ko je v neposredni bližini Ljubljane. Plečnik ni samo ljubljanski temveč evropsko priznani zastopnik arhitekturne umetnosti, razstava njegovih del pa bo kmalu obkrožila vsa svetovno pomembna kulturna središča. Ni si težko predstavljati kakšna počastitev in tudi pridobitev bi bila takšna razstava za Domžale. Sreča je da trenutno nikjer v Ljubljani ni primernejšega mesta za takšno razstavo, v bližnji okolici pa bi za to bila primerna kvečjemu Brdo pri Kranju in Krumperk pri Domžalah. Prazen in brez pravega programa pa je samo Krumperk. Ali ne bi kazalo izkoristiti enkratne priložnosti in povabiti Plečnika v Domžale? Ali ne bi to bil veličasten zaključek hvale vrednih prizadevanj 'domžalske občine glede ohranitve in obnove tega slikovitega gradu? Saj nočem reči, da bi Ljubljana bila pripravljena stalno razstavo odstopiti Domžalam. Zavzeti bi se morale Domžale in storiti vse, da ta pomembna in v Evropi najbolj vidna prizadevanja slovenske kulture, za vselej ostanejo zabeležena na Krumperku. Tja bi bilo mogoče prestaviti tudi razpadajočo Plečnikovo kapelico z Ljubljanske ceste v Domžalah, ki se bo prej ali slej tako morala umakniti hitro rastočemu mestu. Kapelica seveda lahko gre v park Krumperka, ki še čaka tenkočutnega oblikovalca. Razdivjana akacija in bezeg, ki ju je potrebno občasno krotiti gotovo nista v ponos tako imenitnemu gradu. Ker pa sta grad in njegovo okolje zaokrožena funkcionalna celota, smemo upati, da bo okolje na Krumperku deležno iste pretehtane pozornosti kakor jo je bil in jo je še deležen grad. Širijo se vesti, da uradna občina Domžale ni ravno zagreta za trajno razstavo Plečnikove arhitekture. Ali ne bi bila to zamujena priložnost? V tako velikem in imenitnem gradu kakršen je Krumperk bi poleg Plečnikove razstave lahko bilo še kaj drugega, kar bi privabljalo ljudi od blizu in daleč. Spomnimo se samo kako poznan je grad Zemono v Vipavski dolini, pa v njem ni drugega kakor razstava modernega pohištva in dobra gostilna. Plečnikova razstava na Krumperku pa bi bila vrhunsko kulturno dejanje v enkratnem okolju, ob katerem bi laže zaživelo turistično gospodarstvo v Domžalah. Spretna turistična propaganda bi lahko povezovala še Konjerej-ski center, Arboretum Volčji potok in druge znamenitosti v občinah Domžale in Kamnik v mikaven turistični program, ki ga zdaj pogrešamo. Pobrigati pa bi se morali takoj, dokler nam Plečnik ne obrne hrbta. Franci Brojan Glasba v stiski Zaradi vse težjega položaja šolstva in posebej glasbenega šolstva smo se v Glasbeni šoli Domžale odločili opozoriti nase in na našo dejavnost s prireditvami, ki bodo potekale v zadnjem tedna meseca marca 1989. Skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Domžale je sprejela sklep, da od septembra 1988 prispeva le še §! 50 % potrebnih finančnih sredstev za delovanje Glasbene » šole Domžale. Zato smo morali občutno zvišati prispevke §! staršev, pa nam kljub daleč najvišji šolnini v Sloveniji pri-^ mankuje denarja za najnujnejše stvari. Šolsko poslopje nezadržno propada, tretjini inštrumentov pa je potekla amortizacijska doba in so zato praktično neuporabni. Tako smo se odločili, da pričnemo z akcijo zbiranja sredstev za nakup novih inštrumentov. S prošnjo se obračamo na |i celotno gospodarstvo občine Domžale in na vse D » obrane da nam <; svniimi nrkiopvki nnmnnnin uri SI občane, da nam s svojimi prispevki pomagajo pri nakupu novih inštrumentov. S tem bomo vašim in našim otrokom omogočili kvalitetnejši pouk glasbe. Zavedamo se hude krize v kateri se nahajamo in vemo, da bodo težke razmere trajale še vrsto let. vendar mislimo, da moramo prav v teh razmerah še pc.ebej skrbeti za vsestransko izobrazbo naše mladine. Prav široko izobražen mlad človek je najbolj potreben za izhod iz težkih razmer. Prispevke za nabavo inštrumetnov nakazujte na žiro račun številka: 50120-603-55146 Glasbena šola Domžale z oznako »NAKUP INŠTRUMENTOV«. ! mo! Za izkazano pomoč se vam že vnaprej lepo zahvaljuje- DELAVCI GLASBENE ŠOLE DOMŽALE Žal smo prišli tako daleč, da je bilo treba naš edini pravi kulturni hram v notranjosti celo podpreti z nosilci, sicer bi se strop zrušil. Občani smo zainteresirani, da se nekdanji Društveni dom obnovi, saj tak kulturni dom v Domžalah zelo potrebujemo. ! Srečanje cerkvenih pevskih zborov v spomin obletnice smrti Matije Tomca _ V nedeljo, 19. februarja so se v trzinski cerkvi sv. Florijana, zbrali cerkveni pevski zbori domžalske dekanije, da bi se poklonili spominu na svojega slovitega sorojaka, enega največjih slovenskih skladateljev cerkvene in posvetne glasbe profesorja Matije Tomca. Njegova glasba je zahtevna in je potreben nadvse resen in zavzet pristop, kar se je tudi pokazalo pri nekaterih nastopajočih zborih. Vsi so namreč peli le Tomčeve pesmi in sicer vsak zbor 2 pesmi. Nastopila sta 2 otroška zbora (Brdo in Jarše), trije mladinski (Brdo, Moravče in Mengeš) ter 6 odraslih zborov (Brdo, Mengeš, Moravče, Radomlje in Trzin). Ob koncu sporeda pa je nastopil še oktet bratov Pirnat, za katerega je pokojni skladatelj priredil prav posebej kar 10 pesmi. Pripravljenost večine zborov je bila na višini, pri čemer se že kažejo rezultati dela delovne skupine organistov in pevovodij domžalske dekanije, ki že nekaj časa načrtno skrbi za dvig kakovostne ravni cerkvenega petja. Posebej so s svojim občutenim nastopom in brezhibno izvedbo kant te »Kruh iz nebes« ugajali pevci iz Moravč, mogoč o pa sta zazveneli tudi obe sklepni pesmi, ki so ju p d vodstvom Lojzeta Štefana zapeli vsi združeni zbo Izvedbo srečanja so v splošno zadovoljstvo izv -li Trzinci, pri čemer so čaj in pecivo pripravile n spekle Trzinke same, gospodarji pa so poskrbeli a šilce žganega. Še posebej pa so bili vsi zadovoljni, sedeži. Primerna bo za manjše skupine, zaključen' družbe, srečanja, simpozije in podobno. Dvorano so odprli v soboto, 4. marca, prvi gost je pa so bili udeleženci enodnevnega nakupovalne ga izleta Golfturista, ki je popeljal v Avstrijo tiste, K so se prijavili preko Nedeljskega dnevnika. Ob vrni tvi so bili v večernih urah gostje v novi dvorani j* marskega doma. Kot je povedala EDITA PLANINC, ki je izlet vo dila, so si z zanimanjem ogledali Železno jamo, mu zejsko zbirko, zlasti pa jih je navdušil entuziazer* jamarjev in vloženo delo, ki so ga (prostovoljne ga!!!) v dom in okolico vložili. Prvi gostje nove Robičeve dvorane so bili na' vsem, kar so videli in doživeli na Gorjuši zadovoljni Naša želja je, da bi se gostinske in turistične zrno gljivosti na Gorjuši kakovostno še izboljševale in d< bi turizem in turistične dejavnosti dobile širše di menzije, kot pa so jih imele sedaj. Z novo dvorano so za to obeti vsekako boljši... B t r ki i ga nin pol vih za< naj SV( bič niz jen Stč špi in Novo dvorano jamarskega doma (dvorana sprejme 50 do 6' gostov) so poimenovali Robičeva dvorana. Na fotografiji so pr* gostje v njej. Mini plesna šola prvič v Domžalah klasični balet — za otroke od 6 do 14 leta, ki se želijo naučiti gracioznih gibov in lahkotnih korakov. jazz balet — za ljubitelje glasbenih in plesnih filmov, ki se želijo tudi sami preizkusiti v plesu ob najnovejši popularni glasbi s svetovne glasbene scene. Vse tiste, ki se želijo bodisi rekreacijsko bodisi amatersko ali profesionalno ukvarjati s plesom, vljudno vabimo, da se nam pridružite in preživite nekaj zabavnih ur, ki vam bodo tudi koristile. urnik: sreda: sobota: Začetek: 16—17.30 17.30—19 in 19-20.30 16—17.30 17.30—19 in 19—20.30 klasični balet jazz balet klasični balet jazz balet sreda 5. april mala dvorana v hali komunalnega centra domžale Šola bo trajala od 5. aprila do konca junija in bo dostopna za vsak žep. Cena za en mesec je 50.000, skupna cena za tri mesece pa je 150.000 dinarjev. Če nas želite obiskovati od začetka do konca, pa lahko plačate skupno ceno v treh obrokih. Strokovno vodstvo je zagotovljeno! Prijave sprejemamo na OK ZSMS DOMŽALE, Ljubljanska 70/II, Domžale. Tel.: 721-790 PRIDRUŽITE SE NAM, NE BO VAM ŽAL! OK ZSMS DOMŽALE V I ob šport m TEiEsrm kultura Spori ?tan^' Kova^ ie na najboljši poti, da zraste v uspešnega jj^za^podmladek: Kebrov najmlajši na motorju... AMD FAM Lukovica, ki deluje že nad 40 let in je ves čas usrnerjeno predvsem v športno dejavnost, je pripravilo srečanje mladih motokrosistov — pionirjev in njihovih staršev 2 vodstvom društva. Motokros je že nekaj let njihova najmočnejša dejavnost. Za mlade tekmovalce v društvu skrbi Domžalčan Stane Kovač, sam nekoč zelo aktiven športnik. Na vprašanje kako, da se je odločil za delo v motokrosu katerega sam ni vozil, je povedal: »Med mojimi prijatelji sta tuđi motokrosista Miran Juvan in Janez Juhant, ko sem jih vjdel na dirkah sem se močno navdušil za ta zanimivi šport. Odločil sem se za sodelovanje v društvu in ponudil pomoč Pf skrbi za najmlajše tekmovalce, med katerimi tekmuje tu- moj sin.« Koma ial osemletni Stanči Kovač, i oaiV02' na motoriu že od četrte" ni L da'Je' ie za Uspehe na Pio_ || ™skih dirkah nabral že lepo število POKalov, predvsem za osvajanje pr- , . rnest. Ko so organizatorji dirk na prireiati tekmovanja tudi za najmlajše, se je takoj spopadel s ^ojim, vrstniki Lanj je bi, s 50 ku. enim Molagatijem najboljši v najdem razredu in drugi s Kavvasaki-5,3 v razredu do 80ccm. Mali ŠDnrt^ ki se ukvaria tudi z drugimi i.,,1 in Je prav tako dober smučar ln ^lovadec, je povedal: krnKi° b" P™ič na dlfki m0t0" h«.n t0V> ml ie bil nalb0'i vSeč Ur" „„7' k«r Je bil vedno najboljši. že 1° 08 ml ie vedno b0'i všeč in • Komaj čakam na nove dirke.« gov hrina'stletni Boris Cerar in nje" vai.> at R°man sta lani že tekmo- na republiškem in državnem kom, lani pa že s pravim motorjem za motokros. Zaenkrat bom še nastopal v tem razredu in upam tudi na osvojitev naslova prvaka, če pa bo motor, bom šel tudi v višji razred.« Zaradi velikega zanimanja za dirke pionirjev se že pripravlja posebni pravilnik za tekmovanje pionirjev od 6 do 12 let v treh razredih. Mali motokrosisti bodo vozili lahko le s privoljenjem staršev, z opravljenim zdravniškim pregledom in tekmovalno licenco ter tekmovalno opremo kot pravi asi. Benkovio vala rjrvo -"KuuiiaMlli ni ui£.avneiii sta f v razredu d0 80 ccm- Da Sjs, an,a tako navdušena motokro- ŠDrirt ^ n' čudno, saj ju je v ta ves Vpel'al njun oče Jože' ki se je »eknPredal temu športu najprej kot fun^°Valec in sedai kot športni "Kcionar. Boris pa je povedal: 'Prej sem tekmoval z avtomati- »Mini« plesna šola Radi plešete? Poslušate dobro glasbo? Seveda! Pridružite se tudi vi, ne bo vam žal! Vse zainteresirane vljudno vabimo, da se prijavijo v prostorih OK ZSMS Domžale, Ljubljanska 70/II., 61230 Domžale, kjer boste dobili tudi dodatne informacije. Miha Pavlic (na desni): »Ne samo voziti, tudi govo-riti je treba znati, fantje.« Počitnice brez snega Bravo, fittop Letošnje zimske počitnice so minile brez snežne oddeje, tako da je bilo marsikateremu šolarju močno dolgčas. Da vendarle ni bilo preveč posedanja pred televizorji, so poskrbele šole — o tem se bodo bržčas razpisali sami pedagogi — sam pa bi rad pohvalil mengeški športni center FITTOP, ki je organiziral tako rekoč brezplačni teniški tečaj za šolarje. Tečaj je obiskovalo čez 130 šolarjev iz Mengša in tudi drugih krajev ter tako dobilo na začetnem tečaju — nekateri pa tudi na nadaljevalnem — osnovno znanje tenisa, ki jim bo zagotovo koristilo v prihodnosti. Športni center FITTOP je nudil zastonj dvorano, ogrevanje, električno energijo, pa tudi strokovnjaka — učitelja; treba je bilo povrniti le stroške za uporabo teniških žogic. Tako so brezsnežne počitnice postale vsaj za 130 učencev zanimivo športno-rekreativni dopoldnevi, ki so močno razbijali počitniško monotonijo. Seveda, poreko tisti, ki vidijo pri vsaki stvari predvsem slabo stran, da se FITTOP pač zaveda, da vlaga v svoje potencialne uporabnike športnega centra, kar je tudi res; po drugi strani pa je treba poudariti takojšnjo pozitivno gesto, da se učencem lahko omogočijo zastonj tečaji, pri tem pa so jih nazadnje celo zastonj pogostili in nasploh pokazali toliko dobre volje kot le malokje. Na kratko rečeno: FFITOP je pokazal, da hoče živeti s krajem, da vse ni samo zaslužek in da se da z dobronamerno potezo pridobiti tudi naklonjenost bodočih uporabnikov. Ker je to zelo redek primer, izrekam v imenu krajanov, posebno pa vseh tistih, ki so sodelovali na brezplačnih tečajih, javno pohvalo. Le tako naprej! I. Sivec Srečanje z Jožetom Jančarjem, 80 letnim upokojencem_ V službo vedno s kolesom »Jože« ga kličejo vaščani in tudi otroci iz Vrhpolja in okolice. Gre za osemdesetietnega Andrejčkovega Jožeta Jančarja z Vrhpolja št. 5 pri Moravčah. Rodil se je pred osemdesetimi leti v delavski družini na Vrhpo-Iju. »Res je, dolgo sem že na svetu in v teh dolgih letih sem preživel veliko hudega, pa tudi nekaj dobrega. Vse sem jemal za dobro, ker bi bil drugače, če bi se bil sekiral, morda že zdavnaj umri.« V svojih otroških letih je bilo mnogo trdih življenjskih preizkuženj, s katerimi se je moral spopadati. Bili so lepi, pa tudi težki časi, toda premagal jih je. Žena Amalija mu je rodila sedem otrok, od teh je pet še živih: vsi so poročeni, imajo svoje hiše in zaposlitve. Kar enajst let je že vdovec. Žena mu je umrla, kar nahitro. Jože ima za seboj pestro in bogato življenjsko pot. Na delo »šiht« se je na kolesu vozil več let, dokler ni začel voziti avtobusa. Njegova vsakdanja služba ga je vodila trideset let v Papirnico na Količevem. Od tu je leta 1970 odšel v zasluženi pokoj. Tudi danes, pri toliko letih, je srečen, da je še zdrav. Zdravnika ne potrebuje, pa tudi nobenih receptov za zdravila. Sam pravi, da je srečen pri sinu Štefanu in snahi Zinki, pri katerih preživlja ta del življenja. »Hvala bogu, kar zadovoljen sem s tistim, kar dobim vsak mesec« Novo hišo imajo in nekaj zemlje, redijo kravco, ki dnevno daje 15 do 20 litrov mleka. Kar ga ostane, tega odnese vsak dan v zbiralnico na Vrhpolje, pa tudi sosedom ga dajejo. Ko smo ga povprašali, kakšne želje ima ob-visokem jubileju, nam je z nasmehom dejal: »Veste, zdaj na <*ara leta, veliko hodim in de- n, pa gledam televizijo. Nič jrugega si ne želim kot to, da bi bil zdrav in da bi živel še dolgo, da bi videl, kako se bomo izkopali iz težav.« Jože pravi, da se ne počuti še toliko star, četudi so »leta prišla«. Redki so ljudje, ki dočakajo tako starost, in redki, ki imajo še dober spomin in se lahko pohvalijo tudi z zdravjem. Še veliko zdravja in sreče Ti želijo bralci Občinskega poročevalca, da bi še nekaj let nosil koš s senom iz sosedovega kozolca, kot Jožeta lahko vidite tudi na fotografiji. JOŽE NOVAK TVD PARTIZAN MENGEŠ TENIŠKA SEKCIJA 61234 MENGEŠ Teniška sekcija pri TVD Partizan Mengeš honorarno zaposli v času od 15. 4. do 15. 10 1989 oskrbnika tehniških igrišč v Mengšu. Delovni čas in plačilo po dogovoru. Interesenti pošljite prijave na naslov: TVD Partizan, Mengeš za Teniško sekcijo. TVD PARTIZAN MENGEŠ TENIŠKA SEKCIJA Razpis IV. krosa AZS za pokale Dnevnika za sezono 1989 kot prvenstva SRS za osnovne in srednje šole usmer. izobraž. Kraj prireditve: Domžale, Športni park Termin: sobota, 15. aprila 1989 s pričetkom ob 11. uri Prireditelj: Organizacijski odbor »Krosa Dnevnika« pri AK Domžale, 61230 Domžale, p.p. 19 Zadnji dan prijav: ponedeljek, 10. aprila 1989 (poštni žig) na naslov: Organizacijski odbor »Krosa Dnevnika« pri AK Domžale, 61230 Domžale, p.p. 19. Tekmovalne kategorije in proge: A - PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL SLOVENIJE 1. mlajši pionirji 5. razreda OŠ 1000 m 2. mlajše pionirke 5. razreda OŠ 1000 m 3. mlajši pionirji 6. razreda OŠ 1000 m 4. mlajše pionirke 6. razreda OŠ 1000 m 5. starejši pionirji 7. razreda OŠ 1000 m 6. starejše pionirke 7. razreda OŠ 1000 m 7. starejši pionirji 8. razreda OŠ 1000 m 8. starejše pionirke 8. razreda OŠ 1000 m B PRVENSTVO SREDNJIH ŠOL SLOVENIJE: 9. mlajši mladinci I. let. sred. šole 10. mlajše mladinke I. let. sred. šole 11. mlajši mladinci II. let. sred. šole mlajše mladinke II. let. sred. šole starejši mladinci III. let. sred. šole starejše mladinke III. let. sred. šole starejši mladinci IV. let. sred. šole 12. 13. 14. 15. 16. starejše mladinke IV. let. sred. šole 2000 m 1000 m 2000 m 1000 m 3000 m 2000 m 3000 m 2000 m C - ODPRTO PRVENSTVO SRS ZA POKALE DNEVNIKA: 17. člani — letnik rojstva 1969 in starejši 5000 m 18. članice — letnik rojstva 1969 in starejše 3000 m RAZGIAJI, OBJAVE, RAZPIS! Mali oglasi Vzamem v najem/vzdrževa-nje hišo — lahko tudi starejšo. Telefon zvečer 443-087. Prodam stara okna z roletami. France Česnik, Preserje, Pelechova 70, Radomlje. Telefon 722-462. 1SUZU DŽIP prodam ali zamenjam za osebni avto. Informacije po telefonu 061/340-114 od 17. do 19. ure. Prodam zidano garažo v ulici Simona Jenka 8. Telefon: 722-818. Polaganje, brušenje in lakiranje parketa, polaganje plastike, tapisona in plute ter polaganje lesenih stenskih in stropnih oblog. Stražar, telefon: 724-176. Pomagam ti pri težavah z osnovnošolsko in srednješolsko angleščino. Nena, telefon: 722-266. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 737-278. Moncaža TV ANTEN, Sašo Pavlic, Ljube Šercerja 4, Domžale. Telefon: 722-240. KAVA BAR LEONARDI sprejme snažilko v jutranjem času od 8. ure dalje. Informacije v lokalu: Kava bar Leonardi, Vir, Šaranovičeva 18. Ata, mineva že leto, kar Tiho zapustil si nas; A v srcih si naših in mislih vsak čas! V SPOMIN JANEZU DIMECU Dimčevemu atu iz Domžal Minilo je leto dni, kar nas je zapustil. Pogrešamo ga! Vsi njegovi. SERVIS IN MONTAŽA OUNIH GORILNIKOV. RAJKO AVGUŠTIN, Koželjevo nabrežje 2, MENTEŠ. Telefon: 737-482. Sprejem naročil od 7.-8. ure. Čiščenje in popravilo električnih bojlerjev. Ugodno prodam malo rabljeno trajno žarečo peč »MAGMA TOBI 7« in manjši gašperček. Bevc Jože, Trnjava 15, 61225 Lukovica. Od 1.3. 1989 dalje zelo pogrešamo psa, nemškega ovčarja, starega 3 leta, ki sliši na ime BOBI. Prosimo poštenega najditelja, da nam proti nagradi sporoči na naslov: PECELI, Goričica pri Moravčah 16 (pri plinu). V Domžalah oddam v najem parcelo 2500 m2 uporabno za travnik ali njivo. Naslov v uredništvu. Ob boleči, prerani in nenadomestljivi izgubi naše ljubljene žene, mame in stare mame ANICE HROVAT roj. Smolnikar se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo dr. Petru in dr. Snežni Cerar, dr. Bizjakovi in osebju onkološkega inštituta pri lajšanju bolečin ob njeni zahrbtni bolezni. Zahvaljujemo se DO Univerzale in Komunalnemu podjetju Domžale za izkazano pozornost. Hvala vsem, ki ste ji darovali cvetje, ki ga je zelo ljubila in jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Iskrena hvala župnikoma g. Balohu in g. Zajcu za opravljen pogrebni obred, oktetu bratov Pirnat za zapete žalostinke in domžalski godbi. Še enkrat hvala vsem, ki ste se jo spomnili in jo boste še naprej ohranili v lepem spominu. Mož Maks s hčerkami in sorodstvo. ZAHVALA Ob izgubi drage mame BERTE VELEPIČ iz Homca se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno so-žalje, darovano cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hčerka z družino. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame ANTONIJE RIHTAR roj. Trojanšek iz Mengša se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za podarjeno cvetje, iz-režena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku in pevcem. Hvala tudi osebju doma upokojencev Mengeš za zdravniško pomoč in skrbno nego. Vsi njeni. ZAHVALA Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se kako trpel sem in večni mir mi zaželite. Ob boleči izgubi našega dragega VLADIMIRJA SVETLINA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje ter nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Globoko smo hvaležni osebju ZD Domžale, še posebej dr. Farkašu in sesti i Jelki za požrtvovalno in humano nego ob njegovi težki bolezni. Hvala tudi sosedom za pomoč v najtežjih trenutkih, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke. , Vsi njegovi. ZAHVALA V 62. letu nas je prerano zapustil naš dobri oče, stari oče, brat in stric JOŽE ČESEN iz Gradišča pri Lukovici Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za pomoč, izrečena sožalja, cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Farkašu za pomoč med boleznijo, tov. Tonetu Kosu za poslovilni govor, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in tov. dir. Tonetu Savniku za odigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi. Minilo je leto dni, odkar za vedno, od nas odšel si ti. Solza, žalost, bolečina, te zbudila ni. V SPOMIN 3. aprila mineva eno leto, odkar te ni več med nami. FRANC MOHAR Vsem iskrena hvala, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. Vsi njegovi. TEKSTI L TOZD ffc mengeš - .»o TEKSTIL Ljubljana TOZD FILC Mengeš Blejčeva 4, Mengeš Komisija za delovna razmerja obljavlja prosta dela in naloge KUHARICA — KV kuharica — 1 leto delovnih izkušenj — opravljen tečaj iz higienskega minimuma — dva meseca poskusna doba MIKANJE - 2 delavca — NK delavec — tri meseca delovnih izkušenj — dva meseca poskusna doba Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili na naslov v 8 dneh od objave na naslov TEKSTIL TOZD FILC MENGEŠ, Blejčeva 4. Direktor: Vida Marcijan, dipl. ing. Prodaja blaga na potrošniška posojila V vseh naših poslovnih enotah v Domžalah in v Mengšu: — Veleblagovnici — Kurivu — Kovinarju — Barve laki — Zarji Mengeš prodajamo vse blago (razen živil) na UGODNO potrošniško posojilo: 25% pologa + 3-mesečni obroki, brez obresti. Pohištvo, oblazinjeno pohištvo, jogije in talne obloge, lahko v Salonu Meblo in na oddelku pohištvo in talne obloge v Veleblagovnici kupite na potrošniško posojilo: 30 % pologa + 6-mesečnih obrokov, brez obresti. Tudi v poslovnih enotah KURIVO in KOVINAR imamo za določene vrste blaga ugodnejše kreditne pogoje: 30 % pologa, 4-mesečne obroke, brez obresti. OBIŠČITE NAS1 NOVO V NAPREDKU, NOVO V NAPREDKU, NOVO V NAPREDKU 24.2. 1989 smo odprli novo komisijsko trgovino POSREDNIK v Mengšu. Blejčeva 9. Pridite k nam, če imate izdelek, ki ga želite prodati. Pridite tudi, da ugotovite, Če imamo v prodaji, kar že dalj časa iščete. Prodajalna je odprta vsak dan od 8. do 19. ure, v soboto do 14. ure. Telefonska številka 737-013. Morda še ne veste, da smo zopet odprli restavracijo SLAMNIK. Restavracija ima 150 sedežev, odprta je vsak dan razen nedelje od 9. do 22. ure, v soboto do 1. ure zjutraj. VELEBLAGOVNICA NAPREDEK DOMŽALE ODDELEK PIONIR IN CICIBAN Zelo ugoden nakup: otroške pižame od 2—6 let 35 000 din spodnje hlačke od 2—6 let 5 500 din gar. za dojenčke 46000 din pajaci za dojenčke 40000 din Pogrebne storitve in naročila ... Komunalno podjetje Domžale, TOZD KOMUNALA — Enota pogrebna dejavnost obvešča občane Domžal in okolice, da ponovno sprejemamo naročila za izdelavo nagrobnih spomenikov po ugodnih cenah. Spomeniki so izdelani iz jablaniškega granita, na željo naročnika pa lahko tudi iz prilepskega marmorja. Rok dobave je do tri mesece. Cena je zagotovljena na dan naročila. Prav tako lahko občani naročijo popravilo ali obnovo spomenikov, pozlatitev napisov na spomenikih ter c ruga opravila. Vse informacije v zvozi naročil dobite pri tovarišici Pevec na tel. št. 721-443, 723-079. Komur alno podjetje HVALA ZA HUMANOST OB NESREČI, KI NAS JE DOLETELA, SE ZAHVALJUJEMO VSEM SOSEDOM ZA HITRO POMOČ, DRUŽINAM BURJA, KOČAR, BALOH, PODGORŠEK, ROBAVS IN SPEHAR PA ŠE POSEBEJ HVALA ZA DENARNA SREDSTVA. ŽIROVNIKOVI Mengeš, Novakova 16 Novo odkupno mesto kož — Koteks-Tobusa V Domžalah s 1. 3. 1989 odpiramo novo odkupno mesto za vse vrste kož. Odkup na naslovu: Robert Vilar, Cesta talcev 22, Domžale, tel.: 724-304 (pri Usnjarski šoli). Delovni čas: dopoldan od 5.30—7. ure, popoldan od 17. —19. ure KOTEKS TOBUS LJUBLJANA Orače moje, ste na delovnem mestu v stalnem stiku s strankami? Ali pa se vam morda vaši nohti zde prekrhki in premalo negovani... Včasih, ko ste malce prenapete, v kakšen noht nevede celo rahlo ugriznete. Ali pa bi preprosto rade lepše, boij negovane roke... Ste že pomislile na strokovno oblikovane umetne nohte? Ja, take iz obstojnih preparatov na naravni bazi, ki so mnogo trši od vaših nohtov. Pomenijo terapijo in oblikovanje, s tem pa tudi skrb za nohte, pa še gristi si jih ne boste več mogle (velja tudi za vaše otroke). In kako izgledajo! Prva in edina v Domžalah — bb — Bojana Brinšek, Ljubljanska 91, stan. I/l. Pa srečno! Popravek: V zadnji številki Občinskega poročevalca smo na 4. strani objavili razpored planiranih gradenj, ki naj bi bile zgrajene z zbranimi sredstvi samoprispevka v kolikor se bodo občani za to odločili. »Kaj iz samoprispevkov v krajevnih skupnostih« pa je prišlo do napake, saj so za KS Rafolče navedene gradnje iz prejšnjega samoprispevka. Med sedanjimi, za novo obdobje samoprispevka načrtovanimi cilji, pa so na zboru občanov sklenili, da zgradijo: — da v prvi fazi asfaltirajo odsek ceste od Vrho-velj do Dupelj — da dokončajo vodovod v vaseh Rafolče in Vr-hovlje — da zgradijo dom DPO v vasi Krajanom in vodstvu KS se opravičujemo ... TURISTIČNO OLEPŠEVALNO DRUŠTVO BRDO - LUKOVICA Turistično olepševalno društvo Brdo Lukovica nas je obvestilo, da bo tudi letos pripravilo svoje tradicionalne prireditve. Datum prireditev sporočajo tudi zato, da se ne bi drugi organizatorji lotili podobnih prireditev v istih terminih. Tako bodo letos: Galopske dirke kmečkih konj bodo v nedeljo 25. 6.1989 Tradicionalni Rokovnjaški tabor pa v soboto 1. 7.1989 in nedeljo 2. 71989. Predsednik društva Henrik Omahna Jubilej moravskih deklet Dekliški zbor KUD Moravče praznuje v letošnjem letu 10-letnico svojega delovanja. V teh desetih letih je imel zbor veliko najrazličnejših nastopov. Kot prelomnico in kot jubilej v svojem delovanju bo zbor proslavil obletnico na jubilejnem koncertu v nedeljo, 19. 3.1989 ob 17.30 uri v Partizanskem domu v Moravčah. Na koncertu se bodo dekleta predstavila z zares Široko paleto najrazličnejše glasbe. Kot dodatek bodo nastopili še gostje, priznani instrumentalni in vokalni umetniki. Vsi ljubitelji glasbe, kakor tudi moravskih deklet, ste prisrčno vabljeni na slavnostni koncert. Izdelujemo razna oblačila iz prinesenega materiala: - svečane obleke, ženske kostume - vse vrste usnjenih oblačil. URADNE URE: torek, sreda in petek od 11. do 17. ure IRENA SKVARČA Levstikova 9 Domžale tel. 721-041 Samoupravna stanovanjska skupnost Občine Domžale po sklepu Odbora za gospodarjenje in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, na seji dne 28. 2. 1989 objavlja javni razpis za najem poslovnih prostorov v zgradbi Ljubljanska 34, Domžale: 1. I. nadstropje levo, 2 pisarni v skupni izmeri 67,40 m2 najemnina 469.560 din mesečno 2. Podstrešje levo, 2 pisarni v skupni izmeri 51,35 m! najemnina 357.740 din mesečno Na javni razpis lahko kandidirajo družbenopravne in fizične osebe, ki naj pismene prijave z opisom dejavnosti, ki jo v poslovnih prostorih nameravajo opravljati, pošljejo v 15 dneh od objave na naslov: SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE, Ljubljanska 76, 61230 DOMŽALE — javni razpis za objekt Ljubljanska 34. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 15 dneh po odločitvi Odbora za gospodarjenje in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini. UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA TOZD Univerzitetna klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo Ljubljana o.sub.o. 61105 Ljubljana, Zaloška cesta 2 Direktor: Doc. dr. Miha Žargi Zahvala domžalskim obrtnikom in pri njih zaposlenim delavcem V imenu bolnikov, ki se zdravijo na Univerzitetni kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, se vam najlepše zahvaljujem za vaše darilo. Televizijski sprejemnik je pravzaprav edino razvedrilo, ki ga imajo predvsem naši težji bolniki in jim krajša čas v toku včasih zelo napornega in neprijetnega zdravljenja. Tako naša klinika kot Univerzitetni klinični center je danes v takšnih denarnih težavah, da si ne moremo privoščiti niti nakupa nujno potrebnih aparatur in instrumentov, kaj šele televizijskih sprejemnikov za naše bolnike. V upanju, da nam boste še kdaj uspeli priskočiti na pomoč, se vam še enkrat prisrčno zahvaljujem! Doc. dr. Miha Žargi direktor Univ. klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo Svet SKUŠ Domžale razpisuje licitacijo naslednjih osnovnih sredstev: — 2 telefonski centrali ISICOM izklicna cena 7.700.000.- din — Kalilna peč invent. št. 4167 izklicna cena 2.500.000.- din — Kalilna peč invent. št. 497 izklicna cena 1.000.000.— din Vsa osnovna sredstva so v uporabnem stanju. Licitacija bo 21. marca 89 ob 8. uri na Ljubljanski cesti 105 — kovinarske delavnice. Ogled je možen na dan licitacije uro pred pričetkom licitacije. Varščino v višini 10% izklicne cene položijo interesenti pred licitacijo pri vodji kovinarskih delavnic. V ceni ni vključen prometni davek, ki ga plača kupec. Nakup bo po načelu »videno — kupljeno« Ravnatelj: Marjan ogrinc Telesno vzgojno društvo Partizan Domžale Test moči Letos zopet prirejamo takšno tekmovanje v hali Komunalnega centra v Domžalah dne 22. aprila ob 19. uri — sobota. Prijave sprejemamo ob 18. uri na dan tekmovanja v dvorani, kjer bo tekmovanje. Tekmovalci morajo biti telesno zdravi, lahko tekmuje kdorkoli, ki mu je ta disciplina tekmovanja poznana oziroma se ukvarja z body buildingom. Tekmuje se v: — potisku na klopi — globokem počepu — vlečenjem od tal Odbije se lastna teža in tako se izračuna neto dvig od vseh treh uspešnih dvigov. Prvi tekmovalec dobi pokal. Na koncu bomo imeli še tekmovanje, ki se ga lahko udeležijo samo ženske in dekleta in sicer skok z mesta v daljino. Najboljša prejme diplomo. Vabljeni na tekmovanje najmočnejših v hali KC dne 22. aprila 1989 ob 19. uri. TVD PARTIZAN Odbor za propagando Izdelujemo razna oblačila iz prinesenega materiala: — ženske kostime, svečane obleke, — vse vrste usnjenih oblačil. URADNE URE: torek, sreda in petek od 11.—17. ure IRENA SKVARČA Levstikova 9 Domžale Tel.: 721-041 Programski zbor AMD Mengeš Avto moto društvo Mengeš vabi člane, motošportnike in simpatizerje na programslći zbor, ki bo 31. 3. 1989 ob 19.30 uri v društvenih prostorih na Trdinovem trgu. Izvršni odbor AMD Mengeš INA TRGOVINA ZAGREB - TOZD PLIN ZAGREB TRGOVINA S PLINOM KOZINA obvešča odjemalce izparjenega plina iz plinarne Trzin, da je po sklepu DS nova cena izparjenega plina 6.700 din/m3 in velja od 2.3. 1989 dalje. Trojanci v humane namene: Krajevna skupnost Trojane s svojimi samoupravnimi organi in organi družbenopolitičnih organizacij sporoča, da je finančna sredstva namenjena za organizacijo prireditve in za darila svojim občankam ob 8. marcu nakazala za humanitarne namene. KINOLOŠKO DRUŠTVO DOMAŽLE vabi svoje člane in vse lastnike psov na predavanje z naslovom: VETERINARSKA PRVA POMOČ POŠKODOVANEMU PSU ki bo v petek, 24. marca 1989 ob 16.30 v Zadružnem domu na Viru. Vstop prost! Predstavljamo oddelek čevljev domžalske Veleblagovnice: Par čevljev za vsakega občana V Veleblagovnici prodajo 36.000—40.000 parov čevljev za 43.000 občanov, kolikor nas živi v domžalski občini. Vsak občan (skoraj) kupi v Veleblagovnici statistično par čevljev ... Odkar so odprli domžalsko Veleblagovnico, je v njej tudi oddelek s čevlji. Od vhoda desno naprej, je na sorazmerno majhnem prostoru stisnjeno brez števila različnih primerkov obutve. Mnogo med njimi jih je razstavljeno tako, da kupec že ob prihodu na oddelek vidi marsikaj, kar petero prizadevnih prodajalk prodaja. Če bi napisali, da je vodja oddelka najstarejša med njimi — SLAVKA OŠTRBENK, bi se to slišalo manj kulturno: zato recimo raje, da je SLAVKA med vsemi prodajalkami najbolj izkušena trgovka. Pa je res! Dobrih 25 let — od samega začetka je že na oddelku. Ob prihodu na oddelek ima človek res kaj videti! Pravzaprav ne gre samo za klasično prodajalno čevljev, četudi je res, da čevlji pomenijo glavnino v prodaji. Za vsakogar izmed nas prepotrebni garderob-no-obuvalni artikel lahko dobavlja v Veleblagovnico preko trgovskih potnikov — komercialistov kar 36 dobaviteljev iz vse države (to je izbira!!), pogodbe z njimi pa podpisujejo v Napredku za 6 mesecev vnaprej. Poleg obutve ter velike izbire copat, prodajajo tudi vse vrste vložkov za čevlje. Ob koncu zimske sezone, ki je bila za prodajalce obutve vse prej kot dobra, opozarjajo na dokajšnje količine zimskih čevljev, zvečine moških, ki jih je moč kupiti še po stari ceni 50.000-100.000 din. Cene so močno znižane tudi pri izbiri copat, za Katere pravijo, da so zelo poceni, pa še izbira je ogromna. Ženske cokle, ki bodo pravkar zaropotale po pomladnem in poletnem tlaku (izdelovalec TOLO — Šentjur) veljajo od 11.000-20.000 din. Da imajo tudi dežnike, gotovo veste, sicer pa jih več mesecev ni kupovala živa duša. Saj vsi vemo zakaj! Pa usnjena galanterija? Kaj ponujajo v njenem izboru? Vse vrste denarnic lahko kupite (tudi najbolj nenavadnih oblik, razne etuije, otroške, ženske in moške pasove ter vso mogočo usnjeno drobnarijo. Tam, kjer se letno obuje 36.000 do 40.000 naših občanov — je izbira gotovo velika. Res je! Mi smo to izbiro že preverili ob našem obisku, storite to tudi vi... Oddelek s čevlji v Veleblagovnici Domžale ponuja izbiro obutve 36 izdelovalcev iz vse Jugoslavije. § I I ssjP I ZLATI SLAMNIK: delavcem bencinskega servisa PETROLA na KOVIČEVI Na 5. seji uredniškega odbora Občinskega poročevalca z dne 3. marca 1989 so člani sklenili, da se priznanje zlati slamnik podeli delavcem bencinskega servisa Petrol na Kovičevi v Domžalah za nadpoprečne rezultate dela za skrb za okolje, založenost in sploh za celovit korekten pristop do strank. GORJAČA ROKOVNJAČA: Gorjača rokovnjača se tokrat ne podeli, se pa na podelitev za bodočega prejemnika šele pripravljamo... »Namočenih« imamo več... i i i m m i V ZAŠČITO Kaj je tiskarski ŠKRAT, kaj pa dopisnikov je ŠKART, to LIGITROP le naj bi vedel, ko se k zboljšavi časopisa je usedel. Zato na Škratovo ime naj ne letijo vse smeti. Za lep slovenski stavek naj osemletka poskrbi. LIGITROPU Ki topoglednim trendam odgovarjajo, Slovencev umnih stavke še prepiši, ki prostor že koristijo v tej hiši, naj vidijo se v njih in se zrcaljajo. Vetrček občin/Id i poročevalec Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije: Vido Repanšek. Glasilo izhaja v nakladi 15.500 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 70, Domžale, p.p. 2, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 70. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26.11. 1974 Sekretarijata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne 25.7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24.4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. Odprto pismo Meliti Novljan, direktorici Kinematografov Ljubljana: Spoštovana tov. direktor! Kar nekaj let je že, odkar imamo v Domžalah novo kinodvorano. Našo ali pa vašo — kakor se vzame. Tudi spored imamo, predstave v dvorani — sploh kino — tak kot je. Pa vendar se nam zdi, četudi je navidez vse v redu, da vendarle ni tako, kot je bilo spočetka, kot ste vi ob otvoritvi in po njej obljubljali. Cela vrsta neizpolnjenih obljub je, ki so bile dane ob otvoritvi in ob optimističnih besedah trumoma izrekane iz mnogih ust. Obljubljano nam je bilo, da bo domžalski kinematograf za vaše podjetje predpremierni, da se bodo v njem vrstili najkakovostnejši filmi, da boste pripravili različne oblike vzgajanja obiskovalcev (filmsko gledališče), izrekli pa ste še druge obetavne besede. Kaj od vsega je uresničeno in kaj ni — veste najbolje vi sami. Nekateri naši občani so se že oglasili, nezadovoljni s tem, kako se oblikuje delo v kinu in ob njem. Pa se vam ni zdelo vredno, da bi na pripombe vi ali tov. Lindič enkrat samkrat reagirali. Ča- sopis vam namreč redno pošiljamo. Nekako ponižujoč odnos je v tem, da naši občani odgovora z vaše strani ne dočakajo. To je po našem mnenju najslabša od vseh variant razreševanja perečih vprašanj delovanja kina v Domžalah. Tu so tudi ne popolnoma dodelana vprašanja najema dvorane za druge prireditve, vprašanja katere prireditve naj bi bile po dogovoru zastonj in podobno. S pismom nikakor ne želimo »v nič devati« vaših prizadevanj, pričakujemo le nojasnila na že zastavljena vprašanja in ona, za katera veste vi in mi, da obstajajo. Menimo, da domžalski in okoliški obiskovalci cenijo dober film (Kusturičin Dom za obešanje ste vrteli ves teden), tako da bi bil očitek, da smo kot obmestna občina — (beri periferija) po pravici deležni programov, kakršne nam pripravljate — vsekakor krivičen. e V želji, da naposled dočakamo vaša pojasnila v zvezi z domžalsko dvorano, vas lepo pozdravljamo. Smrtno tromostovje v KS Jarše Rodica. Kdo bo odgovarjal v primeru še ene nesreče? Na fotografiji smo zabeležili na katerem mestu padeš v Mlinščico in na katerem ne. Padeš, ne padeš. tromostovje... no; liv ___Jač Na Rodici, kjer je nekoč stala Hojahov^j žaga voda Mlinščica še vedno teče... Le žag^i ni več! Na mestu pa so že pred časom zgradili, nov most oz. nekaj, kar naj bi pomenilo bodo'i h či prehod preko vode. Vendar je gradnja ztfPe stala, ostali pa sta nezavarovana bivši in se1« danji most, traverze, prehodi. Zgodilo se je pred časom, da je ponoči za-peljal mimo tolikih mostov prav v vodo mo pedist, ki se je ob tem tudi laže poškodoval? Zlezel je iz vode, motor in čevlji pa so ostali | njej. h Poškodovanec je iskal pomoč pri najbližji: hiši, kjer so mu jo tudi nudili. K sreči je šl« brez težjih poškodb. Kaj bi bilo, če bi v vod< zapeljal avto, morda več ljudi v njem. Bolj« da sploh ne pomislimo na nesrečo, ki pa se si utegne zgoditi. Pa bi bilo zelo zanimivo ved« ti, kdo je za to hudo potencialno nevarnosti . ki preti vsem (zlasti ponoči!) kriv! Če bi si d zgodila hujša nesreča, nekdo bo! Škoda, ker je ne znamo pravočasno pr? prečiti. m OBAD %%%%%%% s i*, \ % S «H \ s s s s Si <* V. <"« Komunalne težave občana Maksa Belcijana. Kaj se dogaja Maksu Belcijana s Količevega: Kdo ga bo zaščitil? Na Količevem, v bližini vzgojno varstvene organizacije dr. Igor na Bukovčevi 25 ima svojo hišo Maks Belcijan. Vse hi bilo tako, kot je urejeno za ostale občane, če ne bi imel Belcijan velike komunalne težave. Cestno ponikovalnico so mu pred časom zgradili tik ob njegovi hiši. Ob velikem deževju se ponikovalnico napolni: ker vode ne požira, se seveda napravi velika luža. Voda prodira v hišo. mimo-vozeči avtomobili jo škropijo, de- la se škoda, ki je nihče izmed nas ne hi mirno gledal. Tudi Maks Belcijan ne gleda mirno škode, ko se mu hiša uničuje, vendar ne more storiti kaj dosti. Prosi, intervenira, roti razne bolj ali manj pristojne za komunalno problematiko, vendar vsak najde izgovor — žal za to nimamo predvidenega denarja. Klical je občino, inšpekcijske službe. ŠKIS, Komunalno podjetje, Razvojni zavod, Krajevno skupnost Toma Brejca — pa nič. Vsi imajo dosti in preveč opraviti z drugimi stvarmi — in s sabo. Njemu je ostal samo problem in zadnja možnost — da skušamo z objavo doseči rešitev cestno komunalnega problema. Pa ne bi bilo treba dosti: le položiti pod cesto kakih 10 m cevi, ki bi jih bilo treba speljati v kanalizacijo .. . Pa je preveč. . . Je pač Maks Belcijan čisto navaden občan, ki še enega samega uglednega »botra« nima . . . žal... Brojan