UČINKI TRANSKUTANE ELEKTRIČNE 
ŽIVČNE STIMULACIJE NA HITROST HOJE 
PRI PACIENTIH PO MOŽGANSKI KAPI – 
PREGLED LITERATURE
EFFECTS OF TRANSCUTANEOUS 
ELECTRICAL NERVE STIMULATION ON 
GAIT SPEED IN PATIENTS AFTER STROKE – 
LITERATURE REVIEW
Jana Hočevar
1
, dipl. fiziot., izr. prof. dr. Urška Puh
2
, dipl. fiziot.
1
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta
2
Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije Soča
Poslano: 11. 11. 2022
Sprejeto: 4. 5. 2023
Avtorica za dopisovanje / Corresponding author (UP): urska.puh@ir-rs.si
Uvod
Pri pacientih po možganski kapi je hitrost hoje pogosto zniža-
na. Transkutana električna živčna stimulacija (TENS) se lahko 
uporablja tudi za spodbujanje senzorimotoričnih funkcij. Naš 
namen je bil pregledati literaturo o učinkih visokofrekvenčne 
TENS na hitrost hoje pri pacientih po možganski kapi. 
Metode: 
Literaturo smo iskali v podatkovnih zbirkah PubMed, PEDro, 
Cochrane Library, Embase in CINAHL. Dodatno smo preg-
ledali tudi sezname literature vključenih raziskav. Vključili 
smo randomizirane kontrolirane poskuse, v katerih so avtorji 
preverili učinek uporabe TENS na hitrost hoje pri pacientih 
po možganski kapi. 
Rezultati: 
V pregled literature smo zajeli pet raziskav, v vseh so TENS 
uporabili pri paceintih v mirovanju. V treh so ugotovili sta-
tistično značilno večje izboljšanje hitrosti hoje pacientov v 
subakutnem in/ali kroničnem obdobju po možganski kapi v 
skupini s TENS, ki ji je sledila standardna vadba, v primerjavi 
s skupinami pacientov, ki so imeli le TENS, placebo TENS 
in standardno vadbo ali so bili brez obravnave. 
Zaključek: 
Glede na rezultate pregledane literature kaže, da ima vsaj 
30-minutna TENS, ki ji sledi vsaj 30-minutna standardna 
Abstract
Background:
Decreased walking speed is common in patients after stroke. 
In rehabilitation, transcutaneous electrical nerve stimulation 
(TENS) is used to improve sensorimotor functions. The pur-
pose of this literature review was to investigate the effects of 
high-frequency TENS on walking speed in patients after stroke. 
Methods: 
The literature search was performed in the PubMed, PEDro, 
Cochrane Library, Embase, and CINAHL databases. In ad-
dition, the reference lists of included studies were reviewed. 
Randomised controlled trials that investigated the effects of 
TENS on walking speed of patients after stroke were included 
in the review. 
Results: 
Five studies that used TENS at rest in subacute and/or chronic 
stroke patients were included. Three studies found statistically 
significantly greater improvement in walking speed in the 
group of patients with TENS followed by conventional training 
compared with the groups of patients with TENS alone, placebo 
TENS followed by conventional training, or without treatment. 
Conclusion: 
Based on the reviewed literature, it appears that TENS for at 
least 30 minutes followed by functional training is an effective 
Hočevar, Puh / Rehabilitacija - letnik XXII, št. 1 (2023)
49

UVOD
Vsako leto več kot 13,7 milijona ljudi na svetu doživi možgansko 
kap, s posledično zmanjšanimi zmožnostmi pa živi več kot 116 
milijonov ljudi (1). Zmanjšana sposobnost hoje velja za eno od 
najpogostejših in omejujočih posledic možganske kapi (2), zato 
je doseganje optimalne sposobnosti hoje, vključno s primerno 
hitrostjo hoje, temeljni cilj fizioterapije.
Na način in sposobnost hoje pacientov po možganski kapi vplivajo 
slabše ravnotežje in/ali pojav t.i. hemiplegičnega vzorca hoje, 
kar pa je posledica primarnih in sekundarnih okvar živčevja in 
mišično-skeletnega sistema. S sposobnostjo hoje so bolj povezane 
mišična zmogljivost, okvare gibalnih funkcij in motnje ravnotežja, 
med tem ko naj bi imele spastičnost, okvare senzorike in zmoglji-
vost srčno-žilnega sistema manjši vpliv na sposobnost hoje (2). 
Posledica teh sprememb so spremenjeni vzorci kinematike in 
kinetike, odstopanja časovno-prostorskih spremenljivk (vključno 
s hitrostjo hoje), aktivacije mišic in večja poraba energije med 
hojo (2-4). 
Znižana hitrost hoje je ena od glavnih značilnosti hoje pacientov 
po možganski kapi (2) in pogosto njena trajna posledica. Zavedati 
se je treba tudi, da nižja hitrost hoje prispeva k spremenjenim 
vzorcem hoje. Hsu in sod. so poročali (5), da je hitrost hoje 
pacientov po možganski kapi z različnimi stopnjami okvare v 
razponu od približno 0,18 do 1,03 m/s, za paciente v kroničnem 
obdobju po možganski kapi pa od 0,2 do 1,1 m/s (6), s povprečno 
hitrostjo hoje 0,6 m/s (SO = 0,4 m/s) (7); medtem ko so zdravi 
preiskovanci primerljive starosti hodili v povprečju s hitrostjo 
1,5 m/s (7). Ugotovili so, da na hitrost hoje pacientov po mož-
ganski kapi najbolj vplivata šibkost mišic plantarnih fleksorjev 
(6) oziroma fleksorjev kolka (5, 6) in ekstenzorjev kolena (5) na 
okvarjeni strani, pri čemer je bila hitrost sproščene hoje zmerno 
povezana še s funkcijami gibanja, ob tem pa nizko povezana z 
zmogljivostjo in spastičnostjo mišic plantarnih fleksorjev ter 
okvarami občutenja (5). V raziskavi, v kateri so ugotavljali pove-
zanost okvare občutka za dotik in propriocepcije sklepov spodnjih 
udov s sposobnostjo hoje pri pacientih z blago do hudo stopnjo 
možganske kapi, je bila povezanost visoka. V nasprotju s tem 
pa pri pacientih z blago do zmerno stopnjo okvare povezanosti 
hitrosti hoje s funkcijami občutenja niso ugotovili (8, 9). 
Eden od terapevtskih pristopov, ki se uporablja v rehabilitaciji 
pacientov po možganski kapi, je transkutana električna živčna 
stimulacija (TENS). Najpogosteje opisujejo vpliv TENS na sti-
mulacijo senzoričnih živčnih vlaken, kar lahko vodi v zmanjšanje 
bolečine (10). Mehanizmi učinkov TENS na funkcije gibanja 
in občutenja še niso povsem jasni, nevrofiziološke raziskave 
pa kažejo, da enkratna, 20- ali 30-minutna stimulacija povzroči 
aferentne spremembe v motorični skorji in kortikospinalni progi 
(11, 12). V rehabilitaciji lahko TENS uporabljamo tudi za iz-
boljšanje funkcij gibanja in občutenja (13). Ameriške smernice 
za rehabilitacijo pacientov po možganski kapi (14) priporočajo 
uporabo TENS le za zmanjševanje spastičnosti, medtem ko so 
se dokazi o učinkih na hojo na podlagi opravljene metaanalize 
izkazali za pomanjkljive (15). 
Slovenska Priporočila za fizioterapijo po možganski kapi (16) 
vključujejo uporabo TENS kot dodatek k standardni obravnavi v 
kroničnem obdobju rehabilitacije pacientov po možganski kapi, da 
bi z njo znižali spastičnost mišic spodnjih udov. Poleg tega avtorji 
priporočajo razmislek o uporabi TENS kot del standardne obrav-
nave pri pacientih v subakutnem obdobju, da bi z njo izboljšali 
njihove sposobnost hoje (16). O učinkih TENS pri pacientih po 
možganski kapi so bili objavljeni že vsaj trije sistematični pregledi 
literature z metaanalizo (16–18). V vseh so ugotovili možne pozi-
tivne učinke na hitrost hoje, vendar so bile v vsakem od pregledov 
vključene zgolj tri raziskave z uporabo visokofrekvenčne TENS 
(υ > 50 Hz), v katerih je bila kot izid merjena hitrost hoje. V enem 
od pregledov (17) so med rezultate hitrosti hoje upoštevali tudi 
dosežke pacientov pri časovno merjenem Testu vstani in pojdi, 
ki pa je odraz tudi drugih elementov premičnosti. Zato smo s 
tokratnim pregledom literature želeli ugotoviti, kakšni so dokazi 
o učinkih visokofrekvenčne TENS na hitrost hoje pacientov po 
možganski kapi. 
vadba, pozitivne učinke na hitrost hoje pacientov v kroničnem 
obdobju po možganski kapi, medtem ko TENS kot samostojna 
obravnava ni učinkovita. Za oblikovanje trdnih zaključkov 
o učinkovitosti TENS v kombinaciji s standardno vadbo 
pri pacientih v subakutnem obdobju po možganski kapi so 
potrebne raziskave visoke kakovosti. 
Ključne besede: 
transkutana električna živčna stimulacija; možganska kap; 
hitrost hoje 
intervention to improve walking speed in patients with chronic 
stroke, whereas TENS alone is not effective. High-quality 
studies are needed to draw firm conclusions about the effec-
tiveness of TENS in combination with training in the subacute 
phase after stroke.
Keywords: 
transcutaneous electrical nerve stimulation; stroke; gait speed 
Hočevar, Puh / Rehabilitacija - letnik XXII, št. 1 (2023)
50

METODE
Z uporabo naslednjih angleških ključnih besed oz. njihove kom-
binacije: (stroke[Title/Abstract] OR cerebrovascular insult[Title/
Abstract]) AND (transcutaneous electrical nerve stimulation[Title/
Abstract] OR tens[Title/Abstract]) AND (walk*[Title/Abstract] 
OR gait[Title/Abstract]) AND (speed[Title/Abstract] OR veloci-
ty[Title/Abstract]) smo pregledali podatkovne zbirke PubMed, 
PEDro, Cochrane Library, Embase in CINAHL. Zadnji pregled je 
bil opravljen 19. oktobra 2022. Ključne besede je moral vsebovati 
naslov ali izvleček posameznega članka. Nato smo pregledali 
ustreznost vsebine glede na naslov in izvleček. 
Upoštevali smo merila za vključitev: članki v angleškem jeziku, 
randomizirani kontrolirani poskusi, proučevanje TENS (lahko 
pred, med ali po vadbi), med izidi so morali avtorji poročati o 
hitrost hoje. Izključili smo članke o raziskavah, v katerih so hitrost 
hoje merili z neustreznim testom (npr. časovno merjeni Test vstani 
in pojdi), raziskave, v katerih je bila frekvenca TENS manjša od 
50 Hz, in raziskave, v katerih so TENS uporabili le enkrat. Za 
vrednotenje kakovosti raziskav smo uporabili ocene, povzete iz 
podatkovne zbirke PEDro (19). Dodatno smo pregledali tudi se-
zname literature vseh vključenih člankov. Pregled sistematičnosti 
poteka iskanja literature je predstavljen z diagramom PRISMA 
na Sliki 1.
REZULTATI
Po pregledu in preverjanju ustreznosti glede na vključitvena in 
izključitvena merila smo v pregled literature vključili pet raziskav, 
ki so bile objavljene med letoma 2002 in 2020 (21 - 25). Glede 
na ocene po lestvici PEDro (19) so bile vključene raziskave nizke 
(25), srednje (21) in visoke kakovosti (22 - 24). Eno raziskavo 
(25) smo po lestvici PEDro ocenili sami. V štirih raziskavah so 
bili vključeni pacienti v kroničnem obdobju, v povprečju med 
enim letom in pol (24) in šestimi leti po možganski kapi (22). V 
eni raziskavi so sodelovali tudi pacienti v subakutnem obdobju 
po možganski kapi (21). 
V štirih raziskavah je obravnava potekala 5 dni/teden, od tega v 
dveh raziskavah skupaj 6 tednov (21, 24), v dveh pa 4 tedne (22, 
23). V eni raziskavi je obravnava trajala 3 tedne, vendar frekvence 
ne poročajo (25). TENS je bil v eksperimentalnih skupinah v vseh 
raziskavah apliciran na spodnje ude (21-25). Ostale značilnosti 
obravnav so predstavljene v Tabeli 1.
V dveh raziskavah so za meritve hitrosti hoje uporabili test hoje 
na 10 m (21, 25), v treh pa sisteme za analizo časovno-prostorskih 
spremenljivk hoje (22–24). Merilna orodja in obdobje ugotavljanja 
učinkov so predstavljeni v Tabeli 2. 
Legenda: RKP: randomizirana kontrolirana 
raziskava, TENS: transkutana električna živčna 
stimulacija, TUG: Časovno merjeni test vstani 
in pojdi.
Legend: RKP: Randomised controlled trial, TENS: 
transcutaneous electrical nerve stimulation, TUG: 
Timed Up Ana Go Test.
Slika 1: Diagram poteka PRISMA 
(prirejeno po 20).
Picture 1: PRISMA flow diagram.
Hočevar, Puh / Rehabilitacija - letnik XXII, št. 1 (2023)
51

Povečanje hitrosti hoje je bilo v treh raziskavah v skupini, v kateri 
je terapiji s TENS sledila vadba, statistično značilno večje kot v 
skupini s placebo TENS in vadbo (21-23), samo TENS (22, 23) 
ali v skupini brez obravnave (22, 23). Nasprotno pa se hitrost 
hoje ni spremenila v skupinah, ki so bile deležne le obravnave s 
TENS (22, 23, 25). V eni raziskavi se je hitrost hoje statistično 
značilno izboljšala tako v skupini s TENS in vadbo kot v skupini 
s placebo TENS in vadbo, vendar razlika v spremembi hitrosti 
hoje med skupinama ni bila statistično značilna (24) (Tabela 3). 
RAZPRAVA
Rezultati treh od petih raziskav, vključenih v pregled, kažejo na 
to, da ima TENS pozitivne učinke na hitrost hoje pri pacientih 
po možganski kapi v kroničnem (21–23) in subakutnem obdobju 
(21), vendar le kadar terapiji s TENS sledi standardna vadba. Kaže 
se tudi, da TENS kot samostojna obravnava nima pomembnih 
učinkov na hitrost hoje pri pacientih v kroničnem obdobju po 
možganski kapi (22, 23, 25). Poleg tega razlik v spremembi 
hitrosti hoje tudi med skupinama s TENS in vadbo po stimulaciji 
ter placebo TENS in vadbo po stimulaciji niso dokazali (24). 
Kljub temu pa so Park in sod. (24) v skupini s TENS in vadbo 
ugotovili statistično značilno večjo spremembo pri vseh ostalih 
merjenih spremenljivkah hoje (kadenca, dolžina koraka in dolžina 
dvojnega koraka), ki so sicer povezane tudi s hitrostjo hoje (26).
V vseh vključenih raziskavah so bili pacienti v kroničnem, v eni 
pa tudi v subakutnem obdobju (21) po možganski kapi, čeprav se 
Tabela 1. Opis obravnave v raziskavah učinkovitosti TENS za zvišanje hitrosti hoje po možganski kapi.
Table 1. Description of treatment in studies of the effectiveness of TENS to increase gait speed after stroke.
Raziskava/ 
Research (N)
Obravnava po skupinah/
Intervention by groups
Značilnosti obravnave/
intervention characteristics
Peurala et al., 2002
(n = 59) (25)
1. TENS na SU 2 x 30 min
2. TENS na ZU 2 x 30 min
TENS: monofazni tok, υ = dvojni pulzi pri 
50 Hz; tik pod senzoričnim pragom.
VADBA: standardna.
Ng & Hui-Chan, 
2007
(n = 80) (22)
1. TENS 60 min
2. TENS 60 min + VADBA 60 min
3. P-TENS 60 min + VADBA 60 min
4. brez obravnave
TENS: t = 0,2 ms; υ = 100 Hz; dva- do 
trikratna vrednost senzoričnega praga 
VADBA: FV (mišična zmogljivost spodnjih 
udov, prehodi med položaji, hoja)
Ng & Hui-Chan, 
2009
(n = 109) (23)
1. TENS 60 min
2. TENS 60 min + VADBA 60 min
3. P-TENS 60 min + VADBA 60 min
4. brez obravnave
TENS: t = 0,2 ms; υ = 100 Hz; dvakratna 
vrednost senzoričnega praga (definiran: 
zaznan minimalni občutek mravljinčenja)
VADBA: FV (mišična zmogljivost spodnjih 
udov, prehodi med položaji, hoja)
Park et al. 2014
(n = 29) (24)
1. TENS 30 min + VADBA 30 min
2. P-TENS 30 min + VADBA 30 min
TENS: t = 0,2 ms; υ = 100 Hz; 90 % 
vrednosti senzoričnega praga.
VADBA: gibljivost, mišična zmogljivost in hoja. 
Jung et al. 2020
(n = 40) (21)
1. TENS 30 min + VADBA
2. P-TENS 30 min + VADBA
TENS: t = 0,2 ms; υ = 100 Hz; dvakratna vrednost 
senzoričnega praga - vendar pod motoričnim pragom.
VADBA: za mišično zmogljivost plantarnih fleksorjev. 
Legenda: n – število preiskovancev; TENS – trnaskutana električna živčna stimulacija; P-TENS – placebo TENS; ZU – zgornji ud; SU – spodnji ud;  υ - frekvenca; 
t – čas trajanja električnega impulza; FV – funkcijska vadba.
Legend: n – number of participants; TENS – transcutaneous electrical nerve stimulation; P-TENS – placebo TENS; ZU – upper extremity; SU – lower extremity;  
υ – frequency; t – pulse duration; FV – task-related training.
Tabela 2. Uporabljena merilna orodja in obdobje ugotavljanja učinkov TENS za zvišanje hitrosti hoje po možganski kapi.
Table 2. Measurement tools used and period to determine the effects of TENS to increase gait speed after stroke.
Raziskava/
Research
Merilno orodje/
Evaluation instrument
Obdobje ugotavljanja učinkov/
Evaluation period
Peurala et al., 2002 (25) test hoje na 10 m Pred in po obravnavi.
Ng & Hui-Chan, 2007 (22) GAITRite Pred, po 2 in 4 tednih obravnave ter 4 tedne po koncu obravnave.
Ng & Hui-Chan, 2009 (23) GAITRite Pred, po 2 in 4 tednih obravnave ter 4 tedne po koncu obravnave.
Park et al. 2014 (24) OptoGait, Pred in po obravnavi.
Jung et al. 2020 (21) test hoje na 10 m Pred in po obravnavi.
Hočevar, Puh / Rehabilitacija - letnik XXII, št. 1 (2023)
52

sicer največje izboljšanje gibalnih funkcij pričakuje v akutnem 
oz. subakutnem obdobju po kapi (27, 28). Skladno s tem so tudi 
Kwong in sod. (17) v pregledu literature ugotovili, da je z uporabo 
TENS prišlo do statistično značilnega zvišanja hitrosti hoje in 
znižanja spastičnosti samo pri pacientih v akutnem in subakutnem 
obdobju, ne pa tudi v kroničnem. Vendar pa naš pregled literature 
jasno kaže tudi na možne pozitivne učinke TENS na hitrost hoje 
v kroničnem obdobju po možganski kapi. 
Glede na rezultate, da je bila obravnava s TENS učinkovita le, 
kadar ji je sledila vsaj 30-minutna vadba (19–21) in ne kot sa-
mostojna terapija (22, 23), bi lahko sklepali, da je vadba tista, 
ki je povzročila spremembo. Toda rezultati so pokazali, da med 
skupinama s placebo TENS v kombinaciji z vadbo in kontrolno 
skupino brez obravnave ni bilo statistično značilnih razlik (22, 
23, 25). Naš pregled torej kaže na to, da je TENS v kombinaciji z 
vadbo učinkovitejši od samostojne uporabe TENS (22, 23, 25) ali 
same vadbe (21–23), ki se nista izkazali za učinkoviti za zvišanje 
hitrosti hoje. Nasprotno obstajajo tudi dokazi o učinkovitosti 
vadbe hoje (29) in drugih oblik vadbe kot samostojne obravna-
ve na zvišanje hitrosti hoje pri pacientih v kroničnem obdobju 
po možganski kapi. Šibki dokazi kažejo, da je pri pacientih v 
kroničnem obdobju po možganski kapi za zvišanje hitrosti hoje 
učinkovita tudi krožna vadba (30), vadba za ravnotežje z navidezno 
resničnostjo in vadba za krepitev mišic spodnjih udov (31). Dokazi 
zmerne kakovosti kažejo na učinkovitost kombinirane vadbe 
(aerobne vadbe in vadbe za mišično zmogljivost), dokazi visoke 
kakovosti pa učinkovitost aerobne vadbe s hojo pri pacientih v 
kroničnem obdobju po možganski kapi (30). Zato lahko sklepamo, 
da vadba v raziskavah s placebo TENS (21–23) ni bila dovolj 
intenzivna ali dovolj specifična za zvišanje hitrosti hoje in da 
je TENS pred vadbo preko spodbujanja t. i. nevromodulacije 
zvišal njeno učinkovitost v eksperimentalnih skupinah (21-23); 
to ugotavljajo po različnih vrstah elektrostimulacije pri pacientih 
z okvaro hrbtenjače (33, 34). V vseh vključenih raziskavah, ki 
so vključevale vadbo (21–24), je ta vedno sledila uporabi TENS, 
čeprav je TENS možno uporabljati tudi med vadbo. Vendar smo pri 
pacientih po možganski kapi zasledili le eno takšno raziskavo (35), 
ki v ta pregled zaradi ene same obravnave oziroma ugotavljanja 
le takojšnjih učinkov ni bila vključena. Avtorji te raziskave (35) 
niso poročali o statistično značilnem zvišanju hitrosti hoje pri 
obravnavi s TENS med vadbo.
Tabela 3. Pregled rezultatov raziskav učinkovitosti TENS za zvišanje hitrosti hoje po možganski kapi.
Table 3. Results of studies on the effectiveness of TENS for increasing gait speed after stroke.
Raziskava/
Research
Skupine/
Groups
Pred 
obravnavo/ 
before 
treatment
Po 2 tednih/ 
after 2 
weeks
Po 3 tednih/ 
after 3 
weeks
Po 4 tednih/ 
after 4 
weeks
Po 6 tednih/ 
after 6 
weeks
4 tedne po 
koncu/ at 
4 weeks 
follow-up
Peurala et al., 
2002 (25) ¹
1. TENS na SU 54,7 (34,0) / 48,4 (33,0) / / /
2. TENS na ZU 36,5 (32,0) / 31,6 (33,0)* / / /
Ng & 
Hui-Chan, 
2007 (22) ²
1. TENS 54,8 (25,6) 58, 1 (27, 1) / 62,9 (28,4) / 58,8 (26,5)
2. TENS + VADBA 50,6 (28,3)
64,9 
(34,0)*°
/
68,2 
(34,5)*°
/
72,2 
(34,0)*°
3. P-TENS + VADBA 48,7 (25,0) 53,9 (27,8) / 57,7 (29,8) / 58,3 (28,8)
4. BREZ INT. 62,6 (24,6) 63,2 (25,8) / 63,9 (24, 1) / 64,5 (23,8)
Ng & 
Hui-Chan, 
2009 (23) ²
1. TENS 57,7 (26,3) 59,6 (26, 1) / 60,9 (24,8) / 61,2 (27,3)
2. TENS + VADBA 47,9 (26,8) 63,2 (32,2)° / 66,6 (32,5)° / 70,2 (32,7)°
3. P-TENS + VADBA 50,7 (24,5) 56,2 (27,0) / 60,6 (29,7) / 61,3 (28,6)
4. BREZ INT. 58,9 (24,9) 59,6 (26, 1) / 60,9 (24,8) / 61,2 (24,2)
Park et al., 
2014 (24) ²
1. TENS + VADBA
45,81 
(15,22)
/ / /
52,89 
(17,43)*
/
2. P-TENS + VADBA
46,85 
(20,07)
/ / /
49,40 
(20,50)*
/
Jung et al., 
2020 (21) ¹
1. TENS + VADBA 24,7 (4,0) / / / 19,4 (3,3)*° /
2. P-TENS + VADBA 25,2 (4,8) / / / 22,5 (5,0)*° /
Legenda: podatki so v obliki povprečje (st. odklon); INT. – intervecija; TENS – transkutana električna živčna stimulacija; ZU – zgornji ud; SU – spodnji ud; P-TENS 
– placebo TENS; * p < 0,05 znotraj skupine – primerjava s stanjem pred intervencijo; ° p < 0,05 v primerjavi z ostalimi skupinami v isti raziskavi; ¹ izid je čas na 
10 m testu hoje (s); ² izid je hitrost hoje (cm/s).
Legend: data are reported as mean (st. deviation); INT. – intervention, TENS – transcutaneous electrical nereve stimulation, ZU – upper extremity, SU – lower 
extremity, P-TENS – placebo TENS, * p < 0.05 within group – before vs. after intervention, ° p < 0.05 between groups in the same study, ¹ outcome is the result of 
10 m walk test (s), ² outcome is gait speed (cm/s).
Hočevar, Puh / Rehabilitacija - letnik XXII, št. 1 (2023)
53

Predstavljeni dokazi o pozitivnih učinkih kombinacije TENS in 
vadbe na hitrost hoje pri pacientih po možganski kapi izhajajo 
iz raziskav srednje (21) in visoke kakovosti (22, 23). Nasprotno 
pa v raziskavi visoke kakovosti, v kateri je bila jakost TENS pod 
senzoričnim pragom, učinkov na hitrost hoje niso potrdili (24). 
Dokazov o vplivu jakosti in drugih parametrov TENS na učinke 
pri pacientih po možganski kapi še ni, so pa v eni raziskavi (36) 
poročali, da je pri pacientih TENS s frekvenco 200 Hz povzročila 
plastične spremembe sinaptičnega prenosa, medtem ko TENS 
s frekvenco 50 in 100 Hz ni statistično značilno povečala pre-
sinaptične Ia inhibicije. Kwong in sod. (17) so v meta-analizi 
ugotovili, da je TENS v mirovanju, ki traja eno uro, učinkovitejši 
od krajšega (20-30 min). To je skladno tudi z ugotovitvami našega 
pregleda. Hitrost hoje se je statistično značilno zvišala sicer tudi 
pri 30-minutni TENS, ki ji je sledila vadba (21), vendar pa je bila 
sprememba klinično pomembna (∆ > 0,14 m/s (37)) zgolj pri 60 
min TENS in vadbi (22, 23). 
Potrjeno je, da lahko TENS kot samostojna obravnava zniža 
spastičnost (17, 38), kar bi teoretično lahko vplivalo na izboljšanje 
hoje, čeprav je bila povezanost med spastičnostjo in hitrostjo hoje 
pri pacientih po možganski kapi nizka (5) ali ni bila potrjena (39). 
Hitrost hoje po možganski kapi je povezana tudi z dinamičnim 
ravnotežjem (40). Rezultati raziskav o vplivu TENS na dinamično 
ravnotežje po možganski kapi so nasprotujoči – metaanaliza, v 
kateri so upoštevali rezultate Časovno merjenega testa vstani in 
pojdi, ni pokazala učinkov (18); medtem ko je novejša raziska-
va (41), v kateri so dinamično ravnotežje ocenjevali s testom 
Funkcijskega dosega, pokazala statistično značilno izboljšanje v 
skupini, ki je vadbo za ravnotežje opravljala med uporabo TENS 
v primerjavi s skupino s placebo TENS. Ne nazadnje pa lahko 
predvidevamo, da TENS kot senzorična stimulacija vpliva na 
zvišanje hitrosti hoje preko izboljšanja senzoričnih funkcij in že 
prej omenjene nevromodulacije.
V dveh vključenih raziskavah (22, 23) so ugotovili, da se učinki 
TENS v kombinaciji z vadbo na hitrost hoje ohranijo vsaj en 
mesec po končani obravnavi. To je skladno z ugotovitvijo novejše 
raziskave o učinkih živčno-mišične električne stimulacije, v kateri 
so prav tako ugotovili dolgotrajen učinek na motorično funkcijo 
zgornjega uda pri pacientih po možganski kapi (42). 
Spremljanje neželenih stranskih učinkov TENS, med katere sodijo 
rdečina kože, bolečina, neprijetni občutki ali vnetje kože, so 
navedli le avtorji ene od vključenih raziskav (21), a jih ni bilo. To 
se ujema tudi z navedbo Johnsona (43), da je ob pravilni uporabi 
TENS pojav neželenih učinkov redek.
Omejitev opravljenega pregleda literature je, da v vključenih 
raziskavah ni bilo pacientov v akutnem obdobju po možganski 
kapi in da je bil vključen del pacientov v subakutnem obdobju le v 
eni raziskavi (21). Zato lahko izsledke pregleda posplošimo le na 
populacijo pacientov v kroničnem obdobju po kapi. V prihodnje 
bi bilo smiselno z raziskavami visoke kakovosti dodatno raziskati 
učinke TENS pred in med vadbo na izboljšanje dinamičnega 
ravnotežja in hitrosti hoje tudi v akutnem in subakutnem obdobju 
po možganski kapi. 
ZAKLJUČEK
Na podlagi pregledanih raziskav smo ugotovili, da ima vsaj 
30-minutna TENS z jakostjo nad pragom zaznave, ki ji sledi vsaj 
30-minutna standardna vadba, pozitivne učinke na hitrost hoje pri 
pacientih v kroničnem obdobju po možganski kapi, medtem ko 
TENS kot samostojna obravnava ni učinkovita. Za oblikovanje 
trdnih zaključkov o učinkovitosti TENS v kombinaciji z vadbo 
v subakutnem obdobju po možganski kapi so potrebne raziskave 
visoke kakovosti. 
Literatura: 
1. Lindsay MP, Norrving B, Sacco RL, Brainin M, Hacke W, 
Martins S, et al. World Stroke Organization (WSO): global 
stroke fact sheet 2019. Int J Stroke. 2019;14(8):806-17.
2. Mohan DM, Khandoker AH, Wasti SA, Ismail Ibrahim 
Ismail Alali S, Jelinek HF, Khalaf K. Assessment methods 
of post-stroke gait: a scoping review of technology-driven 
approaches to gait characterization and analysis. Front Neurol. 
2021;12:650024. 
3. Beyaert C, Vasa R, Frykberg GE. Gait post-stroke: patho-
physiology and rehabilitation strategies. Neurophysiol Clin. 
2015;45(4-5):335-55.
4. Balaban B, Tok F. Gait disturbances in patients with stroke. 
PM R. 2014;6(7):635-42.
5. Hsu AL, Tang PF, Jan MH. Analysis of impairments influ-
encing gait velocity and asymmetry of hemiplegic patients 
after mild to moderate stroke. Arch Phys Med Rehabil. 
2003;84:1185–93. 
6. Kim CM, Eng JJ. The relationship of lower-extremity muscle 
torque to locomotor performance in people with stroke. Phys 
Ther. 2003;83(1):49-57.
7. Titianova EB, Pitkänen K, Pääkkönen A, Sivenius J, Tarkka 
IM. Gait characteristics and functional ambulation profile 
in patients with chronic unilateral stroke. Am J Phys Med 
Rehabil. 2003;82(10):778-823. 
8. Dettmann MA, Linder MT, Sepic SB. Relationships among 
walking performance, postural stability, and functional 
assessments of the hemiplegic patient. Am J Phys Med. 
1987;66(2):77-90. 
9. Nadeau S, Arsenault AB, Gravel D, Bourbonnais D. Analysis 
of the clinical factors determining natural and maximal gait 
speeds in adults with a stroke. Am J Phys Med Rehabil. 
1999;78(2):123-30. 
10. Sluka KA, Walsh D. Transcutaneous Electrical Nerve Stim-
ulation: basic science mechanisms and clinical effectiveness. 
J Pain. 2003;4(3):109-21. 
11. Lai MI, Pan LL, Tsai MW, Shih YF, Wei SH, Chou LW. 
Investigating the effects of peripheral electrical stimulation 
on corticomuscular functional connectivity stroke survivors. 
Top Stroke Rehabil. 2016;23(3):154-62.
12. Veldman MP, Zijdewind I, Solnik S, Maffiuletti NA, Berghuis 
KM, Javet M, et al. Direct and crossed effects of somatosenso-
ry electrical stimulation on motor learning and neuronal plas-
ticity in humans. Eur J Appl Physiol. 2015;115(12):2505-19.
13. Enoka RM, Amiridis IG, Duchateau J. Electrical stimulation 
of muscle: electrophysiology and rehabilitation. Physiology 
(Bethesda). 2020;35(1):40-56. 
14. Winstein CJ, Stein J, Arena R, Bates B, Cherney LR, Cram-
er SC, et al. Guidelines for adult stroke rehabilitation and 
recovery: a guideline for healthcare professionals from the 
Hočevar, Puh / Rehabilitacija - letnik XXII, št. 1 (2023)
54

American Heart Association/American Stroke Association. 
Stroke. 2016;47(6):e98-169. 
15. Robbins SM, Houghton PE, Woodbury MG, Brown JL. The 
therapeutic effect of functional and transcutaneous electric 
stimulation on improving gait speed in stroke patients: a 
meta-analysis. Arch Phys Med Rehabil. 2006;87(6):853-9. 
16. Puh U, Kržišnik M, Freitag T, Rudolf M, Štrum T, Goljar N. 
Priporočila za fizioterapijo po možganski kapi. Fizioterapija. 
2022;30(1):51-82. 
17. Kwong PW, Ng GY , Chung RC, Ng SS. Transcutaneous 
Electrical Nerve Stimulation improves walking capacity and 
reduces spasticity in stroke survivors: a systematic review and 
meta-analysis. Clin Rehabil. 2018;32(9):1203-19. 
18. Lin S, Sun Q, Wang H, Xie G. Influence of Transcutaneous 
Electrical Nerve Stimulation on spasticity, balance, and 
walking speed in stroke patients: a systematic review and 
meta-analysis. J Rehabil Med. 2018;50(1):3-7. 
19. PEDro scale. 1999. Dostopno na: https://pedro.org.au/english/
resources/pedro-scale/ (citirano 6. 12. 2022).
20. Moher D, Liberati A, Tetzlaff J, Altman DG; PRISMA 
Group. Preferred reporting items for systematic reviews and 
meta-analyses: the PRISMA statement. Ann Intern Med. 
2009;151(4):264-9.
21. Jung KS, Jung JH, In TS, Cho HY . Effectiveness of heel-
raise-lower exercise after Transcutaneous Electrical Nerve 
Stimulation in patients with stroke: a randomized controlled 
study. J Clin Med. 2020;9(11):3532. 
22. Ng SS, Hui-Chan CW. Transcutaneous Electrical Nerve 
Stimulation combined with task-related training improves 
lower limb functions in subjects with chronic stroke. Stroke. 
2007;38(11):2953-9. 
23. Ng SS, Hui-Chan CW. Does the use of TENS increase 
the effectiveness of exercise for improving walking after 
stroke? A randomized controlled clinical trial. Clin Rehabil. 
2009;23(12):1093-103. 
24. Park J, Seo D, Choi W, Lee S. The effects of exercise with 
TENS on spasticity, balance, and gait in patients with chron-
ic stroke: a randomized controlled trial. Med Sci Monit. 
2014;20:1890-6. 
25. Peurala SH, Pitkänen K, Sivenius J, Tarkka IM. Cutaneous 
electrical stimulation may enhance sensorimotor recovery in 
chronic stroke. Clin Rehabil. 2002;16(7):709-16. 
26. Jordan K, Challis JH, Newell KM. Walking speed influences 
on gait cycle variability. Gait Posture. 2007;26(1):128-34. 
27. Cassidy JM, Cramer SC. Spontaneous and therapeutic-in-
duced mechanisms of functional recovery after stroke. Transl 
Stroke Res. 2017;8(1):33-46. 
28. Ko SB, Yoon BW. Mechanisms of functional recovery after 
stroke. Front Neurol Neurosci. 2013;32:1-8. 
29. Teasell R, Salbach NM, Foley N, Mountain A, Cameron JI, 
Jong A, et al. Canadian Stroke Best Practice Recommenda-
tions: rehabilitation, recovery, and community participation 
following stroke. Part One: Rehabilitation and recovery 
following stroke; 6th edition update 2019. Int J Stroke. 
2020;15(7):763-88. 
30. English C, Hillier SL, Lynch EA. Circuit class therapy for 
improving mobility after stroke. Cochrane Database Syst 
Rev. 2017;6(6):CD007513.
31. Hornby TG, Reisman DS, Ward IG, Scheets PL, Miller 
A, Haddad D, et al. Clinical practice guideline to improve 
locomotor function following chronic stroke, incomplete 
spinal cord injury, and brain injury. J Neurol Phys Ther. 
2020;44(1):49-100. 
32. Saunders DH, Sanderson M, Hayes S, Johnson L, Kramer S, 
Carter DD, et al. Physical fitness training for stroke patients. 
Cochrane Database Syst Rev. 2020;3(3):CD003316. 
33. Megía García A, Serrano-Muñoz D, Taylor J, Avendaño-Coy 
J, Gómez-Soriano J. Transcutaneous spinal cord stimulation 
and motor rehabilitation in spinal cord injury: a systematic 
review. Neurorehabil Neural Repair. 2020;34(1):3-12. 
34. Rahman MA, Tharu NS, Gustin SM, Zheng YP, Alam M. 
Trans-spinal electrical stimulation therapy for functional 
rehabilitation after spinal cord injury: review. J Clin Med. 
2022;11(6):1550. 
35. Park SJ, Wang JS. The immediate effect of FES and TENS 
on gait parameters in patients after stroke. J Phys Ther Sci. 
2017;29(12):2212-4. 
36. Koyama S, Tanabe S, Takeda K, Sakurai H, Kanada Y . Mod-
ulation of spinal inhibitory reflexes depends on the frequency 
of Transcutaneous Electrical Nerve Stimulation in spastic 
stroke survivors. Somatosens Mot Res. 2016;33(1):8-15. 
37. Lund C, Dalgas U, Grønborg TK, Andersen H, Severinsen K, 
Riemenschneider M, et al. Balance and walking performance 
are improved after resistance and aerobic training in persons 
with chronic stroke. Disabil Rehabil. 2018;40(20):2408-15. 
38. Chen SC, Chen YL, Chen CJ, Lai CH, Chiang WH, Chen WL. 
Effects of surface electrical stimulation on the muscle-tendon 
junction of spastic gastrocnemius in stroke patients. Disabil 
Rehabil. 2005;27(3):105-10. 
39. Bohannon RW, Andrews AW. Correlation of knee extensor 
muscle torque and spasticity with gait speed in patients with 
stroke. Arch Phys Med Rehabil. 1990;71(5):330-3. Erratum 
in: Arch Phys Med Rehabil 1990;71(7):464.
40. Britto HMJ de S, Mendes L de A, Moreno C de C, Silva EMG 
de S, Lindquist ARR. Correlation between balance, speed, 
and walking ability in individuals with chronic hemiparesis. 
Fisioterapia Em Movimento. 2016;29(1):87–94. 
41. Yang Y , Lee J, Choi W, Joo Y , Lee S. Balance trainer training 
with Transcutaneous Electrical Nerve Stimulation improves 
spasticity and balance in persons with chronic stroke. Phys 
Ther Rehabil Sci. 2020;9:67-73. 
42. Chen CC, Tang YC, Hsu MJ, Lo SK, Lin JH. Effects of the 
hybrid of neuromuscular electrical stimulation and noxious 
thermal stimulation on upper extremity motor recovery in 
patients with stroke: a randomized controlled trial. Top Stroke 
Rehabil. 2019;26(1):66-72. 
43. Johnson M. Transcutaneous Electrical Nerve Stimulation: 
mechanisms, Clinical application and evidence. Rev Pain. 
2007;1(1):7-11.
Hočevar, Puh / Rehabilitacija - letnik XXII, št. 1 (2023)
55