Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije.
Izhaja v Ljubljani vsak torek, četrtek tn soboto.
Naroinlna za avstro-ogrske kraje ra celo leto 14 K, xa pol leta 7 K! za četrt leta 3 50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7'90, za čt trt leta 4 K; za Amerika za pol leta 9'50 K za četrt leta 4'80 K
(■••anam ttavllka IB v.
Be klamacUe so poštnine proste Nefrankirana pisma se ne spre jemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati: Enostopna petit vrstica (širina 88 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru.
118. štev.
V Ljubljani, v torek, dne 2. novembra 1909.
Leto XII,
NASLOVA: Za dopise in rokopise ta list: Uredništvo i Rdečega Prapora», Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila an list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravnlštvo •Rdečega Prapora*, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/11.
»
Vabilo na naročbo.
Sodruge in prijatelje vabimo na novo naročbo, dosedanje naročnike pa, katerim je potekla naročnina koncem meseca oktobra, da jo zopet obnovč.
Rdeči Prapor"
izhaja trikrat na teden ter velja
Za Avstro-Ogrske dežele: za celo I6to	K	14*—
za pol leta	„	7*—
za četrt leta	„	3*50
na mesec	M	•’20
Za Nemčijo: za pol leta	K	7*90
za četrt leta	„	4'—
Za Ameriko: za pol leta	K	9*50
za četrt leta	„	4-80
Obenem prosimo cenjene naročnike, naj pri poročajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled.
Upravništvo »Rdečega Prapora". N. D. 0. v Trstu.
(K njenemu občnemu zboru.)
Torej vendar, dr. Mandič je obdržal predsedstvo N. D. O. Se za daljše 3 mesece. Njegove moči so fi ično opešale v zadnjih dveh letih tako, da se Cudi, kako more Človek sploh toliko prenašati. —
Pač šibak racž! In poleg tega še oče rodbine, za katero mora služiti kruh kakor uradnik. Ti ubogi proletarec! Zato pa se čuti delavca med delavci!
Pri svojem odstopu je dr. Mandič obenem zopet »zarisal* enega svojih delavskih ali socialnih programov. — Vsa konfuzija naših akademičao izobraženih politikantov v Trstu zija iz njegovih izvajanj. Pravi: da je delavstvo ona podlaga, na katero bodo zidali piramido svoje narodne bodočnosti. Narodnost nikakor ni prazna beseda, kakor pravijo «rudečkarji», ampak narodnost je «čuvstvo». Zato pa hočejo delovati za blagor naroda složno z drugimi stanovi. Maje interesov posameznih stanov se dajo prav lahko začrtati: vsakemu stanu naj se pusti, da bo delal v svojih mejah.
Čemu, dr. Mandič, pa je bilo potem treba lastne delavske organizacije F Ali nimate politične org mizacije, ki slove na lepo ime »Elinost* pod geslom: «V edinosti je moč*P Saj ta «edinost» skrbi po svojem programu, da pridejo vsi slovenski stanovi do polne veljave in do polnega razvoja. Ako se dajo meje teh stanov tako lahko začrtati, in ako najde-seveda pod vodstvom tržaških prvakarjev — vsak stan v .»gotovih* mejah mogočnost, se polno razvijati, potem se je tudi tržaško delavstvo lahko razvijalo prav sijajno v «gotovih* svojih mejah pod varstvom narodnjaškfg t politi-škega vodstva. Čemu je bilo treba posebne «Na-rodne delavske organizacije*? Kaj ni morda »Eii-nost* zadostno narodna? Ali pa morda «Elinost» vendarle zanemarja nižji stan delavstva in se peha in trudi za stan odvetnikov, obrtnikov, trgovcev i. t. d. ? Zikaj ste torej ustanovili N. D. O. in rušili tako princip: »V edinosti je moč*? No, ustanovili ste jo proti slovenski socialni demokraciji. Ne interes delavstva, ampak interes narodnjaško-vodefiih krogov ste zastopali, in v te kroge hočete sami, in če mogoče tudi na prvo mesto.
Vsled splošne volilne pravice je tržaško politično vodstvo brez armade v mestu, ako niste bili razcepili slovenskega delavstva v dva tabora: v
socialno-demokratičen in narodno-delavski. — Posrečilo se Vam je rušiti geslo. «V edinosti je moč», glede delavstva, in zaman ste izkušali ohraniti to geslo v lastni hiši, ko je končno slovensko delavstvo v Trstu preko Vaše volje in preko računov tržaških voditeljev moralo začeti stremiti po zastopstvu lastnih interesov, ne glede na tiste <gotove* meje ostalih slovenskih stanov. Vidite torej, dr. Mandič. Vaš greh je stopil na javno. Delavstvu se pomaga le po razrednem boju, po poti internacionale, in 2e gibanja v vrstah N. D. O. v Trstu Vam je najboljši dokaz za to. Nič Vam ni pomagalo klepetavo očitanje, da rudečkarji ne priznavajo narodnosti. To je le brezmiselna trditev Vaša, dr. Rjrbaf i in dr., ki bije resnici v obraz. Ali Vam ni znano, da je slovenska socialno-demokratična stranka pred leti ustanovila društvo »Ljudski oder* za gojitev samostojne narodne izobrazbe med slovenskim delavstvom v Trstu? Ali Vam ni znano, koliko se je to društve trudilo in koliko je žrtvovalo za javna predavanja in ljudski pouk? Pa Vam li ni znano, da so tržaški narodno-vodilni krogi odrekali vsako sodelovanje pri izobrazbi delavstva, da, celo onemogočili so sodelovanje akademikov, ki bi bili sicer voljni ?	'
Iz vseh izvajanj morate Vi, kot inteligenten človek, konštatirati: za socialno-demokratično stranko ni narodnost prazna fraza, marveč ]e ravno socialna demokracija prvič znanstveno opredelila pojem narodnosti in odkazala nje krog. Narodnost je socialni demokraciji strogo kulturno vprašanje (pa ne čuvstvo) in kot tako ga mora in ga tudi dejansko visoko spoštuje. Dokaz: da se nikjer ni storilo toliko za izobrazbo nižjih slojev, nego ravno v socialni demokraciji. — Ne poznate li izdajanj »Tiskovne družbe ljubljanske* ? Kaj ste proti temu vi, narodnjakarji, storili za izobrazbo vašega ljudstva?
Torej tudi pri svojem odstopu se niste sramovali rabiti proti socialni demokraciji zopet nepoštena podtikanja, da bi opravičili s tem egoistična svoja stremljenja pri ustanovitvi N. D. O. — Torej
PODLISTEK.
Senca.	Daije.
— Torej si na Bledu, da se tukaj po svoje zabavaš, da najdeš žensko?
— Da jo najdem? A, a, bolje se mi godi. Našel sem jo že in menda bode kmalu vse v redu.
— Čestitam.
Razgovor mi je bil zopern. Tako lepo je bilo, preden se je pojavil ta »Veilchenfresser" in on mi je s svojimi prostimi besedami vse pokvaril. Toda iznebiti se ga nisem mogel. Na jezeru ni križpotov, da bi ga lahko vprašal:
— Kam pa sedaj? Ti greš na desno? Ah, torej oprosti, jaz moram na levo.
Moral sem poslušati.
— Ti ne poznaš prave slasti, je nadaljeval. Kadar je človek oženjen, pride vsakdanjost v hišo. To ni nič. Ne maram ljubezni brez boja. Človek se mora truditi, premagovati zapreke, vedno nove zapreke in tako mora zmagati. To je uživanje. Moj dragi, ako bi ti vedel, koliko truda sem moral vložiti v svojo najnovejšo pridobitev! Koliko zvijačnosti! Eh, ženske so pač čudne! Moja donna je bila gotovo zaljubljena vame, a vendar je bila vsa moja prizadevanja zaman. To mi je
bilo nekaj novega. Ne prisegam sicer na tisto »veni, vidi, vici", a tako težko mi ni šlo še nikdar prej. Mož je bil zvest — to je njen argument. Kako naj bi sledila glasu svoje ljubezni, dokler ji je on zvest? Vsa moja filozofija je bila piškava. Kaj sem ji vse dokazoval! Zaman. Ej, prijatelj, to mika. Sedaj je moj razum dobil opravila. Pre* mišljeval sem na vse strani. Začel sem celo zasledovati njenega moža. Tudi to ni nič pomagalo. Bil ji je v resnici zvest. No, tedaj se je začel satan oglašati v meni. Spomnil sem se »Seviljskega brivca*, tiste slavne arije don Basilija o obrekovanju. Toda premagal sem hudega duha, kajti to bi bilo neumno. Kdo ve, česa je ženska zmožna? Ako bi jo pripravil do misli, da ji je mož res nezvest, bi lahko dosegel ravno nasprotno od svojega cilja. Moral sem torej izmisliti kaj finega in vso stvar tudi fino uprizoriti. Ha, danes občudujem sam sebe. Kako sem to izvel! Ničesar ji nisem povedal, moja lastna vest mi potrdi, da nisem nikogar obrekoval. In vendar sem dosegel svoj cilj, se pravi: v kratkem ga dosežem. Na pragu že stojim.
Radoveden nisem. Zasebne reči drugih ljudi so mi Hekuba. Kdo vč, kako mi je prišlo ta hip vprašanje na jezik?
— Kako si pa storil to?
— Prav enostavno. Zvečer, kadar njega soproga ni bilo doma, sem vprašal: Kje pa je vaj
soprog? — Na seji je, mi je odgovorila. — Hm, hm, on ima sedaj pogostoma seje, sem dejal. — Kako menite? — No, nič. Čudno, prej ni imel toliko sej. — Ali pa mi je povedala, da je v gledišču. — Pa Vas ni vzel seboj? — Ne. — Hm, da se mu ljubi, trikrat gledati to dolgočasno igro! — Vidiš, tako je šlo. To ni bilo nič slabega. A v njeni duši se je moralo vendar nekaj zgoditi. V njeno družbinsko življenje se je vlegla neka senca.
Slišal sem dosti. Vse mi je bilo jasno. Vse, vse.
Da, kaj mi je mar ta žena, kaj njena usoda? In vendar sem občutil v prsih pekel in vse zeleno gpzdovje ob bregovih mirnega jezera se mi je zdelo rdeče, kakor v krvavem ognju. Prvi hip sem mislil, da moram prekucniti doktorjev čoln, Bil sem besen. Drugi hip sem se zakrohotal, da je moj demonski glas odmeval od otoka in od gorovja.
V rokah sem občutil jekleno moč. Zasadil sem veslo v vodo in moj čoln je letel čez jezero, kakor bi ga vlekli demoni. Doktor je ostal daleč za menoj. Klical me je, nisem poslušal. Ob bregu sem privezal čolnič in kar so me noge nosile, sem zdirjal v tisto hišico, kjer mi je ona sinoči govorila o senci.	Konec	prih,
tudi pri svojem odstopu štejete slovensko socialno demokracijo med skupne sovražnike slovenskega delavstva? Prav na Vašs mesto pridejo morda še radikalnejši narodni delavci, prav bode, ako ti narodni deiavci samostojnejše nastopijo proti buržo-aziji družbe okoli »Edinosti*. Po naravnem razvoju pojde stvar tak« daleč, dokler ne poči napeti lok. Soeialno-demokratična stranka slovenska pa je del enega velikega svetovnega gibanja, ki že danes pre-ustroja prav močno človeško družbo, in če se tudi razvija vsled malenkostnih naših gospodarskih in intelektualnih razmer le skromno, razvije se gotovo.
»Edinost" in slovenska soc. demokracija.
Konec.
Ko je E. Kristan razlagal stališče slovenske socialne demokracija o narodnostnem vprašanju, je vprašal množice češke: je li kaka razlika med nami in njim pri tem vprašanju, in odgovorilo mu je tisoč in tisoč grl:-Ne! ne! mi vsi smo ene in iste misli, in ne more biti razlike med nami. Voditelji nemške in češke socialne demokracije čislajo E. Kristana kot socialista, znalca in govornika,
tako kakor mu gre----------------E.	Kristan	je danes
eden najboljših govornikov v Avstriji. Seveda
•Edinost* tudi tega ne more verjeti,---------------saj
je E, Kristan le Slovenec.
Clankar »Edinosti* bi torej moral iti v Prago spoznavat mnenje slovenskih socialistov o narodnem vprašanju in spoštovati zastopnike jugoslovanske socialne demokracije----------------doma	pač	ni	pri-
ložnosti. Saj so predstavitelji naprednih in narodnih strank na Primorskem vstvarili tako nizek nivo javnosti shodov in diskusije, da sploh ni mogoče priti v resno diskusijo z E. Kristanom in slovensko socialno-demokratično stranko.
Geški narod šteje danes med vsemi evropejskimi narodi relativno največ socialnih demokratov, skoraj trikrat toliko nego najbolj social-deraokra-tično organizirani narod nemški. Izmed 70 državnih poslancev imajo najmočnejšo sscialno-demo-kratično frakcijo, t. j. 24 poslancev. In vendar so Čehi na narodnostni meji, kjer bi po zmedenih nazorih ljudi okoli »Edinosti* bilo mogoče le narodno češko delavstvo in ne internacionalno. Prepričana je pa lahko »Edinost*, da se slovenska socialna demokracija razvija ravno po isti poti kakor češka, ne sicer numerično, ker Slovenci nismo industrialcu narod, in naša inteligenca svojih akademičnih dolžnosti ne izvršuje. Dokler so bili češki socialni demokratje preganjani, potisnjeni v ozadje ter zaničevani od lastnih meščanskih strank, tedaj je sovraštvo češkega delavstva proti lastnemu meščanstvu prekipevalo, in ce je internacionala v starem smislu več povdarjala. Ko pa je socialna demokracija narasla poleg nemške in ni bila več malo dete poleg močnega brata — nemškega socialista, se je emancipirala, in sedaj stoji češki socialni demokrat poleg nemškega kakor močan brat poleg močnega brata.	,
Slovenska socialna demokracija — posebno v Trstu — je danes obsovražena in zaničevana od strani meščanskih kretenov samih, najstrupe-nejši naiprotnik slovenske socialne demokracije je danei slovenski narodnjak. Zato pa prav po naravni poti evolucije, kakor na Češkem, marsikateri slovenski delavec-socialist sovraži narodnjaško stranko bolj kakor vsako drugo, dasi bi prav storil, ako bi jo le zaničeval.
Sicer bi člankar »Edinosti* ponajveč žalostno retiriral, ako bi slišal vse razprave na češkem zboru. Slišal bi bil tam, da velja geslo »Svoj k svojim* za češko socialno demokracijo v smislu, da ima češki socialist najprej podpirati socialnega demokrata, ne glede nato, jeli ta Čeh ali Nemec, in šele, kadar Čeh ni sovražnik socialne demokracije, takrat velja prednost češkemu trgovcu pred nemškim trgovcem. Torej najprej »Svoj k svojim* za socialnega demokrata, potem šele »Svoj k svojim* po jeziku. Slišal bi nadalje na očitanje Langhausa, da »Arbeiter-Zaituag* zagovarja germanizacijo (kar sicer ni res ▼ tej obliki), slišal bi, da je vsa socialna demokracija, češka kakor nemška in slovenska edina pri tem vprašanju, da je namreč v interesu javnega življenja, da se kolikor mogoče asimilirajo narodnosti, posebno v velikih centrih, da je tedaj docela opravičeno, da Čehi v Pragi delujejo na unifikacijo češke narodnosti, —• vse to v interesu javnosti in uprave — le, da se to ne sme vršiti prisilnim potom, ampak je treba pospeševati le prirodni razvoj. Tako bi sq člankar »Edinosti* od črte do črte učil na praškem
zboru spoznavati marsikatero lepo misel socialne demokracije in učil bi se spoštovati tudi stremljenje naše male, zatirane in zaničevane slovenske socialne demokracije.	Dr.	H.	Toma.
Društvene vesti.
§ ‘Ljudski oder* v Trstu naznanja, da otvori svojo novo urejeno knjižnico v nedeljo, dne 31. oktb. ob 10. dopoldne. Z dnem 15. novembra bo pa knjižnica odprta za vse politično in strokovno organizirane delavce. Delavci, ki so organizirani v tržaških skupinah zteze prometnih delavcev, si izposojajo knjige na dom začenši že od nedelje 31. t. m. in sicer brez posebne odškodnine, dočim bodo morali drugi delavci plačevati malo odškodnino 4 vin. za vsako izposojeno knjigo. Knjižnica bo odprta vsak torek, četrtek in soboto od 8. do 10. zvečer ter v nedeljah od 10. da poldneva Knjižnica je naravnost krasne urejena. Društvo je nakupilo vse nanovo izišle in stare zanimive slovenske knjige, Poleg vseh dobrih in najboljših slovenskih in brvatskih bsletrističnih in zabavnih spisov ima društvo malone vse znanstvene in znanstveno-poljudne slovenske in hrvatske knjige. Tudi ima društvo vse nekdanje »Letopise* in vse »Zbornike* »Slovenske Matice*. V društvenih prostorih pa imajo delavci na razpolago vse letnike »Slovana*, »Naših Zapiskov* in več letnikov »Ljubljanskega Zvona*, Pleteršnikov »Slovensko-nemški slovar*, Jasežičev aloveasko-nemški in nemško-slo-venski slovar, hrvatako-francoski, francosko-hrvatski i. t. d. ter yse v slovenskem jeziku izišle zakonike, tržaški mestni štatut in več drugih dragocenih knjig, ki jih društvo iz različnih ozirov ne more izposojati na dom, poleg tega pa lepo število slovenskih, hrvatskih, italijanskih in nemških časnikov. Sedanji odbor društva je prepričan, da se bodo naši delavci koristno posluževali knjižnice, saj bodo tako koristili sebi in društvu, ki je pravkar naročilo zopet lepo število spisov, ki bodo tudi ostali na razpolago delavcem v društvenih prostorih.
§ Drn&tvo »Ljudski oder* naznanja, da otvori prihodnji teden letošnjo sezono predavanj. Sezono bo letos otvcril sodr. Regent s predavanjem o postanku in o socialnem delu političnih strank. Prvo predavanje bo v petek dne 5. novembra ob 8. uri zvečer v »Delavskem domu*, II. nadstr. Predaval bo o prvem delu imenovanega predmeta in sicer: 1. Postanek političnih strank in njih razvoj. 2. Reakcionarne (nazadnjaške) in konservativne stranke. Društvo pričakuje, da bodo slovenski delavci obiskovali kakor druga leta tudi letos naša predavanja v velikem številu.
Dopisi.
Spodnja Šiška. V poročilu o zadnji občinski seji v Spodnji Šiški je treba pod točko 17 popraviti novo naklado na meso, ki naj iznaša 30 % in ne 3 %; ta 30 % naklada bi donašala letnih dohodkov na podlagi zaklane živine v lanskem letu K 2464 37, kakor je sledeče prora-čunano: 1111 komadov goved, od katerih se je plačalo direktne naklade K 5'04 od komada. 30% naklada od tega bi iznašala na leto K 1679 83. 857 telet direktne naklade 84 v od komada, 30% naklada bi iznašala K 215 96; 1439 prašičev direktne naklade K 1 '26 od komada, 30% naklada bi iznašala K 506-14; 421 koštrunov direktne naklade 34 v od komada, 30% naklada bi iznašala K 43'96; 28 jagnjet direktne naklade 22 v od komada, 30% naklada bi iznašala K 18-48. Nova 30% naklada bi iznašala skupaj K 2464-37. Novo naklado bi imeli mesarji plačevati iz svojega žepa. (Ampak kdo bo kontroliral, iz katerega žepa spravijo ta denar v svoj žep, preden ga dajo v davkarijo?)
Mettika. (Liberalni liberalizem.) Iz naših krajev prihaja malokdaj kaj v svet in ljudje, ki vedo, da je nekje nekakšna Bela Krajina, godijo najbrže, da se pretaka po naših krajih sam med in mleko. Napačna sodba! Res da je pri nas še precej »patriarhaličnega* življenja, toda to ima več slabih nego dobrih strani. Oko, ki je le količkaj bistro, lahko opaža, kako se ločijo tudi pri nas razredi, ki jih patentirani političarji sploh nočejo priznati. Med našimi »patriciji* in »navadno sodrgo* zija prepad in morda ne bo več predolgo trajalo, pa bo ta zaničevana »sodrga* izpoznala, da ne pride do nobenih pravic in do nobenega dostojanstva brez tistega boja, ki ga vodijo že desetletja delavci po svetu. Kakšno je »patriarhalično* mišljenje naših veljakov, pokaže sledeči značilni razglas, ki ga je pred nedavnim izdalo županstvo metliške občine:
»V splošno znanje!
Ker ima občina v smislu g. 28 o. r. za to skrbeti, da je človek in lastnina brez nevarnosti, da se ne bode delalo v občini pohujšanje, • da se pazi na posle in delavce i. t. d. in ker se je ponočno vlačuganje in pijančevanje v tej občini že tako razpaslo, da potrebnega ponočnega miru ni, daje županstvo po naročilu občinskega odbora splošno na znanje, da bode vsak hlapec, dekla, de-lavcc ali pomagač, kateri se čez 10. uro v noč brez opravka na ulici dobi, ali pa tudi čez poli*
cijsko uro pijančuje in ako po dnevi razsaja in nemir dela, nemudoma zaprt in potem ali v denarjih ali z zaporom ojstro kaznovan. Tudi tisti krčmarji, kateri tako vlačuganje podpirajo in po noči na skrivnem pijancem piti dajejo, se za nočni mir ne brigajo, ter sploh policijske ure ne držijo, bodejo z giobo v denarjih občutljivo kaznovan’. Pripomni se, da je ukaz ces. kr. deželnega predsednika za Kranjsko z dne 11. junija 1855 š8 vedno veljaven ter da se bode vsaka prekoračba policijskih ur, brez dovoljenja v smislu postavnih določil, pri c. kr. okrajnem glavarstvu kaznovala.
Franc Jutraž 1. r. župan.*
Pazimo: V občini ni potrebnega ponočnega miru. Naše županstvo ga hoče doseči in žuga — komu? Vsem, ki bi kalili nočni mir? — Kaj šel Hlapcem, deklam, delavcem in pomagačem, ki se dobe čez 10, uro »brez opravka* na ulici. Za jaro gospodo, ki misli % časi, da je doka? največje modernosti, če postavi vse na glavo, nima to slavno županstvo nobene besede. Delavcem pa žuga, da bodo zaprti, ne če kaj Tgreše, ne če vsaj ra7gra-jajo, ampak če se drznejo, užiti po 10. uri nekoliko zraka! Kakor kak ferman iz srednjega veka se bere ta famozni ukaz, ki bi zaslužil prostora v muzeju kot dokaz »svobodomiselnih* nazorov dvajsetega stoletja. Dičnemu gospodu Jutražu se torej zdi, da veljajo za delavce in posle suženjski redi. Sklicuje se na naredbe iz leta — 1855, pozablja pa, a je že od leta 1848. odpravljena tlaka in da živimo od leta 1867. takorekoč v ustavni državi. la ta gospod Jutraž ni le župan mestne občine Metlike, temveč tudi član izvrševalnega odbora »narodno-napredne* stranke. Pač globoko je padel ta kranjski liberalizem. Težko, da bi šlo še globokeje!
Nabrežina. Tudi pri nas imamo okrajno bol* niško blagajno, ki bi po zakonu imela delovati v prid delavstvu. Toda temu namenu postave so se delodnjalci, kakor je znano, povsod upirali, kolikor so le mogli. In v Nabrežini jim je bila sreča ugodna zlasti zato, ker so sedeli v Sežani večinoma taki okrajni glavarji, ki so imeli srce in zmisel za bolečine gospodov podjetnikov. 2e dolgo imamo v naši bolniški blagajni izjemno stanje; vodstvo je v rokah ljudi, ki niso bili nikoli voljeni, novih volitev pa okrajno glavarstvo ni in ni hotelo razpisati kljub vsem prošnjam in urgencam. Hudomušni ljudje pravijo, da so pri glavarstvu preroki, ki vedo, da bi pri novih volitvah zmagali socialni demokratje. Teh pa nimajo radi niti nabrežimki, niti sežanski gospodje, ker se jim menda zde preveč rdeči. Vlada je bila vztrajna. Ampak tudi delavstvo se ni naveličalo doslednosti, pa je pri vsaki priliki zahtevala svoje pravice. Konečno je vendar s pomočjo tržaških državnozborskih poslancev dosegla, da je bila oblast prisiljena, razpisati volitve.
Zaradi tega je bil v pondeljnk, 25. oktobra v Nabrežini ljudski shod, ki je uspel nad vsako pričakovanje. Dasi je bil delavnik in prav slabo vreme, je bila ve?sdar udeUžba na shodu, ki se je pričel ob 1. popoldne, ogromna. Lahko rečemo, da takega shoda v Nabrežini ni bilo izza časov zadnje stavke. Vsi klesarji in kamnolomci so zapustili delo že opoldne ter so trumoma prikorakali na shod. Tukaj je bil sodrug Fradolič izvoljen za predsednika, poročal pa je o bolniški blagajni in o volitvah sodrug P e t o j a n iz Gorice. V svojem poučnem referatu je ovigel različne trditve nasprotnikov ter je dokazal, da je kriv nauk, ki ga razširjajo delodajalci in baje tudi sežanski glavar, češ, da je najbolje, ako se gospodarji ne udeleže volitve, ker bo pptera Uada prisiljena, razveljaviti volitve sploh. S tem zlobnim manevrom hočejo menda plašiti delavce, pa jih ne bodo ugnali v kozji rok, zakaj § 20 zakona o bolniških blagajnah je popolnoma jasea in pravi: Če bi se delavci ali pa delo dajalci ne udeležili volitev, t eda j imenuje obl ast dotične delegate po svoji volji. Delavcem se torej prav nič ni treba bati takih strahov, ki so znotraj votli, zunaj jih pa nič ni. Glavna stvar je, da izvolijo delavci sebi prave zastopnike, take namreč, ki prihajajo iz delavskih vrst in ki so zmožni zastopati delavske interese.
V tem zmislu je v italijanskem jeziku govoril deželni poslanec sodrug Perez iz Trsta.
Na dnevnem redu pa je bila še druga točka: Klesarska organizacija in njen pomen za delavce v Nabrežini. O tem je govoril sodrug C e la la n, ki je opisal boje in zmage klesarjev v Trstu, Pulju in drugod ter primerjal z njimi žalostne razmere nabrežinskih klesarjev in jih pozival, naj se tesno oklenejo >voje organizacije. Končno je predlagal primerno resolucijo, v katari se pozivajo nabre-žioski delavci, naj se pripravijo na nove boje, ki bodo neizogibni. Ta govor in resolucijo, ki se je soglasno sprejela, je preložil sodrug Petejan na slovensko. No to se je zaključil znameniti shod ob velikem navdušenju in ob splošnem prepričanju, da pridejo tudi za nabrežinske delavce boljši časi, ko dobi organizacija zopet svojo nekdanjo veljavo.
Šodragl, solžljcrtltu
is briVnicc, Kjer ]c ki razpolag« Vase
'X»= Prapori
Shod unije rudarjev na Dunaju. Daije.
Predlog Sin?rov ■>-hteva šestintrideseturni nedeljski počitek. Izjeme fclede nedeljskega počitka so danas dopustne in se hudo izrabljajo. V topli-škem revirju so prosili rudarsko oblast za dovolitev dela skozi 30 nedelj. Dovolilo se jim jih je 29, češ, da je visokost rek« Labe jako ugodna. V U namen tor.*j, da podj trnki lahko napravijo lep dobiček, razveljavljajo zakon glede delavskega varstva. Leta 190(5 sem bil pri rudarskem uradu v Eilbognu. ker so delavci delali že šest ali sedem nedelj, Tam so mi rekli:	«Na Saksonskem je
stavka in zaraditega lahko narede naši podjetniki boljšo kupčijo. Nespametno bi bilo, če bi se jim to onemogočilo.
Zakon glede deveturnega delavnika še pri tretjini rularjev ni v veljavi. Dnlo na površju so si podaljšali s tetn, da so odpravili odmore. Po-
Umetnost in književnost.
Delaveka tiskovna družba v Ljoblljani priporoča svojo bogato zalogo knjig m brošur. — „Tajnosti španske inkvizicije" je izšel že IV. zvezek. Cena posameznemu zvezku 10 vin.
Francka in drago: Zbirka povesti sodr. Et-bina Kristana. Cena 50 vin. Prav toplo priporočamo 1
Iz stranke.
o Nabrežja. Zadnjo nedeljo je bil v Nabrežini sestanek politične organizacije, na katerem se je razpravljalo o važnih strankinih zadevah in o razširjenju politične organizacije po Krasu. Sprejelo se je več predlogov, ki se tičejo organizacije. Deželno organizacijo je na sestanku zastopal aodrug PetejaD.
o Krajna organizacija v Trsta naznanja vsem novoizvoljenim zaupnikom, da se vrši prvo zborovanje zaupnikov v torek, dne 2. novembra ob 8. uri zvečer v Delavskem domu II. nad. Daevni red: Konstituiranje zaupniškega zbora; izvolitev zaupnikov v krajih, kjer je bila volitev nemogoča. Izvolitev zastopnikov na jugoslovansko konferenco v Ljubljani. Razni predlogi zaupnikov in političnega odbora.
Domače vesti.
— Ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič
se že davno bavi s pisateljskimi poizkusi. Poleg raznih pastirskih pisem je spisal tudi že par bro-šuric in če bi bile njegove stilistične vaje stvarno kaj vredne, bi moral človek občudovati obsežnost njegovega talenta. Toda znano je, da je imel s pvojim peresom prav malo sreče; pisal si je ž
njim le slaba izpričevala in na vsakem polju znanosti, na katerem se je še pojavil, se je temeljito blamiral. Toda vsi pisateljski polomi niso mogli oslabeti njegovih ambicij. Poleg svojih duhovno - pastirskih opravkov in poleg uprave svojih posestev ima še vedno dovolj časa za nove pisarije in pravkar je zopet daroval slovenskemu svetu knjižico, ki je — brez pretiravanja in brez laskanja se mora povedati — izzvala senzacijo, kakršne že davno, davno ni povzročila nobena slovenska knjiga. Še Cankarjeva Erotika, ki jo je bil dal baš gospod knezoškof Jeglič sežgati, prirejajoč tako autodafe v svojih pečeh, ni učinkovala tako senzacionalno In Katoliška bukvama, ki jo je založila, si bo dolgo lizala prste spričo velikanske, za slovenske literarne in literarno-tržne razmere naravnost nezaslišane kupčije. Velikanski uspeh ima knjižica zahvaliti svoji presenetljivi vsebini. Milostljivi gospod knezoškof je, gotovo z velikim samozatajevanjem, popolnoma slekel škofa, pa je oblekel seveda čisto ne-diplomiranega zdravnika in je spisal knjižico »Ženinom in nevestam — pouk za srečen zakon". Kaka katoliška duša bo razumela, da piše o takem predmetu labko vsak duhovnik; seveda bo vsaka krščanska duša pričakovala od duhovnika, posebno od škofa duševna navodila, duhovne svete. Gospod Anton Bonaventura pa je premagal vse predsodke. Mislil si je pač, da dobivajo vsakovrstnega platoničnega pouka neveste in ženini že preveč, pa jim je hotel podati nekaj, kar je po njegovem mnenju v zakonu najbolj potrebno. Skratka, gospod Jeglič obdeluje v svoji najnovejši knjižici najmaterialnejšo stran zakona in daje s svojimi sestavki vzgled odkrite besede, ki naravnost frapira. Izza vsega, kar je bilo o milostnem gospodu škofu doslej znano, bi nihče ne bil pričakoval take jasne besede o takem predmetu. Naj se le spomnimo, kako moralno ogorčen je bil gospod Jeglič, ko je opazil, da je bronasta muza Prešernovega spomenika nekoliko površno odeta. Vsakomur se bp izza takih premis zdela uganka, če vidi istega gospoda Jegliča zdaj razpravljati o najintimnejš h odnošajih med nožem in ženo, o prilikah, načinih, o koristi in škodljivosti, o pogostosti intimitet, prav kakor da je knjižico spisala — babica, ki je premagala prve napade sramežljivosti. Ško a, da je škofova znanost, ki daje sicer slutiti mnogo prakse, v navskrižju z vsakovrstnimi nazori zdravnikov, ki so tako nevoščljivi, da prisojajo sebi več pravice nego škofu. Ce bi namreč knjižica tudi znanstveno in stvarno odgovarjala potrebam, bi se morali od srca veseliti, da jo je spisal ikof, zakaj tako ji je vsaj zagotovljena pot med ljudstvo. Lahko bi namreč stavil*, da bi bila brez dvoma in brez pardona konfiscirana, če ne bi bilo natisnjeno na platnicah: Spisal f Anton Bonaventura škof ljubljanski. Resničnim potrebam seveda — to moramo povedati — ne odgovarja knjižica kljub vsem dobrim namenom. Vse hvale je vredno, če n. pr. škof priporoča moškim in ženskam, naj med drugim tudi ne hodijo na Božja pota. Toda take zdrave drobtine še ne zadostujejo. Zakonci se bodo iz knjižice prav malo koristnega naučili in v slučaju potrebe naj le rajši vprašajo zdravnika za svet. Mladim je pa gotovo bolje dati brezverski cRdeči Prapor* v roke kakor škofovo knjižico, kajti nikoli se ne bodo mladim ljudem ob čitanju «Prappra» vsilile take svinjske misli kakor ob čitanju Jegličevo pornografične tepčarije.
Zadnje vesti.
Kriza.
Dunaj, 1. novembra. Na sobotni avdienci je baron -Bienerth cesarju predložil sklepe zadnjega ministrskega sveta (t j. zakonske načrte deželnih zborov, ki določajo nemščino kot izključni uradni jezik na Nižjem in Gornjem Avstrijskem, na Salcburškem in na Tirolskem), ter demisijo ministra dr. Žačka in dr. Brdfa. Cesar je sprejel demisijo. Vodstvo poljedelskega ministrstva se izroča sekcijskemu načelniku Popu, češki minister-rojak se za sedaj ne imenuje.
Bienerth misli, da je storil v tem res kaj posebno modrega in daje sedaj češkim strankam dobre svete. Njegov sobotni korak je vendar začetek konca Bienerthove vlade. Ministrstvo brez Čehovv se bo povsod smatralo za ministrstvo proti Čehom in da se taka vlada ne more držati, bi razumel marsikdo. Le Bienerth menda ne razume. Če zna ekscelenca sploh še politično misliti, tedaj se ne more smatrati njegova taktika za nič drugega kakor zapripravonavladanje s § 14. Ce bi ne imel takih namenov, bi moral kratkomalo odstopiti, ker v novih razmerah absolutno ni mogoče, da bi še dolgo konstitucio-nalno vladal. Eventualni poizkus z absolutizmom se pa gospodu baronu tudi ne bo posrečil; taki eksperimenti so imeli še v dobi kurialnega parlamenta malo uspeha; v času splošne in enake volilne pravice je pa to gotova smrt vsake vlade.
Jezikovni zakoni za omenjene štiri dežele ne bi bili sami po sebi kdove kaj groznega; le na Nižjem Avstrjskem budi stvar pomisleke. Tu živi namreč precejšna češka manjšina, vrhutega pa je glavno mesto dežele Dunaj, ki je obenem tudi glavno mesto države. In enojezičnost v glavnem mestu mnogojezične države je vendar sumljiva reč.
Toda to še ni najvažnejše. Kar opravičuje najstrožjo kritiko, je enostransko reševanje jezikovnega vprašanja. Če je Avstrija enotna država, tedaj se mora smatrati tudi narodno vprašanje za enotno. In kdor ne stoji na tem stališču, mora trpeti, da ga smatrajo za nasprotnika vsi, katerih interesi se ob takem reševanju zanemarjajo.
Ogrska kriza. Budimpešta, 1. novembra. V političnih krogih mislijo, da se Košut in J ust h v najkrajšem času ločita; Košut bi potem z Andrassyjem sestavil novo koalicijo. Ju st h naznanja, da razglasi do srede novembra program in da bo vodil boj proti vsakemu kabinetu, ki ne začne z delom za ločitev banke,
Revolta na Grškem. Atene, 1. novembra. Ujeti mornarski podčastaiki in vojaki pripovedujejo, da je kapitan Typaldas, ki je vodil upor, pripovedoval mlajšim častnikom, da je pripravljen pokret cele armade, tudi na suhem in da se hoče imenovati vlada, ki bo mogla izvesti radikalne reforme. Ko so pa mornarji videli, da jadrajo druge bojne ladje proti njim, ko je torpedovski razdiralec Sfendoni začel streljati na admiralsko ladjo Psara, katere poveljnik Miaulis je odvrnil streljanje in ko so streli s Psara zadeli kotel na Sfendoni, so se mornarji zavedli in so se takaj obrnili proti svojim častnikom, katere so prisilil!, da zbeže, ker bi jih sicer ubili. Na to so častniki res pobegnili. Nekatere so ujeli, Typaldos je izginil in nihče ne ve, kje da je. (To je uradno poročilo; koliko je v njem resnice in koliko fantazije, je težko presoditi.)
Atene, 1. novembra. V vladnih krogih imajo namen, postaviti ujete mornarske častnike in vojake pred vojno sodišče in jih obsoditi radi veleizdaje in upora.
Atene, 1. novembra. Chemdeset mornarskih častnikov, ki se niso mogli pravočasno združili s Typaldosom, hoče demisionirati, če ne bodo upokojeni nekateri višji častniki, kar je tudi Typaldos zahteval.
Nemiri v Tripolisa. Carigrad, 1. novembra. Sliši se, da so v Tripolisu izbruhnili nemiri.
utegne zaslužiti vsakdo brez razlike stanu, kdor želi prodajati v Avstro Ogrski zakonito dovoljene srečke in vrednostne papirje. — Imetja ne potrebuje nobenega. Prospekti naših srečk so ceneji nego oni vseh drugih firm in jih je lažje prodajati, a vrhutega dajemo svojim zastopnikom še
E osebno nagrado. Pojasnila v slovenskem ali rvatskem jeziku prosimo na naslov: Gustav Braun, Budapest, V. Bila u. 3.	3-1
naro
Največja zaloga,
čopičer za pleskarje, sobne slikarje, zidarje, mizarje.
Lakov, pristnih angleških sa toiotb.
E maji ne prenlakB, pristne, v posodicah po >/ii '/<> Vi in 1 kg.	104-97
Jantarjeve &lazure ta pode. Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode.
Voidlla, itedllne&a, brezbarvnega in barvastega n pode; najcenejie in najboljše.
Rapldola, pripravnega n vsakovrstne prevlake.
Brunollna sa barvanje naravnega lesa in pohištva. Olje In mazilo za stroje, olje proti prahu.
.,_b ln ttajoenejiKa tvrclK« na •vanj« osir. nakupovanje l
Maščobo za usnje.
Oljnatih bar\/, priznano najboljših.
Oljnatih barv iv tubah, g. dr. Schonfeida.
Flrneža, prirejenega is lanenega olja, kranjskega.
Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega.
Qlpga, alabasterskega in štukaturnega.
Karbollneja, najboljšega.
Fasadnih barv sa apno.
Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih.
KIqJ& za mizarje in sobne slikarje.
Vzoroev za slikarje, najnovejiih.
u7w'r Adolf Hauptmann v Idnbjjani
I. kranjska tovorna oljnatih barv, firnežev, lakov ln steklarskega kleja.
Ustanovljeno 1,1832.
I ,|fr if.Jp- /T |f|	f-	jr	č-	gt,	jffr
slanec Beer je predlagal, da naj se uvede za premogovnike sploh osemurni delavnik. Podjetniki pa pravijo, da bi potem ne mogli konkurirati s tuje-zemstvoro. Odpraviti so hoteli s tem tudi deveturni delavnik. Kaj vprašamo torej? Leta 1901 so pridelali na šihto 10 meterskih centev premoga, do leta 1907 se je zvišalo to povprečno število na 11'54 meterskih centov. V premogovnikih za rjavi premog znaša zvišvk še več: 20 80 na 25 10 metrskih centov. Temu je nekaj pripomogla izpolnitev tehniških priprav, večinoma pa skrajšanje delavnika. (Prav!) Kako dobro gre rudniškim lastnikom kljub skrajšanja delavnika, je razvidno iz tega, da plača. Moslška družba, ki je izmed največjih v Avstriji, povprečno delavcu v jami (leta 1906) za meterski cent 11*7 vinarjev, samo pa zasluži pri \sakem centu 13 1 vinarjev. (Cujtel ČSujte J) Števra torej kažejo, da ni nobene nevarnosti pred zunanjo kuakurenco.
Glede rudarskih nadzornikov je predlagal Gingr, da se njih izvoditev prepusti delavcem; plačuje naj jih pa država. Po nesreči v Nahodu je pruska vlada predhžila zakonski zakon glede volitve varnostnih nadzornikov. Avstrijska vlada je dotični zakon nekoliko izpremenila in ga predložila delavskemu prisvetu in parlamentu. V delavskem prisvetu se je pa načrt zavrgel, ker so bili podjetniki drugačnih na7orov nego delavci. Delavski prisvet -je nato izvolili dvočlanski komite (rudniški svetnik B a u er in sodrug K ar p e 1 e s), ki naj izdela nov načrt. Izdelala sta člana kompromisen načrt pri katerem je pa zmagalec Bauer. Priznati moramo, da je varstvo, ki ga nudi načrt nadzorovalcem, tako nesrečno sestavljen, da nima pomena. Razsodišče, ki je v ta namen določeno, bo poslovalo tako nerodno, da bi nihče ne čakal razsodbe. Podjetnikom je pa tudi ta zakon neljub in hočejo preprečiti vsak napredek. Pravijo, da zadošča oblastveno nadzorstvo, s takimi nadzorovalci bi se izpodkopavala disciplina, da ni delavcev, ki bi bili sposobni za Badzorovanjc. Disciplina! Ta se lahko omaje, če se zahteva v oblastveno potrjenih delavnih redih (Moravska Ostrva), da mora delavec slepo, brez ugovora slušati vsem odredbam; če bi bila nevarnost še tako velika ga ni izgovora. S to določbo je mogoče vsakega nadzoro-valca spraviti v masreglavanje, Kaj pa nesposobnost delavcev za nadzorovanje! Delavci so pri reševalnih oddelkih, če so tanr v nesreči, dobri, bodo menda tudi pred nesrečo. Ge zahtevamo varstvo zadružnih delegatov, ne delamo tega zaradi zadrug, ki jih je uvedel Falkenkajn, da bi odvračal rudarje od socialne demokracije. Prav nič ne bomo nasprotovali, če se zadruge odpravijo, ali dokler obstoje, je pa varstvo delegatov pritrebno.	Dalje	prih.
H. Suttner
Ljubljana n mestni trg
razpošilja ure, zlatnino in srebrnino na vse kraje sveta, obrnite se zanesljivo na domačo slovensko tvrdko. — Veliki novi cenik zastonj.
Novost: Ploščnata, tanka, prava nlkelnasta Anker - Koskopf ura na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča K 4'50. — Srebrne ure od 6 K naprej. — Večletno jamstvo. Ako bhpo ne ugaja, se denar vrne nazaj. — Verižice s slov. trakovi: nlkelnasta K 1‘20, srebrna E 6'—. 16
Kupujte
1© v trgovini s papirjem
Ivan Vrečko
Ljubljana, Sv. Petra cesta 31. Zaradi preselitve 10°/« popusta.
D
c
i
■
Restavracija
,lnteniationla(
v Ljubljani, ob Resljevi cesti št. 22
v bližini južnega kolodvora se priporoča. Točijo se pristna vina in izborno sveže pivo.
== Gorka In mrzla jedila. ===== Na razpolago je lop senčnat vrt In salon. m Kegljišče.	—
Cene zmerne. Marija Petrič
Postrežba točna.
Na obilen poset vabi 21-13
restavraterka.
Xaten' JurJuo	n
cSimonZ ~
9 Sjiuifm* yG>k>i*at*k*
Telefon it. 177
L Tomažič
zaloga piva
Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam
zagrebško In : deško pivo :
Strokovni pregled.
Soja strokovne komisije bo v torek, 2. novembra ob 8. uri zvečer v prostorih združenih strokovnih organizac j v Šelenburgovi ulici. Dnevni red zelo važen. Priporoča se, da pridejo vsi brez izjeme.	A. Kri stan, strok, tajnik.
Naročajte iu širite naš list!
BSSSfiSSSSSfiSiMSfiSSKSSSSSSS
Močenje postelje 30~5
se jamfeno otdravi takoj. Pojasnila brezplačno. Sporočiti je sta'ost in spol. Tople zahva'e. Zdravniško priporočeno.
Zavod ,,Sanitas“
Velburg I? 348 (Bavarsko).
S
I
V založbi »Rdečega Prapora" v Ljubljani
^	je	ravnokar	izšel
Žepni koledar
za delavce sploh in prometne uslužbence
za navadno leto 1910.
Ta koledar izhaja že deaeto leto. Vsebina mu je med drugim naslednja: Koledar. Tabela za železničarje. Množilna razpredelnica. Kolkovne lestvice. Poštni tarif. Inozemske denarne vrednosti. Stara mera in nova. Koliko plačam osebne dohodnine. Koliko plačam vojne takse. Nekaj dogodkov iz zgodovine. Vzhod, ki se dviga. Alkohol in železničarji. Žena in socialistični tisk. Drobiž in beležke za vsak dan v letu. — Razun te vsebine prinaša koledar sliko sodruga Etbina Kristana.
Ta bogata vsebina priča, da je koledar vsega priporočila vreden za vsakogar. Razpošiljati se prične takoj. Organizacle in posamezne naročnike kar naj-uljudneje prosimo, da ga naroče čimpre, zakaj pošiljatev more biti le tedaj točna, če se naročniki zglase pravočasno.
Cena ? platno vezanemu izvodu je 88 vin., po pošti 18 vin. več.
Zaupniki organizacij, ki naroče več izvodov, dobe   -nzz 10% popusta.	~—
Pri naročilih na posamezne izvode se priporoča, da se pošilja denar naprej, drugače se izvrši naročilo po povzetju.
Naročila In denar e poslati
Upravi »Rdečega Prapora11 t Ljubljani.
obresti vsakega pol leta h kapitalu.
Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestu e tako.
\
i
najbolj uarno naložen denar
ia~7	|e u slooenskl
Jtiestni hranilnici ljubljanski
Stanje hranilnih vlog nad 36 milijonon kron. Rezervni zaklad nad f milijon kron.
Za varnost denarja je porok poleg rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso svojo davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in župnišča cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8 do 12 ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 41/« %ter pripisuje nevzdignjene
Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama in ga vlagateljem ne zaračuni.
Denar se lahko po šila tudi po pošti.
Spre emao se tudi vložne knlžice drugih denarnih zavodov kot gotov denar,
ne da bi se obrestovane prenehalo.
Posoja se na zemljišče po 4%% na leto. Z obrestmi obenem plača vsak dolžnik toliko □a kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 6% izposojenega kapitala. Na ta način so ves dolg poplača v 621/, leta, Kdor plačuje 6% izposojenega kapitala, poplača dolg v 38. letih. Dolžnik more poplačati svoj dolg tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. — Mestna hranilnica izdaja lične
domače hranilnike
proti vlogi 4 kron, ki se takoj obrestujejo. Priporočamo jih zlasti staršem, da ž njimi otroke navajajo k varčnosti. — V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov je vpeljala
ta slovenska hranilnica tudi —.—..n-.......  kreditno drnlfoo.
Mestna hranilnica lublanska se nahaa v lastni palači v
to PreSernovih, prej Slonovih (Elefontnlli) ulicah 3.
Izdajatelj in edgeveroi urednik Fran Bartl,
Tiska iv. Pr, Lampret v Kranju.