56. itNlRO.
i uiMHf umtmMraiinL
im leto.
.Slovenski Narod v Ljubljani na dom dostavljen
felo leto......K 24— celo leto
T>ol leta......., 12-—
četrt leta........6-—
na mesec........2*—
velja:
v upravnifttvu prejemali:
•  •      .  •  • K 22*—
P°l leta........11 —
četrt leta........5 50
na mesec....... i-go
Dopisi   naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Crednlitvoi Kesilo va ulica &t 5, (I. nadstropje levo), telefon it 34.
lnserati veljajo: peteroatopna petit vrste 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vam, rpravniatvu naj se pošiljajo nar to je administra
Na pismena naročila brez istodobne
.Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto.......K 25—      celo leto.......K 28*^
pol leta........13
enkrat po 14 vin., za dvakrat po večjih inserdjah po dogovoru, reklamacije, iiuerati itd. stvari.
naročnine se ne ozira.
četrt leta........ 6 50
na mesec.......*   2 30
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30/—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka-
nllca it 8, (spodaj, dvorišče levo), telefon it 81.
Slovenci! Slovenke!
Vabim vas na
shod
ki ga sklicujem
dne 13. marca t. 1.
ob 10. uri dopoldne
v ljubljanski Mestni dom.
Izpričajo naj govorniki iz Primorja, Štajerske in Koroške, kaj in koliko je udejstvila za obmejne Slovence „Družba sv. Cirila in Metoda4*.
Zavedni Slovenci in Slovenke, Vi pa prihitite, da v mogočnem številu mašile štujete za našo družbo v trenotku, ko Je narodna nevarnost za nado deco največja in v trenotku, ko se kaže najnevarnejši sovražnik lastni brat!
V Ljubljani, dne 7. marca 1910.
Luka Svetec m p.
sklicatelj.
Lueser,
Po d o I prof rajnem   boju s smrtio danes zjutraj umrl dunajski župan ■     Karel Lueger, poglavar nemških ierikalcev in dušni vodja vsega polnjenega klerikalizma v monarhiji.
Za klerikalizem v Avstriji je Lu-•^erjeva smrt težak udarec. V Lue-rju so bile združene izredna Jastno-in takega moža, kakor je bil on. ;majo klerikalci nobenega več Med • rikalnimi priti   <wci je bil Lueger
> svojem talentu pravi velikan.
Še ko ie ležal na smrtni postelji,
> se klerikalci začeli ruvati, *;do da >tane njegov naslednik   in drug
; "ugemu so kazali zob". Lueger se je ril s smrtjo, krog njegove postelja
na so se preiivali klerikalni štreber-in se prerekali za njegovo dedšč:-o. A naj postane Lucgnrjev nasled-k kdor hoče, klerikalstvo ne !k> več kar je bilo za časa njegovega vod-va. Klerikalci se bodo pač trudili,
r»a oetaneio 7oruženi oziroma v taki
zvezi, kakor doslej, a težko bo to doseči, ker so nasprotja med njimi prevelika. V klerikalnem taboru so danes združeni ultraniontanci najhujše vrste in dunajski antisemit je, na katerih je krščansko samo ime, konservativci sede |>oleg uprav revolneijo-narnih socijaleev, kmetski in mestni zastopniki se 7e grdo gledajo — Lueger je zamogel to pisano družbr sktipaj držati, to družbo, v kateri je toliko nizkotnih št reber jev, grdili značajev in umazanih koristoloveov, ki jih je mogel voditi in v strahu držati samo tako močan, tako popularen, tako talentiran in t;iko br» /i" n absolutist, kakor je bil Lueger. Klerikalizem ima vse vzroke jokati 'a Lu-egerjem. kajti izgubil je ž njim svojo najboljšo glavo in svojo najmočnejšo roko.
Tik pred smrtjo dr. Lueger ja smo priobčili objektivno sliko tega moža. Priznali smo mu brez zadržki vse njegove vrline, njearov talent, njegove izredne govorniške zmožnosti, njegovo čudovito organizacijsko silo, njegovo .»olitično dulekovuiuost in rutino ter njegovo popolno nesebičnost. Kar je res, je res, in bodi priznano vsakemu. V svojem č?anku pa smo tudi zabeležili etape v Lue-gerjevera življenju in evolucije v njegovem naziranju. To pa »Slovencu « ni všeč. Se iz mrtvega Lueger ja bi »Slovence« rad koval političen kapital za svojo umazano stranko. Toda glasneje, kakor vse »Slovenčeve« psovke, govore dejstva. In dejstva pripovedujejo sledeče: Lueger ja je spravil v javnost Žid dr. Mandl, ki je bil vodja svobodomiselnih demokratov na Dunaju. Na podlaari svobodomiselnega demokratova je priš<-l Lueger v občinski svet in je zastopal svobodomiselno demokratMvo, dokler ni videl, da so gospodarck" katastrofe, provzročene po židovskem velekapitalizmu in spekulantstvu vzbudile med dunajskim prebivalstvo:.-! mogočno antisemitsko a-ibanje. Tedaj sta se Mandl in Lueg«r razšla in Lueger se je postavil na čelo antiso-mitskega gibanja ter vstvaril krščansko - socijalno stranko. Ta krščansko - socijalna stranka pa takrat še ni bila kb-rikalna; v tej stranki so bili združeni poleg katoličanov tudi protestantje, dočim so bili katoliški klerikalci njegovi največji nasprotniki, kakor ce je to pokazalo zlasti v državnem zboru. Tudi slovenski kle-
rikalci takrat niso ničesar sli-
šati o Luegerjevi stradfci in ko so avstrijski škofje i-neli s&od in so sklenili poslati kardinala Schonborna v Rim, naj bi Vatikan nastopil proti Luegerju, ker je ta javno zastopal stališče, da škofje v posvetnih rečeh nimajo ničesar govoriti, tedaj je bil navzočen tudi takraten ljubljanski škof Mis&ia in je glasoval za ta predlog. Prvi slovenski katoliški shod .~ Ljubljani je dokaz, da so slovenski klerikalci takrat bili načelni nasprotniki Luegerjevi, prvi shod zaupnikov narodno - napredne stranke v Ljubljani pa je pokazal, kak«, blizu je takrat ta strnnka stala Lnejrerju.
Klerikalec je postal Lueger pozneje, ko ga vlada ni hotela potrditi kot dunajskega župana. Takrat so mu nasprotovali ne le nemški liberalci, nega tndi klerikalci. Lueger je uvidel, da mora vsaj klerikalce dobiti na svojo stran, in v ta namen se jim je zapisal in postal klerikalec.
To so dejstva, to so historična fakta, ki jih ni ne utajiti, ne prikriti, naj zbere »Slovenec« se toliko fa-rovških psovk in prižniških cvetk. Če imenuje »Alld. Tagblatt« Lue-gerja »den grossten nnd gesinnungs-losesten \Viener Štreber, den Ver-nichter vieler anstiindiger Characte-re«, je to gotovo pretirano in krivično, ali nesramna klerikalna laž je, da je bil Lneger v<*lno enega in istega prepričanja. Začel je kot svobodomiseln demokrat, se potem prelevil v neklerikalnega artisemita in postal šele v tretji perijodi svojega delovanja klerikalec
Ce se tako prele vi jen je imenuje hinavstvo, kakor meni »Slovenec«, tetra ne bomo preiskovali. Prepuščamo to »Slovencu« s posebnim ozi-rom na to, da so tudi vsi njegovi Susteršiči, Šukljeti, Petani e tntti quanti bili nekdaj svobodomiselni, pa jih je lakota slave, blaga, prepeljala v klerikalni tabor.
K rasKo-jnilskemu uproJcniu.
(Napisal grof Vladimir Aleksandro v i ć   Bobrinskij, poslanec v gosudarstveni dumi.)
Nedavno lega se je zbral v Po-trogradu i z vrše val ni odbor, izvoljen
LISTEK.
Em
na.
(Dalje.)
Da so vse te označene ceste vodile tudi iz rimske Emone v navedeli h črtah, nam jasno dokazujejo mno-
;i grobišča, ki so se odkrila prilično i zidav v dotičnih mestnih delih. Tako se je odkrilo posebno veliko Umskih grobov v Zvezdi prilično T iene preuredbe iz prejšnjega kapucinskega vrta m pri gradbi Kazine 1836. Tu so tudi našli dosedaj naj-lepši kos rimskih starin, namreč ono
po ohranjeno, 145 cm visoko sobo,
i je ležala v globočini 2 metrov po-
g kamenite skrinje s posodicami in kostmi; dalje so dobili pol<*g tudi -rožje  (sulice)  ter denarja (Aureli-
,in) — vsekako znamenje, da je bil 'o grob kakega imenitnejšega Rim-
jana, kojemu so postavili omenjeni drobni spomenik, katerega hrani sedaj deželni muzej.
Dalje so se odkrivala vedno gro-ča, ko so zidali staro vojaško bolnico, Tavčarjevo hišo, prejšnjo civil-
r< bolnico, Mediatovo hišo n*i vsi ?«rogi do Sv. Krištofa,*)
Ravno tako so se nasla grobišča * smeri ceste Sv. Petra, dalje nri Sv. Jakobu polejz Zatiškega dvorca. pred >;'»lno cerkvijo, na Karlovski c<»sti in
•) Glej: »Slovan« L 1905 /06, dr. Smid — Ljubljanska via Appia*
na Tržaški cesti. Posebno pri grajenju tobačne tovarne in pa pod kavarno Evropo so lašli celotne sarkofage iz kamenja, v kakoršne so pokopavali odlične osebe, dočim je bilo pri sred njih in nižjih stanovih Emone v navadi le sežiganje mrličev, katerih pepel so položili v lončeno ali pa stekleno posodo »žaro«. V to so pridjali še prsteno grobno svetilko, vrče z oljem in vinom ter skledieo jedil. Ženskim mrličem so poleg tega priložili še la,s-ne igle, ogledalce iz srebra in razno lepotičje, potem steklene posodice za dišave in mazila, otroškim mrličem tudi igrače. Rimljani so na ta način izražali vero v neumrljivost ter so si predstavljali življenje po smrti kakor nadaljevanje posvetnega. Obenem dokazujejo ti grobovi tudi, kako pije-teto so gojili Rimljani do svojih mrtvih prednikov.
Običajno so grobove v Emoni sestavljali iz štirivoglate, masivne, žgane opeke, kakorŠno so uporabljali za sestavo manjših odvajalnih kanalov in kritje streh, dočim je priprosto ljudstvo polagalo pepel in ostanke kar prosto v gTob ali pa v žaro, na katero so posajali amforo z od žaganim vratom, vrče in posodice so pa postavljali kar poleg.
Rimljani so tedaj s tem, da so pokopavali svojce vedno ob cestah v neposredni bližini svojih naselbin, dali jasna in značilna znamenja, kje so bile te ceste zarrajene Zategadelj je nam torej prav lahko slediti smeri onib najvažnejših prometnih cest.
ki so vodile v označenih treh glavnih črtah iz Emone.
Sledimo torej prvi gori imenovanih cest, ki je peljala proti severu v smeri Dunajske ceste. Pri Stoseah je ta r>re«tooila Savo ter opijala v severovzhodni smeri proti Bistrici. Na tej črti imamo že v vasi Groblje ta~ koj rimsko naselbino, kar doktfzuje-jo izkopnine, ki so se dobile tu že 1«*-ta 1533. (Appianus) in dalje posebno L 1834. ter IS46 pri gradu g. Stare ti v Mengšu. (Grobišče s kostmi m kovanim mečevi m ročajem.) Sploh se pa imenuje vsa planota med Križem pri Kamniku, Mengšem in Homcem, »Temovo« in so dobivali kmetovalci pri oranju vedno ostanke porušenega zidovja in rimske opeke.
Pri Lukovici je bila rimska utrjena postojanka, ki je zapirala pot v mengiško planjavo in katero znači vas Gradišče. Tukaj se vidijo še ostanki zidovja in opeke, katero se je svoječasno uporabljalo celo kakor kamenolom pri zgradbi sosedne cerkve Sv. Marjete. (Pravljica o zakopanih zakladih Benečanov.). Tudi je bila tukaj rimska carinska postaja, di se višje gori na meji pri Trojanah (Atrans) ni nabiralo preveč vozov in blaga.
Tik Trojan se nahaja selo Pod-zid in vsebujejo tamošnje njive 1 m pod zemljo starorimsko temeljno si-dovje. Tudi so 3 hiše te vasice zarrajene popolno na rimskem zidu, ter jih imenuje ljudstvo »V ziden« — doka*, da ie stalo svoječasno
na praškem vseslovanskem shodu 1. PJ08.
Razpravljalo se je o shodn, ki se ima letos vršiti v Sofiji.
Naravno je, da se je med prvimi pojavilo pred nami vprašanje, ali S", bodo tega kongresa udeležili Poljaki? To se pravi, ali je vzpričo sedanjega položaja možno sodelovanje Poljako^ in Rusov v stvari kulturne vzajemnosti in kulturnega edinstva slovanskih narodov? Ali je možno premir je ali se naj brez prestanka nadaljuje bratomorna borba med obema najštevilnejšima slovanskima narodoma I
Na to vprašanje more Rus, ki pozna zgodovino svojega naroda in ki mu je draga njegova bodočnost, dati samo en odgovor: da, sodelovanje je možno, vendar samo, ako se na obeh straneh ravnajo po principih praškega shoda in sicer povsem iskreno in odkritosrčno.
Dalje je za vsakogar, ki teži za razširjenjem slovanske misli v Rusiji, jasno, da bo poziv k sporazumlje-nju, ki ga čujemo od svojih bratov Cehov, uslišan iu sprej?t samo v slučaju, ako se rusko javno mnenje prepriča, da smai rajo Cehi načela praškega shoda za obvezna ne samo za Ruse, marveč v nič manjši meri tudi za Poljake.
To svoje mnenje hočem ?KiJssnr-ti z zgledom.
Ko je v gosudarstveni dumi pravosodni minister Šceglovitov napravil neumestno opazko o »okuže-nju sodišč po Poljakih'., je proti temu protestiralo vse češko časopisje in sicer s polnim pravom.
A kako se naj vzpričo tega razlaga grobni molk istega češkega časopisja z ozirom na ne lepa izvajanja gališkega namestnika Bobrzvn-skega, ki je smelo in z prrožnjami posegel v vprašanje o narodni samo-odločitvi galiških Rusov?
Niti eno besede protesta ni bilo slišati!
Praga in vsa Češka sta tu pozabili na krasne dneve praškega ehoda in na sklepe tega shoda, ki smo jih mi vsi storili tako navdušeno.
Ta molk je bil težek udarec za naše slovansko čustvo.
Dokler se bo merilo z dvojnim merilom, z enim nam Rusom, a z drugim Poljakom, ne more biti govora o medsebojnem zaupanju.
Nedavno tega sem govoril z nekim uglednim češkim politikom « onih besedah gališkega namestnika*
»BobrzvnsKi je napravil neumnost«, to je bilo vse, kar sem dobil za odgovor a niti ene besede nezadovoljstva, kamoli obsodbe.
Ali se ne zavedajo Cehi, da Jo vsaka žalitev, zadana našim sorojakom v Galiciji, za nas v Rusiji stokrat bolj žaljiva in nas bolj boli, kakor ako bi se enaka žalitev neposredno nam zalučila v obraz?
Toda naj se vrnem k delovanju izvrševalnega komiteja.
Sklenilo se je sestaviti komisijo iz Rusov in Poljakov, ki bi se naj potrudila določiu bolj konkretna načela, proglašena v Pragi, in poiskati pota, ki bi omogočila rusko-poljsk*> sporazumljenje.
Stremil sem za tem, da bi se v tej komisiji strogo in dosledno ravnali po onem temeljnem načelu, ki je nas vodilo v Prairi.
Tam smo se grupirali ne po dr* žavah, marveč po narodnostih: Poljaki iz carstva Poljskega so tvorili eno celoto s Poljaki v zapadni Galiciji, Rusi iz Galicije in Rusije p*r eno samo rusko delegacijo.
Ni malo se nismo dotaknili vprašanja o državnih mejah, zakej naši smotri so bili narodno kulturni, a ne politični.
Za nas niso bili merodajni ob> mejni kordoni, marveč etnografska meje.
Tudi sedaj pri razreševanju ru* sko-poljskega vprašanja se ne smemo ozirati na državne meje, marveč moramo ostati zvesti ne samo zdravi pameti in zgodovini, nego tudi metodi, po kateri smo se ravnali v Pragi,
Rusko-poljsko vprašanje — to je spor v zapadnih ruskih pokrajinah. Del teh dežela se nahaja v Rusiji, drugi del pa v Avstriji.
Ta razdor se razreši šele takrat, ko se oba naroda sporazumeta na vs? črti, kjer mejita drug ob drugega*
Ruski politik, ki bi se osmelH vzprotiviti se takšni rešitvi vprašanja, bi ostal osamljen in zadelo bi g-a prokletstvo izdajalca svojega na> roda.
Politik iz bratskega slovanske* ga naroda, ki bi se ne ravnal po tem temeljnem principu, bi dobil v odgovor na svoje nasvete — nezaupanje in hladen molk ruskega naroda,
mestu močno rimsko zidovje. Ravnata ko se dobijo tu najrazličnejše izkopnine in se je v celoti našlo okoli 18 rimskih napisov.
Od tod dalje je držala riinbka cesta proti Celju - Celeia, katero mesto je ohranilo še dandanes svoje od Rimljanov dano ime.
Druga cesta v smeri naše Dolenjske ceste je šla preko Laverce in Babne Gorice, kjer se je našla pri rezanju šote 9 m široka, 1 do 31 / 3 m pod površjem ležeča rimska cesta. Ta je vodila v smeri proti Igu in dokazuje to dejstvo, da je bila vsekako na Igu rimska naselbina precejšne važnosti. Od tod se je zasledila šele v zadnjem času nadaljna zveza čez Kre-menco na Pijavo gorico, Selo, dalje čez Cikavo in Grosuplje, Pescenik, Kriško vas, mimo Višnje gore proti Virju pri Zatični in St. Vidu (Acervo).
Vodila pa je bržčas tndi druga zveza od Laverce čez Šmarje proti Grosupljem, ker na Cikavi se tudi dobijo ostanki rimske ceste, ki drži vzporedno s sedanjo glavno cesto proti Šmarju.
Vsekako je tu na mestu, da se pomudimo glede rimskih izkopnin na jako važnem kraju okrožja Emone, to je na Igu, ker so dale mnogovrstne in različne najdenine mnogim starino«lovcem povod, da so postav ljali tu sem Emono, našo ljubljansko naselbino pa so smatrali samo za utrjen rimski vojni tabor i imenom Agnilinav
Tako je kapelica sv. Jurja na ižanskem gradu zidana po večini v& rimskega kamenja, ki vsebuje napi« se. Tudi Valvazor piše o tem ter pripominja, da se nahaja v okolici gradu polno grobelj in razvalin nekda~ njega mesta.
Dalje so v cerkvi v Iški vasi tri* je rimski napisi, pri vasi Kot pa raz> valine štiri vogel nega stolpa.
Cerkvi v Strahomeru in Tomi* šlju sta istotako polni rimskih k anionov in v Mateni je cerkev sama bila po pravljici poganski tempelj
Na Golem se nahaja pri cerkvi sv. Marjete rimska utrdba, o kateri govori tudi Valvazor in navaja, da se tu dobiva star rimski denar, napise itd. Na strani proti Zelimljam p& so rimski grobovi.
Nasproti Golem, onstran doline« je na Holmcu vas Gradišče in so va-ščani kopali v ondotnem zidovju ter našli veliko železnega orodja, med tem celo nakovalo; južno od Gradišča ležijo grobovi.
To dvoje utrdb je zapiralo po) iz 2elimeljske doline.
Sledeč že omenjeni cestni progi* dobimo v okolici Št. Vida pri Zatični zopet rimske izkopnine, tako na »fa~ rovškem hribu« mnogoštevilne rimske grobe. Tudi se nahajajo tukaj takozvane »gomile«, to so veliki, sto-žičasti in čez 2 sežnja visoki kupi zemlje, ki so se pa pri preiskovanji (1. 1853.) izkazali kakor predrimski grobovi; od tod izhaja rimsko ime kraja Št. Vid - Acervo (kupec).
tj., <
Zakaj mi bi bili vredni samo zaničevanja, ako bi dopuščali, da bi Busi tako v Holmsčini in Podle*ju, kakor tudi v Galiciji slutili zgolj za etnografski material za drugi če tudi slovanski narod.
Naj se Cehi in Slovenci spominjajo, s kakim ogorčenjem on« protestirajo proti nemškemu nasilju in odbijajo nemške navale.
In dokler bo vsa poljska ji vnos* brez najmanjšega protesta težila la tem, da odloči naše brate od rv.skegn plemena, dotlej ne moremo smatrati Poljake kot naše prijatelje marveč moramo z bolestjo priznati, da zremo v njih svoje sovražnike.
Naj Poljaki glasno in z ogorčenjem protest u jejo proti vsakemu poskusu jih rusificirati, proti vsemu temu, kar zavira njih narodno kulturni razvoj.
Taki protesti bodo vsikdar našli bratski odziv v srcih ruskih nacionalistov in samo ruski šovinisti, katerih pa je pri nas hvala bogu zelo malo bodo ostali gluhi na take toli upravičene izraze nevolje in ogorčenja.
Toda Poljaki naj tudi u važu je jo, ako mi želimo proč vita Poljski, da ga želimo le tuki Poljski, v kateri ne bo niti pedi ruske zemlje.
Spominjam se — to je bilo meseca maja 1908. leta.
Prišli so v Petrograd Kramar, Hribar in Hljebovickij.
Ž njimi se je zbralo na posvetovanje na stanovanju profesorja M. M. Kovalevskega 20 ruskih in poljskih politikov.
Po govoru dr. Kramara so je dvignil R. Dmowski in izjavil:
»Zgodovinski greh   Poljske je bil ta, da se je širila   proti vzhodu Njen sovražnik pa je bil Nemec na zapadu in ooljski voji bi se morali boriti s fronto proti zapadu.«
Nikdar ne bom pozabil navdušenja, s katerim smo mi pozdravili te besede, zakaj v njih je b;la zairžana formula, razrešujoča poljsko-rusko zgodovinsko in narodno mržnjo.
Slične govore smo slišali ludi v Pragi.
Verovali smo jim in   bili smo
srečni.
S Ceškesra smo se napotili v Galicijo. A kaj fmo tam zazrli? ..
Toda še je nas navdajalo upanje: Razmere se bodo zboljšale, dajt^ samo dovolj časa Poljakom, da spremene svojo fronto in naperijo svoje orožje z vzhoda na zapad.
In od tega časa jaz s trepetajočim srcem zasledujem in z mano množica msKib rodoljubov, kaj se godi doli obSanu in Dnjestru, kjer so gospodarji in gospodje Poljaki. O. tam je vedno hujše in hujše .. Kako razočaranje!
Od tega Časa sem bil često v Holmsčini in v Podlešju, na tej Golgoti ruske^ra naroda . . .
Glas škofa Evlogija se je razlaga] po vsi Rusiji in sedaj ve Rusija, kaj se je godilo 1. 1005 in kaj so Še sedaj godi v taj nesrečni zemlji.
Kot žgoča ironija zvene nam sedaj besede Romana Dmowskc?a, izrečene v maju 1. 1908.!
Toda ne bomo izgubljali poguma in obupovali.
Pravilna ureditev vsakega vprašanja — to je prvi in često n^jodlo-čilnejši korak krešitvi tega « p rasa nja.
Naj se rusko - poljski spor razmotri va vsestransko in docela iskreno.
Tako bodo s časom na obeli straneh jeli razumevati svojo dolžnost in svoje koristi.
Takrat te bo ob klicih: »Poljska Poljakom, Rusija Besom« doseglo sporazum ljenje in ost slovansko edinstvo, ki je bilo v Pragi is samo očmrujoč sen!
Vihora shol jtmvuii delovcei »trsi
rTelefonično poročilo.)
Trst, 10. marca.
Vsled nečuvene gonje Italijanov proti slovenskim delavcem, je sklicala za sinoči, v sredo 9. t. m., »Narodna delavska organizacija« shod v veliko dvorano »Narodnega doma«, ki je bila že ob osmih natlačeno polna. Navdušeno pozdravljen je govoril predsednik »N. D. O.«, dr. Man-dić, označivši sedanjo italijansko gonjo proti slovenskim delavcem, kakor javen škandal, katerega bi se morali sramovati celo divjaki, ne pa le toli hvalisani 20001etni liberalni italijanski kulturniki. Govornik je omenil, da se bližajo slovenskim delavcem v Trstu hudi in resni časi, zato naj bodo združeni tesno v »Nar. D. O.«, katera bo za njih storila vse, kar se 1k> storiti dalo. Govornik je ludi povedal, da je cesarski namestnik slovesno izjavil, da se ne uda zahtevi Italijanov, da naj se izbriše iz liste slovenske delavce v slobodni luki, ker slovenski delavec ima isto pravico do zaslužka, kakor italijanski. Nato je govornik ostro prijel nekatere uradnike c. kr. javnih ^kla dišč, ki so pravi Pagninijevi referenti. Posebno še nek Ercole, Pollak, Ravasini itd.
Nato je govoril gospod dr. B r n č i č, ki je poročal o pogajanjih z ravnateljem javnih skladišč, Mina-sora, ki da je tudi izjavil, da se Slovence ne bo Črtalo iz liste.
K besedi se je priglasil deželni poslanec dr. W i 1 f a n , ki je s po-vzdignjenim glasom zaklical vladi, da naj gleda, kaj dela v tem resnem trenotku.
Žalostno sicer, da se mora danes vlada sama boriti proti onim, ki jih je sama vzgojila in jim potisnila vajeti v roke, ali to naj uredi ona, Slovenci ne zahtevajo drugega, kakor popolno enakopravnost. — Da se to doseže, se mora za slovenske delavce zavzeti politično društvo, državni poslanci in vsa Slovenija, kajti ako je zadet slovenski tržaški delavec, je zadet ves slovenski narod. Govornik poživlja še enkrat vlado, naj napravi red, ker drugače si bodo Slovenci pričeli delati red sami. Dovolj je truljenja, kupa je polna! Sole, uradi, cerkve, vse, vse, se je proti nam zaklelo. Tega mora biti enkrat konec!
Govorila sta nato še dva slovenska in en hrvatski delavec, na kar je dr. Mandič prečital resolurijo na vlado, v kateri se protestira proti gonji slovenskih delavcev in jo poživlja na pravično postopanje od strani vlade. Prečital je tudi brzojav, ki se je še takoj odposlal na trgovinskega ministra dr. Weisskirohnerja, kjer se tudi zahteva za slovanske delavce v Trstu dela in polno enakopravnosti.
Resolucija in brzojav sta bila soglasno sprejeta.
Vsi govorniki so bili živahno pozdravljeni, a mej posameznimi govori je prišlo večkrat do takepra vri-
Ma In ropota, an se morali praitsad
aik in tovorniki miriti razjarjene man. Le skrajno pomirjevalnim besedam in priproinjsm govornikov na »ir In previdnost, se je zahvaliti, da razjarjeno delavstvo ni adrlo na ulice.
Sploh so pa vsi govorniki omenjali resnost momenta in rekli delavcem, da jih bo morala »Narodna delavska organizacija« kmalu zopet sklicati na javni shod, ker pripravljajo italijanski faklni štrajk v prosti luki, zato naj bo vse priprav« Ijeno!
Delavstvo se je naposled, stiskajo pesti, vendar mirno razšlo.
Iz parlamenta.
Seja poslanske zbornice. — Debata o finančnih predlogah. — Govor ministra  Bilinskega in poslanca Gess-manaa.
V včerajšnji seji poslanske zbornice se je nadaljevala debata o finančnem načrtu. Razun govorov ministra Bilinskega in poslanca Gess-manna ni prinesla prav nič interesa nt nega. Minister Bilinski je opisoval neugodno stanje avstrijskih financ, vendar pa niso tako slabe, da bi se moglo govorti o bankerotu. Nato pojasnjuje s podrobnejšimi številkami finančni položaj. Slednjič omenja, da je predlogo predložil zl>ornici že sedaj zato, ker potrebuje v aprilu denarja in ker smara sedanji trenotek za najugodnejši za kreditne operacije. Denarni trg je sedaj zelo ugoden. Na roko bo šla ministru predvsem poštna hranilnica, ki je izvrstno urejevan zavod. Minister apelira na avstrijski kapital, ki naj se postavi v službo avstrijskega kredita. Minister stoji na stališču, da ne sme nikdo biti izključen in da je treba pritegniti tudi najmanjše kapi-lije; vsak naj kupi rente. — Minister slednjič izjavlja, da denar nujno potrebuje in zato upa, da bo zbornica se pred Veliko nočjo sprejela predlogo. — Poslanec Gessmann obžaluje, da vlada ni vložila predloge srlede posojila obenem s finančnim načrtom. Kar vlada zahteva, je neizogibno porebno, in če zbornica sedaj ne dovoli lft2 milijonov posojila, jih bo treba pač vzeti pozneje. Tu ne ere za zanonico vladi, temveč za to, da interesi države ne trpe škode. Govornik nasvetu je obdačenje kartelov, kritizira birokracijo in zahteva temeljite reforme cele uprave, predvsem železniške. Pri železnicah bi bilo treba zvišati tarife za dvojno, da bi ne bilo deficita. Govornik se peča s posameznimi davki in omenja, da je proti davku na mineralne vode in na sodavico; zoran je in vina v steklenicah bi prinesla višji davek; ravno tako dividende in tantieme. Govornik je tudi za davek na ded-ščine in darila. Slednjič se govornik pritožuje nad silno obremenitvijo Dunaja in Dolenjega Avstrijckesra, in zahteva saniranje deželnih financ. — Govore še nekateri govorniki, nato pa preide zbornica v razpravo o nujnem predlogu glede železniške katastrofe v Uherskem. — Prihodnja seja danes ob 11. dopoldne.
Konferenca klubovih načelnikov. — Sprememba dnevnega reda. — Pogajanja   Bienertha   s   strankami. — Nemci.
V včerajšnji seji klubovih načelnikov je bilo na dnevnem redu vprašanje, ali bi ne kazalo postaviti predlogo   irlede   pooblastitve za najetje
posojila kot prihodnjo točko na dnevni red poslanske zbornice. Mnenja glede te spremembe dnevnega reda so bila deljena; sklenilo se ni nič definitivnoga, o tem bo zbornica sklepala sele v prihodnji seji.
Poljaki bodo glasovali za spremembo dnevnega reda, isto tako »Nei^Škonacionalna zveza« in krščanski socialci; večina je torej zagotovljena. »Slov. Enota bo proti.
Baron Bienerth je včeraj nadaljeval pogajanja glede ustvaritve delavne večine. Sprejel je popoldne voditelje »Slov. Enote«, ki so bili potem pri njem dve uri. O konferenci je izšlo oficielno poročilo, iz katerega posnamemo, da so disputirali o vladnih načrtih glede jezikovne rabe in okrožnih razdelitev na Češkem. V debati so zastopniki »Slov. Enote« izrazili v tem oziru svoje principi-elno stališče.
»Nemškonacionalna zveza« je včeraj tudi imela sejo. Govorili eo o vprašanju imenovanja nemškega ministra-rojaka. Vsi govorniki so zahtevali, da vlada takoj zopet ime-muje nemškega ministra-rojaka, in so nastopili proti junktimu med nemškim in češkim ministrstvom. Nekateri govorniki so izrazili željo, naj bi postal zopet Schreiner nemški minister-rojak. Navzoči dr. Schreiner je to željo odklonil.
Volilna reforma na HrvaŠkem.
Iz Budimpešte poročajo pod datumom 9. marca: Ban Tomašić se je podal danes popoldne na Dunaj. V jutrišnji avdijenci bo predložil Tomašič predloge glede nameravane volilne reforme na Hrvaškem. Temeljna ideja nameravane volilne reforme je izenačenje volilne pravice. Doslej namreč je bila diferenciacija med direktnimi in in-direktnimi volilci, od teh zadnjih je po 50 volilo enega volilnega moža. Ta razlika vprihodnje odpade in vsi volilci dobe direktno volilno pra vico. Volilna pravica bo sezidana nekako na istih principih, ki so temelj sedanji volilni pravici na Ogrskem. Sedanja volilna reforma na Hrvaškem nikakor ne bo definitivna, temveč se obenem z volilno reformo na Ogrskem v smislu sploš-nosti razširi.
Balkan.
Nameravani atentat na kralja Fer-1 dinanda.
Dva dni pred od potovanjem kralja Ferdnanda je bil v Petrogradu aretiran nek Bolgar blizu palače kjer je kralj stanoval. Aretiranec je priznal, da je hotel kralja umoriti ker kralj s svojo zunanjo politik^ škoduje Bolgariji. Mislijo, da je aretiranec v zvezi s srbskimi revolucionarnimi krogi.
„SrtsKa »»m-a.-
V torek se poje velika, v pevskem in orkestralnem oziru silno težka, a nič manj zanimiva opera »Sab-ska kraljica«, besedilo spesnil S. H. Mosenthal, uglasbil Karel G o 1 d -mark.
Opero, katero spremlja vedno uprav senzacijonalen uspeh in ki si je čisto opravičeno pridobila svetoven sloves, si je izbrala naša primadona, ga. Lili Nordgartova za svoj častni večer. Gospa prima dona, ki si je v teku dveh sezon, kar poje na našem odru,   osvojila   s svojim
krasnim glasom m s svojo inteligentno in dobro premišljeno igro vse glasboljubeče občinstvo, si je izbrala to vrlo uspelo delo velikega mojstra Goldmarka, da se nam pokaže od strani, v kateri jo letošnjo sezono se nismo imeli prilike občudovati, da nastopi kot glavna junakinja v operi, katere dejanje se vrši več ko 2000 let pred nami.
V prvem dejanju se nahajamo v Jeruzalemu v krasni dvorani veličastne Salomonove palače. Po široki i* stopnicah stopajo žene Salomonove, zavite v slavnostna oblačila, sužnje z glasbenim orodjem in hčere jeruza lemske z zlatimi cvetličnimi košarami; pričakujejo obiska kraljice sab ske. Nastopi veliki duhovnik v boleru ornatu s svojo hčerko Sulamith; slika ji srečo «b strani ljubljenega Assada, s katerim se poroči v nekaj dneh. Ob zvokih koračnice vstopi Assad, ki jc. spremljal kraljico na potovanju do Jeruzalema, ni pa videl njenega obraza, ker se hoče razkriti samo pred kraljem. Ker se Assad bled umika svoji nevesti, ga vpraša Salomon po vzroku takega postopanja; mladenič ni videl kraljičinega obraza, pač pa je zagledal, kakor misli, eno njenih tovarišic v kopel j i, se zaljubil v njo in si pridobil tudi njeno ljubezen. V slavnostnem iz-prevodu nastopi kraljica in ko pred kraljem razgrne, spozna Assad svojo ljubico; prevzet veselja se bliža kraljici, ta pa >ra odvrne od sebe, češ. ia ga ne pozna. Popolnoma uničenega mladeniča spominja kralj na svojce in na nevesto.
II. dejanje. Prekraseu vrt ob luninem svitu. Kraljica, ki stopi zavi ta v duhtečo tančico iz palače, ljubi Assada, ga skrivoma poišče in ga za srotavlja svoje ljubezni.   Veliki ljubavni duet. Oglase se čuvaji svetišča, ki oznanjajo dan; kraljica 6e iztrga ■z Assadovih objemov in izgine za Trmovjem. Baal - Hanan in čuvaji najdejo potrtega mladeniča pri str lencu in so prepričani, da je izgubil "azum.
Sprem ena:   V svetišču jeruzalemskem je natlačeno ljudstva, ki čaka na daritev. Med   svečano službi božjo daruje Sulamith   dva goloba Vajti danes se ima poročiti   z Ass:-. lom. Salomon pripelje v tempelj kratico,   Assad   vrže   poročni prstan tran in pade na kolena pred zape iivko, ki ga vnovič zataji. V strašni ;ezi prekolne   mladenič najsvetejšo n zapade smrti. Kraljica se hočo vre-"i nanj, a vmes stopi Salomon in. jo z majestetično gesto odvrne.
III. dejanje.   Slavnostna dvora ?a; zbor in velik balet. Kraljica zahteva od Salomona prostost in svo-iodo za Assada: kaj ji je on? nič, samo videti hoče, če ji je kralj naklonjen. Salomom, ki je njeno igro spoznal, odreče in kraljica odide z grožnjami; kralj pa tolaži Sulamith in ji prorokuje, da bo našla   z   Assad oni mir na robu puščave, kjer je z?* veti šce bogu posvečenih devic. —
IV. dejanje. Rob puščave; n:i eni strani zavetišče svetih de\ se, na drugi strani posušena palma. Assada, ki prognan tava po puščavi, sreča na potu domov kraljica in mu razkrije svojo vročo ljubezen; toda zamanj, sedaj jo Assad preklinja. Nastane strašen vihar, peščeni oblaki pokrijejo ves oder in tudi Assada, ležečega pod palmo. Ko postane pokrajina zopet jasna, nastopi Sulamith ifl najde Assada, ki jo prosi odpuščanja; s tolažbo, da bo združen ž njo v svet-
na« in je ohranjena tudi cela vrsta stolpov; na južnovzhodni strani — »Na mircah« — pa je ozemlje polno rimskih starin, nosebno denarja. Na tem ozemlju se je bila l. 394. po Kr. tudi velika dvadnevna bitka med cesarjem Teodozijcm in upornikom Ev-genijem. Prvi dan je bil Teodozij po razen in se je moral umakniti v trdnjave Col in Jlrusica; drugi dan pa je premagal sovražnika in pomagala mu je kot zvesta zaveznica hudo. burja, ki je odnašala sovražna gališki kopja. —
Od tod je držala cesta proti Og leju, oziroma dalje v osrčje rimskestf cesarstva. -—
Tako vidi mo, da so iz treh svetov nih strani stekale ceste v Emoni: od severa — Norika — čez Trojane, od vzhoda — Ilirika in Panonije — čez Mokrice, Trebnje in Št. Vid, ter od juga — iz Italije — čez Ajdovščino.
Po teh označenih cestah je plni trgovski promet starih narodov, po njih so se vršili vojaški pohodi rimskih vojev in po njih so drvele tudi neredne ter divje tolpe barbarov, ko so jih neutešljive želje po krasotah in dragocenostih lepe Italije gnale preko Emone, puščajoč za seboj raz-valine razdejanih mest in naselbin
Zajedno pa sledi iz tega, da y" Emona bila, liki današnji njeni naslednici Ljubljani, se od nekdaj najvažnejši kraj v okolišu sedanjih slovenskih pokrajin. *
CDaljs prtne*njl&)
Naslednjo rimsko naselbino ob imenovani cestni progi je isk;»ti v okolici TrebnJ3ga (Praetorium), kjer se je našlo mnogo različnih izkopnin. posebno napisov.
Najvišja točka Trebiue vrha blizu Mirne ima rimsko gradišč^ in ravno tako je pri cerkvi sv. Ane zopet eno.
Dalje se sledi rimska cesta še v sraiib Gomile, Gradišče, Razdrto in Gnible (Crueium) — torej vseskozi jako značilna imena — pusti\ši Novo mesto na strani, je kreniln proti Trnovemu (Nevidunum), Krški vasi in Mokricam, kjer je dospela do Save in vodila ob njenem bregu do Siska. —
Preidimo sedaj še k zadnji cestni zvezi naše Emone z Oglejem, torej z domorodno zemljo. Ta cesta je bila za Rimljane najbolj važna in so jo iz tega vzroka ; »osebno v poznejši dobi zavarovali ob celi progi z mnogoštevilnimi močnimi utrdbami, katere so kaj izvrstno služile v obran«bo proti navalom barbarskih narodn»h mas zfl or**» linHcV^flra nreseljevania, ter so nudile v domovino se umikajočim vojn:m četam dobra zavetja.
V smeri proti Vrhniki naletimo na celi progi na sledove rimske kulture ?n rimsk<»<ra bivania.
S^danie bane je bilo pa"; tačas še noraščeno z bujnimi gozdovi in fe zanimivo, da se imenujejo ta.nošnji part;: Dobie, Borje, Jesenje. Jelov-ca, Idi M z imeni, ki zuačvio. da so Slovenci, ko ^o prišli v te kraje našli tukaj še velike gozde omenjenega le-
sa in kakor tudi, da se je moralo to ozemlje Še le v teku našega tisočletja spremeniti polagoma v močvirje.
Pri Bevkah se nahaja hrib, ki se imenuje Gradišče, pod tem pa so njive, nazvane »Za grad iščem«. Pri obdelovanju polja so se dobili ostanki zidovja, op^ke in črepinj. Stanovalci tudi pripovedujejo, da je stal na omenjenem hribu grad, pod gradom pa pristava.
Cez Kostanjevco proti Logu se je odkrila dobro ohranjena cesta, na kateri so našli železne ploščice s pol-krožno zarezo — podobne podkvam
— in jih imenuje ljudstvo »stara kopita«. Take podkve so imeli tudi Rimljani v rabi.
Blizu Bevk so na nekem holmcu, imenovanem »Žabji grad«, ostanki zidovja in sta se našla ondukaj dva rimska napisna kamena, istota-ko so jih našli tudi v Preserji. BliŽ-nii kamenolom v Podpcči so že tudi Rimljani i zk ori šce val i. ker je vse polno rimskih spomenikov izdelanih iz tega kamena.
Jako vaz t* o postojanko, ki je zapirala prohod iz planjave ob Emoni prot; OHeiu. os je tvorila Vrhnika
— stari NauportiiB.
Takozvsn Hrib je b»l docela vojaška postojanka in stoji sedaj tam farna cerkev: kraj Pod to se imenuie Or^dišče in hrib za kaplanijo pa Tu ruše.
Pri izviru T/tnhHaniee <T.nhija) je gred**** *n ni*ie doli, ns takozvanih »TVd*r;b niivah« se je našlo veliko rimskih izkopnin: zidov je, ope-
ko, črepinje, denarja vseh časov — republike kakor izza časa cesarjev. Boginja Aeqnorna (najbrže poosebljena reka) je imela tudi tukaj svoj tem pel.
Splošno kaže vse na to, da je bil Nauportus najstarejša rimska naselbina v naših krajih in pred ustanovitvijo Emone tudi najbolj znamenita. Ta naselbina je morala že obstojati, še predno so prišli Rimljani lu sem, toda ne ve se od koga in pod kakšnim imenom bi bila ustanovljena.
To kaj je 1udi iskati pričetka Julijskih Alp (prvotno »Okra«), kakor so nazivali stari Rimljani gorovje med Vrhniko in Vipavo, katero je dobilo svojo ime od tod, da je Julij Cezar prvi izoeljal vporabne ceste po gostem lesu, ki porašča še dandanes te dele naše domovine pod imenom Hrušica,
Od Hriba dalje je vodila rimska cesta čez Raskovec na Logatec -Longaticum, katero ime se je *e ohranilo do danes in v bližini Cirkovske vasi se nahaja zopet rimsko gradišče; istotsko znači jo tu izkopmne posod, oglja in kosti, da je stala na tem prostoru rimska naselbina.
Posebno velike strategično važnosti je bile za Rimljane križišče cest med Logatcem in Planino, oziroma Godovi čem ter Vipavo in zategadelj so ga utrdili z močno postajanko, katere sledovi se dobijo v kotlini »Na vodicah«. Tukaj se nahajajo na obeh straneh ceste prereščeae razvaline zidovja, katero je dalo prebi valeem
povod pravljici od »zasutega mesta«. Malo dalje so zopet ostanki utrdbe, imenovane ^>\a lanišah« ali »Pri Šacn« ter živi tu pravljica o zlatem teletu, ki je baje tu pokopano, kakor-šne pravljice zasledimo opetovano v zvezi z ostanki rimskih naselbin
Nehote sc je pri zasledovanju rimske ceste od Vrhnike dalje čuditi, da ni dobiti na ti progi nič več naših značilnih imen. kakoršna najdejo povsod drugod. Vzrok tiči pač le v tem, da so bili ti kraji pusti in divji, da jih je preraščalo prastaro gozdov je in so Rimljani bili primorani jih zasesti le z namenom, da so nastanili na važnih točkah vojaške posadke v svrho o-brambe cestne zveze in dohoda proti domači deželi Italiji, doČim so se jih Slovenci ogibali.
V sredini teh gozdov dobimo na najvišji točki rimsko taborišče Hrušica (ad Piru oi sum mas Alpest, katero je zavzemalo preko 1 oral ploskve in imenuje ljudstvo ostanke »V šancah«. Dalje proti Colu (Okra) so rimske utrdbe pri vasi Orešje in pri gradu Podvelb (rimska vrata, od tod ime). Okolica je bogata izkopnin, posebno rimskega bronastega in srebrnega denarja.
Imenovati je še Sturje pri Ajdovščini, kjer smo že v naročju Vipavske doline in na meji naše Kranjske, a obenem zopet na klasičnih rimskih tleh.
Na griču severno od Ajdovščine imamo rimsko gradišče in kraj sam stoji aa rimski naselbini (Castra). Del zidovja imenuje ljudstvo »boštaj-
lem naročjn večnega veselja, umrje v njenih rokah.
Izredno težko partijo kraljice sabske poje ga. Norgartova, Assada g. F i a 1 a , Salomona g. pl. Vnlaković, velikega duhovnika g. režiser P a t o č k a - H o 1 7 i n -ger, njegovo hčer Sulamith gdč. L v o v a , Baal - Hanana g. L i p -n i c k y in Astaroth, kraljičino sužnjo, gdč. Thalerjeva.
Koncert „Clniene Notice"
dne 9. marca 1910.
»Glasbena Matica« res da ni posebno razsipna s koncerti, redko se »glasa, ali vsak njen koncert je znamenit dogodek, važen čin. In to ne samo po zanimivosti podanih stvari in po njih umetniško rosnem, skrajno skrbnem izvajanju, ampak nič manj tudi po tem, da govore ti koncerti svoj navdušujoč govor tako širokim plastem slovenskega ljudstva. Vaj spomnim le na sijajii polna, bleščeča izvajanja Perosijevega >-Rojstva«, Bossijevega »Canticum eanti-<-orum- ali Verdijevega Reouiema tekom zadnjih let. kjer ^ta se lajik in strokovnjak "nako naslajala ob gor-koti teh umetnin, njih jasnem, čistem predavanju in še bolj pa se ra->stila čuteč ovoja vznesena čuvstva v tisočih src potisočerjena.
Posebno srečen zagrabljaj pa jo bil program včerajšnjega koncerta. Vse glavne -oeke programa domača >ctev, vsi izvajajoči domače moči.
Tu polagoma še dozoreva inten-ivno delo 'Glasbene Matice- tekom dveh desetletij, ki se kaže   zlasti v vedno rastoči množini roprodueirajonih moči. Ali tudi vstvarjajočitn slo-enskim    glasbenikom je »Glasbena Matica« s svojim delovanjem, in zla--ri s svojimi muzikalnim! edieijami -pesno   vdelala   pot   med Slov. in obenem skladatelje medsebojne sple-rla. Kot važnoga činitelja v zadnjem oogledu pa tudi ni prezreti - Novih Akordov«, ki =o v zadnjem desetletju vzbudili in naravnost vzgojili marsikatero nadebudno skladateljsku moč in vpeljali v »vet množino nairazlič-nejših glasbenih stvari, vrednih prav-r osnega vpoštevanja.
Tema dvema faktorjema gro 'vala, če smo se na polju glasbene »rodukcije le toliko emancipirali diletantizma, da moremo pokazati v domači glasili stvari tako zaokroženih oblik, in tako zrele vsebine, ka-or nam jih je nudila »Gl. M.« v vče-šnjem koncertu. Pač vsakemu obiskovalcu Matičnih koncertov je moralo po sinoć-i fm koncertu pasti v uho, kako mogočno je zrasel nivo naše glasbene »redukcije tekom desetih let. Ali v tem bujnem razvoju gotovo najbolj presenetljiva je strma pot p. Hngolia Partnerjevega napredka. Dolgo let se >j bil gibal bolj po plitvinah male borove in male cerkvenoglasbene literature. Kar naenkrat nastopi pred livemi leti z Gregorčičevo »Nevihto« in preseneti z krepčino in možatostjo izraza, kakor ga prej nismo bili vajeni. In danes zopet ta silni korak naprej z »Jeftejevo prisego«. Kot da -e mu je jezik nenadoma razvezal, kotdaseje iztrgal dolgo držečim sponam, tako bruhne mestoma na dan "vrst energičen temperament v tem njegovem najzrelejšem delu. Nekatera mesta so naravnost očarljivo občutena n. pr. ono groze polno mesto: >a Jefte glej je smrtnohlod« in sfe bolj pa veledramatična med igra, ko se Jefte pripravlja, da izvrši prisego, kjer človeku ob zastajajoči!] vtripih orkestra tudi zastane srce. P. Hugo-lin Sattner govori v tem svojem delu primitiven,priprosto iskren govor, ali izbrana snov, bibliji povzeta, je pač takšna, da bi si M! moral skladatelj naravnost iskati zanjo naiven na-'•in izražanja, če bi mu ne bil ta ležal že v njegovi naravi. Spomina vredno je pa tudi, ^ kakim instinktom za učinek je Hngolin Sattner dozdaj še nevajen, obvladal veliki aparat, orkestra, zbora in solistov in s kako spretnostjo si pomagal v dokaj težki obliki. Navdušenje, s katerim se je delo sprejelo, mu gre po vsej pravi-r*i, skladatelju in nam Slovencem pa k temu deln prav iskrene čestitke!
Kakor Ungoliu Sattner, katerega mešani zbor »Naš narodni dom« z baritonovim samospevom g. livarja se je poleg Jeftejevo prisege proizvajal v tem koncertu, bil je tudi Emil Adamič zastopan v programu z dvema svojima zboroma.
Adamič ie eden naših najmlajših skladateljev. Plodovit, nadarjen melodik, vzrasel v »Novih Akordih«. Odpri po vrsti njih letnike od početka sem in čudil se boš njegovemu naglemu vsestranskemu razvoju. Dr. Gojmir Krek, urednik N. A. je muzikalno njegov krušni oče in pri moji veri, lahko ima dopadajenje nad svojim sinom. Adamič je naše najlepše melodično upanje in njegov zbor »Zapuščina« prištevam k najboljšim v naši zborovi i etera turi, ki razme- •
moški zbor »Seherzando« kaze «o talenta, zlasti pa nenavaden dar plastičnega pogleda v metodiki. — Z gorko pohvalo so bila sprejeta tud: dela ostalih v programu zastopanih slovenskih skladateljev, Davorina Jenka, Franceta Kimovca in dr. Schwaba. »Vabilo« Davorina Jenka, našega skladatelja - staroste, je ljubko delo, ki je je Matičin moški zbor podal zelo nežno in fino. Kiiuovčev »Izgubljeni cvet« je meni osebno kot skladba manj simpatičen, aH v zboru zveni naravnost famozno in če bi se šlo samo za to blagozvoČje. bi ga bil3 imenovati med prvimi. Dr. Sehwa-bov valček »Dobro jutro« je prikupna stvar, in zdi se mi, da pomeni tudi v melodičnem oziru napredek nasproti prejšnjim stvarem skladatelja, kateremu štejem na vsak način v dobro, da je ostal v tem valčku melodično okusen, in se ognil banalnostim.
Če so strokovnjaka pred vsem zanimala nova domača dela, pa nista med publiko vzbudila nič manj pozornosti oba sodelujoča pevca-nmet-nika, domačina Julij Betetto in Ivan Le var. Slednji je včeraj prvič stopil v slovensko javnost. Iskreno obžalujem, da je imel nesrečo biti indisponiran. Vendar je bilo navzlic njegovi ohripelosti videti, da je po očarljivi barvi glasu nekako v baritonalno lego transponiran Betetto. Mogočen, zvonek in obsežen materijal ima. Ali dasi je še zelo mlad.ima za seboj tudi izvrstno šolo, katera se kaže v sigur-nemonastavku, trdno sedečem okroglem tonu, v dobrem izgovoru in zlasti v jako okusnem prednašanjr. Satnerjev uvodni zbor bi pač tudi di-sponiranemu Jjevarju ne bil dal primerne priliko so izkazati, zakaj gl i sovna siia ioi) grl je malo premočna tudi nasproti še tako krepkemu glasu. Zato pa se je Le var v svojem solističnem nastopu pokazal pevca, ki ima pred seboj še zelo visoko pot. Želimo, da ga kmalu zopet slišimo — d isponi ranega.
Julij Betetto je svojo visoko umetnost posvedočil že z izbiro svojega programa. Zakaj treba je bilo močnega umetniškega prepričanja in samozatajevanja, nenavadnega zlasti pri pevcih, da si je izbral za svoj nastop stvari takole v notranjost obrnjene, tako tuje vsaki zunanjosti, vsakemu plitvemu efektu, kakor so resni spevi Brahmsovi. Ta svoj labodji spev je bil Brahms s težkočami v ^rlasu in v klav,rskeT.i pa rt u kakor s trnjem zagradi! pred vsem diletantizmom. In ni je lahko tehtnejše pohvale za Betetta, kot ta, da nam je njegova umetnost izčrpala vso gorkoto, ves plemeniti v/nos in vso čuvstveno globokost teh v svetovni literaturi tako samotno stoječih spevov.
Oba pevca je ua klavirju zelo zaslužno spremljevala gdč. Vida Pre-lesnikova. Izmeri nadaljnih sodelujočih se je Filharmonija držala dobro, dasi ravno je zmožna tudi večje finoće, zbor Glasbene Matico pa je z*1-lo fino in precizno rešil svojo nalogo, kakor smo pac že vajeni pri njem, kadar je po i Hubadovim vodstvom. Ali hrezdvomno si je moški zbor pripel posebno hvalo zlasti z Adamičevim »Seherzando«, kjer je hromati-ko, pač neumestno za a capella /bor, zmagal z veliko čistostjo in lahkoto, katera komaj da čutiti koliko napora in požrtvovalnosti so stala ta bronsa-tičua mesta. In koliko več še potrpežljivosti in neumornega dela od strani mojstri Hubada! Sicer p*, hvaliti Hubadovo delavnost je kakor nositi vodo v Savo, ko je vendar gotovo, da če bi se ves razvoj naše Glasbene Marice tekom 2 desetletji zgostil v en sam zvok, bi ta ne zvenel nobenega imena kot le ime: M a tej H u b a d.
A. Lajovic.
Dnevne vesti.
+ V nedeljo v Ljubljano na m a. nitestacijski .shod za našo ljubljeno »Družbo sv. Cirila in Metoda*;! Naj bi prišel vsak, ki mu razmero količkaj dopuščajo. Naj mogočno odmeva po vseh slovenskih pokrajinah: Vse za obrambo naše drage domovine! Vse za našo glavno braniteljico družbo sv. Cirila in Metoda! Proč umazane roke od naših narodnih svetinj tujerodni in nasekrvni sovragi! Nedeljski shod naj pokaže vsemu svetu, da nas niti z grožnjami niti z izda-jalstvi ne prisilite, da bi odložili orožje ter zapustili trdnjavo za obrambo naše narodne meje. Divja zver brani svoj zarod, a mi bi naj izročili brez odpora svojo najdražjo last, svojo mladino krvoločnim krempljem!! Nikdar ne, ako todi žele to odkriti in prikriti sovragi? Do zadnjega zdi h1 jaja hočemo vihteti orožje za našo obrambno trdnjavo, za našo vseslovensko šolsko družbo sv. Cirila in Metoda, tako vztrajno, tako ljubeče in tako požrtvovalno, kakor je to delal in dela nas starosta v na-
shoda g. Luka Svetac. Shod se ene ob 10. uri dopoldne v »Mestnem doma«.
+ Vse Ciril - Metodove podrmi-nlee naj bi poslale na nedeljski ma-nifeetacijski shod svoje zastopnike. Oddaljenim bo to sicer težav ne je, zato pa naj bodo številneje zastopane bližnje podružnice, posebno v ljubljanski okolici in iz Dolenjske.
+ Dr. Brejca klina pravica nt nedotakljiva. Dne 27. svečana se je priredilo v občini Bekštanj nekaj shodov za občinske voli ive, za katere je bilo samo teden dni za pripravljanje. Na tak shod je prišel »bolj po sili« (od merodajne strani se ga ni po vabilo) tudi dr. Brejc in sicer v Loče pri Baškem jezeru. Prišel je dr. Brejc v hišo Vincenca Zimčiča ali Zihra v Ločah in tam našel iiokafere takozvane liberalne liste, ki jih dobiva dokaj olikani Zimčič od »Pro-svete« in jih tudi sam čita, kar ni nobenemu nič mar. V odsotnosti gospodarja Zihra je pregledal pobožni dr. Brejo čtivo domačega gospodarja in začel obdelovati zaradi tega Žihrovo družino. G. Brejc — to ni bilo taktno, še manj taktno p* je bilo, da ste priobčili to v /Mini". Vsaj toliko spodobnosti bi pričakovali od vas, da bi bili tudi povedali, kako ste prišli do »veliko nevarnosti«, ki preti koroškim Slovencem. Za danes bodite uverjeni, da vam to brskanje po tujih hišah ne bo posebno prijetno. Kaj bi bilo, če bi bil g. dr. Brejs kaj takega napravil pri kakem nomšku-tarjiiT G. dr. Breje še ni diktator na Koroškem in tudi nikdar ne bo Kaj bosta pisala sedaj »Slovenec« :n kaj » Straža« ?
+ Prikrit deficit. Goriška dežela je na robu finančnega propada. Slabo gospodarstvo Pajer - Gregorčičeve zveze jo je privedlo do t jo. Na koncu dežel nozborskega zasedanja so bili povedali, da je deficita 1,155.454 kron, ali v resnici je deficita 1,700.000 K. Deželni odbor ni hotel razdeliti poročila med poslance: kar na tihem so pomečkali pa prikrili pravi deficit. Najlepše pa je to, da so delili podpore na vse strani, tisočake in stotisočake na levo in desno, potom šele so brihtni gospodje pogledali, kakšne da so pravzaprav deželne finance. Že pri prvem pogledu so se vstrašili in prikrili &o pra\ i deficit. Lahkoverno ljudstvo pa pričakuje, da mu deželni odbor izplačr. dovoljene svote. Ali čakalo* bo lahko dolgo, ker prede pajk po goriških deželnih blagajnah.
+ Veliko izzivanje Slovencev so
pripravlja v Gorici od strani Lahov. Meseca maja t. I. bo imela »Lega« svoj občni zbor v Gorici. Laški podi v janci so radi tega vsi iz sebe ter se pripravljajo, da kar mogoče slovesno proslavo dan občnega iibora. Pravijo, da hočejo pokazati na dan, kako laška jo Gorica To se pravi po njihovo, da hočejo napadati in žaliti Slovence, ali kolikor poznamo gonite Slovence, so bodo /e znali ubraniti laškega tolovajstva.
+ Lov na testamente. »Narodni Dnevnik« poroča v št. 57. sledeče: V Št. P**tru v Savinjski dolini je umrla pred kratkim samica Skorjanec. Bratu in sestram je namenila svojo premoženje v vrednosti nad 10.000 K. Tri dni pred njeno smrtjo je šentpe-terski župnik dr. Jančič govoril z njenim bratom in era vprašal, kako se j^estri g-odi. Dobil je odgovor .da je že slaba, da nikogar več ne pozna. Koj nato je hitel dr. Jančič nesreč-nieo »tolažit«. Rekel ji je, da brat pripoveduje o njej, da se ji meša, da je znorela. Vsa užaljena se je dala smrtnobolna žena premotiti tei je takoj prodala povsestvo za 10.000 K. Denar je naložila v hranilnici, knjižico pa izročila župniku dr. Jančicu. Bra-t« je zapisala samo dosmrtni užitek nekega vinograda, ki pripade po njegovi smrti cerkvi. Razume se, da brat zdaj hudo preklinja — Pred kratkim je zvabil dr. JanČie tudi nekemu možu na smrtni postelji knjižico eez 700 K, ki je bila namenjena u bo žn i m sorodnikom.
-f- Iz tajne seje ljnblj. obe. sveta. Mestnim policijskim komisarjem je bil imenovan koneipist g. F. Janči-gaj. — Začasni asistent »Mestne hranilnice« g. Rode je bil nastavljen definitivno. — G. A. Jug jc bil imenovan stalnim učiteljem nemščine na mestnem dekliškem liceju.
Promocija. Sodni praktikant Gradcu   fr. Alojzij   Rakun bo
v
jutri na arraškem vseučilišču promoviran doktorjem prava. Čestitamo!
— Slovensko deželno gledališče. Iz pisarne: Danes, v četrtek se vpn-zori prvič Walther & Steinova izborna ljudska igra v treh dejanjih »Gospodje sinovi«. Igra, ki jo jo izvrstno lokalizoval g. prof. Kobal, je naj-skrbneje pripravljena ter igra veliko vlogo mesarja-suiifoa Pesjaka gosp. Verovšek, ki vodi režijo; obsežne vloge igrajo dalje gdč. Kandlerova ter gg. Nnčič in Iličie. — V soboto t
se uprizori zadnjič v sezoni Jamova velepriljobljena opereta »Logarjeva Krista«, ki je pri vseh dosedanjih reprizah vedno napolnila gledališče. — V nedeljo popoldne ob 3. se ponavljajo pri znižanih cenah kot ljudska igra »Gospodje sinovi«, zvečer pa Fallova »Dolarska princesa«, ki se potem za to sezono odstav i z re-pertoirja. — V torek je premijera krasne in izredno težke Goldrnarko-ve opere »Sabska kraljica« ter priobčimo vsled boljšega razumevanja tega vrlouspelega glasbenega dela tudi njegovo vsebino. — Drama pripravlja Roberte Braecovo najmodernejšo dramo v 3 dejanjih »Izgubljenci« ter Anton Medvedovo trageoijo v 5 dejanjih »Kacijanar«, s katerima dramama se zaključi vrsta letošnjih dramskih novitet.
— »Slovenčeva« Cirilmetodarij se ne pozabi! Poleg dopisov, i*>raža-jočih skrajno ogorčenje nad izdajalskim početjem nemžkutarskih naših »domoljubov«, dobiva družba sv. Cirila in Metoda dan za dnevom novih gmotnih prispevkov. Da damo duška opravičenemu ogorčenju na nečuveni napad »Slovenca« št. 29 zoper blago družbo sv. Cirila in Metoda, odnosno na Roseggerjev naskok na našo domovino smo nabrali po podružnici v Komnu 200 K za obrambni sklad. Svoto je poslal g. blagajnik J. Rustja. — G. Jos. Gosak v Št. Lenartu je prepričan, da »Slovenčeva« Ci-rialme*odarija ne ubije naše družbo; poslal je skromen odgovor v obliki 2 K; v gostilni pri Seršenu v Ljutomeru se je nabralo pod vtisom Kot-nikovega volila 12 K, g. Fr. Paher-nik, veleposestnik na Vuhredu jo daroval dnžbi za »Cirilmotodarijo« 8o* K 44 v. Kud bina Zenko pod vtisom Cirilmetodarije 2 K radi rabi j«-nih nemških besed. Vsem prijateljem in podporni kom družbe sv. Cirila in Metoda hvala in slava!
— Družbi sv. Cirila in Metoda-so darovali: Diletantje v Škofljici i 12 K 10 v, v l>ravljah pri »Kovaču < je nabrala vesela družba 3 K 20 v (vposlal g. L. Cvetnič}, Št. Jornejski fantje so zložili 6 K, g. Krošel v Cerknici 5 K. — vw v odgovor »Slovencev!« Oirilmetodariji.
— Somišljenike opozarjamo po-novno na današnji družabni večer, ki ga priredi »Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj« ob 8. zvečer v gostilniških prostorih g. Novaka »Pri Jurčku« na Rimski cesti št 11.
— Pozor! Občni zbor »Gospodarskega naprednega društva za S t. Ja-kobski okraj« ki bi se imel vršiti v nedeljo 13. t. m. se zaradi C. M. shoda v Mestnem domu preloži na poznejši čas. Dan se pravočasno objavi.
Odbor.
— Dobrodelni predstavi na korist društva »Domovina«. Odbor društva »Domovina« je za sodelovanje pri dobrodelnih predstavah na korist dijaški kuhinji pridobil troje ljubljanskih gospodičen. ki so že v gledališču oziroma pri raznih koncertih in društvenih priredbah pokazale svojo odlične pevske zmožnosti. To gospodične so: Ivana Hrastova, Pipca Tavčarjeva in Mira Zupan č e v a. Vse tri bodo nastopile v obeh Offonbachovih operetah, ki s° vprizorita. v opereti »Zaroka pri svetilki« in v opereti »Mož pred durmi« in naravno je, da vlada za omenjeni dobrodelni predstavi v vseh krogih največje zanimanje.
— »Društvo zdravnikov na Kranjskem«. V sredo, dne 16. marca ob 7. uri zvečer bo v mestni dvorani ljubljanski (koj po vseslovenskem zdravniškem shodu) mesečna seja. Na dnevnem redu je predavanje projektorja dr. I. Plečnika: Misli uiedi-cinca o sodno - zdravniškem poslovanju.
— Prvi vseslovenski zdravniški
shod bo v sredo, dne 16. marca 1910. Vrši se ob 6. uri zvečer v mestni dvorani ljubljanski. Dnevni red: 1. Volitev predsedstvo shodu. 2. Volitev slovenskega narodnega odbora, to je podpredsednika in treh delegatov zi vseslovanski zdravniški vbor. 3. »Slovenski zdravniki in zakon o socijal-nem zavarovanju.« Poroča pri m arij dr. P. Defranceschi iz Novega mesta. 4. Slučajnosti. Zvečer prijateljski sestanek v hotelu »Union«.
— Deželna zadruga izdelovalcev sodavode na Kranjskem imela je svojo letno zadružno skupščino dne 7. marca t. 1. Udeležilo se je te skupščine 29 gg. članov, kakor tudi gg. obrtni instruktor dr. Blodek, magi-stratni zastopnik nadkomisar Semen, ter načelnik obrtnih zadrug E. Fran-chetti. V odbor so bili izvoljeni: Načelnik: Bolte Gašpar, načelnika namestnik: Bencina Ivan. Odborniki: Zalar Matevž, Kircher Ivan, Puppis Rudolf, Planinšek Josin, Sega Ivan. Odboru, namestniki: Tausch Anton, More Ivan, Rogelj. Lovro. Računska pregledovalea: Karal t Josip, Kogoj Srečko. Odposlanca za skupščino državne zveze: Bolte Gašper, Kos Jarij.
— Kje je c. kr. botanični vrti Čudno so gledali sinoči prebivale* šentjakobskega okraja, ko so čitali v »Slov. Narodu«, da bi bil botanični vrt lahko v korist posebno Šentjakobskemu okraju. »Kje je ta vrt?« se se povpraševaJi. Nekateri so menili« da je nekje pri »Virantu«, le malokdo je vedel, da leži ob Ižanski cesti. Celo ljudje, ki prebivajo že več let v neposredni bližini botaničnega vr* ta, nimajo niti pojma kje je ta vrt. Bilo bi res ze nujno potrebno, da se kaj ukrene, da zvedo za c. kr. botanični vrt vsaj ljudje, ki prebivajo # njegovi okolici.
— Dobitek 20.000 K! V Ljubljanski kreditni banki je bila danes predložena ena dunajska komunalna srečka, katera je bila izžrebana z glavnim dobitkom 20.000 K. Srečna dobiteljica je gospa iz znane narodne rodbine.
Rabijatna ženska. Ko je sinoči stražmešter v Šiški aretoval 1. 1867. v Ljubljani rojeno in v Selce pristojno slaboglasno in brezposelno Ivano Potočnikovo, &c je obnašala proti njem kakor pravi izvržek človeštva. Vpila je nad orožnikom, ga psovala in pljuvala nanj tako, da se je občinstvo, katerega je gledala ta prizor cela množica, prav čudilo orožnikovi iladnokrvnosti. Navedenka je bila zaradi javnega nasilstva in drugih takih deliktov že 26krat predkozno-vana in jo kazen seveda čaka zopet znova, ker je morala naravnost v sodni zapor. Skušala j tudi že dvakrat prisilno delavnico.
V Borovnici se vrši prih. nedeljo, dne 13. t. m. ob 3. uri popoldne ustanovni občni zbor nove Ciril-Me-todove podružnice v restavraciji g A. Drašlerja.
Na gospodinjski šoli na Vrhniki priredi deželni odbor drugi gospodinjski tečaj, ki ima nainen vzgajati kmečka dekleta v gospodinjstvu, šivanju, likanju, vrtnarstvu, reji male živine itd. Pouk na tečaju je brezplačen, le za hrano je plačevati po 50 v ua dan. Tečaj se prične dne L aprila t. 1. in bo traja! do 15. marca 1911. Sprejelo se bo vanj do 40 kmečkih deklet, v prvi vrsti one iz Vrhniškega okraja. Pismene ali tudi ustne prošnje je vložiti do 20. marca t. 1. pri vodstvu gospodinjske šole na Vrhniki, kjer se izvedo tudi nadalj-ne podrobnosti.
»Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v Idriji priredi dne -0. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne v telovadnici c. kr. rudniške ljudske šol«.' občni zbor z običajnimi poročili društvenih funkcionarjev. Prosi se obil ne udeležbe!
Utopljenko so našli v torek zjutraj gozdarski delavci na takozvanem »lenštatu« v Idriji pod plavljenimi drvmi. Na lice mesta došla sodnijska komisija je ponesrečenko spoznala za 431etno rudarjevo soprogo Frančiške Rejčevo iz Idrije št. 115. Imenovane se je pogrešalo že od ponedeljka 28. februarja zvečer nadalje. Bila sta z možem v neki gostilni in sta se nekako ob 8. uri zvečer na cesti proti Logatcu ločila. Ker je mož večkrat zelo surovo postopal z nesrečno pokojno, se domneva, da jo je sam pahnil v takrat naraslo Idrijco in bil vsled tega aretiran in oddan sodišču v Idriji. Upamo, da bo uvedena preiskava dognala resnico v teni žalostnem slučaju.
Sadjereja na Kranjskem jo bila skoro do zadnjih časov nekaka pastorka, kateri se ni posebno dobre godilo. V tem oziru jo bilo tuintam res nekaj častnih izjem zlasti ^ krajih z železniško zvezo, kjer c>e sadje lahko izvaža, da donaša sadj?rejcem mnogo lepega dobička. Dobra kupčija zadnjih lot in pa vspešno delovanje kmetijske družbe sta povzročila, da je zanimanje za sadjerejo znatni> poskočilo in da so tudi trdovratni starokopitneži prišli do snoznanj«-da je sadjereja v resnici dobičkanos-na zlasti za to, ker je sadno drevje jako skromna v svojih zahtevah, dn takorekoč kar posili raste. Zadnje dni se lepo cepljeno drevje v velikih množinah vozi na ljubljanski tr*\ kjer se kaj lahko in dobro spečava v denar. Kupci prihajajo iz vs^h krajev po hruške in jabolka. V malo letih jim bo to prinašalo stoterne obresti.
Na mariborski gimnaziji je razpisano definitivno mesto za fiziko in matematiko s slovenskim in nemškim učnim jezikom. Prošnje se morajo vložiti do 15. t. m.
Drzni tatovi se klatijo po Gori*? ter obiskujejo po dnevi in ponoči gosposke hiše. Vse jim je dobi o, kar jim pride pod roko. Dasi jih policija skrbno išče, jim vendar ne mere priti na sled. Okradli so med drugimi tudi bivšega gimnazijskega ravnatelja Grossa ter mu pobrali 1200 K denarja in zlatnine za kakih o00 K. V zadnjem času so bile izvršene tudi razne drzne tatvine po deželi na Goriškem.
Umrla je v tržaški bolnišnici v torek ona 251etna Ana Kersevan, o kateri amo poročali, da se je t pona-
deljek zastrupila v stanovanju svoje sestre. Pravi vzrok samomoru je bil
ta, da jo bila dekle zapeljana, ko je
postala mati, pa jo je njen ljubimec zapustil.
Samomor 21 letnega deklet«, 21-
letna Šivilja Koza Fabris, uslužbena pri krojaču — rebrni colu Avgustu Spangaro v Trstu, so je v dotiku i delavnici na Corsu Št. 18 v torek jx>pol-dne zastrupila s tem, da je izpi'a ste-kleniČico karbolne kisline. — Vzrok >amomom je, da je deklico zapeljal njen gospodar, gori omenjeni rt^ni-colo.
Amerikanske no\ice. V Barber-tonu, Ohio, so dobili zjutraj im ledu Crbana Kopača iz Kupe pri Kranjn mrtveca. Na glavi je imel g'oboko zarezo, po životu pa reč lahkih poškodb. Ali se je /godil zločin ali nesreča, ni znano.
Podzemski mlini so i. adu je č*ise /sačeiimietipo mestu in so bili že prenehali. Predsinočnim pa so zopet neznanci skušali vlomiti v Kazi usko klet. Ker je bil pn zapah premočan, so morali oditi brez plena. Nato so šli v hišo na Turjaškem trgu št. 1 ter potom vloma odnesli trgovcu g. Verbiču nekaj vina. Tudi v pisarno v. kr. učiteljišča so v uoči od 7. na S. t. m. prišli ter tam vlomili v mizni predal iu odnesM nekaj desetič ia dva kolka po 1 K, vinarje so pa pustili. Policija je postala vsled teli drznili vlomov zelo posoraa iu ;x>-^rečilo se ji je že drue-i večer po zadnjem vlomu lopova do", iti v pest. Ko je namreč predsinočivjim policijski btražrik patroloval pri c. kr. II. drž. gimnaziji, je opazil pri poslopju sti-Tcati nekoga neznanca. Ponočni obiskovalec je, opnzivši varr.ostneara organa, skočil čez Telczno ograjo in — na nji za suknjič med nebom in zemljo obvi>ci. Stražnik je takoj skočil k nernancu in ga prijel. Ta >e mu je začel na vso moč braniti in ko je to opazil neki gospod, je priskočil varnostnemu organu na pomoč, s 1 aterim sta ga potem, vklenila iu j • moral tujec na magistrat. Na stražnici so kar ostrmeli, ko so v areto-vanen spor nali silno nevarnega vlomitelja Ivana Pavlica, roj. 1884. v Kosezah, pristojnega v Vodice v "kamniškem okraju. Trkoj so b:Ii vn jasnem, da je to pravi podzemski mlinar, ki je tudi v gimnaziji po-skušal s^ejo srečo, a e-a je dohitela r-etnila usoda. Pavlic, običajno ime-novan »Jancek«, je bil že petkrat predkaznovan (največjo kszon 4 lete), in *-er*no radi tatvine in .vlomov po kleteh. Nekoč je nšel t^g^vcu ^taculu. ko ga ;e lovil. ZgraMvii jra 7a have'ok. si pa je ta nairlo sleko; in stekel. Občinstvo, posebno pa ue-del.iski izletniki ca bodo dobro no-'"nali. To je ti-ri Pavli-, ki je vedno bodil po gostilnah po doze!i kot glumac, -jedel kamenje in ogenj« ter ieral druge take burke ter se s tem kril, da m preživlja. Ponoči pa se je vtihot^nljal iz okolice v mesto in tukaj iekal svojeea plena. Fnnt je zelo gibčen, navihan in precej simpatičen, toda delomržen do dua svoje duše. Zadnje čase je po gostilnah po deželi tudi nekaj dekiamoval o septembrskih dogodkih in zato pobiral denar. Pri aretaciji so dobili pri njem svetilko in vlomilno orodje. Tudi hranilno knjižico z vlogo 10O kron in 51 K denarja je imel pri sebi. Vse to si je seveda »pošteno« prislužil. Dosedaj se še dela nedolžnega kakor angel, toda pomairati mu seveda to ne more veliko. Kar se š* 'zcimi iz tega poštenjaka, poročamo, ko bodf zadeva gor'na. Varuo?t a oblast, kakor občinstvo, r»,-i lahko zadovoljni, da je prišel v kle*ko ti-<ok, ki bi bil prizadf-.inI še nodooried-ne lopovščine, brez katerih on sploh ne more iu ne zna živeti.
Tedaj je le res Pog^ačar tukaj! Znano bode se, ko smo poročali, da je znani vlomilec, ki je svoj čas vlomil všenklavškem župnišču in potem odsedel v Gradiški petletno ječo, Iv. PogaČar, roj. 1S83. v Pozniku, pristojen v Cerklje pri Kranju, dne 27. februarja z nekim Warmvtom pobegnil iz zaporov celovškega dežel-uegn sodišča. Sledovi, t. j. euak*-tatvine in viomi <po župniščib), vodijo od Celovca proti Ljubljani in so takoj trdno sklepali, da je to Pojfa-čarjevo delo. In niso so molili. V nedeljo, dno 6. marca ob 13. ponoči ga je nan-reč srečal v Šiški posestnik Fran Bizjak, kateri ga prav dobro pozna. Nagovoril jra je in povabil, je - li ne bi hotel iti Pogačar z u jim v gostilno. Ta mu pravi: ?>Saj nimaš denar ja." Bizjan pa ni u pokaže listnico, v kateri je imel 200 K denarja. Le - to mu Pojračar hoče iztrgati, a ker se inu to ni posrečilo, je zbežal ni Koslerjev vrt. Pa ne, ko bi bila Pogačar in Warniut ona seinenjska kleparja, ki sta kočarja Bradaču izvabila na Koslerjet-em vrtu ? Pogačar je srednje, bolj mo*ne postave, resnega, simpatičnega obraza, črnih las in iakib postriženih brk. Želeti je, da bi ta predrzni tat zopet prišel, kamor mu je namenjeno. Občinstvo pa opozarjamo, da naj vsak sumljiv pojav takoj   naznani varnostnemu
oblastva. Da je Pogačar rez tukaj, je sedaj gotovo, ker ga je n snage večera v Ljubljani srečal aeki gospod, ki ga dobro pozna. Torej, pozor!
Tatinski vajenec Se meseca junija je bil na Tržaški cesti nekemu kovaškemu pomočniku ukraden samokres, ura z verižico, par čevljev in 25 K denarja. Tatu so sedaj prijeli v osebi 181etnega kovaškega vajenca Jakoba Honiarja iz Pliberka ua Koroškem, pri katerem so našli Še samokres in ključe od voza, iz katerega je Homar kradel maliuovec, ter ga izročili deželnemu sodišču. Radi te tatvine je bil v preiskavi že neki hlapec, proti kateremu jo je pa državno pravdništvo zaradi nedo-stajanja dokazov ustavilo in hlapca izpustilo.
Aretovana priča. Te dni je bilo ;;:>liŠanih pri polieiji nekaj prič v zadevi nekega tovarniškega delavca, kateremu so baje v soboto zvečer fantini iztrgali iz denarnice 10 K denarja- Med temi pričami je bila tudi natakarica Ana Weberjeva iz Medvod, ki je imela na sobi sivo krilo, katero je bila ukradla svoji prejšnji gospodinji, kar je tudi priznala Ker je bila osumljena tatvin obleke in denarja svojim prejšnjim gospo-darjem, jo je policija vtaknila v zapor ter oddala sodišču.
Streljal je danes ponoči nočni čuvaj, ko je videl, da >ta zbežala v obii/.a \Vostroveg?: gradu v Golovec dva sumljiva nočna elementa. V do-tičnem okolišu so našli tudi izpraznjen cerkveni nabiralnik. Bržkone to nista bila prav priporočljiva golov ška posetnika.
Prisiljcnec pobegnil. Danes dopoldne je pobeirnil prisiljcnec Franc Hnpnik od dela v Tivolskem gozdu, i/hrai jo je cez Rožnik proti Kosezam.
Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko " Slovencev in 4n* Mace-doncev, 20 Hrvatov je šlo v Beljak. 12 Hrvatov v Buks,    1H pa v Ino-
tliOst.
\a£1a je služkinja Marija Vid-majerjeva denarnico s srednjo vsoto
denarja-
»Slovenske Filharmonije« oddelek koncertira jutri pri popoldanski predstavi Klektroradiojrrafa ->Ideabc, Franc Jožef ova ce$ta št. 1, hotel pri Maiiču<  od * 4o. naprej.
Uradne ,*esti. Dno b. aprila t. 1. bo pri okrajni sodniji v Kamniku dražba zemljišča vi. št. 35 kat. obč. .Tarš^. obstoječega iz hiše in štiri a • lji-kih parcel. Cenilna vrednost 1244 K; najmanjši ponudek S30 K. — Dne 22. marca bo pri okraji.i sodniji v Ktan^ski gori dražba zemljišča vi. št. 150 kat. obe. Ba£oee. cenjenega 72 K; najmanjši ponudek ztiasa 4^ K — in dražb?i zemljišča vi. š;. 04, 112 in 152 kat. obč. Planina, cenj^ncgi 500 K: najmanjši ponudek znaša *>33 K 34 \.
Shuonsk! Ing
-   Bivši   ban —- nemškatar.
Frankovci so progia-ili barona Kau-cba za prvega hrvatskega bana. menda zato, ker je z vsemi silami podpira' in pospeševal niadžarizacijo in germanizacijo Slavonije. Zmno jo, da je na Hrvatskem zakonito določeno hrvaščina kot edini in izključni uradni jezik. Pričakovati >i torej bilo. da se po tej določbi ravnajo vsi uradniki gori od najvišjega pa doli do najnižjega in dosledno \ porabljajo hrvatski jezik v vse » uradnem poslovanju. To se jo menda do--icj tudi godilo, ediua izjema v tem oziru je bil bivši ban baron Rauch. Ta je imel za notranji uradni jezik na Hrvatskem nemščino. To izpri-čnje okrožnica, ki jo je po»lal na vse velike župan*4 dne 23. decembra 1900, in Id se glasi takole: Alle Manifestationen zu Gunsten der Ko-alitionofler einzelner Mitgliodorflor-selben sind unbedingt hintanzu-halten. Der bisherigo Kurs in Kroa-tien nnd Sla^onien bleibt aneh vei-terhin vollkommen aufrecbt. Betrc?f-fend dic off» ntliohen und vertrau-lichen V^rsammlungen bleiben die bisherigen Vorgange aneh weiter-hin in Geltnng.<- Ali se je potem čuditi, da je na Hrvatskem v zadnjem časti vedno ^meleje dvigala svojo glavo vsenemškn hidra, če je sedel na stolici hrvatskih banov — nem-škutar.
— Proti bosanski »ufctavi«. Akademiki vseh konfesij iz Bosne in Her-cegovine so na shodu dne 4. t. m. na Dunaju sprejeli to - le resolucijo: Akademična mladina, stoječ na stališču narodne suverenitete, protestu-je proti oktroiranju ustave. V statuti ij takozvane ustave vidi akademična mladina željo avstro - ogrske monarhije, da bi še nadalje postopala z našo domovino, kakor s kako kolonijo, kar nam dokazuje imenovanje saborskoga predsednika, kontrola obeh vlad nad našimi čisto internimi stvarmi in vse ostale točke »ustave«, dasi je prav z aneksijo stopila Bosna in Hercegovina v docela drug položaj k avstro - ogrski mo-
aokizJiiie 2
oairom na to je prvo aaoslo tako akademične mladine, kakor poslancev vsega naroda,   da vsi združeni
nastopimo proti tej krivici in da z vsemi sredstvi delujemo za tako revizijo ustave, kakršna bi bila potrebna deželi, ki Ki morala dobiti položaj ravnopravan Avstriji in Ogrski. Pri tej priliki pondraja akademična mladina nadvse princip zbližanja vseh delov našega naroda ne glede na vero in politično mišljenje v borbi s skupnim sovražnikom in se nadeja, da bodo vsi pravi sinovi domovine stopili na branik za narodne pravice in se borili za svobodo, za katero smo prelivali svojo kri že stoletja.
— Razvitje zastave pevskega društva »Stan kovic« v Bel gradu. O pravoslavnih Binkoštih t. j. 6. maja razvije svojo zastavo pevsko društvo »Stankovič« v Bel gradu. Zastavo je društvu daroval Častni predsednik in prejšnji načelnik, ki je 25 let 6tal društvu na čelu, Živojin Simič. Na to svojo slavnost vabi odbor vsa srb-sT \ hrvatska in slovenska pevska društva.
— Hrvatska stranka prava. Tiskarna stranke prava je imela v ponedeljek svoj letni občni zbor. Po poročilu ravnateljstva je imela tiskarna lani 5000 K čistega dobička, Po Veliki noči bo tiskarna definitivno sklepala o tem. če bi kazalo na nova izdajati strankino glasilo — dnevnik ^Hrvatsko«.
Po sl9vonsvem sveto
— Za drugi milijon češke »Šolske Matice« je zbranih doslej že nad 20.250 K.
— Marsarvkov jubilej so vsi češki listi omenili z daljšimi aii krajšimi članki in noticami. Brez razlike političnega prepričanja karakterizira jo vsi Marsarvka kot velikega znanstvenika ieeveda ne Terseglavo-ve sorte), velikega Čeha, velikega Slovana in sploh velikeira človeka,
— O bolgarskem gledališču priobčil je češki dramatični umelnik J. Smeha, ki jo bil nekaj časa ravnatelj »Xar. gledališča« v Sofiji, v praških »Xar. listih« zanimive članke.
Razne stvari.
* Ubegel župnik. Monakovski listi poročajo, da je župnik Munste-rer v Pondorfu poneveril v ondotni rajfaizenski , posojilnici 120.000 mark in s tem denarjem pobegnil.
* Madžarsko sovraštvo. General Havnau, zmagovalec nad puntarski-mi Madžari leta 1848 in 1849, je napravil oporoko, po kateri pripade njegovo velikansko posestvo v Seke-resu v satmarskem komitatu po smrti njegove hčere občini Kisekeres. Ta občina, ki šteje 80 hiš s 565 prebivalci, je tako zagrizeno madžarska, da je njen zastop te dni soglasno sklenil, da se volilo generala Hav-naua zavrne. Dalje so slavni občinski možje sklenili, da ostane svet umrlega generala za vse večne čase zapnščeo, da se ga ni kdo več ne dota k u e. Tudi so krstili posestvo na ime »Krvavi travnik«.
* Otrok na slikarjevi glavi. ZiiHii pariški slikar je bil nedavno povabljen za -zabaven umetniški večer. Povabljencem je bilo naročeno, da si morn vsak maskirati svojo glavo. Slikarjeva soproga, tudi spretna slikarica, napravila je svojemu možu ua zadnji strani njegovo široke plešaste glave vesel obraz malega dečka Ta drogi slikarjev obraz je družbi izborno ugajal. Naslednji dan je moral iti slikar v cerkev svojemu prijatelju za poročno pričo. Ker je sel pa pozuo spat, je tudi zelo pozno vstal. Imel je komaj toliko časa, da se je v naglici površno napravil, nakar se je odpeljal v cerkev. Komaj pa je sedel na svoje mesto, že se je vse okrog njega spogledavalo ter komaj zadržavalo glasen smeh. Ozrl se je ter videl, da so vsi pogledi uprti vanj. ^Kaj vraga, da ljudem tako ugajam,« je mislil slikar sam pri sebi. Pristopil je k njemu cerkovnik ter ga povabil v zakristijo. Nerad je nmetnik vstal ter Šel s cerkovnikom. »Kaj vraga vendar hočete?« ga na-# bruli v zakristiji. »Gospod,« odgovori cerkovnik, »tistega otroka spravite s svoje glave.« »Kaj, otrok na moji glavi? Ali ste zblazneli?« V tem trenotku se je slikar spomnil minule noči. Zagrabil se js za glavo in za-krohotal na ves glas. K sreči je bilo v zakristiji malo mila, voda in brisača. Se predno sta došla ženin in nevesta, se je vrnil slikar v cerkev brez otroka na glavi.
* Ca ruso v strahu. Znameniti italijanski nevec Caruso, ki poj« sedaj v New Yorku, se nahaja v smrtnem strahu. !>obil je od italijansko roparske družbe »Mano nera« grozilno pismo, v katerem se zahteva 75.000 K, sicer bo od lastnih rojakov umorjen. C-aruso je izročil pismo policiji, ki je ukrenila obsežne varnostne odredbe. Okrog Caruaa je ved-
no polno detektivov, ki varujejo njegovo življenje. Ts dni sta se pa v resnici prerila do Ganisa dva Italijana, ki sta pa bila še pravočasno aretovana, Pri njima so našli revolver in bodalo.
Telefonsko Hi brzojavna porotno.
Poslanska zbornica
Da naj, 10. marca. Poslanska zbornica je imela danes ob 11. dopoldne sejo. Predsednik dr. Pattai se je v dolgem govoru spominjal umrlega župana dr. Luegerja. Ta govor je napravil na slovanske poslance dokaj mučen vtisk, ker je Pattai zatrjeval, da je bil dr. Lueger vedno zaščitnik vseh zatirancev in mož, v katerem je bilo poosebljeno pristno čisto, plemenito krščanstvo. Po svojem govoru je predsednik prekinil sejo do 1. popoldne. V popoldanski seji je zbornica nadaljevala prvo čitanje finančnih predlog. Če bo že danes prišlo do glasovanja, je zelo dvomljivo. Takisto je veliko vprašanje, če bo zbornica že jutri pričela razpravo o zakonskem načrtu glede novega posojila. Najbrže bo vlada sedaj delovala na to, da se razprava odgodi, ker manjka v zbornici ne samo mnogo krščanskih socialcev, marveč tudi 23 poljskih poslancev.
Bienerth in Poljaki.
Dunaj, 10. marca. Ministrski predsednik baron Bienerth bo jutri sprejel parlamentarno komisijo »Poljskega kluba«.
Avdijence.
Dunaj, 10. marca. Cesar je danes sprejel med splošnimi avdijeu-cami bivšega zadrskega nadškofa Mat k a Dvornika in hrvatskega bana dr. Nikolo pl. Tomašiča.
Smrt ž a pa na dr. Luegerja.
Dunaj, 10. marca. Danes zjutraj ob 8. pet minut je umrl župan dr. Karel Lueger. Izdihnil je mirno in lahko, ne da bi prišel preje k zavesti.
Luegerjeva politična oporoka.
Dunaj, 10. marca. V svoji politični oporoki je dr. Lueger postavil za svojega naslednika v vodstvu krščansko - socialne stranke trgovinskega ministra dr. Weisskirch-nerja. Stranki sami priporoča, naj tudi v bodoče ostane organizacija, v kateri bodo združeni vsi sloji — meščani, kmetje in delavci, in naj vztraja na svojem protirnadžarskem stališču. Kakor se čuje, bo dr. Weiss-kirehner vkljnb temu, da prevzame vodstvo stranke, pridržal svoj ministrski portfelj.
Luegerjeva privatna oporoka.
Dunaj, 10. marca. V svoji privatni oporoki je dr. Lueger zapustil vse svoje premoženje, ki znaša 100 do 120.000 K svojima sestrama.
Dr. Luegcrjev pogreb.
Dunaj, 10. marca. Pogreb župana dr. Luegerja bo v ponedeljek, dne 14. marca ob pol 12. dopoldne. Najprvo preneso mrtvo truplo vVotivno cerkev, od tu pa v katedralo 6v. Štefana, Tu sem bo prišel cesar sam. da izkaže zadnjo čast pokojniku.
Dunajska mestna občina spominu dr. Luegerja.
Dunaj, 10. marca. Dunajska občina postavi dr. Luegerju veličasten spomenik pred mestno hišo. Obe Lueger je vi sestri dobite dosmrtno pokojnino od mesta, Usmiljer.ki, ki sto stregli županu, bosta odlikovani s Salvatorjevo kolajno. Po Luegerju dobita ime eden izmed mostov ia mestni muzej.
Izrazi sožalja«
Dunaj, 10. marca. Cesar je poslal županu dr. Neumaverju brzojavko, v kateri izraža svojo žalost ob smrti župana dr. Luegerja.
Dunaj, 10. marca. Zastopniki vseh strank so danes v parlamentu kondolirali dr. Gessiuannu vzpričo dr. Luegerjeve smrti.
Dunaj, 10. marca. V državnem železniškem svetu se je v daljšem govoru spominjal pokojnega Lueger-ja predsednik Mastalka.
Pogreb srbskega dobrotnika.
Belgrad, 10. marca. Danes je bil tu pogreb Arangjela Stojanoviča, ki je srbski državi zapustil 2 milijona. Pogreba so se vdeležili vsi visoki državni dostojanstveniki in nepregledna množica rodoljubnega občinstva.
Odlikovani srbski minister«
JBelgrad, 10. marca. Sultan Mohamed V. je odlikoval ministra zunanjih del dr. Milovana Milovanovi-oa z redom Os man lije I. vrste.
Izdajatelj In odgovora! urednik: Basto Pnstoslemsek.
Poslano.")
Podpisana brivska pomočnika iz podruimce  brivskega  mojstra  g. V Podkrajška pojasniva vsled nagle odstavitve, da sva ob svojem prostem času res izostala eoo noč, a bila drugi dan točno v poslu, da ai bil g. Pod-krajšek nič oškodovan. A vendar naju je odslovil brez vzroka. — To se nama vidi potrebno pojasniti, da ne bi kdo dvomil o najini poštenosti. V Ljubljani, 9. marca 1910.
882 Slavko Druikovio. ___Rudolf Blateković.
• Za vsebino tega spisa je ured a litre oScovorno t* roliko   kolikor <tola*a zAkcr>
j      Ustne voda •
„EUODIN" j
■ Cena 2 kroni« s
4813   Glavna zaloga lekarna
I
<— Ob. pi. Trsk6czy v L ud! oni.
1
I Hotel umO
Danes zvečer
ob osmih
I
j s popolnoma novim
\ Umrli so v Ljubljani:
Dne 6. marca: Peter Učakar, čevljarjev j sin, 1V, I., Streliška ulica 15.
Dne 7. marca: Marija Julijani, kance-listova vdova, 96 let, Kolodvorska ulica S Dne 8. marca: Vincencij Andlovic, de lavčev sin^ 6 tednov, Kopališka cesta 5. -Terezija  Sivic, gostija.  88 let, Radeckeg^ cesta 11.
Dne 9. marca: Ivana Dobrave, delavčeva hči, 9 mes.. Streliška ulica 15.
V deželni b o 1 n ic i :
Dne 6. marca: Martin Vizjak, kajžarjeN sin, 13 let star.
neteorolosiHno poročilo.
Viti« iU strjen
Srtaaji xračai tla& 736-« aut.
9. Iž.pop 7423 100 si. jjzah „   3. sv.   742 S !    4 5 i si. jzah.
10. J 7. zj.   742 3
jzah 1 9 si. jvzhod
jasno megU
Srednja včerajšnja temperatura 4'3l. norm. 2 5 . Padavina v 24 urah OH ram.
Motor ni bencin
s 4 konjskimi silami, za majhno obrt ae proda po prav nizki ceni. Več se izve v mizarski delavnici ▼ Hrenovi ulici 19, LJubljana.
Uradnik
obenem knjigovodja, zmožen dvoj.
n« ga knjigovodska, slu* fnske in nemške
korespondence, tiče primerne alu>
jfcbe. Položi tudi kavcijo. 871 Prijazne ponudbe pod „Zanesljiv''
na upravm&tvo »Slovenskega NanuJa«.
!
le naprodaj.
Poirve se v gostilni prt Flankari* ■a Poleajakl oeatl w Ljubljani.
Pekanja
s popolno opravo
ns Gorenjskem M OdtU 8 LtpiilOV
v najem.
Kje, pove npr. »si. Narode«. 77}
86T
39
6634
YU2