List as koristi (UUV •k*«» ljudstva. Dtl»^ ci so opravi6«ni<|p vmgft kar praducir^l^ i ' Tbl» paper la devoted •o ths IntarMla of ths working class- Workers ar« sntltlsd to ali hal thsv produce. neo»i-^mi mau«r. Dm. S, 1 ••», •» »*• Office: 2146 Blue Island A»«. ttChtoMO 1U. nud» tbo Aci of 0«o|r»M of M »rob trd. 1HT9. "Delavci vseh dežela, združite se PAZITK! na Številko voklapaju-ki ee naha|a poleg vašega naslova, prllsplt«* nega «podelali ns ovitku. Ako (294) |s številka . teda) vam s prihodnjo Številko natega lieta po leče naročnina. Prosimo. ponovi ts |s tako). Štev. (No.) S9S. Zmaga v Belgiji je zagotovljena. 400.000 dslavosv na itrajku ta volilno pravico. Driava na Škodi 2 miliona frankov vsak dan. Chicago» III., 22. aprila (April) 1913. Leto (VoL) VIII. ni pa naši modri državniki romajo na mirovne konfereuee v Haag in vrag zna, kam ae vae. To vae ni nič druzega,) kakor velikanski *'švindl' j a katerim kapitalisti imenitno vlečejo za nos ljudstvo. Uprašanje pa je, koliko časa bode se ljudstvo zadovoljno, da se jih striže kakor ovce!t Hrusel. —■ Belgijska vlada je v petek — poti dan velikega štrajka — priznala, da je 400.000 delavcev na atrajku, to je več kot polovica vseh delavcev v državi. Sprva so klerikalci hoteli omalo-važiti štrajk. češ da ae je pone-srečil, toda nazadnje ao morali le priznati, da delavci ae ne šalijo. V soboto 19 t. m. so ae pridružili strajkarjem vai stavci in tiakarji do zadnjega moža. Časopisi sedaj ne izhajajo. Zaštrajkali ao naravno tudi delavci pri socialističnem dnevniku ''Le Peuple", dela le par inož. toliko da izide dnevno eua Stran lista z vestmi o atrajku. Delavci so hrabro držijo. Vlada ae ae trdovratno brani, ali j§sno je, da dolgo ne bo mogla vzdr-žati. Kapitalisti in država ima vsak dan dva miliona fraukov »kode vsled štrajka. Najbolj je do sedaj prizadeta državna železnica. Nad 70.000 voznin je bilo izgubljeno prvi teden in 175 tovornih vlakov, ki vozijo med Bru-selnom in Antwerpom, mora počivati. V morskih pristaniščih v A»twerpu imajo manjše Število zamorcev tza izkladanje parnvkov. Voditelji štrajka iz v javlja jo, da bo trajal boj tako dolgo, dokler vlada ne privoli v enako volilni pravico. Ministrski predsednik Charles De Broqueville je baje zagrozil, da odstopi če ne bo štrajka kmalu konec. ^ * Prvi teden generalnega štrajka je — kar je najlepše — minil v popo.nem miru- Poročajo sicer, da je .00. Nekateri se radi pobahajo, refooi, da iivimo v dvajaetem stoletju. Well, isto je že res. res je ps tudi, da rsvno v dvsjsetem stoletju ljudstvo proldete nori. Msr ni blaznost, ako zmečemo mfljsrde za "Skrep" ieležs, ns dni*! strs- Harbor Springs. Midi. — So cialisti so tukaj zmagali na celi črti dne 15. aprila. Oavojili ao ai celi township. Edgewate, Colo. — Vai kandi-datje socialistične stranke so izvoljeni. Sodrug Stephen Higgs je izvoljen županom. Longmont, Colo. — Celi socia listični tiket izvoljen. t^haut, Okla. — Socalisti ao tu . kaj na celi črti porazili nasprotnike in 8i osvojili merit o- L« Fayette, Colo.—S. R. Woods socialistični kandidat za župana, je bil izvoljen z večino 75 glaaov in trije aldermani z več kot tiaoč glasov večine. Cardwell, Mo. — Sijajna zmaga. Vsi sodrugi na kandidatski li stini so izvoljeni. Collmavillie, Okla. — Mestni klerk, blagajnik in štirje aldermani izvoljeni. jŽupanski kandidat je ostal v manjšini za sedem gla sov. So. Sioux, Neb. — Trije aocia-listi izvoljeni v mestni svet- Kan didat za župana ostal v manjšini • za štiri glasove. 1 Curranvile. Kana. — Socalistič 1 na zmaga na celi črti. Župan, po I licijski sodnik in pet aldermanov izvoljenih. ^ Pri meatnth volitvah v Koda nju. Danska, ki ao se vršile pred kratkim, ao socialisti doibili 55.164 glasov in izvolili 27 mestnih svetovalcev. Liberalci imajo v mastnem svetu 22 sedežev, rsdikalci ps 10. Socialisti imsjo večino. Hočete otroka Hm! — v Chicagi ga dobite zastonj. Tukaj jih je na izbero — fantkov, deklic, plavolasih, kodrolasih, črnookih, rejenrh, mršavih — kakoršnega kdo želi. In nobene sitnosti ni pri tem! Iti je treba le v zavode za najdenčke in nezakonske otroke ali v kakšen privatni "Maternity Hospital" in dele ae odnese brez najmanjših atroškov. V Bostonu, Mas8.t bo bolj praktični, Tam računajo — kakor poroča Mrs. Charlotte Smith — za otroka najmanj dva dolarja; če je lep otrok, vzamejo tudi deset dolarjev. Ampak v Chicagi je tega "blaga" toliko, da ne vedo kam z njim. O tem se je pretekli teden prepričal poročevalec dnevnika "The Daily News". Sel je uajprvo v zavod sv. Vincenca na 721 La SalHe ave., kateri je pod vodstvom katoliškim nun- Tam zbirajo najdenčke in nezakonske otroke znanih mater. Reporter je povedial .da bi adoptiral otroka in vprašal je, kaj stane. "Prav nii ne stane" — odgovorila je nuna — "dajemo jih zastonj. Kaj pa hočete, fantka ali deklico t" Reporter je obiakal še tri druge «lične zavode in povsod so m-u povedali, da ae radi odkrižajo otrok brez vsake odškodnine, kdor jih le hoče vzeti postavno za svoje. Tako je z otroci. Nekateri ljudje zlasti taki, ki žive na Lake Shore Drive, kjer se vijejo palače milionarjev — pa ne marajo otrok'. Oni imajo rajši — pse. Bogate dame pest u jejo pse namesto otrok, kajti zadnjih ne marajo imeti. Zakon proti prepreče-nju ploda velja le za reveže. Bogatini se ne zmenijo za ta zakon in zato bogate gospe v večini ne-rode otrok. Ker si pa morajo z nečim kratiti dolg čas, imajo — kakor rečeno — paičke, lušne pu-deljne finih umetno križanih pasem, da se z njimi zabavajo na mesto otrok. V Chicagi — in v družili mestih — je posebna tvrd-ka, ki se peča z rejo finih pudelj nov in raznih cuckov za bogate dame. Kaj pa — ali ae tudi tile cucki dobe zastonj! O, prijatelj dragi, ne. Otroka ja .otroka že dobiš — ampak cucka pa ne Omenjeni reporter — je pač hu-domušnež — je šel k omenjeni tvrrtki, nalašč, da pozve če so tudi psi tako po ceni kot so otroci pri sv. Vincencu. Dobil je tam pasjega zvedenca z imenom dr. Walter Repmann in ta mu je povedal, da cucek fine japonske pasme stane najmanj — tisočak. No drugi so še dražji; nekateri ae prodajejo po $5000. No tako je pa s pai! To je samo majhen košček ali ke današnje blagoslovljene kapitalistične družbe. Vse na svetu je dandanes razdeljeno. Samo to je vrag, ko ao kapitalisti vae razdelili zase. tako, da za delavca ni ničesar ostalo. Tn to je vzrok, zakaj da socializem hočejo še enkrait "talengo" pri kateri naj delavec dobi svoj kos nazaj. Socializem je* proti naraven. — To trdijo njegovi sovražniki. Res je, da nas vlada narava, ali res je tudi, da ljudje vladajo in ob vladujejo naravo. — Če ne bi lju dje obvladovali naravo, bi danes še ne imeli elektrike, paro, brez žične brzojave, kanone, puške itd Človek zbira dobro od slabe na rave in si jo prikrojeva — uprega v svoj prid. Tudi socialisti bodo naravo ofbrnili v avoj prid. Ce bi morali verjeti rea samo v absolutno naravo, potem bi morali oata ti še danea v hoati. Dobri patriotje so tiati, kateri čuvajo deželo pred vojno, proati tucijo in sploh pred vsako formo suženjstva. Prvi majnik se bliia. Ali sta ie naročili najmanj 100 iztisov maj niiks izdaje "Proletarca"? Seda js is čas. Industrialni pekel v Ameriki. "American Federation of La-)or" je imela lep načrt, da organizira vse delavce, kateri so zaposleni pri enemu največjih korpo-racij na svetu "Steel Trust Company'f. Žal, tla ae je načrt te največje unije I' Ameriki, katera ima zgrešeno taktiko, principe in metodo . skoraj popolnoma ponesrečil. Pri Velikanskem jeklarnem tru-stu «o Zaposleni delnvo* skoro vseh civiliziranih narodov na ave-tu. Američani imajo v splošnem »oljna mesta, kjer ae lažje dela in »olje plača. Največ je še morda Slovanov, kateri opravljajo najtežja dela za sramotno niake plače. I*rišli so v Ameriko, da se izognejo tiraniji policajskc Evrope misleč, da dobijo v Ameriki lepe ugodnosti in "svobodno domovino". Namesto svobodne domovine »o pa našli pekel smrdljivih in žarečih tvornicah, dolg delavni čas in beraško plačo. Ameriški kapitalistični vampirji dobro vedo, da se nezavednim slovanskim delavcem v imenu avobode, ie naj ožje ispije poslednjo kapljo krvi. Ameriški patriotje, kateri vedno reklamirajo narodnostno uprašanje ni avoji k svojim, imajo v svojih tvornicah, rudnikih in plavžil| zaposleno pisano družbo različnih narodov in ver; ti ljudje ne dajo nič, kdo da je rojen Amerikanec, njim ao najboljši do-tični delavci, kateri delajo za naj nižjo plačo ter ae brez godrnjanja puste odreti na meh. Kadar prevzetni truatovi "bos-si" izbirajo delavce za delo v modern efe peklu, jim niti. na misel ne pravda bi katerega uprašali, kakšne da je narodnosti ali vere, enostavno izberejo tiste, kateri so najbolj krepkih mišic, in tz katerih si1 kapitalizem upa izprešati največ profita. , kepo so delavci različnih naro dov in ver razpostavljeni pri žarečih pečeh in brenčečih strojih. Patriotizem zgubi v delavnicah so veljavo. Kapitalizem, kateri izven tvornic, rudnikov in plavžev litijska eno narodnost proti drugi: po delavnicah postavi Turka zraven Bolgara, Cigana zraven Angleža. Nemca zraven Slovenca. Žida zraven katoličana itd. Delav ci različnih narodov in ver morajo delati skupaj v lepi harmoniji, — po dvanajst ur na dan. sedem dni v tednu za beraško plačo $1.50 na dan, in to vse za sveti kapitalistični profit. Kdor dandanes verjame kapitalističnim lum pom in njihovim hlapcem, dotičmi1 je velik nevednež. ali pa pretkan slepar, kateri hoče živeti na stroške druzih. "Steel trust" je velikanski kr voses. kateri drži pol miljona de lavcev različnih narodnosti m ver v industrielni sužnosti. Pol miljo na sužnjev v jeklarnem Babilonu gara in milo gleda, kedaj da bodo štrli verige, v katere so jih ukle nili moderni Krezi. Ako smo prijatelji suženjstva ter nas v arcu veaeli beda in gor je naših bratov, potem še v nada Ije delsveem ma?imo oči, ter pi šimo članke "Bodite osebno svobodni". Ako pa smo za industri elno svobodo vseh ljudi na zemlji: ako sami sebe ne smatramo za nek« višja bitja, druge delavce pa za navadne tepce, kateri 80 zato ustvarjeni, da delajo za dru ge. — Prijatelji, bodimo odkrito srčni is pošteni napram našim bratom kateri nas žive in pojdimo na delo. Ako nismo "mucke", kateri od apredaj ližejo in od za daj pa praskajo, potem povejmo industrfelnim sužnjem odkrito in hrez ztijač, da avobode nimajo, temveč da delajo in garajo za pro fit in svobodo kapitalistov in njihovih meščanskih hlapcev. Delavci. ako vas kskšen frakar uči dni gače potem lahko veste, da je on vaš zahrbtni sovražnik, kateremu je današnja lumparaka družba všeč. Japonska in Meksika delata skrbi. Meksikanskemu vprašanju se je pridružilo zadnje čaae tudi ja-l»ontfko vprašanje, katerega bo vsekakor moral rešiti Wilson in njegova uprava. Japonci ao ailno nezadovoljni z nameravanim zem-jiškim zakonom v Californiji, kateri predpisuje, da nedržavljani ne smejo biti laatuiki zeinljišta v omenjeni državi. Nižja zbornica v Californiji je tozadevno predlogo že »prejela in aedaj je v senatu. Ker je v Californiji veliko Japoncev, ki so lastniki zemljišč in ker po naturalizacijskem zakonu ne morejto biti državljani, ao naravno v skriaeh in Japonska vidi v tem veliko razžaljeuje- V Tokiu. glavnem meatu Japana. so bile pred par dnevi velike iprtuti-aineriške demonstracije; demon-»tranitje so zahtevali, da odrine japonsko vojno brodovje proti A-meriki. Predsednik Wilson je mnonja, da ta stvar spada v področje Californije, ki zamore sprejeti zakone, kakoršni ae ji zde umestni. Položaj v Mekaiki je alahši kot je hil kedaj poprej. Vea aeverni del je v orožju proti Huertovi vladi. Pritožbe o tolovajskih činih prihajajo na washinf?tonsko vlado vaak dan. Huertova vlada je do kraja bamkerot. Dol a suženjstvom, kapitalizmom in kapitalističnimi mešetar-ji. Slava zavednim delavcem in socializmu. Morganov plen razdeljen. Morganova "žlahta" "zaslužila" kar čez noč 100 milionov dolarjev izprssanih iz delavstva. KEDO LASTUJJ5 NARODNO BOGASTVO V MEXIKI? Vse bogastvo Mexfke cenijo na $2,500.000.000. Dokazano je, da od tega bogastva posedujejo ameriški kapitalisti $1,000.000.000; v rokah veeh Mexrkancev je pa le okoli $800.000.000, Angleži lastujejo za $321.000.000, Francozi za $143.000.000, kapitalisti druzih narodnoati pa za okoli $118.000,-000. Največ denarja imajo ameriški kapitalisti v Mexiki utaknje-nega v železnicah. Samo v železnicah imajo delnic za $640.000,-000, dočim imajo Mexikanci samo za $137.000.000. V rudnikih imajo naši baroni $223.000.000, dočim imajo domačini vsega skupaj samo $7,500.000! Tudi ameriški kralj olja ima kontrolo v Mexiki, ter vloženega $15.000,000 kapitala. Poleg vsega tega pa poaeduje-jo še ameriški landlord je velikan ske kose najlepše /einlje. Samo v spodnji Kaliforniji posedujejo zemljiški magna t je 4,500.000 ak-rov najbolj rodovitne zemlje. Kakor se razvidi, imajo ameriški kapitalisti Mexiko v svojem žepu. Ni vrag, da se našim denarnim baronom izplača ako fabrici rajo vedno "frišne" revolucije. Seveda bodo zopet prišli naši meščanski patriotje ter grozili Me xikancem, da ako ne bo hitro miru, da bo vlada Združenih držav zaradi varnoMi življenja (zaradi varnosti naloženega kapitala^ anektirala puntarsko Mexiko ter s orožjem v roki napravila mir. Nam se smešno vidi, čemu bi bilo še enkrat potreba anektirati Me xiko. Mexiko so že zdavnej anek-tirali ameriški kapitalisti, ter pre bivalce naredili za sužnje denar nernu trirstu, kateri ima svoje glavno gnezdo na new-vorškem "Wall Streetu." Kapitalizem razprostira svoje kremplje po celem svetu. On ne pojina nobenih postav in mejnikov. Glavna stvar je, da se izpre ša kolikor mogoče veliko miljo-nov z delavskega ljudstva. Denar ne smrdi in potem če ga nagrabi jo pri katoličanih, Judih ali pa pri Ciganih, fllavno načelo kapi talizma je, da ae valja v žlatu m krvi. Delavci, vi pa umirajte lakote. .Stranka je več kot posameznik. Ampak zapomnite si: brez vzbu jenih posameznikov hi ne bilo stranke. New York. — Testament J. P. Morgana, denarnega carja Amerike, kateri je pred kratkim umrl v Rimu, je zadnjo soboto prišel v javnost. Njegova zapuščina znaša z neoremičnimi posestvi ured v okroglih številkah $100,000.000 (ato milionov dolarjev). Ves to ogromni kapital zapušča car Morgan -svoji "žlahti" in ožjim prijateljem ter "zveatim" služabnikom. Vdova dobi en milion in zraven še druga posestva, ki ji bodo nosila $100.000 letnih dohodkov. Sin J. P. Morgan ml. dobi tri milione, več drugih posestev in zbirko umetnin in starin. Tri hčere dobe tudi vaaka po tri milione in dva zeta po en milion dolarjev. Dalje je Se dolga vrsts dragih aorodnikov iu prijateljev, katerim zapušča Morgan od pol miliona doli do tisoč dolarjev vsakemu. Epiakopalna cerkev v New Yorku tudi dobi — kajpak! — pol miliona dolarjev. Pričakovali so, da bo imel Morgan v svoji oporoki široko srce za razne javne zavode, toda le eni bolnišnici za jetične v New Yorku je odmeril 100 000 dolarjev in to je V8e. Tako se sedaj deli Morganov plen — plen katerega se drži kri in znoj ajneriških dolarjev, mezdnih sužnjev v jeklarnah in plavžih. Ljudje, ki ne vedo, kaj je delo — ki ne vedo, kaj je br*ga in boj za iivljensko eksistenco ki ne vedo, kaj je muka bede in stradeža, so kar tako čez noč "zaslužili" kup milionov, ne da bi pri tem le z mezincem genili. Seveda po nazorih današnje kapitalistične morale je vse to v redu. Morgan ni mogel nesti ničesar seboj v grob, zato je moral nekomu zapustiti. To je dobro. Toda mi pravimo, če bi vladale pravične gospodarske razmere, Morgan bi ne mogel in ne smel nakupičiti tega bogastva. Delavci so ustvarili vse njegovo bogastvo in zato bi moralo to bogastvo spadati delavstvu, oziroma družbi. Morgan kot človek ni bil nič več in nič manj kot vsak drugi; ali kot kapital ist bil on plod krivičnih gospodarskih razmer m razmere, sistem nosi prokletstvo njegovega izkoriščanja m veleropa. In ne pozabite: Morgan je mrtev, toda sistem še živi! Morganov testament pričenja takole: "Najprvo izročam svojo duši v roke svojega odrešenik», da jo opere v svoji dragoceni krvi in položi čisto pred tron mojega nebeškega očeta itd." — Naši katoliški prijatelji naj nam oprostijo, da smo omenili gornje "bogokletne" besede. Toda to je dovolj. Drugo naj si mislijo čitatelji sami.--- SRBI IN BOLGARI V LASEH? Vojna na Balkanu je pri kraju, to se pravi med zavezniki in Turni več nobenega razpoloženja za klanje — toda zavezniki sami se baje kavsajo med seboj. Vprašanje je namreč, čegav bo plen, ki so ga oteli Turkom. Iz Dunaja poročajo, da so ae 18. t. m. spopadli Bolgari m Sr^bi blizo Kuma-nove v stari Srbiji in baje je prišlo med njimi do krvave bitke, v kateri ao biM Srtoi topeni. Poročilo govori, da Bolgari zahtevajo Bi-tolj (Mo*iaatir) zase, a Srbi neče-jo o tem nič ališati- Seveda — kakor rečeno — ooročilo prihaja iz Dnnaja in koliko je resn^ na tem, ae zdaj še ne ve. /Črnogorci ao tydi opustili obleganje Skadra. Kralj Miklauž je izdal v Cetinju proklamacijo, v kateri izjavlja, da Srbi ao odšli ispred Skadra in vsledtegs se je maralo opustiti obleganje trdnjave. Iz naselbin Butt«, Mont. Due 1. aprila amo imeli v Butte meetne volitve, katere so končale jako ugodno in povoljno za delavako stranko. Socialistična stranka ima večino v novem odboru, edino trem priatašem pro-alule "Cityzens Party» ae je posrečila vriniti ae v mestno upravo. Na socialističnem tiketu je ponovno izvoljen za župana sod. Lewis J. Duncan. Socialist je tudi mestni sodnik, blagajnik in devet aldermanov. Sodr. Dnncan, kot ponovno izvoljen župan je dobil 601 glasov večine. Sodr. T. Bocher, kandidat za sodnika 512, ter sodr. Showlin kandidat za mestnega blagajnika 1016 glasov večine. To dokazuje delavako zavednost tukajšnjega mesta, in to tem bolj, ker sta se republikanska in demokratska stranka skupaj združile pod jako smešnim imenom: "Cityzens Party", samo, da bi poželi pošteno socialistično upravo, kar se jim je pa temeljito po nesrečilo. Delavci smo ostali zvesti svojemu delavskemu razredu in vq1¿1í v naš prid našo socialistično stranko. Želeti bi bilo, da nas Slovenci, sploh vsi delavci po celem svetu posnemajo. V tukajšnjih bakrenih rudni kih je zaposlenih precejšnje število slovenskih delavcev. Nekate ri imajo državljanske papirje, večina pa ne. To je seveda njihova lastna krivda, ker se za iste ne pobrigajo. Mi mlajši Slovenci smo vsi glasovali za delavsko stranko, le starim, sivolasim ne gre socializem v glavo. (Op. ured. Pustite stare strice pri miru, tem bolj pa podučujte in pazite na mlajše, katere se lažje pridobi za razredni boj). Da ae aocializem za vedno uniči v Butte, so tukajšnji dušebrižci ravno pred volitvami importirali miaijonarje, kjer so pobožni pridigarji v cerkvi sv. Petra celi mesec udrihali po socialistih. Žal, da niste čitali tukajšnjih listov, da bi videli, kakšne ostudne laži so skupaj zrna-šili ti pobožni ljudje in kapita-liati, samo da bi zopet enkrwt dobili v roke mestno upravo. "Seveda je njihov načrt temeljito pogorel. Vkljub vsemu bobnanju in lažem so združene kapitalistične stranke prodrle le v treh okrajih s svojimi kandidati. V teh treh okrajih pa žive po večini bogatini in prismuknjeni Irci. Dne 5. aprila so bile v Butte volitve za šolaki odbor. Kapitali sti so razočarani. Ves odbor je izvoljen na soc. tiketu. Najbolj važno in upoštevanja vredno pa je dejstvo, da je pri šolskih volit vah glasovalo največ žensk, ter tem možem pokazala pot, po kateri naj korakajo pri mestnih volitvah 7. aprila. Na dan šolskih volitev 5. aprila so nazadnjaške stranke za volilce in volilke najele avtomobile, da so nas vozili na volišče; dva dni pozneje, to je na dan meatnih volitev, pji že ni bilo od avtomobilov ne duha ne sluha več. Dve leti nazaj smo se tudi vozili v kočijah in avtomobilih na volišče, katere so seveda plačali republikanci in demokratje, potem smo pa glasovali za soeia-iiate. Kaj ne sodrugi. to je bilo vsekakor lep šport in po ceni. No, letos smo morali sami plačati karo, ali pa £eš iti na volišče. Sodrugi, nas čaka še ogromna dela. Mnogo nezavednih delavcev imajo še dandanes na špagi kapitalisti in njihovi hlapci. Naš list "Proletarec" je vedno od začetka naš zvesti tovariš. Od prve številke do sedaj se drži principov, katere so mu*začrtali pri nje govern rojstvu. Proletarei, bodimo tudi mu zvesti našemu listu. Pojdimo na agitacijo, da se čim preje zvrne kapitalistična družba in njeni meščanski zastopniki v večen prepad. Naročnik. Witt, m. Nisem še čital dopisa iz naše naselbine v "Proletarcn", daai-ravno je tukaj okoli 60 Slovencev Kar se tiče delavskih razmer, niso prav ugodne. Rov štev. 1. večinoma štapa. Rov štev. 2. je pa prenapolnjen, tako, da tudi ni velikega zaslužka. Zatorej svarim rojake, da bi hodili semkaj iskat delo, ker je tudi tukaj precejšne število brezposelnih. Za poročati imam tudi eno žalostno novico. Dne 2. aprila je bil ustreljen naš sobrat Milan Marcela, član A. S. B. P. D. U stre lil ga je neki Auierikanec po imenu "Bob Parker". Milan Marcela je bil na izletu na New Cotais. Ko je prišel do rnov z očetovim konjem in ga je odpravil v hlev, je začel proti nje mu atreljati omenjeni "Bob Parker". Nato pride iz hiše oče nesrečnega Milana in zapove, da naj ne streljajo proti hlevu, ker sta sin in konj znotraj. Nato odide oče nazaj v hišo, sin pa pride kmalu na to iz hleva ia upraša "Boba" in njegovega brata, zakaj da sta streljala. Nato skočita oba brata Parkerja proti Marce-letu, ter začneta i\ koli, katere sta potegnila iz ograje udrihati po njem. Milan se je branil ter skušal izviti enemu Parkerju kol iz rok, nakar drugi Parker potegne samokres, ter ustreli Milana dvakrat v trebuh, tako, da je nesrečnež po 21 urnem trpljenju umrl. Spremili so ga v St. Louis bolnišnico, zdravnik, oče, dva člana dr. štev. 21. A. S. B. P. D. in pa predsednik dr. štev. 151 S. N. P. J. V bolnišnici je bil potem Milan operiran, kar mu pa ni bilo mogoče ubraniti ga smrti. Enega zločinca so prijeli, toda glavni krivec in morilec je ušel ter ga do danes še niso dobili. Pokojni Milan Marcela ni bil pretepač in pijanec, član dveh društev, ter splošno priljubljen. Zelo žalosten je tudi njegov oče, ker je bil Milan edini njegov ain. Hvala pevskemu društvu iz Witt, za njihovo v srce segajočo petje. Vsi smo bili žalostni, ko so pevci zapeli : " Počivaj brat mirno v črni zemlji. V naših srcih ti bodemo spomin nosili." Hvala tudi fantom iz Witt-a za krasen venec in vse drugo ! Cenjeni sobratje in sodrugi, tukaj imamo zopet nujni dokaz, kako potrebno je, da se organiziramo. Prej ne bode sloge med delavstvom, dokler ne bomo mednarodno organizirani. Tiste na-rodnjaške fraze naj že enkrat izginejo med delavstvom. Vsi delavci bi se morali medsebojno ljubiti kakor en brat. Tukaj se ne gre, kdo je Slovenec, Anglež, Nemec, Italjan ali pa Francoz, ker smo vsi enaki sužnji kapitalistov. Kapitalisti so mednarodni, ter se prav dobro razumejo med seboj, hočejo pa, da so delavci pobožni in da se prepirajo za narodnost ker se jih potem lažje izkorišča in oskiibi za poslednji cent. Delavci, preč s samokresom in pipe em. Brat, vzemi v roke drugo orožje in tO je: organizacija. Združimo ae mednarodno kakor so združeni kapitalisti in na svetu ne bo hlapcev in ne sužnjev. Kapitalisti si zadovoljno manejo roke. ko gledajo, kako se narodi streljajo in koljejo med seboj. Delavci, s tem kujemo kapitali stom vefigo, da nas ločijo od prave indufctrielne svobode. Apeliram na rojake širom A-merike, da naj nikjer ne "fali" "Proletarga". Vsak zaveden Slovenec bi moral biti naročnik tega delavskega lista. (Op. ured. Vaše pozdrave smo Strigeljnu izročili, izpustili pa smo besedilo. To pa zaradi tega, ker je ime Strigelj tako nevarno, da je radi njega nek chikaški agent opasno zbolel.) Jakob Bregant. a LKTAREG na šlrajk. Zahtevali so pripoznan je unije " Westcrn Federation of Miner«M in 25 centov povišanja plače na dan. Bogata družba je napovedala delavcem, da ako ne grejo hitro nazaj delati, da se ru-dotopiluica opusti, štrajkarji P*» da naj gredo kamor hočejo, To vse seveda ni bilo ničenar druze-ga, kakor pristni ameriški kapitalistični "bluf". Vkljub temu so pa delavci temu "blufu" verjeli ter šli delati nazaj v rudotopilni-co in sicer za 25 centov — manjo plačo, kakor so pa imeli pred začetkom štrajka. — Zvedel sem tudi, da se je neki strahopetec preoblekel v žensko krilo, ter tako našemljen smuknil v rud o topilnico skebat, da bi ga vendar kdo ne spoznal. Radoveden sem. kdo bi mogel take zverine organizirati. Po mojem mnjenju bi bilo še najbolj pametno, ako zbobna-mo vse ameriške skebe skupaj in nato naj ae jih erportflra na Balkan, da jim Turki izvojiijejo zlato svobodo. % Delavec. Louisville, Golo. Tudi jaz hočem nekoliko poročati, kako se nam godi v severni Coloradi. Tukaj smo že tri leta na štrajku in se še ne ve, kedaj bode štrajk končan. Kapitalistični oderuhi se ne brigajo za nas. ker imajft zadostno število ake-bov. Nas podpira U. M. \V. of A. Našim unijskim bratom smo prav iz srca hvaležni za podporo, ker drugače bi morali lakote umreti. Mi se hočemo zvesto držati organizacije ter nikdar pontati .Tudeai delavskega razreda. Z veseljem čitam "i^oletarca" kadar vidim v njem poročilo, da se naši brati vedno bolj zanimajo 7K organizacije. Seveda je še vedno najti dovolj delavcev, kateri so zgubljeni, kakor ovce brez pastirja. x Po mojih mislih so kapitalisti za nekatere zanikane delavce Se predobri. Dobe se delavci, kateri bi še vedno hvalili kapitaliste kako da so dobri, in potem Če bi jih tudi "bosi" pretepali s palicami. V Globville pri Denvcrju so šli delavci v tamošnji rudotopilnici Chapman, Kans. To je še nova naselbina. Le par rojakov je naseljenih tukaj. Ve čina prebivalstva tvorijo črnci Tudi pri njih je močno razširjena razredna zavest« imajo soe. klub h kateremu »padajo tudi razne druge narodnosti. Delavske razmere so take, ka koršnih smo delavci najbolj na vajeni, namreč slabih, pela se sicer nekaj, toda je prenapolnjo no, ker ao v bližini zaprli več rovov. To je že nekaj navadnega v tem letnem čaau v tukajšni okolici. Kapitalistu se je po zimi do volj zredil mošnjiček, da gre lahko po leti na počitnice (ima jih 8icer vsak dan) delavec pa lahko pogine za plotom, ali pa gre "tajze" štet. Tukajšnja kompanija bella ima pa še to lepo navado, da v bližini ne trpi privatnih stanovanj in trgovin, kajti v bližini rova po seduje vse zemljišče, ua katerem postavi svoje hiše in trgovine, da od delavcev prestreže tistih borih par centov, kateri mu mogoče od stanejo od plače. Driužbine hiše. pravzaprav lesene barake, niti od daleč ne odgovarjajo higiefičnim predpisom. » Kadar ima bogata patriot iena družba v enem kraju izdelan rov. odpre novega v kakšem oddal je nem kraju, vzame s seboj lesene gnjile barake, postavi jih okrog rova, in gonja za "sveti" prof it se začne z nova. Potem se pa Se čudijo kapitalistični vampirji da razredna zavest med mezdnimi sužnji tako hitro raste, kar se je faktično pokazalo pri zadnjih volitvah. Vladajočemu razredu je vsako sredstvo dobro, samo da se uzdrži v sedlu. Nekaterim " Proletarčevim" či-tateljem je že itak znano, da so nam modri kapitalistični Solo-moni tukaj v Kansas pri zadnjih volitvah "ukradli" pravilno izvoljenega državnega senstorja. Postavili po svoji glavi njim priljubljenega državnega nadzornika rovov/ Pravo kapitalistično marioneto. Vzeli so volilno pravico državljanom kateri niso zmožni angleškega jezika v Vitanju in pisanju. Ter uprizorili še marsikatero drugo neumnost ia nasi- Za vse te dobrote, katere smo prejeli od kapitalističnih in meščanskih "delavskih prijateljev" pa bodemo odgovorili dclavei razločno in na glas — pri prihodnjih volitvah. Vaš za socialno revolucijo d Ely, Minn. . Na skrajnem severu Minneso-te se nahaja mesto Ely, ohraačen na okolo r. gozdovi ter od enetrn* kraja obdano z jezeri. Prebivalcev je nad polovico Slovencev, le nekaj malega jih je zaposlenih po trgovinah in drugih podobnjh prostorih. Tukaj smo imeli pri trek majhnih neodvisnih rudnikih Itrajk. zahtevali smo povišanje plače, kar smo pri dveh rudnikih tudi dosegli. Namreč pri "Luck.t boy" in "Section thirty". Bolj trdosr-čna pa je bila "Chandler Iron Company". Mogoče bi tudi tu do bili, da ni priskočil družbi t>a pomoč znani delavwki prijatelj ely-ški mayor in generalni superintendent "Oliver Iron Company". Charles Trezona. Da. enkrat je celo poslal svoje poliemane na kraj štrajka, dasiravno so bili ti štrajkarji pppolnoma mirni. De lavci — kakih sto po števil-u — so ae po dvatedenskem boju proti malenkostni zvišanju plače poda li nazaj na delo, ker ni bilo sred ate v za vzdržavanje štrajka. Najbolj žalostno Judeževo uio-go pa je igrala v času tega štraj ja neka oseba, ki sliši na ime Lu-kee. To je človek, ki ima na svoji kosmati vesti človeško življenje in je imel že tudi veliko opraviti z sodnijo glede raznih nemoralno-ati, ki ae pa tukaj ne imenujejo. Sploh človek, ki je prebil precejšen del svojega življenja v je či. Torej takih umazanih kreatur se poslužujejo bogate družbe v boju proti delavstvu. Kedaj bodejo vendar delavci po minneaot akih rudarskih okrožjih izpregle-dali, da je vsak boj za zboljšanje našega položaja nemogoč, ako nismo organizirani v uniji. Kajti, le kot močna organizirana skupina lahko stopjjno našim izkorišča-valcem bolj trdo na prste. Žal, da je do uresničenja te ideje še precej daleč. To nam naj-bolj jalsmo dokazuje dejstvo, ker je bil pri zadnjih mestnih volitvah izvoljen za župana ravnatelj "Steel Trust" rudnikov: Charles Trezona. To je tisti mož, kateri je nekaj dni pred volitvami nastopil proti delavcem — štrajkar-jem, dasiravno isti uiso delali za njegovo družbo. Tisti mož, za katerega so elyški delavci pred leti imeli pripravljeno "vrv" in le goščavi ae je imel zahvaliti, da ni prišel razkačenim delavcem v roke. Tisti mož, kateri je že marsikaterega delavea pripravil ob delo -n. in tega moža so volilci na Ely, med katerimi tvorijo Slovenci večino, izvolili z veliko večino glasov županom. (Op. ured. Slovenci na Ely se bodo bržkotne še le potem spametovali, ko bode en krat tnanja plača, kakor po pet grošev na dan). Kako nerazsodnih je še nekaj ljudi tukaj, nam epričuje to, s kakšno čudno motivacijo so agitirali za Trezona. Rekli so: njega volite, ki daje kruha nam, ženam in otrokom. Drugi so zopet kričali, da vsak, kateri ne bode volil njega, da bo takoj po volitvi "kvitan". In dobili so se ljudje, kateri so jim res verjeli. Pač so tudi naši somišljeniki naredili svojo dolžnost pri agitaciji za svoje kandidate, toda kaj s«» hoče, solnce delavske solidarnosti in prosvete na Ely še ni izšlo. Večkrat se kje kaj sliši ali či-ta, da Slovenci nimamo nobenega ugleda kot narod. Sploh da nas drugorodci zaničujejo, kot manj vreden narod. Zakaj t Naši narodnjaki pravijo, da zato, ker nekateri pravijo, da so "Austri-ans" mesto "Slovenians", da zaničujemo in tajimo svoj jezik itd. Mi pa vemo da takrat^ ko bodemo prenehali poljubovati biče, ki nas tepejo, kadar postanemo zreli na splitičnem in gospodarskem polju, kadar se bodemo zavedali, da smo sužnji kapitalistov, ter pristopili k delavskim organizacijam, potem bodemo šele dobili ugled in dobro ime kot narod. Z veseljem opažamo razredno zavedno gibanje med slovenskimi delavci, v nekaterih druzih nalsel-binah. Le med Slovenci v Minne-soti je vse nekako mrtvo. Glavni vzrok te otrpnelosti je pijača. TTpamo pa, da naše gibanje kar ga je, ne bode zamrl, ter da bomo šli korak za korakom do cilja. Frank Zaje. Po tej blagajnikovi izjavi je nastal mir do konca leta 1012. Letna revizija zvezinih knjig je zopet pronašla pomnoženi primanjkljaj v Zvezini blagajni. In nadaomi odbor, uvidevši, da ima zvezane roke v smislu pravil in oaebnega prijateljstva, je . zahteval izvanredno konvencijo. Da se to dejstvo praktično izci-mi, navedem tukaj par točk, ki naj alužijo za konvencijo ali bo-lje rečeno pri razsodbi blagajnika in predsednika. 1) Kdo in zakaj je ovrgel urad-no glaailo G. N.T 2) Kdo in zakaj ni hotel podpisati letnih računov za leto 1912! 3.) Zakaj je blagajnik grozil s to£bo G. N.-du, ako priobči raču-ne, ki so bili podpisani poleg nekaterih tudi od postavno pooblaščenega človeka t 4) Zakaj niso hoteli vsi nadzorniki omenjenih računov podpisati t 5) Zakaj se je blagajnik branil priznati sklep seje gl. odbora, da naj se dajo še pred« konvencijo knj-ige v pregled postavno pooblaščenemu človeku? 6) Kako sta blagajnik in predsednik pregledovala lastne pomote in zakaj sta zahtevala dnevnice? 7) Zahteva, — da naj poročata v pregledovanju lastnih pomot? 8) Zakaj je blagajnik nagovarjal tajnika, Sitttarja, da naj se izobči And. Vidricha brez vsakega vzroka iz Zveze? 9) Dokaz, — da je gl. tajnik izrabljal zvezino blagajno z naročilom listin? 10) Zakaj noče blagajnik sprejeti priatopnine in mesečnine od rojaka, ki je pristopil k Zvezi? 11) Da blagajnik dokaže, če je bila v javnosti napadena Zveza ali on in Rovanšek? 12J Da blagajnik dokaže, kje je našel krivico o poročilih o nepravilnim poslovanju, da je dal zato aretirati več o»eb? 13) Zakaj ni hotel blagajnik s predsednikom vred obelodaniti svojih računov? 14) Poročilo porotnega odbora — od kod in zakaj je dobival pritožbe proti gl. tajniku in kje so se čeki zadrževali?! [Bratje delegatje, in sestre de-legatinje! Priporočam vam nave: dene točke v temeljit prevdarek, ako vam je mar korist in obstoj S. D. P. Z.! — Kdor jo kriv, da ni dovolj narja je fcinevno, da je izkortf in '"'"tj^L /v/m,, blagajn^ Kriv je JP%ov, ki jih mora plačevati črenstvo. — Zato naj velja: Kdor je v pogubo organizaciji — ven i njim! — Stephan Zabric, delegat izvanredne konvencije. ODMEV IZ PENNSYLVANIJE Konvencija S. D. P. Z. je pred durmi. Naša doflžnost je, da poznamo pravi vzrok izvanredne konvencije. — Tn ta je: primanjkljaj v blagajni za $662.95, mogoče je. da se bode še kaj več pro-našlo?! Ker je blagajna S. D. P. Z. pre kratka za navedeno svoto, |X> krivdi blagajnika in predsednika, moramo vzeti dejstvo, bi bodo formirale resničen proces proti omenjenim Članom Zveze. V uradu blagajnika je dvom jlvo poslovanje že od leta 1910. V blagajni je nastal primanjkljaj v letu 1911; par mesecev pozneje je bilo poročano v listu Proletar-cu, da se v Conemaugh pričakuje državnega revizorja, ker blagajniške knjige neke Zveze niso O. K. Na to iejavo je sledil odgovor v "Gl. Narodu", ki ga je afabri-ciral blagajnik Pajk, v njem ni zanikal ničesar in ničrtaar priznal, kot to. da kdor ni član se ne sme vtikati v poslovanje gl. odbora Zveze. West Newton, Pa. Naznanjam tuino vest, da smo-našli dne 26. sušca ostanke od trupla Jožefa Zelingera, kateri je utonil v Yagh river dne 16 sve-■ čana. Pogreb se je vršil dne 27. marca, da amo izročili materi zemlji njegove ostanke. Zahvaljujem ae vsem tukajšnjim rojakom in rojakinjam, posebno pa društvom, katerih je bil član, izrekam na tem mestu arčno zahvalo. Tukajšnja godba mu je zaigrala en par žalostink. Lahka naj tnu bode tuja gruda! Usojam si tudi uprašati naše očete pri S. D. P. Z., kje da je vsota $662.95. Nekateri dolže gl. blagajnika Ivan Pajka, drugi gl. tajnika Viljem Sitarja, zopet dru gi, da je vse skupaj zakrivil nadzorni odbor. Sedaj pa v resnici ne vem, komu naj .človek verjamef Ko se je vršila redna konvencija 1911, je novoizvoljlni glavni odbor slovesno izjavil, da bode deloval pravično in pošteno v korist Zveze. Sedaj se pa vidi, da je nekdo svojo obljubo prelomil na škodo in v pogubo vseh članov "Zveze". Ako je že bil primanjkljaj 1912, zakaj ste ga vendar zamolčali. Kje so bili trimesečni računi? Sedaj pa dajete eden dru J gemu psovke in se prepirate po i časopisih. Vsakdo naj bi bil pravilno delal, pa bi ne bilo potreba teh ogromnih stroškov. Priporočam bratom delegatom,, da naj skrbno pazijo, katerega bodo izvolili v novi gl. odbor, da se ne bode več kaj tacega pripetilo pri naši vrli organizaciji, kakor se je sedaj. Jaz upoštevam dopis sestre Penko iz Clevelanda, O. Preveč osebni dopisi ne škodujejo samo posameznim osebam, temveč celi organizaciji. Bratski pozdrav vsem članom in članicam S. D. P. Z. posebno pa bratom delegatom in sebtram delegatin ja m. Na svidenje na konvenčlji v Clevelandu ! Josip Zor ko, delegat. »eeeeeeoeeeooooeeeoeeeeee» 1. maj je praznik vesoljnega, delavstva. IMENIK dosedaj naznanjenih delegatov S. D. P. Z. za prihodnjo konvencio. Društvo štv. 1. Jakob Brenčič, Conemaugh, Pa. Mihael Cene, Johnstown. Pa. Franc Paviovčič, Conemaugh, Pa. Anton Gerbec, box 35, Lloydell, Pa. . J Pooblastilo glav. odborniku,V. Sitter-ju. Stefan Zabric, box 48, Carrett, Pa. Franc Zurman, Claridge, Pa. Pooblastilo glav. odbrniku M. Krivc-u. Martin Klimar, 812 Chesnuth St., Johnstown, Pa. Ivan Blažinc, box 88, Newcomer, Pa. Alojz j Sterle, Dunlo, Pa. Lovrenc Šajn, box 105, Heilwood, Pa. Anton Korbar, box 7, Eden born, Pa. Ivan Krašovec, box 433, Burton, Ia. Franc Zupančič, box 35, Carona, Kana. Ivan Goršek, West Mineral, Kans. Alojz Gregorich, 2010 Market St., Peru, III. Ladislav Benedikt, box 11 in Josip Gore, box 294, Thomas, \V. Va. Valentin Jugovič, Roek Springs, Wyo. Ivan Prostor, box 120, Export, Pa.. Franc Honian, Diamondville, Wvo. Pooblastilo glav. odborniku V. Sitter-ju. Josip Bizjak, box 253. Meadow Lands, Pa. Ivan Pečnik, R. F. D. 2, bo* 143, Mulberry, Kans. Frank Kaatelie, Yukon, Pa. Frank Jufctin, 1708 E. 28. St., Lorain, Ohio. Jakob Rupert, box 238, South Fork, Pa. Franc G una, box 722, Bridgeport, Ohio. Ivan Rebol, Giencee, Ohio. Josip Zorko, R. F. D. 3, box 91/a W. Newton, Pa. Josip Marinčič in August Strajner, Cleveland, O. Josrp Mencin, box 197. Oglesby, 111. Gregor Hreščak, 407 Eight ave., Johnstown, Pa. Frančiška Penko, Cleveland, Ohio. Alojzij Kalinger, box 87, Girard, Kans. Andrej Maretič, box 46, Pickens. W. Va. .1 erne j Hočevar, box 184, Rockwood, Pa. N. Povše, 1 Craib vSt., Numrey Hill, Pittirtwirg. Pa. Anton Vidmar, box 404, Carrollton,' Ohio. Leopold Bregar, box 4f>, Mavnard, Ohio. Franc Tomažič, box 72, Tolleston, Ind. Zofka Birk, 6029 Glass Ave., Cleveland, Ohio. Ivan Kaker, 220U, Grove St., Milwaukee, Wis. Josip Žuraj, box 103, New Alexandria, Pa. Josip Bevc, 5239 Butler St., Pittaburgh, Pa. William Sitter, tajnik S. D. P. Z. i 1 4 1 2. 11 1 1 3. i 1 II 4. t i 11 5. i « 11 6. < l 1 1 7. i i 4 1 8. t i 11 9. < i 4 4 10. t « 41 11. « i 41 12. II 11 14. II 11 16. i « ■V, 4 « 19. « t 4 1 21. 11 1 4 22. i < 44 23. i 1 4 4 25. 1 < 1 1 26. 11 4 1 27. ( « . 1 1 28. 11 1 1 29. 1 < 1 1 30. 11 < 1 34. 11 1 1 35. < 1 N 4 1 36. 4 1 4 4 38. < i 4 4 39. 4 1 II 40. 4 4 4 4 41. 1 4 1 1 42. 4 < 1 1 45. 1 1 < 1 49. «1 II 50. 4 1 4 1 53. 1 1 4 1 54. 1 1 11 56. ** " 57. 1 1 11 59. f 1 II 61. 1 1 II 62. 1 1 II 64. 1 1 t II 65. 1 1 II 69. 1 1 II 70. II II 72. II « 1 73. 1 1 II 74/ í Primero, Oolo. Popolnoma nem nverjen. da se ni bilo dopisa v "Proftareu" ii ntie naselbine. Zatorej hočem jaz napiaati malo vpogleda, kako ob-atoji tukajšnja slovenska nasel-ibina. Kar se dela tier, se dela 4e dosti dobro — zaslužek je pa različen po delu. Dela »e večinoma v premogokopih. Večina je Italijanov in druzih narodov. Slovencev je nas le nekaj nad sto. Kar nas je Slovencev, čitamo raznovrstne slovenske časopise. Delavski list "Proletarec" je nam posebno dobrodošel. Mislim, da rojaki po v-sod pridno segajo po njem. Kar se tiče društev, smo tudi dobro preskrbljeni. Imamo dva podporna društva in sicer: sv. Barbare, spadajoč v Forest City, Pa in " Plan maki Raj" štev. 8 S. D. P. Z. Conemaugh, Pa. Zadnje društvo je silno razburjeno zaradi izvani;edne konvencije. Izvan redna konvencija stane ogromno denarja, in kdo jih bode drugi plačal kakor pa- ti delavec. Kdo je kriv prezgodnje konvencije! Mislim, da si vsak zavedni delavec lahko naredi sam sodbo. Mi dot&ne grehe preveč kažemo v javnost. ,Bojim se, da "Zveza dokaj trpi na ugledu. Konvencija je pred durmi, vfcaka najmanjša atvar in nered bode prišla v javnost, potem se bodemo že prepri čali, kdo je zakrivil in zapravil tisti primanjkljaj v blagajni S. D. P. Z. Na vsak način se mora •dognati, kje je denar. In kadar bomo na jasnem, potem se ga dene pod ključ in potem naj že bo de Peter ali Pavel. Kdor zlorablja težko zaslužene delavske do larje, ni vreden, da sedi pri zbo rovanju S. D. P. Z. Ven z taki mi in potem naj že bode kdor hoče. — Jaz kot glavni odbornik "Zveze" se ne bodem opravičeval na tem mestu. Na konvenciji bodem lahko dokazal vse, kar aem prejel iz gl. urada S. D. P. Z. Še enkrat bratje in sestre S. D. P. Z. Dobro prevdarite komu bodete izročili našo blagajno "Zve-se." Naše geslo bratje in sestre naj se glasi: Delavec z delavcem. Koncem dopisa arčno pozdravljam vse člane S. D. P. Z. Tebi vrli delavski list, pa obilo naročnikov ! Mihael Krivec, 3. porotnik "Zveze". Goulters, Pa. Iz naše naselbine se le redko-kedaj čita kak dopia. Zato sem si odločil nekoliko časa, da sporočim razmere z našega kraja. Tukaj imamo dva premogovega rova, katera apadata k U. M. W. of A. Imamo tudi dva podporna dru šiva in sicer: "Boginja Svobode", štev. 193 S. N. P. J. in dejstvo "Lunder Adamič", S. D. P. Z., katera oba prav lepo napredujeta v naših majhnih naselbinah, kakor so: Robbins, Station in okolici. Dne 6. aprila je naše društvo dobilo od gl. tajnika Zveze jako čudno uprašanje. Pismo se je glasilo: — Prosim vas, da mi blagovolite naznaniti, ako ste poslali denar gl. blagajniku Zveze, za mesec februar in marc. Jaz nimam še nikakega poročila od blagajnika, ako je denar prejel od vašega društva. Tajniška knjiga izkazuje, da vaše društvo dolguje "Zvezi" za dva meseca. V slučaju, da imate pobotnice od gl. .blagajnika ali pa pošte, mi blagovolite iste poslati, da vašo pošiljatev v tajniško knjigo vknji zim, Blagovolite pa to nemudoma storiti, da bode stvar v redu, ker sicer se lahko pripeti, da bi člani vašega društva ne bili opravičeni do bolniške podpore, ker dolgujete že dva meseca na ases-mentu. Pričakujem takojšnjega poročila. S spoštovanjem William Sittar gl. tajnik, S. D. P. Z. Torej tako se dela z našim teč-ko prialuženim denarjem. Kadar pride denar v roke gl. blagajnika naše "Zveze", se mu ne zdi niti vredno, da bi denar u knjižil. Ja vraga, kam pa pridemo z takim glavnim odborom. Nič bolje se menda tudi ne godi našemu gl. tajniku. Meni je društvo nkroči-lo, da naj dam odgovor gl. tajniku ne pa pobotnic. Naš društveni blagajnik je na seji predložil poštne in gl. blagajnika pobotnice. Odgovoril sem gl. tajniku, da sem na njega poslal mesečno poročilo, na glavnega blagajnika pa, da je po^kJ naš blagajnik denar. Na to moje pismo mi je zopet odgovoril gl. tajnik sledeče: "Na vaše piamo, glede poslanega denarja, Vam naznanjam, da jaz sicer imam vaše mesečno poročilo, nimam pa poročila od blagajnika "Zveze". Vi pravite, daj ate denar odposlali, ampak jsz se ne smeui na drugo izirati, kot na to, kar prejme in potrdi gl. blagajnik. Vzemite torej na znanje, da ako se ne skažete, da je blagajnik res denar prejel za mesec februar in marec, potem se bodem ravnal po pravilih in vaše društvo suspendoval." Take komedije se torej dogajajo v gl. uradu. Oovek še po noči nima miru, ter mora letati na okrog, da ne pride v suspendaci-jo celo društvo. Prosim cenj. brate delegate, poskrbite na konvenciji, da ne bomo gazili po noči naokrog od Poneija do Pilata, le bi imeli par druzih mož v glavnem odboru ter drugi list za glasilo, potem bi ne imeli take zmešnjave, kakor jih imamo sedaj. S bratskim pozdravom na vse člane in član^ naše vrle delavske Zveze! S Jernej Rupnik, tajnik. PlOblTAlBC 0 MM»»« M»»C Meadow Lands, Pa. Društvo "Jutranja Zarja", št 29. S. D. P. Z., je sklenilo, da se vrše društvene seje v prihodnje vsakp prvo nedeljo v mesecu, ob 9 uri dopoldne. Prihodnja seja se vrši 4. maja. Poživlja se vse člane in članice, da se te seje pol no številno udeleže. Na dnevnem redu je veliko važnih točk. Razpravljati bomo morali o prihodnji konvenciji naše Zveze in dati delegatu potrebna navodila za isto. Vkreniti moramo tudi vse potrebno o razvitja društvene zastave itd. J. Bizjak. 8UBLET, WYO. V tukajšnjem premogovem rovu štev. 6. ponesrečil se je rojak Martin Furak. Dne 9. t m. je šel pokojnik zdrav in vesel na svoje delo. Ali po preteku kake pol ure se je nad njim utrgal plaz kamen ja ter ga pri priči ubil. Pokojnik je bil doma iz Poličan na spod njem Štajerskem, oženjen, ter za pušča tukaj žalujočo soprogo i petimi otroci v starosti od 14 dnij do šestih let. Društvo "Štajerski Bratje", št 394, priklopljeno k "Hrvatski Zajednici", priredilo mu je dne 10 t. m. dostojen pogreb, v kolikor je sploh mogoče v tem pustem kraju. Žalostno je bilo gledati jokajočo ženo z malim — 14 dnij starim detetom — v naročju in še s šestimi drugimi nedoraslimi otročiči, ki so klaverno stali poleg odprte gomile, kamor so k zadnjemu počitku položili njegove ostanke, očeta in rednika. Predsednik gori omenjenega društva izpregovoril je par besedi slovo na krsto pokojnika, za kar se ni mogel nijeden zadržati solz O vzrokih, ki so bili krivi smrti gori navedenega, poročal bo dem kasneje. Kolikor bi imel pripomniti radi pogreba, izpregovoril bi samo to, da naj bi se krajevna društva kakor tudi jednote zbrale za pogrebe in veselice kaki znak, ki bi kazal ljubezen in bratstvo, ne pa smrt in maščevanje. Predsednikova uniforma s sabljo je sicer krasna, toda sablja je mo-rilno rožje in ni po mojih mislrh znamenje sloge in bratstva, temveč je znamenje sovraštva, maščevanja, ter sploh prelivanja kr vi. Da se pa ne bode danes ali mogoče jutri kdo jezil, pristavljam, da predsednik gori navedenega društva kakor tudi društvo ni odgovorno za ta napačni znak. Pristavljam, da je predsednik izvršil svojo nalogo z največjo spretnostjo ter v srd osno zadovoljnost vseh navzočih. Z duhom časa napredujemo in prepričan sem, da ni več daleč Čas. ko bodo junaki sablje, kakor je bil n. pr. Evgen, Napoleon, Kadeckij in drugi zaznamovani v zgodovini človeštva le kot morilci in ne kot junaki. Na njihovo mesto pa bodo prišli možje, ki bodo uživali, oziroma že vživajo priznanje in slavo. To so junaki, kot so bili: "Ferrer", "Lincoln",, "Marx" itd. Slovenske, kakor tudi vse druge jednote in vsa krajevna društva naj bodo na svobodomiselni ali pa ns katoliški podlagi. Vse jednote bi morale imeti blag namen zbližati in zjedrniti uboge brate — delavce. Zato je po mojem skromnem mnenju sablja kot Čast no znamenje prava nesmisel, ter veliko nasprotje programa, ka-korine bi morale imeti začrtane VSAKATERI SE BOJUJE ZA NEBO CORK TIP CIGARETE Vsaki prodajalec proda več NEBO CIGARET vsaki dan. ADVERTISEMENT POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM Kasparjeve Državne Banke |e Bilceseje la ulM| slfiris. Naža parobrodna poalovnica js največja na Z*padu In ima vse najboljše oceanske (rte (linije). Sifkarte prodajamo po kompanltaldh cenah. Js+ee s ♦♦♦se»» o»»»» »»»»♦♦♦»»»♦ VSI NA MAJNISKO SLAVNOST 8 KONCERTOM, PREDSTAVO, PLE80M IN DRUGO ZABAVO, • ■ katero priredir- Jugosl. soc. udruženje št 14., St. Ms, Mo. b sodelovanjem tamburaAkega sbora "živila Hrvatska" is E. St. Louia, Mo. v nedeljo, 27. aprila v velikej češki dvorani (Bohemian Hali) NA 9. ULIOr IN ALLKN A VE., »T. LOUIS, MO. Igrala se bo igra " R R V I IVI A J" Socialna drama v t rek delih. , OSEBE: Marta Neuburg........................................Marija Frani* Martinova mati ...................................... Kata Barial-i* (•UHtav Neuburg, pekarski mojster, Martin brst..............Ivan Trik Gos. Neuburg, »oprogs Gustava......................Antonia Janovski Krie Alber», urednik.....................................Iva« Steiner Dr. Riksrd Baer, osebni prijatelj Alberta....................Jo*. Ha« Se h uit z ) delavca in ("lana mednarodnega . ( Vid Krullin Gebhard j «trok. odbor« .............................( Franjo Pipié 1. delavec.........................................Pavel Ciprijanovié 2. delavec...........................................Petar Grudeni* Cas: sedajnost. Prvi in drugi del «e vrti na večer pred 1. majem; tretji 1. maja. Meato: v večjem okrajnem mestu. Ns tabavo se posivljajo delavci in delavska ftsns, ter prijatelji delavstva. — Zale tak sabsve ob 2 uri popoldne; predstava ob 4 uri. U STOPNICA 26c. Ženske v spremstvu proste. ž VABILO NA VESELICO! * katero priredi _________________________________________ Vihar", 4 g V S P O R E D: | Ž "V zadnji uri", defrlamacij«, ¿zv«j«......................Pran Kaučič Z "Ne sanjajte!'' deklatnacij«; isvsjs....................Auguat Se-mee y 9 ' K met in fotograf"; izvajat«...... August Samec in Ludovik Zaman f "TRIJE PIOKI", burka v dveh dejanjih se na eploftno zahtevo ponavlja fr t OSEBE: Ž g Jarm, gostilničar.......i.»......................g. Auguat Samec y n Spet«, njegov« žen«...................................ga. IJ. Milavec / g Krojač...............................................g. Fr. Bevdek < a Urar ............................................v....g. L. Zaman / 6 Priskrovez............................................g. Fr. Kaučič £ Ž »odnik............................................................................................g y Soxx\xxxxxxxxxvxxxxxxxxxvxxxvxvxxxxxvxxx>xv\>x>xxxxv>xvv podporne organizacije. Upam, da me ne bode radi ter ga dopka nikdo stresel za nos, ker moje mnenje je, da se sploh vsak trezno misleči delavec strinja z mojimi mislimi. Pozdrav vsem čitateljem "Pro-letarca". V kratkem se oglasim zopet kaj obširneje! Opazovalec. Radlej, Kans. Sporočam vsem društvom, kakor tudi posameznim rojakom in rojakinjam, da bo dne 1. maja Zastavna veselica vsih društev S. N. P. J. v državi Kansas. Na veselici bodo govorili razni govorniki o naših političnih in gospodarskih organizacijah; delil se bo tudi list Proletarec prvomajniske izdaje. Uljudno se vabijo vsi člani društev in soc. klubov, da se blago-vole udeležiti v polnem številu veselice* Drufttva in posameznike se bo »prejemalo dopoldne od 9 ure naprej. Ob 12:30 se bode razvila zastava in potem slede druge točke programa. Veselica se bode vršila v društveni dvorani pol milje vshodno od Radley in pol milje zapadno od Dunkirka. Tisti ki se bodo vozili s poulično železnico (karo) naj iztopijo pri "Heehfence" od koder se dvorano takoj vidi. Člani dr. " poznanje" bodo skrbeli za vse potrebno in udobnost na veselici. Na svidenje na dan prvega maja! Martin fttefančič, zastavni predsednik Frank Hugelj, taj. dr. "Spozna je" Tiskovni fond za dnevnik: Anton Lach, MoGuire, Colo—.25 P Kečevar, Reading $1.00 John Koemerl, Readiug 1.00 Jos. Radtfek, Smithton Pa. —.20 Soc. klub, Glencoe, Ohio 1.00 Anton Sular, Kans —.20 Joseph Barut, St. Louis, M o 1.00 Zadnja izkazana svota $119.45 POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POŠTA. K as par Driavna Banka kupu|e In prodala In zamen|u|e denar vseh driav svet«. — Pri K«sp«rjevi Državni Benki se iaplača za K5 $1, brez odbitka. — Največje Slovanska Banks v Ameriki. — Daie 8% obresti. - Slovenci poatre-ftenl v slovenskem fealku. - Banka ima $6,118,821.65 premoženja. KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blue Island Ava., CHICAGO 1LLINOI8 POZOR BRATJE SLOVENCI! I < Ali fte veste kje je dobiti najbolj to mee ps najnižji ceni? — Gotove < v sovi prvi Blovenakl moderno urejeni meenici ' Ferko Bros., 271—lsl Ave. !■ Park St ; Tu se dobijo najokuenejle oveže in prekejene KRANJSKE KLO ; BASE, kakor tudi Jetrne ln krvave dom^ega isdelka ter najokuenejže < PREKAJENO MESO; vse pe najnižjih cenah. Pridite ia prepričajte se sami e ««lih cenah kakor tudi o kakovosti \ «aief« blag«. NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA je naJe geslo. Ne posablts nas torej obiekati v nnii novi mesnici r Joe. Tratnike- J ▼sni peelepju. MILWAUKEE. WI8. Teiefen: South MIK j * : KROJAČA TRGOVCA, priporočava svojo Z : moderno trgovino z vsako-vrstno moško opravo ! ► * < Izdelnfeva obleke po nm|BOveJšl modi. Ameriška Državna Banka 1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice CMlcago. VLOŽENA GLAVNICA $1,750,000.00 JAN KAREL, PREDSEDNIK. J. F. ŠTEPINA, BLAGAJNIK Neže podjetje je pod ««dzoretvom "Clearing Hous«" ¿ikadkih bnnk, torej je denar popolnom« sigurno nnložen. T« banka prevzema tudi ule-ge poitne hranilnice Zdr. driav. Zvriuje tudi denernl promet 8. N. P. J. Uradne ure od 8:30 dopoldne do 6:80 popoldne; v soboto je banka odprt« do 9 ure nvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 18 ure dopoldne. Denar vložen v nažo banko nosi tri procente. Bodite uvejsreni, da je pri nas denar naložen varno in dobifikanosao. Skupaj do danes $124.10 Znano nagim pr&dedom. Dobro znano je bilo našim pra-dedom, da je napačno iaprazuje-vanje čreveaja vzrok mnogim ne-prilikam v našem telesu in dostikrat tudi v nasein duhu. Nabirali so zelišč in koreninic, ter jih rabili za olajSbo zapečenosti. Nekatere »eli so prinesle za želeno o-lajšbo. a so. tudi oslabile telo in pirsilile Ijudj. da so uživali večje in večje popitlte. Znanost je to popravila s tem, da je združila tonike z odvajalnimi sredstvi-Najboljši vzorec take znanstvene sestave je dobro znano Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki vsebuje iste mlet mnogih zeltfč, raakrojenih v čistem rdečem vwiu. Učinkuje brzo, brez Ščipanja ali kake dnnre neprijetnosti, pri za-pečenmrti, ffrkenju, krčih, omotičnosti, izfftthi teka. razdražljivo-sti in slabosti. V lekarnah, ^os. Triner, 1333—1339 So. Aahland ave., rSiiea< ud pvbUafcad Evaav Tuesday by loots Slavic Wortuaaa's PeSttalüaf C Chksffo. Olasilo Slovsnsks organisacijs Jofosl socialistic* Zvssa ▼ Ameriki Subscription ratoa: United Btatea and OSaada, $2.00 a year, $1.00 for balf year. Foreign countriea $2.50 a year, $1 .25 for half year. Advertising Kates on agreemtat. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" 2146 Blue jsland ave. ChicsffQ. Ill SOCIALISTIČNA MISEL. Kadar nanese med indiferent-nimi ljudmi beseda na socializem, se navadno od te ali one stnani pojavi vprašanje: Kaj pravzaprav hočejo socialisti T In če nalete taki ljudje na pravega socialista, zahtevajo od njega odgovor, jasen in točen odgovor z vsemi po-sameznostimi, o katerih se le more poroditi radovednost v razgretih glavah. Ali vprašanje je zgrešeno, in kdor pričakuje odgovor nanj, dokazuje^ da res nima pojma o socializmu. Zakaj v tistem pomenu, v katerem se besede navadno rabijo, se sploh ne more reči, da socializem nekaj hože. Socializem ni terjatev, temveč raziskavanje m nauk. Socializem ne zahteva, da se imajo delovna sredstva izročiti človeški družbi v skupco last, temveč uči. da je drugačen izhod x pekla, ki ga ustvarja kapitalizem, nemogoč in da se bo kolektivna, skupna last delovnih sredstev neizog3bno uresničila. To pa preustvari vso podlagi povsem drugače organizirati «kakor doslej. V glavnih potezah se tudi lahko dožene, kakšna bo nova organizacija: podrobnosti so pa vprašanje bodočih časov. Ljudem, ki poznajo današnji dan in katerih spomin sega le v kratko dobo njihove mladosti, se zdi taka preuredba gorostasna, nemogoča, in zato menijo, da je izmišljena, «konstruirana na papirju, zasanjana v lenih urah brez dela. Če bi bilo res ^tako, tedaj bi bila politična ideja mrtvorojeno dete j. Zakaj gospodarske sile si ne dajo predpisovati potov, ker so močnejše od predpisov; in najlepše utopije so ostale praktično brez uspeha, ker Mso bile zgrajene na trdnih tlen dejstev, ampak so izhajale iz pobožnih želja in vroče fantazije. Z nekaterimi so napravili praktične poizkuse; posamezniki so doprinašali v ta namen velikanske žrtve. Nekaj časa so tAke falanstere, kolonije*, komunistične občine, životarile, pa so propadle. Kar ni spsobno za življenje, ne more živeti. Tudi taki poiakusi so socializmu le snov za raziskavanje, za študij, kakor sploh vsi družaibni pojavi. Niso mu pa cilj in namen. Socializem hoče predvsem vedeti, kaj je človečka družba in kakšna je, kakšno je razmerje med njo in posameznikom, pa med njenimi posameznimi deli. Nadalje hoče dognati, na kakšen način je družba taka postala, kakršna je, iz česa se je razvila in kako se je razvil«. Tukaj je glavno vprašanje, kateri činitelji določajo družabni razvoj. Če se znanstvenemu raziskavanju podeči, da najde pravi odgovor na ta vprašanja, tedaj je mogoče dognati, kam vodi nadaljni razvoj. Proučevanje rezultata družabnih in razvojnih činiteljev pa je gflav-na naloga socializma. « Človeška družba je jako pisana, in pojavov njenega življenja je tako ogromno število, da se posamezniku lahko zmeda pogled, če hoče vjeti njeno celotno sliko. Ksmor človek pogleda, povsod je boj: Tu so boji narodov, plemen, pasem, tam boji verskih družb; če se pogleda mato drugače, se zasačita mošlri in ženski spol v boju; državna oblika je predmet boja tukaj, okrog kulturnih posebnosti se sučejo boji tam. In raznim učenjakom je to zadostovalo, pa so izrekli svoje nauke: "Zgo- dovins človeštva je večen boj nasprotnih plemen." Drugi pa so u-Čili: "Namen človeške družibe je zedinjenje Človeške družbe, je ze-dinjeuje v etii cerkvi. lu tretji so zatrdili: "Spolno vprašanje js vpraaanje človeštva." Za vsako tako trditev se lahko najde toliko primerov, da je na-poaled videti, kakor da bi bila dokazana. Pa vendar je tako o-•snačevanje zgodovine preveč po-vTšno. V vseh teh teorijah ni najti splošnega, za vse slučsje veljav-negs načela, če je kje dvoje narodov v boju, ima vendar vsak zase v svojem okvirju notranje boje, in borbe posameznih delov prvega naroda so v bistvu povsem e-nake borbam, ki ae vrše v doma čiji* drugega. Neka nasprotja se opažajo povsod, nasprotja, ki so v nivojem najglobokejšem značaju po vsem svetu enaka. To so nasprotja med gospodu jočiini in podjarmi jen imi, med vladajočimi in alužeČimi, nasprotja med posameznimi razredi človečke družbe. Zgodilo se je včasi, da je bil cel narod f>odložen drugemu, ki ga je zasužnjil; zlasti v starih dobah, ko so bile selitve plemen še nekaj navadnega, se je večkrat zgodilo, da je zmagovit rod potisnil premaganega v sužnost. Tedaj je med obema nastalo razrednd razmerje, in bistveno je bilo razredno, ne pa narodno nasprotje. Zakaj zgodilo se je tudi, da je zmagovito pleme «prejelo narodnost premaganega, ali prilastilo si je gospodstvo nad poraženim, kateremu je postalo po jeziku brat. Važno pa je vprašanje, kaj je odločevalo v bojih, ki so od prvih začetkov, človeške zgodovine vedno razsajali na zemlji, kjerkoli so prebivali ljudje. Tudi v tem se je včasi izfcušala čudna filozofija pripisujoča zmagovitost zdaj višji kulturi, zdaj prirejeni hrabrosti, zdaj zopet dragocenejši veri. Enostavna resnica pa je ta, da je vedno zmagovala in še dandanes zmaguje višja sila. Ta- je pač lahko raznovrstna. Če ae h popa de dvoje golorokih ljufdi. o^očuje tista moč, ki jo prinaša borilec sam s seboj v svojih mišicah. v svojem tilniku, v svoji spretnosti in v svoji zvijačnosti. Osebne prednosti pa se morajo takoj vsaj deloma umakniti, čim i-mata nasprotnika bojnA sredstva v rokah. Mali David je premagal velikana Golijata, ker je bil njegovo orožje uspešnejše od hrust o-ve telesne moči.* Ali boj ni samo pretep na krvavem polju. V vsakdanjem tako-zvanem mirnem življenju je veliko več bojev kakor na vojnah, in ravno oni navidezno mirni bo-ji so neznansko bolj vplivali na razvoj človeške družbe, kakor vse krvave bitke. Tudi v teh bojih je odločevalo boljše srestaja to misel delavskih množic, ogromne večine člvteštva, nekdaj tako slabe, da je morala trpeti vsako sužnjost, danes že toliko o-krepčane, da se lahko bojuje, in vsak dan pridobivajoče toliko moči, da mora priti dan, ko zmaga.- LJUDSTVO V PAKIZU PROTE STIHA PROTI TRILETNI VOJAÓK1 SLUŽBI. Delavci v Parizu so uprizorili proti nameravani triletni vojaški službi velikansko demonstracijo, kakeršnih je še malo videlo tni-Ijonsko mesto. Pariz, od strani or ganiziranih delavcev. 200.000- zavednih delavcev je dalo duška svojemu ogorčenju nasproti vladi, katera nima nikdar dovolj za militarnem in raarinizem. Stari delavci so deklsmirsli, da še 40 let niso videli tako impozantnega protestnega shoda, kakor je bil s«4 danji. Ta shod je bil občuten u-darec za buržoazne elemente in vlado; klie vladajoči militaristiČ-ni kliki, da naj odneha, ker drugače lahko spravi buržoaiija v nevarnost mir vse Kvrope. Demonstracijo je organizirala radikalna unija "Tnion de« Svn-dieats de la Seine" (Federation of Labor Unions of Paris.) Celo mesto je bilo preplavljeno od socialistov, sindikalistov, anarhistov in pravih demokratov, kateri so skupaj kakor en mož protestirali proti militaristični vladi, katera hoče obesiti ljudstvu novo in težko breme na vrat. Dan je brl prijazen in lep. Neštete množice ljndMva se ie valilo proti "Pre-Saint-Gervais" parku. Izvoščeki, avtomobili in poulične železnice so imele dosti posla, da so vozili radovedneže v park Zadej so pa korakali delavci z razvitimi rdečimi zastavami, ter peli revolucionarne pesmi. Organizatorji so imeli otl slavne pariške policije strogo prepovsd, da demonstrantje ne smejo v sprevodu nositi zastav in prepevati pesmi, toda delavci se za policijsko prepoved niso zmenili ter |o napravi po svoje. Ko so policiji videli nepregledne vrste rairedno zavednih delavcev ponosno korakati z razvitimi zastavami, «e niso predrznili demonstrante motiti in nadlegovati. / Štiri irre so se delavci valili v nepretrgani vrsti v obsežni pnrk. Demonstratorji so se odlikovali z svojo železno disciplino. Niti do najmanjšega izgreda ni prišlo, da bi dobila policija povod, da »c vrže katerega v ječo. V parku je bilo posta vi jesih 11 govorniških odrov. Ker je pa bilo na razpolago neštevilnih govor nikov, se je sktonilo, da nf sme noben govornik govoriti več kot 15 minut. To niso bili kaki suhoparni govori in dolgočasne dekla-macije, temveč ognjevite in navdušene besede, kot betonska stena so pokazali francoski delavci svojo solidarnost in železno disciplino, kadar se gre za interes in koristi francoskega proletariats. Ko je bil shod končan, bo ic delavci zopet v nepreglednih vrstah valili nazaj v mesto. Četa. broje-ča kakth 150 msnifestatorjev. kateri so reprezentirali "Women's Committee, Young Guards snd young Syndicalist", se je odtrgala od glavne gruče ter t razvitimi zastavami in pevajoč odšli proti "Place Gambetta". Kakor hitro so policaji videli, da se je oddelek odtrgal od glavne gruče, so taJtoj naskočili demonstrante, rekoč, ds morajo sneti rdeče zastave. Mani-í estator ji so jim odgovorili: "Mi nočemo več prenašati vaše tiranije in šikan. "Dol s triletno vojaško službo. Živelo zavedno delav stvo!" IJnel se je pretep, v katerem je bilo več policajev tepenih. Ker se je pa bilo bati, da ako poklicano vojaštvo ilseks po de-monatrsntih, da se potem na 'Place Gararbetta" privali vsa druga armada manifestatorjev, nakar bi lahko nastala pravcata revolucija — zato so pregovorili demonstrante, da so se mirno razšli. Francoski delavci so torej vendar enkrat poka/ali skupeu nastop. To je tudi edino prava pot, potom katere se pri kapitalističnih in meščanskih figurah nekaj doseže. Francoski delavci bi bili lahko že marsikaj dosegli, ako bi brli edini. Žal, da »o vročekrvni Romani razcepljeni na f>reveč struj m frakcij, katere so si vedno v laseh za taktiko, principe in metodo, v splošno škodo francoskega proletarijata. ČRNI DIAMANT V cesarskih kronah, na prstih bogatinov, na belih prsih in v temnih laseh visokih dam se blešči belo kamenje, trdo, čiato, v svoji svetlosti čudovito krasno kamenje, za katero plačujejo izvoljenci tega ' sveta, ljubljenci Mamona nezaslišane svote. Zelo skromna je praktična korist, ki jo daje beli diamant, ali redkost, in lepota mu dajeta izredno ceno, tako da bi cele velike družine, da, cela plemena lahko udobno živelo. če bi imela toliko, kolikor je vreden tupataun posamezen tak kamen. Globoko v zemlji pa se skriva plemenitega diamanta« preprosti sorodnik, premog. Črn je ali pa rjav, noben labodji vrat se ne o-krasuje z njim, noben prstan ga ne objema, in imetniki se ne pehajo ¡»onujajoči vrtoglave cene za posamezen kos. Ali nobene nesreče ne bi bilo,! če bi na kakšen način izginili vsi diamanti z Zemlje; strašen udarec pa bi bil za človeštvo. Če bi mu kakšna elementarna kata8trofa vzel ali odmeknila premog v ne-, dosežno daljavo. Na sedanji stop | nji razvoja si ne moremo misli-¡ ti človeškega življenja brez tega, črnega kamenja, v katerem je( shranjena solnčna toplota; zakaj, vsa industrija, ves promet našega časa je odvisen od njega. Tovarne. železnice, plavži, parobro-di bi morali ustaviti obrat; nešteta mesta bi bila ponoči zavita v temo. silne množice ljudi bi bile obsojene na prezeba nje. Člove štvo je pač živelo, ko ni poznalo premoga, ali živelo ni tako kakor sedaj; živelo je tudi, ko ni imelo železnic, ko ni vedelo, kaj je brzo-jav in telefon; živelo je, ko ni tiskalo knjig, ko ni znalo streljati s puškami in topovi, ko ni znalo zidati hiš in ko sta mu bila neznana plug in brana. Ali vsaka izguba pridobljenih vrednosti je bridka. če pa gre za splošne, vsemu človeštvu služeče vrednosti je iz guba katastrofs kakor vesoljni potop. Kaj pomeni premog za gospodarsko življenje našega časa, kaže angleška stavka z najkrepkej-šimi argumenti. Le kratek čas je, kar je izbruhnila, a že so njene posledice velikanske in večje od dne do dne. Posredno in neposredno učinkuje premogarska stavka na anerleško industrijo in trgovino; izguba, ki jo imajo rudniški mogotci, ni majhna, pa vendar komaj šteje v primeri z izgubami v podjetjih ki morajo valed te stavke drugo za drugim ustavljati delo. Premogarji stavkajo; nekoliko varnosti hočejo za sadove svojega dela, a premogovniška gospoda se upira, ker si ne da krajšati svojega profita. Zagotovitev minimalne mezde za vsakega premo* garja. ki dela, je zahteva organizacije. Ali kapitalisti nočejo spoznati. da potrebuje dejjjvec kruha zase in za svojo družino tudi tedaj, Če je doli v globočini naletel na sterilen prostor, pa se kruši pod njegovo sekiro več slabega kamenja kakor dobrega premoga. Kakor da so delavci trgovci, jim hočejo podjetniki plačevati natančno toliko, kolikor dobe od njih premoga; kadar jim tako kaže s stališča njihovega dobič- ka, pozabijo hipoma na svoja naj' svetejša načela. Sicer so vedno gospodarji; delavci kopljejo njihov premog, v njihovih jamah; oni so lastniki, delavci pa le hlap cL lu zato hočejo premogarji, da se jim plača delo. Če ima lastnik ves dobiček, je pravično, da nosi tudi riziko. Ce je prostor, kjer se ka, slab, ni kriv delavec; dobri in slabi prostori so v podjetnikovi, ne pa delavčevi, torej je v redu. da zadenejo slabši učinki o-nega. ki ima največ dobička od od dobrih. Ali če stališče gospodarjev ni pravično, je vendar razumljivo. Profit je vrhovno načelo kapita lizma, in njemu ae morajo umikati vsi drugi. Za dosego čim večjega dobička izrablja vso moč, kolikor je ima. Njegov egoizem se vzpenja na vrhunec in je brezobziren. Ne briga se kako žive delavci, ki služijo njegovim blagajnam, nič mu ni mar, kako se razvija vse drugo na svetu, ali kako zaostaja. Da se le spajajo s kapitalom obresti, čim večje o-bresti — vse drugo mu ne šteje nič. Proti kapitalizmu, ki rabi svojo moč edino le za svoje sebične smotre, ne kaže delavcem nič dru gega, kakor postaviti svojo moč. Posledica je stavka. Delavci vedo. kaj jih čaka v boju in se ne plašijo, ker so organizirani, ker so pripravljeni Ali učinki slavke posežejo daleč preko meja premogovnikov; občutljivi postanejo v industriji, v prometu, v privatnem življenju. Za to se ne zmenijo lastniki rudnikov. Dokler jih ne prisilijo njihove lastne izgube, ne odnehajo. Naj ae ruinira gospodarsko življenje vse države — to jih ne briga, zakaj njihova skrb je le njih profit. Privatna lastnina je razvoju človeške družbe splošno škodljiva; ali nikjer ni ta resnica tako očitna kakor v rudn. in zlasti v premogovništvu. Gospodarstva cele države je v rokah malega števila ošabnih kapitalistov! Zaradi trme nekaterih glav se lahko n-stavi vse delo. In lahko si je misliti tako situacijo v treh, štirih, desetih deželah ob enem. Da — gospodarsko življenje vsega sveta sveta je odvisno od male tolpe brezvestnih in brezobzirnih izkoriščevalcev. V tem, da so premogovniki v privatnih rokah, je velikanska nevarnost, katere se bo morala tudi kapitalistična družba rešiti v svojem lastnem interesu. Socia liziranje je stvar socialistične družbe; podržavljenje bo že v kapitalistični družbi neizogibno. CERKVENI KARTEL. Pater B. Duhr je pretkan jezui; in vnet apologet svojega reda; za družbo Jezusovo si je pridobil velike zasluge s pobijanjem zgodovinskih protijezuitsikih očitkov — jezuitske pravljice jih imenuje. Zlasti je v njem fino razvit občutek za časovne potrebe rimske cerkve in Petrova barka bi po njegovem obračala krmilo in jedra, kakor veleva časa tok. Propad katoličanstva je zgodovinsko dejstvo, ki sili opazovalcu v oči. Bolj in hitreje nego politična moč katioJiške cerkve peša in ugaša njena duhovna oblast nad civiliziranimi narodi, ki se vse-bolj odtegujejo rimski in moralni komandi iz Rima .Dočim ao si tuintam klerikalne politične stranke s pomočjo dinastij in ari stokracij, z nezmerno demagogijo in marljivim organizatoričnim delom znale ohraniti razmeroma velik vpliv na državno zakonodajo in upravo, ki ga pod navalom ljudskega gibanja izgubiva-jo le počasi, korak za korakom, ped za pedjo, je duševni vpliv rimskega krščanstva na družabno življenje narodov v sedanji dobi le še plitek in neznaten. Živ 1 jen je hodi svojo pot, kakor da bi cerkve ne bilo na svetu, in se ne meni za grmeče tirade iz Ri ma, ki so kakor besede starca na strehi, ki si pomagati ne zna. Cerkveni nauki So kakor prazni me hovi, iz katerih se je vse vino iz-ccdilo, brez živega jedra, mrtve fraze v kričečem nasprotju in brez dotike s potrebami življenja. Ta položaj, ka navdaja čute čega cerkvenega človeka z veli ko žalostjo in hudo grozo in ki sili mislečega cerkvenega bojevnika v premišljevanje, je rodil v glavi jezuita Duhaa narodi slaba prede in nič bolje se ne godi po- zitivnemu protestautovstvu. Cerkveno kjjeanstvo — rimsko in nemško — je kakor ostanek is minulih dob, kakor eratična «kalina. tuja svoji okolici in osamela — današnji človeški rod ne razodeva zanj umevanja, in tudi ne zanimanja. Jezuit kliče katoličane in protestante, "ki so vedrega duha in ooštene volje" na _ skupno delo. V "Augsburgtr Abemdzeitung" (st, 114) objavlja osnutek cerkvene kartelne pogodbe med nemškimi katoličani in protestanti, ki naj bi slonela na tile podlagi: 1. Katoličani in protestanti naj vživajo na Nemškem enake pravice; obe strani naj opuščati poseganje na reli*»iozno polje. Izjemni zakoni na korist ali na škodo enega dela so nedopustni. Ta enakopravnoat katoliškega nauka in še manj protestantovsko na-ziranje. 2. Katoličani in protestanti naj v boju z ne ver jo. nen ravnostjo, oderuštvom itd. po okolšeinah skupno postopajo: saj gre za njih skupne interese. 3. Koufesianalue polemike je po možnosti omejiti na znanstvene raziskave. 4. Zlasti se je plaho izogibati psovk in ponavljanja neresničnih trditev (f); take reči ki niso nikoli dobre, pogosto škodijo in zmerom dražijo duhove. 5. Bolj kot doslej je v občevanju in časopiaju naglašati to, kar druži vse krščanske elemente: vero v Kriata in prvo zapoved krščanstva — krščansko ljubezen. Take so misli jezuita Duhsa. Kar si katoliški jezuit želi, ni nemara premirje ali politična zveza med katoličani in protestanti, ampak popolna kooperacija na konfesionalnem polju. To je čuden. nenavaden glas iz cerkve, ki ji je nestrpnost življensko načelo in pravilo, ftiroke in globoke reke človeške krvi ločijo katoliško fa-sono izveličanja od protestantov* ske, krvave boje in mesarska klanja je užigala slepa konfesionalna strast — strahotna tridesetletna vojna, ki je vso srednjo Evropo izpremenila v puščavo in v grobišče, je pravzaprav le epizoda v dolgotrajni pravdi med katoli-Čanstvgjrn in reformacijo. In po vseh teh dramatičnih bojih kar-telna pogodba l Po vseh neizmernih žrtvah in ranah, ki jih je od evropskih narodov terjal katoliški in protestantovski fanatizem — "za vero" je šlo v teh bojih *— hladno in cinično priznanje, da si bili vpi ti boji odveč prazne marnje da je bilo ljudstvo plen ziloeiiiske prevare im da so pravzaprav katoliške in pro-testantovske cerkve interesi skupni. Globlje bi bil konfesionalizmu težko porinil nož v srce še tako zagrizen sovražnik cerkve, kakor njen apologet in strateg pater Duhs! Duhsov predlog nas spominja na storijo fabrikantov-konkuren-tov, ki se pečata z istim-izdelkom drug drugemu hodita v zelje,, drug drugemu odganjata odjemalce, v nič devljeta tuje blaffo in z amerikansko reklamo povzdigujeta la-stne izdelke in dirkata naravnost z nizkimi cenami. Oba pa s strahom opazita, da jima zastaja blago, ki ga vzajemno nudita kupujočemu občinstvu, in da se prazni blagajna vsled cen, ki niti proizvajalnih stroškov ne pokrivajo. V stiski stopita vkiip. se pobotata o cenah in si razdelita plen - kupujoče občinstvo, ki se iz veselega gledalca konkurenčnega boja izpremeni v njegovo pasivno žrtev. Namesto razuzdane konkurence, ki obema škoduje, postavita kartelno pogodbo, ki jo plača tretji. Nekaj podobnega pamera-ra Duhsov predlog, ki hoče divjo razdraženo konfesionalno konkurenco lepo organizirati v skupnem kartelu, ki hoče Mpravo" in "krivo" ver združiti zoper nejevero. Duhsov predlog kaze, kako globok preobrat se je izvršil v krščanstvu. Dokler je bilo krščanstvo s svojimi evangeljskimi ideali sen siromaštva, je cvetelo sektantstvo in dogmattfni prepiri si bili na dnevnem redu —- vseh ideologov in sanjačev lastnost in dolžnost je, da se prerekajo za žabljo tolno. Ob reformaciji krščanstvo davno ni bilo več čista ideologija, ampak cerkev je bila samostojna socialna velesila in reformacijski boji so bili na katoliški strani boji rimskega papestva za politnČno .oblast Dogmatičlie diference med katoliškim simbolom i/n protestantovskimi formu- / 1'KOLKTAU te lami no bile šibolet v teh bojih. Amg>ak od# tedaj pa do danes je dolgo in vsa zgodovina kapitaliz. ni a leži vrnea! Iz čiste ideologije, iz nadčutnega In podzavestnega sanjaštva se je razvilo krščanstvo v pozitivno obrambo sredstvo sedanjega družabnega reda in njegove kritine razdelitve družabnih dobrin. Kapitalizem, ki si je podredil državo, Jii prizanesel niti organizaciji krščanstva, niti cerkvam ,m jih je prav po domače vpregel v svoje smotre. Iz krščanskih naukov je naredil prav moč ne zavarovalne okope za svojo lastnino, uspešen narkotikum, i katerim utyja revolucionarno e nergijo izstradanih mas in jih na pravija nesposobne za naskok na sedanji lastninski red. V času krščanskega sanjaštva in v dobi cerkvene suverenitete so bili mogoči, so bili najslovncga "Hlap-West Rarberton' Olno. I(,a? Uravo ^^ da ste tako Kdor se te velepomembne «^nepristransko cenili jezik v svo-brez važnih vzrokov, jem Spoznavanje samega prisiljen izključiti ^ je najVečja čednost pisate-ga^ Torej brez ovinkov: vsi na jja priiodnjo sejo, komur je količ- _ kaj Savska stranka pri srcu in j Nik(Jar Ae niate nikjer ¿itali 0. se zaveda razreda, v katerega ^^ y katerem bi kapitalisti sPa«la. iskali delavce z bistrimi in zdra- Kakor razvidno, naš klub sla- (vimi možgani. Kapitalisti ne ma-bo napreduje. Vzrok temu je. ker rajo ročnih delavcev (težakov) z se sodrugi ne vdeležujejo rednih ' razvitimi možgani, ker razviti de-meseČnih sej. Skoraj vsaka malen lavski možgani strupeno uplivajo kost je vzrok, da se izoeme seje.' na kapitalistično debelorejeno de-Sodrugi! Tukaj je treba trde vo-jnarno mošno. Edino kar kapitali-lje in velike požrtovalnosti ako sti ori delavcih strastno ljubijo, hočejno doseči cilj, za katerega J --- se izčrpano delavMvo bije danes po celem svetu. Zaradi tega ne o-stanrmo za drugimi naselbinami tako daleč od zadej in ne bodimo vedno tako zaspani. Ojačimo se, ter vstopimo v bojne vrste, v vrste razredno zavednih delavcev, in pokažimo, da ne držimo naših rok križem ter mimo čakamo pogina od kapitalistične stranke. Pokažimo našim nezavednim tovarišem, kje da je rešitev iz sedanjega modernega suženjstva. Podaj mn list Proletarec da ga čita, povabi ga na sejo socialističnega kluba. Ne zavidaj ga, ako se ne strinja s tvojo mislijo, njemu ni zamere, ako ne «impatizira na prvi mah s teboj. On ni še slišal o socializmu in organizaciji do sedaj. Ako je slišal ali čital, je bilo to gotovo od nazadnjaške stranke, od stranke kapitalistov in buržoazije, drugače bi z veseljem pristopil k bojevnikom, nakar ga z veseljem sprejmemo v naše vrste. Mi delavci spoznavamo, da smo izpostavljeni požrešnemu kapitalistu na prosto voljo, da nas izkorišča, kakor se mn zljubi, ter da po današnjih zakonih dobi delavec samo 15% od svojega produkta. kapitalist pa 85% za njegovo lenobo. Iz tega izprevidimo, kako je z božjo voljo in trditvijo, da je bilo vedno tako in da tako ostane. Toda pri zakonih nima bog nič opravka, to je le volja velekapitalistov.- Oni so si znali pridobiti zakone na njihovo atran tako, da služijo samo njim in odgovarjajo izkoriščevalnim namenom. Ni resnica, da je bilo vedno tako in da tako tudi ostane. Ampak resnica je, da se časi spreminjajo in da še nikdar ni bilo tako in tako tudi ne bode, kajti kapitalist je dosegel svoj cilj. Sedanji sistem, kateri služi samo izkoriščevalcem, je na vrhuncu. Za več nas ne more oropati, kajti delavec bi gladu ope- Otroci in ženske so ponavadi podvržene napa ki, katero povzroča nepravilna prebava. Severov Laxoton po«i* hitro olajžavo v takih (♦lučajih. Povapeiuje tok žolča, redno delovanje ¿rev, dobro prebavo, veselje in pokoj. Vi-«oko se priporoča za otrofce. Cena 25c. Severn Kapljice za otroke (Se ver a'■ Soothing Drops.) uteiijo bolečine, kolike, zvija-¿ico, krie in preženejo sapo ia pline iz želodca ter podete mirno »panje. Cena 25 centov. Čuvajte se bolezni, katere dajajo bolečine. Najboljša varttiaa obstoji samo v tem, da «e vzdržuje tisti ampak, da se vsak umije ¿isto tudi vrat, zobje ia usta. Rabite, kot igralo ia ustno izpiralo Severov Antfsepsol ITapeAno tudi učinkuje v »lučajih nomega katara, tokov'in kjerkoli ae rabi antiaeptv&aa sestaviva. Cena 25 centov. V vseh lekarnah. Zahtevaite Mt ni o Severova Zdravila. Ne vzemite druge. Ako jih vaft lekarnar nima v zaloffi, pilite u&m. W.F. Severa Co. CEDAR RAPIDS. IOWA Dobra domača kuhinja. Odprto po dnevi in po noči. "BALjKAN" KAVARNA*- RESTAURACIJA -IN POOL TABLE- M. Poldruga* -> 1816 So. Centre Ave. PIOLITABIO Alphonse Daudet: TRI TIHE MAÖE —Dva purana, Garrigou? Z go-moljikami, praviš t — Da, prečastiti, dva delikatna Ubrana s gomoljikami. Vem, ker Sem ju sam pomagal nadevati Kača jima mora počiti na ražnju fem dejal, tako smo ju nabasali. • — Jezub m Marija, gomoljike •o moja najboljša jed. Daj mi Vrz koretelj Garrigou! — Iu ka $*uzega si videl v kuhinji razen (uranovt ^ ~ »Same dobrote. Od poldne ni «10 drugega počeli kot fazane, trufcovke in jerebic« smo sknbli »r perje je kar/frčalo po zraku — potem so prinesli iz ribnika jegu fje, karpe, poatrvi in ,.. ' — Tolste postrvi, Garrigou Kaj T v >L • — ToJste, pa še kako, prečastt-ti; prave orjake 1 — Oh, inoj bog, tako mi je, ka kor da jih imam že pred nosom ... Ali si še natočil vina v posodici? — Vse je v redu, prečastiti. Ani(>ak s tem po maši se ne da primerjati. Če tbi videli grajsko jedilnico, polne karafinke, v vseh fcarvah. In pa srebrno posodo, na-aamizno okrasje, cvetje in kande lahre! Take gostije še ni bilo. Gospod marki je povabil vse plemstvo iz sosesčine. Pri mizi bo naj «)auj štirideset oseb, brez oskrb-aika in grajskega pisarja. Oh, fcakšna sreča, prečastiti, da bode-le med njimi. Samo povohal sem purane in čudoviti vonj me preganja vsepovsod. Oh, moj bogi *;— Le urno, urno, sinko moj grešne požre sn osti nas bog obva 1», zlasti na aveto noč. Brž prižgi rede in peevoni k maši. Polnoč se ¡¿a in zakasniti ae ne smemo. • » • • Ta pogovor s je razpletel v bo-iidni noči Gospodovega leta šeat-aajsto in nekaj čez pred prečasti-lim Domin i jem Halagverijem, aokdanjim bar na bitom, takrat pa flajskim kaplanom gospode trin-Maške, in med malim zakri-Sbanom Garrigou jem, ali bolje s tistim, ki ga je imel za svojega ma-liega zakristana Garrigouja Za-4aj vedeti je treba, da je tisti ve-^er hudi« v lastni osebi zlezel v dkrogio postavo mladega zaikrmta-aa, da bi laglje premotil častite-ga patra in ga zapeljal v strašno pregrešno požresnost. Ko je torej takoimenovani Gar-rigou (hm, hm!) na vso moč zvo-oil v grajski kapelj, je zlezel premostiti gospod v mali zakristiji v mašno oblačilo, in ker je bila njegova glava vsled živih gastro-komskih opisov že nekoliko zmedena, je mrmral med oblačenjem f>redse: "Pečeni purani... tolsti karpi... orjaške postrvi..." \ Zunaj je piskal nočni veter in jipremljal godbo zvonov. Kmalu so se zasvetile na bantuških 0-bronkih, na katerih so prestolo-vali stari trinklaški stoVpi, posamezne luči. Družine zakupnikov, ki so hotele prisostvovati polnoč-niči v grajski kapeli, so lezle pojoč v raztresenih skupinah navkreber. Naprej je stopal oče s svetilko, za njim ženske v velikih rjavih plaščih; k njim so se stiskali otroci. Vzlic uri in ledeni sapi so korakali ljudje veselo, z lepo tolažbo v srcu, da bo po maši, kakor v*ako leto, miza v kuhinji zanje pogrnjena. Od *Časa do časa so se v mesečini zalesketale šipe grofovske kočije, spremljane od bskljonoscev; pricintfljal je mezeg po stari poti m ob medlem svitu lantern, ki so le slabo prodirale skozi meglo, so spoznali zakupniki svojega oskrbnika in ga pozdravljal: "Dober večer, gospod Arnoton." — Dober večer, dober večer, ljudje božji. Noč je bila jasna in hladna, Na nebu so »e lesketale zvezde, sever je ostro zavijal in na obleko se je usipal droban, zmrzel dež, ne da bi jo premočil, in je tako zvesto dopolnil tradicijo o belem božiču. Visoko 2 vrha je poadravljal Ifrad s svojimi neštevilnimi stolpi in oboji, kapela je strmela v temnomodro noč in na tisoče lu-čic je trepetalo: prikazovale in «ginjale so po oknih in kakor fan-tastne vešče so švigale nad temnim poslopjem. Onkraj grajskega mostu in vrat so morali ljudje, namenjeni v kapelo, preko malega dvorišča, na katerem je mrgolelo kočij, služabnikov ip nosilnic in ki je bilo od bakelj in od og-n#ftč v kuhinjah razsvetljeno ka- kor o belem dnevu; tam se je raz legalo škripanje ražnjev, ropota nje ponev, ¿venketanje kristalne ga in srebrnega posodja in nud vsem je visela mlačna sopara duhteča po pečenki iu okusnih o makah. "Kakšna gostija bo po mani tako je mrmral predse kaplan fako so si mislili zakupnik, graj ski pisar, skratka vsili. Cinklingeling ! ( ■inkliiigelnig ! Polnočniea se je začela. V graj ski kapeli, majhni katedrali z u metniško obokanimi vratmi iu ok ni, do stropa oblečeni ^hrastovi no, so pogrnjene dragocene pre proge in vse sveče so prižgaue. Iu koliko ljudstva! In prekrasna or blačila ! Spred »kolo kora sede v mojstrsko izrezljanih cerkvenih stoleh gospod trinklaàki v teniuo-zelenem zidanem suknjiču iu poleg njega odlični gostje. Na baržuna steb klečalniku njim nasproti kle čita stara vdovela markiza v og njeno rdečem brokatu jjp mlada grofica trinklavška. počesana po najnovejši pariški modi. z visokim stolpom bruseljskih špie na pre žlahtni glavi. Nekolik vzad sta v črni obleki z neznanskima baro-kaiua oskrbnik Tomaž Arnoton in grajski pisar magister Ambrož, dve črni pegi med svetlo bleščeči čimi zidanimi in brokatnimi obla Čili. Dalje so rejeni dvornik, za njim pazi, lovci, valpet iu ključa rica Barbara z ncwtevilnimi kiju či na močnem, srebrnem obroču. Cisto v ozadju Sede na klopeh llapci in dekle, zakupniki s svo jimi družinami: tam spod poleg duri, ki se potiho odpirajo in »|>et zapirajo, pa se pojavljajo za nekaj trenotkov kuharji in spušča ,10 v praznično ozaljšano, z voščenimi svečami razsvetljeno in razgreto cerkev zapeljivi duh po ve-erji. Ali pogled na te bele čepice moti mašnika pred altarjem? Ali ga bega Garrigoujev zvonček, ta preklicani ob vznožju altarja 'Se-mintja, kakor da bi neprestano clical: 44Le naprej, le naprej! — t'im prej skončamo, prej bomo za mizo!" In vselej, kadar zaicinglja zvonček, pozabi kaplan na svojo inašo in premišlja le še na gostijo. V svojem duhu vidi nemirno vrvenje v kuhinji, odsev ognjene žrjavice, ki žari z ognjišča, soparo, ki se vzdiga iz kipečih osicev, in v tej sopari dva orjaška, nadevana, tolstotrebušna purana z gomoljikami... Vsvojih mislih s Jedi neskončni vrsti čednih pazev, ki nosijo sklede v rokah. Nepopisne vonjave se razširjajo. Z njimi stopa v veliko dvorano, praznično ozaljšano. Razkošje! Tam stoji v bleščeči svetlobi ogromna pogrnjena miza; na sneženem prtu se šopirijo ponosni pavi z izpreminjajočim se perjem m fazami širijo svoja zlata krila; za rnhinatotimi kara-finkami gledajo izza zelenja cele piramide sadja in tam se leskeče-jo razkošne ribe, o katerih je prej pripovedoval Garrigou (seveda, kdo drug kot Garrigou!); s svojimi sobnimi luskami počivajo na sveži travi, kakor žive, s šopom sladkodehtečih zelišč v raz-klenjenem gdbcu. Vsi ti čudeži se prikazujejo Balagveriju na bogato vezenem altarskem prtu, in po-gostp se zareče in izgovarja 44Be-nedicite" namesto "Dommus vobiscum". Ne glede na te zinoti-ce pa opravlja častiti mož svoje sveto opravilo prav vestno, ne da bi rzpustil najmanjšo vrstico, ne da bi pozabil na še manj važen poklon, in do konca prve maše je vse dobro; ampak v božični noči mora brati duhovnik tri maše zapored. — To je prva, — je zamrmral kaplan in olehčano vzdihnil ; toda brez oddaha je pokimal zakrista-nu in cinklingeling, cinklingelig! že se je druga maša začela in z njo greh Dominija Balagverija. 44Brž, brž naprej!" mu drobi tenki Garrigoujev zvonček na uho, in nesrečni, od vražje požrešnosti obsedeni duhovnik objema mašno knjigo in dirja v žgoči lakoti z grewno naglico preko strani Le mimogrede se še priklanja, le površno se križa vse kretnje ok»^ Su je, le da bi prej bil pri kraju. Komaj da pri evangeliju vzdigne roko in da se pri kesanjn potrka na prsi. Kaplan in ministrant dr-drata kakor za stavo; svetopisem-ske stavke in odgovore kar mečeta drug drugemu, tiesede izgo varjata le napol, ne da bi odpirala usta, da se noben časek ne izgubi in nazadnje se čnje neraz- ločno mrmranje. Oremus pa — p»— ps— Mea ouljka —pa —pa Prav kakor urni vinščaki, ki tarejo grozdje v tfebrih, prav tako sta ropotala svojo masno latinici no in ostajali so le še posamezni zlogi. — Dom— scuin— pravi Balag verij. — Stutuo — odgovarja Garri gou, in vseeno jima einglja vraž ji zvonček na uho, kakor v pol nem diru sopihajoČiut poštnim klekaiu kraguljčki. Da ob taki na glici tiha maša ni dolgo trajala, si lahko mislimo. — To sta dve, — je dejal ka plan, ves zasopljen, z za ri pij enim potnim obrazom; in ne da bi se oddahnil, je skočil čez altarske stopnice, in — cinklingeling, fin klingeling! — že se je začela tre tja maša. Le še nekaj minut, po tem pa v jedilnico. Ampak, ojoj Bolj ko se bliže večerja, liujša ne strpnost in požrešnost muči ubo gega Balagverija. Zapeljiva po doba se mu prikazuje vse razloč-neje, tolsti karpi, pečeni purani tukaj so, pred njim — z roko bi jih lahko prijel — poseže — mo, bog! Iz* skled se kadi, vino dehti iu tenki, blazni zvonček drobi venomer: "Le hitro, le hitro, šili i tre je!" Ampak kako? Komaj si vzame časa, »la pregiblje ustni, nobena In^la ui več razumljiva — nesrečne/ hoče ukauiti boga za celo mašo! — Iz ene skušnjave pada drugo; najprvo iapusti eii sta vek, poteui dva. Poglavje mu je predolgo, ne 'bero ga do konca; naglo šiue mimo evangelja in kre da. preskoči pater, dirja skozi in troitus in dvi v divjih., obupnih skokih naravnost v večno pogub jen je. Grdi Garrigou (apage sa tanas) ga spremlja z nenavadno »uguruostjo, obrača kar {>0 dva lista naenkrat, zadeva ob postavek, irevriie tnašne vrčke in vihti ne >restano svoj zvonček, ki zvoni vse tanjše, vse hitreje. Poslušalci gledajo preplašeno. Nobene besede ne razumejo, le iz kapjanoviu kratenj povzamejo, tako daleč je s svojo mašo: eni vstajajo, ko drugi poklekujejo, sedajo, ko bi morali vstati in v vsej cerkvi je najhujša zmešnjava. Tam nad betlehemskim hlevom sije zvešda-božičnica; strah je je vsled zmešnjave, pa obledi... Abbe govori prehitro — ne morem mu slediti — aašepeče stara markiza iu ruaje začudeno z glavo. Gospod Arnoton, z velikim 0-čali na nosu. lista po svojem mo-litveniku, kje za vraga je sedaj : na dnu svojega srca se pravia prav ti dobri ljudje nič ne hudu-jejo. da drvi maša v takem divjem diru. Zakaj ko je Dom Balagve-rij končno.z žarečim obličjem ta klical svoj: "Ite missa est", s»u je soseska s takim veseljem od govorila: "Deo srratias!" kakor da bi že za mizo sedeli. ni. Pet minut pozneje je sedel ka plan nifd odlično gospodo v jedilnici. Petje iu vpitje, smeh in ropot so napolnjevali od vrha do tal razsvetljeno grajsko poslopje, in častiti Bala go veri j je prebodel be-dro piščanva s svojimi vilicami in si z dehteč o omako in sladkim vinom ga*il svojo zbujeno vest. In svet mož se je tako preobjedel in preopil, da ga je še tisto noč za dela kap. ne da bi bil utegnil obuditi kes nad storjenim grehom. Zjutraj je prišel v nebesa, še ves vrtoglav od nočnega hrupa in pi-rovanja, in lahko si predstavljamo, kakšen sprejem ga je ondi ča kal. — Izpred obličja mi se poberi, malopridni kristjan! — mu je za-klical sodnik sveta, — vse tvoje krepostno življenje ne odtehta te pregrehe — za polnoenico si tnc ukanil! —- Tristo jih boš bral namesto nje in izveličanje dosežek šele potem, ko opraviš teh tristo polnoenic v svoji lastni kapeli, ob prisotnosti vseh, ki so zaradi tebe in s teboj grešili' To je resnična zgodba Dominija Balagverija, kakor so mi jo pripovedovali v deveti deželi. Grad gospode trinklaške je že davno razpadel, ampak na ban-tuskem vrhu stoji še dandanašnji kapelica. vsa v zelenju. Vrata so skočila iz tečajev ter ječe in škripijejo v vetru. Trava prerašča prag; v katoliških oltarjih m v dol bi na h so se u gnezdili tiči. Ampak vsako leto v božični noči razsvetljuje čudežna luč razvaline. Kmetje, hiteči k polnočnimi, vidijo čudežno kapelo kakor od nevidnih sveč razsvetljeno, ki mirno gore ob najhujših metel*» in viharjih. Smešno je in neverjetno, a 111 pak viničar odondot, z imenom Garrigou, nedvoumno Garrigou jev potomec, mi je sveto zatrjeval, da je nekoč v božični noči, ko se je na poti v Trinquelagc zgubil v gorah, videl sledeče: Do enajstih je bilo vse temno, pnsco bno in tiho, kar naenkrat, proti polnoči, je zaslišal s stolpa zvo-nenje kakor iz daljave. In sedaj je ugledal Garrigou na strmi poti bled svit in čudne sence. Pr^l kapelo je šepetalo: 44Dober večei\ gospod Amotou." — Dober večer, ljudje božji Ko je vse zginilo v kapelo, se je moj viničar, ki se ni bal nobf nega strahu, splazil k vratom in uzrl skozi špranje čuden prizor. Vsi ljudje, ki s6 stopali z neslišnimi koraki mimo njega, so stali v razpadli cerkvi v svečanih skupinah; žlatne gospe v brokatu in s tenkimi špicami v visoko ]>oče-saniii laseh, odlični gospodje v zlatotkanih suknjičih, kmetje v pisanih nošah, kakor so jih poznali naši predniki, ampak vse je izgledalo nekam utrujeno, staro, preperelo in mrtvo. Sove in netopirji so preplašeno frfetali okolo uči, ki so gorele kakor v meglo zavite, in inož z velikimi jeklenimi očali je neprestrano otresal svojo visoko, črno baroko, v katero se je vjela nočna ptica, tiho frfetajoča s perotmi. V presbiteriju je klečal majhen, postaran možiček in obupno vihtel svoj nenii zvonček, a duhovnik v plenivem mašnem oblačilu je lodil pred altarjem in izgovarjal molitve; iiobene besedice ni bilo razumeti... Kdo drug naj bi bil kot Dom talagverij, ki je bral svojo tretjo tiho mašo. ADVERTISEMENT """"" Avstr. Slovensko Bol. Pod. Društvo U«UUM>»lj«no U. jan uvarja ISti. Sjß Inkurportrmiu 14. fabravmrj* IMS v dr lavi »ntu Sedež: Fron I en no, Kan». GLAVNI URADNIKI: Predseuuik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kami. iWpreds.: FRANK AUGUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kan* lajnik, JOHr ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kan. Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberry, Kana Zapisnikar j LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38. Krontenac. K>n* NADZORNIKI: PONUKAC J URSE. Box »57, W. Mineral, Ka». ANTON KOTZMAN. Frontenac, Kmu» MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kun. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kan. JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo edea Dolar. Vs; dopisi «e naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. moja Anton Čehov: KRIVO ZRCALO. Z ženo sva šla v salon. Po mahu je dišalo in po plesnobi. Ko sva nažgala v sobi luč, ki je že celo stoletje ni razsvetljevala, se Je poskrilo na miljone miši in podgan v svoje luknje. Ko sva zaprta za sa»bo vrata, je vsled piša zašu-mel papir, ki je kupoma ležal v kotu. Na papirju sva videla starinske črke in srednjeveške podobe. Na pozelenelih stenah so vise-slike prednikov. Ti so gledali srepo in temačno. Najini koraki so doneli votlo po vsej hiši. Mojemu kašljn je odgovarjaj odmev, oni odmev, ki je nekdaj odgovarjal mojim predni-toin. . . Veter je tulil in cvilil. Kakor a bi kdo ječal v dimniku. Debele eževne kaplje so padale in bile ob temna in motn\okna, in njih ropotanje je Zbujalo nemir. — O, predniki! sem vzdihnil ob pogledu na njih slike. — Ako bi >il pisatelj, napisal bi lahko dolg roman. Saj je bil vsak teh starcev nekdaj mlad. in življenje vsakega, življenje vsake je bil roman... in kakšen roman! Poglej to starko, mojo prababico. Povest te gr- e in spačene ženske, je jako zanimiva. Ali vidiš, sem **prašal svo jo ženo, ali vidiš ono zrcalo tam kotu? — Pokazal sem ji velik« zrcal v črnem okviru, viseče v kotu poleg portreta moje prababice. — To zrcalo ima čudovita «voj-stva; pogubilo je mojo prababico. Velikansko svoto je dala zanj in ni se od njega ločila do smrti. Ce-e dneve in noči se je gledala vanjf še celo ko je jedla in pila. Vedno ga je ¿emala s seboj na postelj in umira je je naročila, naj ifa ji dajo v grob. Njene želje ji niso sprtlnili, ker je bilo zrcalo »revel i ko. — Ali je bila koketkaf — me je vprašala žena. — Morda. Zakaj neki se ji je ravno to tako priljubilo, a ne katero drugo? Ali ni imela nobenega drugega zrcal a t Draga moja, v tem tiči ravno skrivnost. Sporoči-o pravi, da se»skriva v tem zrcali vrag, in da je imela moja prababica hudo nagnenje do vragov. Seveda jo to nezmisel, vendar pa tiči v t^m zrcalu tsjinstvena moč. Pobrisal sem prah z zrcaHa, pogledal se vanj in se glasno zasmejal. Moj smeh je zamolklo odmeval. Zrcalo je bilo nepravilno In je raztegnilo moje lice na vse stra ni: nos je silil v levo diee, a poti »radek se je razpolovil in zlezel na stran. — Čuden okus je imela prababica, —sem d§jal. Žena je šla neodločno k zrcalu kn «e pogledala vanj — a tedaj se je pripetilo nekaj strašnega. Žena je pr^Medela iu se strmla po vseh udih. Svečnik ji je pol iz rok in se je zatočil po tleh in sveča je ugasnila. Bilo je popolnoma tema. Nakrat je telebnilo nekaj težkega na tla: moja žena se je zgrudila nezavestna. Veter je žjlostneje zatulil, pod-irane so zbežale v luknje in v papirju so zašumele miši. Lasje so se mi ;»žili. Skozi okno je posijala luna . . . Dvignil seni ženo kviškn, jo objel in nesel iz salona. Prebudila se je iz nezavesti šele drug dan zvečer. — Zrcalo! Dajte mi zrcalo? — to so bile njene prve besede. — Kje je zrcaBoT Cel teden ni ne jedla, ne pila, ne spala, le prosila je, da ji prinesemo zrcalo. Grozno je jokala in si uvala lase. Ko je doktor izjavil, da bi lahko vsled opešanja u-mrla in da je njen pdložaj skrajno resen, sem šel v salon po zrcalo in ga ji dal. Ko ga je zagledala omo so se zvišale tudi cene živilom pa za 50 odstotkov. Zakaj "učenjaki" tudi tega ne povedo t Ali je delavec potemtakem kaj na boljšem ? PEOLETAUG .KONTRA 8TBEUCE. Cleveland, O. Neki lint piae: "Ali je Se kje na evetu kak list, katerega ao naročniki prisiljeui — plačevati naročnino! In ta list piše proti (t) ogromni večini naročnikov. Tak unikuin je v CWeagi, ki ae imenuje Glasilo." Od urednika, ki »»oleha na delirium tremens, ni druaega pričakovati. Le to ga vprašam, če li on pošilja svojo "cajtengo" za-atonj naročnikom? Latinski pregovor pravi: "Tempore matan tur et nos mutamur cum ill»" (časi se spreminjajo in mi ž nji mi). Prepričan sem, da-,se. .bojo v kratkem toliko spremenili, da bo tkta ogromna večina "neza dovoljnih" čitateljev zahtevala, da "unifcum" v Chicagi postane dnevnik — tudi če se Peter Stre lovič s svojimi "strelicami" na glavo postavi. • Mazil jeni satrapje okoli "Am. 81,", nam mnogo ponujajo. Poleg nebes, vie, pekla in hudiča — še $10.000 za "S. Zavetišče", pod pogojeni, če dokažejo "Glas Svobode", Aihasver in Zavrtnik, da Luther. Zwiiigii in Kalvin niso parili — sv. pisma. To se pravi igrajo' "monkey" buesinea" slovenskimi try>ini, ki garajo za maziljene trote. Drugače pa "Gl Sv." Ahasverja in Zavrtmka pro kleto malo brigajo protestantske kakor rimsko verske blodnje, ker sedaj so zaposljeni z računom kajti sobota — dan plačila, bo kmalu prišel za vae . . .! • Razni jezik oslovci si zadnje ča s« belijo svoje možgane z vpra stanjem: kaj pomeni Demon Aha sver in kaj je bil? Nekdo misli da je bil Ahasver tisti čevljar ob potu na Golgato, ki je vrgel kopi to za Kristom, ko je nesel kriz Grdinovina je mnenja, da je bi ta kak polski zid, ki je prodaja igle, cvirn in babje hlače. Sojar si ga predstavlja, kot hudiča s parklji, rogovi in vsaj en kilo meter dolgim repom. Urednik "Clev. Amerike" ga je se celo zamenjal z Simonom Cirenejcem, ki je baje pomagal Kristu križ nositi (?) ter pravi, da se danes straši naokrog v bel)ji kiklji. O ti veliki "filozof", ti mož "učenosti", nehote ti morem vs-klrkniti s Paulom iz Farse: Blagor telesu-------- Beseda demon pomeni duh, ki vzbuja in draži vest raznim grešnikom. Ta beseda (demon) živi posebno v hqjkah med ruskim narodom. Ahasver pa pomeni v he-brej&cini, večni popotnik, ki se ne prestano naokrog in povsod stika za raznimi lopovi. Toda: "što mu vraga kažeš", pravi Hrvat. "Mar tine je išao u Zagreb, Martine iz Zagreba . . .!" e ¿Modri Salomon je že pred tisoč leti umrl, njegova modrost pa se danes živi. Nedolgo tega se je pojavila v glavah treh odbornikov nekega društva (predsednika, tajnika in blagajnika). Lepo na skrivnejn so dvignili iz hranilnice društveni denar, ter ga vtaknili V svoje žepe. Potem so pričeli kričati o defravdaeiji in iskati denar in defravdanta. Ali Fortuna vitrea est, turn qurnim splendet frangitur, jim je to pot pokazala figo, — morali so vse skupaj iskati tam, kjer je bilo, namreč v svojih žepih . . . Vrag naj vzame se Pajke, povsod predejo. — Eden izmed tega triumvirata, je ie celo glavni tajnik neke podporne organizacije. Jaz moram le čestitati omenjeni Zvezi, da se ji je posrečilo pridobiti tako "kun-stno" glavico za svoj urad. — Obenem pa priporočam delegatom, da ga zopet izvolijo na prihodnji konvenciji *. . .? • Štrigljev Jaka sreča na St. Clair Ave. Petra pl. Streloviča, ter ga vpraša: "Čirj Peter, zakaj ste začutili zadnji čas v Cleve-landu tako potrebo nove domače •podporne organizacije!" Peter: "Zato, ker v Ohioagi oziroma v Milwaukee se ne puste "fulati" z kakimi expresi ... za asses-mente. —" "A, a, a, that is the •business!" pravi «Taka. • Neki oče tam v &t. Florjanu na Dolenjskem, je moral prodati vse krave radi enega samega brka. — Končno mu je Šel še bik v-- Navsezadnje ta bik diktira —, aK vsaj hoče diktirati politiko dvajset tisoč elevelandskih Slovencev. — Ali ee bomo še čudili >otem, če nas rojaki vsepovsod prezirajo . . . Junius JuvenalU. MUÔENIKI Razdiralcu slava, alavitelju prezirali je in zaničevanje! ('e koraka po cesti krdelo vojakov z bobni in trobentami, tedaj vam utrirplje arce in vaša duša za vriska. Ako pe srečate krdelo delavcev, se o-brnete bredbriino vstran. Krdelo vojakov, odlhajajočifh na vojske. Krdelo delavcev, ki gredo v itav-Ico. Prvi ogrožujejo svobodo, slednji se zanjo bore. Vojak s svojo pušiko je slavljen, delavec s svojim orodjem je hudodelec. Z grozo zrete na bojišče. Ali ne glodate z enako grozo na podzemeljske rove? Tu je pošten boj brez sovražnika, brez moritve. ltoj s pečino. Tu ne grabi za-orož je brat zoper brata ' In vendar, tudi ta boj zahteva žrtev. Vi pa gledate površno in brez misli, zre te doli v podzemeljsko globino in vaša srca se ne zganejo. Obračate se na ceeto, pa srečate bataljon vojakov in ogenj bojnega razpolo ženja zaplamti v vas. Ali ste ob pamet? .Mož, ki umori svojega bližujiga, je junak. Mož, ki vzdržuje njegovo življenje, je suženj. Vojak ubija. Vi penzijouirate njegove rane, njegovo smrt. Cira več je ubijal, čim izdatnejši je bil njegov rop, temvečja pokojnina, tem sijajnejše proslavljanje. Delavec ohranjuje. Vi preklinjate njegove rane, njegovo smrt prezirate. Njegovi družini ni pokojni ne; zanjo je beraška palica. Vi solnčite svoje vojake. Delavce svoje »krrvate v senci" Pa vendar bi morali baš pred možmi dela sneti klobuk, motriti jih s spoeto vanjern; videti bi morali bliečeči sijaj, ki v reanici žari iz njih u-mazanito rok in obleke. Ti mučenrki so resnični muče-niki. Ničesar nimajo pričakovati za svoje mučeništvo, ne dostojnih plač in ne -prijazne beeede od de lodajalca. To je trpljenje, o katerem zgodovina molči, samozadovoljno trpljenje, ki ne prejema nobenih častnih priznanj. Vojskovodja pa se zopet pojavlja v salonih in parlamentih, z grbi in re dovi. Delavec pa hiti po najkraj ši in najtemnejši biižujici v pozabljen je.... Nekateri možje umirajo, da vi živite; eni na morišeu, eni na kri žu, eni na bojiščih, eni v rovih Zakaj naj bo rov manj posvečen kot križ? Pod skalo ane&kan leži de lavec. Pobrali so ga. Njegovo obličje je bledo, pa zadovoljno Vaše orja-ške mesto ne bo ustavilo svojih grmečnih korakov, da «i o gleda njegov neznani obraz. Pa vendar je ta neznanec otel naše ineeto. Da ga ni bilo, bi bilo vaše mesto morda razdejano. Vse de lavstvo leži pogaženo v tem trup lu brez žitja- Pridite ven iz svo jih cerkva vi vsi, in molite! Osta vite svojo vero! Tu je vere do volj. Tu molilte! Tu je vere do volj! 8V0J K SVOJIM. Znano geslo "Svoj k svojim' se razlega po slovenskih krajih Govori se o narodni osamosvojitvi na gospodarskem polju, a misli se na boljši dobiček domače buržoazije. Saj je naravno: (Nim manjša je konkurenca, tem boljši profil. Nikakor ne zamerimo, slovenskemu meščanstvu, če varuje svoje razredne interese s tistimi sredstvi, ki jih ima na razpolago. Vemo sicer, da je popolna narodna emancipacija na gospodarskem polju v dobi velekaprtalistovskega proizvajanja velika fraza, kajti česar Síovenci ne producirá jo sami, bodo kljuh, vsem geslom kupovali drugod, kakor kupujejo tudi veliko večji narodi svoje potrebščine na svetovnem trgu. Toda meščani naj si urede svoje kupčije, kakor znajo, le od delavstva n$j ne zahtevajo, da bi verjelo v ideale, kadar gre za čisto materialna vprašanja. Kupčija je kupčija, o narodnosti so nam pa sicer peli drugačne pesmi. Razglasili so torej parolo "Svoji k svojim"- Delavstvo jim tega ne šteje v greh, ampak noče nič druzeva, kakor da ae more tudi samo ravnati po tem geslu. "Delavec k ddavcu" — to je v delavski jeeik prestavljena govorica buržoazije. Tega gesla pa ae mo- rajo delavci tembolj zavedati, čimbolj se m občanske stranke tru-lijo, da bi zamazale dejanske razmere. K "skupnimi" interesi bi bur-žuazija rada zakrila svoje razredne interese. Ampak kar je, je, in se ne da utajiti. Skupnih narodnih interesov ni narodna demokracija nikdar taiila; ali pravi narodni interesi rastejo na polju kulture. Kulturne interese do venskega naroda pa bo morala socialna demokracija braniti proti tistim, ki hočejo ddavea zapeljati s pre-tvezenimi "narodnimi" intereai. Gospodarska vprašanja so, naj obrača buržoazija to reč, kakor hoče. razredna vprašanja. <*'e za skupnoet vneti gospodje taje, pa ppskusimo Saj imamo tudi nekoliko slovenskih podjetnikov v Ljublj^pi, na Kranjekem, v Tratu, v Istri, na Štajerskem in na Koroškem. Naj zboljšajo svojim delavcem iz narodne solidarnosti mezde tako, da bodo zaslužili toliko, kolikor zaslužijo delavci enakih kategorij, recimo na Nemškem; naj regulirajo delovni čas kakor na Angleškem. Potem bomo videli, kaj je z narodno solidarnostjo. Amnaik doslej vemo, da je velik del slovenskih podjetnikov v internacionalni zvezi delodajalcev Kadar je bila v Ljub-1 Jani kakšna večja, n. pr. mizarska stavka, so se dali vsi slovenski podjetniki komandifUti od nemškeiga ravnatelja nemške kranjske stavbinske družbe. Menda še ni pozabljeno, da je ljubljanska gostilničarska zadruga brez pomisleka stopila v zvezo t nemškim pivovarniškim kartelora in nabrežinski kamnoseki ' znajo natančno povedati, kako 80 on-dot« i slovenski podjetniki pometali slovenske delavce na cesto in najeli italijanske stavkokaze. In kdo je nosil puško in stražil skebe in grozil slovenskim štraj-kujoeim delavcem pred nekaj leti v Minnesoti? Ali ni bilo med njimi nekaj slovenskih "biznisma-nov", ki ao pred štrajtkom najbolj na glas vpili "svoji k svojim" in si na račun slovenskih delavcev prihranili toliko tiaočakotv, da j m danes ni treba hoditi v rudnik, da hi se preživeli. Gospodje znajo dobro računati. Slovenski delavec bodi "narodno-solidaren" s svojimi izkoriščevalci, oni so pa lahko razredno solidarni s svojimi stanovskimi tovariši kateregakoli naroda in katerekoli vere. Samo tedaj, kadar ie konkurenca nekoliko težja in so z drugimi kapitaliati kaj 'sprti, postanejo "narodni", Tedaj naj slovenski delavci slovesno izjavijo, da se dajo samo od slovenski izkoriščevalcev izkoriščati. Naj le računajo. Ampak delavci bodo računali po svoje. Velja naj: Svoji k svojim. Delavec k delavcu- Predvsem v organizaciji. Delavci imajo svoje gospodarske interese, ki se ne dajo izravnati s interesi izkoriščevalcev. Gospodarsko sodelovanje izkoriščanih z izkoriščevalci je norost. Delavec ne more iskati koristi drugod kakor v delavski organizaciji. Tudi na kupčijskem polju mora veljati to geslo. Gjerkoli je mogo-če, naj delavec kupuje sam pri sebi, to se pravi, tudi kot konzu-mentie se morajo delavci organizirati, da prihranijo pri sebi dobiček, ki ga sicer vtika v žep profi-tar, naj je Nemec ali q|i Slovenec. In če se delavstvo s strokovnimi, konzumilimi in političnimi organizacijami okrepča, se bo tudi kot producent.organiziralo v produk. tivnih zadru"«h. Tedaj bo najlepše izvedeno geslo "Svoji k svojim". A tedaj bo delavstvu tudi mogoče. da bo usnešno delalo za tiste I naloge, ki so res narodne. Naše podano. zume tudi slovenski delavec, da i»otrebuje v tem boju zaveznikov, katerih ue dobi nikjer, kakor pri raaredno-eaveduih, socialističnih delavcih vaeh narodov. Delavska mednarodnost je pogoj za narod ni napredek Slovencev. J. V.: JUTBO. — Pogled — solnce! Nagnila se je proti meni in položila čisto na lahno svojo roko na mojo ramo in vsa se je trpela. Jaz pa sem se obrnil v ono stran« kamor t*> gledale njene oči in videl sem, kako je vzhajalo solnce. Da bolj kot solnce me je zanimala ona sredi poletnega jutra. Obrnil sera se proti nji in opazoval njin obraz, ki bil svež in bel, kot da ga je okopala ravno sedaj ^ jutranji zori. Njena rt)ka je počivala še vedno na moji rami, mišice na obrazu so se ji napele, oči pa so zedobiie krasen in miren sijaj, kakor da so nai>olnjene s solzami. Hotelo se mi je govoriti, toda ona se ni ganila. Na široki planjav je bilo vse mirno .in tiho. Ob cesti v jarku so stale nizke, sive vrbe; niti list se ni premaknil na njih. Sredi ravnine je stal visok topol, krog njega pa so ostajali in se trgali o-blaeki jutranje megle. Kouj je stopal počasi po beli, nekoliko vlažni cesti, ni se mi zljubilo nategniti vajeti. — Zapri oči, samo za trenotek. In zaprl sem oči, samo za trenotek. Ko pa sem pogledal v ono stran, sem videl dvigati se izza temnih gor krvavo rdečo oblo na sivo nebo. Počasi, kot ladja na morju. Nekoliko vise od vrhunca gor je bilo krvavo rdečo preprečeno nebo * temnimi oblaki. Proti njim je plavalo solnce izza temnih vrhov. Nobenega žarka nikjer, kot da pokriva rdečo oblo fina tenČica in jim brani prodreti. Le vrhovi gor so žareli v čudovitem sijaju, kot da gori za njimi velik ogenj. Čim vi« * « i Konzularne,- vojaške 220'/i Grove it tilm Ali ate že naročili par sto tati aov slavnostne prvomajska itavfl ke "Proletarca"? Ako niste — ne čakaj tel Storite takoj! We bo vam žali Prvi maj ja delavski prazniki 8 PftOLETAHEC Kaj piše Jaka Štrigelj. fe pota, ob polni lnni 1913. l>ragt urednik: — Zadnji teden sem iihel poročati stvari, ki sem jih izvohal predzadnji teden, toda kaj se je zgodilo, eujte, ljudje v Kristusu . Kavno sem dokončaval list, ko stopi v hišo znanec. V roki^je držal mal listič, ki izhaja v Čicagi, l>o imenu "Naš Berač". List je mesečnik in izide osemkrat na leto. Znanec mi ga izroči in pokaže takoj na nesrečno 13 ,to stran, kjer je stalo zapisano: "Hodite osebno svobodni". — Bajgaš, to ti je pa štof, sem si mislil sani pri sebi; čak, boš pa stvar prebral. In res sem začel* brati in brati — in bral sem tako dolgo, da sem zakasnil z mojim artikelnom, ki sem gp bil namenil odposlati Prole-tarčevemu uredniku v druk. — Bajgali, osebno biti svoboden, kakor- napr. Jaka Štrigel, ki se suče svobodno po tajzih in ima domu, kot zaje grmu, — to pa to! Ja, če bi imeli vsi ljudje to priliko, kot jo ima Jaka. — Urednik "Našega Berača" ga gotovo zavida. Le ponosen bodi Jska, na «vojp osebno svobodo, ki jo vži-vaš na tem svetu; eela Amerika — otl tal do gor — je tvoja .... Jesrr. Nekako zelo prijetno čustvo iue je objemalo, ko sem bral tole: "Osebno svoboden biti se pravi, da se ne daš ml nikogar nadzorovati, kar se tiče tvojih principov, če jih ima«, tvojega življenja, tvojega gibanja, tvojih verskih in osebnih zadev. Vsak ima popolno pravico biti svoboden državljan in svobodno hoditi po tajzih v tej svobodni deželi . . . T" Saperlotnazaj, to je modrost! — Ta urednik "Našega berača" bo postal se predsednik ho-botov. Če ga ne bo drugi predlagal kandidatom,, ga bom sam: ta ima "think thank" na pravem mestu. Škoda samo to, da ni pisal, da se mora vsem hobotom aervirati tudi zabadava lunč, kajti tudi ta spada k osebni svobodi. To bo menda drugi pot mož popravil, saj vendar ve, da brez "hot sendviča" ni taprave osebne svobode . . . Osebna svoboda t — Šur! O blažena beseda, ki prebivaš v praksi samo pri dveh razredih ljudi: pri milijonarjih, pa pri hobotih. Hura osebna svoboda, hura hobotizem! t— Mojim komaratom bom takoj Sporočil, da napredujemo tudi Slovenski hobotje, da imamo že yoje glasilo: "Našega berača". . i . Jesr! Od sedaj v naprej se ravnal Čisto po nasvetih u-lnika "NaSega berača", da iz-lem, koliko je v resnici vred-|a osebna svoboda, v svobodni leželi sploh. Iznajdbe bom poročal takoj, kakor hitro pridem kje v navskrižje z ljudmi, ki imajo to reč v oskrbi ali zakupu. Jesrrr, jaz verjamem v osebno svobodo! Zdaj pa pričakujte rezultatov ... .....Skušal bom postati liberal no individualen Jaz, Jaz, Jaz, Jaz Jaz, Jaka Štrigel, ki bi rad prak-ticiral, kar pove urednik "Našega berača" in njegov Jaz, ki bi obenem rad odpravil svoj ribniški dialekt. Samo potrpljenje, »vse pride na vrsto .... Predzadnjo soboto večer smo se imeli prav fletno na zabavi društva "Ferrerja". Dvorana je bila natlačeno polna. Vsa čikaika društva Jednote, h kateri spada društvo "Ferrer". so se udeležila korporativno; društvo "Slavi-ja" eelo s svojo novo fano. Plesa ni bilo, ker so se ljudje komaj ogibali drug drugemu. Dren j pa tak! Dobička pa poln pehar. Najbolj zanimiva je brin predstava "Njegov jnbilej". Igrali so jo poznani rdečkarji. Olavne vloge so bile čevljar in .njegova žena, ki sta obhajala petdesetletnico čevljarstva in pa predstojnik strokovne zadruge, ki je prišel Jevljarjn Trpinu čestitat na ugle- du in dostojanstvu, ki ga je zadelo'po preteku petdesetih letih svo jega garanja, zaksr mu predstoj^ nik Čestita eeremonijalno. Toda čevljarju, ki je ves čas preživel s svojo «eno v bedi, se je zazdela ta komedija odveč, zato je pred stojuika občne zadruge prav pošteno spucal in vrgel ob tla diplomo, katero mu je izročil, v zna meuje, da i>oatane kot časten član občne strokovne zadrug«. Da je čevljar postopal tako, je bilo pripisati največ njegovemu nečaku, ki je rdečkar in je svojega strica vedno podkureval, naj že neha prositi boga, da ga Veši iz vsakdanjega trpljenja, češ, da bog nima z njegovo siromašnostjo nič opravka, pač pa so krivi tega izkoriščevalci, naši soljudje, ki priporočajo včasih tudi osebno svobodo, kadar vidijo, da bi ta svoboda služila njim .... Tako govori starcu čevljarju in jubilantu njegov nečak — rdečkar. Igralci so nalogo dobro izvršili rn igra je napravila na "kraut" veličasten vtis. Bravo rdečkarji! V nedeljo jutro smo šli domov, ko je že solnee sililo izza ravnika. Na nekem travniku blizu ceste zagledam lep regrad iu dobil sem po njem skomine. Naenkrat so se mi vzbudile v glavi čudne a vendar ne pretirane misli, namreč, zakaj ni bog poleg regrada pustil zrasti tudi steklenice z oljem iu jesihom, to bi bila namreč najpopolnejša osebna svoboda, ki si jo more misliti urednik "Našega berača", katerega praktični nauki mi nikakor ne gredo iz glave.. Voljo sem imel in želodec prazen, pa ker božja modrost ni pustila rasti poleg regrada steklenice z oljem in jesihom. je bila moja želja le prazen sen, moja osebna svoboda samo farsa .... ironija, in želodec edini je bil tisti, ki je imel osebno, li boljše: absolutno svobodo, da je krulH, kakor mlad pujsek. — Po kratkem času sem se znašel v moji sobi in se vlegel na kane. Ob desetih me je poklicala gospodinja naj grem k zaju-trku. kar sem kratkomak) odklonil, kajti čutil setn, da sem popolnoma naložen: Sanjal sem namreč, da so se moje misli o regra-du in olju pa jesihu uresničile in da s«in imel kapitaliski užitek ob cestnem jarku. A ne samo to, tudi kuhana gosja jajca so me čakala na razbeljenem pesku. In tako je bilo vendar le nekaj s to osebno svoIhmIo — sanio če bi se revež ne bil potipal po trebuhu, pa bi bilo dobro. Toda kakor hitro sem se dotaknil trebuha, je pa že spet zakrulilo in osebna svoboda je o-stala samo še sanje štiri-urnega spanja. To me je uverilo, da človek ni sam svoj gospodar, in da bo s to svobodo š velik trn bel. •. V torek sem se podal na tajze, in danes še nič ne vem,-kie se u-stavim. Ko vržem anker, Vam že spet kaj poročam, kako izgleda osebna svoboda, katera bo v naprej moja glavua zadaea, da jo preštudiram in prakticiram. če bo šlo. Do tedaj pa Vaš Jaka Štrigel. zlomil svojo prisego o čuvanju zakonov iu iw»tave. V ua j večjem hrupu si je princ Liechtenstein" dal podvojit i svojo plačo, ravnajoč se po klerikalnem geslu: Skrbi najprvo zase, potem še le za ljudstvo. — Nečedna kapitalistična «vi-jača pri kanalizacijskih delih. Kanalizacijska dela je od mestne občine ljubljanske prevzela tvrd-ka Rella & Neffe Kakor znauo. je na zahtevo 4odr. Ktbina Kristana v občinskem svetu sprejel kanalizacijski odsek v pogodbo določilo, da se mora podjetnik v prvi vrsti ozirati ua domače delavce in pa na minimalno mezdo 3 K. Tvrdka Rella & Neffe je pogodbo |>odpi»aIs in pogoje priznala. Kako se jih drži, je razvidno iz teh-le i>odatkov: Zaposlenih je pri tvrdki sedaj 140 delavcev. Od teh zasluži 123 delavcev na dan 2 K 40 v do 3 K 20 v; ostali — tehnično osobje — zaslužijo po 4 K, nekateri tudi več. Da se tvrdka Rella & Neffe ogne pogodbi, je segla po nepošteni zvijači: najela je subtvrdko Seravalli in Pontello. Ta tvrdka ki izvršuje od mesta firmi Rella & Neffe oddana kanalizacijska dela, ima zaposlenih 68 delavcev; od teh jih 38 zasluži na dan po 2 K 60 v do 2 K M v. 17 od 2 K 40 v do 3 K 20 v iu tri osebe cela manj kot 2 K na dan. Od 68 delavcev jih je 52 iz Italije. Vzlic temu bodo narodni in klerikalni kričači «pili, da so proti odiranju delavcev. Ali dejstva govorijo, da se ti kričači ne ganejo, dasiravno imajo moč, da bi "tujo" tvrdko podučili, kako je treba spolnjevati pismeno pogodbo, če tudi gre le za delavce. Razno. Kako krščanski princ Liechtenstein skrbi za svojo malho? V ni-žjeavstrijskem deželnem zboru so bili veliki škandali. Na razpravi je bil predlog o povišanju plače deželnemu maršalu (glavarju.) Še preden se je meritorna razprava začela, je krščansko socialni princ in črno iklerikalni deželni maršal označil debato za končano in dal predlog na glasovanje. Socialni demokrat sodrug Seitz je protestiral proti temu nezaslišanemu postopanju: ampak pobožni princ ni odnehal. Sodr. Seitz je nato dejal, da tiči v postopanju deželnega maršala lep kos osebne nespodobnosti, ko ne pusti opoziciji do besede v zadevi, ki se tiče njegovih materialnih interesov. Ampak princ Liechtenstein se še ni dal ugnati v kozji rog. Seitz je nato označil za veliko nespodobnost to, tla deželni maršal predseduje, ko deželni zbor razpravlja o povišanju njegove plače. Princ Liechtenstein je nato jecljal, da mora predsedovati, ker sta se nje gova namestnika — udeležila debate. Ta izgovor je izzval med socialno» demokratičnimi poslanci viharen protest, krščansko social na večins — malha je njen bog — je med tem besnel s in psov al a socialne demokrate. Sodr. Seitz kliče krščanskemu princu, da je — Birma in socialisti. Frančiškanski patri so kakor purani: rde ča barva jim gre močno na živce in še celo pri nedeljskih pridigah fantazirajo pobožni očetje o — rdečih kravatah. Ta mesec je na Viču birma. Naj sodi Človek o birmi, o Miklavžu in drugih takih rečeh kakorkoli, to je gotovo, da so te reči otrokom na veselje in starši, pošiljajo otroke k birmi, da jim napravijo to veselje, ki prinese birmaneu |m> navadi epe-bmo uro ali pa vsaj «rebrn Jofcr Izberanje in iskanje birmanskih botrov je za starše vedno neprijetna reč, ki jo pa store otrokom na ljubo. Pri tem jih malo zanima, ali je boter socialist ali karkoli: da je le poštejaJv. To pa frančiškanskim patrom ne gre v pobožne butiee in mislijo, da brezverski rdečkarji ne smejo otrokom po inagati do srebrne ure ali do «re-brnega tolarja. Začeli so socialistične botre po vrsti odklanjati. Sicer socialistov to preveč ne boli, tem manj, ker vedo, kaj je vzrok tej gonji proti socialističnim botrom. Soeialistični «rosi ne drče preveč radi v farško bisago in stanovalcev viškega farovža se je lotil strah, da se bo premalo nabralo, če bodo ti preklicani rdečkarji birmo vezali. Zato proč z njimi! Se poznamo! — Kar poskusimo. Trebušni kaplan Kogej na Savi ima zelo na piki socialiste. V nedeljo je zofiet razgrajal na prižnici in ljudje so se bali, da ga sveta jeza vrže s prižnice. Z rokami je udrihal po nedolžni prižnici in z besedami po teh "brezverskih rdee-karjrh"; med drugim je dejal: cerkve podero, duhovnike odpravijo in potem boste videli, kaj bo! Cerkve sicer socialisti ne mislijo podreti, kejp niso tako nemo ni, da bi pcdifali, kar je stalo mnogo dela in truda. Ako bi t asi zdražbarski ka plančki šli le za leto dni delat v tovarno na Savi. bi jim ne škodilo prav nič. V enem letu bi se •prepričali, da so socialisti na pravem potu in neumne nedeljske pridige o rdečkar jih bi popolno ma izostale. —Katoliiki in protestantski cmoki. Nemško mesto Augsburg, znano iz zgodovine verskih prepi rov, je bilo pravkar v nevarnosti, da postane zopet pozori*če hudih verskih bojev. Slo je za velikan sko vprašanje :ali naj se kuha v mestni bolnišnici tako kakor do-slej, za katoliške bolnike posti hej, za protestantske posebej .ali PH naj se priprsvlja hrana skup no v centralni kuhinji. Bolniško oskrb in prehranitev za katoliške bolnike vodijo nsmiljenke, za pro testantske pa diakonisinje. Mest na uprava bi bila rada združila obe kuhinji, ker bi se takoj znižali izdatki, in poverilo vodstvo kuhinje katoliškim usmiljenkam. Protestantske dtakonisinje pa so se čutile s tem zapostavljene in so izjavile: če se uvede centralna kuhiuja, zapustimo bolnišnico. Za diakonisinje se je postavil^ tudi protestantska cerkvena u-prava in cerkveno pretfetojuištvo, češ, če se ne ugodi želji ditfkohi-sinj, tedaj se bo skalil hudo verski mir. Zdravniki so priporočali združitev obeh kuhinj, ali m<>«to je moralo odnehati, ker je pretil že prav resen spor med avgsbur-škimi protestanti in katoličani. Katoliški in protestantski cmoki v avgsburški bolnišnici se bodo torej tudi odslej kuhali ločeno in noben protestantski bolnik ni v nevarnosti, da bi se mu zaletelo, če bi jedel cmok, skuhan od katoliške usmiljeuke. Socialistični eksperiment pri gradnji Panamskega prekopa. - - Po John Reedu predelal Iv. Molck.-- — Katoliški duhovnik — de- fravdant. Z Dunaja poročajo: Državno pravdništvo je dobilo zadnje dni več ovadb zoper patra Lukaskiewicza, ki je bil oskrlmik Poljske hiše" na Dunaju in tajnik "Poljske šolske matice". Katoliški poštenjak je ogoljufal od leta 1907 do 1013 o)»a zavoda za 30.000 K. w —- Organizacija abstinentov na Svedsl^m. ljudi, ki ne pijejo opojnih pijač, je naraslo na 500,000 članov. Država podpira abstineČno gibanje in sicer je dovolila za letošnje leto 200.870 K podpore. Od jesenskih dopolnilnih volitev šteje švedska prva zbornica 34 abstinentov med 150 poslanci, druga pa 128 med 230 poslanci. Na Švedskem je .torej desetina prebivalstva abstinentov. Na Švedskem velja splošno mnenje, da utegne preprečiti alkoholno zastrupijevanje le popolna prepoved potom zakonodaje. V Avstriji pa pripravijo en zakon glede frijančevanja, že kakih deset let. Razlika torej med Avstrijsko in.Švedsko vlado je le ta, da v Avstrogarsku se pa trosi precej milijonov za militarizem in se zapušča državljane do propada v alkoholizem in tb^gene^acijo. (Konec.) Vlada je prvotno nameravala izročiti gradnjo kanala privatnim kontraktorjem, toda nihče ni hotel sprejeti ogromnega dela. O-glasilo se je sicer več družb, ali vlada ni bila zadovoljna s ponudbami istih, in tako ni preostajalo drugega, kakor da je Stric Sam saui prijel za delo. In stric Sam je bil gotovo presenečen, ko je spoznal, kako gladkejše in bolj ekonomično gre delo izpod rok na ta način kakor pa bi šlo v rokah privatnih podjetij. Socialisti vedno naglašamo, "da vlada zainore vsako podvzetje izvesti veliko cenejše kakor pa zasebni podjetniki in vladna komisija v Canal Zone je zdaj prepričana, da je to resnica. Povedali smo že, kako imenitno poslujejo stric Samove pro-dajalnice. Rodila jih je gola potreba. Sprva ni komisiji še niti na misel prišlo, da bi pridela kaj takega. Zanesli so se, da bodo privatne prodajalnice v Panama City in v Colonu preskrbovale delavce z vsemi potrebščinami. Ali kmalu se je pokazalo, da tamošnji trgovci nimajo mnogih reči, brez katerih Američani in njihove rodbine niso mogle izhajati. Dalje so domači trgovci pričeli izkoriščati delavce z neznosnimi cenami kakor so. že izkoriščali Francoze poprej. Čimbolj je raslo število delavcev na prekopu, tembolj je rasla draginja in če bi šlo tako naprej, moraja bi vlada kmalu zvišati plačo, ker bi drugače delavci ne mogli izhajati. Tako je bila vladna komisija prisiljena odpreti lastne prodajalnice — in vprašanje draginje je bilo rešeno. Ravno tako je bilo z restavracijami. Komisarji so v začetku prepustili preskrbovanje hrane izključno zasebnim tvrdkam; toda že v par mesecih se je videlo, da tako ne more iti. Privatni hotelirji so gledali samo, da kolikor mogoče več dobička izprešajo iz delavcev, med tem ko je bila čistoča in kvaliteta hrane postranska stvar. In vlada Nekaj milijonov se seveda tudi podari "šnosarskim" grofom iti ie W1* *°Pet Prisiljena prevzeti baronom. Na Švedskem pa, vlada ,tndi to stvar v avoie roko in re* podpira ahstinenčne institucije,»bil Puhlem. In tatko ter vzgaja svoje drl »vi ja ne, ka-'i* *1q r VSe,ni ostalimi poizkusi, kor se spodobi državnikom. ki kar smo iih omenili in s stoterimi vladajo v dvajsetim stoletju. (drugimi, ki jih ni mogore omeniti. Vladni komisarji od prvega do zadnjega izjavljajo, da ta pot za rešitev tozadevnih problemov je hita najpraktičnejša, kar jih za-more narekovati zdrava človeška pamet. Seveda, ako bi jim rekli, da "ta pot" in socializem pomenita brez malega eno in isto, hi komisarji morda ne hoteli verjeti. Ali vendar je tako, Kljub temu, da tako gladko teče socialistični eksperiment v Ca-nal Zone, socializem to še ni. Varati se ne smemo. Socializma v Panami Se ni. Pred vsem tam manjka demokracije. Vlada je bi-rokratiČna. Osem mož vlada celi Canal Zone. Vladno lastništvo je blagoslov delavstvu le tedaj če imajo delavci Vlado v svojih rokah. Poprej ne. Dokler nimajo delavci besede v izbiranju, nastavljanju in odstavljanju tistih glav, ki pod vladnim lastništvom nadzorujejo delo, tako dolgo ni gospodarske svobode. Ako bi delavci pri gradnji Panamskega prekopa sami volili tistih osem komisarjev, če bi sami iz svoje srede volili delovodje in glavne inženirje in da bi imeli pravico odstaviti jHi vsak Čas, potem bijamkaj že imeli lep kos socializma. Tako je pa le delni eksperiment. Ji Poizkus v Canal Zone bi se moral začeti tudi kje drugje. Eksperiment v Canal Zone je le zaičetek — in. dober začetek kljub vsem nedosrtatkom. Hvala lepa kapitalistični vladi Zedinjenih držav, da je našla potrebo poizkušati kolektivizem in socializem v Panami. Kadar se ta poizkus raztegne na celo Ameriko v zvezi z direktno zakonodajo, potem bomo imeli socialistično družbo v pravem smislu. Ako se je poizkus ob-nesel v Panami, ako prinaša dobrobit' 45.000 delavcem, zakaj se ne bi obnese! tudi v celi republiki na dobrobit 90 milionom prebivalcev? Na vas, delavci, je ležeče, da se to res zgodi. Čim prej delavci vzamejo politično moč vlade v svoje roke, tem prej lahko spremenijo sedanji kapitalistični družabni red v socialističnega, temprej bodo spremenili mezdno sužnost v gospodarsko svobodo in temprej bo vlada delavska, kajti vlada bodo delavci sami. — Nekoliko besed o čitanju. Neki pregovor pravi: Povej mi in bojuje se navdušeno povsod; ka jčitaš, in jaz ti povem kdo si. organizacije rastejo: razredni Ta pregovor usebuje veliko res- boji zavzemajo vedno širše obli-nice. Resnica je. da delavstvo pre-|ke. Delodajalci nočejo priznati malo čita, ne premalo briga za delavskih organizacij. Delavce izobrazbo. Na drugi strani pa provocirajo na vse mogoče nači-imamo zopet take, ki sicer mnogo ne; državne in cerkvene oblasti čitajo ali le ne uprašajte kakšne so vse na strani delodajalcev; teli *tvari. Čita se kake Robinzone,1 se kapitalisti brezpogojno poslu-Repošteve, Slamošteve, namišlje- žujejo. da uničijo obstoječe organe, dolgovezne a rafinirano pre- nizacije in onemogočijo postanek tresljive romane kakor Orofica novih. Razredni boj je zato tukaj Beračiea in podobne. Nekateri tem ostrejši in nevarnejši. Vlada zopet čitajo časopise, seveda me- preganja in zapira voditelje orga-ščanske; to so časopisi kakoršne nizacij, misleč, da se ji posreči pišejo, duhovna m posvetna go-jtako zatreti tribanje in desorgani-spoda — frakarija. Ravno to pa1 zirati delavce. Delavce pa, ki so namesto izobrazbe le še bolj po- zvesti in neustrašljivi člani svo- neumni delavstvo. Delavec bi moral čitati le delavski časopis, in dobre poučne knjige iz delavskih organizacij. Izobrazba je podlaga do višje člo-večanske kulture. Koliko ljudi je zapeljanih po slabih romanih ki opisujejo strastno zavite dogodke z presentljivimi peripetijami. Koliko je dalevcev ki se puste zapeljevati od" meščanskih nacionalističnih ali klerikalnih listov. In vendar je za meščanske političar-je toliko narodnost kakor vera le za političen "kšeft". Me le samo materijalno se oslepari delavstvo, temveč tudi politično, duševno in moralno. Ravno zaraditega pa je potrebno, da podpira in čita vsak zavedni delavec delavski časopis "Zarja" in "Proletarca" ter agi-tira za ta dva lista povsod. Naj imajo naši narodnjakarji inklerikalni frakarji svoje liste: mi delavci pa čitajmo svoje. Zatorej proč z slsbim berilom, proč z meščsnskimi listi. — Delavski boji na dpanakem. Sodr. Roman Cordoncillo, tajnik španske železničarske organizacije, poročs o delavskem gibanju na Španskem sledeče: Španski proletariat se je po dolgoletni sT>atiji zopet prebudil. Organizira jih organizacij, se enostavno rzpre. Tako se je postopalo proti organiziranimi zidarji. 10.000 organiziranih zidarjev je zveza delodajalcev izprla. 9 mesecev so izprti zidarji vstrajali v boju. Izprte zidarje so podpirale gmotno vse delavske organizacije na Španskem. Vstrajni boj je končal s popolnim uspehom stavkujočih, ki so bili vsi zopet vzeti na delo pod pogoji, ki jih je stavila organizacija. Delodajalci so morali četudi neradi priznati organizacijo. Poskusi od strani kapitalistov, vlade in cerkvenih oblastij, da bi se gibanje ndušilo in organizacije uničilo se še vedno ponavljajo, toda brezuspešno. Organizacije se utrjujejo ne prest ano vkljub provokacijami kapitalistov in reakciji vlade. Kmalu po končanemu omenje-rnu gibanju so delodajalci pričeli z izporom organizacij drugih stav-binskih strok. Tako so bili kar zaporedoma izprti organizirani pleskarji, štukaterji, železarji itd. itd. Napadu kapitalistov združenih z vlado, so se delavci junaško uprli. Kapitalistični prepotenci se niso ndali in tudi topot se nir mogel požrešni španski kapitalizem ponašati z zmago, železarji n. pr. proti katerimi zlasti so bili kapitalisti neizprosni, so sklenili I*» 19 tedenskom boju se raje skupno izseliti, nego vrniti se na delo pod pogoji ki so jih zahtevali kapitalisti. Zdaj zapuščajo z združinami svoje kraje, da si poiščejo izven domovine boljše delavne pogoje. Izprti železarji so poznani zmožni kvalificirani delavci. Tako zgubiva domača industrija najboljše delavne moči. Junaško žrtvovanje im vstrajni boji niso besne kapitalističke špekulante spametovali. Pripravljajo se na nove napade proti jSrobuja-jočemu se delavstvu. Reakciji kapitalistov, vlade in cerkvenih organov ne bode skratka konec. Odpor delavstva je kapitalistične odiralce tako razburil, da so sedaj izprli 30.000 delavcev vseh sitavbinskih strok. In I zopet se delavstvo junaško bori za svoje koalicijsko pravo in proti prepotenci kapitalizma in dezpotizma vlade, ki brani ob svaki priliki in vsemi sredstvi brutalne želje španskih izkoriščevalcev. Za posledice boja, ki se ga usiljuje de-liavstvu so odgovorni koalizirani kapitalisti in v prvi vrsti vlada sama. Špansko delavno ljudstvo živi danes v duhu novih idealov svobode, stremi po uresničenju socialističnih načel; vkljub mnogim težavam, vkljub napadom in reakciji se bo brezdvomno impo-niralo. Organizirano delavstvo je vajeno zmage. Kruta reakcija bo probujenje španskega proletarija-t« le pospešila in izpolnila. Boja se organiozirano delavstvo ne straši. Kakor povsod, tako tudi na španskem se bode proletarska razredna intemacionala uveljavila. Izporom kapitalistov odgovarja delavstvo s splošno stsvko. Odpor delavstva ni Ishko premagati. Španski kapitalisti se bodo že prepričali da ni mogoče ustaviti razredni razvoj.