^ URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 13 Ljubljana, četrtek 22. junija 1978	Cena 28 dinarjev	Leto XXXV
894.
Na podlagi 17. in 18. člena zakona o republiških svetih (Uradni list SRS, št. 3-113/75) ter v sporazumu z organi in organizacijami, ki sodelujejo v delu Republiškega sveta za varstvo ustavne ureditve je Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na seji dne 6. junija 1978 sprejelo
ODLOK
o	razrešitvi in imenovanju predsednika in članov
Republiškega sveta za varstvo ustavne ureditve'
I
1.	Razrešijo se predsednik in člani Republiškega sveta za varstvo ustavne ureditve.
2.	V Republiški svet za varstvo ustavne ureditve se imenujejo:
za predsednika:
Viktor Avbelj, član Predsedstva SR Slovenije; za člana:
Ludvik Golob, podpredsednik Skupščine SR Slovenije,
Stane Markič, podpredsednik republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije. -
II
1.	Po položaju sta člana sveta:
dr. Anton Vratuša, predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije,
Janez Zemljarič, republiški sekretar za notranje zadeve.
2.	Člana sveta, ki so jih delegirali vodstveni organi družbenopolitičnih organizacij v republiki, sta:
Franc Šetinc, sekretar predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije,
Mitja Ribičič, predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije
St. 0213-5/78
Ljubljana, dne 6. junija 1978.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
895.
Na podlagi 4. in 15. člena zakona o republiških svetih (Uradni list SRS, št. 3-133/75) ter v sporazumu z organi in organizacijami, ki sodelujejo v delu Republiškega sveta za mednarodne odnose je Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na seji dne 6. junija 1978 sprejelo
ODLOK
o razrešitvi in imenovanju predsednika in članov Republiškega sveta za mednarodne odnose
I
1.	Razrešijo se predsednik in člani Republiškega sveta za mednarodne odnose.
2.	V Republiški svet za mednarodne odnose se imenujejo:
za predsednika:
Vida Tomšič, članica Predsedstva SR Slovenije;
za člane:
dr. Borut B o h t e , direktor Instituta za mednarodno pravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani,
Edo Brajnik, namestnik predsednika komisije predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije za mednarodna ekonomska in politična vprašanja ter za stike z drugimi komunističnimi partijami,
Drago Druškovič, svetovalec Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije,
Jože H a r t m an , predsednik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije,
Danica Jurkovič, diplomirana ekonomistka,
inž. Vitja Rode, podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
II
Koordinacijski odbor sveta sestavljajo člani, ki so jih določili organi in organizacije, ki sodelujejo v delu sveta:
Bojan Lubej, predsednik komisije Skupščine SR Slovenije za mednarodne odnose,
Marjan Osolnik, republiški sekretar za mednarodno sodelovanje,
Viktor Repič, predsednik sveta predsedstva republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije za mednarodne odnose,
Ronald Strelec,, predsednik komisije predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije za mednarodna ekonomska in politična vprašanja ter za stike z drugimi komunističnimi partijami,
Andrej Škerlavaj, predsednik odbora republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za mednarodno dejavnost,
dr. Boris Zidarič, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije.
St. 0213-4/78
Ljubljana, dne 6. junija 1978.
896.
Na podlagi 3. odstavka 378. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter 38. in 39. člena zakona o ljudski obrambi ('Uradni list SRS, št. 23/76) je Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na seji dne 6. junija 1978 sprejelo
ODLOK
o sestavi sveta Predsedstva Socialistične republike
Slovenije za ljudsko obrambo ter o razrešitvi in imenovanju njegovih članov
I
Svet ima predsednika in 16 članov.
II
1.	Razrešijo se člani sveta Predsedstva SR Slovenije za ljudsko obrambo.
2.	Za nove člane sveta Predsedstva SR Slovenije za ljudsko obrambo se imenujejo:
Viktor Avbelj, član Predsedstva SR Slovenije;
Lojze Briški, član predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije;
Vinko Hafner, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije;
Ljubo J a s n i č , predsednik republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije;
Branko Jerkič, generalpodpolkovnik, komandant teritorialne obrambe Slovenije;
Slavko Korbar, predsednik republiškega odbora Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije;
Martin Košir, republiški sekretar za ljudsko obrambo;
Milan Kučan, predsednik Skupščine SR Slovenije;
Marjan Orožen, sekretar komiteja mestne konference Zveze komunistov Slovenije — Ljubljana;
Franc Poglajen, predsednik sveta za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito pri predsedstvu republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije;
inž. Vitja Rode, podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije;
Dušan Šinigoj, podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije;
Miloš Šulin, poveljnik Republiškega štaba za civilno zaščito Slovenije;
Franc Tavčar, generalpolkovnik, poveljnik ljubljanske armadne oblasti;
dr. Anton Vratuša, predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije;
Janez Zemljarič, republiški sekretar za notranje zadeve.
3.	Predsednik sveta je po položaju predsednik Predsedstva SR Slovenije.
4.	Sekretar sveta je republiški sekretar za ljudsko obrambo.
St. 0214-1/78
Ljubljana, dne 6. junija 1978.
897.
Na podlagi 3. odstavka 390. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 35. člena poslovnika o delu Predsedstva Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 27/74) je Predsedstvo Socialistične republike Slovenije in seji dne 6. junija 1978 sprejelo
ODLOK
o razrešitvi in imenovanju predsednika in članov komisije Predsedstva Socialistične republike Slovenije za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter ža uresničevanje svoboščin, pravic in dolžnosti Človeka in občana
1.	Razrešijo se predsednik in člani komisije Predsedstva SR Slovenije za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter za uresničevanje svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana.
2.	V komisijo Predsedstva SR Slovenije za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter za uresničevanje svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana se imenujejo:
za predsednika:
dr. Marijan Brecelj, član Predsedstva SR Slovenije;
za člane:
Peter p e k e š , član izvršnega odbora predsedstva republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije;
Živa Beltram, članica Sveta republike;
dr. Darko Čer ne j, član Sveta republike;
.dr. Branko Furlan, podpredsednik Skupščine obalne skupnosti Koper;
Milan Gaspari, svetovalec Predsedstva SR Slovenije;
Vida Mikuž, članica predsedstva republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije;
Teodor Jelen, predsednik Republiškega odbora sindikata delavcev energetike in premogovništva;
Anica Kuhar, članica Predsedstva SR Slovenije;
dr. Miha Potočnik, član Sveta republike;
Mira Svetina, članica Sveta federacije;
Pavle Zaucer, član Sveta federacije.
St. 0215-1/78
Ljubljana, dne 6. junija 1978.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher L r.
898.
Na podlagi 3. odstavka 390. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 35. člena poslovnika o delu Predsedstva Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 27/74) je Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na seji dne 6. junija 1978 sprejelo
ODLOK
o razrešitvi in imenovanju predsednika in članov komisije Predsedstva Socialistične republike Slovenije za organizacijska in kadrovska vprašanja
1.	Razrešijo se predsednik in člani komisije Predsedstva SR Slovenije za organizacijska in kadrovska vprašanja.
2.	V komisijo Predsedstva SR Slovenije za organizacijska in kadrovska vprašanja se imenujejo: za predsednika:
Tone Bole, član Predsedstva SR Slovenije; za člane:
Martin Košir, predsednik komisije Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za kadrovska vprašanja, Anica Kuhar, članica Predsedstva SR Slovenije,
Lojzka Stropnik, članica Sveta republike, Zvone Zalar, generalni sekretar Predsedstva SR Slovenije.
St. 0216-1/78
Ljubljana, dne 6. junija 1978.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
899.
Na podlagi 3. odstavka 390. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 35. člena poslovnika o delu Predsedstva Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 27/74) je Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na seji dne 6. junija 1978 sprejelo
ODLOK
o razrešitvi in imenovanju predsednika in članov komisije Predsedstva Socialistične republike Slovenije za pomilostitve
1.	Razrešijo se predsednik in člani komisije Predsedstva SR Slovenije za pomilostitve.
2.	V komisijo Predsedstva SR Slovenije za pomilostitve se imenujejo:
za predsednika:
Anica Kuhar, članica Predsedstva SR Slovenije;
za člane: ,
Nada Bulc-Mikič, članica sekretariata republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije,
dr. Darko Č e r n e j, član Sveta republike,
Miro G o š n i k, predsednik komisije Skupščine SR Slovenije za pravosodje,
Marija Jančar, članica Sveta republike,
Ciril Sitar, član sekretariata republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije,
inž. Nikolaj Strah, inšpektor — Splošna plovba Piran, član komisije Skupščine SR Slovenije za vloge in pritožbe,
Jože S teh, član izvršnega odbora predsedstva republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije,
Marija Zupančič, članica Sveta republike.
St. 0211-1/78
Ljubljana, dne 6. junija 1978.
900.
Na podlagi 6. člena zakona o Komisiji Socialistične republike Slovenije za odlikovanja (Uradni list SRS, št. 24-1513/77) in 30. člena poslovnika o delu Predsedstva Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 27-344/74) je Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na seji dne 6. junija 1978 sprejele
ODLOK
o imenovanju predsednika, podpredsednika in članov Komisije Socialistične republike Slovenije za odlikovanja
I
V	Komisijo SR Slovenije za odlikovanja se imenujejo:
za predsednika:
Tone Bole, delegat Predsedstva SR Slovenije; za podpredsednika:
Humbert Gačnik, delegat Skupščine SR Slovenije.
II
Člani komisije so delegati, ki so jih imenovali organi in organizacije, ki sodelujejo v delu komisije: Ivan Godec, delegat republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije,
Zdenka Kidrič, delegat članov Sveta federacije iz SR Slovenije,
Anton Krašovec, delegat centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije,
Franci Kržan, delegat republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije,
Marjan Lenarčič, delegat republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije,
Marko Orožen, delegat republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije,
Majda Poljanšek, delegat Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije,
Mirko Zlatnar, delegat Sveta republike,
Jaka Zen, delegat Gospodarske zbornice Slovenije.
St. 170-1/78
Ljubljana, dne 6. junija 1978.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
901.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti drugega in tretjega odstavka 13. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju na seji dne 1. 6. 1978
odločilo:
Ugotovi se, da določbi drugega in tretjega odstavka 13. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 54/72 in 19/77) nista v skladu z ustavo Socialistične republike Slovenije.
Obrazložitev
1)	Ustavno sodišče SR Slovenije je na pobudo upokojenega rudarja Rudnika živega srebra v Idriji začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti 59. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidske-
ga zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73). V zvezi s tem postopkom je s sklepom z dne 2. 2. 1978 začelo tudi postopek za oceno ustavnosti drugega in tretjega odstavka 13. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, na katera se 59. člen statuta opira.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v drugem in tretjem odstavku 13. člena določa, da se za izračunavanje pokojninske osnove zavarovanci-delavci razvrščajo v skupine v skladu s predpisi o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov glede na zahtevnost delovnih mest po splošnih aktih organizacij združenega dela, na katerih so delali. Skupnost določi za vsako skupino v skladu s predpisi o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov za vsako leto naj višji osebni dohodek, ki ga je mogoče šteti v pokojninsko osnovo, in naj nižji znesek, ki se šteje kot osebni dohodek za to skupino zavarovancev. Pri tem upošteva poprečne osebne dohodke posameznih skupin v preteklem letu in zaščito življenjskega minimuma zavarovancev z naj nižjimi osebnimi dohodki.
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je v 59. členu statuta določila, da se za izračunavanje pokojninske osnove zavarovanci-delavci razvrščajo v šest skupin glede na stopnje strokovne izobrazbe, ki se zahtevajo za delovna mesta, na katerih so delali. Skupnost določi vsako leto za vsako skupino naj nižji in naj višji znesek osebnega dohodka, ki se upošteva za izračun pokojninske osnove, na ta način, da zmanjša oziroma poveča poprečni mesečni osebni dohodek posamezne skupine v preteklem koledarskem letu za določen odstotek.
2)	Skupščina SR Slovenije je v svojem odgovoru na sklep ustavnega sodišča o začetku postopka za oceno ustavnosti drugega in tretjega odstavka 13. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju posredovala stališča zakonodajnopravne komisije in odborov za družbenoekonomske odnose zbora združenega dela in zbora občin. Po mnenju teh skupščinskih teles ta zakonska ureditev ne ustreza več, ker ne izhaja iz sistema delitve dohodka in osebnih dohodkov, ki ga urejata ustava in zakon o združenem delu. Predvideno je, da se to vprašanje reši v drugi fazi usklajevanja sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja z ustavo, ki je v teku. V novem sistemu bo ta ureditev v celoti revidirana. Zato se predlaga, da bi ustavno sodišče odložilo odločanje o ustavnosti drugega in tretjega odstavka 13. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Kolikor pa v doglednem času ne bo pripravljena celotna uskladitev sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja z ustavo, bo zakonodajnopravna komisija sama predlagala pristojnima zboroma uskladitev oziroma črtanje teh zakonskih določb.
Medtem je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji že spremenila 59. člen statuta s statutarnim sklepom o spremembah in dopolnitvah statuta, ki ga je sprejela na seji dne 30. 3. 1978 in ga je po 62. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju potrdil Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na seji dne 25. 4. 1978. Po spremenjenem 59. členu statuta se zavarovanci ne razvrščajo več v skupine glede na stopnje strokovne izobrazbe, ki se zahtevajo za 'delovna mesta, na katerih so delali, temveč se vsako leto določita naj nižja in naj višja
pokojninska osnova v enotnih zneskih za vse zavarovance, pri čemer se upošteva gibanje naj nižjih in naj-višjih osebnih dohodkov v republiki. Statutarni sklep o spremembah in dopolnitvah statuta je bil objavljen v 11. številki Uradnega lista SRS z dne 30. 5. 1978 in začne veljati osmi dan po objavi.
3)	Po 24. členu ustavnega zakona za izvedbo ustave SR Slovenije je bilo treba zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju uskladiti z ustavo do 30. 6. 1977. Okoliščina, da se pripravlja nov sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ne more biti ovira, da ustavno sodišče odloči o ustavnosti določb obstoječega zakona. Glede na to, da se še ni začel postopek za izdajo novega zakona, na drugi strani pa je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji že spremenila 59. člen statuta, ustavno sodišče ni moglo sprejeti predloga, da bi odložilo odločanje o ustavnosti navedenih zakonskih določb.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da določbi drugega in tretjega odstavka 13. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki predpisujeta, da skupnost določa naj nižje in naj višje pokojninske osnove za skupine, v katere se zavarovanci razvrščajo glede na zahtevnost delovnih mest, na katerih so delali, pri čemer upošteva poprečne osebne dohodke teh skupin, nista v skladu s 63. in 205. členom ustave SR Slovenije. Po teh ustavnih določbah si delovni ljudje v samoupravni interesni skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja zagotavljajo pravice iz tega zavarovanja na podlagi rezultatov minulega dela in po načelih vzjemnosti in solidarnosti. Tak način določanja naj nižjih in naj višjih pokojninskih osnov, kot ga predpisujeta navedeni zakonski določbi, ne zagotavlja, da se pokojnina določa na podlagi rezultatov minulega dela v skladu z načelom delitve po delu in da se pri določanju pokojnine na temeljih vzajemnosti in solidarnosti onemogočajo in odpravljajo socialne razlike, ki ne izvirajo iz načela delitve po delu, v skladu s prvim odstavkom VII. razdelka temeljnih načel ustave SR Slovenije.
Zato je ustavno sodišče po 412. členu ustave SR Slovenije odločilo, kot je razvidno iz izreka. Po tej ustavni določbi je Skupščina SR Slovenije dolžna v šestih mesecih od dneva prejema te odločbe uskladiti navedeni zakonski določbi z ustavo. Če tega ne bi storila, bosta zakonski določbi nehali veljati, kar bo ugotovilo ustavno sodišče s posebno odločbo.
Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na seji po drugi alinei tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76).
Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. U I 11/78-6
Ljubljana, dne 1. junija 1978.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
‘ 902.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka Skupščine občine Slovenska Bistrica o prepovedi gojitve domačih živali v določenih območjih in stanovanjskih zgradbah na območju občine Slovenska Bistrica, na seji dne 1. 6. 1978
odločilo :
Ugotovi se, da odlok Skupščine občine Slovenska Bistrica o prepovedi gojitve domačih živali v določenih območjih in stanovanjskih zgradbah na območju občine Slovenski Bistrica (Medobčinski uradni vestnik Maribor, št. 4/76 in 7/76) ni v neskladju z ustavo in zakonom.
Obrazložitev
Mesokombinat Perutnina Ptuj je s predlogom začel postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določb v izreku te odločbe navedenega odloka, s katerimi se prepoveduje gospodarska reja domačih živali, predvsem farmska reja piščancev za trg, na območju mesta Slovenska Bistrica, v naseljih Oplotnica, Poljčane in Zg. Poljčane, Pragersko in Zg. Polskava ter v večjih stanovanjskih in v vseh poslovnih zgradbah, v varovalnem pasu ob cestah, železnici in ob vodotokih. Omenjena prepoved velja tudi za tiste rejce, ki so v organizirani proizvodnji z Mesokombinatom Perutnina Ptuj. Predlagatelj meni, da občinska skupščina ni pooblaščena sprejeti take prepovedi. Z občinskim odlokom ni mogoče omejiti oziroma prepovedati opravljanja kmetijske dejavnosti, kamor sodi farmska reja piščancev, ker je opravljanje te dejavnosti zagotovljeno z določbami 77. in 81. člena ustave SR Slovenije.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da obravnavani odlok ni v neskladju z ustavo in zakonom.
Ustavna pravica delovnih ljudi in občanov je, da v občini opravljajo funkcije oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese razen tistih, ki jih v skladu z ustavo uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih (186. člen ustave SR Slovenije). Iz takega položaja občine v naši ustavni ureditvi izhaja tudi izvirna pravica in dolžnost občine, da skrbi za varstvo človekovega okolja, zlasti z namenom, da se preprečujejo škodljive posledice, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu (104. člen ustave). Občinska skupščina Slovenska Bistrica je tedaj imela ustavno podlago, da je izdala obravnavani odlok, s katerim je v določenim območjih in v stanovanjskih zgradbah na območju občine Slovenska Bistrica prepovedala gojitev domačih živali. Tu ne gre za prepoved opravljanja določene dejavnosti s samostojnim delom s sredstvi, ki so last občanov zato, ker bi bilo opravljanje dejavnosti reje domačih živali že samo po sebi nevarno za zdravje in življenje ljudi. Slednje bi bilo v smislu 3. odstavka 81. člena ustave res mogoče uveljaviti le z , zakonom. Odlok pa v namenu, da zavaruje človekovo okolje, na temelju 104. člena ustave prepoveduje gojitev domačih živali le na določenem območju in v stanovanjskih stavbah, ne glede na to, ali gre za družbeni ali zasebni sektor proizvodnje in ne glede na to ali opravljanje te dejavnosti predstavlja nevarnost za zdravje ljudi, ki to dejavnost opravljajo.
Občini ni bilo potrebno posebno zakonsko pooblastilo, da v okviru svoje ustavne pravice in dolžnosti varovanja človekovega okolja prepove gojitev domačih živali na določenem območju oziroma v stanovanj-
skih in drugih zgradbah. Vprašanje, ali je obseg prepovedi dejansko najbolj ustrezen in ali morda z njo ni zajet preširok okoliš oziroma območje, kjer takšna dejavnost le v manjši meri ogroža zdravje občanov, pa ni vprašanje ustavnosti in zakonitosti odloka, marveč primernosti njegovih rešitev. Zato slednja ocena sodi v pristojnost same delegatske občinske skupščine, ne pa v pristojnost ustavnega sodišča.
Zato je ustavno sodišče na podlagi 2. alinee 3. odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) na seji odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Rem-škar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. U I 90/77-6
Ljubljana, dne 1. junija 1978.
f
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
903.
Na podlagi 4. člena zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SRS, št. 16-991/77) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o gospodarsko škodljivih rastlinskih boleznih in škodljivcih na območju SR Slovenije
1.	člen
Poleg rastlinskih bolezni in škodljivcev, ki ogrožajo vso državo, in so določeni z zveznim zakonom, veljajo na območju Socialistične republike Slovenije kot gospodarsko škodljive naslednje rastlinske bolezni' in škodljivci:
Bruchus pisorum L. — grahar,
Phorodon humuli Schr. — hmelj eva listna uš,
Pseudoperonospora humuli Miyabe et Takah. — peronospora na hmelju,
Puccinia graminis Pers. — progasta rja,
Pyrausta nubilialis Hb. — prosena vešča,
Schaerotheca humuli (D. C.) Burr. — hmelasta pe-pelasta plesen.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-3/78
Ljubljana; dne 1. junija 1978.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
m
Predsednik
dr. Anton Vratuša 1. r.
904.
Na podlagi prvega odstavka 28. člena zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SRS, št. 16-991/77) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
O pristojbinah za obvezne zdravstvene preglede rastlin v notranjem prometu in pri izvozu
1.	člen
Ta odlok določa višino in ureja način plačevanja pristojbin za obvezne zdravstvene preglede rastlin v notranjem prometu in pri izvozu.
2.	člen
Obvezne zdravstvene preglede rastlin v notranjem prometu opravlja in izda zdravstveno spričevalo občinski inšpekcijski organ, pristojen za varstvo rastlin; obvezne zdravstvene preglede pri izvozu pa opravi in izda spričevalo strokovnjak za varstvo rastlin, ki ga pooblasti republiški kmetijski inšpektorat, če v kraju nakladanja ni obmejne postaje za varstvo rastlin.
3.	člen
Obvezni zdravstveni pregled v notranjem prometu se opravi v primerih, kadar je pošiljka rastlin namenjena iz območja, okuženega s karantensko rastlinsko boleznijo ali škodljivcem, v neokuženo območje ali pa iz okuženega prek neokuženega v okuženo območje in v primerih prometa sadilnega materiala.
Obvezni zdravstveni pregled pri Izvozu se opravi v primerih, če to zahteva država, v katero se blago rastlinskega izvora uvozi, ali pa če to zahteva država, prek katere naj se pošiljka prepelje.
4.	člen
Pristojbine za obvezne zdravstvene preglede znašajo:
—	za vagonske in kamionske pošiljke in za pošiljke v kontejnerjih do 10 ton 70 dinarjev, za vsako nadaljnjo tono oziroma začeto tono v pošiljki nad 10 ton pa še 4 dinarje;
—	za ladijske pošiljke 2 dinarja od tone, vendar najmanj 40 dinarjev za posamezno pošiljko;
—	za kosovne in letalske pošiljke do 3 tovorke 40 dinarjev, nad 3 tovorke pa za vsak nadaljnji tovo-rek še 2 dinarja;
—	za pošiljke lesa (hlodovina, žagan les, jamski les, drva in drug les in lesni izdelki) 2 dinarja od m3;
—	za poštne pošiljke do 10 kg 7 dinarjev, za vsak nadaljnji kg pa še 2 dinarja;
—	za pošiljke do 10 kg, ki jih imajo pri sebi potniki, vozniki in spremljevalci, 7 dinarjev, za vsakih nadaljnjih začetih 10 kg pa še S dinarjev;
—	za pomožne lesene pregrade na ladji ali vleki, ki se po uporabi odstranijo, 14 dinarjev.od vsakega m*.
Pristojbine, določene v 1., 2., 3., 5. in 6. alinei prvega odstavka tega člena se pri obveznih zdravstvenih pregledih semenskega in sadilnega materiala povečajo za 50 %>. Za prazno embalažo rastlinskega izvora, ki je služila za opremo pošiljk rastlin, se plača 50 % pristojbine, določene v prvem odstavku tega člena.
5.	člen
Če gre za nujen pregled rastlin v notranjem prometu, ki ga je opravil inšpektor za varstvo rastlin izven svojega rednega delovnega časa, se pristojbine iz prvega odstavka 4. člena povečajo za 50%; če je inšpektor opravil pregled rastlin ob nedeljah ali praznikih ali v nočnem času od 22. do 5. ure, pa za 100 %>.
6.	člen
Če zahteva pošiljatelj rastlin pregled izven sedeža delovnega mesta preglednika iz 2. člena tega .odloka, mora plačati tudi prevozne stroške.
7.	člen
Pošiljatelj rastlin mora prijaviti pregledniku iz 2. člena tega odloka pregled pošiljke najmanj 12 ur pred odpremo.
8.	člen
Če pošiljatelj rastlin ne prijavi pošiljke v času, za katerega je naročil pregled, mora plačati za vsako uro zamude 50 dinarjev.
9.	člen
Pristojbine od obveznih zdravstvenih pregledov rastlin v notranjem prometu so prihodek občine, katere inšpektor je opravil pregled; pristojbine od obveznega zdravstvenega pregleda rastlin pri izvozu pa so prihodek Socialistične republike Slovenije.
Za opravljene zdravstvene preglede rastlin v notranjem prometu plača pošiljatelj inšpektorju prevozne stroške, nadomestilo za izgubljeni čas pa krije iz plačanih pristojbin pristojna skupščina občine.
Za opravljene zdravstvene preglede rastlin pri izvozu plača prevozne stroške pošiljatelj, nadomestlo za izgubljeni čas pa se krije iz sredstev plačanih pristojbin, ki se stekajo v republiški proračun. Nadomestilo se izplačuje po predloženem obračunu v skladu s posebnimi navodili republiškega kmetijskega inšpektorata.
10.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pristojbinah za zdravstvene preglede rastlin v notranjem prometu (Uradni list SRS, št. 32-167/66).
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-2/78
Ljubljana, dne 1. junija 1978.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
dr. Anton Vratuša 1. r.
905.
Na podlagi 406. člena ustave SRS in 48. točke odredbe o vplačevanju prihodkov družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in skladov družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 58-862/76, 14-181/77, 61/77, 9/78) izdaja republiški sekretar za finance v soglasju s službo družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
ODREDBO
o prenehanju veljavnosti odredbe o razčlenitvi računov o vplačevanju prihodkov družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in skladov družbenopolitičnih skupnosti
I
Odredba o razčlenitvi računov o vplačevanju pri-nodkov družbenopolitičnih skupnosti, sarhoupravnih interesnih skupnosti in skladov družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 11-556/78) preneha veljati.
II
Ta odredba začne veljati 30. 6. 1978.
Republiška sekretarka za finance
Milica Ozbič 1. r.
Generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
Andrej Devičnik 1. r.
906.
Na podlagi drugega odstavka 33. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21-1349/77) izdaja Republiški komite za tržišče in cene v soglasju z republiškim sekretarjem za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrane
ODREDBO
o kmetijskih pridelkih, ki jih ni dovoljeno prodajati na trgih
1
Na trgih ni dovoljeno prodajati naslednjih kmetijskih pridelkov:
—	nepasterizirano nepakirano mleko,
—	alkoholne pijače,
—	žive živali, razen perutnine in kuncev,
—	sveže meso in mesne izdelke zasebnih prodajalcev, razen veterinarsko pregledanega perutninskega mesa.
Zasebni prodajalec mora imeti pri prodaji perutninskega mesa potrdilo o dovoljeni lastni proizvodnji tega mesa.
2
Z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, ki upravlja trg, če ne izloči iz prodaje kmetijskih pridelkov iz prejšnje točke te odredbe.
Z denarno kaznijo od 300 do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
3
Z denarno kaznijo od 500 do 5000 dinarjev se kaznuje za prekršek zasebni prodajalec kmetijskih pridelkov, ki na trgu prodaja kmetijske pridelke v nasprotju s prvim odstavkom 1. točke te odredbe.
4
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 330-039/78
Ljubljana, dne 28. marca 1978.
Predsednik
Republiškega komiteja za tržišče in cene
Stefan Korošec, mgr. oec. I. r.
Soglašam:
Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Ivo Marenk, dipl. inž. L r.
907.
Na podlagi 14., 15. in 17. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76) izdaja direktor Geodetske uprave SR Slovenije
ODREDBO
o splošnih pogojih za opravljanje del v zadevah geodetske službe
I
S to odredbo se določajo splošni pogoji glede opreme in kadrov, ki jih morajo izpolnjevati geodetske organizacije in druge organizacije združenega dela, ki so po 14. in 15. členu zakona o geodetski službi lahko pooblaščene za opravljanje storitev v zadevah geodetske službe oziroma so jim poverjena strokovno-operativna dela v skladu s 13. členom zakona o geodetski službi.
II
Strokovno-operativna dela oziroma storitve v zadevah geodetske službe lahko V geodetskih in drugih organizacijah opravljajo le za to usposobljeni delavci pod neposrednim vodstvom geodetskega strokovnjaka z visoko, višjo ali srednjo izobrazbo. Samostojno lahko opravlja ta dela le geodetski Strokovnjak.
III
Geodetske organizacije morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
1.	Imeti morajo ustrezno tehnično opremo in pripomočke za ekonomično, hitro in kvalitetno izvedbo strokovno-operativnih del, predvsem pa opremo:
—	za elektronsko merjenje dolžin,
—	za avtomatsko izračunavanje in obdelavo podatkov,
—	za izvedbo enostavnih reprodukcijskih del.
2.	Imeti morajo vsaj osem redno zaposlenih geodetskih strokovnjakov z visoko, višjo ali srednjo izobrazbo, od tega vsaj dva z visoko izobrazbo.
3.	Geodetski strokovnjaki v 'teh organizacijah, ki vodijo postopek v zvezi z zemljiškim katastrom in komasacijo zemljišč, morajo opraviti preizkus znanja po programu, ki ga predpiše direktor Geodetske uprave SR Slovenije.
IV
Druge organizacije združenega dela, ki so pooblaščene po drugem odstavku 14. člena zakona o geodetski službi, morajo imeti:
—	instrumentarij za terenska in pisarniška dela,
—	redno zaposlena vsaj dva geodetska strokovnjaka.
V
Organizacije združenega dela, ki v skladu s 15. členom zakona o geodetski službi same opravljajo zako-ličbe objektov širšega regionalnega pomena, morajo imeti:
—	instrumentarij za terenska in pisarniška dela,
—	redno zaposlenega vsaj enega geodetskega strokovnjaka.
VI
Obstoječe geodetske in druge organizacije združenega dela, ki že opravljajo strokovno-operativna dela oziroma storitve v zadevah geodetske službe, morajo izpolniti s to odredbo določene splošne pogoje najpozneje do 31. 12. 1979.
VII
Z denarno kaznijo do 30 000 dinarjev se kaznuje za prekršek geodetska ali druga organizacija združenega dela, ki opravlja dela v zadevah geodetske službe brez potrebne opreme ali z delavci, ki nimajo ustrezne geodetske izobrazbe ali preizkusa znanja.
Z denarno kaznijo do 3.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba za prekršek iz prejšnjega odstavka.
VIII
Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-17/5-78
Ljubljana, dne 26. maja 1978.
Direktor
Geodetske uprave SRS
Milan Naprudnik, dipl. inž. geod. 1. r.
908.
Za uresničevanje ustavnih pravic o enakih pogojih za izobraževanje otrok in mladine ter ob upoštevanju sklepov X. kongresa ZKJ, VII. kongresa ZKS in VIII. kongresa ZSS o zagotavljanju brezplačnih učbenikov kot pomembni obliki izenačevanja materialnih možnosti za izobraževanje
sprejemajo
republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljanska banka — združena banka, Ljubljana, Izobraževalna skupnost Slovenije in založniške organizacije združenega dela (v nadaljnjem besedilu: udeleženci)
DRUŽBENI DOGOVOR o izvajanju družbene akcije za organizirano preskrbo osnovnih šol z učbeniki ter postopnem zagotavljanju brezplačnih učbenikov za učence osnovnih šol v SR Sloveniji
TEMELNA NAČELA 1
S tem družbenim dogovorom se udeleženci zavezujemo, da bomo zaradi bolj enotne in koordinirane
akcije razvijali, povezovali in usklajevali dejavnost pri ustvarjanju pogojev za organizirano preskrbo z učbeniki, delovnimi zvezki, pripročniki in didaktičnimi kompleti (v nadaljnjem besedilu: učbeniki) v osnovnih šolah ter pri postopnem zagotavljanju brezplačnih učbenikov za učence osnovnih šol v SR Sloveniji.
2
Pri uresničevanju temeljnih načel sprejemamo udeleženci s tem družbenim dogovorom skupne naloge in obveznosti, ki naj prispevajo k racionalni, ekonomični in pravočasni preskrbi z učbeniki ter postopnem zagotavljanju brezplačnih učbenikov za učence osnovnih šol.
3
Udeleženci tega dogovora se bomo zavzemali za to, da bo za oblikovanje cen učbenikov (proizvodnjo in storitev) ter pogojev za njihovo zalaganje, sprejet poseben samoupravni sporazum.
4	__
Pri organizirani družbeni akciji bomo udeleženci uresničevali naslednje družbene smotre:
—	skrb za racionalno izdajanje učbenikov;
—	zagotavljanje učbenikov vsem učencem pod ugodnejšimi pogoji, z upoštevanjem načela izenačevanja materialnih možnosti ter postopno zagotavljanje brezplačnih učbenikov učencem osnovnih šol;
—	zagotavljanje usklajevanja planov med organizacijami združenega dela v proizvodnji, prodaji in uporabi učbenikov kot sestavnega dela samoupravnega družbenega načrtovanja;
—	zagotavljanje takih odnosov v proizvodnji, prodaji in uporabi učbenikov, ki bodo izključevali lastnost učbenikov kot tržnega blaga;
—	poenotenje zahtev učiteljev glede učbenikov;
—	enoten nakup učbenikov prek založniških organizacij, ki bo racionaliziral distribucijo in s tem vplival na pocenitev učbenikov za osnovno in usmerjeno izobraževanje;
—	organizirana preskrba učencev s šolskimi potrebščinami na šolah, kjer je to potrebno in racionalno.
NAČIN PRESKRBE Z UČBENIKI
5
Udeleženci dogovora bomo ustvarili pogoje, da bodo na vseh osnovnih šolah v SR Sloveniji zagotovili organizirano preskrbo z učbeniki in postopoma brezplačne učbenike vsem učencem osnovnih šol. V ta namen bomo spodbudili v okviru občinskih izobraževalnih skupnosti in njihovih enot sprejem akcijskih načrtov.
6
Izobraževalne skupnosti bodo skupno s šolami in drugimi zainteresiranimi TOZD, krajevnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami v občini izdelale akcijske načrte. V njih bodo opredelile zlasti naslednje naloge:
—	ustrezno informiranje staršev o pomenu in ciljih družbene akcije za organizirano preskrbo z učbeniki in postopnem zagotavljanju brezplačnih učbenikov;
—	način izvajanja akcije za ustvarjanje osnovnega fonda učbenikov in ustanovitev knjižnic za učbenike;
—	način zbiranja in zagotavljanja sredstev za nakup dodatnih učbenikov za ohranitev in dopolnjevanje osnovnega fonda učbenikov;
—	roke in način zagotavljanja brezplačnih učbenikov učencem osnovnih šol.
S	ciljem, da se na vseh šolah zagotovi delovanje knjižnic za učbenike, bodo občine medsebojno sodelovale in tako zagotovile delovanje knjižnic tudi na šolah s slabšimi materialnimi možnostmi.
7
Udeleženci se bodo zavzemali, da bo na vsaki šoli ustanovljena knjižnica za učbenike, ki jih bodo oblikovali iz rabljenih in novih učbenikov. Vt delovanje knjižnic bodo vključevali tudi učence osnovnih šol, tako, da si bodo učenci na ta način privzgajali in pridobivali samoupravne izkušnje ter razvijali čut odgovornosti za zbiranje in ohranjevanje učbenikov.
Način in oblike delovanja knjižnic bodo opredelili samoupravni organi in vodstva šol ob aktivnem sodelovanju učencev, staršev in družbenopolitičnih organizacij.
NALOGE UDELEŽENCEV DRUŽBENEGA DOGOVORA
\8
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo še naprej zagotavljal ugodnejše pogoje poslovanja založbam ter prek republiških upravnih organov skrbel za družbeno kontrolo cen ter za izvajanje dogovorjene politike pri programiranju, pripravi in distribuciji učbenikov.
9
Zavod SR Slovenije za cene bo:
—	v sodelovanju z Zavodom SR Slovenije za šolstvo, založniki in Gospodarsko zbornico Slovenije pripravil izhodišča in kriterije za oblikovanje cen učbenikov;
—	pripravil elemente za samoupravni sporazum o cenah učbenikov;
—	izvajal družbeno kontrolo cen učbenikov
10
Zavod SR Slovenije za šolstvo bo kot izdajatelj učbenikov v SR Sloveniji, razen nalog, ki izhajajo iz zakona o pedagoški službi in izvršilni predpisov:
—	izdelal pedagoške standarde o obsegu in kvaliteti učbenikov ter tehnične normative za kvaliteto tiska;
—	zagotovil najmanj 5-letno dobo veljavnosti učbenikov;
—	vsako leto do 15. maja posredoval šolam enoten katalog učbenikov za novo šolsko leto;
—	izdelal seznam šolskih potrebščin za osnovne šole;
—	sklepal pogodbe o založitvi učbenikov samo s podpisniki tega dogovora, razen za učbenike za šolstvo narodnosti ipd., skladno z določili samoupravnega sporazuma iz 3. člena.
11
Založniška organizacija se obvezuje, da bo:
—	v okviru založbe ustanovila posebno delovno enoto za zalaganje učbenikov s samostojnim obračunom;
—	pri zalaganju učbenikov skrbela za pravočasen izid vseh potrjenih učbenikov;
—	zalagala in prodajala le tiste učbenike, ki jih je za uporabo pri pouku potrdil republiški komite za vzgojo in izobraževanje;
—	medsebojne odnose z avtorji učbenikov, katerih honorarji vplivajo na ceno učbenikov, urejala skladno z izvršenim delom, kvaliteto, zahtevnostjo v sodelovanju z Zavodom SR Slovenije za šolstvo;
—	upoštevala kriterije samoupravnega sporazuma o cenah učbenikov;
—	način distribucije in pogoje za organizirano prodajo in nakup učbenikov na šolah bo določil odbor podpisnikov družbenega dogovora v posebnem navodilu ter ga objavil sočasno s katalogom učbenikov za vsako šolsko leto.
12
Izobraževalna skupnost SR Slovenije bo spodbudila spejemanješ akcijskih načrtov v občinah in koordinirala akcijo z občinskimi izobraževalnimi skupnostmi. Zagotavljala bo potrebna sredstva za subvencioniranje učbenikov z nizkimi nakladami po vsakoletnem programu.
13
Gospodarska zbornica Slovenije bo dala pobudo in organizirala sporazumevanje grafičnih in papirniških organizacij združenega dela o cenah proizvodov oziroma storitev za učbenike, v skladu s samoupravnim sporazumom o cenah učbenikov in o specializaciji za posamezne storitve v tej dejavnosti.
14
Ljubljanska banka — združena banka Ljubljana se obvezuje, da bo prek temeljnih bank spodbujala zagotavljanje kreditov za obratna sredstva pri zalaganju učbenikov. Te kredite bodo obravnavali po posebnih kriterijih in z beneficirano obrestno mero do 3 °/o.
15
Družbenopolitične organizacije:
— Sindikati Slovenije bodo, kot pobudniki in nosilci akcije prek občinskih svetov ZSS in s konkretno družbenopolitično akcijo osnovnih organizacij sindikatov vplivali, da bodo organizacije združenega dela materialno podprle družbeno akcijo za organizirano preskrbo šol z učbeniki jn za postopno zagotavljanje brezplačnih učbenikov za učence osnovnih šol.
— Republiški odbor sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja bo aktiviral svoje člane v osnovnih organizacijah sindikata, da bodo svoja prizadevanja usmerili v ustvarjanje pogojev ža delovanje knjižnic za učbenike v šolah ter informiral starše o namenih in ciljih družbene akcije za organizirano preskrbo z učbeniki in postopno zagotavljanje brezplačnih učbenikov. Prizadeval si bo, da bodo pedagoški delavci svoja prizadevanja usmerili k vzgoji pozitivnega odnosa učencev do uporabe učbenikov,
— Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije se bo aktivno vključila v akcijo preko delegatov družbenopolitičnih organizacij v svetih šol in preko svojih občinskih in krajevnih konferenc spodbujala vse dejavnike v občini za pripravo in uresničevanje akcijskih načrtov v občinah.
— Zveza Socialistične mladine Slovenije bo prek občinskih konferenc zagotovila med svojimi člani pomoč pri ustvarjanju osnovnega fonda rabljenih učbenikov ter pri organizaciji in delovanju knjižnic za učbenike na osnovnih šolah. Prizadevala si bo za postopno ustahavljanje knjižnic za učbenike tudi na šolah za usmerjeno izobraževanje.
— Zveza prijateljev mladine Slovenije bo v.okviru sveta za delo s pionirji, sveta za delo s starši in izdajateljske dejavnosti aktivno sodelovala pri programirani akciji. Tako bo v akcijo vključila vse občinske zveze in društva prijateljev mladine v krajevnih skupnostih. Prek svojih delegatov pa bo podprla akcijo v samoupravnih interesnih skupnostih za izobraževanje, samoupravnih organov v šolah in pionirskih odredih. Celoten program nalog pri izvajanju družbene akcije za organizirano preskrbo z učbeniki in postopnem zagotavljanju brezplačnih učbenikov za učence osnovnih šol bo vključila v redne seminarje za občinske zveze in društva prijateljev mladine, kjer neposredno usposabljajo družbene delavce, aktiviste in mentorje.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
16
Izvajanje tega dogovora bo spremljal odbor podpisnikov za sprejemanje družbenega dogovora. V odbor imenuje vsak podpisnik dogovora svojega predstavnika
17
Sedež odbora je pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije. Odbor podpisnikov za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora izvoli na svoji prvi seji izmed svojih članov predsednika. Delo odbora ureja poslovnik.
18
Pobudo za spremembo in dopolnitev tega dogovora lahko poda vsak podpisnik dogovora.
19
K temu družbenemu dogovoru lahko pod enakimi pogoji in po enakem postopku pristopijo tudi drugi udeleženci. •
20
Družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni delegati vseh udeležencev, velja pa od dneva objave v Uradnem listu SRS.
Ta družbeni dogovor so podpisali pooblaščeni delegati udeležencev: republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljanska banka — združena banka, Ljubljana, Izobraževalna skupnost Slovenije in založniške organizacije združenega dela.
909.
Na podlagi 19. člena samoupravnega sporazuma o skupnih temeljih plana socialnega skrbstva v občini in SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 in 6. člena aneksa k samoupravnemu sporazumu o skupnih temeljih plana socialnega skrbstva v občini in SR Sloveniji v letu 1978, je sprejela skupščina skupnosti na seji dne 23. maja 1978
SKLEP
o ugotovitvi veljavnosti aneksa k samoupravnemu sporazumu o skupnih temeljih plana socialnega
skrbstva v občini in SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 v letu 1978
I
Skupščina skupnosti ugotavlja, da je več kot dve — etjini udeležencev sklenilo aneks k samoupravnemu sporazumu o skupnih temeljih plana socialnega skrbstva v občini in SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 v letu 1978.
Skupščina ugotavlja, da je aneks k samoupravnemu sporazumu skladno s 6. členom sklenjen.
II
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-2/78
Ljubljana, dne 23. maja 1978.
Skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije Predsednica Dotika Boštjančič 1. r.
910.
Za zagotovitev sredstev za kvalitetne stanovanjske kredite prizadetim zaradi potresov na območju občin Tolmin in Nova Gorica, s ciljem zagotoviti dokončno odpravo posledic potresa na stanovanjskem skladu, sklenejo na podlagi 586. člena zakona o združenem delu samoupravne stanovanjske skupnosti občin, Obaie in Ljubljane
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o dodatnem izjemnem posojilu prizadetim zaradi potresov na območju občin Tolmin in Nova Gorica
1.	člen
Samoupravne stanovanjske skupnosti občin, Obale in Ljubljane (v nadaljevanju besedila: udeleženke sporazuma) ugotavljajo na podlagi ocene odbora udeležencev družbenega dogovora o nalogah podpisnikov pri združevanju sredstev za gradnjo domov za učence in študente v obdobju 1976—1980, da bo pri združevanju sredstev za gradnjo domov za učence in študente nastal višek sredstev v višini, ki zahteva začasno angažiranje viškov sredstev za najpomembnejše solidarnostne akcije na ravni republike.
Udeleženke sporazuma se sporazumejo, da bodo ugotovljeni višek sredstev dale samoupravnima stanovanjskima skupnostima Tolmin in Nova Gorica kot posojilo v skupni višini 150,000.000 din z odplačilno dobo 20 let (dvajset) ter obrestno mero 3 % za prvih 10 let odplačilne dobe in 5 °/o za drugih 10 let odplačilne dobe.
Udeleženke sporazuma izrecno ugotavljajo, da posojilo iz prejšnjega odstavka tega člena ne ogroža finančnega kritja programa izgradnje domov za učence in Študente, sprejetega na skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije dne 26. 12. 1975 tudi ob predvidenih podražitvah gradnje v sedanjem srednjeročnem obdobju.
2.	člen
Udeleženke sporazuma pooblaščajo Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije, da v njihovem imenu sklene pogodbo o vračanju posojila s stanovanjskima skupnostima Tolmin in Nova Gorica z amortizacijskim načrtom, sestavljenim v okviru določb tega sporazuma, s katero bo urejen tudi način zavarovanja vračanja posojila.
3.	člen
Udeleženke sporazuma prav tako pooblaščajo Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije za sklenitev posebne pogodbe z Izobraževalno skupnostjo Slovenije, s katero bodo opredeljene pristojnosti obeh pogodbenih strank v zvezi z angažiranjem viškov sredstev posojila v višini 150,000.000 din v zvezi z obveznostjo, da se v letu 1981 ugotovi dejanska višina sredstev, ki se v višini najmanj 0,345 °/o od bruto osebnih dohodkov zbirajo za gradnjo domov za učence in študente in določi način vračanja preveč zbranih sredstev temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, ki ta sredstva združujejo.
4.	člen
Udeleženke sporazuma bodo na podlagi določil 1. in
2.	člena tega sporazuma namenile za posojilo:
—	do 30. 6. 1979	75,000.000 din
—	do 30. 6. 1980	75.000.000 din
Sredstva bodo nakazana na poseben račun pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Tolmin in Nova Gorica.
5.	člen
Udeleženke sporazuma soglašajo, da se združena sredstva na podlagi tega sporazuma razdelijo med SSS Tolmin in Nova Gorica tako, da prejme Samoupravna stanovanjska skupnost Tolmin 80% posojila, Samoupravna stanovanjska skupnost Nova Gorica pa 20°/o posojila.
6.	člen
Samoupravni stanovanjski skupnosti Tolmin in Nova Gorica se izrecno zavezujeta, da bosta sredstva pridobljena s tem sporazumom kot posojilo, ob upoštevanju pravilnika po merilih za dodeljevanje posojil in pomoči prizadetim občanom ob potresu v Posočju občin Tolmin, Nova Gorica in Idrija:
—	uporabili strogo namensko samo za stanovanjsko gradnjo,
—	uporabili kot posojilo predvsem za obnovo hudo poškodovanih stanovanjskih hiš in za gradnjo nadomestnih stanovanj.
—	da bosta dajali posojila družbenim pravnim osebam, kakor tudi zasebnikom pod pogoji, ki so vsaj enaki ali strožji od pogojev pod katerimi je bilo posojilo pridobljeno,
—	da bodo socialni kriteriji prosilcev strogo upoštevani pri določanju prednosti za posojila,
—	da bosta obveščali širšo družbeno skupnost o porabi posojila prek sredstev obveščanja, najmanj enkrat letno.
7.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost Tolmin in Samoupravna stanovanjska skupnost Nova Gorica se zavezujeta, da bosta udeleženke sporazuma Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije ter Izobraževalno skupnost Slovenije obveščali o namenski porabi tega posojila
8.	člen
Samoupravni sporazum o dodatnem izjemnem posojilu prizadetim zaradi potresov na območju občin Tolmin in Nova Gorica prične veljati, ko ga sprejmejo skupščine udeleženk sporazuma in ga potrdi skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije.
9.	člen
Samoupravni sporazum o dodatnem izjemnem posojilu prizadetim zaradi potresov na območju občin Tolmin in Nova Gorica se objavi v Uradnem listu SRS in v Obvestilih Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije.
Ljubljana, dne 31. marca 1978.
Udeleženci sporazuma:
Samoupravne stanovanjske skupnosti občin: Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Kočevje, Kranj, Krško, Laško, Lenart. Lendava, Ljtija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljutomer. Logatec, / Maribor, Metlika. Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ribnica, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec. Slovenske Konjice. Sežana, Sevnica. Škofja Loka, Šentjur pri Celju. Šmarje pri Jelšah. Trebnje, Trbovlje, Tržič, Tolmin, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Žalec in Obalna samoupravna stanovanjska skupnost Izola.
911.
Na podlagi 28. člena družbenega dogovora o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji v obdobju 1976—1980, resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1977 oziroma v letu 1978 in določb 17. člena in 21. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v Stanovanj sko-komunalno banko Ljubljana
sklenejo
samoupravne stanovanjske skupnosti občin. Obale in
Ljubljane ter Stanovanjsko-komunalna banka Ljubljana
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju in zagotavljanju sredstev za reševanje stanovanjskih potreb kadrov, ki so pomembni za pospeševanje skladnejšega razvoja manj razvitih območij v Socialistični republiki Sloveniji v obdobju 1978—1989
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom (v nadaljevanju: sporazum) se opredeljujejo sredstva samoupravnih sta-
novanjskih skupnosti, ki se solidarnostno združujejo, osnove in način združevanja sredstev ter sodelovanje Stanovanjsko-komunalne banke Ljubljana s kreditnimi sredstvi, pogoji in merili za dodeljevanje sredstev za nakup oziroma graditev družbenih stanovanj, namenjenih kadrom, ki so pomembni za pospeševanje skladnejšega razvoja manj razvitih območij v SR Sloveniji ter občini Idrija.
2.	člen '
Samoupravne stanovanjske skupnosti občin, Obale in Ljubljane združujejo v letih 1978, 1979 in 1980 sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu kot nepovratna sredstva po 0,025 °/o letno od osnove bruto osebnih dohodkov v občini, izplačanih v preteklem letu.
Sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena združujejo tudi samoupravne stanovanjske skupnosti manj razvitih občin ter občin z manj razvitimi območji.
S tem načinom solidarnostnega združevanja sredstev bo zagotovljeno v letih od 1978 do 1980 okoli 60 milijonov din nepovratnih sredstev
3.	člen
Stanovanjsko-komunalna banka Ljubljana sodeluje v prizadevanjih samoupravnih stanovanjskih skupnosti za skladnejši razvoj manj razvitih občin v SR Sloveniji, da zagotavlja dopolnilna denarna sredstva v obliki kredita v enakem znesku kot bodo znašala solidarno združena sredstva.
4.	člen
Samoupravne stanovanjske skupnosti občin, Obale in Ljubljane ter stanovanj sko-komunalna banka združujejo oziroma zagotavljajo sredstva iz 2. in 3. člena tega sporazuma za reševanje stanovanjskih potreb nujnih kadrov v nastajajočih gospodarstvih OZD, ki so pomembne za gospodarski razvoj, kakor ga opredeljujejo srednjeročni načrti posameznih občin ter za šolstvo in zdravstvo, v skladu s programi samoupravnih stanovanjskih skupnosti v manj razvitih občinah ter občinah z manj razvitimi območji.
NAČIN ZDRUŽEVANJA IN ZAGOTAVLJANJA SREDSTEV
5.	člen
Na začetku vsakega leta se ugotovi letni znesek obveznosti za združitev nepovratnih sredstev po tem sporazumu. Za izračun obveznosti iz 2. člena tega sporazuma se uporabijo podatki Zavoda SR Slovenije za statistiko, Ljubljana o izplačanih bruto osebnih dohodkih za preteklo leto za posamezno občino.
Tako ugotovljena sredstva samoupravne stanovanjske skupnosti nakazujejo Stanovanjsko-komunalni banki Ljubljana v polletnih zneskih, najkasneje do 30. 6. oziroma 31. 12. tekočega leta.
Obveznost nakazovanja sredstev iz prejšnjega odstavka začasno preneha, kolikor, se ugotovi, da sredstva, zbrana v prejšnjem letu, niso porabljena. O tem, kakor tudi o trajanju začasnega prenehanja nakazovanja sredstev odloča odbor iz 7. člena tega sporazuma.
6.	člen
Banka bo zagotavljala sredstva iz 3. člena tega sporazuma v vsakoletnem načrtu za uresničevanje
srednjeročnega plana banke za obdobje 1976—1980 v enakem znesku, kot bodo znašala nepovratno združena sredstva samoupravnih stanovanjskih skupnosti.
7.	člen
S sredstvi, ki so združena po tem sporazumu brez obveznosti vračila upravlja 15-članski odbor. V odbor imenujejo samoupravne stanovanjske skupnosti posamezne regije po 1 člana, 2 člana pa izvoli skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije.
Odbor izvoli izmed sebe predsednika in namestnika predsednika.
POGOJI IN NAČIN UPORABE IN PRIDOBIVANJA
POSOJIL
8.	člen
Sredstva se lahko uporabijo za pridobitev družbenih stanovanj za kadre v OZD s področja gospodarstva, pomembnih za gospodarski razvoj v manj razvitih občinah in v občinah z manj razvitimi območji in prispevajo k povečanju števila zaposlenih v občini ter za potrebne kadre v šolstvu in zdravstvu v teh občinah.
9.	člen
Upravičenci iz 8. člena tega sporazuma lahko pridobijo pravico do sredstev po tem sporazumu največ do 30% predračunske vrednosti standardne stanovanjske enote v občini, s tem, da polovico te vsote predstavljajo nepovratna sredstva, drugo polovico pa kreditna sredstva.
10.	člen
Banka bo dajala upravičencem iz 8. člena tega sporazuma posojilo za dobo 10 let po 4-odstotni letni obrestni meri.
11.	člen
Letno razpoložljiva združena in kreditna sredstva se razdeljujejo upravičencem iz 8. člena tega sporazuma na podlagi natečaja.
Natečaj razpiše enkrat letno odbor iz 7. člena tega sporazuma in ga javno objavi prek ustreznega obvestila zveze stanovanjskih skupnosti. Rok za zbiranje vlog je 30 dni.
12.	člen
Podrobnejša merila za odobravanje sredstev oziroma posojil bodo opredeljena v posebnem pravilniku, ki ga bo sprejela skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije.
13.	člen
Na podlagi natečaja pridobljena sredstva, bodo upravičenci porabljali pri Stanovanjsko-komunalni banki Ljubljana na podlagi ustrezne dokumentacije, ki jo banka sicer zahteva pri namenski porabi stanovanjskih posojil. Nepovratna in kreditna sredstva se porabi j ajo istočasno.
PRAVICE IN OBVEZNOSTI TER PREVZEMANJE RIZIKA V POSLOVANJU PO TEM SPORAZUMU
14.	člen
Sredstva iz 5. člena sporazuma se ne obrestujejo. Stroški, nastali pri opravljanju bančnih poslov po tem sporazumu, se krijejo iz prihodkov članic banke.
Udeleženci v združevanju sredstev in uporabniki sredstev niso udeleženci v skupnem dohodku banke.
15.	člen
Na kredite po tem sporazumu banka ne oblikuje rezervnega sklada in sklada solidarne odgovornosti.
Riziko banke, ki bi nastal s poslovanjem po tem sporazumu v obliki neizterljivih terjatev iz danih posojil, bodo nosile stanovanjske skupnosti, ki bodo prevzele v gospodarjenje kreditiranje stanovanjske enote, do višine obračunane amortizacije, ki jo ima pri stanovanjski skupnosti takšen uporabnik posojila.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
16.	člen
K temu sporazumu lahko pristopijo tudi druge temeljne banke z območja SR Slovenije, če zagotovijo ustrezna dopolnilna kreditna sredstva.
17.	člen
Vse bančne posle pri izvajanju tega sporazuma opravlja Stanovanjsko-komunalna banka Ljubljana.
18.	člen
Sporazum začne veljati, ko ga sprejmejo skupščine stanovanjske skupnosti občin, Obale in Ljubljane ter izvršilni odbor Stanovanjsko-komunalne banke Ljubljana.
19.	člen
Sporazum se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za obdobje od 1. 1. 1978 do 31. 12. 1980.
Udeleženci sporazuma:
Samoupravne stanovanjske skupnosti občine: Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik Idrija, Ilirska Bistrica, Jesenice, Kočevje, Kranj, Krško, Lenart, Lendava, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljutomer, Logatec, Metlika, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ribnica, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Sežana, Sevnica, Škofja Loka, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Trebnje, Trbovlje, Tržič, Tolmin, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Žalec, Obalna samoupravna stanovanjska skupnost Izola in Ljubljanska banka Stanovanj sko-komunalna banka Ljubljana.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST CELJE
912.
Na podlagi 2. in 28. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije, 24. člena zakona o združenem delu, 13. člena statuta občinske zdravstvene skupnosti Brežice ter 8. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Brežice za obdobje 1976—1980 sklenemo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter kmetje in delovni ljudje, ki z osebnim delom in z delovnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine (v nadaljnjem besedilu: delovni ljudje ali udeleženci sporazuma).
ANEKS ŠT. 1
k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Brežice v obdobju 1976 do 1980 za leto 1978
1.	člen
Delovni ljudje s tem aneksom natančneje opredeljujejo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti v obdobju 1976—1980 (v nadaljnjem besedilu »sporazum«) program zdravstvenega varstva in potrebna sredstva za uresničitev teh nalog ter druge medsebojne pravice in obveznosti, kot tudi dopolnitev nekaterih določil sporazuma (Uradni list SRS, št. 15/77).
•	2. člen
Program zdravstvenega varstva za leto 1978 je programiran v obsegu in na način, kot je opredeljeno in dogovorjeno v 2. točki 5. člena sporazuma, tako da je upoštevana rast uporabnikov, število zaposlenih zdravstvenih delavcev in tudi opredeljene pravice uporabnikov v pogledu zvišanja nadomestil za čas bolezni od 80 »/o na 90 % in postopna zagotovitev sredstev za splošni ljudski odpor.
Posebna pozornost in prioriteta v letu 1978 bo dana:
—	splošni medicini in zdravstveni preventivi, kjer je treba usmeriti vsa prizadevanja v izboljšanje pogojev dela na področju kadrov, kapacitet in boljši organizaciji dela;
—	skrajšanju čakalne dobe;
—	skrajšanju ležalne dobe v bolnišnicah;
—	doseganju boljšega strokovnega usmerjanja pacientov v specialistične ambulante ali druge višje organizirane zdravstvene organizacije; .
—	doseganju najmanj tolikšnega obsega zdravstvenega varstva kot v letu 1977 na posameznega zavarovanca v občini, s ciljem za ohranitev, ustvarjanje in izboljšanje zdravja vseh prebivalcev;
—	preusmeritev financiranja zdravstvenega varstva v sistem neposredne menjave dela, skladno z opredelitvijo delegatov po sporazumu in razširitvijo na ostala področja, kot je to opredeljeno v samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva.
Za doseganje zgoraj navedenih ciljev in nalog pa moramo v letu 1978:
1.	sprejeti in izvajati kadrovsko politiko, ki bo omogočila in zagotovila kadrovsko okrepitev zdravstvene službe skladno s sprejetim sporazumom;
2.	reševati stanovanjsko problematiko, predvsem za deficitarne strokovne kadre glede na kadrovske normative;
3.	izvajati kadrovsko politiko v skladu z realnimi potrebami v okviru kadrovskih normativov in standardov;
4.	pristopiti k novi samoupravni organiziranosti zdravstvene službe;
5.	racionalizirati poslovanje zdravstvene službe z racionalno porabo delovnega časa in ostalih elementov racionalizacije;
6.	uskladiti investicijske naložbe z že sprejetim samoupravnim sporazumom;
7.	izvajati financiranje zdravstvenega varstva v letu 1978 skladno s sprejetim sporazumom, pri čemer se upoštevajo vsi samoupravni akti, ki opredeljujejo
pravice, participacijo in financiranje zdravstvenega varstva, kot tudi predvidene nove sistemske rešitve za zadovoljevanje skupnih potreb v družbenih dejavnostih;
8.	nadaljevati z izgradnjo in modernizacijo bolnišnice, da se doseže verifikacija in nadaljevati z izgradnjo zdravstvenega doma.
3.	člen
Pri izvajanju zdravstvenega varstva v letu 1978 bomo upoštevali dogovorjeni obseg in obveznosti zdravstvenega varstva, pri čemer znaša program po cenah leta 1975:
v milijonih
din
a)	enotni program	31,6
b)	skupni program	in naloge v SRS	1,3
c)	dopolnilni program	31,1
Skupaj	64,0
V skupna sredstva je zajeta dogovorjena obveznosi. za regijsko solidarnost v znesku 700.000 din za dopolnilni program.
4.	člen
Opredeljena vrednost programov iz 3. člena po tekočih cenah znaša za leto 1978:
v milijonih
din
a)	enotni program	43,3
b)	skupni program in naloge	v	SRS	1,5
c)	dopolnilni program	35,5
od tega:
—	nadomestila in denarne	dajatve	8,4
—	neposredno zdravstveno varstvo in
ostali izdatki	27,1
Skupaj (a+b+c)	80,3
Od tega odpade na obveznost za regijsko solidarnost	1,00
Razporeditev prispevne stopnje za obdobje od 1. 7. 1978 dalje:
Opis	iz bruto OD
Skupaj	7,55
a)	za nadomestilo v slučaju
bolezni	0,86
b)	za celotno ostalo dejavnost
(enotni, skupni in del dopolnilnega programa)	6,69
6.	člen
Udeleženci tega aneksa soglašajo, da bodo delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom in z lastnimi sredstvi, kmetje, upokojenci in druge kategorije uporabnikov prispevali ustrezna sredstva predvidena s tem aneksom (5. člen, 1, odstavek, 1. točka), kakor tudi, da skupščina sprejme ustrezni sklep, s katerim bodo urejene prispevne stopnje, pavšalne osnove oz. prispevki ter razčlenitev za posamezne namene.
7.	člen
Udeleženci aneksa soglašajo, da skupnost med letom valorizira zneske iz tega aneksa, če bo prišlo do drugačnih gibanj življenjskih stroškov, osebnih dohodkov ter družbenega proizvoda na območju občine, kot je opredeljeno v resolucijskih izhodiščih za leto 1978.
Eventualni poračun obveznosti udeležencev tega aneksa bo opravljen do zaključnega računa za leto 1978, upoštevajoč dogovorjeni valorizirani nominalni znesek in uresničen program zdravstvenega varstva.
Udeleženci pooblaščajo za valorizacijo med letom in poračun ob zaključku leta skupščino skupnosti, kar uredi s sprejetjem ustreznega sklepa.
stopnja iz dohodka 1,85
0,21
1,64
Udeleženci tega aneksa soglašamo, da skupščina občinske zdravstvene skupnosti opredeli sredstva za neposredno zdravstveno varstvo in ostale izdatke za posamezne namene s finančnim načrtom, kakor tudi, da obseg zdravstvenega varstva za leto 1978 uskladi z dohodkovno sposobnostjo skupnosti.
5.	člen
Za financiranje programskih nalog po 4. členu tega aneksa bodo uporabniki združili potrebna sredstva glede na obdobje začasnega financiranja takole:
v mUiionih
din
1.	kmetje, upokojenci in	ostali	14,7
2.	delovni ljudje (v združenem delu,
osebe z lastnimi sredstvi in	drugi)	65,6
a)	januar—junij 1978 (začasno,
financiranje)	26,6
b)	julij—december 1978	39,0
Skupaj (a+b)	65,6
Vse skupaj potrebno združiti v letu
1978	80,3
Delovni ljudje bomo združevali sredstva v letu 1978:
—	za obdobje od 1. 1. do 30. 6. 1978 po stopnji 7,55 odstotka iz bruto osebnih dohodkov in 1,85% od bruto osebnih dohodkov v breme dohodka;
—	za obdobje od 1. 7. 1978 dalje po stopnji 7,55 % iz bruto osebnih dohodkov in 1,85 od bruto osebnih dohodkov v breme dohodkov
8.	člen
Ta aneks je sklenjen, ko skupščina skupnosti ugotovi v sklepom, da ga je sprejelo več kot 2/3 udeležencev.
9.	člen
Za udeležence, ki ne sprejmejo tega aneksa, uredi obseg pravic in obveznosti skupščina skupnosti in pristojni zbori družbenopolitičnih skupnosti.
10.	člen
Ta aneks velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
913.
Na podlagi pooblastila iz 6., 8. in 36. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Brežice za obdobje 1976—1980 (Uradni list SRS, št. 15/77) in 8. člena aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana OZS Brežice za obdobje 1976—1980 za leto 1978 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti Brežice na seji dne 24. maja 1978 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi pravne veljavnosti aneksa št. 1 s samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Brežice v obdobju 1976—1980 za leto 1978 in prispevnih stopnjah, veljavnih od 1. 7.
1978 dalje
1
K Aneksu št: 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Brežice za obdobje 1976—1980 za leto 1978 (v nadaljnjem besedilu »Aneks«) je pristopilo 76,66 °/o udeležencev, torej več kot 2/3 udeležencev in je pravno veljavno sklenjen.
2
Po 4. členu Aneksa je opredeljena vrednost enotnega programa, skupnega programa in dopolnilnega programa za leto 1978 na: 80,300.000 din.
3
Skladno s 6. členom Aneksa se bodo združevala sredstva za zdravstveno varstvo od 1. julija 1978 dalje, po tehle preračunanih prispevnih stopnjah:
— za obdobje 1. 1. do 30. 6. 1978 in od 1. 7. do 31.
12.	1978 po stopnji 7,55 “/o iz bruto osebnih dohodkov in 1,85% od bruto osebnih dohodkov v breme dohodka: Razporeditev prispevne stopnje za obdobje 1. 7. do 31. 12. 1978 je pri tem sledeča:
Opis	iz bruto OD	iz dohodka
Skupaj	7,55	1,85
— za nadomestila v slučaju		»
bolezni	0,86	0,21
— za celotno ostalo dejavnost (enotni, skupni in dopolnilni program)	6,69		1,64
4
Delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območu občine Brežice združujejo za svoje zdravstveno varstvo in ostale pravice iz zdravstvenega zavarovanja svoje prispevke po enakih stopnjah, kot so ugotovljene v tem ugotovitvenem sklepu.
5
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1978 dalje.
6
S 1. julijem 1978 preneha veljati :— ugotovitveni sklep občinske zdravstvene skupnosti Brežice o združevanju sredstev za zdravstveno varstvo (Uradni list SRS, št. 15/77)
— sklep o višini (stopnji) prispevka za zdravstveno varstvo za delovne ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Brežice (Uradni list SRS, št, 15/77),
St. 022-1/78
Brežice, dne 24. maja 1978.
Predsednik skupščine
Maks Toplišek 1. r.
914.
Na podlagi 2. in 28. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije, 24. člena zakona o združenem delu, 15, člena statuta Občinske zdravstvene skupnosti Celje ter 8.' člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Celje za obdobje 1976 do 19B0 sklenemo delavci v temeljnih in drugih organiza-
cijah združenega dela in delovnih skupnostih ter kmetje in delovni-ljudje, ki z osebnim delom in z delovnimi sredstvi opravljajo gospodarsko a Ji negospodarsko dejavnost na območju občine (v nadaljujem besedilu: udeleženci sporazuma)
ANEKS ST. 1
k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Celje v obdobju 1976—1980 za leto 1978
1.	člen
Delovni ljudje s tem aneksom natančneje opredeljujemo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti v obdobju 1976—-1980 program zdravstvenega varstva, naložbe in potrebna sredstva za uresničitev teh nalog ter druge medsebojne pravice in obveznosti, kot tudi dopolnitev nekaterih določil samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1976—^1980 (Ur. 1. SRS, št. 13/77) (v nadaljnjem besedilu »sporazum«).
2.	člen
Program zdravstvenega varstva za leto 1978 je programiran v obsegu in na način, kot je opredeljen in dogovorjen z 2. točko 5. člena sporazuma za leto 1978, s katerim je upoštevan porast uporabnikov, število zaposlenih zdravstvenih delavcev s tem, da so upoštevane tudi opredeljene pravice uporabnikov v pogledu zvišanja nadomestila za čas bolezni od 80 odstotkov na 90 odstotkov, nege obolelega družinskega člana od 70 odstotkov na 80 odstotkov in postopne zagotovitve sredstev za splošni ljudski odpor.
Posebna pozornost in prioriteta v letu 1978 bo dana:
—	večji aktivnosti v samoupravnih organih skupnosti; zlasti pogiobitvi delovanja delegatskega sistema,
—	splošni medicini in zdravstveni preventivi, kjer je treba usmeriti vsa prizadevanja v izboljšanje pogojev dela na področju kadrov, kapacitet in boljše organizacije dela,
—	uresničevanju sprejetih ukrepov za odpravo nerešenih problemov, predvsem na področju splošne medicine, medicine dela, zobozdravstva,
—	skrajšanju čakalne dobe,
—	zmanjševanju obolevanja občanov za nekaterimi boleznimi, ki so najbolj značilne za občino Celje.
—	skrajšanju ležalne dobe v bolnišnicah,
—	doseganju boljšega strokovnega usmerjanja pa-
cientov v specialistične ambulante ali druge višje organizirane-zdravstvene organizacije,	'
—	doseganju najmanj tolikšnega obsega zdravstvenega varstva, kot v letu 1977 na posameznega zavarovanca v občini s ciljem za ohranitev, ustvarjanje in izboljšanje zdravja vseh prebivalcev,
—	preusmerjanju financiranja zdravstvenega varstva v sistem neposredne svobodne menjave dela skladno z opredelitvijo delegatov po samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznosiih iz zdravstvenega varstva,
—	boljšemu in popolnejšemu zdravstvenemu varstvu udeležencev NOV,
—	krepitvi bigiensko-epidemiološke dejavnosti, predvsem njene aktivnosti za ohranjanje človekovega in delovnega okolja,
—	zdravstveni in prosvetni dejavnosti,
—	usposabljanju zdravstvene službe za delo v izrednih razmerah ter pogojih splošnega ljudske odpora in ljudske obrambe,
—	izboljšanju organizacije zdravstvene službe,
—	zmanjševanju staleža bolnih skladno s sprejetimi ukrepi,
—	modernizaciji neustreznih in povečanju premajhnih prostorskih kapacitet v osnovni dispanzerski in hospitalni dejavnosti,
—	sklepanju sporazumbv o delitvi dela in povezovanju zdravstvenih organizacij v občini, regiji in republiki ter njihovo prilagajanje interesom in potrebam združenega dela ter sporazumov o načrtovanju in usklajevanju razvoja zdravstvene zmogljivosti,
—	nadaljevanju in dokončanju izgradnje ZP Vojnik, pričetkom in dokončanju izgradnje ZP Store ter nadaljevanju modernizacije Splošne bolnišnice Celje, Celjske lekarne Celje in Reševalne službe Celje.
3.	člen /
Pri izvajanju zdravstvenega varstva v letu 1978 bomo upoštevali dogovorjeni obseg in obveznosti zdravstvenega varstva, pri čemer znaša program po cenah leta 1975 v naslednji višini:
v mio din
a)	enotni program	129,0
b)	skupni program	in naloge v SRS	17,8
c)	dopolnilni program	173,6
Skupaj	320,4
V skupnih sredstvih je zajeta dogovorjena obveznost za republiško solidarnost za enotni program v znesku 9,300.000 din in regijska solidarnost v znesku 4,700.000 din za dopolnilni program.
4.	člen
Opredeljena akontacijska vrednost programov (po zavarovalnem principu) iz 3. člena po tekočih cenah (nominalna vrednost) znaša za leto 1978 v naslednji višini:
v mio din
a)	enotni program	176,9
b)	skupni program in
naloge v SRS	24,4
c)	dopolnilni program	238,0
od tega:
—	nadomestila in denarne
dajatve	56,5
—	neposr. zdr. varstvo in
drugi izd.	125,8
—	naložbe za razvoj
zdr. službe	21,2
—	nabava opreme in modernizacija bolnišnice Celje	34,5
Skupaj (a+b+c)	439,3
Od tega odpade na:
—	obveznosti za rep. solidarnost (enotni program)	12,7
—	obveznost za reg. solid. za
dopolnilni program	6,4
Udeleženci tega aneksa soglašamo, da skupščina občinske zdravstvene skupnosti opredeli sredstva za neposredno zdravstveno varstvo in druge izdatke za
posamezne namene s finančnim načrtom, kakor tudi, da obseg zdravstvenega varstva za leto 1978 uskladi z dohodkovno sposobnostjo skupnosti.
5. člen
V cilju postopnega uresničevanja programov naložb skladno z opredelitvami po 12. in 13. členu sporazuma je potrebno v letu 1978 združevati in zagotoviti naslednja sredstva:
v mio din
—	na nivoju regije in občinske zdravstvene skupnosti:
—	na nivoju regije za izvenbol.
dejavnosti	18,3
—	na nivoju občinske skupnosti (oprema,
stanov.)	2,9
skupaj	21.2
—	na nivoju regije za obnovo dotrajane opreme in modernizacije bolnišnice Celje
—	po sklenjenem družbenem dogovoru
za modernizacijo	23,7
—	z združevanjem preko OZS za modernizacijo	7,8
—	z združevanjem sredstev za opremo	3,0
skupaj	34,5
V tem členu so sredstva prikazana evidenčno glede na sistem in potrebe združevanja, kot so zajeta že v dopolnilnem programu v členu 4.
Z zagotovitvijo teh sredstev v skupnosti ob združevanju še v drugih občinskih zdravstvenih skupnostih v regiji (razen Brežice) se bodo financirale nasled-
nje naložbe v občini:
v mio din
1.	ZP Štore — novogradnja	18,0
2.	ZP vojnik — novogradnja v	1,0
3.	Celjske lekarne Celje —
adaptacija	2,6
4.	Osnovna šoa Nova vas
(novogradnja)	0,5
5.	TOZD Center za socialno medicino in higieno Celje
(odkup prostorov)	1,0
6.	Zdravstveni šolski center
Celje (preureditev)	0,4
Skupaj (1—6)	15,5
7.	Bolnišnica Celje:	57,2
—	modernizacija:
•— družbeni dogovor	40^5
—	delež skupnosti	14,0
—	oprema in nadomest
zastarele	3,0
Pri naložbah od 1 do 7 so prikazana samo sredstva skupnosti za leto 1978, financirajo pa se tudi iz samoprispevka občanov (zap. št. 1, 2 in 4) in iz sredstev TOZD (3, 5, 6 in 7).
6.	člen
Za financiranje programskih nalog po 4. členu tega aneksa bodo uporabniki združili potrebna sredstva glede na obdobje začasnega financiranja takole:
v mio din
1.	kmetje, upokojenci
in drugi	48,1
2.	delovni ljudje (v združenem delu, v dejavnosti oseb z lastnimi sredstvi in drugi:
397,1
a; januar—april 1978 (začasno financiranje)	v mio din 115,0
• b) maj—december 1978	284,2
manj več zbrana sredstva v letu 1977	—2,1 282,1
Skupaj (a+b)	397,1
Skupaj potrebno združiti v letu 1978	437,2
Delovni ljudje bomo združevali sredstva v letu 1978:	
— za obdobje od 1. 1. do 30.	4. 1978 po stopnji 8,35
odstotka iz bruto osebnih dohodkov in 2,30 'odstotka od bruto osebnih dohodkov v breme dohodka;
—	za obdobje od 1. 5. 1978 dalje po stopnji 8,10 odstotka iz bruto osebnih dohodkov in 2,23 odstotka od bruto osebnih dohodkov v breme dohodkov.
Razporeditev prispevne stopnje za obdobje od 1.
5.	1978 dalje:
Stopnja
°Pis	iz bruto OD iz dohodka
a)	za naložbe:
1.	modernizacija bolnice:
—	po družb, dogovoru in za
obnovo opreme	0,73	—
—	združevanje preko OZS na
nivoju regije	—	0,22
2.	izvenbol. dejavnost:
—	združevanje preko OZS
na nivoju regije	,	—	o,43
—	združevanje na nivoju
občine	—	0,08
b)	za nadomestila v primeru
bolezni	1,59	—
c)	za celotno drugo dejavnost (enotni, skupni in del dopolnilnega
programa)	5,78	1,50
Skupaj	8,10	2,23
Sredstva za naložbe se zbirajo in evidentirajo na posebnih računih.
Udeleženci tega aneksa soglašamo, da bodo delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom in z lastnimi sredstvi, kmetje, upokojenci in druge kategorije uporabnikov prispevali ustrezna sredstva, predvidena s tem aneksom (6. člen, 1. odstavek, 1. točka), kakor tudi, da skupščina sprejme ustrezni sklep, s katerim bodo urejene prispevne stopnje, pavšalne osnove oz. prispevki ter razčlenitev za posamezne namene.
7.	člen
Udeleženci aneksa soglašamo, da skupnost med letom valorizira zneske iz tega aneksa, če bo prišlo do drugačnih gibanj življenjskih stroškov, osebnih dohodkov ter družbenega proizvoda na območju občine, kot je opredeljeno v resolucijskih izhodiščih za leto 1978.
Eventualni poračun obveznosti udeležencev tega aneksa bo opravljen do zaključnega računa za leto 1978, upoštevajoč dogovorjeni valorizirani nominalni znesek in uresničen program zdravstvenega varstva.
Udeleženci pooblaščajo za valorizacijo med letom in poračun ob zaključku leta skupščino skupnosti, kar uredi s sprejetjem ustreznega sklepa.
8.	člen
Ta aneks je sklenjen, ko skupščina skupnosti ugotovi s sklepom, da ga je sprejelo 2/3 udeležencev
9.	člen
Za udeležence, ki ne sprejmejo tega aneksa, uredi obseg pravic in obveznosti skupščina skupnosti in pristojni zbori družbenopolitične skupnostL
10.	člen
Ta aneks velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-1/78
915.
Na podlagi 6. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Celje za obdobje 1976—1980 in 7. člena aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Celje v obdobju 1976—1980 za leto 1978 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Celje na seji dne 22. in 25. maja 1978 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi pravne veljavnosti aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Celje v obdobju 1976—1980 za leto 1978 in prispevnih stopnjah, veljavnih od 1. 7. 1978 dalje
1.	člen
Aneks št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Celje za obdobje 1976—1980 za leto 1978 je sprejelo 79,4% temeljnih organizacij združenega dela in ostalih udeležencev iz območja občinske zdravstvene skupnosti (v nadaljnjem besedilu: »udeležencev«), kar je več kot 2/3 udeležencev in je torej pravno veljavno sklenjen citirani aneks št. 1 k samoupravnemu sporazumu.
2.	člen
Skladno s 6. členom citiranega aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1976—1980 bo potrebno za financiranje programskih nalog po 4. členu aneksa št. 1 združiti naslednja sredstva:
v mio din
1.	kmetje, upokojenci in drugi	40,1
2.	delovni ljudje (v združenem delu, v dejavnosti oseb z lastnimi
sredstvi in drugi)	399,2
—	manj več zbrana sredstva
v letu 1977 (presežek)	—2,1	397,1
Skupaj potrebno združiti
v letu 1978	437,2
Delovni ljudje po aneksu št. 1 združujejo sredstva v letu 1978 takole:
—	za obdobje od 1. 1. do 30. 4. 1978 po stopnji 8,35 odstotkov iz bruto osebnih dohodkov in 2,30 % od bruto osebnih dohodkov v breme dohodka (iz dohodka):
—	za obdobje od 1. 5. 1978 dalje po stopnji 8,10 %> iz bruto osebnih dohodkov in 2,23 °/o od bruto osebnih dohodkov v breme dohodkov.
Razporeditev prispevne stopnje za obdobje od 1. 5. 1978 dalje po aneksu št. 1 bi bila naslednja:
Stopnja
Opis	iz bruto OD iz dohodka
a)	za naložbe:
1.	modernizacija bolnice
—	po družbenem dogovoru
in za obnovo opreme	0,73	—
—	združevanje preko OZS
na nivoju regije	—	0.22
2.	izvenbolnišnično dejavnost
—	združevanje preko OZS na
nivoju regije	—	0,43
—	združevanje na nivoju
občine	—	0,08
b)	za nadomestilo v primeru bolezni 1,59	—
c)	za celotno drugo dejavnost (enotni, skupni in dopolnilni
program)	5,78	1,50
Skupaj	8,10	2,23
Sredstva za naložbe se zbirajo in evidentirajo na posebnih računih.
3.	člen
Glede na to, da je z zakonom o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1978 (Uradni list SRS, št. 7-420/78) podaljšano začasno financiranje do 30, junija 1978 po prispevnih stopnjah, veljavnih na dan 30. septembra 1977, je potrebno za zagotovitev izvedbe programa dejavnosti in naložb v skupnem znesku 439,300.000 din za leto 1978 združiti v letu 1978 naslednja sredstva:
v mio din
1.	kmetje, upokojenci in drugi	40.1
2.	delovni ljudje (v združenem delu, v dejavnosti oseb z lastnimi sredstvi in drugi):
a) v obdobju januar—junij
1978		182,6	
b) v obdobju julij—december			
1978	216,6		
•— manj več zbrana			
sredstva v letu 1977 (presežek)	2,1	214,5	397,1
Skupaj potrebno združiti v letu 1978			437,2
Preračunana prispevna stopnja za združevanje sredstev v znesku 214,5 mio din znaša od 1. 7. 1978 dalje:
—	7,95 %> iz bruto osebnih dohodkov
—	2,25 % od bruto osebnih dohodkov v breme dohodka (prispevek iz dohodka).
Razporeditev prispevne stopnje za obdobje od 1. 7. 1978 dalje:	'	.
Stopnja
Opis	iz bruto OD iz dohodka
a)	za naložbe
1.	modernizacija bolnice
—	po družb, dogovoru in
za obnovo opreme	0,58	—
—	združevanje preko OZS
na nivoju regije	—	0,27
2.	izvenbolnišnična dejavnost:
—	združevanje preko OZS na nivoju regije
—	združevanje na nivoju občine
b)	za nadomestila v primeru bolezni
c)	za celotno drugo dejavnost (enotni, skupni in del dopolnil, programa)
Skupaj	7,95	2,25
Sredstva za naložbe se zbirajo in evidentirajo na posebnih računih.
4.	člen
Po prispevnih stopnjah iz 3. člena tega sklepa prispevajo sredstva tudi delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Celje za svoje zdravstveno varstvo, naložbe v zdravstvu in druge pravice.	•
5.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 7. 1978 dalje
6.	člen
S 1. 7. 1978 preneha veljati sklep o ugotovitvi pravne veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Celje v obdobju 1976—1980 za leto 1977 in prispevnih stopnjah, veljavnih od 1. 8. 1977 dalje (Uradni list SRS, št. 15-891/77).
St. 022-1/78
Celje, dne 22. in 25. maja 1978.
Predsednik skupščine . Občinske zdravstvene skupnosti Celje
Franc Horvat 1. r.
916.
Na podlagi 2. in 28. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije, 24. člena zakona o združenem delu, 13. člena statuta občinske zdravstvene skupnosti Laško ter 8. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Laško za obdobje 1976 do 1980 sklenemo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti, ter kmetje in delovni ljudje, ki z osebnim delom in z delovnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine (v nadaljnjem besedilu: delovni ljudje ali udeleženci sporazuma)
ANEKS ST. 1
k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Laško v obdobju 1976—1980 za leto 197P
1.	člen
Delovni ljudje s tem aneksom natančneje opredeljujemo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti v obdobju 1976—1980 (v nadaljnjem: besedilu »sporazum«): program zdravstvenega varstva, naložbe in potrebna
1,71
5,66
0,57
0,03
1.33
sredstva za uresničitev teh nalog ter druge medsebojne pravice in obveznosti, kot tudi dopolnitev nekaterih določil sporazuma (Uradni list SRS, št. 15/77).
2.	člen
Program zdravstvenega varstva za leto 1978 je programiran v obsegu in na način, kot je opredeljeno in dogovorjeno v 2. točki 5. člena sporazuma, tako da je upoštevana rast uporabnikov, števila zaposlenih zdravstvenih delavcev in tudi opredeljene pravice uporabnikov v pogledu zvišanih nadomestil za čas bolezni od 80 °/o na 90 % in postopna zagotovitev sredstev za splošni ljudski odpor.
Pri načrtovanju razvoja zdravstvenega varstva v letu 1978 so naloge naslednje:
1.	boljše in popolnejše zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva, zmanjšanje staleža bolnih, omejevanja in preprečevanja nesreč, poklicnih bolezni in invalidnosti ter drugih množičnih obolenj;
2.	boljše higiensko-epidemiološke dejavnosti, predvsem njihova aktivnost za ohranjevanje človekovega in delovnega okolja;
3.	boljše in popolnejše zdravstveno varstvo udeležencev NOV;
4.	zdravstvena in prosvetna dejavnost;
5.	usposabljanje zdravstvene službe za delo v izrednih razmerah ter pogojih splošnega ljudskega odpora in ljudskega odpora in ljudske obrambe;
0.	izboljšanje organizacije zdravstvene službe;
7.	sklepanje:
—	sporazumov o delitvi dela in povezovanju zdravstvenih organizacij v občini, regiji in republiki ter njihovo prilagajanje interesom in potrebam združenega dela;
—	sporazumov o načrtovanju in usklajevanju razvoja zdravstvenih zmogljivosti;
—	sporazumov o neposredni menjavi dela.
Posebno pozornost in prioriteta v letu 1978 je
treba posvetiti:
—	splošni medičini in zdravstveni preventivi, kjer je treba usmeriti vsa prizadevanja v izboljšanje pogojev dela na področju kadrov, kapacitet in boljše organizacije dela,
—	skrajšanju čakalne dobe,
—	skrajševanju ležalne dobe v bolnicah,
—	doseganju boljšega strokovnega usmerjanja pacientov v specialistične ambulante ali druge višje organizirane zdravstvene organizacije,
—	doseganju najmanj tolikšnega obsega zdravstvenega varstva kot v letu 1977 na posameznega zavarovanca v občini, s ciljem za ohranitev, ustvarjanje in izboljšanje zdravja vseh prebivalcev v sistem neposredne menjave dela skladno s opredelitvijo delegatov po sporazumu in razširitvijo na ostala področja, kot je to opredeljeno v samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva.
Za doseganje zgoraj navedenih ciljev in nalog pa moramo v letu 1978:
1.	sprejeti in izvajati kadrovsko politiko, ki bo omogočila in zagotovila kadrovsko okrepitev zdravstvene službe skladno s sprejetim sporazumom občinske zdravstvene skupnosti Laško;
2.	reševati stanovanjsko problematiko, predvsem za deficitarne strokovne kadre, glede na kadrovske normative;
3.	izvajati kadrovsko politiko v skladu z realnimi potrebami o okviru kadrovskih normatiov in standardov;
4.	poglobiti novo samoupravno organiziranost zdravstvene službe;
5.	razionalizirati poslovanje zdravstvene službe z racionalno porabo delovnega časa in ostalih elementov racionalizacije;
6.	uskladiti investicijske naložbe z že sprejetim sporazumom;
7.	izvajati financiranje zdravstvenega varstva v letu 1978 skladno s sprejetim sporazumom, ki opredeljuje pravice, participacijo in financiranje zdravstvenega varstva kot tudi predvidene nove sistemske rešitve za zadovoljevanje skupnih potreb v družbenih dejavnostih
3.	člen
Pri izvajanju zdravstvenega varstva v letu 1973 bomo upoštevali dogovorjeni obseg in obveznosti zdravstvenega varstva, pri čemer znaša program po cenah iz leta 1975:
v mtliionih din
a)	enotni program	24,0
b)	skupni program	in naloge v SRS	1.0
c)	dopolnilni program	18 3
Skupaj	43.3
V skupnih sredstvih je zajeta dogovorjena obveznost za regijsko solidarnost v znesku 500.000 din za dopolnilni program.
4.	člen
Opredeljena vrednost programov iz 3. člena po tekočih cenah znaša za leto 1978:
v milijonih din
a)	enotni program	32,9
b)	skupni program in naloge v SRS	1,4
c)	dopolnilni program	27,0
od tega:
•— nadomestila in denarne dajatve	8,2
—	neposredno zdravstveno varstvo in
ostali izdatki	11,5
—	naložbe za razvoj zdravstvene službe	3,5
—	nabava opreme in modernizacija
bolnišnice Celje	3,8
Skupaj (a + b + c)	61,3
Od tega odpade na obveznost za regijsko solidarnost (dopolnilni program)	0,7
Udeleženci tega aneksa soglašamo, da skupščina občinske zdravstvene skupnosti opredeli sredstva za neposredno zdravstveno varstvo in ostale izdatke za posamezne namene s finančnim načrtom, kakor tudi, da obseg zdravstvenega varstva za leto 1978 uskladi z dohodkovno sposobnostjo skupnosti.
5.	člen
Za postopno uresničevanje programov naložb skladno z opredelitvijo po 12. in 13. členu sporazuma je potrebno v letu 1978 združevati in zagotoviti naslednja sredstva:
v milijonih
din
Na nivoju regije in občinske zdravstvene skupnosti:
—	na nivoju regije za izvenbolnišnične
dejavnosti	2,5
—	na nivoju občinske	skupnosti	1,0
Skupaj	3,5
Na nivoju regije	za	obnovo	dotrajane opreme ir
modernizacijo bolnišnice Celje:
—	po sklenjenem družbenem dogovoru za
modernizacijo	2,9
—	z združevanjem preko OZS za modernizacijo	0,9
Skupaj	3,8
V tem čleiiu so sredstva prikazana evidenčno glede na sistem in potrebe združevanja, ker so zajeta že v dopolnilnem programu v členu 4 tega aneksa.
Z zagotovitvijo teh sredstev v skupnosti in ob združevanju v ostalih občinskih zdravstvenih skupnostih v regiji (razen Brežice) se bodo financirale nalož-
be v občini:
1.	Laško — novogradnja	3,6
2.	Bolnišnica Celje	54,2
—	družbeni dogovor	40,2
—	delež skupnosti	14,0
Pri naložbah so prikazana samo sredstva skupnosti za leto 1978.
6.	člen
Za financiranje programskih nalog po 4. členu tega aneksa bodo uporabniki združili potrebna sredstva glede na obdobje začasnega financiranja takole:
v milijonih din
1.	kmetje, upokojenci in	ostali	13,3
2.	delovni ljudje (v združenem delu, osebe
z lastnimi sredstvi in drugi)	44,1
a)	januar—junij 1978 (začasno financiranje)	23,7
b)	julij—december 1978	24,3
— presežek iz 1. 1977	3,9
Skupaj	20,4
Skupaj (a+b)	44,1
Vse skupaj potrebno združiti v letu 1978	57,4
Delovni ljudje bomo združevali sredstva v letu 1978:
—	za obdobje od 1. 1. do 30. 6. 1978 po stopnji 8,92%) iz bruto osebnih dohodkov in 2,22% od bruto osebnih dohodkov v breme dohodka;
—	za obdobje od 1. 7. 1978 dalje po stopnji 6,24% iz bruto osebnih dohodkov in 1,13 % od bruto osebnih dohodkov v breme dohodkov.
Razporeditev prispevne stopnje za obdobje od 1. 7. 1978 dalje:
stopnja
Opis	iz bruto OD iz dohodka
Skupaj	6,24	1,13
a)	za naložbe:	.
1. modernizacija bolnišnice
—	po družbenem dogovoru	0,12	—
—	za združevanje preko
OZS na nivoju regije	—	0,11
I
2. izvenbolnična dejavnost: — združevaje preko OZS na nivoju regije	0,35	
— združevanje na nivoju		
občine	0,24	—
b) za nadomestilo v slučaju		
bolezni	1,48	0,27
c) za celotno ostalo dejavnost (enotni, skupni in del dopolnilnega programa)	4,05	0,75
Sredstva za naložbe se zbirajo in evidentirajo na posebnih računih.
Udeleženci tega aneksa soglašamo, da bodo delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom in z lastnimi sredstvi, kmetje, upokojenci in druge kategorije uporabnikov prispevali ustrezna sredstva predvidena s tem aneksom (6. člen, 1. odstavek, 1. točka), kakor tudi, da skupščina sprejme ustrezni sklep, s katerim bodo urejene prispevne stopnje, pavšalne osnove oz. prispevki ter razčlenitev za posamezne namene.
7.	člen
Udeleženci aneksa soglašamo, da skupnost med letom valorizira zneske iz tega aneksa, če bo prišlo do drugačnih gibanj življenjskih stroškov, osebnih dohodkov ter družbenega proizvoda na območju občine kot je opredeljeno v resolucijskih izhodiščih za lete 1978.
Eventualni poračun obveznosti udeležencev tega aneksa bo opravljen do zaključnega računa za leto 1978, upoštevajoč dogovorjeni valorizirani nominalni znesek in uresničen program zdravstvenega varstva.
Udeleženci pooblaščamo za valorizacijo med letom in poračun ob zaključku leta skupščino skupnosti, kar uredi s sprejetjem ustreznega sklepa.
8.	člen
Ta aneks je sklenjen, ko skupščina skupnosti ugotovi, da ga je sprejelo več kot 2/3 udeležencev
9.	člen
Za udeležence, ki ne sprejmejo tega aneksa, uredi obseg pravic in obveznosti skupščina skupnosti in pristojni zbori družbenopolitičnih skupnosti.
10.	člen
Ta aneks velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
917.
Na podlagi pooblastila iz 6., 8. in 36. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Laško za obdobje 1976—1980 (Uradni list SRS, št. 15/77) in 8. člena aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana OZS Laško za obdobje 1*76—1980 za leto 1978 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti Laško na seji dne 29. maja 1978 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi pravne veljavnosti aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Laško v obdobju 1976—1980 za leto 1978 in prispevnih stopnjah, veljavnih od 1. 7.
1978 dalje
1
K aneksu št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Laško za obdobje 1976—1980 za leto 1978 (v nadaljnjem besedilu »aneks«) je pristopilo 100 “/o udeležencev, torej več kot 2/3 udeležencev in je pravno veljavno sklenjen.
2
Po 4. členu aneksa je opredeljena vrednost enotnega programa, skupnega programa in dopolnilnega programa za leto 1978 na 61,300.000 din.
3
Skladno s 6. členom aneksa se bodo združevala sredstva za zdravstveno varstvo od 1. julija 1978 dalje, po tehle preračunanih prispevnih stopnjah:
—	za obdobje od 1. 1. do 30. 6. 1978 po stopnji 8,92 odstotka iz bruto osebnih dohodkov in 2,22 °/o od bruto osebnih dohodkov v breme dohodka
—	za obdobje od 1. 7. 1978 dalje po stopnji 6,24 °/o iz bruto osebnih dohodkov in 1,13 “/o od bruto osebnih dohodkov v breme dohodka.
Razporeditev prispevne stopnje za obdobje 1. 7. do 31. 12. 1978 je pri tem sledeča:
Stonnja
Opis	iz bruto OD iz dohodka
Skupaj	6,24	1,13
a) za naložbe:
1. Modernizacija bolnice
— po družb, dogov. z<
obnovo opreme	0,12	—
— združevanje preko OZS na nivoju regije	... 		0,11
2. Izvenbolnišnična dejavnost: — združevanje preko OZS na nivoju regije	0,35	
— združevanje na nivoju občine	0,24	
b) za nadomestila v slučaju bolezni	1,48	0,27
c) za celotno ostalo dejavnost (enotni, skupni in del. lop. programa)	4,05	i,75
4
Delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Laško združujejo za svoje zdravstveno varstvo in druge pravice iz zdravstvenega zavarovanja svoje prispevke po enakih stopnjah, kot so ugotovljene v tem ugotovitvenem sklepu.
5
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1978 dalje.
6
S 1. julijem preneha veljati
—	ugotovitveni sklep občinske zdravstvene skupnosti Laško o združevanju sredstev za zdravstveno varstvo (Uradni list SRS, št. 15/77)
—	sklep o višini (stopnji) prispevka za zdravstveno varstvo za delovne ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Laško (Uradni list SRS, št. 15/77).
St. 022-1/78
Laško, dne 29. maja 1978.
Predsednik skupščine
Ivan Hiršel, inž. 1. r.
918.
Na podlagi 6. člena aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Laško v obdobju 1976—1980 za leto 1978 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Laško na svoji seji dne 29. maja 1978 sprejela
SKLEP
o razčlenitvi dogovorjenih prispevnih stopenj, namenjenih za razvoj zdravstvene službe — naložbe "j čas od 1. 7. 1978 dalje
1.	člen
Skladno s samoupravno opredelitvijo delovnih ljudi in občanov, da se zbirajo določena sredstva za razvoj zdravstvene službe (naložbe in nabavo stanovanj), se dogovorjene prispevne stopnje razčlenijo tako, da se tekoče zagotavljajo sredstva za naložbe z združevanjem na nivoju regije in na nivoju občine.
2.	člen
Prispevne stopnje, po katerih združujejo: delovni ljudje v TOZD ter delovni ljudje in občani, ki samostojno opravljajo dejavnost ter pri njih zaposleni 'občani, sredstva za razvoj zdravstvene službe — naložbe, znašajo:
•/.
I.	Izvenbolnišnična dejavnost
1.	Združevanje preko OZS na nivoju regije
iz bruto OD, kar predstavlja 5,6% od prispevne stopnje iz dohodka (6,24%)	0,35
2.	Združevanje na nivoju občine iz bruto OD, kar predstavlja 3,8% od prispevne stopnje
iz dohodka (6,24%)	0,24
II.	Za modernizacijo bolnišnice Celje
1.	Po družbenem dogovoru in za obnovo
opreme — iz bruto OD, kar predstavlja 1,9% od prispevne stopnje iz OD (6,24%)	0,12
2.	Združevanje preko OZS na nivoju regije od bruto OD v breme dohodka, kar predstavlja 9,7% od prispevne stopnje iz dohodka (1,13%) 0,11
3.	člen
Prispevne stopnje, po katerih združujejo zavezanci — kmetje sredstva za razvoj zdravstvene službe — naložbe (v izvenbolnišnično dejavnost) znašajo od 1. 7. 1978 dalje:
1.	Združevanje preko OZS na nivoju regije
— od katastrskega dohodka, dohodka iz
gozda in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva po stopnji	4,84	°/o
—	od kmetijskega gospodarstva v pavšalnem znesku	48,95	din
kar predstavlja 7,30 »/o od zbranih prispevkov od katastrskega dohodka in pavšala.
2.	Združevanje na nivoju občine
—	od katastrskega dohodka, dohodka iz
gozda in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva po stopnji	2,31	“/o
—	od kmetijskega gospodarstva v pavšalnem znesku	23,20	din
kar predstavlja 3,47% od zbranih prispevkov od katastrskega dohodka in pavšala.
Stopnje prispevkov po 1. in 2. točki se preračuna na novo stopnjo, ko bo znan nov katastrski dohodek.
x	4. člen
Prispevne stopnje, po katerih združujejo zavaro-vanei-upokojenci sredstva za razvoj zdravstvene službe — naložbe v izvenbolnišnično dejavnost znašajo:
1.	Združevanje preko OZS na nivoju regije od neto izplačanih pokojnin	0,47 %
kar predstavlja 3,37% od zbranih prispevkov upokojencev
2.	Združevanje na nivoju občine od neto
izplačanih pokojnin	0,45 %
kar predstavlja 3,18 % od zbranih prispevkov upokojencev.
5.	člen
Združena sredstva na občinskem nivoju se skladno s finančnim načrtom namenijo za stanovanjsko izgradnjo, naložbe in opremo.
6.	člen
Skladno s sprejetim programom naložb preneha obveznost za združevanje sredstev na regijskem nivoju, ko se zberejo sredstva v predvideni višini po finančnem načrtu.
Kolikor se zberejo višja sredstva, kot znaša obveznost po prvem odstavku tega člena o uporabi teh sredstev,1 odloča izvršilni odbor skupščine občinske zdravstvene skupnosti.
7.	člen
Sredstva, ki se združujejo na nivoju regionalne zdravstvene skupnosti za naložbe v izvenbolnišnični dejavnosti se uporabljajo po posebnih sprejetih programih investicijskih naložb v občinski zdravstveni skupnosti Celje, Laško, Sevnica, Slov. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec in za modernizacijo bolnišnice v občinski zdravstveni skupnosti Celje.
8.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep 0 razčlenitvi dogovorjenih prispevnih stopenj, namenjenih za investicije za čas od 1. 8. 1977 dalje, sprejetem na seji obeh zborov občinske zdravstvene skupnosti Laško.
9.	člen
Ta sklep velja, ko ga sprejmeta oba zbora skupnosti, uporablja pa se pri tekočem poslovanju za obdobje od 1. 7. 1978 dalje, kot tudi pri sestavi zaključnega računa za leto 1978.
St. 022-1/78
Laško, dne 29. maja 1978.
Predsednik Skupščine
Ivan Hiršel, inž. 1. r
919.
Na podlagi 2. in 28. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije, 24. člena zakona o združenem delu, 13. člena statuta občinske zdravstvene skupnosti Sevnica ter 8. člena samoupravnega sporazuma o temeljih pla. na Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica za obdobje 1976—1980 sklenemo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter kmetje in delovni ljudje, ki z osebnim delom in z delovnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine (v nadaljnjem besedilu: delovni ljudje ali udeleženci sporazuma)
ANEKS ŠT. 1
k samoupravnemu sporazumu o temeljili piana Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica v obdobju 1976 — 1980 za 1978. leto
1.	člen
Delovni ljudje s tem aneksom natančneje opredeljujemo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti v obdobju 1976—1980 (v nadaljnjem besedilu »sporazum«) program zdravstvenega varstva, naložbe in potrebna sredstva za uresničitev teh nalog ter druge medsebojne pravice in obveznosti, kot tudi dopolnitev nekaterih določil sporazuma (Uradni list SRS, št. 15/77).
2.	člen
Program zdravstvenega varstva za leto 1978 je programiran v obsegu in na način, kot je opredeljeno in dogovorjeno z 2. točko 5. člena sporazuma, tako, da je upoštevana rast uporabnikov, število zaposlenih zdravstvenih delavcev in tudi opredeljene pravice uporabnikov v .pogledu zvišanih nadomestil za čas bolezni od 80 % na 90 °/o, in postopna zagotovitev sredstev za splošni ljudski odpor.
Pri načrtovanju razvoja zdravstvenega varstva v letu 1978 so naloge naslednje:
1.	boljše in popolnejše zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva in žena, zmanjševanje staleža bolnih, omejevanje in preprečevanje nesreč, poklicnih bolezni in invalidnosti ter drugih množičnih obolenj;
2.	boljše in popolnejše zdravstveno varstvo udeležencev NOV;
3.	krepitev higiensko-epidemiološke dejavnosti, predvsem njene aktivnosti za ohranjevanje človekovega in delovnega okolja;
4.	zdravstvena in prosvetna dejavnost;
5.	usposabljanje zdravstvene službe za delo v izrednih razmerah ter pogojih splošnega ljudskega odpora in ljudske obrambe;
6.	Izboljšanje organizacije zdravstvene službe;
7.	sklepanje:
—	sporazumov o delitvi dela in povezovanju zdravstvenih organizacij v občini, regiji in republiki ter njihovo prilagajanje interesom in potrebam združenega dela
—	sporazumov o načrtovanju in usklajevanju razvoja zdravstvenih zmogljivosti
—	sporazumov o neposredni menjavi dela.
Pbsebno pozornost in prioriteto V letu 1978 je treba posvetiti:
—	splošni medicini in zdravstveni preventivi, kjer je treba usmeriti vsa prizadevanja v izboljšanje po-
gojev dela na področju kadrov, kapacitet in boljše or_ ganizacije dela,
—	skrajševanju čakalne dobe;
—	skrajšanju ležalne dobe v bolnišnicah;
—	doseganju boljšega strokovnega usmerjanja pacientov v specialistične ambulante ali druge višje orga-ganizirane zdravstvene organizacije;
—	doseganju najmanj tolikšnega obsega zdravstvenega varstva, kot v letu 1977 na posameznega zavarovanca v občini, s ciljem za ohranitev, ustvarjanje in izboljšanje zdravja vseh prebivalcev;
—	preusmeritvi financiranja zdravstvenega varstva v sistem neposredne svobodne menjave dela skladno z opredelitvijo delegatov po sporazumu in razširitvijo na ostala področja, kot bo to opredeljeno v samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva.
Za doseganje zgoraj navedenih ciljev in nalog pa moramo v letu 1978:
1.	sprejeti in izvajati kadrovsko politiko, ki bo omogočila in zagotovila kadrovsko okrepitev zdravstvene službe skladno s sprejetim sporazumom občinske zdravstvene skupnosti Sevnica;
2.	reševati stanovanjsko problematiko, predvsem za deficitarne strokovne kadre glede na kadrovske normative;
3.	izvajati kadrovsko politiko v skladu z realnimi potrebami v okviru kadrovskih normativov in standardov;
4.	pristopiti k novi samoupravni organiziranosti zdravstvene službe;
5.	racionalizirati poslovanje zdravstvene službe z racionalno porabo delovnega časa in ostalih elementov racionalizacije;
6.	uskladiti investicijske naložbe z že sprejetim samoupravnim sporazumom o temeljih plana;
7.	izvajati financiranje zdravstvenega varstva v letu 1978 skladno s sprejetim sporazumom, pri čemer se upoštevajo vsi samoupravni akti, ki opredeljujejo pravice, participacijo in financiranje zdravstvenega varstva, kot tudi predvidene nove sistemske rešitve za zadovoljevanje skupnih potreb v družbenih dejavnostih.
3.	člen
Pri izvajanju zdravstvenega varstva v letu 1978 bomo upoštevali dogovorjeni obseg in obveznosti zdravstvenega varstva, pri čemer znaša program po cenah leta 1975:
v milijonih din
a)	enotni program	24,1
b)	skupni program	in naloge v SRS	0,9
c)	dopolnilni program	21,4
Skupaj	46,4
V skupnih sredstvih je zajeta dogovorjena obveznost za regijsko solidarnost v znesku 500.000 din za dopolnilni program. Iz priliva sredstev iz republiške solidarnosti za enotni program je predvideno 2,416.000 din.
4.	člen
Opredeljena vrednost programov iz 3. člena po tekočih cenah znaša za leto 1978:
v milijonih din
a)	enotni program	33,1
b)	skupni program in naloge v SRS	1,2
c)	dopolni program	29,3
od tega:
—	nadomestila in denarne crajavve	7,6
—	neposredno zdravstveno varstvo
in ostali izdatki	16,3
—	naložbe za razvoj zdravstvene službe 2,8
—	nabava opreme in modernizacija
bolnišnice Celje	2,6
Skupaj (a + b + c)	63,6
Od tega odpade na:
—	obveznost za regijsko solidarnost
(dopolnilni program)	0,7
—	priliva iz republiške solidarnosti	1,4
Udeleženci tega aneksa soglašamo, da skupščina občinske zdravstvene skupnosti opredeli sredstva za neposredno zdravstveno varstvo in ostale izdatke za posamezne namene s finančnim načrtom, kakor tudi, da obseg zdravstvenega varstva za leto 1978 uskladi z dohodkovno sposobnostjo skupnosti.
5.	člen
Za postopno uresničevanje programov naložb skladno z opredelitvami po 12. in 13. členu sporazuma je potrebno v letu 1978 združevati in zagotoviti naslednja sredstva:
Na nivoju regije in občinske zdravstvene skupnosti:
v milijonih din
—	na nivoju regije za izvenbolnišnično
dejavnost	2,3
—	na nivoju občinske skupnosti (oprema,
stanovanja)	0,5
Skupaj	2,8
Na nivoju regije za modernizacijo bolnišnice Celje:
—	po sklenjenem družbenem dogovoru za
modernizacijo	1,7
—	z združevanjem preko OZS za modernizacijo	0,9
Skupaj	2,6
V tem členu so sredstva prikazana evidenčno glede da sistem in potrebe združevanja,' ker so zajeta že v dopolnilnem programu v 4. členu tega aneksa.
Z zagotovitvijo teh sredstev v skupnosti in ob združevanju v ostalih občinskih zdravstvenih skupnostih v regiji (razen Brežice) se bodo financirale naslednje naložbe v občini:
v milijonih din
1.	Oprema ZD Sevnica	0,8
2.	Bolnišnica Celje	54,2
—	modernizacija:
—	družbeni dogovor	40,2
—	delež skupnosti	14,0
Pri naložbah so prikazana samo sredstva skupnosti za leto 1978.
6.	člen
Za financiranje programskih nalog po 4. členu tega aneksa bodo uporabniki združili potrebna sredstva glede na obdobje začasnega financiranja takole:
v milijonih
din
1.	kmetje, upokojenci in	ostali	11,6
2.	delovni ljudje (v združenem delu,,
osebe z lastnimi sredstvi in	drugi):	47,8
a)	januar—junij 1978 (začasno financiranje)	21,3
b)	julij—december 1978	30,7
—	presežek iz 1. 1977	1,2
—	republiška solidarnost za enotni
program	1,4
—	regijska solidarnost za dodatni
program	1,6
Skupaj	26,5
Skupaj (a+b)	47,8
Vse skupaj potrebno združiti	v letu 1978	59,4
Delovni ljudje bomo združevali sredstva v letu 1978:
—	za obdobje od 1. 1. do. 30. 6. 1978 po stopnji 7,55 odstotka iz bruto osebnih dohodkov in 2,89 °/o od bruto dohodkv v breme dhodka:
—	za obdobje od 1. 7. 1978 dalje po stopnji 7,55 0/e iz bruto osebnih dohodkov in 2,89 °/o od bruto osebnih osebnih dohodkov v breme dohodka:
Razporeditev stopnje za obdobje od 1. 7. 1978 dalje:
Stopnia
Opis	Iz bruto OD		iz dohodka
Skupaj a) za naložbe:	7,55	2,89
1. modernizacija bolnice		
po družbenem dogovoru — združevanje preko OZS na		—
nivoju regije		0,21
2. izvenbolnična dejavnost:		
— združevanje preko OZS na		
nivoju regije		0,44
b)	za nadomestila v slučaju bolezni c)	za celotno ostalo dejavnost	1,18	0,45
(enotni, skupni in del dopolnilnega programa)	6,37	1,79
Sredstva za naložbe se zbirajo in evidentirajo na posebnih računih.
Udeleženci tega aneksa soglašamo, da bodo delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom in z lastnimi sredstvi, kmetje, upokojenci in druge kategorije uporabnikov prispevali ustrezna sredstva, predvidena s tem aneksom (6. člen, 1. odstavek. 1. točka), kakor tudi, da skupščina sprejme ustrezni sklep, s katerim bodo urejene prisnevne stopnje, pavšalne osnove oz. prispevki ter razčlenitev za nosamezne namene.
7.	člen
Udeleženci aneksa soglašamo, da skupnost med letom valorizira zneske iz tega aneksa, če bo prišlo do drugačnih gibanj življenjskih stroškov, osebnih dohodkov ter družbenega proizvoda na območju občine, kot je opredeljeno v resolucijskih izhodiščih za leto 1978. *
Eventualni poračun obveznosti udeležencev tega aneksa bo opravljen do zaključnega računa za leto 1978, upoštevajoč dogovorjeni valorizirani nominalni znesek in uresničen program zdravstvenega varstva.
Udeleženci pooblaščajo za valorizacijo med letom in poračun ob zaključku leta skupščino skupnosti, kar uredi s sprejetjem ustreznega sklepa.
8.	člen
Ta aneks je sklenjen, ko skupščina skupnosti ugotovi s sklepom, da ga je sprejelo 2/3 udeležencev.
9.	člen
Za udeležence, ki ne sprejmejo ta aneks, uredi obseg pravic in obveznosti skupščina skupnosti in pristojni zbori družbenopolitične skupnosti.
10.	člen
Ta aneks velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
920.
Na podlagi pooblastila iz 6., 8. in 36. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Sevnica za obdobje 1976—1980 (Uradni list SRS, št. 15/77) in 8. člena aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Sevnica za obdobje 1976—1980 za 1978 leto sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti Sevnica na seji dne 18 maja 1978 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi pravne veljavnosti aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeijih plana Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica v obdobju 1976—1980 za leto 1978 in prispevnih stopnjah, veljavnih od 1. 7.
1978 dalje
1
K aneksu št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica za obdobje 1976—1980 za 1978. leto (v nadaljnjem be-fedilu »aneks«) je pristopilo 100% udeležencev, torej več kot 2/3 udeležencev in je pravno veljavno sklenjen.
2
Po 4. členu aneksa je opredeljena vrednost enotnega programa, skupnega programa in dopolnilnega programa za leto 1973 na 63,600.000 din.
3
Skladno s 6. členom aneksa se bodo združevala sredstva za zdravstveno varstvo od 1. julija 1978 dalje, po tehle preračunanih prispevnih stopnjah:
—	za obdobje od 1. 1. do 30. 6. 1978 in od 1. 7. do 31. 12 1978 po stopnji 7.55% iz bruto osebnih dohodkov in 2,89% od bruto osebnih dohodkov v breme dohodka:
Razporeditev prispevne stopnje za obdobje od 1 7. do 31. 12. 1978 je pri tem sledeča:
Opis	Iz bruto OD Iz dohodka
Skupaj	7,55	2,89
a) za naložbe
1. modernizacija bolnice
—	po	družb,	dogovoru	—	—
—	združevanje preko OZS
na	nivoju	regije	—	0,15
2.	izvenbolnična dejavnost
—	združ. preko OZS na nivoju
regije	—
—	združ. na nivoju občine
b)	za nadomestila v slučaju
bolezni	1,18
c)	za celotno ostalo dejavnost
(enotni, skupni in dopolnilni program)	6,37
0,44
0,06
0,45
1,79
Od skupne prispevne stopnje (10,44) se bo združevalo in plačevalo:
—	iz bruto osebnih dohodkov	7,55 “/o
—	od bruto osebnih dohodkov v breme
dohodka	. 2,89 °/o
4
Delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Sevnica združujejo za svoje zdravstveno varstvo in ostale pravice iz zdravstvenega zavarovanja svoje prispevke po enakih stopnjah, kot so ugotovljene v tem ugotovitvenem sklepu.
5
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS,'uporablja pa' se od 1. julija 1978 dalje.
6
S 1, julijem 1978 preneha veljati
—	ugotovitveni sklep občinske zdravstvene skupnosti Sevnica o združevanju sredstev za zdravstveno varstvo (Uradni list SRS, št. 15/77)
—	sklep o višini (stopnji) prispevka za zdravstveno varstvo za delovne ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 15/77).
St. 022-1/78
Sevnica, dne 18. maja 1978.
Predsednik
skupščine Občinske zdravstven skupnosti Sevnica
Zvone Krajnc 1. r.
921.
Na podlagi pooblastila iz 6. člena aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica za obdobje 1976—1980 za leto 1978 in 1. odstavka 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica na seji dne 18. maja 1978 sprejela
SKLEP
o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije uporabnikov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Sevnica od 1. maja 1978 dalje
1.	člen
Za določene kategorije uporabnikov se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer:
1.	učenci v poklicnem izobraževanju in učenci
poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — 1. odstavek 56. člena zakona o zdravstvenem varstvu (v nadaljnjem besedilu ZZV)	77
2.	občani na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali
podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občani, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo — 2. odstavek 56. člena ZZV	206
3.	udeleženci javnih del in mladinskih delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti — 2. odstavek 56. člena ZZV 77
4.	osebe na pouku za obrambo in zaščito v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mla-
dine — 2. odstavek 56. člena ZZV	77
5.	začasno nezaposlene osebe po končanem
študiju — 2. odstavek 56. člena ZZV	77
6.	Učenci srednjih šol ter študenti višjih in
visokih šol in akademij — 3. odstavek 56. člena ZZV	77
7.	Uživalci stalnih družbenih kmečkih preživnin — 4. odstavek 56. člena ZZV	206
8.	uživalci stalnih priznavalnin, uživalci druž-
benih preživnin in uživalci stalne družbene denarne pomoči — 5. odstavek 56. člena ZZV	208
9.	občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 2. odstavek
57. člena ZZV	206
10.	Izseljenci — povratniki pod pogoji, ki jih
določi zdravstvena skupnost — 3. odstavek 57. člena ZZV	206
11.	Druge skupine delovnih ljudi — občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost —
2. odst. 58. člena ZZV	206
Osebam, naštetim od 1. do 11. točke tega člena so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum. Osebami iz 1. točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo.
2. člen
Za osebe in občane iz_ 7. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer:
din
1.	osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji — 2. točka 70. člena ZZV	130
2.	učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov:
—	kadar opravljajo praktična dela v zvezi s
poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah	66
—	kadar opravljajo praktična dela (obvezna
ali neobvezna) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo sistemiziranega delovnega mesta za določen čas	66
3.	člen
Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih in sicer:
din
1.	ko opravljajo naloge kot pripadniki enot
teritorialne obrambe	,33
2.	ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami 33
3.	ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečevanju
in odkrivanju kaznivih dejanj	33
4.	ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki ,	33
5.	ko opravljajo na poziv državnih organov
določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije	33
6.	ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah	33
7.	ko v okviru organizirane športne dejavnosti
sodelujejo pri športnih akcijah	33
Osebe iz tega člena so zavarovane samo za nesrečo predelu in obolenje za poklicno boleznijo.
4.	člen
Mesečni pavšalni prispevki iz 1., 2. in 3. člena tega sklepa so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve.
5.	člen
Skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov za pokojninsko-inva-lidskega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije — 5. odstavek 56. člena ZZV) prispevek za zdravstveno zavarovanje od vseh prejemkov v višini (po stopnji) 14 %> neto.
6.	člen
Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, ki so in dokler so pri njih redno prijavljene (5. odst. 56. člena ZZV) prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini (po stopnji) 14 din neto.
Osnova za obračun prispevka po 1. odstavku tega člena za vse redno prijavljene osebe je poprečni osebni dohodek, ki je na območju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno.
7.	člen
Zavezanci iz 1. odstavka 57. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje, ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če ,niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih bruto pavšalnih mesečnih osnov:
din
I.	se ne zahteva nobena kvalifikacija	8.800
II.	se ne zahteva po osnovnem šolanju pri-
učitev za določena dela in poklic	10.700
III.	se zahteva poklicna šola po zakonu o
srednjem šolstvu	12.600
IV.	se zahteva končanje splošne srednje šole, tehnične delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj 3 leta, izpit za visokokvalificiranega delavca oz.
izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe 14.200
V.	se zahteva višja šola, prva stopnja fa-
kultete oz. z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe	16.900
VI.	se zahteva diploma visoke šole ali fakultete ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura) ali doktorat znanosti 21.100
Za zavarovance iz 1. odstavka 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oz. so na praksi, se plačuje prispevek od mesečnih bruto pavšalnih osnov iz,!, odstavka tega člena.
8.	člen
Zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije oseb iz tega sklepa so:
—	po 1. točki 1 člena — organizacije združenega dela, zasebni delodajalci ali šola;
—	po 2. točki 1. člena — organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor);
—	po 3. točki 1. člena — organizator javnih del ali mladinskih delovnih akcij;
—	po 4. točki 1. člena — organizator pouka;
—	po 5. točki 1. člena —1 skupnosti za zaposlovanje;
—	po 6. točki 1. člena — plačniki se določijo s samoupravnim sporazumom med ustreznimi SIS;
—	po 7. točki 1. člena — organ ali organizacija, ki izplačuje stalne kmečke preživnine;
—	po 8. točki 1. člena — organ-izplačevalec;
—	po 9. točki 1. člena — samo občani, če ni z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami določeno drugače;
—	po 10. točki 1 člena — skupnost za zaposlovanje, če se prijavijo za zaposlitev;
—	po 11. točki 1. člena — zavezanca določi zdravstvena skupnost;
—	po 1. točki 2. člena — organizacije, zasebni delodajalci oz. skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje;
—	po 2. točki 2. člena — šola, če se praktična dela opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah,
—	organizacija ali zasebni delodajalec, če se praktično delo (obvezna ali neobvezna praksa) opravljajo pri organizaciji ali pri zasebnih delodajalcih;
—	po 3. členu — organizator dejavnosti; '
—	po 7. členu — zavarovanci sami, če so v tujini sklenili delovno razmerje, pa so ostali zdravstveno zavarovani v SR Sloveniji,
—	zavarovanci samo, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznosti plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor,
—	organizacije za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, če tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci).
9.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela pod pogoji, ki jih določi skupnost v svojih aktih, po stopnji 7,49 °/o.
Osnova za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje je poprečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odstavka tega člena
10.	člen
Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, plačajo organizacije oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6 “/o. Osnova za obračun tega prispevka je bruto osebni dohodek oz. bruto prejemek.
Za delavce ter občane, ki so sklenili pogodbo o delu. po 213. členu zakona o delovnih razmerjih plačajo organizacije oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6 %> od bruto prejemka.
11.	člen
Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč, delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo, kadar zaposlijo za začasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca-kmeta ali člana njegovega gospodinjstva, zavarovanega pri skupnosti, v višini 6 °/o od bruto prejemka.
Prispevek zapade v plačilo ob izplačilu prejemka.
Zavezanci iz 1. odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanih bruto prejemkov v preteklem letu in ta spisek dostaviti strokovni službi Regionalne zdravstvene skupnosti, najkasneje do 31. marca.
12.	člen
Lastniki kmetijskih zemljišč, zavarovani po 1. odstavku 56. člena ZZV, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na zavarovančevi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane za-varovanca-delavca po 59. členu, prispevek za zdravstveno zavarovanje od osnov in po stopnjah, ki so določene v posebnem sklepu za zavarovance-kmete po 4. odstavku 56. člena ZZV.
13.	člen
Vsi prispevki in pavšalne osnove po tem sklepu se vsako leto valorizirajo z indeksom poprečnega gibanja osebnih dohodkov na območju skupnosti, razen če skupnost s posebnim sklepom ne določi drugače.
14.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Sevnica od 1. avgusta 1977 dalje (Uradni list SRS, št. 15-955/77).
Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja dalje,
razen prispevka po 3. odstavku 10. člena, ki se plačuje od 1. 1. 1978 dalje.
St. 022-1/78
Sevnica, dne 18. maja 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti
Zvone Krajnc 1. r.
922.
Na podlagi pooblastila iz 6. člena anesa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica za obdobje 1976—1980 ' za leto 1978 in 1. odstavka 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica na seji dne 18. maja 1978 sprejela
SliLEP
o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom s lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve v občinski zdravstveni skupnosti Sevnica v letu 1978
1.	člen	»
Osnova za obračunavanje akontacije prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, je mesečni bruto osebni dohodek, ki ga ugotovi pristojni občinski davčni organi za preteklo leto, v letu za katerega se plačuje prispevek.
Za osebe, za katere se osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti) je osnova dohodek, od katerega plačujejo letni pavšalni znesek davka.
2.	člen
Osebam iz 1. odstavka 1. člena tega sklepa, pri katerih se ugotovi, da povprečni mesečni bruto osebni dohodek ne doseže osnove 3000 din se prispevek obračuna od te osnove.
Za osebe iz 2. odstavka 1. čleha se prispevek obračuna od minimalne mesečne bruto osnove 3000 din, kolikor se ugotovi, da njihova letna pavšalna osnova na odmero davka ne dosega minimalne mesečne osnove, preračunana na letno osnovo.
3.	člen
Osebam, ki pridobijo lastnost zavarovanca v tekočem letu na podlagi opravljanja dejavnosti iz 1. člena tega sklepa, če jim v preteklem letu ni bil ugotovljen bruto mesečni osebni dohodek, njji dohodek od katerega plačujejo letni pavšalni davek, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od bruto zavarovalni osnove v višini 3000 din.
4.	člen
Obračunani prispevki na osnove iz 1. in,2. odstavjca I. člena tega sklepa se štejejo kot akontacija za zdravstveno varstvo za tekoče leto. Dokončni obračun prispevkov se opravi potem, ko so znani mesečni bruto osebni dohodki oz. pavšalne osnove za preteklo leto, ki jih ugotovi pristojni občinski davčni organ.
5.	člen
Katoliški duhovniki se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni
razred in se jim določi osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 4000 din.
6.	člen
Športniki-amaterji, ki prejemajo hranarino se ng glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 3500 din.
7.	člen
Kolporterji tiska, se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 3500 din.
8.	člen
Umetniki, književniki, skladatelji ter prevajalci znanstvenih in knjižnih del, ki jim je po zakonskih predpisih priznana ta lastnost, se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni za-zavarOvalni razred in se jim določi osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 5500 din.
9.	člen
Druge osebe, ki opravljajo dejavnosti, ki jih predpisi opredeljujejo kot samostojne poklicne dejavnosti, se glede na njihovo izobrazbo razvrstijo v naslednje zavarovalne razrede in se jim določijo mesečne osnove:
—	z nižjo in srednjo izobrazbe	3500 din
—	z višjo in visoko izobrazbo	5500 din
10.	člen
Osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ki so navedene v tem sklepu, so bruto zavarovalne osnove, na katere se uporabljajo bruto prispevne stopnje.
11.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o merilih za razvrščanje v zavarovalne razrede —osnova za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za osebe, ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti (Uradni list SRS, št. 42-965/73).
12.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
Št. 022-1/78
Sevnica, dne 18. maja 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Zvone Krajnc 1. r.
923.
Na podlagi 6. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica za obdobje 1976—1980 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica na svoji seji dne 18. maja 1978 sprejela
SKLEP
o višini in stopnji prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci-kmetje v letu 1978
1.	člen
Višina (stopnja) prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci-kmetje znaša:
1.	od katastrskega dohodka, dohodka iz gozda in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva — 58 %>
2.	na kmetijsko gospodarstvo (pavšal) — 650 din
2.	člen
Stopnja iz 1. točke 1. člena se ustrezno zniža, ko bodo znani podatki o valoriziranem katastrskem dohodku.
Za sprejetje sklepa o ustreznem preračunu prispevne stopnje na novo skupno osnovo (katastrski dohodek, dohodek iz gozda in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva) se pooblašča izvršilni odbor skupščine.
3.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
4.	člen
Z dnem sprejetja tega sklepa preneha veljati sklep o višini — stopnji prispevkov, ki jih plačujejo zavaro-vanci-kmetje od 1. avgusta 1977 dalje (Uradni list SRS, št. 15-954/77).
Št. 022-1/78
Sevnica, dne 18. maja 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti
Zvone Krajnc 1. r.
924.
Na podlagi 2. in 28. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije, 24. člena zakona o združenem delu, 13. člena statuta občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice ter 8. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice za obdobje 1976—1980 sklenemo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti ter kmetje in delovni ljudje, ki z osebnim delom in z delovnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine (v nadaljnjem besedilu: delovni ljudje ali udeleženci sporazuma)
ANEKS ŠT. 1
k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice -v obdobju 1976—1980 za 1978. leto
1.	člen
Delovni ljudje s tem aneksom natančneje opredeljujemo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti v obdobju 1976—1980 program zdravstvenega varstva, naložbe in potrebna sredstva za uresničitev teh nalog ter druge medsebojne pravice in obveznosti, kot tudi dopolnitev nekaterih določil samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1976—1980 (Uradni list SRS, št. 13/77) (v nadaljnjem besedilu »sporazum«).
2.	člen
Program zdravstvenega varstva za leto 1978 je programiran v obsegu in na način, kot je opredeljen in dogovorjen z 2. točko 5. člena sporazuma za leto 1978,
s katerim je upoštevan porast uporabnikov, število zaposlenih zdravstvenih delavcev s tem, da so upoštevane tudi opredeljene pravice uporabnikov v pogledu zvišanih nadomestil za čas bolezni od 80 “/o na 90 %, postopne zagotovitve sredstev za splošni ljudski odpor in povračila participacije uporabnikov za bolnišnično zdravljenje.
Posebno pozornost in prioriteto v letu 1978 je treba posvetiti:
—	splošni medicini in zdravstveni preventivi, kjer je treba usmeriti vsa prizadevanja v izboljšanje pogojev dela na področju kadrov, kapacitet in boljše organizacije dela,
—	skrajšanje čakalne dobe,
—■ skrajšanje ležalne dobe v bolnišnicah,
—	doseganju boljšega strokovnega usmerjanja pacientov v specialistične ambulante ail druge višje organizirane zdravstvene organizacije,
—	doseganju najmanj tolikšnega obsega zdravstvenega varstva kot v letu 1977 na posameznega zavarovanca v občini s ciljem za ohranitev, ustvarjanje in izboljšanje zdravja vseh prebivalcev,
—	preusmeritvijo financiranja zdravstvenega varstva v sistem neposredne svobodne menjave dela skladno z opredelitvijo delegatov po samoupravnem sporazumu o temeljih piana skupnosti 1976—1980 in razširitvijo na ostala področja, kot bo to opredeljeno v samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih, iz zdravstvenega varstva.
Za doseganje navedenih ciljev in nalog pa moramo v letu 1978:
—	sprejeti in izvajati kadrovsko politiko, ki bo omogočila in zagotovila kadrovsko okrepitev zdravstvene službe skladno s sprejetim samoupravnim sporazumom o temeljih plana za obdobje 1976—1980 občinskih zdravstvenih skupnosti,
—	reševati stanovanjsko problematiko, predvsem za deficitarne strokovne kadre, glede na kadrovske normative,
—	izvajati kadrovsko politiko v skladu z realnimi potrebami v okviru kadrovskih normativov in standardov,
—	pristopiti k novi samoupravni organiziranosti zdravstvene službe,
—	racionalizirati poslovanje zdravstvene službe z racionalno porabo delovnega časa in ostalih elementov racionalizacije,
—	uskladiti investicijske naložbe z že sprejetim samoupravnim sporazumom o temeljih plana,
—	izvajati financiranje zdravstvenega varstva v letu 1978 skladno s sprejetim samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti, pri čemer se upoštevajo vsi samoupravni akti, ki opredeljujejo pravice, participacijo in financiranje zdravstvenega varstva kot tudi predvidene nove sistemske rešitve za zadovoljevanje skupnih notreb v družbenih dejavnostih.
3.	člen
Pri izvajanju zaravstvenega varstva v letu 1978 Domo upoštevali dogovorjeni obseg in obveznosti zdravstvenega varstva, pri čemer znaša program po cenah leta 1975 v naslednji višini:
	v mio din
a) enotni program	27,5
b) skupni program in naloge SRS	i,i
c) dopolnilni program	29,0
Skupaj	57,6	.
V skupnih sredstvih je zajeta dogovorjena obvez-	
nost za regijsko solidarnost v znesku 600.000 din za dopolnilni program. Iz priliva sredstev iz republiške solidarnosti za enotni program je predvideno 2,334.000 din.
4. člen
Opredeljena akontacijska vrednost programov (po zavarovalnem principu) iz 3. člena po tekočih cenah (nominalna vrednost) znaša za leto 1978:
	V	mio din
a) enotni program		37,7
b) skupni program in naloge v SRS		1,5
c) dopolnilni program		37,8
od tega:	, — nadomestila in denarne dajatve	9,4	
— neposr. zdrav, varstvo in ostali izdatki	19,4	
— naložbe za razvoj zdr. službe	4,4	
— nabava opreme in modernizacija bolnišnice Celje	4,6	
Skupaj (a-fb+c)		77,00
Od tega odpade na:		
— obveznost za regij, solidar. za dopolnilni program	0,8	
— priliv iz republiške solidar. za enotni program	3,2	
Udeleženci tega aneksa soglašamo,	da skupščina	
občinske zdravstvene skupnosti opredeli sredstva za neposredno zdravstveno varstvo in ostale izdatke za posamezne namene s finančnim načrtom, kakor tudi, da obseg zdravstvenega varstva za leto 1978 uskladi z dohodkovno sposobnostjo skupnosti.
5.	člen
V cilju postopnega uresničevanja programov naložb skladno z opredelitvami po 12. in 13. členu sporazuma je potrebno v letu 1978 združevati in zagotoviti naslednja sredstva:
1.	na nivoju regije in občinske zdravstvene skunosti:
a)	na nivoju regije za
izvenbolnišnično dej.	2,5
b)	na nivoju občinske skupnosti
—	investicije	1,7
—	stanovanja	9,2
Skupaj	1,9
4,4
2.	na nivoju regije za obnovo in dotrajane opreme in modernizacijo bolnišnice Celje:
a)	po sklenjenem družbenem dogovoru za moderniz.	3,6
Ja) z združevanjem preko OZS za modernizacijo	1,0
4,6
V tem členu so sredstva prikazana evidenčno glede na sistem in potrebe združevanja, kot so zajeta že v dopolnilnem programu v 4. čl.
Z zagotovitvijo teh sredstev v skupnosti ob združevanju še v ostalih občinskih zdravstvenih skupnostih v regiji (razen Brežice) se bodo financirale naslednje naložbe v občini:
1.	šolska zobna ambul. v os. š. D. Jereba
2.	ZP Loče — adaptacija, oprema
3.	ZP Zreče — adaptacija oprema
4.	ZD Slov. Konjice — oprema
5.	Bolnišnica Celje:
— modernizacija:
družbeni dogovor	40,2
—delež vseh OZS	14,0
v mio din
0,7
0,7
0,4
1,1
2,9
6.	člen
Sredstva iz 5. člena točke 1/b bo občinska zdravstvena skupnost združevala:
—	za stanovanja zdravstvenih delavcev v TOZD Slovenske Konjice 200.000 din
—	za investicije v osnovno zdravstveno službo po sprejetem referendumskem programu pri samoupravni interesni skupnosti za investicije v družbeni standard Slovenske Konjice 1,700.000 din.
7.	člen
Za financiranje programskih nalog po 4. členu tega aneksa bodo uporabniki združili potrebna sredstva glede na obdobje začasnega- financiranja takole:
v mio din
1.	kmetje, upokojenci in ostali	11,3
2.	delovni ljudje (v združenem delu, v dejavnosti oseb z lastnimi
sredstvi in drugi):	62,5
a)	januar—april 1978	17,7
(začasno financiranje)
b)	maj—december 1678	44,8
3.	Solidarnost	3,2
Vse skupaj potrebno združiti
v letu	1978	77,0
Delovni ljudje bomo združevali sredstva i? letu 1978:
—	za obdobje od 1. 1. do 30. 4. 1978 po stopnji 8,57 % iz bruto osebnih dohodkov in 2,03 °/o od bruto dohodkov v breme dohodka
—	za obdobje od 1. 5. 1978 dalje po stopnji 8,92 °/o iz bruto osebnih dohodkov in 2,03% od bruto osebnih dohodkov v breme dohodkov.
Razporeditev prispevne stopnje za naložbe za modernizacijo bolnišnice Celje in izvenbolnišnično dejavnost, nadomestila za slučaj bolezni ter ostalo zdravstveno varstvo v posebnem sklepu.
Udeleženci tega aneksa soglašajo, da bodo delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom in z lastnimi sredstvi, kmetje, upokojenci in druge kategorije uporabnikov prispevali ustrezna sredstva predvidena s tem aneksom (6. člen, 1. odstavek 1. točke), kakor tudi, da skupščina sprejme ustrezni sklep, s kate-
rim bodo urejene prispevne stopnje, pavšalne osnove oz. prispevki ter razčlenitev za posamezne namene.
8.	člen
Udeleženci aneksa soglašajo da skupnost med letom valorizira zneske iz tega aneksa, če bo prišlo do drugačnih gibanj življenjskih stroškov, osebnih dohodkov ter družbenega proizvoda na območju občine, kot je opredeljeno v resolucijskih izhodiščih za leto 1978.
Eventueini poračun obveznosti udeležencev tega aneksa bo opravljen do zaključnega računa za leto 1978, upoštevajoč dogovorjeni valorizirani nominalni znesek in uresničen program zdravstvenega varstva.
Udeleženci pooblaščajo za valorizacijo med letom in poračun ob zaključku leta skupščino skupnosti, kar uredi s sprejetjem ustreznega sklepa.
9.	člen
Ta aneks je sklenjen, ko ga sprejme skupščina skupnosti.
10.	člen
Ta aneks velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-1/6-78
Celje, dne 21. marca 1978.
Predsednik skupščine Alojz Korošec 1. r.
925.
Na podlagi 8. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice za obdobje 1976—1680 in 7. člena aneksa, št. 1 k citiranemu samoupravnemu sporazumu za leto 1978 ter sklepa zbora uporabnikov in zbora izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice z dne 21. marca 1978 in sklepa Skupščine občine Slovenske Konjice z dne 26. maja 1978 je Izvršni odbor občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice na seji dne 26. maja 1978 sprejel
SKLEP
o ugotovitvi dogovorjenega obsega programa financiranja zdravstvenega varstva k aneksu št. 1 k samoupravnemu sporazumu 6 temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice za leto 1978 in prispevnih stopnjah veljavnih od 1. 7. 1978 dalje
1. člen
Skladno s 7. členom aneksa St. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1976—1980 bo potrebno za financiranje programskih nalog po 4. členu aneksa št. 1
združiti naslednja sredstva:	v mio din
1.	kmetje, upokojenci in drugi	11,3
2.	delovni ljudje (v združenem delu, v
dejavnosti oseb z lastnimi sredstvi	62,5
3.	solidarnost za enotni program	3,2
Skupaj potrebno združiti v letu 1978	77,0
2. člen
Glede na to, da je zakonom o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1978 (Uradni list SRS, št. 7-420/78) podaljšano začasno financiranje do 30. junija 1978 po prispevnih stopnjah, veljavnih na dan 30. septembra 1977, je potrebno za zagotovitev
izvedbe programa dejavnosti in naložb v skupnem znesku 77,000.000 din za leto 1978 združiti v letu 1978 naslednja sredstva:
v mio din
1.	kmetje, upokojenci in drugi	11,3
2.	delovni ljudje (v združenem delu, v dejavnosti oseb z lastnimi sredstvi in drugi):
a) v obdobju januar—junij 1978	28,6	
b) v obdobju julij—december 1978 Skupaj potrebno združiti v	33,9	62,5
letu 1978 3. Sredstva solidarnosti za enotni		73,8
program		3,2
Skupaj vse		77,0
Preračunana prispevna stopnja za združevanje sredstev v znesku 133,9 mio din znaša od 1. 7. 1978 dalje:
—	9,08 % iz bruto osebnih dohodkov
—	2,05 % od bruto osebnih dohodkov v breme dohodka (prispevek iz dohodka).
Razporeditev prispevne stopnje za obdobje od 1. 7. 1978 dalje:
Opis
Stopnja
iz bruto OD iz dohodka
a)	za naložbe
1.	modernizacija bolnice
—	po družbenem dogovoru in
za obnovo opreme	0,43
—	združevanje preko OZS
na nivoju regije	—
2.	izvenbolnišnična dejav.:
—	združevanje preko OZS
na nivoju regije	—
—	združevanje na nivoju
občine	0,34
b)	za nadomestila v primeru
bolezni	1,23
c)	za celotno drugo dejavnost
(enotni, skupni in del dopol programa)	7,08
Skupaj	9,08
0,20
0,43
0,27
1,15
2,05
Sredstva za naložbe se zbirajo in evidentirajo na posebnih računih.
3.	člen
Po prispevnih stopnjah iz 2. člena tega sklepa prispevajo sredstva tudi delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Slovenske Konjice za zdravstveno varstvo, naložbe v zdravstvu in druge pravice.
4.	člen
Ta sklep velja naslednji dan go objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 7. 1978 dalje.
5.	člen
S 1. 7. 1978 preneha veljati ugotovitveni sklep oo-činske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice o združevanju sredstev za zdravstveno varstvo in sklep o višini (stopnji) prispevka za zdravstveno varstvo za delovne ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost
na območju občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 15-957/77).
Št. 022-1/8-78
Slovenske Konjice, dne 26. maja 1978.
Predsednik IO Milena Zidanšek, inž. 1. r.
926.
Na podlagi 2. in 28. člena zakona o temeljih siste-stema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije, 24. člena zakona o združenem delu, 13. člena statuta občinske zdravstvene skupnosti Celje ter
8.	člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Žalec za obdobje 1976 do 1980 sklenemo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter kmetje in delovni ljudje, ki z osebnim delom in z delovnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine (v nadaljnjem besedilu: delovni ljudje ali udeleženci sporazuma)
ANEKS ŠT. 1
k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Žalec v obdobju 1976—1980 za 1978. leto
1.	člen
Delovni ljudje s tem aneksom natančneje opredeljujemo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti v obdobju 1976—1980 program zdravstvenega varstva, naložbe in potrebna sredstva za uresničitev teh nalog ter druge medsebojne pravice in obveznosti, kot tudi dopolnitev nekaterih določil samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1976—1980 (Uradni list SRS, št. 15/77) (v nadaljnjem besedilu »sporazum«).
2.	člen
Program zdravstvenega varstva za leto 1978, je programiran v obsegu in na način, kot je opredeljen in dogovorjen z 2. točko 5. člena sporazuma za leto 1978, s katerim je upoštevan porast uporabnikov, število zaposlenih zdravstvenih delavcev s tem, da so upoštevane tudi opredeljene pravice uporabnikov v pogledu zvišanih nadomestil za čas bolezni od 80 %> na 90 odstotkov in postopne zagotovitve sredstev za splošni ljudski odpor.
Posebna pozornost in prioriteta v letu 1978 bo dana:
—	splošni medicini in zdravstveni preventivi, kjer je treba usmeriti vsa prizadevanja v izboljšanje pogojev dela na področju kadrov, kapacitet in boljše organizacije dela
—	skrajšanju čakalne dobe
—	skrajšanju ležalne dobe v bolnicah
—: doseganju boljšega strokovnega usmerjanja pacientov v spec', ambulante ali druge višje organizirane zdrav, organizacije
—	doseganju najmanj tolikšnega obsega zdravstvenega varstva kot v letu 1977 na posameznega zavarovanca v občini, s ciljem za ohranitev, ustvarjanje in izboljšanje zdravja vseh prebivalcev
preusmeritvijo financiranja zdravstvenega varstva v sistem neposredne svobodne menjave dela sklad-
no z opredelitvijo delegatov po samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti 1976—1980 in razširitvijo na ostala področja kot bo to opredeljeno v samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva.
3.	člen
Pri izvajanju zdravstvenega varstva v letu 1973 bomo upoštevali dogovorjeni obseg in obveznosti zdravstvenega varstva, pri čemer znaša program po cenah leta 1975 v naslednji višini:
v mio din
a)	enotni program	40,7
b)	skupni program	in naloge v SRS	2,0
c)	dopolnilni program	45,1
Skupaj	87,8
V skupnih sredstvih je zajeta dogovorjena obveznost za regijsko solidarnost v znesku 1,000.000 din za dopolnilni program.
4. člen
Opredeljena akontacijska vrednost programov (po zavarovalnem principu) iz 3. člena po tekočih cenah (nominalna vrednost) znaša za leto 1978 v naslednji vi-
šini:
v mio din
a)	enotni program	55,8
b)	skupni program in naloge
v SRS	2,8
c)	dopolnilni program	61,8
od tega:
—	nadomestila in denarne dajatve 13,3
—	neposr. zdrav, varstvo in
ostali izdatki	‘	34,6
—	naložbe za razvoj zdrav.
službe	6,6
—	nabava opreme in modernizacija
bolnišnice Celje	7,3
Skupaj (a+b + c)	120,4
od tega odpade na
—	obveznost za regij, solidar.
za dopolnilni program	1,5
Udeleženci tega aneksa soglašamo, da skupščina občinske zdravstvene skupnosti opredeli sredstva za neposredno zdravstveno varstvo in ostale izdatke za posamezne namene s finančnim načrtom, kakor tudi, da obseg zdravstvenega varstva za leto 1978 uskladi z dohodkovno snosobnostjo skupnosti.
5.	člen
V cilju postopnega uresničevanja programov naložb skladno z opredelitvami po 12. in 13. členu sporazuma je potrebno v letu 1978 Združevati in zagotoviti naslednja sredstva:
—	na nivoju regije in občinske zdravstvene skupnosti:
v mio din
—	na nivoju regije za izvenbolnič. dej 4,8
—	na nivoju občinske skupnosti
(oprema stanov.)	1,8
Skupaj	6,6
—	na nivoju regije za obnovo dotrajane opreme in modernizacije bolnišnice Celje:
—	po sklenjenem družbenem dogovoru za moderniz.	5,5
— z združevanjem preko OZS za modernizacijo	1,8
—	z združevanjem sredstev za opremo —
7,3
V tem členu so sredstva prikazana evidenčno glede na sistem in potrebe združevanja, kot so zajeta že v dopolnilnem programu v členu 4.
Z zagotovitvijo teh sredstev v skupnosti ob združevanju še v ostalih občinskih zdravstvenih skupnostih v regiji (razen Brežice) se bodo financirale naložbe sprejete s sporazumom o temeljih plana skupnosti.
6.	člen
Za financiranje programskih nalog po 4. členu tega aneksa bodo uporabniki združili potrebna sredstva glede na obdobje začasnega financiranja takole:
v mio din
1.	kmetje,	upokojenci in ostali	23,9
2.	delovni ljudje (v združenem delu v dejavnosti oseb z lastnimi
sredstvi in drugi)	96,5
a)	januar—april 1978
(začasno financiranje)	28,6
b)	maj—december 1978	67,9
Skupaj a+b	96,5
Vse skupaj potrebno združiti	>
v letu 1978	120,4
Delovni ljudje bomo združevali sredstva v letu 1978:
—	za obdobje od 1. 1. 1978 do 30. 4. 1978 po stopnji 8,50 % iz bruto osebnih dohodkov in 2,04 °/o od bruto osebnih dohodkov v breme dohodka;
—	za obdobje od 1. 5. 1978 dalje po stopnji 7,66 Vo iz bruto osebnih dohodkov in 1,87 % od bruto osebnih dohodkov v breme dohodkov.
Razporeditev prispevne stopnje za obdobje od 1. 5. 1978 dalje:
Stopnja
Opis	Iz bruto OD z dohodkv
Skupaj	7,66	1,87
a)	za naložbe:
1.	modernizacija bolnice
—	po družb, dogovoru in ža
obnovo opreme	0,55	—
—	združevanje preko OZS
na nivoju regije	—	0,20
2.	izvenbolnišnična dejavnost:
—	združevanje preko OZS
na nivoju regije	—	0.43
—	združevanje na nivoju
občine	—	0,12
b)	za nadomestila v slučaju bolezni 1,38	—
c)	za celotno ostalo dejavnost (enotni, skupni in del. dopolnil.
program)	5,73	1,12
Sredstva za naložbe se zbirajo in evidentirajo na posebnih računih.
Udeleženci tega aneksa soglašajo, da bodo delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom in z lastnimi sredstvi, kmetje, upokojenci in druge kate-
gorije uporabnikov prispevali ustrezna sredstva predvidena s tem aneksom (6. člen, 1. odst. 1. točka), kakor tudi, da skupščina sprejme ustrezni sklep s katerim bodo urejene prispevne stopnje, pavšalne osnove oz. prispevki ter razčlenitev za posamezne namene.
7.	člen
Udeleženci aneksa soglašajo, da skupnost med letom valorizira, zneske iz tega aneksa, če bo prišlo do drugačnih gibanj življenjskih stroškov, osebnih dohodkov ter družbenega proizvoda na območju občine, kot je opredeljeno v resolucijskih izhodiščih za leto 1978.
Eventuelni poračun obveznosti udeležencev tega aneksa bo opravljen do zaključnega računa za leto 1978, upoštevajoč dogovorjeni valorizirani nominalni znesek in uresničen program zdravstvenega varstva.
Udeleženci pooblaščajo za valorizacijo med letom in poračun ob zaključku leta skupščino skupnosti, kar uredi s sprejetjem ustreznega sklepa.
8.	člen
Ta aneks j e, sklenjen, ko skupščina skupposti ugotovi s sklepom, da ga je sprejelo 2/3 udeležencev.
9.	člen
Za udeležence, ki ne sprejmejo tega aneksa, uredi obseg pravic in obveznosti skupščina skupnosti in pristojni zbori družbenopolitične skupnosti.
10.	člen
Ta aneks velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-1/78
Slovenske Konjice, dne 7. marca 1978.
Predsednik skupščine
Alojz HruSovar 1. r.
927.
Na podlagi 6. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Žalec za obdobje 1976—1980 in 6. člena aneksa številka 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Žalec za obdobje 1976—1980 za leto 1978 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti Žalec na seji dne 30. maja 1978 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi pravne veljavnosti aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Žalec v obdobju 1976—1980 za leto 1978 in prispevnih stopnjah, veljavnih od 1. 7.
1978 dalje
1.	člen
Aneks št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Žalec za obdobje 1976—1980 za leto 1978 je sprejelo 70°/o temeljnih organizacij združenega dela in ostalih udeležencev iz območja občinske zdravstvene skupnosti (v nadaljnjem besedilu »udeležencev«), kar je več kot 2/3 udeležencev in je torej pravnoveljavno sklenjen citirani samoupravni sporazum.
2.	člen
Skladno s 6. členom citiranega aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1976—1980 bi bilo potrebno za financiranje programskih nalog po 4. členu aneksa št. 1 združiti naslednja sredstva:.
v mio din
1.	kmetje, upokojenci in drugi	23,9
2.	delovni ljudje (v združenem delu, v dejavnosti oseb z lastnimi sredstvi in drugi) 96,5
Skupaj potrebno združiti v letu 1978	120,4
Delovni ljudje bi po aneksu št. 1 združevali sredstva v letu 1978 takole:
—	za obdobje od 1. 1. do 30. 4. 1978 po stopnji 8,50 odstotkov iz bruto osebnih dohodkov in 2,04 % od bruto osebnih dohodkov v breme dohodka (iz dohodka);
—	za obdobje od 1. 5. 1978 dalje po stopnji 7,66 "/o iz bruto osebnih dohodkov in 1,78 % od bruto osebnih dohodkov v breme dohodka.
3.	člen
Glede na to:
—	da je z zakonom o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1978 (Uradni list SRS, št. 7-420/78) podaljšano začasno financiranje do 30. junija 1978 po prispevnih stopnjah veljavnih na dan 30. septembra 1977
—	da je potrebno v skupnosti pokriti obveznost po sprejetem družbenem dogovoru in samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti za modernizacijo bolnišnice Celje za 1. 1977 v znesku 1,8 mio din
—	pokriti obveznost do TOZD ZC Celje za zdravstvene storitve uporabnikov občine Žalec koriščene v
1.	1977 v znesku 1,5 mio din.
Celotni program zdravstvenega varstva se zaradi tega od prvotnega zneska 120,400.000 din poveča na 123,700.000 din.
v mio din
	Program po aneksu št. l	Povečan program po aneksu št. 1	Razlika
a)	enotni program b)	skupni program in	55,8	55,8	—
naloge v SRS	2,8	2,8	—
c) dopolnilni program od tega: — nadomestila in denarne	61,8	65,1	3,3
dajatve — neposredno zdr. varstvo	13,3	13,3	—
in ostali izdatki — naložbe za razvoj	34,6	36,1	1,5
zdravstvene službe — modernizacija	6,6	6,6	—
bolnišnice Celje	7,3	9,1	1,8
Skupaj (a+b+c)	120,4	123,7	3,3
Za zagotovitev izvedbe celotnega programa dejavnosti v letu 1978 je potrebno v letu 1978 združiti naslednja sredstva:
1.	kmetje, upokojenci in drugi
2.	delovni ljudje (v združenem delu, v dejavnosti oseb z lastnimi sredstvi in drugi
a)	januar—junij
»
b)	julij—december Skupaj potrebno združiti v
letu 1978	123,7
Preračunana prispevna stopnja za združevanje sredstev od I. 7. 1978 dalje v znesku 53,1 mio din znaša od 1. 7. 1978 dalje:
—	7,56 % iz bruto osebnih dohodkov
—	1,84 “/o iz bruto osebnih dohodkov v breme dohodka (prispevek iz dohodka)
Razporeditev prispevne stopnje za obdobje od 1. 7. 1978 dalje:
0ni„	Stopnja
up	z bruto OD iz dohodka
a)	za naložbe
1.	modernizacija bolnice
—	po družbenem dogovoru in za obnovo opreme
—	za združevanje preko OZS. na nivoju regije
2.	izvenbolnišnična dejavnost:
—	združevanje preko OZS na nivoju regije
—	združevanje na nivoju občine
b)	za nadomestila v primeru bolezni
c)	za celotno drugo dejavnost (enotni, skupni in del dop. pr.)
Skupaj
Sredstva za naložbe se zbirajo in evidentirajo na posebnih računih.
4.	člen
Po prispevnih stopnjah iz 3. člena tega sklepa prispevajo sredstva tudi delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Žalec za svoje zdravstveno varstvo, naložbe v zdravstvu in druge pravice.
5.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 7. 1978 dalje.
6.	člen
S 1. 7. 1978 preneha veljati sklep o ugotovitvi pravne veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Žalec v obdobju 1976—1980 za leto 1977 in prispevnih stopnjah veljavnih od 1. 8. 1977 dalje (Uradni list SRS, št. 15-981/77 in 15-982/77).
St. 022-1/78
Žalec, dne 30. maja 1978.
Predsednik skupščine
Karel Koren 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST LJUBLJANA
928.
Na podlagi 33. člena samoupravnih sporazumov o temeljih plana občinskih zdravstvenih skupnosti v obdobju 1976—1980 so skupščine Občinskih zdravstvenih skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje na svojih sejah od 25. do 31. maja 1978 sprejele SKLEP
o sprejemu aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinskih zdravstvenih skupnosti v obdobju 1976—1980 za 1978. leto
1
Ugotovi se da so delovni ljudje in občani, združeni v teh občinskih zdravstvenih skupnostih sprejeli Aneks št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinskih zdravstvenih skupnosti v obdobju 1976—1980 za 1978. leto z veljavnostjo osmi dan po objavi.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Datum, dne 1. junija 1978.
Občinska zdravstvena skupnost	Predsednik
Ljubljana Bežigrad	Ljuben Karašov 1. r.
Ljubljana Moste-Polje	Marko Osredkar 1. r.
Ljubljana Šiška	Anica Peperko 1. r.
Ljubljana Vič-Rudnik	Anton Dolničar 1. r.
Cerknica	Franc Hvala 1. r.
Domžale	Franc Jeraj 1. r.
Grosuplje	Melita Novljan 1. r.
Hrastnik	Adi Zaletel 1. r.
Idrija	dr. Ana Koc 1. r.
Kamnik	Ivan Motnikar 1. r.
Kočevje	Marjan Kozinc, inž. 1. r.
Litija	Ivan Boh 1. r.
Logatec	Jože Omerzu, inž. L r.
Ribnica	Milena Borovac 1. r.
Trbovlje	Milan Janežič 1. r.
Vrhnika	Andrej Lutman L r.
Zagorje	Ivan Zore 1. r.
929.
Na podlagi sprejetih aneksov št. 1 k samoupravnim sporazumom o temeljih planov občinskih zdravstvenih skupnosti v obdobju 1976—1980 za 1978. leto, ugotavljajo Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec,Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje, da so sprejete in od 1. julija 1978 dalje veljavne
OSNOVE IN VIŠINE prispevkov za financiranje zdravstvenega varstva
1. člen
Z aneksi št. 1 k samoupravnim sporazumom o temeljih planov občinskih zdravstvenih skupnosti Ljub-
v mio din 23,9
99,8
46,7
53,1
0,85	—
—	0,22
—	0,45
—	0,09
1,34	—
5,37	1,08
7,56	1,84
Ijanske zdravstvene regije v letih 1976—1980 za leto 1978 določajo delovni ljudje in občani materialne obveznosti delavcev v združenem delu in drugih delavnih ljudi za izvedbo celotnega programa zdravstvenega varstva v letu 1978 z ugotovitvijo prispevnih stopenj, ki so jih sprejeli delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah, opredeljujejo osnove za obračunavanje in določajo zavezance za plačevanje prispevkov.
2.	člen
Prispevke za zdravstveno varstvo plačujejo, obračunavajo in odvajajo organizacije združenega dela oziroma nosilci samostojnega osebnega dela iz bruto osebnih dohodkov delavcev oziroma iz dohodka po prispevnih stopnjah za posamezne občinske zdravstvene skupnosti, ki so razvidne iz naslednje tabele:
Prispevna Prispevna stopnja iz bruto stopnja Obema	osebnega do- iz dohodka
	hodka (kol. 1)	(kol. 2)
Ljubljana Bežigrad	7,05	1,60
Ljubljana Moste-Polje	7,05	1,60
Ljubljana Šiška	7,05	1,60.
Ljubljana Vič-Rudnik	7,05	1,60
Cerknica	7,82	1,70
Domžale	7,35	1,72
Grosuplje	7,22	1,64
Hrastnik	7,22	1,64
Idrija	7,22	1,64
Kamnik	7,22	1,64
Kočevje	7,34	1,64
Litija	7,21	1,96
Logatec	7,22	1,64
Ribnica	7,52	1,70
Trbovlje	7,17	1,69
Vrhnika	7,52	1,70
Zagorje	7,22	1,64
3.	člen
Prispevke za zdravstveno varstvo delovnih ljudi — kmetov plačujejo, obračunavajo in odvajajo:
—	delovni ljudje — kmetje zase in za svoje družinske člane:
a)	od katastrskega dohodka od negozdnih površin za leto 1977 in dohodka od gozda — 12 °/o,
b)	letni prispevek na gospodarstvo — 970 din.
Pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo kmetov
v znesku 1.200 din na osebo plačujejo, obračunavajo in odvajajo:
—	za preužitkarje in njihove zakonce tisti, ki je obremenjen s preužitkom,
—	za uživalce stalnih preživnin organ oziroma organizacija, ki izplačuje preživnino,
—	za člane ožje družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim in glavnim poklicem, niso pa z njimi v delovnem razmerju in ne spadajo med njihove družinske člane — lastniki zemljišč.
4.	člen
Osnova za plačevanje, obračunavanje in odvajanje prispevkov za zdravstveno varstvo delovnih ljudi, ki' opravljajo dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi in odvetnikov, je povprečni mesečni osebni doho-
dek iz preteklega leta, ki ga ugotovi pristojni organ po družbenem dogovoru o merilih in načinu za ugotavljanje osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne ah druge dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve (Uradni list SRS, št. 2/75 in 2/77 — v nadaljnjem: družbeni dogovor).
Za delovne ljudi iz prejšnjega odstavka, za katere se osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti), je osnova za plačevanje, obračunavanje in odvajanje prispevkov za zdravstveno varstvo osebni dohodek delavcev v gospodarstvu iz preteklega leta v SR Sloveniji.
5.	člen
Za delovne ljudi, ki prvič začnejo opravljati dejavnost iz tretje točke te ugotovitve je osnova za plačevanje, obračunavanje in odvajanje prispevkov za zdravstveno varstvo za prvih dvanajst mesecev enaka kot za delovne ljudi iz 2. odstavka 4. člena te ugotovitve, odvisno od tega ali jim občinska skupščina ugotavlja osebni dohodek po družbenem dogovoru ali ne.
6.	člen
Za čas, dokler v koledarskem letu ni znan osebni dohodek iz I. odstavka 4. člena te ugotovitve, delovni ljudje plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevke za zdravstveno varstvo kot akontacijo na prispevek po osnovah iz prejšnjega leta; delovni ljudje, ki prvič začnejo opravljati dejavnost pa po že znani osnovi za pavšaliste.
7.	člen
Prispevne stopnje za delovne ljudi iz 4., 5. in 6. člena so določene v tabeli iz 2. člena te ugotovitve.
8.	člen
Za delovne ljudi, ki opravljajo dejavnost s samostojnim delom in se za njih ne ugotavlja osebni dohodek po družbenem dogovoru, plačujejo, obračunavajo in odvajajo^ prispevek zd~ zdravstveno varstvo od
osnov in sicer:
a)	za železniške in ulične	prtljažne nosače	3.600
b)	za športnike — amaterje, ki prejemajo
hranarino	3.100
c)	za športnike — nogometaše s statusom ne-
amaterja	7.000
č) za kolporterje tiska	3.100
d)	za artiste —	plesalce	5.400
e)	za manekene	in modne delavce	6.800
f)	za druge osebe, glede katerih so bile skle-
njene pogodbe o izvajanju socialnega zavarovanja in za druge osebe, ki opravljajo dejavnost, ki jo predpisi opredeljujejo za samostojno poklicno dejavnost	5.400
Navedene osnove za obračunavanje prispevkov so hkrati osnove za denarna nadomestila.
Prispevne stopnje so določene v tabeli iz 2. člena.
9.	člen
Za plačevanje, obračunavanje in odvajanje prispevkov za gospodinjske pomočnice se kot osnove uporabljajo osebni dohodki, določeni v kolektivnih pogodbah med pristojnim sindikatom in pristojnim organom občinske skupščine.
Prispevne stopnje so določene v tabeli iz 2. člena.
10.	člen
Za določeno kategorijo občanov, ki uživajo pravice iz zdravstvenega varstva se prispevki za zdravstveno varstvo plačujejo, obračunavajo in odvajajo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer:	din
1.	Učenci v poklicnem izobraževanju in učen-
ci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — 1. odstavek 56. člena zakona o zdravstvenem varstvu (v nadaljnjem besedilu: ZZV)	80
2.	Občani na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občani, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo
organizacijo, da se s tem strokovno usposobijo ali izpolnijo — 2. odst. 56. člena ZZV	210
3.	Udeleženci javnih del in mladinskih delov-
nih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti — 2. odst. 56. člena ZZV	80
4.	Osebe na pouku za obrambo in zaščito v
mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine — 2. odstavek 56. člena ZZV	70
5.	Začasno nezaposlene osebe po končanem
študiju — 2. odstavek 56. člena ZZV	70
6.	Učenci srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol ter akademij — 3. odst. 56. člena ZZV 70
7.	Uživalci stalnih priznavalnin, uživalci druž-
benih preživnin in uživalci stalne družbene denarne pomoči — 5. odstavek 56. člena ZZV	210
8.	Občani, ki uživajo pravice izključno od tu-
jega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega, varstva 2. odstavek 57. člena ZZV	•	210
9.	Izseljenci — povratniki pod pogoji, ki jih
določi zdravstvena skupnost — 3. odstavek 57. člena ZZV	^	210
10.	Druge skupine delovnih ljudi — občanov, pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost
— 2. odstavek 58. člena ZZV	210
11.	člen'
Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zdravstvenega varstva za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer:
1.	Osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji — 2. točka 70. člena ZZV	140
2.	Učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov:
—	kadar opravljajo praktična dela v zvezi s
poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah	35
—	kadar opravljajo praktična dela (obvezna ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo določenega delovnega mesta
za določen čas	80
12.	člen
Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva osebam in občanom iz 74. člena ZZV, se določijo pri-
spevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih in sicer:
din
35
—	ko opravljajo naloge kot pripadniki teritorialne obrambe,
—	ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami,
—	ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj,
—	ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki,
—	ko opravljajo naloge javne varnosti kot določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije,
—	ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah,
—	ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah.
Osebe, navedene v tej točki, so zavarovane samo za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo.
13.	člen
Mesečni pavšalni prispevki iz 9., 10. in 11. člena so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračunava le za zavarovane delovne dneve.
14.	člen
Skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja, razen skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije in zaposlitve po predpisih o invalidskem zavarovanju in drugi) prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 10,10%.
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije plačuje prispevek za zdravstveno varstvo upokojencev in invalidov po posebnem sporazumu med skupnostmi.
15.	člen
Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za začasno ne. zaposlene osebe, ki so in dokler so pri njih prijavljene, prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji 10,10 %.
Osnova za obračun prispevka po 1. odstavku tega člena za vse redno prijavljene osebe, je povprečni osebni dohodek, ki je na področju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo, kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno.
16.	člen
Zavarovanci iz 1. odstavka 57. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje, ali jim je prene-
hala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega varstva plačujejo prispevek od naslednjih čistih pavšalnih mesečnih osnov. Prispevne stopnje so določene v tabeli iz 2. člena:
1.	se ne zahteva nobena kvalifikacija
2.	se zahteva po osnovnem šolanju priuči-tev za določena dela in poklic
3.	se zahteva poklicna šola po zakonu o srednjem šolstvu
4.	se zahteva končanje splošne srednje šole, tehnikuma, delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo šolanje najmanj tri leta, izpit za visokokvalificiranega delavca, oz. izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe
5.	se zahteva višja šola, prve stopnje fakul-
tete oz. z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe	11.700
6.	se zahteva diploma visoke šole ali fakultete ali po diplomi že javno priznana specializacija (magistratura ali doktorat znanosti) 14.500
Od navedenih osnov v tem členu se plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevki po stopnjah določenih v tabeli iz 2. člena preračunanih na neto prispevne stopnje.
Neto osnove se lahko preračunajo v bruto z uporabo količnika za obračun prispevkov iz bruto na neto stopnje.
Zavarovanci iz 1. odstavka 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju in se tam učijo oz. so na praksi, plačujejo prispevek od enakih mesečnih pavšalnih osnov kot zavarovanci iz 1. odstavka 57. člena ZZV.
6.000
7.400
8.700
9.800
17.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali kot ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila prispevek za zdravstveno varstvo za ves čas odsotnosti z dela, pod pogoji, ki jih določi skupnost v svojih aktih. Prispevne stopnje so določene v 2. členu v tabeli, kolona 1.
Osnova za obračun prispevka za zdravstveno varstvo je povprečni osebni dohodek, ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust, ali ko je nastala kaka druga ikolnost iz 1. odstavka tega člena.
18.	člen
Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč ter delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek, kadar zaposlijo za občasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca — kmeta ali člana njegovega gospodinjstva zavarovanega pri skupnosti, prispevek v višini 6 % od izplačanega zaslužka.
20.	člen
Za upokojence, ki delajo manj kot polovico ali ■ret oziroma poln delovni čas, plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevke po stopnji 3,60% od bruto osebnega dohodka v breme dohodka.
21.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta objava osnov in prispevnih stopenj, prenehajo, veljati osnove in prispevne stopnje za zdravstveno varstvo, njihovo plačevanje, obračunavanje in odvajanje od 1. avgusta 1977 dalje (objavljene v Uradnem listu SRS, št. 14/77).
22.	člen
Ta ugotovitev velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1978 dalje.
St. 010-1/78
Datum, dne 1. junija 1978.
Občinska zdravstvena skupnost
Predsednik
Ljubljana Bežigrad
Ljubljana Moste-Polje
Ljubljana Šiška
Ljubljana Vič-Rudnik
Cerknica
Domžale
Grosuplje
Hrastnik
Idrija
Kamnik
Kočevje
Litija
Logatec
Ribnica
Trbovlje
Vrhnika
Zagorje
Ljubcn Karašov 1. r. Marko Osredkar 1. r. , Anica Peperko 1. r. Anton Dolničar 1. r. Franc Hvala 1. r. Franc Jeraj 1. r. Melita Novljan 1. r. Adi Zaletel 1. r. Ana Koc dr. l. r. Ivan Motnikar 1. r. Marjan Kozinc inž. 1. r.
Ivan Boh 1. r.
Jože Omerzu inž. 1. r. Milena Borovac 1. r. Milan Janežič 1. r. Andrej Lutman 1. r. Ivan Zore 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO 930.
Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76), zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem polletju 1978 (Uradni list SRS, št. 7/78), so zbori uporabnikov in zbori izvajalcev Občinskih zdravstvenih skupnosti Črnomelj na seji dne 29. maja 1978, Krško na seji 30. maja 1978, Metlika na seji dne 26. maja 1978, Novo mesto na seji dne 30. maja 1978 in Trebnje na seji dne 29. maja 1978 sprejeli
SKLEP
o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo kmetov in določenih kategorij oseb ter občanov, ki uživajo posamezne pravice zdravstvenega, varstva v Občinskih zdravstvenih skupnostih Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje, v letu 1978
19.	člen
Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa se plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevki po stopnji 3,60% od bruto osebnega dohodka v breme dohodka.
1. člen
Stopnja prispevka za zdravstveno varstvo zavarovancev kmetov znaša:
a) od katastrskega dohodka, dohodka od gozda in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva 12 %,
b)	letni pavšal na kmetijsko gospodarstvo 480 din. dinarjev.
2.	Člen
S prispevki od kmetijske dejavnosti po določbah
1.	člena tega sklepa se zagotavlja dohodek za financiranje zdravstvenega varstva in zavarovanja zavaro--vancev — kmetov po temeljnem programu.
3.	člen
Prispevki za zdravstveno varstvo določenih kategorij občanov se določijo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer za:
din
1.	učence v poklicnem izobraževanju in učen-
ce poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji v |oli ali pri zasebnem delodajalcu — prvi odstavek 56. člena ZZV	90
2.	za občane na šolanju, strokovni izpopol-
nitvi ali podiplomskem študiju,, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobijo štipendijo in nimajo Statusa rednega študenta in občane, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se s tem strokovno usposobijo ali izpopolnijo — dnigi odstavek 56. člena ZZV	220
3.	udeležence javnih del in mladinskih delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti — drugi odstavek 56. člena
ZZV, če ni s posebnim sporazumom drugače določeno	90
4.	osebe na pouku za obrambo in zaščito v
mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine — 2. odstavek	56.	člena	ZZV	90
5.	začasno nezaposlene osebe po končanem
študiju — 2. odstavek	56.	člena ZZV	90
6.	učence srednjih šol ter študente višjih in
visokih šol ter akademij — tretji odstavek 56. člena ZZV	90
7.	kmečke preužitkarje in njihove zakonce,
ki niso v ožjem sorodstvu z zavarovanci in niso njihovi družinski člani, uživalci stalnih družbenih kmečkih preživnin in priznavalnin, uživalci družbenih preživnin ter uživalci stalne denarne družbene pomoči (vse kategorije kmečkih zavarovancev iz 4. in 5. odstavka 56. čl. ZZV), ne glede na število članov'	220
8.	občani, ki uživajo pravice izključno od tu-
jega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja	220
9.	izseljence — povratnike, ki so priglašeni
pri pristojni skupnosti za zaposlovanje — 3. odstavek 57. člena ZZV '	V- 220
10.	druge skupine delovnih ljudi — občanov (2. odstavek 58. člena ZZV), kamor spadajo tudi družinski člani občanov, Id so zaposleni v tujini pa njihovi družinski člani niso zdravstveno zavarovani	220
Osebam naštetim od 1. do 10. točke, so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum, osebam iz prve točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo.
4.	člen
Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer:
din
1.	osebe na strokovni usposobitvi ali prekvali-
fikaciji — 2. točka 70. člena ZZV	150
2.	učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov:
a)	kadar opravljajo praktična dela v zvezi s
poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah	40
b)	kadar opravljajo praktična dela (obvezna
ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo določenega delovnega mesta za določen čas	90
5.	člen
Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih in sicer:
din
1.	ko opravljajo nalogo kot pripadniki teritorialne obrambe	40
2.	ko sodeluje na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami 40
3.	ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne
varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj	40
4.	ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki	40
5.	ko opravljajo na poziv državnih organov do-
ločene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije	40
6.	ko so kot vojaški vojni invalidi na poklicni
rehabilitaciji pri praktičnih delih in vajah	40
7.	ko v okviru organizirane športne dejavnosti
sodelujejo pri športnih akcijah	40
Osebe navedene v tem členu so zavarovane samo za nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo.
6.	člen
Mesečni pavšalni prispevki iz 3., 4. in 5. člena tega sklepa so določeni za celotno število dni v mesecu (30 dni). Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za ustrezno število dni.
7.	člen
Skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije in zaposlitve po predpisih o invalidskem zavarovanju in drugi) — 5. odstavek 56. člena ZZV, prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje od vseh prejemkov po stopnji neto 11,39 °/o razen, če ni s posebnim sporazumom drugače določeno.
8.	člen
Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, ki so in dokler so pri njih redno prijavljene (peti odstavek 56. člena ZZV) prispevke za zdravstveno varstvo in zavarovanje po stopnji neto 11,39 %>.
Osnova za obračun prispevka po 1. odstavku tega člena za vse redno prijavljene osebe je povprečni osebni dohodek, ki je na področju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo, kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno.
9.	člen
Zavarovanci iz prvega odstavka 57. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo. če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih čistih pavšalnih mesečnih osnov če:
din
1.	se ne zahteva nobena kvalifikacija	5.500
2.	se zahteva po osnovnem šolanju priučitev
za določen poklic	6.600
3.	se zahteva poklicna šola po zakonu o
srednjem šolstvu	7.600
4.	se zahteva končana splošna srednja šola, tehnikatura, delovodska šola, tehnična srednja šola, če je trajalo to šolanje najmanj tri leta, izpit za visokokvalificiranega delavca oziroma
izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe 8.500
5.	se zahteva višja šola, prva stopnja fakul-
tete oziroma z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe	10.200
6.	se zahteva diploma visoke šole ali fakul-
tete ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura ali doktorat znanosti)	13.000
Prispevki po tem členu se obračunavajo in plačujejo po predpisanih stopnjah za zagotovljeno zdravstveno varstvo in zavarovanje, preračunajo pa se na neto prispevne stopnje.
Neto pavšalne osnove pa lahko zavezanci preračunajo v bruto osnovne in uporabljajo bruto stopnje za obračun prispevkov.
Za zavarovance iz prvega odstavka 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oziroma so na praksi, se plačuje prispevek od mesečnih pavšalnih osnov iz 1. odstavka tega člena.
10.	člen
Zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje za določene kategorije oseb iz tega sklepa so:
—	po 1. točki 3. člena: organizacije združenega dela ali zasebni delodajalci za učence v poklicnem izobraževanju — šole za učence v poklicnih šolah, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk v šolskih delavnicah;
—	po 2. točki 3. člena: organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor);
—	po '3. točki 3. člena: organizator javnih del ali mladinskih delovnih akcij;
—	po 4. točki 3 člena; organizator pouka;
—	po 5. točki 3. člena: skupnosti za zaposlovanje;
—	po 6. točki 3. člena: plačnik po samoupravnem sporazumu med ustreznimi SIS;
—	po 7. točki 3. člena:
a)	kmetje za osebe, ki jim morajo dati preužitek,
b)	organ ali organizacije, ki izplačujejo stalne kmečke preživnine,
c)	zavarovanci, lastniki kmetijskega zemljišča,
d)	prevzemniki kmetijskega zemljišča;
—	po 8. točki 3. člena: sami občani, če ni z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami drugače določeno;
—	po 9. točki 3. člena: skupnost za zaposlovanje;
—	po 10. točki 3. člena: sami zavarovanci;
—	po 1. točki 4. člena: organizacije združenega de-sa, zasebni delodajalci oz. skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje;
—	po 2. točki 4. člena:
a)	šola, če se praktična dela opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah,
b)	organizacije združenega dela ali zasebni delodajalci, če se praktično dela (obvezna ali neobvezna praksa) opravlja pri organizaciji združenega dela ali pri zasebnem delodajalcu;
—	po 5. členu: organizator dejavnosti;
—	po 9. členu:
a)	zavarovanci sami, če so v tujini sklenili delovno razmerje pa so ostali zdravstveno zavarovani v SR Sloveniji,
b)	zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznosti plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor,
c)	delovne organizacije za delavce, 'ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci).
11.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje delavcev, so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti za dela po stopnji 9°/o.
Osnova za obračun prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje je povprečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odstavka tega člena.
12.	člen
Za delavce iz 1. točke 70. člena ZZV, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, plačajo organizacije oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje iz dohodka po stopnji 4 “/o. Osnova za obračun tega prispevka je bruto osebni dohodek.
13.	člen
Zavezanci prispevka (lastniki ali zakupniki kmetijskih zemljišč, delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje, kadar zaposlijo za začasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca iz 1. točke 70. člena ZZV — kmeta ali člana njegovega gospodinjstva zavarovanega pri skupnosti v višini 6 °/o od bruto izplačanega zaslužka.
Prispevek zapade v plačilo ob izplačilu zaslužka.
Zavezanci iz prvega odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanih bruto zaslužkov v preteklem letu in ta spisek dostaviti strokovni službi regionalne zdravstvene skupnosti najkasneje do 31. marca tekočega leta.
14.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve in, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom (samostojne poklicne dejavnosti), plačujejo prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni za delavce, s katerimi so sklenili pogodbo o delu (216. člen zakona o delovnih razmerjih), po stopnji 2,90 od bruto osebnega prejemka po pogodbi o delu.
15.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 7. 1978 dalje, razen stopnje po prvem členu, ki se uporabljajo od 1. januarja 1978 dalje.
St. 420-95/78
Datum, dne 31. maja 1978.
Občinska zdravstvena skupnost Črnomelj
Predsednik skupščine
Anton Horvat, inž. 1. r.
Občinska zdravstvena skupnost Krško
Predsednik skupščine
Vid Budna 1. r.
Občinska zdravstvena skupnost Metlika
Predsednik skupščine
Milena Pavlovič 1. r.
Občinska zdravstvena skupnost Novo mesto
Predsednik skupščine
Jakob Andoljšek 1. r.
Občinska zdravstvena skupnost Trebnje
Predsednik skupščine
Slavko Kržan 1. r.
931.
Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76), zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1978 (Uradni list SRS, št. 7/78), samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj za obdobje 1976—1980 ter sprejetega aneksa št. 1 k temu samoupravnemu sporazumu, je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj na sj/oji seji dne 29. maja 1978 sprejela SKLEP
o stopnjah prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje v Občinski zdravstveni skupnosti Črnomelj za leto 1978
1.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih so z več kot dvotretjinsko udeležbo pristopili k samoupravnemu spo-
razumu o temeljih plana za obdobje 1976—1980 in aneksu št. 1 k temu sporazumu za financiranje programa zdravstvenega varstva v letu 1978.
Za uresničitev izvajanja navedenega programa bo občinska zdravstvena skupnost zbirala sredstva v letu 1978 po naslednjih stopnjah:
1.	za neposredno zdravstveno varstvo in druge oblike socialne varnosti, kot to določa zakon o zdravstvenem varstvu in drugi veljavni* predpisi, samoupravni sporazumi ter družbeni dogovori, iz bruto osebnega dohodka 8,04 »/o,
2.	za neposredno zdravstveno varstvo in investicijsko dejavnost 3,31 °/o iz dohodka (osnova bruto osebni dohodek),
3.	za pokritje nekritih odhodkov Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj za leto 1977, 1 0/o iz dohodka (osnova bruto osebni dohodek).
Z navedenimi stopnjami, skupaj s stopnjami, ki veljajo do 30. 6. 1978 se zagotavlja načrtovani dohodek za leto 1978 za financiranje dogovorjenih programov zdravstvenega varstva in zavarovanja, v skladu z določbami . samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj za obdobje 1976—1980 in aneksa št. 1 k temu sporazumu.
Prispevki po tem sklepu se obračunavajo in plačujejo od vseh izplačanih osebnih dohodkov in dodatkov k osebnim dohodkom, od stalnih povračil voljenim funkcionarjem in od vseh tistih zneskov in osnov, od katerih se po veljavnih družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo in plačujejo prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje.
2. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1978 dalje.
St. 420-95/78
Črnomelj, dne 29. maja 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj
Anton Horvat, inž. 1. r.
932.
Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76), zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1978 (Uradni list SRS, št. 7/78), samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj za obdobje 1976—1980, ter sprejetega aneksa št. 1 k temu samoupravnem sporazumu, je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj na svoji seji dne 29. maja 1978 sprejela
SKLEP
o osnovah in stopnjah prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje vseh oblik dela in osnovah za denarna nadomestila delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve in ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom (samostojne poklicne dejavnosti) ter delavcev zaposlenih pri njih (razen kmetov), v občinski zdravstveni skupnosti Črnomelj, za leto 1978
1. člen
8.	člen
Osnova za obračunavanje akontacije prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za osebe, ki opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve in ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom, je mesečni bruto osebni dohodek, ki ga ugotovi občinski davčni organ za preteklo leto v katerega se plačuje prispevek.
Če se osebam iz 6. in 7. člena tega sklepa ugotavlja mesečni bruto osebni dohodek in preračunan v neto, presega določene pavšalne osnove, se za obračunavanje akontacije prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje uporablja mesečni bruto osebni dohodek iz preteklega leta.
9.	člen
2.	člen
Za zavarovance iz prvega odstavka tega člena, za katere se mesečni bruto osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti), je osnova enaka poprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku delavcev v gospodarstvu iz preteklega leta v SR Sloveniji, ki znaša za leto 1977 4.693 din neto.
3.	člen
Osebam, ki pridobijo lastnost zavarovanca v tekočem letu na podlagi opravljanja dejavnosti iz 1. člena tega sklepa, če jim v preteklem letu ni bil ugotovljen bruto mesečni osebni dohodek, se obračunava prispevek za zdravstveno varstvo po 2. členu tega sklepa kot akontacija.
4.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje akontacije prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje delavcev, zaposlenih pri osebah (zavezancih) iz 1. člena tega sklepa so dejansko izplačani mesečni bruto osebni dohodki.
Izplačani osebni dohodki delavcev iz 1. odstavka tega člena so tudi osnova za prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje iz dohodka oseb iz 1. člena tega sklepa. Prispevek po tem sklepu se obračunava in plačuje tudi od vseh tistih zneskov in osnov zaposlenih delavcev, od katerih se po veljavnih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo in plačujejo prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje.
5.	člen
Obračunavanje prispevkov za zdravstveno varstvo iz 1., 2., 3. in 4. člena tega sklepa so akontacije prispevka za leto 1978. Dokončni obračun prispevkov za leto 1978 se opravi potem, ko bodo znani mesečni bruto osebni dohodki oz. poprečni mesečni osebni dohodek v smislu 1. in 2. člena tega sklepa in dokončno izplačani osebni dohodki delavcev iz 4. člena tega sklepa za leto 1978.
6.	člen
Od pavšalnih osnov plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje:
Pavšalna osnova neto din
—	duhovniki	3.251
—	književniki, skladatelji, umetniki ter
prevajalci znanstvenih in književnih del	5.257
—	športniki, artisti, kolporterji tiska in
prtljažni nosači	3.251
—	rejnice	3.391
7.	člen
Prispevki po tem sklepu se obračunavajo in plačujejo po naslednjih prispevnih stopnjah:
1.	iž bruto osebnega dohodka	8,04 %
2.	iz dohodka (osnova bruto osebni dohodek) 3,31 %
3.	za pokritje nekritih odhodkov Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj za leto 1977, 1 °/o iz dohodka (osnova bruto osebni dohodek).
Stopnje iz prvega odstavka tega člena se lahko preračunajo in uporabijo na neto osnove. Neto pavšalne osnove se lahko preračunajo v bruto osnove in se uporabljajo bruto stopnje za obračunavanje prispevkov. Osnove za obračunavanje prispevkov po tem sklepu so hkrati osnove za denarna nadomestila.
Zavezanci za plačevanje prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje so osebe iz 1. člena tega sklepa oziroma izplačevalci osebnih in drugih dohodkov, od katerih se po veljavnih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo in plačujejo prispevki.
10.	člen
Zavezancem, ki se jim obračunava prispevek za zdravstveno varstvo po 2. členu tega sklepa, se obračunava prispevek za tekoče leto takoj, ko bo znan poprečni osebni dohodek v gospodarstvu za preteklo leto.
11.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1978 dalje.
St. 420-60/78
Črnomelj, dne 29. maja 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj
Anton Horvat, inž. 1. r.
933.
Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76), zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1978 (Uradni list SRS, št. 7/78), samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Krško za obdobje 1976—1980 ter sprejetega aneksa št. 1 k temu samoupravnemu sporazumu, je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Krško na svoji seji dne 30. maja 1978 sprejela
SKLEP
o stopnjah prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje v Občinski zdravstveni skupnosti Krško za leto 1978
Dragim osebam, ki opravljajo dejavnost, ki jo predpisi opredeljujejo za samostojno poklicno dejavnost, se določi mesečna pavšalna osnova v višini 4.900 din, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje.
1.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih so z več kot dvotretjinsko udeležbo pristopili k samoupravnemu spora-
zumu o temeljih plana za obdobje 1976—1980 in aneksu št. 1 k temu sporazumu za financiranje programa zdravstvenega varstva v letu 1978.
Za uresničitev izvajanja navedenega programa bo občinska zdravstvena skupnost zbirala sredstva v letu 1978 po naslednjih stopnjah:
— za neposredno zdravstveno varstvo in druge oblike socialne varnosti, kot to določa zakon o zdravstvenem varstvu in drugi veljavni predpisi, samoupravni sporazumi ter družbeni dogovori iz bruto osebnega dohodka 7,84 %>;
2. za neposredno zdravstveno varstvo in investicijsko dejavnost 3,52% iz dohodka (osnova bruto osebni dohodek).
Z navedenimi stopnjami, skupaj s stopnjami, ki veljajo do 30. 6. 1978, se zagotavlja načrtovani dohodek za leto 1978 za financiranje dogovorjenih programov zdravstvenega varstva in zavarovanja, v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Krško za obdobje 1976—1980 in aneksa št. 1 k temu sporazumu.
Prispevki po tem sklepu se obračunavajo in plačujejo od vseh izplačanih osebnih , dohodkov in dodatkov k osebnim dohodkom, od stalnih povračil voljenim funkcionarjem in od vseh tistih zneskov in osnov, od katerih se po veljavnih družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo in plačujejo prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje.
2. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1978 dalje.
St. 420-95/78
Krško, dne 30. maja 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Krško
*	Vid Budna 1. r.
934.
Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76), zakona o začasnem financiranju skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v
I.	polletju 1978 (Uradni list SRS, št. 7/78), Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Krško za obdobje 1976—1980, ter sprejetega aneksa št. 1 k temu samoupravnem sporazumu, je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Krško na svoji seji dne 30. maja 1978 sprejela
SKLEP
o osnovah in stopnjah prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje vseh oblik dela in osnovah za denarna nadomestila delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve in, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom (samostojne poklicne dejavnosti) ter delavcev zaposlenih pri njih (razen kmetov), v Občinski zdravstveni skupnosti Krško za leto 1978
1.	člen
Osnova za obračunavanje akontacije prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za osebe, ki opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve in ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom, je mesečni bruto osebni dohodek, ki ga ugotovi občinski davčni organ za preteklo leto v letu, za katerega se plačuje prispevek.
2.	člen
Za zavarovance iz prvega odstavka tega člena, za Katere se mesečni bruto osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti), je osnova enaka poprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku delavcev v gospodarstvu iz preteklega leta v SR Sloveniji, ki znaša za leto 1977 4.693 din neto.
3.	člen
Osebam, ki pridobijo lastnost zavarovanca v tekočem letu na podlagi opravljanja dejavnosti iz 1. člena sklepa, če jim v preteklem letu ni bil ugotovljen bruto mesečni osebni dohodek, se obračunava prispevek za zdravstveno varstvo po 2. členu tega sklepa kot akontacija.
4.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje akontacije prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje delavcev, zaposlenih pri osebah (zavezancih) iz 1.'člena tega sklepa, so dejansko izplačani mesečni bruto osebni dohodki. Izplačani osebni dohodki delavcev iz 1. odstavka tega člena so tudi osnova za prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje iz dohodka oseb iz 1. člena tega sklepa. Prispevek po tem sklepu se obračunava in plačuje tudi od vseh tistih zneskov in osnov zaposlenih delavcev, od katerih se po veljavnih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo in plačujejo prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje.
5.	člen
Obračunavanje prispevkov za zdravstveno varstvo iz 1., 2., 3. in 4. člena tega sklepa so akontacije prispevka za leto 1978. Dokončni obračun prispevkov za leto 1978 se opravi potem, ko bodo znani mesečni bruto osebni dohodki oz. poprečni mesečni osebni dohodek v smislu 1. in 2. člena tega sklepa in dokončno izplačani osebni dohodki delavcev iz 4. člena tega sklepa za leto 1978.
6.	člen
Od pavšalnih osnov plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje:
Pavšalna osnova neto dtn
—	duhovniki	3.251
—	književniki, skladatelji, umetniki ter
prevajalci znanstvenih in književnih del	5.257
—	športniki, artisti, kolporterji tiska in
prtljažni nosači	3.251
—	rejnice	3.391
7.	člen
Drugim osebam, ki opravljajo dejavnost, ki jo predpisi opredeljujejo za samostojno poklicno dejavnost, se določi mesečna pavšalna osnova v višini 4.900 dinarjev, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje.
8.	člen
Če se osebam iz 6. in 7. člena tega sklepa ugotavlja mesečni bruto osebni dohodek in preračunan v neto, presega določene pavšalne osnove, se za obračunavanje akontacije prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje uporablja mesečni bruto osebni dohodek iz preteklega leta.
9.	člen
Prispevki po tem sklepu se obračunavajo in plačujejo po naslednjih prispevnih stopnjah:
1.	iz bruto osebnega dohodka	7,84 °/o
2.	iz dohodka (osnova bruto osebni dohodek) 3,52%
Stopnje iz prvega odstavka tega člena se lahko
preračunajo in uporabijo na neto osnove. Neto pavšalne osnove se lahko preračunajo v bruto osnove in se uporabljajo bruto stopnje za obračunavanje prispevkov. Osnove za obračunavanje prispevkov po tem sklepu so hkrati osnove za denarna nadomestila.
Zavezanci za plačevanje prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje so osebe iz 1. člena tega sklepa oziroma izplačevalci osebnih in drugih dohodkov, od katerih se po veljavnih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo in plačujejo prispevki.
10.	člen
Zavezancem, ki se jim obračunava prispevek za zdravstveno varstvo po 2. členu tega sklepa, se obračunava prispevek za tekoče leto takoj, ko bo znan poprečni osebni dohodek v gospodarstvu, za preteklo leto.
11.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1978 dalje.
St. 420-60/78
Krško, dne 30. maja 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Krško
Vid Budna 1. r.
935.
Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76), zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1978 (Uradni list SRS, št. 7/78), samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Metlika za obdobje 1976—1980 ter sprejetega aneksa št. 1 k temu samoupravnemu sporazumu je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Metlika na svoji seji dne 26. maja 1978 sprejela
SKLEP
o stopnjah prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje v Občinski zdravstveni skupnosti Metlika za leto 1978
1. člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih so z več kot dvotretjinsko udeležbo pristopili k samoupravnemu spora-zumu o temeljih plana za obdobje 1976—1980 in aneksu št. 1 k temu sporazumu za financiranje programa zdravstvenega varstva v letu 1978.
Za uresničitev izvajanja navedenega programa bo občinska zdravstvena skupnost zbirala sredstva v letu 1978 po naslednjih stopnjah:
1.	za neposredno zdravstveno varstvo in druge oblike socialne varnosti, kot to določa zakon o zdravstvenem varstvu in drugi veljavni predpisi, samoupravni sporazumi ter družbeni dogovori iz bruto osebnega dohodka 8,04 %>,
2.	za neposredno zdravstveno varstvo in investicijsko dejavnost 2,43 °/o iz dohodka (osnova bruto osebni dohodek).
Z navedenimi stopnjami, skupaj s stopnjami, ki veljajo do 30. 6. 1978, se zagotavlja načrtovani dohodek za leto 1978 za financiranje dogovorjenih programov zdravstvenega varstva in zavarovanja, v skladu z do-določbami samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Metlika za obdobje 1976—1980 in aneksa št. 1 k temu sporazumu.
Prispevki po tem sklepu se obračunavajo in plačujejo od vseh izplačanih osebnih dohodkov in dodatkov k osebnim dohodkom, od stalnih povračil voljenim funkcionarjem in od vseh tistih zneskov in osnov, od katerih se po veljavnih družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo in plačujejo prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje.
2. člen
Ta sklep začne veljali naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1978 dalje.
St. 420-95/78
Metlika, dne 26. maja 1978.
Predsednik ■
skupščine občinske zdravstvene skupnosti Metlika
Milena Pavlovič 1. r.
936.
Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76), zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1978 (Uradni list SRS, št. 7/78), samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Metlika za obdobje 1976—1980, ter sprejetega aneksa št. 1. k temu samoupravnemu sporazumu, je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Metlika na svoji seji dne 26. maja 1978 sprejela
SKLEP
o osnovah in stopnjah prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje vseh oblik dela in osnovah za denarna nadomestila delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve in, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom (samostojne poklicne dejavnosti) ter delavcev zaposlenih pri njih (razen kmetov), v občinski zdravstveni skupnosti Metlika za leto 1978
1.	člen
Osnova za obračunavanje akontacije prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za osebe, ki opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost ali inte-
lektualne storitve in ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom, je mesečni bruto osebni dohodek, ki ga ugotovi občinski davčni organ za preteklo leto v letu za katerega se plačuje prispevek
2.	člen
Za zavarovance iz prvega odstavka tega člena, za katere se mesečni bruto osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti), ’ je osnova enaka poprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku delavcev v gospodarstvu iz preteklega leta v SR Sloveniji, ki znaša za leto 1977 4.693 din neto.
3.	člen
Osebam, ki pridobijo lastnost zavarovanca v tekočem letu na podlagi opravljanja dejavnosti iz 1. člena tega sklepa, če jim v preteklem letu ni bil ugotovljen bruto mesečni osebni dohodek, se obračunava prispevek za zdravstveno varstvo po 2. členu tega sklepa kot akontacija.
4.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje akontacije prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje delavcev, zaposlenih pri osebah (zavezancih) iz 1. člena tega sklepa, so dejansko izplačani mesečni bruto osebni dohodki. Izplačani osebni dohodki delavcev iz 1. odstavka tega člena so tudi osnova za prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje iz dohodka oseb iz 1. člena tega sklepa. Prispevek po tem sklepu se obračunava in plačuje tudi od vseh tistih zneskov in osnov zaposlenih delavcev, od katerih se po veljavnih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo in plačujejo prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje.
5.	člei.
Obračunavanje prispevkov za zdravstveno varstvo iz 1., 2., 3. in 4. člena tega sklepa so akontacije prispevka za leto 1978. Dokončni obračun prispevkov za leto 1978 se opravi po tem, ko bodo znani mesečni bnito osebni dohodki oziroma poprečni mesečni osebni dohodek v smislu 1. in 2. člena tega sklepa in dokončno izplačani osebni dohodki delavcev iz 4. člena tega sklepa za leto 1978.
6.	člen
Od pavšalnih osnov plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje:
Pavšalna osnova neto din
—	duhovniki	3.251
—	književniki, skladatelji, umetniki ter
prevajalci znanstvenih in književnih del	5.257
—	športniki, artisti, kolporterji tiska in
pratljažni nosači	3.251
—	rejnice	3.391
7. člen
Drugim osebam, ki opravljajo dejavnost, ki jo predpisi opredeljujejo za samostojno poklicno dejavnost, se določi mesečna pavšalna osnova v višini 4.900 dinarjev, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje.
8.	člen
Ce osebam iz 6. in 7. člena tega sklepa ugotavlja mesečni bruto osebni dohodek in preračunan v neto, presega določene pavšalne osnove, se za obračunavanje akontacije prispevkov za zdravstveno varstvo in za-
varovanje uporablja mesečni bruto osebni dohodek iz preteklega leta.
9.	člen
Prispevki po tem sklepu se obračunavajo in plačujejo po naslednjih prispevnih stopnjah:
1.	iz bruto osebnega dohodka	8,04 •/•
2.	iz dohodka (osnova bruto osebni dohodek) 2,43 °/»
Stopnje iz prvega odstavka tega člena se lahko preračunajo in uporabijo na neto osnove. Neto pavšalne osnove se lahko preračunajo v bruto osnove in se uporabljajo bruto stopnje za obračunavanje prispevkov.
Osnove za obračunavanje prispevkov po tem sklepu so hkrati osnove za denarna nadomestila.
Zavezanci za plačevanje prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje so osebe iz 1. člena tega sklepa oziroma izplačevalci osebnih in drugih dohodkov, od katerih se po veljavnih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo in plačujejo prispevki.
10.	člen
Zavezancem, ki se jim obračunava prispevek za zdravstveno varstvo po 2. členu tega sklepa, se obračunava prispevek za tekoče leto takoj, ko bo znan poprečni osebni dohodek v gospodarstvu, za preteklo leto.
11.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1978 dalje.
St. 420-60/78
Metlika, dne 26. maja 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Metlika
Milena Pavlovič L r.
937.
Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76), zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1978 (Uradni list SRS, št. 7/78), samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto za obdobje 1976—1980 ter prejetega aneksa št. 1. k temu samoupravnemu sporazumu, je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto na svoi* seji dne 30. maja 1978 sprejela
SKLEP
o stopnjah prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje v Občinski zdravstveni skupnosti Novo mesto za leto 1978
1.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih so z več kot dvotretjinsko udeležbo pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1976—1980 in aneksu št. 1 k temu sporazumu za financiranje programa zdravstvenega varstva v letu 1978.
Za uresničitev izvajanja navedenega programa bo občinska zdravstvena skupnost zbirala sredstva v letu 1978 po naslednjih stopnjah:
1.	za neposredno zdravstveno varstvo in druge oblike socialne varnosti, kot to določa zakon o zdravstvenem varstvu in drugi veljavni predpisi, samoupravni sporazumi ter družbeni dogovori iz bruto osebnega dohodka 8,04 %>,
2.	za neposredno zdravstveno varstvo in investicijsko dejavnost 2,68 Vo iz dohodka (osnova bruto osebni dohodek).
Z navedenimi stopnjami, skupaj s stopnjami, ki veljajo do 30. 6. 1978, se zagotavlja načrtovani dohodek za leto 1978 za financiranje dogovorjenih programov zdravstvenega varstva in zavarovanja, v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto za obdobje 1976—1980 in aneksa št. 1 k temu sporazumu.
Prispevki po tem sklepu se obračunavajo od vseh izplačanih osebnih dohodkov in dodatkov k osebnim dohodkom, od stalnih povračil voljenim funkcionarjem in od vseh tistih zneskov in osnov, od katerih se po veljavnih družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo in plačujejo prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje.
2. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1978 dalje.
St. 420-95/78
Novo mesto, dne 30. maja 1978.
Predsednik skupščine občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto
Jakob Andoljšek 1. r.
938.
Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76), zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1978 (Uradni list SRS, št. 7/78), samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto za obdobje 1976—1980 ter prejetega aneksa št. 1 k temu samoupravnemu sporazumu je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto na svoji seii dne 30. maia 1978 sprejela
SKLEP
o osnovah jn stopnjah prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje vseh oblik dela in osnovah za denarna nadomestila delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve in, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom (samostojne poklicne dejavnosti) ter delavcev zaposlenih pri njih (razen kmetov), v občinski zdravstveni skupnosti Novo mesto za leto 1978
1. člen
Osnova za obračunavanje akontacije prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za osebe, ki opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve in ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom, je mesečni bruto osebni dohodek, ki ga ugotovi občinski davčni organ za preteklo leto v letu za katerega se plačuje prispevek.
2.	člen
Za zavarovance iz prvega odstavka tega člena, za katere se mesečni bruto osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti), je osnova enaka poprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku delavcev v gospodarstvu iz preteklega leta v SR Sloveniji, ki znaša za leto 1977 neto 4693 din.
3.	člen
Osebam, ki pridobijo lastnost zavarovanca v tekočem letu na podlagi opravljanja dejavnosti iz 1. člena tega sklepa, če jim v preteklem letu ni bil ugotovljen bruto mesečni osebni dohodek, se obračunava prispevek za zdravstveno varstvo po 2. členu tega sklepa kot akontacija.
4.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje akontacije prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje delavcev, zaposlenih pri osebah (zavezancih) iz 1. člena tega sklepa, sp dejansko izplačani mesečni bruto osebni dohodki. Izplačani osebni dohodki delavcev iz 1. odstavka tega člena so tudi osnova za prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje iz dohodka oseb iz 1. člena tega sklepa. Prispevek po tem sklepu se obračunava in plačuje tudi od vseh tistih zneskov in osnov zaposlenih delavcev, od katerih se po veljavnih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo in plačujejo prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje.
5.	člen
Obračunavanje prispevkov za zdravstveno varstvo iz 1., 2., 3. in 4. člena tega sklepa so akontacije prispevka za leto 1978. Dokončni obračun prispevkov za leto 1978 se opravi po tem, ko bodo znani mesečni bruto osebni dohodki oz. poprečni mesečni osebni dohodek v smislu 1. in 2. člena tega sklepa in dokončno izplačani osebni dohodki delavcev iz 4. člena tega sklepa za leto 1978.
6.	člen
Od pavšalnih osnov plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje:
Pavšalna osnova neto din
—	duhovniki	3.251
—	književniki, skladatelji, umetniki ter
prevajalci znanstvenih in knjižnih del	5.257
—	športniki, artisti, kolporterji tiska in
prtljažni nosači	3.251
—	rejnice	3.391
7.	člen
Drugim osebam, ki opravljajo dejavnost, ki jo predpisi opredeljujejo za samostojno poklicno dejavnost, se določi mesečna pavšalna osnova v višini 4.900 dinarjev, od katere se plačuje prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje.
8.	člen
Če se osebam iz 6. in 7. člena tega sklepa ugotavlja -mesečni bruto osebni dohodek in proračunan v neto, presega določene pavšalne osnove, se za obračunavanje akontacije prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje uporablja mesečni bruto osebni dohodek iz preteklega leta.
9.	člen
Prispevki po tem sklepu se obračunavajo in plačujejo po naslednjih prispevnih stopnjah:
1.	iz bruto osebnega dohodka	8,04 %>
2.	iz dohodka (osnova bruto osebni dohodek) 2,68 %
Stopnje iz prvega odstavka tega člena se lahko preračunajo in uporabijo na neto osnove. Neto pavšalne osnove se lahko preračunajo v bruto osnove in se uporabljajo bruto stopnje za obračunavanje prispevkov.
Osnove za obračunavanje prispevkov po tem sklepu so hkrati osnove za denarna nadomestila.
Zavezanci za plačevanje prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje so osebe iz 1. člena tega sklepa oziroma izplačevalci osebnih in drugih dohodkov, od katerih se po veljavnih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo in plačujejo prispevki.
10.	člen
Zavezancem, ki se jim obračunava prispevek za zdravstveno varstvo po 2. členu tega sklepa, se obračunava prispevek za tekoče leto takoj, ko bo znan poprečni osebni dohodek v gospodarstvu, za preteklo leto.
11.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1978
dalje.
St. 420-60/78
Novo mesto, dne 30. maja 1978
Predsednik skupščine občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto
Jakob Andoljšek 1. r.
939.
Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76), zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1978 (Uradni list SRS, št. 7/78), samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Trebnje za obdobje 1976—1980 ter sprejetega aneksa št. 1 k temu samoupravnemu sporazumu je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Trebnje na svoji seji, dne 29. maja 1978 sprejela
SKLEP
o stopnji prispevkov za zdravstveno varstvo In zavarovanje v Občinski zdravstveni skupnosti Trebnje za leto 1978
1.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih so z več kot dvotretjinsko udeležbo pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1976—1980 in aneksu št. 1 k temu sporazumu za financiranje programa zdravstvenega varstva v letu 1978.
Za uresničitev izvajanja navedenega programa bo občinska zdravstvena skupnost zbirala sredstva v letu 1978 po naslednjih stopnjah:
1. za neposredno zdravstveno varstvo in druge oblike socialne varnosti, kot to določa zakon o zdravstvenem varstvu in drugi veljavni predpisi, samoupravni sporazumi ter družbeni dogovori iz bruto osebnega dohodka, 8,04 %,
2.	za neposredno zdravstveno varstvo in investicijsko dejavnost 2,43% iz dohodka (osnova bruto osebni dohodek).
Z navedenimi stopnjami, skupaj s stopnjami, ki veljajo do 30. 6. 1978, se zagotavlja načrtovani dohodek za leto 1978 za financiranje dogovorjenih programov zdravstvenega varstva in zavarovanja, v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje za obdobje 1978—1980 in aneksa št. 1 k temu sporazumu.
Prispevki po tem sklepu se obračunavajo in plačujejo od vseh izplačanih osebnih dohodkov in dodatkov k osebnim dohodkom, od stalnih povračil voljenim funkcionarjem in od vseh tistih zneskov in osnov, od katerih se po veljavnih družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo in plačujejo prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje.
2. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1978 dalje.
St. 420-95/78
Trebnje, dne 29. maja 1978.
Predsednik skupščine občinske zdravstvene skupnosti Trebnje
Slavko Kržan 1. r.
940.
Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76), zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1978 (Uradni list SRS, št. 7/78), samoupravnega sppra-zuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Trebnje za obdobje 1976—1980 ter sprejetega aneksa št. 1 k temu samoupravnemu sporazumu je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Trebnje na svoji seji, dne 29. maja 1978 sprejela
SKLEP
o osnovah in stopnjah prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje vseh oblik dela in osnovah za denarna nadomestila delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve in, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom (samostojne poklicne dejavnosti) ter delavcev zaposlenih pri njih (razen kmetov), v občinski zdravstveni skupnosti Trebnje za leto 1978
1. člen
Osnova za obračunavanje akontacije prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za osebe, ki opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve in, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom, je mesečni bruto osebni dohodek, ki ga ugotovi občinski davčni organ za preteklo leto v letu za katerega se plačuje prispevek
,	2. člen
Za zavarovance iz prvega odstavka tega člena, za katere se mesečno bruto osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti), je osnova enaka

poprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku delavcev v gospodarstvu iz preteklega leta v SR Sloveniji, ki znaša za leto 1977 neto 4693 din.
3.	člen
Osebam, ki pridobijo lastnost zavarovanca v tekočem letu na podlagi opravljanja dejavnosti iz 1. člena tega sklepa, če jim v preteklem letu ni bil ugotovljen bruto mesečni osebni dohodek, se obračunava prispevek za zdravstveno varstvo po 2. členu tega sklepa kot akontacija.
4.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje akontacije prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje delavcev, zaposlenih pri osebah (zavezancih) iz 1. člena tega sklepa, so dejansko izplačani mesečni bruto osebni dohodki. Izplačani osebni dohodki delavcev iz 1. odstavka tega člena so tudi osnova za prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje iz dohodka oseb iz 1. člena tega sklepa. Prispevek po tem sklepu se obračunava in plačuje tudi od vseh tistih zneskov in osnov zaposlenih delavcev, od katerih se po. veljavnih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo in plačujejo prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje.
5.	člen
Obračunavanje prispevkov za zdravstveno varstvo iz 1., 2., 3. in 4. člena tega sklepa so akontacije prispevka za leto 1978. Dokončni obračun prispevkov za leto 1978 se opravi potem, ko bodo znani mesečni bruto osebni dohodki oz. poprečni mesečni osebni dohodek v smislu 1. in 2. člena tega sklepa in dokončno izplačani osebni dohodki delavcev iz 4. člena tega sklepa za leto 1978.
6.	člen
Od pavšalnih osnov plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje:
Pavšalna osnova neto din
—	duhovniki	3.251
—	književniki, skladatelji,	umetniki ter	,
prevajalci znanstvenih	in	knjižnih	del	5.257
—	športniki, artisti, kolporterji tiska in
prtljažni nosači	3.251
—	rejnice	3.391
7. člen
Drugim osebam, ki opravljajo dejavnost, ki” jo predpisi opredelujejo za samostojno poklicno dejavnost, se določi mesečna pavšalna osnova v višini 4.900 dinarjev, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje.
8.	člen
Če se osebam iz 6. in 7. člena tega sklepa ugotavlja mesečni bruto osebni dohodek in preračunan v neto, presega določene pavšalne osnove, se za obračunavanje akontacije prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje uporablja mesečni bruto osebni dohodek iz preteklega leta.
9.	člen
Prispevki po tem sklepu se obračunavajo in plačujejo po naslednjih prispevnih stopnjah:
1.	iz bruto osebnega dohodka	8,04 °/o
2.	iz dohodka (osnova bruto osebni dohodek) 2,43 “/o
Stopnje iz prvega odstavka tega člena se lahko
preračunajo in uporabijo na neto osnove. Neto pavšalne
osnove se lahko preračunajo v bruto osnove in se uporabljajo bruto stopnje za obračunavanje prispevkov. Osnove za obračunavanje prispevkov po tem sklepu so hkrati osnove za denarna nadomestila.
'Zavezanci za plačevanje prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje so osebe iz 1. člena tega sklepa oziroma izplačevalci osebnih in drugih dohodkov, od katerih se po .veljavnih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo in plačujejo prispevki.
10.	člen
Zavezancem, ki se jim obračunava prispevek za zdravstveno varstvo po 2. členu tega sklepa, se obračunava prispevek za tekoče leto takoj, ko bo znan poprečni osebni dohodek v gospodarstvu za preteklo leto.
11.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1978 dalje.
St. 420-60/78
Trebnje, dne 29. maja 1978.
Predsednik skupščine občinske zdravstvene skupnosti Trebnje
Slavko Kržan 1. r.
941.
Na podlagi 50., 53, in 55. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 10/78), so skupščine Občinskih zdravstvenih skupnosti Črnomelj na seji dne 29. maja 1978, Krško na seji dne 30. maja 1978, Metlika na seji dne 26. maja 1978, Novo mesto na seji dne 30. maja 1978 in Trebnje na seji dne 29. maja 1978 sprejele
SKUEP
o višini povračil za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju ter o višini posmrtnine in pogrebnine
1
a)	Povračilo za stroške prehrane v drugem kraju, če je odsotnost daljša od 8 ur, znaša 96 din, za otroke od 1. do 7. leta pa 48 din.
b)	Povračilo za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju, če je odsotnost daljša od 12 ur in če upravičenec tudi prenočuje v drugem kraju, znaša 145 din, za otroke od 1. do 7. leta pa 72,50 din.
2
Posmrtnina znaša 3875 dinarjev.
3
Pogrebnina znaša 3875 dinarjev, za otroke do enega leta starosti pa 1937 dinarjev.
4
Ta sklep se uporablja od 1. maja 1978 dalje.
St. 401-13/78
Črnomelj, dne 30. maja 1978.
Občinska zdravstvena skupnost Črnomelj
Predsednik skupščine
Anton Horvat, inž. L r.
a
Občinska zdravstvena skupnost Krško
Predsednik skupščine
Vid Budna 1. r.
Občinska zdravstvena skupnost Metlika
Predsednik skupščine
Milena Pavlovič 1. r.
Občinska zdravstvena skupnost Novo mesto Predsednik skupščine Jakob Andoljšek 1. r.
Občinska zdravstvena skupnost Trebnje
Predsednik skupščine
Slavko Kržan 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
942.
Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/72) in 2. ter 17. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 33/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 9. seji dne 6. junija 1978 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi urbanistične dokumentacije, ki ponazarja predlog za spremembo Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane in urbanističnega programa — za spremembo namembnosti površin za
območje zazidalnih otokov BP 8 in BP 10 IR Brod
1
Javno se razgrne predlog za spremembo Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/66) in urbanističnega programa (Uradni list SRS, št. 28/72), ki se nanaša na spremembo namembnosti površin za območje zazidalnih otokov BP 8 in BP 10 — IR Brod.
2
Urbanistično dokumentacijo, ki ponazarja navedeni predlog, je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v marcu 1978 pod številko projekta 2345/76.
3
Navedena dokumentacija bo javno razgrnjena zaradi zbiranja pripomb občanov in organizacij od dne 23. junija do vključno 24. julija 1978 v prostorih Skupščine mesta Lj.ubljane, Mesni trg 1, Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, Parmova 33 in v Krajevni skupnosti Črnuče — Nadgorica, Titova c. 373.
St. 625/1-78
Ljubljana, dne 7. junija 1978.
Predsednik Izvršnega sveta SML
Albin Vengust ll r.
943.
Na podlagi 15. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74) je skupščina ljubljanske kulturne skupnosti na svoji seji dne 29. maja 1978 sprejela
SKLEP
o zaključnem računu občinskih in ljubljanske kulturne skupnosti za leto 1977
Sprejme se zaključni	račun občinske kulturne
skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik ter ljubljanske kulturne skupnosti za leto 19/L ki izkazuje
1.	prihodke	159,835.203,85
2.	odhodke	150,390.301,50
3.	obveznosti do uporabnikov	1,873.635,70
4.	presežek prihodkov nad odhodki
se prenese v leto 1978	7,571.266,65
Predsednik skupščine ljubljanske kulturne skupnosti
Franci Kolar 1. r.
BREŽICE
944.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 840. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 28/74) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. maja 1978 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Brežice za leto 1978
1.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1978 znašajo
od tega:
—	za razporeditev po posebnem delu proračuna
—	za razporeditev v tekočo proračunsko in obvezno rezervo
2.	člen
Od prihodkov po prvem členu tega odloka se vlaga poleg obveznega 1 % še dodatno 1 %>, skupaj 2 °/o prihodkov v sredstva rezerve občine — izločena sredstva rezerv, toliko časa, dokler iz posebnega izločanja ne nadomesti proračunski primanjkljaj iz leta 1976.
3.	člen
Dohodek od taks na promet parkljarjev in kopitarjev, del ki pripada občini se v celoti uporablja za kritje stroškov pri zatiranju živalskih kužnih bolezni v občini.
41,136.050
40,196.050
940.000
4.	člen
Iz razporejenih prihodkov se v zneskih, določenih v posebnem delu proračuna, dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom:
—	upravnim organom DPS občine,
—	družbenopolitičnim organizacijam,
—	krajevnim skupnostim,
—	posebnim računom.	|
Sredstva za redno dejavnost organov in organizacij se nakazujejo mesečno za nazaj, za funkcionalno dejavnost pa skladno z izkazanimi potrebami v okviru odobrenih sredstev.
5.	člen
Organizacije, skupnosti in organi morajo sredstva, ki so jim bila zagotovljena iz proračuna skupščine občine, uporabljati za namene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi o njihovi uporabi oziroma o razpolaganju z njimi.
Upravni organi in drugi uporabniki sredstev morajo izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja uskladiti v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom.
Uporabniki ne smejo na račun proračuna občine prevzeti obveznosti, ki presegajo zneske, določene za leto 1978, razen če se s posebnim aktom občinske skupščine določi drugače.
6.	člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine.
Za odredbodajalca je pooblaščen predsednik Izvršnega sveta občine.
V primeru, da proračunski prihodki občine ne bodo pritekali tako kot je predvideno v tem odloku, bo izvršni svet občine zmanjšal višino sredstev, ki so v proračunu namenjena za posamezne namene. O takem ukrepu mora izvršni svet obvestiti občinsko skupščino in ji predlagati ustrezno spremembo proračuna
7.	člen
Izvršni svet skupščine občine se pooblašča, da v upravičenih primerih odloči, da se v okviru posameznega namena prenesejo sredstva iz ene na drugo postavko.
8.	člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti se pooblašča izvršni svet skupščine občine, da odloča o uporabi začasnega posojila sredstev rezervnega sklada.
9.	člen
Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada proračuna iz
1.	točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih do višine
200.000	dinarjev.
10.	člen
Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem tromesečju dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, so sestavni del tega odloka.
11.	člen
Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1978 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna za leto 1978, ki je sestavni del splošnega dela proračuna.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978.
St. 400-4/73-1
Brežice, dne 30. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Stanko Rebernik 1. r.
Pregled prihodkov in razpored prihodkov proračuna za leto 1978
Vrsta
prihodkov
Prihodki
skupaj
Glavni
namen
Razpored prihodkov
Skupaj
1.	Davki iz osebnega dohodka		01	Dejavnost organov družbenopolitične	
	in davki na dohodek	14,433.550		skupnosti	26,123.589
2.	Prometni davek, davek na premoženje		03	Ljudska obramba	2,555.490
	in davek od premoženja	21,860.500	03	Dejavnost družbenopolitičnih	1 .	V
3.	Takse	2,727.000		organizacij	1,890.370
4.	Denarne kazni	200.000	04	Negospodarske investicije	2,333.125
5.	Prihodki upravnih organov in razni		05	Socialno skrbstvo — varstvo	
	drugi prihodki	1,915.000		borcev NOV	4,160.100
	/		06	Zdravstveno varstvo	75.000
	/		07	Dejavnost v zvezi s pripravo	
	/			urbanistične dokumentacije	870.000
	/		08	Intervencije v gospodarstvu	380.000
	/		09	Vzdrževanje pokopališč borcev	
				in spominskih obeležij	150.000
	/		10	Preživninsko varstvo kmetov	150.000
	/		11	Ostali izdatki	1,508.376
	/		12	Tekoča proračunska rezerva	100.000
	/		13	Krediti, vezana in izločena sredstva	84.000
Skupaj prihodki	41,136.050	Skupaj razporejeni prihodki_______________41,136.050
945.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 21-224/74 in št. 39-468/74) ter 203. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 28-840/74) je Skupščina občine Brežice na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. maja 1978 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
V	odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 8-516/78) se spremeni in dopolni:
1.	člen
Besedilo v drugem členu (6 a člen) se spremeni in pravilno glasi:
Občinski davek iz osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,50 °/o kot dohodek samoupravni komunalni interesni skupnosti Brežice namensko za krajevne skupnosti.
2.	člen
V	28. členu odloka o davkih občanov (prečiščeno besedilo) (Uradni list SRS, št. 21-1030/76) se črta beseda v podnajem.
3.	člen
V	8, členu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov se doda drugi odstavek, ki glasi:
Davek po 3. točki se ne plačuje tudi od dohodkov doseženih pri prevažanju z brodom.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, razen določb 1. člena, ki velja od 1. aprila 1978 do 31. 12. 1978.
St. 402-9/78-1
Brežice, dne 30. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Stanko Rebernik 1. r.
946.
Na podlagi 87. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 28/74) in 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76), zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76), 12. člena zakona o telesnokulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 20/73), 21. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74), 26. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 39/74 in št, 10/77), 9. člena zakona o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74 in št. 14/77), zakona o zaposlovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št.. 18/74), zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 39/74), so Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 30. maja 1978 ter skupščina zdravstvene skupnosti Brežice, dne 24. maja 1978, skupščina izobraževalne skupnosti Brežice, dne 24. maja 1978, skupščina kulturne skupnosti Brežice, dne 23. maja 1978, skupščina telesnokulturne skupnosti, dne 26. maja 1978 in skupščina Občinske skupnosti socialnega varstva Brežice dne 29. maja 1978, sprejele
ODLOK
o višini prispevne stopnje za financiranje programov zdravstvene skupnosti Brežice, izobraževalne skupnosti Brežice, kulturne in telesnokulturne skupnosti Brežice, skupnosti socialnega skrbstva, skupnosti otroškega varstva Brežice, skupnosti za zaposlovanje Brežice in družbenega varstva otrok v SR Sloveniji za obdobje od 1. 7. 1978 do 31. 12. 1978, za tiste, ki niso sprejeli dodatkov k samoupravnim sporazumom o temeljih planov za odobje 1976—1980
1.	člen
Stopnja prispevka za financiranje programa zdravstvene skupnosti Brežice za leto 1978 v znesku
72.586.000	din se za obdobje od 1. 7. do 31. 12. 1978 določi v višini 7,55 p/o od bruto osebnih dohodkov in 1,85 % iz dohodka TOZD z osnovo izračuna bruto osebni dohodek.
2.	člen
Stopnja prispevka za financiranje programa Izobraževalne skupnosti Brežice za leto 1978 v znesku 41.977 din se za obdobje od 1. 7. do 31. 12. 1978 določi v višini 6,09 °/o od bruto osebnih dohodko'’
3.	člen
Stopnja prispevka za financiranje programa kulturne skupnosti Brežice za leto 1978 v znesku 6,800.000 dinarjev se za obdobje od 1. 7. do 31. 12. 1978 določi v višini 1,05 “/o od bruto osebnih dohodkov.
4.	člen
\
Stopnja prispevka za financiranje programa .telesnokulturne skupnosti Brežice za leto 1978 v znesku
3.262.000	din se za obdobje od 1. 7. do 31. 12. 1978 določi v višini 0,48 °/o od bruto osebnih dohodkov.
5.	člen
Stopnja prispevka za financiranje programa skupnosti socialnega skrbstva Brežice v višini 6,953.000 din se za obdobje od 1. 7. do 31. 12. 1978 določi v višini 1,37 “/o od bruto osebnih dohodkov.
6.	člen
Stopnja prispevkov za financiranje programa skupnosti otroškega varstva Brežice v višini 6,625.000 din se za obdobje od 1. 7. do 31. 12. 1978 določi v višini
0.	31 % od bruto osebnih dohodkov.
7.	člen
Prispevna stopnja za financiranje programa družbenega varstva otrok v SR Sloveniji se za obdobje od
1.	7. do 31. 12. 1978 določi v višini 2,74 °/o od bruto osebnih dohodkov.
8.	člen
Prispevna stopnja za financiranje programa skupnosti za zaposlovanje Brežice v višini 1,831.000 din se za obdobje od 1. 7. do 31. 12. 1978 določi v višini 0,26 % iz dohodka TOZD z osnovo izračuna bruto osebni dohodek.
9.	člen
Presežki, ki bi nastali nad dogovorjenimi zneski .od določenih prispevnih stopnjah se preračunajo v letu 1979 tako, da se zmanjša obveznost plačevalcev po tem odloku v letu 1979.
10.	člen
Prispevek po tem odloku obračunavajo in plačujejo zavezanci, ki niso pristopili in podpisali dopolnil k samoupravnim sporazumom o osnovah planov navedenih samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1976—1980. Prispevek se obračunava in plačuje po določbah zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976, 1977, 1978 (Uradni list SRS, št. 30/74, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76, 10/77, 6/78).
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in SRH. uporablja pa se od 1. 7. 1978 za osebne dohodke izplačane za julij in naprej.
St. 402-15/78-1
Datum, dne 25. maja 1978.
Predsednik Skupščine občint Brežice
Stanko Rebernik 1. r.
Predsednik
zdravstvene skupnosti Brežice Maks Toplišek 1. r.
Predsednik skupščine izobraževalne skupnosti Brežice Mg. Vinko Zagmajster 1. r.
Predsednik skupščine kulturne skupnosti Brežice Marjan Vizjak 1. r.
Predsednik skupščine telesnokulturne skupnosti Brežice Vlado Pucko 1. r.
Predsednik skupščine občinske skupnosti socialnega varstva Brežice
Janez Volčanšck 1. r.
CEI.JE
947.
V skladu z 9. členom IV. točke, 10. členom, 12. členom, 15. členom. 16. členom in 17. členom samoupravnega sporazuma o temeljih plana Kulturne skupnosti občine Celje in Kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980 in s 23. členom dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 (predlog sprememb in dopolnitev. Poročevalec skupščine SRS, 12. 12. 1977) sklenejo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih -skupnosti in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko ali ne-gospodai-sko dejavnost
DOPOLNITEV
SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA o temeljih plana Kulturne skupnosti občine Celje in Kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980
I. člen
Za 8. členom se doda 8. a člen, ki se glasi:
Nove oziroma dodatne naloge KSOC obsegajo:
— naloge, ki sodijo v kulturni utrip (povečana dejavnost kulturnih društev, sofinanciranje kulturnih programov humanitarnih društev, sofinanciranje kulturnih programov nekaterih družbenih organizacij,
gostovanja, sofinanciranje razširjenega programa poletnih prireditev, sofinanciranje kulturnih programov — kritje amortizacije Turistično-rekreacijskega centra Golovec, sofinanciranje programa reproduktivne kinematografije, po sklenjenem sporazumu: filmske predstave v krajevnih središčih itd., sofinanciranje kulturnih programov v okviru programa proslav itd.);
—	investicijske naložbe (Zgodovinski arhiv, adaptacija kulturnih domov, adaptacija Stare grofije, ostrešja in dvorane SLG, udeležbe pri nabavi stanovanj, pri gradnji ateljejev, pri pridobivanju prostorov za kulturne potrebe v krajevnih skupnostih: Krajevna skupnost Slavka Šlandra na Otoku, priprava projektov za naslednje obdobje itd.);
—	uveljavljanje elementov stroškovnih cen za obstoječe kulturne dejavnosti v skladu z zakonom o združenem delu.
Za 9. členom se doda 9. a člen, ki se glasi:
a)	Prevzem nove naloge: 58% udeležba pri sredstvih za izpeljavo sanacijskega programa Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani in 20,6% udeležbe pri izpeljavi sanacijskega načrta Univerzitetne knjižnice Maribor ter dodatna sredstva za drugo izdajo Enciklopedije Jugoslavije in Enciklopedije Slovenije v višini 6,608.160 din do leta 1980 (po cenah 1975). Sredstva bo KSS zagotovila v okviru notranje prerazporeditve dogovorjenih sredstev po že sprejetem samoupravnem sporazumu.
b)	Notranja prerazporeditev sredstev v korist založništva in knjižničarstva, ki sta še posebej prednostno obravnavana.
c)	V okviru dogovorjenih sredstev in v skladu z
9.	členom, točka 11, sprejetega samoupravnega sporazuma se spremenijo časovne razporeditve naložb v obdobje 1978—1980, in sicer tako, da so sredstva za naložbe v teh treh letih enakomernejše porazdeljena namesto prejšnje skokovite rasti (11. člen, tabela 2).
č) Kulturna skupnost Slovenije je pooblaščena, da najame posojilo za naložbe na potresnem območju v znesku 42,460.000 din (po cenah 1975). Sredstva posojila bo KSS vračala po letu 1980.
2.	člen
Spremenijo se zneski v 11. členu in tabele in se
11.	člen glasi:
Pb cenah iz leta 1975 in v skladu z dogovori v okviru Kulturne skupnosti občine Celje znaša vrednost programa Kulturne skupnosti občine Celje za obdobje 1976—1980 iz 8. člena tega sporazuma 130.823 (000 .dinarjev).
Po cenah iz leta 1975 in v skladu z dogovori v okviru KSS znaša vrednost programa Kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980 iz 9. člena 1.453,5 milijonov din.
Skupščine kulturnih skupnosti bodo ob zaključku vsakega poslovnega leta, ko bodo sprejemale letne programe za naslednji leto, valorizirale zneske v programu za naslednje leto v skladu z rastjo cen, oziroma stališči in sklepi Skupščine SRS.
Za program Kulturne skupnosti občine Celje iz 8. člena tega sporazuma podpisniki združujejo sredstva
po enotni prispevni stopnji v občini :........—.....—
od osnove_________________
3.	člen .r
Za program Kulturne skupnosti Slovenije iz 9. člena tega sporazuma podpisniki združujejo sredstva po enotni prispevni stopnji na celotnem območju SR Slovenije __________odst.__________.... od osnove--------
Potrebna sredstva, ki jih združujejo podpisniki sporazuma občine Celje za program KSOC in KSS 1976—
1980 (000 din), cene 1975:
	1976	1977	1973	1979	1980	1976—1980
Program KSOC	13.680	14.815	19.591	22.489	23.912	94.487
Program KSS	8.690	11.270	11.900	12.755	13.456	58.071
Skupaj	22.370	26.085	31.491	35.244	37.368	152.558
Sredstva po tej tabeli so povečana za:
a) dodatni program KSOC 1978—1980	13.803
b) uskladitev s planom KSS 1976—1980	343
PREGLED SREDSTEV ZA IZVEDBO PROGRAMA
Program Kulturne skupnosti občine Celje (v 000 din) po
Tabela I	1976	1977
Program KSOC	13.680	14.815
Sredstva KSS za vzajemnost	4.225	4.476
— izvajanja neposredno Sredstva KSS za invest.	542	200
naložbe	18.447	19.491
Tako združena sredstva bodo omogočala:
1. Zagotovitev osnovnega programa, ki so se zanj dogovorili podpisniki za gledališko dejavnost, glasbeno dejavnost, knjižničarsko dejavnost, spomeniškovarstve-no dejavnost, arhivsko dejavnost, muzejsko dejavnost, društveno dejavnost, filmsko dejavnost, likovno dejavnost, neposredne dejavnosti KSOC in investicijsko vzdrževalna dela:
sredstva, ki jih združujejo podpisniki za
osnovni program KSOC	80.884
sredstva, ki jih za navedeni program (vzajemnost) daje KSS neposredno	23.786
sredstva za in vest. naložbe, ki jih KSS zagotavlja KSOC za izvedbo programa naložb	12.550
Skupaj osnovni program	117.220
\
2.	Zagotovitev dodatnega programa, ki so se zanj podpisniki dogovorili v besedilu in v navedbi nalog v sporazumu o temeljih srednjeročnega načrta 1976—1980, niso pa zagotovili sredstev:
dodatni program (7,9 °/o sredstev za izvedbo nalog po 1. točki in 92,1 za izvedbo investicijskih naložb po prilogi 2 dop. sam. sporazuma) — 13.603 din.
V	prilogi 2 dopolnila je program naložb z opredeljenimi viri financiranja v skladu s prilogo 5 sam. sporazuma KSOC in KSS za obdobje 1976—1978.
Tabela 2
Program Kulturne skupnosti Slovenije:
V	tabeli dve se spremeni pod točko III. Naložbe dinamika naložb (v 000 din) po cenah 1975
1978	1979	1980
Sredstva za naložbe skupaj 49.856 74.691	77.353
Nadrobna obrazložitev sredstev za naložbe Kulturne skupnosti Slovenije je v prilogi dopolnila in tudi program prednostnih nalog na potresnem območju.
V	prilogi 1 tega gradiva je pregled sredstev, ki jih Kulturna skupnost Slovenije zagotavlja za naložbe v občini Celje v obdobju 1978—1980.
V	16. členu se doda za prvim odstavkom nov odstavek in se 16. člen glasi:
V	januarju in februarju 1979 bo opravljen poračun obveznosti zavezancev združevanja sredstev po tem
IZ 8. IN 9. ČLENA cenah 1975:
1978	1979	1980	1976—1980
19.591	22.489	23.912	94.487
4.742	5.023	5.320	23.786
2.700	6.323	2.785	12.550
27.033	33.835	32.017	130.823
sporazumu. Poračun bo izvršen do višine nominalnega zneska po tem dopolnilu, zvečanega ali znižanega za toliko odstotkov, za kolikor odstotkov bo rast družbenega proizvoda v letu 1979 višja -ali nižja od planirane rasti. Osnova za izračun rasti družbenega proizvoda v letu 1978 bodo rezultati 9 mesečnih obračunov TOZD, dopolnjeni z oceno rasti družbenega proizvoda za zadnje tromesečje 1978, ki jo izdelajo planski organi družbenopolitične skupnosti, na katerem območju deluje samoupravna interesna skupnost.
Ce bodo zavezanci po tem obračunu dolgovali razliko, jo bodo poračunali sorazmerno svojim celoletnim obveznostim najkasneje do 28. 2. 1979.
Če pa bo obračun pokazal, da so vplačila zavezancev presegla njihovo dejansko vrednost za leto 1978, se jim bo ta razlika štela v obveznosti za leto 1979.
Proračun in ustrezne sklepe sprejme skupščina Kulturne skupnosti občine Celje oziroma skupščina Kulturne skupnosti Slovenije.
4.	člen
K 17. členu se doda 17. a člen, ki se glasi:
I. Program Kulturne skupnosti občine Celje za leto 1978 v nominalnih zneskih:
s	din
1. Spomeniškovarstvena dejavnost 2., Knjižničarska in založniška	2,481.098
dejavnost	6,805.372
3. Muzejska dejavnost	2,535.512
4. Gledališka dejavnost	4,903.043
5. Dejavnost kulturnih društev	2,835.250
6. Glasbena dejavnost	372.900
7. Filmska dejavnost	220.000
8. Likovna dejavnost	540.000
9. KSOC — neposredne obveznosti	1,893.958
10. Vzdrževalna dela in inv. naložbe	4,270.000
Skupaj	26,857.133
Od teh sredstev za dodatni program Nadomestilo SDK in Regionalni	4,843.000
zdravstveni skupnosti ca.	+ 250.000
(Opomba: Kolikor se ta nadomestila povečajo ali zmanjšajo se obračunavajo iz združenih sredstev nad programom.)
II. Program Kulturne skupnosti Slovenije za leto 1978 v nominalnih zneskih:
	din
1. a) Založništvo in knjižničarstvo	41,900.000
b) Gledališka, glasbena in plesno	
baletna dejavnost	97,900.000
c) Varstvo kulturne dediščine in	
likovno galerijska dejavnost	47,000.000
d) Kinematografija	27,100.000
2. Ital. in madž. narodna skupnost	3,200.000
3. Slovenci zunaj meja SRS	5,600.000
4. Kulturno sodelovanje z drugimi	
narodi	14,300.000
5. Štipendije	4,700.000
6. Delovanje društev	5,600.000
7. Raziskovalna dejavnost, delovanje	
organov KS in strok, službe KSS	10,700.000
8. RTV	56,200.000
9. Pomoč manj razvitim	13,600.000
10: Naložbe	68,400.000
Skupaj	396,200.000
Nadomestilo SDK in Regionalni zdravstveni skupnosti	+
Realne vrednosti programa KSOC 19,591.000 din in programa KSS 289,000.000 din po cenah 1975 so preračunane v nominalne vrednosti za leto 1978 v skladu z »navodili za pripravo aneksov (dopolnil) k samoupravnim sporazumom za obdobje 1976—1980 v letu 1978«, ki jih je izdal Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje dne 27. 12. 1977 in s popravkom »navodil« z dne 9. 1. 1978.
III.	Združevanje sredstev zavezancev v občini Celje za leto 1978:
Osnova za izračun prispevnih stopenj v občini Celje za leto 1978 je 2,889.954 (000 din). Skupna sredstva, ki jih zavezanci v občini Celje združujejo v letu 1978 za izvedbo programov KSOC in KSS v letu 1978 so
43.171.133	din. Znesek presežka iz leta 1976, ki ga je prenakazala KSS na račun KSOC in znesek presežka iz leta 1977 v višini 1,501.810 din sta odšteta pri sredstvih, ki se združujejo za izvedbo programa KSOC v letu 1978, in sicer od zneska KSOC 27,107.133 din —
942.133	din in od zneska KSS 16,064.000 din — 559.677 dinarjev.
1.	Zavezanci bodo združevali sredstva v obdobju januar—junij 1978 po prispevni stopnji, veljavni na dan 30. septembra 1977 iz BOD:
—	za program Kulturne
skupnosti občine Celje	0,99%	■ 12,874.560 din
—	za program Kulturne
skupnosti Slovenije	0,53%	6,892.440	din
Skupaj za obdobje
januar—junij 1978	1,52%	19,767.000	din
2,	Zavezanci bodo združevali sredstva v obdobju od 1. julija do konca decembra 1978 po prispevni stopnji iz BOD:
—	za program Kulturne
skupnosti občine Celje	0,82 %	13,290.440	din
—	za program Kulturne
skupnosti Slovenije	0,52%	8,611.883	din
Skupaj za obdobje
julij—december	1,34%	21,902.323	din
5.	člen
Priloge samoupravnega sporazuma so objavljene v Delegatskem poročevalcu — glasilu celjske občinske skupščine, št. 6/78.
6.	člen
To dopolnilo sporazuma postane veljavno, ko se zanj izjavijo udeleženci sporazuma in dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine KSOC Aleksa Gajšek-Krajnc, dipl. psih., 1. r.
948.
Na seji sveta skupnosti krajevnih skupnosti Ostrožno—Lava je bil sprejet
SKLEP
o spremembi sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju Lave, Ostrožno, Lopata, Dobrova in Lokrovec za izgradnjo objektov splošnega družbenega standarda na navedenih območjih
1.	člen
V 8. členu se doda drugi odstavek, ki glasi: Sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena se bodo zbirala na žiro račun, št. 50700-842-003-400794.
2.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Ostrožno—Lava Marjan Žuraj 1. r.
CERKNICA
949.
Na podlagi tretjega odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. maja 1978 sprejela
ODLOK
o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Cerknica
1.	člen
S tem odlokom se določa poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč na območju občine Cerknica, kot osnova za določitev odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče, za leto 1978.
2.	člen
Poprečna gradbena cena za ms uporabne površine stanovanja na območju občine Cerknica je 4.700 dinarjev.
Poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča znašajo 20% od vrednosti zgradbe.
Kot osnova za izračun dohodka se jemlje enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v višini 3 % od vrednosti zgradbe.
3.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 13/77).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po obj.avi v Uradnem listu SRS.
St. 38-7/73-9
Cerknica, dne 31. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r.
950.
Na podlagi 6., 12. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 17. člena statuta občine Cerknica (Ur. list SRS, št. 20/74), je Skupščina občine Cerknica na 2. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. maja 1978 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi in spremembi odloka o urbanističnem programu občine Cerknica za območje naselij Nova vas in Fara
1.	člen
Dopolni se 8. člen navedenega odloka (Uradni list SRS, št. 23/69) tako, da se pri 2. točki pod a) na koncu zamenja podpičje z vejico in doda:
»Nova vas (del)«
2.	člen
Sprememba iz 1. člena tega odloka se izvrši v skladu s projektom Urbanističnega zavoda, Projektivnega ateljeja iz Ljubljane, Kersnikova 3, ki je izdelan v januarju 1976, pod št. EĐ-76.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-2/69-1
Cerknica, dne 31. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r.
951.
Na podlagi 6., 12. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 17. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. maja 1978 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu občine Cerknica — za območje industrijske cone Podskrajnik
1. člen
Dopolni se 8. člen navedenega odloka (Uradni list SRS, št. 23/69), kateremu se pri 2. točki doda še:
d)	industrijska cona pri Podskrajniku
2.	člen
Območje industrijske cone pri Podskrajniku leži znotraj meje prikazane v grafičnem prikazu v M 1 :5000, ki ga je aprila 1978, pod šifro 2271/77 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod in je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-5/77-3
Cerknica, dne 31. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r.
952.
Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) m 17. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74), je Skupščina občine Cerknica na 2. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. maja 1978 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o urbanističnem načrtu Cerknice
(za območje Lopate) (Uradni list SRS, št. 12/70)
1.	člen
Namembnost območja Lopate v naselju Cerknica se spremeni iz površin za stanovanja in njihove spremljajoče objekte v površine namenjene za go-stinsko-turistično dejavnost.
2.	člen
Sprememba iz 1. člena tega odloka se izvrši * skladu s projektom Ljubljanskega urbanističnega zavoda iz Ljubljane, Vojkova 57, izdelanega v juniju 1977, pod šifro 2274.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-2/77-3
Cerknica, dne 31. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r.
953.
Na podlagi 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Ur. list SRS, št. 26/73), 108. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) ter na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti občine Cerknica in krajevnih skupnosti občine Cerknica je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. maja 1978 sprejela
ODLOK
o določitvi kmetij, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij
1.	člen
Na območju občine Cerknica se s tem odlokom določijo kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij.
2.	člen
Kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja iz 1. člena tega odloka, so po krajevnih skupnostih naslednje:
X. Krajevna skupnost Nova vas Andrej če
1.	Hiti Ivan, Andrejče 2
2.	Krajc Anton, Andrejče 3
3.	Mramor Janez, Andrejče 1
Benete
4.	Hribar Anton, Benete 5
5.	Pakiž Mirko in Ljudmila, Benete 4
6.	Rot Janez — Frančiška, Benete 1
7.	Samsa Janez in Terezija, Benete 2
Bočkovo
8.	Intihar Janez in Jožefa, Bočkovo 1
9.	Zalar Franc — Karolina, Bočkovo 4
Fara
10.	Baraga Anton, Fara 14
11.	Mule Jože, Fara 1
12.	Mišič Marija, Fara 11
13.	Klučar Jakob, Fara 13
14.	Ponikvar Janez, Fara 8
15.	Žnidaršič Janez, Fara 10
Glina
16.	Anzeljc Matija, Glina 5
17.	Lah Ivan, Glina 8
18.	Lah Janez, Glina 6
19.	Modic Marija, Glina 4
20.	Premrov Dušan, Glina 1
21.	Premrov Miro — Marija, Glina 7
22.	Zalar Miro, Glina 2
Godičevo
23.	Zakrajšek Frančiška, Godičevo 1 Gradiško
24.	Zalar Alojz, Gradiško 1 Hiteno
25.	Beče j Marija, Hiteno 7
26.	Hiti Jože, Hiteno 3
27.	Intihar Jože — Ana, Hiteno 4
28.	Korošec Franc, Hiteno 1
29.	Mestek Franc, Hiteno 2
30.	Zakrajšek Franc, Hiteno 5
Hribarjevo
31.	Intihar Franc, Hribarjevo 5
32.	Klančar Ivan, Hribarjevo 4
33.	Kraševec Alojz, Hribarjevo 2
34.	Otoničar Ivan, Hribarjevo 3
35.	Smel Angela, Hribarjevo 1
Hudi vrh
36.	Anzeljc Franc, Hudi vrh 23
37.	Avžlahar Ivan, Hudi vrh 5
38.	Cimprič Marija, Hudi vrh 1
39.	Drobnič Franc — Olga, Hudi vrh Z
40.	Hiti Janez — Neža, Hudi vrh 9
41.	Ivančič Jožefa, Hudi vrh 9
42.	Kočevar Marija, Hudi vrh 21
43.	Lipovec Ivan — Kristina, Hudi vrh 16
44.	Mihelčič Ivan, Hudi vrh 18
45.	Mohar Ludvik, Hudi vrh 14
46.	Matko Jože, Hudi vrh 15
47.	Mišič Gabrijel — Frančiška, Hudi vrh 22
48.	Prebil Jože, Hudi vrh 12
49.	Tekavec Milka, Hudi vrh 19
50.	Pavlič Milan, Hudi vrh 24
51.	Pavlič Amalija, Hudi vrh 4
52.	Sraj Alojz — Angela, Hudi vrh 11
53.	Zakrajšek Janez, Hudi vrh 17
54.	Zakrajšek Matija, Hudi vrh 20
J eršanovo
55.	Košir Frančiška, Jeršanovo 1
56.	Korošec Jože, Jeršanovo 2
57.	Kraševec Janez — Ljudmila, Jeršanovo 4
Kraj ič
58.	Gerjcl Frančiška — Anton, Krajič 4
59.	Krašovec Ivana, Krajič 5
60.	Zakrajšek Fani, Krajič 2
61.	Zakrajšek Ivan, Krajič J
Krampi j e
62.	Gorjup Jože, Kramplje 2
63.	Zakrajšek Stane, Kramplje 6
Lepi vrh
64.	Hiti Ivan — Marija, Lepi vrh 1
65.	Koščak Janez, Lepi vrh 2
66.	Zakrajšek Jože, Lepi vrh 3
Lovranovo
67.	Hiti Alojz, Lovranovo 2
68.	Seljak Amalija, Lovranovo 3
69.	Zalar Anton, Lovranovo 1
Metulje
70.	Hiti Frančiška, Metulje 2
71.	Lavrič Alojz, Metulje 8
72.	Modic Franc, Metulje 13
73.	Palčič Franc — Rozalija, Metulje 18
74.	Pirc Anton — Ivana, Metulje 1
75.	Sraj Jakob — Antonija, Metulje 20
76.	Sraj Stane, Metulje 19
77.	Sraj Alojz — Marija, Metulje 16
78.	Sraj Janez — Ana, Metulje 15
79.	Vintar Alojz — Amalija, Metulje 14
80.	Žgajnar Alojz — Marija, Metulje 17
Mramorovo pri Pajkovem
81.	Sivec Franc — Frančiška, Mramorovo 5
82.	Zalar Alojz, Mramorovo 10
83.	Žnidaršič Janez, Mramorovo 6
Mramorovo pri Lužarji!
84.	Dolšak Jože, Mramorovo 2
85.	Dobravec Janez — Anica, Mramorovo 1
86.	Skrabec Jože, Mramorovo 3
Nemška vas
87.	Anzeljc Karel, Nemška vas 10
88.	Čampa Elizabeta, Nemška vas 6
89.	Drobnič Stane, Nemška vas 2
90.	Grže Franc, Nemška vas 3
91.	Korošec Stane, Nemška vas 7
92.	Lenarčič Franc, Nemška vas 8
93.	Skrabec Ivan, Nemška vas 1
Nova vas
94.	Anzelj Jože, Nova vas 20
95.	Lah Jože, Nova vas 16
96.	Marolt Miro, Nova vas 21
97.	Milavec Jože — Angela, Nova vas 17
98.	Namre Jože, Nova vas 42
99.	Paternost Pavla, Nova vas 36
100.	Rot Ivan — Marija. Nova vas 13
101.	Rot Marija — Stanko — Milena, Nova vas 26
102.	Zabukovec Adolf, Nova vas 11
Polšeče
103.	Kovačič Marija — Ivan, Polšeče 4
104.	Ponikvar Jože — Marija, Polšeče 3
105.	Ponikvar Angela — Jože, Polšeče 1
R a d 1 e k
106.	Maček Jože — Franc, Radlek 1
107.	Martinčič Ludvik, Radlek 3
108.	Modic Ivan, Radlek 4
109.	Zgonc Janez — Viktor, Radlek 8
Ravnik
110.	Drobnič Janez, Ravnik 8
111.	Jaklič Andrej — Frančiška — Jože, Ravnik 14
112.	Hiti Alojz, Ravnik 19
113.	Koščak Matija, Ravnik 23
114.	Pavlič Jože, Ravnik 5
115.	Strle Marija, Ravnik 1
116.	Sraj Angela, Ravnik 9
117.	Zalar Jože — Amalija, Ravnik 13
118.	Zakrajšek Janez, Ravnik 18
Ravne
119.	Anzeljc Janez — Amalija, Ravne 23
120.	Avžlahar Gregor, Ravne 5
121.	Bačnik Alojz, Ravne 24
122.	Doles Karel, Ravne 18
125.	Hribar Jože, Ravne 12
124.	Ivančič Franc, Ravne 2
125.	Knaus Franc, Ravne 7/a
126.	Klun Julka, Ravne 32
127.	Kraševec Janez — Jure, Ravne 11
128.	Knaus Pavla, Ravne 16
129.	Kovačič Franc, Ravne 20
130.	Mlakar Franc, Ravne 25
131.	Marolt Alojz — Neža, Ravne 7
132.	Pakiž Neža, Ravne 22
133.	Skvarča Ivan — Terezija, Ravne 10
134.	Zakrajšek Lado, Ravne 13
135.	Turk Jože — Marija, Ravne 21
Runarsko
136.	Ivančič Franc, Runarsko 16
137.	Ivančič Angela — Julijana, Runarsko 2
138.	Ivančič Jože, Runarsko 1
139.	Milavec Antonija, Runarsko 15
140.	Dražen Verena, Runarsko 7
141.	Pavčič Anica, Runarsko 8
142.	Paučič Marija, Runarsko 11
143.	Paučič Franc, Runarsko 5
144.	Zakrajšek Franc, Runarsko 4
Rožanče
145.	Modic Aleksander, Rožanče 5
146.	Kovačič Franc, Rožanče 2
Sleme
147.	Krašovec Stane, Sleme 1
148.	Otoničar Milan, Sleme 3
149.	Skrij Ivan, Sleme 6
Strmca
150.	Kovačič Lado, Strmca 7
151.	Pavlič Marjan, Strmca 1
152.	Zakrajšek Stanko, Strmca 4
153.	Zakrajšek Jožefa, Strmca 6
154.	Zgonc Rafael, Strmca 8
155.	Žnidaršič Stane, Strmca 9
Studeno
156.	Avsec Frančiška, Studeno 5
157.	Jakopin Stanko, Studeno 3
158.	Klančar Stane, Studeno 6
159.	Lužar Zofija, Studeno 11
160.	Modic Franc, Studeno 1
161.	Koren Kristina — Anton, Studeno 10
Studenec
162.	Anzeljc Andrej, Studenec 10
163.	Hribar Franc, Studenec 9
164.	Kraševec Frančiška, Studenec 19
165.	Kraševec Rafael, Ivana, Studenec 12
166.	Lužar Karel — Frančiška, Studenec 8
167.	Lah Jernej — Ivan, Studenec 6
168.	Mišič Gabrijela, Studenec 17
169.	Marolt Franc, Studenec 20
170.	Pintar Franc, Studenec 18
171.	Primožič Franc, Studenec 15
172.	Rot Franc — Milka, Studenec 7
Škrabče
173.	Intihar Franc, Škrabče 4
174.	Turk Mirko — Marjeta, Škrabče 2
175.	Zidar Janez — Marija, Škrabče 6
Šk u f č e
176.	Zakrajšek Tone, Škufče 2
177.	Zakrajšek Jožefa — Marija, Škufče 3
Š i v č e
178.	Seljak Marija — Andrej, Šivče 5
179.	Zalar Marjeta, Šivče 6
Štorovo
180.	Jakopin Franc — Zofija, Štorovo 1
181.	Mestek Jože, Štorovo 4
182.	Zakrajšek Alojz, Štorovo 2
183.	Zupančič Fani, Storovo 3
Topol
184.	Hiti Anton, Topol 3
185.	Hiti Marija — Neža, Topol 7
186.	Krašovec Jože, Topol 19
187.	Kotnik Ivan, Topol 15
188.	Oražem Rudolf, Topol 17
189.	Pintar Franc, Topol 13
190.	Pintar Alojzija — Janez, Topol 4
191.	Pelan Jože — Jožefa, Topol 8
192.	Strle Franc — Neža, Topol 21
193.	Turk Janez — Vrataric Frančiška, Topol 22
194.	Zakrajšek Janez, Topol 18
195.	Zbačnik Matevž, Topol 10
196.	Zbačnik Franc, Topol 26
197.	Zgonc Jože, Topol 12
198.	Žgajnar Adolf — Ivanka, Topol 25
199.	Žurga Ivan, Topol 9
Ulaka
200.	Mikec Stane — Danica, Ulaka 15
201.	Marolt Frančiška, Ulaka 16
202.	Mramor Alojz, Ulaka 4
203.	Kraševec Peter — Marija, Ulaka 2
204.	Kraševec Ana, Ulaka 7
205.	Štrukelj Marija — solastniki, Ulaka 11
Velike Bloke
•	206. Anzeljc Marija, Velike Bloke 20
207.	Bregar Franc, Velike Bloke 23
208.	Drobnič Franc, Velikte Bloke 34
209.	Drobnič Anton, Velike Bloke 21
210.	Dobravec Franc — Marija, Velike Bloke 18
211.	Dolšak Rafael, Velike Blbke 16
212.	Hiti Jože — Frančiška. Velike Bloke 41
213.	Hrbljan Franc, Velike Bloke 32
214.	Jakopin Jože, Velike Bloke 40
215.	Lužar Jakob, Velike Bloke 39
216.	Marolt Ivana — Franc, Velike Bloke 3t
217.	Mazi Jože, Velike Bloke 8
218.	Modic Franc -— Darinka,'Velike Bloke 19
219.	Modic Jože, Vlike Bloke 27
220.	Modic Franc — Justina — Alojz, Velike Bloke 53
221.	Modic Jože — Ivana, Velike Bloke 36
222.	Nestorovič Angela, Velike Bloke 3
223.	Meden Viktor, Velike Bloke 37
224.	Srnel Anton, Velike Bloke 4
225.	Skrabec Alojz, Velike Bloke 24
226.	Zgonc Frančiška, Velike Bloke
Veliki vrh
227.	Grbec Ivana — Zakrajšek Tone, Veliki vrh 13
228.	Lužar Stane — Zofija, Veliki vrh 10
229.	Maček Ivan, Veliki vrh 12
230.	Marinček Matija, Veliki vrh 11
231.	Milavec Jože — Zofija, Veliki vrh 9
232.	Muha Matevž, Veliki vrh 6
233.	Mildavčič Jože, Veliki vrh 17
234.	Milavec Alojz, Veliki vrh 14
235.	Milavec Julijana — Neža, Veliki vrh 19
236.	Nared Alojz — Marija, Veliki vrh 18
237.	Marolt Alojz — Gabrijela, Veliki vrh 4
238.	Ogrinc Franc — Marija, Veliki vrh 7
239.	Pirc Marija, Veliki vrh 21
240.	Perušek Neža — France, Veliki vrh 3
241.	Perušek Alojz, Veliki vrh 15
242.	Smel Frančiška — Klančar Stanislava — Anton, Veliki vrh 8
243.	Usenik Franc, Veliki vrh 16
Volčje
244.	Avžlahar Anica, Volčje 9
245.	Hiti Stanko, Volčje 1
246.	Lah Janez, Volčje 6
247.	Lah Franc, Volčje 8
248.	Modic Stane — Karel, Volčje 4
249.	Turk Alojz, Volčje 7
250.	Urbas Anton, Volčje 2
Zales
251.	Anzeljc Jakob, Zales 2
252.	Lah Ludvik — soposestnik, Zales 8
253.	Klančar Franc, Zales 9
254.	Miklavčič Franc, Zales 10
255.	Štrukelj Ludvik, Zales 4
Zavrh
256.	Baraga Marija — soposestniki,. Zavrh 6
257.	Intihar Anton, Zavrh 3
258.	Intihar Karel, Zavrh 4
259.	Kovačič Jože — Frančiška, Zavrh 7
260.	Zalar Andrej — Amalija, Zavrh 2
261.	Zakrajšek Jože, Zavrh 8
Zakraj
262.	Marolt Franc — Marija, Zakraj 2
II.	Krajevna skupnost Loška dolina Babna polica
1.	Mihelčič Anton, Babni polica 4
2.	Mihelčič Janez, Babna polica 7
3.	Mihelčič Janez in Marija, Babna polica 3
4.	Mlakar Jože, Babna polica 9
5.	Mlakar Franc, Babna polica 2
6.	Sumrada Jože, Babna polica 5
7.	Troha Anton — Tomaž, Babna polica 8
8.	Troha Marija, Babna polica 10
Babnopolje	»
9.	Janež Vinko, Babno polje 36
10.	Konc Janko, Babno polje 7
11.	Lipovec Tone, Babno polje 69
12.	Mlakar Jože, Babno polje 43
13.	Mohorič Neža, Babno polje 17
14.	Poje Janez, Babno polje 101
15.	Šoštarič Janez — Ivanka, Babno polje 68
16.	Šoštarič Alojz, Babno polje 88
17.	Troha Frančiška, Babno polje 6
18.	Troha Angela, Babno polje 45
19.	Troha Jožefa, Babno polje 104
20.	Troha Frančiška, Babno polje 18
21.	Troha Mirko, Babno polje 1
22.	Žagar Frančiška — Mlakar Ivanka, Babno polje 94
Dane
23.	Baraga Jakob — Ivanka, Dane 23
24.	Drobnič Vladimir, Dane 29
25.	Kandare Franc, Dane 22
26.	Kandare Vinko — Josip, Dane 20
27.	Kandare Milan, Dane 31
28.	Krajc Feliks — Milka, Dane 7
29.	Kandare Ludvik, Dane 10
30.	Kandare Anton, Dane 38
31.	Kandare Anton, Dane 11
32.	Komidar Franc — Josip, Dane 40
33.	Lekšan Slavko, Dane 41
34.	Maček Ivana, Dane 36
35.	Mlakar Anton. Dane 19
36.	Porok Janez, Dane 42
37.	Škrbec Anton, Dane 28
38.	Špehar Anton, Dane 15
Iga vas
39.	Bavec Terezija, Iga vas 7
40.	Bavec Rafael, Iga vas 21
41.	Nele Mirko — Jožefa, Iga vas 24
42.	Nele Rudolf, Iga vas 25
43.	Krapenc - Mulec Ivanka, Iga vas 47—
44.	Kraševec Janez — Marija, Iga vas 18
45.	Mlakar Franc, Iga vas 13
46.	Pavlič Franc, Iga vas 45
47.	Prevc Jože — soposestniki, Iga vas 14
48.	Strle Stanko, Iga vas 8
49.	Telič Ludvija — Olhofer Slavko, Iga vas 22
50.	Truden Vinko, Iga vas 12
51.	Žnidaršič Franc, Iga vas 10
Knežja njiva
52.	Avsec Viktor — Terezija, Knežja njiva 1
53.	Drobnič Jože. Knežja njiva 6
54.	Ovsec Janez, Knežja njiva 11
55.	Ovsec Jakob, Knežja njiva 2
56.	Primšar Alojz — Terezija, Knežja njiva 7
Kozarišče
57.	Baraga Lovrenc — Anton, Kozarišče 15
58.	Baraga Anton, Kozarišče 12
59.	Baraga Miro, Kozarišče 19
60.	Baraga Franc — Frančiška, Kozarišče 35
61.	Gerl Ludvik. Kozarišče 29
62.	Kandare Anton, Kozarišče 43
63.	Lavrič Ivan — Marija, Kozarišče 27
64.	Mlakar Jakob, Kozarišče 39
65.	Mule Stanko, Kozarišče 10
66.	Ovsec Jože, Kozarišče 34
67.	Strle Janez, Kozarišče 21
68.	Strle Franc — Marija, Kozarišče 20
69.	Strle Alojz — Marija, Kozarišče 32
70.	Strle Marija, Kozarišče 18
71.	Strle Janez, Kozarišče 40
72.	Špeh Anton, Kozarišče 41 ^3. Truden Marjan, Kozarišče 42
74.	Žnidaršič Jakob — Marija, Kozarišče 38
Lož
75.	Ferbežar Franc, Lož 68
76.	Intihar Jakob — Marija, Lož 56
77.	Južna Terezija, Lož 86
78.	Kovač Rudolf — Jožefa, Lož 41
79.	Nahtigal Anton — Ana, Lož 32
80.	Ule Franc, Lož 9
81.	Zigmund Ivan — Alojz, Lož 29
Markovec
82.	Janežič Janez, Markovec 14
83.	Lavrič Ivan — Marija, Markovec 6
84.	Petrič Ladislav, Angela, Markovec 28
85.	Palčič Stane, Markovec 7
86.	Ravšelj Franc, Markovec 27
Nadlesk
87.	Benčina Franc, Nadlesk 30
88.	Intihar Anton, Nadlesk 9
89.	Komidar Alojz, Nadlesk 34
90.	Levec Franc, Nadlesk 20,
91.	Okoliš Stane, Nadlesk 28
92.	Ravšelj Jože, Nadlesk 24
93.	Srpan Janez, Nadlesk 32
94.	Tavželj Stane — Terezija, Nadlesk 11
95.	Truden Franc, Nadlesk 19
96.	Truden Franc, Nadlesk 25
97.	Truden Anton — Frančiška, Nadlesk 5
98.	Veber Franc, Nadlesk 41
99.	Žnidaršič Viktor, Nadlesk 16
100.	Žnidaršič Jože — soposestniki, Nadlesk 43
P o d 1 o ž
101.	Korošec Janez — Justina — Strle Janez, Podlož 18
102.	Kočevar Vinko, Podlož 9
103.	Levec Janez — Matevž, Podlož 23
104.	Petrič Bogomil, Podlož 8
105.	Šepec Miro — Andrej, Podlož 3
P o d g o r a
106.	Lekan Janez, Podgora 13
107.	Nele Jože, Podgora 18
108.	Nanut Janez, Podgora 14
109.	Strle Janez — Frančiška, Podgora 2()
110.	Strle Alojz, Podgora 11
111.	Truden Janez. Podgora 27
112.	Urbiha Ludvik, Podgora 1
113.	Urbiha Jože — Škrbec Frančiška, Podgora 7
114.	Urbiha Franc, Podgora 5
115.	Ule Anton — Kristina, Podgora 16
116.	Urbiha Rudolf, Podgora 21
Dolnje Poljane
117.	Levec Franc, Doljne Poljane 8
118.	Okoliš Alojz, Dolnje Poljane 6
119.	Škrbec Karel, Dolnje Poljane 9
120.	Škrbec Franc, Dolnje Poljane 5
Gornje Polj a n e
121.	Ravšelj Alojz, Gornje Poljane 2
Podcerkev
122.	Antončič Janez, Podcerkev 33
123.	Bavec Franc, Podcerkev 7
124.	Hace Ana — Stane. Podcerkev 13
125.	Hace Anton, Podcerkev 5
126.	Marolt Stane — Jožica, Podcerkev 22
127.	Poje Frančiška — Anton, Podcerkev 0
128.	Perušek Ivan, Podcerkev 14
129.	Turk Jože — Neža, Podcerkev 41
130.	Turšič Viktor, Podcerkev 12
131.	Žnidaršič Janez, Podcerkev 24
132.	Žnidaršič Anton, Podcerkev 19
Pudob
133.	Baraga Frančiška, Pudob 27
134.	Grbec Stanko, Pudob 23
135.	Intihar Janez, Pudob 24
136.	Kandare Anton, Pudob 19
137.	Kibic Marija, Pudob 18
138.	Lekšan Slavko, Pudob 29 1C9. Mlakar Anton, Pudob 13
140.	Mlakar Marija, Pudob 26
141.	Ponuda Anton, Pudob 14
142.	Tomažič Angela, Pudob 20
Stari trg
143.	Klančar Anton, Stari trg 48
144.	Onušič Ivan, Stari trg 11
145.	Plos Jože — Marija, Stari trg 28
146.	Sepec Anton, Stari trg 43
147.	Žagar Jurij — Julka, Stari trg 63
Šmarata
148.	Avsec Franc, Šmarata 1
149.	Bavec Franc, Šmarata 9
150.	Drobnič Jernej, Šmarata 8
151.	Kvaternik Janez — Ana, Šmarata 12
V i š e v e k
152.	Avsec Franc, Viševek- 40
153.	Drobnič Julijana — Milan, Viševek 20
154.	Kočevar Jože — Marija, Viševek 13
155.	Kočevar Franc — Marija. Viševek 24
156.	Mlakar Franc — Marija, Viševek 9
157.	Mihelčič Tone, Viševek 16
158.	Mlakar Jože, Viševek 22
159.	Mule Franc — Marija. Viševek 26
160.	Perušek Jakob, Viševek 14 ' 161. Plos Vinko, Viševek 29
162.	Plos Marija, Viševek 25
163.	Ravšelj Andrej, Viševek 17
164.	Šebenik Viktor — Jožefa, Viševek 15
165.	Žnidaršič Vinko, Viševek 12
166.	Žnidaršič Janez, Viševek 11
167.	Žnidaršič Kristina, Viševek 19
Vrh
168.	Antončič Janez, Vrh 1
169.	Antončič Janez, Vrh 14
170.	Antončič Anton, Vrh 12
171.	Baraga Terezija — Franc, Vrh 7
172.	Kodrca — Kočevar Marija, Vrh 6
173.	Mlakar Janez, Vrh 4
174.	Ule Jakob, Vrh 13
Vrhnika
175.	Antončič Jože, Vrhnika 24
176.	Gregorčič Jure — Vida, Vrhnika 10
177.	Matevžič Miro — Janez — Marija, Vrhnika 27
178.	Mlakar Terezija — Avsec Jože, Vrhnika 42
179.	Porok Ivan — Julijana, Vrhnika 32
180.	Pirnat Franc, Vrhnika 28
181.	Plos Anton, Vrhnika 40
182.	Zakrajšek Gabrijela — Miro, Vrhnika 38
183.	Žnidaršič Ivanka — solastniki, Vrhnika 17
III.	Krajevna skupnost Gragovo B 1 o č i c e
1.	Gregorič Alojz — Ivana, Bločice 21
2.	Kovačič Franc, Bločice 17
3.	Markovčič Janez, Bločice 14
4.	Mišič Matija, Bločice 6
5.	Štritof Janez, Bločice 22
6.	Štritof Stane, Bločice 11
7.	Zabukovec Lado, Bločice 1
8.	Žnidaršič Edi in Alojzija, Bločice 26
9.	Žnidaršič Milan, Bločice 23
10.	Žnidaršič Janez, Bločice 5
11.	Žnidaršič Janez, Bločice 19
12.	Žnidaršič Jože — Vera, Bločice 16
13.	Žnidaršič Anton, Bločice 15
Bloška polica
14.	Anzeljc Srečo, Bloška polica 15
15.	Modic Ludvik, Bloška polica 13
16.	Marolt Anton, Bloška polica 9
17.	Marolt Karel, Bloška polica 6
18.	Turk Stanko, Bloška polica 14
Gornje jezero
19.	Avsec Janez, Gornje jezero 23
20.	Koprivec Franc, Gornje jezero 2
21.	Kranjc Jakob, Gornje jezero 20
22.	Logar Janez, Gornje jezero 4
23.	Mule Janez, Gornje jezero 5
24.	Mule Matevž, Gornje jezero 17
25.	Petrič Marija, Gornje jezero 1 — Gen vida Ljubljana
26.	Porok Jakob, Gornje jezero 29
27.	Ponikvar Marija, Gornje jezero 28
28.	Telič Ivan, Gornje jezero 27
Grahovo
29.	Baraga Antonija, Grahovo 23
30.	Doles Jože, Grahovo 18
31.	Gornik Jože, Grahovo 27
32.	Gornik Franc, Grahovo 25
33.	Gornik Franc — Frančiška, Grahovo 66
34.	Hiti Jožefa, Grahovo 22
35.	Jakopin Anton, Grahovo 52
36.	Jemec Ludvik, Grahovo 11
37.	Jelič Frančiška — Drobnič Frančiška, Grahovo 62
38.	Krajnc Janez — Marija — solastniki, Grahovo 21
39.	Kraševec Frančiška, Grahovo 75r
40.	Komidar Stane. Grahovo 44
41.	Kovač Anton, Grahovo 10
42.	Kovač Alojz — Srečo, Grahovo 68
43.	Krajc Jože, Grahovo 55
44.	Krajc Janez, Grahovo 49,
45.	Kunstek Anton, Grahovo 19
46.	Logar Jože — Frančiška, Grahovo 74
47.	Mertelj Marjan — Marija, Grahovo 4
48.	Mele Marija, Grahovo 38
49.	Mihelčič Marija — Anton, Grahovo 35
50.	Mišič Jože, Grahovo 69
51.	Mihelčič Jože, Grahovo 15
52.	Miheličič Anton — Alojzija, Grahovo 16
53.	Ogrinc Rado, Grahovo 45
54.	Pelan Jernej, Grahovo 34
55.	Prhne Anton — Jelka, Grahovo 72
56.	Švigelj Jože, Grahovo 86
57.	Šega Anton, Grahovo 71
58.	Šega Jožefa, Grahovo 12
59.	Švigelj Alojz, Grahovo 93
60.	Urbič Marija, Grahovo 20
61.	Ule Jakob, Grahovo 51
62.	Urbič Ludvik, Grahovo 46
.Laze
63.	Črnigoj Frančiška, Laze 6
64.	Kotnik Janez, Laze 1
65.	Kotnik Franc, Laze 5
66.	Porok Anton, Laze 3
120.	Lunka Anton, 2erovnica 30
121.	Lunka Kristina, Zerovnica 26
122.	Logar Ivana, Zerovnica 20
123.	Mavko Janez, Zerovnica 58
124.	Palčič Ignac, Zerovnica 9
125.	Rok Matija, Zerovnica 31
126.	Rok Franc, Zerovnica 33
127.	Simšič Franc. Zerovnica 10
128.	Sile Andrej, Zerovnica 57
129.	Skrij Franc, Zerovnica 27
130.	Stenta Ivan, Zerovnica 53
131.	Turšič Andrej, Zerovnica 56
132.	Telič Franc — Justina, Zerovnica 39
133.	Telič Janez, Zerovnica 41
134.	Telič Jože, Zerovnica 28
135.	Ule Janez, Zerovnica 35
136.	Vesel Franc, Zerovnica 23
137.	Zigmund Janez — Marjeta, Zerovnica 18
L i p s e n j
67.	Grbec Franc, Lipsenj 2
68.	Grbec Anton, Lipsenj 15
69.	Grl Stane — Frančiška, Lipsenj 39
70.	Grbec Alojz, Lipsenj 35
71.	Mekinda Jože — Danijela, Lipsenj 36
72.	Modic Janez — Marija, Lipsenj 33
73.	Modic Jakob, Lipsenj 32
74.	Modic Anton, Lipsenj 43
75.	Mahne Miro, Lipsenj 37
76.	Petrič Alojz, Lipsenj 27
77.	Sega Janez, Lipsenj 23
78.	Šega Janez — Terezija, Lipsenj 4
79.	Ule Miro, Lipsenj 40
80.	Ule Alojz, Lipsenj 19
81.	Žnidaršič Anton, Lipsenj 8
82.	Zgonc Vinko — Ana, Lipsenj 7
Martinj ak
33.	Cvetko Janez, Martinjak 44
34.	Cvetko Franc, Martinjak 30
85.	Gornik Janez, Martinjak 13
86.	Kovačič Frančiška, Martinjak 22
87.	Mlakar Franc — Ivana, Martinjak 48
88.	Obreza Franc, Martinjak 27
89.	Premrov Franc, Martinjak 50
90.	Premrov Rudolf, Martinjak 11
91.	Pakiž Ana — Janez, Martinjak 26
92.	Repež Alojz, Martinjak 6
93.	Rovan Janez — Marija, Martinjak 35
94.	Rožanc Jože — Frančiška, Martinjak 16
95.	Rožanc Franc, Martinjak 12
96.	Rovan Franc, Martinjak 33
97.	Švigelj Jože, Martinjak 14
98.	Šilc Marija, Martinjak 31
99.	Turšič Stane, Martinjak 17
100.	Tratnik Ivana, Martinjak 15
101.	Urbas Jože — Frančiška, Martinjak 2
102.	Urbas Franc — Ivana, Martinjak 21
103.	Uršič Franc — Jožefa — Anton, Martinjak 10
104.	Zalar Milan, Martinjak 24
105.	Žnidaršič Ivana, Martinjak 25
Zerovnica
106.	Debevc Ivan, Zerovnica 55
107.	Godeša Janez, Zerovnica 13
108.	Hribar Terezija, Zerovnica 25
109.	Hrblan Anton, Zerovnica 42
110.	Hribar Janez, Zerovnica 40
111.	Intihar Jožefa — Franc. Zerovnica 14
112.	Jene Janez, Zerovnica 11
113.	Jene Franc, Zerovnica 15
114.	Joželj Jakob, Zerovnica 29 ’ 15. Jene Rudolf, Zerovnica 49
'6, Klučar Franc, Zerovnica 24 17. Klučar Anton, Zerovnica 12
118.	Lunka Janez, Zerovnica 6
119.	Lunka Matija, Zerovnica 34
IV.	Krajevna skupnost Cerknica Cerknica
1.	Caserman Janez, C. 4. maja 34
2.	Debevec Janez — Braniselj Marija, Partizanska 31
3.	Furlan Edvard, Notranjska 30
4.	Homovec Jože, Gerbičeva 7
5.	Iblančič Franc — Marija, C. 4. maja 28
6.	Kranjc Franc, Loško 3
7.	Kos Leopold, C. 4. maja 11
8.	Logar Franc — Marija, Kamna gorica 34
9.	Lončar Janez — Gornik Jože, Peščenk 2
10.	Male Jožefa, liotranjska 42
11.	Meden Jože, Gerbičeva 4
12.	Meden Franc, Notranjska 2
13.	Mivec Matevž, C. 4. maja 59
14.	Martinčič Ivan — Marija, Notranjska 35
15.	Meden Alojz, Tabor 34
16.	Mele Franc — Marjan — Marija, C. 4. maja 36
17.	Modic Stane — Ana, C. na jezero 12
18.	Mule Marija, Peščenk 12
19.	Mele Edvard, Kamna gorica 5
20.	Otoničar Maks — Ana — Olga — Danimir, C. 4. maja 19
21.	Obreza Matija, C. 4. maja 68
22.	Obreza Marija, Kamna gorica 1
23.	Obreza Janez, Gerbičeva 36
24.	Petrovčič Janez, Partizanska 24
25.	Petrovčič Jožefa ;— Matilda, Notranjska 36
26.	Rožanc Anton — Angela, Partizanska 11
27.	Semič Jože, Notranjska 34
28.	Švigelj Jože, Loško 8
29.	Šajn Matija — Frančiška — Stanislav, Gerbičeva 17
30.	Turk Anton, Notranjska 43
31.	Urbas Janez — Marija, Gerbičeva 16
32.	Urbas Franc, Gerbičeva 15
33.	Urbas Franc — Marija, Kamna gorica 9
34.	Zakrajšek Franc — Pavla, Gerbičeva 29
35.	Zgonc Franc, Peščenk 1
36.	Žnidaršič Franc — Angela, C. 4. maja 43
Dolenj a vas
37.	Branislej Jože, Dolenja vas 36
38.	Benčan Jože, Dolenja vas 33
39.	Horvatin Anton, Dolenja vas 71
40.	Kovačič Jože — Marija, Dolenja vas 89
41.	Kranjc Franc, Dolenja vas 65
42.	Kovščca Franc, Dolenja vas 63
43.	Lunka Franc, Dolenja vas 46
44.	Lovko Stanislav — Marija, Dolenja vas 68
45.	Leskovec Ludvik, Dolenja vas 107
46.	Martinčič Anton, Dolenja vas 72
47.	Martinčič Jože — Frančiška, Dolenja vas 93
48.	Mele Anton, Dolenja vas 61
49.	Meden Jože, Dolenja vas 32
50.	Opeka Franc, Dolenja vas 67
51.	Otoničar Franc — Ana, Dolenja vas 49
52.	Petrovčič .Janez — Frančiška, Dolenja vas 115
53.	Prudič Alojz — Marija — Jožefa, Dolenja vas 103
54.	Petrovčič Jože, Dolenja vas 96
55.	Svet Gvido, Ana, Dolenja vas 4
56.	Švelc Franc, Dolenja vas 26
57.	Škof Anton, Dolenja vas 60
58.	Urbas Franc, Dolenja vas 27
59.	Urbas Anton, Dolenja vas 24
60.	Urbas Ludvik, Dolenja vas 77
61.	Ule Anton — Štrukelj Zofija, Dolenja vas 92
62.	Žnidaršič Anton, Dolenja vas 94
63.	Žnidaršič Janez — Anton, Dolenja vas 79
64.	Žnidaršič Janez, Dolenja vas 56
Dolenje jezero
65.	Braniselj Anton, Dolenje jezero 5
66.	Rraniselj Franc, Dolenje jezero 10
67.	Braniselj Anton, Dolenje jezero 31
68.	Debevec Matija, Dolenje jezero 19
69.	Godeša Anton. Dolenqe jezero 44
70.	Kebe Janez — Marija — Anton, Dolenje jezero 16
71.	Kebe Janez — Frančiška, Dolenje jezero 18
72.	Kebe Ana, Dolenje jezero 20
73.	Kebe Viktor, Dolenje jezero 36
74.	Kebe Ana, Dolenje jezero 39
75.	Klančar Marija — Anton, Dolenje jezero 48
76.	Korošec Franc — Marija, Dolenje jezero 21
77.	Korošec Anton, Dolenje jezero 11
78.	Kebe Franc — Ivana! Dolenje jezero 34
79.	Leskovec Anton — Frančiška, Dolenje jezero 50
80.	Levar Franc — Marija, Dolenje jezero 33
81.	Leskovec Marija — Franc, Dolenje jezero 40
82.	Malnar Anton — Ana, Dolenje jezero 37
83.	Martinčič Janez, Dolenje jezero 43
84.	Martinčič Jože — Marija, Dolenje jezero 42
85.	Mestek Jože, Dolenje jezero 24
86.	Mule Rado — Olga, Dolenje jezero 14
87.	Obreza Franc, Dolenje jezero 17
88.	Primožič Janez, Dolenje jezero 12
89.	Šparemblek Marija, Dolenje jezero 32
90.	Zorman Anton — Lovko Janez, Dolenje jezero 47
Otok
91.	Mulec Janez — Marija, Otok 3
92.	Lekšan Miro, Otok 2
93.	Martinčič Anton, Otok 4
94.	Mulec Jože, Otok 6
95.	Mulec Anton, Otok 5 96 Mulec Franc, Otok 8
97.	Mulec Janez. — Frančiška, Otok 1
98.	Ule Alojz — Slavka, Otok 9
Zelše
99.	Mevc Franc, Zelše 7
100.	Mele Janez, Zelše 4
101.	Mihevc Jože, Zelše 5
102.	Opeka Jože, Stana, Zelše 15
103.	Opeka Anton, Zelše 19
104.	Petrič Franc, Zelše 18
105.	Svet Anton, Zelše 11
106.	Stražišar Jože — Ivana, Zelše 12
107.	Turk Andrej — Stana, Zelše 20
108.	Udovič Janez, Zelše 10
109.	Urbas Anton, Zelše 14
110.	Žnidaršič Jože — Kranjc Terezija, Zelše 13
V.	Krajevna skupnost Begunje Beč
1.	Borštnik Franc — Marija — Janez, Beč 1
2.	Zalar Slavko — Ivan, Beč 2
Begunje
3.	Beroš Ivana — Anton, Begunje 59
4.	Debevec Janez, Begunje 40
5.	Debevec Franc — Marija, Begunje 77
6.	Hren Miro — Ana, Begunje 61
7.	Jernejčič Jakob — Antonija, Begunje 62
8.	Knap Ivan, Begunje 60
9.	Klučar Janez — Marija, Begunje 46
.	10. Kocjančič Anton — Frančiška, Begunje 18
11.	Meden Genca — Milavec Andrej, Begunje 100
12.	Otoničar Vinko — Ljudmila, Begunje 48
13.	Opeka Anton — Bečaj Jožefa — Franc, Begunje 73
14.	Otoničar Vinko, Begunje 106
15.	Rožanc Anton — Frančiška, Begunje 58
16.	Stražiščar Anton, Begunje 42
17.	Škrlj Franc — Ana, Begunje 49
18.	Škrlj Janez, Begunje 65
19.	Turšič Jože — Zofija — Ivana, Begunje 34
20.	Tavčar Anica, Begunje 101
21.	Turšič Milan — Julijana, Begunje 39
22.	Troha Frančiška, Begunje 37
23.	Urh Andrej — Ana, Begunje 24
24.	Vadnjal Anica — Jakob, Begunje 50
25.	Vidmar Franc —■ Ana, Begunje 84
26.	Žnidaršič Franc, Begunje 97
Bezulj ak
27.	Brancelj Jakob — Ivana, Bezuljak 6
28.	Brancelj Ludvik — Ana, Bezuljak 10
29.	Brezec Franc, Bezuljak 42
30.	Debevec Alojz, Bezuljak 15
31.	Debevec Ivana — soposestniki, Bezuljak 16
32.	Debevec Franc — Ivana, Bezuljak 4
33.	Furlan Marija, Bezuljak 32
34.	Hren Jožefa — Vinko, Bezuljak 35
35.	Hren Anton — Marija, Bezuljak 19
36.	Milavec Jože — Kranjc Janez, Bezuljak 18
37.	Meden Anton, Bezuljak 13
38.	Meden Frančiška, Bezuljak 5
39.	Obreza Jože, Bezuljak 12
40.	Švigelj Srečo — Frančiška, Bezuljak 17
41.	Švigelj Alojz, Bezuljak 45
42.	Škrlj Stanislav, Bezuljak 2
43.	Švigelj Anton, Bezuljak 3
44.	Švigelj Jože, Bezuljak 8
45.	Turšič Jože, Bezuljak 9
46.	Turšič Jakob, Bezuljak 27
47.	Turšič Franc, Bezuljak 30
48.	Turšič Janez, Bezuljak 39
49.	Turšič Anton — Ana, Bezuljak 14
50.	Zalar Andrej — Ivana, Bezuljak 38
51.	Zalar Janez — Frančiška, Bezuljak 7
Brezje
52.	Brancelj Jernej, Brezje 9
53.	Hren Ivan, Brezje 7
54.	Lovko Jožefa, Brezje 8
55.	Rožanc Franc, Brezje 10
Dobec
56.	Jernejčič Andrej, Dobec 9
57.	Kranjc Franc, Dobec 3
58.	Košir Frančiška, Dobec 5
59.	Korošec Jože, Dobec 13
60.	Kranjc Jerica, Dobec 6
61.	Nared Anton, Dobec 18
62.	Škrlj Jože, Dobec 17
63.	Stražiščar — Zrimšek Antonija — Miroslav, Dobec 7
Doljne Otave
64.	Korošec Franc, Doljne Otave 4
65.	Zalar Ludvik, Doljne Otave 9
66.	Zalar Marija — Jože, Doljne Otave 10
Gornje Otave
67.	Borštnik Janez — Antonija, Gornje Otave 3
68.	Koščak Janez — Jože, Gornje Otave 13
69.	Kovačič Janez, Gornje Otave 14
70.	Kovačič Ivana, Gornje Otave 1
71.	Meden Anton, Gornje Otave 9
72.	Mikuž Jože — Antonija, Gornje Otave 17
73.	Turšič Franc, Gornje Otave 12
74.	Zalar Franc, Gornje Otave 11
75.	Zalar Karel, Gornje Otave 15
K o ž 1 j e k
76.	Debevec Ana, Kožljek 5
77.	Korošec Alojz — Terezija, Kožljek 4
78.	Kranjc Ludvik, Kožljek 10
79.	Meden Anton, Kožljek 8
80.	Nared Andrej, Kožljek 6
81.	Stražiščar Ana, Kožljek 13
82.	Suhadolnik Franc, Kožljek 1
83.	Turk Franc, Kožljek 14
84.	Simerl Ana. Kožljek — Bonač Jule, Begunje 44
Kržišče
85.	Meden Anton, Kržišče 2
86.	Korošec Jožefa, Kržišče 1
M a h n e t i
87.	Doles Stanko, Mahneti 3
88.	Nared Franc, Mahneti 5
89.	Knap Miro, Mahneti 10
90.	Semel Janez, Mahneti 8
Otonica
91.	Jakopin Janez, Otonica 3
92.	Otoničar Andrej, Otonica 5
93.	Tekavec Franc, Otonica 2
94.	Tekavec Anton, Otonica 4
Pikovnik
95.	Doles Franc, Pikovnik 1
96.	Koščak Janez, Pikovnik 2
Podslivnica
97.	Korošec Anton, Podslivnica 11
98.	Nared Karel — Jožefa, Podslivnica 8
99.	Otoničar Anton, Podslivnica 7
100.	Primožič Andrej, Podslivnica 5
101.	Primožič Jože, Podslivnica 4
102.	Prevec Jože, Podslivnica 9
Selšček
103.	Armič Ana, Selšček 15
104.	Obreza Ivan, Selšček 11
105.	Obreza Anton, Selšček 17
106.	Petrič Zofija, Selšček 1
107.	Švigelj Ivan, Selšček 10
108.	Švigelj Jože — Alojzija, Selšček 14
Stražišče
109.	Bizjak Stanko, Stražišče 5
110.	Stražiščar Franc, Stražišče 4
Topol
111.	Bonač Franc, Topol 3
112.	Meden Jože — Marija, Topol 14
113.	Oblak Stanko, Topol 4
114.	Oblak Janez, Topol 5
115.	Ravnik Štefan, Topol 16
116.	Tomšič Janez, Topol 11
2upeno
117.	Mahne Franc, Zupeno 3
118.	Rot Franc, Zupeno 7
119.	Zalar Anton — Justina, Zupeno 5
VI.	Krajevna skupnost Cajnarje — Zilce B e č a j e
1.	Kovačič Jože — Antonija, Bečaje 6
2.	Otoničar Jože — Antonija — Frančiška, Bečaje 3
3.	Korošec — Perušek Frančiška, Bečaje 5
4.	Perušek Miroslav, Bečaje 4
5.	Pirman Alojz, Bečaje 2
6.	Štrukelj Ivana, Bečaje 1
Cajnarj e
7.	Kranjc Ivana, Cajnarje 15
8.	Štritof Antonija, Cajnarje 1
9.	Zalar Marija, Cajnarje 2
10.	Zalar Franc, Cajnarje 3
C o h o v o
11.	Sernel Adolf, čohovo 3 Hruškarje
12.	Bečaj Alojz — Štefanija, Hruškarje 7
13.	Jakopin Jože, Hruškarje 8
14.	Sivec Vida, Hruškarje 12
15.	Štrukelj Anton — Marija, Hruškarje 10
16.	Kocjančič Ivana, Hruškarje 3
17.	Primožič Anton — Alojz, Hruškarje 5
Jeršiče
18.	Doles Ciril — Marija, Jeršiče 1
19.	Turšič Jože, Jeršiče 2
K o roš č e
20.	Rudolf Marija — Jože, Korošce 3
21.	Rudolf Štefanija, Korošče 2
22.	Tekavec Milan, Korošče 1
Koščaki
23.	Debeljak Jože, Koščaki 2 Kremenca
24.	Lenarčič Franc, Kremenca 6
25.	Rot Janez, Kremenca 1
26.	Rudolf Janez, Kremenca 5
27.	Pavlin Franc, Kremenca 3
Krušče
28.	Bombač Frančiška, Krušče 3
29.	Zalar Marija, Krušče 1
30.	Žnidaršič Alojz, Krušče 2
Lešnjaki	\
31.	Lešnjak Franc — Marija, Lešnjaki 3
32.	Rupar Jože — Frančiška, Lešnjaki 4
33.	Zalar Alojz — Marija, Lešnjaki 6
Mila va
34.	Lavrič Ana, Milava 1
35.	Kovačič Neža, Milava 2
Osredek
36.	Balant Janez, Osredek 18
37.	Brzek Janez — Rafaela, Osredek 13
38.	Brzek Franc, Osredek 15
39.	Intihar Anton — Frančiška, Osredek 8
40.	Klančar Jože — Franc, Osredek 9
41.	Klančar Anton, Osredek 4
42.	Milavec Janez — Marija, Osredek 10
43.	Meden Franc, Osredek 6
44.	Nared Anton, Osredek 5
45.	Strle Ana — Ludvik, Osredek 17
46.	Strle Marija, Osredek 3
47.	Strle Pavla — Jože, Osredek 12
48.	Žnidaršič Anton, Osredek 14
Pirmane
49.	Matičič Jože, Pirmane 2
50.	Zalar Anton, Pirmane 3
51.	Zalar Julka, Pirmane 1
Ponikve
52.	Kovačič Jože, Ponikve 2
53.	Otoničar Ivan, Ponikve 4
54.	Semel Alojz — Marija — Frančiška, Ponikve 5
55.	Semel Ludvik, Ponikve 5
56.	Štritof Franc in Julijana, Ponikve 1
57.	Štritof Franc, Ponikve 3
Ravne
58.	Hiti Ludvik, Ravne 5
59.	Hrbljan Franc, Ravne 8
60.	Hiti Franc — Ivana, Ravne 6
61.	Rot Jože — Rot Ivana, Ravne 9
62.	Rupar Jožefa, Ravne 10
63.	Štritof Milan, Ravne 14
64.	Tekavec Anton, Ravne 1
65.	Tekavec Franc, Ravne 15
Reparje
66.	Vukičevič Ivana, Reparje 1 Rudolfovo
67.	Klančar Karolina, Rudolfovo 2
68.	Makovec Frančiška, Rudolfovo 1
69.	Rudolf Janez — Ivana, Rudolfovo 3
Slugovo
70.	Nared Franc, Slugovo 3
71.	Štritof Ludvik — Frančiška, Slugovo 1
72.	Tekavec Marija, Slugovo 2
Ščurkovo
73.	Ponikvar Slavko, Ščurkovo 2
74.	Sivec Franc, Ščurkovo 1
Štruklj eva vas
75.	Intihar Zdravko, Štrukljeva vas 8
76.	Korošec Anton, Štrukljeva vas 6
77.	Lah Anton, Štrukljeva vas 4
78.	Stražiščar Janez, Štrukljeva vas 9
79.	Štrukelj Alojz — Ana, Štrukljeva vas 3
80.	Štrukelj Jože, Štrukljeva vas 1
Tavžl j e
81.	Korošec Andrej, Tavzlje 5
82.	Mišič Jakob, Tavžlje 6
83.	Tekavec Antonija, Tavžlje 3
84.	Tekavec Alojz, Tavžlje 2
Zala
85.	Cimperman Ivan, Zala 1
86.	Pirman Ciril, Zala 4
Zahrib
87.	Rupar Alojz, Zahrib 1
88.	Tekavec Marija — Janez, Zahrib 2
Z i 1 c e
89.	Anzeljc Genovefa — Jože, Zilce 2
90.	Bavdek Leopold — Bojan, Zilce 7
91.	Nared Janez, Zilce 9
92.	Ponikvar Marija, Zilce 13
93.	Strle Henrik, Zilce 16
94.	Sernel Ludvik, Zilce 1
95.	Sivec Franc — Valerija, Zilce 3
VII.	Krajevna skupnost Rakek Ivanje selo
1.	Cekada Jože — Ivana, Ivanje selo 27
2.	Facija Alojz — Tončka, Ivanje selo 18
3.	Jug Janez, Ivanje selo 38
4.	Nagode Marija — Matičič Slava, Ivanje selo 51
5.	Matičič Anton, Ivanje selo 48
6.	Milavec Janez, Ivanje selo 47
7.	Modic Rajko — Angela, Ivanje selo 46
8.	Puntar Milan — Matilda, Ivanje selo 36
9.	Puntar Tone — Ivana, Ivanje selo 53
10.	Puntar Franc — Alojzija, Ivanje selo 42
11.	Stefančič Alojz — Ana — Ivanka, Ivanje selo 49
12.	Švigelj Herman, Ivanje selo 31
13.	Urbas Ivan — Marija, Ivanje selo 16
Rakek
14.	Bombač Jože — Matilda, Postojnska 33
15.	Bombač Jože — Dana, Postojnska 35
16.	Bajt Emil — Majda, H. Istoka 6
17.	Demšar Janez, H. Istoka 16
18.	Frelih Leopold — Marija, Dovče 9
19.	Galanti Franc, H. Istoka 3
20.	Godeša Janez, Škocjanska 2
21.	Ivančič Janez — Ivana, H. Istoka 2
22.	Koščak Alojz, H. Istoka 13
23.	Lešnjak Marija, Ljubljanska 16
24.	Modic Anton — Jožefa, H. Istoka 12
25.	Mekina Janez, Ljubljanska 14
26.	Modic Alojz — Terezija, H. Istoka 11
27.	Modic Andrej — Jožefa, Ljubljanska 2
28.	Matičič Franc, H. Istoka 19
29.	Mikuž Janez, H. Istoka 3
30.	Matičič Marija — Ileršič Franc — Marija, H. Istoka 38
31.	Otoničar Jože, Dovče 18
32.	Pirc Andrej, Ljubljanska 4
33.	Poženel Avgust — Ana, Postojnska 17
34.	Stražišar Amalija — Gašper, Pot v Dele 6
35.	Svet Adolf — Amalija — Andreja, H. Istoka 21
36.	Svet Vinko, H. Istoka 32
37.	Stržaj Hermina — Matevž — soposestniki, H. Istoka 15
38.	Stržaj Vinko — Marija, Postojnska 26
39.	Štefančič Frančiška, Gasilska 3
40.	Šerprov Ana, H. Istoka 8
41.	Trošt Miran — Leopoldina, Dovče 6
42.	Turšič Pavel — Marija, H. Istoka 23
S1 i v i c e
43.	Jernejčič Franc, Slivice 19
44.	Matičič Albin, Slivice 2
45.	Milavec Jakob, Slivice 10
46.	Perko Franc — Lucija — Boris, Slivice 8
47.	Primožič Alojz, Slivice 3
48.	Sečnik Julijana — Ivan, Slivice 5
49.	Steržaj Jeromin, Slivice 11
50.	Urbas Marija, Slivice 4
51.	Šlajnar Janez, Slivice 1
52.	Urbas Vinko, Slivice 6
53.	Udovič Danijel, Slivice 12
54.	Urbas Franc, Slivice 15
55.	Udovič Kristina, Slivice 13
Unec
56.	Bajt Matija, Unec 53
57.	Beber Janez, Unec 70
58.	Bajt Stane, Unec 67
59.	Bajt Marija — Janez, Unec 82
60.	Bajt Anton, Unec 27
61.	Gnezda Tone — Jožefa, Unec 80
^ Gabrenja Anton — Marija, Unec 64
63.	Gabrenja Jernej, Unec 62
64.	Gnezda Milivoj, Unec 55
65.	Gabrenja Andrej — Amalija, Unec 41
66.	Gnezda Franc, Unec 18
67.	Hlad Andrej — Marija, Unec 34
68.	Hreščak Anton — Karolina, Unec 84
69.	Hlad Janez — Antonija, Unec 54
70.	Ivančič Andrej — Magdalena — Franc, Unec 103
71.	Ivančič Ivan — Ana, Unec 95
72.	Ivančič Franc — Marija — Anica —Frančiška, Unec 97
73.	Ivančič Anton, Unec 42
74.	Jernejčič Ivan, Unec 121
75.	Jernejčič Franc, Unec n. h.
76.	Jernejčič Ciril — Andrej, Unec 47
77.	Jerčan Jurij — Julijana, Unec 56
78.	Jernejčič Franc — Ana, Unec 43
79.	Kunc Angela, Unec 22
80.	Modic Franc — Amalija, Unec 102
81.	Leskovec Antonija, Unec 120
82.	Mlinar Alojz — Janez, Unec 100
83.	Mulec Alojz, Unec 104
84.	Matičič Franc, Unec 63
85.	Mlinar Matevž, Unec 31
86.	Matičič Ludvik, Unec 13
87.	Puntar Janez, Unec 11
88.	Petrič Franc — Ivana, Unec 39
89.	Pupis Janez, Unec 46
90.	Rebec Jože — Jožefa, Unec 17
91.	Simšič Anton, Unec 69
92.	Sedevčič Anton, Unec 93
93.	Svet Anton, Unec 78
94.	Urbas Anton — Ivana, Unec 24
95.	Urbas Ivan, Unec 16
96.	Urbas Franc, Unec 48
97.	Udovič Franc, Unec 8
98.	Udovič Zorka, Unec 65
99.	Ule Anton, Unec 91
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-10/77-2/5 Cerknica, dne 31. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r.
GROSUPLJE
954.
Na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76 in 31/76) in 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) ter 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. maja 1978 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1977
1.	člen
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1977.
2.	člen
Zaključna računa obsegata: bilanco, bruto bilanco, pregled skupno doseženega prometa ter pregled dolgov in preplačil zavezancev.
3.	člen
Zaključna računa izkazujeta za leto 1977 sledeči
promet:
zaostanek iz leta 1976 predpis po odmeri pregled obresti in stroškov prisilne izterjave odpisi plačila
zaostanek na dan 31. 12. 1977
zaključni račun davkov in prispevkov	zaključni račun prispevka za stan. zavar. kmetov
3,281.140,15	1,325.707,90
32,619.494,35	3,000.943,20
197.873,50	12.163,00
999.487,95	552.682,20
33,256.274,20	2,548.953,05
1,842.745,85	1,237.178,85
4.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-6/78
Grosuplje, dne 31. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
955.
Na podlagi 2. odst. 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. maja 1978 sprejela
ODLOK
o najvišji stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Grosuplje
1.	člen
Stanarine obračunane v skladu z odlokom o naj-višji stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Grosuplje (Uradni list SRS, št. 8/77) na dan 31. maja 1978 se povečajo povprečno za 30 °/o in sicer:
—	stanarine za stanovanja brez centralne kurjave za 18,76 “/o,
—	stanarine za stanovanja s centralno kurjavo za: povečanje vrednosti stanovanja z upoštevanjem dodatnih 20 točk za kotlovnico (Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 8/77) in za 18,76 °/o.
2.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Grosuplje oziroma lastnik stanovanja določi višino stanarine za vsako stanovanje v mesečnem znesku znotraj limita s 1. člena tega odloka.
3.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o najvišji stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Grosuplje (Uradni list SRS, št. 8/77).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, Uporablja pa se od 1. julija 1978 dalje.
St. 36-4/78
Grosuplje, dne 31. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
956.
Na podlagi 185. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) ter 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. maja 1978 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o delovnem času trgovin, mesnic, gostinskih obratov in gostišč, trafik ter obrtnih delavnic
1.	člen
2.	člen odloka o delovnem času trgovin, mesnic, gostinskih obratov in gostišč, trafik in obrtnih delavnic (Uradni list SRS, št. 9/77) se spremeni in se glasi:
Trgovine na drobno morajo biti vsak delovni dan odprte:
1.	Najmanj 7 ur dnevno v neprekinjenem delovnem času vse delovne dni v tednu, razen sobote, med 7. in
20.	uro.
2.	Najmanj 7 ur dnevno v deljenem delovnem času vse delovne dni v tednu, razen sobote, med 7. in 18. uro.
3.	Ob sobotah morajo biti vse trgovine na drobno odprte:
—	od 7. do 13. ure, če ostale delovne dni obratujejo neprekinjeno (non-stop),
—	od 7.30 do 13. ure, če ostale delovne dni obratujejo prekinjeno.
Najmanj do 16. ure mora biti odprta vsaj po 1 trgovina z živili v naslednjih krajih: Šmarje, Ivančna gorica in Šentvid pri Stični. Najmanj do 19. ure pa mora biti odprta 1 trgovina z živili v Grosupljem.
Razpored poslovalnic, ki bodo odprte ob sobotah popoldan, določi organizacija združenega dela. Za naselja, v katerih so trgovine več trgovskih podjetij, pa se sporazumejo trgovska podjetja med seboj.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 14-1/77
Grosuplje, dne 31. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
957.
Na podlagi 3., 4. člena in 4. točke 17. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. maja 1978 sprejela
ODLOK
o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali
1.	člen
Ta odlok ureja bivanje, vzrejo, registracijo, cepljenje in označevanje psov, postopek z neregistriranimi in necepljenimi psi ter možnosti za rejo in posest drugih živali na območju občine Grosuplje.
_	2. člen
V	stanovanjskih zgradbah je dovoljeno rediti pse, mačke in druge živali le v soglasju z zborom stanovalcev, etažnim lastnikom oz. lastnikom zgradbe.
Za bivanje in vzrejo več živali si mora rejec pridobiti dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, soglasje pristojne veterinarske inšpekcije in zbora stanovalcev, etažnega lastnika oz. lastnika stanovanjskega objekta.
3.	člen
Posestnik psa mora psa, starejšega od treh mesecev, prijaviti v 8 dneh.
Ce se lastnik s psom začasno zadržuje ali pusti psa v reji na področju občine dalj kot 30 dni, mora žival prijaviti v 8 dneh po prihodu.
4.	člen
Lastnik prijavi psa Veteriranski postaji Krim Grosuplje, Grosuplje, Tovarniška 32 (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena veterinarska organizacija), Id vodi evidenco o prijavi, odjavi in cepljenjih psa.
5.	člen
V	evidenco o prijavi, odjavi in cepljenjih psa se vpiše lastništvo in identiteta psa ter se določi njegova registrska številka.
V	evidenci o prijavi, odjavi in cepljenjih psa se vpisujejo po predpisanem obrazcu podatki, ki so pomembni za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline.
6.	člen
Posestnik psa je dolžan v treh dneh prijaviti pogin, odtujitev, pobeg ter vsako drugo spremembo-v reji psov organizaciji, kjer je pes prijavljen.
Prijava in odjava psa za vpis ali izbris iz evidence ter izdaja pasje znamke se opravi na stroške posestnika psa.
7.	člen
Psom je potrebno zagotoviti toplo in suho zavetje, ustrezen obrok hrane, stalno svežo čisto pitno vodo in primeren senčnat prostor.
Prepovedano je vsakršno fizično nasilje in nehumano uničevanje psov ter drugih živali.
8.	člen
Posestnik psa mora skrbeti, da pes ne ogroža ljudi in živali ter omogočiti varen dostop uradnim osebam, ki opravljajo družbeno pomembna dela.
Popadljivi psi in psi, ki jih imajo lastniki v strnjenih naseljih, morajo biti v ograjenem ali svetlem, zaprtem prostoru ali pa na verigi. Če je pes privezan, veriga ne sme biti krajša kot 3 m.
Posestnik mora namestiti viden opozorilni napis »HUD PES«.
9.	člen
Prepovedano je imeti pse na podstrešjih, v kleteh in drugih neprimernih prostorih. Balkoni in terase stavb ne smejo biti psom stalno bivališče.
10.	člen
Prepovedano je puščati pse na urejena otroška igrišča in posamezne zelenice ter parke, ki so ustrezno vzdrževani in namenjeni za sprehode in rekreacijo.
11.	člen
Če je pes za okolico nevaren in ga ni mogoče zadostno zavarovati ali če lastnik v nasprotju z določbami tega odloka in odloka o hišnem redu psa zanemarja, se psa odvzame, odda primernemu lastniku ali humano pokonča na lastnikove stroške.
Prediog za prepoved reje ali za odvzem psa iz prvega odstavka tega člena dajo zboru stanovalcev posamezni občani, skupine stanovalcev in Društvo proti mučenju živali.
Sklep o izvršitvi predloga izda upravni organ, pri-stojen za veterinarstvo, na osnovi pismene komisijske ugotovitve o razmerah in možnostih za bivanje in vzrejo.
Komisijo sestavljajo: predstavnik zbora stanovalcev, predsavnik društvh proti mučenju živali in referent za kinologijo področne lovske družine.
Predstavnike delegiraj d zainteresirane stranke.
12.	člen
Posestnik je dolžan skrbeti, da se pes ne giblje prosto brez nadzorstva.
V lokalnih centrih občine: Grosuplje, Šmarje, Ivančna gorica, Stična, Šentvid pri Stični, Zagradec, Krka, Videm in. Višnja gora, se sme psa voditi le na vrvici, popadljivi psi pa morajo nositi tudi nagobčnik.
13.	člen
Pse je dovoljeno voditi v javne in poslovne prostore, če za vstop ni izrecne prepovedi. Vodijo se lahko samo na vrvici, popadljivi psi pa morajo nositi nagobčnik.
Psa je dovoljeno prevažati z javnimi prometnimi sredstvi, če ima lastnik ustrezno pismeno potrdilo o registraciji in vakcinaciji psa, pes pa mora nositi nagobčnik ter biti na vrvici.
Male živali se sme vnašati v vozila javnega prometa samo na način, ki onemogoča onesnaževanje okolice in preprečuje mučenje živali.
14.	člen
Veterinarski inšpektor odredi, kadar je to potrebno zaradi preprečevanja širjenja nevarnih kužnih bolezni, da morajo biti psi zaprti ali privezani na verigi, zunaj bivališča pa se lahko gibljejo le z nagobčnikom in na vrvici.
Ce je pes prenašalec nevarnih zajedalskih bolezni, lahko pristojna veterinarska inšpekcija odredi obvezno zdravljenje psa na lastnikove stroške
15.	člen
Psi, starejši od treh mesecev, morajo biti preventivno cepljeni proti steklini.
Na javni razglas o preventivnem cepljenju mora posestnik psa pripeljati na določeno zbirno mesto.
16.	člen
Če se pri psu, mačku ali drugih živalih pojavijo znaki, ki vzbujajo sum, da je žival zbolela ali poginila za steklino (spremenjeno vedenje — močna razdraženost ali potrtost, napade brez vzroka na druge živali ali ljudi, ohromelost spodnje čeljusti ali zadnjega dela telesa, močno slinjenje) mora posestnik tako žival takoj izolirati v poseben, dobro zaprt prostor, ločeno od ljudi in živali, sum bolezni pa nemudoma prijaviti pristojni veterinarski organizaciji ali veterinarski inšpekciji.
17.	člen
Če pes ali mačka z ugrizom ali s prasko poškoduje človeka, mora poškodovani ali oseba, ki to vidi, takoj obvestiti naj bližjo veterinarsko organizacijo in Zavod za socialno medicino in higieno Ljubljana, Parmova 32.
Žival iz prvega odstavka tega člena mora biti po poškodbi človeka 15 dni pod veterinarskim nadzorstvom. Za pse velja to ne glede na to, če je bil cepljen proti steklini ali ne.
Po prijavi poškodbe opravlja veterinarsko nadzorstvo živali pooblaščena veterinarska inšpekcija.
Stroške za veterinarsko nadzorstvo živali, ki je ooškodovala človeka, nosi posestnik živali.
^	18. člen
Da se prepreči širjenje stekline in drugih nalezljivih bolezni, ki jih prenašajo psi ter druge živali ter da se preprečuje škoda, mora veterinarsko higienska služba občine v občasnih akcijah loviti živali brez lastnikov in pse, ki. ne nosijo pasjih znamkic ali se gibljejo brez nadzorstva. Pri lovu je potrebno, kar najbolj upoštevati principe humanosti:
Žival, ki je bila ulovljena v okoliščinah iz prvega odstavka tega člena, se na zahtevo vrne lastniku, če ta dokaže lastništvo živali, evidenco o prijavi, odjavi in cepljenju psa.
19.	člen
Veterinarska inšpekcija lahko v primeru nevarnosti širjenja stekline pooblasti za opravljanje nalog tudi lovsko družino ali organizacijo združenega dela.
20.	člen
Kdor na javnem mestu najde poškodovano ali poginulo žival, mora o tem takoj obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo, ki žival ali truplov odstrani z javnega mesta.
Živali za katere je mogoče ugotoviti lastnika, je potrebno zdraviti sporazumno z lastnikom živali.
Lastnika ali možnega lastnika je treba takoj obvestiti o najdeni živali.	.
21.	člen
Lastnik lahko zahteva vrnitev v času 4 dni od dneva ko je bil pes ulovljen, mora pa povrniti stroške, ki so nastali z lovom in oskrbo psa.
Če lastnik ne zahteva v določenem roku psa oz. če ne plača stroškov lova in oskrbo,, se pes humano pokonča oz. se izroči v last drugi osebi.
22.	člen	*
O vlogah občanov, ki se nanašajo, na 17. in 18. člen tega odloka, odloča o upravnem postopku pristojni veterinarski inšpektor.
23.	člen
Izvajanje tega odloka nadzoruje oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve, odsek za inšpekcijske službe pri SO Grosuplje in Postaja milice ob pomoči Društva proti mučenju živali.
24.	člen
Z denarno kaznijo 300 do 3000 din se kaznuje posameznik ali pravna oseba:
—	če ne poskrbi, da je žival, ki je poškodovala človeka, 15 dni po poškodbi človeka, pod veterinarskim nadzorstvom (17. člen 2. odstavek).
Za prekrške iz 1. odstavka tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo 100 do 300 din.
25.	člen
Z denarno kaznijo 200 do 1000 din se kaznuje za prekršek posameznik ali pravna oseba:
—	če ne upošteva določil 2. člena,
—	če ne upošteva 7. člena tega odloka,
—	če ne upošteva 8. člena tega odloka,
—	če ne upošteva določil 9. člena odloka,
—	če ne upošteva določil 12. člena,
—	če ne obvesti pristojno službo, da je pes ali mačka poškodovala človeka (17. člen 1. odstavek).
26.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St/322-30/78
Grosuplje, dne 31. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
958.
Na podlagi 190. in 214. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 31. maja 1978 sprejela
ODLOK
o sestavi, nalogah in načinu dela organov in stalnih delovnih teles Skupščine občine Grosuplje
1.	člen
S tem odlokom se določa sestava, naloge in način dela organov in stalnih delovnih teles skupščine občine, ki jih določa 212. člen statuta.
2.	čler.
Organi in stalna delovna telesa imajo naslednje število članov:
—	svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ima predsednika in 14 članov,
—	svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ima predsednika, tajnika in 26 delegatov,
—	komisija za ugotavljanje izvora premoženja ima predsednika, namestnika predsednika, 4 člane in 4 namestnike članov,
—	komisija za družbeno nadzorstvo ima predsednika in 6 članov,
—	komisija za prošnje in pritožbe ima predsednika in 6 članov,
—	komisija za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov ima predsednika in 6 članov,
—	statutarno-pravna komisija ima predsednika in 6 članov,
—	komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve ima predsednika in 6 članov,
—	komisija za odlikovanja ima predsednika in 4 člane,
—	komisija za verska vprašanja ima predsednika in 6 članov.
3.	člen
Organe in stalna delovna telesa skupščine občine sestavljajo delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, predstavniki družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter drugi delovni ljudje in občani.
4.	člen
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno
samozaščito.
Naloge sveta šo določene s statutom občine, z zakonom o ljudski obrambi in z zakonom o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah.
5.	člen
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
—	obravnava in proučuje varnost cestnega prometa,
—	skrbi za vzgojo in izobraževanje udeležencev v cestnem prometu,
—	usmerja in usklajuje preventivno dejavnost,
—	skrbi za uresničevanje ukrepov za izboljšanje varnosti v cestnem prometu,
—	zaradi izboljšanja varnosti v cestnem prometu sodeluje s temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami, društvi in državnimi organi v občini in republiki.
6.	člen
Komisija za ugotavljanje izvora premoženja
—	vodi postopek za ugotavljanje izvora premoženj a,
—	spremlja in proučuje pojave nesorazmernega pridobivanja premoženja in trošenja sredstev,
—	opozarja pristojne organe na pojave, kjer so znaki, da je bilo premoženje pridobljeno z davčnimi zatajitvami, drugimi kaznivimi dejanji in drugimi kršitvami predpisov,
—	opozarja samoupravne in druge organe na pojave ustvarjanja premoženja in pridobivanja dohodka, ki ne izvira iz dela in je v nasprotju s socialističnimi moralnimi načeli.
7.	člen
komisija za družbeno nadzorstvo
—	nadzira način uporabe družbenih sredstev, s katerimi razpolaga ali jih usmerja skupščina občine in njeni organi ter sredstev v drugih organizacijah, kjer nimajo oblikovanih lastnih organov delavske kontrole,
—	predlaga skupščini občine ukrepe za odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti ter pravilno uporabo teh sredstev,
—	ugotavlja kršitve zakonitosti in družbene discipline ter predlaga pristojnim organom, da sprejmejo
ustrezne ukrepe,
—	predlaga skupščini občine ali posameznemu zboru priporočila ali ukrepe zaradi družbenega varstva samoupravnih pravic.
8.	člen
Komisija za prošnje in pritožbe
—	obravnava vloge, pritožbe in predloge, ki jih občani, organizacije združenega dela in druge organizacije ter samoupravne in druge skupnosti, pošiljajo skupščini občine,
—	preverja utemeljenost vlog, pritožb in predlogov ter predlaga' ukrepe, ki jih je treba sprejeti, da se odpravijo ugotovljene nepravilnosti pri delu organov skupščine občine, v organizacijah Združenega dela in v drugih organizacijah ter samoupravnih skupnostih,
—	proučuje in sodeluje pri obravnavanju problematike dela občinskih organov in organizacij,
—	v zvezi z obravnavanjem vlog, pritožb in predlogov samostojno daje priporočila pristojnim organom.
9.	člen
Komisija za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov
—	spremlja, proučuje in obravnava materialni in socialni položaj borcev NOV in vojaških invalidov ter njihovih družin,
—	rešuje zahtevke za podelitev občinskih priznavalnin in drugih oblik družbene pomoči,
—	spremlja in analizira zdravstveno stanje borcev,
—	v sodelovanju z organi in organizacijami skrbi za varstvo in vzdrževanje partizanskih grobišč in grobov.
10.	člen
Statutarno-pravna komisija
—	zaradi skladnosti s statutom občine in pravnim sistemom obravnava predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema skupščina občine, njeni zbori ali z enakopravnim odločanjem skupščine samoupravnih interesnih skupnosti,
—	skrbi za pravno pravilnost predlogov predpisov, predpisov in drugih aktov,
—	poroča zborom skupščine in skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti, če predpis ali drug akt ni v skladu s statutom občine in pravnim sistemom.
11.	člen
Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve
—, za skupščino občine, njene zbore in druga telesa skupščine pripravlja predloge za volitve, imenovanja in razrešitve,
—	proučuje in obravnava splošna vprašanja kadrovske politike v občini,
—	analizira stanje in predlaga potrebe po vodilnih in strokovnih kadrih,
—	skrbi za izvajanje družbenega dogovora o načelih kadrovske politike v občini,
—	sklepa o nagradah funkcionarjem, ki jih voli ali imenuje skupščina občine,
—	po pooblastilu sklepa o nagradah zunanjim strokovnim sodelavcem, v zvezi s pripravo gradiv za seje skupščine in o nagradah članom organov ali delovnih teles, ki jih imenuje skupščina,
—	opravlja druge naloge, ki izvirajo iz zakonov, statuta občine in sklepov skupščine občine.
12.	člen
‘Komisija za odlikovanja
—	obravnava predloge za podeljevanje odlikovanj in priznanj, ki se podeljujejo delovnim ljudem in obča-
nom, temeljnim samoupravnim organizacijam, skupnostim in društvom,
—	obravnava predloge za podelitev nagrad in priznanj Louisa Adamiča,
—	daje predloge v zvezi s podelitvijo domicilov enotam NOV,
—	daje predloge v zvezi s podelitvijo častnih naslovov.
13.	člen
Komisija za verska vprašanja
—	obravnava vprašanja v zvezi z odnosi med verskimi skupnostmi in družbo,
•— daje pristojnim organom mnenja in priporočila za reševanje vprašanj, ki zadevajo verske skupnosti,
—	poroča o svojem delu in stanju na področjih teh odnosov skupščine občine,
—	sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami in komisijo SR Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi.
14.	člen
Mandatna doba članov delovnih teles skupščine občine traja štiri leta.
Skupščina občine lahko tudi pred iztekom mandata razreši posameznega ali vse člane delovnega telesa in izvoli druge.
15.	člen
Organi in stalna delovna telesa skupščine občine delajo na sejah.
Način dela organov in stalnih delovnih teles skupščine je določen s poslovnikom skupščine občine.
16.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. '
St. 020-8/78
Grosuplje, dne 31. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
IDRIJA
959.
Na podlagi 5. in 6. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve (Uradno glasilo občine Idrija, št. 5/73) in (Uradni list SRS, št. 6/75) ter soglasja samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Idrija z dne 24. marca 1978 je Izvršni svet SO Idrija na seji dne 18. maja 1978 sprejel
SKLEP
o soglasju k cenam individualnih komunalnih storitev Obrtnega komunalnega podjetja Idrija
I
Obrtnemu komunalnemu podjetju Idrija se daje soglasje k cenam individualnih komunalnih storitev.
II
Nove cene se določijo:
Vodarina:	>
—	gospodarstvo	1.20din/ms	porabljene	vode
—	ustanove	0,90 din/ms	porabljene	vode
—	gospodinjstva	0,50 din/m3	porabljene	vode
2,40 din/m3 odpadne vode 1,80 din/m3 odpadne vode 1,20 din/m3 odpadne vode
/,00 din/m*/mesec
5,00	din/m2/mesec 2,90 đin/m2/mesec
Pokopališka dejavnost:
Tarifa za pogrebno — grobarske storitve zjnaša;
a)	grobarska služba (izkop, zasip, postavljanje in spravilo zaboja, ureditev okolice)
l/a nov grob — navadni izmere (2,10 X 0,75 X 1,80) m
1/b nov grob — poglobljen izmere (2,10 X 0,75 X 2,20) m
2/a obstoječi grob — navadni izmere (2,10 X 0,75 X 1,80) m
2/b obstoječi grob — poglobljen izmere (2,10 X 0,75 X 2,20) m
3/a otroški grob — navadni izmere (1,50 X 0,50 X 1,50) m izmere (1,50 X 0,50 X 1,80) m -
b)	Prevoz umrlega do mrliške vežice:
1.	lokalni prevoz za pokopališki okoliš Idrija
2.	medkrajevni prevoz nad 10 km — za km
3.	pogrebni sprevod v sprevodu — na minuto
4.	spremljevalec v medkrajevnem prevozu na uro
5.	storitve (spravljanje v krsto, prenos, postavitev v mrliško vežico) za delavca
Druge storitve:
6.	preoblačenje umrlih — za delavca
7.	umivanje umrlih — za delavca
8.	britje umrlih — za delavca
9.	spravljanje v krsto umrlih ponesrečencev v normalnem stanju — za delavca
10.	spravljanje v krsto umrle v razpadajočem stanju ali razkosane ponesrečence — za delavca
11.	daljše delo na 1 uro pod 9. in 10. točko se dodatno zaračuna za delavca
12.	delo pri obdukcijah na uro — za delavca
13.	enkratna uporaba obdukcijske sobe
14.	odstranitev posmrtnih ostankov
c)	Uporaba mrliške vežice:
1.	enodnevna	uporaba	186,70
2.	dvodnevna	uporaba	335,75
3.	tridnevna uporaba	531,20
4.	uporaba velikega svečnika (9 žarnic) —
za primer	49,40
5.	uporaba velikega svečnika (3 žarnice) —
za primer	31,95
124,00
124,00
124,00
465,35
289,35
80,00
103.30 206,70-
165.30
173,50
6,90
14.00
60.00 82,70
din
578,55
680.05 646,75 748,25
297,85
336.05
Kanalizacija:
—	gospodarstvo
—	ustanove
—	gospodinjstva Odvoz smeti
(na m2 površine):
—	gospodarstvo
—	ustanove
—	gospodinjstva
č) Pogrebni sprevod:
1.	vodja pogreba — za pogreb	165,30
2.	pogrebci	124,00
3.	zastavonoša — prevoz vencev	103,30
4.	govornik	206,70
5.	uporaba mrliškega vozička	27,55
6.	uporaba vozička za vence	13,75
7.	ozvočenje ob grobu	128,80
d)	Pristojbina groba:
1.	za 10 let (kolobarna doba)
a)	družinski	826,75
b)	vrstni	413,40
2.	za eno leto (izven kolobarne dobe)
a)	družinski	96,45
b)	vrstni	48,25
Pri računu ža storitve pod I. a do IV. d se zaračunava 20 Vo prispevek za vzdrževanje pokopališča.
Vsa dela na pokopališču izven tega cenika se zaračunavajo po režijski uri 59 din.
III
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38/51-78
)
Idrija, dne 18. maja 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija
Marijan Groff, dipl. oec. 1. r.
LAŠKO
960.
Skupščina občine Laško je na osnovi Š5. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 130. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-18/74) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora, dne 27. maja 1978, sprejela
ODLOK
o izvršitvi proračuna občine Laško za ieto 1977
1.	člen
Sprejme se zaključni račun izvršitve proračuna občine Laško za leto 1977, katerega sestavni'del je zaključni račun rezervnega sklada.
2.	člen
Doseženi prihodki in njihova razporeditev po zaključnem računu za leto 1977 je naslednja:
1.	Proračun:
—	skupni prihodki
—	razporejeno
—	za prenos v naslednje leto
2.	Rezervni sklad:
—skupni prihodki
—	razporejeno
—	za prenos v naslednje leto
3.	člen
Sredstva stalne rezerve v znesku 238.049,29 se po zaključnem računu Za leto 1977 prenesejo na prihodke stalne rezerve leta 1978.
4.	člen
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna po glavnih namenih za leto 1977 je sestavni del odloka.,
■	5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-5/78
Laško, dne 27. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Jože Rajh 1. r.
din
21,314.766,67
21,314.766,67
590.823,64
352.774,35
238.049,29
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda proračuna občine Laško za leto 1977
Vrsta
prihodkov
Prihodki
Doseženo	Glavni
din	namen
Razporeditev prihodkov
Izvršeno
din
1	Davek na dohodek	2,451.100,15
2	Prometni davek	8,049.610,50
3	Takse	862.926,95
5	Prihodki po posebnih predpisih	129.717,85
6	Prihodki upravnih organov in drugi
prihodki	369.475,50
7	Prihodki od drugih	DPS — dopol-
nilna sredstva iz republiškega proračuna	7,576.000,00
8	Sredstva prenesena	iz preišniih	let	765.935,72
Prejeti krediti	1,110.000,00
Skupaj prihodki	21,314.766,67
01	Dejavnost organov DPS	15,034.888,10
02	Dejavnost ljudske obrambe	1,515.300,00
03	Dejavnost družbenp-politič. organizacij in društev	1,434.590,00
08	Socialno skrbstvo	891.773,30
09	Zdravstveno varstvo	33.912,80
10	Komunalna dejavnost	382.108,35
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	631.083,80
16	Sredstva za investicije in intervencije v gospodarstvu	337.329,10
. 17	Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz preteklih let	235.431,55
18	Krediti, vezana in izločena sredstva	818.349.67
	Skupaj razporejeno	21,314.766,67
961.
Skupščina občine Laško je na podlagi 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list, SRS, št. 2/73) in 130. člena statuta občine Laško (Urad. ni vestnik občine Laško^ št. 3-18/74) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti ter na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. maja 1978 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa davkov občanov občine Laško za leto 1977
I
Zaključni račun davkov občanov občine Laško za leto 1977 se na predlog posebne strokovne komisije potrdi.
II
Zaključni račun izkazujt
1.	Obremenitve
2.	Odpisi	208.768,90
3.	Plačila	10.355.466,15
4.	Skupaj razbremenitve
5.	Davčni zaostanek
III
Zaključni račun, katerega je dne 12. aprila 1978 pregledala strokovna komisija, imenovana s sklepom Skupščine občine Laško, št. 111-1/78-1 z dne 28. 1.1978 in ugotovila, da je pravilno sestavljen in obsega:
1.	Bilanco
2.	Bruto bilanco,
3.	Pregled skupno doseženega prometa,
4.	Pregled stanja zaostankov in predplačil davčnih zavezancev,
5.	Zapisnik strokovne komisije o pregledu zaključnega računa.
Dokumentacija 1—5 je sestavni del tega sklepa.
IV
Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem listu SRS.
St. 400-4/78
Laško, dne 27. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Jože Rajh 1. r.
10.971.305,50
10.564.235,05
407.070,45
962.
Skupščina občine Laško je na podlagi 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 130. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-18/74), na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti ter na seji družbenopolitičnega zbora, dne 27. maja 1978 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1977
I
Zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1977 se na predlog posebne strokovne komisije potrdi.
II
1,726.282,80
54.472,50 928.406,25
982.878,75 743.404,05
ra
Zaključni račun, katerega je dne 12. aprila 1978 pregledala strokovna komisija, imenovana z odločbo Skupščine občine Laško, št. 111-4/78 z dne 28. 1. 1978 in ugotovila, da je pravilno sestavljen in obsega:
1.	Bilanco,
2.	Bruto bilanco,
3.	Pregled skupaj doseženega prometa,
4.	Pregled stanja zaostankov in predplačil davčnih zavezancev,
5.	Zapisnik strokovne komisije o pregledu zaključnega računa.
Dokumentacija 1—5 je sestavni del sklepa.
IV
Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem listu SRS.
St. 400-4/78
Laško, dne 27. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Jože Rajh 1. r. .
Zaključni račun izkazuje
1.	Obremenitve
2.	Odpisi
3.	Plačila
4.	Skupaj razbremenitve
5.	Davčni zaostanek
963.
Skupščina občine Laško je na podlagi 92. člena zakona o volitvah in delegiranju V skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77), 251. in 348. člena statuta občine Laško, sprejetega dne 4. marca 1978, na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora, dne 27. maja 1978 sprejela
SKLEP
o oblikovanju skupine delegatov za delegiranje
delegata v zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije
1
Za delegiranje delegata v zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije se oblikuje skupino delegatov iz zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Laško.
2
Skupina delegatov šteje 13. članov.
V skupino delegatov delegirajo
—	zbor združenega dela	. 3 delegate
—	zbor krajevnih skupnosti	7 delegatov
—	družbenopolitični zbor	3 delegate
Skupina določi, izmed svojih članov predsednika
in njegovega namestnika.
Naloga predsednika skupine delegatov je, da opravlja organizacijske posle za skupino ter sklicuje in vodi zasedanje skupine.
Predsednik skupine podpisuje pooblastila delegatom, ki jih skupina delegira na zasedanje zbora občin Skupščine SR Slovenije.'
3
Na zasedanje zbora občin Skupščine SR Slovenije delegira skupina enega delegata.
Če delegira skupina na zasedanje zbora več delegatov kot ima v zboru delegatskih mest, se v pooblastilu določi, za katera vprašanja bo skupino delegatov zastopal posamezni delegat.
Pri določanju delegata za zasedanje zbora mora skupina delegatov določiti tudi namestnika, ki bi delegata nadomestil v primeru, če bi bil le-ta zadržan.
4
Pri oblikovanju stališč do vprašanj, o katerih se odloča na zasedanju zbora občin, ravna skupina delegatov v skladu s smernicami in temeljnimi stališči občinske skupščine glede smeri reševanja posameznih vprašanj.
V primeru, če je potrebno, da občinska skupščina da smernice in temeljna stališča, je predsednik skupine delegatov dolžan predlagati predsedniku občinske skupščine sklic seje skupščine.
Če v skupini delegatov ni mogoče oblikovati enotnega stališča soglasno z vsemi navzočimi delegati, je sprejeto stališče, za katerega je glasovalo tri četrtine vseh delegatov skupine.
Če tudi tako ni možno oblikovati stališča, sprejme stališče občinska skupščina.
5
Delegat na zasedanju zbora občin Skupščine SR Slovenije zastopa stališče skupine delegatov, upoštevajoč pri tem tudi utemeljene interese drugih občin ter širše družbene interese in potrebe in nujnost sporazumevanja; samostojen pa je pri opredelitvi in glasovanju o vprašanjih, o katerih se odloča.
6
f
Delegat je za svoje delo in ravnanje v zboru občin Skupščine SR Slovenije odgovoren skupini delegatov, za svoje delo v skuaini delegatov pa zboru, katerega delegat je.
Delegat je o svojem delu v zboru občin Skupščine SR Slovenije dolžan poročati skupini delegatov in občinski skupščini.
7
Občinska skupščina se obvezuje, da bo skupino delegatov redno seznanjala o vseh pomembnih stališčih, ki jih bodo skupščina in posamezni zbori zavzemali.
8
Sedež skupine delegatov je v Laškem na sedežu občinske skupščine.
Administrativno tehnične naloge za skupino delegatov opravlja strokovna služba občinske skupščine, v breme stroškov občinskega proračuna.
9
Prvo sejo skupine delegatov skliče predsednik občinske skupščine. .
St. 021-11/78
Laško, dne 27. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Jože Rajh 1. r.
964.
Zbor združenega dela Skupščine občine Laško je na podlagi 86. člena zakona o volitvah ih delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77) in v zvezi z drugo točko 2. člena zakona o določitvi okolišev in številu delegatskih mest po dejavnostih in okoliših za zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni lišt SRS, št. 24/77) na svoji seji dne 27. maja 1978 sprejel
SKLEP
o oblikovanju skupine delegatov 2. volilnega okoliša s področja gospodarstva za delegiranje delegatov v
zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije
1
Skupina delegatov šteje 13 članov.
2
Skupina delegatov določi izmed svojih članov predsednika in njegovega namestnika.
Naloga predsednika skupine delegatov je, da opravlja organizacijske posle za skupino ter sklicuje in vodi zasedanje skupine.
Predsednik skupine podpisuje pooblastila delegatom, ki jih skupina delegira na zasedanje zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije.
3
Na zasedanje zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije delegira skupina delegatov enega delegata.
Ce delegira skupina na zasedanje zbora več delegatov kot ima v zboru delegatskih mest, se v pooblastilu določi, za katera vprašanja bo skupino delegatov zastopal posamezni delegat.
Pri določanju delegata za zasedanje zbora mora skupina delegatov določiti tudi namestnika, ki bi delegata nadomestil v primeru, če bi bil le-ta zadržan.
4
Stališča, }d jih mora zastopati delegat v zboru združenega dela skupščine SR Slovenije določi skupina delegatov, če je znano splošno stališče, ki ga ima zbor združenega dela Skupščine občine Laško do področja obravnavanega vprašanja, v nasprotnem primeru mora zbor združenega dela občinske skupščine sprejeti splošno stališče do področja obravnavanega vprašanja.
V primeru, če je potrebno, da zbor združenega dela skupščine občine sprejme splošna stališča, je predsednik skupine delegatov dolžan le-temu predlagati sklic seje zbora.
Če v skupini delegatov ni mogoče oblikovati enotnega stališča soglasno z vsemi navzočimi delegati, se oblikuje skupno večinsko stališče, ki ga mora z glasovanjem podpreti najmanj tri četrtine vseh delegatov skupine.
Če ni možno doseči skupnega večinskega stališča, sprejme stališče zbor združenega dela Skupščine občine Laško.
5
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih o katerih se odloča na zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije, ravna delegat v skladu s smernicami in stališči skupine delegatov, kakor tudi v skladu s skupnimi
splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar je samostojen pri opredeljevanju in glasovanju.
6
Delegat je za svoje delo in ravnanje v zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije odgovoren skupini delegatov, za svoje delo v skupini delegatov pa zboru združenega dela Skupščine občine Laško.
Delegat je o svojem delu v zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije dolžan poročati skupini delegatov in zboru združenega dela občinske skupščine.
7
Zbor združenega dela občinske skupščine se obve_ zuje, da bo skupino delegatov redno seznanjal o vseh pomembnih stališčih, ki jih bo zbor zavzemal, zlasti pa o zadevah s področja gospodarstva.
8
Sedež skupine delegatov je v Laškem na sedežu občinske skupščine.
Administrativno tehnične naloge za skupino delegatov opravlja strokovna služba občinske skupščine v breme stroškov občinskega proračuna.
9
Prvo sejo skupine delegatov skliče predsednik občinske skupščine.
St. 021-12/78
Laško, dne 27. maja 1978.
Predsednik
zbora združenega dela Jože Sadar 1. r.
965.
Skupščina občine Laško je po 92. členu zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77) ter 348. člena statuta občine Laško, sprejetega dne 4. marca 1978 na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. maja 1978 sprejela
SKLEP
o določitvi skupine delegatov za delegiranje delegata v zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije
V skupino delegatov za delegiranje delegata v zbor občin Skupščine SR Slovenije, ki šteje 13 članov, so določeni:
1.	iz družbenopolitičnega zbora:
— Zlata Strel, Zidani most 28a, vodja skupine
— inž. Anton Brilej, Pot na brod 2, Radeče, namestnik vodje skupine
— Franc Kmetič, Pot na brod 6, Radeče
2.	iz zbora krajevnih skupnosti:
— Franc Cerjak iz delegacije KS Jurklošter, Polana 8, Jurklošter
— Franc Gros iz delegacije KS Jagnjenica, Jag-njenica, Radeče
— Cveto Hribar iz delegacije KS Vrhovo, Goreljc 1, Radeče
— Janko Kovačič iz delegacije KS Vrh, Žigon 9, Laško
— Milica Prašiček iz delegacije KS Radeče, Ulica Talcev 1, Radeče
— Franc Teršek iz delegacije KS Laško, Debro 9, Laško
— Miloš Veršec iz delegacije KS Rimske Toplice, Ogeče 3, Rimske Toplice
3.	iz zbora združenega dela — Jože Mali iz delegacije TIM Laško — Pavel Uhan iz delegacije Papirnica Radeče — Milan Žabkar iz delegacije Pivovarna Laški
Predsednik
Skupščine občine Laško
Jože Rajh 1. r.
966.
Zbor združenega dela Skupščine občine Laško je na podlagi 86. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77) na seji dne 27. maja 1978 sprejel
SKLEP
o določitvi delegatov v posamezne skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije
V posamezne skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije naslednje delegate:
1.	v skupino 2. okoliša s področja gospodarstva:
— Bojan Košak iz delegacije Pivovarna Laško, kot
predsednik
— Amalija Nikolič iz delegacije Sopota Radeče, kot namestnica predsednika
— Herman Zeme iz delegacije TIM Laško — Marjan Degen iz delegacije TIM Laško — Jože Sonc iz delegacije Cementarna Zidani most — Anton Strniša iz delegacije TOZD Muflon Radeče
— Anton Podpečan iz delegacije Elkov Laško — Mirko Lesjak iz delegacije TOZD Preske Laško
— Marta Novak iz delegacije Obnova Radeče — Rihard Černigoj iz delegacije PEP-Nadzorni-štvo Zidani most
— Marija Celestina iz delegacije Splošno trgovsko podjetje Radeče
— Karel Zekš iz delegacije VPD Radeče — Vili Kozmus iz delegacije TOZD Predilnica Laško
2.	V skupino 9. okoliša za kulturnoprosvetno področje
— Zdenka Hudoklin iz delegacije Osnovne šole Marjana Nemca Radeče, kot delegat
— Košar Maksimiljana iz delegacije Osnovne šole Primoža Trubarja Laško, kot namestnica delegatke
3.	v skupino 9. okoliša za socialnozdravstveno področje
— Majda Velikonja iz delegacije Zavoda za medicinsko rehabilitacijo Zdravilišče Laško, kot delegatka
— dr. Branka Pasarič iz konference delegacij Zdravstveni dom Laško, za namestnico delegatke
4.	v skupino 8. okoliša za področje kmetijskih dejavnosti
— Herbert Blatnik Iz skupnosti kmetov, Male Grahovše 7, kot delegat
— Alojz Glavan iz skupnosti 'kmetov, Goreljce 11, Radeče, kot namestnik delegata
5.	v skupino 4. okoliša za področje obrtnih in podobnih dejavnosti
— Franc Kumelj iz skupnosti obrtnikov — Njivice 12/c, Radeče, kot delegat
— Peter Hrastelj iz skupnosti obrtnikov, Titova ul. 30, Laško, kot namestnik delegata
6.	v skupino 3. okoliša za področje delovnih skupnosti državnih organov, društev in družbenopolitičnih organizacij in drugih skupnosti
— Tone Knez iz delegacije Upravni organi občine Laško, kot delegat
— Gorazd Kolarič iz delegacije Upravni organi občine Laško, kot namestnik delegata.
Predsednik
Zbora združenega dela
Jože Sadar 1. r.
LENART
967.
Na podlagi 55. člena statuta krajevne skupnosti Cerkvenjak, 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73) je konferenca krajevne skupnosti Cerkvenjak dne 26. februarja 1978 sprejela
SKLEP
o spremembi sklepa o podaljšanju krajevnega samoprispevka za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Cerkvenjak (Lenart)
1
V sklepu o podaljšanju krajevnega samoprispevka za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Cerkvenjak (Uradni list SRS, št. 31-1436/76) v prvem odstavku 6. točke pod a) v prvi alinei zamenja številka 2% s številko 0,50 “/o.
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu, SRS uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje
St. 237/78
Cerkvenjak, dne 26. februarja 1978.
Predsednik
konference KS Cerkvenjak
Maks Kocuvan 1. r.
968.
Na podlagi 42., 43., 44., 45. in 46. člena statuta krajevne skupnosti Jurovski dol in 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73), v zvezi z odlokom o določitvi lestvic katastrskega dohodka v katastrskem okraju Maribor in Radgona za zemljišče v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 3-15.1/78), je konferenca krajevne skupnosti Jurovski dol dne 9. aprila 1978 sprejela
SKLEP
o spremembi sklepa o podaljšanju krajevnega samoprispevka za urejevanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Jurovski dol
1
V sklepu o podaljšanju krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejevanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Jurovski dol (Uradni list SRS, št. 2/77) se v točki 6 stopnja 2 “/o nadomesti s stopnjo 0,50 0/o.
Osnova za obveznost v delovni sili se spremeni in glasi:
—	gospodinjstva-do 4.000 din KD en delovni dan,
—	gospodinjstva nad 4.000 do 20.000 din KD dva delovna dneva,
—	gospodinjstva nad 20.0000 din KD tri delovne
dni.
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 na novo izračunani katastrski dohodek od kmetijskih zemljišč.
St. 26/78
Jurovski dol, dne 19. maja ,1978.
Predsednik konference KS
Rudolf Fanedl 1. r.
LITIJA
969.
Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67), 183. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) in veljavne urbanistične dokumentacije za občino Litija, je Izvršni svet Skupščine občine Litija na 6. seji dne 6. junija 1978 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev zazidalnih ,	načrtov
I
Javno se razgrne:
a)	predlog sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za Grbin •— litijska Dobrava v Litiji, sprejetega z odlokom Skupščine občine Litija (Uradni list SRS, št. 30/71)
—	sprememba zazidave na zahodnem delu zazidalnega otoka LS-12,
b)	predlog spremembe zazidalnega načrta za Litijo — desni breg, sprejetega z odlokom Skupščine občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70)
—	določitev lokacije za skladišče in parkirišče avtomobilov in gradbenih strojev za TOZD KOMU-NALA Litija, na Valvazorjevem trgu v Litiji,
—	določitev lokacije stanovanjske hiše zaradi rušitve »gostilne Borišek« na Valvazorjevem trgu v Litiji.
/ II
Predlogi bodo javno razgrnjeni od dneva te objave v Uradnem listu SR Slovenije do vključno 30. dne po objavi in sicer vsak dan razen ob sobotah in nedeljah ter praznikih od 8. do 14. ure v prostorih Skupščine občine Litija in Urbanistične službe TOZD Komunala Litija, ob sredah pa še od 14. do 16. ure v prostorih Skupščine občine Litija.
Obenem bodo kopije poslane svetu krajevne skupnosti Litija — desni breg.
Občani lahko dajejo pripombe na predloge pri Urbanistični službi ali oddelku za gospodarstvo Skupščine občine Litija.
III
Rok za pripombe je 30 dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS.
St. 010-19/69
Lilija, dne 6. junija 1978,
PredsedmK.
Izvršnega sveta Skupščine občine Litija
Stane Hrovat 1. r.
970.
ANEKS
k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija
Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija se spremeni v naslednjih poglavjih:
Poglavje IV: SAMOUPRAVNI ORGANI STANOVANJSKE SKUPNOSTI IN UPRAVLJANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
25. a člen
Stanovanjsko skupnost upravlja skupščina.
Skupščino stanovanjske skupnosti sestavljata:
—	zbor uporabnikov, sestavljen iz delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in delavcev v organizacijah združenega dela,
—	zbor izvajalcev, sestavljen iz delegatov organi-
zacij združenega dela izvajalcev stanovanjske graditve.	x
25. b člen
V	pristojnosti zbora uporabnikov so naslednje zadeve:
—	družbena pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
—	gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v druž- . beni lastnini,
—	stanarine in najemnine v družbenih stanovanjskih hišah ter prispevki etažnih lastnikov,
—	sprejemanje normativov za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini,
—	gradnja kompletnih stanovanjskih sosesk in racionalizacija.
25. c člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev sklepata enakopravno o zadevah organizirane in družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, zlasti o zadevah racionalizacije pri graditvi stanovanj, cenah stanovanjske graditve, organiziranja strokovnega nadzora nad gradnjo stanovanj ter sodelovanje s komunalno interesno skupnostjo in drugimi interesnimi skupnostmi.
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev sklepata enakopravno tudi o vzdrževanju stanovanjskih hiš.
25'. d člen
V	zadevah iz prejšnjega člena tega sporazuma pa na zasedanju skupščine stanovanjske skupnosti ne more glasovati zbor izvajalcev o zadevah oblikovanja neposrednih pogodbenih odnosov med stanovanjsko skupnostjo in posameznimi izvajalci.
Poglavje V: ORGANIZACIJA STANOVANJSKE SKUPNOSTI
36. člen
Za izvajanje nalog stanovanjske skupnosti o zadevah programiranja in financiranja graditve stanovanj
in stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, gospodarjenja s skladom stanovanjskih hiš ter družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu oblikuje skupščina stanovanjske skupnosti naslednje odbore:
—	odbor za programiranje in financiranje graditve stanovanj,
—	odbor za gospodarjenje s skladom stanovanjskih hiš,
—	odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
in
—	druge odbore ali komisije.
37. člen
Statut stanovanjske skupnosti določa pristojnosti ter sestav posameznih odborov in komisij stanovanjske skupnosti.
50.	člen
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
Poslovni stroški za delovanje stanovanjske skupnosti se krijejo iz vseh sredstev, ki jih ustanovitelji na podlagi 14. člena zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti združujejo v stanovanjski skupnosti.
Poglavje VII: USTANOVITELJSTVO ZVEZE STANOVANJSKIH SKUPNOSTI SLOVENIJE
62. a člen
Samoupravna stanovanjska skupnost se kot ustanovitelj zaradi obravnavanja vprašanj in opravljanja zadev skupnega pomena, pomembnih za vse delovne ljudi in občane v republiki povezuje z Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije.
St. 15/78-1/1
Litija, dne 1. junija 1978.
Udeleženci: Predilnica Litija, Lesna industrija Litija. IUV TOZD Usnjarna Šmartno, GIP Beton Zasavje — TOZD Gradmetal Litija, Mercator Rožnik, TOZD Golovec, GIP Beton Zasavje, TOZD Komunala Litija, Mesarija in prekajevalnica Litija, Kovina Šmartno, Mizarstvo Litija, TOZD Pletilja Litija, Gostinsko podjetje Litija, Osnovna šola Dušan Kveder-Tomaž Litija, Osnovna šola' Lojze Hostnik-Jovo Gabrovka, Uprava Skupščine občine Litija, Delavska univerza Litija, Strokovne službe SIS Litija, Strokovna služba komunalne in stanovanjske skupnosti Litija.
971.
Na podlagi 68. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija na skupni seji zbora izvajalcev in zbora u{x>rabnikov dne L junija 1978 sprejela
SKLEP
1
Ugotovi se, da so delovni ljudje in občani, združeni v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija sprejeli
»Aneks k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija«, z veljavnsotjo osmi dan po objavi.
/
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 17/78-1/1
Litija, dne 1. junija 1978.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija Predsednik skupščine
Ivan Godec 1. r.
972.
V skladu z določili zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/78) ter z namenom zagotoviti v skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija enovitost delovanja in odločanja v stanovanjskem gospodarstvu, sprejema skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija naslednji
STATUTARNI SKLEP
1.	Stanovanjsko skupnost upravlja skupščina. Skupščino stanovanjske skupnosti sestavljata:
—	zbor uporabnikov
—	zbor izvajalcev
Podrobnejša določila o načinu dela skupščine stanovanjske skupnosti ureja poslovnik o delu skupščine stanovanjske skupnosti.
2.	Zbor uporabnikov sestavljajo:
—	delegati delavcev v/ temeljnih organizacijah in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih,
-— delegati delavcev, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom, z delovnimi sredstvi v lasti občanov,
—	delegati občanov v krajevni skupnosti.
Zbor izvajalcev sestavljajo:
—	delegati organizacij združenega dela za pripravo urbanistične in projektne dokumentacije, za urejanje stavbnega zemljišča, za proizvodnjo, gradnjo in montažo stanovanjskih hiš za vzdrževanje in obnavljanje stanovanj in drugih organizacij, ki sodelujejo pri stanovanjski graditvi.
3.	Zbor uporabnikov ima v skupščini 46 delegatskih mest in sicer:
a)	27 delegatskih mest imajo delavci v temeljnih organizacijah in drugih 'Organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih,
b)	1 delegatsko mesto imajo delavci, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov,
c)	18 delegatskih mest imajo občani v krajevnih skupnostih.
4.	Zbor izvajalcev ima v skupščini 11 delegatskih
mest.
5.	Delegacije za zbor uporabnikov izvolijo delavci v temeljnih organizacijah in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter občani v krajevnih skupnostih na splošnih, neposrednih in tajnih volitvah po postopku in na način, ki velja za volitve delegacij v skupščine samoupravnih interesnih skupnostih, ki sestavljajo skupščinski sistem.
6.	Delegate v zbor izvajalcev izvolijo delavski sveti izvajalcev.
7.	Oba zbora skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti sklepata enakopravno na način, ki se določi s statutom skupnosti.
. Zbor uporabnikov sklepa samostojno o zadevah, ki so v njegovi pritojnosti na. podlagi določil 10. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/78).
8.	Skupščina stanovanjske skupnosti delegira na zasedanju skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije po enega delegata v zbor uporabnikov, preko skupščine stanovanjskih skupnosti regij pa po dva delegata v zbor izvajalcev skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije.
9.	Za obravnavanje problematike in pripravo predlogov sklepov s posameznih interesnih področij stanovanjske skupnosti ustanavlja skupščina stanovanjske skupnosti naslednje odbore:
—	odbor za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
. — odbor za graditev in kreditiranje stanovanj,
—	ter druge odbore in komisije v skladu z družbenim dogovorom in samoupravnimi sporazumi.
St. 16/78-1/1
Litija, dne 1. junija 1978.
Predsednik
Skupščine stanovanjske skupnosti
Ivan Godec 1. r.
973.
Na podlagi zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69) je svet krajevne skupnosti Šmartno dne 14. junija 1978 po odločitvi referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka v delu krajevne skupnosti Šmartno—Zavrstnik dne 11. junija 1978 sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju dela
krajevne skupnosti Šmartno — vasi Zavrstnik
1.	člen
Uvede se krajevni samoprispevek na območju krajevne skupnosti Šmartno, za naselje Zavrstnik.
2.	člen
Samoprispevek se predpisuje za modernizacijo naslednjih cest v vasi Zavrstnik:
L asfaltiranje ceste od Kolejak do Turenška,
2.	asfaltiranje ceste od Kolejak do Jančarja,
3.	asfaltiranje ceste od križišča do mostu na Gr-mačah.
Skupna predračunska vrednost znaša 202,912.000 din (vrednost po cenah v letu 1978.
3.	člen
Samoprispevek se predpisuje za dobo od 1. julija 1978 do 30. junija 1983.
4.	člen
Denarna sredstva, zbrana na podlagi samoprispev-Ka se nakazujejo: 50150-842-022-900794 krajevni samoprispevek za rekonstrukcijo ceste v Zavrstniku.
5.	člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so:
1.	občani, ki prejemajo osebni dohodek iz razmerja v združenem delu oziroma nadomestil in uživalci pokojnin 2 %,
2.	zavezanci od dohodka od kmetijske dejavnosti v višini 2 "/o ali več od katastrskega dohodka in poseka lesa letno,
3.	občani, ki imajo samostojno obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, ter intelektualne storitve 2% od ugotovljenega čistega dohodka,
4.	občani,, ki so na začasnem delu v tujini s stalnim bivališčem na območju v krajevni Skupnosti v znesku 2000 din letno.
6.	Člen
Z lastniki počitniških hišic na območju krajevne skupnosti, ki nimajo na njenem območju stalnega bivališča, bo krajevna skupnost sklenila pogodbo o plačevanju primernega prispevka za modernizacijo cest.
7.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni:
1.	občani, ki imajo osebni dohodek iz razmerja v združenem delu, nadomestil in pokojnin, ki ne presegajo 60 %> od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za preteklo leto,
2.	občani od socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatkom, invalidnin, od otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij ter učenci v gospodarstvu od nagrad,
3.	občani, ki so oproščeni davkov od kmetijske dejavnosti.
8.	člen
Zavezanci iz 5. člena sklepa plačujejo samoprispevek:
1.	samoprispevek iz delovnega razmerja pod 1. točko 5. člena obračunavajo izplačevalci osebnih dohodkov, ob vsakem izplačilu. Obračunani samoprispevek se plačuje banki na račun krajevne skupnosti ob vsakem dvigu gotovine za izplačilo osebnih dohodkov.
Občani, ki so zaposleni v organizacijah združenega dela izven občine Litija in stanujejo na območju krajevne skupnosti, obračunavajo in vplačujejo samoprispevek izplačevalci osebnih dohodkov in na način, ki je določen v prvem, odstavku te točke.
2.	za upokojence obračunava samoprispevek ustrezni zavod za socialno zavarovanje in ga nakazuje ob vsakem izplačilu na račun krajevne skupnosti.
3.	samoprispevek iz druge in tretje točke 5. člena tega sklepa se plačuje v roku in na način kot prispevek iz osebnega dohodka teh zavezancev,
4.	občani, ki so na začasnem delu v tujini plačujejo samoprispevek pri blagajni krajevne skupnosti ali na drug urejen način.
9.	člen
Če je obveznost samoprispevka začela ali prenehala tekom leta, se ta obračuna ob zapadlosti oziroma prenehanju.
10.	člen
Vsak obvezanec samoprispevka je dolžan poravnati zapadlo obveznost iz samoprispevka v roku, ki je določen s tem sklepom, sicer se bremeni z zamudnimi obrestmi po veljavnih predpisih.
11.	člen
Za zbiranje sredstev je odgovoren odbor za modernizacijo cest.
12.	člen
Modernizacija cest, za katero je uveden samoprispevek, mora biti končana do 1. 9. 1983,
13.	člen
S sredstvi, zbranimi po tem sklepu, upravlja odbor za modernizacijo cest, ki o porabi poroča zboru delegatov oziroma zboru občanov vsaj enkrat letno.
14.	člen
S sredstvi samoprispevka, ki ostanejo na razpolago po končanih delih programa samoprispevka — višek sredstev se uporabi za modernizacijo ceste na Gr-mače.
15.	člen
Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS.
Datum, dne 14. junija 1978.
Predsednik sveta KS Šmartno—Zavrstnik Anton Tomažič 1. r.
974.
Krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, poslovne in druge enote, samoupravne interesne skupnosti občine Litija, druge delovne skupnosti in občani, ki opravljajo samostojno osebno delo s sredstvi, ki so njih lastnina in uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, zaradi financiranja neposrednih nalog krajevnih skupnosti, po določilih 72. in 74. člena ustave SR Slovenije, 136. in 137. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74), prvega in drugega člena družbenega dogovora o načinu združevanja sredstev, ki jih za zadovoljevanje in uresničevanje skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti namenijo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in drugih delovnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 6/76) ter 4. čle-* na samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti v občini Litija za obdobje 1976—1980. sklenejo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o financiranju nalog krajevnih skupnosti v občini Litija za leto 1978
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom o financiranju nalog krajevnih skupnosti v občini Litija za leto 1978 (v nadaljevanju: sporazum) je opredeljen del sredstev, ki jih je potrebno zagotoviti za dejavnost krajevnih skupnosti v letu 1978.
2.	člen
Udeleženci sporazuma se zavezujejo sodelovati pri financiranju krajevnih skupnosti po naslednjih načelih:
—	krajevne skupnosti na osnovi zbiranja sredstev iz različnih oblik samoprispevka; višina sredstev je v posameznih krajevnih skupnostih odvisna od različnih oblik aktivnosti in programa dela ter predstavlja osnovo za vključevanje drugih sredstev,
—	temeljne organizacije združenega dela, organizacije združenega dela, poslovne in druge enote, dru-
ge delovne skupnosti in občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb prispevajo oziroma združujejo za sofinanciranje nalog v krajevnih skupnostih 500 din (petsto) letno na zaposlenega tako, da skupno zberejo ca. 1,750.000 din (en milijon sedemstopetdesetisoč),
— samoupravne interesne skupnosti se pojavljajo v krajevnih skupnostih s financiranjem oziroma sofinanciranjem nalog, ki jih imajo predvidene v okviru letnih planov, ki morajo biti usklajeni s predvidevanji v krajevni skupnosti,
— Skupščina občine Litija predvidi sredstva za sofinanciranje funkcionalne dejavnosti s sprejemom proračuna in razdeli ta sredstva po kriterijih, ki jih določa občinska zakonodaja.
3.	člen
Organizacije združenega dela, poslovne in druge enote, druge delovne skupnosti in občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb se obvezujejo, da bodo zagotovile sredstva najkasneje do konca prvega polletja 1978 in jih bodo nakazale na žiro račun številka 50150-842-022-8173 — Samoupravna komunalna skupnost občine Litija (v nadaljevanju: komunalna skupnost).
Skupščina občine Litija realizira svoje obveznosti postopno v letu 1978.
4.	člen
Udeleženci sporazuma soglašajo, da je organ upravljanja in razpolaganja s sredstvi, zbranimi po tem sporazuma, skupščina komunalne skupnosti.
Osnova za razdelitev sredstev so programi krajevnih skupnosti, katere predložijo le-te v razpravo in potrditev združenemu delu.
5.	člen
Predlog razdelitve sredstev izdela komisija, katero imenuje skupščina komunalne skupnosti. Število članov komisije je najmanj 7.
Pri svojem delu bo komisija prednostno dodeljevala sredstva tistim krajevnim skupnostim, ki bodo prispevale več lastnih finančnih sredstev in dela ter tistim, ki imajo že,.začete investicije.
Predlog razdelitve sredstev združenih po tem sporazumu bo dala komisija v javno razpravo združenemu delu za najmanj 15 dni.
6.	člen ,
Skupščina komunalne skupnosti lahko ob sprejemu razdelilnika s sklepom določi prednostni red dodeljevanja vseh odobrenih sredstev krajevnim skupnostim.
7.	člen
Skupščina komunalne skupnosti pred razdelitvijo sredstev združenih po tem sporazumu, s sklepom določi višino sredstev za pokrivanje dela stroškov za opravljanje nalog samoupravne komunalne skupnosti.
Ta sredstva se izločijo pred delitvijo za krajevne skupnosti in se nakažejo na žiro račun št. 50150-607-79003 — Samoupravna komunalna in stanovanjska skupnost občine Litija — Strokovna služba'.
8.	člen
Udeleženci sporazuma pooblaščajo pristojno enoto Službe družbenega knjigovodstva, da kontrolira izvajanje določil tega sporazuma in ukrepa zoper kršitelja.
9.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejme tri četrtine delavcev občine Litija.
Sporazum se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 016-5/78
Litija, dne 23, marca 1978.
Udeleženci tega samoupravnega sporazuma so: krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, poslovne in druge enote, samoupravne interesne skupnosti občine Litija, druge delovne skupnosti in občani, ki opravljajo samostojno osebno delo s sredstvi, ki so njih lastnina in uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb. Samoupravni sporazum v katerem so navedeni vsi udeleženci s podpisi pooblaščenih podpisnikov se hrani pri Samoupravni komunalni skupnosti občine Litija.
SEVNICA
975.
Na podlagi 35. člena in 44. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 134. ter 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. maja 1978 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Sevnica
za leto 1977
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Sevnica za leto 1977, katerega sestavni del je zaključni račun rezervnega sklada občine Sevnica za leto 1977.
2.	člen
Doseženi prihodki in odhodki po čunu za leto 1977 so bili:
I.	Po proračunu:
—	prihodki
—	odhodki
—	presežek prihodkov na odhodki
II.	Rezervni sklad
—	prihodki
—	odhodki
—	saldo 31. 12. 1977
3.	člen
Dosežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu v znesku 1,180.303,70 din se prenese:
din
—	v proračun za leto 1978	1,168.740,10
—	v stalno rezervo (rezervni sklad)
občine Sevnica	11.563,60
4.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu rezervnega sklada v višini 512.624,33 din m-®, nese kot prihodek tega sklada za leto 1978.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednii dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-4/78-3
Sevnica, dne 31. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
zaključnem ra-
din
23,146.362,10
21,966.058,40
1,180.303,70
618.624.33 106.000,00
512.624.33
976.
Na podlagi 4., 8. in 34. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči (Uradni list SRS, št. 7/77) in 172. člena statuta občine Sevnica je Skupščina občine Sevnica na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. maja 1978 sprejela
ODLOK
o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči v občini Sevnica
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ureja upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini.
2.	člen
Pri upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem se poleg določil tega odloka uporabljajo določbe zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zem--■ Ij iščem, družbeni dogovori in samoupravni sporazumi.
II. UPRAVLJANJE S STAVBNIM ZEMLJIŠČEM
3.	člen
Občina pridobiva v skladu s srednjeročnimi plani in letnimi programi stavbna zemljišča v družbeno lastnino in jih izroča v upravljanje, Samoupravni komunalni interesni skupnosti Sevnica.
Občinska skupščina izvaja tudi nadzore in druge po zakonu določene pravice glede upravljanja s stavbnim zemljiščem.
4.	člen
Upravljalec upravlja s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini tako, da skrbi, da se to stavbno zemljišče pravočasno uredi s komunalnimi objekti in napravami ter da se smotrno uporablja glede na njegovo namembnost, ki jo določajo urbanistični dokumenti in pri tem zlasti:
—	sprejema srednjeročne plane in letne programe urejanja stavbnega zemljišča, investicijske programe za dela na urejanju stavbnega zemljišča ter ukrepe, ki so potrebni za njihovo uresničevanje,
—	oddaja dela za urejanje stavbnega zemljišča organizacijam združenega dela kot izvajalcem,
—	daje vzpodbudo in sklepa samoupravne sporazume in družbene dogovore s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, da se zagotovi racionalnejše in bolj učinkovito urejanje in uporaba stavbnega zemljišča.
III.	UREJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
5.	člen
Stavbno zemljišče se mora urejati v skladu z urbanističnim in zazidalnim načrtom ter srednjeročnim planom in letnim programom urejanja stavbnega zemljišča.
6.	člen
Urejanje stavbnega zemljišča obsega.
—	pripravo stavbnega zemljišča za gradnjo in
—	opremljanje stavbnega zemljišča.
7.	člen
Na območjih, ki so obdelana z urbanističnim na-načrtom in zazidalnim načrtom, ureja stavbno zemljišče Samoupravna komunalna interesna skupnost.
IV.	PLANIRANJE IN PROGRAMIRANJE UREJANJA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
8.	člen
Planiranje m programiranje urejanja stavbnega zemljišča temelji na srednjeročnih planih in letnih programih.
Srednjeročni plan urejanja stavbnega zemljišča je potrebno uskladiti s potrebami srednjeročnih programov temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti.
9.	člen
Srednjeročni plan in letni program urejanja stavbnega zemljišča, ki ga sprejme Samoupravna komunalna ineresna skupost in krajevne skupnosti, potrdi občinska skupščina.
V.	FINANCIRANJE UREJANJA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
10.	člen
Urejanje stavbnega zemljišča financirajo:
—	občina financira geološke, geomehanske in mi-Kroseizmične raziskave ter izdelavo temeljnih topografskih načrtov,
—	samoupravna komunalna interesna skupnost in krajevne skupnosti financirajo na ureditvenem območju graditev omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena, ki so namenjena za skupno rabo, (nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča) in izdelavo parcelacij skega načrta,
—	organizacije združenega $lela, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena financirajo na ureditvenem območju graditev omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega in sekun-
« darnega pomena, ki so namenjene za individualno rabo,
—	samoupravna komunalna skupnost na podlagi sklenjenega Samoupravnega sporazuma s samoupravno stanovanjsko skupnostjo financira v okviru družbeno usmerjene stanovanjske izgradnje izgradnjo primarnega in sekundarnega omrežja komunalnih objektov, ki služijo individualni rabi,
—	investitor stanovanjskega objekta ali. objekta družbenega standarda v stanovanjski soseski financira stroške priprave stavbnega zemljišča razen prve alinee tega člena in sorazmerni del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča z omrežjem komunalnih objektbv in naprav primarnega in sekundarnega pomena, ki so namenjena za skupno rabo.
11.	člen
Sorazmerni del stroškov po prejšnjem členu se določi na podlagi povprečnih stroškov za graditev omrežja. komunalnih objektov in naprav glede na njihov pomen in vrsto rabe na določenem območju. Povprečni stroški se ugotovijo tako, da se vsi dejanski stroški za graditev komunalnih objektov in naprav na ureditvenem območju preračunajo na kvadratni meter predvidene tlorisne uporabne površine stavbe. Od tako določenega povprečnega stroška za urejanje stavbnega zemljišča so investitorji dolžni plačati delež, ki ga določi Samoupravna komunalna interesna skupnost s soglasjem občinske skupščine, v
12.	člen
Na območjih, ki niso urejena z urbanističnim načrtom ali zazidalnim načrtom financira investitor vse stroške priprave stavbnega zemljišča. Ope-emlj anje
stavbnega zemljišča pa financira v obsegu in na način kot ga določi krajevna skupnost.
13.	člen
Investitor, ki preureja, nadzida ali prizida obstoječi objekt, plača dejanske stroške, če je potrebno zgraditi nove komunalne ob jeke in naprave, če pa teh ni potrebno prispeva sorazmerni del stroškov, ki jih določi Samoupravna interesna komunalna skupnost, v primeru iz 12. člena pa krajevna skupnost.
Občan, ki v stanovanjski hiši ureja sanitarne prostore je oproščen plačila sorazmernega dela stroškov za zgraditev vodovoda in kanalizacije.
VI.	ODDAJA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V DRUŽBENI LASTNINI V UPORABO ZA GRADNJO
14.	člen
Stavbna zemljišča oddaja upravljalec v uporabo temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnih organizacijam in skupnostim za gradnjo objektov za njihove potrebe ter civilnim pravnim osebam in občanom za gradnjo stanovanjskih hiš in drugih objektov, na katerih imajo lahko lastninsko pravico.
15.	člen
Oddaja stavbnega zemljišča se opravi z javnim natečajem s, pogodbo ali brez javnega natečaja neposredno s pogodbo.
Brez javnega natečaja se odda urejeno stavbno zemljišče, ki je potrebno za graditev komunalnih objektov in naprav, objektov za potrebe ljudske obrambe, nadomestnih objektov v zvezi s potresom, drugimi naravnimi nesrečami ali v zvezi, z razlastitvijo, graditev družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, če se ta izvaja v skladu s programom in planom stanovanjske izgradnje v občini, graditev stanovanjskih hiš v okviru stanovanjske zadruge, graditev objektov na zemljišču, katero je z urbanističnimi dokumenti določeno kot rezervat za objekte investitorja, ter zemljišče, ki je potrebno za smotrno zaokrožitev stavbnega zemljišča (poprava meje in podobno).
Zemljišče odda Samoupravna enota za upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem, Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Sevnica, s pogodbo, Iti se sklene na podlagi utemeljenih razlogov.
16.	člen
Za oddajo stavbnega zemljišča z javnim natečajem razpiše Samoupravna enota za upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem SKIS občine Sevnica, ia^-ni natečaj za oddajo stavbnega zemljišča.
Razpis javnega natečaja mora obsegati:
—	podatke o stavbnem zemljišču (Par. št., izmera, vložna št., k. o., stopnja urejenosti),
—	rok za začetek gradnje, ki ne more biti daljši od 1 leta in dokončanje gradnje, ki ne more biti daljši od 3 let,
—	izklicno ceno za uporabo 1 m2 stavbnega zemljišča,
—	podatki o stroških urejanja stavbnega zemljišča,
—	višina in rok vplačila varščine,
—	rok plačila odškodnine za uporabo zemljišča in plačila stroškov urejanja zemljišča,
—	rok za vlaganje ponudb, ki ne more biti krajši kot 15 dni.
—	podatki, kjer so na razpolago podrobne informacije in grafični prikazi,
—	navedba, da se bo natečaj opravil na podlagi pismenih ponudb z navedbo kraja in datum izvedbe natečaja.
17.	člen
Pismena ponudba mora vsebovati:
—	natančen ponudnikov naslov,
—	rok za začetek in dokončanje gradnje,
—	ponujeno ceno glede na izklicno ceno,
—	ponudbe se oddajo v zapečateni kuverti.
x	18. člen
Šteje se, da je javni natečaj za oddajo stavbnega zemljišča uspel, če je bila podana vsaj ena ponudba, ki ustreza razpisnim pogojem.
Če nobena ponudba ne ustreza pogojem natečaja se natečaj ponovi.
'Pri ugotavljanju najboljšega ponudnika se upošteva poleg ponujenih pogojev tudi materialne oz. finančne, stanovanjske, delovne in socialne razmere ponudnikov, če ti prebivajo v občini Sevnica.
Stavbno zemljišče se odda v uporabo najugodnejšemu ponudniku. Najugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi najboljše pogoje za pridobitev zemljišča.
Meni se, da je ponudil najboljše pogoje tisti občan Sevnice, ki je ponudil najmanj izklicno ceno za zem-- Ijišče in za stroške komunalnega urejanja ter je bodisi udeleženec NOB, vojni ah mirnodobni invalid, oziroma če ima ob času ponudbe številčno večjo družino kot drugi ponudniki.
Udeležba v NOB se računa takole:
—	nosilec spomenice 1941,
—	udeleženec NOB ob 1941,
—	udeleženec NOB od 1942,
—	udeleženec NOB pred 9. 9. 1943,
«	— udeleženec NOB od 1943,
—	udeleženec NOB od 1944,
—	udeleženec NOB od 1945.
Invalidnost je upoštevana po kategorijah invalidnosti.
Najugodnejši ponudniki se ugotovijo z odločbo o ugotovitvi najugodnejših ponudnikov. Odločba se vroči vsem uspelim in neuspelim ponudnikom;
Z odločbo se določijo tudi vsi pogoji gradnje in roki za pričetek in končanje gradnje.
Udeleženec natečaja, ki meni, da je bil oškodovan v postopku natečaja ima pravico pritožbe zoper odločbo o najugodnejšem ponudniku v 15 dneh po prejemu odločbe na Republiški sekretarat za urbanizem.
Pravnomočna odločba o najugodnejšem ponudniku je osnova za sklenitev pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča.
VII.	KONČNE DOLOČBE
19.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Sevnica (Skupščinski dolenjski list, št. 24/68 in Uradni list SRS, št. 16/71).
20.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradni list SRS.
St. 454-2/78-3
Sevnica, dne 31. maja 1978.
FreaseaniK
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
977.
Na podlagi 43. člena zakona o razglasitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72, 29/72 in 19/76) ter 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. maja 1978 sprejela ODLOK
o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih
stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč
1.	člen
S tem odlokom se določa poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča na območju občine Sevnica v smislu tretjega odstavka 43. člena zakona o razglasitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe.
2.	člen
Poprečna gradbena cena 1 m2 uporabne površine znaša 4800 din. Poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč znašajo za ureditveno območje Sevnica 30 °/o gradbene vrednosti objekta, na vseh ostalih območjih občine pa 40 °/o gradbene vrednosti objekta.
Kot osnova za izračun dohodka se vzame enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v višini 3,6 °/o od vrednosti zgradbe, če veljavni predpisi ne določajo drugače,
3.	člen
Ko 'začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških. komunalnega urejanja zemljišč v občini (Uradni list SRS, št. 14/76 in 4/77).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-6/78-1
Sevnica, dne 31. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Sevmv_c, Janko Rebernik 1. r.
978.
Na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je občinska skupščina Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. maja 1978 sprejela
ODLOK
o določitvi posameznih elementov za izračun
valorizirane vrednosti stanovanjske hiše, oziroma stanovanja za leto 1978
1.	člen
Poprečna gradbena cena za 1 m2 koristne stanovanjske površine za leto 1978 znaša 4800 dinarjev.
Poprečni stroški za komunalno ureditev zemljišča znašajo od poprečne cene stanovanja iz prvega odstavka tega člena:
—	za individualno komunalno potrošnjo 60/o
—	za kolektivno komunalno potrošnjo 10 %
2.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše, oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 14/76 in 4/77).
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-2/78-1
Sevnica, dne 31. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1 v }
979.
Na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. maja 1978 sprejela
ODLOK
o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Šmarje
1. člen
S tem odlokom se določajo pogoji prenehanja lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev
na območju zazidalnega načrta Šmarje (Uradni list SRS, št. 3/78).
2.	člen
Zazidalni načrt naselja Šmarje obsega območje znotraj naslednjih meja: na jugu poteka meja po železniški progi Zidani most—Dobova do vključno pare. št. 157 na zahodni strani, od tu dalje po pare. št. 169, 171/3, 171/2, 187/6, 185/8, 185/5, 185/4 in 187/5, po severni strani pare. št. 187/9, 176/1, 109/2, 109/1, 112/1, 105/1, 106/2 in 106/1 k. o. Šmarje. Od tu dalje po Poti na Zajčjo goro proti jugu od križišča s Šmarsko ulico in pd tej ulici do železniškega nadvoza.
3.	člen
Lastninska pravica preneha na naslednjih zemljiščih, ležečih v k. o. Šmarje:
VI. Pare. št. št.
Kultura •
Površina
Dosedanji lastni!
24	164/1	njiva	1311	m2
24	174/3	travnik	422	m2
24	174/1	sadovnjak	4992	m2
24	174/2	gozd	586	m2
Močivnik Ladislav in Elizabeta, Rabniki 41, Sevnica Močivnik Ladislav in Elizabeta, Rabniki 41, Sevnica Močivnik Ladislav in Elizabeta, Rabniki 41, Sevnica Močivnik Ladislav in Elizabeta, Rabniki 41, Sevnica
VI. št.	Pare. št.	Kultura	Površina	Dosedanji lastnik
281	115/2	sadovnjak	115 m2	Kožuh Franc in Ana, Ribniki 24, Sevnica
379	164/3	njiva	174 m2	Stergar Pavel in Marija, Sevnica, Kvedrova 49
383	164/2	sadovnjak	87 m3	Zemljak Jože in Frančiška, roj. Seničar, Pot na Zajčjo
				goro 27
386	176/1	travnik	1910 m!	Svažič Julija, roj. Erjavec, Šmarska 14, Sevnica
386	176/2	travnik	740 m2	
156	103/1	njiva	4369 m2	Kuhar Franc in Ivanka, roj. Vovk, Pot na Zajčjo
		travnik	132 m2	goro 81
50	101/4	njiva	906 m2	Jene Pavla, roj. Zelič, Hermanova št. 5, Sevnica
50	101/1	travnik	924 m3	
241	105/1	travnik	551 m2	Bromše Danica, Sevnica, Pot na Zajčjo goro 71
241	105/2	n j iva	219 m2	
258	106/1	travnik	400 m3	Bromše Avgust in Barbara, Sevnica,
258	106/3	njiva	257 m3	Pot na Zajčjo goro 71
107	123/4	njiva	87 m3	Leben Minka, roj. Dolanc, Sevnica, Ribniki 10
		sadovnjak	1078 m2	
107	123/1	njiva	1793 m2	
41	116/1	njiva	2684 m2	Jeraj Marija in Vesna, Sevnica, Hermanova ulica ter
41	116/2	sadovnjak	296 m2	Simončič Zdenka, roj, Jeraj, Loka 41
41	117/2	njiva	1103 m2'	
41	117/1	sadovnjak	645 m2	
		pašnik	884 m2	
	119	sadovnjak	885 m2	
4.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica in druge pravice na zemljiščih iz 3. člena ter pridobi na teh zemljiščih pravico uporabe občina Sevnica.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-1/78-1
Sevnica, dne 31. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
980.
Na podlagi 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij), (Uradni list SRS, št. 26-237/73) ter na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti Sevnica ter krajevnih skupnosti Šoštanj, Sevnica in Loka, je Skupščina občine Sevnica na podlagi 172. člena statuta občine Sevnica (Urad-
ni list SRS, št. 6/78) na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. maja 1978 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi kmetij, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij)
1.	člen
V	odloku o določitvi kmetij, za katere velja posebna ureditev o dedovanju po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij), (Uradni list SRS, št. 23/76) se v 2. členu točke 7 za krajevno skupnost Sevnica v posebnem seznamu kmetij po krajevnih skupnostih pod zaporedno številko 188 izbriše kmetija, vpisana na ime Motore Marija, Zigarski vrh 4, p. Sevnica.
2.	člen
V	točki 2 drugega člena odloka se v seznam kmetij pod KS Boštanj vpišejo kmetije na ime:
Priimek in ime, kraj in hišna št.	Katastrska občina	Vlož. št.	Skupna površ. v ha	Kmet. obdel. zem. v ha	Gozdovi v ha
66/a Lisec Jože in Olga, Hrastnik,	Log	116	14,38	3,84	10,54
Ulica prvoborcev 24 66/b Lisec Franc, Preska 8	Log	115	12,60	3,89	8,71
66/c Sever Ana, Leopold, Preska 7	Hubajnici Log Telče	627 992 119, 123 60, 58, 485	19,37	6,70	12,67
66/č Novšak Jože, Preska 6	Bučka Log	1446 120	14,91	4,45	10,46
V točki 4 se po seznamu kmetij pod KZ Loka 2»p. št. 123/a vpiše kmetija na ime:
Novak Franc, k. o. vi. št. sk. pov. obdel. goedovi Breg 13	Sv. Jurij 55	11,18 S,20	4,98
3.	člen
Spremeni se prvi stavek 4. člena tako, da se glasi: »Seznam zajema 412 kmetij in sicer od zaporedne številke 1 do 412.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 320-18/76-1
Sevnica, dne 31. maja 1978.
<	Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
981.
Na podlagi 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72), 10. točke dogovora o izvajanju politike cen proizvodov m storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1978 (Uradni list SRS, št. 6/78) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 31. maja 1978 sprejela
ODLOK
o povišanju stanarin in najemnin za poslovne prostore v občini Sevnica
1.	člen
Stanarine v družbenih stanovanjih občine Sevnica se v letu 1978 povešajo v poprečju za 30*/#, upoštevajoč dodatno točkovanje kotlovnic (Uradni list SRS, št. 4/77).
2.	člen
Osnova za povišanje stanarin iz prejšnjega člena je zatečena raven stanarin dne 31. 12. 1977.
3.	člen
Najemnine za poslovne prostore se na območju občine Sevnica povišajo v isti višini, kot stanarine za stanovanja v družbeni lastnini.
4.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 7. 1978 dalje.
St. 38-7/78-1
Sevnica, dne 31. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
982.
Na podlagi 21. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št 38/74 in 31/76), 169. in 172. člena statuta občine Sevnica sta Skupščina občine Sevnica na seji Zbora združenega dela ,in zbora krajevnih skupnosti dne 31. 5. 1978 ter Skupščina kulturne skupnosti Sevnica dne 17. maja 1978 sprejela
ODLOK
• prispevku za Kulturno skupnost Sevnica v letu 1978 za zavezance, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen
Zavezanci za prispevek za Kulturno skupnost Sevnica, ki niso sklenili dopolnila k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Kulturne skupnosti Sevnica za obdobje 1976—1980 plačujejo v času od 1. julija do
31.	decembra 1978 prispevek iz osebnega dohodka po določbah zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1978 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76, 12/77 in 24/77) po stopnji 1,05 •/#, od tega za občinski program Kulturne skupnosti po stopnji 0,39 “/* in aa skupni program po stopnji 0,76 %>.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-27/78-1
Sevnica, dne 31. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
SLOVENSKE KONJICE 983.
Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je po 9. členu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 8-558/78) na seji dne 6. junija 1978 določil prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov občine Slovenske Konjice.
Prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov občine Slovenske Konjice obsega prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov, objavljeno v Uradnem listu SRS, št. 16-741/76, ter spremembe in dopolnitve, objavljene v Uradnem listu SRS, št. 5-209/77, 24-1648/77 in 8-558/78).
St. 422-13/78-1
Slovenske Konjice, dne 6. junija 1978.
Predsednica Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice Marija Poliear 1. r.
ODLOK o davkih občanov (prečiščeno besedilo)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Davki na območju občine Slovenske Konjice se določajo, obračunavajo, predpisujejo in izterjujejo po določbah republiškega zakona o davkih občanov, določbah tega odloka in po določbah predpisov, izdanih na njegovi podlagi.
2.	člen
Za izvrševanje nalog in za opravljanje služb, ki jih je po ustavi in zakonih dolžna financirati občina,
in za kritje drugih družbenih potreb, občani prispevajo s tem, da plačujejo davke.
Vrste dohodkov, kj se plačujejo po tem odloku:
1.	davek iz osebnega dohodka delavcev;
2.	davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti;
3.	davek od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti;
4.	davek od osebnega dohodka od opravljanja intelektualnih storitev;
5.	davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav;
6.	davek na dohodke od premoženja;
7.	davek od premoženja;
8.	davek na dobitke od iger na srečo.
3.	člen
Davek iz osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,5 %>.
5.. člen
Stopnje občinskega davka iz osebnega dohodka Qd kmetijske dejavnosti so proporcionalne in znašajo:
Za zavezance, ki plačujejo prispevek za zdravst^ veno zavarovanje kmetov:
v I.	skupini	10
v II.	skupini	7
V III.	skupini'	4
Za ostale zavezance:
v I.	skupini	16
v II.	skupini	14
v III.	skupini	11
6,	člen
Če ima zavezanec katastrski dohodek v katastrskih občinah, ki so razvrščene v prvo, drugo in tretjo skupino, se odmeri davek po stopnji skupine, kjer ima zavezanec nad 50 °/o katastrskega dohodka.
7.	člen
Stopnja davka iz osebnega dohodka od gozda je II. DAVRK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD	proporcionalna in znaša za zavezance, ki plačujejo pri-
KMETIJSKE DEJAVNOSTI	spevek za zdravstveno zavarovanje kmetov 23 %>, za
ostale zavezance pa 47 %.
4.	člen
Glede na proizvodne in ekonomske pogoje ter oddaljenost od prometnih zvez, se katastrske občine na območju občine Slovenske Konjice razvrstijo v tri skupine, in sicer'
I. skupina:
Slovenske Konjice Konjiška vas Skalce Rađana vas Zg. Zreče
Sp, Grugovie
Ličenca
Padeški vrh
Resnik
Skomarje
Hudinja
Paka — del
Sp. Dolič — del
Brezen
Stenica
Ljubnica
Loška gora
Kunigunda
St. Slemene
II.	skupina:
Bezina
Perovec
Tepanje
Jernej
Loče
Žiče
Koble
Zbelovska gora
Preloge
Stranice
III.	skupina:
Vitanje Križevec Tolsti vrh Lipoglav Ostrožno Zg. Laže
8.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva se davek iz kmetijstva odmerja po katastrskem dohodku ali po dejanskem dohodku. Po katastrskem dohodku se odmerja davek iz kmetijstva zavezancem, ki po merilih tega odloka niso uvrščeni na obdavčitev po dejanskem dohodku.
9.	člen
Zavezancem se odmerja davek iz kmetijstva po dejanskem dohodku pod naslednjimi pogoji:
1.	Da obsega dohodke iz kmetijstva zlasti z rejo brojlerjev, nesnic, pitanje živine in prašičev ali s kakšno drugo monokulturo (vrtnarstvo, sadjarstvo itd.).
V dohodke iz predhodnega odstavka tega člena se všteva tudi katastrski dohodek v trikratnem znesku od zemljišč, ki se neposredno uporabljajo pri gojenju monokulture.
2.	Da zavezancu kmetijstvo ni glavni poklic, to je, da se mu ne odmerja prispevek za zdravstveno in starostno zavarovanje kmetov.
10.	člen
Zavezanci, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, morajo voditi evidenco o dohodkih in izdatkih v obliki knjige prejemkov in izdatkov ter evidenco — seznam osnovnih sredstev.
11.	člen
Davek i? kmetijstva po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci od osnov do višine osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov po stopnji 30 °/o. nad to višino pa se uporablja lestvica iz 21. člena tega odloka, ki velja za obrtne in druge gospodarske dejavnosti.
12.	člen
Začasno so oproščeni davka od kmetijstva dohodki zemljišč:
1.	Ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna za 6 let
2.	Na katerih nasadi ali obnovi zavezanec vinograde za 5 let
3.	Na katerih nasadi ali obnovi zavezanec sadovnjake:
—	srednjedebelne za 7 let
—	nizkodebelne za 5 let
Oprostitev po prejšnjem odstavku velja, če so iz-poljneni posebni pogoji:
a)	če obsega površina, ki je postala uporabna, zasejana ali obnovljena:
—	pod 1. točko več kot 50 arov zemljišča,
—	pod 2. točko več kot 20 arov zemljišča,
—	pod 3. točko več kot 30 arov zemljišča;
b)	če so bila vsa dela opravljena po navodilih in pod nadzorstvom za kmetijstvo pristojnega organa.
13.	člen
Davka od kmetijstva so oproščeni lastniki zemljišč, če skupni letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega:
a)	od 400 din naselja: St. Slemene, Zbelovska gora, zaselek Zaburk v naselju Stranice, Ljubnica, Sp. Dolič, Soj ek, Črešnova, Kunigunda, Boharina, Ličenca, zaselek Graben, zaselek Čretvež v naselju Preloge, zaselek Gračič v naselju Rađana vas, zaselek Burg v naselju Zg, Zreče in Loška gora;
b)	do 8000 dm naselja: Paka, Stenica, Hudinja, Skomarje, Resnik, Padeški vrh, Kamna gora Bezovje, Koroška vas. Brezen, Konjiška vas — del, ki meji na naselje Tolsti vrh; •
c)	do 12.000 din naselja: Planina, zaselek Mala gora v naselju Stranice, zaselek Zg. Brezen v naselju Brezen.
Oprostitev pod točkami od a) do c) tega člena velja le za davčne zavezance, ki jim je kmetijstvo edini poklic in, če znaša od zemljišč, ležečih v navedenih naseljih in zaselkih nad 50% katastrskega dohodka.
Oprostitve davkov iz tega člena se ne upošteva na osebni dohodek od gozdov.
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki posedujejo kmetije, za katere po odloku o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS, št. 20/76) velja posebna ureditev dedovanja in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se prizna posebna olajšava pod naslednjimi pogoji:
—	da preusmerjajo svoja gospodarstva po načrtu in programu, s katerim soglaša območna kmetijska organizacija ter občinski organ, pristojen za kmetijstvo in, ki je v skladu z razvojem kmetijstva v občini;
—	da preurejajo stanovanjske in gospodarske prostore za turistične namene po načrtu, s katerim soglaša odbor izvršnega sveta občinske skupščine za trgovino, gostinstvo in turizem.
Ne glede na četrti odstavek tega člena se prizna posebna olajšava tudi zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v strojne skupnosti, oziroma, ki skupaj z drugimi zavezanci vlagajo sredstva za takšne namene,
Ta posebna olajšava se prizna v odvisnosti od zneska naložb, če zavezanec vloži v navedene namene
sredstva v višini vsaj 50 “/o katastrskega dohodka od svojih zemljišč, vendar najmanj 5.000 din.
Olajšava po tem členu se prizna zavezancu tudi, če skupaj z drugimi zavezanci nabavlja, oziroma vlaga sredstva za take namene, če njegova vloga presega v prejšnjem odstavku navedeni znesek.
14.	člen
Olajšava po predhodnem členu se prizna v odvisnosti od vloženih sredstev, in sicer:
Olajšava od letnega davka:
Vloženo din		zavezancem,	7aVP7anrpm ki se jim odmerja Či se fim ne prispevek za	J1 se. Jim. ne zdrav in nok odmer3a pnspe-'	p * vek za zdrav, in	
od 5.000 do	10.000	zavarov. kmetov 40	pok. zav. kmet. 20
od 10.000 do	20.000	50	25
od 20.000 do	30.000	60	30
od 30.000 do	40.000	70	35
od 40.000 do	50.000	85	43
nad 50.000		100	50
Navedene	olajšave	se priznajo za	investicije, ozi-
roma nabave v tekočem letu in jih lahko zavezanec uveljavlja v letu, v katerem so bile investicije vložene, oziroma najkasneje do 31. januarja naslednjega leta.
Davčna olajšava se ne prizna za vlaganje v obnovo in novogradnjo hlevov in objektov za rejo brojlerjev, kakor tudi ne za nakup tozadevne mehanizacije in opreme.
15.	člen
Olajšava davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se prizna le tistim davčnim zavezancem, ki svoja vlaganja za namene iz 14. člena tega odloka dokažejo s predložitvijo verodostojne dokumentacije.
Mnenja o tem, ali gre za preusmeritev gospodarstva, oziroma preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene ter če je investicija primerna v skladu z razvojem v občini, izda območna kmetijska organizacija in upravni organ občine, pristojen za kmetijstvo oziroma odbor izvršnega sveta za trgovino, gostinstvo in turizem.
Pri priznanju olajšav za nakup plemenske živine je potrebna še tudi dokumentacija o plemenskem poreklu živine.
Pred iztekom normalne življenjske dobe stroja, kmetijske opreme in plemenske živine, za katero je bila priznana olajšava, zavezanec ne more ponovno uveljavljati olajšave za nakup stroja, kmetijske opreme, ki služi istemu namenu, kakor tudi ne plemenske živine.
16.	člen
Zavezancem se odmerja davek iz kmetijstva po ae-tijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih ali visokih šolah, se za vsakega takega otroka odmerjeni davek zniža za 500 din.
Za otroke iz prvega odstavka tega člena, ki so na rednem šolanju izven kraja stalnega prebivališča staršev in zaradi tega v času šolanja ne živijo pri starših, se olajšava iz prvega odstavka tega člena poveča za 100 %.
Za otroke, ki prejemajo štipendijo, se olajšava iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena zmanjša za 50 %.
Olajšava po tem členu se prizna ob letni odmeri davka za otroke, ki so v preteklem letu opravili razred oziroma letnik šole, v kateri se šolajo. Olajšava se prizna do 26. leta otrokove starosti. Olajšava se prizna, če jo zavezanec uveljavlja do konca januarja po preteku leta, v katerem je otrok, opravil razred, oziroma letnik šole. in 18. člen tega odloka.
17.	člen
Če je bila zavezancu priznana za določeno zemljišče oprostitev za vložena sredstva za investicije v kmetijstvo iz 12. člena tega odloka, ne more za isto investicijo zahtevati še davčno olajšavo po 14. členu tega odloka.
18.	člen
Kmetom-borcem, ki so bili udeleženci narodnoosvobodilne vojne, pa imajo čas udeležbe ali čas aktivnega in organiziranega dela v narodnoosvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju, vstopili pa so v NOV, oziroma pričeli aktivno in organizirano delovati za NOV po 1. januarju 1945. leta ter je tako delo trajalo neprekinjeno do 15. maja 1945, se odmerjeni davek od kmetijstva zniža za 10%>.
19.	člen
Posebno cenilno komisijo za ocenitev škode zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev, ali raznih drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, za katero se po 59. členu zakona o davkih občanov prizna posebna- olajšava, imenuje občinski izvršni svet.
III.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
20.	člen
Višina pavšalnega letnega zneska davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek od obrtne dejavnosti) je odvisna od vrste obrtne dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec, delovne sposobnosti zavezanca, kraja, kjer ima zavezanec delavnico, od tega če ima dejavnost sezonski značaj, od načina dela (strojno — ročno) in od obsega poslovanja.
Pri odmeri davka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku zavezancem, katerim opravljanje obrtne dejavnosti ni glavni poklic, se poleg kriterijev in meril iz prvega odstavka tega člena upošteva tudi višina skupne stopnje prispevkov in davka, po kateri plačujejo prispevke samoupravnim interesnim skupnostim in davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti, do višine ugotovljene po 10. členu zakona o davkih občanov. Zavezanci, ki jim je opravljanje take dejavnosti glavni poklic in to tako, da še davek v pavšalnem znesku, ugotovljen po merilih iz prvega odstavka tega člena, poveča za enkrat.
21.	člen
Davek iz obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz
10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah:
	Osnova din		Stopnja »/»
	do	10.000	26
od	10.000 do	20.000	31
od	20.000 do	30.000	36
od	30.000 do	50.000	40
od	50.000 do	100.000	44
od	100.000 do	150.000	47
od	150.000 do	200.000	49
nad	200.000	22. člen	51
Zavezanci davka iz obrtne dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo davek od osnov iz 10. člena zakona o davkih občanov po stopnji 30 °/o, nad višino osebnega dohodka, iz 10. člena zakona o davkih občanov, pa se uporablja progresivna lestvica iz 21. člena tega odloka.
23.	člen
Posebna olajšava po 82. členu zakona o davkih občanov za vlaganje sredstev v razširjeno reprodukcijo se prizna za vse obrtne in druge gospodarske dejavnosti razen za avtoprevozništvo in zavezance, ki opravljajo obrtne storitve kot postranski poklic.
24.	člen
Zavezanci davka iz osebnega dohodka storitvene dejavnosti, ki pričnejo svojo obrt na novo in se zavežejo, da bodo tako obrt opravljali najmanj 6 let, uživajo naslednje olajšave pri plačevanju davka iz do-'
hodka:
"/.
—	prvo leto	100
—	drugo leto	'	75
—	tretje leto	50
—	četrto leto	25
Kolikor pa tak zavezanec odjavi (opusti) obrt pred potekom šestih let, navedenih olajšav ni deležen in se ga naknadno za nazaj normalno obdavči. Olajšave iz prvega odstavka tega člena ne veljajo za prevozništvo in opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo.
25.	člen
Zavezancem se ne odmeri davek od obrtnih dejavnosti po letu, ko dopolnijo starost 60 let (moški), oziroma 55 let (ženske), če delajo brez tuje delovne sile in ne presegajo 20.000 din čistega dohodka.
26.	člen
Zavezancem davka iz* obrtnih dejavnosti — borcem narodnoosvobodilne vojne se pri odmeri občinskega davka ustrezno priznajo olajšave, kot jih za kmete borce določa 62. člen zakona o davkih občanov in 18. člen tega odloka.
27.	člen
Davek od obrtnih dejavnosti po odbitku se plačuje od dohodkov, od katerih se plačuje davek po odbitku po naslednjih stopnjah:
1.	od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij ipd., od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu; od prejemkov zavarovalnih poverjenikov; od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih av-
terskih pravic; od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije ipd.; od dohodkov delavcev doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči in od dohodkov od domače obrti — 10 %
2.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov; od dphodkov doseženih s pr-dajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike; od dohodkov potujočih zabavišč; od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti — 20 %
3.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije; od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu. sklenjeni v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke; od dohodkov, doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov — 25 °/o
Davka po odbitku ne plačujejo občani, ki priložnostno zbirajo odpadni material, obiralci hmelja, ribeza in jabolk.
28.	člen
Poslovne knjige morajo poleg zavezancev, določenih v 23. členu zakona o davkih občanov voditi tudi ostali zavezanci davka od obrtnih dejavnosti, ne glede na to, ali dosegajo 50.000 din davčne osnove. Glede vrste in načina vodenja knjig se uporabljajo določbe 23. člena cit. zakona.
Zavezanci iz prvega odstavka tega člena, ki so stari nad 60 let (moški), oziroma nad 55 let (ženske) in ne zaposlujejo tuje delovne sile, lahko davčna uprava na njihovo zahtevo oprosti vodenja predpisane poslovne knjige. Taka oprostitev je možna tudi za preostalega zakonca, ki v skladu z zakonom nadaljuje obrt po umrlem možu in ima zaposlenega le poslovodjo.
Občinski izvršni svet lahko na predlog davčne uprave oprosti od vodenja poslovne knjige zavezance iz prvega odstavka tega člena, če so za to kakšni drugi upravičeni razlogi (socialni, zdravstveni).
IV.	DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
29.	člen
Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presfegajo osebni dohodek iz
10.	člena zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah:
	Osnova din		Stopnja »/o
	do	10.000	26
od	10.000 do	20.000	31
od	20.000 do	30.000	36
od	30.000 do	50.000	40
od	50.000 do	100.000	44
od	100.000 do	150.000	47
od	150.000 do	200.000	49
nad	200.000	30. člen	51
Zavezanci davka iz intelektualnih storitev, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo davek iz osebnega dohodka do višine po 10. členu zakona o davkih občanov po stopnji 30%, nad vi-
šino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov pa se uporablja progresivna lestvica iz 29. člena odloka.
31. člen
Davek v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka plačujejo zavezanci davka od intelektualnih, storitev, po stopnji 25°/o.
32.	člen
Davek od intelektualnih storitev v pavšalnem letnem znesku plačujejo:
— verske skupnosti, duhovniki in druge osebe od dohodkov, doseženih z opravljanjem verskih obredov in drugih podobnih dejavnosti.
Višina davka od intelektualnih storitev v pavšalnem letnem znesku je odvisna od obsega in kraja izvrševanja intelektualnih storitev, starosti zavezanca in ostalih1 okoliščin, ki vplivajo na višino dohodka
V.	DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
33.	člen
Stopnja davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic znaša 20 "/o.
Ne glede na določila prvega odstavka tega člena se ta davek plačuje po stopnji 35% v primerih, ki so našteti v tretjem odstavku 107. člena zakona o davkih občanov.
Občinski davek iz osebnega dohodka od patentov in tehničnih izboljšav se ne plačuje
34.	člen
Če nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa za obrtni izdelek, odloči komisija, ki jo imenuje občinski izvršni svet.
VI.	DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA
35.	člen
Davek na dohodke od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah:
Osnova din	Stopnja •/«
		do •	10.000	30
od	10.000	do	20.000	33
od	20.000	do	30.000	36
od	30.000	do	50.000	40
od	50.000	do	100.000	44
od	100.000	do	150.000	48
od	150.000	do	200.000	54
nad	200.000			60
Davek na dohodek od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin. Ta davek se ne plača, če je poteklo 3 leta od dneva, ko je bila premičnina pridobljena, in če vrednost premičnine ob prodaji ne presega 5.000 din.
36.	člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem, se prizna 60°/o stroškov; od dohodkov z oddajanjem poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, pa se prizna 30% stroškov za vzdrževanje in upravljanje.
37.	člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob v podnajem se upoštevajo stroški, ki so bili potrebni za dosego teh dohodkov, v višini 50 °/o.
38.	člen
Na dohodek, dosežen z oddajanjem stavb, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo samo za počitek ali oddih (počitniške hišice itd.) v najem, plačuje lastnik davek od premoženja po stopnji 30%.
Od doseženih dohodkov iz prvega odstavka tega člena se odštejejo stroški, ki so bili potrebni za dosego teh dohodkov (amortizacija pohištva in drugega inventarja, poraba elektrike in vode, kurjava ter podobno) v višini 30 °/o.
VII.	DAVEK OD PREMOŽENJA
39.	člen
I.	Davek od tovornih, cestnih, motornih in priklopnih vozil ter kombi vozil se plačuje v tehle letnih zneskih:
1.	Za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost:
do 3 tone 1000 din od vsake začetne tone,
od 3 do 5 tone 5000 din,
od 4 do 5 ton 8000 din,
nad 5 ton 8000 + 4000 din za vsako nadaljnjo začeto tono nosilnosti.
2.	za delovna vozila: glede na nosilnost in težo: 120 din.
3.	Za tovorne, priklopne in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov glede na nosilnost kot za tovorna vozila, navedena v prvi točki;
4.	Za delovne priklopnike — ne glede na nosilnost
in težo — 60 din.
5. za vlečna vozila: a) za traktorje:
do 25 km	120	din
nad 25 km	do	40 km	170	din
nad 40 km	do	63 km	220	din
nad 63 km	270	din
b) za vlečna vozila s priklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila, navedena v I. točki;
6,	Za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja:
nad 125 ccm do 250 ccm	30 din
nad 250 ccm do 500 ccm	40 din
nad 500 ccm do 1000 ccm	50 din
nad 1000 ccm	60 din
Za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg, pa še 40 din več.	
7. Za kombije — glede na motorja, in sicer:	delovno prostornino
do 900 ccm	500	din
nad 900 ccm do 1350 ccm	800	din
nad 1350 ccm do 1800 ccm	1100	din
nad 1800 ccm do 2500 ccm	1400	din
nad 2500 ccm do 3100 ccm	1.700	din
nad 3100 ccm	2.000	din
II.	Davek od stavb se plača od vsake stavbe ne glede na to, ali jo uporablja lastnik, oziroma uživalec sam, ali pa jo daje v najem.
40.	člen
Osnova za davek je vrednost stavbe. V vrednosti stavbe se zajemajo tiste njene lastnosti in elementi opreme, ki imajo značaj nepremičnine in se po morebitni prodaji morajo prodati kot nepremična celota.
41.	člen
Merila in način za ugotavljanje vrednosti stavbe:
—	vrsta in kakovost konstrukcije zgradbe,
—	funkcionalnost stanovanja,
—	starost in obrabljenost stanovanja,
—	drugi elementi, ki vplivajo na uporabno vrednost stanovanja.
42.	člen
Vrednost stavbe se ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 41. člena tega odloka.
Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanja, ki je sestavni del odloka o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št.'8/73).
Iz priročnika, navedenega v prejšnjem odstavku tega člena, se ne uporabljajo določbe d., c., f., k., 1. in m; točka 24 ter točke 27, 28, 29 in 30
43.	člen
Vrednost stavbe se izračuna tako da se število kvadratnih metrov uporabne, tlorisne površine stavbe pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza stavbi in z vrednostjo točke
Za uporabno tlorisno površino stavbe se štejejo tlorisna površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stavbe.
■ .	-*	k
44.	člen
Vrednost točke znaša 25 din glede na kalkulativ-no gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisne površine ki se je oblikovala 1972. leta.
Za stanovanjske zadeve pristojni organ občine mora do 31. januarja vsakega leta za preteklo leto sporočiti davčnemu organu vrednost točke
45.	člen
Vrednost poslovnega prostora se poveča za 25 %, glede na to, ali so ti poslovni prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt.
46.	člen
Davčni zavezanec je davčnemu organu občine dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe in za odmero davkov.
Davčna napoved je enkratna, nove obveznosti in morebitne spremembe lastništva in vrednost stavbe pa se prijavljajo davčnemu organu občine do 31. januarja vsakega leta.
Obliko in vsebino davčne napovedi predpiše davčna uprava občine.
47.	člen
Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od stavb se spremeni, ko se vrednost točke v primerjavi z vrednostjo iz leta 1972, poveča za več kot 20°/o in je novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka od stavb v nadaljnjih letih.
'Pri valorizaciji se upošteva tudi povečanje vrednosti točke za leto 1973.
48.	člen
Občinski davek od stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah:
Stopnja
—	stanovanjskih	stavb,	stanovanj in	•/«
garaž po stopnjah	0,12
—	poslovnih stavb in poslovnih prostorov po stopnji	0,20
—	počitniških hiš	po	stopnji	0,30
49. člen
Občinski davek od stavb se odmerja vnaprej: odločba o odmeri davka je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali spremembe davčnih predpisov.
50.	člen
Davka na posest od stavb so oproščeni kmetje, ki plačujejo prispevek za starostno in zdravstveno zavarovanje kmetov in lastniki stanovanjskih hiš v naslednjih višinskih in odročnih naseljih:
St. Slemene, zaselek Zaburk in Mala gora v naselju Stranice, Ljubnica, Sp. Dolič, Sojek, Črešnova, Gorenje, Boharina, zaselek Burg v naselju Zg. Zreče, Paka, Stenica, Hudinja, Skomarje, Resnik, Padeški vrh, Kamna gora, Bezovje, Koroška vas, Planina, Brezen, Ostrožno pri Ločah, Kraberk, Suhadol, Klokočovnik, Lipoglav, Zbelovska gora, zaselek Cretvež v naselju Bukovlje in Loška gora, razen dvestometrskega pasu ob Dravinji.
Olajšave po tem členu se ne priznajo lastnikom stavb, ki te stavbe dajejo v najem in lastnikom stavb (weekendov), garaž, ki se uporabljajo v zvezi s počitniškimi stavbami.
51.	člen
Davčni zavezanci davka od stavb morajo za leto 1974 na javni poziv vložiti davčno napoved do 30. junija 1974.
Davčne napovedi ni treba vložiti občanom, pri katerih so vrednosti stanovanjskih stavb in poslovnih stavb na podlagi točkovanja že ugotovili od upravnega organa določeni popisovalci.
Davčni organ bo že izvršeno točkovanje uporabil za izračun vrednosti stavb za leto 1974 po določilih iz 44. člena tega odloka.
52.	člen
Za odmero davka na dohodek od stavb za leto 1972 in odmero davka na posest stavb za leto 1973, se za izračun stanarinske oziroma najemninske vrednosti uporabljajo določbe iz 44. člena tega odloka
Vlil. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
53.	člen
Stopnja davka na dobitke od iger na srečo nad 500 din znaša 10 %.
IX. ODLOG PLAČILA, OBROČNO ODPLAČEVANJE IN ODPIS DAVKOV
54.	člen
Davčni organ začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih:
1.	Ce zavezanec izkaže, da bodo realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno odplačevanje davčnega dolga se lahko prizna le za del davčnega dolga, ki odpade na neplačane obdavčene dohodke. Odlog plačila ali obročno odplačevanje davkov se lahko prizna do časa, ko zavezanec dobi plačane dohodke zaradi katerih mu je bil odobren odlog, oziroma obročno odplačevanje davkov, vendar največ za šest mesecev.
2.	Ce zavezanec izkaže, da zaradi bolezni dalj časa ni mogel opravljati dejavnosti in ni imel dohodkov, se lahko prizna odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga največ za tri mesece odvisno od višine davčnega dolga ter časa trajanja zavezančeve bolezni. Odlog plačila ali obročno plačevanje se lahko prizna po tej točki tudi zaradi smrti v ožji zavezančevi družini ali elementarni nezgodi, ki je prizadela zavezanca.
Za čas, ko je bilo zavezancu odloženo plačilo davka, se zaračunavajo zamudne obresti, razen za odlog plačila davka po prvi točki tega člena.
55.	člen
Občinski izvršni svet se pooblasti, da na predlog davčne službe odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če so podani pogoji za odpis iz 225. člena zakona o davkih občanov.
56.	člen
Pri zavezancih, ki so lastniki nepremičnega premoženja, lahko v prejšnjem odstavku pooblaščeni organ predlaga, da se davčni dolg zavaruje z vknjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah.
X. POROŠTVO
57.	člen
Davčna uprava lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo njegovih davčnih obveznosti, če jih
ni mogoče ali jih ne bi bilo mogoče Hiti prisilno izterjati iz njegovega premoženja.
Poroštvo je podano, če eden ali več občanov s pismeno izjavo jamči z vsem premoženjem za izpolnitev zavezančevih davčnih obveznosti do določene višine. Izpolnitev porokove obveznosti se zavezuje z zastavo nepremičnin.
Višina obveznosti, za katero morajo jamčiti poroki je enaka letni povprečni osnovi, na podlagi katere je bil v občini odmerjen davek od obrtne dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku v zadnjem letu v dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec ali v sorodni dejavnosti.
V primerih, ko zapadle davčne obveznosti zavezanca, od katerega se zahteva poroštvo presegajo osnovo iz predhodnega odstavka, mora zavezanec nuditi poroštvo najmanj do višine zapadlih davčnih obveznosti.
58.	člen
Poroštvo pred izdajo dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti se zahteva za naslednje dejavnosti:
—	avtoprevozništvo,
—	avto taksi,
—	stavbne obrti,
—	izdelovanje predmetov iz plastičnih mas in umetnih smol,
—	izdelovanje kovinskih okrasnih predmetov,
—	gostinstvo.
59.	člen
Davčna uprava lahko zahteva od zavezanca poroštvo v tehle primerih:
1.	ko prisilna izterjava iz nepremičnega premoženja zavezanca ni uspela, zapadli davki pa presegajo povprečno odmerjeni davek v zadnjem letu dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec ali v sorodni dejavnosti,
2.	ko obstoja utemeljen sum, da bo davčni zavezanec zapustil državo za daljši čas
60.	člen
Občan, ki nima nepremičnega in premičnega premoženja, lahko dobi dovoljenje za opravljanje gospodarske dejavnosti, če izpolnjuje predpisane pogoje, poleg tega pa mora predložiti pismeno izjavo vsaj enega občana, s katero le-ta prevzame poroštvo za njegove obveznosti iz naslova davkov, kolikor jih ne bi bilo mogoče niti prisilno izterjati iz zavezančevega premoženja.
Poroštvo po prvem odstavku tega člena velja aa celotno premoženje poroka in njegove osebne dohodke do tiste višine, kot to dovoljujejo predpisi.
XI. SKUPNE DOLOČBE
61.	člen
Zavezanci, ki so dolžni vložiti napoved za odmero prispevka oziroma davka, morajo letno napoved vložiti najpozneje do 31. januarja vsakega leta za preteklo leto pri davčni upravi občine Slovenske Konjice.
62.	člen
Na javni poziv so občani pod pogoji, ki jih določa medobčinski dogovor dolžni komisiji za ugotavljanje izvora premoženja predložiti podatke o svojem premoženju in o načinu njegove pridobitve.
63.	člen
Pojasnila za izvajanje tega odloka daje občinska davčna uprava.
984.
Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je po 6. členu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni Ust SR.S, št 24-1649/77) na seji dne 6. junija 1978 določil prečiščeno besedilo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve.
Prečiščeno besedilo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve obsega besedilo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 5-225/76) ter spremembe in dopolnitve, objavljene v Uradnem listu SRS, št. 18-900/76), popravek objavljen v Uradnem listu SRS, št. 31/76, spremembe in dopolnitve (Uradni list SRS, št. 24-1649/77 im 5-375/78)
St. 421-3/77-1
Slovenske Konjice, dne 6. junija 1978.
Predsednica Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice
Marija Poličar L r
ODLOK
o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (prečiščeno besedilo)
1.	člen
Na območju občine Slovenske Konjice se uvaja poseben občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve (v nadaljnjem besedilu: »Posebni občinski prometni davek«).
Poseben občinski prometni davek se plačuje po določbah zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, po določbah zakona o posebnem republiškem davku ođ prometa od proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SRS, št. 54-403/72. 14-119/73, 45-382/73, 29-1448/75, 15-651/76. 31-1394/76. 18-1149/77 in 23-1469/77), po tem odloku ter predpisih, izdanih »a tej podlagi.
2.	člen
Fesebni občinski prometni davek se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere je po zakonu
o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu določeno, da se od njihovega prometa ne plačuje posebni davek od prometa proizvodov ter od proizvodov, od katerih se ne plačuje posebni republiški davek od prometa proizvodov ob pogojih, določenih v republi-ikem zakonu.
3.	člen
Zavezancu proizvajalcu se od posebnega občinskega prometnega davka, ki bi ga moral plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnemu potrošniku, odbije posebni občinski davek, ki ga je plačal od materiala za take izdelke. Temeljni in posebni občinski prometni davek se odbija ob pogojih, ki jih določa zakon o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov za odbijanje posebnega republiškega prometnega davka.
4.	člen
Zasebnemu proizvajalcu vina in žganja se za potrebe članov gospodinjstva prizna 350 litrov vina in 10 litrov zganja na vsakega člana gospodinjstva, starega nad 18 let. Za kalo in razsip se prizna 8 “/o pri vinu in 2 °/o pri žganju.
5.	člen
Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah, določenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni prometni davek.
Višino davka v pavšalnem letnem znesku določi občinska davčna uprava na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja ter vrsti dejavnosti zavezanca in v primerjavi ter ocenitvi z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometa v preteklem letu.
TARIFA
po trgovinskih in drugih organizacijah kot posrednikih ali kako drugače.
3.	Davek od prometa blaga na drobno se plačuje tam, kjer je bilo blago pi’odano.naravnost potrošnikom, tudi v primeru, ko gre za prodajo proizvodov iz potujočih prodajaln. Potujoče prodajalne plačujejo davek od prometa blaga na drobno za tisti čas, ko prodajajo na območju občine Slovenske Konjice, tako kot ostale prodajalne, ki imajo sedež na območju občine.
4.	Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od umetnih brezalkoholnih pijač in sodavice.
Z umetnimi brezalkoholnimi pijačami iz te tarifne številke so mišljeni proizvodi iz 20. člena pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu evidence obračunavanja in plačevanja davka od proizvodov in storitev.
Glede davčne osnove in davčnega zavezanca se uporabljajo določbe posebnega republiškega prometnega davka.
Tar. št. 2
Od novih ali rabljenih avtomobilov, če se prodaja izvrši v roku dveh let od prejšnjega nakupa po stopnji	4 •/•
Opomba:	'
Davek po tej tarifni številki se ne plača od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov, katere prodaje opravi v imenu lastnika avtomobila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice. Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ali smrti lastnika avtomobila.
Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti; če pa ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost davčni organ.
Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača davčni upravi občine, v kateri ima prodajalec stalno prebivališče.
A.	Proizvodi Tar. št. 1
Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana davčna oprostitev	3 °/o
Opomba:
1.	Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od motornih vozil, ki jih uvozijo, oziroma kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe. Davek plača občan, oziroma zasebna pravna oseba davčni upravi občine, v kateri ima stalno prebivališče, oziroma poslovni sedež. Brez dokaza o plačanem davku po tej tarifni številki, motornega vozila ni mogoče registrirati.
2.	Ne plačuje se davek po tej tarifni številki od rabljenih stvari, ki jih prodajajo občani neposredno ali
Tar. št. 3
1.	Od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 “/o iz domačih surovin, računano po vrednosti:
—	od naravnega vina, vina tipa »Biser« in vinsko sadnih pijač
—	od penečega vina
—	od medice
—	od piva
—	od naravnega žganja in vinjaka
—	od drugih alkoholnih pijač
2.	Od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih z
manj kot 50 % iz domačih surovin, računano po vrednosti	45 */#.
dinarjev od litra
2,00
4,00
v •/« od vrednosti
15
30
40
43.
Opomba:
1.	Davčna osnova za alkoholne pijače iz prve in druge alinee te tarifne številke je liter alkoholne pijače; za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku od litra.
Davčna osnova za ostale alkoholne pijače iz te tarifne številke je prodajna cena proizvajalca — uvoznika, prodajalca, na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena.
2.	Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavijo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom, oziroma zaradi lastne končne potrošnje.
3.	Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točke opombe k tej tar. št. je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunajo kupcu.
4.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka drugih snovi in primesi.
5.	Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2 °/o alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač.
6.	Vinski mošt se ne šteje za vino in se od njega ne plača davek, dokler traja vrenje. Ne glede na prejšnji stavek se vinski mošt od 11. novembra dalje šteje za vino, čeprav vrenje še ni končano.
Tar. št. 4
Od alkohola (etanola)	1,00 din
Opomba:
Davčna osnova je hektolitrska stopnja čistega alkohola.
Tar. št. 5
Od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij, od katerih se plačuje temeljni davek od prometa proizvodov	20 %
B.	Obrtne storitve Tar. št. 6
Od plačil za obrtne storitve, ki jih opravljajo obrtne delavnice samostojnih obrtnikov, civilno pravne osebe, družbeno pravne osebe in občani, in sicer:
— od fotografiranja, kemično čiščenje oblek, talnih oblog in preprog, mehanika koles, finotnehanikar-ske, urarske, sedlarske, tapetniške storitve, popravila električnih gospodinjskih aparatov ter izolacija toplotnih naprav in pranje avtomobilov	5 V«
— mizarske- tesarske in ključavničarske, kovino-strugarske, elektroinštalacijske, inštalacija vodovoda in centralne kurjave, elektromehanikarske, avtokle-parske, avtoelektromehanikarske, avtomehanikarske, galvanizirani e, zidarske, teracerske, pleskarske, sobo-slikarske, pečarske, parketarske storitve, montiranje in popravilo plastičnih rolet, oblaganje ploščic, opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo, izolacijo, kleparstvo, orodjarstvo	10 "/o
Opomba:
1.	Občinski davek po tej tarifi se plača tudi za plačilo za storitve za proizvodnjo izdelkov iz naročnikovega materiala.
2.	Davčna osnova je skupni znesek plačil po odbitku vrednosti materiala ki ga je dal izvrševalec storitev, če je material v računu posebej izkazan.
3.	Davek po tej tarifi se ne plača od plačila za obrtne storitve, opravljanje gospodarskim in drugim delovnim organizacijam.
Tar. št. 7
Od plačil za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani in civilno pravne osebe občanom in civilno pravnim osebam:
a)	od plačil za prevoz blaga z motornimi vozili 10 odstotkov
b)	od plačila za prevoz oseb z motornimi vozili 10 odstotkov
C.	Splošna tarifa Tar. št. 8
Od vrednosti prodanih srečk in iger na srečo in na vloge za javne stave, razen na igre in vloge v javne stave, ki jih prireja Jugoslovanska loterija, se plača davek po stopnji 10 %
Opomba:
1.	Davčni zavezanec je prireditelj igre na srečo, oziroma javne stave. Prireditelj je dolžan najmanj 15 dni pred prireditvijo vložiti prijavo pri občinski davčni upravi.
2.	Obračun in plačilo je treba opraviti najpozneje v 15 dneh no nrireditvi v pismeni obliki.
Tar. št: 9
Od vrednosti prodanih vstopnic za vrtiljake, cirkuške in artistične predstave	10 %
Opomba:
Prometni davek se ne plača za kulturno-umetni-ške in telesnovzgojne, športne ter telovadne prireditve, kolikor se na njih ne točijo alkoholne pijače.
2.	V primeru spora glede značaja kulturno-umet-niške in telesnovzgojne prireditve odloča izvršni svet občinske skupščine.
Tar. št. 10
Od plačil za zakup in podzakup danih premičnih ali nepremičnih stvari, razen plačila za najem ali podnajem stavb občanom in civilno-pravnim osebam 10 %>
ŠENTJUR PRI CELJU 985.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 126. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20-603/74), na seji družbenopolitičnega zbora dne 24. maja 1978 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. maja 1978 sprejela
ODLOK
o zvišanju stanarin
1.	člen
Stanarine na območju občine Šentjur pri Celju se z veljavnostjo od 1. julija 1978 zvišajo do 25 %.
2.	člen
Osnova za določitev stanarin v letu 1978 je vrednost stanovanj, ugotovljena z odlokom Skupščine občine Šentjur pri Celju o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 13-571/73) s tem, da ostane valorizacijska vrednost točke nespremenjena in tako izračunana stanarina povišana za 25 °/o v letu 1975, za 20% v letu 1976 in za 25% v letu 1978.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-6/78-1
Šentjur pri Celju, dne 25. maja 1978.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Stanko Lesnika, kmet. inž. 1. r,
ŠMARJE PRI JELŠAH 986.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 29. maja 1978 sprejela
3.	člen
1
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-10/78-1
Šmarje pri Jelšah, dne 31. maja 1978.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r.
987.
Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 5. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 28/74 in št. 10/75) in 3. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 28/75) na seji dne 8. junija 1978 sprejel
SKLEP
o povečanju stanarin na območju občine Šmarje pri
Jelšah
1.	člen
Stanarine na območju občine Šmarje pri Jelšah se povečajo za vse kategorije stanovanj v povprečju za 30%.
2.	člen
Stanarine v stanovanjih brez centralne kurjave se povečajo za 22,35 %,
3.	člen
Stanarine v stanovanjih s centralno kurjavo se povečajo za 37,17 °/o.
4.	člen
Osnova za povečanje stanarine v letu 1978 je točkovanje izvedeno v letu 1973 na podlagi odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 22/73), dodatno točkovanje kotlovnic na podlagi odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Šmarje pri Jelšah" (Uradni list SRS, št. 6/77) in veljavna stanarina na dan 30. 6. 1978.
5.	člen
ODLOK
o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi sklada za komunalno in cestno dejavnost
Najemnine za poslovne prostore se povečajo za 30 %.
6.	člen
1. člen
Ta sklep prične veljati 1. julija 1978.
Odlok o ustanovitvi sklada za komunalno in cestno dejavnost (Uradni vestnik Celje, št. 12-7/66) preneha veljati.
2. člen
Sredstva in obveznosti sklada za komunalno in cestno dejavnost se prenesejo na Komunalno skupnost Šmarje pri Jelšah.
St. 36-4/78-2
Šmarje pri Jelšah, dne 8. junija 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Franc Mlaker 1. r.
VRHNIKA
988.
Na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni'list SRS, št. 21/74), 21. člena pravilnika .o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/ 74, 18/77 in 24/77) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela dne 1. junija 1978, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 1. junija 1978 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 31. maja 1978, sprejela
989.
Na podlagi 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72), dogovora o izvajanju politike cen proizvodov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1978 (Uradni list SRS, št. 6/78) ter 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) in na predlog Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika je Skupščina občine Vrhnika na 2. seji zbora združenega dela dne 1. junija 1978, na 1. seji zbora krajevnih skupnosti dne 1. junija 1978 in na 2. seji družbenopolitičnega zbora dne 31. maja 1978 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1977
1. člen
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1977, ki ju je pregledala strokovna komisija, imenovana po občinski skupščini.
2. člen
Zaključna računa izkazujeta:
a) davkov in prispevkov občanov:
—	predpisi vseh davkov in prispevkov
—	predpis obresti in stroškov izterjave
—	plačilo davkov in prispevkov
—	odpisi davkov in prispevkov Zaostanek na dan 31. 12. 1977
din
21.662.283.70
225.291,60
21.331.010.70 268.959,05 287.605,55
b) prispevka za starostno zavarovanje kmetov: — predpis prispevka za starostno
zavarovanje kmetov	750.015,05
—	predpis stroškov izterjave	773,00
—	plačila prispevkov	740.451,95
—	odpisi prispevkov	4.294,00
Zaostanek na dan 31. 12.	1977	6.042',10
3.	člen
Zaključna računa obsegata:
—	bruto bilanco
—	bilanco
—	pregled skupno doseženega prometa
—	pregled dolgov in preplačil zavezancev
ODLOK
o oblikovanju stanarin v letu 1978 na območju občine
Vrhnika
1.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Vrhnika oz. lastniki stanovanj oblikujejo v letu 1978 višino stanarine za stanovanja s katerimi upravljajo, v odvisnosti od vrednosti in kakovosti stanovanja in drugih ugodnosti, ki jih stanovanje nudi imetniku stanovanjske pravice, vendar le do višine, ki jo določa ta odlok.
2.	člen
Osnova za določitev stanarine v letu 1978 je vrednost stanovanja, ugotovljena na podlagi odloka o ugotavljanju vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 17/73, 14/74) in povečanje stanarine v letu 1975, 1976 in 1977.
3.	člen
Stanarina ugotovljena po 2. členu tega odloka se poveča s 1. julijem 1978 za stanovanja s centralnim ogrevanjem povprečno za 36,45 %>, za stanovanja brez centralnega-ogrevanja pa linearno za 20,77%.
4.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Vrhnika oz. lastniki stanovanja določijo stanarino za vsako stanovanje v mesečnem znesku v skladu z 2. členom tega odloka.	'
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Vrhnika oz. lastniki stanovanja in imetniki stanovanjske pravice so dolžni v roku 60 dni po uveljavitvi tega odloka skleniti nove stanovanjske pogodbe ali anekse.
5.	člen
Ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o oblikovanju stanarin v letu 1977 na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 8/77).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 4/1-010-09/76 Vrhnika, dne 1. junija 1978.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-010-06/78 Vrhnika, dne 1. junija 1978.
Predsednik
Skupščine občine VrhniKa
Vladimir Mejač 1. r.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Vladimir Mejač 1. r.
990.
Na podlagi 18. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18-176/74), dogovora o izvajanju politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občine v letu 1978 (Uradni list SRS, št. 6/78) ter 165. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 2. seji zbora združenega dela dne 1. junija 1978, na 1. seji zbora krajevnih ksupnosti dne 1. junija 1978 in na 2. seji družbenopolitičnega zbora dne 31. mala 1978 sprejela
ODLOK
o določitvi najemnin za poslovne stavbe in poslovne prostore v občini Vrhnika za leto 1978
1.	člen
Najemnine za poslovne stavbe in poslovne prostore v občini Vrhnika se povečajo s 1. 7. 1978 za 30%>.
2.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Vrhnika sklene z najemniki nove najemne pogodbe v dveh mesecih no uveljavitvi tega odloka.
3.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljavnost odloka o določitvi najemnine za poslovne stavbe in poslovne prostore v občini Vrhnika (Uradni list SRS. št. 3/77).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-010-02/78
Vrhnika, dne 1. junija 1978.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r.
991.
Na podlagi 46. člena zakona o blagovnem, prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) in 152. .člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 2. seji zbora združenega dela dne 1. junija 1978, na prvi seji zbora krajevnih skupnosti dne 1. junija 1978 in na 2. seji družbenopolitičnega zbora dne 31. maja 1978 sprejela
ODLOK
o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometu
1. člen
S tem odlokom se ugotavlja družbeni interes za opravljanje blagovnega prometa v imenu organizacije združenega dela in na njen račun.
2; člen
Na območju občine Vrhnika lahko delovni ljudje skupaj s člani svoje družine opravljajo prodajo na drobno živil, časopisov, knjig, papirja, vžigalic ter galanterijskih in drogerijskih proizvodov na podlagi pismene pogodbe o delu z organizacijo združenega dela, ki izpolnjuje pogoje za prodajo na drobno s temi proizvodi.	\
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-010-05/78
Vrhnika, dne 1. junija 1978.
x	Predsednik
Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r.
992.
Skupščina občine Vrhnika je na podlagi 14. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72, 19/76 in 8/76) in 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/ 74), na 2. seji zbora združenega dela dne 1. junija 1978, na 1. seji zbora krajevnih skupnosti dne 1. junija 1978 in na 2. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. maja 1978 sprejela
ODLOČBO
o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo stanovanjsk« poslovnega objekta S-6 v kompleksu Klisa na Vrhniki
1.	člen
Gradnja stanovanjsko poslovnega objekta S-6 ’ kompleksu Klisa na Vrhniki je v splošnem interesu.
2.	člen
S to odločbo je v smislu 14. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72, 19/76 in 8/78) ugotovljen splošni interes za gradnjo stanovanjsko poslovnega objekta S-6 v korppleksu Klisa z lokacijo na zemljišču pare. št. 2041/1, pare. št. 2041/3, pare. št. 2042, pare. št. 2045/2, pare. št. 290/2 k. o. Vrhnika in je zato dopustna razlastitev v korist družbene lastnine in razlastitvenega upravičenca Samoupravno stanovanjsko skupnost Vrhnika.
3.	člen
Zoper to odločbo ni dopustna pritožba, dovoljen pa je upravni spor, ki se vloži s tožbo pismeno ali ustno na zapisnik pri Vrhovnem sodišču SRS v Ljubljarr v 30 dneh od dneva objave te odločbe.
4.	člen
Ta odločba se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 3/9-463-1/78
Vrhnika, dne 1. junija 1978.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Vladimir Mejač 1. r.
ŽALEC
993.
Skupščina občine Žalec in občinska izobraževalna skupnost Žalec sta na podlagi 125. in 131. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74, 29/76 in 6/77), 19. člena zakona o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 19/76) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti, družbenopolitičnega zbora 28. februarja 1978 in seji skupščine občinske izobraževalne skupnosti Žalec dne 25. aprila 1978 sprejeli
SKLEP
o poimenovanju posebne osnovne šole Žalec
I
Posebna osnovna šola Žalec se poimenuje v osnovno šolo »Ljube Mikuš« Žalec.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-1/77-2
Žalec, dne 25. aprila 1978.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
Predsednica
Skupščine občinske izobraževalne skupnosti Žalec
Jelisaveta Podgornik, dipl. inž. kem. 1. r.
Pri objavi odredbe o spremembi višine stanarin in najemnin v občini Cerknica, objavljene v Uradnem listu SRS, št. 11/78, so bile v primerjavi z izvirnikom ugotovljene napake, zato dajem
POPRAVEK
odredbe o spremembi višine stanarin in najemnin v občini Cerknica
—	v drugi vrsti 1. člena se beseda »1. januarja« pravilno glasi »1. julija«,
—	v drugi vrsti 3. člena se beseda »1. junija« pravilno glasi »1. julija«,
—	na koncu 2. vrste 7. člena se beseda »1. junija« pravilno glasi »1. julija«.
St. 06-18/73-1
Cerknica, dne 5. junija 1978.
Sekretar Izvršnega sveta SO Cerknica
Fikret Mehadžič 1. r.
POPRAVEK
V odloku o posebnem prispevku za izgradnjo ojačitve vodovoda Radeče iz zajetij »Samčeva reber« (Uradni list SRS, št. 9/78) je bila v 7. členu ugotovljena napaka in se 7. člen pravilno glasi:
»Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.«
Sekretar
Skupščine občine Laško
Eleonora Grosar 1. r.
POPRAVEK
V sklepu o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju vasi Malo Mlačevo, krajevne skupnosti Mlačevo (Uradni list SRS, št. 23-1488/77 z dne 23. 12. 1977) se III. in XII. točka pravilno glasita:
III
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo petih let in sicer od 1. 1. 1978 do 31. 12. 1982.
XII
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
zbora delegatov KS Mlačevc
/ .
Franc Kastelic 1. r.
VSEBINA
Stran
PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE 894. Odlok o razrešitvi in imenovanju predsednika in
članov Republiškega sveta za varstvo ustavne ureditve	1323
895. Odlok o razrešitvi in imenovanju predsednika in članov Republiškega sveta za mednarodne odnose	1323
898.	Odlok o sestavi sveta Predsedstva Socialistične republike Slovenije za ljudsko obrambo ter o razrešitvi in imenovanju	njegovih članov	1324
897.	Odlok o razrešitvi in imenovanju predsednika in članov komisije Predsedstva Socialistične republike Slovenije za varstvo ustanosti in zakonitosti ter za uresničevanje svoboščin, pravic in dolžnosti človeka
in občana	1324
898.	Odlok o razrešitvi in imenovanju predsednika in čla-
nov komisije Predsedstva Socialistične republike Slovenije za organizacijska in kadrovska vprašanja	1324
899.	Odlok o razrešitvi in imenovanju predsednika in čla-
nov komisije Predsedstva Socialistične republike Slovenije za pomilostitve	1325
900.	Odlok o imenovanju predsednika, podpredsednika in
članov komisije Socialistične republike Slovenije za odlikovanja	1325
USTAVNO SODlSCE SR SLOVENIJE
901.	Odločba o ugotovitvi, da določbi 2 in 3. odstavka 13.
člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju nista v skladu z ustavo SR Slovenije	1325
902.	Odločba o ugotovitvi, da odlok Skupščine občine Slo-
venska Bistricu o prepovedi gojitve domačih živali v določenih območjih in stanovanjskih zgradbah na območju občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik Maribor, št. 4/76 in 7/76) ni v neskladju z ustavo in zakonom	1327
Stran
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
903.	Odlok o gospodarsko škodljivih rastlinskih boleznih
in škodljivcih na območju SR Slovenije	1327
904.	Odlok o pristojbinah za obvezne zdravstvene preglede rastlin v notranjem prometu m pri izvozu 1328
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
905.	Odredba o prenehanju veljavnosti odredbe o razčle-
nitvi računov o vplačevanju prihodkov družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in skladov družbenopolitičnih skupnosti	1328
906.	Odredba o kmetijskih pridelkih, ki jih ni dovoljeno
prodajati na trgih	1329
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
907.	Odredba o splošnih pogojih za opravljanje del v
zadevah geodetske službe	1329
908.	Družbeni dogovor o izvajanju družbene akcije za
organizirano preskrbo osnovnih šol z učbeniki ter zagotavljanju brezplačnih učbenikov za učehce osnovnih šol v SR Sloveniji	1330
909.	Sklep o ugotovitvi veljavnosti aneksa k samoupravnemu sporazumu o skupnih temeljih plaha socialnega skrbstva v občini in SR Sloveniji za obdobje 1976
do 1980 v letu 1978	1332
910.	Samoupravni sporazum o dodatnem izjemnem posoji-
lu prizadetim zaradi potresov na območju občin Tolmin in Nova Gorica	1332
911.	Samoupravni sporazum o združevanju in zagotavlja-
nju sredstev za reševanje stanovanjskih potreb kadrov, ki so pomembni za pospeševanje skladnejšega razvoja manj razvitih območij v Socialistični republiki Sloveniji v obdobju 1978—1980	1333
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
912.	Aneks št. l k samoupravnemu sporazumu o temeljih
plana občinske zdravstvene skupnosti Brežice v obdobju 1976 do 1980 za leto 1978 (Celje)'	1335
913.	Sklep o ugotovitvi pravne veljavnosti aneksa št. 1
k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Brežice v obdobju 1976—1980 za leto 1978 In prispevnih stopnjah, veljavnih od 1. 7. 1978 dalje (Celje)	1336
914.	Aneks št. l k samoupravnemu sporazumu o temeljih
plana občinske zdravstvene skupnosti Celje v obdobju 1976—19S0 za leto 1978 (Celje)	1337
915.	Sklep o ugotovitvi pravne veljavnosti aneksa št. 1 k samoupi avnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Celje v obdobju 19?6—
1980 za leto 1978 in prispevnih stopnjah, veljavnih od
1. 7. 1978 dalje (Celje)	1339
916.	Aneks št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih
plana občinske zdravstvene skupnosti Laško v obdobju 1976—1980 za leto 1978 (Celje)	1340
917.	Sklep o ugotovitvi pravne veljavnosti aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Laško v obdobju 1976—
1980 za leto 1978 in prispevnih stopnjah veljavnih od
1. 7. 1978 dalje (Celje)	1342
918.	Sklep o razčlenitvi dogovorjenih prispevnih stopenj, namenjenih za razvoj zdravstvene službe — naložbe
za čas od 1. 7. 1978 dalje (Laško) (Celje)	1343
919.	Aneks št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih
plana občinske zdravstvene skupnosti Sevnica v obdobju 1976—1980 za 1978. leto (Celje)	1344
920.	Sklep o ugotovitvi pravne veljavnosti aneksa št. 1
k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Sevnica v obdobju 1976—1980 za leto 1878 in prispevnih stopnjah, veljavnih od 1. 7. 1978 dalje (Celje)	1346
921.	Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo
za določene kategorije uporabnikov, ki uživajo posamezne pravice in zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Sevnica od l. maja 1978 dalje (Celje)	1347
922.	Sklep o osnovah za obračunavanje prispevka za
zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve v občinski zdravstveni skupnosti Sevnica v letu 1978 (Celje)	1349
923.	Sklep o višini in stopnji prispevkov, ki jih plačujejo
zavarovanci -	kmetje	v	letu	1978	(Sevnica)	(Celje) 1350
924.	Aneks št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih
plana občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice v	obdobju	1976—1980	za	1978.	leto	(Celje)	1330
925.	Sklep o ugotovitvi dogovorjenega obsega programa financiranja zdravstvenega varstva k aneksu št. 1
Stran
k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice za
leto 1978 in prispevnih stopnjah veljavnih od 1. 7.
1978 dalje (Celje)	1352
926.	Aneks št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih
plana občinske zdravstvene skupnosti Žalec v obdobju 1976—1980	za	1978. leto (Celje)	1353
927.	Sklep o ugotovitvi pravne veljavnosti aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Žalec v obdobju 1976—1980 za leto 1978 in prispevnih stopnjah, veljavnih od 1.
7. 1978 dalje (Žalec)	(Celje)	1355
928.	Sklep o sprejemu aneksa št. i k samoupravnemu
sporazumu o temeljih plana občinskih zdravstvenih skupnosti v obdobju 1976—1980 za 1978. leto (Ljubljana)	1356
929.	Osnove in višine prispevkov za financiranje zdravstvenega varstva	(Ljubljana)	1356
930.	Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo kmetov in določenih kategorij oseb ter občanov, ki
uživajo posamezne pravice zdravstvenega varstva v občinskih zdravstvenih skupnostih Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje v letu 1978 (Novo mesto)	1359
931.	Sklep o stopnjah prispevka za zdravstveno varstvo in
zavarovanje v občinski zdravstveni skupnosti Črnomelj za leto 1978 (Novo mesto)	1362
932.	Sklep o osnovah in stopnjah prispevka za zdravstve-
no varstvo in zavarovanje vseh oblik dela in osnovah za denarna nadomestila delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve in ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom (samostojne poklicne dejavnosti) ter delavcev zaposlenih pri njih (razen kmetov), v občinski zdravstveni skupnosti Črnomelj, za leto 1978 (Novo mesto)	1362
933.	Sklep o stopnjah prispevkov za zdravstveno varstvo
* in zavarovanje v občinski zdravstveni skupnosti Krško za leto 1978 (Novo mesto)	1363
934.	Sklep o osnovah in stopnjah prispevka za zdravstve-
no varstvo in zavarovanje vseh oblik dela in osnovah za denarna nadomestila delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve in ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom (samostojne poklicne dejavnosti) ter delavcev zaposlenih pri njih (razen kmetov), v občinski zdravstveni skupnosti Krško za leto 1978 (Novo mesto)	1364
935.	Sklep o stopnjah prispevkov za zdravstveno varstvo
in zavarovanje v občinski zdravstveni skupnosti Metlika za leto 1978 (Novo mesto)	1365
936.	Sklep o osnovah in stopnjah prispevka za zdravstve-
no varstvo in zavarovanje vseh oblik dela in osnovah za denarna nadomestila delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve in ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom (samostojne poklicne dejavnosti) ter delavcev zaposlenih pri njih (razen kmetov), v občinski zdravstveni skupnosti Metlika za leto 1978 (Novo mesto)	1365
937.	Sklep o stopnjah prispevkov za zdravstveno varstvo
in zavarovanje v občinski zdravstveni skupnosti Novo mesto za leto 1978 (Novo mesto)	1366
938.	Sklep o osnovah in stopnjah prispevka za zdrav-
stveno varstvo in zavarovanje vseh oblik dela in osnovah za denarna nadomestila delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve in ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom (samostojne poklicne dejavnosti) ter delavcev zaposlenih pri njih (razen kmetov), v občinski zdravstveni skupnosti Novo mesto za leto 1978 (Novo mesto)	1367
939.	Sklep o stopnji prispevkov za zdravstveno varstvo in
zavarovanje v občinski zdravstveni skupnosti Trebnje za leto 1978 (Novo mesto)	1368
940.	Sklep o osnovah in stopnjah prispevka za zdravstve-
no varstvo in zavarovanje vseh oblik dela in osnovah za denarna nadomestila delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve in ki opravljajo dejavnost s samostojnim delom (samostojne poklicne dejavnosti) ter delavcev zaposlenih pri njih (razen kmetov), v občinski zdravstveni skupnosti Trebnje za leto 1978 (Novo mesto)	1368
941.	Sklep o višini povračil za stroške prehrane in na-
stanitve v drugem kraju ter o višini posmrtnine in pogrebnine (Novo mesto)	1369
Stran
Stran
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
942.	Sklep o javni razgrnitvi urbanistične dokumentacije, ki ponazarja predlog za spremembo Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane in urbanističnega programa — za spremembo namembnosti površin za območje zazidalnih otokov BP 8 in BP 10 IR Brod (Ljubljana)
943.	Sklep o zaključnem računu občinskih in ljubljanske kulturne skupnosti za leto 1977 (Ljubljana)
944.	Odlok o proračunu občine Brežice za leto 1978
945.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Brežice)
94t>. Odlok o višini prispevne stopnje za financiranje programov zdravstvene skupnosti Brežice, izobraževalne skupnosti Brežice, kulturne in telesnokulturne skupnosti Brežice, skupnosti socialnega skrbstva, skupnosti otroškega varstva Brežice, skupnosti za zaposlovanje Brežice in družbenega varstva otrok v SR Sloveniji za obdobje od 1. 7. do 31. 12. 1978 za tiste, ki niso sprejeli dodatkov k samoupravnim sporazumom o temeljih planov za obdobje 1976—1980
947.	Dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana Kulturne skupnosti občine Celje in Kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980
948.	Sklep o spremembi sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju Lave, Ostrožno, Lopata, Dobrova in Lokrovec za izgradnjo objektov splošnega družbenega standarda na navedenih območjih (Celje)
949.	Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Cerknica
950.	Odlok o dopolnitvi in spremembi odloka o urbanističnem programu občine Cerknica za območje naselij Nova vas in Fara (Cerknica)
951.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu občine Cerknica — za območje industrijske cone Podskrajnik (Cerknica)
952.	Odlok o spremembi odloka o urbanističnem načrtu Cerknice (za območje Lopate) (Cerknica)
953.	Odlok p določitvi kmetij, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev-kmetij (Cerknica)
954.	Odlok c potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in zaključnega računa prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 1977 (Grosuplje)
955.	Odlok o najvišji stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Grosuplje
956.	Odlok o spremembi odloka o delovnem času trgovin, mesnic, gostinskih obratov in gostišč, trafik ter obrtnih delavnic (Grosuplje)
957.	Odlok o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali (Grosuplje)
958.	Odlok o sestavi, nalogah in načinu dela organov in stalnih delovnih teles Skupščine občine Grosuplje
959.	Sklep o soglasju k cenam individualnih komunalnih storitev Obrtnega komunalnega podjetja Idrija
960.	Odlok o izvršitvi proračuna občine Laško za leto 1977
961.	Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov občanov občine Laško za leto 1977
962.	Sklep o potrditvi zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1977 (Laško)
963.	Sklep o oblikovanju skupine delegatov za delegiranje delegata v zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije (Laško)
9G4. Sklep o oblikovanju skupine delegatov 2. volilnega okoliša s področja gospodarstva za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije (Laško)
965. Sklep o določitvi skupine delegatov za delegiranje delegata v zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije (Laško)
965. Sklep o določitvi delegatov v posamezne skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije (Laško)
	967.
	968.
1370	
1370	969.
1378	979.
1372	971.
	972.
	973.
1372	974.
1373	975.
	976.
	977.
1375	978.
1375	979.
1376	
1376	980.
1376	981.
1376	982.
	983.
1388	984.
1387	985.
1387	986.
1387	987.
1389	988.
1391	
1392	989.
1393	991.
1393	991.
	992.
1393	993.
1394	
1395	
1395	
Sklep o spremembi sklepa o podaljšanju krajevnega samoprispevka za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Cerkvenjak (Lenart)
Sklep o spremembi sklepa o podaljšanju krajevnega samoprispevka za urejevanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Jurovski dol (Lenart)
Sklep o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev zazidalnih načrtov (Litija)
Aneks k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija Sklep o ugotovitvi, da je sprejet aneks k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija Statutarni sklep skupščine stanovanjske skupnosti občine Litija
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju dela krajevne skupnosti Šmartno — vasi Zavrstnik (Litija)
Samoupravni sporazum o financiranju nalog krajevnih skupnosti v občini Litija za leto 1978 Odlok o zaključnem računu proračuna občine Sevnica za leto 1977
Odlok o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči v občini Sevnica
Odlok o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč (Sevnica)
Odlok o določitvi posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše, oziroma stanovanja za leto 1978 (Sevnica)
Odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Šmarje (Sevnica)
Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi kmetij, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Sevnica) Odlok o povišanju stanarin in najemnin za poslovne prostore v občini Sevnica
Odlok o prispevku za Kulturno skupnost Sevnica v letu 1978 za zavezance, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
Odlok o davkih občanov (prečiščeno besedilo) (Slovenske Konjice)
Odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (prečiščeno besedilo) (Slovenske Konjice)
Odlok o zvišanju stanarin (Šentjur pri Celju)
Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi sklada za komunalno in cestno dejavnost (Šmarje pri Jelšah)
Sklep o povečanju stanarin na območju občine Šmarje pri Jelšah
Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1977 (Vrhnika)
Odlok o oblikovanju stanarin v letu 1978 na območju občine Vrhnika
Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja za-poslovnc prostore v občini Vrhnika za leto 1978 Odlok o ureditvi nekaterih vpraašnj s področja zakona o blagovnem prometu (Vrhnika)
Odločba o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo stanovanjsko poslovnega objekta S-6 v kompleksu Klisa na Vrhniki
Sklep o poimenovanju posebne osnovne šole Žalec Popravek odredbe o spremembi višine stanarin in najemnin v občini Cerknica
Popravek odloka o posebnem prispevku za izgradnjo ojačitve vodovoda Radeče iz zajetij »Samčeva reber« (Laško)
Popravek sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju vasi Malo Mlačevo, krajevne skupnosti Mlačevo (Grosuplje)
1396
1396
1396
1397
1397
1398
1398
1399 1409
1401
1403
1403
1403
1404
1405
1405
1405
1412
1415
1415
1415
1416
1416
1417 1417
1417
1418
1418
1418
1418
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Ione Tomšič, vsi v Ljubljani - Naročnina za lete 1978 260 din. Inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni oo izidu vsake številke — Uredništvo tn uprava Ljubljana. Veselova »1. ooštni predal 379/VI1 - Telefon direktor uredništvo uprava In knjigovodstvo 20 701. prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603-4032? - Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacije v izvrgnem svetu Skupščine SR Slovenije št 421 172