KAMNIŠKI LETNIK XXXIII LETO 1995 ŠTEVILKA 2 Vsebina Osrednja tema: Skozi leto 1995 1 Lastninsko preoblikovanje podjetja Svilanit 11 Kaj nam prinaša nov računalnik Alpha 15 Marc-Hano Heusinkveld med nami 15 Izhodišča gospodarskega plana za poslovno leto 1996 16 V vrtincu predstavitev 18 Poletni škljoc ’95 s Svilanitom 20 Veliko dela, nizke plače 23 Ob letu osorej 25 Srebrni jubilej naših gasilk in gasilcev 26 In memoriam Ivanu Serši, Olgi Grilj, Pepci Stražar in Anici Uršič 27 Upokojili so se Anica Golob, Anton Matelič, Toni Košir in Zdenka Beč 28 Slovo, ki ni bilo slovo 28 Zima, zima bela... 28 »KAMNIŠKI TEKSTILEC« Letnik XXXIII, št. 2/1995 Glasilo izdaja podjetje Svilanit Kamnik, d.d. Za delavce in upokojence brezplačno Glasilo ureja uredniški odbor: Jože Nograšek, Anton Jerman, Sonja Benkovič, Janez Kimovec, Marinka Pinterič Odgovorna urednica: Mija Senožetnik Tehnično urejanje: Ivana Skamen in Andrej Verbič Naklada: 1000 izvodov Grafična priprava in tisk: Franjo Jereb - Artigraf, Idrija Naj vam praznični dnevi drse počasi in slovesno, v sladkem pozabljanju vsega posvetnega. Naj vaša srca objame mir, razumevanje in tiha sreča, da bodo zmogla naprej, novemu letu naproti. Pogumno, kot vedno doslej! Uredništvo SKOZI LETO 1995 Osrednja tema Povečan delovni utrip v PP Frotir Tehnična urednica mi vsako leto znova pravi, ko se branim pisati o proizvodnji skozi skoraj odhajajoče leto (ali že res spet): ti boš to že zmogla, saj se na to spoznaš, ker to pišeš že dolgo vrsto let. Istočasno pa ve, da so to težki trenutki, ki visijo nad tabo kot mora in jih nisi rešen vse dotlej, dokler jih ne oddaš urednici. Teh trenutkov med službenim delovnim časom že davno ni več, so le utrgani trenutki doma, ki pa med drugim še honorirani niso več... Najtežje od vsega pa je občutek, ali je bilo zajeto bistvo dogajanja in ali nas ne bodo raztrgali tisti, ki mislijo, da smo kaj bistvenega pozabili. Januar, februar Po ugodno zaključenem proizvodnem letu 1994, ko je bilo potrebno v šivalnici kot konfekciji podaljšati delovno obveznost med Božičem in Novim letom še za dva delovna dneva, se je trend polne zasedenosti tkalnice nadaljeval tudi v letošnje leto. Tkalnica je v teh prvih dveh mesecih stkala za 15% več votkov v primerjavi z dvema mesecema lani. Šivalnica je v primerjavi z enakim obdobjem lani opravila 9% večjo proizvodnjo med drugim tudi na račun nadurnega dela. Konfekcija je proizvodnjo presegla kar za 15% glede na lansko enako obdobje, nekaj tudi na račun dela ob sobotah. Tudi barvarni je uspelo nadpovprečno realizi- rati proizvodnjo, saj so opravili kar za 27% več ur kot v istem obdobju lani in plan preseči za 120%. Marec Ob močno povečanih potrebah po brisačah za izvoz in nadpovprečnega števila majhnih brisač ter v primerjavi s februarjem, ko je bil v marcu plan večji za več kot 100.000 komadov, se je bilo potrebno v šivalnici dogovoriti za obvezno nadurno sobotno obveznost, poleg tega pa smo z marcem uvedli dvomesečno trajajočo nočno prerazporeditev delovnega časa na robilnih enostranskih širinskih avtomatih QSA 61 in 64, da smo lovili rok odpreme za finskega kupca. Plan šivalnice je bil kar na 771.000 kom., tako kol v starih, dobrih časih, vendar tokrat z bistveno manjšo zaposlenostjo. Tkalnica je bistveno povečala obratovanje statev v nočni izmeni, ker je prišlo do bistveno povečanih potreb po valku. Ker je v konfekciji frotirja primanjkovalo dela, je bilo sredi meseca prerazporejeno 12 delavk na dela šivanja in adjusti-ranja. Seveda je zaradi nadpovprečne proizvodnje prišlo do pomanjkanja vozov za plemenit ilnico, šivalnica pa je morala selektivno pristopati k podelavi z vozov, ker je prihajalo do kasnitve rokov odprem h kupcem. April Novost v obratu konfekcije je instaliranje nove sodobne elektronske postaje za računalniško modeliranje in gra-diranje konfekcijskih krojev, na katerem je bilo potrebno kar nekaj izobraževanja in uvajanja delavcev. V primerjavi z lanskim letom je bila proizvodnja količinsko in kvalitetno dobro pokrita s surovo prejo, pa tudi z barvami in kemikalijami smo bili dobro pokriti, zahvaljujoč skrbnemu in resnemu delu strokovnih delavcev, zadolženih za njihovo preskrbo. V konfekciji smo pridobili nekaj več Ion poslov, ker ni bilo domačih in tujih potreb po plaščih. Seveda je bilo nekaj modelov v Ionu zelo zahtevnih, vsi pa so bili največkrat vezani na kratek rok izdelave, kar je morala konfekcija nekajkrat reševati z delom ob sobotah. V tkalnici je v povprečju stalo po nekaj statev v asortimanu, ki ni bil naročen, dodatno pa so obratovale grupe statev v nočni izmeni, predvsem v brisačnem delu asortimana. Maj Stopnjevanje proizvodnje se še vedno odraža v vseh obratih tako v tkalnici, še posebej v šivalnici, ki ne more znižati medfaznih zalog na normalno stanje. Delež val k kvalitete v primerjavi s klasiko je kar dve tretjini asortimana, tako da plemenitilnica obratuje v 5 izmene, ker le tako lahko pode-Inje povečano proizvodnjo valka, predvsem brisač. Posebej je potrebno ob povečanih proizvodnih kapacitetah paziti na kvaliteto, ki ne sme biti drugotnega pomena za realizacijo skupnih rezultatov. V tem mesecu je bilo izdelano veliko število garnitur tako v šivalnici kot v konfekciji frotirja. Za vse v proizvodnji pa se odraža bistveno večja zahtevnost proizvodnje tako po širini in različnosti artiklov, širine barvanj in povečanega števila zlasti tujih kupcev, ki so postavili stroge kvalitetne kot asortimanske zahteve; na nas proizvodnih delavcih pa je naloga, da jih izpeljemo. V tem mesecu je bilo založeno več strojev v tkalnici z umi val-nimi vrečkami, ki pa jih šivalnica ni zmogla predelati zaradi premajhnih kapacitet avtomata za vrečke in pomanjkanja delavcev. V pomoč pri izdelavi vrečk je bila konfekcija frotirja, ki je mesečno izdelala cca 50000 komadov vrečk v valk kvaliteti. Junij Povečana proizvodnja tkalnice v nočni izmeni in sploh povečana proizvodnja letošnjih 6 mesecev, ki je bila večja glede na lansko enako obdobje kar za 20%, pa je imela tudi negativne posledice: povečale so se zaloge preje v medfazi, povečale so se tudi zaloge polizdelkov v šivalnici kot v ple-menitilnici. Ker pa so se povečale zaloge po enotah tudi na račun povečanih bolniških izostankov, za katere lahko trdimo, da jih je več kot v preteklih letih, vzrokov za to pa je seveda več, je bilo odločeno, da bo za znižanje zalog v medfazi potrebno delati med kolektivnim dopustom v plemenitil niči in šivalnici. V tem mesecu je bil izdelan načrt, kako pristopiti k demontaži 9 Gunne tkalskih strojev in pri-pravi za postavitev 8 novih Sulzer Buli tkalskih strojev. Demontaža več kot 20 let starih tkalskih strojev je bila opravljena, tkalnici pa dana naloga, da mora še povečati obratovanje statev v nočni izmeni, da se nadomesti izpad zaradi demontaže. Konfekciji frotirja je uspelo pridobiti ne- kaj Ion poslov, ki jih je enota uspešno realizirala. Skupna realizacija proizvodnje je bila v prvem polletju v primerjavi z istim obdobjem lani višja za 15%, proizvodnja v tkalnici je bila višja za 20%, v šivalnici pa je bilo izdelano kar 29% več brisač kot v istem lanskem obdobju. Julij V cilju znižanja zalog je imela šivalnica in konfekcija skrajšan kolektivni dopust na 10 delovnih dni, plemenitilnica pa samo 5 dni kolektivnega dopusta; le tako so se zaloge v vseh treh enotah znižale na normalen nivo. Šivalnici edino ni uspelo znižati na normalo umivalnih vrečk, katerih zaloga se je znižala v naslednjem mesecu. V času kolektivnega dopusta se je vršila sanacija tal s točno določenimi zahtevami za dopustne obremenitve za nove avtomatske tkalske stroje Sulzer Ruti. V začetku meseca je bil v šivalnici montiran rezalni dolžinski stroj tip 150 AF Durate in robilni dolžinski avtomat 510 Durate. Z obema strojema se bo izboljšala kvaliteta rezanja in šivanja dolžinskih robov, kajti zaradi zastarele strojne opreme smo imeli v preteklosti kar nekaj reklamacij s strani inozemskih kupcev. Zlasti nov robilni dolžinski avtomat je posebej prilagojen zahtevnim borduram in novim kvalitetam brisač, ki bodo prihajale z novih sulzer-jevib avtomatov. Avgust Konfekciji frotirja je uspelo znižati zaloge tkanine v skladišču metraže pod 50000 tm, žal pa je bilo premalo naročil za konfekcioniranje, kar je konfekcija nadomestila z Ion posli in izdelavo vrečk za šivalnico. Želja je bila zasesti maksimalne kapacitete in dvigniti proizvodnjo, vendar se pričakovanja niso izpolnila. V šivalnici je še vedno ostalo 5 delavk iz konfekcije na roblje-nju in adjustiranju, kajti na delu v šivalnici je ob 85 delavcih od skupno planiranih za letošnje leto 101 delavcev še dovolj dela za delavke iz kon- fekcije. V tem mesecu se je letošnje leto za delavce šivalnice prvič dogodilo, da je bil izpuščen kakšen nadurni sobotni dan. Barvarna križnih navitkov je zadovoljevala potrebe po beljeni in barvani preji tako po količini in pričakovani kvaliteti. Normalizirale so se zaloge v skladišču metraže, vendar pa povečalo število artiklov in zmanjšale serije barvanj po količini, kar je zelo težko vsklajevati glede na zahtevnost barvanja in zasedbo strojev za barvanje v obratu plemenitilnice. September Oblikovalke in desenaterke vzorčno oblikovalnega oddelka zaradi bolniške in porodniške odsotnosti niso uspele pravočasno zagotavljati vzornic in tehniških predpisov za veliko število nalogov in naročila izdelkov brisač v izjemno majhnih količinah, kar vse premnogokrat predstavlja en do dva kosa, izdelanega na statvah. To so zlasti naročila za embleme v »zwirn« kvaliteti za tuje zahodnoevropske kupce. To je največkrat pomenilo, da je morala proizvodnja od priprave dela dalje po najkrajšem možnem postopku izdelati naročene količine, da ni prišlo do kasnitve rokov. V konfekcijo in šivalnico so bile dane nujne potrebe po izdelavi večjih količin garnitur, ki so bile čez poletje skoraj v celoti razprodane. V sredini meseca je bil dobavljen avtomat za istočasno ši-rinsko striženje in obojestransko robljenje širine Durate D 600. Ker ima avtomat velike zmogljivosti, istočasno pa je prostorsko zelo velik, se je moralo postaviti novo organizacijo in razporeditve dela: zmanjšalo se je število robilk širine na minimum, menjalo organizacijo adjustiranja in izvršilo še nekaj drugih sprememb. Oktober Bilo je predvideno, da bo osem statev Sulzer Ruti s pripadajočimi žakardi dobavljeno in montaža začeta že v oktobru, vendar se to ni zgodilo. To zahtevno delo pa čaka zaposlene delavce tkalnice v naslednjih mesecih in v prihodnjem letu. Preostalih 27 statev je v tem mesecu polno obratovalo v 2 izmenah, kar 61 pa v vseh treh izmenah. Proizvodnja je bila tako v tkalnici kot ludi v vseh drugih delovnih enotah realizirana nad pričakovanji. Ni pa šlo v šivalnici brez začetniških težav! Kmalu po odhodu dveh monterjev za širin-ski avtomat je prišlo do nepredvidene okvare, ki jo proizvajalec zaradi sejma v Milanu ni mogel odpraviti. Delavke so morale delati v nadurnem delu pred Dnevom mrtvih, ko smo bili vsi zaposleni doma. Ker ni ljudi, pa tudi ne več šivalnih strojev za širin-sko ročno robljenje, v enoti ni bilo druge izbire. Žal je bilo nadurno delo v letošnjem letu ob sobotah za delavce šivalnice bolj pravilo kot izjema, za kar zaslužijo vso pohvalo. November Nadpovprečna realizacija tkalnice ne bi mogla biti dosežena brez nadurnega dela barvarjev na križnih navitkih, kar se nadaljuje tudi v december. Zahtevnost proizvodnje je velika tudi v barvni paleti kot v novih izbarvanjih, zlasti pa je v zadnjem času prisotna paleta intenzivnih in močnih barv, ki zahtevajo veliko natančnosti in doslednosti barvanja pri naročilih za izvoz. Tekom meseca je bilo dobavljeno vseh 8 statev Sulzer Ruti s pripadajočimi žakardi. Pripravljalna dela za zagon strojev so že v polnem teku. V šivalnici so monterji spet usposobili širinski strižni in robilni avtomat Durate ter posredovali še mnoga znanja in izkušnje tako vzdrževalcem kot delavkam in vodjem dela za čimboljšo izkoriščenost stroja. S polnim obratovanjem avtomata pa so odpadle tudi potrebe po nadurnem delu. December V zadnjem mesecu leta se dela intenzivno na montaži in pripravi Sulzerjev za obratovanje. Z novimi tkalskimi stroji se povečuje zahtevnost okrog deziniranja, kar bo prineslo novo vsebino dela v vzorčno oblikovalni oddelek. Izbrani so vzorci, ki morajo biti pripravljeni že v začetku januarja za predstavitev na frankfurtskem sejmu. Vzdrževalni obrati so se v letošnjem letu polno angažirali pri načrtovanju in pripravi letošnjih zahtevnih investicij. Potrebna je bila priprava prostorov tako v tkalnici kot v šivalnici, izvedene so bile prestavitve strojev, izdelane in napeljane nove instalacije ustrezne moči elektrike kot zraka. V skupnem sodelovanju s proizvodnimi enotami so bile izvedene mnoge dobre rešitve, ki bodo dobra osnova za naše skupne uspehe. Konfekcija frotirja je pričela z izdelavo kolekcije plaščev Ve-ronique za sezono 1995/1996 in tekoče izpolnjuje vse roke za zunanje kupce. Po vseh teh zahtevnostih, ki nas še čakajo v tem mesecu, se nam bo vsem dopust od 26. decembra dalje kar prilegel!!! Zaključek In naše želje v novem letu? Samozavestno upamo, da nam bodo nove investicije v vrednosti več kot 4,5 milijonov DEM dvignile naš nivo asortimana in izboljšale kvalitetno ponudbo ter dvignile nivo cen našim izdelkom na zahtevnem evropskem trgu. Pa da ne pozabim: prav vsem v novem letu obilo sreče in zdravja!!! Anka Hubad Povečan delovni utrip tudi v PP Svila Proizvodnja v letu 1995 v PP Svila je bila zaznamovana z dvema značilnostima. Veliko različnega dela in pomanjkanje delovne sile, zaradi povečanega bolniškega staleža. V konfekciji je bil v začetku leta prisoten strah pred neza-sedenostjo proizvodnje, ki pa se je ob velikem angažiranju vodstva spremenil v problem več kot 100 %-ne zasedenosti. Drugo, zelo veliko težavo v konfekciji pa je predstavljala velika odsotnost delavk zaradi bolezni. Zaradi tega je bilo potrebno opraviti veliko dodatnega dela, uvesti popoldansko izmeno na delovnih mestih, ki predstavljajo ozko grlo, sprejeti večje število pripravnic in prositi ostale zaposlene v podjetju, da so priskočili na pomoč pri pakiranju. Kljub povečanemu obsegu dela v konfekciji in velikemu angažiranju vseh zaposlenih, pa ni zadovoljivih finančnih rezultatov. Struktura dela je takšna, da se pozna veliki izpad artiklov, ki smo jih prodali na domačem trgu z boljšimi cenami, kot jih dosežemo z »lohn« poslom. Pri izdelavi kravat oziroma konfekcioni-nanju za »lohn« smo se srečevali z velikimi količinami dela, ki je zasedlo proizvodnjo, tako da je trpela domača proizvodnja. Vendar se zavedamo, da je to v tem trenutku edino delo, ki daje stalen kruh zaposlenim. S strani vodstva in komericale pa so se začele iskati možnosti plasiranja svojih izdelkov (šali, rute) v letu 1996. Za potrebe boljše kvalitete izdelave in večje proizvodnje, je bilo v konfekciji inštaliranih več novih in tudi rabljenih strojev, dve par-no-elektro likalni mizi in šivalni stroji. V tkalnici svile je proizvodnja ves čas potekala v treh izmenah tako, da se ob istrošeni strojni opremi lahko natke dovolj blaga in sicer: na 8 statvah metraža za italijanskega kupca, na 2 statvah prti »Ti-rol« za izvoz, razvila se je tkanina za kravatno medvlogo, ki smo jo prej uvažali, tkejo se rute za narodno nošo, kravat-na tkanina po naročilu in volneni program (šali, rute, pleti...). V mesecu maju smo montirali dve statvi SOMET. Vsa dela so bila v večini opravljena s strani mojstrov v tkalnici. Zaradi iztrošenih statev je bilo potrebno opraviti tri večje remonte statev in žakardov. Izdelano je bilo osem gali-rung, ki so se zaradi menjav artiklov zamenjale na statvah. Da pa se je vse to lahko uredilo, se je veliko dela moralo opraviti v dodatnih delovnih urah. Tudi v tkalnici je bil skozi vse leto prisoten problem odsotnih delavk zaradi bolezni. Zaradi obilice dela v treh izmenah smo zaposlili še enega mojstra in tkalko. V celem letu se je v tkalnici kazala nujnost posodobitve strojnega parka. V začetku leta 1996 se bo sicer montiralo še dve rabljeni SOMET statvi, ki sta nujno potrebni. Do konca leta 1996 bo potrebno kupiti še najmanj dve novi statvi, sicer se lahko bojimo, da v povprečju 23 let stare statve ne bodo zmogle (kljub maksimalnim naporom mojstrov) narediti vsega, kar bomo morali plasirati na tržišče. Če zaokrožimo celotno dogajanje v preteklem letu, moramo poudariti, da je bil celotni proizvodni program Svile, iz proizvodnega stališča, kljub različnim težavam, ob angažiranju vseh zaposlenih, dobro zaseden. Časi umirjene proizvodnje so dokončno pokopani. Stalno se je potrebno odzivati na zahteve kupcev, naročila so vedno manjša, roki kratki, cene materialov in drugi stroški naraščajo, cene končnih izdelkov pa padajo. Za leto 1995 lahko rečemo, da je več ali manj uspešno za nami in samo upamo lahko, da bo tudi v naslednjem letu vsaj približno tako. Jernej Koncilja Predaja, predaja Prodaja v desetih mesecih letošnjega leta je bila kar uspešna tako glede na plan kot tudi na realizacijo lani. Govorim seveda v danih razmerah, to je izredno močnem pritisku na cene zaradi prisotnosti cenejše konkurence, kot tudi ob pretežnem izvozu ter hkrati primerjalno nizkem tečaju DEM glede na domača inflacijska gibanja. Seveda bi vsi skupaj radi videli še višjo realizacijo, ki bi nam zagotavljala tudi boljše poslovne rezultate, vendar so pogoji trženja res vsak dan težji, tako na domačem kot tudi tujem trgu. z 1% več, v izvozu - klasičnem pa z indeksom 102. Poleg tega smo izdelali še 22.600 plaščev, kar je bilo planirano, nimamo pa primerjave z letom 1994, ko »lohna« nismo praktično imeli. Za pospešitev prodaje smo pripravili tudi nekaj jesensko novoletnih akcij na domačem trgu. Za pravo oceno rezultatov le-teh je še prekmalu, vendar do sedaj ravno vzpodbudni niso. Vprašanje pa je, kaj bi bilo, če ne bi ukrenili ničesar. Napoved za zadnji kvartal je naslednja: mislimo, da bo prodaja v svili ugodno realizirana kljub občasnim asortiman-skim problemom, prodaja brisač na domačem trgu bo okoli 100%, v izvozu 110% kumulativno, konfekcija bo na doma- Preglednica indeksov - vrednostno (1.10.1995): Področje Indeks R/P Indeks R 95/94 Brisače ŠP DT 103 110 Brisače E DT 108 116 Brisače DT skupaj 104 112 Konfekcija DT 102 101 FROTIR DT 104 109 Brisače izvoz 103 123 Konfekcija izvoz 86 96 FROTIR IZVOZ 98 115 FROTIR DT + IZVOZ 100 113 Svila DT 106 116 Svila izvoz 92 98 SVILA SKUPAJ 101 109 SVILANIT, D.D. 100 112 Tudi fizični podatki so podobni vrednostnim s to razliko, da se pri izvozu v resnici pozna zadrževanje vrednosti DEM (nemško tržišče je še vedno najbolj močno zastopano), na domačem trgu pa smo kolikor je bilo le mogoče lovili infla-torna gibanja. Pa tudi tu se nam pozna vpliv DEM, saj nam naša južna trga Hrvaška in Makedonija plačujeta v tuji valuti, organizacijsko pa jo še vedno štejemo pod domači trg. Tako smo prodali na domači trg glede na lani 1% manj, pri emblemskih izdelkih 5% več, v izvozu pa smo prodali celo 22% več kot lani v istem obdobju, oziroma brisač skupaj za 15% več. Konfekcija je bila realizirana na domačem trgu čem trgu nekoliko preko, v izvozu pa nekoliko pod planom, gledano količinsko. Jože Zver PREMIŠLJEVANJE Premišljujem, zakaj mora biti prav takšno to naše življenje? Zakaj ves svet obdaja trpljenje? Na svetu je toliko ločitev! Že vsakega človeka obdaja žalitev. Zakaj bi ne bili kot bratje in sestre, ki ljubijo se in so si zvesti? Ko to premišljujem bolečina stisne srce. Solza priteče na obraz in kane v svobodni, a sovražni čas. 5. december 1995 Sestavni del tkalskega stroja -elektronski žakard STAUBLI Idila, ki ni vsakdanja in se dogodi le vsakih nekaj let! Pazi, kako boš spustil elektronski žakard! konstrukcija za žakard STAUBLI je pripravljena in varna. Pot v Evropo - previjalni stroj, ki ni bil nikoli uporabljen - romal v staro železo. Krojilki Tončka in Slavka pri pripravi za krojenje. Sta se dogovorila, katera pobarvana preja je za previjalnico? Za novo kolekcijo plaščev Veronique se moramo še posebej potruditi! Metod pri dviganju pobar\ anih križnih navitkov iz aparata Naš izvoz Izteka se leto 1995 in s tem čas, ko smo ga imeli na razpolago, da uresničimo naše plane. Cilji so bili po vseh delovnih enotah visoko zastavljeni, prav tako v izvozu. V letu 1995 naj bi izvozili za 16 mio DEM brisač in kopalnih plaščev ter blizu 1,4 mio DEM v oddelku Svile. Slovenija je pač majhen trg, razpadli jugoslovanski trg še ne dela s polno močjo, zato je izvoz za naraščajočo proizvodnjo v Svilanitu nujen. Tako je bilo prodano 81% brisač in 78% kopalnih plaščev v tujino. V absolutnih številkah to pomeni okoli 5 milijonov brisač v skupni vrednosti ca. 11 mio DEM, ter več kot 105.000 plaščev v vrednosti ca. 3,5 mio DEM. Vsi ti podatki veljajo za letošnjih enajst mesecev. Tudi v decembru še pričakujemo precej izvoza, čeprav je ta mesec zaradi praznikov bistveno krajši in se bo blago odprem-Ijalo le do 20. decembra. Podatki za brisače zajemajo vse dimenzije od vrečk pa do plažnih brisač, v zvvirnu, Haiku ali velurju, enobarvnih, vzorčastih z bordurami, emblemi... Za segment široke potrošnje se proda največ »walk« brisač - skoraj 1/3, največ v dimenziji 50 x 100 cm. Prav tolikšen delež, količinsko gledano predstavljajo brisače v kvaliteti »klasika«, pa naj bo to klasična »G-22« imenovana brisača z grško borduro ah pa z napisi bolnic, domov, hotelov. S »zwirn« brisačami, kot klasiko popularno imenujemo, so opremljeni hoteli, bolnice. Marsikdo pa se bo spomnil zanimivih enobarvnih zwirn brisač v kockastem vzorcu živahnih barv, različnih dimenzij, s katerimi smo letos osvojili avstrijsko tržišče. Torej so tudi kupci v široki potrošnji navdušeni nad zwir-nom, če je le dovolj privlačen za oči. Žal opažamo upadanje izvoza pri plažnih brisačah, kar pa se ne dogaja le pri nas. Prodaja velur brisač, ki so zaradi odstriga precej drage oziroma ne vpijajo dobro, pa nikoli ni bila velika. Garniture se v Nemčiji, ki je naš največji odjemalec slabo prodajajo. Glavni vzrok je v embalaži, ki, čeprav je lepa in naj bi pospeševala prodajo, za ekološko zavednega kupca pomeni odpadek - smeti. Vseeno pa je bilo več kot polovico prodanih garnitur prodanih v izvozu (Avstrija, Rusija, Češka, Slovaška). Izvoženo je bilo več kot 1 milijon drobnih izdelkov. Nemški kupci na primer kupujejo v glavnem umivalne rokavičke, medtem ko v Švici zahtevajo le brisačke dim. 30 x 30 cm. Pri konfekciji so v številki 105.000 zajeti moški plašči (31%), ženski (31%), otroški (5%), kopalne jope (6%), usluge - lohn (25%), konfekcijske garniture (2%). Moških in ženskih kopalnih plaščev je bilo izdelano največ v walku 73%, v velurju pa 27%. Sicer je pa razmerje prodanih moških in ženskih plaščev približno pol/pol. V strukturi izvoza, gledano količinsko predstavljajo kar 1/4 usluge (lohn) in so precej porasle glede na lansko leto. »Lohn« se dela za firmo Egeria iz Nemčije. Vrstni red držav, kamor se izvaža ostaja isti: daleč pred vsemi je Nemčija, nato Avstrija pa Finska, Nizozemska, Italija, Švica, Madžarska, Češka, Slovaška, Rusija, kar velja tako za brisače kot plašče. V Nemčiji so tudi naši največji kupci v brisačah za široko potrošnjo (Ross, Betz), za objekte (Dieckhoff, Nimotex), plašči (Egeria). Z vsakim od teh nemških kupcev ustvarimo letno več kot 1 mio DEM prometa, z Dieckhoffom pravzaprav 2 mio DEM, z Rossom pa skoraj 4 mio DEM. V to skupino »milijonarjev« se iz drugih držav uvršča le še Kika-Le-iner iz Avstrije. Planiramo pa, da se bodo izmed osmih kupcev, ki do zdaj ustvarijo od 100.000 do 1.000.000 DEM, vsaj trije naslednje leto uvrstili k tistim, ki jim prodamo za več kot 1 mio DEM blaga. V Svili se je izvozilo okoli 550.000 njihovih izdelkov (šali, rute, kravate, metuljčki, prti) tako iz svile kot poliestra. Vrednostno to predstavlja skoraj 1,5 mio DEM. Vsako leto pridobimo nekaj novih kupcev, tako za frotir kot svilo. To seveda zahteva veliko angažiranja in časa. Razstavljanje na sejmih je ena od možnosti, da nas spoznajo tisti, s katerimi še ne sodelujemo in da utrdimo zavest o dobrem partnerju pri kupcih, ki so že »naši«. V letu 1995 smo s sejmi, kot vsako leto začeli s Heimtextilom v Frankfurtu. V času od januarja do marca smo razstavljali še v Dussel-dorfu, Salzburgu, Celovcu. V avgustu in septembru pa smo bili prisotni na sejmih v Dusseldorfu, Budimpešti in Dunaju. Vsak ve, da bo za uspešno pot Svilanita v bodočnosti potrebno še več prodati. Upam, da vsak ve tudi to, da bo moral še več in bolj kvalitetno delati! Naš kupec zahteva blago, ki ga naroči, takrat ko ga potrebuje, seveda neoporečno. Ponavljam, kupec zahteva, ne sprašuje, ne sočustvuje z nami, ni mu treba razumeti naših težav. Našemu kupcu ne moremo mi diktirati, pač pa on diktira nam! če bomo sprejeli to miselnost, bomo lahko njegovi partnerji, sicer si bo poiskal druge. Vsa naša konkurenca se bori, da bi nas izrinila. Uspelo ji bo le, če bomo mi sami delali napake, podcenjevali težo le teh in kupca opozarjali na njegove napake, namesto, da bi najprej pometli pred svojim pragom. Kupec zahteva in pričakuje od nas visoko produktivnost in s tem konkurenčne cene. Iz navedenega pregleda statističnih podatkov je razvidno, da veliko izvažamo, skoraj vse na zahod. Tam so zahteve kupcev največje, cene pa nikakor ne naraščajo. Posebno pri prodaji kopalnih plaščev se soočamo z izrednim znižanjem nivoja cen, ki jim ho moral slediti tudi Svilanit. Ali pa ne, vendar takrat bodo poslala skladišča prepolna. Tako nas v letu 1996 čaka veliko dela (skrb za dobro kvaliteto, kratki roki, točne odpreme, konkurenčne cene...), če bomo hoteli imeti veliko »dela« (naročila-realizacija). A vem, da bomo to zmogli, saj smo delavni in pošteni! Mojca Letonja Nabavno poslovanje Kaj lahko rečemo o nabavnem poslovanju v letu, ki se izteka? Prodaja naših izdelkov na tuja tržišča tudi na nabavnem področju zahteva spremembe, to je predvsem v kvaliteti repro-materiala, hitri dobavi in zmernih cenah. Z ozirom na povečano proizvodnjo so se povečali tudi stroški nabavljenega materiala, kar se je odražalo predvsem v povečanem strošku bombažne preje. V prvi polovici leta je bilo prisotno tudi pomankanje surovega bombaža, kar je vplivalo na povečanje cen bombažne preje za ca. 10%. Bolj optimistične pa so napovedi za prihodnje leto, saj nam je že pri nekaterih dobaviteljih uspelo cene bombažne preje znižati, istočasno pa tudi podaljšati plačilne roke. V enajstih mesecih smo od domačih in tujih dobaviteljev kupili 1310 ton bombažne preje. Zaradi ugodnejšh cenovnih in plačilnih pogojev je delež uvožene preje večji od deleža na domačem trgu. Zaradi dobrega večletnega sodelovanja s tujimi dobavitelji, so nam v letošnjem letu podaljšali plačilne roke. Plačil nam ni več potebno zavarovati z akreditivi in surovino dobavljajo na odprt račun. Vrednostna nabava pri domačih dobaviteljih (Predilnica Litija, Tekstilna Ajdovščina, Gorenjska predilnica) je znašala 5,0 milijone DEM, pri tujih dobaviteljih (Hurter AG -Pakistan, Miratex - Egipt) pa smo nabavili za približno 20% več kot pri domačih. Pri nabavi barv in delno kemikalij smo v večini vezani na uvoz. To pa predvsem zaradi tega, ker na domačem trgu ni takšnih barv in kemikalij, kakršne so potrebne za našo vrsto proizvodnje. Pri večini tujih dobaviteljev nam je v letošnjem letu uspelo ukiniti zavarovanje plačil z bančnimi garancijami in zagotoviti zelo dobre plačilne pogoje, kar pa smo si seve- da lahko pridobili le z dobrimi poslovnimi odnosi. Pri tujih dobaviteljih (Beze-ma, Giba, Sandoz, Chemitali-acolori, Textilcoior, Bencolor, Dr. TH Bohme) je vrednostna nabava znašala ca. 1,0 milijona DEM kar znaša 80% celotne vrednostne nabave barv in kemikalij. Na domačem trgu sta naša glavna dobavitelja Chemo in Teol. Tako kot pri uvozu preje smo tudi pri barvah in kemikalijah prešli na lasten uvoz in s tem znižali stroške uvoznih provizij. Naše podjetje ima zelo razvejan krog dobaviteljev pomožno izdelavnega materiala. Nabavljamo ga tako na domačem kot tujem trgu. Zahtevno pozamenterijo nabavljamo predvsem na tujem trgu, kjer imamo tako kot pri osnovnem materialu zelo ugodne cene in plačilne pogoje. Asortiman embalaže je zelo pester. Nabavljamo embalažo za odpremo in komercialno embalažo. Naš glavni dobavitelj transportne embalaže je Val karton Logatec. Letni promet z njim znaša ca. 20 milijonov SIT. Glavni dobavitelj komercialne embalaže je Rarto-naža Murska Sobota. Z njimi znaša letni promet ca. 2,0 milijona SIT. Ocenjujemo, da tudi v prihodnosti ne bo prišlo do bistvenih sprememb pri nabavnem poslovanju in da bomo uspeli zadržati že dosežene poslovne odnose oziroma jih poskušali še izboljšati. Milojka Kolarič VEČERNE SANJARIJE Melodije zvonov odmevajo v večerni somrak in v daljavi se f na modrem ozadju rišejo vrhovi naših gora. Pobeljeni so z zgodaj zapadlim snegom, lesketajo se kot biseri v soncu, oviti v škrlat zahajajoče svetlobe, nad dolino tiho lega večerna meglica. Gledam, prisluhnem, strmim in čutim kako sem umirjena, ubrana, ko sem sama. Popolnoma sama in ti si z menoj, preprosto srečna, ko duša je s teboj nocoj. Strmim nad lepoto, v prsih mi vzklija hrepenenje, molitev brez besed, za življenje, neskončno lepoto, ki jo doživljam. Kako smo poslovali v letu 1995 Ro se zaključuje staro leto, sleherni med nami razmišljajo o tem, kaj mu je leto prineslo ali kakor pravimo računovodje naredi »bilanco leta«. Tako je tudi v našem podjetju. Rončni obračun poslovanja za leto 1995 je sicer še v izdelavi, vendar, ker je koledarsko leto praktično za nami, je že možno napovedati končni izid. Tudi podjetje živi svoje življenje, ki mu tekom leta prinaša padce in vzpone, oziroma recesije in konjukture. Po dveh letih relativno dobrega poslovanja, v katerem smo ustvarili tudi nekaj dobička, se nam je v tem letu kljub velikim naporom poslovanje poslabšalo. Na to so vplivale predvsem zunanje okoliščine. Eden glavnih krivcev za slabši rezultat kot v preteklih dveh letih je visoka cena vhodnih surovin, predvsem bombažne preje, kot naj večje stroškovne postavke. Nabavna cena surovin je seveda odvisna od tržnih cen, na katere nimamo vpliva. Žal to povišanje nismo mogli vgraditi v končne prodajne cene zaradi močne konkurence na prodajnem trgu, kjer nam predvsem Turki konkurirajo z nizkimi cenami. Drugi razlog, ki je vplival na poslabšanje finančnega rezultata poslovanja je zaostajanje rasti tečaja DEM za domačo inflacijo. Ta problem seveda pesti vse izvoznike, praktično pa pomeni za leto 1995 izpad prihodka v višini okoli 50 milijonov SIT. Rljub omenjenim dejstvom nam je uspelo prodati za slabih 30 mio DEM lastnih proizvodov in storitev, v izvozu smo prodali računano v tuji valuti kar za 13% več kot v enakem obdobju, čeprav je to preračunano v domačo valuto realno manj kot v preteklem letu. Prodaja na domačem trgu je presegla lanskoletno, žal pa se močno povečujejo plačilni roki naših kupcev - predvsem slovenskih grosistov, kar vpliva na povečanje angažiranih sredstev in na manjši dobiček zaradi stroškov financiranja. Celotni stroški so predvsem zaradi stroškov izdelavnega materiala rasli bistveno hitreje kot prihodek. Stroški bombažne preje so kar za 30% realno presegli stroške preteklega leta. Vzrok je kot že rečeno visoke cene in pa povečan obseg proizvodnje za 13%. Stroški dela (bruto plače, prispevki, regres za prehrano in letni dopust, nadure) so bili v masi 6% realno višji kot v lanskem letu, povprečna bruto plača na delavca pa je bila okoli 85.000 SIT, kar je realno 5% več kot v letu 1994. Ocenjujemo, da bomo zaradi omenjenih dejstev poslovno leto zaključili z manjšo izgubo, ki pa nikakor ni kritična in zaenkrat ne ogroža poslovanja. Likvidnost tekom leta je bila v mejah normale, vse fiksne obveznosti do bank kakor tudi do delavcev smo plačevali pravočasno. Glede na to, da smo pri bankah razvrščeni v boniteto A, imamo najete kredite po prvovrstnih obrestnih merah. Uspelo nam je dobiti tudi dva dolgoročna kredita za financiranje investicije v tkalnici in šivalnici frotirja po ugodnih obrestnih merah. Omenjeni investiciji sta tudi letošnja glavna pridobitev za Svilanit, vrednostno pa predstavljata 4 milijone DEM. Ocenjujemo, da bodo finančni učinki investicije v tkalnico vidni šele v drugi polovici leta 1996, da pa razvojno, tehnološko in marketinško pomenijo veliko preobrazbo in preboj v višji cenovni razred na svetovnem tržišču. V letu, ki prihaja, nas čakajo sicer novi napori, ki nam jih bo prinesla nova investicija in problemi, ki se bodo z njo pojavili tako v tehničnem smislu kot tudi pri plasmanu bistveno povečane proizvodnje na tržišču, vendar jih je glede na znaje s katerim razpolagamo, našo blagovno znamko, tradicijo in še vedno dobro finančno stabilnostjo, možno premagati. Alenka Čas Stroški, stroški V planu za leto 1995 smo predvideli, da naj bi stroški rasli počasneje kot prihodek. Realnost prvega polletja je pokazala, da temu ni tako, saj so zelo narasle svetovne cene naših vhodnih materialov, predvsem bombažne preje, ki je tudi največja stroškovna postavka. Z rebalansom plana v sredini julija smo zato napoved o višini stroškov spremenili. Ob izteku leta je stanje stroškov sledeče: Vsi poslovni stroški so v desetih mesecih obračunskega leta realno nižji od planiranih za 3% in 9% višji v primerjavi z istim lanskim obdobjem. V primerjavi z rastjo čistega prihodka iz prodaje so stroški višji za 3 indeksne točke. V največjem porastu so stroški izdelavnega materiala, na kar je vplivala tako povečana proizvodnja kot tudi podražitve osnovnih surovin. Iz strukture celotnih stroškov je razvidno, da znaša delež stroškov materiala 51,16%, delež bruto plač 22,08%, drugih stroškov dela 11%, sledijo jim stroški storitev s 7,86%, amortizacija s 6,65% in drugi stroški z 1,25%. V primerjavi s planiranimi so vsi deleži glavnih skupin stroškov nekoliko nižji, razen drugih stroškov. V primerjavi z lanskimi v istem obdobju je višji delež stroškov materiala in drugih stroškov. Analiza stroškov po glavnih skupinah je naslednja: - stroški materiala so realno višji od lanskega istega obdobja za 13%, od teh stroški osnovnega materiala in storitev za 20%, stroški energije za 2% in poraba drobnega inventarja in embalaže za 42% - stroški storitev so nižji od lanskih za 6% in 3% višji od predvidenih s planom; višje od planiranih so prevozne storitve, nadomestila stroškov delavcev, zavarovalne premije in druge storitve - amortizacija se je v strukturi stroškov znižala zaradi E)®Q(£Mi3 !iSj Mgi 5. december 1995 Franka na najnovejšem šivalnem avtomatu I) 600 pri vpeljevanju brisač za striženje Ročno širinsko robljenje v šivalnici vse bolj nadomeščajo avtomati (slika levo). Zdenka in Anka (slika desno) pri pregledu pobarvanih brisač; bo kvaliteta zadovoljiva?! Prvi letošnji sneg je odel naš park in okolico v čudovito idilo - pogled, ki pomirja oči in dušo... : • i Stane, tale elektromotor bo pa za stran; kaj nisi videl novih na Sulzerjih?! Pridne šivilje v konfekciji svile Dobri stari dedek Mraz bo očkom lahko prinesel lepe, kravate... lepe V tkalnici svile tkalka Helena poučuje ta ,mlado‘... Martina ji je ime! (slika spodaj). Živ-žav tudi v skladišču surovin Boža ustvarja nekaj novega! Elektronski »pomočnik« je dobrodošel velike odpisanosti osnovnih sredstev - delež izplačanih bralo plač je v skupnih stroških nižji glede na lansko isto obdobje in glede na plan; po sprejetju dogovora o politiki plač nam zakon namreč omejuje pove- čanje plač od meseca maja 1995 dalje, kar je tudi vplivalo na takšen delež - drugi stroški dela (dajatve ,na plače, prehrana, regres za letni dopust, jubilejne nagrade, prevoz na delo in izplačila po pogodbah o delu) so v strukturi povečani na račun stroškov regresirane prehrane med delom - delež dragih stroškov se je v skupnih stroških povečal, predvsem na račun odpravnin in dokupa delovne dobe. Barbara Rems Stroški v letu 1995 REAL. I.-X. 94 Delež PLAN l.-X. 95 Delež REAL. I.-X. 95 Delež 1 2 3 4 5 6 Stroški materiala 859.153.542 49,42 1.106.104.909 51,99 1.097.700.014 51,16 Stroški storitev 157.970.842 9,08 157.887.546 7,42 168.552.370 7,86 Amortizacija 123.719.508 7,12 150.000.000 7,05 142.638.342 6,65 Bruto plače 407.820.746 23,46 475.397.500 22,35 473.730.158 22,08 Drugi str. dela 179.092.891 10,30 218.266.566 10,26 235.898.437 11,00 Drugi stroški 10.793.416 0,62 19.745.763 0,93 26.859.156 1,25 Skupaj stroški 1.738.550.945 100,00 2.127.402.284 100,00 2.145.378.477 100,00 Ocenjujemo, da bo takšna struktura stroškov izkazana tudi v zaključnem računu za leto 1995, ki je v pripravi. 21,6), in septembra 50,9 (delež 21). Pri vseh teh primerjavah je potrebno upoštevati, da smo imeli v mesecu avgustu 1995 kolektivni dopust. Gibanje plač po posameznih mesecih (avgust-oktober 1995) ter posameznih programih pa prikazuje spodnja tabela. Primerjalno na branžo, to je proizvodnjo končnih tekstilnih izdelkov pa ugotavljamo, da je bil po zadnjem znanem podatku bruto OD na zaposlenega delavca 75.089 SIT, kar nam pove, da smo z našimi osebnimi dohodki nad povprečjem branže. Alojz Jerman Križ krni po naših plačah Tokrat križ kraž po plačah malo drugače. Naslednja preglednica prikazuje maso bruto plač v obdobju od januarja do avgusta 1995, povprečno bruto plačo za to obdobje ter strukturo mase osebnih dohodkov po posameznih postavkah ter enak prikaz bruto plač v Svilanitu, d.d. za mesec avgusl in september 1995. Tabela nam pove, da so bruto plače v septembru 1995 enake povprečju prvih osmih mesecev, medtem ko je septembrska plača za 3% večja kot znaša avgustovska. V septembru so se povečale boleznine za 20% glede na avgust in za 18% v primerjavi z osemmesečnim povprečjem. Septembra je bil delež dodatka za deljen delovni čas v strukturi 2, 1, meseca avgusta 1, 1, v osemmesečnem obdobju (januar-avgust 95) pa 0,8 od 100. Pada pa faktor delovne učinkovitosti, ki je bil v obdobju januar-avgust 1995 33,2 (delež 22,2), avgusta 31,8 (delež Pregled bruto in neto plač v d.d. Svilanit Frotir Svila Uprava Svilanit AVGUST 1995 Bruto masa za plače Neto masa za plače Zaposl. na osn. oprav, ur Povpr. bruto plača/zaposl. Povpr. neto plača/zaposl. Bruto pl/zap. v gospod. RS Neto pl/zap. v gospod. RS 31.175.710 21.524.934 419,7 74.281 51.286 5.951.795 4.047.428 72,3 82.321 55.981 9.022.635 5.653.489 67,5 133.669 83.755 46.150.140 31.225.850 559,5 82.485 55.810 106.153 68.125 SEPTEMBER 1995 Bruto masa za plače Neto masa za plače Zaposl. na osn. oprav, ur Povpr. bruto plača/zaposl. Povpr. neto plača/zaposl. Bruto pl/zap. v gospod. RS Neto pl/zap. v gospod. RS 32.026.879 22.016.538 419,5 76.345 52.483 5.977.516 4.035.994 73,5 81.327 54.911 9.546.631 5.914.428 68,0 140.392 86.977 47.551.027 31.966.959 561,0 84.761 56.982 104.593 67.221 JANUAR-SEPTEMBER 1995 Bruto masa za plače Neto masa za plače Zaposl. na osn. oprav, ur Povpr. bruto plača/zaposl. Povpr. neto plača/zaposl. Bruto pl/zap. v gospod. RS Neto pl/zap. v gospod. RS 290.820.303 198.863.216 419,1 77.100 52.721 54.062.296 36.669.373 72,4 82.930 56.250 81.259.804 51.434.126 67,8 122.169 84.291 426.142.403 286.966.715 559,3 84.651 57.005 103.071 66.234 OKTOBER 1995 Bruto masa za plače Neto masa za plače Zaposl. na osn. oprav, ur Povpr. bruto plača/zaposl. Povpr. neto plača/zaposl. Bruto pl/zap. v gospod. RS Neto pl/zap. v gospod. RS 31.608.524 21.778.724 414,9 76.183 52.492 6.002.132 4.061.511 74,1 81.000 54.811 9.570.660 5.960.514 68,7 139.311 86.761 (podatki še 47.181.315 31.800.749 557,7 84.600 57.021 niso znani) Analiza bruto plač v letu 1995 Skupaj br. plače jan.-avg. 95 (1393 ur) Delež v bruto plačah Povpr. br. plača jan.-avg. 95 (174 ur) Bruto ■plača avg.95 (176 ur) Delež v bruto plačah avg. 95 Bruto plača sep. 95 (176 ur) Delež v bruto plačah sep. 95 INDEKS 4/2 4/3 1 2 3 4 - redne ure, LD in DP 212.889.349 56,2 26.611.169 26.459.356 57,3 26.399.445 55,5 99 100 - boleznine do 30 dni 11.481.837 3,0 1.435.230 1.304.199 2,8 1.687.889 3,5 118 129 - izmenski dodatki 9.563.154 2,5 1.195.394 873.178 1,9 1.277.987 2,7 107 146 - pogoji dela 1.814.089 0,5 226.761 219.137 0,5 224.086 0,5 99 102 - dodatek na stalnost 28.770.288 7,6 3.596.286 3.615.633 7,8 3.727.472 7,8 104 103 - padanje del. tempa 2.543.290 0,7 317.911 344.460 0,7 358.800 0,8 113 104 - učinkovitost FDU 84.048.946 22,2 10.506.118 9.978.677 21,6 9.980.507 21,0 95 100 - učinkovitosti. 20.683.510 5,5 2,585.439 2.629.162 5,7 2.696.371 5,7 104 103 - prizadevnost pri delu 1.955.230 0,5 244.404 144.071 0,3 171.772 0,4 70 119 - deljen delovni čas 2.919.775 0,8 364.972 506.455 1,1 984.256 2,1 270 194 - dodatna stimulacija 1.461.098 0,4 182.637 0 0,0 0 0,0 0 0 - razlika do min. plače 435.493 0,1 54.437 75.812 0,2 42.442 0,1 78 56 Skupaj bruto plača 378.566.059 100,0 47.320.757 46.150.140 100,0 47.551.027 100,0 100 103 ŠTEV. ZAPOSLENIH 559,0 559,5 561,0 100 100 POVPR. BRUTO PLAČA/DEL. 84.614 82.485 84.761 100 103 učinkovitost FDU v % 33,2 31,8 30,9 93 97 se |e začelo? Program lastninskega preoblikovanja se je začel rojevati 20. septembra 1994, ko je skupščina delničarjev potrdila predlagani program, Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo pa ga je odobrila konec meseca decembra 1994. Že v samem začetku smo si zastavili cilj, da bomo delavci in upokojenci lastniki najmanj 51 odstotkov kapitala, kar nam je tudi uspelo. V le- okviru interne razdelitve in notranjega odkupa za lastniške certifikate in potrdila na osnovi neizplačanih plač ter za gotovinska vplačila. V času 30-dnevnega javnega poziva, ki je potekal od 20. aprila 1995, smo povabili vse zaposlene, bivše zaposlene in upokojence podjetja k vpisu in vplačilu delnic. Odziv je bil zelo dober, saj smo po zaključku akcije postali lastniki 50,95% kapitala, za notranji odkup v obdobju štirih let pa nam je ostalo še 3.270 delnic. V nadaljevanju postopka smo v najbolj vročih poletnih mesecih, to je od 27. julija do 27. avgusta izpeljali še javno prodajo delnic in tako olastninili še zadnjih 8% družbenega kapitala. Kake je potekale lastninjenje? Po odobrenem programu lastninskega preoblikovanja z dne 4. 3. 95 smo v skladu z zakonom obvestili vse upravičence iz denacionalizacijskih postopkov ter banke, do katerih imamo dolgoročne obveznosti. Prav tako smo v roku 30 dni podali zahtevo za objavo programa lastninskega preoblikovanja ter javni poziv za interno razdelitev delnic oz. za notranji odkup v Uradnem listu. Poleg objave v Uradnem listu je bil dne 20. 4. 95 objavljen javni poziv tudi v časopisu DELO in Kamniški občan. S tem dnem je začel teči 30 dnevni rok za vpis in vplačilo delnic za upravičence. Odziv je bil zelo dober. Od 629 zaposlenih delavcev je državljanski certifikat vložilo 620 delavcev. V velikem številu so se ua javni poziv odzvali tudi naši upokojenci. Od skupno 335 je certifikate vložilo 237 upokojencev ter tudi 100 bivših zaposlenih delavcev. Kapital podjetja na dan 1.1. 93 tako znaša 1.297.026.000 SIT oz. 21.210.564 DEM; od tega znaša nominiran kapital 820.814.000 SIT oz. 13.422.959 DEM ter rezerve v višini 476.212.000 SIT oz. 7.787.605 DEM. V okviru nominiranega kapitala znaša privatni kapital 45.936.000 SIT, za denaciona-lizirance pa je rezervirano 4.396.000 SIT kapitala. Tako je potrebno olastniniti po zakonu o lastninskem preoblikovanju še 770.482.000 SIT oz. 12.599.852 DEM. Kapital podjetja je razdeljen na 410.407 delnic z nominalno vrednostjo 2.000 SIT. Izhodiščna prodajna cena delnice znaša 2.632 SIT. Upravičenci interne razdelitve oz. notranjega odkupa smo tako skupaj vplačali za 290.525.906 SIT certifikatov in za 50.582.451 SIT zadolžnic za neizplačane plače za leto 1992. V interni razdelitvi je bilo razpisanih 76.151 delnic, ki je bila z vplačili presežena za 57,50% oz. za 120.276.905 SIT. Za ta znesek smo v notranjem odkupu dobili s 50% popustom 90.825 delnic. Poleg certifikatov smo v okviru notranjega odkupa vplačali tudi gotovino (zadržane plače in del regresa) v skupnem znesku 57.989.055 SIT in s tem odkupili 19.175 delnic. Tako smo delavci, upokojenci in bivši zaposleni odkupili 186.151 delnic, kar skupaj z že olastninjenimi delnicami po Markoviču (le teh je 22.968 delnic) znaša 209.119 delnic. To pomeni, da smo že lastniki 50,95% kapitala. Za notranji odkup v štirih letih nam ostaja še 5.270 delnic, kar ne bo problem odkupiti v zakonskem roku. V nadaljevanju smo izpeljali še javno prodajo delnic. Po pridobitvi vseh soglasij je od 27. julija do 26. avgusta potekalo vpisovanje in vplačevanje delnic, kjer je lahko vsak državljan vložil svoj certifikat ali gotovino. Z javno prodajo smo tako olastninili še zadnjih 8% družbenega kapitala, kar znaša 61.658.000 SIT oz. 50.819 delnic. Odziv je bil dober glede na dopustniški čas, saj so vplačila fizičnih oseb za 15% presegla izhodiščno razpisano vrednost delnic. Ker so v javni prodaji sodelovale tudi pravne osebe (pooblaščene investicijske družbe), je bila razpisana vsota delnic presežena za trinajstkrat. Zato se je končna prodajna cena delnic zvišala za 50%, kar pomeni, da je znašala za delnice za lastninske certifikate 5.422 SIT (gotovinskih vplačil ni bilo). Tako kot je opredeljeno s programom lastninskega preoblikovanja, so se vplačila fizičnih oseb skladno s končno prodajno ceno delnice upoštevala v celoti, pravnim osebam pa se je proporcionalno znižalo vpisano število delnic, kar v povprečju znaša 99% vračila vsaki pravni osebi. Rezultati jav- V javni prodaji so šle delnice za med Tik pred zaključkom javne prodaje so v podjetje pričeli prihajati predstavniki PID-ov. Mladi predstavnik Kmečkega sklada si je lik Nekateri prinašalci certifikatov so z velikim pred podpisom lastninske nakaznice s precej- zaupanjem in spoštljivo podpisali lastninsko šnjo vsoto, popravil očala za boljši pogled. nakaznico. Prijazen gospod je prvič prišel v Svilanit in zaupal svoj certifikat z željo, da bo la odločitev rodila sadove v obliki dividend. Ta dva navihana svobodna umetnika-fotogra-fa iz Kopra sla postavljala zanimiva vprašanja. Med drugim sta tudi vprašala, koliko časa je direktor že v podjetju. Po izčrpnem odgovoru, da naš direktor že preko 20 let dela v našem podjetju in pozna vsako nitko v proizvodnji, je bil odgovor smejočega prinašalca zelo kratek: »Potem je pa že čas, da bi šel.« ne prodaje delnic so bili v skladu s prospektom objavljeni 15. 9. 95 v časopisu Delo. S tem je bilo zaključeno vpisovanje in vplačevanje delnic v procesu lastninskega preoblikovanja. Vso dokumentacijo v zvezi s tem smo posredovali Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, kjer opravijo vse kontrole in izvedejo pre-knjižbe na certifikatskih računih. Tako smo v začetku novembra prejeli potrdilo Ministrstva o razknjiženju certifikatov. Preostane nam še zaključek procesa lastninjenja; to je prenos delnic v obliki začasnic na Sklade, sklenitev pogodbe s Skladom za razvoj ter nakazilo gotovinskih vplačil za nakup delnic. Ocenjujemo, da bo pogodba sklenjena še v letošnjem letu. Tako bomo razpolagali z bistveno dokumentacijo za pridobitev soglasja Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo za vpis spremenjenega lastništva v sodni register. V javni prodaji so šle Svilanitove delnice za med, družbe ostale praznih rok Svilanit se je spet dokazal Letos so zvišali produktivnost za dobrih 20 odstotkov, preizkušajo nove naložbe KAMNIK, 20. - V kamniškem Svilanitu so pred kratkim zaključili javno prodajo svojih delnic, ki je - za tekstilno panogo kar malce presenetljivo - doživela velik odmev. Čeprav so delnice vpisovali le na sedežu podjetja in v kamniški Novi Ljubljanski banki, je bila vpisna vsota delnic presežena kar za trinajstkrat. Ker so že posamezniki vložili za 17 odstotkov (pre)več certifikatov, je ostalo praznih rok vseh 12 pooblaščenih investicijskih družb, ki so jim dišale Svilanitove delnice. Na začetku lastninskega preoblikovanja smo si zastavili cilj, da zaposleni ohranimo 51-od-stptni delež vrednosti podjetja, je povedal Bogo Wigele, direktor Svilanita, in pristavil, da jih veliko povpraševanje ni presenetilo, saj ima njihovo podjetje velik ugled v Kamniku in tudi precej širšem okolju. Dodal je še, da vsota v javni prodaji ni bila pretirano visoka, saj so prodajali le osem odstotkov skupne vrednosti podjetja, kar znaša nekaj prek 61 milijonov tolarjev (30.819 delnic). Zaradi 30-odstotnega presežka, vsem posameznikom bodo certifikati v celoti vnovčeni, seje prodajna cena delnic z izhodiščne cene 2.632 tolarja povzpela na vrednost 3.421,60 tolarja, gotovinskih vplačil niso sprejemali. Z notranjim odkupom pa so v Svilanitu že odkupili 50,8-odstotni delež družbenega kapitala. Svoje certifikate je vložilo 98 odstotkov zaposlenih in 75 odstotkov upokojencev. Sodelovali so tudi bivši zaposleni, del sredstev za odkup je šlo iz letošnjih plač, del pa še iz neizplačanega dela plač (po kolektivni pogodbi) iz leta 1992. Tako bodo v Svilanitu v naslednjih štirih letih odkupili le še 2.400 delnic (385 tisoč tolarjev), kar zagotovo ne bo težavno. Direktor Bogo Wiegele je povedal, da so doslej s potekom lastninjenja povsem zadovoljni, pa tudi v proizvodnji letos ni posebnih težav. Nasprotno, njihove proizvodne zmogljivosti so vse leto polno zasedene in si- cer z izdelki za znane kupce. Ob tem so fizični obseg proizvodnje v prvi polovici leta povečali kar za 19 odstotkov, število zaposlenih pa zmanjšali za tri odstotke. Žal dohodki niso sledili povečani produktivnosti, saj razmere v prvi polovici leta niso bile naklonjene izvoznikom (Svilanit izvozi večino proizvodnje in sicer zvečine v evropske države). Kljub temu naj bi se ob koncu leta prihodek v primerjavi z lanskim povečal za približno pet odstotkov. Prav gotovo bo nekaj k temu primaknila tudi nova pridobitev v šivalnici, kjer pravkar preizkušajo novo strojno opremo za avtomatsko robljenje brisač. Ta naložba jih je stala približno milijon mark. V naslednjih dveh mesecih bo končana tudi zahtevnejša naložba proizvodnje na novih statvah z elektronskimi žakardi, ki jih je veljala tri milijone mark. Naslednje leto večjih naložb ne načrtujejo. ANITA VOŠNJAK Novi stroji za avtomatsko robljenje brisač poskusno obratujejo. Preti koncu se skupščin« delničarjev Glavni direktor je na skupščini delničarjev podal izčrpno poročilo o delu, ki se je odvijalo v času lastninskega preoblikovanja. Vsi tisti delavci, ki so sodelovali pri vse mogočih izračunih, pri zbiranju dokumentacije in zapolnjevanju delniške knjige, vedo, koliko dela in truda je bilo potrebno vložiti. Vendar, trud je bil poplačan, program lastninskega preoblikovanja je bil speljan brez deviacij in nedovoljenih metod. Program je v pretežni meri uresničen, celo bolj ugodno kot smo pričakovali, saj je direktor na skupščini glede poteka lastninjenja izrazil svoje zadovoljstvo. Svoje cilje si je zastavil že pred tremi leti, ko je prevzel naloge vodenja podjetja in to najprej sanacijo poslovanja, nato pa pošteno lastninjenje podjetja v okviru zakonodaje in možnosti. Na skupščini delničarjev se je zahvalil celotnemu kolektivu, upokojencem, nekdanjim delavcem, družinskim članom in ostalim, ki so v skladu z zakonom vložili svoj certifikat v podjetje Svilanit in s tem izkazali zaupanje. S skupnimi napori nam bo uspelo poslovanje spraviti v normalne okvire, kar bo omogočilo tudi delitev di- vidend, sicer ne v taki višini kot je v praksi v zahodni Evropi, nekaj pa vendarle. Naš najbolj aktivni delničar g. Konda, ki je tudi delegat -zastopnik upokojencev, ki vseskozi aktivno spremlja proces lastninjenja in tako spoznava dobre in slabe strani lastninskega preoblikovanja, je na skupščini \od-stvu podjetja izrekel priznanje za vse vložene napore in velik čut odgovornosti v dosedanjem poteku lastninjenja. Da lastninjenje res vseskozi spremlja pa dokazuje tudi to, da ima vedno največ vprašanj. Tudi na zadnji skupščini je zastavil nekaj vprašanj, na katera je odgovoril glavni direktor. Skupščina delničarjev Kamnik, 7. 12. 1995 Dosedanji delegati oz. delničarji prihajajo zadnjič na sejo skupščine. Svojo udeležbo morajo potrdili s podpisom. Ko bo izvršena registracija d. d. po novem, bo prisotnost računalniško vodena in »lovljenje« podpisov tik pred sejo skupščine ne bo več potrebno. Vstop na sejo bo dovoljen le Ustim delničarjem, ki bodo svojo prisotnost pisno prijavili vsaj tri dni pred sejo. Zapisovalka na seji »globoko« razmišlja, da bo ja vse pravilno zapisano, saj jo v neposredni bližini spremlja budno oko verifikacijske in delovne komisije. Delegatke so med sejo aktivno sodelovale. Še kratek Delegati »stare d. d.« zadnjič v taki zasedbi. »Nova d. d.« bo imela veliko pogled v gradivo, posvet o odločitvi in na vrsti bo glaso- delničarjev, a precej manj izbranih delegaUn-zastopnikov. vanje. No, pa smo prišli do konca. Osemkrat smo se sestali na skupščinah delničar- Naša dva upokojenca sla vzela v precep glavnega direk-jev v obdobju od 16. 1. 1991 do današnje 23. 11. 1995, ki je bila tudi zadnja v torja. G. Konda ga je milo vprašal, ali bo kdaj kaj dividend, takšni sestavi in obliki. P° Brankovem obrazu sodeč, je bil odgovor... SVILANIT KAMNIK SKUPŠČINA DELNIČARJEV ZAPISNIK o 8. redni seji SKUPŠČINE DELNIČARJEV, ki je bila v četrtek, dne 23. novembra 1995 ob 13. uri v menzi podjetja Svilanit. Prisotni: - 24 delegatov po priloženem seznamu. - poročevalca glavni direktor g. Bogomil VVIEGELE in vodja plansko analitskega in rač. oddelka ga. Barbara REMS, Ostali prisotni: ga. Milojka KOLARIČ - vodja nabavne službe, ga. Alenka ČAS - vodja GFS, g. Bine PIRŠ - predsednik sindikata.Lastovka. Sejo skupščine delničarjev je otvoril glavni direktor g. Bogomil VViegele ter vse prisotne pozdravil. Na njegov predlog je bil za delovnega predsednika soglasno izvoljen g. Alojz JERMAN, ki je nadaljeval s sejo in predlagal naslednji DNEVNI RED: 1. Otvoritev in izvolitev organov skupščine 2. Poročilo o poteku lastninjenja 3. Sprejem Akta o lastninskem preoblikovanju in Statuta družbe SVILANIT, d.d. 4. Imenovanje začasnega nadzornega sveta Predlagani dnevni red je bil soglasno potrjen. K tč. 1 V delovno predsedstvo so bili predlagani: Delovni predsednik: Alojz JERMAN Verifikacijska komisija: Andreja HRIBOVŠEK, Tatjana MATIČIČ in Marinka PINTERIČ Zapisnikar: Dragica ŠOLO Overovatelja zapisnika: Franc NOVAK in Anton JERMAN Predlog je bil soglasno sprejet. K tč. 2 Ga. Barbara REMS je prisotne seznanila s potekom lastninjenja po odobritvi programa s strani Agencije za privatizacijo dne 4. 3. 95. Postregla je s podatki, ki izhajajo iz otvoritvene bilance in povedala, da je potrebno olastniniti po zakonu o lastninskem preoblikovanju 770.482.000 SIT ter da je kapital podjetja razdeljen na 410.407 delnic z nominalno vrednostjo 2000 SIT in izhodiščno prodajno ceno delnice 2632 SIT. Odziv na javni poziv za interno razdelitev delnic oz. notranji odkup je bil med delavci in upokojenci zelo dober tako, da smo že lastniki 50,95% kapitala (209.119 delnic). Za notranji odkup v naslednjih štirih letih nam ostaja le še 3.270 delnic. Po razpravi je bil sprejet naslednji SKLEP: Sprejme se poročilo o poteku lastninskega preoblikovanja podjetja Svilanit, Kamnik. Verifikacijska komisija je po pregledu pisnih glasovnic ugotovila, daje navedeni sklep sprejet 100-odstotno. Po razpravi je bil sprejet naslednji SKLEP: Akt o lastninskem preoblikovanju podjetja in Statut družbe SVILANIT KAMNIK, d.d. z vsemi popravki in sklepi se sprejme. SKLEP: Z mandatom od registracije družbe do prve skupščine lastnikov delnic Svilanit Kamnik d.d. so v 5-članski začasni Nadzorni svet izvoljeni: - dr. Mitja TAVČAR - predsednik, - g. Franc GRAŠIČ - član, - g. Franc PRODNIK - član, - ga. Barbara REMS - predstavnik delavcev, - g. Igor BROZOVIČ - predstavnik delavcev. KAJ NAM PRINAŠA NOV RAČUNALNIK ALPHA? Pred nekaj leti je SVILANIT kupil od proizvajalca računalniške opreme DIGITAL sistem VAX 4000/500, ki je na začetku prenosov aplikacij in podatkov zadoščal takratnim potrebam. Sčasoma pa se je pokazalo, da je ta sistem precej počasen in ne nudi informacij, ki so bile na določenem mestu ob določenem času nujno potrebne. Potrebno je bilo kupiti nov sistem, ki bi omogočal hitrejši dostop do podatkov vsem, ki na podlagi le-teh sprejemajo razne poslovne odločitve. Novim sistemom ALPHA Server 2100 4/275, ki je operativen od 1. 12. 1995, so odpravljene slabosti starega sistema. Ta računalnik z dvema procesorjema 275,256 MB memorije in štirimi 2.1 GB diski omogoča veliko hitrejši dostop do podatkov. Samo interaktivno delo uporabnikov je hitrejše, poizvedovanje (izpisi) podatkov pa je v povprečju 15-krat hitrejše (primer: za obračun plač na starem sistemu (ko drugi uporabniki niso delali) smo potrebovali 2.5 ure, obračun na sistemu »alpha« pa je gotovo v 10 minutah). Vsi li podatki povedo, da težav pri dostopu do podatkov ni več. Do podatkov, ki so na centralnem sistemu seveda! Andrej Ropaš Marc - Hano Heusinkveld med nami V oktobru je v okviru izmenjave študentov ekonomije preko njihove organizacije AISEC prišel v Svilanit Marc-Ha no Heusinkveld. Tokrat ni bila ubrana običajna pot, da se študent vklopi v delo oddelka, pač pa mu je bila dana naloga, da analizira nemški trg. Seveda na tistem področju, ki je zanimivo za Svilanit: kdo so grosisti in detajlisti v prodaji brisač, kopalnih plaščev, kravat; kolikšna je proizvodnja in prodaja v Nemčiji, od kod vse uvažajo. Obdelal je kup statističnih podatkov glede trga tekstilij v Nemčiji, ki jih je dobil na Nemškem zveznem statističnem zavodu in številnih inštitutih, ki se s tem ukvarjajo. Pomembno pa ni le to, da je za njim ostala mapa polna tabel, naslovov, ocen, pač pa tudi to, da smo spoznali prijetnega fanta. Mladega in zelo nadarjenega člo- veka, ki se je hitro in razumevajoče vživel v delovno vzdušje izvoza, ki je v 100 %-ni ženski zasedbi. Po enem mesecu je že znal marsikatero slovensko besedo, sicer je pa po vzdušju vedel, kdaj se kaj pomembnega dogaja in smo mu prevedle, kar je želel. Res nam je žal, da nismo imele več časa, da bi mu lahko več stvari razložile. Ob odhodu se je vsaki zahvalil z darilcem in duhovitim posvetilom. Marc namreč ni le odličen študent z velikimi načrti in cilji za prihodnost, pač pa tudi pesnik. Marc, tudi me se ti zahvaljujemo za zanimiv čas, ki smo ga skupaj preživeli in ti želimo veliko uspehov na poslovni poti ter sreče v osebnem življenju! Izvoznica IZHODIŠČA GOSPODARSKEGA PLANA ZA POSLOVNO LETO 1996 Gospodarski plan za leto 1996 temelji na naslednjih izhodiščih svetovne in evropske trgovine, makroekonomske politike v državi in doseženih rezultatih poslovanja v podjetju: • cene bombaža in bombažne preje bodo ostale na sedanjem nivoju, • razmerje USD glede na DEM bo ostalo okoli 1,4, • na evropskem trgu tekstila ne bo bistveno povečanega povpraševanja in zaradi velike ponudbe se zaradi podražitev bombaža cene gotovih izdelkov ne bodo zviševale, • gospodarske razmere v državi bodo sorazmerno stabilne in letna inflacija bo pod 10%, • tečaj DEM bo naraščal nekoliko počasneje kot inflacija, vendar zaostajanje ne bo večje kot 25%, • v obremenitvi plač in obrestnih merah ne bo bistvenih sprememb, • poslovna politika podjetja bo usmerjena v pozitivno poslovanje in rezultati nad poprečjem dejavnosti, • investicije v šivalnici in tkalnici frotirja bodo v fazi uvajanja dale predvidene učinke po investicijskih elaboratih, • na organizacijskem področju bodo aktivnosti usmerjene v zagotavljanje kvalitete poslovanja s standardizacijo postopkov in opravil, razmejitev pristojnosti in odgovornosti, uvajanjem računalniškega lansiranja in spremljanja proizvodnje, • za dosego pozitivnega rezultata poslovanja bodo aktivnosti usmerjene predvsem v dvig prihodka in cenovnega nivoja izdelkov ter zmanjševanja stroškov poslovanja, • spremenjena lastniška razmerja bodo z usklajeno poslovno politiko pozitivno vpli- vala na povečano uspešnost poslovanja. V okviru aktivnosti za uspešno dolgoročno poslovanje bo v letu 1996 dan poudarek izbranim dejavnikom uspeha in razvoja podjetja in sicer: 1. Designu in marketingu s prilagoditvijo trgu 2. Razvoju kadrovskih potencialov 3. Sodobni tehnologiji in razvoju 4. Komunikacijam in informatiki 5. Kakovosti izdelkov in poslovanja Uresničevanje navedenih dejavnikov razvoja in vizije podjetja je izdelano v posameznih področjih izvajanja poslovne politike v letu 1996. PRODAJA Izvoz Aktivnosti prodaje v PP Frotir bodo usmerjene v povečanje prihodka, ki je povezano s povečanim obsegom proizvodnje z investicijo v statve z elektronskimi žakardi in glede na asortimanske spremembe v dvig cenovnega nivoja izdelkov na tujih trgih. Glede na povečan obseg prodaje in dvig cenovnega nivoja izdelkov se aktivnosti povečane prodaje usmerjajo v države evropske skupnosti, kjer do sedaj Svilanit ni bil dovolj prisoten in kjer se s sporazumi odpravljajo ali zmanjšujejo carinske omejitve ter ohranja obseg prodaje z dvigom cenovnega nivoja v Nemčiji in Avstrii. Dvig cenovnega nivoja se poleg vpliva asortimana predvideva tudi v zmanjšani cenovni razliki med Svilanitom in evropskimi proizvajalci (sedaj ca. 25%), saj se podjetje uveljavlja kot kvaliteten in soliden partner. Povečanje prihodka in dvig cenovnega nivoja se predvideva tudi s povečanjem prodaje konfekci-oniranih plaščev ter s povečanim deležem prodaje v blagovnih verigah. V PP Svila se predvideva zmanjšanje obsega »Johna« in povečanje prodaje gotovih izdelkov. Pri kupcih v tujini se pri nerednih plačnikih uveljavi zavarovanje plačil s strani kupca, zavarovalnic ali SID, za kasnitve plačil pa se zaračunava obresti. Rizično st (možen odpis) terjatev se ocenjuje na 0,35% glede na letni prihodek v izvozu. Domači trg Na domačem trgu se predvideva ohranjanje obsega prodaje, aktivnosti pa se usmerjajo v izboljšanje plačljivosti in se blago ne dobavlja kupcem s slabo plačljivostjo. Za kasnitve plačil se dosledneje izterjujejo obresti. Odpis terjatev pa se predvideva največ v višini 0,5% prihodka od prodaje na domačem trgu. V PP Svila se povečanje prihodka predvideva s povečano prodajo kravat na domačem trgu. Izvoz Ex YU V državah bivše Jugoslavije se v letu 1996 pričakuje odprava embarga in postopno oživljanje trgovinske menjave. V planu za leto 1996 se na tem trgu ne planira povečanega obsega poslovanja, v kolikor pa bo do odprave embarga dejansko prišlo, pa obstojajo možnosti povečane prodaje na teh trgih (Srbija, Rosna). Na povečan obseg prodaje pa lahko vpliva tudi vstop Hrvaške v CEFTO ali sklenitev bilateralnega sporazuma s Slovenijo o prosti trgovini ali zmanjšanju carin in taks. NABAVA Na nabavnem področju bodo glavne aktivnosti usmerjene v zniževanje stroškov poslovanja in sicer tako, da se bo zniževal delež materialnih stroškov v prihodkih in zaradi nižjih cenovnih nivojev približno polovica izvoznih prihodkov namenila za uvoz reprodukcijskega materiala. Nosilci stroškovnih mest so odgovorni za realizacijo planskih ciljev s predvidenimi stroški poslovanja in sicer za variabilne materialne stroške v okviru obsega proizvodnje in deležu glede na prihodek, za fiksne stroške poslovanja pa glede na plansko določeni znesek. Glede na strukturo stroškov bo varčevanje usmerjeno predvsem na manjšo porabo bombažne preje, barv in kemikalij ter zmanjšanje stroškov kvalitete izdelkov (zmanjšanje škarta, kilogramske prodaje in odrezkov ter koncev) in zmanjšanje stroškov energije ter vode na enoto proizvodov. V PP Frotir bo v volku, vezni in delno v zankasti osnovi kardi-rana preja nadomeščena s cenejšo OE prejo, v veznih osnovah pa postopen prehod na enojno prejo namesto sukancev. Zmanjšan bo delež neustrezno izdelanih naročil, ki se razprodajajo po nižji ceni, z zaostritvijo tehnološke discipline in poostritvijo odgovornosti za realizacijo naročil. Zmanjšal se bo strošek pomožnih izdelavmih materialov in embalaže in sicer s poenotenjem pomožnih izdelavnih materialov, cenejšim sukancem za šivanje brisač in varčevalnimi ukrepi za zmanjšanje stroška embalaže. Dobaviteljem, ki so strateškega pomena za poslovanje podjetja (energija, bombažna preja, barve in kemikalije) se bo zapadle terjatve plačevalo v rokih zapadlosti oziroma z le manjšo zamudo. Pri ostalih dobaviteljih bodo računi poravnani najkasneje v 45 dneh po zapadlosti. GOSPODARJENJE IN FINANCE Dejavnost gospodarsko finančne službe bo usmerjena predvsem v zagotavljanje čim cenejših virov finansiranja za obratna sredstva ter ažurno in kvalitetno analiziranje rezultatov poslovanja. Glede na nujnost zniževanja stroškov poslovanja bodo analize usmerjene predvsem na ugotavljanje stroškov poslovanja glede na plan in realizacijo plana ter odstopanja fiksnih stroškov glede na plan. Večjih investicijskih vlaganj v podjetju v letu 1996 ne bo, za manjše investicije se predvidevajo lastna sredstva največ v višini amortizacije strojne opreme (ca. 1,0 milijon DEM). Za dosego boljše izterjave se bo v izterjavo in usklajevanje terjatev vključevala tudi finančna operativa. KADRI IN SPLOŠNE ZADEVE Kadrovska politika bo usmerjena v zmanjševanje zaposlenosti tako v proizvodnji kot v režiji, nivo plač pa se bo na zaposlenega povečeval na osnovi zmanjšane zaposlenosti. Glede na prihodek masa za bruto plače ne bo presegala 25%. Po konstituiranju podjetja na osnovi Zakona o gospodarskih družbah se izdela nova podjetniška kolektivna pogodba, poslovnik o delu skupščine in nadzornega sveta družbe ter sistemizacija delovnih mest ter pravilnik o knjigovodstvu. Sistem nagrajevanja se racionalizira tako, da imajo vsi zaposleni delavci kriterij bruto dodane vrednosti na zaposlenega in enega do dva individualna kriterija delovne uspešnosti. Na režijskih delovnih mestih imajo delavci še en skupinski kriterij delovne uspešnosti, vezan na PP ali delovno enoto. Večji poudarek pa je dan ocenjevanju prizadevnosti pri delu s strani neposrednega vodje dela. Pri delavcih, ki trajneje ne dosegajo pričakovanih rezultatov dela (v treh zaporednih mesecih FDU manjši od 112 ali šest mesecev v zadnjih 12 mesecih) se začne postopek za ugotavljanje trajnega nedoseganja pričakovanih rezultatov dela. Izobraževanje bo usmerjeno predvsem v pridobivanje in utrjevanje znanj tujih jezikov, znanj s področja marketinga in pospeševanja prodaje, zagotavljanja kvalitete poslovanja (ISO 9001) in izdelavi strateškega plana poslovanja. Kadrovska politika bo usmerjena predvsem v dvig kadrovske strukture zaposlenih in pridobitev strokovnega kadra za nadomestitev upokojitev v naslednjem srednjeročnem obdobju. PROIZVODNJA PP FROTIR Osnovna skrb v poslovanju bo namenjena izrabi investicij v letu 1995 in sicer v šivalne avtomate in statve z elektronskimi žakardi. Nove statve SULZER - RUTI bodo v prvi polovici leta 1996 obratovale v dve izmeni, po kolektivnem dopustu pa v tri izmene. Pozornost bo usmerjena predvsem v izrabo tehnoloških prednosti, ki jih dajejo nove statve in maksimalizira-nju učinkov glede na zahteve trga, možnosti designa in proizvodnje. Po investicijskem elaboratu bo proizvodnja v letu 1996 za 7% večja od dosežene proizvodnje v letu 1995, kar je 3,942.991 votkov. Zaradi povečanega obsega proizvodnje se bistveno ne bo povečala potreba po obratnih sredstvih, ker bo z učinkovitejšim obvladovanjem proizvodnje doseženo povečano obračanje. Postopni učinki bodo izkazani z uvajanjem zagotavljanja kakovosti pri poslovanju (ISO 9001) in spremljanjem računalniško podprtega lansiranja in spremljanja proizvodnje. Za maksimalno izrabo robil-nih avtomatov v šivalnici bodo na predhodnih fazah v tkalnici in oplemenitilnici izpolnjeni pogoji za polno izrabo ro-bilnih avtomatov in s tem zaključek investicije, izboljšanje kvalitete robljen ja in zmanjšanja zaposlenosti v šivalnici. Investicije bodo izvedene predvsem za dosego izrabe obstoječe strojne opreme in izboljšanje kvalitete izdelkov. Izboljšanje kvalitete izdelkov bo doseženo z ukrepi za izboljšanje kvalitete metražnih tkanin, manjša odstopanja pri barvanju bombažne preje in tkanin. Racionalizacija proiz- vodnje bo dosežena tudi s poenotenjem pomožnih materialov, zmanjšanju odrezkov in koncev na krojenju. V barvarni in oplemenitilnici je za izboljšanje kvalitete izvede kvalitetni prevzem s strani strokovnega kadra v barvarni in oplemenitilnici in popravljanje barvarskih partij pred sušenjem. Kontrolna služba opravi samo superkon-trolo kvalitete polizdelkov. Za dosego hitrejšega obračanja materialov v proizvodnji se omeji razpoločljivi prostor medfaznih skladišč in uspo-stavi tekoča evidenca zalog (pripravljalnica, konfekcija frotirja, oplemenitilnica). PROIZVODNJA PP SVILA V proizvodnji PP Svila se izvee prilagoditev organizacije glede na predvideno spremembo asortimana, usmerjeno v večjem delu na prodajo gotovih izdelkov v izvozu. V letu 1996 se izproizvodnje izloči še dve statvi SACM in jih nadomesti z nabavo dveh rabljenih statev (Bottineli). S tem se poveča kapaciteta za izvoz in dvigne produktivnost v tkalnici Svile. V konfekciji Svile je osnovna pozornost namenjana dvigu kvalitete izdelkov in zagotavljanju rokov dobav. * V okviru makroekonomskih pogojev poslovanja in prvega leta po večji investicji je pričakovan pozitivni rezultat poslovanja s stopno dobička maksimalno do dveh odstotkov na lastniški kapital. Delavci s poslovnimi pooblastili na osnovi teh izhodišč gospodarskega plana za leto 1996 pripravijo predlog plana za svoje področje delovanja glede na roke in zadočitve po rokovniku za plan 1996. Za izvedbo izhodišč in ngo-spodarskega plana pa izdelajo tudi pisne zadočitve svojih strokovnih delavcev in določijo roke za posamezne navedene aktivnosti. Bogomil Wiegele, gl. direktor DNEVI NARODNIH NOŠ V KAMNIKU Na takem velikem prazniku seveda tudi Svilanit ni smel manjkati! Z modno revijo smo na večerni prireditvi prikazali najboljše in najlepše, kar imamo, prireditev z Glavnega trga v Kamniku pa je posnela tudi občinska lokalna televizija. Seveda so bila v času od 8. do 11. septembra vrata naše trgovine na stežaj odprta in vabljiva, saj smo izdelke ponujali za 20% ceneje. Podprli pa smo tudi športni podvig znanega železnega moža Mira KREGARJA, ki je s 24-urno vožnjo na kolesu praznik zaznamoval tudi z neverjetnim pogumom in vztrajnostjo. ^ARIENIE ^ Teifi« M 11 '' l/Kivs 'KutfM, Nemi moj dom We»*- m- UBBitFO mobitel U KAKOVOST, M NAGRAJUJE! Le kdo se je lahko ubranil mamljivega nakupa! NASI IZDELKI LAHKO POSTANEJO VAŠA DARILA! Kako se ponujajo naše MODNI DODATKI - te dni! K prijaznemu pisemcu sodi še lep prospekt. TEKSTILNA TOVARNA d.d. 61241 KAMNIK. Kovinarska 4, Slovenija Spoštovani! Poslovno leto se s hitrimi koraki približuje koncu. Pri planiranju novega prav gotovo ne boste pozabili na Vaše poslovne partnerje. SVILANIT, podjetje z dolgoletnimi izkušnjami, modernim duhom, vrhunsko kakovostjo izdelkov, ki so dobro poznani doma m v tujim, misu na vas tudi v teh MOŠKI in ŽENSKI MODNI DODATKI (kravate, metuljčki, šali, rute) izdelani iz naravnih in finih materialov, svile in volne, lahko zadovoljijo še tako izbmn okus. Širok spekter modnih vzorcev in barv izdelanih v majhnih serijah pa daje izdelkom določeno osebno noto. NAŠI IZDELKI LAHKO POSTANEJO VAŠA DARILA. Na Vašo željo jim namreč lahko vtkemo Vaše embleme. Darila lahko naročite tudi v ličnih darilnih embalažah z vašim znakom, ki bodo lepoto in eleganco naših proizvodov naredile še bolj mikavne. V prospektu, ki ga prilagamo, so predstavljeni artikli, ki jih ponujamo. U informacij o le teh (njihovih vzorcih...) lahko dobite v prodajnem oddelk tel.:06Wl 1-711. MAJHNE POZORNOSTI imajo VELIK ODMEV! Mi Vam jih lahko pomagamo dobro izbrati. Svilanit STE ŽE RAZMIŠLJALI 0 PRAZNIČNEM OBDAROVANJU? O takšnem obdarovanju, ko presenečenje postane darilo? Če boste pokukali v Svilanit, boste našli prav to... Ideja bo prišla sama... Reklamna akcija poteka od 20. novembra do zadnjega dne v starem letu! Vabi preko radijskih valov... VEČNO LEP EKO PROGRAM V propagandnem oddelku počitka seveda ni! Snujejo se nove in nove prodajne akcije. Pravkar je v tisku poster z mamljivo lepimi ERO izdelki, ki bodo številka ENA prihodnjo pomlad in poletje. Le oglejte si jih tudi vi nekaj ! SEJEM KUK'95 Ker ima Svilanit kar precej izdelkov, ki sodijo k gostinski opremi, je s svojim razstavnim prostorom sodeloval tudi na znamenitem sejmu na Dunaju - KUR ’95 »CVETJE« POSEBNE VESTE Lepa stara kamniška hiša. Krasi jo okno s posebnim »cvetjem«. Gre seveda samo za reklamni trik z našimi kravatami, ki so, predstavljene tako, še posebno š i k ! POLETNI InJOC e95 S SVIIANITOM S O LU VI 6615 »Kaj menite, kateri izmed obeh palčkov nosi Svilani-tov slinček?« nas sprašuje Tanja Merzel iz Kranja. Ker je posnetek dober, smo brž uganili in predvidevamo, da je Tanja upoštevala napotke našega fotošefa Naceta Bizilja. Kdor zna, pa zna! -$ržvtJlcir3t »Izdala vam bom skrivnost Sporočilo ob lepi fotki: »Svi- Svilanitove brisače mojega lanitovo brisačo vam predsta- bratca Gregorja: ponoči z njo vlja Lea Turk, manekenka in ‘"ll” 1""1 ^ fotomodel. Footografijo pa je . __________________________ j_____________w.loaw ... ,xvuanuv„,, posnela njena sestra Neli.« taša Pečnik iz Krškega, ki je filmom v fotoaparatu odpravil na streho Evrope in se posebej za na- Obema čestitke. Lei za lepo šotorsko idilo z bratcem po- šo akcijo fotografiral na ledeniku pod Mont Blancom. Naše iskrene postavo, Neli za lep posnetek, snela na film KODAK GOLD. čestitke, tako za vzpon kot za posnetek. iSiBiFg »Spanje pravičnega« bi lahko naslovili fotografijo, ki nam jo je poslala Marija Obad iz Ljubljane, ki zatrjuje, da je spanje v Svilanito-vem kopalnem plašču iz kolekcije Sava zelo udobno. Pa lahko noč in pazite, da ne boste prespali vsega poletja! (slika zgoraj) »Pošiljam vam fotografijo, ki sem jo posnela na dopustu v Novigradu. V objektiv sem ujela svojo hčer Majo, ki se je brezskrbno predajala sončnim žarkom na Svilanitovi brisači,« nam sporoča Darinka Bincl iz Celja. Čestitamo za dober posnetek! Mojca Mencinger, študentka prava iz Polja pri Ljubljani, postaja vse bolj iskan fotomodel. Ne vemo sicer, če bo dolgo vroče poletje preživela na domači terasi, sodeč po posnetkih, pa bo precej delovno. Svilanitovci zatrjujejo, da je plašč njihov, čigava je Mojca, pa seveda ne vemo! POLETNI ŠrUCC 995 S SVILANITOM ^oC^o 9^