****** S ;i ,na» 0 « 8 - . , A ■nap re d s k naroda! ^ ^;;;;*';i cg idodja! | I^J**?!***** 1 ** NARODNI VESTNIK ) , -> da} P^vfe i de !o ’ v «5* “»sA ■ : s,s ? e W ’>$ > ^ sWk’ 50 V .], V.^pov« r !te ^% !r’ In ^ 7 mi. i,v ^ O lnom a prosto NATIONAL HERALD. 4« Največji slovenski dvolednik ^ •f 1 v Ze&ieaife državah. | The Largesi Semi-Weekly in & tke United States of America. DULUTH, MINN., THURSDAT, SEPTEMBER 4. 1913. —ČETRTEK, 4. SEPTEMBRA 19i: Vohune Letnik tl USTREUENO V IZGREDU NA MICHIGAN rR Aj federation of miners obsodi poveljni- viiUCE SLOVANSKI SIN DRŽAVNI PRAVDNIK LU- A p,iNI DRŽAVNI URADNIK PRAVIČEN DELAV- Vcruse šuft. stavkarji solidarni, soli- rNOSTI TREBA na dan volitve, razne unije L I DENARNO pomočjo, vojaštvo se SPRE- t PARADE na dnevnem redu. moyer na io »oldne, zvečer t Jfich., 4. septembra. — Položaj na Michigan je še ve¬ ri' Obe stranki ste trdovratni, im kar se tiče stavbarstva drži jto mirno v očigled krutosti milice in najetih morilcev. »i ip ravdnik Lucas je po -preiskavi vmora dveh Hrvatov S 11 -novili brambovcih vkazal šerifu Cruse-ju da aretira mo- I*. if s€ je ognil ukazu, in je dovolil morilcem, da so zbežali ' dkrajni pravdnik Lucas, ki je nase narodnosti, je poka- ' usrce v resnici bije za pravico. On je edini državni uradnik, * .jjtransk in pravičen napram obem nasprotujočim strankam L v0 na j si to zapomni na veke, ter naj vtisne sebi in svojim v srce dejstvo, da je državni uradnik, ki je rojen iz delav- Slovenstva, najbolj prijateljski delavskem razredu, tmovmevno, da je prišel rojak Lucas vsi e d njegove nepristra- jj ljubezni do pravice v nemilost pri bakrenih baronih. Dan jufo je district attorney Lucas izdal Cruse-ju ukaz, da -naj Wad'del-nove tolovaje, imeli so county supervl-sorji, kojih de- menežerjev in -superintendentoiv, sejo, kjer so m s . 3E 3rji pozor zenska sanostop arijskega. SLIVOVK, irenčec)» RENKO VINO. IfiOSTJgS OUTI^a yO0ff ^ SLOJEV čn jflW jrtjjft* imenuje posebni pomočnik pravdnilku Lueas-u, da bo Idilik -kakošne vnanje eountv, in da bo ta pomočnik imel v ajjtožbe zadevajoče se stavke. Majnarski kapitalisti hočejo odstraniti pravičnega moža, in dati sta vikarje v roke najkrutej- n delavstvu najsovražnejšemu tujcu kot ga bodo zampgli najti, festem Federation of Miners obsodila je javno poveljnika mi¬ nerala Abbey, z jako resnimi besedami. Zalučala mu je v obraz igim sledeče: avkarje tlačiš z -vso močjo tvoje oborožene pesti. Od kar si bil je tvoj namen zrušiti sta vko. Ti nisi nikdar pokazal, da Skaj so pravice delavstva; nobeno tvoje delo še ni pokazalo, da areke-pravice.-Nek avstrijski stavkar je bil vs-trel-jen o je šel mirno po javni cesti domov. On je bil žrtev prevnete želje hlapčevati kapitalu, in s tem vnetjem je pre- itvoje moštvo. Ti nečeš vedeti kaj delajo vojaki pod tvojim Stvora, oe ne veš, da so -napadli z bajoneti mirne meščane na led Joeket. Ti veš, da tvoji vojaki gonijo ljudi brezpotrebno .ada-nepustijo trgovskim vslužbenceim, da bi pobirali po hišah irjev naročila za grocerijo in meso. Svet ve o roparskem umoru »tv. stavbarjev, in da -si ti so-kriv, da so morilci pobegnili, katere fJi serif Ornse zapreti. Milica so je mojsterstko ogibala, da ni na sled. Ti si vedno pripravljen nastopiti z orožjem tivkarjera, ne ganeš pa niti mezinca, kadar deputiji kolnejo •“»ja-jo delavstvo; če pa -delavec ;prig-ovarja tovariša, da naj Nadelo, pripravljen si vsikdar suniti v njega bajonet,” kdo, iki mi slep, vidi, da je namen naeijonalne brambe za- ’ ai0 delavsko gibanje. Milica je orodje s katerim strahovla- uboge. -Pravica je teptana, -delavstvo tlačeno, celi okraj -san životari že mesec dni- v senci bajonetov in pred žrelom wni \ estnik ni za štrajlke, ni bil in n-e bo. To je povdarjal L5 >tem članku tik pred stavko na Michigan. Povdarjal je i J e Posili skrajno zl-oraibljenje in zasužnenje delavstvo. .. UZ1 ladnjega sredstva — stavke, da se stavkarji tudi drže jj*’ da ne postanejo Judeži, in da si ne vtisnejo n-a-jgršega ”'eštva — izdajstva. ,/jjski mir je vsem najbolj koristen. Sebični agitatorji so 1 » mnogo delavstva v nesrdeo. Vsak delavec naj se tega ^ ao glasuje za stavko. Zaveda naj se pa tudi, da če ■^stavko, -da drži besedo in ne gre -skebat pod nobenim pogS- * tr Pi gorje. V organizaciji je moč, in skrajna krivica je. JoSniziran kapital pripoznat-i organiziranega delavstva. De- ' 81 zapomni to, in kdor služi kruh v teh državah skuša naj -postati njih podanik, in na volilni dan naj vporabi svojo moč, svoj glas, za delavsko, stranko, ki bo -gledala na to, da se napravijo zakonu, na podlagi kojih -se bodo nasprotja med kapitalom .in delav - stvom poravnala mirnim potom brez -stavk. Dokler delavstvo ne bo imeto -svojih zastopnikov -v državah zakonodajah in v kongresu, kjer se-kujejo postave, imelo bo trnjevo pot za -dosego pravice. Pravdnik Lu cas svedoei 'kolilke koristi je delavstvu prijazen in pravičen ljudski uradnik. Mi pošiljamo -k našim konvencijam delegate iz svoje srede, da napravijo take zakone, ki -so koristni -vsem članom Jednote. Držav¬ ne legislatu-re -in zvezni kongres'niso nič druzega kot k-onvecije de¬ legatov ljudstva. Im dokler bo ljudstvo tako slepo, da bo pošiljajl-o k tem konvencijam svoje sovražnike mesto može iz -svoje srede, svoje 1 ZNAMENJE PRIJATELJ¬ STVA. UMOR V VO¬ JAŠNICI NA DUNAJU. Avstro ogrški generalštab ni šef baron K-onradpl. Hdtzendorf na¬ merava oficijelno obiskati ital jan - ,ki -dvor. Ta obisk bi naj bii &ot j MEKS2KANSKIVSTAŠI PLENIJO V DURANGO. AMERIŠKI povračilo za obisk italijanskega gen-eralštabinega šefa,, ki je bil I 8 AN 9 IT 1 GR 3 PAJ 0 AMERIKANSKEfiA KONZULA pred XX leti na dunajskem dvo¬ ru. Sodi se, da bode ta obisk v se¬ danjih razmerah še bolj utrdil pri¬ jateljske odtnašaje med Avstrijo in Italijo, a-ko se ta -nakana ures - niči. na obisku stotnikova nevesta, 22 let stara Mariana Bolza, ki je bila u-Službana pri baronu Grodel v Bu ustrelil najprej -stotnika, -nato smrtno nevarno • pa damo, •xi je takoj izdihnila. Na pomoč je pri-j prirediti parado v koj-i hitela vojaška patrulja, ka-tere če-i p aso . Tex, 1 se prijatelje, toliko časa 'da bo -delavstvo železna pest kapitala. Na Michigan bi ne bilo nikdar stavke, če bi sedeli v michigan¬ ski legislaturi talki možje, ki bi skrbeli za -postavo na podlagi koje bi se razpravljalo o delavskih zahtevah. Teh postav nima država Michigan, in zato so bakreni baroni kratkomaio odklonili predlog -države za posredovanje. Država Missouri ima to postavo in stavka je trajala le malo dni, in stavkarji so dosegli vendar nekaj. -Zmaga j-e bila častna za nje, četudi ne odločna — saj še ni konec sveta. Združene države imajo postavo na podlagi koje se vrši pogaja¬ nje med kapitalom in delavstvom. Ta postava je vdarila po West Virginiji po dolgotrajni stavki, koje konec je bil — zmaga organi¬ ziranega delavstva. Ta postava deluje ravno sedaj. Vsi se spominja¬ mo kako je kongres hitel s preo-snovo Erdmanrove-postave, da je zabranil -stavko 100,000 vslužbencev vzhodnih železinic. Svet ve malo 'kaj se vrši med železniškimi kralji in nji-h 100,000 vslužbenci. Vem dar štrajka ni. Železničarji delajo naprej in služijo vsakdanji kruh, med tem Iko se njih zastopniki, zastopniki železinic in zastopniki zvez¬ ne vlade pogajajo za poravnavo nasprotja med kapitalom in de¬ lavstvom. Doseči nekaj potom -stavke je težavno ; a če je, solidarnost če je združen-ost med stavkarji se -doseže z žrtvami slednjič 'vse. Ven¬ dar civiliziran način za -dosego delavskih pravic je vporaba volilnega glasa, in pogajanje potom arbitraeije. In če Michigan ne more pri¬ siliti kapitalistov do pogajanja, prisilila jih bo Eidman-ova posta¬ va Združenih držav. , Vi delavci se držite odločno istega kar ste pričeli, -držite se stav- to vod j a je zadobil >na, roki od -kro ke, -dokler ni kapital voljen vam olajšati pretežki: jarem, in -pla- je za vas zgubljeno vse ; ker, ee razbije in razprši 'kapital vaše vrste je zavas zgubljeno vse; ker, če razbije in razprši kapital vaše vrste postopalo se bo z vami mnogo bolj nečloveško kot se, je pred stavko. Pisec tega imia -skušnjo zgube in tudi zmage organiziranega delavstva v bitki s kapitalom; Zguba bila je pekel, zmaga raj. .Bratje, glejte, -da bo -vaša zmaga vsaj 'častna, če že ne povsem odločilna. Delavci, bodite -si naoibratno -odkritosrčni in edinih misli, in slušajte delavske voditelje, da ne boste nesramno poraženi, ampak, da se napravi stal. mir potom arbitaeije vam in vsem delavstvu v čast ih korist. -Springfield, 111., 30. avgusta. Unija United Mine Včorkers je da¬ la na razpolago stavkarjem v različnih krajih Združenih držav jg MRTVIH 40 RANJENIH •$1-70*000.. — Od- C 'ŽENSK v 'šKI PARADI. obl,- 1 ’ sspteilv ^ ra - - Tri ieTv iiga ^ enistva > bi so ' r sk i'* U!1: -' oni;:e:n v n 'c- 'uibV" paradi ^ an es na delav- - Pada je bila 25.000 -oseb. la'ffrtn atlCm bab or ', 100 -000 člano ' ai Ja ii na zgor in potem zopet 'V pravo sta¬ nje. S tern je pokazal, -da je zra¬ koplov vodljiv, in da je zračna vo¬ žnja -blizu varnosti. Stotine ljud¬ stva je gledalo nevarno pred¬ stavo. -h 0,-77““ , vdi:kan - VSTRELI DVA STORI SAMOMOR. V v zad- Detroit, Midi, 2. septembra. — čez 2,090,009 j Kaz. Vilček je vstreiil J. 'Vileek. manj kotjNovak-a katerega je dolžil, da za- \ t°’, E1 .' t)iie so bolj Ipuljejo njegovo sestro, smrtno je *» ? Ui i e to prvi ranil Feliksa Lukasa, in potem je Gom - vstreiil sam sebe, j da Samuel govora Citv. ,i5; er je bolan 'P^JZRAKOPLO- KOZOLEC. / e oO U -j z T vl -iev. PARNIK PRIPLUJE Z BLAGOM V OGNJU. Halifax, N. S., 1. septembra. — Parnik Uranium na poti iz Nev/ Yorka v Rotterdam je priplul 2? ako-p;Iovom v |to luko s polno paro, ker je'njegov tovor, -obstoječ iz bo-mba-za in mo ke v ognju. Na parniku je vkrcanih 663 pot¬ nike v. septembra, je vspešno 1 1 v«,"'. ‘ :evl i ev zagnal , rzitl 'o in obrnil stran nav- Tajniik Morrison od American Federation of Labor obljubil je ! ,| a j e štoril vse, da bi vstavil vlak. stavkarjem denarno podporo. -Stavkarji prirejajo veikanske obhode I zavor j n j so obdržali dirjajočega v 'katerih je žen-stvo mnogobrojno zastopa/zro. | ker so bile tračnice mokre V izgredu med stavkarji in deputiji pri Nortli K-mrsarge rud-. 0 , j m8g i e _ i n iker je vozil vlak niz niku je bilo vstrelj-emo skozi vrat 15 letino ogrsko dekle, Margareta' Fazo&az, 'ki je spremljalo stavbarje in težko, ee bo' okrevalo. Vstreli- la jo je milica, to je isto vojaštvo, ki je na Calumet za vzdržavanje miru, in se ne upa napravti red druigače kot -s streljanjem in -z bajo¬ netom. Predsednik Westem Federation of Miners, Moyer, je držal na Calumet govor, im je povdarjal med drugim, če zgubijo stavkarji ta štrajlk potem s-o zgubljene pravice rudarjev na Michigan na veke. Glavno vprašanje, ki 'se mora rešiti, je da bodo rudarji delali po osem ur, je d j ali Moyer. Govora se je vdeležilo čez 3000 oseb, kojih tretjino je tvorilo ženstvo. Moyer je odpotoval po opravkih v Chicago, m se vrne n-a Calumet v nekih dneh. je White Mountain ekspresni ni poklican j vlak, vozeč proti New Ycrk treš-' V ov ^f čil v zadnji konec Ba.r Harbor Li- , ,. . , mited vlaka, kateri je vozil leto-1^ W let ^-voljuje de- - portmn staviaarjev. Poumja je viščarje iz države Maine. i latl i;i 8 ^ aa ' J1 m 48 ur na te * sa,a m “° Z1C0 r ^ ] M . . v8l f d . . d en ga vnel se je boj. Pc-heija je. 23 - Strojevodja. Miller prav:, da je bila megla tako gosta, -da ni videl j signalne postaje od daleč. Pravi NASELBINA | prla delavskega v-odjo Larkina, ki j je javno s-ežgal policijsko pre po - SLABOUMNIH; Vf, '> da 36 np 3i!ie zboro ' vati ’ ia ^ AMERIKI. vzlic prepovedi arzai g over. BOLGARIJA PRIPRAV¬ LJENA OBRAVNAVA¬ TI S TURČIJO. Konstantinopel!, 31. avgusta. — Turška v-lada je dobila uradno ob¬ vestilo danes, da je Bulgarija pri¬ pravljena, poslati po-slaoiike v Kon¬ stantinopel, da se vravnajo vsa sporna vprašanja. ROOSEVELTOV V8LUŽ- BENEC OBDOLŽEN TATVINE, Mineola, N. Y„ 1. septembra. — George A. Parker, visdužbemee pri Col. Teodor Roosevelt-u na Saga- more Hill, Ovster Bay, je bil are¬ tiran in obdolžen, da je vkradel v razpredsednikovi haši draguljniadi v vrednosti $1000. — 40 KONJ ZGORI Chicago, lil., 1. septembra. Štiri¬ deset konj je zgorelo, 'in sena in žita v vrednosti $75.000. — v skla¬ dišču družbe Koelin Bros. & Co. sarrem Trenton, N. J., 1. septembra. — dol. Vlak je zaoral v dva pulman Ploiskva zemljišča 200 kvadratnin vozova, jih je razbil v treske in je ! mdj v državi Nev/ Jersev je ob- bolnišnic: vmrle. vs-mrtil speče -potnike v posteljah, j ljudena z ubogimi na duhu, 'kjer Nekateri vsmreeni eo ta'ko razm(e-;i e doma moralina iku^a, in od ko- da jih ni inoč spoznati. j . nja zapreka na pacifičnem ko-ncu j prvega in je^dvigim več vagono ^ . vse 4 ru g e , so blazne Panami-kega prekpa je bila ra-zstre i ^ 80 se zajanah in vnet se je P®" j čugars&e in tatinske. Ijena s 45,000 futov -dinamita na j sar - 086,0 l e bl ^° au -l;- 1 Gospodov -dan. 31. avgusta, ob de-!-i« zgorelo. Okoli deset -oseb onih, ‘ ki so bile rešene iz razvarm vlaua, j bo vmrlo. VSTRELI PROTI ŽENI RANI ŠTIRI DRUGE. CharlestoMi, W, Ya., 2. sept e m - bra. — Neger Karol Johnson ; skočil z o-sobneiga vlaka in je pet¬ krat vstreiil proti svoji ženi. Y; je stala pri postaji. Le en strel j' zadel ženo, en strel je zadel Ffcar.k Fisherja, be-lega moža, in tri str¬ li tri Zain-oree. Žena im Fisher sta ranjena smrtno. setih zjutraj. Pogled je bil čudovit, ko je šilo v zrak stotine ton zemlje in kame¬ nja vsled strašanske nažstrelbe, ki je stresla vso zemljo*v okolici. Morje je bilo ravno v oseki, in ko je nastopila plima drla je voda v novo pot in napolnila je prostor med zidovjem novega kanala. NA POTI V ŠOLO, Tisoče mater/ križem Združenih ■držav je danes poslalo sad svoje¬ ga telesa prvič z doma s srčkanim nasmehom in smejočim pozdra - vom ‘ ’ g-ood- bye”. Začela se je šola, in kako srečna sta oče in mati, da gredo otroci" v šolo, kjer se bodo učili istega kar vedo odraščeni. O /ko v inai.cn nem srca je pa drugi čut, ker ona ve, da ji bo dolgčas ves dau IZČRPAN. Včasih ne morete razumeti BIK VM0RI KMETA. Caina-l Dover, Ohio, 11. sept-enr Bik jevm-oril svojega gos ža¬ ra. | podarja Kristjana kaj se počutite »popolnoma vtruje- j Biku so roge-odvz-eili Smeluzley-r, in ko ga je RAZKRALJ PORTUGALA SE ZVEŽE Z NEMŠKO KRVJO, Bero lin, L -septembra. — Raz-: kralj portugalski Manuel in prm- j cezinja Augusta Victorija, hči J j ne, imate glavobol, -omotico, ble- i-dost in drugje težkoče. Najnavad- inejši vzrok teh stvari so neresno¬ sti v.prebavi. V takih slučajih je farm-er gnal napajati, ga je bik podrl na tla, in -ga je pohodil c:> smrt. vpoiraba Trenerjevega a-meriškega z Iravilu-jiga grenkega vina jako priporočljiva vsled ta-kojlde po-m-o ei. To sredstvo bo iztčistiio ve-s -se¬ stoj -odstranilo bo iz črev vs ČRNA ROKA DELA ¥ KEN0SHI. Wr.. princa Viljema Hmienzoilei n-ske-; os . ta ,.|; - : ? kamor odpotuje pre_jsni vladar ^i |delov . u _ Ofto je , vre .,^ 0 se notika no svetu in nase lenobo v T . v ; sredstvo v neredih želodca m erev, posebno če so ziiružena iz zapr - ct večni romar Ah as ve:- Osemih semdeset -princev m pr.ncezmj m j e tedi pripc-r-o-čarco iz- raznih dvorov vdelcži se svatov- črpanim, trudnim in nervozam ščine. Sv. zakon se ho sklenil po j ij, llde!n . v lekarnah. ■ J/s. Triner, ore-dih rimsko katokiš&ih. 'mi la-bortorij, 1333 — 1339 Ko-ščaika, pni katerem se je naši 1 -dinamit in vž-igalna vrvica, kate¬ re -stvari j-e nameraval Koščj k r biti za raz-strelbo palače J. H. Pc- cou-a, isu-perintendenta a uto m o-b li¬ ne tvornice. nžčrlk je IVI ‘■■vdden iz -del' Na darilih s.* imenuje Manuel S. Aseb-nd Ave., Chicago, III. Za tvornice, in gov-orica, kroži, da :raija' Portu-ga.U.te-ga; v resni- -i -'.a pa v Porfcugahi manj pravit . : ; Pic “o 1 ■ - j ! M|. miš:---.' :n sklepi poskusite Triner-; vojsko zoper tukajsno mdjonar- j v linic e n t . Isk-o kolonijo. IZ NOVE DOMOVINE. fT: DULUTH. — Lovski list je vzela 60 letna go&pa L. L. Johnstome. t žlic nje ne visoke starosti je Mrs. Johnste- ne ena. -najboljših ženskih strel- javeev v Združenih državah in ima polno nagrad in dekoracij. _ Po hudem boju za obstanek ki traja že četrto leto, sklenila je Mrs, Hanmah Johnson, 1809 1 /* \Vest First Street, razdati svoje otroke v dobre hiše. Njen mož je v mrl, in pustil jo je s tremi otro¬ ci brez v-seh sredstev pred tremi leti. Žena je preživljala družino s tem, da je prala, vendar beda jo je vedno bolj pritiskala, in slednjič je obupala. Družini -se pozna, da ji maj-ka hrane in obleke. Mrs. John¬ son dobivala je od mesta $4. — ea mesec, to je bilo vse, izven tu in tam nekaj obleke, katero je po¬ daril kak milosrčen sosed. Njeno delo, domašalo je malo zaslužka, in vdova in otroci so trpeli lakoto in pomanjkanje v vsem. Starejši sin je istar 9 let, drugi šest, in eno dekletce 4 leta. Mati bi jih rada oddala dobrim družinam, ki bi skrbeli za. nje. Večji fant neče zapustiti mater, Češ, da je že velik in bo kmalu zmožen delati. Djal je, da- že sedaj zvleče mnogo drv domov, katere majde po ulicah. Smilita se mu pa manjša dva ker sta lačna in rad bi videl da bi se ju vsmilili dobri ljudje. — “Tuuut” je zatulila piščal. “Poldne je, čas za nehati,” djal je preddelovec delavcev, ki so ko¬ pali nek mestni jarek, kakor pri¬ poveduje delavec Tomaž Gotos - s'ky. “Foreman” je spustil železni Drog ki je šel proti zemlji dokler ni -zadel glave Gotossky-ja, ki je bdi v jarku. Goto-ssky je dovolj okreval, da toži mesto $10,0000. -— — Miss Berta Person se je reši¬ la vpepeljenja, ker je ovila tesno okrog sebe posteljin koc, kakor hi¬ tro se ji je vnela obleka vsled eks¬ plozije svetilke. Dekle ima hude opekline a nis-o nevarne. — Poln avtomobil mestnih oče¬ tov si je šel ogledati predmestjte. \Vest Duluth, New Duluth, Gary in Fond du Loe. V Gary se je našlo mnogo po¬ manjkljivosti iz zdravstvenih ozi¬ rov, in ker se je pritoževalo glede slabega, grajenja nekaterih hišic, ogledala si je komisija vso stvar. Od tu odpeljala se je kmisija na 81 Avenue we®t, kjer se je zgoto- se bo vzorno obnašal, in ogibal ta- cih punc ki povzročajo pretep. On jako žaluje ker ni dobo! ameriški, papir in zato naj bi bili drugi fan¬ tje previdni, da ne bodo imeli slič¬ nih sitnosti. Paeafic železniška vil nasip, kateri je bil potreben da -se -zgradi električna železnica v New Duluth. Na tem nasipu ime¬ lo bo mesto cestnika cel mesec, ki ob gledal na to, da se cesta vtrdi in vgladi. — Charles Johnson, 27 let star, je padel 65 čevljev visoko iz že¬ leznega odra pri jeklarni v New Duluth zlomil si je roko im nogo, vendar čudež je, -da se ni vbil. — Rojaki in rojakije pridejo lahko iz predmestja New Duluth v Duluth z avtomobilom. Od srede naprej vozil bo avtomobil od pošte v New Duluth v mesto Duluth. •— Mestni nadzornik za hrano je pu-stil zdumpati toliko stvari v vodo, da preti Duluth-u lakota. To le je kar je zaplenil v pretek¬ lem mesecu : 100 funtov govedine 518 funtov teletine, 146 brovine, 800 futov klobas, 1038 funtov rib 12 funtov golobine, 10 fittitov sla¬ nih “peanuts”, 48 zabojev raznih jagod, 27 zabojev “mušarielen.” in v nekem restavrantu 25 galo- nov “župe,” ki je bila kuhana z gnjilega mesa. — Mrs. Elizabeta George je vlo¬ žila tožbo proti nekem salunarju, katerega dolži, da je on kriv, da nje mož ne podpira družine, ker mu daje pijačo vzlic njene prepo¬ vedi. Toži ga za $3100. — odškod¬ nine. To le je “fajn” način priti do denarja, če bo deloval v sod¬ niji. th in Superior, s 120,000 , potrebujeta največ moči v primeri s prebi- inest Združenih držav. iuth — btiperior pride mei — Dulu prebivalci električne valstvom Za D Buffaio, iv r. Anton Jenko, Ely, Minn., v Du¬ luth glede držaljanstve. Fant imel je nekake pretepe radi punc in je bil z globo kaznovan, in zato se mu drugi državljanski papir ni izdal. V -sodniji se mu je danes obljubilo, da dobi drugi državljan ski papir v spomladi leta 1916, če . .Northern družba izboljšuje in povečuje svoj železniški dvor v West Du¬ luth. Okoli 500 mož dela sedaj in nekaj jih še potrebujejo. Delo je pri Fiftysix Ave. West blizu Ze- nith Furnace Company tvorni-c. Delavski agenti, ki imajo svo¬ je urade na Michigan Street pra vijo, da je letos mnogo dela v okolici mesta, in da primanjkuje delavcev. Tudi državna posredo valniea za dela nič ne računi, ima več uprašanj za delavce kot jih'za more preskrbeti. Louis Bizjak, bivši rudar v Spruce rudniku na Eveleth je vložil tožbo za $ 25,000. odškod¬ nine napram Oliver Mining Co. Bizjaka je zasulo kamenje, in ga je tako poškodovalo, da ho do smrti pohabljenec. V New Duluth sta kupila lote od tvrdke John Gonska rojaka Paul Sen iz Calumet, Midi., in Ignac Rupnik iz South Chicago, 111. Paul Sen bil je le malo časa na Calumet, Mich., in je vposlen -sedaj pri jeklarni -v New Duluth, 'kjer dela več (davkarjev iz Mi - chigana. V našem uradu so se zglasili: Frank Završnik, potovalni zast-op nik Slovenian Liqvor Co., Joliet, 111., na potu iz železnega okraja v Joliet. John Bukovec, Kellog, Idaho. gg. delegati J. S. K. J., Joe -Sprajcar, Joe J. Peshel, John Mr¬ har, Ely, Frank Kočevar, Math Levstek, Frank Lap, Anton Šte - fanič, John Smerekar, Louis Kot¬ nik, John Povše, Frank Čampa, Louis Kmet, Frank Govže. ELY. Šolski čas se bliža; zatoraj po - tre.bujete trpežna obuvala, obleke blago yza obleke, in sploh vse kar potrebujejo ikdarji in šolariče. Vse se dobi po nizki ceni pri Peter Bezek-u, Ely Minn. Umrla je žena Antona Metež, rudar v 'Zenith rudniku v starem kraju. Bila je le 24 let stara in -za¬ pušča štiriletnega sinčka. Metež je šel v Ameriko kmalu po poroki. Dan Masni-k je kupil dve loti od Jake Bučarja, in bo gradil hišo. Opazilo se je nekaj mestu Ely. Mesto Ely, je tako daleč na se¬ verni -strani, da do sedaj ni rastlo nekafeoršmega sadja tukaj. Zadnji teden se je pa videlo zraven Slo¬ venske čitalnice, ali v gospod Manteljnovi hiši dvoje sorte ja - bolka, katera so rastia na njego¬ vem vrtu. Drevesa so bila posajena že pred šestimi leti in letos so dobro rodila. To so prva jabolka to stran Dulut h a. Fpamo, da jih bo še več roja - -kov nasadilo. Opazovalec. novega v ADR0RA. Sšolskim poukom se ne bo pri¬ čelo -z dnem 2. septembra kakor običajno, zato ker je v vasi davi- ca (diphteria). Lo-kešen in Mesa- ba šola se otvorijo pravočasno-. Vse -šole se najbrž e-odpre jo dne 8. septembra. Blizu -Stephens rudnika priče¬ lo se bo v kratkem z vrtanjem za rudo, zato ker se je ne dolgo tega našel bogat zaklad rude v tej okolici. GRAHD RAPIBS. Interstate Iran Gompany vrta za rudo v večih krajih v okraju | reke La Prairie blizu tukaj. Po¬ stavila , je več kamp, in okoli 100 delavcev je vposlenih. Kampa se imenuje “New Town,” in rudni¬ ki bodo vsi podzemski. MC KINLEY V nedeljo, 24. avgusta je imelo -društvo sv. Frančiška št. 110, J. S. K. J., blagoslovljenje zastave. Blagoslovil jo je gospod župnik iz Bivvabika. Botri so bili gospod in gospa Kočevar in gospod in gospa Košir. Blagoslovljenje bilo je spojeno z veselico, in obeh funkcij -so se vdeležila tudi dru¬ štvo Sv. Andrej Apostol, št. 380, Narodni Slov. spolek, Sv. Srce Jezusovo, -N. H. Z., in društvo Sv. Barbare, št. 62, s svojimi zastava¬ mi. Slavnost je dobro vspela. TGWER. — V hudourju dne 27. avgusta treščilo je v hišo Jakob Sund - strom-a, 'Soudan, in zgorelo je vse hiša in pohištvo. .. „ , «, ^ VIRGINIA. ■ Pred toeasno poroto je več težkih hudodelcev. Homer Le Quire iz Tower-ja je obdolžen vmo ra Louis S. Femie-ja ki je bil vbit v šotoru in šotor je bil zažgan, da je hudodelec zakril sled. Brata Zedrie sta obtožena na¬ pada na Tony Rotta-ja, katerega sta obrezala na Chisholm z vbi¬ to steklenico. Paul Peceianno je obdolžen spols-ke -zlorabe storjene v Eveleth nad Mary Mulič. — Na “Section One” med Vir¬ ginia in Mountain Iron so odkrili bogat -zaklad rude. BARR0WS. — Barorows rudnik vposluje vedno več mož. Tudi trgovci se pohvalijo odkar je začelo rudar¬ stvo. To jesen zgradila -se bo v tej naši novi naselbini nova šola; dr¬ žava bo prispevala v to svrho $8000. — Zraven “town hali” zgradila se bo trgovina -za železni¬ no in orodje. V tem kraju je ku¬ pilo več rojakov lote, in, če bo jama tako dobro delovala kot se,- daj ter, še Grug-e ja¬ me, kjer sedaj vrtajo, bo kraj ra¬ steh Ruda se bo topila najbrže v okolici Duluth a. Na Barows potrebovali bi re - stavrant. WAKEFIELD. MICH. — Priprave se delajo da bo od¬ prla M. A. Hanna & Co., Cleve - land, O., železni rudnik na Goge- bic Iro-n Range. Rudnik bo južno od vasi. Ruda je tako blizu površ¬ ja, da se bo odkrila in rudnik bo odprt. Ruda je jako bogata, in ne bo dolgo, da se bo pričela izvažati. NOVICE MED SLOVENCI V AMERIKI. Štorklja se je oglasila pri obi- - telji Banič v De Pue, 111., in pustila je hčerko. Vbit je bil Frank Majcen v Cle- ar Spring, Minn, pri drvarjenju v gozdu. Rojak Majcen je rodom iz Zidanega mosta, Štajersko. Bil je 26 let star, neoženjen in brez Jed- note. .Čitalnica v -Cleeland, O., se baje razpusti. Metropola slovenska v Ameriki' brez čitalnice ! Tudi na - predek — rakovo pot. . .Vmrl je v Cleveland, O., rojak in gostilničar Anton Šega, star 33 let, za jetiko. Vmrli so v Cleveland, O., sledeči otrobi: starišem Novak hčerka, Starišem Laznik hčerka, starišem Čampa sinko, starišem Terček sin¬ ko, -starišem Kastelic sinko, sta - rišem Braniselj sinko. •' Naselbina z veliko prihodnosio. Miljone ton že¬ lezne rude se bo tu skopalo. V srcu izvrstnega rudar- _ skega okraja. Izvrstne prilike za vsakojako poaj-e - "| tje. Poslužite se prilike sedaj, ko je še vse v povoju, in kupite loto. Prodajamo lote na lahke odplačila. Podrobnosti zveste pri Iron Range Townsite Co. TORREV BUILDING DULUTH, Zastopniki: OTON J. MAJERLE, 414 Jackson Street, Eveleth, Minn. JOHN SCHVAB, Box 433, Eveleth, Minn. W. NICOLAJSEN,Glade Hotel, Eveleth, Minn. in 0’Neil Hotel, Chisholm, Minn. MINN. Samostojno Slov.-Hrv. Podporno Drn Složni Bratje Ustanovljeno 1 svečana 1913 , Eveleth Društveni odbor: Predsednik: John Intihar, Box 123. Podpredsednik: F r I. tajnik: Tiani: Peterlin, Rox 706. II. tajnik: Artos - Blagajnik: Josip Trancelj, CrrE-ekv Lavri4 ' Bolniški odbor: Prani Blatnik, predsednik. Mati. jj- Gregor Gregorčič za Spruee Boc. Prani Platcar Westo Nadzorniki: Joku Tanko. Frank štrukelj, John Kepaj Društveni zdravnik: Dr. Johnson Redne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v ns tE£cu " Francelj. Drag štvc, iratero Vaon mudi lepo podporo v dvora: Dragi rojaki Slovenci in Hrvati! Zanimajte se v**.™ - -s lučaj n kolezui “ aše Poiporj, r 5 Slovenci pozor Stem naznanjam Slovenskemu ljudstvu, da imam v zalogi vsa ko-vrstne obleke za moške. Sloven¬ ci ko rabite obleko, oluščite nas. Pri nas se govori slovensko. Max Wime & Co prva vrata od First Natimonal Banke. Chisholm Minn. NarO-dni Vestink je že, in bo še potrebno vkrenil, da se naše ljud¬ stvo s to postavo seznani. CHISHOLM. Plača občinskim vslužbence-m se J e povišala. Med drugim s-o zvi¬ janja deležni tudi policaji in ga¬ silci, in sicer dobij-o novinci do sestih mesecev $ 90. na mesec, in pozneje $ 100. _ Umrl je sedemletni sinček dnu-, I zine Fred Ravšek iz Glen lokešna. j V nedeljo 31. avgusta je imelo | j Pevsko Društvo svoj izlet na Bal-1 kanu pod vodstvom Frank Cham-1 Ipa. Zabava je bila zelo prijetna) in kratkočasna, prigrizek je bil iz I vrsten ker jebilpečen od rojaka j Franc Kromarja. DELAVCI PO MINNESOTI POZOR! September je -zadnji mesec, da zamere isti, ki se ponesreči prijeti družbo za odškodnino - še po stari postavi, ki je boljša za delavce -v enem oziru, to je za težke po - škodbe, kot nova. Z dnem 1. oktobra pride v pra - vomoč nova delavska odškodnin - ska postava (M7orkmen's CompeH- sation love,) in, če se delavec VROČINA. Vročina je nekaka vd-obnost, ka¬ tera se deli po leti zastonj, po zi¬ mi se pa kupuje na tone. Nje temeljna sestoja sta znojenje in solnearica, koji-h oba nastopita, če pridemo v dotiko z velikimi koli¬ činami naravne .vročine, in dopu- mstimo, da ista osredotoči svojo moč na eno mesto. Poletna vročina se proizvaja, ker se naša stara zemlja kreše ta- 'ko tik s sol-neem, da ni druge za¬ preke, da bi zam-ogii telefonirati na solnce, kot 395,000,000,000,000 itd. milj neuporabnega zraka. Po ziini je solnce nekaj več milj dal¬ je od zemlje, tako, da ga ne čuti¬ mo, razun, če sedimo na kaki vroči peči. Nekateri deli sveta imajo več vročine kot drugi, da so ljudje večino časa v nekakem krematori¬ ju, brez, da bi se jim bilo treba kaj prizadevati za proizvod 110, stopinj vročine v senci. Tej vrsti sežiganja ljudi se pa lahko poma¬ ga, če se leži v senčni mrzli vodi, še bolj pa, ee se sedi na ledenem sedalu. Na jugu se navadno prične vroča doba dne 1. januarja, in traja brez prenehanja do sodnega dne. Južni bogataši ne -občutijo vročine tako kot južni proletarci. Oni napenja¬ jo vse -svoje moči po več ur na dan s tem, da ležijo v s.enci in pijejo leden čaj. Najpriljubljenejši sino¬ vi moloba pa lenarijo v kakem le¬ tovišču-ob severnih jezerih, kjer jih neznansko peče vročina z do¬ movine, katera se jim pošlje v ča¬ snikih. Na Severnih krajih se izdeluje najboljša vročina od 15. junija do 15. a-vgusta. Te> vrste vročina za - sleduje človeka, četudi se skrije v podstrešno -sobo. Tam se vsede poleg njegove po-stelje, in ga na¬ ganja, da brca do zore.Če deluje te vrste vročina .pravilno, bo skr- fulila pe-rute metuljem, in dala bo podobnemu belemu -jopiču rujavo polt -kar čez noč. Edini vzrok za iznajdbo vročine je- da sezoni turšica tam v državi Kansas, in da vtikajo bogati lju¬ dje svoj denar v električna pihala. CGNRAD & HARD POGREB - NIKA IR ZONCESIONIRANA MAZILCA. Waa- fcegar, 112. Tel. št. 95. Priporočamo se Slovencem in Hrvatom. Vozovi za po¬ grebe in svatbe vedno na razpolago. Zaloga vsakovrstnih krst. Pokličete nas lahko podnevu ali ponoči. BURKE & WRIGHT, 'S? 115 So. Genesse St., Wi4&-k:eg , a:&, 111. Tel. št. 732. Slovencem in Hrvatom v V^aukegan in okolici priporočamo našo dobro znano trgovino z železnino, brit¬ vami, noži in barvami. Izvršujemo tu¬ di kleparska dela. Cene zmerbe. J. A. PETROSHIUS pogrebnik^ 12 lOtb St. Sao. CMcago 111. Tel. št. 965. Priporoča se Slovencem in Hrvatom, kadar po¬ trebujejo vozove za svatbe ali pogre¬ be, katere ima vedno na razpolago po cenejši ceni kod drugje. Velika izber krst po nizki ceni. Pogrebe prevzema po dogovoru. JGSIAH COLLINS pogrebnik in salagatelj o- kvirjev za slike, SO. RAKTGE, MICH!. Tel. št. 766 J. Priporoča se Slovencem in Hrvatom, kadar potrebujejo po - grebnika, ali če potrebujejo okvir in steklo za sliko. Postrežba točna in za¬ dovoljiva. Cene nižje kod drugod. -IdK Slovenski gostilničarji POZ0r! Moja tvrdka, je prva in edina slovenska ki importira žganje naravnost s Kranjskeg^ 1110 ^ 0 ''' 13 ’ LMPORTIRAN KRANJSKI BRINJEVEC IMPORTRAN KRANJSKI SLIV0VEC IMPORTIRAN KRANJSKI TROPINOVEC HIGH LIVE BITTERS (Greneec), ’ PRAVO ZDRAVILNO GRENKO VINO A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOUET.m 3 E* M ŽkihJ Sintfc ,y Cerk' zastroi esta je P 1 ,kij^ dr , e iio p rt 'P e • Krištof’ 1 - G'veseli d 1 .noslovil in ! In ta da do NAŠI ZASTOPNIKI. Za BiTvabik, Minn.: Jaeob Delak. Za Ely, Minn.: Math. L. Kapsh. LCD?IK FEBirSEZ, za Ely. Za Eveleth, Minn.: Maks Voleanšek. — G. Kotze. JERIB f A r -N6' w Duluth.—Minn. Za Chisholm, Minn.: Anton Mahne. Za Greaney, Minn.: Joseph Smuk. Za Virginio in okolico: Frank Horva - ti eh. Za Aurero, Minn.: Louis Petelin. Za Eauch, Minn.: Geo. Brozich. Za Croshy, Minn.: Tony Prosen. Za McKinley, Minn.: Frank Hočevar. Za Biče, Minn.: Vouk & Oman. Za New Duluth in Oliver; Frak Zajc. JOHN BRA{JOVAN, za Snodan. Iffiinn. n0X71S VESEL, za Qilg-ert, Mir. Za Calumet in Lauri mn, Mich.: Frank Plautz. Za So. Eange, Mich.: Mike Muhvich. Za La Salle, d.: Frank Krule. Za Chicago in Joliet, XII.: Jos. Bliseh. Za So. Chicago, d.: Anthony Motz. Za De Pue, zli.: Joseph Omerza. I-RANH ESENCE, za TSTaniegan, South Chicago in Kenosho, VJlg. Za Gary, Ind.: N. M. Vuksinieh. Za Indianapolis, Ind.: Mih. Pavell ml ANTON TRATNIK, za Clinton, Ind. ‘ Za Fairchild in Willard, Wis., Frank Prvi vagabund: “Kako pa spiš zdaj v mra-zu, s čim se odeneš?” Drugi vagabund: “Cisto pri- prosto: ležim na svojem hrbtu in se odenem s svojim trebuhom.” škodi ali vbije od 1. oktobra 1913 j k? naprej, se ne more družba več z rti. \ sekt seika-Jror se pa družba tudi po l. -oktobru 1913 lahko toči, ee se je pripetila, nesreča pred 1. ok¬ tobrom. Zena: Ali slišiš mož, kako se po-;drevje na.sadnem vrttu pripogiba, ako ječi in stoče, kakor bi vse o- gorje sveta.. Mož: Beži, beži s poe-zijo; ti bi tudi stokala, če bi bila tako pol - na nezrelega sadja, kakor so dre¬ vesa. ^ Klančar. Za Braddock, Pa., in okolico: John A Germ. Za Johnstown, Pa,: Mike Štrukelj. Za Conemaugh, Pa., in okolico: John Brezovec. Za Arona, Pa.: Anton Klanchar. Za Garrett, Pa.: Jos. Yame. Za Darragh, Pa.: Jos. Hauptman. Za Cliff Mine, Pa.: Math. Petrich. Za Marianna, Pa.: Henry Lamuth. JOHN MLAKAR, za Claridge, Ra. Za Cleveland, O., in državo Ohio: Ka- rol Bauzon. Za Barberton, O.: Frank Poje. Za Bridgeport, O : Frank Guna. Za Leadville, Jacktown, Stringtown Bocktotru in So. Chicago, Colo.: f’ W. žužek. Za Leadville, Colo.: John Janežič. Za Primero, Colo.: Mihael Krivec. Za Somesset, Colo.: Kajet. Erznožnik. Sa Yaie, EZans.i JoLn Homec. Za East Helena, Mont.: Fr. Suhadolnik Za Oregon City, Oreg.: Josip Kestnar Za Rock Springs. Wyo.: F. S. Tauchar! Za MilwauKee, Wis.: John Wodovnik Za Diamondville, Wyo.: John Globoeh’ nik. Za Black Diamond, Wash.: G. J. p Q ro uta. -TA2C. CTTRIkJATI, za Fittsburg, Kans JOHN FITCEXrJ, za Racine, Wis MIH. BREZNIK, za Frontenac, Kans. ANT. ŽAGAR, za Kansas City, Kans ' J. FER3feIE, Stovervilie, Arlt. Upravni š tv o “NARODNEGA VESTNIKA" vidijo- gofort; L strah pr'" jji avtentirn; -ečen zjutraj 0 ' [•stražnik o;i Lici v Ib •’ [ O vo trkanje pevski mo pijanskega s r ow earnin InlheBai _ .comein hqngyjomedi itel ja t ft k ogenj, ki sovi ulici m v Solkan Makuc. II S. in boriti- oje. K. I. I postaja i v Spot ,n Viču pa v je napravila \ čina Horjul, 18.000 K. vsinolbjki ja žn 7 NASA BANKA NAJ BO VAsA BANKA. Z veseljem in brezplačno dajemo mi potrebne nasvete; jasnila v raznih kupeijskih zadevah vsem onim, ki -So ol nas v takih zadevah. Posebno pozornost dajemo pri trgovskem čekovnem prom sameznih oseb, tvrdk ali družb. PKI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO PO 3 ODSTO' Mmers Stele Bank 2S&S L First National Bank EVELETH, MINN. Naisfarefša narodna banka na Mesaba KAPITAL IN preostanek $ 122 . 000.00 PošHfamo denar v Avstrijo po na{nižji6 cCl Parobrodni listi za vse črte Plačamo obresti po 3 od slo. . II^ 3I S J e šedeiniL z Dofl> a . j je sel s konj \ kjer se n '• Konja, k nbranil, d a ^ ? Ia > s o ljud !Ul ’ voznika j 9 “fada Bist *o pri, h Hli ga H bl ’2u lhai !trt ^ dne t-v.i ! 14 i 6 " a Gočah d let P f*Pod , « 0 k °j»ik I Pri «taš ’ Bedri,- el L ob 4 na- n °vic e . \ y ,e Nv;. Ljudje govore, da se boš poro - čil z eno Kimovcevih hčera. Ali je res? Red bi že, pa ne vem, če bo kaj. Duluth Brewing & Mailing ^ Duluth, Minn. v'ari najboljšo in rojakom dobro v steklenicah pod imenom ? :: tndi pivo v sodčkih. : ■ Math. Kostanj upravitelj za Mesaba Range. Virgin«*! I : 19 13, - (bjl P'0S(ic| ,i b °fnik T n ' at >ea j, ‘K)si ..kosal 2 ’1 v '0j-sl lK Srn, ii • a 1' Sl 1 : ‘no H- us „ Cel Kk\ ! b - a v n Eh Veš, ta stari Kirnov skopuh, da vsako obrne, predno jo da iz rolk. je tak Najboljša Slovensko-angleška sl Prirejena za slovenski narod, _ _ Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v P lat!l hčer desetkrat! strokovnjakov, je založila Slovenic P ubll? “’’.-^ 1 v , >je S' A ^ N te 8a 1« bdi 'h i; s tl ■iS I \ \' «z stare domovine. .'/tfti&i&SSŠSSSSSSSSsssssss.ssssss.ssss ’'/,'/'''' kranjsko. gg. aS I ske hiše gotovo glasno povedalo, || da je Maribor na slovenskih tleh. obema podžupanoma 18 članov, 1 sicer 15 italijanskih liberalcev, socijalista. v Ljubljani: Manja irli 5° Yaleat ič, posestnike - |a^ a lnoV — Julijana Ko - ,ija (,or '^ 'let. — Friderika ■ vroiaškega pomočnika, E hei K ^ Potočnik, to - > v -' 7 aV ec 26 let. — Ivan dninar, 57 let. - fc«-, P r ‘Cestni ubožec, 67 let. *sN ^'Antonija Herman, hci ^ 5 dni. — Helena Ve - v ^; e ’ služ kinja hiralka 95. %I jjtimec, užitkar, 06 let, — Et(( 'EC. s "S ^Kostanjšek, pecarski po - t ^ let . - Marija Ludvig, itB ''i 0 r Sinoči okoli 8 . ure v Cerkveni ulici št. 21 l*L zastrupil 201 etni kr - J- omočnik Alojzij Gorjup. mesta je prišla policijska ki je odredila, da so nje "miplo prepelici v mrtvaš - {J KriStofu- Fant je bil po t - e ' v veseli družbi, od kate- Lposlovil “ povedal, da ga N -vidijo. In tako se je tudi J Govore, da je vzrok sa - 'ra strah pred vojaščino, a Yf i ni avtentična. _ prečen požar v Hrenovi uli- V'eraj zjutraj od 3. do 4. ure Liil stražnik ogenj v Petrino v Hrenovih ulicah, fajjftvo trkanje je čul g. Ivan £, krovski mojster in bivši ^ljubljanskega gasilnega dru- L prijiitel je takoj na pomoč ugasil ogenj, ki bi lahko po - VijM' Hrenovi ulici nevaren. 1 rjri je v Solkanu vpokojeni N f ,u r J. Makuc. Bil je somišlje ni k S- in boritelj za trezno - )vHci ''R. I. P. Orožniška postaja v Vodmatu epreselila v Spodnjo Hrušico, lija na Viču pa v Kozarje, toča je napravila v vasi Sama - B Vjfttea, občina Horjul, dne 10 t. m. ■Ke nad 18.000 K. Posestnikom ' ^^pireni vsi poljski pridelki, tl, wels ovi -'jSnja za aržavho pod- ^poiicijsac banka. ie ffi' .-si ki a ttai 1 je sedemdesetletni Ma - |8Sojar iz Doba. Dne 11. t. m. ddne je šel s konjem po pesek [Bistrico, kjer se mu je menda pjsplašil. Konja, ki se je s pla- m ubranil, da ga ni deroča odnesla, .so ljudje komaj ži- ^ rešili, voznika je pa deroča ao narasla Bistrica odnesla preden so prišli ljudje na Dobili so ga šele drugi ttraj blizu Ihana. Pokopan četrtek dne 14. t. m. v Do- p. v. m. ! ognju, pogorelo je do tal. — Na pomoč ubogemu posestniku ! Vlom. V noči od 14. do 15. t. m. so tatovi vlomili v Jezeru pri Trebnjem v prodajalnico trgovca Roglja. Odnesli so več špecerij - skega blaga in denarja, kar ga je bilo v blagajni, vsega v vredno - sti 800 kron. Posebno slast so ime¬ li do tobaka, ki so ga odnesli tri zaboje. Tatovom, ki so v tej oko - lici zelo domači, so nasledu in je upati, da bodo kmalu v rokah pra vice. Velika nesreča, se je pripetila posestniku Antonu Šalehar iz Bla¬ ta pri Trebnjem, kateremu se je strgalo eno leto staro žrebe, vred¬ no 200 .kron, se nasadilo na vile, in takoj poginilo. Umrl je 15. t. n. v Kropi Blaž Kralj, posestnik, čevljar iri cer.- A veni ključar, v ,1. Lvt'i čevljar je bil 67 let, cerkveno nebo je no¬ sil 50. let, cerkveni ključar je bil 37 let. Pripovedoval je rad, kako je še delal črevlje v Ljubljani pri očetu pokojnega Hinterleehnerja Bil je mož poštenjak stare koreni ne. N. p. v. m. ! Tatovi. 16. t. m. ponoči so tato¬ vi vlomili po večih hišah na Tre - benem, pokradli jestvine, pijačo obleke itd. Sled kaže, da so trije cigani to naredili. Vlom pri Majdiču v Kranju. Iz Kranja poročajo, da se je pri Maj diču v Kranju izvršil vlom. Vlo - milci niso imeli sreče. Odnesli ni¬ so nič. i Slaba stavbna sezona v Ljub¬ ljani. V včerajšnji, seji je magi - š tratni gremij reševal skoro sa - mo prošnje za zgradbo in prezida¬ vo raznih — stranišč. Teh vlog je bila cela vrsta. Drugih vlog je bi¬ lo silno malo. Ravnatelju g. Bog. Remcu se je dalo stavbinsko do - voljenje za zgradbo ob dr. Žarni - kovi ulici v bližini Elizabetne ce¬ ste. Ob Ižanski cesti bo zgradil Iv Tratnik pritlično hišo, Filip Su - pančič pa najsvojem svetu ob Blei cesti ’ kantipo-barako za ■■ rik *; N »katerim' strankam se dovoli prezidava sta¬ novanj, talko med drugim “Slo¬ venski Matici’’, kjer se nastani deželna ženska trgovska šola. ŠTAJERSKO. Iz mariborske okolice, Slov. goric Pohorja in Dravskega polja naj 'M vsakdo prišel kdor slovensko čuti, ta' dan v Maribor. Pokazalo se bo javno, da smo v Mariboru še Slovenci. Deželnemu .odborniku .Robiču ■se je stanje zopet nekoliko izbolj¬ šalo. K bolniški postelji svojega očeta je došel v Varaždinske' To¬ plice njegov sin dr. Hugo Robič, ki je 'zdravnik na Dunaju. Naj - ■bolj občutno je kap zadela desno ramo, katera je popolnoma neob- čutna. Bolnik še tudi govoriti ne more,, vendar upajo, da se mu z- pet povrne zgovor. Bolnik je star že 72 let. Bil je dozdaj še izredno čvrst. Nihče ni mislil, da je že ta¬ ko v letih. Vsekako je nenadna bolezen g. Robiča za Slovence hud udarec. Upanje pa gojimo, da se mu zdravje zopet povrne. KOROŠKO. članu cesar- j in sicer 2 Slovenca -in enega Tihotapci streljali na finančno stražo. Iz Trsta se poroča, ua je Frač Jožef dobrosrčer ponoči na 15 avgusta opazil ko - ■ Wie.ner Neustadt, .... :.-- -P J e\ -,v\ Yrn A ftt.rfl.7A i ' v v Naš stari -. rancelj^je precej do*- jber za. šale dbijar, Necega dne se j'j • pritihotapil .Frane Jožef brez napovedi v vojafeft? akademijo v iti l-btopivši v j misar finančne straže KiinzerI en razred reče častmkii; ‘Le na- dva riioža z velikima zavojema na:predajte",. ter se vsede. Na klop hrbtu, ki sta poizkusila prekorači- za( j a j za njegovim stolom položil ti carinsko mejo. Komisar jima je zaklical, da naj obstojita, a tiho¬ tapca sta pričela bežati, komisar 'o pa za njima tene! Tihotapca sta se obrnda in eder. je izrevol v er ja ustrelil na komisarja, ki se ■zgrudil nevarno ranjen na tla, tihotapca sta pa pobegnila. Krog Ija je komisarju razbila nos in levo oko. Prenesli so ga v bolni - šnico. O tem dogodku se nam še do - datno poroča: Sinoči je finančni komisar Gustav Kiinzel v družbi z nekim finančnim stražnikom za sledoval nekaj tihotapcev na ce - sti proti Barko vij am. Finančni stražnik je bil preoblečen v žen sk obleko, da bi ga ne spoznali, j bojazljivo. je svoj generalski klobuk, ki je nosil krono krasnih, dolgih peres. Mladi kadet,, ki je sedel v klopi, je ogledoval en čas krasno perje, ki se mu je tako dopadlo, da se ni mogel več zmagovati in je z naj - večjo previdnostjo stegnil počasi roko proti perju, in je eno pero odščipnil. Osrčen vsled vspeha segal je pridno po perju, odščip¬ nil je štiri peresa, in 'bi cesarjev klobuk popolnoma oskubil, če ( bi pri peti poskušnji tatvine ne za¬ del roko cesarja. “Zakaj pa puliš perje?” praša ga Franc Jožef gledajoč oskub - ljen šop. “Za spomin” je deček jecljal Bilo je okoli pol 2. ure ponoči, ko . ,rr - \ TT so tihotapci pojavili in finančna Dob pri Pliberku.. (Toča.) Kar ■ f 1 - , - r v organa sta se približala, da bi jih so nam še črvi-pojedi na polju pu¬ stili, nam je vzela toča, M je pri- hrula v nedeljo, 10. avg ob G. uri popoldne iz severne strani. V če¬ trt ure je bila vsa okolica bela, po dobna zimi; kar se žita tiče na po lju, je popolnoma uničeno. Poseb - no prizadet so kraji: Vogrče, Dob, Vidra vas in Čerkovče, : Čerkovče seveda tudi tja čezStroj no. Da bi toča tako daleč segala, kakor sedaj, ne pomnimo. št. Daniel. (Toča.) Dne 10 ari gasta proti večeru je nastala hu¬ da nevihta s točo, ki je padala ta¬ ko gosto, kakršne ljudje že dolgo ne pomnijo. Škoda je ogrmna; ne' katerim pčSčštalkuift je uničila vse. Najhujše so prizadeli! okraji: Suhi vrh., Št. Daniel, Strojna, kari kor tudi sosedne občine Kibuce, deloma tudi Prevalje. Kmetje gledajo z žalostnim srcem v pri - hodnost, kako bodo zmagovali vse stranske stroške, ko so po tej nez¬ godi oropani vseh letošnjih pri - delkov. Kotmaravas. (železnica.) V ne¬ deljo, dne 10. avg., sejm prišel tu¬ di' slučajno na postajališče aretirala. Ali edem jo ustrelil par krat iz revolverja in dva strela zadela komisarja Kiinzelna. “Pa zakaj toliko peres?” “Moji tovariši bi tudi radi ime¬ li vsak eno pero, iz klobuka Veli¬ čanstva za spomin” se je odrezal prefrigan kadetič. “Zdi se mi, da ni druge poti, 'kot, da ti dam. cel šop” reče sta¬ ri cesar dobrodušno in smeje spu- jli vse perje s klobuka ter da malem kadetu. Obrriivši potem k učitelju, ki se je* tresel straha radi predrznega dejanja malega kadeta, reče Veličanstvo ‘ f Stot - sta En projektil mu je prodrl nos,' drugi zenico levega očesa. Ranje nega funkcijonarja, ki je postal žrtev svoje dolžnosti, so prepelja- jli v bolnišnico v težkem stanju. Kot osumljen je bil aretiran 32 I'letni Josip Šuligoj iz Loka, premi kač južne železnice, bivajoč najuiik, vi mi boste posodila ki nauk, Greti 82, Ko. je streljal, je imel da bom zamogel domu”, na glavi železničarsko čepico. S to čepico ga je videl ob 12 uri 40 minut tudi redar Jazbec na neki samotni stezi na Greti, kjer je ce id govoril ž njim. Šuligoj taji tr dovratno. Grozna nesreča. Živa zgorela. Y Dekanih je 381etna soproga finan Čne-ga fespieienta Terezija Vovk pripravljala kavo na špiritovem plamenu. Pri fSffl pa se je aparat prevernil, goreča tekočina se je razlila po Vovkovi in je plamen zažgal njeno obleko. Kakor zblaz¬ nela od strašnih bolečin je klicala New Duluth bo glavni trgovski in najboljši stanovski kraj okoli jeklarne, katera bo stala $ 25, 000, 000., in kateri se bo .pridružilo mno¬ go drugih tovarn. V New Duluth kupujejo lote 'boljši ljudje, in kjer se naselijo ti tam se cena dvigne. LASTIMO IN PRODAJAMO LOTE V NEW DULUTH od $ 350 naprej na lahka odplačila. Oglejte si kraj, in, če, uvi¬ dite izvrstno bodočnost, katero ima, New Duluth, kupite loto, in Vaš denar Vam bo prinesel obilnih obresti. V New Duluth je vodovod, elektrika, cevi za plin, kolodvor, pošta, gasilarna, ljudska šola, tja pride eleiktrična železnica, in zida se katoli¬ ška cerkev. PRODAJAMO SADNE FARME V BATFIELD CO ? WIS. le 30 milj od hitro rastočega industrijskega mesta Duluth. Oglejte si pridelke, ee ste namenjeni kupiti farmo. Peščena ilovka, pogozdeno. PRODAJAMO PAROBRODNE LISTE za vse prekomorske družbe v staro domovino in. iz stare do - movine v Ameriko. Pošiljamo denar hitro in ceno. Pojasnila v slovenščini. JOHN GONSKA & CO. 3 SO. 5 M. WEST (&RV BIFE) DULUTH, MINN. Katehet Almer iz Velikovca je že zopet prišel na Štajersko misi- jonarit — za nemški Schulverein. Zadnji petek, 15. avgusta, je govo ril v Pobržu pri Mariboru. Čudi - mo se, kako se moire ta mož kot ka toliški duhovnik tako ogrevati za nemški Schulverein. Ali ne ve, da i hodi ti društvo zmeraj po liberal - 11:1 Jena Gočah dne 15. avgujni poto, da je pristopilo tudi k no voneinški kulturni zvezi (Neu - deutscher Kulturbund, ki zahte - va vzgojo mladine na popolnoma brezverski podlagi? Ali ne ve, da ima Schulverein na Spodnjem Šta jerskem edini namen potujčevati naše slovensko ljudstvo 'z nemški¬ mi šolami ? In pri tako grdem, ne¬ moralnem in nekulturnem delu na pomoč. Hišni ljudje so tudi b L ^ l ' re§ prihiteli, pogasili plamen in * I Jej skušali* »Miši:'-’Aole aravas. Zahtevam po šlovensko ne ; p otem s ' ' ‘ T Zagovornik: “Ali vam je tat pokradel ? ’ ’ Priča 1 ‘ Ne vs§iga; nekaj srebr¬ nine seta še našel!” Zagovornik (porotnikom) : ‘To ■kale Zadostno, da Moj varovanec ni tatvine izvršil, kajti o a vselej vse pobere! ’ ’ ELOORAj MATTAFFA & FASHiON SO NAJBOLJŠE SMODKE V DULUTHU. KATERE IZDELUJE DULUTH CIGAR CO. W. A. KEHTEL, ‘ 118-120 W. Michigan S?., Duluth, Mtnn. 1 Mali oglasnik. POZOR ROJAKI! Hiša z gostilniško koncesijo in ''nnik gospod Jožef Habe, ‘K Pokojnik je bil vrl in \ Pristaš, blaga duša, femenitega, krščanskega Počivaj v miru! — Po - 0 v nedeljo ob 4. uri popol - ^ novice. Iz Metlike : V ' Clh J e umr l v sredo, dne 13 a loio 7 posestnik, mlinar j naj pomoga nemški katoliški du - ■ odbornik Josip Matjašič, | hovnik?! Tega nam je Slovencem S aDca Matjašiča, v 58 letu ' “ ' ’ ' IikT ■ P °N°jiiik je bil J** tu ^i župan občane I . talnice. Udeležil se JV* Udi v '°j^ke v Bosni. ^•ozrf Matjašič je bil blag IfjA' 1 i e Potolkla v obči - Iv p ,er B °žakovo — Rosal- i, a )8usta 1913 vse vi - T je bilo ostalo od Povzročila veliko * I-1- ter ~~ Deževje zadr¬ la t, aebel ač e ter provzro- ilab a n- Plr gai i e - riploh bo e ttda , tlna v celi Belikraji- fe 0 ’ a se Uudje trumoma ^ . Ameriko. ^ i«ju' J 6 ' avgusta c - k - (-'p Avgust Logar. »• popo]I r!l nad Dne ,,^6 ob treh je uda- ^nll° S ° PJe Jau eza Ru - Safi„ a aa dav orniku h. WoC S e delioteog P eg D 1 !a mn ’ tega i e s ' re la o - l d a : raz parala obleko; A doniš- hudo Ponesrečen. ^ž»L~ eniom se ni zgodilo v em hi Pu razdej se anje F ■ ga ra zen strahu,' ko ‘11 * iti ‘ a ri sl! f*’ 611 ' Mudo žrtev > g ov e ii v n h , ievu: p °-!' BiL ? te» a r a dv °je prasi- k, 1 " kl ev Pa . ddo P slop - tS T namreč pod trenutkih v if še ravno treba! TJotres. Sv. Lovrenc nad Mari¬ borom. V nedeljo, dne 17. t. m., ob 12. uri 35 minut se je tukaj slišal močen, 5 sekund trajajoč potresni sunek, ki ga je spremljalo votlo bobnenje in žvenketanje šip; smer se ni mogla natančno spozna ti. Otvoritev mariborskega drav - skega mostu se bo torej slovesno izvršila v soboto, dne 23. avgusta, popoldne. Most bo blagoslovil ob asistenci mariborskega duhoivni - št v a ekscelenca g. ‘knezoškof la¬ vantinski dr. Mihael Napotnik. Blago slovi j en j e se izvrši po 3. uri. Cesarja Franca Jožefa bo pri otvoritveni slavnosti zastopal nad vojvoda Friderik, ki se pripelje s posebnim vlakom v soboto ob 2. uri popoldne na mariborski glav¬ ni kolodvor. Tani ga bo poleg raz¬ nih dostojanstvenikov pričakoval okr. glavar, poveljnik tukajšnje vojaške posadke župan in baje tu di okoliški župani. Častna stotni¬ ja mariborskega domobranskega pešpolka bo napravila članu ce - sarske hiše špalir. Komornik nad¬ vojvode Friderika, grof Herber¬ stein se pripelje že v petek, dne 22. avgusta, v Maribor, da vse po¬ trebno uredi. Nadvojvoda bo že ob 6. uri zvečer s posebnim vla - kom zopet zapustil Maribor. — Pričakovati je, da bo ob tej prili- dva listka v Celovec. Uradujoča ■oseba mi kratko ■ odgovori: ‘ ‘ Das versteh ich nieht. ” Držal pa je že listek. Ker se mi je tako kljubova nje preneumno zdelo, povem slo - vensko, da se pa brez biietov pe - Ijem. Nato me še enkrat vpraša: “Wohin?” Odgovorim: “Celo¬ vec”. Vpraša me še: “Wieviel Billet?” Odgovorim: “Dva.” On me vpraša še: “Wieviel Billet?” Odgovorim: “Dva.” On me vpra ša: “A zva?” Odgovorim: “Dva.’ Tako da sva se nazadnje prav do¬ bro razumela. Seveda sem mogel pristaviti tudi še, da sem Kranjec ter da znam samo slovensko in hr vaško ter se bom potrudil naučiti še nad vse blažene nemščine. Se¬ veda, tudi ni reagiral na to, ko mu izjavim, da naj poskrbi posta¬ jališče izjavo, ki se naj pribije vsem pasantom vidno: “Hier wird nur deutseb amtiert. ” — -To je na videz samo malenkost, ko bi ne bilo globjega pomena. Kotma¬ ravas je na progi državne železni¬ ce, je v slovenskem ozemlju in na Avstrijskem, kjer velja še § 19 državni zakon: Nastaviti se smejo na tem ozemlju samo slovenščine zmožni uradniki am uslužbenci, ki govorijo jezik ljudstva, kateremu služijo. Da je pri nas seveda na - robe, je razumljivo, ker nismo — Albanci. Pri nas tudi ni potreba nobenega upoštevanja držav, osotov. zakonov, ker Avstrija men da ne rabi patriotizma slovenske¬ ga naroda, ker bi gotovi krogi menda radi videli iredento. Toda te usluge jim ne bomo napravili! Koviče pri Bilčovsu. V nedeljo dne 3. avgusta je šlo več ljudi sku paj v gozd nabirat maline. Ne ve se, kje, kdaj in kako se je ločila 121etna deklica Tilda Ste ho fin an od družbe. Naenkrat je ni bilo več — ni je bilo domov zvečer. Po dol¬ gem iskanju so jo našli vso ranje¬ no' raztrgano. Revica je stradala, parkirat zunaj na prostem preno¬ čevala in je deloma ogluišela. Palec si je odsekal pri sekanju drv 50 let stari Rant na Žihpo - Ijab. prepeljan v v mestno bolnišnico, kjer so jo položili v pirinanentno kopeli.. Toda vsa prizadevanja zdravni¬ kov jej niso mogla več pomagati. Revica je izdi'mila ob pol 10. uri zvečer. Renjikolo -*■ slepar. Iz Pulja je izginil G. B. (Jošta, ki je bil prišel ..prodaj.. štoru v G i očrtu. V hiši je vodo- rSl 1 vod; prvo nadstropje ima 8 sob la 2 kopalni sobi. Istotam se proda več sodov izbornega domoeega .vi¬ na, velika zaloga raznovrstne dru-j ge pijače in smodk. Kdor se požu- ri je lahko v 39 dneh srečen. Vred¬ nosti je za $8000, proda se vse za $6000. Vzrok cenene prodaje je: Starost in slabo zdravje. Marko i| i pred časom h Napol ja v Pulj — j Matekoviča, gostilničar, Rroad brez denarje ustanavljat razna podjetja. Costi je ogoljufal Pulj¬ čane za okroLo 100.000 K. Neke ga drugega v-enj^ola, ki je bil pri Costi zli knjigovodjo, so še pravi čas prijeli. Zločinska tovariša. V nekem prepadu blizu Reke so našli teža¬ ka Roka Leniča, ki je bil zaposlen v roški luki, zli. pol mrtvega. Z mu ko in naporom je povedal mož, da sta ga zavrafuo napadla tovariša Linic m Mie.Jin in da sta ga, da se maščujeta!, strašno pretepla, potem pa vrgla v prepad, ker sta mislila, da je mrtev. Oba zločinca way St., Gilbert, Mr Miners National Bank, EVELETH, MINN. fečc# Kapital, preostanslk le delniška ©dgKsv«- v ost ' * ' $ 74 . 000 . GG ’ O £ & Pošiljalo deear In prodajamo pareMfie na m strani sveta- Mi m zavarujemo»zaoesljivjii družbah. Poselite nas. ! 1 NAZNANILO. Kdor hoče puške od $6.00 na¬ prej, ali šivalne stroje od $26.00 naprej, ali najfinejše 25 let jam- cene britve od $2.00 naprej, naj se zglasi pri podpisanemu. —- Po - pravljam puške, samokrese, šival¬ ne stroje ter brusim britve, nože in sploh vse rezilno orodje. Za de¬ lo, jamčim. V popravilo mi lahko pošljete tudi po pošti. — Pišite mi in Vam natančno pojasnim pisme¬ no. — Edina slovenska trgovina te stroke v Ameriki. Za cenj. na¬ šo zaprli. . ro . ( y f)e se priporoča K. Bauzon, Polna glava sekanca. V puljsko' 6120 St. Klair Ave., Cleveland, O. deželno bolnišnico so sprejeli . deklico Vero a ko Gregoričevo iz{' Bušneta. Otr i • ima v glavi polno sekanca in njen oče je pojasnil, cla je slučajro padi a s sekancem nabita puška, tako nerodno, da jc šel najbolj dekletu v glave Otrok pač glede im, hude rane me more okrevati. Občina v stiskah. Finance ob¬ čine Cres no otoku so po poročilu deželnega odbora istrskega ki je 'revidiral nj mo poslovanje, narav¬ nost obupn , virov za izboljšanje pa ni nikjer. V«Ied tega je odsto¬ pil župan i"i vsi občinski sveto - valei. ROJAKI! ORGANIZIRAJTE SE NA POLITIČNEM, DELAV¬ SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORGANIZACIJI JE MOČ M NAPREDEK VSEH SLOJEV ! GARY LUMBER CO. 'Cozrmioaw®altI]t ’ Ave. Sc Mouse Street NEW DULUTH, GASI, STAVBNI LES, ŠINGLI TRDI LES ZA POD CEMENTNI OMET IN CEVI ZA ODVOD VODE PAPIR ZA STENE IN STREH STAVBNI PAPIR ZA STENE IN STREHE. PRIMORSKO. Občinski odbor tržaški.' V če - trtek opoldne se je vršila v dru - gi seji tržaškega občinskega sveta volitev občinskega odbora in 21 komisij. Odbor šteje z županom in — RAZNOTEROSTI. Nova trdnjava v Bosni. Iz sa¬ rajevskih vi jaških krogov se po roča, da se na jugovzhodni mejil Bosne zgrabi bova moderna trd njava,. Nepotopi; .va ladja. Neki star francoski pomorščak je napravil model za bitjo, ki se v nobenem slučaju ne (more potopiti. Največji most na svetu. Iz Ha rabovska — mesto v vzhodni Si¬ biriji — poročajo listom: Dne 12 t. m. so ob veliki slavnosti položili temeljni 'komaa za železniški most prekte Amurja. Ta most bo največji most na svetu. - Belo prijatelj! Kadar si žejen, ali če te tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku” (Anchor Bar) Kadar prideš s poulično karo, oglasi se na 311—3rd Ave. za dobro pokrepčilo ali za vse dru¬ ge posle, kjer boš vedno dobro postrežen. na 311—3 Ave. HIBBING, MINN. JOHN POUSHA. lastnik. FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - MINN. Glavnica ----- $500.000. Preostanek In nerazdeljen dobiček-$1,550.000. V to banko vlaga država svoje vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. Naročajte se na največji slov. polutednik “Narodni Vestnik”-. S M O D M E 2TAJTINEJŽ1B KAKOVOSTI Z GSBOM SLOVENSKE DELAVSKE POD¬ PORNE ZVEZE, IZDELANE IS NAJFINEJŠEGA TOBAKA, DVOJE VB ST PO 5 CENTOV IN 10 CENTOV. Za obilna naročila sa priporočam V3em slavnim društvom Slov. De¬ lavske Podporne Zve_e. Blag*o razpošiljam na vse kraje pofitnine pro¬ sto. — Cene zmerne. — SVOJI K SVOJIIH! MARIJA MENCINGER, 1454 E. 28 Street,'Cleveland, Ohio. «6 Narodni Vestnik National Herald. Slovenc Sami-Weeki». 99 [sumeč ant) putlistiea sy 'ne Stoveu!an Priniing & Pubtisiiing Compaxiy a Corporation. Joseph Koshak, Treasurer Plače el Business: Oulutn. Minnesota, 405 W. Mich g 3 nStree 1 _ treba vžigati gnjev in . ljubezen do ..svoje?.na rodnosti, ker le, z narodno zavednostjo sku treba za vresnieenje te samaritanske- misli, rl X -r, C Tvrv ri V/_ le z združenim nastopom in združenim podvi¬ zajo vsi narodi, najveeji in najmanjši, se-vzdr- j zanjem, ■ je čudno, da ne uvidimo prednosti, žavati in riniti naprej. Mi vemo, da Slovenci. k&tere/bi dosegli na zavarovalnem in nared - National Herald Issued era> Mtmdaj and Thursttay; sudscrictian year!y $2.00 Ihe besi Advemsing meon-m amufig Slovcmans m the Rw1tiwest Bales on appilcaticn ..Eiitaed as secocH-c:ass uiaticr May 11.1911 a! the post Otlice Culutb, (»., Himer lile 1« Marcu 3, 1879.“ »MARGONI VESTNIM** izdaja Slovenska tiskovna dražba, BuSuth, Mtnn. iSS |i poned ljek in Četrtek zvečer na 8 . straneh ŠTEDIMO Z DENARJEM IN Z MLADI NO ZDRUŽIMO MOČI. IN NE SLU- ŠAJMO “DROBTINIČARJEV.” Moder in redna človnk, Lfi.-r moder M reden narod, deva s vaj denar v svoj žep in v svojo glavo. Človek in rc- 3, ki pusti, da gospodarijo z njegovim denarjem drugi, ki pusti svoj denar v žepih in glavah drugih, bo vedno hlapec teh drugih. Posebno človek in nared, ki živi v-tujini, bi moral vle¬ či vse posamezne prste sik up v moč¬ no pest, s katero se veliko ložje potegne na- narazen štrlečimi prsti odprte roke. Človek, ki hoče kaj doseči, združiti mora vso svojo eneržijo, in delovati mora z vsemi močmi za svoj obstoj, za svoj napredek, za svojo korist In za narod velja isto. Dokler bo naš marodič ki je itak le kaplja v svetovnem morju, tako razbit kot, je danes, dokler bo polagal pa svoj narodni drobiž, na svojo mladino, tako malo važnosti, tako malo skrbi kot jo polaga danes, dokler bo delil svoje najboljše moči, svojo inteligenco in svojo denarno moč, na toliko delov kot jo deli, toliko časa, je zastonj vse naše prizadevanje dvigniti posameznike, in ž njimi narodič, na boljšo gospodarsko, na bolj¬ šo javno stopinjo. S štedenjem mladine in denarja, naj sku¬ ša posameznik kot narod. postati močen, naj skuša pridobiti gmotnih sredstev za sedan - josrt in bodočnost, za potomce. Ne mislimo, da bi naj štedenje postala strast, ki bi ne privoš¬ čila mladini pouka in razvedrila, ki bi ne privoščila sam sebi in najibližnjim ničesar; mi¬ slim tpa, da naj bi imeli Slovenci za svoj nara¬ ščaj in tudi za svoje denarne prihranke svoje fene v Ameriki ne bom-o rešili našega narodnega in jezikovnega vprašanja, mi vemo, da je krušno vprašanje najvažnejše vseh svetovnih vprašanj, vendar človek, ki ima zdravi um in ni povsem neizobražen 'ali povsem korupten, mora občutiti v svojih prsih, v svojem srcu gotovi nevničljivi nagou do svoje narodnosti, Četudi je -še talko majhna in nepomembna. Znak izfdajalstva je naj grsi .-znak, ki se more vžgati na značaj človeka, in isti, ki zataji zajudežari, -zaefijaltari svoj narod, svoj ma - terni jezik, je najgrše vrste izdajiea in ni vre¬ den -druzega kot judeževe vrvi. Slovenski na - rod je majhen, vzlic temu je pa, primeroma, v duhu velikan, je talentiran narod, brez svojih šol in pod .kruto mačeho ikoraika ponosno z nem polju, če bi združili naše Jednote in j ve¬ te. Res, o Zavetišču se je govorilo že pri dveh konvencijah naših Jednot in Zvez; a govor¬ jenje in izpeljava to ste dve stvari, ki.se, razločujete kot dan in noč. Sto tisoč dolarjev ! je potreba za Zavetišče kot en cent! In to ; je velikanska Kvota za narodič, kot smo mil: Jednota 'z 20,000 elani, če bi vsak plačeval pb j 5 centov na mesec, spravila iti skup potrebno j glavnico z obrestmi v šestih do sedmih letih. Kako bomo rešili mi to vprašanje ž našimi raztrganimi Jednoticami in Z vežicami radie- j nega mišlenja, če se ne združijo, je velikanska I uganka. Vse nas sili k združenju. Fo slogi in zdru- j ženju kričimo po vseh naselbinah. Sledimo in : fSIgSSŠ: vtki sfiji f.p 6 us Pii Gr ALCOHOL i :I%k.v | GE NE MORE - TE DOBITI PRAVEGA RICHTERJE¬ VEGA PAIN ENPELLERJA PIŠITE NA F. A. RICHTER & CQ, 74-SO WASH- INGTOH ST., NEW YQEH, N. Y. ste. 0 E ZAMENJAJTE! $ DA JE V * ES. E POZAElTEj Mesina hranilnica ijabljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA I (Kraj # & naj višjo civilizacijo sveta, in dolžnost nas vseh združimo toraj naša mladino in vse naše mo¬ je, da skrbimo za rekrutiranje slovenskih na rodnih regimentov potom naše mladine tudi po naselbinah tega dela sveta. Skrajno potrebno je toraj, da odpremo v naših zavarovalnih organizacijah razred za otroke, ker če bodo v Jed noti ali Zvezi kot otroci, ostali bodo v Jednoti ali Zvezi večino¬ ma tudi kot o-dr&šeeni. Preoriganizirajmo naše Jednote in Zveze tako, da bodo nekake hra¬ nilnice za naš narodni drobiž, za naše otroke, ker to bi bilo, kar se tiče obstoja in napredka Slovenstva v Ameriki, velikanske važnosti. In te hranilnice za našo mladino imele bedo tem večjo privlačno moč, čim močnejše bodo. Skup smo toraj zopet s faktom, da je treba misliti na združenje. Velikanska napaka je, da vzdržujemo Slo¬ venci in Slovenke toliko majhnih zavaroval - nih organizacij, in isti, ki so delovali na vsta- novo novih organizacij takrat, kadar so bile že tri pri življenju, so delali stvar brez glave, so delali narodu škodo. Kaj nam čejo zava¬ rovalne zadruge s 1000, z 2000, s 5000 člani! Angležke zavarovalne bratske organizacije National Fraternal Congress” in “Associ¬ ated Fraternities of America” ste ogromna orjaka napram nam, in združile sta se te dni in tvorita sedaj Jednoto, ki šteje okoli 8 , 000,000 elanov! Kot muha proti slonu smo Slovenca proti tem velikanskem številu čla¬ nov ; vendar ne uvidimo, da silimo le z glavo skozi zid, če zoprujemo združenju. Opiramo se na vero, opiramo se na stranke; ta hoče to ime, on ono. Kako neumno je, ker ne zdru¬ žimo naših moči v vojski za obstoj, v vojski za naše koristi! Pljučnica, koze, Škrlatica, ko¬ lera ne pozna nobenih blagoslovov. Ni res, da bi žegem pomagal k vspehu, četudi trdijo “Drobtinice,” da je blagoslov potreben k vspehu. Špansko inkvizicijo podpirali so vsi blagoslovi, a ker je bila v sramoto .civilizaciji jiastoe hranilnice ker te dve stvari ste ista moč Lvmhkmti se je morala neblagoslovljeni pravi- PBi" .... a ... / jkfe temelj, n&jkojeip s]oE,knašmLbo,|,. maš Tsi blagoslotSjj idjjuearja nebeških vrat niso mta,predek, naš vpliv, naš blagor tako sedanjo- drlati padelfeve'države, ih’zrušila 'strjfc sti kot prihodnosti. [pred vdarci neblagoslovljenih. Vse križarske Vsak narod, vsaka stranka, vsaka religl-. vojsAe, Ivatere je spremljal najvišji blagoslov, j-ozma sekta, ki računi na obstoj, osredotoči j so nevs-pešne, in še danes je Sveta dežela v oblasti Mohameda. Kaj se briga smrt, če je človek klerikalec, soeijalist, demokrat, ali republikanec. Ona ne gleda na naš strankin znak; nji ni mar Rimski 'katoličan, Prote- v svoj tabor svojo denarno moč, svojo inteli¬ genco, svojo madino. Pri Slovenstvu je to ravno narobe. Denarna moč je v rokah in v glavah tujcev, naša inteligenca je razbita tu in tam v nepomembnih društvih, naša mladina naš naraščaj nam ni mar, in beži od nas, ker Srno mi istega neumnega mnenja, da mo¬ ra kraljevati med nami staroveški duh naših očetov in naših mater, da se ne smemo mi prilagoditi nazorom sedanje dobe in tukajšme zemlje, ampak, da se mora naša mladina vre¬ či po navadah;, katere smo mi prinesli iz domovine teme in pomanjkanja. Mi vemo, go¬ vorimo in pišemo, da smo Slovenci nič, da se nas je “zdumpal-o ” na javno gnojišče zna¬ no pod besedo “Austrian.” Mi vemo, da je temu kriva naša izobrazba, naša narodna le - targija, naša gospodarska mlačnost, naše razcepljene moči. Mi vpijemo “sloga in zdru¬ ženje,” delamo pa za neslogo in razdražen je. Za.naš. naraščaj, za naše otroke, za koreni¬ ne, katere živijo vsaiko narodno drevo, ne sto¬ rimo ničesar. Šol nimamo drugih kot one, ki nas učijo skrb za oni svet. V naših Jednofah in Zvezah, razim malih izjem, -ki bi mora¬ le biti nekake hranilnice za naš narodni drobiž za naše otroke, ne najde naš naraščaj, dokler je na vajetih starišev, prostora, pozneje pa ne pravega življenja. Židje so raztepeni bolj kot -smo mi. A Žid, bogat ali ubog. mlad ali star, on ostal je ponosen na svojo kri že tisočletja, on ima v svojih zavarovalnih organizacijah najboljši prostor za svojo mladino, da jo tako obdrži pod svojim praporom, in Žid tvori na¬ rod, ki ima moč in je povsod vpoštevan. Nem¬ ci, Čehi, vsi napredni narodi skrb e za svojo mladino. Katoliška, evagelijslka, baiptisflsa, meto-diska, vse religije organizujejo mladino svojih vernih v razna društva, bratovščine in sestrovščine, vzdržujejo otročje vrteče, nedelj sike sole, in storijo vse, • da obdržijo mladi - no v svoji pesti. Le Slovenci ne damo za na¬ še otroke ničesar, n naše Jednote in Zveze so tako vrejene, da so le za iste, ki pridejo 'za kruhom iz starega kraja. Skrajni čas je, da pričnemo štediti z našo mladino, da vstano- vimo otročje vrteče, nedeljske šole, podu črn a in privlačna predavanja, in pa, glavno, da presnujemo naše Jednote in Zveza tako, da spravimo našo deeo pod okrilje naših zavaro¬ valnih zadrug, dokler ne dobi toliko [ zleti iz našega narodnega gnezda, in bi za'veke v tujemu svetu. či, in zamašimo usta onim, ki delujejo za. sta¬ ro šaro in za razdor. Noben razsoden in da- lekoviden možak, če 'zna rabiti svoj lastni um se ne bo oziral na bree, katere daja “Drob- tinicar” možem, ki .so vredni vsega spošto¬ vanja. To uredništVo je danes neodvisno in primo rano je zakričati tako na glas, da se bo razle¬ galo tja v najbolj oddaljeno slovensko hišo Amerike, da je bil rojak George L. Brozich, kot dečko in kot mladenič, in da je kot za¬ konski mož in oče, kot uradnik in kot trgo¬ vec, kot državljan in kot človek, vreden, da se “Drobtiničar” po njem ”špegla.” Nehvaležnost je zahvala sveta. V okom vsi nehvaležnosti mora pa vsak človek prizna¬ ti, da je glavni tajnik speljal J. 'S. K. J. z blata na lepo pot. Če se je mož po desetlet¬ nem duhamornem delu naveličal tajništva in hoče resignirati, pač‘ne bi 'bilo vmestno, da bi se ne vpošteval njegov nasvet, -da bi se ne oziralo na njegovo dolgoletno skušnjo. Iz popolnoma lastne inicijative, in mogo¬ če še proti njegovi volji, priporoča Narodni Vestnik, da cenjeni delegati delujejo na to, da ostane rojak George L. Brozich, Jednoti in ©lanom v korist, v glavnem odbo - ru J. S. K. J. “Drobtiničar” mu ne more dokazati najmanjše tehtne napake. Kar se tiče afere Medoš, si lahko -rojak Brozich vrni-j je roke, ker kolikor je znano Narodnem Vest¬ niku, se je on za stvar zavzel, četudi je stvar zakrivila konvencija, ki je dala zaupanje po- j pt, -- kojnem Medošu, in ne Brozich. Njegovo taj - j / J \ j niško poslovanje je bilo pa brez madeža. On r"' r” se je prizadeval, da ima Jednota danes glavni-! eo; on si je prizadeval za sistem, poslovanja, ! katerega odobrujejo danes druge Jednote in j Zveze; on je vnet in .skušen Jednotar on je vrl narodnjak in rodoljub, in storili bi napa¬ ko, če ne bi sledili s tako močjo. Podla sramo¬ ta bi bila, če bi nagradili dese-tletno žrtvova¬ nje za pros-peh Jednote, četudi je bilo plača- NAPROMJ je v veliki slovenski naselbini bli¬ zu U. S. Steel Plant trgovina z grocerij-o, mesom in železnino. — Lepa. prilika za rojaka, katerega veseli trgovina. — Podrobna po - jasnila daje upravništvo “Narod- | nega Vestnika”, 405 W. Michigan St., Duluth, Minn. ES. v*’j ti* * t»v največja in najvarnejša slovenska hranilnica Prometa koncem leta 1911 R | A „55 mili ionov k Stanje hranilnih vlog milijonov'kron WOa * Rezervni zaklad hranilnice Gbfestiije ps 4 1 |a ° 0 brsz sitj, " Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice m m stna občina ljubljanska z vsem svojim p re “ e ' niem in z vso davčno močjo v vrednosti srt ™ v f *•* t I njem m z vso aavono močjo v vrednosti 50 m ii- Jonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr deVn - 1 vlada kranjska. elEa ti* tet Denar pošiljajte po pošti, aii kaki zanesljivi i Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje ,i * , * ,lt *- na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani kako drugo man j varno “špar kašo”. Nam pa takoi'lv v po kateri banki dobimo za Vas denar .Svoj naslov il- site razločno in natančno. Izključena je vsaka špekulacija in izguba denarja. ^4* ^ ^ ^ ^ ^ *-> ^ H'* ^ ^ _ ___ ■ »,* N aležni$sifcMN' rib /'‘d-olarji, z ■ ne! Denar Jednot je .4 le bn varno. Male banke po deželi so pod isto kontrolo kot veli¬ ke v mestih. Kdor je čital postave te ali one države ali Združenih držav o korporacijah in bankah ve, da je vse vpitje “Drobtiničarja” le strašilo, ki je okrog votlo ha sredi ga pa nič• , ni. Slednjič je pa stvar v rokah k-onvenci - monoteist, politeist, deist ateist, j j e> ,ja določi -kam in kako naj se denar vlaga. Glavno je, da je blagajnik zanesljiv mož, in natančen, ter dober gospodar. In to je George L. Brozich. Noben resnicoljuben človdk ne bo v go var j al temu. “Napako,” da skrbi vsak za sebe, ima pa vsakdo. Te “napake” ne odpravi noben bla¬ goslov ; kajti če bi jo, bi s& ne darovalo v neki znani sloveski cerkvi v Ameriki maša zaduš- nica ža nedolžnega poldrugoletnega sinčka F. [M. za katero opravilo je treba plačat denar. ... v [Narodni Vestnik nima nič .proti tem novem varovalmne bo absolutno, naj Vdan po nas ze , 1 d 1 . .. teologicnem naziranju; vendar pokazati ho k ftt.pnf kma. hni-p ŠJtArirmn rn rinnvi 07 fiššL Frank Saks tP ie 26 tu( -!t, ; 1» nin 0 k® etl ? Glavni urad : 82 Cortlaildt St., NEW YORK, N. Y. Pošilja DENARJE v staro domovino Podružnica: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. Prodaja PAROBRODNE LISTKE sed X visok®? 1 7eD'da r _ L Boljš* A > tri Tk- i0,t tri ,f iplošnon | večji Štok |i zrnje tem Vsied veeje -Štok potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro m ceno. za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah. 1,11 tudi je |še 'zrnje iriije sedi s dižno, droibn Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro 9 tvrdko, a nihče ne more .tožiti o kaki izgubi. Vite st ant, Žid ali .pogan ; ona kosi med Eskimi in Culukafri me-d belimi in črnimi ; med mladimi in stari¬ mi. Smrt ne gleda koliko imamo v žepu, ka - kožno obleko nosimo, koliko plačamo renta, če gremo po ulici s “pail-om” v roki. ali če dir¬ jamo z avtomobilom. Vsi se •zdimo smrti enaki. Zatoraj ni ime Jednote nikake vrednosti kot protekcija. Treba je pa tudi močnih zavarovalnih or-1 ganizacij, -ki bodo nekako zavetišče naše mla dime, in katerih jamstvo aa izplačevanje za- m ulil r turšice, <•( ' M so tri i |aa 3556 g , m grii K 8 steblov. fo le eno st i/lll um, b bušlov tar Mst turšice N.dobo 19( dega je r katerikoja katastrofa hoče. Štedimo in druži - mo naše moči, našo mladino. Vstvarimo Je-d- nOto, z 20,000 člani; Predelajmo pravila ta¬ ko, da ne bo smelo biti v eni naselbini več kot eno društvo, ena podružnica ene in iste Jednote, in naš zavarovalni sistem bo v zava¬ rovalnem in narodnem oziru vse nekaj dru¬ gega, kot je bil dosihmal. Jasna pamet mora privesti vsacega, četudi je še tak nasprotnik združenju, do fakta, da ima Jednota z 20,000 člani vse drugo ‘zavaro¬ valno in privlačno moč kot Jednota z 2000 člani. Podružnice po naselbinah s 100 , 200 , 400 in več člani bi vkrenile lahko marsikaj, česar podružnice s 15, 30 ali 60 člani ne more¬ jo. Spreminja se vse, in le najstrastnejši na - zadnjak in 'konzervatist se drži istega, kar je odgovarjalo mogoče potrebam preteklosti, -kar je pa danes speirelo, strhnelo in se mora zlo¬ miti. Jednote je treba pre-osnovati, da bodo odgovarjale -potrebam in duhu časa. Krajevna če, da vlada kruh-oborstvo tudi v hiši Gospo do vi in ne le v bankah. Vsakdo ima napake; j vsi sira grešni ljudje — najmanj so pa opra- [ vičeni isti, da bi kamenjali Brožič ha, ki imajo j sami precej kosmato vest. Če je Brozich I marljiv, če je Brozich podjeten, zato ga bo j vsak zavedni človek -spoštoval. In le. ker -ko¬ raka s civilizacijo, -ker ne trdi, da je isto črno. kar je v resnici belo, ker je vspešen, četudi nima blagoslova od “Drobtiničarja” zato ga znana -klika blati. Na hinavsko anonimnost se ne ozira noben resnicoljub. Letak (pam - phletj. pravilneje okrožni-ca (cirkular), ki je bil skovan v “Čiikagi” (!?), diši po narečju, govorjeno severovzhodno od Ljubljane; ven¬ dar je pa tako slabo zadeto, da se lahko z ro¬ ko prime, -da ga je skoval znan “nekdo,” ki je letal s frakom par let po Ljubljani. Kar se trdi o Narodnem Vestniku v tem letaku je vse laž. Narodni Vestnik ni nikdar j nameraval članom J. S. K. J. nalagati kacih podružnica s 100 200, 500 člani! Kakošna pri-| bremen . Pri Konvenciji S D P. Z. je bil z dru- vlacna moc bi bila b - 0 405 W. Michigan St., DULUTH, MINN. 99 XXX Izdaja največji slovenski dvotednik NARODNI VESTNIK” Naročnina za Ameriko: Za celo lelo za pel lela - . m m m m § 2«00 - - - - 1.00 s : Inost 'c?-, pri(:! 11 ki < S Šu 1 st ' 0 : k Ri U n d f obi Pal to hi , s{ Nin. Za Evropo le Caiiado: Za celo lelo za pol leta - . - - - - 1 50 N . st «ke -Oiiši tolsto ftoS' il 1 p Q Q □ v , . . i ., | . ... , . - , ■ - zato bo tudi Narodni Vestnik predložil oferto iti seg m navad tega dala sveta vendar v srcih mi vidimo, da je treba tukaj skupne afipije, glg. -delegatom J. E K j'" ki zborujejo v Pitts- n/ t’tu.h*prvi n rn v crz.jh m lanayi 10 ma ž.o ml . J « ^ x _ , — * ’ “ 0 “a vsa !?J> odraščenih, in -posebno v srcih mladeži je .pa če mi vidimo ,-da se doseže moč, katere je ' bur Pa. tiN> ‘il h 9 ž • »l.i» *SS Va © e (plstvo in gospodinjstvo. j* j* u* j* jt.» jt jt & & © ® nj SPRAVLJA- J&0KE TURŠIČE. P 1 „1 tako redilna r šica ."poleg _ Akel *L kot aker ne- tega ,!*• tudi tez , e le kuru/.e bo iva i č ha kuruzna letina ' V eč kot 'kadar mora far - in*’ ** da ima kur« ze ^ 'ia; zat0 Vdati na to V :;0 fc v slabih kuruzmh ie pridelati 40 bu- ^'aker vsako leto, < v štiri leta, peto e- turšica ni do- O. ....to ker - . , , • t' 1 ' ", , teh slučajih dobi • V dušlov turššee v petih z vrsto kimtze, ki r, bo imel tudi ob V, “V je draga- Nezrela kiji slabo kali in slabo r a- .. trrejb na farmo, mi- • lf ' J štolk je tsm boljši l 01 ' te že tudi naše zem - r t ; ki nimajo najmanj- n' o kmetijstvu, kričati, F mr 5ca sedem, osam, de- KL visoka, in kolike vred Vendar resnica je, da všcka turšica slaba, kar zrnia- Boljše je pridelati ir-ičku tri zrele srednje J^e, kot tri velike nezre- V splošnem velja dej - vet-ii Štok in čim globo- zrnje tem pozneje bo ela. Vsled tega je zbira- ve čj e Štoke za seme kot -a, in tudi je saditi na se- jnejge srnje kot na jugu. zrnje sedi slabo na sto - vlažno, drobno, slabo raz - i er turšice, če je posadena ki so tri in pol čevlja ima 3556 gričkov; in če tila na gričku, raste na steblov. če da v vsa- u le eno steblo en Štok,. 10 nnc, bo zrastlo aa i Imšlov turšice. Povpre- dek turšice v Minnesoti za dobo 1900 do 1910 je a. Iz tega je razvidno, da ičnem ne dasta dva •ste- ičku nobenega Štoka, ali vpreeni Štok ložji kot 10 j slab in nezrel. Bolj va- veliki Štoki je njiva tur - kateri da Vs-aiko steblo dita 8 do 10 ime. če dobi ►grič tri Štoke po 8 une, pri- io še enkrat toliko tur - te dobimo na vsak grič i stok, ki tehta mogoče 1 u Štoki za seme skrbno nobenega uprašanja. da a b pridelka. ' a Jmo za seme preveli- T > četudi se velik štek itopade — kar določuje i pridelek, ne veliki što- larmer žbira tolikošne •je dvomljiva, če bodo 113 zgubo. Izven skraj - 1 kžav, kjer itak ni mno i$rv Omejev, četudi prddnosti pred seve- bče pridelovanja, če raj, priporočali za severno Iovva, '-mtgan, južni Wis'comsin, unnesoto, d a se sadi (Ot 81 ^ St °^ ' na 'j bo- v Palcev, in naj ne ' ® korenini kat okoli ar je Štok suh. Proti , S ! Ve bkost Štoka pola- 7 buje dokler je Štok Palcev dolg in 5% pal- e e V e ' stoke ’ ^i niso pre- ^ j ampak so na kacu ^Je tanjši kot pri kore Hav? a Da d .^°^P enaka . 01 >ec Štoka. Kar se o j? (lC '* a ui nič razlike . *’.j je pokrivala tak? f 'j iK0 zrn .ie, ki pri Le a ( eri j° bili na r>ol 0 ima redilno moč, edno&ti ; zato mo- lep, w Seme ta ' ke Štoke, a 2 v rn j a °d kore- pr .,J iftoki bodo da- iL * če so vrste zrn' esaDe iu ne rav jo V e raz ne velikosti, ‘lo ’ m °®°če saditi po i;, am a 'č ?ak prostor. far.«° kuruzQ za seme, er Ve ,dno v glavi, ia zbere take Štoke, ki bodo dali bogati- pridelek. Štoki, ki imajo vrste zrnja narazen im globoko, ne bodo dali največ narušone turši¬ ce. Stoik, je poln zrnja, in kjer je zrnje tik skup, se ne suši rad. Najboljši Štoki so tora j oni, ki imajo lepe, jadnakomerne, ravne vrste, enako velikega zrnja, in da ni zrnje preveč stisnemo. I>a se do bi največ redilne vrednosti iz ku- ruze, ne sme biti prostor med vr¬ stami velik, in konec"riiora biti, četudi ne povsem, vendar dobro z zrnjem pokrit. Konci zrnja naj ne bodo všpičeni, ker največ re - dilne vrednosti je v kdneu zrnja, tam kjer je kal. Stisnjen konec zrnja ima tor a j slaboten kal. Le Konec prihodnjič. IX DISTEICT COURT, BIEVEKTE JUDICIA3E* DISTRICT. State of Minnesota, County of St. Louis, ss. XOTICE. IN THE MATTER of the E^tate Of Michael Mertel, Decedent. To Magdaleha Mertel, widow of said decedent, and Michael Mertel and Annie Mertel, minor children of said decedent, and a.11 other persons interested in the estate of Michael Mertel, decedent: Pursuant to order of the above na- med District Court, duiymade and filed in the above entitled matter, notice is hereby given you: That the undersig-ned Magdalena Mer¬ tel as admihistratrix ol“ the estate of Michael Mertel, decedent, has in her pos- session a certain sum or, monev recei- ved by her as damages on account of the vrrongful death of said decedent. That an appiication has been made to the District Court of ■ St. Louis Co., Eleventh Judic-ial District of Minnesota, for an order allowing and adjusting ali attc*rneys’ fees and other expenses in¬ ču r red in ccnnection with the collection and distribution of said fund, determln- ing the lawful heirs and next of hin of the decedent and other persons entitled to share in the distribution of said fund as creditors or otherwise, and authori- zing and directing the undersigned re- presentative to distribute said fund in accordances with such determination. That said appiication will be brought on for hearing before said Court at a special term thereof, to be held in the County Court House in -Duluth, Minn., on the 4th day of October 1913, at 9:30 o’clock in the foreneon pf said day, or as soon thereafter as ccunsel ca n be heard, at which time and plače a.11 per¬ sons interested in the distribution of said fund may assert their claims and will be heard therein. Dated this 26th day of August 1913. Magdalena Mertel, Administratrix of the estate of Michael Mertel, decedent. ■ L^o A. • Balf, At t o r n ey f or A d m i n i s t’r a -' trix, Duluth, Minn. Order Birniting 1 Time to File Claime, . and for Hearing' Thereon. State of -BCiuneaota, Cou.i{.ty of St. Lo - ais, EL-. IX PROEATE COtJUT. IN THE MATTER of the estate- of Michael Mertel, Decedent. I eeters of administration havini* been grahted to Ma.gdalena Mertel, IT IS ORDERED, That the time within which ali creditors of the above named decedent may present claims against his estate in this court, be, and the same her eh y is, limited to three months from and after the date hereof; and that Tuesday, the-9.th-.day of Dec¬ ember, 1913, at ten o’clock A. M , in the Proba,te Court Rooms at the Court House at Duluth in said County, be, and the same bereby is, fixed and ap- pdnted as the time and plače ‘for hea.r- ing - upon the examinatic;n. adjustment and allowar.ee of such claims as shall be presented within the time aforesaid. Let notice hereof be given by the publication of this order in the Nar¬ odni Vestnik, as prc^vided by law. Dated, Duluth, Minn., September Srd, 1913 S. W. GILPIN, Judge. of Probate. !! # * ! ♦ ♦ t i. ♦ ♦ ! ! I t : # t * l ♦ t : OKORELE SKLEPE IZVIJENJA ODRGE so hitro olajšane z hitro rat>o SEVER0VE6A 60THARPSKEGA OLJA (Severa’s Gothard Oil) katero je najboljše mazilo za lajšanje vsakorvrstnili bolečih. Zoper revmatizem, pukostmice, bolečine hromosti, nefraigšjo, otekline fcoSesine v prsih, straneh in hrbtu,-ne hote našli boljšega sredstva nego je Severe« Sothardsko Olje, Cena 25 in 50 centov. Severova Ursažinsifca zdravila so varnost vam i vašemu do¬ ma. .EaMo se zanesete nanje. AH imate zabasan nos ? Povzroča ga katar sluzne mrene nosnih prehodov. Namažite dele s Severovim mazilom zoper (Severa's Catarrii Balm) ki razredči sluze ter s tem naredi dihanje lahko. Priporoča se zoper nosni katar, seneno mrzlico prehlad v glavi, ki so učinek, kakega raz draženja zračnih prehodov. Cena 25 centov. t ♦ J ♦ ❖ t ❖ I ♦ 1 ! i & t ♦ ♦ ❖ ♦ Rojaki na EIy, Minn. Kadar rabite VOZOVE za kake SLAVNOSTI, ŽENITOVANJA ali POGREBE, obrnite se na JOHN D 1 NSM 0 RE LIVERV TELEFON ŠT. 55 kateri ima na razpolago dobre konje in vozo¬ ve za vsak slučaj. Isna tudi konje za vsako drago delo. Vprašajte za cene pri nas, Radar Raj potrebujete! JOHN DINSMORE, lastnik. Naprodaj . v . vseh . lekarnah. Zahtevajte Seve rova. . Ae:o jih. me morete dobiti, naročite jih od nas. Ali imate zapeko ? Ako jo imate, potem je ne zamarjajte. Ozdravite jo takoj, ker lahko postane kronična. Uživajte .Severove jetrne krogliice cmteticnii •••••••e (Severa’s Biver Fills) kot navedeno v navodilu. Ne ščipljejo ali grizejo, ampak milo delujejo. Priporočajo se zoper otrpla jetra, zapeko, žolenico, težko prebavo in razne druge jetrne neprilike. Cena 25 centov. i i i i t NARODNI VETSNIK ZA VAS, VI ZA NJEGA. .'■M.VJ.VA' After the Theatre pra-s 1 Priliko BEER compl etes ^avT evening’s ^pleasure ZNAK DOBRE OBLEKE Topla tla Janičljo otročje zdravje V Oole-jevi vročino dihajoči peči gori premog od vrha — sežge plin, ki je zgubljen v vseh drugih pečeh. Moč piha sili vročino proti dnu peci, katero je iz jekla — ne izgori — in greje t'la. Tisoče sipričal svedoei veliko vrednost te ipeči, ki se zave’ Cole^s Original Hot Blasi Ilealer Idejalna pe« za gretje je ista, kii diha vso vročino na vse strani — v sobe — mesto, da bi šla v dimnik. Trpežna peč je ista, ki bo prenesla hudo vporabo leto za letom, katero mora peč za gretje prenašati. Jeklo .a ploščevi- na je najboljši sprevodnik vročine in ta ploščevina se 'vporablja le v gradnji Cole-jeve peči. Kjerkoli pride 'kurjava v dotiko s .pečjo — tam se vporablja najboljše sivo lito. železo. Vlito železo prenese pritisk vrdčine boljše kot visalka druga tvarina, in velik, trpežen ploščevimat okov in d»o prenašata vso vročino v sobe. V peči gori mehki premog, žlindra, rujavi premog, trdi pre mog, drva, sploh vse. Clothing Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR Cena za vse ez-a^.a. — Obleta za možte in fante; aaajboljše biag^o po primerni}! in poštenih, cenah. Stalna toplota dan in noč Cena $12.00 m višje po velikosti, m izdelku. Naznanilo in priporočilo, | Rojakom iz Chishoima in okoli¬ ce naznanjam, da sem prevzel Lo¬ rene Kovachevo GOSTILNO Priporočam se Slovencem in jHrvatbm za mnogobrojen poset. Pri meni se dobi vedno izvrstna ’kapljica za žejo in fine smodke. j Svoji k svojim! JOHN LAMUTH SLOVENSKI GOSTILNIČAR. £3« TKeo.Hamm Brewing Company ST PAUL MINN ‘lo Vi 1 za American Eicitanp Bank^^ COMPLETE HOESEFURNISHERS Batna & S Second A ve. W. and First St. mrn sel JAY W. ANDERSON, Agent, 352 W. Michigan St., Duluth, Minn. — Pbone: Grand 1800. KDOR HOČE DOBRO, P0DUČM0 ČTIVO, NAROČI NAJ SE NA ‘NARODNI VESTNIK”. NAJVEČJI SLOVENSKI POLIL TEDNIK V ZJED1NJENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. VIRGINIA — MINN. ffajliofj pripravna banka za Slovence in Hrvate v mestu. Pošiljamo denar na vse strani sveta in prodajamo vozne liste. 31 obrasli od vlog. BE DE 20 B Kdor hoče dela r,aj se nemudoma naroči na najnovejšo angleško knjigo: “VELIKI SLOV ENSEO- ANSLESKI TOLMAČ” da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. — Knj ga obsega poleg slov.-angl. Slovnice, slov.-arsgl. razgovore za vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, spisovanje angle- ški.n pisem in kako se postane amerikanski državljan. Vrhu tega ima knjiga dozdaj največjislov.-angl. in angl.-slov. slovar. Kniiga, trdo in okusno v platnu vezana (nad 430 strani), stane $2.00, in se dobi pri: V. J. KUBELKA, 5 S 8 W. H5th STREET, NEW YORK, N. Y. edino in največje založništvo slovensko - angleških in raznih slovenskih knjig..— pišite po cenik. □ 3E DE DE DE DO SIROTIŠNICE IN ZAVETIŠČA SO ZAVODI SAMA - RITANSKEGA USMILJENJA; ČE SMO KRISTJANI V SR - CU, VSTANOVIJAMO JIH. p=a= I Ugodna prilika! H za one, ki so se odločili iti na farme ter postati neodvisni. 'V severnem delu VOsconsina, v okrajih ali countv: Clark, Rusk, Chippevea in Priče, je naprodaj mnogo tisoč akrov dobre armerske zemlje. Blizu mest, trgov, železnic, šol in tovarn za papir. Lepe ceste, čista, hladna voda, zdravo podnebje. Rastejo vsi oni pridelki, kot v stari domovini. Cene nizke ($15.00—r$20.00 aker) in lahki plačilni pogoji; vsakdo ima čas plačevati pet let po dogovoru. Kupujte naravnost od lastnikov. — Oglejte si svet in pre¬ pričajte se na lastite oči a kakovosti zemlje. — Kupcem se vož¬ nja povrne. Za nadaljna pojasnila, se je obrniti osebno ali pismeno na upravnika: LOUIS BEWITZ, 198 First A ve., Mihvaukee, V/is. 11 9 W. J. HTETOV7. predsednic. C. FOESTE, blag-aj-hLr. GEORGE EELLEB, podpredsednik:. O. EAUPItlASTN, pomožni blagajni!*. Glavnica In rezervni sklad $365,000.00 GERMAN BANK Najstarejša in največja banka v Sheboygan, Wis. plačuje od < 9 / 7 / ■— hranilnih vlog d /Q Pošilja denar v STARO DOMOVINO, prodaja PAROBRODNE KARTE za vse parobrodne črte. Izdeluje vsakovrstne menjree. m m s m ifi m s m m s m m m bi s Svoji k svojim! jfj Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim m gospodinjam iz mesta Riwabik in okolice svojo lepo ure- jfj jeno in bogato založeno S m m m m s s Si gročeri|;sko trgovino. V zalogi ima občeznano “Gremo” moko; dalje pro¬ daje krmo za živino , kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja¬ jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA! Za mnogobrofen posel In naklonfereost se nljudno priporočat M A T H. V ! D A S, slovenska trgovina BIWABIK, MINN. Telefon 63. ZAVETIŠČA V AMERIKI. SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI MAJHEN NAROD, KI IMA DOSTI ZAVEDNIH LJUDI, ČEČ VREDEN KO VELIKI, KI OBSTOJA IZ SAMIH SO¬ ČI JALNIH NIČEL. TC na delavsko stran, in delavstvo' bo trzalo z :ekizma k; a- •; DOPISI. b b P°^P vino, Calumet, Mich. Cenjeno uredništvo linijskega delavskega lista Narodni Vestnik. Napišit venske skt agovarjate. Pove.; jo krivico in tli i so Iškrjoti, če j iz jam, im se ne pridruži j | organizaciji. Danes smo marširali v paradi, in ko smo marširali po ulicah in oko¬ li rudnikov so vsi skebje preplaše- ■cijo pr ne gre, .-folnv« Nisem sicer vajen pisati dopisov, j n - obraSaIi 0 , bra že v tla. Grdo je to ker moja roka je tip. .a (U.i na^,^ ge polnoletni mož toliko spo- dan po dvanajst, m v Pf v ® ns 11 1 zalbi, da izda svoje brate, svoje so- podzemskih jamah tukajsiiih do- j delav , ee -p 0 j te z j am j n v organiza- veških šintarjev. vem, at po tu e jj 0 j n pravica mora zmagati, dil se bom, da vam malo sporočim; g trajkar iz Scott Streeta. kako se imamo v industrijski vojski na bakrenem okrožju. Žalibog, da je naš narod res le toliko vreden, kot je najmanj izo- Ely Mirni. Z veseljem pozdravljamo novi bražem Balkanc, in zato nas deva- unijski list slovenski. Živel Narod- jo vse skup v razred najnižje vrste n j Vestnik! Živelo zavedno delavstvo ! ki se zove Austrians. Pojavilo se je razmeroma največ skebov med Slovenski čitalnica Gilfeert, Minn. Kritika Jednotnih .grehov. Slovenci, in teh lumpov in izdajal¬ cev svojih tovarišev ni sram dela¬ ti pod varstvom bajonetov. Sram vas bodi; prej ste bili “bossi” ali čredniki in majnari pri vrtalnih j Toliko se razmotriva v Jednotah strojih, sedaj 'ste^ šli pa tremati. |,j n Zvezah zadnjih par let v vseh Vi ste figa možje, vi ste o nosi slovenskih časopisih, a vse nič ne kot vsaka kiklja, ne upate se ni- že dosti dobrill cvetov je kamor. Galumet je ves vas svet, m : romado v mor j e preteklosti in osta- I lalumet & Hecla Go. je vas bog.. H sQ Ie n& papirju Prav 24 ur naj vam da kompanija in napraviti naj vam da komate kot mulam, vpreže naj vas v tiste Pripoznati mora vsak trezen' čio vek, da je čas spremeniti podlago vseh Jed not in Zvez. Ako hočemo železne sajterge, m imster,. . j , .. 7 . , ,, a 1 iste 'imeti treme, jim moramo dati boss naj se vsede na vrh kare.:, , J - , , - „ -v, - , _! bolj trgovsKo lice. Ce pogledamo in naj seka po vasem iskrjotskem ,. . - - , v .... • , •- : m premislimo', so vse vstanoviie- mesu s kapitalistiskiim bičem. Dru -1 * , ... • , • , | ne le za podporo nin udov au de- zega ne zasluzite vi, ki ste prodali . h j , " . , dicev, m Kadar do o: ud polico, jo z izdajalskim poljubom vase tova , _ , , , ■ , n , • .mora tudi redno plačevati. Toraj ri-se, ves delavski razred kakor je' v J Judež Jekrjot prodal Učenika za trideset srebrnikov. Vest vas bo še pekla, če je imate le še kaj, kot je pekla Judeža, in delavstvo vas 'bo preziralo in preganjalo dok vam ■ne bo storiti druzega kot vzeti ju- dežv “štrik” in si natakniti zanj- ko na vrat. Sram vas bodi pred vsem svetom, hinavci! Sram vas bodi pogledati celo vašem otroku v obraz! Vsak pošten človek, če je delavec ali ne bo gledal na vas z zaničevanjem, češ to je isti,-ki je ; izdal v vojski svoje brate, da jih je sovražnik porazil in poklal. Če je še kaj poštenja v vas, poj- si elan polico ali zavarovalnino ku¬ pi, in če ne plača, mu tudi nič vredna ni. Razna lepo doneča ime¬ na nimajo nobene veljave. In mno¬ go druzega, kar imajo današnje Jednote im Zveze v pravilih,-so sta¬ ro veška šara, brez pomena. Oglejmo ono Jednoto, katera ima v svojih pravilih, da mora vsak ud : .enkrat na leto .iti k spove¬ di in obhajilu. Jaz nimam nič pro¬ ti cerkvenim obredom, in kot ka- Pozor! Pozor! Z malim denarjem veliko zabave' Pozor! Najboljši in majnovejšf GRAMOFON samo Naročite si najnovejšr GRAMOFON, s katerim si lahko napravite prijetno zabavo z najlepšimi pesmi in godbo za mal denar. Naš GRAMOFON je popolnoma nova iznajdba. Nadkril.juje vse druge radi čistega, močnega glasu, vsled tega vam ga najtopleje pri, poročamo > Ako si naročite naš GRAMOFON, smo prepričani, da bo¬ dete z njim jako zadovoljni. Prodajamo tudi igralne plošče najboljših pesnikov in godbenikov po 65c komad. Naše plošče so izdelane popolnoma iz nove snovi ter se pri vporabljenju nikakor ne pokvarijo. Ako padejo, se ne razbijejo, in to dejstvo jim daje prednost pred vsemi drugimi izdelki. Jamčimo najboljšo in pošteno postrežbo s tem, da v slučaju neza_ dovoljnosti naročnikom denar vrnemo. Vsa naročila se morajo pred' plačati. Cenik pošljemo vsakomur brezplačno. Pišite ponj. B ENKO RUS & 11250 INDIANA AVE., CHICAGO, 1LL. G f # ♦ ♦ ♦ # i ♦ ♦ t i t ♦ OLIVER % { Nasproti jeklarne, ki stane $2-1,000,000, — tik ob mostu jeklarske družbe, ki „ milijona, je 25 hiš dogotovljenih, in več se jih gradi, in to je OLIV ER. Narejene ^ ^ polagajo se sedaj cestni hodniki. Glejte izvrstni prostor naselbine OLIVER, katero predstavlja spodnji načrt mostu pri jeklarni. OLIVER je tudi tik Harding f ur cha.s e, katero je rezerviral na i velika industrijska podjetja. Železnica teče skozi OLIVER, in tračnice pocestne ^ so položene v spodnjem delu mosta.. (Oglejte si Oliver, to stane malo, vzame l e ea kupite loto povrnemo te stroške.) Zel e ,„: OLIVER BO DRUGO MESTO GARY lipi Hg§|m| m i i i Grant Avenue A. IVI, MURNIK ue Eveleth, Minn. Največja zaloga i MANUFAKTURNLGA BLAGA, TKANI« E, ŽENSKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRU ¬ GIH DOMAŽIH POTREBauIN. JS- i i Posebno pozoreost posvečamo Slovenkam! PRIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER PRE- P RIŽ A J TE O NAČIH NIZKIH CENAH. I toličan spolifujetn iste. Vendar dite ven iz rudnika, in pustite Ji- pravikio ni če ne gre k spovedi, da se ga lahko zloči iz Jednote. Vze¬ mimo, da ud mogoče plačuje v Jednoto že kakih 10 let, in med ma dasam krvavi pot poti v pek¬ lenskih jamah. Mulam je treba oči tem časom postane svobodomiseln, ali da neha izpolnovati cerkvene zapovedi bodisi že iz kakšnega ko- zavezatij kadar se. jih pošlje v ; jj ra zloga, prav ni da se ga radi rudnik, vi pa po sili vhajate vanj, četudi veste, da pomagate s tem krivici in tlačite pravico. Organi¬ zirajte se v \Vestern Federation of Miners. Vsi držimo skup kot en mož, ne hodite v župnišče pra- šati za svet Klopčiča, prašajte de¬ lavske voditelje, držite z dela;v- stvom, in zmaga bo delavska, ter drugo in uru^o prvo časi bodo boljši za vas in za nas. * Tad j zakon ali pravilo, Klopčič nima nič opraviti z delav- 1 tega kar enostavno lahko izloči iz Jednote. Mlad član sicer bi ne bil tako hudo prizadet j kaj pa če je prestar, in ne more stopiti več v nobeno drugo Jednoto ali Zvezo. Tudi težko prisluženega denarja je škoda. Taka pravila so.škodlji¬ va za ude in Jednoto; ker eno stvb cem, pripomogel mu se m me, iz- eukal je pa že iz njega mnogo. On naj opravlja svoje stvari, naj skr- biza duše, ne treba se mu pa me¬ šati v reševanje posvetnih zadev, ker mi imamo zato 'druge voditelje On pridiga, da bo prej šla kamela skozi šivankino uho kot bogatin v nebesa, dela pa ravno narobe, dru¬ ži se z bogatini, s kapitalisti, de¬ lavca ima pa le za molzno kravo, in se mu ne smili, če bi tudi v jami življenje pustil. Držite usta, vi fater Klopčič, kar se tiče stavke. Oe ne mislite biti z delavstvom pa rajše držite roke popolnoma stran od unije. Za vso faro bo boljši, če se vi ne vtikate v ta razpor. Če nam ne morete hasniti, pa nam tu¬ di mi treba škoditi. Vi, fater Klop¬ čič ste se zamerili mnogim vašim faranom, ke ste se pokazali, da ste volk v ovčji koži, da vam je vera le zato, da delavce strahujete in strašite, ker spuščate z leče z ene in iste verige Boga in- vraga, da vam polnimo z dolarji vaše velike žepe. Mi smo bili dobri verniki, ho- kate- ro obstoji, mislita pri mnogih da¬ našnjih Jednotah in Zvezah, to je, da, kakor hitro ima društvo, ozi¬ roma 2 do 3 in več društev v enem je škoda papirja in časa, kateri se porabi. Seveda žrtvovati- bo.treba de nar ja, časa in delo. Ali žrtev nam bi morala biti sladka, saj žrtvuje mo za sebe za maše otroke, za narod kateri bo na zavarovalnem polju vdarjen, ako mu ne preskrbimo dobre podlage, in ne obvarujemo naših Jedaot gotovega propada. ' Ironpea. ZGODOVINSKE IN ZEMLJE¬ PISNE ČRTICE. Zbira Viljem Brtinselimid. # # ♦ ♦ ♦ * # # ♦ f * ♦ ♦ # # ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ -# # ♦ H ■ o MImSSSRSkvv Ib < m Načrt kaže jeklarsko mesto Oliver. Mi ne gremo na obljube kaj bomo storili Sto ' je že. Vi lahko vidite in sodite sami velikanske prilike, katere nudijo lot; v Olive- ' * Kupite sedaj, p redno se cene zvišajo, ker zvišale se bodo. Loti po $150.00 in višj, na lahke obroke, nič plačil če .zbolite. To je zadnja prilika za male podjetnike, če hočejo napraviti denar blizu doma I Oliver TmvnsiteCo. V ČRNI mestu, in vsa lahko spadajo k eni in isti Jednoti. ali Zvezi, je po mojih mislih naravnost blaznost. Stem se da slovenskemu ljudstvu vsa priložnost združljivosti, nesio- žnosti, ker vsak osebni prepir na - redi novo društvo, brez siguraeije obstoja istega. In kar je največje zlo, saj Slovenci smo tako in ta¬ ko kakor kozji rogje v vreči, stem se nam da prilika, da smo še bolj razcepljeni, da ne bodemo nikoli dosegli prave sloge, ' bratstva, združenega delovanja. Vse drugače bi bilo, da je zakon da se ne sme ustanoviti, sploh ob¬ stati več kakor eno društvo v enem mestu, spadajoče k eni Jed¬ noti ali Zvezi. Stem bi se zagotovil ■boljši obstanek društva, in pri¬ hranili bi se sedanji silni' in nepo¬ trebni stroški. V- drugem oziru bi, če bi bilo samo eno društvo, in ti¬ sto močno fisnancielno in v član - istivu, postavilo lahko svoj lastni dd! srno ob nedeljah k masnem dom . I me li bi lahko bolj važne se- opraviln in se bomo hodih, ker j j( , vstano viI .i bi lažje , pevska dra . unijen moz je poštenjak je vgle- matižna društva itd. kar je sedaj den delavec, in laz je, ce trobite, nemogočč, ker da je vsak uinijec brezverec, če človek le ni povsem zaplankan mo¬ ra uvideti, da je ravno unija tis srno preveč raz - I cepljeni, in, če eno društvo kaj na- I merava, mu drugo izpodbija, in ta- . .... . , , j ko je složno delovanje nemogoče, ta muc, k. deluje na to, da nas Seveda imamo tudi'preveč Jed- kapitalisti popolnoma ne potlači- not in Zvez , katere med Heb ojno jo in ne zasumijo. | tekmujejo, in tako je boj na vsej Tudi vi uradnik Glasnika, drži- črti. In ta boj se bo končal z pro- te bolj oči odprte, ni tre/ba vrjeti j pastjo vsaj nekaterih Jednot ali vsake lazi, katero vam kaka kle - j Zve-z, in tepeni bomo do malega petulja prinese na nos, idite med vsi, eni več oni manj. Posledice svet, saj ni toliko dela z vašim li- boja ih tekmovanja ostale bodo stiče-m, 'da bi morali biti pri papir- zapisane v zgodovini Ameriških ju kot pes ne verigi. Pa malo manj i Slovencev kot blamaža, katere tudi glejte v “glaž, ” im obrnite oči kam drugam. Tudi dim od pi¬ smo krivi vsi, eni manj eni več. Da pa se to pravočasno vstvari, pe in od smodke se vam preveč v treba nam je mož, delovanja za oči kadi, da ne vidite kaj se go-1 združitev, ne samo razmotrivanja. di na bakrenem okrožju. Držite i Če ostane stvar samo na papirju, Razgled iz ceste, ki pelje v vi¬ soko ležečo kraljevino, je širši in lepši vsako miljo, dokler se zdi človeku kot bi videl polovico iste ga dela sveta. Mogoče ni nikjer na svetu tako veličastnega pogle¬ da v okolici, kakor ravno visoko gori na cesti proti Črni gori. Člo¬ veka, posebno Slovana, grabi pri srcu veselje, ko zre z visočine ve¬ ličastno višnjevo vodo slovansko, bojo opevata Slovenec in Slovenka v vzvišeni pesmi “Adrijansko tnorje.” Tudi meni izvil se je iz prs glas, in zapel sem v samoti “Buči, buči morje Adrijansko.” Ko prehribolazi človek prvi pre¬ laz v visoččni bacili 2000 čevljev, kjer se prične Črna gora, zazre oko tri krasne snežnike, ki tvorijo steno, pod katero leži v daljavi majhno človeško gnjezdo, obstoje¬ če le iz nekaj hišic. Kar se tiče male državice v teh hribih ni nič privlačnega. Vse kar se vid krog in krog' je velikansko morje kam¬ nov in skal — Vse siva skala, vse kamen! In človeku šine nehote v glavo misel, da je morala, ko je Bog stvaril zemljo, vreča, v kate¬ ri je imel kamenje, počiti, in vse -kamenje se je vsulo na Črno goro. Tu in tam je majhni košček zemlje katero je najbrže vihar skup zne¬ sel, in na katerem je malo turšiee ali krompirja. Milje in milje se gre prodno se vidi “polje,” ki največkrat ni večje kot namizni prt. Te “farme” so obložene s kamenjem kot na kranjskem Kra¬ su, in zid se zvija ob zemiji sem in tja kot zobje žage. Površje nji¬ vic zgleda kot gramozna jama, in oralo mora spraviti na površje to¬ liko kamenja in gramoza kot prsti. Vode je v Črni gori malo, ki le ker so ta polja v jamicah, osta¬ ne pod zemljo na skalnatem vzno¬ žju toliko mokrote, da zamorejo rastline rasti. Pri stanovanjih Črnogorcev ni opaziti nobenih tehniških umetno¬ sti. Večinoma so ta stanovanja le koče iz kamenja, krite tu in tam z opeko, večinoma pa s slamo, ka¬ tera je obtežita s kameni, da streh ne odnese burja. V Črni gori vidi se več belih cerkvic in šol, in ce¬ li roji živahnih Črnogorčkev in Črnogorčkinj z umazanimi obrazi in v strganih cunjah se zapodi za tujcem in mu vsiljujejo krasne gorske cvetljice, katere so rešili iz skalnatih tal. Čmogoski ljudje, črnogorska živina in črnogorska kurjad živijo v najboljšem prija¬ teljstvu, in mnogo je hišic z le eno sobo, kjer stanujejo skup ljudje in svinje. Gozdov ni nikjer in tujec vgiba s čkn ti ljudje kurijo. Tu in tam se vidi kako žensko, ki svedra pod težko butaro suhega grmovja, vendar človeku je uga- njka kje ga dobi. Mnogo pohištva je iz kamenja. Vsaka hiša ima ne¬ premakljive 'kamente klopi, ka- menito posodo) in mize v kavar¬ nah ob poti so večinoma iz kamna. Vse to je Črnogorec izklesal iz materijala, katerega ima v okolici, z naj večjo potrpežljivostjo. Leta 1909 začeli so voziti iz Ko- tora v Cetinje avtomobili, in vož¬ nja vzame le tri ure, s konji pa sedem ur za osebni, in 24 ur za tovorni promet. Avtomobili, kate¬ rih je trinajst, sedem za pasaširje in šest za tovor, so last neke druž¬ be iz Prage na Češkem, katera iz deluje avtomobile, in katera ima s črnogorsko vlado pogodbo za jire voz pošte, da se s tem ogne zgube. Avtomobili vozijo izven v Cetinje še v dva druga kraja, in podjetje se baje dobro izplačuje, četudi tr¬ pijo gumasti okovi kolesje le ma¬ lo časa, ker jih oster pesek hitro sne. Vožnja v avtomobilih je pa štirikrat dražje kot vožnja s konji, in napačno s temi avtomobili je, da so zaprti, in imajo le na vsako stran majhno okence. Človek, ki gre v črno goro zato da bi kaj vi¬ del, in za kruhom ni hoditi tja, ampak le “firbec” pasti, napra¬ vi neumnost, če se vozi z avtomo¬ bilom, ker ne vidi ničesar. Naj¬ bolje se je voziti s konji, ali pa ho¬ diti peš, da človek ni pod gospo¬ darstvom črnogorskih koči.jažev, ki so sicer jako uljudn-i, vendar hi¬ tijo na cilj, da dobijo prej plačilo. Prvi prelaz je 2000 čevljev nad morjem, kjer se odpre tujcu ka- menita puščava, ki zgleda tako sa¬ motna, obupana iti mrtva kot mo¬ ra zgledati žrelo izmrlega ognjenb ka. Nobene žive stvari, nobenega ptiča, nobene živali, nobene zele¬ njave »i videti kolikor nese oko, in skale so tako strgane in razme¬ tane, da zamore po njih hoditi le koza, osel in Črnogorec. Po leti ♦ # ♦ : 202-203 Torrev DULUTH, MINN. Prosim- pošljite mi vse poda;! glede Oliver. Ime . . Naslov Kdor je v kakem dvomu glede svojih lot v Oliver, ali če misli, da ni pošteno postrei naj se zglasi pri Oliver Townsite Go., in naj vpraša za Mr. Andersona, ali pa se naj. v uradu Narodnega Vestnika, in mi bodemo rade volje pomagali rojakom, da urede st’ 0 Iti 0 de' fli Di J K.a 0 p H to v ‘ vi* s ,ot 0 T t” nr-jde i ve a a i s e zai i^ a priš • Ko>po P 1 Job ' 11 Niga» rtgsiaB iptf' ece«) k d*#?; jh-ga-m. _ rj Oed&h' ■ f tako *»P° V -eh besedan '^vrati na . f se® i e ;oS eje pop°l" šali ne 11 trenotiio. V s n v preteki a ■ katero je P° t-ance je ravn< s je igral na £ ssšal, toča p< ff ila skozi vri fka je kazala j, til bogato i svetla halja . okoli vratu s llase zlat gla;’ mezda. Ženi i Razkošni oi sep. Počasi in p je vrgla na i mora biti jako vroče kadar solnee razgreje to morje apnenica, in člo¬ veku pride na. misel, da mora biti o Kresu vročina v Črni gori ista, kot bi bila v peklu, če bi večni ogenj 'za nekaj ur pogasili. Uganj- ka je kako so našli pijonirji vbod v ta 'zapuščeni kot božjega kral¬ jestva na zemlji, in zakaj so ga zbrali za njih domovino, ko so. bežali iz rodovitnih poljan Srbije. Najbrže jih je privedla sem kaka zvezda repatica, ko je rep se je v j el v črnogorske skale in ni mogla na¬ prej. . Kmalu, ko so prehribolazi čez prvi prelaz, pride se v majhno selo N.ieguš, kjer je bil rojen Nikita, sedanji kralj, in hiša, v kateri je živel njegov oče, še stoji, in je najlepša v vasi.. Vendar pa ta hi¬ ša ne zgleda kot rojstna hiša ka- cega kralja, pa saj nam je znano, da niso kralji ob rojstvu posebno izbirčni kje pridejo na svet. Tu ■smo dospeli čez polu poti, in tu¬ kaj je gostilna, kjer se vstavijo- vozniki prvič, krmijo in napajajo konje, im ker je zrak tu gori pre¬ cej “lačen”, zbašejo tudi v svoje želodce nekaj pive ali kave, črne¬ ga kruha im čebule, al pa pustih klobas. Gostilničar ima pa tudi kaj boljšega, in vsakemu pripove¬ duje o bogati Ameriki, o Kalifor¬ niji in Montani, kjer si je može kot navadni delavec toliko pri¬ hranil, da je odprl najboljšo go - stilno v va-si Njeguš, kjer mu za črnogorske razmere dobro gre, in počuti se jako srečnega v borni domovini. V visočini 4150 čevljev prehri- bolazdmo čez drugi prelaz, kjer se odpre očem isto morje skalovja in pustinje, in kupi in zameti sne¬ ga ležijo ob cesti še konec maja, skalnate gore imajo pa snežno po¬ krivalo do blizu Kresa. RESNICE. Ljubezen je mrzla in slepa stvar; pazi, da jo ogreješ, toda ne naredi si prevelike zmešnjave. Koliko mož se je že prodalo, a ni dobilo nobenega cvenka. Pust odpre zopet celo zalogo ljubezni na pepelnico. Življenje je igra, ki se konča s smrtjo. KDOR ČITA POLUTEDNIK ‘“NARODNI VESTNIK” 13 NAJNOVEJŠE NOVICE IN PODKUJE SE V VEDAH, Ki ZA PRAKTIČNO ŽIVLJENJE POTREBNE. SLOVENSKO ZAVETIŠČE V AMERIKI INKOR?ORISANA V DRŽAVI ILLINOIS. NAJBOLJ POTREBEN ZAVOD ZA SLOVENCU NAROD V AMERIKI. URADNIKI: Predsednik: Frank Sakser, 82 Cortlandt, St., New L Podpredsed. : Paul Schneller, 208 5th St,., Galumet - Tajnik: Fr. Krže, 2616 So. Lawndale Ave., Chicago. Blagajnik: Geo. L. Brozich, Bos 424, Ely, Miam NADZORNIKI: Joseph Benka, predsednik, 11250 Indiana Ave Frank Mladich, John Žvanut, A. H. Skubic, Fram* boj, vsi v Chicago, 111. Chicag* i Pod' DIREKTORIJ obstoji iz vseh zgoraj navedenih uradnikov im m 1 kov ter še sledečih rojakov: dzor« 1 ' John A. Germ, Braddock, Pa. Ivan Pajk, Conemaugk, Pa. John Gantar, Frontenac, Kansas. Matija Pogorelc, Chicago, 111. Louas J. Pirc, Cleveland, Ohio. John Verderbar, Chicago, 111. K. J. Mencinger, Pueblo, Colorado. d'’« V saka slovenska organizacija, ki šteje več društev, j e opravičena do enega člana v .V lLal< slovenski list, v Ameriki je opravim u ga mesta v direktoriju. d« ^ Sa ostala samostojna društva so °P liiAl enega zastopnika v direktoriju. ... v Afi) r . . Rojaki! Agitirajte za Slovensko Zavetišč ^ ? riki, ki naj bode spomenik skupnega narodu?^ is potrebi smo si vsi enaki, podpirajmo eden < rUr skrbimo za one, ki si sami pomagati ne morejo- o* v «i dopisi in denarne pošiljatve naj se tajnika: Fr. Krže, 2616 So. Lavvndale Ave., CDic** 'i denarne pošiljatve oddaja blagajniku tedens pe puslolovi je izglf fil1 i e sredin pon J*,®* je za ' u Simo ga .^ 0 ^i to ; e > ^aša vj S( 1 Pride Še se j fž *nogel L ■ ^ Pa nek «li. -le on 8) L;«čera. Ho Ge Pa ko ToT' k '0Čij ■m to »zabil - 16 na »a S ega I ,2l «ie a SZ st 3 S s f^i %A a Jati %Hej IB ( .V Mi JO jmM da, - -ir- . tov, Dc atg. PlOii , v at S, * v ni ^ p. Jo . - ' N ’> J el ,Jaših jih pa celo leto ni. Najrajši pridejo, kadar je se- ^ ta posebna slavnost.” i* lik * n J\D »e 130111 videl Ni S arie še celo tedne, morda še več ■\*a tft v 0, . . > ,Otovega ni, gospod; nemara pa se prikaže prav kmalu. — "V=a pride prihodnji mesec v Bjelino nov oddelek brambnih '^i-Vbo življenje v Bjelini. To vedo cigani — cigani vedo t*?* V( j se zaneseš, da ob tej priliki- ciganov ne bo manjkalo.” pa oriši a tudi Nigana?’-’ gospod; cigani so radovedni in išeej-o zabave kakor 1,0 °lu'na lepih cvetkah. — In če panieka p-rde, ji bom po- hudobna in -da je bil gospod zelo žalosten ter da je jokal ^brusa, tega ji ne smeš povedati !” je zaukazal mož; “če bi j 0 kal, bi ji a. tem napravil največje veselje. Potem bi še g odšla, da bi se večkrat mogla veseliti nad mojo žalost- ? Nigane, Dombruša: ’ ’ 'j^pa porečem, da je bil gospod vesel in da je cel dan prepe- , a pombruša, lagati vendar ne -smeš!. .. . Sploh ničesar ni- Nigani! Z njo bom govoril jaz. Jaz bolje vem, kaj ji mo- beko zapoveš, gospod, bom poslušno miolčala. ” -'i.v besedah je starka zopet izginila v hišo. — Mož je še dolgo • h vrati na klopi in razmišljal. Počasi so bledeli žareči oblaki, ^ sem je pnvel hladen veter in temne sence so legle na zemljo. V gf j e popolnoma zmračilo, je šel France v sobo. — V ravnih cinah se ne mrači posebno dolgo, ampak, dan se umakne noči 'Ljotho-. V sobi je bila že tema. France je sedel k mizi in se jjj T pretekla leta. čez nekaj časa mu je Dombruša prinesla ve- . katero je povžil skoro vznevoljen. Pfjnce je ravno hotel iti spat, kar zasliši od zunaj mehke glasove -"o k igral na gosli milo, v srce segajočo pesmico. Mož je pazlji- csiiM toda pesem je kmalu utihnila in v naslednjem trenutku »vla. skozi vrata ženska postava, zelo čudno našemljena. Nje- iileka je kazala najraznovrstnejše pestre barve : svilen rdeč -opr- bil bogato vezan z zlatom in srebrom, nad njim je valovila 3 , svetla -halja, po kateri so se vsipali po hrbtu.irazpleteni črni .okoli vratu se je oklepal niz blestečih biserov, na čelu je pa Q lase zlat glavnik, sredi katerega je žarel pravi -demant, kakor j zvezda. Ženi pa so se iskirile tudi oči p ra. v tako, kakor dragi g Razkošni obleki primeren je bil tudi -ves njem zunanji izraz istop. Počasi in samozavestno se je bližala možu, a kar naenkrat aie vrgla na rame in rekla napol boječe, napol Zaupljivo: Hi USTNIK” r VEDAH,i Prestolonaslednik Rudolf. I Ujegove pustolovščine, ljubavne spletkarije in njegova tajnostma smrt, ros (Dalje.) tako je izglodal?” vpraša ga Rudolf. H je srednje velikosti, srednje rojen in odlečen v lovsko oib- slednje ponovi oskrbnik še enkrat. Jaz sem ga videl, toda ka¬ re me je zapazil izginil je v zgornje prostore ne da bi ga do¬ tah smo ga po vsih kotih toda zaman, nismo ga mogli najti.” ™o bi to zam-ogel biti? Mogoče ste pustili pa -odprte vrata 't vaša visokost, vrta so kakor običajno zaprta.” j pnde še enkrat, ga morate takoj prijeti,” zapove Rudolf, -'•"muk se je poslovil in Rudolf je ostal sam in premišljeval uamogel biti in v kakšnem namenu je prišel v dvorec. em pa -nekdo zažvižga pod oknom. Cesarjevič odpre okno in , N fff ^ «n> et d (iltiCllf im- „ Cb lC a dir* iiieo 1 f 4* y< V/ ^ I »je ona,” reče in sedaj na dvorišču. Odpre vrata in se vrne z P>° učera. K j e j e P a koeijaž?” vpraša jo Rudolf. j^, • °j a kočija je ena samotnem kraju gozda z nasprotne strani ju- r tU 16 mn °g° bližje na Dunaj. Ah, -kako sem vesela, da [L a 1 - Qa najin zadnji dogovor s p-ot-oma v Heiligenkreutz, da ji •»sestaneva. Veruj mi pa, da sem si domišljala, -da si pozabil in . od tega pisala. Ali si dobil moj listi” L, 8 ’ zlat:ea moja. Toda ni bilo potrebno, kjer sem te željno pri- S L Yse 2a naaškeraSni ples?” I Oj . ra diš ima denar in osebe, katere so zanesljive. It 00 e vse preskrbel kar bode potrebno, on je tudi zelo za- v ®ten. ’ ’ •- '® Sie, ° e s-voj pla^č in se v-sede na -divan poleg Rudolfa. ■ v, Z f des, Qico, katero je močno stiskala. Ntod ,IiU v dolf ’ kako bodeva mirna, ko bodeva-popolnoma svoja, ^ e P ri š e l oni srečni čas, ko se nama ne bode več potreba ta- C® bajati?” I D M ar jj a nas ] 0I1 i glavo na Rudolfova prša, o» je % & sebi in poljubi na vroče ustne. Rti t ; em ’ barija, ne vem. Boli me srce. Nesrečen sem. Rako ho- za vedno moja? To je težko vprašanje in še težji Pjjjjjj„ aj>1 a ’Teš, da sem jaz -oženjen človek ki da Šteianija ne ';°voila v razporoko zakona.” , 0 '’ meni .se blede, kadar mislim na to, da ti ne bodeš nik- k tres .- n °b kadar -mislim, da sem ti samo ljubica, tajna ljubi- K ti' &a ’ ka kop javna poulična vlačuga, in ti, ko te tako vroče I"1'mjj. 6 m ° r eš biti moj ? ” F®si tn 0 ; Se ’ Jaz te neizrečeno vroče ljubim, ti si moj i-de- i 01 Po^i' 86 ’ m -ono živo -bitje, kater® obožavam, toda prisi- :1 ’ od °čnosti, kaj nam doprinese. Dokler živi moj oče | ftudolf U ker on je strog, zelo strog.’ hbftatn ! eš ka j? pobegniva skupno. Ti pojdi na potovanje.. K^lijc i C ? kala v Trstu in potem bi šla. v Alexan'drijo, v Egipt r^ajp V; 200 Afriko ali Ameriko. Tam si bodeva uredila naše L V a j ^ iVela bodeva skromno z našim imetjem, ali v ljubezni.” 1%, 2 a ° 80 . že - p ač pa ti nekaj povem. Poslušaj. Zaprosil bodem I ' žar 'dob r ° Sil bo(1em očeta, zaprosil bodem svetega očeta v Ri- r ° s rce je znano vsakomur, da mi dovoli.” “Pozdravljen, Radko! — 'Zopet se-m prišla in dolgo več »e bom odšla z d-oma. ” France se ji je -šiloma umaknil. Tedaj se je zgrudila pred njim na tla, ga -zopet, prijela za roko in vzdihovala: “O, Radko, ali mi res nočeš pokazati nobenega znamenja svoje ljn.ube.zni ? — Kako- težko sem te pogrešala im kako sem se veselila zopetnega svidenja! ’ ’ “Tako, tak-o!” ji je zasmehljivo odgovoril moz; zato si mi pa tudi ušla in me pustila tako -dolgo samega.Jaz sem se pa že navadil in ostanem lahko sam.” “-O, Radko saj sem vendar tvoja žena, tvoja Nigana! “Res si moja žena — toda prav zaprav nič več; zakaj nešteto¬ krat si mi bila že nezvesta!” “Jaz — tebi nezvesta, Radko? Ni res. N-ikili nisem, ljubila dru¬ gega, kakor tebe ! ’ ’ “Pa -si prelomila dano besedo. Ali se -še spominjaš, kaj si mi pri¬ segla po proki in potem zopet tam gori ob Savi pod gorami?” “Radko, saj sem pa tudi resno mislila, toda duh je močnejši kakor moje srce . — Kakor htro me. dohiti duh pustinje, me zgra¬ bi in s silo me tira proč — -daleč proč v prosti svet, med vihre in vetrove, pod jasno z zvezdami posejano nebo — in tedaj se moram potikati kakor izgubljena duša. Sem žal uboga, nemirna ciganka.” “Z-opet si toraj priznala, da ne moreš ostati, in zato tudi jaz ne -maram nič več živeti skupaj s teboj. — Če bi bila ta hiša moja, si lahko uverjena, -da bi ne bila smela prestopiti njenega praga — za nobeno ceno ne! Tako ti, pa hišo zopet vračam. Stori z njo kar hočeš... Jutri odpotujem domov pod snežnike. ” “Domov? — Kaj praviš? — Pod -snežnike?” je kričala žena vsa iz sebe; “ne smeš! S tem bi storil veliko hudobijo! Pomni, da sem jaz tvoja žvn-a iin nobena druga — nikdar toraj ne krši -svoje dolžno¬ sti ! Prisegel si mi pri Očetu in Sinu. .. . ” , “Nigana, rajši pometaj .pred svojim pragom! Ti imej pred očmi svoje dolžnosti — za-se pa že sam vem, -kaj moram storiti in kaj opustiti.” Pri -teh besedah je žena strastno vzkipela in pihala kakor razdra¬ žena mačka: “In ee pojdeš na Kranjsko, bom šla za teb-oj! Kakor veš, pot znam najti.... In če zalezem ono, kateri si -daroval srce, jo takoj umorim to ti prise-zam pri -svojih pradedih in pri svetlih zvezdah. — -Zabodem jo ali pa zastrupim. — Potem umorim še tebe!” Nigana,” je zakričal mož osorno, ” strašna -si, kakor divja -zver! — Sicer pa ne grem k Zalki in otroku, ampak poiskal si bom v svoji domovini kak skriven kraj, kjer bom samotarji.” Ponovno je ovila ciganka svoje roke okoli njegovega vratu in se mu sladkala. “O, ljubi Radko! Pri meni moraš ostati. Tvoje je moje srce in moja duša. Ti si zvezda mojih oči, gorak žarek moje duše... . Lju¬ bim te kaikr ljubi dan solnce in noč luno. .. . Nikoli več te ne bom zapustila — res ne. — Toda zopet me moraš ljubiti in ne tako hudo pogledovati s -svojimi dobrimi -očm-i. — Nidar -več te ne. bom pustila samega! ’ ’ “ Nigana, -vsakikrat si enako obljubila, a besede nisi nikdar držala.” “Zdaj jo bom pa prav g-otovo — prisegam ti pri svetlih zvezdah, pri.....” “Nigana, ne prisegaj več! Tvoje prisege so kakor rosa ob po¬ letnih jutranjih solnčnih žarkih. ” “Drugega -ti’ ne morem -dati kakor svojo besedo in svoj-o dušo.” “Nigana, če misliš resno, moraš nekaj žrtvovati. Če mi izpol¬ niš po-goj, katerega ti hočem staviti, te vzamem zopet k sebi kot, svo¬ jo ženo.” (Dalje prihodnjič.) “Poglej, Rudolf, tam na potu se mi vidi nekaj svetlega in do¬ zdeva se mi, da se to bliža dvoru.” ga Marija prekine. Rudolf se dvigne, “Da, Marija, nekaj se približuje semkaj.” m 1 “Ke-do zamere neki biti?” “To ti ne moram reči, Marija, dozdeva se mi pa, da je to dvor¬ ska kočija, poznam namreč šes-terooglate svetilke.” “Midva sva izdana! ke-do zamere to biti?” boječe krikne Ma¬ rija. “Ne boj se, -ostani tu, naj bode kdorkoli hoče, jaz te bodem bra¬ nil vsakega -napada,” miril j'o je Rudolf. Med t- sm je stala kočija že na -dvorišču letovišča. Tz kočije sto¬ pi Štefanija in takoj krene po stopnijeah v dvorec. “To je ona.” reče Rudolf.” Izdana sva. Luiza sedi v kočiji. To je njeno maslo. Skrij se Marija, v jedilnico, ker drugje ni vrat.” Komaj, da je Marija ušla je že stala -krali-čina Štefsnipja pred Rudolfom.. Težko je -dihala vsled hitre hoje po stopnicah. “Ti si tu, Štefanija? Vpraša začudeno Rudolf. “Ali me tako hladino- tu pričakuješ? Predbaciva mu. Štefanija. Svojčas si me z ve-seljem pričakval v tem dvorcu. Kaka sprememba se je dogodila s teboj?” “Prišla s tak-o -nenad-o-ma, Štefanija. Boj-di greva v veliko dvo¬ rano, reče Rudolf. • “Ne, ne gre-m Rudolf, ne grem tja.' Jaz se-m tu videla dvoje oseb kje je ona druga oseba, katera mislim, da je ženska?” “Kaj ti je Štefanija?” Ti nekaj sumničiš o meni? Preglej in preišči, ako hočeš. Ako koga najdeš, pripiši sama sebi in ako nikogar ne najdeš, pripiši tudi to sama sebi. Zakaj o meni sumiš, je vsledtega ker -se v dvoru me dela drugega, kakor spletkarije proti meni. ” Štefanija -se poda v sobo, katera je imela samo ena -vrata i-z hod¬ nika ; tu je bila tudi Marija, to-da -soba je t«la prazna. Štefanija je zapazila mala vrata na hodnik, odpre jih, toda nikjer ni nobenega, vse je prazno. , “Tu ni nobenega, Rudolf,” reče otožno Štefanija; “dozdeva se pni, da sem siabo su-moiieila o te-bi.” “To pripiši sama sebi,” reče naglo Rudolf. Slična napadanja mi niso ljuba, če te tudi rad vidim na tem dvoru.” “Nisem kriva jaz, Rudolf. Poglej tu imam listič, s katerim si pozvan na ljubezenski -sestanek,” zajeca Štefanija in m nudi listič. In resnica, to je bil listič, katerega je pisala Marija. “To je prevara,” reče Rudolf in položi listič na stol. “Opr-osti!” Reče Štefamija in predno bi zamogel Rudolf česa reif, zletela je brzih korakov po stopnicah in -se vsedla 'v čakajočo jo ko¬ čijo, katera se je hitro o-ddakjila letovišču. Ko se je Rudolf vrnil v sobo je začul smeh. Iz stene je prilezla Marija. “Kje -si se vemdar skrila?” vpraša jo Rudolf začudeno. ‘ ‘ Ta -stena se odpira. Človek se lahko lepo- skrije in tu sp tudi stop¬ nice po katerih se laho izogne radovednemu. “T-o je za me nekaj novega. To nam še -dobro pride in morava vse pregledati. ’ ’ “Ali je odšla osramočena!” klikne veselo Marija. “Ne bilo bi se niti potrebno'skrivati, jaz bi te bil itak branil,” “Jaz moram hitro v mojo kočijo, iker moram biti preje doma, kot dvorska kočija, -se-daj je vse mogoče, da me bodejo iskali tudi doma.” * * * % Isto noč, pravilneje bolj v zori, ko je pred -dvorom na Dunaju stala dvorska kočija, približal se je k iztopivši Lujizi Koburški de¬ tektiv Treibermann in ji je javil : “Pred tri četrt ure -stala je kočija štev. 471 pred hišo barona V#čera in iz iste je i-ztopla Marija.” (Dalje prihodnjič.) 4 ČE Sl MOSTEN ALI OTOŽEN poseti naš EIy Opera Mouse kjer bodeš videl krasne, naj¬ novejše premikajoče slike, obsegajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako poučljive 3n tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. Prepričajte se d istMsti! Poskusite enkrat sodček mojega naj¬ boljšega rdečega vina iz Euclid groz¬ dja. Za pristnost jamčim, ker ga lahko rabi vsak mašnik pri sv. daritvi. Vina imam veliko v zalogi. Cena $24.00 bar- rel. Postrežba točna in v popolno zado¬ voljnost. Za obilna naročila se priporoča Louis Lah, Srgovec z vinom 1033 62nd St., N. E., CLEVELAND, O. Stari telefon: Cole 264-A. Novi telefon: Calajne-t 436-1.. Frank Brand —: TRGOVEC :— Z GROCERIJO, MESOM m KONFEKCIJSKIM BLAGOM 201-203 Commonwealth Ave., NEW DULTJTH, MINN. Priporoča se Slovencem in Hrva - tom v obilen poset,. Cene zmerne. John Bartol CHISHOLM, MINN. Grocetijska prodajalna NAJSTAREJŠI SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI. PRIHRANIM VAM .DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH. PREPRIČAJTE SE! Frank Veranth ELY, Minil.=Phone 96 . PRIPOROČA SE ROJAKOM ZA NAROČILA TRDEGA IN MEHKEGA PREMOGA. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Pbone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. PRISTOPAJTE K PODPOR NIM DRUŠTVAM IN JEDNO- TAM! Elco Theatre E L ¥ , MINN. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. Naše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. VSTOPU VEDRO SIMO 10C. Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A. GRAVES, lastnik Prodajam Ooncord vino sodček po $20.00 Catabie “ " “ 30.00 Tropinovo žganje, galona 2.50 Naročilu je priložiti gotovi denar ali poštno nakaznico. Umestno je na- iočati blavo sedaj, predno ne nasto¬ pi huda zima. Z velespoštovanem A. W. EMERICH, vinska trgovina in distilacija žganja, vogal Holmes & SJ. Clalr Ave., CLEVELAND, OHIO. KOVALL & SON, ely, *inn. G R O C E R I J S K A IN MANUFAKTURA A TRGOVINA i Tem potom naznanjamo cenj. občinstvu, da imamo v zalogi dosti novih oblek za dečke; dalje vsako¬ vrstnih trpežnih obuval in lepega blaga za ženske obleke. Cenj. odjemalcem se vljudno priporočamo za obilen poset pri nakupovanju. V POSLOPJU SARTORI BROS. ELY, MINN. KDOR HOČE DOBRO. PODUČNO ČTIVO. NAROČI NAJ SE ‘NARODNI VESTNIK”. NAJVEČJI SLOVENSKI P0LU- TEDNIK V ZJEDINJENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ✓4* #4« š/fft ^ V ^ RST NATIONAL BANKI Chtsholm - - M in n. Kapital $25.000. Preostanek $29.318. Osebna odgovornost $5,000.000. | Obrestuje denar po 3° Prodaja parobrodne liste in pošilja denar na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. Pridite in se prepričajte! 5*4 CENTRALNA LEČA. ČISTO NA NOVO OPREMLJENO. SOBE S PARNO KURJAVO, TOPLO i N MRZLO VODO. UREJENE PO NAJBOLJ MO¬ DERNEM NAČINU. Park Hotel ILIJA RATKOVICH, lastnik ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVENUE IN ŠUPERIOR STREET TELEFON: SVIELROSE 1673. DULUTH, MINN. SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA, psn. m \5 Baru! NG COMPANY Fitger Brevving Co. Duluth - Minn. Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih in stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovij. Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota. ffi £ SR K m Hi m m K ffi » m m m. Fina zaloga domačih in importiranih pijač vsake M. F. SKALA, agent za “Pabst“ Milvvaukee in “Peopies 61 Duluth pivo. ifi vrste, smodke in vse kar spada v gostilniško ovrt. Jfj- Un |T“ l|- Se ulj udu o priporoča vsem cenjenim rojakom v S ely, MINN. S itn sfi LSj felephone No 52. s h. ' m / .*or ev BOLNIM SLOVENCEM j >i a stvar, katero ima človek, in dolžnost Vaša je, da skrbu e zanj. Nič ne de, kako dolgo ste bili bolni ali kaj so Vam p 0Ve fmnn vnravntln runtnb hi* Ir rjčtrvnn* Pogovorite se s vešcaškimf specialisti,, če Imate katero sledečih bolezni: Etiropeiski način zdravlenja Revmatizem, nered v želodcu, v jetrah ali v črevesju, ki lo, obistne ali raehurne bolečine, kožne spuščale, nervozno slabost katar, slabe pljuča, bule m tvore, naduho, spolne bo~ Profesorji, špecijalisti in zdravniki European Medical Instituta so opremili njih urad z vsemi najnovejšimi znanstva nimi oprembami m so zmožni dati vsem bolnikom dobro po - strežbo in pomoč. Če je Vaša bolezen sploh ozdravljiva je bo¬ do strokovnjaški zdravniki zdravili v najkrajšem času mogo¬ če, in po kolikor mogoče nizki ceni. Če Vaša bolezen ni več . mc ne ae, keko aoiga ste um uoini an Kaj so Van drugi zdravniki, pridite k špecijalistom, poslužite ss ge preiskave, vstevši preiskavo z X žarkostrojem, in zveste . Katerih niso zdravih drugi, ozdravili smo mi. zdravnikov kaj je z Vami. Pridite danes. Več boleli resnic mnenje Govorim® slovansko Nasvet in preiskova z XŽarkostro|etn popolnoma prosto Uradne ure. Ob delavnikih od 9 zjutraj do 8 zvečer ob nedeljah in praznikih od 10 zjutraj do 2 popoldne. V J. ZA UNIJ VSTVA- KfL da i W*>.. 2 ; za v s v 1 i ltoVar ! S s, «126 uU1Jt v za Cl e aino stavK« l>u že « e , bomo ob 1 EUROPEAN MEDICAL SPECUAliSTI INSTITUTE 21s North 5 Avenue West DULUTH, MINN. „„„ naši ro, ti bijejo bo. « stane denar, katerega mora pla čati k p ec iz svojega žepa za.to, da ga drugi lažje preslepe, torej v svojo škodo MI prodajamo dobro zemljo po nizki ce¬ ni, zemljo, na kateri more tarmer ugo¬ dno živeti ter lepo napredovati. That’s ali! — ADSTRO-AMERICANA PAROBRODNA DRUŽBA, Božji milini vedno meljejo. Direktna črta med Nev? Yorkosn in Avstro. Ogrsko. Nizke cene. — Dobra postrežba Električna razsvitljava. — Dobr kuhinja. — Vino brezplačno. Kabine III. razreda na parobrodib KAISER FRANZ JOSEPH I. in martha WASHINGTON. Na ladjah se govore vsi avstrijski .jeziki. Družbini parobrodi na 2 vijaka: KAISER FRANZ JOSEF L, MARTHA V/ASHiriGTON, LAURA. ALIOE, ARGENTINA, OCEANIA. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnil s< obrni na glavni zastop: PHELPS BROS. h GO., General Agents, 2 V/ashington St., New York, ali na njih pooblaščene zastopnike v Zedinjenih držal ah in Canadi. SPOMINJAJTE SE OB RAS¬ NIH PRILIKAH SLOVENSKE ■ GA ZAVETIŠČA V AMEMRIKI. Pi, se je izrek jnipira organizi is pogajati za j še količkaj o< mu, šel bo jmti krivici. Si poti na 'ba : k *;om in dnu Ijremogarji tovarišem, ki so uheijskega o potrebuje, in tovarišem ua 'Vo stavkar j ženami redu. delavcev, k 80 zapustili 7 jamah j e 'a. N, b a fV I-Vv 1 Pek je poznan po krulili Duiuth Universal mc-- (Najboljša moka za kruh) To jo dovolj, da prepriča najbolj natančno g° je naša mo-ka popolnoma pristna. DULUTH UNIVERSAL MLINARSKI MOKA, KI JO RABIJO NAJBOLJŠE KUHA sIC " To St, Paul Mimmsap-oiis Chicago Milwaumie za PRAKTIČNO ŽIVLJENJE POTRS^ me ji n; se igrat telefon GARY DIVISION j belica Jeklarne (Steeš ^ ^ steel 'konv; , SPLENDID TRAINS Klectrac Lijjhtp«!. Vacuum Cleoijeil. TIC Iv ET O F F 3 C E S t DULUTH—J. P, Geurrj, D. p A. CI4y offire, SpnLUn^. Hote! bloek. Depot, eorner Superior St. and Sixth Avc We»t. »SUPERIOR-f. D. Morrlsser, G, A. City Office, 823 To«-* ot Are. Depot, corner Wln_ ter St. and Ogden A ve. iravnovst r.a ^apgjdni del posestva derna nase : ihiira izboljšane ceste. sr _ 1 ‘‘ . ) hiš je že zgraj^j * električi zgradi v kratlkem. 2500 delavcev dela sedaj p : uk jeklarne. Plača $2.50 na dan kateri ne raz©*«- Nor z 'lopato. — Ako je .pa kaj učen aia ipraa^ ( , gler) mizar (karpeter) itd. Drugi misec- se b°l° zopet «a $50. Zat%l y m je vredno $50 vsaK^*" se ta mesec. - P a mesec. - ' .-v Urad na EVELETH 509 Grant are. MAa ..... ;1 -c .* Urad na GARY, vogal GARY in Commenvrea^^ pi : Glavni urad 202 Palladio Bidg. e unije 12 jame in Cffitehnnial rudnikih. l ,0 vsem mrt J 1 !’ tr govči S#llci obsojai, a r 4el “ m 2 tal umet & i Ž®vern fne rju r: n ' k 4ii držav. •f »“‘»i *t ,ii sC aga 9n e s ept, “” J stii J J) 'k eVr °Pek r 3u., 3 js: 'Č V lja t a v tt ‘H ttiir sn v ’Po, stel ij TN Va .ic ste va, i, -i OOo ^ k , v >i ih 0 Uei % ■ISO. d 0g ViOv X M?". 5 k H H 'S, a 5 Si GARY LAN D CO. V o e c rio^, j ey