*                          Pot v nebesa.
Pl|||ga bi poznali, otroci dragi, sedemktnega Bašličevega Pavleka!   Ta je
|§l|lB bil  pravi  vzor pobožnega  ia pridnega de<-ka.   V ecrkvi se je tako
IfJlggP lepo  obnašal  in  v šoli  tako  izvrstno odgovarjal,  da je po večkrat
fS^f   prinesel  razveseljonim  starišem   podobieo ali  kako  knjižico  od go-
T      spodov ufiteljev v doka?. svoje pridnosti.   Zato ga je pa tudi  vse
ljubilo.  najbolj pa,  se ve da, stariSi in njegova dobra sestra, ki je
imeta bratra rajši nego li saino sebe.
Kajljubša aabava so mu bile — sani. Kako nm je vesclja utripalo srčice, ko sc je spustil na saneh po hribn uizdolu. in mn je mrala sapa briJa v lepo-rudeži liei 1 — Za god je dobil od krstnega kuma lepe, nove sani. oTo bode veselje," dejal je, »na teh se vozitl!''
Ali airomak rarao takrat hudo oboli. Žalostni čnjejo pri bolniltovej postelji njegovi domači. Ali mladi bolnik ima vcdno le sani v mislih; moral jih je imeti poleg sebfl pri po.stelji, da jih je gleda] . . .
BKaj ne, da bodeni skoraj okreval in se poteni na saneh vozil?" popra-ževal je bolni Pavlek.
,Se ve, da bodeš, ako le dobri iiog da!" tolažita ga očo in mati. ,Da so pa to zgodi, mirno zaspančkaj, ker to ti bode najve6 k zdravju pripomoglo."
Slednjič mu vender zatisne dobrodejni spanec mijobne oči. — Imcl ])a jc naS Pavlek te-le sanjo: Zdelo se mu je, kakor bi bil popoluem ozdravel. Misli si: ,Kaj, ko bi šel v — lepa nebesa!" — Mož beseda! E«s vzame slovo od starižev, drage sestre in tovdrišev ter sede na sani . . . Giej (Sudal sani gredo same naproj! — Urno se pelje Pavlek mimo nji?, travnikov, gozdov in gora; ali danes nima časa opazovali uaravine lepote, teinveč misli le na nebess, zlata nebesa. —
Brez zaprek se pripelje na koncc sveti. Kar mn pot zaatavi — bela smrt s koso v roci. Kaj bode zdaj? ,Kam hočeš iti?° vpraša ga smrt z voUira glasom. Ali naš junaški Pavlek se je uifi ne nstraši, temvet; glasno zaupije: Bv nebesa!" požene z vao moSjo sani ter tako srečno uide smrti na oni svet. Tam so so le bitro drčale sani! Kraalu se pripelje pred zlata ne-beškfl vrata. Močdo potrka nanjc in sv. Peter rau pride odpirat. Začudeno pogleda Pavleka, ki je urno smuknil s sanmi v lepo razsvitljeni nebeški d6m.
BKdo si? Kaj bi rad?J vprasa ga hitro nebežki vratar.
^Bašličev Pavlek sem iz P. doma ter bi rad tu ostal pri angelcih v nebesih," odvrno ta v svojej otročjej priprostosti.
Eesno pravi na to uv. Peter: nPavlek ljubi! Ycš li, da se morajo nebesa zaslužiti? — A ti do sedaj zanje še uisi ničesar storil. Idi torej nazaj k starišem in sestri, pa jim delaj vcdno veseljc in radost! Bodi pa tudi vedno toko dober in poshišen. kakor si bil do sedaj! Le tako bodež srežen ua zemlji, in kadar nmrješ, prideš pa zopet lii sem in užival bodeš uebeSko veselje, katero si bodeš zaslužil s svojirai dobrimi deli!"
Voljno se v to naš Pavlek uda, poljubi čestitljiro roko velikemo sretnitu ter otido iz nebeškega dvora. Zunaj sede zopet na sani, io te so ga neale kakor veter proti domu. Tudi smrti ni zdaj srečal vc6. — Vžc je na domačem pragu. V hiši vidi, kako domači plakajo po ajcm, tožeč: nKje je naš dobri Pavlck? Zakaj nas je toko naglo zapustil?" — nOb6! saj sem tukaj; zdaj bodem pa vedno pri vas, veduo prideu in pobožen!" oglasi se veselo Pavlek. Zasmijo se mn nato stariši, a on stegne nedolžni roSici, da bi je poljubil in — v tem hipu se prebudi.
Urno pove čuječima roditeljema sanje; ta dva pa rečeta: rLe glej, Ijubček, da bodeš delal, kadar ozdraviš, po opominu sv. Petra!"
»Bodcm, bodem," obetal je bolai P&viek, katerega so mati poljubili na vroče ielo . ¦ .
*      *      *
In res je Pavlek ozdravel; veselo se je zopet vozil na saneli ter moško spolnoval dano obljubo. — Iu vse je hvalilo pridnega, uadepolnega BaSH5e-vega Pavleka.                                                                                           Gojomir.