YU ISSN 0506-4252 VARSTVO NARAVE 17 na isr92&? Izdaja/Issued by: Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, Plečnikov trg 2, SLO-61001 Ljubljana, p.p. 176 Glavna in odgovorna urednica/Editor-in-Chief: Jana Vidic Uredniški odbor/Editorial Board: Mira Ivanovič, Matjaž Jež, Boris Križan, Franc Rebeušek, Tea Lukan, Miha Marenče, Daniel Rojšek, Stanko Silan, Peter Skoberne (tehnični urednik/Technical editor) Lektorica/Slovene Language Consultant Andreja Peček Prevod/Translation: Irena Watton Oblikovanje našlovnice/Cover Design: Aleš Hafner Naslov uredništva in uprave/Address of the Editorial Office and Administration: Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, Plečnikov trg 2, SLO-61001 Ljubljana, p.p. 176 VARSTVO NARAVE je revija za teorijo in prakso varstva naravne dediščine v Sloveniji. S podporo Ministrstva za kulturo in Ministrstva za znanost in tehnologijo jo izdaja in zalaga Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine - Revijo smo oblikovali s programom STeve Primoža Jakopina za Atari ST - Naklada 800 izvodov - Revija izhaja enkrat letno - Cena številke 10 DEM tolarske protivrednosti, za stalne naročnike 8 DEM. VARSTVO NARAVE (Nature Conservation) is a periodical publication of applied science and research in the field of nature conservation in Slovenia. It is issued by Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine (Institute for the Conservation of Natural and Cultural Heritage of Slovenia), Ljubljana - The text has been processed by programme STeve for Atari ST (Primož Jakopin) - Printed in 800 copies - Varstvo narave is issued once a year - Price 10 DEM. Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-208/92 z dne 28.2.1992 šteje publikacija med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek od prometa proizvodov. Tisk/Printed by: Povše, Ljubljana, izšlo v maju 1992 (May, 1992). Naslovnica: Alpski pupek {Triturus alpestris) - Foto: J Vidic Cover: Alpine Newt {Triturus alpestris) - Photo: J. Vidic YU ISSN 0506-4252 VARSTVO NARAVE REVIJA ZA TEORIJO IN PRAKSO VARSTVA NARAVNE DEDIŠČINE 17 NATURE CONSERVATION A PERIODICAL FOR RESEARCH AND PRACTICE OF NATURE CONSERVATION LJUBLJANA 1992 simbol varstva naravne dediščine v Sloveniji logo of nature conservation in Slovenia VSEBINA Jana Vidic: Pregled rdečih seznamov ogroženih živalskih vrst v Sloveniji 7 Boris Krystufek Rdeči seznam ogroženih sesalcev (Mammalia) v Sloveniji 19 Janez Gregori & Sergej D. Matvejev: Rdeči seznam ogroženih ptičev v Sloveniji 21 Narcis Mršič: Rdeči seznam ogroženih plazilcev (Reptilia) v Sloveniji 41 Boris Sket: Rdeči seznam ogroženih vrst dvoživk (Amphibia) v Sloveniji 45 Meta Povž: Rdeči seznam ogroženih sladkovodnih rib (Pisces) in piškurjev (Cyclostomata) v Sloveniji 51 Jan Carnelutti: Rdeči seznam ogroženih metuljev (Macrolepidoptera) v Sloveniji 61 Ciril Krušnik: Rdeči seznam ogroženih mladoletnic (Insecta, Trichoptera) v Sloveniji 105 Dušan Devetak: Rdeči seznam ogroženih kljunavcev (Mecoptera) v Sloveniji 109 Dušan Devetak: Rdeči seznam ogroženih mrežekrilcev (Neuroptera s. L) v Sloveniji 111 Andrej Gogala: Rdeči seznam ogroženih stenic (Heteroptera) v Sloveniji 117 Sergej D. Matvejev: Rdeči seznam ogroženih ravnokrilcev (Orthopteroidea) v Sloveniji 123 Narcis Mršič: Rdeči seznam ogroženih dvojnonog (Myriapoda: Diplopoda) v Sloveniji 131 Ivan Kos: Rdeči seznam ogroženih strig (Chilopoda) v Sloveniji 137 Boris Sket: Rdeči seznam ogroženih sladkovodnih višjih rakov (Malacostraca aquatica: Isopoda, Amphipoda, Decapoda) v Sloveniji 147 Franc Potočnik: Rdeči seznam ogroženih mokric (Isopoda terrestria, Crustacea) v Sloveniji 157 Boris Sket & Anton Brancelj: Rdeči seznam ogroženih sladkovodnih nižjih rakov (Entomostraca: Anostraca, Cladocera, Copepoda, Ostracoda) v Sloveniji 165 Boris Sket: Rdeči seznam ogroženih pijavk (Hirudinea) v Sloveniji 177 Narcis Mršič: Rdeči seznam ogroženih deževnikov (Lumbricidae, Oligochaeta) v Sloveniji 179 Jože Bole: Rdeči seznam ogroženih kopenskih in sladkovodnih mehkužcev (Mollusca) v Sloveniji 183 Milan Velikonja: Rdeči seznam ogroženih sladkovodnih trdoživnjakov (Hydrozoa) v Sloveniji 191 Boris Sket: Rdeči seznam ogroženih živali podzemeljskih voda v Sloveniji 193 Kazalo nahajališč ogroženih živalskih vrst 205 Poročila 211 Martuljška izjava (CIPRA) 211 Gradeška izjava 212 Postranski gozdni proizvodi 215 Alpska konvencija 217 Caracaška izjava 218 Koordinacija evropskih regijskih parkov (CEDIP) 221 CONTENTS Jana ViDic: A Survey of the Red Lists of Endangered Animal species in Slovenia 7 Boris Krystufek: The Red List of Endangered Mammalia in Slovenia 19 Janez Gregori & Sergej D. Matvejev: The Red List of Endangered Aves in Slovenia 21 Narcis Mršič: The Red List of Endangered Reptilia in, Slovenia 41 Boris Sket: The Red List of Endangered Amphibia in Slovenia 45 Meta Povž: The Red List of Endangered Pisces and Cyclostomata in Slovenia 51 Jan Carnelutti: Red List of Endangered Macrolepidoptera in Slovenia 61 Ciril Krušnik: The Red List of Endangered Trichoptera (Insecta) in Slovenia 105 Devetak: The Red List of Endangered Mecoptera in Slovenia 109 Devetak: The Red List of Endangered Neuroptera s. 1. in Slovenia 111 Andrej Gogala: The Red List of Endangered Heteroptera in Slovenia 117 Sergej D. Matvejev: The Red List of Endangered Orthopteroidea in Slovenia 123 Narcis Mršič: The Red List of Endangered Diplopoda (Myriapoda) in Slovenia 131 Ivan Kos: The Red List of Endangered Chilopoda in Slovenia 137 Boris Sket: The Red Data List of Endangered Freshwater Malacostraca: (Isopoda aquatica, Amphipoda, Decapoda) in Slovenia 147 Franc Potočnik: The Red List of Endangered Isopoda terrestria (Crustacea) in Slovenia 157 Boris Sket & Anton Brancelj: Red List of Freshwater Entomostraca (Anostraca, Cladocera, Copepoda, Ostracoda) in Slovenia 165 Anton PoLENEc: Rdeči seznam ogroženih pajkov (Aranea) Slovenije 173 Anton PoLENEc: The Red List of Endangered Aranea in Slovenia 173 Boris Sket: The Red List of Endangered Hirudinea in Slovenia 177 Narcis Mršič: The Red List of Endangered Lumbricidae (Oligochaeta) in Slovenia 179 Jože Bole: The Red List of Terrestrial and Freshwater Mollusca in Slovenia 183 Milan Velikonja: The Red List of Endangered Freshwater Hydrozoa in Slovenia 191 Boris Sket: The Red List of the Inhabitants of Hypogean Waters in Slovenia 193 Index of localities of Endangered Animal Species 205 Reports 211 od nje dopolnili favno. Vendar 'ski, 17. številki revije Varstvo narave objavljamo rdeče oveniji. Kljub temu, da ni obravnavano vse slovensko živalstvo, nam i seznami v veliko pomoč pri varstvu vrst in njihovih življenjskih Vsem strokovnjakom, ki so pri delu sodelovali, se v lepo zahvaljujemo: obenem upamo, da bomo v ^ za manjkajoče nevretenčarske skupine in i že objavljeni rdeči seznami niso dokončno delo, temveč se bodo spreminjali ? nova spoznanja in spremembo ogroženosti vrst. so avtorji opredelili po kategorijah lUCN, oblikovanje prispevki niso povsem enotni, tudi tipske, edine oz. redke lokalitete, vzroki ukrepi Rdeči seznami so urejeni po sistematski favne podzemeljskih voda, ki Potek in This issue is devoted to Red Lists of \a has not been dealt with in its entirety, of great use in the protection of vation Service, we wish to in the project fFe hope that in groups of invertebrates as well as of Red Lists are bound to be Red Lists have^Zen ^^IpartTfn^^^ with laid down for articles by to^be Red Lists are arranged in of subterranean waters, in which diffi lUCN categories. Not set So they are not locality, causes of for for the Red List of the with Pregled rdečih seznamov ogroženih živalskih vrst v Sloveniji A Survey of the Red Lists of Endangered Animal Species in Slovenia Jana Vidic Ključne besede: rdeči seznami, živalske vrste, Slovenija Key words: Red List, animal species, Slovenia IZVLEČEK V pričujoči številki revije je obravnavanih 21 taksonomskih skupin kopenskih, sladkovodnih in somornih živali, od katerih je v Sloveniji znanih več kot 4800 taksonov (vrst, podvrst). V rdeče sezname ogroženih vrst je vključenih nad 2000 taksonov, to je približno 45 %. Podrobnosti prikazuje pregledna tabela. Opisana sta pomen in priprava rdečih seznamov v Sloveniji, navedeni so glavni vzroki ogoženosti živalskih vrst in varstveni ukrepi. Rdeči seznami so pripravljeni po kategorijah lUCN za ogrožene rastlinske in živalske vrste. ABSTRACT The present issue deals with 21 taxonomic groups of terrestrial, freshwater and brackish animals, of which over 4,800 taxa (species and subspecies) are found in Slovenia. Of these taxa, over 2,000 or about 45 % are included in the Red List of endangered species. Detailed information is presented (see table). The significance and preparation of individual Red Lists in Slovenia are discussed along with the main causes of endangerment of animal species and protective measures to be taken. The Red Lists have been prepared according to the lUCN categories of endangerment. 1. UVOD V evoluciji so živalske vrste nastajale in izginjale. Proces se nadaljuje tudi danes, vendar ga v nasprotju s preteklostjo vedno močneje oblikuje človek s svojo populacijsko ekspanzijo ter vse bolj agresivnimi vplivi in posegi v naravo. Posledica takšnega človekovega delovanja je pospešeno in dodatno izumiranje vrst. Glede na to, da živalske vrste pojmujemo kot kulturno dobrino, ki ima zaradi svoje enkratne pojavnosti neprecenljivo vrednost, poskušamo z naravovarstvenimi ukrepi zmanjšati človekov negativni vpliv na naravo in ohranjanje vrst. Del takšnih prizadevanj so rdeči seznami ogroženih živalskih vrst, ki z analitičnim prikazom stanja favne opozarjajo na premočno in prenasilno poseganje človeka v naravo ter narekujejo ukrepe za izboljšanje stanja. V rdečih seznamih so taksoni (vrste, podvrste) razporejeni po kategorijah ogroženosti. So odraz sedanjega poznavanja favne in njene ogroženosti, zato niso dokončni, temveč se bodo z leti spreminjali in dopolnjevali glede na nova spoznanja ter spremembe ogroženosti. 2. NAMEN RDEČIH SEZNAMOV Namen rdečih seznamov je prikazati stanje favne v Sloveniji glede na stopnjo njene ogroženosti ter o tem obvestiti javnost. Na osnovi rdečih seznamov oz. poznavanja lokalitet ogroženih živalskih vrst, bo strokovna naravovarstvena organizacija pripravila: - predloge za zavarovanje ogroženih vrst; - predloge za razglasitve, planske odločitve in izvajanje prostorske zakonodaje; - predloge za vključevanje ogroženih vrst v mednarodne konvencije, ki jih bo Slovenija ratificirala; - predloge za pravno ureditev izkoriščanja, trgovanja in izvoza ogroženih vrst. Rdeči seznami so pomembna osnova za vrednotenje in določanje stopnje ogroženosti ekosistemov. Služijo tudi za usmerjevanje znanstvenoraziskovalnega dela, zlasti v favnistiki in ekologiji. 3. PREGLED VARSTVA ŽIVALSKIH VRST NA OZEMLJU SLOVENIJE Prva pravna določila o varstvu živalskih vrst, ki so veljala tudi za ozemlje Slovenije, so iz časa avsto-ogrske vladavine. Leta 1870 je cesar Franc Jožef podpisal Postavo o varstvu ptic za poljedelstvo koristnih (Betreffend den Schutz der für die Bodenkultur nützlichen Vögel, Beseß- und Verordnnungsblatt für das Erzherzogthum Oesterreich ob der Enns., 1870, XIX, 24, Schönbrunn). Po tem pravnem predpisu so bile v tedanji Avstriji, pod katero je spadala tudi Slovenija, zavarovane tiste vrste ptičev, ki so jih priznavali za koristne, medtem ko so nekatere vrste ujed, veliko uharico, vrsti srakoperja in nekatere vrste vranov opredelili za škodljive in jih je bilo dovoljeno uničevati. Z veliko širšim in bolj objektivnim pogledom na naravo je leta 1920 pripravil odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu za Slovenijo pripravil Spomenico (Beuk, 1920) - predlog za zavarovanje rastlinskih in živalskih vrst ter jam in ustanovitev varstvenih parkov. Spomenico je predlagal pokrajinski vladi za Slovenijo in leta 1921 je bila sprejeta Naredba deželne vlade za Slovenijo o varstvu redkih in za Slovenijo tipičnih in za znanstvo pomembnih živali in rastlin in o varstvu špilj (Uradni list deželne vlade za Slovenijo, 1921, L. III, Ljubljana). Ta prvi slovenski predpis o varstvu narave je od živali zavaroval dve vrsti kozoroga, veliko uharico, večino ujed, lešnikarja, krokarja, štiri vrste čapelj, močvirsko želvo, jamske hrošče, pajkovce, mehkužce, planinskega kozlička, orjaškega krešiča in metulja apolona. Seznam in varstvena določila so bila za tisti čas strokovna in napredna. Na osnovi Zakona o varstvu kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti v Ljudski republiki Sloveniji (Ur. 1. LRS, št. 23/48) in Zakona o kulturnih spomenikih in naravnih znamenitostih (Ur. L SRS 6/59) sta bili izdani Odločba o zavarovanju redke favne (Ur. list LRS. št. 29-147/51), leta 1966 pa Odredba o varstvu koristnih ptic in sesalcev (Ur. 1. SRS, št 29/66). Na osnovi Zakona o varstvu narave iz leta 1970 (Ur. 1. SRS, št 7-21/70) pa je bil štiri leta kasneje izdan Odlok o zavarovanju redkih ali ogroženih živalskih vrst ter njihovih razvojnih oblik (Ur. 1. SRS, št. 28/76). Odlok, ki je zavaroval 47 vrst oz. višjih taksonomskih skupin živali, velja še danes. Leta 1980 sta S. Brelih & J. Gregori (1980) ob razstavi v Prirodoslovnem muzeju pripravila knjižico Redke in ogrožene živalske vrste v Sloveniji. V njej sta med drugim analizirala stanje živalskih vrst in vzroke ogroženosti, sestavila sta spisek ogroženih vrst, opozorila na nekatere pomanjkljivosti obstoječe zakonodaje in tudi konkretno predlagala nekatere dopolnitve. Kljub temu predlogu in številnim pomanjkljivostim Odloka in Zakona o naravni in kulturni dediščini (Ur. 1. SRS, št. 1/81, 42/86) (medtem je zamenjal Zakon o varstvu narave), ki se kažejo že vrsto let in na katera strokovna naravovarstvena služba že dolgo opozarja, se zakonodaja še ni spremenila; prav v zadnjem času pa je nastalo kar nekaj osnutkov pravnih predpisov, ki zadevajo tudi pravno ureditev varstva živalskih vrst - Zakon o varstvu narave. Zakon o varstvu okolja, dopolnjen Zakon o naravni in kulturni dediščini. Na žalost nekateri pripravljalci premalo poznajo problematiko v zvezi z vrstami in se tudi niso pripravljeni poglobiti v strokovne osnove. Želimo predvsem naslednje: novi pravni predpis naj bi varoval vse prostoživeče vrste in določal takšne odnose človeka do njih, da bi jih čim manj ogrožal; ogroženim vrstam, ki so v Rdečem seznamu, naj bi zagotavljal dosledno varstvo; zagotavljal naj bi varstvo življenjskih prostorov živali; končno naj bi novi pravni predpis določil tudi inšpekcijski nadzor, ki ga do sedaj sploh ni bilo, določil kazni. Slovenija je pravkar postala samostojna, mednarodno priznana država in upamo, da se bomo odslej lahko učinkoviteje vključevali v mednarodna prizadevanja za varstvo narave. V okviru Jugoslavije sta bili podpisani dve konvenciji, ki neposredno zadevata varstvo živalskih vrst, in sicer Mednarodna konvencija o varstvu ptic (Pariz, 1973) in Konvencija o močvirjih, ki imajo mednarodni pomen, zlasti kot prebivališča močvirskih ptic (Ramsar, 1977). Večkratni predlogi, da se seznam ramsarske konvencije dopolni tudi z našimi močvirji, so v preteklosti vedno obtičali na državnih birokratskih mizah. Poleg omenjenih konvencij bi bilo za varstvo živalskih vrst zelo pomembno, da bi Slovenija čim prej podpisala še naslednje dokumente: Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi rastlinskimi in živalskimi vrstami (Washington, 1973), Konvencijo o varstvu prostoživečih evropskih živali in rastlin in njihovih življenjskih prostorov (Bern, 1979), Konvencijo o varstvu selilskih vrst živali (Bonn, 1979) in Alpsko konvencijo (Salzburg, 1991). 4. PRIPRAVA RDEČIH SEZNAMOV je pripravil angleški naravoslovec sir Peter Scott leta 1960; od tedaj do danes so mu sledili v številnih državah po vsem svetu. Pripravo rdečih seznamov usklajuje World Conservation Monitoring Centre, ki deluje v okviru Mednarodne zveze za varstvo narave (lUCN - World (WWF - World Wide Fund for Nature). ^ Delo pri jugoslovanski rdeči knjigi je spodbudil Republiški zavod za varstvo v Zagrebu, ki je leta 1981 v zvezi s tem sklical sestanek s i ji so bili prvi favnistični rdeči seznami pripravljeni leta 1987 in sicer v okviru ekspertiz za Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije. skupin in^za favno podzemeljskih voda. Metodološko in organizacijsko je delo vodil Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, pa so pripravljali strokovnjaki za posamezne živalske skupine. Za in za morsko favno rdeči seznami do izida te številke strokovnjakov, za druge manjkajoče skupine in za morsko fa sezname objaviti kot članke v naslednjih številkah revije Varstvo Merilo za določanje ogroženosti taksonov so mednarodne kategorije lUCN. oblikovanje članka je bilo prepuščeno avtorjem samim. Ob tudi tipske, edine oz. redke lokalitete, vzroki vrst in predlagani varstveni ukrepi. Po obsegu posebno izstopa rdeči seznam metuljev, ki je pripravljen kot katalog lepidopterske favne v Sloveniji in obravnava ogroženost vrst po posameznih zoogeografskih regijah. Rdeči so narejeni po taksonomskih skupinah in so po sistematskem redu tudi v pričujoči reviji; izjema je rdeči seznam favne v podzemeljskih vodah, ki raj bo tudi rdeči seznam morske favne. 5. DEFINICIJE KATEGORIJ lUCN ZA OGROŽENE RASTLINSKE IN ŽIVALSKE VRSTE šuje (ali da za to obstaja ali v celoti izgine, je ali živalska vrsta, za kater v taki uveljavljenih merilih lUCN določimo stopnjo irožene, obstoj ranljivih vrst je občutljivih ekosistemov, medtei Ij potencialno. Pri redkih taksonih je prog ipd.) večja. Posebna^ kSgorija'je " Poleg glavnih kategorij poznamo tudi dve pomožni, in sicer neogroženo vrsto za nekatere endemične vrste in premalo znano vrsto za taksonomsko ali floristično kritične taksone, to je takšne, o katerih vemo premalo. Izumrla vrsta (Ex - Extinct) Vrsta, ki je bila na ozemlju Slovenije dokazano navzoča v naravnih populacijah in je v zgodovinskem času gotovo izumrla oz. je bila iztrebljena na ozemlju celotne Slovenije. Domnevno izumrla vrsta (Ex? - Probably extinct) Pogrešana vrsta, katere navzočnost je bila prej znana, že daljši čas pa je kljub iskanju ni več najti. Obstaja utemeljen sum, da je izumrla. Prizadeta vrsta (E - Endangered) Vrsta, ki je v nevarnosti, da izumre, če se bo ogrožanje nadaljevalo. Vrsta, katere številčnost se je zmanjšala na kritično stopnjo ali katere številčnost zelo hitro upada v večjem delu areala. Ranljiva vrsta (V - Vulnerable) Vrsta, za katero je verjetno, da bo v bližnji prihodnosti prešla v kategorijo prizadete vrste, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej. Vrsta, katere številčnost se je v velikem delu areala zmanjšala ali se zmanjšuje. Vrsta, ki je zelo občutljiva na kakršnekoli spremembe, oz. vrsta, ki poseljuje na človekove vplive zelo občutljive biotope. V primeru ogrožanja bi hitro prešla v kategorijo prizadete vrste. Redka vrsta (R - Rare) Vrsta, ki je potencialno ogrožena zaradi svoje redkosti in v primeru ogrožanja lahko hitro preide v kategorijo prizadete vrste. Vrsta zunaj nevarnosti (O - Out of danger) Vrsta, ki ni več ogrožena, oziroma vrsta, ki je prej sodila v eno od zgornjih kategorij, sedaj pa se je njena ogroženost zmanjšala. Vrsta ne sodi več v Rdeči seznam, vendar jo zaradi možnosti ponovne ogroženosti ohranimo v tej kategoriji. Neopredeljena vrsta (I - Indeterminate) Vrsta, za katero obstaja možnost, da pripada eni izmed kategorij ogroženosti, vendar je o njej tako malo podatkov, da je ne moremo uvrstiti v nobeno izmed kategorij. Premalo znana vrsta (K - Insufficiently known) Vrsta, za katero imamo tako malo podatkov, da ne vemo, ali je ogrožena ali ne. 6. VZROKI ZA OGROŽENOST ŽIVALSKIH VRST je bilo neposredno ogrožanje živali zaradi lova glavni vzrok za nje in iztrebljanje nekaterih vrst, predvsem plenilcev - medveda, risa, volka, vidre. Ekstenzivno kmetijstvo in gozdarstvo sta omogočala, da so se živali in se postopno prilagajale, zato zaradi sprememb v okolju nisi izrazito V zadnjem stoletju pa so zaradi močnih vplivov in posegov človeka v okolje živali bolj posredno ogrožene. Spremembe življenjskih prostorov so tako temeljite in hitre, da se jim živali ne morejo umikati niti prilagajati, zato Glavni vzroki za ogrožanje favne so naslednji: komunalnimi odpadki oz. lineralnimi gnoji in drugimi strupi. 7. ANALIZA RDEČIH SEZNAMOV (vrst, podvrst), znanih v Sloveniji, jih^je'v rdečem^ seznamu nad 2000 ali približno 45 %. Od 423 poznanih taksonov vretenčarjev jih je v rdečem seznamu 238 ali 56 %. Najbolj ogrožene so dvoživke, sledijo plazilci in sesalci (si. 1). Med nevretenčarji številne skupine še niso obdelane, zato celoten pregled ni mogoč. Od obravnavanih skupin so močneje ogroženi mehkužci, deževniki, pijavke, nekatere skupine rakov, predvsem deseteronožni raki, dvojnonoge in ravnokrilci (si. 2). , objavljenih v tej številki revije Varstvo in somorne živali. Podatki iz (tab. 1-3). Tab. 1 - Pregled ogroženih vretenčarjev po taksonomskih skupinah in kategorijah lUCN Table 1 - A survey of endangered vertebrates according to taxonomic groups and to the lUCN categories of endangerment Sistematska Štev. Ex Ex? E V R 0 I K Skupaj skupina taks.^ (Ei, Es?, E,V,R) Mammalia 69 6 2 4 26 5 - - - 43 (62 %) Aves^ 207 1 4 21 53 35 1 7 10 113(55%) Reptilia 27 - 1 8 11 2 1 2 - 22 (82 %) Amphibia^ 22 1 - - 18 1 - - - 20 (91 %) Pisces & 98 3 1 23 8 4 - 7 17 39 (40 %) Cyclostomata Skupaj Total 423 11 8 56 116 47 2 16 27 237 (56 %) ^ - vrste in podvrste poznane v Sloveniji, pri nekaterih sistematskih skupinah je navedena približna ocena taksonov v Sloveniji ^ - nekatere vrste so opredeljene v dve kategoriji; upoštevana je prva od navedenih ^ - stalni in občasni gnezdilci v Sloveniji ^ - species and subspecies found in Slovenia; for some taxonomic gorups a rough estimate of taxa found in Slovenia is stated ^ - some species are allocated to two categories; the category listed first is taken into account ^ - permanent and occasional breeders in Slovenia 100 % neogrožene vrste (v %) not endangered species (in %) ogrožene vrste (v %) endangered species (in %) SI. 1 - Grafični prikaz ogroženosti vretenčarjev v Sloveniji Fig. 1 - Graphic presentation of the endangerment of vertebrates in Slovenia Tab. 2 - Pregled nekaterih ogroženih nevretenčarjev po taksonomskih skupinah in kategorijah lUCN Table 2 - A survey of some endangered invertebrate groups according to taxonomic groups and to the lUCN categories of endangerment Sistematska Stev. Ex Ex? E v R O I K Skupaj skupina taks." (Ex, Ex?, E, V, R) Lepidoptera 1401 ""1200^ Trichoptera 201 - 1 3 7 16 - 1 27(13%) Neuroptera 104 - - 1 6 8 1 6 15(14%) Mecoptera 9 - - 1 1 1 - - 3 (33 %) Heteroptera 586 - 1 - 22 7 - - 30 (5%) Orthopteroidea 170 6 2 - 54 6 - 13 11 68 (40 %) Diplopoda 169 - - - 33 38 - - 71 (42 %) Chilopoda 92 - - - 10 18 2 11 28 (30 %) Isopoda aq. 34 - - - 7 11 - 1 18 (53 %) Amphipoda 47 - 1 2 3 13 - - 20 (40 %) Decapoda 7 - - - 5 1 - 1 6 (86 %) Malacost- 88 - 1 2 15 25 - 2 43 (50 %) raca aq.^ Isopoda terr. 124 - - 10 - 20 1 30 30 (24 %) Anostraca 3 1 - - 2 - _ _ _ 3 (100 %) Cladocera 40 - - - 2 1 - - 3 (8 %) Copepoda 90 - - 4 12 - 5 16(18%) Ostracoda - - - - - - - - 5 Entomost-. ^140 1 - - 8 13 - 10 22 (~16 %) raca aq.^ Aranea >500 - 3 2 82 26 - - 113(~23%) Hirudinea^ 18 - - 2 5 - - 7 (39 %) Lumbricidae 75 — 29 — — — — 29 (39 %) Gastropoda 291 _ _ _ 33 78 6 10 111 (38 %) Bivalvia 19 - - - 12 3 - 3 15(79%) Mollusca 308 - - 45 81 6 13 126 (41 %) Hydrozoa 9 - - - - 1 - - 1 (11 %) Opombe: glej tab. 1/Notes: see table 1 100 % 0% SI. 2 - Grafični prikaz ogroženosti nekaterih nevretenčarjev v Sloveniji. Obravnavane so le sladkovodne in kopenske vrste, zato so vrednosti zgolj informativne! Legenda: (glej si. 1) Fig. 2 - Graphic presentation of the endangerment of some invertebrates. As only freshwater and terrestrial species are dealt with, figures are just approximate. Key: (see Fig. 1) Tab. 3 - Pregled ogrožene vodne podzemeljske favne po taksonomskih skupinah in kategorijah lUCN. Nekatere vrste so opredeljene v dve kategoriji; upoštevana je prva od navedenih. Table 3 - A survey of endangered animal species of hypogean waters according to taxonomic groups and to the lUCN categories of endangerment. Some species are allocated to two categories; the category listed first is taken into account. Sistematska skupina Protozoa Porifera Turbellaria Hydrozoa Nematoda Bivalvia Gastropoda Serpulidae Oligochaeta Hirudinea Crustacea Trichoptera Amphibia Skupaj/Total Ex Ex? E R O I 14 1 1 26 1 9 1 27 1 K 8 83 16 Skupaj (Es,Es?,E,V,R) 14 1 1 26 1 9 1 33 1 2 91 8. VARSTVENI UKREPI ajo najrazličnejši posegi in vplivi Dejavniki ogrožanja delujejo ukreji. Eden od teh je zavarovanje Vendar za ohranjanje vrst to ni dovolj; življenjskega prostor Varovanje vrst brez hkratnega varovanja n Zato bi morali vsem lokalitetam, ki jih rdeči vrst, posvetiti parkov; ali zmai in z gradnjo vodotokov in Da bi varstvene ukrepe lahko učinkovito pogoj, da je varovanje živalskih vrst in nara zagotovljeni vsi mehanizmi, ki so potrebni za Upamo lahko, da nam bo s temi ukrepi in z naravovarst 1 o1?vsatn?bo ° ^^ naslednjih v j in in jih izvajali, je prvi pravno urejeno ter da so The first Red Lists of Slovene fauna were prepared in 1987, and were followed by the Red Lists of 17 groups of invertebrates and of the fauna of subterranean waters. The project was organized and methodologically coordinated by the Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine (Institute for the Conservation of Natural and Cultural Heritage of Slovenia). The individual Red Lists of some invertebrates and of maritime fauna have yet to be prepared, and will be published in the next issues of this journal. Unfortunately, for some invertebrate groups there are no experts in Slovenia. The analysis of the Red Lists revealed severe endangerment of Slovene fauna. Of the 21 taxonomic groups studied for the purpose, comprising over 4,800 taxa (species and subspecies) found in Slovenia, over 2,000 taxa or approx. 45 % are included in the Red Lists. Of the 432 taxa of vertebrates, 238 or 56 % are included. Amphibia are the most endangered, and followed by reptiles and mammals. Some group of invertebrates are yet to be studied, therefore it is not possible to give a comprehensive estimate. Of the groups which have been investigated, more severly endangered are the following: Mollusca, Lumbricidae, Hirudinea, some groups of Crustacea, Decapoda in particular, Diplopoda and Orthopteroidea. The Red Lists, or localities in which the species included are found, will form a basis for the following proposals to be prepared by a professional organisation for nature conservation: (i) new proposals for protection of endangered species, (ii) proposals for the protection of habitats and for decisions in physical planning, (iii) proposals for the inclusion of endangered species in international conventions to be ratified by Slovenia, and (iv) proposals for regulation of the utilization, trade in and export of endangered species. The Red Lists will be used to assess the degree of endangerment of ecosystems and to provide guidelines for research, particulary in the field of ecology. The first Slovene regulation to protect animal species dates back to 1921. The current legislation (The Decree for the Protection of Rare and Endangered Animal Species and Their Developmental Forms, and The Natural and Cultural Heritage Act) is inadequate and should be revised as soon as possible. The new law should protect all wildlife, regulating human impact to be as inoffensive to wildlife as possible; further, it should consistently protect all endangered species included in the Red List along with their habitats and provide mechanism for an efficient implementation of nature protection. Slovenia has just been internationally recognized as an independent country, and therefore we do hope that from now on our efforts to join international conventions on nature conservation will be more successful. Within the framework of Yugoslavia, two conventions on the protection of animal species were signed: the International Convention on the Conservation of Birds (Paris, 1973), and the Convention on Wetlands of International Importance Especially as Waterfowl Habitat (Ramsar, 1977). In the past, it was often suggested that Slovene wetlands be included in the list of the Ramsar convention. Yet federal bureaucrats always turned a deaf ear to such proposals. In adition to these two conventions, it would be essential for the protection of animal species for Slovenia to sign the following documents as soon as possible: The Convention on International Trade in Endangered Species of Wild Fauna and Flora (CITES, Washington, 1973), The Convention on the Conservation of European Wildlife and Natural Habitats (Bern, 1979), The Convention on the Conservation of Migratory Species of Wild Animals (Bonn, 1979) and The Convention on the Protection of the Alps (Salzburg, 1991). 10. LITERATURA Brel jh, S. & J. Gregori, 1980: Redke in ogrožene živalske vrste v Sloveniji." Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. Beuk, s., 1920: Spomenica Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov.-Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 1, 1^4: 69-75, Ljubljana. Pregled stanja ogroženosti favne v Sloveniji je pripravljen s pomočjo rdečih seznamov, objavljenih v Varstvu narave, 17 (1992): 19-204. A vtoričin našlo v/A uthors address: Mag. Jana Vidic Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine Plečnikov trg 2 SLO-61000 Ljubljana Slovenija Rdeči seznam ogroženih sesalcev (Mammalia) v Sloveniji The Red List of Endangered Mammalia in Slovenia Boris Krystufek Ključne besede: Rdeči seznam, sesalci, Mammalia, Slovenija Key words: Red List, Mammalia, Slovenia IZVLEČEK Od 69 avtohtonih vrst sesalcev, kolikor jih živi v Sloveniji, jih je 37 vključenih v rdeči seznam. Nadaljnjih 6 vrst je iztrebi jenih. Zaradi pomanjkanja podatkov je opredelitev ogroženosti netopirjev po kategorijah lUCN provizorična. ABSTRACT Of the 69 indigineous mammal species living in Slovenia, 37 are included in the Red List. Further 6 species have been exterminated. Due to a shortage of data, the categorization of bats appears to be highly provisional. 1. UVOD Prvi predlogi glede uvrščanja sesalcev v rdeči seznam Slovenije segajo v leto 1980 (Brelih & Gregori, 1980). Na pobudo Zavoda SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine je leta 1987 nastal prvi celovitejši Rdeči seznam ogroženih sesalcev Slovenije (Krystufek, 1987). V štirih letih, ki so od takrat minila, se je na področju poznavanja sesalcev Slovenije in njihove ogroženosti veliko spremenilo. V letu 1990 sem pripravil delo Sesalci Slovenije (Krystufek, 1991), ki je izšlo pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije. V njem so zbrani podatki o statusu posameznih vrst, njihovi razširjenosti in izbiri habitata, ki so bistvenega pomena za oceno ogroženosti. V teh letih sem tudi sodeloval kot konzultant za ozemlje Jugoslavije pri pripravi nekaj akcijskih planov lUCN/SSC za razne skupine sesalcev (kune in cibetovke - Schreiber et al., 1989; glodalci - Lidicker, 1985; netopirji - Stebbings, 1988; gams - v tisku). Stiki z uredniki za posamezne skupine so močno vplivali na moje poznavanje in razumevanje varstva živalskih vrst. Poleg tega mi je skozi stike z lUCN uspelo kolikor toliko slediti ustrezni strokovni literaturi. V letih 1989 in 1990 sem se tudi bolj posvetil preučevanju netopirjev. V primerjavi z Rdečim seznamom iz leta 1987 je zato največ sprememb prav pri netopirjih. V Sloveniji živi 94 vrst sesalcev. Živečih avtohtonih vrst je 69, nadaljnjih 6 avtohtonih vrst pa je človek že iztrebil. Od teh iztrebljenih je eno samo (risa) ponovno naselil. Poleg tega je naselil še 7 alohtonih vrst. Naselitve štirih vrst so bile uspešne, druge tri naseljene vrste pa se niso obdržale. Ena vrsta (šakal) je v preteklem desetletju pričela po naravni poti poseljevati slovensko ozemlje. Nadaljnje štiri vrste so poselile Slovenijo zahvaljujoč človeku in njegovi dejavnosti. Tri vrste sesalcev, ki jih človek goji v ujetništvu, občasno pobegnejo in se potem nekaj časa pojavljajo v prosti naravi. V naše morje občasno zaideta dve vrsti kitov, še dve vrsti pa sta se pojavili le po enkrat. Vidimo torej, da je človekov vpliv na sesalce zelo velik. Kar za eno četrtino vrst je odgovoren, da jih v Sloveniji ni več (iztrebljene vrste) ali pa da so prisotne (naselitve, ponovne naselitve in posredno ali neposredno ustvarjanje možnosti za širjenje arealov). Seveda ni nobenega dvoma, da je človek imel in ima velik vpliv na preživele avtohtone vrste. Dobro dokumentirani primeri so na voljo večinoma le za vrste, s katerimi gospodarijo lovci. 2. SEZNAM - Ex (Extinct) Castor fiber (Linnaeus, 1758) -bober Lynx lynx (Linnaeus, 1758) - ris Monachus monachus (Hermann, 1779) - medvedjica Alces aloes {lAvrnd^QU^, 1758) - los Bosprimigenius Bojanus, 1827 - tuf Bison bonasus (Linnaeus, 1758) - zober Podatke o iztrebljenju risa je povzel Kos (1929), o medvedjici pa Bruno (1976). Pičle in neprepričljive dokaze o avtohtonosti tura in zobra navaja Rakovec (1975). Med našimi sesalci je torej 6 vrst po vsej verjetnosti izumrlo v zgodovinskem obdobju. To je kar 8 % avtohtonih sesalcev Slovenije. vrsta - Ex? (Extinct?) Rhinolophus blasiiPetQYS, 1866 - Blasijev podkovnjak Nyctalus lasiopterus (Schreber, 1780) - veliki mračnik Blasijevega podkovnjaka je Wolf (1934-38) navedel za Runco jamo pri Sežani, najdba pa ni bila nikoli več potrjena. Iz sosednjih delov Italije sta na voljo še dva podatka: Trst in Glinščica (Gulino & Dal Piaz, 1939), za Istro pa ga je navedel edinole Blasius (1857). Vsa ta nahajališča so na robu areala. Ker z možnostjo, da je Blasijev podkovnjak pri nas Dal Piaz (1927) za Piran, pa tudi za Trst. Gre za o tej vrsti v tedanji Jugoslaviji, od koder ni na voljo najdb, ki bi bile mlajše od 50 let. Morda je to pri 1853 - južni podkovnjak (Kuhi, 1819) - dolgokrili 1758) - volk 1758)-vidra Volk je v Sloveniji že dolgo časa na robu iztrebljenja (Simonič, 1972). Lovska aja ga je leta 1976 vsaj deloma zavarovala. Odredba o preprečevanju iz leta 1978 (Uradni list SRS, št. 25/78) je te pozitivne varovalne ukrepe ^ ije zveri...". Ker" je°s steklino okuženo praktično Ije, je ta ukrep resna grožnja redkim vrstam zveri. Brez je najdražje plačal prav volk. Za pregled j Hönigsfeld (1986). r(Kuhl, 1819) - brkati r (Geoffroy, 1806) - vejicati ^(Kuhl, 1818) - resasti netopir 1797)-blythi (lomes, 1857) - ■(Kuhi, 1819) - 1837)-r, 1774) -: et Blasius, 1839) 1837) - Savijev ■(Kuhi, 1819) -■(Kuhi, 1818) - , 1774) - veliki podkovnjak 1800) - mali podkovnjak Nyctalus noctula (Schreber, 1774) - - (Schreber, 1774) - pozni et Blasius, 1839) - severni netopir Vespertilio wurinus (Lmn&QMS, 1758) - ponočni 74) - širol (Schreber, 1774) - širokouhi netopir 1758) - rjavi uhai , 1829) - sivi uhati V tej kategoriji so torej v diskusiji. -V (V 1771) - povodna rovka 1907 - močvirska rovka 1761)-(Pallas, 1771) 1758) - rjavi Vzroki za ranljivost medveda so dobro znani (gl. npr. Simonič, 1972). Ostale štiri vrste (gre za t. i. male sesalce) so vezane na vodne in/ali močvirske habitate. V ustreznih habitatih so populacije lahko številčne, spreminjanje habitata (hidro-regulacije, osuševanja) pa povzroči padec številčnosti, drobljenje areala na manjše otoke in izumiranje lokalnih populacij. R (Rare) Crocidura leucodon - (Hermann, 1780) - poljska rovka Lepus timidm Linnaeus, 1758 - planinski zajec Cricetus cricetus (Linnaeus, 1758) - hrček Dryomys nitedula (Pallas, 1779) - drevesni polh Felis silvestris Schreber, 1777 - divja mačka Naravovarstveno je v tej skupini najpomembnejši hrček, ki je samega nahajališča (Krystufek, 1987). 3. RAZPRAVA Rdeči seznam vključuje le avtohtone vrste, zato je v njem ponovno naseljeni ris livia Gmelin, 1789 - skalni golob *Streptopelia turtur iUnn&eus, 1758) - divja grlica Bubo bubo (Linnaeus, 1758) - velika uharica Otus scops {UnnaQus, 1758) - veliki skovik rews (Linnaeus, 1758) - koconogi čuk ' (Scopoli, 1769) - navadni čuk 1758) - mali skovik 1758 - Apusmelba (Linnaeus, 1758) -UpupaepopsUnn^eus, 1758 -Jynx torquilla Linnaeus, 1758 - vijeglavka Galerida Lullula arborea 1758)- 1758) - srednji 1758)- 1758) - triprsti 1758) - breguljka 1758)- 1758) - hribski 1758 - poljski 1758 1758 - rjavi 1758)-1820) - svilnica 1810)- fluviatilisiWoM, 1810) - rečni 1758) - bič ja 1804)-1758)- 1787 - rjava 1815) -1758) -1758 -1758) - (Rare) Strix Dendrocopos syriacus Hemprich & Ehrenberg, 1833 - sirski detel Dendrocopos leucotos (Bechstein, 1803) - belohrbti detel Dendrocopos lilfordi {Shavi^Q & Dresser, 1871) - balkanski detel Hirundo daurica Linnaeus, 1758 - rdeča lastovka Anthus campestris (Linnaeus, 1758) - rjava cipa Lanius minor Gmelin, 1788 - črnočeli srakoper Corvus corone Linnaeus, 1758 - črna vrana Locustella luscinioides (Savi, 1824) - trstni cvrčalec Locustella naevia Boddaert, 1783) - navadni kobiličar Lusciniola melanopogon (Temminck, 1823) - tamariskovka Sylvia hortensis (Gmelin, 1789) - svetlooka penica Sylvia melanocephala (Gmelin, 1789) - žametna penica Phylloscopus bonelli (Vieillot, 1819) - hribska listnica Ficedula parva (Bechstein, 1794) - mali muhar Monticola solitarius (Linnaeus, 1758) - puščavec Parus lugubris Temminck, 1820 - žalobna sinica 0 - vrsta zunaj nevarnosti (Out of danger) Corvus corax Linnaeus, 1758 - krokar 1 - Neopredeljena vrsta (Indeterminate) Ptyonoprogne rupestris (Scopoli, 1769) - skalna lastovka Corvus frugilegus Linnaeus, 1758 ~ poljska vrana Sylvia cantilans (Pallas, 1764) - belobrada penica Monticola saxatilis (Linnaeus, 1758) - slegur Tichodroma muraria (Linnaeus, 1758) - skalni plezavček Carpodacus erythrinus (Pallas, 1770) - skrlatec Serinus citrinella (Pallas, 1764) - laška konopeljščica K - Premalo znana vrsta (Insufficiently known) Botaurus stellaris (Linnaeus, 1758) - velika bobnarica Gypaetus barbatus (Linnaeus, 1758) - brkati ser Hieraaetus pennatus (Gmelin, 1788) - mali orel Circus aeruginosus (Linnaeus, 1758) - rjavi lun j Milvus milvus (Linnaeus, 1758) - rjavi škarnik Falco cherrug Grey, 1843 - sokol plenilec Porzana porzana (Linnaeus, 1758) - grahasta tukalica Porzana parva (Scopoli, 1776) - mala tukalica Porzana pusilla (Pallas, 1776) - pritlikava tukalica Luscinia svecica (Linnaeus, 1758) - modra taščica 3. RAZPRAVA V Sloveniji poznamo danes 361 vrst ptičev, od tega je 169 tradicionalnih gnezdilcev (redno gnezdijo ali so redno gnezdili v preteklosti), dodatnih občasnih ali nerednih gnezdilcev pa je še 38 vrst. Podrobnejše jih analizirava v tabeli 1. Tab. 1: Odnos ogroženih gnezdilcev do tradicionalnih gnezdilcev in vseh gnezdilcev Slovenije Table 1: Endangered breeders in relation to traditional breeders and all breeders in Slovenia Kateg. lUCN Tradicionalni gnezdilci lUCN Categ. Traditional breeders Nonpass, n = 70 (41,4%) Ex 1 (0,5%) Ex? 1 (0,6%) 2 (1,0%) 2 (1,0%) E 15 (8,9%) 4 (2,4%) 15 (7,2%) 6 (2,9 %) V 34 (20,1 %) 19(11,2%) 34 (16,4 %) 19 (9,2%) R 4 (2,4%) 7 (4,1 %) 22 (10,6 %) 13 (6,3%) 54 (31,9 %) 30 (17,7 %) 74 (35,7 %) 40 (19,3 %) Število gnezdečih vrst iz skupine pevcev (Passeriformes), tako sami tradicionalni (n = 99) kot skupaj z nerednimi oz. občasnimi (n = 115), prevladuje nad številom gnezdečih vrst obeh kategorij (n = 70 in n = 92) iz skupine nepevcev (Nonpasseriformes). Vendar pa v skoraj vseh posameznih kategorijah ogroženosti predstavniki skupine nepevcev daleč prevladujejo nad pevci. Večinoma so telesno veliko večji od pevcev, nekateri med njimi sodijo v sam vrh prehranjevalne verige. Število osebkov v populacijah nepevcev je manjše ko v populacijah pevcev, zato so veliko bolj občutljive za neposredno uničevanje (npr. ujede). Večina nepevcev ima ozko ekološko valenco, večinoma so oligofagi in zato bolj občutljivi na spremembe v okolju, pogosto jih prizadene vsako zmanjševanje diverzitete vrst, s katerimi se hranijo. Močneje jih prizadeneta uničevanje in spreminjanje habitatov, kar je usodno predvsem za vrste, vezane na vodne ali močvirne habitate. Tudi med pevci so najbolj ogrožene vrste vezane na vodne habitate (npr. trstišča). 3.1 Vzroki ogroženosti Vzroke za upadanje populacij je treba iskati v različnih vidikih ogroženosti, ki so predvsem naslednji: nje vodnih habitatov (stanišč). Med mokrišči so v Sloveniji ogroženi predvsem poplavni in zamočvirjeni travniki, barja in močvirja, ki jim grozijo oziroma so jih v veliki meri že uničili osuševalni posegi, ter različni vodotoki. Manjše površine stoječe vode (npr. mrtvi rokavi, manjša močvirja) prizadeva predvsem zasipavanje z odpadnim gradbenim materialom oziroma smetmi. Zaradi takih posegov so ponekod v nevarnosti tudi trstišča. Negativni vpliv je predvsem na vrste, ki so na vodne oziroma vlažne habitate vezane ob gnezdenju (npr. Numenius arquatä). Odprte vodne površine se pri nas zadnja leta širijo. - Spremembe habitatov. Posledica gospodarjenja z gozdovi (predvsem "sanitarne sečnje" starih dreves) in intenzivnejšega kmetijstva je zmanjševanje števila vrst, s čimer se ekosistemi siromašijo. Monokulture, predvsem na poljih in v gozdovih, prizadevajo mnoge tamkajšnje vrste ptičev. - Neposredno uničevanje. Zaradi lova so ogrožene številne telesno velike vrste (nekatere so v novejšem času zakonsko zavarovane), ki so bodisi zanimive kot trofeje (npr. Tetrao uroga 11 us)^ za hrano (npr Fe/aix perdix, Coturnix coturnix, Alectoris graeca, različne vrste rac in gosi) ah pa zaradi tega, ker se žival hrani z mesom. Tako je človeku tekmec (ki ga je treba odpraviti) in obenem še trofeja (npr. ujede in sove). - Posredni vpliv človeka. Nekatere ptiče ogrožajo različne tehnične naprave, npr. elektrovodi, ki prizadevajo predvsem velike migratorne vrste, ali promet, katerega žrtve so zlasti sove. Vse večji vpliv ima nemir, v veliki meri kot posledica turizma. V prvi vrsti deluje na živali, ki živijo v gorah (npr. Lagopus mutus), pa tudi v gozdovih (npr. Tetrao urogallus). Opozoriti je treba še na vpliv različnih športov, ki potekajo v naravi, npr. gorsko kolesarjenje in plezalni šport, ki ogroža nekatere vrste v času gnezdenja (npr. A pus melba, Aquila chrysaetos). - Zastrupljanje s pesticidi. Nevarnost, ki je v preteklosti grozila predvsem nekaterim ujedam, se zmanjšuje z vse manjšo uporabo strupov zmanjšuje. - Pomanjkanje hrane. Vidik, ki je pri mnogih vrstah težko ugotovljiv oziroma spremlja druge negativne vplive, ima lahko odločilno vlogo pri velikih vrstah. Zmanjšanje števila ovac je verjetno botrovalo izumrtju beloglavega jastreba Gyps fulvus, ki je gnezdil na našem ozemlju še v prejšnjem stoletju. - Tveganje ob selitvi. Mnogi selivci so ob selitvi izpostavljeni nevarnostim, zaradi česar se število še dodatno znižuje (npr. nekatere ujede, Coturnix coturnix). - Pomanjkanje gnezdišč. Vprašanje se pojavlja predvsem pri duplarjih, ki imajo vse manj možnosti za gnezdenje, saj zaradi sanitarnega sekanja izginjajo iz gozdov številna dupla. Sem lahko štejemo tudi manjše možnosti gnezdenja pri vrstah, gnezdečih v rovih, ki jih kopljejo v stene bregov s primerno geološko podlago (npr. Merops apiaster, Riparia riparia, Alcedo atthis). Slednji dve vrsti prizadenejo predvsem regulacijska dela ob vodotokih. 3.2 Varstveni ukrepi Pri zav i vanju p sameznih vrst ptičev je vse bolj pomembno varstvo habitatov Popolno varstvo jim je zagotovljeno samo v delu Triglavskega narodnega parka de~et predelov v Sloveniji pa je na seznamu za ptiče pomembnih predelov Evrope (Grimmett & Jones, 1989). Varstvo ptičev v Sloveniji uravnavata dva zakonska predpisa: Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Ur. 1. SRS, št. 25/76) ter Odlok o zavarovanju redkih ali ogroženih živalskih vrst ter njihovih razvojnih oblik (Ur. 1. SRS, št. 28/76). Vrste, ki jih je po veljavnih predpisih dovoljeno loviti v določenem obdobju zunaj gnezdilne dobe, so naslednje: njivska gos {Anser fahalis), mlakarica {Anas platyrhynchos), krehelc {Anas crecca), regele {Anas querquedulä), kragulj {Accipiter gen t i Iis), skobec {Accipiter nisus), črna liska {Fülica atra), fazan {Phasianus colcMcus), rdečenoga jerebica {Alectoris m fa), poljska jerebica Perdix perdix), gozdni jereb - samec {Tetrastes bonasia), golob grivar {Columba palumbus), turška grlica {Streptopelia decaocto), divja grlica {Streptopelia t ur t ur), sloka {Scolopax rusticola) in kožica {Gallinago gallinago). Samca velikega petelina {Tetrao urogallus) in ruševca {Lyrurus tetrix) je dovoljeno loviti v času razmnoževanja. Vse leto je dovoljeno loviti šojo {Garrulus glandarius), srako {Pica pica) in sivo vrano {Corvus comix). Vrste ptičev, zavarovane vse leto, za katere lahko predlagatelj zakona izda dovoljenje za odstrel, so naslednje: planinski orel {Aquila chrysaetos), belka (Lagopu" mu t us) y samica velikega petelina {Tetrao urogallus), samica ruševca iLyruru" tetrix), samica jereba {Tetrastes bonasia), kotoma {Alectoris graeca), prepelica {Cotur nix coturnix), skalni golob {Columba livia), krekovt {Nucifraga caryocatactes) in navadna kavka {Coloeus monedula). Vse druge vrste ptičev so zavarovane vse leto. Po sklepu občnega zbora Lovske zveze Slovenije je začasno celo leto prepovedano loviti velikega petelina (Tetrao urogallus). Pripomniti je še treba, da bodo že kmalu revidirani zakonski predpisi o varovanju in lovljenju ptičev v naši državi. 4. SUMMARY Until now 361 bird species have been observed to occur in Slovenia, of which 169 are traditional breeders (regular breeders at present or in the past) and 38 are irregular or occasional breeders. A more detailed analysis is presented in Table 1. The number of breeding species from the group Passeriformes including traditional breeders (n=99) and irregular or occasional breeders (n=l 15) exceeds the number of breeding species of both categories (n=70 and n=92, respectively) from the group Nonpasseriformes. Yet, in almost all categories of threatened species, far more representatives of the group Nonpasserif ormes have been included than those of the group Passeriformes. The former are, for the most part, much larger in appearance, and some of them belong to the very top of the feeding chain. Also, the populations of Nonpasseriformes are smaller than those of Passeriformes. Therefore they are much more affected by direct destruction (e.g. birds of prey). Most Nonpasserif ormes have a narrow ecological valency. They are mainly oligophagous and thus more sensitive to environmental changes. They are often affected by any reduced diversity of species representing their diet. They are severely affected by the destruction of or changes in their habitat, which is fatal particularly for species depending on aquatic and wet habitats. Also, species of Passeriformes which depend on aquatic habitats (e.g. reed beds) are the most endangered of all. The causes of decreasing populations depend on different aspects of endangerment, which are mainly the following: - Draining of aquatic habitats. Wetlands that are partic ula ly endangered in Slovenia are meadows subjected to flood, marshy meadow" moors and swamps affected or even destroyed, for the most part, by draining procedures, and various waterways. Smaller areas of stagnant water, such as oxbow lakes and smaller swamps, are endangered because as often as not they are filled up with waste building material or rubbish. For the same reason, some reed beds are endangered. Adverse effects concern above all taxa which depend on aquatic or wet habitats for their breeding requirements (e.g. Numenius arqaata). On the other hand, open aquatic areas have increased in size recently. - Changes in habitats. Forest management measures like sanitary felling of old trees and intensive agricultural production lead to a reduced diversity of species and hence impoverished ecosystems. The present trend of growing monocultures in fields and forests has an adverse effect on many bird species occurring in the area. - Direct destruction. A number of physically large species (some of them are presently protected by law) are endangered by hunting. Some species are interesting as trophies (e.g. Tetrao urogallus) and some as food (e.g. Perdix perdix, Coturnix coturnix, Alectoris graeca, several species of duck and goose). A species may also become endangered for its feeding habits. If its diet is meat, then it is regarded as a rival to man (and hence it has to be killed) and as a trophy (e.g. birds of prey and owls). - Indirect human impact. Some bird species are endangered by different tehnical installations such as power-lines, which represent a possible threat to physically large migratory species, and by traffic, which endangers owls in particular. Also, tourism has an increasingly disturbing effect on animals living in mountains (e.g. Lagopus mutus) and forests (e.g. Tetrao urogallus). Mention should be made of adverse effects of sport such as off-track cycling and climbing on some species in the breeding season (e.g. Apus melba, Aquila chrysaetos). - Poisoning with pesticides. The threat of poisoning, to which mainly some birds of prey used to be exposed, is presently decreasing due to a restricted use of toxic substances. - Shortage of food. For many species, it is difficult to identify this factor as it occurs in conjunction with other adverse effects. It is evident, however, that it can have a decisive influence on the chances of survival of physically large species. For example, the Griffon Vulture {Gyps fulvus), a breeder in present-day Slovenia in the previous century, has probably become extinct on account of the reduced numbers of sheep. - Migration risks. Many migrants are exposed to different kinds of danger when they are migrating, wich has an additional adverse effect on the decrease in their numbers (e.g. some birds of prey, Coturnix cotarnix). ~ Shortage of breeding sites. The problem concerns hole-nesters in particular, as it is becoming increasingly difficult for them to find suitable breeding sites. Numerous nest-holes are disappearing due to sanitary felling of hollow trees. There are also fewer nesting sites for species that breed in holes in the ground, which they can excavate in embankments if bedrock is adequate (e.g. Merops apiaster, Riparia riparia, A Iced o at t his). The latter two species are mainly affected by the regulation of waterways. 4.1 Conservation Measures There is an increasing awareness of the need for habitat protection in order to save an endangered species. In Slovenia, complete protection is assured only in a part of the Triglav National Park. Also, ten areas are listed as important bird areas in Europe (Grimmet & Jones, 1989). Legally, the protection of bird species in Slovenia is regulated by the Act on the Protection, Breeding and Hunting of Wildlife, and Management of Hunting Grounds (Ljubljana, 1976) and by the Decree on the Protection of Rare or Endangered Animal Species and Their Developmental Forms (Ljubljana, 1976). According to current regulations, hunting of the following species is permitted in a certain period outside the breeding season: the Bean Goose {Anser fa balls), the Mallard (Anas platyrhynchos), the Eurasian Teal {Anas crecca), the Garganey {Anas querquedula), the Goshawk {Accipiter gentilis), the Sparrowhawk {Accipiter nisus), the Common Coot {Fulica atra), the Pheasant {Phasianus colcMcus), the Red-legged Partridge {Alectoris rufa), the Grey Partridge {Perdix Perdix), the Hazel Grouse {Tetrastes bonasia - male), the Woodpidgeon {Columba pal um bus), the Collared Dove {Streptopelia decaocto), the Turtle Dove {Streptopelia turtur), the Woodcock {Scolopax msticola), and the Common Snipe {Gainnago gallinago), while the Capercaille {Tetrao urogallus - male) and the Black Grouse {Lyrurus tetrix - male) can be hunted in the breeding season. The Jay {Garrulus glandarius), the Magpie {Pica pica), and the Hooded Crow {Corvus cornix) can be hunted throughout the year. For the following species protected throughout the year a permit for the hunt can be issued by the legislator: the Golden Eagle {Aquila chryseatos), the Ptarmigan {Lagopus mutus), the Capercaille {Tetrao urogallus - female), the Black Grouse {Lyrurus tetrix -female), the Hasel Grouse (Tetrastes bonasia - female), the Rock Partridge {Alectoris graeca), the Quail {Coturnix coturnix), the Rock Dove {Columba livia), the Nutcracker {Nucifraga caryocatactes), and the Jackdaw {Coloeus monedula). Other bird species are protected troughout the year. According to the decision of the General Assembly of the Slovene Hunters' Association, a temporary prohibition has been imposed on the hunting of the Capercaille {Tetrao urogallus) troughout the year. In conclusion, it is pointed out that regulations on the protection and hunting of birds in Slovenia will shortly be revised. 5. LITERATURA I. Izvestje Ornitološkega observatorija v Ljubljani 1926-1933. Kutarorij Ornit. observatorija v Ljubljani, 1934, 72 pp. Acrocephalus, 1980-1991, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.- 1-12 (1-48), Ljubljana. Brelih, s. & J. Gregori, 1980: Redke in ogrožene živalske vrste v Sloveniji.-Prirodoslovni muzej Slovenije, 263 pp. Geister, L, 1988: Razširjenost ptičjih vrst v Sloveniji in njihova populacijska (ne)varnost.- Acrocephalus, 9 (35-36): 4-17. Gregori, J. & S. D. Matvejev, 1987a: Rdeči seznam ptičev (Aves).- In: J. Vidic & P. Skoberne (ur.): Rdeči seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst -ekspertiza. Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, pp. 31-33 (in litteris). Gregori, J. & S. D. Matvejev, 1987b: Predlog rdečega seznama ptičev Slovenije. Varstvo narave, 13: 69-78. Grimmett, R. F. A. & T. A. Jones, 1989: Important Bird Areas in Europe. ICBP Technical Publication No. 9, 888 pp. Spomenica Odseka za varstvo pri rode in prirodnih spomenikov. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, Prirodoslovni del, 1920, 1: 69-75. Naslov avtorjev/Authors' address: Janez Gregori, dipl. biol. Prirodoslovni muzej Slovenije Prešernova 20 SLO-61000 Ljubljana Slovenija Dr. Sergej D. Matvejev Milčinskega 14 SLO-61000 Ljubljana Slovenija Rdeči seznam ogroženih plazilcev (Reptilia) v Sloveniji The Red List of Endangered Reptilia in Slovenia Narcis Mršič Ključne besede: Rdeči seznam, plazilci, Reptilia, Slovenija Key words: Red List, Reptilia, Slovenia IZVLEČEK Za favno Slovenije je registriranih 21 vrst in 1 podvrsta, domnevamo pa, da živi v Sloveniji vsaj 26 vrst. Rdeči seznam zajema 24 vrst in 1 podvrsto. ABSTRACT So far, 21 species and 1 subspecies of reptiles have been presented in publications, but at least 26 species are probably to be found in Slovenia. The Red List comprises 24 species and 1 subspecies. 1. SEZNAM Domnevno izumrla vrsta - Ex? Vipera aspis (Linnaeus, 1758) - laški ali riličasti gad, Aspis viper Prizadeta vrsta - E Coluber gemonensis {Lmr^nii, 1768) " belica, Balkan whip snake Elaphe quatuorlineata (Lacepede, 1789) - progasti gož, Fourlined snake Malpolon monspessulanus insignitus (Geoiftoy, 1827) - juznoevropska zrva, Montpellier snake Telescopus fallax (Fleischmann, 1831) - mačjeoka kača. Cat snake Emys orbicularis (Linnaeus, 1758) - močvirska sklednica, European pond turtle Caretta caretta (Linnaeus, 1758) - glavata kareta, Longgerhead turtle Chelonia mydas (Linnaeus, 1758) - orjaška črepaha, Green turtle Dermochelys coriacea (Linnaeus, 1766) - orjaška usnjača, Leatherback turtle Ranljiva vrsta - V Lacerta agilis Linnaeus, 1758 - siva kuščarica ali martinček, Sand lizard Coluber viridiflavus carbonarius Bonaparte, 1833 - črnica, Dark green or Agry snake Elaphe longissima (Laurenti, 1768) - navadni gož, Aesculapian snake _ n. mršič: Ijiva vrsta? - V? erta muralis pozidna kuščarica. Wall lizard Rock lizard erta viridis ihamenXi, 1768) - navadni zelenec. Green Lacerta sicula campestris (De Betta, 1857) - primorska kuščarica, Ruin lizard ÄlgyroidesnigropunctatuskXixxmQxW & Bibron, 1839) - črnopikč Keeled lizard Natrix natrix (Linnaeus, 1758) - belouška, Grass or Ringed snake Matrix tesselata (Laurenti, 1768) - kobranka. Dice snake Vipera ammodytes (Linnaeus, 1758) - modras. Horned or sane Horvat wall lizard ad, Adder or common viper - r 1758) - turški gekon, Disc-fingered gecko r (Pallas, 1775) - žoltoplaz, Glass snake 2. RAZPRAVA Za favno Slovenije je registriranih (objavljenih v literaturi) 21 vrst. Domnevamo, da živi v Sloveniji vsaj 26 vrst, vendar nimamo zanesljivih podatkov, ker nekatera območja Slovenije še niso temeljito raziskana ali pa so podatki dvomljivi. Seznam zajema 24 vrst in 1 podvrsto. Od teh je 1 vrsta v kategorijo domnevno izumrla vrsta, 8 v kategorijo prizadeta vrsta, 3 v ranljiva vrsta, 8 v kategorijo domnevno ranljiva vrsta, 1 vrsta in 1 Ivrsta v kategorijo redka vrsta, 1 vrsta v kategorijo vrsta zunaj nevarnosti in 2 v kategorijo nj. Plazilci v Sloveniji še ni ij in dejavniki, ki vplivajo nanje 3d ranljive vrste, le )oznavanje plazilcev v Sloveniji kaže tudi dejstvo, da je najdba kače na območju Ilirske Bistrice nezanesljiva, zaidejo v slovensko morje, vendar podatki niso potrjeni (orjaška usnjača). Za druge spet menimo, da živijo na ozemlju Slovenije, najdene pa so v bližini slovenske meje (progasti gož in mačjeoka kača) ali v Trstu (turški gekon in žoltoplaz). Bili pa smo v dvomih, ali naj v popisu te navedemo. Menimo, da je treba opozoriti tudi na to sumljivo najdbo in na možnost najdb novih vrst za favno Slovenije. Domnevno izumrla vrsta je laški gad (Vipera asp i s), za katero je v literaturi le en podatek (starejši od 50 let), da je najdena v Plužni pri Bovcu. Možno je, da vrsta še vedno živi v Breginjskem kotu, oziroma na območju desnega brega Soče. V kategorijo prizadeta vrsta (E) prištevamo belico {Coluber gemonensis) in južnoevropsko zrvo {Malpolon monspessulanus). Za obe vrsti poznamo le nekaj lokalitet na ozemlju Slovenije. Ker jih domačini v urbaniziranih okoljih ubijajo, obstaja nevarnost iztrebljanja. Težko pa opredelimo, ali sodijo omenjene vrste v kategorijo zelo prizadeta vrsta ali samo v kategorijo prizadeta vrsta. Vrste so uvrščene v to kategorijo glede na razpoložljive podatke. Mogoče bodo z bolj temeljitimi raziskavami Istre nekatere od teh vrst uvrščene v kategorijo ranljiva vrsta (V). Zaradi melioracijskih posegov in zastrupljanja okolja se je v zadnjem času izredno zmanjšalo število nahajališč za vrsto močvirska sklednica {Emys orbicularis), V kategorijo prizadeta vrsta smo uvrstili tudi morske želve, kot so glavata kareta iCaretta caretta), orjaška črepaha {CheIonia mydas) in orjaška usnjača {Dermochelys coriacea). Morske želve zaidejo iz oceanov v Sredozemsko morje in tudi v Jadran. So redke živali, zato jih bo treba vnesti v rdeči seznam (zaščititi), ker jih ribiči neusmiljeno pobijajo. Po klasifikaciji bi jih uvrstili v kategorijo prizadeta vrsta (E). V severni Jadran gotovo zaidejo vse tri vrste, vendar je dosedaj na slovenskem delu Jadrana ujeta in določena le glavata kareta. V isto kategorijo smo uvrstili vrsti progasti gož {Elaphe quatuorlineata) in mačjeoko kačo (Telescopus fallax). Najdbe mačjeoke kače so nezanesljive (Ilirska Bistrica), progasti gož pa je bil najden v bližini slovenske meje (pobočje Monte Krasa). Skoraj zanesljivo lahko pričakujemo najdbe obeh vrst v Sloveniji. Zaradi različnih posegov v naravo (zastrupljanje okolja in melioracijski posegi) ter namernega ubijanja redkejših vrst kač so vrste črnica {Coluber viridiflavus carbonarius), navadni gož {Elaphe longissima) in martinček {Lacerta agilis) uvrščene v kategorijo ranljiva vrsta (V). Martinček {Lacerta agilis) je razširjen po vsej Sloveniji, razen v Istri, zlasti v nižinah, vendar redno v manjšem številu. V zadnjem času opažamo, da se je izredno zmanjšalo število nahajališč in tudi število osebkov na posameznih območjih. Enako velja tudi za navadnega goža, ki je razširjen po vsej Sloveniji, vendar se zmanjšuje njihovo število in na nekaterih lokalitetah, kjer smo jih prej redno videvali celo izginjajo. Vrste pozidna kuščarica {Lacerta muralis), kraška kuščarica {Lacerta melisellensis), primorska kuščarica {Lacerta sicula), navadni zelenec {Lacerta viridis), črnopikčasta kuščarica {Algyroides nigropunctatus), belouška {Matrix natrix) in modras (Vipera ammodytes) uvrščamo pogojno med ranljive vrste (V?). Vrste so občutljive za različne posege v naravo. Težko ocenimo njihovo stopnjo prizadetosti, ker je večina populacij na določenih območjih še neogrožena, na drugih pa prizadeta. S približevanjem robu areala posameznih vrst narašča stopnja njihove prizadetosti. To velja za vrste črnopikčasta kuščarica {Algyroides nigropunctatus), primorska kuščarica {Lacerta sicula) in kraška kuščarica {Lacerta melisellensis). Navadni zelenec {Lacerta viridis) in pozidna kuščarica {Lacerta muralis) sta v Sloveniji dokaj pogostni vrsti, vendar ju zadnje čase vidimo vse manj. Tako ju na nekaterih nahajališčih, kjer sta se redno pojavljali, ne najdemo več. Modrasa (Vipera ammodytes) pogojno uvrščamo v to kategorijo predvsem za območje osrednje Slovenije. Opazno je zmanjševanje njihovega števila in celo izginotje na nekaterih lokalitetah, kjer smo jih prej redno videvali. Zmanjševanje Števila in velikosti areala je po vsej verjetnosti povezano s klimatskimi spremembami. Kobranko {Na t rix tesselatä) in belouško {Matrix natrix) uvrščamo v isto kategorijo, ker so prizadete posredno (način prehrane) in neposredno (onesnaževanje vodotokov in močvirij ter zaradi neusmiljenega pobijanja). Na splošno so vse vrste, ki živijo na območju osrednje Slovenije, najbolj prizadete. Horvatova kuščarica {Lacerta horvathi) živi v Sloveniji samo v Julijskih Alpah, na Snežniku in v Trnovskem gozdu. Populacije so številčno še močne, vendar bi s posegom v naravni prostor ogrozili njen obstoj. Bosanski gad (Viper a berus bosniensis) živi v Sloveniji samo na Snežniku. Oba taksona uvrščamo v kategorijo redka vrsta (R). Nekaj časa je navadnega gada (Vipera berus) ogrožal naravni sovražnik (predvsem modras), vendar se njegov areal ponovno širi in ga zato uvrščamo v kategorijo vrsta zunaj nevarnosti (O). Nekateri avtorji menijo, da bi navadnega gada morali uvrstiti pogojno v kategorijo ranljiva vrsta (V?). V ta seznam smo vnesli tudi vrsti, za kateri domnevamo, da živita na območju Slovenije in smo ju uvrstili v kategorijo neopredeljena vrsta? (I?). Ce se bodo naše domneve potrdile, bodo uvrščene v kategorijo prizadeta ali ranljiva vrsta. Mislimo na turškega gekona {Hemidactylus turcicus) in žoltoplaza {Ophisaurus apodus). 3. SUMMARY So far, 21 species of reptiles have been presented in publications, though the Slovene reptile fauna probably comprises 26 species at least. There are no reliable data as yet, since some areas of Slovenia have not been thorougly examined, or existing data are questionable. The Red List comprises 24 species and 1 subspecies, of which 1 species is classified as possibly extinct (Ex?), 8 are classified as endangered (E), 3 as vulnerable (V), 8 as possibly vulnerable (V?), 1 species and 1 subspecies as rare (R), 1 species as no longer under threat, and 2 as indeterminate (I). Due to poor understanding of the Slovene reptile fauna, the occurrence of the following species has not been reliable determined yet: Telescopus fallax, Elaphe quatrolineata, Hemidactylus turcicus, and Ophiusaurus apodus. As they are probably found in Slovenia as well, they are included in the Red List. Reptiles threatened by environmental changes {Emys oricularis) or by direct destruction (e.g. Caretta caretta, Chelonia mydas, Malpolon monspessulanus) are classified as endangered species. Species that are either locally endangered or the extent of their endangerment is increasing because they are approaching the boundary of their distribution range are classified as vulnerable. As distribution range of the Adder (Vipera berus) is on the increase again, the species is classified as no longer under threat. A vtorjev naslov/Author's address: Dr. Narcis Mršič Biološki inštitut Jovana Hadžija, ZRC SAZU Novi trg 5, SLO-61000 Ljubljana, Slovenija Rdeči seznam ogroženih vrst dvoživk (Amphibia) v Sloveniji The Red List of Endangered Amphibia in Slovenia Boris Sket Ključne besede: Rdeči seznam, dvoživke. Amphibia, Slovenija Key words: Red List, Amphibia, Slovenia IZVLEČEK Seznam obsega 20 imen (rodovi Proteus, Triturus, Bombina, Pelobates, Bufo, Hyla, Rana); neogroženi sta morda le obe vrsti močeradov (rod Salamandra). Dvoživke močno ogroža splošno onesnaževanje okolja, še posebej pa izsuševanje mlak. Točnejših podatkov o razširjenosti posameznih vrst nimamo, prav tako ne o velikosti populacij. Ena vrsta je omejena na lokaliteto na skrajnem zahodu države, tri so omejene na severovzhod. Dve obliki pupkov sta očitno izumrli. Še neopisana rasa (vrsta?) močerila nastopa le v majhnem arealu v Beli krajini. ABSTRACT Twenty names have been included in the Red List (genera: Proteus, Triturus, Bombina, Pelobates, Bufo, Hyla, Rana). Only both salamander species (genus Salamandra) may not be endangered Amphibians are severely endangered by the general pollution of environment and particularly by the draining of pools. There are no reliable data as to distribution range of individual species and races in Slovenia and as to their populations. One species is limited to locality in the outermost west of Slovenia, whereas three species are confined to the northeast of the country. Two forms of newts have evidently become extinct. An undescribed race (species?) of Proteus, having a small range, is found in Bela krajina. 1. UVOD Do neke mere so pri nas - in drugod po Evropi - ogrožene skoraj vse vrste dvoživk, morda z izjemo obeh vrst močeradov Salamandra salamandra in S. atra, ki živita v gozdovih oziroma v gorah. Vendar pa bi zakisanje tal in studenčkov utegnilo ogroziti tudi njiju. Niti ni gotovo, da tudi pri nas ne propadajo visokogorske populacije, kot se to dogaja v tropih in v Severni Ameriki (Rabb, 1990). Na stoječe vode vezane vrste so močno ogrožene zaradi uničevanja mlak in regulacij strug. Vendar pa propadajo tudi zaradi onesnaževanja (zastrupljanja) ozračja in voda, morda celo zaradi povišanega ultravijoličnega sevanja. Njihova zelo prepustna koža je namreč slaba zaščita pred neugodnimi vplivi okolja. Verjetno poznamo vse taksone dvoživk, ki živijo v Sloveniji. Nasprotno pa so meje območij, ki jih zasedajo, znane le zelo približno, medtem ko je stanje populacij povsem neraziskano. Večina vrst in podvrst ima zunaj Slovenije zelo obsežne areale; izjemi sta navadni močeril, ki je omejen na Dinarski kras, in laška žaba, ki živi v severovzhodni Italiji. Problem zase je črni močeril, katerega taksonomski status še ni zanesljivo ugotovljen; če gre za samostojno vrsto ali podvrsto, je ta verjetno omejena na jugovzhodno Slovenijo ali celo na okolico Črnomlja. Povsem nekaj drugega je vprašanje triglavskega planinskega pupka (Triturns alpestris lacusnigri), opisanega iz Črnega jezera. V novejšem času smo našli tam le navadne planinske pupke; tako bo ostalo nerešeno vprašanje, ali je bila omenjena oblika samo fenotipsko spremenjena ali pa je šlo za pravo raso, ki je pozneje iz neznanega razloga izumrla. Za ohranitev vrst, ki so pri nas omejene na skrajni severovzhod (česnovka, navadni pupek, nižinski urh), je še posebej pomembna ohranitev mlak, mrtvic in podobnih voda, ki so zelo ogrožena bivališča dvoživk tudi drugod po Sloveniji. Svojevrstna pregrada in množično morišče so za dvoživke ceste. Ogroža jih tudi nepremišljeno naseljevanje rib. Laško žabo pri nas bi lahko prizadela kakršna koli ekološka nesreča v gozdu Panovec ob italijanski meji, številne populacije močerila pa zmanjšuje močno napredujoče onesnaževanje krasa. Premalo se zavedamo, da se vsako onesnaženje na kraškem območju odrazi tudi na podzemeljskih vodah. Vse večje vrste žab ogroža lov v komercialne namene, kar pa je zakonsko urejeno. Trgovsko zanimivi bi lahko zlasti z razvojem akvaristike postali tudi pupki in ponovno močerili. 2. SEZNAM Proteus anguinus Laurenti lUCN: V navadni močeril, človeška ribica - V Sloveniji poznamo okoli 50 nahajališč močerila, večinoma na Notranjskem in Dolenjskem. Vendar je napredujoče onesnaženje kraškega podzemlja uničilo nekaj izredno močnih populacij. Ta proces napreduje. - Vrsta je endem Dinarskega krasa. Njen areal sega od spodnjega toka Soče do Trebinja. - Močeril je edina troglobiontska dvoživka v Evropi in edina neameriška predstavnica družine Proteidae. Rasna diferenciacija še ni raziskana. Kaže, da živita v Sloveniji vsaj dve podvrsti. Močeril ima tudi velik kulturnozgodovinski pomen. Proteus sp. lUCN: V, R črni močeril - Edina zanesljivo znana nahajališča so izviri pri Dobličah in pri Jelševniku, Črnomelj. - Žival je bila nedavno odkrita v Beli krajini. Po barvi in telesnih razmerjih je drugačna od navadnega močerila, tudi oči so manj zakrnele. Taksononiski status še ni razjasnen. Zaradi znanstvenega pomena, neraziskanosti in očitno izj ozkega areala je potrebno najstrožje varstvo. Tdturus vulgaris vulgaris (Linnaeus) lUCN: (V) I mali pupek, navadni pupek - Razširjen v severovzhodni Sloveniji. - Obsežen areal v Evropi, sega v Azijo. Triturus vulgaris meridionalis (Boulenger) lUCN: (V) I robati pupek, južni pupek - Razširjen po večjem delu Slovenije (razen severovzhodne). - Areal obsega še jugozahodno Hrvaško in večji del Italije. Triturus carnifex (Laurenti) iT. cristatus carnifex) lUCN: (V) I veliki pupek - Razširjen po vsej Sloveniji in sosednjih območjih Hrvaške. - Razširjen po južnem obrobju Alp in v Italiji. Triturus alpestris alpestris (Laurenti) lUCN: (V) I planinski pupek - Razširjen po vsej Sloveniji, od vseh pupkov sega najvišje v gore. Pri nas edino delno neotenično populacijo (opisana pod imenom T. a. lacustris Seliškar & Pehani) so očitno uničile v Jezero na Planini pri Jezeru vložene ribe. - Ima obsežen areal v Evropi. Triturus alpestris lacusnigri Seliškar & Pehani lUCN: Ex triglavski planinski pupek Rasa je bila opisana iz Črnega (7. triglavskega) jezera, vendar v zadnjih desetletjih ne obstaja več. Pred približno 20 leti je v jezeru živel T a. alpestris, pozneje pa pupkov sploh ni bilo. Njihovo izginotje je najverjetneje posledica rib v jezero. Bombina bombina (Linnaeus) lUCN: (R) I nižinski urh - Tej vrsti verjetno pripadajo nekatere populacije urhov na skrajnem - Sicer ima obsežen areal v severovzhodni Evropi, sega v Azijo. Bombina variegata (Linnaeus) lUCN: (V) I hribski urh - Splošno razširjena vrsta po Sloveniji. - Ima obsežen areal v Evropi. Pelobates fuscus fuscus (Laurenti) lUCN: (V) I česnovka - Zanesljivo najdena le na skrajnem severovzhodu Slovenije. - V Evropi ima obsežen areal. Bufo bufo (Linnaeus) lUCN: (V) I navadna krastača - Razširjena po vsej Sloveniji. - Ima obsežen areal v Evropi in Aziji. Bufo viridis (Laurenti) lUCN: (V) I zelena krastača - Verjetno razširjena po vsej Sloveniji. - Ima obsežen areal v Evropi in Aziji. Hyla arborea (Linnaeus) lUCN: (V) I zelena rega - Razširjena po vsej Sloveniji. - Ima obsežen areal v Evropi, sega v Azijo in Afriko. Rana ridibunda Pallas lUCN: (V) I debeloglavka Rana lessonae Camerano lUCN: (V) I pisana žaba Rana x esculenta (Linnaeus) lUCN: (V) I zelena žaba - Agregat zelenih žab pri nas ni raziskan. Verjetno so vse tri oblike razširjene po vsej Sloveniji. - Imajo obsežen areal v Evropi, sega tudi v Azijo. Rana arvalis wolterstorffi Fejervary lUCN: (V) I barska žaba Rana temporaria (Linnaeus) lUCN: (V) I sekulja, hrženica, rjava žaba Rana dalmatina Bonaparte lUCN: (V) I sivka, rosnica - Vse tri večje vrste rjavih žab so v Sloveniji razširjene; morda je barska žaba omejena bolj na vzhodni del. - V Evropi imajo vse tri vrste obsežne areale; naša podvrsta barske žabe je omejena na vzhodni del. Rana latastei (Boulenger) lUCN: R laška žaba ~ Edino zanesljivo nahajališče laške žabe v Sloveniji je gozd Panovec pri Novi Gorici; vsak poseg v ta gozd bi jo torej lahko pri nas povsem uničil. - Na Hrvaškem je znana iz doline Mirne v Istri, sicer pa je njen areal omejen na severovzhodno Italijo. A vtorjev našlo v/A uthors address: Prof. dr. Boris Sket Oddelek za biologijo BF Univerza v Ljubljani Aškerčeva 12 SLO-61000 Ljubljana Slovenija Rdeči seznam ogroženih sladkovodnih rib (Pisces) in piškurjev (C/clostomata) v Sloveiiiji The Red List of Endangered Pisces and Cyclostomata in Slovenia Meta Povž Ključne besede: rdeči seznam, ribe, obloustke, piškurji, Pisces, Cyclostomata, Slovenija Key words: Red List, Pisces, Cyclostomata, Slovenia IZVLEČEK V Sloveniji živi v sladkih in somornih vodah 94 vrst in podvrst rib in 4 vrste piškurjev. Vse 4 vrste piškurjev so v kategoriji prizadetih živali (E); od rib je v rdeči seznam uvrščenih 59 vrst in podvrst, in sicer so 3 izumrle (Ex), 1 domnevno izumrla (Ex?), 19 je prizadetih (E), 8 ranljivih (V), 4 redke (R), 7 neopredeljenih (I) in 17 premalo znanih (K). ABSTRACT In fresh and brackish waters of Slovenia, 94 species of pisces, and 4 species of lamprey are to be found. All 4 species of lamprey fall under the category endangered (E). The Red List also includes 59 species and subspecies of pisces, of which 3 species are classified as extinct (Ex), 1 as possibly extinct (Ex?), 19 as endangered (E), 8 as vulnerable (V), 4 as rare (R), 7 as indeterminate (I) and 17 as insufficiently known (K). 1. UVOD V slovenskih sladkih in brakičnih vodah živi 94 vrst rib in 4 vrste piškurjev. Med temi smo v rdeči seznam uvrstili 59 rib in 4 piškurje, torej več kot polovico (Povž, 1989). Seznam je zaradi zahtevnosti raziskav o razširjenosti nepopoln in se bo še spreminjal v dobro ali v slabo prizadetim vrstam, prav močno pa vendarle ne. V obdobju 1980/90 so namreč potekale zelo intenzivne raziskave v okviru raziskovalne naloge Razširjenost, ogroženost in varstvo sladl vodnih rib Slovenije, ki jo je financirala Raziskovalna skupnost Slovenije. Rezultati te raziskave so glavni vir podatkov. Od 94 različnih vrst in podvrst rib v slovenskih vodah je v posamezne skupine ogroženosti (lUCN, 1980) razvrščenih 59 rib in vse 4 vrste piškurjev (skupaj 63): Ex - 3 (2,8 %) Ex? - 1 (0,9 %) E - 19 (Pisces) (17,7%) E - 4 (Cyclostomata) (100 %) V ~ 8 (7,4 %) R - 4 (3,7 %) I - 7 (6,5 %) K - 17(15,8%) OPOMBA: Pri ribah so upoštevani le odstotki ogroženih rib brez piškurjev. Vse 4 vrste piškurjev pa smo uvrstili v kategorijo prizadetih živali (E). 2. VZROKI OGROŽENOSTI Dejavnikov, ki ogrožajo ribe in piškurje, je zelo veliko (Lelek, 1987); v glavnem jih lahko združimo v štiri skupine: - onesnaževanje voda - regulacije (v širšem pomenu besede) - naseljevanje tujih vrst rib ali preseljevanje med dvema geografsko ločenima povod jema - prevelik izlov. Onesnaževanje, ki ogroža ribe, je tako mehanskega kot organskega izvora. V prvem primeru pridejo v vodo izjemno velike količine trdih drobnih delcev, ki so lahko naravnega izvora ob posutju zemeljskih plazov v vodotoke. Pogostejši pa so industrijskega izvora iz kamnolomov, rudnikov, separacij peska ali premoga itd. V tako gosti vodi se manjše ribe in vsi nevretenčarji dobesedno zadušijo. Ob kratkotrajnem mehanskem onesnaženju se stanje hitro normalizira, ob stalnem pa postanejo vode sterilne in brez življenja. Drugo je onesnaževanje z odplakami organskega izvora, po katerem se stanje prav tako hitro normalizira, če je enkratno in kratkotrajno. Ob stalnem dotoku odplak pa se zmanjšata vrstna in številčna zastopanost vseh organizmov, seveda tudi rib. Regulacije so v širšem pomenu besede vsi posegi v vodotoke, ki spreminjajo strukturo struge ali hitrost pretoka. Namen regulacij je doseči čim hitrejši odtok vode in obvarovati kopno pred poplavami. Življenjske razmere se popolnoma spremenijo. Posledice so uničujoče in nepopravljive, ker regulirane struge pač ni mogoče spraviti nazaj v prvotno stanje. Izguba razgibanosti struge povzroči manjšo pestrost življa, s tem pa tudi ribjih vrst, ki se v omenjenem primeru odselijo. Problem neustreznih regulacij v širšem pomenu besede je v tem, da so cenejše kot take, ki so ugodnejše za živali v vodah in za krajinski izgled ter zato zadovoljive tudi s stališča varstva naravne in kulturne dediščine. Pri naseljevanju nedomačih vrst rib iz drugih porečij ali celo iz drugih delov sveta pride do kompeticije s samoniklimi vrstami rib. Najbolj uničujoče in negativne so posledice v primerih preseljevanja rib iz sosednjih porečij. Takih primerov je veliko, tudi pri nas npr. preselitev Chondrostoma nasus v porečje Soče, kjer sta zato izginili Ch. genei in Ch. soetta (Povž, 1983). Vsako prenašanje rib iz enega vodotoka v drugega zahteva resen premislek in morajo o tem odločati strokovnjaki. Prevelik izlov je pri ribah nemalokrat vzrok ogroženosti ali celo izginotja. Pri nas je ribolov omejen z zakoni in nima hujšega vpliva. Brez dvoma pa je vzrok zmanjšanja populacije Salmo trutta m. lacustris v Bohinjskem jezeru. 3. VARSTVENI UKREPI Varstvene ukrepe lahko na grobo razdelimo v dve skupini: - take, ki jih izvajamo - take, ki bi jih morali, pa so vmes malomarnost, ignoranca, nezainteresiranost, neurejena zakonodaja, itd. Med prvimi je umetna vzreja, bodisi za prehrano ali za repopulacijo vodotokov, kjer je rib že malo. Ribe, ki jih uspešno umetno vzrejamo, tako rekoč niso več ogrožene. Zal pa vzrejamo le take vrste, ki so zanimive za športni ribolov, pretežno salmonide in le maloštevilne ciprinide. Drugi pomemben varstveni ukrep, žal pa zopet velja le za ribe, zanimive za športni ribolov, sta varstvena doba in najmanjša lovna mera; uzakonjeni sta z Odredbo o varstveni dobi in najmanjših dolžinah lovnih rib, rakov in školjk (Ur. L SRS, št. 7/78). V nekaterih slovenskih vodah so te dobe krajše ali daljše, odvisno od časa drsti rib. Po tej odredbi pa je poleg postrvi zavarovanih le še 14 vrst rib, kar je zelo malo, če vemo, da živi pri nas 94 vrst in podvrst rib in 4 vrste piškurjev. Ta odredba je brez naravovarstvene vsebine. S tem ukrepom je uravnan tudi čas ribolova. Na koncu naj omenimo, da so najučinkovitejši varstveni ukrepi zmanjšanje ali celo popolna eliminacija onesnaževanja, ustrezne regulacije vodotokov (oba ukrepa sta najučinkovitejša in najdražja rešitev, dolgoročno pa najboljša naložba) in osnovanje rezervatov - predelov voda, kjer ne bi smelo biti prav nobenih posegov. Zal pa je teh tako pri nas kot v svetu zelo malo. Za večino ribjih vrst še ne poznamo drugega ukrepa, ker sta njihova ekologija in biologija našim očem skriti in nepoznani ali pa tako zapleteni, da ne bi mogle živeti v nobenem drugem okolju. Rezervati so perspektiva, če bo sploh še ostalo kaj vodotokov, kjer jih bomo lahko uresničili. 4. SEZNAM OBLOUSTKE (CYCLOSTOMATA) PIŠKURJI (PETROMYZONTIDAE) Prizadeta vrsta - E (Endangered) - 4 vrste vzroki ogroženosti Eudotttomyzon mariae Berg 1931 (ukrajinski pot. piškur) - regulacije - onesnaževanje Lethenteron zanandreai Vladykov 1955 (laški piškur) - uničenje biotopov Lamperta planeri (Bloch 1784) (potočni piškur) - uničenje biotopov Petromyzon marin us Linnaeus 1758 (morski piškur) - uničenje biotopov varstveni ukrepi - ustrezne regulacije - prenehanje onesnaževanja - rezervati - rezervati - rezervati RIBE (PISCES) Izumrla vrsta - Ex (Extinct) - 3 vrste vzroki ogroženosti Acipenser ruthenus Linnaeus 1758 (kečiga) - prevelik izlov (pri nas od nekdaj redka) - onesnaževanje Chondrostoma genei Bonaparte 1841 (primorska podust) - naselitev Ch, nasus in kompeticija Chondrostoma soetta (Bonaparte 1840) (saveta) - " - varstveni ukrepi umetna vzreja ribolovni predpisi ponovna naselitev ob eliminaciji Ch. nasus (možnosti skoraj ni) Domnevno izumrla vrsta - Ex? (Extinct?) - 1 vrsta A bramis sapa (Pallas 1811) (črnooka) - onesnaževanje Prizadete - E (endangered) - 19 vrst Salmo marmoratus Cuvier 1817 (soška postrv) - genetska polucija (naselitev S. t. m. fario v porečje Soče) Salmo trutta m. lacustris Linnaeus 1758 (jezerska postrv) - prevelik izlov - evtrofizacija jezer - ? umetna vzreja z intenzivno repopulacijo ribolovni predpisi umetna vzreja ribolovni predpisi 1758) regulacije Lota lota (Lmmeus 1758) Stizostedion 1758) je biotop; (regulacije, 1758) (okun) G. 1758) (smrkež) G. baloni Homk&L (grbasti okun) - regulacije 1974 - ? 1758) (čep) regulacije (Siebold 1863) (upiravec) Cyprinus carp (krap-divja cärpio oblika) - regulacije 1758 - regulacije (uničenje drstišč) 1758) (lin j) (ogrica) regulacije ije drstišč) (Pallas) 1811 "repipulid jT ^ ribolovni predpisi ribolovni predpisi - ribolovni predpisi popolno varstvo rezervati in varstvo drstišč vzreja - ribolovni predpisi - umetna vzreja vzroki ogroženosti Rhodeus sericcus amarus (Bloch) 1782 (pezdirk) - regulacije (zginevanje školjk) - onesnaževanje Aspius aspius (Linnaeus) 1758 (bolen) - mehansko onesnaževanje - regulacije Leuciscus idus (Linnaeus) 1758 (jez) - regulacije (preprečeno migriranje) - onesnaževanje Leuciscus souffia agassizi Valenciennes 1844 (blistavec) - ? varstveni ukrepi rezervati ponovno naseljevanje umetna vzreja rezervati, repopulacija - rezervati Misgurnus fossilis (Linnaeus) 1758 (činklja) - izsuševanje Anguilla anguilla (Linnaeus) 1758 (jegulja) - onesnaževanje - regulacije (preprečeno migriran je) - rezervati umetna vzreja ribje steze repopulacija Ranljiva vrsta - V (Vulnerable) - 8 vrst Thy mali us thymallus (Linnaeus 1758) (lipan) - onesnaževanje - regulacije Salmo trutta m. fario Linnaeus 1758 (potočna postrv) - onesnaževanje ^ regulacije Cottus gobio Linnaeus 1758 (glavač, kapelj) - onesnaževanje - regulacije - prevelik izlov pri "čiščenju" gojitvenih potokov umetna vzreja repopulacija rezervati ustrezne regulacije umetna vzreja repopulacija - rezervati vzroki ogroženosti Silurus glanis Linnaeus 1758 (som) - onesnaževanje . - prevelik izlov Esox lucius Linnaeus 1758 (ščuka) - regulacije (uničenje drstišč) Chondrostoma nasus (Linnaeus 1758) (podust) - regulacije - preprečeno migriranje (uničenje drstišč, prodišč) Leuciscus leuciscus Linnaeus 1758 (klenič) - regulacija (uničenje drstišč) Rutiluspigus virgo (Meckel 1852) (platnica) - onesnaževanje - regulacije (uničenje zarastlinjenosti in drstišč) varstveni ukrepi umetna vzreja repopulacijo zavarovanje drstišč ribolovni predpisi umetna vzreja repopulacijo ribolovni predpisi ribje steze varstvo drstišč umetna drstišča umetna vzreja ribolovni predpisi rezervati (?) zavarovanje drstišč (?) rezervati umetna vzreja z repopulacijo Redka vrsta - R (Rare) - 4 vrste Umbra krameri Walbaum 1792 (velika senčica) - izsuševanje - regulacije - pesticidi, herbicidi Gobio u, uranoscopus (Agassiz) 1828 (zvezdogled) - onesnaževanje G, albipinnatus vladykovi Fang 1943 (beloplavuti globoček) - regulacija Leucaspius delineatus (Heckel 1843) (belica) - izsuševanje - pesticidi, herbicidi - onesnaževanje rezervati repopulacija ~ rezervati - rezervati - rezervati Neopredeljena vrsta - I (Indeterminate) - 7 vrst Platichthys flessus (Linnaeus) 1758 (iverka) Alosa falax nilotica (Geoffroy 1927) (čepa) PelecuscultratusiUnmevis) 1758 (sabljevec) Abramis ballerus iUnmeu^) 1758 (kosal j) .(Agassiz) 1832 Alburnus alburnus alborella (de Filippi) 1844 (primorska belica) Rutilus rubilio aula (Bonaparte 1841) Nekatere od omenjenih vrst so bile ujete le posamič , nekatere pa v zadnjih jih sploh ne na ozemlju'Slovenije {Alosa falax nilotica, Abramis ballerus, zato so uvrščene med neopredeljene vrste. (veliki _ 1758) i šilo, kačje šilo) Syphonostoma typhle (Linnaeus 1758) (ploskonoso morsko šilo) Cuvier 1829 (sivi cipelj) Mugil labrosus Risso 1810 cipelj) 1826 (dolgonosi cipelj) Liza ramada Risso 1826 (tenkousti cipelj) L/za auz-aZ-a Risso 1810 (zlati cipelj) da Blennius fluviatilis sploh ne živi v Sloveniji, ker ni kljub temu, da je bilo v rekah jadranskega porečja v veliko ihtioloških raziskav. Ekologija in biologija predstavnikov družin Cobitidae {Cobitis elongata, Cobitis taenia, Cobitis aurata) sta slabo raziskani. Glede na to, da živijo zariti v mulj in droben pesek, bi jih lahko ogrožala reguliranje rek in onesnaževanje. Stanje populacij je zaradi njihovega "skritega" in samotarskega načina življenja oceniti in preučiti. je v svetu dovolj znan, v Sloveniji pa sta stanje populacij in življenjski prostor slabo raziskana. V tej kategoriji so še vrste rib, ki zahajajo iz morja v brakične vode ali celo v sladke vode. To so predstavniki družin Atherinidae, Mugilidae, in 5. LITERATURA lUCN, 1980: How to use the lUCN Red Data Book Categories. Kew. Lelek, a., 1987: The Freshwater Fishes of Europe.- AULA - Verlag Povž, M., 1983: Spremembe v arealu dveh vrst podusti {.Chondrostoma, Pisces) v Sloveniji.- Biološki vestnik, 31, 1: 45-52, Ljubljana. Povž, M., 1989: Rdeči seznam sladkovodnih rib in obloustk Slovenije.- Ribič, 48, 10: 246-250, Ljubljana. Avtoričin naslov/Author's Mag. Meta Povž, dipl. biol. Zavod za ribištvo Zupančičeva 9 SLO-61000 Ljubljana Slovenija Rdeči seznam ogroženih metuljev (Macrolepidoptera) v Sloveniji The Red List of Endangered Macrolepidoptera in Slovenia Jan Carnelutti Ključne besede: Rdeči seznam, metulji, Macrolepidoptera, Slovenija Key words: Red List, Macrolepidoptera, Slovenia IZVLEČEK Rdeči seznam ogroženih makrolepidopterov je narejen v obliki kataloga in zajema vse do sedaj znane vrste in nekatere podvrste metuljev (Macrolepidoptera) v Sloveniji, in sicer 1402 taksonov. Zaobsežene so tudi neogrožene vrste; opredeljene so s posebnimi oznakami. Taksoni so obravnavani v petih zoogeografskih regijah. Naveden je kratek pregled strokovnih del o raziskavah metuljev v Sloveniji in glavni vzroki ogroženosti. ABSTRACT The Red List of endangered Macrolepidoptera has been drawn up as a catalogue. It comprises all the species and some subspecies of Macrolepidoptera known so far to occur in Slovenia, that is 1,402 taxa, including species which are not under threat; they are marked with special signs. Taxa found in five Zoogeographie regions are dealt with. A short survey of professional publications on the Macrolepidoptera is presented. The main causes of endangerment are discussed. 1. UVOD Rdeči seznam makrolepidopterov je pripravljen v obliki kataloga in obsega vse do danes na ozemlju Slovenije (v političnih mejah) ugotovljene vrste in nekatere podvrste. Ogroženost oziroma neogroženost taksonov je obravnavana v petih zoogeografskih regijah. Makrolepidopteri so nedvomno med vsemi insektskimi redovi pri nas najbolje raziskana skupina. Velika in zelo izražena zoogeografska heterogenost slovenskega in sosednjega ozemlja je nujno zahtevala predstavitev po zoogeografskih regijah oziroma podregijah (si. 1). Zelo težko je kolikor toliko realno ovrednotiti vrste že po njihovi pogostnosti, še težje ugotoviti njihovo stopnjo ogroženosti, posebno če bi jo želeli na splošno oceniti za vso Slovenijo. Vedeti moramo, da je v veliko primerih neka sicer po vsem slovenskem ozemlju razširjena vrsta različno pogosta in seveda zato tudi različno ogrožena. Na ogroženost vplivajo še mnogi drugi dejavniki, ki se v posameznih predelih zelo razlikujejo. Na primer neka vrsta je v Primorju povsod razširjena in zelo pogosta, v alpskem svetu, recimo v alpskih dolinah pa je zelo redka in v stalnem boju za obstanek in zato tudi močno ogrožena. Takih in podobnih primerov je veliko in veljajo za dobro tretjino vrst. S tem delom sem poskusil zapolniti veliko vrzel in pripraviti vsaj začasen pregled za vse raziskovalce, profesionalne in ljubiteljske. Zaključenega, celovitega pregleda še ni, ga pa vsi pogrešajo. Za favno metuljev imamo sicer nekaj zelo dobrih starejših del, ki obravnavajo ožja območja, kot je bilo to takrat v navadi. Tako obstaja za osrednjo Slovenijo, nekdanjo Kranjsko, seznam Ivana Hafnerja (1908-1912) Verzeichnis der bisher in Krain beobachteten Großschmetterlinge. Za Štajersko, v kateri je zajeta tudi Spodnja Štajerska, je podobno delo F. Hoffmanna in R. Klosa Die Schmetterlinge Steiermarks (1914-1923). Za Koroško, kjer je zajeto vse mejno območje proti severu, je J. Thurner napisal Die Schmetterlinge Kärntens und Ost Tirol (1949). Za širši jadranski litoral in zaledje, torej za vso slovensko Istro in Primorje, je H. Stauder (1919-1929) napisal posebno pomembno delo Die Schmetterlingsfauna der Illyro-adriatischen Festland und Inselzone. Zelo pomemben je še dodatni rokopisni seznam našega najplodovitejšega starejšega favnista I. Hafnerja za kranjske metulje in njegov objavljeni seznam metuljev Goriške. Vse drugo, med tem tudi že sedem prispevkov k favni lepidopterov Slovenije in tudi nekaterih drugih favnističnih obdelav posameznih slovenskih predelov izpod peresa domačih in tujih avtorjev, pa je fragmentarno in razdrobljeno. V seznamu je zato veliko vrst, ki niso ogrožene. Z zoogeografsko regionalizacijo slovenskega etničnega ozemlja pa je bil možen natančnejši in predvsem smotrnejši favnistični prikaz. Vsi raziskovalci metuljev bodo imeli vsaj začasno zaokrožen, celovit pregled za vsako vrsto, obogaten še s podatki o redkosti in ogroženosti, kar jim bo pri nadaljnjem delu nedvomno koristilo. Lažje bodo usmerili raziskovanja v slabše raziskane predele ali tja, kjer neko vrsto še lahko odkrijemo. V pripravi je podoben katalog, ki pa bo bistveno izpopolnjen s še mnogimi drugimi podatki o času, krajih, ekologiji, horološkimi, zoogeografskimi podatki in z obširnejšimi komentarji družin, oziroma poddružin itd. Želim, da bi že s tem rdečim seznamom metuljev ustregel in pomagal vsem številnim našim in drugim lepidopterologom. 2. VZROKI OGROŽENOSTI Ogroženost te velike skupine žuželk je zelo različna. Tudi ocenjevanje stopnje ogroženosti je zelo relativno, ker za mnoge vrste še vedno ne poznamo dovolj dobro njihove biologije, ekologije, njihovih življenjskih prostorov niti nimamo dovolj favnističnih podatkov. Življenjske razmere večine vrst se na relativno tako majhnem ozemlju, kot je Slovenija, ki je v vseh pogledih izjemno heterogena, tudi hitro spreminjajo ter so za posamezna, celo večja območja nestalne. Dobro poznamo več nenehno delujočih dejavnikov, ki slabšajo življenjske razmere in neposredno ogrožajo tudi lepidoptere, čeprav so ti na splošno zelo odporni in vitalni. Med žuželkami, še posebno med metulji, je veliko bolj ali manj, večkrat le občasno škodljivih vrst, ki jih je treba primerno zatirati. To je še posebno nujno, ko gre za nenadno širjenje populacije kake vrste. Zal so potem te akcije največkrat premalo strokovne in uničijo tudi veliko popolnoma neškodljivih, celo koristnih vrst. Obsežna poljedelska območja dandanes kar preventivno obdelujejo z najrazličnejšimi kemičnimi sredstvi, herbicidi, pesticidi, fungicidi, še najmanj z insekticidi. Tudi to velikokrat počnemo premalo načrtno in strokovno. Tako so skoraj na vseh poljedelskih površinah in v okolici urbanih naselij nenehno slabšajo življenjske razmere, ki bi omogočale nemoten razvoj in življenje prav vseh vrst. Tako ugotavljamo, da mnoge sicer zelo pogoste vrste komaj še vztrajajo ali so marsikod že iztrebljene. Le do neke mere velja to za gozdarsko stroko in njeno gledanje na škodljivce. Gozdarji so tudi večkrat prisiljeni zelo energično zatreti močne kalamitete škodljivcev, ki lahko narede še večjo škodo, kot jo nekateri poljski škodljivci. Ni dvoma, da so ti njihovi posegi manj uničujoči, bolj selektivni, poleg tega pa pogosto uporabljajo sodobna biološka sredstva. Posebno poglavje je vsesplošno onesnaževanje narave, ki ga povzročamo ljudje že podzavestno s sodobnim načinom življenja (uporabljanje najrazličnejših kemičnih sredstev, neracionalno ogrevanje, da ne govorimo o industriji brez čistilnih naprav; celo razsvetljava je velik uničevalec žuželk, zlasti če svetila vsaj delno svetijo v kratkovalovnem delu spektra. Od metuljev in drugih žuželk so tudi pri nas vedno bolj ogrožene vse tiste vrste, ki so kakorkoli navezane na vodno, vlažno okolje in jih ekološko uvrščamo med t. i. higrofilne, vodoljubne vrste. To so tiste vrste, katerih razvoj poteka specifično v bolj ali manj vlažnih, celo povsem vodnih biotopih. Ze od nekdaj so vsa vlažnejša območja nenehno izpostavljena osuševanjem in drugim ukrepom. Zal to delamo velikokrat nesmotrno, pretiravamo, naredimo še večjo ekološko škodo, kot pa dosežemo opravičljivo in nujno izboljšavo zemljišča ali res pravo regulacijo vodotoka. Te najrazličnejše dejavnosti so največkrat zelo usodne za vse tu živeče vrste. Lahko rečemo, da so zato pri nas, vsaj potencialno, prav vse higrofilne vrste že zelo ogrožene, marsikod so že na meji obstoja in številne so ponekod že izumrle. Ta kriterij ogroženosti vlagoljubnih lepidopterov je s primernimi opombami vnesen tudi v naš seznam. Po dolgoletnih opazovanjih sem mnenja, da so vrste, ki žive bodisi le v subalpinskih in alpinskih legah ali so vertikalni ubikvisti, komaj še ogrožene. Izjeme so le v biotopih v okolici redkih visoko ležečih naselij, planinskih, športnorekreacijskih centrov, žičniških naprav, kjer je pač antropogeni vpliv močno osredotočen. Vendar gre skoraj v vseh primerih za sorazmerno majhna, omejena območja, kjer je ogroženost le malo znana: vsaj dosedanja opazovanja (npr. Krvavec, Kanin) to potrjujejo. Veliko krivdo za ogrožanje, še posebno naj bi to veljalo za metulje, pripisujejo kar na splošno in povsod neposredno človeku. Mišljeni so v prvi vrsti ljubitelji oz. zbiralci-entomologi in celo profesionalni raziskovalci. Tudi o tem imam osebno mnenje, precej drugačno, ustvarjeno na dolgoletnih izkušnjah in opazovanjih. Tudi drugod so ne samo raziskovalci, tudi poklicni varstveniki mnenja, da zbiratelji-ljubitelji narede še najmanj škode. Le izjemoma ogrožajo, ko zbirajo, večkrat celo v pretiranih količinah, redke vrste na posameznih, največkrat iz literature znanih "lokalitetah". Takih "razvpitih lokalitet" je seveda kar precej tudi pri nas. Največkrat gre za izjemno ugodne življenjske prostore, kjer so optimalne razmere za kako redko vrsto ali celo več vrst hkrati na zelo majhnem prostoru (tudi le nekaj arov velikem) in so pravzaprav nekaki refugiji. Vedeti moramo, da te redke vrste, tu tako ogrožene, najdemo še na drugih mestih in da globalno še niso v neposredni nevarnosti. Toda zavarovati je treba sleherno ogroženo mesto. Zato tudi sam zastopam stališče, da skoraj v nobenem primeru ni treba globalno zavarovati posamezne, celo zelo redke vrste, temveč raje varujemo vse njihove biotope; vsakega seveda s primernih varovalnim pasom in ustreznim varovalnim režimom. Ponovno poudarjam, da so vsi naši ljubitelji-lepidopterologi kot vsi entomologi, včlanjeni v Slovensko entomološko društvo, ki jih ves čas pravilno vzgaja in usmerja v skrajno racionalno zbiranje in načrtno raziskovanje v okviru znanstvenoraziskovalnih ustanov. Dobro so seznanjeni z entomološkim kodeksom zbiranja in varstvenimi zakoni; med njimi so izredni strokovnjaki, ki se danes edini ukvarjajo z nekaterimi skupinami žuželk in so zlasti koristni in zaslužni za spoznavanje naše slovenske favne. 3. SEZNAM Pojasnila rubrik in oznak: Številka: Redna številka vsake vrste, ki jo ima v delu Forster & Wohlfahrt, 1955-1981: Die Schmetterlinge Mitteleuropas. Vrste, ki jih ni v Forster je vi knjigi, gre največkrat za nekatere prave mediteranske elemente, so pa v naši favni, so vnesene v seznam na ustreznem mestu z oznako a. SR: splošna raziskanost in pogostnost: S kategorijama lUCN K in I je označena stopnja raziskanosti vrste v Sloveniji; v posameznih zoogeografskih regijah so podane domnevne kategorije ogroženosti. Pri vrstah z oznako I so kategorije ogroženosti opredeljene točneje, pri vrstah z oznako K so približne. D - zelo razširjene, pogostne in nikjer ogrožene vrste, ki ne sodijo v rdeči seznam. Regija: Zoogeografske regije (Carnelutti, 1981) so prikazane na sliki 1. V posameznih regijskih kolonah so vnešene različne oznake, ki natančneje označujejo stopnjo ogroženosti, v nekaterih primerih tudi pogostnost vrste, predvsem pa prisotnost v naši favni. Poleg lUCN kategorij Ex, Ex?, E, V, R so uporabljene še naslednje oznake: + za vrste, ki so zelo - za vrste, ki niso bile ugotovljene in je zelo verjetno, da jih v tej regiji ni pričakovati; o za vrste, ki jih tu sicer še nismo našli, jih pa lahko z vso verjetnostjo in pojasnila ter po potrebi še drugi podatki in komentarji. Uporabljene okrajšave: Ij, ki se bolj ali manj redno seli na različne razdalje in v tudi preko našega ozemlja. Njihova pogostnost, razširjenost in ogroženost so relativne, zato v koloni o splošni raziskanosti in pogostnosti zanje end. - endemna vrsta, ko gre za endemno vrsto v ožjem Sloveniji ali še^ožje, endem Julijskih Alp, itd.); ki"velja za škodljivo; krajevno je lahko redka ali (vodoljubne) vrste; metulji, katerih življenjski prostori so (higr.) - higrofilne vrste, ki sicer žive predvsem na vlažnih predelih (vi travniki, obrežja, logi itd.), a jih najdemo tudi v drugačnih biotopih. škod. - vrsta, ki velja higr. - higrofilne (vo Obe kategoriji vlagoljubnih vrst sem posebej poudaril, ker so zaradi vse in drugih melioracijskih posegov vse bolj ogrožene. St. pod. - kadar gre za"" vrste, za katere je znan le zelo star (preko 50 let) iz literature oziroma iz muzejskih zbirk. Key: No. The number used for species dealt with by Forster & Wohlfahrt, Die 1955-1981. Species that are not dealt with in often these are i fauna - are included in the Red List SR (Extent of The lUCN only approximately, kategorije ogroženosti. icuring widely and frequently and are not endangered; they do : ti the Red List. (Carnelutti, 1981) are presented in Fig.l In individual SL 1 - Zoogeografske regije (Carnelutti, 1981) v Sloveniji Fig. 1 ~ Zoogeographical regions (Carnelutti, 1981) in Slovenia Legenda/Key: AL - alpska regija/alpine region AL V - vzhodnoalpska podregija/eastalpine subregion ZLV - zahodnoalpska podregija/westastalpine subregion PA - predalpska regija/prealpine region ZPA - zahodnopredalpska podregija/east prealpine subregion VPA - vzhodnopredalpska podregija/west prealpine subregion SVPA - severovzhodnopredalpska podregija/northeast prealpine subregion SP - subpanonska regija/subpannonian region SPK - subpanonskokraška podregija/subpanonian karst subregion KR - kraška (dinarska) regija/karst (dinaric) region PR - primorska (submediteranska) regija/submediteranean region PRPA - primorsko predalpska podregija/submediteranean subalpina subregion PRK - primorsko kraška podregija/ submediteranean dinaric subregion Slovene fauna. In addition to the lUCN categories, Ex, Ex?, E, V, and R, the following signs are used: + for species which frequently occur in the region and are not under threat; - for species which have not been found in the region and their presence is not expected; o for species which have not been found in the region yet, but their occurrence is expected. Notes and explanations and, if necessary, additional data and comments, migr. ~ migrant; end. - endemic species; Š. end. - endemic species with a wider distribution range; nas. V. - introduced species; škod. V. - species regarded as pest; higr. - hygrophile species, that is butterflies which depend on wet habitats; (higr.) - hygrophile species which live in moist places (moist meadows, embankments, thickets etc.), but are also found in other biotopes. Special attention was paid to the two hygrophile species as they are more and more endangered because of the increasingly frequent regulation of waterways and because of other ameliorative procedures. ! - species for which one locality only is known in Slovenia; St. pod. - species for which only very old data (over 50 years) are found in literature or in museum collections. St. Takson SR REGIJA/REGION No. Taxon AL PA KR PR SP fam.: Papilionids 1 PapiUo machaonh. I R + + + + 2 IphicJidespodahnus Ehn. I R R + + R 3 Zerynthia hypsipyle Schulz. I - R + + R 4 Parnassius apollo rhea Poda I R - - - P. a, tolminicus Kolar K - E? - - - P. a. julianus Stauder I E R - - - P a. mangartiensis Kolar K E - - - P. a. leimdorfferi Bvyk K - E E - - P a, intermedia K + ~ - - 6 Parnassius mnemosyneh. I + + R R R fam • Pieridae 7 A por i a crataegi L. D R + + + + skod. 8 Pieris brassicaeL, D + + + + + škod. 9 Pieris rapae L. D + + + + + skod. 11 Pieris erganeW.G, I R R + + R 12 Pieris napi h. D + + + + + (higr.) 13 Pieris bryoniae O. I + R R - - Št. No. Takson Taxon SR REGIJA/REGION AL PA KR PR SP Note 14 Pontia daplidice L. R R R R R ffligr. 15 Synchloe callidice Esp. K Ex? - - - - Kanin, Mangart 17 Anthocaris cardamines L. D + + + + + (higr.) 19 Gonepteryx rhamni L. D + + + + + 20 Gonepteryx Cleopatra L. K - - - R - Dragonja!, siri a: 23 Colias hyale L. R R R R + inigr. 24 Colias australis Vrty. + + + + + niigr. 26 Colias croceus Fourc. + + + + + niigr. 27 Colias myrmidone Esp. - Ex - - R niigr. 28 Leptidea sinapis L. D + + + + + 29 Leptidea morsei Fent. K — V(R) — — V fam.: Satyridae 30 Erebia ligea L. I + + + + R 31 Erebia euryale Esp. I + + R - 33 Erebia man t o pyrhuloides C. & M. I R - - - - 36 Erebia epiphron Knoch I R - - - - 38 Erebia pharte Hbn. K R - - - - 41 Erebia aethiops Esp. I + + + R + 43 Erebia medusa Schiff. I + + + R + 45 Erebia pluto triglavensis Schaw. I R - - - - end. 46 Erebia gorge Hbn. I R - - - - 50a Erebia calcaria Lork I + - - - end., Julijske Al Z Karavanke 51 Erebia pronoe obscurior C. & M. D + - - - - end. 52 Erebia styx trentae Lorkovic I E - - - - end. 53 Erebia stirius God. K R R R(V) R(V) R(V) 55 Erebia oeme pseudospodia C. & M. K R R R - R end. 55a Erebia melas nanos Fruhstorfer I - - + - - end. 57 Erebia pandrose Bkh. I + - - - - 58 Agapetes galathea L. D + + + + + (higrJ 62 Hipparchia fagi Scop. I - R + + + 64 Hipparchia semele L. I R + + + + 65 Hipparchia statilinus Hufn. I - R + - 66 Arethusana arethusa Esp. I - - + R - 67 Brintesia circe F. I R R + + R St. No. Takson Taxon SR REGIJA/REGION AL PA KR PR SP saga Frhst. I R R + + R 69 Satyrus ferula F. I - V R R(V) - 71 Minois dryas Scop. I R R + + R (higr.) 72 Aphantopus hyperantus L. I R + + R R 73 Par arge aegeria L. D R + + + + 74 Dira megera L. I R + + + + 75 Dira petropolitana F. I R + R R R 76 Dira maera L. I R + + + + 77 Lopinga achine Scop. I R + + R R 78 Maniola jurtina L. D + + + + + 79 Hyponephele lycaon Rott. I R + + R + 81 Pyronia tithonus L. I R + R R 83 Coenonympha oedippus F. I - V - E - liigr. 85 Coenonympha iphis Schiff. I R + + + + (higr.) 86 Coenonympha arcania L. I + + + + + 87 Coenonympha satyrion Esp. I R - - - - 88 Coenonympha pamphilus L D + + + + + 89 Coenonympha tullia fiorii Vrty K E E — — 0 higr. fam.: Nymphalidae 90 Apatura iris L. I R R R R R 91 Apatura ilia Schiff. I R R R R R 92 Limenitis Camilla L. I R R + R R 93 Limenitis reducta Lewis I R R R + R 94 Limenitis populi L. I R R R R R 95 Neptis rivularis Scop. I R + + R R 96 Neptis sappho L. K - R(V) R + 97 Vanessa atalanta L. + + + + + inigr. 98 Vanessa cardui L. + + + + + migr. 99 Aglais urticae L. D + + + + + 100 Inachisioh, D + + + + + 101 Nymphalis xanthomelas Esp. R V V V V migr. 102 Nymphalis polychloros I., R + + + + migr. 103 Nymphalis antiopa h. I + + R R + 104 Polygonia album Esp. - - V - V migr. 105 Polygonia c album L. I R + + + + 106 Polygonia egea Cr. - R R + o migr.? 107 Araschnia levanna h. I R + + R + 108 Euphydryas maturna h. K R R R R 0 109 Euphydryas intermedia B, ssp, wolfensbergeri Frey. K R R - - St. Takson SR REGIJA/REGION Opomba No, Taxon AL PA KR PR SP Note 111 Euphydryas aurinia Rott. D + + + + + 112 Euphydryas glaciegenita Vrty. K R - - - - 113 Melitaea diamina Lang. I R R V V V higr. 114 Melitaea britomartis Assm. ssp. michielii Assm. I - R R R R end. 115 Melitaea athalia Rott. D + + + + + (higr.) 119 Melitaea parthenie Borkh. I R + . + + + (kigr.) 122 Melitaea cinxia L. D R + + + + 123 Melitaea phoebe Schiff. I R R + + R 124 Melitaea trivia Schiff. I - R + R o 125 Melitaea didyma Esp. D R + + + + 126 Mesoacidalia charlotta Haw. D + + + + + 127 Fabriciana niobe L. D + + + + + 128 Fabriciana adippe Rott. D + + + + + 129 Pandoriana maja Cr. K - - V V Ex? 130 Argynnis paphia L. D + + + + + 132 Brenthis hecate Esp. K R R + + R 133 Brenthis ino Rott. K V V V - V higr. 134 Brenthis daphne Schiff. I R + + + + 136 Clossiana selene Schiff. I V R v R V higf. 137 Clossiana thore Hbn. K V - - - - (higr,), zadnje case ni opažen 138 Clossiana euphrosyne L. I R + + R + 139 Clossiana dia L. R + + + + ffligr. 140 Clossiana titania Hbn. K R(V) R(V) - - (higr,) 141 Boloria pales Schiff. I + - - - - 144 Issoria lathonia L. R R R R R migr. fam.: Libytheidae 145 Libythea celtis Fuessl. R R R R R ffiigr. fam.: Riodinidae 146 Nemeobius lucina L. I R + R R R fam.: Lycaenidae 147 Thecla quercus L. I R R + + R 148 Thecla betulae L. I R + + R R 149 Strymon ilicis Esp. I R + + + + 150 Strymon acaciae F. I R(V)R + + R 151 Strymon spini Schiff. I R R + + + St. Takson SR REGIJA/REGION Opomba No. Taxon AL PA KR PR SP Note 152 Strymon w-alhum Knoch. I R R R R R 153 Strymon pmni L. I R R + + R 154 CaUophrys rubi L. D + + + + + 155 Heodes virgaureae L. I + R R + 156 Heodes tityrus Poda I -h -f + + + 157 Heodes alciphron Rott. I + R R R R 159 Lycaena phlaeas L. I R + + 4- + 160 Thersamonia dispar Haw. I E V V E V higr. 161 Thersamonia thersamon Esp. K - Ex - - Ex? s(. pod. 162 Palaeochrysophanus hippothoe L. I R + R R R higr. 163 Syntarucus pirithous L. 0 R R R R inigr. 164 Lampides boeticus L. - R o R o iiiigr. 165 Everes argiades Pall. I R + R + R 166 Everes alcetas Hffmgg. K - R R R ?R 167 Everes decolorata Strg. K - R(V) - _ Ex? st. pod. 168 Cupido minimus Fuessl. D + + + + + 169 Cupido osiris Hbn. K - - - V 170 Celastrina argiolus L. I R 4- + + 171 Scolitantides orion Pall. I R R + + R 172 Philotes schiffermulleri Moore I 0 R + R R 173 Philotes baton Bergstr. I R -f + R R 176 Glaucopsyche alexis Poda I R + + + + 177 Maculinea alcon Schiff. I R(V)R R R(V) R(V) higr. 179 Maculinea teleius Bergstr. K - E - E V higr. 180 Maculinea nausithous Bergstr. K - E - ~ V Mgr. 181 Maculinea arion L. I R R R R R 182 Lycaeides idas L. I 0 R R R R 183 Lycaeides argyrognomon Bergstr. I R R R R R 184 Plebejus argus L. D + + + + + 186 Aricia agestis Schiff. I + + -f + 187 Aricia artaxerxes G. Hbn. K R R 0 - 189 Eumedonia eumedon Rott. K - - R R 191 Albulina orbitulus Prun. K R - - - 192 Cyaniris semiargus Rott. I + ■4- + (higr.) 193 Vacciniia optilete Knoch K - R - - - higr., Pohorje! 196 Polyommatus icarus Rott. D + + + + + 197 Lysandra thersites Cant.~Chapm. I o R(V)R R R 198 Lysandra escheri Hbn. K - - R(V) V - (higr.) 199 Lysandra amandus Esp. I R R R o R širi area! 200 Lysandra argester Bergstr. I R "f + + + 201 Lysandra bellargus Rott. D • + + + + St. Takson SR REGIJA/REGION 0( No. Taxon AL PA KR PR SP Nt I R + + + R I Ex? - - - - si. pod. K R(V) R + + R D + + + + + I R + + + R I R + + + R K - R R R o K - - - Ex? - st.poi I R R + + R K Ex? - - - - Mangart!, st, pod. K R - - - - D + + + + + K - - o R - 218 Pyrgus onopordiRhr. K - - - Ex - Vipava, si. pod. K R R - - o I + + + + + K I R R R R R I R R + + + K o R R R V iigr.,širiareal + + R + + + + + + + + + R + + R + + + + + + + + fam.: Nolidae 234 Nola cuculatellah. K - R o o R 235 Roeselia togatulalis Hhn. K - R o R o 236 Roeselia albuIaSchm. K - R R R R 237 Roeselia strigula Schiü. K R R o o R 238 Celama cicatricalis Tr. K R + R R o 239 Celama confusalis H. Sch. K R + R R R 240 Celama centonalisUhn. K - o o R R 242 Celama cristatula m>n. K - o o R o fam.: L 246 Dasychira Št. Takson SR REGIJA/REGION Opomba No. Taxon AL PA KR PR SP Note 248 Dasychira pudibunda L. D + + + + + 250 Orgyia gonostigma F. K R R o R o o 251 Orgyia recens Hbn. D + + + + + 253 Hypogymna morio L. I - . R - - + skod. 255 Arctornis Inigrum Muell. I R + + R R škod. 256 Leucoma salicis L. I R + R R R škod. 257 Lymantria dispar L. D + + + + + škod. 258 Lymantria monacha L. I + + R R R škod. 260 Ocneria rubea F. K - R o o R 261 Euproctis chrysorrhoea L. D + + + + + 262 Porthesia similis Fuessl. I R R R o + škod. fam.: Arctiidae 263 Nudaria mundana L. I V(R)R R R o higr. 265 Cybosia mesomella L. I R + + R R 266 Miltochrista miniata Forst. I R + o o + 267 Lithosia quadra L. D + + + + + 268 Eilema depressa Esp. I + + + + + 269 Eilema unita Hbn. K - R 0 R - 270 Eilema pygmaeola Dbld. K R R 0 + 0 271 Eilema lutarella L. K R R R R R 272 Eilema complana L. D + 4- + + + 273 Eilema lurideola Zincken I R + R R R 274 Eilema caniola Hbn. I + + + + + 275 Eilema griseola Hbn. I R R R R R (higr.) 278 Systropha sororcula Hbn. D + + + + + 279 Atolmis rubricollis L. K + + R o R 280 Coscinia striata L. D + + + + R 281 Coscinia cribraria h. K - - Ex? - - st. pod., Sežana 282 Utetheisa pulchella L. o R R R R inigr. 284 Chelis maculosa Gerning K - - R R - 286 Phragmatobia fuliginosa L. D + + + + + 287 Eucharia casta Esp. K - - Ex - - st. pod., Velike Lašče 2?^ldiEuprepia pudica Esp. K - - - R - Ankaran 288 Parasemia plantaginis L. I + + R — 0 291 Spilarctia lubricipeda L. D + + + + + 292 Spilosoma menthastriEsp. D + + + + + 293 Spilosoma urticae Esp. K R R 0 O 0 295 Hyphantria cunea Drury. K - R - - + ! škod., širi ar., nas. v. 296 Arctinia caesarea Goeze K R(V)R R R o 297 Cycnia mendica Ch I R R R R R 299 Cycnia luctuosa Hbn. G. K - R R + R Št. No. Ta Ta REGIJA/REGION fam.: fam.: Th Dpoeida fam.: Notodontidž AL PA KR PR SP K V R R + R(V) D + + + + + I R R R R R K V? V? V? V 0 I R + R R R D R + + + + K - - - Ex - st.po I - + + + + D R + + + + K - R R R R D + + + + + K - - R + - K R R R R R K R R I + R R K - - - Ex? - s(.po, K R(V) R(V) 0 o higr. I I - R + + K R(V) + R + R K R(V)R R R R I + + + + + I R(V)R R R R D + + + + + D R + + + + I - - - + R(V) I R R R R R K - R R R R K - - V V - K - R R R R I + + + + + I + + + + + I - R R + R St. Takson SR REGIJA/REGION No. Taxon AL PA KR PR SP 346 Pheosia tremula Cl. I R + R + + 347 Pheosia gnoma F. I R + R + + 348 Notodonta phoebe Sieb. I R R R R R 349 Notodonta torva Hbn. K R R(V) - - - 350 Notodonta dromedarius L. I + + + + + 351 Notodonta ziczac L. D + + + + + 352 Spatalia argentina Schiff. K R(V)R + + R 353 Leucodonta bicoloria Schiff. K R R(V) - - o 354 Ochrostigma velitaris Hufn. K - R R + o 355 Ochrostigma melagona Brkh. K R R R R R 356 Odontosia carmelita Esp. K R - - - - 358 Lophopteryx camelina L. D + + + + + 359 Lophopteryx cuculla Esp. I + R R R R 360 Pterostoma palpina L. D + + + + + 361 Ptilophora plumigera Esp. I + + + + + 362 Phalera bucephala L. D + + + + + 363 Phalera bucephaloides O. I - - R R V 365 Clostera curtula L. K R + + R + 366 Clostera anachoreta F. I R R R + 367 Clostera anastomosis L. I R + + R + 368 Clostera pigra Hufn. I R + + + + Note fam.: Zygaenidae 370 Theresimima ampelophaga BayleK - - R R R škod. 371 Rhagades pruni Schiff. K - R o 0 R 372 Lucasia subsolana Stgr. K - R R R - 373 Jordanita chloros sepium K. B. K - V? R R - 375 Jordanita globulariae Hbn. K R R R + R 376 Roccia notata Zeli. K - R o o 0 377 Roccia budensis Speyer K - - R R 0 378 Procris statices L. K R R + + + R 379 Procris alpina Alberti K - - - R - ! 380 Procris manni Led. K R R R R R 381 Procris geryon Hbn. K R - 0 R 0 382 Mesembrynuspurpuralis Brünn. D + + + + + 384 Cirsiphaga brizae Esp. K - - Ex? - - st. pod., Col 385 Hyala punctum 0. K - - V R - 386 Silvicola scabiösae Scheven I R R + R R 389 Peucedanophila Cynarae Esp. K - - - R - 390 Lictoria achilleae Esp. D + + + + + 394 Agrumenia carniolica Sxop. D + + + + + St. No. Takson Taxon SR REGIJA/REGION AL PA KR PR SP Note 395 Thermophila meliloti Esp. I R R R R R 396 Zygaena filipendulae L. D + + + + + 398 Huebneriana lonicerae Schev. I + + + R + 399 Polymorpha transalpina Esp. K + + + R R 400 Polymorpha angelicae 0. K Ex - - - Ex 400a/1 a, ternovanensisY^ooUti K - R R R 402 Polymorpha ephialtes L, K R(V)R R + R fam.: Heterogynidae 403 Heterogynis penella Hbn. fam.: Cohlidiidae 404 Apoda Umacodes Hufn. 405 Heterogenea asella Schiff. fam.: Sphingidae K I K R R R R R + R Ex sl. pod., Bohinj R R 406 Mimas tiliae L. I R + R + R 407 Laothoe populi L. I R + R R + 408 Marumba quercus Schiff. I - R R + R 409 Smerinthus ocellata L. D + + + + + 410 Acherontia atropos L. R R R R R ffligr. 411 Herse convolvuli L. R R R R R Diigr. 412 Sphinx ligustri L. D + + + + + inigr,, Ihi 413 Hyloicus pinastri L. + + R R R 414 Daphnis nerii h. o R R R R inigr. 415 Celerio euphorbiae L. R R + + R ffligr. 417 Celerio verspertilio Esp. K R(V) R(V) o o R(V) 418 Celerio galii Roti. o R R o o migr. 419 Celerio lineataf. R R R R R inigr. 420 Deilephila elpenor L. D + + + + + 421 Deilephila porcellus L. D + + + + + 422 Hippotion celerio L. R R R o R ffligr. 423 Proserpinus proserpina Pall. K R(V) R(V) R(V) 0 o higr. 424 Macroglossum stellatarum L. + + + + + ffligr. 425 Hemaris tityus L. I R + R R R 426 Hemaris fuciformis h. I R + + R R 427 Hemaris croatica Esp. K - Ex? - V Ex? St. Takson SR REGIJA/REGION Opomba No. Taxon AL PA KR PR SP Note fam.: Thyatiridae 428 Habrosyne pyritoides Hufn. I + + + + + 429 Thyatira batis L. I + + + + + 430 Tethea fluctuosa Hbn. R R R - 0 431 Tethea duplaris L. I R + + 0 R 432 Tethea or Schin. I R R + R R 433 Tethea ocularis L. I R R R R R 434 Polyploca dilutaf. I - R R + 0 435 Polyploca flavicornis L. I R R R 0 o 436 Polyploca ridens F. I R R R + R 437 Polyploca ruficollis V. I ~ R fam.: Drepanidae 438 Drepana falcataria L. K R + R + R 439 Drepana curvatula Bkh. K R R R 0 R 440 Drepana harpagula Esp. K R R R R R 441 Drepana lacertinaria L. I R R R R R 442 Drepana binaria Hufn. K + R R R R 443 Drepana cultraria F. I + + R R R 444 Cilix glaucata Scop. I + + + + + fam.: Syssphingidae 445 Aglia tau L. I R + R R + fam. : Saturnidae 446 Perisomena caecigena Kupido K - - V? R R Avstrijska Štajerska (Sausal) 447 Saturnia pyri Schiff. K V R(V) R(V) + R obdobno 449 Eudia pavonia L. I + + + + + 450 Philosatnia cynthia Drury. K - Ex - - st. pod., Kranj, nas. 451 Antheraea yamamai Guer. I R + R R + v širjenju, nas. y. fam.: Lemoniidae 452 Lemonia taraxaci Esp. K R + + + R 453 Lemonia dumi L. K - V - V V (liigr.) fam.: Lasiocampidae 454 Malacosoma neustria L. I R + + R R škod. St. No. Ta Ta REGIJA/REGION AL PA KR PR S + R Ex? - St. pod. 476 Di R - - - - Mangj R R R R o + + + + + R R? - - - - R(V)R R V R R R R 0 R R + R R škod. + + + + + + + + + + - R R V R higr. R R - - R širiar R R + + R R + + + + R R R R 0 + + + + + + + + + R škod. 477 R(V) R(V) R 478 Thyrisfe, I R R R R R K - - R R - K R R + R R I R + + + + K - - R R K R - - - - K R - - - - I + + + + + K V - - - - K R R R R R K R - - - - K - - Ex? - - 80 let St. pod.? St. No. REGIJA/REGION AL PA KR PR J + + + + nitoi StoK + + + + R - - - R - -o R o R o o R R R R o o o o o R? R R R R Iul.Alpe,š.i 580 Cl. St. Takson SR REGIJA/REGION Opomba No. Taxon AL PA KR PR SP No(e 582 Sphecia crabroniformis Lewin. K - - - V - 583 Paranthrene tabaniformis Rott. I - R 0 R + škod. 584 Bembecia hylaeiformis Lasp. K R R 0 - - 585 Synanthedon scoHaeformis Bkh. K - V - - - Dobrna 586 Synanthedon spheciformis Ger. K R R o - o 590 Synanthedon tipuliformis Cl. K - R o 0 R 592 Synanthedon cephiformis 0. K R 0 0 0 0 Črna prst! 593 Synanthedon conopiformis Esp. K - R R 0 0 594 Synanthedon vespiformis L. K - R R 0 o 595 Synanthedon myopaeformis Bkh. K - R R - o pog. škod. 597 Synanthedon culiciformis L. K - R o R 0 598 Synanthedon stomoxiformis Hbn. K - R 0 R 0 599 Synanthedon formicaeformis Esp. K - R - - 0 601 Dipsosphecia ichneumoniformis F. I R + R R R škod. 604 Chamaesphecia chrysidiformis Esp. K - - - V - Gorica 605 Chamaesphecia chalcidiformis Hbn. K - - V - Avce-Soca 610 Chamaespecia empiformis Esp. K - R o R R 613 Chamaesphecia stelidiformis Frr. K - R - - 0 Ljubljana, st. pod. 617 Chamaesphecia triannuliformis Frr. K R - - - o Radovljica!, st. po 618 Chamaesphecia muscaeformis View K - - - - V Ljutomer, st. pod. 619 Chamaesphecia leucomelaena Z. K - R? - - 0 st. pod. 620 Chamaesphecia affinis Strg. K — — - R - Vipava! st. pod. fam.: Cossidae 623 Cossus cossus h. I R R R + + škod. 624 Lamellocossus terebra F. K R R - - R 625 Hypopta caestrum Hbn. K - - - R - 626 Dyspessa ulula Bkh. K V R R R R 627 Zeuzera pyrina L. I R + R + + škod. 628 Phragmataecia castaneae Hbn. K V - 0 R higr. fam.: Hepialidae 629 Hepialus humuli h. K R - - - - škod. 630 Hepialüs carna Esp. I + R? - - - 631 Hepialus fusconebulosa de Geer K R - - - - 633 Hepialus syIvina L. I R R R R R 633a Hepialus adriatica Osth. K - - - R - Portorož! 634 Hepialus lupulinus L. I R + R R R 635 Hepialus dacicus Caradja K - - - - R 636 Hepialus hecta L. I R R R R R St. No. Ta Ta Noctuida SR RFCrlJA/REGION Opomba AL PA KR PR SP Note K R R R R 0 K - R R + - K - R? R R R škod. K R(V)R R R(V)R K - R R R R skod. K - - - R(V) - Vipava!, si. poc I + R R - - ! K R R? - - - K R R - - - K + + R R + I R - - - - + + + + + škod., inigr. K + R R R R K - Ex? - o - KamkUtpo + + + + + sl[od., Hiigr. I - - R + - K - - R + - K R R R - 0 I R R R - o I 0 R R R 0 K - - - - ExTolstivrh,sl.i K Ex - - - - Bohinj!, St. pod K R R R R R K R R R - o D + + + + + K R R R + 0 I R + R 0 0 K + — - - K R R R(V) - R(V) I + + R(V) - - K R R R 0 R I + R R v R(V) K + - - - - K - - - - 0 I R - - - - K R - - R(V) o I R R R R R I + R R - - + + + + + inigr., škod. I - R + + R K - V V o - St. No. Takson Taxon SR REGIJA/REGION AL PA KR PR SP 702 Noctua comes Hbn. 703 Noctua fimbriata Schreber 704 Noctua janthina Schiff. 705 Noctua interjecta Hbn. 707 Epilecta linogrisea Schiff. 708 Spaelotis ravida Schiff. 709 Spaelotis senna Hbn. G. 711 Opigena polygona Schiff. 712 Graphiphora augur F. 713 Eugraphe sigma Schiff. 720 Lycophotia porphyrea Schiff. 721 Peridroma saucia Hbn. 112 DiarsiamendicaV, 723 Diarsia dahlii Hbn. 724 Diarsia brunnea Schiff, 725 Diarsia rubi View 729 Anomogyna speciosa Hbn. 732 Amathes cnigrum L. 733 Amathes ditrapezium Schiff. 734 Amathes triangulum Hufn. 735 Amathes ashworthii Dbl. 736 Amathes baja Schiff. 737 Amathes rhomboidea Esp. 738 Amathes castanea Esp. 739 Amathes collinaB. 741 Amathes xanthographa Schiff. 743 Hiptelia ochreago Hbn. 744 Phalaena typica L. 745 Eurois occulta L. 746 Anaplectoides prasina Schiff. 747 Cerastis rubricosaSc\s:\ff. 748 Cerastis leucographaScmf, 749 Mesogona acetosellae Schiff. 750 Mesogona oxalina Hbn. 750 Mesogona oxalina Hbn. 752 Anarta cordigera Thnbg. 753 Anarta melanopa Thnbg. 755 Discestra trifolii Hufn. 756 Discestra marmorosa Bkh. 758 Polia bombycina Hufn. 759 Polia hepatica CI. 760 Polia nebulosa Hufn. 762 Pachetra sagittigera Hufn. + + + + ■f migr.,škod. + + + + + mgr., škod. I R + + + + K - - V R O K - R + + R K - - - - Ex? K - - - Ex - ! K " R - - R I R R R - R I R R R R R I + R R R R + + + + + migr. I + + R R R K - - - - Ex Rogaška Slai D + + + + + I R R R o R K R V - - - + + + + škod.,»,igr. I + + R R + I + + + + + I + R(V) R(V) - - D + + + + + I + R R R + I - R + + R K R - - - - Krvavec! I - R + + R K + - - - - K R R R R R I R R(V) - - R D + + R R + D + + + + + K - - - - Ex? Maribor, si. I R + + + + I R + R 0 0 Mgr. I R 4- R o o Mgr. K R - - - - K R - - - - I R R + + R I + R R - - K R R - - o K R R - - 0 (kigr.) I R + R R + D + + + + Takson Taxon St. No. 763 Sideridis evidens Hbn. 765 Sideridis albicolonS&^V 768 Heliphobus reticulata Goqzq 770 Ma. mestra brassicae L. Ill Ma, mestra persicariae L. ■ni Ma> mestra contigua Schiff. 773 Ma, mestra wlatinum Hufn. IIA Ma, mestra thalassina Hufn. 775 Ma, mestra suasa Schiff. 776 Ma, mestra splendens Hbn. 111 Ma, mestra oleracea L. 778 Mai mestra aliena Hbn. 779 Mai mestra pisiL. 780 Mai mestra glauca Hbn. 781 Ma, mestra bicolorata Hufn. 782 Mai mestra dysodea Schiff. 783 Mai ^esträ cäppä Hbn. l%3e,Hac iena armeriae Guenee 784 Hac iena rivularis F. 185 Hac ienalepida^^V 789 Hac iena luteago Schiff. 791 Hac iena filigrama Esp. 793 Hac iena albimacula Bkh. 795 Hac iena compta Schiff. 796 Hac iena confusa Hufn. 797 Hac iena caesia Schiff. 799 Hac iena bicruris Hufn 800 Hac iena magnolii B. 802 Lasionycta proxima Hbn. 803 Lasionycta nana Hufn. 804 Lasionycta callberlaiSigT. 805 Eriopygodes imhecillaY. 806 Cerapteryx graminisL. 807 Tholera cespitis Schiff. 808 Tholera decimalis Poda 809 Panolis flammea^cVxn. 810 Xylomyges conspicillaris L. 811 Orthosia roridaWiw. 812 Orthosia cruda SchiU. 814 Orthosia miniosa Schiff. 815 Orthosia opima Whn. 816 Orthosia populi Ström 817 Orthosia gracilis Schiff. SR K K I D D D D I D K D K D I I I K K I I I I K I I I I I I I K K K I D I D K D D I K D REGIJA/REGION AL PA KR PR SP + + + + + + + + R + + + + + + R R R + + + R + + R R + + R + + R R -R(V) R(V) R R + + + + + + E + R + R? + + R? + + + + + + V(R) + R(V) R(V) R o + + + + R + E + + škod. + škod. + škod. + škod. + škod. o Mgr. R R R + + R R R + + R + + + R R + + + R + R(V)R R - R R + + R + + + R R + + + + + + + + R + + R R V(R) -+ + + + o + R + + + + R + R + R o R + + R R o o R Ex? - Gorica!, St. pod. - - (higr.) O + + (higr.) R + + + R R + St. No. Ta Ta REGIJA/REGION PA KR PR 5 D + + + + + D + + + + + D R + + + + D + + + + + I - - R R - eni I R + + + + (higr.) I + R R - o I R + + + + (higr.) + + + + + ffligr. R R R + R inigr. R R R R R ffligr. K R(V)R R(V) R(V) R higr. K R(V)R R(V) R(V) R higr. K - V V 0 V higr. I + + + + + K 0 R R + R + + + + + ffligr. K - R R + - K R(V)R + + - (higr.) K R - - - - K - R(V) R(V) R(V) R higr. I I R R - R I - - R + - - R R R o ffligr. K - - - R(V) - K - - R V - K _ - R R - K - - - R(V) - Crnika K + + + + + K - - - - R Kolpa! I R R R - o I - R R - R K R R R " I + + + + I R R R R K R R R o D + + • + + I R R R I - R + R I + + + + škod. D + + + + St. No. Takson Taxon SR REGIJA/REGION Opomba AL PA KR PR SP Note 865 Phlogophora meticulosa L. + + + + + škod., niigr. 866 Phlogophora scita Hbn. K R R R - - 867 Callopistria juventina Cr. I R R R R R 868 Callopistria la tre i I le i Dup. K - o R R - 869 Telesilla amethystina Hbn. K - R(V) 1 — V R (higr.) 870 Callogonia virgo Tr. K - - - V(R) R higr. 871 Ipimorpha retusa L. K V(R)R R R R (higr.) 872 Ipimorpha subtusa Schiff. K - R? V(R) V(R) R (higr.) 874 Enargia paleacea Esp. K R - R - o 876 Enargia ipsilon Schiff. K - R R V(R) R higr. 877 Dicyccla oo L. I - R? R + R 878 Cosmia affinis L. K - R R R R 879 Cosmia diffinis L. K - R R R o 880 Cosmia trapezina L. D + K + + + škod. 882 Hyppa rectilinea Esp. K R R - - o 883 Auchmis comma Schiff. K R R R R o 884 Actinotia polydon CI. I R R R + R 886 Actinotia hyperici Schiff. I - R(V)R + R 887 Apamea monoglypha Hufn. D + + + + + 888 Apamea lithoxylea Schiff. I R + + + + 889 Apamea sublustris Esp. I + R R R o 890 Apamea crenata Hufn. I + + R R R 891 Apamea aquila Donz. K R R - R(V) o (higr.) 892 Apamea characterea Hbn. I R? R R R R 893 Apamea lateritia Hufn. K R - - - - Pokljuka!, st. 894 Apamea furva Schiff. K + R R - - 895 Apamea maillardi Hbn. G. I + V? - _ - 896 Apamea zeta Tr. I + V? - - - 897 Apamea rubrirena Tr. K R - - - - 898 Apamea platinea Tr. K R R R(V) - - 900 Apamea remissa Hbn. K R V? R - R 901 Apamea unanimis Hbn. K R R R - o higr. 903 Apamea illyria Frr. K R R - - - 904 Apamea anceps Schiff. K - R R R o 905 Apamea sordens Hufn. K R R R R R 906 Apamea seolopacina Esp. I R R R o R (higr.) 907 Apamea ophiogramma Esp. K - V 0 - 0 (higr.) 908 Oligia strigilish. K + + + + + (higr.) 909 Oligia versicolor Bkh. K + + + + + (higr.) 911 Oligia latruncula Schiff. I + + + + + 912 Oligia fasciuncula Haw. K - V - - - higr. 913 Miana furuncula Schiff. I - R R R R? 915 Mesapamea secalis L. K + + + R R St. No. 915aM 916 917 918 921 924 925 928 929 931 932 933 937 939 940 942 943 944 946 947 949 950 951 952 953 954 957 959 960 961 962 963 964 965 966 967 970 971 972 973 976 977 979 Takson Taxon leHa Remm. Photedes captiuncula Tr. Photedes minima Haw. Photedes extrema Hbn. Photedes pygmina Haw. Eremobia ochroleuca Schiff. Luperina testacea Schiff. L uperi na dumerilii Dup. Luperina rubella Dup. Luperina pozzii Curo Amphipoea oculea L. Amphipoea fucosa Frr. Hydraecia micacaea Esp. Hydraecia petasitis Dbl. Gortyna flavago Schiff. Gortyna puengeleri Trti. Calamia tridens Hufn. Staurophora celsia L. Celaena leucostigma Hbn. Nonagria typhae Thnbg. Archanara geminipuncta Haw. Archanara dissoluta Tp. Archanara neurica Hbn. Archanara algae Esp. Archanara spargani Esp. Rhizedra lutosa Hbn. Oria musculosa Hbn. Meristis trigramnica Hufn. Hoplodrina alsines Brahn. Hoplodrina blanda Schiff. Hoplodrina ambigua Schiff. Hoplodrina superstes Tr. Hoplodrina respersa Schiff. Atypha pulmonaris Esp. Spodoptera exigua Hbn. Caradrina morpheus Hufn. Platyperigea aspersa Rbr. Platyperigea kadcni Frr. Paradrina selini B. Paradrina clavipalpis Scop. Eremodrina gilva Donz. Chilodes maritima Tausch Athetisgluteosa Tr. SR REGIJA/REGION Opomba AL PA KR PR SP Note K o R R o o K R R - - o K - V - - o higr. K - V - V 0 birg. K - V - - v higr. K - R? - - - K R? R R o R I - - R? + 0 Zagreb okolica K - - V? R - K - - - - R Rogaška Slatina! K R R - R 0 Mgr. K - V - - 0 bigr. K - V(R) - - V bigr. K - V - V(R) V higr. K R R o - V bigr. K - - V V - (higr.?) K R R - - 0 K - R o V(R) 0 K - V V(R) - V higr. K - V - 0 V higr. K - V - E v higr. I - - E - - bigr. K - E - - - bigr. K - V - E v bigr. K - V - E v bigr. K - V V V(R) V bigr. K - - - E - Ankaran! K R + + + + + + + + + + + + + + + + + + + R R 0 o R R R R R R R R V V (bigr.) R R + + R migr. I R R R R(V)R (bigr.) K - - - R K - - - R - si. pod. K Ex? - - - - Mojstrana I + + + + + K + R R - - K - - R? V 0 K - R - R o Št. No. REGIJA/REGION AL PA KR PR SF K - R - o - K - - V V - K - - - V(R) K - R R(V)R R K - - V R - K - - - R - K - - R R - K - - - R V K - R R R 0 I R R R? - 0 K R R 0 - R I R R R R R D + + + + + I R R R R R K - R o R R K R R - - o K - R - - 0 I R R R - R K R R R R R I R + + R R D + + + + + K - R - R 0 I - R + + R K - R R R 0 K - - R R 0 K - - R R - I + R - - R K - R R R o K R R - - - K R - - - - K R - - - - I R + + R R K R R 0 - 0 K R - R - - I + R R? - - I - R R + R I - - R + - K R R - R o I R + R R R I + + + + + I + + + + + K R R - - o K - - - R - St. No. Ta Ta I REGIJA/REGION OpomI AL PA KR PR SP Note K - - - Ex? - K R R - - - I R R R R R I R R R R R I - - R + - K - - 0 R - I - R + + R I - - R + - I R R + + R I - R + + R I R R + R I R R R R R I R R R R R K - - R R - I - - R R o I R R + + + I + + + R R I - - R + - K - - - V(R) - Gorid,sl.pod. R R - - - R + + + R R - - - - R R R 0 R R + + R R - - R R - + + + + + - - R + - - - R + o + + + + + - R R + R + + + + + 0 R R R o 0 R + + R - R? R + o - - - R R - - - Ex - o R + + + R? R + + R + + + + + R R R R R R R + + R + + + + + o R R R R TrsU(.pod. St. No. Takson Taxon SR REGIJA/REGION AL PA KR PR SP Note 1098 Agrochola liturah. I R + + + R 1099 Agrochola lychnidis Schiff. I R R + + R 1100 Agrochola laevisUhn. K - R R R o 1101 Agrochola lota Cl. I R R + R R 1103 Parastichtis suspecta Hbn. K - o o V(R)o (higrJ 1104 Spudea ruticilla Esp. I - _ R + — 1105 Atethmia centrago Haw. K - - R - - 1106 Atethmia ambusta Schiff. K 1107 Cirrhia aurago Schiff. K R R + + R 1108 Cirrhia togata Esp. I R R R + R 1109 Cirrhia icteritia Hufn. I R R + + R 1110 Cirrhia gilvagoSchin, I 0 R R R o 1111 Cirrhia ocellaris Bkh. I - . R R R 0 1112 Cirrhia fulvago Cl. I - R R + R 1113 Cirrhia citrago L. K 0 R R R R 1114 Melicleptria cardui Esp. K - V - o - Laško! 1116 Chloridea ononis Schiff. - o R + R migr. 1117 Chloridea viriplaca Hufn. R R R R R migr. 1118 Chloridea maritima Grasl. - R o o o migr. 1119 Chloridea peltigera Schiff. R R R + R migr. 1120 Chloridea nubigera H. Sch. R R R R R ligr. 1121 Chloridea armigera Hbn. R R R + R migr. 1122 Chloridea scutosa Schiff. - R R R R migr. 1123 Periphanes delphinii L. K - V(R)R R V(R) 1124 Pyrrhia umbra Hufn. I R + + + + 1127 Panemeria tenebrata Scop. I + + + + + 1128 Axylia putris L. D + + + + + 1130 Cryphia receptricula Hbn. K - o 0 0 R 1131 Cryphia fraudatricula Hbn. K - R 0 o R 1133 Euthales algae F. K - R R R R 1136 Bryoleuca ereptricula Tr. K R + R R R 1137 Bryoleuca raptricula Schiff. K - R R R o 1140 Bryoleuca domestica Hufn. K R R R R R 1141 Brycphila muralis Forst. I - R R R R 1142 Panthea coenobita Esp. I + + R - o 1143 Trichosea ludifica L. K R - - - 0 Krvavec! 1144 Daseochaeta alpium Osbeck I R R R R R ! 1145 Colocasia coryli L. D + + + + + 1146 Diloba caeruleocephala L. D + + + + + sköd. 1149 Arsilonche albivenosa Goeze K - - - - R(V) 1150 Subacronicta megacephala Schiff. I + + + R R 1151 Acronicta aceris L. I + + + + + 1152 Acronicta leporina L. I + + + + + St. No. Ta Ta REGIJA/REGION AL PA KR PR { + R R + o + R + R + V R R R + + + R R + R + + + + R R R R R R + R R + + R R R R + + V(R) V + + o R R R R + + R R + + R + R R o R + + R R R R R R(V) + R R + o R + + + R K R R R R R R R R R R R + o + V(R) V Mgr. V(R) V Mgr. + + + R R R migr. R V + R + + R V higr. + St. Takson SR REGIJA/REGION No. Taxon AL PA KR PR SP Note 1204 Autographa jota L. I + + R R R 1205 Autoghrapha pulchrina Haw. I + R R R R 1206 Autographa bractea Schiff. I + + R o R 1208 Macdunnoughia confusa Steph. o R + + R inigr. 1209 Trichoplusia ni Hbn. - R R + o inigr. 1210 Chrysodeixis chalcytes Esp. - R R + 0 niigr. 1211 Plasia chrysitis L. D + + + + + 1212 Plasia zosimi Hbn. K - V(R) - - V higL 1213 Plasia chryson Esp. I + R R - 0 1214 Panchrysia deaurata Esp. K R R R R(V) - 1215 Panchrysia vargenteam Esp. I R R R - - 1216 Polychrysia moneta F. I R R R - 0 1217 Chrysoptera cauream Knoch. K R R V - - 1218 Euchalcia variabilis Pill. I + R R - - 1220 Euchalcia modesta Hbn. K Ex? R - - - 1221 Plusidia chciranthi Tausch K - R 0 - - 1222 Abrostola triplasia L. I + + + + + 1223 Abrostola asclepiadis Schiff. I + + R - R 1225 Abrostola trigemina Wcrnbg. I + + + + + 1226 Astiodes dilecta Hbn. I - R R + 0 1227 Astiodes sponsa L. I R R R + R 1228 Catocala fraxini L. I R R R R R 1229 Catocala nupta L. I R R R R R 1231 Cotacala elocata Esp. I - R R R R 1232 Catocala paerpera Giorna K - Ex? - V - 1 1233 Catocala electa Bkh. I R R R R R 1234 Catocala promissa Esp. I - R R R R 1235 Catocala conjunct a Esp. K - - - R - 1236 Catocala lupina H. Sch. K - - - Ex? - Vipava, st. 1237 Catocala pacta v.. K - - R - 1238 Catocala nymphagoga Esp. I - R R R R 1239 Catocala conversa Es^. I - R R R R 1240 Catocala hymenaea Schiff. I - R R R R 1241 Ephesia nymphaea Esp. I - R R R o 1242 Ephesia diversa Hbn. K - - - R - 1243 Ephesia fulminea Scop. I - R R + 0 1244 Eccrita ludicra Hbn. K - - - R - Vipava! 1245 Clytie illunaris Hbn. K - - - - R 1246 Minutia lunarisSchiU. I R + + + R 1247 Ophiusa tirhaca Cr. - R - R - inigr. 1248 Dysgonia algira L. R R R + 0 inigr. 1249 Grammodes bifasciata Petagna K - V(R)R R o 1250 Prodotis Stolida f. - V(R)R + o migr. Št. No. Takson Taxon SR REGIJA/REGION AL PA KR PR SP Nole 1251 Callistege mi CL D R + + + + 1252 Ectypa glyphica L. D + + + + + 1254 Scoliopteryx libatrix L. D R + + + + troglofil 1255 Calpe thalictri Bkh. I R + + R R 1256 Lygephila lusoria L. K - R R + 0 1257 Lygephila craccae Schiff. I R + + + R 1258 Lygephila viciae Hbn. I R + + + + 1259 Lygephila pastinum Tr. K - R R R R 1260 Lygephila limosa Tr. K - - o R 0 1261 Exophila rectangularis Hbn. G. K - - 0 R - Vipava! 1262 Catephia alchymista Schiff. I V(R)R R + R 1263 Aedia funesta Esp. I - R R + R 1264 Anophia leucomelas L. I - R R + R 1266 Parascotia fuliginaria L. I R R R K R 1267 Phytometra viridaria Cl. D + + + + + 1268 Orectis proboscidata H. Sch. K - - R R Ex? 1269 Rivula sericealis Scop. I R + + + + 1270 Laspeyria flexula Schiff. I + + R R R 1271 Colobochyla salicalis Schiff. I R + + R R 1272 Epizeuxis calvaria Schiff. I - R R R R 1273 Herminia barbalis Cl. I + + + + + 1274 Pechipogon gryphalis H. Sch. I - - V(R)R - (higr.) 1275 Pechipogon plumigeralis Hbn. I - R R + R 1276 Chytolitha cribrumalis Hbn. K - - - - R higr. 1277 Polypogon tentacularia L. I + + + + + 1278 Zanclognatha tarsipennalisTt. T - + R R 0 1279 Zanclognatha lunalis Scop. K - R R o R 1280 Zanclognatha tarsicrinalis Knoch I + + + + + 1281 Zanclognatha grisealis Schiff. I + + + + + 1282 Zanclognatha tenuialis Rbl. K _ - - - R Kolpa! 1283 Zanclognatha zelleralis"^ockQ K - R + + R 1284 Simplicia rectalis Ev. K + + + + + 1285 Trisateles emortualis Schiff. I R R R R R 1286 Paracolax glaucinalis Schiff. I + + + + + 1287 Bomolocha crassalis F. I + + + + + 1288 Hypena rostralis L. I + + + + + 1289 Hypena proboscidalis L. I + + + + + 1290 Hypena obesalis Tr. I + + R R R 1291 Hypena obsitalis Hbn. I R o o R o 1291a Hypena lividalis Hbn. - R o - migr.,Lji 1292 Rhynchodontodes antiqualis Hbn. K - R R - 1295 Schrankia costaestrigalis Stph. K - R o R R 129Sdi Zebeebe falsalis H. Sch. K - - - R - Ankaran! St. No. Takson Taxon SR REGIJA/REGION Opomba AL PA KR PR SP Note fam.: Geometridae 1297 Archiearis parthenias L. K R + R o R 1298 Archiearis nota Hbn. K o R R o 1300 Alsophila aescularia Schiff. I R + + + R 1301 Alsophila aceraria Schiff. I - R R + R 1303 Aplasia ononaria Fuessl. I - R + + R 1304 Odezia atrata L. K R(V)o _ - - 1306 Pseudoterpna pruinata Hufn. I R? R + + R 1307 Geometra papilionaria L. I R R R R V? 1308 Comibaena pustulata Hufn. I - R R R R 1309 Hemithea aestivaria Hbn. K R + + R R 1310 Chlorissa viridata L. I R + + R R 1311 Chlorissa cloraria Hbn. I R R + + R 1312 Chlorissa pulmentaria Gn. I - R R + + 1313 Euchloris smaragdaria F. K - R R R R 1314 Thalera fimbrialis Scop. I R + + + R 1315 Hcmistola chrysoprasaria Esp. I R R + + R 1316 lodis lactearia L. K R + + R + 1317 lodis putata L. K + + + R R 1319 Sterrha ruf aria Hbn. I R R + + R 1320 Sterrha sericeata Hbn. K - - - R - 1321 Sterrha macilentaria H. Sch. K - R - - - 1322 Sterrha ochrata Scop. D + + + + + 1323 Sterrha serpentata Hufn. I R + + + o 1324 Sterrha aureolariaSchiü. I R + + + + 1325 Sterrha flaveolaria Hbn. I R + + + R 1326 Sterrha muricata Hufn. I - R + R R 1327 Sterrha vulpinaria H. Sch. I R R R R 0 1328 Sterrha rusticataS,c\ä.n. K - 0 o R o 1329 Sterrha filicata Hbn. I - R R R 0 1330 Sterrha laevigata Scop. I R + + R R 1331 Sterrha typicata Gn. I - R R R 0 1332 Sterrha moniliataSchiü. I R R R R 0 1333 Sterrha sylvestrariaYihn. I R R R R 0 1335 Sterrha elongaria Rmh. K R - - - - 1336 Sterrha obsoletaria Rmb. K - R + + R 1337 Sterrha biselata Hufn. I R + + + R 1338 Sterrha inquinata Scop. K R + R R + 1339 Sterrha dilutaria Ehn. I R + R + + 1340 Sterrha fuscovenosa Goeze K - R + + R 1341 Sterrha humiliata Hufn. I R + R R o 1342 Sterrha politata Won. I - R R R o - (higr.) (Iiigr.) škod. St. No. Ta Ta REGIJA/REGION AL PA KR PR SP I R R + + R I R R R R R I R + + + R K - o R R o I R + + + + I R + + + + I R + + + + K - V V V V I o + + R R K o R + + 0 I V(R)R R R R I - R + + R D + + + + + K - - R 0 - K R R R R 0 I R! R + + R I R R + + R I R + R R R K - - 0 R - I V(R) + R R R I + + R - - K R R R 0 R I R + + + R K - - - R - I R R + + R D R + + + + I - - R R - R R R + R K - R R R R K - R R R R I - - + + - I R R + + R I R R + + R I + + R R R I R + + + R D + + + + + I - R + + 0 I o + + + R K R R R - - I R R R R 0 K - - - Ex? - K - - - V(R) - K - R - 0 - R (higr.) St. pod. , si. pod. St. No. Ta Ta REGIJA/REGION Opc AL PA KR PR SP Nol + R - - - R + R R R 0 R R R R - - V(R) - Snežnik!, R R - - R? - R R - R + + R R R - R o o o R R R 0 R R R R V(R) R (liigr.) R R R V(R) R (higr.) + R R - - škod. + + + + + škod. + + + + + škod. p. R R R 0 R + + R R + R R R R? R?troglofil + + + + + troglofi! R + + R R R R R 0 R R R R R R R + + R R R R - - 0 R R R - - + + R 0 R + + R R R R + + V(R) R (higr.) R R R R R + + + R + + + R R R 0 R R o 0 o R R R R + R R - - R R + + R - - V(R) V(R) - R! R R V(R) o + + + R + (roglofil R R 0 R o + R R R R + R - - - + + + + + + R - - - + + R R + St. Takson SR REGIJA/REGION Opomba No. Taxon AL PA KR PR SP Note 1474 Xanthorhoe spadiceana Schiff. D + + + + + 1475 Xanthorhoe ferrugata L. I + + R V(R)R (higr.) 1476 Xanthorhoe biriviata Bkh. I R R R 0 V (higr.) 1477 Xanthorhoe designata Hufn. I + R R V(R) - (liigr.) 1478 Ochyria quadrifasciata Cl. I R R V(R) V(R) V (higr.) 1479 Nycterosea obstipata F. o R R + R inigr. 1480 Orthonama vittata Bkh. K - V(R) V(R) V V higr. 1481 Calostigia aptata Hbn. I + R R - - 1482 Calostigia oJivata Schiff. I + + R R R 1483 Calostigia pectinataria Knoch I + + R R R 1484 Calostigia lineolata F. I R V - - - (higr.), 1485 Calostigia kollariaria H. Sch. K + R R - - 1489 Calostigia austriacaria H. Sch. K R - - - - 1491 Calostigia tempestaria H. Sch. K R - - - - s. end. 1492 Calostigia aqueata Hbn. I + R R - - 1493 Calostigia salipata Hbn. I + + + + + 1494 Calostigia ablutaria B. I - - R R - 1495 Calostigia multistrigaria Haw. I - - - R - 1497 Calostigia didymata L. I R V(R) - - (higr.) 1498 Calostigia parallelolineata Retz. I + + R R R 1499 Lampropteryx ocellata L. D + + + + + 1501 Lampropteryx suffumata Schiff. I + + R o R 1502 Entephria caesiata Schiff. I + R R - - 1503 Entephria flavicinctata Hbn. K R R - - - 1504 Entephria infidaria Lah. K R o - - - 1505 Entephria cyanata Hbn. I + R o - - 1507 Entephria nobiliaria H. Sch. K + V(R) - - - 1508 Coenotephria verberata Scop. I + R V(R) - 0 (higr.) 1509 Coenotephria tophaceata Schiff. I + R R R 0 1510 Coenotephria nebulata Tr. I + R R R o 1511 Coenotephria achromaria Lah. I R R R R - 1512 Coenotephria incultraria H. Sch. K + R - - - 1513 Coenotephria obsoletaria H. Sch. I + R R - - 1514 Coenotephria berberata Schif f. I R + + + R 1515 Coenotephria derivata Schiff. K R R R 0 R 1516 Coenotephria sagittata F. K V(R) V(R) V(R) - V (higr.) 1517 Euphyia frustata Tr. K R 0 R R - 1518 Euphyia mesembrina Rbl. K R - - - - ! 1519 Euphyia scripturata Hbn. I + + R R o 1521 Euphyia adumbraria H. Sch. K R R R R o 1522 Euphyia cuculata Hufn. I R + + + R 1523 Euphyia unangulata Haw. K R R - - - 1524 Euphyia picata Hbn. K R 0 - R St. Takson SR REGIJA/REGION Opomba No. Taxon AL PA KR PR SP Nole 1526 Euphyia luctuata Schiff. I R R - - - 1527 Euphyia molluginata Hbn. I + R R - - 1528 Euphyia bilineata L. D + + + + + 1529 Costaconvexa polygrammata Bkh. K - o 0 V(R) Vbigr. 1530 Diactinia capitata H. Sch. K R V(R) - - Rdiigr.) 1531 Diactinia silaceata Schiff. K + R - - - 1532 Electrophaes corylata Thnbg. K R R R - R 1533 Electrophaes rubidata Schiff. I R + R R R 1534 Mesoleuca alaudaria Frr. I + R R - - 1535 Mesoleuca albicillata L. I + + R R R 1536 Melanthia procellata Schiff. I + + R R R 1537 Eulype hastata L. I + R? - - - 1538 Eulype subhastata Nolck. I R R - - - (liigr.) 1539 Epirrhoe tristata L. I + R R R R 1540 Epirrhoe hastulata Hbn. K R R - - V(R) 1542 Epirrhoe alternata Müll. D + + + + + 1543 Epirrhoe rivata Hbn. I + R R R R 1544 Epirrhoe galiata Schiff. D + + + + + 1545 Perizoma taeniata Stph. K Ex? - - - " Predil, s(. pod. 1546 Perizoma affinitata Stph. K + R R - R 1547 Perizoma alchemillata L. I + + R o 0 1548 Perizoma hydrata Tr. I + R R R - 1549 Perizoma lugdunaria H. Sch. K o o V(R) - Vhigr. 1550 Perizoma bifaciata Haw. K R - - - - Posavje-Ljubljana! 1551 Perizoma minorata Tr. I + R R R - 1552 Perizoma blandiata Schiff. I + R R - - (higrJ 1553 Perizoma albulata Schiff. D + + + R + 1554 Perizoma flavofasciata Thnbg. I R R R R R(higr.) 1555 Hydriomena furcata Thnbg. K + R R - R 1556 Hydriomena coerulata F. I + + R - o 1557 Hydriomena ruberata Frr. I R R R? - - 1558 Earophila badiata Schiff. I - R R + R? 1559 Pelurga comitatah. K - R o - - 1560 Cataclysme riguata Hbn. I V(R)R R + R 1561 Venusia cambrica Curt. K R R - - 1562 Discoloxia blomeri Curt. K R V(R) - - R 1563 Hydrelia testaceata Donz. K R R - - R 1564 Hydrelia flammeolaria Hufn. I R R R R R 1565 Euchoeca nebulata Scop. I + + R R R(higr.) 1566 Asthena albulata Hufn. I + + + R + 1567 Asthena anseraria H. Sch. I R R R R o 1568 Eupithecia tenuiata Hbn. K - R R R - 1569 Eupithecia inturbata Hbn. K - R - - - St. No. Takson Taxon SR REGIJA/REGION Opomba AL PA KR PR SP Note 1570 Eupithecia haworthiata Dbld. 1571 Eupithecia immundata Z. 1572 Eupithecia plumbeolata Haw. 1573 Eupithecia cuculliaria Rbl. 1574 1575 1576 1577 1578 1579 1580 1581 1582 1583 1585 1586 1588 1589 1590 1594 1595 1596 1598 1602 1603 1604 1605 1606 1607 1608 1610 1611 1613 1614 1615 1616 1617 1618 1619 1620 1621 K K I K K K K K K K K K K K K K K K K R + R R + Eupithecia pini Retz. Eupithecia bilunulata Zett. Eupithecia linariata F. Eupithecia pyreneata Mab. Eupithecia pulchellata Stph. Eupithecia laquaearia H. Sch. Eupithecia irriguata Hbn. Eupithecia exiguata Hbn. Eupithecia insignia ta Hbn. Eupithecia valerianata Hbn. Eupithecia undata Frr. Eupithecia silenata Assm. Eupithecia carpophagata Rmbr. Eupithecia venosata F. Eupithecia schieferen Boh. Eupithecia extraversaria H. Sch. K Eupithecia centaureata Schiff. D Eupithecia gueneata Mili. K Eupithecia gratiosata H. Sch. K Eupithecia actaeata Wald. K Eupithecia se H na t a H. Sch. K Eupithecia trisignaria H. Sch. K Eupithecia intricata Zett. K Eupithecia veratraria H. Sch. I Eupithecia cretaceata fenestrata Pack. I Eupithecia cauchiata Dup. K Eupithecia satyrata Hbn. I Eupithecia tripunctaria H. Sch. K Eupithecia absinthiata Cl. K Eupithecia goosensiata Mab. K Eupithecia expallidata Dbld. K Eupithecia assimilata Dbld. K Eupithecia vulgata Haw. I Eupithecia denotata Hbn. K Eupithecia castigata Hbn. K Eupithecia icterata Vili. K Eupithecia succenturiata L. K R + R R R o R + R o R R R o R V(R) -R o R o R R V R + R R R R R + R + R R R R R R R R R o R o + R o R R o R R o + R R R R R + R R o R R o R o R R + o o R R R R R o R R (Hgr.) - "Kranjska' (po Forsterju) o R R o R (ligr.) o - Postojna! - (Mgr.) R o Krvavec (1351) m)! V(R)-R - R R R + o o R R R (higr.) R R R + R R R R R R R R o R o " - - R R R - R? o o 0 R R - - - o R R - - o o o R o R - __ - R R - - o o R R R R - o R o - 0 R - - o + R o R R - - 0 R -- _ + + R R St. Takson SR REGIJA/REGION No. Taxon AL PA KR PR SP 1623 Eupithecia impurataWon. K R 1625 Eupithecia subumbrata Schiff. K R 1626 Eupithecia semigraphata Bruand K + 1627 Eupithecia millefoliata Rössl. K o 1628 Eupithecia subnotata Hbn. K - 1629 Eupithecia druentiata D'ieize K - - o R - Vipava! 1630 Eupithecia sinuosaria^v. K - R - - o širi area! proti Z 1631 Eupithecia distinctaria\{. Sch. K R 1633 Eupithecia graphata Tr. K o 1634 Eupithecia indigataHhn. K - 1635 Eupithecia pimpinellata Hbn. K o 1636 Eupithecia euphrasiatan.Sch. K - 1638 Eupithecia nanata Hbn. K R 1639 Eupithecia innotata mn. K R \M1 Eupithecia virgaureatamXA. K R 1643 Eupithecia abbreviataSi^h. K - 1644 Eupithecia dodoneata Gn. K - 1646 Eupithecia sobrinata mn. K R 1647 Eupithecia ericeataRmh. K - 1648 Eupithecia lariciata^n. K R o - - o 1649 Eupithecia tantillariaB. K R + + - R 1651 Eupithecia lanceata mn. K R R - 1652 Gymnoscelis pumilata Hbn. I R + + - + X^SZ ChloroclystisvataYidi^. I R + R o R širiarei 1654 Calliclystis chloerataMdih. K R + o - o 1655 Calliclystis rectangulatah. K + + R o R 1656 Calliclystis debiliata mn. K V(R) R o - - fliigr.) IbSl Anticollixsparsata Jr. K - V(R) V(R) V(R) R (Mgr.) 1658 Coenocalpe lapidatamn. K R - - - - 1659 Horisme aquata mn. K - R - - -Horisme vitalbata Schiff. I R + + + + 1661 Horisme corticatair. j _ _ _ _ R Rogaški 1662 Horisme tersata Schiff. I R + + RR \beia Horisme laurinataSchay/. K - - - R - pri N, Gorici! Horisme calligraphataH.Sch. I R o - - - 1664 Horisme aemulata mn. I R o R R - Abraxasgrossulariata "L. I - R R R R škod. 1667 Calospilos sylvataSco^. K - R - RR 1668 Lomasopilis marginatah. I + + R R + 1669 Ligdiaadustata Schiff. □+ + + + + 1670 Bapta distinctata H. Sch. K - R o - - 1671 Bapta bimaculataV. I R + + RR 1672 Bapta temerata Schiff. K R + R R R št. No. SR REGIJA/REGION AL PA KR PR SP K - - R + R K - - o R - D + + + + + D + + + + + I + + R o R I + + + + + I + + R R + I + + R R + K R - - - R I + + + + + K - R - - - I - + R R R I + + + + + K - R - - R I + + + + + I + + + + + K - - Ex - Ex? I + + + + + I + + + + + I R + + + R K R R o - R K - R -- R I + + R R R D + + + + + I - o R + R I R R R R R I + + + + + K R R R R R D + + + + + I + + + R + K R o - - - I + + R R + I R + + + + K - - - - V D + + + + + I + + + + + I + + R R R K R + R - o K R R + - R D + + + + + I R + + + + K R R R R R K - Ex? - - , si. pod. ,s(.pod. St. No. Takson Taxon SR REGIJA/REGION AL PA KR PR SP Note 1724 Isturgia limbaria rablensis Z. I + - - - - 1725 Isturgia roraria F. K - - V Ptuj!, st. poc 1726 Itame wauaria L. K R R - - - 1727 Itame fulvaria Vill. K R R 0 - - 1729 Tephrina arenaciaria Schiff. I R R + + 1731 Theria rupicapraria Hbn. I - R R R R obcas. škod. 1732 Erannis bajaria Schiff. I - R + R - 1733 Erannis leucophaearia Schiff. I - R R R o 1734 Erannis aurantiaria Hbn. K + + R R R skod. 1735 Erannis marginaria F. D + + + + + skod. 1736 Erannis ankeraria Stgr. K - - V R - 1737 Erannis defoliaria Cl. D + + + + + škod. 1738 Phigalia pedariaV, I R + + + R 1740 Apocheima hispidaria Schiff. I - R + + - 1744 Nyssia alpina Sulz. K R - - - - 1745 Nyssia florentina carniolica Harr. K - - - R - eni, st. pod 1746 Nyssia graecarius Stgr. I - V + + - end. 1747 Lycia hirtaria Cl. D R + + + + 1749 Biston st rat aria Hufn. I R + + + + 1750 Biston betularia L. D + + + + + 1751 Nychiodes obscuraria Vill. K - - R R - 1752 Nychiodes dalmatina F. Wagn. K - - - R - Sečovlje! 1753 Hemerophila abrupt aria Thnbg. K - R R + - 1755 Synopsia sociaria Hbn. I - - R + - 1756 Peribatodes rhomboidaria Schiff. I + + + + + 1757 Peribatodes perversaria B. I - - 0 R - 1758 Peribatodes umbraria Hbn. K - - - V(R) - 1759 Peribatodes secundaria Esp. I R + + + + 1761 Cleora cinctaria Schiff. I + + + + + 1762 Deileptenia ribeata Cl. I + R 0 - R 1763 Alcis repandatah. D + + + + + 1764 Alcis maculata bastelbergeri Hir. K - R - - - Pohorje! 1765 Alcis jubata Thnbg. K R R - - 1766 Cleorodes lichenaria Hufn. K R R o - R 1767 Boarmia roboraria Schiff. I R + R R R 1768 Boarmia danieli Whli. K - - - - R Goricko! 1770 Fagivorina arenaria Hufn. I R R R R R 1771 Serraca punctinalis Scop. D + + + + + 1772 Ascotis selenaria Schiff. D + + + + + 1 IIA Ectropis bistortata Goeze D + + + + + St. No. Takson Taxon SR REGIJA/REGION Opomba AL PA KR PR SP Note 1775 Ectropis consonaria Hbn. I R + R R R 1776 Ectropis extersaria Hbn. I 0 R R R R 1 111 Aethalura punctulata Schiff. I R + R R R 1778 Tcphronia sepiaria Hufn. K - - - V - 1781 Pachycnemia hippocastanaria Hbn.K R R o R - 1782 Rhoptria aspersaria Hbn. K - - - R - Vipava!, st. pod. 1783 Odontognophos dumetata daubearia B. K - R R - - 1784 Gnophos furvata Schiff. K R R R R R 1785 Gnophos myrtUIata Thnbg. I + - - - - 1786 Gnophos obscurata Schiff. I R R R R R 1787 Gnophos ambiguata Dup. K Ex R - - - st. pod. 1788 Gnophospullata Schiff. I R R R R 0 1789 Gnophos supinaria Mann K - R R R - Vipava, Ljubljana 1791 Gnophos glaucinaria Hbn. K + R R - ena. 1792 Gnophos variegata Dup. K - R R R R 1794 Cascia dilucidaria Schiff. I + R - - - 1795 Catascia serotinaria Schiff. I R R - - - 1797 Catascia sordaria mendicaria H.Sch. K R - - - - 1798 Elophos zelleraria Frr. K R - - - - 1800 Elophos caelibaria H. Sch. K R - - - - 1804 Orphne tenebraria Esp. I R - - - - 1808 Psodos spitzi Vorbr. K R - - - - Trigldel Z. Karavanke, end. 1811 Psodos noricana Wagn. K R - - - - 1812 Psodos canaliculata Hochw. K Ex? - - - - Mangart, st. pod. 1813 Psodos alpinata Scop. K R - - - - 1815 Psodos coracina Esp. K R - - - - 1816 Psodos quadrifaria Sulz. K + R R - - 1817 Pygmaena fusca Thnbg. K Ex? - - - - Grintavec, st. pod. 1821 Ematurga atomaria L. D + + + + + 1822 Bupaluspiniaria L. I + + + R + škod. 1823 Selidosema plumaria Schiff. K - R R R o 1827 Dyscia raunaria Frr. K - - R R - š.end. 1831 Siona lineata Scop. I - R R R 0 1834 Semiaspilates ochrearia Rossi K - - R R - 1835 Perconia strigillaria Hbn. I - R R o 0 1835aylx/a margarita Hbn. K - - V(R) V(R) - 4. ZAHVALA Pri pisanju tega kataloga makrolepidopterov slovenskega ozemlja so sodelovali številni, posebno v zadnjem času aktivni raziskovalci favne metuljev, povečini iz vrst ljubiteljev. Vsi ti že dalj časa zavzeto in uspešno sodelujejo pri teh raziskovanjih. Mnogi imajo vse svoje podatke že skrbno zbrane in tudi računalniško obdelane. Posebno pomembni so bili podatki tistih, ki raziskujejo intenzivneje ožja in doslej le slabo raziskana področja. Njihov doprinos bo v predvsem favnističnem katalogu še posebej povdarjen. Na tem mestu se vsem le zahvaljujem za sodelovanje in pomoč. Sodelovali so: Jože Ahtik, Jože Broder, Boris Chvatal, Matjaž Cernila, Stanislav Gomboz, Matjaž Jež, Ivo Jugovic, Mojmir Lasan, Tone Lesar, Vlado Lesjak, Andrej Nikitenko, Zlatko Pflaum, Janez Premrl, Franci Rebevšek, Radovan Stanta, Milan Sukič, Drago Sober, Marko Verbič, Rudi Veronik, Miha Toman, Peter Tonkli, Žaro Vrezec in Matjaž Zadrgal. Veliko favnističnih podatkov so posredovali tudi nekateri tuji lepidopterologi, ki so pri nas bolj slučajno, nekateri pa v skupnih raziskovanjih raziskovali našo favno. Tako je dal vse podatke za mejni in slovenski del Štajerske, ugledni štajerski lepidopterolog in varstvenik dipl. ing. Heinz Habeler iz Graza. Podobne podatke so posredovali tudi koroški lepidopterolog dipl. ing. Guenther Stangelmayer iz Beljaka in italijanska lepidopterologa iz Vidma, dir. dr. Carlo Morandini in Bruno Infanti. Posebno dragocene podatke je zbrala v dolgoletnih favnističnih raziskovanjih v dolini Kolpe hrvaška lepidopterologinja prof. Lidija Mladinov in jih tudi posredovala za ta seznam. Vsem se iskreno zahvaljujem. 5. LITERATURA Ob tem seznamu in favnističnem katalogu navajam le neposredno uporabljeno literaturo. Natančen in obsežen seznam literature, ki zadeva vsa favnistična raziskovanja in tudi dobljene podatke na slovenskem ozemlju bo objavljen kot poseben dodatek pri "Katalogu makrolepidopterov Slovenije". Carnelutti, j., 1981: Zoogeografska regionalizacija slovenskega ozemlja (disertationes), Ljubljana. Forster W. & Th. Wohlfahrt, 1955-1978: Die Schmetterlinge Mitteleuropas, Stuttgart. A vtorjev naslov/Author s address: dr. Jan Carnelutti Inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU Novi trg 5 SLO-61000 Ljubljana Slovenija Rdeči seznam ogroženih mladoletnic (Insecta, Trichoptera) v Sloveniji The Red List of Endangered Trichoptera (Insecta) in Slovenia Ciril Krušnik Ključne besede: Rdeči seznam, mladoletnice, Trichoptera, Slovenija Key words: Red List, Trichoptera, Slovenia IZVLEČEK Od 201 vrste mladoletnic, znanih iz Slovenije, jih Rdeči seznam glede na sedanje poznavanje obravnava 28 (14 %). Med preostalimi 173 vrstami mladoletnic bi lahko kar 150 vrst (75 %) uvrstili v kategorijo premalo znanih vrst (K). Za obravnavane vrste so navedena njihova najdišča. ABSTRACT Of the 201 species of caddis fly known to occur in Slovenia, 28 species (14 %) have been included in the Red List. Of the further 173 species of caddis fly, as many as 150 species (75 %) could have been listed as insufficiently known (K). The localities of the species listed are given. 1. SEZNAM Rhyacophila bonaparti Schmid 1947 lUCN: R najdišče: Vršič: potok pri Mihovem domu Rhyacophila glareosa Mc Lachlan 1867 lUCN: R najdišče: Pohorje, Velo polje Rhyacophila polonica Mc Lachlan 1879 lUCN: K najdišče: Pohorje Rhyacophila producta Mc Lachlan 1879 lUCN: R najdišče: Pohorje Glossosoma intermedia (Klapalek 1892) lUCN: V najdišče: Pohorje Synagapetus dubitans Mc Lachlan 1879 lUCN: R Wormaldia occipitalis (Pictet 1834) - podzemske populacije najdišče: podzemlje med Ribnico in Podpečjo (Videm-Dobrepolje) lUCN: R + V Wormaldia subnigra Mc Lachlan 1865 lUCN: E Wormaldia vargai Malicky 1981 lUCN: R endem Slovenije Plectrocnemia appenina Mc Lachlan 1884 lUCN: R Polycentropus ierapetra Malicky 1972 lUCN: R + V edino najdišče: Rižana - izvir Tinodespallidulus Mc Lachlan 1878 lUCN: V Hagenella clathrata (Kolenati 1848) lUCN: E Oligostomis reticulata (Linnaeus 1761) lUCN: V Drusus destitutus (Kolenati 1848) lUCN: R najdišče: Pohorje Drusus nigrescens Meyer-Dur 1875 lUCN: R Limnephilus coenosus Curtis 1834 lUCN: V najdišče: Pohorje Limnephilus incisus Curtis 1834 lUCN: V Limnephilus nigriceps (Zetterstedt 1840) lUCN: V Leptotaulius gracilis Schmid 1955 lUCN: R najdišče: Pohorje Halesus rubricollis (Pictet 1834) lUCN: R najdišče: Pohorje Chaetopteryx dara Mc Lachlan 1876 lUCN: R Chaetopteryx goricensis Malicky & Krušnik 1986 lUCN: R endem Slovenije, najdišča: Deskle - studenci v okolici Chaetopteryx irenae Krušnik & Malicky 1986 endem Slovenije; edino najdišče: Artviže - izvir Chaetopteryx marinkovicae Malicky & Krušnik 1988 endem Istre; edino najdišče v Sloveniji: -Predloka - studenec Goera pilosa (Fabricius 1775) Adicella cremisa Malicky 1972 Er nodes articular is (Pictet 1834) lUCN: Ex? IUCN:R lUCN: E lUCN: R lUCN: V 2. RAZPRAVA Mladoletnice (Trichoptera) so skupina žuželk, katerih ličinke in bube živijo v vodi, odrasli osebki pa na kopnem. Po najnovejših ocenah živi na svetu skoraj 40.000 vrst mladoletnic, v Evropi nekaj nad 1100 vrst, na območju nekdanje Jugoslavije pa nekaj več kot 350 vrst. V Sloveniji poznamo danes 201 vrsto mladoletnic, vendar to število še ni dokončno. Glede na razširjenost vrst v Evropi in slabo raziskanost družine Hydroptilidae pričakujem, da bo število vrst naraslo za nekaj več kot 20 vrst. V EGS so izmed vseh skupin vodnih nevretenčarjev izbrali kot potencialno dobre ekološke poleg kačjih pastirjev (Odonata) indikatorje še mladoletnice (Stroot, 1988). Med mladoletnicami, ki so jih v EGS uvrstili med prizadete oziroma ranljive, živijo v Sloveniji naslednje vrste: prizadete (E): Rhyacophila polonica Mc Lachlan 1879 Wormaldia subnigra Mc Lachlan 1865 Hagenella clathrata (Kolenati 1848) ranljive (V): Glossosoma intermedia (Klapalek 1892) Tinodes pallidulus Mc Lachlan 1878 Oligostomis reticulata {lÄnndiQns 1761) Limnephilus coenosus Curtis 1834 Limnephilus incisus Curtis 1834 Limnephilus nigriceps (Zetterstedt 1840) Ernodes articularis {VicXqX 1834) Poleg omenjenih sem v rdečem seznamu navedel še vrste, ki so na območju Slovenije redke oziroma endemi. Za bolj podrobno navajanje ogroženosti ostalih vrst pa imam premalo podatkov. Pri ugotavljanju razširjenosti arealov vrst sem uporabljal delo Botosaneanu & Malicky (1978). Od 201 vrste mladoletnic jih glede na sedanje poznavanje rdeči seznam obravnava 27 (13 %), in sicer v kategoriji Ex? 1 vrsto (1 %), v kategoriji V 7 vrst (3 %), v kategoriji E 4 vrste (2 %) in v kategoriji R 16 vrst (8 %). Med preostalimi 174 vrstami mladoletnic bi lahko kar 150 vrst (75 %) uvrstili med premalo znane vrste (K). Glavni vzroki ogroženosti mladoletnic so: - onesnaževanje voda z odplakami, pesticidi in umetnimi gnojili, - melioracije in regulacija studencev in potokov, - izgradnja vodovodnih zajetij. 3. LITERATURA Botosanean, L. & H. Malicky, 1978: Trichoptera. in lilies, J. (ed.): Limnofauna Europaea, 2. Auflage, Gustav Fischer Verlag - Stuttgart - New York - Sweets & Zeitlinger - Amsterdam. Stroot, p., 1988: Working out a list of Trichoptera threatened in the E.E.C: a call for information. Trichoptera Newsletter, 15: 11-13. A vtorjev naslov/Author's address: Mag. Ciril Krušnik Inštitut za biologijo Univerze v Ljubljani Karlovška 19 61000 Ljubljana Slovenija Rdeči seznam ogroženih kljunavcev (Mecoptera) v Sloveniji The Red List of Endangered Mecoptera in Slovenia Dušan Devetak Ključne besede: Rdeči seznam, kljunavci, Mecoptera, Slovenija Key words: Red List, Mecoptera, Slovenia IZVLEČEK Izmed 9 vrst kljunavcev (Mecoptera) v Sloveniji so 3 vrste uvrščene v kategorije ogroženosti po lUCN. V prispevku sta prikazani ekologija posameznih vrst in problematika degradacije ter uničevanja njihovih habitatov. ABSTRACT The Red List of threatened Mecoptera of Slovenia is presented. Of the 9 mecopteran species occurring in the area, three species are classified according to the lUCN categories of endangerment A short survey of the ecology of scorpionflies is given and some facts on the degradation or destruction of their habitats are discussed. 1. UVOD V Sloveniji živi le 9 vrst kljunavcev (Mecoptera), ki jih uvrščamo v tri družine (Devetak, 1988). Najštevilnejše so škorpijonke (Panorpidae), ki naseljujejo zelo raznolike habitate. Vrstsi Panorpa vulgaris Imhoff & Labram 1838 je potencialno ogrožena zaradi svoje redkosti. V primeru ogrožanja utegne preiti v kategorijo prizadete vrste. Mušicolovke (Bittacidae) so steneki kljunavci, ki jih najdemo le v ostankih logov ob Muri, Dravi in Savinji. Vrsta BittacushagenilArdincr 1860 je znana le z ene lokalitete pri Rimskih Toplicah, Bittacus italicus (O. F. Müller 1766) pa je relativno pogostejša vrsta (Devetak, v tisku). Zaradi uničevanja logov sta obe vrsti zelo ogroženi. Snežne bolhe (Boreidae) so razmeroma redki kljunavci, ki jih najdemo v zimskem času, predvsem v goratem delu Slovenije. Kljub redkosti še niso ogrožene. 2. seznam Ogrožene vrste smo razvrstili po kategorijah, ki jih je določila lucn. Prizadeta vrsta - E (Endangered) Bittacus hageni Brauer 1860 (Lože - Globoko - edino znano nahajališče v Sloveniji) Ranljiva vrsta - V (Vulnerable) Bittacus italicus {O. F. Müller 1766) Redka vrsta - R (Rare) Panorpa vulgaris Imhoff & Labram 1838 3. literatura Devetak, d., 1988: The distribution of scorpionflies (Mecoptera, Insecta) in Slovenia. - Biol, vestn. 36,2: 1-12. Devetak, D.: The genus Bittacus Latr. (Bittacidae, Mecoptera) in Yugoslavia and Albania. In litteris. A vtorjev naslov/Authors address: mag. Dušan Devetak Oddelek za biologijo Pedagoška fakulteta Koroška 160 62000 Maribor Slovenija Rdeči seznam ogroženih mrežekrilcev (Neuroptera s. L) v Sloveniji The Red List of Endangered Neuroptera s. L in Slovenia Dušan Devetak Ključne besede: rdeči seznam, mrežekrilci, Neuroptera, Megaloptera, Raphidioptera, Planipennia, Slovenija Key words: Red List, Neuroptera, Megaloptera, Raphidioptera, Planipennia, Slovenia IZVLEČEK Avtor objavlja rdeči seznam ogroženih mrežekrilcev (Neuroptera) po merilih lUCN: Izmed 104 slovenskih vrst jih je 22 ogroženih. Seznam je izhodišče za varstvo posameznih vrst in njihovih ogroženih habitatov. ABSTRACT The Red List of threatened Neuroptera in Slovenia, in terms of the lUCN categories of endangerment, is presented. Of the 104 species occurring in the area, 22 species are included. The List is a starting-point for the protection of individual species and their endangered habitats. l.UVOD Mrežekrilci (Neuroptera sensu lato: Megaloptera, Raphidioptera, Planipennia) so v Sloveniji razmeroma dobro raziskana skupina žuželk. Izmed nad 305 vrst evropske favne jih tretjina - 104 vrste - živi v Sloveniji (Devetak, 1984a, 1984b in neobjavljeno; Devetak & Kolar, 1988; Saure, 1989). Ta skupina insektov je zelo pomembna, saj v ekosistemih kot predatorji drugih, manjših artropodov vzdržujejo ustrezna naravna ravnotežja. V ekološkem pogledu so mrežekrilci vezani na zelo različne habitate. Vse tri vrste blatnic (Megaloptera) živijo kot larve v tekočih ali stoječih vodah, odrasle žuželke pa neposredno ob vodi. Dve vrsti sta relativno odporni na zmerno onesnaževanje voda. O devetih slovenskih vrstah kamelovratnic (Raphidioptera) imamo premalo podatkov, da bi lahko sklepali o stopnji njihove ogroženosti. Njihove larve živijo kot predatorji subkortikolno - pod drevesno skorjo ali v tleh. Pravi mrežekrilci (Planipennia) naseljujejo izredno raznolike in za človeške posege tudi zelo občutljive habitate. Le nekaj vrst ima ličinke v vodah (akvatilne larve, ki parazitirajo v sladkovodnih spužvah: Sisyridae) ali v mejnem območju med vodo in kopnim (semiakvatilne larve: Osmylidae). Ti mrežekrilci z vodnimi larvami so posebej dovzetni za spremembe v okolju. Večina ostalih pravih mrežekrilcev živi arborikolno, na drevju ali grmovju. Manjši del slovenskih vrst naseljuje odprte površine - travnike in kulturno stepo ali grmišča. Nekateri specialisti naseljujejo ekstremno vlažne oziroma obvodne (npr. Coniopteryx aspoecki) ali ekstremno suhe in tople, mnogokrat peščene ali skalnate habitate (Ascalaphidae, Myrmeleonidae, Mantispidae). Mrežekrilce ogrožajo različni človekovi posegi v njihovo naravno okolje - od pozidavanja (ogrožena Chrysopa hungarica), regulacije vodotokov in njihove polucije (ogrožene so Sisyridae, Sialidae in Coniopteryx aspoecki) do izsekavanja, ustvarjanja monokultur in uporabe biocidov. Rdeče sezname ogroženih mrežekrilcev so že izdelali za Avstrijo (Gepp, 1981, 1983) in Nemčijo (Ohm, 1984). 2. SEZNAM Ogrožene vrste smo razvrstili po kategorijah, ki jih je določila lUCN (World Conservation Union). Zaradi primerljivosti z razmerami v Avstriji navajamo poleg konvencionalnih oznak lUCN še kategorije, ki jih uporabljajo Avstrijci in Nemci (Gepp, 1983; Blab et al., 1984). Prizadeta vrsta - E (Endangered), Gepp, 1983: A. 1.2., A.2 - vom Aussterben bedroht, stark gefährdet Chrysopa hungarica Klapalek 1899 (Maribor - edino znano nahajališče v Sloveniji) Ranljiva vrsta - V (Vulnerable), Gepp, 1983: A.3 - gefährdet Coniopteryx aspoecki Kis 1967 Sisyra fuscata (Fabricius 1793) Sisyra terminalis Curtis 1854 Mantispa mandarina Na vas 1914 Chrysopa abbreviata Curtis 1834 Chrysopa phyllochroma Wesmael 1841 Redka vrsta - R (Rare), Gepp, 1983: A.4 - potentiell gefährdet Sialis nigripes Pictet 1865 Helicoconis pseudolutea Ohm 1965 (Sežana - edino znano nahajališče v Sloveniji) Coniopteryx haematica McLachlan 1868 (Kis 1965 '(Poda 1761) KNavas 1901) 1851) :), Gepp, 1983: A.5 Gepp 1983: A.6 lügend 3. RAZPRAVA saj kljub relativno z avstrijskim in Število ja Avstrija Austria Ex? - 1 - E 1 7 26 V 6 11 19 R 8 23 7 I 1 - - K 6 - - Skupaj/Total 22 42 52 da v Sloveniji in tudi Avstriji prevladujejo redke (R) in ranljive vrste (V), v Nemčiji pa prizadete (E) in ranljive vrste (V). Med najbolj ogrožene družine sodijo Chrysopidae, Myrmeleonidae in Coniopterygidae, v Nemčiji pa poleg teh še Hemerobiidae in Raphidiidae (tabela 2). Ugotovitve o ogroženosti posameznih vrst naj bodo temelj za njihovo varstvo, predvsem varstvo njihovih habitatov. Najbolj ogroženi so termofilni mrežekrilci - živali, ki naseljujejo suhe (kamnite, peščene, stepske) habitate - in vrste iz vodnih ali obvodnih habitatov. Število vrst/Number of Družina Slovenija Avstrija Family_Slovenia Austria Nemčija Sialidae Raphidiidae 1 Coniopterygidae 7 Osmylidae Sisyridae Heincrobiidae Chrysopidae Ascalaphidae 2 2 8 2 1 2 3 5 1 - 9 9 1 1 2 3 1 1 4 19 9 6 9 4 2 2 42 52 Skupaj/Total 22 Tab. 2: Table 2: po to families 4. SUMMARY in Slovenia, categories of 22 [It (E, V, R, I a the degradation Of the 104 neuropteroid are classified according to the lUCN K). A short survey of their ecology destruction of their habitats are presented. The Slovene Red List of threatened Neuroptera is compared with German Red lists (Tables 1 & 2) (Gepp, 1983; Ohm, 1984). The contribution is a starting-point for the preparation of the Animal Red Data Book for Slovenia. 5. LITERATURA Dkvftak, d., 1984a: Megaloptera, Raphidioptera and Planipennia in Slovenia (Yugoslavia). Faunistieal contribution. - Neuroptera Int., 3: 55-72. Devetak, D., 1984b: Chrysopa hungarica Klapalek 1899 (Neuroptera, Planipennia, Chrysopidae), first record for Yugoslavia. - Biol, vestn. 32: 65-66. Devetak, D. & B. Koi.ar, 1988: Notes on the Planipennia (Neuroptera, Insecta) of the Subpannonic region of Slovenia (YU). - Forum pannonicum rerum Maribor, 8.-10. sept. 1988, pp. 10-11. Gepp, J., 1981: Rote Liste der gefährdeten Netzflüglerarten der Steiermark (Megaloptera, Raphidioptera und Planipennia). - V: Rote Listen gefährdeter Tiere der Steiermark (J. Gepp ed.), Graz, pp. 91-96. Gepp, J., 1983: Rote Liste der gefährdeten Netzflügler Österreichs (Megaloptera, Raphidioptera und Planipennia). - V: Rote Listen gefährdeter Tiere Österreichs (J. Gepp ed.), Wien, pp. 145-147. Ohm, p., 1984: Rote Liste der Netzflügler (Neuroptera). - V: Rote Liste der gefährdeten Tiere und Pflanzen in der Bundesrepublik Deutschland (J. Blab, E. Nowak. W. Trautmann & H. Sukopp eds.), Berlin, pp. 73-75. Saure, C, 1989: Beitrag zur Kenntnis der Neuropterenfauna Jugoslawiens und Griechenlands (Insecta, Planipennia). - Entomofauna 10, 4: 33-43. A vtorjev naslov/Author's address: mag. Dušan Devetak Oddelek za biologijo Pedagoška fakulteta Koroška 160 SLO-62000 Maribor Slovenija Rdeči seznam ogroženih stenic (Heteroptera) v Sloveniji The Red List of Endangered Heteroptera in Slovenia Andrej Gogala Ključne besede: rdeči seznam, stenice, Heteroptera, Slovenija Key words: Red List, Heteroptera, Slovenia IZVLEČEK V Sloveniji je danes znanih 586 vrst stenic. Rdeči seznam obravnava 30 vrst ali 5,1 %. Poleg kategorije ogroženosti so ob vsaki vrsti navedeni tudi njen habitat, najdišče in glavni vzroki ogroženosti. ABSTRACT Of the 586 species of the true bug known so far to live in Slovenia, 30 species or 5.1 % have been included in the Red List. Category of endangerment, habitat, locality and the main causes of endangerment are presented for each species listed 1. SEZNAM fam.: Dipsocoridae Cryptostemma alienum (Herrich-Schäffer) lUCN: V Vrsta živi med prodom na obali čistih vod. Z onesnaževanjem izgine. Najdena v strugah Dragonje in Idrijce ter ob bregu Krnskega in Bohinjskega jezera. fam.: Saldidae Halosalda lateralis (Fallen) lUCN: V Edino najdišče te obvodne vrste v Sloveniji so Sečoveljske soline. Saldula pilosella (Thomson) lUCN: V Vrsta, ki živi na muljnati morski obali, je bila najdena v Škocjanskem zatoku pri Kopru. S preurejanjem obale izginja. fam.: Miridae Adelphocoris ticinensis (Meyer-Dür) lUCN: V Zivi na močvirjih in barjih, zato izginja z izsuševanjem. V Sloveniji živi na Ljubljanskem barju, najdena pa je bila tudi pri Ajdovščini v Vipavski dolini (pred melioracijami). Camponotidea saundersi (Puton) lUCN: V Pontomeditcranska vrsta, ki živi na brnistri (Spartium) in travi med njo. V Sloveniji je bila najdena v Ankaranu in na Scrminu pri Kopru. Ogroža jo pozidava slovenske obale. DryophHocoris luteus (Herrich-Schäffer) lUCN: R Ta panonsko-balkanska vrsta, ki živi na hrastih, ima edino najdišče v nekdanji Jugoslaviji v Lipici na Krasu. Macrotylus nasutus Wagner lUCN: V Zivi na obmorskem omanu {Inula crithmoides). V nekdanji Jugoslaviji je bila najdena le pri Ankaranu. Orthotylus palustris Reuter lUCN: V Zivi v Sečoveljskih solinah na osočniku {Salicornia). Pachypterna fieberi Fieber lUCN: R Predstavnica visokogorskih vrst, prvič opisana po primerkih iz naših krajev. Najdena v Dolini Triglavskih jezer. Zivi na rušju. Velja za redko vrsto v svetovnem merilu. Teratocoris paludum Sahlberg lUCN: V Zivi v močvirjih na šaših {Carex). Edino najdišče te vrste v nekdanji Jugoslaviji so povirna barja na Blokah. To je tudi najjužnejše najdišče te vrste v Evropi. fam.: Anthocoridae Acompocoris montanus Wagner lUCN: R Plenilska vrsta, ki živi na rušju, je bila v Sloveniji najdena le pri Lovrenških jezerih na Pohorju. fam.: Nabidae Anaptus major (A. Costa) lUCN: V Plenilska vrsta, ki je bila v Sloveniji najdena le na Steni pri Dragonji. fam.: Reduviidae Gardena insignis Horvath lUCN: V Prvič opisana po primerku iz Gorice, znana le z redkih najdišč v Sredozemlju. V novejšem času najdena na Steni pri Dragonji. Plenilska vrsta. fam.: Tingidae Agramma atricapillum (Spinola) lUCN: V Zivi na ločku Uuncus), v Sloveniji najdena le v Sečoveljskih solinah. Zivi na zamočvirjenih travnikih, v novejšem času znana le z Blok. Star podatek iz Ljubljane. Dictyla lupuli (Herrich-Schaffer) lUCN: V Zivi na močvirski spominčici {Myosotis palustris). Najdena na Rakitni, star iz Ljubljane. fam.: Berytidae ■is culicinus Seidenstücker lUCN: R Zivi na gladežu {Ononis), najdena na Pokojišču. Ogroža jo izboljševanje lUCN: V Zivi na kislicah (Rumex), v Sloveniji najdena le v slanih močvirjih v Luciji in Strunjanu. Najdišče v Luciji je že farr fam.: Hebridae Hebms pusillus (Fallen) lUCN: V V Sloveniji najdena le ob bregu Dragonje. Obvodna vrsta. Hebms ruficeps Thomson lUCN: Ex? Vrsta visokih barij. V Sloveniji je bila najdena v okolici Ljubljane, zadnjič leta 1928. fam.: Naucoridae Aphelochirus aestivalis (Fabricius) lUCN: V Zivi v čistih rekah, kjer se hrani s sladkovodnimi školjkami. Ogrožajo jo onesnaževanje in regulacije vodotokov, zato je vprašljivo, ali še živi v rekah Krki, Vipavi, Ledavi in Mirni. Gotovo pa še živi v Bloščici pri Velikih Blokah. fam.: Corixidae Arctocorisa carinata (Sahlberg) lUCN: V Vodna stenica, ki živi v visokogorskih jezerih in mlakah. Najdena pri Krnskih jezerih, starejši podatek s planine Viševnik. 2. RAZPRAVA V seznamu ogroženih stenic {Heteroptera) v Sloveniji je le 30 vrst, vendar so to samo najredkejše ali najbolj ogrožene vrste. V seznam bi pravzaprav morali vključiti kar vse vrste vodnih stenic. Onesnaževanje in regulacija vodotokov ter zasipavanje mlak jih namreč povsod močno ogrožajo. To bi seznam povečalo vsaj še za 18 vrst. V Sloveniji je sedaj znanih 586 vrst stenic, kar pomeni, da je v seznamu 5,1% vrst. Najbolj ogrožene so vrste, ki živijo v močvirjih. V seznamu je šest vrst iz sladkovodnih močvirij, od katerih je ena (Hebrus ruficeps) morda že izumrla, saj je živela na visokih barjih v okolici Ljubljane. Povirna barja na Blokah so dom kar štirim vrstam iz seznama {Teratocoris paludum, Agramma laetum confusum, Scolopostethus decorat us, Aphelochirus aestivalis). Osem vrst živi v slanih močvirjih ob morski obali iHalosalda lateralis, Saldula pilosella, Macrotylus nasut us, Orthotylus palustris, Agramma atricapillum, Dimorphopterus blissoides, Henestaris halophilus, Centrocoris variegatus). Tovrstni biotopi hitro izginjajo. Uničeno je že najdišče v Luciji, z zasutjem Škocjanskega zatoka pa bo izginilo tudi edino znano nahajališče vrste Saldula pilosella. Ogrožene so tudi nekatere mediteranske vrste, ki imajo v Sloveniji le redka nahajališča. Stena pri Dragonji je v novejšem času edino najdišče v Sloveniji za tri vrste stenic {Anaptus major, Gardena insignis, Ancyrosoma leucogrammes). Redke so tudi nekatere visokogorske vrste, vendar so te manj ogrožene zaradi varovalnega območja Triglavskega narodnega parka. V celoti je v seznamu ena domnevno izumrla vrsta (Ex?), 22 ranljivih (V) in 7 redkih (R) vrst. Premalo znane vrste niso vključene v seznam. 3. DISCUSSION The Red List includes only 31 species of the true bug (Heteroptera) occurrring in Slovenia, which are the most rare or the most threatened species. All species of the water bug should have actually been included as they are severely endangered everywhere by the pollution and regulation of waterways and the filling-in of pools. This would have lengthened the list by additional 18 species. Until now 586 species of the true bug have been known to occur in Slovenia, which means that the list includes 5.3 % of the species. Species inhabiting marshes are most severely endangered. The list includes six species living in freshwater marshes, of which one species. He brus ruficeps, may have become extinct as it was inhabiting the moor in the vicinity of Ljubljana. The headwater moor in Bloke is the habitat of four species included in the list: Teratocoris paludum, Agramma laetum confusum, Scolopostethus decorat us, Aphelochirus aestivalis. Salt water marshes along the coast are inhabited by eight species: Halosalda lateralis, Saldula pilosella, Macrotylus nasutus, Orthotylus palustris, Agramma atricapillum, Dimorphopterus blissoides, Henestaris halophilus, Centrocoris variegatus. Such biotopes are, however, disappearing at a fast rate. The locality in Lucija, for example, has already been destroyed. When Škocjanski zatok has been filled up, the sole known locality of the species Saldula pilosella will be destroyed. Some Mediterranean species with only a few localities in Slovenia are also endangered. Stena near Dragonja has recently become the sole locality in Slovenia for three species of the true bug: Anaptus major, Gardena insignis, Ancyrosoma leucogrammes. Some Alpine species have also become rare, yet these species are endangered to a lesser extent on account of the conservation area of the Triglav National Park. In all, the list includes one possibly extinct species (Ex?). 22 species have been listed as vulnerable (V) and 7 as rare (R). Insufficiently known species have not been included. A vtorjev naslov/Author's address: Andrej Gogala, dipl. biol. Pot na Ticnico 6 SLO-61351 Brezovica pri Ljubljani Slovenija Rdeči seznam ogroženih ravnokrilcev (Orthopteroidea) v Sloveniji The Red List of Endangered Orthopteroidea in Slovenia Sergej D. Matvejev Ključne besede: rdeči seznam, ravnokrilci, Orthopteroidea, Blattoidea, Slovenija Key words: Red List, Orthopteroidea, Blattoidea, Slovenia IZVLEČEK V Sloveniji poznamo 170 vrst ravnokrilcev. Rdeči seznam jih obravnava 91. Ob vrstah so navedeni tipi biomov in habitati, v katerih živijo ogrožene vrste. ABSTRACT Of the 170 species of Orthopteroidea found in Slovenia, 91 are included in the Red List. Name of species, type of biome, and habitat in which threatened species are found are given. 1. POTEK RAZISKOVANJ ORTOPTEROIDNE FAVNE V SLOVENIJI Skupino Orthopteroidea je v Sloveniji leta 1861 začel raziskovati Brunner von Wattenwyl. Kasneje so avstroogrski raziskovalci preučevali primorski del Slovenije in Istro. Celotnega ozemlja Slovenije se je načrtno lotil dr. Peter A. Us leta 1948, ko se je za stalno naselil v Ljubljani; delo je nadaljeval do svoje smrti leta 1977. Končal je rokopis za knjigo Orthopteroidea Slovenije in ga oddal Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, vendar rokopis šele sedaj v tisku (Us, 1992). Kljub temu je dr. Üs vepji del podatkov objavil v skrajšani obliki skupaj z dr. S. D. Matvejevim (Us & Matvejev, 1967), ki je nadaljeval njegovo delo. Opomba avtorja: Uporabljena je sistematska razdelitev po Hartzu (1969-1976), je nadred Orthopteroidea razdelil v sedem redov: Blattoptera, Mantoptera, Isoptera, Embioptera, Phasmoptera, Orthoptera in Dermaptera. Authors' note: Classification according to Hartz (1969-1976) has been used, in which the superordo Orthopteroidea is divided into seven orders: Blattoptera, Mantoptera, Isoptera, Embioptera, Phasmoptera, Orthoptera in Dermaptera. Oba avtorja sta preučevala kobilice in njim sorodne skupine po Sloveniji in Jugoslaviji s taksonomskega in ekološkega vidika. Zato zbrani podatki omogočajo izdelavo realnega rdečega seznama ogroženih vrst, ne samo s taksonomskega, temveč tudi z ekološkega vidika. 2. PRIPRAVA SEZNAMA OGROŽENIH VRST Za pripravo rdečega seznama smo uporabili podatke iz dela dr. Petra Usa Orthopteroidea Slovenije iz leta 1977 (Us, 1992). Od tedaj do danes favne Orthopteroidea v Sloveniji niso raziskovali, zato je to delo še danes popolnoma aktualno. Dr. P. Us navaja za Slovenijo 170 vrst. V prej objavljenem temeljnem delu o favni Orthopteroidea cele Jugoslavije (Us & Matvejev, 1967), je za Slovenijo navedenih 141 vrst. V tem katalogu je taksonomija povzeta po angleških avtorjih iz ustanove Anti Locust Research Centre. Nomenklatura je bila kasneje dopolnjena po temeljnem delu K. Harza (I - 1969, II - 1975, III - 1976) in je skoraj v celoti upoštevana v delu dr. Usa (1992) in v tem rdečem seznamu. Harz (1969, 1975, 1976) za nekatere vrste navaja tudi podvrste, vendar v rdečem seznamu zaradi praktičnih razlogov niso upoštevane. Ob seznamu so navedeni tipi biomov, v katerem se vrsta razmnožuje in v katerem je najpogostejša. Biomi so označeni s številkami, kot so na kartah biomov Slovenije (Matvejev & Puncer, 1986, 1991; Matvejev 1990, 1991): 1 biom primorskih zelenih gozdov in maki je 2 - biom submediteranskih, v glavnem hrastovih gozdov in grmišč 3 - biom evropskih, pretežno listopadnih gozdov 3.6 - stepski elementi v tem gozdnem biomu 4 - biom iglastih gozdov borealnega tipa 5 - biom alpsko-visokonordijskih melišč, pašnikov in snežišč 7 - elementi oromediteranskega bioma. V vsakem od teh biomov je več kot 10 stanišč (habitatov), v katerih živijo ogrožene vrste iz skupine Orthopteroidea (Matvejev & Puncer, 1986, 1991). Rdeči seznam je zato tudi "terensko pomagalo" pri preučevanju premalo znanih vrst (kategorija K) in pri spremljanju ogroženosti pri ostalih kategorijah. To pa je pomembno tudi pri praktičnem varstvu narave. 3. NAJPOMEMBNEJŠI VZROKI ZA OGROŽENOST Favna Orthopteroidea je v Sloveniji večstransko ogrožena. Predvsem jo prizadevajo spremembe, ki jih v primorskem območju povzroča človek z uničevanjem ostankov zimzelenega gozda in maki je (biom 1, Matvejev & Puncer, 1986, 1989, 1991; Matvejev, 1989, 1990). Rastlinski in živalski svet nad gozdno mejo (bioma 5 in 7) poleg turizma ogrožajo makroklimatske spremembe. Zaradi agrotehničnih posegov in insekticidov so posebno ogroženi insekti bioma gozd-stepa (biom 3.6). 4. RDECI SEZNAM Izumrla vrsta - Ex (Extinct) Za izumrle veljajo tiste vrste, za katere obstajajo dokumentirani dokazi za nahajališča pred letom 1900, vendar jih dr. P. Us v času tridesetletnega dela v Sloveniji do leta 1977 ni našel. Antaxius difformis (Br. v. Watt. 1861) Leptophies laticauda (Frivaldsky 1868) Omocestus petraeus (Brisout 1855) Pachytrachis frater (Br. v. Watt. 1861) Phyllodromica brevipennis (Fischer 1853) Phyllodromica punctata (Charp. 1825) biom - stanišče/habitat 5 - pašniki z rušjem 3 - robovi gozda, jase 2 - kamniti pašniki 3.6 - suhi travniki 3 - stelja, trava 3 - stelja Domnevno izumrla vrsta ~ Ex? (Probably extinct) Za domnevno izumrle vrste veljajo tiste, za katere obstajajo dokazi za nahajališča tudi po letu 1900, vendar teh vrst dr. Us do leta 1977 ni našel. Celes variabilis (Pallas 1771) Phyllodromica maculata (Schreber 1781) biom - stanišče/habitat 3.6 - stepski suhi travniki 3 - stelja, trava Prizadeta vrsta - E (Endagered) Pri redkih vrstah, ki pa so v nekaterih letih izjemno številčne, je zelo težko opaziti zmanjšanje oz. povečanje areala. Zato ta kategorija ni primerna za Orthopteroidea na relativno majhnem slovenskem ozemlju. Ranljiva vrsta - V (Vulnerable) Acrida meridionalis ungarica Herbst 1786 Acrometopa macropoda (Burmeister 1838) Aiolopus strepens (Latreille 1804) Anacrydium aegyptium (L. 1758) Arachnocephalus vestitus Costa 1855 Arcyptera fusca (Pallas 1773) Bacillus rossii (Fabricius 1793) Barbitistes ocskayi (Charpentier 1850) Chorthippus alticola Rdixame 1921 Chorthippus dichrous (Eversmann 1859) Chorthippuspullus (Philippi 1830) biom - stanišče/habitat 1 - suha travišča 1 - ostanki maki je 1 - suhi travniki 1 - grmičje 1 - grmičje 5 - gosti pašniki 1 - na drevesih in maki ji 1 - grmičje 5 (7) - planinski pašniki 6 - travniki, polja 5 - pašniki Conocephalus dorsalis (Latreille 1804) Conocephalus fuscus (C, discolor) Thunberg. 1815 Decticus albifrons Fabricius 1775 Ectobius albipunctatus (Br. v. Watt. 1861) Empusa fasciata Brulle 1836 Ephippiger discoidalis (Fieber 1853) Ephippiger sphacophilus Krauss 1878 Eupholidoptera schabrieri (Charpentier 1825) Gomphocerus sibiricus (L. 1767) Haploembia solieri Rambur et Grassi 1838 Kalotermes flavicollis (Fabricius 1793) Labidura riparia (Pallas 1773) Metrioptera kuntzeni Ramme 1931 Miramella alpina (Br. v. Watt. 1882) Omocestus vindulus (L. 1758) Paracinema tricolor (Charpentier 1825) Pararcyptera brevipennis (Br. v. Watt. 1861) Pararcyptera microptera (Fischer - Waldheim 1853) Paratettix meridionalis (Rambur 1829) Phaneroptera nana Fieber 1853 Pholidoptera aptera (Fabricius 1793) Pholidoptera dalmatica (Krauss 1878) Pholidoptera femorata (Fieber 1853) Phyllodromica carniolica (Ramme 1913) endem Platycleis affinis Fieber 1853 Platycleis intermedia (Serville 1839) Platycleis modesta Fieber 1853 Platycleis nigrosignata Cosidi 1863 Platycleis striata Zeller 1849 Podisma pedestris (L. 1758) Poecilimon ampliatus (Br. v. Watt. 1878) Prionotropis hystrix (Germar 1817) Pseudopodisma fieberi {SconddQx 1897) Psorodonotus illyricus Ebner 1933 Sepiana sepium (Yersin 1854) Stauroderus scalaris (Fischer - Waldheim 1846) Termes lucifugus Rossi 1792 Tet rix ceparoi (Bolivar 1887) Troglophilus ca vie o la (Kollar 1833) Troglophilus neglectus Krauss 1878 Tylopsis lilifolia (Fabricius 1793) Yersinella raymondi (Yersin 1860) 6 - vlažni travniki s trs jem 2, 3 - vlažna travišča 1 - suha trava 1 - pod kamni 1 - ostanki makije 3 - trava in grmič je 2 - grmič je 1,2- grmičje 5 - visokogorski pašniki 1 - pod kamni in lubjem 1 - živa in suha drevesa 1, 2, 3 - peščene obale 5 (7) - planinski pašniki 4, 5 - pašniki z ruš jem 4 - travnate jase 1 - trs je 6 - suhi travniki 6 - stepski pašniki 1 - plaže 1,2- maki ja in travišča 5 (7) - planinski pašniki 1,2- grmičje 1 - trava in grmičje 1,2- pod kamni 1 - visoka suha trava 2 - suha polja 1 - trava in grmičje 2 - stepska travišča 1 - trava in grmičje 4 - planinska travišča 2 - stepski travniki 2 - suha melišča 4 - gozdni travniki 5 (7) - planinski pašniki 2 - vlažni travniki 5 - planinski pašniki 1 - suha drevesa 1 - vlažna travišča 1,2- jame 1,2- jame 3.6 - stepska travišča 1 - vlažni travniki Redka vrsta - R (Rare) Ailopus thalassinus (Fabricius 1781) Chorthippus montanus (Charpentier 1825) Nemobius sylvestris (Bose d'Antic 1792) Odontopodisma fallax Ramme 1951 Poecilimon gracilis (Fieber 1853) Poecilimon schmidti (Fieber 1853) biom - stanišče/habitat 3 - vlažni travniki 4 - zamočvirjeni travniki 3 - stelja 3 - grmovje in jase 3 - lapuh in podobne rastline 3 - grmišča in jase Neopredeljena vrsta - I (Indeterminate) Barbitistes yersini (Br. v. Watt. 1878) Bucephaloptera bucephala (Br. v. Watt. 1882) Chorthippus mollis (Charpentier 1825) Isophya brevicauda Ramme 1931 Isophya pyrenea (Serville 1838) Mantis religiosa L. 1758 Meconema thalassina (De Geer 1771) Myrmeleotettix maculatus (Thunberg 1815) Oedipoda germanica (Latreille 1804) Poecilimon thoracicus (Fieber 1853) Polysarcus denticauda (Charpentier 1825) Saga pedo (Pallas 1825) Sphingonotus coerulans (L. 1767) biom - stanišče/habitat 2, 3 - grmovje 7 - kamniti pašniki 2 -- suhi travniki 3 - nizko grmovje 3 - planinski pašniki 1,2- suhi pašniki 3 - trate na poljih 2, 3 - suhe trate 1,2- suha kamnita tla 7 - planinski pašniki 3 - vlažni travniki 2, 3.6 - suhi pašniki 2 - kamnita in peščena tla Premalo znana vrsta - K (Insufficiently known) Ectobius livens (E. pallius) (Olivieri 1789) Forficula auricularia L. 1758 Gryllus burdigolensis (Latreille 1804) Gryllus desertus (Pallas 1771) Labia minor (L. 1758) Mogoplites brunneus Serville 1839 Myrmecophilus acervorum (Panzer 1799) Pteronemobius heydeni 1853) Tetrix nutans Hagenbach 1822 Tetrix subulata (L, 1758) Tridactylus variegatus (Latreille 1809) biom - stanišče/habitat 3 - jase 3, 4 - stelja, drevesna skorja 1 - stepski travniki, polja 2 - polja 3 - stelja 1 - stelja 1 - v mravljiščih 1 - močvirni travniki 2, 3 - kamniti pašniki 2, 3 - obrežja rek 1 - v pesku na obalah 5. POVZETEK V delu Catalogus Faunae Jugoslaviae (Us & matvejev, 1967) navajata avtorja za Slovenijo 141 vrst Orthopteroidea, po dopolnjenih podatkih pa na območju naše države živi 170 vrst (Us, 1992). Rdeči seznam obravnava 92 vrst, od tega v 6 izumrlih (Ex), 2 domnevno zumrli (Ex?), 54 ranljivih (V), 6 redkih (R), 13 neopredeljenih (I) in 11 premalo znanih vrst (K). V rdečem seznamu so zajeti vsi predstavniki skupine Orthopteroidea bioma mediteranskih zimzelenih gozdov in maki je (biom 1, Matvejev & Puncer, 1989; Matvejev, 1991) in vse visokogorske vrste (bioma 5 in 7). Te vrste so obravnavane v kategoriji ranljiva vrsta (V). Favna zimzelenih gozdov in maki je šteje 36 vrst, kar je 22 % od celotne ortopteroidne favne v Sloveniji. Favna visokogorskih območij šteje najmanj 11 vrst (7 %). Od gozdno-stepskih vrst (biom 3.6) je v rdečem seznamu 8 vrst (5 %). Za vsako ogroženo vrsto je poleg bioma navedeno tudi stanišče, v katerem je vrsta najpogostejša. 6. SUMMARY In their work Catalogus Faunae Jugoslaviae (Us & matvejev, 1967) the authors present 141 species of the Orthopteroidea found in Slovenia. According to the latest data 170 species are found in the country (Us, 1992). In the Red List 92 species are included, of which 6 species are eclassified as xtinct (Ex), 2 as possibly extinct (Ex?), 54 as vulnerable (V), 6 as rare (R), 13 as indeterminate (I) and 11 as insufficiently known (K). The Red List includes all representatives of the group Orthopteroidea in the biome of Mediterranean evergreen woodlands and maquis (biome No. 1 in: Matvejev & Puncer, 1989; Matvejev, 1991) and all alpine species (biomes Nos. 5 and 7). These species fall under the category of vulnerable species (V). The fauna of evergreen woodlands and maquis comprises 36 species, which is 22 % of the total orthopteroid fauna of Slovenia. The fauna of alpine regions comprises at least 11 species (7 %). Of the woodland-steppe species (biome No. 3.6), 8 species (5 %) are included in the Red List. For each threatened species listed, type of biome and habitat in which species most frequently occurs are given. 7. LITERATURA Brunner von Wattenwyl, C., 1861: Disquiditiones orthopterologicae II (Nonnula orthoptera europaea nova vel minus cognata).- Verhandl. der k. k. Zool., Botan. Gesell, in Wien, Bd. XI, Wien. Harz, K., 1969: Die Orthopteren Europas (Tettigoniidae).- Vol. I, str. 1-749, Junk - Publishers, The Hague. Harz, K., 1975: Die Orthopteren Europas (Tetrigoidea, Acridoidea).- Junk - Publishers, The Hague. Harz, K. & A. Kaltenbach, 1976: Die Orthopteren Europas (Orthopteroidea).- Junk - Publishers, The Hague. Matvejev, A., 1956: Bibliografski podaci o pravokrilcima (Orthoptera) Jugoslavije.- Zaštita bilja, Br. 34, Beograd. Matvejev, S. D., 1989: Karta bioma. Predeli Jugoslavije i njihova zaštita (1 : 1,500.000).- Prirodnjački muzej - Posebna izdan ja, str. 1-76, Beograd. Matvejev, s. d., 1991: Naravni lipi predelov Slovenije in njihovo varstvo,-Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine - Posebna izdaja (karte biomov 1 : 1,500.000), Ljubljana. Matvejev, S. D., 1989: Biomi.- Enciklopedija Slovenije III, str. 3-4, Ljubljana. Matvejev, S. D. & I. Puncer, 1986: Karta biomov in skupin sorodnih biotopov Slovenije,- Biološki vestnik 34/2, str. 53-64, Ljubljana. Matvejev, S. D. & I. Puncer, 1991: Landscape Types of Yugoslavia - a Map of Biomes 1: 1 500 000,- str. 1-34, Ljubljana. Us, P. & S. D. Matvejev, 1967: Orthopteroidea Jugoslavije.- Catalogus Faunae Jugoslaviae, SAZU 111/6, str. 1-47, Ljubljana. Us, P., 1992: Favna Orthopteroidea v Sloveniji.- Slovenska akademija znanosti in Dela, 32: 1 -228, Ljubljana (v tisku). A vtorjev naslov/Author's Dr. Sergej D. Matvejev Milčinskega 14 SLO-61000 Ljubljana Slovenija Rdeči seznam ogroženih dvojnonog (Myriapoda: Diplopoda) v Sloveniji The Red List of Endangered Diplopoda (Myriapoda) in Slovenia Narcis Mršič Ključne besede: rdeči seznam, dvojnonoge, Diplopoda, Myriapoda, Slovenija Key words: Red List, Diplopoda, Myriapoda, Slovenia IZVLEČEK Za favno Slovenije je do sedaj registrirano 139 vrst in 30 podvrst dvojnonog (Diplopoda). Od teh je 56 vrst (40 %) ter 13 podvrst (43 %) dvojnonog endemnih. Seznam zajema 71 taksonov (vrst in podvrst) ali 42 %. Ob vrstah so navedena njihova najdišča oz. areali. ABSTRACT The diplopod fauna of Slovenia comprises 139 species and 30 subspecies, of which 56 species (40 %) and 13 subspecies (43 %) are endemic. Seventy-one taxa, species as well as subspecies, that is 42 %, have been included in the Red Data List. Locality or distribution range is given for each species listed. 1. SEZNAM Pojasnilo posebnih oznak/Key: ! - v Sloveniji znano le eno nahajališče/only one locality known in Slovenia !! - znano le eno nahajališče sploh/one locality known only end. - endemit/endemic taxon nas. v. - naseljena vrsta/introduced species Ranljiva vrsta - V (Vulnerable) Farn.: Polydesmidae Polydesmus (Basicentrus) falcifer idriensis Latzel, 1884 (end. - Primorska) Polydesmus (BJ fontius saviniensis Mršič, 1986 (end. - Savinjska dolina) Polydesmus (Acanthotarsius)pseudoedentulus Mršič, 1986 (end. - Makole, Liboje) Brachydesmus (Brachydesmus)parallelus Attems, 1889 (end. - Primorska) Brachydesmus (B.) dorsolucidus Strasser, 1940 (end. - okolica Polhovega Gradca) Brachydesmus (B.) amblyotropis Attems, 1898 (end. - Notranjska) Brachydesmus (B.) attenuatus Strasser, 1942 (end. - območje Podkraja pri Hrušici) Brachydesmus (BJ institor Attems, 1927 (end. - območje okoli Kočevja) Brachydesmus (BJ herzego winensis sept en triona lis Strasser, 1940 (end. - območje okoli Ponikev pri St.Vidu nad Valdekom) Brachydesmus (B.) herzego winensis herzego winensis Verhoeff, 1897 Brachydesmus (B.) inferus concavus Attems, 1898 (end. - Primorska in območje Kočevja) Brachydesmus (B.) incisus Strasser, 1966 (end. - območje okoli Dolenjega Globodola) Brachydesmus (Stylobrachydesmus) spinosus karamani Verhoeff, 1937 (end. - okolica Novega mesta, Kum) Fam.: Haaseidae Haasea (Haasea) inflatum (Verhoeff, 1907) (end. - okolica Kočevja) Haasea (K) faucium (Verhoeff, 1931) (end. - okolica Črnega Vrha) Fam.: Attemsiidae Attemsia stygia (Latzel, 1884) (end. - Primorska) Attemsia dolinensis Verhoeff, 1910 (end. - Primorska) Schubartia lohmanderi Verhoeff, 1927 Fam.: Craspedosomatidae Atractosoma (Atractosoma) meredionale abietum Verhoeff, 1927 (end. - okolica Kočevja) Carniosoma verhoeff i (Attems, 1927) (end. - območje okoli Kočevja, Snežnik) Ochogona (Ochogona) attemsi (Verhoeff, 1907) (end. - okolica Kočevja) Ochogona (O.)pusillum pusillum (Verhoeff, 1893) (end. - Primorska) Ochogona (O.)pusillum carniolense (Verhoeff, 1899) (end. - okolica Kočevja) Ochogona (O.)pusillum bicorne (Verhoeff, 1899) (end. - okolica Celja) Ochogona (O.)pusillum montivagum (Verhoeff, 1927) (end. - okolica Kočevja) Ochogona (O.)pusillum furculigerum (Verhoeff, 1927) (endem. - območje okoli Jesenic) Ochogona (O.)pusillum strasseri (Verhoeff, 1936) (endem. - okolica Divače) Ochogona (O.) condylocoxa (Attems, 1899) (end. - Notranjska) Fam.: Julidae Leptoiulus (Leptoiulus) alemannicus austriacus Verhoeff, 1910 (end. - okolica Postojne) Leptoiulus (L.) zagrebensis Verhoeff, 1929 (end. - Notranjska) Leptoiulus (L.) dolinensis Verhoeff, 1928 (end. - Primorska) Chaitoiulus spinifer Verhoeff, 1895 (end. - Notranjska) Hylopachyiulus pygmaeus Attems, 1904 Redka vrsta - R (Rare) Fam.: Polydesmidae Brachydesmus (Stylobrachydesmus) histricus Strasser, 1940 (end. !! - Praproče) Fam.: Paradoxosomatidae Orthomorpha gracilis Koch 1847 (nas. v. ! - Sempeter pri Novi Gorici) Fam.: Haaseidae Haasea (Brachybainosoma) pretneri Strasser, 1966 (end. !! - Podkum) Fam.: Anthroleucosomatidae Verhoeffeuma spinosum Strasser, 1937 (end. - Triglavsko pogorje) Haasia (Haasia) troglodytes (Latzel, 1884) (end.) Haasia (H.) hadzii (Strasser, 1966) (end. !! - Golobinja pri Petelinjskem jezeru) Haasia (H) tridentis (Verhoeff, 1931) (end.) Haasia (H.) largescutata largescutata (Strasser, 1935) (end. !! - Velika Pasica pri Gornjem Igu) Haasia (K) largescutata parallela (Strasser, 1940) (end. !! - Turkova jama pri Petkovcu) Haasia (H.) largescutata idriense (Strasser 1966) (end. !! - Jama pod Lešetnicami pri Kovačevem Rovtu) Haasia (H) falsa (Strasser, 1971) (end. - okolica Postojne) Haasia (H) carinifera (Strasser, 1935) (end. - jame na Primorskem) Haasia (H) cornuata cornuata (Strasser, 1940) (end. - jame na območje Kočevja) Haasia (H) cornuata dentigera (Strasser, 1940) (end. - jame na območju Velikih Lašč) Haasia (H) cornuata paligera (Strasser, 1940) (end. - jame na območju Loža) Fam.: Attemsiidae Grassografia makolensis Mršič, 1987 (end. !! - Makole) Attemia falcifera Verhoeff, 1899 (end. - območje Snežnika) Mecogonopodium bohiniense bohiniense Strasser, 1933 (end. - Julijske Alpe) Mecogonopodium bohiniense parvulum Strasser, 1971 (end. !! - Pološka jama pri Tolminu) Mecogonopodium zirianus Mršič 1987 (end. - območje Zirovskega Vrha) Julialpinum alabardatum Strasser, 1937 (end. - Triglav) Coelogonium cavernarum Strasser, 1937 (end. - jame okoli Rašice) Stiphrogonium attemsi celeae Mršič, 1987 (end. !! - Ocvirkova jama pri Libojah) Tylogonium nivifidele Strasser, 1937 (end. - Savinjske Alpe) Glomogonium karawankarum kara wan kar um Strasser, 1965 (end. - Peca) Glomogonium kara wan kar um saviniense Mršič, 1987 (end. !! - Mesarska lopa pri Mozirju) Glomogonium karawankarum intermedium Mršič, 1987 (end. - Gorooljčna rupa na Gori Oljka) Polyphematia moniliformis (Latzel, 1884) (end. - okolica Velenja) Symphyosphys serkoi Strasser, 1939 (end. - območje ob dolini Drave, Pohorje) Symphyosphys attemsi attemsi Strasser, 1937 (end. - Dobrovlje, Greta) Eurygonium alticola Strasser, 1937 (end. - Grintovec) Farn.: Craspedosomatidae Ochogona (Ochogona) pasillum amabilitatum Mršič, 1986 (end. !! - Kamniška Bistrica) Ochogona (O.)pusillum celjense Mršič, 1988 (end. - okolica Celja) Fam.: Julidae Leptoiulus (L.) braueri minor Strasser, 1940 (end. - Savinjske Alpe) Leptoiulus (L.) braueri triglavensis Strasser, 1940 (end. - Triglav) Leptoiulus (L.)pretneri Strasser, 1940 (end. - Menina planina) Typhloiulus (Stygiiulus) illyricus Verhoeff, 1929 (end. - Primorska) Typhloiulus (?) carniolensis Strasser, 1940 (end. - okolica Železnikov) 2. RAZPRAVA Za favno Slovenije je do sedaj registriranih 139 vrst in 30 podvrst dvojnonog (Diplopoda). Od teh je 56 vrst (40 %) ter 13 podvrst (43 %) dvojnonog endemnih. Seznam zajema 71 taksonov (vrst in podvrst) ali 42 %. Problem ogroženosti dvojnonog je povezan z uničevanjem in spremembami ekoloških dejavnikov v biotopu ter zastrupljanjem okolja s pesticidi in drugimi strupi, odplakami in umetnimi gnojili. Poseben problem so jamske živali (pravzaprav živali razpok in tiste, ki živijo globoko v tleh), ozko specializirane in prilagojene posebnim razmeram in kot take zelo občutljive na kakršne koli spremembe v biotopu. V teh posebnih življenjskih razmerah je tudi njihovo število zelo omejeno. Kljub temu, da je večina vrst opisanih na materialu iz jam, to niso pravi troglobionti, razen endemnega rodu Haasia (sinonim: Acherosoma, ki je sinonim) in nekaterih vrst iz družine Attemsiidae. Vse endemne in druge naštete vrste in podvrste dvojnonog (71) prištevamo v dve kategoriji, in sicer v kategorijo redka vrsta (R) in ranljiva vrsta (V). Med temi kategorijami je težko razlikovati, ker so te vrste in podvrste po eni strani redke, po drugi pa spadajo zaradi posebnosti v svoji biologiji in ekologiji v kategorijo ranljivih vrst. Izbrali smo merila, po katerih prištevamo v kategorijo ranljiva vrsta tiste, ki imajo v večini primerov širši areal, vendar je ekologija vrste taka, da lahko vsaka sprememba v okolju (predvsem antropogeni vplivi) deluje uničujoče. V tej kategoriji je 33 vrst in podvrst. V kategorijo redka vrsta prištevamo tiste, ki imajo zelo omejen areal ali le nekaj lokalitet). V tej kategoriji je 38 vrst in podvrst. Populacije navedenih vrst in podvrst so še številne, vendar bi s prostor ogrozili njihov obstoj. 3. DISCUSSION of the Diplopoda known so far to 13 subspecies (43 %) are ipecies, that is 42 %, have bee is due to biotope destruction or changes in conditions of their biotope, and contamination of environment with lollutants, with sewage and fertilizers. Troglobiont species (in holes in the or deep under the surface) are especially endagered as they are narrowly to their special living conditions. Therefore they arc most to any changes in their biotope. Also, their numbers are limited on of their living conditions. Although most species are described on from caves they are not real troglobionts, except for the endemic genus ' (syn. Acherosoma) and some species of the family Attemsiidae. All endemic species and other listed species and subspecies of diplopod (-71) fall under two categories, rare (R) and vulnerable (V). It is difficult to make a distinction between the two categories as the species and subspecies listed are of characteristics of their biology and ecology. They were categorized according to the following criteria. The if a species has, in general, a wider range but would be ivSting. Thirty- A vtorjev naslov/Author's, Dr. Narcis Mršic Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRCSAZU Novi trg 5 SLO-61000 Ljubljana Slovenija Rdeči seznam ogroženih strig (Chilopoda) v Sloveniji The Red List of Endangered Chilopoda in Slovenia Ivan Kos Ključne besede: rdeči seznam, Chilopoda, Slovenija Key words: Red List, Chilopoda, Slovenia IZVLEČEK V Sloveniji je opisanih 92 vrst; v rdeči seznam jih je uvrščenih 41 (44 %). Ob vrstah so navedeni tudi podatki o splošni razširjenosti ter o nahajališčih v Sloveniji. ABSTRACT Of the 92 species described so far in Slovenia, 41 or 44 % have been included in the Red List. Data on general distribution and on localities in Slovenia are given for species listed. 1. UVOD Strige (Chilopoda) so plenilske živali, ki spadajo med stonoge (Myriapoda) skupaj z dvojnonogami (Diplopoda), drobnonožkami (Symphyla) in pavropodi (Pauropoda). V nekaterih ekosistemih imajo zaradi svoje velike številčnosti in plenilskega načina prehranjevanja pomembno regulacijsko vlogo (Albert, 1979, 1982, 1983a, b, c; Fründ, 1983, 1987). Naseljujejo različne habitate kopenskih ekosistemov, najpogostejše pa so v prsti, v stelji, pod odmrlimi deli dreves, pod kamni in v rovih drugih večjih živali (sesalcev, deževnikov). Naseljevanje različnih habitatov v posameznih kopenskih ekosistemih je odvisno tudi od interspecifičnih odnosov. Posledica teh odnosov je zelo lokalno pojavljanje posameznih vrst. Te tvorijo značilne povezave s posameznimi habitati ali pa celo s posameznimi ekosistemi. Onesnaževanje in druge dejavnosti človeka lahko neposredno vplivajo na strige. Zaradi plenilskega načina prehranjevanja in s tem povezanega položaja v prehranjevalini verigi so strige zelo občutljive na bioakumulacijo posameznih polutantov. Tako je npr. Hopkin (1985) ugotovil bioakumulacijo za cink, kadmij in baker. Na žalost podatkov o drugih konkretnih primerih bioakumulacije ni. Zaradi svoje velike r- in k- selekcioniranosti se počasi prilagajajo na spremembe v okolju (Albert, 1983a). Dolgi življenjski cikli pa lahko pomembno vplivajo na .je in druge dejavnosti človeka v okolju vrste strig prek interspecifičnih odnosov. Pri strig je to nedvomno treba upoštevati. 2. SEZNAM GEOPHILOMORPHA ), 1766 lUCN: R Naša najdaljša vrsta strig je znana z poznamo tri novejša nahajališča (Kos, neoi Zaradi mejnega areala in domnevne redkosti lahko to vrsto strig kategorijo redkih vrst (R). Attems, 1952 lUCN: R Vrsta je znana iz Pirenejev, Korzike, Alpes Cottiennes in avstrijske Koroške. V Sloveniji smo predstavnike te vrste dobili v okolici Ribnice (Kos. 1988a) ter v Julijskih Alpah pod Komno (Kos, neobjavljeno). Osebki so bili nabrani pod ali pa smo jih našli v tleh. Clinopodes escherichii (Verhoeff, 1896) lUCN: K Attems (1929) jo navaja iz lokalitete Ribnica brez natančnejših podatkov. Vrsta je znana iz jugovzhodne Evrope, srednje in severozahodne Italije. Po dosedanjem poznavanju je Ribnica edino nahajališče v Sloveniji, zato lahko to vrsto opredelimo kot premalo znano (K). 1846) IUCN:R Vrsta je znana iz Mediterana. V Sloveniji je bila najdena le na lokaliteti v neposredni bližini vasi Socerb in sicer pod kamnom na travniku (Kos, neobjavljeno). Zaradi domnevne redkosti lahko to vrsto opredelimo kot redko (R). Verhoeff, 1925 lUCN: K je znana le iz originalnega opisa na podlagi osebka iz Bohinjske Bistrice, itus je zaradi slabega opisa vprašljiv, zato jo lahko uvrstimo v kategorijo (K). 1814 lUCN: K območje, v Sloveniji je verjetno zelo redka, le na Veliki gori pri Ribnici (Kos, 1988a). Vrsto lahko podatka uvrstimo v kategorijo premalo znanih vrst (K). Geophilus electricus (Linne), 1758 lUCN: R Vrsta je znana iz mnogih lokalitet po Evropi in jo uvrščamo med evropske V Sloveniji je znana iz literature (Matic, 1979: Šmarna Gora, Mežaklja in 1990 pa smo jo dobili v obrežnem pasu 1938 je bila opisana na podlagi 1 V Sloveniji smo našli 1 Hrastovi je), ki se sicer nekoliko razlikuje od in primernejši uvrstitvi v 1927 lUCN: R Vrsta je bila opisana na podlagi osebkov z Velebita; kasneje jo Koren (1986) aja še iz avstrijske Koroške. V Sloveniji smo osebke te vrste našli na Grebenju (Velike Lašče; Kos, 1988a) in Socerbu (Kos, neobjavljeno). Vrsta je endemna in jo lahko uvrstimo v kategorijo redkih vrst (R). Verhoeff, 1928 lUCN: K Vrsta je endemna, opisana iz Italije (Liguria, Cap Martin). V Sloveniji smo vrsto našli na Mali Gori (Ribnica; Kos, 1988a) in jo lahko uvrstimo v kategorijo (K). 1880 lUCN: R To vrsto lahko opredelimo kot alpsko, znano iz jugovzhodega predela Alp. V iji jo nav^a^^ Attems 929) iz_^okohce^ P^ostc^^^^^^ msIi neobjavljeno). To vrsto lahko zaradi majhnega areala in redkosti uvrstimo v kategorijo redkih vrst (R). (Verhoeff, 1895) lUCN: K podlagi osebkov iz Gradca (Avstrija) kot podvrsta vrste so nahajališča obeh podvrst simpatrična, je verjetno G. Verhoeff samostojna vrsta. V Sloveniji je bila vrsta najdena le v Socerbu (Kos, neobjavljeno). Uvrstimo jo lahko v kategorijo vrst (K). 1870) te vrste smo našli v Sloveniji le na ijavljeno: Podpeč in Socerb). Vrsta je sicer širše zn Zaradi domnevne redkosti v Sloveniji jo (R). lUCN: V iz Podgorja (Slovenija) :je še niso bili naj Nesogeophilus palpiger Attems, 1903 lUCN: V Vrsta je endemna, znana le iz originalnega opisa na podlagi enega samčka iz Podgorja; kasneje ni bila najdena. Pachymerium ferrugineum C. L. Koch, 1835 lUCN: R Vrsta je znana iz skoraj celotnega predela palearktika. V Sloveniji je znana lokaliteta iz literature (Matic & Darabantu, 1968: Petrovci) ter dve lokaliteti (Kos, neobjavljeno: Zlebič in Tomačevo). Zaradi tega lahko to vrsto uvrstimo v kategorijo redkih vrst (R). Pleurogeophilusgorizensis (Latzel, 1880) lUCN: V Vrsta je znana le iz originalnega opisa na podlagi osebka iz Trnovskega gozda. Strigamia carniolensis (Verhoeff, 1935) lUCN: K Vrsto je opisal Verhoeff (1935) kot podvrsto vrste S. crassipes. Glede na njegove podatke je jasno, da nastopa skupaj z tipsko podvrsto in zaradi tega je to verjetno samostojna vrsta, znana iz Dolomitov, Pirenejev, Tirolske in Slovenije (nekdanje Kranjske). Vrsto smo v letu 1990 našli pri gradu Socerb (Kos, neobjavljeno). SCOLOPENDROMORPHA Cryptops croaticus Verhoeff, 1931 lUCN: R Vrsta je znana kot ilirska, najdena na jadranskih otokih, v Kvarnerju, Gorskem Kotarju in severnem predelu Italije. V Sloveniji je znana iz štirih lokalitet (Kos, neobjavljeno: Osp, Socerb, Kočevski Rog) in jo zaradi tega lahko opredelimo v kategorijo redkih vrst (R). Cryptops illyricus Verhoeff, 1933 lUCN: V Vrsta je endemna, znana le po originalnem opisu na podlagi osebka iz jame pri Markovščini. Cryptops rucneri Matic & Teodoreanu, 1966 lUCN: R Vrsta je po dosedanjem poznavanju endemna, znana s kvarnerskih otokov in treh lokalitet v Sloveniji (Matic, 1979: Travna gora pri Ribnici; Kos, neobjavljeno: Socerb, Kočevski Rog). LITHOBIOMORPHA Eupolybothrus obrovensis (Verhoeff, 1930) lUCN: V Vrsta je endemna, znana le iz dveh jam pri Markovščini (Matic & Darabantu, 1968: j. Dimnice; Verhoeff, 1933: Medvedova jama). E. leostyges (Verhoeff, 1899) lUCN: V Vrsta je endemna, znana le iz jam v Hercegovini in Medvedove jame pri Markovščini (Verhoeff, 1899). Harpolithobius calcivagus Verhoeff, 1925 lUCN: I Vrsta je endemna, znana po originalnem opisu iz Italije in jo kasneje navajajo še Matic & Darabantu (1968: Kurent pri Bezuljaku) in Matic (1979) s Slivnice. Vrsto lahko imamo za neopredeljeno (I), zaradi njene endemnosti in malo znanih podatkov. H. gottscheensis Verhoeff, 1937 lUCN: K Vrsta je bila opisana v dveh podvrstah, in sicer kot H. gottscheensis gottscheensis iz Kočevja (1 samec) in Postojne (1 samec). Podvrsto H. gottscheensis dolinensis je Verhoeff (1937) opisal na podlagi 1 samice iz Divače in 1 samca iz Trnovskega gozda. Osebki, ki pripadajo podvsti H, gottscheensis dolinensis smo našli na Kraškem robu (Črni Kal in Osp; Kos, neobjavljeno). Sele nadaljnje raziskave bodo natančneje pojasnili status obeh podvrst. Vrsta oz. njeni podvrsti sta endemni in po dosedanjih podatkih redki. L borealis Meinert, 1872 lUCN: R Vrsta je znana kot palearktična vrsta, pogosta v severnih evroazijskih predelih. V Sloveniji jo poznamo s štirih lokalitet (Kos, 1988b: Ribnica, Pohorje, Rob in Pokljuški rovti). L illyricus Latzel, 1880 lUCN: R Vrsto je Latzel opisal na podlagi treh osebkov z jadranske obale. Vrsto je kasneje Matic (1979) opisal iz Kozine pod imenom L. slovenicus, kar je nedvomno sinonim vrste L. illyricus (Kos & Eason, neobjavljeno). Osebke te vrste smo našli še na Slavniku in Crnotičah (Kos, neobjavljeno). To endemno vrsto lahko opredelimo kot redko (R). L jugoslavicus Matic & Darabantu, 1968 lUCN: V Vrsta je endemna, znana le iz originalnega opisa iz Podpeške jame (Videm -Dobropolje, Matic & Darabantu, 1968). L. lusitanus valesiacus Verhoeff, 1935 lUCN: K Vrsta L lusitanus Verhoeff, 1925 ima dve znani podvrsti. Tipska podvrsta L lusitanus lusitanus je značilna za Iberski polotok podvrsta L. lusitanus valesiacus pa za sfednjo Evropo (Švica, Nemčija). V Sloveniji smo predstavnike te vrste našli le v okolici Velenja (Crnova, Veliki Vrh; Kos, neobjavljeno). L, melanops Newport, 1845 lUCN: I Vrsta je znana iz palearktične regije. V Sloveniji jo poznamo le iz okolice Velenja (Crnova) in Ribnice (Kos, neobjavljeno). L. microporus Verhoeff, 1937 lUCN: V Vrsta je endemna, znana le po originalnem opisu na podlagi osebka iz Trnovskega gozda. je znana iz mejo areala razširjenosti. V & Darabantu, 1968), Areha (Kos, 1988b) in obrežja (Kos, neobjavljeno). L. Koch, 1862 Vrsta je razširjena po & Darabantu, 1968) in i zelo redka in jo lUCN: R v kategorijo redkih vrst (R). (Matic ji je ta C. L. Koch, 1847 lUCN: K je znana iz severne Evrope. V Sloveniji jo je našel S. Polak v okolici (Kos, neobjavljeno). Vrsta je nedvomno v Sloveniji redka, a jo lahko v kategorijo premalo znanih vrst (K). M zveri Matic & Stenzer, 1977 lUCN: V Vrsta je znana le iz originalnega opisa, na podlagi osebka iz Planinske jame in je po dosedanjem poznavanju endem postonjsko-planinskega jamskega sistema. 3. RAZPRAVA Do sedaj je v Sloveniji opisanih 92 vrst strig, 2 pa še nista opisani. Poleg tega so znane še nekatere podvrste, ki pa imajo nejasen taksonomski status. Poseben problem pri postavljanju kategorij ogroženosti je uvrščanje vrst, ki so znane le iz originalnih opisov in jih od tedaj nismo našli. Pri pregledu ogroženosti posameznih vrst smo upoštevali podatke iz starejše literature (pred letom 1960) avtorjev Attemsa in Verhoeffa, literature po letu 1960 (Matic & Darabantu, 1968; Matic & Stenzer 1977; Matic 1979, Kos, 1988a,b) in neobjavljene podatke avtorja. Skupno število podatkov je okoli 2000. Relativno dobro so obdelana območja okoli Ribnice, Kočevskega Roga, Kraškega roba, precej podatkov je tudi s Pohorja in iz okolice Velenja. Najslabše obdelana so nižinska območja (Prekmurje, Posavje in Bela krajina), zahodna Slovenija (Tolminsko) in visokogorski svet slovenskih Alp. Najbolje raziskan je gozdni ekosistem, malo podatkov je iz obrežnih, travniških in njivnih ekosistemov. Znani podatki pa nakazujejo pojavljanje drugih vrst, saj je očitno, da obstajajo v posameznih ekosistemih različne združbe. V različne kategorije ogroženosti smo uvrstili 41 vrst strig, kar je 44 % znanih vrst te skupine v Sloveniji. Predstavniki skupine Geophilomorpha so v rdečem seznamu zastopani z 18 vrstami (45 %), skupno znano število vrst v Sloveniji je 40. Predstavniki skupine Scolopendromorpha so v rdečem seznamu zastopani s 3 vrstami (43 % znanih vrst v Sloveniji), v najštevilčnejši skupini Lithobiomorpha (45 vrst) pa je ogroženih 20 vrst (44 %). Največ strig (18) smo uvrstili v kategorijo redkih vrst (R). Zanje menimo, da so v Sloveniji zastopane z majhno abundanco, ali pa so vezane na specifične habitate in lahko zaradi tega hitro preidejo v višje kategorije ogroženosti. Z nadaljnjimi raziskavami lahko pričakujemo tudi natančnejšo predstavo o njihovi ogroženosti. V kategorijo ranljivih vrst (V) smo uvrstili kar 10 vrst. Za večino je značilno, da so endemne in verjetno tudi redke, saj so znane le iz originalnih opisov in kasneje niso bile ponovno najdene. V kategorijo neopredeljenih vrst (I) smo uvrstili 2 vrsti, za kateri obstajata samo po dva podatka o njunem nahajališču. V kategorijo premalo znanih vrst (11) smo uvrstili tiste, ki so znane le iz ene same lokalitete ali pa je njihov taksonomski položaj nejasen. Sele nadaljnje raziskave bodo pokazale, kakšna je stopnja njihove ogroženosti v Sloveniji. Med posameznimi lokalitetami izstopajo jame v okolici Markovščine s kar 4 vrstami, ki so uvrščene v kategorijo ranljivih vrst. Jasno je, da je predlagani seznam ogroženih vrst strig začasen, saj ga bo ob nadaljevanju raziskav treba strokovno ustrezno dopolniti in spremeniti. Tudi nadaljnje raziskave o vplivu različnih oblik onesnaževanja na posamezne vrste strig bodo omogočile natančnejše poznavanje ogroženosti te skupine. 4. SUMMARY So far, 92 species of Chilopoda occurring in Slovenia have been described whereas 2 species are yet to be described. Some subspecies are also found in Slovenia but their taxonomic status is unclear. Classification of species according to categories of endangerment which are known only from original description and have not been found since posed a special problem. When the degree of endangerment of individual species was determined, the following data were considered: data from older literature (before 1960) by Attems and Verhoeff, data after 1960 (Matic & Darabantu, 1968; Matic & Stenzer, 1977; Matic 1979; 1988a, b), and unpublished data collected by the author. The total number of data is approximately 2,000. Areas which are relatively well studied are those from around Ribnica, Kočevski Rog, and the fringes of the Karst. There are also quite a few data from Pohorje and the surroundings of Velenje. The least studied areas are lowlands such as Prekmurje, the Sava Valley and Bela Krajina, western Slovenia (the Tolmin Region), and the Alpine region. With regard to ecosystems, most research was done in the forest, but there are only few data from river banks, meadows and fields. The data indicate the occurrence of other species in these ecosystems as it is evident that different communities are present in individual ecosystems. 41 species, that is 44 % of the species found in Slovenia, have been classified into different ategories of endangerment. Of the 40 species of Geophilomorpha known so far to occur in Slovenia, 18 or 45 % are included in the Red List. The Red List also includes 3 species of the group Scolopendromorpha (43 % of species found in Slovenia) and 20 species (44 %) of the group Lithobiomorpha, which comprises the most species (45). Most of the species (18) included in the list are classified as rare (R) as they either occur in small numbers in Slovenia or they depend on specific habitats and so they could easily fall under a higher category of endangerment. It is expected that further research will elucidate their state of endangerment. As many as 10 s'^pecies are allocated to the category of vulnerable species (V); most of these species are endemic and probably also rare as they are known only from original description and have not been found since. Two species are classified as indeterminate (I) as there are only two data known as to their habitat. Eleven species for which merely one locality is known or their taxonomic status is unclear are classified as insufficiently known (K). Further research is needed to determine their degree of endangerment in Slovenia. Of individual localities, the caves in the vicinity of Markovščina are most important because there as many as 4 species occur; they fall under the category of vulnerable species (V). The present list of endangered species of Chilopoda is, of course, provisional and is likely to be improved and changed according to results of further research. Also, further research on the effects of various forms of pollutions on individual species of Chilopoda will make more accurate assessment of the endangerment of this group possible. 5. LITERATURA Albert, A. M., 1979: Chilopoda as part of the Predatory Macroarthropod Fauna in Forest: Abundance, Life-cycle, Biomass and Metabolism,- In M Camatini ed.: Myriapod Biology. Academic Press INC., New York. Albert, A. M., 1983a: Life cycle of Lithobiidae - with a discussion of the R-and K-selection theory.- Oecologia, 56, 2-3: 272-279. Albert, A. M., 1983b: Energy Budgets for Populations of long lived Arthropod Predators (Chilopoda: Lithobiomorpha) in an old ....- Oecologia, 56, 2-3: 272-279. Attems, C., 1903a: Synopsis der Geophiliden.- Zool. Jahrb. (Systematik), 18: 155-302. Attems, C. 1903b: Beitrage zur Myriopodenkunde.- Zool. Jahrb. (Systematik), 18:63-154. Attems, C., 1929: Myriapoda. I. Geophilomorpha.- Tierreich, 52: 1-388. Attems, C., 1929: Die Myriopodenfauna von Albanien und Jugoslavien.-Zoologische Jahrb. (Systematik), 56: 269-356. Attems, C., 1930: Myriapoda II. Scolopendromorpha.- Tierreich, 54 (I). Attems, C., 1949: Die Myriopodenfauna der Ostalpen.- Sitzber. ost. Akad. Wiss. Wien, 158:79-153. Attems, C., 1959: Die Myriopoden der Höhlen der Balkan-halbinsel.- Ann. Naturhist. Museum Wien. 63. Fründ, h. C., 1983: Untersuchung zur Koexistenz verschiedener Chilopodenarten im Waldboden.- Dissertation, Universität Würzburg, 1983. Fründ, H. C., 1987: Räumliche Verteilung und Koexistenz der Chilopoden in einem Buchen-Altbestand.- Pedobiologia, 30: 19-29. Hopkin, S. P. & K. Watson & M. H. Martin & M. L. Mould, 1985: The assimilation of heavy metals by Lithobius variegatus and Glomeris marginata (Chilopoda, Diplopoda).- Bijdr. dierk., 55, 1: 88-94. Koren, A., 1986: Die Chilopoden-Fauna von Kärnten und Osttirol.- Carinthia II, Klagenfurt. Kos, L, 1988a: Contribution to the knowledge of fauna of Lithobiomorpha (Chilopoda) in Slovenia (Yugoslavia).- Biol, vestnik, 36, 2:13-24. Kos, L, 1988b: Problemi kvalitativnega in kvantitativnega vzorčenja skupine strig (Chilopoda).- Magistrska naloga, oddelek za biologijo. Univerza v Ljubljani. Matic, Z., 1979: Nouveatues sur la faune des Chilopodes de Yougoslavie.- Biol, vestnik, 27, 2: 147-155. Matic, Z. & C. Darabantu, 1968: Contribution a la connaissance des Chilopodes de Yougoslavie.- Acta Sc. Art. Slovenica, Cl. IV, Hist. Nat. et Med ., X/5. Matic, Z. & I. Stenzer, 1977: Beitrag zur Kenntnis der Hundertfüsler (Chilopoda) aus Slowenien.- Biol. vestnik, 25, 1: 55-62. Verhoeff, K. W., 1899: Beiträge zur Kenntnis palaearktischer Myriopoden. IX Aufs. Neue und wenig bekannte Lithobiiden.- Verhandlungen der Zoologisch-Botanischen Gessellschaft in Wien, 49: 451-459. Verhoeff, k. W., 1929: Arthropoden aus südostalpinen Höhlen, gesamelt von Karl Strasser. 2. Aufsatz..- Mitteilungen über Höhlen- und Karstforschung, 41-55. Verhoeff, K. W.,1930): Arthropoden aus südostalpinen Höhlen, gesamelt von Ka"l Strasser. 4. Aufsatz..- Mitteilungen über Höhlen- und Karstforschung. Verhoeff, K. W., 1931: Arthropoden aus südostalpinen Höhlen, gesamelt von Karl Strasser. 6. Aufsatz..- Mitteilungen über Höhlen- und Karstforschung, 14-30. Verhoeff, K. W., 1935: Über Scolioplanes (Chilopoda).- Zool. Anzeiger, III: 10-23. Verhoeff, K. W., 1937a: Chilopoden-Studien. Zur Kenntnis der Lithobiiden.- Archiv für Naturgeschichte, (N.F.) 6: 171-257. Verhoeff, K. W., 1937b: Chilopoden und Diplopoden aus Jugoslavischen Höhlen.- Mitteilungen über Höhlen und Karstforschung: 95-103. Verhoeff, K. W., 1938: Chilopoden-Studien, zur Kenntnis der Epimorphen.-Zool. Jahrb. (Systematik), 71: 339-384. A vtorjev naslov/Authors address: Mag. Ivan Kos Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete Univerza v Ljubljani Aškerčeva 12 SLO-61000 Ljubljana Slovenija Rdeči seznam ogroženih sladkovodnih višjih rakov (Malacostraca aquatics Isopoda, Amphipoda, Decapoda) v Sloveniji The Red Data List of Endangered Freshwater Malacostraca: (Isopoda aquatica, Amphipoda, Decapoda) in Slovenia Boris Sket Ključne besede: Rdeči seznam, sladkovodni višji raki, Malacostraca aquatica, Isopoda aquatica, Amphipoda, Decapoda, Slovenija Key words: Red List, freshwater Malacostraca, Isopoda aquatica, Amphipoda, Decapoda, Slovenia IZVLEČEK V kontinentalnih vodah Slovenije je danes znanih 34 taksonov enakonožcev (Isopoda); rdeči seznam jih obravnava 19. Od postranic (Amphipoda) je zanesljivo znanih 47 taksonov, v rdečem seznamu jih je 19. Od deseteronožcev (Decapoda) je vseh 7 taksonov v rdečem seznamu. Ob vrstah so navedena nahajališča, vzroki ogroženosti in predlagani varstveni ukrepi. ABSTRACT Of the 34 taxa of the Isopoda known so far to occur in continental waters of Slovenia, 19 are included in the Red List. There are reliable data on 47 taxa of the Amphipoda, of which 19 are included in the Red List. All 7 taxa of the Decapoda are also included. Locality, cause of endangerment and conservation measures to be taken are given for each species listed. 1. UVOD Tako kot večina drugih nevretenčarskih skupin so tudi višji raki pri nas sorazmerno slabo raziskani. Pričakujemo lahko tudi najdbe novih vrst. V naših sladkih vodah so zastopani s skupinami: enakonožci, postranice in deseteronožci. Največ vrst ali podvrst je podzemeljskih in/ali prostorsko zelo omejenih, zato obsega ta seznam pravzaprav večino pri nas najdenih vrst. Enakonožce (Isopoda) zastopa v naših sladkih vodah ali somornici vsaj 34 vrst in podvrst. Le ena vrsta je v naših sladkih vodah splošno razširjena, pa še ta je razcepljena v več ras. Rdeči seznam zajema kar 19 taksonov. Tri rase in ena vrsta so površinske, vse druge podzemeljske. Skoraj vsi našteti taksoni imajo tipska jiahajališča v Sloveniji, večinoma pa so tudi endemni. Na slovenskih tleh je tudi tipsko nahajališče tipske vrste rodu Monolistra. Podobne so razmere v naši favni bib ali postranic (Amphipoda), od katerih je zanesljivo znanih 47 taksonov, kar nekaj pa poznamo še neopisanih. Tudi tukaj močno prevladujejo podzemeljske živali. Poleg endemnih podzemeljskih taksonov so ogrožene tudi nekatere površinske vrste postranic, ki žive v obmorskih vodah, ter površinske vrste slepih postranic, ki žive v nestalnih površinskih vodah. Med površinskimi je posebno zanimiv endemni, monotipski rod Jugogammarus, med podzemeljskimi pa monotipski rodo Carinurella ter rod Niphargobates, katerega druga vrsta je bila nedavno odkrita na Kreti! Poleg pravkar omenjenih rodov ima tudi rod Niphargus na slovenskih tleh tipsko nahajališče svoje tipske vrste. Na različne načine ogrožene so pri nas vse vrste sorazmerno velikih rakov deseteronožcev (Decapoda). Površinski kožici Palaemonetes in Atyaephyra sta omejeni na močno ogrožene obmorske vode; slednja se pri nas sploh pojavlja le občasno. Pri jamskih kožicah (rod Troglocaris) taksonomija še ni raziskana, kaže pa, da pri nas živi kar večje število vrst z majhnimi areali. Bivališča potočnih rakov (Astacidae) so ogrožena zaradi onesnaževanja in "regulacij", primorski koščak pa je tudi prostorsko zelo omejen. Endemne so le podzemeljske vrste iz skupine Troglocaris anoph t hal m us; ta vrsta in rod imata pri nas tudi tipsko nahajališče. Pogoj za ohranitev številnih izredno zanimivih vrst višjih rakov v Sloveniji je ohranitev njihovega naravnega okolja. To pa pomeni ohranitev čistoče podzemeljskih voda na krasu in v rečnih dolinah, ohranitev potočnih strug v naravnem stanju in varovanje še ohranjenih mlak in jarkov v subpanonskem območju ter ob morju. 2. SEZNAM Pojasnilo posebnih oznak/Key: ! - v Sloveniji znano le eno nahajališče/only one locality known in Slovenia !! - znano le eno nahajališče sploh/one locality known only VODNI ENAKONOZCI (ISOPODA AQUATICA) Asellus aquaticus carniolicus Sket V (notranjski vodni osliček) - reliktna rasa vodnega oslička, zarodnik podzemeljskih ras; živi le na notranjskih poljih - (E) verjetno endem Slovenije - edina znana nahajališča: Loško polje. Cerkniško polje. Planinsko polje - varstveni ukrepi: zavarovanje površinskih vodnih habitatov na notranjskih poljih Asellus aquaticus cavernicolus Racovitza V (jamski vodni osliček) - visoko specializirana troglobiontska rasa vodnega oslička; v sistemu podzemeljske Pivke in Reke; ogroža ga zaradi onesnaževanja olajšan prodor površinske rase (A. a. aquaticus) - (E) verjetno endem Slovenije (in obmejnih območij); - edina znana nahajališča: podzemlje v sistemu Pivke-Ljubljanice; Labodnica - varstveni ukrepi: sanacija in nadaljnje zavarovanje kraških ponikalnic Asellus aquaticus cyclobranchialis Sket V (+R) !! (krški vodni osliček) - rasa iz podzemeljske Šice-Krke z zanimivo klinalno variabilnostjo; troglobiont - (E) endem Slovenije - edina znana nahajališča: Viršnica in Krška jama - varstveni ukrepi: zavarovanje ponikalnice Sice-Krke pred onesnaženjem, zlasti s pesticidi Asellus aquaticus irregularis Sket V (+R) II Asellus aquaticus longicornis Sket - zelo lokalizirani rasi iz površinskih voda v okolici Kočevja - (E) endema Slovenije - varstveni ukrepi: zavarovanje zelo ogroženih voda na Kočevskem polju Proasellus parvulus (Sket) R !! (mali osliček) - troglobiont, za sedaj znan le iz Slovenije - edino znano nahajališče: jama Stolbe (Črnomelj) - varstveni ukrepi: zavarovanje podzemeljskih kraških voda na Dolenjskem Proasellus pa vani orientalis (Sket) R - troglobiont; za sedaj znan le iz Slovenije - edina znana nahajališča: v vodnjakih med Ljubljano in Šmarno goro (druga podvrsta v S Italiji) - varstveni ukrepi: zavarovanje talne vode vzdolž Save Proasellus slavus histriae (Sket) R ! (istrski vodnjaški osliček) - troglobiont; za sedaj znan le iz Slovenije (in obmejnih območij) - edina znana nahajališča: vodnjaki v dolini Dragonje (? Tržaški Kras v Italiji) - varstveni ukrepi: zaščita talne vode v dolini Dragonje, ohranitev klasičnih kopanih vodnjakov Proasellus slavus "variabilis" ssp. n. K + R ! (spremenljivi vodn jaški osliček) - troglobiont; še neopisana rasa, znana le iz talne vode ob Muri (Radgona; Legrad v republiki Hrvaški) - varstveni ukrepi: zavarovanje talne vode ob Muri Proaselliis slo venicus (Sket) R (dolenjski osliček) - zanimiva vrsta, z majhnim arealom: Dobrepolje-Luče-Zužemberk; troglobiont - (E) endem Slovenije - varstveni ukrepi: zavarovanje jamskih voda na Dolenjskem Balkanostenasellus skopljensis ssp. R + V - vrsta je v Sloveniji najdena le v toplih izvirih Bušečkih toplic in pri Tuhinju; troglobiont ~ varstveni ukrepi: ohranitev naravnega stanja ali premišljeno urejanje omenjenih izvirov Sphaeromides virei virei (Brian) R (jamska veslavka, jamska roparska mokrica) - razmeroma velik jamski rak; v Sloveniji ima zelo omejen areal v Istri; troglobiont ~ edini znani nahajališči v Sloveniji: Osp in Sočerga - varstveni ukrepi: zavarovanje kraških podzemskih voda Sphaeroma hookeri Leach V (+R) ! (somoma krogličarka) - značilen pripadnik somorne favne - v Sloveniji najdena le v jarkih ob ustju Rižane, ki je močno ogroženo - varstveni ukrepi: ohranitev pokrajine v ustju Rižane Monolistra (Typhlosphaeroma) racovitzai conopyge Sket R + V (dolgoriti gladki ježek) - podvrsta znana le iz nekaterih jam v plitvem krasu Bele krajine, ki je zelo izpostavljen onesnaževanju; troglobiont - (E) za sedaj znana le iz Slovenije - edini znani nahajališči: Bojanci in Desinec " varstveni ukrepi: zavarovanje jamskih voda na Dolenjskem Monolistra (Microlistra) bolei bolei Sket & R !! M (MJ b. brevispinosa Sket R (kratkotrni ježek) - dve podvrsti morfološko zanimive endemne vrste; znani le iz nekaterih jam v plitvem krasu Bele krajine, ki je zelo izpostavljen onesnaževanju; troglobiont - za sedaj znani le iz Slovenije - edina znana nahajališča: Črnomelj; Vinica - varstveni ukrepi: zavarovanje jamskih voda na Dolenjskem Monolistra (Microlistra) calopyge Sket R !! (leporiti ježek) - vrsta najdena doslej le v rahlo termalni vodi vodovodnega zajetja; troglobiont - (E) verjetno endem Slovenije - edino znano nahajališče: Kronovo pri Novem mestu - varstveni ukrepi: obstoj vrste najbrž ni ogrožen MonoHstra (MicroHstra) spinosissima Racovitza R + V (veletrni ježek) - eden naših morfološko najnenavadnejših jamskih rakcev; ogroža ga onesnaževanje; troglobiont - (E) endem Slovenije - edina znana nahajališča: v povod ju podzemeljske Pivke (Logarček; Najdena jama; izviri Ljubljanice pri Verdu) - varstveni ukrepi: zavarovanje jamskih voda in ponikalnic na Notranjskem MonoHstra (MonoHstrella) vel ko vrh i Sket V (ploskoriti ježek) - edina vrsta svojega podrodu; areal sega iz okolice Novega mesta proti Kordunu; v plitvem krasu ogrožena z onesnaževanjem; troglobiont - varstveni ukrepi: zavarovanje jamskih voda na Dolenjskem POSTRANICE (AMPHIPODA) Niphargus aberrans Sket R - zelo sporadično nastopajoča vrsta intersticialnih voda; utegnila bi biti v nevarnosti zaradi svoje redkosti; troglobiont - za sedaj znan le iz Slovenije - edina znana nahajališča: pri Ptuju; pri Ljubljani - varstveni ukrepi: zavarovanje talne vode Niphargus elegans zagrebensis S. Karaman R - živi v vodnjakih in gozdnih jarkih v vzhodni Sloveniji (pri Brežicah; Krakovski gozd; sicer še okoli Zagreba); ogrozilo bi ga izsuševanje ali onesnaževanje - varstveni ukrepi: ohranitev naravnega stanja v območju Krakovskega gozda Niphargus hadzii Rejic R (+V) (Hadžijeva slepa postranica) - izvirska vrsta, ogrožena zaradi majhnega areala in d^naturacije (tudi onesnaževanja) habitatov - (E) verjetno endem Slovenije - edina znana nahajališča: izviri med Vrhniko in Borovnico - varstveni ukrepi: ohranitev naravnega stanja v imenovanih izvirih, zavarovanje jamskih voda v zaledju Niphargus hebereri Schellenberg R + V ! (somoma slepa postranica) - v Sloveniji zelo poredkoma v obalnih podzemeljskih vodah; areal sega vzdolž obale do Sibenika; ekološko zanimiv, značilen in izredno evriek prebivalec obalnih kraških podzemeljskih voda, ki pa ga v Sloveniji močno ogroža urbanizacija oz. uničevanje obalnega krasa; troglobiont - varstveni ukrepi: zavarovanje podzemeljskih voda v obalnem pasu Niphargus illidzensis slovenicus St. Karaman R (gozdna slepa postranica) - ogrožena zaradi majhnega areala - za sedaj znana le iz Slovenije - edina znana nahajališča: jugovzhodna Gorenjska - varstveni ukrepi: zavarovanje naravnega stanja v gozdovih Niphargus timaviSi. Karaman E (Ex?) - ogrožen zaradi majhnega areala in onesnaževanja (že uničen?) - (E) za sedaj znan le iz Slovenije (in obmejnih območij) - edina znana nahajališča: podzemeljski tok notranjske Reke (pretežno v Italiji) - varstveni ukrepi: sanacija stanja v Reki Niphargus orcinus orcinus Joseph V (velika slepa postranica) - ena naših večjih jamskih živali; ogrožena zaradi onesnaževanja - varstveni ukrepi: zavarovanje podzemeljskih kraških voda Niphargus puteanus spoeckeri Schellenberg V (pivška slepa postranica) - ogrožena zaradi majhnega areala in onesnaževanja - (E) verjetno endem Slovenije - varstveni ukrepi: sanacija stanja v podzemeljski Pivki Niphargus sphagnicolus Rejic R + V !! (barjanska slepa postranica) - najdena doslej le v sfagnetih za Rožnikom; ena redkih večjih živali, vezanih na ta habitat; ogrozi jo lahko uničenje sicer prostorsko zelo omejenega habitata, do katerega bi lahko prišlo tudi ob daljšem zelo sušnem obdobju - za sedaj znana le iz Slovenije - edina znana nahajališča: za Rožnikom pri Ljubljani - varstveni ukrepi: ohranitev naravnega stanja na obrobju Rožnika Niphargus stenopus Sket R (vitkonoga slepa postranica) - našli le posamezne osebke na krasu ob srednjem toku Krke (Luknja; Tominčev studenec); ogrožen zaradi verjetno majhnega areala in redkosti; troglobiont - za sedaj znan le iz Slovenije - edina znana nahajališča: Jama v Luknji; Tominčev studenec - varstveni ukrepi: zavarovanje podzemeljskih voda na Dolenjskem Niphargus stygius stygius (Schioedte) R (kapniška slepa postranica) - tipska rasa tipske vrste rodu, ki je med najznačilnejšimi in najprej opisanimi prebivalci podzemeljskih voda; živi le v jamski kapnici (luže, sistemi razpok) v širši okolici Postojne (vrsta tudi endemna, a razširjena v zahodni Sloveniji); ogrožena zaradi majhnega areala (premer okoli 10 km); troglobiont - (E) endem Slovenije - edina znana nahajališča: v širši okolici Postojne - varstveni ukrepi: zavarovanje kraškega površja in jamskih voda na Notranjskem Niphargus valachicus Dobreanu & Manolache E (vlaška slepa postranica) - zanimiva površinska (primitivna) vrsta pretežno podzemeljskega rodu; eden sorazmerno redkih panonsko-vlaških elementov v naši favni; v Sloveniji znan le iz Prekmurja, a tudi tam zelo redek (Dolnja Bistrica pri Lendavi; pri Murskem Središču); ogroža ga onesnaževanje in izsuševanje mlak in jarkov - varstveni ukrepi: ohranitev evtrofnih mlak in vodnih jarkov v Pomurju Niphargus sp. A (Sket, 1957) Ex? (R) - taksonomsko še neobdelana oblika iz jarkov v Mestnem logu (Ljubljana) je morda konspecifična z N sphagnicolus; verjetno že izumrla zaradi urbanizacije območja - varstveni ukrepi: ohranitev ali ponovna vzpostavitev naravnega stanja v delu Mestnega loga Niphargoba t es orophobata Sket R !! (notranjski nifargobates) - taksonomsko in ekološko zanimiv; doslej najden le v kapnici iz sistema razpok nad Planinsko jamo; verjetno ogrožen zaradi redkosti in majhnega areala; troglobiont - za sedaj znan le iz Slovenije; druga vrsta tega rodu živi na Kreti - edina znana nahajališča: poštojnsko-planinski jamski sistem - varstveni ukrepi: zavarovanje kraškega površja nad poštojnsko-planinskim jamskim sistemom Carinurella paradoxa Sket R (gredijerepka, gredljerepa bibica) ~ edina vrsta endemičnega rodu (areal sega nekoliko v severovzhodno Italijo); taksonomsko in morfološko izredno zanimiva; v Sloveniji le v dolinah Vipave in Nadiže; ogrožena zaradi denaturacije tamkajšnjih intersticialnih voda; troglobiont - (E) za sedaj znana le iz Slovenije (in obmejnih območij) - edina znana nahajališča: ob Vipavi; ob Nadiži (tudi v Italiji) - varstveni ukrepi: zavarovanje prodišč in talne vode ob primorskih vodah Echinogammarus sp. & V Gammarus sp. (taksonomsko še neobdelano) - somorne vrste, v Sloveniji verjetno omejene na območje ustja Rižane, ogrožene z onesnaževanjem voda in urbanizacijo - varstveni ukrepi: ohranitev krajine v ustju Rižane Gammarus balcanicus Schaferna R (balkanska postranica) - v Sloveniji le v nekaterih potočkih v Istri (npr. pri Koštaboni); ogrožena z onesnaževanjem in denaturacijo habitata - varstveni ukrepi: zavarovanje krajine v slovenski Istri, zavarovanje potokov pred onesnaženjem (tudi pesticidi) Gammarus lacustris Sars R + V ! (jezerska postranica) - v Sloveniji le na manjšem delu litorala v Blejskem jezeru; ogrožena zaradi majhnega areala, onesnaženja in možne denaturacije habitata - varstveni ukrepi: sanacija Blejskega jezera Jugogammarus kusceri S. Karaman R (krška biba, Kuščerjeva biba) - edina vrsta endemnega in reliktnega rodu; ogrožena v majhnem arealu zaradi onesnaževanja in možne denaturacije habitatov - (E) verjetno endem Slovenije - edina znana nahajališča: Krka in izviri ob njej - varstveni ukrepi: zavarovanje Krke pred onesnaženjem, ohranitev naravnega stanja v izvirih ob njej DESETERONOZCI (DECAPODA) Astacus astacus (L.) V (potočni rak, jelševec, plemeniti rak) - razširjen, a ga ogrožata onesnaževanje in denaturacija potokov - varstveni ukrepi: zavarovanje voda pred onesnaženjem, ohranitev naravnih strug, regulacija lova Austropotamobius torrentium (Schrank) V (navadni koščak) - razširjen, a ga ogrožata onesnaževanje in denaturacija potokov - varstveni ukrepi: zavarovanje voda pred onesnaženjem, ohranitev naravnih strug Austropotamobius palHpes (Ler.) V + R (primorski koščak) - omejen na pritoke Jadrana; ogrožata ga onesnaževanje in denaturacija potokov - varstveni ukrepi: zavarovanje voda pred onesnaženjem, ohranitev naravnih strug Troglocaris hercego vinensis (Babic) R ! (kratkoosta jamska kožica) - v nevarnosti zaradi majhnega areala v Sloveniji; troglobiont - edino znano nahajališče v Sloveniji: Osp - varstveni ukrepi: zavarovanje jamskih voda Troglocaris anophthalmus (Kollar) sspp. K + V? (navadna jamska kožica) - verjetno več endemnih ras, morda celo več samostojnih vrst z majhnimi areali; nekatere med njimi morda ogrožene zaradi onesnaževanja in denaturacije habitatov; troglobiont - varstveni ukrepi: zavarovanje jamskih voda in ponikalnic Atyaephyra desmaresti (Millet) V (+R) ! (navadna sladkovodna kožica) - v Sloveniji se le občasno pojavlja v spodnjem toku Dragonje; tudi občasno pojavljanje lahko onemogoči denaturacija habitata - varstveni ukrepi: ohranitev sedanjega stanja v Dragonji Palaemonetes antennarius (H. Milne Edwards) V (primorska kožica) - značilen prebivalec estuarjev; v Sloveniji le v ustjih Rižane in Dragonje; v nevarnosti zaradi onesnaževanja in denaturacije habitatov - varstveni ukrepi: ohranitev obmorskih sladkih in somornih voda Avtorjev našlo v/Author's address: Prof. dr. Boris Sket Oddelek za biologijo BF Univerza v Ljubljani Aškerčeva 12 SLO-61000 Ljubljana Slovenija Rdeči seznam ogroženih mokric (Isopoda terrestria, Crustacea) v Sloveniji The Red List of Endangered Isopoda terrestria (Crustacea) in Slovenia Franc Potočnik Ključne besede: rdeči seznam, mokrice, raki, Isopoda terrestria, Crustacea, Slovenija Key words: Red List, Isopoda terrestria, Crustacea, Slovenia IZVLEČEK Favna mokric Slovenije obsega 72 vrst in 52 podvrst. Od tega je 10 vrst (14 %) in 15 podvrst (29 %) endemnih za favno nekdanje Jugoslavije. V rdeči seznam je uvrščenih 34 vrst (47 %) in 27 podvrst (52 %). Navedena so nahajališča ogoženih vrst. ABSTRACT The woodlouse (Isopoda terrestria) fauna of Slovenia comprises 72 species and 52 subspecies, of which 10 species (14 %) and 15 subspecies (29 %) are endemic in former Yugoslavia. The Red List includes 34 species (47 %) and 27 subspecies (52 %) and their localities are also presented. l.UVOD Favna mokric Slovenije obsega 72 vrst in 52 podvrst. Od tega je 10 vrst (14 %) in 15 podvrst (29 %) endemnih za favno nekdanje Jugoslavije. V rdeči seznam je uvrščenih 34 vrst (47 %) in 27 podvrst (52 %) mokric. V kategorijo E (Endangered = prizadeta vrsta) po merilih lUCN je uvrščenih 7 vrst (9 %) in 3 podvrste (6 %). Gre predvsem za halofilne taksone na slovenski obali Jadrana, katerim se naglo krči življenjski prostor. Edina halofilna vrsta, ki se ne oddaljuje od morja in ni ogrožena, je Ligla italica. V kategorijo R (Rare = redka vrsta) je uvrščenih 9 vrst (13 %) in 11 podvrst (21 %). Vsi ti taksoni so znani le z ene do največ treh lokalitet. Večinoma gre za endemne taksone. To kategorijo tu praktično lahko enačimo s kategorijo V (Vulnerable = ranljiva vrsta). V kategoriji I (Indeterminate = neopredeljiva vrsta) je ena sama vrsta: Trichoniscus turgidus, ki ima še negotov taksonomski položaj. V kategoriji K (Insufficiently known = premalo znana vrsta) pa je kar 17 vrst (24 %) in 13 podvrst (25 %). Vendar je od tega verjetno kar 16 vrst in 11 podvrst bolj razširjenih in pogostih, kot nam to prikazujejo doslej zbrani podatki. Ti taksoni po vsej verjetnosti niso ogroženi. Tylos latreillei Audouin, 1825 lUCN: E Tylos L europaeus Arcangeli, 1938 lUCN: E Vrsta in podvrsta sta v Sloveniji znani z ene same lokalitete - z obale Strunjanskega zaliva, kjer živita le na ozko omejenem območju. Zaradi gradbenih posegov v zadnjih letih je uničeno že približno dve tretjini tega areala. Predvidevamo lahko, da bo vrsta v Sloveniji v najkrajšem času izumrla. Ligia italica Fabricius, 1789 Vrsta ni ogrožena. Ligidium germanicum Verhoeff, 1901 Vrsta ni ogrožena. Ligidium hypnorum (Cuvier, 1792) Vrsta ni ogrožena. Ligidium h. hypnorum (Cuvier, 1792) Podvrsta ni ogrožena. Mesoniscus graniger (Frivaldszky, 1865) Vrsta ni ogrožena. Androniscus roseus (C. L. Koch, 1838) Vrsta ni ogrožena. Androniscus r. buccarensis Vorho^ii, 1930 lUCN: K Endemna podvrsta. Za to podvrsto v Sloveniji ni zbranih dovolj podatkov, čeprav je verjetno bolj pogosta in razširjena ter ni ogrožena. Androniscus r. dolinensis Verhoeff, 1908 lUCN: R Endemna podvrsta. Podvrsta je znana le s svojega tipskega nahajališča: Planina pri Postojni. Androniscus r. hamuligerus Verhoeff, 1928 lUCN: R Endemna podvrsta. Podvrsta je znana le s svojega tipskega nahajališča: "Dolina" = vrtača pri Kočevju. Androniscus r. roseus (Koch C.L., 1838) Podvrsta ni ogrožena. Androniscus stygius (Nemec, 1897) Vrsta ni ogrožena. Androniscus s. cavernarum Verhoeff, 1908 lUCN: K Endemna podvrsta. Podvrsta je znana le z nekaj redkih lokalitet v jugozahodni Sloveniji. Androniscus s. dentatus Strouhal, 1939 lUCN: R Endemna podvrsta. Podvrsta je znana le iz treh jam: Lubniška jama, Kevdrc in Marijino brezno na Lubniku pri Škof ji Loki. Androniscus s. scabridus Verhoeff, 1929 Endemna podvrsta. Podvrsta je znana le iz dveh jam v zaledju Trsta. Androniscus s. strasseri Verhoeff, 1928 Podvrsta z majhnim arealom. Podvrsta je znana le iz nekaj jam v zaledju Trsta. Androniscus s. stygius (Nemec, 1897) Endemna podvrsta. Podvrsta je znana le iz zaledja Trsta. Androniscus s. tschameri Strouhal, 1935 Podvrsta z majhnim arealom. lUCN: R lUCN: K lUCN: R Podvrsta ni ogrožena. Vrsta ni ogrožena. lUCN: R Androniscus dentiger Verhoeff, 1908 Androniscus d. croaticus Strouhal, 1939 Endemna podvrsta. Podvrsta je znana le iz Jame II v Repoluskovih pečinah pri Šentilju. Androniscus d, dentiger Verhoeff, 1908 Podvrsta ni ogrožena. Vrsta ni ogrožena. lUCN: R Androniscus subterraneus Carl, 1906 Androniscus s. degener Brian, 1926 Podvrsta z majhnim arealom. Podvrsta je v Sloveniji znana le z ene same lokalitete v Julijskih Alpah. Androniscus s. nodosus Strouhal, 1939 lUCN: R Endemna podvrsta. Podvrsta je znana le s svojega tipskega nahajališča: Častita jama. Alpioniscus strasseri Verhoeff, 1927 Vrsta z majhnim arealom. Titanethes albus (C. Koch) Schioedte, 1849 Vrsta z majhnim arealom. Titanethes dahliN^vho^n, 1926 Vrsta z majhnim arealom. Hyloniscus adonis Verhoeff, 1927 Hyloniscus a. adonis Verhoeff, 1927 Hyloniscus a. carniolensis Verhoeff, 1927 Hyloniscus riparius (Koch C.L., 1844) Vrsta ni ogrožena. Vrsta ni ogrožena. Vrsta ni ogrožena. Vrsta ni ogrožena. Podvrsta ni ogrožena. Podvrsta ni ogrožena. Vrsta ni ogrožena. lUCN: K Hyloniscus vividus (Koch C.L., 1844) Za to vrsto v Sloveniji ni zbranih dovolj podatkov, čeprav je verjetno bolj pogosta in razširjena ter ni ogrožena. Trichoniscus austriacus Verhoeff, 1908 Vrsta ni ogrožena. 1939 lUCN: R le s svo i Vrsta ni Podvrsta ni Podvrsta ni lUCN: R , 1932 le z dveh lokalitet v Verhoeff, 1928 lUCN: I vrsta? položaj te vrste je še negotov, verjetno pa je le sinonim za Verhoeff, 1901. Ce gre za samostojno vrsto, je le s svojega tipskega nahajališča: ponor reke Ocizle, Ocizla. Verhoeff, 1928 lUCN: K jivo znana le iz Kočevja, nepreverjeni pa so podatki o Haplophthalmus d. 1880 1880 Verhoeff, 1908 Za to vrsto je v Sloveniji doslej bolj razširjena in pogosta ter ni Haplophthalmus f. dolinensis Nerhoeü, 1908 emna podvrsta. vrsta je znana le s svojega tipskega naha Pod Kočevju. Haplophthalmus f. fiu Ivi Velja kot za vrsto. Verhoeff, 1908 /(Zaddach, 1844) ieterminacij je ta Za Slovenijo je doslej zbranih bolj razširjena in pogosta ter ni Vrsta ni Podvrsta ni lUCN: K lo podatkov, je pa lUCN: R ilišča: "Dolina" = lUCN: K lUCN: K vrtača pri "tSlT Vrsta je v Verhoeff, 1930 inesljivih podatkov, lUCN: R pri Kočevju. je verjetno bolj lUCN: R te vrste (in rodu!) in je znana le s jama v Podbreški Sopadi, Storje pri (in ,1901) 1930 ki je lUCN: E lUCN: E vpliva na obali je pa (Scopoli, 1763) ■um (Scopoli, 1763) (Dollfus, 1884) Vrsta ni Podvrsta ni lUCN: E vpliva na obali (Dollfus, 1884) (Dollfus, 1884) Vrsta ni Podvrsta ni r(C. L. Koch, 1838) Za to vrsto je v Sloveniji in razširjena ter ni f, 1928 lUCN: R je verjetno bolj i" = vrtača pri ,1908) lUCN: K 1758 Cuvier, 1792 Vrsta ni Podvrsta ni (Brandt, 1833) Verhoeff, 1928 3udde-Lund, 1885 Brandt, 1833 d. dilatatus Brandt. 1833 Za to vrsto (in podvrsto) je v Sloveniji bolj razširjena in pogosta ter ni (Latreille, 1804) /. /aeras (Latreille, 1804) lUCN: R Vrsta ni Podvrsta ni Podvrsta ni lUCN: K lUCN: K podatkov, je pa Vrsta ni Podvrsta ni lUCN: R Vrsta ni Podvrsta ni (C. L. Koch, 1841) (C. L. Koch, 1841) Proti J politus iC.h. Koch, 1841) ;p. politus (C.L. Koch, 1841) Vrsta ni Podvrsta ni lUCN: K lokalitete, je pa verjetno bolj Vrsta ni Podvrsta ni Trachelipus arcuatus (Budde-Lund, 1885) lUCN: K Trachelipus a. arcuatus (Budde-Lund, 1885) lUCN: K Za to vrsto (in podvrsto) je v Sloveniji zbrano premalo podatkov, je pa bolj razširjena in pogosta ter ni Trachelipus illyricus (V Trachelipus i. illyricus (V , 1901) , 1901) sus (C. L. Koch, 1838) Trachelipus n. nodulosus(C. L. Koch, 1838) Za to vrsto (in podvrsto) je v Sloveniji bolj razširjena in pogosta ter ni Vrsta ni Podvrsta ni lUCN: K lUCN: K ■(Verhoeff, 1907) Trachelipus p. apenninorum Verhoeff, 1931 Za to podvrsto je v Sloveniji in pogosta ter ni •(Verhoeff, 1907) Trachelipus rathkei (Brandt, 1833) 1833) (Brandt, 1833) podatkov, je pa Vrsta ni lUCN: K podatkov, je pa verjetno bolj Vrsta ni Podvrsta ni •(Arcangeli, 1913) Trachelipus r. /-azzauZ/V (Arcangeli, 1913) Za to vrsto (in podvrsto) je v Sloveniji bolj razširjena in pogosta ter ni lUCN: K lUCN: K podatkov, je pa Podvrsta z ma Platyarthrus hoffmannseggi Brandt, 1833 Vrsta ni ogrožena. Cylisticus con vex us (de Geer, 1778) Vrsta ni ogrožena. ArmadilHdium albanicum Verhoeff, 1901 lUCN: R Ta vrsta je v Sloveniji znana z ene same lokalitete; verjetno dosega skrajno severno mejo svojega areaia. ArmadilHdium carniolense Verhoeff, 1901 Vrsta ni ogrožena. ArmadilHdium a schoebH Verhoeff, 1907 lUCN: R Endemna podvrsta. Podvrsta je znana le s svojega tipskega nahajališča: Postojna. ArmadilHdium dollfusi Verhoeff, 1902 lUCN: K Za to vrsto je v Sloveniji zbranih premalo podatkov, je pa verjetno bolj razširjena in pogosta ter ni ogrožena. ArmadilHdium opacum (C.L. Koch, 1835) lUCN: K ArmadilHdium o, laminacurvum Verhoeff, 1907 lUCN: K Za to vrsto (in podvrsto) je v Sloveniji zbranih premalo podatkov, je pa verjetno bolj razširjena in pogosta ter ni ogrožena. ArmadilHdium pallasn Brandt, 1833 lUCN: K ArmadilHdium p. frontirostre Budde-Lund, 1885 lUCN: K Za to vrsto (in podvrsto) je v Sloveniji zbranih premalo podatkov, je pa verjetno bolj pogosta in razširjena ter ni ogrožena. ArmadilHdium scaberrimum Stein, 1859 lUCN: K Vrsta je v Sloveniji sicer znana le z ene same lokalitete, je pa verjetno bolj razširjena in pogosta ter ni ogrožena. ArmadilHdium versicolor Stein, 1859 Vrsta ni ogrožena. ArmadilHdium v. quinqueseriatum Verhoeff 1901 Podvrsta ni ogrožena. ArmadilHdium v. versicolor Stein, 1859 Podvrsta ni ogrožena. ArmadilHdium vulgare Latreille, 1804 Vrsta ni ogrožena. Armadillo officinalis Dumeril, 1816 Vrsta je ogrožena. A vtorje v našlo v/A uthor's address: Mag. Franc Potočnik Inštitut za biologijo Univerze v Ljubljani Karlovška 19 SLO-61000 Ljubljana Slovenija Rdeči seznam ogroženih sladkovodnih nižjih rakov (Entomostraca: Anostraca, Cladocera, Copepoda, Ostracoda) v Sloveniji The Red List of Freshwater Entomostraca (Anostraca, Cladocera, Copepoda, Ostracoda) in Slovenia Boris Sket & Anton Brancelj Ključne besede: rdeči seznam, nižji raki, Entomostraca, Anostraca, Cladocera, Copepoda, Ostracoda, Slovenija Key words: Red List, Entomostraca, Anostraca, Cladocera, Copepoda, Ostracoda, Slovenia IZVLEČEK Nobena vrsta skupine Branchipoda (trije taksoni v seznamu) še ni zanesljivo določena, a ena je očitno že iztrebi jena. Od skupine Cladocera so ogrožene 3 vrste: dva predatorska planktonta in ena jamska. Skupino Copepoda zastopa v seznamu 21 taksonov; razen enega kalanoida so to stigobionti z majhnimi areali. Skupina Ostracoda je pri nas tako rekoč neraziskana; naštetih 5 taksonov ima morda v resnici večje areale in morda dejansko niso ogroženi. ABSTRACT Until now no species of the Branchiopoda (3 taxa included in the Red List) has been reliably identified, but one has evidently become extinct. Three species of Cladocera are endangered: two predatory planktonts and one troglobiont. Twenty-one taxa of Copepoda are included in the list, all of which are stygobionts with small range of distribution, except for one calanoid. Hardly any research has been done so far on Ostracoda occurring in Slovenia, therefore the five taxa included in the list may have in fact a larger range and may not be endangered at all. l.UVOD Ta seznam obsega sladkovodne predstavnike tako imenovanih nižjih rakov, kamor prištevamo škrgonožce, vodne bolhe, ceponožce in dvoklopnike. Skrgonožci (Anostraca) so v Sloveniji zastopani vsaj s tremi vrstami, od katerih pa doslej še nobena ni taksonomsko zanesljivo opredeljena. Za solinskega rakca se je v zadnjih desetletjih izkazalo, da je to pravzaprav skupina vrst "dvojčic", ki se med seboj razlikujejo zlasti po načinu razmnoževanja- Celinski vrsti živita zelo lokalizirano in se skladno z biološkimi posebnostmi te skupine pojavljata v odraslem stanju le kratek čas in tudi neredno. Za eno od teh dveh vrst imamo žal le stare podatke o najdbah (v Julijskih Alpah) in je danes verjetno že iztrebljena. Pripadniki sorodnih skupin Notostraca in Conhostraca v Sloveniji doslej še niso bili najdeni. Ce bi v prihodnosti našli katero koli dodatno vrsto teh treh zanimivih skupin, bi morala biti deležna enakega varstva kot tukaj omenjene. Vodne bolhe (Cladocera) so sorazmerno bogata skupina drobnih rakcev, katerih areali so večinoma obsežni. Možnosti za razširjanje in s tem za ponovno naseljevanje lokalno iztrebljenih populacij pa so sorazmerno velike. V Sloveniji so vodne bolhe dokaj slabo raziskane. Računamo lahko s približno 100 vrstami, vendar jih je zanesljivo ugotovljenih le 40. Za resno ogrožene imava le tri vrste, od katerih sta dve predatorski. Leptodora kindtii je predatorska vrsta, ki živi v večjih vodnih telesih. Zanimiva je tudi kot največja vrsta svoje skupine. Polyphemus pediculus je le nekaj mm dolga predatorska bolha, ki živi tako v prosojnih jezerih kot tudi v večjih mlakah. Alona sketi je jamska vrsta, opisana iz Osapske jame pri Kopru. Doslej sta na svetu znani le dve vrsti jamskih vodnih bolh (poleg zelo majhnega števila vrst iz drugih podzemeljskih habitatov). Tudi ceponožci (Copepoda) so bogata skupina, vendar pa njene vrste v nasprotju z vodnimi bolhami v večjem številu poseljujejo tudi različne podzemeljske vode. Pogosto imajo manjše areale in so že s tem bolj ogrožene. Poleg tega ima kar veliko število vrst ali podvrst iz te skupine na slovenskih tleh tipska nahajališča, kar je še posebna vrednota v naši naravni dediščini. Kot bivališča "prototipov" so tipska nahajališča potrebna posebnega varstva. Iz skupine Calanoida naj bi v Sloveniji in obmejnih območjih živelo okoli 25 vrst. Doslej je zanesljivo ugotovljenih le 10 vrst, od katerih živi ena izključno v podzemlju. Omeniti velja, da je v svetu sedaj znanih le okoli 10 podzemeljskih vrst kalanoidov. Za ogroženi imava dve vrsti. Troglodiaptomus sketi je jamska vrsta. Druga pa je naš največji kalanoid, Heterocope saliens, ki ima eno populacijo v Julijskih Alpah, drugo pa v Cerkniškem jezeru. Skupina Cyclopoida naj bi bila v Sloveniji zastopana s približno 50 vrstami, od katerih je zanesljivo ugotovljenih 40 vrst. Od tega je 12 vrst podzemeljskih. Približno polovica podzemeljskih vrst ima v Sloveniji tipska nahajališča. Meniva, da so neposredno ogrožene 4 vrste, pri nadaljnjih 4 pa so ogrožena njihova tipska nahajališča. Težje je oceniti verjetno število vrst iz skupine Harpacticoida, ki naj bi naseljevale Slovenijo. Zanesljivo znanih je okoli 40 vrst, vendar še vedno odkrivamo nove, doslej neznane vrste. Med doslej znanimi vrstami jih okoli 15 lahko štejemo za podzemeljske. 10 od teh vrst ali podvrst ima tipsko nahajališče pri nas. Meniva, da je 11 vrst ogroženih. O drobnih, bentoških rakcih dvoklopnikih (Ostracoda) imamo iz Slovenije in območja nekdanje Jugoslavije le skope podatke. Številne vrste so podzemeljske. V seznam uvrščava 5 vrst, ki so bile opisane v Sloveniji. Za sedaj so te tudi znane le s posameznih nahajališč v naši republiki, čeprav so njihovi dejanski areali verjetno bistveno obsežnejši. 2. SEZNAM Pojasnilo posebnih oznak/Key: ! - edino znano nahajališče v Sloveniji/only one locality known in Slovenia !! - znano le eno nahajališče sploh/one locality known only SKRGONOZCI (BRANCHIOPODA) Chirocephalus cf. spinicaudatus croaticus St. lUCN: V(K) - občasno se pojavlja v mlakah ob Cerkniškem jezeru in v Palškem jezeru - ogrožena zaradi onesnaževanja in denaturacije habitatov ter vnosa drugih živali (rib) - varstveni ukrepi: ohranitev presihajočih mlak, v katerih živi Chirocephalus cf. diaphanus Prev. lUCN: Ex - populacija v mlaki na Planini pri Jezeru (Julijske Alpe) je verjetno že uničena - ogrožena zaradi onesnaževanja in denaturacije habitatov ter vnosa drugih živali (rib) - varstveni ukrepi: ohranitev presihajočih mlak, v katerih živi Artemia cf. salina (solinski rakec, artemija) Linne lUCN: V(K) - taksonomsko še neobdelano; v Sloveniji le v solinah pri Sečovljah - obstoj je ogrožen zaradi delovanja solin, lahko pa tudi z vnosom druge vrste tega rodu (zaradi gospodarske izrabe) - varstveni ukrepi: ohranitev habitata vsaj na obrobju solin VODNE BOLHE (CLADOCERA) Leptodora kindtn (focke) lUCN: V(K) ! - plenilska vodna bolha; edino znano nahajališče v Sloveniji je v Podpeškem jezeru pri Ljubljani; planktont - ogrožena zaradi onesnaženja - varstveni ukrepi: ohranitev habitata v dosedanji obliki in kvaliteti Polyphemus pediculus Linne lUCN: V(K) ! - plenilska vodna bolha; v Sloveniji znana le iz mlak ob Cerkniškem jezeru; planktont - ogrožena zaradi onesnaženja in denaturacije habitata - varstveni ukrepi: ohranitev habitata v dosedanji obliki in kvaliteti 168 & A. tudi ji; ja lUCN: R iz Osapske jame pri n,!! ki je obliki in kvaliteti CEPONOZNI RAKI (COPEPODA: CALANOIDA) saliens (Lilljeborg) ji sta znani le dve :erkniško jezero je najnižje je zaradi uvajanja rib v - v lUCN: V ali R v Jugoslaviji; zaradi iji obliki in rib Trogh sketi Petkovski sževanja lUCN: V ji, kjer je doslej lokalitet; CEPONOZNI RAKI (COPEPODA: CYCLOPOIDA) Kiefer me v iz T. lUCN: R endem,!! od opisa dalje ni bila več ličenja tipske (Kiefer) •iz Tartarja v Postojnski lUCN: K v več jamah v - ogrožen zaradi onesnaževanja kraških vod - varstveni ukrepi: ohranitev habitatov in tipske lokalitete v dosedanjem stanju Diacyclops slovenicus Petkovski lUCN: K endem - opisan iz izvirov Ljubljanice pri Vrhniki; najden v več jamah v južnem delu Slovenije; stigobiont - ogrožen zaradi onesnaževanja kraških vod - varstveni ukrepi: ohranitev habitatov in tipske lokalitete v dosedanjem stanju Diacyclops tantalus (Kiefer) lUCN: V - edini znani nahajališči v Sloveniji sta v Osapski jami pri Kopru in v Jami pod Krogom pri Movražu; stigobiont - ogrožen predvsem zaradi onesnaževanja kraških vod - varstveni ukrepi: ohranitev lokalitete v dosedanjem stanju Metacyclops poštojnae Brancelj lUCN: R endem, !! - opisan iz luž v postojnsko-planinskem jamskem sistemu, ki je tudi edino znano nahajališče; stigobiont - ogrožen predvsem zaradi možnega uničenja tipske lokalitete - varstveni ukrepi: ohranitev tipske lokalitete v dosedanjem stanju Speocyclops infernus (Kiefer) lUCN: K endem - opisan iz Tominčeve jame v Škocjanskih jamah; najden še v nekaterih jamah v južnem delu Slovenije; stigobiont - ogrožen zaradi onesnaževanja krasa - varstveni ukrepi: ohranitev habitatov in tipske lokalitete v dosedanjem stanju CEPONOZNI RAKI (COPEPODA: HARPACTICOIDA) Bryocamptus pyrenaicus (Chappuis) lUCN: R ! - edino znano nahajališče v Sloveniji je postojnsko-planinski jamski sistem in sicer v curkih prenikajoče vode; stigobiont - ogrožen zaradi majhnega areala v Sloveniji - varstveni ukrepi: ohranitev habitatov v dosedanjem stanju Ceuthonectes rouchi Petkovski lUCN: R endem - znan le iz Tominčevega izvira pri Žužemberku in iz Osapske jame pri Kopru; stigobiont - ogrožen zaradi majhnega areala in onesnaženja kraških vod - varstveni ukrepi: ohranitev habitatov in tipskih lokalitet v dosedanjem stanju Elaphoidella cvetkae Petkovski »^UCN: R - opisana iz curkov prenikle vode v Planinski jami; najdena v več jamah v jugozahodni Sloveniji in v Italiji; stigobiont - ogrožena zaradi onesnaženja krasa - varstveni ukrepi: ohranitev tipske lokalitete v dosedanjem stanju Elaphoidella franči Petkovski lUCN: R endem, !! - opisana iz curkov prenikle vode v Planinski jami; obenem je to edina znana lokaliteta; stigobiont - ogrožena zaradi majhnega areala in onesnaževanja krasa - varstveni ukrepi: ohranitev tipske lokalitete v dosedanjem stanju Elaphoidella jeanneli (Chappuis) lUCN: R endem - opisana iz Črne jame v Postojnskem jamskem sistemu; najdena še v dveh drugih jamah v Sloveniji; stigobiont - ogrožena zaradi majhnega areala in onesnaževanja kraških vod - varstveni ukrepi: ohranitev habitatov in tipske lokalitete v dosedanjem stanju Elaphoidella kieferi Petkovski & Brancelj lUCN: R endem,!! - opisana iz curka prenikle vode v Škocjanskih jamah; edina znana lokaliteta; stigobiont - ogrožena zaradi majhnega areala in onesnaževanja krasa - varstveni ukrepi: ohranitev tipske lokalitete v dosedanjem stanju Elaphoidella stammen Chappuis lUCN: R endem - opisana iz Podpeške jame na Dobrepolju; znana iz nekaj jam v Sloveniji; stigobiont - ogrožena zaradi verjetno majhnega areala in onesnaževanja krasa - varstveni ukrepi: ohranitev lokalitet, predvsem tipske, v dosedanjem stanju Moraria pectinata radovnae Brancelj lUCN: K endem, !! - opisana iz reke Radovne pri vasi Krnica; edino znano nahajališče - ogrožena zaradi onesnaženja vode in možnih posegov na strugi ~ varstveni ukrepi: ohranitev habitata in tipske lokalitete v dosedanjem stanju Morariopsis scotenophila (Kiefer) lUCN: R - opisana iz Škocjanskih jam; najdena tudi v postojnsko-planinskem jamskem sistemu; stigobiont - ogrožena predvsem zaradi onesnaževanja krasa - varstveni ukrepi: ohranitev habitatov in tipske lokalitete v dosedanjem stanju Nitocrella slovenica Petkovski lUCN: R endem,!! - opisana iz talne vode v Petrovčah pri Celju; obenem edina znana lokaliteta; stigobiont - ogrožena zaradi možnega onesnaženja podtalnice - varstveni ukrepi: ohranitev tipske lokalitete v dosedanjem stanju Paramorariopsis anae Brancelj lUCN: R endem,!! - opisana iz Jame pod Krdgom pri Movražu, ki je tudi edino znano nahajališče te vrste in monotipskega rodu; stigobiont - ogrožena predvsem zaradi onesnaženja kraških vod - varstveni ukrepi: ohranitev tipske lokalitete v dosedanjem stanju DVOKLOPNIKI (CRUSTACEA: OSTRACODA) Skupina je skoraj neraziskana; večina vrst ima verjetno širše areale. Varstveni ukrepi za vse naštete vrste: zavarovanje kraškega površja podzemeljskih vod pred onesnaženjem s poudarkom na ohranitvi tipskih lokalitet. in Cypria reptans stygia Klie lUCN: K - edini znani nahajališči sta Krška in Podpeška jama; stigobiont - ogrožena zaradi onesnaženja na krasu Pseudocandona cavicola (Klie) - opisana iz Krške jame, stigobiont - ogrožena zaradi onesnaženja na krasu Pseudocandona pretneri Danielopol - opisana iz Rakovega Škocjana; stigobiont - ogrožena zaradi onesnaženja na krasu Pseudocandona trigonella (Klie) - opisana iz Postojnske jame, stigobiont - ogrožena zaradi onesnaženja na krasu Pseudocandona aemonae (Klie) - opisana iz Podpeške jame; stigobiont - ogrožena zaradi onesnaženja na krasu endem lUCN: K(R) endem, !! lUCN: K(R) endem, !! lUCN: K(R!) endem, ! lUCN: K(R) endem, !! 3. LITERATURA Brancelj, a., 1986: Rare and lesser known harpacticoids (Copepoda, Harpacticoida) from the Postojna-Planina Cave System (Slovenia). Biol. Vestn. 34: 13-26. Brancelj, A., 1987: Cyclopoida and Calanoida (Crustacea, Copepoda) from the Postojna-Planina Cave System. Biol. Vestn., 35: 1~16. Brancelj, A., 1988: Harpacticoids (Harpacticoida, Copepoda) from the Triglav National Park (Slovenia, Yugoslavia). Biol. Vestn. 36: 1-16. Brancelj, A., (v tisku): Alona sketi sp.n. (Cladocera: Chydoridae), the Second Cave-dwelling Cladoceran from Yugoslavia. Hydrobiologia. Brancelj, A., (v tisku): Paramorariopsis anae gen. n., sp. n. and female of Ceuthonectes rouchi Petkovski, 1984 - two interesting Harpacticoids (Copepoda: Crustacea) from caves in Slovenia (NW Yugoslavia). Stygologia. Pesce, G. L., D. p. Galassi, 1986: A new species of Elaphoidella from groundwater of Sardinia, and first record of Elaphoidella cvetkae Petkovski from Italy (Crustacea: Harpacticoida). Bull. Zool. Mus. Univ. Amsterdam 10: 221-225. Petkovski, t. k., 1959: O rasprostranjenju vrste Heterocope u Jugoslaviji. Hydrobiologia Montenegrina 1 (8): 1-4. Petkovski, T. K., 1959: Süsswasserostracoden aus Jugoslawien VI. Acta Mus. Macedonici Sei. Nat., 6 (3): 53-75. Petkovski, T. K., 1976: Zwei Neue und Eine Seltene Ostracoden-art den Gattung Cypria Zneker aus Jugoslawien. Acta Mus. Macedonici Sei. Nat., 14 (7): 173-192. Petkovski, T. K., 1983: Fauna na Makedonija (V). Prirodonaučen muzej na Makedonija, pp. 182. Skopje. Petkovski, T. K., 1983: Neue Höhlenbewohnende Harpacticoida (Crustacea, Copepoda) aus Slowenien. Acta Mus. Macedonici Sei. Nat. 16: 177-205. Petkovski, T. K., 1984: Neue und seltene Copepoden (Crustacea) aus Jugoslawien. Acta Mus. macedonici Sei. Nat., 17 (6): 135-164. Petkovski, T. K., A. Brancelj, 1985: Zur Copepodenfauna (Crustacea) der Grotten Škocjanske jame in Slowenien. Acta Mus. Macedonici Sei. Nat. 18: 1-25. Rejig, M., 1962: Prispevek k favni Slovenije III. (Crustacea, Phyllopoda, Cladocera). Biol. Vestn., 10: 63-68. Skupina avtorjev, 1990: Inventarizacija in topografija favne na območju kraškega roba in Veli Badanj-Krog. Naročnik: Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Piran. Stammer, H. J., 1932: Die Fauna des Timavo. Zool. Jahrb., 63: 521-656. Wolf, B., 1934-38: Animalium Cavernorum Catalogus. Dr. W. Junk's Gravenhage, Berlin. 3 vol. Naslov avtorjev/Authors'address: Prof. dr. Boris Sket Oddelek za biologijo BF Univerza v Ljubljani Aškerčeva 12 61000 Ljubljana Slovenija Mag. Anton Brancelj Inšitut za biologijo Univerze v Ljubljani Karlovška 12 61000 Ljubljana Slovenija Rdeči seznam ogroženih pajkov (Aranea) Slovenije The Red List of Endangered Aranea in Slovenia Anton PoLENEC Ključne besede: rdeči seznam, pajki, Aranea, Slovenija Key words: Red List, Aranea, Slovenia IZVLEČEK V Sloveniji je znanih prek 500 vrst pajkov. Rdeči seznam obravnava 113 vrst, to je približno 20 % znanih vrst v Sloveniji. ABSTRACT Over 500 species of spider are to be found in Slovenia. The Red List includes 113 species, that is approx. 20 % of the species known in Slovenia. 1. SEZNAM V Sloveniji je znanih prek 500 vrst pajkov. Pretekla tridesetletna raziskovanja so bila usmerjena predvsem v sinekologijo oz. v asociacije pajkov. Raziskave so bile opravljene v vseh šestih fitogeografskih območjih Slovenije (Martinčič, A. & F. Sušnik: Mala flora Slovenije, 1984). Ugotovljeno je, da so združbe sestavljene iz nekaj (4-6) dominantnih vrst in številnih vrst z enim ali dvema primerkoma. Dominantne vrste predstavljajo povprečno 60-70 % (pa tudi prek 80 %) populacije pajkov. Te vrste so manj ogrožene. Več ogroženih vrst ima majhno abundanco, v povprečju od 0,1 do 0,5 %. Rdeči seznam obravnava 113 vrst, to je približno 1/5 znanih vrst v Sloveniji. Vrste so razporejene v naslednje kategorije: domnevno izumrla vrsta (Ex?) - 3 prizadeta vrsta (E) - 2 ranljiva vrsta (V) - 82 redka vrsta (R) - 26 Endemiti so zajeti v kategoriji redka vrsta (R). Izumrla vrsta (Ex) Holocnemus pluchi Scopoli Nemesia caementaria v. germanica Äusserer Nesticus idriacus Rower Prizadeta vrsta (E) Dolomedes plantarius Clerck Aranea circe (And.) Ranljiva vrsta (V) Acantholycosa lignaria Clerck Acantholycosa pedestris Simon Alopecosa cursor (Hahn) Alopecosa mariae (Dahl) Aranea alsine Walckenaer Aranea cornuta Clerck Arctosa leopardus (Sundevall) Arctosa stigmosa (Thorell) Argyroneta aquatica Clerck Chiracanthium striolatum Simon Diplocephalus helleri L. Koch Dipoena tristis (Hahn) Eresus niger (Olivier) Enidia cornuta (Blackwall) Enoplognatha thoracica (Hahn) Gnaphosa inconspicua Simon Gnaphosa lucifuga (Walckenaer) Gnaphosa muscorum (L. Koch) Gnaphosa opaca Herman Harpactea hombergi (Scopoli) Heliophanus pouzdranensis Miller Lepthyphantes minutus (Blackwall) Lycosa radiata (Latreille) Lycosa singoriensis (Laxmann) Marpissa nivoyi Lucas Meioneta gulosa (L. Koch) Meioneta saxatilis (Blackwall) Micariolepis dives (Lucas) Moebelia penicillata (Westring) Nematogmus sanguinolentus (Walckenaer) Nesticus cellulanus Clerck Oxyptila brevipes (Hahn) Pachygnatha clercki Sundevall Pellenes tripunctatus (Walckenaer) Philaeus chrysops (Poda) Pirata hydrophilus (Thorell) Najdišča: nepreverjeno Vipava, nepreverjeno Idrija, nepreverjeno močvirje pri Mariboru med skalami, ob hišah Glažuta (Kočevje) Triglav Podpeč Divača Križna gora Sečoveljske soline Puštal - ob vodi Stari vrh - ob studencu Cerkniško jezero, širša okolica Ljubljane Dol ob Kolpi Gamsovec (Julijske Alpe) Jošt (Kranj) Blegoš, Šmarna gora Puštal Porezen Razdrto Nanos Nanos Slavnik Luša, Log Podpeč Jelovica Hrastovlje Portorož Strunjan Ratitovec - Pečana Ermanovec Podpeč Skrilje Trnovec - Kočevski Rog Puštal (klet) Miklavž - Gorjanci Jošt (Kranj) Kneža Podpeč, Kubed Mala Hrastnica Pirata knorri (Scopoli) Poecilochroa conspicua L. Koch Sitticus litoralis (Hahn) Sitticus zimmermanni (Simon) Tapinocyboides simoni Wiehle Tetragnatha pinicola L. Koch Segestaria bavarica C. L. Koch Theridion bellicosum Simon Theridion black walli Cambridge Theridion simile C. L. Koch Theridion tinctum (Walckenaer) Titanoeca quadriguttata (Hahn) Trochosa spinipalpis (Cambr.) Titanoeca veteranica Herman Troxochrus nasutus Schenkel Trematocephalus cristatus (Widder) Xysticus Cambridge (Blackwall) Xysticus emberiki Kolosvary Xysticus luctuosus (Blackwall) Xysticus striatipes d. Koch Xysticus ferrugineus Menge Zelotes exiguus (Müller et Schenkel) Zelotes pusillus (C. L. Koch) Zodarion germanicum (C. L. Koch) Alopecosa inquilina (Clerck) Amaurobius minor Kulczynski Centromerus expertus (O. P. Cambridge) Centromerus keyserlingi Äusserer Centromerus leruthi Fage Clubiona corticalis (Walckenaer) Arctosa figurata (Simon) Dolomedes fimbriatus (Clerck) Haplodrassus dalmatensis (L. Koch) Haplodrassus kulczynski Lohmander Harpactea grisea (Canestrini) Oxyptila horticula iC. L. Koch) Oxyptila kotulei Kulczynski Oxyptila nigrita (Thorell) Oxyptila rauda Simon Pardosa palustris (Linne) Pardosa wagleri (Hahn) Oxyptila simplex (O.P. Cambridge) Phaeocedus braccatus (L. Koch) Singa albovittata Westring Sitticus pubescens Fabricius Xysticus albimanus Simon Sopotnica Slavnik Barje Ratitovec Sodražica Jost (Kranj) Luša (Selška dolina) Ratitovec Puštal Jost (Kranj) Mala Hrastnica Cetena ravan (Javorje) Jost: močvirje pod Joštom Hrastovlje Dleskovška planina Trnovec ~ Kočevski Rog Kubed Kubed Kubed, Caven Gorjanci Kremeniški gozd pri Igu Osovnik Ratitovec Blegoš, Tošč Slavnik Gorjanci Podpeč Mala Hrastnica Caven Divača Luša, Soteska (Selška dolina) Dol ob Kolpi Hrastnica Sorica - sleme Predoslje pri Kranju Podpeč, Breginj - Stol Gorjanci Snežnik Blegoš - Črni Kal Nadiža - prod ob reki Gorjanci Kneža Barje Puštal Strun jan Redka vrsta (R) Amaurobius erberi (Keyserling) Evarcha jucunda (Lucas) Evophrys pictilis (Simon) Harpactea carpatica Kulczynski Lepthyphantes berolinensis (C. L. Koch) Macrargus carpenter! (O. P. Cambridge) Mysmena jobi Kraus Liocranium rutilans (Thorell) Pardosa morosa (L. Koch) Pardosa vittata (Keyserling) Scytodes thoracica (Latreille) Stemonyphantes pictus Buchar Textris caudata L. Koch Uloborus walckenaerius Latreille Uroctea durandi (Latreille) Hrastovlje Hrastovlje Podpec Rog Puštal Rog (Kočevje) Kubed Smrekovec Kokrica - prod ob potoku Slovenske gorice Osovnik Raduha Slavnik Posočje: desni breg Soče, severno od Kobarida Kubed Endemne vrste Zelotes oblongus (C. L. Koch) Zodarion scutatum Wunderlich Zodarion italicum (Canestrini) Troglohyphantes diaboHcus Deeleman Troglohyphantes confusus Kratochvil Troglohyphantes helsdingeni Deeleman Troglohyphantes poleneci Wiehle Troglohyphantes thaleri Miller et Polenec Troglohyphantes vicinus Miller et Polenec Troglohyphantes wiehlei Miller et Polenec Troglohyphantes trispinosus Miller et Polenec Mikrokavernikolne, zunaj jam živeče posel ju je jo v splošnem obsežne areale. Kubed, Divača Slavnik Kubed Dobrovlje Ivan je selo (Pivka), Zirovski Vrh Menina planina Mala Hrastnica, Osovnik, Preska, Šmarna gora Slovenske gorice, Goričko, Raduha Ratitovec, Cešnjica Storžič, Golnik, Logarska dolina. Križna gora Pasja ravan, Dravh, Jelovica vrste iz rodu Troglohyphantes, A vtorjev naslov/Author's address: Dr. Anton Polenec Partizanska 16 SLO-64000 Kranj Slovenija Rdeči seznam ogroženih pijavk (Hirudinea) v Sloveniji The Red List of Endangered Hirudinea in Slovenia Boris Sket Ključne besede: rdeči seznam, pijavke, Hirudinea, Slovenija Key words: Red List, Hirudinea, Slovenia IZVLEČEK V Sloveniji je doslej znanih 18 taksonov pijavk. Rdeči seznam jih obravnava 7. Ob vrstah so navedena nahajališča, vzroki ogroženosti in predlagani varstveni ukrepi. ABSTRACT Of the 18 taxa of leech known so far to occur in Slovenia, 7 have been included in the Red List. Locality, cause of endangerment and conservation measures to be taken are given for each species listed. l.UVOD V Sloveniji je doslej znanih 18 taksonov pijavk, od teh sta 2 vrsti (morda le podvrsti iste vrste) kopenski, druge pa so sladkovodne. Vse naše sladkovodne vrste imajo obsežne areale tudi zunaj Slovenije, vendar pa so nekatere izmed njih ravno pri nas zelo redke. Čeprav je skupina dovolj temeljito raziskana, lahko pričakujemo najdbo še kakšne bolj redke vrste. Pijavke so ogrožene predvsem zaradi uničevanja mlak in mrtvic ter spreminjanja naravnega stanja v bogato zaraščenih strugah počasi tekočih voda. To so namreč najpomembnejša bivališča za večino pijavk. Le medicinsko pijavko bi utegnili ogroziti tudi trgovski interesi; marsikje po Evropi je skoraj iztrebljena, njena razširjenost v Sloveniji pa je sploh zelo omejena. V primeru, da bi jo tudi pri nas začeli ponovno uporabljati v znanstvene namene oziroma za farmacevtsko industrijo, bi jo morali umetno gojiti. 2. SEZNAM Pojasnilo posebnih oznak/Key: ! - v Sloveniji znano le eno nahajališče/only one locality known in Slovenia Batracobdella paludosa (Carena) (žabja pijavka) R ! - nastopa zelo raztreseno v evtrofnih mlakah, ki izginjajo - varstveni ukrepi: zavarovanje evtrofnih mlak in rokavov Tberomyzon tessulatum (O. F. Müller) (ptičja pijavka) R - v severovzhodnih predelih Slovenije se pojavlja zelo raztreseno v evtrofnih mlakah in ribnikih; sicer zajeda na vodnih pticah, a je zelo redka - varstveni ukrepi: zavarovanje evtrofnih mlak in rokavov Himdo medicinalis L. (medicinska pijavka) V (+R) - v Sloveniji se pojavlja le v ozkem pasu vzdolž Mure; mnogostransko uporabna v farmaciji in medicini, njene populacije so po vsej Evropi ogrožene (marsikje so izginile); ni znano, ali se v Sloveniji gospodarsko izrablja - varstveni ukrepi: zavarovanje voda pred onesnaženjem, prepoved lova Erpobdella monostriata (Gedroyc) (pasasta pijavka) V (+R) - v Sloveniji znana le iz potokov v Slovenskih goricah, ki so zelo ogroženi zaradi onesnaževanja - varstveni ukrepi: zavarovanje voda pred onesnaževanjem Erpobdella nigricollis (Brandes) (črnovrata pijavka) R ! - v Sloveniji znana le iz okolice Čateža - varstveni ukrepi: zavarovanje naravnih površinskih vodnih habitatov pri Čatežu (so pokrajinsko in biološko zanimivi) Dina cf. apathy! (Gedroyc) (vinska pijavka) R - v Sloveniji najdena zelo raztreseno (Koper, Most na Soči, ?Prekmurje), - varstveni ukrepi: zavarovanje naravnih vodnih habitatov Trocheta bykowskii Gedroyc (studenčna pijavka) troglobiontske populacije R ! - vrsta je pri nas zelo razširjena, nastopa tudi v podzemeljskih vodah, edina specializirana podzemeljska populacija pa je znana v postojnsko-planinskem jamskem sistemu - varstveni ukrepi: sanacija stanja v podzemeljski Pivki (v postojnsko - planin- skem jamskem sistemu) A v t or je v našlo v/A uthors address: Prof. dr. Boris Sket Oddelek za biologijo BF, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 12, SLO-61000 Ljubljana, Slovenija Rdeči seznam ogroženih deževnikov (Lumbricidae, Oligochaeta) v Sloveniji The Red List of Endangered Lumbricidae (Oligochaeta) in Slovenia Narcis Mršič Ključne besede: rdeči seznam, deževniki, Lumbricidae, Slovenija Key words: Red List, Lumbricidae, Slovenia IZVLEČEK V Sloveniji je do sedaj registriranih 69 vrst in 6 podvrst deževnikov (Lumbricidae). Od teh je 22 vrst (32 %) endemnih. Seznam zajema 29 vrst (42 %), ki so uvrščene v kategorijo ranljiva vrsta. Ob vrstah so navedena najdišča oziroma njihovi areali. ABSTRACT Of the 69 species and 6 subspecies of earthworm (Lumbricidae) known so far to occur in Slovenia, 22 (32 %) are endemic. The Red List includes 29 species (42 %), which fall under the category vulnerable. Locality or distribution range is given for each species listed. L SEZNAM Pojasnilo posebnih oznak/Key: ! - v Sloveniji znano le eno nahajališče/only one locality known in Slovenia !! - znano le eno nahajališče sploh/one locality known only end. - endemit/endeniic taxon Ranljiva vrsta - V (Vulnerable) Helodrilus oculatus Hoffmeister, 1845 (! Mirna) Helodrilus slovenicus Mršic, 1991 (end.!!-izvir Rižane) Helodrilus dinaricus Mršic, 1991 (end. !! - Dol pri Hrastovijah) Helodrilus ospensismšič, 1991 (end. !! - Osp) Karpatodinariona altimontana (Mršic, 1982) (end. - Notranjska) (end. !! - Stojna) 1910) Toplice) !! - Ratitovec) (end. !! - Nazarje) 1991 1991 1991 1< Dendrobaena sketi Karaman, 1972 (end. !! - Mežaklja) 2. RAZPRAVA V Sloveniji je do sedaj registriranih 69 vrst in 6 podvrst deževnikov (Lumbricidae). Od teh je 22 vrst (31,8 %) endemnih. Seznam zajema 29 vrst (42 %), ki so uvrščene v kategorijo ranljiva vrsta. V tem popisu navajam tudi 6 vrst, katerih opisi so šele v tisku. Deževniki so edafske živali. Zaradi njihove biologije in ekologije jih potencialno ogrožajo različni antropogeni vplivi, predvsem spremenjeni ekološki dejavniki v biotopu. Vse navedene vrste so direktno ogrožene zaradi zastrupljanja okolja s pesticidi in drugimi strupi, umetnimi gnojili, zaradi melioracijskih posegov v naravo in gozdnih posek. Del vrst bi lahko uvrstili tudi v kategorijo redka vrsta (R), ker so za posamezne vrste znane le po ena, ali pa nekaj lokalitet ali v kategorijo neopredeljena vrsta (I), ker so premalo raziskane. Po vsej verjetnosti imajo vrste, za katere je znana ena ali nekaj lokalitet, večje areale in jih zaradi tega uvrščamo samo v kategorijo ranljiva vrsta. 3. DISCUSSION Of the 69 species and 6 subspecies of earthworm (Lumbricidae) known so far to occur in Slovenia, 22 (32 %) are endemic. The Red List includes 29 species (42 %), which fall under the category vulnerable (V). In the list six species are presented, the description of which is about to be published. Lumbricidae are edaphic animals. On account of their biology and ecology, they are potentially endangered by changes in ecological conditions of their biotope. All listed species are endangered by contamination of environment with pesticides and other pollutants, artificial fertilizers, and by ameliorative measures and excessive felling. Some of the species listed could have been classified as rare (R) because in individual cases only one or a few localities are known. Or they could have been classified as indeterminate because there is not enough information on them. However, it is most likely that the species for which only one or a few localities are known have a relativity wide range of distribution. Therefore, they have been included into the category vulnerable. Avtorjev naslov/Author's address: Dr. Narcis Mršič Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU Novi trg 5 61000 Ljubljana Slovenija Rdeči seznam ogroženih kopenskih in sladkovodnih mehkužcev (Mollusca) v Sloveniji The Red List of Terrestrial and Freshwater Mollusca in Slovenia Jože Bole Ključne besede: rdeči seznam, mehkužci, Mollusca, Slovenija Key words: Red List, Mollusca, Slovenia IZVLEČEK v Sloveniji je znanih 308 vrst kopenskih in sladkovodnih mehkužcev, od tega 291 vrst polžev in 19 vrst školjk. Rdeči seznam ogroženih vrst zajema 145 vrst mehkužcev ali 47,1 % in 21 podvrst ali 68 %. Za vrste, ki imajo v Sloveniji locus typicus ali edino najdišče, je naveden kraj najdbe. ABSTRACT Of the 308 species of terrestrial and freshwater Mollusca known so far to occur in Slovenia, there are 291 gastropoda species and 19 species of bival via. The Red List includes 145 species (47 %) and 21 subspecies (40 %) of Mollusca. For species with locus typicus or sole locality in Slovenia, the locality is presented. 1. UVOD Kopenski in sladkovodni mehkužci Slovenije so iz razredov polži (Gastropoda) in školjke (Bivalvia). Polži so iz podrazredov predškrgarji (Prosobranchia) in pljučarji (Pulmonata), školjke so vse iz reda listoškržk (Eulamellibranchia). Sedaj poznamo v Sloveniji 308 vrst kopenskih in sladkovodnih mehkužcev, od tega 291 vrst polžev in 19 vrst školjk. Rdeči seznam ogroženih vrst zajema 145 vrst mehkužcev ali 47 % in 21 podvrst ali 40 %; vanj so uvrščene vrste in podvrste, ki so posebnost našega ozemlja, zato so v seznamu zlasti podzemeljske vrste, razširjene, pa se zaradi sprememb okolja njihove populacije v celoti ali lokalno bistveno zmanjšujejo. Za nekatere vrste in podvrste je žal premalo podatkov o razširjenosti, deloma pa je problematičen taksonomski status, izvirske in nekatere endemične. Veliko je tudi takih vrst, ki so sicer zelo števila vrst, zajetih v kot redke vrsto, ker žive iz podzemlja v izvire in druge površinske tokove. Podobno velja tudi za podzemeljske kopenske polže, ki jih sicer posamično najdemo tudi žive, njihov pravi življenjski prostor pa nam ni dostopen. Nekatere od teh žive na velikih 2. VZROKI OGROŽENOSTI Za mnoge vodne polže in školjke lahko trdimo, da se njihove populacije manjšujejo zaradi spreminjanja voda, v katerih živijo. Stoječe vode, ribniki in mrtvice izginjajo zaradi naravnega zaraščanja in veliko pa jih je onesnaženih zaradi odlaganja odpadkov izvora. Za vrste, ki žive v tekočih vodah, so zlasti usodne regulacije potokov in rek, mnoge izvirske populacije pa so prizadela zajetja izvirov. Vrste, ki žive na poljih in travnikih, uničujejo pesticidi in umetna gnojila. Občutno se zmanjšujejo populacije velikih polžev iz rodov Cryptomphalus in Helix. Vrsti Cryptomphalus aspersus in Helix cincta živita samo v obalnem pasu, kjer se njuna areala krčita zaradi pospešene urbanizacije in industralizacije. Helix pomatia pa je vrsta, ki jo 3. VARSTVENI UKREPI Varstvene ukrepe bi lahko razdelili na ukrepe za varovanje posameznih vrst in ukrepe za varstvo širšega okolja, kjer vrsta živi. Posamezne vrste bi morali varovati le tam, kjer gre za edina nahajališča; to velja zlasti za izvire, kjer je npr. z zajetjem moč uničiti določeno vrsto. Pri vodnih vrstah, ki imajo sicer velike areale, žive pa v stoječih ali tekočih vodah, bi morali ohraniti vsaj nekatere biotope, ki niso gospodarsko pomembni, kot so npr. mlake, ribniki, mrtvice, in pri regulaciji potokov in rek paziti, da vsaj ohranimo bivališča mehkužcev, saj so pomembna tudi za druge živali. Kot bi morali zavarovati velikega vrtnega polža {Helix pomatia) s prepovedjo ija v ogroženih predelih oziroma z omejitvijo nabiranja v naravi. Za 4. SEZNAM POLZI (GASTROPODA) PREDSKRGARJI (PROSOBRANCHIA) lUCN: R sner, 1906) lUCN: R Zavinka: pred jam Fam.: Neritidae Theodoxus fluviatilis (Linnaeus, 1758) lUCN: V Theodoxus danubialis (C. Pfeiffer, 1828) lUCN: V Theodoxusprevostianus (C. Pfeiffer, 1828) lUCN: R Fam.: Viviparidae Viviparus ater (Christofori & Jan, 1832) lUCN: R Viviparus viviparus (Linnaeus, 1758) lUCN: V Fam.: Orientalinidae Sadleriana sadleriana sadleriana (Frauenfeld, 1863) lUCN: V Sadleriana sadleriana robid (Clessin, 1890) lUCN: V Sadleriana schmidti (Menke, 1850) lUCN: R Fam.: Belgrandiellidae Belgrandiella croatica (Hire, 1881) lUCN: R Belgrandiella crucis (Kuščer, 1928) lUCN: R Belgrandiella kusceri (A. J. Wagner, 1914) lUCN: R Belgrandiella novoselensis (Radoman, 1975) lUCN: R Nova sela: izviri pri Novih selih - loc. typ., edino najdišče Belgrandiella pageti (Schütt, 1970) lUCN: R Belgrandiella robusta (Radoman, 1973) lUCN: R Belgrandiella schleschi (Kuščer, 1932) lUCN: R Belgrandiella substricta (Kuščer, 1932) lUCN: R Ljubljanica: izviri - loc. typ., edino najdišče Belgrandiella superior (Kuščer, 1932) lUCN: R Boleana umbilicata (Kuščer, 1932) lUCN: R Istriana mirnae Velkovrh, 1971 lUCN: R Graziana lacheineri adriolitoralis Radoman, 1975 lUCN: R Lanzaiopsis savinica Bole, 1989 lUCN: R Paladilhiopsis grobbeni Kuscor, 192& lUCN: R Paladilhiopsis kostanjevicae (Schütt, 1970) lUCN: R Studena - izvir v Kostanjevici - loc. typ., edino najdišče Paladilhiopsis forumjuliana (Pollonera, 1886) lUCN: R Paladilhiopsis robiciana (Clessin, 1882) lUCN: V Iglica aedlaueri (A. J, Wagner, 1927) lUCN: R Kojsko - loc. typ., edino najdišče Iglica gracilis (Clessin, 1882) lUCN: V Iglica hauffeni (Brusina, 1885) lUCN: R Iglica langhofferi (A. J. Wagner, 1927) lUCN: R Iglica luxurians (Kuščer, 1932) lUCN: R Iglica tellinii (Pollonera, 1898) lUCN: R Mervicia eximia Bole, 1967 lUCN: R Hauffenia media Bole, 1961 lUCN: R Hauffenia michleri Kuščer, 1932 lUCN: V Hauffenia tellinni Pollonera, 1889 lUCN: R Hauffenia wagneri (Kuščer, 1928) lUCN: R Neohoratia subpiscinalis (Kuščer, 1932) lUCN: V Erythropomatiana erythropomatia (Hauffen, 1856) lUCN: R Babja luknja v Goričanah - loc. typ., edino najdišče Erythropomatiana verdica Radoman 1978 lUCN: R Hadziella anti Schütt, 1960 lUCN: R Hadziella deminuta Bole 1961 lUCN: R Hadziella ephippiostoma Kuščer, 1932 lUCN: R Fam.: Lithoglyphidae Lithoglyphus naticoides naticoides (C. Pfeiffer, 1828) lUCN: V Lithoglyphus naticoides fuscus (C. Pfeiffer, 1828) lUCN: V Lithoglyphus naticoidesprasinus (F. Schmidt, 1847) lUCN: V Fam.: Bythinellidae Bythinella robiciana (Clessin, 1890) lUCN: V Marstoniopsis croatica Schütt, 1974 lUCN: R Studena - izvir v Kostanjevici - loc. typ., edino najdišče Fam.: Bithyniidae Bithynia leachi (Sheppard, 1823) lUCN: V Bithynia tentaculata (Linnaeus, 1758) lUCN: V Fam.: Thiaridae Esperiana esperi (Ferussac, 1823) lUCN: V Microcolpia acicularis (Ferussac, 1823) lUCN: V Holandriana holandrii (C. Pfeiffer, 1828) lUCN: V PLJUCARJI (PULMONATA) Fam.: Carychiidae Carychium mariae Paulucci, 1878 Zospeum alpestre (Freyer, 1855) Zospeum amoenum (Frauenfeld, 1856) Zospeum exiguum Kuščer, 1932 Zospeum frauenfeldi (Freyer, 1855) Zospeum isselianum Pollonera, 1886 Zospeum kusceri A. J. Wagner, 1912 Zospeum lau tum (Frauenfeld, 1854) Zospeum obesum (Frauenfeld, 1854) Zospeum spelaeum spelaeum (Rossmässler, 1839) Zospeum spelaeum costatum (Freyer, 1855) Zospeum spelaeum lamellatum Bole 1974 Zospeum spelaeum schmidti (Frauenfeld, 1854) Zospeum subobesum Bole, 1974 lUCN: R lUCN: R lUCN: R lUCN: R lUCN: R lUCN: R lUCN: R lUCN: R lUCN: R lUCN: R lUCN: R lUCN: R lUCN: R lUCN: R Fam.: Physidae Physa fontinalis (Linnaeus, 1758) lUCN; : V Aplexa hypnomm (Linnaeus, 1758) lUCN: : V Fam.: Lymnaeidae Lymnaea stagnalis (Linnaeus, 1758) lUCN: : V Radix auricularia (Linnaeus, 1758) lUCN: : V Radix ovata (Draparnaud, 1805) lUCN : V Stagnicola palustris (O. F. Müller, 1774) lUCN : V Fam.: Planorbidae Planorbarius corneas (Linnaeus, 1758) lUCN V Planorbis carinatus (0. F. Müller, 1774) lUCN V Planorbisplanorbis (Linnaeus, 1758) lUCN V Anisus septemgyratus (Rossmässler, 1835) lUCN V Anisus spirorbis (Linnaeus, 1758) lUCN V Anisus vortex (Linnaeus, 1758) lUCN I Bathyomphalus contortus (Linnaeus, 1758) lUCN I Gyraulus albus (O. F. Müller, 1774) lUCN I Gyraulus crista (Linnaeus, 1758) lUCN I Hyppeutis complanatus (Linnaeus, 1758) lUCN I Segmentina nitida (0. F. Müller, 1774) lUCN I Fam.: Ancylidae Ferrissia wautieri lUCN: :R Fam.: Acroloxidae Acroloxus lacustris (Linnaeus, 1758) lUCN: : V Acroloxus tetensi (Kuščer, 1932) lUCN: R Fam.: Orculidae Orcula tolminensis A. J. Wagner, 1912 lUCN: R Pagodulina tschapecki {Qxq6\s.x, 1877) lUCN: R Fam.: Pupillidae Spelaeodiscus häuffeni (F. Schmidt, 1855) lUCN: R Fam.: Argnidae Argna biplicata excessiva (Gredler, 1856) lUCN: R Fam.: Enidae Imparietula seductijis (Rossmässler, 1837) lUCN: R Fam.: Testacellidae Testacella scutulum So wer by, 1823 lUCN: R Fam.: Endodontidae Discus ruderatus (Studer, 1820) Fam.: Vitrinidae Phenacolimax reitteri (Boettger, 1880) Semiiimax semilimax (Ferussac, 1802) Semiiimax truncatus (Boettger, 1884) Fam.: Zonitidae Vitrea binden Pinter, 1972 Vitrea botterii (L. Pfeiffer, 1853) Aegopinella epipedostoma (Fagot, 1879) Aegopinella forcarti Riedel 1983 Aegopinella ressmanni (Westerland, 1883) Aegopis gemonensis kusceri A. J. Wagner, 1912 Oxychilus mortilleti (L. Pfeiffer, 1859) Fam.: Milacidae Tandonia robici (Simroth, 1885) Tandonia schleschi (H. Wagner, 1931) Tandonia simrothi (Hesse, 1923) Mangart - loc.typ., edino najdišče Fam.: Limacidae Umax bielzi Seibert, 1873 Fam.: Agriolimacidae Deroceras klemmi Grossu, 1972 Fam.: Ferussaciidae Hohenwartiana hohen war t i (Rossmässler, 1939) Fam.: Clausiliidae Herilla bosniensis (L. Pfeiffer, 1868) Hum pri Laškem - edino najdišče Medora albescens albescens (Menke, 1836) Medora albescens carniolica (Küster, 1860) Podtabor pri Knežaku - edino najdišče Cochlodina polita (A. Schmidt, 1868) Cochlodina triloba (Boettger, 1877) Charpentieria stenzi (Rossmässler, 1836) Delima bilabiata (Wagner, 1829) Siciliaria gibbula (Rossmässler, 1836) Füsulüs aproximans {k. Schmidt, 1857) Fam.: Hygromiidae Trichia er ja ved hirci (Clessin, 1883) lUCN: R lUCN: R lUCN: R lUCN: R lUCN: R lUCN: R lUCN: K lUCN: K lUCN: R lUCN: R lUCN: K lUCN: K lUCN: R lUCN: R lUCN: K lUCN: K lUCN: R lUCN: R lUCN: R lUCN: R lUCN: K lUCN: K lUCN: R lUCN: K lUCN: R lUCN: R lUCN: R Fam.: Helicidae Arianta schmidti (Rossmässler, 1836) Chilostoma cingulatum (Studer, 1820) Helicigona hirta (Menke, 1830) Cryptomphalus aspersus (O. F. Müller, 1774) Helix cincta O. F. Müller, 1774 Helix pomatia Linnaeus, 1758 lUCN: R lUCN: R lUCN: K lUCN: V lUCN: V lUCN: V ŠKOLJKE (BIVALVIA) Fam.: Dreissenidae Congeria sp. Krupa - edino najdišče Fam.: Sphaeriidae Sphaerium corneum (Linnaeus, 1758) Sphaerium rivicola (Lymarck, 1818) Musculium lacustre (O. F. Müller, 1774) Pisidium amnicum (O. F. Müller, 1774) Pisidium casertanum (Poli, 1791) Pisidium henslowanum (Sheppard, 1823) Pisidium nitidum Jenyns, 1845 Pisidium personatum Malm, 1855 Pisidium subtruncatum Malm, 1855 Pisidium supinum A. Schmidt, 1850 Pisidium tenuilineatum alpinum Odhner, 1938 Pisidium tenuilineatum tenuilineatum Stelfax, 1918 lUCN: R lUCN: V lUCN: V lUCN: V lUCN: V lUCN: V lUCN: V lUCN: K lUCN: V lUCN: V lUCN: K IUCN:R lUCN: K Fam.: Unionidae Unio crassus cytherea Küster, 1833 Unio elongatulus elongatulus C. Pfeiffer, 1825 Unio pictorum platyrhynchus Rossmässler, 1835 Microcondylea compressa (Menke, 1828) Anodonta cygnea (Linnaeus, 1758) lUCN: V lUCN: V lUCN: V lUCN: R lUCN: V A vtorje v naslo v/A uthors address: Dr. Jože Bole Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU Novi trg 5 61000 Ljubljana Slovenija Rdeči seznam ogroženih sladkovodnih trdoživnjakov (Hydrozoa) v Sloveniji The Red List of Endangered Freshwater Hydrozoa in Slovenia Milan Velikonja Ključne besede: rdeči seznam, sladkovodni trdoživnjaki, Hydrozoa, Slovenija Key words: Red List, Hydrozoa, Slovenia IZVLEČEK Predvidevamo, da živi v Sloveniji 9 vrst sladkovodnih trdoživnjakov. V rdečem seznamu je endemna jamska vrsta Velkovrhia enigmatica. ABSTRACT Presumbly, 9 species of freshwater Hydrozoa may be found in Slovenia. The endemic stygobiont species Velkovrhia enigmatica is included in the Red List. 1. VARSTVENA PROBLEMATIKA SLADKOVODNIH TRDOŽIVNJAKOV Natančno število vrst sladkovodnih trdoživnjakov (Hydrozoa) v Sloveniji za sedaj še ni znano. Predvidevamo 9 vrst. Od tega je približno 7 vrst iz roda Hydra (Honegger, 1978). Določanje vrstne pripadnosti v rodu Hydra brez razvitih ovarijev in testisov je oteženo. Ce so hidre brez njih, jih je treba gojiti v laboratoriju toliko časa, da razvijejo razmnoževalne organe. Sele potem je mogoča natančna določitev vrstne pripadnosti. Ostali dve vrsti pa sta dinarski endem Velkovrhia enigmatica in splošno razširjena vrsta Craspedacusta sowerbii. Za slednjo pravijo, da je bila umetno zanesena v evropske vode (Acker, 1976) in je bila do sedaj v Sloveniji najdena na dveh mestih: v reki Pivki v vhodnem delu Postojnske jame ter v Blejskem jezeru (najdeni so bili samo polipi, ker je po istem avtorju za razvoj meduze potrebna temperatura najmanj 20 '^O. Iz Planinske jame opisana stigobiontska vrsta Velkovrhia enigmatica (Matjašič & Sket, 1971) je bila do sedaj najdena samo v dveh jamah. Tipsko nahajališče je Rakov rokav Planinske jame. Zivi po vsej dolžini vodnega rova, od začetka Pisanega kanala do sotočja z reko Pivko. Njena navpična razporeditev v strugi je omejena s srednje nizkim vodostajem. Poleg tipskega nahajališča je bila najdena še v Krški jami (Velikonja, 1986X Našli nismo živih živali, pač pa dva hidranta, in sicer pri prebiranju vzorcev, nabranih z metodo umetnih substratov. Ker je ta vrsta endemit dinarskega krasa (doslej je bila najdena še v jami Tounjčica pri Ogulinu in verjetno živi tudi v Vjetrenici na Popovem polju), sta nahajališči v naših jamah zelo verjetno severozahodna meja njene razširjenosti. Ker živi na obeh najdiščih v Sloveniji v ponikalniških sistemih, je zelo možno, da bo zaradi kakršnegakoli onesnaženja iz teh dveh jam izginila. Ker vemo, da je kraško območje zelo občutljivo, lahko nepredvideni posegi v naravo ali izlitje strupenih snovi uničijo celotno favno jamskega sistema. Zato je treba habitat ogroženih vrst tako zavarovati, da posegi ne bi vplivali na jamski sistem in s tem na vrste organizmov, ki ga naseljujejo. 2. SEZNAM Velkovrhia enigmatica Matjašič & Sket, 1971 lUCN: R (V) Sistematska pripadnost taksona: Hydrozoa Hydroida Athecata Bougainvilliidae 3. LITERATURA Acker, T., 1976: Craspedacusta so wer bit An analysis of an introduced species. In: Coelenterate ecology and behavior. Ed.: G. O. Mackie, Plenum Press, New York, 219-226. Honegger, T., 1978: Hydrozoa. In: Limnofauna Europaea. Ed: lilies, J, Gustav Fischer Verlag, Stuttgart, pp. 532. Matjašič, J. & B. Sket, 1971: Jamski hidroid s slovenskega krasa. Biol. Vestn., 19, 139-141. Velikonja, M., 1986: Contribution to the knowledge of the biology of the Yugoslav endemic cave hydroid Velkovrhia enigmatica Matjašič & Sket, 1971. Proc. 9^^ Inter. Speleol. Congress, Barcelona, 123-125. Naslov avtor ja/Author's address: Milan Velikonja, dipl. biol. Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete Univerza v Ljubljani Aškerčeva 12 SLO-61000 Ljubljana Slovenija Rdeči seznam ogroženih živali podzemeljskih voda v Sloveniji The Red List of the Inhabitants of Hypogean Waters in Slovenia Boris Sket Ključne besede: rdeči seznam, podzemeljske vodne živali, Slovenija Key words: Red List, stygobites, Slovenia IZVLEČEK V Sloveniji so bile odkrite prve podzemeljske živali; poleg tega je podzemeljska vodna favna daleč najbogatejša na svetu. Ob takšni pomembnosti jo močno ogroža onesnaževanje kraških voda. Številne vrste ali rase so endemne, neredko znane le z enega nahajališča. Večini je v Sloveniji locus typicus. Na seznamu močno prevladujejo stigobionti, vmes je nekaj jamskih populacij sicer površinskih vrst. V drugih seznamih obravnavane vrste so v tem prispevku le naštete. ABSTRACT Troglobionts were first to be discovered in Slovenia. Also, the Slovene stygobite fauna is by far the richest in the world. Despite its importance, however, it is severely endangered by the pollution of Karst waters. Many species or races are endemic. They often occur in one locality only, and most of them have their locus typicus in Slovenia. Most of the taxa included in the list are stygobionts whereas the others are hypogean populations of surface species. For species which belong to groups included in other Red Lists, only their names are listed. 1. UVOD Slovenija ni le območje, kjer so se znanstveniki prvič seznanili z jamskimi živalmi. Izkazalo se je tudi, da ima Slovenija daleč najbogatejšo favno v podzemeljskih, zlasti jamskih vodah. To nalaga slovenski znanosti in slovenskemu naravovarstvu odgovorne naloge. Za svetovno znanost moramo znamenito živalstvo raziskovati, še posebej pa ohranjati. Opomba uredništva: Podzemeljske vrste iz skupin Hirudinea, Crustacea in Amphibia so podrobneje obravnavane pri rdečih seznamih posameznih skupin. Glej tudi rdeče sezname Mollusca, Oligochaeta, Trichoptera in Hydrozoa (Varstvo narave, 17). Editor's note: Troglobiont species belonging to the groups Hirundea, Crustacea and Amphibia are dealt with in detail in the Red Data List of individual groups. See also the Red List of Mollusca, Oligochaeta, Trichoptera and Hydrozoa (Varstvo narave, 17). Podzemeljske živali danes zbiralci komajda ogrožajo, močno pa jih ogroža onesnaževanje podzemeljskih voda, v manjši meri tudi hidrotehnične spremembe v njihovem okolju. Ohranjanje vrst z varstvom posameznih jam ni mogoče; pred onesnaževanjem (še posebej s pesticidi!) je treba zavarovati celo območje, ki se v jamo (jamski sistem) odplakuje. Večina skupin je obravnavana že v sistematskih prispevkih v tej številki, kjer so podzemeljske vrste skupaj s površinskimi. Zato so tukaj ponovljena le imena vrst. Več pozornosti pa je posvečene majhnim skupinam, katerih površinskih pripadnikov nismo obravnavali. Varstveni ukrepi za vse naštete vrste: varstvo kraškega površja ter jamskih in talnih voda pred onesnaževanjem. 2. SEZNAMI Pojasnilo posebnih oznak/Key: ! -- v Sloveniji znano le eno nahajališče/only one locality known in Slovenia !! - znano le eno nahajališče sploh/one locality known only "za sedaj znan samo iz Slovenije" / "at present known only in Slovenia": - v nekaterih primerih skoraj zanesljivo endemit (v tem primeru označen še z E), v drugih pa v resnici najbrž bolj razširjen. - in some cases almost definitely endemic (marked with E), in other cases the distribution area is probably wider. PRAZIVALI - PROTOZOA Na enem osebku jamskega rakca Monolistra (Microlistra) spinosissima je bilo najdenih kar devet vrst iz skupine Ciliata (Peritricha 9 spp., Suctoria 2 spp.) (Hadži, 1940). Dve izmed teh vrst sta verjetno ekološko zelo specializirani (stenoeki) ter s tem ogroženi zaradi majhnega areala in redkosti. Scyphidia microHstrae Hadži R !! Vaginicola (Miculopodium) cementata Hadži R !! SPUZVE - PORIFERA Edina znana stigobiontska vrsta sladkovodnih spužev je bila najdena pri Ogulinu na Hrvaškem. Bolj oddaljene dele podzemeljskih tokov ponikalnic v Sloveniji pa naseljujejo dokaj spremenjene populacije površinskih vrst. Ephydatia fluviatilis (Linne) K + R + V - jamska populacija vrste v podzemlju Pivkinega povod ja - ogrožena zaradi omejenega areala in onesnaženja habitata VRTINCARJI - TURBELLARIA Od vrtinčarjev so v Sloveniji dovolj temeljito raziskali le skupino Temnocephalida, do neke mere še skupino Tricladida; prva nastopa pri nas le v podzemlju, od druge pa so prav podzemeljske vrste še najbolj raziskane. Temnocefalidi so drobni epizoični in zajedalski vrtinčarji, ki živijo v Evropi skoraj izključno (izjema je vrsta v Skadarskem jezeru) na jamskih kožicah in postranicah (le ena vrsta). Skupina ima doslej v Evropi dva znana areala, eden se razteza vzdolž Dinaridov, drugi pa je v Zakavkazju. Kot kaže, so temnocefali nekoliko bolj občutljivi na onesnaženje vode kot njihovi gostitelji. torva stygia Kenk R !! troglobiontska rasa sicer razširjene vrste; ogrožena zaradi ma za sedaj znana le iz Slovenije edino znano nahajališče: Gradišnica (Logatec) Atrioplanaria opisthogona (Kenk) (? = A. racovitzai) - ? za sedaj znana le iz Slovenije nano nahajališče: Godobovska jama (Rovte) - abditum Kenk zaradi majhneg - za sedaj znan le iz Slovenije - edino znano nahajališče: štirna pri - za sedaj znan le iz Slovenije - edino znano nahajališče: Maribor Kenk - za se?aj znan le"iz^Slovenije (in obmejnih območij ?) - edina znana nahajališča: Podpeška jama, ? Križna jama (? Labodnica v Italiji) tubuliferum de Beauchamp R (+ V) !! j znan le iz^o^enije ;nano nahajališče: Črna jama (postojnsko-planinski Bubalocerus undulatus Mat jašič R ! - v Sloveniji edino znano nahajališče Kozja luknja pri Knežaku (sicer še pri Ogulinu na Hrvaškem) Bubalocerus sketiyizX\?i%xc R - v Sloveniji le dve nahajališči na jugovzhodu (sicer še pri Ogulinu na Hrvaškem) Troglocaridicola longipenis Mat jašič R - znana le iz Luknje pri Novem mestu in iz Kompoljske jame Troglocaridicola krkensis Mat jašič - znana le iz treh jam na Dolenjskem Troglocaridicola cervaria Mat jašič - znana le iz Dolence jame pri Sežani Troglocaridicola cestodaria Mat jašič - znana le iz jam na Dobrepolju Troglocaridicola istriana Mat jašič ~ znana le iz Jame pod Krogom, Sočerga Troglocaridicola vilkae Mat jašič - znana le iz jame Grad pri Ospu R R R R R TRDOZIVNJAKI - CNIDARIA: HYDROZOA (glej str. 191) Velkovrhia enigmatica Matjašič & Sket (jamski trdoživ) R + V - edina znana vrsta troglobiontskih ožigalkarjev - ogrožena zaradi onesnaževanja ponikalnic - edina znana nahajališča v Sloveniji: postojnsko-planinski jamski sistem; Krška GLISTE - NEMATODA K(R) Nezajedalske gliste so pri nas skoraj povsem neraziskane. Spodaj naštete vrste so sicer znane le z omenjenih nahajališč, vendar so morda bolj splošno razširjene v podzemeljskih vodah ali celo v vlažni prsti. Desmoscolex aquaedulcis Stammer (Krška jama) Criconema minor (Schneider) (Podpeška jama) C. paxi (Schneider) (Podpeška jama) (Krška jama) I (Krška r, 1940. Zool. Anz. 132: 84-94) ŠKOLJKE - BIVALVIA (glej tudi str. 183) V Slovenijo seg nesljivo stigobiontske školjke, ki se ^ ^ ^ polja. Sicer so po svetu našli le v in sploh ena od redkih preživelih vrst svojega rodu, j Bole (i pri nas Ijivo kongerija) školjk; ala in ji: izvir R relikt, ja (Črnomelj) najdene le POL2I - GASTROPODA (glej tudi str. 183) Vodni polži ~ največ vrst živi v - so del izre polžjih vrst, ki jih približno 40 % vseh ki pa imajo (Pollonera) v Italiji Evolucijsko in ki (Kuščer) R ijhnega areala in onesnaževanja le iz Slovenije la nahajališča: izviri in jame pri Ložu Bole zaradi majhneg le iz Slovenije izviri in jame pri Belgrandiella kusceri (A. J. Wagner) R (+ V) - ogrožena zaradi majhnega areala in onesnaževanja - (E) znana le iz Slovenije - edina znana nahajališča: jame in izviri med Cerkniškim in Planinskim poljem Belgrandiella schleschi (Kuščer) R - ogrožena zaradi majhnega areala - (E) znana le iz Slovenije - edina znana nahajališča: območje Cerknice Belgrandiella substricta (Kuščer) R - ogrožena zaradi majhnega areala in onesnaževanja - (E) znana le iz Slovenije - edina znana nahajališča: izviri od Vrhnike do Bistre Belgrandiella superior (Kuščer) R - ogrožena zaradi majhnega areala - (E) znana le iz Slovenije - edina znana nahajališča: izviri ob jugovzhodnem robu Cerkniškega jezera Boleana umbilicata (Kuščer) R - podzemeljske in izvirske populacije; edina vrsta endemnega rodu " ogrožena zaradi majhnega areala - (E) znana le iz Slovenije - edina znana nahajališča: izviri Ljubljanice pri Vrhniki Erythropomatiana verdica Rado ogrožena zaradi majhnega areala - (E) znana le iz Slovenije - edina znana nahajališča: izviri vzhodno od Vrhnike Hadziella ephippiostoma Kuščer R (+ V) - tipska vrsta zanimivega rodu ~ ogrožena zaradi majhnega areala in onesnaženja - za sedaj znana le iz Slovenije - edina znana nahajališča: podzemlje v sistemu Ljubljanice Hadziella thermalis nomen nudum (Bole & Velkovrh, 1986) R (+ V) ! - očitno tcrmobiontska vrsta - ogrožena zaradi majhnega areala in denaturacije habitatov - za sedaj znana le iz Slovenije (in obmejnih območij) - edina znana nahajališča: Bušečke toplice ob Krki (in Podsused v Republiki Hrvaški) Hauffenia solitaria nomen nudum (Bole & Velkovrh, 1986) R - ogrožena zaradi majhnega areala - za sedaj znana le iz Slovenije nana nahajališča: v osamljenem krasu severovzhodno od Ljubljane Hauffenia wagneri iKviščer) R - za sedaj znana le iz Slovenije - edina znana nahajališča: pri Sevnici; ob Mirni Horatia supracarinata nomen nudum (Bole & Velkovrh, 1986) R - morfološko zanimiva vrsta - ogrožena zaradi majhnega areala - za sedaj znana le iz Slovenije ~ edina znana nahajališča: okolica Kanala ob Soči Iglica aedlaueri (A. J. Wagner) zaradi majhneg aj znana le iz Slovenije znano nahajališče: izvir pri Kojskem Iglica luxurians Kuščer R (+V) - lepa vrsta - (E) znana le iz Slovenije - edina znana nahajališča: jame in izviri v porečju Ljubljanice Velkovrh R ~ edina vrsta rodu, ki je cndemit zahodne Istre - edina znana nahajališča v Sloveniji: Piran - Dragonja Kerkiakusceri(S,o\Q) R !! - (E) za sedaj znana lelz Slovenfje ^ ^ ^ - edina znana nahajališča: izvorišče Krke ~ edina vrsta tega rodu - za sedaj znana le iz Slovenije - edino znano nahajališče: izvir pri Lučah (Savinjska dolina) Mervicia eximia Bole R !! - ogrožena zaradi majhnega areala in morebitne redkosti (verjetno še ne poznamo pravega habitata) - za sedaj znana le iz Slovenije - edina znana nahajališča: talna voda Ljubljanskega polja (doslej najdene le hišice) Paladilhiopsis grobbeni Kuščer R - razmeroma velika jamska vrsta - ogrožena zaradi majhnega areala - za sedaj znan le iz Slovenije - edina znana nahajališča: jame (Raja peč) in izviri pri Sevnici Paladilhiopsis kostanjevicae (Schiitt) R !! - ogrožen zaradi majhnega areala - za sedaj znan le iz Slovenije - edino znano nahajališče: izvir Studena pri Kostanjevici Sadleriana schmidti (Menke) R !! - razmeroma velik jamski polž - ogrožen zaradi majhnega areala - za sedaj znana le iz Slovenije - edino znano nahajališče: izvir Sušica pri Dolenjskih Toplicah Zospeum exiguum Kuščer R - vodna vrsta sicer kopenskega rodu - ogrožena zaradi majhnega areala in onesnaževanja - (E) za sedaj znan le iz Slovenije - edina znana nahajališča: Križna jama in izviri pri Cerknici Acroloxus tetensi (Kuščer) R + V - zoogeografsko zanimiva vrsta, ki povezuje Krko z Ljubljanico - ogrožen zaradi majhnega areala in onesnaževanja - (E) za sedaj znan le iz Slovenije - edina znana nahajališča: podzemlje v sistemih Ljubljanice in Krke Ancylus flu via tills O. F. Mueller - jamske populacije R + V !! - evolucijsko zanimiva populacija s klinalno variabilnostjo - ogroža jo majhen areal in onesnaževanje - edina znana nahajališča v Sloveniji: podzemeljska Pivka MNOGOŠCETINCI CEVKARJI - POLYCHAETA: SERPULIDAE Vse območje Dinarskega krasa naseljuje jamski cevkar iz družine Serpulidae. Marifugia cavatica Absolon & Hrabe (jamski cevkar) R + V - edini podzemeljski cevkar in eden redkih polihetov, endem Dinarskega krasa - ogroža ga onesnaževanje MALOSCETINCI - OLIGOCHAETA so pri nas Zelo j' jsC LbitSe!^^ in lep podzemeljski b.) R in onesnaževanja ^Äite^/Hrabe R zasedaj z^n leTsWenije Ljubljanskega polja R za sedaj znan le iz Slovenije dna voda Ljubljanskega polja - zf TedTj Sa^le'ifsio?LTjran Psammoryctide iama (in izvir Italiji) R (+ V) !! in onesnaževanja sketi^. R(+ V) aj znan le iz Slovenije R(+ V) in Ol za sedaj znan le iz PIJAVKE - HIRUDINEA (glej str. 177) od maloštevilnih stigobiontskih vrst pijavk ne živi v /ode prodirajo ,ki je ji, pač pa pijavka je pijavka) R Ijski Pivki RAKI - CRUSTACEA (glej str. 147, 157, 165) Raki so tako v jamskih kot v ko so bile jamsk( vrst, pa imajo je odkrite šel tudi zunaj je in je je in VODNE BOLHE - CLADOCERA j CEPONOZCI - CRUSTACEA: COPEPODA ' Petkovski it/e/er/PeSlSi & Brancelj ■ (Kiefer) Elaphoide Petkovski DVOKLOPNIKI - CRUSTACEA: OSTRACODA Cypria. Pseudoc (Klie) K K(R) K(R) K(R) K(R) VODNI ENAKONOZCI - CRUSTACEA: ISOPODA AQUATICA V V(+R) R R R K + R R R +V R R +V R R R R + V V POSTRANICE - CRUSTACEA: AMPHIPODA + V (Ex?) DESETERONOZCI - CRUSTACEA: DECAPODA R K +V? MLADOLETNICE - INSECTA: TRICHOPTERA (glej 105) nekatere enodnevnice, vrbnice in mušice. Med mladoletnicami pa je vrsta, katere ena populacija je vsaj deloma povsem vezana na jamski sistem. Wormaldia occipitalis Pictet (jamske populacije) R + V (= W, subterranea Radovanovič) - ekološko zanimiva populacija v podzemlju med Ribnico in Podpečjo (Dobrepolje) - ogrožena zaradi onesnaževanja DVOŽIVKE - AMPHIBIA (glej str. 45) Zgodovinski in znanstveni pomen močerila, človeške ribice, je dovolj znan, da ne potrebuje razlage. Črni močeril iz Bele krajine je zanimiv zaradi poznega odkritja in pomemben kot žival, s katero bomo lahko primerjali njenega bolj specializiranega sorodnika. Proteus anguinus Laurenti V Proteus sp, R !! A vtorjev naslov/Author's address: Prof. dr. Boris Sket Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete Univerza v Ljubljani Aškerčeva 12 61000 Ljubljana Slovenija KAZALO NAHAJALIŠČ OGROŽENIH ŽIVALSKIH VRST Index of Localities of Endangered Animal Species Ankaran: 73, 86, 92, 94, 118 Artviže - izvir: 106 Avče: 80 Avstrijska Štajerska: 77 Babja luknja v Goričanah: 186 Barje: 175 Belinca jama v Podbreški Sopadi: 161 Bistra - izviri: 198 Blegoš: 174, 175 Blejsko jezero: 154, 191 Bločice - izviri in jame: 197 Bloke: 118, 119 Bloščica: 120 Bohinj - Ukane: 119 Bohinj: 76, 81 Bohinjska Bistrica: 138, 142 Bohinjsko jezero - obala: 180 Bohinjsko jezero: 117 Bojanci: 150 Borovnica - izviri: 151 Breginj - Stol: 175 Breginjski kot: 43 Brežice - vodnjaki in gozdni jarki: 151 Bušečke toplice: 150, 198 Celje - okolica: 133, 135 Cerknica - izviri: 200 Cerknica:- 198 Cerkniško jezero - izviri: 198 Cerkniško jezero: 167, 168, 174 Cerkniško polje - jame in izviri: 198 Cerkniško polje: 148 Col: 75 Častita jama: 159 Čatež - okolica: 178 Caven: 119, 175 Cešnjica: 176 Cetena ravan na Javorjah: 175 Creta: 135 Črna jama: 195 Črna prst: 80 Črni Kal: 84, 119, 141, 175 Črni Vrh - okolica: 132 Črno (7. triglavsko) jezero: 47 Črnomelj: 150 Crnotiče: 141 Crnova pri Velenju: 141 Desinec: 150 Deskle - studenci v okolici: 106 Dimnice: 140 Dinarski kras: 46 Divača - okolica: 133 Divača: 141, 174, 175, 176 Dleskovška planina: 175 Dobliče pri Črnomlju: 46 Dobrepolje - jame: 196 Dobrepolje: 150 Dobrna: 80 Dobrovi je: 135, 176 Dol ob Kolpi: 174, 175 Dol pri Hrastovljah: 179 Dolenca jama pri Sežani: 196 Dolenjske Toplice - izvir Sušica: 200 Dolenjska - Radna Schlucht: 160 Dolenjska: 196 Dolina Triglavskih jezer: 118 Dolnja. Bistrica pri Lendavi: 153 Dolnji Globodol: 132 Domžale - štirna: 195 Draga: 78 Dragonja - spodnji tok: 155 Dragonja - ustje: 155 Dragonja - vodnjaki v dolini: 149 Dragonja: 68, 117, 120, 199 Drava - logi: 109 Drava - okolica: 134 Dravh: 176 Ermanovec: 174 Gamsovec v Julijskih Alpah: 174 Glažuta pri Kočevju: 174 Glinščica: 20 Godobovska jama pri Rovtah: 195 Golnik: 176 Golobinja pri Petelinjskem jezeru: 133 Gorenjska - jugovzhodna: 152 Gorica: 74, 80, 83, 87, 88, 94, 118 Goricko: 100, 101, 142, 176 Gorjanci: 175 Gorooljčna rupa na Gori Oljki: 134 Gradišnica pri Logatcu: 195 Grebenje: 139 Grintovec: 102, 135 Hotavlje: 113 Hrastnica: 175 Hrastovi je: 139, 174, 175, 176 Hrpelje: 78 Hum pri Laškem: 186 Idrija: 174 Idrijca: 117 Ilirska Bistrica: 42 Istra - potočki: 154 Istra: 20 Ivan je Selo pri Pivki: 176 Izola: 83 Jadran - obala: 161 Jadran: 43 Jama II v Repoluskovih pečinah pri Šentilju: 159 Jama Krog pri Movražu: 170, 168, 169, 196 Jama pod Lešetnicami pri Kovačevem Rovtu: 134 Jama v Luknji: 152 Jelovica: 174, 176 Jelševnik pri Črnomlju: 46 Jesenice - okolica: 133 Jezero na Planini pri Jezeru: 47 Jost - močvirje pod Joštom: 175 Jost nad Kranjem: 174, 175 Julijske Alpe - pod Komno: 138 Julijske Alpe: 44, 68, 79, 134, 159, 180 Kamnik: 81 Kamniška Bistrica: 79, 135 Kanal ob Soči - okolica: 199 Kanin: 68 Karavanke: 68, 79, 102 Kevdrc: 158 Kneza: 174, 175 Knežak: 138, 142 Kobarid: 176, 197 Kočevje - jame v okolici: 134 Kočevje - okolica: 132, 133 Kočevje - površinske vode v okolici: 149 Kočevje - vrtača Dolina: 158, 160, 162 Kočevje: 141, 160 Kočevski Rog: , 176, 180 Kojsko - izvir: 199 Kojsko: 184 Kokrica - prod ob potoku: 176 Kolpa: 84, 92 Kompoljska jama: 196 Koper: 178 Kostanjevica - izvir Studena: 184, 186, 200 Koštabona: 154 Kozina: 141 Kozja luknja pri Knežaku: 196 Krakovski gozd - gozdni jarki: 151 Kranj: 77 Kras: 160 Kraški rob: 139, 141, 142 Kremeniški gozd pri Igu: 175 Križevci: 142 Križna gora: 174, 176 Križna jama: 195, 200 Krka - izvorišče: 199 Krka - ob srednjem toku: 152 Krka - podzemlje: 200 Krka: 120, 154 Krkoše: 180 Krma: 78 Krnsko jezero: 117, 120 Kronovo pri Novem mestu: 151 Krška jama: 149, 171, 192, 196, 197 Krupa: 189, 197 Krvavec: 89, 98 Kubed: 174, 176 Kum: 132 Labodnica: 149, 195 Laško: 89 Ledava: 120 Liboje: 132 Lipica na Krasu: 118 Ljubljana - jarki v Mestnem logu: 153 Ljubljana - osamljeni kras: 199 Ljubljana - vodnjaki v okolici: 149 Ljubljana- širša okolica: Ljubljana: 80, 92, 97, 102, 113, 119, 120, 142, 151 Ljubljanica - izviri pri Verdu: 151 Ljubljanica - izviri pri Vrhniki: 169, 198 Ljubljanica - izviri: 184 Ljubljanica - jame in izviri v porečju: 199 Ljubljanica - podzemlje: 149, 198, 200 Ljubljansko barje: 118 Ljubljansko polje - talna voda: 199 Ljubljansko polje: 201 Ljutomer: 80 Log: 174 Logarček: 151 Logarska dolina: 176 Loško polje: 148 Lož - izviri in jame: 197 Lož - jame v okolici: 134 Lože - Globoko: 110 Lubniška jama: 158 Lucija: 119 Luče v Savinjski dolini - izvir: 199 Luče: 150 Luknja pri Novem mestu: 196 Luša v Selški dolini: 174, 175 Makole: 132,'134 Mala Gora pri Ribnici: 139 Mala Hrastnica: 174, 175, 176 Mangart: 68, 72, 78, 90, 102, 186 Maribor - močvirje v okolici: 174 Maribor: 82, 112, 142, 195 Marijino brezno: 158 Markovščina ~ jama: 140 Medvedova jama: 140 Menina planina: 135, 176 Mesarska lopa pri Mozirju: 134 Mežaklja: 138, 181 Miklavž - Gorjanci: 174 Mirna: 120, 179, 199 Mojstrana: 86 Monfalcone - izviri v Italiji: 201 Most na Soči: 178 Mučka Bistrica - obrežje: 139 Mučka Bistrica: 142 Mura - logi: 109 Mura: 178 Mursko Središče: 153 Nadiža - dolina: 153, 197 Nadiža - prod ob reki: 175 Najdena jama: 151 Nanos: 100, 174 Nazarje: 113, 180 Notranjska Reka - podzemeljska: 152 Notranjska: 133, 179, 180 Nova Gorica: 99 Nova Sela - izviri: 184 Novo mesto - okolica: 132, 151 Ocizla - ponor reke: 160 Ocvirkova jama pri Libojah: 134 Oplotnica: 180 Osapska jama: 168, 169, 196 Osovnik: 175, 176 Osp: 141, 150, 155, 179, 180 Palško jezero: 167 Panovec - gozd pri Novi Gorici: 49 Pasja ravan: 176 Peca: 134 Petrovci: 140 Petrovče pri Celju - talna voda: 170 Piran: 21, 199 Pivka - pödzemeljska: 149, 151, 152, 194, 200, 202 Pivka: 191 Planina pri Jezeru - mlaka: 167 Planina pri Postojni: 158 Planinska jama: 139, 143, 169, 170, 191, 201 Planinsko polje - jame in izviri: 198 Planinsko polje: 142, 148, 180 Plužna pri Bovcu: 43 Podčetrtek: 142 Podgorje: 138, 139, 140 Podkoren: 113 Podkraj pri Hrušici: 132 Podkum: 133 Podpec: 106, 139, 174, 175, 176, 204 Podpeška jama: 141, 170, 171, 195, 196, 197 Podpeško jezero: 167 Podstene pri Kočevju: 160 Podsused na Hrvaškem: 198 Podtabor pri Knežaku: 186 Pohorje - pri Lovrenških jezerih: 118 Pohorje: 71, 101, 105, 106, 134, 141 Pokljuka: 85 Pokljuški rovti: 141 Pokojišče: 119 Polhov Gradec - okolica: 132 Pološka jama pri Tolminu: 134 Ponikve pri St. Vidu nad Valdekom: 132 Porezen: 174 Portorož: 80, 174 Posavje: 97 Posočje: desni breg Soče: 176 Postojna - okolica: 133, 134, 139, 153 Postojna: 98, 141, 162 Postojnska jama: 168, 171, 191 Postojnski jamski sistem - Črne jame: 170 Poštojnsko-planinski jamski sistem: 153, 169, 170, 178, 195, 196, 201, 202 Praproče: 133, 142 Predil: 97 Predloka - studenec: 106 Predoslje pri Kranju: 175 Prekmurje: 153, 178 Preska: 176 Primorska - jame: 134 Primorska: 131, 132, 133, 135, 180 Ptuj: 101, 151 Puštal - klet: 174 Puštal - ob vodi: 174 Puštal: 174, 175, 176 Radgona - talne vode ob Muri: 149 Radovljica: 80 Radovna pri Krnici: 170 Raduha: 176 Raja peč - jama pri Sevnici: 200 Rakitna: 119 Rakov Skocjan: 171 Rašice - jame v okolici: 134 Ratitovec - Pečana: 174 Ratitovec: 175, 176, 180 Razdrto: 174 Ribnica - okolica: 138, 139, 142 Ribnica: 78, 106, 141, 204 Rimske Toplice: 109, 180 Rižana - izvir: 106, 179 Rižana - jarki ob ustju: 150 Rižana - ustje: 154, 155 Rob - okolica: 142 Rob: 141 Rogaška Slatina: 82, 86, 99 Rožnik pri Ljubljani: 152 Runca jama pri Sežani: 20 Savinja - logi: 109 Savinjska dolina: 131 Savinjske Alpe: 134, 135 Sečoveljske soline: 117, 118, 119, 167, 174 Sečovlje: 101, 113 Selška dolina - soteska: 175 Selška dolina: 119 Sermin pri Kopru: 118 Sevnica - izviri: 200 Sevnica: 199 Sežana: 73, 112 Slavnik: 141, 174, 175, 176 Slivnica: 141 Slovenske gorice - potoki: 178 Slovenske gorice: 176 Smrekovec: 176 Snežnik: 44, 95, 119, 132, 134, 175, 180 Socerb: , 138, 139, 142 Sočerga: 150, 196 Sodražica: 175 Sopotnica: 175 Sorica - sleme: 175 Stari vrh - ob studencu: 174 Stena v dolini Dragonje: 118, 119 Stojna: 180 Stol v Karavankah: 79 Stolbe - jama pri Črnomlju: 149 Storžič: 176, 180 Strun jan: 119, 138, 174, 175 Strunjanske soline: 119 Šempeter pri Novi Gorici: 133 Škocjanske jame: 168, 169, 170, 201 Škocjanski zatok: 117 Skril je: 174 Šmarna gora: 138, 174, 176 Štajerska: 79 Storje pri Sežani: 161 Timav ~ izvir v Italiji: 201 Tolsti vrh: 81 Tomačevo: Tominčev izvir pri Žužemberku: 169 Tominčev studenec: 152 Tošč: 175 Tounjčica - jama pri Ogulinu: 192 Travna Gora pri Ribnici: Triglav: 134, 174 Triglavska jezera: 168 Triglavsko pogorje: 133 Trnovec - Kočevski Rog: 174, 175 Trnovski gozd: 44, 141, 161 Trst - jame v zaledju: 159 Trst: 20, 21, 42, 88 Tuhinj: 150 Turkova jama pri Petkovcu: 134 Velenje - okolica: 134, 139, 141 Velika gora pri Ribnici: 138 Velika Pasica pri Gornjem Igu: 134 Velika Planina: 142 Velike Lašče - jame v okolici: 134 Velike Lašče: 73, 139 Veliki Vrh pri Velenju: 141 Velo polje: 105 Videm-Dobrepolje: 106, 141 Vinica: 150 Vipava - dolina: 153 Vipava: 72, 74, 80,81,90,91,92, 94, 99, 100, 102, 120, 174 Vipavska dolina - pri Ajdovščini: 118 Viršnica: 149 Viševnik - planina: 120 Vjetrenica na Popovem polju: 192 Vrhnika - izviri: 151, 198 Vršič - potok pri Mihovem domu: 105 Zagreb - okolica: 86 Zavinka - pred jamo: 184 Železniki - okolica: 135 Zirovski vrh - okolica: 180' Zirovski vrh:. 134, 176 Zlebič: 140 Žužemberk: 150 POROČILA LETNO ZASEDANJE MEDNARODNE KOMISIJE ZA VARSTVO ALP (CIPRA) Martuljek, 4. - 6. oktober 1990 MARTULJŠKA IZJAVA (CIPRA-Deklaration von Martuljek) Manj kot 10 % skupne dolžine skoraj 10.000 km pomembnejšh alpskih vodotokov je v naravno ohranjenih. Ta zaskrbljujoči podatek izvira iz študije, ki jo je izvedla Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) z Mednarodnim središčem za varstvo Alp (ICALP) v Chamberyju (Francija) in s sodelovanjem Univerze v Grenoblu. V posameznih državah se gibljejo rezultati med 2 in 7 %, le v Franciji pa je verjetno še kakšnih 18 % alpskih rek. V celotnih Alpah ni več niti ene reke, ki bi bila v celotni dolžini naravno ohranjena. Manj kot deset jih ima še neokrnjen tok daljši od 15 do 20 km. Na tej osnovi pozivajo udeleženci letnega srečanja CIPRA leta 1990 v Martuljku (Slovenija) vlade alpskih držav in dežel, da se dogovorijo za 10-letni moratorij za posege na vseh še ohranjenih rečnih odsekih; ta čas bi izkoristili za premislek. Cilj tega predloga je povezati biosfero vseh pokrajinskih tipov ohranjenih vodotokov v celotnem alpskem loku. Osnovno ogrodje so reke, navedene v študiji ICALPE. Za večino poškodovanih odsekov je treba ugotoviti možnosti revitalizacije in jo tudi izvesti. Alpe so poglavitni vodni vir Evrope. Preostalo je le še malo naravnih tipov vodnih habitatov, izjemnih elementov naše alpske naravne, kulturne in za rekreacijo pomembne krajine, življenjsko pomembne kot vir čiste pitne vode in zatočišče samoniklega rastlinstva in živalstva. Vse pristojne oblasti, strokovnjake in raziskovalne ustanove pozivamo, naj izdelajo primerljiva merila za pripravo inventarja alpskih rek na državni in območni ravni. Prosimo vlade, da v okviru uresničevanja Alpske konvencije načrtujejo pripravo inventarja alpskih rek, zagotovijo denarna sredstva ter še pred potekom moratorija dokono ovrednotijo tipe habitatov v alpskih vodnih sistemih. Za uresničevanje teh predlogov naj sprejmejo vse potrebne ukrepe. Martuljek in Vaduz, 9. oktober 1990 Mario F. Broggi predsednik CIPRA MEDNARODNA KONFERENCA GOSPODARJENJE Z MEDITERANSKIMI MOKRIŠCI IN NJIHOVIMI PTiCi ZA LETO 2000 IN PO NJEM Gradež 3.-10, februarja 1991 Mednarodno konferenco "Managing Mediterranean Wetlands and their Birds for the Year 2000 and Beyond" v italijanskem mestu Gradež, je sklical Mednarodni biro za raziskave vodnih ptičev in mokrišč (International Waterfowl and Wetland Research Bureau - IWRB) na povabilo Avtonomne pokrajine Furlanija-Beneči ja-Julijska krajina, v sodelovanju še z nekaterimi organizacijami, med njimi tudi s Prirodoslovnim muzejem Slovenije. Prireditve se je udeležilo okoli 280 strokovnjakov iz 28 držav. Splošna ugotovitev je bila, da so mokrišča v vsem mediteranskem prostoru najresneje ogrožena, hitrost njihovega propadanja bi lahko primerjali sami še s propadanjem tropskih deževnih gozdov. Med vzroke za propadanje štejemo predvsem: - uničevanje (v glavnem izsuševanje v agrotehnične namene); - degradacija, kamor štejemo različna onesnaževanja, predvsem s strani industrije in urbanih naselij; - vznemirjanje, kot posledica razvijajočega se turizma, predvsem lovnega. Območje celotnega Sredozemlja je za ptiče pomembno za gnezditve, za prelet in prezimovanje, predvsem rac, lisk in labodov. Tu prezimuje okoli 50 % zimske populacije zahodnega palearktika. Ker se obseg mokrišč vse bolj krči, se je močno znižalo tudi število gnezdečih in prezimujočih osebkov. Kot primer so navedli znameniti Camargue ob izlivu Rhone v Franciji: leta 1942 je bilo tam 67 % naravnih habitatov (ostalo polja in soline), leta 1984 -pa le še 39 %, kar je bila izguba 40.000 ha v 42 letih. Pomembno je tudi, da se je znižala biološka raznovrstnost (diverziteta): mozaičnost habitatov so zamenjali standardni habitati - slane lagune na jugu, sladkovodno močvirje (za lov) v sredini, vse okoli pa obkrožajo polja. Kapaciteta za prezimujoče race se je znižala, ostalo je opravil lov (okoli 150.000 ubitih rac letno). Tako ugotavljajo, da so račje populacije v zadnjih 15 letih upadle za 40 %, v celotnem Sredozemlju pa se je v zadnjih 15-20 letih število rac, lisk in labodov zmanjšalo kar za 46 %. Tudi v Grčiji izginjajo mokrišča. Predvsem po vojni so izvajali obsežna izsuševalna dela in tako je ostalo v severnem delu države samo še 5,6% prvotnih močvirij, zato se je število prezimujočih gosi zmanjšalo za 95 %. Med posameznimi vrstami je bilo poudarjeno predvsem upadanje števila črnih lisk {Fulica atra). V Egiptu so jih v zimi 1979/80 našteli 51.300, leta 1989/90 pa le še 400! Vzporedno s tem pa tu ugotavljajo porast vrst, ki se hranijo s komarji. Tako malega galeba {Larus minutus) leta 1979/80 še ni bilo, leta 89/90 pa 47.000, belovrate čigre iChlidonias hybridus) pa je bilo leta 79/80 7.400, leta 89/90 pa 40.000. Omenili so tudi mokrišča na območju bivše Jugoslavije, poudarili so prevsem velik pomen Skadarskega jezera za gnezdenje redkih in ogroženih vrst (pritlikavi kormoran - Phalacrocorax pygmaeus, kodroglavi pelikan - Pelecanus crispus) ter rac: po podatkih V. F. Vasica je bilo ob zimskem štetju 90/91 tu okoli 150.000 rac, od tega 8.000 zvoncev {Bucephala clangula). Med najbolj ogroženimi predeli je delta Neretve, kateri z uničenjem grozijo številni že opravljeni in načrtovani agrotehnični ukrepi, predvsem izsuševanje. Da bi opozorili na kritično stanje ter zaustavili uničevanje mokrišč v J udeleženci konference soglasno sprejeli deklaracijo, ki jo v celoti: gradeska izjava o mediteranskih mokriscih se, da so bile zgodnje sredozemske civilizacije glede hrane, vode, in transporta odvisne od obsežnih mokrišč te regije; da mokrišča opravljajo vrsto funkcij, kot so regulacije vodotokov, izboljšanje kvalitete vode, ustvarjanje pogojev za prehrambene verige in ustvarjanje habitatov za floro in favno, ki vključujeta pa so del kulturne dediščine mediteranske regije; smo, da so mokrišča ob sprejemljivi uporabi nj in funkcij življenjskega pomena pri uvel javi jen ju nacionalnih prioritet sanje ekonomskega in socialnega blagostanja ljudi v Sredozemlju; se, da so obalna mediteranska območja pod hudim pritiskom ajočih človeških populacij in vse bolj intenzivnih dejavnosti, povezanih z velikimi zahtevami po prostoru, sveži vodi in naravnih bogastvih; degr'ad?am ilfS^Il st m^editLln^rm^^iščrseda^ ^na zemlji; ^ ^ ^ ^ k " " d d 1" " degradacijo ali uničenjem zaradi dejavnosti, ki so nezdružljive z njimi, namreč, poljedelstvo ali akvakultura, uničujoči učinki prekomernega lova, izgradnja jezov, urbanizacija in turizem ali pa pretirano izkoriščanje njihovih naravnih Ije ugotavljamo, da ta izguba habitata pomeni za ije naravnih bogastev, velik upad populacij divjadi, številu živalskih in rastlinskih vrst Sredozemlja grozi propad; da je 12 držav mediteranske regije podpisalo Konvencijo o 1971); naro nega pomena, z as 1 is p zato Konferenca nujno priporoča vsem nacionalnim organizacijam, ladam, nevladnim organizacijam in prizadetim posameznikom, da ajo za to, da se je proporoca, da se za ta cilj prizadevajo tudi vse tiste organizacije, dejavnost ima neposreden ali posreden vpliv na Da bi uresničili ta CILJ, je treba razviti STRATEGIJO naslednje vsebine: 1. Nacionalne in mednarodne organizacije, vlade in finančne institucije naj mokrišča Mediterana priznajo za skupno kulturno dediščino te regije in naj se kot posamezniki, kakor tudi kot skupnost prizadevajo za njihovo ohranjanje; zagotovijo naj koherentnost politike in dejavnosti, ki zadevajo mokrišča; Evropska skupnost pa naj za ohranitev in obnavljanje mokrišč zagotovi bistveno večja denarna sredstva. 2. Politična telesa naj na vseh ravneh svojo sedanjo in prihodnjo politiko, programe in projekte, ki bi lahko vplivali na mokrišča, podredijo strogim ocenam z gospodarskega vidika in vidika varstva okolja, da bi tako zagotovili znosno rabo naravnega bogastva in prebivalcem Mediterana omogočili maksimalne dolgoročne koristi. 3. Pri gospodarjenju z mokrišči naj se uveljavi prost pretok informacij in postopek odkritih konzultacij. 4. Podpisnice Ramsarske konvencije in države, ki se ji bodo še pridružile, naj pri ohranjanju mokrišč razvijajo regionalni pristop na osnovi boljšega mednarodnega sodelovanja in učinkovitega izvajanja "razumne rabe", kakršna ustreza mediteranskim mokriščem in tamkajšnjim porečjem. 5. Nevladne organizacije naj razvijejo močnejšo člansko bazo in nastopajo bolj koordinirano, da bi tako prispevale k osveščenosti o dragocenosti mediteranskih mokrišč, skrbijo naj za razumno izkoriščanje bogastva mokrišč in nadzorujejo status teh območij in dejavnosti, ki vplivajo nanje; razen tega naj si prizadevajo, da bi igrali ključno vlogo pri ohranjanju tesnega sodelovanja med prebivalci Mediterana in njihovem prizadevanju za ohranitev mokrišč. 6. Uvedejo naj se raziskave, ki se neposredno nanašajo na uresničitev našega CILJA, vključno z oceno obstoječih in predlaganih taktik; institucionalna sposobnost ohranjanja in gospodarjenja z mokrišči naj učinkovito raste iz močnih izobraževalnih in učnih programov. 7. Identificirajo naj se kraji, ki imajo prednost pri ohranjanju mokrišč, razvijejo in preizkusijo naj se tehnike za popolno rehabilitacijo le-teh. 8. Enotno urejanje vseh dejavnosti, ki zadevajo mokrišča, njihove podporne sisteme ter širšo okolico, naj prevzamejo ustrezno investirana in kadrovsko primerna multidisciplinarna telesa ob aktivnem sodelovanju predstavnikov vlade, krajevnih prebivalcev ter znanstvene in nevladne skupnosti. 9. Vlade vseh sredozemskih dežel naj sprejmejo in zlasti veljavijo nacionalno in mednarodno zakonodajo za boljše urejanje lova. Gradež, Italija, 9. februarja 1991 Pripravil: Janez Gregori, Prirodoslovni muzej Slovenije UGOTOVITVE IN PRIPOROČILA SEMINARJA "POSTRANSKI GOZDNI PROIZVODI" Ljubljana, november 1991 Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani je 26. in 27. novembra 1991 priredil seminar z delovnim naslovom "Postranski gozdni proizvodi". Prireditev je potekala na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo. Udeležilo se je je 75 strokovnjakov z najrazličnejših področij, ki zadevajo obravnavano tematiko. Namen seminarja je bil predstaviti raznoliko problematiko tega področja - v tradicionalnih okvirih in novonastajajočih razmerah - s posebnim poudarkom na pomenu, ki ga imajo dobrine iz gozda za (so)oblikovanje odnosa javnosti do gozda, gozdarske stroke in okolja v celoti. 15 referatov in tri koreferate je dopolnjevala bogata in živahna diskusija, v kateri je 27 razpravljalcev podalo 43 prispevkov, ki jih v prilogi objavljamo v celoti. Seminar je dopolnila projekcija štirih dokumentarnih arhivskih filmov z obravnavano tematiko iz fonda Arhiva Slovenije. Ob zaključku seminarja je bila imenovana osemčlanska redakcijska skupina (Anko, Berginc, Lipoglavšek, Pogačnik, Robič, Sinko, Veselič, Zavrl-Bogataj). Iz poudarkov referentov in razpravljalcev (poleg različnih gozdarskih vidikov so bili predstavljeni še pogledi s področja socialnega dela, prava, varstva naravne dediščine in farmacije) naj bi oblikovala ugotovitve in priporočila. Zajemajo naslednje: Ugotovitve: 1. Zelo različna skupina dobrin, ki jih na najrazličnejše načine pridobivamo iz gozda in jih običajno poimenujemo z nazivom "postranski gozdni proizvodi", je bila zlasti v polpreteklem obdobju (neupravičeno) vse manj deležna strokovne pozornosti. Zato jih preslabo poznamo in upoštevamo: - slabo poznamo njihove naravno-proizvodne zakonitosti in ustrezne nosilne kapacitete gozdov - nimamo ustrezne delitve, ki bi obsegala vse te dobrine - pogrešamo ustrezno terminologijo - od naziva za celotno skupino teh dobrin dalje (dilema proizvod : dobrina). 2. Nove okoliščine narekujejo nov odnos do teh dobrin; njihovo pridobivanje lahko predstavlja konfliktno področje med zasebnim in javnim interesom pa tudi z drugimi vlogami gozda. 3. Številni problemi - mednje sodi tudi naš odnos do narave - so nas doleteli iznenada, zato še vedno skušamo misliti in jih reševati na stare načine. Tudi nastajajoča gozdarska zakonodaja ne odraža ustrezno pomena in vloge nelesnih gozdnih dobrin. 4. Poznavanje ekonomskih razsežnosti teh dobrin bi prispevalo k ustreznejšemu obravnavanju ter vrednotenju njih samih in gozda kot celote. 216_^___P^ širokem krogu ljudi. Zato so zanimivo potencialno področje zalcomunkiranje z javnostjo in opozarjajo ^na^ potrebo po te dobrir grajeni zakonodaji - od odlokov, ki bodo upoštevali specifične krajevne ne bo razvita, na tem področju ne bi smelo biti pn Najrazličnejše oblike dela s temi dobrinami lahko v 3jo zanimiva področja gozdarskega delovanja - od razvijanja stikov z tjo do možnosti razvijanja dolgoročnih poslovnih interesov, ki jih ^ ^ 5SC, goLnih fadežev, gob^ in plodov Tli pomen^ zdravilnih v fitoterapiji. Delo s Hkrati sprejemamo naslednja priporočila: 1. Gozdarstvo potrebuje celovit program dela na področju nelesnih dobrin, ki izvirajo iz gozda. Okrepiti je treba ustrezno vzgojnoizobraževalno delo v formalni (šolski) in neformalni (vzgoja javnosti) sferi, pri čemer je še posebej treba poudariti vidike ogroženosti in varovanja teh dobrin. Okrepiti je treba tudi raziskovalno delo na vseh področjih, ki zadevajo te 2. Sistematično je treba večati in urejati vedenje o teh dobrinah. Zagotoviti je treba zbiranje podatkov o njih na državni ravni. Anketo, ki je bila tega področja. Zato je treba s tovi 3. Vse nelesne dobrine, ki izvirajo iz gozda, je treba opredeliti kot ekonomsko-pravno kategorijo: poiskati je treba meje med koristmi iz gozda, ki pripadajo samo lastniku gozda, in tistimi, ki pripadajo vsej javnosti. Oblikovati je treba mehanizme in sredstva za usklajevanje konfliktov med javnim in 4. Glede na ajo, ki bo na vseh nivojih (od države do "Gozd je dobrina javnega ( a" naj se vključi tudi v novi Zakon o gozdovih. 5. divjad nje z njimi so iju je treba pojme ne ravnosti razširiti tudi na te 6. Meden je gozda je tolikšnega gospodarskega pomena, da bi lahko postalo tudi predmet gozdarskega visokošolskega študija in raziskovanja; posebnega pomena bi bilo tesnejše operativno sodelovanje gozdarstva in čebelarstva. 7. Gozdarstvo mora glede na velike potenciale tega področja izdelati strategijo svojega delovanja. Posebej bo treba opredeliti vlogo stroke pri varovanju teh dobrin (vzgojna, svetovalna, nadzorna). 8. Glede na številna etična vprašanja, ki jih to področje odpira za mnoge ljudi, je treba izdelati kodeks ravnanja pri pridobivanju teh dobrin, ki bi zajel razmejitev med ljubiteljskim in komercialnim, samoomejevanje pri količinah, spoštovanje gozda in njegovega življenja (npr. ubijanje polhov za zabavo), obzirnost do drugih interesov, varovanje vrst, njihove pestrosti itn. 9. Te ugotovitve in priporočila bomo objavili v strokovnem in dnevnem tisku. Za redakcijsko skupino: prof. dr. Boštjan Anko ALPSKA KONVENCIJA (SALZBURG, 1991) Ministri za varstvo okolja Avstrije, Nemčije, Francije, Italije, Švice, Liechensteina in komisar za varstvo okolja Evropske gospodarske skupnosti so na 2. konferenci za varstvo Alp 7. novembra 1991 v Salzburgu podpisali Alpsko konvencijo. S tem mednarodnim dogovorom naj bi bilo zagotovljeno celovito varstvo alpskega sveta in mednarodno sodelovanje pri obravnavanju vseh vitalnih vprašanj, povezanih z varovanjem narave v Alpah. Konvencija je usklajena s preostalimi mednarodnimi dogovori na področju varstva narave (npr. Washingtonska, Bernska in Bonnska konvencija), le da natančneje opredeljuje specifičnosti alpskega prostora. Načela konvencije bo podrobneje obravnavalo osem protokolov (varstvo narave in urejanje krajine, promet, turizem, načrtovanje, kmetijstvo, energetika, varstvo gorskega gozda in varstvo tal). Najtemeljiteje je pripravljen protokol o varstvu narave, ki je že v obravnavi po posameznih državah in naj bi bil predvidoma podpisan v letu 1992. Na konferenci je kot opazovalec sodeloval tudi slovenski minister za varstvo okolja in urejanje prostora Miha Jazbinšek, po mednarodnem priznanju pa ima Slovenija tudi formalno možnost podpisa te konvencije. Pripravil: Peter Skoberne IV. SVETOVNI KONGRES O NARODNIH PARKIH IN ZAVAROVANIH OBMOČJIH Caracas (Venezula), 10. - 21. februar 1992 V Caracasu je od 10. - 21. februarja 1992 potekal IV. svetovni kongres o narodnih parkih in zavarovanih območjih pod geslom Parki za življenje. Srečanje naravovarstvenikov iz več kot 120 držav vseh celin je potekalo pod okriljem Svetovne zveze za varstvo narave (lUCN). Iz Slovenije sta se kongresa udeležila Marija Zupančič-Vičar (Triglavski narodni park) in Peter Skoberne (Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine). Udeleženci so sprejeli posebno izjavo, ki opozarja na ključne globalne naravovarstvene probleme in usmerja varstveno politiko za naslednje desetletje. Organizator kongresa pripravlja s svojimi komisijami podroben načrt dela, ki bi omogočal izvajanje načel Caracaške izjave (The Caracas Declaration). CARACASKA IZJAVA MI, več kot 1500 voditeljev in udeležencev, zavezanih ohranjanju sveta, ki nas je Svetovna zveza za varstvo narave zbrala na 4. svetovnem kongresu o narodnih parkih in zavarovanih območjih v Caracasu, Venezuela, od 10. do 21. februarja 1992, SPREJEMAMO to izjavo, ki izraža naše prepričanje, da so za vse človeštvo življenjsko pomembni dobro upravljani narodni parki in zavarovana območja. UGOTAVLJAMO: * da ima narava intrinsično vrednost in zahteva spoštovanje ne glede na svojo koristnost človeštvu; * da je prihodnost človeške družbe odvisna od tega, ali ljudje živijo v miru in skladno z naravo; * da je razvoj odvisen od ohranjanja raznolikosti in plodnosti življenja na Zemlji; * da to naravno bogastvo izginja z nezaslišano naglico, in sicer zaradi hitre rasti človeštva, neenakomernega in pogosto pretiranega izkoriščanja naravnih bogastev, napačnih in družbeno škodljivih načinov razvoja, svetovnega onesnaževanja in slabih gospodarskih sistemov, tako da je sedaj ogrožena prihodnost človeštva; * ta grožnja bo živa, dokler ne bomo odpravili problemov, okrepili gospodarstva v mnogih državah in premagali revščine s skladnim razvojem; * mnogo ljudi mora spremeniti svoj način življenja in svetovna skupnost mora sprejeti nove in pravične načine razvoja, ki bodo temeljili na varstvu in še znosni rabi okolja, ter zavarovati svetovne sisteme, ki omogočajo življenje. MENIMO, da morata ustanovitev in učinkovito vodenje mreže narodnih parkov in drugih ombočij, kjer so zavarovani ogroženi naravni habitati, živalstvo in rastlinstvo, imeti največjo prednost in ju je treba izpeljati na tak način, da ne bosta v nasprotju s potrebami in zahtevami krajevnega prebivalstva. Ta območja so ključnega pomena, ta pa še narašča, ker: * varujejo številne svetovne izstopajoče predele živega bogastva, naravne lepote in kulturnega pomena, so vir navdiha in nenadomestljiva dobrina dežel, ki jim pripadajo; * pomagajo ohranjati raznolikost ekosistemov, vrste, genetske različice in ekološke procese (tudi uravnavanje vodnega toka in podnebja), ki so bistveni za vse življenje na Zemlji in za izboljšanje človekovih družbenih in gospodarskih razmer; * varujejo genetske različice in vrste, ki so bistvene za zadovoljevanje človekovih potreb, npr. v kmetijstvu in zdravstvu, in so temelj za človekovo družbeno in kulturno prilagajanje v negotovem in spreminjajočem se svetu; * morda so dom skupnostim ljudi s tradicionalno kulturo in nenadomestljivim poznavanjem narave: * morda so v njih pokrajine, ki odražajo dolgo zgodovino medsebojnega vplivanja ljudi in njihovega okolja: * imajo neizmerno znanstveno, vzgojno, kulturno, rekreacijsko in duhovno vrednost; * prispevajo večje neposredne in posredne koristi krajevnemu in državnemu gospodarstvu ter modele za razumno zavarovanje, ki jih je moč uporabiti drugje po svetu. ZATO in v mislih na sporočilo projekta Skrb za Zemljo: strategija za skladno življenje. Svetovna strategija za biološko raznolikost, ki ga je izdal ta kongres, ter na prejšnja sporočila Svetovne strategije za varstvo narave. Svetovne listine za naravo in Svetovne komisije za okolje in razvoj, MI, UDELEŽENCI CARACASKEGA KONGRESA: 1. PONOVNO TRDIMO, da je človeštvo odgovorno za varovanje živega sveta; 2. POUDARJAMO duhovni, družbeni, gospodarski, znanstveni in kulturni pomen narodnih parkov in drugih oblik zavarovanih območij; 3. POUDARJAMO, da sta zavarovanje svetovne biološke raznolikosti in uresničevanje skladnega razvoja odvisna od učinkovite in prodorne mednarodne akcije, ki bi prenovila svetovne gospodarske in trgovske sisteme ter preprečila onesnaževanje, ki grozi s spremembo podnebja na svetu; 4. ROTIMO vse vlade, območne in krajevne oblasti ter mednarodne ustanove, naj vključijo zavarovana območja kot sestavne prvine v razvojno politiko, programe, načrte in projekte; 5. SPODBUJAMO skupnosti, nevladne organizacije in zasebne ustanove, naj se aktivno vključijo v ustanavljanje ter upravljanje narodnih parkov in zavarovanih območij; 6. PREDLAGAMO vsem vladam, krajevnim oblastem, mednarodnim ustanovam in nevladnim organizacijam, naj obveščajo in vzgajajo vse plasti družbe o pomenu zavarovanih območij ter o gospodarskih, družbenih in okoljevarstvenih koristih, ki jih prinašajo, ter naj tako javnost aktivno sodeluje in podpira njihovo varovanje; 7. VZTRAJAMO, naj industrija (tudi turizem, kmetijstvo, gozdarstvo ter pridobivanje nafte in rudnin) sprejme najvišja merila za zavarovanje okolja in prepreči škodljive vplive na zavarovana območja; 8. ROTIMO industrijo, posebej multinacionalne družbe, in vlade, naj zagotovijo, da bo kakršnokoli izkoriščanje biološke raznolikosti v skladu s strogimi merili v neodvisni državi, kjer to izkoriščanje poteka; 9. POUDARJAMO bistveno vlogo naravovarstvene vzgoje in spodbujamo vse vlade, naj okrepijo svoje programe, posebej o narodnih parkih in zavarovanih območjih ter v zvezi z njimi, in naj ustanovijo ustrezne državne organizacije, ki bodo razvijale in usklajale ta proces; 10. POUDARJAMO, da morata kljub temu, da so narodni parki in zavarovana območja še posebej pomembni, tudi vse kopno in morje biti upravljana tako, da se ohranja (ali znova vzpostavlja) najvišja kakovost okolja; 11. POUDARJAMO potrebo po mednarodnem sodelovanju in pomoči, da bosta najnovejše znanje in najboljša možna tehnologija na voljo vsem vladam in še posebej upravljalcem zavarovanih območij. ZARADI TEH CILJEV SPODBUJAMO VSE VLADE TER PRISTOJNA DRŽAVNA IN MEDNARODNA TELESA: 1. da z nujno akcijo utrdijo in razširijo državni sistem dobro upravljanih zavarovanih predelov z vplivnimi območji in koridorji, tako da bodo do leta 2000 zavarovali vse tipe kopnih, sladkovodnih, obalnih in morskih ekosistemov v vsaki državi in dopustili prostor za prilagoditev ekosistemov spremembi podnebja. 2. da zagotovijo, da bodo naravovarstvene in gospodarske koristi, ki jih dajejo zavarovana območja, popolnoma priznane v državnih razvojnih strategijah in proračunih. 3. da podpirajo takšno razvojno politiko zavarovanih območij v državi, ki upošteva šege in navade, varuje interese domačinov, se popolnoma zaveda vloge in interesov moških in žensk ter spoštuje interese otrok tega in prihodnjih rodov. 4. da zagotovijo prednostno ustanovitev učinkovitih mednarodnih, državnih, območnih in krajevnih upravnih, zakonskih, proračunskih in finančnih mehanizmov za podporo zavarovanih območij in da jih redno posodabljajo. 5. da zagotovijo ustrezne denarne in druge vire za učinkovito upravljanje razglašenih zavarovanih območij, ki naj dosegajo svoj namen. 6. da okrepijo naravovarstveno vzgojo in poskrbijo za pouk, ki bo izboljšal profesionalizem pri upravljanju zavarovanih območij. 7. da omogočijo ustanovitev uspešne in učinkovite mreže nevladnih organizacij, ki bi sodelovale na krajevni, državni in mednarodni ravni in si prizadevale, da bi narodni parki in zavarovana območja dosegla svoj namen. 8. da priznajo, kako pomembne so demografske spremembe in njihove posledice za preživetje biološke raznolikosti, in da sprejmejo ustrezne akcije, ki bi zmanjšale to vrsto ogroženosti. 9. da pospešujejo proračunsko znanstveno raziskovanje in opazovanje, ki bo izboljšalo načrtovanje in upravljanje zavarovanih območij, ter da uporabljajo taka območja za raziskovanje, ki bi izboljšalo razumevanje okolja. 10. da razvijejo mehanizme, ki bodo omogočili vsem sektorjem družbe, posebno krajevnemu prebivalstvu, da bodo sodelovali pri načrtovanju, ustanavljanju in upravljanju pri skupnih stroških in 11. da aktivno sodelujejo pri Ker UGOTAVLJAMO, da je akcija za zavarovanje živega bogastva in naravnih lepot Zemlje odvisna od prizadevanja vseh ljudi, SI NALAGAMO DOLŽNOST, 3čk te izjave. predsednika' POUDARJAMO, da sta ustanovitev in vzdrževanje REPUBLIKE VeNEZUH^^ da sporoči to izjavo na ki bo v Riu de Janeiru v Braziliji junija 1992; tako bo vključeni v Agendo 21 tije stoletje. 2. KONFERENCA O KOORDINACIJI EVROPSKIH REGIJSKIH PARKOV 10.-13. april 1992 CEDIP v od 10. do 13. aprila 1992. Na Egide Moreau in Aitken Clark, bivši in STredS^dnS'lUCN TaTcefovsk^predsTd^^i^^ italijanske koordinacije regijskih parkov in rezervatov Bino Li Calsi ter številni predstavniki regijskih ^parkov in varstvene politike regijskih parkov, katerih zasnova je v različnih državah dokaj raznolika. Koordinacija naj bi potekala v okviru FNNPE, izvajala pa bi jo primerna italijanska ustanova, kot na primer CEDIP. Težišča dejavnosti bi bila: priprava pregleda evropskih regijskih parkov, večja medsebojna povezanost, izmenjava izkušenj in osebja. Regijski parki naj bi v evropskih razmerah uspešno zagotavljali varstvo narave v poseljenih območjih z značilno kulturno krajino, torej bi bili model za skladen razvoj z varstvenimi cilji. Pripravil: Peter Skoberne TISKARNA Tel. 061/301-542 B. & M. Povše, Povšetova ul. 36a, Ljubljana NAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV ZA VARSTVO NARAVE 1. Članki naj vsebinsko obravnavajo področje varstva naravne dediščine. Prispevki, ki obravnavajo bazične stroke (npr. botanika, zoologija, geologijo), morajo vsebovati tudi varstveno aplikacijo. Priporočena dolžina članka je ena avtorska pola, prispevke, daljše od 2,5 avtorske pole, bomo objavili le izjemoma. Prispevki so recenzirani in lektorirani, za prevod izvlečkov in povzetkov v enega od svetovnih jezikov poskrbi uredništvo. Avtor opravi korekturo, ko je članek postavljen in po prelomu. Avtorju pripada 50 separatov. 2. Prispevke pošljite na disketi (3,5" ali 5,25"). Za računalnike ATARI ima prednost program Steve, za IBM kompatibilne pa programa Wordstar in Displaywrite. Za vse preostale programe priložite poleg originalne, še datoteko v formatu ASCII. Poleg diskete priložite še izpis in priloge. Pri člankih, oddanih brez diskete, odštejemo od honorarja stroške, potrebne za prepis v računalniško obliko. 3. Prispevek naj ima praviloma naslednje elemente: Naslov Ime (na) avtorja(jev) Naziv, naslov Ključne besede Izvleček Uvod Metode Rezultati Razprava Sklepi Povzetek Literatura Priloge (fotografije, skice, tabele, ipd.) KLJUČNE BESEDE so do tri besede dolgi temeljni pojmi, ki opredeljujejo vsebino prispevka. Praviloma naj jih ne bo več kot pet. IZVLECEK ima namen podati osnovne informacije o članku. Jasno naj bo napisano temeljno sporočilo prispevka in naj ne bo daljši od 200 besed. TABELE naj ne bodo prevelike. Večje število podatkov prikažemo pregledne je v več tabelah. Vsaka naj bo z zaporedno številko navedena v besedilu. Vsak tabela ima kratek in razlagalen naslov, ki se začne: Tab. 1 - SLIKE K slikam štejemo karte, risbe, diagrame in fotografije. Risbe morajo biti izdelane z računalniško grafiko ali narisane s tušem. Fotografije morajo biti kakovostne in dovolj kontrastne. Uporabni so tudi diapozitivi. Kartografske priloge, risbe in diagrami naj bodo že pripravljeni v merilu, primernim za objavo (format publikacije). Slike navedemo po zaporedju v besedilu, podnapis k sliki pa se začne: 'SI. 1 - \ POVZETEK je namenjen prevodu v tuj jezik, zato je zelo pomemben del prispevka, saj je razen slikovnega gradiva in izvlečka edina informacija, ki je neposredno dostopna tujemu bralcu. Imeti mora informativno vsebino, v kateri izstopajo originalni izsledki. V posebnih primerih lahko povzetek nadomesti tudi prevod razprave. LITERATURA Vse publikacije, ki jih navajamo v besedilu, se morajo morajo ujemati s seznamom literature. Virov, ki niso omenjeni v besedilu, ne vpišemo v seznamu literature. V besedilu se na vir sklicujemo z navajanjem na naslednje načine: . . . ogrožen rumeni sleč (Peterlin, 1965) ... . . . ugotavlja že Paulin (1916) ... V primeru, da sta dva avtorja z enakim priimkom, dodamo pred priimek še začetnico imena (npr. M. Wraber in T. Wraber), različnim delom enega avtorja v istem letu pa dodajte prinavajanju in v pregledu za letnico male črke abecede (npr. Mayer, 1955a). Pregled literature naj bo urejen kronološko po abecednem vrstnem redu avtorjev. Primeri za navajanje virov: članki Povž, M., 1983: Spremembe v arealu dveh vrst podusti {Chondrostoma, Pisces) v Sloveniji.- Biološki vestnik, 31, 1: 45-52, Ljubljana. Gregori, J. & S. D. Matvejev, 1987: Predlog rdečega seznama ptičev Slovenije.-Varstvo narave, 13: 69-78, Ljubljana. članki v zbornikih in monografijah Devetak, D. & B. Kolar, 1988: Notes on the Planipennia (Neuroptera, Insecta) of the Subpannonic region of Slovenia (YU).- Forum pannonicum rerum naturarum, Maribor, 8.-10. sept. 1988, pp. 10-11. Gepp, J., 1981: Rote Liste der gefährdeten Netzflügelrarten der Steiermark (Megaloptera, Raphidioptera und Planipennia). - In: Gepp, J. (ed.): Rote Listen gefährdeter Tiere der Steiermark, Graz, pp. 91-96. monografije Martinčič, A. & F. Sušnik, 1982: Mala flora Slovenije.- Državna založba Slovenije, Ljubljana, 793 pp. Pri kolektivnih avtorjih (več kot štirje avtorji), navedemo prvega in dodamo et all (npr. Jež, M. et all, 1982: . . .) Osnovo za tisk revije smo pripravili z opremo, Icatere nabavo nam je omogočila organizacija R E P R O J U B 1 N A d.0.0. CELOVŠKA 175 SLO- 61107 UUBLJANA TELEFON 061/ 552-341, 552-150, 554-450 FAX (061) 552-563, TLX 31639 yu-autena p.p. 69 ZA VARSTVO NARAVNE DEDIŠČINE 9 , vsebina Jana Vidic: Pregled rdečih seznamov ogroženih živalskih vrst v Sloveniji 7 Boris Kryštufek: Rdeči seznam ogroženih sesalcev (Mammalia) v Sloveniji 19 Janez Gregori & Sergej D. Matvejev: Rdeči seznam ogroženih ptičev v Sloveniji 21 Narcis Mršič: Rdeči seznam ogroženih plazilcev (Reptilia) v Sloveniji 41 Boris Sket: Rdeči seznam ogroženih vrst dvoživk (Amphibia) v Sloveniji 45 Meta Povž: Rdeči seznam ogroženih sladkovodnih rib (Pisces) in piškurjev (Cyclostomata) v Sloveniji 51 Jan Carnelutti: Rdeči seznam ogroženih metuljev (Macrolepidoptera) v Sloveniji 61 Ciril Krušnik: Rdeči seznam ogroženih mladoletnic (Insecta, Trichoptera) v Sloveniji 105 Dušan Devetak: Rdeči seznam ogroženih kljunavcev (Mecoptera) v Sloveniji 109 Dušan Devetak: Rdeči seznam ogroženih mrežekrilcev (Neuroptera s. 1.) v Sloveniji 111 Andrej Gogala: Rdeči seznam ogroženih stenic (Heteroptera) v Sloveniji 117 Sergej D. Matvejev: Rdeči seznam ogroženih ravnokrilcev (Orthopteroidea) v Sloveniji 123 Narcis Mršič: Rdeči seznam ogroženih dvojnonog (Myriapoda: Diplopoda) v Sloveniji 131 Ivan Kos: Rdeči seznam ogroženih strig (Chilopoda) v Sloveniji 137 Boris Sket: Rdeči seznam ogroženih sladkovodnih višjih rakov (Malacostraca aquatica: Isopoda, Amphipoda, Decapoda) v Sloveniji 147 Franc Potočnik: Rdeči seznam ogroženih mokric (Isopoda terrestria, Crustacea) v Sloveniji 157 Boris Sket & Anton Brancelj: Rdeči seznam ogroženih sladkovodnih nižjih rakov (Entomostraca: Anostraca, Cladocera, Copepoda, Ostracoda) v Sloveniji 165 Boris Sket: Rdeči seznam ogroženih pijavk (Hirudinea) v Sloveniji 177 Narcis Mršič: Rdeči seznam ogroženih deževnikov (Lumbricidae, Oligochaeta) v Sloveniji 179 Jože Bole: Rdeči seznam ogroženih kopenskih in sladkovodnih mehkužcev (Mollusca) v Sloveniji 183 Milan Velikonja: Rdeči seznam ogroženih sladkovodnih trdoživnjakov (Hydrozoa) v Sloveniji 191 Boris Sket: Rdeči seznam ogroženih živali podzemeljskih voda v Sloveniji 193 Kazalo nahajališč ogroženih živalskih vrst 205 Poročila 211 Martuljška izjava (CIPRA) 211 Gradeška izjava 212 Postranski gozdni proizvodi 215 Alpska konvencija 217 Caracaška izjava 218 Koordinacija evropskih regijskih parkov (CEDIP) 221 9770506425041