PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
rTZ^rwinl Cena 700 lir - Leto XLII. št. 272 (12.597)
Trst, torek, 18. novembra 11
| TRST
| m M—*—
O*-
o-
o
o
T’
►
-n
W
a
G
T-
§
8
s
5
7
Z
u

z
H
g
PP 559 1 linije)
o 1
85723
3
CD
vri
I
Šef jugoslovanske diplomacije včeraj tudi pri predsedniku Cossigi
Dvostranski odnosi v ospredju pogovorov med zunanjima ministroma Italije in SFRJ
Cossiga in Andreotti različno gledata na zaščito slovenske manjšine
Jugoslovanski zunanji minister Dizdarevič s predsednikom Cossigo in šeiom italijanske diplomacije Andreottijem	(Telefoto AP)
SANDOR TENCE
RIM — Včeraj je začel dvodnevni uradni obisk v Italiji jugoslovanski zunanji minister Raif Dizdarevič, ki se je zjutraj srečal z Andreottijem, popoldne s predsednikom republike Cossi-po, v večernih urah pa sta se ministra udeležila plenarnega zasedanja obeh delegacij, ki se je zavleklo pozno v noč. Na prvem srečanju, ki je potekalo na štiri oči, sta Andreotti in njegov gost ocenila mednarodna dogajanja, krizna žarišča v Sredozemlju, odnose med Vzhodom in Zahodom ter potek dunajske konference o varnosti in sodelovanju v Evropi.
Dvostranski odnosi pa so bili v središču pozornosti večernega plenarnega zasedanja dveh delegacij. Zunanja ministra sta v zdravicah podčrtala, da se politični odnosi med državama razvijajo zelo dobro in da je treba zato na vsak način nadaljevati na poti prijateljstva in sožitja. Obžalovala pa sta, da se gospodarsko sodelovanje ne razvija tako, kot bi moralo, pri čemer sta izhajala iz izhodišč nedavnega beograjskega zasedanja mešane ekonomske komisije. Beograd si želi več italijanskih naložb in istočasno več pozornosti na področju industrijske kooperacije, italijanski partnerji pa večjo
elastičnost pri spodbujanju tujih investicij.
Glavna tema sinočnjih pogovorov so bili vsekakor osimski sporazumi in predvsem vsa nerešena vprašanja, ki so z njimi povezana. Jugoslovanska stran je med odprte probleme dosledno in odločno vključila tudi nerešena vprašanja globalne zaščite slovenske manjšine. Andreotti je sicer podčrtal, da ima italijanska država v evidenci to problematiko, pri postopku za odobritev zakona pa bosta morala vlada in parlament upoštevati »zemljepisne in druge razlike med Slovenci, ki živijo v tržaški, goriški in videmski pokrajini«. Italijanski zunanji minister je tudi napovedal, da bo o tem vprašanju čimprej zainteresiral vlado, dodal pa je, da bo treba pri obravnavi slovenske zaščite upoštevati tudi položaj italijanske skupnosti v Jugoslaviji, ker italijanska stran opaža razlike, kako se s temi vprašanji ukvarjajo v Sloveniji in kako v hrvaški Istri in na Reki. Jugoslovanski minister ni zakrival teh težav in podčrtal, da ima italijanska skupnost pravico zahtevati' spoštovanje vseh ustavnih načel na narodno mešanem ozemlju, da pa imajo tudi Slovenci v Italiji vso pravico do globalne zaščite, brez vsakršnih zemljepisnih razlik ali omejitev.
Andreotti je torej ponovil svoja stara omejevalna stališča o različni stopnji zaščite naše skupnosti in znano (nesprejemljivo) teorijo recipročnosti med obema narodnima skupnostima.
Povsem nasprotno stališče pa je o slovenski zaščiti zavzel predsednik'republike Cossiga, ki je pogumno soglašal z Dizdarevičem, da je treba Slovencem zagotoviti celovito in globalno zaščito. Cossiga je tako spet potrdil
svojo odprtost in občutljivost do manjšinskih vprašanj v državi.
Delegaciji sta obravnavali tudi problematiko avtocestnih povezav, delovanja mednarodne skupnosti Alpe-Jadran in nerešenega vprašanja ribolova na Jadranu. Beseda je tekla tudi o turističnem sodelovanju, pri katerem se morata državi zavzemati za integracijo in ne stremeti po škodljivi konkurenčnosti.
USpti.
kmetov na Koroškem
VINKO VVIESER
CELOVEC — Po treh desetletjih ima skupnost južnokoroških kmetov spet dva zastopnika v koroški kmetijski zbornici. Skoraj 2000 kmetov in kmetic z Južnega Koroškega je podprlo na nedeljskih volitvah skupnost in omogočilo, da bosta v prihodnjih petih letih delovala v koroški kmetijski zbornici dva koroška Slovenca: Janko Zwitter iz Zahomca in dipl. inž. Štefan Domej iz Rinkol pri Pliberku.
Od 47.000 volilnih upravičencev jih je okoli 37.000 šlo k volitvam. Udeležba je padla na 79 odst. Skupnost južnokoroških kmetov, ki svojega zaledja seveda nima po vsem Koroškem, je s 1945 glasovi dobila dva mandata. Mandat je pridobila na račun Bauernbunda (blizu OEVP), ki je izgubil dva poslanca in je s svojimi 20 poslanci še vedno najmočnejša frakcija. Drugi mandat je Bauernbund moral prepustiti kmečki organizaciji FPOE. Socialistični kmetje imajo še naprej 8 poslancev.
S pridobitvijo drugega mandata je skupnost južnokoroških kmetov izboljšala pogoje za nastop v zbornici, vrhu tega pa je njen volilni uspeh prišel ravno v trenutku, ko se ponovno zbirajo proti-manjšinske sile. Zato je ta volilni rezultat še večjega moralnega pomena za kmečko skupnost kot tudi za slovensko narodno skupnost, ki je pri teh volitvah združila svoje sile od levice do desnice.
EP o sodelovanju med Evropo in SFRJ
STRASBOURG - Odnosi med Italijo, državami EGS in Jugoslavijo, o katerih sta pravkar v Rimu razpravljala jtalijanski zunanji minister Andreotti te njegov jugoslovanski kolega Dizdarevič, bodo zdaj na dnevnem redu sredinega in četrtkovega berlinskega zasedanja Komisije za gospodarske odnose zunaj Evropskega parlamenta.
Na osnovi posega, ki ga je pripravil tržaški komunistični poslanec Giorgio Rossetti bodo člani komisije vzeli v Pretres različne možnosti razvoja sodelovanja med EGS in Jugoslavijo, kot to predvideva sporazum iz- leta 1980.
Italija je trenutno tretji jugoslovanski gospodarski partner, med članicami EGS pa je celo druga. Skorajšnje zasedanje komisije je zato zanjo posebnega pomena, kolikor bi morali obnoviti nekatere točke sporazuma. To ko torej priložnost, da se na zasedanjih posebne komisije Evropskega Parlamenta razpravlja o nekaterih skupnih načrtih, pri katerih bi prišli v Poštev tudi Trst in dežela Furlanija-Julijska krajina. Rossetti bo po zasedanju odpotoval v Beograd, kjer bo še Poglobil temo sodelovanja med Italijo ln Jugoslavijo.
Država razdvojena zaradi problema nasledstva ter odnosov s SZ in LRK
Nepotrjena vest o umoru severnokorejskega predsednika Kim II Sunga v vojaški zaroti
Beppe Grillo in Volonte izzvala politično afero
RIM — KD in PSI sta spet na tem, da si skočita v lase, to pa zaradi različnih pogledov na aferi Grillo in Volontč, oziroma, ker ju eni povezujejo v en sam snop, drugi pa primera ločujejo.
Prvi je med televizijsko oddajo Fantastico dal razumeti, da socialisti kradejo, drugi pa je v filmu 11 caso Moro poosebil umorjenega predsednika stranke relativne večine. Grillo je svoje povedal mimo dogovorjenega besedila in ga ni bilo moč ustaviti, Volonteju pa niso dovolili, da se udeleži pogovora z Raffaello Carrd med oddajo Domenica in. Po mnenju KD daje film vtis, da so demokristjani neposredno krivi Morove smrti.
Socialisti so na Beppa Grilla seveda hudo jezni, jezni pa so tudi zaradi bojkota RAI proti Volonteju. Demokristjani menijo, da takšno zadržanje odraža tipično politiko PSI o rabi dveh meril. Predsednik RAI Manca (socialist) je za četrtek sklical upravni svet, da prouči oba primera. KD izraža upanje, da se zadeva ne izrodi v pristransko politično afero in da se razčistijo pojmi o svobodi politične satire ob nuji po ohranitvi oddaj v živo, ki pomenijo posvežitev televizijske službe.
Nekateri (zlasti radikalci) ocenjujejo Grillov nastop kot spodrsljaj, bojkot proti Volonteju pa kot izrazito politično cenzuro režimskega kova.
SEUL Je severnokorejski predsednik Kim II Sung živ ali mrtev? So nanj res streljali zarotniki? Je njegov sin Kim Jong II zaprt, je zbežal ali še zmeraj upravlja državo namesto očeta? Na ta in podobna vprašanja ni mogoče odgovoriti, ker so vesti o dogajanju v Ljudski republiki Koreji protislovne in ker nihče ni ničesar uradno priznal.
Po sporočilu južnokorejskega obrambnega ministrstva naj bi Severni Korejci prek zvočnikov, ki so nameščeni vzdolž vseh 250 kilometrov mejnega pasu na 38. vzporedniku, razglasili, da je 74-letni državnik padel pod streli atentatorjev. Pri Panmunžomu, kjer se delegaciji obeh Korej periodično sestajata in kjer je bilo 27. 7. 1953 podpisano premirje v korejski vojni, naj bi pjongjanška zastava visela na pol droga, a k spomeniku, ki so ga v okviru kulta osebnosti postavili Kim II Sungu, naj bi položili cvetje, kar pa so ameriški krogi v Seulu zanikali s pripombo, da ni onstran meje videti nobenih sprememb.
Seulska vlada se je sestala na nuj-nostni seji, vojska in policija pa sta v stanju pripravljenosti, ker so domnevno vest o umoru Kim II Sunga nekateri krogi raztolmačili kot nekakšno diverzantsko potezo, za katero da se skriva skorajšnji vojaški napad Severne Koreje na Južno.
V državah, ki so najbolj zainteresirane za vse, kar se dogaja na Korejskem polotoku, zaenkrat ni bilo posebnih reakcij. SZ molči, ZDA zaroti ne verjamejo, LRK pravi, da ničesar ne ve, Japonska trdi, da je pjongjanška partija seznanila severnovietnam-sko s Kim II Sungovo smrtjo, diplomati Severne Koreje pa to zanikajo.
Domnevni atentat pripisujejo eni prokitajskemu krilu vojske, ki je proti Kim II Sungovi politiki večje naslonitve na SZ, drugi pa prosovjetskemu krilu, ki ne mara »mladega« Kim Jong Ila (44 let), češ da bo skvaril odnose z Moskvo, ki že itak ni posebno zadovoljna z načinom, kako ta upravlja sovjetsko civilno in vojaško pomoč državi. Kim Jong II je nadomestil očeta leta 1980, ne uživa pa velikega ugleda.
Danes na naših športnih straneh
Tokrat sami uspehi
Jadranovi košar-karji se z gostova-v San Donaju s predrago-
cenima točkama. V vV_ § S J i; žsa B 8. kolu drugoligaš-kega prvenstva so namreč premagali moštvo Pulloverie z 99:91, kar pa je Pomembnejše, so s prikazano igro po-Vsem zadovoljili. Za ta uspeh je treba Pohvaliti prav vse Jadranove košar-^arje, ki so dali vse od sebe. Novi toč-.Pa sta še kako dobrodošli, saj bi v Primeru poraza naši košarkarji ostali farni na predzadnjem mestu. V tem Kq1u so namreč vsi neposredni tekme-Cl naših fantov zmagali.
Zelo uspešen je tokratni obračun v raznih odbojkarskih ligah. Odbojkari-6 Mebla so z zmago proti Albatrosu asedle četrto mesto na lestvici, takoj
za »trojico« še nepremaganih ekip. Po sobotnem domačem uspešnem nastopu je Val Kmečka banka spet na vrhu lestvice moške C-l lige, sicer v družbi Belluna in videmskega Rangersa. In prvi na lestvici so tudi odbojkarji 01ympie Kmečka banka v C-2 ligi. Če dodamo še, da so bila naša moštva tudi v »nižjih ligah« uspešna, potem smo s sobotnim odbojkarskim obračunom seveda povsem zadovoljni.
V središču pozornosti nogometnih navijačev je bil v nedeljo na Proseku derbi med domačim Primorjem in kriško Vesno. Zmagalo je Primorje z 2:0 in se tako povzpelo na četrto mesto lestvice 2. amaterske lige. Z nedeljsko zmago pa je Kras kar drugi na razpredelnici. Zaradi megle pa so tekmo v Bazovici prekinili.
Zadovoljiv je tudi obračun v 3. nogometni amaterski ligi, saj je od naših predstavnikov izgubil le Breg.
Teroristi umorili predsednika Renaulta
PARIZ — Sinoči ob 20.25 so v Boulevardu Edgard Ouinet, kjer je stanoval z ženo in petimi otroki, umorili predsednika in generalnega direktorja francoskega državnega industrijskega obrata Renault Georgesa Besseja.
Pariz se je po dvomesečnem premirju ponovno znašel v terorističnem primežu, ki zaenkrat še nima imena, čeprav je marsikdo prepričan, da nosi napad na Besseja pečat skrajno levičarske skupine Action directe, ki se »podpisuje« v stilu Rdečih brigad in nemške RAF. Na Besseja so namreč streljali iz drvečega avtomobila. Po prvih podatkih, ki jih je posredovala francoska policija, sta ga napadla dva neznanca, moški in ženska, ne izklufujejo pa, da sta bili ženski dvč.
Georges Besse (58 let) je vodil največjo podržavljeno francosko avtomobilsko industrijo od 23. januarja 1985. Bil je sin delavske družine. Po briljantno zaključenem študiju na priznanem pariškem Politehniku se je uspešno vključil v francoske vodilne kadre. Leta 1955 je postal član komisariata za jedrsko energijo. Bil je odgovoren za gradnjo jedrskega središča pri Pierrelatteju in predsednik konzorcija EURODIF. V specifičnem jedrskem resorju je ostal tudi kot predsednik COGE-MA (Compagnie generale des ma-tieres nucleaires).
Po podržavljanju največjih francoskih industrij so ga leta 1982 postavili na čelo podjetja Pechiney-Ugine-Khulmann, ki ga je zapustil, ko je prevzel vodstvo Renaulta.
Georges Besse
Odnose urejuje protokol, podpisan pred dvajsetimi leti
Papež Wojtyla in minister Dizdarevic proučila odnose med SFRJ in Vatikanom
RIM — Jugoslovanski zunanji minister Dizdarevic se je po jutranjem prvem srečanju z Andreottijem v spremstvu veleposlanika pri Sveti stolici Štelana Cigoja odpravil v Vatikan, kjer ga je v zasebni obliki sprejel papež Janez Pavel II. Šef jugoslovanske diplomacije je imel pogovore tudi z vatikanskim »prvim ministrom« kardinalom Casarolijem in z »zunanjim ministrom« monsinjorjem Silvestrinijem.
Papež in njegov gost sta si podrobno izmenjala mnenja in informacije o mednarodnem položaju, s posebno pozornostjo na razvoj dogajanj v nekaterih žariščih napetosti (vojna Iran - Irak itd.), na odnose med velesilama po vrhu v Islandiji, tudi na relaciji Sever-Jug, pri kateri igrajo posebno vlogo zapletena vprašanja dolgov nekaterih držav. Wojtyla je podčrtal, da katoliška cerkev želo ceni in podpira mirovna prizadevanja neuvrščenih držav ter hkrati pozorno spremlja izvajanje sklepov nedavne konference tega gibanja v Harareju, med katere sodijo v prvi vrsti prizadevanja za osamitev južnoafriškega rasističnega režima. Dizdarevic, ki je papežu izročil posebno poslanico predsedstva SFRJ, pa je s svoje strani poudaril, da Jugoslavija zelo ceni vatikanska mirovna prizadevanja in papežev dinamizem na zunanjepolitičnem prizorišču.
Na sprejemu, ki je potekal v sproščenem vzdušju, je seveda tekla beseda tudi o dvostranskih odnosih ter o položaju katoliške skupnosti v Jugosla-
viji. Obe strani sta podčrtali veljavnost in aktualnost protokola, ki urejuje odnose med Vatikanom in Beogradom. Ti odnosi so dobri in v fazi stalnega razvoja, kot je izrecno naglasil Janez Pavel II., medtem ko je Dizdare-vič poudaril, da bo SFRJ nadaljevala na poti celovitega izvajanja ustavnih načel na področju verskih svobodščin. Vatikan in Jugoslavija torej potrjujeta popolno zvestobo protokolu, ki je bil podpisan pred dvajsetimi leti, čeprav v Beogradu ne skrivajo zaskrbljenosti zaradi sovražnih stališč nekaterih po-
sameznikov znotraj katoliške skupnosti, ki se izneverjajo načelom omenjenega protokola.
Odprto pa ostaja še vedno vprašanje morebitnega papeževega obiska v Jugoslaviji, o čemer na sprejemu v podrobnosti ni tekla beseda. Zvedelo se je vsekakor, da ima Janez Pavel II. v prihodnjih dveh letih zelo natrpan program pastoralnih obiskov v tujini, minister Dizdarevic je vsekakor včeraj uradno povabil v Jugoslavijo kardinala Casarolija in monsinjorja Silvestri-nija, ki sta povabilo sprejela.
SANDOR TENCE
Jesenski Vrhovni sovjet
Uradni rezultati bodo znani komaj čez dva dni
V Braziliji zmagala vladna stranka
BRASILIA — Čeprav še nimamo dokončnih podatkov s parlamentarnih volitev v Braziliji, v tej kot ena sama celina veliki južnoameriški državi, (potrebna bosta še dva dneva, da bodo prešteli izide in proglasili izvoljene), je že na podlagi delnih izidov mogoče napovedati popolno zmago levičarsko-sredinske Stranke brazilskega demokratičnega gibanja (PMDB), nekakšnega potpurija ljudi različnih političnih in ideoloških prepričanj.
Stranka bo skoraj gotovo imela absolutno večino v ustavodajni zbornici, trdne večine v 19 od 23 državah, kjer bo imela svoje guvernerje, med temi sta tudi v Sao Paulo in Rio de Janeiru.
Stranka je zmagala tudi v državi Pernambuco, kjer je za guvernerja kandidiral stari vojak Miguel Arraes, guverner že pod diktatorskim režimom, vendar je moral zaradi
njega v pregnanstvo. V tej državi ni propadel samo nasprotnik Armesa, kandidat opozicijske liberalne stranke (PPL), ampak tudi minister Marco Maciel, prav tako kandidat PPL, ki se zavzema, da bi mandat predsednika države, Sarneya, od šestih skrajšali na pet ali morda celo štiri leta.
Kakšna bo nadaljnja pot PMDB, ki jo poraženci na desni in na levi že proglašajo, da bo, kot Revolucionarno—institucionalna stranka Mehike, živela brez ideologije in samo od volitev in oblasti?
PMDB je kot dedič nekdanjih sredinskih strank po volji bivšega diktatorkega režima nastala 1966. leta kot edina opozicijska stranka vojaškega režima. Leta 1979 so se vanjo vključili krščanski demokrati, komunisti in nekdanji gverilci.
MOSKVA — Tudi minister za obrambo Sergej Sokolov je včeraj prisostvoval odprtju jesenskega zasedanja Vrhovnega sovjeta. Prvi dan zasedanj so v celoti posvetili gospodarskim in družbenim razvojnim načrtom za leto 1987, posebne pozornosti pa sta bili deležni dve točki: napredovanje kmetijstva in utrjevanje obrambe.
Minister za finance Boris Gostev je prisotnim delegatom izjavil, da bodo v prihodnjem letu namenili večji del sredstev državne bilance socialnim službam in dokladam za nakup živil. 20,2 milijarde rubljev pa bodo namenili vojaškim stroškom. Vsota je znatno večja od lanskoletne. Danes bodo razpravljali o morebitni uvedbi statusa zasebnika za obrtnike in nekatere profesionalce.
Na sliki (telefoto AP): maršal Sokolov, ki se je spet pojavil v javnosti po daljši odsotnosti.
Perspektive po umiku evroraket?
General NATO Mačk proti ničelni opciji
BRUSELJ — Najvišji vojaški poveljniki NATO imajo pripombe k predlogu za umik evroraket iz Evrope — k tako imenovani ničelni opciji. Enaki pridržki, izrečeni pred enim mesecem, na predvečer vrha ZDA—SZ v Reykja-viku, so takrat dvignili veliko prahu.
Med včerajšnjim govorom v Miin-chnu na Bavarskem (uradni govor so razdelili v Bruslju) je namestnik poveljnika natovskih sil v Evropi, zahod-nonemški general Hans-Joachim Mačk podčrtal, da bi »ob pomanjkanju ustreznih ukrepov glede raket s kratkim dometom in konvencionalnega orožja (ničelna opcija) nastala luknja v natovskih silah v Evropi.«
Umik raket srednjega dometa (sovjetskih SS-20 in ameriških cruise in pershing) iz Evrope bi po Mačkovih besedah Evropo nevarno izpostavljal grozeči premoči konvencionalnega orožja Varšavskega pakta in grožnji na Češkoslovaškem in v Vzhodni Nemčiji nameščenih sovjetskih jedrskih raket kratkega dometa.
Natovski poveljnik je v primeri ničelne opcije govoril tudi o nastanku ločene obrambe Evrope in ZDA ter zahteval, naj NATO ohrani enotno strategijo za enako varnost vseh držav, ki so njene članice.
Mačk nadalje nasprotuje nastanku »con z različno mero varnosti«. Pozval je vse članice NATO, naj ne pozabijo »bistvene strateške funkcije evroraket za varnost Evrope«. Na to dejstvo — pravi Mačk — zahodnjaki ne bi smeli pozabljati, ko se s SZ pogajajo o razorožitvi.
Ameriški general Bernard Rogers, vrhovni poveljnik natovskih sil v Evropi in Mačkov nadrejeni, nemškega generala ni demantiral, ampak je sama rekel, da je Mačk govoril v svojem osebnem imenu.
Domala enako, 24 ur pred Mačkovim govorom v Miinchnu, je Rogers o perspektivah ničelne opcije govoril v Istanbulu, na letnem zasedanju skupščine Severnega Atlantika, posvetovalnega telesa tega vojaškega zavezništva.
Tudi letos stagnacija v izvozu
BEOGRAD — Jugoslovanski izvoz bi moral letos doseči lanskega s tem, da bi pošiljke na konvertibilno tržišče presegle lanske za 2 do 3 odstotke. Ob pričakovanem deviznem prihodku od storitev računajo tudi na peti zaporedni presežek v plačilni bilanci države v višini približno 630 milijonov dolarjev.
Madžarska bo ukinila obvezno menjavo
LJUBLJANA — Ob tem ko v Jugoslaviji razmišljajo, da bi uvedli na meji obvezno menjavo dinarjev vsaj s tistimi državami, ki na svojih mejnih prehodih zahtevajo menjavo v njihove valute, na primer na Madžarskem že razmišljajo o možnosti ukinitve menjave dinarjev v forinte. O tem sta se na enodnevnem obisku v Budimpešti pogovarjala tudi Jože Smole, predsednik RK SZDL in Imre Požgaj, predsednik patriotske fronte Madžarske.
To je včeraj dejal zvezni sekretar za zunanjo trgovino Nenad Krekič v pogovoru z domačimi in tujimi novinarji.
Na vprašanje, kakšna bi bila korist morebitne uvedbe obveznosti za državljane posameznih držav, da pri vstopu v Jugoslavijo zamenjajo devize za dinarje, je zvezni sekretar dejal, da je ta predlog povzročil burne odmeve, v glavnem v jugoslovanskem tisku. V tujini pa so pisali, da to ne bo problem, ker sta uradni in »črni« tečaj enaka, tako da je vseeno, kje bodo menjali devize. Krekič je pri tem pojasnil, da bi ta obveznost veljala le za državljane, katerih države že uresničujejo takšen ali podoben ukrep.
Obtožbo nekega tujega novinarja, da se Jugoslavija v bistvu umika s svetovnega tržišča, ker bo letošnji izvoz enak lanskemu, je Krekič ovrgel s trditvijo, da se je delež jugoslovanske trgovine v svetovni povečal z 0,41 odstotka v letu 1979 na 0,55 odstotka lani z možnostmi, da prihodnje leto doseže 0,6 odstotka. V jugoslovanskem izvozu hkrati narašča delež izdelkov višje obdelave, ki zdaj znaša 73 odstotka, medtem ko je delež neobdelanih izdelkov 5-odstoten.
Manjša okvara na JE Krško
BEOGRAD — Zaradi lažje okvare na ventilu centralne naprave za ohlajevanje so včeraj zaprli edino jugoslovansko jedrsko elektrarno, JE Krško v Sloveniji.
Delovanje jedrske elektrarne se je ukinilo avtomatično, kakor hitro so naprave, ki skrbijo za varnost objetka, zaznale okvaro v sekundarnem delu centrale. Okvaro so že v večernih urah popravili in že danes bi morala biti jedrska elektrarna ponovno operativna.
Proslavimo
^ milijona
šun i
Uno
prodanih avtomobilov
NAJBOLJ ISKAN AVTOMOBIL V ITALIJI... POSKUSI GA TUDI Tl!
Ob tej priložnosti je v tržaških podružnicah in poslovalnici Fiata
VAŠ STARI AVTOMOBIL VEČ VREDEN
‘‘nihillllUlllilllllllllllllllllllllllllllluliii................................................
* plus IVA in postavitev na cesto
/4 modelov 3 in 5 vrat; z dizelskimi in bencinskimi motorji
Od 7.380.000* Ur dalje
ANTONIO GRANDI S.p.a. - Ul. Flavia 120 - Tel.: 040/281166 PLAHUTA G. & C. s.n.c. - Ul. Flavia 104 - Tel,: 040/827231 TRIESTE AUTOMOBILI S.r.l. - Ul. dei Giacinti 2 - Tel.: 040/411950 POSLOVALNICA FIAT - Ul. Čampo Marzio 18 - Tel.: 040/723094
anusa
Po obisku delegacije slovenskih tehnikov v Benečiji
Pomoč Slovenije po potresu je pomenila Beneškim Slovencem tudi duhovno obnovo
ACE MERMOLJA
ČEDAD — Ko je 6. maja 1976 hud potres razdejal Furlanijb, je bilo, kot da je vrag odločil spraviti na kolena pokrajino, ki se je ubadala s hudimi gospodarskimi, kulturnimi, socialnimi in drugimi težavami. Potres je v divjih sunkih rušil tudi vasi v Benečiji, Reziji, Karniji in Kanalski dolini. Krvavo je prizadel kraje, ki so med najrevnejšimi v Italiji. Rušil je vasi, ki so bile že itak hudo načete od emigracije, revščine, kulturne razslojenosti. Vasi, kjer so živeli pretežno stari in otroci; mladi so delali v najrazličnejših krajih Evrope, Amerike, Avstralije. Potres je zrušil tudi upanje, da se bodo nekoč lahko emigranti vrnili na svoje domove, da bodo številne vasi lahko sprejele svoje sinove. Zdelo se je, da je potres globoko načel tudi slovensko narodnostno skupnost.
Pa ni bilo tako. Takoj po potresu se je sprožila velika solidarnostna akcija iz vsega sveta. V to akcijo sta se vključili Jugoslavija in seveda Slovenija, ki je priskočila na pomoč beneškim rojakom. Poleg materialne pomoči so iz Slovenije prišli slovenski tehniki, ki so imeli za sabo izkušnje iz potresov v Skopju in Banjaluki. Prav ti tehniki so z novimi
tehnologijami in metodologijami za sanacijo starih poslopij prinesli v Furlanijo nekaj novega. Pomenili so pravo avantgardo v obnovi.
Po desetih letih so se v soboto srečali v Čedadu, Špetru in v Bardu tehniki, ki so prišli takoj po potresu na teren, slovenski predstavniki iz Benečije in številni krajevni upravitelji. Na uradnem sprejemu v špetr-ski občini je takratni koordinator jugoslovanske pomoči za Posočje, Tolminsko in Benečijo Vinko Gobec poudaril, da je bila pomoč nekaj organskega. Potekala je v dogovoru z Deželo in krajevnimi ustanovami. Skratka, pomoč ni prihajala naključno in neorganizirano.
Tudi beneški arhitekt Simonitti je v svojem govoru poudaril, da je bila pomoč iz Slovenije in Jugoslavije izjemno velika. Nekateri italijanski časopisi so poveličevali pomoč iz Nemčije in Amerike, glede na zmogljivosti pa sta bili najbolj aktivni prav Jugoslavija in Avstrija.
Špetrski župan Marinig, predsednik TO SKGZ za videmsko pokrajino Viljem Černo in Izidor Predan so poudarili še druge aspekte te pomoči. Slovenci v Benečiji so ob prihodu slovepskih tehnikov dobili novo zaupanje v Slovenijo, saj se je le ta izkazala kot tehnološko in znanstve-
Firmino Marinig
no razvita dežela. V zavesti ljudi je postalo obmejno sodelovanje vrednota in hkrati nekaj zelo koristnega. Pričelo se je intenzivno kulturno sodelovanje, pričelo se je gospodarsko sodelovanje. Marinig je tu poudaril pomen mešanih podjetij, ki danes zaposlujejo lepo število mladih iz Benečije. Popotresna obnova je za beneške ljudi pomenila tudi duhov-
gospodarsko pismo iz Slovenije
Gospodarski načrt za prihodnje leto (resolucija) ima tri glavne cilje: povečati industrijsko proizvodnjo vsaj za 4 odstotke, za 5 odstotkov povečati izvoz in bistveno zmanjšati inflacijo. Podobne gospodarske načrte je Jugos-lavija sprejela tudi za letošnje leto, za katero pa kaže, da se bo uresničil samo en cilj: rast industrijske proizvodnje bo sorazmeroma visoka. Daleč Pod načrtovanim pa bo izvoz, ki bo najbrž letos le malo nad lanskim, še slabše pa bo z inflacijo, za katero je bilo predvideno, da se bo letos povečala za okoli 45 odstotkov, zadnji Podatki pa kažejo, da se bo približala celo 100 odstotkov. So cilji, ki jih Predlaga zvezna vlada za prihodnje leto, realni?
To vprašanje se zdaj zastavlja delegatom v zvezni in republiški skupščini, ki bodo morali v kratkem ta načrt Potrditi ali pa cilje spremeniti. Gospodarstveniki so nanj že skušali odgovoriti. Trdijo, da vrstni red ciljev, ki naj bi jih dosegli prihodnje leto, ni Pravšnji. Pomembnejše se jim zdi zaviranje inflacije (ki je zdaj kot cilj omenjena na tretjem mestu), kot pa Poudarjanje visoke gospodarske rasti (ki ga zvezna vlada postavlja kot naj-Pomebnejši cilj). Trdijo, da sta si oba cilja celo v nasprotju, saj doseganje visoke gospodarske rasti v naših razmerah povzroča tudi visoko inflacijo. ZlS pa takim trditvam oporeka. Zagovarja stališče, da bi lahko z ofenzivne j šo gospodarsko politiko, ki bo omogočila sorazmerno visoko rast Proizvodnje, odpravili marsikatero gospodarsko težavo,- odpravljanje gospodarskih težav pa pomeni tudi gašenje inflacijskih žarišč.
Tako je nastala svojevrstna uganka, kaj je bolje in kaj je v kriznih gospodarskih razmerah ustreznejše.
Z/S pravzaprav mora zagovarjati visoko gospodarsko rast. Vzrokov je več. Pritisk nezaposlenosti (več kot milijon ljudi išče delo) je strašanski. Omiliti se ga da s povečano gospodarsko aktivnostjo, ki ustvarja nova delovna mesta. Zato vlada na primer napoveduje, da bo prihodnje leto povečala obseg javnih del. Namerava začeti s posodobitvijo železnice med Jesenicami in Gevgelijo, namerava nadaljevati gradnjo glavne jugoslovanske cestne žile (avtocesta Bratstva m enotnosti, ki Avstrijo, in z njo Srednjo Evropo, povezuje z Grčijo in Bližnjim vzhodom), namerava pa tudi močno povečati stanovanjsko grad-n/o. Za prva dva načrta si je že zago-toviia finančno pomoč Zahodne Evro-Pe, pri tretjem pa računa na pomoč somih prebivalcev, ki naj bi s svojim Privarčevanim denarjem sodelovali Pri gradnji stanovanj. Taka javna
Leto 1987: visoka rast in visoka inflacija?
JOŽE PETROVČIČ
dela bi bila močan zagon za gospodarstvo, hkrati pa bi se začelo v gospodarstvo stekati več denarja: del bi ga priteklo s tujimi posojili, kar je ugodno, saj bi jih lahko uporabili tam, kjer so najbolj potrebna (ceste in železnico lahko posodabljamo skrajda brez naslonitve na uvoz in se da za te namene posojene devize uporabiti drugod), kar je izredno pomembno, predvsem zaradi tega, ker ima Jugoslavija pri sposojanju denarja na tujih finančnih trgih velike težave. Po drugi strani pa bi v produktivne namene lahko uporabili del t. i. mrtvega kapitala, to je denarja, ki ga imajo varčevalci shranjenega v bankah. Tega denarja pa je veliko, po nekaterih podatkih vsaj 5.500 milijard dinarjev. Taki posegi bi delovali kot lokomotiva -celotnemu gospodarstvu bi zagotovili večjo aktivnost. Več dela pa pomeni tudi več izdelkov in več zaslužka. Več izdelkov rabimo, če hočemo pospešiti izvoz, več zaslužka pa, če hočemo presodobiti industrijo. Izvoz in modernizacija pa sta neodložljivi nalogi.
Tak je zelo grob oris zamisli gospodarskega načrta za prihodnje leto. Ali bolje rečeno, tako se da razbrati, kar je zapisano v predlogu resolucije za prihodnje leto.
Gospodarstveniki pa prav v tej zamisli vidijo zanko, v katero se lahko ujame jugoslovanska gospodarska politika in skupaj z njo celotno gospodarstvo. Za dokaj močno gospodarsko rast je treba imeti tudi dokaj močno finančno podporo. Akumulacija, ki jo ustvarja jugoslovansko gospodarstvo, pa ne zadošča za takšno pospešitev gospodarske dejavnosti. Tuja posojila, ki jih država lahko najame, pa še manj. Ker realno ustvarjenega denarja ne bo dovolj, bo treba najti drugo rešitev. Ta druga rešitev pa je samo inflatorno finaciranje takih del (najbrž predvsem tako, da bo država obseg denarja v obtoku povečala z novim denarjem, za katerega pa nima kritja). Zaradi tega bo torej inflacijski pritisk zelo močan, kar pomeni, da
vnaprej podiramo temelje za kakršnokoli protinflacijsko politiko. Toda nevarnost ne tiči samo tukaj. Če hočemo, da bodo javna dela res izpeljana, jih je treba kreditirati z ugodnimi posojili, torej takimi, pri katerih bo obrestna mera bistveno nižja od realne. Na podoben način bo treba financirati tudi izvoz. To pa pomeni, da se bo prihodnje leto podrla tudi zdaj načrtovana politika realnih obresti. Brez ustrezne denarne in posojilne politike pa se ne da upirati inflaciji. Že izvoz, javna dela, pa tudi napovedano pospeševanje poljedelstva bi pobralo več denarja, kot pa ga je na razpolago. Zmanjkalo pa bi denarja za nujno prestrukturiranje gospodarstva, ki prav zaradi zastarelosti ne more tekmovati na tujih trgih.
Iz teh razmišljanj se da izluščiti vsaj dva vprašanja, na katera pa ne bo lahko dobiti odgovora: kam usmeriti denar in - kje denar sploh dobiti? Ker tujih posojil ni, je treba denar iskati doma. En možen način je v tem, da bi hkrati močno zmanjšali vse državne in družbene izdatke. Tu je nedvomno veliko rezerv, saj je znano, da se denar precej razsipa. Hkrati pa je te velike izdatke tudi izredno težko zmanjšati, saj bi bilo treba Zaradi tega ukiniti marsikatero službo, predvsem pa marsikatero samoupravno skupnost, hkrati pa odpustiti veliko delavcev ali jim najti drugo delo. Oboje pa bi - poleg tega, da je to zaradi naše delavske zakonodaje izredno težko narediti - zahtevali tudi bistvene spremembe v samem družbenem sistemu. Zaradi tega ni pričakovati, da bi prihodnje leto gospodarstvo dobilo iz teh virov pomembnejše vsote denarja, saj bo najbrž velik dosežek že, če bodo zdajšnjo obremenitev gospodarstva prihodnje leto uspeli vsaj nekoliko zmanjšati.
Drug denarni vir pa so - tako kot povsod - davki. Če bomo torej hoteli priviti inflacijske denarne pipe, bo treba bistveno povečati davke, zlasti tiste, ki jih plačujejo občani. To pa je moč narediti z davčno reformo, na katero se Jugoslavija že dalj časa pripravlja, toda kaj več kot samo obrise te reforme še ni pripravila, predvsem zaradi tega ne, ker je še vedno nerazjasnjeno ali obdavčevati dohodek ali obdavčevati lastnino.
Glede na to, da namerava ZIS hkrati z resolucijo predlagati tudi nekatere sistemske spremembe v gospodarstvu, bo moral pripombe nedvomno upoštevati, kar hkrati pomeni, da se bo moral sorazmerno hitro odločiti. Od teh odločitev pa bo lahko odvisno, kakšno usodo bo doživljal gospodarski načrt.
Izidor Predan
no obnovo, vlila jim je pogum in samozavest.
Naj tu zapišemo, da so slovenske norme upoštevali tudi na deželni ravni in jih vključili v zakon o gradnji poslopij na potresnem območju. Slovenski tehniki so nato sodelovali tudi v obnovi Bazilikate.
V večernih urah je bilo v Bardu krajše zasedanje o položaju v Benečiji. Sodelovali so krajevni upravitelji in tudi deželni odbornik za popotresno obnovo Dominici.
Bardo je občina, kjer je slovenska pomoč izjemno otipljiva. Prav v Bardu so po uničujočem potresnem sunku, ki je septembra 1976 uničil to, kar so obnovili, ostale hiše, ki so jih obnovili slovenski tehniki, nepoškodovane. Kar je seveda izjemno povečalo prestiž slovenske intervencije.
Na zasedanju je Viljem Černo jasno povedal, da Slovenci v videmski pokrajini zahtevajo globalni zaščitni zakon. Seveda so nekateri drugi politični predstavniki izrazili drugačna mnenja. Černove besede pa med poslušalci niso naletele na gluha ušesa; govornik je bil deležen velikega aplavza ljudi iz Barda, ki jim je tudi slovenska pomoč v hudi uri vrnila veliko samozavesti.
Sobotno srečanje je vsekakor bilo nekaj več kot samo tovariško srečanje, bilo je otipljiv dokaz, da Slovenci v Benečiji niso pozabili, da jim je pomoč pomenila več kot materialno pridobitev; pomenila jim je pravo duhovno injekcijo narodne zavesti in ponosa.
Od četrtka v Pordenonu
Veliko zanimanje za sejem motorjev
PORDENON — Lani so upravitelji pordenonskega sejma prvič priredili sejem motorjev in avtomobilov. Želeli so popestriti sejemsko ponudbo, istočasno pa tudi ustreči želji čimvečjega kroga ljubiteljev sodobne tehnike. Ugotovili so namreč, da so podobni sejmi, ki so jih že leta prej prirejali v drugih krajih naše dežele, t. j. v Gorici, Vidmu ter Trstu, imeli velik uspeh. Čeprav bi se na prvi pogled zdelo, da so štirje podobni sejmi v naši deželi preveč, je treba vendarle ugotavljati, da je Pordenon nekako na robu naše dežele. Ima veliko več stikov s sosednjima pokrajinama Treviso ter Benetke kot pa z Gorico in s Trstom. Zaradi tega je brez dvoma ta sejemska ponudba upravičena. Tudi zaradi tega, ker jo prirejajo v času, ko ni pri nas nič podobnega in ne bo torej v tem primeru prišlo do trenj z drugimi sejmišči, kar se je pred približno mesecem dni pripetilo med Gorico in Vidmom.
Letošnji sejem v Pordenonu, ki ima naslov »Fieramotori«, bo trajal štiri dni, od četrtka 20. novembra do nedelje 23. novembra. Otvoril ga bo v četrtek popoldne predsednik deželnega odbora Biasutti.
Na sejmu sodeluje 148 podjetij. Zasedenih je 20.000 kvadratnih metrov. Avtomobilske hiše bodo seveda razstavljale svoje najnovejše avtomobile. Prvič bodo v naši deželi razstavljeni najnovejši modeli beemwejev. Poseben oddelek sejmišča bodo posvetili strojem za popravilo avtomobilov.
Poskrbeli bodo tudi za športne ekshibicije. V petek 21. novembra bo gost sejmišča znani avtomobilski dirkač formule ena Michele Alboreto. V soboto bodo na programu tekme v avtomobilskem rallyju ter gimkana za traktoriste. V nedeljo pa bodo tekme superbikes, avtokrossa, dirke z motorji abarth, minicrossa.
Na sejmu bodo sodelovali tudi klub Auto d Epoca iz Pordenona, ki bo razstavil stara vozila, italijanska vojska, ki bo razstavila stara in sodobna vojaška vozila, ter ameriška vojaška letalska baza iz Aviana, ki bo razstavila letalo phantom F 4.
Odprta bo tudi 1. vsedržavna razstava avtomobilskih modelov. Ta minivo-zila bodo razstavljena v enem paviljonu. Sodelujejo klubi iz raznih krajev Italije.
MARKO WALTRITSCH

■ h ■ n ■
Manufaktura PODOBNIK
OPČINE - Telefon 211090
široka izbira nogavic iz najlona in lameja ter intimnega ženskega perila s čipkami.
OliZK
col luilts
majhnim
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN
Sel
ua
ARREDAMENTI
TRŽIČ
Ul. Valentinis 18 — Tel.: 0481/72395
OD DANES, 18. novembra
DO 18. decembra 1986
razstava orientalskih preprog
KUPUJ NA OPČINAH - VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE BOŽIC ’86
1.	nagrada FORD SIERRA 1800 cc
2.	nagrada FORD ESCORT 1300 cc
3.	nagrada FORD FIESTA 1100 cc
CASSA RURALK ED ARTIGIANA-ORICINA HRANILNICA IN POSOJILNICA-ORČINE
Do 31. 12. 1986 dobiš za vsakih 10.000 lir nakupa srečko velikega nagradnega žrebanja Božič ’86.
Odmevi s skupščine delavcev New Aguila
Optimizem, a tudi nekateri pomisleki med delavstvom žaveljske rafinerije
Delavci žaveljske rafinerije Aquila so imeli včeraj zjutraj prvo skupščino po sobotnem dogovoru o odkupu objekta s strani avstrijske družbe CEI-Sud. Na skupščini je vodstvo rafinerije skupaj s predstavniki sindikatov CGIL, CISL in UIL predstavilo osnutek besedila o prodajni pogodbi, za katerega so delavci naposled glasovali. Z vsebino pogodbe se je strinjal celoten kolektiv z izjemo enega delavca, ki se je glasovanja vzdržal. Kot so nam pozneje pojasnili, pa nima to vzdrža-nje nobenegapolitičnega pomena, rekli bi, da je samo znak neke vrste resignacije, kajti delavec bo v kratkem odšel v zasluženi pokoj.
Kot že rečeno, je rafinerijo New Aguila, kot se po novem imenuje, odkupila avstrijska držba CEI-Sud, ki jo namerava posodobiti in tako privesti do večje kompetitivnosti z ostalimi podobnimi objekti v Italiji in Evropi. Naj omenimo še, da ima CEI-Sud dobro razpredeno prodajno mrežo s 186 prodajnimi točkami v Avstriji, sestavlja pa jo še neka druga družba, ki gradi hitre ceste. Nova lastnica namerava čimprej začeti z delom v rafineriji, saj bo, kot predvideva, letno predelala 2,4 milijona ton surove nafte. O uspehu dolgotrajnih pogajanj se je prvi pozitivno izrekel deželni odbornik za industrijo Francescutto, ki je tudi potrdil stalno zanimanje deželne uprave za rešitev te kočljive situacije. Še letos
spomladi so se namreč začele širiti govorice o popolnem zaprtju žaveljske rafinerije in torej tudi o ukinitvi stotin delovnih mest. Pozitiven izid pogajanj je po mnenju odbornika Francescutta tudi dokaz, da so nedavna namigovanja o brezbrižnosti Dežele do tega problema, neumestna in docela neupravičena. Dežela bo namreč sodelovala tudi s svojim kapitalom preko deželne družbe Friulia, ki bo krila 33 odstotkov skupnega družbenega kapitala.
Razumljivo je torej, da vlada med tržaškim delavstvom optimizem. Pozanimali pa smo se, kaj o tem menijo neposredno prizadeti, se pravi delavci žaveljske rafinerije.
Boris Slama (36 let dela v laboratoriju): »Mislim, da se je v celoti kar posrečilo. Avstrijci so dobro izbrali; kolikor vem, pa so že pred kakimi petimi leti tudi Avstrijci optirali za podoben objekt izven državnih meja. Pri njih je namreč veliko težav z onesnaževanjem okolja, zato jim bo rafinerija v Žavljah kmalu dvakrat povrnila stroške: s čistim okoljem in vpeljano trgovino.«
Stojan Stanič: »Malo težko je kar tako povedati svoje mnenje, ker je še vse v zraku, na papirju pa skoraj nič. Prihodnost Aguile ni še 100-odstotno rešena. Vsekakor me veseli, da se je stvar premaknila z mrtve točke in da
krajevne uprave in sindikati niso tako statični, kot so nam dali pred časom misliti.«
Radivoj Zobin: »Takoj naj povem, da nisem prav nič optimist. Danes smo sindikatu poverili nalogo o nadaljnjem pogajanju in načrtovanju, prepričan pa sem, da je vse skupaj velik "bluff". Družba CEI-Sud je po mojem mnenju samo figura v nejasni šahovnici Totala. Še to bi rekel, da se bomo čez leto dni zopet znašli v enakem stanju kot danes.«
Peter Malalan: »Celotna zadeva mi ni še povsem jasna, vse je odvisno od tega, kaj se bodo pred koncem meseca zmenili v Rimu. Zaenkrat je vse v rokah sindikata.«
Boris Rapotec: »Optimistično gledam na zadevo, ker sem po značaju optimist, vendar mislim, da je še veliko vozlov, ki jih bo treba zravnati. Nekatere stvari nam še niso jasne, mogoče se bodo zjasnile po dokončnem podpisu prodajne pogodbe, ki bo pred koncem novembra v Rimu.«
Če povzamemo vsebino vseh petih odgovorov lahko torej sklepamo, da je žolčnost dolgotrajnih nejasnih premikov še prisotna, optimizem pa se še vedno prepleta z malodušjem. Po odločilnem podpisu prodajne pogodbe bo eden od gornjih občutkov prevladal. Upajmo, da bo to optimizem.
Drevi v Slovenskem klubu večer s Cirilom Zlobcem
»Kako ponesti sebe k drugim« je naslov drugemu poglavju Zlobčeve knjige »Slovenska samobitnost in pisatelj«, ki je pred nedavnim izšla pri Založništvu tržaškega tiska. Navezujoč se na Zlobčevo knjigo, sta Slovenski klub in Založništvo tržaškega tiska enako naslovila današnji torkov večer, ki bo v Mali dvorani Kulturnega doma. Prireditelja sta si večer zamislila v obliki javne diskusije. Njun namen je predstaviti Zlobčevo knjigo, predvsem pa načeti diskusijo o vprašanjih, ki so v tem trenutku v središču polemik v Sloveniji in celi Jugoslaviji.
Zlobec se v svoji knjigi pošteno in odkrito loteva slovenskega nacionalnega vprašanja, ki po njegovem mnenju ni bilo in še vedno ni razrešeno za vselej. Nacionalno počutje slovenskega naroda, odnos do drugih jugoslovanskih narodov oziroma do večinskega naroda v Italiji, funkcija malega naroda v evropskem in svetovnem kontekstu, nacija kot primarna etična kategorija in vloga pisatelja v današnji družbi, so vprašanja, o katerih bo govor tudi danes zvečer v Slovenskem klubu. Javno diskusijo bo načel Boris Race, ki je že v povojnem obdobju stvarno razmišljal o utrjevanju slovenstva in njegovih perspektivah v teh krajih ter o možnostih, da prispeva k utrjevanju in izboljšanju mednacionalnih odnosov.
Na večeru, ki ga bo uvedel Boris Race, bo prisoten seveda tudi Ciril Zlobec. Njegovo knjigo so pred tednom dni predstavili tudi na odmevni tiskovni konferenci v Ljubljani.
Laboratorij za raziskovanje Krasa
V kratkem bo na Proseku imel svoj sedež Laboratorij za raziskovanje Krasa. Tako je obljubil pokrajinski odbornik za okolje Alberto Dini predstavnikom odbora za ustanovitev Laboratorija.
Laboratorij za raziskovanje Krasa naj bi dobil svoje prostore v bivši karabinjerski kasarni na Proseku, ki je last Tržaške pokrajine. Toda stavba je zdaj potrebna temeljitih popravil, tako da bi dodelitev sedeža nastajojoči raziskovalni ustanovi bila vsaj zaenkrat zgolj simbolična. Sicer pa velja pristaviti, da je pripravljalni odbor že dobil od Dežele in Sklada za Trst zagotovila, da bosta finančno podprla uresničitev Laboratorija za raziskovanje Krasa, in to bodisi za ureditev njegovega sedeža bodisi za nakup opreme.
Ostržek - čudovito doživetje za otroke in njihove starše
Otroci, pa tudi njihovi starši, so v nedeljo in včeraj, ko je bila predstava namenjena šolam, prisostvovali nepozabni gledališki igri Ostržek. Živahna predstava, v kateri so se zanimivi dogodki te znane Collodijeve pravljice odvijali z veliko naglico, je bila po mnenju marsikoga izredno dobro zrežirana. Tudi scenografija je bila izredno učinkovita in je mlade (in manj mlade) gledalce popolnoma prevzela.
Režiser Jože Pipan je v celoti sledil izvirnemu tekstu in ni ničesar izpustil. Režiserska roka ni posegla v ta pravljični lik Ostržka, porednega in nagajivega fantka, ki se sooča s svetom odraslih in jih skuša v marsičem posnemati. Ker je hotel režiser predstaviti pravljico v celoti, so se scene zelo hitro odvijale. In prav to je pritegnilo pozornost otrok, ki so med predstavo skoro zadrževali dih.
Ostržek je svojo vlogo izredno dobro odigral. Njegove kretnje so bile izredno posrečene: gibal se je tako, kot da je še lesena lutka, njegove reakcije pa so bile čisto otroške. Posrečena scenografija je s preprostimi elementi pričarala izredne efekte. Vsem otrokom je na primer zelo ugajalo morje, ki so ga na odru ponazorili z valovanjem tanke modre preproge. Tudi glasba je bila dobro izbrana in nikakor ne vsiljiva.
V predstavitvi Slovenskega mladinskega gledališča je bila igra Ostržek res čudovito doživetje. Naša gledališka hiša je doživela skratka s to predstavo izreden uspeh.
Kabaret »Folies ’87« na odru pri TPK Sirena
V nedeljo popoldne je bila dvoranica TPK Sirena v Barkovljah kar pretesna za občinstvo^ ki si je prišlo ogledat predstavo z dokaj nenavadnim naslovom: »Folies '87«. Šlo je za premiero kabareta, ki obsega glasbene, plesne in čarodej-ske točke. Približno enourni spored se odvija brez besed, v njem pa so učinkovito uporabljeni zvočni in svetlobni efekti. Delo je vsekakor izvirno in zanimivo in zaslužilo bi bolj poglobljeno oceno. Upati je, da bo v kratkem spet zaživelo na kakem odru.
Ni slučaj, da je krstna izvedba »Folies '87« bila prav pri TPK Sireni. Mnogi od izvajalcev so namreč tudi člani tega kluba, začenši z mednarodno uveljavljenim čarodejem Vikijem, alias optikom Ivom Valetičem, ki si je predstavo zamislil, jo zrežiral in deloma sam izvajal. Poleg brhkih barkovljanskih deklet so sodelovali tudi Vikijevi čarodejski kolegi s Tržaškega.
Nedeljski kabaretni večer je prva izmed prireditev, ki jih TPK Sirena bo priredil v nastopajoči zimski sezoni, ko zamre njegova osrednja dejavnost, se pravi pomorski šport. V minuli sezoni je pripravil štiri takšne prireditve in v tej jih bo približno enako število. Že zdaj pa se njegovo vodstvo pripravlja na pomembni občni zbor, ki bo predvidoma januarja.
Uspeh zbora Primorec - Tabor v cerkvi sv. Urha v Samatorci
Nedeljski koncert mešanega pevskega zbora Primorec - Tabor, ki ga je priredilo KD Rdeča zvezda v cerkvi sv. Urha v Samatorci, je slabemu vremenu navkljub žel res prodoren uspeh. Obisk ljubiteljev zborovskega petja je bil celo nad pričakovanji in sicer bolj majhno svetišče je bilo nabito polno do zadnjega kotička. Ob dobri akustiki je povsem prišla do izraza blagozvočna vokalna ugla-šenost pevskega ansambla, ki je pod vodstvom Matjaža Ščeka v tako kratkem obdobju pridobil zavidljivo gotovost pri izvajanju pestrega in zahtevnega programa.
Skupina je bila namreč ustanovljena na začetku lanskega leta z združitvijo trebenskega mešanega zbora in openskega mladinskega mešanega zbora. Koncert je obsegal kar 19 pesmi domačih in tujih avtorjev, od katerih je bil dobršen del ljudskih motivov in nekaj umetnih oziroma duhovnih pesmi. Koncert je nedvomno vžgal občinstvo, na splošno željo katerega je zbor Primorec - Tabor odpel še dve pesmi, ki nista bili na programu.	(B. S.)
Pred protestom avtoprevoznikov
Pokrajinska obrtniška zveza CNA sklicuje v soboto, 22. t. m., ob 11.30 na svojem sedežu v Ul. S. Lazzaro 3 splošno skupščino avtoprevoznikov, na kateri bo govor o bližnji vsedržavni stavki kategorije. Od 8. ure v nedeljo, 23. novembra, do 24. ure v sredo, 26. novembra, bodo namreč ustavili delo prevozniki, včlanjeni v stanovske organizacije FITA/CNA, ANITA, FAI, FIAP in ANCSLega, združene v posebnem odboru.
Protestna akcija je uperjena proti vladnim ukrepom, ki po mnenju avtoprevoznikov škodijo temu gospodarskemu sektorju, ki je eden temeljnih za vso proizvodnjo v državi.
Predstavitev knjige »1994«
V Časnikarskem krožku bo v petek, 21. t. m. ob 17. uri predstavitev knjige "1994", katere avtor je prof. Sergio Tu-rone. Predstavitev prireja kulturni krožek "E. Miani", avtorja pa bo predstavil časnikar Pierluigi Sabatti.
Knjiga "1994" je satiričen roman o fantapolitiki v času, ko naj bi vlogo in mesto človeka prevzeli konji. Nastala naj bi tako pravičnejša in ubranejša družba, ki pa bo, žal, trajala premalo časa.
Turone s to knjigo zaključuje trilogijo o izkoriščanju položaja, ki je že privedlo do zagonetnih situacij v raznih političnih strankah, framasonskih ložah in mafijskih organizacijah. Avtor je za to delo prejel nagrado Forte dei Marmi za politično satiro.
K letu bo pešpot od Opčin do Padrič
V prihodnjem letu bi morala biti dokončana pešpot, ki se bo vila od Obeliska pri Opčinah do Drašce blizu Padrič. To je bilo potrjeno na srečanju, na katerem so se na pobudo pokrajinskega odbornika za okolje Alberta Dinija zbrali predstavniki Tržaške občine, Tržaške univerze, Italie Nostre, študija Geokarst in nekateri pokrajinski funkcionarji.
Za izpeljavo sprehajališča obstajajo načrt in tudi finančna sredstva, ki jih je v glavnem priskrbela Dežela. Gre za del obsežnejšega načrta, ki predvideva uresničitev pešpoti vzdolž kraš-kega grebena od Devina na severu do Drage na jugu. Nekateri odseki te poti so že uresničeni, za druge pa so izdelani načrti ali v kratkem bodo. Pri tem sodelujejo posamezne občinske uprave, medtem ko Tržaška pokrajina delo usklajuje oziroma sama neposredno poseže, ko razmere to zahtevajo. Tako se je pokrajinski odbornik Dini na srečanju obvezal, da bo ustanovil posebno komisijo, da bi preučila, kako speljati pot na tistih področjih, ki v okviru projekta še niso kriti.
■ V petek, 28. novembra, bodo ob
16.30	v Novinarskem krožku predstavili prvo številko petnajstdnevnika »II pošto di lavoro nel Friuli-Venezia Gi-ulia«, posvečenega problemom dela in zaposlovanja. Srečanja se bo udeležil deželni odbornik za delo in socialno skrbstvo Mario Brancati.
Na nedeljskem javnem srečanju v kinodvorani Ariston
Enzo Tortora o barbarstvu italijanskega sodstva
»Po svojem križevem potu, na katerem so me sodniki in časnikarji javno križali, čutim moralno dolžnost, da kot navaden državljan, kot živa priča,opozorim javno mnenje na sramote italijanskega sodstva. Moj primer je morda zaradi moje popularnosti postal emblematičen, vendar po lastnih izkušnjah vem, da je le vrn ledene gore. Dokler se pravica ne bo rešila iz tunela površnih in nedokazanih obtožb, ki jih vnašajo maksiprocesi in skesanci, naj državljani vedo, da živijo v barbarskem, srednjeveškem času.« Tako je znani televizijski konferansje Enzo Tortora uvedel v nedeljo zjutraj, v nabito polni dvorani kinodvorane Ariston, svoje Pričevanje, kot je prireditelj - kulturni krožek Miani - poimenoval srečanje.
Mirno in prepričljivo, brez običajnih patetičnih tonov, je Tortora obnovil svojo dramo. Aretacija sredi noči, popolno pomanjkanje informacij v zvezi z obtožnico, farsi podobno soočanje s skesanci (Pandico, Barra, Melluso), obsodba na 10 let zapora zaradi vodilne vloge v kamori. Vse je nastalo zaradi »tiskarskega škrata«: ime Enzo Torto-na, zabeleženo je bilo v agendi, ki so jo zasegli nekemu kamoristu, je na poti med Leccejem in Neapljem postalo Enzo Tortora. Šele po devetih mesecih je neapeljsko sodišče ugotovilo, da telefonske številke ne odgovarjajo Tortorovim. Toda proces se kljub očitni napaki ni ustavil. »Medtem ko sem se v zaporu boril z norostjo, so TV dnevniki poročali, da je v kasarni Pastrengo soočanje med obtoženimi in skesancem Barro, ki si je med pavzami vezal dušo s čašami šampanjca. Sodniki so skesance jemali kot sveto pismo, niso preverjali njihovih izjav, niti njihovih neskladnih trditev. Na prvem procesu niso imeli proti meni ne dokazov ne verodostojnih prič, vseeno pa sem bil obsojen na 10 let zapora. Iz pekla me je rešila kandidatura za evropske volitve, na katerih sem bil izvoljen s skoraj 600 tisoč preferenčnimi glasovi. Toda pred drugostopenjsko razsodbo sem vrnil mandat: hotel sem popiti to grenko čašo do dna.«
O tej razsodbi, ki ga je popolnoma oprostila, so nekateri izjavili, da je
bila pogumna. »To dokazuje, kako daleč smo od pravice: dovolj je, da sodstvo pošteno dela svoje delo, in že je pogumno«, je ugotovil Tortora in med drugim spomnil na »barbarsko pokončanega« profesorja Pietra Greca ter poznejšo razsodbo, ki »pravici ne dela časti«. V debati je bilo nato slišati glas mater, ki so dramatično spregovorile o krivicah, s katerimi se morajo braniti njihovi obtoženi ali zaprti sinovi. O izkrivljenem procesu proti policijskim agentom, ki so ustrelili Pietra Greca, so veliko povedali tudi njegovi padovski somišljeniki. Na specifično vprašanje je Tortora izjavil, da je med njim in padovskim avtonomistov edina bistvena razlika ta, da je »Pedro« mrtev, on pa je še živ. »Vendar to ni moja posebna zasluga, kajti veliko je ljudi, ki jih je breme storjene mu kri-
vice pognalo v samomor. Zato obljubljam, da bom prisoten na drugostopenjskem procesu«, je pribil.
Nedeljsko srečanje je trajalo več ut in nemogoče je v kratkem zapisu povzeti vse izrečeno. Čeprav Tortorova izkušnja ni za Trst nekaj novega, spomnimo naj na dolgo bitko, ki jo s sodiščem vodi Miljčan Luciano Rapotez, da bi od notranjega ministrstva prejel odškodnino, ker je bil po krivem obtožen trojnega umora in je kot Tortora, vendar dvajset let prej, preživel tri leta v zaporu, je njegovo pričevanje prineslo v naše zaspano mesto dramatične dvome v sodno upravljanje pravic državljanov. Sicer pa za nas Slovence tudi to ni velika novost.
V Trstu ustanovili Odbor družin zapornikov
Tudi v Trstu so te dni ustanovili odbor, ki združuje družine zapornikov ib bivših zapornikov. Odbor se misli odločno zavzemati za uveljavljanje državljanskih pravic in obrambo človekovega dostojanstva tudi v jetniških razmerah. Za jetnika zahteva, naj mu bo zajamčena ustrezna zdravniška nega in vse, kar je potrebno za,njegovo preživljanje v zaporu, še posebno pa spoštovanje higienskih norm. Odbor je nadalje napovedal, da bo preprečeval nasilje nad zaporniki in da bo o problemih zapornikov osveščal tako krajevne uprave kot javno mnenje.
Glede tržaške specifike odbor ugotavlja, da je bilo premalo storjenega, predvsem za mlade in za narkomane, še posebno, če hočemo, da kazen doseže svoj namen, se pravi ponovno vključevanje v družbo. Podrobnejše informacije nudi predstavnik Odbora Alfio Bosca (tel. 53741.)
Za konec tedna razpisana balotaža
Volitve pristaniščnikov: prvi krog brez izvoljenih
Volitve v Enotno družbo pristaniščnikov bo treba v celoti ponoviti. V prvem krogu ni namreč nihče prejel absolutne večine glasov, tako da je ostalo nezasedenih vseh petnajst mest, za katera so bile volitve razpisane. Gre za mesta konzula, treh podkonzulov, osmih članov vodstva in treh predstavnikov Družbe v Pristaniškem uradu za delo. Drugi krog volitev bo konec tedna.
Na volišča, ki so bila odprta v petek, soboto in včeraj do 14. ure, je šlo 1.051 od 1.147 volilnih upravičencev. Z drugimi besedami to pomeni, da je bila volilna udeležba 91,6-odstotna, kar je visok odstotek tudi v primerjavi s prejšnjimi volitvami v Enotni družbi pristaniščnikov. Kot rečeno, pa ni bil nihče izvoljen, saj ni nihče prejel 50 od sto in 1 glas, kot predvideva statut za prvi krog volitev. Pri tem velja pripomniti, da so v prvem krogu kandidati vsi volilni upravičenci, čeprav staro vodstvo skupno s sindikati navadno predlaga nekaj imen na osnovi izidov predhodnih oziroma »primarnih« volitev. Tudi tokrat se je tako zgodilo in v resnici so kandidati, ki so jih predlagali dosedanje vodstvo Družbe in sindikati CGIL, CISL in UIL, želi precejšen uspeh.
Pri teh volitvah ni nič nenavadnega, če kandidati ne prodrejo v prvem krogu. Res je, da je bil v preteklosti praviloma brez balotaže izvoljen vsaj konzul. Toda tokrat so bili posebni vzroki, da se to ni ponovilo: med pristaniščni-ki je zelo priljubljen dosedanji konzul Pavel Hikel, ki pa je že ob razpisu volitev napovedal, da ne bo sprejel morebitne potrditve. Njegovo mesto bi moral prevzeti Vincenzo Marinelli, ki za las ni bil izvoljen: manjkali so mu samo štirje odstotki glasov.
Drugi krog volitev bo torej v petek, soboto in v ponedeljek, 21., 22. in 24. novembra. Za izvolitev bo zadostovala relativna večina glasov, poleg tega pa bo tudi število kandidatov omejeno. Za vsako od mest prideta v poštev samo po dva kandidata, in sicer tista dva, ki sta v prvem krogu prejela najvišje število glasov. Za konec tedna razpisana balotaža
Zunanja trgovina v središču pozornosti
Danes ob 17. uri bo na sedežu Združenja industrijcev-Associazione degli industriali, Trg Škorklja 1, razprava o dejavnosti Zavoda za zunanjo trgovino ICE in o splošnejših normativnih in operativnih vprašanjih zunanjetrgovinskega poslovanja. Govorili bodo direktor deželnega zavoda ICE Castelli, odgovorni za zunanjo trgovino pri Trgovinski zbornici Rota in predstavnik Tržaške hranilnice CRT Leonori. Prireditelj srečanja je Odbor za drobno industrijo, ki si prizadeva najti nove proizvodne možnosti za manjša tržaška podjetja, sodi pa v okvir vrste zunanjetrgovinskih pobud, ki se začenjajo z današnjim dnem. V četrtek pričakujejo namreč v Trstu ministra za zunanjo trgovino Formico, najvišje voditelje osrednjega zavoda ICE in zunanjetrgovinske predstavnike iz vzhodnoevropskih držav, medtem ko bo v petek v Kongresni dvorani tržaškega sejmišča okrogla miza o možnostih investiranja v Trstu. Konec prihodnjega tedna pa bo v Portorožu redno skupno zasedanje mešanih zbornic Italjug iz Milana in Jugital iz Beograda, ki se ga bodo udeležili najvišji predstavniki zunanjetrgovinskih ministrstev obeh držav.
_______________pismo uredništvu____________|
So stavke dijakov res nepotrebne ?
Dijaki slovenskih višjih srednjih šol so v tem šolskem letu že dvakrat stavkali, in sicer 22. oktobra in 6. novembra. O stavkah in o problemih, ki so jih povzročili, je vaš dnevnik poročal, toda, tako kot mnogi drugi starši, bi hotel biti podrobneje seznanjen s sicer težkimi, toda rešljivimi problemi, ki tarejo našo šolo. Nočem se prerekati s pristojnimi oblastmi, ki so poklicane za reševanje problemov, kot tudi ne z dijaki, ki jih celo dolžijo — kot sem razbral iz njihove izjave — da so stavkali neupravičeno... Želel bi zato, da bi vaš dnevnik šolske probleme točno in podrobno analiziral ter stalno opozarjal javnost, ki je morda o vsem tem premalo obveščena.
Drugi primer, ki si ga ne znam razlagati, je dejstvo, da imamo tudi na slovenskih šolah že kar tri nasprotujoče si tabore. V prvem so dijaki, ki prihajajo na dan s perečimi problemi, in ker so jih tudi javno razglasili in predložili odgovornim, mislim, da so resnični. Z druge strani pa kaže, da za oblasti in vodstva šol teh problemov ni in da pouk lahko redno poteka. In končno, v tretjem taboru so starši. Problem se postavlja, ker se velika večina premalo zanima za delo in življenje na naših šolah. V glavnem gre vsem le za končni uspeh in ko tega ni, potem drvijo na levo in desno v prepričanju, da odkrijejo »odgovornega«. Tisti, ki nam je pri srcu naša šola, pa ne vemo, komu verjeti. Ali dijaku, oziroma svojemu otroku, ali drugemu taboru? Dodal bi lahko še šolske organe, ki jih od leta 1974 določajo posebni zakoni, in sicer razredne in zavodske svete. Le-ti pa so o vseh teh problemih premalo ali skoraj nič obveščeni. Vzemimo primer: razredni sveti se obnavljajo vsako leto in ko so predstavniki staršev (na višjih šolah tudi dija-
kov) izvoljeni, je s tem dolžnost izpolnjena. Nikdar, ponavljam, nikdar nisem slišal, da je bilo na pobudo razrednega sveta nekaj storjenega in razlog je tudi v tem, da se ne sestajajo. Zavodski sveti sicer imajo redne sestanke, vendar kaže, da so za šolske oblasti le-ti poklicani samo za administrativne zadeve, kot je na primer odobritev bilance, obračuna, proračuna itd. Za delo in življenje na šoli pa se zdi, kot da bi bili pristojni le profesorski zbori in ravnatelji. Zakaj? Posamezne šole pač pojmujejo pooblaščene odloke tako, kot same hočejo.
Problemi se torej še in še kopičijo. Toda nihče noče spregovoriti o njih, prav ta »diplomatska« tišina pa je bila verjetno razlog, da so dijaki zapustili učilnice. In ker sem že pri stavkah: nihče se ni vprašal, kakšen je bil njihov uspeh ali neuspeh. Koliko stavka stane dijaka? Pravijo, da je zakon v tem pogledu precej jasen; zakaj torej na nekaterih šolah obravnavajo stavko kot neopravičene ure s posledico znižanja ocene v vedenju, na drugih pa ne?
Dijaki so nas s stavkami opozorili na številne šolske probleme. 7. novembra bi morali biti seznanjeni tudi s problemi šolskega osebja, ki je tistega dne oklicalo vsedržavno stavko. Na srečo pa kaže, da vsaj na nekaterih slovenskih šolah ni problemov, saj je bil tistega dne pouk le »nekoliko okrnjen«, odstotek stavkajočih pa res nizek. Po tolikih letih sindikalnega boja torej izgleda, da naši šolniki končno nimajo več ne finančnih, kot tudi ne drugih problemov staleža, namestitve, delovne pogodbe itd. Torej avtonomija naše šole ni več potrebna?
In kot zadnje, še vprašanje pristojnim oblastem: minister za šolstvo Fal-
cuccijeva je letos poslala okrožnico, iz katere je razvidno, da morajo šole imeti 200 dni rednega pouka. Kako si torej lahko razlagamo, da po dveh mesecih pouka na nekaterih zavodih še nimajo rednega urnika? Starši so upravičeno zaskrbljeni, hoteli bi vedeti za učni uspeh dijaka, toda kako, če še ni govorilnih ur?
Za korist naše šole in dijakov, ki jo obiskujejo, so vsi ti problemi res vredni premisleka in podrobne analize. Dijaki pravijo, da bodo vztrajali pri svojih zahtevah, kar pomeni, da prihodnje dni lahko pričakujemo nove stavke. Je torej prav, da izgubljajo toliko učnih ur in da tisti, ki bi morali probleme reševati, stojijo križem rok?
BRUNO RUPEL
Tiho nas je zapustil naš dragi
Danilo Pertot
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 18. novembra, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnice na pokopališče v Križ.
Žalostno vest sporočajo žena Ada, hčerka Meira z možem Paolom, vnukinja Martina in vnuk Ivan ter drugi sorodniki.
Mednarodna tort ada ’86
Na Proseku so se sladkali s tortami za vse okuse
V nedeljo zvečer je bil na Proseku pravcat praznik tort. Mladinski krožek Prosek-Kontovel je namreč v domačem Kulturnem domu pripravil Mednarodno tortado '86 s tekmovanjem v pripravljanju tort in s pestrim družabnim sporedom.
Za lovorike najlepše, najtežje in najboljše torte je letos tekmovalo kar enajst skupin s prav toliko tortami. Uvod v Tortado je bil show domače 'Carmen Russo ", ki je stopila na prizorišče iz velikanske torte (iz lepenke). Sledil je nastop disko-skupine, medtem pa se je žirija že lotila težkega dela in ob koncu takole razsodila: najlepšo torto je pripravila skupina čebelarjev. Drago, Bogdan in Igor, ki se na sladkosti očitno spoznajo, so pripravili torto v obliki ženskega oprsja. Najtežja je bila torta "slaščičarjev" Aljoše, Davorina, Erika in Petra: tehtala je kar 5,6 kg. Najboljša pa je bila torta z imenom "Splaš", ki je bila delo Saše in Nataše. Ob tej torti so se številni udeleženci seveda še najbolj oblizovali.
Gostovanje Venetoteatra z La famegia del santolo
V gledališču Rossetti komedija G. Galline
Na odrskih deskah gledališča Politema Rossetti si bo mogoče od danes dalje ogledati igro Giacinta Galline z naslovom »La famegia del santolo« v izvedbi beneškega gledališča Venetoteatro. V glavnih vlogah nastopajo: Elsa Vazzoler, Carlo Bagno in Ettore Conti, režiser pa je Luigi Sguarzina.
Gre za duhovito in hkrati ostro ironično komedijo z rahlim prizvokom grenkobe. Delo je bilo v petdesetih letih izredno priljubljeno. V tej komediji G. Gallina žigosa lažne mite propadajoče malomeščanske beneške družbe v drugi polovici osemnajstega stoletja. Zgodba je precej preprosta, a polna trpke ironije. Micel, glavni junak igre, spozna, da ga je žena pred leti varala z njegovim najboljšim prijateljem in ob tej ugotovitvi se svet, v katerem je doslej mirno živel, povsem poruši.
K učinkovitosti igre bodo prispevale tudi scene Tržačana Sergia d Osma, ki ponazarjajo zaprto in puščobno malomeščansko ozračje v Benetkah.
Prostorske težave gledališkega muzeja Schmidi
Sodni pripravniki obiskali Kvesturo
Z namenom, da bi spoznali njeno strukturo in operativna področja, je včeraj tržaško kvesturo obiskala skupina sodnih pripravnikov, ki so na Praksi pri tržaškem Prizivnem sodišču. Pripravnike je spremljal svetovalec tega sodišča dr. Fermo.
Posebno zanimanje so pri mladih sodnikih zbudile službe, ki so povezane z operativno salo kvesture, kabinet znanstvene policije in oprema letečega oddelka. Ob zaključku ogleda so se gostje zadržali v prisrčnem pogovoru s kvestorjem dr. Vitom Mattero.
železni prah v Skednju
V nekaterih predelih Škednja so včeraj opazili lesketajoč se železni Prah, ki je na nekaterih avtomobilih Pustil za seboj rjo. Po ugotovitvah karabinjerjev, ki so jih poklicali prebivalci, gre za prah iz železarne Terni. Po njihovem mnenju je pojav pripisati Predvsem vremenskim razmeram z nizkim pritiskom in s popolno odsotnostjo vetra. Železni prah, ki nastaja v Plavžih pri ohlajanju žarečega železa, se namreč ponavadi porazgubi v atmosferi... Lahko si torej predstavljamo, kaj so prisiljeni vdihavati Škedenjci, Pa tudi ostali Tržačani, čeprav najbrž v manjših koncentracijah od tistih, ki so včeraj pustile rjo na avtomobilih.
V Novinarskem krožku v Trstu bo danes ob 18. uri tiskovna konferenca, ki jo prireja tržaško združenje Associ-azione triestina amici dei musei »M. Mascherini«. Ljubitelji muzejev želijo s tem srečanjem seznaniti širšo javnost s težavami gledališkega muzeja »C. Schmidi«. Pred kratkim je namreč ta bogati muzej doživel izgon. Organi za
javno varnost so določili, da je treba sedež muzeja »Schmidi« v stavbi gledališča Verdi iz varnostnih razlogov povsem prenoviti.
Ta pomembna kulturna ustanova danes sploh ne more delovati. Vsa dragocena pričevanja o gledališki in operni dejavnosti, na katera bi bil ponosen marsikateri svetovni muzej, sa-
mevajo v zabojih. Prostorsko stisko gledališkega muzeja bi lahko rešila le Občina, ki doslej sploh ni pokazala zanimanja za ta problem.
Na današnji tiskovni konferenci bodo sodelovali pomembni predstavniki tržaških kulturnih ustanov, v imenu muzeja »C. Schmidi« pa bo govoril Adriano Dugulin.
V Križu zanimivo srečanje o dogajanjih v Nikaragvi
Krožek mladih komunistov zahodnega Krasa in Združenje Italija-Nikaragva sta v petek zvečer v kriškem Ljudskem domu priredila zanimivo srečanje z Naslovom Nikaragva danes. Predavatelja Carlos Guerrero in Marta Messner (na suki prvi in druga z leve) sta pozorni publiki vzorno in doživeto predočila Nikaragovsko stvarnost. Marta Messner je najprej predstavila zbirko pesmi Nika-fagva moja ljubljena, ki jo je napisal njen mož Janko Messner. Zbirko je pred ■Vatkim izdala Partizanska knjiga skupaj z zbirko Psalmi nikaragovskega minis-tra un duhovnika Ernesta Cardenala. Messnerjeva je svoje pripovedovanje po-Pestrila z diapozitivi, ki jih je bila posnela v Nikaragvi.
, Član sandinistične mladine Carlos Guerrero pa je svoje predavanje osredo-°čil na trenutno politično dogajanje v Srednji Ameriki. Dejal je, da zgodovinsko Nsodo Nikaragve lahko razumemo le skozi prizmo izkušenj Latinske Amerike in ptugih dežel tretjega sveta. Razčlenil je razne vidike nenapovedane vojne, ki jo pUganova uprava vodi proti neuvrščeni Nikaragvi. Ta agresija ni dosegla po 'jUerrerovem mnenju nobenega vojaškega uspeha, povzročila pa je, da se je ržava znašla na robu gospodarskega propada. Na koncu se je Guerrero pohval-N° izrazil o mednarodni solidarnostni akciji v prid nikaragovskemu ljudstvu. (w)
Začel se je sodni proces proti tihotapcem cigaret
Na sodišču (predsednik Brenči, javni tožilec Coassin) se je včeraj pričel maksiproces, v katerega je zaradi tihotapstva s cigaretami vpletenih kar 57 obtožencev iz Švice, Nemčije, Francije, Turčije in Italije. Do odkritja kolo-salne tihotapske mreže je finančna straža prišla pred šestimi leti v Milanu, ko je raziskovala okoliščine umora Giorgia Ambrosolija, likvidatorja Sin-donove zasebne banke. Preiskovalci so ugotovili, da so v obdobju 1979/80 pretihotapili iz Bolgarije v Italijo, prek Jugoslavije in mejnih prehodov v tržaški pokrajini, okrog petsto ton cigaret. Od 57 obtožencev se jih je včeraj predstavilo le 11, od katerih je samo eden v zaporu. Včeraj zjutraj je sodišče zavrnilo skoraj vse ugovore branilcev (tudi teh je kot listja in trave), popoldne pa je zaslišalo obtožence. Razsodba je predvidena za prihodnji ponedeljek ali torek.
Dve leti in pol zapora zaradi kraje dragocenosti
Pretor De Nicolo je po hitrem postopku obsodil včeraj 36-letnega Giorgia Viottija na dve leti in šest mesecev zapora, ker je prejšnji četrtek zvečer »pošteno« izpraznil stanovanje pri-
ložnostne znake, 50-letne Licie Rados. Medtem ko se je Radoseva umaknila z njegovim prijateljem, 24-letnim Massi-mom Frisonom, v spalnico, je Viotti pridno spravljal v svojo potovalko nakit, dragocene predmete, čekovne in bančne knjižice, bankovce... Verjetno se še sam ni zavedel, da je na koncu imel v torbi kar 120 milijonov lir vrednosti. Ko je Frison končal svoj »opravek«, sta se odpravila vsak na svoj dom. Ženska je alarm sprožila drugo jutro, takoj ko se je zbudila. Čeprav ju ni prej nikoli videla, je agentom letečega oddelka dala dovolj podatkov, da so ju že po nekaj urah identificirali in nato pri Viottiju zasegli ves plen. V njegovem stanovanju so agenti našli tudi ponarejeno novinarsko izkaznico na njegovo ime.
Za vse to ga je pretor obsodil na dve leti in pol zapora in mu proti plačilu 30 milijonov lir kavcije podelil začasno svobodo. Frisonu je verjel, da pri tatvini ni imel prstov vmes in ga je zato oprostil.
Uprava občine Dolina vabi na javni sestanek, ki bo drevi ob 20. uri v Babni hiši v Ricmanjih, na katerem bo govor o zaključnih delih izgradnje hitre ceste in o drugih vprašanjih.
Križ, Trst, Buenos Aires, Maribor, Koper, 18. novembra 1986
t
Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono
Danilo Žerjal
Pogreb bo danes, 18. novembra, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v boljunsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena Div-na, sinova Boris in Marino, snaha Arianna in vnukinja Vari ter drugo sorodstvo.
Boljunec, 18. novembra 1986
Žalovanju ob izgubi dragega prijatelja Danila Žerjala se pridružujeta
Nino in Guido z družinama.
Ob izgubi dragega očeta Danila izreka svojemu članu Borisu in družini iskreno sožalje
tamburaški ansambel KD F. Prešeren iz Boljunca.
Ob težki in prerani izgubi dragega očeta Danila Žerjala izreka svojemu tajniku Borisu in družini občuteno sožalje
KD F. Prešeren.
Ob težki izgubi predragega očeta Danila izreka Borisu in družini globoko sožalje
boljunska fantovska.
Ob prerani smrti svojega člana Danila Žerjala izreka iskreno sožalje ženi Divni ter sinovoma Marinu in Borisu
Partizanski klub v Boljuncu.
Ob prerani izgubi tov. Danila Žerjala izreka svojcem iskreno sožalje Sekcija KPI občine Dolina.
Jamarski odsek SPDT in Jamarski klub Boljunec izrekata Borisu Žerjalu najgloblje sožalje ob izgubi očeta.
Srečanje obrti in umetnosti v delih Lilijane Gaberc
Prejšnji petek so na pobudo KD Slovan odprli v prostorih Gozdne zadruge razstavo patchworkov Lilijane Gaberc. Ob razstavi je nastopil tudi dekliški zbor Vesna iz Križa, ki ga vodi Bogdan Kralj.
Razstava patchworkov, svilenih rut in blazin, ki jih je Lilijana Gaberc umetniško naslikala, je privabila lepšo število gledalcev. Za uspeh večera je poskrbel tudi dekliški zbor, ki je ponovno dokazal, da sodi med naše najboljše pevske skupine.
Zanimanje so vzbudila razstavljena dela, v katerih se srečujeta obrt in umetniško hotenje.
Lojze Abram popeljal Domjence z diapozitivi na Kitajsko
V soboto zvečer je KD Fran Venturini od Domja priredilo v veliki dvorani socialnega centra Jakob Ukmar-Miro predavanje novinarja Lojzeta Abrama na temo »Kitajska dežela tradicije in razvoja«. V dvorani se je zbralo veliko število ljudi, ki so zelo pozorno sledili predvajanju neštetih barvnih diapozitivov o slikovitih kulturnih spomenikih, o življenju ter o drugih raznih posebnostih daljne Kitajske in prisluhnilo obširni spremni (in tudi duhoviti) besedi časnikarja Abrama. Zelo zadovoljno občinstvo je nagradilo predavatelja z dolgotrajnim aplavzom, (mm)
Razstava ženskih ročnih del
Etnografska skupina PD Mačkolje je imela v soboto v Srenjski hiši velik praznik. Pripravila je razstavo z naslovom »Oživljajmo staro in lepo za sedanjost in bodočnost«. Razstavljenih je okrog 200 ženskih ročnih del, ki so jih delale mačkoljanske babice pred petdesetimi, sto in mogoče še več leti. Organizatorka razstave, Romilda Tul, je imela pozdravni nagovor ter povezovala kulturni program, ki so ga v domačem narečju izvajali otroci in ženski pevski zbor iz Mačkolj. To hvalevredno iniciativo je zelo navdušeno pozdravila Bogomila Do-Ijakova in poudarila, da mora skupina nadaljevati z delom. Številni obiskovalci šo si z velikim zanimanjem ogledali stare, a krasne predmete, (mm)
Proslava oktobrske revolucije
Sekcija KPI Zorko Kralj iz Trebč, Padrič in Gropade je priredila pretekli petek v trebenskem Ljudskem domu slovesnost ob 69. obletnici oktobrske revolucije. Ob proslavi, ki se je je udeležil član pokrajinskega tajništva KPI Stojan Spetič in na kateri je nastopila tudi domača godba na pihala Viktor Parma, je stekla tudi akcija včlanjevanja v KPI.
Martinovanje v Barkovljah
Nekatera naša društva so tudi letos pripravila martinovanja; vsako na svoj način in s svojim programom, a vedno veselo in v prijetnem tovariškem razpoloženju. V soboto zvečer so se zbrali na martinovanju tudi v barkovljan-skem kulturnem društvu. Programa sicer ni bilo, razen harmonike, ki je popestrila večer. Vendar so se vsi udeleženci dobro počutili, si privoščili dobrote, ki jih tudi tokrat ni manjkalo, in tako skupno, stari in mladi, preživeli lep sobotni večer.
_________gledališča_____________
VERDI
Nocoj ob 20. uri premiera V. Bellinije-ve opere NORME. Dirigent Romano Gandolfi, režiser Mario Zanotto. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča.
V	organizaciji gledališča 'Verdi bo od danes,18. do 22. t. m. na sporedu ciklus baletov za šole, ki bodo v gledališču Cristallo - Ul. Ghirlandaio. Predstave se bodo začele ob 11. uri in trajale eno uro. Vstopnica stane 1.000 lir. Ostale informacije dobijo zainteresirane šole pri blagajni gledališča (tel. 631948).
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo gledališka skupina VENETO TEATRO predstavila delo G. Galline LA FAMEGIA DEL SANTOLO. Režija Luigi Sguarzina. V abonmaju odrezek št. 3. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
V	četrtek, 20. t. m., ob 19.30 in v petek, 21. t. m., ob 20. uri: SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE.
Srednja dvorana
Danes, 18. t. m., ob 20. uri: D. Trifunovič - S. Kovačevič, MANDRAGOLA ali HALOGENI ELEMENTI, Kamerni teatar 55 - Sarajevo.
Okrogla dvorana
Danes, 18. t. m., ob 20. uri: SLOVENSKA ZEMLJA V PESMI IN BESEDI.
KULTURNI DOM - NOVA GORICA
Velika dvorana
V	petek, 21. t. m„ ob 20.15: ALEKSAN-DAR MADŽAR - klavir.
Slovensko stalno gledališče v Trstu gostuje danes, 18., jutri, 19., v četrtek, 20., in v petek, 21. t. m., ob 19.30 v Ljubljani (Drama) s predstavo I. Cankarja POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja dela EDO MURTIČ.
V	Konjušnici Miramarskega parka je do 30. novembra odprta razstava MAKSIMILIJAN OD TRSTA DO MEHIKE.
V	galeriji Cartesius je do 27. t. m. na ogled posmrtna razstava grafičnih del AVGUSTA ČERNIGOJA.
PD Mačkolje - razstava OŽIVLJAJMO STARO IN LEPO ZA SEDANJOST IN BODOČNOST - ženska ročna dela - v srenjski hiši v Mačkoljah bo odprta še danes, 18. t. m., od 16. do 20. ure.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 24. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil pianist A. LUCHESINI.
včeraj-danes
Danes, TOREK, 18. novembra
ROMAN
Sonce vzide ob 7.08 in zatone ob 16.32 - Dolžina dneva 9.24 - Luna vzide ob 17.22 in zatone ob 9.18.
Jutri, SREDA, 19. novembra
ELIZABETA
PLIMOVANJE DANES: Ob 3.18 najnižja -10 cm, ob 9.14 najvišja 49 cm, ob 16.21 najnižja -58 cm, ob 23.03 najvišja 21 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 12,8 stopinje, zračni tlak 1026,4 mb rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 90-odstotna, nebo oblačno, padlo je 2/10 mm dežja, morje mirno, temperatura morja 14,7 stopinje,
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Ceha Centonze, Domina Ramani, Marco Zornada, Christian Curro, Manuela Fontanella, Matteo Sain, Sarah Paternnosto.
UMRLI SO: 21-letni Andrea Riosa, 83-letni Bruno Mirelli, 65-letni Primo Gioit-ti, 77-letna Paolina Buffa, 93-letna Erme-negilda Pucelli, 76-letna Ludmila Ursic, 86-letni Carlo Welz Recte Welzl, 83-letni Antonio Vitrani, 70-letna Rosa Platania, 78-letna Anna Vouch.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 17., do sobote, 22. novembra 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Gluha 1, Ul. S. Giusto 1.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1.
SESLJAN (tel. 299751), Bazovica (tel. 226210), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20/11
vabi v sodelovanju z Založništvom tržaškega tiska na torkov večer z naslovom
"KAKO PONESTI SEBE K DRUGIM“
Ob izidu kjnjige "Slovenska samobitnost in pisatelj" bo z avtorjem CIRILOM ZLOBCEM načel javno diskusijo BORIS RACE.
Večer bo danes, 18. t. m. ob 20.30 v Mali dvorani Kulturnega doma.
kino
ARISTON - FESTIVAL FESTIVALOV -
16.30,	21.30 II nome della Rosa, dram., It./Fr., 1986, 127', r. Jean-Jacques An-naud; i. Sean Connery, F. Murray Abraham.
EKCELSIOR I - 17.30, 22.15 Velluto blu, dram., ZDA, 1986, 120'; r. David Lynch; i. Isabella Rossellini, Kyle McLahlan.
EKCELSIOR II - 17.30, 21.45 Mission, dram., VB 1986, 123'; r. Roland Joffe; i. Robert De Niro, Jeremy Irons.
PENICE - 17.00, 22.15 Cobra, akc., ZDA 1986, 100'; r. George Pan Čosmatos; i. Sylvester Stallone, Brigitte Nielsen
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Grandi magazzini, kom., It. 1986, 100'; r. Cas-tellano in Pipolo; i. Christian De Sica, Heather Parisi.
NAZIONALE I - 17.30, 22.15 Tal Pan, dram., ZDA 1986, 127'; r. Daryl Duke; i. Bryan Brown, Joan Chen.
NAZIONALE III - 16.15, 22.00 Carezze supererotiche, porn.,1 !□
NAZIONALE II - 17.30, 22.15 Highlan-der, dram., Avstral. 1986, 115'; r. Russel Mulcahy; i. Christopher Lambert, Ro-xanne Flart.
EDEN - 15.30, 22.00 lo, una donna... e le mie bestie, pom., □ □
MIGNON - 16.00, 22.15 Pericolosamente insieme, dram., ZDA 1986, 116'; r. Ivan Reitman; i. Debra Winger, Robert Red-ford.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Scuola di ladri, kom., It., 1986, 100'; r. Neri Parenti; i. Paolo Villaggio, Lino Banfi.
ALCIONE - 15.30, 22.00 The Blues Brothers, dram., ZDA 1980, 100'; r. John Landis; i. John Belušhi, Dan Aycroyd.
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Steaming, dram., VB 1985, 100'; r. Joseph Losey; i. Vanessa Redgrave, Sarah Miles.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Pol-tergeist - II. L’aUra dimensione, srh., ZDA 1986, 100'; r. Brian Gibson; i. Jo-beth Williams, Craig T. Nelson.
RADIO - 15.30, 21.30 Operazione sesso, pom., □ □	'
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razna obvestila
Tabor mladih prireja 3., 4. in 5. decembra v Prosvetnem domu na Opčinah MIKLAVŽEV SEJEM. Če izdeluješ lepe in zanimive izdelke za prodajo, oglasi se na tel. št. 040/220680 od 7. do 8.30 in od 22. ure dalje ali na tel. št. 213945 od 16. do 21. ure.
Društvo slovenskih upokojencev sklicuje IZREDNO SEJO UPRAVNEGA ODBORA danes, 18. novembra, ob 9.30 v društvenih prostorih.
KD Kraški dom obvešča, da se je pričela ženska in moška REKREACIJSKA TELOVADBA vsak petek ob 21. uri v občinski telovadnici v Repnu. Vabljeni!
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje sklicuje 6. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v četrtek, 27. novembra, ob
18.30	na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Gin-nastica 72 (Dijaški dom).
mali oglasi
OPREMLJEVALEC/KA s primerno šolo za opremo pohištva ali z nadarjenostjo za risanje, s primernim značajem za kontakt s publiko dobi zaposlitev. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Opremljevalec".
SDGZ GORICA sporoča, da so fotografije z razstave na razpolago zainteresiranim članom na sedežu v Ul. Morelli 14. Dvignejo jih lahko vsak dan, razen ob sobodah, od 8. do 13. ure in od 14. do 17. ure.
OSMICA je odprta v Zagradcu pri Miliču. Toči belo in črno vino.
VESPO PX 125 E, november '81, v odličnem stanju za 1.200.000 lir prodam. Tel. 228352.
URADNICA-KNJIGOVODKINJA z večletno prakso import-export in dobrim znanjem slovenskega, italijanskega, srbohrvaškega in angleškega jezika išče kakršnokoli poldnevno zaposlitev. Tel. 213392.
čestitke
Včeraj je praznovala naša draga nona MARIJA rojstni dan, jutri pa bo praznoval najin dragi oče KORADO. Obema želimo še na mnoga zdrava leta v našem kraju Monika in Manuel. Čestitkam in željam se pridružujejo vsi domači.
Včeraj je godovala teta BETA. Vse najboljše ji želimo Franka, Stana in vsi, ki jo imamo radi.
razne prireditve
Ansambel "Lojze Furlan" in Sklad "M. Čuk" vabita na ZABAVNI VEČER z dobro založenim kioskom, ki bo v v soboto, 22. novembra, ob 20. uri v kulturno-športnem središču v Zgoniku.
SKD Tabor - Knjižnica P. Tomažič in tovariši. V petek, 21. novembra, ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah srečanje s SKUPINO '85 na temo VOZLI SOŽITJA. Spregovorila bosta prof. Ivan Verč in prof. Stellio Spadaro. Vabljeni!
KD F. Venturini. V soboto, 22. novembra, bo ob 20. mri v Centru A. Ukmar -Miro pri Domju predaval novinar Stojan Spetič na temo SOVJETSKA ZVEZA PRED VELIKIMI SPREMEMBAMI. Vabljeni!
___________prispevki_________________
Namesto cvetja na grob Ljudmile Tavčar por. Grgič daruje družina Grgič (Padriče 62) 10.000 lir za ŠZ Gaja in
10.000	lir za ŠZ Sloga.
Ob 16. obletnici smrti (17. 11.) Franca Kavsa darujeta žena Anita 50.000 lir in teta Viktorija Mersnik 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na prof. Zlatka Jelinčiča darujejo učno in neučno osebje Državnega poklicnega zavoda Jožef Stefan 500.000 lir ter univerzitetni študentje in osebje Inštituta farmacevtske kemije 310.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Meri Urdih daruje Fran-cesco 50.000 lir za Združenje ANFAS in
50.000	lir za Dijaški dom.
V	spomin na Emila Coljo darujeta Gracijela in Sergio Gregorič 15.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje.
V	spomin na Stanka Kluna darujeta žena in sin 100.000 lir za Center za rakasta obolenja in 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na dr. Vlada Turino darujeta Franc in Iči Udovič 20.000 lir za Slovenski klub.
V	spomin na Emila Coljo darujeta Franc in Iči Udovič 20.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, Kolonkov-ca in od Sv. Ane.
Ob 1. obletnici smrti Cvetke frampuž darujeta Mara in Dana 30.000 lir za Kulturni dom v Barkovljah.
V	spomin na Nadino mamo Amalijo Guštin daruje učno in neučno osebje celodnevne OS Šempolaj-Slivno 50.000 lir za KD Vigred.
menjalnica
17. 11. 1986
Ameriški dolar			 1375.—
Nemška marka 			 689.75
Francoski frank			 209.50
Holandski florint 			 610.—
Belgijski frank			 32.50
Funt šterling			 1970,—
Irski šterling			 1860,—
Danska krona			 180 —
Grška drahma 			 9.60
Kanadski dolar 			 990,—
Japonski jen................... 8.20
Švicarski frank .......... 829.—
Avstrijski šiling............. 97.90
Norveška krona ............ 185.—
Švedska krona.............. 199.—
Portugalski eskudo............. 8.90
Španska peseta................. 9.80
Avstralski dolar .......... 850.—
Debeli dinar................... 2.50
Drobni dinar................... 2.50
P/-ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881 DVjKb TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131

informacije SIP uporabnikom
i
l
Družba SIP obvešča, da bo danes, 18. novembra, menjala telefonsko številko približno 900 naročnikom v tržaški občini (na področju Sv. Vida). Interesenti so bili že obveščeni.
Za zgoraj navedene naročnike, ki imajo v telefonskem imeniku dvojno številko, začne danes veljati številka v oklepaju, opuščena pa bo številka tiskana v mastnem tisku. Približno mesec dni bo uporabnikom na razpolago z ustreznimi napotki avtomatska telefonska služba.
Podrobnejše informacije lahko dobite na številki 12 (Informacije o telefonskih naročnikih — brezplačna storitev).
1
GRUPPO IRI ŠTET
1
i
I
Societa halona per lEserciiio 'Z delle Telecomunicaiioni p.a.
I
Ob današnjem nastopu Katie Ricciarelli v tržaškem Verdiju
Ganljiva Norma
Končno sva bili zmenjeni. Ko sem prvič poklicala gledališče Verdi, mi šef tiskovnega urada ni hotel obljubiti ničesar. Posebno po dogodivščinah novinarja Piccola, ki so ga dobesedno izgnali iz stavbe. "V četrtek, ob 19. uri, pred generalko," je potrdil mojster Gherbiz, šef tiskovnega urada. V dvomu, če naj se nad dobro novico veselim (priznam, da sem bila pred srečanjem z Ricciarellijevo nekoliko v zadregi), sem začela zbirati podatke za srečanje z največjo zvezdnico italijanske opere. V zadnjih dneh je bilo objavljenih veliko senzacionalističnih vesti: ugibanja o njeni nosečnosti, zakonsko življenje s Pippom Baudom so zanimivosti, o katerih smo lahko brali v bulvarskih časopisih. Vprašanje je bilo torej, kako nastopati profesionalno in nenadlegujoče.
Sopranistka Katia Ricciarelli, rojena (letnice nisem mogla ugotoviti) v Ro-vigu, je diplomirala na konservatoriju v Benetkah; njen krstni nastop je bil v operi Boheme Giacoma Puccinija. Slava jo je dočakala na natečaju Nuove voci Verdiane, ki ga je razpisala RAL Katia je zmagala natečaj in tako so se začele njene zmagoslavne poti po največjih opernih hišah Evrope in ZDA. V Trstu je nastopila že nekajkrat, v sezoni 71/72 v Gusarju, istega leta je v Trstu nastopila tudi v Verdijevem Re-guiemu. V naslednjih letih pa še v operah Traviata, Capuleti in Montec-chi in Boheme. Zadnjič je v Trstu pela leta 1978 v vlogi Luise Miller v istoimenski operi. Z današnjo premiero Bellinijeve Norme, bo Katia Ricciarelli prvič v svojem življenju interpretirala galsko svečenico, ki je pripravljena žrtvovati svoje življenje, zato da reši ljubimca. V vlogi ljubimca, rimljanskega vodje Pollioneja nastopa naš rojak Karlo Košuta, Adalgiso, Normi-no prijateljico in obenem nasprotnico, igra Elena Zilio, medtem ko je za režijo poskrbel Mario Zanotto. Na dirigentskem pultu bo vodil Romano Gandolfi.
V četrtek, kot domenjeno, smo ob sedmih zvečer čakali na zvezdnico (čakali sta jo tudi televizijski ekipi Te-leguattro in agencije Alpe Adria), medtem ko so se statisti, statistke in zbor pripravljali na vaje: na pol oblečeni so se mirno sprehajali po stopnišču, nas hudomušno spraševali, če jih
nameravamo intervjuvati in nam svetovali, naj pogledamo, v kakšnem stanju so slačilnice za statiste. Tudi frizerke in šivilje so zagodrnjale, da tudi njihovo skrito delo pripomore k blesku predstave.
Zvezdnice seveda od nikoder. Pet minut, deset minut, skoraj pol ure. Med čakanjem je živčnost že pojenjala, polaščala pa se me je nejevolja. Oglašal se je dvom ali je šef tiskovnega urada pripravil le finto, da ga ne bi več nadlegovali. Ali se Ricciarellijeva hoče izmakniti naši radovednosti? Po poroki s Pippom Baudom res ne potrebuje druge reklame.
Elena Zilio in Karlo Košuta sta že tu, tudi dirigent Gandolfi. Medtem pa se nam ponuja pogled v zakulisje Norme. Frizerke hodijo mimo nas z lasuljami, šivilje z oblekami. Čevlji niso še nared in statisti godrnjajo, da se sploh ne bodo preoblekli in namazali z rjavim pudrom, ki naj bi jim dal videz galskih vojščakov. Pol osma je že in ženske od nikoder. Gherbiz me tolaži, da je splošna navada Vseh zvezdnic na tem svetu, da zamujajo. Včasih se za zamudo le opravičijo, nikoli pa ne spremenijo svojih navad. Obrnem se torej do Karla Košute, tako bo moje poročilo živahnejše, si mislim. Karlo Košuta, ki se raje pogovarja v tržaščini kot v slovenščini ali italijanščini, pa odgovarja le na pol. Prebira pismo, ki ga je našel v slačilnici in mi le na kratko pove, da je v tržaškem Verdiju nastopal v sedmih ali osmih operah in da je Pollioneja v Normi že igral. S Katio je nastopal v Othellu, Trubadurju in Simonu Boccanegri; najbolj mu je všeč Verdijeva glasba, a tudi romantični repertoar mu je blizu, saj je interpretiral že vsega Puccinija. Medtem slišim, da je na hodniku živahne-je: mogoče je Katia le prišla. Pa ni: scenografija ni še pripravljena in odrski delavci so že vsega siti.
Mojster Gandolfi je ravnokar priprl vrata. »Mislite, da boste do torka pripravljeni?« Gandolfi zagotavlja, <Ja bodo, saj so dovolj časa vadili, čeprav je Norma zelo zahtevna opera. Sicer pa le ob premieri lahko ugotovijo, če je vse v redu. Premiera je šele "prava" generalka.
V trenutku se obrnem in končno jo vidim. Katia Ricciarelli se je naglo za-
tekla v svojo slačilnico. Za njo mojster Gherbiz, ki ji razlaga, kdo smo in po katerem vrstnem redu se ji bomo predstavili. In tako čakamo novinarji v vrsti. Po intervjuju s Teleguattro se ji končno lahko predstavim, bežno me pogleda in se spravi za pianolo. Saj manjka petnajst minut do začetka generalke in mora vaditi glas. Končno pa le prisede. Nekoliko živčna je. Mogoče jo je kolegica z zasebne postaje z vsiljivimi vprašanji unejevoljila. Začnem jo spraševati. Očitno moram biti čim bolj jedrnata. Po prvem vprašanju se ji zasvetijo oči, zdi se zainteresirana in začne kar preprosto odgovarjati. Ko pripoveduje o junakinji, ki jo bo danes prvič "izvajala", je celo prizadeta. Pa pojdimo po vrsti:
Gospa Ricciarelli, vi ste že nastopali v Trstu. Kako se vam zdi tržaško občinstvo?
»Tržaško občinstvo me je vedno lepo sprejelo. Ljudje so prisrčni, a obenem diskretni. Po cesti se redkokdaj zgodi, da bi me kdo nadlegoval z vprašanji ali spraševal avtograf. Tu smo bolj na Severu in zato je tudi kultura drugačna. Obenem pa mi je Trst tudi kot mesto zelo všeč.«
Kaj si pričakujete od te Norme, v kateri boste prvič v svojem Življenju nastopali?
»Pravzaprav ne vem. Tega vprašanja si sploh nisem zastavila. Norma me je tako prevzela, da bi težko povedala, kaj si od nje pričakujem. Protagonistko bom podala zelo osebno, zato ne vem, kako bo občinstvo sprejelo mojo interpretacijo.«
V glavnem imate raje romantični repertoar, ali, kot v Verdijevem primeru, repertoar, ki je na meji med klasicizmom in romantiko. Kako si torej predstavljate Normo?
»Norma, vsaj kot jo sama izvajam, je romantični lik. Zelo je čustvena in protislovna, na koncu pa se le obvlada. Ne premišlja več o maščevanju, se ne predaja negativnim čustvom. Na koncu prevlada ljubezen do ljubimca, očeta njenih otrok, pripravljena je žrtvovati svoje življenje zanje. Norma je izredno humana ženska in s svojo interpretacijo, ki je popolnoma različna od vseh mojih prejšnjih vlog, skušam prikazati v prvi vrsti njeno humanost.«
Če bi morala izbirati med Normo in Turandot, katero vlogo bi izbrala?
»Normo seveda. Sicer ne zaradi svojih interpretativnih in vokalnih sposobnosti, pač pa zaradi Norminega lika, ki mi je mnogo bližji.«
Posnela ste že mnogo plošč. Vam je bolj všeč nastopati pred občinstvom ali snemati v studiu?
»Raje nastopam pred občinstvom, živa navzočnost ljudi v dvorani mi daje tisto energijo, ki ti je v studiu ne more nuditi nihče. Nastop pred občinstvom me navdušuje tudi bolj kot snemanje filma.«
Ali je dejstvo, da so v zadnjem letu časopisi na dolgo in široko poročali o vaši poroki s Pippom Baudom, na katerikoli način vplival na vašo kariero?
»Na kariero sploh ne. Pozitivno pa je vplival name. Ko pojem, se počutim bolj sproščeno, ker sem srečna, torej bolj uravnovešena. V tem smislu je poroka pozitivno vplivala name. Po drugi strani pa je mnogo ljudi, ki sploh ni vedelo zame, slišalo za mojo dejavnost. Na ta način se je mnogo ljudi, čeprav iz tako površnih, senza-
cionalističnih razlogov, približalo operni glasbi in zvedelo za Normo ali Othella.«
S tem vprašanjm se najin razgovor konča. Na vrata že trka šivilja, ki je prinesla obleko in lasuljo. Katia se mi opraviči, a mudi se ji. Iz zadrege se mi nasmehne. Skoraj sem ji hvaležna. Razgovor je bil sicer zelo kratek, a občutek imam, da sem srečala posebno žensko. Mogoče sem še pod učinkom njene bližine, bližine najbolj proslavljene sopranistke v Italiji. Gherbiz mi pokaže pot do županove lože, od koder si ogledam prvo dejanje te Norme, v kateri nastopa Katia Ricciarelli. .V prvi sliki prvega dejanja, ko Norma sprašuje bogove, če je prišel trenutek, da se Galci uprejo Rimljanom, me Ka-tijin glas gane. Sicer pa bo občinstvo, presodilo, ali je njena slava upravičena.
BARBARA GRUDEN
Zaradi prostorske stiske smo danes izjemoma izpustili predvideni rubriki, ki ju bomo objavili v naslednjih dneh.
UREDNIŠTVO
današnji televizijski in radijski sporedi
£ RAM_____________________________
10.30	Nadaljevanka: Un certo Harry Brent (2. del)
11.30	Nanizanka: Taxi
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Risanka: Heidi
15.00	Aktualnosti: Italijanska kronika
15.30	Dokumentarec: Italijanski kulturni instituti - Pariz
16.00	Film: II successo (kom., It. 1963, r. Mauro Morassi, L. Vittorio Gassman, Anouk Aimee, 1. del)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Film: II successo (2. del)
17.55	Dokumentarec: Dizionario
18.10	Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Kviz: Parola mia
20.00	Dnevnik
20.30	Variete: Ottantasei
22.15	Dnevnik
22.25	Dokumentarec: Carosellissimo
23.15	Dokumentarec ob 50-letnici italijanske televizije
0.15 Dnevnik
0.30 Dokumentarec: Ruote di fuoco
4T RAJ 2___________________
11.45	Variete: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. Come noi
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.55	Dokumentarec: Monografie
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Rubrika o sodstvu: L ago della bilancia
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: II commissario Kbs-ter - Fila 7, tomba 11
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Film: I cospiratori (dram., ZDA 1969, r. Martin Ritt, i. Richard Harris, Sean Connery)
22.20	Dnevnik
23.30	Filmske novosti
22.35	Oddaja o medicini: Trentatre
23.00	Dnevnik
23.40	Film: Llnferno e per gli eroi (vojni, ZDA 1962, r. Don Siegel,
i.	Steve McOueen, Bobby Darin)
^ RAI 3
13.00	Nadaljevanka: Le terre del Sac-ramento (2. del)
14.00	Tečaj ruskega jezika
14.30	Tečaj francoskega jezika
15.00	Koncert: Carlo Maria Giulini dirigira orkester Filharmonije iz Los Angelesa - Beethoven, Simfonija št. 5 v c-molu op. 67
15.50 Dokumentarec: Telematica per lo stato del 2000
16.20	Inf. oddaja: Teledidattica
16.55	Variete: Dadaumpa
18.25	Glasbena oddaja: Beat Club -Legenda o skupini Who
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
20.05	Dokumentarec: Otroštvo v spominu ostarelih
20.30	Izobraževalna oddaja: Pohod idej
21.30	Simfonični koncert: Beethoven -Simfonija št. 9 v D-duru op. 125 (dir. Carlo Maria Giulini, orkester milanske Scale)
22.45	Dnevnik
23.20	Dokumentarec: Renzo Piano -Dvajset let arhitekture
RTV Ljubljana
9.00	TV mozaik: Vesolje - Pekel in nebesa
16.25	TV mozaik (pon.)
17.25	Poročila
17.30	Spored za otroke: Pedenj žep -Zopetno potovanje v deželo palčkov, kjer dežurata Sandi Krošl in Miha Baloh, s čarovnijami in pesmico o zrelih jabolkih Nece Falk.
18.00	Spored za mlade: Miti in legende, Nova zaveza - Beseda na gori
18.15	Glasbeno baletna oddaja: Pepel-ka na obisku (Pripoved po znani zgodbici Ele Peroci, glasba ansambla Ouatebriga, songe Borisa Novaka poje Gojmir Lešnjak; r. Igor Šmid, i. Saša Oavček)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Koroški obzornik
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	TV drama: Hajduški gaj (2. del)
21.25	Mednarodna obzorja: Leto Šestinpetdeseto
22.10	Dnevnik
(JP| TV Koper
14.00	TV Novice
14.10	Otroški program
18.00	Nad.: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
RIM - Obisk zunanjega ministra SFRJ Dizdareviča
TRST — Tiskovna konferenca Enza Tortore
GORICA — Revija pevskih zborov Cecilijanka
SOVODNJE — Martinovanje na Goriškem
TRST — Predstavitev knjige o Lloydu
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV Novice
20.30	Film: II trionfo di Ercole
22.15	TVD Vse danes
22.25	Šport: košarka - italijansko prvenstvo A-l in A-2 lige
23.35	Šport: namizni tenis za evropsko A ligo Jugoslavija - Poljska
H CANALES
8.30	Nanizanka: Una fa-miglia americana
9-20 Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.15 General Hospital
H.15 Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.45 II pran-zo e servito
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.20 La valle dei pini, 15.10 Cosi gira il mondo
16.00	Dokum.: Big Bang
16.30	Nanizanka: Tarzan
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: II mio ami-co Ricky, 18.30 Kojak
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nadalj.: Dallas, 21.30 La lunga estate calda
22.30	Tednik: Nonsolomoda
23.30	Športna rubrika: Golf
0.30 Nanizanka: Sceriffo a
New York
^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanki: Vegas in
9.20	Switch
10.10	Film: La donna dai tre volti (dram., ZDA 1957, r. N. Johnson)
12.00	Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Memole, dolce Memo-
le, Mimi e la nazionale di pallavolo, Master
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.30	Film: L ombrellone (kom., It. 1965, r. Dino Risi, i. E. M. Salerno)
17.30	Nad.: Febbre d amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Film: Fantasmadamo-re (dram., It. 1981, r. D. Risi, i. M. Mastroianni, R. Schneider)
22.25 Film: Detector (dra, Avstral. 1980, r. J. Bar-ry, i. S. Bisley, A. M. VVinchester)
0.15 Nanizanki: Vegas, 1.05 Switch
f|> IT ALI A 1
8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 Wonder Woman, 10.10 L‘uomo da 6 milioni di dollari,
11.00	Cannon, 12.00 Agenzia Rockford,
13.00	La strana coppia, 13.30 Tre cuori in affit-to
14.00 Variete: Candid Ca-mera
14.15	Glasbena Oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanki: La famig-lia Addams, 15.30 Fu-ria
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, II tulipane nero, Occhi di gatto
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, 20.15 Snor-ky
20.30	Nanizanke: I Robinson, 21.00 Časa Kea-ton, 21.30 Cin Cin,
22.00	Giudice di notte,
22.20	Mike Hammer
23.220 Šport: Football 0.35 Nanizanki: A-Team,
1.25	Cannon
. TELEPADOVA
12.00	Nanizanka: Avventure in fondo al mare
13.00	Risanki: Transformers,
13.30	Mask
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.00	Rubrika: D come donna
16.30	Risanke: Gli orsetti del cuore, Coccinella, Gigi la trottola, Tran-formers, Voltron, Mask
19.30	Nanizanka: Dr. John
20.30	Film: Butterfly (dram., ZDA 1983, r. M. Cim-ber, i. O. Welles)
22.30	Nanizanka: Ruote
23.30	Znanst. odd.: Leonardo
24.00	Film: Dick Tracy in-contra Gruesone
^ TELEFRIULI
13.00	Nanizanka: Un egui-paggio tutto matto
13.30	Nanizanka: Rosa De Lejos
14.30	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja: GTX mušic
17.45 Nanizanka: Rosa De Lejos
19.00	Dnevnik
20.00	Nanizanka: Una fa-miglia intraprendente
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Rubrika o gospodarstvu
22.30	Dnevnik
23.00	Nogometna tekma
TELEGUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
13.30	Nedeljska košarkarska tekma (pon.)
19.30	Fatti e commenti
22.30	Nedeljska nogometna tekma (pon.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, glasba; 8.10 Almanah: Nediški zvon (ponov.); 8.55 Glasbeni mozaik;
10.10	S koncertnega repertoarja; 11.30 Poljudno čtivo, sestanek, glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Čas in prostor: povejmo v živo!; 15.00 Glasbene skice - mladi mladim; 16.00 Zbornik: razmišljanja o vsakdanjih stvareh (pon.); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Viviana Valente: Drugi razred; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 21.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja;
10.05	Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije;
13.45	Mehurčki; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Iz mladih grl; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Mozaik;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.00 Dnevnik;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Slavka Žnidaršiča; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Radijska igra in glasba intermezzo; 22.30 Pevci zabavne glasbe,- 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Iz filmov; 24.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Minute za kitaro; 14.40 Zanimivost; 15.00 Za varnejši jutri;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik;
17.00	Mladim poslušalcem; 17.30 Fantje po polj' gredo: ansambel Ottavia Brajka; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Gal-letti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo; 10.35 Vstop prost; 11.00 Knjižne novosti;
11.15	Perfetta armonia; 11.30 Na prvi strani; 11.35 In tako dalje; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski spored;
15.00	Šola, otroštvo; 15.45 Sintonizza-tissimi; 16.00 Country mušic; 16.15 Plesna glasba; 17.00 Bubbling; 17.33 Folk glasba; 18.00 Radijska igra; 18.33 Slovenski solisti; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Glasba po željah s slovensko glasbo; 19.00 Smeh in glasba; vmes, podnevi in ponoči, glasba.
Težave in načrti za poživitev dejavnosti v terciarnem sektorju
Pokrajinsko združenje trgovcev pripravlja širši načrt za poživitev dejavnosti v trgovini, prometnih storitvah in turizmu. Gre za predvidene posege in pobude v treh različnih smereh. Prva se nanaša na uravnavanje trgovinske dejavnosti, storitev in obnove starih mestnih jeder. Trenutno je v fazi preučevanja možnost ustanavljanja zadrug, ki bi imele osnovni cilj poživitev trgovine v starih mestnih četrtih. Druga smer zadeva turizem, preučevanje turističnih tokov in možnosti vključevanja naravnih in zgodovinskih zanimivosti pokrajine v paket turistične ponudbe na deželni ravni. S turizmom je tako ali drugače povezana tudi tretja smer raziskave. Pravzaprav s tako imenovanim kongresnim turizmom. Za to obliko turizma so v naši pokrajini že na razpolago številni in ustrezni objekti. Manjka primerna koordinacija in pa dovolj uspešna predstavitev teh možnosti na domačem in tujem tržišču.
Tako izhaja iz tiskovnega poročila o nedavnem srečanju med pokrajinskim odbornikom za načrtovanje, dr. Albertom Tomatom in predsednikom pokrajinskega združenja Ascom, Mariom Morassijem. Pobudo za srečanje je dala pokrajinska uprava v okviru priprav za sestavo, oziroma prilagajanje
srednjeročnega razvojnega načrta pokrajine.
Na srečanju je bil govor tudi o raznih drugih zadevah, predvsem pa izrečena ocena o utripu v terciarni dejavnosti, predvsem v trgovini. Predsednik združenja Ascom meni, da se trgovina nahaja v nekakšnem stanju stagnacije, da pa so splošni pogoji nekoliko boljši kakor pred leti. Morassi je opozoril na nujnost usklajevanja in programiranja raznih struktur trgovinske mreže med večjimi in manjšimi kraji, na nujnost vračanja trgovcev in njih vključevanja v prizadevanja za obnovo starih mestnih jeder, na potrebo po hitrejšem izdajanju premostitvenih posojil, na odprtje deželnega študijskega centra za trgovske opraterje.
Na pogovorih s pokrajinskim odbornikom za gospodarsko in prostorsko načrtovanje, dr. Tomatom, je bil govor tudi o težavah na področju zunanjetrgovinskega poslovanja. Za premagovanje teh težav bi ugodno vplivali nekateri nujni ulkrepi : dokončanje cestnih povezav, prilagoditev carinskih in kreditnih predpisov, povečanje možnosti za poslovanje po avtonomnih računih itd.
Pokrajinski odbornik Tomat je zagotovil, da si tudi pokrajina, v okviru svojih možnosti in pristojnosti, priza-
deva za poživitev splošne turistične in rekreacijske dejavnosti. Trenutno preučujejo načrt trasiranja posebne kolesarske proge skozi z naravnega vidika zanimiva obmnočja ob Soči. Ta steza bi segala od Gorice do Gradeža.
Nocoj predstavitev Magrisove »Donave«
Najnovejšo' knjigo Claudia Magiisa Donava (Danubio) bodo predstavili javnosti nocoj ob 18. uri v dvorani v Ul. Seminario 7. Gre za prvo absolutno predstavitev knjige, ki je pred kratkim izšla pri založbi Garzanti. Večer prirejata Inštitut za mittelev-ropska kulturna srečanja in Ištitut za družbeno in versko zgodovino.
Avtorja bo predstavil prof. Sergio Tavano, zatem pa bo znani germanist, ki živi in dela v Trstu, spregovoril o tem svojem zadnjem delu. Sledil bo pogovor s publiko.
■ V tržiški ladjedelnici se je včeraj pričela enourna razčlenjena stavka po posameznih oddelkih. Delavci zahtevajo dosledno izpolnjevanje kolektivne delovne pogodbe in internega sporazuma. Stavka bo v nekaterih obratih tudi danes in jutri.
V soboto in nedeljo
Zanimanje za pevska koncerta zborovske revije Cecilijanke
Pred številnim občinstvom, ki je do kraja napolnilo dvorano Katoliškega doma, se je v nedeljo popoldne zaključila letošnja revija pevskih zborov Cecilijanka 1986, ki jo je že ose-mindvajsetič po vrsti priredila Zveza slovenske katoliške prosvete. Na dveh koncertih, v soboto zvečer in nedeljo popoldne, se je občinstvu predstavilo enaindvajset zborov, pretežno z Goriškega, čeprav niso manjkali niti zbori s Tržaškega, iz Beneške Slovenije, Koroške in Slovenije.
Tako široko zastopstvo, je dejal v uvodnem pozdravu predsednik ZSKP Damjan Paulin, je dokaz volje po enotnosti in združevanju Slovencev,
Sedem navijačev odgovarja zaradi izgredov po tekmi
Športne prireditve, še posebno ko gre za vrhunski šport, ki privablja velike množice, so vedno pogosteje povezane z izbruhi nasilja prenapetežev in tako imenovanih ultrasov, navijačev, ki ne vedo več, kje je meja med športnim navijanjem in vandalizmom. Tako se rado dogaja, da se v vsakdanjem življenju povsem mirni in po obnašanju neoporečni mladeniči spremenijo ob tekmi v razgrajače, ki jim ni para. S tem fenomenom imajo pogosto opravka v večjih mestih, vendar tudi pri nas ne manjka pobalinov, ki jim je športna tekma le ventil za sproščanje vsakodnevnih frustracij.
V soboto je po daljšem času prišlo ponovno do hujših izgredov po košarkarski tekmi goriškega Segafreda v športni palači. Razjarjeni zaradi četrtega zaporednega poraza domače ekipe so se nekateri "navijači" spravili nad kolono navijačev iz Mester, ki so se po tekmi odpravljali domov. V Ul. delle Grappate so zgostimi salvami kamenja razbili večino stranskih okenc dveh avtobusov. Na srečo ni bil nihče med potniki ranjen, takojšen poseg policije je preprečil hujše obračunavanje.
Priprli so skupinico sedmih razgrajačev, med katerimi je nekaj mladoletnih. Do včeraj policijski organi še niso odločili, koliko ljudi bodo prijavili sodstvu. Skušajo namreč točno ugotoviti osebne odgovornosti vsakega od sedmerice, med katerimi je tudi nekaj mladoletnih. Nekateri med njimi naj bi samo vzklikali in zmerjali navijače nasprotne ekipe, za fizični napad in povzročitev škode pa naj bi bili odgovorni samo drugi. Izslediti skušajo tudi še koga drugega med pajdaši, ki jim je ob posegu policije uspelo pravočasno zbežati.
Prošnje za prispevke dijakom v smislu dež. zakona št. 10/80
Goriška občinska uprava obvešča, da bodo do 20. decembra 1986 sprejemali prošnje za dodelitev finančnih podpor dijakom iz manj premožnih družin, za nakup knjig in didaktičnih pripomočkov, v smislu določil deželnega zakona št. 10 iz leta 1980.
Prošnje lahko predložijo dijaki, ki obiskujejo v šolskem letu 1986/87 nižje srednje šole v Gorici, ne glede na kraj stalnega bivališča in ki izhajajo iz družin, kjer skupni dohodek v letu 1985 ni bil višji od 12 milijonov lir. Predvideni so odbitki v višini 3 milijone lir za vsakega družinskega člana v breme, pri čemer pa dijak, prosilec, ni upoštevan.
Prošnje, ki jih je treba izpolniti na posebnem obrazcu, je treba izročiti do 12. ure 20. decembra letos v protokolnem uradu na občini. Poleg prošnje morajo prosilci priložiti družinski list s potrdilom o bivanju, kopijo davčne prijave, ali overovljeno izjavo o višini dohodkov ter fotokopijo davčnega kodeksa dijaka. Za podrobne informacije je na razpolago urad za šolstvo, tel. 383232.
Vandalski nočni požigi posod za odpadni papir
Ogenj tudi v kleti poslopja v Ul. Roma
Goriški gasilci so v nedeljo in včeraj zgodaj zjutraj kar trikrat posegli in pogasili manjše požare, ki so bili po vsej verjetnosti podtaknjeni. Do požarov je prišlo na različnih krajih, kar pa ne izključuje možnosti, da je bila na delu ena in ista požigalska skupina ali pa posameznik.
V	nedeljo zjutraj so pogasili ogenj v plastični posodi za zbiranje odpadnega papirja na Senenem trgu. Gasili so ob približno poldeveti uri zjutraj. Ni izključeno pa, da je ogenj bil podtaknjen že ponoči ali v prvih jutranjih urah, saj je v posodi, ki je povsem zaprta, malo zraka in je torej izgorevanje težavno.
Podobno dejanje so zabeležili tudi včeraj, zgodaj zjutraj, ko je občan po telefonu obvestil gasilce, da gori papir v plastičnem zbiralniku v Ulici Signo-rini, na območju Sv. Ane. S hitrim posegom so gasilci preprečili, da bi se ogenj razširil, kljub temu pa je ogenj precej močno poškodoval plastično posodo.
V	nedeljo ponoči, okrog 24. ure, sta dve ekipi gasilcev bili zaposleni z gašenjem manjšega požara v Ulici Roma št. 2. Gorelo je v prostoru, kjer so običajno spravljene posode za smeti. Kljub temu da so gasilci v približno pol ure ogenj povsem pogasili, je nekaj družin bilo ob počitek in spanec. Zaradi neposredne bližine bencinske črpalke so nekaj stanovalcev začasno izselili.
Nezgoda na delu
Precej težka nezgoda na delu se je zgodila včeraj, nekaj pred 11. uro v tovarni La Giulia, v goriški industrijski coni. 42-letni zidar Claudio Loren-zon iz Fare, Ul. Gorizia 15 je padel z zidarskega odra z višine kakih sedem metrov. Pri padcu si je nalomil pet reber, utrpel močan pretres možganov ter zadobil lažje poškodbe po obrazu in rokah. Trenutno je na zdravljenju na kirurškem oddelku splošne bolnišnice s prognozo okrevanja v 30 dneh. Lorenzon ni uslužbenec podjetja La Giulia.
Dve osebi ranjeni v čelnem trčenju
Dve osebi sta bili teže ranjeni v silovitem čelnem trčenju, v soboto ponoči, v Ulici Udine v Lečniku, v neposredni bližini tamkajšnje posojilnice. S prognozo ozdravitve v štirih mesecih so v goriško splošno bolnišnico sprejeli 18-letnega Massima Vecchieta iz Koprivnega ter 17-letnega Roberta Minoreja, prav tako iz Koprivnega. Slednji se bo zdravil tri tedne. Fanta, ki sta člana košarkarske ekipe GS Arte Bittesini sta se vračala v fiatu 500 proti domu, pred tem pa sta v Trstu odigrala tekmo. V Ločniku, na glavni cesti proti Vidmu je prišlo do čelnega trčenja s fiatom uno, ki ga je upravljal 25—letni Pierpaolo Blanzan iz Gorice, ki pa je ostal nepoškodovan.
Z martinovanj, v Sovodnjah in Štandrežu
V domačem kruhu in vinu okus nekdanjih dni
Četudi je sodobni ritem življenja vse bolj odtujen naravi in oddaljen od nekdanjih, na kmečka opravila in menjavo letnih časov vezanih običajev, ohranjajo tradicionalne prireditve, ki so pristen izraz nekdanje kmečke kulture svojo privlačnost in preprosti čar. To dokazuje množica ljudi, ki se je v nedeljo dopoldne zbrala na trgu v Sovodnjah na vsakoletnem martinovanju. V tej vasi, kjer so Martina izbrali za svojega patrona, je prireditev še posebno množična in pomembna.
Kmetje so že navsezgodaj pripeljali traktorje in z vsemi pridelki ter dobrotami okrašen kmečki voz. Zraven je bilo dolgo omizje, ki so ga bogato obložili s steklenicami letošnjega vina in okusnimi štrucami domačega kruha. Po blagoslovu pridelka in kmečkega orodja so ljudje z veseljem sprejeli vabilo k pokušnji teh preprostih, a morda prav zaradi tega nezamenljivih dobrot: sveže pečenega domačega
kruha, ki ga je po dolgoletni tradiciji treba okusiti skupaj s ščepcem soli, in kozarca letošnjega vina.
Tako kot v Sovodnjah so martinovanje imeli tudi na glavnem vaškem trgu v Štandrežu. Domače kmečko društvo je v tem kraju priredilo za-hvalnico za letošnjo uspešno letino. Po maši so se ljudje kljub sivemu vremenu zbrali na odprtem okrog okrašenega kmečkega voza in mize s košaricami kruha ter obiljem steklenic žlahtne
kapljice. Po krajšem pevskem nastopu domačih otrok se je pričela pokušnja raznih sort vin iz domačih vinogradov.
Med družabnimi prireditvami, ki sodijo že med tradicionalna srečanja, naj omenimo še martinovanje planinskega društva, ki je bilo v nedeljo popoldne v Ajdovščini. Številna skupina se je tako kot vsako leto zbrala na družabni prireditvi, kjer ni manjkalo veselja in zabave.
neglede na kraj v katerem živimo. Prav tako pa pesem združuje tudi pripadnike različnih narodov: v tem pogledu je bilo pomenljivo, da so na revijo povabili tudi dva italijanska zbora in s tem želeli izpričati težnjo po prijateljstvu in medsebojni kulturni bogatitviji obeh tu živečih narodov. To v nasprotju z nacionalističnimi krogi, ki oporekajo pomenu naše kulture, je še naglasil Paulin in katerim smo našo življenjskost na kulturnem področju dokazali prav pred kratkim na veličastni proslavi 80-letnice smrti Simona Gregorčiča.
Gregorčiču je bila posvečena tudi večina pesmi na letošnji Cecilijanki, saj so mnogi zbori predstavili prav poezije Goriškega slavčka, ki so jih uglasbili razni skladatelji. Izrecno pa je bila revija letos posvečena Matiji Tomcu, dekanu slovenskih glasbenikov našega časa, ki je umrl pred enim letom.
Prireditelji so na sobotnem in nedeljskem koncertu s spominsko plaketo nagradili dva zbora, ki sta se še posebno izkazala z zvestim nastopanjem na tej prireditvi. Nagradi sta prejela mešani pevski zbor Sedej iz Števerjana in mešani zbor Štandrež: za oba je bil letošnji nastop na Cecilijanki že petindvajseti.
razna obvestila
Doberdobska občinska uprava obvešča, da bo uslužbenec davčega urada pobiral občinske pristojbine danes med 8.30 in 12. uro na sedežu ŠZ Mladost.
KD Jezero v Doberdobu vabi jutri, v sredo, 19. t. m., ob 20. uri na predavanje o gobah. Predaval bo mikolog Milko Če-bulec.
razne prireditve
Kinoatelje vabi na predvajanje filma Streamers (rež. Robert Altman), ki bo v četrtek, 20. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici.
Sekcija VZPI-ANPI v Štandrežu priredi kongresno zborovanje svojih članov v četrtek, 20. t. m., ob 19. uri v Domu A. Budala. Vabljeni.
Društvo prostovoljnih krvodajalcev
iz Sovodenj prireja 6. decembra ob 19.30 v gostilni pri Mirotu v Sovodnjah družabni večer. Cena večerje 10 tisoč lir za krvodajalce, za ostale 20 tisoč. Prijave zbirajo: v Sovodnjah Marinka Batič (tel. 882043), v Gabrjah Oskar Juren (tel. 882265), v Rupi Pepo Florenin (tel. 882172), na Vrhu Ciril Černič (tel. 882145).
lANES
KINC
'esi
iHM

s Scren
vrrromA
Ura.

tdo
rt
Giulia«
uladlnl pod 18. Mo
/;i:
iii iii
kino
Gorica
VERDI 17.00 - 22.00 »II nome della rosa«-CORSO 18.00 - 22.00 »Demoni 2«. Režija D. Argento. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.30 - 22.00 »Desiderando Giulia«. Prepovedan mladini pod Izletom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR 17.30 - 22.00 »Desideri bol-lenti«. Prepovedan maldini pod Izletom.
Nova Gorica in okolica
SOČA Zaprto.
DESKLE 19.30 »Boter«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska, Ul. Terenziana 26, tel. 44387.
POGREBI
Danes ob 9.30 Luigi Bisiacchi iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče, ob 13.30 Ivanka Gabrovec iz splošne bolnišnice v Števerjan.
Košarka: včeraj v Miinchnu
Na gostovanju v Tarantu brez presenečenja
Sestavili skupine v raznih pokalih
MUENCHEN — Včeraj je bil v Miin-chnu žreb evropskih košarkarskih pokalov.
Finale pokala prvakov bo v Lausannu 2. 4. prihodnjega leta. V sklepni del letošnjega turnirja so se uvrstili Tracer Milan (It.), Zadar (Jug.), Žaljgiris Kaunas (SZ), Real Madrid (Šp.), Makabi Tel Aviv (Izr.) in Orthez (Fr.).
Pred samim žrebom so določili tudi sedeže finalov ostalih pokalov. V Solunu bo tako finale pokala prvakinj, v Novem Sadu bo finale pokala pokalnih prvakov, v Wittelsheimu v Franciji pa finale pokala L. Ronchetti. Milanu pa so dodelili organizacijo medcelinskega pokala.
POKAL POKALNIH PRVAKOV. SKU-PINA A: Ostrava (ČSSR), Ron Negrita (Sp.), Villeurbanne (Fr.), CSKA Moskva (SZ). SKUPINA B: Maes Pils (Bel.), Gibona Zagreb (Jug.), Scavolini (It.), Pilsen Istanbul (Tur.).
KORAČEV POKAL (finale 18. in 25. 3. 87). SKUPINA A: Šibenka (Jug.), Limoges (Fr.), Spartak Leningrad (SZ), Arexons Cantu (It). SKUPINA _B: Jugoplastika Split (Jug.), Barcelona (Šp.): Antibes (Fr.); Divrese (It.). SKUPINA C; Andenne (Bel.), Partizan (Jug.), Zaragoza (Šp.), Ber-loni Turin (It.). SKUPINA D: Mobilgirgi Caserta (It.), Budučnost Titograd (Jug.), Čaja Madrid (Šp.), Challans (Fr.).
POKAL PRVAKINJ. SKUPINA A: Dinamo Novosibirsk (SZ), Partizan Beograd (Jug.), Cluj (Romunija), Primigi Vicenza (It).
POKAL L. RONCHETTI. SKUPINA A: Kremocovcy (Bol.), Felisatti Ferrara (It.), Riga (SZ). SKUPINA B: Deborah Milan (It), Tungsram Budimpešta (Madž.), Mi-neur Pernik (Bol.). SKUPINA C: Jedin-stvo Tuzla (Jug.), Visoke Praga (ČSSR), Tortosa (Šp.). SKUPINA D: Iskra Delta Ježica Ljubljana (Jug.), Lokomotiv Sofija (Bol.), Sidis Ancona (It.).
V prvi B jugoslovanski ligi
Ljubljančani še nepremagani
V	prvi B jugoslovanski košarkarski ligi ljubljanska Smelt Olimpija nadaljuje svojo zmagovito pot. Ljubljančani so v 7. kolu v Zrenjaninu tesno premagali domače moštvo Servo Mihalj s 87:85 in so tako še vedno sami in nepremagani na vrhu lestvice.
V	Ljubljani je bil slovenski derbi, v katerem je mariborska Tima nepričakovano, toda zasluženo premagala moštvo Minerala Slovana s 87:83 in ga tako z 10 točkami dohitela na lestvici.
Triestina zlahka do točke
Taranto - Triestina	0:0
TRIESTINA: Gandini, Bagnato, Orlando, Dal Pra, Cerone, Menichini, De Falco, Strappa, Di Giovanni (Ci-nello od 65. min.), Causio, lachini (Scaglia od 75. min.).
Triestina je na gostovanju v Tarantu brez težav vknjižila točko. Gostitelji so imeli terensko premoč, a niso bili dovolj nevarni. Tržačani so igrali obrambno, ko je Taranto popustil, pa je trener Ferrari poslal na igrišče napadalca Cinella in Scaglio, vendar do preobrata ni prišlo, sicer pa niso Tržačani kdove kako pritisnili na plin.
Triestina je zaradi poškodb Cos-tantinija in Biaginija igrala v spremenjeni postavi. Povratek libera Me-nichinija je bil uspešen, dobro pa sta igrala tudi Orlando in Di Giovanni, zopet je zadovoljil Causio, slabšo oceno zaslužita tokrat lachini in Dal Pra, medtem ko De Falco ni imel na voljo zadostnega števila uporabnih žog. Skratka, neodločen izid pravilno odraža razmerje sil na igrišču. Dejstvo je, da ima Triestina letos slab napad, zato si kaj več niti ne more obetati.
čeprav Tržačani dosledno zbirajo točke je njihov položaj še naprej pro-
Menichini - uspešen povratek
blematičen, saj sta penalizirana Cag-liari, zlasti pa Lazio, »hitrejša« od Tržačanov. Vse kaže, da ekipe, ki so na začetku startale z minus točkami, ne bodo izpadle. Cesena, Taranto in Campobasso so na pol že v nižji ligi, brez odtegljajev ostalih, pa bi bila
zdaj četrti kandidat za povratek med tretjeligaše celo Bologna in Catania.
Presenetljiva Messina je ostala na vrhu sama. Točko je iztržila v Bologni, primat na lestvici pa ji je zagotovil tržaški napadalec Diodicibus, ki se je pred leti odselil na Jug, potem ko ga je Triestina, za katero je igral med mladinci, odslovila po hitrem postopku.
OSTALI IZIDI 10. KOLA: Bologna
-	Messina 1:1, Cagliari - Cesena 3:1, Catania - Campobasso 1:1, Vicenza -Bari 0:0, Lazio - Modena 4:2, Parma -Lecce 0:0, Piša - Genoa 2:0, Sambene-dettese - Arezzo 0:0, Pescara - Cre-monese 2:0
LESTVICA: Messina 14, Cremone-se in Vicenza 13, Modena 12, Genoa, Arezzo, Lecce, Pescara in Piša 11, Parma 10, Sambenedettese, in Bari 9, Catania in Bologna 8, Triestina, Cesena in Taranto 6, Cagliari 5, Lazio in Campobasso 4.
PRIHODNJE KOLO: Triestina -Cagliari; Bari - Bologna; Campobasso
-	Pescara; Cesena - Vicenza; Cremo-nese - Sambenedettese; Genoa - Modena; Lazio - Taranto; Lecce - Arezzo; Messina - Piša; Parma - Catania.
Košarka: po nepričakovanem porazu Stefanela proti Fabrianu
Grenki trenutki za tržaške navijače

in
Crvena zvezda v škripcih
Stefane! - Fabriano 64:85(33:41)
STEFANEL: Bobicchio 12 (2:2), Fis-chetto 9 (2:2), Favero, Johnson 15 (3:7), Gambelli, Riva, Vitez 10 (6:6), Jones 8 (2:3), Bertolotti 8 (2:2), Tasso 2.
FABRIANO: Francescatto 12, Romano 10 (6:8), Gaddy 19 (2:2), Sala, Benevelli, Guerini, VVarner 23 (3:4), Boni 8 (2:2), Gatti 4 (2:3), Servadio 9 (4:4).
SODNIKA: Nelli iz Firenc in Du-ranti iz Pize; PM: Stefanel 17:22, Fab-riano 19:23; PON: Vitez (37); STATISTIČNI PODATKI (meti) Vitez 2:11, Jones 3:13, Bobicchio 4:13, Fischetto 3:10, Francescatto 6:10, Gaddy 8:13, Warner 10:15; NAJBOLJŠIH PET: Warner, Gaddy, Francescatto, Servadio, Romano.
IZJAVE: Tanjevič: »Bi ne vedel, kako opravičiti ta poraz. Igrali smo hajslabšo tekmo v tej sezoni.« Menimo, da je, kar se nedeljske tekme tiče, ta komentar dovolj. Dodali bi le to, da imamo vtis, da so odnosi v samem vodstvu Stefanela dokaj napeti in da to verjetno negativno vpliva na ekipo.
Izidi 11. kola: Viola - Jollycolom-bani 92:93; Stefanel - Fabriano 64:85; Benetton - Filanto 86:75; Alfa Sprint -Corsa Tris 91:83: Fleming - Spondi-latte 66:69; Annabella - Citrosil 90:83; Liberti - Facar 90:86; Segafredo -Pepper 70:74.
Lestvica: Filanto Desio in Pepper Mestre 16; Benettpn Treviso, Annabella Pavia in Liberti Firence 14; Segafredo Gorica, Jollycolombani Forli, Spondilatte Cremona in Alfa Sprint Neapelj 12; Viola Reggio Calabria, Fleming Porto San Giorgio in Facar Pescara 10; Citrosil Verona 8; Fabriano 7; Stefanel Trst 6; Corsa Tris Rieti 2.
Prihodnje kolo (23. t. m.): Filanto -Alfa Sprint; Corsa Tris - Stefanel; Fabriano - Segafredo; Liberti - Viola; Jollycolombani - Fleming; Pepper -Annabella; Citrosil - Spondilatte; Facar - Benetton.
A-1 liga: kljub 51 točkam Dalipagiča poraz Benečanov
Beneški Giomo je v nedeljo izgubil Pomembno domače srečanje proti bo-'onjski Yogi, pa čeprav je Dražen Da-lipagič dosegel kar 51 točk. Benečani So izgubili po enem podaljšku. Praznih rok je ostal tudi videmski Fantoni,
Trener Stefanela Bogdan Tanjevič
ki je prav prejšnji teden zamenjal trenerja Sardinija s Tothom. Videmčani so izgubili v Livornu in njihov položaj na lestvici postaja vse bolj zaskrbljujoč.
Izidi: Tracer - Cantine Riunite 88:85; Arexons - Scavolini 83:84; Berloni -Mobilgirgi 77:76; Hamby - Bancoroma 98:96; Ocean - Divarese 85:100; Dietor -Allibert 112:87; Boston - Fantoni 92:72; Giomo - Yoga 102:103.
Lestvica: Dietor Bologna 18; Divarese 16; Mobilgirgi Caserta, Boston Li-
vorno in Tracer Milan 14; Arexons Cantu, Berloni Turin, Yoga Bologna in Scavolini Pesaro 12; Bancoroma Rim, Cantine Riunite Reggio Emilia in Allibert Livorno 10; Ocean Brescia in Giomo Benetke 8; Hamby Rimini 4; Fantoni Videm 2.
Prihodnje kolo (23. t. m.): Mobilgirgi - Arexons; Divarese - Boston; Bancoroma - Giomo; Ocean - Dietor; Scavolini - Cantine Riunite; Allibert -Berloni; Yoga - Tracer; Fantoni - Ham-by.
Na turneji po ZDA
Drugi poraz Jugoslovanov
PROVO — V svojem tretjem nastopu na turneji po ZDA so košarkarji Jugoslavije izgubili svojo drugo tekmo, in to že drugič po podaljšku. »Plavi« so tokrat izgubili v Provu proti univerzi Brigham Young s 109:113 (40:46; 94;94).
Najboljši strelec srečanja je bil Dražen Petrovič, ki je dosegel 40 točk, izredno uspešen pa je bil tudi Danko Cvjetičanin, ki je dal 35 točk, bil pa je tudi »tragična figura« tega srečanja. V odločilnem trenutku tekme je namreč izgubil žogo, ekipi sta tako igrali podaljšek, v katerem so bili Američani boljši.
1.	—	1.	Laura Mattesco	2
2.	Blu Shannon	1
2.	—	1.	Mckleraa	2
2.	Sertorio V	1
3.	—	1.	Suspence	2
2.	Belenos	X
4.	—	1.	Ascianghi	X
2.	Clac Bi	X
5.	—	1.	Elifema	1
2.	Dover Fc	2
6.	—	1.	Raguseo	1
2.	Demelson	X
KVOTE
12 (101 dobitnik)	5.906.000	lir
11 (1.856 dobitnikov)	310.000	lir
10 (15.760 dobitnikov)	36.000	lir
Bologna - Messina	X
Cagliari - Cesena	1
Catania - Campobasso	X
Vicenza - Bari	X
Lazio - Modena	1
Parma - Lecce	X
Piša - Genoa	1
Sambenedettese - Arezzo	X
Taranto - Triestina	X
Pescara - Cremonese	1
Barletta - Casertana	X
Cosenza - Catanzaro	2
Salernitana - Foggia	2
KVOTE
13 (47 dobitnikov) 156.975.000 lir 12 (1.642 dobitnikov) 4.493.000 lir
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIO (23. 11.): Brescia - Torino; Como - Inter; Fiorentina - Roma; Juventus - Atalanta; Milan - Avellino; Napoli - Empoh; Udinese - Sampdoria; Verona - Ascoli; Bari - Bologna; Messina - Piša; Triestina - Cagliari; Foggia - Cosenza; Valdiano - Lodigiani
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Jugoslovanski nogometni prvak Crvena zvezda je tokrat doma izgubil s Čelikom in je po 13. kolu jugoslovanskega prvenstva na predzadnjem mestu, z dvema točkama prednosti pred zadnjeuvrščenim Sarajevom. Crvena zvezda se je sicer uvrstila med osem najboljših evropskih prvakov, v konkurenci je tudi še v jugoslovanskem pokalu, ki je na sporedu jutri, toda kritični položaj na prvoligaški lestvici je v njenem taboru povzročil izredno stanje.
Eden izmed prvih kandidatov za odhod iz lige zeniški Čelik je Beograjčane premagal z golom Nestoroviča 11 minut pred koncem. Treba pa je povedati, da je imela Crvena zvezda na svoji strani tudi sodnika, ki je državnim prvakom podaril 11-metrovko in izključil enega izmed gostov, tako da je Čelik osvojil obe točki z igralcem manj. Gostje so po tekmi kljub senzacionalni zmagi protestirali zaradi sojenja. Navijači Crvene zvezde pa so po tekmi grobo žalili trenerja Veli-borja Vasoviča in zahtevali njegov odhod. Mestni tekmec Partizan je v Nišu igral v oslabljeni postavi, zmagal pa je z golom Milka Djurovskega, za katerega domači pravijo, da je bil dosežen iz off-sida.
Zagrebški Dinamo je v Osijeku igral v še bolj pomlajeni zasedbi kot navadno, mladi upi so se hrabro borili, zato pa je razočaral reprezentant Mlinarič. Zagrebčani so imeli več priložnosti in so bili po igri najmanj enakovredni Osiječanom, toda njihove upe je pokopal mladi debitant Jerkovič z izredno lepim golom. Splitski Hajduk je doma z Vinkovčani spet doživljal težke trenutke, gostje so nizali priložnosti, toda na srečo Spličanov je bil vratar Pralja izjemno razpoložen. Pred odmorom se je Hajduku vendarle odprlo, veteran Jerolimov, ki je zaigral po dolgem času, pa je bil strelec obeh golov. Vodilni Vardar je v zdesetkani postavi nadigral Budučnost, toda moral se je sprijazniti z izidom brez golov, kljub temu pa je obdržal prvo mesto. V preostalih štirih kolih pa ga bo težko, največ možnosti za jesenski naslov ima nedvomno odlični Partizan, računati pa je treba še na Hajduka in Velež, čeprav je mostarsko moštvo v Londonu izgubilo reprezentanta Tuceja, ki se je huje poškodoval. Rijeka je gostovala v Prištini, v
igri z nasprotnikom, ki mu gori pod nogami, pa je bila seveda že vnaprej obsojena na neuspeh.
V	2. ligi je Maribor domačim navijačem v Ljudskem vrtu pripravil še eno razočaranje. Igral je le 0:0 z Gošk Jugom iz Dubrovnika, prikazal pa je eno najslabših iger.
V	slovenski nogometni ligi je ljubljanska Olimpija doma nepričakovano izgubila točko s kranjskim Triglavom, Slovan je izgubil v Velenju, Koper pa je doma s 3:0 premagal Muro. Koprčani so tako po točkah spet ujeli Olimpijo, vendar pa jim bodo zaradi nastopa kaznovanega Kariža na eni izmed prejšnjih tekem, bržčas odvzeli eno točko.
REZULTATI 13. KOLA V 1. ZNL:
Željezničar - Spartak (26. t. m.); Osijek - Dinamo (Z) 1:0 (0:0); Priština - Rijeka 3:1 (1:1); Crvena zvezda - Čelik 0:1 (0:0); Sutjeska - Sloboda 5:1 (2:0); Vardar - Budučnost 0:0; Radnički - Partizan 0:1 (0:0); Hajduk - Dinamo (V) 2:0 (2:0); Velež - Sarajevo 2:0 (2:0).
VRSTNI RED: Vardar 15; Velež, Hajduk 14; Dinamo (Z), Osijek 13, Partizan 12, Budučnost, Radnički 11, Sutjeska, Dinamo (V) 10; Rijeka, Spartak 8; Čelik, Sloboda 7; Priština 6; Zeljez-ničar, Crvena zvezda 5; Sarajevo 3.
PRIHODNJE KOLO (23. t. m.):
Spartak - Sarajevo, Dinamo (V) - Velež, Partizan - Hajduk, Budučnost -Radnički, Sloboda - Vardar, Čelik -Sutjeska, Rijeka - Crvena zvezda, Dinamo (Z) - Priština, Željezničar - Osijek.
REZULTATI 15. KOLA 2. ZNL ZAHOD: Vrbas - Proleter 3:2 (1:2), Split -Borac 2:0 (1:0), Novi Sad - Iskra 0:0, Rudar - Maldost 2:0 (1:0), Maribor -Gošk Jug. 0:0, Kikinda - Sloga 0:0, Šibenik - Jedinstvo 4:1 (2:0), Leotar -Vojvodina 2:0 (1:0), Famos - Dinamo 2:0 (2:0).
VRSTNI RED: Vojvodina 23; Novi Sad 20; Iskra 19; Leotar, Kikinda 18; Šibenik, Proleter, Vrbas, Gošk Jug., Jedinstvo, Borac, Mladost 15; Famos 14; Rudar 13; Maribor, Dinamo 11; Split 9, Sloga 8.
PRIHODNJE KOLO (23. t. m.): Proleter - Dinamo, Vojvodina - Famos, Jedinstvo - Leotar, Sloga - Šibenik, Gošk Jug - Kikinda, Mladost - Maribor, Iskra - Rudar, Borac - Novi Sad, Vrbas -Split.
ITAL PETROL!
TRST — str. di Fiume (Reška cesta) 216 križišče Ul. Brigata Casaie dr. c. 202 Tel. 040 / 941441-42
JAMSTVO ZA KAKOVOST IN KOLIČINO
Plinsko olje — kerosin — kurilno olje — motorna olja drva premog — cisterne iz kovin in umetnih smol — cisterne za utekočinjen plin (g.p.l.) — peči — gorilniki — ogrevalne inštalacije.
Nogomet: v nedeljo v meddeželnem prvenstvu
Gorizii točka proti vodilnemu
Gorizia - Riccione 0:0
G GRIZLA: Ermacora, Grazzolo, Marchesan, Lizzi, Macuglia, De Marco, Laz-zara, Sesso, Voljč, Giacometti, Grop.
Tudi proti vodečemu Riccioneju je Gorizia pokazala, da ni manjvredna in da se lahko kosa z najboljšimi. Gostitelji so namreč v tem srečanju pokazali več od gostov in to še posebno v drugem polčasu, ko so večkrat spravili v zagato obrambo gostov.
Najlepša priložnost za gol pa se je v 90. minuti ponudila Voljču. Njegov strel je vratar gostov poslal v kot.
LESTVICA: Riccione 15, San Lazzaro 13, San Dona 11, Santarcangelo, Clo-dia, Gorizia in San Marino 10, Miranese in Russi 9, Contarina 8, Opitergina, Rovigo in Fontanafredda 7, Vittorio Venelo, Cervignano in Conegliano 6.
Goričani bodo v prihodnjem kolu igrali v gosteh proti Pro Cervignanu.
V prijateljski nogometni tekmi
Videmčani izenačili s pariškim Racingom
Udinese - Racing 1:1 (0:0)
VIDEM — Udinese je v nedeljo igral prijateljsko tekmo proti pariškemu moštvu Racinga. V videmskem moštvu je prvič igral tudi novi nakup Fulvio Collo-vati, ki je dokaj dobro opravil svojo nalogo. Srečanje si je ogledalo le 4.500 gledalcev, čeprav je predvsem v francoskem moštvu igralo nekaj reprezentantov.
Gostje so povedli s Francescolijem v 67. min., Videmčani pa so osem minut pozneje izenačili z Bertonijem.
Videmski tabor pa je v nedeljo pretresla vest, da je umrl Gianfranco Casar-sa (54 let), ki je bil maser pri Udineseju.
10 □ šport
Košarka: v nedeljo v San Donaju v 8. kolu drugoligaškega italijanskega prvenstva
Vsi iadranovci zaslužni za pomemben uspeh
Pulloveria San Dona - Jadran 91:99 (51:49)
PULLOVERIA SAN DONA’: Greco 30 (11:12), Zuin 8 (4:6), Vicentini 8 (0:2), Orlandi, Maltecca 11 (3:7), Coppo 24 (8:8:), Gregoris 10 (4:6), Casini, Costanti-ni. Talon.
JADRAN: Lokar 7 (1:2), Sosič 8, Ban 18 (5:6), Daneu 6, Rauber 8, Žerjal 9 (0:2), Čuk 24 (2:2), Štoka 8 (0:1), Gulič 11 (4:6), Terčon.
SODNIKA: Fogacci (Bologna) in Contro (Rimini). PM: Pulloveria 30:41; Jadran 12:19. ON: Pulloveria 24; Jadran 32. PON: Daneu (25), Rauber (32), Sosič (39). 3 TOČKE: Greco 3; Ban 1, Žerjal 1, Gulič 1. GLEDALCEV: 350.
tile tekmeci so namreč zmagali); tretjič: nedeljski uspeh je dal vsem našim igralcem samozaupanja za nadaljnji potek tega prvenstva. In še podatek: zadnje prvenstveno srečanje v gosteh je naša ekipa osvojila skoraj pred letom dni (15.12.1985 v Monzi). Vzdušje po nedeljski zmagi je bilo zato ono pravo: nasmejani obrazi, spodbujanje med igralci (»Tako moramo naprej!«), zmeren optimizem.
Jadranovci so v nedeljo igrali dobro: napravili so manj napak kot v
prejšnjih srečanjih (podaje, tri sekunde, koraki itd.), vsak košarkar je dal svoj doprinos, v ključnih trenutkih je naše moštvo igralo pametno, rutinirano, odločno. Pohvalo si zasluži tudi »trenerska klop« z Brumnom seveda na čelu. Vodenje moštva je bilo brezhibno in celo hrabro. Naši visoki igralci so si zopet prerano prislužili po 3-4 osebne napake. Zato je bilo treba strumno izvesti menjave.
Zapisali smo, da so vsi Jadranovi posamezniki dali odločilen doprinos. Daneu in Rauber sta se hrabro borila pod košem (7 odbitih žog v napadu), Ban je bil stalno nevaren za domačine, Sosič je igral skoraj brez napak (celo 4:4 v metu!), Žerjal je zelo poživil igro naše ekipe, Gulič je sicer precel metal od daleč (1:6 v »trojkah«), dal pa je »trojko«, ko je bilo najbolj potrebno (v 35. min. pri vodstvu 81:78, kar je strlo odpor nasprotnika). Če si vsi zaslužijo
pohvalo, pa bi tokrat posebno poudarili nastop Petra Štoke (8 točk, 4 skoki, 1 blokada in 3 pridobljene žoge), ki je bil skoraj odločilen za uspeh naših.
Skratka, v San Donaju smo videli Jadranovo ekipo, ki je navdušila tudi prisotne gledalce, ki so naše večkrat nagradili z aplavzom (žal pa se je skupinica mladih navijačev »proglasila« z nešportnim obnašanjem).
Srečanje se je pričelo dokaj dobro za jadranovce (7:2 v 3. min.). Zlasti učinkovit je bil Sosič. Po izenačenem boju pa so nato domačini povedli po zaslugi razigranih Greca in Coppa (9 točk v 16. min., 41:32). Nekaj lepih košev Čuka ter Bana in jadranovci so že »ujeli« domačine. Po zaostanku za 7 točk v 25. min. so naši spravili v težave domače košarkarje in po zaslugi zelo dobre skupinske igre tudi zmagali. (B. Lakovič)
Trener Brumen: »Poznali smo nasprotnika«
Jadranovci so držali obljubo: po nesrečnem domačem porazu s točko razlike so dejali, da bodo nadoknadili zamujeno v San Donaju. Ves teden so se za to srečanje temeljito pripravljali in v San Dona dopotovali izredno motivirani. Z dobro igro vseh so tudi zasluženo zmagali.
Nedeljska zmaga je za našo združeno ekipo zlata vredna. Prvič: naši so osvojili točki v gosteh, ki sta v tako izenačenem prvenstvu izredno pomembni; drugič: z zmago so obdržali stik z ostalimi ekipami, ki so imele enako število točk kot jadranovci (vsi
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI. 2 TOČKI: Žerjal 3:6; Čuk 11:18; Lokar 3:4; Gulič 2:4; Sosič 4:4; Štoka 4:7; Rauber 4:12; Ban 5:10; Daneu 3:5; skupno 39:60. 3 TOČKE: Žerjal 1:1; Gulič 1:6; Rauber 0:1; Ban 1:4; skupno 3:12. SKOKI. Žerjal 1 v obrambi, 0 v napadu; Čuk 6, 2; Lokar 1, 0; Sosič 1, 0; Stoka 1, 3; Rauber 1, 4; Ban 7, 0; Daneu 0, 3. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE TOČKE: Žerjal 4, 1; Čuk 1, 0; Lokar 0, 3; Gulič 0, 1; Sosič 4, 3; Štoka 0, 3; Rauber 4, 0; Ban 2, 2; Daneu 2, 1. ASISTENCE: Žerjal 4; Lokar 2, Gulič 1, Sosič 2, Ban 1. BLOKADE: Štoka 1, Rauber 1.
Peter Brumen nerad tvega pri napovedih. Ko smo v nedeljo potovali v San Dona nas je kar presenetil: »Čutim v sebi, da bomo danes zmagali.«
Po srečanju je bil Jadranov trener seveda presrečen, ne samo zaradi zmage, temveč predvsem zaradi dobre igre vsega moštva. »Košarkarji San Donaja so se verjetno ušteli: dvakrat so nas že premagali in prepričani so bili, da jim bo tudi v prvenstvu uspelo. Dobro smo poznali njihovo igro in tako smo lahko ubrali pravo taktiko.«
»Zmagali smo predvsem, ker smo tokrat napravili manj napak kot običajno. Tokrat bi pohvalil vse igralce.«
Veselje med našimi košarkarji je bilo nepopisno. Že takoj po tekmi so si privoščili kozarček »pristnega«, ki so ga jim ponudili navijači. Tudi »strogi« Brumen je moral zatisniti oko... Ta zmago je ves Jadranov tabor toliko pričakoval.
Po drugi strani pa je bilo razočaranje v taboru San Donaja veliko. Jasno je bilo, da so v San Donaju računali na
zmago svoje ekipe. Trener Stefano Bizzosi je bil zelo potrt: »Srečanje smo izgubili predvsem v obrambi. Jadranovi košarkarji so nam zlahka uhajali na koš. Tudi odsotnost Scocca v naših vrstah se je zelo poznala. Jadranova zmaga je povsem zaslužena in preseneča me, da ima to moštvo tako malo točk na lestvici. Z Jadranom smo izgubili dve izredno dragoceni točki. Porazi na domačem igrišču v tako izenačenem prvenstvu, kot je letošnja B liga, utegnejo biti usodni.« (bi)
IZIDI 8. KOLA
Castelfranco	- Vicenza			62:66
Icot Forli - Ferrara				70:89
Spinea - Caveja Forli				65:51
Stefanel - Montebelluna				79:73
Oderzo - Virtus Murano				63:75
Petrarac PD -	Virtus PD			71:83
Malaguti - Costa Imola				68:75
San Dona - JADRAN				91:99
LESTVICA				
Costa Imola	8	7	1	688:594 14
Ferrara	8	6	2	713:641 12
Montebelluna	8	6	2	709:645 12
Spinea	8	6	2	640:594 12
Malaguti	8	5	3	655:632 10
Virtus PD	8	4	4	679:669 8
Castelfranco	8	4	4	572:567 8
San Don^	8	4	4	720:716 8
Stefanel TV	8	4	4	655:654 8
Virtus Murano	8	3	5	634:609 6
Oderzo	8	3	5	604:600 6
Petraraca PD	8	3	5	622:651 6
JADRAN	8	3	5	630:663 6
Icot Forli	8	3	5	652:717 6
Vicenza	8	3	5	592:666 6
Caveja Forli	8	0	8	584:685 0
PRIHODNJE KOLO (22. IN 23. 11.) JADRAN - Icot Forll (23. 11. ob 17.30); Caveja - Oderzo; Vicenza -Stefanel TV; Costa Imola - Spinea; Ferrara - Petrarca PD; Montebelluna - San Dona; Virtus Murano - Mala-guti Imola; Virtus PD - Castelfranco
JADRANOVI STRELCI Ban 147 (45:55); Čuk 133 (17:24); Gulič 103 (20:34); Lokar 72 (10:12); Rauber 64 (4:7); Daneu 59 (11:18); Sosič 27 (3:9); Štoka 16 (2:5); Terčon 0 (0:4).
Tregarofani, Nervesa in Mogliano v vodstvu
Meblo zastavonoša zasledovalcev
-j-i
h n.MvsMvf.'r/t

Cetrtoligašice med protagonisti
IZIDI 4. KOLA		Conegliano - Pro		Loco		Vladana,	
Meblo - Albatros Treviso	3:0	Volley Ferrara -	Albatros			Treviso,	
(15:12, 15:10, 15:11)		Soteco Gradišče -	Torrefranca Tren-				
Vladana - Volpe Fiesso	2:3	to.					
(14:16, 13:15, 15:5, 15:3, 8:15)		LESTVICA					
Conegliano - Soteco Gradišče	3:0						
(15:11, 15:5, 15:4)		Tregarofani PD	4	4	0	12:0	8
Tregarofani - Ferrara	3:0	Nervesa	4	4	0	12:2	8
(15:2, 15:7, 15:7)		Mogliano	4	4	0	12:3	8
Torrefranca TN - Mogliano	0:3	MEBLO	4	2	2	8:7	4
(10:15, 10:15, 12:15)		Conegliano	4	2	2	9:8	4
Nervesa - Cervignano	3:0	Vladana MT	4	2	2	8:8	4
(15:6, 15:8, 15:2)		Volpe Fiesso	4	2	2	6:10	4
		Ferrara	4	1	3	5:9	2
PRIHODNJE KOLO (22. 11.)		Soteco	4	1	3	5:9	2
Eurometano Cervignano - Meblo,		Torrefranca TN	4	1	3	4:9	2
Volpe Fiesso - Nervesa, Mogliano		Albatros	4	1	3	4:10	2
Veneto - Tregarofani Padova, Volley		Cervignano	4	0	4	2:12	0
LESTVICA UČINKOVITOSTI: Žerjal		32, Klemše in Nacinovi 24,			, Maver		19,
Kralj 12, Garbini 5, Neva Grgič in Pertot 2, Malalan 1.
Začel se je veliki beg. Tregarofani, Mogliano in Nervesa so med sabo in ostalimi ustvarili praznino štirih točk, svojo sedanjo premoč pa so v soboto potrdili s suverenimi zmagami proti vse prej kot slabim nasprotnikom. Vlogo zastavonoše neposrednih zasledovalcev bo slej ko prej prevzela združena ekipa Meblo, ki ji je le vrsta nesrečnih okoliščin doslej preprečila, da bi bila skupaj z vodilno trojico, v krog katere po kvaliteti najbrž tudi spada. Zdaj so težki trenutki mimo in upati je, da novih ne bo na spregled, saj čaka našo šesterko težka pot. Za vzpostavitev stika z vrhom je treba nujno do konca ohraniti nepremaganost na domačih tleh, v gosteh pa bo potrebno premagati vse (ali skoraj vse) na-
sprotnike, ki so ta čas za našo šesterko, saj ni pričakovati, da bodo ekipe vodilne trojice izgubile po poti dosti točk.
Odločilen bo po našem mnenju že ciklus prihodnjih štirih tekem. V soboto se bo Meblo podal v Cervignano (edini še brez točk), nato bo doma igral s Ferraro, dalje bo gostoval na težkem igrišču Fiessa, končno pa bo sprejel solidni Conegliano. Če bi naša ekipa osvojila osem točk, bi lahko nato na gostovanju v Nervesi že poskušala nadoknaditi na-brežinski poraz s Tregarofanijem in dohiteti najmanj eno od vodilnih šesterk. Tako bi šli začetni spodrsljaji dokončno v pozabo.
Čeprav so se tudi valovci spet povzpeli na vrh
Lider je sedaj Gioc Belluno
n		tako v	(I 2					
IZIDI 4. KOLA
Val Kmečka banka - CUS Trst 3:2 (10:15, 16:14, 16:14, 6:15, 15:8)
Ranger Videm - Belluno	0:3
(11:15, 12:15, 5:15)
Livenza - Bassano	3:0
(15:5, 15:12, 15:5)
Natisone - Spem	3:1
(15:8, 3:15, 15:4, 15:9)
Ferroall. TS - Povoletto	3:2
(6:15, 15:12, 12:15, 15:7, 15:10)
ASE JR Čedad	ni igral
PRIHODNJE KOLO (22. 11.)
Bassano del Grappa - Val Kmečka banka, ASFJR Čedad - Ferroallumi-nio Trst, Volley Gioc Belluno -
Spem Faenza, CUS Trst - Rangers Videm, Friuli Povoletto - S. Giovan-ni Natisone (počiva Elettronica Veneta Motta di Livenza).
LESTVICA
Gioc Belluno	3	3	0	9:1	6
Rangers Videm	4	3	1	9:3	6
VAL KM. BAN.	4	3	1	9:7	6
ASFJR Čedad	3	2	1	6:5	4
Motta di Liv.	4	2	2	9:8	4
Ferroal. Trst	4	2	2	9:9	4
Bassano	4	2	2	6:8	4
S. G. Natisone	4	2	2	6:9	4
CUS Trst	3	1	2	7:7	2
Fr. Povoletto	3	0	3	4:9	0
Spem Faenza	4	0	4	4:12	0
Rado Lavrenčič, eden najboljših odbojkarjev Vala Kmečka banka
In valovci so spet prvi.... »Big match« med videmskim Rangersom in belunskim Gioc se je končal s presenetljivo gladko zmago slednjih, da so se goriški odbojkarji s sobotnim uspehom spet povzpeli na čelo lestvice. Seveda ni mogoče skrivati, da je to vodstvo le navidezno, saj je dejanski lider prvenstva Gioc iz Belluna, ki je pregazil tudi močne Videmčane in ima povrhu tekmo manj, toda položaj Vala Kmečka banka je lahko vseeno v ponos vsem ljubiteljem odbojke, saj tako uspešnega začetka ni nihče pričakoval.
Z zmago v medpokrajinskem derbiju so valovci potrdili
nepremaganost štandreškega igrišča, ki traja že več kot leto dni. Cilj, da bi ta rekord podaljšali do konca sezone, je zanimiv in ambiciozen, saj bi v tako izenačenem prvenstvu pomenil tudi visoko končno uvrstitev, ki je za valovce vse prej kot nedosegljiva. Faktor domačega igrišča je bil tudi v minulem kolu odločilen in treba je reči, da je to za naše odbojkarje in njihove zveste gledalce lepa prednost, ki je ne gre zanemariti.
Ce pa bi Val Kmečka banka v soboto zmagal še v Bassa-nu...
V	moški odbojkarski C-2 ligi po četrtem kolu drži ritem goriške 01ympie Kmečka banka le še Volley bali iz Maniaga, ki je v derbiju kola gladko premagal Rozzol. Goričani so še naprej nepremagani, v soboto pa bodo menda vknjižili novi točki proti povprečnemu Spilimbergu. Do prve zmage v mestnem derbiju s Ferrovia-riom je prišel tudi Bor JIK banka. DLFAC je precej šibkejši od plavih, Fiume Veneto, Vivil in Sacile so ostali tekmeci naših fantov v boju za obstanek. V tem krogu je treba poiskati še enega kandidata za izpad.
V	enakovredni ženski konkurenci ni prišlo do presenečenj, razmerje sil je že dokaj jasno. Borovke, ki se potegujejo za vrh, so v Tržiču odpravile nepremagani Villacher, a z igro zopet niso zadovoljile. Obratno pa so mlade slogašice pri Ogleju prikazale dopadljivo odbojko, a nasprotnik je bil premočen. Več o letošnji kakovosti Sloge bo pokazala prihodnja tekma na Opčinah proti solidnemu Crisciju iz Gorice, medtem ko bodo borovke z Mar-tignaccom imele najbrž lahko delo.
Se zelo nejasen je po dveh kolih položaj v moški D ligi. Od naših treh ekip vodi Naš prapor Val Sirion, kar je po svoje presenetljivo, a že sobotno gostovanje v Tržiču bo pokazalo, kaj dosedanja nepremaganost resnično pomeni.
Kar se tiče žensk je že razvidno, da bodo naše šesterke odigrale vidno vlogo, najbrž to velja tudi za Sokol Indu-les, čeprav je še brez točk, a je obe dosedanji tekmi izgubil le po petih nizih igre.
MOŠKA C-2 LIGA
IZIDI 4. KOLA
Libertas Sacile - Anchor Fix Vivil 1:3, Inter 1904 Trst - Futura Torriana Gradišče 3:2, Fiume Veneto - 01ym-pia Kmečka banka Gorica 0:3, Gin-nastica Spilimberghese - Libertas Turjak 0:3, Bor JIK banka - DLFAC Trst 3:1, Volley Bali Maniago - Rozzol Trst 3:0.
LESTVICA
Volley Maniago	4	4	0	12:3	8
OLVMPIA KM	4	4	0	12:5	8
Libertas Tur.	4	3	1	10:5	6
Rozzol Trst	4	3	1	9:5	6
Inter 1904 TS	4	3	1	10:7	6
Futura Grad.	4	2	2	10:7	4
Ginn. Spilimb.	4	2	2	8:9	4
BOR JIK BANKA	4	1	3	6:10	2
Anchor Vivil	4	1	3	6:10	2
Fiume Veneto	4	1	3	5:10	2
DLFAC Trst	4	0	4	4:12	0
Lib. Sacile	4	0	4	3:12	0
PRIHODNJE KOLO (22. 11.)
DLFAC Trst - Rozzol Trst, Libertas Turjak - Bor JIK banka, 01ympia Kmečka banka - Ginnastica Spilimberghese, Futura Torriana Gradišče - Fiume Veneto, Anchor Fix Vivil - Inter 1904 Trst, Libertas Sacile - Volley Bali Maniago.
ŽENSKA C-2 LIGA
IZIDI 4. KOLA
Villacher Tržič - Bor Friulexport 2:3, Libertas Martignacco - Lac Pav Natisonia 0:3, Virtus Fontanafredda - Gieile Pieris 3:1, Ginnastica Spilimberghese - Fincantieri Tržič 3:1,
Vivil - Sloga Koimpex 3:1, Foče Co-lori Latisana - Pastificio Crisci Gorica 3:2.
LESTVICA
Vivil	4	4	0	12:1	8
BOR FRIULEK.	4	3	1	11:5	6
Villacher	4	3	1	11:7	6
Col. Latisana	4	3	1	9:8	6
Fincantieri	4	2	2	9:9	4
Fontanafredda	4	2	2	9:9	4
Pastificio GO	4	2	2	8:9	4
Ginn. Spilimb.	4	2	2	8:9	4
SLOGA KOIMP.	4	1	3	8:9	2
Pav Natisonia	4	1	3	5:9	2
Gieffe Pieris	4	1	3	5:11	2
Libertas Mart.	4	0	4	3:12	0
PRIHODNJE KOLO (22. 11.)
Sloga Koimpex - Pastiiicio Crisci, Fincantieri - Vivil, Gielfe Pieris - Ginnastica Spilimberghese, Lac Pav Natisonia - Virtus Fontanafredda, Bor Friu-lexport - Libertas Martignacco, Villacher Tržič - Colori Latisana.
MOŠKA D LIGA__________
IZIDI 2. KOLA
S. Sergio Trst - Pastificio Crisci Gorica 3:2, Pallavolo Mossa - Soča Sobema 2:3, Nuova Pallavolo Trst -Fincantieri Tržič 2:3, Naš prapor Val Sirion - Sloga 3:2, Acli Ronchi - Vec-chia Pallavolo Trst 3:1.
LESTVICA
Acli Ronchi	2	2	0	6:1	4
NAŠ PR. VAL S.	2	2	0	6:2	4
Fincantieri	2	2	0	6:3	4
S. Sergio TS	2	2	0	6:3	4
Nuova Pall. TS	2	1	1	5:3	2
SOČA SOBEMA	2	1	1	4:5	2
Pall. Mossa	2	0	2	3:6	0
SLOGA	2	0	2	2:6	0
Pastif. Crisci	2	0	2	2:6	0
Vecchia Pall.	2	0	2	1:6	0
PRIHODNJE KOLO (22. 11.)
Sloga - Vecchia Pallavolo Trst, Fincantieri Tržič - Naš prapor Val Sirion, Soča Sobema - Nuova Pallavolo Trst, Pastificio Crisci - Pallavolo Mossa, S. Sergio Trst - Acli Ronche.
________ŽENSKA D LIGA___________
IZIDI 2. KOLA
Nuova Pallavolo Trst - Sokol In-dules 3:2, Le Volpi Trst - Kontovel Electronic Shop 0:3, Fincantieri Tržič - Majanese 1:3, Agorest - Mobil-casa Corridoni 3:0, Breg Agrar - Kil-ljoy Trst 3:2.
LESTVICA
AGOREST GO	2	2	0	6:1	4
KONTOVEL E. S.	2	2	0	6:1	4
Majanese	2	2	0	6:2	4
BREG AGRAR	2	2	0	6:4	4
Nuova Pall. TS	2	1	1	4:5	2
Corridoni	2	1	1	3:4	2
SOKOL IND.	2	0	2	4:6	0
Fincantieri	2	0	2	3:6	0
Killjoy TS	2	0	2	2:6	0
Le Volpi TS	2	0	2	1:6	0
PRIHODNJE KOLO (22. 11.)
Mobilcasa Corridoni - Killjoy Trst, Majanese - Agorest, Kontovel Electronic Shop - Fincantieri Tržič, Sokol In-dules - Le Volpi Trst, Nuova Pallavolo Trst - Breg Agrar.
V razburljivem derbiju druge nogometne amaterske lige na Proseku
iiiiiiiiiiliiiiiiiiiiii!;!:!
ijiiiHiiiiHiiiiii!!!
rezultati
	
iiiliiliiiii	
Primorje (z igralcem manj) spravilo Vesno na kolena
Primorje - Vesna	2:0 (0:0)
STRELEC: Maranzina v 49. in 51.^ min. (obakrat 11-metrovka)
PRIMORJE: Negrini, Milani (od 46. min. Coslovich), Husu, Sciarrone, Ro-jaz, Samese, Di Benedetto, Olivo, Starc (od 81. min. Sigoni), Maranzina, Man-zin
VESNA: Savarin, Sedmak, Pisani (od 77. min. Tucci), Verbich (od 52. min. Tonelli), Bestiacco, Pipan, C. Candotti, Potasso, Kostnapfel, F. Candotti, Bruno.
. SODNIK: D'Eredita iz Krmina; RDEČI KARTON: W. Husu (zaradi 2 opominov); RUMENI KARTON: Di Benedetto, Manzin, Sedmak, Bestiacco, Samese; GLEDALCEV: približno 400.
Do konca prvega polčasa je manjkalo deset minut, ko je Primorje ostalo z igralcem manj (Valter Husu je zaradi ugovarjanja, vsaj tako je povedal sodnik, dobil drugi rumeni karton in je moral v slačilnico), poleg tega sta opomin dobila še Di Benedetto in Manzin: kazalo je torej, da je tekme verjetno konec, saj je bilo res težko misliti, da Vesna ne bo znala izkoristiti nepričakovane prednosti. Zgodilo pa se je ravno obratno, a še slabše kot na derbiju z Zarjo, ko so Križani kljub številčni premoči (izključen je bil Grgič) vsaj iztržili remi: tokrat so namreč ostali povsem praznih rok.
Prvi polčas takega razpleta res ni obetal. Igra je v glavnem potekala na sredini, obrambi sta bili izredno pazljivi in nevarnosti za vratarja praktično ni bilo (z izjemo poteze Bruna). Ob takih obrambah se tudi napada nista mogla razživeti (vprašanje je seveda, koliko zaradi premajhne prodornosti ali učinkovitosti obramb). Zadnje mi-
nute, po izključitvi Husuja, je bila igra raztrgana, k čemur je pripomogel tudi sodnik, ki je verjetno iz bojazni, da mu tekma ne uide iz rok, morda le preveč piskal in posegal po kartonih.
Povsem drugačen je bil drugi polčas. Primorje se je razumljivo zaprlo v obrambo, Vesna pa je le preveč tvegala s svojo ofenzivno igro, v prepričanju pač, da mora številčno premoč izkoristiti. Na kazen ni bilo treba dolgo čakati: v protinapadu je Bestiacco podrl Starca in 11-metrovka je bila tu. Le dve minuti kasneje drugi šok: tokrat je Starca podrl sam vratar in sodnik se je znova odločil za najstrožjo kazen. Sledil je silovit, zagrizen pritisk Vesne in res nimamo prostora, da bi podrobno opisali vse akcije: Križani so poskušali vse, od strelov od daleč, do prostih strelov, preigravanja, dobesedno so oblegali vrata, vendar žoga tudi po zaslugi odličnega Negrinija ni in ni hotela v mrežo. Primorje si je pomagalo kot je vedelo in znalo, tudi s prekrški, čeprav večjih grobosti ni bilo. Prosečani praktično niso mogli čez sredino, vendar so svoja vrata le obvarovali.
»Vesna je bolje začela, zatem smo bUi na vrsti mi vse do izključitve Husuja, ko smo se zaprli. Prvi polčas je bil vsekakor enakovreden, brez priložnosti. V drugem sem Zaccario pomaknil nazaj, oni so desno in levo stran odkrili in tako sta prišli dve 11-met-rovki. Nalašč smo igrali zaprto, da se oni odkrijejo. Enajstmetrovki sta bili regularni. Kak drug sodnik morda druge ne bi dosodil, a ta je imel pogum. Vesna je sicer solidna ekipa, a smo vedeli, da je precej počasna, zato
smo računali na hitre protinapade. Šlo nam je dobro,« je povedal trener Primorja Mikuš.
»Mi smo imeli pobudo,« je menil trener Vesne Petagna, »Primorje pa le 11-metrovko in ko je prišel drugi gol, smo morali opustiti prvotno razporeditev in vključiti še enega napadalca. Imeli smo tudi nekaj priložnosti, a vratar je bil vedno na mestu. Zaustavili so našo pobudo in zmagali praktično brez strela v vrata. Zagrenjeni smo, saj bi lahko vsaj izenačili, a če ni šlo, je naša krivda. Prvi gol je bil regularen, o drugem bi se dalo razpravljati, a nas je spravil KO. To, da so oni ostali v desetih, ni bila za nas prednost, ker so se zaprli. Poleg tega v takih primerih igralci podeseterijo moči, nekateri od mojih pa se zbegajo, ko nimajo pred sabo nasprotnika, na katerega bi morali paziti.« (D. Bizjak)
Kras - Giarizzole	2:1 (1:1)
STRELCI: De Meglio v 10. min., Huez v 31. min., Mosetti v 86. min.
KRAS: Mezzavilla, Fanigliuolo, Pu-rič, Martini, Škabar, Gnezda, Granata (od 74. min. Leghissa), Battaini, Mosetti, De Meglio, Vidali.
Krasova tesna zmaga nas ne sme varati, saj so gostje častni zadetek dosegli z edinim strelom v vrata, povrhu pa je bil to dar Krasove obrambe: pri izidu 1:0 v korist rdeče-belih je Škabar netočno podal lastnemu vratarju, vendar se mu je spolzka žoga odbila naravnost do Hueza, ki jo je brez težav spravil v mrežo.
Kras je povedel že v 10. min. po odlični kombinaciji med Mosettijem in De Megliom. Kmalu nato je nezanesljivi sodnik De Megliu razveljavil po-
vsem regularen zadetek, češ da se je žoge dotaknil z roko, a dve minuti kasneje, ko mu je nasproti stal le še vratar, mu je piskal neobstoječi off-side.
V drugem polčasu so krasovci navalili na nasprotnikova vrata in priložnosti so se vrstile kot na tekočem traku, Giarizzole pa niso štedile z grobimi prekrški in zavlačevanjem igre, tako da je kar pet njihovih igralcev dobilo rumeni karton, Pacher pa je bil izključen. To je krasovcem vlilo novih moči, da so štiri minute pred koncem prišli do povsem zaslužene zmage z Mosettijem, ki je po odlični kombinaciji Krasovega napada zlahka zatresel mrežo. (Z. S.)
Zarja - S. Luigi Vivai Busa prek.
ZARJA: Racman, Kalc, Tognetti, Grgič, Gotti, Žagar, Ražem, Bon, Zeugna, Šulcich, Franza.
SODNIK: Cociancig iz Krmina
Tekmo je skvarila gosta megla, saj so gledalci morali precej napenjati oči, da so lahko sledili igri. Od časa do časa pa se je megla tako zgostila, da niso videli ničesar. V prvih minutah so bili gostje stalno v napadu in tudi imeli nekaj lepih priložnosti. Kmalu pa so se zarjani otresli premoči gostov in izvedli nekaj lepih napadov, a v 28. minuti je S. Luigi premagal Racmana. Zarja je tedaj navalila v kazenski prostor Tržačanov in imela z Žagarjem in Sulcichem nekaj lepih priložnosti, ki se le za las niso končale z golom. V drugem polčasu se je že po nekaj minutah sodnik odločil, da je vidljivost neprimerna ter je ob protestih gostov poslal ekipi v slačilnice.
(Big)
Naše ekipe v 3. nogometni AL res solidne
Azzurra - Sovodnje 0:1 (0:1)
STRELEC za Sovodnje: Marson.
SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak, R. Petejan, Bicciato, Marson, Čevdek, Gulin (Černigoj), Tomažič, Butkovič, M. Fajt, A. Fajt (Grilj).
Z uspehom v Gorici proti Azzurri so se Sovodenjci povzpeli pod vrh lestvice (sedaj so tretji). Zmaga proti Goričanom je bila povsem zaslužena, saj so slovenski nogometaši več pokazali in si tudi zapravili vrsto lepih priložnosti.
V	prvem polčasu sta ekipi igrali pretežno na sredini in priložnosti za zadetek je bilo bolj malo. Veliko boljši je bil drugi polčas, ko so Sovodenjci odločneje začeli in že v 5. minuti povedli z Marsonom. V nadaljevanju igre (čeprav so bili brez izključenega Bicciata) so si ustvarili vrsto lepih priložnosti, rezultat pa je ostal nespremenjen.
Sagrado - Juventina 1:1 (0:0)
STRELEC za Juventino: Bastiani.
JUVENTINA: Marussi, Sermino, Travagin, Costa, Krpan, Caiazzo, Mar-vin, Cingerli, Bastiani, Lauri (Russo), Devetta (Nanut).
V	eni najlepših tekem tega prvenstva je štandreška Juventina igrala neodločeno na gostovanju v Zagraju, kjer je zelo težko iztržiti pozitiven rezultat. Štandrežcem je to uspelo, saj so pokazali dopadljivo in učinkovito igro in bi si celo kaj več zaslužili. Sodnik je namreč spregledal 11-metrovko v korist Juventine, gol Sagrada pa je padel v 93. minuti, ko bi moralo biti srečanja že konec.
Juventina je že od vsega začetka zaigrala odločno in večkrat spravila v težave domačine, povedla pa je šele v 2. polčasu, ko je Bastiani po lepi osebni akciji zatresel mrežo.
Vodilni položaj Štandrežcev pa je rodil svoje sadove tudi glede odziva občinstva. V Zagraju je bilo namreč
veliko štandreških navijačev, kar je še kako pomembno za bodočnost ekipe.
C.G.S. Bora Viaggi - Mladost 2:4
(0:1)
STRELCI za Mladost: Lavrenčič, H. Kobal (2), Pahor.
MLADOST: Clemente, D. Lakovič, Lavrenčič, D. Frandolič, F. Devetak, Pahor, Sclauzero, Marušič, Argentin (Semolič), H. Kobal, Cianci (Bruni, Di-mitri Lakovič, Ulian)
Po dveh zaporednih porazih je do-berdobska Mladost spet zmagala in to proti solidnemu nasprotniku. Obe ekipi sta motivirano stopili na igrišče in si bili enakovredni vse do 82. min., dokler nista Pahor in H. Kobal strla odpor domačinov. Tekma se je odvijala predvsem na sredini, kljub temu pa so eni in drugi imeli več lepih priložnosti. Prvi so povedli Kraševci z Lavrenčičem (v 40. min.), ki je lepo izkoristil podajo Sclauzera.
V	drugem polčasu so domačini zaigrali učinkoviteje in večkrat ogrozili doberdobskega vratarja, ki pa se je res izkazal. CGS je izenačil v 61. min., a le minuto kasneje je Kobal zatresel tržaško mrežo. Domačini pa se niso vdali in so spet vzpostavili ravnotežje. A le malo pred koncem, ko je kazalo, da se bo tekma končala z delitvijo točk, je izkušeni Pahor dosegel pomemben zadetek.
V	zadnjih minutah je sodnik, ki je dobro opravil svojo nalogo, dosodil dve enajstmetrovki, prvo za Dober-dobce, ki so je izkoristili in drugo za domačine, ki pa so jo nerodno zapravili. (Zanier)
Domus Arredamenti - Gaja 0:1 (0:0)
STRELEC: Bortolotti v 47. min. GAJA: Zemanek, W. Kalc (od 47. min. W. Grgič), M. Grgič, M. Rismon-do, Gabrielli, Stranjščak, Alfieri, Vivi-
ani, Vrše (od 70. min. A. Kalc), Aversa, Bortolotti, Kante, B. Rismondo.
»Zlata vredni točki. Nismo si smeli dovoliti, da bi izgubili stik z vrhom lestvice. Igra sicer ni bila niti najmanj zadovoljiva, preveč napak je bilo, nerodnih podaj in predvsem nervoze. Že v prvem polčasu bi lahko zaokrožili rezultat, če ne bi Maks Grgič dvakrat nerodno zapravil dveh stoodstotnih priložnoti in če ne bi prečka odločno rekla ne Vivianijevemu strelu z glavo. Preveč smo životarili z edinim golom, ki ga je Bortolotti dosege] takoj v začetku drugega polčasa. Še več, naši nasprotniki so zadnjih deset minut dobesedno oblegali Zemanekova vrata in malo je manjkalo, da ne bi izenačili.« Tako nam je neposredno po tekmi izjavil načelnik Gajine nogometne sekcije Kalc.
V prvem in tudi v drugem polčasu je tekma potekala enosmerno. Premoč Gajinih nogometašev je bila očitna. Pokazala pa se je stara hiba — sterilnost napada in preveliko taktiziranje. Nedeljskega nasprotnika bi lahko s hitrimi protinapadi in enostavnimi kombinacijami kaj hitro ukrotili, tako pa so morali pičlo prednost enega gola proti koncu krepko braniti z dokajšnjo mero sreče.
Primorec - S. Andrea 2:0 (1:0)
STRELEC: Igor Milkovič v 30. in 72. min.
PRIMOREC: Serra, Marko Kralj, Ca-rota, Florean, Mauro Kralj, Coppola, Boris Kralj, Canziani (od 46. min Edvin Kralj), Bacchia (od 77. min Husu), Milkovič, Fachin (12 Leone in 13 lana-relli)
Kot pred 15 dnevi je Primorec na domačih tleh odnesel obe točki. Tre-benci in S. Andrea sta prišla na igrišče prepričana v zmago, tako da je bila igra prav res prijetna. Prve priložnosti so imeli sicer gostje, ko pa je Primorec z večjo silo začel pritiskati na nasprotnikova vrata je prišel do gola: po dol-
gi podaji v kazenski prostor je Fakin skočil in z glavo zadel vratnico, žoga se je vrnila v polje, kjer je bil najhitrejši Igor Milkovič, ki je tako prišel do svojega prvega gola.
Po zadetku so Trebenci še napadali, vendar se je v tem delu tekme izredno izkazal vratar S. Andrea. V drugem polčasu so gostje pritiskali na treben-ska vrata, vendar brez velikega uspeha. Primorec je bil na trenutke zelo nevaren v protinapadu in je v 72. min. podvojil z 11-metrovko. Za konec povejmo, da smo v Trebčah videli prav res zanimivo tekmo, škoda pa, da je bila skozi vseh 90 minut vidljivost slaba zaradi megle. (Andrej)
S. Anna Rizzotti - Breg 2:0 (2:0)
BREG: Hrvatin, Igor Tul, Silvano Olenik, Corbatti, Paoletti, Germani, Albertini, Jež, Zonta, Ferfolja (Paoli), Sternad (Sancin)
Proti prvouvrščeni S. Anni so »plavi« doživeli svoj tretji prvenstveni poraz. Tokrat je bil Brežanom usoden prvi del tekme, ko so jih spretni domačini pritisnili v njihov kazenski prostor, zavzeli sredino in tudi dosegli oba gola.
Igor Tul, ki je bil skupaj s Corbatti-jem gotovo najboljši v Bregovih vrstah, je tekmo takole ocenil: »Mislim, da je vzrok poraza trema, ki nas je zajela takoj v uvodnih minutah. Domačini so spretno izkoristili vse naše pomanjkljivosti in spravili rezultat na varno. Tako smo v prvem polčasu bili brez vsake moči, posebno na sredini, in nismo bili kos nasprotniku. V drugem polčasu smo odločneje pritisnili, imeli svoje priložnosti in s Corbatti-jem zadeli drog. Vlogi sta se obrnili: tokrat smo mi držali sredino in do konca stiskali nasprotnika na njegovi polovici. Gotovo bi si zaslužili vsaj častni zadetek, vendar moramo tudi upoštevati, da smo bili brez Kluna in Miloša Tula, zaradi poškodbe pa je Ferfolja moral kmalu z igrišča^« (T. M.)
Naše košarkarske ekipe v promocijskem prvenstvu
NA TRŽAŠKEM
Stella Azzurra - Breg Adriatherm 73:64 (36:39)
BREG_ ADRIATHERM: Čok 6, Ko-ren, R. Žerjal 8, Meneghetti, Sosič 14 (2:2), B. Žerjal, D. Bandi 17 (1:2), Zobec 19 (3:5).
Kontovel ES - Bor Radenska 102:106
poiet - Santos	68:67
Green star - CGI	70:75
Alabarda - Ferroviario	91:93
Intermuggia - Libertas	72:80
St. Azzurre - Breg Adriath.	73:64
PRIHODNJE KOLO ®or Radenska - Green star; Santos -St. Azzurra; Kontovel Elec. Shop -Intermuggia; CGI Radiograf - Breg Adriatherm; Libertas - Alabarda; Perroviario - Polet.
SODNIKA: Tamaro in Taucar. 3 TOČKE: Čok 2. PM: 6:8.
Brežani so šele po izenačenem boju izgubili v gosteh proti favoriziraniS-telli Azzurri, ki vodi na skupni lestvici. Ne samo: naši košarkarji so v prvem polčasu vodili in domačini so se jim približali le z dvema »trojkama«. V tem delu je še posebno dobro igral Loris Zobec, ki je dosegel 17 točk.
Stella Azzurra	5	5	0	409:333 10	
Libertas	5	4	1	441:406	8
BOR RADENSKA	5	4	1	453:431	8
Ferroviario	5	3	2	391:373	6
POLET	5	3	2	379:384	6
CGI Milje	5	3	2	377:382	6
Alabarda	5	2	3	401:378	4
Santos	5	2	3	370:369	4
BREG ADRIATH.	5	2	3	366:391	4
KONTOVEL ES	5	1	4	404:408	2
Intermuggia	5	1	4	385:413	2
Green Star	5	0	5	321:399	0
Podoben je bilo tudi v drugem polčasu. Ekipi sta si bili povsem izenačeni vse do 39. minute, ko so domačini prevzeli vodstvo z uspešnima metoma s »trojkama« in tudi zanesljivo zmagali-
Čeprav so naši košarkarji v tem srečanju izgubili, pa zaslužijo pohvalo za prikazano igro. Treba je namreč upoštevati, da so nastopili brez poškodova-nega_Igorja Corbattija in da tudi David Čok in Loris Zobec še nista povsem nared za igro. Nista namreč še povsem prebolela poškodb. (L. Koren)
NA GORIŠKEM
Domovci so v prvem kolu letošnjega promocijskega prvenstva nerodno izgubili v Krminu proti močni peterki Albe Magazzini Gioia. Naši fantje so pričeli srečanje res enkratno, saj so z dobro obrambo in še boljšim napadom povedli kar z 28:12. Domačini so nato ob koncu prvega polčasa znižali zaostanek na samih šest točk (45:39).
V drugem polčasu so igralci Albe zlasti zaradi nezbranosti naših nadoknadili zamujeno in prvič povedli v 35. minuti (64:65). Belo-rdeči so v ključnih trenutkih odpovedali, nasprotniki pa so dosegali res neverjetne
koše. To jim je tudi zadostovalo, da so pospravili prvi par prvenstvenih točk. (M. Čubej)
	LESTVICA:				
Ardita	1	1	0	92:63	2
Grado	1	1	0	72:63	2
Libertas	1	1	0	73:64	2
Edera	1	1	0	94:88	2
Alba Gioia	1	1	0	80:74	2
DOM	1	0	1	74:80	0
Corridoni	1	0	1	88:94	0
Fortitudo	1	0	1	64:73	0
Polisontina	1	0	1	63:72	0
Senatores	1	0	1	63:92	0
Goriziana	0	0	0	0	0
IZIDI 1. KOLA: Isonzo Senatores — Ardita 63:92, Edera — Corridoni 94:88, Fortitudo Manzoni — Libertas 64:73, Alba Magazzini Gioia — Dom 80:74, Polisontina — Grado 63:72. Goriziana je počivala.
PRIHODNJE KOLO: Goriziana — Polisontina, Ardita — Edera, Libertas — Alba Magazzini Gioia, Grado — Fortitudo Manzoni, Dom — Isonzo Senatores (v soboto, 22. 11. 86, v Kulturnem domu s pričetkom ob 20. uri).
DOMOVI STRELCI: Puiatti 29, Nanut 22, Kristjančič 10, Corsi 6, Orzan 4, U. Dornik 3.
J^AŠI NAJBOLJŠI STRELCI: Korošec (Bor) 115; Vremec (Polet) 113; Ivo Starc (Kontovel) in Zobec (Breg) 103; Čuk (Kontovel) 92; Pieri (Bor) 89; Barut (Breg) '7'< Klobas (Bor) 74; Persi (Polet) 65; Pregare (Bor) 64.
	-r!	roko v promocijski	ligi	na tržaškem		r
IZIDI 5. KOLA	LESTVICA
2. AMATERSKA LIGA Skupina F
IZIDI 8. KOLA
Staranzano - Stock	0:1
Primorje - Vesna	2:0
Opicina - L’Architrave	1:0
Muggesana - Olimpia	0:1
Zarja - Vivai BusH	odi.
C. E. Prisco - Zaule	0:0
San Sergio - Supercaffe	3:0
Kras - Giarizzole	2:1
LESTVICA
Zaule	8
Kras	8
San Sergio	8
Primorje	8
Vesna	8
Opicina	8
Stock	8
Muggesana	8
Giarizzole	8
Supercaffe	8
Staranzano	7
Zarja	7
Vivai Busa	-6
C. E. Prisco	8
Olimpia	8
L'Architrave	8
5	2	1	11:4	12
5	1	2	15:7	11
4	2	2	11:5	10
4	2	2	11:7	10
3	3	2	10:7	9
3	2	3	8:8	8
2	4	2	7:8	8
1	5	2	7:8	7
2	3	3	10:14	7
2	3	3	10:13	7
2	2	3	7:11	6
0	6	1	6:8	6
2	2	2	5:5	6
1	4	3	7:10	6
2	2	4	5:10	6
0	5	3	6:11	5
PRIHODNJE KOLO (23. 11.) Staranzano - Opicina, Vesna - L'Ar-chitrave, Muggesana - Primorje, Zarja - C. E. Prisco, Stock - Olimpia, Supercaffč - Vivai Busš, Zaule - Giarizzole, Kras - San Sergio.
3. AMATERSKA LIGA Skupina I
IZIDI 7. KOLA
Torriana	- Fossalon				1:2	
Medea - Poggio					1:1	
Pro Farra	- Moraro				1:0	
Piedimonte - Brazzanese					2:1	
Azzurra -	Sovodnje				0:1	
Isonzo S. P. - S. Lorenzo					0:0	
Sagrado -	Juventina				1:1	
	LESTVICA					
Piedimonte	7	4	1	1	10:5 11	
Juventina	7	3	4	0	11:6 10	
Sovodnje	7	3	2	2	8:6	8
Pro Farra	7	2	4	1	9:8	8
Sagrado	7	2	4	1	7:7	8
S. Lorenzo	7	2	4	1	5:4	8
Poggio	7	2	4	1	5:4	8
Isonzo S. P.	7	2	4	1	3:3	8
Fossalon	7	2	3	2	7:8	7
Torriana	7	0	6	1	4:5	6
Medea	7	1	3	3	6:8	5
Brazzanese	7	1	2	4	6:10	4
Azzurra	7	1	2	4	2:5	4
Moraro	7	1	1	5	4:8	3
PRIHODNJE KOLO (23. 11.) Brazzanese - Medea, Torriana - Pie-dimonte, Juventina - Isonzo S. Pier, Fossalon -Pro Farra, S. Lorenzo - Sovodnje, Moraro - Sagrado, Poggio -Azzurra.
	Skupina L				
	IZIDI 7. KOLA				
Rabuiese	- Union S. P.				2:0
Domus Arr. - Gaja					0:1
S. A. Rizzotti - Breg					2:0
Roianese	- GMT				6:5
Don Bosco - San Vito					2:3
Domio - CUS					3:0
Počitek: '	CGS				
	LESTVICA				
SA Rizzotti	7	6	1	0	16:2 13
CGS	6	4	2	0	12:5 10
Rabuiese	6	4	2	0	9:4 10
Gaja	6	3	2	1	9:4 8
Roianese	6	3	1	2	17:16 7
CUS	7	1	3	3	7:13 5
San Vito	6	2	1	3	8:10 5
Union	5	1	2	2	6:7 4
Domus Arr.	6	1	2	3	4:6 4
Domio	5	2	0	3	6:4 4
GMT	6	1	1	4	7:15 3
Breg	5	0	2	3	3:7 2
Don Bosco	5	0	1	4	5:16 1
PRIHODNJE KOLO (23. 11.)
CUS - CGS, San Vito - Domio, GMT - Don Bosco, Breg - Roianese, Gaja -SA Rizzotti, Union S. P. - Domus Arr., počitek: Rabuiese.
Skupina M
IZIDI 7. KOLA
Primorec - Sant’Andrea	2:0
San Marco - Romana	3:1
CGS - Mladost	2:4
Campanelle - Chiarbola	3:3
Hermada - San Nazario	0:1
Arrigosport - Aurisina	1:2
Počitek: Fincantieri LESTVICA
LESTVICA
Fincantieri	6	5	1	0	17:4 11	
San Nazario	6	5	1	0	15:5 11	
San Marco	6	5	1	0	13:4 11	
Mladost	6	4	0	2	15:8	8
Primorec	6	3	1	2	12:6	7
Campanelle	6	2	2	2	14:11	6
Chiarbola	6	2	2	2	11:12	6
Arrigosport	6	2	1	3	6:8	5
SanFAndrea	6	1	2	3	3:10	4
Aurisina	6	1	2	3	5:18	4
CGS	6	1	0	5	11:18	2
Hermada	6	0	2	4	3:11	2
Romana	6	0	1	5	4:14	1
PRIHODNJE KOLO (23. 11.) Aurisina - Fincantieri, San Nazario -Arrigosport, Chiarbola - Hermada, Mladost - Campanelle, Romana -CGS, Sant'Andrea - San Marco, počitek: Primorec.
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200.-.din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
18. novembra 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska

ZTT
Trst
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
Medtem ko še iščejo morilce levičarskega sindikalista Olalie
Ugrabitev japonskega podjetnika nov izziv političnemu vodstvu filipinske predsednice
Preiskovalec Gonzales
MANILA — Na Filipinih so v soboto zvečer ugrabili 53-letnega japonskega podjetnika Nobu-yukija VVakaojija, glavnega direktorja Mitsui-Bussan Trading, ene izmed najpomebnejših japonskih tvrdk, ki deluje na filipinskem območju. U grabitev japonskega podjetnika, ki je nedvomno povezana z državnim obiskom predsednice Aguinove na Japonskem, kjer je dobila pomembno posojilo v vrednosti milijarde dolarjev, je še zaostril politično stanje na Filipinih. Na otočju se medtem stopnjujejo posledice uboja sindikalnega voditelja Rolanda Olalie. Gibanje 1. maj je proglasilo splošno stavko in grozi z novimi organiziranimi demonstracijami, filipinska levica, ki jo uradno predstavlja Ljudska stranka, pa je prekinila pogajanja za prenehanje sovraštva med komunističnimi oboroženimi enotami in vladnimi silami. Zunanji opazovalci menijo, da gre na Filipinih za načrtno pretrganje pogajanj Všakič, ko sta vlada in levičarski sogovornik na tem, da konkretizirata premirje (aretacija komunističnega vodje Rodolfa Salesa prej, umor Olalie zdaj).
Kdor je trdil, da bo prekinitev pogajanj, kljub nasilni Olalijevi smrti, le začasna, se zdaj sprašuje, do,kakšne mere bo na pogajanja lahko vplivala ugrabitev japonskega podjetnika. Glasovi o državnem udaru so še vedno aktualni, medtem ko so ZDA, Japonska in države EGS sporočile filipinski vladi, da bodo v primeru udara odrekle Filipinom vso finančno podporo. Država s 26 milijardami dolarjev dolgov je torej v tem trenutku še posebno izpostavljena notranjim izsiljevanjem in na zunaj ranljiva.
Minister za obrambo Juan Ponče Enrile je medtem demantiral vest, da je naročil Olalijev umor. Preiskava o umoru, ki jo vodi minister za pravosodje Neptali Gonzales, je baje že na sledi Olalijevih ubijalcev, čeprav zaenkrat še niso nikogar aretirali. Opazovalci ne izključujejo možnosti, da bi preiskava mešane civilno-vojaške komisije lahko pripomogla k ublažitvi notranjih sporov in ponovnemu odprtju pogajanj med vlado in filipinsko levico.
Jezikovna vojna tudi na menujih
PARIZ — Francoščino je treba zaščititi tudi pred tistimi tujkami, ki so se udomačile. Tako se glasi razsodba kasacijskega sodišča, ki je zavrnilo mnenje prizivnih sodnikov, češ da je v menuju dovoljena navedba izraza »hamburger« za tradicionalno ameriško polpeto. Toda pojdimo po vrsti.
Združenje za obrambo francoskega jezika je prijavilo sodišču verigo restavracij »France-Quick«, ker ima na jedilnih listih omenjeno besedo pa še druge tuje izraze. Prvostopenjska razsodba je dala združenju prav, prizivna pa ne, češ da je na menujih poleg tujke tudi francosko ime za jed, naposled pa je kasacijsko sodišče bilo mnenja, da posebni zakon iz leta 1975, na katerega se je združenje za obrambo jezika naslonilo, ne ščiti samo potrošnika kot takega, ampak izrecno tudi francoščino. Zdaj se morajo o zadevi spet izreči prizivni sodniki, velja pa, da morajo zaenkrat z jedilnih listov izginiti vse tujke, tudi »hamburger«, kar bo v reklamnem pogledu udarec zlasti za »tast foode«.
Minister za pravosodje Neptali Gonzales z identikitom ene izmed oseb, ki bi lahko imele kakšno povezavo z umorjenim predsednikom sindikalnega gibanja Prvi maj. Gonzales predseduje mešani civilno-vojaški komisiji, ki v imenu predsednice Aguinove preiskuje o smrti Olalie in njegovega šoferja	(Telefoto AP)
Šef DEA Lawn obiskal Sicilijo za enotnejši boj zoper mamila
PALERMO — Na povabilo načelnika tukajšnje policije je prišel na kratek obisk v Palermo šef ameriškega zveznega urada za boj proti razpečevanju mamil DEA (Drug Enforcement Administration) John Charles Lawn. Okrog hotela, kjer je nastanjen, je obroč varnostnikov, a njegova osebna straža je zasedla kar dve hotelski nadstropji. Lawn si bo ogledal posebno dvorano, kjer se odvija proces proti organizaciji »cosa nostra«.
Na tiskovni konferenci v uradu kvestorja Maria lovina je Lawn dejal, da se je prišel sestat s tistimi osebami v Italiji, ki imajo opraviti z istimi pro-
blemi, s kakršnimi se ubada DEA, in da se hoče tudi seznaniti z žrtvami, ki jih takšna dejavnost zahteva. Še nedavno tega je po njegovem prihajalo na vzhodno obalo ZDA iz Italije in zlasti s Sicilije 50 odstotkov vsega heroina, namenjenega ameriškemu tržišču. Zdaj je količina znatno manjša, a Sicilija ni več sredozemsako središče tovrstne ilegalne trgovine. Šef DEA je dodal, da dotekajo sedaj mamila v Ameriko predvsem iz »zlatega trikota« v Aziji in iz Mehike. Zavzel se je za sodelovanje med vsemi policijami in pohvalil sodelovanje z Italijo na področju vzajemnega informiranja.
Nad miši in podgane celo s kompjuterjem
RIM — V rimskem podzemlju je 20 milijonov podgan in miši, ki so huda latentna nevarnost za prebivalstvo v pogledu infekcij in kužnih bolezni. Na vsakega prebivalca pride kar pet teh živali, mestna uprava potroši letno več sto milijonov lir za njihovo zatiranje, problema pa ni mogoče rešiti zaradi pomanjkanja zdravnikov in biologov, pa tudi zaradi neustreznih struktur. Nekaj pa se vendar premika.
Center za boj proti podganam in za razkuževanje, ki ga vodi Mario Costa, se bo čez kakšen mesec opremil s posebnim kompjuterjem, ki bo zbiral v realnem času podatke o vseh posegih proti mišim in podganam in o tem, kje so takšni posegi najnujnejši. Toda Costa meni, da niti kompju-ter ne bo mogel odpraviti te nadloge, če ne bodo svojega storile tudi politične sile in če ljudje sami ne bodo bolj pazili na higieno.
MOU ZA5CITNIK 3E (SROI^ CAGLIOSTRO. PATE Ml PETDESET LUIZOV MESEČNO, 3AZ PA MORAM Z N3IM TJA. KAMOR ZELI... ZDI SE Ml, DA KUJE KEKAKS-S^NO ZAROTO PROTI KRALJICI..
NEKESA DNE 3E 3EANNE OLIVI DALA PREDLOG...
POZNAM PLEMIČA, KI JE ZALJUBLJEN V KRALJICO, VI PA STE JI PRECEJ PODOBNI,.. DAJVA, MALO SE pn-TAnAv/A-u/A k/A ki-HriLCA/ PAriiki rvn-ini-rtr ktncm
OLIVA SE JE STRINJALA IN JEANNE JE POHITELA H KARDINALU TER MU DEJALA, DA JE KRALJICA PRIPRAVILA RANDEVU Z NJIM«
PRIDITE OPOLNOČI V DVORNI VRTJ S KRALJICO BOVA TAM....
CHARNV JE TEDAJ ZlVEL V MAJHNI Hl-Sl BLIZU DVORA... TISTO NOC JE OPAZIL, DA SO VRATA VRTA ODPRTA, V MESEČINI PA JE ZAGLEDAL ZENSKO...
SE JE ODPRAVIL V PARK DREv:JEM OPAZIL, DA KI LJICA NI SAMA... Z NJO JE BILA ^
neka Zenska...
KO JO LJUBIM..
cez čas se je Ženskama približal moški, ves
ZAKRIT Z DOLGIM PLAŠČEM«,GLOBOKO SE JE PRIKLONIL... NATO SE JE SE ENKRAT PRIKLONIL IN ODŠEL Z VRTNICO, KI MU JO JE DALA ZENSKA...
Marmor z otoka Brača vgrajen v Belo hišo
BRAČ — Pristanišče v Bengaziju, hotelski kompleks v Moskvi in Bela hiša v VVashingtonu imajo nekaj skupnega: marmor slonokoščene barve z Brača, otoka v srednji Dalmaciji. Prebivalci tega otoka namreč zatrjujejo, da so kamen za Belo hišo, kot za toliko toliko drugih znamenitih palač na svetu, kopali na njihovem otoku. Nekateri delavci vedo celo za ime kamnoloma (na otoku jih je 20): imenuje se Pučišča.
Številni ameriški zgodovinarji zanikujejo te trditve, češ da bi bilo zelo nesmiselno 1792. leta, ko so Belo hišo zgradili, marmor voziti tako od daleč. »U. S. Geological Survey« trdi, da so kamen za Belo hišo pripeljali iz Aguia Creeka v Virginiji in ne z oddaljenega Brača.
William Seale, pisec knjige Zgodovina hiše predsednikov pa zatrjuje, da so ameriški arhitekti uporabljali apnenčasti alabaster z Brača za obnovo Bele hiše 1902. leta; Seale je to trditev izrekel na podlagi desetletnega preučevanja zgodovino Bele hiše. Mirko Stojanovič, predsednik Inexamerja, podjetja, ki prodaja marmor z Brača v ZDA, je prepričan, da ima Seale prav.
»Jaz mu verjamem, pravi, vem pa tudi to, da je to težko dokazati. Meni je razumljivo, zakaj podatka ne objavijo. Nihče nima interesa pove-
dati, da je Bela hiša zgrajena z uvoženim gradivom.«
Po Sealejevih trditvah so braški kamen uporabili 1902. leta za notranje okraske predsedniške palače. Tega ni mogoče dokazati, ker so podjetja, ki so opravljala dela, prenehala delovati, registri pa so se izgubili. Ivo Fabjanovič, nadzornik nekega kamnoloma na Braču, je že slišal za zgodbo o Beli hiši, vendar tega s papirji ne more dokazati, ker so jih zažgali, skupno s poslopjem, italijanski okupacijski vojaki med drugo vojno. Skoraj gotovo je, da so braški marmor uporabljali 1952. leta, ko so arhitekti na predlog predsednika Trumana okrepili notranjost poslopja, zunanjost pa pustili takšno, kot je bila.
Vse to je mogoče, kajti s kamnom z Brača so zgradili tudi Reichstag v Berlinu, dunajski parlament in Dioklecijanovo palačo v Splitu. Nekateri znani kiparji so se posluževali tega kamna, Ivan Meštrovič pa je denimo delal samo z njim. Uporabljali so ga pri gradnji mnogih palač v oddaljenih krajih, v SZ in Libiji.
Zato ni naključje, da imajo v skladišču kamnoloma Pučišča te dni velike zaboje marmorja z napisom Battery park projekt, New York, USA.
Strah pred teroristi v Zah. Berlinu
Zahodnoberlinska policija v protiteroristični opremi pregleduje osebne listine vsem, ki hočejo v sodno dvorano, kjer teče proces proti Jordancema Ahmadu Nawafu Hasiju in Faruku Salameb*1 zaradi marčnega bombnega atentata na sedež nemško-arabske družbe, v katerem je bilo ranjenih devet oseb, od tega nekatere hudo	(Telefoto AP)