Slovensko-nacijonalen Ust.
svoboda, cast, narod, rcsnica.
»Jeseniška Straža' izhaja vsako soboto opoldne. — Naročnina za^_clo leto	Oglasi in poslanice se računajo po petit-vrstah, če tiskano enkrat 10 vin., dva-
3 krone; ako se naroči dva ali več izvodov, pa po 2 kroni izvod.	krat 15 vin., trikrat 20 vin. Večje črke po prostoru. Če se oznanilo priobčuje
se pošilja na upravništvo .Jeseniške Straže" (tiskarna Iv. Pr. Lampret) v Kranj t).	večkrat, je cena posebno znižana. — Rokopisi se ne vračajo. — Dopisi naj se iz-
Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Pos. številkCpo 10 vin.	volijo frankirati in naj se pošiljajo na uredništvo »Jeseniške Straže" v Kranju.
V I'ClifJII, —O.	ti	1. leto.
Bohinjska železnica.
II.
. Podjetnik, inžencr, delavec — tujec; to je značilno za novo bohinjsko progo. Podjetniki in akordantje služijo tisočake, par večjih podjetništev tudi milijone, inženerji na Hru-šici in na Jesenicah vidijo svojo glavno nalogo v tem, da širijo geruianizacijo, snujejo ncmškonacijonalna društva, izzivajo na vse strani nasproti mirnim domačinom, delavci pa so menda poklicani v to, da doslej moralno dosti visoko stoječe gorenjsko ljudstvo demoralizirajo. Ulioj za ubojem se vrsti ob progi, pijančevanje je doseglo vrhunec in na stotine domačih deklet si je znal pridobiti lokavi Italijan — med njimi tudi precej nedoraslih otrok! Sodni akti o tem govore celo zgodovino.
Ob celi novi bohinjski progi, zlasti pa še ob predorih je nastalo brezštevilno bra-njarij in gostiln. Pa tudi tu vidimo le redke domačine! Nebroj tujcev, zlasti južno-tirol-skih Italijanov je dobilo koncesije za gostilne — izbiralo se pri tem ni posebno ~, vsak privandranec je otvoril branjarijo, na kateri se blišči samolaški ali samonemški napis, kjer ima tudi pravico točiti pivo, vino in žganje v zaprtih steklenicah — to je pre-varjati postavo in imeti pravo. Pa ne le to! Skoro vsak „capo" pri delavcih ima svojo kuhinjo, kjer obeduje po dvajset do trideset delavcev, kjer obeduje po dvajset do trideset delavcev, kjer sc neobdačeno in nezadacano toči vsakovrstna pijača „po naročilu" delavcev in dela občutno konkurenco onenni malemu številu domačih gostilničarjev, ki so gojili zlate nade ob gradbi železnice, ki so pa sedaj večinoma ljuto razočarani. Le nekaj izjem poznamo.
In prebrisani so ti tuji trgovci in gostilničarji ! Rubiti sc dajo neprestano, prepisujejo obrti na ime svojih žen;!, svojih otrok, le da no more pri njih ne sodnija ne dav-karija dobiti nobenega denarja. Mnogo domaČih večjih trgovcev je pri teh „železni-, čarjih" izgubilo precejšnje svote, ker jim je zaupalo preveč. Po pošti pa pošiljajo ti fa-lirani branjevci tisočak za tisočakom svojim sorodnikom v Italijo in na Ogrsko, ali pa-"letneji izmed njih celo jemljejo mesečne dopuste, da svoj „prihranjeni" denar odneso osebno v inozemstvo. Isto delajo tudi italijanski delavci.
Morda se tudi zgodi, da sedaj ob koncu gradb zgori kaka zavarovana baraka. Slučaji so baš različni in posestniki odhajajo.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
vsem svojim podružnicam in slovenskim rodolj ubom.
Prod dvajset Icli so praznovali Slovenci tisočlelnico smrti sv. Metoda ter ustanovili kol vidno znamenje temu veličastnemu spominu «I)ružbo sv. flirila in Metoda v Ljubljani«.
Ministrstvo za notranje zaiiovo jo izza 7. aprila 18НГ). leta s šl. Г)17!) odobrilo družbi na pravila, ki jiii jo izdelala v lo pooblaščena putorica naših mož.
V	tej dolgi dobi 20 let so nabrali naši rojaki marsikak tisočak za našo družbo in marsikaj koristnega sc jo na|)ravilo ž njim. l)ane.4, ko gledamo nazaj na lo 20 Id no težavno delovanje, navdaja družhino vodstvo na lednja prošnja in želja, ki j(i sporoča tem načinom vsem svojim podružnicam, vsom časi itim rodoljubkinjam, vsem cenjenim domoljubom.
Ker »Družba sv. Cirila in Mrloda v Ljubljani* gotovo ni ustanovljena lo za nekaj malo II I, marveč, kakor se kaž(! za proroj ne-dnglcdno dobo— saj se bijejo narodnostni hoji danes luijšo nego prej — ker so slavi na njeno vodstvo vedno več zahtev, 0])0zarja podpisano njeno vodstvo na nokatere narodne nalogo, ki čakajo nujno rešitve že v bližnji jni-hodnosti.
S šol-kiin lelom li)0.">/(). so olvori novo šolsko |»oslo|»jo na Savi pri .Jesonicali, v kojom jo nastanjeni ondolni otroški vrtec. Ob istem času hočejo tudi Jeseničani začeli svoj otroški vrtoc.
Potrebno je, da ho v Mariboru ustanovi drnžbina ljudska šola. Tudi v Slndencali pri Marit)orn je novarnnsl potujčenja velika.
V	(iradcn bi bil polrc^bon vsaj olroški vrtec.
V	Šl. Jakobu v IJožn na Koroškem bi radi z lotom I'.lOT. svojo lastno slovensko iro-razredno, ki naj sc sčasom, ko poslane deželna ljud'.ka šola zojiot slovenska, prensiroji v kmetijsko šolo.
Očividno jo loi'(j, da se l)odo v najbližnji prihodnjosti podvojili troški naše diužbe. Коз je, da imemije (h n>.ba šliri šolska poslopja svojo pnsesi, res je pa Imti, da ima dru'ba še no-
pokritega dolga v znesku ;]4.000 K, ki tekom tega leta naraste najbrže na 40.000 K.
Ako pa hoče vodstvo zagotoviti družbi obstanek in, ako hoče rešiti vse zgoraj naštete naloge ter odpomoči najnujnejšim potrebam, potrebno je vsekako, da pokrije prej ta nepokriti primanjkljaj.
Radi tega so po/ivlja podpisano vodstvo do vseh svojih podru/.nic, do vseh častitih rodoljubkinj in cenjenih rodoljubov s prošnjo, da vsakdo izmed njih pripomore po svojo do lega, da se zbolj.ša družbi no linancijclno stanje. Лко priredi vsaka izmed podružnic tekom tega leta vsaj eno večjo vcselico v korist naše družbe, ako se odzovejo vabilu k takim veselicam vsi zavedni Slovenci ter prispevajo svoj obolus, odplačal bi se lahko precejšnji del družbinega dolga, če ne morebiti celo — kar je iskreno želeti — ves dolg.
Kjer pa ni mogoča prireditev veselice iz kateregakoli vzroka, tam naj bi podružnična načelništva skušala piidobiti skhernega iz njihovega okraja vsaj k t družbinega podpornika, od svojih starih članov ]>a naj bi si iz])rosila morda izreden dar v navedeno svrho.
Ako sc odzovejo tej prošnji vsi oni, katerim je »Družba sv. fliiila in Metoda«, sveta stvar, ki vedo cenili njen obstoj, potem je vodstvo preverjeno, da bode i v prihodnje lahko in veliko lože ustrezalo potrebam in željam slovenskega naroda. Ako bode vso slovensko občinstvo vpoštevalo ta poziv, hode • Diužbasv. Cirila in Metoda v Ljubljani« ob svoji dvajselk tnici brezdvomno zrla v jasnejo bodočnost. To pa slovenskemu narodu v prid.
Naprava za vodno moč pri Žirovnici.
Tovarna za izdelovanje strojev v Leo-bersdoriu, Ivrdka (ianz & Co., namerava v svrho, da preskrbi več krajev na (Gorenjskem z električno silo, zgraditi na |)otoku Završnica pri Mostah napravo za vodno moč z električno centralo. Iz načrtov jo raz \ id no, da se imajo naplavili približno Г» kilometrov oddaljeni od vasi Mo.ste v kraju «na jezerci« (visočinska točka HS;> metrov, pare. št. 14(17/JI, 14Г)8/!) in navzgor, davčna občina Doslovče) trije jezovi v jarkih jiotoka Završnica v svrho, da se zajezi in nabere voda izza ozemlja Stola in pa Zelenice ]irihajaJočih izvirov tega potoka. Od I od so ho n;ipeljala voda po železnih ceveh,
vkopanih v zemljišča zasebnih lastnikov, v dva betonirana vodoljeva; prvi na vrhu griča Godašnica, drngi pa na vrhu griča Sivna blizu vasi Moste. Od drugega vodobcra bo dotekala voda po železni glavni cevi, ki se ob vznožju griča razdeli v potrebne postransko vodovode, naravnost k turbinam v hiši za stroje, kjer bo svojo živo moč izpreminjala v električno silo. V sviho, da se v potn bi lahko pomnoži gonilna moč, namerava se zgradili še četrti jez v jarku potoka Završnicn, in sicer pri Fian Papicrjevi žagi, parcele št. 106/4 davčne občine Žirovnica, odkoder se bo voda potom železno cevi (morda pa tudi le po primernem kanalu) čez parcele št. 9;)o in 9;} 1/1 davčne občine Žirovnica napeljala do centrale za proizvajanje elektriko. Nameiava se tudi vodo izza postranskih potokov na desnem obrežju Završnice (Godašnica, Rupapotok, Melpotok i. t. d.) po najkrajši poti potom cevi napeljati ali v glavno vodovodno cev ali pa v omenjena vod' bera. Kleklrično centralo se namerava zgiaditi na parceli št. 884 davčne občine Žirovnica, kjer se nahaja sedaj tovarna za izdelovanje parket Ivana Copa iz Most, če pa to na tem mestu radi nad to tovarno se nahajajočih vodnih naprav zasebnih upravičencev ne bi bilo mogoče, postavila se bo centrala na parceli štev. 804 davčne občine Žirovnica poleg predilnice Marije Čopove iz Most. Vsa voda iz strug za dotok in odtok k turbinam se bo napeljala po najkrajši poli nazaj v strugo potoka Za-vršnica.
O načrtu ae je razpisala v zmislu tiO. kranjskega vodopravnega zakona z dne 15. majnika 1872, dež. zak. št. K), obravnava na licu mesta na dan sredo 17. majnika 19 05 s sestankom ob poldesetih dopoldne na državni cesti pod železniškim mostom v Mostah.
Sokolstvo.
Po predavanjih dr. Murnika po Kfcnu priredil Drenik.
Kdor rad prebira zgodovino, z zanima-njeni čita spise, v katerih je opisana povest narodov;^ pazljivo zasleduje življenje, delovanje, razvoj ali propadanje, ki se pojavlja v različnih dobah: ta je gotovo postal pozoren na vzroke, zakaj se menja položaj narodov včasih jako hitro, zakaj so mnogi narodi izredno bojeviti, drugi pa so po svojem s u ženske m duhu postali žalostno-povestni.
Nekateri narodi so sloveli za vseh dob po hrabrosti, pogunniem mišljenju vsled ljubezni do domovine, za katero so žrtvovali življenje in premoženje svoje, drugi narodi so zopet vsled izobraženosti, vsled velikega števila učenih mož postali slavni. Marsikateri narod je bil tako močan in slaven, da so se drugi greli na solncu njegove slave, hrepeneli po njegovem prijateljstvu in mu zavidali njegov položaj. Toda v kratkem je bil narod, katerega je vse občudovalo in se ga balo, naenkrat v globokem propadanju in se je naglo bližal popolni gmotni in nravni pogubi. Kaj je, bratje, vzrok, da niso vsi narodi bogati, izobraženi, srečni, slavni? Kje tiči vzrok, da značaj, lastnosti, zmožnosti članov vseh narodov niso enaki, in se včasih ostro razločujejo mej seboj ? Zakaj nimajo vsi narodi le
lepih hvalevrednih lastnosti, zakaj poleg plemenitih ljudi nahajamo podle značaje, od katerih se obračamo z odporom? Zakaj je bilo za vseh časov, kar stoji svet, vedno več nevednih ljudi, ki so mislili le na sebe, le na svojo korist in prospeh, imeli svojo osebo na mislih, skušali vse izkoriščati in drugim grenili življenje, morebiti zategadelj, ker so bili sami slabi, ali da bi se prej njihove hudobne namere mogle posrečiti? Zakaj se menja položaj narodov tako, da se danes nahajajo na vrhuncu svoje moči in slave, jutri pa so vrženi, v prah poteptani in potem še zasmehovani, zasramovani po svojih nasprotnikih ali nekdanjih „prijateljih", škodoželjno zročih na propad, ponižanje in osodo močnega sovražnika?
X * *
Lastnosti, katere se narodu po svoji vzgoji p ligo je, imajo največji vpliv na stvar-jenje človeškega značaja.
Dajte mladino v vzgojo izobraženim, plemenitini ljudem in srce vam bo zaigralo, ko uzrete posledke dobre, vzorne vzgoje po vzornih možeh. Dajte pa mladino v roke ljudi zlomiseijnih, slabih, sebičnežev, ki so za denar zmožni narediti vse, kar si kdo želi, ki imajo le svojo mošnjo na mislih, se kmalu prepričate, da so vam iz vaših ljubljencev vzgojili nesrečneže tisočkrat hujše od svojih vzgojevalcev.
Narodi se sami vzgojujejo, sami si stavijo lepo, blestečo bodočnost, ali kopljejo grob in si pripravljajo žalostno, nečastno s m rt.
Kjer žive narodi stalno v bojnem kriku in viharju ter se morajo boriti za svoj obstanek, kjer mora slabotnež vedno stati na straži, da ga silni ne oškoduje, muči, kjer mora narod prebiti skušnjo trpljenja, živeti v pomanjkanju, kjer je narod odkazan le na lastno moč, tam povsod se posveča vsestranska skrb vzgoji ndadine, tam je strežejo kakor očem v glavi, in v zavesti, da je mladina nada, upanje domovine, jo plemenitijo, boljšajo in vzgajajo v čednosti, katero bi si moral osvojiti vsak človek!
Kakršnih lastnosti si pridobi človek v mladosti, take bo imel ves narod, ko njegova mladina, naraščaj dozori v može. Posamezniki tvorijo celoto, in ako je celota zložena iz plemenitih, dobrih, dovršenih ljudi, pa je zagotovljen obstanek naroda, zagotovljen njegov razvoj, položeni so temelji njegove sreče in slave, slave in mogočnosti njegove domovine.
Če bi bili vsi ljudje, vsi narodi miroljubni, prizanesljivi in si osvojili le dobrih lastnosti, bil bi pokoj in mir na svetu. Toda dolgo, dolgo bo še trajalo in kdo ve, ali pride kedaj čas, ko človeštvo spozna svojo nalogo, v čem temelji njegov napredek, prospeh, se no bo vojskovalo, ampak mej seboj ljubilo, da ne bo drug sovražil drugega, da bo drug naklonjen drugemu, da se bosta vzajemno podpirala, da ne bo narod grenil narodu življenja z vojskami.
Vsak to ve, ve se to splošno, kako dobi narod dobrih lastnosti: da le vzgoja, pravilna vzgoja in stroga disciplina more zboljšati, poplemenititi ljudstvo, iz ljudi naredili poštenjake, značaje.	Dalji-' pnii.
Jlovičar.
Seja občinskega odbora se je vršila v nedeljo dne 14. t. m. Od 24 odbornikov jih je došlo k seji 16. Ker je prišel pri seji na dnevni red tudi pogovor zaradi nove štirirazrednice na Savi, povabili so se k seji tudi člani krajnega šolskega sveta na Jesenicah, in so došli načelnik A. Trevn, dalje A. Schrey, dr. F. Kogoj in župnik Janez Zabukovcc. Prva točka dnevnega reda je bila: Zaradi nove štirirazrednice na Savi, katero je dovolil c. kr. deželni šolski svet z odlokom dne 15. aprila 1905, št. 1771. Občinski odbor sporazumno s sklepčnim šolskim svetom na Jesenicah sklene nastopno: Proti sklepu c. kr. deželnega sveta z dne 15. aprila 1905, št. 1771, se vloži priziv. Dalje se sklene: otrokom s Senožet naj se prepove obiskovanje šole na Jesenicah, in sicer takoj, če bi se pa takoj ne moglo izvesti, pa koncem šolskega leta. Razlogi so: Otrokom s Senožet je bilo samo do preklica dovoljeno pohajati jeseniško šolo, to pa zato, ker je bila na Koroški Beli, kamor spadajo Senožeta, samo enorazrednica, danes se je pa ondi sezidala nova šola, katero naj pohajajo otroci s Senožet. Občina Koroška Bela ni nikdar kaj prispevala k skupnim šolskim stroškom, nasproti se je pa morala na Jesenicah vsled pomanjkanja prostorov najeti še ena sol>a.
2.)	Prošnja županstva Lands-kron za sprejem v domovinsko zvezo Mihaela Ravnika se zavrne, ker ni opremljena s prilogami.
3.)	Josip Markeš, posestnik in gostilničar na Jesenicah, se v smislu novega domovinskega zakona sprejme v domovinsko zvezo.
4.	in 5.) Takisto tovarniška delavca Valentin Knez in Matija A ž m a n s Save.
6.)	Sprejem naslednikov meseca avgusta 1903 na Hrnšici zamrlega Franceta Lakota se odkloni, ker je prošnja docela pomanjkljiva.
7.)	Z a r a d i p o d a 1 j š a n j a v o d o v o d a na Senožeta se sklene naprositi kranjsko obrtno družbo, da napravi zadevne načrte ter delo izvrši.
8.)	Glede virilnega glasu gradbene tvrdke Madile & Com p., kateri je okrajno glavarstvo v Radovljici priznalo pravico virilistinje v občinskem odboru, raz-veljavši dotični odlok županstva, se sklene vložiti pritožbo na deželno vlado.
9.)	Zahteva g. Ignacija P a ara, kantinerja na Savi, da naj se mu prizna virilni glas v občinskem odboru, se odkloni, ker ne plačuje od nepremičnega posestva v občini 200 K, ali od obrti, ali od pridobitka direktnega davka 400 K, kakor določa § 17. obč. reda za Kranjsko.
10.)	Glede načrta za stavbe na Jesenicah se sklene počakati tozadevne komisije, ki se ima vršiti v kratkem,
11.)	Kamenje od ubožne hiše št. 12 na Jesenicah naj se poskusi prodati.
12.)	Zaradi občinske ceste v Plavškeni Rovtu naj se škarpa pri mostu popravi iz sredstev podobčin Jesenice in Plavški Rovi.
Ker jc bil s tem dnevni red končan, je g. župan zaključil sejo.
Zanimivo porotno obravnavo nam preskrbi v kratkem jeseniški župnik Janez Za-
bukovec. Znano je, na kako nesramen način je napadel g. F. Fabinca radi neke nedolžne fotografije v seji krajnega šolskega sveta. Dobil je nato pošten javen odgovor, kar mu pa seveda ni po volji. Sedaj je pisal g. F. Fabincu pismo, v katerem pravi: „Tožil vas bom po §§ 489 in 496 kaz. zak., če ne objavite v prihodnji številki Jeseniške Straže - in »Slovenskega Naroda« sledeče izjave. Povem \am, da vso zadevo takoj izročim advokatu, kakor ne objavite te izjave in bom pozneje odklonil vsako mirno poravnavo." Zabukovec je prišel s tako nesramno izjavo na dan, da bi mu jo še njegov mež-nar vrgel v obraz. Temu predrznemu človeku ne kaže toraj drugega, da išče zadoščenja pred poroto. Zdaj pa le korajžno naprej!
Neki mlečnozobi mladič, ki sliši na ime Lukič, patentiran farovški podrepnik, se lioče na Jesenicah proslaviti na ta način, da agitira proti „Sokolu" in „Jeseniški Straži". Fant je še mlad in nerazsoden, zato ga za danes še samo svarimo, da naj opusti to nespametno početje, ker utegne imeti drugače za njega slabe posledice.
Nove spodnje slopnjice, vodeče v cerkev, dobimo v kratkem. Delo je prevzel v nedeljo na javni dražbi zidar gosp. Janez Mežik. So pa pač tudi potrebne prenovljenja.
Župnik Zabukovec je izključil g. Andreja Noča s Ilrušice iz Marijine dzužbe, to pa baje zato, ker je volil častne občane, ki so bili voljeni zaradi tega, da Jesenice ostanejo slovenske. Je li storil to Zabukovec iz lastnega nagiba ali vsled pritiska svojih švab-skili prijateljev in zaveznikov, nam ni znano.
Neznani tatovi poizkušali so v nedeljo zvečer vlomiti v prodajalno trgovca Davida Jetre na Hrušici, pa so bili pravočasno pregnani.
Na Hrušici je bil v nedeljo aretiran, dclavec A. P. zaradi hudodelstva proti naravi.
Preselil se je brivec Гчапјо Novak v novo Moričevo hišo na Jesenicah.
Prevrtan]e karavanškega predora. V sredo dne 17. t. m. dopoldne ob 8 40 min. je bil prevrtan karavanški predor. Veselje nied delavci je veliko.
Zmanjševalna dražba. Dne 30. maja ob 9. uri dopoldne se bo vršila pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju zmanjševalna (Jražba v svrlio oddaje zgradbe hiše za c. kr. '-'cstarja ob državni cesti v Koroški Beli. Skupni troški so proračunjeni na 9300 K, in sicer; za zidarska dela 4551 K 96 vin., tesarska dela 2619 K 18 vin., kleparska dela ^20 K 75 vin., mizarska, ključavničarska, steklarska ter pleskarska 1092 K, različna ilruga dela 716 K 11 v.
Opozarjamo na naznanilo mesarjev glede Nedeljskega poročila.
Dinamitni atentat na karavanško železnico. Dne 14. t. m. je bil velikanski viadukt proti Dravi na Humbrcgu razstreljen. V to svrho se je pripeljal 16. t. m. zjutraj sekcijski "ačelnik železniškega ministrstva Wurmb in Se je podal takoj z načelnikom celovškega gradbenega vodstva za novo železnico, Ang-'om, v Rožno dolino pod I inmberg, kjer se j*-' l>il izvršil dinamitni napad. Dognalo se
da je 19 metrov dolgi in 30 metrov visoki viadukt na treh stebrih poškodovan ^•'ko, da jih bodo morali podreti. Stavbeni 'komisar Snhanek cciii provzročeno škodo
na 20.000 kron. Skladišče, kjer shranjuje tvrdka Doderer dinamit, je sicer varno zgrajeno, a ni bilo dovolj zastraženo. Dinamita je bilo shranjenega 1585 kilogramov, potem veliko število vžigalnikov in vžigalnih vrvic. Storilec je ukradel iz tega skladišča zaboj smodnika, ki tehta 50 kilogramov, dalje 225 vžigalic in 25 vžigalnih vrvic. Na poškodovanem viaduktu so našli 40 dinamitnih patron, 62 vžigalic in 4 vžigalne vrvice. Slišalo se je več pokov tako silno, da so jih čuli eno uro daleč. Nekateri pravijo, da jih je bilo pet, drugi šest. V pol ure oddaljeni vasi so se tresle vsled poka celo okna. Domneva se, da so odpuščeni delavci iz maščevanja provzročili atentat. Kot sumljivega so zaprli 24 let starega italijanskega delavca Evgena Beltrama in ga izročili deželnemu sodišču v Celovec. Listi pišejo o tem atentatu, da je v zvezi z napadom na novi železniški most čez Sočo. Imenuje se popolnoma odkrito kot provzročiteljici neko velevlast, a tudi neko konkurenčno železniško družbo. Veliko ogorčenje vlada -proti italijanskim delavcem. Splošno sc obsoja, da so nastavljeni na vodilnih mestih pri zgradbi nove železnice rezervni in ženijski častniki iz italijanske kraljevine, kar je pač mogoče le v Avstriji. Preiskave so dosedaj dognale, da je v skladišču, kjer je bil shranjen dinamit, še 1185 kilogramov dinamita. Kraj atentata je za občinstvo zaprt.
Kamenita nemška kultura. Kako so Nemci kričali po svojih časnikih, ker je v Ljubljani nekaj mladine žvižgalo ob Schiller-jeveni slavlju. Kaj pa Nemci drugod počenjajo proti Slovencem, kako kažejo svojo pa gotovo ne po Schillerju podedovano kulturo, to kaže jasno nesramno njihovo obnašanje v Celovcu. V torek, 9. majnika, so praznovali Schilerjevo stoletnico na tukaj-nih šolah in v soboto pa v deželnem dvorcu v staroslavni grbnici. Do tja je stvar še dobro pretekla. V ponedeljek je bilo vse mesto v zastavah, to se pravi, če je to „vse mesto", ako več nego polovica hiš nima zastav. Radi tega pa tudi slovenski hišni posestniki niso mislili na to, da bi razobesili zastave. V nedeljo je bila bakljada, po bakljadi so se pa sešli udeleževalci, med temi .tudi par sto srednješolcev, v godbenili dvoranah, da so proslavljali Schillerja, obenem pa tudi 25 letnico šulferajnovo s ko-mersom. Govoril je slavni naš Dobernik in navdušil je nemško „.lungmaniischaft" tako, da so mladi ljudje gotovo olikanih krogov po komersu čutili potrebo, iti se bojevat s Slovenci. V dvakratnem naskoku ob eni in ob treh ponoči so pobili v Sv. Mohorjevi tiskarni mnogo oken in jo potem „pogumno" z največjo hitrostjo od-kurili. Lotili so se družbe, ker ta ni razobesila nobene zastave vzlic pozivu mestnega magistrata in ker so Dobernikove „Freie Stimmen" prinesle strupen in skrajno pretiran članek o ljubljanski „demonstraciji". Škode je precej veliko. Udeležila sc je atak cela tolpa ljudi. Radovedni smo, ali se bode celovški policiji posrečilo najti pobaline. ,1'reie Stimmen' so nesramno lagale, pišoč, da bi sc bilo v Ljubljani pobijalo in streljalo od strani demonstrantov, če bi ne bila prišla žandarmerija. Značilno jc, da so sc pri rečeni nemški slavnosti šopirili tudi nemški klerikalci in da so za njimi capljali socijalni demokrati.
Poskusite! Vzorek dragovoljno! ^
Vydrova žitna kava
flk	Poštna 5 kg. pošiljka
!! 4 K 50 h franliO !!
„DOMAČI PRIJATELJ"
vsem odjemalcom zastonj pošiljanj mesečnik.
Vydrova tovarna žitne kave Praga-VIII.
Naznanilo.
IJsojam sc slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem prevzela na svoje ime že več let
V Kranju, pod mestom št. 14
obstoječo
trgovino s špecerijskim in galanterijskim blagom
katero bodem vodila neizprcmenjeno naprej.
Poleg vedno svežega špecerijskega blaga zlasti priporočam svojo veliko zalogo otroških vozičkov od 9 K naprej, kakor tudi veliko izbcr palic za gospode, raznih gumbov in žepnih nožičkov.
Potrudila sc bodem svojim cenjenim odjemalcem postrcči v njih popolno zado-voljnost in pričakujem njih daljne naklonjenosti ter beležim
7. odličnim spoštovanjem
30 3	Magda Rant.
Olicnem priporočam svojo gostilno pri kolodvoru v Kranju, kjer se toči pristno vino in vedno sveže pivo. Za gorka in mrzla jedila je*vsak čas najbolje skrbljcno.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjamo, da smo sklenili zaradi nedeljskega počitka imeti sledeče praznike mesnice zaprte, in sicer:
Velikonočno nedeljo, Binkoštno nedeljo, na dan Sv. Rešnjega Telesa in na Božič.
Cenjene odjemalce prosimo, da sc za te praznike prejšnji dan preskrbe z mesom. Ker so tudi prodajalne zaprle v teh praznikih, se nadejamo, da se bodo cenjene gospodinje na to ozirale.	32—1
Jesenice, dne 16. maja 1905.
Marija Hrovat, Ivan Wergles, Andrej Herman, Josip Zrimec.
m- Oskrbnika
su iš( (< Ш Kadilnikovo kočo na Golici.
Več pove K. Višnar, posestnik in gostilničar, Jesenice (Gorenjsko).	33-1
Mihael Dečnian, tesarski mojster
in posestnik na Hrnšici pri Jesenicah hiš. štev. 31, več let pri kranjskem stavbenem društvu v I.jubljani in pri tvrdkah Lohner v Ljubljani in Hachl na Hrušici kot poslovodja in delovodja nastavljen, se priporoča za vse v tesarsko obrt spadajoča dela, katere zagotavlja natančno po naročilih in načrtih ceno in točno izvršiti.	31 — 1
ko hočete dobro idočo uro poceni kupiti, zahtevajte cenik tvrdke
H. Suttner, urar, Kranj
31-3
M. Vidic
izdelovalec sodavice, malinovega soka in pokalic (kraherl)
V Lescah na (iorenjskem
priporoča svoje izdelke.	29-5
postrežba točna. Cene nizke.
ффффффффффффуффу
HOTEL „ILIRIJA
(C
Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22
3 minute od južnega kolodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelin kovec. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Cene nizke.
Za mnogobrojcn obisk prosi spoštoviinjcm
.	Fric Novak.

Kaj je
Ш
Џ
SEYDLlN
Priznano najboljša, po najnovejšiii Izkušnjah hlgenlje sestavljena in večkrat odlikovana kozmetična
ustna voda.
Dobiva se pri g. A. Trevnu in gospej Jerici MoHC.
izdelovalec: O. Seydl, LJubl^una, Špi-taiske ulice 7.	3—21
®ж®вс<§» m

urar na Jesenicah
priporoča svojo veliko zalogo
® vsakovrstnih ur
Ф kakor žepnih, stenskih ur in ^ budilk, verižic, prstanov, uhanov i. t. d., dalje zlatnine in srebrnine od najfinejše do navadne.
Sprejme tudi popravila, kate- ^ ra izvršuje natančno in točno po ^ zelo nizkih cenah.	e-23

0 0

1 f 3 C »»IT ) C *9^ 5 C j r
Y!r \dr	^У ^
Jiisii Brieelj
pleskar na Jesenicah št. 6
se priporoča slavnemu občinstvu za vsa
V pleskarsko stroko
spadajoča dela, katera izvršuje hitro In po nizkih cenah. 5-21
Izdeluje tudi napise na grbe, zid i. t. d.
Postrežba točna!
■W W ^
piVoVarna
6. Ann-itiliii ddliilcV
V Ejubljani
Wolfove ulice št. 12
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje
izborno marčno in na bavarski način varjeno pivo.
Pivo se oddaja v sodcih in zabojili.
Zaloge: v Kranju, Idriji, Dobrčpoljali, na Robu, v Mokronogu, Metliki, Vačah, Polhovem gradcu, na Igu, na Dobrovi, v Št. Vidu na Dolenjskem, v Mirni, v Podbrdu in na Grahovem (Goriško) in v Podgradu (Istra).
Ustanovljena leta 1854.
Tvrdka je bila v letu 1904 v Parizu in v Londonu odlikovana z najvišjim odlikovanjem, namreč z „grand prix", častnim križcem in zlato kolajno.
'J;#:' 'Ш::' •.vA::*

9-21
QosHlna
Jakob JVSesar
na Jesenicah št. 100
tik državne železnico in v neposredni bližin novega kolodvora se priporoča si. občinstvu na Jesenicah in z okolice. Toči raznovrstna najboljša domača pristna vina in neprekos-Ijivo GOssovo pivo. — Tu se dobivajo vedno topla in mrzla jedila ter vsak čas iz-boren čaj in dobra kava po najnižjih cenah. Na razpolago ima udobne prostore. Postrežba točna. Za mnogobrojcn obisk se prav toplo priporoča
Jakob Mesar.
Л 'J M ^ VPAt illy
^4.
Mclli. Breme
ključavničarski in kleparski mojster na Jesenicah
se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela in naročila. 1'opravila in zunanja naročila točno in po nizkih cenah. Obenem priporoča slavnemu občinstvu svojo
trgovino s kuhinjskim orodjem, že-
leznino i. t. d.
11 22
••W.J*
ШШ №&
Izdaja narodni konzorcij .Jeseniške Straže*.
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.