184. številka. Ljubljana, v ponedeljek 13. avgusta XVI. leto. 1883. Ishaja, vsak dan ivp^er, izimfti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsk o-ogerske dežele za ffci teto J« .'.Id., na pol leta H xld., za 6etrt leta 4 gld., %» jeden mesec 1 gld. »o kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden m« • • <• 1 10 1.r. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za rneacc, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor p<.4tniua zoaAa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če Be oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se d^tkiat, iu p:> 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvolž frank i ral i. — - Rokopisi se ne vračajo. — Drednifitvo in npravnifitvo je v Ljnbljaui \ igrana Kolmana hifii .Gledališka stolba*. D pravni fitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativna stvari. Zborovanje v Sevnici. Mej vsemi političnimi društvi, kar smo jih še imeli, odlikuje Be v prvej vrsti „Slovensko društvo" po svojej doslednej in neprestanej delavnosti. Včeraj imelo je svoj četrti zbor, a v teku tega meseca še priredi zborovanje pri sv. Ani v Slov. goricah iti pozneje na Ptuji in v Mariboru. Koliko uplivHJo taki zbori na kmetsko prebivalstvo, na maso naroda, to more dostojno ocenjati le tisti, ki je bil prisoten pri takem zboru, ter gledal, kako pazno posluša uka željni slovenski kmet vse govore in kako dober in bister razum ima za vsa politična vprašanja, za vsako kritikujočo besedo, kako hvaležno odobrava vsako izrečeno resnico. Slovensko društvo bode si s tacimi zdaj tu zdaj tam vršečimi se zbori pridobilo največje zasluge za politično omiko in zavednost naših slovenskih kmetov, ter s tem postavilo najboljši jez nemškemu in nemškutarskemu nasilstvu. Tudi včeraj postavil, ali bolje rečeno, utrdil se je tak jez pri zborovanji v Sevnici. Sevniški trg, ki postaje vedno prijazneji in lepši, imel je že od nekdaj v svojem ozidji mnogo iskrenih in skušenih rodoljubov, v zadnji čas pa se je še mnogo zbolj-Šalo in včerajšnjega dne sijajni izid bode tudi močno uplival na tamošnje itak že narodno prebivalstvo, da bode že hirajočej šoli nemškega „Schulvereina" kmalu sape zmanjkalo. Udeležba bila je včeraj v Sevnici tolika, da za vse društvene člane niti prostora ni bilo, da si je za zborovauje prav okusuo z zelenjem, napisi in preprogami okrašena soba v gosp. S i m on či ča hiši precej prostorna in so bili ljudje tako silno nagneteni, da je nastala tropična, skoro neznosna vro- čina. Okoli 400 kmetskih posestnikov iz SevniSkega in Brežiškega okraja bilo je navzočnih, razen teh pa mnogo razumnikov in znanih narodnjakov iz Maribora, Celja, Ljubljane, Krškega, Brežic itd. Ob 3. uri prične predsednik dr. Rad a j zborovanje, prečita iz pravil društveni delokrog, pozdravi vse prišlece ter predstavi zboru c. kr. okr. glavarja Rupnika iz Brežic. Gosp. notar Veršec pozdravi' dobro došle zastopnike društva in drž. poslanca dra. Vošnjaka, kateri slednji potem mej živahnimi živioklici nastopi in v obširnem, s pogostimi Živio- in dobrokliei vspre-jetem govoru poroča o delovanji državnega zbora. Govornik navaja, da kmet še vedno ni razmetno zastopan v državnem zboru, zarudi tega je tudi stališče njegovih zastopnikov težavno, ki so le s pomočjo konservativcev dosegli in izvojevali nekatere koristi za kmeta n. pr. olaj-avo glede šolskih postav, carino za inostrano živino, odpisanje davkov pri uunah, slovenske gimnazije na Kranjskem itd , omenja potem uravnave zemljiškega davka, pri ka-terej so po uekaterih krajih nemškoliberalni cenilci zakrivili, da se davek ni ponižal, temveč povišal, kar naj bi bilo kmetom v pouk, da vsekdar in povsod volijo le svoje ljudi, — načrta potem naš po ložaj v narodnem o/,iru in potovanje preavitlega ce Barja, ki je na več krajih slovenski govoril iu se prepričal, da so Slovenci najbolj zvesti v Avstriji. Pripoznava, da so nadloge, ki tarejo kmetski stan velike, da se ne dado odpraviti na mah, in zagotavlja, da He bode vedno poganjal za koristi svojih volilcev. Kljubu hudej gnječi in še hujšuj vročini poslušali so kmetje z največjo pazljivostjo, pri posa- mičnih stavkih klicali vmes svoje „živio" in „dobro", ko je [>a g. dr. Vošnjftk končal svoj govor, doneli so mu burni živiuklici iu ko so ti polegli, stopi kmetski posestnik Za lok ar iz Blauice na oder ter i/reče v imenu kmetov dru. Vošnjaku za dosedanje delovanje najtoplejo zahvalo, s prošnjo, da naj blagovoli tudi v bodoče jednako je zastopati. (Živio!) (Dalju prih.) Miklošič in Hrvati. (Dalje.) Ali vendcr dandanes že pnnonščino starili spomenikov mnogo slavistov pripoznava. Vsckuko pa ta hipoteza Miklošičeva pred nobenim zastopnikom Btarobolgarske hipoteze ne ponižuje. Iti kako hudi bi še morali Bolgari na Miklošiča biti, ker jim jemlje „svu staru literaturu"?! Miklošič, ki je v tem pitanji po polnem „zapadnik", Če se dovoli ta posebno na Ruskem udomačeni izraz, sklenil je lani svoja predavanja sturožitnostij blizo z besedami: „liber diese dinge \vird mit groszer hettigkeit gestritten ; wer sie aber einigerinaszen mit kultom blute be-trachtet, tiberzcugt sich leicht, dasz diese hettigkeit eine ganz iibertliiszige ist. Die beiden kirchen be-stehen neben einander, hckitmplcn einandcr mit watten, die hiiutig nicht \viirdig sind, aber 68 ist ganz unrichtig von der entscheidung dieser beiden Iragen hange etvvas Ilir die gegen\vart ab. Ks ist eine ge-lehrte frage, die diejenigen interesiert, welche in der geschichte der slavischeii volker uuiklurung er-halten wollen; Ilir die gegemvart ist die saditi von ktiincr bedeutung trotzdem ihr eine bedeutung auch in diesen dingen iu der gegenvvart zugeschrieben wird." Kavno to velja po mojem mnenji o Mikloši- J^ISTEK.. Potovanje križem domovine. Popisuje Prost osi h v Kretanov. XXVIII V Zagrebu V naglem diru zanesel me je Čili vranec iz Samobora po n»vani tija na Savski brod, kjer sem se nemudoma prepeljal na ono stran v Podsused ter odrinol s prvim vlakom doli v svetlo — stolico hrvatsko. — — In tako sem torej dospel naposled v Zagreb, v sredotočje avstrijskega Jugoslovanstva, kamer mi je srce hrepenelo že toliko leti . . . Vznesena čustva plapolala so mi v prsih, ko sem se peljal s kolodvora v mesto . . , Tu se mi je razgrnila pisana slika jugoslovanskega življenja — : Slovenci, bivajoči tam gori ob širokej Bvetovnej cesti, po kateri se prevaža severno-zapadna, Evropo osrečujoča kultura, oddaljili smo se v teku stoletij znatno svojim bratom tu doli na iztoku: prvotni naš jezik prekvašen nam jo z nemškim in laškim življem in nekdanja narodna noša se je umaknila tujej, moderno prikrojenej obleki. In kakor nam je v šumu inoglasne govorice zginol sluh za pristno materinščino, zmedlele ho nam v sivosti kozmopoli- ti eni h denašnjih oblačil tudi oči za žive boje slovansko narodne oprave . . . Prišedšemu izmej mnderni-zovanih Slovencev mej narodno oblečene brate Hrvate, zdelo se mi je torej, kakor da bi se bil preselil iz jednolične puščave na pestro livado. Bil je baš tržni dan in tu na proatranem Jelačičevem trgu bile so razvrstene pisane gruče prodajalcev iz raznih krajev Hrvatske, Slavonije in Bosne; in kakor metulj nad vspomladnim cvetjem, zibal se mu je zavzeti pogled tu nad cvetočim poljem raznovrstne jugoslovanske narodne noše — v utrujena, ob nemških sikavcih oglušena ušesa pa so mi šumeli valovi neskaljene slo vanščine, kekor sladki odmevi iz davno minolih časov slovanskega veličastja. — In tako sem se torej tukaj v Zagrebu, daleč proč od vsega nemškega zasramovanja, ugreznil v slast nevskrunjenega narodnega življenja ter si napajal po navdušenji koprnečo dušo s čisto vrelčino slovanske zavesti. Odpovedavši se duhu pesimistične negacije, snel sem okajene kritične naočnike ter zrl mirno in objektivno v čarobni kalejdoskop orijen-talskih prikazuij. Jednakomerno in ugodtio pohajkoval sem po mestu mej gori iu doli vrvečim ljudstvom, tuj in nepoznan, prepuščaje se dobrohotnemu slučaju, in kamer koli so me zanesle noge, povsod so se mi predočivali dražestni prizori; vse me je, zanimalo : bodisi uličina perspektiva doli v Ilici ali krasni razgled gori na Strossmaverjevem šetališči. In tbko se je vrstil tu pred mano obraz za obrazom v blagodejni premeni! Z veličastnega Jela-čičevega spomenika vzletel mi je pogled na pašo po — židovskih napisih s poetičnimi priimki iu pohr-vaščriiiini krstnimi imeni a la Orosluv Kosen/.vveig . . . Ob hebrejskih črkah na židovski sinagogi zdrsnile so mi oči zopet doli na širni Zrinski trg . . . Ko sem se načndil krasnej zgradbi „ Jugoslovanske akademije", Hpočil se mi je vid na sivem zidovji neprozirne Kuku-vičeve palače . . . Toda, kdo bi naštel vse Zagrebške znamenitosti! Skratke : prehodil sem blizu vse mesto „per longum et latum" ter si napusel oči na raznovrstnem njegovem obličji: iz podolgaste Ilice po vijugastih stopnicah gori v staro mesto, od ondot preko kalnega „Potoka" h gotski katedrali in iz meteža temnih hiš zopet doli v prostrano strugo novih ulic, ki se ugodno raztezajo tija ven v prodnato Posavje ... In ko so mi naposled opešale noge, vrnil sem se nazaj na Jelafičev trg, ki je središče vsega Zagrebškega življenja, ter se ondu na obsen-čeni terasi pred „Veliko kavano" zagrebel v grmado vsakovrstnih novin iz vseh delov Širne Kvrope. Nad mano razpenjala bo se ob hladnem vetrovem dihu liki jadra, pisana pregrinjala, slastno vonjave bujnega cvetličju tu ob vznožji so duhtele po mehkem v/.duhi in okrog mene vrveli so veseli pogovori v različnih evropskih jezikih, in kakor sem se prepričal, čuje Be v Zagrebu fte ipak katera — nemška beseda, čevi hipotezi o Hrvatih in Srbih, ker ona se sedanjih razmer ne tiče. Mi gotovo želimo obema narodoma najlepšo prihodnjost, pred vsem pa bratsko ljubav, po kateri bo ona mogoča. Bosne in Hercegovine n. pr. pa še Hrvati samo zaradi tega ne bodo dobili, če stokrat dokažejo, da se tam govori le „hrvatski". Jaz še nečem zatajiti, da so se tudi pri drugih Slovanih našli ljudje, ki so imeli pomisleke proti Miklošičevi svečanosti s svojih vsakdanjih stališč. Tako bi pač gotovo vsak Poljak rad bil — in kdo je bolj občutljiv nego Poljak — da bi Miklošič maloruski jezik poljskemu pridružil. Saj je bil ta jezik v najslavnejši dobi na dvoru poljskih kraljev v rabi in mnogo Rusinov je od nekdaj podloga poljski narodnosti. Ravno tako bi še kateri ognjevit Poljak lahko zasledil, da Miklošič tudi litvanščine ni poljskemu jeziku pridružil, jezika domovine poljskih jagelonskih kraljev. Koliko na Litvi rojenih poljskih pisateljev šteje poljska literarna zgodovina in kaj vse nam je napisal tako popularni pisatelj kakor je Kraszewski o poljstvu Litvinov, ki še niti Slovani neso. Ali strankarskim namenom prava znanost ne more služiti in „političnih" jezikov ne pozna. Rusi zopet bi se lahko hudovali, da je Miklošič Rusine od njih odcepil, ker njih jezik zniirom posebe razpravlja, akoravno Rusini imenujejo svoj jezik „ruskij". V kaka klešča pa zabrede, kdor hoče Miklošiča iz takih stališč soditi, razvidi se iz tega, da je Miklošič pri Slovakih ravno nasprotno ravnal, katerih jezik je češkemu pridružil. In komu mora to bolj neprijetno biti nego ubozemu zatiranemu Slovaku V Ali prav je odgovoril jedenkrat neki Slovak pri razpravljanji tega pitanja: „Miklo-šič ni nas napravil, mi pa njega nesino." In eelo jezik onih žalostnih ostankov polabskih Slovanov, katerih ui čez 100.000 ljudij, »razcepil" je Miklošič v gorenji in dolenji srbski. Ravno tako bi za jezikoslovske namene bilo dobro ruski jezik še bolj razkosati. „Ukrajnolilstva" pa Miklošič s svojim znanstvenim prepričanjem, da sta veliko- in maloruski jezik različna, ni podpiral, ker nikdo neče Niženenicev cepiti od Visokonomcev, ako trdi znano resnico, da govore celo drug jezik, ki še stoji „aui" dem stamlpunkt der ersten laut-verschiebung". Tudi niženeniški učitelji ne delujejo proti visokonemškemu književnemu jeziku, ako večkrat zahtevajo, naj se uvede njihovo narečje ali prav za prav jezik v ljudske šole za prvi dve leti. Ravno tako tudi ni Miklošič „srbizma digao". Ako ga je morebiti kedaj kateri Srb zlorabil za svoje strankarske namene, protaniral je našo znanost ravno tako kakor jo hočejo Velikohrvati s svojimi kakor čiovtk pri nas v Ljubljani na promenadi še tudi ujame tu in tam kitk bore — «lovvnsk glas . . .! Iu zopet me je vzuesio srce na sprehod. Zunaj v Maksimiru imel sem si ogledati bv. Jurja in gori na Tiiškhuci poklouui se majki „Švabic." .. . Zanimanje za procvit jugo slovanske presvete dalo mi je povod k Ogiedanju novega vseučilišča, a pjeteta do slavnega rojaka napotil a me je gori nu Vrazovo Se-tališče. In ko bi ne bil pohodil slavnoznane „streljane", očitati bi se nit moglo, da ne spoštujem spomina nekdanjih zagrebških Phftakov, kjer so niu quei tempi te Lici" narodnega dremanja vganjali nedolžne svoje igrače ; istotako pa bi zuačilo politično malomarnost, ko bi ne bil Sel, vsaj jedenkrat, mimo Mi-škatovičevega „Modnim". Iu če je človek že baš v Jurjevski ulici, veleva pač dostojnost, da se pokloi i vrlemu kolegi in zatorej sem pogledal o udu v uek-danjem „Narodnem domu" — „za peč" — toda o tem pozneje! — — Zagreb se vzbuja in dviga iz rahlih posavskih tal ter bode danes ali jutri sijujna stolica jugoslovanskih dežel, če mu iimče zlobni očka Vulkan zopet ne pretresejo reber, česar Bog obvaruj vrle brate Hrvate na korist in proslavo vsega Slovanstva! Ad vocem — potresi Neusmiljeno je razsajal ta demon po lepi hrvatski stolici ter opraskal z ostri ui i svojimi kremplji do malega vsa poslopja. No, zdaj je sled njegove pogubonosne roke zopet zahtevami do Miklošiča. Oboji so si tedaj slični in tertium comparationis je — šovinizem. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 13. avgusta. Izgredi na Dunaj I se v soboto neso več ponavljali. Prišlo je sicer na tisoči radovednežev, a ker je policija bila na vse pripravljena, ni bilo ni-kake „Iletz". Deželni zbor češki zaključil se je pre teklo soboto. Na dnevnem redu bilo je devetnajst tofk. A pri čeških, kakor tuđi nemških poslancih bilo je vidno hrepenenje, kakor hitro možno, ziklju-fiiti zasedanje. Vse točke vsprejele so se brez debate in ko je 2adnji poročevalec malo pred 1. uro stavil predlog, da se preide n» dnevni red, zadoneli so glasni „bravo" klici od vseh stranij. Prehod k dnevnemu redu vsprejel se jednoglasno. Pivd sklepom zbora bili so običajni zahvalni govori, mej katerimi so poslanci odobraval: zlasti govor kardinala kneza Schvvarzenberga. A vsi ti govori neso političnega značaja kakor v obče vse zborovanje ui nikogar posebno zadovoljilo. Glavna delavnost d>* delnega zbora pokazala se je jedino v zadevi mu z.eja in deželnega budgeta. Uspešneje delovanje preprečila je nemška manjimt, ki na zeli druzega nego onemogočiti vsakoršno spravo ter pospeševati razpor in boj mej obema narodnostima. V nanje drža •> O poroki kneginjice Zorke s knezom Petram l4ara:»r«lB<< % ic*ein se poroča: Knez Nikola povabil je ruskega carj ni gotovih poročil. Oficijelno se sicer zatrjuje, da viada splošni m;r, a porodila z druge strani so skoro popolnem nasprotna, k"jti ako je res povsod splošni mir, čemu bi nastavljal general Quesada svoje vojne oddelke ob železmei, čemu se proglašajo vojni zakoni in obsedno -tanjeV Dopisi. ■z Koitatca 10. avgusta. [Izv dop.] Dne 8. t. m. 30 se zbrali nemški in neinškutarski de-dovje v gostilni ,,pri zlatej kroni". Potujoč iz Zagreba v Celje in Sv. Jurij zamudim vlak in dojdem v Šmarije, kjer vidim plakate, tla ima nemškega „Schulvereina" Ortsgruppe Pettau und Umgebung obrisan z hiš in —spomina lahkoživih našiti bratov: tu iu tam je še zapisan nu kakšnem zidu „Mene Tekel" ; a človek, zaupajoč božjej previdnosti, zida in stavi zavetno svoje stauovališče na skrivnostna tla matere zemlje .... V primeri z Ljubljano je Zagreb podoben pre&irnemu, nekoliko bahastemu, na pol gosposki oblečenemu mladeniču, dočim je prva jednaka po-hlevnej planinskej deklici: v novejšem časi je hrvatski mladič začel malo koketovati z našo planinko; veuder k trajnej zvezi tega para treba bode na o ne j strani nekoliko manj — „samozavesti", tukaj pa nekoliko več — iskrenosti: dotle pa bode ženin še nekaj časa v varstvu okrutega svojega očuhu, nevesta pa pod krilom ošabne svoje mačohe. In v narodnem obziru — opazi človek tukaj v Zagrebu razliko mej Hrvatom in Slovencem. Ta, kakor je že krotka duša po naravi, skriva pred tujcem svoj materin jezik, ki mu rabi skoro izključljivo le za domače potrebe, v tem, ko ga sosed Hrvat smelo izpostavlja na videlo ter narodno svojo zavest izpoveduje v javnih napisih ; zato je tukaj vse „narodno" — od bogate „štedionice" doli do naj-revuiše „brijačnice", mi Slovenci pa prodajemo svoje blago v — tujem jeziku! . . . Toda, poslopje narodne prosvete in omike zida se na Hrvatskem od zgoraj navzdol, v Slovencih pa se isto dviguje — na temelji narodne zavesti 8. t m. v Rogatci zborovanje, h kateremu so povabljeni vsi privrženci nemškutarije v okolici. Do-spevši v Rogatec, slišim truš in idem naravnost v ono gostilno ob 8. uri zvečer. Zbrano je bilo mnogo gospode, da v dvorani nesem dobil prostora. Govoril je v tem hipu znani dr. Mhehč iu slišal sem tele besede: „Die Slovenen haben von uus (o je!) gelernt. Wir Deutsche siod das regierende Volk in Oesterreich, vvelehen Staat Deutsch" gegrtindet haben. (Bi'hvo! ricbt'g!; Der deutsche Schulvereiu hat die Aufgabe deutsche Cultur zu fordern, das nationale Bewustsein zu vvahren und den Geldbeitrag in den grossen Siickel aufopfernd zu geben. Unsere Geguer, die Slovenen, Polaken u. s. w., hiben ein viel bes-sere* nationales Bewustsein. Wir kbnnten von ihnen lernen, damit auch eine deutsche Frau, ein deutseher Herr im nationalen Bevvustsein sagen kann: ich bin eine deutsche Frau, ich bin ein deutscher Mann. Wir dachten bei der Griindung unserer Ortsgruppe: es vviirden reeht viele Mitglieder beitreten. Jedoch war es damals nicht der Fall. Unsere Liste tiber-zeugt uns, dass gegenvviirtig unser „Schulverein" vviicbst, bltiht und Fiuchte triigt. (Richtig! bravo !)u — Govorilo se je pozneje malo. Prepozno sem bil prišel in bilo je vse natlačeno ne samo s privrženci nemfturske stranke, temveč tudi z narodnimi učitelji, katere so imeli za „Spijoce" in jako pazili na-nje. Podam se tik dvorane v sobico in pridruži se mi g. okrajni glavar pl. Premerstein. On me svari mešati se v politične stvari. Godba iz Slatino je svirala, bil je ples in pele bo se nemške pesni, tudi „Wacht am Rheiu". Kako zdivjani da so ti ljudje bili, baš pijani ne samo slovenskega Vina, ampak tudi dr. Miheličeve kulture, kaže sledeči slučaj. Seznanivsi se z dijakoma Zagrebške univerze pa Celovške gimnazije sedem ž njima k mizi ter se pogovarjamo slovenski. Na prsih smo imeli slovanske trobojnics, in to je bilo nemčurjem, kar je biku rudeče sukno. Začnejo zabavljati surovo in grdo ter pokličejo policijskega komisarja, naj nas kar zapre na 3 mesece. Nekateri so tudi s tepe nje in grozili. Komisar se je prav robato obnašal in molčati ukazal. Toda naposled, videvši naše mirno in dostojno obnašanje, nas pusti, mi pa odrinemo v Slatino. In tako nam jo bilo dano zopet jedenkrat okusiti krasen sad nemške kulture! Iz tiari!ior«» 12. avgusta. [Izviren dopis.] (Alojzij Sernec f 9. t. m.) Milo žalostinko zapeli so Mariborski zvonovi 5. dan t m. In milo se je storilo premnogim učiteljskim srcem spremljajočim, nepozabljivega in prerano umrlega sokolego k večnemu počitku. Vsemogočnemu dozdeio se je poklicati gosp. A. Serneoa, nadučitelja ljudske šo'e pri sv. Jožefu pri Mariboru iz sredine svoje žalujoče rodbine, iz v ljudstvu — od doli navzgor: tu se plamenica ro-doljubja prižiga na Belskem ognjišči, dočim je hrvatskemu razumništvu nositi žrjavico narodne samozavesti ven v kmetske koče, o čemer pričajo imeniki hrvatskih iu slovenskih književnih zavodov. — Polagoma in prirodnim potom vrši se mejsobno naše približevanje in prej ali slej izpolnile se bodo Vrazove besede: „(Jlo .... do dvie rukuju se grane, Ha u bratskoj slozi pravu si obrane." In baš v isto svrho in sicer s pogledom na osamljeuost Slovenstva, ki si kot slaboten potok v neplodni puščavi, v pečine dolbe tir, vzdihuje pevec tam v slovenskih goricah: „Oj da oblaci nebu iz nedrij sorodnega morja Živeža mu prinosu, da mu valovje vzkipeč Jezov razruši oklop in zlije se v strugo prvotno, Z bratom močnejšim objet k smotru prodira si pot j Da na iztok zavali napredka so reka mogočna, Njeni velićostni šum vzdrami duhove iz sna: Z dosnib in levih obal potoci so zlijejo va-njo, Z materjo združeni spet v morje — Slovanstva šume !u Lepi dnevi so bili, ki sem jih preživel tu v svetli hrvatski stolici! Vsak dan bil sem povabljen v goste in povsod, kamer sem prišel, bil sem prisrčno, iskreno vzprijet. Danes na pr. bil sem gost pri velepoštovanem gosp. prof. dru. Markoviću, slavnem dramatiku hrvatskemu, kjer sem se na strani ljubeznive njegove gospe soproge spomina! kroga svojih kolegov in njegove neutrudljive delavnosti. Rajni komaj 45 let star, bil je vzor učiteljstva. Njegovo blago srce ni bilo napoljneno hinavščine, ne ošabnosti; njegov trden in neomabljivi značaj storil ga je pri kolegih, kakor v višjih krogih priljubljenega. Dokaz temu, bil je zastopnik učiteljstva na Ptuji dokler je tamkaj služboval in pozneje pa v Mariboru. On je živel le za šolo, in ta mu je bila kakor k srcu priraščena. Pa njegova goreča ljubezen do šolstva iu neprestana delavnost, prouzročili ste mu pogubo-nosno jet'ko, vkljub katerej pa je še vestno opravljal težavna opravila, dokler mu neso prijatelji svetovali podati se v „Gleichenberg". Pa, zamudil je pravi cas in prepozno je bilo. Domu vrnivšemu odtrgala se je nit življenja in 3. t. m. je mirno v gospodu zaspal. Njegov pogreb bil je velikansk. V 5. dun t. m. o 4. uri popoludan zbrala se ]e ua domu pokojnega tolika množica ljudi, da se je človeku milo storilo. Zastopani bili so vsi stanovi, zlasti učiteljstva je veliko prihitelo od Pohorja, Ptuja. Slovenske Bistrice itd. Po navadnih duhovnih obrt dih zapelo je Mariborsko pevsko društvo nemško slovo in mej sviranjem godbe pomikal se je žalosten sprevod, katerega se je udeležilo mnogo stotin kršče-nikov, proti Mariborskemu mirodvoru Ko bo se navadne molitve opravile in pevci: „Blagor mu" z milim in otožnim glasom zapeli, podali smo se zamišljeni mirno in molče od groba. Počivaj tedaj brate mirno. Imel si tukaj le trnje, tamkaj ti naj cveto rožice. Pesniški. Ist Kamniškega okraja 9. avgusta. [Izv. dop J Uradno zborovanje imelo je učiteljstvo tega okraja dne 8. t. m. v Mengeši. Med navzoč-nimi zapazili smo tudi precejšnje število učiteljev iz drugih okrajev. Gospod nadzornik Andrej Žumer otvori zborovanje s primernim nagovorom in pozdravi navzonie. Zapisnikarjema volta se per accla-mationem: gg. Tramte in Kocelj. Iz poročila nad-zoruikovega o tukajšnjih šolab posnamemo, da je bilo šolsko obiskovanje razun ponavljalne šole, katero je 5U°/0 učencev zanemarjalo, dobro. Ne zadovolji pa se s šolskimi poslopji v zdravstvenem oziru, kajti v vsem okraji nahaja se samo pet šol , katere postavnim tirjatvam glede higijene zadostujejo. Govoril je posebno obširno o posamičnih učnih predmetih in o šolski disciplini ter nas-vetoval v zboljšanje pouka dosti zanimivega, kar svedoči, da je bilo njegovo nadzorovanje jako natančno. Izrekel je tudi željo, naj napravi ja jo učitelji zbirke semen, rasnega lesa, žuželk, rastlin in minerali j. O drugej točki dnevnega reda „o lepopisji" poročal je g. Razinger, učitelj v Ljubljani, kateri je na prošnjo g. nadzorniku to nalogo prevzel. Po- kazal je praktično, kako naj se po genetičnej, do sedaj še malo poznati metodi, poučuje lepopisje. Navzočni sledili so njegovemu govoru z veliko pozornostjo in videlo se je, da se z njegovimi nazori o tem predmetu strinjajo. Želeti je, da bi se učitelji te izvrstne metode poprijeli. G. nadučitelj V. Burnik govoril je obširno in temeljito o „spisji v ljudski šo'd". g. Letnar pa je razpravljal 4. točko dnevnega reda: „Kako pristoje tretje berilo jednorazrednici." Povedal je prav mnogo, kar je vredno, da se zapomni in natančno prevdari, navedel je tudi berilnih vaj, katere naj bi se v jednorazrednici posebno temeljito obravnavale. G. nadzornik bil je s poročili jako zadovoljen in se je tudi vsem trem poročevalcem za njih trud prav toplo zahvalil. Šolske knjige ostanejo v prihodujem šolskem letu po vseh šolah večinoma se ravno tiste, kakor lani. Za vpeljavo Žumer-Razingerjevega I. berila bili so vsi učitelji, kakor hitro bode za rabo v ljudskej šoli postavno potrjeno. Računi knjižničnega odbora vzamejo se na znanje 'n nasvetujejo se knjige, katere naj bi se nakupile. G. Javorsku, predsedniku knjižuičnega odbora izreče se za njegov trud in marljivost zahvala. Udje v dotičnih odborih se na novo potrdijo. Na predlog g. Letnarja, naj bi se konstituiral odbor, kateremu bi bila naloga pregledovati knjige sv. Mohora in določiti, katere se smejo sprejemati v šolske knjižnice, katere pa ne, voli učiteljstvo gg : Letnarja, Buruika. Javorška, Pfeiferja in Golmajerja. Znano je splošno, da se mej knjigami družbe sv. Mohora, katere so pisane le odraščenim, tudi take, ki niso nikakor za učence ljudske šole. Konečno zahvali se g. nadzornik učiteljem za njih trud v šoli, spodbuja jih k vztrajnosti v težavnem poslu in jih prosi tudi podpore v prihodnje. Zborovanje zaključi s trikratnim „živio" na presvit lega cesar i a, u itelji pa zapoio cesarsko himno, V gostilni g. Starata nadaljevalo se je popo-ludue pri kupici „rum.mega in rudečega" prijatelj sko zborovunje. Pevci razveseljevali so nas dobro z ubranim domačim petjem, tudi nanitnic. se nij manjkalo. Veselje bilo je splošno; pogovori prija teljski in zaupljivi. Le prekmalu prišel je čas ločitve. G. gostilničarju pa na izvrstni a jako ceni postrežbi najiskrtnejša zahvala. drznilo, Nemce v Českej zatirati tako kakor se v Kranjskej godi, ker so Nemci v Českej močen narod in sicer tudi močneji, da ne bodo tega trpeli, kar Nemci v Kranjskej prenašajo." Današnja „Lai-bacher Zeitung" pozivlje na odličnem mestu gosp-pl. Plener-ja, naj se jasneje izreče, kaj morajo Nemci v Kranjskej prenašati in naj v dokaz svoje drzne trditve, da se tukaj Nemci zatirajo, navede lakta. Radovedni smo, kako se bode pl. Plener rešil te zanjke, ki se je okoli njega zadrgnila. — (32 Čitalničnih pevcev) peljalo se je včeraj na HleJ, da s petjem počaste prevzvišenega vladiko btrossmayer-a. Namenjena serenada preme-nila se je v pravo pavcato slavnost, ki je vseskozi izborno izpala. Obširneje poročamo jutri, ker se nam čez nedeljo preveč gradiva nabralo. — (Iz Z a g r e b a) se nam piše 12. avg.: Danes se govori po Zagrebu o krizi, ki je nastala pri našej vladi zaradi Reškega vprašanja. Pripoveduje se, da je ban Pejačević dal ostavko, isto tako minister 1$ ed e k o v i ć , a da postane banom grof Kbuen, veliki župan v Raabu, a ministrom Imbro pl. Josipovič. Hrvatska izgubi potem Reko, iz katere se preseli hrvatska gimnazija in podžupani ja. Tudi v pogledu krajiškega budgeta obstoje diferencije mej vlado hrvatsko in ogerskim minister-stvom. — „Narodne Novine" povedajo, da je zagotovljeni železnica iz Čako.ca čez Varaždin in Zagorje do Ziiprešiča in da se bode pričela graditi žfl vspomladi 1884. Domače stvari. — (Presvitli cesar) podaril je krajneinu šolskemu svetu v Dolenjem Zemonu 50 gld. za šol • ske namene. — (Pl. Plener) rekel je v f». dan t. m. dež. zboru če-«em mej drugim : „Nikdar se ne bode Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 13. avgusta. Kraljevič Portugalski dospel zvečer semkaj ter ostal v cesarskem dvoru. Danes dopollldne pozdravil ga je cesar-jevič Rudolf, Listi poročajo: Chambordu se je močno na zlo obrnilo. Madrid 13. avgusta, (lovori se, da je potovanje kralju v Nemčijo za nedoločen čas odloženo. Prememba kabineta verjetna, kakor hitro bode ostanek udušen. XD-Ulxi&3&±z.'&, borz,., dne* 13. avgusta t. i. (izvirno teletfraticim porodilo.) Papirna renta...... -iroOnui rontn .... /Aata rotita ... ... 5u/0 marčna runta..... Akciju narodne bauk« . Kreditne akciju..... London ..... Sitpol. . ..... (!. kr. 06kini. ... Noinško murku 4% državne aročko ll 1. lH.r>4 850 gld. 7n gld. 9f> kr. 71» „ 60 h «»'.» , so n 98 . f)0 — F» 299 „ 70 p 119 „ 75 n 49 n 5 „ (iti n 58 „ yr» n 120 50 n Bijajne svečanosti na Vrazovem domu, kjer se je Hrvatom omilil krasni „štajerski raj" : g. dr. Marko-vič je iskren prijatelj Slovencev ter je tu napil na njihovo združenje z „brati Hrvati" iu — Srbi . . . Drugi dan sem se peljal v veseli druščini v gorice našega rojaka g. dr. Vi dri ča, kjer so se ob sladkem muškateljci razlegale radostne slovenske in hrvatske pesmi . . . Pojutranjem bil sem zopet povabljen na večerjo k temu ali onemu zagrebškemu Slovencu in tako dalje — ad infinitum m dulci jubilo! Neko jutro grem doli v Preradovićevo ulico, v atelje kiparja g. Josipa Moretti-ja, izvrst nega Rendicevega sodelavca in naslednika po njegovi preselitvi v Trst. G. Moretti je Italijan, netjak nedavno umršega kardinala Moretti-ja v Milanu. V Zagreb prišel je na Rendičev poziv ter zdaj odprl lasten atelje. Najdem ga mej mnogovrstnimi kiparskimi tvorili, klesajočega iz kararskega mramorja poprsje one „Ciganke" ki je bila videti laui v hrvatskem paviljonu na tržažki razstavi. Z burnim vzklikom: „0, ben venuto, caro Signore!" me vzprime tu vrli umeteljnik ter mi razkazuje različne svoje, po ateljeji v ženijalni zme gnjavi razpostavljene proizvode, mej katerimi me je najbolj zanimal doprsni kip prerano umršega hrvat skega romanopisca Avgusta Šenoe. Najin raz govor — zdaj v laščini, zdaj v hrvaščini — vrtel se je s prva izkljuidjivo ob lepih umeteljnostih v obče in ob kipotvorstvu posebej in iz vseh umetelj-nikovih besed odmevalo je tajno hrepenenje po nesmrtnih kiparskih vzorih v njegovi domovini, v solnčni Italiji! „Oh gospodine, ovdje vam čoviek nema uzgleda i oči postanu vam nekako mrke, pak onda me srdee vuče natrag — in mia bella Italia!" vzdihne mož melanholično ter zasuče govor na — one srečne dneve, ki sva jih ob časi vzidan j a spo-meniCue ploče in pesnikove podobe preživela v Vrazovi rojstni hiši, v druščini blagodu^nega g. dr. Mar kovica. „Per Dio! che bei paesi avete in vostra patria! E che belle ragazze — per Baccho !" vzklikne zopet čili Italijan ter me spremi na svoj dom, kakor je rekel, „a pranzo toscauo". Ondu naju vzprejme lepa kiparjeva soproga, rojena To-skanka, ter naju vede k mizi, na kateri so se v obsežui skledi zibali tečno zabel jeni „macearoni' okrog dišeče, na ražuji pečene jančevine in v bli ščečih čašah žarilo se je rdeče italijansko vino, pristne — „lacrimae Christi". Bili so tukaj še trije drugi gostje, kiparjevi rojaki, vsi umeteljniki in mej radostnim pogovarjanjem v sladki toskanščini pre teklo nam je par blaženih ur. Pri razhodu napije g. Moretti navduSeno; „Evviva la bella patria del Stanko Vraz!" Čaše zazvenijo iu jaz se poslovim — „a rivedersi!" — — Proti večeru napotim se gori ua J ur) evo pokopališče na — Vrazov grob. Tu sem utopljen v otožno premišljevanje, sanjani o zlati bodočnosti Slovanstva, ki bodi« napočila takrat, ko bode po vsem svetu zavladalo tolerantno spoznanje: „Svi narodi braća, Hvi mi božja ruda. Na njih jedno nebo i jedan Bog gleda: 1 ko jedno mince nad svimi i/.hndi, I jedno Htoj, vladaj pravo nad narodi." Ostavivši samotno, zapuščeno gomilo, na kateri se dviga goli rjavi spomenik, napotim se v mesto nuzaj. Večerne sence so razprostirale hladna svoja krila čez ueprezirno planoto, raztezajočo se doli na tajni iztok in sem iz polja odmevalo je milo petje domov se vračajočib žanjic . . . Prisedsi do starega „Narodnegu doma" krenem notri ter — kakor sem že rekel — pogledam nza peč" k prijatelju — Spectabilisu in — v iskrenem objemu ležala sva drug drugemu na prsih. Isti dan okoučal sem jaz svoje romanje po Zagrebu, prijatelj Spectabilis pa je ostavil zeleno „pisuo deskou ter „Arm im Arm" z mano korakal s hriba doli v mesto, kjer nam je postrežni „kranjski Jauezu v „svratištu k ugarskoj kruni" priredil sijajen „simpozij", ob katerem UHO v širnem krogu Slovencev in Hrvatov obhajali naše svidenje — tja doli do one ure, o katerej poje Preradović: „Zora puca, bit' će daua!u Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 4°/0 avstr. zlata rent*, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0...... n n » - ■ - n papirna renta f>70 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . .100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4«/,0/0 zlati zast. listi . Prior, oolig. Elizabetine zapad, železnice Pri»r. oblig. Ferdinandovo sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke .... 10 „ Aki ije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-drnšt. velj. 170 gld. a. v. 170 n 50 „ 99 n 90 n 119 n 85 n 88 n 80 71 87 ji 25 * 103 ti — n 114 „ 50 n 118 — n 107 50 n 105 n 50 n 173 » 50 » 21 25 n 110 n 75 ti 223 50 n Tržne cene v IJ ubijani dne 11. avgusta t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ... Ječmen „ . . Oves, „ ... Ajda, „ ... Proso, „ ... Koruza, „ ... Leča „ ... Grah „ ... Fižol „ ... Kiompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, „ . . Speh frišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, r . . Jaica, jedno...... Mleko, Uter...... Goveje meso, kile gram Telečje „ „ Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ Kokoš........ Golob ....... Seno, 100 k Uog ramo v . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . „ mehka, B „ „ gld. I kr. 7 4 4 3 4 5 5 8 8 10 96 87 G 9 71 53 40 96 88 72 78 85 27. 8 60 60 62 32 35 17 16 78 40 20 Izjava. Pripoznam, da je od mene proglašena vest, vsled katere bi bil dobil g. Josip Križaj, nadzornik mestnih delavcev, 700 gld. za oskrbi j evanje vode v potrebo visokega c. kr. dvora meseca julija t. I, — popolnem neresnična in obžalujem, da sem to laž mej ljudi trosil. V Ljubljani, due 8. avgusta 1883. (542) Janez Bukowitz. Št. 2128. C641) Da se zagotovi prizidanje k poslopju, v katerem se delajo smodke v c. kr. tabačnej glavnej tovarni v Ljubljani je konkurenčna obravnava (natečaj) v uradnem listu razpisana v 6. dan septembra 1883 dopoludne ob (jed-najstej) 11. uri. Za to zgradbo znaša odobrena vsota 42.000 goldinarjev (dva in štirideset tisoč goldinarjev) in se zamorejo načrti, premeri in proračuni, kakor tudi pogoji pri c. kr. glavnej tabačnej tovarni dobiti na pregled. Zahvala. Vsem prijateljem in znancem, ki ao mej boleznijo njunega preinilega, nepozabljivega sinčeka LEON-a svoje blago Bočutje razodevali in pri njegovej smrti toliko lepih vencev darovali, izreknjeta najsrčnejšo zahvalo (540) Emilija in Miha Žolgar. V Cel j i, dne 12. avgusta 1883. ki ima dobra spričevala in zna slovenski in nemški, nastopi lahko precej službo v trgovini s »pecerijumi in želez-nino na deželi. Adresa zve se pri administraciji „Slovenskoga Naroda". (538—2) St. 234. (537—1) Podučiteljske službe ho razpisane. Na dvorazrednih, v IV. plačilnej vrsti stoječih šolah Veržej in Cven provisorično, v Cezanjovcih definitivno, eventuvelno provizorično. Nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisali popolnem zmožni prosilci, naj ulože svoje prošnje po predpisanim potu do lO. tteptem bru t. I. pri dotičnih kraju ih šolskih sovetib, pošta Ljutomer. Okrajni šolski svet v Ljutomeru, dne H avgusta 1883. Deželna v' slatina. Uspešni lek za želodčne bolezni. Naj-prijetnejša hladilna pijača. V znanih originalnih in novih elegantnih Bor-deaux-steklenicah po 1 in */a litra. Dobiva se v vseh večjih prodajalnicah in restavracijah. Glavna zaloga pri gg. bratih Maver na Dunaj i, Josipu Holfmann-u v Budapeitl, Ertl-U & Krepesch-u v Gradol ln pri vodstva v Slatini. (109—7) Gostilnica, v najlepšem, od Ljubljančanov dobro obiskanem kraji blizu 1.1 u kljune« z lepim Benčnatim vrtom, s krasnim razgledom na Ljubljano, se pod prav ugodnimi pogoji daje v nuj«-!!!. — Natančneje pove iz prijaznosti administracija ^Slovenskega Naroda". (529 3) i € 4 i i V želi se ltiNit« poleg ležečim 6 — 8 sob, vrtom ali s pristranskimi poslopji njivo (okoli '/« oralu). m na Dunajskej cesti, na Poljanah ali pa v Gradilo!, od meseca januvarja ali od sv. Jurja 1884 naprej na 10 do 12 let. — Kup nI i v. k Iju« en. (648—1) Ponudbe z naznanilom ulice, hišne številke, lege, velikosti itd, naj se pošljejo: B. It.% ben-In« lii l ah. pošta s*. Ko k na »oleuJMkc ui. Marijinceljske kapljice za želodec, nepresežnn izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v želodci, in nepresežno zoper neslaat do Jedi, slabi želodec, smrdelo sapo, naplhne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želo dol, zgago, da se ne nareja pesek- in pieno ln slez, zoper zlatenioo, gnjus ln bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodci, preobloienje želodca z Jedjo ali pijačo, Črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo. <« lit vini a:i loya : Lekar C Brady9 Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane DSf :t.i Jfcr. -s^g) ZE^a-ve ima ssLi».ot: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piocoli, na' dunajskej cesti; lekataa Josip Svoboda, na PreŠirnovem trgu. \r Novem me s tu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. V Gorici: lekarna A. de G i r on col i. V Ajdovščini: 'ekaiiia Michael Guglielrao. V Ceiji: >ek:ir J. Kupferschmied. V K ra o j: lekar Drag. Šavnik. V Kamniku: lekar Josip Moćnik. V Radovljici: lekar A.. Rob le k. V Sežani: leknr Ph. Eitaohe1 VGrnonilji: lekar Ivan Blaže k. V Škofje j Loki: 'ekar Karol Fabipn* WF" Svaritev! Kci ho v zadnjem času naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se ktip.iie gamo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobiio na ta znamenja: Prave Marijinceljske kaplji« e zu želodec morajo imeti v sklenico vtiBnene besede: Eohte Mariazeller Magcriropfen — Br»dy & Dosral — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-mjsko spravljeno var»tveuo /.namen je in zavoj mora bi.i zapečaten z našim VHrMtoenim zname-iijcmu. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-uiajo teb znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejen in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—101) I Iv. GIONTINI v Ljubljani priporoča najudanejše kompozicijo V. Parme za glasovir: Milica-polka 40 kr., Pesnij venec 90 kr., Slavnostna koračnica 75 kr., Mdnja uglasbena povodom Najvišje navzočnosti Nj. Veličanstva ob B00letnici Kranjske. Vsi ti umotvori so bili izvrstno ocenjeni in torej naj bi si je omislil vsak razumnik. (539—2) Tujci: 12. avgusta. Pri Motna* Dr. Eder z Dunaja. — Arko iz Za-groba. — pleni. Ilirsch iz Trsta. — Krajnik C, iz ' Gradca. Pri M al le i: Zandler z Dunaja. — pl. Osikl is Pešte. — Zandler z Du-I osja. — 100000000003003000000000000 Naznanilo in priporočilo. o Visoko čas ti tej duhovščini in slavnemu občinstvu sploh na-znanjam, da sem po smrti svojo staro matere, gospe Frančiške Šupevc-eve, af!l prevzel njeno dobro znano svečarijo, katero bodem vodil pod sedanjo lirmo: Fr. Šupevc. Zabvaljevaje se za ranjkej izkazano zaupanje, priporočam se uljudno visoko čaBtitej duhovščini in slavnemu občinstvu, da tudi mene blagovole počastiti z mnogimi naročili, ker so ranjka stara mati toliko izgo-tovljenega blaga zapustili, da mi je mogoče takoj vsakoj želji ustreči Zagotavljam pa tudi, da v prihodnje poleg dosedanje lirme ostanejo tudi dosedanji izkušeni in vestni delavci, dosedanje nizke cene. dosedanja točna in natančna postrežba in dosedanje — popolnem Cisto ln nepokvarjeno blago. Z najodličnejšim spoštovanjem Josip Bernard mlajši, 1535—2) vnuk ranjke Fr. Supove. Najbolje ter najceneje naročajo se priznano dobre ročne mlatilnice, slamoreznice, vinske tlačilnice ter vsi drugi kmetijski stroji IC za točno plačilo in tudi na obroke v najstarejšej tukajšnje] ter po vsem Kranjskem najbolj poznatej zalogi pri A. Debevc-u v Ljubljani, *litrij«« TereKij<> ««n(a n|. IO. pritlično. (508—15) ♦ ♦ : : : x ♦ ♦ ♦ ♦ : $ : : t z ♦ ♦ ♦ Oil visoke vlade švedskega privilegirani Njeg. Veličanstva r a. I } rezov balzam« Žo sam brezov sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrsttiejše lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potoni kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako Be namaže zvečer ž njim obraz ali drt'gi deli polti, lo£i|o t*e že drugi im /nudi. luakine o«l polti, kl portune VMled tega cisto beltt iu trdta. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ^ter mu daje mla-dostuo barvo; polti podeluje boloto, nežnost iu čvrBtost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, n<>sno rudečino, zajedce iu druge nesnažnosti na polti. Cena vrču z navodom vred 1 gld. 50 kr. Zaloga v LJubljani pri Jul. pl. Trnkoozy-Jl, lekarnarji-, glavna zaloga na Dunaj i pri W. Hcnn-u. (511—2; Izd« tel j in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". M4 ^09C