Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
"Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K «'i>0 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30"-Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Št. 273.
Teletonaka ilevllka 6».
Celje, v sredo, 30. novembra 1910.
Čekovni račnn 48.817.
Leto II.
Slovenska napredna akademičiaa mladina za slovensko vseučilišče.
(Priobčil —e—.)
Slovensko napredno visokošolsko dijaštvo v Gradcu je povodom zopetnega sklicanja državnega zbora začutilo potrebo opozoriti našo javnost, v prvi vrsti politike in vlado, na zadevo slovenskega vseučiliščnega vprašanja. Sklicalo je zato zadnjo soboto dne 26. novembra 1910 zvečer zborovanje po § 2. zbor. zak., katerega so se udeležili člani akad. tehn. društev »Tabor« in -.Triglav« polnoštevilno. Klerikalne »Zarje« se z ozirom na nobenkratno udeležitev pri enakih zborovanjih tokrat ni vabilo.
Obravnavala se je naša že toliko in trlikrat izrečena in že priznana nam zahteva po slovenski univerzi. Slišale so se tuintam jako ostre besede glede nastopa našega slovenskega državnozborskega zastopstva v tej zadevi. Gotovo j3, da vlada že dolgo misli na ustanovitev slovenskega vseučilišča, saj že nekaj let sem postavlja v državni proračun gotove vsote za izobrazbo slovenskih vseučiliščnih profesorjev, da bi se ji pa z ustanovitve slovenske univerze mudilo, tega pač ni videti. Pa kako tudi, če vidi, da večini slovenskega državnozborskega zastopstva, ki si svoji politično hegemonijo na Slovenskem, na uresničenju slovenskega vseučilišča ni sami nič mar. Saj ne stoji niti v stiku z na tem najbolj interniranim iaktorjem slovenske inteligence — s slovenskim visokošolskim dijaštvom. Na raznih zborovanjih, ■a katerih je razpravljala slovenska akademična mladina o našem vseučiliščnem vprašanju ter pozivala slovenske poslance, da nam vendar izvoju-je najvišje kulturno svetišče, se še ni nikdar pisalo, da bi dosegli naši poslanci v tej zadevi kak uspeh. Nasprotno, prišlo je vsled malomarnosti •ašega državnozborskega zastopstva celo tako daleč, da si dandanes slovenska merodajna jav-»ost niti ni na jasnem, k j e se naj ustanovi Slovenka univerza. Pred nekaj leti smo si bili vsaj edini glede Ljubljane kot najprimernejšega mesta za ■aše vseučilišče, danes pa se ogrevajo nekateri za Trst. drugi zopet za Ljubljano, tretji pa se zadovoljijo z začasno ustanovitvo slovenskih stolic v Pragi ali celo v Krakovu.
Jasno je kot beli dan, da ta razna mnenja »lede kraja slovenske univerze, katero je pa po-
vzročilo zastopstvo slovenskega naroda, ker ni v nikakem stiku v tej zadevi z merodajnimi faktorji, ne le ne morejo voditi do nikakega cilja, ampak nas le od istega vedno bolj in bolj oddaljujejo. — Ali je pa morebiti to kak korak k uresničenju našega vseučilišča, če se gotove politične stranke po Slovenskem bahajo in širokoustijo, da so lansko leto preprečile ustanovitev laške pravne fakultete v Trstu? Taki »uspehi«, ki ne izkazujejo nič pozitivnega v bilanci od naših poslancev v državnem zboru stavljenih vseučiliščnih zahtev, bodo v doglednem času dovedli le do ustanovitve laške univerze, če že ne v Trstu, pa gotovo kje drugje in naše politično zastopstvo bode zopet »tolažilo« svoje volilce, češ, niso bili dani še vsi pogoji za ustanovitev slovenskega vseučilišča ln naše vseučiliščno vprašanje bode zopet izginilo z dnevnega reda.
Kot predpogoje za ustanovitev slovenske univerze pa smatra napredno dijaštvo ustanovitev vseh potrebnih nižjih, ljudskih, meščanskih, trgovskih in srednjih šol, ker nikakor ne gre segati pu nečem višjem, kar izvira samo ob sebi iz manjšega. Kako naj dosežemo krono slovenskega kulturnega drevesa in kako naj ista procvita, če nimamo močno razvitega in košatega debla?
Vse to upošteva slovensko napredno visokošolsko dijaštvo .osamljeno sredi slovenskih politikov in večine slovenske inteligence, ki ne čuti potrebe brigati se za naša velevažna kulturna vprašanja.
Po dolgem razmotrivanju našega šolskega vprašanja so se končno prejele te-le rezolucije:
1.	Slovensko napredno dijaštvo graških visokih šol, organizirano v akad. tehn. društvih »Tabor« in »Triglav«, apelira na slovensko državno-zbor. zastopstvo, da se z vde odločnostjo zavzame za uresničenje naših upravičenih zahtev glede našega šolstva.
2.	Slovensko napredno dijaštvo graških visokih šol zahteva ponovno odločno, da vlada upoštevajoč osnovne zakone zajamči ustanovitev potrebnih nam ljudskih, meščanskih, obrtnih in srednjih šol.
3.	Slovensko napredno dijaštvo je odločno proti ustanovitvi italjanske pravne fakultete v Trstu. Zahteva pa istodobno z ustanovitvo italjanske pravne fakultete tudi slovensko univerzo.
4.	Slovensko napredno dijaštvo zahteva, da vlada takoj zakonito zajamči ustanovitev slovenske visoke šole in da na razpolago vsa potrebna
sredstva za habilitiranje slovenskih docentov. — Smatra pa za to najbolj primerno mesto lJrrgo.
5. Slovensko napredno dijaštvo graških visokih šol odločno zahteva reciprociteto zagrebške univerze.
DRŽAVNA ZBORNICA.
Državna zbornica je sprejela včeraj celo vrsto rezolucij, katere je stavil draginjski odsek. — Zanimivo je, da se je sprejela rezolucija za gradnjo znanih kanalov v Galicijo z 257 proti 128 glasom. To je bila demonstracija proti Bienerthu in Bilinjskemu, ki se branita gradnje. Nato se je pričela debata o predlogih draginjskega odseka glede uvoza argentniskega mesa. Minister Weiss-kirehner je izjavil, da je vlada za uvoz gotove množine argentinskega mesa do 31. dec. 1911. — Poslanec Kočevarjev. knez Auersperg je trdil, da ni mesne draginje... Došlo je med njegovim govorom do silnih demonstracij socijalističnih poslancev. Za Auerspergom je govoril posl. dr, Le-cher, ki je ostro napadal trgov, ministra, kateri še vedno ne ve, ali bi naj bil minister ali pa dunajski župan. Debata se danes nadaljuje. — Zanimivo je odkritje v Weisskirchnerjevem govoru, da obstoje med avstrijsko in ogersko vlado tajni dogovori glede uvoza mesa. Dr. Lecher je izjavil, da so ti dogovori morda obvezni za vlado, nikakor pa ne za parlament. Socijalisti bodo zahtevali, da se ti dogovori preložijo. — V železniškem odseku je zatrdil minister Wrba, da se bode kmalu začelo s pripravami za dalmatinsko železnico.
RAZMERJE MED ČEŠKIM KLUBOM IN SLOVANSKO JEDNOTO.
Včeraj je imela parlamentarična komisija češkega kluba sejo, v kateri se je govorilo o razmerju med Češkim klubom in Slovansko jednoto. Sklenilo se je v principu Slovansko jednoto popolnoma reorganizirati, in sicer tako, da bi postala stroga parlamentarna enota, katero bi stalno vodil načelnik. Nadalje bi se sklenilo načelo podrejenosti pod sklepe jednote. Posebno važno z ozirom na samolastno in dobičkarsko politiko dr. Šusteršiča je sledeče poročilo dunajskega urednika »Slov .Naroda«: »Med češkimi poslanci se odkrito povdarja, da bi trajno skupno delovanje Čehov in Slovencev bilo za obe stranki velikega po-
LISTEK.
Tast Kondelik in zet
Vejvara.	&
6fiki spisal Ignšt Herrmann. — Poslovenil Stanko Svetina.
Mojster je prijel zavitek, mečkal ga od vseh strani in je spregovoril:
»Zelo bi se motil, če bi rekel, da niso v tem Sape. Da, Vejvara, starega očeta odpravijo kar s Sapami — no, le molčite, tudi vi jih pričakate..
Vejvara je pristopil k Pepici, objel jo je in poljubil. Branila se je malo, ker še ni vedela gotovo, ali je spolnil njen dar, kar je od njega pričakovala, afi veseli Vejvaro tako, kakor je želela. In zopet M je obrnila k mizi, da bi razdala, kar je še ostalo.
čim bolj se je miza pod drevescem praznila, tembolj nemirno je gledal Vejvara, kakor da bi aekaj tam manjkalo. In ko ni ostalo na mizi ničesar drugega nego poštni zavitek, je pristopil k gospej tašči in je zašepetal:
»Mamica, tu bi moral biti še zavitek za Pepi-
m — od knjigotržca — ali nihče ni prinesel?«
Gospa Kondelikova ni vedela.
»Počakaj, Fran, morda je Katinka — —«
In je hitela v kuhinjo.
»Jezus, Marija!« se je udarila Katinka po glavi »I, seveda so prinesli — tak robat fant je bil tu — kam pa sem že dala — milostljiva gospa, jaz Aem vsa zmešana, naj se ne jezijo — no, tukajle teži--«
»Nobena nesreča«, je rekla gospa Kondelikova, samo da je na svetu. Tu imaš, Fran«, je podala »vitek Vejvari ki je prišel ves v zadregi za njo v (uhinjo.
Da ,tu je bilo napisano: Gospod Vejvara, pri fospodu Kondeliku, Ječna ulica.
Vejvara je vzel svinčnik, prečrtal hitro svoje ime, napisal tam »Dragi Pepici« in položil zavitek na mizo, na Pepičino mesto. Ravno je ugašala svečice na drevescu in se je vrnila z naročjem svojih darov k mizi. Toda ko je spoznala na ovitku Vejvarovo pisavo, je vse odložila in je naglo rezala vrvice, da bi prišla do vsebine.
»Kaj pa je to?« je vprašala teta Katinka in je že stala za Pepico ter ji gledala čez ramo.
»Knjižice!« je zaklicala Pepica, ko je počila poslednja vrvica in se je zavitek odprl.
»Da bo Pepica malo brala, ko bo sama doma«, je pristavil Vejvara, in iz njegovega glasu je odmeval nekak strah, če ne bo njegov dar premajhen, da, malovreden v morju vseh drugih. Tu je šumelo blago za obleke, atlas in svila, svetili so se drobni okraski in lepotičje — on pride na dan s knjigami. Tako skrbno jih je izbral, kaj bi bilo naj-pripravnejše za njegovo drago ženo, kako naj jih veže, veselil se je, ko bodo Pepičine ročice listale po njih — in sedaj je bojazljivo gledal, da, skoro sram ga je bilo, kaj poreče rodbina k tej njegovi misli. Samo knjižice!
Pepica j« že prijela prvo, premotrila hitro na.
pis na platnicah in je vprašujoče pogledala Vejvaro.
»Pokaži, Pepica«, je rekel mojster Kondelik, in ni čakal, kar vzel je iz zavitka.
Vejvara je na drugi strani mize naglo vstal in gledal z izbuljenimi očmi na kup knjižic. Moj Bog, to niso njegove, Pepičine knjige!
In mojster Kondelik je bral napis na knjigi, ki jo je vzel:
»Delavska knjižica za--*
»Delavska knjižica za--« je brala teta Katinka, ki se je tudi ene polastila . ■ „
»Delavska knjižica za--« je ponovila tretjič Pepica. »Ampak, Fran...« Je pogledala Vejvaro, »kaj pa je to?«
Vejvara je priskočil, grabil v ovitku — in roki sta se mu povesili.
»To je zmota, za božjo voljo!« je zaklical. — »To so knjižice za kako tovarno, knjižice za delavce — in kje so moje?«
Ravno sto je bilo teh knjižic, slabo vezanih, vsaka je imela na platnicah naslov: »Delavska knjižica za...« in znotraj so bile strani polne rubrik, in nad njimi napisi: Dopolnilno delo za . . . dni, plača za kos ..., za ducat..., skupaj..., dana zdloga ..., čista plača ...
D-raga Pepica, knjigotržec se je zmotil, poslal je sem tovarniške knjižice — ti moraš dobiti pesmi in povesti in — —«
»To ni nobena nesreča, Vejvara«, se je oglasil mojster; »tole zopet lepo zavijte in pojdite jutri k njemu, naj vam da vaše knjige--«
»Ampak oče«, je govoril Vejvara tesnobno, »jaz sem v vsako napisal, da jo darujem Pepici — in sedaj pregleduje bogve kdo njene knjige in jih bere in mečka! To so ljudje brez glave! Sam sem jih hotel odnesti — še dopoldne sem bil pri njemu — ni bil še gotov, obljubil je da jih zanesljivo pošlje, in sedaj tole---«
»Veste kaj, Vejvara«, je pojasnjeval mojster, »to je samo knjigotržčeva finta: ni še bil z njimi gotov in vam je poslal tole, da bi medtem nekaj imeli. Mislil se je, saj jih ne bo nikdo takoj pregle-Joval.«
»Ne, ne, stari«, Je ugovarjala gospa Kondelikova, »to je tako, kakor pravi Vejvara, pomota. Samo, da se ne bi nič zgubilo.«
Vejvara je imel sveti večer pokažen. Tako se ga je veselil — in v kakih rokah so zdaj te izbrane knjižice v nežni vezbi!«
Ni se potolažil niti tedaj, ko je Pepica prinesla in odvila pošiljatev Vejvarove rodbine na deželi, in ko je začela brati pismo, pisano skupno z materjo in z očetom Vejvarovim:
»Ljubi sin, draga naša nevesta in hčerka I
mena. Cehi so zlasti tudi pripravljeni, še nadalje biti najzvestejši prijatelji slovenskih kulturnih in gospodarskih teženj, toda odkrito se tudi povdarja na češki strani, da nikakor niso več pripravljeni službovati nadalje katerimsikoli osebnim namenom, ter zlasti povdarjajo, da se hočejo enkrat za vselej iznebiti vpliva, ki ga je vedel dr. Šusteršič pod pretvezo in nanašajoč se na njih slovansko naziranje izrabljati v postranske svrhe, v svrho svoje osebne in strankarske politike.« Še važnejša je novica, da Cehi ne nameravajo obstruirati proti nobeni vladni predlogi'. S tem bi ostali torej lugo-slovani, v prvi vrsti klerikalni klub sam v obstrukciji, katera se je poleti začela. Te obstrukcije pa je kakor se nam poroča, najbrže že konec, ker nameravajo klerikalci dobiti za ustavljenje obstrukcije potrjeno deželno posojilo 10 milj. kron za Kranjsko. — Parlamentarna komisija Češkega kluba je delegirala k sporazumnim pogajanjim z Nemci dr .Kramara, Pacaka. Fiedlerja, Celakov-skega, Maštalko in dr. Drtina. — Baje se bode sedanji štatut češkega kluba spremenil in bo dr. Kramar vendar izvoljen za predsednika.
DALMATINSKI PRAVAŠI NISO VSTOPILI V KLERIKALNI KLUB?
»Slov. Narod« poroča danes, da vesti o vstopu štirih znanih dalmat. klerikalnih pristašev v klerikalni »Slovenski klub« niso resnične. Osnujejo si ti poslanci mariveč lasten »Hrvaški klub-<, ki bo stal v ožjih parlamentaričnih stikih s »Slovenskim klubom«, drugače pa bo ostal samosta-len. — »Slovenec« poroča pa, da so dalmat. pravaši vstopili v klerik. klub.
POSTAVA ZA OSKRBO CENEJŠIH STANOVANJ.
Pomen sobotnega sklepa državne zbornice o oskrbi cenejših stanovanj je mnogo večji, ko se vidi na prvi pogled. 25 miljonov kron bi bilo seveda za ublaženje stanovanjske draginje po Avstriji sila malo. Zategadelj je važno, da teh 25 milj. ne bode služilo le za posojila, temveč za garancijo. Kalkulacija je sledeča: Sklad za oskrbo stanovanj bo služil za to, da bo dobil kredit za nove stavbe. Za prve hipoteke do 50% potrebnega kapitala se lahko dobi denar. Za nadaljnih 40% druge hipoteke pa bodo dobile javne korporacije in zavodi posojila, ako hočejo graditi poslopja za mala stanovanja. Fond pa lahko služi tudi za pre-vzetje poroštva vprid omenjenim korporacijam, tako da so hipoteke v stavbene namene malih stanovanj pupilarno varne in jih lahko dajo tudi na drugo mesto hranilnice, zavarovalnice itd. -. Država priznava za te hipoteke 8kratno poroštvo, tako da garantira ta fond 25 miljonov za vsoto 200 miljonov kron. Ker znašajo temu kapitalu primerne prve hipoteke 250 milj. in druge 200 miljonov, bi z doneski lastnikov, ki bi znašali tudi 50 miljonov, bila vsota 500 milj. za gradnjo hiš z malimi in cenenimi stanovanji na razpolago. Naj izrabijo ta kredit tudi slovenske občine in korporacije!
Šlajferske novice.
O obč. volitvah v Slivnici pod Mariborom nam
poročajo: Udeležba pri letošnjih občinskih volitvah je bila zelo živahna. Stali so si nasproti narodnjaki in štajercijanci. Volitev je trajala od 9. ure dop .do 2. ure pop. Ko se je zvedelo za izid volitev v 3. razredu, je nastalo veliko navdušenje; izvoljeni so bili z 51 od 84 oddanih glasov sami zavedno slovenski možje: Lesjak Miha Doboj Fr.,
Pozdravljava vaju odkritosrčno in upava, da sta vedno zdrava in zadovoljna. Mi smo, hvala Bogu, vsi zdravi in se vedno na Vas spominjamo. Mamica bi bila rada k vama pogledala, toda vreme ni bilo zato in sedaj imamo mnogo dela in po zimi bi jo tudi ne pustili od doma in še le tedaj če bo Bog dal zopet daljše dneve in sploh prej ne nego na spomlad. Pozdravljava Vaju s temi vrstami in voščima Vama srečne in vesele božične praznike in obenem Novo leto, da bi ga zdrava nastopila in naj Vama jih da Bog dočakati še mnogo. Ne jezi se na naju, ljubi sin, in tudi draga nevesta, toda misliva, da bosta v svojem novem stanu marsikaj potrebovala, čeprav je v Pragi na izbiro. In ker vaju je Bog združil v radostno, zakonsko vez, Vama pošiljava kos dobrega češkega, domačega platna, zakaj ko bosta blagoslovljena z rodbino, bo treba mnogo tega malega perila, majhnih srajčic in plenic —«
»Tu imaš, Fran, beri dalje«, je prenehala Pepi-ca skoro šepetaje, ne da bi dvignila oči od papirja in od mize.
»Pokaži to«, je klicala teta nestrpljivo in je brala naprej pismo Vejvarovih starišev. ki je bilo pisano s prostimi, toda iskrenimi in srčnimi izrazi, z govorico vrlih starih, ki se vesele sinove sreče in ki upajo in se vesele na drobne njegove črvičke.
Vsi so poslušali tiho, pobožno. Mojster Kondelik je gledal uprto pred se in ni pil medtem niti enkrat: Pepica je sedela s sklonjeno glavo, kakor sama zase, in gospa Kondelikova ni videla prav ničesar, tako ji je gorka vlaga zaplavila oči. Besede oddaljenih in sedaj gotovo spominjajočih se starišev Vejvarovih so govorile vsem tako čudno, tako ganljivo. To opominjanje sina, da naj bi skrbel za svojo drago nevesto in jo pred vsem varoval, in prigovarjanje Pepici, da naj mu bo potrpežljiva družica in pomočnica v vseh okolščinah
Klinar Franc in Mohorko Filip. K tako lepemu uspehu so nam zlasti pripomogli sosedje, ki so se v velikem številu udeležili volitev. Zato se je začel s tem večjim zaupanjem v zmago boj v 2. razredu. Nasprotniki so napeli zadnje sile. Izid je bil negotov; vendar pa so bili končno izvoljeni 3 narodni kandidatje s 13 od 24 oddanih glasov; za 4. odbornika se je žrebalo in je bil izvoljen nemšku-tar Breznar. Izid v 1. razredu pa je bil najsijajnej-ši; slovenska kandidatna lista je zmagala s 7 od 9 oddanih glasov. Slovenci izvoljeni. Ti so: Pun-gartnik Janez, Loh Maks in Zivko Avgust. V 2. razredu so slov. odborniki Komauer Janez, Ledi-nek Jožef in Kolman Jožef. Po dolgem času je torej za vedno odzvonilo nemškutariji in Štajerci-jancem v Slivnici. Izvoljeni so razun jednega v občinski odbor sami vrli narodni možje, ki -bodo gotovo vestno delovali za blagor naše lepe Slivnice. Živeli!
a Vpliv dr. Šusteršičevega vodstva na štajerske Slovence. Iz Maribora nam pišejo sledeče: „Nismo in pri naših ozkih slovenskih razmerah ne smemo biti prijatelji separatizma. Godilo se nam ni štajerskim Slovencem dobro pred „ljud-skim" parlamentom, še slabše pa se nam godi sedaj, ko pobere dr. Šusteršič vse tisto, kar iz-kupi s političnim vplivom velike večine slovenskih poslancev, za Kranjsko. Seveda niso to kake na rodne, temveč strankarske koncesije. Vendar pa bi nam bilo tuintam prav, če bi prišle na Štajersko včasi vsaj kake strankarske klerikalne koncesije; pa kakor stvari stoje sedaj, se dado naši štajerski klerikalni poslanci slepo voditi dr. Šusteršiču in ne izposlujejo za Štajersko prav ničesar! Da se ni zasledovalo dr. Povaleja iu da bo prestavljen ta človek, ki ne dela slovenskemu uradništvu s svojimi kupčijami in mešetarijami nobene časti, nazaj v Maribor — to je edina „pridobitev" naših klerikalnih poslancev tekom dolgih treh let!"' — Pripomnimo, da pohajajo te vrstice iz krogov, ki so klerikalcem zelo blizu. Torej je tudi tam nezadovoljnost. .
Iz Celja. Včeraj zjutraj je spoddrsnilo v Ro-tovški ulici nekemu uradniku tako, da si je zvinil levo nogo. Posledica nerednega čiščenja trotoar-jev in neposipanja potov! Za take stvari se vendar naši mestni očanci ne zmenijo!
Iz Celja. Današnji Andrejev sejm je nenavadno dobro obiskan; kupuje pa se manj ko druga leta. Trgovci niso posebno zadovoljni.
a Iz Gaberja pri Celju. Slavno občinstvo iz Gaberja. mesta in okolice opozarjamo še enkrat na Miklavžev večer, katerega priredi telovadno društvo »Celjski Sokol" v nedeljo dne 4. grudna v ..Sokolskem domu". Začetek ob 5. uri popoldne.
a Uradniške spremembe pri Južni železnici. Prestavljeni so: revident Pavel Garbeis iz Ptuja v Gradec, adjunkt Emil Domeš iz Inomosta v Ptuj, adjunkt Kari Skala iz Maribora na Dunaj, aspirant Kari Merganz iz Dunaja v Maribor, revident Franc Stadlbauer iz Bocena v Maribor, asistent Alojz Novak iz Maribora v Miinizuschlag. Železniška uprava nas je zopet ..osrečila" s samimi nemškimi uradniki.
življenja. In na koncu prisrčni pozdrav očetu in mamici Kondelikovi in tudi »tej pridni tetici Urbanovi«.
Teta Katinka je sama, čeprav je bila v takih stvareh dosti trdna in je imela naravnost dekla-matoričen talent, proti koncu pisma z glasom odje-njala, in ko je brala poslednje besede, se je zdelo, kakor da nabira. Sreča, da je ostalo še par besed in da je bila tu pika.
Katinko je neizrečeno veselilo, da so se tudi nanjo spomnili.
Ko je prebrala, je zložila papir in je priznala:
»To so pošteni ljudje, taki starodavni — i no, na deželi so ljudje nepokvarjeni! In kako platno so poslali! Celo balo! Fran menda vendar ni nanje pozabil, kaj?«
Katinka je pogledala čez mizo na Vejvaro -— toda njegov stol je bil prazen. Vejvare ni bilo tu. Ko so bili tako zamaknjeni in poslušali teto, ki je brala, ni nihče opazil, da se je izgubil iz sobe. Pepica je hitela v drugo in v zadnjo — Vejvare nikjer.
In tudi njegova zimska suknja je izginila z obešalnika.
»Katinka,« je hitela gospa Kondelikova v kuhinjo, ali je mladi gospod odšel?«
»Da, pa je že precej časa od tega milostljiva gospa,« je pritrdila Katinka vneto. »Pokimal mi je, da naj bom tiho--«
»Za Boga svetega, kam pa je šel sedaj?« se je izvilo Pepici iz ust.
»No, šel je, kamor je najbrže moral'« je rekel mojster Kondelik, da bi tudi spregovoril, toda niti sanjalo se mu ni kam bi sedaj Vejvara moral iti. »Saj se bo vrnil.«
Res, vrnil se je, toda te pol ure je bila za Pepico večnost. Sedela je kakor na trnju — in pravzaprav še sedela ni. Desetkrat je šla med tem časom iz kuhinje do stopnjic, poslušala je in bila vsled razburjenosti vsa rdeča. Razpoloženje sve-
a Tolstovrška slatina se je upeljala doslej med celjskimi slovenskimi gostilnami menda edino v ..Skalni kleti". Upamo, da jo bodo drugi posnemali.
v Iz Celja. Minulo nedeljo je prišel obrtni nadzornik Kučera iz Gradca nadzorovat tukajšnje obrtuonadaljevalne šole. Bojda je posebej ..pohvalil" glasovitega pedagoga Čedarja-Zehderja, zaradi katerega so se izvršili zadnji škandali na tem za. odu.
v Od celjskega okrajnega sodišča. Zaprli so včeraj neko 17 letno Frančiško Grabuer iz Rad-mirja v gornjegnjskem okraju, katera se je že od oktobra brez dela potepala po celjski okolici z različnimi moškimi in več stvari pokradla. — Zaprli so 25 letnega Iv. Kellnerja zaradi neverne grožnje velepos. Janiču v Kristininem dvoru.
v Tatvina na Bregu pri Celju. Neža Vrečko na Bregu št. 2 je vzela te dni neko deklo brez službe pod streho. Popoldne jo pustila samo doma in šla na delo. Ko se je zvečer vrnila, ni bilo več tujke pa tudi ne srebrne ure, 2 srajc, 2 kril, 3 židanih robcev in jednega robca za ogrinjalo. Ukradene stvari so vredne kakih 30 K. Proti tatinski ženski, ki je ueznano kam zginila, se je vložila ovadba pri orožništvu.
a Iz Rogatca. Mihael Colnarič je peljal drva iz Drevenika v Kostrivnico; pastirček je moral voditi spredaj priprežene krave, Colnarič je šel za vozom. Ko je voz šel strmo navzdol, je padel Jančič pod voz; kolesa so mu šla preko nog ter strle levo stegno. Fanta so morali prepeljati v bolnišnico.
Štajerski deželni šolski svet je v seji 24. t. m. sklenil, odrediti ustanovitev samostojne javne mešane enorazredne ljudske šole z nemškim učnim jezikom pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Štirirazredna ljudska šola v Artičah se je razširila v petrazred-no. Nastavljeni so: za nadučitelja na ljudski šoli pri Sv. Antonu v Slov. gor. Anton Vogrinec, defi-nitivni učitelj in proviz. šolski vodja istotam; za definitivne učitelje ozir. učiteljice: na ljudski šoli v Soboti proviz. učitelj tam Albin Sitter, na ljudski šoli v Trbovljah prov. učiteljice tamkaj Eleonora Vodušek, Marija Vindišer, Štefanija Cimperšek in Marija Arzenšek, na ljudski šoli v Poljčanah defin. učitelj v Studenicah Sebastijan Krotky, na ljudski šoli v Lučah suplentinja tamkaj Gizela Dominkuš, na ljudski šoli v Zibiki tamkajšnja prov. učiteljica Marija Troha, na ljudski šoli v Središču tamošnja suplentinja Alojzija Kocmut, na ljudski šoli pri Sv. Tomažu pri Ormožu suplentinja pri Sv. Barbari v Halozah Alojzija Herg, na ljudski šoli pri Sv. Urbanu tamošnja provizorična učiteljica Emilija Po-žegar. Def. učitelj Leopold Culk je prestavljen iz Ptujske Gore v Dobrno; def. učitelj pri Št. Vidu Janez Klenovšek je na lastno prošnjo stalno upokojen.
v Iz Vitanja. V pondeljek ob pol 9. zvečer je umrl v posojilniški hiši v Vitanji v 88. letu stari veteranec Radeckijev — Florijan Vrbnik p. d. Vrisk, po komaj desetdnevni bolezni vsled pljučnice. Služil je pod Radeckimjkot mesar v regimentu kirasirjev. Solzile so se mu oči, kadar so
tega večera, skaljeno že prej vsled knjigotrščeve pomote, se je z Vejvarovim odhodom popolnoma pokazilo. Njegov odhod je bil vsem tako nerazumljiv, da se niso mogli ničesar domisliti.
Slednjič so se zaslišali v veži hitri koraki in Pepica je tekla za eno nadstropje nižje, če je to Vejvara. Bil je. Ves upehan je skakal kar čez dvoje, troje stopnjic z nekakim zavitkom pod pazduho. Tako je bil zasopel, da ni mogel niti odgovoriti na Pepičino vprašanje.
V sobi je odložil zavitek na mizo, oddahnil se je, odpel zimsko suknjo in je spravil iz sebe:
»Danes ne bi zaspal, Pepica — in dobro je, da sem šel tja. Tvoje knjige bi potovale jutri v tovarno. kamor spadajo te delavske knjižice. Tu jih imaš, ljubica.«
»Vi ste me zastrašili, Vejvara«, si je brisal mojster Kondelik potno čelo. »Ženskam nisem hotel ničesar reči, toda — pri moji veri — mislil sem, da imate kak amerikanski dvoboj...«
»Jezus Kristus!« je vzkliknila teta Katinka. »Na sveti večer!«
»Kaj ti vse ne pride na misel, stari«, je posvarila moža gospa Kondelikova. »Pri magistratu — in dvoboj! Toda Fran bi nam moral povedati, kam gre.«
Pepica se je že polastila svojega daru in je pregledovala knjižice. In komaj je kako pregledala in odložila, že se jo je polastila bodisi teta Katinka, bodisi mamica ali celo oče Kondelik sam.
Šunder, ki ga je povzročil odhod in zopet prihod Vejvarov, se je polegel, in čez nekaj časa je postalo v sobi tiho kakor v cerkvi. Razun Vejvare so vsi tičali v knjigah, vsak v drugi in pazno brali prve strani. Prišlo je v hišo Kondelikovih nepričakovano nekaj novega, nenavadnega, in Vejvara gledal bralce z vidnim zadovoljstvom, ker se je njegov dar vendarle obnesel.
(Dalje sledi.)
prehajale razne vrste našega vojaštva skozi naš trg. posebno pa je bil ves iz sebe, ko je zaslišal ..Radeckijev marš." Predzadnje ure svojega življenja je bil v svojih mislih kot stari vojak aa laških tleh. Vobče pa je bil kot dninar in občinski ubožec do svojih zadnjih dni krepak in delaven pri popolni pameti. Za njim žalujejo vdova in
vsi. ki so ga poznali.
v Brežiška čitalnica priredi v pondeljek dne
5.	decembra 1910 ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma v Brežicah ,.Miklavžev večer". Vse narodne obitelji od blizu in daleč vabimo, da se tega večera s svojimi otročiči pol-noštevilno vdeleže. Otrokom namenjena darila kakor tndi ostalim odraslim naj se vpošljejo najpozneje do pori '(-lika popoldne do 4. ure tajniku
brežiške ..Posojilnice'1.
a lz Slov. Bistrice. Dne 11. decembra t. 1 bo mala lokalna železnica v Slov. Bistrici prevzela poštni promet med postajo in mestom.
a Družinski večer priredi jutri v četrtek 1. decembra ob 8. uri zvečer „Slov. obrtno dru štvo v Celju" pri g. Bezenšku (gostilna pri Jelenu na Graški cesti). Iz prijaznosti sodeluje tamburaški zbor ,.Slov. del. podp. društva v Celju"'. Slovenci iz Celja vseh stanov so najvljudneje vabljeni!
a Javno predavanje v Trbovljah. \ sredo 23. t, m. je predaval v Fortejevi dvorani g. pot. učitelj C. M. družbe I. Prekoršek iz Celja „0 nemštvu na Štajerskem z ozirom na jezikovno mejo in mesta in trge". Velezanimivo predavanje je bilo povsod oprto na statistične podatke zadnjih ljudskih štetij, kar vrednost predavanja le riviera. Naša udeležba je bila povoljna, dasi si ne bomo prikrivali, da bi Trbovlje lahko tudi tam Dekaj več zmoglo, kjer se ne gre samo za „re-prezentaciju" in navdušenje, kar bi nam včasih tndi ne škodovalo. Pri nas je mnogo hvaležnega dela. pa še več tiste domišljave komoduosti, ki razjeda vse družabno in društev no življenje v Trbovljah.
a Moderna vzgoja na nemški šoli v Štorah.
Todja štorske nemške šole, Čmerešek — Zme-reschegg, uči fante znano pesem Jch bin ein deutscher Knabe", in fantje, ki znajo to dobro povedati, dobe pri trgovcu Peeru po 20 vin. Da so to silno ,.moderni" principi vzgoje šolskih fan-tičev za — renegate Cmerešekovega kova, bo gotovo vsakdo priznal.
Druge slov. dežele.
a Zveza slovenskih pevskih društev v Ljubljani priredi v nedeljo 4. decembra 1910 ob pol
6.	uri popoldne v veliki dvorani ..Narodnega doma" velik ljudski koncert. Sodelujejo: prof. dr. Pavel Kozina, pevski zbor „Narodne čitalnice" v Kranju, pevski zbor ..Glasbene Matice", slov. pev. društvo ^Ljubljanski Zvon", pevski zbor slov. trg. društva „Merkur", slov. del. pev. društvo „Slavec", ^Žirovnikov zbor" iz Št. Vida pri Ljubljani iu orkester „Slov. Filharmonije" v Ljubljani. Na sporedu so same odlične točke slovenskih skladateljev (Dav. Jenko, E. Adamič, J. Aljaž, F. Gerbič, O. Dev) in 1 češka (A. Dvorak). Nekatere pesmi se proizvajajo v proslavo petinsedemdesetletnice skladatelja Dav. Jenka in sedemdesetletnice Fr. Ger-biča. Cene prostorom: Sedeži po 2 in 1 K, stojišča po 60 vin., za dijake po 30 vin.
a Zapostavljanje Slovencev. Namesto pokojnega kontrolorja Jegliča, ki je bil transportni kontrolor in katero mesto je bilo nekaka slovenska posest, je imenovan Nemec Zirkonig. Zopet nov dokaz, kako dobro se nam Slovencem godi pod Šusteršič - Bienerthovim režimom.
a Obravnava proti tržaškim napadalem Slovencev — preložena. Včeraj dopoldne je začela pred tukajšnjim deželnim sodiščem obravnava proti onim obtožencem, ki so dne 4 septembra napadli Slovence. Ker pa je glavna priča
Antonio Demarko zbolel, se je obravnava na nedoločen čas preložila.
a V Gorici je umrl včeraj od kapi zadet, c. kr. okr. šolski nadzornik v p. g. Val. Kumar.
a Osebne vesti. Za c. kr. vladna kancelista na Kranjskem sta imenovana računski podčastnik Fr. Peterlin in tit. orožniški stražmojster Jož. Šlajpah.
a Dve senzačni sodbi pred ljubljansko poroto. Včeraj sta se pred ljubljansko poroto obravnavala dva slučaja: uboj in ponarejanje denarja.
V obeh slučajih sta obtoženca dejanje priznala, in vkljub temu sta bila oba oproščena. Ker je oboje velezanimivo, prinesemo jutri obsežnejši
poročili, kar nam danes zaradi pomanjkanja prostora ni mogoče.
Iz sodne dvorane.
Nravnostni zločin. (Maribor, 28. novembra.) lSletni Alojz Kežman, viničarski sin v Zbigovcih. okraj Gornja Radgona, je stal 28. t. m. radi zločina zoper nravnost pred mariborsko poroto. Zagovarjati se je moral radi posilstva neke 231etnc vi-ničarske hčere. Obsojen je bil v 15mesečni ostri zapor.
191etni ropar. (Maribor, 28. novembra.) Jožef Polajžar, sodarski učenec v Novi vasi pri Ptuju, je bil obtožen radi ropa po § 190 k. z. Pri sodarskem mojstru Matiji Kristanu v Movi vasi je mlatil neki 761etni dninar Janez Vidovič. Nekega večera je šel spat na svisle; pri sebi je nosil 40 K denarja. To je vedel Jožef Polajžar ter sklenil se polastiti tega denarja. Podal se je ponoči na svisle. kjer je spal Vidovič, da bi ga oropal. Ko se je pa Vidovič prebudil, se je začelo med njima ruvanji. Polajžar je zadal med tem z nekim železom Vidoviču več ran ter mu odtrgal levi žep misleč, da ima res denar v rokah. Nato je zbežal, a v žepu sta bili samo dve kroni. Vidovič je šel takoj budit Kristana er mu naznanil napad. Vsled prizadjanih ran je bil 20 dni nezmožen za delo. Sum se je obrnil takoj na Po-lajžarja. Ta je pred sodnijo slednjič priznal rop. Dobil je 4 leta težke ječe.
Radi uboja obsojeni vojak. (Izpred ljubljanske porote.) Zimsko zasedanje ljubljanske porote se je pričelo včeraj. Hudodelstva uboja in lahke telesne poškodbe je obtožen Matija Jerančič, zdaj vojak, iz Zgor. Hrušice okol. Ljubljane. Obtoženec je to hudodelstvo izvršil še predno je pristopil k vojakom. Dne 15. avgusta je popivalo več delavcev, zaposlenih pri Gruberejvem prekopu. Med njimi sta bila tudi ubiti Hrvat Anton Juričan ter lahko poškodovani Pavel Lončarič. Najprej so pili v gostilni pri Povšetu. Tam so se radi neke Urške med seboj sporekli. Pozno v noči so šli nekateri še v sosednjo gostilno Briceljevo. Tu je nastal zopet prepir, kateremu je gostilničar naredil konec s tem, da je prepiralce zapodil ven. Juričan in Lončarič sta šla skupaj, potem sta pa na cesti obstala ter se pogovarjala. Kar ju lopne nekdo s topim orodjem po glavi, da sta se oba zgrudila na tla. Lončarič ie dobil pri tem napadu lahke telesne poškodbe, dočim je bil udarec na glavo Juričana tako silen, da je drugo jutro vsled otrpnenja možganov umrl. Juričan se je po napadu nekaj časa opotekal; ko je pri tem srečal fanta Vrhovca, je mislil, da ga je ta udaril in je zamahnil proti njemu z roko. Vrhovec pa mu je stvar pojasnil, da ga ni on udaril, Juričan je na to obležal; drugo jutro Su ga našli v nezavesti; kmalu nato je umrl. Kdo je bil ubijalec? Po izpovedbah prič nikdo drug, kot obtoženi Jerančič. Ena priča je videla, kako se je nekdo plazil za Povšetovim podom ter prežal na nič hudega sluteča napadenca. Druga priča pravi, da je kmalu po napadu prišel za njim ter mu dejal: »Tako sem udaril, da sem kar dva zbil na tla.'- Na vprašanje zakaj, se je odrezal: »Ali se bomo mi Hrvatom pustili?« — Obtoženec prizna dejanje zagovarja se pa, da sta ga napadena raz-dražila z grožnjo: »Hitro pojdi!« Zato in pa ker sta bila oborožena eden s samokresom, drugi z nožem, se ju je lotil, nekako v silobranu. Ta zagovor pa se je po izpovedbah prič izkazal kot neutemeljen. Zagovornik predlaga več drugih razbremenilnih prič, predlog pa je bil zavrnjen, ravno tako tudi predlog na stavljenje 3. vprašanja glede na silobran, oziroma prekoračenje silobra-na. Obtožbo je zastopal državni pravdnik Trenz sam. Porotnemu dvoru je predsedoval dvorni svetnik Pajk. Porotniki so enoglasno potrdili oba glavna vprašanja (na uboj in lahko telesno poškodbo). Porotni senat je nato obtoženca obsodil na 3 leta težke ječe ter 50 K za bolečine Lončari-ču. Zahteva starišev ubitega Hrvata na izplačilo 2000 K se zavrne na civilnopravno pot.
Mlad ubijalec. (Maribor, 29. nov.) Danes se je moral zagovarjati pred porotniki 19 letni Jožef Ja-količ. dninar v Spodnjem Dupleku radi uboja. 15. sept .t. 1. je šel obtoženec v družbi več tovarišev s koso na rami kosit k posestniku Andreju Pečarju v Vumpoh. Ko so šli mimo dvorišča pekovskega mojstra Jožefa Berlingerja, so prav močno prepevali. To pa ni bilo prav pekovskemu pomočniku Francu Horvateku. Začel je iz zaprtega dvorišča metati kamenje in drva na mimoidoče; potem je
stopil k 2 m visokemu plotu, ki je bil med dvoriščem in cesto in kričal nad Jakoličem. Jakolič je šel k plotu in vnel se je prepir med obema. Horr vatek je začel trgati deske od plota, da bi prišel skozi. Jakolič je zgrabil za koso, pomeril na Hor-vateka in zamahnil. Kosa je zadela slednjega v obrazu, na vratu in prsih in sicer tako močno, da je v nekaj minutah umrl; zadrla se je globoko v prsi in pljuča ter prerezala odvodnico. Jakolič je priznal dejanje, a izjavil, da ni namenoma zamahnil, da mu je kosa izdrknila iz rame, ko se je hotel od plota vrniti na cesto. Toda priča Franc Flucher, ki je stal poleg Horvateka in vse natanko videl, je izpovedal, da je obtoženec nekaj časa meril s koso in potem zamahnil na Horvateka. Porotniki so pritrdili prvemu Klavnemu vprašanju radi uboja z 11 glasovi proti enemu, na kar je sodišče obsodilo Ja-količa na 4 letno težko ječo.
Najnoveiša brzojavna in telefonlčna poročila.
IZ DRŽAVNEGA ZBORA.
Dunaj, 30. nov. Poslanska zbornica nadaljuje debato o sredstvih proti draginji mesa.
Dunaj, 30. nov. Odsek za reformo posbvnika je danes sprejel (Steinwenderjev) predlog, da se podaljša veljavnost sedanjega provizoričnega poslovnika do 31. dec. 1911 z izločenjem določbe, da sme predsednik poslance od sej izključiti.
REORGANIZACIJA SLOVANSKE JEDNOTE.
Praga, 30. nov. »Narodni listy« poročajo, da je Češki klub sklenil stopiti v dotiko z obema jugoslovanskima kluboma glede spremembe statuta v Slovanski jednoti. Slov. jednota bi se naj organizirala v trdno parlamentarično skupino mesto sedanjih 4 skupin — in sicer v skupino z voljenim predsednikom kakor je enotni češki državnozbor-ski klub. Češki klub misli, da bodo imeli Čehi večino v trdno organizirani Slovanski jednoti tudi večji vpliv v parlamentu ko doslej, ko je imela v Slovanski jednoti vodstvo skupina posl. dr. Šusteršiča. (Glej današnjo Politično kroniko! Op. ur.)
ČEŠKO-NEMŠKA POGAJANJA.
Praga, 30. nov. V poslanskih krogih se govori, da se bodo vršile češko-nemške spravne konference istočasno v Pragi in na Dunaju. Za slučaj, da bi se konference vršile samo na Dunaju, bi bilo malo pridobljenega, ker se gre v prvi vrsti za predloge glede varstva manjšin in jezikovne rabe pri auto-nomnih oblastvih.
NEMIRI NA KRAKOVSKEM VSEUČILIŠČU.
Krakov, 30. nov. Včeraj bi moral imeti na novo imenovani vseučiliščni profesor p. Zimmermann napovedano predavanje, katero so mu že zadnjič svobodomiselni dijaki 'z demonstracijami preprečili. Tudi včeraj so zasedli dijaki že pred predavanjem dvorano in začeli v njej shod. P. Zimmermann je to javil rektorju in isti se je podal z več profesorji v dvorano, kjer so zborovali dijaki. Pozval jih je, naj odidejo. Dijaki so mu odgovorili, da se umaknejo, ako tudi on umakne ovadbo proti nekaterim dijakom zaradi zadnjih demonstracij proti Zimmermannu. Rektor je to obljubil, ako bi se zglasili kolovodje celega gibanja pri njem. Dijaki so na to zborovali mirno naprej in preprečili Zimmermannu predavanje.
LEV TOLSTOJ IN ČERTKOV.
Petrograd, 30. nov. Najstarejši Tolstojev sin grof Lev Tolstoj dolži v nekem dopisu, katerega je priobčila »Novoje Vremja«, Čertkova, da je on zapeljal Tolstoja k sporu z rodbino; ako bi tega ne bilo, bi Tolstoj še več let živel.
KOLERA V CARIGRADU.
Carigrad, 30. nov. V času od 22. do 28. nov. je zbolelo v Carigradu na koleri 168 in umrlo 109 oseb.
Po svetu.
a Prepovedane kinematografske predstave j pogrebu Tolstega. Policija v Varšavi je konfisci-rala vse filme kinematografov, ki so predstavljali pogreb Tolstega. Policija se namreč boji, da se ne bi s kinematografskimi predstavami ljudstvo vznemirilo in da ne bi nastali izgredi. Vsled tega je prepovedala tndi vse kinematografske predstave o pogrebu Tolstega.

Na debelo!	PripOPOČa Se	Na drobno1
edina narodna trgovina
galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor tudi nagrobnih vencev ter igrač
Celje Priča & Kramar Celje
Graška in Krožna ulica.	&11 35-25


55522TSmSSS^SmSSSSSESii
Stalna zaloga vzorcev v New Jorku. V New
Jorku se je ustanovila pod imenom »Merchants and Manufactures Exchange of Newyork« akcijska družba, ki bo oskrbovala in vodila veliko zalogo vzorcev v New Jorku. Graška trgovska in obrtna zbornica se obrača do interesentov, da javijo, ali se hočejo soudeležiti te permanentne osrednje razstave vzorcev.
v Konfisciran uradni list. V Tri dem u je državno pravdništvo konfisciralo uradni list ,.La patria" in sicer radi nekega članka, ki je bil naperjen naravnost proti avstrijski državi.
i'
Zahvala.
Vsem, ki so nam ob smrti našega preljubega sina, oziroma ženina, gosp.
Franca Prihoda
izrazili svoje sočutje, vsem, ki so pripomogli k nakupu lepih vencev, katere so darovali celjski Slovenci iu Čehi, celjska narodna godba in podčastniki 87. pešpolka, vsem, ki so se udeležili pogreba iz garnizijske bolnišnice v Gradcu, slavni godbi 7. pešpolka za igranje čeških žalostink pri pogrebu, častnikom in podčastnikom 87. pešpolka tfin topničarskega polka v Gradcu izre-Škamo najiskrenejšo zahvalo.
Jan Prihoda, oče. Beti Šigert, nevesta. Celjski Čehi.
M
E g
iSi
aaaam
BHBSa»£BEEEff3MBEBHiSeffiSS«»SgaBaKa»aEEH£HES!SSia6BBSHgSD3a3i5aB««ISBI«BB»
EDINA NARODNA PEKARNA V CELJU!
k m m m ss a s k b se sb h a s h a k e a a e a a s b b ■ ■ b b a b m a b se« ■ ■ a e b b b b b b b b s c a b a b a b b b b s a b a
v:"
i Ni
slaaSn
: Za Miklavža in Božič «
priporoča prva narodna pekarna peciva. Kruha ln slaščic
i f. Vošnak, Celje, Graška cesta 19
m m
h "	svoje na novo vpeljane fine Slaščice in lepe Okraske za božična drevesca.
g »	Krasno sortirane v škatljicah od K 2'— do K 10'—. Slavnemu občinstvu na deželi S a pošiljamo po pošti čez K 6'— poštnine prosto.
b a	Za pekarije na deželi vedno v zalogi po tovarniških cenah Sladna moka s (Malzmehl) in v lastni pekarni dobro preizkušen Kristamalt.
b h
"a h sys» m ■ « ■ ■ h ■ h s ■ ■ ■ ■ a e ■ e e e s h b h » e ■ ■ » ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ii ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ s ■ s ■ « a s ■ b ■ « ■ s ■ ■ i
l Ji Na debelo in drobno! Na debelo in drobno!
£ __________
liiiliiiKiiiKiistiiBBicaaiiiaaaRBiKRMRiiiiiicisiiiiiiiiiii11111111111"
a
B
m m m m a a m a

a
ta
a *
a
a s
B s

I
Dve separirani, elegantni in solčni meblirani
sobi
v Celju, Šolska ulica štev. 21, II. nadstropje, se oddata samcem s postrežbo in hrano ali brez hrane takoj s 1. decembrom ali pozneje. Vpraša se pri Mari Farčnik ravnotam.
642 3-1
Darujte družbi sv. Cirila in Metoda!
Predno si nabavite kak pisalni stroj, zahtevajte prospekt, brezplačno in brezobvezno razkazo-
<31 i
vanje stroja pri
Zvezni trgovini
V Celju.
Pisalni stroj z vidno pisavo: ima. tečaj na krog|ah prj vozu tečaj na kroglah pri izseku,
L. C. SMITH & BROS tečaj na kroglah pri tipkinem dvigalu	266 -39
Noben drug pisalni stroj nima teh eminentnih prednosti. Ta stroj je vspeh 20 letnih izkušenj v izdelovanju samopisnic. V najkrajšem času se je prodalo 100.000 teh strojev "v popolno zadovoljnost odjemalcev, ki stavijo pri nakupu velike zahteve. Ako se mudite v Celju, ne zamudite prilike si ogledati ta najpopolnejši pisalni stroj.
Zahtevajte brezplačno razkazovanje stroja! — Zahtevajts prospekt!
10 letno funkcijsko jamstvo!

4
R. D1EHL, žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i,, domačega
konjaka.
Po&tne hran. račun št. 54.866. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine - Telefon it. 48. - ============== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga * z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
.LASTNI DONI'
Pisarna je v Celju, Rotovftke ulice it. 12 e«0
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure ©©© dopoldne. «©•
64
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član	_	■ ■ , h q / v
zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hra- n« Ali StO (D /O nilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po	\ ' /
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račan e ® ©c glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih ® © ® © e
| Edino narodno HatnnosešKo podjetje V Celju.
g prta jnžnoštajersKa KamnoseIHa
Stavbena ln umetna kam-
aoaeika obrt 8 strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov Idt. 'i različnih kamenov in :s:	cementa.	:::
Speoljalna delavnica In
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih ln krstnih :::	kamnov itd.	::»
Brušenje, pollranje i»
strnganje kamena s troji, i
Saiil*«#l«««#lrn mm vit 4 Brzojavk ,KamnoseSka in-II KI Jljo OrDZOa. dustrljska dražba Celje'.
Mnoooitavllna »loga
nagrobnih spomenikov u
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
4apraya zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobUč
:::	(rakev).	:«
Tlakovanje cerkva, dvor**
in hodnikov 8 Samotnim ali s:: cementnim tlakom. iS
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočlfe marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-::: lavanje napisov v iste. :::