Leto v. — štev. 5 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE 30. aprila 1944 1. MAJ Rdeči nageljni in rdeče majske zastave — to so bili in bodo ostali simbol dela delavca in delavskega razreda, ki osvobaja samega sebe, človeka in vso družbo. To so znamenja praznika dela, ki jih topli spomladanski južni veter kot plamen že desetletja razvejava in raz-naša v sleherni kotiček našega planeta. Odločilne bitke delovnega človeka in ntrditev njegove vodilne vloge v naši družbi so že izvojevane. Svoj boj za svobodo, za odpravo gospodarskega izkoriščanja, za neoviran gospodarski razvoj, za enakopravne odnose med ljudmi in narodi, za sistem družbenega samoupravljanja, dela. Družba od vsakega zahteva njegove sposobnosti, vsakemu pa daje po njegovem delu. V tem je tndi tista bistvena, razlika med kapitalizmom in socializmom. Tak družbeni položaj dela odreja bistvo in naravo družbene lastnine in vseh odnosov, ki se ob tem porajajo. Dejanski odsev teh odnosov procesi osvobajanja dela. Delavsko samoupravljanje, ta odločilni odnos naše družbe, pa je tista oblika, v kateri poteka to osvobajanje in hkrati tudi premagovanje vseh protislovij socializma. Tov. Tito je nekoč dejal: »Pritegniti vsakega posameznika v proces upravljanja in odločanja, dati mu maksimum možnosti, da sam vidi rezultate svojega dela, jih presoja in meri, pomeni narediti iz njega ekonomsko in družbeno svobodnega in neodvisnega človeka, ki živii od svojega dela. prost slehernega varuštva ★ * PRAZNIK ustvarjalnosti — so državljani Jugoslavije, ovenčali z veličastnimi zmagami. Delo je postalo edino merilo družbenega in gospodarskega položaja vsakega pgsameznika. Za nami je čas, ko je določal ugled človeka izvor, Jastnina ali mesto na hierarhični lestvici. Naše majske zastave so pozdrav vsein ljudem, ki gradijo sodializem, proletarcem vsega sveta, vsem tistim, katerih delo je »zasužnjeno«, jim odvzeto kot sila, ki nad njimi kraljuje in vlada. Z revolucijo, z odpravo kapitalizma smo se osvobodili kot razred, zdaj pa slavimo svobodo dela, katerega izhodišče je v stvarnih družbeno-eko-nomskih procesih naše družbe. Človekova svoboda ni samo tisto, kar je, marveč tudi tisto, kar šele bo. Naš delavec, ki se je osvobodil in odvrgel okove tiranije, postopoma prehaja v boljše življenje, v socializem. Zdaj živi od svojega lastnega in poslednjih ostankov mezdnih, odnosov«. Letošnji 1. maj naj nam razvedri naša srca. V lepem cvetočem Velenju naj bo praznični* razpoloženje in veselje na na-jih ulicah!, v naših domovih, okrog nas in v nas, v prepričanju, da smo del neizmerne armade ustvarjalcev in borcev za novi svet, in zaradi spoznanja, da smo tu na svojem prostoru te zgodovinske bitke izbojevali odločilne zmage. Vsak nov dan nas približuje plemenitim smotrom, ki so zapisani na svetlih prvomajskih zastavah. Vsak novi praznik je . po veselju bolj radosten, kakor je bil prejšnji. Srečen 1. maj, praznik vseli delovnih ljudi! DELA •čr i? Koliko je že storjenega za 42 - urni delovni teden Dolgoletna želja in potreba p«) skrajšanem delovme.m tednu, ,to je po prehodu od 48 ur tedensko na 4-2 ur, sie bliža u ras -niČMvii. Na Rudniku lignita Velenje .smo ta problem resno ob-rav .tavali že leta 1958. Komisija za prci'izvod'.nostt dela pri RLV je leta 1958 dala predlog, da bi .se skrajšal de-Jiarvm.iik od 8 u:r na 6 ur in sicer na ita način. da bi se obratovalo neprekinjeno 18 ur, pri čemer bi se delavci zamenjavali na de loviščih. Študijski oddelek je pripravi'1 obširen elaborat, ki je obsegal: 1. stanje i.n razvoj proizvodnje z ozirom na razpoložljive kapacitete glavnih transportnih fn izvoznih naprav; 2. analizo delovnega časa; 3. analizo tedaj veljavnih a-kordnih postavk. Elaborat je pokazal: Da .so ira.nsportnli trakovi sposobni prenesti proizvodnjo 21 ur v 18 uirah. Da bi se moralo dopolniti, oziroma rekonstruirati izvoz s akipi, katerih tedanja .kapaciteta pri skrajšanem delov miku ne bi zadoščala: Predlagano je. povečati brzino vožnje skipa ™ asgiriadBtev inovih bunkerjev. iki bi kouis umiral i proizvodnjo treh ur, to je .okoli 1100 ton. Analiza delovnega časa je pokazala, .da .se skrajša celokupen lals 15.5%, efektivni pa za 18%. To skrajšanje efektivnega časa pa bo seveda zabtev.alo, Ik>1 jše Izkoriščanje obstoječe mehani-zaloije ,iln uvedbo nove, popolnejše. (Tokrat .smo menjavali eno verižne transporterje z dvo-verilžnimi in uvajali jeklleno jpodgradnjo 'na podkopih). Ta prva študija je torej pokazala štiri kritične točke, ki bi jih bilo treba upoštevati (in rešiti), če bi hoteli delovni čas skrajšati. Te bi Urile v glavnem naslednje: 1. premajhna kapaciteta pro-izvodnega stroja; 2. pomanjkanje časa za izpraznitev bunkerjev (.prt 8 vrnem 3 krat med1 izmeno, pri 6 uirniem 1 krat); 3. pomanjkanje časa za popravila defektov med izmenami!; 4. problem doseganja istih učinkov: 5. več dvigov za uvoz in izvoz moštva; ' 6. gradnja bunkerja za ca. 700 toli in tako dalje. Končni rezultat je bil, da bi morali investirati za rešitev teb problemov 550,000.000 pa še ne bi bila zajamčena ista proizvodnja. Drugič smo resno obravnavali problem skrajšanega delovnega časa leta 1962. Izdelane so bife štiri variante za 45 urni delovni teden: Q Jluda* Štev. 5 — 30. aprila 1964 Po prvi varianti bi odpadla sobotna nočna tretjina: Po drugi bi vsaka tretjina ob sobotah obratovala 3 ure manj, to je 5 ur. Po tret j i bi se obratovalo vsako tretjino 30 minut manj in sioe r: od 6. ure do 13.30 prva tretjina; od 13,30 do 21. ure druga tretjina; od 21. ure .do 4.30 'tretja tretjina; od 4.30 .do 6. ure čas za popravila. Po četrti varianti bi se tudi obratovalo vsako tretjino 30 minut mam j, vendar se ta varianta razlikuje od prejšnje: od b.uire do 13,30 prva tretjina; od 14. ure do 21.30 druga tretjina: od 22. ure do 5,30 tretja tretjina. Študij za te variante je obziren, vendar se v glavnem naslanja na: 1. uvedbo popolnega ciklusa na odkopih; 2. način pokritja izgubljene proizvodnje z ©konKMttski.m prihrankom na r^očmilh dninah m električni energiji; 3. izguba na .osebnih dobod-kih. Rekapitulacija teh štirih variant za skrajšan delovni čas je takale: REKAPITULACIJA primerjalnih izračunov skrajšanega delovnega časa (45 ur tedensko) VARIANTA cd -rj c a-a t> cd lil a g ,3 cU cd T! ^ n tli a3 ;sl ca a f< ® . _i t, 1» C (3 s •g!.s I.1&-5 -O § 3 3 c2.H3 8.tji i 1. varianta 2. varianta 3. varianta 4. varianta I. II. III. IV. 126.872 69.160 63.630 49.995 13.000 14.456 14,203 14.203 326.314.784 177,879.520 163,565.360 128,587.t40 114,280.235 64944.698 59,179.081 46.497.850 151,160.062 76.000.477 70,354.966 53,496.230 ■ QJ odnosno povečati učinek dela ca VARIANTA a S .-i a .2 S ■ priprava ton/dnii ne odkop ton/dnine indeks (« si - t," < lili-s sOo- 3 .S a k C 3 Ž £ i f .s - } a ? sedaj bodoče sedaj botdoče 4 :3 6:5 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1. varianta I. 162.528 4.534 4j886 10.34 ti.15 7.76 7.83 6.09 2. varianta II. 81.716 4.534 4873 10.34 11.10 7.47 7.35 6.8 3. varianta III. 75j846 4.534 4j863 10.34 11.09 7.25 7.25 6j67 4. varianta IV. 57.520 4.534 4.854 10.34 11.07 7.05 7.05 4.35 Iz vseh teh podatkov, ki so jiib dalle študije je razvidno., da uvedba skrajšanega delovnega časa ni tako enostavna stvar in se je mi mogoče lotiti brez lokalnega poizkusa. V ta namen je že izdelam predlog za 4-2-urni delovni teden, ki naj bi se izvedel na 101. etaži. V tem predlogu so dlo potankosti o/hdfclane vse faze od uvoza in izvofza moštva do razdeljevanja razstreliva in zadknlžitve posameznih delavcev oziroma delovnih mest. Ta poizkus bo dal .dragocene podatke, ki jih bomo lahko u-pofiteval.i pri niadialjinjem delu na tem področju. Pridobili bomo nove izkušnje, ki so nam več kot potrebne. Od|govor i;ti bo treba na vrsto vprašanj, ki nam za enkrat še niso jasna: — Kako bo .na ljudi vplival daljši počitek, kaj ti gotovo je glavni cilj .skrajšanja delovnega časa — vplivati v pozitivni smeri na razpoloženje vseh mas. — Ali bo ta ukrep dlovol j sti-mu.lartiivan, da bomo obdržali isti učinek, oziroma da bomo storitve dvignili za, grobo računamo, 11 %? — Storitev se ibo dviginila le s popolnejšo organizacijo dela na de lovišči h in ne z večjim fizičnim naporom. Ali smo sposobni uvesti tako preventivo na mehanizaciji, da ne bo zastojev med obratovanjem? — B>odo stroji vzdržali amortizacijsko dobo pri' tej pospešeni časovni obremenitvi? — Posebno važna ugotovitev bisdto .storitve v tretji izmeni, ki naj bi trajala od 19. ure do 2.30. Kaj vse se bo lahko opra- j vilo med 2. uro 30 minut pa do 7. ure, ko se ne bo obratovalo 1 iin še mnogo podobnih stvari. I Priprave za prehod n.a skraj- , šan delovni ča.s so v teku, ven- j dlar moramo še pred defenitiv-nim prehodom diolbro vedeti j kaj vse inas čaka. da ne bo po- | tem nepotrebnega glavobola in nervoze. Tu vsekakor velja; • desetkrat premisliti potem pa.J CENJENE OBČANE OBVEŠČAMO, da v teh dneh naši najmlajši zaključujejo dvoletno akcijo jugoslovanskih pionirjev pod naslovom »LETO TEHNIČNE KULTURE MLADIH«. Pionirji iso proučevali temo z naslovom: »ZAKAJ SE ŽIVLJENJE V NAŠI KOMUNI SPREMINJA«. Oglejte si najboljše izdelke v.seh pionirskih odredov na občinski razstavi, ki bo v dneh od 7. do 10. maja v prostorih »Osnovne šole Gustava Šil.)ha v Velenju! Občinski odbor jugoslovan,skih pionirskih iger Ob zaključku Jugoslovanskih pionirskih iiger priredi Avto-mo-to društvo običnsko tekmovanje v .spretnostmi vožnji z dvokolesii in zmanjem cestno prometnih predpisov. Tekmovanje bo 10. maja ob 10. uiti na ko talka Iišču v Velenju. (Najboljši tekmovalci bodio prejeli praktične nagrade od gospodarskih in družbenih organizacij. Za člane kolektiva, ki so trenutno v JLA Naš delovni kolektiv se vedno znova in znova spominja fantov, ki so odšli v JLA. Spominja se vestnih delavcev in dobrih tovarišev ter želi, da bi se čimprej vrnili nazaj med nas. Spoštovani tovariši!- Ni še to premogli so vedno večje. Rabili bomo vedno več ljudi — talili radarjev, kot ste bili vj. fantje — n'i katere »mo se vedno lahko zanesli. Zato viis bomo vedno radi sprejeli nazaj, saj vas še vedno štejemo za Majic svojega kolektiva. Prav tako upamo, da se vii. dnagi tovariši, še tudi prištevate mod nas in dia imate Velenje v lepem spominu. Za radii tega bi vami pa radi spregovorili nekaj besed1 o našemi in valšem Velenju. Obiskala nais je pomlad. Velenje je oživelo. Vse več ljudi se sprehaja, med zelenicami. Nogometaši si» v-■kometaiši so prav tako prišli na dan in prejšnjo nedeljo hrabro prestali isvoj prvi pora*. Kotalka llišče je oživelo v pestrih barvah ljudskih noš. živo-barvnih puloverjev, zažarela so lieeeia naših nadebudnih mladih kotalkarjev... Naši mladi kotalkarski naraščaj, ki ga vidimo na sliki v narodnih nošah, si je v mnogih nastopih pridobil simpatije vseh ljubiteljev tega lepega športa Ob vsem tem prijetnem vrvežu pa skip enakomerno dviga, dviga ... Dviga črno zlato, dia bi nam bilo lepše, dia bi zrasle še nove hiše, nove stolpnice in nova igrišča... Toda zdaj, zdaj se bo ustavil. Skip se bo ustavil, rudair to snel 'čelado z glave, ugasnil bo svojo luč, odložil delovno obleko. Zamenjal jo bo s svečano rudarsko uniformo ... t. maj je! Praznik dela! Proslavimo praznik vseh delovnih ljudi! [ čeisititajmo drug druigemu za delovne uspehe, ki smo jih dosegli! Tudi vam, spoštovani tovariši, kii ste zdaj v JLA, čestitamo za delovne uspehe, ki ste jii'h dosegli, ko ste še bili med nami im za vse uspehe, ki ste jih dosegli v JLA. Čestitamo vam k prazniku dela in vam želimo še veliko uspehov. Delo v n i kolektiv , rudnika lignita . Velenje a rt rt rt Hudac Gradnje enodružinskih zgradb izven gradbenih okolišev Uporabo zemljišča za gradbene namene izven gradbenih o-fcoliišev (Šmartno ob Pajki, Šoštanj, Pesje in Veletnijie) določa uredba o izdajlanjiu izj'emni|h dovoljenj za uporabo zemljišč na ven gradbenih okolišev za gradbene namene, iki je biila objavljena v Uradnem listu. SBS, f.tev. 29 z dlne 26. 9. 1963. Po tej uredbi ise lahko dia izjemno dovoljenje za uporabo mezaziidljivega zemljišča izvem gradbenega okoliša v tehle primerih: 1. za gradnjo družbeno gospodarskih 'Objektov; 2. za gradnjo stanovanjskih objektov družbenih investiitor-jev za .potrebe njihovih dseltav-'eev d'n uslužbencev; 3. za gradnjo stanovanjskega ali gospodarskega objekta zasebnega kmetijskega proizvajalca; 4. za gradnjo družinskih agradb; 5. za gradnjo počitniških hišic, počitniških domov in planinskih, lovskih in ribiških ikoč. Ker je namen tega članka, da pojasni uporabo zemljišča izven gradbenega okoliša za grad'7 njo enodružinskih hiš in gospio-diarskih poslopij zaselbnikov ise bo maldlaljn j e pojasnjevanje o-mcjilo Samo na področje upo-Tabe zemljišč izven .gradbenih okolišev y,a gradnje enodružinskih izgiradb |iin gospoda irskih poslopij zasebnikov. Izjenuno dovoljenje za uporabo zemljišča za igraidlnjo stanovanjskega ali gospodarskega poslopja zasebnega kmetijskega proizvajalca se lahko izdia samo, če je kmetijskemu proizvajal eu kmetijska proizvodnja edini vir dlohodkov in če to zemljišče ni pred videno za dlruž-beno kmetijsko proizvodnjo oziroma, če na :njem iniiso predvidene gradnje javnih Objektov ali naprav in. pr. gradnja šol, eesit, daljnovodov, plinovodov, vodovodov, regulacija potrikov, varovalni pasi, zajetja vodovo-dtov itd. Praviloma se kmetijskemu proizvajalcu da. izjemno dovoljenje v najbližjem naselju, ki ima možnost, da se razvije v organih iriano inasielje, seveda kolikor je to glede rua obstoječa poslopja 'kmetijskega proizvajalca ter z ozirom na lego posestva mogoče. Zahtevek kmetijskega proizvajalca za izdajo izjemnega dovoljenja za uporabo zemljišča izven, gradbenih okolišev za gradbene namene mora vsebovati: 1. vloga z opisom predvidenega gradbenega objelkita kolko-vanega z 50 dim državne tiakse, iter potrebno takso za terenski 0 Jludac štfev. 5 — 30. aprila 1964 • ogled predvidenega gradbenega J 'objekta, iki zavisi od' vrednosti ■' predvidenega objekitia .in sicer iče znaša vrednost predvidenega objekta do 2,000.000 (dinarjev ■ znaša taksa 1.000 din, če pa zina-iša vrednostt predvidenega objekta od 2,000.000 d točke 1 do 5 iin me samo z nekaterimi izmed teh. Ker so lia območju občine V-elenje za vse večje kraje določeni gradbeni okoliši, praktično glede na konfiguracijo tal ni mcslbenega 'Strnjenega naselja, Iki bi imelo Vsaj 100 stanovanjskih enot, minimalno urejene komunalne naprave, vsaj podružinično osnovno šolo itd. To pa so osnovni pogoji iin če ti niiso izpolnjeni, republiški urbanistični inšpektorat ne more dati soglasja k izjemnemu dovoljenjiu, kar pa je pogoj za izdajo izjemnega dovoljenja od strani oddelka :za gospodarstvo, skupščine občine Velenje. Zato izjemnih dovoljenj na področju občine Velenje za zasebne .graditelje enodružinskih zgradb razen zasebnih (Nadaljevanje na 5 .strani) RAZGLAS OBČANOM VELENJA Turistično olepševalno društvo Velenje objavlja nagradno tekmovanje o ureditvi balkonov s cvetlicami, zelenic, cvetličnih nasadov, parkov in čistoči okolja hiš v času OD 1. MAJA DO 30. SEPTEMBRA 1964 Za najboljše ocene pri gojitvi cvetlic in nasadov ter ureditvi zelenic in parkov, so namenjene nagrade in več pismenih priznanj. Pravico do tekmovanja ima vsak občan Velenja, podjetja, ustanove in vsa društva. Namen tekmovanja o olepšavi in ureditvi je, zbuditi čut svežine in lepote mesta, ter na ta način doseči trajno vrednotenje omenjenega. Velenje spada med najlepša mesta širom naše domovine, zato naj bo sleherni občan nosilec idej čistoče, ureditve in svežine v celoti. Komisija petih članov bo tedensko ocenjevala uspehe občanov pri ureditvi zgoraj omenjenega. Podelitev nagrad bo na javnem mestu. K tekmovanju vabi TURISTIČNO OLEPŠEVALNO DRUŠTVO VELENJE S SEJE RK ZKS Bradnje enodružinskih zgradb izven gradbenih okolišev Naloga ©nie izmed zadnjih sej RK ZKS je bila, dla člani Zveze Iramnnistov vsestransko proučijo vprašanje 'kadrov, kakor tu-dr strokovno ini družbeno-eko-Domisko izobraževanje v kolektivu. h poročila, ki ga je po.dal tov. Tekavec Jože je biilo rudniškemu komiteju možno ugotoviti občutne potrebe po delovni sili — predvsem, v jamskih obratih, vzporedno pa itudi potrebe po kadrih s srednjo, višjo in visoko izobrazbo. Reševanje tako perečega problema, kot je zagotovitev takih kadrov, ki ustrezajo de-jansktim zahtevam .dlelovnih mest, pa mi stvar samo kadrovsko isoeialne službe, ampak vseh družbeno-poliitčnih o-rga-niizaeij v podjetju, ki naj nakažejo -smernice in dajo široko inciativo za reševanje lega problema. Rudniški komite ZKS smatra, da v našem podjetjru Zveza 'komunistov ,ne more in ne sme statli ob strani, če hočemo biti vsem item nalogam kos. Pni takih in podobnih akcijah se moramo člani Zveze komunistov zavedati, da smo v letu predkongresne .dejavnosti, im da bo v iteku letia v Beogradu osmi kongres Zvleze kctmuni-stov. Material iz .navedene seje bo objavllje.n v naslednji številki našega glasila. MLADINA RŠC — BOGAT PROGRAM DELA! Bliža ise mesec mladosti — mesec maj. Mladinci v RšC se živahno pripravljajo. Na zadinjiih sestankih so mladinci Rudarskega šolskega centra sestavili program dela, ki Ikaže. dia boido m.oralli biti kar precej spretni in iznajdljivi, če bodo hoteli uresničiti vse, za kar .so se odločili. i Prvo nalogo .so že izpolnili in sicer s tem, da so v nedeljo 19. 4. 1964 ob precej pestrem programu .sprejeli učence prvih letnikov V.seh šol v ,mladinsko organizacijo. Druga naloga, ki jo hočejo izvršiti. je kolektivni izlet v -naravo. Odločili -slo se za Paški Kozjak.' Na izlet vabijo tudi predavatelje im inštruktorje praktičnega pouka. Tretja ,iin ena od najzahtevnejših inalog. pa je otvoritev mladinskega kluba Želijo ga, .seveda .s pomočjo uprave RŠC, odpreti za 25. maj. Pripravljajo že prograim za otvoritev. Zavedajo se tudi, da z oitvoritvijo kluba še zdaleč ne .bo opravljeno vse. ampak da jih čaka še precej stalnega dela. če hočejo, da bo klub res služil svojemu namenu. Poteg teh treh glavnih nalog so postavili še druge, ki jih bodo uspeli reševati le z veliko volje do dela in .seveda ob [razumevanju in pomoči uprave RŠC. (Nadaljevanje s L strani) kmetijskih proizvajalcev ni mogoče izdati in si ttako investitorji- delajo le nepotrebne stroške. Zahtevek zasebnega .graditelja enodružinske stanovanjske •zgradbe, ki .ni kmetijski proizvajalec izven zazidalnih okolišev mora vsebovati: 1. vloga z opisom predvidenega gradbenega objekta kolfco-vana z 1.050 din državne (takse ter potrebno itakso za terenski ogled predvidenega gradbenega objekta, ki pa zavisi od vrednosti predvidenega objekta 'itn sicer če znaša vrednost predvidenega objekta dlo 2,000.000 (manjša gOspaSlarska poslopja, adpatacije) znaša taksa 1.000 din, če pa znaša vrednost predvidenega objekta od 2.000.000 do 10,000.000 d.in pa znaša .taksa 2.000 din .državne .takse ter taksa zia odhod državnega uslužbenca (gradbeni referent in sanitarni inšpektor) -ki znaša 1.000 din državne tak-' se. 2. Mapno kopijo zemljišča predvidenega za gradnjo v M = 1:2880 v 4 izvodih, vsak izvod1 mora biti kolkovan po 30 idim državine takse. 3. Mapno kopijo širšega območja z vrisanim dejanskim stanjem okoliških objektov v 4 izvodilh, vsak izvod mora biti1 kolkovan po 30 din državne takse. 4. Tehnično poročilo o predvideni gradnji, ki mora vsebovati poleg opisa predvidenega objekta še tehnične podatke o •nosilnosti terena geoloških od-nosno geomehanskih prriiDikah (plazovitost terena) poplavljanja tal in inivoja talne vode, osončanja ipd. v 4 izvodih, vsak izvod kolkovan po 30 din državne takse. % Si tuadi jo v M = 1:1000 z. vrisainim gradbenim objektom s priključki na komunalne naprave (elektrika, ceste, vodovod, kanalizacija — seveda če obstojajo) v 4 izvodih, vsak izvod mora ibiti kolkovan z 90 dliin državne talkse. 6. Potrdilo zemljiške knj*ige, da je vložitelj zahtevka lastnik tega zemljišča, odnosno izjavo lastnika zemljišča, ki 'mora biit-i overjena na krajevnem uradu ali pristojnemu upravnemu organu pri- skupščini občine Velenje, da dovoli gradnjo na zemljišču predvidenem za zidavo. 7. Soglasje za priključek na komunalne naprave (elek., ceste, vod. kanalizacija. Za investitorje, ki g radie enodružinske zgradbe ali gospodarska poslopja brez dovoljenja za graditev pa so po tej uredbi predvidene zelo ostre sankcije in ,sicer mi dOvoljena Vknjižba zgradbe, -prav tako ni .dovoljeno priključiti hišino elektro-omirežjje na javno električno omrežje, priključi ti1 dovozno pot k zgradbi na krajevne poti ali ceste in izvršiti priključka na ostale komunalne .naprave, če dbstojajo. .Razen tega investitorji zgradb, ki so gradili brez dovoljenj za graditev niso oproščeni zgradiarine, kakor iso to ostali, ki iso gradili z dovoljenjem za graditev i,n sicer za 25 let, kar znese čedlno vsoto denarja, če računamo, da znaša povprečna zgnadarima za novo zgradbo 14.000 din lletnio. Raz.en navedenih sankcij pa 'So zoper investitorje, ki grade ibrez dovoljenj za graditev, predvidene iše sankcije po zakonu o urbanliisttični inšpekciji in po temeljnem zakotnu o graditvi investicijskih objektov. Baškovič Vladimir Srečen 1. maj! Stev. 5 — 30. aprila 196* Spremembe voznega reda na liniji SP. DOLIČ — VELENJE D »= obratuje sarroa ob -delavmikih 1 egenda: ... ' , . , . V obratuje vsak dan -RUDAR«, glasilo delovnega kolektiva RLV — Urejuje uredniška odbor ■— Glavni urednik Jože Tekavec — Ostali člani: Marjan Sušteršič, Ivan Drev in Vinko Šmajs — Izhaja dvakrat mesečno - Tiska tiskarna ,..CP ^peljski tisk« Celje Cena 20 din Od iteh centrov bomo povea H is plina vodom naslednje: eelj ski industrijski center, mati barski center skupno s tovarn gliniee in aluminija v Kidriče vem. industrij« v Slovenski Bi stri-ci. nadalje bii pritegnili .potrošnjo plina tudi železarn Ravne, proti zahodni smeri ji gorenjsko industrijo, prcdvsei ž/eleizarno Jesenice in potroši ceniter Kranj ter končno j ljubljansko območje potrošili kov plina. Tako bo slovenska industrij preskrbljena z dragoceni! energetskim sredstvom, s pl; nom, ki ga ibomo proizva jali i velenjskega lignita. V Velonji pa bodo s tem tudi .dlani1 vsi po glojl za razvoj kemične indu »trije. Tako prehaja maša premogel, na industrija na majisodobneji: in naj racionalnejše izkorŠa-nje premoga — tako v pogled en-erigije (plin!), kot z ožim ma kemijo. Zamisel. stara okrog 15 k -da bi velenjski premog uplinji li in kemično predelovali, I) v kratki dobi spremenila slih šaleške doline. Garancijo, -i je to zamisel možno uresničili dajej-o bogate zaloge našegafc ni.tia. Za doligo dlobo nam namreč zagotovljena osnova surovina — premog. 12.10 12.12 12.18 12.24- 12-29 12.34 12.39 1,2.47 12.53 12.55 12.58 13.01 13.03 13.05 20.. 10 20.12 20.18 2024 20.29 20.54 20.39 20.47 20.53 20.55 20.58 21.01 21.03 21.05 K, m. / Avtobusna ' postaja Sp. Dolrič g. na klancu i Slapiavinifk 3 Flor jan 6 Zg. Doilič križišče 8 Misli nj a 10 Zg. Dioiič kHižišče 12 Zavnše 16 s Paka 19 Sek> 20 Šalok 22 Veicnje-staro Velenje 24 rud. dom 25 Pes je 26 Novi jašek 7.55 15.50 23. 7.53 15.28 23.1 7.47 15.22 23j 7.41 15.16 23J Z.36 15.21 23J 7.31 15.16 233 7.26 15.11 23.( 7.18 15.03 22.! 7.12 14.57 21! 7.10 14.55 221 7.07 14.52 22, 7.04 14.49 22J 7.02 14.47 22, 7.00 14.45 22. ^^ Jludac Ste v. 4 — 17. aprila 1964 n acp Toplo pomladansko sonce pri-vablja vedno več ljubiteljev narave na vrt restavracije »Jezer « I o q j I ^ ro«, od koder lahko-.občuduje- y I Cl^} I I W jo lepote jezera in njegove okolice Pomen uplinjanja premoga za naše gospodarstvo Cvetoče drevje v pomladanskih dneh krasi okolico velenjskega gradu, zato z .veseljem obiskujemo ta priljubljeni turistični vrh, k,i se vzpenja na«' lepo urejenim mestom V inozemstvu, predvsem v Vzhodni Nemčiji, SorvjeAskii zvezi in v Franciji pa tudi drugod prehajajo na izkoriščanje kalorično manj vrednih preimogov v kraju samem, kjer te premoge pridobivajo. Premog moremo namreč upli-nj.ati. plin pa lahko po daljnovodih dovajamo do potrošnikov. Prednost takega načina izkoriščanja premoga pa ni samo v pocenitvi transporta (transport plina je cenejši kot transport premoga), ampak tudi v tem. cla daje uplinjanje premoga še vrsto stranskih produktov, ki so važne surovine za kemično industrijo (za proizvodnjo kat-jvrna. bencina, fenola, an>">nsul-£ato\\ umetnih gnojil, plastič- nih mas. uraetniih vlaken itd.). Glavni prod.ukit takega nio-derineiga načina izkoriščanja premoga it. j. uplinjanja je seveda plin. Tega vodijo po daljnovodih ~r~ plinovodih v industrijske centre, kjer ga uporabljajo v metalurgiji in drugi i.n-dlust.riji. Vendar pa uporaba daljinskega plina ni omejena le n;a industrijo. Tudi v gospodinjstvu si vedno -bolj utira svojo pot. Da prehajajo v inozemstvu n-a vse širšo uporabo daljinskega plina. je vzrok v -tem, da je uporaba plina v industriji ,i:n široki potijašn.jlii (gospodarnejša. Našle,-Iti ju dva podatka govorita o ekonomičnosti uporabe plina faot izvora toplotne energije: — Prihranek na toplotni energiji doseže pri kurjenju s plinom do 50%. Ce bi torej ku-rti-i ,s premogom, bi porabili dO 50% več toplotne energije. — V metal u rgij i se je -ob takem načinu kurjenja dvignila proizvodnja za okrog 15 %. kar se prav 't.ako odraža v znižanju proizvodnih stroškov. Poleg tega se je tudi kvaliteta izdelkov s tem izboljšala. Ta dva podatka nam nazorno kažeta gospodarske prednosti uporabe daljinskega plina. Prav zato pa je gotovo, -da bo bodoči energokemičnl kombinat pridobil vse več potrošnikov plima iz velenjskega premoga. V slovenski industriji so namreč dane široke možnosti uporabe plina, ki je gospodarnejša, kot pa uporaba -s u r o v e g a p .r e m o -ga. Poleg tega pa. da je upora-iba daljinskega plima pogostejša, je za perspektivo energoike-mičnega kom,bi,niaitia zelo ugodno tudi dejstvo, da Ima Velenje zelo primarno geografsko lego. Nahaja se nekako, v središču večjih slovenskih industrijskih centrov. vsem bralcem, članom delovnega kolektiva RLV, delovnim organizacijam in družbeno političnim organizacijam Velenja čestita k PRAZNIKU DELA UREDNIŠTVO GLASILA ,,RUDAR" Odbor sekcije je sklenil, da bo v -mesecu maju 1964 organiziral obč. brzoitumirsko prven-sitvo. Le-tega 'naj bii se udeležilo ca. 25-30 šahiistov. Dne 11. aprila je bil na »Jezeru« slovesen zaključek zimskega turnirja s podelitvijo knjižnih nagrad najboljšim delovnim članom. V prv,i skupini so izmed; 12 -sodelujočih članov štirje dosegli IIF. kategorijo in sicer: Drev lva.n dosegel 8 točk in 1 mesto; Zupane P a nk raci j dosegel 7,5 točk in 2 jmesto: Krivec Fr. cCoselgel 7,5 točk in mesto; Ilojan Ivan dosegel 7.5 točk in 4. mesto; V drugi -skupini pa je izmed 16 so-delujooih 10 dioseglo IV. kategorijo, in sicer: - Ing. Preložnik Vinko dosegel 12 točk in 1. mesto: Pot a j t Vlatlimir dosegel 11 točk iti 2. mesto; Mihelič Ivan diosegel 11 točk in 5. mesto: Zgavec Ivan dosegel 10 točk in 4. mesito; Miailov rli Vinko -dosegel 95 točk iin 5. melsto; RazbornLk Martin dosegel 9,5 toč.k lin 6. mesto; • Godec Ivan dosegel 9,5 točk in 7. mesto; Hudac šfev. 5 — 30. aprila 1964 ObMšar Franc dosegel 8 t->čk im 8. mesto; 1'evnik Konrad dosegel 8 : >čk in 9. mesto; Zučk-o Franjo dosegel 8. točk iin 10. -mesto itd. 'Na sestanku odtbora. d;ne 16. aprila smo se pogovorili o pripravah na II. -d)aL šah. festival, ki bo dine 5. julija v Velenju. Naloga gotovo ni lahka, 'posebno 6e upošteva,mo, da prisotnost ca 800-1000 tekmovalcev zahteva dokajšnja finančna, sredstva. Od iznajdljivosti organizatorjev te os rodu je šahovsike prireditve republiškega značaja bo odvisno, s kakšnim uspehom bo festival zaključen. Ni slučajno, da bo ta manifestacija šaha rav-no v rudarskem Velenju. Množičnost šahiistov na 1. del. šah. festivalu v preteklem letu je dokaza-!a. da je izbor mesta primeren. Gostje šah teti ipa. bo-clSo imeli z-opet priložnost občudovati lepote našega cvetočega rudarskega revirja. Z.ib. Šahovska sekcija Svobode Velenje je 11. aprila 1964 povsem zadovoljivo zaključila občins.ko ^Šahovsko prvanstvo, ki se je pričelo v februarju. To prvenstvo je bilo organiziramo pred-ivisein zato, d'a Ibi mašili lestvico lahlistov za področje celotne ■občino, obenem pa, da ib,i se utrdila -medsebojna povezanost labistov, ki so raztreseni po podjetjih Ln ustalilo vali po visej naši dio-lini. Spričo dejstva, da 60 bile razpisane nagrade, bi mogila Ibi-tti udeležba še bol j šte-iviilna. V opravičilo moramo- šteti to, da je obč. šahovsko pr-iroiistvio časovno sovpadalo s turnirjem za dosego III. odlnos-no IV. kategorije An bi -bila udeležba -na oibeh 'tekmovanjih za nekatere igralce prenaporna. Na Obč. prvenstvu so tudi šo-čtainjčasni pokazali več discipli-.,-se kot Velenjčaini, pa tudli .njihov plasman na skupni lestviti je boljši, saj so z malo izjeme pobrali zase kar 6 prvih ,mest. Občinskega prvenstva se je udeležilo 16 tekmovalcev, ki so se po uspehu razvrstili v naslednji vrsitni red': Puikmajster J. dosegel 12 točk 1 .mesto; Ing. Osojnik Janko dosegel 12 toč.k, 2. mesto-; Bolha J. 'diosegel 11.5 toč.k. 5. -mesto; Ing. Potočnik Fr. dosegel 11.5 točk, 4. .mesto; Ractosavl jevic Aeo dosegel 10.5 točk. 5. mesto; Taušič Andrej dosegel 10 -točk, 6. mesto; Jamniik Polde dosegel 8 točk, 7. mesto; Krivec Franc -dosegel 7,5 točk, 8. mesto; Vejnovič Ddorde dosegel 7 točk, 9. mesto;. Krajine Fr. dosegel 6,5 točk, 10. mesto itd. S \ ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE 1. MAJ - PRAZNIK DELA ČESTITAJO K PRAZNIKU DELA VSEM DE1£>VNIM LJUDEM POSEBNO SE NAŠIM RUDARJEM IN POTROŠNIKOM LIGNITA IN EFE IZDELKOV SAMOUPRAVNI ORGANI RUDNIKA IN EKONOMSKIH ENOT, RUDNIŠKI KOMITE ZKS, MLADINSKA ORGANIZACIJA RLV IN SINDIKALNE ORGANIZACIJE RLV \ / Vsem prebivalcem občine Velenje, predvsem pa vsem članom delovnega kolektiva čestitajo k prazniku dela 1. MAJU in žele najboljših uspehov SAMOUPRAVNI ORGANI UPRA VA DR UŽBENO - POLITIČNE ORGANIZACIJE KOLEKTIVA ELEKTRARNE ŠOŠTANJ VSEM OBČANOM VELENJSKE OBČINE IN VSEM INVESTITORJEM TEGA PODROČJA ŽELI DELOVNI KOLEKTIV SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA »VEGRAD« VELENJE OB PRAZNIKU DELA 1. MAJU MNOGO NOVIH DELOVNIH USPEHOV. PRIPOROČA SE ZA NADALJNJE POSLOVNO SODELOVANJE. g KOLEKTIVA Posebej želimo prijetno praznovanje vsem članom našega kolektiva. Samoupravni organi, uprava in družbeno politične organizacije SGP »VEGRAD« VELENJE . .■■ . » •■<'. •. ••• 4»mB*- 'jjH^i #ol> ojl^l^ S » šJIJ* J j » >d >'/ sl Delovnemu kolektivu rf r občine Velenje čestitajo k prazniku dela Organi samoupravljanja, uprava podjetja in družbeno politične organizacije Tovarne usnja Šoštanj in žele bogate uspehe pri \ nadaljnjem delu l 'i •< !? ■ • • ' k GORENJE - tovarna gospodinjske opreme [{; Velenje Čestitamo vsem delovnim ljudem občine Velenje, vsem poslovnim prijateljem in drugim potrošni-j|J: kom za praznik dela 1. maj 1964. |'{' V vsa gospodinjstva priporočamo kvalitetne in estetsko dovršene štedilnike Gorenje! Vsem članom kolektiva posebej čestitajo z željo k prijetnemu praznovanju. 11 r J?'; n »i SAMOUPRAVNI ORGANI SINDIKALNA ORGANIZACIJA OSNOVNA ORGANIZACIJA ZKS IN MLADINSKA ORGANIZACIJA KOLEKTIVA Tovarna gospodinjske opreme GORENJE Velenje GALANTERIJA ŠOŠTANJ proizvaja vseh vrst izdelke iz plastičnih mas in pohištveno okovje. S svojimi kvalitetnimi in cenenimi izdelki ter solidno dobavo se priporoča. Za praznik dela 1. maj pa čestita vsem prebivalcem občine Velenje in vsem svojim poslovnim sodelavcem. Članom kolektiva pa žele prijetno praznovanje in čim večje delovne uspehe. ORGANI SAMOUPRAVLJANJA, UPRAVA IN DRUŽBENO-POLITIČNE ORGANIZACIJE GALANTERIJA - ŠOŠTANJ > ■ h * • > Ob prazniku dela — i. maju želi vsem občanom, posebno pa svojim učencem prijetno praznovanje KOLEKTIV RUDARSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA VELENJE LESNO INDUSTRIJSKI KOMBINAT LIK ŠOŠTANJ je poznan po stavbnem mizarstvu, rezanem lesu in lesni volni. Proizvodi podjetja so poznani po kvalitetni izdelavi in primerni ceni na domačem trgu in v inozemstvu. Priporočamo se za poslovno sodelovanje. Za i. maj čestitamo vsem delovnim ljudem. KOLEKTIV I.1K ŠOŠTANJ << trgovski mreži.-^Doslej so to funkcijo vršila itfr.gov,ska podjetja izven naše ožje skupnosti. Naše podjetje si prizadeva del tega poslovanja osvojiti. Z razumevanjem vodstva RLV zmerno povečujemo tu.dli obseg tega poslovanja, čimveč doma izkopanega lignita naj bi bilo posredovanega po »VELM1« Velenje! Rudarjem in vsem delovnim ljudem VELENJA vošči vesele prvomajske praznike in se še nadalje priporoča za številen ohisk KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA VELMA VELENJE 1 \ ! i! Ob 1. maju prazniku dela čestitamo vsem delovnim kolektivom in cenjenim potrošnikom. VABIMO VAS, DA OBIŠČETE NASE POSLOVNE ENOTE: NAMA Velenje TRŽNICA Velenje »SODOBNA OPREMA« Velenje Poslovalnica SELO Poslovalnica PESJE Poslovalnica STARA VAS Nudimo Vam veliko izbiro blaga po zmernih cenah! Priporoča se kolektiv »BAZEN« VELENJE Vsem delovnim ljudem občine Velenje in ostalim potrošnikom čestita k prazniku dela 7. maju kolektiv IZDELOVALNICE GUMIRANEGA PAPIRJA VELENJE i : : »»MMOMtMtM KOLEKTIV MIZARSTVA VELENJE ^obvešča vse svoje poslovne partnerje, da izdeluje poleg stavbnih izdelkov še opremo za stanovanja, lokale in poslovne prostore v klasični in sodobni izvedbi solidno, hitro in poceni. Za praznik dela i. maj pa želimo vsem delovnim ljudem mnogo uspehov pri reševanju vsakdanjih nalog. y Delovni kolektiv Zdravstvenega doma v Velenju čestita prebivalcem občine za praznik dela 1. maj K prazniku dela J. nt&jist čestita vsem potrošnikom in se priporoča DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA ZARJA - ŠOŠTANJ Za praznik dela 1. maj iskreno čestita vsem cenjenim gostom in poslovnim prijateljem ter se priporoča vza obisk kolektiv Gostinskega podjetja »PAKA« Velenje s svojimi obrati Delovni kolektiv trgovskega podjetju MERKUR ŠOŠTANJ čestita k prazniku dela L maju vsem svojim potrošnikom. K PRAZNIKU DELA 1. MAJ ČESTITA VSEM POSLOVNIM SODELAVCEM IN VSEM PREBIVALCEM OBČINE VELENJE KOMUNALNA BANKA VELENJE GOSTNISKO PODJETJE SLOGA ŠOŠTANJ nudi hitro in solidno postrežbo. Priporoča se za obisk. Gostiusko podjetje Za praznik dela 1 .maj čestita vsem delovnim ljudem. »Pod gradom« Velenje L maju čestita vsem svojim obiskovalcem k prazniku dela ter se za obisk priporoča. Me) Vsem prebivalcem občine Velenje čestita za 1. maj POSLOVNO ZDRUŽENJE ZA IZGRADNJO EKK VELENJE Za praznik dela 1. maj čestita vsarrr delovnim ljudem občine Velenje in Mozirje delovni kolektiv Zavoda za zaposlovanje delavcev v Velenju. Delovni kolektiv ZDRAVILIŠČA V TOPOLŠICI želi najtoplejše čestitke za praznik dela t. maj vsem delovnim ljudem. Posebno pa želi pacientom v zdravilišču čim hitrejše okrevanje. ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV VELENJE K prazniku dela 1. maj iskreno čestitajo vsem občanom in delovnim kolektivom občine Velenje Vsem prebivalcem občine \elenje čestita k prazuiku dela L maju DELOVNI KOLEKTIV LEKARNE VELENJE SKUPŠČINA OBČINE VELENJE OBČINSKI ODBOR SZDL VELENJE OBČINSKI KOMITE ZKS VELENJE OBČINSKI SINDIKALNI SVET VELENJE OBČINSKO ZDRUŽENJE BORCEV NOV VELENJE OBČINSKI KOMITE ZMS VELENJE / Za 1. ma j praznik tlela želi mnogo delovnih uspehov vsem občanom ter se priporoča s svojimi uslugami DELOVNI KOLEKTIV KLEPARSTVO-VODOVOD VELENJE Gradbeno remontna in stavbeno mizarska dela izvršuje hitro, solidno iin poceni Komuna lino fllhntnS cenite r »Oljka« Šmartno ob Pa.kli. Vsem delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem čestita za 1. maij DELOVNI KOLEKTIV »OLJKA« ŠMARTNO OB PAKI FOTO PAJK VELENJE eestatii vsem delovnim kolektivom občine., Velenje ter tudi v bodoče priporoča svoje strokovne lotogriafisike usluge. MEH JAKOB .stavbno lin pohištveno mizarstvo VpLENJE čestita k 1. maju in se priporoča za svoje usluge. Kolektiv ŽELEZNIŠKO - PROMETNE SEKCIJE ŠOŠTANJ čestita vsem delovnim ljudem z,a praznik diela 1 maj. Ob delavskem prazniku 1. maju čestita vsem delovnim ljudem mesta Velenja KRAJEVNI ODBOR SZDL VELENJE DELAVSKO PROSVETNO DRUŠTVO »SVOBODA« VELENJE ČESTITA K PRAZNIKU DEI.A vsem člainom delovnih kolektivov v Velenju, ostalim prebivalcem, posebno pa šolarjem in mladini Velenja! MLADINSKA KNJIGA POSLOVALNICA VELENJE čestita vsem j>otroš(ni-klntm Ik prazniku dela 1. maju in *e priporoča. Za praznik dela 1. maj čestita vsem prebivalcem občine DELOVNI KOLEKTIV LEKARNE ŠOŠTANJ STVD — PARTIZAN — RUDAR ČESTITA K PRAZNIKU DELA vsem športnikom vsem občanom Velenja. vsem delovnim ljudem. S športnim pozdravom pozdravlja vse, ki se želijo vključiti v Pantizanove vinste. Za 1. maj — praznik delta čestita vsem prebivalcem občine in se priporoča na poznanih sla-iščičarsk i h proizvodih DMI.OVNI KOLEKTIV MESTNE SLAŠČIČARNE ŠOŠTANJ Vsem prebivalcem občine za prvomajske praznike čestita kolektiv OSNOVNE PTT ENOTE ŠOŠTANJ AVTO MOTO DRUŠTVO VELENJE čestita h prazniku dela vsem svojim članom, ostalim i lastnikom motornih« vozli I in ljubiteljem avto-moto športa. Istočasno se društvo priporoča, da se poslužujete društvene servisne, delavnice. AMD VELENJE