GLAS 2LLVni - št. 56 - CENA 105 SIT Kranj, torek, 18. julija 1995 0sedanje poslovodstvo Iskre Terminali skrivalo izgubo in celo prikazovalo dobiček Pri vsakem telefonu deset mark izgube T°niaž Lovše je vodenje prevzel 18. junija in potegnil ostre ukrepe, brez katerih tovarna ne bi preživela. Kranj, 17. julija - Razmere v kranjski Iskri Terminali so se zaostrile do te mere, da je kot lastnik morala poseči Iskra Holding, razrešeno je bilo dosedanje vodstvo in postavljen krizni management, ki ga vodi Tomaž Lovše. Če pridobimo še izdelavo javnih telefonskih govorilnic za Slovensko pošto, bomo izplavali, je zagotavljajo zdaj že bivše vodstvo kranjske Iskre Terminali. Ni dajalo le besednih zagotovil, hladno je ponudilo tudi bilanco uspeha v letošnjih prvih treh mesecih, ki je prikazovala celo 333 tisoč mark dobička. Po analizi sem ugotovil, da je tehnično nepra- vilno sestavljena, pravi danes Tomaž Lovše. Kakšne so v resnici razmere v Iskri Terminali so odkrili konec maja, ko je prokurist Igor Triller ugotovil, da junija ne bo 2,9 milijona mark pritoka od prodaje, temveč kvečjemu 1 milijon mark. Več na 9. strani. • M. Volčjak ^vitim gležnjem do petega mesta ftto»£re,V'5*e prireditve, ki so si ob prizadevnih wye *tt0rJih in odlični mednarodni udeležbi zagotovile ra ttk ° mesto v svetovnih koledarjih, je nedvomno Pcfc ^m°Vanje plezalk in plezalcev na umetnih stenah Iffaitf kai m zmorejo "pajkice" in "pajki". fv*nsk0P *'^no vsi svetovni asi in nted njimi je bilo iT*kt ko zS*stoPstvo zelo uspešno. Na sliki: najboljše v Cr na dnCi SO bile prancozinje (Guyon na prvem, a**a m arugem in Ciullet na četrtem mestu), Mojstran-^nfiti Cufar je bila peta, Trboveljčanka Metka t^Uli i mlad<* Kranjčanka Katarina Stremfelj sta si Z0rtn'h pr't0Hmest0- Več ° teJ in ostalih gorenjskih h ^Ukov 're. tvan ter o uspehih gorenjskih športnic in "ilogi «r,minuli k°nec tedna na straneh 25., 26. in 27. v časova Stotinka". Foto: Lea Jeras Spet krvav konec tedna na Gorenjskem Kranj, 18. julija - V treh dneh minulega konca tedna so nesreče na Gorenjskem vzele štiri življenja. Črni spisek je v petek popoldne začela pisati Nizozemka Mane A. Nicolien, ki je utonila v Savi pod vasjo Obrne. Druga žrtev je bil niti tri ure kasneje 75-Ietni Ljubljančan Saša K., ki je z oplom vozil no hitri cesti proti domu. Nad Kokrico, men izvozoma Kranj-zahod in Kranj-vzhod, je na ravnem delu ceste počasi zapeljal prek sredinske črte na levi vozni pas (domnevajo, da je zaradi utrujenosti zaspal), kjer mu je nasproti pripeljal 43-Ietni nemški državljan Klaus Dieter T. Saša K. je najprej oplazil njegov BMVV, nato pa zadel v prednji del pripete počitniške prikolice. Del lesenega ogrodja je voznika Saša zadel v vrat in ga usmrtil (na sliki). Sopotnica na prvem desnem sedežu ni bila ranjena. Črno statistiko sta v nedeljo zjutraj zaokrožila 26-letni Marjan J. in leto starejši Matjaž M., ki sta se z avtom prevrnila pod cesto v Četeni Ravni. • H. J., foto: KUM Več preberite na zadnji strani. Plinska stavba ima spet dobro streho e dru še vedno ocenjujejo posledice neurja, ki je v ponedeljek, 3. julija zvečer, divjalo po mestu. Bled, 15. julija • Stavba, ki so jo že takoj v noči po neurju prekrili s plastičnimi ponjavami, je že pod novo streho, škode na poslopju je za 8,5 milijona tolarjev. Kot nam je povedal blejski župan Vinko Gole, celotno škodo, nastalo v neurju, še vedno ocenjujejo. "Delo pri ocenjevanju bo trajalo še najmanj dva meseca, predvsem zaradi velikega števila lastnikov gozdov, ki jih je neurje prizadelo, po naših trenutnih ocenah pa bo številka presegla 70 milijonov tolarjev, tudi zaradi velike vrednosti starih dreves, ki jih je veter ruval in lomil po blejskem parku." • M.A., foto: Lea Jeras KLUB 486/66 že od 122.711,00 SIT ali 6.147,00 SIT mesečno ! T«l /Fai: 064/ 22 1« 41 ?OLTEZ Kaposi ' S,an«ta Žagarja 58c, Kranj ' FIESTA C Mihi- 16.997 DEM v zalogi imamo tudi ostale modele iz programa FORD Avtohiša Kaposi d o o., Trgovina Kranj, Jezerska cesta 121, telefon: 064/241-358, fax: 064/241-367 Gorenjska Banka * W d.d. Kranj Banka «y posluhom Zagreb, 15. julija • Kranjski Merkurje v soboto, 15. julija, v zagrebškem predmestju Sesvete slovesno odprl nov trgovski center, s katerim svojo dejavnost na Hrvaškem s trgovine na debelo razširja na trgovino na drobno. Investicija je znašala kar 4.715.366 mark, kar je največja investicija na Hrvaškem po osamosvojitvi. Slovesnosti so se udeležili visoki predstavniki gospodarstva in politike Hrvaške in Slovenije, med njimi slovenska državna sekretarka za mednarodne odnose Vojka R a vb ar, general« na prokuristka hrvaške garancijske agencije Jasna Borić, oba predsednika gospodarskih zborme Mladen Vedriš in Joško Čuk ter drugi. V novem trgovskem centru ima svoj sedež tudi podjetje Merkur International, ki je v celoti last kranjskega Merkurja. * M.V. Pohod borcev in mladine na Triglav Letošnjega 10. spominskega pohoda borcev in mladine na Triglav, simbol slovenstva, se je udeležilo 360 po hodni k o v, med njimi največ nekdanjih borcev NOB, starih več kot 70 let. Številni so se zbrali pri Aljaževem stolpu in počastili 100-letnico postavitve stolpa. Angelca Vidic, udeleženka vzpona treh partizanskih patrol na Triglav leta 1944, pa je obudila spomine. Na Triglav se je tako kot vsako leto povzpel tudi predsednik Milan Kučan, ki so ga na sklepni slovesnosti na Goreljku na Pokljuki številni obiskovalci bučno pozdravili... -Foto: D. Sedej Vabljeni k vpisu delnic II. emisije! iimobitel1 < < firm iLul^MiVTn z * NOVE, NIŽJE CENE Informacije: 061/264 382 1111 EUROIN FOND . SLOVENIJA IN SVET Skupno urejanje prostora Dogovor z Avstrijo Naloge iz sporazuma med slovensko in avstrijsko vlado o sodelovanju pri urejanju prostora, prostorskem planiranju in regionalni politiki bosta financirala tudi program Interreg in Phare. Kranj, 18. julija - Spora- posebnim poudarkom na var- zum je bil podpisan v Mariboru, za Slovenijo pa ima f>recejšen pomen. Program nterreg spodbuja sodelovanje med regijami znotraj Evropske unije, program Phare pa spodbuja sodelovanje med članicami Evropske unijo in nečlanicami, ki mejijo na unijo. Slovenija je lani že dobila 4 milijone ekujev za pospeševanje obmejnega sodelovanja z Italijo, letos pa naj bi dobila za dodatno sodelovanje z Avstrijo še dva milijona več. Vsi programi sodelovanja so dolgoročnejši in zajemajo obdobje do leta 1999. ovanju voda, izobraževanje in usposabljanje za področje kulture in tehnična pomoč. Pravila igre določajo, da mora biti pri financiranju soudeležena tudi posamezna država, v kateri je določena regija. Slovenija bo morala programe sofinancirati med 20 in 30 odstotki. Za letošnji program je bilo Eredlaganih 60 projektov, iz-ranih pa jih je bilo osem. Večina teh projektov je "zrcalnih", kar pomeni, da bo enak projekt potekal tudi na avstrijski strani. Osem projektov je dokaz, da imamo z Avstrijci veliko skupnega in V programu tudi Jezersko Letošnji projekti, katerih uresničevanje se bo nadaljevalo tudi prihodnja leta, obesegajo: štajerski tehnološki park (840.000 ECU), sodelovanje podjetij (24.000 ECU), obmejne turistične cone (450.000 ECU), obmejno območje (150.000 ECU), čiščenje vodnih odpadkov v Gornji Radgoni (400.000 ECU), regeneracija inautsrijskih območij ob meji (40.000 ECU) in tehnična pomoč (260.000 ECU). Za obnovo mejnega prehoda Jezersko je namenjenih 770.000 ECU, za Triglavski narodni park pa 490.000 ECU, kar je celotna vrtednost projekta ob sodelovanju Slovenije, Italije in Avstrije. Sodelovanje z Avstrijo bo usmerjeno na več področij. Glavna področja so: gospodarski razvoj, ki zajema poslovno sodelovanje, razvoj turizma in podeželja, infrastruktura in transport vključno z modernizacijo mejnih prehodov, varovanje okolja s veliko skupnih projektov in da je že dosedanje sodelovanje zelo dobro. Manjša vsota je namenjena tudi vzpostavljanju neposrednih stikov: organiziranju kulturnih, športnih, izobraževalnih, gospodarskih in turističnih srečanj. • J. Košnjek Delovna akcija v Lomu Tržič, 18. julija - Občinski odbor Socialdemokratske stranke Tržič organizira v soboto, 22. julija, delovno akcijo na cesti med Lomom in Domom pod Storžičem, na odseku, kjer se v Slaparski vasi konča asfalt do doma. Zbor bo ob 8. uri v Slaparski vasi, vsak pa naj prinese s seboj primerno orodje: lopato, železne grablje, lažji kramp ali sekiro. Na 4 kilometre dolg odsek bo zasebno podjetje navozilo blizu 300 kubikov gramoza in ga zravnalo, na delovni akciji pa bodo cestišče še dodatno uredili. Po akciji, popoldne ob štirih, bo pri domu čakal golaž. Delovna akcija bo dobrodošla in učinkovita pomoč vasici nad Tržičem. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Hišna številka - VIBROSER Tudi tokrat se splača zelo natančno prelistati današnji Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka, ki sta natisnjena tako, kot nad tem tekstom piše "nagradna igra", f'odatka vključujeta: l neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, če je v naselju uveden ulični sistem); 2. številko. Oboje skupaj sestavlja hišno številko, ki je tokrat srečna hišna številka in družini, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado m VIBROSER podjetja Yanni Trade LJubljana v vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna številka je izbrana popolnoma naključno z ločenima ireboma vsakega od obeh podatkov, iz katerih je sestavljena, in lahko pomeni npr. večdružinski stanovanjski blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a, b; c...). Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, vključuje tudi hitrost- tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223111, prejme VIBROSER. Nekdo s srečnega naslova nas mora poklicati najkasneje do jutri, srede, do 14. ure - dvajsettisoč tolarjev vredni VIBROSER pa prejme seveda le prvi, ki nas s srečne hišne številke pokliče. V petek preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden en VIBROSER za srečno gorenjsko drutino." Kajti: VIBROSER je prijetna kombinacija toplote in masaie ter je originalni atestirani slovenski izdelek VIBROSER je sodoben pripomoček, ki z neino masato pospešuje krvni obtok, pretok limfe, blati revmatične telave, bolečine v krilu, hrbtenici in sprošča psihično napetost • torej je VIBROSER pripomoček za vsako moderno drulino, ki blati tegobe sodobnega načina livljenja Izredna seja o privatizaciji trajala štiri dni Denar za učinkovitejši nadzor Državni zbor je na izredni seji zadolžil vlado za takojšnje kadrovske okrepitve služb, da denacionalizacija potekala pospešeno in skladno z zakonom, odstavitve direktorja Sklada razvoj Uroša Korzeta pa ni sprejel. Ljubljana, 18. julija - V petek popoldne se je po štirih dneh ostrih razprav, očitkov, polemik in prepričevanj, kakšno ravnanje državnega zbora je skladno s poslovnikom končala izredna seja državnega zbora o problematiki preoblikovanja družbene lastnine. Poslanci so sprejeli večino od 56 predlaganih sklepov, zavrnili pa so predlog za razrešitev direktorja sklada za razvoj Uroša Korzeta in predloge, ki so jih predlagali opozicijski poslanci s prvopodpisanim Marjanom Podobnikom, da bi Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje dobila glavno besedo in večja pooblastila pri revizijah, tudi v skladu za razvoj in agenciji za prestrukturiranje in privatizacijo. Sprejem takih sklepov bi pomenil spreminjanje zakonov, ki pa jih je mogoče spremeniti le z drugimi zakoni. Nekateri poslanci pozicije so direktorici Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje Romani Logar celo predlagali, naj se pridruži Slovenski ljudski stranki. Agencija je namreč tej stranki pomagala omogočeno glasovanje. Jane* S seje državnega zbora. - Slika G. Šinik pri sestavi takih predlogov. Opozicija je protestirala, ker o vseh predlogih ni bilo Danes začetek nove seje državnega zbora Šolski zakoni spet v parlamentu Na dnevni red so predlagane tudi dopolnitve nekaterih zakonov, ki bodo omogočile hitrejše in nadzorovanejše lastninjenje. Ljubljana, 18. julija - Danes se bo začela zadnja predpočitniška seja državnega zbora, po predlogu dnevnega reda sodeč, zelo dolga. Predsednik državnega zbora Jožef Školč predlaga na dnevni red šest ratifikacij mednarodnih sporazumov ter po hitrem postopku spremembo zakona o sodiščih, spremembo zakona o Radio-Televiziji Slovenija, predlog zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in dopolnitev zakona o posebnem davku na določene prejemke. Poslanci naj bi že na tokratni seji, tudi po hitrem postopku, spremenili Zakon o Agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje in zakon o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada republike Slovenije za razvoj in obveznosti agencije republike Slovenije za prestruktuiranje in privatizacijo. V drugo obravnavo gre paket nove šolske zakonodaje: zakon o organizaciji in Financiranju vzgoje in izobraževanja, zakon o vrtcih, zakon o osnovni šoli, zakon o gimnazijah in drugih splošnih srednjih šolah, zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju in zakon o izobraževanju odraslih. • J.K. Podobnik je dejal, da'ima to^8 poniževanje poslancev. j Državni zbor je sprejel n» 30 sklepov in stališč. Računi sodišče je zadolžil, naj taJv pregleda devizno pos,oV850 političnih strank, predno«^ tistih, ki so zastopane v drz» nem zboru. Slovenska ljud?\ stranka je namreč dobila * nekaj očitkov glede domjj nega denarja iz tujine- & j drugimi pomembnejšimi »J *J pa je treba omeniti zadolz11 vladi, da predlaga takšne sj» membe zakonov, ki rx>do ^ fočili revizijo tudi v podje^ ' i so last sklada ra & n vključno z obdobjem P0*) januarju leta 1993, v prim tako pa predlagati ustrezne spreme^ zakona o deviznem poslovanju in zal'0je o kreditnih odnosih s tujino. KadrovsK0^ treba okrepiti devizni inšpektorat | objaviti razpis za prosta delovna ni inšpektorjev. Ugotoviti je treba, za ko . se je povečal družbeni kapital p? re ^ jah, čimprej pa je treba razjasniti pra r vprašanja in nepravilnosti pri denaci lizaciji, ki temeljijo predvsem na n« jjjji nih cenitvah. Državni zbor je tudiP^^)-vlado k proučitvi možnosti, da bi djj^ janom bivših jugoslovanskih f^^li' priznali status upravičenca v denaC' zaciji le v primeru dejanske vzajclT1 • J. Košnjek Odločitve slovenske vlade Pospešek denacionalizaciji Vlada je pretekli teden sprejela tudi nacionalni stanovanjski program do leta 2000. bodo prišli državljani do njih čim lažje. Letno naj bi tako dobili okrog 10.000 stanovanj. Poseben problem so socialna stanovanja, zanje pa naj bi prvenstveno skrbele občine, država pa bi ustrezno pomagala. Spodbuditi kaže ponovno tudi stanovanjsko nranilništvo. V programu je zapisano, da bi morala četr- Ljubljana, 18. julija - Nacionalni stanovanjski program je nastal že lani, vendar ga bo mogoče začeti uresničevati šele sedaj, ko je bil sprejet državni proračun in je stanovanjskemu področju namenil 2,3 milijarde tolarjev. Država po novem stanovanj ne bo zagotavljala, ampak bo omogočala, da tino novih stanovanj predstavljati neprofitna, petino socialna, polovico pa naj bi si jih posamezniki zagotovili z zasebnih hišah. Letno bi zgradili tudi okrog 500 tržnih stanovanj. Glede denacionalizacije pa je vlada sklenila okrepiti kadrovsko sestavo ljudi, ki se ukvarja s tem področjem in jih tudi primerneje plačati. Za delo bodo morali biti bolje usposobljeni zaposleni na upravnih enotah. V Ministrstvu za pravosodje bo oblikovana posebna strokovna skupina. • J.K. Jutri seja državnega sveta .Ljubljana, 18. julija - Pred* mk dr. Ivan Kristan je sklical i* jutri, 19. julija, ob 10. uri 55. #F državnega sveta, za katero J predlagal razen pobud in *P[* Šanj svetnikov obravnavo sira* gije gospodarskega razvoj Slovenije, nacionalnega Pr0f ta ma socialnega varstva do 'e 2000, zakona o postopku g ustanovitev občin in spremen^ zakona o pokojninskem in »nV lidskem zavarovanju. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NpV Združena lista socialnih demokratov Proti mitingaštvu Ljubljana, 18. julija - Združena lista socialnih demokratov z zadovoljstvom ugotavlja, da ima njeno delovanje v družbi in državnem zboru ter delovanje stranke kot celote vedno več simpatizerjev, zadnji teden pa je k stranki pristopilo 684 državljank in državljanov. Stranka bo razmislila o predlogu za referendum o vračanju gozdov Cerkvi, prav tako pa nasprotuje delovanju nekaterih populističnih strank in njihovih voditeljev, kar spominja na mitinge resnice in se ljudem celo ukazuje, kdaj morajo vstati. V Združeni listi tudi analizirajo tudi predvidene spremembe v Univerzitetnem kliničnem centru. Po njihovem mnenju bi morali center decentralizirati in ga organizirati kot skupnost zavodov, kar bo povečalo odgovornost odgovornih. Ustanova še sedaj nima statuta, prav tako pa je brez generalnega direktorja. Center naj bi vodilo več strokovnjakov z različnih področij. • J.K. Slovenska nacionalna stranka Srečanje v Kihnem Bled, 18. julija - Občinski odbori Slovenske nacionalne stranke Gorenjske organizira- jo v soboto, 29. julija, družabno srečanje članov in somišljenikov v Ribnem pri Bledu. Opoldne se bodo začela športna tekmovanja občinskih moštev v streljanju z zračno puško in paint ballu, nato pa bodo program popestrili karatcisti iz Bohinja, pevci in zabavni ansambli. Popoldne bo govoril predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič. • JR Slovenska nacionalna desnica Krivci bodo znani Ljubljana, 12. julija - Slovenska nacionalna desnica ugotavlja, da se tudi pri ugotavljanju oškodovanja druž- bene lastnine, pravijo narodovo premog-nadaljuje sprenevedanje Z%| žene liste in Liberalne de&° racije z ignoriranjem zahte*L čistih računih, zato bo , | seja državnega zbora Še ejj*6 vrsti nedokončanih zg0^ privatizaciji lastnine vseJl j/ venk in Slovencev. SNI> vložila v proceduro dopoM ki bo natančno definiralo * niva dejanja, povezana z 1 c\ ninjenjem. Tako bo ko ugibanj in izgovorov, *ft mora prijaviti stop* mora i>i>)»-. ooa^r^ kdojedol^^l do konca, poiskati kaznovati. * JK 11 rt-dni« k a politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega ,v*j^nta Sedcj. ^ejia -dnira: Leopoldir-£apjotnik, Danici ■ TCR, Tisk časop sprejemamo nepr Naročnina, trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. ymn GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Ul' ^ »a lb*;*!«17/ Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zapjotnik, Danica ZavrT-Zlebir, Andrej Zalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gora/d Sinik / r"p|fs>. 064/22Z" kjh Art, Kranj / Tlak: Podjetje DELO -1CR, Tisk časopisov in revii, Ljubljana / Uredniltvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-1«». kih |p pe» :j Ivan . j vm I «ktoriranje: Maric I CR, Tisk časopisov in revii, Ljubljana / Uredniltvo, naročnine, oglasno trženje >rejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ur Art, Kranj / Tlak: Podjetje DELO Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekmj Naročnina: trimesečni of 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 105,00 SIT Zoisova i, Kranj, telefon: 06***-»-« ■ V"-- Rih m nii sak dan od 7 do 15. ure / C»op« aj^jj i«*«* P° AKTUALNO: Izidor REJC, predsednik komisije državnega zbora za spremljanje in nadzor preoblikovanja družbene lastnine Nekaj plena in roparjev smo že našli Jln^e še ni dokazal, da za nenadzorovan beg kapitala na tuje nista kriva 145 b člen Markovičevega zakona o podjetjih brisanje 29. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki je razglasil prenos družbenega kapitala na drugo pravno osebo, trdi Izidor Rejc, poslanec državnega zbora in predsednik komisije za spremljanje in nadzor preoblikovanja družbene lastnine. PfeoM-J!1* Se^a državnega zbora o cer $- .anJu družbene lastnine si- se ni končana, vendar je že °8oče dati prve ocene njene uspeš-JJSJ- Kako jo ocenjujete vi kot J;eJ,Sednik komisije, ki je uradno HferJiagala iMedno sejo? ■ la izredna 31. seja državnega ora v glavnem dosega cilje. Po-sorii■0 Je' da so vse institucije, kl Tjelujejo v procesu preoblikovanja ^oene lastnine, povedale svoje Jpe in probleme ter marsikaj razčis-tuHtUdi v medsebojnih, na trenutke J?J 0strejših dialogih. Pozitiven re-tiicT Se^e Je pripravljenost teh insti-^3 za medsebojno sodelovanje, saj je 10 predvsem sprotnega sodelovanja S"1310- V Preteklosti je prihajalo do **0r. ki so sicer človeške, vendar rg,Pravičljive v procesu, pri katerem v5ja aU SC komu ^ubi ali nC' nič nC Katere institucije imate v mislih? * V mislih imam sodelovanje med Hanko Slov*„;;~ *--------- - -«-«-••-* Prom et. enije, Agencijo za plačilni ^inist ' nadz^ranJe in informiranje, obveščeni o preobrazbi družbene inšp !rstV0m za finance in deviznim lastnine. Že prihodnji teden (pogovor s°del •t0m Pri revizijah, pa za je bil narejen v petek, pretekli teden - ZarazVame teh institucij s skladom op.p.) bo v državnem zboru predlog ?lje 2?^ a8encijo za prestrukturir- zakona o privatizaciji pravnih oseb, ki joj|L *?0sPodarstva. V ta krog sodelu- so v lasti sklada za razvoj. Sprejemali 'UaiJ! t,reba vklJučiti tudi organe, ki ga nalogo raziskovati in ugotavljati Jajo_ ^Pravilnosti ter poskrbeti za ovadbe n kazenski pregon." l ^a seji je bilo izrečenih mnogo ces*d, tudi ostrih in polemičnih. >ejetih je bilo veliko sklepov. Ka-dm,*? najvažnejši? Kateri bodo r a*ticno u^jn^ovaii i„ ne bodo ostali na ravni političnih gesel? v.. Prepričan sem v določene učinke. ^Tžavnem zboru, institucije in javnost smo na veliko v tema" bomo po hitrem postopku. Vlada je očitno slutila, kaj se bo na seji dogajalo. Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje bo lahko kontrolirala ta podjetja in tudi tista, ki nočejo dati podatkov o naložbah v tujini. Njihova trma bo morala popustiti. To je namreč čas, ko je treba na vseh področjih nekaj storiti, ne glede, ali komu godi ali ne. Agencija za plačilni promet, agencija za prestrukturiranje in družbeni pravobranilci bodo dobili večje pristoj- nosti. Ocene kažejo, da smo v slabih treh letih privatizacije marsikaj naredili, sedaj pa gremo v zadnjo tretjino" dela, ko bo morala tudi sodna veja oblasti dokončati svoje delo, saj doslej niti en primer na sodiščih ni zaključen. Vsak mora opraviti svoje delo, saj smo konec koncev vsi v isti državi." Se usmerja sedaj nadzor predvsem na tista podjetja, ki so peljala kapital preko meje? "Revizije v mešanih podjetjih v tujini so zelo važne, da bomo vedeli, kolikšen je družbeni kapital, ki je odšel oziroma se je hotel izmakniti nadzoru in lastninjenju, ki ga je treba pospešiti in pripeljati do konca. Če je lastnina opredeljena, se pojavi drugačen odnos do njenega upravljanja in drugačno gledanje lastnika ali lastnikov na tistega, ki s kapitalom upravlja Nova lastninska struktura bo tisti preobrat, ki bo popeljal slovensko ekonomijo boljšim časom naproti. Vsi skupaj bomo pod močnejšo žarnico, vsi si bomo morali bolj prizadevati in pošteno delati." Soglašate z ugotovitvami, ki jih pogosto beremo in slišimo, da gre v Sloveniji pri preoblikovanju družbene lastnine za krajo oziroma rop stoletja. "Ta formulacija je simpatična, ker je povezana z znanim angleškim ropom m nekaterimi drugimi ropi. Slovenski rop je drugačen zaradi tega, ker smo nekaj plena že dobili in imamo že nekaj roparjev, vsaj na seznamu. Naš rop se je odvijal tudi v nekoliko širšem prostoru. Znova in znova trdim, da je osnova temu ropu zakon iz prejšnje Jugoslavije, ki je dovoljeval potovanje kapitala brez pravice upravljanja. Vsak kapital vendarle nosi s seboj pravico upravljanja. Izvirni greh je 145 b člen takratnega Markovičevega zakona o podjetjih, za katerega je ustavno sodišče menilo, da ni v nasprotju z ustavo in je zato izničilo 29. člen Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki je razglasil prenose družbenega kapitala na drugo pravno osebo za nične. Ustavno sodišče je menilo, da je tak prenos v sozdih in velikih sistemih dovoljen. Zato so se osnovala razna sestrska in hčerinska podjetja in by pas firme. Tu je začetek ropa in do danes še nihče ni dokazal, da to ni res. S tem je pravica upravljanja, ki jo nosi kapital s seboj, ušla." Nekaj našega družbenega kapitala v tujini se je našlo. Je sploh mogoče najti vsega? "Prišel bo čas, ko bo prihajanje tujega kapitala k nam stvarnost. To se bo zgodilo takrat, ko bo lastnina jasna. Vsa leta nazaj so tujci spraševali, kdo je lastnik našega premoženja. Občinska, državna in zasebna lastnina jim je bila znana, družbena pa je bila zanje nekaj neznanega. Ko bo prihajal tuji kapital k nam, je nevarnost, da bo kot tuji prihajal k nam pobegli kapital. Tu bomo morali biti zelo pazljivi in imeti na rampi ljudi, ki bodo sposobni, skladno z zakonom o preprečevanju pranja denarja, ugotoviti, kakšen je izvor tega denarja in če morda ne gre za naš kapital, ki se je v tujini pral, ušel lastninjenju in čakal, da bo prišel čas za njegovo osvajalsko vrnitev domov. Z revizijo, ki bi segla v leto 1990, je poreklo kapitala mogoče ugotoviti. V tujini so vsi prenosi evidentirani, razen če je kdo prenesel denar od nas na tuje v kovčku, vendar je moral pri nas denar nekje dobiti. Na banki lahko dobiš denar za v kovček le na svojem računu. Pobegli slovenski kapital je torej mogoče najti." • J. Košnjek w Radovljiški kabelsko-razdelilni sistem Kako zavozlan je gorenjski kabel? ltjj3KVna SRupnost Radovljica še vedno dvomi o uspehu projekta. dvomom pa okrog 1500 naročnikov že spremlja 32 programov. H»d .. ^e k° cena vzdrževanja res poljubno zviševala? ^Isfc' V' Ju,iJa - Okr°g i Se že nrTl<:,,,neRa s's»ema mila kon- l°brlm ,e,Hm dni VsaJ na , Stvari s<> s« sedaj Podjetje SaJ Pomirile in !radi kah.?; . de Pospešeno V|jic*raJevna sku se napeljavo na e in Lesc. kupnost Kii Vedno dvomi o Kab iakc^e- hc Sv ^ovljice in etje B*'ljubljanski pod- C1' e' Uni ,o na n ili soRiacd!a;ov vendarle °Sli RadSf KraJevne skup-l*So. TVk1],ca jn začeli Z >s'e ta „ EUrade IVlira»a h0 nai hi, Pr°gramov. Sčnik,..-aceno^0 mark ^ ~"IK1 r^hko spremljali kar Scnir? ,bo mora lraue rževanjc. vsak »vati mesečno Mnoge naroč-skrbi, da bo tem de kot PoliiiK mon»P«list to poljubno zviševal. Na to direktor Porcnta odgovarja: "Cena se ne bo poljubno zviševala, ampak se bo oblikovala v skladu s stroški. Za tehnično vzdrževanje sistema so stroški fiksni, in sicer pet mark. Ker pa zakon vse kabelske operaterje zavezuje, da morajo podpisati pogodbe z distributerji programov, bo treba plačevati tudi naročnino na posamezen program. Le-ta znaša od deset pfeningov do pol marke na mesec na naročnika. Vse pogodbe z lastniki programov bomo podpisali do konca leta in takrat bomo natančno vedeli, kolikšna bo ta cena, okvirno pa se bo gibala med eno in tremi markami." Poleg tega na Gorenjsko prihaja tudi nova tehnologija "Pay TV" ali plačljiva televizija. Določeno število tujih programov, zlasti filmskih, bodo lahko spremljali le tisti, ki bodo pripravljeni plačati dodatnih deset do dvajset mark. Kdor se bo odločil za to ponudbo, bo dobil dekoder in bo lahko spremljal dodatne programe. O poteku izgradnje kabelsko razdelilnega sitema smo povprašali tudi na Krajevni skupnosti Radovljica, ki je le pred gradnjo močno nasprotovala izbiri Eltradca za i/va jalca. Na KS so povedali, da so sicer na zahtevo občanov izdali soglasje h gradbenemu dovoljenju, a dobivajo stalne pritožbe, da izvajalec ne upošteva pravil gradbenega dovoljenja. Dobili naj bi že več telefonskih pritožb, da dela potekajo prepočasi in da se krajani bojijo podražitve. Poleg tega ^ naj bi en krajan dal prijavo na Ministrstvo za okolje, da prekopa niso sanirali. "Na KS mislimo, da je izdelava kabelskega sistema za celotno področje Radovljice in Lesc prevelik zalogaj za to firmo. Podjetje Eltrade je neznano in nima nobenih referenc, zato je vprašljivo, kdaj bo sistem izgrajen," je povedal tajnik KS Zerovc. Sicer pa so nadzor nad izvajanjem del vzeli v svoje roke krajani, ki so tudi zahtevali, da je izvajalec del Eltrade. Ustanovili so nadzorni odbor in njegov predsednik Milan Lo-trič pravi, da dela potekajo v redu. Pritožbe krajanov bo obravnavala posebna komisija, dogovarjajo pa se tudi z RTV Slovenija. "Ni nobenih nepravilnosti. Krajevna skupnost pa nas je vseskozi krepko omejevala, ker je imela svoje interese," še dodaja Lotrič. Kakorkoli že, okrog 1500 naročnikov v Lescah in Radovljici že spremlja kabelske programe. Vsi ostali naročniki naj bi po zagotovilu firme Eltarde svoj izbor TV programov obogatili za skoraj trideset novih do konca leta 1996. • U.Peternel Agresivni pijanec strahuje sosede na Planini 64 Zaporniki v lastnih stanovanjih Policija pomaga, seveda v okviru svojih pristojnosti, na CSD pa za prošnje ostajajo gluhi Kranj, 18. julija - Kaj storiti, če sosed v bloku sredi noči buta na vaša vrata in grozi, da vas bo ubil, vam z glasno glasbo krati spanec, zahteva, da mu skuhajte kavo, se pojavi pred vami, čim odprete vrata, vas "stekleno" gleda in zmerja? O svojem strahu so pripovedovali sosedje Staneta P. iz pritličnih stanovanj v bloku na Planini 64. "Vsa leta, kar Stane P. živi v garsonjeri poleg nas, nimamo pravega miru. Posebno hudo pa je, odkar je prišel iz zapora. S sosedo sva na sodišču pričali o njegovem nasilništvu, ko je prišel "ven", pa mi je prvič, ko sva se srečala, zagrozil: "Prašiča, ubil te bom, ker IažeiL." Zadnje leto se počutimo kot zaporniki v lastnem stanovanju," je povedala ena od najbližjih sosed Staneta P. Pravi, da z vnukoma - prvemu je pet, drugemu eno leto -dopoldne, ko moža ni doma, sploh ne upa več ven. Starejši vnuk se ponoči od strahu zbuja, bruha. "Vsega smo že siti," pravi sogovornica. "Prejšnji teden, v noči s srede na četrtek, spet nismo spali. Ob pol enih je sosed razbijal po vratih, grozil, da nas bo pobil, pokopal in se potem smejal. Poklicali smo policijo. Takoj so prišli in ga odpeljali. A kaj, ko le za eno noč. Policisti vedno pridejo, ce jih kličemo, ga pridržijo, več ne morejo storiti. Pravijo, da je to stvar centra za socialno delo. Na centru smo prosili, naj Staneta P. preselijo kam drugam, v okolje, kjer bi bilo več moških, morda v kakšen samski dom, pa pravijo, da ne morejo. Ne razumemo, zakaj ne. Tudi to stanovanje je Stane P. dobil prek sociale, ta mu plačuje najemnino, omogoča preživetja, ker je brezposelen. Socialni delavki bi vsaj za en dan privoščili taksnega soseda." Sogovornica iz bloka na Planini 64 se sprašuje, kako naj se sami zavarujejo pred nasilnim Stanetom P. Očitno bodo morali nekaj ukreniti, ker državna institucija, ki bi bila to dolžna, iz pisarne pač ne vidi, kaj se v bloku dogaja. "Naj stanovanje prodamo in se preselimo, naj kupimo krvoločnega psa ali pa še naprej mučimo sebe in otroke? Dokler se ne bo zgodilo nekaj hudega, ni nikomur nič mar, potem bodo pa rekli; zakaj nas pa niste opozorili..." Podobno pove tudi druga soseda. "Če moža ni doma, sploh ne upam ven," pravi. Niso njune besede dovolj zgovorne? • H. Jelovčan GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZ Iz AMZS Tehnična baza Kranj smo prejeli podatek, da so opravili 20 vlek poškodovanih vozil in nudili kar 10 pomoči na cestah. GASILCI Kranjski gasilci so ta konec tedna intervenirali ob prometni nesreči na avtocesti na Kokrici, posredovali skupaj s policisti na Gubčevi 3, kjer je iz stanovanja prihajal neki čudni zvok, ki pa je kasneje utihnil, v nedeljo so imeli vajo s PGD Pre-doslje, peljali pitno vodo na Ravne in pogasili živo mejo na pokopališču v Naklem. Jeseniški gasilci pa so v Jasno v Kr. Goro peljali pitno vodo, 3-krat nudili pomoč pri prevozu z reševalnim avtomobilom, tehnično intervenirali na Bledu, ko so našli 2 minometni mini, pogasili požar na avtomobilu - C. 1. maja ter prejeli lažni požarni alarm iz vrtca na Koroški Beli. NOVOROJENČKI Luč sveta je ugledalo 22 novorojenčkov. V kranjski porodnišnici se je rodilo 11 dečkov in 8 deklic. Najtežji je bil deček s 4.700 grami, najlažja pa deklica z 2.650 grami. V jeseniški porodnišnici pa sta se rodila 2 dečka in 1 deklica. Oba rekorda sta pobrala dečka; najtežji je imel 4.610 gramov, "najlažji" pa 3.040 gramov. URGENCA V jeseniški bolnišnici so imeli ta konec tedna kar precej dela. Na kirurgiji so oskrbeli 129 pacientov, na internem oddelku 32 pacientov, na pediatriji 12 malih pacientov in ginekološ-ko-porodniškem oddelku so oskrbeli 13 pacientk. TURIZEM Noben od Gorenjskih turističnih delavcev se ne pohvali z dobro zasedenostjo turističnih kapacitet. Na Bledu so ta vikend zabeležili od 50^ do 60-odstotno zasedenost. Pričakujejo pa več gostov, ker se začenjajo Riklijevi dnevi. Zapisati moramo tudi to, da smo prejšnji torek napačno napisali podatek, da letuje 3.418 gostov. Ta številka so namreč kumulativne nočitve. Za napako se opravičujemo! V Bohinju je okoli 50-odstotna zasedenost, od tega je pol tujih in pol domačih. V tem času so začele veljati tudi sezonske cene. Na Šobcu je okoli 700 gostov, od tega 85 odstotkov tujih. Med vikendom pa so našteli okrog 2.500 kopalcev. Preddvorska hotela sta zasedena 70-odstotno, penzion Zaplata pa ima 95-odstotno zasedene posteljne zmogljivosti. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE Z TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM. SP BESNICA 81 Z GORENJSKIH OBČIN Seje jeseniškega, bohinjskega, škofjeloškega in radovljiškega občinskega sveta Predvsem o občinskih proračunih Jesenice, 17. julija - Na minuli seji občinskega sveta na Jesenicah so po daljši razpravi sprejeli predlog poslovnika o delu občinskega sveta v drugi obravnavi in prav tako v drugi obravnavi tudi predlog odloka o proračunu občine Jesenice za letos. Obenem so Valentina Marke-ža, predsednika občinskega sveta in Rajka Skubica, SKD, predlagali za predstavnika občine Jesenice v sosvet načelnika Upravne enote Jesenice. Župan je umaknil predlog za imenovanje sekretarja občinskega sveta občine Jesenice, svetniki pa so za direktorja Direkcije javnih služb imenovali Tomaža Vidmarja, diplomiranega organi-zatorja dela, doma iz Radovljice. Na seji so prejeli predlog odloka o določitvi predmeta in pogojev opravljanja gospodarske javne službe s podelitvijo koncesije za gradnjo in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina in predlog odloka o določitvi predmeta in pogojev opravljanja gospodarske javne službe s podelitvijo koncesije na področju dimnikarske dejavnosti. Na odlok o proračunu jeseniške občine so bile v prvi obravnavi podane številne pripombe. Župan je nato sklical sestanek z vsemi porabniki na področju družbenih dejavnosti zaradi usklajevanja sredstev, predvidenih v predlogu proračuna za njihovo delo. Jeseniški proračun obsega za milijardo in 419 milijonov tolarjev prihodkov. Med investicijskimi odhodki, ki so dokaj visoki, je jeseniška občina že sprejela obveznost za sofinanciranje smetarskega vozila, sprejela stanovanjski program z investicijami in investicijskim vzdrževanjem, obveznost za sofinanciranje telovadnice gimnazije in obveznost za sofinanciranje sanacije odlagališča komunalnih odpadkov na Mali Mežakli. Na Jesenicah predvidevajo, da bosta Vodovod in Komunala iz sredstev razširjene reprodukcije in amortizacije infrastrukturnih objektov sami financirali dokončno pokritje izgradnje plinovodnega omrežja Javor-nik - Koroška Bela in odplačevali anuitete za najete kredite za čistilno napravo in nakup smetarskega vozila. Prihodki in odhodki proračuna se od letošnjega leta dalje izkazujejo na dveh računih: na žiro računu proračuna in skladu stavbnih zemljišč. Sklad stavbnih zemljišč pričakuje, da se bo iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča letos nabralo okoli 53 niilijonov tolarjev, nekaj od obresti in sorazmernega deleža stroškov za opremljanje zemljišča, iz prejšnjega leta pa še za 65 milijonov tolarjev sredstev. Največ denarja naj bi dali za investicije - 109 milijonov tolarjev - 14 milijonov za investicijsko vzdrževanje cest, 3 milijone za plinifikacijo, ostalo za druge namene. • D.Sedej Sprejeli proračun Bohinjski svetniki so tokrat sestankovali v soboto popoldne. Kljub mnogim pripombam, predvsem svetnika Iva Cundriča, so potrdili proračun za leto 1995. Bohinjska Bistrica, 15. julija - V soboto so se svetniki občine Bohinj zbrali še na zadnji seji pred poletnimi počitnicami. Osrednja točka dnevnega reda je bil tokrat občinski proračun, delo pa so zaceli s poročilom župana o delu občinske uprave ter z obravnavo programa Stanovanjskega sklade, eno od dediščin bivše občine Radovljica. Kot je na seji poudaril predsednik sklada, Marko Bezjak, je v zvezi s tem trenutno najbolj aktualno vprašanje ugotavljanja deležev občin ustanoviteljic (sedaj Radovljice, Bleda in Bohinja) v skladu. Zato je svet imenoval župana in enega od svojih članov v posebno usklajevalno komisijo. Sicer pa v Bohinju, če izvzamemo težave z iskanjem službenega stanovanja za zdravnika, večjih stano- vanjskih težav nimajo - lani se je na razpis za dodelitev socialnih stanovanj prijavilo le šest upravičencev iz Bohinja. Po predvidevanjih tako v Bohinju v naslednjih petih letih potrebujejo tri socialna stanovanja, tri neprofitna ter dve stanovanji, s katerimi bodo poravnali obveznosti v zvezi z denaciona-lizacijo. Sicer pa bodo socialno problematiko poskušali reševat s krediti za individualno stanovanjsko gradnjo. Svetniki so v nadaljevanju izvolili novo komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, potrdili pravilnik o nagrajevanju nepoklicnih funkcionarjev v občini ter se za dalj časa ustavili pri 273 milijone visokem občinskem proračunu. Večina svet-nikov je sicer imela pripombe na premalo natančno specificirane proračunske postavke, mnogi so si želeli vpogled v programe, ki jih bo občina (so)financirala. Ob tem pa so vendarle ugotovili, da so omenjene nejasnosti tudi posledica dejstva, da v občini še niso formirali ustreznih komusij, ki bi oblikovanje in izvajanje proračuna spremljale. Zato so bili na koncu mnenja, da bo prihodnji občinski proračun natančneje pripravljen in dokument tudi z veliko večino podprli. Na koncu seje je svet občine Bohin po skrajšanem postopku potrdil še odlok o grbu in zastavi občine. Kot so zapisali v obrazložitvi, bo s tem občini Bohinj zagotovljena razpoznavnost v državnem in mednarodnem prostoru. Bohinjska zastava bo zgoraj bela in spodaj modra, na njej pa bo grb v obliki ščita z ovalnim spodnjim robom. Na sredini ščita je na zeleni podlagi, ki Škofja Loka končno $ proračunom ludi ori obravnavi občinskega proračuna je bilo največ besed o zbiranju in doiaganju odpadkov. Škofja Loka, 17. julija - Medtem ko se preostale tri občine, ki so nastale na teritorija nekdanje občine Škofja Loka že na veliko ubadajo s težavami pri uresničevanju občinskega proračuna, marsikaj pa tudi že postore, je občinski svet občine Škofja Loka, kot zadnji v četrtek sprejel ob&Bsto proračun. Rezerva za manjkajoča sredstva na račun sejne sobe. Splošna kriza in dogodki, ki vso Gorenjsko s problematiko odlaganja komunalnih odpadkov zaznamujejo v zadnjem času, so v veliki meri vplivali tudi na razprave o letošnjem občinskem proračunu, pa ne zaradi pomislekov nekaterih sosednjih občin, ki odlagajo te odpadke v škofji Loki (o ten v občinskem svetu niti niso razpravljali), pač pa načelnih pomislekih o tem, kako najti pravočasne rešitve za ta problem. Zelo prisotna je bila namreč bojazen, da se utegne zgraditi celo regionalna deponija v občini Škofja Loka (Crngrob), hkrati pa pozabi na to, kaj se lahko pri sodobnih pristopih v zvezi z odpadki napravi. Teza, da mora koncept ločenega zbiranja odpadkov, predelave biti izdelan na ravni države, je sicer bila prisotna, vendar so se svetniki pri sprejemanju proračuna kljub temu zavzeli, da se ta projekt za loški prostor posebej izdela. Drugi problem, ki je proračunsko debato kar precej okupiral, je bil predlog LDS, da se začne z urejevanjem otroških igrišč, ki so zanemarjena, s pokvarjenimi (celo nevarnimi) igrali, kar so tudi posebnim tudi slikovnim prikazom dokazali. Ima pa to vprašanje tudi širši pomen in več razsež- nosti, saj gre za kvalitete bivalnega okolja, odnos do teh reči ter vse bolj per<£ problem vandalizma. Oh vsakem novem predlogu, w je zahteval sredstva, je bil? seveda potrebno povedati, od kod vzeti denar, in 08 predlog SDSS je letošnja ''žrtev- postala večja & primernejša sejna soba (tudi za delo občinskega sveta). Podprli so tudi opozorilo, da je potrebno Mu' zejskemu društvu Škofja Loka za izdajanje Loškm razgledov nameniti dodatna sredstva, ter da prireditve v Dražgošah niso več zadeva občine Škofja Loka, zato so sredstva namenili v humani" tarne namene. Niso pa svetniki čisto P02* abili tudi nase: slab milijoj in pol so poleg povračil za volitve, rednega financiranja političnih strank, namenili tudi za delo klubov občinskih svetnikov (to J? edini primer med občinami« da se to posebej financira/ ter sprejeli tudi poslovni* občinskega sveta, kar Je pomemben del zaključeval la konstituiranja tega sveta-Niso pa se mogli sporazumeti o tem, koliko odborov in komisij naj ima občinsKJ svet, saj so bila mnenja o predlogu, ki ga je priprav» župan za 8 odborov in * komisiji zelo deljena. SPreJ jeli so tudi osnutek od'0, *, javnih gospodarskih s'0^ bah. . j Komunala, proračun, županovanje Radovljiški svetniki so z nekaj pripombami potrdili osnutek letošnjega proračuna, ki naj bi znašal nekaj več kot 893 milijonov tolarjev. O predlogu odloka bodo sklepali Še ta mesec. - Župan še vedno nezaposlen. Radovljica, 17. julija - Radovljičani so tokrat brez pripomb in soglasno potrdili odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj in o povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč v občini, ki so ga na prejšnjem zasedanju ocenili za preslabo razloženega, največ pozornosti pa so, po pričakovanjih, namenili težavam s komunalnimi odpadki. Po predlogu Komunale Radovjica je bil namreč na dnevnem redu, tako kot pred tem že na Bledu in v Bohinju, predlog za spremembo uredbe o taksah za obremenjevanje okolja. S povišanjem takse pri postavki 'odvoz smeti in deponiranje odpadkov' bi namreč Komunala zbirala denar za plačilo najemnin in odškodnin krajanom Črnivca, s katerimi so po blokadi sklenili posebne pogodbe. Radovljiški svetniki so se odloČili, da povišanja takse ne odobrijo. Vzrok za to je njihovo prepričanje, da bi moralo biti za plačilo odškodnin v poračunu zbranega dovolj denarja iz Že obstoječih komunalnih taks. Ob tem pa je svetnik Marko Bezjak še opozoril, da Komunala Radovljica denarja, zbranega iz taks, sploh ne nakazuje v občinski proračun in s tem krši zakonske obveznosti. V petek je minilo natanko 200 let od smrti slavnega Radovljičana, Antona Tomaža Linharta. Zato so se dan pred tem občinski svetniki med sejo zbrali v avli občine na otvoritvi razstave, kjer so na ogled dela akad. slikarke Melite Vovk, ki prikazujejo modo in kostume iz Linhartovega časa. Na ogled je tudi ves propagandni material, ki so ga ob praznovanju pomembnih radovljiških obletnic - 500 let mesta, 700 let župnije in 200 let Linhartove smrti - pripravili v ta namen. Svetniki so ob koncu dolge razprave sklenili, da je Občina Radovjica dolžna poravnati svoje pogodbene obveznosti - odškodnine bi morale biti plačane že 10. julija, zato krajani Črnivca spet grozijo z zaporo dovoza do deponije - občanov pa z novimi davki za enkrat ne bodo obremenjevali. Poleg tega pa so še vložili pobudo za pripravo odloka o cenah komunalnih storitev, ki se bodo v novih občinah, na-slednjicah bivše radovljiške, razlikovale. Zato, ker je nova občina Radovljica s problematiko deponije bolj obremenjena kot ostali dve, in zaradi različne oddaljenosti od sedanje in bodoče deponije. Ob tem pa je bilo na četrtkovi seji spet slišati predloge, da bi radovljiške odpadke vendarle vozili na Malo Mežaklo in finančno sodelovali pri obnovi jeseniške deponije. Sicer pa se je tudi na zadnji seji radovljiškega občinskega sveta, tako kot že na dveh pred tem, zataknilo pri težavah (ne)poklicnega Županovanja Vladimirja Černeta. Tokrat svetniki njegovega predloga o poklicnem opravljanju funkcije sploh niso uvrstili na dnevni red. Na prejšnj seji so namreč sklenili, da se bodo o županovem predlogu odločali na podlagi dogovora okoli programskih točk med županom in predsedniki poslanskih skupin. Ker do tega dogovora še ni prišlo, bodo svetniki o županovanju ponovno govorili prihodnjič. • M.A. 9 0 vSedma seja občinskega sveta Gorenja vas - Poljane Dražji odvoz odpadkov - dražja voda Tudi v Gorenji vasi opozarjajo Ločane, da naj si ne lastijo skupne deponije in postavljajo pogoje. mil1 sejo občinskega sveta prepričljivi, tako so ^ to rekli, da je minila v sprejem Poslovnika OP Gorenja vas, 17. julija - Za sedmo občine Gorenja vas - Poljane bi lahko .«.«..., ua .« ......... * »jm«j«uj znamenju zavrnitve večine predlogov, ki jih je občinskemu |tCga sveta po hitrem P° . svetu podal župan. Zavrnili so sprejem Poslovnika občins- ODjcu sa: so ocenili, da ga ji kega sveta po hitrem postopku, imenovanje podžupana, pa P |' * ... oredelat'' tudi na dogovore o nadaljnjem opravljanju komunalne potrebno temelji 1 ww ju službe in zlasti odvoza komunalnih odpadkov so imeli vrsto imeli vrsto pomis pripomb. K vedno bolj aktulani problematiki odvoza komunalnih odpadkov na skupno komunalno deponijo v Dragi pri Škofji Loki so na seji občinskega sveta Gorenja vas - Poljane dodali kar nekaj novih vidikov, saj so zahtevali, da se za nova vlaganja v obratovanje in sanacijo prouči dejanske deleže iz posameznih občin, predvsem pa morajo biti nove občine, saj gre za skupno premoženje, povsem enakopravne pri njenem izkoriščanju. Da se ne bi morda zgodilo, da občina občine Gorenja vas - Pol-Škofja Loka ugotovi, da ima jane dobe praktično vso komunalno deponijo Še za pitno vodo! Vrtci "končno" dražji Slabo pripravljeno gradivo brez prave obrazložitve je bilo vzrok, da na prejšnji seji občinskega sveta Gorenja vas - Poljane niso potrdili predloga o povišanju deleža staršev k oskrbninam. Na tokratni seji je bila napaka odpravljena, slišali pa smo tudi informacijo o dveh novih oddelkih v jeseni. Dvomimo pa, da je k nekaj več kot 14-odstotni podražitvi prispevala grožnja župana: "Ce tega ne boste sprejeli, pa povejte, katero cesto ne bomo asfaltirali../* lekov dlaga"0 ravo nekaj let, če ostalim občinam v Dragi ne dovoli več odlaganja, ali pa ga začne onemogočati z nesprejemljivimi pogoji. Ti morajo biti za vse koristnike enaki, vključ- Kljub praktično vzorno pripravljenemu gradivu za sejo - po tem bi se lahko zgledovali tudi v občinah, kjer imajo bolj razvite službe - pa so bili argumenti, s katerimi je utemeljeval no s Škofjo Loko, tam pa naj župan nekatere predloge ne pozabijo, da prav iz občinskemu svetu, premalo sprememb na pre sestavo komisij (za pnp delitvene bilance, za ocenjevanje Škode ob naravnih & drugih nesrečah), pri predlogu za imenovanje podžupa-na pa so se uprli ob ugotovitvi, da župan predloga ni uskladil s strankami-Ogorčen je bil tudi p*6' dlagani kandidat Roman Oolenec, kije povedal d* se o tej kandidaturi z njin1 ni nihče resno pogovoril da na kandidaturo ni da} soglasja, še manj pa, da W se pogovorili o deM*1 dela. Strinjal se je s tem, da to ne more mim° strank, da takega imenovanja ne kaže izpelji1 "na silo", pri čemer $e kandidaturi za podžup*' na dokončno odreka, na naslednjih volitvah P.a zagotavlja, da bo kandidiral za župana. Občinskemu svetu seveda o preostalo drugega, da imenovanje za da) časa odloži. 9Ši9fgi Z GORENJSKIH OBČIN ^čitniško društvo Kranj Informacije na enem mestu ihdi i na Gorenjskem deluje Počitniška zveza Slovenije. j^nj, 17. julija - Počitniško društvo Kranj j* edina taka organizacija na Gorenjskem. *P*da pod širšo organizacijo pod imenom Počitniška zveza Slovenije. Pred letom 1991 nHe ce'oma organizacija imenovala Počit-pka zveza Jugoslavije, z osamosvojitvijo pa Je dobila ime, kakršnega nosi danes. Sedaj ima društvo okrog petsto članov, endar se to število vsako leto povečuje s Pridobitvijo novih članov. Večinoma so to J"adi, ki jim društvo nudi najrazličnejše Rodnosti, ne smemo pa pozabiti tudi celih arJžin, ki so njihovi člani. Y*novna dejavnost društva je organiziranje bučnih prevozov za gorenjske osnovne in rednje šole ter druge vzgojnoizobraževalne avode. Priskrbijo vam prevoz z avtobusom, WOm, ladjo ali z gondolsko žičnico. v .V^ijo najrazličnejše informacije o leto-arWn in potovanjih po svetu. Zberejo P°datke o državi, kraju, kjer želite počitni-v°vati, se pozanimajo o možnostih prenoče-anja v različnih cenovnih razredih. £a študente, ki želijo počitnikovati v tujini £ uveljavljati prednosti ter popuste, pa AISIC mednarodno študentsko izkaznico j?člt-niško društvo Kranj upravlja prvi P°citniško-prenočitveni dom na Gorenjs- kem, imenovan Youth Hostel Bledeč na Bledu. Lastnik tega doma pa je Počitniška zveza Slovenije. Dom je odprt celo leto in sprejme osemindvajset gostov. Največ obiskov je poleti in v času novoletnih praznikov. Poleg doma Bledeč je na Gorenjskem še en Vouth Hostel v Bohinju, ki pa sprejme več gostov, vendar ni tako polno zaseden. V petek je bila na Ljubelju otvoritev Youth Hostla v obnovljeni stražnici. Med povabljenimi gosti pa ni bilo Počitniškega društva Kranj. Zato smo se oglasili pri njih in jih povprašali, kaj menijo o domu na Ljubelju. Povedali so, da o Youth Hostlu in o upravitelju ne vedo ničesar. Last Počitniškega društva Kranj pa je Youth Hostel v Premanturi na Hrvaškem. Prav ta objekt pa povzroča društvu največ težav. Ker leži v sosednji državi, Mednarodna Youth Hostel federacija ne priznava Slovenske počitniške zveze. Kljub težavam pa kranjsko počitniško društvo organizira letovanje v Premanturi. Zaradi sprejemljive cene se za letovanje odloča predvsem mladina,toda tudi zrelejših gostov ne primankuje. • P.Z. t Kritične besede o kranjskogorskem turizmu Turistično zaspana alpska vas Kranjska Gora, 17. julija - Kranjska Gora postaja vedno bolj turistično zaspana alpska vas, ki ji do kvalitetne ponudbe še marsikaj manjka, predvsem infrastruktura. O slabi turistični sezoni se pritožujejo vse turistične dežele Evrope, ki že terjajo državne subvencije. _as dopustov je tu, predlogov za počitnice pa ogromno slovenska obala ali Španska riviera Na minuli seji kranjskogorskega sveta, ki so jo posvetili obravnavi turističnih problemov, so svetniki in povabljeni gostje - direktorji hotelskih hiš, turistični delavci in drugi -opozorili na najbolj pereče težave, zaradi katerih je, po mnenju nekaterih. Kranjska Gora postala turistično domala pozabljena alpska vas. Zelo kritično je o turizmu v Kranjski Gori spregovoril direktor največjega hotela, hotela Kompas v Kranjski Gori, Borut Perov-šek, ki je dejal, da se je neumestno slepiti, da je turistična sezona zadovoljiva ali celo dobra. Turistična sezona je slaba in nobeni odstotki ali številke tega dejstva ne morejo spremeniti. Direktor Borut Perovšek: Do leta 1990 je imela Kranjska Gora od 500 do 600 tisoč nočitev letno, lani jih ni dosegla niti 340 tisoč. Zakaj? Za slabo sezono je več zunanjih vzrokov, če pa hočemo biti objektivni, je del krivde tudi na samem kraju, ki ima vrsto infrastrukturnih problemov. Ko so zgradili obvoznico mimo Kranjske Gore in predor Karavanke, je Kranjska Gora izgubila del tranzitnih gostov; v kje Slovenija je. Ko pa boste sezoni so le enkrat prižgali luči. Danes ima vsak, še tako majhen in nepoznan slovenski kraj vsaj nekaj sto metrov umetnega snega, ki ga vsa Kranjska Gora ne premore. Da ne govorim o tem, da nima niti sankaške Eroge. Drsališča ni, letnega opališča z ogrevano vodo tudi ne, modernih žičnic ni, ni garancije umetnega snega... Žal je tudi tako, da zgornje-savska dolina vedno bolj izgublja identiteto. Kozolci kot pomemben del slovenske narodne zapuščine in etnografske posebnosti, so pokriti s pločevino ali so zidani. Ni prav nobenega urbanističnega in prostorskega reda, za kar so odgovorne strokovne službe. Kljub vsemu je bilo nekaj zgrajenega: zrasli so številni zasebni penzioni in apartmaji, ki so pomembno dopolnilo turistične ponudbe. Dokaj čisto ostaja jezero Jasna, priljubljena turistična izletniška točka... Kranjska Gora ima sicer tudi to srečo, da ima svetovni pokal v alpskem smučanju, po katerem je poznana po vsej Evropi! Ce boste v Evropi danes rekli: prihajam iz Slovenije, bo le malokdo vedel, faktične a lj»hknn^ J- J ' j V današnjem Casu rastejo koi gooe po oezju, vam Zg0rnjesavski dolini bi bila rekli, da prihajate iz Kranjske Poln P(?nUdlJ? .vse Od Bleda in Bohinja, Slovenske Ul hrvaške Obale, pa dO turistično še kako pomembna Gore, bodo takoj rekli: aha! ^°Vanj na Sicilijo, V Španijo, Grčijo... Izbire je torej več kot dovolj. železnica. Sedanja cestna infra- Košir in Tomba! Promocija, ki hiristični agenciji Kom- obročnega odplačevanja, zar- spite v šotoru, lahko potujete z vlakom po Evropi, ali pa si Pas n*131 ^anuLecUs ..Poslovalnico v dau d - so nam Pove" Fnim*Je še vedno naiveč 'anja še za slovensko in hrvajjr. " n0 J5 ot>alo, ker sta cenov-Ve*dn naJboli "godni. Vse tudi 7?U?tnikov Pa se odloča Pfedvs!JetovlnJa v tujini -GrčijlSemK^ Raniji, TurčiJ*. se ?ltve"cP ^ar se tJče nastalo Va £°stl Pogosteje odlo-*lLZa hotekkp lasti *hotelske kapacitete, ,b*Utnn lpenzi°ne, kajti te so sob. no ^nejše od zasebnih V Al* . ^riciii vrei0urJ.u Potovalni oslo-kofji S n Y*adovlPci, ' U8°tavlia; * ž!ču' ravno tako S* iS ieto*c*zani" hank DO ?l 3nja 10 P0t0' HinjPt°S1°veniji- Bled, balo PnI-.Seveda slovensko Pot°vanju "nikarJi imajo pri tujino možnost adi česar se jih vse več odloča za tovrstna letovanja. V škofjeloški turistični agenciji Meggi Tours se ponudba in povpraševanje od prejšnjih agencij ne razlikuje kaj dosti. Tudi pri njih je največ zanimanja za Španijo, ki je med cenovno najbolj ugodnimi destinacijami. Povprašujejo tudi po grški otokih, ter seveda Sloveniji in Hrvaški. Zadnje čase pa so zelo popularni enodnevni izleti na Madžarsko, v Gardaland, Mir-abilandijo... Povpraševanje za kmečki turizem pa je ne glede na turistično agencijo že po tradiciji majhno. Sicer pa ni nujno, da se za počitnice odločite preko turističnih agencij. Obstaja še veliko drugih možnosti, zlasti če ste mladi. Lahko se odpravite s kolesom po Sloveniji in pred hišo postavite tuš in si predstavljate, da ste na morju. Dejstvo je torej, da smo Gorenjci bili, smo in bomo najbrž tudi ostali "morski narod". • Majda Šoro struktura v kraju je katastrofalna! Kraj je z izgradnjo igralnice izgubil tri pokrita teniška igrišča. Ali se tega sploh kdo zaveda, saj je danes gostom na voljo le eno pokrito teniško igrišče? Že pred dvajsetimi leti je bila v Kranjski Gori možna nočna smuka - v letošnji zimski jo ima Kranjska Gora s pokalom Vitranc, je takšna, da se je ne da preplačat! Že nekaj let veliki hoteli ne ustvarjajo akumulacije, saj je stopnja zasedenosti v povprečju le 35 odstotkov! Toliko in nič več -kdor pravi drugače, ne govori resnice! ...« • D.Sedej v §k fi. *H Loki ima sedež rodoslovno društvo si imanje za prednike ptanoS0 rod°slovno društvo (SRD), ki je bilo .° deloval0 J18"* lctos in je pred tem približno eno Pripravilo • slovenski rodoslovni krožek, je 11. julija ^anii ^ruštvn^ prvi rcdni občni zbor. Ho ZgO(j0 utrditi rodoslovje (genealogijo), to pomož-ža°stanek Vedo«tudi na Slovenskem ter nadomestiti. Noslovi r2as?sednJirni državami, kjer obstajajo posebni n° trad^' Vam' centri' rodoslovna društva z dolgo-Predvsern razn°vrstna specializirana literatura in Mornar Zi?Vestx0 pripadnosti določeni družini, rodu stavil, n i lm" 3X14 društva, ki nas Je okro8 50« smo si ViUlJe i ',alofco povečati zanimanje Slovencev za razisko- tWš?Vn I* P°rekla- lavr»a Dr?.,! aja ^stranski mesečnik Drevesa, pripravlja o?0vna dreve"^ *er!ealoških. P»kazih (rodovniki, eneaioških -Sa' rod°vni seznami, seznami potomcev), njige JJJJ v!rin podatkov (raziskovalni centir, matične n ^nalnilr. ° računalniških programih in rabi Pripravlja V rwdoslovju... Zbira tujo literaturo ter i^Vnjk,lrpnročmke. k°l sta na primer Priročnik za *ra*oy V?e Jetnike in Štirijezični slovar rodoslovnih h^irjenih sIovcriščino smo prevedli enega najbolj nVlc nI amer,skih računalniških programov za rodov-, Član^othcrs Keeper. i!tftraturo S?h°J izmenJujemo izkušnje in predvsem tujo ^ame7iVuSaj s,ovenska ob prizadevanju Društva in *"iKov Jele nastaja. Slovensko rodoslovno društvo Lipica 7, 64220 Škofja Loka GORENJSKE KORENINE Blejčeva mama je druga najstarejša občanka Tržiča Čestital ji je tudi tržiški župan Spodnje Vetrno, 17. julija -Sedem otrok, dvanajst vnukov, enajst pravnukov in štirje prapravnuki so bera, s katero se lahko pohvali le malokateri Gorenjec. Marija Mali, po domače Blejčeva mama, s Spodnjega Vetrna, ki je minuli četrtek slavila svoj 90. rojstni dan, pa se lahko. Toliko let pa še vedno tako mlada po srcu in duhu, še vedno trdnega zdravja. In želimo ji, da ji v prihodnje življenje tega ne bo prikrajšalo. Da je devetdeset let res častitljiva starost, je dokazal tržiški župan Pavel Rupar, ki ji je prišel voščit s šopkom vrtnic in steklenico vina. Pa še zapela sta skupaj, kot se priložnosti pritiče. Blejčeva mama je imela težko življenje. Pri komaj petih letih je izgubila mater in to jo še vedno razžalosti, ko pomisli na svoje otroštvo. Kot edina ženska roka pri hiši je morala od tedaj naprej pa do svojega 22. leta, ko se je omožila, skrbeti za očeta in tri brate. Poročila se je s Korlom z Vetrna. Na kmetiji je bilo dovolj dela: sedem glav govedi, konj pa ovce in kokoši, na poljih pa vseh vrst žita, kar se srcu zahoče. Ni čudno, da je njen delovnik trajal od četrte ure zjutraj do desete ure zvečer. Ob tem pa je vzgojila še sedem otrok. Ena od hčera se spomni pripovedovanja, kako je mama še zadnje ure pred porodom vestno delala. Ko je začutila, da je prišel čas poroda, je še poskrbela za krmo, podelala na polju, kar je bilo potrebno, nato pa se je usedla na klop pred hišo in dejala soprogu: "Korel, čas je, da greš po babico." Pa recite, da to ni primer prave slovenske kmečke matere. Vendar je tudi mož Korel. dobro opravljal svojo nalogo ob porodih. Vedno je prve, najtežje dni lepo skrbel za ženo, ji kuhal, pospravljal. Seveda poleg običajnega dela na kmetiji. Spomin ji seže tudi v drugo svetovno vojno. Tedaj je bila njihova hiša vedno polna partizanov, ki jim mama Marija ni nikoli odtegovala hrane. Mogoče je prav zaradi tega malo manjkalo, da ji Nemci niso odpeljali moža v koncentracijsko taborišče. Danes Blejčeva mama živi sama v svoji hiši. Pa ne, da je njeni otroci ne bi hoteli v svojih domovih. Le zelo navezana je na dom, tukaj so navsezadnje spravljeni vsi spomini. Jo pa otroci pogosto obiskujejo s svojimi otroki, vnuki in pravnuki, da obujajo spomine na prelepe božične večere, ko je po hiši dišalo po slastni potici in drugih dobrotah. Blejčeva mama pravi, da že oa samega začetka prebira Gorenjski glas. Prebere pa prav vse - od osmrtnic do najbolj resne politike. Da pa otroci ne bi ostali nepoučeni, jim zelo rada tudi poroča o tem, kar je prebrala. Tudi radio je v samotnih dneh njen stalni sopotnik. Kaj ne bi bil, če pa ima v hiši kar pet radijskih sprejemnikov. Ni kaj, mama Marija je čudovita sogovornica, ki se je ne naveličaš poslušati. Svojo zgovornost pa je vsadila tudi svojim otrokom, zato so Mal-ijevi zelo prijetna in gostoljubna družina. Gorenjski glas želi Blejčevi mami še naprej toliko zdravja in veselega razpoloženja, kot ju ima sedaj, mi pa se bomo potrudili, da bo naš časopis še vedno ostal zanimiv, da ga bo lahko tudi v prihodnje z veseljem prebirala. • Simon Subic, foto: Uroš Špehar Led v blejski športni dvorani Bled. 18. julija - Podjetje Turizem in rekreacija Bled je že v začetku prejšnjega tedna usposobilo ledeno ploskev v blejski športni dvorani. V tem mesecu, ko so (tudi na Bledu) zunanje temperature čez 30 stopinj Celzija v senci, bodo blejski led preizkušali mladi hokejski upi v Hokejskem taboru Gorazda Hitija, mednarodni hokejski sodniki na strokovnem serninarju itd. Kot pravi Brane Terglav, vodja športne dvorane Bled, so vsi julijski termini na ledeni ploskvi zasedeni. Že od začetka avgusta naprej bodo pripravili tudi termine za rekreacijsko drsanje, led pa bo na Bledu neprekinjeno do maja 19%. Obisk ruske delegacije Kranjska Gora, 17. julija - Minuli četrtek je bil v Kranjski gori na uradnem obisku izredni in pooblaščeni veleposlanik Ruske Federacije v republiki Sloveniji gospod Aleksej Nikiforov. S predstavniki kranjskogorske občine se je pogovarjal o organizaciji obiska vladne in verske delegacije iz St. Petersburga, ki bo ob koncu meseca obiskala Slovenijo, Kranjsko Goro in sklenila svoj obisk s tradicionalnim spominskim srečanjem pri ruski kapelici na Vršiču. Veleposlanik je poudaril, da ruska Cerkev skrbi za kapelico, zato bodo njihovi duhovniki v nedeljo, 30. julija, v kapelici opravili bogoslužje. Delegacijo, ki se bo skupaj z ženskim pevskim zborom iz St. Petersburga mudila pri nas, bodo sestavljali oba podžupana St. Petersburga, predstavniki gospodarstva in medijev, zato bodo del obiska izkoristili tudi za razgovore o gospodarskem sodelovanju, predvsem na področju turizma. • D.S. Turistov več kot lani Bled, 16. julija - Na Bledu je od 1. januarja do vključno 15. avgusta lani prenočilo 113.504 turistov, letos jih je v tem obdobju 15 odstotkov več - 130.156. Ko smo v nedeljo okoli poldneva zavrteli telefonsko številko Turističnega društva Bled, se je oglasil tajnik Miro Mulej in povedal, da so v društvu turistom v teh dneh na voljo prav vsak dan od devete do osemnajste, in nam postregel z nekaj zanimivimi podatki: v prvih petnajstih dneh mesec julija so imeli na Bledu 18.138 nočitev, kar je 2.355 (15 odstotkov) več kot lani Prejšnji mesec so jih beležili 38.755, to je 37 odstotkov več kot junija lani, medtem koje število flede na junij *93 naraslo ar za 107 odstotkov. Minulo soboto zaradi slabega vremena naval turistov na Bled ni bil tako močan, v nedeljo pa se je proti Bledu valila kolona vozil Že v jutranjih urah in so bili okoli poldneva že zastoji. Kot je povedal Miro Mulej, se obiskovalci poslužujejo brezplačnega prevoza od parkirišč do kopališč. • M.A. "Naj medi!" Žiru 18. julija • S priložnostno slovesnostjo in čebelarskim pozdravom "Naj medi!" so v nedeljo člani Čebelarske družine Žiri obeležili 90-letnico organiziranega Čebelarjenja na Žirovskem. Na proslavi so prizadevnim Članom in zunanjim sodelavcem podelili priznanja Antona Janše ter predstavili brošuro avtorice dr. Marije Stanonik "Čebela - Žlahtna spremljevalka slovenske kulture". Na lovski veselici več tisoč ljudi Meja • V soboto so lovci družine Sorsko polje pri svoji koči na Meji pripravili tradicionalno lovsko veselico, ki je tudi tokrat privabila najmanj tri tisoč ljudi. V prijetnem hladu gozda so lovci med drugim ponudili odličen srnin golaž, ki ga je - tako kot vsako leto - pozno zvečer zmanjkalo, gostje so na srečelovu (na fotografiji) lovih srečo in tiho upali, da bo eno od koles postalo njihovo, svoje spretnosti so preizkušali v streljanju na tarčo in v kegljanju za prašiča, plesno razžaljeni pa so se zavrteli ob zvokih ansambla Stopar, ki je igral in prepeval do zgodnjih nedeljskih ur. Dobiček od veselice bodo lovci družine Sorsko polje porabili predvsem za fazane in krmo, njihova koča pa tudi še ni do kraja opremljena. - H. Jelovčan 5. avgust spominski dan nekdanje radovljiške občine čeprav še nikjer ni uradno ukinjen občinski praznik nekdanje občine Radovljica, kaže da se je to vendarle zgodilo. Na velikih lepakih in številnih drugih informativnih listih o poteku prireditev v okviru "Radolškega poletja", ni duha ne sluha o 5. avgustu, dnevu, ko so se občani nekdanje radovljiške občine spominjali ustanovitve prve večje partizanske enote v Sloveniji Cankarjevega bataljona jna Jelovici, ki se je proslavil v znameniti Dražgoški bitki januarja 1942. Borci, in ne samo on«, se sprašujejo, kdo si je vzel pravico brez slehernega sramu enostavno izločiti občinski praznik 5. avgust? Namesto tega si občinski veljaki v tem časovnem obdobju izmišljajo nove jubileje in prireditve, ki imajo zelo pomanjkljivo opravičilo. Kljub temu 5. avgust ne bo pozabljen! Kot vsako leto se bodo tudi letos na ta dan srečali nekdanji boric, aktivisti in drugi udeleženci boja proti okupatorju z mlajšimi pohod-niki na Vodiški planini. Pri Partizanskem domu bo tovariško srečanje, ki ga organizirajo skupaj občinske organizacije ZZ-BU NOB občin Bled, Bohinj in Radovljica. To naj bo tudi v prihodnje srečanje prijaznih ljudi dobre volje in spominski dan na slavno preteklost NOB na Gorenjskem. To načelo naj bi v vseh treh novih občinskih organizacijah ZZBU NOB zapisali v svoje Statute. • JR IZ GORENJSKIH OBČIN 10. spominski pohod borcev in mladine na Triglav Partizanska pesem pod Triglavom Okoli 3.000 ljudi se je zbralo ob Šport hotelu na Pokljuki, kjer je bila sklepna slovesnost ob jubilejnem pohodu borcev in mladine na Triglav. Organizacijo pohoda v prihodnjih letih prevzema Združenje veteranov vojne za Slovenijo. Goreljek, 17. julija - Letošnjega 10. spominskega pohoda borcev in mladine na Triglav se je udeležilo več kot 360 pohodnikov, od tega okoli 200 nekdanjih borcev NOB, drugi so bili vojni veterani za Slovenijo, gostje in mladi. Po pričakovanju organizatorjev se je na sklepni slovesnosti, ki je bila minulo soboto na Pokljuki, zbralo okoli 3 tisoč ljudi, ki so se na Goreljek pripeljali z več deset avtobusi in osebnimi avtomobili z vse Slovenije. Letošnji pohod, ki je potekal tudi v okviru praznovanja 50-letnice zmage nad fašizmom in ob 100-letnici postavitve Aljaževega stolpa, bo prihodnje leto pripravilo Združenje veteranov vojne za Slovenijo, ki je bilo soorganizator letošnjega pohoda. Tako se bo nadaljeva- la tradicija pohoda na Triglav, simbol slovenstva. Obiskovalce ob Šport hotelu je najprej pozdravil predsednik Združenja borcev NOV Radovljica Pavel Žerovnik. Še posebej častne goste, med katerimi je bil Milan Kučan, predsednik države, dr. Ivan Kristan, predsednik državnega sveta, dr. Marjan Šturm, predsednik slovenskih organizacij na avstrijskem Koroškem, do-berdobska delegacija in drugi. Obiskovalci slavnostne prireditve so bučno, z dolgotrajnim ploskanjem in skandiranjem pozdravljali Milana Kučana in bili zadovoljni z bogatim kul-turno-zabavnim programom, v katerem so sodelovali pihalni orkester iz Kranja, partizanski pevski zbor - nekateri pevci zbora so zapeli tudi vrh Trigla- Na Goreljku na Pokljuki so številni obiskovalci slavnostne prireditve bučno pozdravili predvsem Milana Kučana. va - pevka Jerca Mrzel, igralec Marko Simčič in drugi, za zabavo pa je poskrbel Alpski kvintet. Slavnostna govornica je bila ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar, ki je med drugim dejala: »Tudi partizani, zbrani na tej prireditvi, ste se s svojim bojem postavili ob bok narodom protifašistične koalicije in razen vas tedaj ni nihče verjel v zmago. Ta vaša odločitev je bila nepreklicna in pomembna za našo prihodnost in prihodnost naslednjih rodov... ..Velikokrat slišimo, da so danes porušene vse resnice in vrednote, a te vrednote so vtisnjene v naše življenje: zvestoba domovini, poštenost in solidarnost, vera v samega sebe, tovarištvo... Priča smo tudi poskusom prevrednotenja zgodovine v vsakdanjem političnem boju. Vendar bo treba priznati, da so bili nekateri na zgodovinsko drugačni in poraženi strani.. ...Škodljivo je, da kot narod trošimo energijo v tako smer, kajti zamudili bomo prihodnost. Tudi osamosvojitve leta 1991 ne bi bilo, če ne bi bilo upora proti nacifašizmu.. ...Tudi kot ministrica se zavedam, kaj je treba storiti in ne porušiti vsega, kar je bilo v preteklosti dobrega. In dobrega je bilo veliko. Kdor pa ne spoštuje lastne preteklosti, tega tudi drugi ne spoštujejo. Moramo reči glasen NE sovraštvu, delitvam, blatenju in nedostojnosti in ne dopustimo, da nas uniči lastno sovraštvo...« * Tekst in sli ka D.Sedej Gašenje kot pred sto leti Vintgar pri Bledu, 15. julija - Na pomagajte, gori! S tem klicem so že v prejšnjem stoletju ob požaru ljudje klicali na pomoč gasilce, ki so nato pridrveli s konji in vozovi ter z ročnimi črpalkami pogasili ogenj. Te stare tradicije pa so se spomnili tudi pri Komisiji za zgodovino in kulturo gasilstva in požarnega varstva pri Gasilski zvezi Radovljica, ki je v soboto na Vrščah pri Vintgarju priredila prikaz gašenja s staro opremo. Pet gasilskih društev - Gorje, Podhom, Bohinjska Bela, Radovljica in Selo - je tako prikazalo staro gasilsko opremo in tehniko, od čelad do ročnih črpalk. Po besedah predsednika Komisije za zgodovino in kulturo gasilstva in požarnega varstva Marjana Zupana se je odnos do tradicije danes močno spremenil in gasilska društva ljubosumno čuvajo in hranijo staro opremo. Tako so v soboto na Vrščah zares zažgali leseno kolibo in gasilci v starih uniformah so s konji in vozovi pridrveli do prireditvenega prostora in nato z ročnimi črpalkami in vedri pogasili ogenj. • U.P., foto: LJeras Kosci tekmovali v Selcih Selca, 16. julija - Turistično društvo Selca je v nedeljo pripravilo tradicionalno, ze 24. prireditev "Kosec vabi". Na prireditvi, ki je v slovenskem koledarju uvrščena med etnografske, so se v košnji Eomerile ekipe koscev. Po-ošeno travo so nato grabl-jice pograbile v kupe, komisij u jia je ocenila k\a-liteto košnje in skupni Čas. Pripravili so tudi zabavna tekmovanja v spretnostih kmečkih opravil in podelili nagrade za prizadevnost pri urejanju domačij. V kulturnem programu so nastopili harmonikarji in folklorna skupina iz Nek. * U.P. Polovična Šenčurska noč Sobotni večer s Pop Designom odpadel zaradi slabega vremena Šenčur, 16. julija - Šenčurska noč, katere idejni vodja je bil Bojan Pipan, je letos praznovala šele drugo leto. V pete* zvečer je obiskovalce zabaval ansambel Bratov Poljanšek. organizator Košarkarski klub Šenčur, ki je letos napredoval v tretjo slovensko ligo, pa ie poskrbel tudi za srečolo* s 740-timi nagradami. Najbolj srečen je bil dobitnik pisalne mize, če so prvo nagrado podelili že v petek. Med številnimi obiskovalci je bil tudi šenčurski župan Franc Kern: "V Šenčurju bi moralo biti več takih zabavnih prireditev, da bi ljudje vsai za trenutek pozabili na vsakdanje skrbi. Tudi sama Šenčurska noč mora biti v prihodnje širše organizirana, tako da bi bila večerna veselica le del celotne prireditve." > bi morala predvsem mladino zabavati skup*11* i, vendar so organizatorji prireditev odpoved^. V soboto Pop Design zaradi slabih vremenskih napovedi. Tako so mo Šenčurjani in ostali, ki so nameravali priti na zabavo, povsem lepi sobotni noči svoje plesalne normone sproščat kje drugje. Šenčurski košarkarji bodo morali denar t pokritje stroškov lige iskati tudi na drugih virih zaslužka. Šenčurjani pa upati na uspešnejšo tretjo Šenčursko noč. . Šubic, foto: LJeras J Zbor motoristov v Žireh Grmelo brez bliska in strele Ziri - V organizaciji domačega moto kluba "Rolling Bone», bil minuli konec tedna v Žireh tradicionalni zbor motor1 ^ ops... "bikerjev" bomo napisali, kajti vsak, ki ima motor« "biker", pri vsej tej stvari gre namreč za dušo in srce.. Začelo se je v petek, ko so kakšen kilometer od odcepa za Logatec na velikem travniku ob desni strani ceste postavili tovornjak za band, "recepcijo", prve šotore..., in nadaljevalo v soboto, ko so prišli še zadnji "bikerji", bodisi iz naših klubov bodisi iz tujine, Avstrije, Italije, Nemčije, Švice... Motorji, hitn, najmoderneje dizajnirani, nekateri do amena naviti Japonci ali pa hmmm... slikoviti, nekateri med njimi prave umetnine, chopperji, ali pa... skupinica mladih Italijanov se je prirolala kar na napol podrtih vespah. "Naš klub Rolling Bones, imena smo se spomnili nekega dne ob gajbi pira v moji sobi, deluje od leta '89, s tem, da smo se kaki dve leti bolj vozili naokoli po bikerskih zborih po Evropi, pridobivali izkušnje in nove in nove prijatelje, ki so danes recimo tukaj naši gostje," je razlagal podpredsednik kluba Rado. Zanimivo, da je le 0 pravih Rolling Boncsov, saj so pravila za vstop v klub zelo ostra. Najprej moraš biti slovenski državljan, imeti moraš registriran motor, opravljen izpit, vendar to so le formalne zadeve, saj je najbolj bistveno, da si biker z dušo in srcem. Svojo pripadnost pa lahko dokažeš v enoletnem "vajeniškem" stažu. Po enem letu pa se na sestanku odločijo, ali biulo novinca sprejeli ali ne "2entke? Ne ženske pa ne morejo biti prave članice, kot tene, punce, prijateljice so lahko le podporne članice, taka so pač evropska bikerska pravila. Ni pa pomembno, kakšen motor imaš, lahko je tudi japonski kladu, va/no je, da gre motoi vsaj kakih ISO na uio," pravi Rado in dodaja, da »cer po cestah ne divj»)°; gredo ponavadi, ko potofr kar dol z avtoceste, saj i. vožnja po starih cestah zanimiva... Seveda pa se klubu ravnajo po strogi h'ej arhiji, predsednik, podpredse0 n'k, potem pa po staž« klubu... v Prava scena se je pravzapt* začela, ko je na prizori prigrmelo kakih štirideset J* derjev" kluba 'Living Frce 1 Avstrije in med njimi mlad0 poročenca s šopkom na tnol<>l ju Za poročno gostijo sta . namreč ubrala kar žirovs* motodklkticm zbor. Bolj se J dan prevešal v večer, bol} J i noro, posebno ob fr^JJJjJ nalnih "tekmovanjih^ pira, porivanju em.'rockal, »O^J paf kale ludi ight klub K'^podc'' lem nagrade pa"fcaag i, za najstarej^^u7jdalj>; "•najtop* ^££j# pot, na ivo] raftm P" ud. t.s.a/največpm.j Tekst in foto: Igor K OGLASI 7. STRAN • GORENJSKI GLAS LOŠKA KOMUNALA Oskrba z vodo in plinom, d. d. Škofja Loka Kidričeva c. 43 a 64220 ŠKOFJA LOKA ^a uprava Loške komunale, d.d., Škofja Loka skladno s 27. čl. statuta PREKLICUJE 1. skupščino Vsi d ..sk!icano za dan 28- 7- 1995 ob 8- uri lo*if !?ari* boste o novem datumu sklica 1. skupščine Ke komunale, d.d., Škofja Loka v zakonskem roku pravočasno obveščeni. Prosimo za razumevanje. Prva uprava - direktor Loške komunale d.d. Škofja Loka IVAN KEPIC, dipl. ing. NAGRADNA I tm 1111 ■ 1111111111 ■ R foto bobnar Kranj KONICA FILM r (2 kom) 135/ 24 + CD SUPER CENA 1699,00 M MS I kupljene filme, razvijamo brezplačno I KODAK EKSPRES jf»tvl/m/« filmov In vdelava fotografij foto bobnar LJUBLJANSKA 1a 64000 Kranj Tel.: 064/ 221-112 FOTOGRAFIRAJ! IZKORISTI PRILOŽNOST! Foto Bobnar in Gorenjski glas izbirata najboljšo fotografijo na temo "POLETJE" Edini pogoj za sodelovanje je, da posnameš zanimivo, vznemirljivo, nenavadno- skratka cool, cool fotografijo in jo v kuverti Foto Bobnar (dobiš jo pri Foto Bobnarju v Kranju ali Šk. Loki) pošlješ na naslov. Gorenjski glas, oz. Foto Bobnar, Ljubljanska 1/a, 64000 Kranj. Strokovna komisija bo izbrala tri (3) najboljše fotografije, če pa Tvoja ne bo med njimi, Ti bo mogoče naklonjen žreb in boš izžreban za eno od tolaiilnih nagrad. NAGRADE SO: 1. Fotoaparat NIKON 2. Fotoaparat KODAK 3. 5 barvnih filmov Kot vidiš, nagrade so super! Fotografiraj, zabeleži svoj najzanimivejši motiv! Najbolj odštekan trenutek! Sodeluj, bodi naj!!! GLAS NAGRADNA VABIMO VAS NA OBISK IN OGLED prenovljene in povečane BLAGOVNICE v Škofji Loki POSEBNA PONUDBA od 20. do 22. julija BLAGOVNICA, Kapucinski trg 12, telefon: (064) 620-769. PRODAJNI PROGRAM: PRITLIČJE: posoda, gospodinjsko steklo, porcelan in kristal, ročno orodje in brusni material, električno ročno 0r°dje, strojno orodje, stroji in kompresorji, barve, laki, pribor in čistila, ... pRVO NADSTROPJE: bela tehnika, mali gospodinjski aParati, akustika, elektromaterial, svetila, fotomaterial in Vr*ni program za zalivanje. 10% popust elektroinštalacijski material elektromotorji svetila premazi za zaščito lesa IN ŠE: vrtalni stroj Bosch, PSB 450R vrtalni stroj Black&Decker, KD 574 RE kotna brusilka Iskra ERO, KB 69A kosilnica na nitko Black&Decker, GL 330 sesalec Black&Decker, HC 431 Jupol Jub, 30 kg pomivalni stroj Gorenje GA, S 603, rjavi zamrzovalna omara Gorenje GA, £0 23.3 enovratni hladilnik Iberna, SMP 25 ECO, 250 I dvovratni hladilnik Iberna, SDP 24 ECO, 230 I dvovratni hladilnik Iberna, SCM 27 ECO, 286 I dvovratni hladilnik Iberna, SCB 36 ECO, 360 I barvni televizor Samsung, CX 5342 AT barvni televizor Samsung, CX 5051 AT glasbeni stolp Samsung, MAX 335 radiokasetofon Samsung, RCD 835 radiokasetofon Samsung, RCD 1360 radiokasetofon Samsung, ST-A 73 videorekorder Samsung, VX 336, 14.209,80 15.456,00 8.652,60 7.969,50 6.990,00 2.940,30 76.604,00 62.594,40 45.705,60 51.127,60 63.364,10 90.372,10 64.001,00 55.698,00 46.759,20 22.510,60 25.573,60 9.517,30 51.311,30 >MERKUR ^Pust velja za vse izdelke v zalogi, pri takojšnjem plačilu, pri plačilu s potrošniškim posojilom in plačilu s plačilno kartico. JJ KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Mestne hiše je na ogled retrospektivna razstava akad. slikarja Milana Batiste z naslovom Jedkanice. V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava male plastike Andreja Pibernika. V galeriji Bevisa je odprta razstava slikarjev Lojzeta Spacala, Jožeta Ciuhe, Andreja Jemca in kiparja Draga Tršarja. V galeriji Pungert so na ogled slike nastale v likovni koloniji Premantura 94. V Mali galeriji razstavlja kipe Matejka Belle. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Varstvo narave na Slovenskem, RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled kiparska razstava akad. kiparke Sabe Skaberne. BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja slike Erna Ferjančič - Fric. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikar Lojze Čemažar. V galeriji Fara so na ogled fotografije članov Foto kino kluba Anton Ažbe Škofja Loka. V galeriji Loškega gradu razstavlja slikar Marjan Belec Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V okroglem stolpu je odprta razstava Zapuščina iz Gorenje vasi, fotografije iz albuma Jožeta Kalana in predmeti iz arhiva Jožeta Demšarja. RAZSTAVA 0 JANEZU TRDINI Mengeš, 14. julija - V počastitev 165. obletnice rojstva in 90. obletnice smrti Janeza Trdine so v mengeški galeriji Mežnarija odprli razstavo Trdinovih knjig, rokopisov, ilustracij njegovih Bajk in povesti o Gorjancih, osebnih predmetov in upodobitev. Na slovesnosti, ki sta jo organizirala Muzej Mengeš in Galerija Mežnarija, sta nastopila zbor Mengeški zvon in Mengeška godba, razstavo pa je odprl in o pisateljevem življenju in delu zbranim krajanom govori akademik Dušan Moravec. Poudaril je, da je Trdina predstavnik prve generacije mladoslovenskega rodu, ki je postal z drugo generacijo eden najžlahtnejših vzponov slovenske književnosti. Janez Trdina se je rodil v Mengšu v kmečki družini, šolal se je v Ljubljani in na Dunaju, potem pa služboval v Varaždinu in na Reki. Zadnjih štirideset let je preživel v Novem mestu. Zanj značilno folklorno usmeritev v slovenski pripovedni prozi je začel uveljavljati v Narodnih pripovedkah iz Bistriške doline, do visoke stopnje pa jo je razvil v Bajkah in povestih o Gorjancih. V njih je opazno prepletanje romantičnega nagnenja do ljudske fantastike in kritično realistična obravnavanja človekovih slabosti in družbenopolitičnih razmer. S to drugo lastonostjo je aktualiziral bajeslovni svet in vanj vpleta svojo družbeno misel. Moravec je v svojem otvoritvenem govoru še poudaril, da so Trdino cenili mnogi njegovi sodobniki in ga sam uvršča med vrhove slovenske proze. Vsaj prebivalcem Mengša bo ob ogledu razstave njihov rojak najbrž še bližji. Pripravljena je namreč skrbno in je široko zastavljena. Eksponate so prinesli iz Narodne in univerzitetne knjižnice. Slovanske knjižnice, iz novomeške Študijske knjižnice Mirana Jarca, nekaj jih je posodilo domače župnišče, pa osnovno šola in posamezniki. Pri postavitvi je sodelovala tudi Srednja šola Rudolfa Maistra in prof. Majda Lampič. • M.A. Kiselštajn živi kulturi - Otroški poletni festival '95 TOKRAT LUTKE Kranj - V četrtek, 20. julija, ob 19. uri, bo na vrtu gradu Kiselštajn v Kranju spet veselo. Lutkar Cveto Sever sporoča, da vabi mlade na gostovanje Lutkovnega gledališča z Jesenic. Med Kranjčane prihajajo s predstavo Najesik si stopam; to sta dve pravljici o psičku Rihardu in Rdeči kapici, združeni v eno zelo zanimivo zgodbo. In da jeseniški lutkarji lahko gostujejo na drugem koncu Gorenjske, sta med drugim zaslužna tudi mestna občina Kranj in kranjska Zavarovalnica Triglav. • M.A. Otroci ustvarjajo predstavo Republika Slovenija MINISTRSTVO ZA KULTURO Ljubljana, Cankarjeva 5 JAVNI POZIV VSEM SAMOSTOJNIM KULTURNIM DELAVCEM Ministrstvo za kulturo ponovno poziva vse samostojne kulturne delavce, ki so bili na dan uveljavitve Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Ur. list RS, št. 75/94) vpisani v razvid samostojnih kulturnih delavcev, da v skladu z 62. členom tega zakona oddajo prijavo za vpis v razvid samostojnih ustvarjalcev na področju kulturs z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz 2. člena Uredbe o pogojih za vpis v razvid samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in o vodenju tega razvida (Ur. list RS, št. 23/95) in sicer najkasneje do 29. 7. 1995. Samostojne kulturne delavce, ki tega ne bodo storili do navedenega datuma, bo ministrstvo, pristojno za kulturo, izbrisalo iz razvida samostojnih ustvarjalcev na področju kulture po uradni dolžnosti. Opozorilo: Samostojni kulturni delavci, ki imajo pravico do plačila pnspevkov iz državnega proračuna, so avtomatsko vpisani v razvid samostojnih ustvarjalcev na področju kulture m jim prijave ni potrebno oddati! KO JE SE DALEČ DO DOMA Zbilje - Kdor je na letošnjem srečanju otroških gledaliških skupin Gorenjske konec marca na Jesenicah med 1___?___!J_l a___ii___a.__1__1a_____l___•__ti___IJ •____i___-a___• ■_______• • nm___r\______in pil drugim videl tudi nastop kulturne skupine Ikar, Id jo sestavljajo otroci - begunci iz BiH na Gorenjskem, je --b---------------r-------------1---------' — j ~-------j j ----— —e>----------— ""-"-j"----' _| jfl vsekakor presenečen. Ugledališčena tolminska pravljica Povodni mož, ki so jo izvedli, je bil presenetljivo zrei izpovedni gledališki dogodek. Seveda pa to ni bila edina predstava. Premiera Povodnega moža je bila nekaj prej v začetku marca v KUD France Prešeren v Ljubljani v okviru mednarodnega projekta Vsi drugačni, vsi enakopravni. Avtorica predstave, režiserka, dramaturgi nj a in scenografka vse v eni osebi Breda Rovšek, je za premierno uprizoritev pogumno poslala povabilo tudi Štefki Kučan. Prva dama se je odzvala vabilu, napisala nekaj toplih besed v knjigo vtisov in med drugim ob čestitkah otrokom dejala, da bi bil svet vsekakor drugačen, če bi lahko izpoved njihove predstave imela za vse odrešilno moč. V kulturni skupini Ikar pa niso samo otroci, ki nastopajo v gledaliških predstavah. Skupina šteje vsaj petdeset otrok iz več gorenjskih krajev in tudi iz škofjeloškega begunskega centra. Lani in letos so se predstavili tudi z likovnimi razstavami tako v KUD France Prešeren Ljubljana kot tudi v Italiji. Imajo pa tudi pevski zborček, ki ga vodi profesorica Alma Hasković. Breda Rovšek Povodnega moža so potem Eonavljali tudi v Škofji Loki na oškem odru, v Smledniku, povabljeni pa so bili tudi na republiško srečanje otroških gledaliških skupin v Slovenj Gradec. No, potem se je odprlo kot plaz: ker so jih na ljubljanski premieri videli tudi nekateri pripadniki italijanskih humanitarnih organizacij, je prišlo tudi povabilo za gostovanje v Italiji. Igrali so v Comu, v Albi, Abadii in Mandelli. V začetku junija pa so sodelovali na solidarnostnem večeru z Bosno v Kulturnem domu v italijanski Gorici. Predstava v poletnem gledališču na Studencu LJUDSKA IGRA NA PROSTEM Domžale - V petek, 21. julija, bodo člani dramske skupine KD Miran Jarc - Skocjan v poletnem gledališču na Studencu pri Domžalah premierno uprizorili Črno ženo, dramo v treh dejanjih, v priredbi Ivana Redenika in v režiji Lojzeta Stražarja. Nekateri se bodo morda še spominih, da so ljudsko igro Črna žena z igralsko skupino Miran Jarc pred petindvajsetimi leti že videli. Predstavo so pripravili na bližnji Krtini, jo nekajkrat ponovili in z njo tudi gostovali po bližnjih krajih. Ko so se v društvu odločali za gledališko uprizoritev v tej sezoni, so se domislili prav tega dela, v katerem je takrat igral osrednjo vlogo tudi sedanji režiser Lojze Stražar. Seveda pa so se celotnega projekta lotili bolj širokopotezno in pri tem izkoristili vse možnosti, ki jih daje razsežno prizorišče na Studencu. Na tiskovni konferenci konec preteklega tedna, je režiser Lojze Stražar povedal: "Poletno gledališče na Studencu res nudi izjemne možnosti. V predstavo, potem ko smo prvotno besedilo, ki ga je avtor Redenšek, kot se ve, napisal po ljudski povesti, smo lahko vključili tudi veliko nastopajočih v spremljajočih vlogah ciganov, Turkov, vojakov, kmetov. Vsega skupa nastopa kar sedemdeset igralcev, na sceni pa smo uporabili tudi nekaj konj. S takšnimi uprizoritvami imamo tukaj že veliko izkušenj, saj praktično ne mine sezona, da ne bi pripravili kakšne domače predstave. Najzanimivejše v preteklih letih so bile Voda Jožeta Vombergaija, Vandotov Kckec v PartljiČevi priredbi, Finžgarjev Divji lovec, Gogoljeva ženitev, Kaplan Martin Cedermac in druge." Kaj pripoveduje igra? Zgodba je postavljena v čase, ko so na Gorenjsko še vdirale turške čete. Tudi tam, kjer se bo odvijala predstava, in v bližini je še zdaj nekaj znamenj, ki pričajo o turških vpadih - bližnja cerkvica v Krtini je imela prvotno kar pet metrov visok zid, za katerim so se pred Turki varovali bližnji prebivalci. Vse se plete okoli posestnika Franceta in njegove prve žene Nigane, ki jo ciganska kri spelje od doma; po raznih peripetijah, tudi turškem napadu na vas, pa se drama razplete in zaključi tragično. Ljudsko igro Črna žena bodo na Studencu poleg premiere naslednji petek, uprizorili še v soboto, 22. in v nedeljo 23. julija, vsakič ob 21. uri. V načrtu imajo ponovitev še v jeseni in naslednjo pomlad V predstavi nastopajo v glavnih vlogah: Matej Kotnik, Karmen ZakoŠek, Jernej Girandon, Vesna Humar in drugi. Gledališkemu projektu so pomagali z nasveti tudi strokovni sodelavci kot na primer koreograf Janez Mejač, ki je pripravil plesni del, glasbo je i/bral Dominik Krt, kostume je zasnovala Nada Slatnar, lektorica pa je bila Ana Mlakar, pomočnik režiserja je France Stražar. V tem poleg ljubljanskih Križank edinem pokritem poletnem gledališču pri nas, ki sprejme okoli 12(X) gledalcev, se že vrsto let odvijajo različne prireditve. Ciostili so med drugim tudi mariborsko opero, vsa poklicna ljubljanska in kranjsko gledališče in tudi številna amaterska gledališča, pevske zbore, folklorne skupine in drugo Pred kratkim, v juniju, je nastopila ljubljanska Opera s predstavo Ljubezenski napoj, v naslednjih tednih pa bodo imeli Še prireditve, kot so (ilasba treh dežel, komedijo Mož moje žene, koncert in tekmovanje med dvema županoma Kdo bo boljši ter še opereto Planinska roža v izvedbi KD Žarek i/. Žalca. • Lea Mencinger Te dni so seveda tako kot vsi šolarji tudi osnovnošolci in dijaki, ki kot begunci bivajo na Gorenjskem, na počitnicah. Nekateri iz skupine Ikar so bili povabljeni v Italijo na počitnice k novim znancem, ki so jih spoznali na gostovanju s predstavo. Drugi spet naj bi se zbrali v kratkem in užili nekaj počitnic ob morju v Kopru. Še prej pa bo Breda Rovšek, ki ji pač ne zmanjka ne idej ne organizacijske moči, poskrbela za vse potrebno. Medtem pa že razmišlja, kam bo po počitnicah še potovala njihova predstava in kaj bi po tej uspešnici lahko še ustvarili. Ker je za predstavo Povodnega moža, ki ima razmeroma malo besedila, pesmi uglasbila Alma Hasković, učiteljica na begunski šoli v Škofji Loki, sta že skoraj izoblikovali idejo o naslednjem projektu -recitalu pesmi o Sarajevu. Alma Hasković, ki poučuje glasbeni pouk, je pravzaprav zdaj odkrila, da ji v glasbi komponiranje ne dela nobenih težav, zato bo del izbranih pesmi uglasbila. Seveda pa so zdaj šele pri prvem koraku, pri izbiranju pesmi. Kdo bi jih znal bolje izbrati kot z domov pregnani Sarajevčani, kdo bi jih znal bolje recitirati in peti kot prav otroci polni hrepenenja po domu."Prav to -hrepenenje po domu je bila sporočilnost tudi naše gledališke predstave. Povodni mož skuša dečka zadržati pri sebi z zlatom in dragocenostmi - toda kaj je vrednejšega na tem svetu, kot je dom. Nihče ne ve, ali bodo, tako kot je v pravljici deček spet lahko šel domov in proč od povodnega moža, ti otroci tudi lahko o® ; •ista. tudi Zanje je bilo igranje v predst* vi polno simbolike, zato so ob nastajanju sodelovali s sy I jimi idejami, jo bogatin domišljijo, saj so Še kako prepoznali sporočilnost :r :al italijans*0 am reči, da so to sporočilno znali u—:-----A tipr sin brati povsod, kjer s» nastopali, jezik ni bil nikaJ^k0 pregrada niti za Veliko izkušenj, kako ustvarjajo predstavo, je -Rovšek dobila že med svoj'* rednim šolskim delom, » y sega tudi vključevanje otro, gledališko pedagoško P?** vo, kamor je vključeno imP* vizirano igranje, prosto »*T izražanje, telesne, ll^°ynt L glasbene spretnosti. Med Z*J jimi predstavami, ki so na ta način, je tudi Ztfjj*\ zvonček, v katerem so se tuaf** drugih kranjskih šolah pr**19 vili njeni učenci 2. razretk^ občinstvo," je povedala ojjj*? va mentorica Breda R°v,jy sicer učiteljica na osnovni so« Trbojah. Prav tu na šoli je sploh pps. na idejo, da bi lahko otroke Bosne zbrala v tudi v gleda''5* skupini. Ko sta dva nj en* v Šol" učenca iz Bosne odšla * . za begunce v Kranj, je. * # bogate gledališke id^Jjfj, | časa, ko je igrala na O^JJjjji Pirničah, pa v KUD Smle<£ | prenesla tudi v sodelovanj begunsko otroško gleda skupino. . ^{ei Začeli so z zgodbami (j teksta, dodali glasbo zaradi vojne prezgodaj otroci so našli nov nači"e(jalt žanja, pj%fl SO pO O ffi kaj mislijo ° v tu. Od pršile jih niso ou jS. niti težave ^ kanjem m . nejiin. jjL ov, pa de" tudi m na F j. tek, včasih^ makne . cl. kakšna^ hum Mladi igralci kulturne skupine Ikar ger IZVRSTNI SOLISTKI IN SLOVENICUM (.roblje - Na šestem koncertu letošnjega 25. iublie)^0[f\^ mednarodnega poletnega festivala komorne glasbe v« •„ pri Domžalah so minuli torek v cerkvi svetega MonoJ^ ^ Fortunata nastopili komorni ansambel SLOVENK ^ solistkama: flavtisko IRENO GRAFENAUER in n"1: .j in MOJCO ZLOBKO, din, umetniški vodja, maestro bil kar nekam "pretežak", premalo poletno in serenst dirigiral pa je ansamblov "stan°*re\ priredbe. Osrednji dogodek tega glasbenega v?ieJaA k veliko bolj serenadno in poletno ubran. Se največ s ^ra(C_ razpoloženju prispevali obe izvrstni solistki, naVtls'nsarn*ll°'I nauerjeva in harfistka Zlobkova. Skupaj s komornim a 'J$tfP SLOVENICUM in dirigentom Lajovicem sta narn/ jcV 2S dvojni Koncert za flavto, harfo in orkester v ( du *bi0m [ v Umetnici sta se v enaki zasedbi in z istim ans' edstavl1' j dirigentom, vendar z drugačno glasbo skupaj Mi p gabPjJ Ljubljani Tokrat sta v sproščeni, lahkotni in niK kakor vt:lL' Mozartovi glasbi dosegli že neke vrste popolnost, vs ^efl1*1^ da se z njima na Slovenskem rojeva nov odličen in. ^ a|eu duo. Seveda pa okoliščine v polno zasedeni Kro^-JvCčkot Jelovikove umetnosti tokiat nr.o bile najhojše /a# j/ Poletna vročina očitno vpliva tudi na umetnike. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK 9. STRAN • GORENJSKI GLAS osedanje poslovodstvo Iskre Terminali skrivalo izgubo in celo prikazovalo dobiček Pri vsakem telefonu deset mark izgube ^maž Lovše je kot predsednik komisije za spremljanje, usmerjanje in nadzor sanacije Ip ev2e* vodenje 18. junija in potegnil ostre ukrepe, brez katerih tovarna ne more preživeti. Is^' 17- julija - Razmere v kranjski kot |a*?i,lau 80 tako zaostrile, daje ■Jkstiiik morala poseči Iskra Holding, JJjJeseno je bilo dosedanje vodstvo in ljenje je prevzel krizni management, V j» vodi Tomaž Lovše. Zagotovil je JJjStva za ponovni zagon proizvodnje, gPttscenih je bilo 112 režijcev, zaposle-J 0staja 177 ljudi, ki bodo do konca J.' Pojemali le minimalne plače r^ratka, razmer« «« še upa, da jim bo uspelo rm_"'vraMnere so zelo težke, vednar hJjL Lovše je (uJHe rešiti. Osupljivo pa je, kako b|«me • ^e vodslvo prikrivalo pro-Sele> ^10 sprenevedanja je bilo konec Iplaf 'Jndje dva meseca niso dobili "V bhM l^kro Terminale ste prišli od koltin°' veliko ste jih zdaj S!,kua'adl0biČajnih stvari, kot je denimo °o> zadndelkov' v leJ firmi nc L3- ^oneacdnjat ff bila narejena leta Jelenih, 320 r°5nje8a apnla Jc bll° ŽSše 177'Na nUdl> P° 11 ■ Jul,Ju J,h Je ffen Čast Jprej so odš,i zaposleni za i,delavn»J K1 so delali na odpovedanem pa 47,5 milijona mark. Zaradi izgube jugoslovanskega trga je leta 1992 padla na 19,6 milijona mark, leta 1993 na 14,4 milijona mark, leta 1994 na 18,1 milijona mark, letos pa naj bi znašala 21 milijonov mark. Realizacija se je torej prepolovila, kar pa niso uspeli nadomestiti na zahodnih trgih. Niso prenovili izdelkov, zmanjšali stroškov, vzdržali pritiska svetovnega trga. Terminali so predolgo živeli v razmerah, ko so kupci prihajali po izdelke v tovarno, proizvajali, kar se jim je zdelo pametno, kupci pa so nato prišli ali pa jih ni bilo." "V zadnjih letih se je to najbolje pokazalo pri prenosnih telefonskih aparatih, vsi jih ie kupujemo, Terminali pa jih še vedno ne izdelujejo?" "Lahko povem, da bodo v dveh mesecih na trgu, to je bila ena mojih prvih potez. Ponudili bomo dva brezžična aparata, dražji bo stal približno 35 tisoč tolarjev, cenejši pa 15 tisoč tolarjev. Izdelovali jim bomo s sodelovanjem tujega partnerja, ki bo prispeval znanje o brezžičnem aparatu, mi pa obliko. Računamo, da bomo v Sloveniji prodali tisoč takšnih aparatov mesečno." "Kako, da tega niso storili že prej?" "Ker ni bilo potrebno, ker se niso prilagodili svetovnemu trgu. S svetovno ceno so se prvič soočili, ko so podpisali pogodbo s češko pošto. Iztržili so 24,5 marke za telefonski aparat, kar je v tem trenutku svetovna cena za najosnovnejši telefonski aparat." "Po takšni ceni Siemens prodaja telefonske aparate hrvaški pošti?" "Tako je. Zato se zastavlja vprašanje, so Terminali sposobni izdelovati telefonske aparate po svetovni ceni ali ne. Komisija ugotavlja, da je pri vsakem za približno 10 mark izgube." "Kdaj se je Iskra Holding sploh začela ukvarjati s problemi Term i napo 17. juliju jih je lov?" £ Julija £ P°sklu za Siemens, od 10. do nem Si 5 b> spuščenih še 112, v "St ^l^ČanJem zaklJučili?' *0<* [rat smo." po- ^Pustili ste tudi razvojnike?" ^0iSloVodslvo Je zaspalo tudi na C razvoja, strateške odločitve so bile Rele Ci razv,iali so stvari, ki se niso Vv^H:'t so zel° mocan razvoj, zelo NiSj razvojmke, toda zaradi krize K!yJJ\Produktov, kakšne trg želi. Sort so si postavljali spomenike, 'Ve* u Prav»mo, krivi pa niso sami, cc Poslovodstvo." %llj? °<=eno nedvomno potrujejo HaTS'v°. da je v zadnjih letih odšlo Vi Posameznikov, ki so poštah 1 Mi podJ VREME Meteorologi nam napovedujejo delno jasno s JPfemenljIvo oblačnostjo. pJ>Poldne bodo posamezne Plohe ali nevihte, predvsem v gorskem svetu RATEK LUNINE SPREMEMBE Jutri bo ob 13.10 nastopil zadnji krajec, p Herschlovem vremenskem ključu se nam ob«ta veliko dežja. 3 ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Prikazn ? dni smo tule 0'^^av',' starejšo razglednico, ki je slap s- de'.^e,< nove obcine Bohinj, in sicer vas Staro Fužino in °bišče VIC°' k« 'e slovenska naravna znamenitost, ki jo vsako leto skrunrt' k9 ,!'soce turist°v- Zaradi prevelike množice turistov, ki naj bi taksam-■In'ski mir' so se 0Dcinski mozJe tudi odločili s posebnimi krajih h 'n vlsokimi Parki|,ninami omejiti obisk. Drugače pa so v teh Veliko •? p nšarstvo' sirarstvo, planinstvo in gorništvo in turizem. ir6Ja,Vaslh. odgovorov smo prejeli, večinoma pravilnih, in ko smo ŽeleZnl*Je 'zločll° nasledni'h Pet: 1 Dragica Benedičič, Na kresu 21, Sredn 2 Marian Kous- Gradnikova 7, Kranj; 3. Polona Oblak, Krist? iVas 57, Bohini; 4- Anica stanonik. Kidričeva 67, Šk. Loka; 5. Tok t encin9er' Cesta na Ravne 4- Bon- Bistrica. Čestitamo! Dom0[j h Pa objavljamo fotografijo iz nekdanjega časopisa Novi je priču I,*' P>r'^azuJe povodenj v nekem gorenjskem kraju, do katere slika DrikaS? natanko Pred 75 leti- namreč 18. junija 1925. Kateri kraj 2l julija 'e' morate ugotoviti vi in nam odgovore poslati do petka, i2ireDaa'hna naš nas|ov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj. Pet tolarjev od9°vorov bo prineslo nagrade v vrednosti po 1.000 Zgodbe iz Zakaj čkove ulice Radio in zgodbe pa Milena Miklavčič je zaposlena ženska. Dela v banki, pa na radiu, piše knjige... Kljub takšni zaposlenosti pa vendar pravi, da ji čas še kar ostaja... Kot sem slišal, pripravljate knjigo? "Drži. Trenutno je pred izidom otroška knjiga Zgodbe iz Zakajčkove ulice. Knjigo je ilustriral Iztok Sitar, luč sveta pa naj bi zagledala predvidoma v začetku septembra. Začetki knjige segajo približno sedem let nazaj na radio, kjer je nastala prva Zakaj čkova zgodba. Od takrat pa do danes se jih je nabralo kar okrog tristo, nekatere so bile objavljene v reviji Otrok in družina nekaj pa so jih prebrali celo na Radiu Slovenija." Kako nastajajo zgodbe iz Zakajčkove ulice? "Rada opazujem ljudi. Ob opazovanju človeku pripišem določene lastnosti, ki niso njuno njegove. Nekoč, napri-mer, sem delala s tehnikom, ki je imel dolgo sivo brado. Ker sem potrebovala lik hudobnega moža, je tehnik postal model za tega hudobca. Seveda tehnik sploh ni bil hudoben, njegova podoba, dolga siva brada pa je bila prav idealna za tak lik." Tudi sicer precej delate z otroki... "Ja, na radiu imamo otroško oddajo že od vsega začetka. Otroci, ki pridejo k meni na radio, ponavadi ostanejo pri meni skozi vso osnovno šolo. Oddajo pravzaprav delajo otroci, sama jih usmerjam, jim dajem napotke, pripravim okvirni program. Pogovori, ter vse ostalo novinarsko delo je na nihovih ramah. Otroci sami pišejo poročila o dogajanju na škofjeloških osnovnih šolah, pa tudi učitelji so se "naučili", da nas obveščajo o vseh šolskih dejavnostih. V "Špelinem kotičku" otroci berejo spise svojih sošolcev, poleg tega pa si sami izbirajo goste ter tiste teme, ki se njim samim zdijo naboj zanimive. V otroških oddajah skrbimo za lep slovenski jezik, ki je pogoj za prijeten kontakt." Kaj delate najraje? "Najraje sem pravzaprav z ljudmi, se z njimi pogovarjam. Prav s pogovorom o ljudeh največ izveš. Pogovor razkrije, da na pogled nevtralni ljudje v sebi skrivajo čustva, so veseli, žalostni, skozi pogovor iz njih veje značaj, volja, temperament. Vse to se najbolj lepo vidi v kontaktnih oddajah, ko me pokličejo ljudje, ki so se pripravljeni pogovarjati, v eter razkriti del sebe..." Morda bi za konec rekla kaj o vaših načrtih? "O načrtih nikoli ne govorim. Če rečem, da bo naslednje jutro sijalo sonce, bo zagotovo deževalo. Zagotovo bom še naprej vztrajala na radiu, kaj več pa bo pokazal čas." • U. Špehar, foto Gor-azd Šinik 6htoLkiha' da na seJe Čin L SVetov novih ob- rtiento ^ lokalnih Parla-fanosti' n\ Pohaja več Se taka ' V€č volivcev, ki bi hstna,,* lastne oči in na ka^**bhko prepričali, in krp.!! k?ksne kampeljce °^kTeljCe' ki so zdaj &ProV SV6tniki' so ■ volill! °dPrte S° SeJe P^viloma )<*vnost Za javnost, si ta ki Pote*, r0Zm novinarjev, večinoma p0ročila neka suf*°parna *l*dat' i ' nekako ne upa Pflament POsluiat' lokalni Predvsb'bih *elo dobro -no! pa na moč pouč- Sepaprl'nJe hU na neki taki iaK ki Tn tudi strokovn-oru - d°mov> n 1 ""ravnost dotnačo i i v senci P°d }e «o češnjo preluhtJ če svetnikih pa res čisto nič ne more.« »Kaj pa je bilo tako grozno hudega?« »Tri dobre ure so se ti demokratično izvoljeni svetniki samo nekaj hahljali, gor za govorniški oder hodili, se nato spet smejali, med sejo gor vstajali in ven hodili, da jih kakšno uro ni bilo. Glavo nanja in občinski praznik, so tisti, ki so bili na desni, vsi glasovali proti. Ha, so zavpili tisti, ki so sedeli na levi, a za kakšne procesije boste pa koj glasovali, kujoni! Lepo te prosim: ali je to kakšen lokalni parlament?« »Mora ie biti, izvoljen!« če je bil Ie res ~ vw pretuhta, če ^tivel gOČe' kar i* bil *»»o I" Se " ie zdd°, a?« ^est i i, odKovor. r?s?« da je bilo vse to *ega{ '!ai hi bilo tako čud-[7 Si !lfTa* l)a Ja izkidn/r, biVŠih . skozi kar neka, faerih .tnih svetov, na bkšnfi, 1 ' "' mrgolelo ko»njok lr" 5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MH* 5.00 Jutranji program - vodi l* mara Vonta 5.15 Novice 6.13 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne* Majdo Juvan 8.15 Napoved o°" godkov 8.30 Jutro je tudi taksn 9.30 Kam danes 10.15 Novic« 11.00 Anketa 1Z00 BBC novic" 12.15 Novinarjev gost 13.00 3*^ Popoldanski vodeni progra'IU Edito Žugelj - Trček 15.15 fl0. komentira in obvešča 15.4» i o vosti Alpetour-Remont Spoznajmo se 16.25 Nag^. uganka 17.00 Naj-naj pesem * je na 17.15 Novice 18.00 Glaso^a za pesem tedna 18.15 PGHfli5 rajžo gre... ROYAL in HIT 'ri Novice 19.25 Vreme 20.00 r position 22.00 Radosti *lVlfLj* 24.00 New age glasba - ~ aff1j Novak 2.00 Čuri in Čure z v do jutra R OGNJIŠČE 6 45 5.30 - 8.30 Jutranji program • , Duhovna misel, svetnik ° Xj| 8.30 Dop. inf. oddaja 1°-i:,l2o5 oglasi 11.10 Svetovanje J ' jn Pop. inf. oddaja 16.05 0esV» oddaj3 mf. t* pozdravi poslušalcev vor o... 18.30 Večerna 4q 19.00 Glas Amerike V*- tfjfi najmlajše poslušalce 2U-dobrote oz. Luč v tem' aadijsK! teljstvo bolnih... 21.35 n 0fli roman 22.00-5.30 Nočni program TVS 120.25 TEMA V TAUNU tstonija je bila med obema svetovnima vojnama samostojna. V tistem času so Estonci ostvariti rezerve zlata. Tik pred začetkom druga svetovna vojne so zlato spravili na varno v pariško banko. Tako so ohranili nacionalno bogastvo Pr»d nemškimi in sovjetskim,1 napadalci. Po osamosvojil petdeset let pozneje, se Estonija pripravlja, da bo sprejela tovornjak z zlatom, ki jim P° vrnil del narodnega bogastva-^ Na prihod zlata se pripravlja tudi zločinska tolpa. Zlato namerava oropati med elektriC' nim mrkom, ki ga bo povzročila v Talino. Mladega elektnčaO* Tolvo z denarjem premamil0' da povzroči kratki stik. KINO CENTER ZARADI PRENOVE KINO ZAPRTI STORŽj^ $KoFJA melodrama BARCELONA ob 19. in 21. uri KINO' ^KlNO T,G LOKA belgijska drama RAFINELLI ob 18.30 in 20.30 uri BOHINJSKA BISTRICA ameriški film ED WOOD ob 20 ANNO 973 °ga Gorenjskega glasa o občinah Gorenja vas Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri (15). škofji Loki se otroci dobivajo ob pol desetih V počitniški družbi ni dolgčas premagali poletno mrtvilo, so mlajšim osnovnošolcem, ki so v časi ic vseprepogosto ob zaposlenih starših prepuščeni sami sebi in ulici, i Loki ponudili počitniška srečanj j^, ekajletnem premoru v delu Društva prijateljev Projekt6* °Sa Loka so v letošnjem letu pripravili °trok- Dobimo se ob pol desetih", ki naj bi omogočil Pournm vesel° in hkrati neprisiljeno zanimivo ter ^ornf° preživlJanje šolskih počitnic. Če morda kdo utesn- °. *ern' a" J€ prav, da tudi med počitnicami otroke r\Qh 2.7? organizirano skupinsko delo, se v teh skupi-Prebe^° prepril^a' da se temu da tudi izogniti, ali pa Srn°jih b^ S° nam rr^ac^' razposajenci povedali, ko novih oblik preživljanja prostega časa mladih, otroke lahko le bogati. Za letošnje vroče poletje so se v škofjeloškem društvu že od začetka leta pripravljali in organizirali projekt "Dobimo se ob pol desetih", ki ga je pripravila posebna skupina pedagoških delavcev, vsebinsko pa zasnovala učiteljica Nana Rupar. Ker pedagoški delavci tudi potrebujejo dopust in oddih, so za izvedbo UrnJt Smo že ° tem> da se Je K« i PnJateiJev mladine kaj *toka v Preteklih ne-težav ■ Srečal° s kar nekaJ lera,?mi' kl Jih Je povzročilo losu vm^anJe vloge in mož-v tP' Jlh delo prostovoljcev em društvu lahko ponudi Smt: K sreči so delo in fslrr • PrePnčali tudi tiste SSJJneže), ki so videli v siSteIPre0stanek Preteklega dira ' Saj vedno bolJ Pr°-sPoznanje, da odpiranje 2 barv ami in žogo Sku Polno^'111?. na rtati ob našem obisku ni bila povsem po evi'na, saj so nekateri, ki so se vključili na začetku, Scricj d Mentorice že odšli na morje. Ta dan so ostali v barvajj C^es OD šolskem igrišču, kjer so v travi nekateri Oobte "•Menice, drugi pa na igrišču tekali za žogo. ok0r^y.? ^ manjkalo nikomur le fante (na koncu sta kaj poveda'r* **Va^ Sm° 'tomaJ PrePr*čaH) da so nam Ana Demšar, lani učenka 4. razreda: "Sem prihajam zato, da mi zjutraj ne bi bilo dolgčas, pa tudi prijatelji so tu. Najbolj se veselim, kadar gremo na kakšen pohod, rada pa tudi rišem in se igram. Doslej sem manjkala le enkrat, hodila pa bom do 5. avgusta." Jana Kalan, lani tudi učenka 4. razreda: "Sem hodim predvsem zaradi družbe in prijateljic najraje pa telovadim. Zelo me tudi veseli, kadar gremo ob Soro. Kopamo pa se ne, saj bi nas bilo težko paziti. Mamica je do treh v službi, za atija, ker ima servis, pa se nikoli ne ve kdaj bo prišel. V soboto gremo na morje, ko pridemo nazaj pa se bom skupini zopet pridružila." Matic Kalamar (lani prvi razred) in Dejan Justin (lani učenec tretjega razreda): "Midva hodiva sem zato, da nama ne bi bilo dolgčas doma. Tako bi gledala le televizijo in se pokvarila. l\ikaj rada delava vse, kar se domislimo, najbolj všeč pa nama jc, ko kaj delamo iz gline. Popoldne, ko jc najbolj vroče, se pa hodimo kopat." pridobili 11 mentorjev iz študentskih vrst, ob koncu šolskega leta pa s posebnim pismom opozorili starše na to novo možnost. Projekt pomeni ponudbo, da se otroci, katerih starši so v teh vročih dneh še vedno na delu, ne dolgočasijo doma ali na prepogosto nevarni ulici oz. cesti, pač pa da v družbi svojih vrstnikov preživijo nekaj uric in se morda pri tem tudi kaj naučijo. Ker je takšno organizirano skupinsko preživljanje počitniškega časa predvideno v vsakem vremenu, so dejavnosti dokaj pestre: od športa na šolskih igriščih, v naravi, ali v telovadnicah, planinskih pohodov, do glasbenih, likovnih, tehničnih (delavnic) in drugih dejavnosti po izraženih interesih otrok. Pomembno je pri tem omeniti, da je vse našteto za otroke brezplačno, saj so organizatorji, poleg popolnega razumevanja šol, ki ni samoumevno, in razumevanja vodstva škofjeloške športne hale, uspeli pridobiti tudi sredstva nekaterih sponzorjev in dva pomembna finan-cerja: uspeli so na natečaju Urada za mladino pri ministrstvu za šolstvo in šport, v posebno veselje in zadovoljstvo pa jim je tudi razumevanje in finančna podpora, ki jo je z občinske strani zagotovil škofjeloški župan Igor Draks-ler. Ker to ni le enkratna akcija, so pripravili za vključene otroke tudi vprašalnik, ki ga bodo izpolnjevali ob koncu, in na podlagi odgovorov za prihodnje leto dejavnosti dopolnili. Prvotno so načrtovali tri skupine: dve v Škofji Loki in eno na Trati, vendar so prijave pokazale, da v Škofji Loki zadošča ena skupina. Po izjavah vodij skupin jih vsak dan obiskuje različno število otrok, ki se giblje med 20 in 28. Seveda gre za mlajše osnovnošolce od 1. do 5. razreda, saj si starejši raje že sami izbirajo svojo družbo. K že omenjenemu razumevanju šol, da omogočijo dejavnosti tudi v slabem vremenu, je potrebno dodati, da izkušenejši člani društva Matevž Š\frar potek dejavnosti in delo mladih mentorjev sproti spremljajo, kot posebnost pa aktivno Krajevno skupnost Trata, ki se je prav tako vključila v ta projekt. Matevž Sifrar, študent pedagoške fakultete, smer fizika tehnika: "Na osnovni šoli Cvetko Golar na Trati vodim tehnič-no-modelarski krožek in z veseljem sem sprejel predlog, da sodelujem *tudi pri tej poletno počitniški zaposlitvi mladine. Zavedam se namreč, da je za otroke poleti v Škofji Loki praznina, prezaposlenim strašem pa vedno bolj primanjkuje časa za njihov naraščaj. To skupino v Škofji Loki sicer vodi Mateja Podlogar, ki je njen "razrednik", sam pa sodelujem pri vodenju tehnično modelarske in celo deloma likovne dejavnosti. Jasno je, da vsem otrokom ni mogoče venomer ugoditi, saj imajo do posameznih dejavnosti različno veselje in interes, po svoje pa je to prilagajanje tudi del vzgoje za življenje. Teh nekaj dni, ko to izvajamo, je po mojem mnenju v celoti potrdilo to odlično zamisel, le v primeru slabega vremena, ko bi morali v zaprte prostore, bi mogoče prihodnjič kazalo pomisliti tudi morda na kakšne materiale, ki bi omogočali še ustvar-jalnejše delo in igro. Dokler pa je lepo vreme, je to priložnost, da poiščemo v material v naravi, z otroki iz skupine na Trati pa sem se dogovoril, da nekaj potrebščin prinesejo tudi oa doma. Ker so tu le otroci iz nižjih oddelkov osnovne šole, se zahtevnejših izdelkov seveda ne lotevamo, lahko bi rekel da je naše delo nekje med likovnim in tehničnim. Zame je to tudi dragocena izkušnja." Petra Sever, dijakinja 2. letnika gimnazije: "Rada imam otroke, ki me učijo potrpežljivosti, saj so si tako različni, da je včasih prava umetnost držati jih skupaj. Za to delo me je navdušila prijateljica, vključila pa sem se za področje glasbe, ker se z "Mlinarji" iz Škofje Loke Ko smo obiskali skupino v Škofji Loki, smo bili le nekaj minut po pol deseti uri najprej priča glasnemu "usklajevanju interesov" o tem, kaj bodo ta dan počeli. Končno je "zmagal" predlog mentorja, da se odpravijo na sprehod ob Selščici, kjer se bodo naučili, kako se iz povsem naravnih materialov napravi vodni mlinček. Ko so se mlinčki nekaterim že veselo vrteli, in so se drugi lovili ter skrivali, tretji pa so z malico obnavljali svoje moči, smo izvedeli: Jan Logar, lani obiskoval 3. razred: "Skupino obiskujem od 3. julija in mi je zelo všeč. Igramo se, zabavamo, če je dež pa gremo v šolo. Tam smo bili v telovadnici, kar je bilo tudi dobro. Očka in mamica sta sedaj v službi, po 24. juliju pa gremo na dopust." Sandra Bogataj, lani obiskovala prvi razred:"Jaz se najraje igram na igrišču in najbolj všeč mi je, ko se gremo med dvema ognjema. Rišem pa ne rada. Popoldan se hodim kopat, prav včeraj sem se kopala v bazenu pri moji sošolki. Hodim od začetka, do kdaj pa bom tukaj ne vem. Ko bosta očka in mamica doma, ne bom več hodila." Nina Logar, lani učenka 3. razreda: "Tu nisem sama, saj obiskujem to skupino z bratcem. Najbolj všeč so mi družabne igre in nameravamo hoditi do konca do 11. avgusta. Le ko bomo šli na morje ne bom hodila. Doma ima tudi prijateljice, vendar jih je tukaj več." glasbo sicer tudi precej ukvarjam. Sprava mi projekt ni bil povsem jasen, premagati pa je bilo potrebno tudi določeno tremo, saj izkušenj s takim delom nisem imela. Sedaj moram priznati, da se z otroki dobro počutim. Prepričana sem, da se otroci na teh srečanjih dobro zabavajo, hkrati tudi kaj nauče, vsekakor pa niso prepuščeni osaml-jenosti in ulici. Sama poskušam glasbo približati otrokom neprisiljeno, na različnih krajih in ob različnih priložnostih, ob igri, na sprehodu ali zabavi, in to z veseljem sprejemajo." • Š. Žargi PRED DOKONČNO ODLOČITVIJO 0 NAKUPU POHIŠTVA PRIDITE TUDI K NAM Affi SAL0.N aekmaja POHIŠTVA KRANJ, PREDOSUE 34 (KULTURNI DOM), TEL: 241-031 NA POVEČANEM RAZSTAVNEM PROSTORU VAS PRIČAKUJEMO Z VELIKO IZBIRO IN KONKURENČNIMI CENAMI! VEČINO POHIŠTVA IMAMO V ZALOGI! Odprto od 12. do 19. ure; sobota od 9. do 13. ure Po letu dni obljub se sanacija posledic nekdanjega uranskega rudnika v Žirovskem vrhu še ni začela Smo na šivanje radioaktivnih ran kar pozabili? da se utegne pokazati, da so bile lanske obljube le pesek v oči razburjeni javnosti. a zara Dobro leto potem, ko je slovenska vlada sprejela "Program izvedbe trajnega prenehanja izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh" (lani aprila), še vedno ni vsaj formalno izbrana niti varianta zapiranja. V javnem podjetju Rudnik Žirovski vrh trdijo, da ni dovolj denarja, na ministrstvu pa očitajo, da je rudnik pri pripravah premalo učinkovit. V državnem proračunu namenjena sredstva so pravi posmeh glede na pred letom in pol dane obljube. Zarastli lovilni bazen za vode, ki se izcejajo iz jalovišča Boršt. Možno je samo dvoje: ali je bila to že ob gradnji povsem nepotrebna instalacija, ali pa se nam že nekaj let, ko tega objekta nihče ne vzdržuje, v bližnje potoke izliva kontaminirana voda. Kje so zdaj tisti organizatorji protestov, razpečevalci neokusnih plakatov, letakov, organizatorji izrednih zasedanj občinske skupščine, ekologi, Zeleni, ki so vso jesen 1993 leta zimo in pomlad lani strašili ljudi z radioaktivno pošastjo, ki ne miruje v dolini Todraža pod Žirovskim vrhom, pač pa nam nadalje zastruplja in uničuje prelepo Poljansko dolino? So se zadovoljili s kupi brezvred-nega papirja, ki je obležal v arhivih občine, ki je več ni, sami pa so, potrjeno vredni še večjega zaupanja, nadaljevali politične kariere? Je bila vse skupaj le politična igra, zanašajoč se na to, da je spomin ljudi bolj kratkega veka? Živimo res še v državi, kjer sprejeti zakon in na vladi potrjen program po balkanski maniri, če je potrebno, služi le za manipuliranje z javnostjo, ko pa se ta pomiri, vse skupaj konča v globokem predalu? So res nove občine tako prezaposlene same s seboj in nebogljene, da v skrbi za primerno pisarniško opremo spregledujejo slone iz neposredne preteklosti? ... Še več takih vprašanj se človeku utrne, ko se pelje mimo slovenskega Feni-ja z imenom RUŽV ter dolge ure posluša največkrat medstrankarske prepire o nepomembnih rečeh. Osvežimo si spomin: Delovanje Rudnika urana Žirovski vrh je ustavljeno sredi leta 1990 z začasnim sklepom takratnega parlamenta (med dopustom delavcev in z ustavitvijo financiranja), nakar potrebuje parlament dve leti, da sprejme zakon o trajni ustavitvi RUŽV. Z zakonom naloži vladi, da pripravi poseben program njegove sanacije in zapiranja. Osnutek sanacijskega načrta je najprej predstavljen Poljancem februarja lani, v začetku marca ga obravnava in potrdi občinska skupščina, strokovna komisija pa po ga temeljitih obravnavah do začetka aprila dopolni še z eno možno varianto zapiranja. V drugi polovici aprila program potrdi slovenska vlada s tem, da naj bi do konca leta izbrali predvsem okolju dolgoročno najprimernejšo varianto. Program je tudi okvirno ovrednoten v približni višini 120 milijonov nemških mark, zapiranje pa naj bi trajalo najmanj 5 let. Okolje naj bi dobilo odškodnino (2 do 3 milijone DEM), rešila pa naj bi se tudi dva pomembna infrastrukturna problema: cesta v Todraž in poljanska obvoznica mimo Škofje Loke (ocenjena vlaganja 7 do 8 milijonov DEM). Pri zapiranju bi se lahko zaposlilo še dodatnih okoli 100 delavcev, v času zapiranja, ko bi razmere to dopuščale, pa bi se v objektih in bogati infrastrukturi začele nove dejavnosti. Kje smo po dobrem letu in pol, ko naj bi po tedanjih obljubah sanacija morala biti pripravljena in se že začeti? To je bilo naše najpomembnejše vprašanje, ki smo ga zastavili po našem mnenju najbolj odgovornim, sodbo pa prepuščamo bralcem. Denarja zmanjkuje tudi za najnujnejša dela Marjan Uršič, direktor Rudnika Žirovski vrh: "Javno podjetje Rudnik Žirovski vrh je bil ustanovljen šele v letu 1993 kot uradni izvajalec zakona in podzakonskih aktov O zapiranju rudnika urana in njegove sanacije, vendar sta pri tem problematični vsaj dve stvari: nikdar nam niso bila odobrena za naše programe ocenjena potrebna sredstva in v same programe so sc začeli vmešavati razni organi in institucije. Tako je nastala cela vrsta variant, ki so vse zahtevale še dodatne presoje, post opke resnih priprav pa je vse to odlagalo. Še vedno sem prepričan, da imamo v našem EK)djetju dovolj močno strokovno ekipo, ki zagotovo razmere najbolje pozna, jih obvladuje in je sposobna pripraviti po vseh strokovnih Na platojih pred nekdanjim uranskim rudnikom je še vedno kar lep del mehanizacije, ki je niso uspeli prodati, in čaka na svoj žalostni konec. Stroškov z njo kot odpadkom bo znatno več, kot je vredna. pravilih tudi vsa nadaljnja potrebna dela. Upal bi si trditi, da je pri nas marsikaj postavljenega na glavo: kot vsak kirurg mora še pred operacijo vedeti, kako bo bolnika po opravljenem obsegu zašil, je tudi v naši stroki zahtevano, da morajo biti znani postopki zapiranja rudnika še pred njegovim izkoriščanjem. Mi smo se zanašali na to, da bomo to pripravili v 25 letih njegovega obratovanja in tako nas je nenadna ustavitev dobila svojem mestu, torej brez uporabe jalovine z Boršta za zapiranje jam. Jalovišča je seveda potrebno ustrezno prekriti, pri Čemer prav zdaj proučujemo, s katerimi materiali in kako, da bo to čim ceneje. V teku so izredno počasni upravni postopki. Tudi če odštejemo našo nepripravljenost na zapiranje, sem prepričan, da lokacijska dovoljenja in vsa ostala soglasja ne smejo biti problem, razen če nismo pri izdajanju npr. dovoljenj za trajna odlagališča Drenažni tunel, ki vodi pod jalovišče Boršt, se je izkazal kot učinkovit ukrep. Drsenje plasti pod jaloviščem je ustavljeno do te mere, da premike že komaj izmer\jo, v načrtu pa še ostaja izkop drenaž-nega omrežja, kar bi bila (če bo denar) tudi končna rešitev. povsem nepripravljene. Podobno je z zgodbo o pripravah na zapiranje: koncepti se pripravljajo drugod, mimo nas, ko pa se zahteva njihova konkretna obdelava, se ne zagotovi potrebnega denarja. Samo podatek, da potrebujemo za naše plače letno 240 milijonov, za celo leto pa je v državnem proračunu predvidenih 300 milijonov tolarjev, je sam po sebi dovolj zgovoren. Kako ob tem, ko moramo že skoraj šesto leto vzdrževati vse skupaj, zagotoviti raziskave, študije, projekte? Ko bi morali skoraj žrebati, česa naj se lotimo, saj če zveš za višino možnih sredstev sredi leta, nobenega načrtnega dela niti ne more biti. Samo letos je ostalo nej>okritih 60 milijonov tolarjev za nujno nadaljevanje del pri sanaciji plazu pod jaloviščem Boršt, pri čemer imamo samo obljubo, da se bodo na ministrstvu trudilo tudi to zagotoviti. Občutek imamo, kod da nas neprestano silijo skozi rdečo luč, nakar nas za tako "vožnjo" oštevajo. Prepričan sem, da ko bo urejeno financiranje, ko se homo lahko resno in načrtno lotili našega dela, bo zapiranje rudnika opravljeno v dveh letih, nakar je potrebe le še nadzor. Doslej izdelane študije kažejo na varianto A 0, ki pomeni, da vse ostane na jalovine mislili povsem resno. Sploh pa dovoljenja niso problem, mi že poznamo in imamo načrte, kaj je potrebno storiti za zapiranje rudnika tudi brez dodatnih dovoljenj, problem je v tem, da za to ni denarja. Zanimivo je ob tem omeniti, da tudi komisija z Dunaja, ki nas je obiskala, ne vidi posebnih strokovnih problemov, pa našo državo opominja in opozarja na razmejitev pristojnosti, opredelitev odgovornosti in potrebno zagotavljanje potreb nih sredstev!" Za odškodnino občini kar rudnik? Radovan Tauzes, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor: Kako sc jc za Rudnik Žirovski vrh iztekla razprava o državnem proračunu? "Kot še za mnoge druge proračunske porabnike, se tudi za RŽV v letošnjem državnem proračunu ni naj bolje izteklo. Vendar smo ugotovili, da odobrena sredstva in tista, ki jih ima RŽV na svojih skladih, morajo zadoščati za izvedbo letos Zastavljenih na log. Pomembne so tri točke normalna vzdrževalna dela in obratovalni nadzor stanja in varstva okolja, pridobitev vse potrebne lokacijske dokumen tacije in vseh dovoljen) za začetek zapiranja rudnika v skladu s programom, ter zaključek del na odvodnjavanju odlagališča Boršt, ki pomeni, kot je znano, sanacijo plazu. Lahko se sicer zgodi, da nam kje kaj zmanjka, vendar ugotavljamo na ministrstvu, da bomo v tem primeru morali pač pomagati ob rebalansu proračuna. Več kot omenjene tri točke v preostali polovici redno okolico ter sredstvih & širše okolje ter urejevanje nekaterih infrastrukturnih pr°" blemov v Poljanski dolini (np& za ureditev ceste). Kako je 5 tem? "Res je bilo govora o odškodninah v okviru omenjenega programa. Vendar ima proračun neko svojo logiko: ena od odločitev, ki je na našem Predelovalni obrat za uranovo rudo sedaj Sl o vzdržujejo, vendar posebne opreme niso prodati. Kako bo to nizkoradioaktivni odpade^ shranjen, pa še ni rešeno. Kljub več kot 4u proučenim predlaganim proizvodnim program0?* prave rešitve še ni. Utegne se zgoditi, da P°S}°^?J?* darilo države lokalni skupnosti namesto obljublja*1 odškodnine. leta tudi ne bo mogoče napraviti. Več sredstev bo potrebnih prihodnje leto, ko naj bi se z zapiralnimi deli dejansko začelo." Kako potekajo priprave na zapiranje rudnika in odpravo posledic v neposrednem okol-ju? "Podrobneje bo to obrazložil direktor rudnika. Na ministrstvu, kjer moramo že septembra oddati zahtevke za sredstva iz proračuna v prihodnjem letu, pa ocenjujemo, da bodo v prihodnjem letu potrebna še enkrat večja sredstva kot letos (letos je predvidenih okrog 300 milijonov tolarjev). Javne predstavitve načina zapiranja rudnika še ni bilo, saj bo to del lokacijskega postopka, ocenjujemo pa, da so študije o tem v pretežni meri zaključene. Med možnimi variantami načinov zapiranja, ki so bile omenjene v programu zapiranja in sanacije (A, B, C in D), bo septembra znano, katera je izbrana oz. najprimernejša. Povem lahko, da smo imeli v tem času revizijsko komisijo iz Agencije za atomsko energijo z Dunaja in prav v teh dneh pričakujemo poročilo, kar bo vsekakor pomembna usmeritev OZ. potrdilo izbrane opti malne variante zapiianja. Vse kaže na to, da se skoraj zanesljivo jalovišče Boršt ne bo premetavalo in uporabljalo za zasutje jam, pač pa naj bi se izvajalo zmerno utrjevanje jam. Ker imamo v pripravi odredbo o dopustnih radioaktivnih izpustih na jaloviščih v okolje, lahko ugotovim, da so ti konkretni izpusti na Žirovskem vrhu znotraj meja, ki jih Evropa šteje za dopustne in okolju znosne. Eksperti z Du naja so bili celo presenečeni nad našim vztrajanjem na vil inah dovoljene letne doze, ki je po njihovem mnenju relativno nizka, celo nižja kot kjerkoli drugje v Evropi." Ob predstavitvi programa zapiranja in sanacije posledic rudarjenja in predelave uranove rudi v Žirovskem vrhu je bilo govora tudi o znatnih sredstvih odškodnine za nepos- ministrstvu že padla, je, da ? v rudniku izgrajena infrastnj tura, ki je državna last, Pry pusti lokalni skupnost' ^ upravljanje. To pomeni, o**, imela lokalna skupnost pr" rL nost, da to izkoristi (ixC^c industrijski objekt, ki ni u^\i abljen v vojaške namene/- ^. lahko to predstavlja neko • domestilo odškodnine l0 ^ skupnosti, je v tem tren ^ težko oceniti. Kar se Pj*tUfo, vlaganj v ostalo infrastruK1 ^ zlasti ceste, pa ugotavljam0- jj. sta na cestah dve ozki ^y samo cesta v Todraž in c^0{\o Poljansko dolino skozi ^\,n0 Loko, pa je marsikaj 0 sana-tudi od izbranega načina ^ cije. Ko bo z lokacijsko « v mentacijo to določeno, D n3 prihodnjem letu zagotov v, mizi tudi ti problemi in JJJjji sanje zagotavljanja po"' -t* sredstev za njihovo rese\ > , Vse kaže na to, da bo gj, samih pripravah na Woictn* rudnika nastala kar en« j zamuda. Kje so vzroki i* "Vsekakor lahko ugojoj pfi da gre vse skupaj P^P^u^ čemer lahko neizpodbitna jfo tavljamo, da sredstva^ $ osnovni problem. Iu^' tud> predvideli večja sredstva.^ za začetek zapiranja, teg Vp, ne bi bilo mogoče P"kupn» Taka je bila tudi naša s*^ ugotovitev s komisijo cjjo Škofja Loka za verig** zapiralnega in sanacij fl programa, ki se J*-* konec meseca maja; lok3' VS3 CIJS ot E *ka dokumentacija "• e foirebna dovoljenja letos* "»odo pripravljena, bo to vs kakor precejšen neuspeh, & adi kaicrcga bo ministrsi moralo ukrepali pri i^JJTjJ ki je javno podjetje RZ*t-P^tc^nin določene konte* ence. • & žargj e Lah iz Clevelanda: Gorenjski glas preberem pa vse vem Ijegj' julija - Te dni je bil doma v Sloveniji, ko so bile v ^ež^em rotmem kraju v Mali vasi pri Dobrniču in sosednji ^klo t*8-* ^em^e Baragove slovesnosti. Sem gaje še poseb ^siio' 'oze Je "* roJen v *stt mši, celo v isti sobi, t onar in jezikosloec Friderik Irenej Baraga. no kot j Jožeta Laha smo za pogo-J* ujeli tik pred poletom z ^ka nazaj v Kanado, ko se t oglasil še pri bratrancu Ila menda ie bilo med prvo vetovno vojno, je bila naprosi Baragova domačija v Mali t^* In tako smo se tucii mi tu. Zdaj domačijo vodi bratranca sin, Janez Lah, in dobro ima urejeno to staro graščino. Baragovo posestvo se vodi kot zaščitena kmetija," vneto pripoveduje Jože. "Slišala sem, da berete in zelo cenite Gorenjski glas." "Res je. Gorenjski glas je pri hši že ves čas. Naročila ga je pokojna Marija Rebolj -Derling iz Rodin, moje žene stara mama, babica, ki je prinesla na svet okoli štiri tisoč otrok, vključno z vsemi Avseniki. Gorenjski glas preberem, pa vidim, kaj se tu dogaja. Imel sem naročen Dolenjski list, pa Delo sem kupoval, Dnevnik, vse mo- foče revije, vendar sem na oncu ugotovil, da je zame edinole Gorenjski glas pravi časopis, da je resnično nekakšno okno v Slovenijo. Hočem reči, prikaže obe plati. Denimo: vidim, kaj dela Klep in kako se nad njim krega Jan. Tako dobim pravo sliko. Prav iz Gorenjskega glasa sem tudi lahko spoznal, kako ste spustili iz rok Elan, gorenjskega paradnega konja. Vidite, prav to dejanje je zavrlo dotok tujega kapitala v Slovenijo. Potem so si pa tisti, ki so hoteli vladati v vaši deželi mislili: kakor so naredili z Elanom, bodo tudi z drugimi in so se preusmerili drugam. Namesto vas je ogromno dobila Madžarska. Ko sem bil tu na dopustu leta 1972 in srečal tu direktorje General Motor-sa, sem bil prepričan, da bodo vložili velik delež v Iskro. Toda namesto Iskre je kasneje denar dobil madžarski Tungsram. O velikih vlogah se je govorilo, o 1,5 bilijona dolarjev in Iskra bi vsaj pol tega dobila. Veste, mi vas vidimo od zelo daleč. Za nas je Srednja Evropa majhna. Kot pod mikroskopom ste. Madžarska je kot narod potegnila skupaj, Slovenija pa ne. V desetih, petnajstih letih se boste že združili, škoda pa je, da zdaj zaradi tega izgubljate priložnosti. Nekaj sem spoznal v teh dveh tednih: ko bi vi ljubili svoj narod tako, kot ljubite sami sebe, potem bi lahko postali dober narod. Vi pa ne ljubite domovine, temveč le svoj kvadratni meter zemlje, hišo. Vsak si zgradi veliko hišo, ki bi zdržala vsaj sedem otrok, pa imate le po enega. Res je Slovenija lepa kot vrt, vendar pa je v tem vrtu nekaj narobe: vedno najdete denar še za nov kvadratni meter zemlje, ni pa denarja še za enega otroka. To je hudo narobe. Jaz sem kot podjetnik veliko izgubil, vendar svoj cillj, ki sem si ga zastavil še v svojih dobrih časih izobilja, vse tri otroke spraviti do dobrega poklica, sem uresničil. Otroku moraš dati, otrok je prihodnost, ne hiša, ne vila." "Bi imel kakšen nasvet kako ozdraviti naše gospodarstvo?" "Zdravila ne poznam, le zaupati morate, tudi nam, ki smo zunaj. Pa ne kosajte domačij! Domačijo je treba zaupati vedno le najbolj gospodarnemu od otrok, sicer bodo beračije, kot so bile včasih. Veliko ste zgradili, lepe so slovenske vasi. Moja Mala vas je bila oni dan, ko je bilo tam Baragovo slavje, tako lepa, da bi je, če ne bi bilo tiste naše slavne Oslove škarpe sredi vasi, menda najbolj ostrega ovinka na tem svetu, skorajda ne prepoznal." • Danica Dolenc Ml finski hotel v Šentanski dolini Novo življenje v stražnici na Ljubelju J$*?|j- V bivši karavli' oziroma stražnici na Ljubelju so v petek uradno odprli mladinski hotel, 0 »nienovani Youth Hostel. Bivanje v prijetnem okolju po nizkih cenah. Tak predstavr0t S* ^e nemogoče tičnih centrov v Sloveniji, je '°Šarjev VVC'emcsto ez Ra zato v Pre'ePem okolju kega K \tako tudi mladins- Sentanske doline, takoj čez Hostla nzrna brez Youth mejo in v neposredni bližini ki je £e n°stavno ni. Tisti, spominskega parka ob os- Hvr0pi sk P° zab°dni tankih edinega nacističnega ^rčijj ant,inaviji, Grčiji, taborišča iz II. svetovne nosti 2aveda pomemb- vojne v Sloveniji. Upravlja- pomemo-mladinskih hoteiov°VJStnih eVrODskik 80 razpredeni po ni ZanimT u estih *cr v bliži-Sobe , 'lh turističnih točk. kosten £2 ,YC* •ežišči, mla-varn0 :£r h Povsem pa 2a rnal« J?rnetn<> zatočišče auuti takr?Cnarja so 8Iavni Hostl0v menovanihYouth hotelPevtc^.odPrti Mladinski yubelju g* stražnic> na d,slocinnJV1Cer nekoliko fan °d največjih turis- vojne v Sloveniji. Upravlj« lec Dušan Koren je prostore bivše stražnice na Ljubelju za deset let dobil v najem od obrambnega ministrstva, oziroma posredno od Tržiške občine. Od lanskega decembra, ko so začeli z adaptacijskimi deli pa do uradne otvoritve je bilo v obnovo objekta vloženih 10 milijonov tolarjev, pri sami investiciji pa gre po besedah Dušana Korena precejšnja zahvala Stanovanjski zadru- gi Kranj in Slovenski Hranilnici in posojilnici, ki sta projekt podprli z ugodnimi krediti. Poleg dvaindvajsetih ležišč v štirih sobah je v Mladinskem hotelu še restavracija z osemdesetimi sedeži, v kletnih prostorih pa tudi priročna učilnica. Za pičlih 15 DEM naj bi v novopečenem Mladinskem hotelu dobili posteljo z zajtrkom, seveda pa bodo na voljo tudi kosila in večerje. Poleg tranzitnih gostov in mladih turistov, si se bodo ustavljali na Ljubelju pričakujejo tudi vnaprej najavl- jene večje skupine iz šol, društev... tako iz Slovenije kot tujine. "Poskušali bomo privabiti skupine s sosednje avstrijske Koroške, orientirali pa se bomo tudi na mlade iz Hrvaške, ki so v naše kraje nekoč že prihajali," je menil Dušan Ko-ren:"Povezovali se bomo z Mladim turistom in drugimi turističnimi agencijami, pa tudi z različnimi institucijami, ki delajo z mladimi in bi lahko v prelepem okolju Sentanske doline zapolnili svoje izobraževalne, rekreativne... programe." • Sliki in tekst: Igor K. Hiša dobiva staro podobo Pod slamnato streho Malenski vrh, 15. julija - V majhni vasici Malenski vrh v Poljanski dolini so v soboto zaključevali pokrivanje kmečke hiše, ki je kulturno spomeniško zavarovana. Včasih se je imenovala Žehc, v njej pa so nekoč verjetno živeli bajtarji. Bajta, ki je stara kakih 400 let, je bila ves čas krita s slamo. Današnji lastnik, podjetnik iz Ljubljane, pa se je odločil, da hiša spet dobi staro podobo. Hišo sta začela pokrivati mojstra iz Šenčurja že pred tremi tedni. Svojega posla sta se priučila pri očetu. Pravita, da je šlo to iz roda v rod, vendar sedaj pri njunih naslednikih ni več zanimanja za staro obrt. Povedala sta, da je naročil dovolj, vendar da nista več pri takih močeh, kot sta bila v mladih letih. Mojstra vidita velik zaslužek v pridelovanju slame, vendar kmetje s takim načinom zaslužka niso seznanjeni. Zanimivo je, da takšna streha zdrži od 40 do 60 let. Naredijo pa jo tako, da najprej postavijo peresa, nato vrste. Začetek se imenuje "nuft". Vezava je najbolj važna. Na vrhu se naredi krov. Ta "lajšta" ali krovnica je iz smrekovega debla, ki je prežagano na pol. "Škopnce" so opore. Slamo dajo na palico, ki jo povežejo s serbotijo, beko ali žico. Na strani hiše naredijo "šupelj", to je neravna streha - na koncu strehe zgoraj. Vso to delo zahteva najmanj šest krovcev in vsaj dva "stržarja - pomagača" na enega krovca. Te pa je po Sloveniji težko najti. Zanimanja za takšno delo ni, tako imamo v Sloveniji poleg njiju le še enega mojstra v Sevnici, drugega pa v Prekmurju. Pozanimala sta se tudi na poklicni obrtni šoli, če bi bili kakšni učenci zainteresirani, da bi pokazala, kako to delo poteka. Izvedela pa sta, da se morata obrniti na gospodarsko zbornico tistega kraja, kjer je morebitno zanimanje. Mojstra sta pripravljena tudi brezplačno pokazati pokrivanje strehe, le za slamo bi morali poskrbeti učenci sami. Danes jima je pomagal Mitja, ki obiskuje škofjeloško obrtno šolo - smer strojni tehnik. Mitja je eden od "stržačev" in hkrati vajenec, saj ga tovrstno delo zanima in bi se s tem rad ukvarjal, če ne bi bil edini. Drugi "stržač-pomagač" pa je upokojenec. Mojstra menita, da bi se brezposelni lahko preusmerjali v takšno dejavnost, saj je zanimanja za slamnate strehe vedno več, samo mojstrov - krovcev primanjkuje. Kot zanimivost pa le še tole: z denarjem, ki so ga porabili za slamnato streho, bi lahko pokrili tri hiše z opeko. • Besedilo in slika: Una Doki Društvo FIDO ima novo vadbišče Hrušica - Člani Kinološkega društva FIDO v jeseniški občini se v letu dni od ustanovitve zares lahko pohvalijo z lepimi dosežki. Največji je zagotovo vadbeni poligon, ki so ga uredili s prostovoljnim delom. Poleg tečajev športnega šolanja bodo jeseni ustanovili tudi sekcijo Agilyttija, ki bo zagotovo privabila nove člane. Ob ustanovitvi Kinološkega društva FIDO Hrušica je bilo 10 članov društva, sedaj pa jih je te 70. • Tekst in foto: J. Rabič GORENJSKI GLAS • 16. STRAN OGLASI Torek, 18. julija 1#5 Gremo v Španijo... Ja, v Španijo. Morje, sonce, nebeško lepe plaže pa seveda flamenko... španski temperament človeka zares prevzame, očara... Cilj našega potovanja bo tokrat Calella, turistično mesto ob Sredozemskem morju. Calella je že nekaj let eno bolj znanih španskih turističnih centrov. Sem se ljudje radi vračajo na dolgo čisto zlatorumeno peščeno plažo, poleg tega pa je tu moč najti kopico sprostitve in zabave, spoznati tamkajšnjo kul- turo, pa folkloro ter še mnogo mnogo drugega. Potovanja v Španijo so v naši kar hišna tradicija. Tokrat smo se odločili, da vam ponudimo nekaj posebnega, nekaj, kar se razlikuje od klasičnih španskih tur. Tokrat bi lahko preživeli dopust v Španiji malo drugače... Recimo v družinskem hotelu ob obali. V manjšem hotelu, ki sprejme pod svojo streho največ osemdeset ljudi, kjer, ne boste verjeli, bo za A&B agencija Tel. 061/344-061 za449dem OTROCI DO 50% POPUSTA MOŽNOST PLAČILA NA 4 OBROKE vašo žejo poskrbela SLOVENSKA natakarica. Ja, vse to je resničnost -daleč stran od doma boste pivu lahko rekli pivo, soku sok in mineralni vodi mineralna voda. Hotel leži v centru mesta, v njem pa vlada zares domača atmosfera. V hotelu imajo 40 dvoposteljnih sob, vsaka ima stranišče s tušem. V hotelu bo poleg vas vsaj pol hotelskih gostov govorilo slovensko, tako da tistim bolj jezičnim zagotovo ne bo dolgčas - novih prijateljev sploh ne bo manjkalo. Pa zabava? Tudi s tem ne bo težav. Calella je turistični center, ki svojim obiskovalcem nudi obilico raznovrstne zabave. Španska glasba, nočni klubi, pa tradicionalne krčme... Vse to boste našli na glavni ulici, kjer je tudi sam hotel. V hotelu vam bodo za kosilo in večerjo vsak dan izbirali med dvema menijema, na željo skupine pa je kuhar pripravljen skuhati tudi kaj posebnega po naročilu. Vsi, ki ste že bili v turističnih centrih ob Sredozemlju se zagotovo spomnite nepopisne gneče na plažah. Če ste hoteli imeti svo) prostor pod soncem, ste morali vstati zelo zelo zgodaj, včasih š0 pred soncem oditi na plažo, razg''•; niti brisače... Ne, tega vam v Caloll' ne bo treba početi. Na dolgi dolg' kilometrski peščeni plaži je prostora za kopalce več kot dovolj. Po mi'1 volji se boste lahko sončili, Pa kopali, otroci bodo gradili trdnjave iz peska, žejni pa se bodo v senc' barčkov hladili z raznimi osvežili-Dopust, kot se šika. Ni kaj. Po toplim španskim soncem bomo preživeli sedem nebeški dni. Cena aranžmaja vključuje poleg prevoza, našega predstavnika, nezgodnega zavarovanja in organizacije še sedem polpenzio-nov. Za koslila je potrebno doplači' lo, prav tako pa boste v Calelli po želji imeli obilico fakultativnih iz|e" tov. Vse informacije o tem potovanju kot tudi o potovanju v Albanijo, ki smo ga predstavili v petek lahko dobite v agenciji A&B v Ljubljani na Dunajski 197 oziroma po telefonu 061-344-061. Na osnovi določil 8. člena Pravilnika o porabi sredstev občine Preddvor namenjenih za stanovanjska posojila z ugodno obrestno mero, objavlja župan občine Preddvor RAZPIS STANOVANJSKEGA POSOJILA OBČINE PREDDVOR I. SPLOŠNA DOLOČILA Razpis posojil je namenjen državljanom Republike Slovenije, prebivalcem občine Preddvor, ki - prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje z nakupom ali gradnjo primernega stanovanja - ponovno rešujejo stanovanjsko vprašanje, ker jim je zaradi spremenjenih družinskih, zdravstvenih in socialnih razmer dosedanje stanovanje postalo neprimerno - povečujejo stanovanjsko površino, izdelujejo triprekatno greznico, izdelujejo toplotno izolacijo, fasado ali obnavljajo dimnik POSOJILA NISO NAMENJENA: - lastnikom stanovanj, odkupljenih po določilih Stanovanjskega zakona; - najemnikom v stanovanjih, ki jih je mogoče odkupiti po določilih Stanovanjskega zakona: - državljanom, ki kupujejo stanovanje od matere, očeta, mačehe, očima, brata, sestre, svaka, svakinje, sina, hčere, pastorke, tasta, tašče, stare mame, starega očeta, vnuka, vnukinje, zakonskega in izvenzakonskega partnerja. II. VIŠINA SREDSTEV Skupni razpisani znesek je 8.000 000,00 SIT s tem, da globalno razdelitev za namene določi župan glede na ugotovljene potrebe na predlog komisije. III. RAZPISNI POGOJI Na razpisu lahko sodelujejo le tisti prosilci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da so državljani Republike Slovenije: - da imajo stalno bivališče v Občini Preddvor; - da nimajo ustreznega standardnega stanovanja; - da kupujejo, gradijo, ali prenavljajo stanovanje ali stanovanjsko hišo na območju Občine Preddvor; - da imajo gradbeno dovoljenje izdano po 1. 1. 1985, če gre za gradnjo stanovanjske hiše, oziroma vel|avno priglasitev del, izdano PO 1. 1. 1995; - da so lastniki ali solastniki nepremičnine, za katero prosijo za odobritev poso|ila oziroma so lastniki ali solastniki nepremičnine njihovi svojci: - da so kreditno sposobni; - da bodo v primeru, da imajo neustrezno stanovanje m kupujejo drugo ustrezno stanovanje, zaprosili le za razliko v površini med dosedanjim in novim stanovanjem, če pa bodo neustrezno stanovanje odtujili, bodo kupnino v celoti namenih za nakup drugega ustreznega stanovanja; - da imajo sklenjeno pogodbo ali predpogodbo overjeno na sodišču v letu 1994 ah 1995, če gre za nakup stanovanja; Do posojila niso upravičeni občani, ki že stanujejo v lastnem uj'rednem standardnem stanovanju, ali so sami ali kdo dnjg od ožjih družinskih članov lastniki takega vseljivega stanovanju Občani so upravičeni do posojila za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše, dokler nimajo v okviru prenovitvenih del dograjena ustreznega standardnega stanovanja. Za ustrezno standardno stanovanje se šteje stanovanje, ki ima poleg dnevne sobe, kuhinje in sanitarnih prostorov, še toliko spalnih prostorov, da zadošča potrebam vseh članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. Stoje se, da zadošča spalnica za dve osebi, kabinet pa za eno osebo (dnevna soba, kuhinja m ostali tehnični prostori se ne štejejo). III. VIŠINA POSOJILA IN POSOJILNI POGOJI Višina posojila, ki ga lahko dobi upravičenec, je lahko največ 30 % pogodbene vrednosti primernega stanovanja oziroma vrednosti pripadajoče novogradnje. Osnova za izračun višine posojila je: - za nakup stanovanja, pogodbena cena oziroma največ 130.000.00 SIT/m2 - za individualno gradnjo 130.000,00 SIT/m2 - za prenovo (adaptacijo) 90.000,00 SIT/m2 Kot primemo stanovanje (hiša) se upošteva naslednja stanovanjska površina v m/2 št. ožjih druž. čl. v gospod, skupaj 12 3 4 pnm. stan. površ. m/2 40 60 70 80 Za vsakega nadaljnjega ožjega člana se prizna nadaljnjih 8 m/2 stanovanjske površine. 5 6 90 100 povečanje za Realna obrestna mera za odobreno posojilo je 5 % letno. Realno vrednotenje posojila (revalorizacija) se obračunava v rokih m na način, kot ga izvaja Gorenjska banka, d.d., Kranj. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah, ki ne moreio biti nižje od 10 % povprečnega OD za zaposlenega v gospodarstvu v preteklem letu. Odplačilna doba je največ 15 let. Posojilojemalec mora odobreno posojilo obvezno zavarovati pri zavarovalni hiši, s hipoteko ali za posoiila do 200.000,00 SIT s kreditno sposobnimi poroki. IV. KRITERIJI ZA OBLIKOVANJE PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA ZA DODELITEV POSOJIL Višina dodeljenega posojila bo odvisna od:1. Načina reševanja stanovanjskega problema. 2. Primernosti m kvalitete sedanjega stanovanja. 3. Materialno premoženjskega stanja prosilca in njegove družine. 4. Socialno m zdravstvenega slania prosilca m niegove družne. 5. Delovne dobe prosilca, ki so brez stanovanja ali podnajemnika. Ob upoštevanju navedenih kriterijev ima|o prednosti in večje ugodnosti pri dodelitvi posojila: 1. Mlade družine. 2. Družine z več|im številom otrok. 3. Družine z manjšim številom zaposlenih. 4. Razširjene dmžine. Za mlado družino se šteje družina z najmanj enim otrokom, v kat nobeden od staršev ni star več kot 35 let. jO Za družine z večjim številom otrok se šteje družina, v kate*1 najmanj trije otroci. ■ # Za družine z manjšim številom zaposlenih se šteje družina, v kat*1 r zaposlen samo prosilec ali zakonec. Za mlade prosilce se šteje samske osebe, mlajše od 35 let. a Pri invalidnosti prosilca ali člana njegove družine se up0*1 ^ invalidnost s 100 % telesno okvaro ugotovljeno s sklepo*71 -a odločbo Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja- ^ invalidnost se šteje tudi motnja v duševnem in telesnem razvoju trajna nesposobnost za delo. Za daljše bivanje v Občini se šteje, če to traja najmanj 8 let- jnfl Za daljšo delovno dobo se šteje, če traja najmanj tretjino P° delovne dobe. »jiH Razširjena družina je družina, v katen živijo tri generacije daižinskih članov prosilca ali zakonca, kot jih opredeljuje o. Stanovanjskega zakona. V. RAZPISNI POSTOPEK „„ Prosilci, ki želijo pridobiti posojilo po tem razpisu, oddajo svo,,koV in na predpisanem obrazcu v 15 dneh po objavi. Poleg P°^a safrii, dokazil, ki jih pooblaščene organizacije potrjujejo na vlogi morajo prosilci glede na namen porabe posojil k vlogi pnložiti - potrdilo o državljanstvu; - potrdilo o premoženjskem stanju prosilca; - potrdilo o številu družinskih članov; 2insk'n - potrdilo o čisti plači za zadnji mesec prosilca in njegovih druz c|anov; maiemf10 - dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (n '^o al podnajemno pogodbo oz. kupoprodajno pogodbo, pogodbo, zemljiškoknjižni izpisek in podobno); kleO|fln° - sodno overjeno kupoprodajno pogodbo ah predpogodbo s v letu 1994 ali 1995 (v primeru nakupa); nrim6^ - veliavno potrdilo o priglasitvi del - izdano po 1. 1. 1995 (v P* prenove); - zemljiškoknjižni izpisek; . - potrdilo o šolanju vzdrževanih otrok za višje in visoke šoie. - potrdilo o času bivanja v Občini Preddvor arov«'1'* - sklep ah odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zav ^je o 100 % telesni okvari prosilca oz. družinskega člana oz:e|eSn»m pristojne organizacije glede motenosti v duševnem aH razvoju ali trajne nesposobnosti za delo. ^ Občani, ki želijo pridobiti posojilo po razpisnih P°90^J?o'pošillK° vloge v roku 30 dni od objave tega razpisa ah s pnporoćen ^na4in na Občino Preddvor, Dvorski trg 10. pri tajniku a nj obt\fl* objavljenega na obrazcu, ki ga prejmete na sede z ^gdar1 Preddvor vsak ponedeljek in petek od 8. do 10. ure ter o od 15. do 17. ure. vioi,tv' Vse navedene in v vlogi zahtevane priloge morajo biti °Atreorto hvaležna naloga. Nikakor ni naš namen ^ancott ožigosati ali celo izpostavljati Javnosti, pač j*T Ze^imo pokazati da se tudi takim ljudem, če je volja razumevanje, da pomagati. Primer bratov L. v ^stečah pri Skojji Loki morda lahko pokaže, da se in tnfa ? * onkraj eksistenčnega robu s sodelovanjem toleranco najde rešitev. In stara modrost pravi da se sJojU Prt reševanju takih ljudi pokaže pravi obraz J^Pnostt, družbe, ali če hočete tudi države. "To je tipični primer družne, ki je dolga desetletja ^radi alkohola živela v pravi revščini," je začela pripoved o tem primeru socialna delavka Tatjana Bas-«*■ iz škofjeloškega Centra Za socialno delo. Bilo je kar osem otrok in že pred drugo ^etovno vojno so živeli v vasi Gosteče. Po vojni jih je tedanja občina okrog leta 1955 preselila na Kamnitnik v neko napol podirajočo hišo. °če je bil sicer nekaj časa Uposlen, vendar so bili večinoma brez pravih dohodkov •JJ sredstev za življenje, tako da je bilo odraščanje otrok 2elo težko. Družba je tedaj Pomagala tako, da je neka: tere otroke preselila v dijaški dom in počasi se jim je uspelo osamosvojiti ter ustvariti lastne družine. Ker je hiša Postopno popolnoma propadla so se ponovno selili v Gosteče, kjer je eden od sinov hišo celo odkupil in jo nameraval adaptirati. Žal se J.e Pokazalo, da hiša v Goste-.F1 ni bila sposobna adapta-c,Je. zato Jo je ponovno ali iz okolia. ki sta ga navajena prodal občini in svoj stanovanjski problem reševal drugje. V hiši, ki je bila dolga leta brez slemena, sta tako končno po smrti staršev ostala dva brata, duševno prizadeti Albin ter Vinko, hiša pa je postajala vse bolj neprimerna za bivanje. Na občini se je tako pred 6 leti presodilo, da je potrebno ukrepati, hkrati pa ugotovilo, da jih ne kaže trgati iz okolja, kjer sta se vživela, in se z delom pri bližnjih kmetih tudi vsaj deloma sama preživljata. Tako so takratna skupnost socialnega skrbstva, stanovanjska skupnost in štab za reševanje posledic elementarnih nesreč stopili skupaj in kupili bivalni kontejner, pri čemer so vodo in elektriko še vedno imeli v Skico brunarice, ki naj bi v dveh mesecih postaju normalnejše bivališče bratov L.. Končno Pjava^eha nad glavo, pa tudi izgled, ki vasi ne bo več motil. starem objektu. Ko je letos padla odločitev, da se ostanke tega objekta odstrani, je bilo potrebno najti tudi novo rešitev za brata L. Po sestanku vseh, ki pri tem sodelujejo - občine, Centra za socialno delo in Krajevne skupnosti Trata, z vaščani Gosteč - vodil ga je kar sam škofjeloški župan Igor Draksler - je bilo odločeno, da se bivališče bratov L. v kontejnerju nekoliko prestavi, kontejnerju dogradi prostore za kuhinjo in sanitarije in vse v obliki brunarice na zunaj "obleče" in pokrije s pravo streho. Vaščani Gosteč namreč nameravajo urediti in asfaltirati svojo glavno "ulico" - pot skozi središče vasi do cerkve, in tako urejeno bivališče poslej naj ne bi motilo izgleda vasi. Albinu in Vinku se torej obeta, da bosta na stara leta, dokler sta še sposobna skrbeti za svoje osnovne življenjske funkcije in Eogoje, preživela v nekoliko olje urejenih pogojih, s trdno streho nad glavo. • S. Ž. Sredi vasi Gosteče pri Škojfji Loki sedaj stoji brez urejenih priključkov laVajnSt, v Katerem"bivata vaška reveža brata Vinko in Albin._ VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV BOGDAN PRIMOŽIČ Trebija 52 64224 Gorenja vas fax+ tel.: 064/ 681 320 Po sonce k Urški interEEOS "nan ZHidn'em desetletju, Padla" Q7nn«;t nic se ne čudite, če so take j u9ačne sence v obmorskih letoviščih ah pa Dm» nan Praviloma bolj zasedene kot Zari čki P°d mi,im soncem. Pa vendarle Dr«HVa ni tako kritična, če se bomo soncu K nri naiPrel z glavo, šele potem odspred °ozad, odzgor in odspod. sol 0 bomo najprej začeli s sončenjem v tis£r,|U' k'er Do naša koža dobila podlago, ul? normalno porjavelost, s katero se bomo Zan*brez skrDi Postavili pod sonce: "Pa me DtoHi ie Zmores!" Za našo brezskrbnost na DrirV 'n med gorskimi skalami je predhodno tern°w 'lvo °Praviti vsaj deset tretmajev, s de*' m naše sončenje v solariju začnemo z bori i'?' minutami 'n le to iz tretmaja v tretma mini*1 jerno- vendar nikoli ne več kot dvajset ko\/ Seveda Pa zadeva poteka pod stro-svili • nadzorom Urške Derlink, ki vam Val ' kakšen naj bi bil potek in trajanje barv?93 s°nčenja na solariju, glede na tip in v. r/o vaše kože. Po treh zaporednih sončen-?a£°.Ste na vaši koži že imeli podlago oziroma '•'to za nadaljnjo porjavitev. Ob zelo svetli koži bo vaše druženje s solarijem seveda nekoliko daljše. Priporočljivo je, da so vaši prvi trije obiski na solariju vsak dan, kasneje pa lahko nadaljujete vsak drugi dan in če želite vašo lepo rjavo kožo vzdrževati tudi v prihodnje, se boste v salonu za zdravje in lepoto Urška na Sorski cesti 29 v Škofji Loki oglasili vsaj dvakrat na mesec. Solarij, ki ga boste spoznali pri Urški je profesionalni solarij, testiran v kliniki v Italiji ima pa tudi vse potrebne ateste za Slovenijo. Opremljen je z najnovejšimi kobaltovimi filtri in je 100-odstotna zaščita pred B žarki, saj vas "orjavi" z nenevarnimi A žarki. Sončenje na solariju je priporočljivo tudi za ljudi, ki imajo luskavico, po predhodnem priporočilu dermatologa pa pomaga turi pri raznih ekcemih, aknah kožnih obolenjih..., uporaba šolanja je primerna tudi za revma-tike, saj jim le ta predhodno naredi toplo, v telo vdahne ugodje in dobro počutje ter ga pripravi na kasnejšo masažo. In še za konec, pisec omenjenih vrstic pred letošnjim dopustom še ni imel možnosti prebrati vrstic, ki jih vi ravnokar prebirate in ne vprašajte, kako so se luščili komolci, pa vrat, pa nos, pa... Zato si le zapišite telefonsko Številko vašega sonca (064) 632-524. V Intersalonu pri Žabnici imamo za vas ugodne cene bele tehnike proizvajalcev Gorenje, Candy, Zanussi In novo: izbirali boste lahko tudi med stroji cenovno zelo ugodnega proizvajalca Philco ali pa naročali visoko kvalitetne izdelke proizvajalca Blanco. Pokličite: 631-510 V Intersalonu pri Žabnici boste našli vse za lepo kopalnico: keramične ploščice, ki jih boste lahko dobili takoj, sanitarne garniture, kadi, pipe in še in še. Pokličite: 631-510 Delovni čas: pon • pet: 9 • 19 sob: 9 -12 Dorfarje 17, 64209 Zobnica jTel./Fax: 064/631 510 V muzeju v Železnikih imajo veliko načrtov Očetu muzeja bodo postavili spomenik Ob letošnji 90. obletnici rojstva Nika Zumra bodo temu zaslužnemu možu za razvoj Železnikov m dolgoletnemu predsedniku muzejskega društva postavili spomenik. Za očeta muzeja v Železnikih bi morali šteti Nika Žumra, ki bi, če bi še živel konec tega leta praznoval 90. rojstno dan. Znan gospodarstvenik, na katerega strojih je začela po vojni nastajati industrija v Železnikih, bi si za vse, kar je napravu za Železnike, zaslužil spominsko obeležje, zato so na zadnji seji odbora Muzejskega društva Železniki sklenili imenovati pripravljalni odbor. Kot nam je povedal sedanji predsednik Muzejskega društva Matevž Troj ar, bi podobno kot za začetke industrije veljalo tudi za začetke muzeja v Železnikih. Prvi muzejsko spomeniški ukrep Nika Zumra sega še v čas pred drugo svetovno vojno, ko je kot župan na pobudo takratnega tajnika Prosvetnega društva Blaža Gortnar-ja zadnji trenutek preprečil porušitev plavža v Železnikih. Njegov odlok je morala uresničevati žandarmerija, saj se je rušenje že začelo, nato pa je dosegel, da je bil razglašen za prvi tehnični spomenik v Sloveniji. Predsednik Trojar se spominja, da so Niko Žumer, Perkon in Pfajfar po vojni šli k Titu s predlogom za razvoj industrije v Železnikih, to pa je imelo za posledico, da je tedanji minister za industrijo Leskovšek dobil nalogo, da možnosti preveri. V Ljubljani so organizirali leta 1949 tehniško razstavo, in za to razstavo so v tedanji kovinarski zadrugi Niko na predlog in pod vodstvom Nika Žumra izdelali makete, s katerimi so pika na 1 vašega doma - vhodna vrata JELOVICA i n 1 i ■4g . ] r i • MASIVNA VHODNA VRATA - različni tipi vrat - varnostna zapora ■ različna izolacijska ornamentna stekla možnost dopolnitve s stransko svetlobo in nadsvetlobo izvedba v hrastu ali smreki ♦ LETVICASTA VHODNA VRATA ■ različni tipi vrat izolacijsko ornamentno steklo odkapna pločevina možnost dopolnitve s stransko svetlobo in nadsvetlobo za vse izdelke ponujamo UGODNE CENE, OBROČNO ODPLAČEVANJE, PREVOZ, MONTAŽO, GARANCIJO in SERVIS M JELOVICA lesna industrija, Kidričeva $8, 64220 ŠKOFJA LOKA tel (064)61-30, faks:634-261 ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, 064/61-30, fax: 632-761 KRANJ, Partizanska 26, tel. fax: 064/211-232 MURKA Lesce, Lipice pr> Lescah, 064/718-110 METALKA KAMNIK, 061/813-326 J {>redstavljali tradicionalne že-eznikarske obrti. S tem so v stilu tistih časov opozorili na kovinarsko tradicijo Železnikov, ki bi za razvoj industrije koristila in zadruga je dobila proizvodne programe. Tedaj so bile izdelane makete plavža, fužine in vigenj-ca, ki so nato po razstavi nekaj let v Železnikih samevale na prostem pod lipo na Racovniku. Šele po začetku delovanja pododbora muzejskega društva Železniki, ter po razstavi gozdno lesnega gos- podarstva Selške doline v novembru 1967, je tedanja občina Škofja Loka našla rešitev, da so ti zametki muzejskih zbirk našli svoje mesto v Plavčevi hiši. Muzejske zbirke so dve leti kasneje odprli tudi za javnost. Ko so lani praznovali srebrni jubilej muzejskih zbirk v Železnikih, je bila prvič omenjena ideja o oddolžitvi spominu Nika Žumra. Medtem so se zbirke vsako leto širile, uredili so tudi čipkarsko sobo, leta 1978 pa je bila odprta tudi galerija. Zavedajo se, da mora biti tudi življenje muzeja razgibano, prilagojeno zahtevam časa, zlasti pa jih skrbi, da ne bi pri beleženju najpomembnejši dogodkov v kraju prav v novejši zgodovini ostale sive lise. V muzeju imajo danes zaposlenega izredno aktivnega kustosa - etnologa, pri čemer organizacija in status muzeja še nista dorečena. Vse bolj pomembno postaja sodelovanje z domačim turističnim društvom, in prepričani so, da bo nova (njihova) občina znala prisluhniti tudi tem potrebam. Na to kaže tudi razumevanje, ki ga je za muzej pokazal novi župan, ce pa se bodo še našla sredstva se za postopno obnavljanje Plav" čeve hiše, bodo dolgoletne želje in prizadevanja približno 150 članov muzejskega društva Železniki uresničeni-Po besedah Matevža Trojarj3-ki sodeluje v tej dejavnosti is več kot 30 let, imajo vso dokumentacijo in načrte že pripravljene. • Š. Ž. v v KRUH IN SLISCICE IZ NAJBOLJŠE MOKE TO JE [gdfci) H ŠKOFJE LOKE. ^KPOMDEUElT IZDELKI CENEJŠI LOŠKI HLEBEC, BELI > ManL S!0Venski utrinki, oddaja ^■9° dnevnik ' Otroški pro 19 it oallerJev'. nemška serija \ld £lsankr 18qc i* onevnik 18^ p [.oški Program: Živ žav ..—vil irsa ^•30 TV dnevnik 2, Vreme l9-55 Šport «0-05 Strta srca II: Helenine oči, francoska nadaljevanka «1-00 Tednik . . 21-55 "Nikar!" (oddaja o prometu) «00 TV dnevnik «•10 Šport «•15 Žarišče «•35 Poslovna borza «•55 Sova Večen sanjač, ameriška nanizanka; Gangster, ameriška nanizanka tete .55 w"w0strar»i 13.00 Euronevvs Sova rLVrt,ncu- Ponovitev 16.40 18.05 ^novitev 18.00 TV Dnevnik 18.45 5eaionalni studio Maribor 19.15 tel Veste 19-10 TV nocoj đaljSaS17^ škof- švedska na-mSo 2005 Večemi gost: dr. večern prevoršek 21.05 Umetniški hici filmaMo»strovine 21.55 Stolet-°-0o tv j ^ostalQUa. italijanski film J-45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Vobro jutro 10.00 Poročila 10.05 ^°>ski program 11.35 Otroška Oddaja 12.00 Poročila 12.15 Lju-°fZen, nadaljevanka 12.45 2,4 pfok, serija 13.15 Severna obzor-ameriška nanizanka 14.05 ^čji zločini in sojenja v 20. VPjjtju, dokumentarna serija ^*'30 Filmska ^'ni",:;'' •»0 Ci i-------oči ija ^ntm ,lmska čarovnija, doku-afneri*u-seriia 1455 Boomerang, 17.30 o ,lm 16-30 Hrvaška danes ^dalia nta Barbara, ameriška 13.5o uVanka 18-15 Kol° sreče nik 20?n frSka kni'9a 19-30 Dnev" n«t4k Sne lturna Pokrajina, pos-^naria oo J/ rastava 22.30 Moč Slika na ™ dnevnik 23.05 18.4q -liko l7 350lSar 1850 Slika na Fol. dokumentarna i r'ia 18 oč rl.P • ookumentarna !>nka ;t5i?'^e trnovke, nadal-SSienSrl. Risanka 20.15 FBI, ^irnolt a Seri)a 21.10 Brook-5 nadalfevamu6riška humoristič- < glasbena oddaja sili 23.10 10.00 d>be. pon'eana 10-15 Luč Ir^5 A ihftlr? Marušini kristali n°vite v tev ** - *» " * )rne h jO lv 'roto Sion A shop i, Cl6rjev || ia aR Aeraci'a trans-sS6 19 05 r 5 A sh°P 1900 »bt, *'Sanka 19.10 Luč S?° ^agneS3 nadal|evanka ^rne^oo3 "anizanka Hiški «22 tenbrskl KSfc •fniniki «E! N°vembrski KPVitev 23onf5m 22 40 paris, »Otterin « °- kln°. Uedna 0.10 A shop ^STR,jA 1 Z,ata Palača 6.30 Otroški la^ram. 9.00 Umor, je napisala toff Otroški program 15.35 Ve-VS ir? ,ac|ia Enterprise, ponovitev Wat MacGvver, serija 17.10 *la»° Polazna družina 17.35 V£v Pa,ača 18.05 Prijetna trojica *Viwf5LPrt Huxtablovih 19.30 Čas v C u>tura 19-53 Vreme 20.00 V** od strani 20.15 Bavarec S in^ Rugen; Kuharski mo)stn NyftoDe1ektivW iz Hamburga 22.00 *na£ '. nawyorški policisti 22.50 6a» eni°. ameriška grozljivka 0, Usodni klic, ameriški film 11.40 Okavango 13.00 Čas v sliki 13.10 Poročilo, ponovitev 14.50 Alpe -Donava - Jadran 14.25 Doktor Trapper John 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Svhie-jokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 Šport 20.15 Pri gledališkem krčmarju, humor in glasba 20.35 Zagnanec, 5. del 21.00 Kuharski mojstri 21.10 Nori par22.00 Čas v sliki 22.30 Šiling 23.00 Poroka v črno - belem 23.50 Otvoritev 50. regenškega festivala, reportaža 1.00 Ameriška državljanksa vojna 2.00 Pogledi od strani TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 MIHA PAVLIHA, otroška oddaja (v živo) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Kulturni mozaik: Moški so drugačni, ženske tudi 20.40 Utrip Tržiča 20.55 EPP blok - 3 21.00 Lepa je naša dežela 21.30 Inovacije za invalide nagrajene 22.00 Video-boom 40 (prva slovenska video lestvica) 23.40 Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 19.00 Otroška oddaja 20.00 Športna oddaja 20.50 Brez komentarja LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Videoboom 40 46. del 21.00 EPP blok 21.10 Škofjeloški kulturni utrip, ponovitev 21.40 EPP blok 21.41 Izmenjava programa LTV -izlet upokojencev (studio Signal) ... Videostrani M MTV - TELE 59 7.00, 9.30 in 13.30 Video strani -panorama 8.30, 12.00 in 16.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 16.15 Čudežna trava: Kultura bambusa, ponovitev 2. dela 16.45 Kamera na potepu: Inter-plast, dokumentarni film, ponovitev 7. dela 19.00 Max Headroom, ponovitev 1. dela 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Three's Companv, serija 20.30 Spot tedna Žive scene 20.35 Dekle v zraku, francoski film 22.20 MMTV šport, športni dogodki 23.05 Neat & Tidy, ponovitev 1. dela 23.20 Reke Evrope: Mozela, dokumentarna oddaja 23.50 MMTV shop, televizijska prodaja 0.00 Videostrani 1.00 Deutsche Vvelle TV ŠIŠKA 8.30 Počitniški program 19.55 Napoved sporeda 20.10 Rezervirani čas 20.30 Program M, ponovitev 21.30 Telemarket 21.40 Skupščina 21.45 EPP 21.50 Napoved (za petek) 22.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Vse o klimatskih napravha - gost v studiu 10.40 Informacija - zaposlovanje 11.20 Kdo bo koga 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Kontaknta oddaja - FLOY AVTRO-MOBILI 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV stereo 88,9 MHz (oddajnik Grad) ter 95 MHz (oddaj Vreme 20 00 nik Kovor) ter na srednjem valu 1584 KHz. V zgodnjem popoldanskem delu bomo govorili o turizmu in iskali *W SHki 0 40 caf9f°zl',vka0-35 a 1-05 S,rasno prijazna KVAvJSU^2?rpk 2.00 Dobro . vorski policisti KINO najboljšo pizzo. Poleg obvestil ob 16.10, pripravljamo še nekatere druge zanimivosti. Sledila bo oddaja Pod kozolcem, katere pokrovitelj je pripravil presenečenje nagrajencu. Tudi šaljivci naj se pripravijo. Zaključili bomo z novostmi iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 9.00 Horoskop 10.00 Gibljive slike 10.30 Novice 11.00 Aktualno 12.00 BBC novice, osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije (Drago Ariani) 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.30 Učimo se angleščine 16.30 Osmrtnice, Domače novice 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Slovenska popevka 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.00 Napoved programa 17.00 Novice 17.30 Od svečke do volana 18.30 Predstavljamo nar-odnozabavne ansamble 19.30 Odpoved programa RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Maja Lakič 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 13.00 3 x1 glasbena oddaja 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.20 Danes na borzi 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtom arket svetuje 16.10 Spoznajmo se s Cankarjevim domom 18.15 Aktualna tema 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Barometer - poslovni radio 22.00 Medžik vas gleda 1.00 Gromska glasba - Marko Plahuta 2.00 Satelit R OGNJICE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misal, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna ifn. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program TVS 122.55 VEČNI SANJAČ Sodelavci v založniški hiši se dogovarjajo za partijo pokra. Manjka jim en igralec - Martin gotovo ne bo hotel igrati. Preveč je vzvišen za takšne vsakdanje malenkosti. Ali pa ne. Seveda bo igral! Ampak pogoj, da ga bodo vzeli, je, da posodi svoje stanovanje... Pa še nekaj: igrali bodo po Tobyjevih pravilih. Dokler na Martinova vrata na potrka -njihov šefGibby... Continen VilS^a 9 on ni M'c ^.Cas v sl,ki 1005 ,c- amenški film n.40 CENTER ZARADI PRENOVE KINO ZAPRT! STORŽIĆ premiera aneriške melodrame ČAS DEKLIŠTVA ob 19. in 21. uri ŽELEZAR arner psih triller SKRIVALIŠČE ob 19. in 21. uri SORA ŠKOFJA LOKA belgijska drama FARINELLI ob 20.30 uri OBZORJE ŽELEZNIKI amer znanst. fant. ZVEZDNE STEZE VII ob 18. in 20 uri BLED drama NESKONČNO ZALJUBLJENA ob 20.30 uri PETEK, 21. JULIJA TVS 1 11.15 Otroški program: Pet otrok in škrat, angleška nanizanka 11.40 Moja enciklopedija živali: Kenguru 11.45 Roka ročka 12.35 Že veste 13.00 Poročila 16.10 Film tedna: Tema v Talinu, ponovitev filma 18.00 TV Dnevnik 18.05 Otroški program 18.05 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 18.20 Pasje mesto, kanadska risana nanizanka 18.40 Fallerjevi, nemška serija 19.13 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 20.05 Štiri oči, ameriški film 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 22.25 Sova 22.25 Brooklvnski most, ameriška nanizanka 22.50 Gangster, ameriška nanizanka 23.40 Brane Rončel izza odra, ponovitev TVS 2 12.30 Forum 12.45 Strtra srca II: Helenine oči, nadaljevanka 13.40 Omizje 15.40 Osmi dan 16.30 Sova, ponovitev 18.00 TV dnevnik 118.05 Regionalni studio Koper 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.15 Govorica živlai, angleška oddaja 20.05 Malibujska cesta 2000, ameriška nadaljevanka 20.50 Podmornice: jekleni morski psi, nadaljevanka 21.40 Cappella Istropolitana - Bratislava, 1. oddaja 22.25 Soba v mestu, francoski film 23.55 TV jutri HTV 1 10.00 Poročila 10.05 Program za otroke 12.00 Dnevnik 12.15 Ljubezen, serija 12.45 2,4 otroka, serija 13.15 Življenje na severu, serija 14.05 Največji zločini 20. stoletja, dokumentarna serija 14.30 Filmska čarovnija 14.55 Unča 395 dolarjev 16.30 Hrvaška danes 17.30 Santa Barbara 18.50 Morje 19.30 Dnevnik 20.15 Dokumentarna serija 21.05 TV izložba 21.15 Modri biser Rovinja 22.35 Poročila 22.55 S sliko na sliko 23.25 Hladna soba, ameriški film HTV 2 16.20 S sliko na sliko 17.05 Oddaja resne glasbe 17.55 Kolesarstvo 18.25 Ptice umirajo pojoč, serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 19.55 Oslo: atletika 23.35 Cro pop ročk KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.15 Luč svetlobe 11.05 Magne-toskop 11.35 A - shop 11.45 Spot tedna 17.05 November man, po-noivtev filma 17.15 Popolni tujci, film 18.45 A shop 19.00 Vreme 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja 20.30 Obalna straža -Kalne vode, ameriška nanizanka 21.20 Vreme 21.25 Teden na borzi 21.35 Highlander II, am. rilm 23.05 Vodnik za zaljubljene, 8. del ameriške nanizanke 23.25 Učna leta, ameriška nanizanka 0.00 Pred poroto, ponovitev 53. dela ameriške nanizanke 0.25 Živeti danes, ponovitev oddaje 0.55 A shop, televizijska prodaja 1.05 Spto tedna 1.10 Videostrani AVSTRIJA 1 6.05 Zlata palača 6.30 Fračji dol 6.55 Mila Superstar 7.20 Smrkci 7.45 Am, dam, des 8.30 Kre-menčkovi 9.00 Vedno, kadar je pisala kriminalke 9.45 MacGvver 10.35 Vesoljska ladja Enterprise 11.25 Neptunova odisejada 13.00 Fračji dol 13.25 Mila superstar 13.50 Smrkci 14.05 Sanjski kamen 14.30 Vroča sled 14.35 Ko so živali zapustile gozd 15.00 Kre-menčkovi 15.25 Mini ZIB 15.35 Vesoljska ladja Enterprise 16.20 MacGvver 17.10 Grozno prijazna družina 17.35 Zlata palača 18.05 Trije za zaljubit 19.00 Pri Huxta-blovih 19.30 čas v sliki 20.00 Pogledi vstran 20.15 Nebeški ljubimec 22.00 Umor v gimnaziji 23.30 čas v sliki 23.35 Prvo hrepenenje 1.06 Grozno prijazna družina 1.30 Schiejok dnevno 2.30 Dobrodošla Avstrija 4.30 Prvo hrepenenje AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok vsak dan 10.05 Bavarec na Rugnu 10.55 Dvojna akcija 11.45 Pogled na vreme 11.55 Na prizorišču 12.25 Šiling 13.00 Čas v sliki 13.10 Dvojica 14.00 Pravica ljubiti 14.25 Primarij Trapper John 15.10 Vedno, kadar je pisala kriminalke 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Stari 21.15 Dr. Štefan Frank, zdravnik, ki mu ženske zaupajo 22.00 Čas v sliki 22.30 Moderni časi 23.30 Schubertova potovanja 0.15 Nevidni kremplji dr. Mabuseja 1.40 Pogledi s strani 1.45 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 PETKOV TEDENSKI PREGLED, 73. tedenska informativna oddaja 19.40 GLASBENI UTRINKI 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Spoznajmo svojo dušo, telo in zdravje, 3. oddaja (ponovitev) 21.20 EPP blok 21.30 Divja orhideja, drama 23.00 Tudi mi smo ljudje 24.00 Nočno zabav-no-erotični program 2.00 Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlag] Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na video kaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. 19.00 Mladinska oddaja 20.00 Športna oddaja 20.50 Brez komentarja LOKA TV Videostrani MMTV - TELE 59 7.00, 9.30 in 13.30 Video strani -panorama 8.30, 12.00 in 16.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 16.15 Plesi sveta: Knapovski ples, dokumentarna oddaja 16.45 Three's Companv, ponovitev 1. dela 17-.15 Dekle v zraku, francoski film 19.00 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja 19.30 Glasbeni spoti 20.05 Kosec, znanstvenofantastična srhljivka 21.50 Spot tedna Žive scene 21.55 Detektiva, serija 22.25 Smrtonosni trenutek, grozljivka 0.00 GEO, nastanek in razvoj sveta, dokumentarni film 0.25 Video strani 1.00 Deutsche Vvelle TV ŠIŠKA 8.30 Počitniški program 19.55 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.10 Videoboom 40 21.15 Film 22.15 Telemarket 22.25 Napoved za soboto 22.35 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Taki smo - Darko Torkar R TRŽIČ Oddajamo na UKV frekvencah 95 MHz z oddajnika Kovor ter 88,9 MHz z oddajnika Grad, v stereo tehniki, in iz oddajnika Kovor na srednjem valu 1584 Khz, od 13.30 do 19. ure. Ob 13.30 bo stekel porgrma Radia Tržič, tudi z nekaterimi študentskimi vsebinami. Tečaj angleščine bo na sporedu ob 13.40, ŠOU informacije ob 14.00, ob 14.30 bomo izbrali recept tedna, uro kasneje posredovali dnevne informacije, sledil bo izbor Gorenjca meseca ob KINO 15.50. Ob 16.10 lahko prisluhnete obvestilo, 10.15 oddaji Deutsche Vvelle poroča, ob 10.00 pa oddaji Kulturni Babilon. Tudi k sodelovanju v kvizu radia Tržiški študent ste vabljeni, ob 18.25 pa bomo ponovili oddajo Na štirih kolesih. R JESENICE i:« >0: ■■■■■ ■ ■ i0i-X??.' '?S:?W 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.05 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Gorenje, Gorenjka meseca 14.00 Melodija tedna 14.05 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 Športni semafor 18.00 Voščila18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.30 Od tu in tam 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 10 poletnih komarjev 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Izbiramo Gorenjca meseca 16.50 Športni utrinki 17.00 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Miletom Jovanovičem 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.55 Avtomobili pri Alpetour - Remont 9.00 RGL ves dan v živo iz Izole 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 RGL žur do jutra (iskanje zaklada) R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji pgoram 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja + komentar tedna 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike "\9.4ti Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 -5.30 Nočni glasbeni program A N A l 6 2 KRIM TVS 120.05 ŠTIRI OČI Judge Reinhold Igra "zelenca'', ki se leta 1882 odpravi na Divji zahod, da bi kot priznan optik pomagal šerifu Wyatu Earpu v Tomstonu. Svoje kratkovidnosti slednji noče priznati, številni sovražniki, ki jih ima kljub zmagoslavju v spopadu pri O. K. Coralu, pa za to njegovo hibo še ne vedo... SORA ŠKOFJA LOKA amer. znan. fant. ZVEZDNE STEZE VII ob 18.30 uri; belgijski FARINELLI ob 20.30 uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA ameriški film ROB ROY ob 20.30 uri BLED drama NESMRTNO ZALJUBLJENA ob 18.30 o brati, berem TRALALA PLAC Fantje izpod Tokrat izpod Rogle. Namreč pri založbi Heli-don je nedavno izšla kaseta narodnozabavnega ansambla Fantje izpod Rogle, ki letos praznuje sedmo obletnico. Sestava skupine te zelo pestra saj poleg klasičnega instrumentalnega tria diatonič-na harmonika, bas, kitara, zraven prepeva moški {>evski kvartet. V sedmih etih nastopanj so prejeli že kup priznanj na raznih festivalih domaČe glasbe, v Števerjanu, na Ptuju, v Vurberku..., aprila '93 pa so zmagali tudi na lojtnci domačih. Gorenjci smo jih letos tudi v živo spoznali na Alpskem večeru na Bledu. Sicer pa jih nekateri že dobro poznate, saj so doslej izdali tri kasete, zadnja je prav ta o kateri govorim, namreč "Pesem slovenska naj živi II" ,s katero vas bodo Fantje izpod Rogle, ki sicer nastopajo v originalnih pohorskih nošah, zagotovo spravili k plesu, naj bo polki ali valčku. REKLI SO Obleka in znamka na njej Kranj, 17. julija - Ljudje smo si različni. Tudi okus pri izbiri oblačil se razlikuje. Nekateri kupujejo oblačila priznanih izdelovalcev, drugi spet oblačila, ki jih lahko kupijo v trgovini za "vogalom". Svoj okus so nam zaupali mladi na ulicah Kranja. Anže Ber-ra iz Kranja: "Vedno kupim oblačilo priznanih izdelovalcev. To mi pomeni največ, saj se tako pred prijatelji počutim pomembnejšega, nekaj več. Pomembno je, da pred prijatelji izstopam." Brigita Foj-kar iz Stražis- ča: "Načeloma oblačil z znamko ne I kupujem, ker so največkrat moje obleke narejene po meri pri šivilji. Vedno si pogledam stvari v vseh trgovinah v obzir vzamem vse. Toda znamk ponavadi ne kupujem." Klemen Globočnik iz Kranja: "Znamke niso tako pomembne, če pa že kupim znamko, je to j zaradi kvalitete. Resda kupim tudi oblačila brez znamke, toda tu pazim pri izbiri materiala." Sanja Ču-lafič iz Kranja: "Všeč so mi stvari, ki so priznane znamke, zato so vse hlače in puloverji, ki jih imam znanih znamk. Le kakšna majčka se najde v moji omari, ki ni od priznanih izdelovalcev oblačil." • P.Z., foto: Lea VAŠA POŠTA Mladi radovljiški planinci Janko Rabič je v fotografski aparat "ujel" člane mladinskega odsedka pri planinskem društvu Radovljica, ki so se pod vodstvom Mete Rojnik odločili počitnice preživeti drugače. Teden dni so bili v Roblekovem domu na Begurijščici na planinskem taboru. Opravili so več pohodov na okoliš/če vrhove in spoznavali življenje v naravnem gorskem okolju. Seveda ni, da bi ugibali, kako so so imeli. Žiga Svete z Bleda je zagotovo naš najplodovitejsi sodelavec. Tudi med počitnicami se nam redno oglasa. Tokrat objavljamo njegov spis o češnji. Naša češnja Prt nas doma imamo veliko češnjo. Pod njeno krošnjo je prijetna senca. Plodovi so velike, deoele, temno rdeče češnje. Pravijo, da so hrustavke. So zelo okusne, če jih pregrizneš, iz njih priteče krvavo rdeči sadni sok. Je sladek in okusen. Letos je spet obilno rodila. Z njenih velikih vej so viseli šopi sadežev. Zobali smo jih vsak dan, kar ves teden, zjutraj in zvečer. Bilo jih je toliko, da jih sami nismo mogli pojesti, zato smo na češnje vabili tudi druge. Lezli smo po deblu in njegovih vejah, ob koncu vej pa smo jih trgali z dolge lestve. Naša češnja pa skriva še eno zanimivost. Ob njenem vrhu je pritrjena valilnica, v kateri so valile siničke. Zdaj mladiči že odraščajo. Brez strahu se sprehajajo po vejah in letajo na druga sadna drevesa. Valilnice imamo še na štirih drevesih, da so ptice varne pred sosedovimi mački. Po travi pa se brezskrbno sprehajata kos in kosovka, nabirata črvičke za svoje mladiče. Prav nič se nas ne bojila, to se nam dobro zdi. Že zdaj me skrbi, ko bo češnja prevelika za naš vrt. Če bi jo odstranili, bi jo vsi zelo pogrešali. Sadna križanka V besedah spremeni eno črko in nove besede vpiši v križanko. 1. SLIKA 2. DABOLKO 3. DRETO 4. TOŠČ1CA 5. SIVI 6. PEŠNJA 7. HRUPKA 8. PETKA n: □ [in j Sestavil Klemen, 2. b r. OŠ Simona Jenka Kranj, podružnica Center MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA MLADINSKA Grizem nohte Grizem nohte, včasih prav do krvi. Kako naj se znebim te nevšečne navade? Nohte sem ie lakirala, kot so mi svetovali, pa ne pomaga. Sama ne vem, kdaj se jih lotim. Stara sem petnajst let. Že v naprej se vam zahvaljujem za pomoč. • Nataša Miha, 11 let: Tudi sam si grizem nohte, vendar imam za to učinkovit recept: ko si dam prst v usta, da bi malo "obdelal" nohte, eden od mojih staršev, ki čakata na ta gib, zavpije, da mi bo polomil prste, če jih ne bom le sam požrl. Učinkovita metoda, čeprav ne preveč nežna. Lahko pa si prste namažeš s pekočo papriko ali poprom. Že vonj te bo opozoril na to, da je pred teboj nekaj skrajno nagnus-nega in da tO raje pusti pri miru. Lahko pa se navadiš tudi v stanovanju in na morju nositi smučarske rokavice, ali pa se poskusi zamotiti s kakšno drugo stvarjo. Sergeja, 13 let: Draga Nataša, svetujem ti, da si nohte vseeno spet nalakiraš, čeprav si ugotovila, da ti to čisto takoj ne pomaga, nalepi si tudi obliže čez nohte ali pa si jih tako močno pristrili, da od nohta ne bo ostalo praktično nič. Te nevšečne navade se znebiš tudi z vsakdanjim mazanjem prstov s kakšno kremo neprijetnega vonja. Veliko sreče Bojan, 15 let: Moj nasvet je v dveh variantah: cenena gorenjska finta za tvoj problem je namakanje rok v kaj smrdljivega in podobno. Malo dražja, ampak zelo učinkovita metoda: prepričaj starše, da ti čimprej kupijo PC -osebni računalnik. Ko ga boš začela uporabljati, boš videla, kako zoprno je tipkati s pogrizenirni nohti ali pa držati miško s prstom, ki ga na koncu pol manjka! Grda navada te bo mimogrede minila. In še pripis: zelo ugodno ti lahko prodam odlično ohranjen Coni modore C 64. Marjeta, 19 let: Po tvojih besedah sodeč si pravi "nohtoholik". Nohte si najbrž začneš gristi že podzavestno, ne glede na to, da imaš na njih tisoče preparatov, ki bi te odtegovali od "samouničevalnega grizenja". Najbolje bi bilo, da se hipnotiziraš in si zapoveš, da je grizenje nohtov isto kot smrt pod giljotino. Ne, ne, samo Šalim se! Kadar te bo spet zamikalo napasti hote, daj prste čim dlje od sebe. Prav hitro boš imela dolge nohte in ugotovila, da se tudi z dolgimi in lepimi nohti ne da početi vsega. Klemen, 22 let: Če ti lakiranje nohtov ni pomagalo, ti mogoče ostane še ta možnost, aa si nohte oziroka kar cele končne členke na prstih poselotej-paš ali si jih " zaflajštras". Nekemu mojemu kolegu je to že uspelo. Res, da čudno in v oči padajoče zgleda, vendar ti lahko pomaga. Če ti bo pa preveč nerodno, je še ta možnost, da se močno zasekiraš ali pa stopiš do katerega od prijateljev, ki mu ni težko kar naravnost povedati, da so pogrižem nohti zelo grdi, še posebno, če jih grize punca. Naj ti "teži" toliko časa, da se boš res zasekirala in si rok sploh ne boš upala približati na razdaljo deset centimetrov od ust. Če vas tarejo ljubezenske, družinske ali kakšne drugačne težave, o katerih bi radi potožili, pa nimate nikogar, ki bi vam svetoval, kako sijih otresti, pišite na Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 - za Mladinsko poroto. USPEŠNI STUDENT Gordana Lalič Potrebno si je vzeti čas Končuješ zadnji letnik? "Ja, končujem zadnji letnik študija na Pravni fakulteti v Ljubljani. Do konca so mi ostali še trije izpiti in diploma. Sem na mednarodni smeri in študij je v zadnjem letniku še posebej zanimiv." Po poklicu si zobna tehničarka. Kako da si se odločila za študij, ki s tem poklicem nima nikakršne zveze? "Po končani osnovni šoli sem hotela na tako srednjo šolo, ki mi bo po štirih letih dala neki poklic. Vedno sem rada počela nemogoče stvari iz drobnih materialov. Ves čas osnovne šole pa sem želela študirati pravo in postati ena tistih, ki z besedo in argumenti "potolčejo" nasprotnika. Poleg tega rada pomagam ljudem v stiski in pravo se mi zdi področje, kjer to lahko pride do izraza. Zato mi volje m pridnosti, ki sta bili potrebni za diferencialne in sprejemne izpite, nikakor ni moglo zmanjkati." Kakšne so tvoje ambicije v prihodnje? "Že v letošnjem študijskem letu sem se zanimala za podiplomski študij v tujini, predvsem na angleškem govornem področju. Možnosti je veliko, vendar pa moram najprej diplomirati in šele potem lahko z diplomo zaprosim za štipendijo in hkrati prostor na kakšni uveljavljeni mednarodni univerzi." Se poleg študija ukvarjaš še s čim? "Sam študij mi vzame kar precej časa, toda vedno se najde čas za tisto, kar rad počneš. Že drugo leto delam na Centru za socialno delo kot prostovoljka pri projektu Mladinske delavnice. Ta se izvaja na kranjskih osnovnih šolah kot krožek za sedmo in osmošolce. Poleg tega sem v Klubu študentov Kranj in delam kot moderatorka na KR§u, to je študentski pro- gram Radia Kranj. Ob vsem tem najdem čas tudi za instrukcije angleškega jezika, matematike in slovenskega jezika." ! H pri vsem tem ostane s* kaj časa? "Časa je vedno dovolj, # ga znaš pravilno razporediti-Prijatelji so seveda na p°j membnem mestu in nikoli s ne bi oprostila, če bi J"1 zanemarila. Zvečer pc® ven, predvsem konec tedna-Rada imam mirne večere, disko ne zahajam, zato toliko raje na različne kon* certe in letos sem jih obiskala res veliko. Hodim tudi , gledališče, berem knjige, naj' raje pa gledam televizijo.' Kako boš izkoristila >e' tošnje počitnice? "Najbrž so to moje zadnje počitnice in potrudila se bont> da bojo ene najlepših. Desev dni sem preživela na taboru Bohinju. Bila sem vodnoj otrokom iz Kopra in bilo J čudovito. Potem sem Šla KŠK na študentske igre \ Koper, jutri pa se z dvetn prijateljicama odpravljam 1 deset dni na morje. Malo^ bo potrebno tudi delati, želim na absolventski iz^ ,0 Grčijo in potem še v de^L mojih sanj, Izrael." • ™' foto: Lea FILMSKA NAGRADNA UGANKA Čas deklištva Čeprav je bil film Kaznilnica odrešitve kar v se4|*)? kategorijah predlagan za oskarja, ni dobil nobenega k'P^ Izmed pravilnih rešitev uganke smo za nagrado, brezp'a<- *j vstopnico Kino podjetja Kranj, izžrebali Damijana Kuharja Kranja, Staneta Rozmana 4, Katarino Fras i/. Kranja, Kidričeva a, Jožeta Žitnika iz Vodic, Krvavška 17, in Matjaža Križaja Lesc, Alpska 61. čestitamo. Tokrat bi vam radi na kratko predstavili ameriško melodramo Čas deklištva. Gre za ganljiv prikaz žensk družine March v Novi Angliji v drugi polovici prejšnjega stoletja, kot ga je v svojem slovitem romanu leta 1868 prikazala Louiffl May Ascott. Ta oda /cns ki moči in samostoj-nosti je kmalu postala ameriška literarna klasika in doslej so jo že dvakrat posnetli filmarji in enkrat televi/ijci Družino March, mati in njene štiri hčerke v cvetu mladosti, icstavljajo štiri mlade damice: duho- - , .jJjJtV* vita Jo, lepa Meg, nežna Beth in romantična Amy. Ca9|j* tuji je sijajni upodobitev družinskega življenja v 19. st _ J(X<|lo. v filmski obliki močno, univerzalno in brezčasno ■po* prjzofli Nagradno vprašanje: katera igralka ie na totogr.'t[fjim, z i/ Rimi? Naj povemo, da je Čas deklištva njen l"'10,1'^, rud' njim je zaokrožila desetletnico svoje kariere W nominirana /a oskarja /a najboljšo glavno žensko \ °b ^ Odgovore pošljite do konca tedna na Gorenjski g aS' Kranj, Zoisova 1 filmska uganka. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK zaščita potrošnikov ODSTOP OD POGODBE .. & potnik odstopi iz opravičljivih razlogov, ima organizator potovanja le pravico do povračila svojih stroškov, ne glede na t0, kdaj je potnik od pogodbe odstopil. Zavarovanje, ki ga Ponujajo agencije za primer odstopa, je tako mišljeno le za Povračilo teh, včasih zelo viso-tih dejanskih stroškov turistične agencije. Poseben problem predstavlja vprašanje, kdaj se neki razlog lahko šteje za opravičljivega. Zakon ga opredeljuje z okoliščinami, ki se jim potnik ni m?gel izogniti ali jih odvrniti in bi bile ob sklenitvi pogodbe "temeljen razlog, da potnik Pogodbe ne bi sklenil. Samo po sebi umevno je, da potnik lahko od pogodbe odstopi zaradi višje s.lle> pa tudi iz razlogov, ki l*hajajo iz njegove notranje sfae, a jih ni dollan imeti pod svojim nadzorstvom. Turist ima Pravico odstopiti iz opravičljivih razlogov tudi po začetku potonja (npr. huda in nepričakovana bolezen, nesreča na poti). Potnik pa ne more odstopiti od Pogodbe, ker se enostavno premisli ali pa šele kasneje ugotovi, aa druga agencija podobno Potovanje ponuja po ugodnejši ceni. Potnik ima tudi pravico, da določi nekoga drugega, ki izkor-Wi dogovorjene storitve. Ob tem )e dollan povrniti vse stroške, ki So pri zamenjavi nastali. Za- menjava potnika je molna le, če tudi novi potnik zadovoljuje posebne zahteve, predvidene za določeno potovanje (tako npr. za vedno pogostejše trekinge po Himalaji potrebna fizična in psihična pripravljenost pohod-nikaj. Potovanje novega potnika tudi ne sme biti v nasprotju z zakoni V primeru neupravičenega odstopa potnika od pogodbe ločimo tri različne možnosti, glede na to, kdaj potnik od pogodbe odstopi: Prvi je pravočasni odstop. V tem primeru ima organizator potovanja pravico samo do povračila stroškov, ki jih je imel v zvezi z potnikovo prijavo. Zakon, pa tudi splošni pogoji vseh*agencij, govorijo o administrativnih stroških. Druga vrsta odstopa je nepravočasni odstop. Gre za odpoved potovanja v manj kot 30 dneh (tako večina naših turističnih agencij) od dneva odhoda. V takšnem primeru lahko organizator potovanja zahteva od potnika kot povračilo določen odstotek dogovorjene cene, ki mora biti sorazmeren času preostalemu do začetka potovanja in ekonomsko upravičen. Tretje je odstop od potovanja. Organizator ima praviloma pravico do celotne cene potovanja. Pravna pisarna ZPS Jure Markič Delodajalsko združenje mednarodno priznano Združenje delodajalcev je bilo sprejeto v svetovno zvezo delodajalcev. ^Ubijana, 14. julija - Združenje delodajalcev Slovenije iz Maribora jc postalo član mednarodne delodajalske organizacije *"*ternationaI Organisation of Emplovcrs, ki ima sedež v T^vi. Na novinarski konferenci v Ljubljani so predstavih kovanje združenja in njegove glavne cilje. ^uženjc delodajalcev iz Maribora je nastalo pred štirimi leti, ?> vedno ni formalno pravno registrirano. Poleg tega Hubljani deluje združenje z enakim imen ?eKretar združenja Darko Zupanič je zato r konf uruzenJa Uarko /upamc je zato na novinarsici noste^CncJ Prcdstavil številne dokumente, ki potrjujejo dejav- i* ■# v v. ..-»J!-* A.a«j: aa£! V Kasc na voljo tudi šefi "Mlin in srednuh zasebnih nodietn. V niem si nrizadevaio # Generalni novinarski av- . 800 Kot v!f***Xn srcoslovalnico v loški Kašči, kjer so uredili tudi šefe, v katerih ahko shranite različne dragocenosti. Letna najemnina za sef znaša od 4.100 do 6.000 tolarjev, odvisna je seveda od velikosti sefa. Sef pa lahko najamete tudi za mesec dni, kar vas bo stalo desetino letne vsote. Loška banka pa ima novost - prvi elektronski nočni trezor v Sloveniji. Strankam tako ni potrebno čakati v vrsti, banka pa je zanje praktično odprta dan in noč. STARI DVOR Sfcofja Loka, Kidričeva 26, tel.: 634 - 800 gorenje najceneje! pomivalni stroj Noblesse S 603 - 73.200 Štedilnik kombinirani 50 cm h k 511 49.080 hladilnik zamrzovalnik kombinacija (2 kompresorja, 2 vrata) HZK 33.3 E • 79.740 TV Vovager 51 cm TTX •_44.990 TV Vovager 55 cm TTX<--53.200 SUPER motorno kosilnica GOlFSIcm 24.752 NAJVEČJA IZBIRA jL^negaročnegaorodia" AdofA IN NAJNIŽJE CENE Sfasapara,ov \ za vrtne E>»Sna / .. « ™ _ \ KOSILNICE KolesaR0g *VsL°J!ln*k'POP"** * -15% In brezplačna dostav* "S*n*soxa gotovino do prodajo zalog Blagovnica FUŽINAR Jesenice tel.: 064/81-952 PRALNI STROJ GORENJE 904 X REDNA CENA NA ČEKE BREZ ZA GOTOVINO OBRESTI Sj^9tfŠXj 48.410SIT 45.990 SIT PRIHRANEK 11-400 SIT « rt/ SttfO kovinOtehna NEMOGOČE JE MOGOČE!!! kovimQtehna KOLIKO JE VREDEN TOLAR MENJALNICA NAKUIM/FHODAINI I NAKUTM/BtODAJNI I NAKUBiVKODAJN! 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA {KrenjJržie) 81,50 82,05 11,43 AVAL Bled 81,80 82,00 11,58 AVAL Kranjska gora 81.60 82.00 11,54 BANKA CREDfTANSALT d.d. L) 81,60 82,00 11,55 EROSSIari Mayr), Kranj 81,90 82,00 11,58 GEOSS Medvode 81,85 82,00 11,58 GORENJSKA BANKA {vse enote) 80,00 82,35 11,28 HRANILNICA LON, d.d.KranJ 81,70 82,15 11,40 HiDA-trznlca Ljubljana 81,80 81,00 11,55 HRAM ROŽICE Mengeš 81,81 81,90 11,62 fURiKA Jesenice 81,60 82,10 11,45 INVEST Škofja Loka 81,60 81,99 11,52 LEMA, Kranj 81.80 82.15 11,54 MIKELStražišče 81,80 82,20 11,55 PBS d.d. (na vseh poštah} 80,25 81,90 10,60 ROBSON Mengeš 81,75 81,90 11.55 SHMIov. hran. In pos. Kranj 81.80 81,99 11,58 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 81,20 81,95 11,35 SL0VENIJA7URIST Boh. Bistrica 80,90 - 11,28 SLOVENiJATURIST Jesenice 81,60 82,10 11,46 SZKB Blag. mesto Žiri 81,85 82,05 11,30 ŠUM Kranj 81,85 82,00 11,58 TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 81,80 81.95 11.58 TALON Zg. Bitnje 81,80 81,95 11,58 TENfCUBS Domžale 81,80 82.10 11.55 TRORCAL Kamnlk-Bakovnik 81,81 81,95 11,57 UBKd.d.Šk.Lc*a 81,40 82,05 11.48 WILFAN Kranj 81.80 81.95 11,60 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 81,85 82,00 11,58 VVILFAN Tržič 81,90 81,95 11,58 POVPREČNI TEČAJ 81.61 82.02 11.47 Pri Šparovcu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 11,40 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. 11,66 11,64 11,65 11,70 11,65 11,64 11,71 11,65 11,63 11,65 11,65 11,65 11,64 11,65 11,60 11,64 11,64 11,74 11,65 11.68 11,64 11,65 11,65 11,75 11,60 11,65 11,62 11,65 11,60 11,65 6,92 7,00 6,80 6,80 7,07 7,00 6,62 7,10 7,00 7,00 7,00 6,85 7,00 7,00 6,30 7,10 7,05 6,85 6,62 6,95 6,85 7,00 7,05 7,05 6,90 7,05 6.90 6,05 7,00 7,05 6,89 7,36 7,20 7,20 7,20 7,20 7,15 7,35 7,25 7,17 7,06 7,30 7,26 7,20 7,30 7,12 7,20 7,15 7,15 7,34 7,33 7,15 7,15 7,15 7.30 7.18 7.30 7.10 7,15 7,10 7,20 Odnosi med notranjimi in zunanjimi lastniki Kranj, julij - Klub Socius bo v četrtek, 20. julija, pripravil okroglo mizo s predstavniki skladov na temo "Odnosi med notranjimi in zunanjimi lastniki". Okrogla miza se bo v 15. nadstropju World Trade centra v Ljubljani začela ob 13. uri, sodelovali bodo predstavniki Pokojninskega sklada, KBM Infonda iz aribora, Odškodninskega sklada in Nacionalne finančne družbe. Tema okrogle mize je zelo aktualna, saj spremlja lastninsko preoblikovanje, zato se že ubadamo z delniškimi sporazumi, protokoli skladov, konfliktom interesov med lastniki, delitvijo dobička, članstvom v nadzornih odborih, dokapitalizacijo, nakupom lastnih delnic itd. Po okrogli mizo bo od 15. uri državna sekretarka za ekonomske odnose s tujino spregovorila o položaju Slovenije na svetovnem trgu ter posledicah vključevanja v EU. STA TISTIČNE INFORMACIJE Zavod Republike Slovenije za statistiko Ljubljana, Vožarskipot 12, telefax: 061/216-932 IZVOZ IN UVOZ, REPUBLIKA SLOVENIJA, JANUAR-MAJ 1995 V 1994 V 1995 l-V 1995 l-V 1995 Izvoz 544800 688268 2570059 3398605 Uvoz 612907 849058 2712821 3802099 Saldo menjave -68107 -160790 -142762 -403494 Pokritost uvoza % 88,9 81,1 94,7 89,4 INDEKSI IZVOZA IN UVOZA, REPUBUKA SLOVENIJA, JANUAR-MAJ 1995 Indeks2 Indeks1 Indeks Indeks V 1995 V 1995 V 1995 l-V 1995 0 1994 IV 1995 V 1994 l-V 1994 Izvoz 121,0 105,9 126,3 132,2 Uvoz 139,5 109,0 138,5 140,2 KLHDIU£R Podjetje Kladivar Žiri, d.o.o., tovarna elementov za fluidno tehniko, Industrijska c. 2 objavlja prosto delovno mesto ČISTILEC - 1 delavka (ženska) Pogoji: - končana osnovna šola - 3 mesece delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 6 mesecev s polnim delovnim časom (možnost ponovnega sklepanja delovnega razmerja za nedoločen čas). Poskusno delo traja en mesec. Možna je sklenitev pogodbe o delu. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v zakonitem roku. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Težave mlekarjev Zaradi presežkov mleka cenejši sir Kranjska mlekarna je kmetom za oddano mleko začela delno plačevati v siru. Kranj, 17. julija - V vseh treh gorenjskih mlekarnah-kranjski, škofjeloški in bohinjski - so letos odkupili toliko mleka kot še nikoli doslej. Odkup je povsod za okrog deset odstotkov večji kot lani, zato so mlekarne prisiljene zniževati ceno siru in kmetom delno kompenzirati v blagu. V največji gorenjski mlekarni, kranjski, so v letošnjem prvem polletju odkupili več kot 16,7 milijona litrov mleka. To je za dobrih deset odstotkov več, kot je sklenjeno s pogodbami o mesečni dobavi. Zaradi tega presežka so se direktorji zadrug in vodstvo mlekarne sporazumeli, da bo mlekarna del plačila za dobavljeno mleko poravnavala v obliki sira. Tako bodo dobavitelji - 112 individualnih zbiralnic in 950 kmetov v vaških zbiralnicah - dobili v plačilo različno količino sira. Najmanjši mlekar bo tako dobil en kos sira, to je na primer šestkilogramski kolut jošta, največji pa do šest kosov. V kranjski mlekarni poudarjajo, da ta delna blagovna kompenzacija predstavlja le deset odstotkov vseh presežkov mleka, čeprav se zavedajo, da je za kmeta to veliko. Ves sir bo mlekarna brezplačno dostavila individualnim zbiralcem na dom oziroma v vaške zbiralnice med 17. in 20. julijem. Poleg tega ukrepa pa so v Gorenjski mlekarni zaradi presežkov mleka za šest do deset odstotkov pocenili sir. ludi v Kmetijski zadrugi Škofja Loka še nikoli niso odkupili toliko mleka kot letos. V prvem polletju letos so ga odkupili skoraj štiri milijone litrov, kar je za deset odstotkov več kot lani. Čeprav se je število kmetij, ki oddajajo mleko, zmanjšalo, pa se količina oddanega mleka že dve leti zvišuje. To kaže, da se proizvodnja mleka intenzivira na večjih, sposobnejših kmetijah in da se kmetje vse bolj usmerjajo v proizvodnjo mleka, ostale dejavnosti pa opuščajo. Mlekarna zato ne zmore več predelati vsega mleka. Okrog sto tisoč litrov ga zato izvaža na Hrvaško po zelo nizki ceni 29 do 30 tolarjev za liter. Velik del mleka oddajo Ljubljanskim mlekarnam, s katerimi imajo sklenjeno pogodbo. Poleg tega pa izdelujejo tudi več mlečnih izdelkov, zlasti sira. Ceno siru so spustili kar za dvajset odstotkov. Po trgovinah zaenkrat še nimajo telav s pokvarjenim mlekom in mlečnimi izdelki, saj še ni pretirano vroče. Če pa se mleko, ki še nima pretečenega roka trajanja, vseeno skisa, ga v trgovini vzamejo nazaj in mlekarne ga brez telav zamenjajo. V Ogledni mlekarni v Bohinju odkup prav tako narašča, a zaenkrat presežkov nimajo. Letos so odkupili nekaj čez milijon litrov mleka, vsega pa predelajo v sir. Dnevno bi lahko predelali sedem do osem tisoč litrov, takšno količino pa dosežejo le v maju, ko je mleka največ. Sicer dnevno predelajo okrog štiri tisoč litrov mleka, ki ga dobijo z 279 manjših kmetij. • O. Peternel OSNOVNA ŠOLA BISTRICA BEGUNJSKA CESTA 2, 64290 TRŽIČ TEL.FAX: 064/53 007 objavlja prosto delovno mesto: - UČITELJA ZGODOVINE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Začetek dela 1. 9. 1995. Poskusno delo za razpisano delovno mesto je tri mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naš naslov. O izbiri vas bomo obvestili v 8 dneh po odločitvi. V Sadovnjaku Resje uporabljajo naravi prijaznejše metode Potrebna je prilagoditev okolju Uporaba pasti in vzgojitev odpornih sort jabolk je naravnanost sadjarjev k odpravi škropljenja Resje, 14. julija - Sadovnjak Resje pri Pod vinu je član metode SIPS (sistem integriranega pridelovanja sadja), ki promovira pridelovanje sadja po naravi prijaznejših - integriranih načelih. Pri tej metodi, katere zaščitni znak je stiliziran lik sinice, preizkušajo vse možne načine za pridelovanje dobrega sadja s čim manjšo uporabo naravi neprijaznih kemičnih sredstev. Za škropljenje uporabljajo le nestrupene, v neškodljive sestavine hitro razgradljive pripravke, ki delujejo specifično. To pomeni, da ali delujejo le na določene škodljivce ali pa delujejo le na določeno fazo razvoja Žuželk in ostalih organizmov, ki radi zahajajo na sadna drevja. Taka škropiva so bistven korak naprej k ohranjanju narave in tudi zaščiti sadja samega, saj so prejšnja strupiva (fosforni estri) poleg škodljivcev uničevala tudi ostale organizme, ki so drevju koristni. V takih razmerah se je preživeli del škodljivcev, ki jih strup ni dosegel, razvijal še hitreje, ker ni imel nobene naravne zavore, v nekaj letih pa je nato postal tudi odporen proti tem strupom. To je zahtevalo od sadjarjev, da so iskali še močnejše strupe, in začaran krog je bil sklenjen. Škropiva, ki jih uporabljajo v sadovnjaku Resje danes, so fitofarmacevtski pripravki, ki do neke mere uničijo tudi neškodljive organizme. Vendar gre za take količine, da ne dosežejo praga škodljivosti. V sklopu metode SIPS vzgajajo tudi odpornejše sorte jabolk in del takega nasada je tudi v sadovnjaku Resje. V tem nasadu je potrebno škropiti le s četrtino tiste količine strupa, ki jo drugače uporabijo za škropljenje bolj konvencionalnih sort jabolk, torej jabolk, ki jih Feromonska past za listnega zavijača. najbolj poznamo (zlati delišes, jonatan, idared, jonagold itd.). V Resjah imajo odpornejše sorte jabolk, kot so alkmene, lord lamburne, priolov žlahtnik itd., tako za takojšnjo uporabo kot tudi za ozimnico. V sadjarstvu pa pogosto uporabljajo tudi mehanične metode. Tu vršičke, napadene z listnimi ušmi, porežejo in jih zažgejo. Vendar pa to metodo uporabljajo le v zasebnem, vrtičkars-kem sadjarstvu, ker bi bilo v to v sadovnjaku, velikem trideset hektarjev, kolikor obsega sadovnjak Resje, precej zamudno in dolgotrajno opravilo. Zato pa v yelikih sadnih nasadih veliko raje uporabljajo pasti za žuželke. V pasti privabljajo žuželke na dva načina, ali z barvo ali pa z vonjem. V primeru, da gre za barvo, v Resjah uporabljajo belo, saj so take barve tudi cvetovi jablan. Pri vabi z vonjem pa uporabljajo sredstvo feromon, ki oddaja vonj samice, kar škodljivega samca zvabi v past. Običajno z vonjem lovijo predvsem listnega zavijača, ki povzroča črvivost jabolk. Pasti z vonjem imajo tri naloge: ugotavljanje časa največjega razvoja listnega zavijača ali katerega drugega škodljivca, zmanjševanje škodljivosti in nalogo oziroma metodo zmede. Prl slednji nalogi pasti samca tako zmedejo, da ne ve, kje je njegova izbranka. V ta namen pa morajo sadjarji po celem nasadu na vsako ali vsako drugo drevo, odvisno od gostote posajenosti drevja, obesiti kapsule s feromonom, da diši ves nasad. Škoda se tako naredi le tam, kjer pridejo samice iz drugih nasadov. Zato je potrebno, da to metodo izvajajo v vseh nasadih. "V tej smeri," pravi vodja Sadovnjaka Resje Tine Benedičič, "vidim tudi rešitev škropljenja. Uporaba pasti in odpornih drevij lahko korenito zmanjša uporabo škropiv." S pastmi se namreč da uničiti toliko škodljivcev, da pade njegovo delovanje pod mejo gospodarske škodl: jivosti. Če pa se bodo spremenili tudi odnosi do kakovosti jabolk, če se bodo uporabniki prilagodili zahtevam okolja, se lahko trenutno stanje, zasičeno z raznimi strupi, reši v nekih realnih mejah. Popolna rešitev je po Benediči-čevem mnenju težko dosegljiva. * Simon Šubic, foto: Gorazd Šinik Študentje gozdarstva na Pokljuki Do kod s posegi v gozdove Že četrti mednarodni študentski tabor z naslovom "Gozd brez človeka, človek brez gozda?" se ukvarja s problematiko gozda kot glavnega sestavnega dela slovenske krajine. Pokljuka, 15. julija - Ta konec tedna je dvajset študentov gozdarstva iz Španije, Poljske, Danske in Slovenije analiziralo gozdove Pokljuke. Proučevali so zgradbe, strukture in funkcije zgornje gozdne meje in gorskega smrekovega gozda na Pokljuki ter v nedeljo izdelali bilten, ki jim bo služil kot študijsko gradivo. Analiza pokljuških gozdov, pri kateri so sodelovali tudi lokalni gozdariji, ki so študentom predstavili svoj pogled na gozd, gospodarjenje in reševanje problemov, je le zaključek tabora, ki je deset dni potekal v gozdovih Alp, Dinaridov in na Krasu. Slovenski študentej so tujim kolegom skušali prikazati ohranjenost in pestrost naših gozdov. Predstavili so jim sonaravno gospodarjenje z gozdom, to je gospodarjenje, ki sledi naravi. Seveda so jih peljali tudi na slovenski Kras, ki je primer neodgovornega ravnanja z gozdom v preteklosti, ko jc pretirano izkoriščanje povzročilo popolnoma uničena in izprana tla. Z analizami gozdov Alp na Pokljuki in v okolici Snežnika so primerjali naravne gozdove in gozdove, kjer je človek s pospeševanjem določene vrste preveč posegel v naravo. Organizator tabora, društvo študentov gozdarstva, je bilo ustanovljeno pred dvema letoma in šteje šestdeset članov. Je član mednarodne organizacije študentov gozdarstva. Društvo omogoča študentom, da se udeležujejo delovnih praks v tujini, ter tujim študentom, da spoznavajo Slovenske gozdove. Z od; delkom za gozdarstvo na biotehniški fakulteti ljubljanske univerze organizn" ajo večere društva, kjer izpopolnjujejo znanja tudi z drugih področij, sicer pa uspešno predstavljajo svojo fakulteto na tekmovanjih v tujini. Letošnji, četrti raziskovalni tabor, je potekal od 10. do 17. julija, Pod strokovnim mentorstvom prof. Mlinska, prof. Anka in as. Diacija. Sam° izve dbo pa so poleg Biotehniške fakultete finančno podprli še slovenski Open Societi Fund, ŠOU, novomeška Krka in še nekateri. • M. Ahačič Sadovnjak Resje pri Podvinu Ptice niso sovražniki sadjarjev Na leto pridelajo 500 ton jabolk - V sadovnjaku postavljenih 60 ptičjih valilnic Resje, 14. julija - V Sadovnjaku Resje pri Podvinu štirje redno zaposleni delavci letno pridelajo petsto ton jabolk, ki jih večino prodajo zasebnikom. Le ob velikih letinah poškodovanega sadja prodajo sadje tovarni Alko, ki ga v Duplici predeluje v druge, tudi uporabne izdelke. Na območju trideset hektarjev je v Resjah zasajenih štiriindvajset hektarjev, na dveh hektarjih pa je nasad mladih sadik. Vsako leto pridelajo nad trideset sort jabolk, med njimi tudi tržno najbolj iskane sorte, kot so zlati delišes, jonatan, idared, jonagold itd. Letos jeseni pa bodo na razpolago Že tudi odpornejše sorte jabolk kot npr. alkmene, lord lamburne, priolov žlahtnik itd.. Vodja sadovnjaka Tine Benedičič ocenjuje, da bo letos letina bolj pozna, ker je bila pomlad dokaj vlažna in tudi hladnejša, kot je v navadi. V prihodnjih dneh pa boste že lahko kupili zgodnje hruške in jabolka. Sadovnjak bo za prodajo predvidoma odprl ob torkih in petkih. Vedno več je povpraševanja po novih sortah, zato v sa- dovnjaku del nasada skrčijo, da zasadijo nove sorte, ki s<> tržno bolj zanimive. Ker pa želijo čim manj škropiti, imajo M štirih hektarjih že posajene odpornejše vrste jabolk. Pri tem tudi sodelujejo s Kmetijskim inštitutom Slovenije, ki sadovnjak tudi redno kontrolirajo. Zahteve kupcev njihovi jabolk so precej visoke, vendar se trudijo, da bi prideloval čimboljša jabolka. Kako strog so zahteve, pove primer W poškodbah s škrlupom, kl ravno sedaj začenja povzročati hrastavost na jabolkih. Poškodbe do enega kvadratne^ centimetra še spadajo v pr* kakovostni razred, vse osW° prodajajo v drugem ah nižjem razredu namiznega sadja. . Čeprav nekateri ptiči, me° njimi so predvsem vrabci i" Škorci, škodujejo sadju, P* imajo v Resjah kar oko" šestdeset ptičjih valilnic n.a katere so še posebej p°n(*?1' Od tega jih je večina za veflJJ m malo sinico, ki so sadju najbolj koristne ptice. V sadovnjaku imajo vre mensko hišico, ki jim pfJJJ olajša načrtovanje škroplje" ja, saj jim naprava, glede stopnjo vlažnosti v zraku m n listih, določi najboljši tertn1' Zfl škropljenje. S tem p« "Jj zmanjšujejo število Skropjll«g| na minimalno mejo. Subit, foto: G. Sinik SCOTT "to Je to - dob'r kolo" Največja izbira koles na Gorenjskem: - kolesa: gorska, treking, dirkalna ■ znamke: SCOTT, MARIN, SCHVVINN itd. ' Popravilo koles, rezervni deli in oprema ■ posebna ponudba dirkalnih koles - rollerji VALY- ŽAGAR, Betonova 16 a, Kranj, Kokrica, tel. 064/215-750 AIRSVSTEMSd.o.o. Kranj proizvodnja Jadralnih padal in šola letenja Savska cesta 14,64000 Kranj Ml« 064/225-492 ali 064/634-025 S Y S T E M S d 0.0. UREJA: Vilma Stanovnik ^a umetni steni ob poletnem kranjskem bazenu smo občudovali podvige najboljših športnih plezalcev sveta NAJVIŠJE STA PRIPLEZALA FRANCOSKA "PAJKA" Minuli petek zvečer je bilo v Kranju že osmo tekmovanje, tako imenovani Ročk Masten ki je 1 steno zvabil dvajset odličnih športnih plezalcev iz Francije, Nemčije, Italije, Švice, °nske in seveda Slovenije - Obe zmagi v Francijo Jap 1^ tekm julija - S svečano razglasitvijo rezultatov, ko je tekm°V'"Cam v ro^e se8e' župan občine Kranj Vitomir Gros, Ro 'Cem Pa Pre(lsednik organizacijskega odbora letošnjega ob k . *ra Franc Rutar, se je nekaj pred enajsto uro zvečer Prj *.r.anJskem letnem bazenu končala največja letošnja SDodh ,eV-V športnem plezanju pri nas. Številni gledalci, ki so >Qoi ti?-'' dvajseterico nastopajočih, so še zadnjič zaploskali jeni vm potezam plezalcev - pajkcev, pa tudi organizator-i i na celu s kranjsko Športno zvezo in Tomom Česnom, ki se kvar*eiM«k* tru<,,J0> ^a priljubljena prireditev pridobiva na "tetni udeležbi in s tem na slovesu. Josta vljalec smeri na let tekmovalnih kranjski steni je bil P° tekmi morali ,elos Jean Baptiste Tribout, ^ko dekleta kot fantje pa so povedali, da so uporabiti kar precej znanja in iznajdljivosti za pokanje proti vrhu. Pri dekletih se je v steni najbolje znašla Uurence Guyon, francoska tekmovalka, ki v svetovnem Športnem plezanju trenutno n<»i številko dve. Lani je bila sicer v svetovnem pokalu na sedmem mestu, toda letos je v res izvrstni formi. Tako je po zmagi na prvi tekmi svetovnega pokala v Frankfurtu in po srebru na svetovnem prvenstvu v Ženevi, osvojila še prvo mesto na kranjskem Kock Rastru. Na steni je preplezala nai<%, 18,7 metra, skoraj Najboljši tekmovalci in tekmovalke na letošnjem Ročk Mastru so si po zaslugi sponzorjev in do-natorjev (glavni sponzor je bil Ki M, poleg njega pa še Emona Merkur, Zavarovalnica Triglav in Iskra Commerce Trgovina) razdeli 10 tisoč nemških mark vredni denarni sklad. V moški konkurenci je dobil zmagovalec Francois Lom-bard 2.500 DEM, v fenski pa zmagovalka Laurence Guyon 2.000 DEM. 15-letna Katarina Štremfelj, ki jima je uspelo preplezati 11,7 metra. V moški konkurenci je nas- Matej Mejovšek, najboljši slovenski tekni o v a l e c na letošnjem Ročk Mastru:'Tekma tukaj v Kranju je super, na vsak način pa je smer zelo, zelo težka. Ne vem sicer kako je na vrhu, zase pa lahko rečem, da sem, do tja, kamor sem prišel, moral dati vse od sebe. Zelo mi je všeč, ker je veliko gledalcev, tako da je dobro vzdušje. Sicer je res, da sem lani ie nameraval končati tekmovalno kariero, vendar pa sem letos začel z novimi zmagami in dobrimi uvrstitvami. Zaenkrat brez plezanja še ne gre...." ier več 8ovaikc Od svoje rojakinje Kicher, lanske zma- PrcPWirn8ia-'C>mOVanja- S na \reZ'"m U«3 metra se jc Nen,?lt,c- m«to topilo kar 14 tekmovalcev, najdlje po zahtevni progi pa je uspelo prepelzati Francozu Francoisu Lombardu, lanskem "cmka'ii*""^ai0 uvrstila le Kranju pa je bila ozinja Maric GuHet, nc 19 letna plezalka, kt Pa kljub temu s petim testom iz svetovnega P^enstva spada v svetov ^ vrh ženskega plezanji 7* nekaj prijemov i« vprcPlczal, ;Vensk; Ročk slo v svetov a manj najboljša Mastrl, Mim:-..*1 MoJstrančanka la »»runa Čutar, ki sc r Uvrstitvami med deseter-Ba tekmah svetovnega Pokal že uvršča med naj-Hse športne plezalke syeta. Pogumna Martina \c plezala z zvitim gležn lcm in na kontu OiVOJU« Pcto mesto Šesto mesto ^* sta si razdelili Metka ml*da Kranjčanka. še ne Martina Čufar, najboljša slovenska plezalka NA IZPITE IN TEKMO Z ZVITIM GLEŽNJEM Kranj, 14. julija - Martina Čufar, komaj osemnajstletna športna plezalka, je še ena od uspešnih slovenskih športnic, doma iz Mojstrane. Martina se je preizkusila v nekaj športih, nazadnje pa jo je pred štirimi leti prevzelo športno plezanje. Lani je bila slovenska državna prvakinja, z nekaterimi visokimi uvrstitvami pa je postala tudi ena najboljših športnih plezalk na svetu. Kljub poškodbi, ki jo je staknila v steni, je v petek nastopila na kranjskem Ročk Mastru, še prej pa je morala opraviti s sprejemnimi izpiti na ljubljanski fakulteti za šport. Kdaj so te "zastrupile" stene, plezanje? "Najprej sem trenirala smučanje, nato tek na smučeh, vmes pa še odbojko. Ves čas pa sem veliko hodila v hribe. S planinci smo pred leti šli tudi v Avstrijo. Tam sem videla umetno steno in takrat sem se navdušila za plezanje. Naredila sem alpinistično šolo, za zabavo pa sem tudi plezala. Bolj resno pa sem začela trenirati pred štirimi leti." Kakšni so tvoji treningi ? "Treniram sama, brez trenerja, vendar z očetovo pomočjo. On me vozi okrog, me varuje. Oče je gorski reševalec in tudi on pleza. Treniram praktično vsak dan, če ne plezam, pa grem na trening s kolesom ali tečem. Žal sem trenutno poškodovana in tako sem pri treniranju omejena." Za kakšno poškodbo gre? "Pred dobrim mesecem sem padla na Bohinjski Beli in si zvila gleženj. Z nogo sem se "zabila v steno". Morala bi imeti mavec, vendar to ni bilo mogoče, saj sem ravno te dni opravljala sprejemne izpite na fakulteti za šport. Zato sem zadnje tedne tudi manj plezala in hranila moči za sprejemne izpite." Se je trud izplačal? "Čeprav še ni rezultatov, sem prepričana, da bom na fakulteto sprejeta, saj v šoli nisem nikoli imela težav, gimnazijo na Jesenicah sem zaključila z odličnim uspehom." Vrhunskim športnikom pogosto primanjkuje časa. Kako si ti organiziraš delovnik? "S tem nimam težav. Ko je šola, navadno najprej, ko pridem domov, naredim nalogo, nato grem plezat, učim pa se zvečer. Plezanje mi je všeč ravno zato, ker si sama lahko organiziram svoj trening, ker ni trenerjev, ki ti predpisujejo vaje. Plezam različne smeri in vsaka je po svoje zanimiva -tako na umetni steni kot v skali." Imaš načrte, da bi se kdaj ukvarjala z alpinizmom? "Mislim, da je športno plezanje in alpinizem nekaj povsem različnega. Športno plezanje je veliko bolj zanesljivo, veliko bolj varno." Kateri rezultat, ki si ga dosegla doslej ti največ pomeni? "Najboljše je gotovo šesto mesto na tekmi svetovnega pokala v Angliji, ko so nastopile najboljše plezalke sveta, vključno z vsemi temi, ki so tokrat nastopile na Ročk Mastru." Kakšni pa so tvoji načrti v nadaljevanju sezone? "Rada bi čimveč plezala, za kar upam, da bom imela med počitnicami še več časa. Poleg tega želim preplezati smer 8a+, saj imam doslej najtežjo preplezano smer z oznako 8a. Ravno prejšnji teden sem preplezala "Žensko za nagrado", ki ima prav tako oznako 8a in jo je soliral Tomo Česen. Skratka, želim dobro nastopati in veliko plezati." Zakaj misliš, da vas je v Mojstrani tako veliko dobrih športnikov? "Pravzaprav ne vem. Večkrat pa se sliši, da so Mojstran čani ali dobri športniki ali pa ...pijanci. Tega sicer ne razumem zakaj, toda tudi sama, ko grem po vasi, to opazim " • V. Stanovnik, slika: L. Jeras Čestitke zmagovalcu Francoisu Lombardu zmagovalcu svetovnega pokala in tudi glavnemu favoritu le-tošnjega tekmovanja v Kranju. "Večni drugi" (letos že četrtič zapovrstjo) jc bil simpatični in vedno nasmejani Japonec Yuji Ilirayama, ki se je malce dlje držal prijema na 18,5 metra kot lanski zmagovalec Francoz Francois Petit. Tako je bil Petit ob koncu tretji, četrti je bil Italijan Cristin Krmna, peto do šeto mesto pa sta si razdelila naš najboljši tekmovalec Aljoša Grom in Italijan Luca Zardini, ki sta preplezala do 15,65 metra. Sedmi je bil Francois Coffy iz Francije, osmi pa naš drugi najboljši. Vili Gučck iz Trbovelj. Fdini forenjski tekmovalec, Franci ensterle iz Železnikov je bil trinajsti. • V. Stanovnik, foto: L. Jeras Beach volley na Bledu in v Radovljici - Od petka do nedelje je na igrišču v Zaki ter na novih igriščih ob kopališču v Radovljici (s simboličnimi servisi so jih odprli plavalki Nataša in Alenka Kejžar ter plavalec Marko Milenkovič), potekal letošnji tretji turnir za Pokal Slovenije v odbojki na mivki. Podobno kot prva dva je tudi ta minil v znamenju odlične zasedbe. Tako je v ženski kategoriji nastopilo 15 ekip, med njimi tudi ekipi Jarm Kropa 1 m Jarm Kropa 2, ki pa nista imeli sreče z žrebom in sta se na koncu uvrstili v spodnji del lestvice. Po pričakovanju pa sta po napetem finalu zmagali Czurdova in Lešnikova iz Maribora, ki sta ugnali (na sliki) Klepačevo in Legačevo iz Kopra. V moški konkurenci 24 ekip je nastopila tudi ekipa Picerije Valetnino (Bujak, Fojkar), ki se je na koncu uvrstila na odlično 8. mesto. Po presenetljivem finalu sta med moškimi ekipami slavila Možic in Odelap (Salur), ki sta odnesla tudi prvo nagrado, 64 tisoč tolarjev. Pri organizaciji prireditve so se izakazali člani blejskega odbojkarskega kluba, ki so poskrbeli tudi za bogat spremljevalni program. • B.Maček, V.Stanovnik KRAIGHERJEVA NAZAJ V MARIBOR Bled, 16. julija - Konec minulega tedna se je končal prestopni rolc za odbojkarje in odbojkarice. Kljub napovedim številnih zamenjav v slovenskih ekipah, prestopov po zadnjih informacijah ne bo veliko, pa še te bodo le, če se bodo klubi pogodili o višini odškodnin. Na Gorenjskem bo kot kaže največ pridobila moška ekipa Fiproma, v katero prihajata Damjan Marinko z Bleda in Urban Prevorčnik iz Kamnika. Najbolj pa odmeva prestop najboljše blejske odbojkarice in repre-zentantke Petre Kraigher, ki se je odločila, da ponovno odide v Maribor: "Vzrokov je bilo več, najpomembnejši pa je, da želim dokončati študij na mariborski pedagoški fakulteti, za katerega v zadnjem letu doma na Bledu nisem imela veliko časa. Z ekipo Bleda sem osvojila naslov državnih prvakinj, s čimer sem dosegla cilj, ki sem si ga zastavila pred lansko vrnitvijo domov. Po ponudbi vodstva mariborske ekipe sem se odločila, da grem nazaj na Štajersko za eno leto, kako pa bo potem, pa še ne vem," je povedala Petra Kraigher. • V.S. V RAVENNI NAŠI PLEZALCI PONOVNO ODLIČNI V ponedeljek, 10. julija, se je iz Ravenne vrnila slovenska mladinska reprezentanca v športnem plezanju, ki je na tradicionalnem tekmovanju ponovno dosegla odlične rezultate. V petih starostnih kategorijah so naši mladi plezalci pobrali tri zlate, tri srebrne in tri bronaste kolajne in tako bili daleč najuspešnejši med 6 državami (Nemčija, Češka, Slovaška, Italija, Švica in Slovenija), ki so nastopile na tem tekmovanju. V najmlajših kategorijah so bili naši brez konkurence najboljši, posebej pa lahko omenimo skupino najstarejših deklet, kjer so Šuštarjeva, Gradišarjeva in Štremfljeva premagali dobitnici zlate in bronaste kolajne iz lanskega svetovnega prvenstva v Leipzigu, Švicarko Hartmanovo in Nemko Haagerjevo. Prav tako je Potočnik v srednji skupini fantov po dveh kvalifikacijskih smereh vodil pred Nemcem Lindenthalom, dobitnikom srebrne kolajne v Leipzigu. Toda v finalu je bil Nemec vseeno najboljši. Za našo mladinsko reprezentanco, ki jo vodi Tomo Česen, je bila po mednarodnem prvenstvu Slovaške in po Evropskem Mastru v Linzu pred tednom dni to že tretja mednarodna tekma letos. Na vseh so bili več kot odlični in se vrnili domov s kopico odličij. Po teh rezultatih naša ekipa lahko optimistično gleda na začetek oktobra, ko bo letošnje svetovno mladinsko prvenstvo. Do takrat pa sta še dve mednarodni tekmi in sicer v Liberecu in Škofji Loki ter boulder tekma v Franciji za mlade od 7 do 12 let. Ne smemo pa seveda pozabiti tudi tekme državnega prvenstva, Rezultati iz Ravenne: Dekleta, skupina A (letnik 1978 - 80): 1. Maja Šuštar (SLO), 2. Katrin Seldmaver (D), 3. LenČa Gradišar, 4. Katarina Štremfelj, 7. Rebeka Poček (vse SLO); skupina B (letnik 81 - 83): 1. Saša Truden, 2. Špela Šeliga, 1 Urša Šeliga (vse SLO), fantje, skupina A (letnik 78 - 79): 1. Miloslav Chaloupka /CZ), 2. Matej Sova (SLO), 3 Tomas Stejskal (SLK), 5. Tomaž Jevšnik, 6. Peter Bračič, 7. Aleš Stroian (vsi SLO) Skupina B (letnik 81 - 80): 1. Uli Lindenthal (D), 2. Ivan Tresch (CH), 3. Boštjan Potočnik, 7. Matjaž Jeran, 12. Marko Zadravec (vsi SLO); skupina C (letnik 82 - 83): 1. Tomaž Valjavec, 2. Aleš Česen (oba SLO), 3. Jakub Hlavecek (ČZ), 4. Anže Štremfelj (SLO). • T.Č. UREJA: Vilma Stanovnik KRANJČANI NA ČEŠKO Kranj - V petek so se prvič v novi sezoni zbrali nogometaši Triglava - Creine. Kadeti in mladinci, ki so ostali edini nogometni prvoligaši na Gorenjskem, že en teden vadijo. En teden bodo ostali na pripravah v Bohinju, kjer hvalijo storitve v objektu Pineste in zlasti prijaznost in sodelovanje z NK Bohinj. Člansko moštvo je povabljeno na gostovanje na Češko, v mesti Liberec (blizu je sloviti skakalni Harachov) in Jablonec, ki imata oba prvoligaša. "Gre za vzpostavljanje stikov s tem okoljem, ki nogometu posveča precej pozornosti. Ob zaključku priprav na prvenstvo bomo tako pet dni gostovali in odigrali tri tekme, ki bodo preizkus pred Ervenstvom, ki se bo začelo 19. avgusta," je povedal direktor luba Miran Šubic. Omeniti je potrebno še, da so uspešno obnovili igrišče Nogometnega centra na Primskovem, za kar gre zahvala tudi podjetju Murko z Bleda, ki je z vrsto odličnimi igrišči v Sloveniji postalo prvo na tem področju. Seveda pa ne bi šlo brez pridnih rok gospodarja kluba Ahmeda Džurkoviča in pridnih klubskih delavcev, kot so Janez Šmid, Tone Konc in drugi. mu V dolini Završnice je bila v nedeljo dirka v cross countrvju za slovenski pokal KOLESARJI PREMAGOVALI STRMINE IN VROČINO V močili mednarodni konkurenci je med člani zmagal Avstrijec Bernhard Kaser, najboljši od naših pa je bil Marjan Jauk - Finale slovenskega pokal bo 6. avgusta na Jezerskem DRUGO MESTO V KOŠICAH Koške, 16. julija - Na mednarodnem turnirju "Olimpijskih upov" v Košicah je naša kadetska reprezentanca v konkurenci šestih reprezentanc, od tega kar petih, ki bodo sodelovale na evropskem kadetskem prvenstvu v Esslingenu od 5. do 13. avgusta osvojila odlično drugo mesto, takoj za Madžarsko. Naša reprezentanca, ki se je po dobrih igrah na kvalifikacijskem turnirju za nastop na EP v Kranju uvrstila na EP, je s pripravami za to prvenstvo začela v začetku julija, ko se je zbrala v Kranju. Že po treh dnevih skupnih priprav je reprezentanca odšla v Rovinj, kjer se je tri dni pripravljala skupaj s hrvaško reprezentanco in z njo tudi odigrala prijateljsko srečanje. Zmagali so naši sosedje z 11 : 7 (5 : 2, 1 : 2, 4 : 1, 1 : 2). V Rovinju je bila naša reprezentanca nekoliko okrnjena, saj nista nastopila iz znanih vzrokov Gašper Stružnik in Klemen Štromajer. V sklopu priprav, v katere je trener te reprezentance Rado Čermelj vključil tudi veliko število prijateljskih tekem, pa se je lepo vklopilo povabilo slovaške vaterpolske zveze, ki je na močen turnir, na katerem so nastopile reprezentance Madžarske, Slovaške, Češke, Francije in Nemčije povabila tudi našo reprezentanco, kar je Vaterpolska zveza Slovenije z veseljem sprejela. Tako se je na dolgo pot v Košice reprezentanca podala v četrtek v zgodnjih jutranjih urah in po petnajsturni vožnji prispela v drugo največje slovaško mesto. V petek pa se je začelo zares. Ta dan je naša reprezentanca odigrala dve srečanji, prav tako v soboto, le v nedeljo ji je bilo prizanešeno, saj je odigrala le eno srečanje in se nato odpravila domov. /. dan SLOVENIJA : NEMČIJA 9 : 9 (2 : 3, 2 : 3, 3 : 2, 2 :1) SLOVENIJA: Čimžar, Puškar, Kremžar 1, Nastran 1, Kolenc 1, Stružnik, Galič, 3, Bukovac 3, Klančar, Kem, Štromajer, Ramovš. ČEŠKA : SLOVENIJA 7 : 22 (2 : 4, 2 : 1, 2 : 3, 1: 3) SLOVENIJA: Čimžar, Puškar, Kremžar, Košir, Nastran 1, Šifrer, Stružnik 4, Galič 4, Bukovac 2, Klančar, Kern, Štromajer, Podvršček. 2. dan MADŽARSKA : SLOVENIJA 18:9 (4:0,5:4,5:1,4:4) SLOVENIJA: Čimžar, Šifrer, Kremžar, Podvršček, Nastran, Kolenc, Stružnik, Galič 2, Bukovac 4, Klančar, Kern, Štromajer 3, Ramovš. SLOVAŠKA : SLOVENIJA 7 : 9 (3 : 2, 2 : 4, 2 : l, 0 : 2) SLOVENIJA: Čimžar, Puškar, Kremžar, Podvršček, Nastran 2, Kolenc, Stružnik, Galič 3, Bukovac 3, Klančar 1, Kern, Štromajer, Ramovš. 3. dan SLOVENIJA : FRANCIJA 9 : 8 (1 : 0, 4 : 3, 2 : 1, 2 : 4) SLOVENIJA: Čimžar, Puškar, Kremžar, Košir, Nastran, Kolenc, Stružnik, Galič 5, Bukovac 3, Klančar 1, Kern, Štromajer, Ramovš, Naši mladi vaterpolisti so na turnirju igrali disciplinirano in odgovorno. Končni vrstni red: 1. MADŽARSKA, 2. SLOVENIJA, 3. SLOVAŠKA, 4. NEMČIJA, 5. FRANCIJA, 6. ČEŠKA. • Jože Marinček VEHAR DRŽAVNI PRVAK Škofja Loka, 16. junija - Na igriščih balinarskega kluba Trata so imeli minulo nedeljo spet razlog za slavje. Na članskem državnem prvenstvu v balinanju, ki je bilo konec tedna na igriščih Krima na Rakovniku, so se kar trije njihovi igralci uvrstili med prvo četverico. Tako sta se v finalu pomerila lanski svetovni mladinski Ervak Uroš Vehar iz Žirov in njegov mlajši klubski kolega ►amjan Sofronievski iz škofje Loke (oba člana BK Trata Casino Sara). Z rezultatom 11:10 je zmagal izkušenejši tekmovalec iz Žirov in tako osvojil naslov državnega prvaka v balinanju za letošnje leto. Uspehu Veharja in Sofronievskega se je na četrtem mestu pridružil Radovl-jičan Gregor Moličnik (prav tako član BK Trate Casinoja Sara). Danes pa se na Reki začenja svetovno mladinsko prvenstvo v balinanju. Na njem bo nastopila četverica najboljših mladih slovenskih upov, med katerimi bo tudi Damjan Sofronievski iz škofje Loke. Kljub temu da pomlajena ekipa ne pričakuje takšnega uspeha kot lani (naslov posamičnega prvaka v hitrostnem izbijanju, naslov ekipnega prvaka in naslov podprvaka v natančnem izbijanju), pa so se naši reprezentantje na pot odpravili dobro razpoloženi in pripravljeni na vsaj kakšno uvrstitev v vrh. • V. S. Završnica, 16. julija - Udeležba večine najboljših slovenskih gorskih kolesarjev, nastop številnih izvrstnih tujcev, odlična organizacija tekmovanja in huda vročina so glavne značilnosti tretje tekme slovenskega pokala v cross countrvju, ki so jo minulo nedeljo organizirali člani Kolesarskega kluba Završnica. Klub, ki je star šele deset mesecev, je na tekmo v vseh kategorijah prijavil okoli petdeset tekmovalcev, kar poleg obiska številnih gledalcev priča, da je gorsko kolesarstvo na tem koncu Gorenjske še kako priljubljen šport. "Lani jeseni se nas je nekaj zanesenjakov iz Žirovnice zbralo in odločili smo se, da pripravimo prvo tekmo v gorskem kolesarstvu. Kljub temu da ni štela za prvenstvo, je bilo zanimanje tekmovalcev veliko, saj je nastopilo okoli 170 kolesarjev. Ko so pri Kolesarski zvezi Sloveniji videli, da smo dobri oraniza-torji ,so nas povabili ,naj bi se letos prijavili v koledar KZ Slovenije. Dodelili so nam ta julijski termin in letos smo se lahko že bolj izkušeni spoprijeli z organizaejo tekme. Moram reči, da je ta tekma gotovo med močnejšimi letos v Sloveniji, da * * slovenski tekmoval- Bernhard ci tekmujejo za po- jen tako s kal, poleg tega pa je močna tudi mednarodna udeležba," je ob prireditvi povedal predsednik organizacijskega odbora Anton Dežman. Organizatorji pa so v svojem okolju naleteli na veliko pomoč in razumevanje lastnikov zemljišč, ki želijo, da se v dolini Završnice razvije športni turizem: "Brez težav smo dobili vsa dovoljenja, saj proga poteka zvečine po gorskih poteh in ni nikakršne škode. Tako smo imeli razumevanje pri pašni skupnosti, ko so nam pomagali celo pri organizaciji prireditve, urejanju parkirišč, skratka s tem ni bilo problemov. Je pa res, da organizacija take prireditve zahteva ogromno dela. Mnogi so tekmo pripravljali že več mesecv, danes pa sodeluje 98 ljudi. Poleg nagradnega sklada smo morali dobiti precej denarja za organizacijo in pri tem so nam pomagali sponzorji na čelu z Merkurjem, ki je generalni sponzor. Poleg tega imajo interes sodelovanja različne športne trgovine, saj je gorsko kolesarstvo vse bolj popularen šport," je povedal Anton Dežman. Pohvalno za Kolesarski klub Završnica pa je tudi, da je v desetih mesecev obstoja registriral že 120 Članov, od katerih jih je okoli 50 nastopilo na nedeljski tekmi. "Imamo bogato klubsko dejavnost. Vsi, tudi najmlajši, so se dobro opremili. Imamo stalne mesečne juriše na Valvasor, ki se jih udeležuje po 60 tekmovalcev. Prav tako imamo rekreativne izlete s tekmovalci in starši. Tako im- Marjan Jauk je bil s tretjim mestom najboljši med slovenskimi tekmovalci Kaser je bil po tekmi zadovol-pogoji na dir hi kot z zmago amo z Završnico več načrtov. Če bomo dobili koncesijo nad tem prostorom bomo uredili kolesarki tabor, kolesarske poti, skratka radi bi združili šport in turizem. Če ne drugo leto, pa bomo naslednje leto organizirali tekmo evropskega pokal, nekaj namigov pa je tudi, da bi se prijavili v evropski tekmovalni koledar, kar pa bi pomenilo še večjo odmevnost," načrtuje tekmovalni od- bor na čelu z Antonom Dežmanom. Da pa načrti niso zgolj želje pa je bila dokaz nedeljska tekma, ko so proge in organizacijo hvalili vsi tekmovalci, od najmlajših do najizkušenejših. Zlasti zanimiva sta bila obračuna v kategoriji članov re-kreativcev in amaterjev, ki so opravili najdaljšo pot. Največ navijačev ob progi je imel domačin Primož Ravni-har (KK Završnica), ki je v dirki rekreativcev večino tekme vodil, v zadnjem krogu pa ga je ujel in premagal Lenart Noč (Alpe 94). Na tretje mesto med rekreativci se je uvrstil Andrej Zupan (Proloco Scott), četrti pa je bil Janez Bogataj (KK Janez Petcrnel škofja Loka). Medtem ko so rekreativci vozili štiri 6,5 kilometra dolge kroge z vzponi in spusti, pa so Primoi Ravnikar je bil tako med organizatorji prireditve, kot med tekmovalci, saj je v kategoriji rekreativcev zasedel drugo mesto:"Konkurenca v članski kategoriji na tej dirki je bila je zelo močna, najmočnejša v Sloveniji letos. Tako je na dirki nastopil profesionalec iz Uni-vega teama, poleg njega pa še Ukrajinci, Italijani in dva močna Avstrijca. Tudi konkurenca pri reker-ativcih je bila zelo močna, razen enega ali dveh naših obolelih tekmovalcev so nastopili vsi. Tekma pa je bila zaradi vročine zelo teika. Proga za rekreativce in Člane je enaka, s tem da je za rekreativce krajša. Člani so imeli minuto do dve hitrejši krog kot rekreativci, kar je minimalna razlika. Razlika med nami rekreativci in člani pa je predvsem v tem, da člani tekmujejo predvsem za denar, rekreativci pa to počnemo za hobi." morali člani opraviti dva kroga več. Kljub vročini so bili najboljši večino proge izenačeni, na koncu pa je slavil Avstrijec Kaser pred Ukrajincem Var-varovkom in najboljšim slovenskim tekmovalcern Marjanom Jaukom (PR^ Scott Veržej). Med prvo dej terico so se od slovensku1 tekmovalcev uvrstili še: P"" mož Štancar (Mountain bik* klub Č) na četrto mesto, San* Srdan (Stop Team Ljubljana) na šesto mesto, Robi Lom01" šck (Proloco Scott) na osntf mesto in Metod Močnik (Pr°* loco Scott) na deseto mesto. Še pred člani pa so tekm0' vali tudi dečki, pionirji, ml3' dinci, ženske in veterani. M6? najmlajšim tekmovalci, stari1?* komaj osem do devet let L slavil domačin Andrej K^fl (KK Završnica), med l«J starejšimi dečki je zmaj?. Ncjc Osterman (KK Zavrsjjj ca), med pionirji C je JL najhitrejši Luka Dolar (*f Završnica), med pionirji p l zmagal Rok Grilc (KK niča), med pionirji A pa , Makarovič (MBK Črni vr» Marin). V kategoriji veteranov je cilj pripeljalo 11 tekmovalcev, progo (3 krogi) pa je n*Mg, opravil Lojze Oblak (ŠD WJ§ mor Hotavljc). Drugi je . Jože Rogelj (Stop team Lju° jana), tretji pa Srečko K°» j (Uni team Ljubljana). ^ dekleti, ki so vozila dva Krog je slavila Maria Kunst vega team), druga je bila Kofol (MBK Črni vrh), trej pa Manja Trobec (P^loC° Scott Jezersko). . Mladinci so vozili v ^ kategorijah. Med mlajšimi,' nik 80 in 79 je CMKi^ft Drašler (KD Uni M*!jjS pred domačinom Damja' , Vidmarjem (KK Završnica; med starejšimi mladinci, ^ nik 78 in 79, pa je bil naj , trejši Tadej Trbovsck t team Ljubljana). • V. Stanov nik ROVŠČKU KRITERIJ VN PERUTNINE Kranj, 16. julija - Minulo soboto jc bila na Ptuju kriterijska dirka za VN Perutnine. Na njej je v članski konkurenci prepričljivo slavil trindvajsetletni kolesar kranjske Save Borut Rovščck. Rovšček je zmagal pred Fmkom (Krka) in Odrinskim (Celje). Med starejšimi mladinci je bil najboljši Martin Derganc (Krka), na drugo mesto pa se je uvrstil najboljši mladi Savčan Tadej Valjavec. V kategoriji mlajših mladincev je zmagal Podgormk (Hit Casino), najboljši Savčan pa je bil Klemen Jalovec na Četrtem mestu. V nedeljo je bila na Ptuju še cestna dirka, na kateri je zmagal Robert Pinterič, ki je v Sprintu ugnal Boruta KovšČka. Med starejšimi mladinci je ponovno zmagal Derganc, Valjavec pa je bil četrti. V konkurenci mlajših mladincev je zmagal Mrvar (Rog), na drugo oz. tretje mesto pa sta se uvrstila mlada Savčana Marko Žepič m Klemen Jalovec. • V.S. vreme .Jarić NA MARATONU FRANJA VEČ KOT 1700 KOLESARJEV Tacen, 16. julija - Minulo nedeljo je hilo organizatorjem tradicionalnega maratona Franja vcs(aVjti bolj naklonjeno kot konec junija, ko so ga morah pt' . /a zaradi močnega deževja. Počitniški čas pa ni bil po j7qo skromnejšo udeležbo, saj je na start prišlo več KiietrSko kolesarjev in kolesark, ki so se spopadli s 150-kiloi. n8t Sreizkulnjo od Tacna, Vrhnike, Logatca, IdlJc'nicd»ik;l Lladja. prek Poljanske doline dO Škofje Loke, j4 in tekmovanje zaključili v facnu. ^ma^°t/nt $an<" maratona Franja sta postala nekdanji reprezenta ^ v<^ Šmerc iz C^lja in Škofjeločanka Marija Logoncter. -VSfiJA: Vilma Stanovnik °d konca junija imajo tudi študentje svojo športno zvezo AVGUSTA NA UNIVERZIADO V FUKUOKI s»ovenski študentje so dobili svojo Športno zvezo, katere cilj je, da se čimprej vključi v mednarodno študentsko športno organizacijo FISU, in da skrbi za razvoj študentskega sporta Po vzoru ameriških fakultet - jMljana, 14. julija - "29. junija smo podpisali ustanovni akt o ustanovitvi Studentske porine zveze. Pot do tega je bila dolga štiri leta, sedaj pa je končno urejeno tudi "Jfno financiranje. Večji del denarja naj bi dobili iz proračunskih sredstev, del pa tudi ?«sponzorjev« ie na posebni tiskovni konferenci minuli četrtek v Ljubljani povedal $hidentski minister za šport pri ljubljanski Univerzi in član IO studentske športne *v«*e Matjaž Pečovnik. Ena najpomembnejših nalog Slovenske študentske univerzitetne športne jyeze je po besedah njenega predsednika ctrnhitrejša vključitev v mednarodno iani za Univeržitetni šport in zagotavl-meJf Udeležbe slovenskih športnikov na ^narodnih študentskih tekmovanjih. jj^0 takih tekmovanj bo tudi univer-telcm> naJpomembnejše mednarodno "Pokanje študentov športnikov. jjU(j P,s a^ta o ustanovnitni slovenske bil doI - Umverzitetne športne zveze je za financiranje odhoda naših v EhvT"^v na letošnjo letno univerziado »mela S? na JaP°nsko- Tako bo letos vo. ^°v®niia P™* številnejše zastopst- y" Pogoj za financiranjerodhoda naših šP°rtnikov — i-*-*--- -----:----:J- V i w1a predvidomar 1? tekmovalcev, ki se °oap na Univerziadi merili z okoli 6 tisoč uaelelenci iz 140 držav. Potnike za univerziado smo določili na osnovi tu7tlh rezultat°v, upoštevali pa smo Št 1\ t0> da so tekmovalci v resnici študentje, in da niso le formalno vpisani "a katero od fakultet. Poleg športnega zultata je namreč pomembno tudi, da se "a igrah srečujejo mladi, ki se bodo čez e*aj let srečevali kot poslovneži različnih tzav," je povedal vodja odprave na umverziado v Fukuoki Drago Balent. Borut Urh iz Mošenj je eden izmed kandidatov za nastop na letošnji univerziadi. Predvideni slovenski športniki za nastop na letošnji univerziadi: Barbara Mulej, Karin Lušnic, Marko Por, Borut Urh, Gregor Cankar, Tine Lorenci, Vladimir Kevo, Robert Ter-šek, Igor Prime, Nataša Erjavec, Ksenija Predikaka, Jerneja Pere, Blaž Pujič, Klemen Benedik, Mitja Petkov-šek, Lidija Peric in Igor Majcen. Seveda naši športniki študentje letos ne bodo prvič nastopali na univerziadi, saj so na teh tekmovanjih, zlasti zimskih, dosegli že nekaj odmevnih rezultatov. Samo na letošnji zimski univerziadi v Španiji je slovenska ekipa na čelu s skakalci in snowboarderji osvojila štiri medalje. "Nastop na univerziadi bi si prav gotovo zaslužili še kateri od športnikov, vendar pa so finančna sredstva omejena, saj je pot na Japonsko dolga in zato draga. Upamo pa na vidne uvrstitve naših predstavnikov, čeprav pričakujemo močno konkurenco iz mnogih držav, zlasti Amerike in Italije, ki so prijavili številno ekipo," je tudi povedal Drago Balent. Ob priložnostni tiskovni konferenci pa je prof. Jože Bratuž, vodja športnih pedagogov Univerze v Ljubljani poudaril, da je ustanovitev študenske športne zveze in sodelovanje športnih pedagogov v njej velik korak pri napredku študentskega športa pri nas, kateremu vzor je organiziranost športa na ameriških fakultetah.. • V. Stanovnik H BABIČ DRUGI NA DRŽAVNEM PRVENSTVU EMIL MURI ENAJSTI V EVROPI sreb otnosr' Brigite Langerholc so Kranjčani osvojili eno (MJ710 (Andrej Babic v metu kopja) in dve bronasti medalji arcela Umnik v skoku v daljino in Tomaž Janežič v metu **) na drzvavnem prvenstvu za članice in člane v Celju. 1W . 0 *n nedelJo je bilo v Celju državno prvenstvo za LanlCe in člane. Člani AK Triglav so v odsotnosti Brigite Osv > °'c (še vedno čuti bolečine v podkolenskih mišicah) iani eno srebrno i" dve bronasti medalji. Andrej Babic se je P° triletnem premoru vrnil na atletske steze in s šestim Si0v°m..na DP nakazal, da bo zopet med vodilnimi kopjaši v Denasqua, 15. julija - Na evropskem prvenstvu za slepe in slabovidne šahiste v Pirenejih v Španiji je kranjski mojstrski kandidat Emil Muri, član ŠS Tomo Zupan Kranj, dosegel lepo uvrstitev, s 6 točkami iz devetih partij je med 75 igralci zasedel 11. mesto. Drugi slovenski predstavnik Ivan Komovec (Karel Jeraj Ljubljana) pa je po dobrem startu nekoliko popustil in na koncu s 4,5 točke zasedel 32. mesto. Vodilno vlogo na turnirju so igrali vzhodnoevropski igralci. Zmagal je Rus Kirilov (7,5) pred Ukrajinko Zicovo in Rusom Berlinskim s po 7 točkami. • A. Drinovec srebrn^^ar ^e *ud' potrdil z osvojitvijo drugega mesta in e kolajne, z metom 66,03. Marcela Umnik se je, po vseh \r A inAi i^a j/ AVi^Ti^ I1\J Tnil/f P A letošnji tekmovalni sezoni, srčno borila, da bi |™DIFU 13A 1\/\V 111 lUlUrA Sni, " izp0jnj,a naslov državne prvakinje iz prejšnjega leta in 6pj Cn.|a. normo za potovanje na mladinsko EP. S skokom lopatic Zr ^m z8re^a 2 mesto, ki ga je zasedla Vladka Ce}ja N IV i rCŽ'C' m za cm Prenitela mlado Valantovo iz manjoj3 ^ m usPel° izpolniti norme za mladinsko EP / potrdil t >l,^e samo ^ 7 cm). Tomaž Janežič je z metom 46,03 ^skem^tf mcsl° v metu diska, ki ga je zasedel tudi na tretji°rnc r w ma]P srccc hi Triglavani lahko zasedli še dve tr°skokuSr L ^'na Carman ga je za pičlih 10 cm zgrešila teku na »Ji a Jc 11'81)' I)amJan Rozman pa za 12 stotink , °«aVbo,!? ^-^-l J- 1 53,12) r°skoku ni uvrst»tve: Jana Zupančič jc zasedla 5. mesto v Jenkn :.OL37 in 9. mes mesto v skoku v daljino (500 cm), Suzana anovit- ~"JWU,a ° mesto v metu diska (32,24), Mirjana Zasedel 7 pa 7" mcsto (3().°2), v metu kopja je Matjaž Polak Roio^ .': mesto (56.471 Mati .> pan»»rr 8. mesto (56,30) in Golob je uspelo l«amJ£ zasedla 6. 8ojan ki mvCsto (56,42), Matjaž Pangerc i ^Peljati sam11'- 9- mcsto P2«38)' MoJci i8)* mlad Verdun (Francija), 15. julija - Na evropskem šahovskem prvenstvu za fante in dekleta do 10, 12 in 14 let so sodelovali tudi slovenski predstavniki. Najbolje sta se odrezala Kranjčan Uroš Kavčič (SS Tomo Zupan) z 19. mestom med 46 igralci s 5 osvojenimi točkami iz devetih partij pri fantih do 14 let in Neda Tompa (Radenska Pomgrad Murska Sobota) z 21. mestom med 46 igralkami do 12 let. Ostalim našim je bilo to prvenstvo prvi stik z najboljšimi evropskimi igralci in igralkami, zato ga lahko štejemo kot nabiranje izkušenj. Pri fantih do 12 let je Marko Gašperšič ŠS Tomo Zupan Kranj) s 3,5 točkami med 39 igralci zasedel 31. mesto, pri fantih do 10 let je Mario Kapš (Stari trg ob Kolpi) z 2,5 točkama zasedel 37. mesto med 39 igralci, pri dekletih do 14 let je bila Maja Doganjič s 4,5 točkami med 36 igralkami 21, Saša Kržič pa pri dekletih do 10 let z 2,5 točkami med 36 igralkami 33. ^Ultatr,!3^ dve seriji pred hudim napadom astme in je z &Uir5 3P4 usedla 5. mesto. Meta K Klančar je bila 8. ^esto'z '$r'J;»v"ina je 6 tisoč tolarjev, prve štiri ek Pokale in denarne nagrade rje v, prve V.S. bo kipe NAGRADNA IGRA: Jaki šport LOPARJI ZA ŠPELO, ALEŠA PW MANC0 Kranj, 15. julija - V zadnji majski Stotinki je Dejan Jaki iz Jaki sporta predstavil programe teniških počitnic za mlade, ki jih letos pripravljajo na Bledu in v Obervellachu v Avstriji. Vsi so namenjeni otrokom od 7. do 14 leta starosti, poleg učenja tenisa (za različna predznanja) pa bo tako na Bledu kot v Avstriji poskrbljeno za varstvo, zabavo in rekreacijo otrok, učili pa se bodo tudi tujih jezikov. "Termini teniških tečajev na Bledu so večinoma že zasedeni, nekaj pa je še prostora za res zanimive počitnice v Avstriji. Mlade poleg taborjenja čaka igranje tenisa, učenje nemščine, veslanje, hidrosped, jahanje, pohodništvo, zabavne in družabne igre ob tabornem ognju... Odhod v kamp ob reki Isel je 5. avgusta, povratek pa 12. avgusta. Vse informacije o kampih na Bledu in v Avstriji pa se še lahko pozanimate po mobitelu 0609/630-425," pravi trener tenisa Dejan Jaki. Dejan pa je v sodelovanju z Vito, d.o.o., (tel/fax 068/45-750) pripravil tudi lepe nagrade za naše bralce, kajti Vita je generalni zastopnik Fischerja v Sloveniji. Na vprašanje, katero leto bo letos Jaki Šport pripravil teniške tabore na Bledu, smo dobili nekaj več kot dvesto pravilnih odgovorov, med katerimi smo izžrebali tri dobitnike, ki prejmejo teniške loparje Fischer. To so: Špela Skubic, Podlubnik 123, Škofja Loka, Mama Šmit, Rebr 40, Zasip in Aleš Gosar, Kovorska 19, Tržič. Nagrade boste prejeli v soboto, 22. julija, ob 10. uri na teniških igriščih pri regatnem centru v /.aki na Bledu. Če kdo to soboto ne more po nagrado, naj sporoči po telefonu 064/725-030 in z Dejanom Jakijem se bosta dogovorila za kakšen drug dan. • V.S. ■ pinvn LAGUNA ■ KLJUB NEKATERIM ČLANKOM O ISTRI V DNEVNIH ČASOPISIH POČITNICE V PLAVI LAGUNI V POREČU NISO DRAGE! CENE POLPENZIONA V OBJEKTIH B KATEGORIJE: Paviljoni Bellevue 40.- DEM Hotel Turist 43.- DEM Hotel Lotos Lila 46.- DEM Hotel Delfin in Albatros 53.- DEM Obnovljeni Hotel Plavi 58.- DEM POPUSTI ZA OTROKE DO 12. LETA STAROSTI DO 50% DNEVNI NAJEM APARTMAJEV: Bellevue (3 osebe) 86.- DEM Astra (4 osebe) 113.- DEM Citadela (5 oseb) 130.- DEM Vile Špadići (6 oseb) 136.-DEM PA ŠE NEKAJ KONKRETNIH INFORMACIJ O CENAH: Kava 1,10 DEM Kolači 1,80 DEM Pivo 0,5 I 3,40 DEM Špageti od 4,50 DEM Vino 1 I 9,00 DEM Pizza od 5,90 DEM Naravni sokovi 2,50 DEM Ražnjići 8,80 DEM Kola 2,50 DEM Lignji 9,90 DEM Sladoled-kepica 0,70 DEM Zrezek od 9,90 DEM Poteg navedenih priporočamo tudi drugo hotele in avtokampe. Prepričajte so o kvaliteti naših storitev ki profesionalnosti. ■J INFORMACIJE: Agencija Vašega zaupanja ali pa Plava laguna, Poreč Tal.: 00 385/52/451-822, 410-202 Faks:451-044 A Štefki, Jožetu in Anici nagrade Gostilne KOT Minuli petek zvečer je bilo v Gostilni KOT na Maistrovem trgu v Kranju žrebanje prispelih rešitev nagradne križanke, objavljene v Gorenjskem glasu 30. junija. Žrebanje je bilo nekaj zelo posebnega: komisiji je pomagal Ansambel Planika, bilo je veselo in (vsaj za šesterico) zelo srečno. V Glasovom bobnu za žrebanje se je vrtelo 1759 dopisnic (žal so nekateri reševalci pozabili nalepiti kupon in je komisija take dopisnice izločila). Srečo je razdelil g. Klinar, lastnik Gostilne KOT - nagrajenci so: 1. Štefka KRIVIC, Ul. Gor. odreda 18, Kranj (celotedenska topla malica v Gostilni KOT); 2. Jože FRIŠKO-VEC, Pintarjeva 4, Kranj (kosilo za dve osebi v Gostilni KOT); 3. Anica RAMPRE, Selo 2, Žiri (ledena torta v Gostilni KOT); 4. - 6. Tone MAROLT, ZVKND, Tomšičeva 4, Kranj; Marta SAJOVIC, Novi svet 7, Škofja Loka in Bojana BOROVNIK, Škofjeloška 7, Vodice. Pravilna rešitev križanke je bila: MALICE, KOSILA, JEDI PO NAROČILU (rešitev je seveda povezana z odlično in kakovostno ponudbo v preurejeni Gostilni KOT na Maistrovem trgu 4 v Kranju, kjer vas poleg naštetega vsak petek razveseljuje glasba v živo). TURISTIČNA AGENCUA Glavni trg 24,64000 Kranj, Slovenija, tel./Tax: 00 386 64 22 32 85 S* iniianj* can * hotelskem kompleksu Bernardin Portorož S- dnevni paketi v sezoni že od 19.500 SIT dalje 7- dnevni paketi v sezoni Že od 27.300 SIT daje S* še vedno nekaj prostih apartmajev in zasebnih sob na slovenski obali • 7 dni že od 14.800 SIT dalje S* ugodna ponudba aranžmajivna^ dodatno znižanje cen S* NOVO aranžmaji v tujini z odhodom z Brnika -nudimo možnost ODLOŽENEGA PLAČILA S* NOVO ugodna ponudba počitnic v klubih (vsa hrana, pijača, športi vključeni v ceno) Dominikanska repubJikaJureila, Španliaz odhodom llz Avstrija^ S* NOVO počitnice v zadnji minuti na Kanarskih otokih OGLASITE SE V NAŠI AGENCIJI IN SE PREPRIČAJTE O NAŠI PONUDBI! Turistična agencija PELIKAN Glavni trg 24, Kranj, 9064/22 32 85 ODMEVI Tuji programi v kabelskih omrežjih ali okno v svet postaja manjše in dražje! Mi pa hitimo v Evropo! Slovenija po številu kabelskih priključkov na število prebivalcev sodi med najbolj gosto skablirane dele Evrope, kar lahko zapišemo z nemajhnim ponosom. V Kranju, mestu z okrog 60.000prebivalci, kabelsko omreije le peto leto gradi zasebno podjetje TELE-TV, KOMUNIKACIJSKI ENGIN-NER1NG, do.o., Kranj, ki je s sodobnim načinom izgradnje po zemlji grajenega omrežja po zvezdastem principu selektivnih individualnih priklopov in s pestro ponudbo TV programov prispevalo k dvigu bivalnega standarda prebivalcev Kranja in okolice. Direktor podjetja, Iztok Škofic se z ekipo strokovno usposobljenih sodelavce že vse od ustanovitve podjetja, leta 1989 trudi reševati težave izgradnje in vodenja podjetja v skladu z veljavno slovensko zakonodajo po načelih ekonomike in preudarnega gospodarjenja. Opazovali in do neke mere soustvarjali smo novo slovensko zakonodajo: Zakon o javnih glasilih in Zakon o avtorskih pravicah, ter ugotavljamo, da je izjemno restriktiven do kabelskih operaterjev. Zakon je pač zakon in ga je potrebno spoštovati 'in predvsem se po njem ravnati. S ciljem lažjega in bolj učinkovitega prilagajanja zahtevam slovenske zakonodaje smo se že pred dvema letoma včlanili v GOSPODARSKO INTERESNO ZDRUŽENJE KABELSKIH OPERATERJEV SLOVENIJE s trenutnim sedežem v Mariboru (včlanjenih 62 kabelskih komunikacijskih omrežij - KKS). Združenje deluje po posameznih strokovnih komisijah in ena od njih se posebje ukvarja z reševanjem problematike pridobivanja soglasij in pogodb za redistribucijo posameznih tujih oziroma satelitskih programov. Podjetje TELE-TV Kranj je kot kabelski operater dosledno upoštevalo priporočila programske komisije združenja in smo v skladu s tem pridobili soglasja imetnikov pravic za redistribucijo naslednjih programov: NBC (Super Channel, TV 5, DSF, PRO 7, RTL, RTL 2, SAT 1; za preostale programe pa smo se pogodbeno dogovorili za plačevanje licenčne pristojbine: MTV, CNN, NTV, Cartoon Network. Zahtevi proizvajalcev nemškega programa PREMIERE po ukinitvi programa smo zadostili s takojšnjim prenehanjem redistribucije programa. Upali smo, da bo naša mlada država nastopila z določenim razumevanjem in toleranco in prepustila kabelskim operaterjem določen čas, da vse te zadeve uredijo in si priskrbijo soglasja, pogodbe, tehnično opremo za individualno dekodiranje kodiranih programov po želji naročnika, ali pa da določene programe nadomestijo z drugimi primemo aktualnimi programi. Zelo hitro, čeprav morda upravičeno, pa je Kriminalistični urad pri UNZ Kranj 12. 7. 95 takoj in z uredbo preiskovalnega sodnika izvedel preiskavo in odklop štirih kodiranih programov, za katere še ne obstoja dokončna pogodba s proizvajalcem programov. (Za po novem kodirani MTV je pogodba za Slovenijo že dogovorjena in sklenjena) Pri vsem tem se sprašuje-mo:Ali država upošteva ZDRUŽENJE KABELSKIH OPERATERJEV SLOVENIJE, čigar polnopravni člani smo tudi mi, kot najustreznejšega partnerja za dokončno ureditev avtorskih razmerij ali pa se ji je smotrneje dogovarjati z vsakim posameznikom? In kar je najpomembnejše pri "avtorstvu", če že nekateri ne morejo počakati do dokončne ureditve, kabelski operaterji -za razliko od VIDEOtekarjev, CDtekarjev in vseh ostalih morebitnih kršiteljev - vsaj v nobenem primeru nismo teh programov PRODAJALI svojim kabelskim gledalcem in si celo pridobivali protipremo-Ženjsko korist! Preko mesečnih položnic zaračunavamo le vzdrževanje kabelskega omrežja, od kater- ega v skladu z vsemi dokazili odvajamo za vsakega gledalca državi davke oziroma vse ostale obveznosti. Kot davkoplačevalci pa bi, vsaj znotraj domače države z razumnim partnerskim dogovarjanjem o uporabi video-gramskih del, želeli tudi preživeti - mar ne? TELE-TV Komunikacijski Engineering direktor Iztok Škofic /O ljubljanska banka NOVA LJUBLJANSKA BANK/ D.D ., L J UBL J ANA Spoštovani obrtniki: trgovci, gostinci in vsi, ki imate dnevno opravka z gotovino! Ne puščajte dnevnega izkupička doma, na milost in nemilost nepoklicanim gostom. Prinesite ga na varno mesto v loško Kaščo! V NOVO UUBUANSKO BANKO LAHKO PRIDETE KADARKOLI, NEODVISNO OD POSLOVNEGA ČASA! ČAS JE DENAR, ZATO SE IZOGNITE ČAKANJU V VRSTI PRED BANČNIMI OKENCI! POSTANITE UPORABNIK PRVEGA ELEKTRONSKEGA NOČNEGA TREZORJA V SLOVENIJI V NAŠ/ POSLOVALNICI NLB V LOŠKI KAŠČI Pokličite nas po telefonu: 634-291 ali 634-292 Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana Podružnica Medvode - Gorenjska Poslovalnica Škofja Loka Vode, vode... Tega nam živali ne morejo sporočiti in tako so - žal -odvisne od nas, kako bomo zanje poskrbeli. Vemo, da so prevozi živine v tovornjakih po Žgočem soncu na razbeljenih asfaltnih cestah pravi potujoči krematoriji; vemo, da je v zadnjih dneh grozljivo umirala Živina pred mnogimi slovenskimi klavnicami zaradi stavke delavcev. Trpela je obnemogla, ranjena živina, ki je bila med transportom poškodovana in je v mukah čakala tudi več dni na prisilni zakol. Vemo tudi to, da so iz prašičje farme Ihan v ponedeljek, 10. julija, v največji opoldanski vročini + 30 stopinj s pomočjo brc natovar-jali prašiče v dvonadstropne kamione celjske registracije. Bi se teh živali ne moglo natovar-jati v jutranjih urah ali po sončnem zahodu, kot to počenjajo v drugih državah Evrope. Tu je premalo prostora, da bi navajali vsakodnevne dokaze, koliko trpljenja morajo prenašati živali zaradi hude vročine. Zlasti zapostavljeni so psi čuvaji, od rojstva do smrti priklenjeni na (tudi prekratkih!) verigah, izpostavljeni žgočemu soncu in brez pitne vode. Po Sloveniji je vse polno vrtičkar-jev, ki imajo pse Čuvaje nameščene pri svojih kolibah ali pa kmetje, ki jim psi čuvjai kar pod milim nebom čuvajo poljske pridelke; malokdo pa pomisli, da psi v suhem in pregretem zraku potrebujejo mnogo pitne vode. Ne nazadnje je treba opozoriti še brezsrčne kolesarje ali pa voznike motorjev, ki silijo pse k teku poleg voznika, kar je vse obsodbe vredno! To smo zapisali tudi v osnutek prvega slovenskega Zakona o varstvu ■ živali pred mučenjem, kar pa ne pomeni, da je do sprejema zakona dovoljeno živali mučiti. KDO LAHKO POMAGA? Vsi ustvarjalci tiskanih in elektronskih medijev. Kot primer je "Radio Slovenija"; čigar izvajalci ob koncu jutranjega programa dobrohotno opozarjajo poslušalce, naj dobro prezračijo in ohladijo svoje avtomobile, preden sedejo vanje, sebi pa naj privoščijo obilo hladne osvežilne pijače... Kaj bi stalo napovedovalca (ko, da bi dodal stavek: "Pa ne pozabite živali, dajte jim vode in sence". Tiskani mediji bi te kratke napotke lahko (seveda brezplačno in iz humanih nagibov!) dajali v svoja glasila. Takim vložkom smo včasih rekli "štofeljci", ki so izpopolnili majhne prazne prostore med drugimi objavami, sja ne štejejo več kot borih deset besed. Vendar tudi tega ne dočakamo, dasiravno to ponavljamo že leta in leta. Še sreča, da o tem v obliki apela smemo spregovoriti v tej rubriki! DRUŠTVA PROTI MUČENJU ŽIVALI Celje, Koper, Nova Gorica, Slovenj Gradec, Trbovlje zanje: LEA EVA MULLER SVETOVALNA DIREKTORICA V SVETOVNI ZVEZI ZA VARSTVO ŽIVALI LONDON Naše tri Sore izločkom, škofjeloška pa z okoli 80 - 85 odstotkov čistoče iztoka. Iz nobene čistilne naprave se ob iztoku voda ne da piti? Gorenjski glas, 14. julija 1995, objavlja grozljive rezultate. Žalostno, kam gremo, našim vnukom ne bomo vrnili čistih voda, ki smo jih v 15 letih bili sposobni uničiti. Približno enako stanje in celo tudi večje je v celi Sloveniji. Mnenja sem, da je naše obratovanje čistilnih naprav (Žiri, Železniki, Škofja Loka) brezpredmetno in stroškovno neopravičljivo, če je vmesni prostor toka rek uporabljen kot odvajalni kanal vsega omenjenega. Dokaz je, da je Sora nizvodno od izliva ČN Šk. Loka kemično bakteriološko in fekalno oporečna. Morda bi bil umesten natančen pregled merodajnih, da ugotovijo vse direktne izlive že v potoke in reke. Rezultate naj strokovno obdelajo, potrebno je začepiti izlive, zgraditi vodo-tesne sprejemnike, vsebino pa obvezno odvoziti na ČN. Vsekakor se bo z zadevami vse Slovenije moralo zelo aktivno in kategorično spopasti Ministrstvo za okolje in prostor, vlada in celo parlament. Z velikimi industrijskimi ekspanzijami države naj bi ta zadeva prioritetno hitro prišla do parlamenta, Sicer pa se razglasimo za samouničevalca nezasluženega imena miselnega človeka. R. Kalan, Groharjevo naselje 61, Škofja Loka (Gorenjski glas, 14. julija 1995) Smo v poletju, ne moremo pa se kopati v Sorah. So kemično in bakteriološko oporečne, že lani so priporočali, naj se jih izogibamo. Od naših prednikov smo prejeli čiste, tako da je bilo v njih mnogo življa in za vsakoletno kopanje uporabne. Če podrobno na atlasu Slovenije pogledamo porečje vseh Sor, je to kar velik teritorij (bivša občina) z ok. 38.000 prebivalci z vso industrijo, kmetijstvom in obrtništvom. Upoštevaje, da vsi omenjeni uporabljajo določeno količino vseh vrst kemikalij, strupov, kislin in gnojil itd, vedimo da se vse to steka v korita naših Sor. Če upoštevamo, da delujejo čistilne naprave v Žireh, Železnikih in Škofji Loki - menda obe v dolinah le z 50-odstotnim Blejski LIO Lesna industrija in objekti, p.o., 64220 škofja Loka, Kidričeva 56 razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo poslovne stavbe s pripadajočim zemljiščem pare. št. 679/32 - poslovna stavba 461 m2 in pare. št. 679/34 - dvorišče 140 m2, obe vpisani v vi. št. 693 k.o. Stari dvor, za izklicno ceno 43.168.086,00 SIT. Javna dražba bo dne 2. 8.1995 v sejni sobi prodajalca v Škofji Loki, Kidričeva 56, ob 12. uri. Dražbeni pogoji Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe registrirane v R Sloveniji in fizične osebe s slovenskim državljanstvom, ki pred začetkom javne dražbe predložijo dokazilo o plačani varščini v višini 10 % izklicne cene na žiro račun LIO škofja Loka, št. 51510-601-13411 s pripisom "varščina". Uspeli ponudnik mora skleniti prodajno pogodbo v 8 dneh po končani dražbi, sicer varščina zapade v korist prodajalca. Kupec mora plačati kupnino v roku 15 dni po podpisu prodajne pogodbe. Plačana varščina je všteta v kupnino. Drugim ponudnikom, ki na dražbi ne bodo uspeli, bomo varščino brez obresti vrnili v treh dneh po končani dražbi. Prometni davek in vse stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec. Zainteresirani si poslovni objekt lahko ogledajo na podlagi predhodnega dogovora po tel.: 064/634-100, int. 12 (tajništvo). prometni režim (Gorenjski glas, 14. julija 1995) Novinarju Gorenjskega glasa se za njegovo reportažo, ki je bila objavljena v 55. številki 14. julija 1995 najlepše zahvaljujem. V njej se zrcalijo vsi tisti problemi, na katere sem na sejah občinskega sveta občine Bled pred sprejetjem odloka o prometnem režimu, opozarjal. In sicer: - rezervirati se morajo posebni prostori za invalide, - na vsakem parkirišču mora biti nekaj prostorov rezerviranih za kratkotrajno parkiranje za tiste, ki so prišli po nujnih opravkih, - kazni za napačno parkiranje so previsoke in - kar je najbolj nesprejemljivo, enotna tarifa 1.000 tolarjev za dve minuti, kot je napisano v reportaži ali pa 12 ur. Ta tarifa skriva dve negativni točki. Prva je, da odganja tiste obiskovalce, ki bi želeli samo malo "pokukati" na Bled, iti na sladoled ali rezine, malo posedeti in zopet oditi. Pomislimo, da za 1.000 tolarjev v italijanski restavraciji v trgovskem centru lahko pojeste špagete s solato in zraven popijete še eno pivo ali v sosednji pizzeriji dobite izdatno pizzo, potem je jasno, da ni v redu, da ravno toliko izdate za parkiranje. Druga negativna točka je ta, da se pri enotni parkirnini za krajši ali daljši čas zmanjša parkirna frekvenca. Voznik bo zaradi visoke cene parkirnine pustil svoje vozilo na istem parkirišču čimdlje in to pomeni, da ne bo napravil prostora drugemu obiskovalcu, ki bi tudi želel nekje nekaj konzumirati. Ker se te moje pripombe niso upoštevale, sem na 5. seji občinskega sveta glasoval proti sprejetju takšnega režima. Na žalost sem bil s še dvema kolegoma v manjšini. Na naslednji seji občinskega sveta bo seveda tudi potrebno razjasniti, kako je potekal razpis za iskanje koncesionarja in zakaj ni bila odločitev za koncesionarja izglasovana v občinskem svetu. Ob rob pripomnjeno: že na marsikateri gasilski veselici sem videl bolje organizirane redarje, kot so ti fantje na Bledu. Sedeči ob beli mizi spominjajo bolj na štetje prometa, kot pa kasiranje parkirnine, skrbi za red na parkirišču in za varnost njim zaupanim vozil. Franci kindlhofcr občinski svetnik SDSS Klcd Pismo za javnost! Agonija za izpad iz I He se je začela le veliko prej in to, predvsem, s strani naših sijajnih ljudi s piščalko v ustih, saj so skoraj vsi priznani mednarodni sodniki, ki so le sodili na večjih svetovnih in evropskih prvenstvih... Pn nas pa krojijo pravico močnejšega in samo to!!! S svojim sojenjem so povzročili revolucionarno kvalite-to v tej naši mali Sloveniji-Celo tak preobrat je nastal v celotni I. ligi, da so se molj* na najvišjem nogometnem vrhu odločili, da zaradi predobre igre nujno treba nekaj ukreniti. Predlagali so zmanjšanje lige na deset klubov, s cimet bodo ti klubi imeli več denarja, lahko bodo pokupili vse najboljše igralce v Sloveniji in tujini. Tisti klub, ki so uvrščeni nižje na lestvici, pa naj propadejo! Menimo, da prvouvrŠčena trojica ni pokazala vrhunskega nogometa, in bi bilo najboljše, da bi bila odsle[ liga bogatih in malo manj bogatih klubov. Gospodom Olimpije ni telko izplačati za zvezdo (ala Bozgo), nekaj deset tisoč DEM, na drugi strani pa si ni mogel tega privoščiti nekdo iz Gaj Kočevja, Jadran Dekani, Kopra, Živila Naklo it* Gospodje iz NZS niso pomislili, da bodo ti klubi, ki so izpadli najverjetneje nazadovali tudi v H. ligi. Razlaga je preprosta, starejši igralci bodo prenehali f aktivnim igranjem. Vsi tujcu ki so po teh klubih, bodo odšli za boljšim kosom kruha. Reprezentantje se bodo tudi lalje prodali: (MaruŠiC, Lalič, Kečan itd.), in kaj ostane takemu klubu?! Končno bo marsikaterl klub izgubil tudi generalne^ sponzorja, potem pa lah*0., hitro izračunamo, kam v0-tako nespametno zmanjšati lige- Sprašujemo vse te not0^ metne ekipe, ki so bile os*0' dovane s strani sodniko i zakaj niso zahtevali tup nevtralnih sodnikov, ki n. poznajo večine klubov *Jb SNLZ. Naj gospodje iz pojasnijo bralcem predvse,-^ pa navijačem, kdaj je kateri sodnk kaznovan, j učen na drugi strani pa 5 igralci dobivali kartone po tekočem traku. Tudi vodi k uspehu nogomet igre!! Igralca, ki je dob'" zapisan pri delilcih pravl ^ ne sme nasprotnik prijeti roko, ko pa igralec zvez naredi grob prekršek, <-tako grob, da igralca odnes jo z igrišča, dobi V *eCl primerov samo opomin- Tako ravnanje oziroma' jenje se sprevrle v še v...';e grobost vseh igralcev, sa}^-L slab sodnik s svojim sojen) ^ izzval, take tekme PJ> f končajo zelo klavrno (U* Železničar). Klubi imajo ». gubo v igralskem kadru m F izidu tekme. u/utijo Sodniki pa tega ne obc»''j0 v žepu. Lahko dobijo lem slabšo oceno od kontroton Mnogi ljubitelji n°^{ala se sprašujejo, zakaj so jr^, cela območja brez Dolenjska, Gorenjska it* Ljubitelji nogometne 'S 064/2Mi$i ^2M8. julija 1995 HALO - HALO, OGLASI GORENJSKI GLAS • 29. STRAN GLASOV KAŽIPOT Obvestila ^odajalska akcija hinSfe-Občane Bleda, Bomo n» 2lstrice in Radovljice vabitai hA krv°dajalsko akcijo. Akcija 3SS ln Jutri od 8. do 14. ure v VaCV!nem domu na Bledu. nCakcijeSeUdeleŽitetehuma" Prireditve Toplice K^S? : Du Radovljica orga-S f dm> izlet s ciljem v Ca-S J0plrte- ki bo v soboto, 29. zunanHrf^H Pril!tne9a koPanJa v tudi 2! bazen|h bomo obiskali bodriTrT? turjstično kmetijo, kjer si knJ°stre9li s kosilom. Ogledali «535"i? p°savske kraie z vplačii k ?amenitostmi. Prijave z društvi do sPrejemali na sedežu julija lSamo se Jutr'. v sredo, 19. Bfi ftpoldne. C°ni?rvVisokeTure izlet v n l. J vaDi na zanimiv Visokih t k9 območje Reisseck v avqus?aTurah- ki bo v torek, 1. izDrert dz odhodom ob 7. uri izleta iklna Center Kranj. Cena L btnW na društvu v Kran- Kran-Ske POde Kranj1 nr„Planinska sekcija pri DU Kriško 9anizira dvodnevni izlet na odhrvLPode- lzlet bo 27. julija z CenS P 00 6- uri izPred kina Plann^.anj- PriPoročamo dobro majo S0H,Tv.ema Pr'iave spreie-^£if društvo ob uradnih urah. VSSffv Krt>p° cijska ci?a " Kolesarsko-rekrea-Brezi* k.cija Pri DU upokojencev IjUbSaiu košnje " LJubno vabi vse Pok,: Je kolesarjenja na srečanje s Se0ratenim DU Predoslje. Dobimo W°boto, 22. julija, ob 11. uri v ie ob 9 Dor ko|esanev našega DU *^»m4*rLPr' gostilni na Posavcu. Na h ********** julija nr KranJ vabi v soboto, 22. Kriz (?^iplaninski izlet na Dovški ?dhod dL«Lv Martu!jkovi skupini. 5. urii,Kbnega avtobusa bo ob in VDb?ifd notela Creina. Prijave Pisarna i3 sprejema društvena jutija. d0 vkIJučno srede, 19. KodJ^********* KJfn izlet 2lra konai^, i ,anl Ponovno organi-••boSrSi^Vlzolo. Odpeljali 82?kil h..J0. ob uradnih uran' Piknik Preddvor - DU Preddvor vabi svoje člane in druge upokojence na piknik, ki bo v soboto, 22. julija, z začetkom ob 17. uri na Zgornji Beli pri Tomažu Stularju. Vabljeni! Glasbeni večer Bled - Turistično društvo Bled vabi na prijeten večer z narodnozabav-no glasbo. Prireditev bo v četrtek, 27. julija, od 19. do 23. ure na terasi Kavarne hotela Park. Vabljeni! Čipkarski dan ŽeleznikiPrireditve ob tradicionalnem čipkarskem dnevu v Železnikih letos potekajo od 17. do 23. julija. Začela se bodo s športnimi tekmovanji v kegljanju, balinanju, tenisu in nogometu - za "Zlato čipko", v četrtek bo ob 19. uri in 30 minut otvoritev razstave likovnikov iz Železnikov v Kulturnem domu s kulturnim programom, večina tradicionalnih prireditev pa bo ob koncu tedna. •»»»•»»•»»»»»»»it Riklijevi dnevi Bled - Prihodnji konec tedna bo na Bledu spet v znamenju Riklijevih dni. Tako bodo v petek, soboto in nedeljo ob jezeru od poldneva naprej postavljene stojnice z gostinsko in trgovsko ponudbo ter glasba za zabavo in ples. V petek 21. julija, bo ob 17. uri koncert Pihalnega orkestra DPD Svoboda iz Lesc, ob 20.23 pa erikaz Riklijeve dobe. soboto, 22. julija, bodo že ob 17. uri nastopile blejske plesalke, do 18. ure bodo igrali za zabavo in ples, ob 20. uri bo ponovno prikaz Riklijeve dobe in ob 21. uri tradicionalno prižiganje lučk na jezeru, ki ga bo spremljal promenadni koncert God6e na pihala Gorje. V nedeljo, na zadnji dan prireditve, bo ob 17. uri koncert Adria Dix-ilanda iz Kranja. Sledil bo ponoven prikaz Riklijeve dobe, pa nadaljevanje koncerta in na koncu, ob Solnoči, spet glasba za ples. oprecifS,! o,ulija ob 6. uri zjutraj No oh. !nter Pr'Jave spreje-društva v ' Kranju. v pisarni J^anjska noč bo kfanisk » ".,"'a " Čeprav starega občinskega praznika Hi ve^ c ODčine 1. avgusta v novi mestni občini letos julijj,. adidonalna Kranjska noč bo, in to 28. ter 29. 2ascrJno 'Zac^° Prir^ditve jc po javnem razpisu dobilo niti drž- |P0dJctJc Knific marketing (doslej so njene glasben- V rokan turistični delavci), speljala pa jo bo predhoH a^cnc'Ja Knific. Kranjska noč bo podobna 2večer niCarr1, ODa dneva se bo začenjala ob osmih spj0ri 7 k traia'a do treh zjutraj. Jedače in pijače in po 25? ne bo manjkalo. organ- ' j>,Cn^m dogodku na lanski Kranjski noči bo bedei / 'Ctos v ^delovanju s policijo šc posebej gostov, v stalni ravstvena dežurna pranje neželenih sledov skrbeli kranjski komunalci, Pripravil Vnašanjem razgretih ekipa " nostl bo tudi posebna zd °°do Pospravljanje i: VeseliščniP.°ch *utrih v°!jo tu v ^a bodo imeli za "nujna" opravila na J lu«i več montažnih sanitarnih vecejev. • II. J. oŠ ^mntični večeri* zbitjsk£m jezeru pic* iKoteC W<» w»S, A-testiran brezžični teleforv^^ ŽIČNI TEFONSKI APARATI JF/ OD: 3.300 SIT NAPREJ brez \d^^z£^ Garancija: 24 mesecev A-TESTIR^NI HIŠNE TELEFONSKE CENTRALE FAX-SELEKTORJI. ZAŠČITE VEZJA PROTI PRISLUŠKOVANJU IZVAJAMO MONTAŽE TEL. CENTRAL Prodam KNJIGE za 1. letnik Ekonomske šole. «46-098 17725 INSTRUKCIJE - priprave na drugi rok avgust, popravni izpiti za šolske predmete - slov., tuji jezi, ekonomsko strokovni predmeti, računalništvo, mehanika, fizika, kemija, osnove elektrotehnike, statika, trdnost, strojni elementi- nudimo v avgustu. Sodobne metode, pedagoški pristop, zagotavljajo uspeh. O in fax 710-099, 0609/632-874 17770 KEKEC S.P instrukcije šolskih predmetov, počitniški paketi, priprave na izboljšanje ocen v šolskem letu 95/96, stalna pomoč inštruktorja, preverjannje znanja med letom v učilnici v Kranju. 0609/632-874, tel.fax: 710-099 17771 KEKEC S.P. ali je bil vaš otrok med šolo manj uspešen. Nič ne de! Odpravljanje težav v branju, pisanju, računanju in priprave na popravne izpite vseh stopenj za OS in SŠ, nudimo v Kranju. Sodobne metode, pedagoški pristop zagotavljajo uspeh. O 0609/632-874 17773 KEKEC S.P. organiziramo intenzivne priprave na popravne izpite za SŠ v učilnici v Kranju. Sodobne metode, pedagoški pristop zagotvaljajo uspeh! «0609/632-874 17778 IZGUBLJENO V Stražišču se je izgubila PERZIJSKA MUCA - siva, sliši na ime Betka. Kdor bi jo videl ali našel naj prosim javni na O311-106 17674 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7. Kranj, 18221-037 ali 47-534 2 Odkupujemo hlodovino smreke, jelke in celulozni les. Plačilo po dogovoru. « 47-362 16880 SATELITSKE ANTENE AVTOMATSKI VRTLJIVI SISTEMI + Možnost plačil« 2 do 12 Čekov + tel.: 064/422-585,421-108 SAT TRADE d.o.o. Požcnik tO Cerklje Kupim rabljene gradbene elemente (Lip Bled). D78-997 17357 Kupim FRAJTONERCO. »891-670 Kupi 17648 Kupim motor APN 6 od letnika 1990 dalje. 058-371 U6M Kupim TELE simentalca, do 10 dni starega. O 46-256 17670 Iščemo večjo količino VODNE MIVKE za odbojkarsko igrišče. 041-126 17699 Kupim rabljen ZIDAK mali format, navadni. «43-494 17749 LOKALI Oddam trgovino v Gor. vasi 34. z odkupom inventarja in zalog. O 681 - 535 17694 ODDAMO kletni PROSTOR 18 m2 za mirno obrt v stanovanjskem bloku na Planini v Kranju. Šifra: PROSTOR 17712 Oddamo 2IVILSKO TRGOVINO brez odkupa inventarja. KOŠNIK S.P, 332-061 17722 ODDAMO 200 m2, 100 m2, 60 m2, 80 m2 za poslovne prostore, skladišča ali mirno obrt. KOŠNIK S.P, 332- 061 17723 V Britofu pri Kranju prodam poslovno stanovanjski objekt v IV. gr. fazi. tB242-149 ali mobitel 0609/624-320 17744 Na Gorenjskem najamemo gostinske in trgovske lokale, lahko neopremljene. Oddamo poslovne prostore v Kranju in okolici. Provizijo plača najemnik. APRON 331-292 17751 Oddamo živilsko TRGOVINO brez odkupa inventarja. MIKE & Comp., »216-544 17782 V Tržiču prodamo večjo, delno opremljeno mizarsko delavnico, poslovni prostor cca 25 m2, primeren za pisarno ali mirno obrt ter poslovni prostor z izložbo cca 70m2 na frekventni lokaciji. V centru Kranja prodamo poslovni prostor 55 m2 z vpeljano obrtjo. B.A.V.d.o.o., Kor-oškca c. 5, Tržič, «52-233 iraoi Prodamo: živilsko trgovino z odkupom inventarja v Kranju. K 3 KERN Kranj, 221-353_178I8 Prodamo: v Kranjski gori kava bar z dokupom inventarja. K3 KERN Kranj,d.o.o., 221-353 W8i» NAJEM, kava bar z odkupom inventana v Kranju. K 3 KERN Kranj, 221-353_1^0 NAJEM: manjšega trgovskega lokala v centru Kranja. K 3 KERN Kranj.d.o.o., «221-353 17S21 NAJEM v bližini Kranja večjo neživi Isko trgovino v pritličju in nadstropju. K 3 KERN Kranj, d.0.0., «221- 353 17823 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO: Kranj, trgovske lokale in pisarne različnih površin, proizvodne prostore 140 m2, 160 m2 in 200 m2 za mirno obrt; ročno avtopralnico, diskoteko, trgovino z živili itd. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, «211-106 17828 POSLOVNE PROSTORE PRODAMO: Kranj več hiš primernih za poslovno dejavnost prodamo. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, «211-106 17830 KOLESA Ugodno prodam MOTOR APN 6. Đ 45-257 17673 Prodam ŽENSKO DIRKALNO KOLO na pet prestav. «41-876 17676 Zelo ugodno prodam OTROŠKO KOLO BMX 5-9 let, 7500 SIT. «861-373 17719 Prodam BT 50, letnik 1987, cena po dogovoru. «55-739 17774 Poceni prodam MOŠKO KOLO in otroške rolerje Storm. «621-451 17787 Prodam MOTOR APN 6. «622-655 17796 OBVESTILA ENODNEVNI NAKUPOVALNI IZLET v Italijo - Portogruaro sreda. «49- 442_U264 NA MADŽARSKO S KOMBIJEM -enodnevni nakupovalni izlet - torek, četrtek, petek, sobota. «49-442 POSESTI Cenjene goste obveščamo, da bo GOSTILNA ALEŠ na Bregu ob Savi zaradi dopusta ZAPRTA do 8. avgusta. Tudi vam želimo prijetne dopustniške dni in se priporočamo! OBLAČILA VERITAS najcenejša izposoja poročnih oblek z vsemi dodatki samo 10-15000 SIT. Pohitite VERITAS, Jenkova 1, «224-158 17794 MLADOPORĆENCI POZOR dobili smo novo pošiljko poročnih oblek. Pridite in si izposodite. VERITAS, Jenkova 1, Kranj, 224-158 17795 POROČITE SE PRI NAS »tlitotrki TEL.: 064/50-232 OTR. OPREMA Prodam malo rabljeno otroško POSTELJO. «323-470 1/644 Prodam kombiniran VOZIČEK z dodatno opremo, ugodno. «622- 605 17729 Zelo ugodno prodam otroški športni VOZIČEK. »76-367 mss OSTALO Prodam OKOVANE GAJBICE za krompir. Ličar, Posavec 48, «731- 208 1 7660 Prodam tri CISTERNE za kurilno olje in cisterno iz nerjaveče pločevine za kurilno olje. »85-292_utm MLADOPORČENCI izposodite si poročni avto. čaka vas že aranžiran. VERITAS 224-158 17793 PRIDELKI Prodam večjo količino sveže rezano CVETJE GLADIOL. Smolej, Luže 22 A, »43-016_1 7505 AJDO črno prodam za seme. Gasilska 19, Šenčur, »41-007 17732 POSLOVNI STIKI Ponudba celotne pisarniške opreme, vse od pisal, rokovnikov in vse ostale pisarniške opreme Zelo ugodno. AGILIA.d.o.o., 266-564 is/ae Posredovanje informacij o najugodnejših kreditih do 5 let, obresti od 10,5 % letno dalje. Tel. strošek: 156 SIT/min. »090-42-14 17741 Prodajamo več parcel, vikendov in hiš na Gorenjskem, oddajamo poslovne prostore, najemamo in kupujemo vikende, hiše in poslovne prostore. Posredujemo pri prodaji, (nakupu) menjavi ali najemu nepremičnin. AGILIA.d.o.o., AGENCIJA Z NEPREMIČNINAMI »064/266-564 15786 Iščemo nepremičnine za tuje partnerje. AGILIA.d.o.o., 064/266-564 Ob koncu tedna bi radi pobegnili pred mestnim hrupom v naravo, zato iščemo nekje v okolici Golnika, Trstenika, Tenetiš ali Dupelj košček zemlje za gradnjo malega vikenda. Cenjene ponudbe na Šifra: NARAVA 16667 Oddajamo - najemamo, prodajamo, kupujemo vse vrste nepremičnin. MANDAT, d.0.0., Kranj (za hotel Jelen). »224-477 17064 Prodajamo - kupujemo, oddajamo, najemamo vse vrste nepremičnin! MANDAT, »224-477 17SM Kupimo manjšo starejšo HIŠO na Gorenjskem. MANDAT.d.o.o., »224- 477 17682 Prodam polovico HIŠE v Žireh, zelo ugodno. MANDAT, 224-477 1?&63 Prodamo dvostanovanjsko HIŠO s poslovnimi prostori v Stražišču -ugodni kreditni pogoji. MANDAT, 0 224-477_ 17664 Prodamo polovico hiše s posl. prostorom in vrtom v Naklem. MANDAT, 224-477 "686 7 km iz Kranja prodamo dvostanovanjsko HIŠO. lepa lega, CK, telefon. KOŠNIK S.P, »332-061 17720 PRODAMO hišo v 3 podaljšani fazi pri Preddvoru, vilo v Kranju in hišo s trgovino pri Kranju. APRON 331-292, 331-366 17752 Na Gorenjskem KUPIMO STAREJŠE HIŠE potrebne obnove in novejše hiše, možna menjava za stanovanja. APRON 331-292 17753 Manjšo komunalno urejeno parcelo v Zmincu prodam. »614-275, dopoldan 17754 PARCELO za gradnjo st. hiše 750 m2 in parceli, primerni za st. vikend, 850 in 650 m2, v smeri Golnik -Senično, prodam. »57-882, po 20. uri _17785 HIŠE PRODAMO: v Šenčurju prodamo starejšo bivalno hišo s parcelo 600 m2, 108.000 DEM. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 17812 HIŠE PRODAMO: na Orehku 1/4 starejše hiše z lastnim vhodom in vrtom. K 3 KERN Kranj, 221-353 17813 HIŠE PRODAMO na Drulovki prodamo vrstno hišo. K 3 KERN Kranj, 221 - 353 17814 HIŠE PRODAMO: v bližni Radovljice novejšo hišo s 1000 m2 zemljišča, 150.000 DEM. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 17815 HIŠE PRODAMO: v Stražišču prodamo hišo v gradnji, v Dupljah pri Kranju novejšo, lepšo hišo z vrtom, v mirnem predelu. K 3 KERN Kranj, 221-353 17816 Hiše prodamo v Goricah nov vojček. K 3 KERN Kranj, 221-353 mir Panasonic j pifli AKCIJSKE CENE! KOLIČINE OMEJENE TELEFAX - TELEFON - TAJNICA - KOPIRNI STROJ KX-F230 BX S 65.800SIT + p.d. ATEST - GARANCIJA 1 LETO - SERVIS PO CELI SLOVENIJI NAROČILA SPREJEMAMO PO TELEFONU Avtorizirani zastopnik Matsushite in znamke Panasonic ■ _J d.o.o. [jtelefon trade Uprava: KRANJ, tel.: 064 / 222-868, fax: 064 / 222-867 Poslovalnica LJUBLJANA: tel./fax: 061 /1590-232 Poslovalnica KRANJ, tel./fax: 064 / 222-150 Oddamo zelo lepo komfortno HIŠO z vrtom pod Krvavcem. MANDAT, »224-477 17667 UGODNO APARTMA v Jelši na Hvaru. »0038521761152 moi Prodamo več hiš in hiš v gradnji (različne gr. faze), vikendov na različnih lokacijah na Gorenjskem in več zazidljivih parcel. B.A.V., d.o.o., »52-233 17798 V centru Kranja prodmao etažno stanovanjske hiše cca 110 m2 s 70 m2 veliko teraso. V Gradu pri Cerkljah prodamo manjšo stanovanjsko hišo v pritličju poslovni prostor v nadstropju stanovanje. Na Gorenjskem kupimo več hiš in bivalnih vikendov različnih cenovnih razredov ter zazidljivo parcelo v Kranju in na Jesenicah. B.A.V.d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, »52-233 17799 Oddam VIKEND na Oskovnici po 20.7. »723-207 uao3 KMETIJSKO ZEMLJIŠČE: v Vogljah prodamo 8500 m2 NJIV. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 17824 KUPUJEMO, PRODAJAMO, NAJEMAMO ODDAJAMO STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE. Del.čas vsak delavnik od 8 do 18. ure. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, »211-106 17826 HIŠE PRODAMO: Kranj, Sp. Gorje, Ribno, Podbrezie, Naklo, Cegelnica, Rupa, Bašelj, Šenčur, Britof, Suha, Zalog pri Cerkljah, itd. DOM NEPREMIČNINE. Koroška c. 16. Kranj, »211-106 17829 VIKENDE PRODAMO Čatež, Zreče. Atonske toplice Bašelj, Tolmin itd. DOM NEPREMIČNINE, »211 106 1 /831 HIŠO KUPIMO Kranj z okolico manjšo, starejšo hišo z vrtom do 120.000 DEM. DOM NEPRE-MIČJNE, Koroška c 16. Kranj, «211-106 17832 coimiMi NIPRIMICNINI SILAN GORENJSKE, Promet z nepremičninami, d.o.o. Kranj, Partizanska ul. 6, 64000 Kranj, tel./fax: 064 22 33 76. tanovanja prodamo: KRANJ Zlato Polje, 3SS, 62 m2, cena ugodna KRANJ, Stara Planina, 3SS, 73 m2. CK, telefon Planina 2, 2SS, 68,5 m2, takoj vseljivo ŽELEZNIKI, garsonjera 24 m2, adaptirana in opremljena KRVAVEC - Kriška Planina, opremljena apartmaja 46 m2 in 22 m2. E3EBEEEH ^ manJših stanovanj v Kranju in okolici.V okolici Kranja kupimo hišo do 300.000 DEM za znanega kupca. wa Naiamem GARSONJERO v Kra^' »311-098, popoldan ^ 1 -sobno stanovanje v Kranju, dam. »061/123-26-12, popoWaP 1 7743 __ V Kranju, šk. Loki, Bledu, Rad°]$o in Jesenicah kupimo in najan} ^ STANOVANJA in STANOVANJ HIŠE. Pripravimo pogodbo. ^ Q331-292, 331 366 --?taN°' Najamemo 2 ali 3 sobno ^ "Jc & VANJE v Kranju ali okolici. Mir>l77jo Comp., »216-544__-—^"45 Prodamo 2 sobno STANOVA^ 6-m2 brez CK. MIKE & Comp.. 544_______- V Tržiču prodamo več •°°j25#v stanovanj ter dvosobno »ta'^'v-fafl centru mesta,na Planini II. dvOtn0 + + dva kabineta 99 m2, dvosou ^ kabinet 85 m2 in enosobno « 2 in na Planini I, dvosobno 65 ^ dvosobno 63 m2, v Frankov«" -0 v šk. Loki trosobno 79 m2. V * vBč Tržiču in Škofji Loki kupimo Ay stanovanj različnih velikosti- ^ d.0.0., Koroška c. 5, Tržič. 17800 ________ STANOVANJA PRODAMO: v Kraj, 3 ki gori 1 sobno 40 m2 v 1. n" )7j0» KERN, Kranj, 221-353 -■-'--kranr STANOVANJA PRODAMO: v * 66 I sobno 34 m2. 2 sobno wn ^ m2 in 2,5 sobno 67m2, 3 s a* K£pN m2, 2 s+2k 98 m2. K J 221-Kranj,d.0.0., Komenskega '• l7(0» 353 STANOVANJA PRODAMO: n« v J. nlcah 2 sobno 54 m2 DreZJroZn0' nad. po 850 DEM/m2, JJ^flN nakupa tudi garaže. K J ,7,ii Kranj, 221-353*--^JjjJ STANOVANJA PRODAM O* jj« Planina II. 34 m2, 43000 m2, 55000 DEM ( z opremo). ^ /1000 DEM, Zlato Pp^, tfOOj' 64 te 60.000 DEM, center /5 rnjZ. £ 3 86 m2. 96000 DEM af; ^ ss. DOM NEPREMIČNINE. * „»7» c. 16, Krani. «211-106 NAJ TE ZAJAME VROČA SJRAST KMETUSKA GOZDARSKA ZADRUGA, z.0.0., KRANJ, Sučeva 27 C*njane stranke obveščamo, da smo Prodajalno iz zadružnega r a na Primskovem preselili na šucevo 27, Kranj (Komunalna c°na Primskovo - bivši KOP). Nudimo vam: - krmila, žita, gnojila, sredstva za varstvo rastlin - vse za vrtičkarje - semena, orodje... - kmetijsko mehanizacijo Tetef°n: 064/268-513, 064/268-522, 064/268-521 Vljudno vabljeni! Prodam ŠKODO FAVORIT 136 , letnik 91/12, 30.000 km, prvi lastnik, garažirana. 9211-403 17742 Prodam karamboliran GOLF diesel, letnik 1983 1.6. »46-083 17747 JUGO SKALA 55, letnik 1988, reg. do 12/95 vinsko rdeča barva prodam. »325-107 17757 R 5 CAMPUS, letnik 1992, bel in VISA CITROEN 11, letnik 1985, prodamo. AVTOSERVIS LUŠINA, Sk. Loka, »632-286_mn Prodam CITROEN VISO 11 RE, letnik 1986. Informacije na 0715-842, od 15. ure 17752 Z IGRO bOhAGRAD 090 45 09 ^ 58,50 SIT/ 0,5 min f0TS?VANJA KUPIMO garsonjero v 35^'ievem nas. K 3 KERN Kranj, 221- ■-- 17810 L^KJA-~pl-0: Krani' & Prodam JUGO 45, letnik 1984, prevoženih 66000 km, celega ali po delih, vozen, ugodno. »324-900 17888 Prodam dobro ohranjen JUGO FLORIDA, letnik 1990, prvi lastnik, temno rdeč, garažiran, 5900 DEM. »872-014 17700 Prodam JUGO SKALA, letnik 1988. »46-005 17702 Prodam R CUO 1.4 RT. letnik 93/5, reg. celo leto, metalno modre barve, z alarmno napravo, cena 17300 DEM. »632-300 mo4 PRAZNOVANJA TEL.: 064/50-232 varstvo dekH^81-3^0 ^ "15 mesecev staro n*« 0 na Primskovem. » 241-103 vozila deli nSu2EN AVTOODPAD rabljeni in ^J«064/692-194 14719 oseb^"°. prodam PRIKOLICO za -^JWtO, Visoko 92, VisokO 17253 troES01 .M010* 23 v|SO 1.1 In obrt/m ei«ktrornotor 2 KW 2800 332-50R 101 P° delih' B332"375. —- 1768» Vozila P^an^^A' ODKUP rabljenih vozil In 659 „ 'astnišva. »325-981, 325- -~^_P°J?0. un 9526 vE&EVN, NAKUPOVALNI IZLET 442 ''° - Portogruaro sreda! 049- '---„ 17263 er^^ApARSKO S KOMBIJEM -četrtek * tnakuPovalni izlet- torek, 17285^. Petek, sobota »49-442 r5°dorTiH^r UNo 45- letnik 1990> ŽSS^»^60^ 17^ IbPo^?LGOLF di°sel, letnik 1990, Ujgvnrm|en, reg. 1/96. »329-731 golfTTTT^-- Prevož«nih ,,„encin. letnik 1986, Prodam ml n°° km' lita P'atišča- p"----°'-Q80_17639 V055t?CEt)ES kiper 11-13 v ^^jSŽiJ^gg 17842 2^ »