[M S K H
A ulei
KOPER
21. NOVEMBRA 1958
1'OSTNINA PLAČANA V GOTOVIM
leto v!í.
STEV. 4G
í^nfi^	tisI- v Kopru. Naslov uredništva i
^oqamezni iyvnri in rti» roini»«».. - • "¿„Z",-*------------■-"»>	v ivujjru. naslov ureuntstva in uprave: Koper, Kidričeva 2«, tel. 170
S ai^ tToHria Bančni račnnfim'^ "T.p? dll\P<,letna 250 din- Četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ah ■i. -*m- dolarja. U.n. m	l^-n.-l-.M, Pr.iogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno, Rokopisov nv vračamo.
uiebine
Koroški Slovenci v boju za
svoje pravice Poceni kosilo in večerja liindlkat Je sollnarjem močna
opora pri delu Nova pridobitev tovarne TOMOS
V prvih vrstah na vseh popn-
Sčlh dela Uogata bilanca tui ¡stične sezone
O sodobnem načinu pranja i'.lmska sezona Primorskih
prireditev LJudskoprosvetna dejavnost Da bo oddih Se prijetnejši »Nikar, to Je greh Žene v zadružnih svetih Takoj so se lotili dela Izola na četrtem mestu
S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA KOPER
V ponedeljek, 17. t. m., je v Kopru zasedal občinski ljudski odbor koprske občine. Najprej sta mandatno-imunitetni komisiji obeh zborov poročali o izidu nadomestnih volitev v občinski zboi in v zbor proizvajalcev občine, ki so bile oktobra in na katerih so bili izvoljeni Marko Rainer, Roman Jerman in Anton Bavec za nove občinske ljudske odbornike.
Popraskam ©
Ufei smo vikUi
Na industrijskem in drugih področjih smo se dokaj hitro otresli po spremembi naše gospodarske politike dolgoročnih investicij hi jih preusmerili na srednje in kratkoročne kredite, ki so se naglo rentirali in naglo prinašali bogate sadove v prid življenjskemu standardu našega delovnega človeka. Tako pa še ni na kmetijskem. področju, posebno t: našem okraju.
Ogromna devizna sredstva, ki jih moramo vsako leto dajati za nabavo manjkajočih živil v tujini, hudo bremenijo našo zunanjo plačilno bilanco. Da bi se otresli te odvisnosti, vlaga naša dežela velikanska sredstva za napredek kmetijstva. Po vsej državi so zrasla nova in nova kmetijska gospodarstva, ki obetajo že v bližnjem času bogato poplačati vložena sredstva. To so predvsem velikanski kompleksi-Jv Vojvodini in Makedoniji, na katerih po farmskem sistemu pridelujejo najustreznejše kmetijske kulture. Že v kratkem bodo lahko ta gospodarstva odločilno posegla na naš notranji trg.
Kljub taki širini in velikanskim zasnovam, kljub velikim novim obdelovalnim površinam pa so bile zanje izbrane take kulture, ki bodo v najkrajšem možnem času vračale vložena sredstva. Daljnosežne spremembe dokaj trajnega značaja so bila dosežene v razmeroma zelo kratkem času. ker so bili poprej napravljeni temeljiti poskusi, ki so vnaprej opravičili vlaganje tako velikih sredstev.
V sedanjem položaju vsekakor ne bi smeli iti na bistveno širjenje obstoječih kmetijskih gospodarstev, marveč le na njihovo utrjevanje, na združe-vanje razdrobljenih površin in predvsem na racionalizacijo in znanstveno pospeševanje kme-tovanja na teh površinah. Če j jih že. širimo, tega nc bomo ! delali na pamet le zaradi me- , galomanslcega širjenja hla-
(Konc nn D. strani)
28. novembra, na večer pred Dnevom republike, bo v hotelu »Triglav« v Kopru z začetkom ob 21. uri
NOVINARSKI PLES
Nastopata okrepljeni plesni orkester Mojmira Šepeta iz LJubljane ln orkester hotela Triglav s solisti: Majdo Sepetovo, Jelko Cve-težarjevo in Brunom Pctralljem
Vstopnice so v prodaji od 25. novembra dalje v prostorih Radia Koper, telefon štev. 31
Oba zbora sta nato sprejela odloka o posebnem krajevnem prispevku za območje krajevnih od-
1 j
borov Črni kal in Osp, obravnavala sla predlog občinskega sveta za splošno upravo in notranje zadeve o spremembi in dopolnitvi imen naselij na področju Milj-skih hribov in Škofij, kar naj ogomoči smotrnejšo upravno razdelitev omenjenega predela glede na krajevne razmere, razpravljala sta o finančno ekonomski analizi računov gospodarski)! or-Ttnizacij koprske obr-ine za leto 1957 in sklepala o nekalnrih važnih gospodarskih vprašanjih občine. Na skupni seji obeh zborov sla bila izvoljena dosedanji pod-oreclsednik občine Miran Ber-t o k za predsednika občine. Koper. Marko Rainer pa za podpredsednika.

'	'V-..- ' '	T- ■ tJa-S'
.¿j ¿L -------4.
•j posvetovanja komunistov, ki v koprskem okraju delajo \ gradbeništvu in v industriji g:.idbenega :nalcri.:la: udeleženci posvetovanja minuli torek v sejni dvorani ObLO Koper so pod vodstvom sekretarja Oli ZKS Koper Alberta lakopiča-Kaj Umira (levo spredaj) razpravljali o stanju v frailbeništvu. Govori direktor SOI" 1'rimorje iz Ajdovščine tovarii Strajnar
Novi predsednik koprske občine Miran nertok
Na pobudo Okrajnega komiteja Zveze komunistov je bilo konec junija v Kopru posvetovanje aktiva komuni lov, ki so zaposleni v gradbenih podjetjih, v podjetjih
z nor; si:-m">ik\ somnaius
za proizvodnjo gradbenega materiala ter v podjetjih, ki s svojo dejavnostjo tesno sodelujejo z delom gradbincev. Na tem posvetovanju (o njem smo v Slovenskem
Čeprav zavzemajo sečoveljske soline skoro nepregleden kos doline ob izlivu Dragonje, si človek ne predstavlja, kako veliko število ljudi zaposluje pridobivanje soli. Pretekli teden, ko so se zbirali pred zadružnim domom v Luciji na letni občni zbor svojega sindikata, so mimoidoči radovedno vpraševali, kaj se dogaja; posebno še, ker jc pred domom igrala lucijska godba na pihala (v kateri sodelujejo pretežno so-linarji) in so sc množici zaposlenih v solinah pridružili še va-ščani.
V nabilo polni dvorani je predsednik sindikalne padružnice — strojni tehnik Ciril Somrak podal obsežno poročilo o delu solin in o delu sindikalne podružnice. Povedal je. da je to 13. občni zbor te sindikalne podružnice in to v lasu, ko je kolektiv presegel proizvodno nalogo za 21 odstotkov in po šestih letih pokazal, da je n'-
ugodnih vremenskih razmerah sposoben proizvesti tudi nad 30 tisoč ton soli. Od 30.350 ton pridobljene soli jc je skoraj 26.000 Ion že vskladiščene. Na en kvadratni meter celotne površine solin je bilo pridobljeno povprečno skoraj 5 kg soli (4,833 kg). Letos so imeli 03 proizvodnih dni, torej so pridobili na l proizvodni dan povprečno -182 ton soli. Največ soli so pridobili solinarji Jože Lisjak (285 ton!), Viktor Bonin (220 ton), Lodovico Bonifaoio (180 ton) in Franc Jakomin (190 ton). Najboljši izkoristek pa je dosegla Elcna Bonifacio, ki je pridelala povprečno 13,18 kg soli na kvadratni meter fonda. Zaradi pomanjkanja primerne delovne sile pa je ostala velika površina neizkoriščena. Da se v bodoče to prepreči, je nujno potrebno rekonstruirati sedanji način pridobivanja soli in si zagotoviti stalno delovno silo.
Tovariš Somrak jc dalje v poročilu pohvalil solinske mornarje, ki so šele po odsolilvi piranskih -barkarjolov po letu 1951 začeli spoznavati morje, zdaj pa so vešči že vseh mornarskih del tudi ob raznih vremenskih nepri-likah. To so posebno dokazali letošnjo pomlad, ko so prisebno rešili iz razburkanih valov -1 mao-ne. Velik delovni polet so pokazali tudi delavci v skladiščih. Od leta 1954 so na svojih ramenih (Nadaljevanje na 3. strani)
Jadranu obširno poročali 4. julija in 8. avgusta) je bilo sprejetih več sklepov na osnovi temeljite analize gradbeniške dejavnosti v našem okraju. Namen sklepov je bil odstraniti tiste ovire, ki zavirajo razvoj gradbeniška d^iavn" sti in izboljšanje življenjske ravni gradbenih delavcev in preprečujejo pospešeno stanovanjsko izgradnjo. Z njimi so bili zadolženi komunisti teh podjetij, da dosledno odstranjujejo vse napake in opozarjajo oblastne in družbene organe na možnosti izboljšanja stanja v našem gradbeništvu.
Gre pravzaprav za priporočila za boljše delo naših gradbincev, ki so bila tako konkretna in realna, da lahko že danes, po petih mesecih njihovega izvajanja, govorimo o postopnemu uveljavljanju smotrnejše politike v gradbeništvu. Do tega zaključka so namreč prišli gradbinci, ko so v torek na svojem drugem zase-(Nadaljevanje na 3. strani)
S SEJE ODBORA ZADRUŽNIC PRI OZZ
Ob volitvah v zadružne sveie
Ob ustanovitvi 1. makedonsko-kosovske udarne brigade se je vanjo priglasilo tudi večje število Slovencev, v glavnem Primorcev-ilozcrUrjev Iz okupacijske italijanske vojske v Grčiji, Albaniji in Makedoniji. Slovita slovenska četa. ki so Jo nazivali za jurišno. je v mnogih borbah proti nemškim in bolgarskim
fašistom Izpričala velika Junaštva Ilazuinljivo Je tedaj, da so Makedonci pred dnevi, ko so praznovali 15-lctnlco ustanovitve te svoje prve brigade, povabili na proslavo tudi preživele borce slovenske jurišne čete. Svidenje makedonskih borcev ln njihovih najvišjih voditeljev z našimi fanti je bilo nepopisno prisrčno. Predstavnike slovenske čete Je med drugimi povabil na kosilo tudi njihov bojni tovariš I.azar Koli-ševslci, predsednik Ljudske skupščine Makedonije, ki ga vidimo na sliki sredi naših Primorcev (tretji v prvi vrsti) poleg Svetozarja Vukmanoviča (naslednji)
Pretekli teden se je sestal v Kopru okrajni odbor Zveze za-družnic, da bi analiziral volitve v zadružne svete in da bi sestavil program dela za letošnjo jesen in zimo. Analizo volitev, ki so bile brez dvoma najpomembnejši dogodek v življenju naših zadrug, je imela predsednica Marija Aljančičeva.
Po novih predpisih kmetijska zadruga ni več samo organizacija zadružnikov, temveč je družbeno gospodarska organizacija, ki mora imeti v skladu z ustreznimi določili organ družbenega in delavskega upravljanja, med katerimi ima zadružni svet najvažnejšo nalogo. Tako zadruge niso več le delodajalci zaposlenih delavcev- in nameščencev, ki do sedaj dejansko niso imeli možnosti, da bi vplivali na poslovanje zadruge.
Pred novoizvoljenimi zadružnimi sveti so zdaj velike in nelah-ko naloge. V prvi vrsti morajo biti to propagatorji naprednega socialistinega kmetijstva, odločno so bodo morali zavzemati za izvajanje agrarne politike, ki jo je nakazalo naše državno vodstvo.
Tu pa tam je že zaslediti odziv proizvajalcev na proizvodno sodelovanje, obstajajo pogoji za razvijanje raznih oblik .sodelo-
vanja v vseh panogah kmetijske proizvodnje. Kljub tem začetkom (primer Jelšan. Podgrada in Pre-garij za kooperacijo pšenice in za vzrejo prašičev), ki nekaj obetajo, jc še vedno glavna ovira razdrobljenost zemljišča v privatnem sektorju. To pa onemogoča ekonomsko kooperacijo in uporabo mehanizacije, ni pa tudi pogojev za dosego maksimalnih donosov, čeprav je seme kvalitetno in količina gnojil zadostna. Ob letošnji jesenski setvi pšenice v kooperaciji so bili primeri, (Nadaljevanje na 8. strani)
Seja 00 SZDL Koper
Minulo sredo dopoldne je bilo na sedežu Okrajnega odbora Socialistične zveze v Kopru XXVI. redna seja tega političnega foruma. Pod vodstvom predsednika Alberta Jakopiča-Kajtimira so člani razpravljali o zadnjih volitvah v osnovne organizacije SZDL ter o predstoječih občinskih in okrajni konferenci, na katere so v teku obsežne in temeljite priprave. Razen tega so razpravljali tudi o nadaljnjih nalogah Socialistične zveze v razvijanju kmetijstva in stanovanjskih skupnosti, o čemer bomo podrobneje poročali prihodnjič.
da jo do":v primeren odgovor, da je zamudil pravi čas 7.a dokazilo svoje »korajže«.
Prevrat v Sudanu
Sudanski maršal Ibrahim Abud je v ponedeljek izvedel državni udar v Sudanu. Vso oblast v deželi je prevzela vojska. Formiran je bil vrhovni vojni svet, v katerem so št.irje oficirji 7. Ibrahi-mom Abudom in njegovim pomočnikom Vahabom na čelu ter en civilist Ahmed el Mohami. General Vahab je osebni prijatelj dosedanjega ministrskega predsednika Kalila. ZAR in Jordanija sta že priznali novi režim, vendar pa si o njegovih ciljih in namenih še niso na jasnem. Nekateri komentatorji na Zahodu namreč pravijo, da je ta državni udar hotel preprečiti preveč ugodne pogoje izkoriščanja nilskih voda za ZAR, o čemer so se pravkar pogajali v Kairu, medtem ko spet drugi pravijo, da je novi režim še bolj naklonjen združevanju Arabcev — da je torej pro-naserski.
vosodje Ziada Arbad, ki je bil minister že v prejšnji Kalilovi vladi,
Italijani zamerijo Montyju
V Italiji je zavladalo veliko razburjenje zaradi knjige vojnih spominov maršala Montgomeryja, ker jo v njih imenoval italijanske vojake strahopetce in tudi sicer »žalil« italijansko vojsko, s katero se je boril v Afriki. Italijanska vlada je v Londonu po diplomatski poti protestirala proti žalitvam fašistične italijanske vojske. Monarhist Renato Mar-mirolli je predlagal v parlamentu, naj bi v Italiji zaradi tega prepovedali nositi »montgomme-ry« plašče. Pripadnik skrajnih desničarjev Vincenzo Caputo je šel celo tako daleč, da je starega maršala pozval na dvoboj. Seve-
predstave, razna športna tekmovanja, prebiranje pošte in časopisov iz domovine — vse to lajša našim vojakom težavno delo v službi mim na Bližnjem vzhodu.
Zdaj je glavnina odreda v El Arišu, posamezni oddelki pa so stacionirani nad 100 km daleč vzdolž izraelsko-egiptovske meje po tako imenovanih chek-postih.
Pripadniki naše JLA uživajo velik ugled med drugimi silami OZN. V številnih športnih tekmovanjih med odredi so osvojili in držijo pokal sil OZN na Bližnjeln vzhodu.
župana in nov tristrankarski odbor (KD, PRI. PSDI). K izvolitvi odbora so posredno prispevali tudi zastopniki liberalcev, Tržaške unije in Slovenske liste.
Novi župan je po izvolitvi prečita! programske točke, nekaj obljubil Tr-žačanom, precej zamolčal, Slovencev in njihovih pravic pa sploh ni omenit, kakor da jih ne bi bilo.
Pravijo, da se bo novi odbor in občinski svet ukvarjal samo z upravnimi vprašanji. Demokristjani so namreč izjavili, da ne bodo dovolili, da bi se občinski svet spremenil v politično tribuno, češ da so za to bili izvoljeni poslanci. Dejstvo pa je. da so prav demokristjani pod župano-vanjem Bartolija izrabili vsako priložnost v občinskem svetu za zga-njanje znane politike.
*	* s
Na stadionu 1. maj je bila preteklo nedeljo osrednja proslava, ki jo je priredila ob 41. obletnici oktobrske revolucije Neodvisna socialistična zveza. Po priložnostnih govorih v slovenščini in italijanščini je sledil kulturni spored.
s s *
Uslužbenci osrednje uprave Delavskih zadrug so ta teden stavkali zaradi samovoljnega ukrepa vodstva glede spremembe delovnega urnika. Sledila so pogajanja na uradu za delo, kjer je bil dosežen sporazum.
*	t *
Po vsej Italiji in tudi v Trstu bo 27. t. m. splošna stavka pekov. Sindikati so napovedati stavko, ker so bila prekinjena pogajanja za obnovitev delovne pogodbe za to stroko.
s * *
V	nedeljo je bilo v Trstu javno zborovanje, na katerem je glavni tajnik Zveze kovinarjev poslanec Lama govoril o sindikalnih vprašanjih italijanskih kovinarjev, o nevarnosti, ki pi-eti kovinarski industriji zlasti v Trstu in o nalogah sindikalnih organizacij.
V	soboto so nagradili s častno diplomo 54 uslužbencev, ki delajo že 33 let v Javnih skladiščih. Med nagrajenci je 16 Slovencev.
t * t
Delavci v ladjedelnici Sv. Jusla so še vedno zaskrbljeni, ker ni še rešeno vprašanje naročil. Pretekli teden spet niso dobili plače. Delegacija delavcev je bila pri raznih oblasten, a zaman. Oblasti namreč trde, da se ne smejo vtikati v zadeve zasebnega podjetja. Ce ne bodo v kratkem našli rešitve, bodo ladjedelnico zaprli in se bo spet povečalo število brezposelnih.
CARACAS — Iz Venezuele poročajo, da je vlada preprečila državni udar, ki so ga pripravljali pripadniki oboroženih sil.
ALZIII — Blizu Medeje na jugu Alžirije je zavozil tovorni vlakna mino, ko so jo nastavili alžirski uporniki.
LONG BEAC11 — Ameriško letalstvo je objavilo, da so začeli pošiljati Veliki Britaniji rakete na srednjo daljavo tipa »Thorc«. Vsak mesec bodo poslali pol milijona ton materiala.
Ureja uredn.ški odbor — onsovorii urednik Rastko BradaSkln — T.sko tiskarna CZP »Primorsk, tisk«, Kopei
Neslavna obletnica
Pravkar mineva leto dni, kar je bila v Moskvi podpisana deklaracija dvanajstih komunističnih partij. Znano je, da tedaj jugoslovanska delegacija ZK ni hotela podpisati te deklaracije, ki ji njeni tvorci pridevajo v.^ik piogramski značaj. Danes je jasno, da je bila ta deklaracija naperjena tudi proti naši samostojni politiki. To priča predvsem pisanje programskega lista teh partij, ustanovljenega marca letos v Pragi. Do sedaj izišle tri številke tega glasila »Problemi miru in socializma namreč prvenstveno obravnavajo in napadajo samo jugoslovanski »revizionizem«. Velika resnica in naše vztrajanje na pravilni poti vrača naše nasprotnike nazaj na kominformovske pripadniki odreda JLA v sklopu sil Združenih narodov pri vsakodnevnem metode boja proti naši stvarnosti.	razgovoru v svojem check-postu El Kanlila na Slnajskem polotoku
V torek je maršal Abud že sestavil novo vlado, v kateri jc sedem vojaških članov in pet civilistov. Abud je sebi pridržal razen predsedniškega mesta še rc-sor obrambe. Zunanji minister jc Ahmed Hair, notranji minister pa general Abdel Vahab. V novi vladi je minister za prosveto in pra-
Gostilničarjl našega okraja se v zadnjem času pritožujejo, ker ne morejo dobiti od zadrug vina. Kakor je znano, je bil letošnji pridelek vina bogat in zato je tembolj nerazumljivo, kje so vzroki težav gostinskih obratov.
Nekoliko smo pobrskali po tem in prišli do ugotovitve: kmetijske zadruge odkupujejo vino ter ga neposredno dajejo izvozno uvoznemu podjetju. si pri tem zaračunajo predpisano dajatev, nimajo z manipulacijo z vinom nobenih stroškov, in onemogočajo neposredno pot od proizvajalca do potrošnika. Vino namreč pripeljejo kmetje v podjetje, od tam pa ga za nekaj kovačev dražje nudijo gostilničarjem. Bilo bi vsekakor prav, če bi takšno prakso opustili in na ta ali drugi način prepričali kmetijske zadruge, da je bolje Izločiti posredovalca, kakor pa z nJim delati in e tem neopravičeno dvigovati cene.
V našem okraju so tudi primeri, ko vinogradniki prodajajo vino na drobno. Pri takšni prodaji Je družba oškodovana na prometnem davku. Zato bo naloga nadzorne službe ne samo preganjati tiste, ki vino prikrivajo, pač pa tudi preganjati one, ki navijajo cene in se izogibajo plačevanju trošarin.
Bilo bi prav, če bi kontrolni organi temeljiteje pobrskali po raznih gostiščih našega okraja. Tako bi pri gostilničarju Francu Godini v Materiji odkrili, da pri več sto tisoč din mesečnega prometa že od 1. junija dalje ne vodi knjigovodstva, da so njegovi gostinski lokali prav tako zanemarjeni kot je gostišče Pavle Va-Ienčič v Dolenjah in Franca 1'erkana v Ilirski Bistrici. V teh lokalih in v kleteh je takšen nered in toliko nesnage. da je milo rečeno, pravo leglo umazanije. Čudimo se sanitarni inšpekciji, ki še ni uveljavila svojih dolžnosti.
Mož, ki Je povzročil italijanski krščanski demokraciji hude preglavice; poslanec Silvio Mllazzo, sicllskl odpadnik. o katerem smo že pisali. S pomočjo skrajne levico In desnice je osnoval svojo avtonomno sicilsko vlado in kljubuje vsemu pritisku ¡7. Rima, kar je povzročilo veliko razpoko v demokristjanskl stranki Italije
V ponedeljek jc minilo dve leti, kar stojijo tudi naši vojaki na straži miru na Sinajskem polotoku, na demarkacijski liniji med Izraelom in Egiptom. Razen jugoslovanskega odreda so tam v sklopu sil Združenih narodov še vojaki Indije, Indonezije, Danske, Finske, Norveške, Švedske, Kolumbije, Brazilije in Kanade.
Predhodnica odreda, ki jo je sestavljalo 44 vojakov in komandni kader, je 17. novembra 1956 odpotovala z letalom iz Beograda v Egipt, nakar je glavnina odreda — 760 borcev, 170 motornih vozil in 400 ton opreme in hrane — odplula iz Splita v Port Said, kamor jc prispela prav na Dan republike, 29. novembra 1956.
Ker je bil jugoslovanski odred najmočnejši kontingent sil Združenih narodov, je dobil tudi najtežavnejšo in najodgovornejšo nalogo: čistil je pot pred nastopajočimi vojaškimi silami OZN. V štirih mesecih jc odred tako
očistil nad 200 km poti, skupaj pa so njegova vozila prevozila nad 450.000 km. Od El Kantare do El Ariša so naši inženirci očistili nad 25 minskih polj, onesposobili nad 800 min, med katerimi so bile tudi plastične. Pri tem jc bilo tudi ranjeih nekaj vojakov, eden pa je celo podlegel poškodbam.
V odredu živijo kljub veliki oddaljenosti od vseh središč intenzivno družabno življenje. Bogate kulturno-zabavne prireditve, vojaško veselje, taborni ognji, posebni odredovi večeri, filmske
Novi tržaški župan, ki je bil izvoljen na seji občinskega sveta v sredo, 12. t. m., je dr. Mario Franzll, nosilec liste Krščanske demokracije. Prva seja je bila že v torek, toda noben kandidat na župansko mesto ni dobil dovolj gtasov. Sele pri ponovnih volitvah v sredo so izvolili
NAŠ ZUNANJEPOLITIČNI KOMETAR
"L:"
V	ponedeljek je posebna delegacija koroških Slovencev bila na Dunaju v vladni palači na Ball-hausplatzu. Hotela je predsedniku zvezne avstrijske vlade inženirju Juliusu Raabu osebno pred-očiti poloiaj na Koroškem po zadnjih kršitvah narodnostnih pravic koroških Slovencev, ko je deželni glavar Wedcnig s samovoljnim ukrepom razpustil oziroma ukinil dvojezično šolstvo na Koroškem, o čemer smo že pisali.
V	delegaciji so bili predstavniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem (dr. Franci Zwitter. Tomaž in Janko Ogris) ter predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev (dr. Joško Tišlcr, Janko Janežič in Franc Martel). Na Dunaj so se napotili po nasvetu dr. Adolf Schärfa, predsednika
»O prekinitvi jedrskih poskusov se ne moremo dogovoriti, o preprečevanju nenadnih napadov prav tako ne — kaj ko bi poskusili z Berlinom?«
avstrijske republike, pri katerem so najprej zaprosili za sprejem oziroma posredovanje. Dr. Schärf je na to pismeno prošnjo koroških Slovencev odgovoril, da bi lahko kaj storil samo v primeru, če se nanj obrne kdo izmed članov zvezne vlade. Zalo jim je svetoval, naj o si'ojem stališču obvestijo najprej zvezno vlado.
Koroški Slovenci so nesli s seboj na Dunaj »Spomenico koroških Slovencev k šolskemu vprašanju«, podprto z mnogimi dokumenti. V spomenici so obširno pojasnjene vse okoliščine krivičnega nastopanja aiistrijskih oblasti proti pravicam Sloiicncev na Koroškem, obširno so ponovno pojasnjene tudi te pravice, ki so v glavnem Slovencem zajamčene z avstrijsko državno pogodbo, s katero je Avstrija v tem pogledu sprejela čisto določene obveznosti. Avstrija kot država mora te obveznosti spoštovati predvsem v odnosu do slovenske narodnostne skupine na Koroškem, raj se prav nanjo nanaša celo poseben člen te državne pogodbe. To spoštovanje pa ne sme biti samo uradno na »neprizadetem« Dunaju, marveč mora biti enako v zadnji avstrijski vasi. Avstrija se je obvezala po tej pogodbi, da ne bo dovolila obstoja nobene šovinistične organizacije, katere dejavnost bi bila naperjena proti koristim Slovencev v njeni državi. Vsa ta določila 7. člena avstrijske državne pogodbe pa so ostala le na papirju, ker jih v praksi avstrijske oblasti sploh ne spoštujejo.
Resnica je po navadi trpka za tistega, k.i mora braniti nezakonitost. Zato avstrijski državni kancler Raab ni hotel sprejeti slovenske delegacije, marveč jo je prepustil načelniku oddelka pri zvezni vladi dr. Chalupki. Temu je delegacija izročila spomenico in vse pripravljeno dokumentarno gradivo v zvezi z njo
ter mu obširno razložila svoje stališče glede sedanjega položaja slovenskega šolstva na Koroškem. Po dvajsetminutnem razgovoru je dr. Chalupka delegaciji obljubil, da bo spomenico takoj predložil predsedniku vlade Raabu in da bodo z njo seznanjeni tudi člani vlade na torkovi seji.
Delegacija koroških Slovence v je svoje bivanje na Dunaju krepko izrabila. Enake spomenice je izročila tudi veleposlanikom Velike Britanije, ZDA, Francije, So-vjetske zveze in Jugoslavije, ker so te dežele med podpisnicami avstrijske državne pogodbe, iz leta 1955, katero pa sedanja avstrijska vlada rta tako nedvoumen način krši in jih sploh ne daje veljave.
V torek dopoldne pa je delegacija v prostorih hotela »Erzhcr-zog Raincr« na Dunaju priredila tiskovno konferenco, na kateri so Slovenci šteinlnim novinarjem domačih in tujih listov pojasnili težavno stanje, v katerem že psa leta trpijo koroški Slovenci, ki se morajo kljub ustreznim zagotovilom in določilom veljavnih zakonov boriti za svoje najosnovnejše pravice.
Glasilo Slovencev v Avstriji »Koroški vestnik«, ki se v svojem pisanju prav tako zavzema za uveljavitev pravic slovenske narodnostne skupine in daje poseben pomen bližnjemu nameravanemu inšpekcijskemu potovanju avstrijskega ministra za prosveto Drimmla na. Koroško, pa obenem poleinizira. z nekaterimi avstrijskimi časopisi, ker negirajo pravico Jugoslavije, da se zanima za stanje na Koroškem. List trdi, da je Jugoslavija Še kako upravičena zanimati se za koroške Slovcnce v Avstriji, saj je med podpisnicami avstrijske dr-žavne pogodbe in vsekakor želi, da bi se njena določila izpolnjevala.	rb
JE VPRAŠANJE POCENI DRUŽBENE PREHRANE RES NEREŠLJIVO?
ni k
Vsalta jesen prinese s hladnimi dnevi tudi splošno težnjo ljudi po toploti in sitosti. To jo pač naravno, Nič čudnega, če vsaka jesen znova oživi probleme, ki so v zvezi s prebrano. Nič čudnega tudi, če je ta problem posebno pereč za samce, torej tiste delavce in uslužbence, ki nimajo lastne družine. Samci se hranijo skoraj izključno v restavracijah te ali one vrste. V splošnih restavra-cijali je hrana tudi ob popustu, ki ga dajejo restavracije gostinskih podjetij pri mesečnem abonmaju, še vedno draga za ljudi s povprečnimi mesečnimi prejemki. Zato si že vsa leta prizadevamo najti tako obliko restavracij, ki bi omogočala cenejšo, delavčevi in namešeenčevi plači primerno prehrano.
V piranski občini obratuje sicer že dalj časa več menz in nekatere med njimi, kot n. pr. delavska restavracija rudnika Sečovlje, poslujejo prav zadovoljivo. Zadnje čase se je močno popravila kvaliteta jedi tudi v menzi podjetja »Splošna plovba« v Piranu, v znanem »Zelenem gaju«. Vendar je sedanja zmogljivost menz premajhna za občino s tako velikim številom zaposlenih. Zato je bilo že od lani govora o potrebi ustanovitvo novo delavsko-uslužbenske restavracije. Zanjo so se zavzemala predvsem tista manjša podjetja, ki z lastnimi sredstvi no bi mogla odpreti in doti-rati svojo menzo. Vse obstoječe men-ze namreč lahko poslujejo samo s po-močjo dotacij.
Vsa ta dejstva so v piranski občini upoštevali, ko so prejšnji teden sklenili, da ne bodo več odlašali, temveč bodo povečali zmogljivosti za družbeno prehrano, kot to priporoča tudi perspektivni plan večine gospodarskih organizacij za obdobje do 1. 1961. STašli so namreč način, kako nuditi delavcem in uslužbencem cenejšo prehrano brez potrebe po posebnih dotacijah. Gostišče »Na obali«, ki je bilo že doslej znano po enem najnižjih cenikov v občini, je pristalo na to, da postane delavsko-uslužbenska restavracija odprtega tipa. Cena opoldanskega in večernega obroka s kruhom vred bo znašala mesečno samo 5,400 din, pri čemer se Je gostišče obvezalo, da ne bo v ničemer popustilo ne pri kakovosti ne pri količini. Jedilni list sicer ne bo bogat, vendar dovolj pester, da bo zagotovil okusno, zdravo in zadostno prehrano. Da bo gostišče kljub nizki prodajni ceni zmoglo postrežbo, ga bo ObLO oprostil pavšala, posamezna podjetja, ki tnu dobavljajo živila, pa so dala zagotovilo, da mu bodo ta živila dobavljala po lastni nabavni ceni. Posebno pomembno je to, da bo poslovanje nove menze stalno kontroliral odbor, izvoljen Iz vrst abonentov. Interesenti opozarjajo že vnaprej, da
upajo, da se v novi menzi ne bodo ponovili neljubi pojavi, znani iz časopisja, ko v nekaterih menzah n. pr. dajejo najboljše kose samo prehodnim gostom, aboncntl pa se morajo zadovoljiti s tem, kar ostaja. Upajo tudi, da bo kuhinja v bodoče skrbela, da bo kalorična vrednost jedi tolikšna, da delavec ne bo imel popoldne dodatnih izdatkov za hrano.
Tudi vprašanje delavčevih malic šo čaka pravilnejše ureditve. Ali so ne bi mogli zgledovati na primerih posameznih podjetij, širom po Sloveniji in v drugih ljudskih republikah, kjer pripravljajo za svoje delavce In nameščence po enega ali pa tudi po dva topla dnevna obroka oziroma malice. Ponekod so take tovarniške bifeje — ali kako bi jih imenovali? — ustanovili na zahtevo delavcev, ki so izgubljali pred tem mnogo časa s kupovanjem zajtrka in malice. V nekaterih podjetjih nudijo samo sendviče po nizkih cenah, drugod
18 CRPALNDl AGREGATOV SO IZDELALI IN 2E ODPOSLALI V IRAN Titovi zavodi Litostroj v Ljubljani. Ti agregati so vredni okrog 1700 funtov in so namenjeni iranskemu kmetijstvu.
NOVO TOVARNO PAPIRJA GRADIJO V PRIJEDORU, Zaposlila bo okrog 500 delavcev, večli-noma žena, 'in bo stala poleg sedanje tovarne celuloze. Letos bodo zgradili glavno halo, prihodnje leto pa bodo že monUiraiL stroje. Nova tovarna papirja bo predvidoma proizvajala letno 14.000 ton raznih vrst papirja.
dobiš lahko vsaj tople hrenovke, toplo mleko in čaj, v nekaterih podjetjih pa lahko dobiš izdatno malico celo v obliki golaža in podobno kuhane hrane. Tudi gosta fižolova juha, krompirjev golaž in podobna Jedila so na jedilnih listih teh bifejev kot »malice«. Seveda tega ni mogoče organizirati v vsakem podjetju. Kjer pa je delo težaško in morda celo v odprtih obratih, bi morala biti dolžnost podjetja, organizirati take tople malice. Organi delavskega upravljanja bi morali več razmišljati o prehrani svojih delavcev in nameščencev. Zavedati bi se morali koristi, ki bi jo tudi podjetje imelo od tega, kajti pravilno, pravočasno in dobro hranjen delavec zagotavlja polno storilnost in še zadovoljen je. Tudi družbene organizacije, predvsem pa sindikalne podružnice bi morale posvetiti problemu prehrane delavcev večjo pozornost. Da je ob vsestranskem prizadevanju mogoče najti primerno ureditev v skladu z lokalnimi možnostmi, če se to le resnično hoče, nam dokazujejo bifeji nekaterih sarajevskih podjetij in ustanov, ki same nimajo primernih prostorov, pa uporabljajo za svoje delavske restavracije in bifeje prostore bližnjih gostišč in kavarn. Morda bo v okviru sedanjih splošnih prizadevanj za odpravo vsega, kar zvišuje cene, uspelo najti tudi na našem področju Se primernejše načine za cenejšo prehrano naših zaposlenih ljudi. Tudi to spada v okvir planiranega dviga življenjske ravni, kajti pozabiti ne smemo, da presegajo stroški za prehrano še vedno več kot polovico izdatkov večine zaposlenih ljudi.	Jule
(Nadaljevanje s 1. strani) danju v Kopru pregledali izvajanje sprejetih sklepov in priporočil ter kritično ocenili sedanje, močno izboljšano stanje v gradbeništvu.
Tudi drugo posvetovanje je bilo na pobudo okrajnega komiteja ZKS Koper in ga je vodil okrajni sekretar ZKS Albert Jakopič-Kajtimir. Jedro tega posvetovanja komunistov-gradbincev ter prometnih delavcev o problemih gradbeništva ter sorodnih gospodarskih panog je bila ugotovitev, da so izboljšali življenjske pogoje gradbenih delavcev, uvedli so delo po normi in akordu, ki že zajema 60 odstotkov vseh gradbenih del, medtem ko je dosegel ta odstotek spomladi le 5, in da so s smotrnejšo organizacijo gradbenih del delno pocenili stroške gradenj, ne da bi pri tem trpela kakovost.
Je pa še vrsta perečih problemov v gradbeni dejavnosti, na katere opozarjajo gradbinci - komunisti. Še vedno je namreč čutiti premajhno sodelovanje med urbanisti, projektanti, izvajalci in investitorji; zakonodaja s področja gradbeništva je kljub vsemu še vedno pomanjkljiva; osnov-
(Nadaljevanje s 1. strani) znosili že nad 2 in pol milijona vreč soli, samo letos nad pol milijona vreč. Skladišča so sicer že dobila nekatere stroje, zdaj pa je nujno, da se mehanizira to težaško delo, kajti prenašanje vreč na kamione poteka še prav tako kakor pred 50 leti. Tudi za pranje ogromnega števila vreč bi bil potreben stroj. Kolektivu skladišča je tudi nujno potrebno urediti prho, kar so že večkrat predlagali.
Poročilo je nato navedlo uspehe komercialnega in tehničnega
Nova pridobite? tovarne Tomos
oddelka solin. Največjega pomena za proizvodnjo kvalitetne soli bo izgradnja naprav za centrifugira-nje. Novatorsko delo na tem področju obeta, da bo v kratkem privedlo do zaželenega uspeha.
Število zaposlenih je v solinah zelo spremenljivo. Od januarja do marca je bilo zaposleni!^ povprečno 230 oseb, aprila do septembra povprečno 414 (največ pa 460, od teh 218 solinarjev), oktobra pa 313. V vsem letu'je bilo v okviru celotnega podjetja za7 poslenih samo 38 žensk. V. prvih devetih mesecih je bilo opravljenih nad 670.000 delovnih ur, od tega po učinku skoraj tretjina. Zelo veliko je bolezenskih izostankov, skupno nad 2.800 dni, kar daje sumiti, da določeni člani kolektiva zavestno izkoriščajo pridobitve delavskega razreda in poskušajo živeti na račun svojih delovnih tovarišev. Vprašanje izostankov namerava sindikalna podružnica podrobno proučiti — ker vse kaže, da gre tu za precejšnjo rezervo tako manjkajoče delovne sile. Tudi z ukrepi
higiensko-tehnične zaščite se lahko stanje nekoliko izboljša..
Med pomanjkljivostmi, ki jih je omenilo poročilo in ki so bile omenjene tudi v poznejši, mestoma zelo burni razpravi, je bila na prvem mestu ugotovitev, da so člani kolektiva premalo obveščeni, kaj se dogaja in sklepa v okviru kolektiva. Sploh je razprava pokazala, da se mora sindikalna podružnica v bodočnosti močneje ukvarjati s problemi, ki se tičejo odnosov med delavci, njihovih delovnih in življenjskih razmer ter njihovega strokovnega izboljšanja. Za večino drobnih problemov, o katerih so govorili v razpravi, bi lahko rekli, da bi jih bilo mogoče rešiti takoj, ko so nastali, ne pa da so sedaj jemali čas za večja vprašanja, kakršna se obravnavajo na občnih zborih. Res pa je tudi, da je težko sklicati toliko ljudi skupaj — in da potem tudi res pridejo. Zato mora novoizvoljeno vodstvo sindikalne podružnice najti način za tesnejšo povezavo s svojim članstvom
ne organizacije ZKS in sindikalne podružnice pa bodo morale v prihodnje še bolj povečati skrb za ideološko-politično in kultur-no-prosvetno vzgojo gradbenih delavcev ter za njihovo nadaljnje izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev. Predvsem bo potrebno, tako so ponovno poudarili na drugem posvetovanju, takoj uvesti urbanistično službo v vseh občinah, prej ko mogoče izdelati regionalne plane in zazidalne načrte, dosledno iskati možnosti za pocenitev gradenj, dalje bo potrebno s strokovnim kadrom okrepiti gradbeno službo in priporočiti podjetju za visoke in nizke gradnje Projekt-Koper poglobljen študij tipiziranih gradbenih elementov. Investicijski programi morajo biti pravočasno pripravljeni in temeljiti, ne pa kot je često dosedanja praksa, da jih izdelajo v naglici, tik pred objavo razpisov za posojila.
Velike važnosti je tudi priporočilo, ki je neposredno vezano na pocenitev gradbenih uslug, naj bi pospešili odprtje dveh že predvidenih kamnolomov v našem okraju, gradnjo industrijske ap-nenice v Podgorju in opekarn v Obrovem in Ilirski Bistrici.
Tako je to drugo posvetovanje dokazalo, da je večina organizacij ZKS v gradbenih podjetjih vestno proučila priporočila prvega zasedanja in jih upoštevala, vtem ko vsem osnovnim organizacijam ZKS v gradbenih podjetjih ostanejo sprejeta priporočila obeh posvetovanj kot njihova stalna naloga.
MILIJARDO KILOVATNEH UR ELEKTRIČNE ENERGIJE so že letos proizvedle hidroeentrale na Dravi in če bodo v novembru in decembru ugodne vodne razmere, bodo dravski agregati do konca leta oddali v električno omrežje še nadaljnjih 100 do 150 kWh. Milijarda kWh v dobrih desetih mesecih je več kot polovica letošnje proizvodnje vseh slovenskih elektrarn.
NOVA TOVARNA VEZANIH PLOSC JE ZAČELA OBRATOVATI V DONJEM VAKUFU v re-publiik Bosni In Hercegovini. V njej bodo letno izdelali 5.500 ton vezanih plošč. To je največja in najsodobnejše opremljena tovarna te vrste v naši državi.
27,8 MILIJARDE DINARJEV JE BILA VREDNOST POLJEDELSKIH PRIDELKOV, ki smo jih izvozili letos v prvih desetih mesecih. Lani je delež kmetijstva v skupnem izvozu znašal 21,9 "It, letos pa 29,9 %. To je približno za 9182 milijonov dinarjev več kot lani.
NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR
Z namenom, da bi znižala prodajno ceno, hkrati pa izenačila cene po vsem ozemlju Jugoslavije, je tovarna TOMOS pred kratkim nabavila specialno tovorno prikolico za transport motornih koles.
_ Na nabavo te motorne prikolice, edinstvene v naši državi, je vplivalo več dejstev.
Že sama oddaljenost Kopra od Železniške proge, ki je več kot
OBVESTILO KRVODAJALCEM
Okrajni odbor Rdečega križa v Kopru obvešča, da bo krvodajalska akcija po naslednjem razporedu:
V Postojni v torek 25, in v sredo 26. novembra; na Pivki v četrtek 30. novembra; v Ilirski Bistrici v petek 28. novembra; v Divači v torek 2. decembra; v Hrpeljah v sredo 3. decembra; v Sežani v četrtek 4. in v petek 5. decembra; v Kopru v torek 9. in v sredo 10. decembra; v Izoli v četrtek 11. decembra in v Piranu v petek 12. decembra.
30 km, predstavlja precejšen zastoj v odpremi 100 motornih koles dnevno. Pogoji za pakiranje motornih Itoles so glede na razna pretovarjanja na železnici muo-go bolj neugodni. Tarife prevoza z železnico so znatno vplivale na maloprodajne cene TOMOS-ovih proizvodov, tako da je bila razlika v ceni v posameznih krajih kar več tisoč dinarjev na «no motorno kolo. Cas dobave se je s pomočjo novega transportnega sredstva znatno zmanjšal, kajti zdaj ni potrebno več pretovarjanje, rezerviranje vagonov, odpadle so vse ležarine in podobno.
Tovarna je nabavila dve prikolici, ki se priključujeta na kamion tako, da je predvideno natovarjanje ene, medtem ko jo druga prikolica na poti. Nosilnost ene prikolice je 135 mopedov CO-LIBRI, prilagojena pa je za vso tipe motornih koles, ki jih TOMOS izdeluje.
Kamion je izdelek tovarne OM, Ima motor z močjo 90 KS.
Te dni smo čitali vest, po kateri bo v kratkem sklicana na zasedanje Zvezna ljudska skupščina, ki bo razpravljala predvsem o družbenem gospodarskem načrtu za prihodnje leto. Predlog tega je med tem Zvezni izvršni svet sprejel. Napovedali smo že da so priprave za sestavo predloga tega načrta v polnem teku, ker si prizadevamo, da bi bil sprejet pravočasno, na vsak način pa še pred koncem leta. Kot vidimo, se bodo napovedi izpolnile, kar pomeni enega izmed važnih znakov stabilizacije našega gospodarstva m njegovega nadaljnjega razvoja po začrtani poti in predvsem v okvirih, ki mu jih daje že sprejeti petletni perspektivni načrt.
Vsekakor se moramo dotakniti glavnih značilnosti novega družbenega gospodarskega načrta za prihodnje leto, ki so zlasti v tem, da zagotavljajo proizvodnji nadaljnji razvoj. Industrijska proizvodnja naj bi se prihodnje leto povečala za nadaljnjih IVlo, kar pomeni, da se bo v prvih treh letih perspektivnega načrta povečala za 44°lo. Ker naj bi se v petih letih povečala proizvodnja skupno za 60"/o, lahko pričakujemo, da bomo predvidevanja celo presegli. Kmetijska proizvodnja pa naj bi se povečala celo za 26,6°/o (!), kar bo moč doseči seveda z velikimi vlaganji v kmetijstvo in s čimer bomo dosegli tisto, kar smo predvideli za l. 1961. S tem bomo kmalu dosegli, da nam ne bo treba več uvažati pšenice in drugih kmetijskih pridelkov, kar bo zopet prispevalo k zboljšanju trgovinske bilance.
V zvezi s splošnim porastoin je predviden seveda tudi nadaljnji porast narodnega dohodka za 11,7°/o ali skupno v prvih treh . letih perspektivnega načrta za 36,2"/«. To pomeni, da se bodo še naprej večali dohodki in s tem prejemki prebivalstva, kot to predvideva tudi perspektivni načrt. V smislu tega načrta naj bi se realne plače zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah povečale za 7 do S°/o, pri čemer je rečeno, da se bodo sprva bolj kot proti koncu, V skladu s tem se bo večala tudi oseb-
na potrošnja. Pri tem pa je poseben poudarek, da morajo k uspehu pripomoči vse panoge in družbene dejavnosti. V čem naj bi bila ta pomoč, nam kaže sedanja akcija za pomirjenje tržišča, ki pa ne more in ne sme veljati kot- kampanjska in enkratna akcija, temveč kot stalna skrb, ki se mora kazati zdaj v tej zdaj v oni obliki, kakor zahtevajo in bodo zahtevale razmere.
Morda je raven dviga kmetijske proizvodnje eno najvažnejših vprašanj porast izvoza in uskladitev tega z uvozom, skratka, uravnovešenost naše plačilne bilance. Poudarjajo, da deficitarnost tiaše plačilne bilance ni nekaj izrednega ali morda celo posledica nečesa negativnega. To je stalen pojav za naše gospodarstvo, ni pa treba, da bi ostal. Vendar pa; deficita ne nameravamo zniževati s kak-hrfi administrativnimi ukrepi, temveč nasprotno: povečanje proizvodnje tudi zaradi povečanja izvoza in sodelovanja z vsemi državami, kjer lahko več prodamo in več kuphno, kot je dejal tov. M. Todorovič v svojem ekspozeju na zadnjem zasedanju Zvezne ljudske skupščine. V tem pogledu smo že letos dosegli prve uspehe.
Končno naj omenimo Še povečane investicije, ki bodo prihodnje leto dosegle skupno 566 milijard ali 9 milijard več kot letos. Na prvem mestu, je gradnja energetskih naprav, treh velikih tovarn umetnih gnojil, investicije v kmetijstvo, kamor bo šlo 60 do 70% vseh investicij, in seveda investicije v manj razvite republike. Značilno je, da bo 30 milijard investiranih v trgovino, kar je važno za razvoj blagovnega prometa sploh, saj je znana zastarelost in tesnost naše trgovske organizacije.
Družbeni načrt za prihodnje leto nam daje vsekakor dovolj trdno podlago za uspešen razvoj našega gospodarstva, zlasti pa nam potrjuje pravilnost dosedanje poti oziroma, temeljev, na katerih sloni naše gospodarstvo.	^
IZ DELA MLADIM SKIH ORGANIZACIJ
I
Organizacija Ljudsko mladine v podjetju Telekomunikacije v Sežani sodi po Številu članov, saj jih je okrog 100, med številčno najmočnejše ■mladinske aktive v koprskem okraju. Na nedavni letni konferenci pa so ti člani temeljito analizirali dosedanjo delo ter prišli do presenetljivo lepih zaključkov, čeprav je med njimi še precej mladih ljudi, ki hi lahko bolj» poprijel! za delo.
Posebno pohvalo so na konferenci podelili sedmim mladinkam in mladincem — udeležencem gradnje avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti.
Vodstvo podjetja, sindikalna podružnica, in tudi vsi člani delovnega kolektiva z velikim zanimanjem in 7. vsestransko pomočjo skrbijo za duševni in telesni razvoj mladih delavcev, Ta pomoč .ie omogočila vzbuditi med mladino ljubezen do telesno vzgoje, športa in do kulturnega izživljanja. To se najbolj odraža v uspehih, ki jih dosegajo moška ln ženska ekipa v odbojki, nogometaši in strelci. Kjerkoli nastopajo, se uvrstijo med najboljša tekmovalna moštva in tudi na tem področju širijo sloves svojega podjetja. Veliko zanimanje je tudi za folklorne plese, vendar pa je delo te sekcije marsikdaj naletelo na objektivno težave in potrebno bo razmisliti o njenem nadaljnjem obstoju, ki bi imel najlepšo perspektivo pod odkriljem sežansko Svobode.
Mladi delavci in delavke Telckomu-nikacii se tuul z vso prizadevnostjo vključujejo v delavsko samoupravlja-
¡¿a(r fi\bavifo cUug>&d
.. ODSHK Mil
U« Sar l nit »O ta •	ilel»»uco« l|cdn»i» otr«l* f.o»« «no»i
ZARES BO VELIKO SLAVJE
22, novembra bodo na Otočcu odkrili soominsko ploščo in Dolinarje-vega »Brigadirja«, osrednja proslava pa bo v nedeljo, 23. novembra, dopoldne na novomeškem Glavnem trr gu. Zanio narašča zanimanje ne le v naših krajih, temveč po vsej republiki. Zaključek del letošnjega največjega gradbišča v državi bo zgodovinski dogodek, prav posebno pomemben še za nas, domačine.
Pomenite se takoj tudi pri vas doma, kako boste prišli v Novo mesto na zaključno slovesnost ob otvoritvi nove avtomobilske ceste BRATSTVA IN ENOTNOSTI Ljubljana—Zagrebl Sporočite svoje želje in načrt občinskemu odboru Socialistične zveze, da bo pravočasno poskrbljeno za prevoz in vse ostalo, kar terja veliko srečanje.
ZASTOPNICE ITALIJANSKIH
ŽENA ZADRUŽNIC
V CELJSKEM OKRAJU
. Na koncu desetdnevnega obiska po Jugoslaviji se je uradna delegacija italijanskih žena-zadružnic preteklo soboto ustavila v Celju. Tako so go-stinje najprej sprejeli na okrajnem Zavodu za pospeševanje gospodinjstva, kjer so se. v razgovoru s tov. Vinko Simoničevo, nadalje z drugimi predstavnicami Zveze ženskih društev, žena-zadružnic in prav tako v razgovoru s podpredsednikom Okrajne zadružne zveze Pranjem Jerajem ceznanile z delom in udejstvovanjem naše žene na vseh področjih družbenega uveljavljanja, zlasti pa še v zadružnih organizacijah. Po tem sprejemu so obiskale kolektiv mehanične tkalnice Metka v Celju, v popoldanskih urah pa krenile v Savinjsko dolino Prvi obisk je veljal kmetijski zadrugi v Šempetru, kjer so si ogledale zadružne naprave in objekte ter se pogovarjale s tamošnjimi ženami. Ob tej priložnosti so si ogledale se rimske izkopanine. Končno so se odpeljale na Tabor, kjer so se ustavile pri tamošnji kmetijski zadrugi in med drugim obiskale tudi osnovno šolo v bližnji okolici.
PREDLOG O ŠESTIH OBČINAH NE FORMALNOST, MARVEČ
UKREP ZA NADALJNJO KREPITEV KOMUNALNEGA SISTEMA — OBČANI ŽELIJO GOSPODARSKO MOČNE KOMUNE — POTREBNA BO VEČJA SAMOSTOJNOST VAŠKIH ODBOROV
Zastopniki občin Grad, Cankova in Martjanci so izjavili, da so prebivalci omenjenih občin že dalj časa izražali mnenje, naj se območje dosedanjih goričkih občin priključi k občini Murska Sobota oziroma Lendava, To kaže, da ljudem ni toliko za to, da imajo v bližini občinsko upravo, marveč gledajo v občini močno gospodarsko enoto, ki je sposobna razvijati svoje gospodarstvo, zdravstveno službo itd.
nje. Razveseljivo je, da je med člani njihovega delavskega sveta 11 mladincev, od tega pet v centralnem delavskem svetu. Letos je osnovna organizacija Zveze komunistov v podjetju sprejela v svoje vrste tudi več mladih ljudi in jim tako dala nc samo visoko priznanje za njihovo dosedanje delo, pač pa jim tudi omogočila nadaljnjo polltlčno-ideološko izobraževanje.
Zato, ker je v sežanskem podjetju Telekomunikacije zaposleno veliko nekvalificirane delovne sile, so letos za njihovo strokovno izpopolnjevanje organizirali dva radio-amaterska tečaja, ki sta po krivdi njunega vodstva siccr propadla, pokazala pa sta veliko željo mladih delavcev in delavk, da bi v prihodnje temeljiteje pripravili podobne strokovne tečaje, ki jim bodo omogočili priznanje kvalifikacije, Strokovno izpopolnjevanje znanja mladih ljudi je nujnost in udcleženci mladinske konference so med drugim sprejeli sklep, da bodo v bodoče prav temu vprašanju posvetili kar največjo pozornost.
—O—
Organizacijske težave, predvsem temeljite spremembe v vodstvu mladinske organizacije, so močno vplivale na delo organizacije LMS v podjetju »Topol« v Ilirski Bistrici. Po nekajmesečni krizi, ko vodstvo mladinske organizacije ni našlo prave vsebine dela, se je stanje tako izboljšalo. da so na nedavni redni letni mladinski konferenci zabeležili nekaj lepih uspehov dela. Dejavnost mladine sc je najbolj razvila na športnem področju. Ustanovili so strelsko družino in nabavili dve zračni puški, na občinskem tekmovanju pa so zasedli častno drugo mesto. Vodstvo tega aktiva je dalo tudi pobudo za izvedbo gospodinjskega tečaja, ki ga obiskuje večje število mladih delavk. Stroške tečaja krije v glavnem mladinska organizacija, medtem ko je sindikalna podružnica prispevala 15
BRZOPOTEZNI TURNIR V POSTOJNI
Šahovska sekcija pri DPD Svobodi v Postojni je spet pričela z rednimi mesečnimi šahovskimi brzopoteznimi turnirji. Na novembrskem prvenstvu, ki so ga igrali prejšnji teden v klubu tega društva, je igralo 14 šahistov. Zmagal je brez poraza prof. Janez Sivec, drugi je bil s točko manj prof, Dover, tretji pa mladinec Donik.	M. A.
tisoč dinarjev. Mladi delavci so tudi pridni graditelji naših večjih komunalnih objektov. Sodelovali so pri graditvi koče na Snežniku, enajst članov LMS pa se je udeležilo gradnjo avtomobilske ceste Ljubljana— Zagreb. Pri tem je potrebno dati vse priznanje vodstvu podjetja in njegovemu delovnemu kolektivu, da je v času njihove odsotnosti z večjo delovno vnemo zamašil vrzel, ki so jo v delovnem procesu povzročili odsotni brigadirji.
Perspektivni plan dela te mladinske organizacije je pester in temelji na dosedanjih delovnih uspehih in na doslednem odpravljanju vseh napak in pomanjkljivosti. Največja želja mladih delavcev in delavk tega podjetja pa ni samo utrjevanje strokov-no-političnega dela, večanje delovne storilnosti in krepitev lelesnovzgojne dejavnosti, pač pa tudi dograditev športnega Igrišča, za kar pa potrebujejo pomoč tudi drugih organizacij.
Preurejeno središče Portoroža
Na pobudo prebivalcev Črnega kala in Ospa je občinski ljudski odbor v Kopru te dni sprejel odlok o posebnem krajevnem prispevku za popravilo krajevnih komunalnih naprav v območju
teh dveh krajevnih odborov.
Posebni krajevni prispevek je obvezen za vse volivce. V Ornem kalu bodo gospodarstva z delovno silo prispevala po 50 delovnih ur, gospodarstva z enovprežno
ŠTIRI KRAVE IN PRAŠIČ
lTtwm strupeneera
sV.t
Preteklo nedeljo se je v zgodnjih jutranjih urah razlegel iz Torjanovo hiše v Hrušici pri Obrovem obupen jok. Sosedje so prihiteli, da bi videli, kaj se je zgodilo.
»Pomagajte, ob vso živino smo!« jo omedlevala gospodinja.
»Vse štiri krave in prase sem našel mrtve in mrzle v hlevu. Dve sta bili breji. Kaj naj zdaj počnem!« je ves strt tarnal gospodar.
Pred kratkim je prišla Marija Tor-janova v kmetijsko zadrugo v Obrovem in povedala, da bi rada kupila nekaj praznih vreč za krompir in druge poljske pridelke.
□
□ _______ „.,.„ _____
a b a
□ □ □
O
... če bi delavski sveti in njihovi upravni odbori vsaj enkrat
□ mesečno poročali delovnemu kolektivu o proizvodnih uspehih in o □ ¡3 Izvrševanju gospodarskega plana podjetja, konec vsakega tromesečja □
pa naj bi bili delavci seznanjeni o finančnem stanju podjetja;
M	... če bi upravičenost zaposlitve nove delovne sile odobrili za- ^
□ stopnilri delavskega sveta podjetja, upravnega odbora posredovalnice q Q za delo, občinskega sveta za delo In občinskega sveta za družbeni plan u
»Imamo vreče, toda so od čilskega solilra,« so jo opozorili.
»Nič ne de! Oprala jih bom,« jo prikimala Marija, plačala vreče in se napotila z njimi domov. Med pranjem vreč ji je šinilo v glavo, da bi bilo škoda zavreči slano vodo. živina jo bo s pridom popila. Soliter ali sol — saj to bo verjetno skoraj isto. Slano je oboje. In tako je živina dobila zvečer smrtonosni napoj. Ivo so njeni gospodarji brezskrbno spali, se je v hlevu odigravala strahotna živalska tragedija. Soliter je žgal in razjedal govedu in prasetu drobovje, dokler se nesrečne živali niso zgrudile v pekočih bolečinah in obležale mrtve.
Zivinozdravnik Žižek je izjavil, da bi bila vsaka pomoč med delovanjem solilra v živalskem organizmu skoraj nemogoča. Petčlanska družina Torjanovih je utrpela okoli 350.000 din škode. Živine niso imeli zavarovane. Imajo okrog 12 ha skupne kraške površine. V hlevu sta ostala dva konja. Izkupiček za mleko in tele jim je bil glavni vir dohodkov.	J. Z.
in finance, da bi tako že v kali zatrli poskuse samovoljnega nastavljanja in odpuščanja delovnih ljudi;
... če bi tam, kjer ni moč uvesti individualnih norm uvedli ko- □ lektivne norme, da bodo koristniki dohodka podjetja le tisti delavci, □
p ki dejansko ustvarjajo dobiček;
□
p;	... če bi tudi druga podjetja sledila vzgledu podjetja ARGO v
□ Izoli, ki je s posebnim pravilnikom določil, da mora biti vsak delavec □ D ali uslužbenec na svojem delovnem mestu najmanj pet minut pred pri
živino po 25 ur in gospodarstva z dvovprežno živino po 20 ur letno. Tega posebnega krajevnega prispevka so oproščeni zdravstveno šibki državljani in starčki. Kdor pa ne bo želel ali mogel sodelovat i s prostovoljnim delom pri popravilu krajevnih komunalnih naprav bo obvezen, da plača za vsako delovno uro po 50 do 150 dinarjev. To denarno nadomestilo bo prevzemal krajevni odbor, uprava za dohodke občinskega ljudskega odbora v Kopru pa bo imela pravico prisilno izterjati denar od listih, ki ne bodo izpolnili sprejete obveznosti.
V Ospu je določen posebni krajevni prispevek za gospodarstva z delovno silo v višini po 24 delovnih ur letno, za gospodarstva z enovprežno živino 12 delovnih ur in za gospodarstva z dvovprežno živino po 6 delovnih ur. Krajevnega prispevka so oproščene vdove, starčki in bolniki. Krajevni odbor v Ospu bo določil čas in kraj delovnih akcij. Za vsako delovno uro bodo plačali tisti, ki se del ne bodo udeležili, po 60 dinarjev ali 500 dinarjev dnevno, lastniki enovprežne žiivne po 150 din ■ (dnevno 1500 din) in lastniki dvo-vprežne živine po 300 din (dnevno 2400 din).
Tehnično in administrativno bo ta dva odloka izvajal krajevni odbor v Črnem kalu, že na prvem zboru volivcev pa bomo slišali poročila o poteku teh del, ki jih že izvajajo,
■¡i	o
oocine

četkom dela in ga zapustiti šele, ko je potekel delovni čas;
Minidi ponedeljek so koprski občinski ljudski odborniki, kot to poročamo na 1. strani, iziiolili za novega predsednika občine Koper tovariša Mirana Bertoka, za podjDredsednika pa Marka Rai-nerja, ki vam ju v nadaljevanjiL na kratko predstavljamo

VSE ZA POSPEŠEVANJE GOSPODINJSTVA
Te dni je obiskal vse večje kraje našega okraja propagandist osješke tovarne »Saponia« z avtomobilom, na katerem je pritrjen zvočnik, skozi keterega napoveduje Peter Klemen iz šoferske kabine uro in kraj predavanja in praktičnega prikazovanja uporabe sodobnih pralnih sredstev, ki jih proizvaja »Saponia«,
»Cisto navadna reklama,« so se zmrdovale nekatere gospodinje, ko so srečavale to »trobilo«.
»Mene pa le zanima,« sta menili druga, tretja, peta. »Bomo šle poslušat in pogledat. Škodilo ne bo!« so sklenile.
In tako se je zbralo v lirpeljski prosvetni dvorani tisti večer okrog 100 gospodinj, večinoma z.adružnic, ki ne zamudijo rade priložnosti, kjer gre za kaj praktičnega v gospodinjstvu. Tudi to pot niso bile razočarane. Z zanimanjem so poslušale predavatelja, ki je v poljudni obliki razlagal prednosti modernih pralnih sredstev, pri čemer je zlasti poudaril enostaven, neutrudljiv postopek pranja, ohranjevanje perila in izreden učinek uporabe pralnih praškov (detergen-tov). O vsem tem so se gospodinje
»SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenske^ Primerja!
prepričalo na lastne oči, ko jim je predavateljeva spremljevalka brezplačno oprala nekaj tkanin.
»Ma brez ,žajfe' vseeno ne gre. Jaz vedno perilo najprej .požajfam', potem pa še praška dodam, ko perilo kuham,« je v globokem altu pomo-drovala nasmejana mamica.
»Napačno ravnate, tovarišica,« jo je poučil Peter Klemen, »Plavi radion, Dobi, Dodo, Bio in Nila ne trpijo nobene milne konkurence. .Perejo sami' brez mila in mencanja, s katerim se prezgodaj raztrga toliko ovratnikov in zapestij pri srajcah. Le poskusite brez mila, ki vsebuje razne živalske odpadne maščobe neblagega duha in razjedajočih lastnosti, pa se boste prepričali, da imam prav, Ne veste, koliko borbe sem imel celo s svojo ženo, preden sem jo prepričal, Zdaj pa je navdušena in še v sanjah šepeta: ,Radion\ ,Dobi', ,Dodo'. Res!«
No, v tem stilu in razpoloženju je potekal hrpeljski »pralni večer«, s katerega so udeleženke odhajale vidno zadovoljne. Darežljivi predavatelj je bil razdelil mednje po en zavitek »dišečega dodo-ta« in tiskana uporabna navodila, Vsekakor so nam tudi laki propagandni obiski dobrodošli, ker jih sprejemamo kot prispevek za napredek gospodinjstva. In če je našemu podjetju »Saponia« s svojo propagandno iznajdljivostjo uspelo s tem združiti »prijetno s koristnima. mu je treba samo čestitati. Prizadevanje, da bi se tudi v načinu
reklamiranja naših industrijskih proizvodov približali sodobnim načelom in sredstvom, nas uvršča med velike kulturne narode.	Jaša Zvan
Tovariš urednik!
Že za 1. maj, ko sem k temu velikemu prazniku voščil svojim sorodnikoin, prijateljem in znancem, sem čutil pomanjkanje prikladnih dopisnic z odgovarjajočim motivom iz bojev delavskega razreda za svoje pravice. Takrat sem voščila poslal kar na navadnih poštnih dopisnicah. Sedaj, ko se približuje 2!). november, Dan repu.blike, postaja ta praznina še večja, saj bom spet moral voščiti na navadnih dopisnicah Trdno sem prepričan, da bi bilo to pomanjkljivost mogoče odstraniti. Čudno sc mi zdi, da se za voščila, k »Božiču« lahko dobijo dopisnice v veliki izbiri, za naše velike praznike pa to ni mogoče.	A. Vogrič
Novi predsednik Občinskega ljudskega odbora Koper Miran Bertok se je rodil IG. maja 1912 v Trstu kot sin delavske družine. Ze v rani mladosti se je s starši naselil v Jugoslaviji, v Slavonskem Brodu je obiskoval osnovno šolo, meščansko šolo pa je absolviral v Ljubljani. Do jeseni 1943, ko je odšel v partizane, je delal v trgovinski stroki.
V narodnoosvobodilnem gibanju je sodeloval vse od leta 1941 in je nosilec »Spomenice 1941«. V KPS je bil sprejet decembra istega leta ter je bil do odhoda v partizane sekretar terenske organizacije komunistov v Šiški v Ljubljani ter član rajonskega komiteja.
Bil je sekretar partijske organizacije v bataljonu Vojkove brigade, član divizijskega komiteja, inštruktor partijske šole na Štajerskem, sekretar partijskega komiteja pri štabu IX. korpusa in je rezervni kapetan I. klase.
Po osvoboditvi je bil na odgovornih službah v Ljubljani in v Beogradu, lani, po prihodu v Koper, pa je bil izvoljen za podpredsednika občinskega ljudskega odbora.
IMImiFk<& RaSever
Marko Rainer, novi podpredsednik koprske občine, se je rodil leta 192' v Ljubljani. Med vojno je bil najprej mladinski aktivist, leta 1941, ko je bil sprejet v SKOJ, pa je odšel v partizane. Leta 1945 so ga ujeli Nemci in ga zaprli v zapore v Begunjah, kjer je dočakal osvoboditev, V jeseni istega leta sc je vpisal na gradbeni oddelek Tehniške srednje šole v Ljubljani. Ko je doštudiral, se je zaposlil v gradbeni stroki in kmalu prevzel odgovorne vodilne naloge. Tako je bil direktor podjetja Gradbenik v Izoli, direktor gradbenega podjetja 1. Maj v Kopru, direktor Projektivnega biroja in do izvolitve za podpredsednika obične direkten Zavoda za stanovanjsko izgradnjo v Kopru.
KULTURA PROSVETA ^r KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA tV KULTURA PROSVETA * KULTURA P
ZAČELA SE JE ZIMSKA SEZONA PRIMORSKIH PRIREDITEV
Pretekli teden je SNG iz Trsta, naš stalni gost, odprlo zimsko sezono Primorskih prireditev. Gostovali so s komedijo SOPOTNIKA in dramo DEŽURNA SLUŽBA v večjih in manjših krajih našega okraja. V Kopru smo imeli prvo predstavo izven abonmaja v četrtek, 13. t. m. (»Sopotnika«) in drugo za abonma v soboto, 15. t. m. (»Dežurna služba«)
Prizor i: SNG iz
z drame Jerzya Lutowskega DEŽURNA SLUŽBA v izvedbi Trsta. Na sliki Stane Starešinčič kot kirurg Osinski in Rado Nakrst kot upravnik bolnišnice Brosz
Jan de Hartog:
SOPOTNIKA
Komedijo znanega pisatelja Jana de Hartoga z originalnim naslovom »Pod nebom zakonske postelje« imamo še v dobrem spominu, saj smo jo gledali pred dvema sezonama. Tudi takrat sta bila Ona ŠTEFKA DROLCEVA in On — .JOŽKO LUKEŠ in sta nas navdušila s svojo dovršeno igro. Zlasti Ona. Ni se spremenila, oba
z občnega zbora društva prosvetnih delavcev koprske občine
Pred kratkim je imelo v Kopru občni zbor društvo prosvetnih delavcev koprske občine. Iz uvodnega poročila, ki ga je imel večletni predsednik društva Dušan Zgonec iz Šmarij, je bilo videti, da so bili prosvetni delavci v zadnjem času najbolj aktivni pri izvajanju šolske reforme, pri postavljanju nove šolske mreže ter uvajanju novih učnih načrtov. Članstvo se je strokovno in ideološko izpopolnjevalo na raznih tečajih in seminarjih ter s prizadevnim osebnim delom. Mnogi so opravili v tem času tudi strokovne izpite.
Tehten delež so doprinesli prosvetni delavci s svojo družbeno dejavnostjo izven šole. Po anketi, ki so jo izvedli med člani društva (od 154 članov je dve tretjini žena), se je izkazalo, da prideta na vsakega člana povprečno dve funkciji izven šole. Zlasti močno se uveljavljajo prosvetni delavci v podeželskih kulturnoprosvetnih ■društvih, kar velja zlasti za člane iz Marezig in Šmarij ter za peda-goge-glasbenike. Precej članov sodeluje tudi v telesnovzgojnih in množičnih organizacijah, pri Ljudski tehniki in podobno. Pri
RODITELJSKI SESTANEK OSNOVNE ŠOLE I V KOPRU
V	petek, 14. novembra, je bil v mali gledališki dvorani roditeljski sestanek koprske Osnovne šole I. Upravitelj i ca Marta Trob-čeva je zbranim staršem razložila glavna načela reformirane šole in težave, s katerimi se še borijo. Letošnji učni uspehi učencev tudi niso preveč zadovoljivi, saj je bilo po prvi redovalni konferenci okrog 50°/o učencev, ki imajo slabe ocene. Največ težav jim delajo tuji jeziki. Med trenutnimi perečimi problemi je skoraj na prvem mestu vsaj zasilna ureditev šolskega dvorišča, ki predstavlja z bližnjim gradbiščem in glavno prometno cesto veliko nevarnost za otroke. Baje je gradbeno podjetje, ki zida nasproti šole, obljubilo ograjo, ki je pa do danes še ni. I-Iudo bo, če se bo zgodila kaka nesreča, saj otroci brez ovire tekajo med kamioni in čez glavno cesto.
V	razpravi so se zlasti zaposlene matere zavzemale za dopoldanski pouk tudi nižjih razredov, kar pa žal ob sedanjem pomanjkanju prostorov ni izvedljivo. Še največ razprave pa je bilo posvečeno filmom, ki jih hodijo otroci gledat prepogosto in tudi take, ki zanje niso primerni. Nujno bi bilo ustanoviti nek organ, ki bi seznanjal tako starše kot mladino s frlmi, ki jih trenutno vrtijo, jih priporočal ali odsvetoval, obenem pa skrbel za bolj.šo programsko politiko našega kina.
Ob koncu sestanka so starši iz svoje prede izvolili tričlanski Pionirski starešinski svet, lci bo med drugim skrbel tudi za pripravo Novoletne jelke.
političnem delu v množičnih organizacijah prednjači zlasti gi- . mnazija v Kopru, Škofije in Šmarje.
Razen teh uspehov pa je bilo na občnem zboru govora o perečih problemih šol in šolnikov. Lete je raziskovala posebna štiričlanska komisija za materialna vprašanja, o njenih izsledkih pa sta poročala Janko Klajbencetl za podeželje in Miran Hasel za Koper. Te težave so v glavnem neurejena stanovanjska vprašanja, pretesni šolski prostori, slabo stanje šolskih zgradb in vedno večje število šoloobveznih otrok. Vsakega od teh problemov sta člana komisije razložila in podprla s konkretnimi podatki in poudarila, da je reševanje vsega tega nujno zlasti danes, ko se je s šolsko reformo povečal poudarek na kvaliteti pouka
V živahno razpravo, kjer je ¡bilo največ govora o izredno perečih stanovanjskih problemih številnih prosvetnih delavcev koprske občine, je posegel tudi sekretar občinskega komiteja ZK Karel Štrukelj. Priznal je prosvetnim delavcem, da niso samo pedagogi, ampak da imajo v njih veliko oporo tudi množične in družbene organizacije in da zato upravičeno pričakujejo več razumevanja. Stanovanjske razmere so pereč problem za marsikoga in so to težave razumljive, če pomislimo, da je v ožjem mestu na-rastlo število prebivalstva od 4400 v letu 1954 na 9500 v letošnjem letu, z okolico vred pa že nad 13.000. Vsekakor bo treba pri bodoči razdelitvi novih stanovanj upoštevati tudi prosvetne delavce v sorazmerju z njihovim doprinosom v stanovanjski sklad.
IZ NAŠEGA LJUDSKOPROSVETNEGA ŽIVLJENJA
Pretekli teden je bil v Kopru dvodnevni seminar za režiserje-amaterje. Organiziral ga je okrajni Svet Svobod in prosvetnih društev in se ga je udeležilo 26 ljudskoprosvetnih delavcev iz vseh občin. Največ jih je bilo iz občine Postojna in Sežana.
V	prvem delu programa so udeleženci poslušali predavanje »Od izbire igre do premiere«. Predsednik sosveta za dramatiko Srečko Tič je govoril o izkušnjah, kajti mnogokrat srečamo režiserja, ki ima ogromno volje in veselja, ne pozna pa najosnovnejših prijemov režije. V tem predavanju so bili vključeni tudi problemi scenografije, kostumacije in uporabe svetlobnega parka. Zvečer so si udeleženci ogledali predstavo SNG iz Trsta »Sopotnika«.
Drugi dan je režiser Jožo Babic pripovedoval, kako je omenjeno delo pripravljal, istočasno pa se • je dotaknil problemov sodobne dramatike. Ostali čas so udeleženci uporabili za delo v skupinah. Predhodno so namreč obvestili okrajni Svet, kakšna dela pripravljajo, da so se predavatelji lahko pripravili za posamezna dela in so v razgovorih obdelali vsebinsko, scensko in kostumsko stran nekaterih gledaliških del.
V	splošnem je bilo lahko ugotoviti, da društva segajo no sodobnih kvalitetnih tekstih. Nimajo več predsodkov, da klasika ni za amaterske odre. Tako smo videli, da je dvoje društev izbralo Moliera, in sicer Namišljenega bolnika in Georga Daudina, Zelo radi segajo po ljudskih igrali, le da skoraj vse zahtevajo veliko igralcev in velik oder.
S seminarjem so bili vsi zelo zadovoljni. Želijo si še takih srečanj, kjer bi lahko izmenjali svoje izkušnje in se pogovorili tudi o repertoarju. Vsi stremijo za
tem, da bi pripravili čim več različnih kvalitetnih del in da bi potem izmenjavali gostovanja. Tako bodo imeli igralci po več nastopov, gledalci pa več različnih iger. Po razgovorih sodeč lahko pričakujemo v letošnji sezoni najmanj 20 različnih dramskih uprizoritev.
se nista spremenila v tem času, ko sta s to predstavo prepotovala Slovenijo od Primorske tja do Prekmurja in tudi 49. in 50. predstava pretekli teden ni izgubila na svoji svežini, privlačnosti in čudoviti igri. Nasprotno še pridobila je v improvizirani popolnosti, čeprav ni šala v enem dušku, v pičlih dveh urah, preživeti ves zapleten razvoj človeškega življenja. To lahko rešita le igralca z velikim talentom in obsežno igralsko tehniko.
Sam Hartogov tekst ni nobena dramska umetnina ali zgledno odrsko delo, ima pa toliko zanimivih dramatskih momentov, življenjske resničnosti in komedijskih replik, da doživi pri občinstvu lep uspeh. Lahko bi rekli, da je to prijetna dramatska slikanica o usodi povprečnega zakonskega para, vrednost pa ji daje v tržaški uprizoritvi inteligentna in življenjska igra, ki ne pogreša dragocene komične moči.
Jerzy Lutowski:
DEŽURNA SLUŽBA
Poljskega pisatelja Jerzyja Lu-towsk ega in njegovo dramo »Dežurna služba« smo spoznali pri nas v času, ko so se ob letošnjem podeljevanju Nobelove nagrade sovjetskemu književniku Paster-naku znova uprle oči vse svetovne javnosti v razmere, v katerih žive in ustvarjajo sovjetski umetniki. O Lutowskem vemo pač, da je sodobni poljski dramatik, ki piše tekste s sodobno tematiko. Vemo še to, da sodi k tisti mladi Poljski, ki je začela živahno podirati trhle plotove in se je lotila »boja mnenj in svobodne, ustvarjalne umetnosti«, kot je rekel eden med njimi. In čeprav dodamo še dejstvo, da so »Dežurno službo« na Poljskem igrali v tistem kratkem razdobju takoj po XX. kongresu ICP SZ in da je zdaj tam prepovedana, ne vemo, kaj je z njenim avtorjem in drugimi njegovimi deli. Vsekakor si je pridobil Lutowskd naše simpatije z »Dežurno službo«, ker je izpričal z njo pogum (osvetlil je razmere na Poljskem v dobi sta-
S SEJE UPRAVNEGA ODBORA ZAVODA PRIMORSKE PRIREDITVE
Te dni je imel upravni odbor Zavoda «Primorske prireditve« sejo, ki so ji prisostvovali tudi predsednik okrajnega sveta za kulturo in pro-sveto, predstavnik okrajnega sveta za družbeni plan in finance ter načelnik tega tajništva. Namen seje je bil, da bi ugotovili mero smotrnosti dosedanjih večjih investicij Zavoda, razen tega pa naj bi prisotni dobili vpogled v finančno politiko Zavoda, ki bi jo bilo možno v skrajnem primeru močno zožiti, če bi se odrekli letnim prireditvam.
Predsednik upravnega odbora tov, Ivan Mavsar je za razpravo o teh vprašanjih podal pregledno poročilo, iz katerega izhaja, da so Primorske prireditve od ustanovitve do danes (prve letne prireditve polet; 1957 — 29 predstav s 15,800 obiskovalci; zimska sezona 1957-53 — 10G predstav z 29.G25 obiskovalci in letošnje letne prireditve — 32 predstav s 23.507 obiskovalci) brez letošnje zimske sezone organizirate 1G7 predstav, na katerih je bilo G8.932 obiskovalcev.
Pri vsej požrtvovalnosti maloštevilnega kolektiva tega zavoda je bilo pionirsko delo pri uvedbi in afirmaciji Primorskih prireditev v obvladovanju premnogih težav, med katerimi finančne niso bile na zadnjem mestu. Za uspešnejše nadaljnje prirejanje Primorskih prireditev je bilo treba dvigniti njihov začetni primitivni nivo s pridobivanjem visoko kvalitetnih gostujočih ansamblov in v. nabavo najnujnejše tehnične opreme (zložljiv prenosni oder v železni konstrukciji, SOO stolov, priprava za ozvočenje in delno izpopolnitev reaktorskega parka). Brez tega bi bilo nemogoče ugoduo prirejati letne prireditve večjega obsega, kakor je bila n. pr. »Prodana nevesta«, halet »Ohridska legenda«, mednarodni plesni turnir itd. Prav zaradi nabave te teh-
nične opreme in zaradi dolga iz leta 1957 (skupaj blizu 9 milijonov din) je zavod trenutno prišel v takšen položaj, da je moral najeti 4,5 milijona din posojila, da bi lahko poravnal del računov In dostojno izvedel naloge, ki so v zvezi z letošnjo zimsko sezono.
Itazen lastnih dohodkov je v letošnjem proračunskem letu Primorske prireditve v največji meri dotiral OLO Koper (polovico manjša dotacija, kakor jo je prej uživalo Gledališče Slovenskega Primorja), k temu pa je prišteti še dotacijo 5 milijonov dinarjev Izvršnega sveta LRS, dotacije občin našega okraja in v manjši meri prispevke turističnih društev. Tovariš Mavsar je podčrtal, da tolikšnih sredstev Primorske prireditve še zdaleč ne bi potrebovale, če bi se omejile samo na enako število (toda vse bolj kvalitetnih) predstav v zimski sezoni, kakor jih jo prej dajalo Gledališče Slovenskega Primorja. Ce želi zavod sedaj, ko se je zlasti za prirejanje letnih prireditev v glavnem tehnično opremil, razvijati svojo dejavnost tudi v poletnem času — to pa je v interesu našega turizma, mnogih slovenskih kolektivov, ki imajo na naši obali svoje počitniške domove in tudi domačega prebivalstva —, bi moral zastran odplačila omenjenega dolga v prihodnjem proračunskem letu dobiti od OLO in Izvršnega sveta enako dotacijo, kakor letos, vtem ko bi morale občine delno zvišati svoje prispevke. Takšno pripravljenost je postojnska občina že izrazila, vsekakor pa bi morala koprska občina primakniti nekaj več od svojega lanskega prispevka, kajti upoštevati je treba, da letos obnovljena glavna in mala dvorana v koprskem gledališču ter vsa tehnična oprema
(Nadaljevanje na 10. strani)
linizma) in posluh za osebne človekove probleme.
Svojo dramo je zgradil Lütow-slu v napeti in spretni obliki dramski vozel je zadrgnil trdno v zunanjem in notranjem dogajanju, reševati je skušal človeška in politična vprašanja sodobne Poljske, Zgodovinsko ozadje drame ni splošno znano, To so razmerja med uporniškimi skupinami Armije krajowe in Armije ludowe. Obe sta se borili za Poljsko, toda z različnimi sredstvi in z različnimi zavezniki, prva s pomočjo Zahoda, druga s pomočjo Sovjetcv. Zmagala je Armia ludowa in strogo je obračunala z nasprotnimi »bandami«. Le-tem je kot zdravnik pomagal nekoč tudi znameniti varšavski kirurg Osinski in šele po dolgem poniževanju in zaporu je dosegel delno rehabilitacijo — zopet je bil zdravnik-kirurg v bolnišnici podeželskega mesteca.
Avtorju drame pa ne gre v bistvu zä reševanje polpretekle zgodovine, pač pa za preprosto vprašanje človeškega zaupanja v zdravniško etiko. Ali more nekdanji pomočnik sovražnika uspešno operirati visokega partijskega funkcionarja? Ob reševanju tega vprašanja se sesuje zaupanje Osinskega v njegovo rehabilitacijo; njegova iztegnjena roka, ki jo je tako dolgo ponujal, se stisne v pest. In to samo zaradi odločitve varnostnega funkcionarja, ki je izgubil kompas človečnosti in razumevanja. Ko Osinskemu končno dovolijo operacijo, bolj zaradi zunanjih faktorjev kot spoznanja krivice, se začne v njem boj med dolžnostjo in pravico, med pripravljenostjo in osebnim ponosom.
Dokončne rešitve nam Lutowski ne pove, le nakaže možnosti in prepusti odločitev gledalcu, kajti če »operiramo«, sta vselej dve možnosti: bolnik ozdravi ali umre. V tej nakazni rešitvi je drobec trpkosti nad razmerami v
Štefka Drolčeva in Jožko Lukeš kot »Sopotnika« v Jan de Harto-govi življenjski komediji v sedmih postajah z originalnim naslovom .«Pod nebom zakonske postelje«.
sodobni Poljski, toda ta trpkost ni resignacija in ne kapitulacija, je le opomin, naj bi z boljšimi spoznanji pripravili .^boljšo prihodnost.
Iz te kratke oznake vsebine smo že spoznali, da je glavna oseba kirurg Osinski. Igral ga je STANE STAREŠINČIČ, Ni bil le glavna, ampak tudi najboljša figura. S temperamentno in zavzeto igro je vdihnil temu liku življenje, bil je gibalo predstave. Menim, da je to ob pravdaču iz Kreftovih »Celjskih grofov« njegova najboljša interpretacija. Odlične soigralce je imel v MO-DESTU SANCINU, GUŠTINU in (Nadaljevanje na .10. str,)
NOVO NA K N J 1 Ž M I POLICI tV N
SLOVENSKI JADRAN_
A KNJIŽNI I?
L S C S ic N OVO NA KNJIŽNI P O L I C ! *
ANNEMARIE SELINKO
lite ?
(Odlomek iz romana DÉSIRÉE. Izdala založba LIPA v Kopru, prevedla Rada Jovanovic, opremil
Marijan Vojska)

Ko smo jedli ocvrte piščance, se je zgodilo. Josephine — da, izrecno Josephine — Napoleonova žena — je dala povod. Ves čas sem čutila, kako so njene oči švigale od Bernadotta name in zopet nazaj. Zdi se mi, da ni nihče tako tenkočuten kot Josephine za nežno napetost in nevidno vibracijo med moškim in žensko. Dotlej je malo govorila, vendar je oh Julijinih besedah o »prvem obisku v Parizu« vzdignila svojo tenko popu» ljene obrvi in se z zanimanjem zazrla v Bernadotta. Mogoče, zelo mogoče je. da. se je spomnila, da je bil tudi Bernadotte tisto popoldne v Tal-lieninem salonu. Končno je našla priložnost pretrgati Josephovc voja-škopolitične razgovore in načeti pogovor, ki ji je bil bolj zanimiv. Nagnila je svoj:» otroško kodirasto glavo na stran, pomežiknila Berna-doltu in vprašala: »Kot poslanik gotovo niste imeli v družabnem pogledu na Dunaju lahkega stališča. Mislim, ker niste poročeni, general Bernadotte. Gotovo ste v poslaništvu večkrat pogrešali navzočnost dame.«
Bernadotte je odločno odložil vilice in nož. »In še kako, draga Josephine — kajne, da vas smem klicati Josephine, kot v prejšnjih časih pri vaši prijateljici TallienovI? Ne morem vam povedati, kako mi je bilo žal, ker nisem poročen. Toda —« obrnil se je do drugih gostov pri mizi, »toda prosim vas, gospe in gospodje, kaj naj storim?«
Nihče ni videl, ali se šali ali je resen. Vsem je bilo nerodno, zato so molčali, dokler ni izpregovorlla Julie s prisiljeno vljudnostjo: »Zdi se mi, da še niste našli prave, general.«
»Našel sein jo, gospa, ali Izginila je in sedaj —« s komično kretnjo zadrege je skomignil z rameni in me pogledal. Obraz mu je žarel od smeha.
»Poiskati jo morate in jo zasnubiti.« je zaklicala Christine. Uživala je ob pogovoru in ni se ji zdel prav nič nenavaden. Tudi doma v pivnici so mladi možje ob kozarcu vina govorili o ljubezenskih dogodivščinah.
»Prav imate, gospa,« je resno rekel Bernadotte. »Zasnubil jo bom!«
Skočil je pokonci, porinil svoj stol nazaj in rekel Josephu: »Gospod Joseph Bonaparte, čast mi je prositi za roko -vaše svakinje, gospodične Désirée Clary!«
Mirno je zopet sedel in nepremično gledal Josepha. Smrtna tišina. Ura je tiktakala in prepričana sem bila, da slišijo, kako mi bije srce. V obupu sem uprla pogled v beli prt.
»Ne razumem popolnoma, general Bernadotte. .. mislite resno?« sem slišala Josepha.
»Zelo resno.«
Zopet smrtna tišina.
»Mislim — da morate Désiréji dati čas, da premisli vašo cenjeno ponudbo,« je rekel Joseph.
»Imela je dovolj časa, gospod Bonaparte.«
»Saj sto jo šele pravkar spoznali!« Julijin glas se je tresel od razburjenja. Vzdignila sem glavo: »Prav rada vas poročim, general Bernadotte.«
Je bil to moj glas? Z ropotom je nekdo prevrnil stol, ti radovedni, presenečeni obrazi — nisem mogla zdržati, nisem mogla več zdržati! Ne vem, kako sem prišla iz obednice. Nenadoma sem bila v svoji sobi na postelji in jokala.
Nato so se vrata odprla. Vstopila je Julie, mo prisrčno objela in skušala tolažiti. »Saj se ti ni treba poročiti, čo ga nočeš. Ne jokaj, ne jokaj—«
»Moram jokati, ne moreni drugače. Tako neizrekljivo sem srečna, da moram jokati,« sem ilitela.
Čeprav sem si z mrzlo vodo umila obraz in ga močno napudrala, je Bernadotte takoj, ko sem vstopila v obednico, rekel: »Vidim, da ste zopet jokali, gospodična Désirée.«
Sedel je poleg Josephine na majhni zoli, ali Josephine je takoj vstala, sedla na stol in rekla: »Sedaj mora Désirée sedeti poleg Jean-Baptista!«
Sedla sem kraj njega, vsi drugi pa so se začeli hitro pogovarjati, da bi zakrili zadrego. Joseph je prinesel iz obednice šampanjec, ki ga nismo popili pri mizi, in Julie je ponudila vsakemu majhen krožnik.
»Pozabili smo na poobedek,« je rekla. Tako so mi rdeče jagode z madeira omako pomagale premostiti mučne trenutke. Kasneje je Bernadotte, ki ni bil niti najmanj v zadregi, temveč prekipevajoče vesel, vljudno vprašal Julijo: »Gospa, bi imeli kaj proti temu, če bi povabil vašo sestro na kratek sprehod 7. vozom?«
Razumevajoče je prikimala: »Prav nič, dragi general. Kdaj? Jutri popoldne?«
»Ne, mislim — precej,« je odgovoril Bernadotte.
»Toda, temno jo že!« Julie je bila vsa iz sebe. Bilo je neprimerno, da bi se mlado dekle pozno zvečer vozilo samo z gospodom.
Odlcčno sem vstala: »Samo kratko vožnjo, .Julie,« sem rekla. »Kmalu se bova vrnila.« S temi besedami sem tako hitro z.bežala iz sobe, da se je
Člani Socialistične zveze! Berite in širite
»SLOVENSKI JADEAN«!
Bernadotte komaj mogel posloviti od ostalih.
Njegova kočija je stala pred hišo. Bila je odprta in peljala sva se skozi vonj lipovega cvetja v temno modrino pomladnega večera. Ko sva bila blizu središča mesta, so se bleščale pariške luči tako svetlo, da nisva več mogla videti zvezd. Ves čas nisva spregovorila besede. Ko sva se peljala vzdolž Selue, je Bernadotte nekaj zaklieal kočijažu. Kočija se je ustavila na mostu.
»To je tisti most,« je rekel Bernadotte. Tesno drug ob drugem sva šla do sredine mosta, se naslonila čez ograjo in opazovala ples luči na vodi.
»Večkrat sem bil v rue du Bac in spraševal o tebi v dvoriščnem poslopju. toda nihče mi ni hotel ničesar povedati,«
Prikimala sem. »Vedeli so, da sem skrivoma prišla v Pariz,«
Ko sva se vračala h kočiji, ml je položil roke okoli ramen. Moja glava mu je segala do naramnikov.
»Takrat si rekla, da si zame premajhna,« je dejal. »Da, in postala sem še manjša. Takrat sem nosila visoke pete, ki zdaj niso več moderne. Morda to ni važno.«
»Kaj ni važno?«
»Da sem tako majhna.«
»Ne. prav nič. Nasprotno.«
»Zakaj nasprotno?«
»Ugaja mi.«
Na vožnji domov sem pritiskala svojo lice na njegovo ramo, a na-ramniki so me praskati po obrazu. »Ti strašni zlati trakovi me motijo,« sem mrmrala.
Tiho se je zasmejal: »Vem, da ne maraš generalov.«
Hipoma sem se spomnila, da je on peti general, ki me je hotel poročiti: Napoleon. Junot, Marmont, Duphot — odgnala sem to misel in pritiskala še naprej svoje lice na naramnike generala Bernadotta.
Ko sva se pripeljala domov, so bili drugi gostjo že odšli. Jutie in Joscpli sta naju pozdravila: »Upam, da vas bomo odslej pogosto videli pri nas, general,« je rekel Josepli.
Začela sem: »Vsak dan, kajne —« in obmolknila. Nato sem mu prvič rekla: »Kajne, Jean-Baptiste?«
»Sklenila sva, da se prav kmalu
poročiva, če dovolite,« je govoril Bernadotte Josephu, čeprav nisva o poroki nič govorila. A jaz bi se najrajši takoj poročila!
»Takoj jutri bom šel na lov za lepo majhno hišico in kakor hitro najdeni takšno, ki bo Désiréji in meni všeč, se poročiva.«
Kot ljuba, že davno nestišana pesem je zazvenelo v mojem srcu . . -Ze nekaj let devljem na stran del svoje plače. Lahko kupim majhno hišico za vas in za otroka.
»Še nocoj bom pisala mami. Lahko noč, general Bernadotte,« sem slišala Julijo. »Lahko noč. dragi svak! Moj brat Napoleon so bo izredno razveselil te novice,« jc pripomnil Joseph.
Kakor hitro smo bili sami, je Joseph rekel: »Ne morem razumeti. Bernadotte ni človek hitrih odločitev.«
»Ali ni prestar za Désiréjo? On ima najmanj . . .«
»Cez trideset ga sodim.« Obrnil se jo k meni: »Povejte ml. Désirée, ali se zavedate, da boste poročili enega izmed najbolj uglednih mož v republiki .....
»Bala!« ga je ustvaila Julie, »Ce se bo Désirée res kmalu poročila, moramo skrbeti za balo.«
»Ta Bernadotte ne sme imeti povoda, da bi se pritoževal nad balo svakinje kakega Bonaparteja,« je poudarjal Josepli, »Koliko časa potrebujete, da bo vse gotovo?«
»Nakupiti se da hitro,« je rekla Julie. »Le vezenje monogramov je bolj dolgotrajno.«
Tedaj sem se prvič vmešala v ta živahni pogovor. »Bala je v Marseillu vendar že pripravljena. Samo zaboje je treba poslati semkaj. Že zdavnaj sem naredila vso monograme.«
»Da, da, saj res,« Julijine oči so so od začudenja razširile. »Da, Désirée ima prav — monogrami so že narejeni, B —«
»B. B in zopet B.« Nasmehnila sem se in šla k vratom.
»Vsa stvar se mi zdi zelo čudna,« je nezaupno mrmral Joseph.
»Da bi bila le srečna,« je šepetata Julie.
Srečna sem! Ljubi bog v nebesih, ljuba lipa ob cesti, ljube rože v modri vazi — tako srečna sem!
CIRIL KOSMAČ
(Odlomek iz novele. Zbirka je izšla v knjižnici Kondor založbe Mladinska knjiga v Ljubljani pod naslovom IZ MOJE DOLINE. Uredil Bojan Stih, opremil Stane Kumar.)
kakor slaba, zaprašena starinska slika brez prave globine. Nenadoma pa se je slika odprla v globino in vse je bilo popolnoma jasno; vse je oživelo, vse se je zganilo in nato začelo počasi drseti proti meni. Matičevo telo je bilo večje in večje, prihajalo je bliže in bliže — in nenadoma je bila tik pred mano samo temno-rdeča blazina z Matičevo glavo in ovenelo sončnico. Matičevi košati brki so mučno vztrepetali v poslednjih izdihljajih, po razora-nem čelu so curljali svetli curki znoja, velike modre oči pa so bile mokre in motne, kakršne so bile vse življenje. Toda zdaj so tiste oči nepremično strmele vame, strmele so z nadčloveškim naporom, kakor bi mi skozi prirojeno nejasnost hotele jasno dopovedati, da je I-Iotejčev Matic res samo I-Iotejčev Matic, a da kljub temu tudi on doživlja svojo smrt,
Nisem se več trudil, da bi odgnal tiste oči, ker sem že prav dobro vedel, da jih ne bom mogel odgnati. Zvrnil sem še kozarec vina, nato pa sem vstal, da bi se poslovil.
»Kam pa?« so me začudeno vprašali prijatelji.
»Grem,« sem zmignil z rameni. »Ali imaš idejo?« so butnili vame.
»Ne, ideje nimam,« sem se nasmehnil. »Kaj pa imaš?« »Smrt.«
»Velik o smrt?«
»Vsaka smrt je tako velika, da je spričo nje vse naše besedno mojstrstvo zelo majhno,« sem rekel.
»To je pa tudi res,« so se nasmehnili in prikimali.
»Res je, res!« sem vzdihnil in šel.
Napotil sem se proti domu, toda spotoma sem kljub vsemu sklenil, da bom skušal napisati, kako je umrl Hotejčev Matic, naš nedolžni velikan.
Pogovarjali smo se o velikih smrtih v mojstrskih delih svetovne književnosti. Poslušal sem z vso zbranostjo in tudi sam vneto govoril, kar nenadoma pa sem se zdrznil, kakor bi sama smrt švignila mimo mene.
»Ta govor ti gre pa res do živega,« so se mi nasmehnili prijatelji.
Tudi sam sem se nasmehnil in nato brez besede zamahnil z roko. Zdrznil sem se bil, ker sem se spomnil, kako je umrl Hotejčev Matic, toda ni se mi zdelo vredno, da bi govoril o tej smrti. Na dušek sem zvrnil kozarec vina, da bi pregnal mrščavico, si prižgal cigareto ter spet prisluhnil pogovoru. Poslušal sem zelo napeto, toda pogovor se je kljub temu oddaljeval in je kaj kmalu samo šumel kakor oddaljen slap. Besede so gosto padale mimo mojih ušes; slišal sem jih prav razločno, razumel pa jih nisem več. Smrt Hotejčevega Matica je z nezadržano silo vdirala vame in naglo osvajala vse moči mojega dojemanja. Stresal sem glavo, a bilo je vse zaman. V mislih sem že videl veliko Hotej-čevo izbo, sredi izbe dve goli mizi in na mizah velikansko, vznak ležeče Matičevo telo; njegova glava je počivala na temnordeči blazini, zraven nje pa je počivala tudi velika, na pol ovenela sončnica. Pivi hip je bilo vse negibno, nekoliko zabrisano in celo plosko
Se dobro nam je v spominu ameriški barvni film Désirée, Zdaj smo dobili istoimenski roman, po katerem je bil film posnet, dunajske pisateljice Anne-marie Selinko. To je zgodba, katere glavni junaki so Napoleon Bonaparte, general Jean-Baptiste Bernadotte in svilarjeva hčerka iz Marseilla, meščanka Bernardine Eugénie Désirée Clary, okrog njiju pa zgodovinske osebe francoske revolucije in republike ter švedske kraljevske hiše. Herman je v obliki dnevnika, ki naj bi ga pisala sama Désirée od svojega štirinajstega leta dalje. Na njeni zanimivi in razgibani življenjski poti jo spremljamo s simpatijo, kajti vedno je ohranila svojo osebnost, preprostost in tudi hudomušnost, pa odločno voljo in kritično oko, ki je bilo zmožno samostojne in zdrave presoje.
Pisateljica Selinko je napisala dva romana, za katera bi človek lahko rekel, da ji je služil pravljični vzor Pepelke. Prvi je bil »Bila sem grda deklica«, ki je izhajal v časopisu kot podlistek in v zgodbi ponižne in skromne Pepelke krepko udarja po sodobnikih. »Désirée« pa je najčudovitejša resnična Pepelica, ki je iz preproste meščanske deklice postala švedska kraljica. In zdi se, da je celo pisateljičina usoda povezana z motivom Pepelke: tudi po njo je prišel »pravljični princ« v osebi mladega študenta d.iplo-m.acije Kristiansena, doma z Danskega. Odslej je dunajska študentka zgodovine živela v Kopen-liagnu, kjer je po naključju spoznala Bernadotta, pristnega potomca nekdanjega francoskega jakobinskega maršala Jeana Baptista Bernadotta. In ko je bil danski diplomat Kristiansen premeščen v Pariz, je njegova žena Annemarie Selinko zbrala zgodovinske podatke ter napisala svoj roman.
Na mah je zaslovela, njen roman so prevedli kar v 22 jezikov, celo v japonščino. Založba Lipa ima zaslugo, da smo ga dobili tudi v slovenščini in to niti ne s tako zamudo, kot je pri nas v navadi.
KNJIGA 58, ŠT. 9—10
Iz vsebine:
NOVITETE IN PRIKAZI — Naša književnost in tujina (B. B.), Jože Javoršclc: Srečanja (Gema Hafner), Smiljan Rozman: Nekdo (Gema Hafner), Ob tretji izdaji slovenskih pravljic (Milko Matičetov), S. S. Kranjče-vič: Izbrane pesmi, W. S. Reymont: Kmetje, Samson in čevljarček, Zane Grey: Skrivnostni jezdec, Zbirka Čebelica (V, K.), Stefan Zweig: Včerajšnji svet, Miška si izbira ženina. Veterinarski jubilejni zbornik. Gozdarski in lesnoindustrijski priročnik, Tavčar: Visoška kronika.
CLAIM Ki in ESEJI — Iz moje doline, Bi slišat (Ciril Zlobec), Ljubezen (K.), Črni dnevi in beli dari Gema Hafner), Pesem hoče biti luč (J. U.), Gledal sem se v tvojih očeh, Solea (F. G. Lorca-Jožc Udovič).
RAZGLEDI — Filip Kumbatovič-Kalan o moderni dramatiki Jugoslavije (B), Prevajalci in prevodna knji-ževnost (B.), Mednarodni knjižni sejem v Beogradu (J.), Slovensko leposlovje in prevodi v ameriškem slovenskem naprednem tisku (Cv. A. K.), Vse manj branja, Bibliografija Jugoslavije (Cv. A. K.). Spominske sobe hrvatskih književnikov, Bibliografija.
Ciril Kosmač: IZ MOJE DOLINE
V knjižnici Kondor je izdala založba Mladinska knjiga izbor novel slovenskega pisatelja Cirila Kosmača Ta izbor, ki se razteza časovno od avtorjevega nastopa v naši literaturi pa clo danes, na.i bi bil nekak prerez skozi njegovo delo, ki ga je že petindvajset let 7.asledtli v literarnih časnikih., revijah in tudi v knjižnih izdajah, v tej zbirki so ponatisnjen* novele Sreča (193B), Gosenica (1930) Pot v Tolmin (1953), Življenje in delo Verica Poviškaja (1937). Smrt nedolžnega velikana (1952) in Očka Orel (1952). Razen nekaterih krajših pripovednih spisov in črtic velja omeniti predvsem Kosmačeva dela, ki so izšla po drugi svetovni vojni. To jo povest »Pomladni dan«, daljša novela »Balada o trobenti in oblaku« in scenarij za naš prvi umetniški film »Na svoji zemlji«, ki še vedno sodi meti najbolj uspele v slovenski filmski proizvodnji. Snov za ta scenarij (izšel je tudi v knjižni izdaji) je dala novela »Očka Orel«, ki je tudi v te) novj zbirki novel.
Življenjska pot je peljala Cirila Kosmača (rodil se je leta 1910 v Slapu ob Idrijci) s skope domače zemlje skozi goriške šole in tajno narodno-revolucionarno organizacijo primorske mladine ter ga kmalu pripeljala v goriške in koprske zapore, v ječe Rima in Trsta. Leta 1931 je pobegni! čez mejo v Ljubljano, toda vleklo ga jc v svet. Nemci so ga presenetili v Parizu, kmalu se je moral umakniti i7, Francije, od tod je šel čez Španijo In Portugalsko v London, pa čez Egipt v Bari, kjer se je pridružil jugoslovanskim partizanom. V domovino se je vrnil leta 1944 na osvobojeno ozemlje Bele krajine. Zdaj živi v Ljubljani in deloma v Portorožu. To bi bili najbolj grobi obrisi zunanjih dogodkov.
Kot pisatelja srečujemo Kosmača v raznih leposlovnih revijah in časopisih pred vojno in po njej, V umetniškem ustvarjanju je globoko zakoreninjen v domači dolini Idrijce, med Spodnjo Tribušo in Bačo. Redkokdaj se v svojih delih ozre pisatelj po krajih, ki so izven tega ozkega kroga. Toda morda so prav zato njegovi ljudje tako sveže in resnično, življenjsko oblikovani, brez shem in literarnih gesel. Po količini Kosmačev opus v vseh letih ustvarjanja ni zelo obsežen, so pa to pretehtane in umetniško zrele stvaritve, jezikovno in stilno izpiljene, ne pa reportersko nametane privlačnosti, Prav zaradi tega jezika in stila je prav, da je Kondor dal to branje naši mladini. Kosmača pa postavil ob stran naših in tujih klasikov.
André Maurois: TEMNO HREPENENJE
Sodobni francoski pisatelj André Maurois je zaslovel zlasti v času med obema vojnama s svojimi živahnimi biografijami o Shellyu, Disraeli ju, Byronu, pozneje še Turgenjevu, Cha-teaubriandu, George Sandovi, Edvardu VII. Razen tega pa so bili znameniti še njegovi zgodovinski romani o Angliji, ZDA, družinski in fantastični romani, postavljajo ga za vzor esejista in novelista in trdijo, da so pisane njegove knjige s francosko prefinjenostjo in kulturo ter angleškim humorjem, Vsekakor je zavzel ne samo v francoski, temvei tudi v svetovni književnosti odlično mesto.
André Maurois je pisateljski psevdonim. Pravo ime mu je Emile Her-zog. rojen leta 1885 v francoski Normandiji kot sin židovskega indu-strijca. Po prvi svetovni vojni je še! v Anglijo, kjer je doživel prve literarne uspehe in se od leta 1920 tudi posvetil tej umetnosti. 2e med prvo svetovno vojno je bil zvezni oficir med Francijo in Anglijo, leta 1941 pa je ponovno stopil v francosko vojsko, šel v ZDA, od tod pa s francoskimi četami v Severno Afriko. Zdaj živi v Franciji.
Med njegovimi biografskimi romani smo našteli tudi življenjepis znane francoske pisateljice George Sando-ve. V slovenščini smo ga dobili v lepem prevodu Izidorja Cankarja in v založbi DZS pod naslovom TEMNO HREPENENJE.
To je povest o ženi in pisateljici, ki je živela na pomembni prelomnici med 18. in 19. stoletjem. To je povest o tisti George Sandovi, ki smo jo videli tolikokrat popačeno in poenostavljeno v raznih filmih, da je bil že čas, da je zaživela pred nami svoje bogato, komplicirano in težko, toda pravo življenje. Za filmsko obdelavo se jim je pač zdelo važno to, da je bila George (njeno pravo ime je Aurora Dupin-Dudevant) ljubica Musseta in Chopina, da je nosil3 hlače in kadila cigare. Manj važno jim je bilo njeno pisateljsko delo, njen nesrečni zakon, ljubezen in navezanost na otroke, njena želja po popolni ljubezni in njeno neutešeno, temno hrepenenje. Za svojo knjigo se je Maurois duhovito poslužil zgodovinskih in verodostojnih virov: korespondence George Sanclove in njenih sodobnikov. Tako se razgrne pred nami Sandova v vsem bogastvu svojega življenja, od najbolj intimnega pa do javnega in političnega, še najmanj v svoji književni dejavnosti. Razen na pisma je Maurois oprl svoje delo zlasti na avtobiografski roman Sandove »Lélia«. Novo George Sandova nam je še posebno blizu, ker to ni portret pisateljice, ampak žene, ki se trga iz spon preteklega stoletja.
ZDRUŽEVANJE MLADINSKE ORGANIZACIJE PIVŠKE IN POSTOJNSKE OBČINE
(Nadaljevanje) Zadnjič smo opisali delo in ugotovitve Vodne skupnosti na terenu v zvezi z reševanjem perečega vprašanja preskrbe z vodo naših višinskih predelov, tokrat pa bomo skušali nakazati možnosti rešitve tega vprašanja.
Zdi se, da nam podatki meritev izdatnosti vodnih virov in ostale ugotovitve, ki smo jih pridobili za časa suše v letošnjem poletju in zgodnji jeseni, nekako narekujejo naslednje možnosti ureditve preskrbe z vodo. Eno dejst?o je bilo ugotovljeno. Čeprav je bila pogosto na raznih mestih izražena želja, liaj bi reševali problem preskrbe z vodo z večjimi
V nedeljo, 16. novembra, je bila v Postojni skupna mladinska konferenca za pivško in postojnsko občino. Razen gostov: tov. Regenta. tov. S. Kranjca s CK LMS, predsednice LMS našega okraja tov. Vogričeve in gostov iz obeh občin se je zbralo še 109 delegatov in članov mladinskih komitejev.
Glavni referat o nalogah mladinske organizacije je imel tov. Andrej M i k l a v č i č . V enotirnem referatu je zajel vse tiste probleme, ki jih prinaša sedanji razvoj pred mladino v obeh občinah. Navedel je, katere probleme mora pivška mladina najprej reševati. Posebno je poudaril delo mladine na področju, ki je za naše kraje življenjsko važno — pri kmetijstvu. Napredek celotne pivške doline je vezan prav na napredek kmetijstva in mladina mora in more imeti pri tem važno, če ne že glavno vlogo, Jasno in temeljito je osvetlil tudi druga področja, kjer je delo mladine potrebno in nujno. Najvažnejše pri njegovem referatu je pač to, da so bili vsi bistveni problemi in naloge v celoti jasno in temeljito podani.
Predsednika občinskih komitejev LMS sta nato v svojih poročilih prikazala trenutno stanje organizacije v obeh občinah.
Za Pivko je Rudi D u j m o v i č povedal, da je imela organizacija dva osnovna problema: prvo je bilo čisto organizacijsko vprašanje članstva, aktivov, sej itd. Drugo je bilo vprašanje aktivi-zacije mladine in sodobnih oblik dela z mladino. Zlasti drugo vprašanje ni moglo biti temeljito rešeno, najsi bo zaradi časa ali zaradi njegove težavnosti.
Bruno Adam pa je poročal, kaj je storila mladina po Postojn-
Začeli so se občni zbori PLISKOVICA
Pretekli teden je bil v Plisko-vici občni zbor tamkajšnjega prosvetnega društva »Sloga«. Društvo je imelo doslej 67 članov, sedaj pa so jih na novo vključili še 10. Društvo je zelo delavno. Najbolje deluje knjižnica in čitalnica, kjer se vsak večer zbirajo vaški fantje in dekleta. Knjige dobivajo na posodo iz občinske knjižnice v Sežani. Ljudska univerza iz Sežane je preteklo sezono imela v Pliskovici 5 predavanj, ki se jih je udeleževalo 100 do 200 ljudi. Ce pomislimo, da ima vas 250 prebivalcev, je to lep uspeh. Društvo skrbi tudi za razvedrilo in prireja plese brez točenja alkoholnih pijač. Na ta način si pridobi tudi nekaj sredstev. Drva za čitalnico člani sami pripravijo.
Letos imajo v načrtu predavanja LU štirinajstdnevno. Tudi s študijem dramskega dela bodo začeli. Spričo tega, da je bil dosedanji odbor delaven, so mu ponovno zaupali vodstvo, izpopolnili pa so ga z enim novim članom.
Med Številnimi gostinskimi objekti, ki se vedno bolj urejujejo in postaje jo privlačni posebno za tujce, je brez dvoma tudi restavracija Mahorčič v Sežani. Pred kratkim je preuredila svojo točilnico, kakor kaže gornja slika, ki jo je posnel A. Bubnič
skem, katere probleme je morala reševati in kakšne uspehe je dosegla od zadnje konference.
Poročili kažeta, da je bilo v 25 mladinskih aktivih več kot 1000 članov ali nekaj manj kot dve tretjini vse mladine obeh občin. Zlasti pomanjkljivo je članstvo kmečke mladine. Članov ZKJ je 125 in polagoma raste. Število mladincev v organih družbenega samoupravljanja se je prav zadnje čase bistveno izboljšalo. Toda kljub pomanjkljivi agitaciji sta občini dali skoro celo MDB na avtocesto — skupno 92 mladincev.
Bistveno je tudi to, kar sta poročili omenili, da je mladina skoraj povsod steber tudi drugih množičnih organizacij, SZDL, gasilcev, Svobod, strelcev, aktivov mladih zadružnikov itd.
Večino konkretnih akcij teh organizacij izvede ravno mladina.
Številni diskutanti so nato po poročilih še podrobno prikazali posamezna področja, kjer deluje mladina, napake, težave in možnosti ter uspehe. Govorili so o ideološkem delu. marksističnih krožkih, sprejemu mladine v ZK Jugoslavije, mladinski ljudski univerzi, MDB, športu, družabnem življenju, stikih z JLA itd, Celotna razprava je še bolje prikazala, kako vsestransko je delo
mladine in kako različnih problemov in nalog se loteva.
Skupščina je še izvolila nov 25-članski mladinski komite za združeni občini, sprejela je nov načelen program za delo organizacije v letu 1959, ki ga bo novi komite konkretno določil. Izvolila je še 6 komisij za posamezna področja dela mladinske organizacije.
Celoten vtis konference je, da se mladina resno loteva najraz-novrstnejših nalog, ki jih prinaša praksa, da je potrebno delo vsestransko poživiti z novimi oblikami dela zlasti po vaseh, kjer je številna kmečka mladina. Dobro delo bo tudi prineslo lepe uspehe.	S, M,
V starih turističnih priročnikih piše: »Fijeso je prirodno kopališče za Piran in priljubljena izletniška točka. V vsej občini je tu največ privatnih turističnih sob.« Prvi stavek velja tudi še v sedanjosti. Drugega pa smo zadnja leta morali zamenjati z novim: »Tu je središče domačega turizma, kajti Fijeso je postal letoviški center delovnih kolektivov
Z nedeljske konference mladine postojnske in pivške občine v dvorani hotela Javornik v Postojni.. V ospredju gostje konference, med njimi član CK ZKJ Ivan Regent
Letovišče Fieso pri Piranu s svojim znamenitim sladkovodnim jezercem je med najlepšimi biseri naše obale
iz najrazličnejših krajev Slovenije.« Ze v bližnji bodočnosti pa bodo lahko turistični priročniki pisali: »Fijeso je obmorski letoviški kraj, kjer je splošno stremljenje po dvigu življenjskega standarda delovnih ljudi našlo odraz v ustanovitvi novovrstnega združenja počitniških domov — v obliki zavoda s samostojnim fi-nansiranjem »Turistična skupnost Fijesa«.
Naj pojasnimo: Sindikalne podružnice, ki so organizirale za svoje člane dopust v počitniških domovih Fijesa, so tudi v preteklih letih storile že marsikateri skupni korak, da bi napravile letovanje v tem lepem kotičku slovenske obale čim prijetnejše. Napeljava vodovoda je bila ena največjih skupnih akcij. Toda Fijesu primanjkuje še marsikaj, če naj nudi letoviščarju res vse udobje in kar je potrebno za sodobni oddih. Plaža še zdaleč ni urejena, čeprav je je dobršen del uredil letos kolektiv rudnika Velenje. Kabin, igrišč, športnih naprav in podobnega primanjkuje ali sploh ni. Cesta v Fijeso je ozka, strma in v dežju neprehodna. Pešpot ob obali je naravnost smrtno nevarna. Kanalizacije ni, javne razsvetljave ni. Okolica sicer slikovitega jezerca je divja, zanemarjena. Komarji so postali prava
nadloga v večernih urah. Pomorskih zvez s Piranom ni. Skratka
—	v Fijesu še ni mogoče govoriti o sodobnem turizmu, čeprav prihaja tudi v današnjih razmerah vsakdo rad v to okolico za Belim križem.
Na ObLO Piran in v posameznih sindikalnih podružnicah so zbirali opazke o tem, kaj v Fijesu moti in kaj bi bilo potrebno za boljši oddih naših delovnih ljudi. Tako so zrasli idejni predlogi in načrti. Tedaj pa je nastopilo vprašanje potrebnih finančnih sredstev za izvedbo teh načrtov. Vsak kolektiv zase, pa tudi ObLO Piran so presiromašni, da bi se tu lahko naglo lotili kakšne večje ureditve.
Razmišljanje je sredi tega poletja privedlo do ustanovitve nekakšnega pripravljalnega odbora
—	agilnih ljudi iz nekaterih zainteresiranih podjetij, ki imajo svoje počitniške domove v Fijesu,
(Nadaljevanje na 10. strani)
Pri Tinjanu: ali bo sploh■ pritekla voda v tej suši?
to omeniti, da zahteva študij tako obširnega projekta, kot bi liil višinski vodovod, krepko študijsko in projektivno grupo, setavljeno iz inženirjev. tehnikov in geodetov, ki jih danes nima na razpolago niti Vodna skupnost, niti Rižanski vodovod, niti kdo drug na našem področju.
Končno še eno važno vprašanje. Kaj pa naši ljudje, katerim naj bi višinski vodovod dal tako potrebno vodo za pitje, pranje in napajanje živine, ali naj ti čakajo do dokončane gradnje tega vodovoda? To so dolga letal Tu nam bodo zopet zelo koristila opazovanja vodnih virov, ki jih opravlja Vodna skupnost. Kjer so dala ta opazovanja količkaj dobre rezultate o izdatnosti, bo treba z najskromnejšimi sredstvi zgraditi vsaj higienska zajetja in morda skromno dimenzionirane cevovode do vasi, kjer je možen težnostni dovod, ali pa bo treba vsaj izboljšati poti do urejenih zajetij, ki leže pod vasjo. Tako bo laže potrpeti do tistega dne, ko bo voda po cevew višinskega vodovoda pritekla v zadostni količini v vas.
V začetku oktobra je bil v Kopru strokovni posvet o problematiki vodne oskrbe višinskega področja, ki so se ga udeležili strokovnjaki Univerze, Centralnega higienskega zavoda, Uprave za vodno gospodarstvo, Rižanskega vodovoda, okrajnega in občinskih ljudskih odborov ter Vodne skupnosti Koper. Pričujoči članek povzema misli in zaključke tega posveti.	inž. Tone Jara
VODNA SKUPNOST KOPER IN VODOVODI
lokalnimi viri, ki bi napajali vodovode za skupine vasi, to nikakor ni mogoče. Zadnjič v drugi skupini omenjenih skupinskih vodovodov ni možno uresničiti, ker ti na videz močni izviri v suši odpovedo. Ljudje, ki se v zimskem času privadijo na udobje tekoče vode iz pipe v neomejeni množini, so v poletnem času toliko bolj prizadeti, ker ostanejo brez nje. Saj niti ne bodo morda več imeli pri hiši potrebne posiide za prenašanje vode, kakor so jo imeli v času pred napeljavo vodovoda. Takrat jih bo ta izguba veliko bolj prizadela, podobno kakor prizadene sedaj nas v mestu, ker ne moremo nikjer vzeti niti kapljice, če nenadoma in brez predhodnega obvestila preneha teči voda iz Rižanskega vodovoda. Toda v mestu traja to kvečjemu po nekaj ur, pri skupinskem vodovodu bi pa lahko trajalo tudi po nekaj tednov ali celo mesecev.
V prvi skupini omenjen način rešitve oskrbe z vodo z adaptacijami, popravili in dograditvami je samo zasilnega in začasnega fznačaja ter nikakor ne more veljati za dokončno in trajno ureditev.
Treba bo torej začeti študirati rešitev problema preskrbe višinskih predelov z vodo z gradnjo velikega višinskega vodovoda, ki ga bo napajal eden izmed prej omenjenih vodnih virov, Rižana ali Sečovlje. To je seveda velika gradnja, ki zahteva mnogo denarnih sredstev, katerih pa danes še nimamo na razpolago. Vso zadevo moramo najprej projektivno podrobno preštudirati m iskati najcenejšo rešitev, ker ni vseeno, od kod vodo jemljemo, kam jo prečrpa-vatno ter kod vodimo naše cevovode. Potrebno je izdelali več variantnih študij in jih medsebojno ekonomsko primerjati. Pri tem moramo iskati najsodobnejše in tehnično popolne rešitve gradnje, ker samo te so ekonomične. Masivne gradnje (n. pr. akvaduktov), kakršne so predvidevali Italijani pri gradnji višinskega vodovoda, so danes zelo drage zaradi težavne nabave kamna za zidanje in velikih transportnih stroškov, ki bi
bili zvezani z dobavo tega materiala.
Drugo, kar je treba proučiti, je možnost etapne izgradnje, lu bi predvidevala najprej zgraditev črpalnih naprav in nabiralnikov z ureditvijo cevnega omrežja na manjšem področju, nato napeljavo novih cevovodov na sosednja področja in tako postopoma dalje, kar seveda razdeli potrebo po denarnih sredstvih čez daljše obdobje, nam sicer olajša njih nabavo, zato pa zavlačuje dokončano ureditev preskrbe z vodo.
Pri tem moramo vedeti tudi to, da višinski vodovod ne bo mogel zajeti prav vsega višinskega področja, še vedno bo ostalo nekaj vasi in naselij, do katerih ne bo seglo njegovo cevno omrežje. V takih vaseh je treba posamez premisliti možnosti oskrbe iz lokalnih virov, kolikor pa teh ni, iz pravilno urejenih kapnic, ki bi zbirale padavinsko votlo. Pri šibkejših lokalnih virih jc možna tudi kombinacija obeh vodnih virov: izvira in padavinske vode. Vsekakor je treba v teh krajih, kjer vemo, da višinskega vodovoda nikoli ne bf>, zgraditi t.c objekte kot dokončne ter jih temu primerno izoblikovati dovolj velike in kot trajne konstrukcije, upoštevajoč zadostno dotacijo potrebne vode za ljudi in za živino.
Vse, kar je bilo navedeno, ni mogoče uresničiti v kratkem času, temveč bo treba krepko delati vsaj nekaj let. Važno je. da se odločimo in začnemo vso zadevo proučevati, ker potem bomo imeli pri reševanju vprašanja preskrbe 7, vodo pred seboj jasno začrtano pot. ljudje, ki prebivajo na tem področju, pa bodo imeli upanje, da bodo le nekega dne rešeni teh tegob. Zgoraj omenjena etapna gradnja zahteva predhodno izdelan projekt za celotno področje. Reševati moramo najnujnejše probleme preskrbe z vodo v krajih, ki jih višinski vodovod ne bo zajel. Vedeti moramo torej, kje je meja jjocI-ročja višinskega vodovoda, Vse to nam pa veleva, da moramo nemudoma pričeli s študijem višinskega vodovoda, ker nam vsak sedaj v za-čelku izgubljeni dan zavlačuje gradnjo pozneje. Pri tem bi bilo treba še
&tr:m "--------»SLOVENSKI JADRAN«__štev. 40 - 21. novembra 1958
2ENA IN DOM ★ ZDRAVSTVO IN VZGOJA V-cŽENA IN DOM ^ ZDRAVSTVO IN VZGOJA * ŽENA SN DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJA
MEDEN! KOLAČ Z MANDELJNI
'/: kg krušne moke, '/: kg medu, '/< kg sladkorne moke, 3 jajca, malo cimeta, ingverja, klinčkov, pol žličke jelenove soli, 14 dkR mandeljnov.
Med in sladkor skuhamo, pride-nemo presojano moko, jajca, dišave. jelenovo sol in mešamo zmes toliko časa. da se sponi. Testo damo v pomaščen pekač, površino obložimo z olupljenimi ', mandeljni, nakar pečemo kolač pri srednji vročini 2 uri.
MEHAK MEDEN! KOLAČ
25 dkg medu, 12 dkg sladkorja, j '/» 1 mleka, '/: kg ržene moke, .1 žlica jedilne sode, 1 jajce, malo zmletih klinčkov, cimeta in mu-škatnega oreščka.
Iz naštetih sestavin ugnetemo lesto, ga denemo v pomaščen in 1 pomokan podolgovat model in ' spečemo. Pečeno pecivo zrežemo na rezine.
OR VOLITVAH V ZADRUŽNE SVETE
Mati (svoji prijateljici): Pustila Mati (pri telefonu): Moram biti bom hčerki sporočilo in jo obve- doma do pol petih, ko se vrne stila, naj poišče ključ stanovanja moja hči. Ta teden me namreč že pri sosedi. Tako naredim vedno, dvakrat ni bilo doma, ko je prišla kadar me ni doma in ona je na iz šole. to že navajena!
Cf je le mogoče, ne puščajte praznega stanovanja, ko se otroci vračajo iz šole. Tako prijetno jim je namreč, če pridejo v vedro in polno ■vzdušje, da so lahko v družbi svoje matere in da ji zaupajo, kaj so
doživeli ta dan
»Mi nismo za splav,« je govoril, > borimo se proti njemu, strogo kaznujemo tistega, ki pomaga ženi pri tem nedovoljenem dejanju. Toda so primeri, ko je splav nujen, so izjeme, ki jih dopuščamo, cclo priporočamo: Poglejte: mnenja smo. da otrokom ne more nihče nadomestiti matere in če je njeno življenje v nevarnosti...« Zopet je dolgo govoril.
Po predavanju se nihče ni oglasil s kakim vprašanjem. Le kako bi si upale, bodo že vprašale babico Martino. Potem je zdravnik prosil, naj bi tiste, ki so že bile kdaj pri njem v bolnišnici, počakale. Ko je prišla na vrsto Ivanka, jo je zaskrbljeno gledal:
»Slabi ste videti. Ne pozabite, kaj sem vam rekel, ko ste bili zadnjič pri nas: še enega rojstva ne bi prenesli. Prezgodaj ste vstali takrat, ko ste rodili dvojčka, komaj smo vas rešili že pri osmem otroku. Vse sem vam pojasnil, pa sc niste nič več oglasili. Pridite, dokler ne bo prepozno.«
»Saj je že prepozno,« je btitalo Ivanki v možganih, toda nič ni rekla.
Ko jo je obiskala babica Martina, pa ni mogla več molčati, noge so jo še komaj držale, čeprav je bila šele va začetku nosečnosti.
»Ženska nesrečna.« je tarnala babica. ■Povedala bom zdravniku, ti pa premišljuj o tem, da imaš živih osem otrok, devetega ne potrebuješ. Otroci pa tebe krvavo potrebujejo...«
In prinesla je sporočilo iz mesta, da se Ivanka lahko zglasi v bolnišnici. Tisto nedeljo je šla Ivanka k maši s posebnim name-710771; izprosila si bo svet v tej
kočljivi zadevi. Toda župnik je vedel za zdravnikovo predavanje in je grmel s prižnice o ■zveličanih in pogubljenih«. Vsak, kdor prepreči spočetje otroka, kdor nasilno prekine življenje, ki ga je vdihnil bog, bo večno pogubljen. Amen.
Zaman je prepričevala babica Martina, zaman so otroci preplašeno gledali mater, ki je trudoma vlekla noge z močno nabreklimi žilami. Tudi pri moža ni Martina nič opravila: »Če pa pravijo gospod, da je greh. Sicer pa — Ivanka naj odloči.,.«
»Zakaj niste prej prepustili odločitve njej,« mu je zabrusila besna Martina.
V tej tekmi, v tem boju za člo-iJeško življenje, ki ga je 8 mladičev potrebovalo za toplo pribežališče, Martina žal ni zmagala. Vse prigovarjanje se je sesulo ob Ivankini bojazni in upanju: »Gospod so rekli, da za to ne bom dobila odveze, pri rojstvu pa mi bo bog pomagal.«
Pomagati niso mogli niti zdravniki. Ivankin deveti otrok je sicer živel, mati pa je umrla. Počile so ji žile . . .
Pri odprtem grobu je govoril duhovnik zveneče besede o pogumni ženi, o materi-junakinji, ki je darovala življenje za svojega otroka. Pa to ni bil pogum, to je bil strah na trhlih temeljih preživetih predsodkov, bila je krivda tistega, ki ne razume resničnega življenja.
Kdo ve, če bodo otroci, ki stoje ob grobu z rdečimi očmi, ali tisti, ki doma kobaca po vseh štirih, in tisti, ki v zibki veka, kdaj sodili, da je bila njihova nmti junakinja?
KOTIČEK ZA STARŠE
.»Povedal bo tako, da boste vse razumele,« je zatrjevala Martina, »in vse žene bodo prišle, in prav vi bi naj manjkali, ki ste tega najbolj potrebni. Le pridite, Ivanka, več vas bo kot pri maši.«
Že, a jaz ... zdi se mi ...«
»Samo brez strahu in sramu, saj niste mladoletni, to so stvari za odrasle ljudi, za take, ki so v nevarnosti, kot vi . . .«
Nevarnost... Strah pred njo je bit končno močnejši od sramu in predsodkov in je nosil Ivankine noge proti zadružnemu domu. Strah in bojazen, da je že tako prepozno.,.
Nalašč je Ivanka čakala, da sc je zvečerilo: nihče ne bo videl, da je prišla, skozi okno se bo prepričala, da je prazna dvorana, pa bo zopet odšla mirne vesti — saj tudi drugih ni bilo. Toda zmotila se je. Dvorana je bila polna. Previdno se je usedla v zadnjo vrsto, da je ne bi nihče opazil.
Babica Martina je pripeljala zdravnika in ga predstavila. Tiste, ki so že kdaj rodile v bolnišnici, so ga poznale. Govoril je dolgo, poljudno in preprosto. Sedaj so vedele, kaj pomeni tista tuja beseda »kontracepcija«, kako uravnamo svoje življenje po lastni preudarnosti, kako zagotovimo otrokom boljše življenjske razmere. Tiho so sedele žene. po glavi pa so se podile misli, upi, obžalovanja. »Zakaj nisi prišel prej, ti doktor, zdaj jih imam že dvanajst«, ali »Če bi to vedela prej, ne bi bila bolna«, ali »Če bi to slišala moja sestra, bi Sc živela« in podobno.
Morda je zdravnik bral misli za sklonjenimi čeli in dotaknil se je stvari, ki je bila še bolj kočljiva: splava.
Zimski kostum z visoko zapeto, ne preveč kratko jopo, ki se zapira z velikimi gumbi v dveh vrstah
volitev zanimivi glede na vključevanje žena v organe našega družbenega in delavskega upravljanja. V času predvolilnih priprav je v 38 KZ kandidiralo 166 žena, v zadružne svete pa je bilo izvoljenih 131 žena. Ce upoštevamo, da je skupno število članov zadružnih svetov 1348. potem vidimo, da to pomeni 10 odstotkov žena. Nekoliko boljši so rezultati v obalnih občinah.
Glavni vzrok, da je ta številka tako nizka, je preprosto dejstvo, da je premalo žena včlanjenih v zadruge. Od 10.150 članov je žena komaj nekaj nad 900. Drugi vzrok so seveda ostanki zaostalega gledanja na ženino udejstvo-vanje. Sicer je podobno stanje kot pri zadružnih svetih tudi pri gospodarskih organizacijah. Statistični podatki nam govore, da imamo v okraju zaposlenih 26.205 ljudi, od tega je ženn okrog 9000. ¿d 1440 članov delavskih svetov podjetij je 256 žena ali 18 odstotkov, v upravnih odborih podjetij je od 533 žena 60 ali 11 odstotkov. V manjših podjetjih, kjer ves kolektiv tvori delavski svet, imamo od 1159 članov 529 žena ali 46 odstotkov.
S tem pa še ni rečeno, da je to stanje zadovoljivo. Odstotek izvoljenih žena v zadružne svete je sicer res v razmerju z ženarni-članicami KZ, vendar pa je to le formalna plat. Vemo, da dejansko predstavljajo žene nad polovico proizvajalcev v kmetijstvu. Zato pa je tako pomembno vklju-
MLADI SVET. štev. 8
Iz vsebine:
Sklepi posvetovanja o stanovanjskih skupnostih, Anka Pcrnuš: Kakšne naj bodo bodoče gimnazije. Helena 1'uhar: Naš m drugi otroci. Nace Grom: Pred zadnjim jurišem. Helena Puhar: Nauk o spolnosti, Miha Vahen: Jevniški škorčki so obiskali svojo sošolko, Ne povozite me!, Živa Kraigher: Oh, tako rada plešem!, Jo-vita Podgornik: Mladina in Westerni, Franček Bohanee: Kako v raznih državah skrbijo za otroško knjigo, Po-menek s starši. Midva. Pismo poverjenikom >Mladega sveta«, Olga Vi-pomik: Otroško igrišče na razstavi \ Zagrebu, Se nekaj iz dejavnosti društev prijateljev mladine v Vojvodini, Ludvik Aškenazy: Otroške ctude.
čiti čimveč žena v KZ in če je le mogoče z glavnim deležem, ne z zmanjšanim. V našem okraju je okrog 5000 kmetij, kjer gospodarji delajo v tovarnah in pade na ženo glavno breme obdelave zemljišča. Zlasti za le je važno, da sc vključi žena z glavnim deležem. Vseh kmetovalcev, ki se preživljajo izključno s kmetijo, je 13.000, od tega je okrog 3000 nevključenih v kmetijske zadruge.
Po vsej predvolilni propagandi, po vsem prizadevanju odbora zadružnic pri OZZ, okrajnega in občinskih odborov SZDL bi bili sedanji rezultati težko boljši, ker je pač tako majhno število žena-članic. Zato pa je vključevanje žena v zadruge zdaj med najvažnejšimi nalogami vseh odborov zadružnic.
Nerada in plaho jc prišla Ivan-ka na tisto predavanje. Nerodno ji jc bilo — pred vsemi bodo govorili o -takih« rečeh. O tem morda zaupno pošepeta soseda s sosedo, ne pa tako na glas in javno: Kako preprečujemo spočetje otrok. Pa še neko tujo besedo rabijo, da bi skrili, za kaj gre. Toda babici Martini jc Ivanka zaupala. Petim njenim otrokom jc srečno pomagala na svet, ni sc ustrašila slabega vremena ter dežja, da je prišla porodnici na pomoč. In tudi k zdravniku jo jc. pravočasno poslala Martina, da sta se srečno rodila v bolnišnici dvojčka in potem še osmi otrok. Ja. tudi osmi, čeprav je viselo Ivankino življenje na nitki.
Vcčerilo se je že, ko so hitele utrujene Ivankine noge po bližnjici v večjo vas, kjer naj bi v zadružnem domu govoril zdravnik o tem, kaj naredimo, če nočemo imeti otrok. Tako je preprosto razložila babica Martina. Ivanka pa si ni upala na glas povedati misli, ki se ji je zapičila v možgane: »Ali ni to greh?« Babica jc bila uporna, nič niso pomagali izgovori, da je pri hiši toliko dela, da ne bo razumela učenega zdravnika.
(Nadaljevanje s 1. strani) da je bilo treba za 30 ha površine obdelati in sklepati pogodbe na 100 parcelah, v enem primeru celo na 16 parcelah za en sam hektar. Zato bo prva naloga zadružnih svetov, da s pomočjo občinskih ljudskih odborov začnejo z arondacijo in komasacijo zemljišč in tolmačijo to našo agrarno politiko tako, da bo vsak kmet sprevidel, da mu nihče ne jemlje lastnine, pač pa gre za preprosto dejstvo, da je sodobna obdelava in velik donos odvisen od predhodnega združevanja zemljišč.
Pri tej akciji bodo imeli nemajhen delež odbori zadružnic in žene, članice zadružnih svetov. Ker je bil koprski okraj prvi v Sloveniji, kjer so bile volitve v zadružne svete, so rezultati teh
Dvodelna obleka iz svetlega blaga. Ovratni izrez je gladek, brez ovratnika, visoko v pasu pentlja, ki poudarja kratek život
Na letonšji letni konferenci angleške laburistične stranke so izvolili za predsednico izvršnega odbora Barbaro Castle, medtem ko je vodstvo stranke obdržal Hugh Gaitskell. Pred kratkim je Barbara Castle privatno obiskala Atene, Ankaro in Nikozijo, da bi našla možnosti za pomirljivo stališče laburistične stranke do ciprskega vprašanja. Ob svojem povratku je obsodila početje britanskih čet na Cipru, zaradi česar jo Je grajal celo vodja njene stranke. Kljub temu pa so ji morali priznati, da je dosegla diplomatski uspeh, ko je dobila od arhieplskopa Makariosa izjavo, da so pripravljeni na razgovore o neodvisnosti Cipra v okviru britanske skupnosti narodov in da ne bodo vztrajali pri zahtevi o zedinjenju Cipra 7. Grčijo, če se tudi britanska vlada odreče svojemu načrtu o tridominiji. Tudi sama Barbara Castle jc proti uveljavljanju britanskega načrta na Cipru. Razen tega pa kot aktivna po-
litična delavka predlaga svoji stranki, de. b; so zavzemali za izpraznitev Kvemoja in Malsuja, za vstop LR Kitajske v OZN, za sporazum s So-vjcti proti atomskemu oboroževanju, zn. opozicijo generalu ne Gaullu. pač P i "/?, sporazumevanje med Vzhodom in Zahodom.
Razen Barbare Castle pa sta stopili v Angliji v ospredje še dve ženi, ki sta postali članici I)oma lordov. Ena od teh je Lady Swanborrow, znana kot javna delavka pod Imenom Stel-
la, druga pa Lady Ebinger. z meščanskim imenom Barbara Boolton, znana feministka in novinarka.
Prisotnost teh dveh žena je bila velika novost na zadnjem zasedanju angleškega parlamenta, ki so ga pred kratkim objavili v Domu lordov s pompozno tradicionalno ceremonijo, ki je stara več kot tisoč let. Zdaj sc je zgodilo prvič, da sta v klopeh članov Gornjega doma, med lordi s lier-melinslcimi ogrinjali in z majhnimi kronami na glavi sedeli tudi ti dve ženi, prvi ženi v zgodovini angleškega parlamenta, in sicer kot polnopravna člana. Do zdaj so žene sedele samo v Dolnjem domu kot ljudski poslanci in to že od leta l!)t!). Doni lordov so imenovali do zdaj »izključen klub gentlemanov«. Pravijo, da je zdaj odstranjena še zadnja prepre-ka, ki je omejevala enakopravnost angleške žene.
Na sliki vidimo obe novi članici Doma lordov.
1 O ITI O
lil i
Novoizvoljeni zadružni sveti v Lokvi, Senožečah in Vremah so že imeli prvo zasedanje.
Prvemu zasedanju v Lokvi, ki je bilo pretekli petek, je prisostvoval tudi predsednik OZZ Koper Franc Kralj, ki je s tehtnimi besedami orisal vlogo in naloge novega zadružnega organa v borbi za dvig kmetijske proizvodnje na osnovi raznih oblik sodelovanja med kmetovalci in njiho-
PRIDVOR
V Pridvoru pri Kopru je bil v sredo, 12. t. m. občni zbor prosvetnega društva Svoboda. Udeležilo se ga je vseh 35 aktivnih članov. 'Upravni odbor je poročal, da je društvo v pretekli sezoni doseglo lepe uspehe: imeli so 10 raznih predstav in akademij, 6 tujih gostovanj, 2 predavanji Ljudske univerze in gospodinjski tečaj. Društvo je organiziralo 2 izleta, obnovilo knjižnico, režiserski tečaj v Ljubljani in režiserski seminar v Kopru je obiskal po en član.
Za tekočo sezono imajo v načrtu troje dramskih del, s katerimi bodo tudi gostovali, pri knjižnici bodo organizirali tudi čitalnico oziroma klub. Na novo so vključili v društvo še strelsko sekcijo. Predvidevajo, da bo dala kmetijska zadruga društvu v upravo tudi dvorano. V novi upravni odbor, ki šteje 7 članov, so izvolili 4 mladince.
S. O.
vo zadružno organizacijo. Kako so prisotni razumeli pomen njegove razlage, je pokazala živahna razprava, ki se je je udeležilo lepo število članov "sveta. Težišče razprave je bilo v iskanju načina, kako še pojačati živinorejo, razširiti in izboljšati rodovniško službo, kako z manjšimi stroški pridelati več krompirja, k čemur lahko pripomore, kjer je to le mogoče, združevanje površin v večje komplekse, itd.
Zelo zanimivo je bilo poročilo upravnika Antona Možeta, iz katerega posnemamo, da so člani zadruge prejeli letos že več kot 11 milijonov dinarjev za nekaj nad sto plemenskih krav in telic. Pri tem ni šteta živina, ki je šla v zakol.
Govorili so tudi o planu pospeševanja kmetijstva za leto 195.9, v katerem so prikazane možnosti za večji pridelek krme. V ta namen je bil sprejet sklep o takojšnji izdelavi načrta za ureditev bivšega letališča vzhodno od Divače. Za izboljšanje poljedelstva pa so sprejeli še sklep, da bodo skupno z vremsko zadrugo nabavili nov traktor s priključki, motorno kosilnico in škropilnico, za kar bosta zadrugi prispevali vsaka polovico sredstev.
Tudi na zboru v Senožečah, ki je bil tisti dan in kateremu sta prisostvovala Albin Simčič, podpredsednik OZZ Koper, in predsednik ObLO Divača Janko Va-lentinčič, so razDravljali o problemih živinoreje. Tu je še vedno odprto vprašanje ureditve skup-
Piše: CORO ŠKODLAR O
nih pašnikov za Dolenjo vas, nad Gabrčami in na Vremščici, kjer nameravajo zgraditi zasilne hleve in napajališča.
Za predsednika zadružnega sveta v Senožečah je bil izvoljen tovariš Jože Može, za predsednika upravnega odbora pa tovariš Jože Prhavc.
Zadružni svet v Vremah je prvič zasedal preteklo nedeljo. Zal svet ni postavil na dnevni red vprašanja nabave strojev skupno z lokavsko zadrugo. Vsekakor bo moral o tem sklepati v najkrajšem času, ker bo sicer prišlo do gmotne škode. Za predsednika sveta je bil v Vremah izvoljen Franc Planine, za predsednika upravnega odbora pa Anton Požrl.	-er
' ' lil w
¡MHHiBBif^ ': J
Izolska večerna panorama: tovarna za predelavo rib IRIS (Ex Ampe-lea) tvori z mestom pred zahajajočim soncem strnjeno silhueto v fotografskem. objektivu (Foto: R. Bradaškja)
RAZPRAVA O REALIZACIJI GOSPODARSKIH NAČRTOV V OBČINI IZOLA
Konec preteklega meseca je Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora v Izoli razpravljal o realizaciji petletnega in letnega gospodarskega plana občine ter ugotovil med drugim velik priliv nove delovne sile zlasti v industrijo in padec delovne storilnosti.
Petletni perspektivni plan gospodarskega razvoja izolske občine res predvideva povečanje števila zaposlenih, vendar pa naj bi se to število večalo le na račun pritegnitve rezervne delovne sile, ki je žc v podjetjih in je ni potrebno Iskati drugod, ter na račun naravnega prirastka.
Zanimiva je tudi ugotovitev, da pri politiki zaposljevanja delavski sveti
(Nadaljevanje)	Kadar so se
morali ozreti v nebo, so zagledali pisane gvante boga očeta pa Adama in Evo, ki jima je bila gola koža za prvo oblačilo. Siromak; sami so imeli komaj kaj več. In videli so nadaljnjo usodo prvih prednikov, ko sta so potila pri trdem delu doma in na polju. Se druge slike, kakor da bi bili sami pred ogledalom, da so le pogledali kvišku ali po stenah: obre-zavali so trto, želi žito. mastili grozdje, klali praseta, lovili ribe, zajce in lisice, ali se celo spoprijemali z medvedi. Kajti okrog Hrasto-velj so bili tedaj mogočni hrastovi gozdovi, pripravni za brloge kosmatim mrcinam in drugi plemenitejši divjadi. Morda je tekla bistra voda po vsej dolini in se žele kasneje skrila pod rušo ter na sredi doline spet pritekla na dan.
Župnik res ni bil polovičar. Morda so pisali 1700. kaj več aH manj, ko je ukazal zidarjem nasekati vegasto stebre in oboke, da so jih z debelo plastjo malte lepo usločlll In izravnati. Izbili so romanska vrata In romansko okno v Južni steni. Vrata so zmanjšali, okno povečali po novi modi in prav tako vstavili tudi v nasprotno severno steno. Uničili so nekaj lepih prizorov, za nas dragocenih napisov in pobelili hišo od stropov do tal. Prizidali so še zakristijo (bržkone ob drugi priložnosti) in napravili dohod v desni apsldl kar skozi trebuhe treh svetnikov. Nikdar več ne bodo celi. Drugih nezgod nI bilo. Pač, še ena! V majhno cerkev so postavili Kor, da bi bila kakor prava velika cerkev in da bi bilo ušesom dano, kar so oči izgubile. Več velikih lukenj je dalo oporo hrastovim hlodom. Restavratorji so kor podrli, luknje zazidali, sledovi bodo s cerkvijo živeli dalje. Zazidali so tudi poznejše severno okno, velika, dolgočasna lisa priča o tem. V načrtu je tudi zamenjava sedanjega baročnega oltarja iz devetnajstega stoletja s pristno preprosto romansko menzo, kar bo pomagalo prizadevanjem po čim večji avtentičnosti celotne notranjosti.
—O—
Devetnajstega julija 1958 Je bil ugotovljen slikar znamenitih stenskih slik v romanski cerkvi sv. Trojice v nrastovljah. Ta dan utegne biti torej dosti pomemben za našo umetnostno in kulturno zgodovino. Prof. Branko Fučič z Jadranskega Inštituta na Reki je razbral napis pod veliko kompozicijo Pohod sv. treh kraljev, ki zavzema vso severno steno leve cerkvene ladje. Prva polovica napisa v glagollei pripoveduje o dnevu posvetitve cerkve (žal je napis prekinjen zaradi kasnejše vzidave okna), desna v gotici pa o pobudniku In slikarju.
Leta 1921 je takratni konservator, akademik profesor dr. France Štele ugotovil slikarja gotskih slik cerkve v Beramu v Istri: VIncenc Iz K as t v a. Pomembnost teh slik z mrtvaškim plesom nad glavnim vhodom Je v originalnosti zasnova posameznih prizorov, ki so zelo različni od poznanih italijanskih šol in delavnic. Razumljivo Je, da so si Italijanski umetnostni zgodovinarji prizadevali dokazati italijanski izvor slik ali vsaj posredni vpliv na umetnostni izraz vzhodne jadranske obale, predvsem v Istri, ki je bila pod njihovo okupacijo. Poznano pa Je, da so go-
tika v Italiji, kakor je bila vplivana iz Francije, kjer se je slog rodil, nikakor ni mogla razvili. Leta 1420 jo pri njih že prevladovala renesanca. Naši umetnostni zgodovinarji, predvsem dr. Štele, so upravičeno domnevali, da gotskih stenskih slikarij v našem Primorju, na Krasu in v Istri nikakor ne gre pripisovati italijanskim mojstrom, niti ne njihovemu posrednemu vplivu. Ta je prišel k nam s severa, najsi so se tam učili naši slikarji ali pa prišli do znanja po severnjaških mojstrih Bavarcih ali Tirolclh, ki so slikali po naših krajih. Beramske stenske slike iz leta 1473 so morda prvo večje delo, ki po kompozicijskih in vsebinskih elementih z jasnostjo očituje domačega avtorja. S tem je za likovni srednji vek dokazan kreativni genij našega človeka in naša slikarska tvornost docela vzdržuje primerjavo s sever-
njaško in zahodno gotsko slikarijo tega obdobja. Res je bila to že dokaj pozna doba slogovnega razvoja, če "štejemo, da je konec gotike v prvih desetletjih šestnajstega stoletja, da je bilo rojstvo slavbarske gotike v Franciji že nekako v sredi dvanajstega stoletja, gotskega kiparstva in slikarstva pa v prvih desetletjih trinajstega stoletja. Razumljivo je, da so se takratni moderni slogovni vplivi v naših konservativnih krajih z zamudo uveljavljali, kar je bilo značilno za večje kraje in mesta tudi v drugih deželah.
Z beramskimi slikami je bila sicer dokazana likovna dejavnost domačega ljudskega genija, ni pa še bil podan dokaz delavniške šole ter iz njo izvirajoče tradicije in širšega kulturnega vpliva.
(Nadaljevanje prihodnjič)
nimajo tiste vloge, ki bi jo morali imeti. Isto velja tudi za nekatere komisije delavskih svetov za sprejem in odpuščanje delovne sile. Se vse premalo pretehtajo ali je ekonomsko utemeljeno namestiti nove ljudi in često prezirajo načela perspektivnega gospodarskega plana. Zato se člani delovnih kolektivov večkrat upravičeno sprašujejo, čemu se njihovo število veča, saj za to ni objektivnih razlogov.
O fluktuaciji delovne sile naj govore, številke: tovarna IRIS — sprejetih na delo in odpuščenih 33 ■/» od celotnega števila zaposlenih; tovarna ARGO — 39 •/■; opekarna Ruda — 08 "/»; Mehanotehnika — 44,9 */.; Mala oprema — 75,3 %; Gradbenik — 107 '/t; Obnova — 71 ■/. itd.
Vzrok nizke storilnosti dela je iskati tudi v premajhni realizaciji efektivnih delovnih ur. Zopet govorijo številke: v prvih devetih mesecih letošnjega leta je od skupno G.1S4.3G5 dinarjev plačanih in neplačanih delovnih ur odpadlo 21,5 ■/. ali 1.332.13G dinarjev na boleznine, upravičene in neupravičene izostanke, na dopuste, na dnevne polurne odmore in na plačilo za delo v državnih praznikih. Pri tem niso vštete gospodarske izgube, ki nastajajo zaradi netočnega prihajanja ali odhajanja z delovnega mesta, niti na razne konference in sestanke med delovnim časom itd.
Poseben problem predstavlja organizacija dela v podjetjih. Ni malo primerov, da marsikateri ne ve, kaj bi delal, drugod pa primanjkuje sposobnih delovnih moči.
Da je v nekaterih podjetjih izolske občine še dovolj tako imenovane skrite rezerve, nam zgovorno priča primer tovarne IRIS. V začetku letošnjega leta se je zmanjšal izvozni koeficient in delavski svet je razpravljal o preusmeritvi zaposlitve odvisne delovne sile. Pri tem je ugotovil, da je okrog GO ljudi nameščenih na nerentabilnih delovnih mestih in pri-
Letošnjo jesen je Društvo prijateljev mladine v Postojni krepko prijelo za delo. Ze v Tednu otroka je organiziralo več predavanj o vzgoji mladine, ki jim je z zanimanjem sledilo najmanj 300 mater in očetov, in se z vso prizadevnostjo lotilo priprav za ustanovitev vzgojne posvetovalnice. V tej posvetovalnici —• z delom bo začela prihodnji mesec — bodo pedagogi in vzgojitelji po-
sredovali staršem priporočila za vzgojo otrok. V prvem tromeseč-ju prihodnjega leta pa bo društvo ustanovilo v Postojni šolo za stai"še, da se bodo podrobno seznanili z vzgojnimi problemi in istočasno organiziralo več predavanj o vzgoji otrok na podeželju.
Med letošnjimi proslavami Dneva republike bo tudi sprejem 300 učencev v pionirsko in okrog 150 mladincev in mladink v mladin-
¿•>¿1' £32¿¿¿iS■■i^i-i-
11II, i M—___
Razmeroma lepo in milo vreme še vedno omogoča pridnim drvarjem napravljanje drv za zimo
sko organizacijo. Društvo prijateljev mladine v Postojni se že resno pripravlja na ta svečani dogodek, saj bo organiziralo posebne kulturne prireditve, nabavilo čepice, ovratne rutice in pionirske značke ter tako dalo poudarek temu, za naše najmlajše prvemu najpomembnejšemu dogodku v njihovem življenju.
Društveni odbor se tudi zelo prizadeva, da bi kar najbolje delovali krožki za izvenšolsko tehnično vzgojo pionirjev in mladincev. Ta vzgoja bo odslej v prostorih Dijaškega doma, ki jib je v ta namen njegova uprava rada odstopila, a denarno podporo za njeno izvedbo je dalo društvo.
Največje skrbi povzroča Društvu prijateljev mladine upravljanje mlečne in šolske kuhinje. V prvi dobi vsak dan več kot 700 učencev malico, v drugi pa se hrani nekaj nad 30 dijakov in vajencev. Upravljanje teh dveh kuhinj je res preveliko breme za društvo, katerega naloge so predvsem vzgoja in pomoč pri vzgoji otrok in zato bi bilo prav, če bi skrb zanje prevzel šolski odbor postojnske osemletke.
In če sedaj pregledamo in kritično ocenimo delo postojnskega Društva prijateljev mladine ter še mimogrede zabeležimo njegove priprave za praznovanje Novoletne jelke, potem lahko zaključimo: ta organizacija in njen odbor zaslužita vse priznanje za delo, pa tudi pomoč pri nadaljnji vzgoji mladine.	P. R.
siljen je bil, da jo razporedi tja, kjer je njihov delovni učinek večji.
Zbor proizvajalcev je po tako temeljiti analizi trenutnega gospodarskega stanja podjetij izolske občine izdelal nekaj priporočil gospodarskim organizacijam. Med njimi so najvažnejša: da bi povečali delovno storilnost je potrebno izboljšati organizacijo dela. Delavski sveti naj proučijo vse možnosti za smotrno sistemizacijo delovnih mest, podjetja naj upoštevajo principe analitičnih ocen delovnih mest, komisije za sprejem in odpovedi delovne sile, v katere naj bodo voljeni neposredni proizvajalci, ki temeljito poznajo delovna mesta, pa naj določijo vsakemu na novo sprejetemu delavcu ekonomsko koristno delovno mesto in naj imajo tesnejše stike z upravnim odborom občinske posredovalnice za delo. Izločiti in javno ožigosati Je treba vse, ki iz želje po boljšem plačilu za enako delo v drugem podjetju prepogosto menjajo službe, kvarijo delovno disciplino in povzročajo padec storilnosti dela. Bilo bi prav, če bi kaznovali disciplinske prekrške takoj in z vso strogostjo. Ustanoviti bi bilo potrebno posebno socialno službo, ki bi skrbela za zaposlene in jim pomagala reševati stanovanjske problo-me, se lotila izboljšanja delavske prehrane in vseh onih vprašanj, katerih rešitev omogoča delovnemu človeku čimvečjo delovno sposobnost.
(Nadaljevanje s 1. strani) stanja za navideznimi uspehi, ki jih menimo videti za večjimi površinskimi številkami lega ali onega kmetijskega gospodarstva ali te ali one kmetijske kulture, marveč bomo s tem v zvezi temeljito proučili vse okoliščine: rentabilnost nameravane ureditve in ustreznost planiranih kultur glede na potrebe tržišča, predvsem pa bomo proučili vprašanje delovne sile na novih površinah, ker se mi zdi, da smo prav na ta problem precej pozabljali. Čeprav bi razmeroma lahko dobili k nam na delo sezonsko delovno silo, pa je treba zanjo preskrbeti človeško bivališče, ker se bomo le tako izognili fluktuaciji in podobnim težavam, ki lahko bistveno ovirajo izpolnitev postavljenih nalog.
Letos smo imeli priložnost videti, da tudi kmetijska posestva, na katerih so se prvič ali celo že drugič pokazali rezultati vloženih investicij, niso bistveno posegla na naše tržišče. Še na našem obalnem področju skoraj nismo videli lepega namiznega grozdja iz vinogradov posestva Črni kal in prav tako ne zgodnjih breskev s posestva Škocjan-An-karan, da ne omenjam drugih pridelkov. V prihodnji sezemi bi bilo treba tudi tem in še drugim kmetijskim gospodarstvom priporočiti, naj s svojimi pridelki intervenirajo predvsem na domačem trgu, da se bo njihova bližina •vsaj poznala.
Med najvažnejšimi irpraša-nji naglega napredka kmetijstva na našem področju sta vsekakor združevanje razdrobljenih kmetijskih poiiršin (komasacija zemljišč) ter pogodbeno sodelovanje med zadrugami in njihovim članstvom. (kooperacija) — o tem pa prihodnjič.	rb
PRIMORSKE PRIREDITVE
(Nadaljevanje s 5. strani)
zavoda pogosto zelo koristno služi mnogim družbenim potrebam samega Kopra, ne oziraje se na prevladujoče Število predstav Primorskih prireditev v tem mestu. Prav tako bi bilo pravično, če bi z izdatnejšim prispevkom v bodoče sodelovale pri 1'Inan-siranju primorskih prireditev tudi Okrajna trgovinska zbornica (obljuba že obstaja), vsekakor tudi gostinska in deloma obrtna zbornica. Tudi turistična društva oziroma Okrajna turistična podzveza naj bi se zamislila nad tem, kar je v razpravi povedal podpredsednik upravnega odbora Primorskih prireditev tov. 15avorln Fer-ligoj, ki je med drugim nanizal naslednjo misli:
Ce ugotovimo, kako veliko turistično korist nam prinašajo letne predstave Primorskih prireditev (inozemski turistični biroji že sedaj sprašujejo, kakšne letne igre bodo na sporedu prihodnje leto!), tedaj so dosedanji stroški zavoda za tako široko-potczno organizacijo visokokvalltct-nih gostovanj resnično minimalni.
Primorske prireditve so izredno važen faktor tudi za naše gospodarstvo, zaradi tega je treba gledati na dejavnost zavoda pravilno. Ce smo po ukinitvi gledališča v Kopru navajali, da smo to storili zaradi tega, ker želimo našim domačim ljudem in številnim turistom nuditi kulturno umetnostne in zabavne prireditve na višjem nivoju, tedaj so razen OLO in Izvršnega sveta dolžno pomagati Primorskim prireditvam do nadaljnjega razvoja zlasti naše občine in tisti faktorji, ki jim Primorske prireditve posredno največ koristijo, to so gostinska, trgovinska in obrtna zbornica ter turistična društva. Ce so v Opatiji znali zbrati sredstva samo za gradnjo letnega prizorišča v znesku 35 milijonov din, tedaj tudi nam no kaže, da bi bili malenkostni pri finansiranju tako pomembnega zavoda, kakor so Primorske prireditve, ki s svojim repertoarjem vse bolj oblikujejo takšno specifiko Slovenskega Primorja, ki že sedaj in bo v bodoče še v večji meri privlačevala na našo obalo množice domačih in tujih turistov. Ce je samo občina Piran s tujim turizmom v letošnjem letu ustvarila 206 milijonov deviznih dinarjev, tedaj moramo Primorskim prireditvam zajamčiti takšno materialno bazo, da bo zavod sposoben pravočasno sklepati pogodbe z najbolj renomiranimi ansambli že za prihodnjo sezono, to pa je Izredno važno zaradi pravočasnih objav privlačnega repertoarja letnih iger Primorskih prireditev v številnih turističnih prospektih doma in na tujem.
Z omenjene seje upravnega odbora Primorskih prireditev so se prisotni razšli v popolnem soglasju z zgornjimi stališči.	sš
DEŽURNA SLUŽBA
(Nadaljevanje s 5. strani) RADU NAKRSTU, ki so predstavljali politične funkcionarje. Vsi trije so upodobili plastične like različnih značilnosti: tople človečnosti togega gledanja in pretiranega klečeplazenja. Ob teh trenjih se izklešejo pred nami še drugi liki, ki dopolnjujejo življenjsko podobo bolnišnice in podeželskega mesteca: zaročenka Osinskega (ZLATA RODOŠKO-VA), ravnatelj bolnišnice (STANE RAZTRESEN), medicinska sestra (MIRA SARDOCEVA), bolniška strežnica (LELI NAKR-STOVA), delavec (SILVIJ KO-BAL). Vsi igralci so bili odlično vigran ansambel, in vsak ima svoje delež pri uspešni predstavi.
Pa ne samo igralci, še režiser in scenograf, JOŽE BABIC s svojo inteligentno in diskretno režijo, ki pusti do besede tudi avtorju in igralcem in JOŽE CESAR z zelo dobro, domiselno stilizirano sceno, ki je bila v oporo režiserjevi koncepciji in skoraj gotovo tudi vzdušju, ki bi ga želel avtor (pomislimo samo na Stalinov kip, ki je z visokega podstavka gledal na ljudi pod seboj).
In če smo ob koncu ploskali, je to veljalo tako aktualnemu tekstu, kot dobri izvedbi.	Z. L.
SE PRIJETNEJŠI ODDIH
(Nadaljevanje s 7. strani) in predstavnikov ObLO Piran. Odbor je takoj začel zbirati podatke za pripravo idejnega načrta ureditve Fijesa v sodobno letovišče slovenskih delovnih kolektivov. Ker je bilo med člani odbora več vodilnih uslužbencev ljubljanskega podjetja »Sloveni-ja-projekt«, lci ima tudi svoj počitniški dom v Fijesu, je delo naglo šlo od rok in so idejni načrti že gotovi. Še več, odboru je uspelo najti tudi najugodnejšo obliko organa, ki bo zmogel preureditev Fijesa v najkrajšem času: predlagana je ustanovitev zavoda s samostojnim finansira-njem in imenom »Turistična skupnost Fijesa«. Verjetno bo še ta mesec prišlo do ustanovnega občnega zbora te skupnosti, ka-
tere člani bodo vse sindikalne podružnice že obstoječih in za bodoče predvidenih počitniških domov s področja Fijesa.
Ustanovnemu zboru bo predložen v odobritev tudi že načrt za etapno izgradnjo tega letoviškega kraja. Še letošnjo zimo, torej do sezone 1959, bo po tem načrtu razširjena, deloma preložena in asfaltirana cesta z Belega križa v dolino, vzporedno pa položena tudi moderna kanalizacija za piransko pobočje Fijesa. Do maja 1959 naj bi bila tudi urejena obalna bližnjica iz Pirana v Fijeso. Sredstva za vsa ta dela bodo sorazmerno prispevale sindikalne podružnice oziroma njihova podjetja in ObLO Piran. Za dela, ki so predvidena za dokončanje do sezone 1959, bo potrebnih ca. 45 milijonov din, kar pomeni, da bo nova skupnost morala najeti tudi posojilo.
Ce pomislimo, da je v počitniških domovih Fijesa preživelo svoj letni dopust letos skoraj 10.000 delavcev in uslužbencev, ki so dali skupno skoraj 80.000 nočitev, je jasno, da zasluži Fijeso vso pozornost, pa tudi Vso podporo,, da postane res sodobno urejeno letovišče slovenskih delovnih ljudi.
Jule
KOPER
Upati je, da se bo končno tudi pri nas razvilo in zaživelo lutkar-stvo, ki je pomembna veja ljud-skoprosvetne dejavnosti. Okrajni Svet Svobod in PD pripravlja prenosni oder in ima obljubo tovariša Marija Marsiča, ki se je te dni .preselil iz Trsta v Koper, da bodo decembra prve predstave. Tovariš Marsič je znan kot strokovnjak za ročne lutke in že zdaj uspešno dela z mladinci v koprskem Dijaškem domu.
NOVI DOMAČI RISANI FILMI
2e na letošnjem puljskem festivalu je podjetje Zagreb-film presenetilo s svojimi dobrimi .risankami. Zdaj poročajo, da končujejo drugi del letošnje proizvodnje. To bodo risanke Romeo in Julija, Pot v vsemirje, Ring. Mala vila in še nekatere druge. Med filmi, ki so jih v študijih Zagreb-filma letos že izdelali najdemo še tele: In vendar se giblje, Nokturno, Maščevalec, Happy-end, Bušo, hrabri izvidnik; Abrakadabra, Lažni kanarček, Samec in Veliki strah. Strokovnjaki pravijo, da so te risanke dobre in da se nekatere lahko uspešno merijo z znanimi Walt Disneyevimi risankami. 2al le, da tako redko zaidejo v naše kinematografe, celo ob tako velikem pomanjkanju filmov za otroke.
Avtotnristično podjetje »S LAV NI K« - Koper uvaja ob otvoritvi avtomobilske ceste LJUBLJANA—ZAGREB z dnem 24. novembra 1958
PIRAN—KOPER—POSTOJNA—LJUBLJANA—GROSUPLJE— NOVO MESTO—BREŽICE—ZAGREB
z odhodom iz Pirana ob 4.00, iz Ljubljane ob 7.40 ter s prihodom v Zagreb ob 10.30. Odhod iz Zagreba je še istega dne ob 14.30, prihod v Ljubljano ob 17.30, odhod iz Ljubljane ob 18.00, prihod v Koper ob 20.45, odhod proti Piranu ob 21.00 ter prihod v Piran ob 21.30.
Ta expresna proga bo uvedena na željo potnikov, ki jim bo tudi omogočen odhod iz Ljubljane ob 18.00.
Potniki, poslužujte se exprcsne proge Piran—Zagreb preko
Ljubljane!
P/l »BIHAC« je 18. novembra od-plula iz Splita s tovorom za Perzijski zaliv.
P/l »DUBROVNIK« je 15.novembra priplula z Reke v Split, kjer naklada za Perzijski zaliv.
M/l »GORENJSKA« je 14. novembra plula skozi Suez na poti v Kosseir.
P/l »GORICA« je 15. novembra odplula iz Rotterdama.
P/l »LJUBLJANA« je 19. novembra odplula iz Splita.
M/l »MARTIN KRPAN» je 30. oktobra priplula v Piran, kjer ji v Remontni ladjedelnici Splošne plovbe popravljajo stroje.
P/l »NERETVA« je 3. novembra plula skozi Kielski kanal na poti v Jugoslavijo.
P/l »POHORJE« je 10. novembra plula skozi Suez na poti v Rotterdam, kamor bo prispela 26. novembra.
P/l »ROG« je 13. novembra pri-phda v Casablanco, kjer naklada tovor.
P/l »ZELENGORA« je 1. novembra odplida iz Visakhapatna-ma v ZDA.
NEDELJA, 23. novembra
H.00 Kmetijska oddaja: »Volitve zadružnih svetov na Tolminskem — Pogovor med agronomom in Drejo-«
—	8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro — 13.30 Za našo vas — 14.13 Veseli Tržiški kvintet — 14.30 Sosedni kraji in ljudje — 15.00 Vesti — 15.15 Glasba po željah.
PONEDELJEK, 24. novembra
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 14.30 Športna oddaja — 14.40 Od melodije do melodije — 15.00 Vesti — Dopisniki poročajo.
TOREK, 25. novembra
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijska univerza — 13.50 Odlomki iz oper
—	14.20 Sola in življenje: »Rojstvo nove Jugoslavije«,
SREDA, 26. novembra
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Okno v svet — 15.00 Vesti.
ČETRTEK, 27. novembra
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13,30 Vesti — 13.40 Kmetijska univerza — 14.00 Glasba po željah — 14.30 Pogovor z volivci: »Govori predsednik OLO Nova Gorica inž. Kanmelo Budihna«.
PETEK, 28. novembra
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Domače aktualnosti: »Prizadevanje komun za izboljšanje življenjske ravni«.
KOPER — 21., 22. in 23. novembra angleški barvni film HISA SKRIVNOSTI, 24. in 25. novembra italijanski barvni film SIMFONIJA LJUBEZNI; 2S. in 27, novembra italijanski film SMO LJUDJE ALI KAPLARJI,
IZOLA — 22. in 23. novembra italijanski barvni film SIMFONIJA LJUBEZNI; 24. in 25. novembra italijanski film SMO LJUDJE ALI KAPLARJI; 26. novembra jugoslovanski barvni film REVIJA ČRTANIH FILMOV; 27. in 28, novembra italijanski film BRANIM SVOJO LJUBEZEN.
PIRAN — 21. novembra ameriški barvni film yankee na dvoru kralja artura; 22. in 23. novembra češki barvni film lju-bavna zgodba; 24, in 25. novembra sovjetski film celkas; 26. novembra angleški barvni iilm plavolasa zapeljivka; 27. novembra angleški film modri paj-colan.
PORTOROŽ — 21. in 22. novembra angleški barvni film semenj zelja; 23. in 24, novembra češki barvni film ljubezenska legenda; 25. novembra sovjetski film celkas: 26. in 27- novembra angleški film modri pajcolan,
SEČOVLJE — 22. novembra Jugoslovanski barvni film REVIJA ČRTANIH FILMOV; 23, novembra fran-cosko-španski barvni film MLIN LJUBEZNI; 27, novembra italijanski film ULICA,
ŠMARJE —• 22. novembra špansko-francoski barvni film MLIN LJUBEZNI; 23. novembra jugoslovanski barvni film REVIJA ČRTANIH FILMOV; 26. novembra italijanski film ULICA,
ŠKOFIJE — 22. novembra ameriški film KRALJICA KRISTINA; 23. novembra ameriški film DEMONSKA ŽENA; 26. novembra italijanski film BRANIM SVOJO LJUBEZEN.
DEKANI — 22. novembra ameriški film DEMONSKA ZENA; 23. novembra ameriški film KRALJICA KRISTINA.
SEŽANA — 22. in 23, novembra ameriški film NEJEVOLJE S HARI-JEM; 25. in 26. novembra ameriški film ONSTRAN V GOZDU; 27. in 20. novembra romunski film MALI LAŽNIVEC.
DVOKOLESA od 7.000— dalje, CIKLOMOTORJI od 44.000,— dalje ter VESPE in MOTORJE,
nove in rabljene Vam nudi tvrdka MARCON, . Trst, ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo.
DEKLE, katera želi postati dobra žena — skrbna gospodinja 35-
letnemu inteligentu v moderno urejenem domu, naj pošlje ponudbo na upravo lista pod »Jadrnica«.
OBZORNIK 58, ST. 11
Iz vsebine:
Tone Glavan: Tudi njej bi bil moral seči v roko. C. Valerius Catullus: Pamflet, Ozračje, podnebje in vreme, André Maurois: Zimski sončni obrat, George Mikes: Italija za začetnike, Pošteni meščani Meddleto-na, Frabz Hiesel: Obisk na vasi, André Maurois: Izpovedi optimista, Ma-rlčka Znidaršič: Naročilo, Dario Cec-chi: Skrivnostna ljubezen Goye in vojvodinje Albske, Oscar Wilde: Balada iz readinske ječe, Ingrid Berg-lund: Iz zakladnice naše zemlje, Pao-la Lombroso: Zgodba o hlačah, Dr, Stane Mikuž: Holbeinov Mrtvaški ples, O'Henry: Sen, Jakob Wassermann: Velika naloga časnikarja Stan-leya, Gema Hafner: Malce bom zaspala, Herbert Kaufmann: Zeleni otoki puščave. Ali morejo elektronski možgani sami misliti?, Sinteza penicilina, C. VVijmands: Ko pride zima, Ljubezen — z znanstvenega vidika, Staranje — tvoja zadeva, Star sovražnik človeštva, Tudi živali se znajo vesti, Debela ženska, Čiščenje stanovanja, Zavarujmo stanovanje pred mrazom.
PROTEUS ST. 2
Iz vsebine;
ČLANKI; Pavel Kunaver: Stara romantika na Cerkniškem jezeru, Fra-njo Dominlco, Severnica, Lavo Cer-melj: Prvo prezimovanje na Južnem tečaju, Ivka Mundova: Morske alge v zdravstvu, Samo Cermelj: O proizvodnji in uporabi helija,
OMEVI; L. Cermelj: O dvestoletni-nici Boškovičcve »Teorije prirodne filozofije«, L. Cermelj: Prof. Anton Peterlin — petdesetletnlk,
MLADI PRIRODOSLOVEC: St. Mo-dic: Centralna kurjava in sobni zrak.
DROBNE VESTI; F. Dominko: Vihrava repatica, B. Skel: Nenavadna družba v ježkovi lupinici, A. Ser-celj: Nova zanimivost Cerkniškega jezera, Ivka Mundova: Zastrupitve s fitoplanktonom?, L. Jež: Nekaj o jeguljah pri nas. A. Grimšičar: Učinki atomskih bomb na gradbeni material.
DRUŠTVENE VESTI: A. Ramovš: Poljudnoznanstveno predavanje Pri-rodoslovnega društva v letu 1357/58.
PREKLIC
Preklicujeva in obžalujeva žalitve, ki sva jih izrekli o Ivani Dolgan, gospodinji iz Narina 52, ter se ji zahvaljujeva, da je odstopila od tožbe.
Karolina in Kristina Kaluža Narin 71
KOVINSKO PODJETJE »LIV« POSTOJNA sprejme takoj v službo
Plača po tarifnem pravilniku — Pismene ponudbe dostaviti tajništvu podjetja
Nekam mudi se mi danes, zato vam bom, dragi bralci, kar na hitro iztresel svojo malho za ta teden. Začel bom doma, se pravi v Kopru. Nekaj hudih pritožb se je nabralo. Tako se prebivalci Petronijeve ulice jezijo na svoj slepi kanal, ki širi smrad tudi proti Cankarjevi ulici. Jezijo pa se skupaj s prebivalci Stare ulice tudi na stanovalce v Dijaškem domu, ker na vso silo odpirajo svoje radijske sprejemnike ali zvočnike -—• pravijo, da je to ena osnovnih pravic gojencev v domu in je celo uprava zoper to brez moči.
Pritožil se mi je tudi prijatelj, ki prebiva na tržnici in si tamkaj v potu svojega obraza služi vsakdanji kruh, da mu je minuli teden od srede na četrtek ponoči (od 22,30 do 2,30) delal hude preglavice eleganten siv Mercedes z »gajžlo« (nosi registrsko številko S-8578), ker je ves ta čas brenčal s prižganim motorjem pod njegovim oknom. Jaz sem ga sicer hotel zagovarjati, da je to morda počel zaradi mraza, pa me je zabil, da je bilo tedaj celo noč še vedno kar dvanajst stopinj Celzija nad ničlo.
Huda pritoženga je tudi zoper
čevljarja Bogdana Stepančiča. v Karlijevi idici, ki pa je že vzel na znanje, da se bo znašel v moji rubriki. Organi socialnega skrbstva pa menijo, da je to premalo in da morajo tudi drugi zvedeti, kako ta čevljar pozna in spoštuje samo dobro oblečene in situirane kliente, da pa je leto dni držal pod klopjo nekje obutev dveh otrok — enostranskih sirot, za katere je pogruntal, da bo najbrž kaj 7iarobe s plačilom. Otroka zdaj hodita bosa v šolo nekje na Krasil, čevlji pa. kljub intervenciji in zagotovilu, da bo popravilo takoj plačano, še niso bili popravljeni. Vlekel jih je za nos mesec dni, nazadnje pa dal nazaj nepopravljene le fantove čevlje, dekličini pa so se nekam izgubili...
Ko sem. že pri pritožbah, bi rad povedal še eno. Čeprav ne kritiziram rad sprevodnikov na avtobusih, ker vem, kako težavna je njihova služba, pa še vedno vztrajam pri svojem predlogu v zadnji številki, da je treba ne-katere izmed njih poslati v šolo ali <vsaj kratek tečaj, kjer si bodo pridobili vsaj najpotrebnejše znanje. Ta.le, ki bi ga rad danes malo okrcal, namreč ne pozna
vseh predpisov. To je na svoj i koži občutil invalid brez noge Lazar F. iz Pridvora. Ko je namreč minuli torek potoval zjutraj ob 6,35 iz Kopra v Ljubljano, mu sprevodnik v avtobusu ni priznal brezplačne invalidske vozovnice in mu je »stril« plačati vožnjo. Zato je revež kupil še isti dan karto tudi za nazaj, ker je verjel, da je imel sprevodnik prav. Pokazalo pa se je, da je popoldanski sprevodnik pravilno pojasnil invalidu, da mu ne bi bilo treba kupovati vozovnice, ker je njegova brezplačna čisto v redu in veljavna. Tovariš Lazar bi zdaj seveda rad vedel, kdo mu bo povrnil škodo?
In. če malo »špiknem« še rižanske lovce, ki so v tej lovni sezoni napravili velik podvig, ko so šli lovit srnjake, ustrelili pa so pravega »kozla« v obliki uboge kravice, ki je bila po svoji barvi res nekoliko podobna lisici ali srnjaku, po svoji velikosti pa ju je precej prekašala. Kako se je zadeva končala, vam raje ne povem, ker me zanimajo samo dejanja, reševanje pa rad prepustim drugim.
Vidite, spet me baše za prostor, zato se moram za ta teden posloviti. Do prihodnjega pa lepo pozdravljeni ¿7i spet na svidenje v petek!	Vaš Vane
TELESNA VZGOJA * SPO^T ★ Š A Ml * TELESNA VZGOJA * ŠPORT * ŠAH * TELESNA VZ
PRIMORSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
n:
Vse kaže, da ugodnih presenečenj, ki nam jih pripravlja Izola, še ne bo konec. Primorski zastopnik v slovenski nogometni ligi je trenutno na četrtem mestu in, če bo spomladi nadaljeval z jesenskimi uspehi, se lahko znajde na tretjem ali celo na drugem mestu.
Toda govoriti neprestano o presenečenjih bi bilo napačno. Morda je bilo res presenečenje, ko je Izola prinesla domov točke iz Celja, Kranja in Ljubljane, toda zmagi nad Branikom in v nedeljo v Ljubljani nad Krimom nista več tako veliki presenečenji. Zdaj je treba namreč govoriti že o moštvu s solidnimi igralci in z izdelanim sistemom, ki lahko prav vsakemu prekriža račune.
Vzroki za uspeh Izole ležijo v visoki morali igralcev, v tovarištvu in v dobrem vodstvu. Izola se dosledno poslužuje sistema tako imenovanega ofenzivnega bunkerja, kar pomeni, da je v .obrambi stalno šest do osem igralcev, ki v protinapadu iščejo slabe točke pri nasprotniku in se potem spet umaknejo v obrambo. Ta sistem se je povsem obnesel ter ustreza tehničnemu znanju igralcev, ki za sedaj še ni povsem zadovoljivo. Tak sistem pa si lahko z uspehom privošči le moštvo, ki ima dobršno mero vzdržljivosti in tudi primerno ostrino.
In še nekaj o nedeljski tekmi. Izola je premagala Krim s 3:2 v razburljivi igri, na težkem, blatnem terenu. Njena zmaga je za-
služena, saj je bila bolj borbena od nasprotnika, pa tudi v tehničnem pogledu ga je prekašala. Zal pa je igra sem pa tja prešla meje dovoljenega in je sodnik moral izključiti iz vsakega moštva po enega igralca. Krim je sicer najavil protest, ker je sodnik menda spregledal dve roki v kazenskem prostoru, toda dvomimo, če bo uspel, saj je take stvari težavno dokazati, hkrati pa je tudi veliko vprašanje, če jih komisija za pritožbe smatra za bistvene. Spomnimo se samo lanskega .protesta Izole v zvezi s Krimom, ko je Izola dosegla po svojih trdit-va 2 regularna gola, njen pro-
test pa so zavrnili, ker ni imela na razpolago dovolj prepričljivih dokazov.
LESTVICA SLOVENSKE CONSKE LIGE
Rudar	10	8	1	1	29:14	17
Branik	10	7	1	2	36:12	15
Maribor	10	5	4	1	21:14	14
Izola	10	4	4	2	15:13	12
Krim	10	5	1	4	20:12	11
Ljubljana	10 .	4	3	3	19:17	11
Kladivar	10	4	3	3	18:19	11
Grafičar	10	3	4	3	16:20	10
Sobota	10	3	1	6	37:34	7
Triglav	10	2	3	5	14:19	7
Jesenice	10	1	1	8	10:37	3
Slovan	10	0	2	8	7:31	2
STRELSTVO
V organizaciji postojnske strelske družine je bilo v nedeljo na strelišču za Domom JLA v Postojni množično medsekcijsko izbirno strelsko tekmovanje z zračno puško za sestavo moštev, ki bodo to družino zastopala na ne-
TESEN PORAZ KOPRA NA REKI
Koprski rokometaši so v četrtem kolu istrske rokometne lige gostovali na Reki in izgubili srečanje s tamkajšnjim Primorjem z 19:21. Zmaga domačinov je bila zaslužena, igra sama pa je bila na obeh straneh lepa in borbena.
po-
V IZOLI IN KOPRU TUDI LETOS
Nogometni klub Sidro pripravlja tudi letos tradicionalni nogometni turnir v počastitev Dneva republike. Pokal predsednika piranske občine brani Izola. Letos bodo nastopila ista moštva kot
NAMIZNI TENIS PIONIR TONI JOŠKO OSMI V SLOVENIJI
V soboto in v nedeljo je bilo v Ljubljani individualno prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu. Primorsko so zastopali igralci Kopra, ki so se prav dobro odrezali. Medtem ko so lani primorski igralci izpadli že v predtek-movanjih, zasledimo njihova imena letos med desetimi najboljšimi. Namizni tenis torej ne napreduje na Primorskem samo množično, ampak tudi kvalitetno.
Največji uspeh je dosegel pionir Toni Joško, ki se je med 32 igralci uvrstil na osmo mesto. Odrezal se je tudi Milutin Vesel, ki je nastopal v kategoriji članov B ter zasedel med 90 igralci deveto mesto. Vesela-je po ogorčeni borbi izločil prvak B skupine Ljubljančan Sezonov. V .tej kategoriji se je uveljavil tudi Stadina, ki se je uvrstil med prvih 16.
Med članicami je pripravila največje presenečenje Katka Šalamun, ki je premagala znano slovensko igralko Pogačarjevo s 3:0. Zal pa. je Šalamunovi zmanjkalo vzdržljivosti in je v naslednjem kolu izgubila s slabšo igralko ter izpadla.
lani, to je Izola, Sidro, Koper in Nova Gorica.
Posebno zanimivo bo seveda srečanje med Izolo in Novo Gorico, saj sta obe moštvi v izvrstni formi. Nova Gorica v letošnji jesenski sezoni še ni izgubila nobenega srečanja in je med drugim zabeležila tudi izdatno zmago v tekmi za jugoslovanski pokal s kranjskim Triglavom (7:1). Tudi o Izoli lahko zapišemo samo pohvalne besede, saj je trenutno po moči peta najboljša slovenska enajstorica (pred njo so Odred, Rudar, Branik in Maribor). Izola ima v svojih vrstah tudi igralce, ki jih prištevajo med najboljše v Sloveniji, Tako je med drugim igralec Hercog eden glavnih konkurentov za mesto srednjega krilca v reprezentanci Slovenije, ki se bo v kratkem pomerila z ustrezno ekipo Avstrije.
ŠAH
gneča na vrhu tabele
Oba kvalifikacijska turnirja za prvenstvo Kopra se približujeta koncu. Nekateri udeleženci so že odigrali vse partije, vendar še ni mogoče ničesar reči o zmagovalcih in o prvi petorici iz vsakega turnirja, ki si bo priborila pravico do udeležbe v finalu.
V A skupini trenutno vodijo Sfiligoj, Kovač, Klanjšček, Jelen, Oblak; v B skupini pa dr. Vilfan, Renko, Zekar, Božič, Valič, Mi-klavčič itd. Turnirja bosta zaključena prihodnji teden, takoj nato pa se bo začel prvenstveni turnir, na katerem bo sodelovalo 14 do 16 šahistov.
V petek, 28. novembra, na večer pred Dnevom republike, bo v hotelu »Triglav« v Kopru, z začetkom ob 21. uri
Nastopata okrepljeni plesni orkester Mojmira Šepeta iz Ljubljane in orkester hotela »Triglav« s solisti: Majdo Sepetovo, Jelko Cvctežarjevo in Brunom Pctralijem
Vstopnice so v prodaji od 25. novembra dalje v prostorih Radia Koper, telefon štev. 31
deljskih strelskih tekmah v častitev Dneva republike.
Na izbirnem tekmovanju so nastopila številna moška in ženska moštva enajstih sekcij Moški:
1.	N. Maksimovič 125 krogov,
2.	M. Debevec 123 krogov,
3.	A. Mikoletič 122 krogov. Ekipno:
1.	Osrednja sekcija, Postojna,
2.	Sekcija pri VP 1101, Postojna. Ženske:
1.	A. Zorž 117 krogov,
2.	M. Mikoletič 116 krogov,
3.	A.Stanič 114 krogov. Ekipno :
1. Ženska sekcija, Postojna.
Strelska družina Postojna je po nedeljskem medsekcijskem izbirnem tekmovanju svečano podelila dve zlati, štiri srebrne in šest bronastih značk odličnih strelcev svojim 12 najboljšim članom za dosežene uspehe na dosedanjih strelskih tekmovanjih
Za propagandno strelsko tekmovanje, ki bo v počastitev Dneva republike v nedeljo, 23. novembra, v Postojni, so doslej prijavile svojo udeležbo strelske družine iz Kopra, Postojne, Izole, Pivke in Ilirske Bistrice.
M. A.
V devetem kolu primorskega nogometnega prvenstva so dosegli naslednje rezultate: Tabor— Ilirska Bistrica 3:0 p. f., Adria— Nova Gorica 3:6, Postojna—Rudar 3:0, Primorje—Sidro 0:3, Anhovo—Tolmin 2:5, Branik—Koper 1:3.
Zdaj lahko že z gotovostjo zapišemo, da je jesenski primorski nogometni prvak Nova Gorica. Postojna ima sicer še teoretično možnost, da prehiti Novo Gorico, če bi vse tri tekme dobila, Nova Gorica pa obe izgubila. Toda to je zelo dvomljivo, saj mora Postojna med drugim igrati z Novo Gorico na njenem terenu.
Tekma, s katero si je Nova Gorica že zagotovila naslov prvaka, ni bila na posebno visoki ravni. Goričanom ni šlo posebno od rok in borbena Adria je dosegla kar tri gole. Na koncu pa je le zmagala večja izkušenost gostov.
Največji presenečenji tega kola sta vsekakor pripravila Koper in Piran. Koprčani, ki so preteklo nedeljo slabo igrali proti Anhov-čanom, so tokrat z borbeno igro prisilili nasprotnika k obrambni igri in zasluženo zmagali. Še večje presenečenje je pripravilo Sidro, ki je zadalo prvi poraz Pri-morju na domačem igrišču. Pirančani so uporabili sistem dveh srednjih krilcev ter tako zmedli Ajdovce.
Zaradi povsem nepričakovanih rezultatov v Novi Gorici in Ajdovščini je prišlo do bistvenih sprememb v sredini tabele. Koper in Piran sta se znatno približala vrhu in v zadnjih dveh kolih lahko pričakujemo ostro borbo -med njima in Primorjem za četrto mesto. Morda ima še največ upov Sidro, pa tudi Koper upa glede na to, da ima v zadnjih dveh kolih lažja nasprotnika.
Za drugo mesto se še naprej ogorčeno borita Postojna in Sežana. Postojna ima prednost, saj ima tekmo manj, hkrati pa igra s Taborom na domačem igrišču. Toda prednost Tabora je v tem,
ker je v bolj stalni formi kot Postojna in ker zna prav v najvažnejših srečanjih zaigrati najbolje, kar za Postojno ne moremo reči (lanska in letošnja tekma s Koprom v Kopru).
Treba je omeniti še eno presenečenje, in sicer visoko zmago Tolmina v Anhovem, Res je, da gre ta zmaga nekoliko na račun oslabljenega Anhovega, toda Tol-minčani so novinci, hkrati pa je treba upoštevati, da so igrali na tujem igrišču. Vsekakor moramo Tolminčanom čestitati ne samo zaradi borbenosti, temveč tudi zaradi razmeroma zadovoljivega tehničnega znanja, predvsem pa zaradi fair igre. V tem pogledu so lahko za zgled marsikateri izkušeni enajstorici.
Lestvica
Nova Gorica	9	9	0	0	50:13	18
Postojna	8	6	1	1	24:6	13
Tabor	9	6	1	2	28:18	13
Primorje	9	4	2	3	16:16	10
Koper	9	4	1	4	17:25	9
Sidro	8	3	2	3	19:10	8
Tolmin	8	2	4	2	21:18	8
Anhovo	9	3	1	5	17:21	7
Rudar	9	2	1	6	24:27	5
Branik	9	2	1	6	12:25	5
Adria	9	2	1	6	13:32	5
11. Bistrica	6	0	1	5	6:36	1
V zadnjem kolu, ki bo na sporedu prihodnjo nedeljo, se bodo pomerili v Ilirski Bistrici Partizan in Koper, v Tolminu Tolmin in Branik, v Piranu Sidro ,in Anhovo, v Idriji Rudar in Primorje, v Novi Gorici Nova Gorica in Postojna ter v Sežani Tabor in Adria. Najbolj pomembno bo vsekakor srečanje v Novi Gorici. Postojna mora osvojiti vsaj točko, če hoče upati na kakšen večji uspeh od drugega mesta. V nasprotnem primeru pa bo spomladi skoraj nemogoče nadoknaditi res nekoliko prehudo razliko sedmih točk.
Kot je znano, so priprave za ukinitev divaške občine in za njeno priključitev k -občini Sežana v polnem teku. V zvezi s tem nas je zanimalo, kako bo z odredom pred vojaške vzgoje. Zaprosili smo komandanta tovariša Antona Grandiča, naj nam o tem nekaj pove, Toda v pogovoru smo razen o pripravah na reorganizacijo zvedeli še marsikaj, kar velja zapisati.
Odred predvojaške vzgoje občine Divača je bil ustanovljen 1. januarja 1957. Sestavljajo ga tri čete: prva di-vaška, druga senožeška in tretja vremska.
Ze takoj v začetku Je komandni kader pokazal potrebno sposobnost in iniciativo. Sam je sestavil program dela in ga tudi v celoti izvedel. Vsak mesec so se obvezniki predvojaške vzgoje zbrali po šest ur ter sc seznanili z osnovami vojaške veščine in discipline, poleg tega pa so imeli vrsto predavanj s področja zdravstva, gasilstva, inženirlje itd. Taborjenja v Pradah 1. 1957 so se udeležili stoodstotno; sodelovali pa so na raznih proslavah državnih praznikov In Dneva JLA. Pet pripadnikov odreda je na okrajnem tekmovanju v streljanju v Kopru doseglo drugo mesto. V istem letu so bili trije mladinci odlikovani, trije pa so prejeli knjižne nagrade za vzorno obnašanje ln delo v formaciji. Knjižne nagrade so prejeli tudi komandirji in komandant.
Najlepši -dan za odred je bil nedvomno 9. junij 1957, ko mu je predsednik občinskega ljudskega odbora na veliki proslavi Dneva mladosti v Matavunu izročil lepo novo zastavo,
Tudi letos je odred zabeležil lepe uspehe. Od IGO ur, kolikor jih ima v programu, je 80 ur prebil na taborjenju v Prestranku — udeležba je bila tudi letos stoodstotna —, 70 ur pa je doslej deloval v lastni farmaciji oziroma v četah. Do reorganizacije mu ostane le še 10 ur dela. Letos je bilo odredovo zastopstvo na okrajnem tekmovanju v stretjanju v Kopru nekoliko slabše, saj je zasedlo šele tretje mesto. Zato pa se je odred v celoti tem bolje izkazal na okrajnem tekmovanju v streljanju in orientacijskem krosu 21. septembra v Divači, kjer je osvojil prvo mesto.
Za uspehe na dosedanjih tekmovanjih jc Tajništvo za narodno obrambo Okrajnega ljudskega odbora Koper podelilo diplome trem mladincem in Občinskemu ljudskemu odbora Divača.
Delo v odredu je potekalo brez te-
žav, Manjkali so rami pripomočki, prostori itd. Toda z izdatno pomočjo vojne pošte Pivka in z vsestranskim razumevanjem občinskega ljudskega odbora je odred prebrodil najhujše. Mladinci, ki so bili razen zelo redkih izjem vseskozi disciplinirani, so pridobili osnovno znanje, ki jim bo mnogo koristilo v vrstah JLA.
Se malo in odred se bo razformiral. Reorganizacija občin sc je dotaknila
tudi organizacije predvojaške vzgoje. Kako bo v bodoče, bosta v kratkem odločili ohe občinski komisiji za narodno obrambo, Eno pa je že jasno: ko bo komandant poslal zadnje poročilo, ne bo prav nič v zadregi. In tudi pristojni organ ne bo imel pomislekov, ko bo mladincem, komandirjem in komandantu izrekel vse priznanje. Odred je izpolnil svojo nalogo.	-er
Aprila bo ¥ Kopru »Ekonomijada«
»Ekonomijada« je veliko športno tekmovanje, ki ga vsako leto organizirajo dijaki in dijakinje Ekonomskih sredjih šol Slovenije. Najpomembnejša »Ekonomijada« doslej je bila lani v Mariboru, saj je zabeležila nekaj lepih športnih rezultatov in vzpodbudila koprske dijake ESŠ, da so se lotili priprav za organizacijo tovrstne športne prireditve, ki bo med 27. in 30. aprilom prihodnjega leta v Kopru. Organizacija tako velikega tekmovanja pa ni majhna stvar. Treba je izbrati mnogo denarnih sredstev in veliko požrtvovalnega dela, če hočemo, da bo ta prireditev, na kateri bo nastopilo več kot tri sto telovadcev in športniikov, na dostojni športni ravni.
Prve priprave na »Ekonomija-do« v Kopru so se začele z nedeljskim posvetovanjem predstavnikov ESŠ. Na tem posvetovanju so sklenili, da bodo dijaki in dijakinje ESŠ Slovenije nastopili v naslednjih disciplinah: lahka atletika, mali rokomet, košarka, odbojka, nogomet, strel-stvo in šah. Pred tekmovanjem
»SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorja
bo izšla tudi brošura »Ekonomijada«, ki jo bodo kot glasilo ESŠ Slovenije fedali koprski dijaki.
Pokroviteljstvo nad to prireditvijo je prevzel znani telesno-vzgojni delavec dr. Svetozar Polič.
KOŠARKA ILIRSKA BISTRICA V II. LIGI
Obveščeni smo, da je Izvršni odbor košarkarske zveze Slovenije na svoji zadnji seji razpravljal med drugim tudi o kvalifikacijskih tekmah košarkarskih moštev za vstop v II. republiško košarkarsko ligo in sklenil, da teli kvalifikacij ne bo. Skladno s tem sklepom je IO KZS avtomatično uvrstil v II. republiško ligo letošnjega prvaka Slov. Primorja TVD Partizan iz Ilirske Bistrica in prvaka »Turnirja treh« TVD Partizan Moste iz Ljubljane. Po prvotnih tekmovalnih predpisih bi morali namreč obe moštvi odigrati med seboj dve kvalifikacijski tekmi.
S tem sklepom IO KZS se j a II. republiška liga povečala na 7 članov, Primorska pa je dobila v republiškem košarkarskem tekmovanju še drugega zastopnika, kar je glede na nenehni razvoj primorske košarke -povsem naravno.	M. A.
Časopisni velikan
Balinanje v Južni Afriki. Nevarno vihteč gumijevko, s kakršnimi so opremljeni policisti v Johannesburgu, preganja neki agent družbo žensk-domačink, ki so prišle molče protestirat pred justično palačo, kjer je pravkar bila v teku razprava, proti 350 črnkam, obtoženim zaradi motenja javnega reda. Slika nazorno kaže, kako so črnci v Južni Afriki brezpravni in zatirani
Okrog 70 km od Manche-stra v Angliji je učenjak Jodrcl Bank postavil velik radio-tclcskop za spremljanje raketnih poletov na Luno. Naprava je visoka 60 metrov, srednji »kotel<■■, is katerega gleda antena, pa ima SO metrov v premeru. Slika je bila posneta ob svitu reflektorjev
Na Watcrloojskcm mostu v Londonu so sicer hladni Londončani pred nekaj dnevi doživeli vroče presenečenje: za mostno ograjo se je v topli pernici iyaljala eksotična lepotica. Uganko je kmalu nato pojasnil
vesten policist. Slo je namreč za igralko Clco Du-pont, ki si je izbrala to sredstvo za popularizacijo
svojega zadnjega filma "Virgin Islandk, katerega pravkar vrtijo v nekem mestnem kinu
Vsakih deset let izda Zveza ameriških novinarjev časopis, ki mu na svetu ni primere. Vsaj po velikosti ne. Šestkrat je večji od Slovenskega Jadrana tako po dolžini kakor po širini. Meri potemtakc-m skoraj 2,5 m v dolžino in nad 1,8 m v širino. Točno 244 cm krat 183 cm. Zavzema seveda tudi primerno debelino. Smisel tega izda-nja, ki nosi naslov »Illuminated Quadruple Constellation , ni znan. Razgrnjenega morajo držali štirje krepki moški, da ga istočasno lahko čila cela vrsta ljudi. Na letošnjo izdajo so tudi Američani že zelo rndrr-cdni. Izide še pred novim letom.
PREHRANA ČLOVEŠTVA
Dve petini človeštva se hranita t. mešano hrano, tri petine pa so izključno vegetarijanci, hranijo se z rastlinsko hrano. To so predvsem azijski narodi.
v
Čudne
Američane posebno bodejo v oči nekatere srednjeevropske navade kot n. pr., da stane skodelica kave več kot britje ali čiščenje čevljev; da puščajo gosti vj hotelu ponoči čevlje pred vrati in jim jih očisti hotelski sluga; da si ljudje ob pozdravu segajo v roke ter
t reasiavl}omu ran nov filmski par, od katerega si producenti v Ameriki obetajo velik finančni uspeh. To sta Joan Woodward, žena Paula Newmana, ki je bila pred nedavnim nagrajena z Oscarjcm, ter Yul Bnjnner. Slika ju kaže takoj po zaključenem sporazumu o bodočem sodelovanju, ki sta ga sklenila minuli teden
navade
celo eni in isti večkrat na dan; da obdržijo vilice v levici potem, ko so razre-zali meso; da se moški v trgovini lahko odkrije, ne da bi ga imeli za berača, da pa nasprotno v dvigalu obdrži klobuk na glavi in da o ženskah ne sme govoriti z njihovim imenom.
Islandski poniji
Na otoku Islandiji živi okrog ea.ooo ponijev, skromnih in žilavih konjičkov, ki ne zrastejo dosti nad meter visoko. Poleti se zadovoljijo z majhno zeleno travo, pozimi z nekoliko sena. Tudi hlev jim ni neobhodna potreba. Cez zimo dobijo tako gosto dlako, da
iS"-.	"
tudi ob hudem mrazu lahko vzdržijo na prostem.
Živali pa se razmeroma hitro množijo in tako je vsako leto G000 ponijskih žrebičkov moralo v klavnice, ker jih Islandci niso mogli ne prehranjevati nc prodati. To je izvedela živnloljubna gospa Sehaumburg in je v Nemčiji organizirala nakup islandskih ponijev. Islandska vlada je njeno prizadevanje podprla pod pogojem, da te »življenje reševalne akcije« nc bo nihče izkoriščal. Do Hamburga pripeljejo živali na islandske stroške. Povpraševanj po ponijih je že več kot je konjičkov na razpolago. Okrog šest mesecev star stane 340 DM, carina, stroški prevoza po Nemčiji in pod. še okrog no DM. Konjičke porabljajo vsepovsod, predvsem v raznih kopališčih. Mesto Rothenburg n. pr. bo svoje slovite deške godce postavilo na konje. Naročilo je petdeset ponijev.
Prihodnje leto prično v Moskvi z gradnjo 508 nt visokega stolpa i/, monolitnega železo-betona. Nosil bo anteno nove moskovske televizijske oddajne postaje. Zaradi njene izredne višine bo 120 km naokoli sprejem brezhiben.
Stolp bo najvišja železobc-tonska stavba na svetu. Eiflov stolp v Parizu bo presegel za več kot polovico. Kljub izredni viširu bo po računih inženirjev vpliv vetra na iglali stolp le malenkosten in njegov nihalni odklon v nobenem primeru ne bo presegel 30 cm. Premer njegovega temelja bo znašal C"> m, sredi .stolpa bo premer še vedno 20 m. v naj-
višjem delu 7 m. Tja gor bodo vodila štiri brza dvigala. V »0 sekundah bodo dvignila 56 gostov 400 m visoko. Tam bo razgledišče za več sto oseb in še posebej restavracija, ki bo lahko sprejela do 240 gostov. Spodnji del stolpa bo vseboval devetnadstropno službeno poslopje moskovske televizijske oddajne postaje.
MNOGOSTRANSKA RIBA
Riba, ki plava, se sprehaja in leti. je metuljasli kruleč, doma v Avstraliji. Zraste do 10 cm.
Dvojčici Margie in Michele Wolfe povzročata svojim staršem obilo preglavic, ker sta s i tako podobni, da ju nikakor ne morejo ločiti. Poklicali so na pomoč celo daktiloskopske strokovnjake, pa vse nič ne pomaga: celo kožo na podplatih imata deklici tako slično, da se ju po njej ne da ločiti
Pisali smo že, kako je svetovna gospodarska Jcriza zajela tudi pomorstvo po vsem svetu. Deloma so prizadeta tudi naša ladijska podjetja, vendar pa to ni nič v primerjavi z drugimi pomorskimi deželami. Na sliki je lepo videti italijansko pristanišče La Spczia, v katerem nemo počivajo številne tovorne ladje, ki so jih družbe vzele iz prometa zaradi pomanjkanja prevoznega blaga. Ladje so naprodaj :a smešno nizke cene, saj so v glavnem neekonomične enote zastarelega tipa
— Ampak, ljubi doktor, saj mi vendar ne boste prepovedali vina prav zdaj, ko je v vseh zadnjih letih najboljše kakovosti?!
Obdelovalnim zadrugam, ki se poslužujejo traktorjev, se obetajo lepi časi. Kar sami bodo traktorji zavili na polje, zaorali, obračali, počasi, hitro, na plitvo, globoko, povsem po potrebi in želji in to na povelje ene
POLICIJSKI MILIJONARJI
Petnajst članov policijske stražnice v nekem londonskem predmestju je nedavno čez noč obogatelo. V športni stavi so skupno zadeli 230.200 funtšterlingov. V našem denarju bi to bilo okrog pol milijarde dinarjev. Največji delež je pripadal vodji stražnice, policijskemu naredniku Jimu Uptontt. Dobil Je fiO.OOO luntov. Glede svojih bodočih načrtov se ni hotel izjaviti.
same osebe, ki bo vse to upravljala na daljavo s pomočjo radijskih valov. Praktično so to nedavno preizkusili v Angliji, Na treh komandnih ploščah je en sam človek istočasno ravnal s petimi traktorji. Delo je potekalo po načrtu in brezhibno.
Škoda, da naš slovenski svet ni povsod primeren za obdelovanje s traktorji na veliko!
»Ako ga prodam za trideset tisoč, mi boš omahnil okoli vratu in se otresel prepričanja, da sanjaš. To niso sanje, Cok. Cez nekaj minut boš spoznal, da sva bila ves čas popolnoma budna. Povem ti le toliko, da prodajam edino zato, ker moram.«
Ko sta se vrnila k mizi, je Dimač naznanil desctorici, da njegova ponudba še vedno velja. Izročili so mu za-dolžnice, ki se je vsaka glasila na tri tisoč dolarjev.
»Plačali naj bi z zlatim prahom,« je svetoval Cok.
»Pravkar sem nameraval namigniti, naj bi telitničar zamenjal zadolžnice z zlatom,« je rekel Dimač.
Lastnik »Losjega roga« je izplačal zadolžnice in Cok je položil roko na zlato.
»Zdaj se pa res ne maram zbuditi,« je rekel, ko je tipal in ležkal posamezne vrečice. »Ako potegnemo črto, so te sanje vrgle sedemdeset tisočakov. Bilo bi hembrano drago, ako bi se zdaj prebudil, se skobacal iz odej in začel pripravljati zajtrk.«
»Zdaj pa vaš sostav!« je zaklical Burke nestrpno. »Plačali smo ga in bi ga radi poznali.«
Dimač jih je peljal k mizi. »Zdaj, gospodje, prosim za pozornost. To ni sostav v navadnem pomenu besede. Skoro da ga ne morem imenovati zakonitega. Ima pa to dobro lastnost, da deluje zelo zanesljivo. Zakaj, — o tej stvari imam svoje nazore. Pa kaj bi govorili! Pazite! Gospod upravitelj, bodite pripravljeni s kroglo. Čakajte! Izbral si bom številko 2G. Mislite si, da stavim nanjo. Sospod upravitelj, bodite nared. Zdaj!«
Krogla je zakrožila.
»Kakor vidite, je številka 9 prav nasproti.«
Krogla je obstala na številki 2G.
Dolgopeti Burke je nekaj zarobantil in vsi so čakali.
»Ce hočete, da dobi 00, mora biti njej nasproti številka 11. Poskusile sami in prepričali se boste.«
»Toda sostav?« je vprašal Moran ncpotrpcžljivo. »Vemo, da znate izbirati take številke, ki dobijo, in vemo tudi, katere so. Ne vemo pa, kako to delate.«
»Moj sostav je bil sad opazovanja. Po naključju sem zagledal, da je bila dvakrat prav nasproti mene številka 9, ko je dobila številka 2G. Ce bi sc bilo to zgodilo enkrat, bi bil prezrl, toda zgodilo se je dvakrat zaporedoma. Potem sem igro pozorno opazoval in videl, da se jc stvar natančno ponovila še večkrat. Potem sem začel opazovati druge številke in našel sem podobno stvar. Ako je bila nasproti dvojna ničla, je navadno dobila številka 32, ako jc bila pa II nasproti, je dobila dvojna ničla. To se ne dogaja vsakikrat, ampak lc po navadi. Ponavljam, da se to dogaja po navadi. Kakor sem že dejal, imam svoje nazore. Pa to prepuščam vam, gospoda.«
Dolgopetemu Burkeju sc jc nenadoma posvetilo v glavi. Ustavil je kolo in ga skrbno pregledal. Glave ostalih devetih solastnikov igralnic so se sklonile in sc pridružile preiskavi. Potem se je dolgopeti Burke vzravnal in pogledal proti bližnji razbeljeni peči.
»Vraga,« je rekel, »saj to sploh ni sostav. Miza je stala blizu peči in to presneto kolo se je zvežilo in skrivilo. In ves Dawson je skoro podivjal zaradi tega. Ni čudno, da sc je tako zvesto držal te mize. Pri kakšni drugi še piškavega oreha ne bi bil priigral.«
Harvey Moran si je globoko oddahnil in si otrl čelo. »Izborno,« je dejal z zadovoljstvom, »recite, kar hočete, poceni smo pa lc ugotovili, da ni bil sostav.« Mišice na obrazu so mu začele trepetati, končno pa je udaril v gromek smeh in Dimača potrcpljal po rami. »Dimač, sive lase ste nam delali nekaj časa. Bili smo vsi srečni, da niste posečali tudi naših miz! Gospoda, doma imam nekaj steklenic pristne kapljice in jih bom odmašil, če greste vsi z menoj v Tivoli.«
Pozneje, ko sta bila zopet v koči, je Cok molče težkal in tipal tiste trebuhaste vreče, nabite z zlatim prahom. Končno jih je nakopičil na mizo, sedel na rob svojega ležišča in začel sezuvati mokasine.
»Sedemdeset tisočakov,« je preudarjal. »Tehtajo tri sto petdeset funtov. i11 vse to je delo človeka, ki je bil tako ostroviden, da je opazil zveženo kolo. Dimač, ti bi jih prodal žive, surove bi jih pojedel. Ti vidiš skozi zid. Cisto si mi štreno zmešal. Kljub temu prav dobro vem. tla so to le sanje. Take stvari sc pripetijo edinole v sanjah. Veš, niti najmanjše želje nimam, da bi se zbudil. Upam iz vsega srca, da se nikdar ne zbudim.«
»Vesel bodi!« ga je tolažil Dimač. »Iz teh sanj se nc boš zbudil. Na svetu je mnogo zvitih buč, ki mislijo, da so vsi ljudje na svetu mesečni, da sanjajo in tavajo okoli. V lepo družbo si zašel.«
Cok je vstal, stopil k mizi in vzel v naročje najtežjo vrečo in jo pestoval, kakor da bi bila dete. »Lahko je, da sanjam in tavam okoli,« je rekel, »ampak, kakor praviš, zašel sem v res lepo družbo.«
Peto poglavje MOZ NA DRUGEM BREGU
To se je dogodilo še prej, preden je bil Dimač Bel-lew razdelil »stavbišča« za lažno mesto Trarara, prej, preden jc bil napravil zgodovinsko kupčijo z jajci, ki je prinesla Charleyu Hudourniku preccj cvcnka, in preden se je bil udeležil tekme s pasjo vprego doli po Vukonu in si priboril natančno pol milijona dolarjev. Prijatelja Drmač in Cok sta se v zgornjem delu Klondika ločila Cokova naloga je bila, vrniti se doli v Dawson in vpisati v zemljiško knjigo nekatere parcele, ki sta si jih bila skupaj osvojila in zavarovala z mejniki.
Dimač se je s svojo pasjo vprego obrnil proti jugu. Nameraval je obiskati jezero Surprise in pa skrivnostno vas pri »Dveh kočah«. Sklenil je prekoračiti reko Indian v njenem gornjem teku in prehoditi nepoznane gorske kraje nad reko Steward.